Poslansko vpraanje v zvezi z "metodo Fracking" in odgovori ministrov

PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Prehajamo na vpraanja, ki so bila postavljena za to sejo. Najprej bo poslansko vpraanje postavil kolega dr. Gncz Lszl in sicer ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku ernau. Izvolite. GNCZ LSZL (PS NS): Hvala lepa za besedo gospod predsedniku. Torej postavljam vpranje gospodu ernau, ministru ernau in pa gospodu ministru Bogoviu, ker je vpraanje naslovljeno na oba dva ministra. Gre pa za vpraanje, ki je v zadnjem asu zelo prisotno v javnosti in buri duhove predvsem na vzhodnem koncu Slovenije, e posebej na obmoju Prekmurja oziroma Pomurja. Gre pa za vpraanje, ki je povezano z intenzivnim rpanjem plina, s tehnolokim postopkom hidravlinega drobljenja teko dostopnih kamnin, ki se mu pravi "fracking" metoda, in sicer na obmoju Petiovec in okolikih naselij. Menim, da zaradi pomanjkljive interpretacije in pa informacije v zvezi s to metodo rpanja plina je to sproilo v javnosti veliko vpraanj ter negotovosti. Prebivalci so izredno zaskrbljeni za svojo varnost, skrbijo pa jih tudi negativni vplivi na okolje. Ni jasno ali so ugibanja upraviena zato oba ministra - pa lahko bi e tudi tretjega, ampak pa proceduralno to ne gre, mislim gospoda erjava, za gospodarstvo - spraujem o spornosti omenjene tehnologije in s tem povezanimi negativnimi vplivi na zdravje ljudi oziroma na okolje. V zvezi s tem je bilo postavljeno tudi Poslansko vpraanje v pisni obliki s strani poslanca idana in vpraanje na pristojno agencijo tudi s strani obine Lendava. Jaz sem odgovor na vpraanje, ki je bilo naslovljeno na obino Lendava, dobil danes in al ti podatki niso spodbudni. Ne bi zdaj rad prebral to kar so napisali v okviru agencije, vendar bi lahko trdili, da so tudi na osnovi tistega utemeljeni dvomi o katerih govorim. Nesporno dejstvo je, da je metoda hidravlinega drobljenja v nekaterih dravah, na primer v Franciji, prepovedana, v Nemiji pa je sprejet moratorij na uporabo omenjenega naina. Po mojem vedenju pred nartovanjem omenjenega projekta ni bilo izvedenih nobenih raziskav o primernosti tovrstnega naina rpanja plina, e predvsem na specifiko konkretnega okolja, torej Panonskega prostora ne. Z vidika ohranjanja zdravih vodnih virov se pojavlja tudi veliko negotovih vpraanj. Torej spraujem: Ali Vlada oziroma njene pristojne institucije so seznanjeni z metodo hidravlinega drobljenja za rpanje plina na petiovksem plinskem obmoju in okolici, predvsem z vidika njenih morebitnih negativnih uinkov na zdravje ljudi in ohranjanje istega okolja ter vodnih virov. Drugi del vpraanja bom postavil pozneje. Se zahvaljujem e v naprej. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. Ministra imata oba skupaj pet minut na voljo za odgovor. Kdo bo odgovarjal? Minister erna, izvolite. ZVONKO ERNA: Hvala lepa za to vpraanje. Lep pozdrav vsem prisotnim! Torej gre za, v velikem delu za tehnina vpraanja, tako da tudi ta odgovor bo

malo bolj tehnien, izhaja pa iz poroila rudarske inpekcije. Hidravljino drobljenje, tako kot ste e omenili, je tehnoloki postopek oziroma eden izmed procesov metode pridobivanja ogrljikovodikov s rpanjem. Uporaba tehnolokega postopka hidravljino drobljenje se pri rpanju ogljikovodikov v severovzhodni Sloveniji uporablja e od leta 1960. Do sedaj niso poznani vplivi na stanje slojenih voda nad leii ogljikovodikov zaradi hidravlinega drobljenja oziroma frakturiranja. V letu 2011, torej lani, je bil ta postopek uporabljen na vrtinah PG10 in PG11-A, vrtanje navedenih vrtin je bilo prieto in izvedeno v prvi polovici lanskega leta, pred dobrim letom dni, preizkuanje vrtin in frakturiranje pa je bilo izvedeno v avgustu in septembru istega leta. Izdelava vrtin se je izvajala na podlagi potrjenih rudarskih projektov z oznakami RPZIPG10-03/10-MKRLP in RPZI-PG11-04/10-MKRLP. Nadaljevanje rudarskih del na vrtinah, to je opremljanje vrtin, preievanje in drobljenje se je nadaljevalo na podlagi potrjenih rudarskih projektov, ki so sestavni del e navedenih projektov. Pred izvedbo tehninega postopka hidravlinega drobljenja so bili na navedenih vrtinah opravljeni razlini tehnini postopki kot sestavni del metode pridobivanja s rpanjem. Postopki obsegajo razlina dela, od remonta vrtin, nastreljevanja, meritev gostote in sestave slojev in druge tehnine aktivnosti. Vsi ti postopki so bili doloeni s potrjenimi rudarskimi projekti. Izvedbo vseh postopkov je dokumentirana v obliki poroil. Prav tako je dokumentirana uporaba fluida in dodatkov fluidov za frakturiranje. Po do sedaj pregledanih listinah so bili uporabljeni dodatki, ki niso kodljivi okolju, meritve tesnosti vrtin in drobljenja pa niso pokazale vpliva na naslojene vode. Poudariti je potrebno, da so se priprave na vrtalna dela sicer priele konec leta 2010, samo vrtanje vrtin pa je potekalo v letu 2011 po uveljavitvi Novele Zakona o rudarstvu, ki je uveljavil na podroju potrjevanja tehnine dokumentacije za izvajanje teh del nekatere nove dolobe s katerimi je tehnina dokumentacija na teh vrtinah za izvajanje del na teh vrtinah skladna. Vsa dela so se izvajala s soglasjem nosilca rudarske pravice. Lahko e povem, da slovenski predpisi, ki regulirajo podroje pridobivanja ogljikovodikov s rpanjem in v povezavi s tem tudi varovanje o0kolja, so usklajeni z evropskimi direktivami. Veljavni predpisi so ustrezna podlaga za ukrepanje z namenom varovanja okolja in varnosti in zdravja v konkretnem okolju. Naj ob zakljui e pojasnim, da se v tem asu zakljuuje sanacija naftno-plinskega polja v severovzhodni Sloveniji po programu, ki ga je sprejela drava. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Bi minister Bogovi e nadaljeval? Izvolite. FRANC BOGOVI: Lep pozdrav vsem skupaj. V asu, ki je na razpolago naj nadaljujem tu, kjer je gospod minister erna zakljuil, da je omenjena zakonodaja, ki je veljavna takna, da je okoljevarstveno dovoljenje, soglasje potrebno pri dnevno narpanih koliinah 500.000 kubinih metrov in da gre tu za manje koliine. In da zaradi tega razloga nae ministrstvo, se pravi ministrstvo pristojno za okolje, ni bilo v te postopke vkljueno. Pred kratkim je to poslansko vpraanje, sicer pisno, v podobni vsebini postavil tudi va poslanski kolega mag. idan, zato smo tudi na ministrstvu pripravljali in se poskuali dokopati do same vsebine. To vsebino je danes pojasnil kolega erna okoli teh pristojnosti. Res je pa tudi to, kar je tako iz vaega poslanskega vpraanja, kakor tudi iz poslanskega vpraanja gospoda idana vidno, da je to vpraanje, ki ima doloene pomanjkljivosti v regulativi. Na to opozarja tudi tudija, ki jo je izdelal generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta iz junija

lanskega leta, ki govori, na nek nain klie po bolji regulativi tako na nivoju Evropske unije, kjer je celo ideja o tem, da bi se za to podroje sprejela posebna direktiva in iz te direktive ven tudi izpeljava zakonov na nacionalnih ravneh. To vpraanje potem, kar smo tudi na okoljskem delu ugotovili, zaenkrat legalno reeno. Obstaja pa e cela vrsta vpraanj, tako v javnosti kot tudi v strokovnih krogih. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev dr. Gncz. DR. LASZLO GNCZ: Hvala lepa. Iz odgovorov sledi, da so te bojazni opraviene. Predvsem bi poudaril, da glede koliinskih razlogovo in formalnih okvirov seveda dovoljenj in soglasij ni bilo potrebno, ampak nedvomno to ne izkljuuje vse te dvome, ki sem jih navedel. Zato spraujem, e se bo izkazalo, da so predvideni negativni vplivi prisotni, kaj se dejansko takrat lahko naredi. Ker iz odgovora Agencije za okolje med drugim sledi, in to priznavajo, da e prihajajo informacije o negativnih izkunjah, ki so kodljive za okolje in zdravje ljudi, in v bliini vrtin plina pogosto povzroajo onesnaenje podzemne vode z metanolom in kalijevim kloridom. To je pa informacija s strani pristojne agencije. Skratka, kot sem tudi v pismu navedel, mi ne elimo dramatizirati to zadevo. Ne gre za to. Nedvomno je sleherna gospodarska monost in prilonost tako za okolje kot tudi za iro drubo pomembno. Ampak z vidika zdravja ljudi in ogroenostjo okolja pa nedvoumno bi bilo treba rei bobu bob, ker iz odgovorov, pa zato sta najmanj kriva pristojna ministra, ne sledi jasno, da bi se lahko zavrgle vse tiste trditve, ki priajo, al, o negativnem vplivu tega posega v prostor oziroma o tem projektu kot celoti. Torej, spraujem e enkrat, kdo bo potem ukrepal, e se to pokae kot konkretno negativen vpliv na okolje in na zdravje ljudi? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod erna dopolnitev odgovora. ZVONKO ERNA: Hvala. V glavnem gre za okoljska vpraanja, tako da bom jaz v tem delu zelo kratek in bom prepustil ve asa spotovanemu kolegu. Kar se tie rudarskih pravic, ti projekti teejo na podlagi ustreznih dovoljenj, tako da ne bo o tem nobenega dvoma. Tudi teejo e nekaj asa in teejo v okviru sanacije posameznih vrtin. Je pa seveda, tako kot ste e sami ugotovili, izkunje iz okolice kaejo, daje potrebno biti pri teh stvareh previden. Nekatere drave so to metodo celo prepovedale, kar pomeni, da je potrebno situacijo in stanje spremljati in na ustrezen nain v kolikor bi izkunje pokazale, da gre za posamezna odstopanja tudi ukrepati. Vendar predvsem v tem okoljskem smislu, zaradi tega predlagam, da dodatni del odgovora poda kolega Bogovi. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: e minister Bogovi.

FRANC BOGOVI: Jaz mislim, da imamo vsi skupaj v tem eno resno zagato. Jaz bi si dovolil prebrati nekatere povzetke iz tega poroila, ki ga je izdelal Evropski parlament in ki govori tudi o dimenziji problema, zato jaz mislim, da bo danes teko na tej seji sprejeti neke zakljuke, zagotovo pa bo treba v okviru Vlade o tem spregovoriti in tudi iz naslova inpekcijskih slub se dogovoriti za, po eni strani tekoe spremljanje, po drugi strani pa najbr dobiti tudi e kakne potrebne odgovore. V teh priporoilih, naj kar prvega preberem v celoti: "Ni celovite direktive, ki bi predstavljala evropski zakon o rudarstvu. Javno

dostopna, celovita in podrobna analiza evropskega pravnega okvira, ki zadeva pridobivanje plina iz skrilavca in nafte iz nizkoporoznih kamnin, ni na voljo in bi jo bilo treba pripraviti." Zadnja alineja to potrjuje: " Zaradi kompleksne narave mogoih vplivov in tveganj hidravlinega lomljenja za okolje in zdravje ljudi bi bilo treba razmisliti o razvoju nove direktive na evropski ravni, ki bi celovito urejala vsa vpraanja s tega podroja." Ena od teh stvari, ki jih vmes opozarjajo je tudi to, da so tudi koliine, ki so zapisane tako in povzete v naem pravnem redu, zelo visoke, in zato je tudi v enem od teh priporoil zapisano ravno o tem ali ni potreben ponoven premislek in tako, da z moje strani, moram rei, da bomo te podatke in celo podroje temeljito in tekoe spremljali, tudi s pomojo omenjene Agencije za okolje. Ocenjujem pa, da bo v prihodnjih dneh, tednih, treba na nivoju drave dati glave skupaj in dobiti e dodatne odgovore na vpraanja, ki se nam vsem porajajo o tem. al, v tem trenutku pa enostavno ne morem ve dodati, kot sem sedaj storil.