You are on page 1of 113

K.I. Popovski, J.

Stefanovska

ODGLEDUVAWE NA KOZI

Skopje, 2002

Avtori: Izdava~: Za izdava~ot: Sorabotnici: Lektor: Kompjuterska obrabotka: Pe~ati:

Kole I. Popovski, Jovana Stefanovska VITA-VET Skopje Jasmina Latkovska Maja Kraqevska Jana Manovska Meri Lazarova Ivan Kraqevski RASTER - Prilep

Predgovor
Dolgo vreme e prisutno misleweto, koe ne e promeneto i denes, deka kozata e simbol na siroma{tijata. Deka toa ne e taka, govorat podatocite za odgleduvawe mle~ni kozi vo najrazvienite zemji vo svetot (Francija, [vajcarija,Holandija, Germanija, SAD). Denes, koga vo na{ata zemja, mlekoto, mesoto i prerabotkite od niv se pove}e se barani, se nametnuva potrebata od obnovuvawe na kozarstvoto kako va`na granka na sto~arskoto proizvodstvo. Treba jasno da se uka`e deka kozata e visokoproduktivno `ivotno, pa ottamu proizleguva faktot deka stopanski e opravdano podignuvawe pogolemi i pomali farmi, kako i poedine~no ~uvawe i odgleduvawe kvalitetni kozi. Kozata, vo odnos na drugite pre`ivni `ivotni koristi vo mnogu pogolem broj razni vidovi hrani i poseduva zna~itelna sposobnost za iskoristuvawe na hranata. So cel, odgleduva~ite kolku-tolku da go nadopolnat znaeweto za kozite, se potrudivme da go napi{eme ovoj mal stru~no-popularen prira~nik i nastojuvavme materijalot da go napravime dostapen i vo najkratok oblik. Vo nego se razgleduva zna~eweto i sostojbata na kozarstvoto vo svetot i kaj nas, najra{irenite i najperspektivnite rasi, pra{awata od genetsko-selekciski aspekt, ishranata i odgleduvaweto na kozite. Specijalno vnimanie e posveteno na proizvodite od kozite. Opi{ani se i najra{irenite zaboluvawa kaj vozrasnite i mladite `ivotni. Prira~nikot mo`at da go koristat odgleduva~ite koi se zanimavaat so odgleduvawe kozi, kako i idnite potencijalni odgleduva~i. Ovoj prira~nik }e im koristi i na stru~nite lica koi imaat interes da rabotat na problematikata vo kozarstvoto. Od avtorite

SODR@INA STOPANSKO ZNA^EWE NA KOZARSTVOTO I NEGOVATA SOSTOJBA VO SVETOT.......................... 1


BROJNA SOSTOJBA NA KOZI VO SVETOT ................................................. 4

POTEKLO NA KOZITE I RASI.................................. 6


POTEKLO NA KOZITE .................................................................................... 6 RASI KOZI ...................................................................................................... 7 SANSKA RASA.............................................................................................. 8 GERMANSKA BELA RASA.......................................................................... 10 BELA HOLANDSKA RASA ......................................................................... 11 BUGARSKA BELA MLE^NA RASA............................................................. 11 ALPINA RASA............................................................................................ 13 TOGENBURSKA RASA ................................................................................ 14 NUBISKA RASA ......................................................................................... 16 ANGLO-NUBISKA RASA............................................................................ 16 ANGORA RASA ............................................................................................ 18

OSNOVNI PRINCIPI I MERKI ZA RAZVITOK NA KOZARSTVOTO KAJ NAS.......................................... 19 SELEKCIJA I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA DOBIENOTO POTOMSTVO................................ 21
ODGLEDUVAWE VO ^ISTA KRV ................................................................. 21 VKRSTUVAWE ................................................................................................ 22 ELITEN DEL............................................................................................... 22 REPRODUKTIVEN DEL ............................................................................. 23 KOMERCIJALEN DEL ............................................................................... 23 IZBOR NA PRIPLODNI GRLA ................................................................... 24 IZBOR NA JARCI ZA PRIPLOD.............................................................. 25 IZBOR NA KOZI ........................................................................................ 27

ISHRANA NA KOZITE .............................................. 28


DIGESTIVNI SISTEM ................................................................................ 28 KARAKTERISTIKI NA ISHRANATA NA KOZITE ..................................... 30

II

KONSUMIRAWE NA HRANA ......................................................................... 31 POTREBI VO HRANLIVI MATERII .......................................................... 33 POTREBI NA KOZITE OD ENERGIJA .................................................... 34 POTREBI NA KOZITE OD PROTEINI ................................................... 36 POTREBI NA KOZITE OD MINERALNI MATERII ............................. 37 POTREBI NA KOZITE OD VITAMINI................................................... 39 POTREBA NA KOZITE OD VODA ............................................................. 40 HRANI VO ISHRANATA NA KOZITE .......................................................... 41 ISHRANA NA KOZITE SPORED NIVNITE POTREBI .............................. 44 ISHRANA NA KOZITE ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO ..................... 45 ISHRANA NA KOZITE VO LAKTACIJA .................................................. 47 ISHRANA NA GRAVIDNI KOZI .............................................................. 48 ISHRANA NA PRIPLODNI JARCI ......................................................... 49 ISHRANA NA PRIPLODEN PODMLADOK .............................................. 50 ISHRANA NA JARIWA .............................................................................. 50
Ishrana na jariwa so maj~ino mleko ................................................................................ 50 Rano odbivawe na jariwata od maj~ino mleko i ishrana so zamena za mleko ........... 51 Zna~ewe na probiotikot Imagro ...................................................................................... 52 Koncentracija (odnos na sme{ata) ................................................................................... 55

NA^IN NA PODGOTVUVAWE NA CHIVALAC PROFIT .......................... 54

PROIZVODSTVO NA MLEKO .................................. 57


GRADBA I FIZIOLOGIJA NA MLE^NATA @LEZDA ............................... 57 FORMI NA VIMETO KAJ KOZITE .............................................................. 61 SOSTAV I OSOBINI NA KOZJOTO MLEKO ............................................. 62 LAKTACIJA I KOLI^ESTVO MLEKO VO LAKTACIJA ........................... 64 PRESU[UVAWE ............................................................................................. 65 MOLZEWE ....................................................................................................... 65

PROIZVODSTVO NA MESO .................................... 68 PROIZVODSTVO NA KO@I.................................... 69 PROIZVODSTVO NA VOLNA .................................. 70


MOHER............................................................................................................. 70 KA[MIR ......................................................................................................... 71 KOZINA .......................................................................................................... 71

III

STRI@EWE NA KOZITE ............................................................................... 72

TEHNIKA NA ODGLEDUVAWE .................................. 73


OPLODUVAWE NA KOZITE ......................................................................... 73 ODGLEDUVAWE NA KOZI ZA VREME NA GRAVIDITETOT ...................... 75 JAREWE (RA\AWE) ........................................................................................ 76

SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA KOZITE ........... 78


OBJEKTI ZA SMESTUVAWE NA KOZITE ................................................... 79 HIGIENA NA KOZITE ................................................................................... 81

ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA KOZITE ................... 82


HIGIENA NA ^APUNKITE ............................................................................ 82 ZABOLUVAWA KAJ KOZITE ........................................................................ 84
Profilaksa: .........................................................................................................................85

ZABOLUVAWA KOI SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA .................. 85 KONTAGIOZNA EKTIMA .......................................................................... 85


Profilaksa: .........................................................................................................................86

ENTEROTOKSEMIJA ................................................................................ 86
Profilaksa: .........................................................................................................................87

TETANUS..................................................................................................... 87
Profilaksa: .........................................................................................................................88

ZABOLUVAWA PREDIZVIKANI OD MIKOPLAZMI............................... 88 ZARAZNA KOZJA PLEVROPNEVMONIJA............................................... 88


Profilaksa: .........................................................................................................................88

KONTAGIOZNA AGALAKCIJA .................................................................. 89


Profilaksa: .........................................................................................................................89

SIN JAZIK ................................................................................................. 90


Profilaksa: .........................................................................................................................90

ZABOLUVAWE KOI NE SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA ............. 90 KOZJI ARTRIT I ENCEFALIT ............................................................... 90


Profilaksa: .........................................................................................................................91

BRUCELOZA ............................................................................................... 92
Profilaksa: .........................................................................................................................93

PARAZITI KAJ KOZITE ............................................................................... 93 VNATRE[NI PARAZITI .......................................................................... 93 NAJZASTAPENI PARAZITI KAJ KOZITE ............................................. 94
Trematodi .............................................................................................................................94 Cestodi (tenii) ....................................................................................................................95

IV Nematodi .............................................................................................................................. 96 Profilaksa: ........................................................................................................................ 96

PROTOZOI ..................................................................................................... 97 KOKCIDIOZA ............................................................................................ 97


Profilaksa: ........................................................................................................................ 98

PIROPLAZMOZA ....................................................................................... 98
Profilaksa: ........................................................................................................................ 99

TOKSOPLAZMOZA..................................................................................... 99
Profilaksa: ...................................................................................................................... 100

NADVORE[NI PARAZITI (EKTOPARAZITI) .................................... 101


Vo{ki.................................................................................................................................. 101 Profilaksa: ...................................................................................................................... 101 Krle`i ............................................................................................................................... 102 Bolvi .................................................................................................................................. 102 Hipodermoza ...................................................................................................................... 103 [ugavci .............................................................................................................................. 103 Profilaksa: ...................................................................................................................... 104

LITERATURA ........................................................... 105

STOPANSKO ZNA^EWE NA KOZARSTVOTO I NEGOVATA SOSTOJBA VO SVETOT


Denes, kozata se probiva skoro vo sekoja zemja vo svetot. Edinstveni regioni, kade ne se najdeni vo zna~itelen broj se zemjite na Arktikot i Antarktikot. Vo mnogu zemji tie se mnogu va`en izvor za animalni proteini vo ishranata na ~ovekot, taka {to, celi semejstva, pa i populacii vo poedini zemji se zavisni od nivnite stada kozi. Ra{irenosta na kozite se dol`i na nivnata sposobnost dobro da se aklimatiziraat vo razli~ni klimatski i ekolo{ki uslovi i da davaat eftina produkcija na mleko, meso, volna i ko`a. Vo poslednive nekolku dekadi, va`nosta na kozite vo sto~arskata produkcija postepeno raste. Od tie pri~ini, mnogu nau~ni rabotnici go naso~ija svoeto vnimanie kon doka`uvaweto na vistinskata uloga i efektot od ~uvaweto i odgleduvaweto razli~ni pre`ivni `ivotni, vklu~uvaj}i ja i kozata. Od nivnite prou~uvawa, proizleze zaklu~okot, deka kozite i ostanatite pre`ivni `ivotni mo`at sovr{eno da se nadopolnuvaat. Mnogu e interesen podatokot dobien vo tie istra`uvawa, deka pasi{tata na koi pasat goveda i kozi, produciraat 25% pove}e treven prinos, vo odnos na pasi{tata na koi pasat isklu~ivo samo goveda. Toa se dol`i na selektivnoto pasewe ili brstewe na rastenijata koi ne gi pasat govedata i koi naj~esto ja inhibiraat trevata da raste, so {to se namaluva trevniot prinos na tie pasi{ta. @ivotot na kozite trae 20 godini, a telesniot razvitok zavr{uva do krajot na tretata godina od `ivotot. Produktivnosta na kozite ima svoja ekonomska opravdanost do 7-8 godi{na vozrast, iako ima i primeroci koi uka`uvaat deka toa mo`e da bide i prodol`eno. Nekoi primeroci mle~ni rasi kozi, za period od 10 godini davaat mleko i nad 10000 litri. Vo princip, mle~nite rasi kozi davaat godi{no 20 pa i pove}e pati mleko vo odnos na nivnata `iva telesna masa. Najgolemo stopansko zna~ewe vo odgleduvaweto na kozite ima mlekoto. Kozjoto mleko e mnogu baran i cenet proizvod, od pri~ini {to e mnogu hranlivo i ima dietalni svojstva. Se pretpostavuva deka kozjoto mleko e prvoto mleko koristeno od ~ovekot za ishrana i toa pred 9000 godini pred n.e. Kozjoto mleko e mnogu kvalitetna hrana za ~ovekot, so ogled na toa {to se odlikuva so lesna svarlivost. Imeno, toa sodr`i mnogu mali i fini

masni kiselini koi enzimite vo digestivniot trakt na ~ovekot brzo i lesno gi razlo`uvaat. Pokraj toa, i kazeinot e lesno svarliv, zatoa {to zgru{okot koj se formira od kozjoto mleko vo `eludnikot na ~ovekot e pomek vo odnos na onoj koj se formira od kravjoto mleko, pa pod dejstvo na soodvetnite enzimi lesno se vari. Kozjoto mleko sodr`i mnogu vitamini i mineralni materii, kako i pravilen soodnos pomeu kalciumot (Ca) i fosforot (P), pa od tie i od prethodno iznesenite pri~ini, kozjoto mleko se prepora~uva vo ishranata na decata, vozrasnite i rekonvalescentnite lica. Kozjoto mleko e mnogu pogodno za prerabotka i proizvodstvo na mnogu vidovi kvalitetni sirewa, jogurt i kefir, ~ija potro{uva~ka od godina vo godina vo svetot s pove}e se zgolemuva. Vo mnogu zemji, sirewata gi proizveduvaat samite farmeri, no isto taka se organizirani vo dru{tva na proizvoditeli na kozjo mleko so sopstveni kooperativni mlekari kade go davaat proizvedenoto mleko i kade se proizveduvaat golem broj kvalitetni sirewa. Pove}eto od sirewata se karakteristi~ni za regionot i se dobro poznati i prifateni od strana na potro{uva~ite, na edinstven na~in kako {to e slu~ajot so regionalnite vina. Vo svetot se proizveduva 10.231.000 toni kozjo mleko, koe vo vkupnoto proizvodstvo na mleko u~estvuva so 2,0%. Me|utoa, vo odredeni zemji, u~estvoto na kozjoto mleko vo vkupnoto proizvodstvo na mleko e mnogu visoko. Taka na primer, vo Irak u~estvuva so 58%, vo Kipar i Libija so 50%, vo Grcija so 26% i vo Turcija so 23%. Od kozite se dobiva i golemo koli~estvo meso so dobar kvalitet. Toa e sli~no na ov~oto meso, no vo sporedba so nego, kozjoto meso e poposno i vo golem stepen gi zadovoluva potrebite i kriteriumite za pravilna i zdrava ishrana. Najmnogu se ceni mesoto od jariwata na vozrast od 2-3 meseci, koe se smeta za delikates. Proizvodstvoto na kozjo meso vo svetot se dvi`i okolu 2.835.000 toni i vo vkupnoto proizvodstvo na meso u~estvuva so 1,5%, no vo vkupnoto proizvodstvo od malite pre`ivni `ivotni u~estvuva so 28%. Najmnogu kozjo meso se proizveduva vo Indija i Kina. Taka na primer, vo Indija od vkupnoto proizvodstvo na meso, na kozjo meso otpa|a 50%. Po svojata stopanska va`nost, ko`ite od kozite go zazemaat tretoto mesto vo kozarskoto proizvodstvo. Po svojata golemina i debelina, ko`ite od kozite se sli~ni na ov~ite, me|utoa, tie se poispolneti, pozdravi i poelasti~ni, pa od tie pri~ini se i poceneti kako surovina vo ko`arskata industrija. Osobeno se cenat ko`ite od mesnite rasi i od rasite za volna. Vo svetot se proizveduvaat 521.000 toni ko`i od kozi i od godina vo godina nivnoto proizvodstvo se zgolemuva. Vo Azija se proizveduvaat 70% od vkupnoto proizvodstvo kozji ko`i vo svetot, vo Afrika 20% i vo Evropa 30%.

Od kozite se dobivaat i drugi mnogu ceneti surovini za tekstilnata industrija - volna (moher) i kozina. Od niv se proizveduvaat ceneti proizvodi - luksuzna trikota`a, kilimi i dr. Godi{noto proizvodstvo na moher vo svetot e 15.000 toni. Vo Turcija se proizveduva 35%, a vo SAD 29% moher od vkupnoto proizvodstvo vo svetot. Vo gradinarskoto proizvodstvo mnogu e barano i ceneto kozjoto arsko |ubre. Vo tekot na edna godina od edno uslovno grlo se dobivaat po 400 kilogrami kozjo arsko |ubre. Pokraj gore iznesenoto, morame da poso~ime i nekoi mnogu va`ni prednosti vo ~uvaweto i odgleduvaweto na kozite, a toa se: visokata plodnost, odnosno od edna koza se dobivaat prose~no po 1,8-2,0 jariwa pri edno jarewe; kozite najdobro gi iskoristuvaat grubite fura`i, odnosno fura`ite so visoka sodr`ina na celuloza i toa vo najgolem del od godinata; kozite, kako i ostanatite pre`ivni `ivotni, blagodarenie na funkcijata na svojot pred`eludnik-rumenot, odnosno sodr`inata na mikroflorata vo nego, imaat sposobnost da gi sintetiziraat site amino kiselini; kozite koristat za 1,5 pati pomalku energija za odr`uvawe na edinica te`ina vo odnos na govedata; kozite najdobro gi koristat poluplaninskite i planinskite pasi{ta, a {to e osobeno va`no da se naglasi e faktot, {to tie mo`at da gi koristat pasi{tata na strmni i te{ko dostapni tereni so koi obiluva na{ata zemja; vo nekoi zemji kozite se koristat kako ~ista~i na pasi{tata obrasnati so {ikari i drugi rastitelni pleveli, koi ne mo`at da se iskoristat od drugi vidovi doma{ni farmski `ivotni; vo isti uslovi na odgleduvawe, na 1 kg `iva masa, kaj kozite se dobivaat od 1,5 do 3,0 pati pove}e meso vo odnos na ovcite i govedata, so ogled na visokata plodnost i mo`nosta da se jarat dvapati vo godinata; kozite se otporni na helminti i na nekoi infektivni zaboluvawa, vklu~uvaj}i ja tuka i tuberkulozata, pa od tie pri~ini postoi tendencija vo prerabotkata na razni proizvodi da se koristi nepasterirano kozjo mleko; kozite se mnogu pogodni za semejni farmi i polesno se odgleduvaat od govedata i ovcite, od pri~ina {to tie mnogu se privrzuvaat za odgleduva~ot i mo`at da gi odgleduvaaat i lu|e so namalena rabotosposobnost.

BROJNA SOSTOJBA NA KOZI VO SVETOT


Nevozmo`no e da se utvrdi to~niot broj kozi vo svetot, bidej}i ne e lesno da se izbrojat, od pri~ina {to tie pogolemiot del od vremeto go pominuvaat na pasewe, a mnogu ~esto i odgleduva~ite na kozi ne go otkrivaat to~niot broj kozi vo svoite stada. Postojat mnogu zemji i ostrovi so odmetnati domesticirani kozji populacii. Edna od najgolemite populacii na odmetnati domesticirani kozi be{e pronajdena vo Avstralija. Se smeta deka, me|u 500.000 i 1.000.000 vo Avstralija i 300.000 vo Nov Zeland se odmetnati domesticirani kozi. Poradi nivnata golema sposobnost da pre`iveat i da se razmno`uvaat, stadata rastat mnogu brzo. Spored podatocite na FAO, denes vo svetot ima 490.000.000 kozi i nad 200 rasi, od koi 63% za proizvodstvo na mleko, 27% za proizvodstvo na meso i samo 5% za proizvodstvo na volna (moher). Ostanatite rasi se kombinirani, so razli~na naglasenost na proizvodot. Najmnogu kozi ima vo Azija 61%, kade se proizveduva 57% od mlekoto i 70% od mesoto na kozite. Vo Afrika kozite se zastapeni 30%, a vo Amerika 6,5%. Vo Evropa se odgleduvaat samo 2,6% od vkupniot broj kozi vo svetot, me|utoa, se proizveduva 17,6% od vkupnoto proizvodstvo kozjo mleko i 3% od vkupnoto proizvodstvo kozjo meso. Od Aziskite zemji, najmnogu kozi se odgleduvaat vo Indija (120.000.000) i Kina (100.000.000). Od Afrikanskite zemji najmnogu kozi se odgleduvaat vo Nigerija (25.000.000), Etiopija (18.000.000) i Sudan (16.000.000). Na Amerikanskiot kontinent, kozite se najzastapeni vo Brazil (12.000.000) i Meksiko (11.000.000), a na Evropskiot kontinent vo Grcija (6.000.000) i [panija (3.000.000). Dobro e razvieno kozarstvoto i vo Italija (1.300.000) i Francija (1.000.000). Poradi zakonskata regulativa (Zakon za zabrana za ~uvawe i odgleduvawe kozi - 1954 godina) so koja be{e zabraneto ~uvaweto i odgleduvaweto kozi vo R. Makedonija, vo eden podolg vremenski period, pa i denes, kozite ne se evidentiraat vo statistikata. Me|utoa, so ukinuvawe na toj Zakon vo 1989 godina, razvitokot na kozarstvoto zapo~nuva da se odviva etapno, pa denes se pretpostavuva deka populacijata na kozi kaj nas broi nad 160.000 grla. Vo zemjite na EU, kozarstvoto se razviva programski. Se izrabotuvaat i sproveduvaat programi i se formiraat dru{tva na odgleduva~i na kozi. Karakteristi~na e tendencijata vo zemjite na EU za namaluvawe na brojot na malite farmi i zgolemuvawe na brojot na specijalizirani kozarski farmi za proizvodstvo na mleko i sirewe. Vo [panija 22% od stadata imaat nad 100 kozi, a 32% od 30-100 kozi. Vo Francija preovladuvaat farmite so 40-70 kozi, koga mlekoto se

prerabotuva na farmite i so 80-150 kozi, kade mlekoto se prodava na kooperativnite mlekari. Nekoi zemji na EU ([panija, Grcija i dr.) go pottiknuvaat razvitokot na kozarstvoto so spektar merki i kako rezultat na toa, vo Grcija, samo za periodot od 1981 do 1986 godina, brojot na kozite se zgolemil za 19%, a proizvodstvoto na kozjo mleko za 14%. Vo [vajcarija, se ostvaruva golem prihod od odgleduvaweto ma{ki priploden materijal za izvoz i od izvoz na sperma i embrioni od sanskata i od togenbur{kata rasa. Vo mnogu ekonomski razvieni zemji, interesot kon mle~noto kozarstvo se zgolemuva, poradi dietalnite kvaliteti na kozjoto mleko. Vo SAD, Kanada, Nov Zeland i drugi zemji, kozjoto mleko i proizvodite od nego se prodavaat vo specijalizirani prodavnici. Vo Avstrija, kozjoto mleko e za 5-8 pati poskapo vo odnos na kravjoto, a vo Francija za okolu 2 pati. Kozarstvoto ima dobra perspektiva za ponatamo{en razvitok, {to e povrzano so kontinuiranoto zgolemuvawe na potrebite od hrana za ~ovekot. Od druga strana, maksimalno se koristat prirodnite resursi (visokoplaninskite pasi{ta) za proizvodstvo na eftina hrana i surovini. Ponatamo{niot razvitok na kozarstvoto e povrzan so podobruvawe na rasoviot sostav i zgolemuvawe na brojot i na mle~nosta kaj kozite, podobruvawe na pasi{tata i intenzifikacijata na proizvodstveniot proces.

POTEKLO NA KOZITE I RASI


POTEKLO NA KOZITE
Kozata e edna od prvite `ivotni koja e domesticirana od strana na ~ovekot. Ostatocite {to se pronajdeni vo naslagi, bea stari 5.000.000 godini. Znacite za nivnata domestikacija bea pronajdeni vo iskopinite od neolitskoto vreme vo Jericho i datiraat od 7000 pred n.e. (Zeuner-1963). So razvitokot na civilizacijata, se pojavuvaat s pove}e dokazi za vidovite `ivotni preneseni preku pesni i crte`i koi se odr`ale pove}e od 5000 godini. Postojanata pojava na kozite vo Gr~kata mitilogija, e dokaz za nivnoto zna~ewe vo vremeto na sozdavaweto na mnogu legendi. Taka na primer, od koza po ime Amaltesa, spored edna legenda bil odgledan stariot Zevs. Toj ja nagradil svojata dadilka, taka {to ja smestil na neboto kako Svetla zvezda - Capella ("Mala koza"). Spored druga legenda, Dionis, bogot na vinoto, isto taka bil doen so kozjo mleko. Pan, koj mo`ebi bil sin na Dionis, imal kozji stapala i rogovi. Okolu 400 godini pred n.e., Grcite go sozdale Zodijakot i ja odredile pozicijata na kontrolorot na Zemskata soltacija do koza-riba, jarecot. Postojat mnogu referenci za kozite, kako vo Stariot, taka i vo Noviot Testament, za toa deka kozite ostanale po biblisko vreme kako va`en izvor na mleko, meso, volna i ko`a. Vo vremeto na Mojsej, kako godi{en ritual bilo vovedeno `rtvuvaweto na koza-blizna~ka, koja mu se nudela na Gospodarot, dodeka ostanatite kozi bile prema~kuvani so razni boi i oslobodeni vo prirodata da ostanat `ivi, no podocna da bidat progonuvani. Od vremeto na Hristos, kozata zapo~nuva da stanuva diskriminirana i postepeno is~eznuva od religioznite crte`i i pi{uvawa i pokraj toa {to kozata igrala glavna uloga vo porane{nata religiozna istorija. So ovie nekolku istoriski podatoci, jasno se gleda, deka ~ovekot mu pridaval golemo zna~ewe na kozarstvoto vo dolgiot period od razvitokot na humanata populacija. Od dene{en aspekt, kozarstvoto vo mnogu razvieni zemji e izvor na visoko vredna hrana, obezbeduva vrabotuvawe na golem broj lu|e i pridonesuva vo vkupnata razmena na svetskiot pazar. So procesot na domestikacija, kaj kozite se odvivaat morfolo{ki, fiziolo{ki i psihi~ki promeni. Site doma{ni kozi (Capra hirkus) vodat

poteklo od tri izvorni oblici (Capra Aegagrus ili bezoar, Capra falconeri i Capre prisca Adametz. Capra aegogrus ili bezoar, `ivee na nekoi gr~ki ostrovi (Krit) i vo planinite na Mala Azija (Turcija, Iran, Avganistan) i Kavkaz. Poseduva sabjesti rogovi, pa se pretpostavuva deka od nea poteknuvaat doma{nite kozi so sabjesti rogovi. Capra falconeri, `ivee vo severo-zapadniot del od Indija. Poseduva izrazeno izvieni rogovi, po {to se pretpostavuva deka toa e izvoren oblik na doma{nata koza so spiralni rogovi.

Slika 1. Izvoren oblik na doma{na koza so spiralen oblik na rogovite

Capra prisca Adumetz e izolirana diva forma. Vrz osnova na pronajdenite fosilni ostatoci vo Galicija i drugi mesta, Adumetz pretpostavuva deka taa postoela i od nea poteknuva Balkanskata doma{na koza.

RASI KOZI
Vo svetot se odgleduvaat okolu 200 rasi kozi, od koi 63% se so naglaseno proizvodstvo na mleko. Najmnogu rasi kozi se odgleduvaat vo Azija (42%) i vo Evropa (39%).

Vo prodol`enie, podetalno }e se zadr`ime na potekloto, anatomskite karakteristiki i proizvodstvenite osobini na onie rasi kozi, za koi mislime deka mo`at da bidat od interes za na{ata zemja kako rasi melioratori vo determinacijata na proizvodstveniot pravec. Determinacijata na proizvodstveniot pravec vo razvitokot na kozarstvoto kaj nas pretpostavuva promena na rasoviot sostav, so cel da se podobri genetskiot potencijal za mleko, plodnost, prirast i kvalitet na jare{koto meso. Od proektiranite pravci za razvitokot na kozarstvoto, proizleguva deka kaj nas, akcentot e staven na mleko i meso. Za taa cel, neophodno e voveduvawe sistem na me|urasovo i me|ulinisko vkrstuvawe. Proizvodstveniot pravec mleko-meso vo kozarstvoto, bara da se izgradat iskustva od po~etok so dejstvuvawe na rasi melioratori za zgolemuvawe na mle~nosta. Denes, i pokraj toa {to postojat nekoi iskustva kaj nas, tie se nedovolni i zatoa treba {to poskoro da se izgradat. SANSKA RASA Sanskata rasa e sozdadena vo Sanskata dolina na [vajcarskite Alpi, na nadmorska visina od 1000-2000 metri i vo uslovi na bogata pa{a. Imeto ovaa rasa go dobila po rekata Sani. Ra{irena e vo Evropa (Francija, Germanija, Anglija, Holandija, Italija i drugi zemji) i vo Severna i Ju`na Amerika, pa duri i vo Japonija. Sanskata rasa vo odnos na drugi rasi e najmnogu iskoristena rasa vo svetot za podobruvawe na doma{nite rasi kozi vo mnogu zemji. Pri vkrstosuvaweto dobro gi prenesuva sakanite svojstva i so nejzino u~estvo se sozdadeni pove}e od 10 rasi kozi vo svetot. Sanskite kozi dobro se odgleduvaat na pa{a i vo {talski uslovi. Vo R. Makedonija, sanskata rasa vo nekolku navrati i vo mal broj e vnesena, no ne se uspea da se izvr{i dovolno vlijanie na doma{nite kozi. Opis: Kozite se krupni so izdol`eno telo i so cvrsta i prefineta gradba. @ivotnite od dvata pola se bez rogovi. Vlaknestata pokrivka e so bela boja, kusi vlakna i prilepeni do teloto, so ne`na, fina, meka i elasti~na ko`a. Imaat ubava i lesna glava, dobro razvieni i malku spu{teni u{i, lesen, tenok i dolg vrat, so ili bez resi, dolga brada, silen, dlabok i dolg graden ko{, {irok grb, cvrsti noze, dobro prostrano ra{ireno i razvieno vime so pravilno razvieni cicki. Visinata na grebenot na jarcite e 80-95 cm, odn. 75-85 cm kaj kozite. @ivata telesna masa kaj kozite iznesuva 50-70 kg. a kaj jarcite 75-120 kg.

Slika 2: Sanska rasa

Proizvodstveni svojstva: Se odlikuva so golema mle~nost, odnosno 600-800 litri za laktacija od 270-280 dena. Pri dobra ishrana, mle~nosta kaj sanskata rasa mo`e da dostigne i do 1000-1200 lit. mleko vo laktacija, me|utoa, ima i primeroci koi davaat i 2000 lit. mleko, dodeka rekordot e 3499 litri i e postignat vo Avstralija.

Slika 3. Sanska rasa

Mlekoto od ovaa rasa sodr`i 3,3-4,0% mle~na mast. Laktacioniot period kaj ovaa rasa trae 7-10 meseci i ~esto pati kaj izdvoeni prime-

10

roci ne se prekinuva laktacijata, tuku zapo~nuva slednata po red laktacija, odn. bez presu{en period. Plodnosta kaj sanskata rasa e golema i sredno iznesuva 170-180%, no dostignuva i do 250%. GERMANSKA BELA RASA Sozdadena e vo Germanija, preku vkrstuvawe na doma{nite beli kozi so sanskata rasa, odnosno sanski jarci.

Slika 4: Germanska bela rasa

Opis: Po svojot eksterier, `ivotnite se sli~ni na sanskite, me|utoa tie se pokrupni i poizdr`livi spored uslovite na odgleduvawe. Po boja se beli i imaat ubava, suva i plemenita glava i nemaat rogovi. Visinata na grebenot e 85-90 cm. @ivata masa na kozite e 50-70 kg, a na jarcite 80-100 kg. Proizvodstveni svojstva: Srednata mle~nost na kozite e 700-800 lit., a mle~nata mast vo mlekoto se dvi`i od 3,5-3,9%. Selekciskata cel vo Germanija e postavena na 1000 lit. mleko vo laktacija so 4,0% mle~na mast. Od oddelni kozi se dobivaat i po 2000 lit. mleko vo laktacija. Obi~no ova rasa jari 2-3 jariwa pri edno jarewe.

11

BELA HOLANDSKA RASA Ova rasa nastanala so vkrstuvawe na belite doma{ni kozi so [vajcarskata sanska rasa.

Slika 5: Bela holandska rasa

Mle~nosta na ovaa rasa e okolu 900 lit. mleko vo laktacija. BUGARSKA BELA MLE^NA RASA Za zgolemuvawe na mle~nosta i plodnosta kaj doma{nite kozi, vo Bugarija vo 1951 godina zapo~na vkrstosuvaweto so mle~ni rasi. Za taa cel od ^ehoslova~ka i Germanija bea importirani kozi i jarci. Opis: Kozite se krupni i se sli~ni na sanskite kozi, no so podolga kozina. Nekoi kozi poseduvaat rogovi. Dobro se adaptiraat vo razli~ni klimatski i ekolo{ki uslovi. @ivata telesna masa na kozite se dvi`i sredno od 50-60 kg, a kaj jarcite od 70-80 kg.

12

Slika 6: Bugarska bela mle~na rasa

Slika 7: Kozi na pasewe

Proizvodstveni svojstva: Mle~nosta na kozite naj~esto se dvi`i me|u 500-700 lit. mleko vo laktacija, a procentot na mle~na mast e okolu 3,5%. Kaj oddelni kozi se dobivaat i nad 1000 lit. mleko vo laktacija. Srednata plodnost se dvi`i od 170-180.

13

ALPINA RASA Sozdadena e vo Francija so u~estvo na {vajcarski rasi. Vo R. Makedonija, ovaa rasa organizirano e vnesena vo nekolku navrati, so cel da se odgleduva vo ~ista krv, no i da se iskoristi za podobruvawe na doma{nata populacija kozi.

Slika 8: a. jarec od Alpina rasa, b. koza od Alpina rasa

Opis: Kozite se so sredna golemina, so izrazena dlabo~ina na teloto i so zdrav i skladen telesen kosken sistem. Glavata e so ili bez rogovi, so lesno vdlabnat profil, {iroko ~elo i ispraveni u{i. Vlaknestata pokrivka e kratka i naj~esto so `olto-kafeavkasta boja (kako srnite), ili crno-kafeava so crni noze i crna dorzalna linija. ^esto mo`at da se sretnat i crni kozi. Srednata `iva masa na kozite e od 60-65 kg, a na jarcite od 80-100 kg. Proizvodstveni svojstva: Mle~nosta na ovaa rasa se dvi`i od 800-900 litri mleko vo laktacija. Vo SAD e dobiena maksimalna mle~nost od 2215 litri. Ova rasa e selekcionirana za povisoko nivo na proteini vo mlekoto, so ogled na toa {to istata se koristi za proizvodstvo na najrazli~ni sirewa. Plodnosta na ova rasa se dvi`i od 180-190%.

14

Slika 9: Angliska alpina rasa

TOGENBURSKA RASA Sozdadena e vo dolinata na Togenburg vo [vajcarskite Alpi. Se klasificira vo grupata mle~ni rasi kozi i se odgleduva vo mnogu zemji vo Evropa, kako i vo Amerika i Avstralija. Opis: Visinata na grebenot kaj jarcite iznesuva 75-85 cm, a `ivata masa 70-80 kg., kaj kozite visinata na grebenot iznesuva 70-80 cm, a `ivata masa 50-60 kg. Vo princip, `ivotnite od dvata pola se bez rogovi. Poseduvaat suva, lesna i plemenita glava, sivo-kafeava vlaknesta pokrivka so beli rabovi okolu nozdrite, vimeto i ekstremitetite. Mo`at da se sretnat i crni kozi so kratok mozai~no vlaknesta pokrivka (kako na srna) i kostenlivi so crna linija na grbot. Ko`ata na crnite kozi e mnogu ceneta surovina vo ko`arskata i krznarskata industrija.

15

a.

b. Slika 10: a. i b. Angliska togenburska rasa

16

Proizvodstveni svojstva: Plodnosta na kozite kaj site rasi iznesuva sredno 160-170%, no mnogu ~esto edna koza od ovaa rasa ra|a i tri jariwa pri edno jarewe. Srednata mle~nost e okolu 600-900 lit. mleko vo laktacija, a ne retko i preku 1000 lit. mleko. Laktacioniot period trae 9-10 meseci. Vo Anglija od ovaa rasa se dobiva i po 1000-2000 lit. mleko vo laktacija. Rekordot e postignat vo SAD i iznesuva 3080 lit. mleko vo laktacija so 3,9% mle~na mast. Togenburskata rasa kozi se adaptira mnogu polesno kon temperaturnite promeni vo odnos na sanskata i nekoi planinski rasi kozi, pa poradi toa, odnosno poradi visokata aklimatizaciona sposobnost i poradi visokata produktivnost, ovaa rasa e {iroko rasprostraneta vo svetot, no za `al - ne i kaj nas. Ovaa rasa e pogodna za podobruvawe na proizvodstvenite i reproduktivnite osobini na doma{nata populacija vo poluplaninskite i planinskite reoni. Spored toa, ovaa rasa treba da si go najde svoeto mesto vo odgleduva~kata programa na na{ata zemja. NUBISKA RASA Se vbrojuva vo afrikanski mle~ni rasi kozi i poteknuva od dolinata na Goren Nil. Poradi dobrite `ivotni performansi ovaa rasa e mnogu ceneta i importirana vo mnogu zemji vo svetot. Opis: Ovaa rasa se odlikuva so nizok rast, so 60-70 cm visina na grebenot i 35-40 kg. `iva telesna masa. Poseduva vlaknesta prekrivka so dolgi vlakna. Glavata e bez rogovi, no ima isklu~oci, a profilot na glavata e "ovnovski". U{ite se dolgi i spu{teni nadolu. Po boja e crna ili kostenliva so fini sjajni vlakna i so dobro razvieno vime. Nozete se tenki i kratki. Proizvodstveni svojstva: Se jari dvapati vo edna godina i ~esto po tri jariwa pri edno jarewe. Mle~nosta e dobra. Za laktacija od 8 do 10 meseci ovaa rasa producira 500-800 lit. mleko so 4,5% mle~na mast. ANGLO-NUBISKA RASA Ovaa rasa e produkt na slo`eno vkrstuvawe na Isto~no-Aziski rasi so dolgi i spu{teni u{i (Zarambi, ^itral, Xampari) vneseni vo 19 vek vo Anglija so nubiski jarci uvezeni 1850 godina od Etiopija. Ograni~no se koristeni angliski i {vajcarski rasi. Kako rasa e priznata 1890. godina.

17

Kozite od anglo-nubiskata rasa se mnogu izdr`livi i uspe{no se aklimatiziraat, odgleduvaat i razmno`uvaat vo razli~ni ekolo{ki uslovi. Vo SAD so u~estvo na ovaa rasa e sozdadena rasata laman~a, ~ija sredna mle~nost e okolu 900 lit. so 4% mle~na mast.

Slika 11: Anglo-nubiska rasa

Opis: Kozite od ovaa rasa se mnogu krupni, bez rogovi, so izdol`en profil i golemi i spu{teni u{i nadolu. Vlaknata na pokrivkata se kusi, razli~no oboeni so beli poliwa. @ivata masa na kozite e 80-90 kg, a na jarcite 100-120 kg. Teloto e dobro zamuskuleno i ovaa rasa e edna od najdobrite rasi koja mo`e da poslu`i za proizvodstvo na mleko i meso. Proizvodstveni svojstva: Pri dobri uslovi na odgleduvawe i ishrana plodnosta kaj ovaa rasa e mnogu visoka, odnosno po 3-4 pri edno jarewe, no mo`e da dostigne i 6 jariwa. Vo Egipet, srednata plodnost e 180-200% a vo Indija 160%. Vo Anglija, sezonata na razmno`uvawe na ovaa rasa e prodol`ena za 2-3 meseci vo odnos na drugite rasi. Anglo-nubiskata rasa e edna od najpopularnite mle~ni rasi, poradi visokiot kvalitet na mlekoto za proizvodstvo na sirewa i poradi otsustvoto na specifi~nata mirizba vo mlekoto i proizvodite od nego. Mlekoto (sredno) sodr`i 4-6% mle~na mast, no mo`e da dostigne i do 8%. Mle~nosta e pomala vo odnos na sanskata rasa, no vo Anglija sredno se dobiva i po 900 lit.

18

mleko vo laktacija, a vo SAD i po 800 lit. so 4-5% mle~na mast. Rekordot na mle~nost e postignat vo Anglija i iznesuva 1907 litri, odnosno 7,5 lit. mleko prose~no dnevno. Kozite imaat dobro razvieno vime koe e pogodno za ma{insko molzewe. ANGORA RASA Toa e stara rasa i svoeto ime go dobila po gradot Angora (sega{na Ankara). Kozite od angora rasata dobro se aklimatiziraat, me|utoa pri lo{i klimatski uslovi gi gubat svoite ceneti kvaliteti na moherot. Mo`e da se odgleduvaat i na nadmorska visina do 2000 metri ako vrne`ite se do 400 mm. Vo svetot se odgleduvaat 12.000.000 angora kozi koi prete`no se zastapeni vo Turcija i SAD. Vo Avstralija ima 1.000.000 "odmetnati" domesticirani angora kozi.

Slika 12: a. jarec od Angora rasa, b. kozi od Angora rasa

Opis: Angora rasata e tesno specijalizirana za proizvodstvo na volna (moher). Teloto na kozite e pokrieno so dolgi (20-30 cm) zdravi i elasti~ni vlakna koi se beli i svetli i nekoi se spu{taat i do pod kolenata na kozite. Proizvodstveni svojstva: Od kozite se dobiva 1,5-3 kg moher a od jarcite 3-4,5 kg. Angora kozite imaat mala plodnost (110-130%). Od niv mo`e da se dobie po 180-250 lit. mleko vo laktacija so 4% mle~na mast. Mesoto e vkusno i bez specifi~na mirizba.

19

OSNOVNI PRINCIPI I MERKI ZA RAZVITOK NA KOZARSTVOTO KAJ NAS


Kozite, za razlika od nekoi vidovi doma{ni farmski `ivotni, {iroko se rasprostaneti vo site zemji na svetot. Toa se dol`i na nivnata sposobnost dobro da se aklimatiziraat vo razli~ni klimatski i ekolo{ki uslovi. Me|utoa, kaj nas, poradi postoewe zakonska regulativa so koja dolgo vreme be{e vo sila zabranata za ~uvawe i odgleduvawe kozi, kozarskoto proizvodstvo be{e zapostavuvano. No, otkako zabranata be{e ukinata pred pove}e od deset godini, interesot za ~uvawe i odgleduvawe kozi kaj nas se zgolemi, pa brojot na kozite od godina vo godina bele`i tendencija na zgolemuvawe. Za razlika od nekoi granki na sto~arskoto proizvodstvo, kade proizvodstvoto e bazirano na sovremena tehnologija, vo kozarskoto proizvodstvo ne se otide podaleku od tradicionalniot na~in na organizacija na rabotata i proizvodstvoto. Toa e pri~inata za izostanuvawe na proizvodstvenite i finansiski rezultati, so {to kozarstvoto ostanuva s u{te neatraktivna granka od sto~arskoto proizvodstvo. Glavna pri~ina vo razvitokot na kozarstvoto kaj nas e golemata rasitnetost, odnosno maliot broj `ivotni vo semejni stada. Drug segment, koj vlijae vrz razvitokot na kozarstvoto e nepovolniot rasov sostav i tret ne pomalku va`en e malata prose~na produktivnost po grlo (mle~nost i broj na jariwa), kako i neadekvatnite uslovi na ishrana, na~in na ~uvawe i odgleduvawe). Sovremenata nauka i praktika raspolaga so golem broj soznanija, primenlivi za na{i uslovi, so koi kozarstvoto bi se izvleklo od sega{nata zaostanatost. Smislata i celta na razvitokot na na{eto kozarstvo ja opfa}a neophodnosta od transformacija, so pomo{ na inicijalni investicii i premin kon farmski na~in na proizvodstvo, koj vklu~uva: okrupnuvawe koncentracija specijalizacija

odnosno osmislena proizvodstvena nasoka. Determinacijata na osnovnite pravci vo razvitokot na kozarstvo pretpostavuva promeni na ra-

20

soviot sostav, so cel da se podobri genetskiot potencijal za mle~nost, plodnost, prirast i kvalitet na jare{koto meso. Od proektiranite pravci na razvitokot na kozarstvoto proizleguva deka kaj nas akcentot e staven na proizvodstvo na mleko i meso. Za taa cel, neophodno e voveduvawe sistem na hibridizacija po pat na me|urasovo i me|ulinisko vkrstuvawe. Spored toa, zgolemuvaweto na proizvodstvoto vo kozarstvoto ne treba da se bazira samo na zgolemuvawe na brojot na kozite, tuku i na zgolemuvawe na prose~noto proizvodstvo po grlo. Procesot na unapreduvawe na kozarskoto proizvodstvo }e zavisi i od tehnolo{kiot proces, koj }e bide vo prodol`enie razgleduvan vo tri osnovni pravci: ishrana; ~uvawe i odgleduvaweto na kozite i sistem na zdravstvena za{tita, koj treba da se podigne na povisoko nivo. So ogled na toa {to ishranata dava brzi efekti, neminovno se nametnuva potrebata, pri unapreduvaweto na kozarskoto proizvodstvo da se zapo~ne so nea, vodej}i smetka za: racionalnoto iskoristuvawe na postoe~kite pasi{ta; podobruvawe na biocenozata na pasi{nite povr{ini i proizvodstvoto i vklu~uvaweto vo ishranata na kozite na sila`i, itarici i leguminozi. Postoe~kite mo`nosti vo ishranata, imaat golemo vlijanie pri izborot na konceptot za unapreduvawe na nacionalnoto kozarstvo, {to zna~i deka treba da se izberat metodi na ishrana, primenlivi za genetskata struktura na populacijata, odnosno za potrebite na `ivotnite. Konceptot }e se menuva, vo zavisnost od promenata na genetskata osnova.

21

SELEKCIJA I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA DOBIENOTO POTOMSTVO


Vo unapreduvaweto na genetskata osnova vo kozarstvoto, posebno zna~ewe treba da ima podobruvaweto na proizvodstvenite sposobnosti na rasite adaptirani na nadvore{nite uslovi. Za uspehot da bide pogolem, vo promenetata genetska osnova potrebno e da se definira odgleduva~kata cel, soobrazno so potrebite na pazarot. Vo realizacijata na odgleduva~kata cel, posebno zna~ewe imaat soznanijata vo domenot na genetikata i reprodukcijata kaj kozite. Genetskiot napredok zavisi od intenzitetot na selekcijata, naslednosta na svojstvata i od mnogu ~esto zapostavuvanite mutaciski promeni. Postojat brojni mo`nosti za manipulacija so genetskata osnova: promena na frekfencijata i na~inot na dejstuvawe na genite, preku klasi~nite metodi (selekcija vo ~ista krv i vkrstuvawe); koristewe indirektni selekciski postapki-genetski markeri, {to se temeli na potpolna ili delumna polimorfnost; identifikacija i lokalizacija na genite, odnosno mapirawe na genite; genetski in`enering i dobivawe transgeni `ivotni. Genetskata osnova za ekonomski zna~ajnite svojstva vo kozarstvoto kaj nas ni od daleku ne zadovoluva. Primenata na genetskata osnova vo kozarstvoto treba vo ovoj moment da se ostvaruva preku menuvawe na frekvencijata i na~inot na dejstvuvawe na genite so klasi~nite metodi i iskoristuvawe na mo`nostite {to gi pru`aat biotehni~kite metodi vo reprodukcijata kaj kozite.

ODGLEDUVAWE VO ^ISTA KRV


Za odgleduvawe vo ~ista krv zboruvame koga se parat `ivotni od ista rasa, no da ne se vo srodstvo. Pri ovoj na~in se zadr`uvaat rasovite svojstva, pa duri i se zgolemuvaat (mle~nosta mo`e da se zgolemi duri

22

i preku 30%). Odgleduvaweto vo ~ista krv mo`e da se primeni kaj site rasi. Pri izborot na ma`jakot i `enkata, golemo vnimanie treba da se obrne na manite. Pri ovoj na~in na odgleduvawe brzo se doa|a do homozigotni potomci.

VKRSTUVAWE
Pod vkrstuvawe se podrazbira parewe na `ivotnite od razli~ni rasi, so cel da se oplemenat, odnosno primitivnite rasi da se pretopat. Celta e da se zgolemi proizvodstvoto ili da se podobrat nivnite svojstva. Toa se vr{i s dodeka ne se postigne zacrtanata cel. Pri pretopuvaweto na doma{nite rasi, doma{nite kozi se pripu{taat na jarci od plemeniti rasi, a nivnite `enski potomstva postojano se pripu{taat na jarci od plemeniti rasi nad 5-6 generacii. Toa se narekuva povratno vkrstuvawe. Se razbira, deka pritoa treba da se vr{i stroga selekcija i da se obezbedi adekvaten na~in na odgleduvawe i ishrana. Dolgo vrame selekcijata be{e bazirana na morfolo{kite osobini. Vo ovoj moment, sakale ili ne, morame da izgradime objektivna procenka pri izborot na grlata za priplod so pogolema orientacija na pozitivnite biolo{ki osobini. Osnovna zada~a na sekoja odgleduva~ka programa vo sto~arstvoto, vklu~uvaj}i go tuka i kozarstvoto treba da bide usovr{uvawe na postoe~kite rasi i sozdavawe novi. Kako i kaj drugite vidovi doma{ni farmski `ivotni, taka i kaj kozite vo ramkite na populacijata, potrebno e da se oformi selekciska struktura, vo koja }e se diferenciraat trite dela na populacijata: eliten del reproduktiven komercijalen del ELITEN DEL Vo nego se vklu~uvaat visoko produktivni `ivotni, koi maksimalno se dobli`uvaat do selekciskiot tip. Dobienite ma{ki i `enski `ivotni vo ovaa grupa, se koristat za ponatamo{na reprodukcija vo tie stada, ili za proda`ba. Nau~nite i stru~nite rabotnici od oblasta na selekcijata i reprodukcijata, svoeto vnimanie i rabota treba da go naso~at kon elitnata grupa. Imeno, od rezultatite na nivnata rabota }e zavisi genetskiot progres vo celata populacija. Selekciskite kriteriumi vo

23

ovaa grupa treba da bidat mnogu visoki i soodvetno na toa i intenzivnosta na selekcijata }e bide pogolema. Vo princip, jarcite za pregled se proizveduvaat vo elitnata grupa, zatoa {to vo nea se vr{i precizna i redovna kontrola na proizvodstvenite svojstva. REPRODUKTIVEN DEL Vo ovaa grupa, isto taka se vklu~eni visoko produktivni `ivotni, koi po nekoi kvaliteti otstapuvaat vo odnos na elitnite. Po svojot obem, reproduktivnata grupa e pogolema od elitnata. Dobienite `enski `ivotni se koristat za ponatamo{na reprodukcija vo samata grupa ili za proda`ba vo nisko produktivnite stada. Vo ovaa grupa se vr{i pouprostena kontrola na produktivnost, kade se sledat kvalitetite na `enskiot priploden materijal i efektot od izvr{enata selekcija. Jarcite za priplod se dobivaat od elitnata grupa. KOMERCIJALEN DEL Vo ovaa grupa se vklu~uvaat kozi so pomala produktivnost, a genetski i fenotipski se najdaleku od selekciskiot tip. Zadol`itelno e kozite od komercijalniot del da se oploduvaat so jarci dobieni od eliten del, no so isklu~ok i dobieni od reproduktivniot del. Po`elno e `enskite `ivotni za remont da se dobivaat od elitniot ili reproduktivniot del. Toa e mnogu te{ko da se organizira, me|utoa na toj na~in mnogu brzo se zabrzuva genetskiot progres. Osnovna zada~a na selekcionerite e da organiziraat postojan protok na priplodni `ivotni od elitniot del kon reproduktivniot i komercijalniot i od reproduktivniot kon komercijalniot. Kolku po{iroko se ostvaruva ovoj proces, tolku pobrzo }e se zgolemi produktivnosta na kozite i soodvetno - efektivnosta vo kozarstvoto. Najva`en del vo edna odgleduva~ka programa e osmisluvaweto i realizacijata na proizvodstvoto i iskoristuvawe na ma{kite priplodni grla vo malite stada. Od ovoj aspekt, denes se koristi rotacionoto oploduvawe preku priroden pripust ili ve{ta~ko osemenuvawe so nativna sperma. Treba da se istakne deka, toj e te`ok i baven pat do realizacijata na zacrtanata cel. Denes, so pravo se posvetuva vnimanie za voveduvawe ve{ta~ko osemenuvawe so dlaboko zamrznata sperma (-196C).

24

IZBOR NA PRIPLODNI GRLA


Kaj kozite bez rogovi anomaliite se mnogu ~esti. Za~estenata pojava na jalovost (neplodnost) kaj jarcite ili kozite se javuvaat kako posledica na homozigotnosta. Homozigotnosta se odlikuva so par isti geni, a heterozigotnosta so par razli~ni geni. Poznato e deka postoi dominanten nasleden faktor A i rezistiven, koj vo homozigotna sostojba predizvikuva pojava na rogovi. Spored toa, razlikuvame: AA Aa aa (homozigot bez rogovi) (heterozigot bez rogovi) (homozigot so rogovi)

Homozigotnite primeroci bez rogovi prenesuvaat anomalii koi se manifestiraat kaj kozite vo pomala ili pogolema merka so pojava na karakteristiki na drug pol i sterilitet. Kaj ma{kite se manifestira pojavata na mali testisi, {to mo`e da se utvrdi preku palpacija na tri mese~na vozrast. Kozite so genotipot Aa bez rogovi i aa so rogovi se plodni, kako i jarcite so genotipot AA, Aa, i aa. Nema pojava na hermafroditi kaj potomcite koi poteknuvaat od roditeli so rogovi. Interseksualnosta ili hermafrodizmot e op{ta pri~ina za neplodnosta kaj kozi bez rogovi. Taa sostojba pretstavuva anatomska i funkcionalna anomalija koja obi~no vklu~uva maskulinizacija na `enskite `ivotni i svrzani se so kriptohizmot kaj ma{kite. Priznakot "bez rogovi" e dominanten, dodeka povrzaniot so nego priznak-hermafrodizam e recesiven i svrzan e so polot. Ako edniot roditel e so rogovi, priplodot nikoga{ nema da bide hermafrodit. Koristeweto jarci so rogovi e standarden metod za spre~uvawe na takvata anomalija. Resite koi se nao|aat na rabot na vratot, isto taka se nasleduvaat. Se smeta deka, kozi koi poseduvaat resi se i poplodni. Za rasite postojat tri genetski formuli: BB (homozigoti so resi) Bb (heterozigoti bez resi) bb (homozigoti bez resi) Sistematskata stru~na rabota e osnova za pravilen izbor na priplodnite grla. Izborot mo`e da se vr{i vrz baza na sopstveniot fenotip, spored potekloto i po potomstvoto. Prviot pristap e najra-

25

{iren vo kozarstvoto. Pritoa se ocenuvaat eksterierot, konstitucijata i proizvodstvenite osobini. Vrz baza na ovie procenki `ivotnite se {kartiraat ili ostavaat za ponatamo{en priplod, vrz osnova na nivnite individualni kvaliteti. So izborot se zapo~nuva u{te vo najranata vozrast-pri odbivaweto na jariwata na vozrast 2,5-3,0 meseci, poto~no na 6-mese~na vozrast ili 18 mese~na vozrast. Kaj kozite, ocenkata se vr{i na 2.5, 3,5 i 5,5 - godi{na vozrast i toa spored slednive pokazateli: mle~nost; procent na mle~na mast i proteini vo mlekoto; eksterierot i konstitucijata; `ivata telesna masa i reproduktivnite parametri.

Jarcite se ocenuvaat sekoja godina. Vo vtoriot pristap, pri izborot spored potekloto se prognoziraat kvalitetite na priplodnite grla vo ranata vozrast, do momentot za sozdavawe mo`nosti da se izvr{i procenka spored nivnite individualni proizvodstveni kvaliteti. Mnogu e va`no da se istakne deka ne treba samo da se otkrijat genetskite vredni indvidui po eksterier, konstitucija, produktivnost i poteklo, tuku i da se dobie potomstvo so istite karakteristiki. Zatoa, izborot spored potomstvo e va`en za unapreduvawe na genetskata osnova. Pri procenka na jarcite spored potomstvo se koristat dva osnovni metoda: sporeduvawe na }erkite na jarcite so nivnite majki kaj ~isto rasovoto razmno`uvawe i sporeduvawe na krstoskite. IZBOR NA JARCI ZA PRIPLOD Vo princip, jarcite za priplod se proizveduvaat vo elitniot del, zatoa {to vo nego se vr{i precizna kontrola na proizvodstvenite svojstva. Izborot na jarcite za priplod ima golemo zna~ewe i so pravo se tvrdi, deka eden kvaliteten jarec vredi kolku polovina stado kozi. Imeno, eden jarec vo normalnata sezona na razmno`uvawe mo`e po priroden pat da oplodi 80-120 kozi, a so ve{ta~ko osemenuvawe i 1000 kozi za vreme od 2-3 nedeli. Poa|ajki od pogore iznesenoto, pri izborot na jarcite za priplod, treba da se zadovolat mnogu strogi kriteriumi. Jarecot mora da bide ~istokrven, da odgovara na proektiranita celi i da poseduva osobini koi ja istaknuvaat ma{kosta.

26

Jarcite za priplod, treba da poteknuvaat od majki koi redovno se jarat i koi proizveduvaat nad 700 litri mleko vo laktacija, so pove}e od 3.5% mle~na mast.

Slika 13: Izgled na dobro graden jarec (Sanska rasa)

Jarecot treba da se odlikuva so skladen telesen razvitok, odnosno pravilni dimenzii na poedini delovi od teloto. Osobeno treba da se vnimava na grbnata linija, koja treba da bide ramna, a grbot cvrst, {irok i muskulest. Gradniot ko{ da e dlabok i so razvieni muskuli, da ima pravilno gradeni muskulesti i cvrsti noze, stomakot da bide proporcionalen na teloto i da ima cvrsti i pravilno razvieni papci. Od reproduktivnite svojstva, treba da se obrne seriozno vnimanie na testisite, koi treba da bidat pravilno postaveni, dobro razvieni i dvata dobro spu{teni vo skrotumot. Nagonot za parewe (libidoto) treba da bide dobro izrazen. Imeno, poloviot nagon se javuva ve}e na 8 mese~na vozrast, no treba da se pri~eka do pripustot - jarecot da napolni 10 mese~na vozrast, so cel da go zavr{i neophodniot telesen razvitok za taa vozrast. Vo prvata pripusna godina, mladite jarci se koristat za pokrivawe na 20-30 kozi, a dnevno da imaat po 1 skok. Vozrasnite jarci se koristat za pokrivawe na 60-80 kozi, a najkvalitetnite vozrasni jarci mo`at da pokrijat i 80-120 kozi, vo edna pripusna sezona. Brojot na skokovite vo eden den kaj vozrasnite jarci, ne treba da bide pove}e od tri pati. Volumenot na spermata treba da bide 1,0 i

27

pove}e ml, so koncentracija od 2,5-5h109 spermatozoidi/ml. Aktivnosta na spermatozoidite treba da bide 90%. Volumenot i aktivnosta (podvi`nosta) na spermatozoidite variraat sezonski. Najgolemo koli~estvo (volumen) i aktivnost (podvi`nost) se registrira vo leto i esen. Najmalo koli~estvo se registrira vo prolet, a najmala aktivnost vo zima. IZBOR NA KOZI Mle~nite kozi treba da gi poseduvaat karakteristikite na `enskite `ivotni. Tie treba da se odlikuvaat so tenok kostur, tesna i lesna glava, {iroko ~elo, veseli o~i, ramna grbna linija i so dobro razviena grbna i slabinska muskulatura. Vlaknata na pokrivkata treba da bidat mazni i sjajni i dobro prilepeni na teloto i so pravilno razvieno vime.

Slika 14: Izgled na dobro gradena koza (Sanska rasa)

Vimeto jasno treba da bide podeleno vo dva dela, da e elasti~no i da dominira `lezdenoto nad svrznoto tkivo, so tenka i elasti~na ko`a so fini vlakna na nego. Cickite treba da bidat dobro i pravilno razvieni i so dobro razvieni krvni sadovi (veni) na vimeto. Pred molzeweto, vimeto e nabreknato, a potoa opu{teno. Ako vimeto i po molzeweto e cvrsto toa e znak za mesnatost na vimeto i e svojstveno

28

za slabo mle~ni kozi. Spored toa, goleminata na vimeto ne e garancija za dobra mle~nost. Za da se oceni kvalitetot na kozite, mnogu e va`no da se zadovolat op{to prifatenite i propi{anite kriteriumi pri kontrolata na proizvodstvenite i reproduktivnite osobini. Dobienite podatoci se registriraat vo propi{ana evidencija za vodewe na mati~no knigovodstvo.

ISHRANA NA KOZITE
DIGESTIVNI SISTEM
Priemot i prerabotkata na hranata kaj kozite, so cel da se zadovolat energetskite i plasti~nite potrebi na organizmot i negovite `ivotni funkcii se ostvaruva od strana na organite na digestivniot sistem. Tie me|usebno se povrzani morfolo{ki i funkcionalno i gradat edna celina, koja zapo~nuva od ustata, preminuva preku celata dol`ina na teloto i zavr{uva so anusot.

Slika 15: Digestiven sistem kaj kozata

Yidot na digestivniot sistem e sostaven od tri sloja: (a) vnatre{en ligavica (mucosa); (b) sreden - muskulen i (v) nadvore{en - serozen

29

(serosa). Tamu kade ima seroza na primer vo vratniot del, taa e zameneta so labova adventicija. Digestivniot sistem mo`e da se podeli vo ~etiri dela. Prviot del go opfa}a predelot na glavata, vo koj se vklu~eni ustata i goltkata. Vo ovoj del se vr{i primaweto na hranata i nejzinoto sitnewe preku xvakaweto so ednovremeno me{awe na hranata so sekretite na plunkovnite `lezdi. Osven toa {to ovie sekreti pomagaat vo formirawe na zalakot, tie prvi~no pomagaat i vo hemiskoto razlo`uvawe na hranata preku nekoi enzimi sodr`ani vo sekretot. Vtoriot del go gradat hranoprovodot i `eludnikot, kade {to se vr{i pogolemiot del od hemiskoto varewe na hranata i se resorbiraat nekoi hranlivi materii. Tretiot del go so~inuvaat tenkite creva i vo toj del se dovr{uvaat procesite na razgraduvawe na hranlivite materii na poprosti, kako i pogolemiot del na resorpcijata od strana na ligavicata. ^etvrtiot del se sostoi od debelo crevo i rektum, kade crevnata sodr`ina gi sodr`i nesvarenite ostatoci od hranata, koi se zgusnuvaat i pod forma na fekalii se isfrlaat preku anusot nadvor. Kon prviot del se priklu~uvaat i plunkovnite `lezdi, a kon tretiot del crniot drob i pankreasot, koi gi izlevaat svoite sekreti vo digestivniot sistem i na toj na~in go obezbeduvaat vareweto na hranata. Digestivniot sistem kaj kozite proporcionalno e podolg vo odnos na drugite doma{ni farmski `ivotni i dostignuva dol`ina i duri 27 pati pogolema vo odnos na dol`inata na teloto. Dol`inata na crevata se dvi`i i do 32 metra. Kapacitetot na digestivniot trakt kaj kozite iznesuva 44 litri. @eludnikot kaj kozite e slo`en i se sostoi od 4 dela, odnosno 3 pred`eludci (burag - rumen, mre`a - reticulum, i kni{ka omasus) i prv `eludnik ili siri{te (abomasus). Hranata otkako }e se primi, do kraj ne se soxvakuva, tuku natopena so plunka se golta, preminuva preku hranoprovodot i doa|a do buragot. Buragot ja opfa}a celata leva polovina od stoma~nata praznina. Vo buragot hranata e izlo`ena na dejstvuvawe na sokot vo nego, a dejstvuvaat i mikroorganizmi (bakterii i protozoi). Mikroorganizmite igraat va`na uloga vo vareweto na celulozata i sozdavawe masni kiselini koi ve}e vo buragot mo`at da se resorbiraat. Isto taka, vo buragot se vr{i i varewe na proteinite, so {to se sozdavaat uslovi za sinteza na novi proteini, ~ija biolo{ka vrednost e pogolema od biolo{kata vrednost na rastitelnite proteini. Hranata od buragot preminuva vo retikulumot, kade po obrabotkata se vra}a nazad vo ustata,

30

kade povtorno se xvaka (pre`ivawe). Dvi`ewata na buragot i retikulumot se odvivaat kontinuirano. Za sekoj poedine~en zalak kaj pre`ivaweto se ostvaruvaat okolu 60 dvi`ewa na mandibulata i maksilata. Pre`ivaweto zapo~nuva okolu polovina ~as po zemaweto hrana. Potoa sledi definitivnoto goltawe na hranata so mikroorganizmite vo tretiot pred`eludnik (omasus-ot), kade se resorbira vodata. Od omazusot, hranata doa|a vo praviot `eludnik (abomasus ot). Obemot na praviot `eludnik kaj kozite se dvi`i od 2-3 litri. Praviot `eludnik e smesten na desnata strana vo stoma~nata praznina do buragot. Vo nego se varat proteinite, pod vlijanie na enzimot pepsin, a proteinite se razlagaat do peptoni. Kaj jariwata, enzimot himizin go pomaga zgrut~uvaweto na mlekoto, a zgru{okot pod vlijanie na pepsinot se razlo`uva. Vo prviot `eludnik vo celina se vr{i vareweto na hranata, odnosno nejzinoto razgraduvawe i formirawe materii pogodni za resorpcija. Crevata se delat na tenki i debeli. Tenkite creva se protegaat vo dol`ina od 20 - 30 metri, a nivnata {irina e 2 cm. Vo nivniot prv del (duodenumot) se izla~uvaat enzimite od crniot drob i pankreasot. Crniot drob vleva `ol~en sok vo tenkoto crevo, koj igra va`na uloga vo vareweto na mastite. Pankreasot izla~uva sekret vo koj se sodr`ani mnogu va`ni enzimi (proteaza, lipaza, amilaza), koi u~estvuvaat vo razgraduvawe na site hranlivi materii. Vo samata ligavica na tenkoto crevo se smesteni `lezdi koi isto taka izla~uvaat sekreti za varewe na hranata. Vo crevata pod vlijanie na crevnite enzimi se zavr{uva vareweto na hranata. Vo crevata karotinot vo potpolnost preo|a vo vitamin A, pa poradi toa mlekoto ne sodr`i karotin i po boja e belo. Debeloto crevo e dolgo 4-8 metri. Vo zadnite delovi na debeloto crevo se resorbira vodata, odnosno doa|a do formirawe na fekaliite (izmetot). Vremeto od zemaweto na hranata, do prazneweto na crevata, odnosno zavr{uvaweto na vareweto na hranata, trae pomalku od 24 ~asa.

KARAKTERISTIKI NA ISHRANATA NA KOZITE


Za `al, morame da konstatirame deka, i pokraj toa {to kozata e prvoto domesticirano pre`ivno `ivotno, mnogu e mal brojot na istra`uvawe vo pravec na utvrduvawe na potrebite od hrana. Od tie pri~ini, dolgo vreme se misle{e, "deka kozata mo`e da se odgleduva i vo uslovi koi ne se adekvatni za ishrana na govedata i ovcite". Me|utoa, najnovite istra`uvawa jasno uka`uvaat na toa deka kozata e mnogu prefineta vo izborot na hranata {to treba da ja primi. Imeno, za kozata se

31

prifatlivi nekoi hrani koi za drugi vidovi doma{ni farmski `ivotni ne se prifatlivi. Druga zna~ajna karakteristika vo ishranata na kozite e faktot {to kozata odbiva da konzumira hrana koja e zagadena od strana na drugi vidovi `ivotni. Edna od najva`nite karakteristiki vo ishranata na kozite e toa {to kozata ne saka ednoli~na ishrana, tuku vo ishranata saka da bidat vklu~eni pove}e hrani za da mo`e selektivno da gi izbira. Apetitot kaj kozite za odredena koncentrirana hrana ili smeska od koncentrirani krmi, koga se dava vo pogolemi koli~estva od 0,5-1,0 kg dnevno, ~esto za mnogu kratko vreme se namaluva. Imeno, kozite se golem, no ne potpoln omnivor. Faktorite koi gi determiniraat hranlivite svojstva na kozata, mnogu malku se prou~eni i poznati. Utvrdeno e deka kozata mo`e da pravi razlika vo vkusovite (gor~liv, solen, blag i kisel vkus), kako i da poka`uva pogolema tolerancija kon gor~liviot vkus. Poradi pogolemata tolerancija kon gor~liviot vkus, kako i davawe prednost na po{irok spektar hemiski soedinenija, kozata konsumira pogolem broj rastitelni hrani, vo odnos na govedata i ovcite. Postojat {iroki varijacii vo hranlivite svojstva kaj kozite koi pasat. Imeno, hranlivite svojstva na kozata variraat ne samo vo zavisnost od nadvore{nata sredina, tuku i od godi{noto vreme na istata lokacija. Ovie varijacii se odlika na domestikacijata i razlikata vo visokata produktivnost. Kozite konzumiraat odredeni rastitelni vidovi vo potpolna zrelost, a odbivaat da gi konsumiraat vo drugite fazi od rastot i razvitokot na rastenijata. Kozata koristi golem broj razli~ni hrani vo nejzinata ishrana, taka {to ne postoi hrana koja e favorizirana vo nejzinata ishrana. Me|u drugoto, kozata konzumira i takvi hrani koi ne se vklu~eni i koi odbivaat da gi konzumiraat govedata i ovcite.

KONSUMIRAWE NA HRANA
Kozata e mnogu itar i energi~en konsumator na hrana, koja pove}e saka da brsti, otkolku da pase. Kako {to istaknavme prethodno, kozata poseduva pogolema sposobnost za tolerancija kon razli~ni vkusovi vo odnos na ovcite i govedata, pa spored toa, taa koristi pogolem broj hrani vo svojata ishrana. Pokraj toa, kozata e selektiven konsumator i ima prednost vo odnos na drugite vidovi pre`ivni `ivotni vo izborot na visoko kvalitetnata hrana. Me|utoa, kozite se hendikepirani koga kvalitetot na hranata e izedna~en, a osobeno koga kvalitetot e lo{. Vo vakvi slu~ai `ivotnite gubat mnogu vreme vo nastojuvaweto da ja izberat hranata so podobar kvalitet, taka {to, vkupno konsumiranata hrana, koli~inski e pomala. Imeno, kozite prvo gi konsumiraat lisjata, potoa potenkite stebla i na kraj pogrubite delovi.

32

Najgolemiot del od konsumirawe na hranata kaj kozite se odviva vo tekot na denot, dodeka okolu 80% od pre`ivaweto kozite go vr{at vo tekot na no}ta. Vrz konsumacijata na hranata, vlijaat slednive faktori: tipot i kvalitetot na hranata ili hranite; koli~estvoto i raspolo`ivata hrana; telesnata masa na `ivotnite; nivoto na proizvodstvo na mleko i za~estenosta na hraneweto.

Vo obrocite so golemo u~estvo na kabasti hrani, konsumiraweto e ograni~eno preku fizi~kiot kapacitet na organite za varewe. Od tie pri~ini, koli~estvoto konsumirana hrana e ograni~ena, odnosno odredena od goleminata na digestivniot trakt, brzinata na proa|awe na hranata niz organite za varewe i rastojanieto na edinica suva materija vo crevniot trakt. Brzinata so koja hranata se dvi`i vo crevata e pogolema kaj kozite, vo odnos na ovcite i govedata. Volumenot na digestivniot trakt e sli~en vo odnos na telesnata masa kaj kozite, kako i kaj ovcite. Potvrdeno e deka kozata konsumira pove}e suva materija po edinica `iva telesna masa vo odnos na ovcata, a osobeno koga konsumira obroci bogati so celuloza. Selektivnosta, zaedno so pogolemata brzina na pominuvaweto na hranata (pasa`a) e va`en element vo postignuvawe na pogolemo koli~estvo konsumirana hrana.
Tabela 1: Maksimalno konsumirawe suvi materii kaj {talski odgleduvani kozi Kozi vo porast Telesna masa (kg) 10 20 30 40 Vozrasni kozi 0 Telesna masa (kg) 50 60 70 80 1.5 1.8 2.1 2.4 Konsumirawe suvi materii (kg/den) 0.45 1.10 1.30 1.40 mle~nost (kg/den so 3,5 % mast) 1 2 3 4 5 konsumirawe suva materija (kg/den) 1.7 1.9 2.1 2.3 2.4 2.0 2.2 2.4 2.6 2.8 2.3 2.5 2.7 2.9 3.1 2.6 2.8 3.1 3.4 3.7

6 2.5 3.0 3.3 4.0

Konsumiraweto suvi materii se zgolemuva so rasteweto na mle~nosta od 3% za jariwa vo porast i presu{eni kozi, na 5% kaj `ivotnite koi

33

davaat 6 kg mleko dnevno. Vo odnos na `ivata telesna masa, konsumiranite suvi materii iznesuvaat od 3,5 do 5,0%. Me|utoa, treba da se ima predvid faktot deka, konsumiraweto se zgolemuva koga kozata se hrani so malo koli~estvo hrana i vo za~esteni intervali, osobeno ako se dade hrana koja kozata dobro ja konzumira. Utvrdeno e deka, kozata ima srazmerno pogolem burag vo odnos na drugite pre`ivni `ivotni, poradi {to kozata mo`e da koristi golemi koli~estva hrana vo tekot na eden den, osobeno kabasta hrana so stebla. Isto taka, doka`ano e deka kozite poefikasno ja varat kabastata hrana vo odnos na drugite pre`ivni `ivotni. Me|utoa, koga kozite se hranat so kabasta hrana so povisok kvalitet, efikasnosta opa|a vo odnos na ovcite i govedata. Kozata e poefikasna vo selekcijata na svarlivite delovi od kabastata hrana od ovcite i govedata, pa se steknuva mislewe deka podobro ja koristat kabastata hrana so pomala hranliva vrednost. Maksimalnoto konsumirawe na suvu materii kaj kozite vo laktacija varira pome|u 4-7% od `ivata telesna masa kaj individualnoto odgleduvawe, {to e vo zavisnost od tipot i nivoto na mle~nosta .

POTREBI VO HRANLIVI MATERII


Pogolemiot broj informacii za potrebite na kozite doa|aat od Anglija, Francija i SAD. Vo na{ata stru~na literatura mnogu malku ili voop{to nema informacii za ova pra{awe. No, toa ne zna~i deka ne treba od po~etok da se gradat na{i sopstveni iskustva, primenlivi za na{i uslovi. Poa|aj}i od pogore iznesenoto, }e gi preneseme iskustvata steknati vo drugi zemji, so cel da gi pottikneme na{ite nutricionisti pointenzivno i pomasovno da se vklu~at vo prou~uvawe na ovaa mnogu slo`ena problematika. Vo odnos na `ivata telesna masa, kozite treba da konzumiraat pogolemi koli~estva suvi materii ili tie treba da sodr`at pogolema koncentracija hranlivi materii vo odnos na potrebite kaj drugite vidovi pre`ivni `ivotni. Toa e od pri~ina {to retikulumot kaj kozite e pomal vo odnos na goleminata na teloto, a pokraj toa i vremeto na resorpcija (zadr`uvaweto) na ~esti~kite od hranata e pomalo. Koga hranata e so sli~na svarlivost, stvarnata svarlivost mo`e da bide pomala kaj kozite, poradi pokratkoto vreme na zadr`uvawe na hranata vo retikulo-rumenot. Toa ovozmo`uva pobrz promet na ~esti~kite od hranata i zgolemeno konsumirawe, {to se odrazuva na pogolema konsumacija na hrana i pomala svarlivost, odnosno pomalo nivo na konsumirawe na svareni hranlivi materii vo odnos na drugite pre`ivni `ivotni.

34 Tabela 2: Vreme na zadr`uvawe vo rumenot, brzina na svarlivosta kaj goveda, ovci i kozi Vid na `ivotnoto govedo ovca koza Retencija vo Rumenot (h) 36 34 28 Brzina na preminuvawe (%/h) 5.2 5.2 7.1 Svarlivost In vitro 55 57 56 Svarlivost In vivo 51 50 45

Spored Huston et al. (1986)

POTREBI NA KOZITE OD ENERGIJA Energijata kaj kozite, kako i kaj drugite farmski doma{ni `ivotni e potrebna za odr`uvawe vo `ivot na organizmot, prirast, rastewe, reprodukcija, laktacija i rastewe na vlaknestata pokrivka, kako i za sekojdnevna aktivnost na kozite. Ovie telesni funkcii vlijaat vo golema merka vrz sistemot na konzumirawe suvi materii. Ne postoi drug vid doma{no farmsko `ivotno, kaj koe e prisutno tolku golemo varirawe vo potrebite na energija, kako {to e kozata. Ovie golemi varijacii se rezultat na ekstremnite tipovi, produktivnosta i aktivnosta na ovoj vid `ivotni.
Tabela 3: Dnevni potrebi na vozrasnite kozi vo energija, odgleduvani vo farmski uslovi Dobieno mleko (kg/den so 3,5 % mast) 0 1 2 3 4 5 Potrebi vo energija (MJ ME/den) 8.0 13.1 18.2 23.3 28.4 33.5 9.2 14.3 19.4 24.5 29.6 34.7 10.3 15.4 20.5 25.6 30.7 35.8 11.3 16.5 21.6 26.8 31.9 37.1

Telesna masa (kg) 50 60 70 80

6 38.6 39.8 41.1 42.2

Za kozite na pasewe dnevnite potrebi treba da se zgolemat za 2,0; 2,3; 2,6; i 2,8 MJ ME za `ivotni te{ki 50, 60, 70, 80 kg (respektivno). Energijata se meri vo xuli. Starata merka be{e izrazena vo kalorii. Edna kalorija e ekvivalent na 4,19 xuli. Pogolema merka za energija so koja se odreduvaat potrebite na `ivotnite e mega xuli ili MJ koja odgovara na 1.000.000 xuli. Potrebite za energija se izrazeni vo sklad so posebniot odnos: 100 Kcal. Bruto energija (BE) = 76 Kcal Svarliva energija (SE) = 62 Kcal Metaboli~ka energija (ME) = 35 Kcal neto energija (NE)

35

Isto taka 1 kg svarlivi organski materii (SOM) = 1,05 kg vkupno svarlivi organski materii (VSOM) = 4,62 Mcal SM (svarlivi materii). Ova na odgleduva~ot mu ovozmo`uva da ja odbere goleminata na kozata, nivoto na aktivnosta na kozata, fiziolo{kata sostojba (oplodena ili ne), brzinata na prirastot, koli~estvoto i sostavot na mlekoto, proizvodstvoto na volna (moher) i dr.
Tabela 4: Dnevni potrebi na kozi vo porast, odgleduvani farmski Prirast na telesna masa (g/den) 0 50 100 150 telesna masa (kg) 10 20 30 40 50 60
.

200

Potrebi vo energija (MJ ME/den) 3.0 5.0 6.8 8.5 10.0 11.4 4.5. 6.5 8.3 10.0 11.5 12.9 6.0 8.0 9.8 11.5 13.0 14.4 7.5 9.5 11.3 13.0. 14.5 15.9 9.0 11.0 12.8 14.5 16.0 17.4

Potrebite za odr`uvawe vo `ivot na kozata od energija, se vo zavisnost od goleminata na `ivotnoto i se izrazuva preku slednava formula:

SE = 124 Kcal /0.75


Dopolnitelnata potro{ena energija za aktivnost iznesuva 0,25; 0,50; i 0,75 od potrebite za odr`uvawe kaj kozite ~uvani i odgleduvani vo ograden prostor, na relativno slabo ispasuvawe i na ekstenzivni pasi{ta. Potrebite od energija za rastewe iznesuva 8,84 Kcal SE/g prirast. Za normalno odvivawe na reprodukcijata, neophodno e na kozite da im se obezbedi adekvatno konzumirawe energija i toa pred i vo tekot na pripustot, kako i zgolemeno konsumirawe energija vo tekot na poslednite 2 meseca od graviditetot. Vo poslednite 2 meseca od graviditetot, potrebite od energija iznesuvaat 1,74 Mcal svarliva energija, nezavisno od goleminata na `ivotnoto. Me|utoa, treba da se priznae deka mnogu e te{ko da se dostigne toa nivo, osobeno kaj pomalite kozi, no praktikata poka`uva deka, ova koli~estvo energija mo`e da se prepolovi kaj kozite so sredna golemina i toa bez nikakvi posledici. Potrebite vo laktacijata se odreduvaat po kg dobieno mleko i maslenost od 2,5-6,0%. Taka na primer, za 1 kg mleko so 4% mle~na mast, potrebni se 1,52 Mcal svarliva energija, pri {to e potrebno 19,9 Kcal za sekoi 0,5% promeni vo sodr`inata na mle~nata mast.

36

POTREBI NA KOZITE OD PROTEINI Potrebite vo proteini se izrazuvaat vo forma na surovi proteini (SP) i svarlivi surovi proteini (SSP) za kozi so razli~na telesna masa i razli~ni telesni funkcii. Pri obezbeduvaweto na potrebite za odr`uvawe, treba da se ima predvid odnosot kalorii/proteini. Na 1 Mcal SE doa|aat 22g SSP. Toa zna~i deka so rastot na potrebite od energija, kaj kozite rastat i potrebite od proteini. Potrebite na kozite za rast iznesuvaat 0,195g SSP/g prirast. Za gravidni kozi potrebite od proteini se 57g SSP/den vo poslednite 2 meseca od graviditetot. Ova nivo na proteini se odnesuva za krupnite kozi ili za kozi koi jarat pove}e jariwa. Za pomalite kozi koi dobivaat po edno jare, se prepora~uva 1/2 od prethodno iznesenite koli~estva. Potrebite vo SSP za vreme na laktacijata iznesuva 51g SSP/kg mleko so 4% mle~na mast.
Tabela 5: Dnevni potrebi vo surovi svarlivi proteini kaj kozite odgleduvani {talski Kozi vo porast Telesna masa (kg) 10 20 30 40 50 60 Vozrasni kozi Telesna masa (kg) 50 60 70 Prirast vo telesnata masa (g/den) 0 50 100 150 200

Svarlivi suvi proteini (g/den) 35 46 50 53 61 69 45 56 60 63 71 79 55 66 70 73 81 89 65 76 80 83 91 99 75 86 90 93 101 109

Dobieno mleko (kg/den) 0 51 59 66 1 106 114 121 2 161 169 176 3 216 224 231 4 271 279 286 5 326 334 341 6 381 389 396

Za `ivotnite koi pasat treba da se zgolemat potrebite vo svarlivi proteini za 25%. Isto taka, treba da se zgolemat potrebite vo svarlivi surovi proteini za 57 g/den vo poslednite dva meseca od graviditetot.

37

POTREBI NA KOZITE OD MINERALNI MATERII Vo princip, postoi mala razlika vo metabolizmot na mineralnite materii pome|u kozite i drugite vidovi doma{ni farmski `ivotni. Od makroelementite, posebno vnimanie vo ishranata na kozite treba da se obrne na kalciumot i fosforot. Imeno, ovie elementi se mnogu va`ni za razvitokot na koskite, sintezata i la~eweto na mlekoto. Kaj `ivotnite so nezavr{en rast, nedostatokot na edniot ili dvata elementa, doveduva do lo{ razvitok i deformacija na koskite (rahitis). Kaj vozrasnite kozi, osobeno kaj onie vo laktacija, Ca i P obi~no se mobiliziraat od koskite so cel da se obzbedat prioritetnite funkcii na organizmot, kako {to e sintezata na mlekoto. Obi~no telesnite rezervi se popolnuvaat vo onoj moment koga konsumiraweto }e gi nadmine momentnite potrebi na `ivotnite. Pri kontinuirana mobilizacija od koskite, mo`e da dojde do isten~uvawe na koskite i gubewe na cvrstinata (osteomalacia) i pojava na kr{livost na koskite.
Tabela 6: Dnevni potrebi na kozite od Ca, P i Mg Potrebi za Magnezium Kalcium (Ca) Fosfor (P) (Mg) odr`uvawe vo (g/den) (g/den) (g/den) `ivot Telesna masa, (kg) 1 0.70 0.18 10 1 0.70 0.35 20 2 1.40 0.53 30 2 1.40 0.70 40 3 2.10 0.88 50 3 2.10 1.06 60 4 2.80 1.23 70 4 2.80 1.41 80 Plus potrebi za prirast na telesna masa (g/den) 1 0.50 0.14 50 1 0.70 0.27 100 2 1.40 0.41 150 2 1.40 0.55 200 kraj na 2 1.40 0.60 graviditetot mleko/den 2.5 - 3.5 % mast 3.5 - 5.0 % mast 2 3 1.40 2.10 1.00 1.00

38

Odnosot Ca/P potrebno e da se odr`uva pome|u 1,2 i 2,5. Poniskiot odnos (pod 1:1) doveduva do razvitok na urolitijaza (formirawe na urinarni ili bubre`ni kamen~iwa) osobeno kaj ma{kite `ivotni. Konsumacijata golemi koli~estva Ca ne e povrzana so posledicite od akutna opasnost, me|utoa mo`e da ja naru{i resorpcijata i da predizvika deficit vo P i na odredeni divalentni katjoni (Mg, Mn i dr.). Kozite so visoka mle~nost mo`e da stradaat od puerperalna pareza (mle~na treska), kako posledica na metaboli~ka hipokalcemija (niska koncentracija na Ca vo krvta). I pokraj toa {to ovaa pojava mo`e da bide povrzana so Ca vo hranata, povrzana e i so aktivnost na paratiroidniot hormon, koj e vklu~en vo osloboduvaweto na Ca od koskite. Otsustvoto ili odlo`enata aktivnost na paratiroidniot hormon na po~etokot na laktacijata, doveduva do opa|awe na sodr`inata na Ca vo krvta i do pojava na blaga forma na mle~na treska. Ovaa pojava e poretka kaj kozite vo odnos na kravite, a koga ve}e }e se pojavi treba da se tretira na sli~en na~in - intravenska aplikacija na rastvor koj sodr`i Ca i glukoza. Fosforot e posebno va`en za konsumirawe na kabastata hrana i metabolizmot vo rumenot. Me|utoa, kozite manifestiraat pomali posledici od niskata sodr`ina na P, no sepak treba da konsumiraat adekvatni koli~estva P, zatoa {to toj se smeta za va`en makroelement vo proizvodstvoto kaj kozite. Golemata selektivnost na kozite vo izborot na hranata, doveduva do zemawe obroci koi sodr`at pove}e P.
Tabela 7: Dnevni potrebi na kozite od mikroelementi Elementi @elezo (Fe) Cink (Zn) Mangan (Mn) Bakar (Cu) Selen (Se) Kobalt (Co) Jod (J) odgleduvani {talski odgleduvani na pasi{ta so kel, zelka i crvena detelina vo obrokot t.e. goitrogeni hrani koncentracija vo obrokot (mg/kg suvi materii) 40 40 40 10 0.10 0.11 0.50 0.15 2.00

Od site makroelementi, posebno zna~ewe vo ishranata na kozite imaat Na, Cl, Mg, K i S. Od ovie samo Na i Cl (solta) treba rutinski da se dava na `ivotnite i toa po `elba. Deficitot na Mg, mo`e da se pojavi kaj kozite pri ishrana so mlada treva (pa{na tetanija). Sodr`inata na

39

S vo obrokot mo`e da bide mala, osobeno za angora kozite koi imaat golemi potrebi od aminokiselini koi sodr`at S. Pogolemiot broj na voobi~aeni hrani sodr`at adekvatni koli~estva na Mg, K, S. Od mikroelementite koi imaat najgolemo zna~awe }e gi poso~ime Fe, J, Cu, Mo, Mn, So i Se. Me|utoa, nitu eden element od ovie mikroelementi ne se smeta za rutinski deficitaren. Potencijalniot nedostatok e od regionalen karakter. No, so ogled na toa {to nekoi od ovie mikroelementi imaat tesna granica pome|u koli~estvoto koe predizvikuva deficit i nivnata toksi~nost, potrebno e da se imaat vo predvid odredeni okolnosti pri davawe na ovie mikroelementi po `elba. Taka na primer, postojat mnogu otvoreni pra{awa za osetlivosta na kozite od truewe so bakar. Se smeta deka kozite se pomalku podlo`ni na truewe so bakar vo odnos na ovcite, me|utoa koli~estvata pogolemi od 15 rrm treba da se izbegnuvaat. POTREBI NA KOZITE OD VITAMINI Vo ishranata na kozite, samo mal broj vitamini mo`at da bidat periodi~no limitirani, zatoa {to pogolemiot broj od niv mikrobiolo{ki se sintetiziraat vo rumenot na vozrasnite kozi. Od vitaminite rastvorlivi vo masti, za pojava na deficit postoi verojatnost samo za vitaminot A, koj go limitira proizvodstvoto kaj kozite. Site vitamini od B kompleksot se sintetiziraat od bakteriite na rumenot, so isklu~ok na vitaminot B12 vo regionite so deficit od kobalt.
Tabela 8: Dnevni potrebi na kozite od vitamin A i D Potrebi za odr`uvawe Vitamin A Vitamin D Telesna masa, kg ( I.U. /den ) ( I.U. /den ) 400 84 10 700 144 20 900 195 30 1200 243 40 1400 285 50 1600 327 60 1800 369 70 2000 411 80 Plus dopolnitelni potrebi za: prirast na telesna masa (g/den) 300 54 50 500 108 100 800 162 150 1100 216 200 1100 213 Kraj na graviditetot 3800 760 Mleko (kg/den)

40

Vitaminot A ne e prisuten vo tkivata na rastenijata, tuku se sintetizira vo organizmot na `ivotnite od - karotin koj e prisuten vo rastenijata. Nivoto na prekursorot obi~no e vo soodnos so rastitelnite pigmenti (zeleni, `olti i dr.). I pokraj toa {to rastenijata vo aktivniot rast se bogati so provitaminot A, pod vlijanie na vremenskite uslovi, koli~estvoto na provitaminot A se namaluva. Po sintezata, vitaminot A mo`e da se deponira vo crniot drob na `ivotnite, a metabolizmot se vr{i po potreba. Sezonskiot i cikli~niot porast na kabastite hrani i selektivnoto pasewe na kozite, vo potpolnost go spre~uva deficitot so vitamin A kaj kozite na slobodno pasewe. Deficitot od ovoj vitamin mo`e da se javi kaj {talski odgleduvanite `ivotni i kaj kozite na pasewe vo tekot na dolgotraen suv perod ili studeno vreme, koga doa|a do iscrpuvawe na telesnite rezervi od vitaminot A, ili koga se konsumira malo koli~estvo ili nema zelena hrana. POTREBA NA KOZITE OD VODA Koli~estvoto, kvalitetot i dostapnosta na vodata, pretstavuvaat va`ni elementi za zdravjeto i ishranata na kozite. So ogled na toa {to zemaweto voda e povrzano so konsumiraweto hrana, a konsumiraweto hrana e povrzano so produktivnosta na `ivotnite, op{ta preporaka e kozite da imaat sloboden pristap do vodata, so cel zemaweto voda da bide maksimalno, so {to ne bi bilo limitirano konsumiraweto na kabasta hrana. Treba da se naglasi, deka kozite se mnogu po~uvstvitelni vo odnos na drugite vidovi `ivotni vo odnos na kvalitetot na vodata, pa odbivaat da primaat zagadena voda so fekalii i urina. Ednakov e slu~ajot i so ne~ista hrana, pa spored toa, treba da se vodi smetka za ovie fakti. Koli~estvoto i za~estenosta na zemaweto voda varira vo zavisnost od rasata na kozite, laktacijata i obrokot. Vrz baza na metaboli~kata telesna masa, vo princip mo`e da se ka`e deka kozite konsumiraat pomali koli~estva voda od ovcite i govedata. Me|utoa, na toa mo`e zna~ajno da povlijae i hranata . Imeno, pri ishrana so p~eni~na slama, kozite konsumiraat pomalku voda od ovcite, no kozite konsumiraat pove}e voda koga vo ishranata se dava ovesna slama, zatoa {to taa sodr`i pogolemi koli~estva proteini i ima pogolema svarlivost. Spored toa, mo`eme da zaklu~ime, deka kozite zemaat pomali koli~estva voda pri ishrana so kabasta hrana so pomal kvalitet, a pogolemi pri konsumirawe kabasti hrani so povisok kvalitet. Laktacijata na kozite varira vrz koli~estvoto na zemenata voda. Imeno, pokraj potrebite za odr`uvawe (145,6 g/kg 0,75), za sekoj kg pro-

41

izvedeno mleko potrebno e da se obezbedi 1,43 litri voda. Pokraj prethodnite faktori, vrz zemaweto na voda svoe vlijanie imaat i: sodr`inata na vodata vo rastenijata, konsumiraweto sol, temperaturata na nadvore{nata sredina, temperaturata na vodata i koncentracijata na elektrolitite vo vodata. Na kozite treba da im se obezbedi postojan i sloboden pristap do ~ista i sve`a voda, duri i koga pasat ili konsumiraat hrani so golema sodr`ina na voda. I pokraj toa {to kozite se relativno otporni na kratki periodi bez voda, nedovolnoto konsumirawe voda vo tekot na podolg period doveduva do namaleno konsumirawe hrana i namaluvawe na proizvodstvoto. Potrebite na kozite od voda variraat vo zavisnost od nadvore{nata sredina, vidot na hranata so koja se hranat i od samoto `ivotno. Sodr`inata na vodata vo razli~ni hrani ima zna~ajno vlijanie vrz konsumiraweto voda. Na primer, eden kg sila`a so 25% suva materija obezbeduva 750 g voda, dodeka 1 kg seno so 85% suva materija obezbeduva samo 150 g voda. So ogled na toa {to mlekoto sodr`i 87% voda, kozite so visoko proizvodstvo na mleko imaat pogolemi potrebi vo odnos na kozite so ponisko proizvodstvo na mleko. Za sekoj kg konsumirani suvi materii, kozata treba da primi okolu 4 litri voda. Toa zna~i deka pri ishrana so slama ili pri pasewe, konsumiraweto voda }e bide bide pomalo. @ivotnite koi vo tekot na denot konsumiraat 3 kg seno i odredeni koli~estva koncentrat, mo`at da ispijat i do 13 litri voda.

HRANI VO ISHRANATA NA KOZITE


Kozata, kako i drugite pre`ivni `ivotni, ima organi za varewe na hranata koi se prisposobeni za konsumirawe golemi koli~estva rastitelna hrana. Kozata ja pase ili brsti zelenata hrana, no koga ja nema na raspolagawe, koristi konzervirana kabasta hrana. Koga e vo sostojba, kozata sekoga{ gi brsti mladite vrvovi na rastenijata, `bunovite i korovite, kako i trevata i detelinata. No, koga toa ne e slu~aj, kozata konsumira pogolem broj hrani tipi~ni za pre`ivni `ivotnite. Od zelenite poseani rastenija, kozata vo svojata ishrana dava prednost na lucerkata i konsumira vo prosek 100 g/kg metaboli~ka masa (W0.75). Isto taka, dobro konsumira livadska treva, p~enka i razni graorici vo koli~estvo od 80 g/kg metaboli~na masa, dodeka odredeni trevi kako {to se livadarkata ne gi preferira. Kozite isto taka ne poka`uvaat sklonost kon konsumirawe na belata detelina, no zatoa vo nivnata ishrana izvesna prednost ima crvenata detelina.

42

Kozite vo svojata ishrana pove}e ja konsumiraat ovenatata rastitelna hrana vo odnos na sve`o pokosenata. Eden takov primer e so koprivata, koja kozite ne ja jadat dodeka raste, no zatoa so zadovolstvo ja konsumiraat pokosenata kopriva. Kozite konsumiraat i golem broj konzervirani hrani, ako nemaat na raspolagawe sve`a i zelena hrana. Naj~esto koristena konzervirana hrana e senoto, pri {to najmnogu go konzumiraat senoto od lucerka i crvenata detelina, no isto taka dobro go konsumiraat i livadskoto seno. Koga e vo pra{awe livadskoto seno, prednost mu davaat na senoto koe sodr`i trevi so pomali listovi. Kozite se izrazeno selektivni `ivotni vo odnos na ishranata, pri {to mo`at da napravat i golem rastur na hrana koga se vo mo`nost da vr{at izbor na frakcii vo senoto. Kabastata hrana treba da bide dobro i kvalitetno podgotvena, zatoa {to, ako e sprotivno, kozata pri izborot }e napravi golem rastur na hranata. Peletiranata kabasta hrana kozite dobro ja konzumiraat. Sila`ite s pove}e se koristat vo ishranata na kozite, pri {to kvalitetot na sila`ata vlijae vrz nejzinoto konsumirawe. Zdravstvenite problemi kaj kozite se po~esti pri koristewe sila`a od p~enka, vo odnos na sila`ite od trevi. Tuka spa|aat acidozata, kortikalnata nekroza, listeriozata i enterotoksemijata. Op{to zemeno, mo`e da se ka`e deka koga u~estvoto na kabastata hrana vo obrokot na kozite e pod 30-40%, se zgolemuvaat mo`nostite za pojava na poremetuvawe vo vareweto. Kaj odgleduva~ite s pogolem e interesot, vo ishranata na kozite da vklu~uvaat razni sporedni proizvodi. Rezankite od {e}erna repka se koristat vo ishranata na pre`ivnite `ivotni, vklu~uvaj}i gi i kozite i tie pretstavuvaat dobar izbor na svarlivi vlakna, so umereno koli~estvo proteini i energija. Pivskiot trop isto taka e ceneta hrana vo ishranata na kozite, koja obezbeduva pokraj svarlivi vlakna pove}e proteini i pomalku energija vo odnos na repkinite rezanki. Dobito~niot kel, maslenata repka i zelkata, mo`at da se koristat kako korisna dopolnitelna hrana vo obrokot na kozite, zatoa {to se relativno dobar izvor na energija i proteini. Me|utoa, ovie hrani mo`at da dovedat do poremetuvawe vo absorpcijata na jodot i da predizvikaat zgolemuvawe na tiroidnata `lezda. Golemite koli~estva kel, mo`at da predizvikaat anemija kaj kozite. Zatoa, ovie hrani ne treba da bidat vklu~eni vo ishranata na kozite pove}e od 30% od vkupno konzumiranite suvi materii kaj kozite vo laktacija. Korenesto - krtolestite hrani, kako {to se dobito~niot morkov, {e}ernata repka i arti~okata mo`at da se koristat vo ishranata na kozite, me|utoa nivnoto koli~estvo }e zavisi od sostojbata vo

43

koja se nao|aat tie. Ovie hrani treba da se koristat ~isti i iseckani, osobeno vo vreme koga nema sve`a hrana. Kozite so visoka mle~nost ne mo`at da go ostvarat svojot poln genetski potencijal pri ishranata samo so kabasta hrana i sporedni proizvodi i zatoa e neophodno vo vreme na maksimalnata dnevna mle~nost, na kozite da im se obezbedi hrana koja sodr`i hranlivi materii vo koncentrirana forma (koncentrat).
Tabela 9: Hranliva vrednost na razli~ni hrani koi se koristat vo ishranata na kozite Hrani
Suvi materii (%) ME (MJ/kg SM) Svar.pro (g/kg SM) PRR(1) (g/kg SM) PNR(2) (g/kg SM) Svar.vit (g/kg SM)

SILA@I Treva (kvalitetna) 27 10.2 170 Lucerka 25 8.5 168 P~enka 21 10.8 110 Crvena detelina 22 8.8 205 SENO Treva (kvalitetna) 85 9.0 101 Lucerka 85 8.2 225 Crvena detelina 85 8.9 161 SLAMA Jar ja~men 86 7.3 38 Jar oves 86 6.7 34 p~enica 86 5.7 24 KORENESTO-KRTOLESTI HRANI Kompir 23 12.5 90 Dobito~na repka 9 11.2 122 ZELENI HRANI Treva 20 11.2 175 Lucerka(vo 20 9.4 205 pupewe) Zelka 11 10.4 136 Kel 16 11.1 137 (1) PRR- proteini koi se razgraduvaat vo rumenot (2) PNR- proteini koi ne se razgraduvaat vo rumenot

136 101 66 123 81 180 129 30 27 19 72 98 105 123 82 82

34 67 44 82 20 45 32 8 7 5 18 24 70 82 54 55

300 296 233 300 320 302 287 394 394 426 38 111 225 282 182 200

Koncentriranata hrana gi vklu~uva site zrna na `itaricite, zrnata na leguminozite (maslodajna repa, soja, son~ogledovo }oste, len) i dr. Koncentriranite hrani, kako {to se p~enkata, ja~menot, sirakot i drugi zrna od `itaricite i melasata, se bogat izbor na rastvorlivi jaglenohidrati (skrob i {e}er) i sodr`at golema koncentracija svarliva energija. Za maksimalno koristewe na zrnata vo ishranata na kozite, tie treba maksimalno da bidat obraboteni, odnosno izmeleni ili vo

44

vid na prekrupa. Ovie energetski hrani se relativno siroma{ni vo proteini (obi~no sodr`at pomalku od 12% surovi proteini). Od `itaricite odgleduva~ot prednost mu dava na ovesot, kako glaven sostaven del na obrokot na kozite. Golemoto u~estvo zrna vo obrokot na kozite, mo`e da dovede do pojava na acidoza.

ISHRANA NA KOZITE SPORED NIVNITE POTREBI


Mnogu e va`no, potrebite na kozite vo hranlivi materii da bidat obezbedeni so konsumiranata hrana. Pothranetosta, poradi malite koli~estva konsumirana suva materija, ili pomala koncentracija na hranlivi materii doveduva do pomalo proizvodstvo od o~ekuvanoto. Prehranetosta e isto taka {tetna pojava i mo`e da ja namali produktivnosta na `ivotnite. Malite devijacii se bez pogolemo zna~awe, zatoa {to prazneweto i obnovuvaweto na depoto vo telesnite tkiva e normalen proces. Spored toa, ishranata po nivo i sostav treba da odgovara na fiziolo{kata sostojba na kozite (presu{eni, gravidni ili vo laktacija). Potrebite vo hranlivi materii mo`at da se obezbedat so golemo koli~estvo hrana koja sodr`i pomala koncentracija hranlivi materii, ili so pomalku hrana, koja ima pogolema koncentracija hranlivi materii. So rasteweto na `ivotnite i nivnite aktivnosti se zgolemuvaat, pa spored toa i nivnite potrebi vo hranlivi materii rastat. Pogolemite potrebi na kozite mo`at da se obezbedat so pogolemo koli~estvo hrana do nivoto na maksimalnoto slobodno konsumirawe. Ishranata na kozite po `elba e osnovna cel na pogolem broj proizvodstveni sistemi. Za taa cel e potrebno da se obezbedi sloboden pristap na `ivotnite do hranata, so cel kozite da konsumiraat po `elba .
Tabela 10: Maksimalno slobodno konsumirawe na hrana Maksimalno slobodno konsumirawe (% od telesna masa) 4.5 2.8 3.0 2.7 4.0 5.0

Kategorija kozi Jariwa Presu{eni kozi Kozi vo po~etok na graviditetot Kozi na krajot na graviditetot Kozi vo laktacija, nisko proizvodstvo Kozi vo laktacija, visoko proizvodstvo

45

ISHRANA NA KOZITE ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO Mo`eme da konstatirame, deka s u{te nema dovolno informacii za ishrana na kozite za proizvodstvo na mleko. Konsumiraweto suvi mate0.75 e pogolemo vo odnos na ovcite, osobeno na ovcite rii od 80 g/kg W vo laktacija. Na krajot od graviditetot na kozite, mnogu e va`no da se sledi `ivata masa, so cel da ne dojde do zgolemena zgoenost i opasnost od ketozi vo tekot na ranata faza od laktacijata. Prose~nite potrebi vo energija za proizvodstvo na mleko iznesuvaat 5.1 MJ /litar. Vo tekot na ranata faza od laktacijata ~esto ne mo`at da se zadovolat potrebite vo energija. Od tie pri~ini, vo ishranata na kozite treba da se dodava Glucolac Plus po 25-30 g/dnevno po grlo, i edna nedela pred jarewe i edna nedela po jarewe. Glucolac Plus e energetski dodatok za visoko mle~ni kozi, ovci i kravi. Toj e sostaven od propilen glikol vo suva sostojba, B-vitaminski kompleks i aromati~ni materii. So primena na Glucolac Plus kaj kozite se ostvaruvaat slednive efekti: se namaluva rizikot od ketozi; se obezbeduva visok vlez na suvi materii vo ishranata; se zgolemuva proizvodstvoto na mleko; se zgolemuva koli~estvoto na proteini vo mlekoto; se zgolemuva koli~estvoto na masti vo mlekoto; se podobruva produkcijata i se odr`uva kondicijata na `ivotnoto.

Tabela 11: Potrebi vo hranlivi materii na kozite odgleduvani {talski

Koli~estvo mleko (mg/den) 0

Hranlivi materii Suva materija kg Metaboli~ka energija MJ Svarlivi suvi proteini g Suva materija kg Metaboli~ka energija MJ Svarlivi suvi proteini g Suva materija kg Metaboli~ka energija MJ Svarlivi suvi proteini g Svarliva materija kg Metaboli~ka energija MJ

50 1.5 8.0 51 1.7 13.1 106 1.9 18.2 161 2.1 23.3

60 1.8 9.2 59 2.0 14.3 114 2.2 19.4 109 2.4 24.5

70 2.1 10.3 66 2.3 15.4 121 2.5 20.5 176 2.7 25.6

2 3

46 Svarlivi suvi proteini g 216 224 231

Za kozite na pasewe potrebite vo metaboli~ka energija treba da se zgolemat za 25%.


Tabela 12: Hranlivi potrebi za kozite vo prirast Telesna Masa kg Hranlivi materii Suva materija kg Metaboli~ka energija ,MJ Svarlivi surovi proteini, g Suva materija kg Metaboli~ka energija, MJ Svarlivi surovi proteini, g Suva materija, kg Metaboli~ka energija, MJ Svarlivi surovi proteini, g Prirast na telesna masa g/kg 0 0.45 3.0 35 1.30 6.8 50 1.50 10.0 61 50 4.5 45 8.3 60 11.5 71 100 6.0 55 9.8 70 13.0 81 150 7.5 65 11.3 80 14.5 91 200 9.0 75 12.8 90 16.0 101

10

30

50

Vo ishranata na kozite vo laktacija, konsumiraweto voda e od osobeno zna~ewe. Pokraj ostanatoto, za sekoj litar proizvedeno mleko, `ivotnoto mora da primi po 1,4 litri voda, odnosno 4-7 litri na den. Kozite ne sakaat mlaka voda, zatoa {to konsumiraweto mo`e da se namali i so toa da se namali i proizvodstvoto na mleko. Sli~no na ova, kaj kozite hranite se koncentriraat, pri {to e namaleno konsumiraweto voda, doa|a do sozdavawe na urinarni kam~iwa, sostojbi na koi osobeno se osetlivi kozite od rasata Angora. So davawe na 1 % sol vo obrokot se namaluva opasnosta od ovaa pojava. Kozata e `ivotno koe brsti, no koga e neophodno i pase. Vo sporedba so ovcite, kozite im davaat prednost na samoizniknatite vidovi rastenija. Ova n upatuva na zaklu~ok, deka kozite imaat golemo zna~ewe za ridskite podra~ja. Od druga strana, postojat problemi so endoparazitite, zatoa {to kaj kozite vo laktacija antihelminticite ne mo`at da se koristat. Naj~esta, korisna hrana za kozite odgleduvani {talski e senoto, no isto taka mo`e da se koristi i sila`a so dobar kvalitet. Repkinite rezanki isto taka pretstavuvaat dopolnitelna hrana, osobeno vo ranata laktacija, za da se stimulira apetitot. Vo sporedba so sila`ata, senoto ima pomala sodr`ina na energija i mnogu pomalku proteini. Preminot kon ishrana so sila`a, doveduva do za{tedi vo koristewe na koncentrat.

47

ISHRANA NA KOZITE VO LAKTACIJA Krivata na laktacijata kaj kozite e sli~na kako kaj kravite. Maksimalna dnevna mle~nost kaj kozite se postignuva me|u 8. i 12. nedela od laktacijata.

Slika 16: Normalna kriva na dvi`eweto na mle~nosta vo tekot na godinata

Koga }e zapo~ne opa|aweto na mlekoto, taa iznesuva 2,5% nedelno. Vo golem broj slu~ai, krivata na laktacijata kaj kozite e relativno ramna. Ostrite krivi na laktacijata mo`at da se ostvarat kako rezultat na neadekvatnata ishrana vo tekot na presu{niot period i ranata laktacija. Visokoto proizvodstvo na mleko kaj kozite e vo korelacija so golemoto konsumirawe hranlivi materii vo tekot na ranata laktacija, koga treba da bidat vklu~eni najmnogu 40-50% kabasti hrani vo obrokot. Kako kaj kravite, taka i kaj kozite so visoka mle~nost prisutna e tendencijata na gubewe na telesnata masa vo tekot na ranata faza na laktacijata (80-100 g/den) i pokraj toa {to kaj kozite toa opa|awe e pomalo vo odnos na kravite, prisutna e i tendencijata na odr`uvawe na visoka dnevna mle~nost za smetka na razgraduvawe na telesnata masa. Od tie pri~ini, kozata mnogu pobrzo reagira na promenata vo obezbeduvawe hranlivi materii vo odnos na kravata . Maksimalnata dnevna mle~nost (pikot na laktacijata) obi~no se javuva pred pojavata na maksimalniot apetit, koj mo`e da se dostigne duri vo 10. nedela po jareweto. Od tie pri~ini mnogu e va`no vo ranata laktacija da se obezbedi obrok koj sodr`i dovolno visoka koncentracija hranlivi materii so cel da se obezbedi visoko proizvodstvo na mleko

48

so mal gubitok na telesna masa. Obrokot treba da se formira vo sklad so genetskiot potencijal na kozite za proizvodstvo na mleko. Vo proizvodstvoto na mleko, celta treba da bide postavena vo zavisnost od rasata i na~inot na odgleduvawe kaj visoko mle~nite rasi - 1000 litri mleko so pove}e od 3,5% mle~na mast i pove}e od 3,2% mle~ni proteini. Za da se ostvari ovaa cel, neophodno e da se obezbedi dovolno koli~estvo kabasti hrani so visok kvalitet, taka {to dopolnitelnite hrani treba da se koristat samo vo tekot na ranata i sredna faza od laktacijata. Za da se postigne maksimalno proizvodstvo na kvalitetno mleko, potrebno e da se prezemat slednive merki: obezbeduvawe adekvatna ishrana na kozite na krajot od graviditetot, poradi izbegnuvawe prehranetost, ili pothranetost na `ivotnite. Ova mo`e da se postigne so koristewe kabasta hrana so visok kvalitet i voveduvawe obroci za laktacija pred jareweto; koncentratnite hrani treba da se voveduvaat postepeno vo obrokot - vo tekot na 4-6 nedeli po jareweto. maksimalnoto konsumirawe kabasti hrani mo`e da se ostvari preku: obezbeduvawe kvalitetni kabasti hrani, davawe sve`i kabasti hrani nekolku pati vo denot vo tekot na eden obrok ne treba da bide vklu~en koncentrat pove}e od 0,5 kg. Ako se raspolaga so dovolni koli~estvo kabasti hrani so visok kvalitet, tie mo`at da se davaat ad libitum (po `elba) so isti dnevni koli~estva na koncentrat vo tekot na laktacijata. Razli~nata mle~nost ima za posledica i konsumirawe razli~ni koli~estva na kabasta hrana, taka {to, kaj povisokata mle~nost ima pogolemi potrebi od konsumirawe na ovie hrani. ISHRANA NA GRAVIDNI KOZI Na po~etokot na graviditetot, potrebite na fetusot vo hranlivi materii se mali, poradi {to nema potreba od dopolnitelni koli~estva hranlivi materii do dva meseca pred ra|aweto, koga kozite presu{uvaat. Me|utoa, ishranata na kozite na krajot na graviditetot treba vnimatelno da se kontrolira, so {to }e se izbegnat problemite pri jareweto i }e se ostvari maksimalno proizvodstvo na mleko so visok kvalitet vo slednata laktacija. Vo ovaa faza od graviditetot ishranata ne treba da bide nad potrebite, no ne i pod potrebite, zatoa {to mo`e da dojde do metaboli~ki poremetuvawa vo tekot na ranata laktaci-

49

ja-ketoza i namalena mle~nost. Kaj zgoenite kozi opa|a apetitot, a kaj slabite kozi telesnite rezervi za sinteza na mlekoto se mnogu mali. Kaj zgoenite kozi ote`nato e i jareweto, dodeka kaj slabite se dobivaat jariwa so namalena `ivotna sposobnost. Ako na kozite na krajot od graviditetot im se davaat golemi koli~estva kabasti hrani, vo toj slu~aj }e konsumiraat relativno golemi koli~estva suvi materii vo ranata faza od laktacijata i }e proizveduvaat pove}e mleko vo odnos na kozite so mali koli~estva kabasta hrana. Ako e vozmo`no, konsumiraweto suvi materii od kabasti hrani, treba da iznesuva 17 g/kg telesna masa. Na krajot od graviditetot, vo obrokot na presu{enite kozi treba da se dodadat i odredeni koli~estva dopolnitelni mineralni materii. Me|utoa, treba da se vnimava zatoa {to zgolemenoto konsumirawe Ca doveduva do pojava na mle~na treska. Na kozi te{ki 70 kg, treba da im se dava okolu 6 g Ca i 4,2 g P na den, na krajot od graviditetot. Hrani bogati so P (kel, rezanki od {e}erna repka) ne treba da se davaat vo ovoj period. ISHRANA NA PRIPLODNI JARCI Ishranata na priplodnite jarci se razlikuva vo tekot na sezonata na parewe i ostanatiot del od godinata. Vo sezonata na pripust, treba zna~itelno da se namali koli~estvoto kabasta hrana, a koli~estvoto koncentrat da se ograni~i na 0,3 - 0,6 kg/dnevno. Pogolemi koli~estva koncentrat mo`at da se davaat edinstveno koga sezonata na pripust e kratka i intenzivna. Koncentratite treba da se voveduvaat postepeno eden mesec pred po~etokot na sezonata na pripust. Vo preostanatiot del od godinata, ishranata na jarcite treba da se prilagodi vo smisla na odr`uvawe na telesnata masa ili podobruvawe na kondicijata. Vo ovoj period, kabastite hrani pretstavuvaat edinstven izbor. Konsumiraweto kabasta hrana mo`e da varira od 13-16 g/kg telesna masa. Ako kvalitetot na kabastite hrani e lo{, toga{ treba da se obezbedat i dopolnitelni hrani. Me|utoa, konsumiraweto mo`e da bide ograni~eno koga kvalitetot na kabastite hrani e visok. Na jarcite za priplod, potrebno e da se davaat dopolnitelni koli~estva mineralni materii i vitamini, osobeno sol, me|utoa, potrebite od Ca (4-6,5 g/den ) i P (3-5,5 g/den ) se pomali kaj jarcite vo odnos na kozite vo laktacija. Konsumirawe pogolemi koli~estva P i Mg mo`e da predizvika pojava na urinarni kamen~iwa .

50

ISHRANA NA PRIPLODEN PODMLADOK Ishranata na `enskiot priploden podmladok treba da bide naso~en vo pravec na ostvaruvawe dobar rast, i razvitok, so cel da se ostvari oploduvawe i jarewe na vozrast od 12.-15. mesec. @ivotnite koi se jarat na vozrast od 12 meseci pri oploduvaweto (na 7 meseci vozrast) treba da imaat 60% od te`inata na vozrasni `ivotni. @ivotnite koi se jarat na vozrast od 15 meseci, treba da ja postignat voobi~aenata telesna masa od 46 kg pri oploduvawe so 10 meseci vozrast, so prose~en dneven prirast od 140 g/den. Vo tekot na odgleduvaweto na priplodniot podmladok, se prepora~uva koristewe razli~ni hrani, so cel `ivotnite postepeno da se adaptiraat na promenite vo sostavot na obrokot. Isto taka, se prepora~uva koristewe obroci so golemo u~estvo na kabasti hrani so cel da se postigne efekt vo konsumiraweto kabasti hrani vo tekot na slednata laktacija i namaluvawe na tro{ocite od ishranata. Vo tekot na prvata laktacija neophodno e da se obezbedi energija i proteini za dobivawe 8-10 kg telesna masa (okolu 30 g/dnevno), pokraj potrebite za proizvodstvo na mleko. ISHRANA NA JARIWA Ishrana na jariwa so maj~ino mleko Te`inata na jariwata pri ra|aweto iznesuva 2,5 - 4,0 kg, vo zavisnost od polot, rasata, vozrasta na majkata i brojot na jariwata pri ra|aweto. Normalno rodeno i dobro razvieno jare eden ~as po ra|aweto zapo~nuva da cica samo i bez tu|a pomo{. No, ako toa ne se slu~i, ili kozata ne mu dozvoli na jareto da cica, toga{ e neophodna pomo{ od odgleduva~ot. Ovaa pojava naj~esto e prisutna kaj mladite majki . Vo takvi slu~ai, prethodno vimeto treba da se is~isti i da se izmolzat prvite mlazevi mleko, a potoa jareto da se postavi da cica. Jareto treba da cica od majkata vo tekot na prvite dva dena od `ivotot, za da gi konzumira potrebnite koli~estva kolostrum, zatoa {to toj vo svojot sostav gi sodr`i neophodnite odbrambeni materii koi se odgovorni za zgolemuvawe na otpornosta na novorodenoto jare od dejstvoto na {tetnite agensi, od nadvore{nata sredina. Podocna se vospostavuva i funkcionira negoviot imunolo{ki sistem. Kolostrumot se sintetizira od mle~nata `lezda vo tekot na poslednite denovi od graviditetot i vo tekot na prvite 24 - 48 ~asa po ra|aweto. Kolostrumot sodr`i pove}e albumini i globulini, a pomalku kazein. Proteinskiot sostav na kolostrumot ne e izedna~en i kako vremeto pominuva (od ra|aweto), kvalitetot brzo se menuva.

51

Prviot den od sekrecijata, kolostrumot sodr`i 75% albumini i globulini i 25% kazein. Po 48 ~asa, vo kolostrumot ima 75% kazein a 25% albumini i globulini, {to uka`uva na sekrecijata na pravoto mleko. Do ednomese~na vozrast, naj~esto mlekoto e osnovna hrana na jareto. So napreduvawe na vozrasta, s pogolemo zna~ewe za rast i razvitok na jareto imaat senoto i koncentratot. Kolku porano }e zapo~ne jareto da konsumira seno i koncentrat, tolku podobro }e mu se razviva digestivniot trakt. Od tie pri~ini, od 10-15 den po ra|aweto, na jareto treba da mu se ovozmo`i dostapnost do kvalitetno seno. Vo posebni hranilki se dava koncentrat koj vo svojot sostav sodr`i oves. Na toj na~in, jareto postepeno se priviknuva da ja konsumira hranata i na krajot na vtoriot mesec na sekoe jare treba da mu se obezbedi po 100 g koncentrat i 200-250 g kvalitetno seno dnevno, a po mo`nost i lucerka. Pri postoewe uslovi, jariwata treba povremeno da se pu{taat na pasewe, no ako tie se mali treba da im se obezbedi zelena masa vo objektot kade {to se odgleduvaat. Preminot na konsumirawe zelena masa se vr{i postepeno, za da ne dojde do poremetuvawe vo digestivniot trakt. Mladite `ivotni ne treba da se ostavat bez dodatok od koncentrat. Priu~eni od porano da konzumiraat grubi, zeleni i koncentrirani hrani, jariwata lesno se odbivaat od maj~ino mleko na vozrast od 2 meseca. Tie se razvivaat normalno i ja dostignuvaat potrebnata `iva masa do oploduvaweto. Rano odbivawe na jariwata od maj~ino mleko i ishrana so zamena za mleko CHIVALAC PROFIT e zamena za kozjo mleko vo ishranata na jariwata vo dojniot period. Chivalac profit se dobiva od prvoklasni visoko vredni mle~ni sostojki {to mo`e da se vidi od negoviot hemiski sostav. So cel da se postigne podobro iskoristuvawe na hranata, podolg rok na traewe, lesna manipulacija, kako i zgolemuvawe na proizvodstvoto, pokraj osnovnite sostojki, Chivilac Profit sodr`i i probiotik Imagro. Probiotikot gi potencira korisnite, a gi suprimira {tetnite efekti. Gastrointestinalniot trakt obezbeduva golema povr{ina za direkten kontakt pome|u `ivotnoto - doma}in i golem broj hranlivi materii, mikroorganizmi i egzogeni toksini. Spored toa, ligavicata mora da obezbedi nepre~ena razmena na hranlivi materii pome|u lumenot na crevata i sistemskata cirkulacija, a vo isto vreme da se spre~i prodorot na patogenite agensi. Poradi toa, vo digestivniot trakt dejstvuvaat golem broj odbrambeni mehanizmi koi po svojata priroda se imunolo{ki ili neimunolo{ki.

52 Tabela 13: Hemiski sostav na Chivalac profit Sostojba Proteini (mle~ni i rastitelni) Masti Pepel Surovi vlakna (celuloza ) Lizin rN Fosfor Kalcium Vitamin A Vitamin D Vitamin E Vitamin C Probiotik Koli~estvo 22.0 % 18.0 % 7.5 % < 0.10 % 1.70 % + - 5.60 0.70 % 1.05 % 55 000 U.I / mg 4500 U.I / mg 80 mg / kg 120 mg / kg Imagro

Mikroflorata vo sekoj del e tipi~no stabilna zaednica od najvisok red, sostavena od golem broj razli~ni bakteriski vidovi. Slo`eniot ekosistem koj se vospostavuva vo digestivniot trakt ne se definira edna{ za site vremiwa tuku mo`e da se okarakterizira kako slo`en mehanizam so postojano prilagoduvawe i preraspredelba na mo}ta na poedini bakteriski vidovi vo zavisnost od momentnata sostojba vo sredinata. Ovie zaednici se karakteristi~ni za vidot na `ivotnite, me|utoa zavisat i od na~inot na ishranata, tipot na obrokot i uslovite na odgleduvawe na `ivotnite. Uslovite za razvitok na bakteriite vo digestivniot trakt se razlikuvaat vertikalno od hranoprovodot do rektumot i horizontalno od lumenot do dlabo~inata na kriptite na crevata. Mikrobiolo{kiot ekosistem na digestivniot trakt mo`e da se podeli na najmalku dva subsistema i toa luminalna i mukozna flora. Kompozicijata na prvata direktno e zavisna od prisustvoto na hranlivi materii i efektite na antimikrobnite materii, dodeka kompozicijata na mukoznata flora e odredena preku brojot na athezivnite mesta na membranata na enterocitite, produkcijata na mukus i sekretiranite imunoglobulini, kako i izla~uvaweto celularni ekstrakti od povr{inata na membranite vo mukusot. Zna~ewe na probiotikot Imagro Zna~eweto na eubioti~kite odnosi vo digestivniot trakt na `ivotnite e opi{an u{te na po~etokot na minatiot vek, a konceptot na vlijanieto na probioticite, bez jasna definicija, {to s i kakov e mehanizmot na dejstvuvawe go postavija ruskite nau~nici.

53

Imagro e unikatna kombinacija na probiotik, organski kiselini i mle~no-kiselinski bakterii, specifi~ni za razvitokot na kozite. Zna~eweto na upotrebata na sakani vidovi mikroorganizmi, kako stimulatori na rastot nau~no e doka`ano vo polovinata na minatiot vek, a se zasnova na faktot deka, samo zdrav organizam na `ivotnoto mo`e vo potpolnost da go ostvari genetskiot potencijal za proizvodstvenite svojstva. Probioticite vo po~etokot bile opi{ani kako organizmi ili materii koi pridonesuvaat vo odr`uvaweto na intestinalnata mikrobna ramnote`a, odnosno eubioza. Spored nivnata definicija, probioticite se dodatoci na `ivite mikroorganizmi, koi predizvikuvaat korisni efekti kaj `ivotnite odr`uvaj}i ja eubiozata. Mikroorganizmite na digestivniot trakt obezbeduvaat normalna funkcija na ligavicata, ja zgolemuvaat svarlivosta, go stimuliraat motalitetot i imunolo{kiot sistem. Mehanizmite vklu~eni vo nabroenite funkcii ne se razjasneti vo dovolna merka, no zasega se poso~uva t.n. konkurentsko isklu~uvawe. Pod toj poim se podrazbira prevenirawe na vlezot ili naseluvawe na edna bakteriska populacija vo gastrointestinalniot trakt, zatoa {to ve}e e okupirana so konkurentni bakteriski populacii. Konkurentnoto isklu~uvawe e kompleks na me|usebno dejstvuvawe na mikroorganizmite, hranlivite materii i faktorite na doma}inot kon selektivno specifi~nite grupi ili rodovi (vidovi) soevi mikroorganizmi da go naselat intestinalniot trakt. Poednostavno ka`ano, konkurentnoto isklu~uvawe vklu~uva sozdavawe takvi uslovi na sredinata, koi selektivno gi favoriziraat dobrite bakterii (normalna intestinalna flora) i go ko~at razvitokot na lo{ite bakterii - patogeni. Imagro poseduva sposobnost da ja ko~i kolonizacijata na patogeni mikroorganizmi vo crevata, {to e poznato pod terminot kolonizaciona rezistentnost. Mehanizamot se zasnova na nesoodveten pH, konkurencija za hranlivi materii, konkurencija za mestoto na spojuvawe za intestinalniot epitel i lokalno proizvodstvo na antibiotici, odnosno bakteriocin. Pokraj bakteriocinot determiniran e i golem broj materii koi poseduvaat sli~no dejstvo na antibioticite (acidolin, laktocidin) kako i {irok spektar na enteropatogeni bakterii. Naselenite bakterii proizveduvaat isparlivi masni kiselini i mle~na kiselina, koi ja namaluvaat rN na sredinata. Pokraj navedenoto, vo sozdavaweto nepovolni uslovi za razvitok na enteropatogenite bakterii se i namaluvaweto na oksidoredukcioniot potencijal na sredinata i zgolemuvaweto na koncentracijata na razli~ni proizvodi od metabolizmot na korisni bakterii.

54

Efektite za zgolemuvawe na proizvodstvenite rezultati se zasnovaat, pred s na zgolemuvawe na svarlivosta i resorpcijata na mastite, proteinite i jaglenohidratite. Korisnata mikroflora dejstvuva na pove}e na~ini: ja namaluva razmenata na proteini i potrebite od energija, kako posledica na slabiot stepen na proliferacija na kletkite na kriptite i namaluvawe na masata na digestivniot trakt; blagi namaluvawa na potrebite na crniot drob od proteini, povrzano so promenetiot imunolo{ki status; zgolemuvawe na sodr`inata na aminokiselini vo pool - ot, koi se dostapni za iskoristuvawe od drugite tkiva, posebno za sinteza na muskulnata masa; namaluvawe na zagubite vo proteini, {to e povrzano so izla~uvaweto na najrazli~ni biomolekuli vo digestivniot trakt (enzimi, `ol~ka), sekrecija na mucin i nedovolna resorpcija na produkti na metabolizmot vo digestivniot trakt; zgolemuvawe na svarlivosta i resorpcijata na proteini i zgolemuvawe na aktivnosta na saharozata, laktozata i tripeptidozata. Pokraj gore navedenoto, normalnite crevni bakterii go zgolemuvaat imunitetot na doma}inot, stimuliraj}i go razvitokot i efikasnosta na imunolo{kite mehanizmi na lokalno i sistemsko nivo, a prvenstveno na intestinalniot imun sistem. Pokraj imunomodulacijata i jakneweto na crevnata bakterija, Imagro manifestira i drugi efekti: modulacija na gastroinestinalnata mikroflora; adherencija na crevniot epitel vo stepen koj ja spre~uva adherencijata na enteropatogenite bakterii; modulacija na proteinite vo obrokot; vlijae vrz selektivnata propustlivost na crevniot epitel; go modificira kapacitetot na bakteriskite enzimi. NA^IN NA PODGOTVUVAWE NA CHIVALAC PROFIT Podgotvuvaweto na Chivalac profit zavisi od brojot na jariwata vklu~eni vo ishranata, odnosno aglomeracijata na stadoto. Vo golemite aglomeracii toa se vr{i vo specijalni aparati, a vo pomalite vo obi~ni sadovi (kofi). Vodata treba da bide zagreana na 50C.

55

Vo nea postepeno se dodava mlekoto vo prav i se me{a so ra~en mikser, so cel da se homogenizira i da se dobie ednoobrazna emulzija. Vaka podgotvenoto mleko treba da se dava so umerena temperatura 34-35C. Me|utoa, iskustvata poka`uvaat deka po 7-10 dena, mo`e da se dava i studeno mleko, bez nesakani posledici po jareto, no so napomena deka podgotovkata treba da se vr{i sekoi 12 ~asa. Koncentracija (odnos na sme{ata) Normalniot soodnos (mleko vo prav - Chivalac profit i voda) na me{awe vo tekot na celiot period na doewe na jariwata iznesuva 1:7. Toa zna~i deka od 1 kg Chivalac profit se dobivaat 7 litri mleko.
Tabela 14: [ema na ishrana na jariwata vo periodot na doeweto Vozrast na jareto 1. den 2. den 3. i 4. den 5. den 6. den 7. den 2 nedela 3. nedela 4. i 5.nedela 6. nedela 7. nedela 8. nedela 9. nedela Dnevno koli~estvo 3 h100 ml 3 h 125 ml 3 h 150 ml 3 h 175 ml 3 h 200 ml 3 h 250 ml 3 h 300 ml 3 h 400 ml 2 h 600 ml 2 h 600 ml 1 h 800 ml 1 h 600 ml 1 h 500 ml Krmni smesi Po `elba Po `elba Po `elba Po `elba Po `elba Po `elba Lucerka i seno po `elba Po `elba Po `elba Po `elba Po `elba Po `elba

kolostrum kolostrum Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac Chivalac

Slika 17: Na~ini na davawe na zamenata na kozjo mleko

Odbivaweto mo`e da se izvr{i odedna{ ili postepeno, pri {to jariwata treba da konsumiraat najmalku 100 g/den suva hrana. Smesata na

56

koncentratot treba da sodr`i 18% surovi proteini i se dava po `elba na jariwata koga tie }e navr{at 2 nedeli vozrast. Pokraj koncentratot, na jariwata se dava i seno od lucerka so dobar kvalitet po `elba. Brzinata na prirastot kaj jariwata treba da iznesuva najmalku 200 g/den. Koli~estvoto na potro{eno kolostralno mleko, mle~en ekvivalent, krmnite smesi i lucerkinoto seno vo periodot na doewe po jare iznesuva:
Tabela 15: Potro{eno kolostralno mleko Vid na hrana Kolostralno mleko Chivalac Profit Krmni smeski Lucerkino seno Koli~estvo 675 ml 8 mg 5 mg 5 mg

57

PROIZVODSTVO NA MLEKO
GRADBA I FIZIOLOGIJA NA MLE^NATA @LEZDA
Mle~nata `lezda - gll. lactiferae (mammae) e ko`na `lezda so apokrin i ekrin tip na sekrecija. Mle~nata `lezda e svojstvena za cica~ite i nejzinata funkcija e svrzana so ishranata na novorodenite. Taa se razviva samo kaj `enskite `ivotni, a kaj ma{kite se sretnuva vo rudimentirana sostojba. Kaj doma{nite `ivotni op{to e prifaten e prifaten terminot, taa da se narekuba vime (uber). Potpolniot razvitok `lezdata go dostignuva za vreme na polovoto zreewe (pubertetot), a osobeno po prviot graviditet. Funkcijata na mle~nata `lezda e vo korelacija so funkcijata na polovite organi i nivnite cikli~ni promeni. Po zavr{uvaweto na laktacijata, epitelot na mle~nita `lezda involuira, taa se namaluva, me|utoa ja zadr`uva `lezdenata struktura i e ne{to pogolema vo odnos na juvenilniot period. Ovoj redosled na promeni se povtoruva vo sledniot ciklus, se razbira ako dojde do oploduvawe i graviditet. Kapacitetot na mle~nata `lezda se zgolemuva so sekoja sledna laktacija, taka {to maksimumot na mlekoproizvodstvoto kaj kozite se postignuva vo 5. laktacija. Mle~nata `lezda pretstavuva izmeneta potna `lezda, no spored formata i funkcijata, od nea ima daleku poslo`ena gradba i pretstavuva slo`ena tubulo-alveolarna `lezda. Od nadvore{nata strana e obvitkana so tenka ko`a, vo koja se smesteni lojni i potni `lezdi. Pod ko`ata e smestena povr{inska tenka fascija, a pod nea podebela, koja ja pricvrstuva za trupot. Dlabokata fascija paramedijalno formira dvojna elasti~na vrska (likvintum sunspensiorum mammaria), koja vo potpolnost gi razdvojuva leviot od desniot kompleks. Sekoj mle~en kompleks se sostoi od `lezdeno telo i papila (papila mammae). @lezdenoto telo e obvitkano so svrzno - tkivna kapsula koja sodr`i elasti~ni vlakna. Od kapsulata kon vnatre{nosta na `lezdata se spu{taat intersticijalno svrzno - tkivni pregradi, koi go razdeluvaat parenhimot na nepravilni delovi (lobuli mammae). Papilata zapo~nuva od najispaknatiot del na `lezdenoto telo. Pokriena e so ko`a koja nema vlakna i nema lojni i potni `lezdi. Na vrvot na papilata se nao|a otvor. Proksimalniot kraj na kanalot na papilata (ductus papillaris) preminuva vo edno pro{iruvawe - mle~na cisterna (sinus lactipheri) koja se protega

58

vo `lezdenoto telo i vo papilata. Od mle~nata cisterna kon parenhimot na mle~niot kompleks navleguvaat {iroki mle~ni izvodni kanali (ductulli lactipheri). @enskiot organizam na kozata izvlekuvaj}i gi sodr`anite molekuli od krvotokot, vo odredeni uslovi mo`e da sozdava mleko za edno denono}ie 10%, pa i pove}e vo odnos na sopstvenata telesna masa, odnosno 600 ml/10 kg telesna masa. Mlekoto e visoko kalori~en proizvod, ~ija biolo{ka uloga e da go osigura brzoto rastewe na novoroden~eto. Koli~estvoto od 1g mleko doveduva do zgolemuvawe na 0,2-0,5 g telesna masa vo najranata vozrast na novoroden~eto. Mle~nata `lezda vo embrionalniot razvitok na `ivotnite se vospostavuva mnogu rano. Za~etokot na mle~nata `lezda e od za~etokot na ko`ata - epidermisot i mezenhimot i pretstavuva vidoizmeneta potna `lezda. Do krajot na embrionalniot razvitok, oddelni strukturni elementi se vospostavuvaat, a odelni delovi se ve}e razvieni. Po ra|aweto, za~etocite na mle~nata `lezda rastat so odredeno tempo, koe e karakteristi~no i za sekoe drugo tkivo na `enskiot organizam. Pod vlijanie na steroidnite hormoni, prete`no estrogenite, progesteronot i glikoproteidite, rasteweto na tkivata na mle~nata `lezda se zabrzuva, za smetka na stromata i sistemot kanali. Nov pottik za razvitok na mle~nata `lezda pretstavuva eventualnoto nastapuvawe na graviditetot, osobeno vo poslednata tretina od toj period. Toga{, na krajot od kanal~iwata se formiraat strukturi vo vid na pupki, koi navleguvaat vo tkivoto koe go zaobikoluva i zapo~nuva formiraweto na tubulo - alveolarniot del na mle~nata `lezda.

Slika 18: Rast, razvitok i sekrecija na mle~nata `lezda

59

Za vreme na ra|aweto, pod vlijanie na sinteziranite hormoni vo placentata, mle~nata `lezda aktivno se podgotvuva za laktacija koja }e zapo~ne po ra|aweto, koga pove}eto od alveolite }e zapo~nat da sekretiraat kolostrum, a potoa mle~en sekret. Mamogenezata (razvitokot na mle~nata `lezda) pretstavuva napolno hormonalno zavisen proces. Normalno, vo tekot na graviditetot kaj kozite, nivoto na progesteron se zgolemuva vo periferniot krvotok, kako rezultat na prethodnoto i neprekinatoto zgolemuvawe i napreduvawe na estrogenoto nivo. Neposredno so ovie dva steroida, isto taka e visoka i sodr`inata placentarnite laktogeni. Toa se najva`nite hormoni koi {to go poddr`uvaat razvitokot i rasteweto na `lezdenoto tkivo. Pred ra|aweto, dejstvuvaweto na estrogenite i progesteronot kaj `ivotnite koi se podgotvuvaat za laktacija e lokalno - na nivo na sistemot na kanal~iwa i alveoli. Progesteronot samostojno ne mo`e da predizvika rastewe na laktaciskite tkiva. Negovata uloga e da sinergira i na toj na~in da go zasili dejstvoto na estrogenite. Kolku e pogolem brojot na intracelularnite receptori za progesteron, tolku e poosetlivo negovoto dejstvo. Eden od mehanizmite za zgolemuvawe na brojot na progesteronskite receptori se sostoi vo toa, {to estrogenite, otkako }e se vrzat za sopstvenite receptori vo vnatre{nosta na kletkite, ja zabrzuvaat sintezata na progesteronskite receptori. Periodot na mamogenezata se karakterizira so zgolemuvawe na obemot na mle~nata `lezda. Poradi taa pri~ina, drugite hormoni koi u~estvuvaat vo metabolizmot i rasteweto na organizmot, isto taka paralelno dejstvuvaat so glavnite polovi hormoni. Dejstvuvaweto im se ostvaruva so posredstvo na receptori koi se specifi~ni za niv, ili koi poseduvaat odredena sposobnost za vrzuvawe na hormonite kako {to se insulinot, Faktorot na rast - 1 sli~en na insulinot i osobeno hormonite za rast. Tie se vrzuvaat kon specifi~nite membranski receptori na kletkite, induciraj}i cel sinxir intimni procesi koi doveduvaat do replikacija na DNA i delba na kletkite. Vo procesot na mamogenezata isto taka u~estvuvaat prolaktinot, hormonot na rast i tiroksinot. Glikokortikoidite mnogu izrazeno go potenciraat dejstvoto na prolaktinot vo procesot na mle~nata sekrecija (galactopoess) i akumuliraweto na mRNA vo sintezata na proteini. Za vreme na cicaweto ili molzeweto se oddeluva oksitocin od zadniot del od hipofizata pod dejstvo na specifi~en endokrin mehanizam. Doa|aweto na oksitocinot od nevrohipofizata do krvotokot e refleksen proces.

60

Slika 19: [ema na refleksniot pat za isfrlawe na mleko

Kako posledica na drazneweto ili temperaturnite receptori vo mle~nite papili pri cicaweto ili molzeweto, se vklu~uva aferenten nerven pat, koj kako {to e prika`ano na sl. 19, pominuva preku rbetniot stolb i dostignuva do hipotalamo-nevrohipofizniot sistem. Oddeleniot oksitocin po krven pat doa|a do mioepitelnite kletki koi se kontrahiraat i pomagaat za preminuvawe na sodr`inata od mle~en sekret od alveolite vo sistemot na kanal~iwa. Oksitocinot dejstvuva na site muskulni elementi vo `lezdata {to doveduva do zgolemuvawe na intramamarniot pritisok. Odreduvaweto na oksitocinot od nevrohipofizata se vr{i so pulsni branovi, koi se ostvaruvaat vo paraventrikularnite i supraopti~kite jadra na hipotalamusot. Mehanizmot na oksitocinskite pulsacii mo`e da bide pokrenat i od drugi nadraznuvawa-ispu{tawe na zvuci od novoroden~eto, koga se nabli`uva vremeto za cicawe, kako i za vrema na podgotovkite, manipulacijata i {umovite pred molzeweto na kozite.

61

FORMI NA VIMETO KAJ KOZITE


Kaj kozite, vimeto e pogolemo vo odnos na ovcite i se sostoi od dva mamarni kompleksa. @lezdenoto telo (corpus mammae) ima izgled na nadol`en konus. Sekoj mamaren kompleks ima samostoen izvoden sistem, kratok papilaren kanal i eden otvor na vrvot na cickata. Razli~nite formi kozjo vime, mo`at da se grupiraat vo tri osnovni tipovi.

Slika 20: Formi na kozjo vime

Prodol`eno - kru{kasto vime (sl.20-a): pricvrsteno e na mala povr{ina od stoma~niot del. Kaj nego cickite ne se jasno izrazeni. Podobro e za ra~no molzewe no ne i za ma{insko. @ivotnite so takvo vime mnogu ~esto se povreduvaat, osobeno na pasi{tata koi vo sostavot imaat trwa. Ovalno vime - alpinski tip (sl.20-b): dobro e pricvrsteno za stoma~niot yid, so krupni cicki koi se oddeluvaat od `lezdeniot del i malku naso~eni nanapred. Sferi~no vime - sanski tip (sl.20-v): pricvrsteno e visoko na stoma~niot yid, a ponekoga{ e podednakvo dolgo i {iroko i so pomali

62

cicki vo odnos na dvata predhodni tipa, me}utoa tie se dobro izrazeni. Poslednite dva tipa se najpogodni za ma{insko molzewe. Nezavisno od formata na vimeto, mle~nosta na kozata vo najgolem stepen zavisi od redovnoto i pravilno molzewe i od na~inot na ~uvawe, odgleduvawe i ishrana na kozite.

SOSTAV I OSOBINI NA KOZJOTO MLEKO


Potencijalnoto proizvodstvo na mleko vo tekot na laktacijata mo`e da se predvidi, ako se pomno`i maksimalnata dnevna mle~nost so 200. Primer, ako maksimalnata mle~nost e 3.4 ili 5 litri, respektivno vo laktacija mo`e da se o~ekuva 600, 800 ili 1000 litri. Mle~nosta na kozite po maksimalnata mle~nost opa|a za 2-2,5%. Neoplodenite kozi mo`at da prodol`at so la~ewe na mleko i do 2 godini.
Tabela 16: Sostav na mlekoto kaj razli~ni vidovi farmski doma{ni `ivotni Vid na `ivotno krava ovca koza Laktoza (%) 4.5-5.0 5.2-5.5 4.4-4.9 Mast (%) 3.5-4.0 5.5-11.0 3.07-4.5 Proteini (%) 3.0-3.5 4.5-7.5 3.3-4.10

Poedini rasi kozi pri intenzivno odgleduvawe, optimalni uslovi na ishrana, nega i ~uvawe, mo`at da dadat 800 do 1400 i pove}e litri mleko godi{no. Koli~estvoto mleko vo edna godina kaj mle~nite kozi, mo`e da ja premine te`inata na kozata za 15-20, duri i 40 pati, pa mo`e da se ka`e deka kozata spa|a vo najproduktivnite doma{ni farmski `ivotni. Istra`uvawata poka`uvaat deka kozite pri proizvodstvo na mleko tro{at okolu 20% pomalku hranlivi materii vo odnos na kravite.
Tabela 17: Sostav na kozjoto mleko Sostojki voda suvi materii mast kazein albumin laktoza pepel Koli~estvo % 83.24-89.75 % 10.25-16.76 % 3.07-4.50 % 2.40-3.76 % 0.75-2.00 % 4.40-4.90 % 0.60-1.10 %

63

Kozjoto mleko e so bela boja, sladok vkus i specifi~en miris. Organizmot na kozata poseduva specifi~ni svojstva da go transformira celiot - karotin vo vitamin A. Od tie pri~ini, kozjoto mleko e bogato so vitamin A i e belo po boja, zatoa {to ne sodr`i sloboden karotin. Isto taka, kozjoto mleko sodr`i i pove}e nikotinska kiselina. Sprotivno na toa, kozjoto mleko sodr`i pomalku vitamin B6 vo odnos na kravjoto mleko. Laktozata e glaven jaglenohidrat vo kozjoto mleko i ottamu doa|a slatkiot vkus na ova mleko. Ko`ata na kozite e tenka, elasti~na i cvrsta. Kaj mnogu rasi kozi, taa e bogata so `lezdi koi izla~uvaat sekret so karakteristi~en miris so {to i mlekoto se zdobiva so specifi~en miris. Sekojdnevnoto ~istewe na teloto na kozite so ~e{lawe mo`e da go namali ovoj specifi~en miris. Spored sodr`inata na proteini i mineralni materii, za mal procent kozjoto mleko go nadminuva kravjoto mleko. Proteinite na kozjoto mleko imaat pomali micelii kazein i zgolemena sodr`ina -kazein (67%:43%) vo odnos na kravjoto mleko. Potvrdeno e deka, mineralnite materii vo kozjoto mleko se iskoristuvaat podobro vo odnos na kravjoto mleko. Pogolemata sodr`ina Ca vo kozjoto mleko e mnogu korisna, osobeno za decata. Imeno, poznato e deka golem procent od decata stradat od alergii od kravjoto mleko. Od tie pri~ini, kako sredstvo protiv takvata alergija se prepora~uva konsumirawe kozjo mleko, osobeno kiseloto, zatoa {to proteinite se iskoristuvaat mnogu podobro vo odnos na kravjoto mleko. Spored sostavot na aminokiselinite, kozjoto mleko e najblisko do ~ove~koto mleko. Toa e bogato do aminokiselinata tiurin, koja zema u~estvo vo eliminirawe na toksi~nite materii vo crniot drob. Svarlivosta na kozjoto mleko e mnogu visoka 94-98%, zatoa {to taa sodr`i pove}e mali globuli (28%:10% <1.5 ) i pogolem procent masni kiselini so kratki sinxiri (15%:9%). Nekoi od ovie masni kiselini se kapronska, kaprilna i kaprinska, koi mu go davaat karakteristi~niot vkus i miris na kozjoto mleko. Malite globuli ovozmo`uvaat vo tekot na vareweto vo `eludnikot da se sozdadat meki i lesno svarlivi zgru{oci. Kozjoto mleko sodr`i i dve mnogu va`ni masni kiselini - linolenska i arahidonska, koi imaat golemo zna~ewe za odvivaweto na odredeni mnogu va`ni funkcii vo organizmot na ~ovekot. Vo princip, masnite kiselini na kozjoto mleko, se absorbiraat podobro od strana na ~ovekot vo odnos na kravjoto. Kozjoto mleko vo odnos na ~ove~koto, sodr`i pomalo koli~estvo na `elezo i e posiroma{no na vitaminite C, D i B12. Toa sodr`i i pomalo koli~estvo folat, koj e neophoden za sinteza na hemoglobinot.

64

Kozjoto mleko e mnogu ceneto i poradi dobrata antivirusna aktivnost vo odnos na RNA virusite, poradi toa {to kozata te{ko se inficira so tie virusi.

LAKTACIJA I KOLI^ESTVO MLEKO VO LAKTACIJA


Vremeto od po~etokot na la~eweto mleko (po jareweto) do presu{uvaweto na kozata se narekuva laktacionen period. Dol`inata na laktacijata e razli~na kaj razli~ni rasi kozi i kaj mle~nite rasi taa ne bi trebalo da bide pokratka od 240 dena. Kaj kozite selektirani za visoko proizvodstvo na mleko, laktacijata trae i do 330 dena. Ima slu~ai la~eweto na mlekoto i da ne prestanuva. Faktorite koi vlijaat vrz dol`inata na laktacijata se: rasata, individuata, ishranata, negata, higienskite uslovi na smestuvaweto, vozrasta, klimata, zdravstvenata sostojba i pravilniot na~in na molzewe. Posebno vnimanie zaslu`uva ishranata kako od kvalitativen, taka i od kvantitativen aspekt. Toa vlijae ne samo na koli~estvoto mleko, tuku i na sostavot na mlekoto. Koli~estvoto masti vo mlekoto e vo korelacija so koli~estvoto na masnite kiselini koi nastanuvaat preku fermentativnoto dejstvo na mikroflorata vo buragot vrz celulozata, pri {to nastanuvaat masni kiselini, a od niv mle~nata mast. Site poremetuvawa vo ishranata doveduvaat do namaluvawe na aktivnosta na mikroflorata vo buragot, predizvikuvaat i namaluvawe na masta vo mlekoto. Najmalku mleko se dobiva od kozite vo prvata laktacija. Mle~nosta kaj kozite po prvata laktacija postojano se zgolemuva i e najgolema pome|u 3. i 7. godina. Po sedum godini vozrast, mle~nosta postepeno opa|a. Koli~estvoto mleko vo 2. laktacija vo odnos na prvata se zgolemuva za 15%, a vo 3. i 4. za 20%. Po jareweto, mle~nosta raste do okolu vtoriot mesec i taka se, zadr`uva i trae do ~etvrtiot mesec, za da zapo~ne postepeno da opa|a s dodeka ne presu{i. Op{to zemeno, kozite se koristat za period od 6 do 8 laktacii, odnosno od 7 do 8 godi{na vozrast. Vo isklu~itelni slu~ai, ako ~uvaweto ima ekonomska opravdanost, nekoi visokomle~ni kozi mo`at da se ~uvaat i vo period od 10 do 12 godini.

65

PRESU[UVAWE
Kozite ~uvani i odgleduvani na ekspanziven na~in presu{uvaat sami po sebe, i pritoa ne treba ne{to da se prezeme. Me|utoa, kaj kozite koi se ~uvaat i odgleduvaat vo intenzivni uslovi, odnosno visoko mle~ni kozi, mnogu e va`no da se pristapi kon presu{uvawe na ovie kozi postepeno i organizirano. Presu{uvaweto se vr{i dva meseca pred o~ekuvanoto jarewe, vo vremeto koga plodot e maksimalno razvien. Presu{uvaweto se vr{i za vreme od dve do tri nedeli, na toj na~in {to se namaluva obrokot vo hrana i koli~estvoto te~nost. Ednovremeno i brojot na molzewata se namaluva i toa od tri na dve, pa na edno, odnosno do potpolno presu{uvawe. So pravilnoto presu{uvawe se spre~uva vospalenieto na vimeto, koe nastanuva poradi zgolemuvawe na mlekoto.

MOLZEWE
Molzeweto na kozite mo`e da bide ra~no ili ma{insko. Kaj nas kozite se molzat ra~no. Toa e te{ka procedura, koja bara mnogu fizi~ki trud. Za da se olesni toj proces, golem broj odgleduva~i koristat specijalni podovi i pregradi podignati od zemjata, za koi `ivotnite se fiksiraat i se sozdavaat podobri uslovi za vr{ewe na procesot na molzewe. So samoto molzewe refleksot go predizvikuva izleguvaweto na mlekoto od vimeto. Imeno, pri molzeweto, hormonot na nevrohipofizata oksitocinot po krvotokot doa|a do vimeto kade predizvikuva kontrakcija na `lezdata, odnosno na alveolite i {irewe na mle~nite kanali, pri {to doa|a do izla~uvawe na mlekoto kon cisternata. Izla~uvaweto i dejstvoto na oksitocinot e mnogu kratko, pa spored toa molzeweto treba da se izvr{i relativno brzo. Za da se izvr{i molzeweto bez problemi, so kozite treba da se postapuva soodvetno. Imeno, pri grub odnos, refleksot mo`e da izostane, pa mo`e da dojde do la~ewe na adrenalinot-hormon na nadbubre`nite `lezdi, koj dejstvuva sprotivno od oksitocinot, odnosno go spre~uva izla~uvaweto na mlekoto. So molzewe se zapo~nuva vedna{, odnosno po jareweto i toa trae kolku {to trae laktacijata. Obi~no se prepora~uvaat dve molzewa na den i tie treba da bidat redovni i potpolni. Ra~noto molzewe treba da se vr{i higienski, vo posebna ~ista prostorija i vo potpoln mir. Mnogu va`en moment za razmolzuvawe na kozite e masa`ata na vimeto, koja zapo~nuva u{te za vreme na cicaweto na ja-

66

riwata. Najmalku dvapati na den se vr{i doizmolzuvawe na neiscicanoto mleko od jariwata, i se pravi lesna masa`a na vimeto. Osobeno dobri rezultati se dobivaat kaj kozite pri prvo jarewe. Masa`ata pomaga vo razvitokot na `lezdenoto tkivo. Masa`ata zapo~nuva so miewe na vimeto so topla voda i bri{ewe so ~ista krpa. Potoa se pravi vistinska masa`a, koja se vr{i vnimatelno so racete.

Slika 21: Na~in na ra~no mozewe na kozi

Dobro izvr{enoto molzewe vlijae vrz zgolemuvaweto na sekrecijata na mlekoto. Prvite mlazevi mleko, poradi zagadenost so mikroorganizmi, treba da bidat ne{tetno isfrleni. So pokazalecot i palecot se opfa}a cickata na nejzinata baza, a potoa so celata raka. Se pritiska odgore nadolu i se ovozmo`uva mlekoto da se istisne bez pre~ki. Molzeweto se vr{i dvapati na den, no nekoi kozi treba da se molzat i tripati na den. Ako molzeweto se vr{i na zadovolitelen na~in, kaj kozite se pojavuva aktot na pre`ivawe. Na krajot na molzeweto cickite treba da se izbri{at. Ra~noto molzewe trae dve do dve i pol minuti. Vo zemji so razvieno kozarstvo molzeweto se vr{i ma{inski. Dokolku se voveduva ma{insko molzewe na kozite vo pogolemite aglomeracii, treba da se izgradi posebna prostorija za ma{insko molzewe na kozite.

Slika 22: Aparati za molzewe na kozi

67

Aparatite za molzewe na kozite, po svojata konstrukcija se sli~ni so aparatot za molzewe na ovci, a rabotat po ist princip kako i aparatot za molzewe na kravi. Pulsaciskata brzina na aparatot se dvi`i od 70-90 pulsacii vo minuta i se koristi vakuum od 40 kPa (36-44 kPa). Molznite aparati se sli~ni ili isti kako za molzewe na ovcite, me|utoa produktivnosta koja se postignuva e sli~na kako kaj molzeweto na kravite. Kaj podvi`niot agregat, molza~ot mo`e da raboti so dve molzni kanti, na koi se vrzani po dve molzni edinici. Vo takvi slu~ai, molza~ot mo`e da izmolze okolu 30 kozi/~as. Kaj tandem izmolzi{tata (2h4) molza~ot mo`e da izmolze 50-60 kozi/~as, vo kru`noto izmolzi{te so 18 boksovi od 200-250 kozi/~as.

Slika 23: Razli~ni sistemi na tandem molzeweto kaj kozite

68

PROIZVODSTVO NA MESO
Od kozite se dobiva golemo koli~estvo meso so dobar kvalitet. Po svojot kvalitet i sostav, toa e sli~no na ov~oto meso, no za razlika od nego toa e poposno i vo pogolem stepen odgovara na potrebite na sovremenata ishrana na ~ovekot.
Tabela 18: Sporedba me|u ov~i i kozji trup Muskul 21 kg ov~i trup 20 kg kozji trup (mle~na rasa) 20.5 kg kozji trup (me{ani) Angora Sanska 55 55.9 Koski 12 15.4 Subkutana mast 16 6.7 Intramuskulna mast 17 14.3 Bubre`na mast 4.1 8.1

56

14.6

12.5

17.0

4.6

Najmnogu se ceni mesoto dobieno od jariwa na 2-3 mese~na vozrast, koe se smeta za delikates. Avstralija i Nov Zeland se najgolemi izvoznici na meso od kozi, koi se ~uvaat i odgleduvaat ekstenzivno. Od zemjite vo EU okolu 66% od proizvodstvoto na meso otpa|a na Grcija. Mesoto se stava vo promet kako: jare{ko meso; kozjo meso. Pod jare{ko meso se podrazbira, meso dobieno so kolewe jariwa na vozrast od 3 nedeli do 6 meseci. Te`inata na trupot (so glava, crn drob, srce, beli drobovi, bubrezi i bubre`na loj, no bez ko`a i bez dolnite delovi na nozete) treba da iznesuva od 4 do 12 kg. Pod kozjo meso, se podrazbira meso dobieno so kolewe kozi i jarci postari od 6 meseci. Te`inata na trupot so bubrezite i bubre`nata loj, no bez ko`a, glava i dolnite delovi na nozete i vnatre{nite organi treba da iznesuva najmalku 10 kg. Pri intenzivniot sistem na odgleduvawe, jariwata konsumiraat pogolemi koli~estva suvi materii od jagniwata so sli~na te`ina, me|utoa so pomala efektivnost na iskoristuvawe. Kaj jariwata, mo`e da se dobie dneven prirast i do 250 g/dnevno. Randemanot na mesoto e sli~en kako kaj jagniwata, me|utoa konformacijata na trupot e polo{a, a sostavot na dobienite polutki razli~en. Kozite obi~no imaat za

69

polovina pomala sodr`ina subkutana mast vo odnos na ovcite, no za okolu 2 pati pove}e mast okolu bubrezite (vidi tabela). Pome|u govedskoto, ov~oto i kozjoto meso postoi razlika vo to~kata na topewe na mastite. Kaj kozite mastite imaat najniska to~ka na topewe. Kojzoto meso e pobogato so vitamin A, B i B2 vo odnos na mesoto od drugi pre`ivni `ivotni. Mesoto od mladite jariwa se smeta za dietalno. Vo Italija postoi golem interes za t.n. belo meso, koe se dobiva od ma{ki jariwa, zakoleni na 40-45 dnevna vozrast i hraneti so zamena za mleko. Na francuskiot pazar se preferiraat dva vida na jare{ko meso. Mnogu e ceneto mesoto od jariwa zaklani koga }e dostignat `iva mera od 6-7 kg. Vo mnogu zemji jariwata koi ne se nameneti za priplod, se odbivaat na 3-4 dnevna vozrast i se gojat so zamena za mleko. Potvrdeno e deka, koristeweto na zamenata e efektivno do 12-13 kg `iva masa. Potoa se prodol`uva so koncentrirani smeski. Za zgolemuvawe na proizvodstvoto na meso vo mnogu zemji se primenuva rano oploduvawe (na 7-8 mese~na vozrast) i dvokratnoto jarewe vo edna godina. Kombinacijata me|u visokata plodnost i intenzivnoto iskoristuvawe na kozite za jarewe, doveduva do zna~itelno zgolemuvawe na brojot na dobienite jariwa, odn. do zgolemuvawe na proizvodstvo na meso.

PROIZVODSTVO NA KO@I
Spored svojata debelina i golemina, ko`ata na kozite e sli~na na ov~a ko`a, no sepak postoi razlika vo nivnata ispolnetost i ja~ina. Ko`ata na jariwata od 5-6 mese~na vozrast e so debelina od 1,2-2,2 mm, na vozrasnite kozi od 1,8-2,5 mm i na jarcite 2,3-3,5 mm. Ispolnetosta i ja~inata na kozjite ko`i se dol`i na debeliot epidermis i na dobro razvieniot mre`est sloj. Kolagenite snop~iwa vo mre`estiot sloj slo`eno se isprepleteni vo zdrava mre`a bez golemi masni depoa me|u niv. Najdobar kvalitet na ko`i se dobivaat od mesnite rasi, od rasite za mleko i od nekoi rasi za volna. Suvata ko`a na jariwata te`i 350-400 g, kaj kozite 700-900 g i kaj jarcite 1500-2000 g. Ko`ata treba da se otstrani vedna{ po koleweto, s dodeka trupot e s u{te topol. Kvalitetot na ko`ata zavisi od klimatskite faktori, ishranata i vremeto na kolewe. Su{eweto na ko`ata se vr{i nekolku dena na mesto so prirodno struewe na vozduhot (provev), no isto taka treba da e osvetleno, no bez direktno vlijanie na sonceto. Ko`ata se besi na `ica, no svrtena so volnata navnatre. Isu{enite ko`i mo`at da se redat edna vrz druga, no

70

me|u niv treba da se stavat sredstva protiv insekti. Pove}eto kozji ko`i se koristat vo ko`arskata industrija (~evli, krzno, galanteriski proizvodi, muzi~ki instrumenti - tapani i dr.). Od {taveni jare{ki i kozji ko`i se izrabotuvaat palta, ~anti, kapi, prekrivki i tepisi. Posebno se ceneti ko`ite od jariwa za izrabotka na rakavici. Za proizvodstvo kvalitetni kozji ko`i treba da se ispolnat nekoi kriteriumi. Imeno, tie treba da bidat ~isti i neo{teteni, uslovite na konzervirawe, odn. su{eweto treba da bidat na temperatura od 20-35C i vla`nost od 40-60%, dodeka pri ~uvawe na ko`ata treba da se obezbedi temperatura od 25C, vla`nost od 65-70% i so sredstva protiv insekti od strana na vlaknestiot del.

PROIZVODSTVO NA VOLNA
Pogolem broj na kozi imaat duplo runo, kade dolgite za{titni vlakna gi pokrivaat finite kratki vlakna.

Slika 24: Sporedba na tipovi vlakna kaj kozite

Preku ~e{laweto na ovie fini vlakna se dobiva ka{mir. Kaj rasata angora, ovie vlakna se podolgi i pogrubi i se stri`at dvapati godi{no za proizvodstvo na moher. Vlaknata na ka{mirot treba da bidat pokratki od 6 cm i so dijametar 13-16 m. Prinosot pome|u rasite varira i iznesuva od 50-200 gr. Okolu 60% od svetskoto proizvodstvo na ka{mir se proizveduva vo Kina. Runoto na moherot mo`e da dostigne i do 2.5 kg, pri {to vlaknata mo`at da bidat dolgi 15 sm, so dijametar od 20-40 m.

MOHER

71

Terminot moher vodi poteklo od arapskiot region i ozna~uva ruba od sjajno beli vlakna.Se dobiva od angora kozite. Moherot se odgleduva so dol`ina od 20-40 cm so 45-47% mekost i rasteglivost, so bela boja i izrazen sjaj. Sjajot i mekosta se dol`at na cvrsto prilepenite kutikulni lu{pi kon vlaknoto, so {to se namaluva rapavosta. Najmnogu se ceni ne`niot moher od mladite `ivotni so dijametar na vlaknata od 25-30 m. Se sretnuva i kafeav moher, koj e za dva pati poeftin od beliot. Za dobivawe pogolemi koli~estva kvaliteten moher, kozite se stri`at dvapati vo godinata. Moherot e odli~na tekstilna surovina za luksuzna trikota`a, platno za mebel, kilimi i dr. Ima golem endeman 75-80%. Najkvaliteten e turskiot i ju`no-afrikanskiot moher. Vo oddelni godini cenata se dvi`i i do 30 dolari za 1 kg, a na grubiot moher 8-10 dolari/kg.

KA[MIR
Se dobiva od ka{mirskite, orenburskite i pridonskite kozi. Kozjiot ka{mir e me|u najtenkite vlakna od `ivotinski proizvod, odn. so sredna debelina od 13-16 m, no dostignuva i do 23 m. Dol`inata naj~esto mu e 5-6 cm. Najdobriot ka{mir se dobiva od ka{mirskite i orenburskite kozi. Pogrub, no sepak so dobar kvalitet se dobiva od pridonskite kozi i od melezite. Najmnogu se ceni ka{mirot od jariwata. Ka{mirot od vtoroto izrasnuvawe sodr`i 10-20% osilesti vlakna, a podocna izrasnatiot i ostri`ani 20-60%. Kratkite vlakna se edine~ni kaj prvoto i vtoroto rastewe, a vo slednoto se sodr`ani vo mali koli~estva. Ka{mirot od kozite e cvrst i elasti~en, so dobro sprovodlivost na toplinata, no slabo se prede. ^istiot ka{mir ili vo kombinacija so volna od merino ovcite, se koristi za proizvodstvo na fina i kvalitetna trikota`a. Proizvodite od ka{mir se topli i izdr`uvaat visoki temperaturi bez da ja promenat svojata cvrstina, elasti~nost i sjaj. Cenata na ka{mirot na me|unarodniot pazar e okolu 100-120 dolari za 1 kg, no vo poedini godini varira od 50-200 dolari/kg.

KOZINA

72

Od gojnite rasi kozi se dobiva gruba kozina. Srednata debelina na kozinata e okolu 90 m. Se sostoi prete`no od osilesti (58-60%) i mrtvi vlakna (22-24%). Ka{mirskite vlakna koi se prisutni pove}e vo zimata (14-16%) se so debelina od 6-8 m. Kozinata se odlikuva so izrazena cvrstina, no so slaba rasteglivost 34-39%. Vlaknata se pokratki so gusto prilepeni, sitni i mnogu nazabeni lu{pi, so {to se popre~uva normalnoto predewe. Od majkite kozi se dobiva sredno po 350-1200 g kozina.

STRI@EWE NA KOZITE
Vo zavisnost od dol`inata i koli~estvoto na kozinata, kaj kozite od mle~nite rasi se primenuva stri`ewe ili potstri`uvawe koi mo`at da se vr{at ra~no ili ma{inski. Toa obi~no se vr{i vo vtorata polovina na maj.

Slika 25: Ma{insko stri`ewe na kozite

Kaj angora kozite, stri`eweto e osnovna i va`na manipulacija. Se vr{i dvapati vo godinata. Kaj dvokratnoto stri`ewe dobivaweto

73

moher se zgolemuva za 30%. Prvoto stri`ewe se vr{i vo maj, a vtoroto vo septemvri.

TEHNIKA NA ODGLEDUVAWE
OPLODUVAWE NA KOZITE
Polovata zrelost (pubertetot) kaj kozite nastanuva mnogu rano, odn. pred da zavr{i rastot na organizmot. Rastot i razvitokot na organizmot kaj mladite `ivotni zavisat od rasovata pripadnost, polot, od uslovite na ishrana i odgleduvawe i od individualnite sposobnosti. Kaj nas e vospostavena tradicionalna praktika, prviot pripust da se vr{i na 16-18 mese~na vozrast. Me|utoa, morame da istakneme deka, pri intenzivni uslovi na ishrana i odgleduvawe u{te od najranata vozrast, mo`e da se postigne dobar i harmoni~en telesen rast i razvitok, {to }e ovozmo`i prviot pripust da se izvr{i na 8-10 mese~na vozrast. Dokolku `ivotnoto ja nema dostignato neophodnata telesna te`ina, ranoto oploduvawe negativno }e se odrazi vrz rastot i razvitokot na mladiot organizam na `ivotnoto. Pokraj toa, mo`e da povle~e i negativni posledici po produktivnosta i dobienoto potomstvo. Spored toa, mladiot organizam e podgotven za oploduvawe i na 8-10 mese~na vozrast, ako ja ima postignato te`inata od 30-35 kg, odn. da bide dobro razvien, so silna konstitucija i dobar telesen izgled. Estrusniot ciklus kaj kozite se javuva sezonski, odn. vo vremeto koga dol`inata na dnevnata svetlost e kratka (septemvri-noemvri). Estrusniot ciklus kaj kozite prose~no trae 21 den (mo`e da varira od 15-24-30 dena). Spored toa, dol`inata na estrusniot ciklus kaj kozite ne e to~no reguliran. Mrkaweto, odn. `elbata za parewe kaj kozite trae 1-2 dena, a ponekoga{ i 4 dena. Simptomite na mrkawe se: nemir, skokawe na drugi kozi, gubewe na apetitot, dvi`ewe na opa{kata, ispu{tawe glasovi, zacrveneta ligavica na polovite organi, sekrecija na sekret od vaginata i namaleno koli~estvo mleko. Ovulacijata kaj kozite nastanuva po 30-36 ~asa od prvite znaci mrkawe, odn. samo nekolku ~asa pred zavr{uvawe na estrusot. Spored toa, najdobro vreme za oploduvawe e 8-10 ~asa pred da zavr{i estrusot. Kaj kozite ne e retka i pojavata na skrien estrus (subestrus), pa taka estrusniot ciklus mo`e da pomine nezabele`ano. Za vreme na pripustot, kozite treba da se vo mnogu dobra telesna sostojba. Isto taka i jarcite koi }e se koristat za oploduvawe treba da bidat vo dobra telesna sostojba, odn. vo priplodna kondicija. Najmalku 25-30 dena pred sezonata na razmno`uvawe, jar-

74

cite treba da se odgleduvaat so poseben re`im, odn. vo nivnata ishrana treba da bidat vklu~eni proteinskite hrani (mleko i jajca), kako i hrani koi sodr`at karotin (morkovi, tikvi). Za vreme na podgotovkata na jarcite, treba da bide sledena i nivnata zdravstvena sostojba i kvalitetot na spermata. Mladite jarci ne treba prerano da se koristat za oploduvawe na kozite. Imeno, ve}e so 5 mesec od ra|aweto, kaj niv doa|a do proizvodstvo na spermatozoidi. Me|utoa po`elno e jarcite da ja postignat soodvetnata telesna te`ina (65-70% od te`inata na vozrasno grlo), i soodveten telesen razvitok. Brojot na skokovite zavisi od vozrasta i kondicijata na jarecot. Po 8 godi{na vozrast, libidoto na jarcite opa|a. Obi~no jarcite so 5-6 godi{na vozrast se isklu~uvaat od priplod. Pri eden skok jarecot isfrla 1,1 ml sperma so 3,4-4,0 milijardi spermatozoidi. Jarcite se sposobni za skok vo tekot na celata godina, no sepak najizrazeno libido poka`uvaat od esen do prolet. Pripustot mo`e da bide sloboden (haremski) ili od raka. Se razbira, poradi kontrola na pripustot, najdobro e da se vr{i od raka. Kaj slobodnite skokovi, na eden jarec se odreduvaat 25-30 kozi. Jarcite ne treba premnogu da se zamoruvaat, a toa se postignuva na toj na~in {to zasko~enite kozi se odvojuvaat od grupata. Po nekolku ~asa, istite kozi mo`e povtorno da se pripu{tat, so {to se zgolemuva {ansata za oploduvawe. Denes, vo svetot no ne i kaj nas, prednost se dava na ve{ta~koto osemenuvawe na kozite so nativna i dlaboko zamrznata sperma. Na toj na~in doa|a do pobrzo podobruvawe na genetskata osnova vo kozarstvoto. So eden ejakulat od kvaliteten jarec mo`e da se osemenat i do 40 kozi.

75

Slika 26: Ve{ta~ko osemenuvawe na kozi

ODGLEDUVAWE NA KOZI ZA VREME NA GRAVIDITETOT


Oploduvaweto se vr{i vo ampulata na jajcevodot. Oplodenata jajce kletka po 2-3 dena doa|a vo matkata, kade prodol`uva razvitokot. Vo toj period e mnogu va`no na kozite da im se obezbedat uslovi za miruvawe, kako ne bi do{lo do ran embrionalen mortalitet. Pokraj toa, na kozite treba da se izbegnuva da im se dava mnogu ladna voda. Graviditetot kaj kozite trae prose~no 5 meseci (naj~esto 146-152 dena). Traeweto na graviditetot pomalku od 5 meseci se javuva kaj kozite koi jarat pove}e jariwa (3-4 jariwa), odn. pove}e od 5 meseci kaj onie koi jarat samo edno jare. Kaj nas, obi~no, graviditetot se postignuva vo esensko-zimskiot period, vo koj se odviva preminot od pasi{na ishrana i odgleduvawe kon {talskiot na~in. Od na~inot na ishrana i odgleduvawe za vreme

76

na graviditetot, zavisi dali }e se dobijat zdravi, krupni i `ivotosposobni jariwa, bez da se isto{tat majkite. Vo pogled na ishranata, posebno vnimanie se posvetuva vo vtorata polovina od graviditetot, odn. po 2,5 meseci, t.e. vo vremeto na maksimalniot razvitok na fetusot. Pokraj toa, vo toa vreme se sozdavaat rezervite na majkata. Toga{ na kozite treba da im se obezbedi kvalitetna hrana, bogata so vitamini so poseben dodatok na koncentrat i mineralni materii. Vo toj period, kozite treba da bidat za{titeni od mehani~ki povredi, da ne le`at na vodena i zamrznata zemja ,a {talata vo koja se odgleduvaat da e suva, topla i bez provev. Poslednite 10 dena od graviditetot, mnogu e va`no da se izbegnuva grubata kabasta hrana i koncentrat, zatoa {to go ote`uva di{eweto i se namaluva apetitot. Gravidnite kozi treba da se presu{at najmalku 6-8 nedeli pred jareweto. Lo{ata ishrana na kozite za vreme na graviditetot mo`e da dovede do pojava na acetonemija, toksemija i pareza - delumna odzemenost.

JAREWE (RA\AWE)
Jareweto kaj kozite nastanuva po 146-152 dena od graviditetot. Potrebno e odgleduva~ot da vodi evidencija za datumot na pripustot, so cel podobro da se orientira i podgotvi vo slu~aj na davawe neophodna pomo{ pri jareweto. Ra|aweto se odviva vo tri fazi: vo prvata faza vo princip se odviva podgotovkata za jarewe; vo vtorata se odviva procesot na ra|awe; vo tretata faza se isfrla placentata. Za odvivawe normalno jarewe, neophodno na kozite e da im se obezbedi potpoln mir, {talata treba da bide dobro is~istena, dovolno topla, suva i bez provev. So nabli`uvawe na vremeto na ra|awe na vimeto se zabele`uva fiziolo{ki otok i zacrvenetost, a od polovite organi istekuva `oltenikav sekret. Kaj kozite se zabele`uva nervozna sostojba, mnogu ~esto legnuvaat i stanuvaat (naizmeni~no), ispu{taat zvuci i stenkawe. Kozite so prednite ekstremiteti kopaat i ~esto uriniraat.

77

Slika 27: Jarewe na koza

Ra|aweto zapo~nuva so pojava na plodniot meur ispolnet so temna i retka te~nost. Mekite delovi na rodilnite pati{ta se {irat. Ovoj ploden meur ne treba da se prska pred vreme. Potoa se pojavuva plodniot meur so posvetla i pogusta te~nost i preku yidot na ovoj meur se gledaat papcite na jareto. Pri normalno jarewe, po meurot se poka`uvaat prednite ekstremiteti i glavata na jareto. Koga }e izleze glavata, drugite delovi lesno minuvaat preku rodilnite pati{ta. Pri nepravilna polo`ba na plodot, odn. koga edniot ekstremitet e svrten nanazad, koga plodot le`i dijagonalno ili izleguva so zadniot del napred, treba da se povika stru~no lice za da go izvr{i ra|aweto. Ra|aweto obi~no trae polovina ~as do dva ~asa. Ako se opfatat site tri fazi, ra|aweto trae ~etiri do {est ~asa. Ako kozata jari pove}e jariwa, obi~no plodovite se isfrlaat na vremenska distanca od 15 minuti do 1 ~as. Ako ra|aweto ne se odviva normalno, treba da se znae deka matkata kaj kozite e mnogu osetliva i deka mnogu lesno mo`e da dojde do povreda na matkata. Za da se olesni ra|aweto, odn. za da se zgolemi ja~inata na trudovite, na kozite se aplicira Intertocine-S. Vo tretata faza, po izleguvaweto na jareto, se isfrla placentata. Ako placentata ne se isfrli vedna{, odn. za vreme od 24 ~asa, so cel da se izbegne infekcija (puerperalna infekcija, koja doveduva do sterilitet) potrebno e da se pobara stru~na pomo{. Treba da se vnimava, koza-

78

ta da ne ja izede placentata. Placentata normalno se isfrla od eden do nekolku ~asa po ra|aweto. Kozite obi~no jarat od edno do ~etiri jariwa. Obi~no, vo prvata godina jarat samo po edno jare, a potoa brojot se zgolemuva. Na vozrast od 3 do 6 godini, plodnosta e najgolema, a potoa opa|a. Vo tekot na `ivotot mle~nite rasi kozi jarat prose~no godi{no po 2,2 jariwa. Vedna{ po jareweto, se ostava kozata da gi izli`e jariwata, a odgleduva~ot mu gi bri{e nozdrite na novorodenoto jare so {to se olesnuva di{eweto. Vo tekot na 24 ~asa po jareweto, kozata se poi so mlaka voda ili mlaka voda so trici. Vo prvite 4-5 dena kozite majki se hranat umereno, a potoa hraneweto se zgolemuva po~nuvajki od 5-6 den po jareweto.

SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA KOZITE


Kozite lesno se prilagoduvaat na razli~ni sistemi na odgleduvawe. Razlikuvame ekstenziven i intenziven sistem na odgleduvawe na kozite. Ekstenzivno odgleduvawe. Vo princip, ekstenzivniot na~in na odgleduvawe e karakteristi~en za na{ata praktika, odn. za ruralnite i primitivnite rasi, kaj koi produktivnite svojstva se mnogu mali. Ekstenzivniot na~in e zna~aen za proizvodstvo na meso, pa se prepora~uva na podra~ja so oskudni pasi{ta, koi ne mo`at da se koristat za drugi celi. Zna~ajno e da se istakne deka, ovoj na~in ne bara pogolema investicija, nitu poseben trud, no sepak se postignuvaat soodvetni ekonomski efekti. Glaven proizvod pri ovoj sistem e mesoto, odn. jariwata, a samo vo vreme na maksimalna mle~nost se dobiva i mleko. Pasi{tata treba da se koristat racionalno. Vo ovoj sistem kozite davaat 200-250, pa duri i do 400 litri mleko vo laktacija i 1 do 1,2 jariwa sekoja godina. Intenzivno odgleduvawe. Na ovoj na~in se odgleduvaat visoko produktivni rasi kozi, so naglaseno visoko proizvodstvo na mleko. Za ishrana se koristat visoko kvalitetni hrani i racionalna ishrana. Pri ovoj na~in na odgleduvawe, za postojano podobruvawe na rasovite odliki se primenuva ve{ta~ko osemenuvawe i mehani~ko molzewe. Mlekoproizvodstvoto pri ovoj na~in na odgleduvawe se dvi`i od 600-1000 litri vo tekot na laktacija vo uslovi na obezbedena kvalitetna ishrana vo tekot na celata godina.

79

OBJEKTI ZA SMESTUVAWE NA KOZITE


[talskiot period, odn. vremeto koe kozite go pominuvaat vo objektite vo na{ite prirodno-klimatski uslovi iznesuva 5-6 meseci. Vo ovoj period, kozite se vo najgolem del gravidni i vo ovoj period se odviva i ra|aweto, kako i odgleduvaweto na jariwata do odbivaweto. Spored toa, vo {talskiot period se odvivaat mnogu va`ni procesi vo `ivotot na kozite, kako na vozrasnite, taka i na mladite `ivotni, koi samo pri optimalni zootehni~ki uslovi mo`at da go ostvarat svojot normalen rast i razvitok i da se oformat kako idni zdravi visokoproduktivni `ivotni. Objektite treba da bidat eftini i racionalni, da se od poluotvoren i zatvoren tip, vo zavisnost od prirodno-klimatskite uslovi. Objektite treba da se gradat na suvi i iscedeni lokacii, za{titeni od veter na koi kozite se mnogu osetlivi, so ju`na ili jugoisto~na ekspozicija i treba da bidat dovolno prostorni, topli, osvetleni, suvi i bez provev. Podot mo`e da bide izgraden so tula, glina ili {tica, a padot na podot maksimalno treba da se dvi`i 1%. Betonski pod ne se prepora~uva. Yidovite na {talata treba da bidat izgradeni od tula, a vnatre da bidat malterisani i varosani. Optimalnata temperatura vo {talata treba da bide pome|u 10-13C za vozrasnite grla i ne smee da padne pod 5C, dodeka pak za jariwata od 18-20C i ne smee da padne pod 12C. Kozite se osetlivi i na visoki temperaturi i vo takvi uslovi se namaluva apetitot i mle~nosta na kozite. Spored toa, vo kozarnikot treba da se obezbedi postojana ventilacija i toa naj~esto prirodna ventilacija.

Slika 28: Odgleduvawe na kozi i jariwa

Vo {talata treba da se obezbedi prostirka, osobeno za visoko gravidnite `ivotni. Taa mora da bide suva i da se obnovuva sekoj den.

80

Vla`nosta na vozduhot vo {talata treba da se dvi`i pome|u 60-80%. Za prirodno osvetluvawe vo {talata se koristat prozorcite, koi treba da iznesuvaat 8-10% od povr{inata na podot. Obi~no prozorcite se so dimenzii 60h50 cm i se postavuvaat na 1,4 m nad podot, taka {to svetlinata da pa|a na grbot na kozite i jaslite. Pri organiziranoto odgleduvawe, kozite se podeleni vo grupi smesteni vo boksovi. Se formiraat nekolku grupi: kozi vo laktacija, presu{eni kozi, kozi pred ra|awe i posebna grupa na jariwa. Boksovite se gradat so pregradi od letvi so visina od 1,2-1,35 cm i 7 cm me|u letvite. Za kozite, kako i za drugite `ivotni, treba da se obezbedi maksimalen prostor za odgleduvawe, bez otstapuvawa. Imeno, za sekoja koza treba da se obezbedi barem 5 m3 vozdu{en prostor i povr{ina od 1,7-2,0 m2. Za sekoja koza treba da se obezbedi i ispust so povr{ina od 3-5 m2. Ispustot za kozite e va`en koga na~inot na odgleduvawe e {talski, odn. koga kozite ne se isteruvaat na pasewe. Ispustite vo letno vreme treba da bidat za{titeni od vlijanie na sonceto (so zasadeni drvja ili nastre{nici). Za smestuvawe na jarcite, potrebno e da se obezbedi minimum po 3 m2 po jarec vo {talata i poseben ispust. Jarcite se odgleduvaat vo poedine~ni boksovi, me|utoa, pritoa treba da se ovozmo`i tie me|u sebe da se gledaat. Za smestuvawe na jariwata, potrebna e povr{ina od 0.33 m2 za sekoe jare, no do vozrast od 8-10 sedmici. Za ishrana na kozite se koristat jasli kombinirani so korita. Jaslite se so dimenzii 0.5 m {irina, 10-15 cm dlabo~ina i 60 cm visina, so razmak me|u letvite od 8-10 cm. Debelinata na letvite e 2,5 cm. Pod jaslite se postavuvaat korita vo koi pa|a hranata i na toj na~in se namaluva rasturot od hranata. Koritata se postavuvaat 50 cm nad podot i slu`at za hrana so koncentrirani hrani.

Slika 29: Na~in na ishrana na kozite

81

Napojuvaweto so voda mo`e da se re{i na pove}e na~ini, a eden od niv e vo limeni kofi koi se postavuvaat na yidot i toa 35-45 cm nad podot. Najdobro e tie da se postaveni na fiksiran obra~ za da mo`at lesno da se vadat i ~istat. Kozite vo zavisnost od periodot na godinata, re`imot na ishranata i produktivnosta, dnevno imaat potreba od 3-8 litri voda. Vodata obi~no treba da bide bistra i ~ista. Ladnata voda e {tetna, zatoa {to dejstvuva nepovolno na mikroflorata vo rumenot na kozata. Temperaturata na vodata ne smee nikoga{ da bide pod 10C. Vo zimskiot period, potrebno e vodata da se zagreva do 18C.

HIGIENA NA KOZITE
Kozata po priroda e ~isto `ivotno. Negata na ko`ata ima golemo zna~ewe za zdravstvenata sostojba na mle~nite rasi kozi, pa spored toa, treba postojano da se ~etka i da se odstranuvaat ne~istotiite i me|uproduktite, odn. vi{okot vlakna i lojta koja se zadr`uva na ko`ata. Pokraj toa, so ~etkawe se spre~uva razvitokot na parazitite, potoa pojavata na neprijaten miris vo mlekoto, se zabrzuva cirkulacijata na krvta vo ko`ata, otpornosta i se podobruva transpiracijata. Kozite treba da se ~istat sekoj den.

82

ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA KOZITE


Samo zdrava koza mo`e da gi poka`e vo maksimum svoite proizvodstveni karakteristiki. Zdravjeto na kozite vo celina zavisi od uslovite i na~inot na ~uvawe, kvalitetot i koli~estvoto hrana, na~inot na molzewe, stresnite sostojbi, odr`uvaweto na ~apunkite i preventivnata vakcinacija i dehelmintizacija. Vo odnos na drugite vidovi farmski `ivotni, kozite se smetaat za pozdravi, no sepak site odgleduva~i na kozi treba da imaat programa za zdravstvena za{tita. Investiciite vo odnos na zdravjeto na kozite se vra}aat preku zgolemenoto proizvodstvo.

HIGIENA NA ^APUNKITE
Kako i kaj drugite ~apunkari, taka i kaj kozite, ~apunkite postojano rastat. Kaj kozite koi `iveat vo prirodni uslovi, ~apunkite postojano se tro{at od tvrdiot i karpest teren. Kozite koi se odgleduvaat na farmi ne gi tro{at svoite ~apunki i zatoa e potrebno nivno konstantno obre`uvawe. Metodot na otstranuvawe na prekumerno izrasnatite ~apunki e ednakov kako i kaj ovcite. Pri obre`uvawe na nepotrebno izrasnatite ~apunki, kozite se navaluvaat do yid i im se svitkuva nogata kako za potkovuvawe kow. Edinstveno kozite od rasata angora, bidej}i se po{iroki i imaat debelo krzno mo`at da se svrtat na grb me|u nozete na toj {to gi dr`i (metod kako i kaj ovcite) i se polo`uvaat na ednata strana na grbot, za te`inata da ne padne na 'rbetniot stolb, tuku na strani~nata masivna muskulatura. Obre`uvaweto treba da se vr{i obi~no sekoi 2 meseca.

83

Slika 30: Higiena na ~apunkite

Prekumerno izrasnatite ~apunki doveduvaat do krivewe na kozite, {to e nepovolno, osobeno kaj kozite vo visok graviditet. Vo prekumerno izrasnatiot del na ~apunkite mo`e da se soberat najrazli~ni ne~istotii koi se preduslov za naseluvawe na bakterijata koja ja predizivikuva zaraznata krivotnica. Dokolku dojde do pojava na zarazna krivotnica, treba ~apunkite da se potopat vo 4 % rastvor na formalin. Po`elno e ~apunkite da se potopat vo vakov rastvor i po obre`uvaweto, zatoa {to na toj na~in tie stanuvaat potvrdi.

84

Preventiva vo za{tita na ~apunkite: kozite treba da se ~uvaat na cvrsti i suvi podovi. Mekite i vla`ni podovi (na treva), gi omeknuvaat ~apunkite i doa|a do nivno prekumerno rastewe. So toa se zgolemuva i osetlivosta kon infekcii potrebno e i dvi`ewe na kozite na tvrd teren (dokolku toa go ovozmo`uvaat prilikite na ~uvawe), za da se tro{at ~apunkite. bidej}i kozite naj~esto se ~uvaat vo uslovi vo koi ne e mo`no prirodno tro{ewe na ~apunkite, neophodno e obre`uvawe na ~apunkite sekoi 2 meseca.

ZABOLUVAWA KAJ KOZITE


Duri i vo najdobro vodenite farmi, kaj kozite neizbe`no se pojavuvaat bolesti. Sekoj odgleduva~ na kozi mnogu brzo mo`e da gi zabele`i promenite kaj kozata vo smisla na promeni na odnesuvawe, gubewe na apetitot, slabost, krzno so lo{ kvalitet, nadueno lice, ladni u{ki, pad na mle~nosta, nesposobnost da ja pre`ivaat hranata ili u{te pospecifi~ni znaci kako {to se krivewe, ka{lawe ili proliv. Pri sekoe somnevawe za zdravjeto na kozata treba da se proveri nejzinata temeraturata, pulsot, di{eweto i dvi`eweto na rumenot. Temperaturata kaj kozata se meri so toplomer, koj prethodno dobro se protresuva i se stava vo rektumot 30-60 sekundi. Normalnata temperatura na kozite e 39-39,5C. Sekoe otstapuvawe od ovaa temperatura govori za nekoe zaboluvawe. Di{eweto se meri so sledewe na slabinskiot del. Normalno e kozata da ima 15-20 respiracii vo 1 minuta. Srcevite ot~ukuvawa se sledat so stavawe na vrvovite na prstite na dvete strani na dolniot del na rebrata, t.e. gradniot ko{. Normalno e kozata da ima 70-95 ot~ukuvawa vo minuta. Pulsot se meri so blago pritiskawe na golemata arterija vo gorniot vnatre{en del na zadnata noga. Normalno e 70-95 pulsirawa vo minuta. Dvi`eweto na rumenot se sledi so polo`uvawe na dlankata na leviot slabinski del pome|u gradniot ko{ i zadnata noga. Normalno e da ima 1-1,5 dvi`ewa vo minuta.

85

Dobro e mereweto na ovie parametri da se ve`ba na zdrava koza, pa vo slu~aj na pojava na zaboluvawe mo`e podgotveno da se reagira. Dokolku se izmerat razli~ni parametri od gore navedenite, toa e dovolen znak deka treba da se konsultira veterinaren lekar. Profilaksa: Postojat zaboluvawa koi mo`at da se preveniraat. Za sekoe zaboluvawe postojat specifi~ni merki so koi mo`e preventivno da se dejstvuva da ne dojde do pojava na zaboluvaweto. Eden od na~inite na prevenirawe na zaboluvawata se vakcinaciite i dehelmintizacijata.

ZABOLUVAWA KOI SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA


KONTAGIOZNA EKTIMA Kontagioznata ektima e zarazno zaboluvawe {to se javuva kaj `ivotnite i lu|eto. Ja pri~inuva virus, koj navleguva preku o{tetenite delovi na ko`ata, a jareto se zarazuva so cicawe mleko od vimeto o{teteno od ovoj virus. Izvor i rezervoar na ova zaboluvawe se ovcite i kozite. Zaboluvaweto zapo~nuva so pojava na crvenilo, a potoa i na mali jazli (papuli) koi se ispolnuvaat prvo so prozirna te~nost (vezikuli), a potoa i so gnoj (pustuli), Otkako }e puknat, sodr`inata od niv se izleva i se formira krasta, koja za 10-14 dena pa|a. Vakvi promeni se javuvaat naj~esto na usnite i nivnata okolina, okolu nosniot otvor, vo ustata na jazikot i gingivata, na vimeto, na nadvore{niot del od genitalnite organi (poretko i na anusot), ~apunkite. Ponekoga{, vakvi promeni mo`at da se pojavat i na vratot, gradite i slabinite. Zaboluvaweto obi~no e blago, no mo`e da stane te{ko i fatalno, poradi naseluvawe na raznovidni bakterii na ve}e o{tetenite mesta (sekundarni bakteriski infekcii ). Kaj lu|eto se pojavuva crvenilo naj~esto na racete i na liceto, {to potoa preo|a vo bezbolno jazol~e ispolneto so te~nost (papula). Mo`e da se pojavi temperatura i otok na regionalnite limfni jazli. Naj~esto zaboluvaat lu|e koi doa|aat vo kontakt so bolnite `ivotni. O{tetuvawata okolu ustata, osobeno kaj jariwata go namaluvaat konsumiraweto hrana. Doa|a do opa|awe na prirastot. Dokolku ima takvi promeni na vimeto, kozata mo`e ne mu dozvoluva na jareto da cica. Doa|a i do opa|awe na mle~nosta. Vakvite promeni na vimeto se i preduslov za razvitokot na bakteriski mastitis, koga mle~nosta mo`e da ja snema vo celina. Zaboluvaweto brzo se {iri niz stadoto, osobeno

86

kaj jariwata koi mo`at da zabolat i do 100%, da uginat i do 20%, poradi neuhranetost i sekundarni bakteriski infekcii. Gravidnite ovci mo`at i da abortiraat.

Slika 31: Kontagiozna ektima vo predelot na ustata

Profilaksa: Sekoga{ koga se voveduvaat novi kozi vo stadoto, treba prvo da se stavat vo karantin. Se zabranuva kontakt so bolno stado ili pasewe na `ivotnite na pasi{ta na koi prethodno prestojuvale bolni `ivotni. Bolnite `ivotni vo stadoto treba vedna{ da se odvojat, predmetite so koi bile vo kontakt da se dezinficiraat, a postelkata od {talata da se zapali. Vo konsultacija so veterinar se upotrebuvaat dezinficiensi na promenetite delovi na ko`ata i sistemski antibiotici za prevenirawe na sekundarnite bakteriski infekcii. So preboluvawe, kozata steknuva imunitet od 9-12 meseci. Dokolku postoi rizik za endemsko {irewe na ova zaboluvawe, se prepora~uva preventivna vakcinacija na kozite, a malite jariwa steknuvaat imunitet preku kolostrumot od majkata. ^ovekot mo`e da se za{titi ako nosi rakavici pri rakuvawe so bolni ili somnitelni kozi.

ENTEROTOKSEMIJA

87

Enterotoksemija e ~esto fatalno zaboluvawe so brz tek (perakuten ili akuten). Go pri~inuva toksin na bakterijata Clostridium perfingens. Ovie bakterii se nao|aat i normalno vo crevata na kozata, no vo odredeni uslovi povolni za niv, brzo se razmno`uvaat. Stradaat `ivotnite od site starosni kategorii, a naj~esto onie koi najdobro napreduvaat. Najkriti~ni periodi za razvitok na ova zaboluvawe se prvite nekolku dena po promena na ishranata, voveduvawe dieti, promena od siroma{ni pasi{ta na pasi{ta bogati so hrana, ili visoko nivo na koncentrat. Vakvite nagli promeni vo ishranata doveduvaat do brzo razmno`uvawe na gorespomenatata bakterija, koja proizveduva toksini. Kako posledica na toa naglo se javuva op{ta slabost so silni gr~evi i `ivotnoto obi~no uginuva za nekolku ~asa. Kaj onie kozi kaj koi zaboluvaweto ne e tolku izrazeno se javuvaat bolki vo stomakot, {ok i proliv ~esto prosledena so krv i sluz. Zaboluvaweto se javuva i kaj jariwata naj~esto vo prvite 10 dena po poroduvaweto, retko i podocna. Jariwata dobivaat dizenterija prosledena so op{ta slabost i na kraj uginuvaat. Smrtnosta od ova zaboluvawe e mnogu golema, ponekoga{ i do 100%. Zaboluvaweto se odviva mnogu brzo i nema vreme za intervencija. Naj~esto uginuvaat onie `ivotni {to najdobro napreduvaat. Profilaksa: Vo podra~ja kade ova zaboluvawe se pojavuva, se prepora~uva preventivno vakcinirawe. Vo borbata so ova zaboluvawe, prevencijata e pove}e ekonomski isplatliva od lekuvaweto, bidej}i zaboluvaweto se razviva mnogu brzo, ne mo`e na vreme da se intervenira i mnogu `ivotni uginuvaat i pokraj lekuvaweto. Se prepora~uva site promeni vo ishranata da se voveduvaat postepeno. TETANUS Tetanus e zaboluvawe predizvikano od nevrotoksin proizveden od bakterijata Clostridium tetani. Sporite na ovaa bakterija vleguvaat preku rani predizvikani od mehani~ki povredi ili pri kastracii, stavawe u{ni markici, jarewe, stri`ewe i drugi manipulacii koi mo`at da dovedat do o{tetuvawe na ko`ata i sozdavawe rani. Toksinot na ovaa bakterija go napa|a nervniot sistem. Vo period od 4 do 21 den po povredata, t.e. po navleguvaweto na bakterijata, `ivotno-

88

to reagira mnogu osetlivo na dopir, u{kite se ispraveni, podignata opa{ka, istegnat vrat, glava zafrlena nanazad. @ivotnoto ima problem so otvorawe na ustata, pa i so jadewe i piewe. Stanuva nepodvi`no, a nozete mu se maksimalno ispru`eni. Dokolku ne se intervenira na vreme `ivotnoto uginuva. Profilaksa: Dokolku zaboluvaweto se otkrie na vreme postoi mo`nost `ivotnoto da se spasi. Postojat Tetanus vakcini - Intervet, koi mo`at da se davaat preventivno kaj `ivotni kaj koi postoi opasnost od mehani~ki povredi i kaj `ivotni kaj koi tie mehani~ki povredi ve}e se slu~ile.

ZABOLUVAWA PREDIZVIKANI OD MIKOPLAZMI


Mikoplazmite ne se klasificirani ni kako bakterii, ni kako virusi. Postojat pove}e serotipovi mikoplazmi koi predizvikuvaat zaboluvawa kaj kozite, no dve od niv se najzna~ajni, zatoa {to predizvikuvaat zaboluvawa koi rezultiraat so golemi ekonomski {teti. ZARAZNA KOZJA PLEVROPNEVMONIJA Ova zaboluvawe e predizvikano od eden od serotipovite na mikoplazma, gi napa|a samo kozite i toa site starosni kategorii. Mikoplazmata go napa|a edinstveno sistemot za di{ewe, koga se javuva ka{lawe prosledeno so temperatura, bolno di{ewe so groktawe, prednite noze kozata gi dr`i odvoeno, a glavata nisko. Se zabele`uva penest iscedok od nosot i iscedok od ustata. Ponekoga{ se javuvaat i ote~eni i bolni zglobovi i mastitis. Kozata ne e vo sostojba da se dvi`i i uginuva za 2-10 dena od po~etokot na prvite znaci. Mikoplazmata vo stadoto se {iri so aerosolite i zaboluvaweto opfa}aat 100% od `ivotnite (100% morbiditet), a 50-100% od `ivotnite uginuvaat dokolku ne se lekuvaat. Ova zaboluvawe pri~inuva golemi ekonomski {teti vo edno stado. Profilaksa: Ne postojat specifi~ni preventivni merki za ova zaboluvawe. Zabolenite kozi vo pogolem broj slu~ai se lekuvaat so hemoterapevtici. Iako eden del od kozite po lekuvaweto ostanuva da bide nositel na miko-

89

plazmite, farmerite obi~no gi zadr`uvaat kozite koi go prebolele ova zaboluvawe. Postojat eksperimentalni vakcini koi poka`uvaat dobra za{tita, no s u{te gi nema na pazarot. KONTAGIOZNA AGALAKCIJA Kontagioznata agalakcija e infektivno zaboluvawe, predizvikano od razli~ni soevi Mycoplasma. Sepak, glavniot predizvikuva~ na ova zaboluvawe e Mycoplasma agalactiae. Voobi~aeno zaboluvaat ovcite i kozite. Ova zaboluvawe naj~esto se javuva vo stadoto vo prolet, vo periodot na po~etokot na laktacijata. Dokolku kaj kozata postoi mastitis, a ne mo`e da se izolira bakterija, treba da se ispita prisustvoto na mikoplazma. Mikoplazmata preku krvta se {iri niz celoto telo i predizvikuva septikemija. Se naseluva vo vimeto, zglobovite, ili o~ite. Prisustvoto na mastitis zaedno so drugi simptomi kako {to se vospalenie na zglobovite (artritis), vospalenie na ro`nicata (keratitis), gnojno vospalenie na konjuktivite i zgolemena telesna temperatura govorat za postoewe na ova zaboluvawet. Pritoa `ivotnoto go gubi apetitot i ne e vo sostojba da se dvi`i so stadoto. Mastitisot predizvikuva namaluvawe ili gubewe na mle~nosta. Stapkata na smrtnost kaj golemite `ivotni ne e golema, no se golemi ekonomskite {teti - gubewe na mlekoto i prenesuvawe na infekcijata na podmladokot. Podmladokot se zarazuva preku mlekoto od majkata. Mikoplazmata so meseci se {iri vo stadoto preku mlekoto, urinata, izmetot, o~niot i nosniot iscedok. Infektot se prenesuva na drugi kozi so vdi{uvawe (inhalacija), ili so vnesuvawe kontaminirana hrana (ingestija). Mikoplazmata se {iri vo stadoto i po{iroko, na pasi{tata kade kozite se pasat. Profilaksa: Lekuvaweto generalno e bez uspeh. Zabolenite `ivotni obi~no zavr{uvaat na klanica. Zatoa e neophodno da se proveri zdravstvenata sostojba na sekoe novo-vneseno `ivotno. Site kozi so mastitis treba da se molzat posledni, a potoa da se dezinficiraat racete ili ma{inata. Denes postojat vakcini, kako {to e vakcinata Agalaxipra Intervet koi vo celina mo`at da go za{titat stadoto od {irewe na zaboluvaweto ili {irewe na zarazata od sosedstvoto.

90

SIN JAZIK Siniot jazik e zaboluvawe predizvikano od virus {to go prenesuvaat eden vid komarci i zatoa pretstavuva sezonska bolest. Se javuva vo periodi na godinata koga e toplo i vla`no. Kaj zabolenite ovci se javuva zgolemena telesna temperatura, so zabrzano di{ewe. Po okolu 7-10 dena se javuva otok i sinilo na usnite i jazikot, na koi mo`e da se javat i pogolemi o{tetuvawa. Poradi toa doa|a do rapidno gubewe na apetitot, a se javuva i iscedok od nosot i ustata. Smrtnosta varira, od 5 do 90%. Site inficirani `ivotni poka`uvaat golemi gubitoci vo produkcijata i kondicijata. Poradi toa, ova zaboluvawe predizvikuva golemi ekonomski {teti. Profilaksa: Sekoja zemja se za{tituva od ova zaboluvawe so zabrana na uvoz na goveda, ovci, kozi i sperma od zemjite kade ova zaboluvawe e registrirano. Ne postoi soodveten lek, a `ivotnite se tretiraat so sredstva koi ja zgolemuvaat nivnata otpornost. Treba da se zgolemi higienata i negata vo stadoto i da se vovede pomeka hrana dodeka postojat simptomite. Postojat nespecifi~ni profilakti~ki merki koi opfa}aat uni{tuvawe na komarcite i {talsko ~uvawe na `ivotnite vo periodot koga ima komarci, za da se izbegne kontaktot so niv. Postoi vakcina koja se dava preventivno vo zagrozenite podra~ja.

ZABOLUVAWE KOI NE SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA


KOZJI ARTRIT I ENCEFALIT Toa e zaboluvawe predizvikano od virus. Vo ponovo vreme se prepoznava kako edno od najzna~ajnite zaboluvawa kaj kozite. Jariwata se zarazuvaat so ovoj virus pri prvite cicawa na kolostrumot. Kaj niv ovoj virus go napa|a centralniot nerven sistem, pa kaj jariwata od 2 do 6 meseci se javuva nekoordiniranost vo dvi`eweto, osobeno na zadnite noze, a mo`e da dojde i do parezi i paralizi, poretko prosledeni i so pnevmonija. Kaj seksualno zrelite kozi,

91

obi~no po prvata godina od `ivotot virusot gi napa|a zglobovite na nozete koi otekuvaat i se javuvaat razli~ni stepeni na paraliza. Retko se javuva i pnevmonija. Va`en moment e i toa deka vo stadoto mo`e da ima kozi koi se nositeli na ova zaboluvawe, a ne poka`uvaat nikakvi klini~ki simptomi. Ne postoi metod za lekuvawe na ova zaboluvawe. Dokolku ne se otstrani, konstantno }e perzistira vo stadoto i }e nanesuva golemi materijalni {teti.

Slika 32: ote~eni zglobovi kaj zabolena koza

Slika 33: a. ote~eni zglobovi na nozete, b. stepen na paraliza na zadnite noze

Profilaksa: Sekoja novo-vovedena koza vo stadoto treba da se ispita na ovoj virus. Virusot se izla~uva so mlekoto i site proizvodi na organizmot {to so-

92

dr`at leukociti, pa zatoa e potrebno sekoja intervencija so rani ili bilo kakvi zafati so kozata da se vr{at so sterilni instrumenti. Dokolku virusot ve}e navlegol vo stadoto, se pravi strate{ki plan za negovo iskorenuvawe. Toj plan bi go sodr`el slednovo: serolo{ko ispituvawe na site `ivotni vo stadoto; otstranuvawe na site pozitivni `ivotni (dokolku postojat ekonomski uslovi); serolo{koto ispituvawe treba da se povtori za 6 meseci, za da se utvrdi dali site pozitivni slu~ai bile detektirani; dokolku nekolku ili site seropozitivni `ivotni se zadr`ani vo stadoto, toga{ strategija e da se formira stado slobodno od ova zaboluvawe so nova generacija na podmladok; jariwata treba da cicaat kolostrum samo od negativnite majki. Kolostrumot od pozitivnite majki mo`e da se vari 60 minuti na konstantna temperatura od 56C, a potoa mo`e da se ~uva zamrznat i da se upotrebi po potreba. Dopolnitelen problem e {to ponekoga{ nekoi kozi so metodite na ispituvawe ne mo`at da se otkrijat dali se pozitivni, (iako toa e vo mnogu mal procent), pa mo`at preku kolostrumot da zarazat novi jariwa; jariwata treba da se dr`at odvoeni od majkite i da se hranat so kravjo mleko ili so zamena za mleko; site jariwa na vozrast od 6 meseci povtorno treba da se ispitaat, a pozitivnite vedna{ da se otstranat; so rastewe na podmladokot, vozrasnite pozitivni edinki treba da se otstranuvaat od stadoto, kako i site `ivotni {to }e poka`at znaci na ova zaboluvawe; na ovoj na~in prisustvoto na zaboluvaweto vo stadoto drasti~no se namaluva vo edna generacija, a se eliminira za nekolku generacii. BRUCELOZA Brucelozata e zaboluvawe predizvikano od bakterijata Brucella melitensis, poretko i od Brucella abortus. Toa e zarazno zaboluvawe, {to se prenesuva i na lu|eto (zoonoza). Glaven simptom na ova zaboluvawe e abortusot, koj se slu~uva samo edna{ i toa naj~esto vo 3-5 mesec na graviditetot. Dokolku kozata se

93

inficirala za vreme na graviditetot, nema da abortira, a nema da abortira ni pri sledniot graviditet. No, zatoa konstantno }e gi izla~uva bakteriite preku mlekoto, urinata, izmetot, placentata, 2-3 meseci po porodot i preku vaginalniot iscedok, obi~no do`ivotno. Jariwata od zarazeni majki naj~esto se zarazeni so Brucella melitensis. Izvor na ovaa bakterija se i abortiranite fetusi i lohiite. Na ovoj na~in se kontaminira celata sredina, {talite, pasi{tata. Drugite kozi preku zagadena hrana i voda ovaa bakterija ja vnesuvaat i na toj na~in se inficiraat. Zaboluvaweto e va`no zatoa {to se prenesuva na ~ovekot i kaj nego predizvikuva te{ko zaboluvawe. Profilaksa: Vo na{ata zemja ova zaboluvawe e regulirano so zakon. Site pozitivni `ivotni prinudno se kolat, a mesoto e upotreblivo samo po termi~ka obrabotka. Ako vo nekoe stado ima mnogu pozitivni, treba da se uni{ti celoto stado i da se sprovede zavr{na dezinfekcija. Ako ima samo mal broj pozitivni, treba prinudno da se zakolat, da se izvr{i zavr{na dezinfekcija, a ostatokot od stadoto da se stavi pod kontrola kako somnitelno. Abortiranite fetusi, postelkata, plodovata voda i lohijalniot sekret treba da se otstranat i da se zapalat, a mestoto da se dezinficira.

PARAZITI KAJ KOZITE


VNATRE[NI PARAZITI Vnatre{ni paraziti se najraznovidni organizmi koi `iveat vo organizmot na `ivotnoto i pritoa mu nanesuvaat golemi {teti. Najgolem broj od parazitite imaat razvoen ciklus koj vklu~uva sozdavawe polovo zreli paraziti vo sistemot za varewe, sistemot za di{ewe ili drugi organi i isfrlawe infektivni formi nadvor od organizamot preku izmetot, kade se zagaduva celata okolina. Razvojnite formi vo izmetot mo`at da bidat infektivni jajca, infektivni larvi ili infektivni oocisti, vo zavisnost od vidot na parazitot. Preku zagadenata hrana i voda so ovie infektivni formi se zarazuvaat site kozi vo stadoto. Ne postojat karakteristi~ni simptomi kaj kozite invadirani so paraziti. Koi simptomi }e se pojavat zavisi od brojot na parazitite vo

94

organizmot i vidovite paraziti. Naj~esto, kozite se invadirani so najraznovidni paraziti. Kozite koi se invadirani so pogolem broj paraziti imaat tap pogled, poka`uvaat poslaba kondicija, jadat normalno, no imaat slab prirast i namalena mle~nost. Mo`e da se javi anemija koja se prepoznava po bledata boja na o~nite spojnici, podvili~en otok (edem) i silni prolivi koi mo`at da bidat prosledeni so krv (hemoragija). Nekoi vnatre{ni paraziti predizvikuvaat abortus ili ra|awe mrtov plod. Poseben vid paraziti predizvikuva i krvavo mokrewe (hematurija). Na parazitarni zaboluvawa pogotovo se osetlivi mladite jariwa, koi mo`at i da uginat kako posledica od invadiranost so paraziti. Ekonomskite {teti od prisustvoto na vnatre{nite paraziti se ogromni, iako na prv pogled se nevidlivi. Kozite konzumiraat pove}e hrana za pomal prirast i pomala mle~nost. Kozite koi bile pro~isteni od paraziti (dehelmintizirani) vo odnos na onie koi ne bile pro~isteni od paraziti, dale pove}e mleko za 17%. Smrtnosta na jariwata e zgolemena poradi prisustvoto na vnatre{nite paraziti. Vnatre{nite paraziti doveduvaat do namaluvawe na otpornosta na organizmot, pa kako posledica na toa kozite mo`at da dobijat i drugi zaboluvawa. Vo ekonomski {teti gi vbrojuvame i abortusite kako posledica na nekoi vnatre{ni paraziti.

NAJZASTAPENI PARAZITI KAJ KOZITE Trematodi Golem metil (Fasciola hepatica). Golemiot metil e parazit koj se javuva samo vo predeli kade ima voda (okolu bari, nemeliorirano zemji{te, predeli vo koi ima zaostanata voda, reki, ezera i t.n.), zatoa {to go prenesuva eden vid vodeno pol`av~e (Limnaea truncatula). Toa e parazit koj parazitira vo crniot drob i pritoa go o{tetuva. Kaj kozite naj~esto se javuva vo hroni~na forma, `ivotnoto ja gubi kondicijata, apetitot, stanuva anemi~no (bledi sluznici), progresivno slabee, ponekoga{ se javuva i podvili~en otok, a mo`e i da ugine. Maliot metil (Dicrocelium dendriticum) e parazit mnogu sli~en na golemiot metil, samo {to e mnogu pomal. Vo negoviot razvitok kako prenositeli slu`at nekolku vidovi pol`av~iwa i mravki. Naj~esto se zarazuvaat `ivotnite koi se pasat vo blizina na {umskite predeli. Kozite se zarazuvaat pri pasewe so vnesuvawe mravka koja vo sebe

95

sodr`i razvoen oblik na maliot metil. Simptomite se sli~ni kako onie kaj golemiot metil. Cestodi (tenii) Postojat nekolku vidovi tenii koi parazitiraat vo ku~eto. Ovie tenii preku izmetot na ku~eto vo okolinata isfrlaat infektivni jajca koi gi zagaduvaat vodata i pasi{tata. Kozata gi vnesuva ovie infektivni jajca i kaj niv se razvivaat razvojnite formi na teniite, eden vid cisti so razli~na golemina. Tenija-Echinococcus granulosus. Od tenijata Echinococcus granulosus koja parazitira vo crevata kaj ku~iwata, kozite se zarazuvaat na pasi{tata i kaj niv se formiraat cisti (meuri), naj~esto na crniot drob i belite drobovi, a mo`e i na drugite organi. Dokolku pri kolewe na kozata, organite so cisti se frlat na ku~e, vo nego }e se razvie ovaa tenija. Ovaa tenija e mnogu opasna i za ~ovekot, zatoa {to ku~eto svoite infektivni jajca so fekaliite gi prenesuva i na razli~ni vidovi ovo{je i zelen~uk, a so li`ewe i na svoeto krzno. ^ovekot se zarazuva preku konzumirawe na takviot nedovolno izmien zelen~uk i ovo{je, ili preku ne~isti race po kontakt so ku~e koe ja nosi ovaa tenija.

Slika 34: Ehinokokozni meuri na crn i bel drob

I kaj ~ovekot kako i kaj kozite se razvivaat vakvi cisti koi se otstranuvaat samo hirur{ki. Osnovna merka vo spre~uvaweto na ova zaboluvawe e na ku~iwata da ne im se davaat organi so cisti (meuri). Takvite organi treba da se zapalat ili dlaboko da se zakopaat.

96

Ku~iwata treba da se tretiraat (dehelmintiziraat) protiv prisustvo na tenii. Tenija-Taenia multiceps. Od tenijata Taenia multiceps koja parazitira kaj ku~iwata, kaj kozite se razviva cista (meur) vo mozokot, ili poretko vo 'rbetniot mozok. Ovie cisti kaj kozata mo`e da se javat i vo muskulaturata i srceto. Dokolku cistata e locirana vo mozokot, `ivotnoto po~nuva na momenti abnormalno da ja dr`i glavata, i povremeno mo`e da se javat konvulzii (gr~evi) ili povremeno vrtewe vo krug. Po prvite 8 dena po~nuvaat poizrazeni simptomi, kako kontinuirano vrtewe vo krug, dr`ewe na glavata koso i gubewe ramnote`a. Dokolku cistite se razvijat vo muskulaturata doa|a do formirawe vidlivi cisti po celoto telo, koi na dopir se tvrdi i mo`e da dostignat golemina do 7 cm. Pritoa mo`e da se javat bolki vo muskulaturata. Kako preventiva, pri kolewe na kozite ne treba da im se dava na ku~iwata mozok so cista, nitu bilo kakvo drugo meso koe ne e termi~ki obraboteno. Ku~iwata treba redovno da se tretiraat (dehelmintiziraat) protiv tenii. Nematodi Toa se grupa paraziti, `eludo~no-crevni nematodi, vo narodot poznati kako crvi, koi `iveat vo siri{teto (abomazusot) i crevata (intestinalniot trakt). Kako najzna~ajni mo`at da se spomenat: Ostertagia, Haemonchus, Trichostrongylus. Vozrasnite crvi `iveat vo crevata na kozite, tuka se razmno`uvaat i preku izmetot vo nadvore{nata sredina gi isfrlaat infektivnite formi-jajca, so koi gi zagaduvaat pasi{tata, {talite i vodata. Ovie paraziti gi o{tetuvaat crevata i go onevozmo`uvaat pravilnoto iskoristuvawe i resorpcija na hranata vo crevata. Kako posledica na toa se javuva slab prirast kaj podmladokot i namalena mle~nost kaj mle~nite kozi. Nekoi od ovie paraziti cicaat i krv (Haemonchus), {to zaedno so krvta koja se gubi kako posledica na o{tetuvaweto na crevata, doveduva do pojava na anemija i gubewe na proteini. Ova predizvikuva sozdavawe na edemi (otok) pod vilicata, a ponekoga{ i pod stomakot ili na nozete. Kako prosleden simptom od ovie paraziti ponekoga{ se javuva i proliv. Profilaksa: Bidej}i vnatre{nite paraziti se raznovidni, metodot i vremeto na za{tita se baziraat vrz osnova na prisustvoto na vidot na parazitot. Za taa cel najdobro e dvapati godi{no da se ispita izmetot na kozite od strana na veterinaren lekar kaj 5 do 10 % od populacijata kozi. Vrz

97

osnova na tie ispituvawa se dobiva soznanie za toa koi paraziti se prisutni i koj antihelmintik e najdelotvoren za tie paraziti. Tretiraweto so antihelmintik e najdobro da se izvr{i vo periodot: 60 dena pred parewe; 4-6 nedeli pred jarewe po odbivawe (zasu{uvawe).

Dokolku kozite se ~uvaat isklu~ivo vo zatvoren sistem (bez pasewe), pro~istuvaweto od paraziti (dehelmintizacijata) }e se izvr{i samo dokolku so analizata na izmetot se utvrdi prisutvo na paraziti i nivni razvojni formi. Denes postojat antihelmintici so {irok spektar na dejstvuvawe, kako {to se Leclosan (Hipra) i Iveripra-I (Hipra) koi se mnogu efikasni vo spre~uvaweto na pogolem broj vidovi paraziti. Pri aplikacija na antihelminticite va`no e da se podelat spored te`inskata kategorija i vo sekoja grupa da se dava doza na antihelmintik kako za najte{kata koza. Davaweto pomali dozi mo`e da dovede do rezistencija (otpornost na parazitite vo odnos na toj antihelmintik). Isto taka, po`elno e da se rotiraat antihelminticite, za da ne dojde do pojava na rezistencija.

PROTOZOI
KOKCIDIOZA Kokcidiozata e parazitsko zaboluvawe predizvikano od protozoata od rodot Eimeria. Kokcidiozata pretstavuva naj~est pri~initel za proliv kaj mladite kozi, t.e. kaj jariwata vo starosnata kategorija od 3 nedeli do 5 meseci. Mladite jariwa dobivaat bolki vo abdomenot, izmetot vo po~etokot im stanuva pastozen, a potoa i te~en so `oltozelena do kafeava boja. Ne retko, vo izmetot mo`e da se zabele`i i krv. Poradi dolgotrajniot proliv, zadnite delovi na teloto i opa{kata se oboeni i izvalkani so izmet. Jariwata poka`uvaat slabost, dehidriraat, gubat vo te`ina, a pomladite i poosetlivi edinki ~esto uginuvaat. Dokolku zaboluvaweto se razviva mnogu brzo (perakuten tek), jariwata mo`at da uginat bez da poka`at klini~ki simptomi. Vozrasnite edinki vo sebe go nosat ovoj parazit, bez da projavat klini~ki simptomi.

98

Vozrasnite edinki vo svoite creva go imaat ovoj parazit, no ne zaboluvaat. Tie preku izmetot konstantno gi isfrlaat infektivnite formi-oocisti i gi zagaduvaat {talite, postelkata vo {talite i vodata za piewe. Koga mladite jariwa doa|aat vo kontakt so infektivnite formi-oocisti, zaboluvaat, a vo koj intenzitet }e zabolat zavisi od brojot oocisti koi gi vnele. Najosetlivi na ova zaboluvawe se jariwata po odbivawe i mladite jariwa koi se dr`at vo gusto naseleni {tali so vozrasnite kozi. Profilaksa: Odr`uvaweto na higienata vo {talite e glaven preduslov za prevenirawe na ova zaboluvawe. Podovite, postelkite i poilkite treba redovno da se ~istat. Hranata treba da se dava vo hranilki, a vodata vo poilki za da se onevozmo`i nivno zagaduvawe so izmet. Ne smee da se dozvoli postoewe vlaga na podot ili postelkite, zatoa {to vlagata go ovozmo`uva opstanokot na infektivnite formi-oocisti. Po`elno e vo {talite da ima son~eva svetlina. Stresot pri odbivaweto na jariwata od majkite treba da bide namalen so davawe zrnesta hrana na jariwata u{te pred odbivaweto. Po`elno e kozite da se delat po starosni grupi i da ne se me{aat vozrasni i mladi edinki. Na farmi kade kokcidiozata ne mo`e da se prevenira, vo hranata na jariwata se dodavaat kocidiostatici, koi go spre~uvaat razvitokot na ova zaboluvawe. PIROPLAZMOZA Piroplazmozata ili narodno poznata kako malarija e zaedni~ko ime za zaboluvawe {to go prezvikuvaat pove}e vidovi paraziti (Babesia, Theileria). Zabolenite kozi imaat zgolemena telesna temperatura (41,7C), go gubat apetitot, poka`uvaat slabost, znaci na anemija i ote`nato di{ewe. Mo`e da projavat i `oltica (ikterus) i krv vo urinata (hemoglobinurija). Koga pri~initelot e Theileria, doa|a i do zgolemuvawe na limfnite jazli i se javuva obilen iscedok od nosot i o~ite. Ova zaboluvawe mo`e da predizvika i smrt. Ova zaboluvawe go prenesuvaat razli~ni rodovi krle`i, koi koga cicaat krv od zabolena koza vo sebe gi vnesuvaat infektivnite formi. Pri povtorno cicawe krv od zdrava koza tie gi isfrlaat infektivnite formi vo krvta i ja zarazuvaat.

99

Profilaksa: Kontrolata na ova zaboluvawe se bazira vrz kontrolata na krle`ite. Potrebno e tretirawe na {talite i pasi{tata so akraicidni sredstva i uni{tuvawe na grmu{kite kade naj~esto se nao|aat krle`ite. Po`elno e dvokratno kapewe so akaricidni sredstva vo prolet i esen. Dokolku dojde do pojava na zaboluvaweto, postoi efikasno sredstvo Berenil (Intervet), so koe ova zaboluvawe uspe{no se lekuva. TOKSOPLAZMOZA Toksoplazmozata e parazitsko zaboluvawe predizvikano od protozoata Toxoplasma gondii. Ova zaboluvawe se prenesuva i na lu|eto (zoonoza). Pri~initelot na ova zaboluvawe kaj kozite predizvikuva abortusi, mumifikacija na plodot, mrtvorodeni i ra|awe slabi jariwa. Kako glaven izvor i nositel na ova zaboluvawe slu`at ma~kite. Tie se zarazuvaat so Toxoplasma gondii preku jadewe na nedovolno termi~ki obraboteno meso, koe vo sebe sodr`i razvojni formi na ovoj parazit, ili so jadewe na gloda~i koi vo sebe sodr`at isto taka razvojni formi na ovoj parazit. Inficiranata ma~ka vo nadvore{nata sredina isfrla infektivni formi-oocisti i so niv gi zagaduva pasi{tata, hranata i vodata. Koga kozite gi vnesuvaat infektivnite formi preku kontaminirana hrana i voda, tie kaj niv preku krvotokot patuvaat do najrazli~ni organi i tkiva, naj~esto muskulite, mozokot i crniot drob. Dokolku kozata e gravidna, infektot se prenesuva preku placentata i go o{tetuva fetusot.

100

Slika 35: Abortirani fetusi

Fetusot koj e inficiran vo prvata polovina od graviditetot naj~esto umira, za razlika od onie inficirani vo vtorata polovina od graviditetot. Ponekoga{ abortusot mo`e da se povtori i vo slednata gestacija, no naj~esto toa ne se slu~uva.^ovekot mo`e da se zarazi so konzumirawe hrana zagadena so izmet od ma~ki so infektivni formi - oocisti, so konzumirawe na nedovolno termi~ki obraboteno meso i mleko so infektivni formi i so rakuvawe na abortirani plodovi od Toxoplasma gondii. Osobeno treba da se vnimatelni gravidnite `eni, kaj koi ovoj parazit isto mo`e da predizvika abortus. Profilaksa: Treba da se onevozmo`i zagaduvawe na hranata i vodata na kozite so izmet od ma~ki. Ma~kite ne treba da se hranat so surovo meso. Abortiranite plodovi i lohiite treba vnimatelno da se otstranat i dlaboko da se zakopaat, a mestoto kade bil abortusot da se dezinficira. Denes postoi preventivna za{tita so vakcinacija. Vakcinata Toxovac (Intervet) sozdava do`ivoten imunitet i ja eliminira mo`nosta od aboritirawe kako posledica na Toxoplasma gondii, a so toa gi namaluva ogromnite ekonomski {teti koi se javuvaat kako posledica na mnogubrojnite abortusi od ovaa zoonoza.

101

NADVORE[NI PARAZITI (EKTOPARAZITI) Vo{ki Toa se mali paraziti koi vo zavisnost od vidot ili samo ja grizat ko`ata (Damalinia caprae) ili cicaat krv (Lignognathus stenopsis). Okolu korenot na vlaknoto mo`e da se vidat mali, temno oboeni paraziti, koi se dvi`at. Tie polo`uvaat jajca na vlaknata koi izgledaat kako mali beli grozdesti to~ki. Vo{kite se {irat od `ivotno na `ivotno, pominuvaj}i go celiot razvoen ciklus na `ivotnoto, taka {to ne gi kontaminiraat {talite.

Slika 36: a. Linognathus stenopsis, b. Damalinia caprae

Vo{kite predizvikuvaat iritacija, ~e{awe i o{tetuvawe na vlaknata, a pri posilnite invazii doa|a do opa|awe na mle~nosta, namaluvawe na prirastot i pojava na anemija. Profilaksa: Sekoga{, pri voveduvawe novi kozi vo stadoto, tie treba da bidat provereni na prisustvo na vo{ki. Za uni{tuvawe na vo{kite postojat razli~ni insekticidni sredstva koi se nanesuvaat ili vo oblik na pra{oci, spreevi ili rastvori. Pri sekoe aplicirawe na insekticidno sredstvo treba da se vnimava na periodot na karenca, osobeno kaj mle~nite kozi.

102

Krle`i Krle`ite se ektoparaziti vidlivi so golo oko. Povremeno se nao|aat na kozata koga cicaat krv, a potoa pa|aat od kozata vo okolinata kade go prodol`uvaat razvojniot ciklus. Postojat golem broj razli~ni vidovi krle`i. Krle`ite se vidlivi so golo oko zatoa {to se golemi i do 1 cm, a nekoga{ i pove}e. Osobeno se vidlivi `enkite koi po cicaweto krv mo`at da se zgolemat i do 10 pati.

Slika 37: Krle`

Krle`ite pri cicawe na krvta vo organizmot na kozata mo`at da prenesat razni virusi, bakterii i protozoi (ednokleto~ni paraziti), koi mo`at da predizvikaat seriozni zaboluvawa kaj kozata, a nekoj od niv (Loupin ill - virusno zaboluvawe) preku mlekoto mo`e da se prenese i na ~ovekot. Bolvi Bolvite se mali kafeavkasti beskrilni insekti (Ctenocephalides spp.) Dokolku kozite se beli, okolu korenot na vlaknoto mo`at da se zabele`at temni mali to~kasti tvorbi. Bolvite gi napa|aat i lu|eto, taka {to odgleduva~ite na kozi mo`e da gi zabele`at i na svoeto telo. Bolvite gi polo`uvaat svoite larvi vo okolinata i na toj na~in ja kontaminiraat.

103

Tie cicaat krv i predizvikuvaat lokalna iritacija, nemir, triewe od predmeti, o{tetuvawe na ko`ata kako posledica na grizewe i sozdavawe krasti na tie mesta. Kaj malite i oslabeni `ivotni mo`e da dojde do anemija i gubewe na te`inata. Hipodermoza Hipodermozata e zaboluvawe {to ja predizvikuva eden vid muva (Przhevalskiana silenus) koja gi polo`uva svoite jajca na krznoto na nozete i gradite vo prolet. Od ovie jajca se formiraat larvi koi navleguvaat vo potko`jeto, migriraat do grbniot del i tuka se razvivaat do nekolku stadiumi na larva, ja dupat ko`ata i pa|aat vo okolinata, kade preku stadium na kukla se razvivaat vo vozrasna muva.

Slika 38: Hipodermoza

Okolu grbniot del pod ko`ata se zabele`uvaat izdignuvawa dolgi od 10-12 mm. [ugavci Vo {ugavci spa|aat nekolku vidovi paraziti koi parazitiraat na ko`ata (Psoroptes, Chorioptes), vo ko`ata, pri {to pravat kanali (Sarcoptes), vo korenot (folikulot) na vlaknoto (Demodecs) i vo u{ite (Psoroptes cuniculi).

104

[ugavcite ja o{tetuvaat ko`ata, kako vidlivi znaci se javuva voznemirenost, ~e{awe (od slabo do intenzivno), na o{tetenata ko`a se javuvaat krasti, opa|awe na vlaknata (alopecija), a {ugavcite vo u{ite predizvikuvaat tresewe na glavata so ~e{awe (naj~esto so zadnata noga) {to doveduva do opa|awe na vlaknata na u{kata, a ponekoga{ i do formirawe krasti.

Slika 39: Psoroptes ({ugavec)

[ugavcite predizvikuvaat nemir kaj `ivotnite, tie se pomalku zainteresirani za hrana, a toa doveduva i do opa|awe na kondicijata i nivnite proizvodstveni funkcii. Ko`ata se o{tetuva, a na tie o{tetuvawa mo`at da se naselat sekundarni bakteriski infekcii. Profilaksa: Pri voveduvawe novi kozi vo stadoto, treba da se ispitaat na prisustvo na ektoparaziti. Dokolku se utvrdi nivno prisustvo, tie kozi prvo treba da se oslobodat od ektoparaziti, a duri potoa da se vovedat vo stadoto. Za uni{tuvawe na ektoparaziti postojat najraznovidni insekticidni sredstva vo oblik na pra{oci, spreevi, rastvori za polevawe (pour-on) koi se nanesuvaat so polevawe na kozata preku grbniot del i rastvori vo koi `ivotnite mo`at da se kapat. Paralelno so tretiraweto na `ivotnite, potrebno e da se tretiraat i {talite (so isklu~ok kaj vo{livosta, bidej}i vo{kite imaat razvoen ciklus koj se odviva samo na `ivotnite) i eventualno terenite za napasuvawe. Za taa cel se upotrebuvaat insekticidni sredstva vo pogolema koncentracija. Pri upotreba na insekticidni sredstva treba strogo da se vodi smetka za periodot na karenca, osobeno kaj `ivotnite koi proizveduvaat

105

mleko i onie koi se pred kolewe. Sekoj proizvoditel propi{uva i vo koj stepen na graviditet insekticidnoto sredstvo ne smee da se primenuva. Insekticidnite sredstva se naj~esto visokotoksi~ni, pa treba da se izbegne bilo kakvo vnesuvawe na usta (per os) na ova sredstvo. Prepora~livo e kozite pred tretirawe so bil koj oblik na rastvor prethodno dobro da se napojat. Za nekoi ektoparazit postojat i lekovi koi se apliciraat injekciono Iveripra-I- (Hipra) na baza na ivermektin, koi uni{tuvaat golem del od `eludo~no-crevni paraziti, no gi opfa}aat i vo{kite, {ugavcite i hipodermata.

Literatura
Franic I. (1993): Kozarstvo. Hetherington L. & Matthews G.J. (1999): All about goats. Lazarov V.,Mihajlova L., Zunev P., Masalski N. (1995): Odgleduvawe na kozi. Mowlem A. (1992): Goat farming. Sutton J.D. & Mowlem A. (1991): Milk production by Dayry Goats. Wentzel D. (1987): Effects of nutrition on reproduction in the Angora goat. Whitched G.K. (1972): The wild of Great Britain and Ireland. Wilkinson J.M. & Store Barbara A. (1987): Commercial Goat Production. Zeuner F.E. (1963): A history of domestical animals.