You are on page 1of 9

Univerzitet "Sv.

Kiril i Metodij" - Skopje Filozofski Fakultet Institut za Defektologija

Seminarska rabota po predmetot


HUMANA GENETIKA TEMA:

STRUKTUKNA ORGANIZACIJA NA KLETKA

IZRABOTILA: Diana Bla`eska

MENTOR: Doc. D-r Vladimir Trajkovski

Maj 2006-Skopje

Voved Kletkata e osnovna gradbena edinica na `ivite organizmi kako i `ivata materija okolu nas. Naukata koja ja prou~uva e citologijata.Spored svojata gradba kletkata glavno e podelena na prokariotska i eukariotska. Osnovna razlika me|u niv e vo toa {to eukariotskite kletki sodr`at delovi koi se odvoeni so membrane od ostatokot na kletkata, a prokariotite sodr`at samo nadvore{na membrana koja ja opkru`uva citoplazmata. Delovite koi se odvoeni so posebna membrane od ostatokot na kletkata vo eukariotskata kletka se kleto~nite organeli:jadro,mitohondrii,plastidi,peroksiozomi.Kaj eukaroitskite kletki membranata gradi slo`eni membranski sistemi i Gol|ieviot kompleks. 1.Prokariotska kletka Prokariotskata kletka nema jadro.Nasledniot materijal e bez obvivka,(bidej}i ne e vrzan za histono) .Citoplazmata e siroma{na so organeli (ribozomi),a ima i posebni nabori na kleto~nata membrane,lameli i mezozomi,na koi mezozomite imaat fermenti za di{ewe i fotosinteza.Lamelite u~estvuvaat vo fotosintezata,kaj bakteriite i modrozelenite algi.Se delata so prosta delba ,a nekoi prokarioti imaat kleto~en yid.Goleminata im varira me|u 0,1 i 3mikrometri. Vo prokarioti spa|aat:mikoplazmi,bakterii i modrozeleni algi. 2.Eukariotska kletka Eukariotskata kletka poseduva jadro a nasledniot materijal(DNK) e obvien so jadrena membrana. DNK e linearno vrzana za belkovini (histoni) i e vo forma na hromozom.Se delata na rstitelni i `ivotinski.Rastitelnite se so golemina od 10-100 mikrometri.A `ivotinskata od 7-20 mikrometri.Vidlivi pod mikroskop.Rstitelnite kletki imaat plastidi ,hloroplasti,no i vakuoli,sverozomi i kleto~en yid,koj gi nema kaj `ivotinskata kletka. 3. Gradba na eukariotska kletka Eukariotskata kletka e izgradena od protoplazma (citoplazma i jadro.),obvitkana so kleto~na membrana. Vo vnatre{nosta na citoplazmata ima endoplazmati~em retikulum,ribozomi,Golxi sistem,lizozomi,mikrotubuli,mikrofilamenti,peroksizomi,mitohondrii, centrioli.

sl.1.gradba na eukariotska kletka 3.1Kleto~na membrana Nadvore{na obvivka na sekoja kletka takanare~ena - plazmalema i selektivna iretikularana bariera me|u citoplazmata i nadvore{nata sredina na kletkata.Ne se gleda na svetlosen mikroskop ,a na elektronski ima troslojna gradba od dve temni i eden svetol sloj me|u niv. 3.2 .Citoplazma Slo`en sistem :Citoplazmati~ni organeli,hijalplazma (citoplazmati~en matriks).Organelite se zadol`itelni za sekoja kletka ,A hijaloplazmata e bezstrukturen medium vo kogo se nao|aat organelite. Citolazmati~ni organeli:Specifi~ni strukturi so specifi~na funkcija na svetlosen mikroskop imaata ednostavna gradba vo forma na granuli,ni{ki ili vakuoli so razli~na golemina.Slo`enata gradba e vidliva samo na elektronski mikroskop a malite organeli voop{to ne se gledaat na svetlosen mikroskop.Mnogu se dinami~ni ,a pod nadvore{ni vlijanija i od nivnata funkcionalna sostojba ja menuvaat lokacijata,nekoi formata i goleminata i brojnata zastapenost kako i biohemiskiot sostav. Podeleni se na tri grupi: a.Zaedni~ki za site kletki: Endoplazmati~en reticulum, ribozomi. Golxi sistem,lizozomi,mikrotubuli,mitohondrii,peroksizomi. b.Kaj nekoi vidovi kletki: trepki i kam{i~iwa v.Kaj rastitelnite kletki:plastidi,vakuoli i sverozomi, a za `ivotinskite kletki:centrioli ili centrozomi. 3.2.1 Endoplazmati~en retikulum Poradi afinitetot za razli~ni boi se gleda in a svetlosen mikroskop na obi~ni mikroskopski preparati,posebno kaj kletki kaj koi e dobro razvien(pr.nervni kletki).Na citoplazmata se vo forma na golem broj ~estici (partikuli) ili ni{ki so razna golemina .Na elektonski mikroskop se gleda deka e izgraden od lipoproteinski membrani koi me|u sebe zatvaraat potesni ili po{iroki prostori cisterni,ispolneti so razni hemiski supstancii.Naj~esto ovaa organela e izgradena od brojni edna vrz druga spleskani cisterni .Kaj oddelni vidovi kletki se javuva vo forma na brojni cev~iwa (tubuli) ili meur~iwa (vezikuli). Zatoa se ozna~uva kako lamelaren,tubularen ili vezikularen endoplazmati~en reticulum.Zna~i

ima razli~ni formi na endoplazmati~en retikulum se klaraktrizira za oddelni vidovi kletki ,negoviot morfolo{ki metod ,sepak mo`e da se menuva i kaj ista kletka ,vo zavisnost od funkcionalnata sostojba.Edistven region kade ednoplazmati~niot retikulum e vo konstanatna struktura e jadrenata membrana.Citomembranite na E.R. na svoite nadvore{ni strain mo`e da imaat ribozomi vo forma na granuli ili da se bez niv. Zatoa imaat dva fiziolo{ki vida na E.R. :rapav(granularen) so ribozomi i mazen(agranularen) bez ribozomi.E.R. e najrazvien kaj aktivnite kletki t.e onie koi se vklu~eni vo sinteza na proteini ,pomalku vo sostojba na miruvawe,a najmalku kaj nedefinirani kletki (embrionalni). U~estvuva vo razni procesi i zafa}a golem del od citoplazmati~nata povr{ina: a.Sinteza na razli~ni ispecifi~ni proteini preku rapaviot E.R. so ribozomite.Kletkite koi se vklu~eni vo sintezata na proteini imaat dobro razvien rapav E.R. b.Sintezata na lipidi e vrzana za mazniot E.R. zo{to toj gi sodr`i fermentite za sinteza na lipidi.Zatoa mazen E.R. imaat najpove}e kletkite vo sostavot na korata na nadbubre`nite `lezdi vklu~eni vo sinteza na steroidi. v.Sinteza na glikogen so mazen E.R. posebno razvien vo peiodot koga se vr{i sinteza na glikogen pr. hepatocitite. g.Vo neutralizacija na {tetnite supstancii so mazen E.R. koi so svoite fermenti gi raskinuva toksi~nite supstancii d.Transport na razli~ni supstancii i toa kako na onie koi se sintetiziraat na nivo na negovite citomembrani i se naj~esto izla~uvaat nadvor od kletkata. 3.2.2Ribozomi Mali organeli,nevidlivi na svetlosen mikroskop. a na elektronski se vo forma na mali topcesto strukturi (granuli) , slobodni vom fijaloplazmata ili vrzani za citomembranite na rapaviot E.R.Sekoj ribozom e izgraden od dve neednakvi po golemina subedinici.Vo zavisnost od toa so kolkava brzina se talozat pri centrifugirawe ima dva vida ribozomi:70Y i 80 Y. 70Y se karakteristo~ni za prokariotite a 80Y za eukariotite .Hemiski sekoj ribozom e izgraden od ribozomska RNK i protein ii se vo uloga na sinteza na proteinite.Ribozomite vr{at sinteza na protein ii tie se edinstvenite organeli koi gi ima i kaj eukarioti i kaj prokarioti.Ulogata vo sintezata na proteinite se realizira samo dokolku se svrzani si i-RNK iv o toj slu~aj nastanuvaat funkcionalni strukturi:polizomi i pomiribozomi. Koga se odviva sintezata na proteini sekoj ribozom se dvi`i po dol`inata na verigata na i-RNK ,gi ~ita porakite i po to~no opredelen redoslet gi zdru`uva amino kiselinite sezdavaj}i polipeptidna veriga .Vo ovoj process u~estvuva i t-RNK ~ij molekuli gi transportiraat aminokiselinite do ribozomite.

sl.2.ribozomi vo eukariotska kletka 3.2.3Golxi sestem Golxieviot sistem prestavuvaat organeli vo forma na brojni neednakvo debeni i delumno svitkani ni{ki ili mre`i~ka.Kaj razli~ni vidovi kletki funkcija i lokacija okolu i nad jadroto.Ni{kite vo sostav na golxi sistemot se diktozomi a nivniot broj varira od zavisnost od vidot na kletkata i nejzinata funkcionalna sostojba. Funkcii na golxi sistemot: 1.Kondenzirawe(zgusnuvawe) na retki supstanci specifi~no za `lezdenite kletki. 2.Sinteza na jaglerodni hidrati. 3.Obnovuvawe na kleto~nata membrana. 4.Obrazuvawe na lizozomi. 5.Za{teduvawe t.e konzervacija na kleto~nata N2O. 3.2.4.Lizozomi Tie se vo forma na granuli so golemina od 0.2 od 1 nano metar najve}e zabele`live kaj leukociti,posebno kaj tie {to u~estvuvaat vo odbrana na organizmot.Imaat afinitet za razli~ni boi poradi toa se ozna~uvaat kako azurofilni granuli.sekoj lizozom e izgraden od edna lipoproteinska membrane i vnatre{na sodr`ina matriks.Lizozomite poradi fermentite koi gi sodr`at prestavuvaat digestiven sistem na kletkata i toa vo digestija na razli~en ekstracelularen materijal,koj se vnesuv vo kletkata po pat na endocitoza i gi razlo`uva site makro molekuli vo kletkata .fagocitite gi fagocitiraat i uni{tuvaat mnogute mikro organizmi koi vleguvaat vo organizmot a potoa se razlo`evaat so pomo{ na lizozomite.Vo nekoi slu~ai lizozomite usestvuvaat i vo avtoliza koja e zastapena vo embrionalniot razvitok. 3.2.5 Mikrotubuli Tie se sre}avaat samo vo grupi i toa kaj kletki {te se delat bedej}i gi gradat ni{kite na delbenoto vreteno.Ima dva vida na mikrotubuli vo kletkata : 1.Stabilni:postojano prisutni vo kletkata,odgovorni za nejzinata fotma. 2.Labilni:se obrazuvaat privremeno pri delba na kletkata. Fumncii na mikrotubulite: 5

a.Odr`uvawe na formata na kletkata. b.U~estvo vo razli~ni kleto~ni dvi`ewa-pri delba na kletka. v.Mikro tubulite u~estvuvaat vo dvi`ewe na razli~ni organeli i kleto~ni partikuli. g.Vo dvi`eweto na citoplaznata. 3.2.6 Mitohondrii Tie se vo forma na brojni granuli ili ni{ki ~ija golemina varira od 5do10 nano metri.Tie imaat dvojna lipoproteinska membkana i vnatre{na sodr`ina matriks vo ~ij sostat vleguvaat broini nabori Kristi. Uloga na mitohondriite e vo obezbeduvawe na energija za `ivotnite procesi na kletkata oksidativna fosforilacija Poradi zintezata na ATF {to e krajna cel na biohemiskite procesi vo mitohondriite tie se smetaat za energogeni elementi na kletkata mikro elektri~ni centrali na kletkata . Brojot na mitehondriite zna~itelno varira i e vo zavisnost od funkcionalnata sostojba na kletkata .Dokolku edna kletka e poaktivna ,dotolku sodr`i pove}e mitohondrii.So niv posebno se bogati hepatocitite.mitohondriite se obrazuvaat vo kletkite edinstveno po pat na delba na postojanite mitohondrii(samo reprodukcija).

sl.3.mitohondrii 3.2.7 Centrioli Tie naj~esto se vo blizina na jadroto i golxi sistemot.Najdobro se gledaat pri delba na kletka.Centriolite se cilindri~ni formi grupirani vo fotma na bukvata T so dol`ina od 300 do 500 nano merti.

U~estvuvaat vo formirewe na delbenoto vreteno pri delba na kletka i obrazuvawe na trepki i kam{i~ina kaj kletki {to imaat. Tie u~estvuvaat i vo formirawe na mikrotubuli na delbenoto vreteno. 3.3Jadro Jadroto e del od protoplaznata (citoplazma i jadro. Go ima kaj site eukariotski kletki osven kaj eritrocitite kaj cica~ite.Toa e najvazen del na kletkata ,formata naj~esto mu e top~esta ili mo`e da ima i nepravilna fotma.Kletkite obi~no imaat edno jadro, no mo`e da imaat i pove}e (hepatocitite).Goleminata na jadroto naj~esto e od kleto~nata povr{ina . 3.3.1 Struktura na jadro Jadroto gledano na mikroskop vo interfaza ima:jadrena membrana ,jadrence, hromatin i jadren sok(karoiplazma) 1.Jadrena membrana Izgradena od dev lipoproteinski membrane me|u koi ima perinuklearen proctor.Jadrenata membrane ima pori-slo`eni strukturi koi ovozmo`uvaat transport na razni supstanci vo dvata pravci,razmena na informacii pome|u jadroto i citoplaznata 2.Hromatin Hromatinot vo kletkata go ima vo dva tripa: Heterohromatinot e kondenzirana forma od hromatinot i kako takov e neaktiven ,a euhromatinot e dekondenziran t.e despiraliziran del na hromatinot,koj aktivno u~estvuva vo regulazijata na razni kleto~ni funkcii. Vo sostavot na hromatinot pokraj DNK i histonite vleguvaat i kiseli proteini .RNK,fosfolipidi,kako i DNK i RNK polimerazi-fermenti,koi u~estvuvaat vo procesot na sinteza na DNK i RNK 3Jadrence Toa se nao|a vo jadroto vo forma na topcesto telce so dijametar od 1 od 5 nano merti. Brojot na jadrenca varira noj~esto varira od 1 od 2 .Na el.mikroskop na jadrenceto se zabeli`uvaat svetli i temni zoni.Temnite zoni se izgradeni od temni gusti granuli-ribonukleoproteini od koi se izgraduvaat ribozomi, sverlite zoni se izgradeni od tenki filamentiamorfen del.Vo sostav na jadrenceto vleguva i intenuklearniot hromatin. Funkcija: u~estvo vo obrazuvawe na r-RNK. Kaj kletki kaj koi ne se odviva sinteza na proteini pr. miskulni kletki i stermatozoidi jadrenceto odsustvuva. 5.Jadren sok (karioplazma) Vnatre{nata sredina na sekoe jadro vo koe se nao|aat hromatinot i jadrenceto se vika karioplazma.Taa e proteinskiot del vo koi ima razni supstanci i joni,a posebni fermenti kako DNK i RNK.Karioplazmata e medium koj obezbeduva normalno odvivawe na slo`eni procesi,kako replikacija na DNK ,transkripcija na razni vidovi na RNK,spiralizacija na hromozomi i dr.

SODR@INA:

1.Prokariotska kletka2 2.Eukariotska kletka2 3.Gradba na eukariotska kletka2 3.1Kleto~na membrana3 3.2Citoplazma3 3.2.1.Endoplazmati~en retikulum3 3.2.2.Ribozomi4 3.2.3.Golxi-sistem5 3.2.4.Lizozomi5 3.2.5.Mitohondrii5 3.2.6.Mikrotubuli6 3.2.7.Cetrioli..6 3.3.Jadro7 3.3.1.Struktura na jadro7

KORISTENA LITERATURA: 1.Op{ta biologija Miteva N. Skopje 1998god. 2.Humana genetika Vladimir E. Trajkovski Skopje 2005god. 3.Francisko `.Aila i D`on A.kiger Sovremena genetika Sofia 1987god 4.Osnovi na fiziologija na ~ovekot D-r Jordanka Dimovska i D-r Icko \orgoski Skopje 2004