You are on page 1of 14

Strategija razvoja Slovenije, Deklaracija za delovanje v institucijah EU in predsedovanje EU evalvacijska analiza

Summary ......................................................................................................................................... 2 Pragmatien doprinos parlamenta k predlogu Deklaracije .............................................................. 3 Uveljavitev Lizbonske pogodbe ....................................................................................................... 3 Rast politinih ustanov (polity) z Lizbonsko pogodbo .................................................................. 3 Kako realna so bila priakovanja o ratifikaciji?............................................................................. 4 Lizbonska strategija in Strategija razvoja podobno o znanju in inovacijah ...................................... 4 Krepitev konkurennosti podjetij je cilj Lizbonske strategije in Strategije razvoja ........................... 5 Socialne politike namesto socialne razsenosti............................................................................... 6 Podnebno-energetski sveenj.......................................................................................................... 7 Pozornost Zahodnemu Balkanu v okviru bilateralnih odnosov ........................................................ 9 Oblikovanje zunanje politike in iritev na Zahodni Balkan ........................................................... 9 Dravni svet o predsedovanju ...................................................................................................... 9 Smer nae ladje med naimi ladjami ........................................................................................... 9 Spodbujanje medkulturnega dialoga ............................................................................................. 11 Svet Evrope ................................................................................................................................ 11 Evropska unija ............................................................................................................................ 11 Medkulturni dialog in slovenski nacionalni interes ..................................................................... 12 Zakljuek ........................................................................................................................................ 13

Strategija razvoja Slovenije, Deklaracija za delovanje v institucijah EU in predsedovanje EU evalvacijska analiza


Summary: ABSENT POLITICAL GUIDELINES The article examines the priorities of Slovenian presidency of European council in view of national interests. The most important role in shaping the national interests had been ascribed to the national parliaments. Even if the parliament has been perceived as the political institution where national interests take their final and formal shape, the author takes into account the strategies and declarations adopted by the government as well. In March 2007 Slovenian parliament adopted a Declaration on Guidelines for Activities of Republic of Slovenia in the Institutions of European Union from January 2007 June 2008 which ought to express political will and directions for action together with set of priorities during six month presidency of the European council. Declaration as such failed to produce clear political direction in the process of shaping and taking common European policies and decisions, it reflected to the greater extent technical and procedural tasks which were ahead of executive branch of Republic of Slovenia. This failure stems from the fact that the proposal of the declaration had been prepared by the government and sent to the parliament which added four practical initiatives. Parliament neither intervened in the content of the Declaration nor changed the set of priority assignments during Slovenian presidency. Scholars of European studies as a rule adopt intergovernmentalism as a prevailing theory and increasingly pay attention to the effects of common policy on national policies of member states. The article reviles that in Slovenia the government during period from 2004 to 2008 did not strive to shape genuine national policies, for example in the field of research and development, which should be pursued also on the EU level or advocated during six month presidency. On the contrary, Slovenia rather took as a starting point the Lisbon strategy and its 24 wide guidelines and it has been adjusting some of its national policies to 24 wide guidelines. In the future we might see whether such an approach will become a rule or remain an exception in the policy making of certain small states. The article does not examine the possible consequences of ill defined or even absent political guidelines for activities of Republic of Slovenia in the institutions of European Union. Regardless of the established deficiencies in Declaration one must take it as a positive achievement because it represents a level of political maturity of a nation.

Uvod z metodolokimi pojasnili Pri vrednotenju uspenosti predsedovanja se elimo v priujoem prispevku oddaljiti od popularnega tevilnega ocenjevanja in se bolj sistematino posvetiti ukrepom drave za doseganje nacionalnih interesov. Zartana tema je izredno iroka in od avtorja terja mnogo poenostavitev in jasnih opredelitev, opua pa vsa resna vpraanja glede vsebine uporabljenih pojmov. Deklarirane ciljne naloge, pogosto imenovane prioritete predsedovanja, bomo analizirali glede na precej nedololjiv pojem uveljavljanje nacionalnih interesov. Pri slednjem pa se moramo vsaj za trenutek ustaviti in se odloiti za konsistentno rabo ene izmed mnogih monih definicij: nacionalni interes se uporablja kot sredstvo za identifikacijo ciljev in namenov zunanje politike in kot vsesploen koncept politinega diskurza, ki se uporablja posebej za opravievanje posebnih politinih preferenc (Evans in Newman, 1992). Temeljitega bralca elimo tudi opozoriti na izvirni znanstveni lanek dr. Marjana Svetliia: Nacionalni interes: ovira ali spodbuda razvoju (Svetlii, 2002), ki pojasnjuje mnogo dvoumnosti v rabi in izrabi pojma nacionalni interes. Kakni so bili torej ukrepi drave za doseganje posebnih politinih preferenc? Te politine preference v preobleki nacionalnih interesov so dinamina kategorija, odvisna od vsakokratnega dogovora politinih elit (Buar, 2001). V uvodnem poglavju bo utemeljeno kateri specifini dokumenti drave so osnova za oblikovanje prioritet predsedstva, pri emer upotevajmo kriterij, da morajo izraati posebne politine preference. Kot prvi dokument je pred nami Predlog 18 mesenega predsedovanja, ki so ga pripravile delegacije nemke, slovenske in portugalske vlade konec leta 2006. Pri njegovi pripravi sta sodelovali Evropska komisija in generalni sekretariat Sveta za splone in zunanje zadeve (v nadaljevanju GAERC). Predlog je GAERC sprejel konec leta 2006. V prispevku bo asovna dimenzija sprejemanja dokumentov vekrat omenjena, ker je iz nje razvidno, katera institucija je identificirala in s tem povezano selekcionirala tematike, ki so se uvrstile na dnevni red.

Naknadno legitimacijo v slovenskem parlamentu je predlog 18 mesenega predsedovanja prejel marca 2007 z Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 (v nadaljevanju Deklaracija). Predlog Deklaracije, ki ga je pripravila Vlada RS in konna oblika Deklaracije, kakrna je objavljena v Uradnem listu, se ne razlikujeta bistveno, zato ju v prispevku obravnavamo kot eden glavni dokument, to je kot temeljni izraz nacionalnih interesov in politinih preferenc. Parlament kot zakonodajno telo in v doloeni meri tudi organ demokratinega nadzora nad delom Vlade, vladnemu predlogu ni niesar odvzel. V tem smislu ga je pustil nedotaknjenega in ni posegal v vsebino posameznih nalog. Opazimo pa tiri nove predloge, ki so jih parlamentarci vnesli v Deklaracijo o usmeritvah za delovanje RS.

Pragmatien doprinos parlamenta k predlogu Deklaracije tirje novi predlogi ali tiri nove toke so po svoji naravi zelo pragmatini, po obliki pa jasni in nedvoumni: parlament je raziril naloge Slovenije v institucijah EU ne da bi spreminjal splone politine usmeritve Predloga Deklaracije. T1 Slovenija si bo obenem dejavno prizadevala za ustanovitev Sredozemske univerze s sedeem v Republiki Sloveniji. T2 Slovenija si bo z razvojno naravnano gospodarsko politiko prizadevala poveati dele zahtevnih in zlasti po znanju intenzivnih delovnih mest. T3 Nemko predsedstvo bo pripravilo predlog indikatorjev o enskah in izobraevanju, portugalsko predlog indikatorjev o feminizaciji revine, slovensko pa predlog indikatorjev o deklicah in dekletih (v drubi; op. avtorja). T4 Slovenija bo pomagala rni gori pri krepitvi administrativne usposobljenosti s ciljem im hitreje uresniitve njene evropske perspektive. Ime dokumenta Akter/ predlagatelj T1 T2 T3 T4 18-meseni program predsedovanja Nemije, Portugalske in Slovenije1 nemko, portugalsko slovensko predsedstvo +3 in Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 20082 Vlada Republike Slovenije Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 Dravni zbor Republike Slovenije + + + +

Med predsedovanjem se je pokazalo, da je predlog o ustanovitvi Sredozemske univerze naletel na odobravanje tako pri posameznih politinih akterjih, kot tudi doivel priznanje znotraj procesa medkulturnega dialoga. Ne povsem izrabljena pa je ostala prilonost, da bi Slovenija ustanovitev Sredozemske univerze predstavila kot svoj originalni doprinos k medkulturnemu dialogu. Iz Tabele 1 lahko tudi ugotovimo, da se Vlada RS v predlogu deklaracije ni zavezala k izdelavi kazalcev za deklice in dekleta za spremljanje enakosti spolov med dravami EU, kar pa ji je naloil parlament. Prav tako presenetljivo vladni predlog ni vseboval zaveze o oblikovanju gospodarskih politik, ki bi poveale dele zahtevnih in po znanju intenzivnih delovnih mest. Vrzel presenea zato, ker so takne politike etapni cilji Lizbonske strategije, ki ji je slovensko predsedovanje namenilo precej pozornosti. Zadnjo raziritev, to je pomo rni gori pri krepitvi administrativne usposobljenosti za uresnievanje njene evropske perspektive, lahko oznaimo za e en kratek in jedrnat izraz pragmatine naravnanosti parlamenta in kot napotek za prihodnje bilateralne odnose s to dravo. Vse tiri toke so doprinesle k uveljavljanju specifinih slovenskih interesov znotraj delovanja Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Prav zaradi omejenega vpliva teh tirih pobud pa teko trdimo, da je parlament bistveno doprinesel k uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov v obdobju predsedovanja. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako so v Deklaraciji zastopana strateka in za Slovenijo kljuna vpraanja pri predsedovanju Svetu EU. Uveljavitev Lizbonske pogodbe Rast politinih ustanov (polity) z Lizbonsko pogodbo Pogodba, ki so jo v Lizboni 13. decembra 2007 podpisali voditelji drav in vlad 27 lanic, naj bi konstituirala sodobno institucionalno ureditev Evropske unije, zmanjala demokratini primanjkljaj in utrdila temeljne vrednote Evropske unije. 1 Svet GAERC je dokument potrdil 11. decembra 2006, delegacije lanic so prejele dopolnjenega s pripombami delegacij na zasedanju Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006. 2 Predlog nosi datum januar 2007. 3 V okviru spremljanja izvajanja Pekinkih izhodi za ukrepanje bo nemko predsedstvo obravnavalo vpraanje "ensk in izobraevanja" ter pripravilo ustrezne kazalce, portugalsko predsedstvo bo pripravilo kazalce o "feminizaciji revine", slovensko predsedstvo pa bo oblikovalo kazalce glede poloaja deklic in mladih ensk v drubi.

Evropejci priakujejo od nacionalnih drav in v doloeni meri od Evropske unije, da bo reevala vpraanja globalizacije, podnebnih in demografskih sprememb, varnosti in energije. Lizbonska pogodba je plod pogajanj med dravami lanicami na medvladni konferenci, Evropska komisija in Evropski parlament sta sodelovala pri delu medvladne konference. Preden bi pogodba zaela veljati, bi jo moralo ratificirati vseh 27 drav lanic pri emer drave lanice same izberejo nain ratifikacije v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Drave lanice so za zaetek veljavnosti pogodbe predvidoma doloile 1. januar 2009, to je nekaj mesecev pred volitvami v Evropski parlament, vendar je izid referenduma na Irskem datum uveljavitve Lizbonske pogodbe postavil pod vpraaj. Vsaka drava lanica ima v svojem politinem sistemu predviden proces sprejemanja mednarodnih pogodb, tudi tako obsene in dalekosene kot je Lizbonska pogodba. Na te posamine procese predsedujoa Svetu EU ne more vplivati, saj ob tem tvega oitek, da se vmeava v notranje zadeve drave lanice. Sprejemanje Lizbonske pogodbe je tako potekalo neodvisno od slovenskih aktivnosti med predsedovanjem zaradi esar uveljavitev Lizbonske pogodbe teko pojmujemo kot nalogo, ki je za Slovenijo prioritetna. Naloga je bila pomembna za nacionalne parlamente, ki so pogodbo ratificirali ali za Evropsko komisijo in vlade tistih drav, v katerih ustava predvideva referendumsko odloanje.

Kako realna so bila priakovanja o ratifikaciji? Med diplomatskimi sredstvi v prid ratifikaciji Lizbonske pogodbe je bila na voljo javna diplomacija (public diplomacy), to je izvajanje razlinih aktivnosti, ki vplivajo na zunanjepolitine odloitve doloene vlade4 in celo dravljanov doloene drave. Priakovanja, da bi Slovenija lahko vplivala na uveljavitev Lizbonske pogodbe v drugih dravah lanicah niso bila realna. Ve monosti za uspeh bi imela obsena medijska kampanja na ravni Evropske unije, primerljiva z dejavnostmi, ki jih je Komisija EU izvajala v podporo Evra 2000. Glavna cilja takratne kampanje sta bila poveati osveenost javnosti o evru in pridobivanje podpore v tistih dravah, kjer je evro e bil uveljavljena uradna valuta ter pomo pri pripravah za drave lanice EU, ki naj bi sprejele evro v prihodnosti.5 Za uspeh te prioritete predsedovanja bi morali pripraviti primerljiv komunikacijski program, kot je bil Evro 2000, saj bi z njim podprli nacionalne procese za uveljavitev Lizbonske pogodbe.

Lizbonska strategija in Strategija razvoja podobno o znanju in inovacijah Z Deklaracijo sta izraeni mnenji, da je prenos inovacij kljunega pomena pri izzivih globalizacije in da mora inovacijska politika pridobiti vejo teo med sedanjimi evropskimi politikami: v njej so v nadaljevanju natete elje in potrebe.6 Ker iz Deklaracije ni razvidno, katerim usmeritvam za delovanje naj sledijo organi in predstavniki drave, ki sodelujejo z institucijami Evropske unije, smo pogledali kaken sploh je politini dogovor na podroju znanja in inovacij v Strategiji razvoja za Slovenijo in v prenovljeni Lizbonski strategiji za Evropsko unijo. Za razliko od Lizbonske pogodbe, ki predstavlja institucionalni okvir za organizacijske spremembe, je Lizbonska strategija program reform na nacionalnih in evropski ravni, s katerimi bi do leta 2010 Evropska unija postala najbolj konkurenno, dinamino ter na znanju temeljee gospodarstvo na svetu, ki zagotavlja polno zaposlenost, ekonomsko in socialno kohezijo ter varstvo okolja in trajnostni razvoj. Lizbonska strategija je v 2005 doivela prenovo, drave lanice pa so zavezane k rednemu poroanju o napredku nacionalnih reform za izvajanje Lizbonske strategije. Program vsebuje 24 integriranih smernic za rast in zaposlovanje. 7 Drave lanice so doloile svoje nacionalne koordinatorje in sprejele nacionalne akcijske programe za rast in delovna mesta. Vlada RS Slovenije je novembra 2005 sprejela Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki ga je januarja 2006 ocenila Evropska komisija. V Sloveniji smo bili v tem obdobju prie institucionalni dinamiki ter politinim spremembam po volitvah leta 2004, ki so vplivale na nastajanje Strategije razvoja Slovenije. e julija 2003 je Vlada RS sprejela sklep o zaetku priprave strategije in zadolila Urad za makroekonomske analize in razvoj za strokovno koordinacijo projekta. 8 Po medresorskem 4 "Javna diplomacija je nain, s katerim tako vlada kot privatni posamezniki in skupine vplivajo neposredno ali posredno na tista javna stalia in mnenja, ki direktno oblikujejo zunanjepolitine odloitve druge vlade." Signitzer in Coombs (1992:138). 5 Vse dejavnosti Komisije od partnerstev do tiskovin, ki so se izvajale na ravni Unije, so se financirale iz prorauna PRINCE, tj. programa za informiranje evropskih dravljanov, ki je bil oblikovan leta 1996 in katerega cilj je bil zagotoviti sredstva za kljune prednostne naloge v zvezi z obveanjem o zadevah, kot je evro. 6 Sedanji nacionalni ukrepi so na podroju inovacijske politike dobro zasnovani, elimo pa si, da bi bilo sodelovanje v okviru drav lanic tesneje, e posebej na podroju inovacij in delovanja inovativnih skupin kot npr. grozdov, tehnolokih platform, skupnih tehnolokih platform za usmerjen in uinkovit razvoj ter prenos rezultatov na trge. 7 Partnerstvo za rast in delovna mesta temelji na sodelovanju med dravami lanicami, Unijo ter na polni vkljuenosti socialnih partnerjev in civilne drube. 8 Nacionalni koordinator za Lizbonsko strategijo je v Sloveniji postal vodja vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj. Naknadno je bila novembra 2005 za koordinacijo gospodarskih in socialnih reform ustanovljena Sluba Vlade za razvoj pod vodstvom ministra brez listnice.

usklajevanju je Vlada RS junija 2005 sprejela strategijo, ki opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi narti za njihovo realizacijo v letih 2005 in 2006, ni pa umeena v mednarodni kontekst. Vzporedno z delom na dokumentu Strategija razvoja Slovenije je v sodelovanju s strokovnimi skupinami in ministrstvi potekalo delo po posameznih programskih podrojih, ki naj bi predstavljalo strokovno podlago Nacionalnemu akcijskemu nartu za izvajanje Lizbonske strategije in Dravnega razvojnega programa. Nov zaetek za Lizbonsko strategijo Poveanje in izboljanje nalob v raziskave in razvoj na 3% EU BDP. Prispevek k moni industrijski bazi Evrope (GALILEO). Omogoiti inovacije, uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter trajnostno izrabo virov. Tabela 2 Strategije razvoja Slovenije Poveanje gospodarske uinkovitosti in obsega vlaganj v raziskave in tehnologijo. Poveanje gospodarske uinkovitosti raziskovalno razvojne dejavnosti. Izboljanje kakovosti izobraevanja.

Ugotovimo lahko, da oba dokumenta podobno opredeljujeta vlogo znanja in inovacij v drubi in da hkrati doloata merljive etapne cilje. Za formiranje nacionalnih interesov v evropski politiki znanja in inovacij predlagamo preverjanje ali vrednotenje doseenega iz Strategije razvoja Slovenije in sprejem nove javne politike, ki bo v najveji meri izkoristila monosti, ki jih Sloveniji nudi Lizbonska strategija. To novo javno politiko znanja in inovacij s kljuno znailnostjo, da je umeena v mednarodni kontekst, bi po naem mnenju Slovenija morala zasledovati med predsedovanjem. Ker ni bilo jasnih usmeritev in ciljev, jih s predsedovanjem tudi uresniili nismo.

Krepitev konkurennosti podjetij je cilj Lizbonske strategije in Strategije razvoja Izvajanje prenovljene Lizbonske strategije v njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsenostih naj bi bilo po mnenju uradnikov EU, pa tudi mnogih uradnikov dravnih administracij, kljunega pomena za krepitev konkurennosti evropskega gospodarstva in konkurennosti evropskih podjetij. Slovenija z Deklaracijo potrjuje pomen krepitve konkurennosti ter pomen mali in srednjih podjetij za rast in zaposlovanje. Ker pa je ostala sporoilnost deklaracije na ravni opisa e zaetih evropskih procesov, s svetlo izjemo podpoglavja Statistika, ni nudila zadostne osnove za definiranje nacionalnih prioritet. Za obravnavo krepitve konkurennosti podjetij kot kljunega stratekega interesa, se je Deklaracija pokazala kot nezadostna, zato smo se ponovno posvetili Strategiji razvoja Slovenije. Nov zaetek za Lizbonsko strategijo Skupni cilj industrijske politike EU je krepitev konkurennosti in inovacijske sposobnosti evropskih drub ter izboljanje okvirnih pogojev za proizvodnjo v EU, predvsem za mala in srednja podjetja. Potrebnih je ve nalob v raziskave in razvoj, tako s strani javnega kot zasebnega sektorja. Na ravni EU je potrebno hitro sprejetje naslednjega okvirnega raziskovalnega programa in novega programa za konkurennost in inovacije. Predpise glede konkurence je treba uporabljati proaktivno. Sektorska analiza ovir za konkurennost bo uvedena v sektorjih, kot so energetika, telekomunikacije in finanni servisi.Objava tirih prednostnih podroij: znanje in inovacije, spodbujanje podjetnikega potenciala, modernizacija trgov dela ter podnebne spremembe in energetika.9 Strategija razvoja Slovenije Spodbujanje podjetnikega razvoja in poveanje konkurennosti: z ukrepi spodbujanja tehnolokega razvoja, izobraevanja in usposabljanja zaznavati in podpreti podroja, kjer imamo konkurenne prednosti ter dopustiti razvoj novih potencialno uspenih podroij; spodbujati nalobe in strateke projekte, ki so razvojno naravnani in s povezovalnimi mreami pozitivno uinkujejo na regionalni ali mednarodni ravni; spodbujati podjetniko povezovanje na nosilnih gospodarskih podrojih (elektronske komunikacije in informacijska tehnologija, farmacija, kemina industrija, elektrina in optina oprema, logistika); pospeevati razvoj nosilnih storitvenih dejavnosti (turizem, poslovne, finanne in informacijske storitve, storitve na visokotehnolokih podrojih); razviti instrumente hipotekarnega bannitva, zlasti na podroju stanovanj; razviti instrumente za skupna vlaganja drave in zasebnega sektorja v obliki koncesijske izgradnje infrastrukture; razviti nove modele financiranja razvoja malih in srednjih podjetij; razviti podjetnitvu prijazno podporno okolje in podjetniko kulturo; spodbujati in razvijati inovativno okolje in inovativnost.

Tabela 3 V Lizbonski strategiji opazimo mono vlogo Evropske komisije pri vrednotenju javnih programov10 katerih orodje so ciljno usmerjene raziskave s pomojo katerih Evropska komisija ie uinkovito skupno industrijsko politiko in izreka mnenja o 9 Zakljuki 24.04.2008 o pomenu lizbonske strategije za mala in srednja podjetja v Berlinu, v organizaciji predstavnitva Evropske komisije v Berlinu v sodelovanju z zvezo nemkih industrij. 10 Drave lanice so do jeseni 2007 predloile drugo poroilo o izvajanju programov nacionalnih reform za doseganje Lizbonske strategije; ne gre na nacionalne reforme, ki bi si jih zadala Republika Slovenija, ampak za ukrepe, ki jih pripravi Vlada za doseganje skupnih ciljev Lizbonske strategije. Januarja 2008 je Komisija podala strateko poroilo o izvajanju

neuinkovitih nacionalnih politikah. Potrjujejo se dobro znane ugotovitve o odloanju, oddaljenem od nacionalnih centrov moi. Mnenja in pozivi Evropske komisije, ki oblikuje skupno industrijsko politiko, zmanjujejo avtonomnost nacionalnih politinih akterjev. Tako sama nezakljuenost Lizbonske strategije in vnaprejnje soglasje drav s priporoili Evropske komisije glede njihovih nacionalnih politik hromita monost uveljavljanja parcialnih nacionalnih interesov. e jasneja postane omejitev avtonomnosti drav z Deklaracijo slovenskega parlamenta na predlog Vlade RS, ki je formalno potrdila negativno prirejeno vlogo drave: Slovenija podpira strategijo EU za poveanje konkurennosti gospodarstva. V tem pogledu je za dravo najpomembneja Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki vsebuje na EU nivoju predlagane ukrepe prevedene v okvir slovenskega gospodarstva11 Kakna koda je lahko povzroena dravi, e se njeni akti nanaajo na projekte na papirju, ki e niso doreeni v vseh podrobnostih, zelo dobro vedo mednarodni pravniki in izkueni diplomati. Parlament bi pa si ob navajanju Vladnih resolucij moral priklicati pred oi razlog sprejema Deklaracije: sprejem politinih usmeritev za delovanje Vlade na prioritetnih nalogah predsedovanja. Menimo, da se Slovenija ne sme odpovedati lastnim vizijam ali premislekom o lastni strategiji razvoja. Ocenjujemo, da bi bilo napano nekritino prepisovati evropske smernice, ne da bi pred tem sami analizirali gospodarsko in politino stanje in opredelili mone scenarije razvoja. Krepitev konkurennosti podjetij, ki je ena izmed prednostnih nalog predsedovanja, vsekakor predstavlja cilj obeh: Lizbonske strategije in Strategije razvoja Slovenije. Deklaracija ni prispevala izhodi ali smernic za uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov med predsedovanjem, pa tudi v povsem regularnem obdobju po naem mnenju ne predstavlja zadostnega temelja za delovanje dravnih organov v institucijah EU.

Socialne politike namesto socialne razsenosti Omenili smo e, da Deklaracija na nekaterih mestih ne izpolnjuje svoje osnovne funkcije in pri analizi socialnih politik naletimo na isto pomanjkljivost: ni jasne politine usmeritve, za kaj naj si Slovenija prizadeva oziroma v katero smer naj bi potekalo predsedovanje. Deklaracija je bolj pregled obstojeega stanja in natevanje ukrepov, ki bodo sprejeti, kot pa razlaga ciljev, ki naj bi jih s temi ukrepi dosegli. Z Deklaracijo na podroju socialne razsenosti Vlada ni prejela napotkov, kako delovati v institucijah Evropske unije, saj je Deklaracija zasnovana kot natevanje evropskih mehanizmov ki so ali v teku ali v pripravi. Po drugi strani pa so jasno izraena stalia in usmeritve za delo na podroju zdravja - osnutke sta pripravljali dve razlini ministrstvi. Hkrati je zdravje v Strategiji razvoja omenjeno precej nezavezujoe v kontekstu zagotavljanja trajnostnega razvoja in parlament se je s sprejetjem Deklaracije opredelil do stratekih vpraanj na podroju zdravja. tevilni drugi dokumenti12 namre po navedbah uradnikov Ministrstva za zdravje ne predstavljajo operativne podlage za delo in leijo v omarah. Med razvojnimi prioritetami v Strategiji razvoja so na ravni ciljev in programov dobro opredeljeni ukrepi za prilagodljivost trga dela, socialno zaito in zmanjevanje drubene izkljuenosti in socialne ogroenosti. Natanneje kot v Deklaraciji so opredeljeni akcijski narti za vejo prilagodljivost trga dela in za modernizacijo socialne zaite in zmanjevanje izkljuenosti, kar vse skupaj pomeni, da se je med politinimi akterji vzpostavil osnovni konsenz glede socialne politike, da pa niso prili do toke, ko bi jo kot nacionalni interes reflektirali na evropski ravni. Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potroniki v Deklaraciji Zaposlovanje, socialna politika in enake monosti (flexicurity), zaposlovanje starejih,demografske spremembe, enakost spolov (e omenjeni predlog indikatorjev o deklicah in dekletih). Strategija razvoja Slovenije etrta razvojna prioriteta: moderna socialna drava in veja zaposlenost: izboljanje prilagodljivosti trga dela, modernizacija sistemov socialne zaite (fleksibilna varnost), zmanjevanje drubene izkljuenosti in socialne ogroenosti.

nacionalnih reform, ki ga je obravnaval Evropski svet na spomladanskem zasedanju 2008. Na osnovi predloga Komisije so bile junija 2008 sprejete integrirane smernice za novi krog skupaj s priporoili za posamezne drave. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 20072023 (sprejeta oktobra 2006, dopolnjena januarja 2008) ima ve pomanjkljivosti: sprejela jo je Vlada s tiriletnim mandatom in ne parlament, doivela je precejnjo kritiko stroke in po naem mnenju zamiljeni projekti nimajo uinka na tehnoloki razvoj, inovativnost, podjetnitvo, tuje strateke investicije, ki so med kljunimi dejavniki za poveanje konkurennosti gospodarstva. 12 Parlament je ob koncu predsedovanja 26.6. 2008 sprejel Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 20082013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev". Dokument Strateki cilji in ukrepi za PLAN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA so bili sprejeti v parlamentu 2005. Razen teh dveh dokumentov je parlament v 2005 sprejel e Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 20052010, Vlada pa marca 2007 e Strategijo na podroju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012.
11

Zdravje: Slovenija podpira strateki pristop drav lanic k obvladovanju zdravstvenih problemov, enovit strateki dokument na podroju zdrave prehrane, redne telesne dejavnosti za zdravje ter posledino za zmanjevanje prekomerne prehranjenosti in debelosti prebivalcev ter tevilnih civilizacijskih bolezni, celostno strategije EU na podroju duevnega zdravja, v kateri pa bo treba posebno pozornost nameniti kulturnim in sicernjim razlikam med lanicami EU, sprejem priporoil o ukrepih za varnejo Evropo (pokodbe). uinkovit in usklajen odziv na pojav resnih zdravstvenih groenj na podroju nalezljivih bolezni, HIV/AIDS, prepoved ezmejnega oglaevanja predvsem z vidika prepreevanja kajenja med mladimi, uredbe o zdravilih za napredno zdravljenje in o medicinskih pripomokih, ker po nai oceni lahko zagotovita visoko raven varovanja zdravja, spremembe uredbe o ugotavljanju novih ivil ter posledino pojava nedovoljenih novih ivil tudi v Sloveniji. Potroniki; Slovenija se zavzema za vzpostavitev notranjega trga na podroju potronikih kreditov in ustrezno informiranje potronikov o kreditnih pogojih. Mladi: Slovenija bo spodbujala drubeno udejstvovanje in poklicno integracijo mladih. Tabela 4

Peta razvojna prioriteta: povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje: integrirati ukrepe in merila za varovanje zdravja v sektorske politike in zmanjevati razlike v zdravju med regijami in skupinami prebivalstva, spodbujati zdrave vedenjske vzorce in prepreevati zgodnjo obolevnost, izboljati dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev ter posodobiti zdravstvene zmogljivosti.

Po evalvaciji socialnih politik smo ugotovili, da imamo v Sloveniji podrobno razdelane javne mehanizme za izvajanje socialne politike, medtem ko napotki za ravnanje v institucijah EU zelo posredno izraajo slovenski pogled na razvoj evropske socialne razsenosti. Trditev iz Deklaracije, da je opredelitev in organizacija socialnih storitev v izkljuni pristojnosti drav lanic nam pove le, da Slovenija pritrjuje temu, da se fleksibilna varnost prihodnjih generacij samostojno oblikuje v okvirih nacionalnih drav. Podnebno-energetski sveenj Podobno nalogo kot priujoi prispevek, so si med obdobjem predsedovanja zadali nekateri lani parlamenta, ki so predstavnike Vlade vpraevali o uresnievanju nacionalnih interesov in iskali vsebinska pojasnila k podedovanim nalogam med prioritetami predsedovanja. Vpraanja so se nanaala tudi na podnebno-energetski sveenj, eprav koristi iz svenja teko geografsko omejimo na Slovenijo. Posledice (ne)aktivnosti v podnebno-energetskem svenju so globalne zaradi narave problemov in glede na ezmejne koristi teko govorimo o uveljavljanju izkljuno slovenskih nacionalnih interesih. Navkljub temu se kaejo kot prilonosti za lokalno industrijo na dveh podrojih. To sta uinkovita raba energije in obnovljivi viri energije, ki nudita monosti za kapitalsko nezahtevne inovacije in nove tehnoloke procese.13

12 Minister za okolje in prostor Janez Podobnik (magnetogram seje 4.4.2008): Sem si zapisal tudi kaj je in bo neposreden, konkreten rezultat Slovenije pri energetsko-klimatskem paketu oziroma svenju. Prvo je prostor uinkovite rabe energije. Slovenija je uspela pred kratkim dober nacionalni program za uinkovito rabo energije do leta 2018, ki je teek skoraj milijardo evrov in to je izredna prilonost za slovensko industrijo in ta dela in se pripravlja. Drugo podroje je vezano na obnovljive vire energije. Najprej bi rad povedal, da je najbolja pot za energetsko samozadostnost im vejo Slovenije, da im bolj racionalno uporablja vse vrste energije. Predsedujoa drava v principu predseduje, ima pa na nek nain e blije prisotne tevilne vzvode, da lahko v okviru evropske procedure dosee tudi to, kar je za dravo, ki je predsedujoa, iz nacionalnih vidikov pozitivna. Hvala lepa.

18-meseni program predsedovanja Nemije, Portugalske in Slovenije OKOLJE Cilj vodilna vloga EU v globalnih okoljskih zadevah. Podnebne spremembe omejiti rast temperature na 2 stopinji nad predindustrijsko stopnjo, Evropski program o podnebnih spremembah, zmanjanje tveganja v ostalih sektorjih, sheme za trgovanje z emisijami, omejiti emisije CO2 iz vozil, zajemanje in skladienje ogljika, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, pomanjkanje vode in sua. Okoljske tehnologije zmanjevanje emisij izpunih plinov in hrupa, neformalni ministrski sestanek o inovativnih virih in energetsko uinkovitih okoljskih tehnologijah, okoljsko upravljanje na mednarodni ravni, izkorianje institucionalnega okvira okoljskih dejavnosti v sistemu ZN. 14 Biotska raznovrstnost dostop in porazdelitve koristi (biodiverzitete op. avtor) gozdna biotska raznovrstnost, pomorska biotska raznovrstnost, financiranje varstva narave na svetovni ravni.

Deklaracija OKOLJE Cilji morsko okolje, varstvo zraka, kemikalije, podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost. Varstvo morskega okolja: direktiva za dobro stanje morskega okolja, morske regije strategije morskega okolja v morskih regijah, vpliv na dejavnosti povezane z morskim okoljem (turizem, pomorstvo, ribitvo, trgovina). Kakovost zraka: direktiva o kakovosti zraka, ohraniti tevilne vrednosti standardov kakovosti zraka. Podnebne spremembe: sporoilo o pomanjkanju vode in sui, stabilnost nalob in zmanjanje emisij toplogrednih plinov, upotevati posledice podnebnih sprememb v sektorskih politikah (urejanje prostora, upravljanje z vodami, kmetijstvo, turizem, energetika) in na pomen priprave ustreznih prilagoditvenih ukrepov, ureditev trga emisijskih pravic za razvoj in razbremenitev slovenskega gospodarstva,15 uvajanje novih tehnologij, energetska uinkovitost in zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri Sloveniji zagotavljajo gospodarsko rast, spodbujanje razvoja in podjetnitva na podroju uinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Biotska raznovrstnost: z akcijskimi narti izvajati ukrepe na ravni EU in drav lanic v okviru Sporoila o ohranjanju biotske raznovrstnosti iz 2006.

Tabela 5 Za slovenske nacionalne interese je precej obetavno podroje varstva morskega okolja, ki je v fazi oblikovanja direktive. V tem procesu predsedujoa nima nekega dodatnega vzvoda, sodeluje pa pri njenem nastanku kot lanica. Nadnacionalne ali regionalne politike, pomembne za morsko okolje, bomo lahko analizirali, ko bodo postale javne. Slovenska politina elita ima monost za uveljavljanje lastnih interesov v Sredozemskem morju v sodelovanju z dravami lanicami in z nelanicami Evropske unije. Ponovno opozarjamo na pomen nacionalnih strategij v regionalnem sodelovanju za postavljanje okoljskih ciljev. Kot zamujeno prilonost lahko oznaimo promocijo akcijskih nartov na podroju biotske raznovrstnosti. Vlada RS je decembra 2001 sprejela Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, al ji pa pred obdobjem predsedovanja ni uspelo pripraviti slovenskega dokumenta za katerega se je zavzela v Deklaraciji. Akcijski nart ohranjanja biotske raznovrstnosti je po podatkih dostopnih junija 2008 v postopku priprave in sprejemanja, organ pristojen za pripravo pa je Ministrstvo za okolje in prostor. Ustvarjanje novih prilonosti vsekakor je v slovenskem nacionalnem interesu in programi prilagajanja na klimatske spremembe so zato razvojna prilonost za slovensko znanost, inovacijsko dejavnost, industrijo in gospodarstvo. Isto prilonost imajo seveda tudi druga nacionalna gospodarstva, zato je za njeno uresnievanje pomembna tudi absorpcijska sposobnost nacionalnih gospodarstev za nove tehnologije.

14 Slovenija je 28.4.2008 v OZN predstavila skupno evropsko stalie: As we will further explain under agenda item (d) of this meeting, the EU proposes to steer away from the unproductive debate on the legal status of Marine Genetic Resources in ABNJ. Instead, we would propose to focus the discussion on practical options for their management, including the fair and equitable sharing of benefits from such resources and we have some proposals in that regard. A reference point could be the existing and functional Multilateral System under the FAO International Treaty on Plant Genetic Resources. The EU believes that this proposal amounts to a constructive and proactive engagement in the debate on marine genetic resources without having to resort to clarification of their legal status. Statement on behalf of the European Union by Mr. Aleksander ierov, Minister Plenypotentiary at the Permanent Mission of Slovenia to the United Nations, General Assembly: Ad-Hoc Open-ended Informal Working Group to study issues relating to the conservation and sustainable use of marine biological diversity beyond areas of national jurisdiction (New York). 13 Slovenija namre nima dovolj notranjih rezerv, da bi v obdobju 2013-2020 dosegla predvideno dodatno zmanjevanje od 20 do 30% emisij toplogrednih plinov. Zato potrebuje nakupe emisijskih pravic izven svojih meja.

Pozornost Zahodnemu Balkanu v okviru bilateralnih odnosov Oblikovanje zunanje politike in iritev na Zahodni Balkan O skupni zunanji in varnostni politiki obstoji precejnje tevilo razprav in tudij, katerih tonaliteta sega od neusmiljeno kritine do naivno upajoe. Podroje se bo za raziskovalce mednarodnih odnosov verjetno izkazalo za dovolj plodno in dinamino e v naslednjem desetletju, prispevek pa se bo posvetil vzpostavljanju politinih usmeritev do Zahodnega Balkana. Procesi nastajanja politinih usmeritev presegajo obdobje predsedovanja in so predmet povsem samostojnih tudij. Analiza politik se namre opira na procesualni model (Dye, 1995), hkrati pa evalvacijske ugotovitve vplivajo na procese oblikovanja politik. Kustec Lipicer v Analizi politik (2002: 142): kadar javnopolitini akterji odkrijejo nesprejemljive pomanjkljivosti, sproijo zahtevo po vrnitvi politike, projekta ali ukrepa na zaetek procesa oblikovanja. Dokler Lizbonska pogodba ni uveljavljena, je zunanja politika v celoti v pristojnosti drav lanic in Evropska unija ne nastopa kot en mednarodni akter, e manj kot en subjekt mednarodnega prava. Pozornost Zahodnemu Balkanu je torej ostala splet posaminih pozornosti in zunanjih politik kakrne vodijo do drav na Zahodnem Balkanu drave lanice. V polnosti se izraajo bilateralni odnosi, kar so potrdili apeli slovenskih podjetij naslovljenih na Ministrstvo za zunanje zadeve ob slovenskem priznanju Kosova. Razen pragmatinosti bilateralnih odnosov prikliimo v spomin e proces oblikovanja zunanje politike: slovenski pravni red doloa, da so za oblikovanje zunanje politike pristojna telesa Parlament RS, Vlada RS in Predsednik republike, izvaja pa jo Ministrstvo za zunanje zadeve. asovno je proces oblikovanja zunanje politike sovpadel s predsednikimi volitvami, tako da je usklajevanje aktivnosti potekalo z enim, medtem ko je med predsedovanjem dravo predstavljal drug predsednik. Aktualni predsednik dr. Danilo Trk je v zvezi s tem izrazil mnenje, da so pooblastila predsednika omejena in je hkrati ocenil, da je bila vloga predsednika med predsedovanjem v skladu z ustavnimi pooblastili. Dr. Ivo Vajgl, svetovalec bivega predsednika dr. Janeza Drnovka za mednarodne odnose pa ugotavlja, da se Vlada s kabinetom predsednika ni posvetovala o zunanjepolitinih vpraanjih niti o njihovem nainu obravnavanja med predsedovanjem. Proces sprejemanja zunanjepolitinih odloitev po mnenju dr. Vajgla med pripravami na predsedovanje ni bil ustrezno voden. V Deklaraciji je usmeritev glede Zahodnega Balkana preprosta: Slovenija se zavzema za iritev EU na Zahodni Balkan. Kot priakovani izzivi, kakor olepevalno imenujemo probleme, so navedeni status Kosova in posledice, ki izhajajo iz doloanja tega statusa. V Deklaraciji se parlament zavzema za dosledno izpolnjevanje kriterijev, ki jih je postavila EU, odklanja razpravo o mejah Evrope in iri fokus na potencial sub-regije za celotno EU. e bolj konkretno je v Deklaraciji izraena elja, da se Makedoniji doloi datum zaetka pogajanj in elja po stabilizaciji razmer na obmoju z evropsko perspektivo Srbije. Kot e omenjeno na zaetku prispevka, je parlament v Deklaracijo vkljuil slovensko pomo rni gori pri krepitvi administrativne usposobljenosti za im hitreje priblievanje Evropi. Na priakovane izzive, povezane s statusom Kosova, bi Slovenija lahko odgovorila bolje; izkoristila bi lahko orodja javne diplomacije in na ve ravneh inicirala razprave o pozitivnih posledicah sodelovanja drav Zahodnega Balkana med sabo in z EU ter o minimalnih pogojih za takno sodelovanje. Usklajena akcija in proaktivnost pristojnih teles za oblikovanje zunanje politike bi prav gotovo poveali kredibilnost slovenske zunanje politike in uinkovitost javne diplomacije.

Dravni svet o predsedovanju Dravni svet je obravnaval Predlog Deklaracije o usmeritvah, ki ga je v obravnavo predloila Vlada Republike Slovenije in ga podprl. Hkrati so svetniki v mnenju izpostavili, da iz vsebine podpoglavja "Transatlantski odnosi" ni jasno, ali bo Slovenija sodelovala v pokonfliktni obnovi Afganistana in Iraka ter ali bo s predlagano reitvijo Sloveniji dan mandat za sodelovanje pri pokonfliktni obnovi tudi drugih drav. Navkljub zatrjevanju vladnih uradnikov, da velik del prioritetnih nalog predsedovanja predmet podedovane agende, je Dravni svet menil, da bi se v asu vodenja EU morali osredotoiti na doloena podroja in opredeliti svoje potenciale po posameznih podrojih. Slovenija ima namre edinstveno prilonost, da na posameznih podrojih pokae svojo pronost in inovativnost ter se tako vidno utrdi v krogu evropskih drav eprav Dravni svet ni javnopolitini akter na podroju mednarodnih zadev, bi Vlada kot predlagatelj Predloga Deklaracije lahko upotevala alternativno reitev. O razlogih, zakaj tega ni storila, ne moremo argumentirano razpravljati, dejstvo pa je, da vsako alternativno reitev spremlja njeno izvrevanje ter veja ali manja sposobnost izvrevanja politik. Najmoneji vratar lahko preprei, da se doloena alternativa uveljavi kot javna politika, e oceni, da je ne more izvesti.

Smer nae ladje med naimi ladjami V obdobju 2004 2008 je Vlada RS deklarativno podpirala transatlantski dialog s teiem na ZDA16 in priakovano je parlament z Deklaracijo potrdil pomen transatlantskega partnerstva ter se opredelil za njegovo nadaljnjo krepitev med
16

Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2004 2008, str. 47: Vladna koalicija bo podpirala konstruktiven transatlantski dialog ter poglobitev partnerstva med ZDA in EU. ZDA izgubljajo interes za Evropo

predsedovanjem. Stalia poslana GAERC in Deklaracija prednostno izpostavijo podroje neirjenja oroja za mnoino unievanje, prepreevanje konfliktov, krizno upravljanje ter izgradnjo miru in pokonfliktno obnovo drav. Nekatere dejavnosti v transatlantskem gospodarskem sodelovanju na podroju regulative, inovacij in tehnologije, trgovine in varnosti, energetike, trgov kapitala in intelektualne lastnine presegajo slovenske gospodarske interese in so resnini izraz skupnega interesa drav lanic. Navkljub temu e izoblikovanemu institucionalnemu dnevnemu redu Evropske unije, je dolgoroni interes Slovenije, da oblikujemo sektorske politike, katerih cilj je pripraviti gospodarstvo za imprejnje izkorianje dogovorov iz transatlantskega delovnega programa. Pridobitve iz predsedovanja bi v prihodnje lahko poveali s tem, e bi ustrezne strokovne skupine pripravile ukrepe za im hitreje izvajanje dogovorov transatlanskega partnerstva, kjer za to obstoji nacionalni interes. Takna prizadevanja bi celo nevtralizirala slabalni prizvok, ki se je oprijel pojma nacionalni interes zaradi prenaanja parcialnih interesov na nacionalno raven.17 18-meseni program predsedovanja Nemije, Portugalske in Slovenije Opravljena bo ocena sodelovanja v okviru Afganistanskega dogovora. Deklaracija RS bo predvidoma poveala tevilo napotenih vojakov v ISAF. Obstaja monost, da bo vzpostavljena tudi nova misija v Afganistanu. Kot lanica Tria bo RS pozorno spremljala dogajanja in razprave v zvezi z nuklearno krizo na Korejskem polotoku.

Afganistan

Severna Koreja

Japonska

Tri predsedstva bodo e naprej natanno spremljala razvoj dogodkov v zvezi z jedrsko krizo na Korejskem polotoku, s svojimi mednarodnimi partnerji pa bodo dejavno razpravljala o zadevnem poloaju. e naprej bodo podpirala eststranske pogovore kot monost pri iskanju reitve in spremljala napredek pogovorov, da bi ocenila nadaljnje ukrepanje EU. Pri Japonski bo poudarek na krepitvi politinega in varnostnega dialoga ter na regionalnem sodelovanju.

Kitajska

Stiki s Kitajsko bodo osredotoeni na pogajanja o novem okvirnem sporazumu in na razvoj novega stratekega partnerstva. Pri odnosih z Indijo bo poudarek na poglabljanju gospodarskih odnosov in na izvajanju skupnega akcijskega narta. V Aziji bo Svet sledil tudi razvoju dogodkov na podroju neirjenja oroja, zlasti v okviru odnosov z Indijo in Pakistanom.

Slovenija bo posebno pozornost namenila tudi krepitvi transatlantskih odnosov ter odnosov z ostalimi stratekimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija in ASEAN. Januarja 2007 se zaenjajo pogajanja EU - Kitajska o Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju.

Indija

Tabela 6 Utemeljitev odnosov z azijskimi dravami je MZZ v predlogu Deklaracije poiskal v lanstvu mednarodnih organizacij: Kot lanica Nata in Tria EU bo RS v letu 2007 pozornost in delovanje v Aziji usmerila v krizna aria in sodelovanje s stratekimi partnerkami EU. Na tem mestu bi morali preveriti, ali so slovenski zunanjepolitini akterji dosegli kak dogovor glede politike do teh drav v okviru bilateralnih odnosov ali je bilo mnenje lanic NATA resnino edino merilo za oblikovanje slovenskih stali do azijskih drav pri sprejemanju Deklaracije v parlamentu. Kakna so stalia Republike Slovenije do krize na Korejskem polotoku, kakna je ocena potrebnih ukrepov povezanih s pridobivanjem informacij ali nadzornimi dejavnostmi, nismo uspeli zaslediti. Menimo, da bi v Deklaraciji taka stalia morala biti prisotna. Podoben razmislek velja za Japonsko, kjer je opredelitev Deklaracije presplona, e bolj splona kot je bila v vladnem dokumentu 18-meseni program predsedovanja Nemije, Portugalske in Slovenije. Pri odnosih z Indijo bo Evropska unija poglabljala gospodarske odnose, izvajala skupni akcijski nart in sledila razvoju dogodkov na podroju neirjenja oroja. Kaj bo poela Slovenija in kakne resurse za to potrebuje gotovo presega ad hoc odloitev slovenskega veleposlanitva v Indiji. Program poslan GAERC-u in delegacijam drav lanic je glede politinih usmeritev precej bolj zavezujo, kot so navodila slovenski vladi. Deklaracija ugotavlja, da je v odnosu do Kitajske v teku doloen proces, medtem ko naj bi v zunanjepolitini strategiji ali resoluciji o slovenski zunanji politiki opredelili za kaken cilj tega procesa se zavzemajo slovenski zunanjepolitini akterji. Obstoj takega dokumenta bi namre olajal nadzor parlamenta nad izvajanjem zunanje politike, saj parlament praktino ne more posegati v proces izvajanja samega. Lahko pa preverja doseke glede na deklarirane cilje. in tudi za Slovenijo Tudi Slovenija mora im prej izboljati odnose z ZDA. Z boljim informiranjem in javno diplomacijo bi bilo mogoe predstaviti temeljne amerike dileme v zvezi z modernimi koncepti varnosti. V prispevku se pojem nacionalni interes uporablja dobronamerno, podobno, kot ga v obrazloitvi letnega finannega narta uporablja Sluba vlade za evropske zadeve za utemeljitev odhodkov: dolgoroni cilj (programa dela) je pravoasna priprava kvalitetnih in medresorsko usklajenih stali ter uspeno zagovarjanje interesov Republike Slovenije v okviru institucij EU.
17

V tem smislu Deklaracija potrjuje skupna stalia in politiko NATA in EU, slovenskih stali pa zunanje politini igralci formalno niso oblikovali. Nastanek formalnega zunanjepolitinega dokumenta v obliki strategije ali resolucije bi prisilil akterje v bolj konstruktivne odnose, pozitivno bi vplival na demokratinost procesov pri oblikovanju politik in omogoil parlamentarni nadzor nad izvajanjem formalno sprejetih politik. V nasprotnem primeru je izvajalcu, to je MZZ in Vladi, omogoen irok manevrski prostor za sprejemanje neodvisnih odloitev ali improvizacijo, kar vodi v nekonsistentno zunanjo politiko. Analiza Deklaracije o usmeritvah je pokazala, da je samo ta nezadosten instrument za vodenje konsistentne slovenske zunanje politike med predsedovanjem EU. Spodbujanje medkulturnega dialoga Svet Evrope Razpravo o medkulturnem dialogu bi bilo treba postaviti v iri kontekst tudija civilizacij, kultur in verstev. Vendar pa obseg prispevka ne dopua take sistematinosti v pristopu in se bo omejil na postulirane cilje v programu. e dri premislek Alaina Touraine (Kako se izvlei iz liberalizma), je konni cilj medkulturnega dialoga integrirati drugae mislee v evropski nain razmiljanja, jih pripraviti, da sobivajo po nae in se nam prilagodijo. Podobno gledie izraajo tudi ekonomske znanosti, ki so v preteklosti pojmovale nacionalne razlike kot oviro v trgovanju ter tudi oviro globalnemu gospodarstvu. Sodobneji avtorji pa vidijo nacionalne in kulturne razlike kot nio, v kateri se lahko uveljavljajo specifini ekonomski interesi. Ni neobhodno, da gre za ekonomske interese kulturne identitete, saj lahko nadnacionalni akter sledi takni poslovni strategiji prilagajanja, ki produkte ali storitve prilagodi lokalnim kulturam. Sistematino se medkulturnemu dialogu ve kot 50 let posvea Svet Evrope (Council of Europe), katerega lanica je tudi Turija ter vse lanice EU. V diskurzu Sveta Evrope prevladujejo naslednje orientacije za prihodnje delovanje: demokratino upravljanje kulturne raznolikosti18 , demokratino dravljanstvo in participacija, uenje in pouevanje medkulturnih kompetenc, prostor medkulturnega dialoga in medkulturni dialog v mednarodnih odnosih. Za razliko od omenjenih nainov za spodbujanje medkulturnega dialoga, ki jim sledijo lanice Sveta Evrope, Evropska unija definira svojega, to je Barcelonski proces. Formalno pa sta Evropski parlament in Svet Evropske unije z Odlobo t. 1983/2006/ES, 18. decembra 2006 razglasila leto 2008 za Evropsko leto medkulturnega dialoga.

Evropska unija Vsebinsko je spodbujanje medkulturnega dialoga doivelo spremembe in nadgraditve do te mere, da teko ugotovimo, kateri programski nart je temeljen.19 Vsekakor elimo postaviti zoprno vpraanje, kakne so bile potrebe programa. Pri tem nam je v pomo William N. Dunn (1994: 404), ki je opredelil dvojno kvaliteto vrednot pri vrednotenju v javnih politikah. Na eni strani imajo vlogo namenov nekega programa, na drugi strani pa imajo vlogo sredstev za doseganje drugih ciljem. Z drugimi besedami govorimo o instrumentalnih (pridobivati, dobivati) in terminalnih vrednotah (dosei, postati). Kaj je torej namen medkulturnega dialoga, kakne potrebe vodijo Evropsko unijo, da ga je postavila med naloge predsedovanja? Deklaracija Slovenskega parlamenta namre navaja pritegnitev Zahodnega Balkana v Barcelonski proces, uradno pa je Evropski parlament potrdil Barcelonski proces kot instrumentalno vrednoto brez omembe Zahodnega Balkana in hkrati potrdil terminalne vrednote migracije, boj proti kriminalu ter boj proti terorizmu.20 Nacionalno strategijo za izvedbo evropskega leta medkulturnega dialoga smo zasledili na spletni strani Ministrstva za kulturo, ki je tudi nacionalni koordinator dejavnosti na podroju medkulturnega dialoga, ne vemo pa, kdaj jo je sprejela Vlada in kako jo udejanja na zunanjepolitinem podroju.

18 V originalu Democratic governance of cultural diversity. 19Temeljne usmeritve za razvoj Evro-mediteranskega partnerstva so opredeljene v Petletnem delovnem programu, sprejetem 2005 v Barceloni, njegovo operacionalizacijo pa predstavljajo letni delovni programi. Delovni program za leto 2007 je opredelil medkulturni dialog kot aktivnost v Evro-mediteranskem partnerstvu znotraj Bolonjskega procesa (krepitev Fundacije Anna Lindh za medkulturni dialog, projekt krepitve vloge medijev, izmenjava mladih, formiranje mladinskega parlamenta, sreanje ministrov za kulturo). 20 Program slovenskega predsedovanja Svetu EU, Si.nergija za Evropo januar - junij 2008

18-meseni program predsedovanja Nemije, Portugalske in Slovenije PODROJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE Vkljuevanje in medkulturni dialog Posebno prednost bo imelo razvijanje usklajenega pristopa k politiki vkljuevanja in spodbujanje medsebojnega razumevanja ljudi iz razlinih ozadij in kultur z dialogom. V to bo zajeta tudi izmenjava stali glede izkuenj pri politiki vkljuevanja in uresnievanju sklepov Sveta o tej temi s 1. in 2. decembra 2005.

Deklaracija

Nacionalna strategija za izvedbo evropskega leta medkulturnega dialoga (2008)

ZUNANJI ODNOSI Barcelonski proces Slovenija bo svoje aktivnosti usmerila na sooblikovanje delovnega programa za leto 2008 v lui prioritet njenega predsedovanja, kot je (prioriteta op. A.D.) medkulturni dialog. Ob tem namerava aktivno posei v razpravo o krepitvi delovnih metod partnerstva s pritegnitvijo drav zahodnega Balkana v Barcelonski proces. Strategija Razvijanje monosti za predstavljanje lastne kulture- spoznavanje druganosti, njeno razumevanje in sprejemanje, premagovanje predsodkov o drugih kulturah, primerjanje kultur, privzgajanje strpnosti, ohranjanje ali gradnja lastne identitete in kulture. Naelo spotovanja kulturne identitete. Cilji Vzpostaviti civilno-drubeni dialog na im ve ravneh drubenega ivljenja, vkljuiti medkulturni dialog v slovensko zunanjo politiko kot eno vodilnih nael, omogoati mobilnost znotraj in zunaj EU, usklajene migracijske politike znotraj in izven EU, spodbujanje medgeneracijskega dialoga, obravnavanje dravnih mej in mej EU kot tok soitja, poudarjanje pomena vejezinosti.

Tabela 7 V programu slovenskega predsedovanja svetu Si.nergija EU je predsednik Vlade RS pred Evropskim parlamentom opredelil medkulturni dialog kot povod za dolgoroneje delovanje in ne kot enkratni dogodek. V uradni predstavitvi Evropskemu parlamentu se je predsedujoa Slovenija opredelila za strateko kategorijo sobivanja v razlinosti. Preseganje stereotipov, predsodkov je kljuno za vrsto podroij: migracije, boj proti kriminalu ter boj proti terorizmu. Nateta ciljna podroja se pribliajo pojmovanju, kako se v demokratini drubi spopadati s terorizmom (terminalna vrednota). Namesto amerikega odgovora na terorizem 21. stoletja, Evropa strmi k odpravljanju vzrokov terorizma, to je revine, kulturnih in verskih trenj, ki vodijo v odkrite konflikte med kulturnimi identitetami.

Medkulturni dialog in slovenski nacionalni interes Do sedaj smo preverjali, v kolikni meri zastavljena naloge predsedovanja vkljuujejo slovenski nacionalni interes. Le-ta ni enoznano doloen kot tak v nobenem programskem dokumentu, ki bi ga oblikovali nacionalni politini akterji (politine elite, interesne skupine, davkoplaevalci, javnost), pa pa smo nacionalne interese posredno povzeli po sprejetih sektorskih razvojnih ciljih, Strategiji razvoja in Deklaraciji. Ker integriranega nacionalnega programa kulture Slovenija v asu predstavljanja nacionalne strategije medkulturnega dialoga e ni imela, nismo mogli izvesti programskega vrednotenja na osnovi nacionalnega kulturnega programa. Ni nam tudi uspelo ugotoviti, katero telo in kdaj je potrdilo Nacionalno strategijo za izvedbo evropskega leta medkulturnega dialoga, kar predstavlja doloen demokratini primanjkljaj v pripravi na predsedovanje Svetu EU. Pridruujemo se staliu raziskovalne skupine v prispevku za nastanek Strategija razvoja RS Slovenija v mednarodni skupnosti in Evropski uniji, da Slovenija potrebuje jasno opredeljene smernice glede nael delovanja, priakovanja in ciljev ter da soasno uveljavlja globalno agendo. Sprejeta verzija Strategije razvoja RS mednarodne dimenzije ne vkljuuje, ne govori o kulturnih identitetah ter ne opredeljuje, kaj je smisel sodelovanja Slovenije v podobnih procesih kot je spodbujanje medkulturnega dialoga. V prihodnje bi veljalo ovrednotiti tudi simbolni pomen glavnega slovenskega govornika prof. dr. Edvarda Kovaa, univerzitetnega profesorja, filozofa, teologa in pisatelja, na razvoj kulturnih identitet, kar pa seveda prepuamo stroki. Opozorimo naj samo e na dejstvo, da je pobuda poslancev Slovenskega parlamenta o sedeu ene evropske institucije v Sloveniji doivela svoje priznanje v predstavitvi Evropskemu parlamentu. Ustanovitev Evro-sredozemske univerze v Piranu je tudi predsednik Evropske Komisije Jose Barroso oznail kot enega vrhuncev medkulturnega dialoga pod vodstvom Slovenije.

Zakljuek Priujoa analiza je vzela pod drobnogled uveljavljanje slovenskega nacionalnega interesa med predsedovanjem, ali z drugimi besedami, do katere mere so bili preneseni cilji in nameni slovenskih sektorskih politik na skupno evropsko raven. Raziskovali smo deklarirane cilje in politike, ki so formalno objavljeni v uradnih dokumentih, ne pa tudi uinkov zastavljenih politik ali posledic doloenih ukrepov. Ugotavljamo, da so bili nacionalni interesi jasno izoblikovani na podroju zdravja in zunanje politike do Zahodnega Balkana, nezadostno pa so v Deklaraciji predstavljeni pogledi politine elite glede znanja in inovacij ter krepitve konkurennosti podjetij. Ratifikacija Lizbonske pogodbe, okoljska tematika in medkulturni dialog so prioritetna podroja, ki prinaajo nacionalne uinke, ko je o njih doseen dogovor na nadnacionalni ravni in nacionalni interes pri njih e v osnovi ni bil mono izraen. Po drugi strani so aktivnosti povezane z medkulturnim dialogom pripeljale do zanimivih dogodkov in senzibilizacije javnosti za druge kulture, v ozadju pa vzpodbujajo fleksibilnost mednarodnega trga dela. Nadalje Deklaracija zagovarja primarnost nacionalnih politik nad politiko skupnosti v primeru socialnih politik in slovenske socialne razsenosti ne reflektira na evropski ravni. Strategija razvoja RS je eksplicitna v socialnih politikah moderne socialne drave, ki se spreminja v smeri prilagodljivega trga dela (flexicurity). Poslancem v mandatu 2008 2012, ki bodo odloali o vsebini Deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar december 2009, priporoamo, da se osredotoijo na politino usmerjevalno in nadzorstveno funkcijo parlamenta. Priporoilo pritrjuje mnenju predsednika parlamentarnega odbora za Evropske zadeve, da se mora parlament osredotoiti na vsebino predsedovanja, medtem ko je logistika predsedovanja zgolj organizacijsko-tehnine narave.21 Kar je postalo razvidno iz analize dokumentov, je velika naglica v kateri so nastajali in s tem si razlagamo tudi precejnje tevilo napak. Za ilustracijo navajamo neustrezen prevod in rabo terminov national ownership in local ownership v okviru treh dokumentov.22 Napake kaejo na pomanjkljivo poznavanje konceptov in na odsotnost kontrole kvalitete, kar bo v prihodnje treba odpraviti. Razvidna je postala neenotna zgradba Deklaracije, ki jo pripisujemo pripravi besedila v razlinih ministrstvih, pri emer se je obasno izgubila intencionalnost besedila. Prav zato se nam je zdelo pomembno, da ohranimo pregled nad celotnim dogajanjem, eprav smo pristali pri mnogih poenostavitvah, ki krnijo znanstvenost prispevka. Vsekakor je Deklaracija kot taka za demokratinost in javnost politinih procesov nujno potrebna, ohranila bo tudi zavest o nai vlogi v Evropski uniji, kakrno smo odigrali v prvi polovici leta 2008.

21 Predsednik parlamentarnega odbora za Evropske zadeve Anton Kokalj (magnetogram seje 7.12.2007): smo sicer bili vsebinsko seznanjeni kot pristojni odbor in Dravni zbor s programom predsedovanja, z 18 mesenim, v okviru deklaracije tudi s programom predsedovanja Slovenije s prioritetami. Ampak vse to ostajajo okvirne vsebine. Veji problem je priti do vsebinskih informacij v zvezi s posameznimi dosjeji, predvsem s tistimi, ki naj bi se v asu slovenskega predsedovanja zakljuevali oziroma jih elimo zakljuevatiVseeno mislim, da Dravni zbor ni intitucija, ki bi jo bilo treba seznanjati z natannimi logistinimi podatki, eprav so tudi ti pomembni, ampak za nas je pomembna vsebina glede na to, da smo politini organ. In jaz moram odkrito povedati, da nekoliko pogream to informacijo oziroma jo je treba na nek nain od vlade posebej dobiti. Jaz sem sam obiskal skoraj vse ministre na mojo pobudo zato, da sem izvedel nekaj ve o vsebini. Ampak v tem poroilu praktino vsebine ni. Zato je teko spremljati z vsebinskega vidika temu parlamentu oziroma tudi imeti neko oceno kaj se bo dejansko dogajalo v asu predsedovanja, razen teh splonih prioritet, ki jih vsi vsaki ponavljamo. Teko se je tudi pogovarjati s tujimi delegacijami, ki spraujejo konkretne v zvezi s posameznimi dosjeji. Tudi na na odbor nekatera ministrstva ne poiljajo, bom rekel, ljudi v skladu z zakonom in Poslovnikom, kar mislim, da ni najbolja predhodnica za predsedovanje samo z vsebinskega vidika... 22 V 18 MONTH PROGRAMME OF THE GERMAN, PORTUGUESE AND SLOVENIAN PRESIDENCIES najdemo povsem drugano dikcijo kot v slovenskem Predlogu 18 mesenega programa. Ta slovenski uradni dokument kae bolj na slab prevod kot na resnini prispevek slovenskega predsedstva, nastal ob pomoi pravnikov ali politologov. Citirani del se nanaa na rast in delovna mesta. To guarantee a high level of commitment, national ownership has been made the main element of the new governance process. This ownership takes the material form of the National Reform Programmes submitted by Member States. Prevod docela zgrei v dravnem lastnitvu: Da bi zagotovili visoko raven zavezanosti, je dravno lastnitvo postalo kljuen element novega postopka upravljanja. To lastnitvo zajema materialno obliko nacionalnih programov reform, ki so jih predloile drave lanice. Nadalje beremo v delu Zahodni Balkan: The Presidencies will continue to prepare and implement the transition from the Office of the High Representative (OHR) in Bosnia and Herzegovina to increased local ownership, supported by a reinforced EU presence. In slovenski prispevek k predsedovanju: Predsedstva bodo e naprej pripravljala in izvajala prehod od Urada visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino (OHR) k lokalnemu lastnitvu, ki mu bo v podporo okrepljena prisotnost EU. V Deklaraciji pa nam sistem pokvarjenih telefonov e povsem zamegli bistvo lokalnega lastnitva: Drugo, s tem povezano vpraanje, je razvoj razmer v Srbiji in odnosov med EU in s Srbijo, tretji pa razmere v BiH, e posebej v zvezi s prevzemom lokalnega lastnitva v BiH. Razmere v zvezi s prevzemom lokalnega lastnitva v BiH so razvoj mirne demokracije, ki je sposobna preivetja in se pribliuje evro-atlantskim povezavam, razvoj taknih razmer, ki bodo omogoile prenos funkcij iz Visokega predstavnika, sedaj e iz Posebnega predstavnika EU, na lokalne bosanske institucije.

Literatura in viri 18 MONTH PROGRAMME OF THE GERMAN, PORTUGUESE AND SLOVENIAN PRESIDENCIES. Buar, Bojko (2001) Stroka in politika ob deseti obletnici slovenske zunanje politike. Ljubljana: Teorija in praksa, t 1/2001. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 (2007) . Ljubljana: Ur.l. RS, t. 31/2007. Dunn, William (1994): Public Policy Analysis: An Introduction. Prentice-Hall. Dye, Thomas R. (1995) Understanding public policy. Englewood Cliffs, New Jersey : Prentice Hall. Evans G. in Newman J. (1998): The Penguin Dictionary of International Relations, Penguin Books, London. Fink-Hafner, Danica (2007) Uvod v analizo politik : teorije, koncepti, naela. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede. Fink-Hafner, Danica, Lajh, Damjan (2002) Analiza politik. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede. Horvat, Andrej (2006) Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Ljubljana: Sluba vlade RS za razvoj. KOALICIJSKA POGODBA O SODELOVANJU V VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE za mandat 2004 2008. Kymlicka, Will, (2005) Sodobna politina filozofija: uvod: druga izdaja. Ljubljana: Krtina. Medkulturni dialog 118th Session of the Committee of Ministers (Strasbourg, 7 May 2008) White Paper on Intercultural DialogueLiving Together As Equals in Dignity www.coe.int/dialogue ODBOR DRAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE, 126. seja (4. april 2008) ODBOR DRAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE, 14. seja (7. december 2007) M N E N J E Dravnega sveta k Predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008. Osolnik, Bogdan (1998) Parlamentarna diplomacija. V Milan Jazbec: Diplomacija in Slovenci. Celovec: Drava. Preieni razliici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (2006). Luxembourg: Urad za uradne publikacije, Evropskih skupnosti. Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v SLoveniji , (2005). Ljubljana: UMAR. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 20072023 (dopolnjena, januar 2008) SLUBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ. Signitzer, Benno H. and Coombs, Timothy (1992) Public Relations and Public Diplomacy. Conceptual Convergences. Public Relations Review 18 (2), 137-147. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 17. december 2001. Svetlii, Marjan (2002) Nacionalni interes - ovira ali spodbuda razvoju. Ljubljana: Teorija in praksa. t. 4/2002. Strategija razvoja Slovenije (2005), Ljubljana: UMAR. Touraine, Alain (2006) Kako se izvlei iz liberalizma? Ljubljana. Sophia. Wallace, Helen and William Wallace (2000) Policy-making in the European Union (4rd ed.). Oxford: Oxford University Press. http://www.rtvslo.si/play/posnetek-brez-naslova/ava2.10338750//