Razkroj univerze in avtonomnega mišljenja

Pred kakim letom sem bila na kosilu s kolegico, s katero sva leta 2004 –skupaj s še nekaterimi drugimi kolegi in kolegicami zaradi mentalnohigienskih in kontra-lukrativnih razlogov zapustili ISH – Fakulteto zapodiplomski humanistični študij v Ljubljani. Ob klepetu mi je rekla: »Taja,imaš še kaki 2 leti, preden spet odletiš z institucije; to, da lokalna elita, kibrez potrebnega intelektualnega habitusa osvaja akademski prostor, zlastinjegove naslove, in se življenjsko prilepi na pozicije, pri čemer na nekaj let(5-7) počisti z nepravimi (kritičnimi) kadri in se polasti njihovega dela ininfrastrukture, je strukturna lastnost prostora«. Niti dve leti nista bilipotrebni.Na Fakulteto za humanistične študije v Kopru (okr. FHŠ) sem prišla vštudijskem letu 2004/2005, sprva sem bila zaposlena za manjši odstotek, vzadnjih dveh letih 100 %. Na fakulteti sva z Dragom Rotarjem napisala,predavala in razvila 9 predmetov zgodovinske antropologije (to jezgodovina s precej drugačne perspektive, kakor jo poznamo v Sloveniji;gre za razumevanje družbenih procesov in njihovih razmerij s pomočjoorodij in konceptov za mišljenje družbe, ne za piflanje imen in letnic).Predmeti so bili verificirani od dodiplomske do doktorske ravni, zdaj kosmo nekateri kadri na FHŠ »pedagoško razbremenjeni« (evfemizem za»vržene na cesto«), bodo ostali instituciji, predaval pa jih bo lahkokdorkoli. Takšni so pač slovenski zakoni, ki predvidevajo, da ni avtorskihpravic in da vse, kar narediš v okviru ustanove, na kateri si zaposlen,ostane njej. Zadnji čas, da zapustimo to travestijo. Tik pred iztekom poletnega semestra 2009/2010 smo se nekateri prekarnozaposleni (pogodbe za eno leto), ki nam FHŠ že več let obljublja polnozaposlitev, znašli v norem plesu »kadrovske racionalizacije«, tj.množičnega nepodaljševanja pogodb o zaposlitvi in drugih podjemnih inavtorskih pogodb, ki se še ni končal. Začelo se je z začetkom julija, ko jerektor Univerze na Primorskem (okr. UP), dr. Rado Bohinc, dekanji FHŠ, dr.Vesni Mikolič, poslal »Usmeritve pri organiziranju izvedbe študijskegaprocesa na UP FHŠ v študijskem letu 2010/2011«, v katerih med drugimpravi, da je potrebno obveznosti na FHŠ prioritetno zagotoviti »matičnemukadru in kadru, ki je zaposlen za nedoločen čas«. Dekanja FHŠ je očitno vrektorjevih smernicah prepoznala inkvizicijski obrazec, s pomočjo katerega je s fakultete pognala 35 ljudi (številke so nihale med 30 in 46, doklervodstvo FHŠ ni prišlo na dan s »srednjo mero«). Rektorjeve »obvezujočesmernice« so bile upoštevane popolnoma selektivno in poljubno. Tako nafakulteti ostaja kar nekaj profesoric in profesorjev, ki so matični v Ljubljani,ven pa leti več sodelavcev in sodelavk, ki so matični na FHŠ in ki so celoveč let razvijali študijske smeri na tej fakulteti.Univerza je bila – vsem transformacijam navkljub – več stoletij prostor, vkaterem so veljala posebna pravila in specifični vstopni pogoji. V temprostoru so učitelji in učiteljice na avtonomen in suveren način lahkozastavljali kritična vprašanja, ki jih drugje v družbi ni bilo mogoče zastaviti,saj jih je priborjena univerzitetna avtonomija, ki je rezultat preteklih bojevin ne družbena danost, varovala pred samovoljo agensov političnega in