NOVICE S SEDEŽA ŠT. 545


DECEMBER 2012

Poštnina plačana pri pošti 6104 Koper - Capodistria

Izteka se leto 2012. Kot ob vsakem zaključku leta, tudi letos pod črto razmišljam o vsem, kar je to leto prineslo in spremenilo. Žal ugotavljam, da smo se vse preveč ukvarjali le z negativnimi novicami, s slabo gospodarsko situacijo, katastrofalno socialno sliko v naši državi in v Evropi nasploh, in pri tem prepogosto spregledali, kar je bilo narejeno dobrega in vzpodbudnega. Negativno perspektivo in nenehno bombardiranje z vsem, kar je šlo narobe, je dramatično dopolnila še Mati Narava. Cel kontinent, tudi našo prelepo Slovenijo, je prizadela s stoletnimi ujmami in povzročila ogromno škodo s poplavami, medtem ko smo v prvi polovici leta utrpeli že veliko škodo zaradi zgodovinsko dolge suše. Kot da to ne bi bilo dovolj, za konec leta številni zgodovinarji, antropologi ter verske skupnosti na osnovi zapisov starih visoko razvitih ljudstev, napovedujejo še usodni konec sveta. Ko sem letos poleti na poročno potovanje z nahrbtnikom odpotovala po poteh skrivnostne civilizacije Majev in se nekoliko bolj poglobila v njihovo kulturo, sem med drugim prišla do zaključka, da letošnji december zagotovo ne prinaša konca sveta. Vsaj ne v obliki in na način kot ga predstavlja večina apokaliptičnih prerokb. Kot so Maji, tudi jaz trdno verjamem, da bomo priča koncu starega sveta kot ga poznamo in začetku novega prelomnega obdobja, v katerem se bodo politiki in družba končno morali prebuditi, ljudje se bodo morali za rešitve sveta obrniti sami k sebi in se vrniti k svojim začetkom, k neusahljivim notranjim virom. Pred nami so zagotovo leta razcveta, a le, če bomo dovolj modri in se bomo učili iz preteklih napak. S spremembami moramo začeti v sebi in pri sebi, pri tem pa spoštovali sebe, druge in predvsem Naravo. Ob vsem napisanem me navdaja občutek, da moramo letošnje leto enostavno pustiti za seboj in gledati naprej v smeri bolj svetle prihodnosti. Verjamem in vem, da bo naslednje leto boljše.

Kaj v tem trenutku potrebuje Evropa?
Letošnje leto, ki ga je marsikje v Evropi zaznamovala finančna in gospodarska kriza, se počasi bliža koncu. Kakšna so vaša pričakovanja za prihodnje leto in kje vidite rešitev krize? Politična bitka za novo evropsko zakonodajo v boju proti gospodarski, finančni, socialni in moralni krizi je v polnem teku. Na žalost smo prav v zadnjem mesecu tega leta spet dobili vpogled v gospodarske napovedi, ki tudi za leto 2013 še vedno niso najbolj pozitivne. Če se politični odnos do sistemske krize ne spremeni takoj, nam na žalost v Evropi preti še eno leto negativnih gospodarskih obetov. Veliko dobrih in zelo konkretnih predlogov je že na mizi, potrebno je zbrati le še politično voljo, da se tudi dejansko udejanjijo politike za spodbujanje rasti ter predvsem za ukrepanje proti alarmantnim ravnem brezposelnosti. Nujno moramo ponovno določiti razmerja med evropskimi institucijami in načinom evropskega reševanja sistemske krize ter predvsem zagotoviti delovanje in nadzor finančnih trgov, ki so del problema in hkrati del rešitve krize. Evropsko gospodarsko upravljanje mora biti bolj učinkovito, transparentno in predvsem bolj demokratično. Se strinjate, da se moramo v državah EU vsi podrediti strogim varčevalnim ukrepom? Dokazov o pozitivnih učinkih fiskalne strogosti in varčevanja po petih letih upravljanja s krizo dejansko nimamo. Nasprotno pa imamo široko paleto strokovnih dokazov, da v okoliščinah, ko bančni sektor ne deluje več učinkovito, gospodarstvo in ljudje ne morejo več do kreditov in je strah pred tveganjem izredno visok, varčevanje postane le še pot do stagnacije. Zato se mora moto “strogosti in varčevanja za vsako ceno”, ki je bil doslej glavno gonilo evropske politike v spopadanju s krizo, čim prej umakniti novim naprednejšim rešitvam. Politiki se morajo nujno premakniti h konstruktivnejšim politikam spodbujanja gospodarske rasti, reševanja brezposelnosti, zaposlovanja mladih in pospeševanja investicij, ki morajo priti na vrh vseh političnih dnevnih redov EU. Zdi se, da smo v zadnjem času priča naraščajočemu evroskepticizmu, kaj menite vi? Sama vidim glavni problem ravno v strogih varčevalnih ukrepih, ki povečujejo razlike v gospodarski razvitosti znotraj evro območja, znižujejo gospodarsko rast, slabijo morebitne koristi reform in najbolj problematično - povečujejo socialne stroške in posledice. Zato vaša izjava na nek način drži, saj naraščajoče razlike med državami članicami res spodkopavajo zaupanje v EU. Kakšne ukrepe po vašem mnenju potrebujemo? Potrebujemo aktivne vseevropske politike za pospešitev vlaganj in investicij v gospodarsko rast in razvoj, nova delovna mesta in ohranjanje temeljev moderne socialne države. Le z ukrepi, ki izvirajo iz dobro premišljenih trajnostnih idej, lahko evropska gospodarstva obnovimo na boljši in kvalitetnejši način. Mag. Kleva vidi rešitve v naslednjih treh ciljih: 1. Čim prej moramo doseči takšno proračunsko politiko, ki izkorišča nove prihodke, ščiti najpomembnejše naložbe in išče prihranke na proračunskih področjih, kjer se povzroči najmanj škode za vsakdan naših državljanov ter minimizira negativen socialni efekt za celotno družbo; 2. Srednjeročno moramo zagotoviti, da se poleg strategije pametne proračunske konsolidacije, izvaja tudi usklajena evropska strategija za pospeševanje naložb, osredotočena na posodobitev infrastrukture, vlaganja v človeški kapital in postavitev temeljev za bolj zeleno Evropo; 3. Dolgoročno moramo najti tudi rešitev za težave, ki so sploh povzročile krizo – regionalne razlike v produktivnosti in naraščajoča neravnovesja med plačami in dobički so ustvarila prekomerno odvisnost od kreditov za ohranjanje umetno ustvarjenega povpraševanja.

www.mojcakleva.eu

V okviru mednarodnega leta zadrug je letos potekal Mednarodni festival kooperativnega združenja in Kongres kooperativ, kjer se je zbralo rekordno število obiskovalcev. Ti so v svet poslali jasno sporočilo, da v predlogih Socialna podjetja v reševanja treEU predstavljajo 10 % vseh nutne krize ne evropskih podjetij (2 milijona smemo pozabiti podjetij) in zaposlujejo več kot na vlogo so11 milijonov ljudi, t.j. 6 % skupne cialnega podje delovne sile v EU. Kot taka veliko tništva. prispevajo k evropskemu socialnemu modelu in k uresničevanju strategije Evropa 2020.

Pozdravljam predlog Evropske komisije o uvedbi 40-odstotne ženske kvote v uprave večjih podjetij do leta 2020. Predlog velja le za večja podjetja, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 250 zaposlenih ter več kot 50 milijonov letnega prometa. Predlog končno prinaša prepotreben premik na tem perečem in prevečkrat zapostavljenem področju. Korak naprej je pomemben predvsem v luči številnih akademskih študij, ki že dalj časa jasno kažejo gospodarske koristi prisotnosti žensk v upravah podjetij.

Z uvedbo evropskega semestra smo vzpostavili cikel koordinacije politik držav članic, preko katerega evropske institucije nadzirajo in usklajujejo nacionalne gospodarske politike, proračunske prakse in politike zaposlovanja. Pomembno je, da se v okviru teh usklajevanj uvede tudi močan socialni vidik in ne samo pregled proračunskih postavk.

V zadnjih tednih so v ospredju pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU. Trenutno nujno potrebujemo investicijsko naravnan proračun EU, saj predstavlja enega najmočnejših instrumentov za solidarnost med državami članicami in spodbujanje gospodarske rasti. Zavzemam se za to, da bo evropski proračun Kohezijska za obdobje 2014-2020 politika kot glavna inpregleden, pravičen in vesticijska politika EU trajnosten; predvsem igra pomembno vlogo pri pa mora v času spopaspodbujanju solidarnosti ter danja s krizo ostati dozmanjševanju gospodarskih, volj visok za reševanje socialnih in teritorialnih brezposelnosti in spodrazlik v EU. bujanje rasti in kohezije.

Osteoporoza prizadene eno od treh žensk in enega od petih moških, starejših od 50 let. V EU so zlomi zaradi osteoporoze zelo pogosti; do vsaj enega takega zloma pride kar vsakih 30 sekund.

Kot članica Interesne skupine za osteoporozo pri Evropskem parlamentu sem ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze, 20. oktobra, podprla prizadevanja vseh tistih, ki se trudijo za boljše osveščanje o tej bolezni, ter skupaj z njimi pozvala k čimprejšnji odpravi te "tihe epidemije".

Na letni konferenci stranke evropskih socialnih demokratov, kjer sem bila izvoljena v vodstvo ženske organizacije (PES Women), smo se osredotočili na ovire, s katerimi se mlade ženske dandanes srečujejo pri vstopanju na trg dela ter na rešitve identificiranih problemov. S strokovnjakinjami iz področja trga dela smo razpravljali tudi o potrebnih zakonodajnih ukrepih na evropski ravni.

V zadnjih mesecih sem aktivno sodelovala pri pripravi akcijskega načrta za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja (MSP). Ker bančne težave prinašajo veliko preglavic MSP, sem se v poročilu zavzela predvsem za bolj dosleden pregled vplivov krize na poslovanje MSP in mikro podjetij, za zmanjšanje regulativnih stroškov za MSP ter za nadaljevanje podpiranja mikro kreditov na evropski ravni, ki predvsem najmanjšim podjetjem omogočajo lažji začetek poslovanja.

Moj dan
4:30 8:40 10:30 11:30 13:00 14:00 15:30 18:30 19:00 20:00
iz Kopra se peljem na letališče v Ljubljano priletela v Bruselj, hitim na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, kjer imamo razpravo o arhitekturi evropske bančne unije
pogajanja o aman dmajih na i malim in sred poročilo o pomoč nje velikim podjet jem

kot podpredsednica delegacije za Azerbajdžan se srečam s člani nevladne organizacije, ki deluje v tujini kosilo z asistentkama, kjer določimo dnevni red celega tedna začenja se Odbor za regionalni razvoj, kjer danes poteka razprava o spremembi evropske regulacije za koncesije in javna naročila, ki bo zelo pomembna tudi za slovensko zakonodajo delovni sestanek s predstavniki Evropske komisije o podrobnostih glede evropske davčne zakonodaje, predvsem v zvezi s preprečevanjem davčnih goljufij in zapiranjem davčnih oaz v mislih si pripravljam govor za večerni sprejem ob predstavitvi pobude evropskih poslank in poslancev o spodbujanju kreativnosti in talentov mladih še zadnji današnji klici in koordiniranje z asistentko v Kopru glede prihajajoče konference o kohezijski politiki, kjer bom glavna govornica počasi se odpravim peš proti bruseljskemu "domu"

Stop nasilju nad ženskami V začetku oktobra je Bruselj gostil Dneve odprtih vrat v okviru Evropskega tedna regij in mest. Povsem se strinjam s pogledom komisarja za regionalni razvoj J.Hahna, da so mesta in regije zibelke razvoja in, da se najboljše investicijske ideje običajno rodijo na lokalni ravni, zato sem se odločila, da na delavnice ob dnevih odprtih vrat povabim predstavnike izvoljenih svetnic in svetnikov slovenskih občin iz vrst Socialnih demokratov. Žal, kljub številnim dosežkom, še vedno nismo uspeli dodobra izkoreniniti nasilja nad ženskami. Pri tem je fizično in spolno nasilje, ki ga, kot kažejo zaskrbljujoče statistike, doživlja več kot 70% žensk, samo vrh ledene gore. Pod njo se skrivajo prisilne poroke, seksizem, prisilna prostitucija, ekonomska diskriminacija in še veliko več. Tudi mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki smo ga obeležili 25. novembra, je le eden od načinov opozarjanja in osveščanja širše skupnosti, ki pa ni dovolj. Dokler so ženske še vedno najbolj ogrožene tam, kjer naj bi bile najbolj varne - doma, v svojih družinah -, ne moremo govoriti o enakih možnostih in o družbi razvoja ali napredka. Skrajni čas je za celovit pristop k preprečevanju nasilja nad ženskami znotraj meja EU, zato sem pod peticijo o uvedbi evropskega leta boja proti nasilju nad ženskami že dodala svoje ime.

Podpis pod peticijo lahko oddate tudi vi na:
http://www.womenlobby.org/spip. php?article4217&lang=en

www.mojcakleva.eu

Z ANIMIVOSTI IZ EU
Praksa za prevajalce pri Evropskem parlamentu
Evropska mladinska nagrada Karla Velikega Do 28. 1. 2013 lahko mladi od 16. do 30. leta prijavijo svoje projekte, ki krepijo razumevanje, spodbujajo razvoj skupnega občutka evropske identitete in prikazujejo praktične primere Evropejcev, ki živijo kot ena skupnost, in se tako potegujejo za Evropsko mladinsko nagrado Karla Velikega v znesku od 2.000-5.000 evrov. Več informacij o nagradi na spletni strani: www.charlemagneyouthprize.eu

Zanimiva priložnost za stažiranje pri Komisiji Želite opraviti stažiranje pri Evropski komisiji v Bruslju ali Luksemburgu? Od 3. do 31. 1. 2013 lahko oddate svojo prijavo na staž, ki se prične oktobra 2013 in traja 5 mesecev. Na staž se lahko prijavi vsak, ki je zaključil univerzitetno izobrazbo na prvi stopnji. Več o možnostih opravljanja prakse pri Evropski komisiji na: http://ec.europa.eu/stages/

Plačano opravljanje prakse je namenjeno posameznikom z zaključeno prvostopenjsko univerzitetno izobrazbo. Praksa za prevajalce, ki se opravlja v Luksemburgu, traja tri mesece, izjemoma se lahko podaljša za največ tri mesece. Za prakso, ki se prične julija 2013, morate svojo prijavo oddati od 15. 12. 2012 do 15. 2. 2013. Več o tem na: http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/ sl/007cecd1cc/Traineeships

Kontakti
Bruselj European Parliament Rue Wiertz 60 B-1047 Bruselj office ASP 13G310 tel.: +32 (0)2 28 45151

www.mojcakleva.eu
Koper Pisarna evropske poslanke Pristaniška 2 6000 Koper tel.: +386 59 017 717

ASISTENTKI: Nataša Vrhovec E-pošta: natasa.vrhovec@europarl.europa.eu mag. Maša Lončarič E-pošta: masa.loncaric@europarl.europa.eu

ASISTENTA: Nina Ivančič Šavron E-pošta: nina.savron@mojcakleva.eu Tomaž Godec E-pošta: info@mojcakleva.eu

https://www.facebook.com/mojca.kleva http://twitter.com/#!/mojcakleva

nc o onfereGori izia, ik novinakriskazbesta, na mati proble 30. oktober

z otroki ob s loven zajtrku, Velen skem tradicijonalnem je, 16. novemb er ‘ ‘

‘ ‘ poslanski vecer v Portorozu, 4. oktobra

p ega ikom EvroSsckhulzem s predsednMartinom parlamenta

utrinek iz go zasedanju vvora na plenarnem 20. novSmtrbarsabourgu, e

SD v druz‘ bi Mladega Foruma 4. oktobra

Piran,

v pogovoru s predstavniki razvojnih agencij, Velenje, obci‘ n in 16. november

okrogl v Zaa miza o ‘ lc u, 18. kohezij oktobr i a

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful