Miha Lah

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

PRAVICE IVALI
Diplomska naloga

Avtor: Miha Lah Mentor: doc. dr. Miro Cerar

Ljubljana, maj 2006 2

PRAVICE IVALI

POVZETEK
Ljudje e tisoletja obravnavamo ivali kot lastnino in jih uporabljamo kot sredstva za svoje namene. To se odraa tudi v pravu, kjer imajo ivali kljub uveljavitvi naela humanega ravnanja e vedno status stvari. Vendar, ko se vpraamo po razlogih za takno razlikovanje in razlino obravnavanje loveka in ivali, se ti, v veini premierov izkaejo za neutemeljene. Izsledki raziskav mnogih znanstvenih podroij namre razkrivajo, da ljudje ne posedujejo nobene posebne karakteristike, ki bi jih razlikovala od vseh (ostalih) ivali in tako upravievala razlino obravnavo izkljuno na podlagi vrste. Tako kot lovek so tudi ivali utea bitja, ki obutijo boleino, strah ali ugodje in iz tega razloga imajo interes oziroma tenjo, da se izogibajo boleini in stremijo k ugodju. Pri ljudeh te interese varujemo s pravicami, in v kolikor elimo ravnati nediskriminatorno ter zadostiti zahtevam naela enakosti, bi morali, razen, e imamo za drugano ravnanje moralno/pravno upravien razlog, na tak nain postopati tudi v primeru enakih interesov ivali. Aplikacija naela enake obravnave na ivali v tem smislu pomeni priznanje (pasivne) pravne subjektivitete ivalim, torej sposobnosti biti nosilec pravic. Da so ivali lahko pravni subjekti, zadostuje e njihova utea narava in pri tem ni potrebna nobena dodatna kognitivna sposobnost. Iz teh postavk je v priujoem delu izpeljan model pravic ivali, hkrati pa so indicirane teave in mone reitve pri uveljavljanju in izvajanju le-tega v praksi. Sistem pravic ivali ne sme ostati zgolj v ideji, saj brez njegove implementacije v pravo ni mo govoriti o resnem obravnavanju in uspenem varovanju interesov ivali. Nadalje je tudi pomembno, da priznanje pravic ivali razumemo kot enega izmed mehanizmov za dosego uravnoteenega bivanja razlinih vrst, in da delovanje v skladu s temi pravicami predstavlja korak k ponovnemu ovrednotenju temeljnih civilizacijskih nael.

Miha Lah

SUMMARY
For centuries people are treating animals as property and use them as their resources. This is also reflecting in law where animals, in spite of enforcement of the humane treatment principle, are still regarded as things. But when we ask for the reasons for such distinction and different treatment of people and animals we see, that in most cases they prove to be unfounded. Results of studies on many scientific areas reveal that humans possess no special characteristic that would distinguish them form all (other) animals and thus justify different treatment of animals solely on the basis of species. Animals are, as well as humans sentient beings that feel pain, fear or pleasure and for that reason have interests or tendency to avoid pain and aspire after pleasure. In case of humans these interests are protected with rights and as far as we want to act without discrimination and in accordance with principle of equality, we have to, unless we have a morally/legally sound reason not to do so, take the same measures with equal interests of animals. In this sense, application of the principle of equal consideration to animals means, that we have to acknowledge the (passive) legal personality to animals, therefore the ability to be right holders. Sentient nature of animals is sufficient factor for them to be legal persons, so no additional cognitive ability is required. On these bases a model of animal rights is presented and at the same time problems and possible solutions that could arise with application and enforcement of this model are indicated. The system of animal rights should not be left only as an idea, because without its implementation in law we cant speak of serious treatment and efficient protection of animal interests. Furthermore, it is important, that we understand the admission of rights to animals as one of the mechanisms for attaining equilibrium of different species and that acting in accordance with these rights represents a step toward the revaluation of basic principles of civilization.

PRAVICE IVALI

KAZALO
POVZETEK 3

SUMMARY

KAZALO

1. UVOD

1.1. OSNOVNI POJMI .................................................................................................................................8 2. ZGODOVINSKO-FILOZOFSKI PREGLED POMEMBNEJIH POGLEDOV NA ODNOS LOVEK - IVAL 9

2.1. ANTIKA.............................................................................................................................................9 2.1.2. ARISTOTEL.....................................................................................................................................10 2.2. JUDOVSKO-KRANSKA KULTURA........................................................................................................12 2.2.1. TOMA AKVINSKI ..........................................................................................................................12 2.2.2. FRANIEK ASIKI..........................................................................................................................13 2.3. RENESANSA......................................................................................................................................14 2.4. RACIONALIZEM.................................................................................................................................14 2.4.1. RENE DESCARTES .........................................................................................................................14 2.5. RAZSVETLJENSTVO (NEMKA KLASINA FILOZOFIJA).............................................................................16 2.5.1. IMMANUEL KANT ...........................................................................................................................16 2.6. UTILITARIZEM .................................................................................................................................17 2.6.1. JEREMY BENTHAM..........................................................................................................................17 3. PRAVICE IVALI 19

3.1. DANANJE STANJE.............................................................................................................................19 3.2. OSNOVNA VPRAANJA GLEDE PRAVIC IVALI.........................................................................................25 3.2. TEORIJA PRAVIC IVALI.....................................................................................................................28 3.2.1 PETER SINGER.................................................................................................................................28 3.2.2 TOM REGAN...................................................................................................................................39 3.2.3 NOVA REITEV.................................................................................................................................44 3.3. POSLEDICE PRIZNANJA PRAVIC IVALIM IN NEKATERA ODPRTA VPRAANJA...............................................51 3.4 KONKRETIZACIJA PRAVIC IVALI.........................................................................................................54

Miha Lah

4. SKLEP

61

5. LITERATURA

62

PRAVICE IVALI

1. Uvod
Sedanji odnos loveka do ivali ima svoje korenine v vestoletni zgodovini, zato si bomo najprej skozi kratek pregled zgodovine zahodne misli razsvetlili doloene pomembneje smernice, ki so determinirale poloaj ivali. Predvsem se bomo osredotoili na etini vidik tega odnosa in videli bomo, da so s tem povezana vpraanja statusa ivali, njihove moralne upotevnosti in nenazadnje tudi njihovih pravic v celotnem obdobju obravnavane skozi prizmo antropocentrizma, ki je pridobil prevladujo vpliv na vseh podrojih nae kulture. Jasno je, da je na takni osnovi lahko zrasel le odnos, v katerem so ivali v podrejenem poloaju in jih lovek, ki si neupravieno lasti krono gospodarja sveta, neusmiljeno izkoria za svoje potrebe. Takna neenakost in loitev loveka od (ostalih) ivali nas je privedla do stanja, v katerem smo se primorani resno zamisliti nad svojim odnosom do ivali in navsezadnje tudi do celotne narave. V prvi vrsti je potrebno poudariti, da so tako ljudje kot ivali del ire celote narave, zato je obravnavanje problemov ene skupine brez upotevanja njihove vpetosti v to celoto nujno nepopolno. Kljub temu se bomo obravnave pravic ivali lotili z vidika e obstojeega vrednostnega sistema, predvsem zaradi lajega razumevanja in skladnosti z dananjim nainom razmiljanja. To je tudi razlog, da ne bomo naredili koraka proti celostnemu holistinemu obravnavanju te problematike. S tem ko pravice ivali primerjamo oziroma jih izpeljemo na podoben nain, kot so izpeljane lovekove pravice, namre e vedno ostajamo na antropocentrini podlagi, kar nam sicer omogoa enostavnejo vkljuitev pravic ivali v obstojei krog pravic, ne da bi pri tem premono zamajali temelje prevladujoih pravnopolitinih, ekonomskih in vrednostnih struktur. Produkt naega diskurza bo torej na relativno kratek rok realno sprejemljiva reitev, vendar se moramo hkrati zavedati, da se z loenim obravnavanjem pravic ivali oddaljujemo od prave stvarnosti, saj ne uspemo zaobjeti celotne

Miha Lah

raznolikosti in mnotva interakcij vsega bivajoega, ki kreirajo na skupen obstoj na tem planetu.

1.1. Osnovni pojmi

Opredelitve pojma ivali se lahko lotimo z ve vidikov. Najiri izmed vseh je zagotovo bioloki pojem, s katerim razumemo celotno ivalsko deblo, ki zaobjema vse ivalske vrste, vkljuno s lovekom. Jasno je, da ima zgolj izraz ivali za oznaitev tistih ivali, ki ne pripadajo loveki vrsti precej antropocentrien (specistien) prizvok, zato se iz tega razloga pogosto uporablja nevtralneje izraze, kot so neloveke ivali ali druge ivali (nonhuman animals nonhumans, other animals, nichtmenschliche Tiere). Upotevajo zgornjo opombo, bomo zaradi lajega razumevanja in ustaljene prakse tukaj vseeno uporabljali izraz ivali. Prav tako se moramo zavedati, da je s tem izrazom nemogoe izraziti vso raznolikost, ki jo prinaajo ivali, tako med razlinimi vrstami kot znotraj vrst samih, zato obiajno sreamo e kulturno pogojene delitve ivali, kot so na primer domae in divje ivali, koristne ivali in kodljivce, hine ljubljenke, svete ivali...ali pravne opredelitve, kot so rejne, hine, poskusne ali prostoivee ivali, ki se od kulturnih opredelitev razlikujejo predvsem po natanneje doloenih kriterijih za razvranje. Kot smo omenili prej, bomo problematiko pravic ivali obravnavali znotraj e obstojeega sistema, zato bo za nas, kot bomo videli, predvsem pomembna delitev na utea in neutea bitja. Med utea bitja bomo teli tista, ki imajo obutke, pri emer s tem pojmom razumemo tako utne zaznave oziroma fizine obutke (boleina, slabost) kot tudi emocionalna stanja (strah, veselje). utea bitja imajo zavest v smislu, da se zavedajo svojih prijetnih in neprijetnih obutkov. V primeru boleine se torej zavedajo tako tega obutka kot tudi sebe kot bitja, ki se jim ta boleina dogaja, prav tako imajo tendenco, eljo oziroma interes, da se neprijetnim obutkom izogibajo. Za boleino velja, da ima dve komponenti in sicer senzorino, pri kateri gre za fizioloko zaznavo draljajev s pomojo boleinskih 8

PRAVICE IVALI

receptorjev nociceptorjev; tej sledi emocionalna komponenta, pri kateri gre za obdelavo podatkov v ustreznih nevronskih mreah osrednjega ivnega sistema. Tako moramo loiti zavedanje boleine od same recepcije zunanjih draljajev nococepcije. Slednja je namre prisotna tudi pri nijih ivalih (mehkucih, insektih,), vendar pri njih, po do sedaj znanih podatkih, ne pride do nadaljnje obdelave doloenega draljaja in tako tudi ne do zavestne zaznave le-tega. Kot bomo videli, je posledica, ki se navezuje na uteo naravo, zmonost posedovanja moralno/pravno upotevnih interesov. Ni sicer jasno, kje tono potegniti rto med tistimi, ki obutijo in torej lahko imajo takne interese, ter tistimi, ki ne, vendar je brez dvoma veina ivali, ki jih lovek izkoria, uteih. Glede na obstojee dokaze bomo v skupino uteih bitij v smislu zgoraj obarvane opredelitve teli vsaj vretenarje, pri emer ne izkljuujemo monosti, da se lonica postavi e nije po ivalskem deblu1.

2. Zgodovinsko-filozofski pregled pomembnejih pogledov na odnos lovek - ival

2.1. Antika
V grki civilizaciji, ki velja za predhodnico dananje zahodne kulture, ne najdemo enoznanega odgovora, ki bi se nanaal na status ivali. Grka filozofija v svojih zaetkih namre izhaja iz spotljivega odnosa do ivali, vendar se e v asu predsokratikov zgodi prelom, ki je zaznamoval zahodno filozofijo vse do danes. Tako lahko govorimo o tirih olah miljenja v antiki in sicer o animizmu, vitalizmu, mehanizmu in antropocentrizmu (Ryder, 2000, str.: 17). Glavni predstavnik animistov je bil Pitagora (okrog 580-500 pr. n. .). Verjel je, da imajo tako ljudje kot ivali neuniljive due in te due se preseljujejo iz ljudi v ljudi ali v

Obstajajo domneve, da se obutek boleine lahko pojavi tudi pri glavonocih (Degrazia, 2002: 43; 1996: 108110)

Miha Lah

ivali ter obratno. Iz tega razloga je razumljiva njegova prepoved uivanja mesa in spotljivo obnaanje do ivali. Za vitaliste je znailno poudarjanje medsebojne odvisnosti med duo in telesom. Aristotel, kot najvidneji predstavnik vitalistov, h kateremu se bomo podrobneje vrnili kasneje, loveku ni zanikal njegove ivalske narave, vendar ga je zaradi njegovega razuma uvrstil nad ivaljo po naravni hierarhiji. Je tudi mnenja, da manj razumno obstaja z namenom, da slui bolj razumnemu za dosego njegovih ciljev. Med manj razumne (less rational) teje tudi sunje, ki so tako lahko upravieno izkoriani od bolj razumnih. Mehanicisti tako ljudi kot ivali enaijo s stroji, ki nimajo nikakrne due, ki bi jih razlikovala od neive narave. Kljub pluralizmu, ki zaznamuje odnos loveka do ivali, je poglaviten vpliv potrebno pripisati antropocentrinemu pogledu. Je neke vrste poenostavljena Aristotelova filozofija, katere bistvo je preprianje, da je vse ustvarjeno in namenjeno za dobrobit loveka. Takno stalie Protagora izrazi s svojim znamenitim homo mensura stavkom: Vseh stvari merilo je lovek, bivajoih, kako so, nebivajoih, kako niso. (Sovre, 1988: 140). Predstavlja enega osrednjih temeljev zahodne misli, saj je zaznamoval zahodno filozofijo ne samo na podroju etike, temve tudi na ontolokem, naravoslovnem in spoznavno-teoretinem podroju.

2.1.2. Aristotel
Je Platonov uenec, vendar ne nadaljuje njegove filozofije idej, saj je pri njem izvor spoznanja nasprotno kot pri Platonu v vsakdanjem opazovanju in izkustvu. Med drugim se je ukvarjal tudi z anatomijo, zoologijo, fiziologijo in z biologijo nasploh, kar je imelo velik vpliv na njegovo filozofijo in je hkrati razlog, da je v svoja razmiljanja vkljuil tudi ivali. Osrednja znailnost njegove filozofije je teleologija, ki poudarja hierarhini sistem vsega bivajoega. Prehod iz neive narave v ivo je zvezen. Najnije ivali nastanejo iz blata in ivalskih iztrebkov, vije ivali pa iz enakorodnih ivali. Vsaka ivalska vrsta tei k vijemu 10

PRAVICE IVALI

in mu tudi slui - nije razviti organizmi sluijo smotrom vije razvitih (Jerman, 1992: 40). Smotrnost v naravnem redu Aristotel opisuje takole: Naravno in koristno je, da nad telesom vlada dua, nad ustvenim delom pa razumEnako velja za loveka in ostale ivali: domae ivali so po naravi bolje od divjih, kljub temu pa je za vse dobro, da jim vlada lovek, saj so tako zavarovane. Enako je tudi med spoloma, moki je po naravi bolji, enska pa slaba, zato je moki vladar in enska vladana. In isto mora nujno veljati za vse lovetvo; tako so tisti, ki se razlikujejo, kot se dua od telesa in lovek od zveri (in to je v primeru tistih, katerih funkcija je uporaba telesa, to pa je pri njih tisto najbolje), po naravi sunji in zanje je bolje, da se jim vlada tako kot tistim e omenjenims svojimi telesi sluijo ivljenjskim potrebam, tako sunji kot domae ivali. (Aristotel, 1988: 10) Aristotel loveka postavlja v isto linijo kot ivali, vendar se od njih tudi bistveno razlikuje. lovek je namre politina ival zoon politikon, ki ima za razliko od ivali sposobnost govora, s katerim lahko opredeli primerno in neprimerno ter prav tako pravino in nepravino. Govora ne gre meati z glasom kot znakom boleine in ugodja, ki je prisoten tudi pri ostalih ivalih: do sem je prila njihova narava, da imajo obutek boleine in uitka in da to lahko sporoijo druga drugi. Aristotel nadaljuje, da ima lahko samo lovek obutek za dobro in zlo, za pravino in nepravino in druge moralne kvalitete (ibid.: 5). Teleoloki pristop je znailen tudi za njegovo pojmovanje due, ki jo je imel predvsem za formo 2 substance, entelehijo telesa vsake ive stvari, tudi rastlin in ivali. Ker so smotri rastlin, ivali in ljudi razlini njihove forme vkljuujejo razline funkcije tudi njihovih du ni mo enaiti. Aristotel tako razlikuje tri dele due, ki se razvijajo od najnije do najvije stopnje. Najnija je rastlinska ali vegetativna (psych threptik), ki je ivljenjski princip nasploh in ji pripadajo hranjenje, rast in razmnoevanje. Imajo jo tako rastline kot ivali in ljudje.
2

Formo Aristoteles razume kot naelo udejanjanja, aktivnosti, bistva stvari. Je neloljivo povezana s posameznim. Da nekaj je, mora biti po Aristotelu sestavljeno iz dveh (obeh) nael: materije in forme, pri emer je materija gola brezoblina monost, forma pa je prava bit, ki opredeljuje materijo. ele zdruitev obeh nael predstavlja pravo substanco. Odnos med materijo in formo je relativen, saj je lahko nekaj z enega vidika materija, z drugega pa forma dua je materija glede na um in forma glede na telo. (Jerman, 1992: 38)

11

Miha Lah

ivalsko, poelenjsko ali utno duo (psych aisthetik) pripisuje ivalim in ljudem. Tej pripadajo utenje, obutek boleine in ugodja, poelenje, gibanje ter zaznavanje. Najvija je loveka ali umna dua (psych logik oz. noetik), ki je znailna le za loveka kot umsko bitje in ga s tem postavlja na vrh hierarhije stvarstva. Iz tega sledi: da rastline obstajajo zaradi ivali in vse ivali zaradi loveka, domae za uporabo in hrano, divje pa, e e ne vse, pa vsaj veina njih, za hrano in drugane koristi, da bi se iz njih izdelovala oblaila in razna orodja. e torej narava niesar ne naredi nepopolno in zaman, je narava nujno vse naredila zaradi ljudi. (ibid.: 16).

2.2. Judovsko-kranska kultura

Kranska filozofija kot nadaljevanje antike predstavlja temelj za prevladujo odnos loveka do ivali v zahodni kulturi. V Svetem pismu sta svet in narava ustvarjena za loveka. Ta je kot edini ustvarjen po boji podobi na vrhu stvarstva in velja za gospodarja vseh ivih bitij, katera lahko izkoria za svoje potrebe (Genesis 1: 26). Pri tem loveku niso postavljene nikakrne omejitve, saj se boje zapovedi nanaajo zgolj na odnos med lovekom in Bogom ter ljudmi med seboj. Podrobneje obravnave odnosa lovek ival v Svetem pismu ni, so pa zato mnogi kranski teologi tej temi posveali precejnjo pozornost. Med njimi velja poudariti Franika Asikega in Tomaa Akvinskega, saj njuni nasprotni si stalii lepo prikazujeta ambivalentnost kranskega odnosa do ivali. Antropocentrina doktrina slednjega je nazadnje prevladala v kranski teologiji.

2.2.1. Toma Akvinski

V filozofiji Akvinskega je prisoten moan vpliv Aristotela. Tako je od njega prevzel tudi stalie glede odnosa med razumnimi in nerazumnimi bitji, ki se ga je lotil v knjigi Summa Contra Gentiles (Sumi proti poganom) (po Regan, Singer, 1989: 6-9). Meni, da manj razumna bitja, kot npr. ivali in sunji, obstajajo zaradi interesov bolj razumnih, pri emer 12

PRAVICE IVALI

imajo razumna bitja oblast nad svojimi dejanji ter jim je boja previdnost podeljena zaradi njih samih. Po drugi strani pa se boja skrb za nerazumna bitja, ki nimajo oblasti nad svojimi dejanji, ne nanaa na njih same, temve je preko njih posredno usmerjena k razumnim bitjem. To pomeni, da Bog iti ivali (in rastline) le, v kolikor so te koristne za loveka3. Vendar obstaja med Aristotelom in Akvinskim pomembna razlika. Prvi, kot reeno, loveka postavlja v isto vrsto kot ival, etudi se po doloenih lastnostih razlikujeta. Akvinski pa, v skladu s kranskim izroilom, razlikovanje med lovekom in ivaljo pelje e dlje, saj loveka popolnoma loi od ostalih bitij in narave. Ta razlika e dodatno utrjuje pot antropocentrizmu, za katerega je znailen nain razmiljanja, ki je predstavljen v Summa Theologica, kjer Akvinski pravi, da kdor ubije vola, ki je last nekoga drugega, grei, vendar ne zaradi umora ivali, temve zato, ker je posegel v lastnino drugega (v Regan, Singer, 1989: 11). Kot vemo, je takno razmiljanje v pravni doktrini v veji meri prisotno e danes.

2.2.2. Franiek Asiki

Asiki predstavlja drugi, manjinski pol kranskega pogleda na vpraanje odnosa loveka do ivali. Ne ubada se s teoretinim razlenjevanjem tega odnosa kot Akvinski, temve se ga loti na bolj poetien nain. Ui, da je vsa narava, tako iva kot neiva, ogledalo stvarnika, zato poudarja neizmerno ljubezen do celotnega stvarstva, v katerem naj bodo vsi prijatelji. Problem pri njegovi misli je ta, da na eni strani s svojo univerzalno ljubeznijo zaobjame vso naravo brez razlike med ivim in neivim svetom, po drugi strani pa ostane vpet v svet kranskega preprianja, da je vse ustvarjeno za dobrobit loveka. Tako, kljub prijateljevanju in ljubezni do ivali, tudi on ne obsoja ubijanja ivali za hrano in obleko.

Akvinski v Summa contra gentiles pravi: e se zdi, da nam kaken del Svetega pisma prepoveduje krutost do ivali,,je to bodisi zato, da odvrne lovekove misli od krutosti do soloveka in da ne bi zaradi krutosti do ivali, postal krut do ljudi; ali zato, ker bi pokodba ivali vodila v zaasno kodo loveka

13

Miha Lah

2.3. Renesansa
V tem obdobju se zano pospeeno razvijati mesta in trgovina, po zatiju v srednjem veku se prebudita tudi naravoslovje in umetnost. Nove iznajdbe in izumi so prispevali k boljemu ivljenjskemu standardu in vse bolj se v ospredje postavlja lovek kot posameznik. Vse bolj popularen postane lov na vse vrste ivali, ljudje se zabavajo tudi s kamenjanjem kokoi in zajcev, metanjem mak, ipd. Ob neizmerni krutosti loveka do ivali so svoje mesto nali antropocentrini nauki Tomaa Akvinskega, saj so utiali morebitne dvome glede vpraljivosti tega poetja. Renesanni humanizem, ki pripomore k nadaljnjemu vzponu antropocentrizma, doivi svoj viek z Descartesovim racionalizmom.

2.4. Racionalizem
Preobratu, ki se je zgodil ob prelomu renesanse v novi vek na podroju naravoslovja, sledi iskanje filozofskega miselnega sistema, ki bi dokonno in popolno zaobjel podobo sveta. Status ivali, ki so e v asu Akvinskega odrinjene iz kroga moralne upotevnosti, se ob zamenjavi paradigem ne spremeni. Lahko bi celo rekli, da se s sprejetjem kartezijanske paradigme takna dra raziri in utrdi na vseh podrojih ivljenja.

2.4.1. Rene Descartes

Za Descartesa, ki ga mnogi obravnavajo kot oeta moderne filozofije, ival ni ni drugega kot avtomat in jo primerja z urnim mehanizmom iz koles in utei. Taken pogled moramo razumeti v povezavi z njegovim naukom o substancah. Descartes namre razlikuje dve substanci: misleo, res cogitans, in razsenostno, res extensa, ki za bivanje potrebujeta edino bojo pomo. Obe substanci sta po nakljuju zdrueni in povezani samo pri loveku, ves ostali svet, vkljuno z ivalmi, pa pripada izkljuno razsenostni substanci. Tako so telesa ivih bitij, tudi loveka, zgolj stroji, ki jih je ustvaril bog, in so podvreni mehaninim zakonom narave na enak nain kot naprave, ki jih naredi lovek. Kljub veliki 14

PRAVICE IVALI

podobnosti loveke in ivalske anatomije ter fiziologije pa bistveno razliko predstavlja mislea nesmrtna dua, ki jo ima le lovek4. ivali so tako samo stroji brez due in zavesti, ki ne utijo niti boleine niti ugodja. Vse funkcije, ki jih izvajajo so, kot pri lovekovem telesu, lahko opravljene brez razmiljanja. Dokaz za to je Descartes videl v nezmonosti ivali, da bi svoje misli sporoale v obliki govora ali drugih znakov. Zelo znailno je namre, da ni tako topoglavih in tako neumnih ljudi, ne izvzemi umobolnih, da bi ne zmogli skladne povezave raznih besed v govor, s katerim razodevajo svoje misli. Nasprotno pa ni nobene ivali, pa naj bo e tako popolna in rojena pod e tako sreno zvezdo, da bi zmogla kaj podobnega. To pa dokazuje ne samo, da imajo ivali manj razuma kakor lovek, marve da ga sploh nimajo. (Descartes, 1957: 83). Tega, da si ivali med seboj ne izmenjavajo svojih misli, tudi ne gre razlagati z odsotnostjo doloenih organov, saj se na primer tudi papige lahko nauijo doloenih besed, dasiravno se ne zavedajo, kaj govorijo. Descartes tudi opozarja, da glasov in zvokov, ki nastanejo ob fizinem poseganju v ivali, ne smemo primerjati s lovekim govorom, gre namre za zvoke, ki so mehanine narave. Kot drugi dokaz za svojo tezo teje dejstvo, da odkriva mnogo ivali v nekaterih svojih dejavnostih ve spretnosti kakor mi, v tem ko druge iste ivali v mnogih drugih ne kaejo sploh nobene. Kar torej store bolje kakor mi, e ni dokaz, da imajo razum: zakaj iz tega bi sledilo, da je v njih ve razuma kakor v slehernem izmed nas in da bi nas morale po njem prekaati tudi v vsaki drugi stvari. Nasprotno, prav to dokazuje, da nimajo razuma in da deluje narava v njih po dispoziciji njih organov: podobno vidimo, da more ura, ki je sestavljena samo iz koles in uteja, teti ure in meriti as natanneje kakor mi, kljub vsemu naemu znanju. (ibid.: 84) Ustolienje nove filozofije prinese za ivali dobo brezutnega muenja in trpljenja. Razmahne se namre vivisekcija, ki se, slede naukom Descartesove mehanicistine misli,
4

Descaters pravi, da v kolikor bi ivali razmiljale bi, tako kot mi, imele nesmrtno duo. Vendar se mu zdi to malo verjetno, saj ne vidi razloga, da bi to veljalo za nekatere ivali, e ne more veljati za isto vse ivali (Descartes, 1996).

15

Miha Lah

otrese e zadnjih moralnih zadrkov ter se kljub doloenim omejitvam ustali v praksi vse do danes.

2.5. Razsvetljenstvo (nemka klasina filozofija) 2.5.1. Immanuel Kant

Tudi Kant se neposredno dotakne moralnega odnosa loveka do ivali, pri emer ohranja stalie, da so ivali nerazumna bitja, ki se ne zavedajo svojega obstoja. Zaradi odsotnosti avtonomne volje so ivali vedno le sredstva za dosego ciljev. Po drugi strani pa je lovek zaradi svoje sposobnosti za razumno in smotrno delovanje vselej smoter sam po sebi in ker edini pripada svetu nravnosti, se le nanj nanaa kategorini imperativ 5. eprav je za Kanta lahko le lovek predmet neposrednih moralnih dolnosti, pa pri njem dejansko ne moremo govoriti o takni krutosti do ivali, kot jo je prinesla Descartesova misel. ivali so posredno zaobjete v moralnem krogu in sicer na nain, kot pravi: ker se ivali samih sebe ne zavedajo in obstajajo le kot sredstvo, medtem ko je lovek smoter, do ivali nimamo neposrednih dolnosti, pa pa so dolnosti do njih posredne dolnosti do loveka...ivali so le analogon loveka, zato tedaj, ko motrimo dolnost do tega analogona, motrimo dolnost do loveka, podpiramo svoje dolnosti do lovenosti. e je pes dolgo zvesto sluil svojemu gospodarju, je to analogon zaslugi, za to ga je treba poplaati in ga hraniti do njegovega konca. e obnaanje ivali sledi istemu principu kot obnaanje ljudi, tako da mu je analogno, imamo dolnosti do ivali, kolikor izvrujemo dolnosti do lovekosti. e kdo da ustreliti psa, ker mu ne more ve sluiti, s tem ne ravna zoper dolnosti do psa, saj ta nima umskih zmonosti, pa pa prizadene s tem svojo usmiljenost in lovenost, ki ji je dolan slediti. Da bi je ne zatrl, mora biti lovek dobrega srca tudi v odnosu do ivali, saj bo lovek, ki je okruten do ivali, tudi do ljudi neusmiljen. (Kant: 115). Tako vidimo, da se usmiljenja do
5

Kategorini imperativ je vsesploni, obvezujoi in apriorni moralni zakon, ki je dan v neposredni zavesti vseh umnih bitij torej ljudi. V Kritiki praktinega uma se glasi: Deluj tako, da lahko velja maksima tvoje volje vselej hkrati kot naelo obe zakonodaje (Kant, 1993: 33).

16

PRAVICE IVALI

ivali ne zahteva zaradi njih samih, temve zaradi odnosa med ljudmi, saj so le ti zaradi svobodne volje sposobni ravnati v skladu s kategorinim imperativom in so torej moralni agenti. Takno dro smo zasledili e pri Akvinskem, ki je prav tako poudarjal, da okrutnost nad ivalmi privede do okrutnosti med ljudmi. V skladu s povedanim je tudi njegov pogled na vivisekcijo. Oznail jo je kot kruto dejanje, vendar pa je zaradi njenega hvalevrednega namena upraviena, saj se morajo ivali vedno obravnavati kot lovekova sredstva. V kolikor pa se takna dejanja izvajajo za zabavo, ne morejo biti moralno upraviljiva.

2.6. Utilitarizem 2.6.1. Jeremy Bentham

Njegov nauk predstavlja prelom v zgodovini pravic ivali, saj presee indirektne teorije, ki ivali itijo zgolj ob vpletenosti lovekovih interesov in ne zaradi njih samih. Bistvo njegove etine filozofije je princip koristi oziroma sree, pri katerem je pomembno, v kakni meri neko dejanje vpliva na skupno sreo vseh vpletenih. To pomeni, da je edino moralno sprejemljivo dejanje tisto, ki bo prineslo najvejo mono vsoto sree najvejemu monemu tevilu ljudi, pri emer srea za Benthama pomeni prisotnost ugodja in odsotnost boleine. Za utilitarizem, katerega najbolj znan zagovornik je prav Bentham, je znailno, da so pri izraunavanju skupne sree interesi vseh udeleencev enakovredni (equal consideration principle), pri emer vsakdo teje za enega in ne ve kot za enega. Za razliko od veine do sedaj obravnavanih avtorjev Bentham kroga nosilcev moralno upotevnih interesov ne zakljui s lovekom6, temve ga raziri tudi na ivali, ki prav tako stremijo k ugodju in se izogibajo boleini. Poudarja, da imajo svoje lastne interese, ki so bili, kot pravi, v zgodovini vse preve zanemarjeni. eprav Bentham zavraa miljenje, da lahko ivali zaradi njihove nesposobnosti samozavedanja obravnavamo kot stvari brez vsakrnih neposrednih
6

Lahko bi rekli svobodnim lovekom, saj so takrat v Angliji e poznali suenjstvo, ki ga je Bentham prav tako obsojal in se zavzemal za njegovo odpravo. V skladu z naelom enake obravnave imajo namre vsi ljudje enakovredne interese in s tem osnovno pravico, da niso obravnavani kot lastnina drugega.

17

Miha Lah

moralnih obveznosti, pa vseeno ohranja misel, da se ivali ne zavedajo same sebe. To je tudi razlog, da kljub upotevanju principa enake obravnave lovek e vedno lahko uporablja ivali za svoje potrebe. Bentham namre zavoljo njihove utee narave na eni in odsotnosti samozavedanja na drugi strani louje ubijanje ivali od muenja, pri emer je ubijanje za hrano etino sprejemljivo, saj naj ivali, za razliko od loveka, ne bi imele sposobnosti anticipacije boleine v prihodnosti. Povrh vsega pa je smrt v naih rokah navadno hitreja in manj bolea kot smrt, ki jih aka v naravi. Nobenega opraviljivega razloga pa ne vidi za muenje ivali, saj gre v tem primeru za poseganje v njihov interes, da ne trpijo. Bentham torej predstavlja zaetek resnega razmiljanja o zaiti ivali tudi na pravnem podroju. Je namre eden prvih, ki je zagovarjal potrebo po priznanju pravic ivali7. Najlepe se njegovo stalie kae v mnogokrat citirani misli: Mogoe bo napoil dan, ko bo preostali del ivalskega sveta spet dobil tiste pravice, ki so mu bile lahko odvzete le s tiranijo. Francozi so e spoznali, da temna koa e ni razlog, da bi loveko bitje na milost in nemilost prepustili muham muitelja. Mogoe bomo nekega dne ljudje celo spoznali, da so tevilo nog, dlakavost koe ali konec krine kosti ravno tako nezadostni razlogi za to, da bi neko utee bitje prepustili isti usodi. Kaj drugega naj bi zartalo nepremostljivo mejo? Je to sposobnost miljenja ali mogoe sposobnost govorjenja? Toda odrasel konj ali pes je neprimerno bolj druabna in modra ival kot novorojenek, star dan, teden ali mesec. A denimo, da bi bili drugani, kaj bi nam to pomagalo? Vpraanje ni: Ali lahko razmiljajo? Niti: Ali lahko govorijo? Ampak: Ali lahko trpijo? (Bentham, 1988: 310) Bentham dejstvo, da so ivali utea bitja in iz tega izhajajo interes, da se izogibajo trpljenju, teje kot zadosten temelj za priznanje tistih pravic ivalim, ki bi jih varovale pred nepotrebnim trpljenjem. Iz tega sledi, da ima lovek, prvi v zgodovini, neposredno dolnost do ivali. Kot bomo videli, se na to teorijo e danes opirajo mnogi zagovorniki pravic ivali.
7

Hkrati seveda poudarja tudi potrebo po priznanju lovekovih pravic, do sedaj prav tako zapostavljenim slojem ljudi (zaradi rase, spola,), pri emer je vredno poudariti, da je zavraal obstoj naravnih, nespremenljivih, absolutnih pravic in priznaval edino pravice, podeljene s strani vsakokratnega pozitivnega pravnega reda.

18

PRAVICE IVALI

Dobila pa je tudi potrditev v pravu, saj se je v 19. st. zael trend sprejemanja zakonov za zaito ivali8, ki izhajajo iz spoznanja, da so ivali, tako kot lovek, utea bitja.

3. Pravice ivali
3.1. Dananje stanje
Kot smo videli iz zgodovinskega pregleda odnosa med lovekom in ivaljo, ima antropocentrizem dolgo zgodovino in se je prevlada loveka nad ivaljo globoko ukoreninila v vsakodnevno ivljenje ljudi. eprav se je ta odnos skozi as spreminjal, pa neizpodbitno velja, da so ivali na naih tleh zgolj stvari in kot takne najvekrat predstavljajo ekonomsko koristne dobrine vsakokratnega lastnika. Da je gojenje ivali tesno povezano s konceptom lastnine, posesti in denarja, nakazuje tudi dejstvo, da latinina pozna ve izrazov za ivino in sicer: pecus, ki ima enak koren kot pecunia, kar pomeni denar; ter capital, ki hkrati pomeni tudi posest oziroma lastnitvo. Tudi portugalski besedi fazenda in granja imata dvojen pomen in pomenita bodisi lastnino bodisi farmo oziroma ran9. V zahodnem svetu daje statusu ivali kot stvari posebno teo e pomembnost lastninske pravice, katero je na piedestal povzdignil John Locke. Njegova teorija o privatni lastnini se mono opira na judovsko-kransko tradicijo, po kateri je bog ustvaril loveka po svoji podobi kot gospodarja vse ive in neive narave. Lastninska pravica je po njegovem naravna pravica, dana od boga, in vsak lovek lahko pridobi privatno lastnino s tem, ko zdrui svoje delo z doloenim objektom iz narave. Na tak nain si lahko lovek prisvoji tudi ivali10, ki niso ni drugane od ostalih naravnih virov, ki jih je bog ustvaril za loveka. Lockova ideja o lastninski pravici in ivalih kot objektih lastninske pravice temelji na domnevi, da je bog podelil loveku izkljuno oblast nad vsemi nijimi bitji, ki jih ta lahko
8 9

T.i. animal welfare laws. Veliko ivinorejsko posestvo (SSKJ). 10 Locke podaja primer lova, s katerim lovek odstrani ival iz naravnega stanja, kjer je pripadala vsem ljudem skupaj, in si s tem pridobi lastnino nad njo.

19

Miha Lah

izkoria za ohranjanje in udobnost ivljenja. S tem ko si posameznik nad njimi pridobi lastninsko pravico, ki obstaja zaradi blagostanja in izkljune koristi lastnika, lahko z njimi prosto razpolaga (Locke, 1978: 197). Ta ideja predstavlja temeljni kamen sodobne teorije o privatni lastnini, v kateri so ivali obravnavane enako kot katerakoli druga oblika preminih stvari11. Dananje stanje je torej takno, da ima lastnik izkljuno pravico do uporabe ivali za svoje ekonomske ali druge koristi, lahko jo proda, zastavi, podari, zapusti in v skrajnem primeru tudi unii oziroma ubije. etudi veinoma sprejemamo dejstvo, da so ivali utea bitja in da je to zadosten razlog za resno obravnavanje njihovih interesov12, pa bomo videli, da kljub omejitvam lovekovega ravnanja, ki se zavoljo tega v zadnjem asu uveljavljajo v odnosu do ivali, dejanskega uinka ne moremo priakovati, vse dokler bodo ivali obravnavane kot lovekova lastnina. e v 19. st. se torej zano sprejemati zakoni za zaito ivali13, ki kot pravni standard sprejemajo naelo humanega ravnanja14. To naelo ima svoje korenine v Benthamovi misli, ki poudarja bistveno podobnost loveka in ivali t.j. utenje15, zaradi esar imamo neposredno (moralno in pravno) dolnost, da spotujemo interese ivali, se pravi, da jim ne prizadenemo nepotrebnega trpljenja. Ideja tega naela je, da zaita ivali izvira iz njih samih, zaradi esar imamo direktne dolnosti za spotovanje njihovih interesov16. To moramo loiti od posrednih dolnosti, ki se pojavljajo pri zaiti nekaterih stvari (npr. zgodovinskih spomenikov), kjer

11 12

90. l BGB in 285 ODZ na primer doloata, da se za ivali analogno uporabljajo dolobe stvarnega prava. Glej infra op.: 27 13 Pri nas je to Zakon o zaiti ivali (ZZZiv), Uradni list RS, 98/99, 03.12.99. 14 V ZZZiv je to naelo inkorporirano v 3. lenu: Nihe ne sme brez utemeljenega razloga povzroiti ivali trpljenja, bolezni ali smrti. 15 Taken pogled je sprejet tudi v naem zakonu, saj se 2. odstavek 1. lena ZZZiv glasi: Ta zakon velja za vse ivali, ki imajo razvita utila za sprejem zunanjih draljajev in razvit ivni sistem, da bolee zunanje vplive utijo. 16 V Zadevi Stephens v. State (3 So. 458 (Miss. 1887)) je Vrhovno zvezno sodie drave Mississippi ugotovilo, da je zakon proti muenju ivali v korist ivali, kot bitij, ki so sposobna utiti in trpeti, katerega namen je zavarovati jih pred krutostjo brez navezave na njihov status kot lastnine ali na kodo, ki bi lahko bila povzroena njenim lastnikom. Podobno je sodie v Arkansasu menilo, da ti zakoni niso sprejeti z namenom zavarovati absolutne ali relativne pravice oseb ali pravic ljudi do pridobivanja in uivanja lastnine ali mir v skupnosti. Zdi se, da prepoznavajo in poskuajo zaititi neke abstraktne pravice v vseh ivih stvaritvah, od najveje in najveliastneje do najmanje in najmanj pomembne. (Grise v. State, 37 Ark. 456 (1881), Supreme court of Arkansas).

20

PRAVICE IVALI

omejitev lovekovega ravnanja izvira iz posebnih lovekovih interesov oziroma interesov skupnosti, za katere menimo, da so v doloenih primerih pomembneji od lastninske pravice. Vendar pa, kot ugotavlja tudi Francione, je dejanska mo tega naela zelo ibka, saj ohranjanje statusa ivali kot stvari oziroma objektov v pravu v veliki meri izkljuuje monost za resno varovanje njihovih interesov17. Naelo spotljivega ravnanja je namre oblikovano tako, da zahteva utemeljene razloge za povzroitev trpljenja ivalim, kar pomeni, da je potrebno tehtati interese ivali in loveka, v kolikor elimo, da je takna uporaba upraviena. Prvi problem, ki se tukaj pojavlja kot posledica naega obravnavanja ivali kot lastnine, je, da v veliki veini primerov, kjer so ivali izkoriane za nae potrebe, do tehtanja interesov sploh ne pride. V mislih imamo uporabo ivali za hrano, obleko, eksperimentiranje, lov in podobno. V teh primerih velja sploen konsenz o njihovi sprejemljivosti. Kadar gre za te institucionalizirane prakse ravnanja z ivalmi se navadno ne spraujemo, ali so vpraljive ali ne. Do balansiranja interesov prihaja zgolj takrat, kadar se pojavi vpraljivost doloenega posaminega ukrepa znotraj teh ustaljenih navad. Ne spraujemo, se ali je nujno, da jemo ivali, temve, ali je na primer znotraj procesa proizvodnje hrane dovoljeno kastrirati ivino ali odrezati kljune perjadi. V teh primerih, ko dejansko pride do tehtanja, pa naletimo na drugi problem. Kar tukaj v bistvu tehtamo, je interes lastnika oziroma pravico, katere cilj je varovati interes nosilca (Pavnik, 2001: 123), da na doloen nain ravna oziroma uporabi ivali, in interes lastnine (oziroma predmeta lastninske pravice), torej ivali. Seveda je absurdno govoriti o konfliktu interesov lastnine nasproti interesom njenega lastnika, saj stvari ne morejo biti neposredni nosilci interesov in s tem pravic18. Jasno je, da je rezultat taknega tehtanja e vnaprej znan, zato so kastriranje, rezanje krempljev, kljunov, rogov, viganje
17

Omenimo, da je dodaten problem sedanje zakonodaje o zaiti ivali med drugim tudi nedolonost pojmov, ki se uporabljajo v besedilih zakonov. Tako na primer nemki zakon doloa: Niemand darf einem Tier ohne vernnftigen Grund Schmerzen, Leiden oder Schden zufgen. ( 1, Tierschutzgesetz (BGBI. I S.1094), 25.5.98) ali kot doloa 3. odstavek 21. lena ZZZiv so poskusi na ivalih dovoljeni, kadar bodo rezultati prinesli pomembna nova spoznanja. Teave se pojavijo pri konkretizaciji teh pojmov. Kdaj je neko dejanje ali poseg utemeljen oz. ali obstaja razumen razlog, kaj predstavlja nujnost poskusa, ki upraviujejo povzroitev trpljenja oziroma smrti ivali, doloi npr. upravni organ, ko izda dovoljenje za opravljanje poskusov na ivalih. 18 Ne more biti nosilec pravic in obvez tisti, ki ni oseba, subjekt pravic in obvez. (Fingar, 1952: 9)

21

Miha Lah

oznak in podobno muenje obiajno upravieni e z najmanjim interesom lastnika ivine, ko na primer ivali zanj postanejo e bolj ekonomsko koristne v smislu zmanjevanja strokov in veje konkurennosti na trgu19. Pri zakonih o zaiti in proti muenju ivali lahko ugotovimo, da gre za neke vrste shizofreno zakonodajo, ki je odraz obstojeega odnosa do ivali v drubi: po eni strani prepoveduje muenje in trpljenje ivali, po drugi strani takno prakso sprejema kot samo po sebi umevno. Obiajno bo krutosti nad ivalmi obsojena oseba, ki bo na primer ubila mako v mikrovalovni peici20 ali brez opraviljivega razloga odrezala glave trem ivim iguanam 21, ko pa se takna ravnanja odvijajo na farmah in v laboratorijih, kjer je na podoben nain legitimno muenih in ubitih na milijarde ivali, pa sankcije, kot reeno, niti niso predvidene. etudi gre v obeh primerih za podobno dejansko stanje (ubijanje oz. muenje ivali), je razlika ta, da naj bi v drugem primeru za takna dejanja imeli utemeljene razloge. Pod takne razloge se v primeru ivinoreje22 obiajno tejejo lovekova potreba po hrani in obleki,
19

V tem smislu sta bila, denimo, razsojena primera Ford v. Wiley, 23 QBD 203 in Lewis v. Fermor 18 QBD 532 - oba na High Court of Justice, Queen's Bench Division (Divisional Court) v Zdruenem kraljestvu (Anglija in Wales) 20 State v. Tweedie, 444 A.2d 855, 857 (1982), Rhode Island Superior Court 21 People v. Voelker, 172 Misc.2d 602 (1997), New York City Criminal Court 22 Naj na tem mestu izpostavim, da industrijska ivinoreja ni sporna zgolj zaradi poseganja v interese ivali, temve je vzrok tudi mnogim drugim problemom, kot so lakota, onesnaevanje okolja in izraba naravnih virov. Za proizvodnjo mesa so namre potrebne velike povrine zemlje, ki se pridobivajo s sekanjem gozdov (v J. Ameriki je bilo v zadnjih treh letih za potrebe ivinoreje posekanih ve kot 25% tropskega gozda). 11% rodovitne zemlje pokrivajo polja (od tega je 40% namenjenih produkciji krme za ivino), nadaljnjih 24% pa predstavljajo paniki ivine za produkcijo mesa in mesnih izdelkov. Zaradi krenja gozdov se e dodatno poveuje vsebnost toplogrednih plinov (manja je absorpcija CO2), k produkciji katerih ima glavni prispevek prav ivinoreja (v Avstraliji in ZDA ocenjujejo, da 1/7 vseh toplogrednih plinov izvira iz ivinoreje, samo govedo namre proizvede 20% skupne svetovne emisije metana (vsa ivina skupaj pa ok. 30%). Po podatkih avstrijskega zveznega urada za okolje je v l. '97 ivalska industrija ustvarila 86% skupne emisije amoniaka v Avstriji,). Enako pere je problem onesnaenje vode in tal. Samo amerika ivinorejska industrija pridela 130-krat ve odpadkov, kot celotno svetovno prebivalstvo. Znano je tudi, da je industrijska ivinoreja eden glavnih razlogov za lakoto, pomanjkanje pitne vode ter energije. 40% vseh poljin (v ZDA ve kot 50%) se namre uporabi za hrano rejne ivine. K temu dodajmo e podatke o izgubi hranilnih proteinov, saj za pridelavo enega kilograma ivalskih proteinov ivali zauijejo skoraj 6kg rastlinskih proteinov iz ita za krmo (npr. za kilogram govedine porabimo 14kg ita). Skoraj 70% (v ZDA 85%) vse pitne vode se uporabi v kmetijstvu, od tega pa velika veina za mesno industrijo (za kilogram govedine se porabi 100.000 litrov vode, za kilogram itaric ok. 900 litrov, za kilogram perutnine 3500 litrov, za kilogram krompirja pa 500 litrov vode). Tudi poraba fosilnih goriv je za pridelavo mesnih proteinov v povpreju osem krat vija, kot za pridelavo rastlinskih. Negativni vplivi intenzivne ivinoreje se kaejo e na mnogih drugih podrojih. Tako npr. letno 76 milijonov Amerianov zboli, 5000 pa umre zaradi bolezni, povezanih s prehrano (katerih povzroitelji so preteno bakterije in virusi v mesu in mesnih izdelkih). Po ocenah amerikega fiskalnega urada (General Accounting Office GAO) je dravni proraun zaradi tega obremenjen za ok. 22 milijard dolarjev letno. Ve v npr.: Pimentel, Westra, Noss: Ecological Integrity: Integrating enviroment, conservation, and health, 2000.

22

PRAVICE IVALI

poskusi se utemeljujejo z napredkom, ki bi ga naj prinesli v znanosti23, za lovekove prakse izkorianja ivali (ivalski vrtovi, rodeo, portni lov in ribolov,) pa gre v prvi vrsti zgolj za zabavo. Glede utemeljenosti teh razlogov je mogoe izraziti precejnje pomisleke. Tako je vsekakor najmanj utemeljeno izkorianje ivali za zabavo, saj je tukaj najbolj oiten razkorak med osnovnim interesom ivali do netrpljenja ter lovekovo eljo po doloeni obliki zabave. Nadalje gojenja ivali z namenom pridobivanja usnja, krzna in podobno, ob zadostni koliini drugih materialov, vsekakor ne moremo teti kot osnovno lovekovo potrebo, hkrati pa tudi samo uivanje mesa ni bistvenega pomena za lovekovo preivetje, saj e dolgo ve ne velja zmotno preprianje, da je meso nujo potrebno v lovekovi prehrani24. Kar zadeva utemeljenost poskusov zaradi napredka v znanosti in korist za loveka, je potrebno poudariti, da etudi iz poskusov na ivalih lahko pridobimo za loveka koristne informacije, to e ne pomeni, da so takni poskusi edini ali najuinkoviteji nain reevanja lovekovih zdravstvenih problemov. K temu lahko dodamo e vpraljivost ekstrapolacije rezultatov iz ivalskih poskusov na loveka in podatek, da je veina izmed ve deset milijonov ivali, kolikor jih je v ZDA letno zajetih z vivisekcijo, uporabljenih v popolnoma neproduktivnih in nepomembnih raziskavah25.

23

Poskuse na vretenarjih se sme izvajati samo, e se priakuje, da bo trpljenje ivali etino sprejemljivo v primerjavi s priakovanim dosekom. (3. odstavek 21. lena ZZZiv). 24 Pravzaprav noveje tudije kaejo prav nasprotno. Tako raziskave Univerze Gieen, Centra za raziskovanje raka v Heidelbergu in Zveznega urada za zdravje v Berlinu razkrivajo, da imajo vegetarijanci vijo priakovano ivljenjsko dobo, manjo nagnjenost k raku, nije vrednosti holesterola, dosegajo ugodneje vrednosti, kar zadeva krvni pritisk, telesno teo in pogostnost obolevanja. Prav tako mesna prehrana povzroa mnoge bolezni in teave, kot npr. sladkorno bolezen, arteriosklerozo, srni infarkt, raka, depresije, demenco ipd. Ve na: http:// www.osvoboditev-zivali.org/raziskave_z_vegetarijanci.htm. Podobno je tudi mnenje Amerikega dietetinega zdruenja (ADA) na: http://www.eatright.org/cps/rde/xchg/ada/hs.xsl/advocacy_933_ENU_HTML.htm 25 Tukaj imamo v mislih raziskave, kot je sledea, opravljena na fakulteti Berkeley v Kaliforniji, kjer so celo desetletje s pomojo hormonov poskuali spremeniti pse v psice in obratno. Prili so do zakljuka, da se v doloenem primeru pri psici lahko razvije neke vrste moki spolni ud, ki pa je popolnoma neuporaben. Prav tako, po besedah Vincenta P. Dola v ve kot 60 letih raziskav z alkoholom na ivalskih modelih ne moremo potegniti vzporednic s lovekovim kroninim pitjem alkohola, kot tudi nismo odkrili temeljnih razlogov za to lovekovo samounievalno vedenje (podobno velja tudi za uporabo drugih drog). Ve o neaplikativnosti podatkov, pridobljenih z vivisekcijo na loveka, mono vpraljivih raziskavah v izobraevalne namene ter alternativnih metodah, glej npr. Francione, 2000: 31-49; Singer, 1995: 25-94; U.S. Congress, Office of Technology Assessment: Alternatives to Animal Use in Research, Testing, and Education na http://www.wws.princeton.edu/ota/ns20/alpha_f.html

23

Miha Lah

Takna zakonodaja ne more uspeno ititi ivali. To se nam kae ne samo ob sedanjem neuinkovitem varstvu ivali, temve tudi v iz zgodovine znanem primeru suenjstva. Institut suenjstva je bil zelo podoben dananjemu institutu lastnitva ivali26 in zakoni so, tako kot sedaj z ivalmi, od lastnikov zahtevali humano ravnanje s sunji in jim nalagali doloene druge obveznosti. Sunjem so pripisovali doloene interese, ki bi jih naj njihovi lastniki spotovali, vendar pa dejansko uinkovite zaite za sunje ni bilo. Razlog je popolnoma enak kot pri odnosu do ivali sunji so bili stvari oziroma lastnina in tako brez vsakrne moralne vrednosti per se. Podobno kot smo prej ugotovili za ivali, je bil torej v konfliktu interesov med sunjem in lastnikom rezultat e vnaprej znan, saj zaradi njegovega statusa lastnine in ekonomske koristi za lastnika suenj ni mogel biti enakovreden tekmec. Zakoni, ki so regulirali odnos med sunji in njihovimi lastniki, so bili z vidika varstva interesov sunjev neprimerni, saj zahteve po humanem ravnanju niso zdruljive z institutom suenjstva, ki je sam po sebi nehuman. Danes, ko se praktino vsi strinjamo s prepovedjo (lovekega) suenjstva, namre ne ugotavljamo, ali ima suenj pravico, da je pretepen samo trikrat na teden namesto petkrat, temve da ima vsak lovek pravico, da sploh ni obravnavan kot suenj. etudi bi takna oblika izkorianja prinesla koristi za mnoge druge, se nam misel, da bi ljudi uporabljali kot stvari oziroma sredstva za svoje potrebe, zdi popolnoma nesprejemljiva. Vidimo, da tak hibridni sistem kot smo ga poznali pri sunjih ter sedaj pri ivalih, ki tehta interese oseb z navideznimi interesi stvari, ni ne uinkovit ne smiseln. Sunji so bili umaknjeni iz kroga objektov in povzdignjeni na raven subjektov. Tudi pri ivalih imamo predvsem dve monosti in sicer, da ohranimo njihov status kot stvari in jim ne pripiemo nikakrne moralne vrednosti (in pravno upotevnih interesov), zaradi esar jih lahko muimo in izkoriamo iz kakrnegakoli razloga, ki nam bo prinaal korist. V tem primeru je tudi
26

Sunji so bili obravnavani kot lastnina, torej so lahko bili prodani, kupljeni, zastavljeni, itd., e je kdo pokodoval tujega sunja, je bil odgovoren lastniku (ne pa sunju) za povzroeno kodo, sunji niso mogli sklepati pogodb, imeti lastnine, biti stranka v postopku ter imeti pravic in dolnosti (Koroec, 2000: 86-87; Stampp, 1989: 192-193)

24

PRAVICE IVALI

regulacija odnosa loveka do ivali v takni obliki, kot jo imamo sedaj, nepotrebna. Lahko pa se postavimo na stalie, da imajo ivali moralno upoteven interes 27, da niso predmet nepotrebnega izkorianja in trpljenja, kar seveda od nas zahteva, da ponovno razmislimo o moralnem (in s tem tudi pravnem) statusu ivali ter damo naelu humanega ravnanja prostor za njegovo smiselno uveljavitev.

3.2. Osnovna vpraanja glede pravic ivali

Kadar govorimo o pravicah ivali, se moramo zavedati, da je koncept pravic razvil lovek. Je tudi edini, ki ga je sposoben razumeti, zato so pravice ivali namenjene postavitvi meje lovekovemu ravnanju v smislu lovekovih dolnosti kot korelata pravic ivali. Ta meja mora biti jasna, e elimo pravice ivali umestiti v obstoje pravni sistem, to pa je nujno za uinkovito varovanje interesov ivali, saj v nasprotnem primeru lahko govorimo zgolj o moralni dolnosti, ki ne omogoa uporabe pravne prisile za zavarovanje pravic 28. Iz teh razlogov je potrebno, da vpraanja s podroja pravic ivali reujemo na podoben nain, kot to velja za podroje lovekovih pravic, seveda ob upotevanju specifine narave tega podroja29. Poleg podobnosti v vsebinskem smislu, ki utemeljujejo takno analogno obravnavo, pa med teorijo pravic ivali in teorijo lovekovih pravic obstajajo tudi druge vzporednice. Tako denimo o priznanju pravic ivali s strani pozitivnega prava zaenkrat e ne moremo govoriti. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da etudi v modernem svetu vsem ljudem priznavamo
27

Nesporno je, da ljudje ivalim e pripisujemo doloeno moralno vrednost. To se vidi predvsem v idejah zakonov za zaito ivali, mednarodnih deklaracijah (Univerzalna deklaracija o pravicah ivali (1978), katere 14. len doloa: ivalske pravice morajo biti zavarovane enako kot lovekove pravice.) kot tudi v vsakodnevnem ivljenju. Tako na primer ve kot 50 odstotkov Amerianov verjame, da ni sprejemljivo ubijati ivali za krzno ali jih loviti za port (Chicago Tribune, 25 januar, 1996) ter da so ivali v vseh pomembnih pogledih enake kot ljudje. 94 odstotkov Britancev meni, da bi ivali morale biti zaitene pred krutimi dejanji (Daily Telegraph, 3. november, 1995: 12), samo 14% Evropejcev podpira poskuse, v katerih trpijo ivali, etudi za namen pridobivanja zdravil za ljudi (po Frencione, 2000: xix) 28 Za (pravne) pravice in dolnosti, ki varujejo najosnovneje dobrine (ivljenje, telesna integriteta) velja, da imajo svoje korenine (bolje reeno: hkrati obstajajo) v sferi morale. V naravi teh dobrin je, kot ugotavlja npr. Pavnik (2001, 244), da za svoje uinkovito delovanje terjajo zunanje varstvo s strani pravnega reda. Glej tudi: Pavnik, Polajnar-Pavnik, Wedam-Luki, 1997: 56, kjer Cerar ugotavlja, da je sleherna pravica, kot pravni pojem, izvedena iz neke svoboine, kot ne-pravne kategorije, ki ima svoje mesto v filozofiji oziroma v tistih razsenostih lovekovega dojemanja, ki so bolj ponotranjena (kot nasprotje pozunanjenemu pravu). (ve o odnosu pravo morala tudi v Radbruch: Filozofija prava 70-80, 84-94). 29 Zavedati se moramo velikega mnotva ivalskih vrst ter razlik med njimi, prav tako pa relevantnih razlik med lovekom in ivalmi.

25

Miha Lah

sposobnosti biti subjekt pravic, vsaj tistih najosnovnejih30, pa temu vedno ni bilo tako. Najoitneji je primer suenjstva, ki je bilo v drubi prisotno in sprejeto od nastanka prvih civilizacij pa vse do nedavnega, pri emer se doloene sodobne oblike suenjstva e vedno pojavljajo31. Zavoljo podobnega odnosa odvisnosti se sedanji poloaj ivali mnogokrat primerja in celo enai s poloajem nekdanjih sunjev. Nadalje bi lahko izpostavili e primer deprivilegiranega prebivalstva v srednjem veku, kastni sistem v Indiji in podobno. Prav tako kot teorije pravic ivali je torej tudi doktrina lovekovih pravic zelo mlada, glede na ve tisoletno zgodovino lovetva32. Podobno bi lahko trdili tudi glede uveljavljanja v praksi nezmonost zagotavljanja v praksi je namre pogost ugovor glede priznanja pravic ivalim najveje in najbolj grobe kritve lovekovih pravic se dogajajo prav v zadnjem stoletju, v katerem smo bili pria dveh svetovnih vojn, mnogih genocidov (celo na obmoju bive Jugoslavije), diktatur, apartheida, pa zaradi tega ne govorimo o nesmiselnosti lovekovih pravic, prej nasprotno. Seveda pa moramo, kadar elimo obravnavati pravice ivali v smislu teorije lovekovih pravic, najprej odgovoriti na vpraanje: ali so ivali sploh lahko nosilci pravic in dolnosti, se pravi, ali lahko imajo pravno sposobnost33 in so tako subjekti v pravu? Kot pravni subjekt v smislu nosilca pravnih dejanj, pravnih sprememb ter pravnih posledic lahko v

30

Glede tega, katere so tiste najosnovneje lovekove pravice, bi pri razlinih avtorjih naleteli na razlien seznam le-teh, vendar pa bi pri vseh lahko nali nekaj skupnih, kot so: pravica do ivljenja/preivetja/obstanka, do zaite pred muenjem, suenjstvom itd., ki so med drugim vsebovane tudi v Sploni deklaraciji o lovekovih pravicah iz leta 1948. 31 Pri tem imamo v mislih izkorianje otrok in ensk kot poceni delovno silo v tovarnah na industrijsko hitro razvijajoem se Daljnem vzhodu. Vzroke za takno grobo krenje lovekovih pravic, ki se dogaja zaradi interesov kapitala, lahko paradoksalno iemo v popolni liberalizaciji, ki izhaja prav iz zahteve po nedotakljivosti lastninske pravice kot ene temeljnih lovekovih pravic. 32 eprav je pri loveku e od nekdaj prisotna zavest, da je lahko do neesa upravien ter, da je na drugi strani nekdo primoran na doloen nain ravnati (ali se neesa vzdrati), pa zaetek razvoja doktrine lovekovih pravic povezujemo z zaetkom uveljavljanja naravnega prava v Evropi v zaetku 17. st. Znotraj pozitivnega prava pa lahko o pravicah govorimo od 19. st. naprej, ko se naravno pravo umakne pozitivnemu oziroma, kot ta preobrat imenuje Maritain: zmaga pravnega pozitivizma nad doktrino naravnega prava (2002, 102). Potreba za priznanje pravic ivali se ni pojavila bistveno kasneje. Kot e reeno, njen zaetek pripisujemo Benthamu, ki je leta 1789 izrazil preprianje, da tudi ivali potrebujejo pravice. 33 Pravna sposobnost je abstraktno predvidena monost, da je pravni subjekt nosilec pravice in dolnosti (Pavnik, 2001: 100).

26

PRAVICE IVALI

sedanjem pozitivnem pravu nastopa samo lovek34. eprav vsakokratni pravni red doloa lastnosti, ki so potrebne za priznanje pravne subjektivitete, pa moderno pravo priznava vsem posameznikom splono in enako pravno sposobnost, da so nosilci pravic in dolnosti35 (Pavnik, 2001: 98). Takna izpeljava mora razumljivo biti v skladu z naelom pravne enakosti kot enim temeljnih nael v pravu (Pavnik, 2001: 100). To naelo v naem primeru zahteva, da imajo enake pravice in dolnosti tisti subjekti, ki so si med seboj v bistvenem enaki, v kolikor seveda ne obstaja utemeljen razlog za drugano obravnavo in obratno: kadar se v bistvenem razlikujejo, je drugana obravnava upraviena. Tako so na eni strani vsa loveka bitja ne glede na starost, spol, raso, inteligenco ali kakrnokoli drugo znailnost vkljuena v krog pravne sposobnosti, po drugi strani pa so iz tega kroga izkljuene vse ivali. In ker tako terja naelo enakosti, iz katerega izhajamo, moramo za takno razlikovanje bodisi dokazati, da se ljudje in ivali v bistvenem razlikujejo, bodisi predstaviti kak drug razlog, ki utemeljuje drugano obravnavo. e zgoraj smo nakazali vpraljivost utemeljenosti razlogov za razlino obravnavo, preko teorij dveh najodmevnejih predstavnikov zagovornikov ivali36 pa se bomo z namenom, da se prebijemo do konne reitve, e dodatno poglobili v to tematiko. etudi je dokazno breme na tistih, ki ivalim odrekajo moralno/pravno upotevnost, saj morajo prikazati in utemeljiti bistveno razliko loveka od ivali, v kolikor elijo slednje izkljuiti iz kroga pravic, bomo kljub temu obravnavali doloene lastnosti, ki se obiajno tejejo kot relevantne za takno izkljuitev, ter pokazali, katere karakteristike so dejansko pomembne za doloanje moralnega/pravnega statusa ivali.
34

Bodisi kot fizina oseba ali v okviru pravne osebe. loveka v pravu razumemo kot pravnega naslovljenca, za katerega pravne norme opredeljujejo razline pravne vloge. Pri tem gre za redukcijo naravnega, celovitega loveka na pravni subjekt oz. fizino osebo, ki je konstrukt pravnega reda in s tem zgolj pribliek naravnemu loveku (ve o tem: Cerar, 1996: 13-40 ter Pavnik, 2001: 98-100). 35 Tukaj velja opozoriti na identinost pojmov, kot so pravna sposobnost, oseba ter subjekt pravic in dolnosti. Vsak, ki ima pravno sposobnost, je subjekt pravic in dolnosti oziroma oseba v pravu in obratno ali kot pravi Fingar, gre tukaj za tavtologijo (Fingar, 1952: 9). 36 V nai terminologiji se pogosto napano uporablja izraz: zagovorniki pravic ivali. Ta izraz ni najbolj primeren, saj se vsi zagovorniki izboljanja razmer za ivali ne zavzemajo za priznanje njihovih pravic, temve ponujajo razne druge reitve (na primer Singer - animal welfare). Bolj sploen in primerneji je anglo-saksonski izraz Animal advocates, ki ne predpostavlja potrebe po priznanju pravic.

27

Miha Lah

3.2. Teorija pravic ivali 3.2.1 Peter Singer

Najprej bomo vzeli v precep Benthamovega somiljenika, Petra Singerja, ki je eden najbolj priznanih zagovornikov ivali in katerega knjigo Animal Liberation, izdano v 70-ih letih prejnjega stoletja, nekateri tejejo za temeljno delo na podroju varstva ivali. Njegova teorija, ki predstavlja neposredno nadaljevanje Benthamovega utilitarizma, ima, kot reeno, prevladujo vpliv tudi v sedanji zakonodaji za zaito ivali. Prav zato se mi zdi primerno podrobneje obravnavati njegova stalia, ki so jih mnoga gibanja za osvoboditev ivali 37 premalo kritino sprejela za svoja. Njegove osnovne predpostavke so enake tistim, ki smo jih spoznali e pri Benthamu, in sicer, da moramo enako upotevati interese vseh vpletenih v doloenem ravnanju, ki je predmet presoje. Glede vpraanja nosilca interesov38 in lastnosti, ki so potrebne, da nekomu priznamo moralno upotevne interese, Singer pravi takole: Sposobnost obutenja boleine in ugodja je ne samo nujen, ampak tudi zadosten razlog, da lahko reemo, da ima bitje interes kot absolutni minimum je to interes, da ne trpi, (Singer, 1995: 8) ter zmonost trpljenja je tista nujno potrebna karakteristika, ki daje bitju pravico enakega upotevanjaZmonost trpljenja in obutenja ugodja je sploh prvi in nujni pogoj posedovanja interesov, pogoj, ki mora biti izpolnjen, preden lahko govorimo o interesih na smiseln nain. (ibid.: 7). Kot je poudarjal e Bentham, je sposobnost obutenja boleine in ugodja tisti razlikovalni znak, ki doloa krog subjektov, katerih interesi se v dani situaciji morajo upotevati. Do sedaj splono priznanim kriterijem, kot so razum, racionalnost, samozavedanje, pritevnost, svoboda odloanja, po katerih je subjekt interesov39 izkljuno lovek, Singer oita arbitrarnost in jih

37 38

Animal Liberation movements. Pri tem naj opozorim, da se Singer, za razliko od Benthama, naeloma izogiba izrazom pravice in nosilec pravice in raje govori o interesu in potrebi po dobrobiti, eprav pri tej terminologiji ni popolnoma dosleden, saj ko govori o interesu do ivljenja, uporabi tudi izraz pravica do ivljenja (npr: Singer, 1995: 19) 39 Ti kriteriji se pogosto omenjajo pri opredelitvi nosilca pravic (pravnega subjekta).

28

PRAVICE IVALI

oznai kot specistine40. Gre za to, da je vsaka od teh lastnosti, ki bi naj bila znailna zgolj za loveka in s katero se obiajno skua utemeljevati razliko med ljudmi in ivalmi, bodisi prisotna tudi pri ivalih bodisi je, kot bomo videli, ne najdemo pri doloeni skupini ljudi. Ker je torej potrebno upotevati interese vseh uteih (sentient) ivih bitij, moramo biti tudi do ivali skrbni in obzirni. To, razumljivo, izhaja iz naela enakosti, ki terja enako obravnavo (equal consideration) in tako zavraa specistino povelievanje interesov ljudi nad interesi ivali. Singer obsoja lovekovo ravnanje, ki ne ustreza tem zahtevam, pri tem ima v mislih predvsem neutemeljeno zadovoljevanje povsem nepotrebnih in trivialnih lovekovih interesov na raun najbolj bistvenega interesa ivali, to je netrpljenja. Poleg interesa do netrpljenja lahko izpostavimo tudi druge primarne interese ivali, ki se v doloeni meri skladajo z njihovimi osnovnimi potrebami, med katere lahko tejemo na primer potrebo po prostoru, vodi, hrani ter vodenju vrsti lastnega socialnega in spolnega ivljenja. V tem pogledu so interesi ivali in ljudi enaki in jih je potrebno tudi v enaki meri upotevati, pri emer e Singer opozarja, da: Osnovni princip enakosti ne zahteva enakega ali identinega postopanja; zahteva enako upotevanje. Enako upotevanje razlinih bitij lahko pripelje do razlinega postopanja in razlinih pravic, (ibid.: 2) kar dejansko pomeni, da je postopanje v konkretnem primeru odvisno od narave in znailnosti tistih, na katere je nae ravnanje usmerjeno, saj se enaki interesi pri razlinih bitjih ne zadovoljujejo nujno na enak nain. Ker ljudje in ivali niso enaki v vseh pogledih, se v tem smislu razlikuje tudi postopanje pri zadovoljevanju enakih interesov. Tako se lovekova skrb za dobrobit ivali nanaa na varovanje zgoraj omenjenih osnovnih interesov oziroma potreb, pri loveku pa se ta ista skrb raziri tudi na druga podroja, v skladu z njegovimi razlinimi interesi, kot so na primer izobraevanje, politino udejstvovanje, zaposlitev in tako naprej, pri emer moramo
40

Pojem specizem izhaja iz analogije z rasizmom ali seksizmom in sicer gre za predsodek, ki favorizira interese predstavnikov lastne vrste. Enako kot je neupraviena diskriminacija na podlagi rase ali spola, je tudi izkorianje ivali, ki temelji zgolj na predpostavki o pripadnosti drugi vrsti, neutemeljeno. Izraz specizem je uvedel Richard D. Ryder, v splono rabo pa je priel po izidu Singerjeve Anima Liberation, leta 1989 je bil zajet tudi v drugi izdaji The Oxford English Dictionary. Kot bomo videli, se nenazadnje tudi Singer na nek nain oklepa specistinega kriterija (samozavedanje), s katerim upraviuje uporabo ivali v lovekove namene.

29

Miha Lah

upotevati, da: temeljni princip upotevati interese bitja, kakrnikoli pa ti interesi so mora, glede na naelo enakosti, veljati za vse: bele ali rne, moke ali enske, ljudi ali neljudi. (ibid: 5) Osnovni interesi ivali se najbolj mnoino krijo pri intenzivni industrijski ivinoreji in laboratorijskih poskusih, kjer ivali trpijo predvsem zaradi poveanja lovekovega udobja ali pa celo iz popolnoma nepotrebnih razlogov. Kljub temu da Singer takno poetje grobo obsoja in zavraa misel, da so ivali zgolj ekonomsko koristne dobrine, pa ne nasprotuje poskusom v absolutnem smislu, prav tako po njegovem ubijanje ivali za hrano in obleko ni moralno nesprejemljivo, v kolikor gre za ivali, ki so do smrti ivele svoji vrsti primerno ivljenje brez trpljenja. Na tem mestu se nam vsili vpraanje: kako so te ivali, ki jih gojimo z namenom, da jih ubijemo in uporabimo za svoje potrebe, sploh lahko kaj drugega kot ekonomsko koristne dobrine? Razlogov za takno kontradiktorno stalie je ve. Eden izmed njih je zagotovo dejstvo, da imamo pri Singerju, tako kot pri Benthamu, opravka s t.i. act-utilitarizmom 41, za katerega je znailno, da v vsaki situaciji pride do tehtanja koristi vseh prizadetih subjektov. Za razliko od Benthama, pri katerem so koristne posledice tiste, ki poveujejo (utno) ugodje, pa so pri Singerju relevantne tiste posledice, ki so v skladu z interesi vpletenih. Gre za razliico act-utilitarizma, imenovano utilitarizem preferenc (preference ali interest utilitarizem). Oba avtorja v skrajnih primerih dopuata monost rtvovanja posameznika v imenu kolektivne sree, v kolikor interesi (pri Singerju) skupine odtehtajo interese posameznika. V tem smislu lahko razloimo monosti poskusov na ivalih in, seveda v duhu utilitarizma, tudi na ljudeh42. Oitno je, da je taken koncept popolnoma nezdruljiv z duhom

41

Za razliko od act-utilitarizma poznamo rule-utilitarizem, pri katerem se pravilnost dejanja ne ocenjuje glede na koristnost oziroma nekoristnost posledic v opazovani situaciji, temve je pravilnost/nepravilnost dejanja odvisna od posledic splonega pravila, kateremu mora slediti vsak, ki se znajde v enaki ali podobni situaciji. 42 if one, or even a dozen animals had to suffer experiments in order to save thousands, I would think it right and in accordance with equal consideration of interests that they should do. This, at any rate, is the answer a utilitarian must give. Those who believe in absolute rights might hold that it is always wrong to sacrifice one being whether human or animal for the benefit of another. (Singer, 1993: 67).

30

PRAVICE IVALI

lovekovih pravic in pravic ivali, zato je razumljivo, da tako Bentham kot Singer odrekata notranjo oziroma inherentno vrednost ivih bitij v smislu naravnih in neodtujljivih pravic. Takne pravice namre predstavljajo takno obliko zaite, ki onemogoa rtvovanje posameznika, etudi bi bile posledice kritve za marsikoga ugodne. To pa ni edini problem Singerjeve teorije. S poudarjanjem doloene superiorne lastnosti pri loveku, naj gre za razum, govor ali uporabo orodja, se pogosto eli utemeljiti oziroma upraviiti razlino obravnavo ivali. Kot reeno, Singer takne trditve oznai kot arbitrarne, specistine ali nerelevantne, po drugi strani pa tudi pri njem razlikovanje med ljudmi in ivalmi temelji na napani predpostavki, ki smo jo sreali e pri Benthamu, in sicer, da ivali z izjemo impanzov, orangutanov in goril43 nimajo refleksivne oblike zavesti, torej se ne zavedajo samih sebe ter iz tega razloga nimajo obutka za svoje nepretrgano bivanje in tako elje za obstoj v prihodnosti. Singer verjame, da ivali zaradi odsotnosti samozavedanja ne morejo imeti interesa do ivljenja, zato jih smrt ne more prizadeti44. Tako je ubijanje ivali, ob upotevanju njihovega interesa do netrpljenja, moralno sprejemljivo. Samo normalni ljudje, med katere teje tiste, ki so sposobni asovnega zavedanja lastnega obstoja in imajo na podlagi tega sposobnost razmiljanja za naprej ter gojijo upanje za prihodnost, lahko imajo interes do ivljenja. Smrt pa normalnega loveka prizadene ne samo zato, ker posega v njegov interes do ivljenja, temve e dodatno tudi zato, ker vpliva na vse ostale interese, ki jih je tak posameznik imel za prihodnost. Singer sicer pravi, da kljub temu specifinemu interesu, ki je prisoten zgolj pri veini ljudi45, ne smemo zanemariti nae neposredno moralne dolnosti do ivali, hkrati pa prav zaradi pomanjkanja tega interesa pri slednjih, le-te lahko ohranjajo status lastnine in jih lahko izkoriamo (ubijamo) za svoje

43

Tem primatom Singer pripisuje sposobnost samozavedanja in jih obravnava kot (normalnim) ljudem enake. Kasneje (v Practical Ethics) prizna to sposobnost tudi ostalim sesalcem. Glej tudi infra op.: 72 44 Tukaj lahko omenimo na primer Hegla, ki ivalim na podoben nain odreka pravico do ivljenja, ker nimajo volje oziroma hotenja do ivljenja (Hegel: 1996: 236-237) 45 Singer namre v isto skupino z ivalmi postavlja tudi teje prizadete, ljudi z nepopravljivo mogansko okvaro, dojenke ter skrajno senilne, ki prav tako ne posedujejo sposobnosti samozavedanja in zato nimajo interesa do ivljenja.

31

Miha Lah

potrebe, seveda v kolikor upotevamo njihov interes, da ne trpijo. V taknem sklepanju lahko najdemo kar nekaj teav. Kot prvo je pri Singerju problematino e samo poudarjanje pomanjkanja samozavedanja pri ivalih46. Kot bomo videli, je ta trditev neutemeljena in ne vzdri tee loginih izpeljav ter znanstvenih dokazov. e izhajamo iz opredelitve uteih bitij, za katera ni sporno, da imajo doloeno obliko zavesti47, ki je pogoj za posedovanje obutkov (boleine, ugodja, strahu,), lahko reemo, da se takno bitje zaveda svojih obutkov iz esar pa nujno izhaja, da ima tudi doloeno zavest o samem sebi. Ni nujno, da mora biti stopnja samozavedanja pri vseh bitjih enaka, (moralno) relevanten je e sam obstoj oziroma, kot je dejal e Charles Darwin: Najsi pa je duevna razlika med lovekom in vijimi opicami [v izvirniku: higher animals] e tako velika, gre tu vendar le za razliko v stopnji ne pa v bistvu, (Darwin, 1951: 122). Podobnega mnenja je tudi Donald Griffin, ki v knjigi Animal Minds ugotavlja, da je glavna razlika med loveko in ivalsko zavestjo prav vsebina. Griffin pravi, da med drugim ni mogoe izkljuiti doloene stopnje samozavedanja pri ivalih, saj dejstvo, da ivalim pripisujemo sposobnost zavedanja doloenih stvari (na primer boleine), nujno vsebuje tudi zavedanje svojega telesa in svojih dejanj. Kadar ival na primer tee, pleza ali lovi in te dejavnosti zavedno zaznava, se hkrati zaveda, da je prav ona tista, ki te stvari pone. V toku taknega sklepanja Francione nadaljuje, da se bitje, ki obuti boleino, zaveda, da se ta boleina dogaja njemu ter se iz tega razloga eli neprijetnim obutkom izogniti. Pravzaprav, da boleina sploh lahko nastane, jo nekdo mora zaznati oziroma kot takno dojemati ali kot smo e povedali: boleina lahko nastane samo pri bitju, ki je zmono izkustva svoje boleine; iz tega nujno sledi, da kdor dojema boleino, se v doloeni meri zaveda tudi sebe. Na tej

46

etudi predpostavljamo, da to dejansko dri (da se ivali ne zavedajo samih sebe), pa je vseeno na mestu vpraanje, ki si ga postavlja Johnson, in sicer: Kakno moralno teo (glede vpraanja ubijanja ivali) nosi takna veja kompleksnost zavesti? (Ve v Regan, Singer, 1989: Edvard Johnson: Life, Death, and Animals) 47 V povezavi z vpraanjem zavedanja ni sporno, da ivali imajo doloeno zavest (consciousness), pogosto pa se jim odreka sposobnost samozavedanja (self-consciousness), pri emer se zagovorniki taknega stalia sooijo s teavo natannega razlikovanja med obema oblikama zavesti, saj gre pri slednjem zgolj za vije in bolj kompleksno (ne pa razlino) stanje duha.

32

PRAVICE IVALI

podlagi se torej zdi nesmiselna trditev, da ivali utijo boleino ter se hkrati ne zavedajo samih sebe. Na prisotnost doloene stopnje samozavedanja pri ivalih je opozoril tudi nevrolog Antonio Damasio, ki pravi, da so loveki mogani zagotovo zavestni in razumni, vendar pa to velja tudi za mogane mnogih drugih vrst. Nujno za normalno zavest48 je neprestana logina povezava zaporedij in koordinacija duevnih podob, pridobljenih z razlinimi oblikami zaznav, usmerjena k reitvi problema. (Damasio, 1997). Damasio samozavedanje (self-consciousness) deli na core consciousness, ki obsega sposobnost doloenega organizma, da se zaveda samega sebe v sedanjosti, ter exstended consciousness, za obstoj katerega je e potrebno miljenje in pomnjenje, saj predstavlja spomine na preteklost, priakovanja za prihodnost ter zavedanje sedanjosti. Za nobeno od teh oblik pa ni pogoj sposobnost govora. Damasio trdi, da ima poleg loveka tudi mnogo ivalskih vrst sposobnost zavedanja sebe tukaj in zdaj, e ve, tudi pri primatih in psih so prisotne doloene oblike extended consciousness, za katere je potrebna sposobnost miljenja in pomnjenja49. Kognitivna etologija, ki prouuje obnaanje ivali v kontekstu evolucijske teorije, ponuja vrsto dokazov za takno stalie. Glede na to, kar vemo o ivalih, ta veda podpira pripisovanje vere, elja in hotenega ravnanja mnogim ivalim, saj je to najbolja razlaga za njihovo vedenje (DeGrazia, 2002: 52). Vzemimo kot primer priakovanje psa na gospodarjevo vrnitev. Ko pes slii zvoke za vrati, se razveseli, kadar prepozna gospodarja, saj priakuje blinje snidenje. V kolikor ne bi imel sposobnosti pomnjenja ter obutka za prihodnost, bi teko razloili njegovo veselje ob priakovanju ljubljene osebe. Podobno bi lahko rekli za mnogo ptiev, ki si za zelo dolgo obdobje zapomnijo, kam so skrili hrano, ki je trenutno ne potrebujejo. Po drugi strani pa skuajo mnogi etoloka spoznanja uporabiti kot
48 49

V originalu: normal mind Damsio svojo teorijo podpre s primerom pacienta Davida, ki je utrpel eno najhujih oblik globalne amnezije. Pokodbe na Davidovih moganih so bile tako hude, da si ni mogel zapomniti niesar dlje kot par sekund, kljub temu pa je bil zmoen interakcije z okolico tukaj in zdaj. Damasio razlaga, da ima David t.i. core consciousness, vendar mu kljub odsotnosti za normalne ljudi znailne extended consciousness ne moremo odrekati lastnosti zavedajoega se bitja.

33

Miha Lah

dokaz za pomanjkanje moralno pomembnih lastnosti. Tako na primer za odsotnost sposobnosti samozavedanja pri ivalih navajajo tudi dejstvo, da ivali (na primer psi) ne prepoznajo svojega odseva v ogledalu. Takni trditvi z lahkoto oitamo arbitrarnost. Ni namre nujno, da odsotnost vizualne predstave samega sebe pri psu pomeni tudi odsotnost zavedanja samega sebe, saj imajo razline ivali razline naine zaznavanja sebe in okolice. Tako kot ljudje prepoznamo svoj odsev v ogledalu, tako pes prepozna svoj vonj in s pomojo tega mesto, ki ga je e obiskal. Sposobnost prepoznanja samega sebe tako e zdale ni izkljuna lastnost loveka, enako kot to lahko reemo za mnoge druge kognitivne karakteristike, ki jih obiajno pripisujemo samo ljudem. Tako lahko ivali skozi miselni proces obdelujejo zapletene informacije na zelo kompleksne naine, komunicirajo tako med seboj kot z ljudmi50, pri emer podobnosti niso omejene zgolj na kognitivne in ustvene lastnosti, temve lahko, kot ugotavlja Frans de Waal, pri nekaterih ivalih zasledimo povsem oitno moralno ravnanje51. Kompleksne kognitivne sposobnosti so tako prisotne pri sesalcih, ptiih ter celo ribah52. Gotovo je, da je ta lastnost pri loveku drugae razvita kot pri ivalih, a drugae ne pomeni tudi bolje, vsaj v moralnem smislu ne (Francione, 2000: 141). e smo se zgoraj dotaknili vpraanja odsotnosti samozavedanja, esar posledica bi naj po Singerjevem mnenju bila indiferentnost ivali do lastnega ivljenja, pa se prav tako zdi teko razloljiva tudi sama trditev, da uteih bitij smrt ne prizadene, saj je logino gledano, prav utnost tista, ki pri nekem bitju nakazuje na interes do nadaljnjega obstoja. Kot ugotavlja Francione, utnost ni sama sebi namen, temve sredstvo za ohranjanje ivljenja. utea bitja
50

Mnoge opice so se nauile uporabljati loveko govorico s kretnjami ali pa svoje elje in potrebe sporoajo s pomojo raunalnikih simbolov. Pritlikava impanza Panbanisha npr. uporablja besednjak z ve kot 3000 besedami. Besede, ki so se pojavljale na raunalnikem zaslonu, je celo zaela s kredo zapisovati na tla, prav tako pa je lovekega jezika zaela uiti svojega eno leto starega sina. (Waal, 1996: 210; Francione, 2000: 116117) 51 Honesty, guilt, and the weighing of ethical dilemmas are traceable to specific areas of the brain. It should not surprise us, therefore, to find animal parallels. The human brain is a product of evolution. Despite its larger volume and greater complexity, it is fundamentally similar to the central nervous system of other mammals. (Waal, 1996: 218). Obstajajo namre tevilni primeri, v katerih ivali kaejo altruistino ravnanje tako do nesorodnih predstavnikov svoje lastne vrste, kakor tudi do predstavnikov drugih vrst, vkljuno z ljudmi. 52 Glej npr.: Bshary, Wickler, Fricke: Fish cognition: a primates eye view, 2002 in Sneddon, Braithwaite, Gentle: Do fishes have nociceptors? Evidence for the evolution of a vertebrate sensory system, 2003

34

PRAVICE IVALI

namre uporabljajo obutek boleine, da se izognejo situacijam, ki ogroajo njihovo zdravje in ivljenje, po drugi strani pa zaradi obutka ugodja stremijo k situacijam, ki poveujejo kvaliteto njihovega ivljenja. V smislu evolucije je prav sposobnost obutenja tisti mehanizem, ki omogoa preivetje in ohranjanje doloenih kompleksnih organizmov53. Nadalje si ivali, tako kot ljudje, ki v okviru zdravljenja trpijo boleino, ker vedo da jim bo to reilo ivljenje, pogosto zadajo e vejo boleino kadar si na primer odgriznejo ud, da se osvobodijo iz pasti z namenom, da bi ostale ive. S tega stalia je teko razloiti Singerjevo pozicijo, da bitja, ki so razvila zavest o boleini in ugodju, nimajo interesa do svojega nadaljnjega obstoja ter da upor ivali proti nevarnosti, ki ogroa njeno ivljenje, ne predstavlja dokaza za taken interes. e zdravo razumsko sklepanje nas privede do zakljuka, da v kolikor se ival upira obstojei gronji za ivljenje, s tem izkazuje doloen interes oziroma tenjo, da svoje ivljenje ohrani. Kot reeno predstavljta pri Singerju samozavedanje in sposobnost razmiljanja o prihodnosti lastnost, ki bistveno louje loveka od ivali, zaradi esar smo ubijanje ivali ni moralno nesprejemljivo. Vendar pa pomanjkanje samozavedanja ne vpliva zgolj na razliko pri smrti, temve, kot bomo videli, Singerjevo poudarjanje te lastnosti na eni stani odvzame mnogo tee utemeljevanju, s katerim na drugi strani zagovarja potrebo po zaiti ivali pred muenjem. Oglejmo si del njegovega argumenta proti muenju, ki pravi, da v kolikor smo upravieni do poskusov na ivalih, moramo v enaki meri izvajati poskuse tudi na dojenkih in umobolnih54, opravljanje poskusov izkljuno na ivalih pa oznai kot specistino. Seveda so za Singerja poskusi, ki krijo interes uteih bitij do netrpljenja, naeloma nesprejemljivi, a kadar je v skrajnih primerih to vendarle mogoe ne smemo pozabiti, da je Singer utilitarist

53

Ugovor, da gre zgolj za mehanske ivne impulze brez boleine oziroma druge zavedne zaznave z vidika evolucijske teorije, ni na mestu, sploh, e pomislimo, kaken pomen ima sposobnost obutenja pri loveku. Dejstvo, da pri lovekovih ivalskih prednikih in pri ostalih vretenarjih najdemo podobne ivne strukture (centralni ivni sistem) in fizioloke procese, ki pri ljudeh proizvajajo zavest in obutke v kombinaciji z njihovim obnaanjem ob boleini, nas upravieno napotuje na sklep, da ima boleina pri ivalih podobno funkcijo kot pri ljudeh. Glej tudi supra op.: 51. 54 Da se izogne problemu starevskih ustev, kot dodaten pogoj navaja osirotelost.

35

Miha Lah

ponovno daje prednost ljudem. To je precej nerazumljivo in v nasprotju z njegovo zahtevo po enakem upotevanju interesa do netrpljenja pri vseh uteih bitjih. Razlog za to, da ne zgolj smrt, temve tudi trpljenje in muenje povzroajo vejo kodo lovekovim interesom, Singer ponovno pripisuje dejstvu, da se slednji zavedajo svoje situacije in svojega obstoja v daljem asovnem obdobju, zaradi esar naj bi bil prisoten dodaten strah pred bodoo boleino, hkrati pa so lahko kreni e drugi interesi55, kar njihovo trpljenje samo e poveuje (Singer, 1993: 59, 1995: 15-16). Eden od poglavitnih razlogov, zakaj njegova teorija ne uspe uinkovito zaititi interesov ivali, je predvsem iz trditve o odsotnosti interesa do ivljenja pri ivalih izpeljana posledica, da so le-te lahko obravnavane kot nadomestljiva sredstva. Sam namre pravi, da je ivljenje ene ivali nadomestljivo z ustvarjenjem nove, ki bo ivela enako prijetno ivljenje (Singer, 1995: 228-229). Tak pogled se nam v veini primerov zdi tuj, sploh e pomislimo na hine ivali, ki jih nemalokrat obravnavamo kot prijatelje ali lane druine56, ne pa kot stvari, ki jih lahko preprosto zamenjamo. Spomnimo se sedaj, da Singer v skupino bitij, ki nimajo interesa do ivljenja poleg veine ivali priteva e ljudi s teko in nepopravljivo mogansko okvaro ter dojenke, ki jih potemtakem prav tako lahko obravnavamo kot sredstva. Ker Singer ostaja zvest svoji teoriji, tega tudi ne zanika, tako je v enem od intervjujev dejal, da samo po sebi ni narobe, e stari sponejo otroka zgolj z namenom, da ga ubijejo in njegove organe uporabijo za drugega bolnega otroka. V nadaljevanju se mu tudi ne zdi nesprejemljiva monost gojenja dojenkov za rezervne dele57. e smo za pogled, ki ivljenja (domaih) ivali obravnava kot nadomestljiva, rekli, da nam je tuj, potem se e z vejo teavo strinjamo s taknim Singerjevim sklepanjem. To pa ni edina teava, ki se tu pojavlja. Kot opozarja Regan, Singer svoje trditve, da so samo ivljenja ne-samozavedajoih se bitij lahko
55

S tem ima Singer v mislih predvsem interese, ki so usmerjeni v prihodnost in so zaradi ugrabitve in muenja postali neizvedljivi. 56 V Ameriki ve kot 50% ljudi ivi s psi ali makami, od tega ok. 90% te ivali smatra za lane druine. (Francione, 2000: xix). 57 WORLD Magazine, November 27, 2004, Vol. 19, No. 46

36

PRAVICE IVALI

obravnavana kot zamenljiva, ne pojasnjuje. e namre v smislu utilitarizma obravnavamo trditev, da lahko eno ival zamenjamo z drugo, pri kateri bo skupen setevek interesov enak kot pri prejnji, ni ovir za enak sklep, tudi kadar govorimo o ljudeh (Regan: 209). Podoben problem nekonsistentnosti zasledimo tudi, e se osredotoimo na za Singerjevo obliko actutilitarizma znailno obravnavo od primera do primera. V vsaki situaciji posebej se tehtajo interesi vpletenih in od rezultata je odvisno, ali je neko dejanje moralno sprejemljivo ali ne. e torej smrt ali muenje nekega tevila ivali v doloenem primeru prinese vejo korist za veje tevilo ljudi, bo takno dejanje upraviljivo. Zanimivo pa je, da takne obravnave od primera do primera ne zahteva pri koliziji najpomembnejih lovekovih interesov (npr.: e smo upravieni ubiti enega loveka, mu odvzeti organe in tako reiti tri ljudi). Predpostavlja namre, da imajo vsi ljudje interes, da niso obravnavani kot sredstvo za druge ter ta interes smatra za tako pomembnega, da se varuje v vseh, razen ekstremnih primerih. To nas napotuje na misel, da Singer, kadar gre za ivljenja ljudi, vendarle priznava doloeno pravicam podobno absolutno obliko zaite, kar hkrati nakazuje na nedoslednost pri uporabi njegove teorije. Seveda ne smemo pozabiti, da Singer poudarja vkljuitev ivali v moralno skupnost ter ostro kritizira Kanta in ostale, ki so interese ivali obravnavali kot moralno nepomembne. Prav tako zahteva, da mora naelo enakosti v primeru interesa do netrpljenja veljati za vsa utea bitja ne glede na raso, spol ali vrsto. Vendar pa hkrati, enako kot na primer Kant, verjame, da lahko ivali, ker nimajo sposobnosti samozavedanja ter interesa do ivljenja, obravnavamo kot zamenljiva sredstva. etudi po njegovem to dejstvo ivalim ne odreka moralno upotevnih interesov, pa je prav zaradi tega dejanska aplikacija naela enakosti (in enake obravnave) mono vpraljiva. V kolikor namre obravnavamo ivali kot stvari oziroma kot sredstva, ki jih lahko uporabljamo za lastne potrebe, to pomeni, kar priznava tudi Singer, da interesi ivali nikoli ne morejo biti enakovredni lovekovim. V lui njegovega utilitarizma to dejansko pomeni, da bo setevek negativnih posledic za ljudi pri njihovem prizadevanju za 37

Miha Lah

spotovanje interesa ivali do netrpljenja obiajno odtehtal pozitivne posledice, ki jih ima takno ravnanje za ivali. V primeru industrijske ivinoreje Singer sicer verjame, da imajo negativne posledice za ivali vejo teo kot koristi, ki jih pri tem ima lovek, zato je zanj takna oblika ivinoreje nesprejemljiva, vendar pa ob doslednem spotovanju svojih lastnih nazorov do te sodbe ni mogel priti. Singer namre v prvi vrsti upoteva samo interese neposredno udeleenih in pozabi na interese posrednih udeleencev, ki se jih posledice ravnanja prav tako dotaknejo, nadalje pa ne upoteva, da imajo po njegovi teoriji ljudje ne samo pomembneje, temve zaradi sposobnosti razmiljanja za prihodnost tudi vejo koliino interesov, ki jih moramo upotevati. Za konkretni primer popolne opustitve industrijske ivinoreje bi torej moral upotevati ekonomske posledice tistih, ki so s tem procesom neposredno povezani, kot so ivinorejci in mesarji, ter vseh, ki so posredno odvisni, kot so na primer zaposleni v mesno-predelovalni, prehrambeni, usnjarski in farmacevtski industriji, v restavracijah in trgovinah, veterini, oglaevalci, ki oglaujejo ivalske izdelke, udeleenci v izobraevanju in raziskavah s podroja agronomije itn. (Frey v Francione, 2000: 145). Posledice za mednarodno ekonomijo bi bile brez dvoma velike, kar seveda e ne pomeni, da bi to nujno odtehtalo in upravievalo vso trpljenje ivali, vsekakor pa obstaja velik dvom o tem, da je abolicija industrijske ivinoreje nujna posledica Singerjeve teorije Ta dvom pa je e toliko veji, e negativnim uinkom na ekonomijo pritejemo e dejstvo, da Singer interese ljudi vrednoti bolj kot interese ivali. Skozi obravnavo smo opozorili na mnoge ibke toke ter nedoslednosti Singerjeve teorije, ki proizvaja nepremostljive razlike med ljudmi in ivalmi, zaradi katerih je monost aplikacije naela enakosti na ivali mono oteena. Bistvena teava je namre v tem, kot ugotavlja tudi DeGrazia, da je naelo enake obravnave nezdruljivo z vsemi stalii, ki obravnavajo ivali kot dobrine za nao uporabo (DeGrazia, 1996: 47). Singer, kot da se tega ne bi zavedal, poudarja naelo enake obravnave pri upotevanju interesov ivali na eni strani, hkrati pa ne vidi kolizije s statusom ivali kot stvari, ki ga sam e vedno ohranja. Rezultat 38

PRAVICE IVALI

tega je, da nas njegova teorija, etudi poudarja moralno pomembnost interesov ivali, pripelje tono na isto mesto, kot so nas e prej Kant, Akvinski ali Locke. Za primerno varstvo ivali in njihovih interesov je torej nujno, da polje pravic razirimo tudi nanje. To pomeni, da jim moramo priznati status subjekta v pravu in jim podeliti vsaj osnovno pravico, da niso obravnavane kot stvari oziroma kot sredstva za zadovoljevanje lovekovih potreb.

3.2.2 Tom Regan

Regan kritizira Singerjevo teorijo, ker ta obravnava posameznika zgolj kot neke vrste zbiralnik (receptacle) pozitivnih in negativnih obutkov oziroma interesov, pri emer ele ti obutki/interesi napolnijo posameznika z vrednostjo. V utilitarizmu individuum sam po sebi nima nobene vrednosti, zaradi esar je lahko obravnavan kot sredstvo, ki ga lahko uporabimo za opraviljive cilje. Ker se Regan zaveda dejanskih problemov taknega pogleda, za razliko od Singerja, razvije teorijo moralnih pravic (upravienj), v katero vkljui tudi ivali. Bistvo njegovega argumenta predstavlja preprianje o enaki inherentni vrednosti, ki jo imajo posamezniki sami po sebi, takne posameznike pa imenuje subjekti ivljenja (subject of a life). Med subjekte ivljenja teje tista bitja, ki imajo preprianja in elje; zaznave, spomin in obutek za prihodnost, vkljuno s svojo lastno prihodnostjo, ustveno ivljenje, skupaj z obutki ugodja in boleine, preference in interese do dobrobiti, sposobnost, da sproijo dejavnost v smeri zasledovanja svojih elja in ciljev, psihofizino identiteto v asu in individualno dobrobit v smislu, da je njihovo izkustvo ivljenja zanje dobro ali slabo, logino neodvisno od njihove koristnosti za druge ter logino neodvisno od obravnavanja njih samih kot objektov interesov drugih. Tisti, ki zadovoljujejo kriterij subjekta ivljenja imajo razloevalno vrsto vrednosti inherentno vrednost in se jih ne obravnava ali z njimi ravna zgolj kot z zbiralniki. (Regan, 2004: 243). Vsi subjekti ivljenja, imajo enako inherentno vrednost, zaradi esar je tudi njihov moralni status enak, in znailnosti, kot so spol, rasa, vera ali druge lastnosti, kot so inteligenca, talent, osebnost, ne smejo biti relevantne. Regan 39

Miha Lah

poudarja, da zgornji kriteriji ne omogoajo nikakrnega arbitrarnega razlikovanja med moralnimi agenti in moralnimi pacienti58 in prav tako ne razlikovanja med lovekimi moralnimi pacienti (otroci, dojenki, senilni, umsko prizadeti) ter tistimi ivalskimi moralnimi pacienti, ki so kot subjekti ivljenja. Dejstvo, da imajo tako moralni agenti kot pacienti enako inherentno vrednost, pa samo po sebi ne doloa, kako naj ravnamo, zato Regan, da dosee celovitost svoje moralne teorije, razvije konsistenten sistem moralnih nael in pravic59. Najprej se nasloni na naelo pravinosti60, ki predstavlja temeljno moralno naelo, v skladu s katerim morajo seveda biti vsa ostala naela, e elimo, da predstavljajo veljavno osnovo za pravino moralno sodbo. To naelo nam pove, da moramo vse posameznike, ki so v bistvenem enaki v tem primeru so to posamezniki z inherentno vrednostjo obravnavati enako in hkrati terja, da mora vsak posameznik dobiti tisto, kar mu gre. Ker naelo pravinosti vsebinsko ne razkriva, kaj je tisto, kar posamezniku gre, uvede Regan naelo spotovanja (respect principle), saj smatra, da je to, kar nekomu gre, prav spotovanje, ki izvira iz samega postulata inherentne vrednosti. Zavoljo tega moramo s tistimi posamezniki, ki imajo inherentno vrednost ravnati na nain, ki spotuje njegovo inherentno vrednost. Tako oblikovano naelo zadovolji zahtevi po skladnosti s pravinostjo, saj narekuje, da smo dolni pri vseh subjektih ivljenja enako spotovati njihovo inherentno vrednost, e vedno pa ne doloa natanno, kaj to spotovanje od nas zahteva (Regan, 2004: 248-249). Z namenom da konkretizira zahtevano ravnanje, Regan na tem mestu vpelje naelo kode (harm principle), ki je dejansko derivat naela
58

Regan uporablja izraz moralni agent za osebe, ki razumejo moralne (in pravne) norme, v skladu z njimi delujejo in so lahko odgovorne. Za takne osebe se uporablja tudi izraz aktivni etini subjekt (Viskovi, 1995: 589), v pravu pa so to subjekti s poslovno sposobnostjo. Moralni pacienti ali pasivni etini subjekti oz. poslovno nesposobni v pravu niso sposobni nadzorovati svojega vedenja v tej meri, da bi lahko bili moralno (pravno) odgovorni za svoja dejanja. Loi dve skupini moralnih pacientov in sicer v prvo postavlja tiste posameznike, ki so zavestni in utei, vendar brez drugih miselnih sposobnosti, v drugo pa zavestne in utee posameznike, z miselnimi in voljnimi sposobnostmi, ki zadostijo kriteriju subjekta ivljenja (elje, spomini, obutek za prihodnost,). Sem uvra vse sesalce stareje od enega leta (Regan, 2004: 152-153). 59 Zaradi omejenega obsega tega dela, celotnega Reganovega argumentiranja veljavnosti moralnih nael in iz njih izhajajoih upravienj na tem mestu ni mogoe obravnavati. 60 Za Regana je to naelo univerzalno in naravno naelo, ki ima za posledico naravno dolnost biti pravien in temu odgovarjajoo pravico do pravinega obravnavanja.

40

PRAVICE IVALI

spotovanja. Njegov argument je, na kratko, slede: Vsi, ki izpolnjujejo kriterije za subjekt ivljenja, imajo individualno dobrobit in lahko izkuajo svoje ivljenje kot zanje dobro s tem, ko uspeno izpolnjujejo svoje interese in elje, ali slabo, kadar je njihova dobrobit okodovana. Vsi, ki imajo takno individualno dobrobit, imajo, kot vemo, inherentno vrednost in v kolikor ne uspemo subjektov obravnavati z dolnim spotovanjem do te vrednosti (to pa je takrat, kadar jih uporabljamo kot sredstva za druge cilje ali drugae zanemarjamo njihovo inherentno vrednost), krimo naelo spotovanja. Enako to velja, kadar ne spotujemo oziroma kodujemo njihovi dobrobiti. Iz povedanega sledi, da kodovanje dobrobiti posameznikov, ki so subjekti ivljenja, dejansko pomeni nespotovanje njihove inherentne vrednosti. Imamo torej dolnost tako do moralnih agentov kot do pacientov, da jim ne prizadenemo niesar, s imer bi jim kodovali, saj je to, v kolikor nasprotuje vije postavljenim naelom, nepravino (Regan, 2004: 262-265). Regan na podlagi teh nael izpelje moralne pravice, ki so univerzalne, naravne, torej enake za vse subjekte ivljenja ter neodvisne od kakrnegakoli pravnega sistema. Opredeli jih kot veljavne zahteve (subjekta) do neesa in nasproti nekomu, ki so v skladu z moralnimi naeli. Obstoj nae zahteve, s katero od nekoga terjamo doloeno ravnanje, torej izvira iz prej izpeljanih moralnih nael. Vsako bitje z inherentno vrednostjo lahko v skladu z naelom pravinosti zahteva tisto, kar mu gre, to pa je, kot vemo, spotljivo ravnanje oziroma spotovanje njihove vrednosti in odsotnost dejanj, ki jim povzroajo kodo. Zgolj postavitev zahteve e ne vzpostavi pravice, saj mora biti ta zahteva upraviena oziroma veljavna61. Zahteva je veljavna torej predstavlja pravico kadar je v skladu z veljavnimi moralnimi naeli. To ne pomeni samo, da je zahteva kot takna upraviena na podlagi moralnih nael, temve tudi, da lahko samo veljavna moralna naela vzpostavijo dolnost, ki predstavlja korelat veljavni zahtevi (t.j. pravici). Konkretno lahko od nekoga veljavno zahtevamo, da
61

Tukaj velja omeniti, da imajo lahko posamezniki zahteve, etudi jih ne zahtevajo ali celo nimajo sposobnosti, da bi jih postavili oziroma izrekli. Ali nekdo ima pravico, je torej odvisno od lastnosti nosilca samega, ne pa od njegove sposobnosti zahtevati to pravico (Regan, 2004: 284).

41

Miha Lah

nekaj stori, opusti oziroma se neesa vzdri, zgolj kadar to predstavlja njegovo dolnostno ravnanje, ki je utemeljeno v veljavnih moralnih naelih. Slede temu toku tako iz naela pravinosti na eni strani izhaja osnovna naravna pravica do pravinega obravnavanja, na drugi strani pa tej korelativna dolnost pravinega ravnanja. Ker je, kot reeno, pravino tisto, kar nekomu gre, in to je ravnanje, skladno z naelom spotovanja, iz pravice do pravinega obravnavanja jasno izvira pravica do spotljivega ravnanja in tej odgovarjajoa dolnost. Nadalje je, na enak nain kot iz naela spotovanja izhaja naelo kode, tudi pravica do nekodovanja (right not to be harmed) derivat pravice do spotljivega ravnanja. Ob tem Regan poudarja, da se pravice enako nanaajo tako na moralne agente kot moralne paciente, saj imajo vsi subjekti ivljenja enako inherentno vrednost in s tem enake pravice. (Regan, 2004: 272-278) Regan pa se tukaj e ne ustavi ter svoj sistem nael in pravic dopolni e z dvema naeloma, ki predstavljata izjemo od naela kode, saj je le-to (in iz njega izhajajoa pravica do nekodovanja) lahko v doloenih okoliinah kreno, vendar pa mora biti v vsakem primeru takna kritev upraviena in v skladu z naeli, ki so naelu kode nadrejeni. Kot takni nadrejeni naeli med drugim tejeta tudi naelo zmanjevanja kritev (the minimize overriding principle ali kraje the miniride principle) ter naelo veje kode (worse-off principle), ki neposredno izhajata iz naela spotovanja in sta uporabni v izrednih primerih. Prvo naelo se glasi: Kadar moramo izbirati med kritvijo pravic mnogih nedolnih ali pravic manjega tevila nedolnih, pri emer vsak posameznik utrpi prima facie primerljivo kodo, smo dolni izbrati kritev pravic manje skupine pred kritvijo pravic mnogih62. (Regan, 2004: 305). Ker so vsi posamezniki enaki v pravicah in pravica nobenega posameznika ni vredna ve, bi v primeru, e izberemo kritev vejega tevila posameznikov, enako pravico krili vekrat (pa za vsakega posameznika z enako pravico posebej). To pa ni
62

Gre za primere, ko imamo zaradi doloenih okoliin monost reiti samo eno od veih skupin posameznikov. Na primer imamo dve gorei hii, za kateri vemo, da je v prvi en sam, v drugi pa so trije posamezniki, asa pa je le toliko, da vdremo samo v eno hio in reimo stanujoe.

42

PRAVICE IVALI

v skladu z naelom spotovanja, iz katerega izhaja, da moramo izkazati enako spotovanje do enakih pravic; e bi torej dali prednost pravici enega posameznika nasproti enakim pravicam treh, bi to pomenilo, da je njegova pravica vredna ve kot vsaka pravica ostalih treh. Drugo naelo pa se nanaa na primere, kjer posamezniki ne utrpijo prima facie primerljive kode, zato moramo v posebnih okoliinah, ko izbiramo med kritvijo pravic mnogih nedolnih ali pravic manje skupine nedolnih, pri emer bi povzroena koda manjo skupino spravila v slabi poloaj kot kateregakoli predstavnika veje skupine, izbrati kritev pravic veje skupine63. (Regan 204: 308). Tukaj tevilnost ne igra vloge, saj je pomembna koliina kode, ki jo nekdo utrpi. e elimo v doloenem primeru nekoga obravnavati z dolnim spotovanjem (torej tako, kakor mu glede na naelo pravinosti gre), ne moremo enostavno izniiti kode, ki bi jo le-ta utrpel in jo primerjati s skupnim setevkom utrpljene kode vejega tevila drugih. Iz tega kratkega pregleda vidimo, da Regan razvije precej kompleksno teorijo moralnih pravic, v katero vkljui tudi tiste ivali, ki izpolnjujejo kriterije subjekta ivljenja. Nujne posledice taknega pogleda so brezpogojna opustitev vsakrnega izkorianja ivali za lovekove namene, saj iz naela spotovanja izhaja, da noben nosilec pravic ne more biti obravnavan kot sredstvo za dosego ciljev drugega, prav to pa se dogaja pri uporabi ivali za hrano, obleko, razvedrilo ali raziskave. Vendar pa ima tudi Reganova sicer konsistentna teorija ibke toke. Prvo predstavlja njegov primer reilnega olna, ki ponazarja konflikt interesov med lovekom in ivaljo in je slede: Imamo pet preivelih - tiri ljudi in enega psa, v olnu je prostora samo za tiri, zato morajo enega pustiti, da utone, e elijo ostali preiveti. V tej izjemni situaciji pride v potev naelo veje kode in ker Regan predpostavlja, da smrt za loveka predstavlja neprimerno vejo kodo kot za psa, moramo rtvovati slednjega. Nadaljuje, da je ne glede na tevilo psov, pa naj jih bo milijon, vedno potrebno reiti loveka (Regan 204: 324-325). Vidimo, da Regan
63

To naelo pride v potev na primer, ko zapremo cesto (in s tem onemogoimo prehod ve stotim), z namenom, da reimo ivljenje ponesreencu.

43

Miha Lah

dejansko razlikuje tudi med samimi subjekti ivljenja, kar zamaja trdnost njegovega argumenta. eprav poudarja, da to velja samo za skrajne primere in da tega ne gre posploevati, pa je za konsistentnost doloene teorije potrebno tudi v taknih primerih upotevati naelo enakosti. To pa, kot bomo videli, pomeni, da moramo imeti monost reiti bodisi loveka na raun ivali bodisi ival na raun loveka. Tudi kriteriji, ki omejujejo krog nosilcev pravic na subjekte ivljenja, se nam pri Reganu lahko zdijo vpraljivi. Gre za to, da tako nekatere ivali kot ljudje nimajo sposobnosti, da sproijo dejavnost v smeri zasledovanja svojih elja in ciljev, kljub temu pa imajo doloen obutek za prihodnost, vkljuno s svojo lastno prihodnostjo in psihofizino identiteto v asu. Nadalje lahko reemo, kot je razvidno e iz obravnave pri Singerju, da v kolikor gre za utea bitja, ki imajo interes, da ne trpijo, oziroma se izogibajo boleini, tudi za njih velja, da je njihovo izkustvo ivljenja, zanje dobro ali slabo, logino neodvisno od njihove koristnosti za druge ter logino neodvisno od obravnavanja njih samih kot objektov interesov drugih. Reganov precej kompleksen kriterij, v primerjavi s Singerjevim, torej ne uspe zaobjeti vseh ivalskih vrst in v bistvu tudi ne vseh ljudi, za katere je aplikacija pravic smiselna (potrebna/nujna)64.

3.2.3 Nova reitev

Dva vodilna zagovornika ivali, ki sta postavila teoretine temelje ivalske etike, kot vidimo, ne uspeta izdelati popolnoma zadovoljive teorije, ki bi nam ponudila odgovore na vsa odprta vpraanja glede pravic ivali. Vendar pa za nadaljevanje razprave o pravicah ivali ni treba popolnoma skreniti s poti, ki sta jo zartala e Singer in Regan. Namre, e njuni teoriji gledamo kot na nek nain suplementarni, se s sintezo obeh pogledov ter ob doloenih

64

Regan se zaveda, da kriterij subjekta ivljenja ne zajema dojenkov (mlajih od enega leta), ki jim na podlagi tega ne moremo pripisati pravic. Za reitev te teave predlaga, da dojenke obravnavamo, kot da (as if) imajo pravice. Tukaj je jasno, kot ugotavlja tudi Carruthers, da obravnavanje nekega bitja, kot da ima pravice, ne moremo enaiti z obravnavanjem bitja, ki pravice ima (Caruthers, 1994: 116 ).

44

PRAVICE IVALI

dopolnitvah lahko dokopljemo do konsistentne teorije, ki nam ponudi odgovore na vsa relevantna vpraanja. Ponovno se spomnimo, da obe izhajata iz naela enakosti, ki ga mora kot temeljno naelo sprejemati vsaka veljavna moralna teorija. Kot reeno, gre za formalno naelo, ki nam pove zgolj to, da moramo enake primere obravnavati enako, ne govori pa o vsebini samega moralnega sklepanja oziroma dejanja. Nadalje to naelo ne zahteva, da se vsi posamezniki obravnavajo enako, temve to velja samo za tiste, ki so si v bistvenih lastnostih enaki. Za razlino obravnavanje posameznikov z bistveno enakimi lastnostmi, ki so za doloen primer relevantne, mora obstajati utemeljen razlog ali, kot ta aspekt naela enakosti formulira Rachels: Ali razlika med posamezniki opraviuje razliko v obravnavanju, je odvisno od narave ravnanja, za katerega gre. Doloena razlika, ki v enem primeru opraviuje razlino obravnavanje, ga nujno ne upraviuje tudi v drugem. (v Regan, Singer, 1989: 99) To pomeni, kar smo nakazali e zgoraj, da bi morali za utemeljitev naega druganega obravnavanja ivali glede na ljudi, ponuditi primerne razloge oziroma izpostaviti doloeno relevantno lastnost, ki bi naa stalia in dejanja upravievala. e Bentham je opozoril na nerelevantnost kriterijev, kot so sposobnost racionalnega razmiljanja (eprav smo ugotovili, da je tudi to pri mnogih ivalih prisotno), razumevanja moralnih/pravnih pravil ali govora (v obliki, kot ga pozna lovek) pri sprejemu v moralno skupnost in poudarjal, da je za to pomembna zgolj lastnost nekega bitja, da je utee. eprav se ljudje in ivali mono razlikujemo (kar pa velja tudi za razlike med ljudmi samimi), pa imamo vsaj eno skupno lastnost, po kateri se razlikujemo od rastlin, kamnov in ostalega sveta: oboji smo utea bitja65 in iz tega razloga imamo interes, eljo ali tenjo po tem, da ne trpimo66. Kot poudarja Singer, je sposobnost utenja tista lastnost, ki je relevantna in zadostna, da uteemu bitju priznamo interes do netrpljenja in nobena druga karakteristika v tem primeru ni pomembna. Zgolj dejstvo, da neko dejanje povzroa boleino, je zadosten
65 66

Ta izraz tukaj razumemo v skladu z na zaetku podano definicijo uteih bitij (gl. pogl: 1.1) e v uvodu smo povedali, da v skupino uteih bitij naeloma tejemo vsaj vretenarje.

45

Miha Lah

razlog proti taknemu dejanju, saj je povzroanje boleine (brez razloga) drugemu uteemu bitju e samo po sebi napano/krivino. Skozi prizmo naela enakosti to pomeni, da imajo tako ivali kot ljudje enak interes oziroma tenjo do netrpljenja, ki jo moramo v enaki meri spotovati. Ko smo govorili o neuinkovitosti zakonodaje s podroja varstva ivali, smo ugotovili, da na idejni ravni ljudje e sprejemamo pogled, ki tudi ivalim pripisuje moralno upotevne interese, vendar pa s tem, ko jih obravnavamo kot stvari, dejanske zaite ne moremo priakovati. Do enakega zakljuka smo prili, ko smo obravnavali institut suenjstva, kjer interesi tistih ljudi, ki so imeli status stvari (sunji), niso teli za enakovredne interesom svobodnih ljudi. Jasno je, da v kolikor imata dve bitji enak interes do netrpljenja, pri emer je eno bitje v lasti drugega (pa naj gre za lovekega sunja ali ival), v nobenem primeru ne moremo govoriti o enakem obravnavanju njunih interesov, saj, kot smo videli, interes tistega, ki je v lasti, nikoli ne more biti enak interesu njegovega lastnika. Glede na prej izpostavljeno bistveno enako lastnost uteih bitij, ki je relevantna pri interesu do netrpljenja, je jasno, da v taknem primeru naela enakosti ni mogoe aplicirati ter da za neenako obravnavo nimamo opraviljivih razlogov. V primeru ljudi je danes seveda nesprejemljivo, da bi jih obravnavali kot stvari, torej kot sredstva, ki bi sluila za dosego doloenega cilja. etudi bi rtvovanje enega samega loveka prineslo koristi za mnoge druge67, je takna pekulacija v vsakem primeru izkljuena. Ne opravljamo namre nikakrnega tehtanja med interesi potencialne rtve, ter tistih, ki bi od tega lahko imeli koristi. Razlog za to je, da lovekovemu interesu do netrpljenja pripisujemo doloen pomen v moralni (in pravni) sferi, zato ljudi ne moremo obravnavati izkljuno kot stvari. e bi nekatere ljudi na tak nain vendarle lahko obravnavali, za to ne bi imeli opraviljivega razloga in tako ne bi zadostili naelu enakosti, saj interesi slednjih nikoli ne bi teli enako. Iz povedanega tako logino izhaja, da kadar imamo opravka s uteimi bitji, ki
67

Primer za to bi bil opravljanje boleih medicinskih poskusov na loveku brez soglasja, kot edina monost za iznajdbo zdravila za smrtonosno bolezen, kar bi reilo na milijone ivljenj.

46

PRAVICE IVALI

imajo zaradi te svoje lastnosti interes do netrpljenja in temu interesu pripisujemo moralno/pravno upotevnost, se takna bitja, ob doslednem upotevanju naela enakosti, nikoli ne morejo obravnavati kot sredstva za dosego ciljev drugih.

3.2.3.1 Pravica, da nisi obravnavan kot stvar

Kot smo povedali, so pomembneji interesi, elje in vrednote ljudi zavarovani s pravicami. etudi v svetu vlada precejnje nestrinjanje glede kroga pravic, ki bi jih naj imel lovek, pa velja pravzaprav univerzalen konsenz, da ljudje ne morejo biti obravnavani kot stvari (Fingar, 1972: 13). V retoriki pravic torej lahko reemo, da ima vsak lovek pravico, da ga ne obravnavamo kot stvar oziroma kot sredstvo za cilje drugih68. V bistvu gre za neke vrste osnovno/temeljno pravico, ki je predpogoj, da lahko ima subjekt tudi ostale pravice69. V naravi te pravice je, e se naveemo na utemeljevanje, kot ga predstavi Henry Shue, da je njen obstoj bistvena predpostavka za uspeno zadovoljevanje ostalih pravic. Iz tega izhaja, da teh osnovnih pravic ne moremo rtvovati na raun drugih pravic, saj v nasprotnem primeru dejansko ne bi bilo mogoe zadovoljevati nobene ostale pravice (Shue, 1996: 19-20). Konkretno to pomeni, da v kolikor nekomu ne priznamo pravice, da ni obravnavan kot stvar in je torej lahko kadarkoli ubit ali muen, ni smiselno govoriti na primer o svobodi govora, pravici do izobrazbe ali katerikoli drugi pravici. Kot ugotavlja Francione je ta osnovna pravica minimalni pogoj za lanstvo v moralni skupnosti, ki hkrati predstavnikom te skupnosti nudi stopnjo zaite, pod katero se ne moremo spustiti, e elimo uspeno ititi njihove interese. (Francione, 2000: 95, 97). V krog pravne upotevnosti so z namenom, da se uspeno itijo njihovi interesi, sprejeti vsi ljudje, saj imajo, kot reeno, splono in enako pravno sposobnost, kar za vsakega
68

Monih je ve formulacij, ki zajamejo bistvo, t.j., da subjekt nikoli ne more biti obravnavan kot stvar in na ta nain ne more biti v lasti nekoga drugega, s imer bi bila omejena njegova svoboda. Tako na primer Splona deklaracija o lovekovih pravicah (1948) v 6. lenu doloa: Vsakdo ima pravico, da ga povsod priznajo pred zakonom kot osebo, glej tudi nasl. op. 69 Francione to pravico opredeli kot pre-legal right (Francione, 2000: 93) . Podobno ugotavlja tudi Cerar, ki pravi, da je [v]se (lovekove) pravicemogoe izpeljati iz splone zahteve po vsestranski lovekovi svobodi pri emer omenja tudi Harta, ki je mnenja, da obstaja vsaj ena naravna (moralna) pravica loveka, in to je naravna pravica vseh ljudi, da smo svobodni (Cerar, 1997: 56).

47

Miha Lah

posameznika predstavlja minimalno varstvo, da v nobenem primeru ne bo obravnavan kot stvar. Po drugi strani pa so vse ivali iz tega kroga izkljuene, eprav je iz do sedaj povedanega jasno, da za takno obravnavo nimamo nobenega utemeljenega razloga. Neglede na to, na kaken nain elimo utemeljiti razlino obravnavo loveka in ivali, vedno ugotovimo, da vsa takna stalia temeljijo bodisi na specistini predpostavki vevrednosti loveke vrste bodisi na kriteriju, ki je za doloeno razlikovanje nerelevanten70. e torej elimo biti dosledni pri uporabi naela enakosti, moramo, tako kot smo to storili pri ljudeh, enak interes ivali, da ne trpijo, zavarovati tudi pri njih. Dejansko iz samega naela enakosti izhaja, da ga apliciramo na vsa utea bitja, kar dodatno pomeni, da smo primorani pravico, da nisi obravnavan kot stvar, raziriti na vsa takna bitja, ki imajo zaradi svoje utee narave interes do netrpljenja. Na tem mestu tudi e lahko odgovorimo na vpraanje ali so ivali sploh lahko nosilci pravic in dolnosti oziroma ali lahko imajo pravno sposobnost in so tako subjekti v pravu71?
70

Veljalo bi omeniti Rawlsa, ki v svoji knjigi Theory of justice, ob vpraanju o temeljih enakosti meni, da se na ivali naela pravinosti ne nanaajo. Njegov argument, za katerega se trudi, da ne bi bil arbitraren, izhaja iz teorije o drubeni pogodbi, kjer so samo moralne osebe lahko upraviene oziroma zaobjete z enako pravinostjo (equal justice), saj imajo samo te predstavo o dobrem ter obutek za pravinost. Rawls kot minimalen pogoj (kot bomo videli pa ni nujen) za moralno osebnost zahteva doloen minimum sposobnosti za dojemanje pravinosti, pri emer poudarja, da te pogoje izpolnjuje velika veina lovetva, ivali pa ne. Kar se tie problema tistih skupin, ki tega minimuma ne dosegajo, pa Rawls v primeru otrok pravi, da zaradi njihovega potenciala, da neko postanejo racionalni, so drugi (predvsem stari v okviru njihove skrbi za prihodnje generacije) pooblaeni, da ravnajo v njihovo korist na nain, kot bi oni ravnali, e bi bili racionalni. Pogodbeniki se tako zavarujejo pred monostjo, da bi njihove sposobnosti ostale nerazvite. Podobno velja za duevno ali drugae prizadete, pri emer dodaja, da gre pri njih za nesreo ali doloeno socialno okoliino ali krivico, zaradi esar so prikrajani za svoje sposobnosti. V normalnih razmerah pa ne obstaja nobena skupina ljudi, ki bi ji ta kapaciteta manjkala (Rawls, 1972:22,33,77). ibkosti tega argumenta za zagovarjanje neposrednih dolnosti (pravic) do vseh predstavnikov loveke vrste in hkratno odrekanje le teh za ivali se zaveda tudi Carruthers, zato predstavi dva razloga, zaradi katerih meni, da lahko lovekim moralnim pacientom podelimo pravice, hkrati pa ivali e vedno ostanejo zunaj kroga pravic. Prvi je slypery slope argument, ki pravi, da v kolikor odrekamo pravice nekaterim ljudem, ker niso racionalni agenti, se spustimo na spolzko poboje, kar lahko vodi do raznoraznega barbarstva do tistih, ki so racionalni agenti, saj med obojimi ni ostre meje. Ob tem pa predpostavlja, da takna ostra meja obstaja med ljudmi in ivalmi, kar je hkrati tudi teava tega argumenta, saj empirino gledano ni jasno, zakaj je v slednjem primeru meja ostreja. Drug argument se imenuje social instability in pravi, da bi izkljuitev dela ljudi iz kroga moralne upotevnosti privedel do socialne nestabilnosti, saj bi bili mnogi psiholoko nesposobni iveti v skladu s takno ureditvijo. (Carruthers, 1994: 114-117). Nastanek socialne nestabilnosti zaradi taknega pravila je pravzaprav malo verjeten, sploh ob mnogih dejanskih dokazih. Za podrobnejo kritiko glej Degrazia, 2002: 26-27; 1996: 54-56 in Francione, 2000: 123-124. 71 Tukaj nas bo zanimal predvsem pravni vidik subjektivitete, pri emer se ponovno spomnimo, da imamo naeloma dve monosti in sicer, da ivali obravnavamo kot subjekte, torej kot bitja, na katera se nanaa naelo enakosti in imajo moralno upotevne interese, ali kot stvari, na katere se naelo enakosti ne nanaa in njihovi interesi nimajo nobene moralne tee.

48

PRAVICE IVALI

Iz dosedanje analize je jasno, da jim s tem, ko naelo enakosti raztegnemo na ivali, moramo priznati tudi pravno sposobnost oziroma subjektiviteto, saj v nasprotnem primeru o priznanju pravic ne moremo govoriti. To, da so tudi ivali lahko subjekti 72, v pravu seveda ne pomeni, da so ivali v vseh pogledih enake kot ljudje (tako kot tudi ljudje med seboj niso enaki), prav tako to ne pomeni, da lahko imajo enake pravice; biti subjekt v pravu, pomeni zgolj to, da vsakokratni (pozitivni) pravni red doloenim interesom in lastnostim nekega bitja priznava pravno relevantnost in glede na to tem bitjem pripisuje doloeno pravno vlogo73. Pravzaprav priznanje pravne subjektivitete ivalim ne predstavlja pretirane novosti v pravni doktrini. e pri obravnavanju naela spotljivega ravnanja smo namre ugotovili, da je ideja tega naela, ki je inkorporirano v novejo zakonodajo s podroja zaite ivali, v vzpostavitvi direktnih dolnosti do ivali. Ker direktnih dolnosti ne moremo imeti do stvari v tem primeru gre za indirektne/posredne dolnosti temve samo do subjektov, ki imajo praviloma tej dolnosti korelativno pravico, je razumljivo, da priznavanje direktnih dolnosti do ivali (enako velja za sunje) ne more biti uspeno s hkratnim poudarjanjem njihovega statusa kot stvari oziroma z vzpostavljanjem nekega vmesnega - sui generis statusa med subjektom in stvarjo74. Ideja o pravni sposobnosti/subjektiviteti ivali je torej na nek nain e zasidrana v okviru nae pravne

72

Vpraanje, ali je ival lahko oseba oziroma subjekt, si postavi tudi Singer. V skladu z njegovim pogledom je lahko subjekt samo tisto bitje, ki se zaveda samega sebe (ima obutek za prihodnost,), zato je nadaljnje vpraanje: ali so ivali lahko samo-zavedajoa se bitja? Na podlagi empirinih izsledkov in etolokih dognanj ugotovi, da je ta lastnost pri primatih in ostalih sesalcih vsekakor prisotna, verjetno pa se mu zdi tudi, da bi enako lahko govorili za nekatere ostale vretenarje (v prvi izdaji Animal Liberation je to lastnost, kot reeno, pripisoval samo primatom). Ostalih ivali, ki se zavedajo boleine, ne pa tudi samih sebe (o vpraljivosti te trditve smo e govorili), ne moremo obravnavati kot subjekte. Posledica, ki jo prinese razlikovanje glede na subjektiviteto, je v tem, da bitja, ki jih lahko obravnavamo kot subjekte niso nadomestljiva, pri emer pa Singer v Practical Ethics in v novi dopolnjeni izdaji Animal Liberation pod vpraaj postavlja tudi nadomestljivost uteih, a ne samo-zavedajoih se bitij. (Singer, 1993: 110-137; 1995:228-229). J. N. Neumann je prav tako mnenja, da so za priznanje subjektivitete (osebnosti) potrebne doloene sposobnosti, vendar pa je vpraanje, ali je neko bitje lahko subjekt naj bo lovek ali ival v prvi vrsti odvisno od obnaanja in ravnanja v konkretni situaciji. Neumann namre poudarja, da je bistven element, kadar govorimo o priznavanju subjektivitete, medsebojna interakcija med bitji. Priznanje subjektivitete ivalim je torej najprej odvisno od lovekovega obravnavanja ivali, se pravi, kakno vrednost bo lovek ivali pripoznal: ali kot smoter na samem sebi ali jih degradiral na raven potronih dobrin; ele nato pride v potev vpraanje doloenih sposobnosti posamezne vrste (Joerden, Busch, 1999: 25). 73 Glej supra op. 34. 74 Farncione za tak vmesni status uporablja izraza kvazi-osebe ali stvari plus, pri emer poudarja, da obstaja velika nevarnost, da se takno bitje obravnava zgolj kot stvar, saj naela enakosti nanj ne moremo aplicirati.

49

Miha Lah

misli in ne prinaa bistvenih sprememb v obstoje sistem pravic, saj dejansko samo popravlja sedanjo zmoto glede aplikacije naela enakosti. Ker je govor o pravicah, se bomo predvsem zaradi tesne povezave s tem pojmom dotaknili tudi vpraanja dolnosti. Ker predstavljajo dolnosti veinoma korelat pravicam, to v primeru priznanja pravic ivalim pomeni, da imajo ljudje tem pravicam korelativne dolnosti. Kako pa je, e situacijo obrnemo? Na tem mestu se pogosto pojavi napaen sklep, ki se uporablja tudi kot ugovor proti pravicam ivali. Namre, e imajo ljudje dolnosti do ivali, ki izvirajo iz pravic slednjih, potem logino sledi tudi obratno, da imajo ivali dolnosti do ljudi in dalje tudi, da imajo ivali dolnosti druga do druge. Vendar je jasno, da takna reciprociteta ni vedno nujen pogoj. Sploh e pogledamo, kako je z dolnostmi in pravicami pri otrocih (dojenkih), duevno bolnih ali drugih t.i. moralnih pacientih, katerim po eni strani pripisujemo doloene pravice, po drugi strani pa so nosilci dolnosti le, v kolikor so sposobni (e sploh) te dolnosti izvrevati. To je posledica prevladujoega stalia, da za posedovanje pravic ni potrebno, da nosilec dojema pomen svojih upravienj, saj kot je bilo ugotovljeno, umske kapacitete na tem mestu niso relevantne; po drugi strani pa je jasno, da je za naloitev dolnosti potrebna prav sposobnost razumevanja le-teh, esar so sposobni samo moralni agenti75. V tem kontekstu ivali, na podoben nain kot smo to videli pri Reganu, skupaj z doloenim krogom ljudi tejemo med moralne paciente, ki svojih dejanj ne morejo moralno vrednotiti in zaradi tega naeloma ne morejo biti nosilci dolnosti. V skladu s tem lahko tudi razlagamo odgovor na morebitno vpraanje glede njihove odgovornosti za dejanja tako nasproti loveku kot nasproti drugim ivalim.

75

Za kritiko reciprocitetnih pogledov, ki samo moralnim agentom pripisujejo pravice iz razloga, ker so samo oni sposobni razumeti in izvrevati dolnosti glej npr.: DeGrazia, 1996: 66-71. Kot smo e izpostavili, tudi Rawls trdi, da ivali ne morejo biti sprejete v moralno skupnost, ker nimajo obutka za pravinost (Rawls, 1972: 512).

50

PRAVICE IVALI

3.3. Posledice priznanja pravic ivalim in nekatera odprta vpraanja

Posledice vkljuitve ivali v krog nosilcev pravic so logine, vendar pogosto zaradi vetisoletne tradicije izkorianja ivali kot lovekove dobrine in miselnosti, ki je zakoreninjena v nai kulturi, za marsikoga teko sprejemljive. Namre ta da ivalim podelimo sposobnost biti subjekt pravic, pomeni, da jih preprosto ne moremo ve obravnavati kot stvari. Nujna posledica tega je iz istega razloga, kot to velja za ljudi popolna opustitev izkorianja ivali za lovekove namene, bodisi za hrano, razvedrilo, medicinske poskuse bodisi za kakrnekoli druge namene, za katere ljudi ne uporabljamo. Tako tudi reje, prodaje in kupovanja ivali za hine ljubljenke (pet-keeping) ni mo utemeljiti ob priznanju pravic ivalim76. Te prakse temeljijo na institutu ivalske lastnine, ki ga je treba odpraviti in ne zgolj regulirati njegove uporabe. To seveda pomeni korenite spremembe na mnogih podrojih, predvsem v prehrambeni industriji in z njo povezanimi podroji, vendar je s stalia pravic ivali to edina moralno sprejemljiva reitev. Na prvi pogled zelo radikalne spremembe pa dejansko niso tako v nasprotju s prevladujoo miselnostjo (tudi v zahodni kulturi) in ne predstavljajo nepremostljivih sprememb v naem razmiljanju. Francione izpostavi dve intuiciji, ki oblikujeta na odnos do ivali, in ugotavlja, kako se skladata s priznanjem ivalim pravice, da niso obravnavane kot stvari77. Prva predstavlja, kar smo e izpostavili, veinsko strinjanje, da so ivali tako kot
76 77

To se razlikuje od primerov, ko se ival sama zatee k loveku ali ko lovek skrbi za osirotelo ali bolno ival. Tukaj naj omenim, da se istega vpraanja dotakne tudi Carruthers in sicer v kontekstu pogodbene teorije s katero dokazuje, da do ivali ne moremo imeti neposrednih moralnih dolnosti. Carruthers uvidi, da je s stalia pogodbenih teorij, ki ivalim dajejo zgolj posredno moralno vrednost, teko razloiti zdravo razumsko obsojanje muenja in ubijanja ivali (pri tem ne teje intenzivne ivinoreje in poskusov na ivalih, ki so tako ali tako skriti pred omi javnosti in zato ne morejo predstavljati problema ali kot pravi: One can say, If it upsets you, dont think about it (Carruthers, 1994: 107)). Problem je predvsem v naslednjem primeru, kjer imamo astronavtko Astrid, ki je na enosmerni poti v vesolje in iz dolgoasja mee pikado v svojo mako, ki jo ima s seboj. eprav za dejanje nikoli nihe ne bo izvedel, nam intuicija pravi, da je takna krutost do ivali moralno nesprejemljiva, ker je krivina (wrong) zaradi tega, kar je storjeno ivali, in ne mogoe posredno zaradi okodovanja koga drugega. Carruthers poskua reiti ast svoje teorije in predstavi, kako bi naj bila tudi ta sposobna takno dejanje oznaiti kot nesprejemljivo (wrong), ne da bi pri tem priznali neposredne dolnosti, ki naj bi jih Astrid imela do make. Z vidika pogodbene teorije je takno dejanje napano (wrong) zaradi tega, kar se kae o njej [Astrid]. Njeno dejanje je slabo, ker prikazuje in izraa slabo lastnost njenega znaaja, torej je v prvi vrsti vidik njenega znaaja tisti, ki je slab. ivalim se tako pripisuje posredna moralna vrednost, na temelju lastnosti znaaja, ki jih lahko, ali ne prebudijo v nas. (Carruthers, 1994: 108-109, 146-147). Spomnimo se, da smo tak pogled sreali e pri Kantu (glej 2.5.1.). DeGrazia na to med drugim odgovarja, da taken pogled ne razkriva, zakaj je krutost do ivali zlo, usmiljenje pa vrlina, saj ne razlaga, zakaj bi npr. pretepanje ivali, ki ne morejo

51

Miha Lah

ljudje utea bitja, ki imajo interes izogibati se tako fizini kot psihini boleini ter da imamo iz tega razloga neposredno dolnost, da jim ne prizadenemo nepotrebnega trpljenja, kar se med drugim kae tudi v obliki naela humanega ravnanja z ivalmi. Ta intuicija ne predstavlja teav, saj je normativno gledano, taken pogled konsistenten s predstavljeno teorijo o pravicah ivali, res pa je, da je dejansko stanje bistveno drugano. Problem je namre ta, da obstaja velika razlika med tem, kakna moralna naela sprejemamo glede odnosa do ivali da jim je moralno nesprejemljivo (ali vsaj sporno) prizadeti nepotrebno boleino in tem, kako z njimi dejansko ravnamo. Ta razkorak med Sollen in Sein je v prvi vrsti, kot reeno, posledica dejstva, da so ivali obravnavane kot stvari. Kot drugo pa Francione teje intuicijo, ki nam v izjemnih situacijah (primer reilnega olna pri Reganu) veleva, da bi naj reili loveka na raun ivali. Takno splono sprejeto miljenje na videz predstavlja problem za teorijo pravic ivali in nekateri to celo smatrajo kot protiargument zanjo (denimo Carruthers). e namre raztegnemo veljavnost naela enakosti na ivali in jim s tem priznamo osnovno pravico, da niso obravnavane kot stvari, potem v izjemnih situacijah ne bi ve smeli ravnati v skladu s splono sprejeto intuicijo, da moramo vedno dati prednost loveku na raun ivali. Kot bomo videli, je problem zgolj navidezen, za njegovo razjasnitev pa bomo uporabili primer goree hie, ki si ga bomo pogledali iz ve vidikov. Preden pa se posvetimo obravnavanju primera, se moramo v prvi vrsti zavedati, da veino konfliktov med ljudmi in ivalmi ustvarimo sami in da do njih z vidika teorije o pravicah ivali sploh ne bi smelo priti. Na milijarde ivali namre vzgojimo zgolj z namenom, da jih uporabimo za svoje koristi in e tukaj je odloeno, da se naelo enakosti ne nanaa na ivali. Vsako nadaljnje vpraanje o moralnem statusu ivali je tako e vnaprej determinirano s to zaetno neenakostjo. V kolikor torej elimo resno govoriti o pravicah ivali, jih moramo nehati obravnavati kot stvari in jih proizvajati za svoje koristi. S tem bi eliminirali veino navideznih konfliktov (med katere
imeti moralnega statusa in se jim zato ne more goditi krivica, kaj bolj kazalo na slabo lastnost lovekovega znaaja kot npr. raztrganje asopisa (DeGrazia, 2002: 17-18, 25-26).

52

PRAVICE IVALI

spada tudi primer goree hie ali reilnega olna), pri katerih tehtamo interese ljudi in ivali ali kot pravi Francione: ivali ve ne bi vlekli v goreo hio in nato vpraali, ali naj reimo loveka ali ival. (Francione, 2000: 153) Navkljub temu pa si poglejmo, kako se naa teorija o pravicah ivali znajde v hipotetinem primeru goree hie. Predstavljajmo si, da sta v gorei hii na otrok in na pes78, reimo pa lahko samo enega od njiju. Verjetno ni dvoma, da bomo v tem primeru, v skladu z obiajno intuicijo, reili svojega otroka. Vendar pa odloitev v konkretni situaciji dejansko ne more biti relevantna za veljavnost naega argumenta o pravicah ivali. Izpeljava, da preferiranje loveka v izjemnih situacijah omogoa obravnavanje ivali kot stvari, namre ni mona. etudi bi iz goree hie vedno reili loveka/otroka in ne psa, to e ne pomeni, da lahko pse (in ostala utea bitja) v ostalih situacijah obravnavamo kot stvari79. Vzemimo situacijo, v kateri sta v gorei hii ujeta starec na smrtni postelji, ki ga ne poznamo, ter na otrok. Ponovno je reitev, da bomo reili svojega otroka v veliki meri na dlani80, kar pa seveda ne pomeni, da lahko teko (neozdravljivo) bolne uporabljamo v boleih medicinskih poskusih ali kako drugae kot sredstva za svoje namene. Nadalje dri, da naa intuicija, da je potrebno reiti loveka na raun ivali, ni v vseh primerih enako trdna; e bi namre bil namesto otroka v hii poleg psa mnoini morilec, ki nam je med drugim ubil e sorodnika, bi se tehtnica odloitve najverjetneje v veliki meri nagnila na stran naega psa. Dejstvo je, da v izjemnih situacijah marsikdaj v moralnem pogledu ne moremo dosei zadovoljive reitve, storiti pa moramo najve, kar je v nai moi. Odloitev v konkretnem primeru je odvisna od mnogih dejavnikov, tako lahko zaradi razline sposobnosti zaznavanja in dojemanja pride do razline interpretacije iste situacije s strani ve oseb. e k temu pritejemo e ustva, kot na primer prijateljstvo, naklonjenost ali sovratvo, ki prav tako pomembno vplivajo na obliko nae
78 79

Od tod tudi podnaslov Farcionove knjige: Your child or the dog? Dasiravno je to pogost argument proti pravicam ivali. Glej npr.: Richard A.. Posner: Animal Rights na http:// www.slate.com/id/110101/entry/110129 80 Verjetno bi bil odgovor enak, etudi bi uporabili manj kontrastno primerjavo, na primer: na otrok in otrok nekoga drugega.

53

Miha Lah

odloitve, ugotovimo, da so le-te na nek nain vedno arbitrarne v smislu, da v nobenem primeru popolnoma ne zadostijo splonim naelom ravnanja. Vidimo, da je tudi ta prevladujoa intuicija normativno konsistentna s podeljevanjem pravic ivalim, saj enako upotevanje ivali (v relevantnih situacijah) ne pomeni, da v izjemnih primerih ne bomo mogli reiti loveka pred ivaljo, temve zgolj to, da odloitve ne smejo biti arbitrarne in e vnaprej v korist loveka, imeti moramo namre tudi monost, da odvisno od okoliin, izberemo ival pred lovekom, kar denimo v Reganovi teoriji ni bilo mogoe.

3.4 Konkretizacija pravic ivali

S tem ko ivalim podelimo vstop v krog pravic, se nam odpre popolnoma novo polje pravic ivali, ki ga je treba ele konkretizirati in napolniti z vsebino. Odgovoriti moramo na vpraanje, katere pravice lahko imajo ivali ter kakna je njihova narava. Zaradi tega razloga bomo v nadaljevanju predstavili hipotetien model pravic81, ki predstavlja moen nain za ureditev podroja varstva ivali, ob tem pa se zavedali, da drubena klima za aplikacijo letega zaenkrat e ni primerna. Iluzorino bi bilo namre priakovati, da bi predstavljen model pravic ivali, glede na trenutno drubeno prakso ter zavest in ravnanje ljudi v zvezi z ivalmi, lahko e dosledno in brez vejih teav izvajali. Vsekakor pa ga je treba razumeti kot cilj, h kateremu moramo usmeriti svoje delovanje ter se mu s postopnimi ter vztrajnimi spremembami priblievati. Izhajajo iz do sedaj povedanega vemo, da so pravice vezane na naravo subjekta, ki je njihov nosilec so namre to, kar nekemu subjektu gre. Od lastnosti subjekta je odvisno, katere interese lahko ima in na podlagi tega, katere pravice mu lahko priznavamo. Kot reeno, imamo ljudje in ivali doloene skupne lastnosti, med katerimi je tudi utea narava ter s tem

81

Ta model bo na tem mestu zaradi preobsenosti tematike nujno predstavljen pomanjkljivo zgolj kot ogrodje oziroma temelj iz postavk katerega je mogoe graditi popolnejo teorijo. Vseh odprtih vpraanj, nedoloenih pojmov in razlinih primerov tukaj namre ne moremo obravnavati.

54

PRAVICE IVALI

povezana sposobnost zavedanja in samozavedanja. Posledica, ki jo pri loveku veemo na te lastnosti, je varovanje interesov, ki iz takne narave izvirajo. Tako so lovekovi interesi, kot denimo, interes do ivljenja, do psihinega in fizinega netrpljenja, do svobodnega gibanja in ravnanja zavarovani s pravicami, kot so: pravica do ivljenja, do osebnostne integritete (dostojanstva), telesne celovitosti, prepoved muenja, pravica do osebne svobode itn. Ker se ivali po lastnostih in interesih82, ki so pogoj za nastanek teh pravic pri ljudeh, bistveno ne razlikujejo, je smiselno (in s stalia naela enakosti pravzaprav nujno), da te pravice priznamo tudi ivalim. e v tem toku nadaljujemo, ugotovimo, da lahko imajo ivali e druge pravice, ki jim jih glede na njihovo naravo lahko pripiemo83. Kot takne izpostavimo pravice, ki so povezane z njihovim interesom in potrebo po socialnem ivljenju, torej pravica do vrsti primernega socialnega ivljenja, pravica do razmnoevanja ipd.84. Kaj konkretno te pravice za ivali pomenijo, bi lahko bilo predmet nove in samostojne razprave, kljub temu pa bomo na tem mestu nakazali smer, v katero bi naj razmiljanje lo, ter se pri tem omejili na do sedaj omenjene pravice. Pravica do ivljenja bi zagotavljala nedotakljivost ivljenja tudi pri ivalih. Podobno velja za prepoved muenja ter ohranitev osebnostne integritete in telesne celovitosti ivali. Pravica do osebnostne svobode bi ivalim zagotavljala svobodno gibanje in ravnanje v njihovem naravnem okolju in ritmu. Pravica do vrsti primernega socialnega ivljenja bi omogoala ohranjati stik s pripadniki iste vrste in prosto interakcijo s pripadniki drugih vrst ter bi prepovedovala neutemeljeno poseganje85 v njihovo socialno ivljenje (npr.: odstranitev iz druine, rede, osamitev,). Pravica do razmnoevanja bi ivali varovala pred neutemeljenim poseganjem v njihove razmnoevalne
82

Kot smo videli v pogl.: 3.2.1., imajo tudi ivali interes do ivljenja, do psihinega in fizinega netrpljenja, do svobode gibanja in ravnanja, do (vrsti lastnega) socialnega in spolnega ivljenja itn, ki izhajajo iz njihove narave oziroma potreb. Glej tudi pogl.: 3.2.3. 83 Ponovno naj poudarim, da moramo pri tem upotevati razlino naravo razlinih ivalskih vrst. Njihove potrebe in interesi se namre razlikujejo in to lahko privede pri razlinih vrstah do razlinih pravic ali omejitev le-teh. 84 Lahko bi se naslonili tudi na Univerzalno deklaracijo o pravicah ivali (1978), ki podobno doloa, da nobena ival ne sme biti izpostavljena trpinenju ali izkorianju, da imajo ivali pravico do bivanja, do spotovanja, do lovekove skrbi, zdravljenja in varstva, pravico iveti svobodno v svojem naravnem okolju; pravico, da ivijo in rastejo v ritmu in ivljenjskih razmerah, svojstvenih svoji vrsti; pravico do tiste starosti, ki je znailna za njeno vrsto ter da je z mrtvo ivaljo treba ravnati spotljivo. 85 Kdaj je nek poseg utemeljen, je seveda treba jasno doloiti.

55

Miha Lah

navade (tako pred omejevanjem kot vzpodbujanjem razmnoevanja) ter omogoala prosto izbiro partnerja. Tako podane pravice so konsistentne s predstavljeno teorijo o pravicah ivali, vendar se problematika glede uresnievanja (omejevanja ter varovanja) pravic ivali tukaj ele zane. Ob postavitvi teh pravic v dejanske razmere, kot bomo videli v nadaljevanju, naletimo na mnogo odprtih vpraanj, ki potrebujejo odgovore, v kolikor elimo ideje iz teorije preliti v prakso. Dodaten problem, kot e reeno, predstavlja raznolikost ivalskih vrst, saj ta ni pomembna zgolj pri doloanju pravic, ki jih neki vrsti lahko pripiemo, temve tudi pri nainu uresnievanja le-teh. Za vsako vrsto posebej moramo namre ugotoviti, kaj je njihovo naravno okolje, kakno je njihovo socialno in spolno ivljenje ter katere so njihove osnovne potrebe, ta dejstva pa upotevati pri razreevanju nadaljnjih vpraanj. Kadar govorimo o uresnievanju pravic, so poglavitna vpraanja, v kaknem primeru, iz katerih razlogov in v koliknem obsegu je doloeno pravico mogoe omejiti. Pri tem se moramo dodatno zavedati, da bi bile tudi pravice ivali, tako kot ostale pravice, omejene z enakimi pravicami drugih. Na tej podlagi lahko na eni strani izpostavimo s splonim pravnim aktom (obiajno ustavo ali zakonom) vnaprej predvidene primere omejitev, na drugi strani pa omejitve pravic v posaminih in konkretnih primerih, do katerih prihaja prav zaradi splonega naela o omejenosti pravic z enakimi pravicami drugih. Pri vnaprej predvidenih omejitvah v prvi vrsti ne bi lo za neposreden stik enakovrednih pravic posameznih subjektov, temve za varovanje nekega skupnega in splonega interesa86. Za situacije, ki bi bile vnaprej doloene, bi se predpisalo, kateri so dovoljeni in utemeljeni razlogi za omejitev in v kaknih okvirih je omejitev mona87. V tem smislu bi se zaasno omejile (ali razveljavile) pravice na nekem obmoju. V mislih imamo razna izredna stanja, kot so naravne katastrofe ali epidemije, kjer bi se okuenim ivalim lahko omejila pravica do svobode (gibanja in ravnanja) z namenom, da
86 87

Skupen in sploen interes lahko predstavljajo blagostanje, zdravje ali mir ljudi in ivali na nekem obmoju. Za pravico do ivljenja, prepoved muenja, ohranitev osebnostne integritete in telesne celovitosti ivali podobno kot pri lovekovih pravicah, velja, da so absolutne. V smislu dolobe 2. odstavka 16. lena Ustave RS to pomeni, da jih ni dopustno omejiti ali razveljaviti.

56

PRAVICE IVALI

se preprei nadaljnje irjenje bolezni. Iz istega razloga bi se lahko v doloeni meri omejili pravica do vrsti primernega socialnega ivljenja ter pravica do razmnoevanja, in sicer tako, da bi se ivali zadralo na doloenem obmoju, se jih izoliralo oziroma odstranilo iz rede, zaasno onemogoilo razmnoevanje ali jih prisilno zdravilo. Omejitev, kot reeno, ne bi mogli uveljaviti za pravico do ivljenja, zato ivali, enako kot v podobnih okoliinah ljudi, ne bi bilo dovoljeno ubiti88. Kadar gre za kolizijo individualnih interesov oziroma pravic, si lahko predstavljamo neteto razlinih primerov, v katerih je od okoliin posameznega primera odvisno, katera/igava pravica bo varovana na raun omejitve pravice drugega. Najprej se bomo osredotoili na primere, kjer so ivali obravnavane v svojem naravnem okolju brez prisotnosti loveka. Konflikt torej predstavlja stik pravic ivali med seboj. Prvo vpraanje, ki se na tem mestu poraja v povezavi z varovanjem pravic, je: ali smo ljudje dolni posredovati v primerih, ko ival kri pravico druge ivali? Ali konkretneje: Kakno je dolnostno ravnanje loveka v primeru takne kritve? Spomnimo se, da smo ivalim pripisali status moralnih pacientov oziroma poslovno nesposobnih oseb89, saj ne razumejo moralnega pomena svojih dejanj, zaradi esar zanje ne morejo odgovarjati. Vzemimo kot primer poseganje po ivljenju, kjer plenilec ubije (namerava ubiti) svoj plen90. Tukaj imamo veinoma opraviti z vpraanjem preivetja, saj plenilec za zagotovitev svojega lastnega obstoja nima druge izbire, kot da si poie nakljuno rtev in jo ubije. V kolikor bi lovek posegel vmes z namenom, da rei ivljenje rtve (plena), bi s tem zmanjal ali izniil monosti za preivetje plenilcu. Znajdemo se torej v konfliktni situaciji (podobno kot v obravnavanem primeru goree hie), kjer s

88

Tu se pojavi vpraanje, kako ravnati z neozdravljivimi in trpeimi ivalmi? Po mojem mnenju velja pri iskanju odgovora potegniti doloene smiselne vzporednice s problematiko evtanazije pri loveku. 89 Ve o tem glej v pogl.: 3.2.3.1. Zavoljo tega dejstva bi bilo za uspeno uveljavljanje pravic ivali treba pooblastiti doloene osebe, skupine, drutva, organe ali institucije, ki bi zagovarjali in skrbeli za uveljavitev interesov ivali. Eden od monih predlogov je ustanovitev varuha za pravice ivali, ki bi, denimo, izvajal (neformalni) nadzor nad predpisi o zaiti ivali, sodeloval v postopkih, pripravljal predloge in pobude v zvezi s pravicami ivali ipd. 90 Na primer lev ubije antilopo.

57

Miha Lah

posredovanjem ne pridemo do zadovoljive reitve91. Ob tem je treba poudariti, da moramo takno lovekovo delovanje obravnavati tudi z vidika poseganja v naravno okolje ter ivljenjski ritem ivali. Na splono bi naj namre veljalo, da se naj lovek vzdri poseganja v razmerja med ivalmi, kot vidimo, to e posebej dri v zgoraj obravnavanem primeru. Dotaknimo se e pogosto omenjanega problema, kjer ena ivalska vrsta na doloenem obmoju ogroa obstanek drugih vrst. Tukaj glede lovekovega poseganja v razmerja med ivalmi ne moremo podati tako enostavnega odgovora kot v prejnjem primeru. Razlog za to je v dejstvu, da najpogosteji vzrok za takno stanje predstavlja prav lovekovo poseganje v naravni red. lovek je namre mnogo ivalskih vrst naselil (preselil) v novo ivljenjsko okolje, kamor ne sodijo, in s tem poruil ravnovesje doloenega naravnega habitata. V novem okolju se ivali bodisi pretirano razmnoijo92 zaradi ugodnejih ivljenjskih razmer, kot so jih vajene, bodisi je novo naseljena vrsta moneja od domaih ter za slednje predstavlja novo nevarnost, ki ji niso kos. Problem se obiajno reuje z odstrelom prenaseljene ali dominantne vrste ivali, kar je z vidika pravic ivali popolnoma nesprejemljivo. Ker je lovekovo ravnanje razlog za neravnovesje, ki privede do ogroanja doloene vrste ivali, se lahko upravieno postavimo na stalie, da bi v taknih situacijah lovek ne zgolj smel, temve celo moral posredovati, da bi ponovno vzpostavil normalne oziroma prvotne razmere (kolikor je to sploh e mogoe). Seveda bi pri tem moral ravnati z vso skrbnostjo in dosledno upotevati pravice ivali. Kot e lahko vidimo, se poglavitni problem pri uresnievanju pravic ivali pojavi prav takrat, ko bi prilo do stika lovekovih in ivalskih pravic. Pravice ivali terjajo, da se
91

Tukaj je sicer mogo pomislek, da bi problem lahko reili tako, da bi plenilca zaustavili ter mu dali drugo hrano, vendar bi takno poseganje v naravni red (v smislu vetisoletnega boja za obstanek, naravne selekcije in ritma ter naina ivljenja posameznih vrst) prineslo nadaljnje teave. S tem ko bi lovek plenilcem nudili hrano ter varoval plen, bi za oboje ustvarili laje ivljenjske razmere, zaradi esar bi se tako eni kot drugi lahko preve razmnoili. Glej tudi nasl. op. 92 Znano je sicer, da narava sama, glede na zmonosti okolja, poskrbi za tevilo ivali doloene vrste, ki lahko preivi v nekem habitatu. Tako npr. v narodnih parkih in naravnih rezervatih, kjer je prepovedan lov in podobno poseganje v naravno okolje, ne prihaja do neravnovesja v smislu prekomernega prirastka divjih ivali. Do problema pride takrat, ko lovek npr. z nastavljanjem hrane povea monosti preivetja ivali, zaradi esar se te glede na obiajne razmere prekomerno razmnoijo.

58

PRAVICE IVALI

enakovredni interesi ivali tudi enakovredno upotevajo, iz esar izhaja potreba po prenehanju neenakopravnega obravnavanja ivali in izkorianja za lovekove potrebe. Povedali smo, da problema ne predstavlja uporaba ivali v prehrambene, raziskovalne ali razvedrilne namene, saj gre v teh primerih za trk temeljnih interesov ivali s trivialnim interesi ljudi, kjer, jasno, prevladajo interesi ivali93. Teava se pojavi ele takrat, ko pride do konflikta enakovrednih pravic ljudi in ivali. Kadar v taknih situacijah tehtamo in doloamo meje pravic, moramo namre biti e posebej skrbni in pazljivi, da pri iskanju razumne in za obe strani sprejemljive reitve ne zapademo v specistino odloanje, torej, da se e a priori ne postavimo na stran loveka in odloimo v njegovo korist. Na tem mestu bomo indicirali bistvo problema ter nakazali nekatera odprta vpraanja in mone reitve posameznih konfliktnih situacij. Najoitneji so zagotovo primeri neposredne konfrontacije loveka z ivaljo, kjer se pojavi vpraanje lovekove odgovornosti v primeru pokodovanja ali smrti ivali. V kolikor gre, denimo, za napad ivali na loveka, pri emer slednji prizadene smrt ali pokodbe ivali, je zadeva dokaj jasna, saj gre tukaj obiajno za elemente silobrana ali skrajne sile, s imer je odgovornost izkljuena94. Bolj zapletene so situacije, kjer prisotnost ivali na doloenem obmoju predstavlja neprestano nevarnost za lovekovo zdravje, ivljenje ali lastnino95. Sedanjega preprianja, da se je v teh primerih lovek upravien braniti s pobijanjem ivali, saj te nenazadnje ogroajo njegovo dobrobit, v skladu s teorijo o pravicah ivali ne moremo sprejeti. To je razumljivo, saj je treba osnovne interese ivali obravnavati enakovredno lovekovim, zato ukrepov, ki jih ne izvajamo nad ljudmi, tudi za ivali ne smemo uporabiti. Preden lahko nakaemo mone reitve, moramo poznati globlje vzroke zastavljenega problema. Treba je namre poudariti, da je tudi tukaj za veino predstavljenih konfliktnih

93 94

Ve v zvezi s tem glej pogl.: 3.1 Vpraanje je, ali bi bilo treba te elemente ugotavljati v enakem postopku, kot e bi lo za dejanje proti drugemu loveku. Upotevati moramo namre, da sodni postopki sluijo raznim namenom, ki za ivali niso relevantni, kot je npr. moralno zadoenje svojcem rtve ipd. 95 V mislih imamo npr. prisotnost podgan in mii v mestih (te lahko prenaajo nalezljive bolezni, jedo in uniujejo ive ali celo napadejo ljudi), kodljivcev (ptiev, voluharjev), ki uniujejo pridelke, morskih psov v bliini ob turistinih pla ipd.

59

Miha Lah

situacij kriv lovek, s tem ko posega v ivljenjsko okolje ivali (npr. z naseljevanjem, obdelovanjem tal, prometno infrastrukturo, onesnaevanjem ipd.). lovek, ki si okolje podreja in v svoj prid oblikuje, pozablja, da ni edini, ki mu je dano iveti na nekem obmoju. Ljudje so izrinili ivali iz njihovega ivljenjskega okolja ter uniili ekosisteme, zaradi esar so slednje primorane poiskati svoja nova bivalia ter hrano v lovekovih urbanih naseljih ali na njegovi kultivirani zemlji. S svojim poetjem torej ustvarjamo konflikte, v katerih kraji konec ponovno potegnejo ivali, ki tako plaujejo za loveko aroganco. S tem v mislih moramo osnovati konkretne reitve, ki bodo upotevale interese ljudi, hkrati pa temeljile na spotovanju pravic ivali. lovek bi tako moral razviti in uporabljati humane metode za odvraanje ivali od svojih bivali (ograje, mree) ter jim hkrati zagotoviti naravni ivljenjski prostor, kjer te lahko ivijo vrsti primerno ivljenje (npr. v naravnih rezervatih). Razumljivo je, da teh sprememb ne moremo dosei ez no. lovek je namre skozi stoletja v naravnem okolju povzroil ogromno kode, ki je ni mo odpraviti naenkrat, prav tako moramo zaradi vijih strokov, ki jih prinaa takna ureditev, upotevati tudi nenaklonjenost oziroma nepripravljenost drube na omenjene spremembe. Neglede na to pa je za zagotovitev bolje kakovosti ivljenja treba nae delovanje usmeriti v uveljavitev predstavljenega modela pravic ivali, ki je eden od mehanizmov za ponovno vzpostavitev naravnega ravnovesja. Pri tem igra pomembno vlogo, poleg vzgoje in ozaveanja ljudi, tudi pravo. Naloga slednjega na podroju varstva ivali je postavljati vedno viji nivo standardov, ki bi e vedno ohranjali stik z drubeno realnostjo, hkrati pa bi bili toliko napredni, da bi vodili in usmerjali razvoj v implementacijo pravic ivali v okviru obstojeega pravnega sistema96.

96

Seveda je pravo zgolj eno izmed orodij pri uveljavitvi pravic ivali. Pravo namre ne sme vsiljevati doloenih reitev brez upotevanja drubenih temeljev, lahko pa s svojo avtoriteto pomaga pri hitrejem razvoju. Pomembna sodejavnika sta tako tudi vzgoja in osveanje, ki dvigujeta informiranost in zavest ljudi. V tem smislu lahko torej pravo deluje napredno in dviguje pravne standarde (z zoevanjem kroga dovoljenega ravnanja z ivalmi, doloanjem novih dolnosti ipd.).

60

PRAVICE IVALI

4. Sklep
eprav je minilo e ve kot dve stoletji, odkar je Bentham izrazil zahtevo in predstavil razloge za priznanje pravic ivalim, in nekoliko manj, odkar je Darwin razkril, da se (ostale) ivali bistveno ne razlikujejo od loveka, in eprav je glas borcev za pravice ivali v zadnjih desetletjih vedno moneji in enotneji, se ivalim pravice v pravno formalnem smislu e vedno ne priznavajo97. Eden od razlogov za to je nedvomno prevladujo vpliv antropocentrine misli, ki je skozi stoletja skonstruirala pojmovni prepad oziroma dihotomijo med lovekom in ivaljo, med katerima naj bi vladala jasna neenakost. lovek in ival se v naem miselnem prostoru dojemata kot dve popolnoma loeni entiteti, pri emer je ena (lovek) gospodar nad drugo (ivaljo). Takno gledanje je gotovo v interesu prehrambene (mesne, usnjarske ipd.) industrije, ki z usmerjenim lobiranjem pravicam ivali ne dopua preboja v pravno sfero98. Dodatno teavo pri uveljavljanju pravic ivali predstavlja tudi e obravnavan status ivali kot stvari, ki je po eni strani posledica zgoraj omenjene dihotomije, hkrati pa slednjo e dodatno poglablja. Smo torej sredi zaaranega kroga, kjer smo pria izkorievalskemu odnosu do soloveka, do ivali ter do celotne narave. Prizadevati si moramo za imprejnji izhod iz taknega stanja. Ko smo se osredotoili na lovekov izkorievalski odnos do ivali, smo ugotovili, da za svoja ravnanja lovek nima opraviljivih razlogov. Dejstva namre jasno kaejo, da umetno ustvarjen prepad med lovekom in ivaljo nima razumske in moralne podlage, temve temelji na predsodkih oziroma na napani razlagi ali interpretaciji doloenih dejstev. Ljudje in ivali se v mnogih lastnostih bistveno ne razlikujemo. Kot smo videli to zlasti velja za sposobnost (ob)utenja, zaradi katere so tudi ivali lahko nosilci nekaterih interesov, ki jim v primeru ljudi priznavamo moralno in pravno upotevnost ter jih varujemo s pravicami. Ker
97

Kot reeno, so doloene pravice ivali zajete v Univerzalni deklaraciji o pravicah ivali, vendar le-ta ne velja kot pozitivno-pravni vir. 98 Kar je s stalia te industrije razumljivo, saj je ob priznanju zakonskih pravic ivalim prehrambena industrija primorana v prestrukturiranje naina pridelave hrane. Preusmeritev na proizvode, ki niso ivalske narave, zahteva nove investicije, prekvalifikacijo delovne sile in mnoge druge spremembe.

61

Miha Lah

naelo enakosti terja enako obravnavo posameznikov, ki so v bistvenih lastnostih enaki, je ob doslednem upotevanju tega naela treba tudi ivalim priznati pravice, ki iz taknih interesov izhajajo. Jasno je, da moramo posledino, zaradi absolutne nezdruljivosti s podelitvijo pravic, ivalim pripoznati pravno subjektiviteto, prav tako pa prekiniti z uporabo in izkorianjem ivali, za namene za katere ne uporabljamo ljudi. Priznanje pravic ivalim je tako logina in nujna posledica naela enakosti, hkrati pa, po mojem mnenju, z vidika humanosti tudi pomemben korak proti vzpostavljanju loveku, ivalim in naravi prijaznejega ivljenjskega okolja. Hkrati se moramo zavedati, da je za uveljavitev obravnavanih sprememb potreben as, saj je za dosego primerne drubene klime potrebno usklajeno delovanje na razlinih podrojih, kot so vzgoja, izobraevanje, uprava in nenazadnje tudi pravo. Razumljivo je, da priznanje (pravnih) pravic ivalim za ljudi prinaa doloene spremembe, tako na osebni kot na iri ravni. Mnogi bodo sprva pomislili na oenje svojega kroga dovoljenega delovanja, ki bo e dodatno omejen s pravicami ivali. Prav takno ozkogledno razmiljanje pa je osnova za lovekov odklonilen in sovraen odnos do vsega druganega, kar ga obdaja. Za odpravo taknega odnosa je v prvi vrsti potrebna sprememba v samem nainu ivljenja, v katerem sedaj prevladujejo individualizem, egoizem ter stremenje k materialnim dobrinam. lovetvo bi se namre, za razliko od tega, moralo ravnati po temeljnih civilizacijskih naelih, kot so pravinost, enakost, humanost in sodelovanje. Pomembno se mi zdi, da priznanje pravic ivali razumemo kot delovanje v smislu teh temeljnih nael, ki zagotavljajo uravnoteeno in uspeno sobivanje vseh iveih vrst, ki si delijo ivljenjski prostor na Zemlji.

5. Literatura
Aristotel: O dui, Slovenska matica, Lubljana, 1993 Aristotel: Politika, Globus, Zagreb, 1988

62

PRAVICE IVALI

Bentham, Jeremy: The principles of morals and legislation, Amherst: Prometheus Books, 1988 Broek, Jacobus ten: Equal Under Law (Antislavery Origins of the Fourteenth Amendment), Collier Books, 1965 Bshary, Redouan; Wickler, Wolfgang; Fricke, Hans: Fish cognition: a primates eye view, Animal Cognition, let. 5, t. 1, marec 2002, str.:1-13, Springer-Verlag Carruthers, Peter: The Animal Issue: moral theory in pracitice, Cambridge University Press, Cambridge, 1994 Cerar, Miro: Verazsenost lovekovih pravic in dolnosti, Ljubljana: Znanstveno in publicistino sredie, 1993 Damasio, Antonio R.: Exploring the minded brain, v The Tanner Lectures on Human Values, University of Michigan, November 14, 1997 Damasio, Antonio R.: The feeling of what happens: body, emotion and the making of consciousness, London : Vintage, 2000 Darwin, Charles: Izvor loveka, Slovenski knjini zavod, Ljubljana, 1951 Degrazia, David: Animal Rights, A Very Short Introduction, Oxford university press, 2002 Degrazia, David: Taking Animals Seriuosly: Mental Life and Moral Status, Cambridge, 1996 Des Jardins, Joseph R.: Enviromental Ethics: an introduction to enviromental philosophy, Wadsworth Publishing Company, 1997 Descartes, Rene: Philosophische Schriften : in einem Band, Hamburg : Meiner, 1996 Descartes, Rene: Razprava o metodi, Filozofska knjinica, Ljubljana, 1957 Die De-Konstruktion des Mensch-Begriffs, http://vegan.at/tierrechte/philosophie/menschbegriff.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Favre, David: Judicial Recognition of the Interests of Animals - A New Tort, 2004, http://law.bepress.com/expresso/eps/216 (na zadnje obiskano: 17.1.2006)

63

Miha Lah

Feinberg, Joel: The Rights of Animals and Future Generations, http://www.animal-rightslibrary.com/texts-m/feinberg01.htm (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Fingar, Alojzij: Osebe civilnega prava, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana 1962 Fingar, Alojzij: Stvarno pravo, Pravna Fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1972 Francione, Gary L.: Animal Rights and Animal Welfare, http://www.animallaw.org/library/araw.htm (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Francione, Gary L.: Animal Rights Theory and Utilitarianism: Relative Normative Guidance, http://www.cla.calpoly.edu/~jlynch/Francione.htm (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Francione, Gary L.: AnimalsProperty or Persons?, Rutgers Law School (Newark) Faculty Papers, 2004, http://law.bepress.com/rutgersnewarklwps/fp/art21 (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Francione, Gary L.: Introduction to Animal Rights: Your Child or the Dog?, Philadelphia : Temple University Press, 2000 Garner, Robert: Animal Rights, The Changing Debate, Macmillan Press, London, 1996 Grandin, Temple; Deesing, Mark: Distress in Animals: Is it Fear, Pain or Physical Stress?, American Board of Veterinary Practitioners Symposium, Manhattan Beach, California, 17. 5. 2002, http://www.grandin.com/welfare/fear.pain.stress.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Griffin, Donald R.: Animal Minds, Beyond Cognition to Consciousness, University of Chicago Press, 2001, (Pogl. I.), http://www.press.uchicago.edu/Misc/Chicago/308650.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Hegel, Georg Wilhelm Friedrich: The philosophy of right, Encyclopadia Britannica, Chicago, 1996 Jerman, Frane: Filozofija, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 1992 Joerden, Jan C. (ur.); Busch, Bodo (ur.): Tiere ohne Rechte?, Springer-Verlag, 1999 Kant, Immanuel: Kritika praktinega uma, ANALECTA, Ljubljana, 1993

64

PRAVICE IVALI

Kant, Immanuel: O dolnosti do tistega, kar ni lovek, Nova revija, Let. 21, t. 237/238 (jan.feb. 2002), str. 115-116 Koroec, Viktor: Rimsko pravo, I. del , Uradni list Republike Slovenije, 2000 Locke, John: Dve rasprave o vladi, NIP mladost, Beograd, 1978 Maritain, Jacques: lovek in drava, tudentska zaloba, Ljubljana, 2002 Obolt, Taja: Odnos lovek ival, Filozofski diskurz in ideoloke prakse, Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 Pavnik, Marjan (ur.); Polajnar-Pavnik, Ada (ur.); Wedam-Luki, Dragica (ur.): Temeljne pravice, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 1997 Pavnik, Marjan: Teorija prava, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 2001 Pimentel, David; Westra, Laura; Noss, Reed F.: Ecological Integrity: Integrating enviroment, conservation, and health, Island press, Washington, D.C., 2000 Platon: Poslednji dnevi Sokrata, slovenska matica, 1988 Radbruch, Gustav: Filozofija prava, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 2001 Rawls, John: A theory of justice, Clarendon press, Oxford, 1972 Regan, Tom: Pravice ivali: filozofske postavke, samozaloba L.E.Mller, Ljubljana, 1999 Regan, Tom: The Case for Animal Rights, University of California Press, 2004 Regan,Tom (ur.); Singer, Peter(ur.): Animal Rights and Human Obligations, Englewood Cliffs: Prentice Hall, 1989 Ryder, R. D: Animal revolution : changing attitudes toward speciesism, Oxford : New York : Berg, cop., 2000 Schweitzer, Albert: Etika spotovanja do ivljenja, Nova revija, Letn. 10, t. 113/114 (sept.okt. 1991), str.1202-1205 Shue, Henry: Basic Rights: Subsistance, Affluence, and U.S. Foreign Policy, Princeton University Press, 1996

65

Miha Lah

Singer, Peter: Animal Liberation, London : Pimlico, 1995 Singer, Peter: Practical Ethics, Cambridge University Press, 1993 Sneddon, U. Lynne; Braithwaite, A. Victoria; Gentle, J. Michael: Do fishes have nociceptors? Evidence for the evolution of a vertebrate sensory system, Proceedings of the Royal Society of London. B: Biological Sciences, let. 270, t. 1520, 7.6.2003, str.: 1115-1121 Solomon, Robert C.; Higguns, Kathleen M.: Kratka zgodovina filozofije, Ljubljana, Znanstveno in publicistino sredie, 1998 Sovre, Anton: Predsokratiki, Slovenska matica, 1988 Stampp, M. Kenneth: The Peculiar Institution, Slavery in the Ante-Bellum South, Vintage Books Edition, 1989 elih, Alenka (ur.): Pravni vidiki otrokovih pravic, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992 Tiere haben Rechte, aber welche? http://www.animalfreedom.org/deutsch/meinung/Tierrechte.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Tierrechte und das Eigentumsrecht, http://vegan.at/tierrechte/philosophie/eigentum.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Tierschutzgesetz (BGBI. I S.1094), 25.5.98 U.S. Congress, Office of Technology Assessment: Alternatives to Animal Use in Research, Testing, and Education, U.S. Government Printing Office, Washington, DC, 1986, http://www.wws.princeton.edu/ota/ns20/alpha_f.html (na zadnje obiskano: 17.1.2006) Univerzalna deklaracija o pravicah ivali, 1978 Viskovi, Nikola: Pravice ivali, Pravnik, Ljubljana, let.50 (1995), 11-12 Viskovi, Nikola: Stradanja, zatita i prava ivotinja, Zagreb : Pravni fakultet, 1989 Vorlnder, Karl: Zgodovina filozofije, druga knjiga, slovenska matica, 1970

66

PRAVICE IVALI

Waal, Frans de: Good Natured, The Origins of Right and Wrong in Humans and Other Animals, Harvard University Press, 1996 Warren, Mary Anne: Moral Status: Obligations to Persons and Other Living Things, Oxford University Press, 2000 Zakon o zaiti ivali, Uradni list RS, 98/99, 03.12.99

67