You are on page 1of 3

Jako Šymon Čarodiej

Velikej Vojnie Priedišel

Poviedajut, že jednego dna, kolie god po tom jako razbil kontakty s svojim davnim učitelem, Šymon prišel do Ključi, nad tokem Bielej Vijeny, aby se tamo v tišinie učil čarovne umenije. D'lgo išel v gorie toku i priedi poslied našel malu poljanu medžu krivinoj rieky i širokim pojasom starih driev. Sednil tamo, čriez koreny dvie stie godov starego jasena, duhnul i pom'lčal v meditaciji. Ali ne bylo jemu dane v pokoju i samotie doskonaliti svoje moči, jakože ove miesto, ovy čas i istove lico mladego zduša-druida skoro prielstilo dušky i skritky, bytene nemnogo veštie neželi toliko čarovnu sviertku, viedomu svego jestva. Jako nočni mury kolie plamenu svieči, tako i oni načeli objati osobe krotoljubca, vazbudene jego d'ržavoj.

Posliedi, vsej ov skritky govor trieboval segati do nejakej vyše razumnej istoty, čijej imena

ni plemena vazmožno nikogda ne budeme poznati. Obače, viedime izviestno, že viest o

Šymonu, pogružanim v mrieži svojih čarov v istovym s'rdcu Čudnej Deberi Ključi segal do Horsiny, Gospodicy Snov, ktora pod figuroj velikej bielej v'lčicy izliezala u briegov Bielej Vijeny, zatvorila do meditovačego i polagala svoju krašenu glavu na jego klinie.

– Znaješ li ty, kto ja jesm. – izpoviedala glasom, ktory bez sriediny ust i uh sam izliezaval do mienija i Šymon, ubudieny, kyšil glavoj, mudno vyhodejuč iz tranza.

– I znaješ li, čego želaju, toj duše i toj moči na moju službu. - nazad legky kyš potv'rdil se

slova. - Tako, Šymone, izpovied mi, jaka jest tvoja cena? Jaky jest tvoj sen? Što ty želaješ dokazati?

Što želaju

– izšeptal, s stradanijem primušujuč svoje fyzične tielo do obratjenija izmysly

v

slova. - Znajete, že knjez Krak vojinov gromadi. Osmnadeset tysači piešakov,

dvanadeset konnih, jako i velky trut inojazyčnikov iz severa, ktori ni črtov ni riezov ne

imajut, ni v bogov ne vierjut. Želaje izravniti s zemjoj vsy grady na jug od Velikej Vijeny. Veličaje se, že popuste s dymom samu Nitru. Ali, jeliko do vojny doide, nitranski knjez zavre se v svojej krieposti i pošle viestnikov do Frankov. I oni – ibo bojujut svoju vojnu – slutijem budut zavezani otvietiti. Tysače ljudij umrut. Desety tysačej stračut pokrovy nad glavy. Priedište ovo i potom budeme govoriti o mojem služeniju tobie.

Horsina izhihotala.

– Ne, Šymone. Žedaješ nevazmožnego. Človieča pasija, človieča žežda ubijstva

d'ržavni emocije. Takože Krak jest d'ržavnim vladykom. Zelo mnogo moliš ot mne.

Oni sut

Tišina zalžala, priekrativajna toliko hukanijem sovy, jakože noč uže prišla i Vela v p'lni stala vysoko na nebu.

– načel Šymon, ali pom'lčal na vethu čas, razmyslivajuč. – V tom slučaju

naidite mi ženu krasnu, pohotnu, razumnu, ljubeznu, mudru i – što tu kryti – razuzdanu v ložu.

– V tom slučaju

Priedi ove slova otzvonili se, daže nesviestnajače menše v igrah skritky um'lčali v pokoju. Jeden toliko dušolek otvoril svoje lapity, pokazajuč dokolie krive zuby i usmjal se, skoro i bezumno.

V'lčica izv'rcala na njego. Istresla uhami, razmiesana. Izfirkala glasno.

– Ty, Šymon

Govoriše koliko vojinov Krak imaje?

Author: Maciej Gorywoda Corrections: Vojtěch Merunka

This is the Interslavic version of the story you can also find in Polish and English:

Interslavic (here in the variant called Neoslavonic) is an artificial language which strives to be understandable by all people who speak a Slavic language. If you want to find out more, visit:

… and a webpage about the story itself:

September 2012