You are on page 1of 40

Evropska unija in novE oblikE dEmokratinE participacijE

prironik za pouevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih olah

Evropska unija in novE oblikE dEmokratinE participacijE


prironik za pouevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih olah

Toma Punik, Bla Ilc, Marinko Banjac, Petra Podobnikar EvroPska unIja In novE oBlIkE dEMokraTInE ParTIcIPacIjE Prironik za pouevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih olah Izdajatelj: Fakulteta za drubene vede recenzent: dr. Miro Haek Zbirka prironikov: Eu v oli: prironiki za pouevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih olah urednik: Marinko Banjac Fakulteta za drubene vede, univerza v ljubljani, 2012 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali injegovih delov v kakrnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. lena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kritev avtorske pravice. jezikovni pregled: mag. Tisa vreko Fotografije in slikovni material: Evropska unija, 1995-2010, sXc. Hu (razlini avtorji), Flickr (razlini avtorji), Wikimedia commons (razlini avtorji) Fotografija na naslovnici: david shankbone sheme: Bundeszentrale fr politische Bildung Grafino oblikovanje: Marinko Banjac Tisk: Fora - fotokopiranje in razmnoevanje, Maksimovi rajko s.P. naklada: 300 izvodov

cIP - kataloni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjinica, ljubljana 321.7(4) 061.1Eu:32 37.091.3:061.1Eu EvroPska unija in nove oblike demokratine participacije : prironik za pouevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih olah / [Toma Punik ... et al.]. - ljubljana : Fakulteta za drubene vede, 2012 IsBn 978-961-235-606-4 1. Punik, Toma, 1987263306496

kaZalo
nagovor - navodila za uporabo prironika .................................................................................................. vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz prironika .................................................................... 0 | uvod ..................................................................................................................................................................... 1 | aktivno dravljanstvo v Evropski uniji ..................................................................................................... 2 | Politina participacija ..................................................................................................................................... 3 | Politina participacija na lokalni in dravni ravni ter na ravni Evropske unije ........................... didaktini del .......................................................................................................................................................... didaktika za osnovnoolsko raven .................................................................................................................. didaktika za srednjeolsko raven .................................................................................................................... viri in literatura ....................................................................................................................................................... 04 05 07 11 15 19 31 32 34 36

nagovor - navodila za uporabo prironika


Priujoi prironik, ki nosi naslov Evropska unija in nove oblike demokratine participacije, je nastal v okviru projekta Aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Pouevanje evropskega demokratinega dravljanstva z namenom posredovati osnovnoolskim in srednjeolskim uiteljem nove vsebine in didaktine pristope k pouevanju tematik, povezanih z Evropsko unijo. Poleg obstojeega prironika so v okviru projekta izli e trije prironiki, vsak od njih naslavlja svojo specifino tematiko: Evropska unija in vsakdan njenih dravljanov Evropska identiteta in evropsko demokratino dravljanstvo Aktivna mladina (so)ustvarja evropsko prihodnost

cilj prironikov ni nadomeati obstojee formalne in neformalne prironike in gradiva o Eu ter ubenike pri predmetih, kjer se pouujejo tematike Evropske unije v okviru osnovnoolskega in srednjeolskega izobraevanja, temve predstaviti inovativne pristope k pouevanju specifinih in aktualnih vsebin, povezanih z Evropsko unijo. obravnavane tematike v prironikih naslavljajo aktualna vpraanja vpliva Evropske unije na vsakdanje ivljenje, pomen evropske identitete, vpliv novega demokratinega dravljanstva Evropske unije, pomen in vpliv mladih v evropski skupnosti ter nove oblike demokratine participacije v Eu. v vseh tirih prironikih je poudarjeno razumevanje procesov, delovanja in vplivov Evropske unije ter monosti in prilonosti, ki jih Eu ponuja, in ne zgolj seznanjanje z zgodovinskimi in surovimi podatki o Evropski uniji, na emer najvekrat temelji vsebina v formalnih unih gradivih. vsak prironik je razdeljen na dva dela. v prvem je na razumljiv nain pojasnjena vsebina, ki je razdeljena na logino sledea si poglavja. v vsakem poglavju so obravnavane teme in vpraanja, ki se navezujejo na osrednjo tematiko prironika. dodani so tevilni vsebinski poudarki, razlage, primeri, slikovno gradivo in internetne povezave, ki pribliujejo in poivijo vsebino ter omogoajo laje spoznavanje z materijo. drugi del je namenjen novim didaktinim pristopom k obravnavani tematiki, pri emer je didaktini del razdeljen po zahtevnosti na osnovnoolski in srednjeolski del. Z novimi pristopi bodo uitelji ne le seznanjeni z monimi naini pouevanja in podajana predstavljenih vsebin, temve bodo z uporabo didaktinih primerov neposredno v razredih lahko spodbudili olajoo se mladino k aktivnemu udejstvovanju in kritinemu razmiljanju o evropskih tematikah, kar je glavna popotnica in motivacija za branje in uporabo prironika. dr. jernej Pikalo, vodja projekta

vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz prironika


Politina participacija ni samo sodelovanje na volitvah, temve zajema tevilne aktivnosti, prek katerih lahko sodelujemo in sooblikujemo politine odloitve, ki vplivajo na nae vsakodnevno ivljenje tako na lokalni in dravni ravni, kot tudi na evropski ravni. Mladi so prihodnost Evropske unije, zato jim je potrebno v izobraevalnem procesu predstaviti monosti in prilonosti politine participacije.

Aktivnost in politina participacija v mladosti pozitivno vplivata na sodelovanje pri sprejemanju in sooblikovanju politik ter vplivanju na politine odloevalce v kasnejih obdobjih. Lokalna raven je najblije ljudem, sprejete odloitve pa jih neposredno zadevajo, zato je potrebno spodbuditi aktivno sodelovanje ljudi v lokalnem okolju. E-participacija omogoa sodelovanje in soodloanje dravljanov v demokratinih procesih s pomojo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Mladi so najbolj pogosti in najbolj vei uporabniki sodobnih tehnologij, zato lahko e-orodja omogoijo njihovo vejo vkljuenost, boljo informiranost, monost podajanja predlogov in vpraanj politinim odloevalcem in sodelovanja pri oblikovanju politik. Mladi lahko sodelujejo pri oblikovanja mladinske politike v Evropski uniji, ki neposredno vpliva na njihova ivljenja, kljub temu, da e nimajo volilne pravice.

0
uvod

Evropska unija in nove oblike demokratine participacije


v zadnjih nekaj letih, e posebej pa v sedanji drubeni in gospodarski krizi, tevilne raziskave v zahodnih demokratinih ureditvah kaejo na nezadovoljstvo ljudi s sedanjo politino ureditvijo, nezaupanje v dravne in politine institucije, na obutek nezmonosti vplivanja na delovanje oblasti ter sprejemanja in sooblikovanja politinih odloitev ter na obutek oddaljenosti sprejemanja politinih odloitev in nekompetentnosti za sodelovanje v drubeno-politinih procesih. negativna podoba politike in demokracije se najbolj neposredno kae z upadom volilne udelebe in splono nezainteresiranostjo za politiko. e bolj nazorno pa se odtujenost in nezanimanje za politiko kae pri mladih, saj je politika redko tema pogovorov med mladimi, veina jih nima obutka, da lahko vplivajo na politine odloitve in dejanja elit, obenem pa je za veino preve kompleksna, da bi jo povpreen lovek lahko razumel. Poleg tega mladi pogosto delijo mnenje, da se politiki, ki naj bi zastopali interese ljudi, zanimajo samo za ponovno izvolitev in sledijo izkljuno svojim osebnim interesom. Mnenja mladih o politiki nazorno prikaejo njihove izjave, predstavljene v raziskavi Mladina 2010: Zakaj bi (mladi) sploh hodili na volitve tako ali tako ne morejo spremeniti niesar. (dani, 24 let, uspeno zaposlen na rno) Mladi smo izbrali politike, da zastopajo nas in ne svojo stranko. Zakaj nikjer ne pie, da zastopajo ljudi. Oni v bistvu zastopajo sami sebe in ne nas. Politiki preve delajo sami za sebe in premalo za ljudi. (vali, 23 let, mlada predstavnica madarske manjine) Ne, politika mi gre na ivce. e bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane. (andreja, 25 let, brezposelna mlada mamica) Takna mnenja je mogoe zaznati tudi, ko je govora o Evropski uniji (Eu), njenem delovanju in sprejemanju odloitev, saj se ljudem sprejemanje odloitev v Eu zdi preve kompleksno in oddaljeno, ne poutijo se dovolj obveene o njenem delovanju, velikokrat pa je sliati tudi mnenja o finanno predragi in preve birokratski Eu. volitve v Evropski parlament, ki so najvekrat predstavljene kot edini nain politine participacije na ravni Evropske unije, pa pesti vedno nija udeleba, ki je v veini primerov precej nija od volilne udelebe na nacionalnih volitvah. vsem zgornjim izjavam in zaznanim teavam je skupno to, da naslavljajo vpraanje politine participacije oziroma aktivnega sodelovanja pri sprejemanju in oblikovanju politik in politinih odloitev. velikokrat je politina participacija dojeta zgolj v najojem pomenu, kot monost sodelovanja na volitvah, tevilne monosti sodelovanja in vpliva na politine odloitve pa niso poznane in uporabljene. osrednji namen prironika je predstaviti oblike politine participacije in

Slika 1 - Naslovnica raziskave Mladina 2010. Urad RS za mladino je v zaetku leta v knjini obliki izdal raziskavo Mladina 2010, ki sta jo v letu 2010 na podlagi uradovega naroila skupaj izvedla skupina raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetje Interstat d.o.o. tudija je nastala po sorazmerno dolgem, desetletnem premoru na podroju nacionalnega empirinega raziskovanja mladih. Raziskava je v celoti dostopna na: http:// www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov. si/pageuploads/slike/mladina_2010/ Mladina2010-2.pdf

Slika 2 - Demokratini deficit v EU? Mnogi dravljani EU se ne poutijo dovolj informirane o njenem delovanju, sprejemanju odloitev in monostih sooblikovanja odloitev v EU, ki bodo vplivale na njihov ivljenja.

monosti ter prilonosti aktivnega delovanja, vplivanja in sooblikovanja politinih odloitev na lokalni in nacionalni ravni, ter e posebej na Eu ravni. velik poudarek prironik namenja politini participaciji mladih, ki so velikokrat oznaeni kot prihodnost Eu. vkljuenost mladih v drubo, politina angairanost in izobraevanje mladih o monostih politine participacije so namre v strategiji za mlade v Evropski uniji prepoznane kot kljuen izziv Eu.

Politina participacija mladih je izjemnega pomena za demokratino delovanje Eu, saj politino sodelovanje mladih pozitivno vpliva na politino participacijo tudi v njihovih kasnejih ivljenjskih obdobjih.
Slika 3 - EU spodbuja mladino k politini participaciji predvsem pri odloitvah, ki vplivajo na njihova ivljenja.

v prvem poglavju priujoega prironika sta predstavljena aktivno dravljanstvo in pomen vkljuevanja posameznikov v drubo in okolje, v katerem delujejo. s predstavitvijo nekaterih primerov in projektov aktivnega dravljanstva v sloveniji bomo pokazali, da je glas posameznikov v drubi lahko slian in da obstajajo monosti sodelovanja in sooblikovanja odloitev ter vplivanja na drubene spremembe. Pri aktivnem sodelovanju tako mladi, kot tudi stareji pridobivajo pomembne kompetence, kot so sprejemanje odloitev, organiziranje dogodkov, pridobivanje obutka solidarnosti, izboljanje sposobnosti izraanja in argumentacije, seznanjanje s procesi delovanja politike, oblikovanje predlogov, izboljanje politine pismenosti ter zanimanje za politino participacijo. v drugem poglavju prironika je bolj podrobno predstavljeno kaj razumemo pod pojmom politina participacija, hkrati pa so identificirane tudi monosti vplivanja na politine odloitve in sprejemanje ter oblikovanje politik. v tem poglavju so izpostavljene tudi monosti in potencial e-participacije, ki je omogoena z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-participacija je posebej pomembna za mlade, saj slednji najpogosteje in najbolj vee uporabljajo nove tehnologije. v tretjem poglavju so predstavljene monosti in prilonosti politine participacije na lokalni in dravni ravni ter na evropski ravni, kar bomo prikazali s tevilnimi nazornimi primeri dobrih praks. Poseben poudarek je namenjen politini participaciji v Eu in e-orodjem, ki odpirajo dostop do informacij in monosti sodelovanja v Eu. Fokus prironika predstavlja problem politine participacije mladih v sloveniji, saj se slovenska mladina v primerjavi z mladimi v ostalih dravah Eu manj zanima za politiko, manj pogosto politino sodeluje, hkrati pa sporoa tudi obutke o lastni nekompetentnosti na polju politinega delovanja. Zaradi tega je potrebno mladim prek izobraevalnega procesa pokazati monosti sodelovanja in pomen politinih odloitev, ki doloajo in vplivajo na njihovo vsakdanje delovanje. tevilni primeri, kjer mladi e aktivno sodelujejo z obinskimi svetniki piejo strategije za mlade, so aktivni v mladinskih organizacijah v sloveniji in v Evropski uniji, izraajo mnenja na spletnih forumih o politikah Eu lahko sluijo kot motivacija ter primer, da je njihov glas pomemben in da lahko svoje ideje in predloge udejanjijo.

Slika 4 - Glas mladih.

aktivno dravljanstvo v Evropski uniji

1.1 opredelitev in pomen aktivnega dravljanstva


aktivno dravljanstvo predstavlja sodelovanje posameznika v drubi in skupnostih (v oli, doma, v lokalni skupnosti, v dravi in na Eu ravni oziroma ire v vseh skupnostih, v katerih delujemo) v skladu z medsebojnim spotovanjem, nenasiljem in spotovanjem lovekovih pravic. Pridevnik aktivno oznauje participacijo, sodelovanje, prevzemanje odgovornosti, vodenje in vkljuevanje posameznikov v izgradnjo okolja, v katerem ivijo. Z aktivnim dravljanstvom si prizadevamo opolnomoiti sebe in druge ljudi, jim podeliti glas, da povedo svoje mnenje ali mnenje skupine, ki jo predstavljajo. Ideja aktivnega dravljanstva je preseganje starega dravljanstva kot zgolj kot posedovanja pravic (enakost pred zakonom, svoboda miljenja in ostale lovekove pravice) in izpolnjevanja dolnosti. aktivni dravljani morajo posedovati sposobnost sodelovanja v prizadevanju za drubene spremembe, vzpostavitev aktivne solidarnosti ter raziritev pravic, sodelovanje v razpravah ter argumentiranja razlinih stali. Politina participacija je pomemben, e ne najpomembneji del aktivnega dravljanstva, saj z vplivanjem na politine odloevalce ali s sodelovanjem pri oblikovanju politik doloamo monosti lastnega delovanja v skupnosti. vendar pa aktivno dravljanstvo zajema ire delovanje v drubi, saj je pomembno, da vsi lani skupnosti sooblikujejo skupnost, v kateri ivijo. v tem smislu so kulturne dejavnosti, prostovoljstvo, sodelovanje v okoljevarstveni organizaciji, pomo vrstnikom ali starejim ljudem in podobne aktivnosti vse del aktivnega dravljanstva.

primer aktivnega dravljanstva - projekt simbioz@ mladi uimo stareje raunalnitva


Slika 5 - Logotip vseslovenskega prostovoljskega projekta.

Slika 6 - Mladi uijo stareje raunalnikih vein.

Projekt simbioz@ e-pismena slovenija, ki je jeseni 2011 potekal po vsej sloveniji, je povezoval starejo in mlajo generacijo ter poskrbel, da so mladi prostovoljci starejim udeleencem na razumljiv in prijazen nain predstavili osnove uporabe raunalnika. v razlinih delavnicah so mladi stareje seznanili z osnovami raunalnitva, brskanja po spletu in dostopa ter poiljanja elektronske pote. osrednji namen akcije je bil omogoiti starejim pozitivno izkunjo z raunalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest ter jih motivirati za nadaljnje uenje in uporabo raunalnika in interneta. Pod okriljem zavoda Ipsilon je na 230 lokacijah po vsej sloveniji sodelovalo 2413 prostovoljcev in 5706 udeleencev. Projekt simbioza bo v letu 2012, ki ga je Evropska komisija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, potekal e drugi, s imer se bo v sloveniji nadaljevalo raunalniko opismenjevanje stareje populacije. Za delovanje v sodobnih drubah je znanje uporabe raunalnika e skorajda nujno. raunalnika pismenost je prav tako pomembna za e-participacijo, saj lahko ljudje prek spleta pridobivajo pomembne informacije o vplivih in delovanju politik, posredujejo mnenja in s tem vplivajo na politine odloitve.

12

1.2 aktivno dravljanstvo v Evropski uniji


Pomen aktivnega dravljanstva se je raziril predvsem prek delovanja
Eu in njenih programov ter iniciativ, ki spodbujajo ljudi, da so aktivni v njihovem vsakdanjem ivljenju in iri skupnosti, hkrati pa jim pomagajo razumeti, kako deluje demokracija in jih spodbujajo k politini participaciji v demokratini drubi. leta 2001 so ministri za izobraevanje v okviru sveta Eu skupaj z Evropsko komisijo potrdili 10-letni program Izobraevanje in usposabljanje 2010, katerega kljuni del je izobraevanje za aktivno dravljanstvo in posledino uenje vrednot in nael demokratine participacije. Program je bil vzpostavljen kot odgovor na e omenjeni obutek odtujenosti in prepada med ljudmi ter politinimi odloevalci, na nezanimanje za politiko in nerazumevanje delovanja Eu. Mladi v Eu so prepoznani kot kljuna skupina za izvajanje aktivnega dravljanstva, zato je Evropska komisija predlagala tevilne programe, kjer mladi prek prostovoljskega dela, delovanja v nevladnih organizacijah, politinih strankah ter v raznoraznih institucijah (mladinskih organizacijah, tudentskih klubih ipd.) sodelujejo v lokalnih in regionalnih skupnostih. Eden najuspenejih Eu programov, ki omogoa mladim sodelovanje, je program Mladi v akciji, ki ga je Evropska komisija sprejela leta 2007. Mladi v akciji je program Eu za mlade, ki nudi podporo mladinskim projektom. njegov namen je spodbuditi obutek aktivnega evropskega dravljanstva in priblievanja odloanja v Evropski uniji, solidarnosti in strpnosti med mladimi ter njihovo vkljuitev v oblikovanje prihodnosti unije. Program spodbuja mobilnost mladih v Eu, kar pomeni, da Eu financira pot in nastanitev mladih, ki skupaj z drugimi mladimi izvajajo prijavljen projekt. Program Mladi v akciji spodbuja neformalno uenje in medkulturni dialog ter zaposljivost in vkljuevanje vseh mladih, ne glede na njihovo izobrazbo, socialno in kulturno ozadje. v programu lahko sodelujejo mladi od 13 do 30 leta starosti, prijaviti pa je mogoe zelo raznolike projekte, kot so mladinske izmenjave, projekte mladih za demokracijo, prostovoljstvo posameznikov v Eu in izven njenih meja, projekte mladih s sosednjimi dravami Eu, projekte sodelovanja mladinskih organizacij v Evropski uniji ter projekte, ki se nanaajo na mladinsko politiko in zaposlovanje mladih. Projekte lahko prijavijo mladinske organizacije in neformalne skupine mladih, postopek prijave projekta pa je enostaven, kar omogoa prijavo projekta vsem mladim v Eu, ki imajo dobro idejo in elijo biti aktivni. Pred prijavo projekta je potrebno prebrati vodnik po programu Mladi v akciji, ki bolj natanno predstavi akcije in pogoje za sodelovanje, mladi v sloveniji pa lahko kontaktirajo tudi zavod Movit, ki nudi podporo in nasvete za prijavo projekta ter organizira delavnice za bodoe prijavitelje.

Slika 7 - Logotip EU programa Mladi v akciji. Ve o programu: http://www.mva. si/

primer slovenskega projekta v okviru Eu programa mladi v akciji: Aktivni Reaktivni Kreativni Enega izmed najuspenejih projektov v Eu v okviru programa Mladi v akciji je izvedel Mladinski svet slovenije (Mss), ki pred-

13

V Sloveniji koordinira program Mladi v akciji Zavod MOVIT NA MLADINA (nacionalna agencija programa Mladi v akciji). Ve o zavodu: http://www.movit.si/

Slika 8 - Logotip Mladinskega sveta Slovenije (MSS). MSS je nevladna organizacija, ki je uspeno izvedla projekt Aktivni-Reaktivni-Kreativni v okviru EU programa Mladi v akciji.

stavlja krovno zdruenje mladinskih organizacij, delujoih v sloveniji, njegovi lani pa so podmladki politinih strank, taborniki, skavti in druge mladinske organizacije. Mss je leta 2010 organiziral projekt aktivni reaktivni kreativni, kjer je imel pomo in podporo lokalnih mladinskih organizacij. v okviru projekta se je odvilo deset regionalnih debat z namenom razvijanja dialoga med mladimi in oblikovalci politik na lokalni, nacionalni in evropski ravni. ob zakljuku projekta so oblikovali resolucijo, v kateri so predstavili pobudo za omogoanje vplivanja mladih na sprejemanje odloitev na lokalni ravni, ki bi bila mogoa s sodelovanjem lokalnih oblasti z mladinskimi organizacijami. skozi celoten projekt so na razpravah pripravljali predloge, vlagali amandmaje in volili ter tako simulirali sprejemanje odloitev v parlamentu. s tem so sprejemali sklepe za katere menijo, da so nujni za vkljuitev mladih kot partnerjev pri sprejemanju odloitev v slovenski drubi. Prav tako so na dogodkih predstavili tudi prilonosti in monosti sodelovanja, ki se v Evropski uniji odpirajo mladim.

14

politina participacija

v prejnjem poglavju smo se dodobra spoznali s participacijo, ki predstavlja najpomembneji element aktivnega dravljanstva in z nekaterimi monostmi in prilonostmi, v katerih lahko mladi aktivno sodelujejo in na ta nain sooblikujejo okolje, v katerem delujejo. v priujoem poglavju pa bomo naslovili politino participacijo in monosti ter kanale, prek katerih lahko ljudje posredno ali neposredno vplivajo na oblikovanje politinih odloitev. Prilonosti in kanali politine participacije so ne nazadnje najpomembneji, saj doloajo zakone in okvire, ki vzpostavljajo prilonosti in tudi zamejujejo delovanje posameznikov v drubi.

Politina participacija je oji pojem kot participacija, opredelimo pa jo lahko kot aktivnosti posameznikov in drubenih skupin, ki neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvrevanje politik, ali kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvrujejo politike v imenu ljudstva. Politina participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in oblikovanju drube, v kateri ivimo.

Mnogokrat je politina participacija dojeta zgolj kot monost izbire politinih predstavnikov, vendar je potrebno politino participacijo dojemati ire kot zgolj proces volitev. v tem smislu je potrebno razumeti politino participacijo kot sodelovanje v demokratinih procesih, na primer podajanje predlogov in sodelovanje v organizacijah, ki sooblikujejo politike tako v lokalnem okolju, kot na ravni Eu. obstaja ve oblik politine participacije, od popolnega nezanimanja za politiko do zasedanja politine funkcije. Tako lahko tudi nesodelovanje na volitvah in pri sprejemanju politinih odloitev oznaimo za dejanje politine participacije, e menimo, da nihe izmed kandidatov za doloeno funkcijo (npr. upana) ni dobra izbira, ali pa, e se ne strinjamo s predlogi politik (npr. urejanje tudentskega dela). Politino participacijo sicer pogosto delimo na konvencionalno, nekonvencionalno in e-participacijo. konvencionalna politina participacija predstavlja aktivnosti, ki so v neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, politinih akterjev, politinih strank in politikov. Med konvencionalne politine dejavnosti tejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odloitve neposredno preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko. Med najpogosteje oblike konvencionalne politine participacije pritevamo: glasovanje na lokalnih in dravnih volitvah, glasovanje na referendumih, kandidiranje za politino funkcijo, sodelovanje v volilni kampanji, preprievanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno delovanje v politini stranki in finanni prispevek kandidatu za politino funkcijo ali politini stranki. v zadnjih letih je prilo do upada konvencionalne politine participacije, naraajo pa nekonvencionalne oblike politine participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v sloveniji.

Slika 9 - Oddaja volilnega listia. Volitve so najbolj pogosta oblika politine participacije.

16

nekonvencionalne oblike politine participacije predstavljajo neinstitucionalizirano obliko politine participacije, prek katerih je mogoe izraziti nestrinjanje z odloitvami in ravnanjem politinih institucij in politinih odloevalcev, hkrati pa izraajo nezmonost, nedostopnost ali neuinkovitost konvencionalne politine participacije. opredelimo jih lahko lahko tudi kot protestno obliko politine participacije, ki vri pritisk na nosilce javnih funkcij. Med te oblike pritevamo: podpisovanje peticij, udelebo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje, nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje poslopij in podobne aktivnosti. Potrebno je poudariti, da je nekonvencionalna politina participacija del demokratinega politinega sistema, saj omogoa ljudem udejanjanje svobode govora in zdruevanja. Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politina participacija kljunega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih demokracij in da predstavlja lastnost demokratine javnosti. kot ugotavlja raziskava Mladina 2010, mladi v sloveniji veliko pogosteje uporabljajo nekonvencionalno politino participacijo, prav tako pogosteje nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starejo populacijo in njihovimi vrstniki v Evropski uniji. Potrebno je omeniti, da obstajajo tudi nedemokratine oblike politine participacije, kot so nasilje veine nad kulturnimi, verskimi, etninimi manjinami ali na primer sodelovanje na shodih skrajnodesniarskih skupin. Teh vsekakor ne smemo zamenjevati z nekonvencionalnimi oblikami politine participacije. E-participacija ali elektronska participacija pomeni sodelovanje in soodloanje dravljanov v demokratinih procesih s pomojo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IkT). ravno na e-participacijo se polaga velike upe, saj naj bi zmanjala demokratini deficit in pomanjkanje politine participacije, hkrati pa naj bi poveala politino participacijo mladih, ki so najveji uporabniki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-participacija je mogoa prek spletnih orodij ali e-orodij, ki so lahko namenjena informiranju, posvetovanju, oblikovanju predlogov politik, sprejemanju odloitev in izvajanju politik. orodja elektronske participacije lahko razdelimo na: 1. orodja za informiranje dravljanov (elektronski dostop do uradnih dokumentov, zakonodaje, postopkov, storitev in politinih informacij javnega znaaja); 2. orodja za krepitev neposredne vkljuenosti in soudelebe dravljanov (e-posvetovanja, e-peticije, e-ankete, e-referendumi in eglasovanja); 3. orodja za izboljevanje kakovosti oblikovanja javnega mnenja z odpiranjem novih informacijskih in deliberativnih prostorov (e-forumi). Prav tako so se na polje elektronske participacije razirile tudi tehnologije svetovnega spleta, ki jih oznaujemo s pojmom splet 2.0, kot so druabna spletna mesta (npr. Facebook, Twitter, Flickr itd.), video portali (npr. YouTube, vimeo), wikipedije in spletni dnevniki (sicer poimenovani tudi spletniki ali blogi). E-orodja, ki lahko v procese sodelovanja in sprejemanja odloitev

Slika 10 - Demonstracije gibanja 15o pred Borzo v Ljubljani leta 2011. 15o je del mednarodnega gibanja Occupy, ki se zavzema za socialno in ekonomsko enakost vseh.

Demokratini deficit oznauje pomanjkanje demokracije, nedostopnost ljudi do sprejemanja in oblikovanja politik ter nemonost vplivanja na politine odloitve.

Deliberativnost predstavlja proces razpravljanja, podajanja predlogov in argumentiranja odloitev med razlinimi mnenji posameznikov. Deliberativni prostori, kot so na primer spletni forumi, predstavljajo orodje, kjer je mogo proces razprave in podajanja ter argumentiranja predlogov.

17

Slika 11 - Portal Europa je eden izmed najosnovnejih e-orodij Evropske unije z namenom boljega informiranja dravljanov o Evropski uniji.

od lokalne do Eu ravni vkljuijo veje tevilo ljudi, spodbuja tudi Eu s tevilnimi strategijami. Zaradi tega v Eu nastajajo vedno nova e-orodja, ki omogoajo podajanja predlogov, oblikovanje politik, vlaganje peticij in dravljanskih pobud prek spleta. Bolj podrobno bomo ta orodja predstavili v naslednjem poglavju v sklopu politine participacije v Eu. Z uporabo IkT imajo dravljani Eu laji in bolji dostop do informacij, spoznavanja kako delujejo procesi sprejemanja odloitev v Eu ter katere odloitve se sprejemajo in kaj te pomenijo za vsakdanje ivljenje dravljanov. vzpostavljanje in razvijanje e-orodij ljudem pribliuje delovanje institucij Eu ter omogoa lajo komunikacijo in sodelovanje s politiki oziroma predstavniki Eu institucij. Povezava med novimi tehnologijami, dostop dravljanov do informacij in njihovo sodelovanje pri sprejemanju in oblikovanju politik prek spleta predstavljajo nove oblike drubenega organiziranja oziroma e-demokracijo. Ta naj bi pomagala odpraviti demokratini deficit, vendar je potrebno nova orodja in nove oblike sprejemanja in oblikovanja odloitev e nadgrajevati in omogoiti dostop vsem dravljanom Eu.

18

politina participacija na lokalni in dravni ravni tEr na ravni EvropskE unijE

v tem poglavju se bomo osredotoili na predstavitev monosti politine participacije na lokalni in dravni ravni, predvsem pa bo poudarek namenjen politini participaciji na ravni Eu. na podlagi ugotovitev Evropske komisije, ki je v najnoveji strategiji Eu za mlade zapisala, da je participacija mladih v javnem in politinem ivljenju, glede na razkorak med mladimi in institucijami, edalje veji izziv, bomo politini participaciji mladih namenili posebno pozornost. na podlagi politine participacije mladih bomo prikazali, kako so vsi trije nivoji politine participacije povezani, saj ima sooblikovanje politik v Eu neposredne uinke tudi na lokalnem in dravnem nivoju.

3.1 politina participacija na lokalni ravni


lokalna raven, ali v primeru slovenije obinska raven, je bila s strani sveta Eu prepoznana kot prostor, v katerem je potrebno spodbujati participacijo ljudi, saj so lokalne skupnosti najblije prebivalcem. sprejete odloitve na lokalnem nivoju jih namre (najbolj) neposredno zadevajo.

Slika 12 - Razdelitev Slovenije na obine, ki po naelu samouprave same urejajo zadeve, ki se nanaajo na ivljenje prebivalcev v obini. Ve statistinih podatkov o obinah je na voljo na: http:// www.stat.si/obcinevstevilkah/Default. aspx?leto=2012

v sloveniji je v ustavi zapisano naelo lokalne samouprave, s imer obine same urejajo zadeve, ki se nanaajo na ivljenje in delo prebivalcev v obini. To predstavlja decentralizacijo oblasti, kar pomeni, da oblast ne izhaja samo iz enega centra odloanja (na primer parlamenta ali institucij Evrposke unije), temve da vsaka izmed 212 obin v sloveniji ureja javne zadeve za prebivalce svoje obine. s politino participacijo na lokalni ravni pa se uresniuje ustavna pravica ljudi do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu s katero ima vsak dravljan pravico, da neposredno ali pa z izvolitvijo predstavnikov sodeluje pri upravljanju javnih zadev oziroma delovanju obine.

na lokalni ravni so najbolj poznana monost politine participacije lokalne volitve, kjer se voli politine predstavnike v obini, ki bodo sprejemali najpomembneje odloitve na lokalni ravni. volitve predstavljajo eno temeljnih in univerzalnih oblik politine participacije, na njih pa dravljani izbirajo predstavnike, ki bodo delovali v njihovem imenu oziroma v imenu ljudstva. volitve morajo biti tajne, monost udelebe na volitvah pa je doloena z volilno pravico, ki mora biti splona, neposredna in enaka, kar pomeni, da vsak polnoletni dravljan lahko sodeluje na volitvah ne glede na razredno, narodnostno in rasno pripadnost. Glas vsakega posameznika teje enako. Pri tem poznamo aktivno in pasivno volilno pravico, pri emer aktivna volilna pravica pomeni monost voliti predstavnike, pasivna pa predstavlja kandidiranje za politino funkcijo oziroma pravico biti izvoljen. v sloveniji lahko na volitvah sodelujejo

20

dravljani, ki so dopolnili 18 let. lokalne volitve potekajo vsaka 4 leta, na njih pa prebivalci obine volijo upana in obinske svetnike ter predstavnike v svete krajevnih, vakih in etrtnih skupnosti, ki so manji deli posamezne obine. Mona oblika politine participacije na lokalni ravni, ki jo uvramo po zgornji razdelitvi v nekonvencionalno obliko politine participacije, je tudi sestanek z upanom ali pismo upanu ali obinskim svetnikom. na ta nain obani najvekrat opozorijo na probleme v obini in na podroja, ki bi jih obina morala urediti.

primer politine participacije mladih na lokalni ravni: pismo upanu. Izgradnja skateparka v Velenju. v obini velenje so junija 2011 mladi obani s pismom upanu opozorili na neizpolnjeno obljubo o novem skateparku ter na nemogoe razmere in neprimeren prostor sedanjega skateparka. Zapisali so, da so pri urejanju skateparka pripravljeni pomagati tudi sami s prostovoljnim delom, da bi kar najhitreje dobili primeren prostor. na pobudo mladih je obina izgradnjo novega skateparka uvrstila v strategijo za mlade v obini velenje, novi skatepark in koarkarsko igrie pa naj bi bila zgrajena prihodnje leto.

Slika 13 - Skatepark v Velenju za katerega prenovo so se zavzeli mladi. Ve informacij: http://www.slovenia. info/?drugi_sporti=2846&lng=1

lokalna skupnost omogoa tudi neposredne oblike politine participacije (zbori obanov, referendumi in ljudske iniciative), kar pomeni, da obani ne sestankih, zborih in sreanjih neposredno podajajo predloge, reitve, izpostavljajo probleme in o njih glasujejo. Ti kanali politine participacije presegajo zgolj sodelovanje na volitvah, pri predlogih in odloanju pa lahko sodelujejo vsi polnoletni lani lokalne skupnosti. Zbor obanov je najbolj demokratina in neposredna oblika sodelovanja obanov pri odloanju v lokalni skupnosti. na zborih obanov lahko vodstvo obine seznanja obane o sedanjih in prihodnjih nartih, obani pa lahko predlagajo, razpravljajo in sprejemajo odloitve, ki so pomembne za obino. obani lahko neposredno odloajo tudi na lokalnem referendumu, ki je bolj formalizirana oblika odloanja. na referendumu lahko obani odloajo o odcepitvi doloenega dela obine oziroma vzpostavitvi nove obine, prav tako pa lahko obani odloajo o pomembnih vpraanjih in pobudah v obini. ljudska iniciativa pa omogoa prebivalcem lokalne skupnosti, da pisno predlagajo ureditev doloenega vpraanja na obinski ravni, predstavlja pa tudi predlog, kako naj bi se doloeno podroje urejalo. Politina participacija mladih na lokalni ravni do sedaj omenjeni kanali politine participacije na lokalnem nivoju so namenjeni starejim od 18 let oziroma tistim, ki imajo volilno pravico. vendar pa lahko mladi politino participirajo in sodelujejo pri sooblikovanju mladinskih politik na lokalni ravni e preden postanejo polnoletni, predvsem kot lani mladinskih organizacij. s strani Eu je lokalna raven prepoznana kot najprimerneji prostor za politino participacijo mladih, saj je lokalno delovanje, sprejemanje odloitev ter monost sodelovanja mladim najblije, zato obstaja prevladujoe preprianje, da

21

je mladino potrebno spodbujati k politini participaciji e na tej ravni. nosilci mladinske politike na lokalni ravni so mladinski sveti, ki zdruujejo mladinske organizacije v obini, mladinska drutva, podmladke strank, mladinska kulturna in portna drutva, tabornike, skavte in ostale mladinske organizacije. Mladinski svet predstavlja institucijo za sodelovanje mladih v lokalni skupnosti ter zastopanje interesov mladih pri obinskih oblasteh, saj se dogovarjajo o aktivnostih mladih v obini ter o sredstvih, ki bodo namenjena mladim in mladinskim organizacijam ter infrastrukturi za mlade v obini. Mladinski sveti spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega lanstva in ire javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na podrojih, ki zadevajo mlade. Preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti lahko mladi povedo, kar mislijo in vplivajo na odloitve, ki so zanje pomembne.

primer politine participacije mladih v okviru mladinskih svetov: obina ajdovina. Izgradnja mladinskega centra Hia mladih. Enega od primerov politine participacije mladih prek mladinskega sveta lahko najdemo v obini ajdovina, kjer si je Mladinski svet ajdovina, ki zdruuje tevilne mladinske organizacije, prizadeval za izgradnjo mladinskega centra, ki bi mladinskim organizacijam priskrbel prostor in omogoal pogoje za delo. Mladinski svet je obini predlagal sprejetje odloka (obinskega zakona), s katerim je bil vzpostavljen mladinski center, poimenovan Hia mladih. Po uspeni ustanovitvi zavoda pa so se mladi in obina skupaj uspeno prijavili na evropski razpis za izgradnjo mladinskega centra in hostla, ki sta bila zgrajena maja leta 2011.

Slika 14 - Mladinski center in hostel Hia mladih v Ajdovini. Ve o aktivnostih ajdovskega mladinskega centra: http:// www.mc-hisamladih.si/

doloene omejitve politine participacije mladih na lokalni ravni v sloveniji so pomanjkanje povezovanja mladinskih organizacij v mladinske svete in s tem manji vpliv v politinih procesih v obini. Problem predstavlja tudi pomanjkanje odborov ali komisij za mlade, ki urejajo vpraanje mladih v obini in so posvetovalni organi obine z mladimi in mladinskimi organizacijami. vendar pa lahko z aktivnim delovanjem mladinskega sveta in sodelovanjem obine mladi vseeno uspeno politino participirajo. Primer dobre prakse je vsekakor obina velenje, ki ima vzpostavljeno komisijo za mladinska vpraanja, aktiven pa je tudi mladinski svet velenje, ki je oblikoval mladinsko strategijo Mladi v korak s asom 2010-2015 ter na ta nain oblikoval mladinsko politiko v obini, ki jo je sprejel obinski svet. strategija ureja zaposljivost mladih, problematiko mladih druin, mladinske projekte ipd.

3.2 politina participacija na dravni ravni


kot je zapisano v 3. lenu ustave rs ima v sloveniji oblast v rokah ljud-

22

stvo, dravljanke in dravljani pa jo izvrujejo neposredno z volitvami. slovenija je parlamentarna demokracija, v kateri velja delitev oblasti na tri veje, in sicer zakonodajno, izvrno in sodno. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament, ki je sestavljen iz dravnega zbora in dravnega sveta. dravni zbor sestavljajo predstavniki ljudstva, ki so neposredno izvoljeni na volitvah, medtem kot dravni svet predstavlja interese razlinih drubenih segmentov (gospodarstva, sociale, lokalnih skupnosti). dravni svetniki so voljeni posredno, saj vsaka drubena skupina izvoli svoje predstavnike. najbolj poznana oblika politine participacije na nacionalni ravni so dravnozborske volitve, kjer dravljanke in dravljani s splono in enako volilno pravico na tajnem glasovanju volijo parlamentarce oziroma predstavnike ljudstva. najpomembneja naloga izvoljenih parlamentarcev je, da potrjujejo zakone in sprejemajo odloitve, ki so pomembne za nemoteno delovanje dravljanov v drubi. dravnozborske volitve potekajo vsaka tiri leta ali prej, e dravni zbor zaradi premajhne podpore poslancev ne more nemoteno opravljati svojega dela. Predasne volitve v dravni zbor razpie predsednik drave, taken primer smo imeli v sloveniji leta 2011. izvrilno vejo oblasti v sloveniji predstavljata vlada in predsednik republike slovenije. vlado republike slovenije dravljani in dravljanke ne volijo neposredno na volitvah, temve kandidata za prvega ministra oziroma predsednika vlade predlaga predsednik republike, najpogosteje je to predsednik stranke, ki je dobila veino na dravnozborskih volitvah, izvolijo pa ga poslanke in poslanci dravnega zbora. Po izvolitvi predsednik vlade sestavi ekipo ministrov (npr. minister za izobraevanje, minister za zunanje zadeve ipd.), ki sestavljajo vlado, njena glavna naloga pa je predlaganje in izvrevanje zakonov, ki jih potrdi dravni zbor. Poleg vlade izvrilno funkcijo predstavlja e predsednik republike, ki je neposredno izvoljen na predsednikih volitvah. Predsednik je izvoljen, e dobi veino glasov volivcev, v nasprotnem primeru pa gredo volivci e enkrat na volitve in izbirajo med kandidatoma, ki sta prejela najve glasov in izvolijo enega izmed njiju. Mandat predsednika drave je petleten, njegove najpomembneje naloge pa so razglaanje zakonov, ki jih je sprejel dravni zbor, predstavljanje drave v tujini, razpisovanje volitev v dravni zbor, odloanje o pomilostitvah zapornikov in podeljevanje odlikovanj, prav tako pa je predsednik vrhovni poveljnik oboroenih sil v sloveniji. Tretja samostojna veja oblasti je sodstvo, ki ga sestavljajo sodia, pristojna za varstvo temeljnih pravic in svoboin. sodniki morajo odloati nepristransko, zato so pri svojem delu neodvisni od drugih dravnih organov in politinih strank, obenem pa tudi ne smejo opravljati nobene funkcije v teh organih in strankah. Podrejeni so le ustavi in zakonom. sodniki so izvoljeni v dravnem zboru na predlog sodnega sveta in ne neposredno na volitvah. najbolj pogosto obliko neposredne politine participacije na dravni ravni predstavljajo referendumi. To pomeni, da dravljanke in dravljani sami, in ne prek predstavnikov (izvoljenih na dravnozboriskih volitvah), odloajo o doloeni tematiki, ki je pomembna za drubo. referendum razpie dravni zbor na pobudo 30 ali ve poslancev ali tirideset tiso volivcev. Predlog je na referendumu sprejet, e zanj glasuje veina volivcev, ki so glasovali, razen v primeru, da gre za spremembo ustave, kjer se mora za potrditev spremembe ustave referenduma udeleiti veina
Slika 16 - Logotip sodstva RS. Povezava: http://www.sodisce.si/

Slika 15 - Poslopje dravnega zbora RS v Ljubljani. Dravni zbor ima tudi svojo spletno stran na katerem so na voljo informacije o njegovem delu: http://www. dz-rs.si/wps/portal/Home/

23

volivcev, od tega pa jih mora bit ve kot 50 % za spremembe.

primer politine participacije na dravni ravni: referendum. Referendum o vstopu v EU. leta 2003 je potekal referendum o vstopu slovenije v Evropsko unijo (in zvezo naTo), ki se ga je udeleilo 60 % volivcev. na referendumsko vpraanje: ali se strinjate, da republika slovenija postane lanica Evropske unije (Eu)? je 89,64 % volivcev odgovorilo z da, 10,36 % pa jih je odgovorilo z nE. na referendumsko vpraanje: ali se strinjate, da republika slovenija postane lanica Evropske unije (Eu)? je 89,64 % volivcev odgovorilo z Za, 10,36 % pa jih je bilo ProTI.

Slika 17 - Mladi so izkoristili monost protesta kot oblike politine participacije in izrazili nestrinjanje s predlogom zakona o t.i. malem delu.

kot primer nekonvencionalne politine participacije lahko izpostavimo proteste mladih proti zakonu o malem delu, ki naj bi med drugim urejal dosedanjo ureditev tudentskega dela preko tudentskega servisa. Po predlogu vlade bi se omejilo tevilo ur tudentskega dela, slednje pa bi bilo priznano kot delovna izkunja, telo naj bi tudi za delovno dobo, hkrati pa bi bilo malo delo dostopno tudi brezposelnim in upokojencem. tudentska organizacija slovenije (os) ter tevilni dijaki in tudentje se z vsebino zakona niso strinjali, saj so menili, da omejevanje tudentskega dela onemogoa tudij socialno ogroenim. Poudarjali so, da tipendije ne zadoajo za kritje strokov med tudijem, zavzemali so se za ve in vije tipendije ter bolje pogoje prebivanja, obenem pa se niso strinjali, da je vlada brez dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami predlagala zakon. Protest proti malemu delu, ki ga je organizirala tudentska organizacija slovenije 19. maja 2010, je potekal v ljubljani, udeleilo pa se ga je okoli 15.000 protestnikov. v teku protesta je prilo do nasilnih izgredov, ko je nekaj mladih v stavbo parlamenta metalo kamenje in povzroilo znatno gmotno kodo. Medijsko poroanje in odzivi politinih funkcionarjev na protest so bili omejeni zgolj na nasilna dejanja mladih, manj pa se je govorilo o argumentih za in proti malemu delu, o katerem niso imeli enotnega mnenja niti mladi. nekateri so podpirali potrditev zakona, drugi pa so argumentirali, da niti zakon o malem delu niti sedanja ureditev tudentskega dela nista pravi. osredotoanje na nasilne izgrede nekaterih protestnikov nikakor ni posebnost slovenskega okolja, temve se pojavlja tudi v okviru drugih demokratinih politinih sistemov v smislu poskusa zavraanja protesta kot oblike demokratine politine participacije. Tudi priujoi protest lahko oznaimo kot legitimno obliko politine participacije in vplivanja na sprejemanje zakona in hkrati kot opozorilo, da naj vlada pred sprejetjem zakonov, ki se nanaajo na mlade, vzpostavi z mladimi in mladinskimi organizacijami dialog. o sprejetju zakona o malem delu so naslednje leto na referendumu odloali dravljani in zavrnili sprejetje zakona. Politina participacija je mogoa tudi s sodelovanjem v nevladnih, prostovoljskih, okoljevarstvenih in tudentskih organizacijah ter sindikatih pri sprejemanju razlinih politik: socialne, mladinske, okoljske ipd. Tako so na primer pri oblikovanju strategije o mladinski politiki urada republike slovenije za mladino sodelovale lokalne mladinske organizacije in

24

nacionalna organizacija mladinskih organizacij Mladinski svet slovenije. urad rs za mladino je organ Ministrstva za izobraevanje, znanost, kulturo in port, ki spodbuja organiziranost mladih in njihovo participacijo, hkrati pa pripravlja tudi predloge zakonov, ki jih sprejemajo parlamentarci v dravnem zboru. Mladinske organizacije lahko pri oblikovanju mlasdinskih politik s podajanjem mnenj in predlogov aktivno politino participirajo in sooblikujejo ureditev podroja mladih.

3.3 institucije Eu in politina participacija na ravni Evropske unije


v uvodu podpoglavja o monostih politine participacije na ravni Evropske unije bomo najprej na kratko pojasnili njene glavne institucije, med katere spadajo Evropski parlament, Evropska komisija in svet Eu, naloge posameznih institucij ter razmerja med institucijami, ki z medsebojnim sodelovanjem urejajo in doloajo delovanje Evropske unije ter njenih dravljanov. na ta nain bomo pojasnili, kako dravljani Eu s politino participacijo sooblikujejo politike in vplivajo na delovanje Evropske unije. Evropski parlament je predstavniko telo ljudstva oziroma glas dravljanov Evropske unije, skupaj s svetom Eu pa tvori zakonodajno vejo oblasti v Evropski uniji. v Evropskem parlamentu, ki zaseda na dveh lokacijah Bruslju in strasbourgu , deluje 754 evropskih poslancev in priblino 3500 stalno zaposlenih. Evropski poslanci so edini neposredno izvoljeni predstavniki v Evropski uniji, ki jih volimo na volitvah v Evropski parlament. Glavne naloge Evropskega parlament so, da skupaj s svetom Eu sprejema zakone, sprejema proraun Eu, opravlja nadzor nad institucijami Evropske unije, zlasti nad komisijo, saj ima mo, da zavrne ali sooblikuje zakone, ki jih predlaga komisija. Evropski parlament odloa o imenovanju komisarjev, ki jih lahko sprejme ali zavrne, lahko pa izree nezaupnico Evropski komisiji kot celoti. v pristojnosti Evropskega parlamenta je tudi imenovanje Evropskega varuha lovekovih pravic, ki obravnava pritobe posameznikov proti institucijam Eu. delovna podroja so v Evropskem parlamentu razdeljena med 22 odborov, ki, podobno kot ministrstva na dravni ravni, pokrivajo doloeno podroje, na primer zunanje zadeve, lovekove pravice, kulturo in izobraevanje. svet Eu zastopa interese drav lanic, saj se zasedanj udeleujejo ministri, pristojni za doloeno podroje. To pomeni, da zasedanja sveta Eu potekajo v razlinih sestavah. Tako se, ko se na primer odloa o okoljskih vpraanjih, zasedanja udelei minister, pristojen za podroje okolja. najpomembneja naloga sveta Eu je sprejemanje zakonodaje, kar pomeni, da skupaj z Evropskim parlamentom tvori zakonodajno vejo oblasti. Ministri, ki se udeleujejo sestankov v svetu Eu niso voljeni neposredno, temve posredno, saj jih potrdijo poslanci v nacionalnih parlamentih. na zasedanjih sveta Eu ministri drav lanic sprejemajo odloitve o zakonih, pri emer imajo drave z ve prebivalci ve glasov (na primer nemija ima 29 glasov, avstrija 10, slovenija 4). vseh glasov je 345, za potrditev doloenega pravnega akta pa je potrebnih 255 glasov. Evropska komisija je izvrilna veja Eu in nosilec skupnih interesov Eu, kar pomeni, da je odgovorna za izvajanje politik in programov v EvSlika 18 - Sede Evropske komisije v belgijski prestolnici Bruselj.

25

ropski uniji. Ena izmed najpomembnejih nalog komisije je oblikovanje zakonov, ki jih potrdita svet Eu in Evropski parlament. Evropsko komisijo sestavljajo predsednik Evropske komisije in 26 komisarjev, ki pokrivajo razlina podroja (na primer okolje, kulturo in izobraevanje ipd.). vsaka lanica ima enega komisarja, ki predstavlja interese Eu in ne lastne drave. Iz slovenije prihaja komisar dr. janez Potonik, ki skrbi za izvajanje politik in programov, ki se nanaajo na okolje.
Shema 1 - Razmerja med EU institucijami in institucijami na nacionalnih ravneh. Prirejeno po: Bundeszentrale fr politische Bildung, www.bpb.de.

Evropski svet
stalia daje usmeritve

Svet EU

institucionalni trikotnik

Evropski parlament

Evropska komisija
stalia odloa predlaga odloa

pravni akti EU

direktive

uredbe

nacionalne vlade
volitve neposredno veljajo v vseh dravah lanicah

nacionalni parlamenti

prenos direktiv v nacionalno zakonodajo

nacionalne uprave
volitve volitve izvrujejo EU in nacionalno zakonodajo volitve

dravljani drav lanic

Shema 19 - Promocija volitev v Evropski parlament leta 2009.

Politina participacija v Evropski uniji Edina institucija v Evropski uniji, kjer so njeni lani neposredno izvoljeni, je Evropski parlament. Poslanci evropskega parlamenta (MEP) so vsakih pet let na volitvah v Evropski parlament izvoljeni s strani dravljanov Eu. volitve potekajo v vsaki dravi lanici, kjer dravljani Eu volijo nacionalne predstavnike v Evropski parlament tako, da obkroijo posamezno listo, na kateri so napisani kandidati. Glede na tevilo dobljenih glasov posamezne liste se izrauna, koliko poslancev Evropskega parlamenta je dobila posamezna lista.

vsaka drava ima doloeno tevilo poslancev, veje drave imajo tudi ve poslancev v Evropskem parlamentu. vendar

26

ta porazdelitev poslanskih mest po dravah ni vezana samo na tevilo prebivalcev v posamezni dravi, saj velike drave dobijo glede na tevilo prebivalcev manj poslanskih sedeev kot manje drave. Tako na primer poslanec iz slovenije predstavlja 250.000 ljudi, medtem ko jih nemki lan evropskega parlamenta priblino 830.000.

slovenija ima trenutno v Evropskem parlamentu 8 parlamentarcev, ki so lani evropskih politinih strank oziroma skupin. Zato v Evropskem parlamentu zastopajo interese svojih volivcev in evropske stranke in ne interesov nacionalne drave.
Politine stranke/skupine Evropska ljudska stranka kranski demokrati (EPP) napredno zaveznitvo socialistov in demokratov (s&d) Zaveznitvo liberalcev in demokratov za Evropo (aldE) Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/ EFa) Evropski konzervativci in reformisti (Ecr) Evropska zdruena levica/nordijska zelena levica (Eul/nGl) Evropa svobode in demokracije (EFd) neodvisni
Tabela 1 - Razmerje med osmimi politinimi strankami/skupinami v Evropskem parlamentu, kakrno je bilo vzpostavljeno po volitvah 2009. Skupaj ima trenutno Evropski parlament 754 parlamentarcev (MEP).

tevilo poslancev 271

slovenski MEP-ji romana jordan, Milan Zver, Zofija Mazej kukovi, lojze Peterle Tanja Fajon, Mojca kleva

188

85

jelko kacin, Ivo vajgl

59 52 34 34 30

/ / / / /

na evropskih parlamentarnih volitvah lahko v posamezni dravi lanici volijo tudi dravljani, ki niso dravljani tiste drave v kateri volijo, temve imajo v njej stalno prebivalie. Tako lahko na primer na volitvah poslancev v Evropski parlament v sloveniji volijo dravljani Finske ali katere koli druge drave Eu, e imajo stalni kraj prebivalia v sloveniji, vendar to seveda pomeni, da ne morejo e enkrat na istih volitvah voliti na Finskem. Eden izmed monih kanalov politine participacije oziroma podajanja predlogov Evropskemu parlamentu je tudi peticija, ki je ena temeljnih pravic dravljanov Eu. vsi dravljani Evropske unije, podjetja, organizacije in zdruenja s sedeem v Eu, lahko poljejo v elektronski ali pisni obliki peticijo v Evropski parlament glede vpraanj, nad katerimi ima pristojnost Evropski parlament in ki posameznike neposredno zadevajo, saj

27

ima Evropski parlament vlogo neposrednega zastopnika dravljanov Eu. Peticija je lahko v obliki pritobe o izvajanju zakonodaje Eu ali zahteve, naj Evropski parlament sprejme stalie o doloeni zadevi.

primer politine participacije na Eu ravni: peticija. Zaita ivali. veliko peticij je povezanih tudi s primeri zaite ivali. Tako so nevladne organizacije za zaito ivali s podporo milijona dravljanov Eu vloile peticijo za ukinitev dolgega transporta ivali v Evropski uniji, saj sedanja zakonodaja omogoa tudi vednevno pot ivali. Evropski parlament je v letu 2011 prejel 1414 peticij, tevilo teh pa se vsako leto poveuje, kar kae na to, da so ljudje vse bolj seznanjeni z monostjo vlaganja peticij v Evropski parlament.

E-orodja Evropskega parlamenta so na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/ portal/en

Slika 20 - Portal televizije Evropskega parlamenta. Povezava: http://europarltv. europa.eu/en/home.aspx Youtube kanal Evropskega parlamenta: http://www.youtube.com/user/ EuropeanParliament Facebook stran Evropskega parlamenta: http://www.facebook.com/ europeanparliament in http://europa.eu/ take-part/facebook/index_en.htm Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji: http://www. europarl.si/view/sl/index.html

Podajanje peticij v elektronski obliki predstavlja eno od monosti eparticipacije v Evropskem parlamentu, hkrati pa s tevilnimi e-orodji zagotavlja bolje informiranje dravljanov in monosti politine participacije. E-orodja Evropskega parlamenta so zbrana na njegovi spletni strani, ki omogoa dostop do informacij o njegovem delu. spletna televizija in YouTube kanal omogoata spremljanje parlamentarnih zasedanj v ivo, njun namen pa je informirati dravljane Eu o aktivnostih, delovanju in sprejemanju zakonov, ki imajo vpliv na vsakdanje ivljenje ljudi v uniji. namen informiranja prek e-orodij je seznanjanje dravljanov ter priblievanje delovanja Evropskega parlamenta, kar je predpogoj za poveevanje politine participacije in vplivanja na sprejemanje odloitev v Evropskem parlamentu. Evropskim poslancem je mono slediti tudi prek druabnih omreij, kar omogoa seznanjanje z delovanjem posameznega poslanca in odloitvami, ki jih sprejema. Prek elektronske pote, ali bolj neformalno, prek druabnih omreij je mono na njih nasloviti vpraanja, predloge in pobude. v vsaki dravi Eu, tudi v sloveniji, obstaja Informacijska pisarna Evropskega parlamenta, katere naloga je informiranje dravljanov o delovanju Evropskega parlamenta.

primer politine e-participacije: Evropske razprave. Monost politine e-participacije v Evropskem parlamentu predstavlja tudi slovenski forum Evropske razprave, ki je namenjen posredovanju predlogov in mnenj o aktualnih temah v Evropski uniji, ki neposredno vplivajo na ljudi v sloveniji (gospodarska kriza, podnebne spremembe, lovekove pravice ipd.). svoje predloge lahko obiskovalci foruma naslovijo na slovenske poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ti pa se nanje odzivajo in poroajo, ali je predlog, vpraanje in problem e v procesu oblikovanja politik. Mnogokrat podajo tudi videnje, kaj lahko s predlogom storijo in ali ga bodo upotevali.

Portal Evropske razprave (http://www. evropske-razprave.si/) je razvil Intitut za elektronsko participacijo: http://www. inepa.si/

28

obliko politine participacije pri Evropski komisiji predstavlja evropska dravljanska pobuda, s katero lahko dravljani Eu Evropsko komisijo pozovejo, da predlaga ali spremeni zakone, ki so v pristojnosti Evropske unije (na primer promet, zdravstvo, okolje). Za pripravo pobude mora vsaj sedem predstavnikov iz sedmih razlinih drav ustanoviti dravljanski odbor, kar je predpogoj, da pobuda pridobi pomen za iri prostor Evropske unije. dravljanski odbor, ki ga predstavljajo posamezniki in ne organizacije, prijavi pobudo preko spleta. nato sledi zbiranje podpisov, katerih se mora v enem letu zbrati vsaj miljon. v kolikor pobuda dobi podporo se ta predloi Evropski komisiji, slednja preui pobudo in e je sprejeta, stee zakonodajni postopek. dravljanska pobuda mora biti podana prek spleta, kar predstavlja e-orodje in omogoa dravljanom Evropske unije, da ob zadostni podpori neposredno predlagajo zakone, opozorijo na probleme in soustvarjajo delovanje Eu. Evropska dravljanska pobuda je v veljavi od aprila 2012, zato primera uspeno zakljuene pobude e ne poznamo. Predlogi prvih pobud so e v fazi zbiranja podpisov. Prve odgovore na dravljanske pobude lahko priakujemo konec leta 2013. nekatere pobude, ki se nahajajo v postopku zbiranja podpisov so: pobuda proti izvajanju poskusov na ivalih za znanstvene namene,

Slika 21 - Evropska dravljanska pobuda je nova pravica dravljanov EU

predlog za monost voliti in kandidirati na vseh volitvah kljub temu, da nima dravljanstva drave v kateri prebiva, zagotovitev lovekove pravice do iste vode in komunalne ureditve tudi z zakonsko podlago v Eu,

pobuda za enotno ceno uporabe mobilnega telefona v EU, ki bi konala visoke raune za klice in prenos podatkov v tujini.
E-orodja Evropske komisije so na voljo na: http://ec.europa.eu/index_sl.htm

E-orodja Evropske komisije, ki so namenjena informiranju in seznanjanju dravljanov Eu o delovanju komisije ter posledino veanju politine participacije, so dostopna na njihovi spletni strani. Podobno kot Evropski parlament ima tudi Evropska komisija vzpostavljen YouTube kanal in druabna omreja, ki predstavljajo delovanje Evropske komisije njenim dravljanom Eu. Posamezni komisarji objavljajo tudi vpise na svoje spletnike (bloge), s katerimi predstavljajo urejanje evropskih politik, njihov pomen za vsakdanje ivljenje v Eu ter aktualne tematike, s katerimi se ukvarjajo. Tako kot informacijska pisarna Evropskega parlamenta, tudi predstavnitvo Evropske komisije domuje v Hii Evropske unije v ljubljani, njen namen pa je skrbeti za dobro obveenost dravljanov o delovanju in odloitvah komisije, ter poroanje komisiji o dogajanju v sloveniji. Evropska komisija ponuja tudi e-orodje va glas v Evropi, ki je neposredno namenjen politini participaciji, saj omogoa posvetovanja in sodelovanje pri oblikovanju politik Evropske komisije. va glas v Evropi je platforma za razprave o aktualnih vpraanjih v Eu ter pogovore z evropskimi voditelji. spletno stran Transparentno delovanje pa je Evropska komisija vzpostavila v namen neposrednega dostopa do informacij, pravnih dokumentov ter spremljanja in sodelovanja pri sprejemanju odloitev Evropske komisije. Politina participacija mladih veina zgoraj omenjenih monosti politine participacije v Evropski uniji je namenjena starejim od 18 let oziroma tistim, ki imajo volilno pravi-

Blogi komisarjev so na voljo na: http:// blogs.ec.europa.eu/#commissioner

Slika 22 - Va glas v Evropi: http:// ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm Evropska komisija je spletno stran transparentno delovanje vzpostavila tudi za laje sodelovanje dravljanov EU v postopkihodloanja EU: http://ec.europa. eu/transparency/index_sl.htm

29

Slika 23 - Logotip portala Eurodesk. Povezava: http://www.eurodesk.org/ edesk/

co. Ti lahko volijo evropske poslance, vlagajo peticije v Evropski parlament, podajajo dravljansko pobudo Evropski komisiji ipd. vendar pa je tudi ostalim mladim omogoena politina participacija in informiranje prek e-orodjih o delovanju Eu. Monost pridobivanja informacij o Eu za mlade predstavlja portal Europa, kjer je mogoe pridobiti podatke o monostih izobraevanja (tudij, prostovoljstvo, pripravnitvo) in zaposlovanja v Eu. na portalu je predstavljen vpliv Eu na vsakodnevno ivljenje dravljanov, na primer kakne pravice imajo dravljani Eu pri prebivanju in potovanju v Evropski uniji, kako je urejeno zdravstveno zavarovanje v Eu ter katere pravice imajo dravljani Eu. Portal omogoa dobro vstopno toko in monosti pridobivanja osnovnih informacij o Eu, hkrati pa ponuja tevilne spletne strani za nadaljnje informiranje. Pregledno spletno mesto z informacijami za mlade je Eurodesk, ki deluje e od leta 2001 in mlade v sloveniji informira o aktualnih novicah na podroju mladine in mladinske politike na ravni Eu, objavlja razpise za tipendije in pripravnitva v Evropski uniji, podaja uporabne povezave za mlade, ki elijo aktivno sodelovati pri oblikovanju Evropske unije in pripravlja spletne igre in kvize s tematikami Eu za mlade. Eurodesk mladim omogoa, da jih pokliejo ali kontaktirajo po elektronski poti glede vpraanj v zvezi z izobraevanjem, prijavljanjem na evropske razpise za mlade (kot je predstavljeni program Mladi v akciji) ter mladim in mladinskim organizacijam pomaga pri iskanju partnerjev za mednarodno sodelovanje. Eurodesk prav tako organizira delavnice, nateaje in seminarje za mlade ter izdaja prironike na tematike mladinskih izmenjav, prostovoljnega dela, mladinskih politik ipd. Predstavljena portala omogoata boljo informiranost mladih o delovanju Eu ter o njenih vplivih in prilonostih. neposredno politino participacijo mladih in oblikovanje politik za mlade v Eu pa omogoa strukturirani dialog. Ta predstavlja sodelovanje mladinskih organizacij in raziskovalcev na podroju mladinskih vpraanj ter pri oblikovanju ukrepov in politik za mlade (npr. o mladinskem delu ali prvi zaposlitvi mladih). obenem ponuja monost nadzora nad izvajanjem oziroma dejanskim uresnievanjem mladinskih politik na lokalni in dravni ravni ter na ravni Eu. sodelovanje mladih je zagotovljeno prek rednih posvetovanj in dialoga med mladimi in mladinskimi organizacijami na nacionalni in evropski ravni z oblikovalci politik na nacionalni in evropski ravni. skupno ime za ta posvetovanja je strukturirani dialog. na ta nain mladi sodelujejo pri oblikovanju (konkretnih) ukrepov na podroju mladinske politike na Eu ravni. strukturiran dialog vedno poteka na ve ravneh: lokalni (regionalni) --> nacionalni --> Evropska unija, kjer je izbrana tematika vedno pomembna za vse mlade v Evropski uniji (na primer zaposlovanje mladih, socialna vkljuenost mladih in njihova participacija).

30

didaktini dEl

didaktika Za osnovnoolsko ravEn


didaktina igra: izbira predstavnikov razreda
KONTEKST - TEMATIKA DIDAKTINE IGRE demokracija je eden od temeljnih principov Eu, saj je eden od kljuni pogojev lanstva v Eu prav demokratini politini sistem. razumevanje demokracije, demokratinih politinih procesov ter demokratinega naina odloanja je nujen predpogoj celovitega razumevanja politine participacije ne le na Eu ravni, temve na vseh ravneh kolektivnega sprejemanja odloitev. v sami sri je demokracija posebna oblika odnosov med ljudmi, skupnostmi, lanicami Eu in Eu institucijami, dravami v okviru globalne skupnosti, se pravi odnosov na razlinih ravneh urejanja skupnih zadev. demokracijo danes sicer najpogosteje razumemo kot obliko politine ureditve drav v okviru katerih kolektivne odloitve sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva. ker so sodobni politini sistemi utemeljeni na demokratinem predstavnitvu in na pravici voliti in biti izvoljen, je razumevanje pomembnosti demokratine participacije, ponotranjenje demokratinih nainov delovanja in udejanjanje demokratinih praks kljunega pomena za delovanje sodobnih demokratinih skupnosti, kot je Evropska unija. razredna skupnost uenk in uencev predstavlja eno od idealnih okolij za uenje demokratinih praks v okviru predstavnike demokracije, saj je olsko okolje eno izmed okolij, ki je najblije mladim, poleg druinskega kroga in skupin prijateljev. Izbira predstavnikov uenk in uencev, ki zastopajo njihove interese in so njihov glas, lahko bistveno pripomore k razumevanju pomena demokratine participacije v sodobnih drubah. NAMEN namen didaktine igre je pribliati delovanje demokratinih politinih sistemov, kot je Eu, uenkam in uencem prek simulacije izbire predstavnikov razreda in delovanja teh predstavnikov. Tako cilj igre ni zgolj seznanitev uencev z osnovnimi znailnostmi demokratinega sistema, temve praktino uenje preko simuliranih demokratinih praks, utemeljenih na demokratinih naelih vkljuenosti in aktivne participacije. Igra naj bi tako pripomogla, da uenke in uenci ponotranjijo demokratina naela. Ti se preko didaktine igre seznanijo s predstavniko demokracijo in jo udejanjajo. s tem izkusijo idejo demokratinega predstavnitva, temeljeega na zastopanju interesov volivcev. Hkrati spoznajo monosti vplivanja in participacije ter spoznajo in izkusijo osnove volilnega procesa izbiranja med kandidati, spoznavajo in udejanjijo sooanje razlinih argumentov, dialoga in vzpostavljanja konsenza. POTREBNI PRIPOMOKI Plakati, pisala, dostop do spleta, tiskalnik, listi papirja, kartonska katla, karje. NAIN DELA diskusija, poizvedovanje samostojno raziskovanje, viharjenje moganov nabor idej, skupinsko delo, predstavitev. POTEK

1. korak: uiteljica/uitelj predstavi osnove, kaj je demokracija, kakne oblike demokracije poznamo, kakne so znailnosti predstavnike demokracije, katere ravni demokratinega odloanja poznamo (lokalna skupnost, drava, Eu). Pri predstavitvi poudari pomen participacije za demokracijo in vkljuenosti im irega kroga ljudi v demokratine procese. 2. korak: uiteljica/uitelj uenkam/uencem predstavi pomen izbire dveh predstavnic/kov (predsednica/ predsednik in podpredsednica/podpredsednik) razreda in demokratinega delovanja skupnosti uencev ole.

32

3. korak: uiteljica/uitelj povpraa uenke/uence, kdo si eli kandidirati za funkcijo predsednika in kdo za podpredsednika in s tem prevzeti dodatne naloge, ki jih ti funkciji zahtevata. H kandidaturi se lahko prijavijo uenke/uenci sami, ali pa jih predlagajo drugi, vendar se mora potencialni kandidat s tem strinjati. kandidati za funkcije se napiejo na tablo, tevilo kandidatov za predsednika in podpredsednika pa se mora ujemati. uiteljica/uitelj spodbuja h kandidaturi tudi bolj tihe uenke/uence in tiste s slabim unim uspehom. Izbrani kandidata za predsednico/predsednika in podpredsednico/podpredsednika se na koncu tega koraka dogovorijo katera dvojica bo kandidirala skupaj. 4. korak oblikovanje volilne kampanje: uiteljica/uitelj razdeli uenke in uence v toliko skupin, kolikor je dvojic, ki kandidirajo. vsaka skupina prine oblikovati njuno volilno kampanjo tako, da skupaj pripravi kratek opis kandidatov, njegov slogan (kaj ga opisuje, za kaj se bo zavzemal), kratek program kandidatov (kakne so njihove ideje za urejanje npr. okolice ole, aktivnosti na portnih dnevnih, olska obutev), izdelava plakata ali power point predstavitve. 5. korak: Po konanem skupinskem delu sledi skupna predstavitev obeh kandidatinj/kandidatov in njunih (e)-plakatov, vodena diskusija s strani uiteljice/uitelja (vpraanja s strani ostalih uencev za kaj se zavzemajo kandidati, kaj bodo spremenili ...). v okviru vodene diskusije poteka zapisovanje vseh idej, ki so jih imeli kandidati in razprava o idejah s strani vseh uencev. Pri tem gre za poskus pridobivanja konsenza o doloenih idejah, izpostavljanja neuresniljivih in nevarnih idej ter podajanja argumentov. uiteljica nato izbere dve uenki/uenca izmed tistih, ki ne kandidirajo za funkcijo volilne komisije. uiteljica predstavi pomen volilne komisije (kdo ima volilno pravico, da nekdo ne voli dvakrat, da se pretejejo veljavni/neveljavni glasovi, ) in volilni komisiji zada nalogo, da naredi volilni seznam (imena vseh uencev) ter volilne listie. 6. korak: Potem, ko volilna komisija pripravi vse potrebno za volitve, se za obdobje poteka glasovanja razglasi volilni molk, ko se ne sme ve nagovarjati volivcev, naj volijo za doloeni kandidatki/kandidata. uenke in uenci nato volijo eden po eden v posebnem delu razreda. volilni listek dobijo uenci na voliu, volilna komisija nato prerta tistega posameznika, ki je priel volit. Po opravljenih volitvah volilna komisija preteje glasove in razglasi volilne rezultate. 7. korak: Zmagovalki/zmagovalca volitev nastopita v funkcijo predstavnikov razreda in interesov uenk in uencev razreda. uiteljica/uitelj nato sproi konno diskusijo med uenci o celotnem demokratinem procesu, v katerem so bili udeleeni (dobre strani, slabe strani, posamezne ideje kandidatov) in jih opomni, da demokratien proces in participacija nikakor nista z volitvami zakljuena, saj je dobro delo predstavnic/predstavnikov razreda odvisno od nenehne participacije uenk in uencev v smislu podajanja predlogov in glasovanju o idejah, ki jih imata predstavnici/predstavnika. moni naslednji koraki igre: 8. korak: Tri dvojice, ki so dobile najve glasov na volitvah, se vsake 3 mesece izmenjujejo na funkciji predstavnikov razreda v olskem parlamentu. Tiste ideje, ki so pred tem v razredu dosegle konsenz predstavnika predstavita na olskem parlamentu in po vsakem zasedanju olskega parlamenta poroata, kaj se je dogajalo in o katerih temah so se pogovarjali. uenci in uenke jih spraujejo o obravnavani tematiki na olskem parlamentu, predstavniki pa jim odgovarjajo in pojasnjujejo, zakaj doloena tema ni bila izpostavljena, predlagana ali sprejeta. Prav tako lahko podajo ideje za urejanje doloene problematike na naslednjem olskem parlamentu. Te morajo biti potrjene v razredu, kasneje pa jih morajo predstavniki predstaviti na olskem parlamentu.

33

didaktika Za srEdnjEolsko ravEn


didaktina igra: izbira predstavnikov razreda
KONTEKST - TEMATIKA DIDAKTINE IGRE Evropski parlament je edina institucija Eu, ki neposredno predstavlja dravljane Eu na ravni Eu, saj so poslanci Evropskega parlamenta (MEP) izvoljeni na splonih, tajnih, rednih in neposrednih volitvah v dravah lanicah za petletni mandat. Poslanci Evropskega parlamenta naj bi predstavljali interese vseh dravljanov Eu in ne interese dravljanov posamezne lanice Eu. tevilo poslancev iz vsake drave lanice je doloeno v pogodbah Eu, pri emer je tevilo odvisno od tevila prebivalcev drave. Pri tem se upoteva naelo disgresije oziroma naelo, da imajo drave z manj prebivalci proporcionalno ve parlamentarcev v Evropskem parlamentu (slovenija ima 7 parlamentarcev od 736). neposredne volitve v Evropski parlament, ki so bile prvi izvedene leta 1979, predstavljajo eno od osrednjih monosti demokratine participacije dravljanov drav lanic v Eu institucijah. vsak dravljan Eu, ki ima v svoji dravi volilno pravico, lahko voli in kandidira na volitvah v Evropski parlament. v sodobnem politinem sistemu Eu igra Evropski parlament zelo pomembno vlogo in z vsako novo Eu pogodbo se je njegova vloga v delovanju Eu okrepila. Evropski parlament na primer potrjuje Evropsko komisijo in igra zelo pomembno vlogo v zakonodajnem procesu Eu, saj poleg sveta Eu predstavlja osrednjo zakonodajno politino institucijo, v okviru katere se sprejemajo odloitve, ki odloilno vplivajo na ivljenja dravljanov drav lanic. v lui njegovega pomena za naa vsakdanja ivljenja je nenehno padajoa stopnja participacije dravljanov na volitvah v Evropski parlament zaskrbljujoa in problematina za Evropski parlament, ki naj bi zastopal interese vseh dravljanov Eu v procesih odloanja na Eu ravni. demokratina participacija veine dravljanov Eu na volitvah v Evropski parlament je namre eden od nujnih predpogojev zagotavljanja demokratinosti Eu. NAMEN namen didaktine igre je na kreativen nain dijakinjam in dijakom predstaviti delovanje Evropskega parlamenta kot osrednje institucije Eu, ki neposredno zastopa interese vseh dravljanov Eu. dijakinje in dijaki naj bi se seznanili z znailnostmi Evropskega parlamenta in predvsem z znailnostmi volitev v Evropski parlament, ki predstavljajo enega od kljunih kanalov demokratine participacije v okviru institucij Eu. Hkrati naj bi se dijakinje in dijaki preko svojega kreativnega dela seznanili s pomembno vlogo Evropskega parlamenta v okviru Eu in z vplivom, ki ga ima na naa vsakdanja ivljenja. Posledino naj bi dijakinje in dijaki razvili zavest o pomenu demokratine participacije dravljanov Eu za demokratinost delovanja Eu v smislu njene odzivnosti na potrebe, elje in interese ter ideje posameznih dravljanov. POTREBNI PRIPOMOKI Papir za plakate, pisala, lepilo, karje, broure, lanki in slike o Eu in volitvah v Evropski parlament, dostop do spleta za raziskovanje ozadja izbranih volilnih tematik. POTEK

1. korak: Profesorica/profesor na kratko predstavi Evropski parlament, njegovo vlogo v okviru Eu institucij, predvsem pri sprejemanju odloitev, ki vplivajo na vsakdanja ivljenja prebivalcev drav lanic Eu. Profesorica/ profesor pojasni volitve v Evropski parlament kot tisto proceduro, preko katerega so izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta, s imer volitve predstavljajo izhodino aktivnost bodoih poslancev Evropskega parlamenta. 2. korak: Po uvodni predstavitvi dijakinje in dijake razdeli v skupine od 5 do 6 posameznikov, pri emer vsaka od skupine od profesorice/profesorja dobi izhodina gradiva o Eu (broure, lanki, slike ipd.) in ostali material,

34

potreben za izdelavo volilnega plakata. Hkrati jih napoti na spletne portale Eu in Evropskega parlamenta, ki jim bodo sluili kot vir informacij. 3. korak: Posamezne skupine nato s pomojo omenjenih pripomokov oblikujejo in izdelajo volilni plakat za potencialno ali potencialnega Eu poslanko/poslanca, ki naj bo oblikovan tako, da bo pozival dravljane k udelebi na volitvah v Evropski parlament. Pri oblikovanju volilnih plakatov naj dijakinje in dijaki posameznih skupin upotevajo naslednja vpraanja: a. Zakaj so volitve v Evropski parlament pomembne za naa vsakdanja ivljenja, zakaj naj bi se jih udeleili in zakaj naj bi kandidirali za poslanca Evropskega parlamenta? b. kaken pomen/vlogo ima Evropski parlament v okviru sprejemanja odloitev na Eu ravni in kaken pomen imajo te odloitve na naa vsakdanja ivljenja? c. katere tematike naj bi bile pomembne za Eu in jih je zato smiselno izpostaviti na volilnih plakatih za volitve v Evropski parlament? 4. korak: Po opravljenem delu skupine svoje izdelke predstavijo celotnemu razredu. Pri tem naj po vsakem plakatu sledi diskusija o podobi plakata in vsebini, ki jo posamezni plakat izraa. v tem okviru naj bi dijakinje in dijaki skupaj premislili pomen demokratine participacije dravljanov Eu, pomen volitev v Evropski parlament, vlogo, ki jo Evropski parlament igra na ravni Eu in vlogo, ki jo odloitve Eu igrajo v naih vsakdanjih ivljenjih.

35

viri in literatura
Znanstvena in strokovna literatura:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Bebler, anton. 2007. uvod v evropske integracije. ljubljana: uradni list republike slovenije. Brezovek, Marjan. 1995. Politina participacija: prispevek k analizi participativne demokracije. Teorija in praksa: 199-211. chisholm, lynne in siyka kovacheva. 2002. Exploring the European youth mosaic: the social situation of young people in Europe. strasbourg: council of Europe Pub. della Porta, donatella. 2003. Temelji politine znanosti. ljubljana: sophia. Grad, Franc, Igor kaui, ciril ribii in Ivan kristan. 1999. dravna ureditev slovenije. ljubljana: uradni list republike slovenije. Georgi, viola B. 2008. citizens in the Making: Youth and citizenship Education in Europe. child development Perspectives 2 (2):107-113. GHk. 2007. study on active citizenship Education. Inglehart, ronald. 1997. Modernization and postmodernization: cultural, economic, and political change in 43 societies. Princeton, n.j.: Princeton university Press. Inglehart, ronald in Gabriela catterberg. 2002. Trends in Political action: The developmental Trend and the Post-Honeymoon decline. InTErnaTIonal journal oF coMParaTIvE socIoloGY 43:300316. kuhar, Metka. 2004. Politina participacija mladih - Politika me/ne briga? Medijska prea: 44-45. lavri, Miran. 2011. Mladina 2010: drubeni profil mladih v sloveniji. ljubljana; Maribor: Ministrstvo za olstvo in port, urad za mladino; aristej. Macintosh, ann. 2004. characterizing E-Participation in Policy-Making (ETEdE04). ProcEEdInGs oF THE annual HaWaII InTErnaTIonal conFErEncE on sYsTEM scIEncEs (conf 37): 117. ross, alistair. 2007. Multiple identities and education for active citizenship. British journal of educational studies 55 (3):286-303.

dokumenti Eu:
14. 15. 16.

European commission. White Paper: a new impetus for European. 2001. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/documents/publications/whitepaper_en.pdf i2010 eGovernment action Plan: accelerating eGovernment in Europe for the Benefit of all. 2006. dostopno na: http://europa.eu/legislation_summaries/information_society/strategies/l24226j_ en.htm an Eu strategy for youthinvesting and empowering. a renewed open method of coordination to address youth challenges and opportunities: communication from the commission. 2009. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/news/youth-investing-and-empowering_en.htm

prironiki:
17.

18. 19.

Beoanin, Tadej, Helena Harej, vesna koren, andrej lozar in ana Tomi. 2010. Mladi in obina, sodelovanje generacij. ljubljana: Mladinski svet. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf lebar, lea in Igor ranc. 2011. analiza mladinskih politik po obinah v sloveniji. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/analiza_mladinskih_politik_po%20obcinah.pdf Praprotnik, laura in Primo porar. 2011. Bela knjiga: vkljuevanje mladih v oblikovanje lokalnih

20. 21.

politik. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/bela_knjiga.pdf Zavod Ypsilon. 2011. Zakljuno poroilo projekta simbioz@ e-pismena slovenija. dostopno na: http://simbioza.eu/images/porocila2011/simbioz@2011zakljucno.pdf Youth in action: mobilising the potential of young Europeans - Youth democracy: building a vibrant society. 2012. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/documents/publications/youth-democracy-nc3211910enc.pdf

spletne strani:
22. 23. 24. 25.

26. 27.

spletna stran Evropskega parlamenta. dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl spletna stran Evropske komisije. dostopno na: http://ec.europa.eu/index_sl.htm spletni forum Evropske razprave. dostopno na: http://www.evropske-razprave.si/ spletna stran Evropske dravljanske pobude. dostopno na: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl spletie stran va glas v Evropi. dostopno na: http://ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm spletna stran Preglednost: http://ec.europa.eu/transparency/index_sl.htm

Aktivna mladina (So)))Ustvarja priHodnost.


Prironik je izel v okviru projekta aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Pouevanje evropskega demokratinega dravljanstva. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije. vsebina publikacije je izkljuno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stali Evropske komisije.