BOŽIDAR RADIŠIČ KOBILJE 33 F 9227 KOBILJE

II K 47924/2012

M. SOBOTA, 24.10.2012

OKROŽNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI

V skladu z ustno podanim pravnim poukom vlagam zoper OBTOŽBO Okrožnega državnega tožilstva št. Kt 1020/12-12-MF-ss z dne 16.10.2012, ki sem jo prejel dne 17.10.2012 UGOVOR Sodišče najprej naprošam, da moj ugovor obravnava predvsem smiselno in vsebinsko, ker nisem pravnik in nisem vešč pravnega jezika. Menim namreč, da obtožba je neutemeljena in temelji na nedovoljenih oz. nedovoljeno pridobljenih dokazih. Prav tako menim, da očitano mi kaznivo dejanje sploh ne predstavlja kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje ni bilo storjeno, ker ne vsebuje bistvenih elementov kaznivega dejanja. Zaradi tega sodišču predlagam, da obtožbe na podlagi 1., 2. in 4. točke 1. odstavka 277. člena o Kazenskem postopku ne dopusti. OBRAZLOŽITEV Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti (ODT) mi v obtožbi očita, neupravičeno proizvodnjo rastlin, ki so razvrščene kot prepovedane droge in hrambo oz. posest konoplje (Cannabis Sativa L.) z izključnim namenom preprodaje, čeprav mi preprodaje oz. namena z ničemer ne dokazuje. Prav tako mi očita posest 0,66 g mešanice kokaina in mefedrona z namenom preprodaje, kar tudi ni in ne more biti res. Očitki o posesti z namenom nadaljnje preprodaje ne vzdržijo nobene pravne presoje, saj za obravnavo na podlagi 1. odstavka 186. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije mora biti nujno izkazana in dokazana preprodaja ali vsaj njen namen. To bom v nadaljevanju utemeljil tudi na podlagi sodne prakse višjih in vrhovnega sodišča RS. Prav tako sodišču predlagam, da obtožbe ne dopusti, saj so bili vsi dokazi, na katere se ODT sklicuje v obrazložitvi in zaradi katerih zahteva, da me sodišče na glavni obravnavi spozna za krivega, pridobljeni na nezakonit način in s hudim kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

1

1. ZKP v svojem 1. členu določa, da naj se ne obsodi nihče, ki je nedolžen in da nihče ne sme biti obsojen na podlagi nezakonitega postopka. - Tako kot sem do sedaj navajal v vsakem mojem zagovoru, ponovno zatrjujem, da sem imel vse zasežene stvari izključno z namenom lastne uporabe, saj mi ODT v nobeni točki in ne na podlagi enega samega dokaza ne dokazuje nasprotno. ODT mi namreč preprodajo oz. njen namen dokazuje samo s stvarmi zaseženimi ob priliki hišne preiskave, kar je nedopustno, saj nenazadnje tudi sodna praksa višjih in vrhovnega sodišča RS določajo, da mora kot pogoj, da je nekdo obsojen preprodaje prepovedanih drog ali vsaj namena preprodajebiti dokazan na podlagi verodostojnih dokazov, ki pa jih v mojem primeru ni! Kot priloge sodišču na koncu ugovora prilagam navedene sodbe, ki natančno določajo, da mora za obsodbo na podlagi 186. člena KZ-1B nujno biti izkazana preprodaja ali njen namen, sicer tako dejanje predstavlja prekršek napodlagi 33. Člena ZPPPD! Da je vse postopek od začetka v absolutnem nasprotju z ZPol, PPP in nenazadnje z določili ZKP je več kot očitno. Policisti so namreč grobo kršili določila ZPol, PPP in ZKP. ZPol in PPP so policisti kršili na način, da so: a. Na moj dom prišli pod pretvezo, da bi se radi pogovorili o elektronskem sporočilu z dne 5.9.2012, v katerem naj bi jaz grozil policistom, dejansko so pa namenoma spregedali elektronsko sporočilo, ki sem ga prav tako poslal direktorju PUMS v katerem ga prosim, da naj mi policisti ponoči ne hodijo domov grozit in svetit v okna, saj se počutim ogroženega. Da so policisti na moj dom prišli pod pretvezo sem dokazoval tudi v predkazenskem postopku, vendar preiskovalni sodnik tega ni upošteval. Zato sem v sami preiskavi predložil tudi kopijo elektronskega sporočila z dne 8.9.2012, saj policija tega sporočila seveda ni priložila. Ker je iz sporočila jasno razvidno, da so policisti grozili meni in ne jaz njim, bi se morali pogovoriti predvsem s policistom ki mi je grozil, meni pa v najslabšem primeru poslati vabilo, saj za ustno vabljenje ni bilo nobene pravne osnove. Da so ta dejstva samo izkoristili samo za pretvezo kasneje opravljene hišne preiskave dokazujem tudi s tem, da me o teh grožnjah ves čas pripora niso niti povprašali. Kopijo sporočila, kjer direktorja PUMS opozarjam na grožnje sodišču prilagam kot prilogo temu ugovoru, bi pa moralo biti tudi v spisu! PRAVILNIK O POLICIJSKIH POOBLASTILIH v 20 členu določa: »20. člen(1) Policist praviloma vabi osebo z vabilom, ki ga pošlje po pošti ali ga osebno vroči. (2) Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti nujno in takoj. Da zadeve policija niti slučajno ni obravnavala kotnujno dokazujem s tem, da so policisti rabili kar 16 dni, da so me obiskali na domu od same hišne priskave oz. mojega pridržanja naprej se jim pa ni zdelo več potrebno teh grobih kršitev policistov niti preveriti. b. Dejstvo je, da so policisti po lastnih navedbah preiskali ograjen vrt, ki ga ZKP kvalificira kot: DRUG PROSTOR, V KATEREGA POLICISTI BREZ POPREJŠNJE ODREDBE NE SMEJO VSTOPITI SE ŠTEJEJO: vsi zaprti objekti, ograjeni zasebni prostori in zaprti 2

bivalni prostori prevoznega sredstva, ki niso namenjeni javni uporabi. Dejstvo je tudi, da so policisti po lastnih navedbah bili na vrtu in preiskali rastlinjak,ki je prav tako bil sredi ograjenega vrta! Dejstvo je, da sta najmanj dva policista na zaslišanju v preiskavi krivo izpovedala. Tako je eden od policistov trdil (3 x sem ga vprašal), da rastlinjak ni bil na ograjenem vrtu in da je bil g. Samuel Friškič, katerega avto so preiskali v času hišne preiskave, o preiskavi avtomobila ni bil niti obveščen, sploh pa ne prisoten, drug policist pa je trdil, da vrt sploh ni bil ograjen, kar je milo povedano privlečeno za lase, saj se sodišče na podlagi predloženih fotografij lahko samo prepriča, da je bil rastlinjak sredi ograjenega vrta in da je bil vrt ograjen! S tem dokazujem tudi napačno navajanje ODT, da naj bi policisti skladno izpovedali, kar seveda ne drži in nakazuje samo na to, da je ves postopek samo še eden izmed slabo režiranih konstruktov PUMS. ZKP v 1. odstavku 216. člena izrecno določa, da: » Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik«. Ena rastlina konoplje, za katero odt navaja, da bi naj bila vidna pa je rasla tako, da je ni bilo moč videti vse dokler se oseba ne bi nahajala v sredi samega vrta, kar lahko potrdita tudi obe priči na hišni preiskavi, saj so jo policisti opazili šele, ko so opravljali samo preiskavo. Tako ne vzdržijo niti te navedbe ODT. S tem so grobo kršili določila ZKP,ki natančno določa pogoje ob katerih se lahko izvede hišna preiskava. Policisti se brez moje prisotnosti ne bi smeli prosto gibati po dvorišču in ograjenem vrtu! Zakonitost izvedbe hišne preiskave jevprašljiva tudi iz razloga, je bila ena od prič in sicere g. Marko Kepe poklican s strani policistov in je osebni prijatelj policista Viherja. Na samo hišno preiskavo je namreč policist Kenda kategorično odklanjal priči, ki sem ju poklical sam,kar je nenazadnje izključnomoja pravica, vendar je izjavil, da naj g. Simon Poldauf in g. Zdravko Pravdič naj ne bi bila »primerna« kot priči. Razloga sicer ni navedel, tako da je bila hišnapreiskava prestavljena, ker smo čakali skoraj 30 inut, da je g. Kepe prišel iz Murske Sobote, obe moji navedeni priči pa sta bili prisotni od prihoda mene in policistov nazaj na Kobilje. Šele po grobem prerekanju in po intervenciji zagovornika g. Pravdiča je policist Kenda poputil in »dovolil«, da o ena od prič g. Pravdič, druga pa je po njegovi izrecni zahtevi bil g. Marko Kepe. Menim, da tudi to predstavlja grobo kršitev določil ZKP, saj imam kot obdolženec pravico predlagati priče, ki so prisotne na sami hišni preiskavi. Ker ODT izrecno navaja skladnost izjav, to lahko ovržem tudi s tem, da so sami policisti tudi to dejstvo izpovedali absolutno neskladno, saj eni policisti navajajo, da so k meni bili napoteni štirje, drugi pa trdijo, da sta bila napotena dva policista, absolutno neskladno pa so izpovedali tudi na zaslišanjih v predkazenskem postopku. Prav izjave policistov Viherja in Maglice so v najbolj očitnem neskladju, saj sta prav ta policista izpovedala, da vrt ni bil ograjen in da rastlinjak ni bil na ograjenem vrtu. Zaradi tega sodišče njunih izpovedb ne bi smelo upoštevati.

3

Prav navajanje ODT, da mi namen preprodaje dokazuje z zapisniki o opravljeni hišni za nazaj je nedopustno! Utemeljeni razlogi za sum, ki je najnižja pravna kategorija dovoljena za izdajo zakonite dredbe za hišno preiskavo, pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki meri približujejo utemeljenemu sumu (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-25/95 z dne 27.11.1997). Utemeljen sum pa pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996). Razlogi, ki utemeljujejo potrebno stopnjo verjetnosti, da je določeni storilec storil kaznivo dejanje, morajo biti podani v času odreditve hišne preiskave, izkazani pa morajo biti tako, da je ex post mogoče preizkusiti obstoj pogojev za izdajo odredbe. Teh tudi ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo. Razloge oziroma okoliščine, s katerimi se utemeljuje sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je potrebno konkretizirati in določno izraziti v tolikšni meri, da razumnega človeka prepričajo v obstoj suma, po drugi strani pa omogočajo sodno presojo. Takšna sodna presoja ni mogoča, kadar se utemeljen sum ali utemeljeni razlogi za sum vzpostavijo samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin, ki same po sebi ne pomenijo niti ne nakazujejo na obstoj kakršnegakoli kaznivega dejanja. Prav iz fotografij na priloženem CD-jubo sodišče lahko razbralo, da absolutno ne držijo navedbe ODT, da bi prav to naj bili dokazi o namenu preprodaje, saj napol pokajen joint najden na postelji in odsotnost enega samega dokaza o nameravani preprodaji (denar, telefoni, pakiranja, ebalaža....) niti slučajno ne nakazujejo na namen preprodaje, ampak samo dokazujejo uporabo! c. Kot sem že navedel v vseh pritožbah in česar mi v ničemer ne oporeka ODT, konopljo za samozdravljenje uporabljam že desetletja, tudi zaradi mojih zdravstvenih težav v preteklosti. S konopljo sem se ozdravil in jo uporabljam tudi in predvsem iz zdravstvenih razlogov. S tem, ko mi država krati pravico do mednarodno priznanega in učinkovitega zdravila, mi eklatantno omejuje in krši moje človekove pravice in temeljne svoboščine! Sam uporabljam konopljo zaradi zdravstvenih težav in sicer pred leti prebolene hude bolezni ledvic, kriničnega bronhitisa, visokega krvnega pritiska, težav s prostato in zvišanega holesterola. Vse te bolezni so navedene v mednarodni klasifikacija zdravljenja s konopljo! Očitno povsod po svetu, razen v RS, ker so slovenski politiki in državni uradniki verjetno najbolj ali nesposobni, nerazgledani, neinformirani, neizobraženi ali pa škodoželjni. S tem krišijo vsem državljanom RS pravico do učinkovitega mednarodno priznanega zdravila. In ker je uporaba konoplje že dolgo izključno politično in ne strokovno vprašanje se smatram za politično preganjanega. ZKP v svojem 17. členu določa, da sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Enako pazljivo mora preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Konopljo za samozdravljenje uporabljam že desetletja, tudi zaradi mojih 4

zdravstvenih težav v preteklosti. S konopljo sem se ozdravil in jo uporabljam tudi in predvsem iz zdravstvenih razlogov. Če bo sodišče kljub očitnemu kršenju ZKP in ostalih zakonov obtožbo vseeno dopustilo kot pričo predlagam zdravnika, ki v sosednji Avstriji že leta uradno zdravi s konopljo in sicer je to Dr. Kurt Blaas iz Dunaja. Slovenskega strokovnjaka razen mogoče dr. Pražnikarja ne morem predlagati, ker takih strokovnjakov enostavno ni! Tu bi sodišče opozoril, da ustrezno in strokovno lahko izpove samo zdravnik, ki ima na tem področju izkušnje, takih pa v Sloveniji ni. Naj sodišče spomnim na nedopustnost poročil sodnih izvedencev, ki v nasprotju s pravili izvedenstva dajejo izvedenska mnenja, čeprav niso niti iz iste stroke. Tako je zdravnik internist tudi na OSMS že podal nevrološko mnenje, kar je ne samo neprimerno, ampak je nezakonito. Da se konoplja kot zdravilo uporablja v medicini pa je bilo javnosti predstavljeno tudi v oddaji PREVERJENO dne 23.20.2012. Ostale priče pa bom predlagal na predobarvnalnem naroku v primeru, če sodišče obtožbo sploh dopusti, čeprav po mojem mnenju za dopustitev obtožbe ne obstajajo. Sodišče prav tako opozarjam na nedopustno kaznovalno politiko na področju drog v Pomurju. Iz statistike kaznivih dejanj in prekrškov v RS v letih 2002-2011 v RS po posameznih PU se pokažejo nedopustne anomalije! Več lahko sodišče samo razbere iz priloge na koncu tega ugovora. PUMS s sodelovanjem ODTMS namreč izvajata nesluteno in nedopustno represijo nad uporabniki drog in ne nad preprodajalci. Težko me bo kdo prepričal, da je razkorak med kaznivimi dejanji in prekrški v Pomurju v skaldu s tozadevno zakonodajo. Tako je v Pomurju kar 70 % kaznivih dejanj s področja drog in le 30 % prekrškov po ZPPPD, Slovenskopovprečje pa je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrškov. V letu 2005 so stvari eskalirale celo tako daleč, da v Pumurju ni bilo niti enega samega prekrška! O tem sem obvestil tako MNZ, Ministrstvo za pravosodje, Vlado, Predsednika Republike, Protikorupcijsko komisijo in Varuha človekovih pravic, saj ja to nedopustna kriminalizacija uporabnikov drog in ne preprodajalcev. Da kot zagovornik in aktivist na področju drog ne morem biti kritičen do uporabe le teh. Tako sem zaradi tega vprašanja bil v zadnjih letih na vseh forumih glede drog, pri predsedniku RS (kot dokaz prilagam elektronsko sporočilo svetovalca predsednika republike dr. Hočevarja) pri Varuhu človekovih pravi, IV, AJZ.... Vse tozadevne dokumente si lahko sodišče ogleda na www.facebook.com/FreeBozidar in www.freebozidar.blogspot.com, kjer so javno dostopni dokumenti o zdraivlnosti, o aktivnostih na tme področju in tudi o samem postopku proti meni. Nenazadnje moje trditve, da sama posest ne predstavlja kaznivega dejanja podkrepljujem tudi na podlagi odločb višjih in vrhovnega sodišča, ki so prav tako priložene na koncu ugovora. Prav te odločbe jasno govorijo, da mora za obsodbo po KZ-1B jasno izkazan namen preprodaje ali preprodaja sama, saj sama posest ne more prejudicirati preprodaje in 5

s tem ne pregona na podlagi 186. lena KZ-1B! Takega namena pa v mojem primeru ni rzabrati niti iz enega dokaza ali listine v spisu. Da posest dorg v RS ne sme in ne more predstavljati kaznivega dejanja dokazujem tudi z grafom iz uradne publikacije evropske skupnost in sicer iz poročila EMCDDA za leto 2011, ki je bilo predstavljeno na CORRELATION CONFERENCE v Ljubljani lansko leto in ki jasno govori o tem, da v Sloveniji ni mogoče izreči kazni zapora za posest katere koli droge za latno uporabo. Zaradi vsega navedenega sodišču ponovno predlagam, da obtožbe ODT ne dopusti in da postopek proti meni ustavi. Podredno sodišču predlagam, da pripor proti meni nemudoma odpravi, saj po zaključeni preiskavi ni prav nobenega razloga za podaljašanje pripora. V kolikor pa sodišče meni, da ni razlogov za odpravo pripora pa predlagam, da mi ga nadomesti vsaj s hišnim priporom Božidar Radišič

Na koncu naj izrecno navedem, da namen moje gladovne stavke ni vplivanje na pravosodje, ampak je to v taki »pravni« državi kot je Slovenija očitno edini način, da javnost opozorim na nedopustno kriminaliziranje Pomurcev prav s strani tistih, ki bi morali skrbeti za uveljavljanje pravne države! Država bi namreč morala skrbeti za striktno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa da jih eklatantno krši prav s kriminaliziranjem uživalcev drog! Sodišču se oproščam za morebitne napake, ampak v tem trenutku nisem več sposoben napisati boljšega ugovora! Priloge kot sestavni del ugovora: Od št. 1 do št. 8

PRILOGA ŠT. 1 Opravilna številka: Sodišče: Oddelek: Datum seje senata: Področje:

VSC sklep Kp 305/2003 Višje sodišče v Celju Kaze ski oddelek 14.11.2003 kazensko procesno pravo

6

Institut: Zveza:

dejansko stanje - mamila KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 372, 372.

JEDRO: Iz količine zaseženega mamila (172,09 g marihuane), ki ob zasegu ni bilo pripravljeno za prodajo, pač pa shranjeno v posušenih listih, ob odsotnosti drugih dokazov o nameravani prodaji, še ni mogoče sklepati, da je bilo namenjeno prodaji. IZREK: Pritožbi obtoženega F. K. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. OBRAZLOŽITEV: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po I. odstavku 196. člena KZ. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo sedem mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Obtoženemu je bilo odvzeto 172,09 g marihuane, ki mu je bila zasežena. Bil pa je oproščen povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1.-6. točke II. odstavka 92. člena ZKP. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi po zagovorniku zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo ter znižanje določene kazni v okviru pogojne obsodbe, kakor tudi skrajšanje preizkusne dobe. V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. M. B. ni podprl pritožbe. Pritožba je utemeljena. Pritožnik ima prav, da zgolj sklepanje, da je bila zasežena marihuana zaradi količine namenjena prodaji, ni dovolj za dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je obtoženi s hrambo tega mamila storil očitano kaznivo dejanje. Način hrambe v kuhinji (fotografije št. 4-7 s hišne preiskave z dne 23. 2. 1998) prav nič ne kaže, da je šlo za nameravano prodajo, kar velja tudi za marihuano, najdeno na podstrešju (fotografiji št. 8 in 9 z iste hišne preiskave). Pa tudi sicer ni v spisu ni prav nobenih podatkov, ki bi dovoljevali zaključek, da se je obtoženi že kdaj prej ukvarjal s preprodajo mamil, zlasti marihuane. Sodišče druge stopnje poudarja, da zasežena marihuana ni bila pripravljena niti za uživanje, kaj šele za prodajo, saj je bila vsa le v posušenih listih. PRILOGA ŠT. 2 Odločba: Sodišče: Oddelek: Datum seje senata: Področje: Institut:

VSL sodba I Kp 288/2005 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek

28.09.2005 kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo kaznivo dejanje neupravičene poizvodnje in prometa z mamili 7

Zveza:

KZ člen 196, 197, 196, 197, 196, 197. ZKP člen 358, 372, 383, 392, 392/5, 394, 358, 372, 383, 392, 392/5, 394.

JEDRO: Zatrjevanje v obtožnem aktu: "da je obtoženec hranil in prenašal substance, ki so mamila (konoplja) za uživanje" ne pomeni nobene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja po I. odst. 196. čl. KZ ali 197. čl. KZ, saj ne očita obt. z namenom prodaje ali omogočanja uživanja drugim. IZREK: Ob reševanju pritožbe zagovornice obtoženega se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obtoženi J. C. po čl. 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e , da je neupravičeno zaradi prodaje kupil, hranil in prenašal substance, ki so razglašene za mamila, s tem, da je dne 4.7.2003 okoli 21,50 ure na prireditev "Rock Otočec 2003" v Prečno pri Novem mestu, potem, ko je pred tem od neugotovljenega prodajalca kupil konopljo in hašiš kot produkta konoplje (Canabis Sativa L.), ki sta po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in odločbi o seznamu mamil razglašena za mamilo, z namenom uživanja prepovedanih drog, prinesel na javno prireditev v plastični vrečki med prtljago shranjene zavitke mamil: - zavitek z 9,05 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,61 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,96 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,78 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,72 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,97 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 8,35 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 39.69 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 42,82 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 6.02 grami za uživanje pripravljene konoplje (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 2,28 grami grudaste snovi - hašiša, kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; - zavitek z 1,61 grami grudaste snovi - hašiša kot produkta (Canabis Sativa L.), ki je razglašena za mamilo; torej kupil, hranil in prenašal skupno 149.97 gramov za uživanje pripravljene konoplje in 2 zavitka hašiša kot produkta konoplje s skupno težo 4,43 gramov, kar je skušal mimo varnostnikov pretihotapiti na prireditveni prostor, pa so mu to preprečili policisti z zasegom mamil. S tem naj bi storil kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po I. odst. 196. čl. Kazenskega zakonika. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. čl. ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice bremenijo proračun. V skladu z določilom čl. 498. čl. ZKP se obdolžencu odvzema 149,97 gramov konoplje in 4,43 gramov hašiša.

8

OBRAZLOŽITEV: Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu obtoženega J. C. spoznalo za krivega v izreku te sodbe opisanega dejanja. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen štiri mesece zapora, s preizkusno dobo dveh let. Odvzeta so mu bila zasežena mamila, v plačilo pa so mu bili naloženi stroški postopka kot tudi potrebni izdatki in nagrada zagovornice ter povprečnina. Zoper navedeno sodbo se je pritožila zagovornica obtoženca zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče obtoženca oprosti, podrejeno pa, da ga vsaj oprosti plačila stroškov postopka. Višja državna tožilka A. Š. iz Vrhovnega državnega tožilstva Slovenije je v svojem pisnem mnenju predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice obtoženega zavrne kot neutemeljeno. Ob reševanju pritožbe zagovornice obtoženega je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo tudi uradni dolžnosti v skladu z določilom 383. čl. ZKP in pri tem ugotovilo, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (372. čl. ZKP). Obtožba namreč obtožencu v abstraktnem delu očita nakup, hrambo in prenos substanc, ki so razglašene za mamilo, zaradi prodaje. V konkretnem delu pa ne omenja več prodaje, ampak se mu očita le, da je kupil, hranil in prenašal konopljo in hašiš zaradi uživanja, kar pa ne predstavlja izvršitvene oblike kaznivega dejanja, kot ga določa 196. čl. KZ. V obtožbi se namreč ne zatrjuje, da je obtoženi imel mamilo, zato, da bi ga dal drugemu, da ga uživa ali mu omogočil uživanje, ampak se zatrjuje le, da je obtoženi zaseženo mamilo kupil, v nadaljevanju hranil in prinesel s seboj na prireditev in to z namenom uživanja, kar pa ne pomeni izvršitvene oblike ne 197. čl. ali 196. čl. KZ. Sodišče ne more posegati v opis dejanja, tako, da bi spreminjalo okoliščine, ki so pravnorelevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost. Sodišče je namreč vezano na objektivno identiteto obtožbe kot to določa 354. čl. ZKP. Tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem opisu ravnanja obtoženca niso navedena za kaznivo dejanje pravnorelevantna dejstva, ki pomenijo izvršitveno obliko kaznivega dejanja, zato je v skladu z določbo I. odst. 394. čl. ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, saj opisano dejanje ni kaznivo dejanje. Obtožencu je bilo zaseženo 149,97 gramov konoplje in 4,43 gramov hašiša, ki je produkt konoplje, katera je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in pa odločbi o seznamu mamil razglašena za mamilo. Zato mu je pritožbeno sodišče v skladu s čl. 498 ZKP v zvezi z IV. odst. 196. čl. KZ zasežena mamila obtožencu odvzelo. Kazenski zakon namreč določa, da se mamila vzamejo, Zakon o kazenskem postopku pa, da se mamila vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bila uporabljena za kaznivo dejanje, ali če zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. V konkretnem primeru pa obstaja nevarnost, da bi bilo mamilo uporabljeno za kaznivo dejanje in ga je zato sodišče odvzelo. Obtoženi je bil oproščen, zato je sodišče v skladu z določilom čl. 98 v zvezi s čl. 96 ZKP stroške postopka kot tudi potrebne izdatke obtoženca, njegove zagovornice in nagrado naložilo v breme proračuna.

PRILOGA ŠT. 3 Odločba: Sodišče: Oddelek: VSM sodba I Kp 558/2007 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek

9

Datum seje senata: Področje:

09.01.2008 kazensko materialno pravo mamilo - nedovoljeno gojenje konoplje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili nadaljevano kaznivo dejanje KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 92, 92/2-1, 92/2-2, 92/2-3, 92/2-4, 92/2-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 383, 383/1, 391.

Institut:

Zveza:

JEDRO: Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. IZREK: Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun. OBRAZLOŽITEV: Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obd. oprostilo obtožbe, ki mu je očitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in nagrada zagovornika proračun. Zoper to sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega storitve navedenega kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo, v njej pa določi kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo zaključilo, da storitev očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja obdolžencu ni dokazana. V posledici tega ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja okrožnega državnega tožilca pravilnosti razlogov napadene sodbe ne morejo omajati. Po stališču pritožbe sodišče prve stopnje iz izvedenih dokazov neutemeljeno ni razbralo, da je kazenski postopek praktično pokazal vse v zvezi z gojenjem in uporabo konoplje, kar dokazujejo številna mnenja, pričevanja in drugi prispevki, ki se nahajajo v sodnem spisu in obdolženca ne odvezujejo kazenske odgovornosti pri storitvi očitanih kaznivih dejanj. Obdolženec konoplje ni gojil v znanstvene in turistične namene, saj bi imel rastline, v kolikor bi šlo za znanstvene namene, označene, in bi njihovo rast spremljal s svojimi zapisi, razen tega pa za gojenje konoplje ni imel potrebnega dovoljenja in jo je zasadil že v maju, šele pa je fakulteta, obdolženec pa, vložila prošnjo za soglasje za gojenje konoplje, prošnjo za odobritev diplomske naloge pa je obdolženec vložil šele . Pritožba nadalje navaja, da je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da obdolženec mamila ni proizvajal, ker ni vršil posega na dozorelih rastlinah, kar pa za storitev tega kaznivega dejanja ni pogoj. Ker je obdolženec vzgajal zaseženo konopljo brez dovoljenja in se je zavedal, da jo goji 10

protipravno, je ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, namenjena pa je bila uživalcem marihuane, saj ni imel sklenjenih pogodb za njeno prodajo. Zato je obdolžencu, po oceni pritožbe, storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. Pritožbi ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obdolžencu očitano kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje in da je namen gojenja pomemben, saj kaznivega dejanja ne stori tisti, ki rastline ne goji zaradi izdelave mamila. Obdolžencu pa namen, da je gojil konopljo zaradi izdelave mamila in njegove prodaje, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazan. Pritožba ima sicer prav, da samo nedovoljeno gojenje konoplje pomeni izvršitev kaznivega dejanja, vendar pa pritožbeno sodišče temu dodaja, da mora biti za obstoj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili iz člena 196/I KZ obdolžencu pri tem dokazano tudi, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. Po vseh izvedenih dokazih pa sodišče prve stopnje takšnega namena pri obd. utemeljeno ni ugotovilo. Nasprotno, podrobno in tehtno je obrazložilo, da glede na ugotovljene okoliščine, torej dejstvo, da so pri obdolžencu doma prišli do podatka, da konoplja lahko pomaga pri zdravljenju raka, da jo je sadil za potrebe turističnega društva, poskušal pridobiti potrebna dovoljenja za gojenje, se na tem področju izobraževal in izdelal diplomsko nalogo, za katero je dobil Prešernovo nagrado ter da jo je posejal ob pomoči in sodelovanju očeta, ni mogoče zaključiti, da je konopljo gojil z namenom, da proizvede in proda mamilo. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da ob vseh navedenih okoliščinah navedbe pritožbe, da je šlo za večjo količino sadik, da si obdolženec ni zapisoval podatkov o rasti, oziroma, da to ni bilo ugotovljeno, in da ni imel potrebnega dovoljenja za gojenje, ne zadostujejo za sklep, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno zaključilo, da obdolžencu verjame, da se je pozanimal, če dovoljenje potrebuje, in ob upoštevanju dejstva, da ni bila ugotovljena prav nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da je obdolženec konopljo z namenom uživanja mamila komurkoli prodal ali nameraval prodati, ni bilo prav nobene podlage za zaključek, da mu je storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. V pritožbi navedeni datumi sajenja konoplje, vložitve vlog za podajo soglasja za gojenje (med njimi fakultete, kjer je opravljal diplomsko nalogo!) in prošnje za odobritev diplomske naloge, pa očitka obtožbe v ničemer ne potrjujejo. Nasprotno, potrjujejo prav trditev, da je obdolženec konopljo očitno gojil v raziskovalne namene. Glede na vse navedeno pritožba tudi nima prav, ko navaja, da je bila konoplja namenjena uživalcem mamil, ker obdolženec ni imel sklenjenih pogodb za njeno prodajo. Dejstvo, da ni imel sklenjenih pogodb, po oceni pritožbenega sodišča za takšen zaključek ne more zadostovati. Navedba pritožbe, da je kazenski postopek pokazal praktično vse v zvezi z gojenjem in uporabo konoplje, vse pa kaže na kazensko odgovornost obdolženca za očitano kaznivo dejanje, zato nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Glede na navedeno se pokaže, da pritožba ne more omajati pravilnosti prvostopenjskih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov in je zato neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je navedeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP. bozidar radisic <secufin@yahoo.com> PRILOGA ŠT. 4 Ljubljana, 14. september 2011 Št.: 092-07-59/2011 Spoštovani gospod Radišič, poročilo, ki ste nam ga posredovali smo prejeli že 23. junija 2011. Glede 11

na to, da delam na tem področju in predsedniku predlagam posamične aktivnosti, vam sporočam, da odgovora niste prejeli, ker sem bil zaradi zdravstvenih razlogov dlje časa odsoten. Predsednik je seznanjen s tem poročilom, ki v nobenem oziru ni ugodno, ne z vidika omejevanja ali zmanjševanja pridelave, predelave, distribucije in uživanja drog. Dejstvo je, da dosedanji pristopi in načini boja proti drogam niso dali pravih rezultatov. Torej naj bi šla prizadevanja v prihodnje predvsem v smeri iskanja pravih poti in načinov za obvladovanje te nadvse resne in vedno večje problematike. Zavedam se, da je to lahko izreči in da je mnogo težje poiskati prave načine, ki bodo učinkoviti. Glede na to, da sem se s temi problemi pred časom ukvarjal, vas vabim na pogovor, da bi skupaj oblikovala pogled na ta problem.( kontakt; 01/ 478 1307) mag. Franc Hočevar
Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja ================================= URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ERJAVČEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel.: 01 / 478 12 22, Fax: 01 / 478 13 57 http://www.up-rs.si/ OFFICE OF THE PRESIDENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ERJAVCEVA 17, SI-1000 LJUBLJANA, SLOVENIA Tel.: +386 1 478 12 22, Fax: +386 1 478 13 57 http://www.up-rs.si/
Od:

PRILOGA ŠT. 5 Za: Datum: Zadeva:

"gp.uprs@up-rs.si" <gp.uprs@up-rs.si> 24.08.2011 15:40 Poročilo globalne komisije za droge

Spoštovani gospod Radišič, najprej se vam zahvaljujem za vaš obisk in še pred tem za opozorilo na poročilo GS OZN o drogah. Nadvse dragoceni so vaši pogledi in tudi izkušnje na tem področju, ki so lahko nadvse učinkoviti in koristni v boju proti zlorabi drog in drugih škodljivih substanc. Podpiramo vašo aktivnost in sem pripravljen sodelovati, skladno z dogovorom, pri posameznih aktivnostih in srečanjih s partnerji, ki jih vključujete v projekt. Menim, da ste ubrali pravo pot, še posebej zato, ker vabite k sodelovanju tako predstavnike državnih 12

institucij, kakor tudi prostovoljce iz različnih društev. Program, ki ste ga zastavili je dovolj ravno prav nekonvencionalen in tak, da lahko pričakujemo povsem konkretne rezultate. Hvala za vaše iniciative in lep pozdrav, mag. Franc Hočevar Svetovalec predsednika republike za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja

PRILOGA ŠT. 6
Fr o m : secufin@yahoo.com (secufin@yahoo.com) T o : pums@policija.si; Dat e : Tuesday, September 11, 2012 1:47 PM Spoštovani! Vam se mogoce zdi zabavno, meni pa sploh ne, da mi ne morete vrnit mojih dokumentov. Še 1x vas prosim, da mi vozniško in prometno nemudoma vrnete. Prav tako bi vas prosil, naj mi policisti vaše PU ponoci ne svetijo v okna in naj mi ne hodijo ponoci grozit, ce sem prijavil kaznivo dejanje. Lp Božidar Radišic Poslano iz Samsung Mobile

PRILOGA ŠT 7.

13

PRILOGA ŠT. 8 Analiza tekstualnih in podatkovnih delov poročil na področju drog na kaže na nenormalno velika odstopanja po vseh kriterijih. PU M. Sobota v vseh poročilih izpostavlja problematiko drog kot tisto, kateri policisti in kriminalisti PU M. Sobota posvečajo največjo pozornost. Tako velika večina dela na SKP PU MS odpade na področje drog (povzeto iz poročil PUMS). PU M.Sobota vsako leto poudarja, da se razmere na področju drog poslabšujejo, čeprav podatki govorijo ravno nasprotno. Na območju PU se ob analizi podatkov o številu kaznivih dejanj in prekrškov s področja drog kaže nekaj nenavadnih gibanj na območju PU M. Sobota. Tako imamo na območju PU M. Sobota največ policistov na število prebivalcev v Sloveniji! Slovensko povprečje je 333, na območju PU M. Sobota pa je to število kar 160! Se pravi, da imamo v Pomurju za 50 % več policistov na število prebivalcev kot je slovensko povprečje! Ob tem je zanimivo to, da ima PU MS daleč najmanjše število kaznivih dejanj in prekrškov s področja drog na policista v Sloveniji!

9,00 8,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA NOVA GORICA NOVO MESTO SKUPAJ

KZ-1 ZPPPD KZ-1 + ZPPPD

Graf št. 1 - POVPREČNO ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRŠKOV S PODROČJA DROG NA POLICISTA 2003-2010 Ob tem najbolj izstopa dejstvo, da imamo na področju PU M.Sobota najmanjše število prekrškov po ZPPPD v Sloveniji! Slovensko povprečje je 30 % kaznivih dejanj in 70 % prekrškov, medtem, ko je v PUMS razmerje absurdno in sicer 70 % kaznivih dejanj in le 30 % prekrškov. Primerjava podatkov vseh PU v RS kaže na to, da je PUMS najbolj neučinkovita na področju preprečevanja prometa s prepovedanimi drogami v RS. S tem si PUMS umetno zvišuje uspešnost tako, da policisti in kriminalisti PUMS kot kaznivo dejanje obravnavajo tudi tiste primere, ki bi jih pravzaprav morali obravnavati po ZPPPD! To je razvidno iz grafa št. 3, kjer je več kot očitno izstopanje PUMS od vseh ostalih PU v RS. Umetno zviševanje uspešnosti je razvidno iz grafa št. 4, ki

14

nam kaže da imamo na območju PUMS najvišje število kaznivih dejanj na 1000 prebivalcev in daleč najnižje število prekrškov po ZPPPD v RS.

KZ1%

Graf št. 2 - Razmerje prekrškov in kaznivih dejanj s področja drog PUMS 2002-2010
100,00 80,00 60,00 40,00 20,00 % KZ-1 % ZPPPD

Graf št. 3 - RAZMERJE MED STORJENIMI KAZNIVIMI DEJANJI IN PREKRŠKI 2003-2010 V %
16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 -

Graf št. 4 - ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRŠKOV NA 1000 PREBIVALCEV 2003-2010 Modra KZ-1, rdeča ZPPPD Tabela 1. Podatki PUMS
PU M.SOBOTA SLOVENIJA ŠTEVILO POLICISTOV IN KRIMINALISTOV ŠTEVILO PREBIVALCEV 616 100.000 5.996 1.994.978

15

ŠTEVILO PREBIVALCEV NA ENEGA POLICISTA ŠTEVILO KD 2002-2011 ŠTEVILO PREKRŠKOV PO ZPPPD 2002-2011 SKUPAJ KD IN ZPPPD 2002-2011 ŠTEVILO KD 2002-2011 / 1000 PREBIVALCEV ŠTEVILO PREKRŠKOV PO ZPPPD 2002-20011 / 1000 PREBIVALCEV SKUPAJ KD NA 1 PLOCISTA SKUPAJ PREKRŠKOV PO ZPPPD NA 1 POLICISTA

162 1.290 604 1.894 13 6 2,09416 0,98052

333 9.408 22.020 31.428 5 11 0,00472 3,67245

16

Tabela 2. Število kaznivih dejanj in prekrškov v PUMS 2002-2011

2002 2003 2004 KZ-1 ZPPPD 166 115 94 91 185 51 49 121 43 164 74 26

2005 86 86 100 -

2006 209 55 264 79 21

2007 191 61 252 76 24

2008 209 61 270 77 23

2009 83 66 149 56 44

2010 97 77 174 56 44

2011 34 35 69 49 51

SKUPAJ 1.290 604 1.825 70 30

SKUPAJ 281 KZ-1 % 59 ZPPPD % 41

SKUPAJ % 100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

250 200 150 100 50 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 KZ-1 ZPPPD

Graf št. 5 - ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRŠKOV PUMS 2002-2011 PUMS v vseh poročilih od leta 2002 naprej navaja, da se problematika drog na območju PUMS zaostruje in da število kaznivih dejanj iz leta v leto narašča, zato je bila tudi ustanovljena posebna skupina v SKP PUMS. To so absolutno zavajajoči podatki, saj je iz grafa razvidno, da je bilo povišanje v letu 2006 nenormalno in sovpada s prej omenjenim, da je PUMS veliko večino deliktov iz področja drog pričela obravnavati kot kazniva dejanja, namesto kot prekrške po ZPPPD. Ne glede na to umetno zviševanje števila kaznivih dejanj s področja drog pa nam tendenca gibanj kaže na to, da število kaznivih dejanj in prekrškov pada že od leta 2008.

17