You are on page 1of 5

Dr.

Rok Svetli: PROGRAM VAROVANJA LOVEKOVIH PRAVIC V NASLEDNJEM MANDATNEM OBDOBJU VARUHA

Znailnost naega asa je, da vse veji del kritev lovekovih pravic ne izvira iz neposrednega nasprotovanja njihovi veljavi, pa pa iz napanega razumevanja koncepta kot takega. Zato je pri njihovem varovanju odloilnega pomena pravilenpristop k tej obliki zaite loveka. Prva znailnost lovekovih pravic je njihova univerzalnost, ki je omenjena tudi v naslovu temeljnega dokumenta s tega podroja, vSplonideklaraciji lovekovih pravic, ki jo je generalna skupinaOZN sprejela 10. decembra leta 1948. Z njenim sprejetjem je nastala edinstvena situacija v zgodovini lovetva, ko vse drave sveta priznavajo kot temelj svoje politine morale en in isti dokument. To ni le formalna okoliina, ki bi zadevalaveliko tevilo drav podpornic. Univerzalnost izpostavlja eminentni karakterlovekovih pravic: izrekajo zaveze v imenu lovetva kot takega. Ta znailnost v slovenskem izrazu lovekove pravice ne pride ustrezno do izraza, saj bi angleki izraz human rights lahko prevedli tudi kot loveke pravice, tj. pravice, ki izhajajo iz gole lovekosti loveka. Povedano drugae, lovekove pravice sokraj, ker postanejo nepomembne vse okoliine, ki doloajo posameznika (pripadnost narodu, rasi, stanu, izobrazbi, starost, spol itd.). Vse kar teje, je dostojanstvo in lovekova ranljivost, v emer smo vsi enaki. Le skozi to obo-lovekost, lahko pravilno razumemo univerzalnost lovekovih pravic. Ne gre le za empirino dejstvo tevila podpornikov, pa pa najprej za to, da njihova kritev prizadene dostojanstvo vsega lovetva.Ko kot druba uresniujemo lovekove pravice, ne delujemo v imenu drave, pa pa pod mandatom ideje humanosti. Iz te znailnosti izpeljujem naslednjih est programskih ciljev varovanja lovekovih pravicv naslednjem mandatnem obdobju Varuha lovekovih pravic.Posaminih programskih ciljev ne smemo razumeti kot lenjenjapodroij lovekovih pravic, ki bi jim nato podeljevali veji ali manji pomen. Sonedeljiv koncept, ki lahko obdri avtoriteto le kot neokrnjena celota. Zato je izkljuni namen naslednjih programskihciljev uravnoteenje vseh nepogreljivih sestavin koncepta lovekovih pravic.

Odnos do nasilja. Pomen institucionalne zaite loveka izraa iz njegove ranljivosti. To je znailnost, ki ne razlikuje med narodnostmi, rasami, drubenimiskupinami itd. Zaita pred nasiljem je sestavina prve generacije lovekovih pravic, ki pa pri nas al vasih stopi v ozadje. tevilni primeri nas opozarjajo na nedopustno visoko toleranco do nasilja: od nasilja v druini, v oli, na javnih mestih, v zabaviih, pa do prekoraitve pooblastil policije in varnostnih slub. Tudi zakonodaja odraa sistemsko toleranco, ki tovrstna dejanja vse prepogosto obravnava kot ti. bagatelo. lovek je bitje z dostojanstvom, ki vkljuuje nedotakljivost telesne in moralne integritete. Vsako odstopanje od najbolj rigoroznega vztrajanja na tej zavezi je hkrati opustitev dobrobiti razvoja sodobne drave, ki je v novem veku utemeljena ravno z absolutno izkljuitvijo nasilja iz medsebojnih odnosov.V diskurz lovekovih pravic je potrebno vkljuiti nielno toleranco do nasilja. Manjine. eprav so lovekove pravice univerzalni koncept, zahtevajo posamezne drubene skupine posebno obravnavo. Pri strategiji uresnievanja drubenih pravil je kljunega pomena mejna situacija, v kateri se neko pravilo lahko znajde: njegova kritev. In nevralgina toka kritev je vselej stik med monejim in ibkejim, med veino in manjino. Obenem pa se je treba zavedati, da je upotevanje drubene(ne)moisubjektov le element strategije njihovega uresnievanja, ki nikakor ne sme voditi v njihovo loevanje lovekovih pravic v dve kategoriji. Drugae povedano, skrb za manjine ne sme spregledati temeljne okoliine, da so lovekove pravice univerzalni in nedeljiv koncept, ki na ravni nael ne loujejo med manjino in ostalimi. V zadnjem asu je ravno ta napaka ogrozila uinkovito zaito manjin. Ob opozorilih na kritve manjin javnost ne prepozna ve obe-lovekega znaaja take kritve, pa pa jih razume kot del problemov vase zaprtega okolja.Nasprotno, taka kritev ne zadeva le izolirane drubene skupine, pa pa vse nas je kritev dostojanstva skupnosti v celoti. Zato se bom zavzel za pojmovno integracijo zaite manjin v diskurz lovekovih pravic. Mladi in lovekove pravice. Demokratina kultura je neprekinjen proces izgradnje in preoblikovanja. posebno Kljuno saj mesto je od v tem ki procesu ga bodo imajo deleni mladi, tekom odosnovnoolskihotrok,dijakov, pa do odraajoih mladostnikov. Do njih imamo odgovornost, izkustva, odraanja,odvisno izoblikovanje njihovega zrelega demokratinega ivljenja. Te vsebine so e sedaj del kurikulumov, vendar
2

v ivljenje lovekovih pravic ne

vstopimo le preko uenja snovi. Kljuno je, da mlad lovek na vsakem koraku izkua, da mu dravne institucije nudijo brezpogojnozaito.e se znajde v zadregi - naj gre za obutek nepravine ocene, za obutek neenake obravnave v oli, za socialno depriviligiranost, za spor z vrstniki, za potrebo po psiholoki ali zdravstveni pomoi -, mora dobiti obutek, da je v svojem problemu zaelen in spotovan. Posebno mesto ima v zadnjem asu razmah medvrstnikega nasilja, ki ima dvakrat toliko rtev kot se zdi: poleg tistega, ki nasilje trpi, je rtev tudi tisti, ki ga izvaja. Oba bosta brez ustrezne institucionalne reakcije dobila izkrivljenopredstavo o sobivanju, ki tlakuje potv dravljansko invalidnost. Mladim je potrebnozagotoviti izkunjo, da v institucijah prepoznajozaveznika,in da se v odnosu z njo poutijo zaeleni. Enakost spolov.Odnos med spoloma se pogosto obravnava v okviru problematike manjinskih diskurzov, saj je bil enski diskurz v preteklosti podrejen mokemu.Ta pristop spregleda, da odnos med spoloma doloajo okoliine, ki se razlikujejo od drugih razmerij med monejim in ibkejim subjektom. Doloa jih bioloka konstanta in ne denimo dinamika migracij, drubene moi razreda itd. Temeljno naelo enakopravnosti in enakosti vseh ljudi zahteva, da imajo vsi enake monosti za ivljenje v skladu s lovekovim dostojanstvom. Iz tega sledi, da mora biti vsak lovek, tako enska kot moki, deleen enakih pravic na vseh podrojih drubenega ivljenja. Enakost med mokimi in enskami je eno temeljnih nael Evropske unije. Nekateri spodbudni trendi kaejo porast tevila ensk na trgu dela in napredek pri zagotavljanju bolje izobrazbe in usposabljanja za enske, vendar pa razlike med spoloma na trgu dela e vedno obstajajo. Sledil bom smernicam Strategije za enakopravnost med mokimi in enskami Evropske komisije za obdobje 2010-2015, ki doloa naslednje prednostne naloge: enaka ekonomska neodvisnost za moke in enske; enako plailo za enako zahtevno delo; enakopravnost pri odloanju; konec nasilja med spoloma. Revina. Vrednostna jedra lovekovih pravic najlepe ilustriramo s tremi gesli, pod katerimi je potekala francoska revolucija, ki jo je okronalo sprejetjeDeklaracije o pravicah loveka in dravljana (1789): svoboda, enakost in solidarnost (e bratstvo nadomestimo z modernejim izrazom). Pogosto pozabljamo, da je solidarnost enakopravna sestavina lovekovih pravic. Transferji, ki posamezniku prepreijo zdrs pod raven revine niso miloina, pa pa lovekova pravica par exellence. Ta pravica izhaja iz okoliine, da lovek ne le biva, pa pa vselej tudi so-biva.
3

lovekove pravice posamezniku resda dajejo monost izolacije od skupnosti,od prevladujoih preprianj, vrednot, verovanj itd. Toda hkrati postavljajo mejo tej izolaciji, kar paje domena enakosti in solidarnosti. Teak potek gospodarske krize zahteva, da se e posebej zavedamo povezavemed revinoin kritvijolovekovega dostojanstva.Odsotnost revine ni le vpraanjedrubene kohezivnosti in socialnega miru, je nepogreljiva sestavina diskurza lovekovih pravic. Izbrisani. Morda se zdi nenavadno, da med naelnimi vpraanji, ki zadevajo varovanje lovekovih pravic, omenjam konkreten primer. Toda primer izbrisanih ni ve primer, postal je naelo. Da zadeva po trinajstih letih od prve sodbe ustavnega sodia e vedno ni zaprta, ni nakljuje. V samo naravo primera je poloena neka lastnost, ki spor ustvarja in poglablja. Diskusij, ki jih problematika sproa, ljudje ne obutijo ve kot breme, pa pa kot dobrodolo prilonost.Javnost primer potrebuje, trajno nereenega, saj nudi ceneno prilonost, da ob njem manifestira svojo predstavo o najvijem prav in narobe. Toda z vsakim dnem nereenosti razkol v drubi posta globlji in bolj srdit. Z vsakim dnem je na njem ve bremen, ki ne sodijo nanj in postaja vse teje reljiv. Prili smo v situacijo, ko si je teko predstavljati, da se v Sloveniji e znamo vrednostno orientirati brez izbrisanih. To je stanje globoke moralne patologije, ki se mora im prej konati.Zakljuitev primera ni v interesu zgolj izbrisanih, v prvi vrsti zadeva zdravje nae demokratine kulture v celoti.

lovekove pravice so vse, kar v postmoderni drubi e imamo: ni ve Boga, Drube, Razreda, Gibanja, Napredka, kjer bi lovek poiskal tako olajali pregon kaznivih vrednostno orientacijo. Na vpraanja denimo, zakaj policija ne sme prosto vstopati v zasebna stanovanja, e bi dejanj; ali zakaj ohranjati naela evropske socialdemokracije, e je brez njih gospodarstvo uinkoviteje; ali, konkretno,zakaj omogoiti parado ponosa, e le-ta predstavlja varnostno tveganje na vsa ta vpraanja imamo danes le en odgovor: lovekove pravice. Zapisane so v pravni red drave, s imer so postale del zakonodaje. Toda zakon ostane mrtva rka na papirju, e demokratina kultura ne zahteva in s tem omogoa uresnievanja institutov. lovekove pravice so krhek fenomen, ki lahko izjemno hitro izgubi svojo avtoriteto. Zato je pomembno, da se preprei erozija pojma lovekovih pravic, v kar vodi
4

nekorektno in prepogosto sklicevanje nanje. To povzroi utrjenost kritine javnosti, ki sprio neprestanega pojavljanja izraza v medijih postaja nesenzibilna, kar poveuje nevarnost, da bodo poroila o dejanskih kritvah spregledana. Zavedati se je je treba, se v diskurzu lovekovih pravic le-te ne zgolj uporabljajo, pa pa tudi ustvarjajo. In najbolj izpostavljena institucija, ki v nai ureditvi lahko oblikuje kvaliteten diskurz lovekovih pravic, je Varuh lovekovih pravic. e mi bo ta funkcija zaupana, jo bom izvajal po vesti in svojih najboljih moeh.

V Ljubljani, 6. 10. 2012