Za večjo samooskrbo s hrano

Vedenje o tem, kako pridelati seme, seje skozi generacije skoraj izgubilo
METKA PIRC
Kaj in kako bomo jedli, je eno ključ-

Naročnik: DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Kliping d.o.o.

nih vprašanj, sonaravno pridelane hrane pa se tudi v hitrem načinu življenja začenja zavedati na tisoče ljudi. Dovolj jih je, da so se združili v Ekoci, eko civilno iniciativo Slovenije, ki ima sedež v Žalcu. Domislili so se Štafete semen, s katero so spodbujali ljudi, da so sejali, izmenjavali in hranili semena. Povezali so se z otroki v vrtcih in šolah, vključili so starejše in institucije, društva. Če je bilo še v preteklosti lažje iti v prodajalno in kupiti vrečko s semeni, želijo to navado spremeniti. Omenjena iniciativa včeraj in danes v tako imenovani žalski stari šoli v Veliki Pirešici pripravlja Ekofejst. Pri stojnicah predstavljajo ekološke in sonaravne pridelovalce hrane in ekoloških sadik, tam je sadike in semena možno tudi izmenjati. Ob številnih koristnih predavanjih s tega področja včeraj niso pozabili na številne udeležence Štafete semen, ki so jim podelili priznanja, o izzivih, ki jih prinaša prehranska varnost, pa so govorili tudi na okrogli mizi. Opozorili so, da so osnova te varnosti semena regenerativnih sposobnosti. Analize kmetijskega inštituta kažejo, da je Slovenija lani zabeležila 69-odstotno samooskrbno stopnjo z žiti, ki je ena najvišjih v zgodovini Slovenije. "Stopnja samooskrbe se je dvignila, ker je bila lani izjemno plodna letina,

nekaj pa tudi na račun dejstva, da se je zmanjšala poraba hrane," je dejal Dejan Zidan, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v državnem zboru. Tudi samooskrba z mesom je narasla na 85 odstotkov, a tudi tu je treba upoštevati, da je poraba mesa zelo padla. Obratni trend so zabeležili le pri porabi vrtnin, kjer je tudi višja samooskrba, a je višja njihova poraba. Zidanje navdušen sporočil, da je padla poraba sladkorja, bistveno višja je poraba medu. "Pogosto se očita, da proizvedemo manj hrane kot pred 20 leti, a drugače ne more biti, saj smo v tem času izgubili skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, trenutno jih

imamo še okoli 470.000 hektarjev," je še pojasnil v polni dvorani žalske stare šole. Številni strokovnjaki so se pridružili razpravam o ohranjanju semen in naši samooskrbi, povečanju prehrambne varnosti. Strinjali so se, da je treba povezati institucije in ozavestiti ljudi o zdravi, varni, doma pridelani hrani. Tik pred okroglo mizo pa je bilo slišati, da želi Žalec postati najbolj ekoobčina v Sloveniji. Vsak prvi konec tedna v Žalcu ohranjajo Ekofest, s katerim so povezali ribnik Vrbje, biopark Nivo in Ekomuzej, eko civilna iniciativa pa se je odločila še za Ekofejst, s katerim spodbujajo izmenjavo znanj, dobrih izkušenj in prijetno druženje.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful