Slovenija je med državami EU tretja po številu policistov na število prebivalcev (za Grčijo in Španijo).

Po podatkih Policije, v nekaterih PU najmanj polovica vsega dela obsega kriminalistično delo na področju drog - od tega je najmanj 80 % vseh deliktov zaradi konoplje! Velika večina uporabnikov pa je dejansko obsojena zaradi preprodaje, ker slovenska policija, tožilstvo in sodišča delajo »po domače«! To je razvidno iz poročil posameznih PU, kjer beležijo kar do 30 % povratnikov kaznivih dejanj, čeprav dejansko sploh ne gre za storilce kaznivih dejanj, ampak so to uživalci drog, ki so namesto po ZPPPD obsojeni po KZ-1. To nam potrjuje tudi statistika Policije. Povprečno razmerje med kaznivimi dejanji in prekrški s področja drog na področju EU je 5-10 % kaznivih dejanj (preprodaja) in 90-95% prekrškov (posest). V Sloveniji je slika na tem področju grozljiva - slovensko povprečje je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrškov! Če podatke pogledamo podrobneje, so odstopanja tudi med posameznimi PU neverjetna. Tako najbolj izstopa PU Murska Sobota, kjer je povprečje kar 70 % kaznivih dejanj in le 30 % prekrškov (Graf št. 1)!

Graf št. 1 - Razmerje med storjenimi kaznivimi dejanji (KZ-1) in prekrški (ZPPPD) po PU 2003-2010 – vir MNZ-Policija

Drug zaskbljujoč podatek je tudi, da PU Murska Sobota beleži najvišjo stopnjo kaznivih dejanj s področja drog v Sloveniji. Slovensko povprečje je 5 kaznivih dejanj (KZ-1) in 9 prekrškov (ZPPPD) na 1000 prebivalcev, dočim je to razmerje v PU Murska Sobota kar neverjetnih 10 kaznivih dejanj (KZ-1) in le 4 prekrški (ZPPPD) na 1000 prebivalcev. To bi lahko pomenilo, da si PU Murska Sobota umetno zvišuje uspešnost pri preiskovanju kaznivih dejanj, kar lahko razberemo iz grafov št. 3 in 4.

Graf št. 2 - Povprečno število kaznivih dejanj (KZ-1) in prekrškov (ZPPPD) s področja drog na 1000 prebivalcev 2003-2010 Vir: MNZ-Policija

Graf št. 3 - Povprečno število kaznivih dejanj in prekrškov s področja drog na policista PU MS 2003-2010 Vir: MNZ-Policija

Ob tem, da ima PU Murska Sobota najvišjo stopnjo kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev pa je iz grafa št. 3 razvidno, da je daleč najmanj uspešna pri številu kaznivih dejanj na število policistov. Da PU Murska Sobota pomanjkanje kaznivih dejanj s področja drog izkorišča in si umetno zvišuje uspešnost pri preiskovanju kaznivih dejanj je razvidno iz grafa št. 4.

Graf št. 4 – Število kaznivih dejanj (KZ-1) in prekrškov (ZPPPD) v PUMS 2002-2011 Vir: MNZ-Policija

Iz grafa št. 4 je več kot očitno, da je PU Murska Sobota odsotnost kaznivih dejanj enostavno nadomestila tako, da namesto, da uporabnike drog obravnava po ZPPPD, jih enostavno obravnava po KZ-1. To ustreza tako tožilstvu kot tudi sodišču, saj si s tem vsi dvigujejo uspešnost. Tako vidimo, da leta 2005 PU Murska Sobota ne beleži nobenega prekrška s področja drog, je pa zato neverjeten porast kaznivih dejanj. Prav tako je višji porast t.i. povratnikov od leta 2005. Od leta 2008 naprej pa kljub temu fenomenu število kaznivih dejanj rapidno pada. PUMS je poleg tega v prvi polovici leta 2011 beležila samo 34 kaznivih dejanj (KZ-1) in 35 prekrškov (ZPPPD) s področja drog.

Temu trendu pa ne sledijo letna poročila PU Murska Sobota, kjer je vsako leto znova poudarjeno, da se število kaznivih dejanj s področja drog povečuje. PU Murska Sobota je v letu 2010 zaradi vse več kaznivih dejanj s področja drog ustanovila celo posebno skupino v SKP-PU Murska Sobota za boj proti preprodaji drog.

Graf št. 5 – Število kaznivih dejanj in razmerje med Kz-1 in ZPPPD po PU v prvem polletju 2011 Vir: MNZ- Policija

Iz grafa št. 5 je več kot očitno, da je število kaznivih dejanj s področja drog v PU Murska Sobota drastično padlo tudi v letu 2011 (34), prav tako je izredno nizko število prekrškov po ZPPPD (35), PU Murska Sobota pa še vedno vztraja pri vse bolj zaostreni politiki na področju prepovedanih drog. Če bi upoštevali slovensko povprečje, bi v PUMS tako bilo le 21 kaznivih dejanj in 48 prekrškov. V zadnjem času se podobni trendi kot v PU Murska Sobota opažajo tudi v ostalih PU.

Graf št. 6 – Število kaznivih dejanj (KZ-1) in prekrškov (ZPPPD) v RS 2003-2011

Iz grafa št. 6 je razvidno, da je stanje na področju drog v Sloveniji dokaj stabilno in kaže realnejšo sliko. Če upoštevamo kazenske postopke, ki bi dejansko morali biti prekrški po ZPPPD, pa število kaznivih dejanj s področja drog v Sloveniji kontinuirano pada. Ob tem ne smemo pozabiti, da Slovenija vsako leto za kriminaliziranje svojih državljanov zaradi uporabe/uživanja konoplje po nepotrebnem porabi vsaj 300.000.000,00 € / letno - v to vrtoglavo številko so všteti stroški policije, tožilstva, sodišč, izvedencev, prič, zagovornikov, ovaduhov,helikopterjev, .....!

Graf št. 7 – Število policistov na prebivalca v EU

Ob kriminaliziranju državljanov zaradi konoplje (ali drugih prepovedanih drog) ne gre prezreti vloge oz. »vneme« okrožnih državnih tožilstev in sodišč (okrajnih, okrožnih in višjih). Ker o podatkih iz drugih regij/okrožnih sodišč ne razpolagamo, bomo našteli le nekaj primerov iz Okrožnega sodišča v Murski Soboti, za katere imamo zbrano vso dokumentacijo. 1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je zaradi posesti 13 g mešanice konoplje s tobakom (cca 5-6 g. čiste konoplje) državljana Slovenije obsodilo na 4 mesece zaporne kazni s preizkusno dobo 12 mesecev. Čeprav je bilo več kot očitno, da je policist protipravno preiskal vozilo, da ni bilo niti enega dokaza o nameravani prodaji, je sodišče v celoti sledilo navedbam policije in tožilstva. V tem primeru je policist kljub temu, da je bil opozorjen, preiskal torbo lastnika (ki ob tem ni bil prisoten). To je storil tako, da je v postopku ukazal drugi osebi, naj izprazni jakno in torbo. V torbi je bilo 5 paketov s semeni konoplje, ki so v Sloveniji legalna in so bila kupljena v sosednji Avstriji. Višje sodišče v Mariboru je pri potrditvi sodbe prvostopenjskega sodišča pri svojem izreku in obrazložitvi izpostavilo predvsem 5 paketkov semen, ki pa jih je obsojeni dobil vrnjene po končanem postopku, ker jih prvostopenjsko sodišče ni zaseglo. Po KZ-1 in ZPPPD sodišče mora zaseči vse predmete, ki so prepovedani na podlagi omenjenih zakonov – kar pravzaprav pomeni,

da je višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča na podlagi vrnjenih semen, ki pa ne predstavljajo nikakršnega delikta. 2. Okrožno sodišče v Murski Soboti izdaja odredbe za hišno preiskavo v nasprotju z veljavno zakonodajo ki pravi, da je za izdajo odredbe o hišni preiskavi nujen razlog za utemeljen sum. V enem od primerov je bilo v predlogu PU Murska Sobota (PP G. Radgona) navedeno, da je policist od osebe z vzdevkom Ivan Mali izvedel, da naj bi XY doma imel konopljo. Samo ta navedba v predlogu policije je bila za preiskovalnega sodnika zadosten dokaz, da izda odredbo o hišni preiskavi. Anonimna prijava ne more in ne sme biti razlog za utemeljen sum, še posebej, če anonimnega prijavitelja ni mogoče zaslišati. Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti je praksa tudi, da sodišče predloga policije ne vloži v kazenski spis, tako da dejansko sploh ni mogoče preizkusiti odredbe za hišno preiskavo. Okrožno sodišče v Murski Soboti tako izrecno in sistematsko krši slovensko Ustavo, ZKP, KZ-1, sodno prakso, sodbe višjih sodišč (Vrhovnega in Ustavnega sodišča), ki so vsa po vrsti navedla, da predlog policije mora biti v kazenskem spisu, saj se odredba za hišno preiskavo sklicuje prav na predlog policije. Zato je hišna preiskava v nasprotnem primeru v nasprotju z zakonodajo in kot taka nedopustna. Vendar to ne velja za Okrožno sodišče v Murski Soboti. Velika večina uporabnikov drog je torej - po grobi analizi statističnih podatkov - obsojenih zaradi preprodaje, čeprav so drogo posedovali izključno za lastne potrebe. Eden od poglavitnih razlogov, da se tudi v Sloveniji končno preneha s kriminaliziranjem uporabnikov drog je tudi dejstvo, da se register obsojenih zaradi preprodaje drog vodi za celoten schengenski sistem, ki je na voljo tudi ZDA. Tako recimo ZDA lahko osebi, ki je bila obsojena zaradi preprodaje drog prepovejo vstop, saj uradnik na meji ne ve, ali gre dejansko za uporabnika, ki je bil obsojen zaradi posesti 5 g konoplje, ali pa gre za resničnega preprodajalca. Drug aspekt je socialna odrinjenost, ki jo država izvaja na način, da dopušča testiranje na prepovedane droge, kar je pogoj za sklenitev delovnega razmerja. To je nedopustna diskriminacija, saj se delodajalec ne sme vtikati v osebne zadeve prosilca zaposlitve ali že zaposlenega vse dokler le-ta opravlja svoje delo v skladu s pogodbo.