Read without ads and support Scribd by becoming a Scribd Premium Reader.
See Premium Plans
 
<<naslovnica>>Boštjan Marko Turk ODDALJENOST DO SVETASLOVENIJA MED 1990 IN 2010<znak Ignis><<konec naslovnice>><<kolofon>>Oddaljenost do sveta. Slovenija med 1990 in 2010Copyright © Boštjan Marko Turk in PROPHETES globalizacija d.o.o.Fotografija na naslovnici © Naročila po telefonu: 040 261 994 ali 0599 22 703Ali po e-pošti:zalozba.ignis@siol.net<CIP><<konec kolofona>><<kolofon zadaj>>Boštjan Marko Turk Oddaljenost do sveta. Slovenija med 1990 in 2010Urednik: Anton Koščak Lektorirala: mag. Aleksandra Belšak Oblikovna zasnova: Rok PredanPriprava za tisk: Rok PredanFotografija na naslovnici:ISBN: 978-961-6499-39-2Prva izdajaTisk: Studio Ignis (Dinami d.o.o.Leto natisa in izida: 2010Število natisnjenih izvodov: ????Maloprodajna cena: ??Založnik: Založba Ignis
1
 
Založba Ignis je dejavnost podjetja PROPHETES globalizacija d.o.o. (sedež:Tržaška c. 132, 1000 Ljubljana)Informacije o naročilih: 040 261 994 ali 0599 22 703Zalozba.ignis@siol.netwww.ignis.si Naročila:PROPHETES globalizacija d.o.o.Zelena pot 171000 Ljubljana<<konec kolofona zadaj>>ODDALJENOST DO SVETASLOVENIJA MED 1990 IN 2010UvodPričujoči izbor člankov predstavlja zarez v zgodovinsko in politično snov, ki bi jo za potrebe širše opredelitve lahko poimenovali »slovenska civilizacija«. Gre za članke,razprave in razmišljanja, ki so večinoma že bila objavljena, bodisi se jim to v tejediciji dogaja prvič. Ponekod so bila besedila pobrušena, naslovi pa spet premišljeni. Namembnost objave pa to pot presega prvotno intenco, v kateri so bila zapisana.Upamo namreč, da tokrat vsa skupaj osvetljujejo tisti fenomen, ki ga nekateri predstavljajo kot »elitno zgodbo o uspehu«, drugi pa se o njem izrekajo z velikomero notranje skrušenosti in nelagodja. Beseda je o slovenski družbi, v celotnemrazponu, od države do kulture in drugih znamenj zgodovinske volje, ki Slovencezapisujejo kot narod, katerega središče in težišče ostaja kultura, njena zgodovina, patudi drugi elementi, ki se sučejo okrog teh pojmov.Transformacija spremljevalnih pojavov s področja kulture, umetnosti pa tudimišljenja kot takega v politiko se je zgodila v hudo stisnjenem času enega oz. dvehsamih let. Od leta 1987 do leta 1989 namreč beležimo prenik in organiziranjecivilno-družbene platforme v strukturo slovenskih političnih strank. Skorajdobesedna brezčasnost prehoda na eni strani, hkrati pa pretvorba vesoljnevedoželjnosti, ki znanost, umetnost in kulturo kot take sploh vzpostavlja, vmerkantilistično logiko omejene politične sfere, sta navidezno povzročili, da se
2
 
demokratičnemu bloku vseh dvajset let z eno samo izjemo (2004-2008) ni posrečiloorganizirati na način, da bi bil uspešen.Oblast si je Sloveniji na njegov rovaš večinoma zagotavljala tranzicijska levica, ki je pri tem računala na vsaj dva bistvena dejavnika. Prvi je manipuliranje z volilnimtelesom na desnici, ki se je očitno pokazalo že leta 1992 s sindromom »Jelinčič«. Vusodnejših nastavkih pa je obstajalo že v samem začetku formiranja demo-krščanskega bloka, kajti največji skupni imenovalec med politiki prve in drugegeneracije v tem prostoru je bila prav kasnejša identifikacija posameznikov znotrajarhivov Službe državne varnosti. Razmerje med tistimi, ki so bili poslikani vemblemih prejšnjega sistema, kot bi formalne, neformalne in bog-ve-kakšne-žeoblike sodelovanja z oblastjo lahko poimenovali, in onimi, ki se niso spustili vtemno galerijo, je približno ena proti pet, v korist prvih.»Slovenska civilizacija« v tranziciji ima tako malo neodvisnega razuma. Nov čas, kise je napovedoval konec osemdesetih let, je postal doba izgubljene iluzije, česar pase Slovenci zaradi odsotnosti državotvorne zavesti (in izkušnje) nasploh nismonajbolj zavedli. Razkorak med kulturniškim mišljenjem, katero je pomenilo tudicivilizacijsko preverjanje koordinat slovenstva v vsaki od faz, ki so si po letu 1991sledile, in škodoželjno ironijo, ki se je bliskala iz ust in dejanj politikov Drnovškovestranke, bi ne mogel biti večji. Na določeni stopnji je začel ukinjati parlamentarno politiko in njen smisel, v kolikor se le-ta ni nanašala na stranko (SDS), ki je izšla izDemosa, noseča naprej v zgodovino dediščino njegove prvotne gorečnosti.V tem okrožju se giblje tudi mnogostrano gradivo, pritegnjeno v pričujoči razbor.Gre za beležko daljše dobe, ki pa se evolucijsko očitno ni še niti začela niti končala,kot govori že pred desetletjem in pol objavljena razprava
 Protofaza slovenske politike
. Pri členitvi zakonitosti, ki so politično dogajanje določale tedaj, pa lahko – ne brez sleherne grenkobe – sledimo dejanjem iz sedanjosti, ki najdejo svoj odziv vspominu. Ni se pravzaprav dosti spremenilo. Na presušene ustnice, ki pričakujejo žeod začetka devetdesetih, se zlorabe, prevare in laž nalagajo kot oglje ali apnenamalta: žeja je vse hujša, izhod pa vse bolj daleč. Z distanco desetletja in pol pa se vseropotije, ki jih dnevno doživljamo v domovini, kažejo ne kot evolucijsko odprtonaključje pri sestavi genetske strukture (
 protofaza
), temveč kot voden defekt, ki jehote polnil ono težko samoto, v katero se je pogrezal ništrc slovenske poti skozisocialistično tranzicijo.Sami smo na liniji preboja iz totalitarne države v smeri zahodne demokracijenapravili bore malo, skoraj nič. V vsem času smo bili podvrženi ohranjanjumonopolov, kakršne je oblikovala partijska država. Načenjali smo jih, kakor da bi ponavljali velike točke naše zgodovine: prek posameznikov, prek njihove izrecnevolje, neverjetnega poguma, z ogromno padci, izdajami in drugega smo v dvehtranzicijskih desetletjih ponovili zgodbo naše diahrone identitete:
veliko poklicanihin malo izvoljenih
. Drugače očitno ne znamo. Trubar, Prešeren in Cankar, vsi so se v
3
Search
Search History:
Searching...
Result 00 of 00
00 results for result for
  • p.
    • Notes
    Load more