Evropska unija in novE oblikE dEmokratičnE participacijE

priročnik za poučevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih šolah

Evropska unija in novE oblikE dEmokratičnE participacijE
priročnik za poučevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih šolah

Tomaž Pušnik, Blaž Ilc, Marinko Banjac, Petra Podobnikar EvroPska unIja In novE oBlIkE dEMokraTIčnE ParTIcIPacIjE Priročnik za poučevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih šolah Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede recenzent: dr. Miro Haček Zbirka priročnikov: Eu v šoli: priročniki za poučevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih šolah urednik: Marinko Banjac © Fakulteta za družbene vede, univerza v ljubljani, 2012 Brez pisnega dovoljenja izdajatelja so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali injegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. jezikovni pregled: mag. Tisa vrečko Fotografije in slikovni material: © Evropska unija, 1995-2010, sXc. Hu (različni avtorji), Flickr (različni avtorji), Wikimedia commons (različni avtorji) Fotografija na naslovnici: david shankbone sheme: Bundeszentrale für politische Bildung Grafično oblikovanje: Marinko Banjac Tisk: Fora - fotokopiranje in razmnoževanje, Maksimovič rajko s.P. naklada: 300 izvodov

cIP - kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 321.7(4) 061.1Eu:32 37.091.3:061.1Eu EvroPska unija in nove oblike demokratične participacije : priročnik za poučevanje Eu vsebin v osnovnih in srednjih šolah / [Tomaž Pušnik ... et al.]. - ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2012 IsBn 978-961-235-606-4 1. Pušnik, Tomaž, 1987263306496

kaZalo
nagovor - navodila za uporabo priročnika .................................................................................................. vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika .................................................................... 0 | uvod ..................................................................................................................................................................... 1 | aktivno državljanstvo v Evropski uniji ..................................................................................................... 2 | Politična participacija ..................................................................................................................................... 3 | Politična participacija na lokalni in državni ravni ter na ravni Evropske unije ........................... didaktični del .......................................................................................................................................................... didaktika za osnovnošolsko raven .................................................................................................................. didaktika za srednješolsko raven .................................................................................................................... viri in literatura ....................................................................................................................................................... 04 05 07 11 15 19 31 32 34 36

nagovor - navodila za uporabo priročnika
Pričujoči priročnik, ki nosi naslov Evropska unija in nove oblike demokratične participacije, je nastal v okviru projekta Aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva z namenom posredovati osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem nove vsebine in didaktične pristope k poučevanju tematik, povezanih z Evropsko unijo. Poleg obstoječega priročnika so v okviru projekta izšli še trije priročniki, vsak od njih naslavlja svojo specifično tematiko: • • • Evropska unija in vsakdan njenih državljanov Evropska identiteta in evropsko demokratično državljanstvo Aktivna mladina (so)ustvarja evropsko prihodnost

cilj priročnikov ni nadomeščati obstoječe formalne in neformalne priročnike in gradiva o Eu ter učbenike pri predmetih, kjer se poučujejo tematike Evropske unije v okviru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, temveč predstaviti inovativne pristope k poučevanju specifičnih in aktualnih vsebin, povezanih z Evropsko unijo. obravnavane tematike v priročnikih naslavljajo aktualna vprašanja vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje, pomen evropske identitete, vpliv “novega” demokratičnega državljanstva Evropske unije, pomen in vpliv mladih v evropski skupnosti ter nove oblike demokratične participacije v Eu. v vseh štirih priročnikih je poudarjeno razumevanje procesov, delovanja in vplivov Evropske unije ter možnosti in priložnosti, ki jih Eu ponuja, in ne zgolj seznanjanje z zgodovinskimi in »surovimi« podatki o Evropski uniji, na čemer največkrat temelji vsebina v formalnih učnih gradivih. vsak priročnik je razdeljen na dva dela. v prvem je na razumljiv način pojasnjena vsebina, ki je razdeljena na logično sledeča si poglavja. v vsakem poglavju so obravnavane teme in vprašanja, ki se navezujejo na osrednjo tematiko priročnika. dodani so številni vsebinski poudarki, razlage, primeri, slikovno gradivo in internetne povezave, ki približujejo in poživijo vsebino ter omogočajo lažje spoznavanje z materijo. drugi del je namenjen novim didaktičnim pristopom k obravnavani tematiki, pri čemer je didaktični del razdeljen po zahtevnosti na osnovnošolski in srednješolski del. Z novimi pristopi bodo učitelji ne le seznanjeni z možnimi načini poučevanja in podajana predstavljenih vsebin, temveč bodo z uporabo didaktičnih primerov neposredno v razredih lahko spodbudili šolajočo se mladino k aktivnemu udejstvovanju in kritičnemu razmišljanju o evropskih tematikah, kar je glavna popotnica in motivacija za branje in uporabo priročnika. dr. jernej Pikalo, vodja projekta

vsebina na dlani - glavni vsebinski poudarki iz priročnika
• Politična participacija ni samo sodelovanje na volitvah, temveč zajema številne aktivnosti, prek katerih lahko sodelujemo in sooblikujemo politične odločitve, ki vplivajo na naše vsakodnevno življenje tako na lokalni in državni ravni, kot tudi na evropski ravni. Mladi so prihodnost Evropske unije, zato jim je potrebno v izobraževalnem procesu predstaviti možnosti in priložnosti politične participacije.

Aktivnost in politična participacija v mladosti pozitivno vplivata na sodelovanje pri sprejemanju in sooblikovanju politik ter vplivanju na politične odločevalce v kasnejših obdobjih. Lokalna raven je najbližje ljudem, sprejete odločitve pa jih neposredno zadevajo, zato je potrebno spodbuditi aktivno sodelovanje ljudi v lokalnem okolju. E-participacija omogoča sodelovanje in soodločanje državljanov v demokratičnih procesih s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Mladi so najbolj pogosti in najbolj vešči uporabniki sodobnih tehnologij, zato lahko e-orodja omogočijo njihovo večjo vključenost, boljšo informiranost, možnost podajanja predlogov in vprašanj političnim odločevalcem in sodelovanja pri oblikovanju politik. Mladi lahko sodelujejo pri oblikovanja mladinske politike v Evropski uniji, ki neposredno vpliva na njihova življenja, kljub temu, da še nimajo volilne pravice.

0
uvod

Evropska unija in nove oblike demokratične participacije
v zadnjih nekaj letih, še posebej pa v sedanji družbeni in gospodarski krizi, številne raziskave v zahodnih demokratičnih ureditvah kažejo na nezadovoljstvo ljudi s sedanjo politično ureditvijo, nezaupanje v državne in politične institucije, na občutek nezmožnosti vplivanja na delovanje oblasti ter sprejemanja in sooblikovanja političnih odločitev ter na občutek oddaljenosti sprejemanja političnih odločitev in nekompetentnosti za sodelovanje v družbeno-političnih procesih. negativna podoba politike in demokracije se najbolj neposredno kaže z upadom volilne udeležbe in splošno nezainteresiranostjo za politiko. Še bolj nazorno pa se odtujenost in nezanimanje za politiko kaže pri mladih, saj je politika redko tema pogovorov med mladimi, večina jih nima občutka, da lahko vplivajo na politične odločitve in dejanja elit, obenem pa je za večino preveč kompleksna, da bi jo povprečen človek lahko razumel. Poleg tega mladi pogosto delijo mnenje, da se politiki, ki naj bi zastopali interese ljudi, zanimajo samo za ponovno izvolitev in sledijo izključno svojim osebnim interesom. Mnenja mladih o politiki nazorno prikažejo njihove izjave, predstavljene v raziskavi Mladina 2010: »Zakaj bi (mladi) sploh hodili na volitve… tako ali tako ne morejo spremeniti ničesar.« (dani, 24 let, uspešno zaposlen na črno) »Mladi smo izbrali politike, da zastopajo nas in ne svojo stranko. Zakaj nikjer ne piše, da zastopajo ljudi. Oni v bistvu zastopajo sami sebe in ne nas. Politiki preveč delajo sami za sebe in premalo za ljudi.« (vali, 23 let, mlada predstavnica madžarske manjšine) »Ne, politika mi gre na živce. Če bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane.« (andreja, 25 let, brezposelna mlada mamica) Takšna mnenja je mogoče zaznati tudi, ko je govora o Evropski uniji (Eu), njenem delovanju in sprejemanju odločitev, saj se ljudem sprejemanje odločitev v Eu zdi preveč kompleksno in oddaljeno, ne počutijo se dovolj obveščene o njenem delovanju, velikokrat pa je slišati tudi mnenja o finančno predragi in preveč birokratski Eu. volitve v Evropski parlament, ki so največkrat predstavljene kot edini način politične participacije na ravni Evropske unije, pa pesti vedno nižja udeležba, ki je v večini primerov precej nižja od volilne udeležbe na nacionalnih volitvah. vsem zgornjim izjavam in zaznanim težavam je skupno to, da naslavljajo vprašanje politične participacije oziroma aktivnega sodelovanja pri sprejemanju in oblikovanju politik in političnih odločitev. velikokrat je politična participacija dojeta zgolj v najožjem pomenu, kot možnost sodelovanja na volitvah, številne možnosti sodelovanja in vpliva na politične odločitve pa niso poznane in uporabljene. osrednji namen priročnika je predstaviti oblike politične participacije in

Slika 1 - Naslovnica raziskave Mladina 2010. Urad RS za mladino je v začetku leta v knjižni obliki izdal raziskavo Mladina 2010, ki sta jo v letu 2010 na podlagi uradovega naročila skupaj izvedla skupina raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetje Interstat d.o.o. Študija je nastala po sorazmerno dolgem, desetletnem premoru na področju nacionalnega empiričnega raziskovanja mladih. Raziskava je v celoti dostopna na: http:// www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov. si/pageuploads/slike/mladina_2010/ Mladina2010-2.pdf

Slika 2 - Demokratični deficit v EU? Mnogi državljani EU se ne počutijo dovolj informirane o njenem delovanju, sprejemanju odločitev in možnostih sooblikovanja odločitev v EU, ki bodo vplivale na njihov življenja.

8

možnosti ter priložnosti aktivnega delovanja, vplivanja in sooblikovanja političnih odločitev na lokalni in nacionalni ravni, ter še posebej na Eu ravni. velik poudarek priročnik namenja politični participaciji mladih, ki so velikokrat označeni kot prihodnost Eu. vključenost mladih v družbo, politična angažiranost in izobraževanje mladih o možnostih politične participacije so namreč v strategiji za mlade v Evropski uniji prepoznane kot ključen izziv Eu.

Politična participacija mladih je izjemnega pomena za demokratično delovanje Eu, saj politično sodelovanje mladih pozitivno vpliva na politično participacijo tudi v njihovih kasnejših življenjskih obdobjih.
Slika 3 - EU spodbuja mladino k politični participaciji predvsem pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja.

v prvem poglavju pričujočega priročnika sta predstavljena aktivno državljanstvo in pomen vključevanja posameznikov v družbo in okolje, v katerem delujejo. s predstavitvijo nekaterih primerov in projektov aktivnega državljanstva v sloveniji bomo pokazali, da je glas posameznikov v družbi lahko slišan in da obstajajo možnosti sodelovanja in sooblikovanja odločitev ter vplivanja na družbene spremembe. Pri aktivnem sodelovanju tako mladi, kot tudi starejši pridobivajo pomembne kompetence, kot so sprejemanje odločitev, organiziranje dogodkov, pridobivanje občutka solidarnosti, izboljšanje sposobnosti izražanja in argumentacije, seznanjanje s procesi delovanja politike, oblikovanje predlogov, izboljšanje politične pismenosti ter zanimanje za politično participacijo. v drugem poglavju priročnika je bolj podrobno predstavljeno kaj razumemo pod pojmom politična participacija, hkrati pa so identificirane tudi možnosti vplivanja na politične odločitve in sprejemanje ter oblikovanje politik. v tem poglavju so izpostavljene tudi možnosti in potencial e-participacije, ki je omogočena z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-participacija je posebej pomembna za mlade, saj slednji najpogosteje in najbolj vešče uporabljajo nove tehnologije. v tretjem poglavju so predstavljene možnosti in priložnosti politične participacije na lokalni in državni ravni ter na evropski ravni, kar bomo prikazali s številnimi nazornimi primeri dobrih praks. Poseben poudarek je namenjen politični participaciji v Eu in e-orodjem, ki odpirajo dostop do informacij in možnosti sodelovanja v Eu. Fokus priročnika predstavlja problem politične participacije mladih v sloveniji, saj se slovenska mladina v primerjavi z mladimi v ostalih državah Eu manj zanima za politiko, manj pogosto politično sodeluje, hkrati pa sporoča tudi občutke o lastni nekompetentnosti na polju političnega delovanja. Zaradi tega je potrebno mladim prek izobraževalnega procesa pokazati možnosti sodelovanja in pomen političnih odločitev, ki določajo in vplivajo na njihovo vsakdanje delovanje. Številni primeri, kjer mladi že aktivno sodelujejo – z občinskimi svetniki pišejo strategije za mlade, so aktivni v mladinskih organizacijah v sloveniji in v Evropski uniji, izražajo mnenja na spletnih forumih o politikah Eu – lahko služijo kot motivacija ter primer, da je njihov glas pomemben in da lahko svoje ideje in predloge udejanjijo.

Slika 4 - Glas mladih.

9

1

aktivno državljanstvo v Evropski uniji

1.1 opredelitev in pomen aktivnega državljanstva
aktivno državljanstvo predstavlja sodelovanje posameznika v družbi in skupnostih (v šoli, doma, v lokalni skupnosti, v državi in na Eu ravni oziroma širše v vseh skupnostih, v katerih delujemo) v skladu z medsebojnim spoštovanjem, nenasiljem in spoštovanjem človekovih pravic. Pridevnik aktivno označuje participacijo, sodelovanje, prevzemanje odgovornosti, vodenje in vključevanje posameznikov v izgradnjo okolja, v katerem živijo. Z aktivnim državljanstvom si prizadevamo opolnomočiti sebe in druge ljudi, jim podeliti glas, da povedo svoje mnenje ali mnenje skupine, ki jo predstavljajo. Ideja aktivnega državljanstva je preseganje “starega” državljanstva kot zgolj kot posedovanja pravic (enakost pred zakonom, svoboda mišljenja in ostale človekove pravice) in izpolnjevanja dolžnosti. aktivni državljani morajo posedovati sposobnost sodelovanja v prizadevanju za družbene spremembe, vzpostavitev aktivne solidarnosti ter razširitev pravic, sodelovanje v razpravah ter argumentiranja različnih stališč. Politična participacija je pomemben, če ne najpomembnejši del aktivnega državljanstva, saj z vplivanjem na politične odločevalce ali s sodelovanjem pri oblikovanju politik določamo možnosti lastnega delovanja v skupnosti. vendar pa aktivno državljanstvo zajema širše delovanje v družbi, saj je pomembno, da vsi člani skupnosti sooblikujejo skupnost, v kateri živijo. v tem smislu so kulturne dejavnosti, prostovoljstvo, sodelovanje v okoljevarstveni organizaciji, pomoč vrstnikom ali starejšim ljudem in podobne aktivnosti vse del aktivnega državljanstva.

primer aktivnega državljanstva - projekt simbioz@ – mladi učimo starejše računalništva
Slika 5 - Logotip vseslovenskega prostovoljskega projekta.

Slika 6 - Mladi učijo starejše računalniških veščin.

Projekt simbioz@ e-pismena slovenija, ki je jeseni 2011 potekal po vsej sloveniji, je povezoval starejšo in mlajšo generacijo ter poskrbel, da so mladi prostovoljci starejšim udeležencem na razumljiv in prijazen način predstavili osnove uporabe računalnika. v različnih delavnicah so mladi starejše seznanili z osnovami računalništva, brskanja po spletu in dostopa ter pošiljanja elektronske pošte. osrednji namen akcije je bil omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest ter jih motivirati za nadaljnje učenje in uporabo računalnika in interneta. Pod okriljem zavoda Ipsilon je na 230 lokacijah po vsej sloveniji sodelovalo 2413 prostovoljcev in 5706 udeležencev. Projekt simbioza bo v letu 2012, ki ga je Evropska komisija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, potekal že drugič, s čimer se bo v sloveniji nadaljevalo računalniško opismenjevanje starejše populacije. Za delovanje v sodobnih družbah je znanje uporabe računalnika že skorajda nujno. računalniška pismenost je prav tako pomembna za e-participacijo, saj lahko ljudje prek spleta pridobivajo pomembne informacije o vplivih in delovanju politik, posredujejo mnenja in s tem vplivajo na politične odločitve.

12

1.2 aktivno državljanstvo v Evropski uniji
Pomen aktivnega državljanstva se je razširil predvsem prek delovanja
Eu in njenih programov ter iniciativ, ki spodbujajo ljudi, da so aktivni v njihovem vsakdanjem življenju in širši skupnosti, hkrati pa jim pomagajo razumeti, kako deluje demokracija in jih spodbujajo k politični participaciji v demokratični družbi. leta 2001 so ministri za izobraževanje v okviru sveta Eu skupaj z Evropsko komisijo potrdili 10-letni program “Izobraževanje in usposabljanje 2010”, katerega ključni del je izobraževanje za aktivno državljanstvo in posledično učenje vrednot in načel demokratične participacije. Program je bil vzpostavljen kot odgovor na že omenjeni občutek odtujenosti in prepada med ljudmi ter političnimi odločevalci, na nezanimanje za politiko in nerazumevanje delovanja Eu. Mladi v Eu so prepoznani kot ključna skupina za izvajanje aktivnega državljanstva, zato je Evropska komisija predlagala številne programe, kjer mladi prek prostovoljskega dela, delovanja v nevladnih organizacijah, političnih strankah ter v raznoraznih institucijah (mladinskih organizacijah, študentskih klubih ipd.) sodelujejo v lokalnih in regionalnih skupnostih. Eden najuspešnejših Eu programov, ki omogoča mladim sodelovanje, je program Mladi v akciji, ki ga je Evropska komisija sprejela leta 2007. Mladi v akciji je program Eu za mlade, ki nudi podporo mladinskim projektom. njegov namen je spodbuditi občutek aktivnega evropskega državljanstva in približevanja odločanja v Evropski uniji, solidarnosti in strpnosti med mladimi ter njihovo vključitev v oblikovanje prihodnosti unije. Program spodbuja mobilnost mladih v Eu, kar pomeni, da Eu financira pot in nastanitev mladih, ki skupaj z drugimi mladimi izvajajo prijavljen projekt. Program Mladi v akciji spodbuja neformalno učenje in medkulturni dialog ter zaposljivost in vključevanje vseh mladih, ne glede na njihovo izobrazbo, socialno in kulturno ozadje. v programu lahko sodelujejo mladi od 13 do 30 leta starosti, prijaviti pa je mogoče zelo raznolike projekte, kot so mladinske izmenjave, projekte mladih za demokracijo, prostovoljstvo posameznikov v Eu in izven njenih meja, projekte mladih s sosednjimi državami Eu, projekte sodelovanja mladinskih organizacij v Evropski uniji ter projekte, ki se nanašajo na mladinsko politiko in zaposlovanje mladih. Projekte lahko prijavijo mladinske organizacije in neformalne skupine mladih, postopek prijave projekta pa je enostaven, kar omogoča prijavo projekta vsem mladim v Eu, ki imajo dobro idejo in želijo biti aktivni. Pred prijavo projekta je potrebno prebrati vodnik po programu Mladi v akciji, ki bolj natančno predstavi akcije in pogoje za sodelovanje, mladi v sloveniji pa lahko kontaktirajo tudi zavod Movit, ki nudi podporo in nasvete za prijavo projekta ter organizira delavnice za bodoče prijavitelje.

Slika 7 - Logotip EU programa Mladi v akciji. Več o programu: http://www.mva. si/

primer slovenskega projekta v okviru Eu programa mladi v akciji: Aktivni – Reaktivni – Kreativni Enega izmed najuspešnejših projektov v Eu v okviru programa Mladi v akciji je izvedel Mladinski svet slovenije (Mss), ki pred-

13

V Sloveniji koordinira program Mladi v akciji Zavod MOVIT NA MLADINA (nacionalna agencija programa Mladi v akciji). Več o zavodu: http://www.movit.si/

Slika 8 - Logotip Mladinskega sveta Slovenije (MSS). MSS je nevladna organizacija, ki je uspešno izvedla projekt Aktivni-Reaktivni-Kreativni v okviru EU programa Mladi v akciji.

stavlja krovno združenje mladinskih organizacij, delujočih v sloveniji, njegovi člani pa so podmladki političnih strank, taborniki, skavti in druge mladinske organizacije. Mss je leta 2010 organiziral projekt aktivni – reaktivni – kreativni, kjer je imel pomoč in podporo lokalnih mladinskih organizacij. v okviru projekta se je odvilo deset regionalnih debat z namenom razvijanja dialoga med mladimi in oblikovalci politik na lokalni, nacionalni in evropski ravni. ob zaključku projekta so oblikovali resolucijo, v kateri so predstavili pobudo za omogočanje vplivanja mladih na sprejemanje odločitev na lokalni ravni, ki bi bila mogoča s sodelovanjem lokalnih oblasti z mladinskimi organizacijami. skozi celoten projekt so na razpravah pripravljali predloge, vlagali amandmaje in volili ter tako simulirali sprejemanje odločitev v parlamentu. s tem so sprejemali sklepe za katere menijo, da so nujni za vključitev mladih kot partnerjev pri sprejemanju odločitev v slovenski družbi. Prav tako so na dogodkih predstavili tudi priložnosti in možnosti sodelovanja, ki se v Evropski uniji odpirajo mladim.

14

2

politična participacija

v prejšnjem poglavju smo se dodobra spoznali s participacijo, ki predstavlja najpomembnejši element aktivnega državljanstva in z nekaterimi možnostmi in priložnostmi, v katerih lahko mladi aktivno sodelujejo in na ta način sooblikujejo okolje, v katerem delujejo. v pričujočem poglavju pa bomo naslovili politično participacijo in možnosti ter kanale, prek katerih lahko ljudje posredno ali neposredno vplivajo na oblikovanje političnih odločitev. Priložnosti in kanali politične participacije so ne nazadnje najpomembnejši, saj določajo zakone in okvire, ki vzpostavljajo priložnosti in tudi zamejujejo delovanje posameznikov v družbi.

Politična participacija je ožji pojem kot participacija, opredelimo pa jo lahko kot aktivnosti posameznikov in družbenih skupin, ki neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvrševanje politik, ali kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvršujejo politike v imenu ljudstva. Politična participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in oblikovanju družbe, v kateri živimo.

Mnogokrat je politična participacija dojeta zgolj kot možnost izbire političnih predstavnikov, vendar je potrebno politično participacijo dojemati širše kot zgolj proces volitev. v tem smislu je potrebno razumeti politično participacijo kot sodelovanje v demokratičnih procesih, na primer podajanje predlogov in sodelovanje v organizacijah, ki sooblikujejo politike tako v lokalnem okolju, kot na ravni Eu. obstaja več oblik politične participacije, od popolnega nezanimanja za politiko do zasedanja politične funkcije. Tako lahko tudi nesodelovanje na volitvah in pri sprejemanju političnih odločitev označimo za dejanje politične participacije, če menimo, da nihče izmed kandidatov za določeno funkcijo (npr. župana) ni dobra izbira, ali pa, če se ne strinjamo s predlogi politik (npr. urejanje študentskega dela). Politično participacijo sicer pogosto delimo na konvencionalno, nekonvencionalno in e-participacijo. konvencionalna politična participacija predstavlja aktivnosti, ki so v neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, političnih akterjev, političnih strank in politikov. Med konvencionalne politične dejavnosti štejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odločitve neposredno preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko. Med najpogostejše oblike konvencionalne politične participacije prištevamo: glasovanje na lokalnih in državnih volitvah, glasovanje na referendumih, kandidiranje za politično funkcijo, sodelovanje v volilni kampanji, prepričevanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno delovanje v politični stranki in finančni prispevek kandidatu za politično funkcijo ali politični stranki. v zadnjih letih je prišlo do upada konvencionalne politične participacije, naraščajo pa nekonvencionalne oblike politične participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v sloveniji.

Slika 9 - Oddaja volilnega lističa. Volitve so najbolj pogosta oblika politične participacije.

16

nekonvencionalne oblike politične participacije predstavljajo neinstitucionalizirano obliko politične participacije, prek katerih je mogoče izraziti nestrinjanje z odločitvami in ravnanjem političnih institucij in političnih odločevalcev, hkrati pa izražajo nezmožnost, nedostopnost ali neučinkovitost konvencionalne politične participacije. opredelimo jih lahko lahko tudi kot protestno obliko politične participacije, ki vrši pritisk na nosilce javnih funkcij. Med te oblike prištevamo: podpisovanje peticij, udeležbo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje, nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje poslopij in podobne aktivnosti. Potrebno je poudariti, da je nekonvencionalna politična participacija del demokratičnega političnega sistema, saj omogoča ljudem udejanjanje svobode govora in združevanja. Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politična participacija ključnega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih demokracij in da predstavlja lastnost demokratične javnosti. kot ugotavlja raziskava Mladina 2010, mladi v sloveniji veliko pogosteje uporabljajo nekonvencionalno politično participacijo, prav tako pogosteje nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starejšo populacijo in njihovimi vrstniki v Evropski uniji. Potrebno je omeniti, da obstajajo tudi nedemokratične oblike politične participacije, kot so nasilje večine nad kulturnimi, verskimi, etničnimi manjšinami ali na primer sodelovanje na shodih skrajnodesničarskih skupin. Teh vsekakor ne smemo zamenjevati z nekonvencionalnimi oblikami politične participacije. E-participacija ali elektronska participacija pomeni sodelovanje in soodločanje državljanov v demokratičnih procesih s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IkT). ravno na e-participacijo se polaga velike upe, saj naj bi zmanjšala demokratični deficit in pomanjkanje politične participacije, hkrati pa naj bi povečala politično participacijo mladih, ki so največji uporabniki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. E-participacija je mogoča prek spletnih orodij ali e-orodij, ki so lahko namenjena informiranju, posvetovanju, oblikovanju predlogov politik, sprejemanju odločitev in izvajanju politik. orodja elektronske participacije lahko razdelimo na: 1. orodja za informiranje državljanov (elektronski dostop do uradnih dokumentov, zakonodaje, postopkov, storitev in političnih informacij javnega značaja); 2. orodja za krepitev neposredne vključenosti in soudeležbe državljanov (e-posvetovanja, e-peticije, e-ankete, e-referendumi in eglasovanja); 3. orodja za izboljševanje kakovosti oblikovanja javnega mnenja z odpiranjem novih informacijskih in deliberativnih prostorov (e-forumi). Prav tako so se na polje elektronske participacije razširile tudi tehnologije svetovnega spleta, ki jih označujemo s pojmom splet 2.0, kot so družabna spletna mesta (npr. Facebook, Twitter, Flickr itd.), video portali (npr. YouTube, vimeo), wikipedije in spletni dnevniki (sicer poimenovani tudi spletniki ali blogi). E-orodja, ki lahko v procese sodelovanja in sprejemanja odločitev

Slika 10 - Demonstracije gibanja 15o pred Borzo v Ljubljani leta 2011. 15o je del mednarodnega gibanja Occupy, ki se zavzema za socialno in ekonomsko enakost vseh.

Demokratični deficit označuje pomanjkanje demokracije, nedostopnost ljudi do sprejemanja in oblikovanja politik ter nemožnost vplivanja na politične odločitve.

Deliberativnost predstavlja proces razpravljanja, podajanja predlogov in argumentiranja odločitev med različnimi mnenji posameznikov. Deliberativni prostori, kot so na primer spletni forumi, predstavljajo orodje, kjer je mogoč proces razprave in podajanja ter argumentiranja predlogov.

17

Slika 11 - Portal Europa je eden izmed najosnovnejših e-orodij Evropske unije z namenom boljšega informiranja državljanov o Evropski uniji.

od lokalne do Eu ravni vključijo večje število ljudi, spodbuja tudi Eu s številnimi strategijami. Zaradi tega v Eu nastajajo vedno nova e-orodja, ki omogočajo podajanja predlogov, oblikovanje politik, vlaganje peticij in državljanskih pobud prek spleta. Bolj podrobno bomo ta orodja predstavili v naslednjem poglavju v sklopu politične participacije v Eu. Z uporabo IkT imajo državljani Eu lažji in boljši dostop do informacij, spoznavanja kako delujejo procesi sprejemanja odločitev v Eu ter katere odločitve se sprejemajo in kaj te pomenijo za vsakdanje življenje državljanov. vzpostavljanje in razvijanje e-orodij ljudem približuje delovanje institucij Eu ter omogoča lažjo komunikacijo in sodelovanje s politiki oziroma predstavniki Eu institucij. Povezava med novimi tehnologijami, dostop državljanov do informacij in njihovo sodelovanje pri sprejemanju in oblikovanju politik prek spleta predstavljajo nove oblike družbenega organiziranja oziroma e-demokracijo. Ta naj bi pomagala odpraviti demokratični deficit, vendar je potrebno nova orodja in nove oblike sprejemanja in oblikovanja odločitev še nadgrajevati in omogočiti dostop vsem državljanom Eu.

18

3

politična participacija na lokalni in državni ravni tEr na ravni EvropskE unijE

v tem poglavju se bomo osredotočili na predstavitev možnosti politične participacije na lokalni in državni ravni, predvsem pa bo poudarek namenjen politični participaciji na ravni Eu. na podlagi ugotovitev Evropske komisije, ki je v najnovejši strategiji Eu za mlade zapisala, da je participacija mladih v javnem in političnem življenju, glede na razkorak med mladimi in institucijami, čedalje večji izziv, bomo politični participaciji mladih namenili posebno pozornost. na podlagi politične participacije mladih bomo prikazali, kako so vsi trije nivoji politične participacije povezani, saj ima sooblikovanje politik v Eu neposredne učinke tudi na lokalnem in državnem nivoju.

3.1 politična participacija na lokalni ravni
lokalna raven, ali v primeru slovenije občinska raven, je bila s strani sveta Eu prepoznana kot prostor, v katerem je potrebno spodbujati participacijo ljudi, saj so lokalne skupnosti najbližje prebivalcem. sprejete odločitve na lokalnem nivoju jih namreč (najbolj) neposredno zadevajo.

Slika 12 - Razdelitev Slovenije na občine, ki po načelu samouprave same urejajo zadeve, ki se nanašajo na življenje prebivalcev v občini. Več statističnih podatkov o občinah je na voljo na: http:// www.stat.si/obcinevstevilkah/Default. aspx?leto=2012

v sloveniji je v ustavi zapisano načelo lokalne samouprave, s čimer občine same urejajo zadeve, ki se nanašajo na življenje in delo prebivalcev v občini. To predstavlja decentralizacijo oblasti, kar pomeni, da oblast ne izhaja samo iz enega centra odločanja (na primer parlamenta ali institucij Evrposke unije), temveč da vsaka izmed 212 občin v sloveniji ureja javne zadeve za prebivalce svoje občine. s politično participacijo na lokalni ravni pa se uresničuje ustavna pravica ljudi do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu s katero ima vsak državljan pravico, da neposredno ali pa z izvolitvijo predstavnikov sodeluje pri upravljanju javnih zadev oziroma delovanju občine.

na lokalni ravni so najbolj poznana možnost politične participacije lokalne volitve, kjer se voli politične predstavnike v občini, ki bodo sprejemali najpomembnejše odločitve na lokalni ravni. volitve predstavljajo eno temeljnih in univerzalnih oblik politične participacije, na njih pa državljani izbirajo predstavnike, ki bodo delovali v njihovem imenu oziroma v imenu ljudstva. volitve morajo biti tajne, možnost udeležbe na volitvah pa je določena z volilno pravico, ki mora biti splošna, neposredna in enaka, kar pomeni, da vsak polnoletni državljan lahko sodeluje na volitvah ne glede na razredno, narodnostno in rasno pripadnost. Glas vsakega posameznika šteje enako. Pri tem poznamo aktivno in pasivno volilno pravico, pri čemer aktivna volilna pravica pomeni možnost voliti predstavnike, pasivna pa predstavlja kandidiranje za politično funkcijo oziroma pravico biti izvoljen. v sloveniji lahko na volitvah sodelujejo

20

državljani, ki so dopolnili 18 let. lokalne volitve potekajo vsaka 4 leta, na njih pa prebivalci občine volijo župana in občinske svetnike ter predstavnike v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki so manjši deli posamezne občine. Možna oblika politične participacije na lokalni ravni, ki jo uvrščamo po zgornji razdelitvi v nekonvencionalno obliko politične participacije, je tudi sestanek z županom ali pismo županu ali občinskim svetnikom. na ta način občani največkrat opozorijo na probleme v občini in na področja, ki bi jih občina morala urediti.

primer politične participacije mladih na lokalni ravni: pismo županu. Izgradnja skateparka v Velenju. v občini velenje so junija 2011 mladi občani s pismom županu opozorili na neizpolnjeno obljubo o novem skateparku ter na nemogoče razmere in neprimeren prostor sedanjega skateparka. Zapisali so, da so pri urejanju skateparka pripravljeni pomagati tudi sami s prostovoljnim delom, da bi kar najhitreje dobili primeren prostor. na pobudo mladih je občina izgradnjo novega skateparka uvrstila v strategijo za mlade v občini velenje, novi skatepark in košarkarsko igrišče pa naj bi bila zgrajena prihodnje leto.

Slika 13 - Skatepark v Velenju za katerega prenovo so se zavzeli mladi. Več informacij: http://www.slovenia. info/?drugi_sporti=2846&lng=1

lokalna skupnost omogoča tudi neposredne oblike politične participacije (zbori občanov, referendumi in ljudske iniciative), kar pomeni, da občani ne sestankih, zborih in srečanjih neposredno podajajo predloge, rešitve, izpostavljajo probleme in o njih glasujejo. Ti kanali politične participacije presegajo zgolj sodelovanje na volitvah, pri predlogih in odločanju pa lahko sodelujejo vsi polnoletni člani lokalne skupnosti. Zbor občanov je najbolj demokratična in neposredna oblika sodelovanja občanov pri odločanju v lokalni skupnosti. na zborih občanov lahko vodstvo občine seznanja občane o sedanjih in prihodnjih načrtih, občani pa lahko predlagajo, razpravljajo in sprejemajo odločitve, ki so pomembne za občino. občani lahko neposredno odločajo tudi na lokalnem referendumu, ki je bolj formalizirana oblika odločanja. na referendumu lahko občani odločajo o odcepitvi določenega dela občine oziroma vzpostavitvi nove občine, prav tako pa lahko občani odločajo o pomembnih vprašanjih in pobudah v občini. ljudska iniciativa pa omogoča prebivalcem lokalne skupnosti, da pisno predlagajo ureditev določenega vprašanja na občinski ravni, predstavlja pa tudi predlog, kako naj bi se določeno področje urejalo. Politična participacija mladih na lokalni ravni do sedaj omenjeni kanali politične participacije na lokalnem nivoju so namenjeni starejšim od 18 let oziroma tistim, ki imajo volilno pravico. vendar pa lahko mladi politično participirajo in sodelujejo pri sooblikovanju mladinskih politik na lokalni ravni še preden postanejo polnoletni, predvsem kot člani mladinskih organizacij. s strani Eu je lokalna raven prepoznana kot najprimernejši prostor za politično participacijo mladih, saj je lokalno delovanje, sprejemanje odločitev ter možnost sodelovanja mladim najbližje, zato obstaja prevladujoče prepričanje, da

21

je mladino potrebno spodbujati k politični participaciji že na tej ravni. nosilci mladinske politike na lokalni ravni so mladinski sveti, ki združujejo mladinske organizacije v občini, mladinska društva, podmladke strank, mladinska kulturna in športna društva, tabornike, skavte in ostale mladinske organizacije. Mladinski svet predstavlja institucijo za sodelovanje mladih v lokalni skupnosti ter zastopanje interesov mladih pri občinskih oblasteh, saj se dogovarjajo o aktivnostih mladih v občini ter o sredstvih, ki bodo namenjena mladim in mladinskim organizacijam ter infrastrukturi za mlade v občini. Mladinski sveti spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade. Preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti lahko mladi povedo, kar mislijo in vplivajo na odločitve, ki so zanje pomembne.

primer politične participacije mladih v okviru mladinskih svetov: občina ajdovščina. Izgradnja mladinskega centra Hiša mladih. Enega od primerov politične participacije mladih prek mladinskega sveta lahko najdemo v občini ajdovščina, kjer si je Mladinski svet ajdovščina, ki združuje številne mladinske organizacije, prizadeval za izgradnjo mladinskega centra, ki bi mladinskim organizacijam priskrbel prostor in omogočal pogoje za delo. Mladinski svet je občini predlagal sprejetje odloka (občinskega zakona), s katerim je bil vzpostavljen mladinski center, poimenovan Hiša mladih. Po uspešni ustanovitvi zavoda pa so se mladi in občina skupaj uspešno prijavili na evropski razpis za izgradnjo mladinskega centra in hostla, ki sta bila zgrajena maja leta 2011.

Slika 14 - Mladinski center in hostel Hiša mladih v Ajdovščini. Več o aktivnostih ajdovskega mladinskega centra: http:// www.mc-hisamladih.si/

določene omejitve politične participacije mladih na lokalni ravni v sloveniji so pomanjkanje povezovanja mladinskih organizacij v mladinske svete in s tem manjši vpliv v političnih procesih v občini. Problem predstavlja tudi pomanjkanje odborov ali komisij za mlade, ki urejajo vprašanje mladih v občini in so posvetovalni organi občine z mladimi in mladinskimi organizacijami. vendar pa lahko z aktivnim delovanjem mladinskega sveta in sodelovanjem občine mladi vseeno uspešno politično participirajo. Primer dobre prakse je vsekakor občina velenje, ki ima vzpostavljeno komisijo za mladinska vprašanja, aktiven pa je tudi mladinski svet velenje, ki je oblikoval mladinsko strategijo “Mladi v korak s časom 2010-2015” ter na ta način oblikoval mladinsko politiko v občini, ki jo je sprejel občinski svet. strategija ureja zaposljivost mladih, problematiko mladih družin, mladinske projekte ipd.

3.2 politična participacija na državni ravni
kot je zapisano v 3. členu ustave rs ima v sloveniji oblast v rokah ljud-

22

stvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno z volitvami. slovenija je parlamentarna demokracija, v kateri velja delitev oblasti na tri veje, in sicer zakonodajno, izvršno in sodno. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament, ki je sestavljen iz državnega zbora in državnega sveta. državni zbor sestavljajo predstavniki ljudstva, ki so neposredno izvoljeni na volitvah, medtem kot državni svet predstavlja interese različnih družbenih segmentov (gospodarstva, sociale, lokalnih skupnosti). državni svetniki so voljeni posredno, saj vsaka družbena skupina izvoli svoje predstavnike. najbolj poznana oblika politične participacije na nacionalni ravni so državnozborske volitve, kjer državljanke in državljani s splošno in enako volilno pravico na tajnem glasovanju volijo parlamentarce oziroma predstavnike ljudstva. najpomembnejša naloga izvoljenih parlamentarcev je, da potrjujejo zakone in sprejemajo odločitve, ki so pomembne za nemoteno delovanje državljanov v družbi. državnozborske volitve potekajo vsaka štiri leta ali prej, če državni zbor zaradi premajhne podpore poslancev ne more nemoteno opravljati svojega dela. Predčasne volitve v državni zbor razpiše predsednik države, takšen primer smo imeli v sloveniji leta 2011. izvršilno vejo oblasti v sloveniji predstavljata vlada in predsednik republike slovenije. vlado republike slovenije državljani in državljanke ne volijo neposredno na volitvah, temveč kandidata za prvega ministra oziroma predsednika vlade predlaga predsednik republike, najpogosteje je to predsednik stranke, ki je dobila večino na državnozborskih volitvah, izvolijo pa ga poslanke in poslanci državnega zbora. Po izvolitvi predsednik vlade sestavi ekipo ministrov (npr. minister za izobraževanje, minister za zunanje zadeve ipd.), ki sestavljajo vlado, njena glavna naloga pa je predlaganje in izvrševanje zakonov, ki jih potrdi državni zbor. Poleg vlade izvršilno funkcijo predstavlja še predsednik republike, ki je neposredno izvoljen na predsedniških volitvah. Predsednik je izvoljen, če dobi večino glasov volivcev, v nasprotnem primeru pa gredo volivci še enkrat na volitve in izbirajo med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov in izvolijo enega izmed njiju. Mandat predsednika države je petleten, njegove najpomembnejše naloge pa so razglašanje zakonov, ki jih je sprejel državni zbor, predstavljanje države v tujini, razpisovanje volitev v državni zbor, odločanje o pomilostitvah zapornikov in podeljevanje odlikovanj, prav tako pa je predsednik vrhovni poveljnik oboroženih sil v sloveniji. Tretja samostojna veja oblasti je sodstvo, ki ga sestavljajo sodišča, pristojna za varstvo temeljnih pravic in svoboščin. sodniki morajo odločati nepristransko, zato so pri svojem delu neodvisni od drugih državnih organov in političnih strank, obenem pa tudi ne smejo opravljati nobene funkcije v teh organih in strankah. Podrejeni so le ustavi in zakonom. sodniki so izvoljeni v državnem zboru na predlog sodnega sveta in ne neposredno na volitvah. najbolj pogosto obliko neposredne politične participacije na državni ravni predstavljajo referendumi. To pomeni, da državljanke in državljani sami, in ne prek predstavnikov (izvoljenih na državnozboriskih volitvah), odločajo o določeni tematiki, ki je pomembna za družbo. referendum razpiše državni zbor na pobudo 30 ali več poslancev ali štirideset tisoč volivcev. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali, razen v primeru, da gre za spremembo ustave, kjer se mora za potrditev spremembe ustave referenduma udeležiti večina
Slika 16 - Logotip sodstva RS. Povezava: http://www.sodisce.si/

Slika 15 - Poslopje državnega zbora RS v Ljubljani. Državni zbor ima tudi svojo spletno stran na katerem so na voljo informacije o njegovem delu: http://www. dz-rs.si/wps/portal/Home/

23

volivcev, od tega pa jih mora bit več kot 50 % za spremembe.

primer politične participacije na državni ravni: referendum. Referendum o vstopu v EU. leta 2003 je potekal referendum o vstopu slovenije v Evropsko unijo (in zvezo naTo), ki se ga je udeležilo 60 % volivcev. na referendumsko vprašanje: »ali se strinjate, da republika slovenija postane članica Evropske unije (Eu)?« je 89,64 % volivcev odgovorilo z da, 10,36 % pa jih je odgovorilo z nE. na referendumsko vprašanje: »ali se strinjate, da republika slovenija postane članica Evropske unije (Eu)?« je 89,64 % volivcev odgovorilo z Za, 10,36 % pa jih je bilo ProTI.

Slika 17 - Mladi so izkoristili možnost protesta kot oblike politične participacije in izrazili nestrinjanje s predlogom zakona o t.i. malem delu.

kot primer nekonvencionalne politične participacije lahko izpostavimo proteste mladih proti zakonu o malem delu, ki naj bi med drugim urejal dosedanjo ureditev študentskega dela preko študentskega servisa. Po predlogu vlade bi se omejilo število ur študentskega dela, slednje pa bi bilo priznano kot delovna izkušnja, štelo naj bi tudi za delovno dobo, hkrati pa bi bilo malo delo dostopno tudi brezposelnim in upokojencem. Študentska organizacija slovenije (Šos) ter številni dijaki in študentje se z vsebino zakona niso strinjali, saj so menili, da omejevanje študentskega dela onemogoča študij socialno ogroženim. Poudarjali so, da štipendije ne zadoščajo za kritje stroškov med študijem, zavzemali so se za več in višje štipendije ter boljše pogoje prebivanja, obenem pa se niso strinjali, da je vlada brez dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami predlagala zakon. Protest proti malemu delu, ki ga je organizirala Študentska organizacija slovenije 19. maja 2010, je potekal v ljubljani, udeležilo pa se ga je okoli 15.000 protestnikov. v teku protesta je prišlo do nasilnih izgredov, ko je nekaj mladih v stavbo parlamenta metalo kamenje in povzročilo znatno gmotno škodo. Medijsko poročanje in odzivi političnih funkcionarjev na protest so bili omejeni zgolj na nasilna dejanja mladih, manj pa se je govorilo o argumentih za in proti malemu delu, o katerem niso imeli enotnega mnenja niti mladi. nekateri so podpirali potrditev zakona, drugi pa so argumentirali, da niti zakon o malem delu niti sedanja ureditev študentskega dela nista pravi. osredotočanje na nasilne izgrede nekaterih protestnikov nikakor ni posebnost slovenskega okolja, temveč se pojavlja tudi v okviru drugih demokratičnih političnih sistemov v smislu poskusa zavračanja protesta kot oblike demokratične politične participacije. Tudi pričujoči protest lahko označimo kot legitimno obliko politične participacije in vplivanja na sprejemanje zakona in hkrati kot opozorilo, da naj vlada pred sprejetjem zakonov, ki se nanašajo na mlade, vzpostavi z mladimi in mladinskimi organizacijami dialog. o sprejetju zakona o malem delu so naslednje leto na referendumu odločali državljani in zavrnili sprejetje zakona. Politična participacija je mogoča tudi s sodelovanjem v nevladnih, prostovoljskih, okoljevarstvenih in študentskih organizacijah ter sindikatih pri sprejemanju različnih politik: socialne, mladinske, okoljske ipd. Tako so na primer pri oblikovanju strategije o mladinski politiki urada republike slovenije za mladino sodelovale lokalne mladinske organizacije in

24

nacionalna organizacija mladinskih organizacij Mladinski svet slovenije. urad rs za mladino je organ Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki spodbuja organiziranost mladih in njihovo participacijo, hkrati pa pripravlja tudi predloge zakonov, ki jih sprejemajo parlamentarci v državnem zboru. Mladinske organizacije lahko pri oblikovanju mlasdinskih politik s podajanjem mnenj in predlogov aktivno politično participirajo in sooblikujejo ureditev področja mladih.

3.3 institucije Eu in politična participacija na ravni Evropske unije
v uvodu podpoglavja o možnostih politične participacije na ravni Evropske unije bomo najprej na kratko pojasnili njene glavne institucije, med katere spadajo Evropski parlament, Evropska komisija in svet Eu, naloge posameznih institucij ter razmerja med institucijami, ki z medsebojnim sodelovanjem urejajo in določajo delovanje Evropske unije ter njenih državljanov. na ta način bomo pojasnili, kako državljani Eu s politično participacijo sooblikujejo politike in vplivajo na delovanje Evropske unije. Evropski parlament je predstavniško telo ljudstva oziroma glas državljanov Evropske unije, skupaj s svetom Eu pa tvori zakonodajno vejo oblasti v Evropski uniji. v Evropskem parlamentu, ki zaseda na dveh lokacijah – Bruslju in strasbourgu –, deluje 754 evropskih poslancev in približno 3500 stalno zaposlenih. Evropski poslanci so edini neposredno izvoljeni predstavniki v Evropski uniji, ki jih volimo na volitvah v Evropski parlament. Glavne naloge Evropskega parlament so, da skupaj s svetom Eu sprejema zakone, sprejema proračun Eu, opravlja nadzor nad institucijami Evropske unije, zlasti nad komisijo, saj ima moč, da zavrne ali sooblikuje zakone, ki jih predlaga komisija. Evropski parlament odloča o imenovanju komisarjev, ki jih lahko sprejme ali zavrne, lahko pa izreče nezaupnico Evropski komisiji kot celoti. v pristojnosti Evropskega parlamenta je tudi imenovanje Evropskega varuha človekovih pravic, ki obravnava pritožbe posameznikov proti institucijam Eu. delovna področja so v Evropskem parlamentu razdeljena med 22 odborov, ki, podobno kot ministrstva na državni ravni, pokrivajo določeno področje, na primer zunanje zadeve, človekove pravice, kulturo in izobraževanje. svet Eu zastopa interese držav članic, saj se zasedanj udeležujejo ministri, pristojni za določeno področje. To pomeni, da zasedanja sveta Eu potekajo v različnih sestavah. Tako se, ko se na primer odloča o okoljskih vprašanjih, zasedanja udeleži minister, pristojen za področje okolja. najpomembnejša naloga sveta Eu je sprejemanje zakonodaje, kar pomeni, da skupaj z Evropskim parlamentom tvori zakonodajno vejo oblasti. Ministri, ki se udeležujejo sestankov v svetu Eu niso voljeni neposredno, temveč posredno, saj jih potrdijo poslanci v nacionalnih parlamentih. na zasedanjih sveta Eu ministri držav članic sprejemajo odločitve o zakonih, pri čemer imajo države z več prebivalci več glasov (na primer nemčija ima 29 glasov, avstrija 10, slovenija 4). vseh glasov je 345, za potrditev določenega pravnega akta pa je potrebnih 255 glasov. Evropska komisija je izvršilna veja Eu in nosilec skupnih interesov Eu, kar pomeni, da je odgovorna za izvajanje politik in programov v EvSlika 18 - Sedež Evropske komisije v belgijski prestolnici Bruselj.

25

ropski uniji. Ena izmed najpomembnejših nalog komisije je oblikovanje zakonov, ki jih potrdita svet Eu in Evropski parlament. Evropsko komisijo sestavljajo predsednik Evropske komisije in 26 komisarjev, ki pokrivajo različna področja (na primer okolje, kulturo in izobraževanje ipd.). vsaka članica ima enega komisarja, ki predstavlja interese Eu in ne lastne države. Iz slovenije prihaja komisar dr. janez Potočnik, ki skrbi za izvajanje politik in programov, ki se nanašajo na okolje.
Shema 1 - Razmerja med EU institucijami in institucijami na nacionalnih ravneh. Prirejeno po: Bundeszentrale für politische Bildung, www.bpb.de.

Evropski svet
stališča daje usmeritve

Svet EU

institucionalni trikotnik

Evropski parlament

Evropska komisija
stališča odloča predlaga odloča

pravni akti EU

direktive

uredbe

nacionalne vlade
volitve neposredno veljajo v vseh državah članicah

nacionalni parlamenti

prenos direktiv v nacionalno zakonodajo

nacionalne uprave
volitve volitve izvršujejo EU in nacionalno zakonodajo volitve

državljani držav članic

Shema 19 - Promocija volitev v Evropski parlament leta 2009.

Politična participacija v Evropski uniji Edina institucija v Evropski uniji, kjer so njeni člani neposredno izvoljeni, je Evropski parlament. Poslanci evropskega parlamenta (MEP) so vsakih pet let na volitvah v Evropski parlament izvoljeni s strani državljanov Eu. volitve potekajo v vsaki državi članici, kjer državljani Eu volijo nacionalne predstavnike v Evropski parlament tako, da obkrožijo posamezno listo, na kateri so napisani kandidati. Glede na število dobljenih glasov posamezne liste se izračuna, koliko poslancev Evropskega parlamenta je dobila posamezna lista.

vsaka država ima določeno število poslancev, večje države imajo tudi več poslancev v Evropskem parlamentu. vendar

26

ta porazdelitev poslanskih mest po državah ni vezana samo na število prebivalcev v posamezni državi, saj velike države dobijo glede na število prebivalcev manj poslanskih sedežev kot manjše države. Tako na primer poslanec iz slovenije predstavlja 250.000 ljudi, medtem ko jih nemški član evropskega parlamenta približno 830.000.

slovenija ima trenutno v Evropskem parlamentu 8 parlamentarcev, ki so člani evropskih političnih strank oziroma skupin. Zato v Evropskem parlamentu zastopajo interese svojih volivcev in evropske stranke in ne interesov nacionalne države.
Politične stranke/skupine Evropska ljudska stranka – krščanski demokrati (EPP) napredno zavezništvo socialistov in demokratov (s&d) Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (aldE) Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/ EFa) Evropski konzervativci in reformisti (Ecr) Evropska združena levica/nordijska zelena levica (Eul/nGl) Evropa svobode in demokracije (EFd) neodvisni
Tabela 1 - Razmerje med osmimi političnimi strankami/skupinami v Evropskem parlamentu, kakršno je bilo vzpostavljeno po volitvah 2009. Skupaj ima trenutno Evropski parlament 754 parlamentarcev (MEP).

Število poslancev 271

slovenski MEP-ji romana jordan, Milan Zver, Zofija Mazej kukovič, lojze Peterle Tanja Fajon, Mojca kleva

188

85

jelko kacin, Ivo vajgl

59 52 34 34 30

/ / / / /

na evropskih parlamentarnih volitvah lahko v posamezni državi članici volijo tudi državljani, ki niso državljani tiste države v kateri volijo, temveč imajo v njej stalno prebivališče. Tako lahko na primer na volitvah poslancev v Evropski parlament v sloveniji volijo državljani Finske ali katere koli druge države Eu, če imajo stalni kraj prebivališča v sloveniji, vendar to seveda pomeni, da ne morejo še enkrat na istih volitvah voliti na Finskem. Eden izmed možnih kanalov politične participacije oziroma podajanja predlogov Evropskemu parlamentu je tudi peticija, ki je ena temeljnih pravic državljanov Eu. vsi državljani Evropske unije, podjetja, organizacije in združenja s sedežem v Eu, lahko pošljejo v elektronski ali pisni obliki peticijo v Evropski parlament glede vprašanj, nad katerimi ima pristojnost Evropski parlament in ki posameznike neposredno zadevajo, saj

27

ima Evropski parlament vlogo neposrednega zastopnika državljanov Eu. Peticija je lahko v obliki pritožbe o izvajanju zakonodaje Eu ali zahteve, naj Evropski parlament sprejme stališče o določeni zadevi.

primer politične participacije na Eu ravni: peticija. Zaščita živali. veliko peticij je povezanih tudi s primeri zaščite živali. Tako so nevladne organizacije za zaščito živali s podporo milijona državljanov Eu vložile peticijo za ukinitev dolgega transporta živali v Evropski uniji, saj sedanja zakonodaja omogoča tudi večdnevno pot živali. Evropski parlament je v letu 2011 prejel 1414 peticij, število teh pa se vsako leto povečuje, kar kaže na to, da so ljudje vse bolj seznanjeni z možnostjo vlaganja peticij v Evropski parlament.

E-orodja Evropskega parlamenta so na voljo na: http://www.europarl.europa.eu/ portal/en

Slika 20 - Portal televizije Evropskega parlamenta. Povezava: http://europarltv. europa.eu/en/home.aspx Youtube kanal Evropskega parlamenta: http://www.youtube.com/user/ EuropeanParliament Facebook stran Evropskega parlamenta: http://www.facebook.com/ europeanparliament in http://europa.eu/ take-part/facebook/index_en.htm Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji: http://www. europarl.si/view/sl/index.html

Podajanje peticij v elektronski obliki predstavlja eno od možnosti eparticipacije v Evropskem parlamentu, hkrati pa s številnimi e-orodji zagotavlja boljše informiranje državljanov in možnosti politične participacije. E-orodja Evropskega parlamenta so zbrana na njegovi spletni strani, ki omogoča dostop do informacij o njegovem delu. spletna televizija in YouTube kanal omogočata spremljanje parlamentarnih zasedanj v živo, njun namen pa je informirati državljane Eu o aktivnostih, delovanju in sprejemanju zakonov, ki imajo vpliv na vsakdanje življenje ljudi v uniji. namen informiranja prek e-orodij je seznanjanje državljanov ter približevanje delovanja Evropskega parlamenta, kar je predpogoj za povečevanje politične participacije in vplivanja na sprejemanje odločitev v Evropskem parlamentu. Evropskim poslancem je možno slediti tudi prek družabnih omrežij, kar omogoča seznanjanje z delovanjem posameznega poslanca in odločitvami, ki jih sprejema. Prek elektronske pošte, ali bolj neformalno, prek družabnih omrežij je možno na njih nasloviti vprašanja, predloge in pobude. v vsaki državi Eu, tudi v sloveniji, obstaja Informacijska pisarna Evropskega parlamenta, katere naloga je informiranje državljanov o delovanju Evropskega parlamenta.

primer politične e-participacije: Evropske razprave. Možnost politične e-participacije v Evropskem parlamentu predstavlja tudi slovenski forum Evropske razprave, ki je namenjen posredovanju predlogov in mnenj o aktualnih temah v Evropski uniji, ki neposredno vplivajo na ljudi v sloveniji (gospodarska kriza, podnebne spremembe, človekove pravice ipd.). svoje predloge lahko obiskovalci foruma naslovijo na slovenske poslanke in poslance v Evropskem parlamentu, ti pa se nanje odzivajo in poročajo, ali je predlog, vprašanje in problem že v procesu oblikovanja politik. Mnogokrat podajo tudi videnje, kaj lahko s predlogom storijo in ali ga bodo upoštevali.

Portal Evropske razprave (http://www. evropske-razprave.si/) je razvil Inštitut za elektronsko participacijo: http://www. inepa.si/

28

obliko politične participacije pri Evropski komisiji predstavlja evropska državljanska pobuda, s katero lahko državljani Eu Evropsko komisijo pozovejo, da predlaga ali spremeni zakone, ki so v pristojnosti Evropske unije (na primer promet, zdravstvo, okolje). Za pripravo pobude mora vsaj sedem predstavnikov iz sedmih različnih držav ustanoviti državljanski odbor, kar je predpogoj, da pobuda pridobi pomen za širši prostor Evropske unije. državljanski odbor, ki ga predstavljajo posamezniki in ne organizacije, prijavi pobudo preko spleta. nato sledi zbiranje podpisov, katerih se mora v enem letu zbrati vsaj miljon. v kolikor pobuda dobi podporo se ta predloži Evropski komisiji, slednja preuči pobudo in če je sprejeta, steče zakonodajni postopek. državljanska pobuda mora biti podana prek spleta, kar predstavlja e-orodje in omogoča državljanom Evropske unije, da ob zadostni podpori neposredno predlagajo zakone, opozorijo na probleme in soustvarjajo delovanje Eu. Evropska državljanska pobuda je v veljavi od aprila 2012, zato primera uspešno zaključene pobude še ne poznamo. Predlogi prvih pobud so še v fazi zbiranja podpisov. Prve odgovore na državljanske pobude lahko pričakujemo konec leta 2013. nekatere pobude, ki se nahajajo v postopku zbiranja podpisov so: • • • • pobuda proti izvajanju poskusov na živalih za znanstvene namene,

Slika 21 - Evropska državljanska pobuda je nova pravica državljanov EU

predlog za možnost voliti in kandidirati na vseh volitvah kljub temu, da nimaš državljanstva države v kateri prebivaš, zagotovitev človekove pravice do čiste vode in komunalne ureditve tudi z zakonsko podlago v Eu,

pobuda za enotno ceno uporabe mobilnega telefona v EU, ki bi končala visoke račune za klice in prenos podatkov v tujini.
E-orodja Evropske komisije so na voljo na: http://ec.europa.eu/index_sl.htm

E-orodja Evropske komisije, ki so namenjena informiranju in seznanjanju državljanov Eu o delovanju komisije ter posledično večanju politične participacije, so dostopna na njihovi spletni strani. Podobno kot Evropski parlament ima tudi Evropska komisija vzpostavljen YouTube kanal in družabna omrežja, ki predstavljajo delovanje Evropske komisije njenim državljanom Eu. Posamezni komisarji objavljajo tudi vpise na svoje spletnike (bloge), s katerimi predstavljajo urejanje evropskih politik, njihov pomen za vsakdanje življenje v Eu ter aktualne tematike, s katerimi se ukvarjajo. Tako kot informacijska pisarna Evropskega parlamenta, tudi predstavništvo Evropske komisije domuje v Hiši Evropske unije v ljubljani, njen namen pa je skrbeti za dobro obveščenost državljanov o delovanju in odločitvah komisije, ter poročanje komisiji o dogajanju v sloveniji. Evropska komisija ponuja tudi e-orodje “vaš glas v Evropi”, ki je neposredno namenjen politični participaciji, saj omogoča posvetovanja in sodelovanje pri oblikovanju politik Evropske komisije. “vaš glas v Evropi“ je platforma za razprave o aktualnih vprašanjih v Eu ter pogovore z evropskimi voditelji. spletno stran “Transparentno delovanje” pa je Evropska komisija vzpostavila v namen neposrednega dostopa do informacij, pravnih dokumentov ter spremljanja in sodelovanja pri sprejemanju odločitev Evropske komisije. Politična participacija mladih večina zgoraj omenjenih možnosti politične participacije v Evropski uniji je namenjena starejšim od 18 let oziroma tistim, ki imajo volilno pravi-

Blogi komisarjev so na voljo na: http:// blogs.ec.europa.eu/#commissioner

Slika 22 - Vaš glas v Evropi: http:// ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm Evropska komisija je spletno stran transparentno delovanje vzpostavila tudi za lažje sodelovanje državljanov EU v postopkihodločanja EU: http://ec.europa. eu/transparency/index_sl.htm

29

Slika 23 - Logotip portala Eurodesk. Povezava: http://www.eurodesk.org/ edesk/

co. Ti lahko volijo evropske poslance, vlagajo peticije v Evropski parlament, podajajo državljansko pobudo Evropski komisiji ipd. vendar pa je tudi ostalim mladim omogočena politična participacija in informiranje prek e-orodjih o delovanju Eu. Možnost pridobivanja informacij o Eu za mlade predstavlja portal Europa, kjer je mogoče pridobiti podatke o možnostih izobraževanja (študij, prostovoljstvo, pripravništvo) in zaposlovanja v Eu. na portalu je predstavljen vpliv Eu na vsakodnevno življenje državljanov, na primer kakšne pravice imajo državljani Eu pri prebivanju in potovanju v Evropski uniji, kako je urejeno zdravstveno zavarovanje v Eu ter katere pravice imajo državljani Eu. Portal omogoča dobro vstopno točko in možnosti pridobivanja osnovnih informacij o Eu, hkrati pa ponuja številne spletne strani za nadaljnje informiranje. Pregledno spletno mesto z informacijami za mlade je Eurodesk, ki deluje že od leta 2001 in mlade v sloveniji informira o aktualnih novicah na področju mladine in mladinske politike na ravni Eu, objavlja razpise za štipendije in pripravništva v Evropski uniji, podaja uporabne povezave za mlade, ki želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju Evropske unije in pripravlja spletne igre in kvize s tematikami Eu za mlade. Eurodesk mladim omogoča, da jih pokličejo ali kontaktirajo po elektronski pošti glede vprašanj v zvezi z izobraževanjem, prijavljanjem na evropske razpise za mlade (kot je predstavljeni program Mladi v akciji) ter mladim in mladinskim organizacijam pomaga pri iskanju partnerjev za mednarodno sodelovanje. Eurodesk prav tako organizira delavnice, natečaje in seminarje za mlade ter izdaja priročnike na tematike mladinskih izmenjav, prostovoljnega dela, mladinskih politik ipd. Predstavljena portala omogočata boljšo informiranost mladih o delovanju Eu ter o njenih vplivih in priložnostih. neposredno politično participacijo mladih in oblikovanje politik za mlade v Eu pa omogoča strukturirani dialog. Ta predstavlja sodelovanje mladinskih organizacij in raziskovalcev na področju mladinskih vprašanj ter pri oblikovanju ukrepov in politik za mlade (npr. o mladinskem delu ali prvi zaposlitvi mladih). obenem ponuja možnost nadzora nad izvajanjem oziroma dejanskim uresničevanjem mladinskih politik na lokalni in državni ravni ter na ravni Eu. sodelovanje mladih je zagotovljeno prek rednih posvetovanj in dialoga med mladimi in mladinskimi organizacijami na nacionalni in evropski ravni z oblikovalci politik na nacionalni in evropski ravni. skupno ime za ta posvetovanja je strukturirani dialog. na ta način mladi sodelujejo pri oblikovanju (konkretnih) ukrepov na področju mladinske politike na Eu ravni. strukturiran dialog vedno poteka na več ravneh: lokalni (regionalni) --> nacionalni --> Evropska unija, kjer je izbrana tematika vedno pomembna za vse mlade v Evropski uniji (na primer zaposlovanje mladih, socialna vključenost mladih in njihova participacija).

30

didaktični dEl

didaktika Za osnovnoŠolsko ravEn
didaktična igra: »izbira predstavnikov razreda«
• KONTEKST - TEMATIKA DIDAKTIČNE IGRE demokracija je eden od temeljnih principov Eu, saj je eden od ključni pogojev članstva v Eu prav demokratični politični sistem. razumevanje demokracije, demokratičnih političnih procesov ter demokratičnega načina odločanja je nujen predpogoj celovitega razumevanja politične participacije ne le na Eu ravni, temveč na vseh ravneh kolektivnega sprejemanja odločitev. v sami srži je demokracija posebna oblika odnosov med ljudmi, skupnostmi, članicami Eu in Eu institucijami, državami v okviru globalne skupnosti, se pravi odnosov na različnih ravneh urejanja skupnih zadev. demokracijo danes sicer najpogosteje razumemo kot obliko politične ureditve držav v okviru katerih kolektivne odločitve sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva. ker so sodobni politični sistemi utemeljeni na demokratičnem predstavništvu in na pravici voliti in biti izvoljen, je razumevanje pomembnosti demokratične participacije, ponotranjenje demokratičnih načinov delovanja in udejanjanje demokratičnih praks ključnega pomena za delovanje sodobnih demokratičnih skupnosti, kot je Evropska unija. razredna skupnost učenk in učencev predstavlja eno od idealnih okolij za učenje demokratičnih praks v okviru predstavniške demokracije, saj je šolsko okolje eno izmed okolij, ki je najbližje mladim, poleg družinskega kroga in skupin prijateljev. Izbira predstavnikov učenk in učencev, ki zastopajo njihove interese in so njihov glas, lahko bistveno pripomore k razumevanju pomena demokratične participacije v sodobnih družbah. • NAMEN namen didaktične igre je približati delovanje demokratičnih političnih sistemov, kot je Eu, učenkam in učencem prek simulacije izbire predstavnikov razreda in delovanja teh predstavnikov. Tako cilj igre ni zgolj seznanitev učencev z osnovnimi značilnostmi demokratičnega sistema, temveč praktično učenje preko simuliranih demokratičnih praks, utemeljenih na demokratičnih načelih vključenosti in aktivne participacije. Igra naj bi tako pripomogla, da učenke in učenci ponotranjijo demokratična načela. Ti se preko didaktične igre seznanijo s predstavniško demokracijo in jo udejanjajo. s tem izkusijo idejo demokratičnega predstavništva, temelječega na zastopanju interesov volivcev. Hkrati spoznajo možnosti vplivanja in participacije ter spoznajo in izkusijo osnove volilnega procesa izbiranja med kandidati, spoznavajo in udejanjijo soočanje različnih argumentov, dialoga in vzpostavljanja konsenza. • POTREBNI PRIPOMOČKI Plakati, pisala, dostop do spleta, tiskalnik, listi papirja, kartonska škatla, škarje. • NAČIN DELA diskusija, poizvedovanje – samostojno raziskovanje, viharjenje možganov – nabor idej, skupinsko delo, predstavitev. • POTEK

1. korak: učiteljica/učitelj predstavi osnove, kaj je demokracija, kakšne oblike demokracije poznamo, kakšne so značilnosti predstavniške demokracije, katere ravni demokratičnega odločanja poznamo (lokalna skupnost, država, Eu). Pri predstavitvi poudari pomen participacije za demokracijo in vključenosti čim širšega kroga ljudi v demokratične procese. 2. korak: učiteljica/učitelj učenkam/učencem predstavi pomen izbire dveh predstavnic/kov (predsednica/ predsednik in podpredsednica/podpredsednik) razreda in demokratičnega delovanja skupnosti učencev šole.

32

3. korak: učiteljica/učitelj povpraša učenke/učence, kdo si želi kandidirati za funkcijo predsednika in kdo za podpredsednika in s tem prevzeti dodatne naloge, ki jih ti funkciji zahtevata. H kandidaturi se lahko prijavijo učenke/učenci sami, ali pa jih predlagajo drugi, vendar se mora potencialni kandidat s tem strinjati. kandidati za funkcije se napišejo na tablo, število kandidatov za predsednika in podpredsednika pa se mora ujemati. učiteljica/učitelj spodbuja h kandidaturi tudi bolj tihe učenke/učence in tiste s slabšim učnim uspehom. Izbrani kandidata za predsednico/predsednika in podpredsednico/podpredsednika se na koncu tega koraka dogovorijo katera dvojica bo kandidirala skupaj. 4. korak – oblikovanje volilne kampanje: učiteljica/učitelj razdeli učenke in učence v toliko skupin, kolikor je dvojic, ki kandidirajo. vsaka skupina prične oblikovati njuno volilno kampanjo tako, da skupaj pripravi kratek opis kandidatov, njegov slogan (kaj ga opisuje, za kaj se bo zavzemal), kratek program kandidatov (kakšne so njihove ideje za urejanje npr. okolice šole, aktivnosti na športnih dnevnih, šolska obutev), izdelava plakata ali power point predstavitve. 5. korak: Po končanem skupinskem delu sledi skupna predstavitev obeh kandidatinj/kandidatov in njunih (e)-plakatov, vodena diskusija s strani učiteljice/učitelja (vprašanja s strani ostalih učencev za kaj se zavzemajo kandidati, kaj bodo spremenili ...). v okviru vodene diskusije poteka zapisovanje vseh idej, ki so jih imeli kandidati in razprava o idejah s strani vseh učencev. Pri tem gre za poskus pridobivanja konsenza o določenih idejah, izpostavljanja »neuresničljivih in »nevarnih« idej ter podajanja argumentov. učiteljica nato izbere dve učenki/učenca izmed tistih, ki ne kandidirajo za funkcijo volilne komisije. učiteljica predstavi pomen volilne komisije (kdo ima volilno pravico, da nekdo ne voli dvakrat, da se preštejejo veljavni/neveljavni glasovi, …) in volilni komisiji zada nalogo, da naredi volilni seznam (imena vseh učencev) ter volilne lističe. 6. korak: Potem, ko volilna komisija pripravi vse potrebno za volitve, se za obdobje poteka glasovanja razglasi volilni molk, ko se ne sme več nagovarjati volivcev, naj volijo za določeni kandidatki/kandidata. učenke in učenci nato volijo eden po eden v posebnem delu razreda. volilni listek dobijo učenci na »volišču«, volilna komisija nato prečrta tistega posameznika, ki je prišel volit. Po opravljenih volitvah volilna komisija prešteje glasove in razglasi volilne rezultate. 7. korak: Zmagovalki/zmagovalca volitev nastopita v funkcijo predstavnikov razreda in interesov učenk in učencev razreda. učiteljica/učitelj nato sproži končno diskusijo med učenci o celotnem demokratičnem procesu, v katerem so bili udeleženi (dobre strani, slabe strani, posamezne ideje kandidatov) in jih opomni, da demokratičen proces in participacija nikakor nista z volitvami zaključena, saj je dobro delo predstavnic/predstavnikov razreda odvisno od nenehne participacije učenk in učencev v smislu podajanja predlogov in glasovanju o idejah, ki jih imata predstavnici/predstavnika. možni naslednji koraki igre: 8. korak: Tri dvojice, ki so dobile največ glasov na volitvah, se vsake 3 mesece izmenjujejo na funkciji predstavnikov razreda v šolskem parlamentu. Tiste ideje, ki so pred tem v razredu dosegle konsenz predstavnika predstavita na šolskem parlamentu in po vsakem »zasedanju« šolskega parlamenta poročata, kaj se je dogajalo in o katerih temah so se pogovarjali. učenci in učenke jih sprašujejo o obravnavani tematiki na šolskem parlamentu, predstavniki pa jim odgovarjajo in pojasnjujejo, zakaj določena tema ni bila izpostavljena, predlagana ali sprejeta. Prav tako lahko podajo ideje za urejanje določene problematike na naslednjem šolskem parlamentu. Te morajo biti potrjene v razredu, kasneje pa jih morajo predstavniki predstaviti na šolskem parlamentu.

33

didaktika Za srEdnjEŠolsko ravEn
didaktična igra: »izbira predstavnikov razreda«
• KONTEKST - TEMATIKA DIDAKTIČNE IGRE Evropski parlament je edina institucija Eu, ki neposredno predstavlja državljane Eu na ravni Eu, saj so poslanci Evropskega parlamenta (MEP) izvoljeni na splošnih, tajnih, rednih in neposrednih volitvah v državah članicah za petletni mandat. Poslanci Evropskega parlamenta naj bi predstavljali interese vseh državljanov Eu in ne interese državljanov posamezne članice Eu. Število poslancev iz vsake države članice je določeno v pogodbah Eu, pri čemer je število odvisno od števila prebivalcev države. Pri tem se upošteva načelo disgresije oziroma načelo, da imajo države z manj prebivalci proporcionalno več parlamentarcev v Evropskem parlamentu (slovenija ima 7 parlamentarcev od 736). neposredne volitve v Evropski parlament, ki so bile prvič izvedene leta 1979, predstavljajo eno od osrednjih možnosti demokratične participacije državljanov držav članic v Eu institucijah. vsak državljan Eu, ki ima v svoji državi volilno pravico, lahko voli in kandidira na volitvah v Evropski parlament. v sodobnem političnem sistemu Eu igra Evropski parlament zelo pomembno vlogo in z vsako novo Eu pogodbo se je njegova vloga v delovanju Eu okrepila. Evropski parlament na primer potrjuje Evropsko komisijo in igra zelo pomembno vlogo v zakonodajnem procesu Eu, saj poleg sveta Eu predstavlja osrednjo zakonodajno politično institucijo, v okviru katere se sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na življenja državljanov držav članic. v luči njegovega pomena za naša vsakdanja življenja je nenehno padajoča stopnja participacije državljanov na volitvah v Evropski parlament zaskrbljujoča in problematična za Evropski parlament, ki naj bi zastopal interese vseh državljanov Eu v procesih odločanja na Eu ravni. demokratična participacija večine državljanov Eu na volitvah v Evropski parlament je namreč eden od nujnih predpogojev zagotavljanja demokratičnosti Eu. • NAMEN namen didaktične igre je na kreativen način dijakinjam in dijakom predstaviti delovanje Evropskega parlamenta kot osrednje institucije Eu, ki neposredno zastopa interese vseh državljanov Eu. dijakinje in dijaki naj bi se seznanili z značilnostmi Evropskega parlamenta in predvsem z značilnostmi volitev v Evropski parlament, ki predstavljajo enega od ključnih kanalov demokratične participacije v okviru institucij Eu. Hkrati naj bi se dijakinje in dijaki preko svojega kreativnega dela seznanili s pomembno vlogo Evropskega parlamenta v okviru Eu in z vplivom, ki ga ima na naša vsakdanja življenja. Posledično naj bi dijakinje in dijaki razvili zavest o pomenu demokratične participacije državljanov Eu za demokratičnost delovanja Eu v smislu njene odzivnosti na potrebe, želje in interese ter ideje posameznih državljanov. • POTREBNI PRIPOMOČKI Papir za plakate, pisala, lepilo, škarje, brošure, članki in slike o Eu in volitvah v Evropski parlament, dostop do spleta za raziskovanje ozadja izbranih volilnih tematik. • POTEK

1. korak: Profesorica/profesor na kratko predstavi Evropski parlament, njegovo vlogo v okviru Eu institucij, predvsem pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na vsakdanja življenja prebivalcev držav članic Eu. Profesorica/ profesor pojasni volitve v Evropski parlament kot tisto proceduro, preko katerega so izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta, s čimer volitve predstavljajo izhodiščno aktivnost bodočih poslancev Evropskega parlamenta. 2. korak: Po uvodni predstavitvi dijakinje in dijake razdeli v skupine od 5 do 6 posameznikov, pri čemer vsaka od skupine od profesorice/profesorja dobi izhodiščna gradiva o Eu (brošure, članki, slike ipd.) in ostali material,

34

potreben za izdelavo volilnega plakata. Hkrati jih napoti na spletne portale Eu in Evropskega parlamenta, ki jim bodo služili kot vir informacij. 3. korak: Posamezne skupine nato s pomočjo omenjenih pripomočkov oblikujejo in izdelajo volilni plakat za potencialno ali potencialnega Eu poslanko/poslanca, ki naj bo oblikovan tako, da bo pozival državljane k udeležbi na volitvah v Evropski parlament. Pri oblikovanju volilnih plakatov naj dijakinje in dijaki posameznih skupin upoštevajo naslednja vprašanja: a. Zakaj so volitve v Evropski parlament pomembne za naša vsakdanja življenja, zakaj naj bi se jih udeležili in zakaj naj bi kandidirali za poslanca Evropskega parlamenta? b. kakšen pomen/vlogo ima Evropski parlament v okviru sprejemanja odločitev na Eu ravni in kakšen pomen imajo te odločitve na naša vsakdanja življenja? c. katere tematike naj bi bile pomembne za Eu in jih je zato smiselno izpostaviti na volilnih plakatih za volitve v Evropski parlament? 4. korak: Po opravljenem delu skupine svoje izdelke predstavijo celotnemu razredu. Pri tem naj po vsakem plakatu sledi diskusija o podobi plakata in vsebini, ki jo posamezni plakat izraža. v tem okviru naj bi dijakinje in dijaki skupaj premislili pomen demokratične participacije državljanov Eu, pomen volitev v Evropski parlament, vlogo, ki jo Evropski parlament igra na ravni Eu in vlogo, ki jo odločitve Eu igrajo v naših vsakdanjih življenjih.

35

viri in literatura
Znanstvena in strokovna literatura:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Bebler, anton. 2007. uvod v evropske integracije. ljubljana: uradni list republike slovenije. Brezovšek, Marjan. 1995. Politična participacija: prispevek k analizi “participativne demokracije”. Teorija in praksa: 199-211. chisholm, lynne in siyka kovacheva. 2002. Exploring the European youth mosaic: the social situation of young people in Europe. strasbourg: council of Europe Pub. della Porta, donatella. 2003. Temelji politične znanosti. ljubljana: sophia. Grad, Franc, Igor kaučič, ciril ribičič in Ivan kristan. 1999. državna ureditev slovenije. ljubljana: uradni list republike slovenije. Georgi, viola B. 2008. citizens in the Making: Youth and citizenship Education in Europe. child development Perspectives 2 (2):107-113. GHk. 2007. study on active citizenship Education. Inglehart, ronald. 1997. Modernization and postmodernization: cultural, economic, and political change in 43 societies. Princeton, n.j.: Princeton university Press. Inglehart, ronald in Gabriela catterberg. 2002. Trends in Political action: The developmental Trend and the Post-Honeymoon decline. InTErnaTIonal journal oF coMParaTIvE socIoloGY 43:300316. kuhar, Metka. 2004. Politična participacija mladih - Politika me/ne briga? Medijska preža: 44-45. lavrič, Miran. 2011. Mladina 2010: družbeni profil mladih v sloveniji. ljubljana; Maribor: Ministrstvo za šolstvo in šport, urad za mladino; aristej. Macintosh, ann. 2004. characterizing E-Participation in Policy-Making (ETEdE04). ProcEEdInGs oF THE annual HaWaII InTErnaTIonal conFErEncE on sYsTEM scIEncEs (conf 37): 117. ross, alistair. 2007. Multiple identities and education for active citizenship. British journal of educational studies 55 (3):286-303.

dokumenti Eu:
14. 15. 16.

European commission. White Paper: a new impetus for European. 2001. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/documents/publications/whitepaper_en.pdf i2010 eGovernment action Plan: accelerating eGovernment in Europe for the Benefit of all. 2006. dostopno na: http://europa.eu/legislation_summaries/information_society/strategies/l24226j_ en.htm “an Eu strategy for youth–investing and empowering.” a renewed open method of coordination to address youth challenges and opportunities: communication from the commission”. 2009. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/news/youth-investing-and-empowering_en.htm

priročniki:
17.

18. 19.

Beočanin, Tadej, Helena Harej, vesna koren, andrej lozar in ana Tomšič. 2010. Mladi in občina, sodelovanje generacij. ljubljana: Mladinski svet. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf lebar, lea in Igor ranc. 2011. analiza mladinskih politik po občinah v sloveniji. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/analiza_mladinskih_politik_po%20obcinah.pdf Praprotnik, laura in Primož Šporar. 2011. Bela knjiga: vključevanje mladih v oblikovanje lokalnih

20. 21.

politik. dostopno na: http://www.mladi-in-obcina.si/images/stories/fajli/bela_knjiga.pdf Zavod Ypsilon. 2011. Zaključno poročilo projekta simbioz@ e-pismena slovenija. dostopno na: http://simbioza.eu/images/porocila2011/simbioz@2011zakljucno.pdf Youth in action: mobilising the potential of young Europeans - Youth democracy: building a vibrant society. 2012. dostopno na: http://ec.europa.eu/youth/documents/publications/youth-democracy-nc3211910enc.pdf

spletne strani:
22. 23. 24. 25.

26. 27.

spletna stran Evropskega parlamenta. dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/news/sl spletna stran Evropske komisije. dostopno na: http://ec.europa.eu/index_sl.htm spletni forum Evropske razprave. dostopno na: http://www.evropske-razprave.si/ spletna stran Evropske državljanske pobude. dostopno na: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl spletišče stran vaš glas v Evropi. dostopno na: http://ec.europa.eu/yourvoice/index_sl.htm spletna stran Preglednost: http://ec.europa.eu/transparency/index_sl.htm

.

Aktivna mladina (So)))Ustvarja priHodnost.
Priročnik je izšel v okviru projekta aktivna mladina (so)ustvarja prihodnost: Poučevanje evropskega demokratičnega državljanstva. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije. vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful