BOŽIDAR RADIŠIČ Kobilje 33 F 9227 KOBILJE Sedaj: ZPKZ MARIBOR ODDELEK MURSKA SOBOTA Sodna ulica 2 9000 MURSKA

SOBOTA

NUJNO!

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Kazenski oddelek Tavčarjeva 9 1000 LJUBLJANA Gospa Vesna Žalik, vrhovna sodnica Opr.št.: XI Ips 47924/2012 Datum: 27.11.2012 ZADEVA: Izjava na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva št. Kto 396/12-2/NF-vg z dne 20.11.2012 Spoštovani! V skladu z Vašim pozivom podajam IZJAVO na odgovor vrhovnega državnega tožilstva. Sodišče najprej naprošam, da mojo izjavo obravnava oz. vzame na znanje predvsem smiselno, saj nisem pravnik in tako nisem vešč pravnega jezika. Ne strinjam se z navedbami VDT, ki navaja, da mojim navedbam v Zahtevi za varstvo zakonitosti ni za pritrditi. Dejstvo je, da sem pritožbo zoper sklep senata OSMS na VSMB pazniški službi ZPKZMB ODDMS predal 24.10.2012. Absolutno nerelevantne so navedbe VDT, da naj ne bi bila kršena moja pravica do pritožbe s tem, da je Višje sodišče obravnavalo mojo pritožbo znotraj zakonitega oseminštirideset urnega roka, saj bi VSMB v skladu z določili 207. člena ZKP moralo odločiti najkasneje do 27.10.2012. ZKP ne govori o tem, da lahko Višje sodišče odloči znotraj zakonitega oseminštirideset urnega roka od dne ko pritožbo prejme, ampak od dne, ko je bila pritožba poslana. V nasprotnem primeru bi bilo zakonito tudi, če bi VS pritožbo obravnavalo po preteku enega leta. Na podlagi določil ZKP mora sodišče delati še posebej hitro, če je obdolženec v priporu. Če Okrožno sodišče v Murski Soboti moje pritožbe ni posredovalo takoj ampak jo je poslalo šele 10 dni potem, ko jo je prejelo res ni moja stvar ampak je to napaka (namerna ali nenamerna) sodišča. Dejstvo je, da Višje sodišče moje pritožbe ni obravnavalo v zakonskem roku, kar je nedopustno in s tem je sklep senata VSMB nezakonit in s tem ničen. Sklep senata VSMB sem namreč prejel 14 dni po zakonitem roku! S tem mi je bila kšrnea ustavna in zakonska pravica do pritožbe.

1

VDT samo pavšalno navede, da je preiskovalni sodnik opravljal tudi funkcijo predsednika senata, ki mi je podaljšal pripor po vložitvi obtožnice. Na podlagi 39. člena ZKP sodnik oziroma sodnik porotnik NE SME opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz sklepa Senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti je namreč očitno razbrati, da je okrožni sodnik Stanislav Jug v tej isti zadevi opravljal funkcijo preiskovalnega sodnika, ki mi je odredil pripor s sklepom I Kpd 47924/2012 z dne 23. Septembra 2012 in sicer od 21.9.2012 naprej, prav tako pa je opravljal funkcijo predsednika senata, ki mi je s sklepom senata OSMS II Ks 47924/2012 z dne 19.10.2012 pripor tudi podaljšal. Tako na podlagi zgoraj navedenega člena niti slučajno ne bi smel opravljati funkcije predsednika Senata, saj je nedopustno, da mi je isti sodnik najprej pripor odredil, nato mi ga je pa še podaljšal! Proti sklepu preiskovalnega sodnika sva se namreč tako jaz, kot tudi moj zagovornik pritožila na Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Ker mi je senat pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, sva oba z zagovornikom na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila tudi Zahtevo za preiskus zakonitosti. Citirani člen ZKP namreč ne govori samo o sodniku, ki kot predsednik ali član senata sodeluje na glavni obravnavi, ampak govori o vseh sodnikih tudi o sodniku, ki sodelujejo kot predsednik ali član izvenobravnalnega senata. Tako menim da je s tem, ko je okrožni sodnik Stanislav Jug ravnal v nasprotju z določili 39. Člena ZKP, ko mi je v funkciji preiskovalnega osdnika najprej pripor odredil, kot predsednik senata, po vložitvi obtožnice pa mi ga še podaljšal. Prav tako mi je isti okrožni sodnik v funkciji predsednika senata zavrnil tudi mojo zahtevo oz. predlog za odpravo pripora. Tako je ponovno kršeno omenjeno določilo ZKP. Ponovno povdarjam, da sem pritožbo zoper sklep senata OSMS podal na Višje sodišče v Mariboru v zakonitem roku. Na podlagi 87. člena ZKP se roki, določeni v ZKP ne smejo podaljšati, razen če zakon to izrecno dovoljuje. ZKP v svojem 207. členu namreč izrecno določa, da MORA Višje sodišče o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah. Ob tem so absolutno nedopustne in nerelevantne navedbe VDT, da naj bi sklep senata vseeno bil zakonit. Roki so striktno zavezujoči tako za mene kot obdolženca, kot tudi in še posebej za sodišče. Prav tako ponovno navajam, da utemeljenost pripornega razloga niti slučajno ni ustrezno obrazložena. Ne glede na prakso Vrhovnega sodišča še vedno smatram, da je nedopustno, neustavno in nezakonito navajanje, da je utemeljen sum zadosten razlog za odreditev in podaljšanje pripora v primerih, ko je v nekem drugem postopku krivda ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma. V tem primeru bi se namreč Vrhovno sodišče moralo spuščati v presojo dokazov v posameznih primerih, kar je pa prav tako nedopustno. Tako je domneva nedolžnosti ustavna kategorija, ki jo v svojem 27. členu izrecno navaja Ustava Republike Slovenije: Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedožnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Enako določa ZKP v svojem 3. členu. Kazenski zakonik Republike Slovenije pa v 1. odstavku 1. člena izrecno določa: Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme uveljavljati ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v demokratični ureditvi ter na načelih pravne države. In Slovenija naj bi bila PRAVNA DRŽAVA.

2

Kakršna koli drugačna razlaga ali uveljavljanje sodnih odločb mimo ustavnih določil, določil ZKP in KZ1B je neustavna in nezakonita, saj Ustava Republike Slovenije še vedno velja in njen 27. člen ni bil spremenjen. Prav tako še vedno veljata 3. člen ZKP in 1. člen KZ-1B. Navedbe VDT, da naj bi že samo gojenje rastline pomenilo kaznivo dejanje ne vzdrži nobene pravne presoje. KZ-1B v svojem 186. členu izrecno navaja, da kaznivo dejanje predstavlja gojenje oz. proizvodnja z namenom preprodaje!
(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

Prav zaradi tega tudi prilagam sodbo Višjega sodišča v Mariboru,ki je kljub pritožbi ODT potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, ki govori prav o tem, kar zatrjujem tudi sam. VSM sodba I Kp 558/2007, 09.01.2008, JEDRO: Nedovoljeno gojenje konoplje sicer pomeni izvršitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ, vendar mora biti pri tem obdolženemu dokazano, da je konopljo gojil z namenom, da se proda kot mamilo. V primeru gojenja in posesti brez dokazane prodaje se delikt mora obravnavati na podlagi ZPPPD, ki v členih ima prav v svojem 2. členu naslednjo dikcijo:
2. člen Za proizvodnjo prepovedanih drog se štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. Člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo. Za promet s prepovedanimi drogami se po tem zakonu štejejo uvoz, izvoz, tranzit prodaja in vsak drug način dajanja prepovedanih drog v promet.

Tako samo gojenje oz. proizvodnja ne predstavlja kaznivega dejanja vse do trenutka, dokler ni dokazan promet z njimi.
6. člen Za prepovedane droge se ne štejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila.

Dejstvo je, da je Slovenija del EU, kjer je konoplja registrirana kot zdravilo. Slovenija bi kot članica EU morala tozadevno zakonodajo (uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog) morala že zdavnaj uskladiti s pravnim redom EU, saj je konoplja (in njeni derivati) kot zdravilo dostopna v večini članic EU, tudi v sosednji Avstriji. ZPPPD v svojem 33. členu določa tudi kazni za samo posest drog.
33. člen Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti prepovedane droge v nasprotju z določbami tega zakona. Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev ali z zaporom do 5 dni se kaznuje za prekršek, kdor ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

3

Prav obravnava po ZPPPD je nujna v vseh primerih, ko so odsotni dokazi o prodaji ali nameravani prodaji. Tako zagotavlja Ministrstvo za zdravje, ki je zadolženo za izvajanje in razlago predpisov s področja prepovedanih drog. Nihče v Republiki Sloveniji še ni bil v priporu zaradi 5 sadik konoplje in še to ob odsotnosti enega samega dokaza o preprodaji! Če Vrhovno sodišče še naprej dovoli takšno kriminaliziranje uporabnikov konoplje (in ostalih drog) je to precedens v slovenski sodni praksi, ki bo pomeni še hujšo nedopustno kriminalizacijo uporabnikov konoplje (in ostalih drog). Zaradi vsega navednega menim, da so sklepi senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti o podaljšanju pripora, kot tudi senata Višjega sodišča v Mariboru nezakoniti in s tem nedopustni ter vsled temu Vrhovnemu sodišču predlagam, da mi pripor nemudoma odpravi in me izpusti na prostost. Oprostite če moje pisanje na trenutke mogoče deluje zmedeno, ampak kaj več gledena moje stanje nisem zmožen napisati. S spoštovanjem! V vednost: Varuhinja človekovih pravic RS Božidar Radišič

4