ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

1

INSTITUTE OF NATIONAL HISTORY

HISTORY OF THE MACEDONIAN PEOPLE

SKOPJE 2008
2

INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA

ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD

SKOPJE 2008
3

Urednik: prof. d-r Todor ^epreganov

Avtori: prof. d-r Aneta [ukarova prof. d-r Mitko B. Panov prof. d-r Dragi \orgiev prof. d-r Krste Bitovski akad. Ivan Katarxiev prof. d-r Van~e Stoj~ev prof. d-r Novica Veljanovski prof. d-r Todor ^epreganov
4

MAKEDONIJA VO PRAISTORISKO VREME

Na teritorija na Makedonija e evidentiran aktiven `ivot u{te od najranite etapi na ~ovekovata praistorija. Klimata, geomorfologijata i drugite prirodni faktori na celata teritorija na Makedonija preduslovile organizirano `iveewe i sozdavawe razli~ni kulturi, ~ija evolucija se odvivala kontinuirano od prvite zemjodelski zaednici do krajot na `eleznoto vreme. Arheolo{ko-antropolo{kite istra`uvawa na artefaktite od prvite naselbi vo Makedonija pretstavuvaat bazi~ni soznanija bez koi ne mo`e da se objasnat potekloto na podocne`nite populacii nitu, pak, istorisko-kulturnite vlijanija i dvi`ewa. Teritorijata na Makedonija se nao|a vo sredi{teto na balkanskite prirodni soobra}ajnici i gi povrzuva dvete golemi kulturni sferi: egejskata i anadolskata, kako `ari{ta na najstarite zemjodelsko-sto~arski zaednici, so vnatre{niot del na Balkanot i so Sredna Evropa. Posebna uloga vo toj pogled imaat prirodnite pati{ta po dol`inata na re~nite dolini; dolinata na Vardar, koja se nadovrzuva na dolinata na Morava, ovozmo`uva kontakti pome|u egejskiot svet i Panonija, a Strume{nica, preku dolniot tek na Struma, gi povrzuva jugoisto~na Trakija so predniot del na Mala Azija, dodeka dolinata na Drim so ju`noto jadransko krajbre`je. Golemo vlijanie imaat i pati{tata na planinskite prevoi na masivite okolu Ohridsko-prespanskiot region, koi go povrzuvaat ovoj region so kulturite vo Albanija, i Male{evskite i Osogovskite Planini koi, pak, ja povrzuvaat Makedonija so sredniot tek na Struma i so centralna Bugarija. Paleontolo{kite istra`uvawa gi otkrivaat podatocite za `ivotot vo paleolitot i mezolitot, posebno vo Pelagonija, vo okolina5

ta na Veles, vo pe{terata Makarovec vo kawonot na rekata Babuna i vo [tipskiot region, kade {to se otkrieni materijalni naodi na prvite oru`ja i orudija od koska i od kamen (orudija od kamen vo oblik na klin na ~ovekot-lovec; vo grobniot naod vo [tipsko, pronajden e skelet na ~ovek, ~ija starost se datira okolu 9.000 g. pred n.e.). Artefaktite od mezolitskiot period (me|u 10.000 i 5.000 g. pred n.e.) – sekiri, ~ekani, kremeni no`iwa, kamewa za to~ewe, ~ukala, avani, igli, koskeni i rogovi dleta svedo~at za prvite zemjodelskosto~arski zaednici. Kartata na arheolo{kite nao|ali{ta poka`uva postoewe na okolu 160 neolitski nao|ali{ta (vo periodot od okolu 5.300 – 3.200 g. pred n.e.), glavno naselbi smesteni vo plodnite poliwa, po re~nite dolini i na planinskite podno`ja na Pelagoniskata, Skopskata, Kumanovskata, Strumi~kata, Radovi{kata i Polo{kata Kotlina, kako i vo Ov~epolsko-bregalni~kiot region i vo Ohridskiot basen. Vo isto~na Makedonija e karakteristi~na t.n. Anzebegovo-vr{ni~kata grupa, spored eponimnite naselbi i docnoneolitskata kultura nare~ena Angelci-Zelenikovo. Vo pove}eslojnite naselbi se domuvalo vo drveni `iveali{ta so ~etvrtesta ili pravoagolna osnova, so dvovoden pokriv, prema~kani so kal i bojadisani so bela ili so crvena boja, ponekoga{ ukrasuvani so plasti~ni ornamenti; vo sekoja ku}a imalo pe~ka, ogni{te, poretko i kulten objekt (Tumba Maxari). Podatocite od Tumba Maxari (Skopska Kotlina) uka`uvaat na gusto izgradeni ku}i, grupirani okolu zaedni~ko svetili{te i so podednakva orientacija. Vo Ohridskiot region naselbite imaat poinakov izgled; imeno, ima nakolni `iveali{ta, koi se analogii na kulturite od Jadranskata zona. Se pretpostavuva deka `itelite na pradrevna Makedonija se zanimavale so zemjodelstvo (odgleduvale `ita i me{unkasti rastenija), so sto~arstvo (ovci, kozi, sviwi i goveda), no i so lov i ribolov. Izrabotkata na kerami~ki sadovi ve}e ne bila samo za doma{na sekojdnevna upotreba (vo raniot neolit toa se grubo izraboteni sadovi, monohromni ili vo crvena boja, ukrasuvani so ornamenti i geometriski motivi vo bela boja – amfori i zaobleni dlaboki panici) tuku se obrnuvalo vnimanie i na likovno-estetskiot izraz (oblicite stanuvaat poraznovidni, so pogolemi dimenzii, vr~vi, }up~iwa, amfori, pehari na visoka konusna nogarka, slikana keramika so temnokafeavi geometriski figuri), a kultnata keramika se izrabotuvala vo zanaet~iski rabotilnici. Me|u religisko-kultnite artefakti dominantno
6

bo`estvoto e bo`icata na plodnosta – Golemata Majka, pretstavena vo terakotna skulptura na `ensko telo, koe vo dolniot del preminuva vo oblik na ku}a; ovaa edinstvena srednoneolitska pretstava na bo`estvo od Skopskata Kotlina e za{titnik na domot i semejstvoto; se po~ituvale i kultot na ognot, doma{nite `ivotni, kultot na umreniot, site povrzani so razni religiozni obredi vo svetili{tata. Docniot neolit e vreme koga zapo~nale krupni op{testveni promeni, predizvikani od demografskite razdvi`uvawa na populaciite od sosednite oblasti. Preminot od kameno vo metalno doba, poznat kako eneolit (od krajot na IV milenium pred n.e.) e povrzan so golemite migracii, predizvikani od dvi`ewata na stepsko-nomadskite indoevropski narodi, koi se naseluvale na Balkanskiot Poluostrov i se asimilirale so avtohtonoto naselenie, {to dovelo do novi praistoriski etno-kulturni celini so specifi~na materijalna kultura, za koi ima golem broj arheolo{ki potvrdi. Poradi intenzivnoto koristewe i obrabotkata na bakarot, ovoj period e poznat kako bakarno vreme. Od bakarot se izrabotuvale nakit, oru`je i orudija, so {to se razvila trgovijata. Lu|eto od ovoj period se zanimavale so zemjodelstvo, sto~arstvo i lov. Karakteristi~na e regionalnata kulturna grupa [uplevec – Bakarno Gumno od Pelagonija, povrzana so lokalitetite vo Kumanovskata Kotlina (Nagori~ane) i vo Isto~nobregalni~kata Dolina; registrirani se eneolitski naselbi na Skopsko Kale, vo Pelagonija, vo Ohridskoprespanskiot basen i vo Ko~anskiot region. Naselbite bile gradeni prete`no na povisoki platoa – tumbi, prirodno za{titeni; isklu~ok se nakolnite `iveali{ta na Ohridskoto Ezero. Otkrienite artefakti na sitna plastika govorat za bogatata duhovnost na ovaa kulturna grupa i vo religiozna smisla: zoomorfni figuri, `enski i ma{ki pretstavi od Burli~evo, mala kerami~ka figura na ma{ko torzo vo sede~ka polo`ba od Govrlevo (kraj Skopje), poznata kako „Adam od Makedonija“, `enski statuetki vo sede~ka forma od Crnobuki i od Bakarno Gumno, kamen skiptar od [uplevec (potvrda za indoevropskoto poteklo na naselenieto), bakarni sekiri so se~ivo i kru`en otvor (Vrani{ta, Kravari, Prilepsko); tuka spa|a i nakitot izraboten od {kolki, modelirani belegzii i pe~ati, {to uka`uva na komunikaciite so narodite na Mediteranot. Bronzenoto doba vo Egejot i vo Makedonija zapo~nalo porano otkolku vo oblastite severno od niv. Podatoci od ovoj period ima najmnogu vo Pelagoniskata Kotlina (pred i do 1900 g. pred n.e.), izrazeni
7

kako i na~inot na nejzinoto ukrasuvawe. vo Pelagonija i vo Ohridskiot region. brazletni. Naselbite bile pogolemi. lingvisti~kite i istoriskite istra`uvawa. tkaewe). otkrieni se i tragi od nekropoli so izgoreni pokojnici. pred n.e. onomasti~kite.preku kulturnata grupa nare~ena Armenohori. izgradeni vrz prethodnite eneolitski naselbi.). a vo Varo{ kaj Prilep ima nekropola nadvor od naselbata. predewe. za toa svedo~i i pronajdeniot mikenski me~ vo Tetovo. vo nekropolata Suva Reka kaj Gevgelija. lu|eto se zanimavale so zemjodelstvo. Arheolo{kite naodi od ovaa kulturna grupa se sli~ni so naodite od pove}e nao|ali{ta vo Egejska Makedonija. se otkriva so naodite od Albanija. t. 8 . „makedonska bronza“ (fibuli. Kumanovsko). so grobovi-cisti. Brigite migrirale i se naselile vo Mala Azija pod imeto Frigi (prvite migracioni branovi se okolu 1500/1504 g. Spored arheolo{kite.e. Ovie grupi gi povrzuva i grubata siva keramika. Na jugozapadniot del od centralniot Balkanski Poluostrov. opservatorijata gi opredeluvala i denovite za izvr{uvawe na sezonskite raboti vo zemjodelstvoto i sto~arstvoto. vo Radawe. ramnodnevica i dolgodnevica. Vardino vo dolniot tek na Vardar. na trasata Tesalija – Halijakmon (Bistrica) – Pelagonija – Polog – Ibar. Za ovoj period se karakteristi~ni trgovskite vrski so mikenskiot svet i so jugot voop{to. ogradeni i pokrieni so kameni plo~i. lov. ili patot Pletvar – Vardar. nare~ena Kokino (kaj Staro Nagori~ane.n. od bronzeniot period do `eleznoto vreme. Posebna sli~nost na ovie naodi. Kokino pretstavuva svetili{te od koe se sledele dvi`ewata na nebesnite tela za da se sozdade religiozen kalendar za odreduvawe na denovite za ritualni obredi. sto~arstvo. no i so zanaet~istvo (grn~arstvo. visulki. Posebno mesto vo ovoj period ima obrabotkata na bronzata. Od ranoto bronzeno vreme vo Makedonija e pronajdena megalitska opservatorija. Spored naodite na orudijata i oru`jata. gi ozna~uva mestata od kade izgrevaat Sonceto i Mese~inata vo periodite na kratkodnevica. postoi kontinuitet na edna zna~ajna etni~ka populacija – Brigi. preku oblicite na peharite so dve i na ~a{ite so edna dr`alka. pred n. pronajdena vo arheolo{kite lokaliteti vo seloto Patele kaj Ostrovskoto Ezero. a posebno so onie pronajdeni vo dolinata na Vardar i vo okolinata na Solun. |erdani. opservatorijata. Starite avtori smetaat deka Brigite se najstariot narod na svetot. i traat do 800/700 g. sozdadena od vulkanski karpi. bronzeni sat~iwa vo forma na bokal so ra~ka).

materijalnata kultura (karakteristi~nite sadovi – bokali so dve dr`alki) uka`uvaat na prisustvo na brigiska populacija vo Ohridskiot region. so grobni naodi na kerami~ki sadovi i kamena jabol~ica od bronzen me~. Vo XIII vek pred n. vo Pelagonija.e. pred krajot na IX vek pred n. Kako potvrda za pristignuvaweto na ovie nomadski ili polunomadski plemiwa od ruskite stepi. kako i so formiraweto na stilot basarabi {to go opfa}a prostorot od Crno More do Vojvodina. Pajoncite. Tukidid. 9 . niv gi locira vo oblasta zapadno od Pela. streli i nova forma na me~ od `elezo. No. vo Epir.n. vo bronzeniot period imalo op{ta povrzanost na kulturite od Karpatite do Jadranot i do Pelagonija. vo ovoj {irok geografski areal vleguvaat i oblastite na centralniot Balkan. Arheolo{kite istra`uvawa na bronzenoto pa s¢ do `eleznoto vreme otkrivaat nekropoli na teritorijata {to bila naselena od pajonska populacija. Ovaa etni~ka zaednica go naseluvala ju`niot del od centralniot Balkan: Homer pee za „krivolakite Pajonci“ od „{irokiot Aksij“. potoa vo severozapadna dene{na Grcija. kako i vo centralna. pak. so golemo vlijanie na zapad i vo Makedonija. jugoisto~na i ju`na Albanija. Dasaretite. Pajoncite. „egejska preselba“). Indoevropskiot na~in na pogrebuvawe pod mogili i. ovie naodi se povrzuvaat i so naodite na Pont. se artefaktite vo keramika so `igosani ornamenti i so inkrustacija. Edonite. Za ovoj period e zna~ajno vlijanieto na kulturite {to nastanuvale na Mediteranot. Balkanskiot Poluostrov bil zafaten so novi branovi nemiri i preseluvawa (t. koi so sebe nosele novi kulturni elementi.e. vo anti~kiot period se asimilirale so anti~kite Makedonci. so {to zapo~nala `eleznata epoha.pomalite etni~ki grupi {to ostanale na teritorija na Makedonija. s¢ do moreto. ovie plemiwa bile naseleni vo blizina na Pangej. voop{to. isto~no od dolniot tek na Vardar. rekata Strimon i Prasijadskoto Ezero. a spored Herodot. zapo~nala da se raspa|a kulturata na `arnite poliwa. kako stara populacija. spored interdisciplinarnite istra`uvawa. Vo Skopskiot region (Dolno Sowe) i na lokalitetot Bolnica – Prilep se otkrieni grobovi-cisti so skeletno pogrebuvawe vo zgr~ena polo`ba. kopja. labrisi. od Pomoravjeto i od Povardarieto. no i kulturata od karpatsko-podunavskiot prostor kade {to. pretstavuvaat alka {to go povrzuva Balkansko-dolnopodunavskiot kompleks so Dolna Makedonija. Migdoncite i so drugi etnosi. koi vo branovi se dvi`ele kon Balkanot. Interesna e pojavata na kowska oprema i na noviot vid oru`je (sekiri..

s¢ do krajot na IV vek pred n. socijalnata i ekonomskata polo`ba se promenila. povlekla promeni vo op{testvenata struktura. Vo tekot na postaroto `elezno vreme se sozdale prvite rodovski i plemenski zaednici vo koi. za{to o~igledno im pripa|aat na pokojnici od plemenskata aristokratija. srebreni pehari i ritoni. a so steknuvaweto bogatstvo na eden del od naselenieto do{lo do negovo klasno raslojuvawe.e. bronzeni {lemovi i drugi kultni predmeti). 10 . se sozdale vladetelskata klasa. dr`avite i dr`avnite ureduvawa i nastanale naslednite monarhii i dinastii na anti~ka Makedonija. So intenzivna primena na `elezoto za izrabotka na orudija i oru`ja nastanala promena vo materijalnata kultura koja. zlaten i srebren nakit. pak. so koncentracijata na ekonomskata i politi~kata mo} kaj plemenskata aristokratija. imeno.{titovi). ovie grobovi se nare~eni „kne`evski grobovi“.e. narakvici.e. zlatni sandali. masivni bronzeni krateri. blizu Solun i vo halkidi~ko-dolnopovardarskiot prostor.). Spored luksuznite materijalni naodi (zlatni pogrebni maski.. Vo nekropolata kaj Trebeni{te (Ohridsko) se pronajdeni golem broj naodi (od VII vek pred n. so formiraweto na posebnite etni~ki zaednici so specifi~en istorisko-kulturen razvitok. Ovoj period zavr{uva vo VIII vek pred n. vakvi naodi ima i vo nekropolata Sindos.

{umi. Po dolinite na rekite ima golem broj ezera: Bolbe. Rudnite bogatstva pridonesuvale za brzo ekonomsko jaknewe na dr`avata. Imeto Ematija e potisnato od imeto Makedonija. Ludija. gradinarstvoto i lozarstvoto. vo blizina na Strimon na planinata Pangej. nao|ali{ta na zlato i srebro imalo isto~no od Aksios. koj vo Teogonija go opredeluva Makedon kako sin na Zevs i na Tija. Plodnite poliwa ovozmo`uvale razvoj na zemjodelstvoto. Struma) se vlevaat vo Egejskoto More. 11 . Seto ova ovozmo`uvalo Makedonija da stekne stopanska nezavisnost. Kostursko Ezero. anti~ka Makedonija go opfa}ala severoisto~niot del od Balkanskiot Poluostrov. bogati poliwa. najverojatno. ezera i rudni bogatstva. poteknuva od supstratniot sloj na izumrenite balkanski jazici od indoevropsko poteklo. nadaleku bile poznati smokvite. Spored geografskite karakteristiki. Etimologijata na imeto Makedonija. lozjata i maslinkite. vo koj se pee za „krivolakite Pajonci“ od „{irokiot Aksij“ i za najstarite toponimi Pierija i Ematija (Emathos). Istorisko-geografskite granici na anti~ka Makedonija (najstarite zapisi za Makedonija) Prvite zapisi za istorijata na Makedonija e epot na Homer Ilijada.MAKEDONIJA VO STARIOT SVET 1. zabele`ano kaj poetot Hesiod. Bogatstvoto od gusti {umi na Makedonija £ ovozmo`uvalo da stane glaven izvoznik na najkvalitetno drvo i smola za izgradba na korabi na Mediteranot. Malo i Golemo Prespansko Ezero i Lihnidsko Ezero. anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planinska zemja so golem broj reki. Skoro site makedonski reki (Vardar. ~ie postaro ime bilo Maketa i Makedon. kaj ezeroto Prasijada i kaj mestoto Daton.

Anatemunt. bila oblasta Ludija (pome|u rekite Ludija i Aksij). Linkestida. Korab. logografi. Krusida. De{at). Pelagonija. Pierida. pominuvala me|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguvala na Osogovskite Planini. Paravaja. Botika. istoriografi. rekata Penej (Peneijos. Gorna Makedonija go opfa}ala vnatre{niot del. Etnogenezata na anti~kite Makedonci Anti~kite Makedonci se paleobalkanska populacija od indoevropsko poteklo. koi stanuvaat del od anti~kata dr`ava Makedonija. so oblastite: Pierija. Mesta) vo Egejskoto More. Deriop. geografi. Orestida. Kaj anti~kite avtori. Ovaa podelba gi pretstavuva geografsko-etni~kite i istoriskite sodr`ini na teritorijata na anti~ka Makedonija. Pajonija. zapadnata granica prodol`uvala po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica. spored Herodot. Epir i Tesalija. Bisaltija. Pen~a) i bregot na Egejskoto More. Anti~kite avtori primorska Makedonija ja narekuvaat Dolna Makedonija. a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija.Geografskata. biografi. Edonida i Eordaja. kako i po dolnite tekovi na Strimon i Nest. Kako poseben etnos se formirale vo VIII vek pr. Dolna Makedonija go opfa}ala centralniot del na Makedonija i se prostirala me|u rekite Halijakmon (Bistrica) i Aksij (Vardar). na jugozapad granicata se dvi`ela do planinata Pind – trome|a pome|u Makedonija. Krestonija. Migdonija. s¢ do planinata Skard ([ar Planina) – trome|a me|u Makedonija. s¢ do planinata Rila. Parorbelija. so vekovi se poso~uva na ovie geografsko-topografski i istoriskoetni~ki opredelbi. 12 . na istok granicata odela od planinata Pirin do ustieto na rekata Nest (den. Dasaretida. Botiaja. Makedonskite vladeteli gi spoile ovie oblasti vo edinstvena makedonska dr`ava. no voedno ja pretstavuva i politi~kata granica na anti~kata makedonska dr`ava. Jadroto na makedonskata dr`ava od kade se {irele dr`avnite granici. Ilirija i Dardanija. prete`no planinski predeli so oblastite: Timfaja. Elimeja. Almopija. 2. severnata granica se spu{tala po padinite na planinata Jakupica. etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug ja iscrtuvale planinata Olimp. Sintika i Odomantika. Amfaksitida.

Ludija (Moglenica) i r. Temen. Botiajci. Oresti. nejziniot jugozapaden del bil naselen so prastara brigiskata etni~ka zaednica (Brigite go naseluvale prostorot od planinata Pangej isto~no od Aksij do centralniot.e. Bisalti. n. Mezi. Pelagonci. Iliri. Anti~kite avtori Brigite gi smetaat za najstar narod na svetot (Herodot) i za izumiteli na golem broj ve{tini (obrabotka na metali. Almopi.e. Ohridskiot region i Pelagonija). zabele`ani se posebni makedonski obi~ai. potoa. koristewe `ito. Dasareti. kovewe pari. zapo~nal procesot na obedinuvawe na makedonskite plemiwa vo edinstvena dr`ava na anti~kite Makedonci pod vlasta na makedonskite carevi od dinastijata Argeadi. Pajonci. Makedon. klodonki i mimalonki. od populacii koi u{te vo III milenium go naselile centralnobalkanskiot prostor. koga se slu~ile najgolemite dvi`ewa i preselbi vo evroaziskiot prostor. r. a za vreme na Aleksandar III Makedonski (336–323) dobila svetski razmeri. Aksij (Vardar). Mida). Od VIII vek pr. sve~enosti posveteni na makedonskite bo`estva (bahi. Edonci i drugi pomali etnosi. Arheolo{kite. onomasti~kite i lingvisti~kite istra`uvawa ja poka`uvaat etnografskata i jazi~nata povrzanost na Brigite so anti~kite Makedonci... Trakijci.e. Linkesti.n. obredi (svadbeni obredi). n. Halijakmon (Bistrica). izum na trkaloto. Pierijci. Migdonci. jugoisto~niot i ju`niot del od dene{niot albanski prostor. poto~no. Engelanci. istoriskite. svojot najgolem obem go dostignala za vreme na Filip II (359–336). menadi). makedonski kultovi (kult na vodata – Bedi. ne samo so voenata i ekonomskata mo} tuku i spored civilizaciskoto zna~ewe od istoriska va`nost (vo globalisti~ka smisla do denes). Elimei. 13 . Anti~kite izvori svedo~at za posebnosta i drugosta na anti~kite Makedonci nasprema drugite sosedni etnosi – Heleni. Centralnobalkanskata regija. sirinks – muzikata na Marsij). Epir. Vo etnogenezata na Makedoncite vlegle pove}e etnosi {to `iveele vo teritorijata na anti~ka Makedonija: Brigi. mitovi za makedonskata carska dinastija (Karan. Eordajci. Dr`avata zapo~nala da se {iri od teritoriite pome|u r. posebnosta i drugosta na anti~kite Makedonci vo odnos na Helenite najdobro se sogleduva vo dr`avnoto ureduvawe (anti~kite politikolozi pi{uvaat za makedonskata basileja bez koja Makedoncite „ne mo`at da `iveat“) – monarhija so nasleden vladetel i so dr`avni institucii koi vladeat spored „makedonski zakoni“. nastanal proces na „evropeizacija“ na populaciite na Balkanot. Krestonci. Kon krajot na III i vo po~etokot na II milenium pr.

kult na sonceto. Za razlikite me|u makedonskiot i starogr~kiot jazik i za razli~nite obi~ai svedo~i i onoj del od istorijata na Kurtij Ruf vo koj Aleksandar prekorno mu se obra}a na vojskovoditelot Filota i go pra{uva dali na sudeweto pred Makedoncite }e im se obrati na makedonski jazik. razbirliv ne samo za Makedoncite koi „se slu`at“ so nego iako ne im e maj~in jazik tuku i za narodite vo Persija). za da se olesni trgovskata. Herakle. a podocna i vo Rimskoto i vo Romejskoto Carstvo. Zeirene. sepak. sli~en na ati~kiot) stanal svetski kni`even jazik. dosega oficijalno se objaveni okolu 150 makedonski glosi koi uka`uvaat deka makedonskiot jazik e indoevropski. Plutarh (vo Aleksandar Makedonski) svedo~i za postoeweto na samosvoen jazik na Makedoncite: Aleksandar na makedonski jazik gi povikuva svoite {titonosci. Naj~esto Makedoncite se pretstaveni kako „barbari“ i neprijateli na Helenite. Orfej. politi~kata i kulturnata komunikacija pome|u narodite na Stariot svet. sroden so brigiskiot jazik. so poinakov mentalitet. razli~en i tu| nasprema Helenite. Upotrebata na makedonskiot jazik e posvedo~ena i so eden zapis na egipetski papirus. me|u Makedoncite i helenskite polisi imalo 14 . Ovoj jazik se upotrebuval na makedonskiot dvor od pragmati~ni pri~ini. vsu{nost. Na primer. kultovi na makedonski bo`estva (Bah. koj prodol`il da se upotrebuva vo kni`evnosta na Rimskata Republika. Makedoncite gi pretstavuvaat kako poseben etnos. Jazikot na anti~kite Makedonci Iako ima mnogubrojni potvrdi kaj anti~kite avtori za posebniot makedonski jazik. koi polesno }e go razberat jazikot so koj{to se slu`i i Aleksandar (tuka misli na starogr~kiot jazik – koine. vojnicite go pozdravuvaat na makedonski jazik vojskovoditelot Evmen. 3. kult na ku~eto). koj se odnesuva na pratenikot Ksenij. jazik i obi~ai. Aleksandar go osuduva Filota deka se „gnasi od maj~iniot jazik“ i deka e otu|en i od makedonskite obi~ai i od makedonskiot jazik. O~igledno koine (artificielen jazik. pokraj Makedonci. prisutni se i mnogu drugi. Filota se opravduva deka tamu. a posvedo~en e i poseben makedonski jazik. Site helenski i rimski avtori. ili. Muzi). koj zboruval makedonski. Sabazij. I pokraj voenopoliti~kite sudiri.

spored svoite atributi. Sabazij. pogrebnite zlatni maski. mimalonki i menadi. 4. ovoj kult bil povrzan so kultot na Orfej i devette makedonski Muzi. Bah. Svetiot grad na Makedoncite – Dion vo Pierija pretstavuval centar na verskiot i kulturniot `ivot. specifi~en e kultot na „pro~istuvawe“ na vojskata.bogati trgovskite i kulturnite vrski. Zeirene. Vo gr~kite i latinskite kni`evni zapisi makedonskite bo`estva. p~elata. kako del od kultnata mitologija na anti~kite narodi {to ja naseluvale balkanskata teritorija. Kultot na Sonceto i son~evata rozeta se vladetelski simboli kaj Makedoncite (bo`estvo Ma ima solarni obele`ja). nare~eni klodonki. Drevnite kultovi i mitovi na anti~kite Makedonci. Bendida. Dionis. Religijata na anti~kite Makedonci Drevnomakedonskite kultovi i mitovi ja odrazuvaat duhovnata kultura na anti~kite Makedonci. 15 . Posebno se po~ituvale `enskite bo`estva Alkidemnos. imeno. Makedoncite gi slavele bo`estvata Dion. Bahoviot kult go slavele sledbeni~kite na ova bo`estvo – bahi. od vremeto na Arhelaj I vo Dion se vospostavile Olimpiskite igri. afionot i bo`estvoto Bedy – rekata Spasitelka se simboli na kultnite ritualni obredi na Makedoncite. imale silno vlijanie i vrz helenskata misteriska i religiska stvarnost. Gigaja. Toa se slu~uva zatoa {to anti~kite Makedonci svojata religiozna sodr`ina ja zasnovale vrz kolektivnata memorija i narodnata tradicija taka {to za da se otkrie avtenti~nosta na ovaa duhovnost e neophodna metodata na analogija i sporedba so mitologiskite pretstavi na drugite indoevropski narodi i od indoevropskoto nasledstvo. Bo`estvoto Herakle (na makedonska glosa – Arotos/Aretos) e mitskiot rodona~alnik na makedonskata dinastija. dobivaat razli~ni interpretacii. so magiskiot ritual – `rtva na ku~e. helenskite i rimskite avtori gi predavaat makedonskite bo`estva so helenski i latinski ekvivalenti. koi sozdavale su{tinski sosema nova epoha so civilizaciski pridobivki vo svetski ramki. a na bo`estvata na prirodata `enite Pajonki i Trakijki im prinesuvale darovi zavitkani vo slama od p~enica (Herodot).

n. na ovoj na~in carskata vlast ostanuvala vo semejstvoto). Vladetelskata dinastija Argeadi e paradigma za organizirano vladeewe so vekovi. Aerop I. Aminta I. i trae s¢ do 310/309 g.e. Makedonija i Makedoncite stanuvaat dominanten ~initel na Balkanot za vreme na Filip II Makedonski. Makedonija da stane mo}na dr`ava. Perdika III.e. 644–640) i Aerop I (ok. Filip II. Prviot makedonski basilevs Perdika I (ok. Aminta II. taka {to ne samo negovite tuku i koskite na podocne`nite carevi da bidat tamu polagani (spored makedonskata legenda. realizirana od negoviot sin Aleksandar III Makedonski. Aleksandar IV (310/309 g. zapovedal da bide pogreban vo Ajga. so idejata za osvojuvawe na Svetot. a se odnesuvaat na nivnoto vojuvawe so Ilirite. n. 659–645). Aerop II. koja se povrzuva so gradot Arg vo Orestida. Istoriskiot period na vladeeweto na makedonskite carevi od dinastijata Argeadi zapo~nuva vo 707 g. Arhelaj I. so hegemonisti~ki pretenzii kon Helada. 707–659). n. pr. Argaj. sozdavawe na mo}no voeno ustrojstvo. Filip. prvata makedonska prestolnina. nepovredlivost na dr`avnite granici. Za slednite vladeteli Argaj (ok. Aleksandar I.e. Makedonskite carevi od dinastijata Argeadi Spored anti~kite zapisi.). rekata).. 16 . Orest. Alketa. Filip I (ok. Ptolemaj Alorski. Aerop vojuva i so Trakijcite. pr. Aleksandar III. Aerop i Gavan) i golem broj podatoci za drevnite obi~ai i mitovi na Makedoncite (mitolo{kata pretstava na Sonceto. Kon krajot na VIII vek pr. pr. Perdika.5. Filip III. zapo~nuva proces na obedinuvawe na dolnomakedonskite i gornomakedonskite plemiwa vo edna dr`ava. ustremeni kon ekonomsko. politi~ko i socijalno jaknewe na dr`avata. so edna edinstvena cel. Aminta III. Istorijata na najstarata makedonska dinastija nakuso e zabele`ana vo istoriografiite na Herodot i na Tukidid. pod vodstvo na makedonskite vladeteli. obezbeduvawe na povolna pozicija me|u dr`avite na Balkanot. ja jakne makedonskata voena organizacija i ja pro{iruva dr`avata. n. 639–574) ima malku podatoci. Perdika II. so imeto Argeadi se ozna~uva prvata carska dinastija vo Makedonija (Argeas e eponimniot heroj na Makedon). Aleksandar II.e. Pavsanij. Vo ovie zapisi ima golem broj legendi za osnovaweto na makedonskata dinastija (legendata za trite bra}a. Mo}ta na makedonskata dr`ava se dol`i na sposobni vladeteli. Imiwata na makedonskite carevi po hronolo{ki red se: Perdika I.

tuku za Heleni“. a pred bitkata kaj Plataja.Poop{irni istoriski zapisi ima za makedonskiot car Aminta I i negoviot sin Aleksandar I. od Olimp pa s¢ do rekata Strimon (Struma). vo helenisti~ko vreme nare~en Filhelen (qubitel na Helenite).). n. Sledniot vladetel e Aleksandar I (498–454). za{to „natprevarot ne e za barbari. Aminta I (540–498) vo po~etok vladee so Pierija. Vladee vo Dolna Makedonija.e. Se ~ini deka site ovie epizodi od Gr~ko-persiskata vojna Herodot gi raska`uva za da gi opravda naklonosta i prijatelskite odnosi na Atina kon makedonskiot car. Spored Herodot. a po Gr~ko-persiskata vojna mu e postavena zlatna statua vo Delfi. postar sin na Aminta I. i makedonskata vojska u~estvuva vo Gr~ko-persiskata vojna na strana na Persijcite. Botiaja i Eordaja. poradi ova Aleksandar e prinuden da go doka`uva svoeto helensko 17 . smestena vo Tempe (480 g. Makedonija e prinudena da ja priznae persiskata vlast. koj e proglasen za proksen i everget (dobro~initel i prijatel) na Atina. Aleksandar e ispraten od Kserksoviot vojskovoditel Mardonij vo Atina za da im pora~a na atiwanite da vlezat vo sojuz so Persija. Aleksandar ispra}a glasnici do helenskata vojska. s¢ do severnata granica na dr`avata – planinata Disor. Vo prvite godini od vladeeweto na Aleksandar I teritorijata na Makedonija e pod kontrola na ogromna vojska na persiskiot car Kserks vo koja vleguvaat vojski od site osvoeni etnosi na Balkanot. posebno na isporakata na drven materijal od Makedonija. Najverojatno naklonosta se dol`i i na postojanite trgovski vrski pome|u ovie dve dr`avi. Aminta vospostavuva dobri politi~ki i trgovski vrski so Pizistratite od Atina. Po pohodot na Darej protiv Skitija. Aleksandar saka da se natprevaruva na Olimpiskite igri na Helenite. kako i vo del od Gorna Makedonija (Linkestida. pr.e. pr. premin od Dolna Makedonija kon Tesalija.) i nejzinoto dvi`ewe preku Makedonija kon Helada. istovremeno. Elimeja). neophoden za atinskata flota. Od druga strana. za da gi predupredi Helenite na opasnosta i goleminata na persiskata vojska. povtorno spored Herodot. n. „Aleksandar Makedonecot“ tajno izleguva od logorot na persiskata vojska za da im go prenese na atiwanite planot na Mardonij. Orestida. no vlasta ja pro{iruva vo oblasta pokraj deltata na Aksij i zapadna Migdonija – oblasta Anatemunt. no Helenite ne mu dopu{taat. Vo ova vreme zapo~nuva voeniot pohod na persiskata vojska na Balkanot (513 g.

Po Gr~ko-persiskata vojna. navleguva vo Amfaksitida i gi pusto{i Migdonija. Perdika II vladee za vreme na Peloponeskata vojna (Tukidid) i go koristi neprijatelstvoto na najgolemite helenski polisi Atina i Sparta. blagodarenie na korintskata vojska. Ovoj grad ima neverojatno zna~ajna strategiska polo`ba. koristej}i ja homonimijata me|u Arg vo Orestida i Arg na Peloponez. Filip vo Amfaksitida. Voeniot sudir se obnovuva koga Perdika sklu~uva dogovor za voena pomo{ so Sparta. a Aminta i Menelaj ostanuvaat anonimni kako vladeteli. za Alketa ne e poznato koj del od Carstvoto mu e daden.poteklo. pr. Aleksandar I ekonomski ja zajaknuva dr`avata so eksploatacija na rudnikot za srebro na planinata Disor. Sitalk ne ja dobiva vetenata pomo{ od Atina i trakiskata vojska se povlekuva. se priklonuva kon edniot ili drugiot polis.e. taktiki i strategii. kade se formira atinskata kolonija Amfipol (437/436 g.). a za taa cel koristi slo`eni diplomatski igri. makedonskiot car go pottiknuva antagonizmot pome|u niv i diplomatski. koja im se sprotivstavuva na atiwanite vo bitkata za Potidaja (432 g. so priklu~uvawe na novite teritorii na Edoncite na istok do rekata Strimon. vo basenot na rekata Strimon. pr. se podgotvuva da ja napadne Makedonija. Vo ova vreme odnosite pome|u Makedonija i Atina se sudiraat na severniot breg na Egejskoto More. n. Krestonija i Anatemunt.e. so {to zapo~nuva monetokoveweto na makedonskite vladeteli. Mnogubrojnata vojska na Sitalk. a Atina.). preku Strumi~kata Kotlina i Dober (Valandovo). spored interesite na svojata dr`ava. no i oblast koja na Atina £ ovozmo`uva kontrola nad kopneniot pat na `itoto od Krim. Perdika sklu~uva miroven dogovor so 18 . pobedata na Aleksandar na Olimpiskite igri ne e zabele`ana vo za~uvanite spisoci na olimpiskite pobednici. Makedonija e dvapati napadnata od atinskata vojska kaj Pidna i. Po smrtta na Aleksandar I vlasta e podelena pome|u negovite sinovi: Perdika ja dobiva vrhovnata vlast vo Ajga. zapiraat bitkite kaj Pidna. n. neophoden za korabogradbata. Osven ovoj kni`even podatok. za{to e smesten vo oblast {to e posebno zna~ajna za trgovijata so drven materijal. Perdika II (454/413–414/413) ja sledi osnovnata cel na prethodnite makedonski vladeteli – sozdavawe mo}na makedonska dr`ava. Po ednomese~no vojuvawe. zaedno so odriskiot vladetel Sitalk.

Ovoj voen pohod na spartancite zavr{uva po bitkata kaj Amfipol. poznatiot lekar Hiperit i ditirambiskiot poet Melanipid).) da zavojuva protiv linkestiskiot vladetel Arabaj. nabien so voeni sudiri i silni politi~ki vlijanija na mo}nite polisi Atina i Sparta. Makedonija i halkidi~kite gradovi baraat pomo{ od Sparta. istori~arot Tukidid zapi{uva deka Perdika povtorno vojuva zaedno so atiwanite kaj Amfipol (414 g.Sitalk i ja ma`i svojata sestra Stratonika za idniot odriski naslednik. taka. Atina ispra}a vojska na makedonskiot breg kaj Metona za da ja pusto{i zemjata. koj se protivi na centralnata makedonska vlast. koja vojuva na strana na Arabaj.). kade {to zaginuvaat spartanskiot vojskovoditel Brasida i atinskiot Kleon. No. Poradi zaemniot interes se vospostavuvaat podobri trgovski i prijatelski odnosi pome|u Arhelaj i Atina. Kako pomo{ vo Makedonija pristignuva spartanskata vojska na ~elo so vojskovoditelot Brasida. Arhelaj ja dobiva po~esnata atinska titula proksen. pr. Vo ova vreme konstelacijata na voenite i politi~ki nastani vo helenskiot svet sozdava nov odnos na Atina sprema Makedonija. Zagrozeni od atinskite napadi. sepak. makedonskiot car e proglasen za atinski neprijatel. Perdika uspeva da ja zajakne makedonskata dr`ava i da se pogri`i za kulturnoto izdigawe na Makedonija preku postojanite kulturni kontakti so helenskiot svet. Arhelaj e „barbarin“ nasprema Helenite i zatoa ne mo`e da stane ~len na Peloponeskiot sojuz. Vo ovoj istoriski period. Idejata za politi~ki. Na dvorot na makedonskiot vladetel se prisutni mnogu u~eni Heleni (na primer. a Makedonija dobiva golemo zna~ewe so isporakata na drvena gra|a za potrebite na flotata na atinskata demokratska stranka. Brasida so golema vojska mu pomaga na Perdika (424/423 g. n. Vo 417/416 g. sin na Perdika II. koj uspe{no vojuva i go zazema Amfipol.e. pr. i po ovie nastani. spored Trasimah. n. no spartansko-makedonskiot sojuz e raskinat za{to spartancite ostanuvaat sami da se borat so ilirskata vojska. n. za{to vo bitkata za osvojuvawe na Amfipol ne im ispra}a voena pomo{ na atiwanite i se priklonuva povtorno kon Sparta. 19 . Spored dogovorot.e. pr. voeno i kulturno mo}na Makedonija ja sledi i naredniot car Arhelaj I (413–399). za vreme na Peloponeskata vojna atinskata voena i ekonomska mo} e uni{tena.e.

zografot Zevksij. do planinata Pind. Spored Tukidid. epskiot poet Hojril od Samos. tragi~arot Agaton. Pred krajot na `ivotot Arhelaj vojuva so linkestiskiot vladetel Arabaj i so Sira za prevlast vo Makedonija. organizira s¢ {to e potrebno za vojuvawe: kowi.Novite politi~ki odnosi mu ovozmo`uvaat na makedonskiot car da ja zacvrsti i da ja pro{iri dr`avata so sproveduvawe voeni i monetarni reformi. Makedonskiot vladetel e ubien za vreme na lov.). tragi~arot Evripid poslednite godini od `ivotot gi pominuva na makedonskiot dvor. a pogreban e vo gradot Aretusa. Ima podatok deka Atina gi pobarala posmrtnite ostanki na Evripid. oru`je i druga oprema.e. pr. na sever – patot po dolinata na Aksij. n. kitaristot Timotej od Milet. Arhelaj ekonomski ja zajaknuva svojata dr`ava so sproveduvawe „monetarni reformi“. Arhelaj ja prenesuva prestolninata od Ajga vo Pela. Arhelaj voeno i politi~ki im ja nametnuva svojata vlast na gornomakedonskite oblasti vo koi vladeele Arabaj (Linkestida) i Sira. Centralnata pozicija na noviot politi~ki i administrativen centar na Carstvoto – Pela ovozmo`uva da se kontrolira celata teritorija na dr`avata: na zapad. nadgrobniot epitaf go sostavuva makedonskiot poet Adaj. koj go islikal dvorecot vo Pela i ja osnoval makedonskata slikarska {kola. Arhelaj I vospostavuva makedonski Olimpiski igri (gimnasti~ki. pouspe{no od site drugi carevi {to vladeele pred nego. koja vo vreme na Filip II se izdiga do vistinska prestolnina. promena na monetarniot sistem vo lidiskopersiski. t. muzi~ki i dramski natprevari vo ~est na Dios i Muzite) vo svetiot grad Dion. kade {to gi pi{uva dramata Arhelaj (posvetena na vladetelot) i tragediite Bahii i Ifigenija vo Avlida. Najverojatno od geostrategiski i ekonomski pri~ini. na istok do rekata Strimon. Evripid po~inal vo Makedonija (408 g. koi se koristele dolgo vreme i na mnogu {iroka teritorija. Makedonskiot car stanuva „mecena“ na umetnosta. no Makedonskoto narodno sobranie go odbiva ova barawe. a na jug – moreto so pristani{teto ne ezeroto Ludija – Fakos. grad-doma}in na vidni ma`i: istori~arot Tukidid. od negovo vreme ima golem broj novi moneti.e. 20 . a Pela – kulturen centar na Balkanot. ramni pati{ta. Arhelaj gradi golem broj tvrdini.

idnite makedonski carevi: Aleksandar II. zaedno so kowanicite na Aminta i na Derda od Elimeja vojuvaat s¢ do 379 g. Makedonskite vladeteli imaat postojani vrski so tesalskite aristokrati i voeno im pomagaat so namera da ja pro{irat svojata teritorija. Aminta bara pomo{ od spartanskite hopliti. spored misleweto na Isokrat. sinot na Aridaj.e. a koga tiraninot Jason od Fera ja osvojuva Tesalija.e.. no dogovorot nabrzo e raskinat zatoa {to Halkidi~kiot sojuz ne samo {to ne £ pomaga na Makedonija koga e napadnata od Ilirite tuku i ja napa|a. Vo ovoj period zapadnata granica na Makedonija e na udar na ilirskite plemiwa koi. nare~en Maliot. Aminta III (393/392–370/369) se `eni so Evridika (}erkata na Sira. Aerop vospostavuva vnatre{na stabilnost so poddr{ka od makedonskite blagorodnici. n. relativno miren period za Makedonija. tuku vojuvaat i ginat (zaginuva spartanskiot basilevs i negoviot brat) vo polza na makedonskiot vladeteli. sin na Perdika II. Po negovata smrt. prestolot go nasleduva negoviot sin Pavsanij. Aminta uspeva golem del od severna Tesalija da postavi pod svoj protektorat. Pavsanij izvesno vreme vladee so Aminta II. pr.6.e. spartancite ne vodat smetka za panhelenskite interesi. Spartancite. Vo ova vreme Aminta sklu~uva voen i ekonomski sojuz so Halkidi~kiot sojuz na pedeset godini. so koja ima tri deca. Makedonija stanuva glaven snabduva~ na drven materijal za brodogradba. pred s¢ da sklu~at 21 . navleguvaat i gi ograbuvaat gornomakedonskite oblasti. vo eden period. n. koi go napa|aat Olint (382 g. pr. a po edna godina na vlast doa|a Aminta III. Perdika III i Filip II. 396–393) kako regent na maloletniot Orest. Vo ovoj. za{to ovoj najmo}en halkidi~ki grad vleguva vo sojuz so Teba i so Atina i pretstavuva opasnost ne samo za Makedonija tuku i za Sparta. blagorodnik od Pelagonija). pa duri i navleguva vo Pela. koga Olint se predava. pod vodstvo na Bardilis. So obnovuvawe na Atinskiot pomorski sojuz. Aminta so nego sklu~uva politi~ki dogovor. n. Taka. Borbite za makedonskiot prestol Vo periodot po ubistvoto na Arhelaj do vladeeweto na Filip II. {to e pri~ina Atina i Makedonija povtorno da vlezat vo sojuz.. Prvite tri godini vladee Aerop II (ok.). vo Makedonija {est godini se vodat dinasti~ki borbi koi ja oslabuvaat mo}ta na makedonskata dr`ava. Spored kovaweto na monetite od 394/393 pr.

Perdika III se svrtuva protiv Atina i vo 359 g. najmaliot sin na Aminta III.e. n. Noviot vladetel vospostavuva dobri odnosi so Teba. me|u koi e i Filip II. pr. verojatno. napa|aat na Orestida i Perdika zaginuva vo bitka so ~etiri iljadi makedonski vojnici (359 g.). Teba zema triesetina zalo`nici od Makedonija. Politi~ki presvrt nastanuva koga Teba na ~elo so Pelopida gi istisnuva makedonskite vojski od Tesalija. n. imal poddr{ka i od Evridika. koj go vra}a Filip od zalo`ni{tvo. no negovata mladost ne zna~i neiskustvo i neukost vo vodeweto na dr`avni~kite raboti. 7. sin na Aminta III. makedonskiot prestol go osvojuva Ptolemaj od Alor i koj. tuka dobiva helensko obrazovanie i se obu~uva vo slavnite tebanski voenite ve{tini i strategii. koga na vlast doa|a Perdika III. Vo isto vreme Ilirite.) kade {to go priznava pravoto na Atina da vladee so Amfipol. Aleksandar prodol`uva da vodi vojna vo Tesalija i gi osvojuva gradovite Larisa i Kranon. predvodeni od stariot vojskovoditel Bardilij. pr. Filip II ja osvojuva vlasta na 23-godi{na vozrast.e. Perdika ima dobri odnosi i so Atina. najstariot od trite sina na Aminta i na Evridika. za {to e proglasen za proksen i everget (prijatel i dobrodetel). Naprotiv. Vo ovie krizni momenti za makedonskata dr`ava. Ptolemaj od Alor. pr. Makedonskiot vladetel zema u~estvo na op{tiot sobir svikan vo Sparta (371 g. Po promenata na politi~kite priliki. Makedonskoto sobranie za nov makedonski car go proglasuva Filip II. najmaliot sin na Aminta III. vladee s¢ do 365 g. Potidaja i drugi gradovi na Halkidik. Po smrtta na Aleksandar II. go osvojuva Amfipol. kako zalo`nik vo Teba dobiva odli~no obrazovanie vo voe- 22 . Idniot golem car Filip II Makedonski vo Teba pominuva tri godini. makedonskiot prestol go nasleduva dvaesetgodi{niot Aleksandar II. kako staratel na Perdika i na Filip. a u~estvuval i vo voeni dejstva na stranata na Atina za povtorno osvojuvawe na Amfipol. n. n..e. Podemot na makedonskata dr`ava – Filip II Makedonski Sudbonosna to~ka vo razvitokot na makedonskata dr`ava e prezemaweto na vlasta od Filip II (359–336). Po smrtta na Aminta III. Filip. pr.e. Kako garancija za voeniot sojuz.trgovski dogovor.

1.) so sovetodavna i 23 . Makedoncite ne mo`at da si go zamislat `ivotot bez dinastija. na Nil. kako {to zapi{al Arijan. svetili{ta i hramovi... akropolata e smestena na utvrden ostrov.. s¢ do vladeeweto na Filip.5 km. Kako golem vladetel. ne so sila. Isokrat im objasnuva na atinskite intelektualci deka Filip. blagodarenie na Filip. vo anti~kata istorija Filip II e zabele`an kako najgolem vladetel vo Evropa (Diodor). kade {to Filip go smestuva svoeto bogatstvo.. Poradi ova. Zna~i. ne spored rodovata. za{to i drugi osvojuvale gradovi.. a vlezot mo`el da bide zatvoren vo slu~aj na opasnost (ova pristani{te e model za Aleksandrovite pristani{ta na Istokot. nare~en Fakos. Politikologot Isokrat (vo spisot Filip) mu se voshituva na Filip za{to „se zdobil so takva mo} so koja ne bil nieden od onie {to ja naseluvaat Evropa. tuku spored duhovnata srodnost (vo Panegirik). pokraj vlasta na basilevsot. Ova bi bilo prvo poznato pristani{te na re~no ustie vo Evropa. Ovoj tip monarhija e karakteristi~en za po~etniot period na dr`avata. e mala. Dr`avata na Filip II – paradigma za op{testveno-politi~koto ureduvawe na anti~kite Makedonci Filip II nasleduva dr`ava. Sovet na tagosi. Eufrat i Ind). za{to od iskoni imale dinastija. poznati ksenofobi. Filip II prezema golemi grade`ni zafati: novi gradovi. podvizite na Filip se herojski. a pretstavuva vladeewe. 7. hetajri. na ezeroto Ludija. vospostavena nasledna monarhija (basileija): spored Isokrat. Strabon zapi{uva deka Pela. spored praviloto na primogeniturata. no. Ezeroto e pretvoreno vo {iroko pristani{te povrzano so Aksij preku ve{ta~ki kanal po koj plovidbata e kontrolirana so porti preku Ludija i bez plima. tuku spored zakonite.nata strategija i organizacija i vo voenite ve{tini. tuka mo`elo da se vleze od Termajskiot Zaliv vo koe bilo vreme. se izgraduva po dol`ina i stanuva pogolema od Atina. taka. nejzinite yidini se dolgi okolu 6. vladetelot se imenuva od Makedonskoto sobranie. ima i drugi institucii (Sobranie. a ja izu~uva i pitagorejskata filozofija. iako e vladetel na „tu|oroden narod“. Isokrat obrazovanieto na Filip }e go iskoristi kako argument za da go pribli`i makedonskiot vladetel do Helenite. no nitu eden tolku narod“. „helenski“ e obrazovan i mo`e da se pridobie zatoa {to im e blizok.

pe~at. se: bela lenta.so sudska vlast. Vladetelot ja predvodi vojskata i sekoga{ se bori vo prviot boen red. tuku se gra|ani na dr`avata. kako znak za borba koristel crveno zname raspnato na vrvot od sarisa. pak. karakteristi~na za periodot na dijadosite: voljata na basilevsot e najvisok zakon. spored Arijan. ednakvi za site makedonski vladeteli. Lentata se vrzuvala i okolu poznatata makedonska kapa kausija. Aleksandar III. prvosve{tenik i sudija. Za vreme na posledniot makedonski basilevs Persej se govori za purpurnata obleka i oru`jeto na Makedoncite. `ezol. Makedonskiot basilevs e vrhoven vojskovoditel. Vladetelskite insignii. Aleksandar III vospostavuva izmenet oblik na staroto ureduvawe – apsolutna monarhija. Makedonskite vladeteli nosele i metalna dijadema (spored materijalnite naodi vo Vergina i vo Beroja). za koja se pretpostavuva deka mu pripa|a na Filip II. Ruf zapi{ale deka Aleksandar mu go predal svojot prsten na Perdika). Makedoncite ne se podanici na dr`avata. {esnaesetgodi{niot Aleksandar e ~uvar na carskiot pe~at. purpurno i crveno zname. za signalizacija vo bitkite koristi belo. odneseni kako plen vo Rim. Basilevsot-sve{tenik pred sekoe politi~ko dejstvuvawe ili na po~etokot na gozbite za vreme na verskite praznici prinesuva `rtvi vo imeto na narodot – prostasija. dijadema. Konstantin VII Porfirogenit zapi{al deka makedonskite vladeteli se oven~uvaat so ko`a od lav {to ja imaat kako kruna i ukras (monetata na Aleksandar Makedonski). Za vreme na vtorata makedonska dinastija Antigonidi. koja imala uloga na kruna. imala dva kraja zavrzani na tilot (na ovoj na~in e pretstaven likot na oktodrahmata na Aleksandar I Filhelen i na tetradrahmata na Filip II). kausija. a koga doa|a vo nekoj grad e do~eku24 . Makedonskiot vladetel zape~atuva dokumenti so prsten-pe~at (spored Diodor i Plutarh. Vsu{nost. Diodor. Makedonskite vladeteli nosat i sve~eno oru`je so koe se zakopuvaat vo carskite grobnici-mogili (primer e mogilata vo Vergina). Vo anti~kite izvori i vo oficijalnite dokumenti (voeni sojuzi. Belata lenta se nosela na glavata. Justin i K. no i prethodnite basilevsi se kitele so dijademi (likovite na Aleksandar I i Filip II na moneti). Aleksandar ispra}a `ito za vojskata na Nearh i go zape~atuva so prstenot. Najpoznata e zlatnata dijadema. povtorno se vra}a staroto ureduvawe – tradicionalnata monarhija. purpurna obleka. ovie gra|ani se zapi{ani kako „Makedonci“. dodeka tatko mu go opsaduva Bizantij. sklu~uvani pome|u Makedoncite i helenskite polisi). a imeto na dr`avata kako „zaednica na Makedoncite“.

podgotvuvani za brz pohod i napad. makedonskata vojska navleguvala kako klin vo neprijatelskiot boen red. koe naj~esto go pretstavuvaat Makedonci pod oru`je. Filipovata dr`ava osobeno zajaknuva koga vo nejziniot sostav vleguvaat oddelni „kne`evstva“ i plemiwa: Elimeja. posebno lavovi (simbolot lav. Taka. pred s¢ bezuslovna poslu{nost. „{uma“ od zbieni kopja. Eordejci. panciri i vooru`ena so me~evi i kopja. Elimejci. preku gradewe visoka svest za me|usebnata povrzanost. Jadroto na makedonskata falanga go so~inuvaat vooru`enite pe{adinci. se razbira. dolgi kopja {to se protegaat preku nekolku voeni redovi. Ruf) zabele`uvaat deka takvo voeno ustrojstvo nemala nitu edna dr`ava vo toa istorisko vreme. drugarstvo i. opremena so {lemovi. a Sobranieto donesuva odluki za smrtna presuda. Istori~arite (Pompej Trog. Filip sproveduva voeni reformi {to imaat golemo socijalno i politi~ko zna~ewe. Glavna cel na voenite reformi e da se sozdade profesionalna vojska. Vo smisla na jaknewe na dr`avata. a toa se makedonskite sarisi. Timfaejci. prisuten na monetite i freskite) ima i religisko-magisko zna~ewe. Svedo{tvo za nivno vklu~uvawe se nazivite na oddelni voeni odredi. bogatstvo i mo}). zgusnati bojni redovi. Polibij. Orestida i Linkestida. po~it. 25 . Falangata e te{ko probojna poradi zdru`enite. Makedonskoto sobranie. vojskovodci. Vojskata na Makedoncite imala i blagorodni~ka kowica (vo antikata kowot e simbol na visoko blagorodie. K. ima golem broj dr`avni~ki kompetencii. Makedonskiot car e vrhoven sudija i go vodi sudeweto pred Makedonskoto sobranie vo uloga na javen obvinitel. ja sozdava pro~uenata makedonska falanga i ja opremuva so bojno oru`je. organizirana kako kompaktna celina. pratenici. Me|u kowicata i falangata dejstvuvaat hipaspisti koi mo`at da se dvi`at polesno od falangistite i naemnicite-vojnici.van so guala (vid na ~a{a) za da napravi `rtva leanka – libatio. Ovie pridru`nici na basilevsot se od blagorodni~ko poteklo i imaat zada~i na sovetnici. Orestidi. pregovara~i. Falangata se razlikuva od helenskiot boen red spored golemata dlabo~ina i oru`jeto. me|u koi najzna~ajno e proglasuvaweto na noviot vladetel. Me|u ovie udarni eskadroni na prvo mesto stoi carskata agema – li~nata garda na carot ili pro~uenite hetajri – carskite pridru`nici (drugari). imeno. nare~eni spored imiwata na plemiwata: Linkestidi. Lovot na divi `ivotni.

pr. Diodor raska`uva za `estokosta na opsadata. Sledniot ~ekor e osvojuvaweto na helenskite kolonii na makedonsko-trakiskiot breg. n.Promisleno i uporno Filip ja jakne voenata mo}. Vo tekot na 356/355 g. ilirskiot Grab i pajonskiot Lipej. pr. se `eni so princezata Olimpijada. za{to ima vojska koja vo sekoj moment e podgotvena za borba. Spored Strabon. pr.e. najzna~ajniot napad e osvojuvaweto na najgolemiot strategiski grad na ovoj breg – Amfipol. pottiknuva i hrabri so vetuvawa i nagradi.2.. koristeweto na zlatoto i srebroto od Pangejskata oblast i kovaweto na srebreni i zlatni moneti (filipiki. po ovie 26 . pr. n. negoviot kow pobeduva na Olimpiskite igri. So prvata faza od ambiciozniot plan na Filip postignata e vnatre{na dr`avna stabilnost. }erka na epirskiot vladetel Neoptolem). Prvata uspe{na bitka Filip ja izvojuva vo 358 g. stater). n.e. helenskite kolonisti. i podgotvuva napad na trakiskiot Herson. pa s¢ do 346 g. zaradi koj atiwanite se ~uvstvuvaat izmameni. protiv ilirskiot vladetel Bardilis. Otkako go osvojuva gradot (357 g. koga Filip gi osvojuva gradovite Abdera i Maroneja. Voenite i politi~kite uspesi na Filip II Pred da trgne na istoriskiot pohod protiv Helada.. atinski sojuznici. Atina vojuva so Filip. osvojuvaj}i ja teritorijata do Lihnidskoto Ezero.e.e. n. a `ena mu Olimpijada go ra|a idniot car – Aleksandar Makedonski (Filip.e.e. Filip II vojuva so Ilirite i Trakijcite za da gi osvoi teritoriite zapadno i isto~no od negovata dr`ava. koe bilo neprijatelski raspolo`eno sprema Atina. Slednite voeni uspesi se slu~uvaat vo tekot na 353 g. pr. Od ovoj nastan. a carot-vojskovoditel e postojano me|u vojskata. 7. izvedena so postojani napadi so voeni ma{ini do samite gradski bedemi. n. Filip go razbiva neprijatelskiot voen sojuz sklu~en pome|u trakiskiot vladetel Ketripor. n. pr.. Istata godina dodeka Filip ja osvojuva Potidaja. gi proteruva onie {to bile neprijatelski raspolo`eni sprema Makedonija.). a so toa i politi~kata sila na makedonskata dr`ava. preku obezbeduvawe na dr`avnite granici i ekonomskata samostojnost na Makedonija i toa so osvojuvaweto na pomorskiot pat. Filip go pridobiva avtohtonoto naselenie. toj dobiva tri radosni vesti: Ilirite se razbieni od negoviot vojskovodec Parmenij. 357 g. a so drugite se odnesuval velikodu{no. So proteruvaweto na politi~kite protivnici. spored Plutarh.

Tebancite i Tesalcite. osvojuvawata na makedonsko-pieriskiot breg na Filip mu bile zna~ajni zatoa {to preku niv makedonskata dr`ava izleguvala na more: osvoena e atinskata kolonija Pidna (357/356 g. vo centralna Evropa i vo ju`na Rusija. pr. Taka. makedonskiot vladetel se spu{ta na jug. 7. go povikuvaat Filipa napomo{ kako „mirotvorec“. me|u koi e i Magnezija. Filip postava makedonski vojski a Tesalcite. poznati niz celiot Mediteran. se soedinuva so tesalskite vojski i trgnuva kon Pagasa. na Halkidik i vo Termajskiot Zaliv.n. Vo tekot na 352 g. Probivot kon teritorijata na helenskite plemiwa Za realizacija na svojata politi~ko-voena programa Filip gi koristi neslogata na helenskite polisi vo Amfiktionskiot sojuz i politi~kite igri i intrigi me|u polisite. n. n. Filip (spored istoriskite izvori) gi napravil Makedoncite gospodari. Filip e izbran za do`ivoten voda~ na Tesalskiot sojuz i ja dobiva najvisokata po~esna titula arhont – vrhoven vojskovoditel na povtorno obnoveniot Tesalski sojuz.3. pr. pla{ej}i se nekoj od nivniot rod da ne dobie pregolema vlast na teritorijata na helenskite polisi. n. gradot go naseluva so Makedonci na koi im dodeluva zemja. ja dr`el pod svoja vlast Trakija i gospodarel nad mnogu gr~ki plemiwa. komu mu pomagaat Atina i Sparta. voobi~aeni za polisnite dr`avi. vo Egipet. vo 353 g. Vo ovaa zlatonosna oblast na planinata Pangej toj go osnova gradot Krenidi. Makedonskiot car se zame{uva vo t. Vo taa nasoka. Filip so makedonska vojska navleguva vo Tesalija. vo Tesalija. „Sveta vojna“ za teritorii okolu svetili{teto Delfi.e.).e. zlatnite rudnici. pr. (vo bitkata Filip go gubi desnoto oko). vo kogo naseluva mnogu makedonski preselnici. gi pot~inil Tribalite. koi mu nosat prihodi od pove}e iljadi talanti. vo znak na blago27 . Prvite golemi voeni uspesi go pravat Filip do taa mera mo}en {to ve}e ne postoi sila koja mo`e da gi spre~i negovite osvojuva~ki pohodi na Helada. Po pobedata nad fokidskiot tiranin Onomarh kaj Kronos Pole. Vo mnogu utvrduvawa. Po osvojuvawata vo Trakija. zapo~nuva da gi koristi za kovewe na zlatnite moneti „filipiki“.osvojuvawa e postavena isto~nata granica na Makedonija so Trakija – rekata Mesta. a otkako ja osvojuva Metona.e. od kade e vlezot vo helenskiot svet. podocna go preimenuva spored svoeto ime – Filipi. a Ilirite i „mnogu dale~ni narodi“ gi prinudil da im pla}aat danok.

). zazema golemo obrabotlivo zemji{te. koja ne mo`e da se pomiri so gubeweto na osvoenite teritorii. koja obezbeduva nejzin probiv i po morskite pati{ta. koja dotoga{ neograni~eno vladee na Egejskoto More. mu gi otstapuvaat dohodite od pristani{tata i pazarite kako ot{teta za voenite rashodi i se zadol`uvaat da mu pomagaat so vojska.000 km. od Termopilite do Propontida. no Filip se odnesuva `estoko i kon niv. Seto ova e pri~ina za brz razvoj na ekonomijata i trgovijata. Na ovoj na~in Filip uspeva da izleze na more na tri mesta: kaj Amfipol. Osvojuvawata na Filip pretstavuvaat pri~ina Demosten da gi napi{e govorite protiv Filip – Filipiki i Olintiki. Voeniot zafat na Filip so koj makedonskiot vladetel zazema teritorija od 1. So ve{ti diplomatski igri Filip ja koristi nemo}ta na Atina i go zazema Olint. rudno bogatstvo i razvieni gradski centri. pr. a so toa £ nanesuva golem udar na atinskata pomorska sila.darnost. sovremenici na makedonskiot car i u~esnici vo site politi~ki i voeni dejstva {to gi prezema Makedonecot Filip II.e. koj poradi po~it kon golemiot filosof e vozobnoven spored novite zakoni. Drugite gradovi na Halkidik mu se predavaat. ima bogati {umi i pasi{ta. Kolku {to Filip napreduva voeno tolku vo Atina se dr`at `estoki politi~ki govori so koi se podgotvuvaat atinskite gra|ani za vojna so Filip. n. So osvojuvawe na centralnata balkanska teritorija Filipovata dr`ava izleguva na more. na Termajskiot Zaliv (Metona) i kaj Pagasa. {to najmalku £ se dopa|a na Atina. se javuva streme` za vodewe zavojuva~ka politika. rodniot grad na Aristotel. Politi~kite govori na Demosten. Filipovata dr`ava gi steknuva site uslovi da stane svetska sila. a gra|anite gi prodava kako robovi (349 g. bujni reki. za Filipovite zazemawa na Olint i na drugite bogati gradovi na Halkidi~kiot Poluostrov. Makedonija gradi sopstvena flota. Isokrat i Ajshin – istorisko svedo{tvo za antagonizmot pome|u Makedonija i helenskite polisi Avtenti~ni i verodostojni istoriski podatoci za vladeeweto na Filip II se nao|aat vo politi~kite govori i vo drugi retori~ki spisi na atinskite politi~ari-retori. za{to i taa gi ima istite hegemonisti~ki te`nenija.4. 28 . go ograbuva i go sramnuva so zemja. Ekspanzionisti~kata politika na Filip direktno ja zagrozuva Atina. 7. Me|u ovie gradovi e i Stagira.

Govornikot smeta deka ova e pogodna prilika 29 . Filip ja izvr{uva svojata dr`avni~ka cel. koj dr`i brojni govori naso~eni protiv Filip: kolku {to raste silata na Filip na bojnoto pole tolku raste i silata na Demosten kako politi~ar. Drugata politi~ka programa. Isokrat kaj Filip II otkriva karakteristiki na hegemon {to e sposoben da ja ponese „golemata“ ideja za panbasileja. za{to strahuva od negovata „tiranska“ priroda i od toa kolku (ne)prijatelski }e se odnesuva so Helenite. bez ogled na ishodot (sre}en za Filip. Ova go pottiknuva Isokrat da razmisluva za avtokratska vlast.5. a od druga strana se pla{i so kolkava doverba }e ja prifatat Helenite ovaa ideja. na {teta i na atiwanite i na Demosten. slavoqubiv i samouveren. Za realizacija na ovaa ideja Isokrat go odbira makedonskiot vladetel Filip. a Demosten do`ivuva politi~ki i li~en poraz. spored koja helenskite polisi bi se obedinile so edna cel – da se spasat od vnatre{nata kriza. Ovie nastani go pretvoraat Atinskoto sobranie vo arena na koja govornicite vodat `estoki bitki za doka`uvawe na nivnite politi~ki stavovi. Me|utoa. so `elba da £ pomogne na Atina. mo}en. no i od opasnosta od nadvore{niot neprijatel. a istovremeno vladetel na dr`ava so koja Helenite imale pove}evekovni „prijatelski“ odnosi. Anti~kiot svet na helenskite polisi podelen pome|u „filipomizi“ i „filipofili“ Pro~ueniot atinski politikolog Isokrat. vo istorijata nivnite imiwa se vrzani vo „dijalekti~ko edinstvo na sprotivnosti“! 7. za Demosten – nesre}en). za koja se zalaga Demosten. no seto toa. no i na helenskata zaednica. i edniot i drugiot se zdobivaat so besmrtna slava.gi zastra{uva atiwanite i gi prinuduva da razmisluvaat kako da mu se sprotivstavat na makedonskiot basilevs. Najvlijatelna politi~ka li~nost i najvlijatelen politi~ki govornik e Demosten. koj vo toa vreme izleguva na svetskata politi~ka scena kako najgolemiot monarh-basilevs. ja zagovara idejata za panhelenizam. ~ija volja i mo} }e se nametne vrz neslo`nite helenski polisi i }e gi obedini vo panbasileja. koja e politi~ki i ekonomski rastroena. paradoksalno. e odbranata na demokratijata i demokratskite polisi od oligarhiskoto i tiranskoto ureduvawe. ednovremeno vakviot poraz go spodeluva i Atina. stariot retor ja prezema ulogata na „sovetodavec“ na makedonskiot basilevs.

Demosten smeta deka glavni vinovnici za lo{ata politi~ka sostojbata na Atina se samite tie. nivnata za~maenost i nebre`nost i deka e krajno vreme da se zainteresiraat za dr`avata i da se napravi finansiski i strategiski plan za vojuvawe so Filipovata dr`ava. Olint i na site okolni mesta. Potidaja. Po predlog na Filokrat.. voedno go slavi kako hrabar vojskovodec koj mo`e da trgne vo vojna protiv persiskiot car..e. zalagaj}i se za Filip. poso~uvaj}i go Filip. mir i sorabotka so helenskite polisi vo borba protiv Filip. koj }e £ koristi na dr`avata mnogu pove}e otkolku vojnata. vo demokratska Atina najgolema poddr{ka ima oportunisti~kata politi~kata programa na atinskiot dr`avnik Evbul i negovite privrzanici. a od druga. Metona. Atina zapo~nuva da vodi dvojna politika. Termopilite. ili kako {to go narekuva „~umata makedonska“. od edna strana. kako i na mnogu drugi gradovi koi vo toj mig bile so Filip. e Atina da sfati deka toj ~ovek (Filip) im e „du{man“ na Helenite. n. i toa kako sojuznik na Teba. da se spre~at Filipovite grabe`i na „nebroeni pari“. Vo Filipikite Demosten so `alewe im ja poso~uva na atiwanite golemata zaguba na Pidna. Vo sredinata na IV vek pr.Atina da se poka`e kako spasitelka na site Heleni od opasnosta {to im se zakanuva od oligarsite i barbarite. atiwanite brzaat da go sklu~at mirovniot dogovor. Od druga strana. Mirovnite pregovori zapo~nuvaat vo Atina kade {to doa|aat. Osnovno. poradi ova Demosten prepora~uva da se vodi „gerilska“ vojna so Filip. Filipovite pratenici. pratenici na Helenite. Herson. Poradi opasnosta deka Filip }e navleze preku Termopilite vo sredna Helada. Imeno. dodeka Filip ima silna i dobro izve`bana vojska na koja atiwanite ne mo`at da £ se sprotivstavat. atiwanite odreduvaat deset pratenici koi }e otpatuvaat vo Pela za da gi razgledaat dvete mo`nosti za mir i za zaedni~kiot interes na atiwanite i Fi30 . Demosten smeta deka Atina ne e vo sostojba da podgotvi pogolema vojska. Vo isto vreme nastapuva i Isokrat. a od druga. deka gi li{uva od nivnoto i deka dolgo vreme besnee. od edna strana. pa duri i sostavuva poslanie do makedonskiot vladetel (Filip) vo koe mu se obra}a kako na dobrotvor koj treba da gi obedini Helenite. koi ja zagrozuvaat slobodata na polisite. a nekoga{ bile atinski kolonii. koja uni{tuva s¢ {to e helensko. fiktiven mir so Filip. naglaska na nivnata programa e – miroven dogovor so Filip. vojuvaweto da se soobrazi so Filipovata strategija. naglasuva Demosten. da se spre~i odveduvaweto na nivnite gra|anite vo ropstvo.

a begalcite od Bojotija i od Fokida se prifa}aat vo gradot. Filip im se nametnuva na helenskite polisi i dobiva najgolemo vlijanie vo odlukite na Amfiktionskiot sovet (sovet organiziran okolu svetili{teto vo Delfi). pr. a potoa 27 dena mirno go ~ekaat Filip. Filip ja dobiva prednosta pri obra}aweto vo Delfiskoto svetili{te. s¢ do Propontida. Od ova vreme Filip stanuva glavna politi~ka li~nost na Balkanot. Demosten smeta deka privrzanicite na Filip se predavnici. Politi~koto re{enie na Atina e. nadevaj}i se na pomo{ i za{tita od Filip. plutokrati. Filip na Atina £ ispra}a ultimativno pismo vo koe. se krie podvi`niot imot. koi se gri`at za gradbite i za za~uvuvawe na hramot. panhelenisti i pobornici za mir. mirot i sojuzot treba da se prifatat kako privremeno re{enie. potkupeni od Filip. Namesto Atina. prvo. bez razlika {to Filip postavuva nepovolni uslovi. Vo makedonskata prestolnina pristignuvaat pratenici od cela Helada.e. kako pobednik vo „Svetata vojna“. pratenicite patuvaat 23 dena do Pela. a od drugata strana – privrzanicite na Demostenovata politika: radikali. Imeno. a toj nema da ~uvstvuva nikakva gri`a za raskinuvaweto na mirovniot dogovor. patrioti. Od 346 g. za da ja otklonat momentalnata opasnost od Filip. Centarot na politi~kite sobitija se prefrla od Atina vo Pela. Demosten konstatira deka Filip ima „prijateli“ vo mnogu helenski gradovi. so {to bi go zavr{ile dogovorot. t. Demosten. Me|u pratenicite se nao|aat politi~arite Filokrat. 31 . drsko i otvoreno. militantni demokrati. oligarsite i del od u~enite sofisti o~ekuvaat ekonomska blagosostojba od ovie dogovori. n. no ima i intelektualci koi od ideolo{ki pri~ini (kako Isokrat) go zastapuvaat Filip i koi od antimakedonskata partija se narekuvani „predavnici“. Vo tekot na mirovnite dogovori sledi Vtoroto prateni{tvo: od Atina se isprateni pratenici vo Pela za da dobijat potvrda od Filip. Vo delfiskite spisoci na hramostroitelite Makedoncite se pratenici na Filip. politi~kata scena na Atina e podelena me|u onie {to se za Filip: filipisti. gi nalaga uslovite za mir: atiwanite }e bidat napadnati ako ne mu se priklonat.lip. nekoi od niv se oficijalni pretstavnici. Po site ovie nastani. Makedonskiot vladetel ja koristi ovaa svoja pozicija i podgotvuva strategija (podocna dobro poznatata imperijalisti~ka taktika divide et impera). izbrani od Filip ili nazna~eni od Makedonskoto sobranie. atiwanite se vo pani~en strav: se evakuira okolnoto naselenie.e. koj vojuva so Kersoblept i gi osvojuva site kreposti na trakiskiot breg. Ajshin i glumecot Aristodem.

Demosten zapo~nuva da povikuva na zaedni~ka odbrana na site Heleni. Filip se gri`i za zacvrstuvaweto na zapadnata i severnata granica i za zajaknuvaweto na makedonskata dr`ava. vojuva i so Dardancite. a so kolonizacijata vo Mala Azija bi se oslobodile Helenite vo Azija i bi se otvoril prostor za da se naselat bezdomnicite od helenskite polisi. pr. mu podigaat bronzena statua na Filip. protiv Ilirite vo koj makedonskiot vladetel osvojuva mnogu novi mesta s¢ do Jadranskoto More. koi ~esto ja napa|aat Makedonija. 32 . Plutokratskoto dejstvuvawe dobiva i ideolo{ka poddr{ka vo retorskite pamfleti na Isokrat. Ovaa vojna bi gi re{ila socijalnite i ekonomski problemi. a Ajshin imoti.kako na primer Filokrat. stanuva sredi{te na poznati umetnici. pr.e. ~ij{to tatko Nikomah e lekar i blizok prijatel na Aminta III. postoi svedo{tvo za eden pohod od 344 g. a na Sparta £ predlaga sojuz protiv zaedni~kiot neprijatel. predupreduva na opasnosta od nego. za{to site se zagrozeni od makedonskiot neprijatel. srebro i tovari drvena gra|a. Mesena i Megalopolis) i povtorno kako „spasitel“ navleguva so svojata vojska. koj go povikuva makedonskiot basilevs da ja prezeme mirovnata uloga vo Helada za da stane dobro~initel na site Heleni i da gi povede vo vojna protiv Persija. sproveduva kolonizacija vo novi oblasti. koj im gotvi „gibel“. za kogo veli deka od Filip dobil zlato. Vo toj mig Atina zaborava na antagonizmot sprema Sparta. gi koristi politi~kite presmetki pome|u Sparta i polisite na Peloponez (Arg.e. Arkadijcite. vo koi naseluva Makedonci. Heleni i Trakijci. dejstvuva i na more.6. Vo makedonskiot dvor kako u~itel na mladiot Aleksandar pristiga filosofot Aristotel od Stagira. Filip odr`uva postojani diplomatski i prijatelski odnosi so mnogu helenski ma`i i politi~ki dejci. Makedonija – dominanten istoriski faktor vo anti~kiot svet Dodeka atiwanite intenzivno se zanimavaat so politi~ki procesi i postojano se vodat sudski parnici. otkako ja zasiluva svojata flota. Pela. kako izraz na blagodarnost. na scena povtorno izleguva Demosten i strasno govori protiv Filip. Voeniot pohod na makedonskiot vladetel prodol`uva kon Peloponez. 7. n. Vo tekot na 433 g. Prestolninata na makedonskata dr`ava. n. kni`evnici i nau~nici.

dobrovolno vleguvaat vo sojuz so Filip. oslobodeni od trakiskata opasnost. izvonredno zna~ajni pati{ta za helenskata trgovija. golemiot car Artakserks Ohos ispra}a pratenici vo helenskite polisi. Za taa cel. So ovie dejstva se zagrozeni atinskite kolonii od golemo zna~ewe – morskite tesneci od Hersones do Bizantion (Dardanelite i Bosfor). pr. zazemaat negativen stav sprema filipistite. za{to raboti vo polza na Filip. a na Atina £ nudi da go obnovat zaedni~koto neprijatelstvo protiv Filip. n. da soberat platenici.e. Najva`en mu e gradot Filipopol. so silna vojska vo nekolku napadi ja osvojuva Trakija. £ nalo`uva danok (desetok) i obvrska da ispra}a vojska za potrebite na Makedonija. Na osvoenata teorija Filip zasnovuva makedonski kolonii so koi ja obezbeduva novata teritorija i gi koristi nivnite prirodni bogatstva. Toga{ Demosten go dr`i svojot najsilen govor protiv Filip – Tretata filipika. n. vo Teba i vo Arg. Davaj}i 33 .Vo naredniot period na politi~kata scena doa|a do golem presvrt: vo politi~kite igri i nastani se vme{uva Persija koja. Govorot ima uspeh. Vo tekot na 340 g. Demosten ja koristi ovaa prilika da go napadne Ajshin kako predavnik i da go obvini za izmamite i za la`nite izve{tai {to gi napravil. Atina zapo~nuva voeni dejstva protiv Filip: im ispra}a voena pomo{ na `itelite na Bizantion. imaj}i ja predvid neslogata i rascepkanosta na helenskite polisi. go osuduvaat na smrt Filokrat za predavstvo i korumpiranost. pa spored toa. sklu~uva sojuz so Teba i gi prezema na Termopilite. s¢ do Crno More. Atiwanite povtorno gi otfrlaat sklu~enite dogovori so Filip. Po naru{uvaweto na mirovniot dogovor pome|u Filip i Atina. edinstvenata zada~a na Sobranieto treba da bide {to polesno i posigurno da se odbranat od Filip. a Demosten e oven~an so zlaten venec. makedonskiot car po~nuva da dejstvuva otvoreno neprijatelski i trgnuva na pohod (342/341 g. vo koja govornikot pora~uva: kone~no da se prifati faktot deka Filip vojuva so nivnata dr`ava i deka toj go kr{i mirot.) vo osvojuvawe na celata isto~na strana na Trakija. Trakija e postavena pod uprava na makedonskiot strateg. potoa Kabile (ili Kalibe) na rekata Tunxa. Persiskiot car im vetuva golema finansiska poddr{ka za da zapo~nat vojna so Makedonecot. pr. a helenskite gradovi. a strahuvaj}i od makedonskiot vladetel. brza da sklu~i sojuz so polisite protiv Filip.e. seloto Beroe (Stara Zagora).

Arkadija. trakiskata dinastija e soborena. n. koj donesuva odluka vo Narodnoto sobranie so koja mu se objavuva vojna na Filip. vodena kaj Hajroneja vo avgust 338 g. Me|utoa. Filip go osvojuva preminot od severna vo sredna Helada. Demosten povtorno e oven~an so zlaten venec. 34 . Ovie uspesi u{te pove}e ja zgolemuvaat popularnosta na politi~arot Demosten. Filip gi naveduva helenskite sojuznici da pomislat deka se povlekuva vo Trakija. So odli~na procena na sostojbite. Seto ova kako da ne go obespokojuva makedonskiot vladetel. Megara. a za tri vo Atina. Ednovremeno vo Teba doa|aat i pratenicite na Filip so namera da gi razubedat tebancite od sojuzot so Atina.e.mu pomo{ na Bizantion. a so predlog zaedno da napadnat na Atika ili da gi propu{tat makedonskite vojski da pominat nepre~eno preku Bojotija. Dilemata vo Tebanskoto sobranie e re{ena po strasnite govori na Demosten. Atinski pratenici na ~elo so Demosten odat vo Teba za da sklu~at sojuz. Vojnata zapo~nuva vo Bojotija. Arkani i Iliri se postaveni vo „vazalen“ odnos. Atina povtorno go osvojuva bosforskiot trgovski pat. Makedonskata falanga napa|a na sojuzni~kite helenski vojski. koi budat ~uvstva na patriotizam i ~estoqubie: helenskite polisi: Evbeja. navodno. Atina i Teba na dvapati imaat voen uspeh kaj Parapotami i Filip ne uspeva da navleze vo Bojotija. a Filip napa|a na Amfis i na Nafpakt i gi uni{tuva ahajskite vojski. so ova Atina oficijalno vleguva vo vojna so Makedonija. Helenskite vojski se povlekuvaat kaj Hajroneja. nastanite po~nuvaat da odat vo polza na Filip. koj se dvi`i po strogo zacrtan plan. Elida i Sparta ostanuvaat nastrana od ovie nastani. Korkira. Mesenija. Po ovie uspesi. od kade samo za eden den mo`e da stigne vo Bojotija. 8. na red e odbranata na severnata makedonska granica napadnata od Skitite i od Tribalite. pr. Kako nagrada za ovie politi~ki aktivnosti vo polza na dr`avata i nejzinite gra|ani. Levkada. a vladetelite na severnite plemiwa Pajonci. za da go zadu{i tamo{noto vostanie. Ahaja i Akarnanija vleguvaat vo sojuz protiv Filipovata dr`ava. Demosten trogatelno go opi{uva ovoj sudbonosen moment za Atina. Bitkata kaj Hajroneja – istoriska presvrtnica vo Stariot svet Vojnata pome|u Filip Makedonski i helenskite polisi zapo~nuva i zavr{uva so edna bitka. Korint.

Po dolgata iscrpuva~ka bitka. rasturawe na Atinskiot pomorski sojuz i vleguvawe na Atina vo nov pomorski sojuz pod hegemonija na Filip. neprijatelite se kazneti so smrt ili so progonstvo. Vo Atina Filip ispra}a svoi pretstavnici. za da im gi soop{tat uslovite za mir. me|u koi se sin mu Aleksandar. a Filip ja sovladuva atinskata vojska. Otkako gi ureduva rabotite vo sredna Helada. a vo korintskata tvrdina e postavena makedonska vojska. {to zna~i makedonska kontrola vrz uvozot na `itoto. Filip ima 30. ishodot e – golemi zagubi za helenskite polisi. vojskovodecot Antipatar i Alkimah. Ahajskite polisi na Peloponez poedine~no sklu~uvaat sojuz so Filip. Vo mnogu polisi privrzanicite na Filip ja prezemaat vlasta. Me35 . sakaj}i da ja pridobie za natamo{nite politi~ki i voeni dejstva.koi se nao|aat vo hajronejskata ramnina. prinesuva `rtvi. verni i dosledni na nivniot vojskovodec Filip. Filip najsve~eno ja praznuva svojata pobeda. Po slavnata bitka. Vojnicite na Arkadija. Demosten u~estvuva vo bitkata kako hoplit.000 pe{adija. Filip trgnuva kon Peloponez. gi nagraduva site {to se odlikuvale vo bitkata. Skiros. Imbros i Lemnos. dodeka zaginatite atinski vojnici gi pogrebuva so site po~esti. smestuva makedonski vojski i postava oligarhiska vlast. svojata teritorija i sferata na dominacija na ostrovite Delos. a mladiot Aleksandar na ~elo na levoto krilo nasproti tebancite. Nasproti atiwanite stoi Filip so svojata falanga: Filip na desnoto krilo. Samos. no so taa razlika {to makedonskite vojnici se prekaleni vo mnogu bitki. gi predava atinskite zarobenici bez otkup. gi vra}a posmrtnite ostanki na zaginatite borci (za koi posmrten govor dr`i Demosten). Bitkata kaj Hajroneja e eden od pozna~ajnite istoriski nastani za anti~kiot svet zatoa {to po pobedata na makedonskata dr`ava se menuvaat istoriskite tekovi na antikata i zapo~nuva nova epoha vo koja makedonskite vladeteli }e upravuvaat so celiot toga{en civiliziran svet i }e sozdadat nov svetski poredok. najgolemata kazna za Atina e gubeweto na Herson. Filip gi ureduva politi~kite raboti so porazenite: sprema Teba se odnesuva odmazdni~ki. Po primerot na Atina i drugite helenski dr`avi sklu~uvaat mir so pobednikot. sprema Atina (koja bila vo stra{na panika) se odnesuva velikodu{no. pribli`no kolku i helenskata. Megara i Korint se predavaat. gi spaluva mrtvite tela na svoite vojnici. So ovoj nov dogovor Atina ja za~uvuva svojata avtonomija. Aleksandar ja razbiva pe{adijata na tebancite i nivnite sojuznici. Kako sekoj golem osvojuva~.

pak. no Sparta. Filip nema namera da ja uni{ti Sparta. kako prijateli na Atina. Filipovata vojska navleguva vo Lakonija i ja opusto{uva. da presuduva okolu raspravite pome|u sojuznicite i da se proiznesuva za kr{ewe na dogovorot. deka }e trgnat napomo{ i }e vodat vojna so onie {to go naru{uvaat op{tiot mir. da izdava zakoni.n. Filip e izbran za hegemon na Sojuzot. Korintski sojuz. dobivaat atinsko gra|ansko pravo. golemiot basilevs. so sedi{te vo Korint. makedonskiot vladetel taktizira. deka nema da posegnat po carskata vlast na Filip i na negovite naslednici nitu. Kako zaedni~ki vojskovoditel na makedonskata i helenskata vojska. Poznat e del od tekstot na dogovorot koj.. }e bidat protiv dr`avnite uredbi. nare~en „Filip“. zaedno so makedonskata vojska trgnuvaat na pohod protiv Sparta. Filip go planira aziskiot pohod protiv zaedni~kiot neprijatel.e. ne se predava. i pokraj toa {to nema sila da se sprotivstavi. Od druga strana. Antipatar i Alkimah dobivaat po~esni tituli – prokseni na Atina. Na Peloponez vo znak na blagodarnost mu pravat golemi po~esti: vo Megalopol e izgraden pokrien pazar so kolonadi. za{to edinstveno spartancite se sprotivstavuvaat na sojuzot so Makedonija. otkako Filip vospostavuva poedine~ni dogovori so helenskite polisi. so statui na Filip. sepak. pr. kako {to }e im bide pora~ano i kako {to }e zapoveda hegemonot. so odluka za op{t mir. kade {to se donesuva t. za{titnici na atinskite gra|ani koi patuvaat vo Makedonija. n. Esenta 338 g. Sinedrionot e ovlasten da prezema re{enija. na makedonskiot vladetel mu se predadeni mnogu po~esti: Filip i Aleksandar. verojatno poradi istite pri~ini kako i vo slu~ajot so Atina. osven so Sparta. na Filip mu e podignata statua vo ime na blagodarnost..senija i Elida. prifateni od site (u~esnici) koi se zakolnale na mir. „Filipeijon“.e. pretstavuva zakletva na Helenite pred Filip deka nema da dignat oru`je ni na kopno ni na more protiv onie {to ja po~ituvaat zakletvata. 36 . sakaj}i da ja zapazi formata na miroven dogovor. Organiziran e op{t sojuzen sovet – Sinedrion. Po sklu~uvaweto na mirovniot dogovor. na Olimpijada i na sin mu Aleksandar. vsu{nost.. vo Olimpija mu posvetuvaat kru`no zdanie. za glaven vojskovoditel na sojuzni~kite vojski. t. Jasno e deka spored ovoj dogovor Makedonija e apsoluten pobednik i mo`e da postavuva bezuslovni barawa no. na negovite roditeli. vo koj site helenski ~lenki ispra}aat svoi pretstavnici spored proporcionalen princip. gi svikuva site Heleni na sobir vo Korint. Del od dogovorot e za~uvan na dve par~iwa od stela na Akropol.

Na poslednata sve~enost na Filip vo Ajga. pokaneti se gosti od sekade. Vo ovaa nova antimakedonska kampawa se vme{uva persiskiot car Darej III Kodoman. Istovremeno. vo sve~enata procesija. kako i Filip. ja po{te37 . a tolpa narod e sobrana da go vidi najgolemiot vladetel na Evropa. No. a voedno i triumfalna sve~enost vo koja makedonskiot vladetel sakal da gi proslavi site svoi pobedi. so pomo{ na gradovite na Peloponez. gi pottiknuva helenskite polisi na vostanie. koj strahuva od aziski pohod i znae deka uni{tuvaweto na makedonskata mo} }e zna~i i otklonuvawe na opasnosta. kako glaven vojskovoditel na Korintskiot sojuz. Atina e povtorno vo panika. pr. a kako trinaesetta e statuata na Filip.. n. Politi~kite dejstva na Demosten za vreme na Aleksandar III Makedonski i na Antipatar Demosten. pr. go napa|a Filip i go proboduva so keltski me~. Teba. podgotvena vo ~est na `enidbata na }erka mu Kleopatra so bratot na Olimpijada. noseni se statuite na dvanaesette olimpiski bo`estva. Persiskiot car pottiknuva antimakedonsko vostanie vo Helada i im nudi pari~na pomo{ na helenskite polisi. ja sramnuva so zemja Teba. 9. 335 g. organizirani se bleskavi igri. a `itelite gi prodava kako robovi. Vo svoite besedi Demosten izmisluva deka Aleksandar zaginal vo Trakija. Vo ovie planovi glaven pomo{nik e povtorno Demosten koj.e. muzi~ki natprevari. ednakvo kako {to govorel protiv Filip. Pratenicite od Atina nosat zlatni venci i mnogu podaroci za Filip i mlado`encite. vo bitkata so Tribalite. Toga{ eden mlad makedonski aristokrat. Aleksandar III ja prezema ulogata na hegemon na Korintskiot sojuz.. kako `estok neprijatel na makedonskite basilevsi. Aleksandar Epirski. n. a spored dinasti~koto nasledno pravo na Makedonija. bez razlika na helenskite politi~ki pravila i odnosi. Aleksandar se vra}a i. prodol`uva da govori protiv Aleksandar. Narodnoto sobranie na Makedoncite vedna{ go proglasuva Aleksandar III za svoj car. no nastanite se povtoruvaat i Aleksandar. Pavsanij. se obiduva da ja protera makedonskata posada i da vospostavi demokratija. Filip e vo pridru`ba na sin mu Aleksandar i zetot Aleksandar Epirski.e. Denot koga trebalo da se prika`at teatarski pretstavi. Ubiecot e faten i ubien od Filipovite telohraniteli Perdika i Leonat. esenta 336 g.

38 . kako da se ispla{il ili da se izmoril tvrdoglaviot retor. Demosten gi brani svoite politi~ki stavovi i smeta deka vo tie te{ki momenti gra|anite na Atina go odbrale najispravnoto re{enie. Atiwanecot Demad go smiruva Aleksandar. me|utoa Aleksandar bara da mu se predade Demosten. bez razlika {to krajniot ishod e katastrofalen za cela Helada. Demosten smeta deka ne e vreme atiwanite da zapo~nat vostanie i gi spre~uva da im se pridru`at na spartancite.duva Atina. za{to vo vremeto koga Filip gotvel vlast i tiranija nad Helenite. pa toga{ atiwanite }e dobijat mo`nost da se oslobodat. Demosten e vozdr`an. Pred da zamine na aziskiot pohod (proletta 334 g. a Sparta. Dodeka Aleksandar go osvojuva Dale~niot Istok. pr. nim ni{to drugo ne im preostanuvalo osven da se borat za svojata sloboda.e. Od druga strana Demosten.e. koj ostanuva da rakovodi so Makedonija i so Helada. tu`bata e kritika na politi~kata dejnost na Demosten. vo Helada zapo~nuvaat nemiri. ili ve}e sfatil deka helenskite polisi ne mo`at da im se sprotivstavat na makedonskite vladeteli. Sepak.). se obiduva da gi spre~i atinskite brodovi da trgnat kako zasiluvawe na vojskata na Aleksandar. Vsu{nost. nezadovolstvo i ogromno netrpenie sprema makedonskata vlast. Po ovie nastani odnesuvaweto na Demosten se menuva. za Atina pretstavuvaat godini na glad.). n. n. zaedno so drugite protivnici. otfrlaj}i gi site voeni i politi~ki dogovori so Aleksandar. no vojskovoditelot Antipatar. No. stapuva vo vrska so voda~ite na persiskata flota. koi predavstvoto na svoite dr`avnici bi go po~uvstvuvale kako op{to predavstvo. n. Aleksandar apelira Helenite da se vozdr`at od vostanija i pobuni dodeka e otsuten. vostanie e podignato na Rodos. Ajshin podiga tu`ba protiv predlozite Demosten da bide oven~an so zlaten venec zaradi zaslugite {to gi napravil za Atina. brzo go zadu{uva vostanieto na spartanskiot basilevs Agis (330 g. so niv }e trgne protiv Atina. pr. govorej}i deka na ovoj na~in bi se povredile ~uvstvata na atiwanite. Godinite od 330 do 323 pr. Vo apologetskiot govor Za venecot. za{to e obvinet za golem broj gre{ki i za potkup.e. mo`ebi se nadeva deka Aleksandroviot pohod }e propadne. Demosten sramno bega od Atina. smetaj}i deka koga Aleksandar }e se vrati. povtorno osilen.

Na po~etokot na vostanieto Helenite imaat uspeh i makedonskiot strateg Antipatar e opkolen vo tvrdinata Lamija. go prezema svetot. a fenikisko-makedonskata flota ja porazuva atinskata. stariot svet stanuva poinakov. pr. no od razli~en istoriski prostor. Ajtolija i Tesalija pottiknuvaat vostanija vo cela Helada. Vesta za smrtta na Aleksandar pretstavuva mo`nost za osloboduvawe na Helada od makedonskata okupacija. Demosten se vra}a so golemi po~esti.Po smrtta na Aleksandar vo Babilon (13 juni 323 g. ni podobar ni polo{. no sekako sosema razli~en i mnogu po{irok vo ramkite na drugosta i razli~nosta: se rasprsnuvaat dvete drevni kulturi – helenskata i makedonskata. Smrtta na Demosten ozna~uva umirawe na edno burno vreme na `estok antagonizam pome|u Makedoncite i Helenite i `estoka bitka na idei i ideali na tri golemi istoriski li~nosti – Filip. koj ispiva otrov i umira vo hramot na Posejdon. najdobriot helenski strateg Leosten umira. se oblikuva edna nova kultura vrz koja se zasnovuva re~isi celokupnata svetska civilizacija. Demosten i Hiperid. No. go goni Demosten. umiraat sogoreni od tragi~nata volja da go izmenat svetot. toa e veli~estvena bitka so tragi~en kraj: trite istoriski li~nosti od isto istorisko vreme. Po smrtta na dvajcata veliki Makedonci. Ovoj pat uslovite {to gi postavuva makedonskiot pobednik Antipatar se te{ki i porazitelni: Atina mora da ja prifati makedonskata posada vo edna od tvrdinite na Pirej – Munihij i mora da se otka`e od svoeto vekovno demokratsko ureduvawe i da vovede eden vid plutokratska politeja. Taka. a Demosten bega na maliot ostrov Kalaurija.e. no i samata biduva prezemena od „svetot“. Aleksandar i Demosten. porazena e istro{enata polisna Helada. Neumoliviot Antipatar. pobeduva Makedonija. n. 39 . Atina.). nemaj}i nikakvo ~uvstvo sprema Atina i golemiot retor. Najbolna e naredbata da se predadat neprijatelite na Makedonija. Vo ovie presudni momenti atiwanite povtorno mu se obra}aat na glavniot protagonist na nivnoto osloboduvawe – Demosten. Hiperid e faten i surovo kaznet. so protivstavena istoriska energija.

40 .

na 13-godi{na vozrast e podu~uvan od filosofot Aristotel vo maloto mesto Miesa (blizu do Beroja). negovoto vospituvawe.e. odli~no obrazovanie i `elbata za slava i mo}. pr. ovaa bitka e i prvata negova pobeda. Strimon). javawe i lov. Prviot voen pohod na Aleksandar e protiv Majdite (pleme od gorniot tek na r. geometrija. Interesot kon prirodnite nauki }e go natera Aleksandar negovite osvojuva~ki vojni na Persija ~esto da gi pretvora vo istra`uva~ki ekspedicii povrzani so razni disciplini: geografija.). pa tuka go zasnovuva i gradot Aleksandropolis. Od detski godini Aleksandar e vospituvan vo duhot na makedonskata aristokratska tradicija. negoviot svetogled koj{to ja menuva slikata na ~ovekovata istorija. retorika/eristika. botanika.e. Na 16-godi{na vozrast Filip mu ja doveruva prvata politi~ka zada~a – da upravuva so Makedonija (340 g. potrebno e da se znae negovata poteklo. }erka na moloskiot vladetel Neoptolem. Rimjanite mu go davaat prekarot Magnus. biologija. negoviot svetski pohod.ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (336—323) MAKEDONIJA — SVETSKA IMPERIJA Za da se razbere istorijata za Aleksandar Makedonski. tuku carstvo {to }e mu ovozmo`i vojni i dela ispolneti so slava i so ~est. natprevar vo gimnasti~ki ve`bi.e. nitu u`ivawe. n. za{to e „Velikiot“ osvojuva~ na Svetot. posebnata bujna priroda. pr. pr.) dodeka toj e na pohod protiv Bizantion. Ambicijata na mladiot Aleksandar najdobro ja pretstavuva Plutarh (Aleksandar). roden e 356 g. Na 18 godini Aleksandar u~estvuva vo slavnata bitka kaj Hajroneja (338 g. n. etnologija. astronomija. n. negovoto obrazovanie opfa}a: poezija. Postol). 41 . meteorologija. vo Pela (den. Aleksandar e edinstven sin na Filip II i na Olimpijada. koj raska`uva deka Aleksandar ne sakal da dobie od tatko mu nitu bogatstvo. nitu rasko{.

isplaniran u{te od Filip II. makedonskiot car gi prinuduva da gi priznaat odlukite na Korintskiot dogovor so koj Aleksandar ja nasleduva titulata hegemon na Helenite. go proglasuva Aleksandar III za vladetel na Makedonija. zaedno so tatko mu Filip. Aleksandar trgnuva na pohod (334 g. Vojskata na Aleksandar e malubrojna vo odnos na ogromnata persiska vojska. a gradot povtorno go prifa}a ponudeniot miroven dogovor.e. vo izvorite se spomnuvaat i keltskite plemiwa od Jadranot. kako „strateg na Evropa“. gi porazuva vo bitka i nosi odluka Teba da se sramni so zemja. ne ja napa|a.e. Po ureduvaweto na politi~ko-voenite odnosi na Balkanot. Aleksandar so brz mar{ se spu{ta od ilirskata teritorija vo Helada. Aleksandar se vra}a i gi razbiva vo boj. a `ari{teto e vo Teba. koi Aleksandar gi najmil za odbrana na severnata granica na makedonskata dr`ava.500 hetajri. Aleksandar se podgotvuva za pohodot protiv Persija. 300 kowanici od carskata ila. lesno vooru`eni pe{adinci. Helenskite polisi (so isklu~ok na Sparta). Negovata prva voena akcija e naso~ena kon helenskite polisi. zaedno so Egipet i Sirija. gi pobeduva zdru`enite sili na Helenite.) so 40. Na vesta za pobuna na Ilirite. Vojskovoditelot Antipatar ostanuva da upravuva so Makedonija. Po ubistvoto na Filip (336 g. n.000 hipaspisti. otkako ne uspeva da gi ubedi tebancite da se predadat.predvodej}i go levoto krilo na makedonskata vojska protiv „Svetata ~eta“ na tebancite i.000 vojnici. so 12. kade povtorno izbuvnuva antimakedonsko vostanie (pottiknato od Demosten). frla~i na kopja i pra~ka{i. 1. ispra}aat 7. kako i 1. a naselenieto da bide prodadeno vo ropstvo (po{tedeni se samo hramovite i ku}ata na poetot Pindar). koi se obiduvaat da ja otfrlat makedonskata vlast. spored makedonskiot obi~aj. pr.600 voeni brodovi. pa s¢ do Indija. Vo pohodot protiv Tribalite ja pominuva rekata Dunav (335 g.000 helenski hopliti. persiskata vojska e sobrana od golem broj dr`avi i narodi od teritorija na Mala Azija. na ~ie ~elo stoi persiskiot car Darej III Kodoman.000 naemnici i 8.) i gi porazuva i nivnite sojuznici Getite. pr. te{ko vooru`eni falangisti. Poradi politi~ki pri~ini se odnesuva velikodu{no sprema Atina. 3.500 hetajri da ja branat zemjata. od koi jadroto go so~inuva makedonskata falanga so hetajrite: 9. Po ovie voeni uspesi.e. obvrzani so Korintskiot dogovor.000 peyetajri. pr. 5.000 lesno vooru`eni strelci. Pohodot e zabele`an od istori~arite Kalisten i Aristobul 42 . n. n.) Makedonskoto sobranie.000 pe{adinci i 1.

predvodena od maloaziskite satrapi na Lidija.e. n. Aleksandar ja deli vojskata na dva dela: edniot del na ~elo so vojskovoditelot Parmenion da prezimi vo Sard.koi go sledele. davaat otpor (334 g. prvata stanica e drevniot grad Troja. pisateli. Toj dava naredba da se pregazi rekata i zaedno so negovite hetajri napa|a vo najgusto zbienite redovi na neprijatelot. kako i mnogu drugi u~eni (diplomati. a drugiot trgnuva na pohod preku Karija. n. biolozi). so golema persiska vojska. Za Aleksandar ovaa bitka e golem predizvik za da ja poka`e silata na makedonskata vojska i da gi istakne sopstvenite strate{ki sposobnosti. mu go otvora patot na Aleksandar kon Mala Azija. kade vo hramot na Atena Aleksandar prinesuva `rtva. spored edna legenda. Persijcite imaat iljadnici zaginati vojnici i 2. prestolninata na frigiskite kralevi (Gordij i Mida). Prviot voen sudir so persiskata vojska se slu~uva kaj rekata Granik na Propontida (334 g. so svetiot {tit na bo`estveniot Ahilej (sledej}i gi herojskite dela od epot Ilijada). pr.).000 zarobeni od koi naemnicite – Heleni Aleksandar gi ispra}a vo Makedonija na prinudna rabota. posvetuvaj}i £ go na bo`icata svoeto oru`je i zemaj}i go oru`jeto od hramot. Makedonskiot car e do~ekan kako osloboditel od persiskoto ropstvo. helespontska Frigija. so {to go ispolnuva proro{tvoto deka }e zagospodari so Azija. Vojskata na Persijcite.e. Aleksandar go presekuva so me~ nerazvrzliviot jazol na jaremot na ko~ijata na kralot Mida. edinstveno Milet i Halikarnas. kako i gradovite na Ajolida i na Jonija. Pohodot kon Istok Aleksandrovata vojska navleguva vo Mala Azija preku Helespont kaj Sest. Slednata 333 godina celata vojska se sobira vo Gordion. pr. Karija. Po ovie osvojuvawa. Golema Frigija. Pobedata nad persiskata vojska. lidiskiot grad Sard se predava bez borba. Vo `estokata borba Aleksandar e ranet v ramo.). me|u koi e Efes. 43 . pridru`ena od helenskite naemnici-hopliti. Likija i Pamfilija. osvojuvaj}i gi site gradovi i tvrdini. filosofi. 1. gi zazema poziciite na strmiot desen breg i vozvi{enijata okolu rekata taka {to lesno go sledi dvi`eweto na makedonskata vojska. kartografi.

smetaj}i na 44 . pome|u moreto i visokite planini. Persijcite se obeshrabreni koga go gledaat svojot car kako bega od bojnoto pole. Darej ne predviduva deka vakva golema vojska ne mo`e da manevrira vo tesniot prostor na rekata. Aleksandar se odnesuva so dostoinstvo sprema caricata-majka i nejzinite }erki. Slednoto osvojuvawe e utvrdeniot grad Tir.). {titot i nametkata i se vra}a vo persiskiot voen logor kade e i zaplenetoto semejstvoto na Darej. helenski naemnici. vojskata e pridru`uvana od beskraen karavan na koli i baldahini so carskiot harem. Persiskata vojska e ogromna: te{ko vooru`eni pe{adinci. kade {to e postaven Makedonec). Prvata bitka so „golemiot car“ Darej III se slu~uva kaj Is (333 g. Dvi`ej}i se po krajbre`ieto na Mala Azija kon Sirija. levoto krilo so makedonskiot vojskovoditel Parmenion se bori protiv persiskata kowica. okolu 100. tuku £ pomaga na svojata falanga. naj~esto Persijci. koi ja imaat civilnata i voenata vlast (osven vo Lidija.000 vojnici. @rtvite na persiska strana se ogromni. Parmenion e ispraten vo Damask za da go zapleni ogromnoto persisko bogatstvo. Makedonskite vojskovoditeli so makedonska vojska ja kontroliraat osvoenata teritorija. Aleksandar se vra}a i vo tesnecot kaj Is. a od makedonska strana – 300 pe{adinci i 150 kowanici. ne dozvoluvaj}i mu na Darej da go napadne od grb. odbiva da se predade. spored Ptolemaj. kade {to Aleksandar saka da prinese `rtva na vrhovniot fojnikiski bog Melkart (Herakle). Gradot. Aleksandar ne trgnuva vedna{ vo potera po Darej. Aleksandar gi ostava bolnite vojnici vo gradot Is i prodol`uva da gi goni Persijcite. pr. n. a od druga strana.e. Darej uspeva da se spasi. na rekata Pinar se odigruva vtorata golema bitka pome|u Makedoncite i Persijcite. za razlika od nego.Vo osvoenite teritorii Aleksandar naj~esto go zadr`uva postojniot administrativen sistem: satrapiite se osnovni administrativni edinici so koi upravuvaat satrapi. te`ok e sudirot pome|u makedonskata falanga i helenskite naemnici. genijalniot strateg Aleksandar vo od ja postrojuva vojskata vo nov borben red. `enata i decata. Darej trgnuva so vojskata kon Kilikija. stignuva vo Is i gi ubiva makedonskite vojnici. smesten na ostrov. lakot. Makedonskata vojska ja pregazuva rekata i navaluva so stra{en udar. a po zavr{uvawe na bitkata go goni carot do docna vo no}ta. No. no Aleksandar gi zaplenuva negovata borna kola. So ovaa bitka Aleksandar gi osvojuva prednoaziskite zemji na Persiskoto Carstvo. dodeka so finansiskata vlast rakovodat Makedonci. Aleksandar se nafrla na bornata kola na Darej. kowanica.

mo`at da se svrtat i. spored potrebata. so tesalskata kowica. Na ustieto na Nil go osnova (331 g. a vo sredinata na borbenata linija e falangata. Vo tekot na borbata Aleksandar go javnuva svojot star kow Bukefal i zaedno so hetajrite i hipaspistite se vturnuva vo centarot na Persijcite. opkru`en od negovite elitni vojski. gi razbiva. Glavniot udar Aleksandar go naso~uva kon centarot kade {to se nao|a Darej. po dolga opsada. Aleksandar navleguva vo severna Mesopotamija. na levoto krilo. ^elnata borbena linija na Persijcite e zna~itelno podolga od makedonskata. spored drevniot makedonski obi~aj). kade e do~ekan kako osloboditel od Persiskoto Carstvo. ~ija glavna udarna mo} ja so~inuvaat makedonskite kowanici. 3. a Darej povtorno bega od bojnoto pole. Aleksandar go predvodi desnoto krilo. no vojskata pravi ve{ta~ki nasip do ostrovot i. sin na Amon-Ra.svoeto odli~no utvrduvawe. baktriskata. vojskata pominuva preku rekata Eufrat. Aleksandar se odnesuva so posebna po~it sprema egipetskite obi~ai i kultovi i prisustvuva na site ceremonii na koi se pretstavuva kako faraon na Egipet. Osvojuvaweto na Egipet Od Fojnikija Aleksandar trgnuva za Egipet. Vo Memfis egipetskite sve{tenici mu ja predavaat dvojnata kruna na egipetskite faraoni. Tir stanuva makedonska tvrdina. da napravat zatvoren pravoagolen red so glavnata borbena linija. Aleksandar – car na Azija Preku Sirija. zatoa Aleksandar pravi odli~en strate{ki plan so voveduvawe vtor borben red. pred n. persiskata i skitskata kowica. pred n. komanduva Parmenion.).) gradot Aleksandrija (teritorijata na gradot ja iscrtuva so bra{no od ja~men. zad sekoe krilo postava odredi koi. vo slu~aj neprijatelot da gi napadne od grb ili od strana. Indijci na slonovi. so srponosni koli.e.e. kade e svetili{teto na egipetsko-libiskiot bog Amon (kultot na Amon vo Makedonija e posvedo~en kako Zevs-Amon). Istata sudbina ja ima i gradot Gaza. 2. Patuva vo Libiskata Pustina do oazata Siva. na leviot breg na rekata Tigar i kaj Gavgamela za posleden pat se sudiraat dvete golemi vojski (331 g. Aleksandar ne go progonuva zatoa {to ostanuva 45 .

zemji so mnogu surova klima i reljef. pr. 46 . koga prestojuva vo Baktrija i vo Sogdijana se najte{kite godini vo voeniot pohod. palej}i gi carskite dvorci. Periodot od 330 do 327 g. koja ja menuva sudbinata na Persija.. me|u koi se i negovite bliski soborci i prijateli Filota. Vo novoosvoenata persiska prestolnina Ekbatana go ostava stariot vojskovoditel Parmenion. Preku „Persiskata porta“. ubien od persiskiot satrap Bes.e. visokite planini i golemite pustini. n. Aleksandar mu uka`uva najgolemi po~esti na mrtviot persiski car i go pogrebuva vo carskata grobnica vo Pasargada. Makedonskata vojska prodol`uva da se dvi`i na sever kon Hirkanija i Partija. Aleksandar gi osuduva na smrt zagovornicite. negovata borna kola i oru`jeto. Voeniot pohod Aleksandar go prodol`uva kako car na Azija. kade gi obnovuva hramovite razurnati od Kserks. Parmenion. kade se nao|a najbogatata carska riznica (ottuka Aleksandar mu ispra}a na Antipatar vo Makedonija 3000 talanti za vojna so spartancite). Poradi predavstvoto. n. spored Korintskiot dogovor. zaplenetoto persisko bogatstvo mu go doveruva na Harpal. glaven centar na Persiskoto Carstvo. oblasti na jug od Kaspiskoto More. a podocna Klejtos i istori~arot Kalisten. 330g. pr. kade se odnesuva odmazdni~ki. Aleksandar vleguva vo prestolninata na Aheajmenidite – Persepol.da im pomogne na Makedoncite od levoto krilo. Makedonskite vojski ja osvojuvaat i vtorata persiska prestolnina – Suza. i toa poradi divata i surova priroda. Po ovaa golema bitka.e. toa pridonesuva da se sozdade otpor i zagovor protiv Aleksandar. Poznat e brziot naporen mar{ na vojskata koja za edinaeset dena pominuva rastojanie od 600 km i vo Hekantopil go nao|a mrtvoto telo na carot. Golemite napori predizvikuvaat nezadovolstvo i bunt na vojskata. Na 100 km od Gavgamela zapleneti se bogatstvoto na Darej. Aleksandar se proglasuva za car na Azija i carski vleguva vo drevniot grad Babilon. makedonskata vojska e napa|ana od kowi~kite odredi na tamo{nite plemiwa koi vodat gerilska vojna.. a samiot trgnuva vo potera po Darej. aziskiot del na Carstvoto. a so prstenot-pe~at na Darej gi odobruva site naredbi {to se odnesuvaat na isto~niot. Aleksandar kako hegemon na Sojuzot gi raspu{ta helenskite vojski i gi vra}a doma. zakonski naslednik na Persiskoto Carstvo. Osvojuva~kiot pohod na Istok prodol`uva so makedonskata vojska. Vo drevniot grad Egbatana.

000 Makedonci so Persijki.e. krajna Aleksandrija). Svetata svadba vo Suza Vo 324 g. So brodovite komanduva vojskovoditelot Nearh. po negovata smrt. a preku izgradeniot most na Ind se prefrla drugata vojska. pr. na mestoto na pobedata carot go osnova gradot Nikai.000 kowica. vo Sogdijana (Alexandria Eschate – najoddale~ena. Na bregovite na rekata Hidasp. Aleksandar trgnuva na pohod vo Indija so 120.). no i so dolga „povorka“ od pomo{ni slu`bi. Po ovaa pobeda Aleksandar gi prisoedinuva i zemjite od onaa strana na Ind. `eni i deca na vojnicite. vojskata sobrana na sobranie gi odbiva ideite na carot – pohodot da prodol`i vo Indija do rekata Gang i Isto~noto More.e. me|u niv se i site hetajri i samiot Aleksan47 . trgovci. (326 g. drugiot pod vodstvo na Nearh plovi 80 dena po more. koja plovi po rekata Ind. Po bregot na Ind Aleksandar osnovuva nova Aleksandrija. so falangata. Spored Plutarh. Na bregot na Indiskiot Okean vojskite se delat: edniot del pod vodstvo na Aleksandar se dvi`i po kopno. Vra}aweto se odviva vo dva pravca: po edniot trgnuva Aleksandar so flotata. nare~eni Aleksandrii. Aleksandar gradi novi gradovi. pr.) Aleksandar se `eni so edna od najubavite `eni. kralot na Penxab. bornite slonovi. Pokraj osvojuvawata. 4. Za vreme na pohodot se izgradeni i novi brodovi koi zaplovuvaat po rekata Ind. n. makedonskata vojska ja vodi svojata ~etvrta i posledna golema bitka so Por. vo Arija. brodograditeli. celata makedonska vojska se sobira vo Suza. Irankata Roksana koja. Na bregovite na rekata Hifast Aleksandar podignuva dvanaeset `rtvenici na bogovite i stolb na koj pi{uvalo: „Ovde zastanal Aleksandar“. pr. a po drugiot Krater.000 pe{adija i 15.Vo tek na ~etiri godini makedonskata vojska gi osvojuva site zemji od Sredniot Istok. a vo blizina i gradot nare~en Bukefala. gradi pristani{ta i brodogradili{ta. kade {to carot prireduva „Golema sveta svadba“ na koja se ven~avaat 10. n. koj predvodi drug del od vojskata. vo spomen na negoviot slaven kow Bukefal so koj gi izvojuval site svoi bitki.e. vo Baktrija. Vo Baktrija (327 g. del od strelcite i del od Makedoncite koi treba da se vratat vo Makedonija. go ra|a sinot Aleksandar IV. Me|utoa. tehni~ari. n. slu`iteli. prezema ekspedicija za istra`uvawe na deltata na Ind.

Gibraltar). n.dar. najstariot tesnec me|u Evropa i Afrika (den. za niv treba da se gri`i dr`avata. mo}. najmalata }erka na Artakserks. slava. da plovi okolu Arabija i Afrika i da go trasira noviot pat od Atlanskiot Okean do Sredozemnoto More. Epohata vo koja Aleksandar go promenil anti~kiot svet }e ostane zabele`ana kako istorija na herojstva. novi ekspedicii za istra`uvawe na Kaspiskoto More. umira na trieset i tri godini. koj se `eni so dve }erki na Darej. okolu 10. no i so Ohos. no i po~etok na ona {to e najva`no – spojot na 48 . Idejata za svetska imperija Vladeeweto na makedonskiot car Aleksandar ΙΙΙ.000 mladi Iranci.e. 5. na gozbata vo Babilon Aleksandar dobiva treska i po sedum dena. Aleksandar planira natamo{ni pohodi koi imaat mnogu pove}e istra`uva~ki i nau~en karakter otkolku voena cel. a koga }e porasnat. vrateni se vo Makedonija. za pomorsko patuvawe okolu Arabiskiot Poluostrov do Kartagina i do ostrovite na Herakle (ili Melkart). decata da se vospituvaat na makedonski na~in. me|u koi se i satrapite od novoosvoenite zemji so 30. da bidat vrateni vo Makedonija. „Svetata svadba“ ja simbolizira „svadbenata“ zaednica na Stariot svet. sogdiski i skitski strelci na kowi i pe{a~ki odredi koi Aleksandar gi narekuva epigoni. po dvanaeset godini i osum meseci vojuvawe i vladeewe. bogato nagradeni.000 veterani. Aleksandar se podgotvuva da gi pokori Sicilija i Italija. se podgotvuvaat proekti za izgradba na pati{ta i hramovi.. Me|utoa. Po ova. Po golemata taga za smrtta na najbliskiot drugar i soborec Hefajstion. a nivnite novi `eni i deca ostanuvaat vo Azija. Na sve~enosta {to trae nekolku dena prisustvuvaat gosti od celoto carstvo. Aleksandar se vra}a vo Babilon i planira gradewe na pristani{te za iljadnici brodovi. persiski kowanici. na 13 juni 323 g. pr. Ovie planovi propa|aat poradi smrtta na „Velikiot“ vladetel. negoviot slaven pohod i osvojuvaweto na Istokot (Persiskoto Carstvo) e najzna~ajniot del vo istorijata na ~ove{tvoto. vooru`eni i izve`bani za borba na makedonski na~in. Brasida i Parisatida. i po posledniot voen pohod so golemi napori protiv voinstvenite plemiwa vo Medija i vo Suzijana.

na noviot poredok – na idejata za globalizacija vo civilizaciska smisla. odli~en strateg i mudrec. `ivotinskiot svet na pra{umite i pustinite. koi na novoto carstvo mu davaat nov lik. mnogu drugi u~eni i poeti koi od antikata do denes pi{uvaat i go analiziraat. Aleksandar e zapi{an i zapameten kako najgolem svetski vojskovoditel i nepobedliv voin. Aleksandar e golem graditel. biografi. Aleksandar e tvorec na noviot svet. nau~nici. mostovi. istoriski spomenici. Me|u ovie 49 . biolozite ja opi{uvaat prirodata na zemjite i moriwata. Vo svetskata istorija. kulturnite i jazi~nite barieri. florata i faunata na moriwata i okeanite. hramovi. osnoval 77 novi Aleksandrii. {to zaviselo od specifikite na osvoenite narodi. klimatskite uslovi na cela Azija. izgradil pristani{ta. Ogromen e brojot na istoriografi.mnogu kulturi. Velikiot Aleksandar Makedonski gi uriva starite polisni sistemi i ogromnoto Persisko Carstvo za da izgradi novo svetsko carstvo. obo`uvan zaradi herojskite dela. Aleksandar. geografskite i kulturnite obele`ja na osvoenite narodi. prilagodena na razli~nite op{testveni uslovi. Aleksandrovoto svetsko carstvo imal nov politi~ki oblik na ureduvawe i nova kosmopolitska kultura. intenziven protok na idei i lu|e. Aleksandar go izgradil noviot svetski poredok vo koj Makedoncite se nositeli na dr`avnoto ureduvawe – monarhija. no i vo legendite na site narodi od Stariot svet. pa zatoa so sebe vodi ogromen broj u~eni od site oblasti na naukite. filosofski obrazovan. bog za narodite od Afrika i od Azija. Vo Aleksandrovata dr`ava se slu~uva ekspanzija na finansiskiot. go tolkuvaat i go vospevaat Aleksandroviot svetski pohod. za{to sekoj pohod e i ekspedicija vo koja nau~nicite gi prou~uvaat istoriskite. Navistina. Afrika i Azija. Aleksandar e mitski heroj. trgovskiot i stopanskiot `ivot. golemi nau~ni otkritija. narodite na Azija imaat mitski prikazni i likovni pretstavi vo koi Aleksandar e „naturaliziran“ doma{en heroj. Preku osvojuvawata. hronografi. koja i denes e aktuelna. na novata epoha. koi gi spojuvaat narodite na Evropa i Azija i vo golema mera gi nadminuvaat etni~kite. duri i bog vo apoteoza. narodi i dr`avi od tri kontinenti – Evropa. znae deka negoviot pohod ne e samo voen tuku i nau~noistra`uva~ki. geografi. Vo realna istoriska smisla. planeri na voena strategija i stratezi. vodi i golem broj umetnici i grade`nici. koi gi zapi{uvaat prirodnite i kulturnite fenomeni. Ednovremeno.

50 . biografi i hronografi: Plutarh. Polibij. Strabon.u~eni spa|aat anti~kite istoriografi. Diodor. koi gi prezemaat zapisite od zagubenite istoriski spisi na Kalisten. Kvint Kurtij Ruf. Ptolemaj. sovremenici i pridru`nici na Aleksandar. Aristobul. Arijan. Justin.

prostornata i vremenskata granica e u{te pogolema. na anti~kite narodi od Evropa. ima golemo vlijanie na Rimskoto i Romejskoto Carstvo i trae s¢ do krajot na antikata. pretstaven vo simbioza na mnogu kulturi. Rodos. so koja se obedinuva celiot Star svet. ovaa epoha. filosofi. a povtorno e obnovena niz italijanskiot humanizam od XIV do XVI vek. obrazovani lu|e koi se naseleni vo administrativnite. dijadosite – vladetelite na golemite dr`avi vo Evropa. pred n. ovaa epoha go sodr`i isklu~itelniot istoriski fenomen – makedonskata panbasileja. tvorecot na ovaa epoha e Aleksandar Makedonski.FORMIRAWETO NA MAKEDONSKITE CARSTVA PO SMRTTA NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI Ovaa epoha zapo~nuva so vladeeweto na Aleksandar Makedonski (336–323 g. nositelite na ovaa civilizacija se nau~nici. Zna~i. n. ekonomskite i kulturnite centri na Aleksandrija. Antiohija. Zna~i. Pergam.) na makedonskite monarhii osnovani na teritorija na Aleksandrovoto Carstvo. koja sozdava nov na~in na poimawe na Svetot. nea ja odr`uvaat negovite naslednici. od Azija i od Afrika nepravedno se obele`uva so terminot helenizam (germanski – Helenismus.e.) i negoviot pohod na Istok (osvojuvawe na Persiskoto Carstvo).e. ovaa zna~ajna istoriska epoha. vo civilizaciska smisla. ostvaruvawe na idejata na Filip i na Aleksandar Makedonski za ekumenska dr`ava i za edna obedineta civilizacija. misliteli. vo Afrika i vo Azija. a zavr{uva so rimskite osvojuvawa (I vek pr. Vo istoriska smisla. termin na 51 . Imeno.

prisno imenuvan kako „zaedni~ki jazik“ (koine glosa). za{to se sozdava nova kulturna istorija. Glaven istoriski fakt e deka Carstvoto Makedonija e onaa istoriska kategorija pod ~ij pritisok se uriva polisniot sistem i se sozdava era na dinastii i monarhii. prifa}awe na helenskata kultura i koristewe na kodificiran starogr~ki jazik koine). Ptolemaj. koj ja nametnuva potrebata od zaedni~ki svetski jazik za razmena na mislewata. a podocna nivnite naslednici-epigoni. Po smrtta na Aleksandar Makedonski. vlasta ja prezema dinastijata Selevkidi. na Platonoviot i Aristoteloviot filosofski jazik. Zna~i. nasproti novite svetski centri sozdadeni od: Aleksandar. Egipet i Persiskoto Carstvo gi nasleduvaat makedonskite vojskovodci. najbliskite hetajri (vojskovodcite na Aleksandar). Demetrij. Antigon. Lisimah. i pokraj toa {to vo ovoj period helenskite polisi vleguvaat vo zonata na istoriska i kulturna provincijalizacija. vladeteli na novite dr`avi se Makedonci. osvoenite teritorii vo Helada. spored starogr~kiot – e(llhnismov – podra`avawe na helenskiot na~in na `ivot. 52 . sproveduvaj}i ja blagorodnata ideja na Aleksandar Veliki za „Svetata svadba“ me|u narodite. vo Egipet vladeat Ptolemaidite. era na sobirawe duhovni realii i na vtemeluvawe na mnogu nauki. Antioh. po mnogute makedonski vladeteli. Makedonskite vladeteli go prilagoduvale upravuvaweto so novite dr`avi spored op{testvenite priliki i obi~ai na narodite so koi vladeele. Selevk. Perdika. Vo Makedonija i vo Helada vladeat Antipatar i Kasandar. Ovoj epohalen „tranziciski“ vek govori na jazikot na svetskite misliteli. vo sovremenoto izu~uvawe na istorijata se nametnuva nov termin za ovoj epohalen „tranziciski“ vek – aleksandrizam ili makedonizam.istori~arot G. Makedonskata dinastija pretstavuva vtemeluva~ na monarhiskoto ureduvawe ne samo na Rimskoto i Romejskoto Carstvo tuku i na evropskoto monarhisti~ko ureduvawe. ovaa ideja ja apsolvira genijalniot vizioner i sestrano obrazovaniot Aleksandar Makedonski. zapi{ani na dolgi svitoci papirusi i pergamenti vo „aleksandriskite“ centri. era na biblioteki i muzei. a na Istokot. nare~eni dijadosi. Drojzen od XIX vek. Kasandar. prosveteni i prosvetitelski vladeteli. a pri kraj vladetelite od dinastijata Antigonidi. Spored toa. umuvaweto. ideite.

no pred polnoletstvoto. Me|u niv najvlijatelen i najstar e Perdika. nositelot na suverenitetot e makedonskata vojska. po negovata smrt Aleksandar e proglasen za car.. Na krajot. Najvisokite dr`avni funkcii se delat pome|u najvidnite Aleksandrovi vojskovodci: Krater. Imeno. poverenik) i vrhoven zapovednik na carskata vojska. re{enie za noviot vladetel trebalo da donese makedonskata vojska vo Babilon. Fenikija gi zadr`uva svoite doma{ni vladeteli. za{titnik. Od druga strana. ~uvar) upravuva so civilnata vlast nad aziskiot del od Carstvoto i gi podgotvuva site dr`avni raboti. U{te tuka zapo~nuvaat dinasti~kite borbi pome|u makedonskata aristokratija. spored makedonskiot obi~aj. Tir i Gaza sta53 . koj treba da se predade na idniot vladetel. Libija i grani~niot del na Arabija so Egipet. pr.). komu Aleksandar pred smrtta mu go ostava carskiot prsten-pe~at. za{to del od vojnicite na ~elo so Krater zaminale za Makedonija. dodeka se rodi Aleksadar IV. Del od satrapijata Sirija na zapad od Eufrat dobiva Leomedont. Antigon i Nearh go predlagaat Herakle – sinot na Aleksandar i pergamskata princeza Barsina. vedna{ po smrtta na Aleksandar Makedonski. spored istoriskite izvori. se spomenuvaat {estmina hetajri pred odarot na makedonskiot car. a Perdika kako hilijarh (najzna~ajna politi~ka funkcija) i epitrop (namesnik. nezakonski sin na Filip.e. koja vo toa vreme ne e vo celosen sostav. pa zatoa Perdika predlaga da se po~eka poroduvaweto na Roksana. Ptolemaj upravuva so Egipet. za kogo se govorelo deka e mentalno i fizi~ki slab. Aridej. Antipatar i Perdika. i traat za vreme na celiot ovoj period. 310/309 g. makedonskata falanga na ~elo so Meleagar se opredeluva za polubratot na Aleksandar. n. sinot na Roksana (Filip-Aridaj vladee do 317 g. ja obedinuva voenata i civilnata vlast vo Makedonija i helenskite oblasti i obezbeduva ispra}awe regruti vo Azija. „strategot na Evropa“. najbliskite sorabotnici na Aleksandar Makedonski. a del se vo Makedonija so Antipatar. Antipatar. a Ptolemaj saka da formira zaedni~ka uprava od najvisokite vojskovodci. Zna~i. Krater dobiva visoka dr`avna funkcija kako prostates (za{titnik. kako „strateg na Evropa“. No. Makedoncite go prifa}aat za car Aridaj pod imeto Filip III. opolnomo{tenik. i toj e ubien).1. a vo me|uvreme da se odredat regenti koi }e vladeat so Carstvoto. Sudbinata na Aleksandrovoto carstvo po smrtta na carot Sudbinata na novoto carstvo zapo~nuva da se „kroi“ vo persiskata prestolnina Babilon.

nekoi od niv ostanuvaat nezavisni. bez razlika kolkava teritorija vladeel. Ptolemaj. Od najvidnite Aleksandrovi vojnici edinstveno Selevk ostanuva kako zapovednik na hetajrite vo Babilon i ne dobiva satrapija. a sli~na polo`ba ima i Kipar. mu se dodeleni na Leonat. zaedno so Kapadokija i Pontskata oblast ja prezema Evmen. Trakija mu pripa|a na Lisimah. Na jug. koi za vreme na Aleksandar imaat iranski satrapi. Epir. koj mo`ebi kako i drugite vladeteli e zavisen od vrhovnata vlast na Perdika vo Babilon. koja se dvi`ela od Babilon do Libija. So satrapiite Pamfilija i Likija upravuva Antigon Ednookiot i kon niv. Na zapadniot del na Mala Azija trite satrapii. kako sin na Amon-Ra. satrapijata Paflagonija. na sveta zemja koja nikoj od dijadosite ne ja poseduva.. drugi pod kontrola na Perdika. koj e najbliskiot sorabotnik na Perdika. Lidija i helespontska Frigija. sekoj od niv. Isto~nite oblasti se pod voena kontrola na Makedoncite. Osnovnata ni{ka {to gi povrzuvala naslednicite na Aleksandar bila Makedonija. imeno. helenskite oblasti. koj zaedno so Krater vladee vo Makedonija. 1. od edna strana. Zna~i. specijalno e izraboten sarkofagot i e napravena monumentalna pogrebna ko~ija. podocna Antigon ja pro{iruva vlasta i vo Pisidija. kako i so Ilirite. Voenite sudiri pome|u dijadosite Sudirite pome|u dijadosite ne mo`ele da se spre~at nitu so obidite da se podeli Carstvoto i sekoj da dobie dostoen del za vladeewe. Prviot sudir e pome|u Perdika. Veli~estvenata pogrebna povorka. od druga. pr. dodadena e i Fenikija. Edna od najgolemite kavgi pome|u dijadosite e kade }e bide pogreban Aleksandar Makedonski. Vo Babilon bilo dogovoreno Aleksandar da bide zakopan vo oazata Siva. Centralnite oblasti na Carstvoto opfa}aat {est satrapii. Krater i Antipatar. kralot Por vladee so Penxab. 333 g. Tribalite i Agrijanite. nitu so rodninskoto povrzuvawe vo bra~ni zaednici. n.e. Dve godini e podgotvuvana ceremonijata na zakopot. i Antigon. a so satrapijata Indija vladee Pejton. Karija.nuvaat kolonii na makedonski posadi. vo tekot na deset godini ovoj vladetel ja zacvrstuva vlasta vo Mala Azija. naj~esto Makedonija bila pri~inata za nivnite me|usebni sudiri.1. Vrhovnata vlast vo Evropa ja dobiva Antipatar. te`neel da ja osvoi teritorijata na Makedonija i da se proglasi za car na Makedoncite. 54 .

stanuva namesnik so neograni~ena vlast i dobiva zada~a da izvr{i reorganizacija vo dr`avata. Perdika e ubien vo voeniot logor. kako strateg-avtokrator na Evropa. Po smrtta na Perdika vojskata preminuva na stranata na Ptolemaj. kako naslednik na Perdika.e. Noviot pretendent na makedonskiot prestol. No. za da go pogreba Aleksandar vo svoeto carstvo.). Sega Antipatar. Perdika. Po nekolku neuspe{ni obidi vo pominuvawe na rekata. smetaj}i deka kako postar }e se gri`i za carskoto semejstvo. kako najstar i najvlijatelen. no e spre~en od nadojdeniot Nil. Toa go razlutuva Perdika. da zapoveda so aziskite voeni sili. Ptolemaj dobiva neograni~ena vlast vo Egipet. Poliperhont stanuva epimelet (za{titnik) na makedonskite carevi. bez soglasnost od Makedonskoto sobranie. a od druga Poliperhont so Evmen se sudira so vojskata na Antigon vo Mala Azija. go opredelil Poliperhont za svoj naslednik. vo starata prestolnina na Argeadite – Ajga. Kasandar. toj uspeal da ja so~uva i da ja zajakne makedonskata dr`ava. a zdru`enite makedonski vojski vleguvaat vo nov sojuz. Vo novata reorganizacija najgolema mo} dobiva Antigon. na patot do oazata. n. spored makedonskite obi~ai. pak. so namera da izgradi mavzolej. Dve godini po smrtta na Aleksandar brojot na dijadosite se namaluva. mo`ebi sprotivno na makedonskite zakoni. da ja zadr`i vlasta vo osvoenite helenski teritorii. a istovremeno. lu|e od site strani na svetot mu oddavale posledna po~it na Aleksandar Makedonski.sledena e od voena pridru`ba. Antipatar. Vo tekot na 321 g. komandant na kowicata na hetajrite. tehni~ari i graditeli na pati{ta. Sinot na Antipatar. Lisimah i Ptolemaj. veren na tradiciite na Argeadite. Kasandar. majkata na Aleksandar Makedonski. no i poradi nezadovolstvoto na vojskata i vojskovoditelite. stanuva zapovednik na kowicata. koi se borat na teritorijata na Helada. saka da go zazeme mestoto {to go imal tatko mu koj. od edna strana e Kasandar so vojska i flota od Antigon. Ptolemaj ja naso~uva povorkata vo Memfis. smetaj}i go Ptolemaj za najgolem neprijatel. a Antipatar. se povlekuva vo Makedonija. n. koj imal namera Aleksandroviot grob da bide vo Makedonija. posledniot Filipov sorabotnik. i pokraj mnogubrojnite vostanija na helenskite polisi (kako Lamiskata vojna). Toa doveduva do nov sudir me|u dijadosite i do nov voen konflikt. pr. pr.e. so vojskata navleguva vo Egipet. umira na 80-godi{na vozrast (319 g. na strana na Poliperhont e i Olimpijada. zaedno so makedonskite carevi. sega naso~en protiv Poliperhont. na koja Poliperhont £ ja doveruva 55 .

}erka na Filip II.). filosof i u~enik na Aristotel. Vo Babilon mu se uka`ani carski po~esti (Selevk kako satrap e smenet od Babilon i bega kaj Ptolemaj).e. Po ovie nastani. Kasandar stanuva vladetel vo Makedonija (316 g. i vo nejzina ~est. otkako ja osvojuva Pidna. ~udno e kako na majkata na Aleksandar Makedonski ne £ e ovozmo`eno da se brani pred makedonskata vojska. vo koja ima i karavani od kamili.2. koi povtorno se organiziraat. tuku obvinitelite ja ubivaat. Kasandar so vojska navleguva niz Termopilite. Antigon so voena povorka. Za ova surovo se odmazduva Kasandar koj. pr. ja prezema vojskata (zaedno so slonovite {to gi donel Antipatar) i se spu{ta na Peloponez.e. vnuka na Filip II. noviot vladetel osnova u{te eden grad i spored svoeto ime go imenuva Kasandreja. Za da zavladee i so teritorijata na Helada. ja zarobuva Olimpijada i ja predava na sud.) gi likvidiraat Filip-Aridaj i `ena mu Evridika. Za vreme na negovoto otsustvo Olimpijada i Poliperhont (317 g. Aleksandar IV i negovata majka Roksana. gi napa|a Ajtolcite kade e zasolnet Poliperhont i osvojuva nekoi gradovi na Peloponez. Prevlasta na Antigon i na Demetrij I Otkako go sovladuva Evmen. Kako pobednik Kasandar postava makedonska posada vo Atina i za svoj namesnik go opredeluva Demetrij od Faleron. Seto ova predizvikuva strav me|u drugite dijadosi. ja obnovuva Teba. trgnuva na nov pohod kon zapad. Carskoto semejstvo. Kasandar se `eni so Tesalonika. sega protiv Antigon. Filip-Aridaj. `ena mu Evridika i nejzinata majka Kinina sve~eno se pogrebani vo carskata grobnica vo Ajga. pred n. 1. pred n. zaedno so rodnini i prijateli na Kasandar. So golemoto bogatstvo od Istokot. go obvinuva Kasandar za ubistvoto na Olimpijada i za apsewe56 . a Roksana i maloletniot Aleksandar se zarobeni vo Amfipol. Roksana i maliot Aleksandar. Ottuka se upatuva vo Makedonija. Za da stane vistinski car na Makedonija. n. na mestoto na starata Potidaja na Halkidik. Pri opsadata na gradot Tir (315 g. Antigon govori kako edinstven pretstavnik na makedonskite carevi. na Termajskiot Zaliv go osnova gradot Tesalonika. kade se zasolnile Olimpijada. Antigon ja svikuva makedonskata vojska na sobranie za da go re{i pra{aweto za najvisokata vlast.gri`ata za Aleksandroviot sin. Antigon stanuva edinstven vladetel vo Azija.e.

pr. vo koj go vladee Selevk. do polnoletstvoto na Aleksandar IV.e. se proglasuvaat za basilevsi – carevi na onoj del od Carstvoto so koj vladeat. koi ve}e ne se gri`at za carskata familija. mu ispra}a na svojot sin Demetrij I golema flota od 250 broda i pari za naemnici za da navleze vo Atina. zavr{uva vladeeweto na carskata dinastija Argeadi. i na teritorijata na Trakija. i vo Mala Azija i vo isto~noto Sredozemje. a so aklamacija na vojskata se proglasuvaat za basilevsi. Kasandar i Selevk. So toa Carstvoto na Aleksandar e podeleno na pet dela. me|u koi e xinovskata sprava heliopolis. katapulti i balisti (naprava za frlawe kamewa). dodeka na Antigon mu e dadena „cela Azija“.to na maliot Aleksandar i majka mu Roksana i bara da bidat oslobodeni.e. im podiga zlatni statui i im pravi u{te mnogu drugi po~esti i sve~enosti. na~i~kana so ovnovi (naprava za urivawe na yidovi). Vo 311 g. n. visoka 44 metri. Lisimah e gospodar na Trakija. Po pobedata nad makedonskata vojska na Kasandar. koga Kasandar tajno vo Amfipol gi ubiva Aleksandar IV i negovata majka Roksana. Vo Salaminskoto pristani{te se sudiraat vojskite na Demetrij i na Ptolemaj – koj ja gubi bitkata. na devet kata. pr. Antigon i Demetrij zagospodaruvaat so Egejskoto More i so isto~noto Sredozemje.. dijadosite vojuvaat nasekade.. osven isto~niot del. a delovi od negovata vojska i kowica preminuvaat na stranata na Demetrij. Vo periodot od 311 do 301 g. a vo tekot na 307 g. n. n. Demetrij proglasuva osloboduvawe na Atina i vra}awe na nejzinata demokratska vlast.e. n. pr. n.e. Po ovoj primer Ptolemaj. 57 . pr. Ptolemaj na Egipet. Gradot so voodu{evuvawe gi proglasuva Demetrij i Antigon za spasiteli i dobro~initeli. pr. O~igledno e deka so Carstvoto po~nuvaat da vladeat novi vladeteli. Antigon vojuva so Selevk vo Babilonija. Od 310/309 ili 308/307 g. montirana na ~etiri trkala. na podno`jeto na yidovite gradi napravi za opsadi. za{to za prv pat ja primenuva svojata ve{tina na opsaduvawe gradovi. no pri toa u{te edna{ se deli Carstvoto: Kasandar ostanuva strateg na Evropa. sklu~en e miroven dogovor pome|u dijadosite. Demetrij go dobiva svojot slaven prekar Poliorket. Lisimah. vo tekot na 306/305 g. i na onaa na Helada.e. Vo poznatata opsada kaj dobro utvrdeniot grad Salamina.

protiv Antigon i Demetrij.Antigon ne se pomiruva so svojata teritorija i saka da zavladee so Egipet. Pri~inata za porazot mo`ebi e starosta na Antigon. pr. Demetrij navleguva vo Makedonija. upotrebeni se brodovi. pr. n. pr. sklu~en pome|u Filip II i helenskite polisi.400 vojnici). vo 302 g. Za da go blokira Egipet. a ne kako hegemoni. koj ve}e ima osumdeset godini.e. Navistina. n. pr. n. za ~ie pridvi`uvawe bile potrebni 3. Opsadata trae cela godina. Presudnata bitka se slu~uva vo Frigija kaj Ips (302 g.. Kapadokija. sli~no kako i Perdika.e. voeni napravi i xinovski ma{ini (povtorno heliopolisot. koj ne se otka`uva od `elbata da zavladee so celoto carstvo. a Ptolemaj ostanuva vo Egipet. 58 . sekoj so svoj interes. Po ovaa bitka. Po smrtta na Kasandar (297 g. gra|anite na Rodos o~ajni~ki se branat. Mesopotamija i Sirija. pr. Demetrij i se odnesuva kako apsolutist i vo Atina neograni~eno ja izrazuva svojata volja. i toj e spre~en od nadojdeniot Nil. ovoj odli~en vojskovoditel ima najgolema flota vo isto~noto Sredozemje. a Demetrij (305/304 g.). a eden del od negovata vojska preminuva na stranata na Ptolemaj. so taa razlika {to Antigon i Demetrij se zapi{ani kako basilevsi.) ja organizira najgolemata opsada vo istorijata: anga`irana e ogromna vojska. n. Zna~ajna istoriska figura e Demetrij Poliorket. vo koja zaginuva Antigon. sega montiran na osum trkala. Demetrij I Poliorket – noviot car na Makedonija Sojuzni{tvoto i voenite konflikti pome|u dijadosite prodol`uvaat i vo naredniot period. Antigon go napa|a Rodos.e.e. gospodari so Moreto i ima sigurni bazi vo razli~ni delovi na primorjeto. Lisimah i Ptolemaj. se sudira so vojskite na epirskiot vladetel Pir. a na krajot se stasuva do pregovori. Selevk – Ermenija. Po osvojuvawe na gradovite na Peloponez. Po ovaa opsada za Demetrij se govorelo deka nitu eden grad ne mo`e da mu se sprotivstavi. Vo sledniot voen sojuz se zdru`uvaat Kasandar. koj isto taka pretendira za vlast vo Makedonija.e. Demetrij gi povikuva Helenite vo Korint za da potpi{at dogovor za sojuz. n. 2. aziskiot del na Carstvoto povtorno e podelen: Lisimah ja prezema Mala Azija do Tavros. koj so sodr`inata e ist kako onoj od 337 g.).

roden vo Eordaja. a negovata vojska preminuva na stranata na protivni~kiot sojuz.). n. Ptolemaj go nasleduva Ptolemaj Filadelf. sin na Lag. pr. n. koi vladeat vo Makedonija do nejzinoto osvojuvawe od Rim). po sedum godini vladeewe go napa|aat Pir. Demetrij se povlekuva vo Azija i prodol`uva da se bori. drugar i soborec na Aleksandar Makedonski. dr`avata stanuva rimska provincija (Provincija Sirija). i se proglasuva za car na Makedonija.e. pr. pr. No. eden od vernite hetajri na Aleksandar Makedonski. Selevk II (246–226/227). n.e. n.e. n. go nasleduva negoviot sin Ptolemaj 59 . sin na Ptolemaj Lag. sega so golema vojska naemnici. Lisimah i Ptolemaj. I pokraj voenite uspesi i golemata osvoena teritorija (Makedonija i teritorijata na Helada). a Demetrij – Antigon Gonat (eden od dinastijata Antigonidi. po rimskite osvojuvawa. pred n. Selevk – Antioh. Kako po nekoja tradicija. vo II vek pr.) vladee so Egipet. Imeno. teritorijata se sveduva na Severna Sirija i Kilikija. umira kako zarobenik vo Sirija (283 g. Toj se proglasuva za makedonski car zatoa {to gi poseduva Makedonija i Tesalija. Pozna~ajni vladeteli od ovaa dinastija se: Antioh I Soter (281–261). Po negovata smrt Lisimah. Makedonskata dinastija Ptolemaidi (323–30 g. mo`ebi do Aksios.) vladee so Siriskoto Carstvo vo Mala Azija i vo Babilon. pr. 3. Antioh (241–228).e. kogo vojskata go proglasuva za car (280 g. stanuva najmo}niot vladetel na evroaziskiot prostor (na Hersones go gradi svojot grad Lisimaheja). n.e. no sega dvajcata dijadosi Lisimah i Selevk. s¢ do Indija. Antioh II (261–246). sinot na Kasandar. Osnova~ot Ptolemaj. osnova~ot na dinastijata na Ptolemaidite. za makedonski car e proglasen Pir (288/287 g. No i ovoj uspeh zavr{uva tragi~no.e.e. Demetrij uspeva da go ubie Aleksandar. Po ovoj sudir. n. Novata generacija vladeteli-epigoni Od ova vreme zapo~nuvaat da vladeat sinovite na dijadosite – generacijata epigoni.Vo 294 g. no porazen od Selevk. povtorno se sudiraat. Selevk e ubien od Ptolemaj Keraun. Pobednikot Selevk povtorno go obedinuva isto~niot so zapadniot del na Carstvoto i se proglasuva za car na Makedonija.. Demetrij se podgotvuva za novo osvojuvawe na Istokot i za taa cel gradi 500 ogromni voeni broda. pr.e. makedonskata dinastija Selevkidi (312–64 g. pr. taka.). Od 64/63 g. a na Lisimah mu pripa|a isto~na Makedonija.).

po {to caricata se samoubiva. n. Kako vrhoven komandant na kopnenite i morskite sojuzni~ki sili. Antigon II Gonat (277–239) sin na Demetrij II Poliorket i na Fila.) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na Makedonija nad helenskite polisi.). }erka na Antipatar. Gi zacvrstuva granicite na Makedonija. Egipet potpa|a pod rimska vlast i stanuva rimska provincija. Nejziniot `ivot i vladeewe se povrzani so Rimskata Republika. so kogo se bori protiv Oktavijan Avgust. se 60 . se spomenuva kako soseden grad na Stobi. odli~en voen strateg i diplomat. Osnova~i se Antigon Gonat (277–239) i negoviot sin Demetrij II (239–229). zagrozena od Dardancite i povtorno vospostavuva makedonska vlast vo Tesalija. pr. Filip V. vo po~etok vladee kako regent na osumgodi{niot sin na Antigon Gonat. Pozna~ajni vladetelite na Egipet se: Ptolemaj III (246–221). Vojuva vo Hremonidskata vojna (261– 255 g.e. Toj ja zajaknuva pomorskata flota. edna od trite negovi gradovi.e. pr. a niv gi nasleduvaat novata generacija carevi – Antigon Doson (229–222/221). Antigon e qubitel na filosofijata i kni`evnosta.II Filadelf (283–246). n. Makedonskata dinastija Antigonidi pretstavuva II makedonska dinastija vladeteli (277–168 g. Kako dobar vojskovoditel i ve{t diplomat. pr. Antigon III Doson (229–221) e tretiot vladetel od dinastijata Antigonidi.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More. go prezema makedonskiot prestol po pobedata nad Keltite kaj Lisimaheja. koj zaedno so Filip V gi vodi Makedonsko-rimskite vojni. Poslednata bitka vo koja se porazeni vojskite na Kleopatra i na Antonij e kaj Akcij (31 g. vojuva so epirskiot vladetel Pir i ja pro{iruva makedonskata vlast do Korint. no poznat e i kako graditel: Antigoneja. n. posledniot vladetel vo Makedonija. vo ~ie vladeewe Egipet prerasnuva vo najmo}na voena i ekonomska sila na Isto~niot Mediteran.e. Politi~ki ja zacvrstuva dr`avata i ja obnovuva nejzinata dominacija na Balkanot. {to mu ovozmo`uva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral Ptolemaj II (255 g.e. ja obezbeduva severnata granica. so Gaj Julij Cezar i so konzulot Marko Antonij. Ptolemaj IV Filopator (221– 205). Ptolemaj V Epifan (204–180). spored Tabula Pojtingerijana.). n. Po nejzinata smrt. Posledna nasledni~ka od makedonskata dinastija Ptolemaidi e Kleopatra VII (51/52–30). Proglasen e za legitimen vladetel otkako se `eni so majkata na Filip i go posinuva mladiot car. taa e na 12 rimski milji od Stobi na patot za Tesalonika. pr. Filip V (221–179) i Persej (179–168).

Ovaa strategija na po~etokot e uspe{na. Vo 215 g. Lisos i ju`niot del na Korkira.n. 61 . pr.sojuzuva so Ahajskiot sojuz protiv Sparta. Zatoa. gi napa|a Dardancite i vojuva so Medite. no kaj Apolonija makedonskata vojska e porazena i pri povlekuvaweto Filip e prinuden da ja zapali makedonskata flota. sin na Antigon Doson. so {to vospostavuva povtorna dominacija na Makedonija nad helenskite polisi.e. Orik. Slednata godina Filip izvr{uva voen pohod vo Ilirija. vo voeniot pohod na Peloponez gi osvojuva Korint.).). Milet i Hios. pr. kako i ostrovite Samos. Filip osvojuva pove}e krajbre`ni gradovi na Helespont. Po pobedata nad Ilirite vo Gorna Makedonija zaboluva od tuberkuloza i umira. se podgotvuva za nova vojna zaedno so Filip. n. kako i site negovi prethodnici. pr. koja zavr{uva povolno za Makedonija. 4. n. Arg i drugi gradovi i tvrdini vo Arkadija i vo Ajtolija. Za vreme na petgodi{noto primirje. Vodi uspe{ni vojni protiv Dardancite na sever i so Ajatolskiot sojuz na jug. Filip V vleguva vo sojuz so ilirskiot vladetel Demetrij Farski koj. Prvata makedonsko-rimska vojna zavr{uva so miroven dogovor so koj Makedonija gi zadr`uva Lihnidskata oblast i Skodra. no Rimjanite uspevaat da go odbranat gradot Apolonija. pr. So flota od stotina brodovi Filip trgnuva kon Ilirija (216 g. blokirana od rimskite brodovi. I ovoj makedonski car. Voeniot sudir doveduva do t. Filip sklu~uva voen sojuz so Hanibal. Apolonija. so {to nametnuva nova makedonska dominacija nad helenskite polisi. na {esnaesetgodi{na vozrast e izbran za nov car. so obnovenata makedonska flota i vo sojuz so vladetelot Prusija. n. a Rim gradovite Epidamen.e. n. Voenite i politi~ki interesi na Makedonija se sudiraat so ekspanzijata na rimskata dr`ava.e. Voeniot sudir na Makedonija i Rim za vreme na Filip V (221–179) Filip V. se gri`i za mo}ta na Makedonija kako najgolema sila na Balkanot.e. so pet regenti koi vladeat do negovoto polnoletstvo. po neuspe{nite vojuvawa so Rimjanite. sledniot napad Filip go prezema po kopno i go zazema jadranskoto pristani{te Lis (212 g. Prva makedonsko-rimska vojna (215–205 g. neprijatelot na Rim. voedno gi osvojuva i teritoriite okolu Lihnidskoto Ezero.).

Persej. Ohrabren. a 5.) zavr{uva so neuspeh za makedonskata dr`ava. koja napa|a od Ilirija. s¢ do bitkata kaj Kinoskefali (197 g. se podgotvuva za nova vojna so Makedonija.). vodi bitki so Trakijcite. Filip V ja zapaluva carskata arhiva. Triesetiljadna rimska vojska se istovaruva vo Ilirija. 5. Prvite godini od ovaa vojna makedonskata vojska uspe{no £ se sprotivstavuva na rimskata vojska. no za kuso vreme uspeva da ja konsolidira Makedonija i da ja podgotvi za nova vojna so Rim. koga makedonskata falanga. gi obezbeduva severnite granici na Makedonija. Vo tekot na prvata godina od vojnata Persej gi blokira preminite od Tesalija vo Makedonija i go onevozmo`uva probivot na rimskata vojska. pr. sobira ~etiriesetiljadna makedonska vojska i ogromni voeni rezervi za desetgodi{en voen period. Odbranata na Makedonija ne e probiena i so vtoriot rimski napad slednata godina.000 se zarobeni. nosi odluka za vojna. posebno vnimanie posvetuva na razvojot na gradovite. po pobedata nad kartaginskiot vladetel Hanibal. go obnovuva dogovorot so Rim za da bide priznat za car na Makedonija i ja vodi Tretata makedonsko-rimska vojna. Persej (179–168). me|u koi e Atina. pr. Vtorata makedonsko-rimska vojna (200–197 g. Filip mora da se otka`e od site osvoeni teritorii nadvor od Makedonija. i pokraj po~etnite uspesi. Rim £ objavuva vojna na Makedonija (171 g. Vo ovaa vojna Rimjanite napa|aat zaedno so vojskite na Ilirite. n. Persej uspe{no vojuva i so 62 . n. zemjodelieto. a im pomagaat i vojski od helenskite polisi.000 vojnici. potoa Rodos i Pergam. sto~arstvoto i gi obnovuva starite rudnici za zlato i srebro. celosno e razbiena: zaginuvaat 8. Dardancite i od nekoi helenski dr`avi. ekonomijata. n. posledniot makedonski car od dinastijata Antigonidi Ovoj vladetel ja prodol`uva politikata na svojot tatko. na sobirot na Makedonskoto sobranie.e.). pred gradot da padne v race na Rimjanite.e.Od druga strana Rim.e. Imaj}i go predvid najuspe{niot makedonski vladetel Filip II. Kaj Tempe e sklu~eno ~etirimese~no primirje i Filip V so vojskata se povlekuva vo Makedonija. pri povlekuvawe vo Larisa. so dokumenti zna~ajni za Makedonija. pr. Po dolgi podgotovki za vojna.

vo sekoj slu~aj – neuramnote`eno. Noviot rimski napad zapo~nuva pod vodstvo na rimskiot konzul Emilij Pavel (168 g.. Po `estoka i kusa bitka (168 g. najblago re~eno. no nejzinoto realno su{testvuvawe e. Vo 63 . pr.000 Makedonci se ubieni a 6. Voedno treba da se priznae deka svetskata imperija na Aleksandar III Makedonski. Persej se povlekuva vo Pela. a na vra}awe im nanesuva poraz i na Rimjanite kaj Penestija i Ilirija. deka po smrtta na Aleksandar Makedonski prodol`uva istoriski da su{testvuva makedonskata dr`ava. vo koja obete strani vojuvaat so 40. Persej ispra}a 10. koj mu bil sojuznik na Persej. ilirskiot vladetel. odneseni se kako zarobenici vo Rim. i ottamu gi „poplavuva“ i Zapadnoto i Isto~noto Carstvo. Eijon. a drug nejzin del vojuva so ilirskiot vladetel Gencij kaj Skodra. stanuva realno ramni{te za mnogu monarhii od Evropa. nasilno. Kasandreja. makedonskata falanga e razbiena. Persej so celoto semejstvo i ogromno bogatstvo se zasolnuva na ostrovot Samotraki. Po porazot Persej se povlekuva vo Amfipol. Treba da se priznae.e. paradoksalno. jadro na pove}eto humanisti~ki. od Azija i od Afrika.000 vojnici da im pomognat na Amfipol. Persej se povlekuva kaj Pidna. Potoa Makedonija e stavena pod rimski protektorat. pretstavuva virtuelna dr`ava no koja. pa i egzaktni nauki. {to doveduva do makedonski poraz kaj Petra. Na krajot treba da se ka`e deka makedonskata dr`ava e navistina edinstvena vo toga{na Evropa. n.).Dardancite. bogata i dostoinstvena monarhija samo vo vremeto na Filip II Makedonski. eden del od vojskata navleguva preku severna Tesalija i preminot Tempe. no uspeva da go spre~i napreduvaweto na rimskata vojska.000 zarobeni. kataklizmi~no. energija {to silno ja obzema kulturata na noviot svetski gospodar – Rim. n. Me|utoa.e.e. koe e novo `ari{te na svetskata kultura. a silna. Eijon i Antigonija) i po kopno (navleguva vo Dion). Vo tekot na 169 g. probivaj}i se vo narednite vekovi na svetskata istorija. Po osvojuvaweto na Skodra. tokmu vo ovaa istoriska zona se izdiga svetskiot Aleksandrov grad – Aleksandrija. Makedonskite primorski gradovi se napadnati od rimskata flota. koja se protegala od Skitija do Indija. Demetrijada i Kasandreja. kade e zaroben. i celoto negovo semejstvo.). a rimskata vojska ja pusto{i Makedonija. n. 20. vo aleksandriskata Biblioteka se obedinuva celokupnata umstvena energija na Stariot svet. konzulot Mark Filip go napa|a i po more (Tesalonika. Pela. pr. isto taka.000 vojnici. pr. dramati~no.

na negoviot mitski i istoriski heroizam.ova le`i golemata uloga na Aleksandrovite podvizi. Tokmu vrz ovoj Aleksandrov grad – Aleksandrija se vtisnuva „carskiot pe~at“ na Makedonskoto Carstvo. 64 . a so ovaa uloga i Makedonija stanuva energetski topos na svetskata istorija.

n. objavil deka „Makedoncite }e bidat slobodni. Definiraweto na noviot status na Makedonija bilo sankcionirano edna godina podocna vo Amfipol. kade {to konzulot Emilij Pavel. ^etvrtata oblast. vo niven posed }e bidat gradovite i poliwata kako i dotoga{. vklu~uvaj}i ja i Peonija zapadno od Aksij. Teritorijata me|u rekite Aksij na istok i Penej na zapad. vo prisustvo na carot Persej i na makedonskata elita. dodeka na zapad se protegala do rekata Aksij. Vtorata oblast. gi opfa}ala oblastite me|u rekite Strimon i Nest. n. so sedi{te vo Pelagonija. pr.MAKEDONIJA ZA VREME NA RIMSKOTO VLADEEWE (od 168 g. — do krajot na III vek) 1. Makedoncite bile obvrzani da mu pla}aat „danok na rimskiot narod“ i toa „polovinata od onoj {to im go pla}ale na carevite“. vklu~uvaj}i go i regionot isto~no od rekata. so gradovite Edesa i Beroja.) go ozna~ilo krajot na Makedonskoto Carstvo. se grani~ela so Epir. so Pela kako glaven grad. Ilirija. planinata Vermium na sever. Vakvata prividno podarena „sloboda“ imala formalen karakter. Pritoa.e. na istok grani~ela so Strimon. pr. kako i so nezavisnite oblasti Orestida i 65 . so sedi{te vo Tesalonika. Prvata oblast. bez Herakleja Sintika i Bisaltija. dodeka zapadno od Strimon vleguvala cela Bisaltija.e. }e gi koristat svoite zakoni i obi~ai i }e izbiraat sekoja godina svoi magistrati“. zaedno so gradot Herakleja Sintika. vleguvale vo tretata oblast. vklu~uvaj}i gi i oblastite na istok od Nest do rekata Hebros. Teritorijalnata podelba na Makedonija Rimskoto osvojuvawe na Makedonija (168 g. so glaven grad Amfipol. bidej}i Makedonija istovremeno bila podelena na ~etiri oddelni avtonomni oblasti (meridi). Dardanija.

Iskonstruiranata podelba bila naso~ena kon onevozmo`uvawe na obedinuvaweto na Makedoncite i kon spre~uvawe na restavracijata na politi~kata. za kratko vreme vostanatite Makedonci oslobodile pogolem del od teritorijata na Makedonija. voenata i ekonomskata mo} na Makedonija. pr. Makedonija – prva rimska provincija na Balkanot Likvidiraweto na vostanieto na Andrisk bilo prosledeno so ukinuvaweto na site formi na prividna vnatre{na avtonomija. pr.e. 3. Vostanieto na Andrisk (149–148 g. kade {to pod nejasni okolnosti. go zavr{il svojot `ivot. Merkite na Rim predviduvale zabrana na trgovija i vospostavuvawe bra~ni vrski pome|u podelenite oblasti. koi zaemno si trebaat eden so drug“.Dasaretija. a administrativnata podelba na ~etiri oblasti kako merka {to go razoruvala makedonskoto tkivo. kako i na makedonskata elita. Pod vodstvoto na Andrisk. so postojan rimski namesnik so sedi{te vo Tesalonika.e. So odluka na Senatot vo 148 g. kako `ivotno raskinato na delovi. Toa najilustrativno go predo~uva Livij. n.e. 66 . n.. pr. n. so {to propadnal obidot na Makedoncite za restavracija na Makedonskoto Carstvo. 2. Te`nenijata na Makedoncite za restavracija na Carstvoto se odrazile niz {irokata poddr{ka na liderstvoto na Andrisk. Persej bil prefrlen vo zato~eni{tvo vo Alba. n. Prebegnatiot Andrisk bil zaroben i likvidiran. Voveduvaweto na direktna rimska administrativna uprava.e. pr.e. Toa mu ovozmo`ilo na Andrisk da bide oficijalno proglasen vo Pela za makedonski car vo 149 g. n. koj konstatiral deka na Makedoncite „im se gledala Makedonija taka ras~ere~ena. pr. Makedonija bila pretvorena vo rimska provincija.) Novoto ureduvawe Makedoncite go smetale za nametnato. koj se pretstavuval kako sin na posledniot makedonski car Persej. vklu~itelno i na ma{kite deca nad 15-godi{na vozrast. Najpogubnata merka bila prisilnoto odveduvawe vo Rim na carot Persej i negovoto semejstvo. me|u 163 i 161 g. kako i prekinuvawe na rudnata produkcija na zlato i na srebro. Rimjanite uspeale katastrofalno da gi porazat Makedoncite kaj Pidna (148 g.). Upotrebuvaj}i ja taktikata na razdor.

a severna gorniot tek na rekata Aksij. Novite tendencii na Makedoncite za restavrirawe na dr`avata Vo 142 g. najverojatno. kako svoevidno prodol`enie na stariot koinon od vremeto na Makedonskoto Carstvo. Vospostavuvaweto na novata provinciska organizacija ne bilo prosledeno so pogolemi promeni vo zakonite. naso~ena kon iskoristuvaweto na geostrategiskata pozicija na Makedonija na Balkanskiot Poluostrov za 67 .bilo prosledeno so rasporeduvawe na postojani rimski garnizoni. Od 141 g. Meridite i ponatamu bile zadr`ani. pr. Mobilizacijata na Makedoncite bila posledica i od primenata na novata strategija na Rim. Kon provincijata Makedonija bile priklu~eni i Ilirija i Epir. ovoj pat pod liderstvoto na Aleksandar. identifikuvaj}i gi Makedoncite kako mnozinski `iteli na makedonskata teritorija. Rim dozvolil makedonskite gradovi da go zadr`at svoeto staro ureduvawe. bil transformiran vo makedonski koinon (zaednica). So cel da go adaptira novoto municipalno ureduvawe na prethodnite tradicii.e. koi so golemi napori gi sovladale Makedoncite vo 110 g. pr. Iako Makedoncite uspeale da vostanovat kontrola vo oblasta okolu rekata Nest. Dardanci. so {to administrativnata teritorija ja nadminuvala geografskata i etni~kata i se protegala od Jonskoto More na zapad do rekata Nest na istok.) Makedoncite povtorno se mobilizirale protiv rimskata vlast. navremenata intervencija na Rim go li{ila vostanieto od pomasoven karakter i toa bilo brzo likvidirano. Medi i dr. pravele jasno razgrani~uvawe me|u geografsko-etni~kata i provinciskata granica na Makedonija. n. nejzinata ju`na granica bila planinata Olimp. tie go izgubile svoeto politi~ko zna~ewe.e. Za vreme na eden od takvite sudiri (112/111 g. zapo~nal dolgogodi{niot period na re~isi neprekinati napadi na Makedonija od strana na srednobalkanskite plemiwa Skordisci. toa ne bilo dovolno za da stivnat tendenciite na Makedoncite za restavrirawe na Makedonskoto Carstvo. Me|utoa. Ovaa „makedonska vojna“ im sozdavala seriozni problemi na Rimjanite. me|utoa. Rimskite avtori. Denteleti. Makedoncite odnovo vostanale protiv rimskata vlast. pr. Zaedni~kiot sinedrion. 4. n. n.e. koj se povikuval na svoeto carsko poteklo kako sin na Persej. sepak.

realizirawe na ekspanzionisti~kite planovi kon Dunav i kon Mala Azija. Makedonija – prva hristijanska zemja vo Evropa Koga vo 49 g. Koristej}i go vme{uvaweto na pontskiot vladetel Mitridat na Balkanot. Rimjanite so golemi te{kotii gi sovladale pobunetite Makedonci. Rim ja iniciral izgradbata na magistralniot pat Via Egnatija so cel da ja podobri kopnenata komunikacija. {to dopolnitelno go istaknalo strategiskoto zna~ewe na Makedonija. od n. Kon krajot na 49 g. pr. Po prinudnoto napu{tawe na Tesalonika. poradi protestot na Evreite. proglasuvaj}i go za svoj car Eufan. Toj i negovite pridru`nici vedna{ se upatile kon Makedonija za da mu go propovedaat „evangelieto na tamo{niot narod“. Vo toj kontekst. Makedoncite odnovo go manifestirale otvorenoto nezadovolstvo od rimskata vlast so krevawe oru`eno vostanie. Tendencijata za obedinuvawe i obnovuvawe na Carstvoto bila prisutna i vo naredniot period. Vo 88 g. no so izmeneti metodi. Vo Biblijata e posvedo~eno deka Pavle ja izbral Makedonija zaradi videnieto vo koe Makedoncite go povikuvale da dojde vo nivnata zemja za da im pomogne.e. Pavle bil prinuden da go prodol`i misionerskoto patuvawe kon Tesalonika. koi „vo golemi maki so radost“ go primile hristijanstvoto. ~ija{to tendencija bila da se restavrira „Carstvoto na Makedoncite“. Kliment Aleksandriski istaknuva deka so toa Pavle „stanal prenesuva~ na bo`estveniot glas pri obra}aweto na Makedoncite“. Makedoncite oslobodile pogolem del od teritorijata na Makedonija.e. n. koj smetal deka samo ~esniot odnos sprema Makedoncite mo`el da gi osigura interesite na rimskiot narod. Po razotkrivaweto na misijata. {to bilo rezultat i na promenata vo rimskata politika sprema Makedoncite. 5. Toa bilo poslednoto izvorno registrirano vostanie na Makedoncite za osloboduvawe od rimskata vlast. apostolot Pavle ja zapo~nal misijata za prenesuvawe na hristijanskoto u~ewe vo Evropa. prvata zemja {to ja posetil bila Makedonija. Za toa osobeno se zalagal Ciceron. Pavle i 68 . Hristijanskata misija na Pavle nai{la na {irok priem kaj gra|anite. Pavle pristignal vo makedonskiot grad Filipi. osnova~ na prvata hristijanska zaednica vo Makedonija i voop{to vo Evropa. kade ja odr`al i prvata hristijanska propoved na evropska po~va.

pr.). pr. Makedonija vo periodot na Rimskite gra|anski vojni (49–31 g.e. Po napu{taweto na Italija. se odvivalo niz postepen proces.e. n. no naskoro bil prinuden da ja prekine apostolskata misija poradi protestot na gra|anite. Prifa}aweto na hristijanstvoto od Makedoncite. Na toa upatuvaat i poslanijata na Pavle do crkvite vo Filipi i vo Tesalonika. pred n.) Makedonija povtorno se na{la vo fokusot na interesot na rimskata politi~ka elita. a so toa i vo Evropa. Makedonija se na{la vo sredi{teto na Prvata rimska gra|anska vojna. Cezar se vme{al i vo dinasti~kiot sudir na makedonskata dinastija Ptolemeidi.e.. zaedno so pove}e narodi i plemiwa.e. koncentriraj}i go svoeto politi~ko sedi{te vo Tesalonika. pr. Prezemaj}i ja upravata na Makedonija. Pavle gi postavil za~etocite na hristijanskoto organizirawe vo Makedonija. spored zapi{anata crkovna tradicija. Aristarh i Sekund. Vo tamo{nata evrejska sinagoga Pavle prodol`il da go propoveda hristijanstvoto. n. pottiknat od Evreite od Tesalonika.). Po ubistvoto na Cezar (mart 44 g. Nemo}ni za sopstveno voeno-politi~ko organizirawe. 6. Me|u prodol`uva~ite na deloto na apostol Pavle vo Makedonija bile negovite pridru`nici Jason. n. sepak. ) Od 49 g. za {to podocna bil obvinet vo Senatot. kako i negovoto povtorno prisustvo vo Makedonija (56 i 57 g. Strate{kata motivacija na Pompej. koi podocna bile proglaseni za svetci. bil prviot episkop na Tesalonika {to ma~eni~ki nastradal za vreme na imperatorot Neron. vo isto vreme so {irokoto po~ituvawe na paganskite bo`estva. Makedonecot Aristarh.negovite pridru`nici ja prodol`ile hristijanskata misija vo Beroja. {to upatuva na obezbedenata silna poddr{ka od Makedoncite. pr. kade {to bil transferiran re~isi celiot sostav na Rimskiot senat. Po begstvoto od Rim. vojskata na Pompej bila celosno razbiena. Makedoncite aktivno se vklu~ile vo vojskata na Pompej. zagovornicite Mark Junij Brut i Gaj Kasij 69 . Iako onevozmo`en vo celost da ja ostvari apostolskata misija vo Makedonija. promoviraj}i ja Kleopatra VII za nova egipetska carica. Vo re{ava~kiot sudir so Cezar kaj Farsala vo Tesalija (48 g. n. Pompej pristignal vo Makedonija vo zimata 49 g. bila „da sozdade sopstveno carstvo vo Makedonija“. koja izbuvnala po raspadot na sojuzot pome|u Cezar i Pompej.e.

Dion procenuva deka aktivnoto u~estvo na Makedoncite vo vojskata na Brut bilo motivirano od dobivaweto „korist za nivnata zemja“. Rimski mir (Pax romana). Vo dvete posledovatelni bitki kaj gradot Filipi (esenta.). n. {to gi ilustrira nivnite ambiciozni o~ekuvawa od ishodot na gra|anskata vojna. koja bila edinstveniot pretstavnik na makedonskata dinastija Ptolemeidi.).n. Sepak.Longin se naso~ile kon bogatite provincii Makedonija i Sirija. a so toa £ stavil kraj na poslednata makedonska dinastija Ptolemeidi. pr. koi si go odzele `ivotot.e. iako vo zavr{niot period od gra|anskata vojna gi poddr`uvale Antonij i Oktavijan. Brut napravil strate{ka gre{ka po zaminuvaweto vo Sirija.). pred n.e. vo Rimskata Imperija nastapil period na t. Tesalonika bil promoviran vo sloboden grad (civitates liberae). {to vo izvesna mera go odredil i nejziniot kraen ishod. pr. 7. od koi „formiral dve legii. pr. n.) rezultiralo so brzo obezbeduvawe na poddr{kata od Makedoncite. Filipi.e. Voedno Rimjanite zapo~nale da sproveduvaat organizirana kolonizatorska politika vo Makedonija. Makedonija vo periodot na Pax romana Po 31 g. koj rezultiral so krupna pobeda vo klu~nata pomorska bitka kaj Akcij (31 g. Antonij gi navestil svoite imperijalisti~ki planovi. pr. Po presmetkata so Antonij i so Kleopatra VII. Ambiciite na Antonij i negoviot sojuz so Kleopatra predizvikale kategori~en voen odgovor na Oktavijan. Pristignuvaweto na Brut vo Makedonija (kon krajot na 44 g. Makedoncite i ovoj pat ne gi ostvarile planiranite celi. n. Pela i Skupi. koi ja vklu~uvale i Makedonija.) Kasij i Brut bile porazeni. Preku `enidbata so egipetskata carica Kleopatra VII (37 g. Dion. pr. Oktavijan i Lepid im ovozmo`ilo da ja prezemat kontrolata nad Makedonija. koncentrirana vo gradovite Kasandreja. n. koi gi obu~uval za vojna na rimski na~in“. Politikata na Rim 70 . Oktavijan go osvoil i Egipet (30 g. 42 g. so namera da gi zdru`i vojskite so Kasij. {to dopolnitelno ja istaknalo negovata pozicija kako vode~ki makedonski grad. Me|utoa.e. po {to izvr{ile samoubistvo. Toa mu ovozmo`ilo na Oktavijan mo{ne brzo da vospostavi vlast vo Makedonija i na Balkanot. n. Toa na sojuznicite Antonij. Favoriziraweto na makedonskiot koinon od strana na Oktavijan Avgust pridonesuvalo za postepeno smiruvawe na separatisti~kite tendencii na Makedoncite.e.e.

na koja £ naredil da se narekuvaat falangarii“.) i prestojuval vo gradot Pela. {to pretstavuvalo zna~aen segment vo za~uvuvaweto na etni~kata posebnost i kulturnite tradicii vo periodot na rimskoto vladeewe.000 lu|e. Toa mo{ne ilustrativno go poka`uva ~esta {to mu ja uka`ale soluwanite na provinciskiot upravnik Kalpurnij PizonPontifeks so dozvolata da ja nosi makedonskata kapa kausija od vremeto na Aleksandar zatoa {to go odbranil gradot od Trakijcite (11 g. koj go steknal epitetot „Majka na cela Makedonija“. Toj formiral {esnaesetiljadna falanga. n. pr. Vakvata rimska politika korespondirala so odr`uvaweto na kolektivnata memorija kaj Makedoncite za nivnite carevi Filip i za Aleksandar. Imperatorot Mark Antonij Karakala (211–217) postavuval Makedonci na visoki funkcii samo poradi nivnoto etni~ko poteklo.da se sozdava pretstava za slobodno politi~ko izrazuvawe pridonesuvala za postepeno integrirawe na Makedoncite vo rimskata zaednica. bilo simbolizirano i preku glavniot makedonski grad Tesalonika. koj vo Makedonija formiral „falanga od 3. {to bilo prosledeno so za~uvuvawe na etni~kiot identitet i tradicii. Istovetna tendencija spodeluval i imperatorot Aleksandar Sever (222–235).e.e. Po~ituvaweto na Aleksandar Makedonski posebno do{lo do izraz kaj dinastijata Severi (193–235). „sostavena isklu~ivo od Makedonci“.). Od I vek od n. edinstvoto na Makedoncite. Na odr`uvaweto na kompaktnosta na Makedoncite vlijaela i tendencijata na imperatorskite dinastii vo Rim od II i od III vek za imitirawe na Aleksandar (immitatio Alexandri). koja ja narekol „Aleksandrova falanga“. 71 . koja se odrazila na nivniot silen interes za Makedonija. me|u drugoto. Imperatorot Hadrijan (117–138) li~no ja posetil Makedonija (132 g.

72 .

bile formirani novite provincii Tesalija i Nov Epir. ambicijata na Galerij go dovela vo direktna konfrontacija so drugite vladeteli. za kratko vreme. so {to bil navesten po~etokot na sproveduvaweto na novata ideolo{ka politika vo Imperijata. ~ie{to izdvojuvawe od provincijata Makedonija bilo sledeno so reoformuvawe na istoriskite granici na Makedonija. inkorporirana vo novoformiranata dioceza Mizija. Neposredno pred smrtta. koi dovele do raspad na tetrarhijata. se nametnale kako seriozna opasnost. od ~ii{to napadi direktno bila zasegnata i teritorijata na Makedonija. vo koja Makedonija dobila centralna pozicija na Balkanot. Nekolkudeceniskata upravna i ekonomska kriza {to nastapila vo Rimskata Imperija bila nadminata za vreme na imperatorot Dioklecijan (284–305). Galerij nenadejno zabolel i po~inal (311 g. Galerij go objavil ediktot za tolerancija sprema hristijanite. Me|utoa. Makedonija vo periodot na tetrarhijata Periodot na Pax romana bil naru{en vo sredinata na III vek koga Gotite. so {to Rimskata Imperija se pretvorila vo arena na `estoki sudiri. 73 .MAKEDONIJA POME\U ISTOKOT I ZAPADOT (IV–V vek) 1. vo po~etnite godini od IV vek. komu mu bila doverena vo vladenie provincijata Makedonija. Vo ekot na voenite presmetki. Tendencijata na Galerij za poistovetuvawe so Aleksandar Makedonski i za pridavawe te`i{na uloga na Makedonija vo ambicioznite imperijalisti~ki planovi bila manifestirana niz izborot na Tesalonika za negovo glavno sedi{te (298 g. So odluka na Galerij.).). Negovata inovacija so voveduvaweto na tetrahriskoto ureduvawe ja istaknala pozicijata na cezarot i naslednik Maksimijan Galerij (293–311).

2. Makedonija za vreme na Konstantin I (306–337) i negovite naslednici Vo voenite presmetki pome|u tetrarhiskite vladeteli, kako neprikosnoveni lideri na Zapadot i Istokot se nametnale Konstantin I (306–337) i Licinij (308–324). Vo tekot na 317 g. Konstantin uspeal da ja nametne vlasta na pogolemiot del od Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Koncentracijata na politi~kata i voenata vlast vo novoto sedi{te Tesalonika, kako i primenata na tolerantnata religiska politika, zasnovana na Milanskiot edikt od 313 g., mu obezbedile na Konstantin I brzo da gi konsolidira poziciite vo Makedonija. Crkovnite avtori go akcentiraat faktot deka Makedoncite, kako i drugite narodi, mo`ele slobodno da ja po~ituvaat svojata vera, blagodarenie na Konstantin I. Izdignuvaweto na Konstantin kako nesporen vladetel vo Imperijata, po superiornata pobeda nad Licinij (324 g.), bilo prosledeno so zaokru`uvaweto na administrativnite i religiskite reformi. Toa direktno se odrazilo vrz izdignuvaweto na administrativniot status na Makedonija i nejzinoto promovirawe vo dioceza vo 325 g. Zgolemeniot politi~ki status na Makedonija bil prosleden i so nejzinoto raste~ko zna~ewe vo religiskata politika, manifestirano preku presti`nata pozicija na makedonskite episkopski centri pri utvrduvaweto na dogmatskoto definirawe na hristijanstvoto na Vselenskiot sobor vo Nikeja (325 g.). So tendencija da go obezbedi edinstvoto vo slo`eniot region na Balkanot, Konstantin I, neposredno pred smrtta, ja inkorporiral Makedonija kako dioceza vo ramkite na novoformiranata centralna prefektura Italija–Ilirik–Afrika. Me|utoa, mo{ne brzo i so seta `estina se projavila neodr`livosta na edinstvoto na Rimskata Imperija vo dinasti~kiot sudir pome|u sinovite na Konstantin, koi gi sprotivstavile razli~nite politi~ki i ideolo{ki koncepcii na Zapadot i Istokot. Vakvite tendencii posebno se reflektirale vrz Makedonija koja, vleguvaj}i vo politi~ko-ideolo{kata orbita na Zapadot, se na{la na samata granica na novite sferi na vlijanie. Cvrsto zastanuvaj}i zad Nikejskata dogma i zad poziciite na Zapadnata crkva, Makedonija ne otstapuvala od crkovnata opredelba nitu vo periodot na dominacijata na arijanstvoto za vreme na samostojnoto vladeewe na imperatorot Konstancij II (337–361), nitu pri kratkotrajniot obid na imperatorot Julijan (361–363) da go restavri74

ra paganstvoto. Po kratkotrajnoto vladeewe na imperatorot Jovijan (363–364), odbele`ano so restavriraweto na poziciite na hristijanstvoto, od 364 g. Makedonija povtorno vlegla vo politi~kata sfera na zapadnite imperatori. 3. Teodosij I (379–395) i Makedonija Infiltriraweto na Gotite vo Trakija, po krupnata pobeda protiv isto~niot imperator Valens kaj Adrijanopol (378 g.), zna~itelno ja promenilo konstelacijata na Balkanot. Vo funkcija na poefektivno menaxirawe na gotskiot problem, zapadniot imperator Gracijan (367–383) za nov isto~en imperator go nazna~il Teodosij I (379–395). Za taa cel, pokraj isto~niot del od Imperijata, na Teodosij privremeno mu bila doverena i formalnata voeno-administrativna odgovornost za celata prefektura Ilirik. Svojata voeno-politi~ka i ideolo{ka aktivnost od samiot po~etok Teodosij ja fokusiral vrz Makedonija, promoviraj}i go Tesalonika vo privremeno imperatorsko sedi{te (379 g.). Istovremeno vo Tesalonika bilo transferirano i sedi{teto na prefekturata Ilirik od Sirmium. Po prvi~niot uspeh vo voeniot anga`man protiv Gotite vo Makedonija, proletta 380 g., Teodosij pretrpel poni`uva~ki poraz. Esenta istata godina zaboleniot imperator vo Tesalonika li~no bil pokrsten od episkopot Aholij. Vakviot ~in bil komplementaren so Teodosieviot edikt publikuvan vo Tesalonika (fevruari 380 g.), {to pretstavuvalo promocija na dominacijata na Nikejskata dogma vo Imperijata. Po povlekuvaweto na Teodosij vo Konstantinopol (noemvri 380 g.), odgovornosta vo razre{uvaweto na gotskata kriza vo Makedonija i vo administriraweto so prefekturata Ilirik ja prezel zapadniot imperator, vo soglasnost so prethodniot dogovor. Dejnosta na Teodosij se odrazila niz raste~koto zna~ewe na Makedonija za imperijalnite i crkovnite interesi za Zapadot i Istokot. Toa se potvrdilo vo 387 g., koga noviot zapaden imperator Valentinijan II, po begstvoto od Italija poradi uzurpatorot Maksim, go vostanovil imperatorskoto sedi{te vo Tesalonika. Toa bilo prosledeno so transferirawe na sedi{teto na prefekturata Ilirik od Milano vo Tesalonika. Voeno-politi~kiot sojuz pome|u Teodosij i Valentinijan II, sklu~en vo Tesalonika, letoto 387 g., rezultiral so sankcionirawe na permanentniot transfer na prefekturata Ilirik vo politi~kite
75

granici na isto~nata imperija. Prezemaweto na politi~kata odgovornost za prefekturata Ilirik direktno se odrazilo niz administrativnata podelba na Makedonija na dve provincii – Makedonija Prima, so sedi{te vo Tesalonika, i Makedonija Salutaris, so sedi{te vo Stobi, {to so odluka na Teodosij bila efektuirana vo 388 g. Involviraweto vo sreduvaweto na rabotite na Zapadot na Teodosij mu obezbedilo dominatna pozicija vo Imperijata. Me|utoa, nesredenata voena situacija vo Makedonija, kako i krupnoto vostanie {to izbilo vo Tesalonika (390 g.), go onevozmo`ile da go efektuira dogovorenoto formalno izdvojuvawe na prefekturata Ilirik od Italija. Krvaviot masakr vrz soluwanite na koj Teodosij se re{il vo april 390 g., {to rezultiralo so 7.000 `rtvi, go dovel imperatorot do direktna konfrontacija so milanskiot episkop Ambrozij, koj zastanal vo odbrana na interesite na Zapadnata crkva vo Makedonija. Novonastanatata sostojba go navela Teodosij da prifati pomirliv odnos so Zapadnata crkva, kako i da pristapi kon re{itelni akcii za razre{uvawe na gotskiot problem na Balkanot. Uspe{nata voena kampawa protiv Gotite vo Makedonija mu ovozmo`ila na Teodosij i formalno da go promovira Ilirik vo samostojna i permanentna prefektura (392 g.) so sedi{te vo Tesalonika. Me|utoa, predvremenata smrt na Teodosij (395 g.) rezultirala so definitivna podelba na Imperijata na Isto~na (Vizantija) i Zapadna Rimska Imperija, koja bila efektuirana so raspredelbata na vlasta pome|u maloletnite sinovi Honorij i Arkadij. Nedefiniranoto politi~ko-ideolo{ko razgrani~uvawe pome|u dvete imperii go predodredilo `estokiot sudir za politi~ka i crkovna dominacija, koj se koncentriral na Balkanot, posebno vo Makedonija.

4. Makedonija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija Pra{aweto okolu upravata nad Isto~en Ilirik predizvikalo otvorena voena konfrontacija pome|u dvete imperii. So direktnoto involvirawe na Gotite predvodeni od Alarih, vizantiskiot dvor uspeal da ja obezbedi kontrolata vo osporeniot del od Balkanot. Pottiknuvaj}i go pohodot na Alarih vo Italija (401 g.), Vizantija ume{no se oslobodila od gotskoto prisustvo. Istata godina vizantiskiot dvor ja ukinal provincijata Makedonija Salutaris, vospostavuvaj}i edinstvena provincija Makedonija. Naso~uvaweto na Gotite kon Italija i
76

osvojuvaweto na Rim (410 g.) go ozna~ile relativno mirniot period za Vizantija. Vo takvi uslovi, prethodnata voeno-politi~ka konfrontacija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija bila zameneta so zasileniot sudir za religiska supremacija na Balkanot. Ishodot bil determiniran od aktot na papata Inokentij I od 412 g. so koj Tesalonika bil promoviran vo Papski vikarijat, so {iroka jurisdikcija na prostorot na Balkanot. Toa dopolnitelno ja istaknalo pozicijata na Tesalonika, koj pretstavuval politi~ki centar na Vizantija na Balkanot i crkovno sredi{te na Rim vo regionot. Makedonija vo ovoj period zabele`ala i silen ekonomski razvoj, {to se odrazilo i na podemot na gradovite Tesalonika, Filipi, Amfipol, Stobi, Herakleja Linkestiska, Bargala, Lihnid, Skupi, Edesa, Servija, Beroja, koi imale i status na episkopski centri. Golemite fortifikacii, baziliki, vili, javni i privatni gradbi, ilustriraat razvien i bogat gradski `ivot vo makedonskite gradovi vo ovoj period. Makedonija povtorno se na{la vo fokusot na nastanite koga noviot vizantiski imperator Teodosij II (408–450) direktno se involviral vo dinasti~kite promeni vo Zapadnata Rimska Imperija. Obezbedenoto inkorporirawe na Zapaden Ilirik, kako i motivacijata na Teodosij II za vospostavuvawe crkovno vlijanie na Balkanot kako protivte`a na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika, bile pri~ina za transferiraweto na sedi{teto na prefekturata od Tesalonika vo Sirmium (Sremska Mitrovica) vo 437/8 g. Me|utoa, naletot na Hunite na Balkanot ja onevozmo`il realizacijata na planovite na Vizantija, bidej}i sedi{teto na prefekturata Ilirik povtorno bilo vrateno vo Tesalonika (440/1 g.) po begstvoto na prefektot od Sirmium. Probivot na Hunite na Balkanot go prinudil vizantiskiot dvor da inicira novi adminstrativni promeni vo tekot na 448 g. so koi provincijata Makedonija bila podelena na Makedonija Prima i Makedonija Sekunda. Integralen del od novata politika na Vizantija na Balkanot bila i inicijativata za kreirawe nov kult na sv. Dimitrija vo Tesalonika vo sredinata na V vek. Toa se realiziralo preku kreiraweto nova legenda za sv. Dimitrija vo Tesalonika, koja pretstavuvala modifikacija na prethodnata Sirmiumska legenda za sv. Dimitrija so integrirawe na religiskite tradicii na anti~kite Makedonci vo Tesalonika. Zamenata na prethodnoto pagansko bo`estvo Kabiri so noviot hristijanski heroj bila prifatliva za Makedoncite vo periodot na globalnata religiska tranzicija, kako
77

na~in za izrazuvawe na anti~kite tradicii i identitet. Novata vizantiska crkovna politika bila institucionalizirana so izgradbata na crkvata Sv. Dimitrija vo sredinata na V vek, a toa se odrazilo na postepenoto slabeewe na vlijanieto na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika. Po osloboduvaweto od hunskata opasnost so smrtta na Atila (453 g.), Makedonija naskoro bila soo~ena so novi napadi, ovoj pat od Isto~nite Goti. Osobeno seriozni bile pohodite na Gotite vo Makedonija vo tekot na 473/4 i 478/9 g., koga bile razurnati gradovite Stobi i Herakleja Linkestis, {to bilo prosledeno i so izbuvnuvawe na antivizantiski vostanija vo Tesalonika. Diplomatskite napori na Vizantija, sepak, rezultirale so spre~uvawe na utvrduvaweto na Gotite vo prostorot na Makedonija, koi se naso~ile kon Italija vo 488 g. Vo periodot na gotskite napadi vo Makedonija posebno do{la do izraz ulogata na crkovnata elita, koja ja prezela politi~kata reprezentacija na gra|anite vo makedonskite gradovi. Verojatnite veteni privilegii od Vizantija povlijaele za otka`uvawe na lojalnosta kon Rim od strana na makedonskite episkopi za vreme na {izmata pome|u zapadnite i isto~nite crkvi vo periodot 484–518 g. Privremenoto prestanuvawe na funkcioniraweto na Rimskiot vikarijat vo Tesalonika pretstavuvalo direktna posledica na promenata vo crkovnata politika na makedonskata crkovna elita. Sudirot za podelba na sferite na vlijanie pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija, fokusiran na Balkanot, evidentno se reflektiral niz zgolemeniot politi~ki i crkoven status na Makedonija.

78

MAKEDONIJA I SLOVENITE
(od sredinata na VI — do sredinata na IX vek)

1. Pojavata na Slovenite na istoriskata scena Mno{tvoto tradicionalni teorii za potekloto na Slovenite gi identifikuvaat prvobitnite slovenski naselbi zad Karpatite, prete`no vo oblastite okolu mo~uri{tata na rekata Pripet. Opredeluvaweto na t.n. „pratatkovina“ na Slovenite, daleku zad rekata Dunav, generalno se temeli na interpretacijata na svedo{tvoto na Jordanes vo kontekst na potvrduvawe na staroto poteklo na Slovenite i na Antite preku nivnoto poistovetuvawe so Venetite. Povrzuvaweto na Jordanesovata upotreba na terminot Veneti, sodr`an i vo delata na Plinij Stariot, Tacit i Ptolomej, sozdalo preduslovi vo tradicionalnata istoriografija istorijata na Slovenite direktno da se povrze so istorijata na starite Veneti, locirani na prostorot pome|u Balti~koto More, Karpatite i rekata Visla. Me|utoa, pojavata na novite istorisko-arheolo{ki studii za Slovenite (F. Kurta, V. Pol, B. Bardford) go inicira trendot na napu{tawe na dosega{nite teorii za nivnata „pratatkovina“, za anti~koto poteklo na Slovenite i za nivnata migracija. Kriti~kata analiza na Jordanesovata Getika upatuva na zabele`livata tendencija na Jordanes da koristi postari izvori pri interpretacijata na potekloto na Slovenite i za nivno smestuvawe vo konkreten istoriski i geografski kontekst. Komparacijata so drugite svedo{tva za Slovenite, zasnovani i na li~nata percepcija i iskustvo na Prokopij Kesariski, ja nametnuvaat potrebata od napu{tawe na tradicionalnoto istoriografsko poimawe za Slovenite. Ottamu, konkretnoto definirawe na relevatnata pojava na Slovenite na istoriskata scena hronolo{ki treba da se pomesti vo po~etokot na VI vek. Otsustvoto na arheolo{ka potvrda za nekakva depopu79

lacija vo navodnata prvobitna tatkovina na Slovenite i nepostoeweto na arheolo{ki artefakti koi bi upatile na povrzanosta, kako i na nekoja postara kultura od onaa formirana na dolniot tek na rekata Dunav vo VI vek, dopolnitelno ja argumentiraat potrebata za napu{tawe na migraciskata teorija. Eksplicitni izvorni svedo{tva, koi upatuvaat na raste~kiot problem so novite neprijateli, identifikuvani so imeto Sloveni (Sklaveni), postojat duri od vremeto na imperatorot Justinijan I (527–565), no vo niv tie se lociraat vo oblastite severno od rekata Dunav, a ne zad Karpatite.

2. Makedonija vo politi~ko-religiskata koncepcija na Justinijan I Kon po~etokot na VI vek vo Makedonija i vo drugite balkanski provincii na Vizantija nastapile zna~itelni promeni vo socio-ekonomskata i politi~kata struktura. Toa e period koga do{lo do ekonomsko slabeewe na pomalite i srednite gradovi. Procesot na dezurbanizacija ja opfatil i Makedonija, pri {to brojot na gradovite od okolu sto bil namalen na ~etiriesetina. Naporedno so niv opa|ale i ruralnite naselbi, {to dovelo do zabele`itelno namaluvawe na ruralnata populacija. Seto toa povlijaelo i na slabeeweto na ekonomskata infrastruktura vo Balkanskiot Poluostrov. Tesalonika bil eden od retkite gradovi {to go izbegnale procesot na ruralizacija. Vo takvi uslovi, Vizantija kontinuirano se soo~uvala so napadi od varvarskite plemiwa, a linija na razdvojuvawe bila rekata Dunav. Vo prvite decenii od VI vek opasnosta za Vizantija najpove}e se zakanuvala od „Hunite“ ili od „Getite“, so koi vizantiskite avtori generalno gi identifikuvale nomadskite kowanici. Nivnite napadi glavno bile koncentrirani vo Isto~en Balkan, iako vo tekot na 517 g. i Makedonija bila opfatena od opse`niot napad na „getskata“ kowica. Ovoj pohod koincidiral i so katastrofalniot zemjotres {to go razurnal gradot Skupi (Skopje). Prokopij Kesariski vo 518 g. go registriral i prviot napad na Antite koi „`iveele blizu do Slovenite“. Me|u varvarite {to se identifikuvani kako opasnost za Balkanot se spomenuvat u{te i Bugarite i Kutrigurite. So stapuvaweto na Justinijan I na vizantiskiot tron (527 g.) nastapil proces na rekonfiguracija na politi~ko-ideolo{kata strategija na Vizantija, {to bilo prosledeno so korenito redefinirawe na
80

).. Justinijan bil prinuden da ja priznae dominacijata na Rimskata crkva vo Justinijana Prima (545 g. vlijaela vrz prenaso~uvaweto na pohodot na Slovenite kon Dalmacija. predvodena od proslaveniot komandant German. locirano vo okolinata na Skopje. preku transferot na nejzinoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana Prima. vo 81 . Me|utoa. koja po~nala da se realizira od tretata decenija na VI vek. Ovaa administrativno-crkovna inovacija. Slovenite ja pominale vo Dalmacija. Justinijan mu doveril {iroki ovlastuvawa na arhiepiskopot na Justinijana Prima. bila komplementarna so Justinijanovite planovi za preureduvawe na prefekturata Ilirik. takvi {to ja nadminuvale crkovnata kompetencija i ja zasegnuvale civilnata i voenata sfera.bezbednosniot sistem na Balkanot. Integralen del na Justinijanovata koncepcija bilo i izdignuvaweto na statusot na negovoto rodno mesto Taurisium (Taor). „kako na svoja zemja“. Vo negova neposredna blizina Justinijan podignal „veli~estven grad“. Justinijanovata namera za prefrlawe na prefektorijalnoto sedi{te od Tesalonika vo Justinijana Prima ostanala bez prakti~na realizacija. Naskoro sledel i prviot poorganiziran pohod na Slovenite (550 g. nesomneno.). no sepak prodol`il da ja tretira Arhiepiskopijata soglasno so strategiskata vizija za religiska reunifikacija i za poefikasno upravuvawe so balkanskiot region. so direktna cel za osvojuvawe na gradot Tesalonika. Na toa vlijaelo i kompletiraweto na noviot bezbednosen sistem na Balkanot. Dalekuse`nite planovi na Justinijan bile fokusirani kon pretvoraweto na Justinijana Prima vo politi~ki i crkoven centar na Balkanot. Toa se manifestiralo i niz ofanzivnata vizantiska voena strategija. Toa koincidiralo i so novata administrativna reorganizacija. bil promoviran vo arhiepiskopija. imenuvana Justinijana Prima. koj vo 535 g. toa ne ja implicira tendencijata za permanentno naseluvawe na Slovenite. a bila fokusirana kon utvrduvaweto na odbranata na dunavskata granica. so koja provinciite Makedonija Prima i Makedonija Sekunda bile obedineti vo edinstvena provincija Makedonija. Sepak. koga tie za prvpat se nalo`ile kako poseriozna opasnost za Vizantija. kako protivte`a na rimskoto vlijanie preku Vikarijatot vo Tesalonika. sprovedena vo periodot 535–545 g. Me|utoa. pojavata na krupna vizantiska vojska. Justinijanovite intencii korespondirale so prvite samostojni napadi na Slovenite vo 40-tite godini od VI vek. {to pretstavuva prviot izvorno evidentiran slu~aj na prezimuvawe na Slovenite na vizantiska teritorija. Zimata 550/551 g.

koincidira so prviot slovenski napad na gradot Tesalonika. preku implementacijata na impresivnata fortifikaciska dejnost na Justinijan. koi od 581 g.. Kontinuiraniot ~etirigodi{en pohod na Slovenite (581–584). samoto negovo organizirawe uka`uva na serioznite planovi na Slovenite za nivno utvrduvawe vo prostorot na Makedonija i po{iroko na Balkanot. triumfalno nosej}i go so sebe steknatiot bogat plen. Vakviot odbranben koncept na Justinijan se poka`al kako mo{ne efikasen. sepak. Ohrabreni i pottiknati od uspesite na Avarite. pohodot preku Dunav go naso~ile direktno kon Tesalonika.). Vo tekot na 586 g. Arhiepiskop Jovan od Tesalonika vo prvata 82 .sredinata na 50-tite godini od VI vek. Nezavisno od neuspe{niot ishod na napadot. bidej}i od 552 do 577 g. Prvite napadi na Slovenite vo Makedonija i opsadite na Tesalonika Pojavata na Avarite i obezbedenata dominacija vo Panonskata Nizina vo 60-tite godini na VI vek imale su{tinska refleksija na konstelacijata na Balkanot.000 izbrani i iskusni slovenski vojnici (584 g. bile stihijni. Makedonija odnovo bila zagrozena od Slovenite koi.. Kako o~evidec na nastanite. 3. Edinstveno se zabele`ani napadite na Kutrigurite (558/559 i 568 g. registriran od Jovan Efeski. ne e isklu~eno od ovoj period da bile prezemeni i prvite obidi za permanentno naseluvawe na grupi Sloveni vo odredeni regioni na Balkanot. zasednuvaj}i na zemjata „kako na svoja. Iako izvorite eksplicitno ne soop{tuvaat. oblasta na Tesalonika i cela Trakija. Dimitrija od arhiepiskopot Jovan. Vakvite naseluvawa. bez strav kako gospodari“. ekspresno gi pominale cela Elada. najgolem del od Slovenite se vratile vo domovite zad Dunav. Jovan Efeski go evidentiral noviot napad na „prokletiot narod na Slovenite“. preku Trakija. Slovenite prezele nov pohod vo 578 g.). no tie nemale kapacitet za naru{uvawe na utvrdenata voeno-strategiska pozicija na Vizantija. pot~inuvaj}i mnogu gradovi i tvrdini. izvr{en od 5. ovoj pat zdru`eno so Avarite. ne bil registriran nitu eden samostoen napad na Slovenite. probivaj}i se od Dunav. bez planski karakter i imale ograni~en teritorijalen opseg. evidentiran vo ^udata na sv. Po 584 g. do Elada. vklu~itelno i vo Makedonija. arhiepiskopot Jovan izvestuva za nenadejniot napad na Tesalonika.

Napadite na Slovenite bile obnoveni vo tekot na prvite godini od vladeeweto na imperatorot Iraklij (610–641). kako i drugi delovi od Makedonija. {to se odvivala vo septemvri 586 g. manifestirana i so faktot {to soluwanite mo`ele od dale~ina da raspoznaat „odredeni zvuci od varvarskata buka“. Vakvata sostojba ja ilustrira kontinuiranata zakana za gradot. manifestirana i preku begstvoto na episkopite od nivnite sedi{ta. go registrira noviot napad na Slovenite vrz gradot Tesalonika. najverojatno pod rakovodstvo na arhiepiskopot. Po smrtta na imperatorot Mavrikij (602 g. Naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija i obidite za nivno politi~ko obedinuvawe Vizantiskata ofanzivna kampawa na Dunav vo 90-tite godini na VI vek rezultuirala so kratkotrajno otsustvo na slovenski napadi na Balkanot. Oblastite okolu Tesalonika. Anonimniot avtor na ^udata ja 83 . pottiknata od sv. Dimitrija identifikuva stoiljadna slovensko-avarska vojska. Sagudati. a gra|anite uspeale da go zarobat i da go likvidiraat knezot Hacon. Otsustvoto na prefektot na Ilirik vo Tesalonika implicira deka odbranata se dol`ela na samoorganiziraweto na gra|anite. arhiepiskopot Jovan direktno ja pripi{al na „hrabrosta na Makedoncite“. Velegeziti. Toj za prvpat poimeni~no identifikuva oddelni grupi Sloveni – Dragoviti. Obedinuvaweto na ovie slovenski plemiwa vo sojuz predvoden od knezot Hacon za da se osvoi Tesalonika ja ilustrira tendencijata za nivno zdru`eno voenopoliti~ko organizirawe. koi ve}e bile naseleni vo Makedonija i po{irokata okolina na Tesalonika. koja ja opsadila Tesalonika. nesomneno bile izlo`eni na grabe`i od Avarite i od Slovenite pri nivnoto povlekuvawe kon Dunav. 4.). yidinite na gradot i ovoj pat ostanale nesovladlivi za Slovenite. so taa razlika {to tie ovoj pat bile motivirani od planskoto i permenentno naseluvawe na osvoenite teritorii. Sepak. Papata Grigorij I vo svoite pisma ja ilustrira nesigurnata sostojba vo Makedonija i vo Ilirik. Dimitrija vo 515/6 g. nastapil celosen kolaps na dunavskata granica. Arheolo{kite naodi upatuvaat na prekin na `ivotot vo oddelni makedonski gradovi kon krajot na VI vek i vo po~etokot na VII vek.. Zaslugata za odbivaweto na sedumdnevnata opsada od more i od kopno. Anonimniot avtor na II zbirka na ^udata na sv.zbirka na ^udata na sv. Vajuniti i Berziti. Dimitrija.

gi obznanuvaa so pesni ~udata. koi se izvr{ija od spasitelot na gradot i pobedonosecot“. vo vizantiskite izvori bile identifikuvani so op{toto ime „sklavinii“. koi{to bea blizu do nas. Vakvite svedo{tva poso~uvaat deka kultot na sv. Toj pojasnuva deka vo toa vreme „re~isi sekoja godina gradot se sobira{e spokojno vo hramot spasitel na du{ite na svojot pokrovitel. Ovoj segment gi ilustrira rano vospostavenata komunikacija i interakcija pome|u soluwanite i Slovenite od okolinata na gradot. koncentriraj}i gi svoite naselbi vo po{irokata okolina na Tesalonika. implicira deka niz izminatite godini grupi na Sloveni postepeno se utvrdile na pogolemiot del od teritorijata na Makedonija. nosej}i gi so sebe i semejstvata“. Toa bilo pri~ina i za neuspehot na prviot obid za permanentno politi~ko obedinuvawe na Slovenite vo prostorot na Makedonija. {to upatuva na op{tata zagrozenost na vizantiskite pozicii na Balkanot. otkako gi spomnuva{e so himni tie neiska`ani ~uda. Dimitrija za prvpat se spomenuva i intencijata na Slovenite po osvojuvaweto na Tesalonika da se „naselat vo gradot. so radost obznanuvani i od varvarite“. Silniot otpor na soluwanite. po prethodno obezbedenata logisti~ka poddr{ka od Avarite. Dimitrija vo Tesalonika zapo~nal da prodira me|u Slovenite vo 84 . Naselenite slovenski teritorii vo Makedonija. Isidor od Sevilja konstatira deka vo ovoj period „Slovenite ja odzele Grcija“ od Vizantija. Vakvata konstatacija na anonimniot avtor. Noviot napad na Slovenite na Tesalonika sledel vo 618 g. Vo 30-tite godini od VII vek Slovenite prezele u{te eden neuspe{en obid da se probijat vo Tesalonika. uka`uvaj}i deka „onie od spomenatite Sloveni.razotkriva i epizodata vo koja vidni li~nosti na gradot go sokrivale Hacon od gra|anite. koristej}i go zemjotresot {to go pogodil gradot. kako i protokot od more. Dimitrija registrira u{te eden va`en moment. obezbedenite zalihi na `ito i hrana. pokraj so poedine~nite plemenski imiwa. ~ij{to glaven motiv bil prezemaweto na Tesalonika. no i na pretpostavenoto labavo edinstvo pome|u slovenskite subjekti.. bile presudni faktori {to go predodredile neuspehot na ovaa kratkotrajna slovensko-avarska opsada na Tesalonika. Vo vtorata zbirka na ^udata na sv. Anonimniot avtor na ^udata na sv. Neuspe{niot ishod na napadot upatuva na otsustvoto na soodvetna strategija za prezemawe na Tesalonika. ~ii nositeli bile elitite od dvete strani. koj voedno gi identifikuva napa|a~ite kako „na{i sosedi Sloveni“.

koj so izmama go zarobil Prebond pri negoviot prestoj vo Tesalonika. po {to sledela i negovata likvidacija. izvorno registriran. Vo sojuzot. obid na Slovenite za osvojuvawe na Tesalonika. odigruvaj}i va`na uloga vo interakcijata pome|u soluwanite i Slovenite. raspolagaj}i i so sopstveno napraveni opsadni spravi. Kultot. projavenoto needinstvo vo samiot sojuz. Uspe{nata kampawa na vizantiskiot imperator Konstantin 85 .okolinata na gradot u{te vo tekot na 30-tite godini od VII vek. so evidentna tendencija za oformuvawe edinstven politi~ki i dr`aven subjekt vo Makedonija. Me|utoa. vsu{nost. predvoden od „kralot“ (rex) na sklavinijata na Rinhinite. Silnata mobilizacija na makedonskite Sloveni i politi~kite celi izrazeni preku sojuzuvaweto za osvojuvawe na Tesalonika. Ovoj pat Slovenite bile voeno-strategiski mnogu popodgotveni. Prethodnoto slobodno dvi`ewe na Prebond vo Tesalonika potvrduva deka vo izminatiot period bila vospostavena mirna koegzistencija i interakcija pome|u elitite vo Tesalonika i vo sklaviniite. kon koi se priklu~ile i Sagudatite i Dragovitite. Toa go alarmiralo solunskiot prefekt. manifestirano i so povlekuvaweto na Strumjanite neposredno pred napadot. izvr{ile opse`en napad na Tesalonika od more i od kopno. {to go ilustrira zna~itelno povisokoto nivo na politi~ka organiziranost vo i pome|u samite sklavinii. u~estvuvale i Strimoncite (Strumjanite). Toa go potvrduva i op{tiot alarm vo Vizantija. pokraj Rinhinite. nastanat po dvete posledovatelni begstva na Prebond od zato~eni{tvo. Prebond. Ovoj pat Slovenite mnogu popodgotveno pristapile kon planiraweto na napadot vrz Tesalonika. koi na 25 juli 677 g. pretstavuval prvobitna etapa vo procesot na hristijanizacija na makedonskite Sloveni. Tendencijata za politi~ka i voena mobilizacija na makedonskite Sloveni za osvojuvawe na Tesalonika vo tekot na 70-tite godini od VII vek so seta serioznost se manifestirala so formiraweto na noviot voeno-politi~ki sojuz. ja navele Vizantija na neodlo`na voena intervencija. Vakvata postapka na Vizantija go predizvikala gnevot na sojuzenite sklavinii. kako i obezbedenite isporaki na `ito od Velegezitite vo Tesalija. Potvrda za toa e peticijata od pretstavnicite na slovenskite i od solunskite vode~ki lu|e do imperatorot Konstantin IV (668–685) za osloboduvawe na Prebond. se odrazilo na neuspehot i na ovoj posleden. Prifatenite direktni pregovori pome|u imperatorot i slovenskite lideri voedno ja ilustriraat serioznosta so koja vizantiskiot dvor mu pristapuval na politi~koto organizirawe na Slovenite vo Makedonija.

Vo sekoj slu~aj. Strategiskoto zna~ewe na ovoj region se potvrdilo vo tekot na 688/689 g.000 zarobeni Sloveni vo Mala Azija. navlegle i se utvrdile vo prostorot na Trakija.. Noviot vizantiski imperator Justinijan II (685–695. Toa ja prinudilo Vizantija na u{te pozasilen anga`man vo utvrduvaweto na poziciite vo Makedonija {to. zna~itelno ja promenilo konstelacijata na Balkanot. preminuvaj}i go Dunav.). sledel i kratkotrajniot upad vo Makedonija od grupata predvodena od Bugarinot Kuver. zaedno so episkopite na Stobi. Konstantin Porfirogenit. 705–711) vo tekot na 687/688 g. narekuvana Sermesijani. koja Vizantija bila prinudena da ja priznae vo 681 g.. Vizantija vo isto vreme se soo~ila so nova opasnost od Bugarite koi. Edesa. koj rezultiral so probiv do samiot grad Tesalonika. da se spravi so problemot vo Makedonija.IV protiv sklaviniite vo ju`na Makedonija (678 g. preku razli~ni mehanizmi. Formiraweto na novata bugarska dr`ava. makedonskite sklavinii go zadr`ale svoeto politi~ko organizirawe. ja poka`ala rizi~nosta na strategijata {to Vizantija bila primorana da ja primenuva vo nemo} za restavrirawe na vlasta vo Makedonija. Vo tekot na 680 g. Kampawata zavr{ila so transferirawe na okolu 30. koja ne se realizirala poradi vizantiskata intervencija. poso~uva deka „namesto Makedonci“. vo planinite na Struma i okolu priodite na klisurite bile naseleni 86 . koga Justinijan II naredil da se utvrdat planinskite priodi i klisuri po dol`inata na rekata Strimon (Struma). koja ja otfrlila podredenosta na Avarite i navlegla do „Keramiskoto pole“ (verojatno vo Pelagonija).) rezultirala so stabilizirawe na kontrolata na Vizantija nad strategiski va`nata patna komunikacija Via Egnatija. Ambicijata na Kuver i na Mavro za prezemawe na gradot Tesalonika. Indikator za toa e prisustvoto na solunskiot arhiepiskop. koj ja registrira vakvata merka na Justinijan II. Dodeluvaweto tituli na Kuver i na negoviot sorabotnik Mavro. ja reflektira tendencijata na vizantiskiot dvor. a drug del so formalen suverenitet na Vizantija. eden del od niv kako nezavisni. pak. Amfipol i Filipi na [estiot vselenski sobir vo Konstantinopol (680/681 g. ja uslo`nuvalo realizacijata na tendenciite da se oformi edinstven nezavisen politi~ki subjekt na makedonskata teritorija. direktno go naso~il pohodot kon Makedonija. Namaluvaweto na brojnosta na Slovenite vo regionot isto~no od Tesalonika ovozmo`ilo izvesna stabilizacija na poziciite na Vizantija vo ovoj del od Makedonija. kako i pomo{ta vo hrana od Dragovitite po barawe na imperatorot.

me|u drugoto. sproveden vo tekot na 758/759 g. najverojatno Sloveni. 5. zasnovana i na steknatite bogatstva. Tokmu toa. svoj pridones imala i reprezentacijata na mo}ta na liderite na sklaviniite (¥rcontej.„Skiti“. Koegzistencijata i interakcijata na Slovenite so anti~kite Makedonci pretstavuvale mo{ne silen faktor. formirana okolu 800 g. Nespornata identifikacija na anti~kite Makedonci vo teritorijata na Makedonija od Konstantin Porfirogenit i naseluvaweto Sloveni na nivno mesto kaj rekata Struma voedno uka`uvaat deka politikata devide et imperi bila aktivno primenuvana od Vizantija sprema makedonskite sklavinii i Makedoncite. a podocna i na istoimena tema. koja bila tretirana kako svoevidna „crvena linija“ so bugarskata dr`ava. Vizantija pretendirala da go onevozmo`i. tuku bila locirana vo zapadna Trakija. Vakvata merka sozdala osnova za formirawe na voeno-upravnata edinica – Strimonskata Klisura.. Makedonskite sklavinii i Vizantija Vo tekot na VIII vek vo makedonskite sklavinii zna~itelno bilo izdignato nivoto na politi~ko organizirawe. trgnuvala od namerata da vospostavi cvrsta kontrola vo Makedonija. po dol`inata na rekata Struma. {to kon krajot na VIII i vo samiot po~etok na IX vek bilo valorizirano so sozdavaweto na novite administrativni edinici – temi: Trakija. koj ja pridru`uval tendencijata za politi~ko obedinuvawe i za formirawe edinstven dr`aven subjekt na teritorijata na Makedonija. bidej}i ne bil prosleden so vospostavuvawe direktna vizantiska vlast vo prostorot na Makedonija. sekako. Temata Makedonija. Stavrakieviot pohod se efektuiral vo utvrduvawe na vizantiskata vlast vo nekoi delovi od Trakija i od Grcija. Noviot vizantiski pohod vo Makedonija sledel vo tekot na 783 g. preku seopfatniot pohod na imperatorot Konstantin V Kopronim (741–775) protiv „makedonskite sklavinii“. koga logotetot Stavrikij se probil do „Tesalonika i do Elada“. Za toa. prinuduvaj}i gi Slovenite na pla}awe danok. {to se manifestiralo so tendencijata za zdru`eno politi~ko dejstvuvawe.. ne ja opfa}ala istorisko-geografskata i etni~kata teritorija na Makedonija. Kefalonija i Makedonija. 87 . so sedi{te vo Adrijanopol (Odrin). ovoj pohod ne rezultiral so konkretna pridobivka za Vizantija. Vizantija. evidentno. Peloponez. Me|utoa. Elada. `rÁgej). koe dobilo oblik na poludr`avni formacii.

za~uvuvaj}i ja etni~kata posebnost. kade {to bile locirani Strumjanite i Smoljanite. {to go potvrduva i izbuvnuvaweto na krupnoto vostanie na arhontot na edna od sklaviniite vo blizina na Tesalonika (836/837 g. vizantiskata hegemonija vo po{irokata okolina na Tesalonika i natamu bila mo{ne nestabilna. {to bilo prisutno i kaj site makedonski sklavinii. Kontinuitetot na anti~kite Makedonci i procesot na nivnata simbioza so Slovenite Po likvidiraweto na Makedonskoto Carstvo (168 g. so isklu~ok na gradot Tesalonika. preku formiraweto na Temata Tesalonika.).e. Nestabilnosta na vizantiskite pozicii ja ilustrira vme{uvaweto na Akamir. vo koj Vizantija s¢ u{te ne bila vo sostojba da go sankcionira tematskoto ureduvawe. {to bilo priznavano i od samite rimski imperatori. geografsko i religisko definirawe na teritorijata na Makedonija go koristat terminot Makedonci vo etni~ka konotacija. Sepak. Toa vlijaelo Vizantija da go naso~i svojot voen potencijal kon definitivnoto vospostavuvawe na nejzinata vlast vo Makedonija. Vo ovoj period Vizantija. 6. Neuspe{niot potfat na Akamir upatuva na zgolemenoto politi~ko vlijanie na elitata od sklaviniite. n. Makedoncite ja prodol`ile svojata egzistencija. Osobeno ~uvstvitelen bil regionot pome|u rekite Struma i Nest (Mesta). pr. Vo izvornite svedo{tva od rimskiot period Makedoncite se identifikuvani kako mnozinski narod vo Makedonija i nositeli na anti~kite tradicii od vremeto na Filip II i Aleksandar III. i natamu formalno go odr`uvala svojot suverenitet vo Makedonija.Imenuvaweto na ovaa tema kako Makedonija i nejzinata lokacija neposredno do granicite so makedonskata teritorija ja odrazuvale namerata na Vizantija za skore{no vospostavuvawe na nejzina voena i politi~ka dominacija vo istoriska Makedonija. Zosim. arhontot na „Slovenite od Velzitija“ vo Tesalija. Vizantija ja sankcionirala svojata dominacija vo okolinata na Tesalonika.). Klavdij Klavdijan. Sidonij Apolinarij se zabele`uva konstantna tendencija za konkretno teritorijalno raz88 . Vo delata na Amijan Marcelin. Mnozinstvoto avtori od ranovizantiskiot period vo nivnoto politi~ko. vo me|udinasti~kiot sudir vo Vizantija. Kontinuitetot na anti~kite Makedonci posebno e aplikativen za periodot {to mu prethodi na naseluvaweto na Slovenite na Balkanot. Filostorgij. Kratko vreme pred 836 g.

iako bilo nesporno silnoto vlijanie na slovenskiot etnos. Najtipi~no e svedo{tvoto na solunskiot arhiepiskop Jovan. Sokrat.. Dimitrija duri i vo XII vek. Etni~kata identifikacija na Makedoncite e prisutna i pri elaboracijata na pova`nite nastani od religiskata politika vo Makedonija vo tekot na IV–V vek od avtoritetnite crkovni avtori Evsevij. kade ne samo {to se sobira makedonskiot narod tuku i narodi od site vidovi i od site pravci. vo satirata Timarion.grani~uvawe na Makedonija osven vo geografska i vo etni~ka smisla. koegzistencija i simbioza pome|u anti~kite Makedonci i naselenite Sloveni vo Makedonija. komparirana so sosednite teritorii.. koj gi poso~uva Makedoncite kako edinstveno zaslu`ni za odbranata na Tesalonika od avarsko-slovenskata vojska pri napadot od 586 g.“. gi navela vizantiskite avtori kako 89 . preku evidentiranoto prisustvo na anti~kite Makedonci i naselenite Sloveni. {to e nesporen izvoren dokaz za etni~kata dominacija na Makedoncite vo Tesalonika. bil identifikuvan kako „makedonska proslava. Teodorit Kirski. Vo taa smisla. kako i vo Makedonija. Ne slu~ajno pana|urot {to tradicionalno se odr`uval vo ~est na sv. Toa go potvrduvaat i najnovite istorisko-arheolo{ki studii. ne samo {to go prenesuva svoeto li~no poimawe za etni~kata struktura na Tesalonika tuku direktno ja odrazuva i toga{nata identitetska percepcija na soluwanite. Posvedo~eniot kontinuitet na Makedoncite kako mnozinsko naselenie vo Makedonija imal su{tinska refleksija vrz procesot na prenesuvaweto na makedonskite tradicii na naselenite Sloveni vo makedonskata teritorija od VII vek. voedno. Voedno i samite Sloveni vo tekot na VII vek zabele`ale demografska kriza. direktno ja identifikuva pripadnosta na gradot Tesalonika na „makedonskiot narod“. Stanuva zbor za etapen proces koj{to ja ovozmo`il zaemnata interakcija. Jovanovata identifikacija na Makedoncite kako mnozinski etni~ki element vo Tesalonika ima posebno zna~ewe ako se zeme predvid deka toj. Teodorit Kirski. novata slo`ena etni~ka konfiguracija {to se formirala na teritorijata na Makedonija vo tekot na VII i VIII vek. koi poka`uvaat deka naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija ne pretstavuvalo masovna kolonizacija so kapacitet celosno da ja promeni etni~kata konstelacija vo Makedonija. Dimitrija. Sozomen. kako svedok na nastanite i aktiven u~esnik vo odbranata na gradot. Svedo{tvoto na Simeon Metafrast od X vek za etni~kata povrzanost na Dimitrija so „rodot na anti~kite Makedonci“ upatuva i na faktorot {to vlijael za golemata popularnost na kultot na sv. Ambrozij.

Epizodite sodr`ani vo II-ta zbirka od ^udata na sv. Sepak. {to se dol`elo i na negoviot status na lingua franca na po{irokiot prostor vo Evropa. koegzistencijata pome|u Slovenite i Makedoncite rezultirala so nametnuvawe na dominacijata na slovenskiot kako jazik za komunikacija. 90 . Vo sekoj slu~aj. upatuva deka vo prvobitnata faza od interakcijata makedonskiot govor vo Solun. Bugarite i Slovenite“. povlijaele vo konstrukcijata na vizantiskite avtori od sredinata na IX vek ve{ta~ki da bide izmestena dotoga{nata nesporna geografska i etni~ka identifikacija na Makedonija i Makedoncite. mo`e da se konstatira deka anti~kite Makedonci imale silno vlijanie vrz procesot na grupnata identifikacija i kreiraweto na identitetot na naselenite Sloveni vo Makedonija. pod edinstveno ime – makedonski sklavinii. {to koincidiralo i so osvojuvaweto na pogolemiot del na Makedonija od Bugarija. a ne gr~kiot. Trgnuvaj}i od toa. Dimitrija Solunski. kade {to anonimniot avtor pravi jasna distinkcija pome|u „na{iot jazik“ so „jazikot na Romeite.Teofan da zapo~nat da gi identifikuvaat Slovenite na makedonskata teritorija. so tekot na vremeto. bil koristen za op{tewe me|u soluwanite i Slovenite. verojatno kako posledica i od samoto op{tewe vo Avarskiot haganat. za vizantiskite avtori od VIII vek etni~kata klasifikacija generalno zavisela od voeniot i politi~kiot potencijal na novite neprijateli. identifikuvani kako makedonski sklavinii na prostorot na Makedonija. Formiraweto na temata Makedonija i etabliraweto na novata makedonska dinastija vo Vizantija.

kade {to vo izminatiot period se odvivala aktivna interakcija pome|u Makedoncite i Slovenite.MAKEDONIJA — JADRO NA KULTURNITE I DUHOVNITE PROCESI (od sredinata na IX — do sredinata na X vek) 1. koj vo po~etokot na X vek go identifikuva svojot roden grad Tesalonika kako „prv grad na Makedoncite“. mo{ne aplikativno e svedo{tvoto na Jovan Kamenijat. slovensko poteklo. upatuva na nivnoto. Voveduvaweto na hristijanstvoto me|u Slovenite pretstavuvalo integralen del od vizantiskata politi~ka strategija. 91 . nesomneno gi pravelo najpogodni li~nosti za vizantiskiot dvor pri implementacijata na misiite vo istovetnata sredina vo Makedonija. kako i prifa}aweto na nivnata podocne`na upravitelska i misionerska dejnost od strana na Slovenite. Vakviot trend gi predodredil vizantiskite voeno-diplomatski misii vo Makedonija. ~ija{to realizacija im bila doverena na solunskite bra}a Konstantin i Metodij. posvedo~eno li~no od imperatorot Mihail III vo Metodievoto panonsko `itie. Konstantin-Kiril i Metodij i sozdavaweto na slovenskata azbuka vo Makedonija Neposrednata opasnost od zajaknatata bugarska dr`ava go prinudila vizantiskiot dvor na aktivna politika za pridobivawe na slovenskata elita preku dodeluvawe privilegii. Isklu~itelnoto poznavawe na slovenskiot jazik na Konstantin i Metodij. {to vklu~uvalo i nivno nazna~uvawe za upravnici (arhonti) vo oddelni sklavinii. Nivniot tatko Lav ja izvr{uval visokata voena funkcija drungar (potstrateg) na Temata Solun. Vo toj kontekst. dodeka majkata Marija isto bila od vlijatelno semejstvo. najverojatno. Konstantin i Metodij bile rodum od Tesalonika i proizleguvale od ugledno semejstvo. Faktot {to bra}ata poteknuvale od Tesalonika.

Tokmu vo toa se sostoela i politi~ko-voenata misija na Metodij. zasnovana na hristijanstvoto kako simbol na imperatorskata vlast. vizantiskiot dvor. Trgnuvaj}i od toa. ~ija prioritetna cel bila da se zajaknat vizantiskite odbranbeni pozicii po dol`inata na rekata Struma so pomo{ na makedonskite Sloveni. Me|utoa. vo Makedonija go ispratil i Konstantin. osobeno vo segmentot na disciplinata i motivacijata na slovenskata vojska. bilo sledeno {koluvaweto na solunskite bra}a. Soglasno so Prolo`noto `itie na Metodij i so Panonskoto `itie. so zada~a da „upravuva slovensko kne`evstvo“. Podatocite od t. Metodij se soo~il so razni te{kotii pri desetgodi{noto upravuvawe (845–855). verojatno. so koj primarno se regulirale voenite pra{awa. So svojot isklu~itelen talent za sovladuvawe na filozofskite i filolo{kite nauki. anticipiraj}i ja potrebata od sproveduvawe misionerska dejnost me|u makedonskite Sloveni. po {to naskoro bil promoviran i vo profesor po filozofija. Metodij pristapil kon preveduvawe i sostavuvawe kodeks. kako i onie od narodnoto predanie vo strumi~kiot kraj od XIX vek. se sostoela vo tesnata povrzanost na regionot so za{titata na Makedonija i na gradot Tesalonika od anticipiranite koncentrirani napadi na Bugarija. Vistinska povest. dodeka ra|aweto na Metodij kako postar brat verojatno prethodelo vo 825 g. bil najpogodnata li~nost za izvr{uvawe na misionerskata dejnost vo sloven92 .. vo samiot po~etok na 50-tite godini na IX vek. pod mentorstvo na najpoznatite filozofi od toa vreme – Lav Filozof i Fotij. so projavenite voeni sposobnosti. Metodij. upatuvaat deka kne`evstvoto na Metodij ja opfa}alo teritorijata na Strimonskata sklavinija i bilo koncentrirano vo strumi~ko-bregalni~kite krai{ta. Za popolnuvawe na ovoj zna~aen segment od dejnosta na Metodij. Metodij na 20-godi{na vozrast bil postaven od Vizantija za „knez na Slovenite“. {to verojatno korespondirala so lokacijata na Strimonskata Klisura.n.Konstantin bil roden 827 g. Strategiskata mestopolo`ba na kne`evstvoto. poznat kako Zakon za sudewe na lu|eto. Konstantin. Visokite pozicii na nivniot tatko im ja obezbedile naobrazbata na Konstantin i na Metodij vo presti`ni u~ili{ta vo Tesalonika. Slo`enata dejnost na Metodij iziskuvala i ume{nost vo {ireweto na vizantiskata politi~ka ideologija. nesomneno. mo{ne rano bil zabele`an na vizantiskiot dvor na koj. Zakonot bil napi{an na slovenski jazik so gr~ki bukvi i se vbrojuva me|u prvite dela vo slovenskata literatura. Konstantin na 20-godi{na vozrast ja zavr{il Magnaurskata {kola.

{to rezultiralo so kreiraweto na prviot slovenski literaturen jazik na po~vata na Makedonija. vo koj aktivno bile involvirani i Makedoncite. vnesuvaj}i nov su{tinski element vo grupniot identitetski proces..).skoto kne`evstvo. kako i eden del od ju`na 93 . Prostranoto Klimentovo `itie ovozmo`uva da se rekonstruira dejnosta na Konstantin. Otkrienite lokaliteti kaj Krupi{te arheolo{ki ja argumentiraat misijata na Konstantin vo Bregalni~kiot region. koi sledele od sredinata na IX vek. Analizata na Kratkoto Kirilovo `itie. integriraweto na makedonskite tradicii imalo su{tinsko vlijanie za odr`uvawe na identitetskata posebnost na Makedoncite. komplementarna so upravata na negoviot brat Metodij. poznata kako glagolica. od aspekt na bugarskite zavladuva~ki pohodi vo Makedonija. ~ija brojnost vo Kratkoto Kirilovo `itie e registrirana na 54. za potrebite na makedonskite Sloveni. Nekolkugodi{nata misionerska dejnost Konstantin ja fokusiral na Slovenite {to go naseluvale tekot na rekata Bregalnica. Solunskata legenda. Masovnoto prifa}awe na sozdadenata slovenska azbuka. a vo hristijanska vera vovel mno{tvo Sloveni. sepak. Neposrednata bugarska opasnost vlijaela dejnosta na Metodij i Konstantin da bide prekinata kon krajot na 855 g. Za bukvite od Crnorizec Hrabar.000 lu|e. Konstantin sostavil i pove}e „knigi na slovenski jazik“. vo opsegot na bugarskite osvojuvawa se na{le isto~na. Prezemenite politi~ko-voeni i misionerski misii na bra}ata Konstantin i Metodij. So aktivno projavenata dejnost vo Makedonija. Voedno. ne bile dovolni da go spre~at probivot na Bugarite vo isto~na Makedonija. Potvrda deka slovenskata azbuka im bila nameneta na makedonskite Sloveni e nesporniot fakt deka taa bila kreirana vrz osnova na makedonskiot govor od Tesalonika i negovata okolina. Toa postepeno imalo soodvetna refleksija i vrz toponimijata. pretstavuva jasen indikator deka procesot na etni~ka i kulturna interakcija pome|u domorodnite Makedonci i makedonskite Sloveni bil prosleden so dominacija na slovenskiot jazik i so vospriemawe na hristijanstvoto. bilo sozdavaweto na slovenskata azbuka (855 g. Logisti~ka poddr{ka i konkretna pomo{ pri realiziraweto na Konstantinovata Bregalni~ka misija nesomneno mu daval i Metodij. Do 864 g. zasnovana na makedonskiot govor od Tesalonika i okolinata. centralna i jugozapadna Makedonija. ~ij{to kraen ishod. kako zaedni~ki elementi na etni~kiot identitet. Konstantin i Metodij sozdale osnova za kulturna mobilizacija na makedonskite Sloveni.

. kade {to Kirilo-Metodievoto nasledstvo se inkorporiralo vo dejnosta na nivnite vrvni u~enici Kliment i Naum. dodeka nivniot misionerski potencijal bil koristen od vizantiskata diplomatija. prethodno dopolnuvaj}i ja i prilagoduvaj}i ja za potrebite na Moravcite sozdadenata azbuka vo Makedonija. Vo tekot na narednite godini Konstantin i Metodij se posvetile na usovr{uvaweto na slovenskata azbuka i na preveduvaweto knigi na slovenski jazik na planinata Olimp. Dotolku pove}e {to toa sozdalo osnova za kreirawe na posebna politi~ka kultura na slovenskata elita. Dejnosta na Kliment i Naum i sozdavaweto na Ohridskata kni`evna {kola Po progonstvoto od Moravija od germanskite sve{tenici.Albanija. ostavaj}i go Metodij da go prodol`i zaedni~koto seslovensko delo. a slovenskiot jazik bil vbroen me|u ednakvite po rang jazici. Koristej}i go interesot na Rimskoto papstvo. koja rezultirala so po{iroka afirmacija na slovenskiot jazik vo Evropa. Razmerot na kirilometodievskata misija vo Moravija. vo Rim go zavr{il svojot `ivot. S¢ do smrtta vo Moravija (885 g. 2. Metodij po`rtvuvano rabotel na razvojot na crkovniot sistem i na voveduvaweto na slovenskata bogoslu`ba. Me|utoa. izdejstvuvale javna slu`ba na sveta liturgija na slovenski jazik. {to ne bilo vizantiska intencija. So toa slovenskata bogoslu`ba dobila i oficijalno priznanie.). Klu~nata misionerska dejnost bra}ata Konstantin i Metodij ja realizirale vo slovenskoto kne`evstvo Moravija. koi prezele radikalni merki za iskorenuvawe na slovenskata bogoslu`ba. Dejnosta na Metodij kako papski legat i arhiepiskop na Panonija vo tekot na narednite godini bila prosledena so silni opstrukcii od strana na germanski sve{tenici. Toa neposredno do{lo do izraz vo Makedonija. koe pretendiralo da vostanovi svoj duhoven avtoritet me|u slovenskiot svet. koi vo tekot na poslednite decenii od IX i vo po~etokot na X vek razvile opse`na duhovna i kulturno-prosvetitelska dejnost vo rodnata zemja. Konstantin i Metodij vo Rim vo 867 g. dodeka teritorijata na ju`na Makedonija so Tesalonika ostanala pod vlasta na Vizantija. 94 . Konstantin-Kiril zabolel i vo fevruari 869 g. po~nuvaj}i od 863 g. ne se sovpa|al so prvi~no utvrdenite diplomatski celi na Vizantija.

rezultirale so sozdavawe broen visokoobrazoven i sve{teni~ki kadar. kako i faktot {to Kliment bil od makedonsko poteklo. videl {ansa za realizacija na sopstvenata politika. Celta na Boris bila da go onevozmo`i vizantiskoto vlijanie. Itnoto ispra}awe na Kliment vo misija vo Makedonija implicira deka Boris se soo~uval so seriozni te{kotii pri konsolidiraweto na vlasta vo Makedonija i deka naiduval na otpor kaj elitata od porane{nite kne`evstva. ja promoviral visokoobra95 . po nivnoto pristignuvawe vo Belgrad. Me|utoa. kako i vo osvoeniot del od ju`na Albanija. tie vedna{ bile prefrleni vo Pliska. koi vo Ohrid se steknale so edukativna naobrazba od strana na Kliment. koja se protivstavuvala na novata bugarska vlast. Devol i Glavinica. prosledena so negovata neumorna crkovna dejnost. ~ija{to lokacija vrz osnova na sredi{nite mesta na negovata dejnost – Ohrid. Toa. pokonkretno regionot koj gravitiral okolu Ohridskoto Ezero. naporedno so hristijanskata konverzija i voveduvaweto na slovenskata bogoslu`ba. mo`e da se identifikuva so teritorijata na jugozapadna Makedonija i ju`na Albanija. Naum i Angelarij se upatile kon Makedonija. koe struelo od glavnite vizantiski centri Tesalonika i Dra~. kade {to bile pre~ekani so visoki po~esti od bugarskiot vladetel Boris I (852–889). kako i poefikasno da gi integrira makedonskite Sloveni vo bugarskata dr`ava. Toa bilo svoeviden obid za kopirawe na vizantiskata diplomatija za vostanovuvawe prevlast preku voveduvaweto na hristijanskata ideologija i niz kulturnata asimilacija na novite podanici. go pravele isklu~itelno pogodna li~nost vo planovite na Boris za konsolidirawe na bugarskata vlast vo novoosvoenite teritorii vo jugozapadna Makedonija. vo ovie isklu~itelno educirani lu|e i iskusni misioneri. {to dovelo do toa krajniot ishod na negovata dejnost da bide vo sprotivnost so bugarskite interesi. kako svoevremeno Konstantin-Kiril i Metodij. vsu{nost. Klimentoviot `itiepisec Teofilakt Ohridski ja registrira i konkretnata brojka od nad 3.Kirilo-Metodievite u~enici Kliment.500 u~enici. oficijalno bil ispraten na misionerska rabota vo oblasta Kutmi~evica. Na toj na~in Kliment. trgnuval od poinakvi motivi i intencii za realizirawe na misijata me|u svoite sonarodnici. Toj. Posvetenosta na Kliment vo izdignuvaweto na obrazovnata kultura kaj makedonskoto naselenie. Kliment ja prifatil doverenata zada~a no toj. Kliment vo 886 g. Novinata {to ja primenil Kliment pri misionerskata dejnost vo Kutmi~evica bila stavaweto prioritet na obrazovniot segment.

Za`ivuvaweto na kulturnata i duhovnata dejnost vo Ohrid bilo manifestirano i so podigaweto na manastirot Sv. Vo duhot na prioritetnata prosvetitelska dejnost. jasno upatuva na diferencijacijata na kulturolo{kite proekti vo Makedonija i vo Bugarija. Komparacijata so naporednata tendencija na bugarskiot dvor vo Preslav. a nego da go postavi na nova episkopska dol`nost. Seto toa gi vozdignalo Ohrid i Makedonija vo sredi{ta na slovenskoto prosvetitelstvo i hristijanstvo. Doslednoto pridr`uvawe do izvornata kirilometodievska tradicija od strana na Kliment bilo odrazeno so upotrebata na glagolskata azbuka vo pismenoto op{tewe vo Ohridskata kni`evna {kola. {to se odrazilo i na doslednata upotreba na glagolicata vo kni`evnoto tvore{tvo vo Makedonija vo narednite dve stoletija. samiot Kliment sostavil nad pedesetina dela na slovenski jazik. bile nekompatibilni so interesite na Bugarija. Makedonija i Bugarija ja manifestirale razli~nosta ne samo vo kontekst na skriptorskata praktika tuku i vo upotrebata na slovenskata leksika. koi rezultirale so silna kulturna i duhovna mobilizacija na makedonskoto naselenie. kade {to vo isklu~itelno ostar polemi~en ton se istapuva vo odbrana na glagolicata vo Makedonija kako izvorna kirilometodievska tradicija. direktno soobrazeni so razli~nite potrebi na naselenieto. prestojuval vo Pliska. manifestirani so bugarskiot probiv na samo 22 km od Tesalonika vo 96 .zovnata Ohridska kni`evna {kola. na {to upatuvaat i arheolo{kite naodi. Nazna~uvaweto na Kliment za slovenski episkop vo ovoj region imalo i voeno-strategiska dimenzija od aspekt na osvojuva~kite planovi na Simeon. najverojatno. Kulturnoto soperni{tvo pome|u Ohrid i Preslav mo{ne ilustrativno e prika`ano vo deloto na anonimniot avtor Crnorizec Hrabar „Za bukvite“. koja gi opfa}ala strumi~ko-bregalni~kite oblasti. Na ispraznetoto mesto vo Kutmi~evica bil nazna~en Naum koj dotoga{. Verojatno vo toa se sostoel i povodot noviot bugarski vladetel Simeon (893–927) da naredi prekinuvawe na misijata na Kliment vo Kutmi~evica. so koja ovoj makedonski grad se vbrojuva me|u prvite univerzitetski centri vo Evropa. Klimentoviot pove}egodi{en episkopat (893–916) najverojatno bil koncentriran vo Strumi~kata eparhija. Projavenata tendencija vo Makedonija i {irokiot razmer na misijata na Kliment. koja se manifestirala so brzo napu{tawe na glagolskoto pismo za smetka na negovata pobliska adaptacija na gr~kiot uncijal. Pantelejmon kraj Ohridskoto Ezero. podocna poznato kako kirilsko pismo.

davaj}i im prioritet na prosvetitelskata dejnost i rakovodeweto so Ohridskata kni`evna {kola. naporedno so razvojot na crkovnata dejnost. Pojavata na bogomilstvoto vo Makedonija Tendencijata za kulturna i duhovna mobilizacija. kako obedinuva~ki etni~ki i geografski imenitel. koja svoeto izvori{te go crpela vo dejnosta na svetite Kliment i Naum Ohridski. Vo taa smisla.) i na Kliment (916 g. religiska i kulturna reprezentacija na po{irokite interesi vo ramkite na Makedonija. Visokobrazovniot kadar proizlezen od Ohridskata kni`evna {kola stanal osnova za izdignuvawe na edna nova makedonska elita.po~etokot na X vek. ovozmo`eno so prethodnata koegzistencija i simbioza na makedonskata po~va. 3. koja postepeno zapo~nala da projavuva aktivni tendencii za posebno politi~ko. koja pridonela da se sozdade novo kulturno i duhovno integrativno jadro na Makedoncite koe. Klimentovoto episkopuvawe verojatno vlijaelo ograni~uva~ki na negovata obrazovna dejnost. tolerirana vo izvesna smisla od Vizantija. samo dopolnitelno ja predizvikale mobilizacijata na makedonskata elita za kreirawe posebna politi~ka kultura. nesomneno bila odr`uvana i pottiknuvana od elitata izdignata od 97 . vsu{nost. Smrtta na Naum (910 g. zapo~nalo s¢ pove}e da gravitira okolu ohridskite krai{ta. Ottamu. posebno inicira~ki povlijaela dejnosta na Kliment i Naum. Naum. kulturno i religisko samoorganizirawe vo Makedonija.) ne zna~ela i prekinuvawe na nivnoto delo. od svoja strana. Kulturnoto i prosvetnoto `ari{te prodol`ilo da bide koncentrirano vo Ohrid. osvojuva~kite pohodi na Bugarite. dosledno ja prodol`il Klimentovata dejnost. osven tradicionalno okolu Tesalonika. Klimentovata dejnost vnela nova. nezavisno od Bugarija i od Vizantija. kvalitativna dimenzija vo procesot na zaokru`uvaweto na zaedni~koto identitetsko povrzuvawe na makedonskite Sloveni i domorodnite Makedonci. Ofanzivnite probivi na Bugarite koincidirale i so kratkotrajnoto osvojuvawe na Tesalonika od Arabjanite vo 904 g. Ottamu. {to gi objasnuva kontinuiranite te`nenija na Kliment za poseta na ovoj makedonski grad i poddr{kata na Naumovata u~itelska dejnost. koi bile prosledeni so ukinuvaweto na formalnata samouprava {to ja u`ivale makedonskite Sklavinii do sredinata na IX vek. Ovoj proces se zdobil so tendencii za nezavisna politi~ka.

verojatno bila plod na pove}egodi{na timska rabota {to ja vr{el so negovite najbliski sorabotnici i istomislenici. Ne stanuva zbor za direktna povrzanost pome|u dejnosta na sv. Tradicijata od postarite ereti~ki iskustva kakvi {to bile manihejstvoto. Popot Bogomil. so dualisti~ki karakter na religioznoto proiznesuvawe i na socijalno-filozofskata orientacija. se obiduvale da iznajdat alternativen i nezavisen duhoven izraz. Del od Klimentovite u~enici ja prodol`ile aktivnosta kako dosledni slu`iteli na oficijalnata crkva. vpro~em. nesomneno. pro{iruvaj}i gi svoite teolo{koidejni koncepcii. no negovata realizacija vo celost. filozofski i socijalni aspekti. vo koe se istaknuva deka po smrtta na Kliment Ohridski me|u negovata pastva se rasprostranila „zla eres“. {to vo princip korespondira so po~etocite na bogomilstvoto vo Makedonija. koja zasega poseopfatni teolo{ki. za svoeto vreme projavil reformatorski tendencii za pove}e pra{awa od religiozen i od op{testven karakter.Ohridskata kni`evna {kola. Vo ovie uslovi na po{iroka afirmacija na kulturnoprosvetnite i religiski tendencii vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto. ja predodredile negovata pojava. Uslovite za sozdavawe na bogomilstvoto kako nezavisno i originalno religisko dvi`ewe i u~ewe sozreale kon sredinata na X vek. no nesomneno imalo i takvi {to. ostavila vidlivi belezi vo koncepcijata i idejnata naso~enost na bogomilstvoto. {to go prodlabo~ilo socijalniot i politi~kiot antagonizam. adekvatni za prilikite vo Makedonija. kako u~ewe so opredelena koncepcija. 98 . Kliment i podocne`noto bogomilsko dvi`ewe. Idejata za bogomilstvoto kako nova duhovna manifestacija verojatno se dol`ela na teoretskata opitnost i objektivnoto rasuduvawe na popot Bogomil. tuku za posredni vlijanija koi. Istovremeno. Bogomilstvoto nesomneno pretstavuvalo avtenti~na duhovna pojava. Vo prilog na toa govori i Prostranoto Klimentovo `itie. a teritorijalno da se locira vo jugozapadna Makedonija. vo konstelacija so razli~ni filozofski orientacii. nesporna e pretenzijata za vklu~uvawe novi sodr`inski elementi. masilijanstvoto i pavlikijanstvoto. Kako ideen tvorec i glaven propovednik na bogomilstvoto izvorno e identifikuvan popot Bogomil. ~ija{to dejnost mo`e hronolo{ki da se opredeli za vreme vladeeweto na bugarskiot car Petar (927–969). Silen mobilizira~ki faktor bilo i akumuliranoto nezadovolstvo na naselenieto od bugarskata i vizantiskata vlast. koga e zabele`ana negovata pojava vo Makedonija.

Postavenosta na bogomilstvoto nasproti Bugarija i Vizantija. Toa se: dualisti~kiot karakter (manifestiran preku borbata pome|u dobroto i zloto. poradi {to tie bile podlo`eni na silni progonstva. Nasproti nivnata pacifisti~ka doktrina. koj variral od umereni do ekstremni pozicii. bogomilstvoto ostvarilo vlijanie i vrz kulturolo{kite procesi. kr{tevaweto. krstot. od 99 . Vsu{nost. Vo organizaciska smisla tie bile podeleni na tri osnovni kategorii i toa obi~ni privrzanici. specifi~nata teolo{ko-dogmatska opredelba. svojata politi~kata dimenzija ja projavilo vo peridot na sozdavaweto i etabliraweto na makedonskata dr`ava vo vtorata polovina na X vek.{to pridonelo za avtenti~nosta i originalnata artikulacija na u~eweto nastanato vo makedonskite prostori. a posebno vo Makedonija. bogomilite bile protiv crkvata vo nejzinoto institucionalno zna~ewe i protiv hristijanskiot obreden sistem. {to rezultiralo so osporuvawe na kultot na hramovite. Odnosot me|u bogomilite i carskata dinastija na Samuil sosema sigurno bil zasnovan na me|usebnite interesi i imal interaktivno dejstvo. svetovnosta na Bogorodica itn. ikonite. Kako rezultat na toa. slu`bite. praznicite. Vo konkreten moment od toga{nite procesi bogomilite i carot Samuil go naso~ile svoeto dejstvuvawe protiv vizantiskata politi~ka vlast. Dejnosta na bogomilite seriozno gi zagrozuvala interesite na oficijalnata crkva i dr`ava. poddr`uvaweto na eti~kite na~ela vo nivniot socijalen `ivot. Participiraweto vo edna od navedenite kategorii zaviselo od opitnosta vo izlo`uvawe na dogmite i asketizmot. kako i politi~kata dimenzija na dvi`eweto. evharistijata. voskresenieto. identifikuvan preku postot. bogomilstvoto va`elo i za delumno organizirano dvi`ewe so narodna orientacija. molitvata. `ivot vo celibat i celosno distancirawe od materijalnite dobra. svetite mo{ti kako izvor na ~uda. ~ii determinanti proizleguvale od vkupnite op{testveno-politi~ki procesi vo srednovekovieto. vo vtorata polovina na X vek. vernici i sovr{eni. no i protiv duhovnata i kulturnata dominacija na Vizantija. Kako alternativna forma na religiozno-ideolo{ko proiznesuvawe. neposredno odrazuvaj}i se vo duhovnata kultura na Makedonija. u~estvoto na privrzanicite na bogomilstvoto vo voenoosloboditelnite potfati na Samuil se javilo kako realna potreba i nu`nost za realizirawe na zaedni~kata kauza. Su{tinata na bogomilstvoto mo`e da se rekonstruira vrz osnova na nekolku klu~ni postulati. odnosno me|u Bog i Satanail).

Identifikacijata na kulturnite vrednosti i vlijanija na bogomilstvoto najdobro se sogleduvaat preku kni`evnite sostavi so originalna bogomilska artikulacija. kako i preku negovata prisutnost i tradicija vo narodnoto tvore{tvo. kako i vo zemjite na zapadna Evropa. a negovoto is~eznuvawe bilo determinirano od osmanliskite osvojuvawa vo Makedonija i na Balkanot. 100 .kade {to podocna se disperziralo vo regionot na Balkanot i po{iroko vo Vizantija. apokrifite. filozofskite aspekti na u~eweto. Bogomilstvoto opstojuvalo do XV vek.

komitopulite za kratko vreme vospostavile stabilna administrativna uprava. so {to bile zadovoleni neophodnite funkcionalni elementi na novata dr`ava. Mojsej. krenale vostanie protiv bugarskata vlast. koj se nao|al na ostrovot Ahil vo Mala 101 . komitopulite David. so silno gravitirawe kon Ohridsko-prespanskite oblasti. Aron i Samuil. Koristej}i ja nezasegnatosta na Makedonija od voenite dejstva. kade {to prethodno bile koncentrirani dejnosta na Kliment i na Naum kako i bogomilskoto dvi`ewe. Komitopulite postepeno ja konsolidirale i ja zajaknuvale vlasta vo pogolemiot del od Makedonija.SOZDAVAWETO NA SREDNOVEKOVNATA DR@AVA VO MAKEDONIJA 1. Oslabenata bugarska dr`ava. na pogolem prostor vo Makedonija komitopulite vospostavile organizirana voeno-politi~ka i crkovna vlast. Jadroto na noviot politi~ki entitet go so~inuvala porane{nata sklavinija Berzitija. vo ~ii ramki ramnopravno rakovodele so dr`avata. Istata godina sinovite na knezot Nikola. naiduvaj}i na poddr{ka kaj makedonskoto naselenie.). nemala kapacitet da go spre~i vospostavuvaweto i etabliraweto na noviot politi~ki subjekt vo Makedonija. komitopulite sigurno se potpirale i na makedonskata elita proizlezena i od Ohridskata kni`evna {kola. Pri vospostavuvaweto na vlasta. Po otfrlaweto na bugarskata vlast. socijalnite i duhovnite tendencii preku sozdavawe nezavisen politi~ki subjekt vo Makedonija bil sozdaden po smrtta na bugarskiot car Petar (969 g. Gradot Prespa. koe rezultiralo so sozdavawe posebna srednovekovna dr`ava vo Makedonija. Vostanijata protiv Bugarija i Vizantija i sozdavaweto na dr`avata Povolniot ambient za realizacija na kulturnite. pritisnata istovremeno od Rusija i od Vizantija.

Zna~eweto na vakvata diplomatska aktivnost do{lo do izraz kon krajot na X vek. dodeka Roman moral da se zadovoli so relativno niskata politi~ka funkcija {to mu ja doverile komitopulite. {to bilo prosledeno so simnuvaweto na carskite obele`ja na Boris II.) od strana na Vizantija. po begstvoto od vizantiskiot dvor. So toa.) za otfrlawe na dogovorot so Vizantija. ovoj pat protiv vizantiskata vlast. komitopulite ja iskoristile smrtta na Jovan Cimiskij (976 g. Me|utoa. Vospostavenite korektni odnosi so vizantiskiot imperator Jovan Cimiskij (969–976) im ovozmo`ile na komitopulite da razvivaat i diplomatska aktivnost. koj gi crpel posebnosta. edniot od niv verojatno Samuil. Dvajca od komitopulite. odlo`uvaj}i go spravuvaweto so novata dr`ava na komitopulite. Toa podrazbiralo gubewe na suverenitetot. sledel i neuspe{niot obid na detroniziraniot bugarski car Boris II i negoviot brat Roman. vo 973 g. bil promoviran vo prestolnina na makedonskata dr`ava. so {to bile zadovoleni glavnite komponenti na dr`avnosta. da ja osporat vlasta na komitopulite. {to rezultiralo so maksimalen efekt. no ne i na dr`avniot subjektivitet na Makedonija. prisustvuvale na dvorot na germanskiot imperator Oton I vo Kvedlinburg. Novoto vostanie. Toa bilo prosledeno so pro{iruvawe na opsegot na granicite na dr`avata do Ser i po gorniot tek na rekata Struma. Boris II slu~ajno zaginal. {to bilo iskoristeno za me|unarodna afirmacija na makedonskata dr`ava. koga vo naporite za me|unarodnoto legitimirawe na dr`avata Samuil se potprel na Zapadnata rimska crkva. 102 . Makedonskata dr`ava ja prodol`ila egzistencijata i po likvidiraweto na Bugarskoto Carstvo (971 g. Vizantija se zadovolila so uspehot vo likvidiraweto na Bugarskoto Carstvo. odnosno so ekspresno izdejstvuvawe na dr`avna nezavisnost. Istata 976 g. Cenata za natamo{noto opstojuvawe na novata makedonska dr`ava bila priznavaweto na vrhovnata vlast na Vizantija vo 971 g. za kratko vreme se etablirala novata politi~ka i crkovna elita. Evidentno. bilo podolgo vreme podgotvuvano. mo}ta i opstojbata od dolgovekovnite makedonski kulturno-istoriski tradicii. vo koja bilo koncentrirano i sredi{teto na nezavisnata crkva. Vo uslovi na zna~itelna konsolidacija na dr`avata. Vizantija go potcenila noviot politi~ki entitet vo Makedonija.Prespa.

[irokiot opseg na voenite aktivnosti na Samuil bil pri~ina imperatorot Vasilij II da posveti poseriozno vnimanie na novata balkanska dr`ava. rezultiral so poni`uva~ki poraz za Vizantija kaj Trajanovata porta vo blizina na Serdika. kulturno i religisko sredi{te na Balkanot. Vo toj kontekst. so tendencija za zavladuvawe na po{irokata okolina na Tesalonika i na samiot grad. Samuil o~igledno ne im posvetuval pogolemo zna~ewe na bugarskite teritorii. zazemaj}i go gradot Larisa (985 g. koi pretstavuvale i sredi{te na pogolema oblast. zaedno so politi~kiot i crkovniot establi{ment koncentriran vo Prespa go so~inuvale kosturot na makedonskata dr`ava. So niv upravuvale bliski lu|e na Samuil. so {to Samuil ja navestil intencijata za legitimirawe na nezavisnata makedonska crkva vo kontekst na promoviraweto na Prespansko-ohridskiot region vo politi~ko. vo funkcija na za{titata na Makedonija. osven negoviot sin Jovan Vladislav. Vo tekot na 976 g. kako i li~nosti so prethodno steknat avtoritet me|u naselenieto.2. Iako pobedata bila prosledena so osvojuvawe na porane{nata bugarska prestolnina Preslav. Вo ramkite na opse`nata voena ofanziva.). prviot direkten sudir so Samuil vo 986 g. Samuil navlegol i vo Tesalija. tretiraj}i gi prete`no od voeno-strategiski kontekst. David nesre}no zaginal vo blizina na Prespa vo presmetkata so Vlasi-skitnici. dodeka Mojsej zaginal vo sudirot so Vizantijcite kaj Ser. Na toj na~in makedonskata elita. ili 987/8 g. Solidno izgradeniot voeno-upraven sistem mu ovozmo`uval na Samuil da zapo~ne so pro{iruvawe na teritorijalniot opseg na dr`avata. koj bil po{teden po zalo`ba na Samuiloviot sin Gavrilo Radomir. Vakvata tendencija na Samuil upatuva na konstatacija103 . sledel me|udinasti~kiot sudir pome|u Samuil i Aron. isprovociran od Aronovoto priklonuvawe kon Vizantija za prezemawe na rakovodnata vlast vo dr`avata. Me|udinasti~kiot sudir bil prosleden so likvidacijata na celoto Aronovo semejstvo. Me|utoa. prioritetno fokusiran kon pro{iruvaweto na vlasta niz celata teritorija na Makedonija. Samuil – simbol na mo}ta na makedonskata dr`ava Godinata 976 se poka`ala tragi~na za semejstvoto na komitopulite. Samuil ja zasnoval mo}ta na dr`avata vrz osnova na izgradenata mre`a na tvrdini. Ahil. Od Larisa vo Prespa bile preneseni mo{tite na sv. koja glavno se odvivala na makedonska teritorija. sosema logi~no proizlegla i koncentracijata na ofanzivnite napadi na Samuil kon jug.

go iskoristil Samuil za realizirawe na dolgo podgotvuvanite planovi za osvojuvawe na Tesalonika.. soo~uvaweto so koncentracijata na voenata odbrana na Vizantija vo regionot okolu Tesalonika go navelo Samuil od 997 g. Neposrednata zagrozenost na Tesalonika. Samuil. koja se dol`ela i na faktot {to eden del od solunskata elita gi spodeluvala politi~kite tendencii na Samuil. rezultiral so probiv na makedonskata vojska do neposrednata okolina na Tesalonika. kako i vo 104 . Sepak. Sudirot so vizantiskata vojska kaj rekata Sperhej (996 g. prisustvoto na Vasilij II vo Tesalonika i oddavaweto blagodarnost na sv.ta deka toj ne pretendiral na povrzuvawe so tradiciite od likvidiranata bugarska dr`ava. Dimitrija bile simboli~na poraka do Samuil deka Vizantija so site sili }e go {titi makedonskiot grad Tesalonika. naso~uvaj}i gi osvojuvawata kon Peloponez.) zavr{il so katastrofalen poraz za Сamuil. vklu~itelno i glavniot grad Tesalonika. Samuil so lesnotija ja nametnal makedonskata vlast i vo Bosna. Natamo{niot pohod na Samuil bil prosleden so opusto{uvawe na dalmatinskoto krajbre`je do Zadar. potoa vo Ra{ka (Srbija). koj go predizvikal povlekuvaweto na Vasilij II od Balkanot. Iako razmerot na pohodot ne mo`e izvorno da se rekonstruira. Toa go isprovociralo noviot pohod na Vasilij II vo 991 g. Doslednoto pridr`uvawe kon vakvata ofanzivna koncepcija vo tekot na narednite godini rezultiralo so pomestuvawe na granicata so Vizantija kon Tesalonika. Toa se potvrduva i od te`i{teto na Samuilovata voeno-strategiska koncepcija. zacvrstena so bra~nite vrski na Samuil i na negovata }erka Miroslava so vlijatelnite dra~ki semejstva Taroniti i Hriselii. da ja prenaso~i novata voena kampawa kon zapaden Balkan. Aktueliziraweto na problemot vo isto~nite vladenija na Vizantija. Vakviot ishod ne se odrazil poseriozno vrz mo}ta na makedonskata dr`ava i na nejzinata voena efikasnost. kade {to vo direkten sudir bil likvidiran i samiot duks na gradot. seriozno go alarmirala Vasilij II. vklu~itelno so gradovite Kotor i Dubrovnik. Mo}ta na Samuilovata vojska najprvo ja po~uvstvuvala Dukqa. fokusirano na za{titata na Makedonija kako jadro na dr`avata i od zalo`bite za integrirawe na site makedonski teritorii. koj podocna ja manifestiral lojalnosta kako zet na Samuil. Toa mu go ovozmo`uvala i obezbedenata kontrola vrz Dra~ i okolinata. sepak. ne se re{il na direkten napad na Tesalonika. {to rezultiralo so zarobuvawe na dukqanskiot vladetel Vladimir. Pohodot {to zapo~nal vo 995 g. koj ovoj pat bil direktno naso~en kon ju`na Makedonija.

suvereno vladeel so: del od Bugarija. Dukqa. pogolem del od Dalmacija. kako protivte`a na vizantiskiot crkoven establi{ment. 3. del od Tesalija. sledelo so blagoslov na rimskiot papa Grigorij V (996–999). Otsustvoto na poseriozno anga`irawe vo odbranata na bugarskite teritorii potvrduva deka odbranbenata strategija na Samuil se zasnovala na za{titata na makedonskoto dr`avno jadro.) Me|unarodnata promocija i steknatiot legitimitet na makedonskata dr`ava kon krajot na X vek logi~no ja predizvikale prvata poseriozna protivofanziva na Vizantija. Nepriznavaweto na legitimitetot na mo}nata makedonska dr`ava od strana na Vizantija logi~no go dovelo Samuil vo pozicija da pobara potpora od Zapadnata crkva. del od Albanija so Dra~. Travunija. koja se odvivala vo periodot 1001–1004 g. osven so dr`avnoto jadro koncentrirano na pogolemiot del od Makedonija no bez Tesalonika. Trifun od Kotor. ja potvrduvaat intencijata na Samuil za pretvorawe na ovie makedonski gradovi vo religiski sredi{ta na Balkanot. so prezemaweto na Serdika. Vasilij II prvi~no se fokusiral kon obnovata na vizantiskata vlast vo oblastite severno i isto~no od Makedonija. Istovremeno bil sproveden i ~inot na krunisuvawe na Samuil za car vo crkvata Sv. Vizantija isklu~itelno lesno ja obnovila vlasta vo Bugarija.eden del od Albanija. go reflektirale zaemniot interes za legitimirawe na makedonskata dr`ava i crkva. najverojatno. {to rezultiralo so nejzinoto izdignuvawe vo rang na arhiepiskopija. „nepobedliviot po sila“ Samuil. Belasi~kata bitka (1014 g. Tradicionalnite vrski na Rimskata crkva so Makedonija. Transferiraweto na mo{tite na sv. kon samiot kraj na X vek. Bosna i Ra{ka (Srbija). Potoa sledela i prvata poseriozna ofanziva vo teritorijata na Makedonija. kako i vo novopromoviranata prestolnina vo Ohrid vo po~etokot na XI vek. politi~kata i crkovnata elita. Preslav i Pliska. najverojatno od poglavarot na Prespanskata arhiepiskopija German (Gavril). Oficijalnoto priznavawe na makedonskata crkva. kako i konstantnata tendencija na Rim za vospostavuvawe protivte`a na Konstantinopolskata crkva na Balkanot. Ahil vo Prespa. Poradi toa. vo prisustvo na papskite legati. izgradbata na crkvi vo Prespa. Kako rezultat na toa. koja rezultirala so nametnuvaweto na 105 .

).. so koj Vizantija indirektno ja priznala nezavisnosta na makedonskata dr`ava.). Samuil silno gi utvrdil pograni~nite oblasti. Voden. preku ponudata na bogati vizantiski tituli koi nosele presti`. Vakvata sostojba implicira deka Samuil i Vasilij II. istovremeno zaobikoluvaj}i ja makedonskata dr`ava od sever i od istok. koga imperatorot Vasilij II pretendiral da navleze vo Makedonija. vo narednite deset godini ne e registriran nikakov voen sudir pome|u Vizantija i Makedonija. se zadovolile so postojniot status quo. kako i vo Skopje (1004 g. {to usledilo vo po~etokot na XI vek. kako upravnik. Ser. osobeno strategiskite tesnini koi vodele vo Makedonija. Prenesuvaweto na sedi{teto na prestolninata od Prespa vo Ohrid. Strategiskata taktika na koja se re{il Vasilij II. anticipiraj}i gi potencijalnite napadi na Vizantija po istekot na dogovorot. Klu~niot faktor za uspehot na Vizantija pri prezemaweto na makedonskite gradovi proizlegol od obezbeduvaweto na poddr{kata na politi~kata i voenata elita. so zaobikoluvawe na Belasica i napad od zadnina. Iako Jovan Skilica govori za kontinuirani godi{ni voeni kampawi na Vasilij II protiv Samuil od 1005 g. {to bilo negova prioritetna agenda i gi odrazuvalo interesite na elitata i na mnozinskoto makedonsko naselenie. So toa Vasilij II ja postignal prioritetnata cel na pohodot. Letoto 1014 g. koj ne bil naso~en kon direktna presmetka so Samuil i kon likvidirawe na makedonskata dr`ava. me|u drugoto bilo inspirirano od tendencijata na Samuil da vospostavi poefikasna uprava preku direktno povrzuvawe so tradiciite od Klimentovata dejnost. im go predal Skopje na Vizantijcite. go obezbedila razbiva106 . vsu{nost. {to ne go isklu~uva i mo`noto sklu~uvawe na desetgodi{en miroven dogovor. sinot na bugarskiot car Petar koj. Me|u niv bil i Roman. bil iznenaden koga nai{ol na postavenata pregrada kaj tesninata pome|u planinite Belasica i Ogra`den. Verojatno. no nivniot karakter nemal kapacitet za naru{uvawe na verojatniot dogovor. Svedo{tvoto na Skilica ne isklu~uva i povremeni sudiri. Istovetnata vizantiska diplomatska strategija rezultirala i so uspeh pri transferiraweto na lojalnosta od vode~kite lu|e na Dra~ (1005 g.vizantiskata vlast vo Verija.. Desetgodi{niot miren period Samuil go iskoristil za utvrduvawe na granicite na makedonskata dr`ava. Na toj na~in Vizantija obezbedila strategiska kontrola na po{irokiot region od Dra~ do Tesalonika. Od aspekt na Samuil toa zna~elo za~uvuvawe na jadroto na makedonskata dr`ava.

Me|utoa. Samuil bil pogreban vo carskata grobnica vo Prespa.000 zarobenici. Vo takvi uslovi. Vasilij II ne se re{il na kone~na presmetka so makedonskata dr`ava. po ubistvoto na Gavrilo Radomir (1015 g. Me|utoa. koj po~inal od srcev udar vo oktomvri 1014 g.000–15. naslednikot na carskiot prestol. Gavrilo Radomir (1014–1015). Desetkuvaweto na voenata mo} po Belasi~kata bitka. Li~nata netrpelivost vo carskata dinastija mo{ne ume{no go iskoristila vizantiskata diplomatija preku direktnata poddr{ka na Jovan Vladislav vo planovite za prezemaweto na prestolot. Jovan Vladislav (1015–1018) se distanciral od Vizantija. so izvorno registrirani 14. Ovoj nezapameten surov ~in se odrazil na legendarniot karakter na Belasi~kata bitka. ja predizvikale postepenata fragmentacija na dr`avata. Ahil. neuspehot na Vladislav da ja legitimira svojata carska vlast kaj makedonska107 . Za toa pridonelo i verojatnoto osporuvawe na titulata od negoviot bratu~ed Jovan Vladislav. @estokata bitka {to sledela na 29 juli 1014 g. Caruvaweto na Gavrilo Radomir i na Jovan Vladislav i krajot na dr`avata Smrtta na Samuil ja ostavila makedonskata dr`ava bez isklu~itelen voen strateg i li~nost {to pove}e decenii go simbolizirala nejzinoto edinstvo.weto na pregradata. ostavaj}i na sekoj stoti po eden ednook. 4. Me|utoa. na podno`jeto na planinata Belasica zavr{ila so tragi~ni posledici za Samuilovata vojska. Nasproti krupnata pobeda kaj Belasica. {to se manifestiralo niz negovata voeno-politi~ka dejnost protiv Vasilij II. nenadejnata zaseda i likvidacijata na duksot Teofilakt Votanijat pri osiguruvaweto na bezbedniot prodor na Vasilij II do Tesalonika tolku go razgnevile imperatorot {to naredil oslepuvawe na site zarobeni vojnici kaj Belasica. za da gi odvedat oslepenite kaj Samuil. iako se odlikuval so nesporna hrabrost i so voena opitnost. zaedno so sinot Gavrilo Radomir. povlekuvaj}i se vo Prilep. ne bil vo sostojba da obezbedi lojalnost i da ja obedini elitata okolu sebe. kako i projavenoto needinstvo vo redovite na makedonskata dinastija i elita.) i uzurpacijata na carskata titula. verojatno kaj crkvata Sv. memorirana vo vizantiskite izvori i vo predanijata i toponimijata na strumi~kiot kraj. Vakviot ~in na Vasilij II i tragi~nata gletka na oslepenite vojnici bile prete{ki za Samuil. Carot Samuil odvaj uspeal da se spasi.

generalno se sveduva na nivnoto ermensko. Vo obidot za prezemawe protivofanziva kon Dra~. Po~nuvaj}i od esenta 1015 g. 5. otkrien vo Bitola (1956 g. vo istata 1018 g. Vasilij II sistematski gi prezemal glavnite makedonski upori{ta vo jugozapadna Makedonija. tekstot pove}e bi upatuval na individualnoto poimawe na Jovan Vladislav vo kontekst na uzurpacijata na vlasta vo makedonskata dr`ava i nesoglasuvaweto so makedonskata elita. Dotolku pove}e {to vakvata etni~ka samoidentifikacija ne e prisutna vo nitu eden drug izvor od vremeto na egzistencijata na makedonskata dr`ava. bugarsko ili makedonsko poteklo. {to ne e praktika i vo drugi balkanski dr`avi. sodr`ano vo natpisot. nevoobi~aenoto apostrofirawe na Vladislavoto poteklo od „bugarskiot rod“. koja producira sprotivstaveni teorii okolu etnitetot na komesot Nikola i negovite sinovi. kako i od najlojalnite makedonski upravnici vo klu~nite upori{ta. Kameniot natpis na koj e naveden carot Jovan Vladislav. prosledeno so vostanovuvawe na vizantiska vlast nad celata teritorija. vo fevruari 1018 g. Duri i ako se izzeme verojatniot falsifikuvan karakter na natpisot. 108 .ta elita seriozno go naru{il kohezivniot element na dr`avata i se odrazil vrz otsustvoto na poseriozen otpor na osvojuva~kite naleti na Vizantija.). pokonkretno od porane{nata sklavinija Berzitija.. kade {to bilo koncentrirano i jadroto na novata dr`ava. {to e nesvojstveno za toga{nite priliki. bila likvidirana makedonskata dr`ava. Brzoto prifa}awe na komitopulite od strana na naselenieto i teritorijalniot opseg na vostanieto upatuvaat na nivnoto verojatno poteklo od Makedonija. So toa. {to bilo pod prinuda prifateno od vdovicata Marija i carskoto semejstvo. Toa nikako ne mo`e da se povrze so etni~kata identifikacija na dr`avata i na naselenieto. Karakterot i identitetot na dr`avata Debatata vo istoriografijata. vo otsustvo na konkretna izvorna potkrepa. Me|utoa. ostanuva edinstveniot izvoren podatok za navodnata etni~ka samoidentifikacija na pripadnicite na semejstvoto na komitopulite. vnesuva silen skepticizam za negovata izvorna verodostojnost. Serioznoto nesoglasuvawe {to sledelo okolu nasledstvoto na carskata titula vo dinasti~koto semejstvo i pome|u makedonskata elita kone~no go dovelo Vasilij II vo pozicija da gi diktira uslovite na predavawe. zaginal i carot Jovan Vladislav.

svojot finalen ishod go imal vo formiraweto na nezavisnata makedonska dr`ava vo sredinata na X vek. so neguvaweto na kirilometodievskite tradicii vo Ohridskata kni`evna {kola i niz doslednata primena na glagolicata vo makedonskata dr`ava i vo kni`evnata dejnost. vtemelen na integriraweto na makedonskite i slovenskite tradicii prisutni vo prostorot na Makedonija vo tekot na pove}e vekovi. Nesomneno posebniot proces na kreirawe na etni~kiot identitet. kako i slobodnoto religisko izrazuvawe {to go artikulirala novata politi~ka i crkovna elita vo Makedonija. {to va`elo i za site srednovekovni dr`avi. ne bila registrirana od vizantiskite avtori. U{te pove}e. koj bil silno inspiriran od anti~koto minato i od Klimentovata dejnost. Dopolnitelen indikator za diferencijalnite procesi vo Makedonija e tolerantniot odnos na makedonskata elita sprema bogomilite. prodol`ile da gi upotrebuvaat terminite „Bugarija“ i „Bugari“ pri identifikacijata na novata dr`ava. od aspekt na sovremenite teorii za poimaweto za naciite. sepak. Sinajski psaltir i evhologij i dr. Toa go potvrduvaat za~uvanite glagolski rakopisi sostaveni vo Makedonija vo tekot na X–XI vek. sledej}i ja politikata i ideologijata na Vizantija od IX vek. etni~kiot identitet na samite vladeteli ne go podrazbiral i istovetniot etni~ki karakter na dr`avata i na naselenieto so koi upravuvale. Diferencijacijata na politi~kite i kulturnite procesi vo Makedonija i vo Bugarija bila manifestirana. Namesto toa. Makedonski glagolski listovi. poznati kako Asemanovo evangelie. no toa ne se dol`elo edinstveno na otsustvoto na nivniot interes za konkretna elaboracija i soznanie za etnitetite na Balkanot. Ohridski glagolski listovi. Zografsko evangelie. Klocov zbornik. Vo sekoj slu~aj. Posebnosta na politi~kite i kulturnite procesi vo Makedonija.Identitetot na vladetelite voop{to ne bil klu~niot faktor {to go mobiliziral naselenieto vo srednovekovna Makedonija. me|u drugoto. Marinsko evangelie. Pritoa. iako taa bila zasnovana na prostorot na Makedonija 109 . vizantiskite avtori. za mobilizacijata na makedonskoto naselenie bile presudni kulturnata i socijalnata reprezentacija na nivnite interesi i tradicii. kompariran so prethodniot tretman na bugarskata vlast. Osporuvaweto na legitimitetot na novata dr`ava sozdadena vo Makedonija od strana na Vizantija direktno se reflektiralo vrz otsustvoto na makedonska terminologija pri identifikacijata na dr`avata i naselenieto vo vizantiskite izvori. treba da se ima predvid i razli~noto sfa}awe na etnitetot vo srednovekovieto.

i se temelela na sosema razli~ni kulturno-istoriski tradicii. Etnitetskata i topografskata zamena na imiwata Makedonija i Makedonci so bugarska terminologija se dol`ela na niza zaemno obusloveni faktori. Prvata izvorna identitetska konfuzija nastapila vo samiot po~etok na IX vek, koga Vizantija ja imenuvala novata tema formirana vo zapadna Trakija kako Makedonija, iako taa nemala ni{to zaedni~ko so istoriskata i etni~kata teritorija na Makedonija. Iako na ovoj na~in Vizantija simboli~no gi najavila planovite za restavrirawe na vlasta vo Makedonija, administrativniot termin za istoimenata tema se etabliral vo vizantiskata dokumentacija. Klu~nata pri~ina za odr`uvawe na edna vakva nelogi~na sostojba se dol`ela na faktot {to od temata Makedonija poteknuvala vizantiskata imperatorska dinastija, osnovana 867 g. od Vasilij I (867–886). Kako direktna posledica od toa, terminot Makedonci bil integriran kako identitetsko ime na vizantiskata dinastija od vremeto na Vasilij I, koe gi pridru`uvalo i samite imiwa na imperatorite. Etabliraweto na vizantiskata dinastija, koja stanala prepoznatliva kako makedonska, a nejzinite imperatori kako Makedonci, hronolo{ki korespondiralo so klu~niot period od kulturnata, duhovnata i socijalnata mobilizacija vo Makedonija, koja rezultirala so sozdavawe na novata makedonska dr`ava. Toa pridonelo procesot na kreirawe na posebniot etni~ki identitet, asociran so teritorijata na Makedonija, da ostane neregistriran vo izvornite svedo{tva i mehani~ki da bide interpretiran so bugarska terminologija. Vakvata vostanovena praktika bila komplementarna so vizantiskata politi~ka ideologija, zasnovana na osporuvaweto na legitimitetot na novata makedonska dr`ava. Seto toa gi navelo vizantiskite avtori vo svoite percepcii Makedoncite, kako i site `iteli vo makedonskata dr`ava, da gi identifikuvaat so terminot „Bugari“, {to bilo rezultat od vizantiskata politi~ka kvalifikacija na glavnite neprijateli, koi dotoga{ bile locirani vo bugarskata dr`ava, iako istata bila likvidirana vo 971 g. Vakvata sostojba mo`e mo{ne jasno da se voo~i preku analizata na tekstovite na vizantiskite avtori od periodot me|u X–XII vek, me|u koi se i Jovan Skilica, Jovan Geometar, Lav \akon, kade {to naporedno se upotrebuva i terminot Makedonija vo geografska i etni~ka konotacija, no koj isklu~ivo se koristi za definirawe na makedonskite teritorii pod vizantiska vlast. Vo konstrukcijata na vizantiskite avtori „Bugarija“ bila delot kontroliran od novite neprijateli identifikuvani kako „Bugari“ ili „Mizi“, nasproti delot od Makedonija koj bil pod vizantiska vlast, a koj vni110

matelno bil identifikuvan so vistinskata geografska i etni~ka makedonska terminologija. Vo uslovi na monopolizirawe na imeto Makedonci od vizantiskata dinastija i administracija, Makedoncite, vo ramkite na novata dr`ava formirana vo Makedonija vo sredinata na X vek, ednostavno bile li{eni od etni~kata identifikacija od nadvore{nite avtoriteti. Toa ne se odnesuvalo na makedonskite teritorii vo po{irokata okolina na Tesalonika {to bile pod vizantiska vlast. Temata Makedonija, kako mesto na poteklo na vizantiskata dinastija, isto taka prodol`ila da bide imenuvana so soodvetnata administrativna terminologija. Za delot {to pretstavuval jadro na novata makedonska dr`ava i {to gravitiral okolu Ohrid i Prespa, vo tradicionalnata vizantiska istoriografija prodol`ile da se upotrebuvaat toponimite i etnonimite „Bugarija“ i „Bugari“. Od toa proizleguva deka silniot antagonizam pome|u Vasilij i Samuil imal mnogu podlaboka politi~ka i ideolo{ka dimenzija, zasnovana i na pravoto na koristewe na makedonskata identifikacija i tradicii. Koncentracijata na sudirot okolu glavniot makedonski grad Tesalonika dopolnitelno upatuva na vakvata tendencija. Ottamu, ne iznenaduva faktot {to po likvidiraweto na makedonskata dr`ava (1018 g.) prodol`ila vostanovenata vizantiska aplikacija na terminot „Bugari“ pri definiraweto na makedonskite teritorii okolu Ohrid, Prespa i Skopje, opfateni vo ramkite na novata voeno-administrativna edinica imenuvana kako „Bugarija“, a ne vistinskite bugarski zemji okolu Preslav i Pliska, kako i od Podunavjeto. Po 1018 g. terminot „Bugarija“ bil po{iroko upotrebuvan vo crkovno-administrativen kontekst, {to bilo komplementarno na politi~ko-ideolo{kata koncepcija na Vizantija, preku Ohridskata arhiepiskopija da go legitimira vlijanieto na po{irokiot prostor na Balkanot. Vakvata vostanovena vizantiska izvorna tradicija prodol`ila da se praktikuva i vo periodot na Komnenskata dinastija (1081–1185), a se odrazila i vo isto~nite izvori. Toa najilustrativno e prika`ano so pridodavaweto na epitetot „Bugaroubiec“ na imperatorot Vasilij II Makedonecot vo izvorite od krajot na XII vek, {to voedno bilo povrzano so tendencijata za inspirirawe na vizantiskata aristokratija vo kontekst na pohodite na Balkanot i za spravuvaweto so novoformiranata bugarska dr`ava vo 1185 g. Sevkupno gledano, vladeeweto na makedonskata imperatorska dinastija so Vizantija (867–1056) rezultiralo so ve{ta~ko izmestuvawe na toponimite i etnonimite povrzani so „Bugarija“ i „Makedonija“, {to voop{to ne ja odrazuvale realnata
111

geografsko-istoriska, a u{te pomalku etni~ka identifikacija na Makedonija i na Makedoncite. Vakvata vizantiska izvorna percepcija voop{to ne go doveduva vo pra{awe razli~niot identitetski proces {to se odvival vo Makedonija, tuku samo go potvrduva. Na toa upatuva faktot {to vo vizantiskite izvorni svedo{tva naporedno se upotrebuvaat terminite Makedonija i Makedonci i vo geografska i vo etni~ka konotacija no koja, spored ve}e vostanovenata politi~koideolo{ka konstrukcija na Vizantija, generalno bila ograni~ena na Tesalonika i po{irokata okolina. Vakvoto poimawe najilustrativno e sodr`ano vo pismata na Teofilakt Ohridski, koj pravi jasna distinkcija pome|u arhiepiskopuvaweto vo „varvarskata zemja“ Makedonija, za koja go upotrebuva terminot „Bugarija“, so „oblastite na na{ata Makedonija“. Izvornata terminolo{ka konfuzija postepeno bila nadminata po krizata vo Vizantija vo tekot na XIII– XIV vek, koga realnata identifikacija na Makedonija na{la odraz kaj avtoritetnite vizantiski istoriografi Nikifor Gregora i Jovan Kantakuzin. [to se odnesuva do naporite za legitimiraweto na dr`avnosta, mo`e da se zabele`i deka Samuil ne pretendiral direktno da se povrze so bugarskite tradicii, tuku etabliraweto na novata dr`ava go temelel vrz makedonskite tradicii. Na toa upatuva koncentracijata na negovata politi~ka i crkovna dejnost vo Makedonija, {to koincidiralo so anti~kite makedonski tradicii isprepleteni so kulturnite i duhovnite tradicii od Klimentovata dejnost, tendencijata za osvojuvawe na glavniot makedonski grad Tesalonika, kako i priklonuvaweto kon Rim vo naporite za legitimiraweto na dr`avata i crkvata. Vostanovenata tradicija kaj Rimskoto papstvo vo tekot na XII–XIII vek, so konsekutivnoto naveduvawe na Samuil, zaedno so bugarskiot car Petar, kako vostoli~eni carevi, voop{to ne implicira deka Samuil se povikuval na bugarskite tradicii za da go obezbedi legitimitetot na carskata kruna. Toa vsu{nost podocna go pravela Rimskata crkva, koja pretendirala da go obnovi sopstvenoto crkovno vlijanie na Balkanot, koristej}i go interesot na novata bugarska dr`ava za nejzino me|unarodno legitimirawe vo XII i vo XIII vek, koga makedonskata dr`ava pove}e ne postoela. Vakvata politika na Rim nesomneno proizleguvala od tendencijata za vospostavuvawe protivte`a na Vizantija i na Ohridskata arhiepiskopija. Deka vo Makedonija se etablirala samostojna vladeja~ka dinastija, nezavisna od bugarskite tradicii, upatuvaat i izvornite svedo{tva od XI vek,
112

koi poka`uvaat deka liderite na osloboditelnite vostanija protiv vizantiskata vlast, koncentrirani vo Makedonija, svojot legitimitet kaj narodot go crpele od nivnata direktna povrzanost so Samuilovata „carska loza“. Ottamu, direkten rezultat od sozdavaweto na srednovekovnata dr`ava vo Makedonija bilo zaokru`uvaweto na posebnite kulturno-istoriski procesi {to se odvivale vo prodol`enie na pove}e vekovi na makedonskiot prostor, koi rezultirale so generacisko integrirawe na makedonskite i slovenskite tradicii vo edinstven etni~ki identitet, so kolektiven makedonski imenitel, asociran so teritorijata na Makedonija, a reprezentiran od novata carska dinastija, politi~ka i crkovna elita.

113

114

MAKEDONIJA POME\U VIZANTISKATA I OSMANLISKATA IMPERIJA
(XI — XIV vek)

1. Vostanijata vo Makedonija od XI vek Likvidiraweto na makedonskata dr`ava vo 1018 g. bilo prosledeno so nejzinoto inkorporirawe vo voeno-administrativniot sistem na Vizantija. Vasilij II obezbedil silno prisustvo na vizantiski trupi kaj klu~nite fortifikaciski gradovi i utvrduvawa na strategiskite lokacii. Pritoa, bile razurnati nekoi fortifikaciski utvrduvawa, me|u koi i vo Ohrid, {to bilo prosledeno so konfiskuvawe na site carski obele`ja, vklu~itelno i carskite kruni smesteni vo Ohridskata tvrdina. Gradot Skopje bil promoviran vo sredi{te na vizantiskata voeno-administrativna uprava, so nadle`nost za teritoriite {to dotoga{ gi opfa}ala makedonskata dr`ava. Naporedno so odveduvaweto na ~lenovite na carskoto semejstvo i na eden del od politi~kata elita od Makedonija vo isto~nite vladenija na Vizantija, Vasilij II £ ostanal dosleden na praktikata za nazna~uvawe lojalni upravnici od lokalnata elita vo funkcija na poefikasno obezbeduvawe kontrola na terenot i na naselenieto. Osnova na politi~ko-ideolo{kata doktrina na Vasilij II vo naporite za konsolidirawe na vizantiskata vlast vo Makedonija i po{iroko na Balkanot stanala Ohridskata arhiepiskopija. Dozvolata za avtokefalniot status na Ohridskata arhiepiskopija, prosledena so legitimiraweto na {irokiot opseg na nejzinata jurisdikcija na Balkanot, imala za cel da obezbedi ~uvstvo na odreden stepen na avtonomija kaj novite podanici na Vizantija. Sostaven del od vakvata politika na Vasilij II bilo nazna~uvaweto na arhiepiskopskata funkcija na Jovan Debarski, po
115

poteklo od Makedonija. Zadr`uvaweto na dano~niot sistem od Samuilovoto vreme, kako i postavuvaweto na upravni~kite funkcii lojalni li~nosti od lokalnata elita, bile vo funkcija na suzbivaweto na potencijalnata mobilizacija na makedonskoto naselenie protiv vizantiskata vlast. Vizantiskata vlast na preostanatiot del od Makedonija generalno se temelela na voenata uprava vo Solun, dodeka crkovnata jurisdikcija bila opfatena preku mitropoliite na Solun, Ser i Filipi. Naslednicite na Vasilij II po 1025 g. go revidirale pomirliviot priod pri realiziraweto na politi~kata i religiskata koncepcija vo Makedonija. Indikator za toa e praktikata vospostavena od 1037 g. za postavuvawe ohridski arhiepiskopi od vizantisko poteklo, koi direktno ja sproveduvale vizantiskata dr`avna i crkovna politika. Zasegnuvaweto na dotoga{noto slobodno religisko izrazuvawe preku Ohridskata arhiepiskopija, {to koincidiralo so novata dano~na reforma so koja bile vovedeni plate`ni dava~ki vo dano~niot sistem, se odrazilo niz silnata akumulacija na nezadovolstvoto kaj naselenieto vo Makedonija. Mo{ne izgledno e deka vo ovoj period i bogomilite ja intenzivirale svojata dejnost vo Makedonija, na {to upatuvaat podatocite od Barskite anali, kako i zgolemenata produkcija na apokrifna kni`nina od makedonska proviniencija. Vakviot ambient go iskoristila lokalnata makedonska elita za mobilizacija na narodot, {to rezultiralo so krevawe vostanie protiv vizantiskata vlast vo 1040 g. Za legitimirawe na tendenciite za restavrirawe na dr`avata vo Makedonija, bila neophodna li~nost {to }e pretstavuva obedinuva~ki faktor za elitata i za makedonskiot narod. Istata bila iznajdena vo Petar Deljan, koj tvrdel deka vodi poteklo od Samuilovata carska dinastija, preku raskinatiot brak na carot Gavrilo Radomir so }erkata na ungarskiot kral. Vizantiskite avtori go poso~uvaat vostanoveniot obi~aj kaj narodot za nivni lideri da prifa}aat lu|e od „carski rod“. Vesta za promoviraweto na Deljan za car vo Belgrad ja obezbedila masovnosta na vostanieto, {to go ovozmo`ilo brzoto zazemawe na vizantiskite upori{ta vo Ni{ i vo Skopje. Obidot na Vizantija da intervenira za da se spre~i {ireweto na vostanieto vo Makedonija propadnal, bidej}i mobiliziranite vojnici od makedonskite i albanskite oblasti otka`ale poslu{nost i se priklonile kon sopstveniot voda~ Tihomir, kogo go proglasile za car. Dvojnata tendencija za pretendirawe na Samuilovata carska titula od dvata formirani vostani~ki tabora bila nadminata otkako Deljan uspeal
116

vlijaele za povtorno mobilizirawe na makedonskata elita. Direktnoto naso~uvawe na vostanicite kon Solun. makedonskata elita nabrzo bila sovladana od vizantiskite vojski koi. vklu~itelno i na porane{nata prestolnina Prespa. Me|utoa. na delovi od Grcija. sinot na carot Jovan Vladislav. Porazot. so sredi{te vo Skopje. Vo sekoj slu~aj. zasnovani na legitimiraweto na tendenciite za obnova na makedonskata dr`ava. ostaveni bez carskoto liderstvo. prosledeni so vospostavuvaweto na u{te postroga dano~na politika. so obezbedena kontrola na pogolem del od Makedonija. koj bil prosleden so golemi `rtvi me|u vostanicite. kaj vostanicite pristignal Alusijan. Poddr{kata {to ja obezbedil Alusijan kaj eden del od makedonskata elita so doka`uvaweto na svoeto carsko poteklo go prinudila Deljan nevolno da go priznae negoviot legitimitet. ne se odrazil na avtoritetot na Alusijan koj. po vtoriot poraz vo sudirot so vizantiskata vojska. sepak. po {to obajcata bile prifateni kako ramnopravni carevi i lideri na vostanieto. Politi~kite celi i motivi na makedonskata elita bile istovetni kako i vo prethodnoto vostanie. a posebno tendencijata za nejzinoto legitimirawe preku carskoto poteklo na Deljan i na Alusijan. istapil kako predvodnik na novoto vostanie. prifa}aj}i gi vetenite privilegii vo zamena za sopstvenoto predavawe. uspeal da se nametne kako edinstven car. po zarobuvaweto na Deljan i negovoto oslepuvawe. ja poka`ale nestabilnosta na vizantiskata vlast. Vo momentite koga vostanieto zazelo po{iroki razmeri. uspeale da go likvidiraat vostanieto. {to korespondiralo i so te`nenijata na makedonskiot narod. so razbiena voena mo}. ja ilustrira komplementarnosta na voeno-politi~kata strategija na Deljan so Samuilovata. Odnesuvaweto na Alusijan upatuva na serioznoto somnevawe vo negovite vistinski motivi i na mo`noto vlijanie na Vizantija vo negovoto dejstvuvawe. Alusijan stapil vo tajni pregovori so vizantiskiot imperator. koj prethodno izvr{uval vizantiska slu`ba. Projavenite politi~ki celi na vostanieto za obnova na makedonskata dr`ava.da go likvidira Tihomir i da ja prezeme celokupnata komanda. nesoodvetnata voena strategija primeneta od Alusijan rezultirala so celosen neuspeh na direktniot napad vrz Solun. Carskata dinasti~117 . Me|u niv se istaknal Georgi Vojteh. koj vo 1072 g. Me|utoa. kako i na bugarskite teritorii do Serdika. vo tekot na 1041 g. kako i lesnoto i ekspresno prezemawe na kontrolata vo pogolemiot del od Makedonija. na ju`na Albanija so Dra~. Administrativnite merki {to go sledele likvidiraweto na vostanieto..

{to imalo simboli~na poraka. Tekot na vostanieto i negoviot ishod go ilustrira neuspehot vo obedinuvaweto na elitata vo Makedonija. preku vrskata na knezot Mihajlo i negoviot sin Bodin so Samuilovata dinastija. po {to lesno se presmetala i so vojskite na Konstantin Bodin kaj Ni{. Tokmu ovoj faktor bil presuden za obezbeduvawe masovnost na vostanijata vo Makedonija. koj bil efektuiran so proglasuvaweto na Bodin za car vo Prizren. Prateni{tvoto na makedonskata elita rezultiralo so formirawe svoeviden politi~ki sojuz. pretrpeniot poraz kaj Kostur od vizantiskata vojska gi onevozmo`il vostanicite da ja pro{irat vlasta i da gi konsolidiraat poziciite vo Makedonija. Me|utoa. Petrilo. Petrilo. dodeka samiot se naso~il kon Ni{. Vo tekot na 1073 g. nivna zaedni~ka tendencija pri reprezentacijata na streme`ite za obnova na dr`avata bila intencijata za mobilizacija na makedonskiot narod preku povikuvawe na kolektivnata memorija od vremeto na Samuil. prezemaj}i go gradot Ohrid. go ovozmo`ile brzoto {irewe na vostanieto. Vospostavuvaweto i utvrduvaweto na vizantiskata vlast vo oddelnite makedonski gradovi i oblasti bile prosledeni so uni{tuvawe na dvorcite vo Prespa. so {to bilo likvidirano vostanieto. so eden del od vojskata. vizantiskite naemni~ki vojski uspeale celosno da gi uni{tat odbranbenite vostani~ki punktovi vo Makedonija. koj uka`uva na „pobedonosnite pesni“ prisutni vo Ohrid i po{iroko vo Makedonija vo XI – XII vek. Sepak. {to sozdalo osobeno silen efekt kaj naselenieto. Makedonija vo fokusot na sudirite me|u novite balkanski sili Osnova~ot na novata vizantiska dinastija Aleksij I Komnen (1081–1118) pristapil kon reorganizacija na administracijata vo zapa118 . 2. Carskoto legitimirawe. {to se dol`elo i na razli~nite interesi. lesno se probil vo vnatre{nosta na Makedonija. koe go vodele direktnite potomci na carskata dinastija. kako i pobedata nad vizantiskata vojska predvodena od duksot na Skopje. Vakvata narodna tradicija se odrazila i vo svedo{tvoto na Teofilakt Ohridski. posebno na Deljanovoto vostanie. Me|utoa.ka povrzanost so tradiciite na makedonskata dr`ava bila iznajdena vo Dukqa. Toa go iskoristila Vizantija za da mu nanese re{ava~ki poraz na Georgi Vojteh kaj Skopje. Konstantin Bodin komandata za osloboduvawe na teritorijata na Makedonija ja delegiral na eden od komandantite.

Iako vizantiskoto vlijanie preku Ohridskata arhiepiskopija imalo ograni~uva~ki efekt vrz slovenskata kni`evna dejnost vo Makedonija. Od XII vek. Vizantija vo periodot 1081–1085 g. so postepenoto istisnuvawe na glagolicata i so dominacijata i afirmacijata na kirilicata. manifestirana so izgradba na crkvi niz Makedonija (Solun. vo ~ii ramki klu~nata pozicija ja steknala Ohridskata arhiepiskopija. Osobeno vpe~atliva e crkvata Sv. {to bilo prosledeno i so natamo{niot porast na krupnite posedi. kade {to vo naredniot period se etablirala Kratovskata kni`evna {kola preku manastirskite sredi{ta Sv.den Balkan. Identifikacijata na arhiepiskopot Teofilakt na naselenieto vo Ohrid i po{iroko vo Makedonija kako „varvarska ekumena“ najdobro ja ilustrira tendencijata na Vizantija za poefektivno vostanovuvawe na svoeto politi~ko i crkovno vlijanie vo Makedonija i po{iroko na Balkanot.). Ser. makedonskata kulturna tradicija prodol`ila da se razviva. koi se identifikuvaat kako makedonska jazi~na redakcija. kako i so rasprostranuvawe na ova u~ewe od Makedonija vo sosednite balkanski zemji i po{iroko vo Vizantija. Edesa. Involviraweto na evropskite krstonosci vo presmetkite so Turcite-Selxuci vo tekot na 1096 g. posebno Solun. Strumi~ko. Toa koincidiralo i so noviot podem na bogomilstvoto. a posredno i vo zemjite na zapadna Evropa. preku koja se dvi`ele delovi od krstonosnite vojski. nasproti tradicionalno vo Ohrid. Ohrid i Skopje. Sv. Vnatre{nata stabilnost se odrazila i na zasilenata kulturnata aktivnost na Komnenskata dinastija. Ohrid. Toa bilo manifestirano i so izdiferenciraweto na makedonskite jazi~ni osobenosti vo kni`evnite rakopisi od XI i XII vek od kirilska proviniencija. od koja bila zasegnata i teritorijata na jugozapadna Makedonija. Prespansko i dr. Vo ovoj period podem zabele`ale pogolemite makedonski gradovi. {to rezultiralo so rapiden porast na negovite sledbenici vo jugozapadna Makedonija. kni`evnata dejnost postepeno po~nala da se koncentrira vo severoisto~na Makedonija. bila prinudena da se spravuva so kratkotrajnata invazija na Normanite na Balkanot. Agresivnata diplomatija {to sledela od Vizantija rezultirala so utvrduvawe na poziciite vo severen Balkan i na Jadranskoto More. Prohor P~inski. vklu~itelno i me|u aristokratskite krugovi vo Konstantinopol. Joakim Osogovski i Sv. Veroja. Gavrilo Lesnovski. 119 . vlijaelo opusto{uva~ki na teritorijata na jugozapadna Makedonija. Pantelejmon vo Nerezi kaj Skopje so reprezentativni freski na vizantiskata umetnost.

Duri vo tekot na 1202 g. da ja pro{iri vlasta vo Pelagonija i vo Prilep.Dinasti~kiot prevrat vo Vizantija od 1185 g. po sudirot so bugarskata vladeja~ka elita. se osamostoile vo prostorot na Makedonija. vo me|uvreme. Strez ja otfrlil bugarskata vlast i se osamostoil vo gradot Prosek. probivaj}i se do okolinata na Solun. se osamostoil vo gradot Strumica i vo sosednata tvrdina Prosek. se osamostoil vo Melnik. poradi koncentracijata na vizantiskata politi~ka i crkovna vlast vo Skopje. bila iskoristena od bugarskata dr`ava. do{lo do osetno slabeewe na Bugarija i na Solunskoto Kralstvo. Vizantija uspeala da go likvidira nezavisniot entitet na Hriz i da ja restavrira vlasta. Opa|a~kiot presti` na Vizantija se potvrdil vo 1204 g. Me|u niv bile Strez i Aleksij Slav koi. od 1208 g. prosledena so sudirite pome|u novite latinski dr`avni entiteti. koristej}i gi nesoglasuvawata vo vizantiskoto imperatorsko semejstvo. Fragmentacijata. Krupniot feudalec Dobromir Hriz vo 1185 g. Periodot na egzistirawe na Latinskata Imperija na mestoto na privremeno likvidiranata Vizantiskata Imperija (1204–1261) bil odbele`an so kontinuirani sudiri pome|u novite regionalni dr`avi {to bile koncentrirani na Balkanot. po {to ja nametnal vlasta i vo Ohrid. Vizantija bila prinudena da ja priznae novata bugarska dr`ava. vo Ohrid i vo Solun. poznata kako Solunsko Kralstvo. Utvrduvaweto na strategiskata lokacija mu ovozmo`ilo na Hriz ne samo da ja odr`i svojata vlast vo nezavisnoto kne`evstvo tuku i. i utvrduvaweto na dinastijata Angeli bile prosledeni so erozija na vizantiskite pozicii na Balkanot i so kratkotrajno gubewe na vlasta vo Solun od Normanite. bila zameneta so projavi na individualen politi~ki separatizam vo Makedonija. koga Konstantinopol bil osvoen od evropskite krstonosci. Toj vospostavil prijatelski vrski i so Aleksij Slav koj. {to bilo iskoristeno od feudalnata elita za realizirawe na separatisti~kite politi~ki tendencii vo Makedonija. Nemo`nosta za politi~ko organizirawe i obedinuvawe. Koristej}i ja obezbedenata logisti~ka poddr{ka od Srbija i od lokalnite upravnici na makedonskite gradovi. koja do 1207 g. vo 1208 g. Me|utoa. kako i da ja priznae nezavisnosta na srpskata dr`ava. Razli~nite ambicii i strategiski celi na novite dinastii dovele do sozdavaweto na nova posebna dr`ava so sedi{te vo Solun. vo koja bila inkorporirana teritorijata na Makedonija. Ume{noto diplomatsko manevrirawe na Strez mu ovozmo`ilo preku Prosek da ja 120 . uspeala da ja prezeme od Solunskoto Kralstvo teritorijata na pogolem del od Makedonija.. Nastanite vo neposrednoto sosedstvo neminovno se reflektirale i vrz Makedonija.

3. svojata superiornost na Balkanot ja nametnala Nikejskata Imperija koja. sepak. Vo takvi uslovi. se dol`elo na negovite sojuzni~ki odnosi so Latinskata Imperija.odr`uva kontrolata na po{irokata oblast do 1214 g. koga bil ubien. Posleden pat Aleksij Slav izvorno e registriran vo 1229 g. Toa vlijaelo na lojalnosta na lokalnata makedonska elita.). Georgij Akropolit ocenuva deka makedonskoto naselenie vo ovoj period..). Teodor Komnen ja koncentriral crkovnata politika vo Ohridskata arhiepiskopija. za smetka na Bugarija. do 1246 g.). prezemaj}i go i gradot Solun. uspeala da prezeme pogolem del od Makedonija. uspeala da ja nalo`i vlasta na pogolem del od Makedonija. edinstveno se gri`elo da go „izbegnuva nivnoto uni{tuvawe i da go za~uva pogolemiot del od svojot imot“. za smetka na Bugarija. srpskiot vladetel Milutin od 121 . vo otsustvo na sopstvena politi~ka reprezentacija. bez podatoci za negovata sudbina. etabliraweto na vlasta na Aleksij Slav vo Melnik i po{irokata okolina. Vo prilog na Slav bile i ambiciite na epirskiot vladetel Teodor Komnen Angel za osvojuvawe na Solun. koja se menuvala vo zavisnost od promenlivata voeno-politi~ka sostojba na terenot. so {to Makedonija povtorno bila inkorporirana vo ramkite na Vizantiskata Imperija. Na krajot. {to bilo realizirano vo 1224g. koja do 1215 g. Transferiraweto na lojalnosta kon zajaknatata epirska dr`ava po 1216 g. nikejskiot imperator Mihail VIII Paleolog (1259–1282) gi obnovil vizantiskite tradicii. Toa ja potvrdilo istaknatata uloga {to ja imala Ohridskata arhiepiskopija vo legitimiraweto na imperatorskite tendencii i povikuvaweto na vizantiskite tradicii. od koja go obezbedil i krunisuvaweto za imperator (1227 g. mu ovozmo`ilo na Aleksij Slav i narednite godini da ja odr`uva nezavisnosta. vo periodot na ofanzivnite pohodi {to sledele po klu~nata pobeda nad epirskata vojska (1230 g. Po osvojuvaweto na Konstantinopol (1261 g. Srpskite zavladuvawa vo Makedonija (od krajot na XIII – do sredinata na XIV vek) Koristej}i ja nemo}ta na restavriranata Vizantiska Imperija da gi odr`i poziciite na Balkanot. Teritoriite pod negova vlast bile inkorporirani vo ramkite na bugarskata dr`ava. i go ozna~ilo krajot na Solunskoto Kralstvo. Strezovoto kne`evstvo bilo inkorporirano vo epirskata dr`ava..

Srbija. a se potprel i na lokalnata elita za poefikasno vladeewe so novite teritorii. voedno. teritorijata na Makedonija bila podelena na pove}e oblasti. ambiciozno najavuvaj}i gi planovite za osvojuvawe i na samiot Konstantinopol.. pottiknata i od me|udinasti~kite sudiri. rezultirale so pomestuvawe na granicata so Vizantija po dol`inata na pojasot Ohrid – [tip – Strumica. koj do 1334 g. Jakneweto na srpskata dr`ava koincidiralo so krupnoto vostanie vo Solun. Vakvata sostojba ja iskoristile pove}emina feudalci za vostanovuvawe na sopstvena nezavisna vlast vo Makedonija. Najgolema ekspanzija srpskata dr`ava dostignala za vreme vladeeweto na Stefan Du{an (1331–1355). Svojata dominacija Du{an ja zaokru`il so krunisuvaweto za car vo Skopje (1346 g. imala najgolema korist od sudirite pome|u regionalnite sili na Balkanot.1282 g. uspeal da ja nametne srpskata vlast na pogolem del od Makedonija i od Albanija. Stefan Du{an £ gi potvrdil dotoga{nite prava i £ dodelil novi privilegii na Ohridskata arhiepiskopija. gi fokusiral ekspanzionisti~kite pohodi kon Makedonija. Toa mu ovozmo`ilo na Du{an do 1345 g. 122 . kontrolirani od nezavisni feudalci. 4. Formiraweto na nezavisnite dr`avi na Volka{in i Ugle{a Nenadejnata smrt na carot Du{an (1355 g. vo 50-tite godini od XIV vek. koe izbuvnalo vo 1342 g. Po krupnata pobeda protiv Bugarite vo bitkata kaj Velbu`d (1330 g. od Ohridskata arhiepiskopija i od Bugarskata patrijar{ija. koi do 1299 g. ~ija dejnost bila kazneno sankcionirana so Du{anoviot zakonik publikuvan vo Skopje (1349 g.). {to bilo legitimirano od Srpskata arhiepiskopija. Vo taa nasoka. Kako rezultat na toa.). da ja pro{iri vlasta na re~isi celata teritorija na Makedonija bez Solun. Srbija uspeala da izdejstvuva novi teritorijalni pridobivki vo Makedonija.) bila prosledena so intenziven proces na fragmentacija na srpskata dr`ava. Toj moral da se spravuva i so zasilenata bogomilska aktivnost vo Makedonija i na Balkanot. Du{an zapo~nal da se titulira kako „car na Romeite i Srbite“ i kako „makedonski car“. Politi~ko-religiskata koncepcija na Du{an vo Makedonija se zasnovala na pridobivaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo naporite za konsolidirawe na vlasta. inicirano od politi~kata grupacija imenuvana kako ziloti.).

proglasuvaj}i go svojot sin Marko za sovladetel vo 1370 g. rakovodeni od bra}ata Jovan Ugle{a i Volka{in. So tendencija za natamo{no utvrduvawe i legitimirawe na Kralstvoto. Me|utoa.. Su{ica. Prespa. Volka{in se pogri`il i za vostanovuvawe kralska dinastija. Despotot Jovan Ugle{a. {to bilo manifestirano so sozdavaweto na dve mo}ni dr`avi vo Makedonija do krajot na 1365 g. koj bil po poteklo od Makedonija. Skopje i Ohrid. Volka{in se potprel na Ohridskata arhiepiskopija. Skopsko. voeniot kapacitet na dvete dr`avi ne bil dovolen za poseriozno sprotivstavuvawe na Osmanliite. pak. li{uvaj}i go pe}skiot patrijarh od jurisdikcijata vrz Skopskata i Prizrenskata mitropolija. Vo ramkite na Volka{inovoto Kralstvo.Trendot na feudalniot separatizam vo Makedonija i anticipiraweto na nezadovolstvoto kaj makedonskoto naselenie pridobile karakter na poefektivno politi~ko organizirawe. od sedi{teto vo Prilep bila kontrolirana po{iroka makedonska teritorija. Zdru`enite vojski na Volka{in i Ugle{a uspe{no izleguvale na kraj i so ofanzivnite planovi na srpskiot car Uro{ V. Teodosij. koja dobila i kralska titularna forma. Volka{in (1365–1371) ja etabliral op{irnata dr`ava so sedi{te vo Prilep. Integralen del od crkovnata politika na bra}ata Volka{in i Ugle{a bilo podigaweto crkvi i manastiri. me|u koi posebno reprezentativen e manastirot Sv. 123 . Ugle{a (1365–1371) sozdal nezavisna dr`ava koncentrirana na teritorijata ju`no od sedi{teto vo Ser. Dimitrija vo s. vklu~uvaj}i gi gradovite Bitola. steknuvaj}i despotska titula. koi go zapo~nale svojot nezapirliv probiv na Balkanot. go otstranil srpskiot mitropolit Sava od Serskata mitropolija i na negovo mesto go postavil privrzanikot za crkovno pomiruvawe so Konstantinopol.

124 .

ostavaj}i dolgotrajno nasledstvo i neizbri{livi tragi vo mnogu aspekti od `ivotot na ovie prostori. sinot na osmanliskiot voda~ Orhan (1326–1359). zapadno od dene{na Ankara. poznato pod imeto Osmanliska Imperija. Pojavata na Osmanliite na Balkanot Koga vo 1352 godina Sulejman. Tokmu od ovie mesta Ertogrul. Vo po~etokot tie za svoe mesto na preselba go izbrale reonot Karaxadag. Invazijata {to usledila vedna{ po ovoj nastan sigurno e eden od najkrupnite i najsudbonosni nastani vo burnata istorija na ovoj poluostrov. Na mestoto na starite hristijanski dr`avi bilo sozdadeno novo muslimansko carstvo. se preselil od Sredna Azija vo Anadolija. Istorijata na ovaa dr`ava zapo~nuva vo Mala Azija. koe vo slednite nekolku veka bilo edno od najgolemite politi~ki faktori vo Evropa {to ja diktirale sudbinata na site balkanski narodi. Taa go ozna~ila po~etokot na novite istoriski procesi koi{to od koren gi izmenile starite politi~ki. Osmanliskata Imperija izniknala od beglakot (kne`evstvoto) na Ertogrul. begaj}i pred naletot na 125 . nikoj i ne pomisluval deka za pomalku od polovina vek re~isi celiot Balkanski Poluostrov }e bide pod osmanliska kontrola. kulturno-socijalni i verski odnosi na Balkanot. koe vo podocne`nite legendi e pretstaveno kako najblagorodno od plemiwata {to im pripa|ale na Turcite-Oguzi.MAKEDONIJA POD OSMANLISKA VLAST (od XIV do krajot na XVIII vek) 1. eden del od plemeto Kaja. ja osvoil tvrdinata Cimpe na evropskiot del od Dardanelite. Spored tradicijata. u{te pred naezdata na Mongolite vo sredinata na XIII vek. pripadnik na nomadskoto pleme Kaja.

Spored legendite. od kade preminuvawata na balkanskite bregovi stanale ~esta pojava. Tuka uspeal da ja dobie na upravuvawe pograni~nata oblast (ux) na zapadnata granica od Selxu~koto Carstvo kon Vizantija. s¢ do Bosforot. So toa Osmanliite izbile na Crnoto i na Mramornoto More. vo 1299 godina. Gradot bil osvoen vo april 1326 godina. Prvite voda~i na toa naselenie. Koristej}i ja mestopolo`bata na svojot beglak. po re~isi desetgodi{na opsada. Osman naskoro po~nal da gi {iri svoite teritorii za smetka na nemo}nata Vizantija. koga selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad II pobegnal od svojata prestolnina pod naletot na svoite razbuntuvani podanici. vo najgolem del. da gi udri temelite na osmanliskata dr`ava. koristej}i ja taa situacija. kon posedite na selxu~kiot sultan Alaedin Kejkubad I. Toj ja pretvoril Bursa vo svoja prestolnina. so tekot na vremeto. Od druga strana. sozdale cvrsti i lesno podvi`ni voeni odredi koi. bilo nomadsko ili polunomadsko i koe vo golema mera bilo zadoeno so idejata za „sveta vojna“ (gaza) protiv hristijanite. bilo tampon-zona {to gi razdeluvala Vizantiskoto i Selxu~koto Carstvo. na ~elo na zaednicata do{ol negoviot mlad i voinstven sin Osman (1289–1326). Ve}e vo tekot na narednite nekolku godini osmanliite zna~itelno ja pro{irile svojata teritorija. sinot na Osman. Patot na Osmanliite kon balkanskite teritorii bil otvoren po osvojuvawata na Nikeja (1330 g. po kogo negovite sledbenici podocna bile nare~eni osmanlii (ime {to }e prerasne. po {to bile zavladeani oblastite severno od Izmitskiot Zaliv. kako vazalna dr`ava na Mongolite. pottiknati od voeniot plen. vo sinonim na Turcite.). nivnata zadnina bila bezbedna od pri~ina {to Selxu~kiot Sultanat postoel samo formalno. vsu{nost.Mongolite. Prviot pogolem vizantiski grad koj{to padnal vo osmanliski race bil dene{niot grad Bursa (Brusa). Osman objavil samostojnost na svojata teritorija. Tuka ve}e imalo golema koncentracija na muslimansko naselenie koe. Seto toa mu ovozmo`ilo na Osman. Negovoto kne`evstvo. a sebesi se proglasil za nezavisen vladetel. Po negovata smrt.) i Nikomedija (1337 g. Toa zna~elo deka procesot na preobrazba na Ertogruloviot beglak vo nezavisna dr`avna tvorba bil zavr{en. so 400-500 {atori se upatil na zapad. postojano gi napa|ale teritoriite na s¢ poslabata i politi~ki razedineta Vizantija. pripadnici na Osmanliskata Imperija – Osmanlii). od strana na Orhan (1326– 1359). vo po~etokot na XIV vek. Napadite 126 . a od 1327 godina ovde zapo~nalo da se kove prvata osmanliska srebrena moneta – ak~e.

Voenite operacii bile obnoveni pod rakovodstvo na vtoriot Orhanov sin. celta ne bila ostvarena. na toj na~in. za zasiluvawe na ova upori{te. 1352 godina. se upatila kon Odrin. so nego zapo~nalo i osvojuvaweto na Balkanot. Preseluvaj}i muslimani od Anadolija vo novoosvoenite teritorii. ne obrnuvaj}i vnimanie na barawata na Jovan Kantakuzen za napu{tawe na tvrdinata. Vo isto vreme osmanliskata opasnost s¢ u{te bila daleku od pogolemite evropski dr`avi koi. Vo 1356 godina. Vedna{ potoa osmanliskata prestolnina bila prenesena prvo vo Dimotika. poradi nenadejnata smrt na Sulejman (1357 g. vedna{ prodol`ila so svoite pohodi na sever. zdobivaj}i se. ne ja sogledale vistinskata opasnost {to im se zakanuvala od novite osvojuva~i nitu. so u{te posilno upori{te od kade {to trgnale vo sistematsko osvojuvawe na balkanskite prostori. Stanuvalo s¢ pojasno deka periodot na zadovoluvaweto na Osmanliite samo so pqa~kawe se bli`el kon svojot kraj i deka nivnoto trajno naseluvawe na evropskata po~va bilo samo pra{awe na vreme. Koga vizantiskiot imperator Jovan Kantakuzen. po osvojuvaweto na Galipole. pak. so {to osmanliskata dr`ava se najavila kako evropska dr`ava. Osmanliite vo nego donele doselenici od Anadolija. potrebata za voeno obedinuvawe i zaedni~ki nastap protiv niv. Iskoristuvaj}i go zemjotresot {to se slu~il no}ta pome|u 1 i 2 mart 1354 g. a potoa vo Odrin. Vedna{ potoa. Murat. Sulejman. silna vojska pod komanda na Sulejman. sinot na Orhan. gi povikal Osmanliite da mu pomognat vo borbata protiv zdru`enite srpski i bugarski vojski. Odrin i Plovdiv.ve}e ne se odvivale samo na bregovite tuku i vo vnatre{nosta na poluostrovot. Vo prvite godini od negovoto vladeewe bile osvoeni najgolemite gradovi vo Trakija: Dimotika. No. Balkanskite hristijanski dr`avi. ne prezele nikakvi akcii protiv novodojdencite. Osmanliite bez mnogu maka go osvoile i Galipole na zapadniot breg od Dardanelite. Vsu{nost.. sinot na Orhan. koj vo istorijata vlegol pod imeto sultan Murat I (1359–1389). Vo tie pohodi prva na udar se na{la Trakija. poradi me|usebnite politi~ko-teritorijalni nesoglasuvawa.). Osmanliite ja obezbeduvale zadninata na vojskata koja. Vak127 . isto taka. osobeno sto~ari-nomadi koi brzo se prilagoduvale na novite uslovi na `iveewe. Za kratko vreme tie maksimalno gi iskoristile minimalnite prednosti {to gi imale nasprema me|usebno raskaranite i vnatre{no razedineti balkanski dr`avi. na svojot pat kon Trakija ja osvoil krajbre`nata tvrdina Cimpe na Galipolskiot Poluostrov.

). izvr{il nenadeen napad vrz vojskite na bra}ata. Me|utoa. Dvajcata bra}a. kralot Volka{in. Dobro organiziranite i lesno podvi`ni osmanliski odredi lesno go kr{ele otporot na razedinetite balkanski vladeteli. vo taa svoja namera toj uspeal da go pridobie samo svojot brat. Kraen rezultat na Muratovoto voinstveno vladeewe bilo sveduvaweto na teritorijata na Vizantiskata Imperija samo na okolinata na Carigrad. rumeliskiot beglerbeg Lala{ahin vedna{ reagiral i upatil vojska protiv niv. bil edna od glavnite pri~ini za brzoto napreduvawe na Osmanliite na Balkanot. Sudbinata. So ovoj ~in Ugle{a £ gi priznal porane{nite prava na Carigradskata patrijar{ija na negovata teritorija. Sli~na sudbina go sna{lo i Bugarskoto Carstvo.). kaj 128 . koga vizantiskata strana go potvrdila ova crkovno pomiruvawe. Pa|aweto na Makedonija pod osmanliska vlast Neposredno pred Mari~kata bitka dvajcata najkrupni vladeteli na teritorijata na Makedonija bile bra}ata Volka{in i Ugle{a. so {to bile zagrozeni interesite na Carigradskata patrijar{ija. Doznavaj}i za nivnoto dvi`ewe. na ovoj ~in Vizantija ne reagirala taka kako {to o~ekuval Ugle{a i odgovorot do{ol duri po tri godini (1371 g. im gi otvorila vratite na Osmanliite za osvojuvawe na Srbija.). i pokraj smrtta na sultanot Murat. po bitkata na Marica (1371 g. ~ija stara prestolnina Trnovo definitivno padnala vo osmanliski race (1393 g. despotot Ugle{a go osudil proglasuvaweto na Du{anovoto Carstvo i izdignuvaweto na Srpskata arhiepiskopija vo rang na patrijar{ija. koj se obiduval na sekakov na~in da gi sobere okolnite gospodari za zaedni~ka akcija protiv neprijatelot. koi bile stacionirani vo blizina na Odrin. Lala-{ahin. Osmanliskite napadi prv gi po~uvstvuval Ugle{a. Za da go iskoristi faktorot iznenaduvawe poradi svojata malubrojnost. se upatile kon Odrin. 2. izdavaj}i za toa povelba vo mart 1368 godina. no}ta pome|u 25 i 26 septemvri 1371 godina. koja stanala nivni vazal.viot nedostig od zaedni~ki nastap i voeno obedinuvawe. Politikata na Ugle{a za privlekuvawe na Vizantija vo voen sojuz protiv Osmanliite ne uspeala. Za taa cel i so namera da ja odobrovoli Vizantija za sklu~uvawe sojuz. otkako gi obedinile silite. na Makedonija bila odredena ne{to porano. a bitkata na Kosovo Pole (1389 g. Vsu{nost. pak. pred s¢ na balkanskite dr`avi.).

koj vo noemvri 1371 godina go prezel Ser. im ja donela na Osmanliite najzna~ajnata pobeda na Balkanot. na rekata Marica. koj podrazbiral pla}awe opredelen godi{en danok na sultanot. Vo ramkite na tie dve decenii bile osvoeni re~isi site gradovi na teritorijata na Makedonija. se ~ini. Osmanliite odnele neo~ekuvano lesna i. Na toj na~in. Na toj na~in ovaa kratkotrajna. koj go prezel Kostur na jug. Manoil II. uni{tuvaj}i ja hristijanskata vojska i ubivaj}i gi dvajcata bra}a. vo nejziniot isto~en grani~en pojas. zadr`uvaj}i za sebe samo mal del od teritorijata na uni{tenata dr`ava na despotot Ugle{a. koj bil naso~en vo pravec na jugozapadna Makedonija i koj zapo~nal vo po~etokot od 80-tite godini na XIV vek. sinot na vizantiskiot car Jovan V Paleolog. go izbrale pomaloto zlo i go prifatile vazalniot status sprema silniot neprijatel. zna~ajna pobeda. tokmu teritoriite na bra}ata Draga{ bile prvata cel na osmanliskite napadi. Bra}ata.mestoto ^ernomen. po smrtta na Volka{in. Osmanliite se obezbedile vo isto~niot del od Makedonija da ne se slu~at nikavi iznenaduvawa za vreme na nivniot sleden osvojuva~ki pohod. So ogled na toa {to dobar del od vladenijata na bra}ata Draga{ se prostirale na teritorijata na isto~na Makedonija. Negovite bra}a Andreja{. po bitkata kaj ^ernomen. vo isto vreme. ~ie sedi{te bil dene{niot grad ]ustendil. Vo jugozapadna Makedonija. sinovi na despotot Dejan. no so dalekuse`ni posledici bitka. so {to zapo~nala agonijata na site drugi samostojni hristijanski dr`avi na poluostrovot. Delovi od Volka{inovoto Kralstvo na teritorijata na Makedonija prigrabile feudalecot Nikola Altomanovi}. Blagodarenie na celosnoto iznenaduvawe. Titulata kral od tatkoto Volka{in sega ja prezel negoviot sin Marko. bile sozdadeni pove}e samostojni vladenija. Dimitar i Ivani{ ne raspolagale so nekoi pozna~ajni posedi i ne mo`ele da igraat bitna uloga vo ponatamo{niot tek na nastanite. mo`e da se pretpostavi deka vo nekoi gradovi na taa teritorija ve}e kon krajot na 1371 i vo po~etokot na 1372 godina bile stacionirani osmanliski garnizoni. No. dodeka severnite oblasti gi zazele bra}ata Jovan i Konstantin Draga{. Op{t vpe~atok e deka vedna{ po bitkata kaj Marica Osmanliite se zadovolile samo so pqa~ka{ki pohodi. Vuk 129 . kako i u~estvo so voeni sili na strana na osmanliskata vojska koga i da go baral toa sultanot. Jugozapadniot del od ovaa oblast bil prigraben od vizantiskiot upravnik na Solun. iako za mnogu od niv s¢ u{te ne mo`e so to~nost da se utvrdi vremeto i na~inot na osvojuvawe.

Deli Balaban i Lala-{ahin. Ber i. za razlika od Prilep. toga{ stanuva jasno deka tie vospostavile kontrola nad re~isi polovinata od teritorijata na Makedonija. najzna~ajniot me|u niv. kako i golemiot `upan Andreja Gropa. otkako sobral golema vojska. Vo periodot od 1382 do 1384 godina tie osvoile nekolku zna~ajni tvrdini i gradovi vo isto~na Egejska Makedonija: Kavala. So toa Osmanliite uspeale da ja pokorat celata porane{na dr`ava na despotot Ugle{a. koi kovale svoi pari i gradele manastiri. najprvin ras~istile so ostatocite od dr`avata na despotot Ugle{a. Novata voena kampawa. Toj. Drama. Po izvesno vreme gradot kone~no bil osvoen. Na taa teritorija se ~uvstvuvala politi~kata uloga na dvajcata bra}a Marko i Andreja{. koj se zacvrstil vo Ohrid. granicite na vladenijata na sinovite na Volka{in bile svedeni na tesen prostor vo zapadna Makedonija: na zapad do Ohrid. najprvin bil napadnat i zazemen Prilep. zapadno od rekata Vardar. Na ~elo na pohodot protiv ovie teritorii stoele nekolku pro~ueni osmanliski vojskovodci: Evrenos-beg. Solun. Kampawata na Timurta{-pa{a ja po~uvstvuval i najgolemiot grad vo Makedonija. Osmanliskite osvojuva~i. koj padnal na 19 septemvri 1383 godina. koj bil vo racete na Volka{inoviot sin Marko. zapo~nala vo 1385 godina pod vodstvo na rumeliskiot beglerbeg Timurta{-pa{a. so isklu~ok na dolniot tek na rekata Crna. pred da gi napadnat vladenijata na kralot Marko. na istok do Vardar. So ogled na toa {to glavnata cel na ovoj pohod bilo likvidiraweto na vladenijata na kralot Marko. Na toj na~in. Na takov na~in. najprvin se upatil kon Prilep i Bitola. bila likvidirana samostojnosta na Markovoto Kralstvo i. koj se predal bez borba. davala silen otpor. po {to bil podlo`en na pqa~ka poradi neposlu{nosta za negovo mirno predavawe. ~ija cel bila preostanatiot del od Makedonija.Brankovi}. a ako se zeme predvid deka bra}ata Draga{ ve}e bile nivni vazali. koj im pripa|al na Draga{ite. dvata najgolemi grada vo Pelagonija. Ser. Marulija (Avret Hisar). a na sever do Skopje i [ar Planina. so osvojuvaweto na ovie dva grada. deka tokmu kako posledica na ovie osmanliski osvojuvawa mo`elo da sledi i vospostavuvaweto na vazalniot odnos na kralot Marko sprema sultanot. se ~ini. koj se na{ol na udar na osmanliskite sili 130 . Vedna{ po pa|aweto na Prilep bila opsadena i Bitola koja. koj najdocna vo 1377 godina zagospodaril so Skopje i negovata okolina. Zihna. Probivot najverojatno bil izvr{en preku vazalnata teritorija na Konstantin Draga{.

Kone~no vo 1387 godina. ne zna~el samo osvojuvawe na centralna Makedonija. Nivnata agonija traela do 1395 godina. Skopje. Kratovo. koga i dvajcata kako vazali na sultanot zaginale vo bitkata kaj Rovine protiv vla{kiot vojvoda Mir~e. povtorno da bide vraten so {to ovoj najva`en primorski centar na Makedonija ve}e vo poslednata decenija na XIV vek bil pod direktna osmanliska uprava. nitu kratkotrajnoto osloboduvawe na Solun (1403–1430). toa ne bilo negovoto definitivno pokoruvawe. Me|utoa. 1391 ili najdocna 1394 godina. vo Srbija i vo Bosna. Me|utoa. Skopje. Vazalnite teritorii na kralot Marko i na Konstantin Draga{ bile samo mali ostrovi {to opstojuvale vo osmanliskoto more. nemalo nikakvo zna~ewe za Makedonija. Ohrid. toj padnal vo racete na Hajredin-pa{a. Kostur. Negovoto pa|awe zna~elo i celosno pokoruvawe na Makedonija. po re~isi dvegodi{no izma~uvawe na gradot. po s¢ izgleda. ovoj odred bil vo gradot samo tri godini i vo 1390 godina bil povle~en za nabrgu. koja ve}e bila cvrsto stegnata vo ramkite na novata dr`ava. koe im davalo silen otpor na osvojuva~ite pred tie kone~no da uspeat da vlezat vo nego i potoa da go pretvorat vo silna voena baza za svoeto natamo{no napreduvawe na sever. Vo nego bil stacioniran samo mal osmanliski odred. ovoj obid za negovo osvojuvawe ne donel rezultat. izdejstvuvano od strana na vizantiskiot imperator Manoil II vo po~etokot na interregnumot vo Osmanliskata Imperija (1402–1413). {to ne zna~elo i otka`uvawe od strana na Osmanliite od idejata za zazemawe na najgolemiot makedonski grad. No. Administrativno-teritorijalnoto ureduvawe na Makedonija vo osmanliskata dr`ava Vnatre{nata organizacijata na Osmanliskata Imperija bila izgradena vrz nasledstvoto na nekolku dr`avi koi postoele na prosto131 . bil posledniot punkt od kade im bil davan otpor na novite osvojuva~i. Isto taka. koj trebalo da go garantira pla}aweto na ara~ot {to bil odreden so dogovorot za priznavawe na vrhovnata sultanska vlast od strana na gradskite vlasti. Vo godinite {to sledele (do 1391/1392) bile osvoeni re~isi site pozna~ajni gradovi vo zapadna i na severna Makedonija: Voden. Novite zakoni i normi ve}e po~nale da go menuvaat dotoga{niot na~in na `iveewe. Osmanliskiot pohod od 1385 g.za vreme na nivnoto vra}awe od pohodot vo Albanija. 3.

Kazite. bila teokratska dr`ava. koj bil glaven sovetnik i pomo{nik na sultanot i vo ~ie ime ja izvr{uval politi~ko-izvr{nata vlast. postoele i brojni sultanski zakoni. tie teritorii bile podeleni na nekolku okruzi. Pandan na ovoj prv beglerbeglak na Balkanot bil Anadolskiot beglerbeglak na aziska po~va. No. ~ija teritorija ostanuvala ista. a bile prezemeni iskustva i od drugite srednovekovni balkanski dr`avi. vsu{nost.n. koj imal neograni~eni prava vo pogled na politi~kite. so {to site osvoeni evropski teritorii bile staveni pod edinstvena uprava. vilaeti i nahii. Za pova`ni pra{awa i `albi rajata toa naj~esto go pravela so ispra}awe svoi delegacii. Podocna bile sozdadeni i drugi beglerbeglaci. t. osmanliskata dr`ava posebno vnimanie posvetuvala na administrativno-teritorijalnata podelba i na upravata vo novoosvoenite teritorii. kanuni. Ovie upravno-administrativni edinici gi opfatile sanxacite. Vakvata admi132 . no sega so novo ime – nahija. Svojata vlast sultanot ja sproveduval preku Carskiot Sovet ili Divanot. Osmanliskata Imperija.n. kazi. Posebno mesto vo Divanot imal prviot vezir. bil sozdaden Rumeliskiot beglerbeglak. Koga osmanliskite vladeewa se zacvrstile na Balkanot. imalo pravo da mu se obrati usno ili pismeno na Divanot. Podelbata na vilaeti bila privremena i niv postepeno gi zamenuvale redovni administrativni edinici – nahii. na ~ie ~elo stoele sanxakbegovi ili mirlivi. Vo prv red toa bilo nasledstvoto od Selxu~koto i Vizantiskoto Carstvo. Osnoven zakon vo Osmanliskata Imperija vrz koj se temelela pravdata bil {erijatot. voenite i dr`avnite pra{awa i za svoite postapki odgovaral samo pred Alah. Nahijata na Balkanot mnogu ~esto odgovarala na predosmanliskata „`upa“. sanxaci ili livi. Najmali upravni edinici na koi bile podeleni kazite bile t. Sedi{teto na ovaa najgolema upravno-politi~ka edinica najprvo bilo vo Edrene. koi bile sostaveni od u{te pomali upravni edinici. a potoa vo Sofija. Sekoe lice. kako na najvisoko telo vo dr`avata. no koi pri nivnoto donesuvawe morale da bidat usoglaseni so nego. kako i drugite isto~ni despotstva.n. U{te za vreme na prvite sultani.rot na bliskiot i Sredniot Istok. t. bile sudsko-teritorijalni edinici na ~ie podra~je se protegale ingerenciite na eden kadija. Vrhoven vladetel bil sultanot. t. Vo po~etokot. ~ij broj vo vtorata polovina na XVI vek iznesuval 16.n. odnosno islamskiot verski zakon. bez ogled na klasnata ili verskata pripadnost. koi tretirale pra{awa za koi {erijatot ne mo`el da dade odgovor. vo koj ~lenuvale najvisokite dr`avni funkcioneri. isto taka.

Tikve{. ovoj sanxak stanal nepodoben za upravuvawe i vo narednite godini. Slavi{te. isto taka. Bigli{ta. a delumno i Mariovo i P~iwa. vleguval samo mal del od zapadna Makedonija. Vo ramkite na ovoj sanxak. Vo negoviot sostav vleguvala cela severoisto~na Makedonija. Kostur. Eden od najstarite i najgolemi sanxaci vo Rumeliskiot beglerbeglak bil Odrinskiot sanxak so koj direkno upravuval rumeliskiot beglerbeg. se povrzuva so 1395 godina i zaginuvaweto na kralot Marko vo bitkata kaj Rovine. pove}e formalni. so teritoriite i administrativnite centri: Kratovo. Demir Hisar. se prostirala vo Albanija. Veles. koj ja dr`el ovaa oblast kako osmanliski vazal so centar vo ]ustendil. Ovoj sanxak zafa}al i najgolem del od teritorijata na ju`na i severna Makedonija. Makedonija. poradi {to i go dobil nazivot Pa{a sanxak. [tip. so izvesni promeni. postojano bila del od Rumeliskiot beglerbeglak. Melnik. srpska i bugarska teritorija. Solunski. Ko~ani. Tetovo. so odzemawe teritorii od nego. Kon krajot na XVI vek od makedonska teritorija kon ovoj sanxak pripa|ale kazite Ohrid. dodeka negovata teritorija. Vo XV i XVI vek imalo vkupno sedum sanxaci. vo pogled na administrativnata pripadnost. Petri~. Male{evo. Debar 133 . ostanala s¢ do krajot na nejzinoto postoewe i igrala va`na uloga vo uspe{noto funkcionirawe i vo kontrolata na centralnata vrz lokalnata vlast. Po~etokot na postoeweto na Ohridskiot sanxak. bile sozdadeni dva novi sanxaka: Solunskiot i Skopskiot. Ber. Zihna. Poradi negovata golemina. Ser.nistrativno-teritorijalna podelba na osmanliskata dr`ava. Toa bile sanxacite: Pa{a. Dojran. Vo prvite decenii na XVI vek nemu mu pripa|ale gradovite. Janinski i. Hrupi{ta. Prilep i Bitola. Nagori~ane. Skopje. koi celosno ili delumno se prostirale na teritorijata na Makedonija. Ohridski. ]ustendilskiot sanxak se prostiral na makedonska. Enixe Vardar.). Strumica. so titula pa{a. Serfixe. a nejzinata teritorija vleguvala vo sostav na pove}e sanxaci. Pijanec. Solun. vo najgolem del. so centar vo Ohrid. Skopski. formirani vo razli~no vreme. Ki~evo. Bojmija. privremeno. Lerinski sanxak. koi istovremeno bile i centri na kazi i na nahii: Drama. Siderokapsa. Kon~e. a se smeta deka bil sozdaden po zaginuvaweto na Konstantin Draga{ (1395 g. Nevrokop. koi go podelile Pa{a sanxakot vo dva nepovrzani dela. Avret Hisar. ]ustendilski.

No. vo nego vleguvale kazite: Solun. koj so mal isklu~ok na sever ja opfa}al nahijata Ka~anik.i Starova. @upa. 4. Za eden podolg period tie postoele vo ovie granici i funkcionirale kako cvrsti administrativni upravni edinici. Gorni Debar. Skopskiot sanxak. okolu 1530 g. Imeno. a se sostoela od dodeluva134 . Reka. se prostiral isklu~ivo na makedonska teritorija i ne pretrpel nekoi pozna~ajni promeni vo odnos na negoviot sostav. Prilep i Ki~evo. na teritorijata na Makedonija postoel i Lerinskiot sanxak.. Avret Hisar. koj se temelel vrz dr`avnata sopstvenost na zemjata. bil sozdaden najdocna vo 1553 godina. Enixe Vardar. koga toj se zacvrstil kako upravna edinica. koja bila priklu~ena kon Pa{a sanxakot. koga za prvpat ovaa oblast se spomnuva kako sanxak na ~elo so sanxakbeg. Mokra i Gora. koj se poklopuval so teritorijata na kazata Lerin. I pokraj toa {to granicite na dr`avata postepeno se pomestuvala na sever. Prespa. Koristeweto na toa zemji{te se ostvaruvalo preku formata spahilak. Osven gorenavedenite sanxaci. Dolgo (Golo) Brdo. Kon nego pripa|ale kazite koi porano bile vo sostav na Pa{a sanxakot: Skopje. Vakvata administrativna podelba na teritorijata na Makedonija se zadr`ala i vo narednite vekovi na osmanliskata dominacija. Debarca. Tetovo. I ovoj sanxak. Ber. Osmanliskiot feudalizam Osmanliskata dr`ava bila organizirana vrz sistem na voen feudalizam. vo jugozapadna Makedonija navleguval sanxakot Janina. a ne{to podocna Voden i Siderokapsa. Solunskiot sanxak bil sozdaden so odzemawe teritorii od ogromniot Pa{a sanxak. so centar vo Skopje. no kon sredinata na XVI vek. nare~en timarsko-spahiski sistem. toj bil ukinat i povtorno sveden na kaza. za eden kratok period. Karakteristi~no za ovoj sanxak e toa {to toj se prostiral isklu~ivo na makedonska teritorija. personificirana vo sultanot. Isto taka. To~noto vreme na nastanuvawe na ovoj sanxak ne se znae. za vrhoven sopstvenik na obrabotlivoto zemjodelsko zemji{te vo Osmanliskata Imperija se smetala dr`avata. me|u 1520 i 1530 godina. vo ~ij sostav vleguvale nahiite: Ohrid. koj od makedonska teritorija vo sebe ja vklu~uval kazata Grebena (Grevena). ovie sanxaci ne pretrpele nikakvi pozna~ajni teritorijalni promeni.

Vo raniot period od osmanliskata dominacija vo Makedonija imalo i spahii-hristijani {to poseduvale timari. 23 mezri i eden manastir i nosel godi{en prihod od 50. vo timarsko-spahiskiot sistem vladeel principot na podelena svoina. dodeka onie so pogolemi timari morale so sebe da nosat i opredelen broj pomo{nici. Zeametot. a pred s¢ voena obvrska. pripadnici na starata hristijanska feudalna klasa.999 ak~iwa. Vo sredinata na XV vek. Posednicite na najmalite timari bile zadol`eni samite so svoja oprema da u~estvuvaat vo voenite pohodi. a pripadnosta kon taa klasa bilo glavniot kriterium za dobivawe timar. imale dr`avata. Spahiite nemale pravo da gi otu|uvaat svoite timari i zeameti nitu so kupoproda`ba nitu so otstapuvawe ili podaruvawe. vo Prilepskata i Ki~evskata nahija. Vsu{nost. So tekot na vremeto brojot na hristijanite-spahii bil vo postojano opa|awe i ve}e vo XVI vek tie re~isi celosno is~eznale.we zemji{ni posedi na lica {to za u`ivaweto na plodovite od posedite bile dol`ni da izvr{uvaat opredelena dr`avna.000 ak~iwa. Toa bile. so prihod me|u 19. kade {to preovladuvale malite timari so godi{en prihod od 2. Pravo na ista zemja. Visinata na prihodot ja odreduvala goleminata na voenata obvrska na spahiite. posle dr`avata.999. Timarot mo`el da bide nasleden od sinot samo dokolku toj gi prezemal voenite obvrski od svojot tatko. spahijata i selanite. vsu{nost.999 i 99. vo isto vreme. bile „vtorite“ posednici na zemjata. Zemji{noto leno {to go dobivale spahiite se javuva vo tri vida so razli~en godi{en prihod: timari.000 do 19. {to go dr`el \erg Stepan. zeameti. Tie. Nivnoto is~eznuvawe naj~esto se dol`elo na prifa}aweto na islamot i pretopuvaweto vo muslimanskata feu135 . Vklu~uvaweto na ovie hristijani vo osmanliskata vojska bila smislena politika na osmanliskata dr`ava so cel novoosvoenite teritorii da bidat pobrzo i polesno smireni. Zna~i spahiite.200 ak~iwa.000 do 6.000 ak~iwa. a doma{nata feudalna klasa neutralizirana. vsu{nost. raspolagale so prihodot od zemjata. so godi{en prihod od 2. so godi{ni prihodi preku 100. Vakviot voen feudalizam potpolno se instaliral na teritorijata na Makedonija kon sredinata na XV vek. Obrabotkata na dobienata zemja bila dol`nost na selanite {to `iveele na nea i koi im pla}ale danoci na posednikot-spahija i na dr`avata. a vo 1466/1467 godina vo Debarskata oblast brojot na hristijanskite timari iznesuval 18. i hasovi. suba{ija na Ki~evo. kako i da gi opremat so odredena voena oprema. vo racete na hristijanite imalo 27 timari i eden zeamet. pokraj Ki~evo vo sebe vklu~uval i 29 sela. a ne so samata zemja.

000 ak~iwa. plodnoto zemji{te vo Solunsko. pak. Pokraj sultanot. Spahijata imal zakonska mo`nost vo rok od 15 godini da go prisili prebegnatiot selanec da se vrati na negovata zemja. Vo svoeto naj{iroko zna~ewe. koja ne mo`ela da mu bide odzemena s¢ dodeka redovno i potpolno gi ispolnuval svoite obvrski {to proizleguvale od vladeeweto na dobienata zemja. Za dobivawe ba{tina (~iflig). odnosno spahijata. kako {to bile Kratovskite rudnici. no mnogu retki imoti vo Osmanliskata Imperija. Selanite dr`ele ograni~ena povr{ina zemja ~ija golemina se dvi`ela od 70 do 150 donumi.dalna klasa ili. tie stanuvale obi~na raja. Nekoi od najbogatite izvori na prihodi vo Makedonija. ribolovot vo Ohridskoto Ezero i okolnite reki. koi bile najkrupni. Struga so nekolku okolni sela. za razlika od pripadnicite na voenata klasa. poimot raja gi ozna~uval podanicite-proizvoditeli koi. So zakon bilo zabraneto rajata samovolno da go napu{ta svoeto mesto na `iveewe i da odi na drugo mesto. Bitolsko. selanecot mu pla}al opredelena taksa na feudalniot gospodar na zemjata. Poznatiot skopski krai{nik Isa-beg bil eden od najgolemite feudalci na Balkanot vo XV vek. Noviot posednik moral da gi prifati site feudalni obvrski na prethodniot posednik. Taa ne mo`ela da go promeni svojot status zatoa {to so pravni normi bilo strogo utvrdeno deka „sinot na rajata e raja“. bez razlika na nivnata verska pripadnost. Vo podocne`niot period ovoj termin s¢ pove}e se odnesuval samo na hristijanite. So dozvola na spahijata tie mo`ele da ja nasleduvaat ili da go prodavaat pravoto na koristewe na taa zemja. So toa selanecot se zdobival so tapija za zemjata. Na toj na~in rajata bila dvojno vrzana i za zemjata i za feudalecot-spahija. bile vsu{nost hasovi na sultanot. {to zaviselo od kvalitetot na zemji{teto. mu nosel godi{en prihod od 763. so hasovi raspolagale i vezirite i drugite visoki funkcioneri vo dr`avata. od osmanliskiot zbor ~ift – par. 136 . Tretiot usloven posednik na dr`avnata zemjata i nejziniot glaven obrabotuva~ bile selanite koi. a kaj muslimanite ~iflig. go nosele zaedni~koto ime raja. pla}ale danoci. Kaj hristijanite taa zemja se narekuvala so stariot slovenski zbor ba{tina. so gubewe na svoite feudalni imoti. Na teritorijata na Makedonija imalo i hasovi. a e povrzan so ~iftot volovi (yevgar) potreben za obrabotka na eden ~iflig ili ba{tina. a hasot so koj raspolagal. bez gradot Skopje.

Iako poznat i pod imeto glavarina. Osnoven naturalen danok bil desetokot (u{ur). globata za prestapi. 137 . potoa za letnite i zimskite pasi{ta. sprotivno na zakonot. kakvi {to bile svadbarinata. Najzna~aen od ovoj vid danoci bil ara~ot ili xizieto. {to go pla}ale site rabotosposobni hristijani. da go prenesat do ambarot ili do pazarot delot od proizvodstvoto {to na ime na desetok trebalo da mu go dadat na spahijata. so tekot na vremeto. oru`je i oprema za vojskata i sl. naturalnata renta da ja pretvorat vo pari~na. da u~estvuva vo izgradba i popravka na pati{ta. kako {to bile ovcite i sviwite. Negovata visina zavisela od imotnata sostojba na obvrznikot i od finansiskite potrebi na dr`avata.Ekonomskata pot~inetost na rajata se izrazuvala preku feudalnata renta {to selanite im ja davale i na feudalecot i na dr`avata. me|utoa. selanite rabotele angarija i vo korist na feudalecot. toj postojano rastel i od 140 ak~iwa vo XVI vek. vo vid na pari~na renta. Naturalnite dava~ki. do krajot na XVII vek. {to bilo rezultat na nastojuvawata na feudalcite. bila zameneta so pari~na. mostovi i drugi javni objekti. Vo pari bile zemani i dava~kite za doma{nite `ivotni. valavnici. naturalna (produktivna) i pari~na. samokovi i dr. koja naj~esto bila vo korist na dr`avata. Tie bile dol`ni da mu izgradat ku}a i ambar na spahijata. koj se zemal od razli~ni zemjodelski i gradinarski proizvodi. Selanecot bil dol`en. zaedno so negoviot dobitok. odnosno hristijanite i Evreite. Od nekoi produkti desetokot ~esto bil zeman vo pari. dodeka visinata na istiot danok zeman od muslimanite i nare~en resmi ~ift iznesuvala 22 ak~iwa. Najslabo bila zastapena rabotnata renta. Imalo tri vida feudalna renta: rabotna (angarija). ovoj danok se naplatuval od semejstvo (hane). Spahijata zemal i drugi pari~ni taksi {to ne bile povrzani so proizvodstvoto. kako zamena za neslu`ewe voena obvrska i kako dokaz za nivnata lojalnost kon dr`avata. za nasledstvo i dr. Po zakonski pat. Vo mnogu poograni~eni razmeri. kako i nekolku dena bez nadomest da rabotat na negoviot imotot. tvrdini. Nego go pla}ala samo nemuslimanskata raja. potoa da transportira hrana. vo po~etokot na narednoto stoletie porasnal na 400-500 ak~iwa. Polniot iznos na ovoj danok bil 25 ak~iwa. naj~esto odele vo polza na neposrednite feudalni gospodari. feudalecot go zemal danokot ispenxe. za vodenici. pove}e na broj. I dr`avata u~estvuvala vo sobirawe na pari~nata renta. Otprvin preovladuvala naturalnata renta koja.

Eden del od rajata bil zafaten so izvr{uvawe na razni specijalni slu`bi vo polza na dr`avata. koi u{te pove}e £ ja ote`nuvale polo`bata na rajata. Bile ukinati so sultanski akt donesen 1826 godina otkako go izgubile svoeto voeno zna~ewe. I `itelite na Ohrid. Jani~arite bile vospituvani vo duhot na militantniot islam i bile tesno povrzani so Bekta{iskiot dervi{ki red. preveduvani vo islam i podlo`uvani na specijalen re`im na vospituvawe. U`ivale golem broj privilegii. preku ara~ot i dev{irmeto najo~igledno se izrazuvale verskata diskriminacija i neramnopravniot tretman na nemuslimanite vo odnos na muslimanite.Posebno te`ok za hristijanskata raja bil t. zazemaj}i ja centralnata pozicija vo voenata formacija i {titej}i go sultanot. Toa bile: vojnucite. so cel da stanat li~na pridru`ba na sultanot. Se smeta deka dev{irmeto bilo ukinato kon sredinata na XVII vek. Sred selskoto naselenie se razvile nekolku takvi specijalni zadol`enija i slu`bi koi bile izvr{uvani vo polza na dr`avata. Toj se sostoel od sobirawe na najzdravite deca od hristijanskata raja.n. {to im ovozmo`uvalo da zazemat visoki pozicii vo dr`avnata hierarhija. Vo vremeto na Sulejman Veli~estveniot (1520–1566) nivniot broj iznesuval 12. danok vo krv (dev{irme). Pove}eto od drugite deca (axemi oglan) stanuvale pripadnici na jani~arskiot korpus. pretvoraj}i se vo destruktivna nekontrolirana sila. Osven ovie najva`ni danoci. bile oslobodeni od vonrednite dava~ki vo zamena za odr`uvawe na Ohridskata tvrdina. osobeno onie {to bile zadol`eni za izrabotka.000. dervenxiite. kade so tekot na vremeto zanaet~istvoto zabele`alo silen podem. Vo gradovite. Taka. celoto muslimansko i hristijansko naselenie na Solun bilo oslobodeno od site vonredni dava~ki vo zamena za ~uvawe na dvaeset i ~etirite morski kuli vo Solunskiot Zaliv. toa naj~esto bile specijalizirani zanaet~ii. martolozite. dr`avata vo odredeni periodi koristela i redica vonredni dano~ni obvrski (avarizi-i divaniyye ve tekalif-i orfiyye). koi potoa bile vodeni vo Istanbul. orizarite i dr. sokolarite. poradi {to u`ival nekoi dano~ni olesnuvawa. Za vreme na vojna slu`ele kako pe{adija. Najnadarenite od ovie deca. isto taka. Vojnucite bile pripadnici na po138 . bile izbirani i trenirani vo edna od carskite palati. nare~eni i~ oglani (vnatre{ni deca). odr`uvawe i popravka na oru`jeto vo gradskite tvrdini i sl. Iako site tie {to bile nemuslimani vo Osmanliskata Imperija bile klasificirani kako „za{titena raja“. Ovie specijalni zadol`enija im ovozmo`uvale na nivnite izvr{iteli izvesni dano~ni olesnuvawa.

u~estvuvale vo voenite pohodi.1. Osvojuva~ite nastojuvale ispraznetite naselbi da gi popolnat so svoi lojalni lu|e. pred s¢. 5. Srednovekovnite makedonski gradovi ve}e bile oformeni i kako ekonomski centri vo svojata okolina i kako utvrdeni strategiski sredi{ta preku koi pominuvale zna~ajni raskrsnici. Poradi toa. Obi~nite vojnuci bile hristijani. Vedna{ po osvojuvaweto. koi bile zadol`eni da gi obezbeduvaat i odr`uvaat te{ko preodnite i opasni mesta na javnite pati{ta. u{te vo vtorata polovina na XV vek. naj~esto vo uloga na prethodnica. sostaveno od osmanliski etni~ki elementi. Kolonizacija Osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija donelo promeni vo site sferi od `ivotot. Demografskite pomestuvawa 5. a za kratko vreme bila vospostavena i novata administracija. regrutirana isklu~ivo od muslimanskiot element. Toa osobeno e vidlivo vo pogolemite makedonski gradovi. kako i so zanaet~ii i trgovci ~ii aktivnosti. no se ~ini najvpe~atlivi bile promenite vo demografskata sfera. bile povrzani so natamo{nite voeni akcii. Bile vooru`eni so kopja i. Najprvin vo niv se stacionirale voenite garnizoni. kako pomo{ni odredi. Osmanliskiot hroni~ar Ibn Kemal pi{uva deka Jigit139 . ja zaplisnal Makedonija. koi so ~ukawe vo tapan im davale do znaewe na patnicite dali patot e sloboden i prooden. kako najpogodni centri za kontrola na hristijanskata selska okolina. Najra{ireni vo Makedonija bile dervenxiite. Vakvata slu`ba naj~esto ja vr{ele hristijanite od selata vo blizina do preminite. bile so pobrojno muslimansko naselenie. pripadnicite na ovie posebni grupi naselenie bile poznati pod imeto „privilegirana raja“. Vakvoto voeno i administrativno prisustvo na muslimanite vo gradovite neminovno so sebe gi povleklo i site drugi neophodni slu`bi za normalno svetovno i duhovno funkcionirawe na muslimanskata gradska sredina. silen kolonizatorski bran od muslimansko naselenie. Novite `iteli najprvin se naselile vo gradskite centri. dodeka povisokiot stare{inski kadar im pripa|al na muslimanite.seben vojni~ki red vo osmanliskata vojska. Skopje i Bitola i koi. pogolemiot del od kolonizatorite se naso~ile kon gradovite. Poradi dano~nite olesnuvawa. kako {to bile Ser.

i so polno vnimanie se zafati so popravka na o{tetuvawata na toa mesto {to go napravi svoe sedi{te. kade {to kon sredinata na XVI vek imalo re~isi 3. po osvojuvaweto na Skopje. vo ~ij sostav vleguvale po 30 lica.e.. imenuvani spored teritorijata na koja se koncentrirale. Katalon – stara. Pulija. no mnogu ~esto zad toa stoela prisila motivirana od voenite. Na makedonska teritorija.“.. a negovo glavno zanimawe.000 evrejski ku}i. ~ie naseluvawe vo Makedonija osobeno bilo intenzivno vo XV vek. Italija. Oblastite vo koi naj~esto se naseluvale bile povrzani so va`nite komunikaciski i strategiski pravci vo Makedonija. Sersko. imenuvani kako oxaci. Za vreme na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija se doselilo i brojno evrejsko naselenie. Se smeta deka vo XVI vek vo ovie oxaci bile vklu~eni 17. Kalabrija). Geru{ – Kalavri{ (t. del od Evreite od ovie zemji. Ezhaim. kako {to bile: Solunskata oblast. So tekot na vremeto ova nomadsko naselenie postepeno preminalo na sedele~ki na~in na `iveewe. Provansa. Nivnoto doseluvawe bilo na dobrovolna osnova. Poradi toa ovoj grad bil nare~en „grad-majka na 140 . pokraj sto~arstvoto. najmnogu od niv se naselile vo Solun. Sicilija – stara. a gi ima{e vo izobilstvo. Kastilja. ovie nomadski sto~ari imale i va`na voena uloga bidej}i del od niv bile vklu~eni vo posebna voena organizacija.600 Juruci. Katalon. Najva`en element vo kolonizacijata na teritorijata nadvor od gradskite centri bile Jurucite. Evra-Portugal. poznati pod imeto Sefardi (t.e.beg. {panski Evrei). politi~kite i ekonomskite interesi na osmanliskata dr`ava. [alom. stanalo i zemjodelstvoto. Alaman. Saragosa i Krf. a vo Ser i Enixe Vardar toa go napravil slavniot vojskovoditel Evrenos-beg. Vakvi aktivnosti sproveduvani od strana na mo}ni i vlijatelni li~nosti za naseluvawe na svoi lu|e vo osvoenite gradovi sigurno bile prezemeni i vo Ohrid i vo [tip. Vo 1530 godina tie bile podeleni vo 21 op{tina: [panija. gradovi vo koi se etablirale poznatite osmanliski semejstva Ohrizade i I{tipzade. Sicilija. na{le sigurno pribe`i{te vo Osmanliskata Imperija. Otranto. Osven ekonomska funkcija. Vo sekoj od ovie sanxaci imalo opredelen broj voeni juru~ki edinici. Lisabon. Magrebi. Madras. Makedonskite Juruci bile organizirani vo dva golemi sanxaka: Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak. „spremnite ku}i na nevernicite {to ostanaa prazni. Ov~e Pole. Aragon. Begaj}i od inkvizicijata vo [panija i vo Portugalija.000 lica. dodeka vkupniot broj na juru~koto naselenie vo Makedonija iznesuval okolu 140. gi napolni so svoite spahii i robovi.

Deportiranite ohri|ani vo Istanbul formirale svoe maalo. a najverojatno i bitolskite Evrei. koj bil izgraden kako tvrdina nameneta za borbata protiv Skenderbeg. Vo po~etnite godini na osmanliskata dominacija imalo i primeri na prisilno deportirawe na domorodnoto hristijansko naselenie. Nivnoto prvo pomasovno naseluvawe vo zapadna i vo severna Makedonija se slu~ilo po povlekuvaweto od Makedonija na avstriskata vojska (1689/1690 g. odnosno 1467 godina.). S¢ do krajot na XVII vek albanskoto prisustvo na teritorijata na Makedonija ostanalo skromno. koi poteknuvale od Portugal i od Aragon. Vo isto vreme. Osven ovie skopski hristijani. vostanijata i feudalnata anarhija poradi koi se slu~uvale migracii i napu{tawe na celi oblasti od strana na makedonskoto hristijansko naselenie. a po Moha~kata bitka (1526 g. Vo popisot od 1528 godina za Evreite vo [tip e navedeno deka pristignale od Solun. kon krajot na XVII i vo XVIII vek. od Kostursko i od Sersko koi.Izrael“. Od nego Evreite se ra{irile i vo drugi makedonski gradovi. Isteranite Evrei od Sicilija i od Italija vo Makedonija pristignuvale preku Dubrovnik. bile deportirani i `iteli na Skopje. Evrei od Budim. bile prisilno naseleni vo ovoj grad. naredil vo Istanbul da bidat deportirani ohridskiot arhiepiskop Dorotej. Vrz demografskata struktura na naselenieto vlijaele i ~estite vojni. Kratovo i Strumica. a e registrirano vo popisot na naselenieto na Istanbul blizu eden vek po deportiraweto. na sever se povlekol i golem 141 . Zaedno so povlekuvaweto na Avstrijcite. najverojatno poradi nivnoto antiosmanlisko dejstvuvawe za vreme na vostanieto na Skenderbeg. zaedno so mnogu ohridski klerici i boljari. Kostur. Vo prviot slu~aj sultanot Mehmed II Fatih. Kako rezultat na tie migracii. Drugi gradovi od Makedonija vo koi se formirale mali evrejski kolonii bile: Skopje. vo popisite na negovoto naselenie od XVI vek figuriraat i semejstva od Ohridsko. kako `iteli na Elbasan. Ber. vo Ser i vo Drama. vo zapadniot del na Makedonija postepeno po~nalo da se naseluva albansko naselenie od Albanija. koe bilo nare~eno Ohridsko maalo.) za vreme na golemata Avstro-turska vojna (1683–1699). od Pe{ta i od Alba Real bile preseleni vo Kavala. 1466 godina. isto taka. a vo Bitola do{le preku Solun. poto~no. 15 pravoslavni ku}i bile preseleni vo albanskiot grad Kowuh (Elbasan). Doseluvaweto na Evreite zna~elo ne samo zbogatuvawe na etni~kata struktura na makedonskite gradovi tuku i pottik za pobrz stopanski i trgovski razvoj. Poznati se dva takvi primera od XV vek povrzani so gradovite Ohrid i Skopje.

podlaboko vo teritorijata na Makedonija. do samiot manastir Sv. Sisan..000 lica. od strana na Ali-pa{a 142 . dr`el oblasti {to se protegale se do r. koi imale svoi vojski sostaveni.del od hristijanskoto naselenie vo severozapadna Makedonija. od okolinata na Pe{kopeja. {to dovelo do zna~ajni i trajni promeni vo etni~kiot sostav na naselenieto vo tie regioni. Prilep. Naum.). Vo vremeto na mo}niot Ali-pa{a Janinski cela jugoisto~na Albanija. Bitola. hristijanskoto naselenie vo zapadna Makedonija moralo da se povlekuva kon istok. Se smeta deka vo peridot od 1780 do 1840 godina brojot na Albancite vo Makedonija porasnal na okolu 50. a tie se doselile glavno od albanskite oblasti Mat i Quma. Vardar. koj u~estvuval vo zadu{uvaweto na vostanieto. preminuvaj}i kon Skopje. do Arnaut Koxa Halil-pa{a. bila preplavena so albansko naselenie. po katastrofata na vla{kite naselbi Moskopole. i Pqasa. koj vo prvata polovina na XIX v. od Albanci. Najgolema preselba se slu~ila od: Tetovsko. Toga{ Albancite doprele do Ohridskoto Ezero. Napadite vo Gostivarsko i vo Debarsko naterale mnogu makedonski hristijanski semejstva da se iselat. koe vo vojnata u~estvuvalo na stranata na Avstrijcite ili zele u~estvo vo Karpo{evoto vostanie (1689 g. potoa od razni predeli na severna Albanija. vo koja imalo brojni slovenski naselbi. isto taka. Albanskoto doseluvawe vo Makedonija prodol`ilo i vo tekot na celiot XVIII v. koja na istaknatite albanski begovi im davala na upravuvawe celi oblasti. a na nivno mesto se doselile Albanci. Skopsko. Naskoro ovie begovi se pretvorile vo lokalni mo}nici bez kontrola od centralnata vlast. Ki~evo. seraskerot na Moreja (Peloponez). Poznato e deka vedna{ po Karpo{evoto vostanie. od ju`na Albanija od predelite na Kolowa i na Kor~a. bil upaten ferman so koj se nareduvalo „na istaknatite i hrabrite arnautski begovi od va{eto podra~je vo ime priznanie i nagradi da im se dodelat 25 parceli mirisko zemji{te“. Ottuka albanskiot probiv prodol`uval ponatamu. Isto taka. koga anarhijata vo Osmanliskata Imperija ja dostignala svojata kulminacija. Veles i Tikve{. a toa predizvikalo opustuvawe na celi oblasti i is~eznuvawe na mnogu naselbi. osobeno vo negovite posledni decenii. Kumanovo. Naskoro vo ovie oblasti zapo~nale da se naseluvaat lojalni muslimani-Albanci od sosedna Albanija. Kumanovsko. I vo vremeto na Mustafa-pa{a Skadarski. Ova doseluvawe bilo pottiknuvano od centralnata vlast. Krivopalane~ko. opusto{eni 1788 g. Vlasta bila nemo}na pred samostojnite albanski begovi. Nikolica. od Golo Brdo i od Elbasansko.

preminuvaweto vo islamskata veroispoved na pripadnicite na starata feudalna hristijanska klasa bezdrugo pottiknalo i del od obi~nata gradska hristijanska raja da go napravi istoto. Taa migracija. isto taka. a osobeno do{ol do izraz vo XVI vek. Kolkav bil razmerot na islamizacijata po gradovite poka`uva i podatokot deka vo vtorata polovina na XVI vek od 1/4 do 1/3 od muslimanskoto naselenie vo gradovite bile islamizirani hristijani. Neramnopravnata socijalno-ekonomska polo`ba na hristijanite vo odnos na muslimanite i nivniot status na gra|ani od vtor red bile najva`nite pri~ini za prifa}aweto na novata vera. Solun i vo drugi mesta. Bitola. Islamizacijata posilno se po~uvstvuvala vo gradskite sredini. Procesot na {ireweto na islamot me|u hristijanite zapo~nal vo XV vek.2. Karakteristi~no za gradskite konvertiti e toa {to verskata konverzija vo isto vreme zna~ela i etni~ko konvertirawe. Islamizacija Vtoriot faktor {to pridonel za demografskite promeni vo Makedonija bila islamizacijata. preminot vo islamot bil re~isi edinstveniot na~in da se izbegne diskriminacijata i da se dobie status na polnopraven ~len na op{testvoto. Isto taka. Za da gi za~uvaat svoite pozicii vo gradot. U{te pove}e {to siroma{nite gradski `iteli vo toa go gledale edinstveniot spas od siroma{tijata. koi pretstavuvale mesta od kade se {irela islamskata vera i preku koi se vr{ela stroga kontrola vrz novite vernici. islamiziranite `iteli vo gradovite. Poradi toa. kade koncentracijata na muslimanite bila pogolema otkolku po selata.Janinski. nosela demografski promeni vo odredeni makedonski reoni. poradi postojan kontakt so brojnoto tursko naselenie i silnata 143 . Mnozina od niv se naselile vo makedonskite naselbi Kru{evo. nemaweto pravo da bidat vklu~eni vo dr`avniot i voeniot sistem na imperijata. 5. zabranata da nosat oru`je. Imeno. Zna~ajna uloga vo islamizacijata na gradskoto hristijansko naselenie odigrale i brojnite verski islamski institucii vo gradovite. nemaweto pravo vo sudovite da svedo~at protiv muslimani i sl. vla{koto naselenie bilo primorano da emigrira. Toa im garantiralo deka nivniot imot i ostvarenite pozicii vo gradot }e ostanat nedopreni. od zanaet~iite i od trgovcite bile me|u prvite {to go prifa}ale islamot. Neramnopravnosta se reflektirala vo: pla}aweto povisoki danoci. nekoi od pripadnicite na starata hristijanska feudalna klasa.

Za izgradba na svoite tekiwa bekta{iite mnogu ~esto izbirale mesta {to bile sveti za hristijanite i koi. osven verata. navikite i na~inot na `iveewe na svojata nova vera. se priklu~ile i nekoi od pripadnicite na srednovekovnite hristijanski ereti~ki dvi`ewa. No. stanuvale sveti za vernicite i od dvete religii. spored veruvawata. zaedno so menuvaweto na verskiot identitet. sodr`ana vo imeto na ova lice. kako ereti~ki grupi. Imeno. bile prinudeni celosno da gi prifatat i jazikot. ovozmo`uvale polesno prifa}awe na islamskata religija od strana na hristijanite. preku pridobivawe za novata vera na nekoe ugledno i avtoritetno hristijansko semejstvo. polni so elementi od hristijanskoto i od paganskoto veruvawe na balkanskite narodi. Vo toj pogled. upotrebata na sila od strana na lokalni mo}nici 144 . kakvo {to bilo bogomilstvoto. taa ni oddaleku ne go dostignala stepenot prisuten kaj gradskoto naselenie. Samo ne{to pove}e od 3% od vkupniot broj na muslimanskoto selsko naselenie vo XVI vek porano £ pripa|ale na hristijanskata zaednica. so tekot na vremeto. Takov e slu~ajot so te}eto na H'd'r Baba kaj Makedonski Brod. ~ii u~ewa ne bile vo soglasnost so oficijalniot islam. ve}e vo popisot od 1583 godina. Se razbira. brojot na muslimanskite semejstva vo nego iznesuval 69. ova selo vo tekot na 1536–1539 godina bilo re~isi celosno hristijansko i so samo tri muslimanski semejstva. vo {ireweto na islamot va`na uloga odigral i dervi{kiot red na bekta{iite. [to se odnesuva do islamizacijata na selskoto hristijansko naselenie. treba da se istakne deka toj ne bil rezultat na sistematska islamizacija. mo{ne indikativen e primerot so rekanskoto selo @irovnica. mo`e da se pretpostavi deka kon dervi{kite redovi. a negovata islamizacija vlijaela i drugite hristijani od seloto da go prifatat islamot. tie postepeno go menuvale i svojot etni~ki identitet. Na toj na~in. pak. Nivnite veruvawa. Pokraj ekonomskite pri~ini. Infiltriraweto na islamot me|u hristijanite naj~esto se vr{elo preku naseluvawe na edno ili pove}e muslimanski semejstva vo hristijanskata sredina ili. Isto taka. podignato na mestoto na koe. pred toa postoel manastir Sveti Nikola. Kone~no. Srednovekovnata hristijanska titula `upan. upatuva na pretpostavkata deka toa ili bilo stare{ina na seloto ili imalo golem avtoritet kaj selanite. koga se zboruva za procesot na {ireweto na islamot me|u hristijanite. a imeto na prviot registriran musliman glasi Mustafa @upan. smisleno sproveduvana od strana na dr`avata.socijalna kontrola.

Vtora zona vo Makedonija {to bila zafatena so pomasovna islamizacija vo XVII vek bil rodopskiot kraj vo jugoisto~na Makedonija. vo tekot na 1669 godina niz tie predeli pominuvala glavninata na osmanliskite sili podgotveni za vojna protiv Venecija za ostrovot Krit. Pripadnicite 145 . Poznati se slu~aite na \orgi Kratovski od 1515 godina i na Zlata Meglenska od 1794 godina. koga bile zapra{ani od koja vera se. kriptohristijanstvo ili dvoverstvo se odr`alo na Balkanot i po zaminuvaweto na Osmanliite. asker i obi~ni podanici. vo protokolite na Solunskiot i na Berskiot kadija ima zapisi za grabewe i nasilno islamizirawe na hristijanski `eni i momi. a Mustafa kako Petko. koga se zgolemila nestabilnosta na centralnata vlast i se zasilile dvi`ewata i razbojni{tvata na aramiskite grupi. Ova t. Imeno.n. odele vo xamija i gi praznuvale islamskite verski praznici. generalno bile podeleni na dve klasi: vojni~ka klasa. koi javno bile pogubeni zatoa {to ne sakale da go prifatat islamot i koi podocna. vo pogled na svojata op{testvena pozicija i funkcija. Se ~ini deka pomasovnoto prifa}awe na islamot pod zakana so sila. prifa}aweto na islamot ne pretstavuvalo nitu brz nitu lesen proces. Od druga strana. od strana na Pravoslavnata crkva. se obra}ale so novite muslimanski imiwa. pak. se odvivalo vo tekot na XVII i XVIII vek. Nekoi selani od zapadna Makedonija. Socijalnata struktura na naselenieto Podanicite na osmanliskata dr`ava. Eden Sulejman mo`el da bide poznat i kako Konstantin. Del od novite muslimani dolgo vreme po konverzijata prodol`uvale tajno da ja praktikuvaat hristijanskata vera. Isto taka. no na Bogorodica. tie odgovorile nie sme muslimani. koi doa|ale od sosednite albanski oblasti. bile kanonizirani i proglaseni za svetci. gi praznuvale hristijanskite praznici i tajno gi kr{tevale decata vo crkva. odnosno raja. dodeka vo javniot `ivot se pretstavuvale kako muslimani. {to imalo direktno vlijanie vrz prifa}aweto na islamot od strana na hristijanite koi `iveele vo tie oblasti.ili na pretstavnici na lokalnata vlast za nasilno prifa}awe na islamot ne mo`e da bide isklu~ena.e. osobeno vo Zapadna Makedonija. Vo svoite domovi tie gi upotrebuvale svoite hristijanski imiwa. Tokmu so tie nasilstva mo`e da se povrze islamizacijata vo debarskiot kraj. t. 6.

vo XV i XVI vek. a vo Kratovsko. Pripadnicite na ovaa grupa. kako {to bile patrijarsite i drugite crkovni velikodostoinstvenici i funkcioneri. bez razlika na verskata pripadnost. socijalnata polo`ba na poedinecot vo op{testvoto vo golema mera zavisela od negovata verska pripadnost. Tie pla}ale pove}e i povisoki danoci i ne mo`ele da izvr{uvaat slu`bi vo dr`avnata administracija i vo vojskata. Vo nekolku zapisi od manastirot Matka kraj Skopje se spomenuva semejstvoto na velmo`ata To{nik od Skopje. vo koja spa|alo mnozinstvoto od naselenieto. site bile pripadnici na muslimanskiot korpus. Vo podocne`nite izvori ovaa stara hristijanska aristokratija ve}e ne se spomenuva. Pod niv se nao|ala podanicite. Nemuslimanite imale jasno definirano mesto vo op{testvoto i zakonski tie ne bile ramnopravni so muslimanite. pla}ale danoci i bile podlo`eni na razni ograni~uvawa vo odnos na na~inot na `iveeweto. odnosno verskata. komandantite na vooru`enite sili. so ogled na silniot teokratski karakter na osmanliskata dr`ava. zemjoposednicite. Redok isklu~ok vo po~etniot period bile spomnatite hristijani spahii i nekoi pomo{ni i poluvoeni slu`bi. nekoi doma{ni crkovni izvori od XV vek svedo~at deka vo po~etniot period na osmanliskoto vladeewe i hristijanskoto naselenie vo Makedonija imalo svoja bogata klasa. odnosno rajata. vo koja islamot bila oficijalna i privilegirana religija. obrazovnata i administrativnata vlast na dr`avata. i muslimanite i nemuslimanite. no kako pripadnici na povisokite socijalni sloevi od hristijanskata zaednica ostanale funkcionerite na Ohridskata arhiepiskopija (arhiepisko146 . Ovde pripa|ale i visokite pretstavnici na hristijanskoto op{testvo. Spored toa. koi bile obedineti vo edna privilegirana socijalna klasa. Tie rabotele. bez ogled dali bile vo vooru`enite sili ili bile ~lenovi na ulemata. Sepak.na askerot („vojskata“) bile gra|ani {to se nao|ale na visoki administrativni pozicii. proizveduvale i pla}ale danoci za da im go obezbedat visokiot `ivoten standard na pripadnicite na klasata na askerot. `iveele kne`evskite semejstva Bojki} i Pepi}. Samo vo isklu~itelni slu~ai rajata mo`ela da go promeni svojot status i da premine vo asker. Sepak. Oficijalnite dr`avni slu`benici. verskata neramnopravnost na nemuslimanskoto naselenie vo osmanliskata dr`ava negativno se odrazuvala vrz negovata socijalna polo`ba. Vakvata podelenost na klasi na osmanliskoto op{testvo bila strogo po~ituvana i preminuvaweto od poniska vo povisoka klasa bilo re~isi nevozmo`no.

Od trinaesette sultani {to vladeele vo periodot od 1566 do 1718 godina. samo dvajca. vklu~uvaj}i vo sebe pove}e od 20 milioni `iteli. Gradskata raja. bez razlika na nivnata verska pripadnost. mitropolitite. manastiri i odzemaweto imoti. Vo imaretite na pogolemite gradovi redovno rabotele javni kujni vo koi. tokmu vo toj period se pojavile i prvite simptomi na procesot na nejzinoto opa|awe. No. so {to vo toj moment stanala edna od najmo}nite svetski sili. So razvienoto zanaet~isko stopanstvo. Nejzinata teritorija se pro{irila i se zacvrstila na tri kontinenti. besplatna hrana dobivala i gradskata siroma{tija. slugite i robovite. Taa bila edinstvenata feudalna institucija od predosmanliskiot period {to prodol`ila da opstojuva vo novoto politi~ko ureduvawe. 7. Prvite znaci na toj proces se pojavile so neuspehot na Sulejman vo pohodot na Viena i negovata smrt (1566 g. {to ja pravelo nivnata ekonomska polo`ba popovolna. Kon ovaa grupa mo`at da bidat priklu~eni i hristijanskite zanaet~ii i trgovci. za odr`uvawe na sopstveniot `ivot. Feudalnata zavisnost vo gradot se ~uvstvuvala mnogu poslabo. gradot nudel golemi profesionalni mo`nosti i pomali obvrski kon dr`avata. koi `iveele vo pogolemite gradovi. ili gi rabotele najte{kite i najnedohodovni raboti ili se prehranuvale so besplatni obroci od verskite institucii i prosja~ele. `iveela podobro i pobezbedno od selskata. bez razlika na verata.n. Selim II (1566–1574) bil pija147 . Opa|aweto na Imperijata i promenite vo timarsko-spahiskiot sistem Vladeeweto na sultanot Sulejman Zakonodavecot (1520–1566) se smeta za zenit na mo}ta na Osmanliskata Imperija. Ovie lica. osobeno vo pogolemite gradovi. bile sposobni da vladeat.pite. vonredni dr`avni danoci. Na dnoto od socijalnite op{testveni skalila se nao|ala siroma{tijata: prosjacite. a naj~esto od t. I pokraj zapustuvaweto na mnogu crkvi. Kon pobogatite hristijani se vbrojuvale i pripadnicite na hristijanskata raja so poseben status. me|u drugite. Murat IV (1623-1640) i Mustafa II (1695–1703). episkopite). Za taa svoja slu`ba tie bile osloboduvani od odredeni danoci.). koi izvr{uvale razni slu`bi za dr`avata ili slu`ele vo pomo{nite voeni odredi. Ohridskata arhiepiskopija ostanala krupen feudalen posednik.

nitu pak bile soodvetno opremeni. Na nivno mesto vo voenite pohodi tie ispra}ale svoi zamenici. ~inovnici. koi ~esto ne bile obu~eni za vojna. Mehmed III (1595–1603). stanuvale gospodari na spahiskata zemja. da ja zasili svojata voena mo}. Postepenoto naru{uvawe na nedvi`niot karakter na timarot kako voeno leno i negovoto s¢ po~esto preminuvawe vo racete na lica {to ne mu pripa|ale na spahiskiot red bile osnovna pri~ina za nastanatite promeni. Rusija i Avstrija. ~estopati istovremeno. kako i Iran. nitu jani~arite ve}e ne bile disciplinirana i fanati~na vojska kako 148 . Od nekolkute vojni {to vo vtorata polovina na XVII vek se vodele na evropska po~va protiv Polska. glavnata politi~ka istorija na Osmanliskata Imperija se odvivala na bojnoto pole. Povtorno nejzini glavni protivnici bile Avstrija. Brojot na spahiite. zavr{il katastrofalno so mirot vo Karlovci od 1699 godina. Me|utoa. kako predvodnik na antiosmanliskata politika se nametnala Rusija.nica. Od druga strana. S¢ pove}e drugi lica. koja vo XIX vek imala glavna uloga vo poddr{kata na borbata na balkanskite pravoslavni hristijani za osloboduvawe od osmanliskata dominacija. Od vojnite vo ovoj vek. s¢ po~esto Rusija. no so ogromni ~ove~ki i materijalni zagubi.000 vo vremeto na Sulejman Zakonodavecot. koj zapo~nal pompezno vo 1683 godina. negoviot sin Murat III (1574–1595) zadavil pet svoi bra}a i pominal 20 godini vo svojot harem. celiot XVII vek bil vek ispolnet so vojni koi. Odzemaweto na timarite preku falsikuvani berati od zakonskite posednici postepeno ja ruiniralo strukturata na sitnite spahiitimarioti i go potkopuvalo celokupniot timarsko-spahiski sistem. pripadnici na aristokratijata. osvojuvawe na Krit. od 87. slu`ej}i se so mito i so falsifikuvani dokumenti. vo 1609 godina se namalil na 45. Veli~estveniot pohod na Viena. likvidiral 19 svoi bra}a. lihvari i trgovci. XVIII vek. Dolgogodi{nata Kandiska vojna (1645–1669) zavr{ila so zacrtanata cel. za da go obezbedi prestolot. se vodele i na evropskiot i na aziskiot front.000. Vo isto vreme Portata se obidela so zgolemuvawe na brojot na jani~arite i so nivno rasprsnuvawe vo garnizoni niz celata zemja. najte{ki posledici za Imperijata imala vojnata so Avstrija. imaj}i vkupno 103 deca. Voeno-politi~kata kriza na Imperijata bila prosledena i zasilena so dlaboki promeni {to go zafatile i timarsko-spahiskiot sistem. I vo sledniot. bez da gi izvr{uvaat voenite obvrski {to proizleguvale od poseduvaweto na taa zemja. So ovoj mir Osmanliskata Imperija gi pretrpela najgolemite teritorijalni zagubi vo svojata istorija.

Li{eni od svojata zemja. prodava. Na toj na~in rainskata zemja bila stavena vo ekonomski promet {to ovozmo`ilo taa da preminuva vo sopstvenost na lica {to ne bile zemjodelci. pokraj dava~kite kon spahijata. a selanite {to rabotele na tie imoti bile narekuvani ~if~ii. odnosno od 40 do 60 ak~iwa. Krizata vo osmanliskoto op{testvo i vo timarsko-spahiskiot sistem najmnogu ja po~uvstvuvale selanite. odnosno na 300 ak~iwa. pretvoraj}i se vo vlijatelna politi~ka sila. so tekot na vremeto stanuvale krupni zemjovladeteli – ~ifliksajbii.vo po~etokot na nivnoto formirawe. Poradi deficitot vo dr`avnata blagajna. Kako sopstvenici na rainskata zemja zapo~nale da se javuvaat lica od redovite na feudalnata klasa i od vojskata. no koi ve}e na krajot od XVI vek se zgolemile na 240. zagolemuvaj}i gi visinata i brojot na danocite. zanaet~istvo. do 1582 godina. Vo naredniot period ovoj proces u{te pove}e se zasilil. ~ifliksajbijata bil treto lice koe se vovleklo me|u rajata i spahijata i koe go prezelo pravoto na poseduvawe na zemjata od selanecot. Vo Makedonija procesot na uzurpacija na rainskata dr`avna zemja mo`e da se sledi u{te od krajot na XVI vek i ve}e do krajot na sledniot vek ~iflizite stanale dominantna forma na zemjoposed. centralnata vlast go zasilila ekonomskiot pritisok vrz rajata. {to dovelo do potpolna dominacija na ~ifligarstvoto vo Imperijata i do ukinuvawe na timarsko-spahiskiot sistem vo XIX vek. Sprotivstavuvaweto na spahiite i obidite na centralnata vlast da go spre~i {ireweto na ~iflizite nemale nikakov efekt. Kako primer za zgolemuvaweto na danocite mo`at da poslu`at podatocite za ara~ot i za vonrednite dava~ki ~ii iznosi. a vo gradovite vo koi bile rasporedeni tie s¢ pomalku ja izvr{uvale svojata vojni~ka dol`nost. podaruva i nasleduva svojot posed. Tie. Vsu{nost. Sozdavaweto na ~iflizite bilo ovozmo`eno so pravoto na rajata pod opredeleni uslovi da go otu|uva. Toga{ se zgolemuval otkupot na zemjodelskite proizvodi za mnogu poniski ceni duri i od onie {to bile oslobodeni od vonrednite 149 . Pritisokot vrz rajata u{te posilno se ~uvstvuval osobeno za vreme na vojnite. lihvarstvo. selanite morale da go davaat i delot {to odel vo polza na ~ifliksajbijata. se dvi`ele me|u 50 i 70 ak~iwa. a s¢ pove}e se zanimavale so trgovija. so kupuvawe i spojuvawe na mali imoti. Me|u rezultatite na krizata vo timarsko-spahiskiot sistem bila pojavata na ~iflizite. kako nov vid feudalna sopstvenost. Nivnite redovi s¢ pove}e se popolnuvale od lica {to ne bile regrutirani po pat na dev{irme.

Na vnatre{en plan situacijata u{te pove}e se uslo`nuvala so svoevolijata na zasilenite mesni feudalci. a zemjata ostanala neobrabotena. Na nadvore{en plan Imperijata s¢ po~esto trpela porazi vo sudirite so modernite evropski vojski. gubej}i ja postepeno kontrolata vrz svojata teritorija. koi ne sekoga{ uspevale da go vratat zaemot. Dr`avata. Vakvata anarhi~na situacija vo Imperijata se odrazila i vo Makedonija. koj obi~no bil so mnogu visoki kamati. na ~ie ~elo s¢ po~esto doa|ale nesposobni sultani. minuvaj}i 1704 godina niz Ov~e Pole. Vakvata situacija ~esto bila koristena od lokalnite mo}nici koi ponekoga{ i po dvapati godi{no sobirale danok. postepepeno go zgolemuvale brojot na hristijanskite `iteli. zapo~nala da zapa|a vo anarhija i haos. Mnozina od naselenieto {to vo borbite protiv osmanliskata vojska u~estvuvale na strana na Osmanliite gi napu{tile svoite ogni{ta. Garancija za zaemot naj~esto bila zemjata. 8. vo nejzinite severozapadni delovi s¢ u{te se ~uvstvuvale posledicite od Avstro-turskata vojna (1683– 1699). kako {to bil slu~ajot so rajata od Ohridskata kaza. poradi zgolemeniot priliv. 150 . Tie tolku se zasilile {to nekoi od niv dr`ele sopstvena vojska i vodele nezavisna politika vo odnos na Vladata vo Istanbul. a toa bil eden od na~inite za obezemjuvawe na selanite. {to u{te pove}e go zgolemuvalo nezadovolstvoto kako kaj sitnite timarioti i jani~arite taka i kaj obi~nata raja. Drug na~in na s¢ poizrazenoto eksploatirawe na selanite bile pari~nite pozajmici kon koi tie morale da pribegnuvaat za da gi ispolnat dano~nite obvrski. koja vo tekot na 1606 godina gi napu{tila selata poradi prekumernite kamati {to im bile zemani od strana na lihvarite. Periodot na anarhija i razbojni{tvo Transformacijata na feudalnite odnosi vo Osmanliskata Imperija go ozna~ila dlabokoto rastrojstvo na klasi~noto osmanlisko op{testveno ureduvawe. gubej}i teritorii so sekoj nov miroven dogovor i s¢ pove}e potpa|aj}i pod ekonomska i politi~ka zavisnost na zapadnoevropskite dr`avi. Izbeganata raja naj~esto zaminuvala vo najbliskite gradski centri koi. vo narednite vekovi. Golem broj sela zapustele.dava~ki. Ponekoga{ selanite poradi nemo`nosta da go vratat zaemot begale od zemjata. Vo po~etokot na XVIII vek. Kalu|erot Jerotij Ra~anin. Centralnata vlast ne bila mo}na da go kontrolira nitu procesot na {ireweto na ~iflizite.

vo istiot period na teritorijata na Makedonija krstarele brojni razbojni~ki grupi koi sorabotuvale so dr`avnite slu`benici. so sedi{te vo Janina. manastiri.zapi{al: „. prete`no albanski aramiski dru`ini.000 Albanci-platenici. bil Ali-pa{a Janinski (Tepedelenli). sostaveni od po nekolku stotici lica.I dojdovme na trinaesettiot konak vo Gorobince na Ov~e Pole. koj {est godini teroriziral vo Lerinsko. Kostursko. na teritorijata na Makedonija vo XVIII vek uspeale da se osamostojat nekolku krupni feudalci.. tetovski pa{i. Blagodarenie tokmu na ovie aramiski grupi koi. Tuka od edno mesto izbrojavme ~etirinaeset golemi crkvi od bel kamen. vsu{nost. Nivnata vlast bila potkrepena od 6. Petri~ i Melnik se ra{irile imotite na familijata na Abdil-aga [abanderoglu.. bile dol`ni da se gri`at za mirot i koi trebalo da gi gonat razbojnicite. Tie napa|ale patnici. Ovie. Vodensko. Kolkav bil razmerot na ovie razbojni~ki aktivnosti poka`uva i podatokot deka bil zapalen i manastirot Rila (1778 g.. Okolu Dojran. a vo Ohrid Xeladin-beg. Takov bil odmetnatiot martolozba{ija Hibetulah.n. a vo 1780 godina albanski aramii od oblasta Kolowa go ograbile manastirot Slep~e vo Bitolsko.. Me|utoa. Vo Ohridsko.. pripadnicite na ovie vojski prodol`ile da go maltretiraat naselenieto vo Bitolsko. Bitolsko i Prilepsko s¢ dodeka ne bil ubien (1771 g. Kon ovie bandi s¢ po~esto se pridru`uvale i martolozite koi. vo Tetovsko.. Vo 1788 godina toj ograbil i 151 . nekolku pati ja napadnale Bitola. Debarsko i Skopsko vladeel odmetnatiot skadarski feudalec Kara Mahmud-pa{a Bu{atlija. pravele osobeno golemi {teti vo zapadnite i centralnite delovi na Makedonija. Merkite {to gi prezemala centralnata vlast bile nedovolni za da se spre~at nasilstvoto.. ~ija vlast se ~uvstvuvala vo jugozapadnite kraevi na Makedonija. so poddr{ka na muteselimot na Ohrid.“. a sega site se pusti.). aramistvoto i op{tata nesigurnost ra{ireni niz cela Makedonija. igrale uloga i na naemni plateni vojski. vleguvale vo gradovite i selata i bezmilosno pqa~kale i ubivale. Eden od najmo}nite odmetnati feudalci na Balkanot vo ova vreme. Od druga strana. karavani.000 aramii od Mat (Albanija). Poznato e deka vo tekot na 1711 godina okolu 1.) od strana na neregularnite vojski isprateni od centralnata vlast.. po negovoto likvidirawe. dodeka vo Serskata oblast se osamostoile semejstvata na Ali-beg i na Ismail-beg. isto taka. Nivnata mo} i smelost bila tolku golema {to tie ~esto napa|ale i pogolemi gradovi. Gostivarsko i Ki~evsko vlasta ja kontrolirale t.

vr{ej}i golemi zulumi. koj se projavuval na razli~ni na~ini 152 . se naselile vo Bitola. \orgija stoi zapis deka vo Struga do{le blizu 3. begaj}i pred negovite ordi. Vo toa sprotivstavuvawe bile evidentni dve osnovni tendencii. ne ja smirile situacijata. me|u koi i poznatiot grad Moskopole. a potoa gradovite Veles i [tip. Otporot protiv osmanliskata vlast Procesot na vnatre{nite op{testveni promeni i nadvore{nite voeni porazi {to zapo~nale da go potkopuvaat osmanliskiot feudalen sistem bile pri~ina za zasiluvawe na eksploatacija i za vlo{uvawe na polo`bata na rajata. Ednata imala socijalen karakter i bila naso~ena protiv prekumernata eksploatacija i ugnetuvawe. koi se kriele po planinite. Ogra`den i na Pla~kovica. Anarhi~nata sostojba vo Makedonija i na Balkanot u{te pove}e ja uslo`nuvalo i prisustvoto na t. do izvesen stepen. Skopska Crna Gora. Kru{evo. Tie se ra{irile na Balkanot po vojnata {to Osmanliskata Imperija ja vodela so Avstrija i so Rusija vo periodot od 1787 do 1792 godina. Vo kodeksot na stru{kata crkva Sv. manastiri i site onie mesta kade {to mo`elo da se dojde do bogat plen. Ovie grupi. likvidiraj}i nekoi od ovie mo}nici. osobeno na hristijanite. krxalii. do izvesen stepen. dostignuvaj}i ponekoga{ brojnost i do 7.000 krxalii od Debarsko prvin ja ograbile Prilepskata kaza.uni{til pove}e vla{ki naselbi vo Epir. Toa predizvikalo reakcija od nivna strana i tie zapo~nale da se sprotivstavuvaat na s¢ pote{kite obvrski sprema neposredniot feudalen gospodar i sprema dr`avata. Nivni celi na napad bile sela. Duri vo tretata decenija od XIX vek centralnata osmanliska vlast uspeala da ja stavi pod kontrola situacijata. Vo Makedonija svoi zasolni{ta imale na [ar Planina. Vakvata anarhi~na situacija vo osmanliskata dr`ava prodol`ila i vo prvite decenii od XIX vek. dodeka drugata gi izrazuvala. gradovi. s¢ dodeka dr`avnite reformi. odnosno planinski razbojnici. Rodopite.n. Solun. 9. Vo tekot na 1792 godina grupa od 2. ~ii `iteli.000 lu|e. sostaveni glavno od voeni dezerteri. bile dobro vooru`eni i mnogubrojni. Sprotivstavuvaweto na ekonomskata eksploatacija naj~esto se izrazuvalo niz neoru`en otpor.000 krxalii so vojskite na lokalnite ajani. osloboditelnite streme`i na porobenoto naselenie.

Ovaa op{testvena pojava vo XV-XVI vek imala silni belezi na drumsko razbojni{tvo. Za namaluvawe na ekonomskiot pritisok selanite. a nivni ~esti zasolni{ta bile i manastirite. koga hristijanite go tu`ele upravnikot na hasot na vezirot Mustafa-pa{a.i formi. isto taka. Istoto se povtorilo i narednata 1565 godina. dokolku i dr`avnite organi ne prezemale soodvetni merki za za{tita. so stapovi i kamewa vo racete. sudot vo Bitola donel odluka na selanite od selata Ostrec. Takva e Mariovsko-prilepskata buna. Preku zima se zasolnuvale kaj svoite jataci. Toga{ pove}e od 1. Ajdutite. 1655 godina. Ovie poplaki ponekoga{ prerasnuvale vo buni. bez nikakva vrska so organiziran otpor protiv vlasta. nepla}aweto na danocite i sl. Pretvoraweto na zemjata na hristijanite vo ~iflizi mu dale na ajdutstvoto poorganizirana forma na socijalno dvi`ewe. se slu`ele i so postojani poplaki i molbi upateni do visokite organi. vo ~ij sostav vleguvale Prilep i Mariovo. Sko~ivir i Trnovo za poslednite tri godini da ne im zema danok so cel tie da se vratat vo domovite {to gi napu{tile. odnosno od \ur|ovden do Mitrovden. bav~i i gradini. Ki{evo. Sudot ne gi priznal argumentite na selanite. deka sprotivno na {erijatot zemal golemi pari~ni kazni.000 selani. Ve}e kon krajot na XVI vek vo izvorite se registrirani prvite napadi na spahiskite imoti i ~iflizi od strana na organizirani grupi od hristijani. preobrazuvaweto na oranicite vo lozja. No. a vojvodata gi obvinil deka ve}e dve godini ne gi pla}ale dava~kite i pobaral tie dava~ki da bidat naplateni. koja izbuvnala esenta 1564/1565 godina. obi~no dejstvuvale vo periodot od maj do noemvri. krieweto za vreme na popisite ili za vreme na sobiraweto na danocite. nasledeno od sredniot vek. Vakvi buni {to imale lokalen karakter osobeno za~estile od vtorata polovina na XVI vek pa natamu i osobeno bile prisutni vo Zapadna Makedonija. organizirani vo dru`ina od 20 do 30 lica. koga mo`ele da najdat zasolni{te vo planinite. [iroko rasprostraneti formi bile napu{taweto na zemjata i odeweto na drugi zemji{ni parceli. se sobrale pred vratite na sudot i sakale da vlezat vnatre. Edna od najra{irenite i najstari formi na oru`en otpor protiv osmanliskata vlast bilo i ajdutskoto dvi`ewe. Akciite na ajdutite se sostoele od napadi na 153 . Iako ova dvi`ewe imalo prete`no stihien karakter i ~esto se sveduvalo na razbojni{tvo. `alej}i se na odnesuvaweto na lokalnite feudalci. blagodarenie na brojnosta na muslimanite vo gradot. Taka. toa bilo eden od najdolgotrajnite oblici na otpor. buntot nabrgu bil smiren.

koga vo ramkite na golemata Avstro-turska vojna (1683–1699) avstriskite vojski. kako i vo okolinite na Ni{. No. Vrawe. koe socijalnata forma postepeno ja zamenile so politi~ko-nacionalna ideologija. so cel da go pridobie. Nekolku zna~ajni i golemi bitki me|u vostanicite i osmanliskata vojska se odigrale na teritorijata na Makedonija. toj vo 154 . palewe na ~iflizite. Edno od najkrupnite oru`eni vostanija na teritorijata na Makedonija vo klasi~niot osmanliski period bilo Karpo{evoto vostanie. Vo XIX vek ajdutstvoto preminalo vo svojata posledna faza. napreduvale vo Makedonija. Karpo{ bil stare{ina na golema ajdu~ka dru`ina i dejstvuval na planinata Dospat. Osloboditelnite borbi na balkanskite narodi od XIX i vo po~etokot na XX v. Po negovoto zadu{uvawe mnozina albanski hristijani i pomal del od makedonskoto naselenie emigrirale vo Ju`na Italija. nazna~en na taa pozicija od strana na osmanliskata vlast. bile vo direktna vrska so ajdutstvoto. vo Kalabrija i na Sicilija. a vo najdobar slu~aj bile ispra}ani na do`ivotna robija kako vesla~i na galii. odgovoren za gonewe na ajducite. no tie sepak ne uspevale da go spre~at nivnoto postoewe. Pirot. Za vreme na Avstro-turskata vojna (1683–1699).. rasteruvawe na rabotnata sila i sl. U{te od najraniot period makedonskoto naselenie se vklu~ilo i vo organiziranite oru`eni borbi protiv osmanliskata vlast. vo oktomvri 1689 g. Ajdutstvoto osobeno se zasiluvalo vo vreme na vojnite na Osmanliskata Imperija so evropskite dr`avi. Merkite na osmanliskite vlasti protiv ajdutite bile energi~ni i surovi. ^esta meta im bile i trgovskite karavani i sobira~ite na danok. vo severoisto~na Makedonija ajdutskiot voda~ Karpo{ sozdal teritorija vrz koja osmanliskata dr`ava nemala kontrola. vo severoisto~na Makedonija. stanuvaj}i del od oru`enata borba za nacionalno osloboduvawe. Leskovac.feudalnite imoti i ubistva na feudalcite. Ova vostanie bilo podignato vo oktomvri 1689 godina. koi nenadejno bile napa|ani od zaseda. a vo niv u~estvuvalo i makedonsko pravoslavno naselenie. po kogo i vostanieto go dobilo svoeto ime. Eden kratok period bil i martolozba{a. grabawe i ubivawe na dobitokot. Fatenite ajduti naj~esto bile osuduvani na smrt. Na ~elo na vostanieto stoel ajdu~kiot stare{ina Karpo{. Vo vtorata polovina na XV vek toa aktivno u~estvuvalo vo vostanieto na Skenderbeg. Edno od najzna~ajnite upori{ta na vostanicite bil Svetigrad (Koxaxik) vo Debarska `upa. Vostanieto zapo~nalo 1443 godina i zafatilo del od makedonskata teritorija vo predelot na Debarskata oblast. Vostanieto kone~no bilo zadu{eno 1478 godina.

Vo denovite me|u 24 i 28 noemvri. bil poguben vo Skopje. pri~inite za vostanieto le`ele i vo te{kata ekonomska i socijalna polo`ba na hristijanskata raja. No ve}e vo noemvri osmanliskata vojska izvr{ila re{ava~ki napad protiv Avstrijcite i protiv vostanicite na Karpo{. Ohridskata arhiepiskopija So osmanliskoto osvojuvawe Ohridskata arhiepiskopija pretrpela golemi materijalni zagubi so odzemaweto na golemi imoti i pretvoraweto na golem broj crkvi vo xamii. koja bila napu{tena i zapalena od strana na vostanicite. nadmo}nite vojski na Selim Giraj. Na 26 april suverenot na Avstrija upatil posebno za{titno pismo. zarobuvaj}i go pritoa i Karpo{.kumanovsko-krivopalane~kiot kraj zapo~nal vostanie protiv Osmanliite. otkako go zapalile gradot. koe se odnesuvalo samo na Gens Macedonica. Glavno upori{te na taa teritorija bila kasabata Kriva Palanka. Potoa. bidej}i avstriskite vojski. Pokraj uspehot na avstriskite vojski. Za vreme na vostanieto. za kratok period bila sozdadena teritorija od kade bila istisnata osmanliskata vlast. Vostanieto bilo zadu{eno a Karpo{. vo Makedonija nemalo drug poseriozen obid za bunt ili vostanie. Krimskite Tatari postavile logori vo Skopskoto Pole i ottuka se vpu{tile kon Tetovo. Vostanieto na Karpo{ pretstavuvalo prv pozna~aen obid na makedonskoto hristijansko naselenie da se sprotivstavi na osmanliskata vlast. Selim Giraj so vojskata se upatil kon Skopje. 10. Na ~elo na ovie vojski se nao|ale seraskerot Koxa Mahmud-pa{a i hanot na krimskite Tatari Selim Giraj. bez pogolem sudir. Ottuka. gonej}i gi vostanicite. me|u koi bile i katedralnata 155 . vo po~etokot na dekemvri 1689 godina. Za vreme na ovaa Avstro-turska vojna avstriskiot car Leopold I. upatil nekolku apeli za pomasovno vklu~uvawe na hristijanite od Balkanot na strana na Avstrijcite. vo koe vlegol bez borba. tie gi porazile vostanicite. po naredba na Selim Giraj. celta na ovie apeli za mobilizirawe na hristijanite na strana na Avstrijcite ne bila postignata i tie nemale poseriozno vlijanie vrz raspolo`enieto na balkanskite hristijani. Me|utoa. go napu{tile. prvin ja zazele Kriva Palanka. Veles i Mariovo. Vo ovie apeli na site balkanski narodi im bila vetuvana za{tita od mo}nata imperija. kaj novoizgradenoto utvrduvawe pred Kumanovo. vo tekot na 1690 godina. S¢ do XIX vek.

Ohridskata arhiepiskopija uspeala da ja pro{iri svojata jurisdikcija nad Sofiskata i Vidinskata eparhija. koristej}i ja blagonaklonosta na centralnata osmanliska vlast. i t. kako i 5 episkopstva: Debarsko-ki~evskoto. Sepak. So nego pretsedaval arhiepiskopot. Pantelejmon vo Ohrid. a odgovaral i pred osmanliskata vlast za mirot me|u pravoslavnite hristijani. Beratskata. od raspolo`enieto na vlastite kon nea. arhiepiskopijata uspeala da go za~uva svojot avtonomen i privilegiran status vo novata dr`ava. Sicilija. Granicite na Ohridskata arhiepiskopija se menuvale i zavisele. Kor~ansko-Elbasanskata. sepak. pred s¢. kako i nad delovi od Srpskata crkva. Centar od kade se rakovodelo ostanal gradot Ohrid. Vo spomenatiot vek taa uspeala da ja priklu~i. koja bila vo sudir so Vizantija. Arhiepiskopot bil odgovoren za funkcioniraweto na crkvata. Grebenskata i Sisanskata. Vodenskata. Eparhiskite arhierei imale gole156 .Sv. toa bilo rezultat i na tolerantnata politika na Osmanliite kon ovaa institucija kako predvodnik na dominantnite hristijani na novoosvoenite teritorii. no i na miroqubivoto odnesuvawe na nejzinite voda~i sprema osvojuva~ite. iako samo privremeno. vo ramkite na nejzinite granici postojano ostanuvale 9 mitropolii i toa: Kosturskata. Dra~kata. Ohridskata arhiepiskopija imala svoja organizaciona struktura preku koja taa ja izvr{uvala svojata funkcija.n. a site eparhiski arhierei bile ~lenovi na Sinodot. vo ~ii ramki vlegla re~isi seta pravoslavna ekumena na Balkanot na ~elo so carigradskiot patrijarh. Kosturskiot mitropolit bil prvoprestolen i zamenik na ohridskiot arhiepiskop. Pelagonisko-bitolskata. Vele{koto. Sekako. Meglenskoto i Gora-mokrenskoto. Sofija. a nejzinite avtonomni prava se namaluvale. Prilagoduvaj}i se na novonastanatata politi~ka situacija. Na vnatre{en plan. Vo po~etokot na XV vek. Tuka bilo sedi{teto na arhiepiskopot i na Sinodot kako najvisoko upravno i zakonodavno telo na Ohridskata arhiepiskopija. koj mo`el da bide suden i menuvan od strana na Sinodot. I pokraj toa {to tie s¢ pove}e se stesnuvale. kako i stariot sv. Klimentov hram – crkvata Sv. taa prodol`ila da funkcionira kako edinstvena srednovekovna institucija vo Makedonija koja go pre`iveala osvojuvaweto. Kalabrija. Prespanskoto. Venecija i Dalmacija. Strumi~kata. a do po~etokot i vo tekot na XVI vek i nad Vla{ko i Moldavija. Arhiepiskopijata se delela na eparhii. Malta. Arhiereite bile odgovorni pred arhiepiskopot i Sinodot. Italijanska eparhija vo koja vleguvale Apulija.

Vsu{nost. Toga{ severnite makedonski teritorii potpadnale pod jurisdikcija na obnovenata Srpska patrijar{ija. koj bil vospostaven na teritorijata na celata imperija. Ermeni milet i Jehudi (Evrejski) milet. Seto pravoslavno naselenie od Balkanot vleglo vo sostav na Rum miletot. Su{tinata na milet-sistemot. narod). pritoa. obrazovanieto i sl. razvodite. kako {to bile sklu~uvawata brakovi. Na toj na~in hierarhijata se spu{tala do najniskite verski slu`benici. Za funkcionirawe na taa avtonomija bile zadol`eni verskite pretstavnici na nemuslimanskite zaednici. Na toj na~in Ohridskata arhiepiskopija bila institucijata preku koja na teritorijata na Makedonija i po{iroko funkcioniral milet-sistemot (ar.mi prava vo rakovodeweto so svoite eparhii. pokraj duhovnite. kako i crkovno-naroden sobor na koj. zaednicata na pravoslavnite hristijani ostvaruvala komunikacija so dr`avnite vlasti. rakopolagale i nazna~uvale parohiski sve{tenici. koi pred osmanliskite vlasti odgovarale za redot. prodol`il i s¢ pove}e se zasiluval pritisokot na Carigradskata patrijar{ija vrz avtonomijata na Ohridskata arhiepiskopija. nezavisno od osmanliskite zakoni. Ohridskata arhiepiskopija imala i svoi crkovni sudovi kade {to se razgleduvale sporovite me|u hristijanskite vernici. na ~ie ~elo stoel carigradskiot patrijarh. vsu{nost. Vo vrska so taa politika na Patrijar{ijata so tekot na vremeto sred visokiot kler na Ohridskata arhiepiskopija se formirale dve partii: avtohtona partija i partija na carigradskiot patrijarh. Tie nazna~uvale svoi zamenici – arhierejski namesnici. millet – zaednica. mirot i po~ituvaweto na zakonot od strana na nivnata pastva. Ohridskata arhiepiskopija prvite seriozni teritorijalni zagubi vo tekot na osmanliskoto vladeewe gi po~uvstvuvala so obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija (1557 g.). Glavnata borba me|u dvete partii se vodela okolu izborot na 157 . tokmu preku pretstavnicite na Arhiepiskopijata. nasledstvata. a vo manastirite nazna~uvale i razre{uvale stare{ini (igumeni). u~estvuvale i svetovni lica. Vedna{ po pa|aweto na Carigrad. u`ivaj}i golema avtonomija vo oblasta na svoite vnatre{ni raboti i gra|anskite prava. vo Osmanliskata Imperija bile ozakoneti tri glavni mileti: Rum (pravoslaven) milet. Istovremeno. se sostoela vo pravoto na nemuslimanskite zaednici sami da si gi ureduvaat i vodat vnatre{nite raboti vo pogled na verata i na drugite gra|anski pra{awa. vidni gra|ani na Ohrid. Za razgleduvawe na pova`nite pra{awa bil svikuvan arhierejski sobor.

Arhiepiskopot Arsenij bil prinuden „dobrovolno“ da podnese ostavka. nejziniot nizok kler. so silen pritisok od fanariotite. da ja priznae Carigradskata patrijar{ija i da gi priklu~i site arhiepiskopski eparhii kon nea. Iako najvisokiot kler bil gr~ki. vo januari 1767 godina bilo izdejstvuvano nejzinoto ukinuvawe. 11. radikalni promeni nastanale i vo sferata na kulturata i na~inot na `iveewe. Ohridskata arhiepiskopija odigrala mnogu zna~ajna uloga vo za~uvuvaweto na verskiot i kulturniot identitet na pravoslavnite hristijani na celiot Balkan. Za svoj arhiepiskop Sinodot go izbral pelagoniskiot mitropolit Arsenij. pri {to Arhiepiskopijata bila pretstavuvana kako orudie na Avstrija i na Rim. Vo maj 1763 godina Carigradskata patrijar{ija. Po mnogute intrigi i kleveti od strana na Carigradskata patrijar{ija. kako i vo {ireweto na pismenosta sred naselenieto. pravej}i ja na toj na~in Ohridskata arhiepiskopija baza na makedonskoto pravoslavie. bile so makedonsko slovensko poteklo i tokmu tie ja ostvaruvale vrskata me|u vernicite i crkvata. Celiot sistem na hristijanskite 158 . Pobedata na edna muslimanska imperija nad porane{nite balkanski hristijanski dr`avi predizvikala „kulturen {ok“ kaj site balkanski narodi. No. se obidela na ohridskiot prestol da postavi svoj ~ovek – jeromonahot Ananij. so koj bile ozakoneti ukinuvaweto na Arhiepiskopijata i prisoedinuvaweto na ohridskite eparhii kon Patrijar{ijata. Toa bil posledniot uspeh na privrzanicite za avtonomna arhiepiskopija. i pokraj toa {to za nego Patrijar{ijata obezbedila i berat od sultanot. toj bil odbien od strana na Arhiepiskopijata i izgonet od Ohrid. Preku no} eden na~in na `iveewe bil zamenet so drug. u~ili{tata i crkovnite zapisi. Seto toa bilo potvrdeno so sultanski dekret. sve{tenicite i mona{tvoto. Ovoj nizok kler vo crkvite i manastirite pridonel za za~uvuvawe ne samo na pravoslavnata vera tuku i na etni~kiot identitet na makedonskoto naselenie. po poteklo Sloven. Zasilena od poddr{kata na mo}nite fanarioti od Istanbul (gr~kata duhovna i trgovska elita).arhiepiskopot. Kulturata i na~inot na `iveewe So osmanliskoto osvojuvawe. partijata na patrijarhot s¢ pove}e gi prigrabuvala poziciite na visokoto sve{tenstvo vo Arhiepiskopijata. Gr~kiot jazik s¢ pove}e bil zastapen preku ligurgijata.

Vo site sferi na `ivotot nastanale takvi promeni {to po svojot intenzitet mo`at da se sporedat so promenite na ovie prostori nastanati so doseluvaweto na Slovenite. Visarion (Varlaam) Debarski (XVI vek) od Slep~anskiot manastir. vo Skopje postoela kni`arnicata na Kara Trifun. koga novite kni`evni tendencii postepeno zapo~nale da stanuvaat dominantni. Me|u niv treba da se spomenat Dimitar Kratovski (XV vek) i Joan Kratovski (XVI vek) od Kratovskiot kni`even centar. koj ostavil zad sebe pove}e u~enici. Pre~ista vo Ki~evsko. i drugi. u{te vo XVI vek. odnosno crkovnoslovenski jazik. Vladislav Gramatik (XV vek) od manastirot vo Matej~e. koi bile glavni jadra kade {to se regrutirale monasite i kalu|erite. svojata rabota ja prodol`ile i svetogorskite manastiri. Vo toa vreme se pojavile i duhovni lica koi projavile zabele`itelna kni`evna dejnost. Taa bila neraskinlivo povrzana so selskite manastiri i crkvi. Kon krajot na XVI i posebno vo XVII i XVIII vek. Jovan Bigorski vo Debarsko i drugi manastiri. prosvetnata. Lesnovskiot manastir vo Kratovskata oblast. Vo toj pogled osobeno zna~aen e prevodot od gr~ki 159 . Selskite hristijanski hramovi bile edinstvenite kulturni izvori za hristijanskoto naselenie. raspolagaj}i so golem broj slovenski rakopisi.duhovni vrednosti do`iveal isklu~itelno silen potres. Za {ireweto na ovoj vid crkovno-filozofska literatura. osobeno od sintaksata i od morfologijata. Vo ovie prevodi na slovenski. prodol`ile so tradicijata na prepi{uvawe i razmno`uvawe na bogoslu`benite. filozofsko-pou~nite i crkovnoprakti~nite knigi. Isto taka. Kulturata na teritorijata na Makedonija vo klasi~niot osmanliski period mo`e da se podeli na selsko-hristijanska i na gradskomuslimanska. koi potoa slu`ele vo crkvite i manastirite niz celiot Balkan. od koi najgolemiot broj bile uni{teni ili zamrele. Prohor P~inski vo Kumanovskata oblast. kni`evnata i kulturnata dejnost se odvivale vo isto vreme i se prepletuvale me|usebno s¢ do XIX vek. Treskavec vo Prilepsko. koi ja izbegnale sudbinata na gradskite hristijanski svetili{ta. vo Makedonija nastapil period na preveduvawe zbornici so razli~ni sodr`ini. nare~eni „damaskini“ po vizantiskiot kni`evnik Damaskin Studit (XVI vek). Slep~e vo Demirhisarsko. vleguvale elementi na narodniot govor. Prepi{uva~kata. Makedonskite sela ostanale prete`no hristijanski i vo niv prodol`ila da se razviva pravoslavnata duhovna kultura. Dimitar Kantakuzin (XV vek). Matej~e i Sv.

Nikola vo s.). Slep~anskiot pismovnik. Vo periodot od XV do XVIII vek vo Makedonija bile izgradeni pove}e crkvi. kako {to se: Klimentovata gramota. Sv.). Mom~il Vojvoda. Nepro{teno. Sv. vo vtorata polovina na XVI vek.). Treskave~kata kodika od XVII-XVIII vek i dr. a vo XVII vek i osobeno vo XVIII vek se pristapilo i kon organizacija na gradski svetovni u~ili{ta vo blizina na crkvite. Sv. napraven od pelagoniskiot episkop Grigorij. pak. Vo 1783 godina vo Prilep se spomenuva u~ili{teto na daskalot Risto Dumbalovski. s. Varo{. Vo pazuvite na makedonskite manastiri bile sozdadeni i prvite u~ili{ta vo koi se podgotvuvale sve{tenici. Tetovsko (1569 g. Bolen Doj~in.jazik na propovedite na Damaskin Studit. nastanati vo predosmanliskiot period. Sv. \orgi vo selo Bawani. Velestovo. Nikola vo s. Sostaven del na makedonskata hristijanska kultura bila i narodnata epika. Kon ovie epski pesni podocna se pridodale i narodnite pesni za brojnite ajdutski i komitski voda~i. Petar i Pavle vo s. Krivopalane~ko (1505 g. Od vremeto na osmanliskoto vladeewe crkvite vo Makedonija se so skromni razmeri i naj~esto bile gradeni po selata. s. Jovan Bogoslov. kako {to e crkvata Sv. kako {to se: Sv. Arhangel. prodol`uvale da opstojuvaat i hagiografskite dela za srednovekovnite svetci. Taa se gradela niz site vekovi na osmanliskoto vladeewe koe ostavilo najdlaboki tragi kaj narodot. Poretko bile gradeni so kamen i so tula. vsu{nost. vo istiot period bile sozdadeni nekolku zna~ajni spomenici na slovenskata pismenost vo Makedonija.). Osven toa. Bogorodica Pre~ista vo s. potoa Sekula detence. Gruica detence i drugi. najgolemiot del od niv vo selata ili vo sklop na izgradenite manastiri. Naj~esto bile yidani so neobraboten ili poluobraboten kamen. Skopsko (1549 g. Prilepsko (1535 g. Ohridsko (1444 g.).). Sv. 160 . Leskoec (1426 g. Me|u najpopularnite narodni junaci opeani vo narodnite epovi kako borci protiv Osmanliite se istaknuvaat: Marko Krale. koe postoelo i vo 1823 godina. Ki~evsko (1602 g. vo Skopje i vo Prilep. Tikve{kiot zbornik od XVI-XVII vek. posebno mesto zazel likot na Itar Pejo. Takvi u~ili{ta bile otvoreni vo Veles. Prilepsko (1438 g. Vo usnata narodna proza.). Sv. Oreovec.). Makedonskiot damaskin od XVI vek. s. Vo manastirskite }elii. Uspenie Bogorodi~ino. Tie bile ednostavni ednokorabni zgradi na pravoagolni osnovi. Trnovo. Voznesenie vo s. koj proizlegol od sredinata na neobrazovanite selani i niz kogo se otslikani narodnata mudrost i snaodlivost. Zrze.

vo ovie u~ili{ta se izu~uvale i isto~nite jazici. Se razvila i ~ar{ijata. Vo niv se formirale odvoeni maala. Edukacijata se izveduvala vo mektbite i medresite (osnovni i sredni muslimanski verski u~ili{ta). od koi Ishak-begovata bila edna od najstarite i najpoznati medresi na Balkanot. Mustafa-pa{inata (1492 g. funkcionalno grupirani vo urbanoto jadro na gradovite. zaviite. a anovite. nare~ena Alaxaxamija (1438 g. Kako graditeli po~esto se javuvale zdru`eni ktitori-selani. Islamskata prosveta imala naglasen religiozen karakter. od mnogu poracionalni pri~ini. postoele dve medresi. Vo Skopje. kako i so ikoni na drveni ikonostasi. filozofijata.) i dr. Najzna~ajni xamii izgradeni vo Makedonija se: Sultan Muratovata xamija (1436 g. geometriski {ari. Bile dekorirani i so freski. od koi najzna~ajni bile: Ohridskoprespanskiot. potoa Slep~enskiot. mezxidite. Suli an (XV vek). Daut-pa{in amam (1484 g.) i Jeni-xamijata (1558 g.). stilizirani rastitelni motivi i `ivotni.). turbiwata. islamskoto pravo. manastirite Treskavec i Zrze vo Prilepsko. Isak-begovata. Osven religioznite nauki.) vo Skopje. Kur{umli an (XVII vek). Srednovekovniot hristijanski grad so za{titni yidovi postepeno is~eznal i nego go zamenile naselbi so orientalen izgled od otvoren tip. Lesnovskiot i dr.) vo Bitola. za muslimanskoto i za hristijanskoto naselenie. amamite.Slep~e (1617 g. so zbiena gradba. Isak-begovata (1508 g. bile izgradeni vo slava na Alah i na novata vera. Od profanata arhitektura po svojata impozantnost se izdvoile: Kapan an. mate161 . a poretko poedinci. Osobeno vidlivi tragi ovaa kultura ostavila vo arhitekturata. crkvata na manastirot Sv. Ovie objekti i denes svedo~at za izvonrednite arhitektonski re{enija i za nivnata zna~ajna uloga vo sekojdnevniot `ivot na muslimanite. Isa-begovata (1475 g. Ikonopiscite mu ostanale verni na stariot na~in na izrazuvawe i naj~esto gi imitirale tvorbite od postariot predosmanliski period. kako rabotna i trgovska zona so grupirani du}ani i so raznovidni zanaeti. Tie sozdavale posebni ansambli.). Vo site pogolemi makedonski gradovi bile izgradeni brojni sakralni i verski objekti koi slu`ele za razli~ni celi.). Nejzin centar bile makedonskite gradovi. Xamiite. Dekoracijata kaj ovie crkvi bila dosta skromna i se sostoela od plitkoreljefni motivi na prepleti. u{te vo XV vek. Jovan Bigorski (1713 g.) i dr. karvan-saraite. Vo toj period makedonskiot `ivopis se razvival vo nekolku centri. Istovremeno vo Makedonija se razvivala i islamskata kultura donesena od osvojuva~ite.

filozofijata i matematikata. Osven poeti. ^elebi. Toj napi{al i edno delo posveteno na Skopje. Pri sinagogite rabotele osnovni u~ili{ta i u~ili{ta za povozrasni kade {to decata se opismenuvale i se ~ital Talmudot. 162 . ]atib Hasan. bil nazna~en za profesor vo medresata na Ishak-beg vo Skopje. Evreite koi{to se naselile vo Makedonija. Za najstara se smeta bibliotekata na Ishakbeg. Vo Solun. Tekiwata na dervi{ite. bile sozdadeni i orientalni biblioteki. Najgolema slava dostignal Isak ^elebi. Vo ovoj grad tvorel i Don Juda Benevista. Takov bil i Ahmed Isamudin Ta{}opruzade (1495–1554). isto taka. vo sostav na xamiite. kako i vo najpoznatata Sahn medresa vo Istanbul. Isak ^elebi.matikata i drugi predmeti. Me|u osmanliskite poeti od Bitola poznati se: Haveri. Zuhuri. Odrin. vo prvata polovina na XVII vek. dodeka vo Tetovo se istaknale poetite Suxudi i Tului. Najva`niot duhoven centar na Evreite vo Makedonija bil Solun. Vahii. koja stanala kulturen centar na makedonskite Evrei. vo pove}eto gradovi vo Makedonija `iveele i rabotele kako profesori vo medresite ili kako kadii i drugi poznati u~eni li~nosti. a nastavata ja sledele pove}e od 1. U{te vo najraniot period. razvile svoja kultura vo ramkite na osmanliskoto op{testvo. kako {to bile: Atai Uskubi. Site tie imale i svoi biblioteki. samo od Skopje. koj se vbroil me|u prvite osmanliski enciklopedisti. a najbogata bila bibliotekata pri medresata na Isa-beg vo Skopje. osnovana 1445 godina. se izdignale nekolku poznati literaturni dejci. do{ol i Huan Rodrigez de Kastel de Branko. Bursa. Kni`niot fond se sostoel glavno od knigi so religiozna sodr`ina. Toj sozdal golema biblioteka i ja osnoval Solunskata talmudska akademija. Taka. Vejsi Efendi i dr. medresite i tekiite. Prisustvoto na Evreite dalo ogromen pridones na celokupnata kultura vo Makedonija. bile centri za religiozna edukacija i vospituvawe. 1529 godina. kade pove}e godini rabotel i kako kadija. pro~uen lekar na papata Julij III i profesor po medicina vo Ferara i vo Ankona. Spored osmanliskiot patopisec Haxi Kalfa. isto taka. Toj. astronomijata. 1555 godina. vo Visokata evrejska {kola vo Solun predavale 200 nastavnici.000 lica. koj bil i profesor vo medresite vo: Skopje. Tie osnovale svoi obrazovni institucii vo koi se izu~uvale teologijata. eden od naju~enite i najbogati Evrei vo toa vreme. Blagodarenie na razvienata edukacija. vo gradovite se javile i prvite islamski kni`evni dejci i literati koi pi{uvale poezija i proza.

Bez razlika na verskite i etni~kite razliki i strogite zakonski propisi vo pogled na oblekuvaweto. imamite i rabinite go pretstavuvale svoeto stado pred oficijalnite vlasti. sozdavaj}i na toj na~in edna sinkreti~ka civilizacija vo koja. Sve{tenicite. so tekot na vremeto. I pokraj vlijanieto na dominantnata. noseweto oru`je i sl. vo ramkite na taa sinkreti~ka kultura. menuva~i na pari. muslimanite i Evreite. vo turska verzija. hristijanite. Pripadnicite na raznite verski grupi. `iveele vo razli~ni delovi od gradot i imale svoi duhovni voda~i. Sepak. koristej}i gi uslovite {to im gi nudel gradskiot `ivot. vo gradovite niknala edna specifi~na materijalna i duhovna kultura vo koja se izme{ale i me|usebno se povrzale zateknatata stara tradicija so kulturata i tradicijata na novodojdencite. pri {to sekoga{ privilegirani bile pripadnicite na gospodarskata vera. osobeni specifiki imal gradskiot `ivot. osven slu`beno. da ja za~uvaat svojata samobitnost i da ja razvivaat svojata materijalna i duhovna kultura. doma{ni i stranski. vo gradskite ~ar{ii se slu{al govorot na site onie {to `iveele ili podolgo prestojuvale vo gradot. go ~uvale svojot jazik. svoite obi~ai i naviki i svojot jazik. site sultanovi podanici. i pokraj neprestanoto me{awe i sekojdnevnoto komunicirawe. odnosno verski grupi vo gradot. Poserioznoto zbli`uvawe na pripadnicite na ovie grupi. 163 . pred s¢. orientalna kultura. prekupci na stoki. I pokraj preovladuvaweto na osmanliskiot jazik. gradskite `iteli gri`livo gi za~uvale svojata samobitnost i narodnost.[to se odnesuva do na~inot na `iveewe. vlijaele edni na drugi. se vklopile site etni~ki i verski grupi. Seto toa ovozmo`uvalo pot~inetite zaednici.. Razli~nite etni~ki. povlekuvalo osuda. pa duri i isklu~uvawe od zaednicata. hristijanskata i evrejskata. Site trgovci. znaele po ne{to od jazikot na lu|eto so koi najmnogu sorabotuvale. zboruvaj}i go po domovite i vo me|usebnoto komunicirawe. pa duri i amalite.

164 .

. da gi likvidira jani~arskite korpusi i da vovede moderni voeni sili po primerot na zapadnite zemji. kako {to bile Ali-pa{a Janinski. a so toa i da se spasi ve}e ostarenata dr`ava. seele pusto{ niz Makedonija. Raspa|aweто na osmanliskiot feudalen sistem vo Makedоnija i ra|aweто na noviot sistem – kapitalizmot Procesot na raspa|aweto na osmanliskiot voeno-feudalen sistem. Mo}ni velikodostojnici. Spahiskata struktura vo Osmanliskata Imperija bila ekonomski i politi~ki dominantna niz eden dolg period od nejzinata istorija. Zasilenite obidi preku reformirawe da se modernizira. 165 . stremej}i se kon brzo bogatewe. Zgolemuvaweto na nejzinata ekonomska i politi~ka mo} uslovilo vo nejzinite pove}eslojni redovi (vojska. debarskite i nekoi drugi begovi. Razbojni~ki bandi-krxalii gi napa|aat gradovite i selata. Toa bilo vreme za koe eden sovremenik zapi{al deka skoro celata evropska Turcija pretstavuvala u`asna „gletka na bezredie. tetovskite i skopskite pa{i. buntovi i varvarstvo.“ Vakvata seriozna krizna situacija sultanite se obidele da ja nadminat preku primenuvaweto na nekoi reformi i so upotrebata na sila. Prvo sultanot Selim III (1789–1807) re{il da ja ukine spahiskata struktura kako vojni~ka formacija.MAKEDONIJA VO XIX VEK 1. toa nezapirlivo vodelo kon definitivniot raspad na Imperijata. i vr{at nevideni yverstva. zapo~nati vo izminatiot period se preleale i vo devetnaesettiot vek. Iako ovie procesi se odvivale bavno. a zaedno so toa i opa|aweto na mo}ta na Osmanliskata Imperija. dvorska birokratija i voop{to onie vo mo}niot dr`aven aparat) da se pojavat tendencii za otcepuvawe i za osamostojuvawe od centralnata vlast. samo go odlo`uvale nejziniot kraj.. se proglasile za samostojni vladeteli i.

Promenata na starata spahiska struktura so nova vo Makedonija se odvivala glavno preku formiraweto na ~ifligarskiot sistem. Najbrojniot raboten selanski sloj bile napoli~arite. Toa pridonelo makedonskite gradovi. koi obezbeduvale pogolema sigurnost i nudele podobra `ivotna egzistencija. Za da se ostvari toa mnogu pomognalo definitivnoto ukinuvawe na spahistvoto (1864 g. Re~isi site promeni {to se odvivale vo dr`avata imale za rezultat vlo{uvawe na polo`bata na selanite. koj se temelel vrz stokovopari~niot na~in na proizvodstvo. kako i da zajaknat centralnata vlast i uprava. Migracijata selo-grad. a po nego i Abdul Mexid. {to vodelo do sozdavawe na moderna kapitalisti~ka klasa i do novo kapitalisti~ko op{testvo vo Imperijata. naseleni prete`no so tursko naselenie. Pobedata na ~ifligarskiot sistem zna~ela re~isi celosno eksproprirawe na selanite i u{te pogolemo nivno podlo`uvawe na eksploatacija i osiroma{uvawe. preku upotrebata na delumni socijalno-ekonomski i klasni promeni se o~ekuvalo da bidat podobreni voenata i ekonomskata sposobnost na Imperijata. Vo fevruari 1856 godina. Sprovedenite reformi imale pridones vo formiraweto na noviot ekonomski poredok. da se zgolemuvaat i postepeno da se preobrazuvaat glavno vo makedonski hristijanski naselbi.Negoviot naslednik Mehmed II. Nitu polo`bata na slobodnite selani. suzbivaweto na anarhijata i proklamiraweto na novite reformi {to bile naso~eni kon likvidiraweto na timarsko-spahiskiot sistem. uspeale da gi rasturat jani~arite i nivnite pomo{ni institucii. ne bila zna~ajno podobra. no ~ifligarstvoto kako sistem nadvladealo duri vo devetnaesettiot vek. go pottiknuvale brziot razvitok na gradskoto stopanstvo i pozitivno se odrazile vrz celokupniot razvitok na dr`avata. Procesot na sozdavaweto na ~iflizite mo`e da se sledi u{te od {esnaesettiot vek.). po poznatata 166 . So toa go otvorile patot za afirmacija na reformite {to }e bidat prifateni podocna.). Taka. koj predviduval polna ramnopravnost na site gra|ani pred zakonite. koi `iveele na sopstvena zemja. bez razlika na nivnata vera i narodnost. Polo`bata na vtorite po broj selani – ~ifligari (momocite) bila u{te pote{ka. a vo zna~itelna mera i drugite institucii na stariot poredok. kako i donesuvaweto na \ulhanskiot hati{erif (1839 g. celosnata garancija na `ivotot i imotot na site podanici na sultanot. optovareni so golemi dava~ki i danoci kon ~ifliksajbiite i dr`avata. Selskoto naselenie bilo prinudeno da gi napu{ti ve~nite ogni{ta i svojot spas da go pobara vo gradovite.

a religiozno-prosvetnata vo racete na Vselenskata (gr~ka) patrijar{ija. Gr~kiot i vla{kiot element bile tesno povrzani so crkvata.) se organizirale i pana|uri. a vo oddelni gradovi (Prilep. ja pretstavuvaat osnovnata sodr`ina na t. Politi~kata vlast vo Makedonija ostanuvala i natamu isklu~ivo vo racete na muslimanite. Poradi toa makedonskiot element mo{ne te{ko se probival i vo stopanskiot i vo op{testveniot `ivot. pa taka dominirale i vo 167 . akt koj u{te pove}e gi izedna~uval vo pravata i dol`nostite site `iteli na Imperijata i koj gi proklamiral najgolemite mo`ni slobodi. a sega sankcionirani i pro{ireni so sultanovite reformi. odnosno odvojuvaweto na op{tinite kako osnovni samoupravni institucii vo turskoto op{testvo od sistemot na patrijarhiskata struktura. Borbite za narodna crkva i prosveta Formiraweto. Zaedno so stopanskiot razvitok na zemjata se ra|ala i se sozdavala novata bur`oaska klasa. makedonskoto gra|anstvo moralo da gi steknuva niz uporna borba. koja vo Makedonija bila raznovidna. rasporedot na silite. iako po svojot broj bil dominanten vo zemjata. i pri novite op{testveno-ekonomski odnosi {to se sozdavale i se odvivale. izdavaweto u~ebnici na makedonskoto „nare~ie“ i sl. osobeno vo trgovijata. crkovni borbi na makedonskoto gra|anstvo za narodnosno diferencirawe (emancipirawa) od grcizmot. dominirale gr~kiot. Niz makedonskite gradovi se pojavile pazarni denovi. a zaedno so toa i izvoznata trgovija.Krimska vojna. vla{kiot i evrejskiot element. Sepak. voveduvaweto na crkovnoslovenskiot jazik vo crkvite namesto gr~kiot. Vo stopanskiot `ivot na Makedonija. bil proglasen i Hati-humajunot. nivnata mo} i nivnoto vlijanie te{ko se menuvale. Nekoi va`ni op{testveni prava {to mu pripa|ale po silata na {erijatskoto ureduvawe na dr`avata. 2. kako po~eten probiv na idejata na makedonskiot element kako posebna narodnosna edinka vo slovenskiot svet.n. Ser. Nevrokop i dr. otvoraweto u~ili{ta na naroden jazik. Novonastanatite odnosi go isforsirale izvozno orientiranoto proizvodstvo pri {to osobeno mesto zazemalo ko`arstvoto. Od voveduvaweto na ovie promeni se o~ekuvalo osmanliskata dr`ava da se preobrazi vo moderna dr`ava od zapaden tip.

ukinata vo 1767 godina. pred s¢ krupniot. imala glavno gr~ki karakter. so samata svoja pojava. kultura. gr~ko-vla{kiot element.n.op{testveniot `ivot. Prosvetata. koj bil rakovoden i naso~uvan od Gr~kata crkva i imal gr~ka sodr`ina. soglasno privilegiite {to gi imala dobieno od sultanot. koja vo devetnaesettiot vek se be{e pretvorila vo gr~ka nacionalisti~ka institucija. kakva-takva. grcizirawe pred s¢ na makedonskoto pravoslavno naselenie kako dominanten element vo Makedonija. no vo prvata polovina na XIX vek. Vo osmanliskata teokratska dr`ava. a nivniot materijalen izvor bil gr~kiot kapital vo Turcija i vo Grcija. 168 . se nao|al ne samo op{testveniot tuku vo zna~itelna mera i ekonomskiot `ivot na pravoslavnoto naselenie so razli~no etni~ko poteklo. zainteresirano za steknuvawe svoi ekonomski i op{testveni pozicii vo zemjata. vo prvo vreme. „megali ideja“). Takva crkva be{e Vselenskata patrijar{ija. vo Gr~kiot parlament bila proklamirana poznatata dr`avna politika za sozdavawe „Golema Grcija“ (t. sopstven kulturno-prosveten `ivot mo`ele da realiziraat samo onie hristijanski narodi {to imale svoja crkva priznata od sultanot. Osnovnoto barawe na makedonskoto antipatrijar{isko dvi`ewe be{e obnovata na Ohridskata arhiepiskopija. kade {to posle dr`avata crkvata imala re{ava~ka uloga vo re~isi site sektori od op{testveniot `ivot. u{te pred sozdavaweto na gr~kata dr`ava. A toa zna~elo. Vo januari 1844 godina. Makedonskoto gra|anstvo. Toa mo`elo da go napravi preku direktna konfrontacija so Gr~kata crkva. pred s# vo ~ar{ijata. pod ~ija kapa. prosveta. Taa. preku sistemska rabota. Prvi {to £ se sprotivstavile na elinizatorskata politika na Vselenskata patrijar{ija bile Dimitar Miladinov. gra|anite na Kuku{ vo tekot na 1859 godina gi prekinale odnosite so Patrijar{ijata i go priznale za svoj verski glavatar rimskiot papa. moralo da povede borba i da go istisne od steknatite privilegii. Taa. Za postignuvaweto na taa cel. se razvivala vo golema mera stihijno. Jordan Haxi Konstantinov-Xinot i dr. Zapo~natiot otpor protiv velikogr~kata politika na Patrijar{ijata postepeno prerasnal vo dvi`ewe na golem del od makedonskiot narod. Atina i Fener gi vpregnale site svoi sili. Bidej}i takvoto barawe nemalo izgledi da bide prifateno. ~ija osnovna cel be{e izvojuvawe na sopstvena crkva. Grigor Prli~ev. zapo~nala da dobiva organiziran karakter. po osloboduvaweto na Grcija. preku specijalna direktiva pobarala od svoite pot~ineti institucii da gi {irat gr~kata pismenost i prosveta me|u site pravoslavni narodi na osmanliskiot Balkan.

pokraj bugarskite eparhii. tipi~no bugarski obredi. se slu~ilo i so Skopskata i so Ohridskata eparhija. bila priklu~ena i edna makedonska – Vele{kata eparhija. Preku otvoraweto brojni u~ili{ta i crkvi i preku nalo`uvaweto na bugarskiot literaturen jazik vo u~ili{tata i vo administracijata. za da se steknat so legalen status pred vlasta. }e bidat Grci ili Bugari. praznici i sl. malku podocna. zavr{ija so proklamiraweto na sultanoviot ferman (28 fevruari 1870 g.n. Taka. Edna od osnovnite zada~i na Bugarskata egzarhija bila da go {iri bugarskoto nacionalno i politi~ko vlijanie vo Makedonija. zna~i. koi trebalo da poslu`at kako argument za tretirawe na Makedonija kako bugarska 169 . Makedonskite op{tini {to se otcepile od Patrijar{ijata i novoformiranite morale da izbiraat me|u dvete crkvi.sozdavaj}i unija so Katoli~kata crkva. pripadnici na eden ist narod. koja ima{e po{iroki dimenzii. vo zavisnost od toa koja crkva ja priznavale. no ne bile sozdadeni ni me|unarodni uslovi. Crkovnoto pra{awe. da mo`at i drugi eparhii da se priklu~uvaat kon novata crkva. se re{ilo vo interes na bugarskata nacionalna ideja. crkovnoto pra{awe da se re{i preku obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. tie bile dol`ni da se smestat vo ramkite na nekoja od crkvite {to bile priznati od dr`avata. Za{to. duri i pripadnici na edno isto semejstvo. Crkovnite borbi. Soglasno so zakonite vo Imperijata. obi~ai. koi verata ja izedna~uvale so narodnosta. preku voveduvaweto novi. I Kuku{kata unija i t.. pokraj grafata „Rum milet“ (gr~ki narod). ^lenot 10 od fermanot predviduval. Vo administrativnite granici na Egzarhijata.) za formirawe nova crkva – Bugarska egzarhija. vo svojata su{tina imale nacionalnopoliti~ka sodr`ina. Taka. eden dobar del od makedonskiot narod ostanal pod Patrijar{ijata. So toa go steknale pravoto da go upotrebuvaat maj~iniot jazik vo crkvata i u~ili{tata bez da bidat promeneti pravoslavnite dogmi vo bogoslu`bata. a drug zna~aen del £ se priklu~il na Egzarhijata. Vtora unija (1873–1874). Vo tekot na crkovnite borbi vo Makedonija nemalo dovolno sili. koi istovremeno se vodele i vo Bugarija. Toa. preku dvotretinsko izjasnuvawe na vernicite. a podocna i Srbi. iako bea religiozni institucii. od onie {to ja prifatile Egzarhijata vo Makedonija trebalo da se sozdadat nacionalno svesni Bugari. za onie {to ja priznavale Egzarhijata vo opredelenata dr`avna dokumentacija se otvorila i grafata „Bugar milet“.

koi svoeto obrazovanie go steknale nadvor. Novite potrebi ja predizvikale pojavata na novite. Tokmu taka kako {to toa go pravela Gr~kata crkva so svoite silogosi. So cel da gi istisnat makedonskite u~ebnici od upotreba. ~ii rakovodni centri bile Carigradskoto ~itali{te i Makedonsko-bugarskata dru`ina vo Carigrad. nositelite na bugarskata propaganda svoite u~ebnici ~estopati gi delele besplatno. Tie vo prvite decenii od XIX vek se u{te se razvivale stihijno i imale slabo izgraden kadar. i pokraj toa. vo 1809 i vo 1818 godina se spomenuvaat samo po edno gr~ko u~ili{te so po eden u~itel. a potoa i Srpskata. Albanci) so site sredstva trebalo da se sozdavaat Grci. od makedonski avtori. Do pojavata na organiziranite propagandi vo po~etokot na vtorata polovina na devetnaesettiot vek. No. \or|i Pulevski i dr. no i doma{ni. Stranskite u~iteli vo nastavata upotrebuvale svoi u~ebnici – srpski. Dimitar Miladinov. vo Skopje. brzo se pojavile i u~ebnici na makedonski jazik.zemja. vo Makedonija se zabele`uvaat streme`i i obidi za razvitok na prosvetata i kulturata me|u hristijanskoto naselenie. Prvite otvoreni u~ili{ta bile gr~ki. religioznoto obrazovanie {to go davale ovie u~ili{ta ne odgovaralo na novoto vreme. svetovni u~ili{ta. makedonski- 170 . Po osloboduvaweto na Grcija se gradela politika za ekspanzija i {irewe na gr~koto vlijanie nadvor od granicite na Gr~koto Kralstvo. Pojavata na makedonskite u~ebnici bila presretnata so silen otpor od strana na bugarskata propaganda. Nekoi makedonski gradovi za funkcioniraweto na novite u~ili{ta zapo~nale da anga`iraat u~iteli od Srbija i od Bugarija. odnosno bugarski. Od „tu|ojazi~noto“ pravoslavno naselenie (pravoslavni Makedonci. najrasprostraneti i re~isi edinstveni centri na makedonskata pismenost bile kelijnite u~ili{ta. sega vo gr~kata propagandna akcija se vklu~ila i novosozdadenata gr~ka dr`ava so svojot materijalen. osobeno vo Rusija. Najpoznati makedonski u~ebnikari bile: Partenij Zografski. Prvite svetovni u~ili{ta bile otvoreni vo Veles. Vlasi. Pokraj Patrijar{ijata. mo{ne malku lu|e me|u Makedoncite i Vlasite (Grci nemalo) znaele gr~ki jazik i pismo. Vo Bitola.n. vo Prilep i vo [tip. No. koe vo golemo mnozinstvo bilo makedonsko. Nasprema celokupnoto naselenie na Makedonija gr~koto odvaj iznesuvalo 8–10%. t. Do sredinata na devetnaesettiot vek. Me|utoa. politi~ki i moralen kapital. Kuzman [apkarev. na primer.

Marko Cepenkov. koga hristijanskata solidarnost.. Nepristrasnata nau~na misla. nitu be{e vozmo`no da se pomisli na ne{to sli~no vo ovie vremiwa i mesta. doka`uva deka vo toa vreme terminot „Bugarin“ ne ozna~uval svest na narodnosna pripadnost. vo golema mera. zapo~nal so slovenskoto ime. Poznato e.e. narodniot bugarski progres. treba da se izdvojat Dimitar i Konstantin Miladinovi. se pojavile i se razvivale literaturata i umetnosta. Najplodna i uspe{na aktivnost na ova pole projavile glavno istite li~nosti {to se zanimavale i so u~ebnikarstvo. bil izdaden Zbornikot na bra}ata Miladinovi vo Zagreb 171 . me|utoa. deka bra}ata Miladinovi i nekoi drugi nivni sovremenici se samonarekuvale „Slovenobugari“ ili „Bugari“. koja be{e vo isto vreme i narodnost za Makedoncite“. Sepak. ~ii imiwa se posebno vtisnati vo memorijata na makedonskiot ~ovek poradi postignatite rezultati – Konstantin Miladinov so objavuvaweto na Zbornikot na makedonski narodni pesni. od site niv. Site prerodbenici se gordeele so svoeto slovensko poteklo. od elinizmot.. iako morale da gi pla}aat. Grigor Prli~ev so celokupnata dejnost {to ja razvil po dobivaweto na visokata nagrada od Atinskiot univerzitet (kade {to studiral) za poemata „O Armatolos“. Makedonskite buditeli svojata borba protiv fanariotskata prosvetno-kulturna dominacija ja povele kako Sloveni.te gra|ani vo golem broj gi pretpo~itale doma{nite u~ebnici kako porazbirlivi za decata. tvrdi [opov. a potoa i slovenskata solidarnost.. ni na Miladinov.“. Grigor Prli~ev i nekoi drugi. Poznato e deka procesot na odvojuvaweto na makedonskoto naselenie od op{tata hristijanska pravoslavna masa.. I narodnite u~ili{ta i narodniot jazik ~estopati ja nosela oznakata slovenski. Interesot na tvorcite najmnogu bil naso~en kon sobirawe i objavuvawe na narodnoto etni~ko nasledstvo. „Toga{ ni na koj i da e na um ne mu pa|a{e. Naporedno so razvitokot na makedonskoto narodno prosvetno delo. a Cepenkov so sobiraweto i za~uvuvaweto od zaborav na ogromen del od nasledenata narodna raska`uva~ka tradicija. isto taka. Pri edno takvo vreme. Kaj makedonskite Bugari re~isi otsustvuva{e narodnosnoto samosoznanie a verata igra{e va`na uloga. bile osnovnite alki {to go povrzuvale na{iot narod so drugite slovenski narodi na Balkanot i po{iroko. Bugarskiot publicist Atanas [opov tvrdi deka „vo Makedonija nemalo narodna probuda s¢ do Rusko-turskata vojna (1877–1878) godina. pi{uva [apkarev. t.

po nejzinata pojava na politi~kata i religioznata scena.. iako mnozina Makedonci. toa imenuvawe da go nametne kako gr~ko. Iako vo toa postignala uspesi.“. „da $ dade na svojata zbirka ime ’B’lgarski narodni pesni‘“. Dosta intenzivnoto objavuvawe u~ebnici na makedonskoto „nare~je“ i nivnata upotreba vo makedonskite u~ili{ta pretstavuvale najo~eviden izraz i svedo{tvo za avtohtonata makedonska narodnosna pojava.. nacionalno vlijanie vo op{testveniot `ivot na Makedonija... koja dosta brzo }e se prelee vo op{tiot osloboditelen napor nare~en Makedonska revolucionerna organizacija. od bugarskoto. za razlika. pred s¢. Pred toa Miladinovi pi{uvaa deka imaat makedonski pesni za objavuvawe: „.) so naslov „B’lgarski narodni pesni“. preku falsifikati i so pomo{ na nekoi „elinofili“. koja se samodoka`uvala so upotrebata na svojot jazik vo u~ili{tata i so razvivaweto na svoi samoupravni organi vo op{testveniot `ivot. koe se smetalo za slovensko. koja uporno nastojuvala da go nametne svoeto. vo zna~itelna mera oslobodena od gr~koto crkovno i kulturno vlijanie i vo zna~itelna mera vo sudir so bugarskata propaganda. bile naso~eni tokmu kon pot~inuvaweto i vklu~uvaweto vo svojata nacionalnopropagandna {ema na site zateknati institucii {to razvivaa dejnost koja ne se sovpa|ala so nejzinata programa za sozdavawe svesni Bugari vo Makedonija. Miladinov go zamolil svojot kolega od studiite vo Moskva. kako {to samiot ^olakov pi{uva. bugarskiot folklorist Vasil ^olakov. sepak se javil otpor protiv takvata egzarhiska politika. Pred vleguvaweto vo pe~at na Zbornikot. poradi etnonimot Tatari. da mu dade 100 bugarski pesni so {to bi mo`el. Sozdavaweto na Egzarhijata ja zateknala Makedonija vo zna~itelna mera so razviena sopstvena prosveta i kultura. stoi vo edno pismo od K.. koi sakam da gi izdadam malku podocna. na pr. Prvite udari na Egzarhijata. nim im go osporuvale slovenskoto poteklo. Miladinov od 8 januari 1859 godina. 172 .(1861 g. koga stanuvalo zbor za Bugarite.i jas imam mnogu makedonski pesni. Miladinov pravel razlika me|u makedonskite i bugarskite narodni pesni? Negovoto insistirawe vo zbirkata da ima opredelen broj bugarski pesni kako uslov taa da go dobie naslovot „bugarski“ e fakt {to go potvrduva poznatoto mislewe deka dosta makedonski intelektualci se „~uvale“ od imenuvaweto „makedonski“ bidej}i gr~kata propaganda uspeala. K. Neli e toa dokaz deka K.

koja zavr{ila so krupni promeni na Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Pred toa. Bugarija. pod ~ie vladeewe Imperijata go zaokru`ila procesot na raspa|awe i najposle se raspadnala. Osloboditelnite borbi vo vtorata polovina na XIX vek Obidite na Osmanliskata vlada preku reformi da gi namali protivre~nostite me|u vladea~kata klasa i ugnetuvanite i obespraveni narodi na Balkanskiot Poluostrov ne gi dale o~ekuvanite rezultati. vo Makedonija se slu~il eden nastan {to imal silen odglas vo Evropa. Masakriraweto na francuskiot i germanskiot konzul @il Mulen i Henri Abot od tolpa fanatizirani muslimani pri obidot dvajcata evropski pretstavnici da pomognat vo osloboduvaweto na mladata devojka Stefana od Bogdanci. Na 29 maj 1876 godina se krenalo Razlove~koto vostanie pod vodstvoto na Dimitar Pop Georgiev i selskiot pop Stojan. Kako vinovnik za vakvata situacija bil proglasen sultanot. letoto 1875 godina. vo po~etokot na maj. Revolucionerniot vrie` i osobeno tragi~nite solunski nastani pridonesle Makedonija da dobie status na seriozno krizno podra~je {to go zagrozuva mirot vo regionot. go detronirale Abdul Azis i na prestolot go dovele Murat V. Po prvite vostani~ki uspesi askerot uspeal da go zadu{i otporot. Srbija. Muslimanskite ekstremisti. so {to. za {to stanuvale svesni i vladea~kite krugovi vo Carigrad. 173 .000 mornari. Prviot oru`en signal bil daden vo Bosna i Hercegovina. Svojata kulminacija kriznata situacija ja dostignala po pristignuvawe na vestite za Bugarskoto vostanie (20 april / 2 maj 1876 g. Protivre~nostite rastele i prerasnale vo vostanija na pokorenite narodi protiv osmanliskata vlast. donesena vo Solun so cel da bide „potur~ena“ i oma`ena za eden solunski beg. vsu{nost. bila otvorena golemata isto~na kriza.3. Vo Makedonija zapo~nale da se formiraat tajni komiteti i da se vr{at podgotovki za borba. Mirot vo Solun bil obezbeden so pomo{ na pristignatite osmanliski i evropski voeni brodovi i 5. Ognot brzo se pro{iril re~isi niz celiot poluostrov – vo Makedonija. a na prestolot bil doveden Abdul Hamid II (1876–1909). Tri meseci po ovaa promena bil otstranet i Murat V. zad koi zastanale i mladoturcite predvodeni od Mithad-pa{a.) i `estinata so koja toa bilo zadu{eno. Mo`nosta od voena intervencija na Evropa stanuvala ve}e realnost. predizvikalo ogromna v~udonevidenost vo cela Makedonija i neveruvawe vo Evropa.

vsu{nost. vo koj se predviduvalo da se sprovedat reformi. Pod pritisok na golemite sili bil odr`an Berlinskiot kongres (13 juni – 13 juli 1878 g. osmanliskata armija bila porazena. vo ~ii granici vleguvale u{te i Vrawskiot okrug. bila sozdadena avtonomna bugarska dr`ava. a od ju`na Bugarija – avtonomnata oblast Isto~na Rumelija.Promenite vo Carigrad nemale nikakvo vlijanie vrz podobruvaweto na situacijata na Balkanot. se odnesuval i na Makedonija. osven Rusija i Bugarija. bidej}i }e se reformirala celata dr`ava vo soglasnost so „podareniot“ ustav od sultanot. Ostanalo toa da go stori vojnata. nikoj drug ne bil zadovolen. Crna Gora i Romanija bile proglaseni za nezavisni. pokraj drugoto. no toj nikoga{ ne bil realiziran. raspravata okolu predlo`enite reformi prodol`ila do 20 januari 1877 godina. Vojnata zavr{ila so Odrinskoto primirje od 31 januari 1878 godina i so Sanstefanskiot mir od 3 mart istata godina. a Velika Britanija go dobila ostrovot Kipar. Istiot den javno bilo oglaseno deka vo Imperijata vo sila se voveduva ustav so koj dr`avata od apsolutisti~ka stanuva ustavna monarhija.) na koj vo zna~itelna mera bil revidiran Sanstefanskiot miroven dogovor. I pokraj toa. Naprotiv. ^lenot 23. So ovie granici na sozdadenata dr`ava. za Bosna i Hercegovina bilo re{eno da bide okupirana od Avstro-Ungarija. Bugarija bila podelena na dva dela: na teritorijata od Dunav do Stara Planina bilo sozdadeno avtonomnoto Kne`evstvo Bugarija. Makedonija ostanala pod vlasta na sultanot. vo prisustvo na pretstavnici na Osmaliskata Imperija. So toa. Konferencijata. Vo vojnata protiv Imperijata u~estvuvale i Srbija i Crna Gora. so {to bi se izbegnale pogolemi konflikti. Po `estokite borbi so naizmeni~en uspeh i golemi `rtvi od dvete strani. na predlog na Britanskata vlada bila odr`ana poznatata Carigradska konferencija na golemite sili na koja bile podgotveni dosta radikalni reformi. Drugi sredstva za mirno re{avawe na krizata nemalo. Na 24 april 1877 godina Rusija £ objavila vojna na Osmanliskata Imperija. So ovoj mir. Kor~a i cela Makedonija. koga se zaklu~ilo deka Konferencijata ja zavr{ila rabotata bez postignuvawe rezultati. zapo~nala na 23 dekemvri 1876 godina. me|u koi zna~aen broj i od Makedonija. 174 . Na Grcija £ bile otstapeni Tesalija i Epir. se davalo na znaewe deka predlo`enite reformi od golemite sili bile nepotrebni. U~estvo zele i golem broj dobrovolci. ~ija primena zna~itelno bi ja podobrila situacijata vo kriti~nite oblasti. Srbija.

koi bi povlekle vo borba del od mesnoto naselenie. Za taa cel bile sozdadeni t. na ~elo so D. Prviot poseriozen oru`enoosloboditelen obid bil Kresnenskoto vostanie. so St. na 5 oktomvri (17 oktomvri) 1878 g. Ve~erva vodevme bitka 18 ~asa so dva buluka regularna turska vojska.. Karastoilov kako prv vojvoda. 11 raneti i zarobeni 119 vojnici i 2 oficeri. a Kalmikov. prerasnuvawe na dotoga{ glavno spontaniot otpor vo organizirana osloboditelna borba. koi bile predvodeni od Sofiskiot i Xumajskiot komitet. Stanalo jasno deka odnadvor ne mo`elo da se predizvika bunt. Inicijativata za oru`eni akcii vo Makedonija se rodila vo Bugarija. Se pojavilo golemo nezadovolstvo me|u makedonskiot narod.. pri obidot da vlezat vo Makedonija (kraj na septemvri 1878 g. Planot bil vostanieto da zapo~ne so ufrluvawe ~eti od Bugarija vo Makedonija. Gornoxumajskiot komitet vedna{ po ovoj uspeh go dobil od D. So toa bil ozna~en po~etokot na Kresnenskoto vostanie. Vojtkevi~. a od Turcite – 9 ubieni. Tuka bilo formirano i prvoto vostani~ko rakovodno telo – „[tab na vostanicite makedonski“. Spored inicijatorite. t. kako i za izdr`uvaweto na brojnata armija i brojniot birokratski aparat. Od na{a strana e ubien eden i trojca se raneti.n. pod vodstvoto na vojvodata Stojan Karastoilov. Berovski slednovo pismo: „Nie makedonskite vostanici go sledime na{eto delo.“ Po uspehot kaj Kresna bile oslobodeni pove}e sela i se sozdala slobodna teritorija. Prvite dve ~eti na ~elo so koza~kiot kapetan Kalmikov i Poljakot L. bile razbieni od askerot. Op{tata polo`ba na hristijanskoto naselenie bila vlo{ena poradi opa|aweto na stopanstvoto i zgolemuvaweto na eksploatacijata od sopstvenicite na sredstvata za proizvodstvo i od dr`avata ~ii potrebi. 175 .). go napadnale lokalniot asker i go zarobile. osobeno za smestuvaweto na deseticite iljadi maxiri {to se preselile vo Makedonija. blagotvoritelni komiteti „Edinstvo“. Nabrzo potoa na scenata nastapile mesnite. doneseni na Berlinskiot kongres. tie akcii trebalo da pretstavuvaat otpor na naselenieto protiv nepovolnite re{enija za Bugarija.e. begaj}i od teritoriite {to Turcija gi izgubila vo vojnite i so re{enijata na Berlinskiot kongres. Pop Georgiev-Berovski.Deceniite po Berlinskiot kongres pretstavuvale nova faza vo razvitokot na Makedonija i na makedonskiot narod. doma{nite revolucionerni sili. a kako posledica na toa nezadovolstvo zapo~nalo negovoto revolucionizirawe i organizirawe. Vo kresnenskata klisura se sobrale pove}e ~eti koi.

Vo osnova poradi tie pri~ini nastanal sudir me|u rakovodstvoto na Makedonskoto vostanie (vnatre{nite) i tie {to sakale da gi naso~uvaat i rakovodat akciite od Bugarija (nadvore{nite). bilo makedonsko vostanie. pokraj drugoto. nacionalni. Vo jugozapadna Makedonija. „[tabot na vostanicite makedonski“ smetal deka celta na vostanieto bi trebalo da bide osloboduvaweto na Makedonija. i po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie. me|u koi va`na li~nost bil poznatiot mitropolit Natanail. vo regionot na Ki~evo i Prilep. re{ile da go prezemat vodstvoto nad vostanieto preku razni intrigi i ubistva. voeni. i od dokumentite {to gi donelo rakovodstvoto (Makedonski vostani~ki komitet) vo vrska so ureduvaweto na oslobodenata teritorija. organizirana dr`ava. so na{ata krv {to ja prolevame. „Nie vostanavme kako pobornici na slobodata. politi~ki – kompletno s¢ {to nametnuval `ivotot vo edna slobodna. bil napraven obid za organizirawe i vooru`uvawe za da im se dade otpor na golemite svoevolija na 176 . stoi me|u drugoto vo kratkiot voved na Pravilata. ekonomski. kako i nekoi drugi seriozni pri~ini.koj u~estvuval vo borbite so svoj odred. op{testveni. Toa se gleda. bil nare~en ataman na vostanicite. No. do onoj me|u Bitola i Ohrid.. Kresnenskoto vostanie. a Sofiskiot komitet insistiral da se krene vreva so oru`je kako protest protiv re{enieto vo Berlin Makedonija da bide „otkinata“ od sanstefanska Bugarija. i po svoite glavni i direktni nositeli {to se borele i po celite {to sakale neposredno da gi postignat. Berovski bil uapsen a vojvodata Stojan podlo ubien. borbite ne prestanale. pridonesle vostanieto do april-maj 1879 godina da bide zadu{eno.. Kresnenskoto vostanie e prvata seriozna i pomasovna makedonska nacionalnorevolucionerna osloboditelna i dr`avotvorna projava vo devetnaesettiot vek. no razdorot {to bil predizvikan vo vostani~kata sredina i neprijatelskiot odnos na komitetite vo Bugarija sprema osloboditelniot karakter na dvi`eweto. Vo vrska so celite na vostanieto negovoto rakovodstvo do{lo vo ostar sudir so onie {to dirigirale od Sofija. Komitetskite faktori vo Bugarija. bilo formirano i novo rakovodstvo. Se raboti za Pravilata koi sodr`ele 211 ~lena i koi gi opfatile site pra{awa {to trebalo da gi re{i vostanieto: dr`avotvorni. nie £ slu`ime kako makedonska vojska na Aleksandar Makedonski na slobodata so devizata: Sloboda ili smrt!“.

Leonidas Vulgaris. a nastanot se odr`al na 2 juni 1880 godina na planinata Gramos. se sodr`ani osnovnite barawa na organizatorite na ovaa akcija. Ovaa revolucionerna zagovorni~ka mre`a traela od krajot na 1878 pa s¢ do proletta 1881 godina. so koj go povikuval makedonskiot narod na op{to vostanie dokolku golemite sili ne go usvojat predlo`eniot ustav. Imeno. a borbata da bide inspirirana isklu~ivo od makedonskite interesi i prava. 23 od Berlinskiot dogovor. Ligata se povrzala so pretstavnikot na Privremenata vlada.vlastite i na terorot sproveduvan od razni ka~a~ki bandi. Ligata bila voena organizacija i imala zada~a da organizira vostanie vo Makedonija za postignuvawe na svojata cel. prisutni na Sobranieto kako pretstavnici na re~isi celokupna Makedonija. pri {to bi se na{lo mesto za barawata izneseni vo Protokolot za pravata i ustrojstvoto na Makedonija. pa i zakani upateni do golemite sili. Vo me|uvreme. Vo Ustavot se predviduvalo Makedonija da bide avtonomna. se baralo sozdavawe edinstvo na narodot i edinstvo na zemjata. Kako rezultatot na negovata dejnost nastanalo formirawe na Privremena vlada na Makedonija od strana na Narodno sobranie. se pojavilo seriozno vooru`eno dvi`ewe vo ju`na Makedonija. kako pretstavnici na 1. So pomo{ na Manifestot. Toa bile obidi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe preku apeli. Na 29 juni 1880 godina. Glavniot {tab ispratil Manifest od Pirin. osum vojvodi. no me|unarodnite uslovi ve}e ne bile povolni za da se realizira eden takov preambiciozen plan – op{tomakedonsko vostanie.800 porane{ni makedonski borci. Re~isi naporedno so formiraweto na Privremenata vlada. Vo Protokolot potpi{an od 32-cata ~lenovi. 177 . koj imal 103 ~lena. Dvete strani se dogovorile da gi zdru`at silite vo borbata za osloboduvaweto na Makedonija. Na krajot se odr`alo golemo sudewe na koe od 700-nata zatvoreni lica samo nekolkumina bile osudeni a drugite oslobodeni. ja sozdale Makedonskata liga. koga bila otkriena i `estoko uni{tena od vlastite. vo Bugarija. da se izdejstvuva ostvaruvaweto na ~l. Za regularno vodewe na borbite taa podgotvila posebna Voena instrukcija za ustrojstvoto na makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija. na ~elo so Glaven {tab kako Privremena uprava na Makedonija. vazalna oblast sostavena od makedonskite etni~ki teritorii na ~elo so general-gubernator. Ligata zastanala zad devizata „Sloboda na Makedonija ili smrt!“ Privremenata uprava izgotvila svoj Organski ustav za idnoto ureduvawe na Makedonija.

raste{e i se afirmira{e kako istoriska i avtohtona pojava nasproti golemite pre~ki i otpori na koi be{e izlo`eno od strana na ve}e organizaciono oformenite i so konkretni programi nastapuva~ki propagandi na sosednite dr`avni. pak. koj }e trae pribli`no petnaesettina godini. preku koja toj bi ja postignal svojata politi~ka i nacionalna emancipacija.. pri {to voop{to ne im pre~el op{topoznatiot fakt deka vo vremeto na nivnite etni~ki „predci“ i Makedonija i Makedoncite gi smetale za varvarski zemja i narod. do pojavata na Makedonskata revolucionerna organizacija vo 90-tite godini na devetnaesettiot vek. gi sankcionirala predlo`enite reformi. Kako osnovno „programsko“ barawe na nivnite streme`i bilo istaknuvano „neotu|ivoto pravo za nacionalno obedinuvawe“. Srbite se povikuvale na istorijata i na nivniot car Du{an dodeka Grcite. Tie izmisluvale i sozdavale svoi „teorii“ koi trebalo da im pomognat pri argumentiraweto na „pravoto“ na sopstvenost vrz Makedonija. Makedonija ja proglasuvale za svoja. ponatamu bil poso~uvan fermanot za sozdavaweto na Egzarhijata no koj.So otkrivaweto i uni{tuvaweto na zagovorni~kata mre`a vo zapadna Makedonija. proletta 1881 godina. „Nacionalnoto obedinuvawe“ po Berlinskiot kongres stanalo stil na razmisluvawe i na `iveewe vo site tri sosedni zemji na Makedonija.e. so {to bi bile realizirani dr`avotvornite streme`i kon koi se naso~uvalo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Site nastani {to se slu~ile vo godinite na golemata isto~na kriza (1875–1881) potvrduvaat deka makedonskiot narod vlegol vo edna kompleksna i prodol`itelna borba za osloboduvawe. za tu|inci i neprijateli na Elinite.e. za sozdavawe sopstvena dr`ava. religijata. Slovenskiot karakter i sli~nosta na jazikot so jazikot na mnozinskoto naselenie vo Makedonija bile istaknuvani kako eden od va`nite argumenti za doka`uvawe na bugarskiot. 178 . smetaj}i ja nea za svoe anti~ko nasledstvo. zgasnale brojnite revolucionerni i osloboditelni akcii i se smeta deka so toa zavr{ila revolucionernata kriza vo Makedonija i deka nastapil relativen mir. t. antropologijata. bila poso~uvana i Carigradskata konferencija. glavno. etnologijata (razni statistiki). vpro~em. ne gi opredeluval bugarskite nacionalni granici vo Makedonija. koi ne mo`ele da istaknat nekoja plemenska bliskost so makedonskoto naselenie. t. preku povikuvawe na istorijata. vrz osnova na nekoi „istoriski prava“. iako taa ne se rakovodela od etni~kite kriteriumi pri opredeluvaweto na granicite vo ~ii ramki trebalo da se izvr{at reformi nitu. a toa se ra|a{e. odnosno na srpskiot karakter na Makedonija..

Tokmu vo ovoj period. a se 179 . No. Toa e vremeto koga pu{kata re~isi miruvala. ne{to za koe dotoga{ nikoj ne mo`el da go pretpostavuva. do sredinata na devetnaesettiot vek. blagodarenie na natprevaruva~kiot karakter na religiozno-prosvetnite propagandi (pokraj drugoto). Afirmacijata na makedonskiot nacionalen identitet po kresnenskite nastani Vo godinite po Berlinskiot kongres rastela i se obrazuvala onaa makedonska generacija koja. Pravoslavnata crkva. stoela hierarhija od gr~ko poteklo – fakt {to bil iskoristen za da mo`e tie narodi. Se razbira. }e bide predodredena da u~estvuva i da rakovodi so poslednite i re{ava~ki revolucionerni borbi na makedonskiot narod za sloboda i za~uvuvawe na edinstvoto na zemjata. Albanci. osobeno vo vid na otpor protiv nositelite na bugarskata (i gr~kata) politika za dominacija vo duhovniot i op{testveniot `ivot na hristijanite vo Makedonija.Sepak. Rodena vo po~etnite godini na prerodbata. Naporedno so razbiva~kite i asimilatorski akcii na stranskite propagandi se razvival i otporot protiv niv. da bidat pogr~eni. Makedonija se „zbogatiла“ so brojna inteligencija. Vlasi. vo izminatiot period. no zatoa. Na ~elo na taa crkva. golemoto mnozinstvo od taa inteligencija si ostanalo makedonsko i se stavilо vo slu`ba na svojot narod – vo slu`ba na negovite streme`i i aspiracii za sloboda. pak. od pripadnosta na narodot kon Pravoslavnata crkva gr~kata propaganda go izvlekuvala svoeto „pravo“ da pretendira vrz toj narod i vrz teritorijata na koja `iveel. istoriskite procesi koi se razvivale na makedonskata teritorija gi sozdavale onie neophodni politi~ki pretpostavki {to go uslovija prodol`uvaweto na osloboditelnite borbi prekinati vo 1881 godina. taa bila sozdavana za potrebite na onie {to ja sozdavale. a vo zavisnost od takvite uslovi. taa postojano }e bide prisutna vo razni formi. po silata na istoriskite okolnosti. ja priznavale kako svoja site pravoslavni narodi – Makedonci. pred s¢ vo najju`nite reoni. svojot pat go probivala i makedonskata nacionalna samosvest. 4. `elbite i o~ekuvawata na egzarhot ili na patrijarhot. bez razlika na planovite. vo eden niven ne mal del. pri nemaweto druga na ovie prostori. po silata na istoriskite okolnosti.

pak. fakti~ki legalna. a potoa i protiv onie sili {to go cepele narodot i go proglasuvale za svoj. izmisluvaj}i argumenti za da ja opravduvaat politikata za delewe i zavladuvawe na Makedonija. so {to predizvikal burni reakcii kaj zainteresiranite nau~no-politi~ki 180 . nacionalno i politi~ko po svoite streme`i. Vo ovoj period pred balkanskata i po{iroka nau~no-politi~ka javnost javno bila iznesena vistinata za Makedoncite kako oddelen slovenski entitet i toa od eden istaknat Bugarin. pretpo~ituvaj}i ja nea kako slovenska pred Gr~kata patrijar{ija. Toj se javil so tvrdeweto deka Makedoncite se poseben slovenski narod. inaku poznat ruski nau~nik – slavist. lingvist. Petar D. kako nacionalnoosloboditelna akcija {to imala sosema poinakov karakter. Zna~i. na prvo mesto. dejstvuvala ilegalno i bila vo `estok sudir so osmanliskata vlast: Borbata za nacionalna sloboda bila naso~ena. protiv osmanliskata dominacija. makedonska nacionalna duhovna aktivnost vo zemjata bila onevozmo`ena od dvete crkvi koi rabotele vo interes na Bugarija i na Grcija. a revolucionernata borba. nacionalnata duhovna ideja bila stavena vo situacija da se probiva i da se razviva vo mo{ne slo`eni uslovi. Ovie. sozdadena od sultanot (1870 g.). bugarskata propaganda i oficijalno go steknala pravoto da go upravuva i da go naso~uva duhovniot `ivot na onoj del od makedonskite hristijani {to ja priznale nejzinata religiozna vlast. de fakto stanale organi na nadvore{nite sili (dr`avi) i rabotele vo nivni interes. pak. Draganov. prestojuvaj}i prethodno vo Makedonija. argumentite za gradewe na svojot stav gi crpele li~no od samiot teren! Pette i ne{to pove}e godini pred formiraweto na Makedonskata revolucionerna organizacija (1893 g. demograf. Makedonskoto osloboditelno delo. Vo {erijatskata Turcija nacionalnata aktivnost bila pravo i privilegija na priznatite od Portata crkovno-propagandni institucii.) se osobeno bogati so nastani mo{ne zna~ajni za razvitokot na makedonskoto nacionalno dvi`ewe. normalno ne bila prifatliva. kakvi {to bile Egzarhijata i Patrijar{ijata. poradi sredstvata {to gi primenuvala (za avtonomija i dr`avnost). Bidej}i nemalo uslovi za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. objektivnite uslovi go prinudile javno da se promovira najprvo vo stranstvo i od nekoi stranci {to.intenzivirala osobeno po formiraweto na Bugarskata egzarhija so koja.

Vo Bugarija. pri reducirani demokratski slobodi. Pribli`no vo istoto vreme koga `estoko se reagiralo na stavovite na Draganov. Vo diskusijata {to se razvila po ova va`no pra{awe se vklu~ile i ruski nau~ni rabotnici.krugovi vo Bugarija i vo Srbija. makedonskoto pra{awe kako nacionalno ve}e bilo postaveno pred nau~nite krugovi na Evropa. „Makedonija“ na K..) Avstriecot Karl Hron }e podvle~e: „Vo moite sopstveni studii. na primer. a osoben interes i bura predizvikalo vo Bugarija i vo Srbija.) so nejziniot pe~aten organ „Loza“. dojdov do ubeduvawe deka Makedoncite. polemiki i izlivi na makedonskiot patriotizam. vsu{nost. no i `alewe po sanstefanska Bugarija. predlozi. kako po svojata istorija taka i po svojot jazik. koja vo po~etokot isprovocirala diskusija okolu sudbinata na Makedonija. Taa bila formirana glavno od onie u~enici i studenti {to bile nezadovolni od egzarhiskite u~ili{ta pa zatoa prebegale od Makedonija vo Srbija (1888–1889). Vo ovoj vesnik se pojavile razni idei. Od glasilata {to bile otvoreni nositeli na bugarskata aneksionisti~ka politika sprema Makedonija mo`e da se dobijat pove}e informacii za toa kon {to. se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija i za sredstvata za negovoto realizirawe. koj so policiska preciznost gi sledel site makedonski javni ili tajni osloboditelni manifestacii i gi iznesuval pred javnosta kako antibugarski... od vesnikot „Makedonija“. vesnikot „Jugozapadna B'lgarija“ seel otrov protiv site protivnici na negovata politika – Makedonija da stane jugozapadna provincija na Bugarskoto Kne`evstvo. se poseben narod. vo Bugarija izniknale tajni i javni makedonski zdru`enija me|u koi po svoeto zna~ewe se izdvoila Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891 g. Taka. So samoto toa toj.. a 181 . vsu{nost.“ Zna~i. se stremela patriotski orientiranata makedonska inteligencija otkolku. Zna~i. Vo svojata kniga „Narodnosta na makedonskite Sloveni“ (1890 g. Toa osobeno go pravel vladiniot vesnik „Svoboda“. [ahov se razvila intenzivna diskusija za idninata na Makedonija. se razdvi`ila i makedonskata emigracija (vo vremeto na Stambolov). gi `igosuval onie sili {to objektivno ja afirmirale makedonskata nacionalna kauza. na javni debati i polemiki okolu pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija. koja so golemi te{kotii si go probivala svojot pat. vo v. na primer. Vo ovie godini na javni nacionalni projavi i akcii.

vsu{nost. Vo tekot na 1893 godina bilo formirano dru{tvoto „Vardar“. toj prezel niza merki za otstranuvawe na vospostaveniot egzarhiski aparat i za negova zamena so svoj.) bil formiran Makedonskiot klub. pred kogo gi iznel uslovite za premin vo unija. najkrupna nacionalna projava vo godinite neposredno pred formiraweto na Makedonskata revolucionerna organizacija bilo dvi`eweto vo Skopskata eparhija za crkovno osamostojuvawe na Makedonija preku obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija. Toa e prvoto glasilo vo koe makedonskite nacionalni dejci uspeale vo tie godini pred po{irokata javnost tolku jasno da ja definiraat svojata nacionalna i politi~ka programa za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Dru`inata vo juni 1892 godina bila zabraneta. nacionalni dru{tva na makedonski mladinci bile formirani i vo Srbija. kako {to pi{uva Misirkov. preminale vo Sofija. bidej}i vo sodr`inata na „Loza“ lesno mo`ela da se prepoznae makedonskata nacionalna su{tina – vo nea mnogu se pi{uvalo za Makedonija kako „svoja tatkovina“. Re{avaweto na crkovnoto pra{awe spored planot i barawata na Teodosij postaveni pred Boneti. sakale da gi „oddelat interesite na Makedoncite od bugarskite so voveduvaweto na edno od makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci“. Pove}e ~lenovi od Dru`inata }e zemat u~estvo vo formiraweto i izgradbata na Vnatre{nata organizacija. Takvata politika i dejnost na mi182 . koj go izdaval nedelnikot „Balkanski glasnik“. {to zna~i za spas i od Bugarite. Vnatre vo Makedonija. a podocna (1902 g. Malku podocna. Toa {to „lozarite“ nastapile pod „maskata bugarska“ ne mo`elo da gi zabludi protivnicite. Mladite „lozari“. Povrzuvaj}i se so istomislenicite.nezadovolni i od srpskite vlasti. Vo dekemvri 1891 godina li~no se sretnal vo Skopje so pretstavnikot na Rimskata crkva vo Carigrad. a najistaknata li~nost me|u niv bil Petar Pop Arsov. nemaj}i drug izbor. Na ~elo na ova dvi`ewe zastanal egzarhiskiot mitropolit Teodosij Gologanov (Teodosij Skopski). koja povikuva na pomo{ za spas od posegawata na sosedite. merki za otstranuvawe na bugarskiot jazik i sl. Proglasena od re`imot za neprijatelska. Toj se obidel toa da go postigne preku unija so papata. Boneti. zna~elo re{avawe i na makedonskoto nacionalno pra{awe. Celata politika {to ja sproveduval Teodosij vodela kon crkovno osamostojuvawe ne samo na Skopskata eparhija tuku i na cela Makedonija.

uspeal da go otstrani vladikata od Skopje. pa i na~inot na vodeweto na osmanliskata politika. izgraduvaweto i opredeluvaweto na odnosot sprema stranskite propagandi i posledicite od nivnata dejnost za Makedonija – celiot toj zna~aen interes za idninata na Makedonija i koj. pak. na nivnoto organizirawe. Ekonomsko-op{testvenite pretpostavki za ostvaruvawe revolucionerni promeni vo Makedonija bile sozdadeni. formiraweto dru{tva so programi za nacionalno osloboditelna aktivnost. bi mo`ela da se realizira samo preku izgraduvawe na nu`na rakovodna institucija – organizacija. Egzarhot.tropolitot predizvikale ogor~enost ne samo kaj Egzarhijata i Patrijar{ijata tuku i kaj srpskata propaganda. Zna~i. Ve}e stanalo o~evidno deka s¢ {to se slu~uvalo vo Makedonija. koja dosta uspe{no go koristela poznatoto sredstvo – razdeli pa vladej. poradi razli~nata religiozno-etni~ka pripadnost na ugnetenite i ugnetuva~ot. Taka. 5. osobeno beskrupuloznoto me{awe na sosedite vo makedonskite raboti. so pomo{ na osmanliskata vlast. vo soznanieto na 183 . so {to bil provalen i ovoj seriozen obid so pomo{ na Rimskata crkva istorijata na Makedonija da trgne po patekite {to vodele kon nacionalnoto osloboduvawe. Vo svesta na makedonskite obespraveni masi celokupnata nepravda. pak. istovremeno dobivale i nacionalna i verska oboenost. se pojavil na politi~kata scena re~isi istovremeno i trael kontinuirano pove}e godini – seto toa bilo inspirirano od istoriskata potreba da se zapo~ne borba so konkretna revolucionerna akcija koja. Osnovaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija Site razgovori. diskusii i polemiki okolu etni~kata pripadnost na Makedoncite. obedinuvawe i podgotvuvawe preku revolucija da se postigne krajnata cel. vodelo edinstveno kon eden rezultat – podelba i grabe` na Makedonija. celoto pove}egodi{no nacionalno i politi~ko razdvi`uvawe bilo krunisano so formiraweto na onaa rakovodna revolucionerna sila {to }e si postavi zada~a da raboti na kanaliziraweto na osloboditelnite streme`i na porobenite makedonski sloevi. Sozreanata ekonomsko-politi~ka kriza bila pridru`ena so s¢ pogolemata diferencijacija i so zaostruvaweto na op{testvenite sprotivnosti koi. kako po dogovor. eksploatacija i korupcija na dr`avniot aparat se vrzuvale so politi~kata i nacionalnata obespravenost. site nevoli.

a na nego prisustvuvale okolu 15 poznati aktivisti. se gleda deka celta na borbata bila. Se smetalo deka osloboduvaweto od toa vladeewe e apsolutno neophodno za nacionalnoto i politi~koto osloboduvawe. Petar Pop Arsov. (pokraj razgovorite na Del~ev vo Sofija so [ahov i dr. Na slednite sredbi {esteminata gi prifatile neophodnite dokumenti i vo soglasnost so niv go izbrale prviot Centralen komitet. u{te od po~etokot. no toa go pravele „zad zavesa“. Andon Dimitrov i Hristo Batanxiev. da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Arsov. a i od ustavite {to se za~uvani. Se istaknala zna~ajnata uloga {to ja igrale u~itelite na scenata na osloboditelnata borba i se uka`alo na potrebata od 184 . Idejata za sozdavawe organizacija kaj Dame Gruev. Zada~a da napi{e proekt-ustav dobil P. ~ij pretsedatel stanal Hr. a spored za~uvaniot pe~at rakovodstvoto bilo nare~eno „Makedonski centralen revolucioneren komitet“. Sovetuvaweto se odr`alo vo Resen na 15 avgust 1894 godina. d-r Hristo Tatar~ev. Organizacijata bila nare~ena Makedonska revolucionerna organizacija. se formiralo rakovodno jadro vo sostav: Dame Gruev. od li~nite spomeni na u~esnicite. Gruev. Potrebata za {irewe na Organizacijata bila pottik za svikuvawe na edno po{iroko sovetuvawe na poznati ~lenovi na dvi`eweto. na sostanokot odr`an na 23 oktomvri vo Solun. isklu~ivo preku revolucija. se povrzuvale so faktot deka Makedonija se nao|ala pod osmanlisko vladeewe. vr{ewe propaganda i sl. Tuka bile doneseni va`ni re{enija za razvitokot na Organizacijata – izgraduvawe na nejzinata struktura. Na 5 januari 1894 godina se odr`ala vtorata sredba na istite lica na koja se raspravalo za celta. Tatar~ev. se smetalo deka osnovniot protivnik protiv kogo }e se vodi borbata bil osmanliskiot. za sozdavaweto na Tajnata organizacija. nekoi intelektualci svoeto vnimanie go fokusirale na istiot problem. Zna~i. No.) godina. a sekretar-kasier D. na~in na finansirawe. a na krajot od idnata (1893 g. pokonkretno stanalo zbor vo tekot na 1892 godina vo Prilep. na koe bi se dalo ocena za dotoga{nata rabota i bi se prifatile nasokite za idnoto dejstvuvawe. Pere To{ev i nekoi drugi makedonski intelektualci zreela od poodamna. Spored Hristo Tatar~ev. Spored dosega{nite soznanija. imeto i normativnite akti na organizacijata {to ja sozdavale.ugnetenite.). P. iako ne i datirani. Pokraj javnoto debatirawe okolu pra{aweto za osloboduvaweto na Makedonija i kako da se postigne toa (sredstvata). konspirativno. I taka se slu~ilo. re{eni da minat konkretno vo akcija. Originalni dokumenti za ovie sostanoci ne se za~uvani.

Gruev koj. se preobrazila vo masovna organizacija vo koja dominiral selskiot element. kako i na op{tinite. Celata situacija bila budno sledena od brojnite pretstavnici na golemite sili koi. gradot stanal rakovoden centar na celata Organizacija. Podgotovkite za revolucija vo Makedonija zapo~nale vo edna haoti~na situacija vo op{testveno-politi~kiot `ivot na zemjata. Del~ev se vklu~il vo nejzinite redovi i zaedno so Gruev }e go prodol`at odot po vrvicite na Revolucijata i s¢ do krajot na svojot `ivot }e ostanat vo vrvot na nejzinata rakovodna struktura. vo Organizacijata se vklu~il i Goce Del~ev (1872–1903). Gruev vo [tip. Svoeto idejno i politi~ko oformuvawe G. dejstvuvaj}i pove}e oddelno otkolku zdru`eno. Del~ev go steknuval vo tekot na celoto {koluvawe – vo rodniot Kuku{. od agentite i konzulite na sosednite zainteresirani dr`avi vo 185 . Po Resenskiot sostanok zapo~nal brz razvitok vo izgradbata na strukturata na Organizacijata i se sozdale uslovi za nejzinata masovizacija. fakti~ki. sozdadena od propagandite na sosednite zemji. Malku podocna. slu`el kako u~itel vo gradot. Vo vremeto na prestojot na G. vo Solun i vo Sofija. vo noemvri 1894 godina Del~ev se vratil vo Makedonija kako u~itel vo [tipsko (Novo Selo). So vklu~uvaweto na seloto vo Organizacijata se izvr{ila zna~ajna promena vo socijalniot sostav na nejzinoto ~lenstvo i taa. Isklu~en od voenoto u~ili{te vo Sofija poradi nekakov politi~ki incident. dodeka CK vo Solun samo formalno figuriral kako centralno rakovodstvo. ~ija organizaciona i rakovodna uloga }e go izdigne vo legenda na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe od ilindenskiot period. Vo [tip imalo dobro uredena organizacija. Re~isi site vidni rakovoditeli {to ja gradele Organizacijata i se `rtvuvale za nejzinite celi £ pripa|ale na progresivnata makedonska inteligencija i gi izrazuvale streme`ite na sitnosopstveni~kite sloevi i na makedonskoto obespraveno i degradirano selanstvo. se sretnal so D. Dvegodi{nata dejnost na G.nivna {to pogolema nezavisnost od Egzarhijata i za nivno. dobivaj}i gi informaciite na prvo mesto od nadle`nite dr`avni organi. istata godina. povrzuvawe i slu`ewe na Organizacijata. Del~ev i na D. od prete`no gradska. Del~ev vo [tip e poznata najmnogu po nejzinoto ogromno zna~ewe {to go imala za masoviziraweto na Organizacijata i toa preku vklu~uvaweto na makedonskoto selo vo nejzinite redovi. pak. Licata {to ja sozdavale Organizacijata i rakovodele so nea proizleguvale od redovite na trgovcite i inteligencijata.

jazicite. I taka. pa zatoa kako baza }e poslu`at.Makedonija i od nivnite vladi. stanala centar priznat kako sredi{te „na besramni spletki i intrigi vrz koi po~ivaat soperni~kite propagandi na malite sosedni dr`avi. francuskiot vicekonzul vo Bitola. vo materijalnite interesi i li~ni186 . Gi dal. tie gi dezinformirale i svoite vladi. kolku {to e mo`no. kako {to samiot pi{uva. za makedonskoto naselenie i za negoviot etni~ki sostav. bez da se vodi smetka za mo{ne spornite teorii za rasi i narodnosti izmisleni od fantazijata na onie {to go posakuvaat ovoj kraj. Bitola. tie ne davale poto~ni podatoci od onie „{to se sostaveni za potrebite na nivnata kauza od oddelni.. obi~aite i navikite na `itelite“. podvlekuva toj. na svojot minister za nadvore{ni raboti mu ispratil eden op{iren izve{taj (januari 1898 g. onolku nepristrasno kolku {to toa go ovozmo`uvaat posebnite uslovi vo ovoj kraj. deka politi~kite aspiracii vo ovoj kraj ne se temelat nitu vrz jazicite. vo vid na skica. osobeno vo golemite centri. Treba da potsetam na prvo mesto. Dr`avnite statistiki na Osmaliskata Imperija Ledu gi smetal za nesigurni. ~ija osnova le`i. za negovite streme`i i sl.) vo koj iznel izvonredno interesni informacii za Bitolskiot vilaet tokmu za godinite koga Organizacijata gi pravela prvite seriozni ~ekori vo svojot razvitok. pi{uva Ledu. glavno. ne bile vo sostojba da sozdadat realna i to~na slika za celite i zada~ite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i po{iroko za Makedonija. pritoa sudiraj}i se so pove}e te{kotii. ne se vo sostojba da ja opredelat vistinskata nacionalnost na sopstvenite semejstva“. tuku vrz individualnite ~uvstva. zna~i. koi se karakteriziraat so neopisliva konfuzija {to e prisutna vo site ne{ta vo Makedonija“. kako {to bila izme{anosta na naselenieto poradi dejnosta na propagandite. nitu vrz obi~aite na `itelite. koja dava proceni za negovite hristijanski i muslimanski naselenija. Li~noto istra`uvawe i pribiraweto podatoci od strana na nekoi konzuli davale poobjektivni i poto~ni rezultati otkolku dobienite informacii od licata (agenti) {to bile direktno involvirani vo makedonskite raboti.. „duri i me|u obrazovanite.. Ledu. koga mnogu lu|e. preku li~no istra`uvawe podgotvil svoja etnografska studija. ne mnogu skrupulozni strani.. {to ne mo`elo da ne se odrazi negativno vrz gradeweto na politikata na tie sili vo vrska so Makedonija. Vicekonzulot. i samite dezinformirani. kako „prilog. Po nekolkugodi{noto li~no istra`uvawe.

) kako {to se hristijanskite Makedonci. po svojot broj bila superiorna. {to go trpat lu|eto vo edna oblast vo koja nema nitu sigurnost. sostavena od „gr~ki. vla{ki. no i poradi teokratskiot karakter na Turcija noseweto na nivnoto nacionalno ime (Grci. odnosno Bugari). Polovinata od celokupnoto naselenie na Makedonija bilo makedonsko-hristijansko. albanski i srpski“ elementi. Propagandite Ledu gi narekuval „partii“. ~ija politika 187 . koj e mnogu ~esto `estok. Samo gr~kata i bugarskata partija imale vistinsko zna~ewe. koi sukcesivno gi sozdale „zlokobnite sega{ni podelbi“ {to ja dovr{ile „demoralizacijata na ovie nesre}ni naselenija“. separatisti~kite propagandi“. {to bilo osnoven preduslov za organizirawe osloboditelno i revolucionerno dvi`ewe i za konstituirawe dr`ava. Zna~i. bila po nea (1898 g.). vo „vistinskata smisla na zborot. Toa argumentirano gi demantira nedobronamernite gledi{ta na nekoi poedinci deka etni~ki zemjata bila tolku izme{ana („makedonska salata“) taka {to toa bilo pre~ka za izvojuvawe avtonomija i za sozdavawe avtoriteten politi~ki re`im. bugarski. Gr~kata partija. U{te pove}e {to site bile svedoci na ~estoto preminuvawe na oddelni semejstva i na celi sela od edna vo druga crkva. a bugarskata. prodol`uva Ledu. ednorodno naselenie. neiskreni i sl. i najposle da go svrtam vnimanieto na toa deka e te{ko da se najdat lu|e tolku degradirani vo moralen pogled (lakomi. bile prifa}ani nekriti~ki (bukvalno). Po pojavata na „bugarskata {izma“. pogolemiot del od makedonskata teritorija bil pokrien so kompaktno. a toa avtomatski povlekuvalo promena i na „nacionalnoto“ ime! 6. zapo~nale.te smetki na sekoj ~ovek. Osnovaweto na Makedonskiot komitet vo Bugarija i negovite prvi akcii Makedonskiot komitet vo Bugarija se pojavil vo uloga na rakovodno telo na organiziranata makedonska emigracija. sostavena od „egzarhiski Sloveni“. Pripadnosta na makedonskiot narod kon dvete glavni crkvi – Gr~kata i Bugarskata. nitu pravda“. {to najmnogu treba da se pripi{e na nivnata siroma{tija i na poni`uva~kiot re`im. iako i javno se priznavalo deka verskata opredelba ne mo`ela da bide kriterium za opredeluvawe na nacionalnata pripadnost.

po ostavkata na Stambolov. kako i pokrovitelskiot odnos sprema „bratot rob“ vo Makedonija. Samo ~etvrtiot odred. propagandata protiv Osmanliskata Imperija so koja Stambolov dotoga{ odr`uval mo{ne dobri odnosi. odr`an na 19 mart 1895 godina vo Sofija. Ispra}aweto kongresna telegrama do ruskiot car Nikolaj II. emigracijata organizirala masovni mitinzi na koi. organiziral i prefrlil ~etiri ~eti vo Makedonija.formalno se opredeluvala na godi{nite kongresi na bratstvata. so „op{to prezemawe na merki diktirani od uslovite“. vo su{tina. pretsedatel na Makedonskiot komitet. preku rezolucii i drugi akcii. koj sistematski se gradel i se neguval me|u site subjekti vo Kne`evstvoto. na ~elo so Sarafov. so ufrluvaweto ~eti od Bugarija vo Makedonija pri krajot na juni 1895 godina. antimakedonska politika na komitetite vo Bugarija. so oru`je.e. do grofot Ignatiev – tvorecot na sanstefanska Bugarija. Kitan~ev. pretsedatel na Bugarskata vlada. uspeal da go zazeme 188 . Boris Sarafov zaedno so drugi oficeri i vo sorabotka so T. Me|utoa. koja se vodela vo imeto na makedonskata emigracija. no i vo imeto na Makedonija. bile fakti {to jasno uka`uvale deka pra{aweto za „osloboduvaweto“ na Makedonija. specijalno do bugarskiot knez Ferdinand. koj bil proglasen za „vrhoven poglavar na bugarskiot narod“. Malku podocna. 23 od Berlinskiot kongres. vo maj istata godina. Po inicijativa na Stoilov. So Prviot kongres na emigracijata i so formiraweto na Makedonskiot komitet i negovite prvi akcii bila dadena i oficijalna glasnost na edna. t. bila – kompromitacija na avtohtonata borba za avtonomija {to makedonskiot narod ja zapo~nuval vo svojata zemja tokmu vo toa vreme. posledica na re~isi site akcii na emigracijata. proizlezeni od ~l. a toa krajno negativno }e se reflektira na osloboditelnite napori na tuku{to sozdadenata Vnatre{na revolucionerna organizacija na Makedonija. na krajot. zapo~nalo da dobiva novi i opasni dimenzii vo politi~kiot `ivot na dr`avata. Ovaa politika dobila ekstremna forma u{te vo po~etokot. trebalo da se sozdadat kriza i klima za intervencija na golemite sili vo polza na barawata od Makedonskiot komitet za avtonomija na Makedonija. So apeli do Bugarskata vlada i do vladite na drugite balkanski zemji i na golemite sili i. eufori~no i glasno. Makedonskiot komitet bil izbran na Prviot kongres na makedonskite dru{tva. na cela Evropa £ se dalo na znaewe deka borbata za osloboduvaweto na Makedonija ve}e zapo~nala. pod rakovodstvo na svoja organizacija. so zada~a da krenat vostanie. prezemeni vo tekot na 1894-1895 godina. sozdadeno vo Bugarija po nejzinoto osloboduvawe. po~nuvaj}i od knezot.

}e imaat fatalni posledici za idniot razvitok na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Drugite bile porazeni i rastureni od osmanliskite sili i vrateni vo Bugarija. kako i da izdejstvuva priznanie na knezot od strana na Rusija. dodeka reakcijata na CK na Vnatre{nata organizacija bila ostro izrazena so protestno pismo do Makedonskiot komitet i so kategori~no barawe i predupreduvawe deka }e bide „bezmilosna sprema site onie. Ustavot na Organizacijata £ postavil da re{ava ~isto 189 . bile razgledani site problemi {to ja preokupirale Organizacijata i bil usvoen zaklu~okot da se donesat ustav i pravilnik kako osnovni dokumenti vrz koi bi le`ela idnata dejnost na dvi`eweto. Bugarija niv gi iskoristila. Tatar~ev za ovoj sobir rekol deka imal „osnova~ki i zakonodaven karakter“. Tamu se istakna potrebata od ustav i pravilnik“. Ustavot i Pravilnikot bile napi{ani vo 1897 godina i vedna{ bile objaveni po formiraweto na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Organizacijata vo Bugarija. Del~ev. toga{ ve}e Centralniot komitet se prizna. poradi zna~eweto {to go imal. Ottoga{ datira Solunskata organizacija. da izdejstvuva privilegii za svojata propaganda vo Makedonija. 7. Petrov bil nare~en „sobranie“ koe. Ovie isprovocirani oru`eni akcii go ozna~ile po~etokot na oru`enoto me{awe na balkanskite dr`avi vo makedonskite raboti i imale silen odglas vo Turcija i vo Evropa. od \. Vo diskusijata {to se razvila..) Solunskiot kongres na Organizacijata se odr`al vo mart 1896 godina. zaedno so oru`enata intervencija na makedonskata teritorija. Makedonskata revolucionerna organizacija po Solunskiot kongres (1896 g.Melnik i da izvr{i „uspe{no patriotsko delo“. „taka da se re~e be{e osnova~ko. pa duri i za sudbinata na Makedonija. preku pritisok vrz Carigrad. malku pove}e od dve godini po nejzinoto formirawe. Na Kongresot zele u~estvo najvidnite rakovoditeli na Organizacijata. Niv gi podgotvile \.. {to protiv nejzinata soglasnost navleguvaat vooru`eni vo nejzinata teritorija“. koi se i prvi zadgrani~ni pretstavnici. Odnosot na Grcija i na Srbija kon oru`eniot upad vo Makedonija bil krajno negativen. No. Golemata vreva {to se krenala vo Bugarija vo tekot na 1894 i 1895 godina. Petrov i G. i pokraj toa. Vo ovie dokumenti sovr{eno jasno bile vneseni celta na Organizacijata i sredstvata so koi taa bi se ostvarila.

makedonski zada~i. Toj predviduval sozdavawe na makedonska organizacija, taa bi trebalo da bide sopstvenost na celoto obespraveno naselenie a toa, preku zaedni~ka borba (revolucija), trebalo da se izbori za politi~ka avtonomija na Makedonija. Svedo{tvata na \. Petrov i na d-r Tatar~ev naveduvaat na zaklu~okot deka na Solunskiot kongres Makedonskata revolucionerna organizacija (prvoto ime na ovaa organizacija spored Tatar~ev) oficijalno bila sankcionirana, zaedno so nejzinata makedonska ideologija i propaganda, ~ija krajna cel bila osloboduvaweto na zemjata. I vo Ustavot i vo Pravilnikot, i vo revolucionernata literatura potoa, kako i vo oficijalniot naziv na Organizacijata (TMORO), isklu~ivo figurira makedonskoto ime, silno, direktno ili indirektno vo propagandata bile istaknuvani i bile neguvani makedonskiot patriotizam i nezavisnosta na Organizacijata. Administrativno, Organizacijata bila podelena na sedum okruzi. Podocna kako okruzi ostanale: Solunskiot, Bitolskiot, Skopskiot, Strumi~kiot i Serskiot plus Odrinskiot. Ustavot podgotven od P. P. Arsov, bi trebalo da bide prv, izglasan na edna od prvite sredbi na {este osnova~i na MRO, po s¢ izgleda gi sodr`el osnovnite principi (cel, sredstva i sl.) neophodni za mobiliziraweto na narodot i za funkcioniraweto na CK. Inaku, kako bi mo`elo da se objasni faktot deka u{te na Resenskoto sovetuvawe (avgust 1894 g.) bile doneseni mnogu zna~ajni re{enija za razvitokot na Organizacijata, a se gleda deka vo prviot ustav niv gi nemalo. Zna~i, ne slu~ajno Solunskiot kongres za \or~e Petrov bil „Sobranie“, koe „taka da se re~e be{e osnova~ko...“, a za Tatar~ev toj imal „osnova~ki i zakonodaven karakter“, Organizacijata, zna~i, do toga{ se razvivala zna~itelno pobrzo otkolku {to ja sledela pravnata regulativa. „Sloboda!“ i „Avtonomija“, iako se samo dva zbora, tie bile dovolno motivira~ki za privlekuvawe vo dvi`eweto na golemoto mnozinstvo od pokorenite makedonski sloevi, bez mnogu ubeduvawe, no ne i bez razmisluvawe vo po~etokot za rizikot {to go prifa}ale, no nabrzo potoa da pra{aat – kaj vi e oru`jeto, dajte pu{ki!

8. TMORO i sosedite Pojavata i brzoto {irewe na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) predizvikale `iv interes me|u vladea~kite krugovi
190

na sosednite dr`avi, osobeno na Bugarija, kako i me|u nositelite na nivnite religiozno-prosvetni institucii vo Makedonija. Pri~ina za toa bil faktot {to istata teritorija na koja tie pretendirale i ja proglasuvale za svoja se pojavil eden nov, makedonski revolucioneren faktor, koj bil ro`ba na mesnite ekonomsko-op{testveni uslovi, pa negovite celi i streme`i bile diktirani od istoriskata potreba na makedonskiot narod za sloboda, a ne od pretenziite na sosedite za delewe i zagrabuvawe tu|a teritorija. Vo toa le`ele osnovnite pri~ini za golemite sudiri {to }e se pojavat me|u MRO i nositelite na nadvore{nite interesi. Vpro~em, u{te pred formiraweto na MRO, eden dobar del od makedonskata inteligencija ve}e bil vo sudir so Egzarhijata, koja agresivno i sistematski gi po~inuvala pod svoja uprava tradicionalnite samoupravni prava {to makedonskiot narod gi u`ival vo minatoto. I ne slu~ajno eden dobar broj od taa inteligencija se na{ol vo prvite redovi na MRO, prodol`uvaj}i ja borbata protiv Egzarhijata, sega od drugi pozicii. Za borba protiv MRO egzarhiskite krugovi, prete`no dojdeni od Bugarija (profesori, ~inovnici i dr.), vo sodejstvo so Bugarskata vlada i Vrhovniot komitet, go formirale t.n. Bugarsko tajno revolucionerno bratstvo vo Turcija, so sedi{te vo Solun. Na ~elo na Bratstvoto bil postaven Ivan Garvanov. Obidot na Bratstvoto da go pro{iri svoeto vlijanie vo Makedonija vrz edna platforma ~ija su{tina bila velikobugarska, naso~en protiv MRO, ne mo`el da gi dade sakanite rezultati. Naprotiv, pred zakanite na Organizacijata deka Bratstvoto }e bide likvidirano, Garvanov, so pomo{ na vrhovisti~kite faktori, uspeal da postigne „pomiruvawe“ so CK vo Solun, da ja raspu{ti svojata bedna mre`a, a nekolkumina od negovite rakovoditeli da vlezat vo rakovodstvoto na Organizacijata. Garvanov stanal ~len na Solunskiot mesten komitet. Toa bil ~in na predavstvo, pred s¢ na Tatar~ev i na Haxinikolov, {to se poka`al fatalen za interesite na Organizacijata. Vo septemvri 1899 godina Bratstvoto prestanalo da postoi, a nabrzo potoa Garvanov, po poznatata provala i apseweto na CK vo januari 1901 godina, na neregularen na~in stanal pretsedatel na noviot CK i vedna{ ja naso~il Organizacijata kon predvremeno vostanie. Brziot razvitok na revolucionernoto dvi`ewe ja aktueliziral potrebata za {to pobrzo vooru`uvawe na naselenieto. Problemot, me|utoa, bil mo{ne slo`en. Od kade da se najde oru`je? Tokmu ovaa golema potreba go naterala rakovodstvoto na Organizacijata da se obra191

ti za pomo{ do makedonskata emigracija vo Bugarija, pa i direktno do Bugarskata vlada. Pa neli i Bugarite i Srbite i Grcite na vremeto pobarale i dobivale pomo{ od svoite sosedi? Obidot, me|utoa, da se dobie oru`je od Bugarija gi otkril krajno protivstavenite interesi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe so onie na bugarskata dr`ava. Pri ovoj obid da se dobie pomo{ od bugarskata dr`ava rakovodstvoto na Vnatre{nata organizacija (G. Del~ev, \. Petrov, J. Sandanski, D. Gruev...) definitivno ja otkrilo i ja razbralo celata vistina za ve}e definiranata politika na bugarskata dr`ava (~ij sluga bil i Vrhovniot komitet) sprema makedonskoto osloboditelno delo. A taa politika nakuso bila vakva: vostanieto {to go podgotvuvala Vnatre{nata organizacija vo nikoj slu~aj ne bi mo`elo da bide ~in {to }e dovede do sozdavawe makedonska avtonomna dr`ava, Vnatre{nata organizacija bi trebalo da go podgotvuva narodot za vostanie i vo daden moment, koga bugarskata armija }e trgne vo vojna protiv Turcija, da £ pomogne na bugarskata vojska. Rakovodstvoto na Organizacijata bilo prinudeno da go izvle~e edinstveniot pravilen zaklu~ok: vooru`uvaweto na narodot vo Makedonija ne bilo po`elno za Bugarskata vlada. Taa ne sakala da £ pomaga na organizacija {to e nezavisna i so programa sprotivna na bugarskite dr`avi interesi. Vladata smetala deka Makedonija treba da bide „oslobodena“ od bugarskata dr`ava. Pod „osloboduvawe“ na Makedonija taa podrazbirala nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija a ne i, preku revolucija, izvojuvawe politi~ka avtonomija za nea, vo ~ie ime se organiziralo i se vooru`uvalo makedonskoto naselenie. Toa e osnovnata pri~ina za konfliktot {to nabrzo po formiraweto na Vnatre{nata organizacija se pojavil me|u nejzinoto rakovodstvo i bugarskite vlasti i ~esto prerasnuval vo oru`en sudir so Vrhovniot komitet, rakovoden od „demobilizirani“ oficeri na bugarskata armija, ~ij vrhoven komandant bil knezot. Za da ja za~uva svojata nezavisnost, {to bilo uslov i za osloboduvaweto i edinstvoto na Makedonija, MRO se opredelila za samofinansirawe i za nabavka na oru`je vo Grcija, vo Makedonija i vo Bugarija. Plenuvaweto na Mis Ston i baraweto otkup bile napraveni, imeno, so takva cel. Drugite dve sosedni zemji, isto taka, imale neprijatelski odnos sprema MRO. Tie toa ne go kriele, no od objektivni pri~ini ne bile vo pozicija na drzok na~in da se me{aat vo rabotite na revolucionernoto dvi`ewe kako {to pravela Bugarija. Tie vnimatelno gi sledele
192

nastanite vo Makedonija i qubomorno reagirale na „poenite“ {to gi steknuvala Bugarija, koristej}i ja emigracijata da se me{a vo makedonskite raboti i osobeno vo rabotite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Tie osobeno se trudele, koristej}i gi provokativnite akcii na Vrhovniot komitet, da ja kompromitiraat Makedonskata revolucionerna organizacija, proglasuvaj}i ja za bugarska, deka taa navodno se borela za zadovoluvawe na velikobugarskite interesi, nakuso, preku izopa~uvawe na faktite pravele s¢ {to mo`ele za da £ go osporuvaat nejziniot makedonski osloboditelen karakter, prika`uvaj}i ja kako sredstvo na bugarskata politika vo Makedonija. Podgotvuvaj}i go narodot za vostanie, Organizacijata naporedno sozdavala sopstvena „dr`ava“ vo osmanliskata dr`ava. Me|u prvite organi na taa „dr`ava“, kako uslov da se sozdadat i drugi organi, bile vooru`enite sili na revolucijata, odnosno sozdavaweto svoja vojska, t.n. ^etni~ki institut. Negovata pojava i negovoto oblikuvawe imale pridones za brzoto {irewe na dvi`eweto re~isi vo celata zemja, opfa}aj}i go bezmalku celoto makedonsko (egzarhisko i patrijar{isko) naselenie, kako i golem del od vla{koto. Najgolema zasluga za formiraweto na izgraduvaweto na vooru`enite sili na Organizacijata imal Goce Del~ev. Ulogata na ~etite vo podigaweto na revolucionerniot duh na makedonskite obespraveni i poni`eni masi bila ogromna. Tie stanale osnovni nositeli na revolucionernata propaganda, izvr{iteli na site zna~ajni zada~i na nadle`noto rakovodstvo, dosta efikasni za{titnici na interesite na narodot od kade i proizleguvale, so eden zbor, tie stanale udarnata sila na revolucijata i dosta uspe{ni izvr{iteli na nejzinite programski zada~i. Po pojavata na ~etite se „rodile“ tajnata policija, kaznenata policija, a potoa i mnogu va`nata institucija – sudstvoto. Bile sozdadeni tajna po{ta i kurirska slu`ba, bil ureden na~inot na vodeweto na korespondencijata – {ifrata, mastiloto i sl. Vnatre{nata organizacija u~estvuvala re~isi vo celokupniot op{testven i privaten `ivot na makedonskiot narod, s¢ so cel, preku razni pristapi, da mu ja olesni te{kata, pred s¢ ekonomska polo`ba na naselenieto. Vo ramkite na taa gri`a bila sozdadena i ekonomskata politika na Organizacijata, so osnovna zada~a, pokraj drugoto, da se bori protiv ~ifligarstvoto i ~ifliksajbiskite svoevolija i da gi za{tituva selanite-~ifligari. Organizacijata zastanala zad parolata: „Zemjata na zemjodelcite“ i nastojuvala da se ograni~i nekontroliraniot grabe` na selskoto i gradskoto naselenie od al~nite grad193

ski ~orbaxii i lihvari, koi preku visokite kamati go dr`ele vo ekonomsko ropstvo i sl. Preku site prezemeni politi~ki, prosvetni i ekonomski merki od strana na Organizacijata narodot u~el kako da ja „nagrizuva“ osmanliskata vlast, kako da se bori so velesopstvenicite i kako da se upravuva sam, na koj na~in bi mo`el samiot da stane nositel na novata vlast {to se ra|ala. Narodot u~el kako da se slu`i so razni revolucionerni sredstva i se podgotvuval, preku vostanie, najposle da se izbori za svojata dr`avnost i za svojata sloboda.

9. Ilindenskoto vostanie Makedonskata inteligencija {to zastanala na ~elo na osloboditelnoto dvi`ewe, i pokraj slo`enite uslovi za revolucionerna dejnost, od Organizacijata sozdala politi~ki faktor sposoben da povede duri edno takvo vostanie {to mnogumina }e gi iznenadi i silno }e gi zagri`i sosednite pretendenti na makedonskata zemja. Za taa i takvata organizacija vo intervjuto dadeno na pariskiot „Le matin“ (od 27 noemvri 1904 godina) Hilmi-pa{a izjavil: „Tuka ve}e osum godini e sozdadena edna tajna organizacija koja e razgraneta ne samo vo golemite gradovi tuku i po selata... Nivnoto nefa}awe i nekaznuvawe na nejzinoto ~lenstvo e obezbedeno i od faktot {to e poddr`ana od inteligencijata nasekade vo zemjata kade {to dominira... Fanatiziranite revolucioneri se 10%, najmnogu 15%. Za `al, ova malo malcinstvo e sostaveno od mudri i obrazovani lu|e, koi se nametnuvaat so teroristi~ki sredstva.“ Ova delumno i donekade objektivno priznanie za avtohtoniot karakter na Organizacijata izgleda pretstavuva, barem zasega, vo osnova edinstveniot poznat primer na iznesuvawe realna ocena za edno tolku seriozno pra{awe kako {to se desetgodi{nite podgotovki i obidi za osloboduvaweto na Makedonija od eden tolku visok i kompetenten osmanliski dr`aven funkcioner. Razvitokot na revolucionernoto dvi`ewe vo Makedonija, pojavata, {ireweto i masoviziraweto na Organizacijata, idejnoto sozrevawe i vooru`uvaweto na ~lenstvoto, nakuso re~eno so golemi te{kotii i pre~ki (~esti provali i drugi problemi), uspe{noto podgotvuvawe na narodot za vostanie, za {to ne mala zasluga imale i malubrojnite makedonski socijalisti (N. Karev, V. Markov, N. Rusinski i drugi) vklu~eni vo Organizacijata, seto toa se odvivalo naporedno so re~isi
194

permanentnite konflikti so osmanliskite vlasti, so organite na sosednite propagandi i pred s¢ so organite na bugarskata dr`ava, zastapuvani vo liceto na Vrhovniot komitet. Preku Vrhovniot komitet bugarskite vladi se obiduvale da se nametnat kako vrhoven rakovoden faktor vrz makedonskoto dvi`ewe i pritoa ne izbirale sredstva – od prijatelsko dodvoruvawe i davawe materijalna pomo{ do oru`eni konfrontacii i podmolni ubistva na vidni ~lenovi na Vnatre{nata organizacija, zavladuvawe na pograni~ni reoni i nivno preobrazuvawe vo bazi za natamo{na penetracija vo vnatre{nosta na zemjata i za pot~inuvawe na Organizacijata ili nejzino eliminirawe. Verbalnite konfrontacii me|u Vnatre{nata organizacija i Makedonskiot, odnosno Vrhovniot komitet, koi zapo~nale vedna{ po formiraweto na Komitetot vo mart 1895 godina, bile permanentni i glavno imale idejno-politi~ki, vo su{tina nacionalen karakter. Tie osobeno se zaostrile i se prelevale vo otvoren i dosta {irok oru`en sudir po 1901 godina, po doa|aweto na Stojan Mihajlovski i generalot I. Con~ev na ~elo na Vrhovniot komitet, na barawe i so pomo{ na bugarskiot knez. Povolni uslovi za takviot razvitok na nastanite, vsu{nost, bile sozdadeni po Solunskata provala vo januari 1901 godina, apseweto na re~isi celiot sostav na CK i doa|aweto na ~elo na Organizacijata na Ivan Garvanov, osvedo~en protivnik na Organizacijata i koj do skoro, kako pretsedatel na t.n. Revolucionerno bratstvo, se borel so razni sredstva, duri i nedozvoleni, rakovodstvoto na makedonskoto dvi`ewe da go stavi pod komanda na Vrhovniot komitet, {to zna~i pod komanda na Bugarskata vlada. Doa|aj}i na ~elo na CK, Garvanov go ispolnil vetuvaweto dadeno na Con~ev – gi smenil G. Del~ev i \. Petrov od Zadgrani~noto pretstavni{tvo, a za novi pretstavnici gi postavi Dimitar Stefanov i Tu{e Delivanov. I pokraj toa, G. Del~ev i \. Petrov i natamu ostanale najavtoritetnite stolbovi na Organizacijata vrz koi se potpirale site patriotski kadri vo borbata protiv vrhovizmot. Od taa smena Con~ev nemal nikakva korist, a i Garvanov pove}e ne bil vo sostojba so ni{to da mu pomogne. Mihajlovski i Con~ev, kako izvr{iteli na dr`avnite zada~i, trebalo vo Makedonija da predizvikaat bunt so cel, pokraj drugoto, da ja raznebitat Vnatre{nata organizacija na revolucioneren i politi~ki plan, inicijativata da ja prezemat vo svoi race i Bugarija defi-

195

nitivno da ja pretstavat pred Evropa takare~i za klu~niot faktor pri re{avaweto na makedonskata kriza. Podgotovkite {to se vr{ele vo Bugarija za predizvikuvawe vostanie vo Makedonija ja prinudile Visokata Porta da prezeme kontramerki za da ne ja zateknat nastanite nepodgotvena. Taa so nota pobarala od golemite sili da izvr{at „energi~en pritisok“ vrz Bugarskata vlada za da gi raspu{ti „makedonskite komiteti“, a od mart 1902 godina zapo~nala da podgotvuva i da ispra}a zna~ajni voeni sili vo Makedonija vo grani~nite reoni so Bugarija. Dodeka ispra}anite poedine~ni vrhovisti~ki ~eti vo Makedonija bile progonuvani i vra}ani nazad od silite na Organizacijata, vo samata Bugarija, preku v. „Izgrev“, „Pravo“ a osobeno v. „Delo“, taa ve}e vodela propagandna bitka protiv podgotovkite na vrhovistite za voena intervencija vo Makedonija, `igosuvaj}i gi pred celata javnost i nivnata politika i nivnata akcija kako neprijatelski ~in protiv Makedonija koja tie, navodno, sakale da ja osloboduvaat. No, nemalo sila {to mo`ela knezot, ministerot za odbrana i generalot Con~ev da gi odvrati od nivniot plan – da predizvikaat krvoprolevawa i pepeli{ta vo Makedonija, narekuvaj}i gi niv „vostanie“. Gornoxumajskoto „vostanie“ zapo~nalo na 23 septemvri 1902 godina i so pove}e pauzi traelo do sredinata na noemvri. Vo Makedonija bile prefrleni ne okolu 400 „~etnici“, kako {to se tvrde{e do neodamna, tuku okolu 2.500 podoficeri i vojnici od rezervniot sostav na bugarskata armija i golem broj oficeri. Toa bila sila za respektirawe, a koja ne bi mo`ela da se podgotvi i da se prefrli preku granica bez u~estvo na dr`avni strukturi. Od mesnoto makedonsko naselenie vo ovie nastani u~estvuvale okolu 350 selani. Osmaliskata armija, dobro i navreme podgotvena, brzo ja porazila Con~evata armija, ostavaj}i zad sebe brojni `rtvi, izgoreni i opusto{eni sela vo reonite na sudirite, kako i dveiljadna begalska masa zasolneta preku granicata. Blagodarenie na energi~niot otpor na Organizacijata protiv vrhovisti~kata naezda ovaa provokacija bila lokalizirana, a so toa i posledicite bile ograni~eni. Vrhovisti~koto vostanie vo Evropa i me|u diplomatskite krugovi na golemite sili predizvikalo `iv interes i gi zasililo obidite preku reformi makedonskata kriza da se ograni~i i da se re{i pred taa seriozno da eskalira. Inaku, re~isi za site bilo jasno deka „vostanieto“ bilo organizirano vo Bugarija, dodeka makedonskoto vostanie doprva }e sledi.
196

Tatar~ev kontaktiral i so pretsedatelot na Bugarskata vlada. Tatar~ev i Hr. Po vrhovisti~koto vostanie makedonskata kriza seriozno se zaostrila. grofot Lamsdorf. Bez nekoi seriozni raznoglasija. No za vostanie vodeno zaedno so vrhovistite. Me|utoa. vo me|uvreme pristignala nova informacija vo koja stoelo deka Solunskiot kongres ve}e se opredelil za vostanie. pak. nesporniot avtoritet {to eventualno bi mo`el da go svrti tekot na nastanite. ja iskoristila bugarskata invazija za da gi proglasi seriozno zagrozeni svoite interesi vo „makedonskite vilaeti“ i da prodol`i da gi zasiluva svoite garnizoni so {to. go postavile pra{aweto za „pomiruvawe“ na Vnatre{nata organizacija i Vrhovniot komitet. Po Gornoxumajskoto „vostanie“. Vo vrska so re{avaweto na ovoj sudbonosen problem.Osmanliskata vlada.) na koj prisustvuvale 17 „delegati“. Golem pridones za naso~uvawe na kursot kon vostanie imale i novite zadgrani~ni pretstavnici Hr. Obidite preku akcii na makedonskiot teren da se anulira solunskoto re{enie zavr{ile neuspe{no. Garvanov go svikal Solunskiot kongres (3-4 januari 1903 g. protiv koe zastanal i CK na Organizacijata. Garvanov uspeal da dobie soglasnost naprolet da se krene vostanie. Za da mo`e re{enieto za vostanie da dobie legalen karakter. prifa}aj}i ja inicijativata na Garvanov za novo vostanie. gi posetil Bugarija i Srbija za da im pora~a da ostanat mirni. otkako prethodno na sredba197 . koi samo {to pristignale vo Sofija pri krajot na esenta 1902 g. Ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija. tragi~no go zagubil `ivotot (Banica. slu`ej}i se vo raspravata i so nevistini. nastanal presvrt vo stavot kaj eden del od rakovodstvoto na ~elo so Garvanov vo vrska so krevaweto „golemo vostanie“.) koi ne dale nikakvi rezultati. so namera za da go spre~i pretstojnoto vostanie. 4 maj 1903 g. Goce Del~ev. pove}eto legalni i popatni u~esnici vo dvi`eweto. Predlogot za vostanie ispraten vo Sofija za sondirawe na misleweto na tamu zateknatite vidni dejci na Organizacijata bil re{itelno odbien od mnozinstvoto okolu Del~ev.). ja zapo~nala „vojnata“ protiv Vnatre{nata organizacija i makedonskoto naselenie kako nejzina osnovna baza. vsu{nost. Sledele poznatite Fevruarski reformi (1903 g. Viena i Petrograd se razdvi`ile za da ja smirat situacijata i da go spasuvaat dogovoreniot status kvo od 1897 godina. Matov. Hr. glavno vtorostepeni. Vrhovistite postojano povikuvale na novo i „pogolemo vostanie“. dodeka od malcinstvoto okolu Tatar~ev i Matov bil prifaten.

. Bitola. Gruev vo Solun go dobil „posledniot udar“ od Gruev. Gruev £ go zadal „posledniot udar“ i na Makedonija na Bitolskiot okru`en kongres (2-7 maj 1903 g.ta so D. Sarafov. I pokraj strogo ~uvanata tajna. prvo vo Makedonija. toa e povik za pomo{ na edno dlaboko ugneteno naselenie koe se bori za sloboda i za uredeni priliki.) odr`an vo s. Samo {to zapo~nalo vostanieto. narekuvaj}i gi vostani~kite akcii „akt na razbojni{tvo i pusto{ewe“. prvite informacii za vostanieto javnosta gi primila od osmanliskite vlasti. pi{uva i tvrdi deka tuka. avstriski konzul vo Bitola. do onie {to re{avale za makedonskata kriza. dodavaj}i deka „razbojni~kite ~eti“ gi ubivale Grcite. preto~ena vo diplomatski izve{tai se ispra}ala do vladite na golemite sili. A. neo~ekuvano im stasal vo prilog eden krupen nastan – Solunskite atentati (28 april).. opredeluvaj}i se na stranata na Sarafov za vostanie. Isti ili sli~ni informacii servirala i Atina.. koj mu rekol na Del~ev deka zastanal na stranata na Garvanov po ova sudbonosno pra{awe od istorijata na Makedonija.. na onie {to bile za vostanie i za sozdavawe predvostani~ka klima.. Veles i na drugi mesta. Toj. Zna~i. Lozan~ev) re{il vostanieto da zapo~na na 20 juli (Ilinden – 2 avgust po nov stil) 1903 godina. Gruev. B. Toa go pravele i dosta vesnici. „navistina se raboti za edno vostanie. koe treba seriozno da se sfati. Visokata Porta go doznala duri i denot na po~etokot na vostanieto. Smilevo tokmu koga s¢ u{te ne bilo oladeno teloto na Goce.. Toa e izliv na nezadovolstvoto na eden cel narod. Portata gi informirala vladite na golemite sili. i za Organizacijata i za vostanieto. taa crna propaganda. go opfa}a skoro celiot slovenski del na vilaetot. (za razlika od Con~evoto). me|u drugoto. za koe sekoj normalno misle~ki ~ovek trebalo da znae deka pri toga{nite vnatre{ni i me|unarodni uslovi toa }e bide `estoko zadu{eno. Site tie dezinformacii. Vostanieto tuka e re~isi op{to. Za odvivaweto na 198 . Nivnata sodr`ina bila: „Bugarski revolucionerni bandi“ palat osmanliski sela. prosledeni so odmazdni~kiot teror na askerot vo Solun.. ubivaat i masakriraat zarobeni vojnici i nevino muslimansko naselenie i re~isi site zlostorstva {to gi vr{ele askerot i ba{ibozukot im gi prepi{uvale na vostanicite. Izbraniot na Smilevskiot kongres Glaven {tab za rakovodewe so vostanieto (D. bez {ansi za postignuvawe na kakvi bilo vidni rezultati. Vo me|uvreme. Avgust Kral. pretstavuva eden od retkite svediteli {to projavile poseben interes i doblest argumentirano da ja prenesat do svojata vlada vistinata za ona {to se slu~uvalo vo negoviot region.

so ramnopravno u~estvo na site „narodnosti“..).“ „Vostanieto vo zemjata. . rakovodstvoto go ispratilo poznatiot Manifest vo koj gi istaknale celite 199 . – deka postapkata na vostanicite be{e humana i lojalna.. Vo slu~ajot.“ Vostanieto gi opfatilo najgolemite delovi od Makedonija. se opredeluvala i nacionalnata pripadnost (Grci. Egzarhiskata (sostavena od Makedonci) i Vla{kata (sostavena od t. sosema sprotivno na pogledite {to gi zastapuva pe~atot i so takvo zadovolstvo. svirepa.. azijatska.vostanieto vo Bitolskiot vilaet vo svetot se {irat najla`ni vesti. kako {to voobi~aeno gi narekuvale nejzinite pripadnici). a postapkata na Turcite varvarska.. no i kon osvojuvawe teritorii i urivawe na postojnata i izgraduvawe na edna nova.me prinuduva da konstatiram. na ~ie ~elo stoel Nikola Karev. Spored pripadnosta kon crkovnite op{tini. odnosno nacionalisti. izbran na Smilevskiot kongres..m. Romanci). kako {to n¢ ubedi porane{niot pelagoniski mitropolit. Bugari. no najorganizirano i najdinami~no se projavilo vo Bitolskiot okrug. so osnovni organi na regularna dr`avna zaednica – Sobranie (60 pretstavnici) i Izvr{no telo (Izvr{en sovet) od 6 ~lena odgovorni za {este najva`ni sektori. toj dodal deka „pravoslavnite Grci – (patrijar{isti. Qubovta kon vistinata.“. spored voobi~aenite normi vo dr`avata. sorabotuvaa so ~etite vrz bratski osloboditel duh. Toa {to prvite ne gi fa}aa svoite protivnici so rakavici spa|a vo domenot na revolucijata.). romanofili.. Najkonkreten izraz ovaa politika dobila pri osloboduvaweto na Kru{evo na 3 avgust 1903 godina i formiraweto na revolucionerna vlast. religioznite op{tini bile tretirani kako narodnosti: Patrijar{iskata (sostavena najmnogu od Vlasi i izvesen broj Makedonci i pravoslavni Albanci).. so cel da se pridobie ili da se neutralizira i muslimanskoto naselenie od okolinata.. e mnogu podlaboko i po{iroko otkolku obi~no se misli. b. revolucionerna vlast.. Vo vrska so dramata vo Kru{evo.. Nabrzo po osloboduvaweto na gradot.. pi{uval me|u drugoto poznatiot gr~ki istra`uva~ Corbazoglu (izve{taj od 27 mart 1904 g. Se odelo na urivawe na s¢ {to ja simboliziralo omrazenata vlast. a ne pristrasnosta vo prilog na hristijanite.n. Glavnata gri`a za odbranata na slobodata ostanala vo nadle`nost na Gorskoto na~alstvo koe rakovodelo i so borbite za osloboduvawe na gradot. Od ovie tri religiozno-propagandni zaednici (op{tini) bila sozdadena novata privremena vlast na Kru{evskata republika.

Vo Bitolskiot okrug. „Imame sloven200 . Op{tata ofanziva protiv vostanieto vo Bitolskiot okrug zapo~nala na 25 avgust i traela okolu dva meseca. 9. borbata na Me~kin Kamen gi nadminala ne samo onie borbi {to se vodele za da se odbrani slobodata na Kru{evo tuku i vodenite nasekade niz Makedonija vo tekot na 1903 godina. vo kakvo u~ili{te u~elo i koe (nacionalno – b. site drugi podra~ja zele u~estvo vo borbite. Zatoa {to toa bila vojna ne samo protiv vooru`enite sili na Organizacijata tuku i protiv celokupnoto makedonsko naselenie.400 ku}i. Bile ubieni nad 8. pokraj sudirot kaj Sliva. no po svoite dimenzii i `estina. Glavniot vojvoda i junak na borbata e Pitu Guli.1. a imalo i drugi pri~ini poradi koi tie poka`ale slabi rezultati. vo okrugot bile oslobodeni u{te i grat~iwata Klisura (Kostursko) i Neveska (Lerinsko). na mnozinstvoto od hristijanskoto naselenie. na gradot Bahtijar-pa{a trgnal so golema sila. so isklu~ok na Prilepsko. Kru{evo bilo pokoreno na 13 avgust. bez pokriv ostanale blizu 71. kako simbol na negovoto juna{tvo i samo`rtva. Ilindenskoto vostanie e makedonsko vostanie. Kratkotrajnata i `estoka presmetka zavr{ila so mo{ne te{ki posledici za sevkupniot `ivot na makedonskiot narod.na revolucijata i `elbata za zaedni~ki `ivot vo slobodna Makedonija.000 `iteli. Toa bilo vostanie na makedonskiot narod i.000 lu|e. bile izgoreni 12.800 lu|e. Zadu{uvaweto na vostanieto Prvata zada~a na Visokata Porta pri zadu{uvaweto na vostanieto bila prezemaweto na Kru{evo. se vodele borbi nasekade okolu nego. Po ostvareniot ustrem. no nedovolno podgotveni. rodnite mesta gi napu{tile okolu 30.) ime go noselo. Kosturskiot reon go dr`i prvoto mesto od site reoni {to u~estvuvale vo vostanieto. Po bitkata kaj Me~kin Kamen. po{iroko. Na vostanie se krenale i drugite okruzi vo Makedonija i vo Odrinsko. Akcijata bila dobro podgotvena. pred s¢ selsko naselenie. Pokraj Kru{evo. Taa borba pretstavuva epopeja sama za sebe i zatoa e vre`ana dlaboko vo svesta na na{iot narod. bez razlika vo koja crkva se molelo. so isklu~ok donekade na Odrinsko.m. masovnosta i dinami~nosta. Vo tekot na vostanieto nastradale 16 okolii so 200 naseleni mesta.

Bile formirani razni makedonski komiteti {to ja {irele vistinata za Makedonija i sobirale pomo{ za nastradanoto naselenie.) naselenie go sledi Komitetot – i pravoslavni (patrijar{isti – b. pa i Italija vo izvesna mera. kako da u~estvuvalo celoto anglisko op{testvo. Golemata samo`rtva na vostanatiot narod. Henri Noel Brejlsford. Stavot na sosednite balkanski dr`avi vo vrska so vostanieto bil negativen i neprijatelski.a. potoa `estokosta so koja osmanliskite vlasti go zadu{ile vostanieto. i toa pogolemiot del dobrovolno. Zainteresirani isklu~ivo za zavladuvawe i podelba na Makedonija.“. Pomo{ta stasuvala od pove}e zemji na Evropa i od Amerika. zaedno so svojata sopruga. predizvikale so~uvstvo i `alewe kaj po{irokata javnost na Evropa i na Amerika.) i {izmatici (egzarhisti – b.. Anatol Frans. pristignal vo Bitola vo oktomvri 1903 godina li~no da rakovodi so raspredelbata na pomo{ta. Ilindenskoto vostanie i posledicite od nego imale zna~aen odglas vo Evropa i vo Amerika. Rezultat na takvata politika se poznatite Mirc{ter{ki reformi. so odobrenie i na drugite golemi sili.. golemite sili go odobrile i go o~ekuvale porazot na vostanieto.. sostaveni i proklamirani od ruskiot i avstroungarskiot car vo oktomvri 1903 godina. a toa zna~elo priznavawe pravo na Turcija da upotrebi sila spored potrebite.a. vladea~kite krugovi na Grcija. Vo akcijata za spasuvawe na lu|eto {to ostanale pod vedro nebo. Balknskiot komitet prodol`il da ispra}a pomo{ i vo tekot na celata 1904 godina. no posebno mesto vo istoriskoto pomnewe na makedonskiot narod ima pomo{ta ispratena od angliskiot narod.. A Visokata Porta znaela kako da ja upotrebi silata.sko vostanie vo Makedonija“.a. Sekretarot na Komitetot za pomo{. na Bugarija i na Srbija mo`ele da bidat zadovolni edinstveno so porazot na vostanieto. Toj predlagal prezemawe sredstva {to }e ja okon~aat „`alnata“ polo`ba vo Makedonija.). Grofot Lensdaun smetal deka Evropa pove}e ne treba da ostane indiferentna kon nastanite vo Makedonija. Avstro-Ungarija i Rusija pobarale od Osmanliskata vlada da vospostavi „red“ vo zemjata. 201 . „Celoto slavofono (makedonsko – b. Vo tie akcii u~estvuvale i nekoi slavni imiwa na epohata: Lav Tolstoj. Zainteresirani da se za~uva dogovoreniot status-kvo na Balkanot. vozbudeno go informiral poznatiot Jon Dragumis svojot tatko vo Atina. Velika Britanija i Francija. Viktor Berar i drugi. poinaku gledale na nastanite vo Makedonija.

Sepak. So vostanieto.2. Ilindenskite tragi~ni nastani go predizvikale prvoto seriozno vme{uvawe na golemite sili vo vnatre{nite raboti na Imperijata po Berlinskiot kongres. mobiliziraj}i gi masite vo imeto na toj princip. }e treba za sebe da obezbedi sloboda i da sozdade normalni uslovi za `ivot preku izvojuvawe avtonomija – sopstvena dr`ava! 9. protiv site protivnici na makedonskata posebnost. no i deka samo preku sopstvena samo`rtva. poveduvaj}i go narodot vo oru`eno vostanie za izvojuvawe sopstvena dr`avnost. Proglasuvaj}i go avtonomniot princip kako samocel. Taa bila pre~ekana `estoko neprijatelski od protivnicite na samostojna Makedonija. zapleneta i uni{tena.Ilindenskoto vostanie i seto ona {to sleduvalo po nego sozdale nova. kako negova tatkovina so slavno minato. Nacionalnoosloboditelnata borba vo periodot na Ilinden pretstavuva presvrtnica vo istoriskiot proces na razvitokot na makedonskata nacionalna svest. bil prinuden da izbega vo Rusija. Knigata se pojavi pri krajot na 1903 godina vo Sofija. MRO objektivno pridonela za razvitokot i zacvrstuvaweto na svesta kaj narodot vo odnos na makedonskiot prostor kako oddelna istoriska zaokru`ena teritorija i sopstvenost na oddelen narod. du{manski i fizi~ki napadnat. 202 . vodej}i bitka na site frontovi. duri i od istorijata na Osmanliskata Imperija i zapo~nala nova. vsu{nost. a avtorot. Makedonija po Ilindenskoto vostanie Vo „Za makedonckite raboti“ Krste Petkov Misirkov argumentirano go doka`uva i go brani postoeweto na makedonskata nacija i go istaknuva baraweto za afirmacija i za upotreba na makedonskiot jazik kako literaturen jazik na makedonskiot narod. kvalitetno poinakva politi~ka situacija vo Makedonija. nakuso re~eno. Toa ja ozna~ilo zavr{nata faza od raspa|a~kiot proces na osmanliskata dr`ava i go najavilo nejzinoto is~eznuvawe od Balkanskiot Poluostrov. izvesen broj primeroci od knigata bile rastureni i spaseni za vo 1945 godina taa da poslu`i kako osnova pri prifa}aweto i ozakonuvaweto na makedonskiot jazik i pravopis. zavr{ila edna era od istorijata na Makedonija. sega i tuka kade {to opstojuva so vekovi. neguvaj}i ja i uporno branej}i ja avtohtonosta i avtonomnosta na Organizacijata.

Osmanliskata vlada ne bila zainteresirana za uspehot na reformite. Reformite se odnesuvale na teritoriite vo trite makedonski vilaeti. godinite po porazot na Ilindenskoto vostanie gi karakteriziraat tri krupni nastani koi se slu~ile paralelno. bile ispra}ani vo Makedonija kako pomo{ na crkovno-u~ili{nite propagandi. najmnogu se istaknuvale gr~kite ~eti (andarti) rakovodeni od Atina. organizirani. Osobeno silen odglas Ilindenskoto vostanie imalo vo sosednite monarhii. a so pomo{ na stru~ni kadri od Evropa. Tie ne se nadevale deka Makedonskata organizacija i makedonskiot narod bile podgotveni i sposobni za takvi golemi dela. Toa bile Mirc{ter{kite reformi. Sodr`inata na taa nivna nova politika ja so~inuvale: zgolemena agresivnost kon makedonskoto osloboditelno delo. ona {to re~isi celo 203 . t. Celta bila. Uspehot na reformite ne bil prifatliv i za sosednite dr`avi. kurs kon dogovarawe za podelba na Makedonija. Misirkov. koi se gri`ele da se odr`at starite i da se steknat novi pozicii na terenot. so {to bi se podobrila situacijata i bi se odr`al dogovoreniot status kvo vo osmanliskiot balkan.n. smetaj}i gi za nedovolni. a koi po svojata sodr`ina samo navidum ne se povrzani. dodeka Organizacijata.. oru`eni propagandi. upotreba na oru`je vo presmetkite so makedonskite revolucionerni sili i voop{to vo propagandata. `andarmerijata. po svojot teror i po upotrebata na brutalnite sredstva. zad koi stoele golemite sili. da se vospostavi red vo funkcioniraweto na dr`avniot mehanizam. zazela negativen stav kon niv. na ~elo so glavniot inspektor Hilmi-pa{a. kurs kon vojna. Toa silno gi voznemirilo i predizvikalo presvrt vo nivnata politika sprema Makedonija. kako i sudbinata. Najmnogu stradale makedonskoto i vla{koto naselenie. finansiite i sl. pod izgovor za „za{tita na svoeto naselenie od terorot“ na makedonskite revolucioneri i protivnici. Razni ~eti. preku reformiraweto na administracijata. iako bespogovorno ne bile prifateni od MRO. Pritoa. zad koi stoele trite sosedni dr`avi. zad koe stoela TMORO. nivnoto realizirawe ne bilo popre~uvano. P. ekipirani i rakovodeni od oficeri. koja sama po sebe pretstavuva posebno poglavje vo na{ata istorija. pak.Ako se isklu~i pojavata na knigata za „Makedonckite raboti“ od K. Reformite. odnosno idninata na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe. a trebalo da se sprovedat od strana na osmanliskite vlasti.

zelo u~estvo vo vostanieto i so toa im otka`alo poslu{nost na Gr~kata crkva i na gr~kata propaganda. Sudirot na gr~kite, srpskite i vrhovisti~kite ~eti na makedonskiot prostor i `estokata presmetka so civilnoto naselenie sozdale haos vo `ivotot na celokupnoto hristijansko naselenie. Zapo~nalo masovno emigrirawe na rabotosposobnoto ma{ko naselenie vo Amerika, vo sosednite zemji i nadvor od Makedonija vo samata Imperija. Naporedno se vodela bitka za konsolidacija na redovite vo MRO. Rastrojstvoto vo Organizacijata bilo od takov karakter {to gi zasegnalo site segmenti od nejzinoto `iveewe i funkcionirawe kako organizirana revolucionerna sila. Nabrgu po vostanieto me|u rakovodnite strukturi na Organizacijata zapo~nale zasileni konsultacii i analizi so cel da se dade {to porealna ocena za krupnite nastani {to se slu~ile i da se izgradat stavovi i nasoki za idniot od na Ilindenskata revolucija. Prvite razgovori zapo~nale pri krajot na 1903 godina, a prviot po{irok i so najkompetentni rakovodni lica sostanok bil odr`an vo Sofija, vo januari 1904 godina. Pokraj zadgrani~nite pretstavnici d-r Hr. Tatar~ev i Hr. Matov, tuka se na{le brojni i vidni reonski rakovoditeli, potoa J. Sandanski, B. Sarafov, D. Haxi Dimov i dr. U{te vo po~etokot na nivnite diskusii, na povr{inata izbile dvete sfa}awa i tendencii {to postoele vo centralnoto rakovodstvo u{te pred vostanieto. Sovetuvaweto, imeno, zavr{ilo so diferencirawe na dvete „strui“ vo rakovodstvoto na Organizacijata, koi stanale poznati kako desnica, predvodena od Hr. Matov, d-r Hr. Tatar~ev i od nekoi drugi li~nosti, i levica, predvodena od ser~ani, kon koi se priklu~ile brojni vidni revolucioneri od cela Makedonija. Desnicata insistirala da ostane ostvareniot status kvo vo rakovodeweto so Organizacijata, dodeka, pak, levicata kategori~ki bila protiv toa i insistirala na su{tinski promeni vo nejzinata rakovodna struktura, na decentralizacija i demokratizacija, kako brana od povtoruvaweto na starite gre{ki i za pouspe{no razvivawe na osloboditelnoto delo. Sobirot donel Direktiva za idnata dejnost na Organizacijata a koja, vsu{nost, se pojavila kako programska platforma na silite {to definitivno vo idnina }e bidat poznati kako levica. Na{iroko vodenite razgovori i diskusii vo Makedonija dovele do edno op{to soznanie deka rekonstrukcijata i konsolidacijata na Organizacijata bi mo`ele da se postignat preku odr`uvawe okru`ni kongresi, kako najprifatliva demokratska forma za re{avaweto na problemite i za
204

izbor na rakovodstvoto. Prv takov kongres odr`ala Bitolskata okru`na organizacija (Prilepski kongres, maj 1904 g.), na koj u~estvuvale vidni imiwa na Organizacijata – \. Petrov, D. Gruev, P. To{ev i pogolem broj drugi istaknati rakovoditeli {to ostanale vo Okrugot. Vo diskusijata se pojavilo ostro nesoglasuvawe okolu osnovnoto pra{awe dali da se za~uva starata struktura na Organizacijata, za {to se zalagal D. Gruev, ili da se ostvari nejzina decentralizacija i demokratizacija, za {to se zastapuvale \. Petrov i P. To{ev. Ovaa podelba se zaostrila i se pro{irila i na drugite okru`ni kongresi {to se odr`ale vo sledniot period, do avgust 1905 godina, koga se odr`al Serskiot, kako posleden okru`en pred op{tiot kongres zaka`an vo oktomvri istata godina. Vo me|uvreme se odr`uvale i reonski sobranija, taka {to re~isi celata Organizacija imala mo`nost da se proiznese okolu tragi~nite nastani od 1903 godina i da gi istakne svoite pogledi za idniot tek na osloboditelnata borba. Svojata rabota Rilskiot kongres ja zapo~nal vo po~etokot na oktomvri 1905 godina a ja zavr{il pri krajot na mesecot. Na dnevniot red za razgleduvawe bile postaveni pet to~ki, koi gi opfa}ale site pozna~ajni problemi od funkcioniraweto i borbata na Organizacijata. Za ustrojstvoto i upravuvaweto so Organizacijata, kako najva`na to~ka, se debatiralo dvaesetina dena. Tuka, vsu{nost, se sudrile dvete, ve}e formirani „strui“, koi Hr. Siljanov gi narekuval „umereno konzervativna“ (desnicata) i „radikalno reformatorska“ (levicata). Vidni pretstavnici na prvata, (koi ne bile dopu{teni na Kongresot), bile Hr. Matov i d-r Hr. Tatar~ev, a na vtorata – D. Haxi Dimov, \. Petrov, P. To{ev, J. Sandanski... Ideite na prvite gi zastapuvale i gi branele nivnite prisutni istomislenici i B. Sarafov. Na barawe od Kongresot, generalot Con~ev moral da ja raspu{ti svojata vrhovisti~ka organizacija, dodeka B. Sarafov, za zemenite pari od Srpskata vlada, kako protivusluga za dozvolata srpski ~eti da vlezat vo Makedonija, i za haosot {to go sozdal so svoite ~eti vo zemjata, bil osuden uslovno na smrt. Na Rilskiot kongres pobedila politikata na mnozinstvoto, t.e. na levicata, koja ja izrazuvala voljata na revolucionerna Makedonija. Desnicata nemala ni sili ni smelost otvoreno da se protivstavi na nekoi, za nea neprifatlivi re{enija bez, pritoa, sosema da se sogoli kako nositel na tu|i interesi. No, nabrzo po Kongresot, taa gi podre205

dila svoite redovi, re{ena da trgne vo napad i negirawe na usvoenite odluki i nasoki na Rilskiot kongres. Za nea tie bile, pokraj drugoto, i „antibugarski“, pa zatoa re{ila po sekoja cena da ja spre~i nivnata realizacija. Desnicata trgnala re{itelno protiv mnozinstvoto, bez da ja krie svojata probugarska orientacija, proglasuvaj}i ja i Organizacijata za bugarska, smetaj}i deka taa vo svojata dejnost bi trebalo da vodi smetka i za interesite na Bugarija. Svoite protivnici od levicata gi proglasila za „frakcija“, narekuvaj}i ja „internacionalna“, „socijalisti~ka“, „marksisti~ko-anarhisti~ka“ i sl., so cel da ja kompromitira kako predavni~ka i nesposobna da rakovodi so Organizacijata. Potpiraj}i se vrz bugarskite dr`avni strukturi i finansii, taa povela kampawa protiv Rilskiot kongres i levicata, uspeala da go provali pretstojniot op{t kongres i, preskoknuvaj}i gi site formi na legalno i demokratsko odlu~uvawe, preku organizirawe sopstveni sobiri, samata se proglasila za mnozinstvo so {to, vsu{nost, se otcepila od VMRO i se konstituirala vo posebna organizacija. „Otkako gi zgazija principite na Organizacijata tie izvr{ija otcepuvawe i sozdadoa druga – ne ve}e revolucionerna, tuku bugarska nacionalna propaganda“, konstatirale ser~ani vo poznatoto Prvo pismo, po povod ubistvoto na B. Sarafov i I. Garvanov od sandanistite. Insistiraweto na desnicata da bide priznata za naslednik na istoriskata Vnatre{na organizacija i da ja eliminira levicata kako legalen i re{ava~ki faktor na revolucionernoto dvi`ewe, izbran na Rilskiot kongres, vodelo kon golemi sudiri i neizvesnosti. Pobedata mo`ela da ja obezbedi samo preku otstranuvawe od rakovodnata struktura na onie sili {to bile beskompromisni protivnici na nivnata provrhovisti~ka politika voop{to i posebno na tie od Serskiot i od Strumi~kiot okrug, na ~elo so J. Sandanski. Podgotveniot zagovor protiv nego navreme bil otkrien (zasedata pri Ra{ina i porazot na ispratenata zagovorni~ka ~eta), za {to bile obvineti B. Sarafov i I. Garvanov, poradi {to bile osudeni i likvidirani od T. Panica (28 noemvri 1907 g. vo Sofija). Toj nastan bil golem poraz na desnicata. Site raznoglasija i sudiri go zabrzale definitivniot raspad na VMORO, sankcioniran na ]ustendilskiot sobir (nare~en kongres) svikan od Hr. Matov i negovite istomislenici vo mart 1908 godina. So toa zavr{ila istorijata na MRO, sozdadena 1893 godina. Potoa zapo~nala nova era vo makedonskoto nacionalno i revolucionerno osloboditelno dvi`ewe.

206

10. Mladoturskata revolucija (1908 g.) Mladoturskoto dvi`ewe na politi~kata scena se pojavile vo 70tite godini na XIX vek kako ro`ba na novite op{testveni sili vo Osmanliskata imperija – bur`oaskite. Celta na dvi`eweto bila, pred s¢, odr`uvaweto na celosta na Imperijata, preku sproveduvawe reformi od demokratski karakter koi, vo su{tina, ne bi zna~ele i pogolema revolucionerna promena vo ekonomsko-op{testveniot poredok na dr`avata, no bi vovele izvesno podobruvawe vo `ivotot na naselenieto i bi se ubla`ila serioznata kriza. Slabosta na bur`oazijata uslovila na preden plan na ova dvi`ewe da zastane inteligencijata, i toa voenata – oficerstvoto. Prvata mladoturska organizacija se pojavila vo 1889 godina vo Istanbul, pod imeto „Obedinenie i napredok“. Taa, 1891 godina, osnovala svoj centar i nadvor od Imperijata, vo Pariz, koj imal svoi razgranoci i vo nekoi drugi gradovi na Evropa. Ilindenskoto vostanie, Mirc{ter{kite reformi i oru`enite sudiri vo Makedonija posebno gi zagri`uvale i go preokupirale vnimanieto na mladoturcite. Tie smetale deka s¢ {to se slu~uvalo vo Makedonija, osobeno reformite, seriozno ja potkopuvale osmanliskata vlast vo evropska Turcija. Toa bilo pri~ina te`i{teto na mladoturskata dejnost da premine vo Makedonija. Tuka, vsu{nost, na 3 juli 1908 godina zapo~nalo i Mladoturskoto vostanie, vo koe re{ava~ka uloga odigral Tretiot armiski korpus, ~ija glavna komanda bila vo Solun. Ve}e na 24 juli vo Solun stignala vesta deka sultanot go vostanovil ustavot od 1876 godina. Od ovoj den vo Turcija po~nal da funkcionira ustavniot poredok – hurietot. Simnuvaweto na apsolutizmot bilo pre~ekano so voodu{evuvawe vo Makedonija. Zapo~nalo zbratimuvawe me|u raskaranite od propagandite hristijani, me|u hristijani i muslimani, nasekade e~ele porakite: bratstvo, sloga, ramnopravnost. Od zatvorite bile oslobodeni zatvorenicite, progonetite se vratile doma. ^etite na propagandite, koi seele pusto{ niz Makedonija, se legalizirale i se rasformirale. Vo dvi`eweto se vklu~ile i rabotnicite vo makedonskite gradovi, koi gi postavile i svoite prvi klasni barawa. Vo Istanbul bila formirana nova vlada, no vo nea ne vlegle pretstavnici od Mladoturskata partija. Solun, kade {to bilo i sedi{teto na Centralniot komitet „Obedinenie i napredok“, i natamu ostanuval centar na mladoturcite. Naporedno so nekoi promeni, glav207

no vo administrativnata sfera, mladoturcite sprovele i izbori za Parlamentot, vo koj si obezbedile apsolutna prevlast. Negov pretsedatel stana Ahmed Riza-bej, liderot na partijata „Obedinenie i napredok“. Vo me|uvreme opozicionite sili, me|u koi preovladuvale klerikalnite i reakcionerni sili, uspeale da gi konsolidiraat svoite redovi i da trgnat vo kontraofanziva. Na 13 april 1909 godina tie uspeale da ja prezemat vlasta vo Istanbul i da gi istisnat mladoturcite od svoite pozicii. No, protiv reakcijata vo Istanbul se krenale balkanskite provincii, pred s¢ vojskata i naselenieto od Makedonija. Na brza raka organizirani sili – vojskata od Tretiot solunski korpus, pridru`ena od golem broj dobrovolci, me|u koi i od okolu 1.200 Makedonci, na ~elo so J. Sandanski, kako i od albanski dobrovolci, trgnala za Istanbul. Po tridnevni `estoki borbi pu~istite bile porazeni, a ustavniot poredok vraten. Na 27 april Velikoto narodno sobranie go detroniralo Abdul Hamid II i na negovo mesto go postavilo negoviot brat sultanot Mehmed Re{ad V. Po ovaa pobeda zapo~nala erata na mladoturskoto vladeewe vo Imperijata. Od nivnoto vladeewe definitivno zavisel spasot ili padot na dr`avata. Periodot po april 1909 godina se karakterizira so dinami~en politi~ki `ivot, pri {to op{testvenite sili vo Makedonija, koristej}i gi novite uslovi, zapo~nale da se organiziraat kako bi mo`ele da ja prodol`at starata dejnost – sega pod drugo ime da rabotat za realizacija na starata programa, koja i natamu ostanala vo sila. Vo toj pogled mladoturcite ni{to ne promenile. Tie ostavija Patrijar{ijata i Egzarhijata i natamu da funkcioniraat so site privilegii {to ve}e gi imale. Ustavnite slobodi u{te im ovozmo`ile na propagandite da se organiziraat vo razni klubovi (bugarski, gr~ki, srpski) i drugi zdru`enija, kako i da u~estvuvaat so svoi pratenici vo Parlamentot, no od seto toa {irokite bedni i obespraveni sloevi nemale nikakva korist. Tie o~ekuvale zemja, rabota, leb, no mladoturcite ne planirale da gi re{avaat su{tinskite socijalni pra{awa i od ogromniot del od narodot vo Makedonija da napravat svoj sojuznik i veren za{titnik na Revolucijata i na dr`avata. Vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe starite podelbi ostanale. Desnicata formalno gi prifatila ustavnite promeni, no i pri novite uslovi taa fakti~ki prodol`ila da bide privrzok na velikobugarskata aneksionisti~ka politika sprema Makedonija. Hurietskata Osmanliska Imperija iskreno bila prifatena edinstveno od le208

vicata, na ~elo so sandanistite. Od levicata izniknala Narodnata federativna partija (NFP), ~ija programa predviduvala sproveduvawe na radikalni ekonomsko-politi~ki reformi, koi trebalo da go zadovolat golemoto mnozinstvo od obespravenoto i bedno naselenie, da go privrzat kon Mladoturskata revolucija, da ja zacvrstat nejzinata pobeda i da ja spasat Imperijata od sigurniot raspad. Osnovnoto barawe na NFP bilo preureduvaweto na Osmanliskata Imperija vrz principot na decentralizacijata i samoupravuvaweto na narodite, so {to site etni~ki sredini i malcinstva vo Imperijata bi steknale nacionalna ramnopravnost. Pritoa, se trgnuvalo od faktot deka samo taka i makedonskiot narod }e gi stekne svoite nacionalni prava i }e ja za~uva svojata teritorijalna celost, a Imperijata svojot demokratski razvitok i opstanok. Sproveduvaweto na takvite reformi vo zna~itelna mera pretstavuvalo promena na sistemot, {to ne bilo prifatlivo za mladoturcite, a ne se sovpa|alo ni so interesite na sosednite monarhii, na koi pove}e im odgovarala edna „bolna“ i slaba imperija otkolku reformirana i evropski uredena dr`ava. Po zadu{uvaweto na kontrarevolucijata od 1909 godina mladoturcite, ~uvstvuvaj}i se silni, namesto da prodol`at so reformite {to narodot vo Makedonija i po{iroko so netrpenie gi o~ekuvale i na takov na~in da gi zacvrstat svoite pozicii, trgnale po druga nasoka. Pod izgovor deka e nu`no da se osigura bezbednosta na dr`avata, tie donele zakoni so koi nasilstvoto vrz onie {to so voodu{evuvawe ja pre~ekale nivnata pobeda go pretvorile vo sistem na vladeewe. Me|u najpoznatite bile Zakonot protiv ~etite i Zakonot za kolonizacija na Makedonija, ~ija primena predizvikala ogromno nezadovolstvo me|u hristijanskoto naselenie. Razoruzuva~kite akcii i obidite za kolonizacija na Makedonija so muslimanskoto naselenie vo memorijata na na{iot narod ostanale kako najbrutalna „pridobivka“ od mladoturskoto zakonodavstvo. Ve}e kon 1910 godina pogolemiot del od pridobivkite steknati vo juli 1908 godina bile uni{teni od samite mladoturci. Poradi toa mnogu se vlo{ile odnosite i me|u osmanliskite vlasti i J. Sandanski, iako toj od redovite na hristijanskoto naselenie vo Makedonija imal najgolemi zaslugi vo borbata protiv apsolutizmot na sultanskata vlast i im bil najiskren prijatel na mladoturcite. So napu{taweto na hurietskite principi na vladeewe, proglaseni vo juli 1908 godina, vra}aj}i se vo zna~itelna mera na stariot
209

sistem na upravuvawe, mladoturcite im dale povod na trite balkanski sosedi, koi odamna go o~ekuvale momentot da go izvr{at svoeto „nacionalno obedinuvawe“ preku zagrabuvawe delovi od makedonskata zemja, da se zdru`at i so vojna da go ostvarat toa. Planot na mladoturcite, preku likvidirawe na apsolutizmot, no bez radikalni reformi vo ekonomsko-op{testveniot sistem (agrarna reforma i dr.), da gi pridobijat {irokite obespraveni i nezadovolni sloevi vo Makedonija i po{iroko na Balkanot i da ja spasat dr`avata od neizbe`niot raspad, se poka`al nerealen.

210

re{avaweto na sopstveni~kite odnosi vo agrarot. Ednata ima vnatre{en. Pri~inite od vnatre{en karakter pretstavuvaat splet od brojni problemi {to gi producirale osmanliskiot op{testveno-politi~ki sistem i multietni~kiot i multiverski karakter na Imperijata. lo{ata i korumpirana dr`avna administracija. osobeno na industrijata. I pokraj ve{to smislenata administrativno-teritorijalna organizaci211 . negovata nesposobnost za promeni i za prilagoduvawe na potrebite na vremeto za razvoj i modernizacija na proizvodstvoto.MAKEDONIJA VO PERIODOT NA BALKANSKITE VOJNI DO PO^ETOKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA NA BALKANOT (1912—1941) 1. Prva i osnovna pri~ina e dolgoto i bolno raspa|awe na osmanliskiot feudalizam. a dve od niv se osobeno va`ni. agrarnoto pra{awe. Borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava – edna od pri~inite za po~etok na Balkanskite vojni Prvata balkanska vojna e posledica na brojni pri~ini. a drugata me|unaroden karakter.e. Drugata zna~ajna pri~ina za propa|aweto na Osmanliskata Imperija proizlegla od brojnite protivre~nosti vo sferata na me|unacionalnite odnosi i nesposobnosta na dr`avata da gi razre{uva. t. golemata zadol`enost na dr`avata od strategiskiot kapital itn. golemiot nevoen aparat. zgolemuvaweto na zavisnosta na dr`avata od uvozot na hrana i na industriski proizvodi. opa|aweto na zemjodelskoto proizvodstvo.

) }e izrasne vo edna od najva`nite politi~ki celi vo koja se prepletuvale interesite na trite ve}e vospostaveni dr`avi na Balkanot. So razli~en intenzitet i so relativni prekini. pa do momentot na potpi{uvaweto na sojuzni~kiot dogovor pome|u Bugarija i Srbija. Taa pojava e prisutna vo tekot na celiot XIX vek koga. vlasta ne mo`ela da go spre~i nacionalnoto obedinuvawe na oddelnite narodi. Za toa svedo~at brojnite vostanija re~isi vo site delovi na op{irnata Osmanliska Imperija na potisnatite narodi. Od toga{. Toga{ (1897 g. Tokmu taa protivre~nost me|u streme`ite na makedonskiot narod za edna i nepodelena i streme`ite na sosednite dr`avi da se poseduva cela ili podelena Makedonija }e bide eden od klu~nite faktori {to po Berlinskiot kongres (1878 g. Streme`ite na makedonskiot narod kon slobodata vo me|unarodnite odnosi na Balkanot i po{iroko vo Evropa }e bidat sintetizirani vo metaforata za nere{enoto makedonsko pra{awe. so povremeni prekini.ja na dr`avata.) }e vodi kon sudir i }e dovede do Balkanskite vojni (1912–1913). Zna~ajno mesto vo razbiraweto na pri~inite za Balkanskite vojni im pripa|a na streme`ite na makedonskiot narod za svoe osloboduvawe i za sozdavawe sopstvena avtonomna dr`ava. Srbija. Balkanskite vojni i sudbinata na Makedonija Pazareweto za granicite na sosednite „plemiwa“ – Bugari. koja go onevozmo`ila teritorijalnoto grupirawe na razli~nite nacii vo nejzinite granici.) bil postignat i prviot dogovor pome|u Srbija i Bugarija za podelbata na Makedonija na sferi na vladenie. me|u drugoto. bile sozdadeni i nekoi od sosednite dr`avi na Makedonija: Grcija. formulirani kako nere{eno balkansko pra{awe. Vo ovaa sintagma bile smestuvani nacionalnite aspiracii na makedonskiot narod. na povr{inata se pojavila idejata za sozdavawe balkanski sojuz. nitu da gi zadu{i nivnite streme`i za osloboduvawe i za sozdavawe svoi dr`avi. Bugarija. Srbi. celi 15 godini (1897–1912). me|u koi i na makedonskiot vo po~etokot na XX vek. no i interesite na sosednite balkanski dr`avi. Pri krajot na XIX v. bile vodeni razgovori za definirawe na interesite 212 . 2. pazareweto za delbata na Makedonija i na drugi delovi na Balkanot zapo~nale pome|u Srbija i Grcija. i Grci vo Makedonija i na Balkanot vedna{ po zavr{uvaweto na Berlinskiot kongres (1878 g.

So nea zavr{ila ednovekovnata agonija na osmanskiot feudalizam i na Osmanliskata Imperija. Kon potpi{aniot Srpsko-bugarski dogovor. potoa vo blizina na Bitola) i na Trakiskiot front. Toa. Vo Aneksot. Preostanatiot del od Makedonija. Razgovorite {to dovele do kone~no potpi{uvawe na sojuzni~kiot dogovor pome|u dvete dr`avi zapo~nale vo oktomvri 1911 g. koj e osnovata na Balkanskiot sojuz. Prvata balkanska vojna zapo~nala na 18 oktomvri 1912 g. Najva`nite bitki vo Prvata balkanska vojna se odigrale na teritorijata na Makedonija (kaj Kumanovo i kaj Bakarno Gumno. ~ii granici – bez da se spomnuva nejzinoto ime – bile to~no precizirani. Bugarskata vojska gi okupirala isto~na Makedonija na linijata Gorna Xumaja (sega Blagoevgrad) – [tip – Gevgelija – Kuku{ – Solun – Kavala i golem del od Trakija. so napadot na Crna Gora vrz Osmanliskata Imperija. za ~ie bo`emno razgrani~uvawe bilo dogovoreno da se pobara arbitra`a od ruskiot car. 213 . metafori~no bila ozna~ena kako „sporna i nesporna“. koj bil od javen karakter. od 1912 do 1918 g.. koja bila precizno podelena vo slu~aj ako dvete strani ne mo`at da se dogovorat nea da ja organiziraat kako avtonomna oblast. predvidena e i granicata na nejzinata podelba pome|u dvete zemji. me|u drugoto. podocna se priklu~ile Grcija i Crna Gora. Zna~i. vo isto vreme. So niv bile potpi{ani bilateralni dogovori.na dvete dr`avi vo Makedonija. tokmu teritorijata na Makedonija. Prvata balkanska vojna. go ozna~ilo po~etok na dolgata {estgodi{na vojna na Balkanot. Vo ~l. da bide organizirana vo edna odvoena avtonomna oblast“.2 od Aneksot se obele`ani granicite na Makedonija. Me|utoa. na 29 april 1912 g. naporedno so ovoj dogovor. Srpskata vojska pristignala do Lerin i do Gevgelija. Propa|aweto na Imperijata zaedno so sebe go povleklo i raspa|aweto na etno-politi~koto edinstvo na Makedonija. no vo dogovorite nema nitu zbor za nekakvi teritorijalni problemi. „poradi zaedni~kite bugarski i srpski interesi ili od drugi pri~ini ne e vozmo`no. gi okupirala najgolemiot del od Vardarska Makedonija i re~isi cela Albanija. traela eden i pol mesec. Vo nea Makedonija stanala edno od glavnite vojuvali{ta. se precizira u{te deka dokolku se dojde do soznanie deka ovaa nespomnata. Toga{ bil potpi{an Dogovorot za prijatelstvo i sojuz na Carstvoto Bugarija i Kralstvoto Srbija. i zavr{ile na 13 mart 1912 g. no teritorijalno precizirana geografska oblast. vo Sofija bil potpi{an Taen aneks kon aktot. tehni~ki gledano. bez da se spomnuva nejzinoto ime..

Potpi{aniot miroven dogovor vo London pome|u zavojuvanite strani ne ja re{il sudbinata na osvoenite teritorii. Potoa bile prekinati poradi obnoveniot sudir pome|u Bugarija i Osmanliskata Imperija. vo London se vodele i bilateralni razgovori pome|u Grcija i Srbija za me|usebnoto razgrani~uvawe vo Makedonija i za potpi{uvawe dogovor za sojuz. pobarala soodvetna teritorijalna kompenzacija. na 29 juni 1913 g. Ne e nitu malku slu~ajno {to vo dogovorot za sojuzni{tvo sklu~en pome|u ~lenkite na Balkanskiot sojuz ne bilo dogovoreno kako i na koj na~in. Desetina dena podocna. }e se organizira ili }e se podeli osvoenata teritorija. na smetka za nejzinoto prinudno povlekuvawe od Albanija. osobeno koga na 27 noemvri 1912 g. so nego ne bilo izvr{eno razgrani~uvawe pome|u ~lenkite na Balkanskiot sojuz. Germanija i Italija. edna{ i zasekoga{. Pregovorite se odvivale vo napnata atmosfera.e. bilo potpi{ano primirje. prodol`ile na 17 april 1913 g. bilo re{eno Srbija da se povle~e od Albanija. taa im naredila na svoite vojski. Taka zapo~nala Vtorata me|usojuzni~ka balkanska vojna. Vo Solun istovremeno vlegle i gr~kata i bugarskata vojska. Francija. bil potpi{an Dogovorot za mir pome|u Balkanskiot sojuz i Imperijata. A tokmu vo toa le`ela i pri~inata za zapo~nuvaweto na Vtorata balkanska vojna. na 10-ti i 14 juli. a na 30 maj 1913 g. vo vojnata protiv 214 . Ubedena vo svojata procena deka }e bide pobedni~ka na bojnoto pole protiv sojuznicite Srbija i Grcija. no osmanskata komanda gradot im go predala na Grcite... Problemot se zaostril koga Srbija. Toj problem im bil ostaven tie sami da go re{avaat me|u sebe. t. Bugarija ne samo {to ne pomisluvala da otstapi del od okupiranata makedonska teritorija od nejzina strana tuku smetala deka situacijata bila zrela pra{aweto za Makedonija. AvstroUngarija. Ve}e na 16 dekemvri 1912 g. Celta bila dvete zemji da ja prinudat Bugarija na teritorijalni otstapki na eden del od zazemenite teritorii od nejzinata vojska. go okupirala Grcija. vo slu~aj na pobeda. Na 4 dekemvri 1912 g.zaedno so Lerin. da go re{i vo svoja polza preku voen sudir so svoite rivali. vo London zapo~nale pregovorite za mir pome|u zavojuvanite strani. Vo tekot na razgovorite za sklu~uvawe mir so Osmanliskata Imperija. Anglija. da gi napadnat silite na Srbija i na Grcija. Glavni faktori vo mirovnite pregovori bile ambasadorite na golemite evropski sili: Rusija.

za negovite aspiracii po primerot na svoite sosedi da sozdade svoja makedonska dr`ava. od 28 juli do 10 avgust 1913 godina vo Bukure{t se odr`ala Mirovna konferencija.). a se barala i nova raspredelba na koloniite. i toa samo za egejskiot del na Makedonija. na 29 juli 1914 g. Centralniot blok go so~inuvale Germanija. bezmilosnoto uni{tuvawe na gradovite Kuku{. Dojran. a ne{to podocna kon niv pristapile Japonija i SAD. za {to se zalagale silite od Centralniot blok. Na ista strana bile Anglija i Rusija. Imeno. Objektivno poglednato.000 ku}i. Toa bil sudir pome|u dvata protivstaveni bloka na golemite sili vo Evropa. Seto toa padnalo vrz grbot na makedonskiot narod. Strumica. sudirot pome|u dvata bloka proizlegol od toa koj da ja ima kontrolata na svetskite pomorski pati{ta. Porazena na bojnoto pole. vo izlivot na me|usebniot gnev i nepodnoslivost. no i za odnosite me|u balkanskite narodi. Pod pritisokot na gr~kite voeni i paravoeni formacii. na ~elo so Germanija. Drugiot. Primer za toa bile bitkite na Bregalnica i vo Ov~e Pole. po 1915 g. Tuka bile uni{teni. Ovoj dogovor ve}e sto godini vo svesta na makedonskiot narod se do`ivuva kako sinonim na etni~koto i teritorijalnoto ~ere~ewe na Makedonija. vo istorijata poznat kako Bukure{ki dogovor. Avstro-Ungarija i Italija do 1915 godina Istata godina kon ovoj blok se priklu~ile Bugarija i Turcija. Avstro-Ungarija £ objavila vojna na Srbija i toa e po~etokot na Prvata svetska vojna. Gevgelija.000 lu|e bile prinudeni da gi napu{tat nivnite domovi. Vo su{tina. zapo~nati po Berlinskiot dogovor (1878 g. nad 100. 215 . okolu 170 sela i 16. oru`jeto i omrazata napravile pusto{. Vo tekot na Vtorata balkanska vojna. nemalo mesto. Toa e krajot na aspiraciite za podelba ili za zavladuvawe na cela Makedonija. Kon niv. Po kapitulacijata na Bugarija.. Potpi{uvaweto na Mirovniot dogovor vo Bukure{t ne zna~elo i kraj na voenite sudiri na Balkanot i osobeno vo Makedonija.Bugarija se vklu~ile Romanija i Osmanliskata Imperija. izgoreni itn. vo site kombinacii na vodenite razgovori za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. Na 10 avgust bil potpi{an dogovor za mir me|u zavojuvanite strani. Toj e tragi~no finale za celosta na Makedonija. se priklu~ila i Italija. Bugarija kapitulirala. So kakva `estokost i omraza se odnesuvale vojskite na tu|incite vo Makedonija najdobro svedo~at informaciite na Karnegievata komisija.

vo tek na tri godini toa }e bide linija na Makedonskiot front pome|u zavojuvanite dva bloka. vo vtorata polovina na 1918 g. So napadot na Srbija.Za u~estvoto na Bugarija na stranata na edniot ili na drugiot blok se vodele dolgi pazarewa. Bitola. Gumenxe. Makedonskiot narod na krstopat vo vremeto na vojnite 1912 – 1918 godina i po niv Eden miren analiti~en pogled vrz ona {to mu se slu~uvalo na makedonskiot narod. Ovde silite na Antantata. Prvo i osobeno zna~ajno pra{awe e: kako mo`elo. po~nuvaj}i od Mladoturskata revolucija. vo prvite nekolku meseci po Mladoturskata revolucija vo Makedonija da se sozdade dotoga{ nevidena atmosfera na pomiruvawe pome|u makedonskiot narod i drugite etnosi i konfesii. zasekoga{ izbri{ani od liceto na zemjata. Za kuso vreme nejzinata vojska ja okupirala teritorijata na Vardarska Makedonija i izbila na granicata pome|u Grcija i Srbija. kapitulirala i Germanija.. na 17 septemvri 1918 g. Lerin. trgnale vo golema ofanziva protiv silite na Centralniot sojuz. Voden.. Mnogu sela bile razurnati ili izgoreni. Presvrtot vo Prvata svetska vojna zapo~nal na Makedonskiot front. Celi tri godini na obete strani od frontot teritorijata na Makedonija bila podlo`ena na pusto{ewe. Potoa. pa s¢ do krajot na Prvata svetska vojna i vo vremeto po nea. 3. Bugarija kapitulirala. Gradovite Dojran. na dneven red postavuva mnogu pra{awa. Kostur bile katadnevna meta na topovite. So toa bil staven krajot na Prvata svetska vojna. Re{enieto za nejzinoto priklu~uvawe kon Centralniot blok bilo posledica na procenata deka sojuzot so ovoj blok £ ja garantira Makedonija. Bugarija se vklu~ila vo Prvata svetska vojna. Pomiruvawe {to gi ponelo bezmalku site strukturi vo makedonskoto osloboditel216 . vo po~etokot na noemvri. potoa vo Balkanskite vojni. esenta 1915 g. po krvavoto zadu{uvawe na Ilindensko vostanie i `estokite represalii vrz opusto{enite sela po vostanieto. a istovremeno toa bilo i zavr{nica na {estgodi{nite vojuvawa na teritorijata na Makedonija (1912–1918).. Od obete strani na frontot kon krajot na vojnata bile rasporedeni okolu eden milion i dveste iljadi vojnici. a najposle. Porazena. Enixe Vardar. So mali pomestuvawa na jug kon Lerin ili na sever kon Bitola. edna po druga. kapitulirale Turcija i Avstro-Ungarija. opredelena so dogovorot vo Bukure{t.

stravot od raspa|aweto na dr`avata itn. zako~uvaweto na demokratskite procesi. bile pri~ini za aktivna promena – od pozitivna politi~ka atmosfera na poddr{ka na mladoosmanliskiot re`im do 217 . `ilaviot otpor na protivnicite na promenite. Zakonot protiv pe~atot itn. me|u koi naj~esto se naveduvaat: Zakonot protiv politi~kite partii. I {to e osobeno ~udno. Seto toa i u{te bezbroj drugi ostatoci od prethodniot sistem vo sekojdnevniot `ivot. isto taka imale svoe vlijanie.. Glomaznata i neproduktivna dr`avna administracija i vojska. Od druga strana. osobeno makedonskiot. kako korupcijata. Nim im bilo jasno deka sekoja druga politika sprotivna na toa bi vodela kon podelba na Makedonija. vlo{enite me|unarodni odnosi. spomnatite i drugi akti sepak nemale primarno zna~ewe. koja bila daleku zad polo`bata na sosednite slobodni narodi. kon denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. da dojde do reciklirawe na situacijata od pred Mladoturskata revolucija. Zakonot za obezoru`uvawe na naselenieto. Iskustvoto od Mladoturskata revolucija i od site drugi nastani po nea govori ne{to drugo: deka najgolemo vlijanie za takviot od na nastanite imale nerazvienite procesi za transformacija na op{testveniot razvoj. ekonomskata nerazvienost i zavisnosta na zemjata. Tie barale brzo podobruvawe na nivnata polo`ba. potrebata za promena na sopstveni~kite odnosi (slu~ajot so agrarot).no dvi`ewe. poglednato objektivno. secesionizmot. potisnatite i eksploatirani narodi. nemale vreme za ~ekawe. kodo{eweto. Tie navistina bile zna~ajni za podignuvawe na tenzijata pome|u makedonskiot narod i re`imot na mladoturcite. No. Za eden vakov razvoj na nastanite imalo zna~ajni pri~ini. zaostruvaweto na me|unacionalnite odnosi.. {to dovelo do op{to razo~aruvawe i do barawe spas vo voena akcija na sosedite protiv Osmanliskata Imperija. neramnopravnosta itn. otomanizacijata na neosmanliskite narodi. ne samo {to toa go barale silite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe povrzani so politi~kite interesi na sosednite dr`avi tuku i silite okolu Jane Sandanski i nekoi drugi koi cvrsto veruvale i iskreno se zalagale da se osigura celosta na Makedonija vo ramkite na demokratiziranata Osmanliska Imperija. I kako bilo mo`no. samo dve godini po toa pomiruvawe. pomiruvawe {to sozdalo verba deka }e nastapi period na mir i spokojstvo i }e se sozdade mo`nost za ostvaruvawe na aspiraciite za avtonomna Makedonija vo ramkite na demokratiziranata i decentralizirana Osmanliska Imperija.

definirana od CK na VMRO vo dekemvri 1912 g. vo Prvata balkanska vojna makedonskite borci dejstvuvale za dve razli~ni programski celi. proklamirale makedonski politi~ki celi vo duhot na Ilindenskoto vostanie. bez ogled {to }e se slu~i potoa. Veles. kade {to bil ispraten respektiven broj makedonski vojnici. uspesite {to gi postignale edinicite na makedonskite borci bile. 218 . pak. Za `al. ako mo`e taka da se ka`e. samo od tehni~ka priroda. Nevrokop. se sodr`ela vo borbata na Jane Sandanski za avtonomna Makedonija. vo poslednite godini od vladeeweto na Osmanliskata Imperija. Za onie segmenti od makedonskata populacija {to se nao|ale pod vlijanie na {ovinisti~kite propagandi. Vo Makedonija tie ne nosele makedonski obele`ja nitu. do svesna potreba za menuvawe na polo`bata. Kuku{. staveni pod komandata na bugarskata armija. Kru{evo. bila – da se „spasi cela. Tie edinici gi oslobodile gradovite: Melnik. pa £ se pridru`ile na bugarskata vojska vo vojnata protiv Osmanliskata Imperija. po koj pat i so kogo ponatamu. Lerin. Takov bil slu~ajot so Jane Sandanski. Isklu~ok vo taa smisla bile odredite na Sandanski. Vo Makedonija dejstvuvale okolu 2. pove}e emotivna otkolku realna. bila pro{irena informacijata deka pri potpi{uvaweto na Sojuzot Srbija i Bugarija se obvrzale na teritorijata na oslobodena Makedonija da sozdadat avtonomna Makedonija.000 makedonski borci koi £ bile od golema pomo{ na bugarskata vojska. vo toj pogled ne postoele problemi. nepodelena Makedonija za bugarskiot narod“. koi funkcionirale do doa|aweto na sojuzni~kite vojski. Zatoa vo Trakija. na nevernite Tomi. Vo svojata Makedonija makedonskite borci dejstvuvale vo „partizanski odredi“ {to nemale ime. Tie celosno se stavile vo usluga na armiite na nivnite mentori. Ohrid i vo niv formirale mesni organi na vlasta. pred makedonskiot narod se postavila i dilemata kade. tie se borele pod imeto „Makedono-odrinsko opol~enie“. Bansko. Iako Sandanski so negovata edinica vlegol vo vojnata kako nezavisen faktor. Za pridobivawe na somni~avite. Toj i negovite privrzanici ja goltnale jadicata. Gumenxe. Ednata. Glavno verbalno.sozdavawe atmosfera na gnev i neprijatelstvo. Taa laga slu`ela da go olesni privlekuvaweto na onoj del od makedonskoto osloboditelno dvi`ewe koj{to za ni{to na svetot ne sakal da se otka`e od svojata ideja za avtonomna Makedonija. negovata pozicija ne bila poinakva od onaa na „partizanskite odredi“ na Aleksandar Protogerov i Petar Darvingov. a vtorata.. Tokmu poradi toa.

grupata na ^upovski ispratila Memorandum do Konferencijata na ambasadorite vo London so barawe da se sozdade makedonska dr`ava na teritorijata na oslobodenata Makedonija. ostanalo bez eho. zad sebe ostavila pusto{. nositelite na ovaa grupa bile progoneti. Vo Balkanskite vojni Makedonija do`iveala nevideno pusto{ewe i obezli~uvawe. Skopje. Realno gledano. Taa sostojba prodol`ila do krajot na Prvata svetska vojna.. pove}e od sigurno. naporedno so urivaweto i paleweto na materijalnite bogatstva na lu|eto i uni{tuvaweto na nivnite `ivoti. makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. koja }e gi ima site politi~ki. izneseno vo javnosta daleku od Makedonija. go zgolemil kontoto na gnevot protiv zalagawata na Jane za nezavisna Makedonija.. Nivnoto zadu{uvawe bilo sprovedeno krajno yverski. Veles. osobeno periodot me|u Prvata i Vtorata. pepel i progonstvo od tatkovite ogni{ta na desetici iljadi lu|e vo emigracija. No toa. kako barawe na grupa makedonski intelektualci. Neposredno pred po~etokot na Vtorata balkanska vojna Makedonskata kolonija vo Petrograd. vo tekot na zimata 1912/1913 g. Najhrabro vo toj pogled postapil Jane Sandanski. so eden zbor akcii od strana na grupi {to bile protiv podelbata na Makedonija i „za nejzinoto organizirawe kako samostojna avtonomna edinica na Balkanot“. Me|utoa. ona {to osobeno te{ko go pogodilo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi219 . ispratila Memorandum do vladite i op{testvenoto mislewe na sojuznite balkanski dr`avi so jasna programska opredelba za sozdavawe makedonska dr`ava. Na banketot na bugarskata vojska vo Solun. na 7 juni 1913 g. iako kratka. peticii. kako {to veli Martulkov. predizvikale kompletna konfuzija vo redovite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. No. protesti. po potpi{uvaweto na Dogovorot za mir vo Bukure{t. So seeweto iluzii i omraza vo Balkanskite vojni bile isprovocirani dve vostanija: Tikve{koto. vo periodot me|u dvete balkanski i Ohridskoto. so site svoi podeleni strukturi. zaradi {to i bil ubien na 21 april 1915 godina po naredba na Ferdinand. toj vo svojata zdravica bez strav se zalo`il za avtonomija na Makedonija. i toa zavr{ilo samo kako incident koj. vo ovie vojni u~estvuvalo vo polza na ostvaruvaweto na bugarskite aspiracii sprema Makedonija.. Vtorata balkanska vojna. daleku od Balkanot.Balkanskite vojni. Takva akcija bila i obidot na grupata na ^upovski vo Solun. Na 1 mart 1913 g. Sekako. kulturni i verski atributi. No. toa ne zna~i deka nemalo protivewe.

na sednicata na Jugoslovenskiot odbor.. U{te pokarakteristi~en primer e dramata na Krste Petkov Misirkov. Osven dosega konstatiranite razli~ni idejni strukturi vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. na ~elo so Gligor Haxi Ta{kovi}. Ovoj razgovor koincidiral so objavuvaweto na edna deklaracija od strana na edna grupa makedonski intelektualci koi. glavno povrzani so bugarskata politika vo Makedonija. a Jugoslovenskiot odbor kako svoi ~lenovi da primi Makedonci {to `iveat nadvor od granicite na Srbija. pobarale vo Krfskata deklaracija da se opfati i Makedonija.`ewe bilo gubeweto na verbata vo sebe. na konferencijata na Krf. na koja se razgovaralo za obedinuvaweto na jugoslovenskite narodi. Dimitar Vlahov i dr. ne e nitu prv nitu posleden slu~aj na menuvawe na ~uvstva i pogledi vo politikata i naukata vo tekot na dramati~ni procesi pri konstituiraweto na eden nacionalen subjekt. kakov {to bil makedonskiot. Takvi pojavi sekoga{ imalo. vo sposobnosta samostojno da se izbori za podobruvawe na svojata polo`ba. ili pri proces na dlaboki op{testveni. od druga strana. intimno vo sebe i vo pismata upateni do zna~ajni li~nosti na ruskata kultura i nauka projavuva kolebawa vo odnos na re{avaweto na makedonskoto pra{awe. No. Pokonkretno za toa se razgovaralo vo juli 1918 g.. Svoeviden primer za toa pretstavuva vklu~uvaweto na zna~ajni intelektualni i idejni umovi na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo administrativnata ma{inerija na bugarskata okupatorska administracija (\or~e Petrov. od edna strana. vo isto vreme. politi~ki i ekonomski promeni. a se prisutni i denes.). vo tekot na juni 1917 g. Vo deklaracijata se veli deka Makedoncite kako jugoslovensko pleme se solidarni so site jugoslovenski streme`i i deka gi prifa}aat edinstvoto so drugite Jugosloveni i demokratskoto ureduvawe na idnata zaednica na ~elo so dinastijata Kara|or|evi}. Porazot vo Balkanskite vojni dovel re~isi do celosna kapitulacija na site idejni strukturi. Nekoi segmenti od intelektualcite na levicata gi prisposobile i gi izedna~ile svoite pogledi za osloboditelnite celi na makedonskiot narod so tie na bugarskata dr`ava. koj vo tekot na Balkanskite vojni javno gi formuliral dr`avnite i kulturno-nacionalnite celi na makedonskata osloboditelna borba. no i idejnoto defizionomirawe na sopstvenata nacionalnoosloboditelna borba. za prv pat se nametnalo pra{aweto {to da se pravi so Makedonija. 220 . Kolku i da izgleda toa denes ~udno i nesfatlivo.

Vo isto vreme toa zna~elo i kraj na {estgodi{noto razurnuvawe na materijalnite i ~ove~ki bogatstva na Makedonija i makedonskiot narod.000 begalci od Makedonija. Tie vo Bugarija doa|ale bez nikakvi sredstva za `ivot. Vrz osnova na taa konvencija. so dogovorot za regulirawe na imotnite problemi na „dobrovolno“ proteranite Makedonci bugarskata dr`ava na Grcite im gi prodala. Spored podatocite na Karnegievata komisija.000 lica. Naseluvaweto bilo te`ok.000 Makedonci vo Bugarija. Poslednovo se odnesuva na egejskiot del na Makedonija i bilo posledica na potpi{anata (29 septemvri 1919) takanare~ena „Konvencija za dobrovolna razmena na naselenieto me|u Grcija i Bugarija“. Bile izlo`eni na razni bolesti i na epidemii. Najgolemiot broj begalci se upatile kon Bugarija.600 naselbi vo zemjata. u{te i crkvite i grobi{tata. Emigriraweto od Makedonija prodol`ilo i vo periodot na Prvata svetska vojna (1914–1918). Tie se naselile vo okolu 1. pokraj selata. Toa e krajot na Prvata svetska vojna na teritorijata na Makedonija.4. od Makedonija potekla reka na proterani begalci. Krajot na vojnite i ona {to sledelo po niv pred makedonskoto osloboditelno dvi`ewe go nametnalo pra{aweto kade i po koj pat. zemjodelci. Grcija od egejskiot del na Makedonija proterala okolu 33. Krajot na vojnite – nova etapa vo razvojot na borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za dr`avno konstituirawe Na 29 septemvri 1918 g. so kakvi celi i sredstva }e se prodol`i borbata za osloboduvawe na Makedonija. Za `al. Situacijata bila krajno dramati~na. od Makedonija vo Bugarija prebegnale okolu 50. dadeni bez sekakva smisla i za tu|i interesi. Pokraj ogromnite pusto{ewa na makedonskite sela i gradovi. predizvikala brojni. samo kako rezultat na Balkanskite vojni i drugite pusto{ewa. demografski i politi~ki karakter pred makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i makedonskiot narod. Na Konferencijata 221 . Grubata realnost. baraj}i spas za goliot `ivot. bolen proces. ku}ite. no i po nea. vo Solun Bugarija potpi{ala bezuslovna kapitulacija pred silite na Antantata. pokraj golemiot broj ~ove~ki `rtvi. re~isi nere{livi problemi od ekonomski. Vo pra{awe bila begalska masa od koja 75% bile bedni selani. po potpi{uvaweto na kapitulacijata na Bugarija. Objektivnite statisti~ki informacii govorat deka vo prvite 30 godini od XX vek vo Bugarija spas pobarale okolu 100. zemji{teto.

nare~ena Privremeno pretstavni{tvo na biv{ata Obedineta vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija. koja go aktivirala rakovodstvoto na Ispolniteniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija. go ispratilo arhimandrit Pol Hristov. I dvata bloka. ohrabruvalo i pottiknuvalo na dejnost za odbrana na sopstvenite. Na iscrpenite narodi im se obratil Lenin. kako i na koj na~in da se prezentiraat streme`ite na Makedoncite. Makedonija se tretirala kako par~e zemja na Balkanot za koe rivalite sporele kako da se podeli i koj del komu da mu pripadne. po vojnite bilo sosema jasno deka Evropa zaedno so Balkanot pove}e ne se toa {to bile pred po~etokot na Balkanskite i Svetskata vojna. nastapile na Mirovnata konferencija vo Pariz. kako na svetot da mu se doka`e deka vo izminatite vojni nivnata vina se sostoela samo vo toa {to tatkovinskata grutka na koja `iveat se vika Makedonija. esenta 1917 g. so apel za bezusloven mir. upatil Memorandum do pretsedatelot na Mirovnata konferencija. koja se organizirala vo edinstvena organizacija.za mir vo Bukure{t (avgust 1913). Seto toa. Na krajot od Prvata svetska vojna pred makedonskite subjektivni sili stoela nova Konferencija za mir – Pariskata. podgrejuvalo nade`i. Toj na 10 april 1919 g. Povtorno se profilirale dvata makedonski proekta. Nemu objektivno mu se pridru`il amerikanskiot pretsedatel Vudro Vilson. Lojd Xorx. kako svoj pretstavnik na Mirovnata konferencija vo Pariz. sekoj so svojata proekcija za idninata na Makedonija. Vo ovoj akt toj apeliral za avtonomija na Makedonija i pobaral. Na povr{inata povtorno do{le do izraz stavovite na dvete sprotivstaveni grupacii za idninata na Makedonija. se slu~ila Oktomvriska revolucija. Se postavilo pra{aweto kako da se izbegne Bukure{t. vo Rusija. a na druga desnata preokupacija. vo 222 . koj se zastapuval za po~ituvawe na li~nite i kolektivnite prava na lu|eto. zad koj stoele Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogerov. Od svoja strana. vo presret na Mirovnata konferencija vo Pariz. @or` Klemanso. no i poradi politi~kata sostojba vo Bugarija i polo`bata na deseticite iljadi makedonski begalci. za ~ie{to vladenie se borele site sosedi. makedonski prava na `ivot. Privremenoto pretstavni{tvo. situacijata vo Evropa pred pretstojnata Konferencija za mir vo Pariz bitno se razlikuvala od situacijata pred Bukure{t. Vo eden del na Evropa. makedonskoto osloboditelno dvi`ewe bilo isklu~eno od razgovorite. i do pretsedatelot na Britanskata vlada. tesno povrzani so faktorite na mo}ta vo Bugarija. Na edna strana se na{la levata demokratska opredelba. Prvo.

zaedni~kite maki i bolki pod ist jarem. ne uspeale nitu obidite na nekoi dobronamerni delegacii – italijanskata. bidej}i toj ne e amorfna masa nitu nesvesna zaednica kako {to mnogumina zainteresirani pisateli sakaat da n¢ uverat vo toa. bila sankcionirana. Stanuvaj}i svesni za svojata politi~ka glupost. vtemeleno vrz soznanieto za postoeweto na samostoen kulturno-nacionalen subjektivitet. barame ova neprikosnoveno pravo (pravoto na samoopredeluvawe i nezavisnost – b. Me|u brojnite barawa upateni do Mirovnata konferencija vo Pariz vnimanie privlekuva apelot na Generalniot sovet na makedonskata emigracija vo [vajcarija upaten do svetskata javnost (juni 1919 g. desnata opcija vo prviot svoj nastap pred Mirovnata konferencija pobarala „nepodelena Makedonija da se priklu~i kon Bugarija“. Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO. pod ovoj prividen haos se krie duhovno edinstvo zasnovano na cvrsti psiholo{ki vrski kako {to se: postojanite i masovni revolucii. Makedonskiot narod gi ima neophodnite i potrebnite sposobnosti za da mo`e da se samoupravuva.) da se po~ituva koga }e stane zbor za Makedonija. 223 .„ime na Makedonija a ne na Bugarija ili kako Bugarin. barawata isprateni od razni makedonski asocijacii i od dvata politi~ki bloka na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe do Mirovnata konferencija vo Pariz. pod rakovodstvo na Todor Aleksandrov i na Aleksandar Protogerov. vo krajna linija. Seedno. do Mirovnata konferencija se obratila i makedonskata emigracija vo Istanbul. Podelbata na Makedonija vo Bukure{t. koja barala Makedonija da se organizira kako avtonomna politi~ka edinica po primerot na [vajcarija. Na 19 januari 1919 g. ispratilo Memorandum vo koj se baralo avtonomija na Makedonija. Makedoncite vo Grcija i vo kralska Jugoslavija da dobijat malcinski prava. angliskata i dr.). so nekoi mali promeni. koj vo site vremiwa vo Makedonija sozdaval heroi. Toa e eden od retkite dokumenti vo koj jasno i precizno se brani pravoto na makedonskiot narod na nacionalno samoopredeluvawe. Od svoja strana. Pod pritisok na Francija i na kralska Jugoslavija. Edna od glavnite vrski na ova duhovno edinstvo e tokmu ovoj vozvi{en samopregor na masite na makedonskiot narod za nezavisnost na nivnata zemja. Naprotiv. apostoli i ma~enici“.m. da im go iznese baraweto na makedonskiot narod“. ostanale bez odglas. Su{tinata na ovoj op{iren apel se sostoi vo slednovo: „Nie Makedoncite. vo imeto na makedonskite Bugari.

glavno vo jugoisto~na Makedonija. Grcija i Bugarija. Debatite vo nekoi tela na Mirovnata konferencija vo Pariz vo vrska so makedonskiot problem bile vodeni bez prisustvo na pretstavnici od Makedonija i ne dale nikakov rezultat. So ovoj dogovor bile sankcionirani odredbite na Bukure{kiot miroven dogovor od 1913 godina so koi Makedonija bila podelena pome|u Srbija. Borbata za afirmacija na sopstveniot kulturno-nacionalen individualitet.741 km2. So ovaa korekcija. povtorno podelena. Makedonija. Naum. – eden mal del od teritorijata na Makedonija ostanal vo granicite na Albanija.169 km2. se na{la vo slednava polo`ba: – na Grcija £ pripadnal najgolem del: 35. vo periodot me|u dvete golemi svetski vojni. Na toj na~in celosta na Makedonija. So toa bila razbiena i nejzinata ekonomska i nacionalna kompaktnost i bil onevozmo`en normalniot demografski.774 km2. bila razbiena. so te{ki traumi od {estgodi{nite vojni (1912–1918) i od u{te edna 224 . Makedonija po Mirovnata konferencija vo Pariz Na 27 noemvri 1919 godina vo Nej na Sena bil potpi{an Miroven dogovor me|u sojuznite zdru`eni sili i Bugarija. – na Bugarija: 6. koja vo svoite geografski granici – {to glavno odgovaraat i na etnografskite – se prostira na povr{ina od 67.Vpro~em vo Bukure{t. Hrvatite i Slovencite. ekonomski nerazvieni i iscrpeni. so razli~ni kulturni i istoriski tradicii. – na Kralstvoto na SHS: 25. op{testven. Makedonskiot narod se na{ol pod vlasta na tri razli~ni balkanski dr`avi. so razli~en stopanski i op{testven razvoj. jasno i konkretno formulirana vo apelot na Generalniot sovet na makedonskata emigracija vo [vajcarija. doprva. }e se procesuira vo akcija. ekonomski. ne smetaj}i gi nezna~itelnite ispravki na granicata so Albanija kaj Debar i so manastirot Sv. 5. makedonskiot narod nemal pravo da gi brani svoite interesi. Bukure{kiot miroven dogovor pretrpel samo mali korekcii. kulturen i nacionalen razvoj na makedonskiot narod. kako i vo Pariz.798 km2. Strumica i nejzinata okolina £ bile odzemeni na Bugarija i priklu~eni kon novosozdadenoto Kralstvo na Srbite.

Grcija i Srbija vovele drakonski merki so koi se zabranuvale i se progonuvale site projavi na makedonski jazi~ni i etni~ki belezi. imalo i sredno. Osven osnovno obrazovanie. dodeka stru~no sredno obrazovanie voop{to i ne postoelo. i toa predimno so nastaven kadar doveden od drugi delovi na zemjata. Obrazovnata programa isklu~ivo £ bila podredena na namerata da se sozdade srpska svest kaj mladite pokolenija. Prosvetniot kadar od makedonsko poteklo cikli~no bil preseluvan vo Srbija i vo Crna Gora. Vo Makedonija niv gi naseluvale na mesta so strategisko zna~ewe. na patnata infrastruktura itn. na koe mu se posvetuvalo mnogu malo vnimanie. Site tri dr`avi se zadu{uvale od te{ki socijalni i politi~ki problemi. po Oktomvriskata revolucija i zavr{enata Prva svetska vojna. Osobeno obrazovnata politika bila vo slu`ba na asimilatorskite celi. pri sproveduvaweto na politikata na denacionalizacija i asimilacija. Za taa cel. nemalo investicii za razvoj na industrijata. Celokupnata aktivnost na dr`avnite organi na Jugoslavija vo vardarskiot del na Makedonija bila pot~ineta na ostvaruvaweto na taa cel. koe bilo donekade organiziranoto. Vo ekonomijata selskiot trud bil podlo`en na bezmilosni danoci i globi. U{te so prvite ~ekori od svoeto vladeewe na delovite od Makedonija tu|ite vlasti si postavile za cel brza i efikasna denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod. Vo kralska Jugoslavija se nastojuvalo toa da se postigne preku kolonizacija na naselenie od drugite delovi na Jugoslavija. Celta na taa merka bila da se kontrolira dvi`eweto na makedonskoto naselenie. najmnogu vnimanie se posvetuvalo na promenata na demografskite karakteristiki na naselenieto.vojna pome|u Grcija i Turcija (1919–1922). Polo`bata na Makedoncite pod Kralstvoto na SHS / / Kralstvoto Jugoslavija I vo Grcija i vo kralska Jugoslavija. no i uspe{no da se vlijae na procesot na negovata srbizacija. bile zaplisnati od silen revolucioneren bran. kako klon na Belgradskiot univerzitet. kako i site kontakti pome|u Makedoncite od podelenite delovi na zemjata. 6. Nastavata se izveduvala isklu~ivo na srpski jazik. Od visokoto obrazovanie postoele samo Filozofskiot fakultet vo Skopje. 225 . Toa e vreme koga Balkanot i Evropa.

Tuka bil koncentriran ogromen broj od bezbednosnite sili. Taa vo praktikata bila zameneta so 226 . kako taa na Jovan Babunski i drugi. re`imot od vonrednata uredba donesena vo 1921 g. Poradi toa.Fakti~ki. vo prv red od `andarmerijata..). so voveduvaweto na vonrednata uredba. Vladeel bezmilosen teror i bile organizirani masovni sudski procesi. izvr{en po naredba na `upanot Dobrica Matkovi}. vo po~etokot na 1929 g. Toa ne zna~i deka bila napu{tena politikata na denacionalizacija i asimilacija. protiv grupa studenti vo Skopje (1928 g. paravoen. za politi~ki dela bile obvineti 50. Na site pova`ni mesta vo Makedonija bile izgradeni `andarmeriski stanici. na seloto Garvan vo Radovi{ko.000 lica. procesot vo Resen. Najdobra potvrda za toa pretstavuvaat upotrebata na masovniot teror. pa s¢ do 6 januari 1929 g. Bez ogled na kompleksnosta na politikata na denacionalizacija i asimilacija. Od vospostavuvaweto na srpskata vlast vo Makedonija do 1930 g. vladata na Quba Davidovi} vo Makedonija amnestirala 18.) od politi~kata scena iz~eznale i site dotoga{ formi na denacionalizacija i asimilacija. obrazoven. Toga{ bile ubieni 28 selani. So proglasuvaweto na [estojanuarskata diktatura (1929 g. So nea vo zemjata bile zabraneti site politi~ki aktivnosti.. No toa ne bilo karakteristi~no samo za situacijata vo vardarskiot del na Makedonija.400 politi~ki ubistva. Za sostojbite {to vladeele vo ovoj del na Makedonija najdobro zboruvaat slednive podatoci. za ~ie sproveduvawe bile anga`irani site segmenti na srpskiot politi~ki. brojnite politi~ki ubistva itn. Za deset godini bile izvr{eni 1. od zajdisonce do izgrev. Paradigma na terorizmot pretstavuva napadot na 3 mart 1923 g. zabranata na sekakva nevladina politi~ka aktivnost itn. Na odredeni mesta vo nekoi regioni bilo zabraneto sekakvo dvi`ewe na lu|eto.000 zatvorenici. posakuvanata cel ne bila postignata. ekonomski itn. ogromnata koncentracija na vojska. a 14 sela bile zapaleni od `andarmerijata i kontra~etite. vo vardarskiot del na Makedonija postoel voen re`im. od po~etokot na 1921 g. Istoto se slu~uvalo i vo drugite nesrpski delovi na kralska Jugoslavija. bil zamenet so voveduvaweto na poznatata [estojanuarska diktatura. sistem. Tipi~en primer vo toj pogled pretstavuvaat sudskite procesi po ubistvoto na eden srpski general vo [tip. Naporedno so `andarmerijata i vojskata postoele brojni paravoeni organizacii. Vo 1924 g.. na `andarmerija i na drugi paravoeni sili. duri i aktivnosta na prore`imskite srpski partii. takanare~ena „Obznana“.

7. bile proteruvani vo drugi delovi na zemjata. Objektivno. no i pokraj golemata tolerancija na vlastite. niz projugoslovenska i kosmopolitska sodr`ina. Se sozdale novi dru{tva i zdru`enija so novi imiwa. publicisti. Se promenil samo intenzitetot na politikata za asimilacija i obezli~uvawe na makedonskiot narod {to £ go ovozmo`ile pozicijata so koja Grcija se steknala po pripojuvaweto na ovoj del od Makedonija i situacijata vo koja se na{la po porazot vo vojnata so Turcija. Vpro~em za gr~kata dr`avna politika bilo najva`no. gr~kata politika na grcizacija vo Makedonija ne do`iveala nekoi promeni. da se obezli~i makedonskiot karakter na zemjata. 227 . potoa so intelektualcite od redovite na MANAPO itn. Polo`bata na Makedoncite pod Grcija Politikata na Grcija za denacionalizacija i asimilacija na makedonskiot narod vo egejskiot del na Makedonija vedna{ po negovoto pripojuvawe kon gr~kata dr`ava vo svojata osnova pretstavuvala kontinuitet na ednovekovnata gr~ka praktika. lica so visoko obrazovanie. taa toa go ~inela vo ramkite na osmanliskata dr`ava. Porano. koi projavuvale hrabrost i nao|ale na~in da go afirmiraat kulturnoto nasledstvo na makedonskiot narod. bez nacionalni obele`ja itn. sepak nejzinata namera ne mo`ela da dojde do celosen izraz i rezultat. Vo tekot na {estgodi{nite vojni gr~kata politika za denacionalizacija se sproveduvala so upotrebata na oru`jeto i preku pusto{eweto.obid toa da se postigne zatskrieno. obrazovanieto i agresivnata aktivnost na gr~kite ~etni~ki formacii. Do Balkanskite vojni. vo zacrtanata strategiska cel za celosna elinizacija na zemjata. Takov e slu~ajot so ~lenovite na Redakcijata na spisanieto „Lu~“. Po prisoedinuvaweto na egejskiot del na Makedonija kon Grcija po Prvata svetska vojna. kolku e mo`no {to poefikasno i celosno. pred fizi~koto pripojuvawe na ovoj del na Makedonija kon Grcija. Ne samo u~itelite tuku i malubrojnite makedonski intelektualci. porazot na Grcija vo vojnata so Turcija i proteruvaweto na negr~koto pravoslavno naselenie od Turcija vo Grcija £ ovozmo`ile na poslednava da sprovede radikalna promena vo etni~kiot sostav na egejskiot del na Makedonija. No praktikata za progonuvawe i preseluvawe na u~itelite Makedonci vo drugi delovi na kralska Jugoslavija i obratno prodol`ila. taa za toa se slu`ela so gr~kata crkva. pisateli.

500. bile smeneti imiwata na 1. na nekoj na~in. neprekinato trae s¢ do denes. ne mo`e da se sokrie negovoto postoewe.. deka mu pripa|ala na drug narod. Toa e storeno vo vreme koga u{te ne bila zavr{ena Mirovnata konferencija vo Pariz. Toga{ Turcija proterala okolu 1. i pokraj site nasilni metodi {to gi primenuvala gr~kata dr`ava protiv makedonskiot narod. i pokraj s¢. I bidej}i.Prviot ~ekor vo toj pogled bil promenata na imiwata (toponimite) na naselenite mesta. gr~kata dr`ava posebno vnimanie £ posvetuvala na demografskata (etni~ka) promena na naselenieto.497 naseleni mesta. Pa sepak. na rekite. 332 bil objaven Zakonot za zadol`itelna promena na imiwata na site naseleni mesta vo egejskiot del na Makedonija. Na 21 oktomvri 1926 g. na bri{ewe na s¢ {to nosi makedonsko-slovensko obele`je. vo „Slu`beniot list na Grcija“ br. procesot na negovoto progonuvawe prodol`il i po Mirovnata konferencija. od 1918 do 1928 g. planinite itn. davaj}i im gr~ki imiwa.. se tvrdelo 228 . i denes pretstavuvaat udarna tupanica na golemogr~kiot nacionalizam. sela i gradovi.000 hristijansko naselenie od svojata teritorija. do radikalna promena na demografskite karakteristiki na egejskiot del na Makedonija do{lo po porazot na Grcija vo vojnata so Turcija. imiwa na reki. Ne{to pove}e od 500. Toj proces na obezli~uvawe. lokalni toponimi. Kolkav e brojot na toa makedonsko malcinstvo gr~kata dr`ava nikoga{ dosega ne objavila soodvetna statistika. za Grcija ne bil prifatliv. so ogled na toa deka taa go negira negovoto postoewe. toj i ponatamu. Me|utoa. Verojatno toa e i prviot oficijalen akt so koj zapo~nala kampawata za menuvawe na imiwata na naselenite mesta {to nosele slovenski ili osmanliski obele`ja.000 od tie begalci bile naseleni vo egejskiot del na Makedonija i tie. vo relativno golem broj. so cel da se eliminira s¢ ona {to vo prisvoeniot del na Makedonija potsetuvalo ili mo`elo da potsetuva deka ne e gr~ka zemja. taa nastojuvala do maksimum da go minimizira. Osven na promenata na geografskite imiwa. na planini. Makedonskiot narod. s¢ do 1926 g. Kolku £ se brzalo na Grcija na ovoj del od Makedonija da mu dade gr~ki lik i gr~ka sodr`ina govori ukazot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Grcija od 10 oktomvri 1919 g. ostanal da `ivee tamu. Kolku sistematski bila sproveduvana ovaa merka govori podatokot deka za deset godini. Poradi toa. koj po pusto{ewata i progonite s¢ u{te ostanal da `ivee na svoite dedovski ogni{ta.. Stanuva zbor za sproveduvawe kulturen genocid vo oblasta na toponimijata. Vo 1926 g. Se ~ini deka poradi vojnata so Turcija ovaa kampawa izvesno vreme. bila prekinata.

Spored Vladimir Rumenov. Drama i Demir Hisar)“. vo 1935 g. vo gr~kiot del na Makedonija `iveele 81. obi~ai.000 Makedonci. Taa se nadevala deka preku obrazovanieto na mladite pokolenija kaj decata na makedonskoto malcinstvo }e go eliminira seto ona {to ja hrani individualnata i kolektivnata memorija na eden narod.. imalo od 240. vo Grcija postoelo celosno edinstvo. `iveele okolu 140. Ko`ani. i natamu pod gr~ka vlast ostanale u{te 206. Za relativno golemiot procent Makedonci {to `iveele vo Grcija. govori i gri`ata na gr~kata dr`ava za razvojot na obrazovanieto.435 Makedonci. okolu 20% od vkupnata populacija.984 lica {to govorele na „makedonoslovenski jazik“.000 i 300. Spored nego. vo Narodnoto sobranie na Kralstvoto na Srbite. vo 1927 g. Za razlika od gr~kite informacii za brojot na Makedoncite. negovata samobitnost. Spored istra`uvawata na KPG. spored informaciite na italijanski diplomatski pretstavnici. vrz osnova na oficijalni akti na Me{ovitata gr~ko-bugarska emigraciona komisija i vrz osnova na informaciite od Glavnata direkcija za naseluvawe na begalcite od egejskiot del na Makedonija.. vo informaciite na strancite podatocite za nivnata brojna sostojba se razli~ni i redovno pogolemi od gr~kite. vo egejskiot del na Makedonija.). kade se objaveni podatoci od prebrojuvaweto na naselenieto vo 1928 g. Okolu ovaa brojka. koga ve}e ne mo`elo da se negira nivnoto postoewe se nastojuvalo toj da se prika`e kolku {to e mo`no pomal.000–150.. Se smeta deka vo po~etokot na Vtorata svetska vojna vo egejskiot del na Makedonija pod Grcija `iveele me|u 250.775 zboruvale na „bugarski jazik“. Taka. od koi najgolem broj `iveat vo zapadna i vo centralna Makedonija – vo okolinata na Voden.000 „Slavomakedonci“. tradicii {to gi sozdaval.deka vo Grcija imalo 77. istorija.000 do 280. Od nea otstapuvaat informaciite od Godi{nikot na Gr~kiot statisti~ki ured za 1934 g. Lerin i Kostur i pomal broj vo isto~na Makedonija (vo okolinata na Ser. osven vo podatocite na KPG (od 1935 g. vo Grcija. s¢ do 1934 g. Navedenava brojka so mali otstapuvawa se sovpa|a i so podatocite od Golemata gr~ka enciklopedija kade {to se veli deka stranski elementi vo Makedonija za koi mo`e da se ka`e deka u{te ne dobile gr~ka nacionalna svest se: „okolu 80 iljadi slavofoni. Spored odgovorot na edna interpelacija od januari 1925 g.000 Makedonci. Hrvatite i Slovencite. po Prvata svetska vojna vo egejskiot del na Makedonija: „ostanale 250 iljadi na{i sonarodnici“. `iveej}i niz vekovite na ovie 229 . kultura. a 16.000 pripadnici na „slavomakedonskoto naselenie“.

vo dr`avnite institucii baranite informacii da se davaat samo na gr~ki itn. vo koja se nareduva na site javni mesta. formirana na 27 januari 1926 godina. odnosno egejskiot del na Makedonija. organizacijata „Pavlos Melas“. Za toa se zboruva vo izve{tajot na eden pe{adiski poru~nik od 25 januari 1932 g. dr`avata nastojuvala da izdvoi pove}e sredstva za {ireweto na u~ili{nata mre`a. Osven preku represijata od strana na dr`avnite organi. poznata po skratenicata EEE. zabavi. Vo komentarot kon informacijata na ambasadorot se veli: „Celiot ovoj plan na rabota ja poka`uva jasnata namera na Gr~kata vlada {to poskoro da se izbri{e pra{aweto za slovenskoto malcinstvo od desnata strana na Vardar“. ~ija edinstvena zada~a bila da gi teroriziraat Makedoncite.. Od imiwata na takvite organizacii. na sobiri. „Grcite. prete`no vo naselbite naseleni so Makedonci. Najdobar dokaz za toa pretstavuvaat pi{uvawata na razni stranci {to ja posetuvale Grcija. Hrvatite i Slovencite se veli deka vo tekot na posetata na diktatorot Pangalos na Lerinsko. Vo politikata na gr~kata dr`ava za brza denacionalizacija i asimilacija na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija posebno vnimanie mu se posvetuvalo na terorot.prostori. Iako ekonomskata situacija vo zemjata ne bila dobra. Nacionalniot sojuz na Grcija. eden angliski publicist od 1928 g. za izvr{enata inspekcija vo seloto Armensko. pi{uva. prosvetniot kadar. Site onie {to ne }e se pridr`uvaat do ovaa naredba se proglasuvaat za predavnici i protiv niv se primenuvaat najostri kazneni merki. ru~eci. v kafeani. bile sozdadeni i brojni paravoeni organizacii. dlaboko vo memorijata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Nacionalna organizacija na mladite. gr~kite sve{tenici itn. gi progonuvaat ne samo site `ivi 230 . Vo celina. Gr~kata vlada odobrila 14 milioni drahmi za izgradba na 80 u~ili{ta. Celta bila vo osnovnoto obrazovanie da se opfatat {to pogolem broj deca.) na ambasadorot na Kralstvoto na Srbite. poznat pod imeto „^eli~ni {lemovi“ itn.. osobeno onie {to `iveele na selo. stojat: „Gr~komakedonska tupanica“. Vo informacijata od London (1926 g. pri trgovski zdelki. Paradigma za teroristi~kite akcii na ovie i drugi sli~ni organizacii pretstavuva naredbata na organizacijata „Gr~komakedonska tupanica“ od 27 januari 1926 g. gr~kiot teror vrz Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija se odlikuval so u`asna ksenofobija. So sli~ni merki se slu`ela i vojskata. svadbi da se zboruva samo na gr~ki.

Se nastapuvalo `estoko i agresivno. Se ~istel ~inovni~kiot aparat od lica so gr~ko poteklo za koi se pretpostavuvalo deka vo nekoi slu~ai za{titni~ki bi se odnesuvale sprema makedonskoto malcinstvo. andartite i komitite pa selanite za da go spasat svojot `ivot sekojdnevno bile prinuduvani da go menuvaat svoeto ubeduvawe. a na nivnoto mesto bile dovedeni sve{tenici od Grcija. tuku i site mrtvi Sloveni ~ii{to grobi{ta se nao|aat vo cela Makedonija. Takvite naj~esto bile proglasuvani za korumpirani lu|e. postignatite rezultati na asimilacijata bile pod o~ekuvawata. 231 . Na komitite im se pretstavuvale kako Bugari. koi edna{ gi narekuvaat ’bugaroglasni‘. gi vadat koskite od grobovite i gi gorat“. osobeno vo zapadniot del na Egejska Makedonija. koj nikoga{ ne e demobiliziran. Denes se prinuduvaat sekoj ~as da ja deklariraat avtenti~nosta na gr~koto ~uvstvo. Onie za koi se smetalo deka imaat „somnitelna nacionalna svest“ bile premestuvani vo vnatre{nosta na Grcija ili ednostavno bile otpu{teni kako nepodobni. Kondos. drug pat ’slavoglasni‘. Toj vo rezimeto od informaciite {to gi dobil na lice mesto zapi{al: „porano vo dene{na Makedonija pod gr~ka vlast caruvale bandite. Se otstranuvalo s¢ {to £ pre~elo ili se pretpostavuvalo deka bi mo`elo da £ pre~i na brzata realizacija na pogr~uvaweto. Tie duri nitu vo grobot ne gi ostavaat na mir. na andartite kako Grci. Osobeno slikovito se predadeni metodite na gr~kiot teror vo zapadniot del na Egejska Makedonija od novinarot na vesnikot „Rizospastis“. Vo primenata na terorot bile upotrebuvani raznovidni merki. Celta bila da se zasegnat site segmenti na `ivotot za {to pouspe{no sproveduvawe na asimilatorskata politika. Inaku kam{ikot. N. go posetil ovoj del na zemjata. koj vo noemvri 1932 g. Bez ogled na politikata na represija {to kontinuirano se primenuvala vrz makedonskoto nacionalno malcinstvo vo periodot me|u dvete svetski vojni. bez ogled na oficijalnoto negirawe deka vo Makedonija pod gr~ka vlast `iveelo i brojno makedonsko malcinstvo. Makedonskiot jazik i natamu se odr`uval kako osnovno sredstvo za komunikacija vo stopanskiot `ivot i vo kontaktite me|u lu|eto.Sloveni. Posebno vnimanie se obrnalo na obrazovanieto i odnesuvaweto na u~itelite. stapuva vo akcija“. Bile otstranuvani domorodnite sve{tenici. od krstovite gi bri{at natpisite so slovensko pismo.

Vo nego toj izvestuva za poplakite i barawata na gra|anite do Vladata da gi „spasi od Organizacijata koja gi terorizira. Koga e taka. eve {to rekol samiot toj na Sedmiot kongres na VMRO: „Za nas rakovodnoto na~elo be{e i si ostanuva: nie imame interes od baza koja treba. bez ogled na podelbata. Vo celina. Toj vo pismoto sugerira Organizacijata da prezeme merki za da se namali revoltot na gra|anite. Caruvale korupcijata i nasilstvoto. Po zabranata na aktivnosta na VMRO (maj 1934 g. na Bugarija £ bil daden pirinskiot del na Makedonija od 6. Promenite te{ko si probivale pat. Ovde dovolno za toa zboruva pismoto na Aleksandar Protogerov od avgust 1926 g. kolku {to e mo`no podolgo vreme da bide obezbedena. Na protestite na stranskite diplomati protiv teroristi~kite aktivnosti na VMRO. a ne organite na vlasta“. 232 . Na 10 oktomvri 1927 g.. nejzinite kadri na bugarska teritorija se rasformiraat i se povikuvaat da £ stanat lojalni na zemjata. Ne begavme. Polo`bata na Makedoncite pod Bugarija Po Mirovnata konferencija vo Pariz.).758 km2 so naselenie od okolu 150. politi~kiot pritisok. tuku odevme na sekoja pokana za ureduvawe na spornite pra{awa. Bugarskata vlada negirala deka postoi takva organizacija vo Bugarija. se gri`evme da gi izbegnuvame nedorazbirawata (so vlasta). Vo pirinskiot del na Makedonija.8. vladeel totalitaren re`im. svesni deka nie imame potreba za toa.000 lica. bez da vojuvame so nikoj za toa. vo juni CK na VMRO objavil soop{tenie deka po sila na kongresnite re{enija od 1931 g. kako {to e ve}e re~eno. bila proglasena voena sostojba koja se odnesuvala na aktivnosta na mihajlovisti~kata organizacija. upateno do Ivan Mihajlov. Osobeno te`ok bil grabe`ot {to go sproveduvala VMRO na Ivan Mihajlov i na Aleksandar Protogerov. eksploatacijata. so blagoslov od pretsedatelot na Bugarskata vlada Aleksandar Qap~ev. Vo ovoj del na Makedonija polo`bata na lu|eto vo su{tina ne se razlikuvala od polo`bata na drugite dva dela na Makedonija. So sozdadenata polo`ba teritorijata na Bugarija avtomatski prestanuva da bide objekt na dejnost na VMRO. Za toa kolku bila tesna funkcionalnata vrskata pome|u Ivan Mihajlov i Bugarskata vlada. ograbuva im nametnuva dava~ki pogolemi od dr`avata“. vo trite dela na Makedonija. u{te dolgo opstojuvale normite na od`iveaniot osmanski feudalizam.

vo Bugarija se na{ol najgolemiot del od `iviot kadrovski sostav na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. deset do petnaeset godini po vojnite. Nad stoiljadna makedonska begalska masa se koncentrirala vo Bugarija. podlo`ena na dr`avnite i politi~kite interesi na sredinata vo koja `iveela. bila polo`bata na makedonskata emigracija na begalcite. nejzinata aktivnost se tretirala kako delo na „makedonskite Bugari“. odnosno dezinformacija. nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod do`ivealo te`ok udar. pome|u 1920 i 1935 g. Po vojnite. makedonskata emigracija vo Bugarija. pa duri i vo Petri~kiot okrug. kako {to e ve}e re~eno. ubistvata. zaedno so prebeganiot rakovoden kadar. glavno selska masa. polo`bata na makedonskiot narod vo pirinskiot del na Makedonija pod vlasta na Bugarija. pokraj proteranata begalska. Nao|aj}i se nadvor od svojata prirodna sredina. koj pred vojnite. No ona {to £ davalo poseben beleg na polo`bata na Makedoncite vo Bugarija od taa vo Grcija i vo Kralstvoto Jugoslavija. politi~kata i revolucionernata aktivnost na makedonskata emigracija. 233 . Vo dadenite uslovi.Objektivno. se nametnale kako dominanten faktor vo programskopoliti~koto naso~uvawe na nacionalnoosloboditelna borba na makedonskiot narod vo novite uslovi. }e proizvede mnogubrojni problemi vo procesot na samoopredeluvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen identitet na makedonskiot narod vo Bugarija. taa se do`ivuvala kako problem na nere{enoto makedonsko pra{awe. Prakti~no. koi vo tekot na vojnite i po niv spasot od progonite. Toa ostanalo i bez rakovodniot i bez po{irokiot aktiven kadar. vo dvata dela na Makedonija. poni`uvawata go pobarale vo granicite na bugarskata dr`ava. izlo`ena na te{ki socijalni priliki vo procesot na asocirawe vo novata sredina. {to vo su{tina zna~elo nere{eno pra{awe na „Bugarite vo Makedonija“. bez ogled na nejzinata idejnopoliti~ka opredelba. go nosela imeto na dr`avata vo koja taa ja razvivala svojata dejnost. dejstvuval vo Makedonija. pa i vo tekot na niv. ne se razlikuvala od onaa na Makedoncite pod vlasta na Grcija i na Kralstvoto na SHS. egejskiot i vardarskiot. od svojata matica. Objektivno. Poradi toa. i vo granicite na Bugarija i nadvor od nea. Ovaa neto~nost. ~ie vlijanie dolgo }e se provlekuva niz negovoto istorisko patuvawe..

me|u makedonskata emigracija vo Bugarija. 9. iako makedonskata emigracija vo Bugarija neposredno po vojnite se do`ivuvala kako rakovoden faktor na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo celina.) i fa{izmot vo Italija po doa|aweto na vlast na Musolini. Prviot. politi~kata nestabilnost i me|unarodnata izolacija na Bugarija. Vtoriot. no i vo drugite dva dela na podelenata Makedonija. Vremeto na negovoto dejstvuvawe bilo ograni~eno od prirodnite procesi. Vpro~em. Vo isto vreme toa zna~i deka vo emigracijata vo Bugarija rakovodnite pozicii vo nacionalnoosloboditelno dvi`ewe na makedonskiot narod se stavale pod kontrola na bugarskite nacionalni i dr`avni interesi. Siot toj kolorit neposredno se odrazuval na poziciite na makedonskata emigracija vo Bugarija. otkinata od mati~nata sredina. vo svojata prirodna makedonska sredina. So samoto toa se stopuvala so interesite na bugarskata dr`ava ili so politikata na odredena politi~ka partija. vo granicite na druga dr`ava so svoja dr`avna politika. taa so tekot na vremeto se integrirala vo postojnite politi~ki i dr`avni strukturi na bugarskata dr`ava. neposredno po vojnite. bil ispolnet so ambicii da ja ima v race dominacijata vo rakovodeweto so nacionalnoto i revolucionerno dvi`ewe na makedonskiot narod. respektivno i na silite na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe vo redovite na emigracijata. vtoriot vo podelenite delovi na Makedonija. Kon toa se nadovrzale te{kata ekonomska situacija. vodej}i smetka za 234 . izmesten od prirodnata sredina na makedonskiot narod. kako {to se komunizmot vo Rusija po Oktomvriskata revolucija (1917 g. Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pred predizvicite na novata polo`ba Vojnite i podelbata na Makedonija dovele do izmestuvawe na makedonskoto nacionalno i revolucionerno dvi`ewe od negovata prirodna sredina i do sozdavawe na dve novi sredini i na dva novi centra: edniot nadvore{en.Vtoriot zna~aen moment so dalekose`ni posledici e vo toa {to transformacijata na starite predvoeni formi na Organizacijata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pri negovoto prilagoduvawe na novata geopoliti~ka polo`ba na Makedonija se slu~uvala vo periodot na probivot na novite idejnopoliti~ki promeni od globalen karakter.

stvarnosta na podelenata i porobena Makedonija. po~nalo da se smeta za ’Slavo Makedonci‘ ili ’Makedonci‘ vo nacionalna smisla. na kulturniot i nacionalniot identitet na makedonskiot narod. zaveruvani od gr~kite sudovi vo Voden. koi go prifatile jazikot na makedonskite selani kako sredstvo za komunikacija. Toa. Toa se sprotivstavilo so svojata vekovna kultura. vo dogovorite za proda`ba na imoti. Taka na primer. za gradewe na dobrososedski odnosi. isto taka. toa }e izvr{i silno vlijanie. odnosno „makedonski“ ili „lokalen slavofonski idiom“. se prisposobuval na novite uslovi. jazik i obi~ai. Vsu{nost. Nositel na ovoj proces. so obi~aite i so jazikot. pod za{tita na edna ili pove}e golemi dr`avi. za trgovija. Istoto se slu~uvalo 235 . veli avstralijanskiot nau~nik Lorin M. toa ne ja zagubilo svojata makedonska nacionalna orientacija. koj{to vo minatoto ednostavno go vikaa ’na{iot jazik‘ ili ’stariot jazik‘. sklu~eni pome|u Grci i Makedonci. Tipi~en primer vo toj pogled bile naselenite gr~ki begalci po Tursko-gr~kata vojna. kako i na ideite na Ilindenskoto vostanie za osloboduvawe i konstituirawe na Makedonija kako avtonomna dr`ava na Balkanot. „eden ogromen broj od slovenskoto naselenie. obezbeduvaweto na negovata stabilnost vo site tri dela na Makedonija. seloto vo konkretnata situacija izrasnalo vo simbol na otporot protiv tu|ata nacionalna. Vo ova vreme. za jazikot na prodava~ot Makedonec stoelo deka e „makedonski lingvisti~ki idiom“. Nezavisno od navedenite turbulencii na koi bilo izlo`eno makedonskoto osloboditelno dvi`ewe po vojnite. kulturna i jazi~na penetracija vo negovata sredina. vo svojata zatvorenost za tu|ite jazi~ni vlijanija. pominuvaj}i niz dramati~ni fazi. taka {to samoto stanalo asimilator na onie {to bile isprateni da go asimiliraat ili na pogolemi malcinski grupi koi se na{le vo negovata mnozinska sredina.“ Treba da se ka`e deka pojavata za koja stanuva zbor ne bila karakteristi~na samo za egejskiot del na Makedonija. Tokmu toga{. Makedonskiot jazik se probil i vo sudskite akti vo koi se regulirale kupoproda`nite dogovori. bilo seloto. }e se stabilizira i }e se oformi vo faktor na odbrana i na afirmacija na nacionalnite belezi. po logikata na rabotite. vo Lerin itn. s¢ pogolem broj slovensko naselenie zapo~na svojot jazik da go vika makedonski jazik.. Denfort. U{te pove}e. koe prethodno se smetalo za mesni Makedonci vo regionalna ili vo etni~ka smisla. im obezbeduvalo kontinuitet na makedonskata narodna kultura.

Osnovna preokupacija na toga{nata vlada. diktatorska ili demokratska. za davawe ograni~ena kulturna avtonomija vo sferata na osnovnoto obrazovanie (od prvo do ~etvrto oddelenie) i vo upotrebata na mesniot makedonski jazik vo crkvata. bila najstrogo da se zabrani upotrebata na makedonskiot „dijalekt na ulica. kolku {to bil pogolem otporot na makedonskoto selo i na inteligencijata proizlezeni od negovite redovi protiv gr~kata politika za asimilacija na makedonskoto naselenie tolku dr`avata poagresivno pribegnuvala kon upotrebata na razni teroristi~ki sredstva za da go zadu{at makedonskiot jazik. No.i vo vardarskiot del na Makedonija pod srpska vlast. prodol`uvalo {ireweto na makedonskiot jazik vo sredinite vo koi makedonskiot narod bil mnozinstvo. bile isti ili sli~ni. te{ko se doa|alo do posakuvanite rezultati. a se u~elo ~itawe. Me|utoa. I tokmu represaliite protiv jazi~nite i kulturni prava na makedonskiot narod i vo egejskiot i vo vardarskiot del na Makedonija }e go privle~at vnimanieto na nekoi me|unarodni faktori. i pokraj site re`imski represalii. na insistirawe na Anglija. za da £ stavat kraj na ovaa sostojba. 236 . Represijata protiv makedonskiot jazik i ime }e se podigne na nivo na konsenzus na gr~kata dr`avna politika. Za vreme na diktaturata na Metaksas vo zemjata bila sozdadena atmosfera na nepodnosliva ksenofobija kon s¢ {to e slovensko. Poseben primer vo toj pogled pretstavuva vremeto na Metaksas vo Grcija po 4 avgust 1936 g. Celta na ovaa politika bila „najposle novite generacii da sfatat deka `iveat vo Grcija i deka predmetot gr~ki jazik ne se u~i vo u~ili{tata kako stranski jazik“. za potrebite na decata vo egejskiot del na Makedonija. makedonsko. bilo pe~ateweto na bukvarot na makedonski jazik. pred s¢ na Anglija. vo kafeana. Vo Zapadna Makedonija bile osnovani ve~erni u~ili{ta za „slavofoni“ i „turkofoni“. Stanalo sosema jasno deka bez negovoto iskorenuvawe te{ko bi mo`elo da se postigne efikasna grcizacija na golemoto makedonsko malcinstvo. a potoa i vo 1927/1928 g. pri trgovijata i voop{to vo sekoja sli~na situacija“. bez ogled na toa od koja i od kakva politi~kata priroda bila vladata {to se nao|ala na vlast. i }e pottiknat inicijativa pred Ligata na narodite vo @eneva vo tekot na 1924/1925 g. velat gr~kite hroniki od toj period. Naprotiv. Vo niv odele `eni od 15 do 45 godini i ma`i do 50 godini. i vo ednata i vo drugata dr`ava. Ottuka i metodite {to gi prezemale gr~kata i srpskata vlast. nare~en Abecedar. Rezultat na ovaa intervencija na Ligata na narodite vo @eneva.

Treba da se ka`e deka dr`avniot kanibalizam so koj se progonuvalo s¢ {to e makedonsko ponekoga{ predizvikuval indignacija duri i vo re`imskiot pe~at. i po 25 godini. vo pra{awe e vrven cinizam so koj gr~kata dr`ava ja sproveduvala asimilacijata na makedonskiot narod. 237 . napi{al toj. e ne{to {to kako sistem ne mo`e da se pravda. crkovnata slu`ba bila isklu~ivo na gr~ki jazik. vo crkvite se bri{ele staroslovenskite natpisi. gr~kata uprava ne go nau~ila naselenieto da go zboruva jazikot na dr`avata“. Na 15 juli 1937 g.. kako {to e ve}e re~eno. Vo napisot se citira i slednava kriti~ka sugestija na vesnikot: „Seto ova treba da go napravime so edna dobro planirana akcija. vo vrska so merkite na re`imot protiv slavofonskiot jazik. Toa e ~ist kulturen i nacionalen genocid. na makedonskiot slovenski lik na zemjata. Primenata na takvi merki. Vo gr~kata javnost nemalo dilema dali treba da se iskoreni upotrebata na makedonskiot jazik kaj Makedoncite {to `iveele vo Grcija. Vangel Ajanovski-O~e vo svojata kniga „Egejski buri“ prenesuva del od edna dopiska od Voden. Nema {to.. na primer. od eden dr`aven organ se tretira za zlonamerna i neprijatelska. so strog i do podrobnosti izraboten plan.pi{uvawe i istorija. a ne naselenieto da zboruva na nekoe makedonsko nare~ie koe kaj strancite i minuva~ite sozdava vpe~atok deka tuka. Makedonskiot jazik i kirilskoto pismo bile progonuvani od site podra~ja kade {to bile prisutni. bidej}i ne znaat da zboruvaat gr~ki. vo „Dr`avniot vesnik na Grcija“ bil objaven dekret so koj vo javnata i vo privatnata komunikacija se zabranuvala upotrebata na slovenskite imiwa na gradovite i selata. s¢ vo funkcija na obezli~uvaweto. Kolku bil golem pritisokot svedo~i eden blizok prijatel na Metaksas – Goxomanis. vo konkretniot slu~aj se prenesuva na eden nedol`en poedinec. Ona na {to nekoi poedinci reagirale bilo na koj na~in toa se sakalo da se postigne. iako naselenieto ne go razbiralo. bez krevawe vreva okolu sebe za storenoto i postignatoto. Vo sekoj slu~aj ovaa postapka ne mo`e da se tolkuva kako metod vo izu~uvawe na gr~kiot jazik“. objavena vo vesnikot „Akropolis“. Ednostavno tuka treba da se slu{a gr~kiot zbor. starci i stari `eni na ulica ili da se vle~at po policiskite stanici. bez skokovi i padovi. ja kompromitira dr`avata vo o~ite na gra|aninot za da ja zamrazi. Toj imal hrabrost pred diktatorot pismeno da gi iznese li~nite nesoglasuvawa so ona {to go pravela vlasta: „Da se psujat. Taa odgovornost na istorijata i na dr`avata za edna stvarnost.

folklor. so izvesni isklu~oci. Golemosrbizmot pojavata na „Lu~“ ja do`iveal kako neposredna opasnost za srpskite interesi vo Makedonija. Najgolem „vinovnik“ za toa e makedonskoto selo. sepak ne uspea do kraj da ja realizira svojata namera.I tokmu toa. iskorenuvaweto na makedonskiot jazik bila aktivnost {to sosednite balkanski dr`avi. ja praktikuvaat. kako dokaz za svoeto vekovno postoewe na ovie makedonski prostori i da im gi predava vo nasledstvo na generaciite {to idat. pove}e od dva veka. omrazata kon metodite na gr~kata politika za asimilacija }e navleze dlaboko vo memorijata na makedonskiot narod i }e se prenesuva od pokolenija na pokolenija. so ogromnata begalska masa od Mala Azija. dene{niot literaturen jazik e najdobriot dokaz deka tie vo svoite nameri pretrpea poraz. Vo Bugarija. da se doka`e postoeweto na nekakov poseben jazik. za prv pat se pojavil i na makedonski jazik. pak. Makedonskoto selo gi izdr`a site pritisoci vrz negoviot jazik. Negiraweto. progonuvaweto. oddelna kultura vo minatoto i nejzinata posebna individualnost“. spisanie na edna grupa makedonski intelektualci od Skopje. „Lu~“ bil do~ekan kako daleko238 . Eve eden primer od iljadnicite takvi. dramati~na borba da gi za~uva jazikot i obi~aite. koga „Lu~“. mol~aliva. No. Duri ni gr~kata arogancija. Slu~ajot }e se povtori vo tekot na 1937 g. obi~ai. Za srpskiot re`im izdavaweto na „Lu~“ imalo za cel „narodot na Ju`na Srbija smisleno da se otka`e od svojata srpska matica i ime. so u~estvo na site dr`avni institucii. koja ja promeni narodnosnata slika na egejskiot del na Makedonija. osven delumni rezultati.) i potoa protiv inicijativata na Balkanskiot komitet vo London pred Ligata na narodite (1928 g. vo nivnite aspiracii da zavladeat so Makedonija. Za toa deka makedonskiot jazik bil bastion na makedonskiot etnokulturen identitet i oti se smetalo deka }e nema uspe{na realizacija na posakuvanite celi na {ovinisti~kite propagandi s¢ dodeka toj ne se iskoreni. negovata tivka. zabele`an vo rezolucijata od eden protesten sobir na begalci od egejskiot del na Makedonija: „Za sekoga{ vo memorijata na makedonskiot narod od Egejska Makedonija }e ostanat teroristi~kite orgii so upotrebata na ricinusovo maslo za sekoj {to zboruva makedonski jazik“. najdobro govorat sinhroniziranite napadi od Bugarija i od Srbija protiv bukvarot („Abecedar“) {to bil namenet za makedonskite deca vo egejskiot del na Makedonija (1925 g.). da poka`at deka narodot {to `ivee vo nea e isklu~ivo niven.

Politi~kite sili na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe po vojnite Sosema prirodno. 10. Toa e osnovnata pri~ina zo{to Srbite denes gledaat so drugi o~i na novata nacionalnost {to se zaroduva i trpat spisanie so makedonski dijalekt (ne e to~no deka go trpele – b. bilo izraz na narasnatata nacionalna svest – mislite i ~uvstvata da se iznesuvaat na sopstven jazik. kako {to e slu~ajot so spisanieto ’Lu~‘ {to izleguva vo Skopje. vo 239 . i pokraj `ivotot pod tu|a vlast. prodol`ilo i po Prvata svetska vojna. zavisi od mnogu okolnosti. od pazarot. do na{eto nacionalno rasto~uvawe i razdvojuvawe. t.). politika.se`na opasnost za bugarskite interesi vo Makedonija. idejnoto i programskoto strukturirawe na silite vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. vo svojata osnova pretstavuva prodol`uvawe na ona {to se slu~uvalo vo dvi`eweto po Ilindenskoto vostanie..e.e. A toa zna~i deka bez ogled na promenite {to gi noselo vremeto. od sredstvo za me|usebna komunikacija. mo`e da stigne do slovenska makedonska nacija. bilo storeno vo uslovi na podelena Makedonija i pod vlast na tri dr`avi. jazikot e funkcija na svesta za sopstvenoto postoewe. od doma{niot `ivot. me|u drugoto se veli: „Patot na dijalektite. od ulicata. publicistika. seto ona {to se slu~uvalo vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo periodot po vojnite 1912–1919 g.m. Makedonskite dijalekti vo taa smisla i na toj na~in na razbirawe. t. Dali Srbite od toa }e spe~elat ili nie. zaslu`uva da se podvle~e. Vo edna analiza za toa {to bi mo`elo da pretstavuva objavuvaweto tekstovi na makedonskiot jazik vo „Lu~“ za idninata na bugarskata propaganda vo Makedonija. i u{te pove}e. A toa pak. bez ogled na dramati~nosta na nastanite {to se odvivale. Ednostavno re~eno. razbirawe i spogoduvawe vo sredstvo za pismeno izrazuvawe na stranicite na knigite kako proza. zapo~nato po Ilindenskoto vostanie. Sosema e sigurno deka preminot na makedonskiot jazik od seloto. drama. Eve {to ne krieme nie: makedonskite dijalekti se no` so dve ostrici. ne samo {to nemaat mesto vo Bugarija tuku za nea pretstavuvaat reakcionerno sredstvo za nacionalno raspa|awe naso~uvano od Belgrad“. poezija. duri i na takov na~in tretirani. poto~no vo prvite dve decenii po Mirovnata konferencija vo Pariz. kako {to se ~ini toa vo Jugoslavija.

se steknala so zna~ajna uloga vo definiraweto na programskopoliti~kite celi na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo zemjata. Toa obi~no se osnovalo vrz rodnokraen princip.radikalno promeneti geopoliti~ki uslovi. pri toa ne stanuva zbor za mehani~ki prenos na ideite od edno vo drugo vreme. Vo novite uslovi po vojnite i dvata bloka na osloboditelnoto dvi`ewe }e bidat izlo`eni na vlijanieto na novite ideologii {to }e se pojavat vo svetot – komunizmot i fa{izmot. Toa e faktor {to se steknal so zna~ajni pozicii vo periodot me|u dvete svetski vojni i {to }e ostavi dlaboki tragi vo razvojot na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Kako {to e poznato. Taa. Kako prvo i osnovno. polo`bata na makedonskata emigracija vo Bugarija. Vo pra{awe se samo op{tite ramki na dvete programski orientacii na osloboditelnoto dvi`ewe. So ogled na toa. Toa.e. pred Balkanskite vojni Makedonija pretstavuvala edinstvena etni~ka i politi~ka celost. po vojnite i vo eden period od 20 godini. toa pove}e ne bilo slu~aj. osnovna forma na me|usebnoto povrzuvawe na makedonskata emigracija vo Bugarija bila bratstvoto. }e ja prezeme vrz sebe prenesenata od Makedonija idejnopoliti~ka i programska polarizacija od vremeto pred Balkanskite vojni. zboruva za samostojnosta na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. bazata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe }e se najde vo redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. kako i na negovite programskopoliti~ki celi. ovaa konstatacija ne zna~i deka po Prvata svetska vojna makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe svojata aktivnost ja prodol`ilo bez da naiduva na problemi. formite na nejzinoto organizaciono povrzuvawe i dejstvuvawe kako baza na nacionalnorevolucionernoto i kulturno-politi~koto dejstvuvawe vo novite uslovi po vojnite predizvikuva poseben interes. makedonskata emigracija vo Bugarija u{te vo vremeto na nejzinoto pojavuvawe. Vpro~em. Se razbira. makedonskata emigracija vo Bugarija. imaj}i go predvid natamo{niot razvoj na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Po podelbata i po koncentracijata na golema begalska masa od Makedonija vo Bugarija. t. desnica i levica. Se razbira. Poradi toa. interes predizvikuva etabliraweto na makedonskata emigracija vo Bugarija. kade {to pristignal i najgolemiot del od kadrovskiot sostav na revolucionernoto dvi`ewe. spored seloto od koe doa|ale 240 . na~inot na nejzinoto povrzuvawe so novata sredina i nejzinoto izrasnuvawe vo zna~aen politi~ki faktor. samo po sebe. Poradi toa. Vo nea bile silite i rakovodniot centar na osloboditelnoto dvi`ewe.

Vo toj pogled osobeno zaslu`uva da se uka`e na formiraweto na Vrhovniot komitet (1895 g. Edna vnimatelna opservacija na politi~koto dejstvuvawe na Izvr{niot i Nacionalniot komitet na makedonskite bratstva za vreme na Mirovnata konferencija vo Pariz (1919 g. no i za polo`bata na sonarodnicite vo Makedonija.). brojot na ~lenovite na bratstvata ne iznesuval pove}e od 3-4 procenti od vkupniot broj na makedonskata emigracija.). prilagodena na no241 . za razvojot i vo dirigiraweto na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo redovite na emigracijata. Primer za toa pretstavuvaat nastanite povrzani so Makedonsko-kresnenskoto vostanie (esenta 1878 g. glavno veteranite na Ilindenskoto vostanie. taa si go prisvoila legitimitetot. u{te pove}e na nivnite centralni organi – Nacionalniot i Izvr{niot komitet.) za vreme na Ferdinand. Brojot na bratstvata na makedonskata emigracija vo Bugarija zavisel od intenzitetot na prilivot na novite begalci. toa ne go namaluvalo nivnoto mesto vo ramkite na bugarskata dr`ava. vo princip. poradi aspiraciite na Bugarija kon teritorijata na Makedonija. ne go opredeluvalo nivnoto mesto vo razvojot na osloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo redovite na emigracijata vo Bugarija. pogolem del od makedonskata emigracija vo Bugarija. u{te so samoto pojavuvawe. Naj~esto.begalcite od Makedonija. pokraj bratstvata. pa i po{iroko. kako i na negovite nastojuvawa VMORO i podgotvuvanoto vostanie da gi stavi pod svoja kontrola. Spored nekoi informacii. eden del od pripadnicite na makedonskata emigracija. doma i vo svetot. bile organizirani vo dru{tva na Ilindenskata organizacija. Najmnogu se zgolemil za vreme na vojnite (1912–1918 g. brojot na bratstvata i na dru{tvata na Ilindenskata organizacija. postepeno i sistematski bil pretvoren vo instrument na politikata na Bugarija za razvojot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Ottuka e i golemoto zna~ewe na bratstvata. Me|utoa. da govori vo ime na makedonskata emigracijata vo Bugarija.) i pri sostojbite potoa vo redovite na emigracijata sosema argumentirano }e poka`e deka rakovodstvoto na makedonskata emigracija fakti~ki pretstavuvalo organizaciona raznovidnost na Vrhovniot komitet. Vpro~em. Naprotiv. na svojata nova naselba begalcite £ go davale imeto na seloto od koe poteknuvale. Se razbira. dodeka deset godini podocna (1930) dostignal do 200. kako izraz na tradicija i kontinuitet. brojot na bratstvata verojatno iznesuval 22. vo noemvri 1918 g. Vpro~em. Osven toa.

da go imaat pod svoja kontrola. problemot ne bil vo poimot tuku vo sodr`inata. Vo su{tina. site u~esnici vo toj sudir se zalagale za avtonomna Makedonija. odnosno {to s¢ vleglo vo poimot avtonomija. toa se postavilo izvonredno ostro. Sudirot za ostvaruvawe dominantno vlijanie vrz organite na bratstvata osobeno bil `estok vo periodot 1919–1925 g. dopolneto po vojnite so pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija. Su{tinata na ovoj sudir. go dobila epitetot avtonomisti~ka.vite uslovi po Prvata svetska vojna. I dvata pola vo redovite na emigracijata. Kako i pred toa taka i po vojnite. bila od programskopoliti~ki karakter. komu mu pripa|a i kako mo`e da se re{i. Formalno. Toa postoelo pred i osobeno po Ilindenskoto vostanie. se pojavile dve. staro-novata VMRO. vo celite. Vtorata struja vo redovite na emigracijata smetala deka makedonskoto pra{awe e makedonski problem. toa i ne bilo novo pra{awe. bez ogled na etni~kata pripadnost da se gradi ~uvstvo na pripadnost kon zaedni~ka naci- 242 . pod rakovodstvoto na Todor Aleksandrov i na Ivan Mihajlov. bitkata za vlijanieto vrz niv i pred s¢ vrz nivnoto centralno rakovodstvo za seto vreme na nivnoto postoewe (od 1918 do 1934 g. Me|utoa. Kako osnovno se postavilo pra{aweto za osloboduvaweto. respektivno na emigracijata. po krajot na Prvata svetska vojna i po podelbata na Makedonija. iako vo redovite na bratstvata vo Bugarija ~lenuvale 3-4% od vkupniot broj na emigracijata. pra{aweto za kakva avtonomija na Makedonija se zalagala odredena politi~ka struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe e tesno povrzano so pra{aweto {to bilo postaveno vedna{ po prekinot na voenite sudiri: ~ie e makedonskoto pra{awe.e. desnicata i levicata. t. Tokmu zaradi nejzinite zalagawa za avtonomija na Makedonija. Nejzinata cel treba da e prisutna vo „svesta na makedonskiot narod. kako i pred Balkanskite vojni. Ottuka. Strujata okolu Izvr{niot komitet na bratstvata zastanala na stojali{teto deka makedonskiot problem e problem na Bugarija i negovoto re{avawe £ pripa|a na bugarskata dr`ava. Vpro~em.) bila `estoka. edno na drugo sprotivstaveni gledi{ta. Samo {to sega pra{aweto ne se postavuvalo pred makedonskiot narod vnatre vo Makedonija tuku pred makedonskata emigracija vo Bugarija. povrzan so osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija. so sozdavaweto avtonomna makedonska dr`ava. Me|utoa. se borele rakovodstvoto na bratstvata. vtemelena na ramnopravnosta na site narodi {to `iveat vo nea.

~ij centar }e bide vo Bugarija. pove}e ne bilo aktuelno obnovuvaweto na starata „Vnatre{na makedono-odrinska revolucionerna organizacija“. Me|u 1919 i 1924 g. so asistencija na Voenata liga vo Bugarija bil postaven Todor Aleksandrov. vedna{ po porazot na Bugarija vo vojnata. na koj bila osnovana novata „Makedonska emigrantska federativna organizacija“ (MEFO). Vesta za osnovaweto na VMRO bila objavena na 11 juni 1920 g. na Vtoriot kongres na bratstvata. Naprotiv. ~ija cel bila: „nezavisna Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici pri ednakvi verski. gra|anski i politi~ki prava na site narodi {to ja naseluvaat.. Sozdavaweto na MEFO kako nov politi~ki subjekt vo nacionalnorevolucionernoto dvi`ewe e izraz na dlabokata politi~ka i idejna kriza niz koja pominuvalo dvi`eweto po do`iveanite porazi vo prethodniot period. Za poslednive osobeno bilo va`no da ja dr`at makedonskata emigracija pod svoe vlijanie. Me|utoa. 63 delegati go napu{tile Kongresot. Krizata bila rezultat na vnatre{nite prestrojuvawa okolu baraweto pati{ta za prodol`uvawe na osloboditelnoto dvi`ewe vo novite uslovi. Odnosot pome|u dvete strui po ova osnovno pra{awe vo natamo{niot razvoj na osloboditelnata borba na makedonskiot narod }e prerasne vo te`ok sudir. Edna godina potoa.ja“. so ispu{taweto na „Odrinsko“ od imeto. Obnovuvaweto na VMRO pod rakovodstvo na Todor Aleksandrov ne go zaprelo procesot na raslojuvawe vo redovite na desnicata. Na ~elo na ovaa staro-nova organizacija. 27 bratstva organizirale svoj kongres. nacionalni. da se „ohrabruvaat site onie {to namesto imeto Bugari za sebe go upotrebuvaat imeto Makedonci“. od Bugarija vo ovoj del na Makedonija bile izvr{eni 60 navleguvawa na ~eti. vo novite uslovi da se bori za starite na~ela na vrhovizmot }e dovede do sozdavaweto na MEFO i do izostruvawe na odnosite pome|u dvete organizacii do stepen na oru`en sudir. Posledicite od sudirot so MEFO osobeno `estoko go pogodile vardarskiot del na Makedonija. Imeno. VMRO i organite na srpskata 243 . Za taa cel. pred s¢ vo nejziniot vardarski del. Prodlabo~uvaweto na krizata bilo posledica i na vlijanieto na opredeleni nacionalisti~ki krugovi vo Bugarija. nejzinata pojava i zada~ite {to £ bila nametnati. Vo sudirot me|u MEFO. bila prezemena inicijativa za obnovuvawe na dejnosta na VMORO. koj }e dovede do rascep vo redovite na desnicata. tuku sozdavaweto na edna nova makedonska „revolucionerna“ organizacija. po primerot na demokratska [vajcarija“. a nejzinata dejnost }e se odviva vo Makedonija. na 4 dekemvri 1921 g.

religiozen i drug odnos“. Pod vlijanie na SSSR. sloboda vo jazi~en. imal za cel da mu se stavi kraj na frakcionerstvoto.. Radikalno nova vo tie akti e konstatacijata deka celite na borbata na makedonskiot narod vo pogled na osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija mo`at da se realiziraat vo ramkite na edna balkanska federacija i so potkrepa na SSSR.vlast zaginale nad 500 lu|e. Verojatno podlo`en na kritika poradi o~iglednata nedoslednost na postavenite celi na borbata za „slobodata na Makedonija“. Dokumentite {to gi donesol CK na VMRO vo april 1924 g. Najgolem is~ekor i iznenaduvawe vo toj pogled napravil so vospostavuvaweto kontakti so SSSR i so Kominternata. Todor Aleksandrov ne uspeal da izgradi konzistentna programa za celite na borbata na makedonskiot narod. a dvete organizacii da se obedinat vo edna. pretstavuvaat re~isi neverojaten poteg na Aleksandrov. pove}e desetici osudeni. pod forma na avtonomija ili nezavisnost. kako ni{to da ne se slu~ilo. koga bila osnovana ovaa organizacija. 244 . sepak taa ne uspeala da gi nametne svoite programski celi vo makedonskata borba. Iako vo bitkata so MEFO VMRO na Todor Aleksandrov odnela pobeda. se veli deka nejzina osnovna cel e „slobodata na Makedonija. pove}e stotici bile zatvoreni i maltretirani. toj go prifatil re~isi neprifatliviot predlog – da se prekine `estokiot sudir so MEFO. i natamu bilo izvor na nesoglasuvawa i sudiri. Pra{aweto na borbata za samostojna Makedonija. Na primer. `estokiot protivnik na levicata vo osloboditelnoto dvi`ewe. Aleksandrov objavil nova programska platforma vo koja deklariral deka: „borbata za osloboduvawe na Makedonija }e prodol`i s¢ dodeka ne se dobie avtonomno ureduvawe za trite dela na Makedonija“! Todor Aleksandrov ~esto gi menuval programskite celi za koi se zalagala negovata avtonomisti~ka VMRO. Ovoj akt na Todor Aleksandrov. Za pirinskiot del na Makedonija vo deklaracijata ne se zboruva ni{to. {to bi pretstavuvalo obedinuvawe na silite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. dodeka za egejskiot del na Makedonija se postavuva celta da se „spre~i emigriraweto na narodot i da se izvojuvaat izvesni prava za mesna samouprava. oslobodena od vlijanieto na bugarskata politika. vo direktivata na CK na VMRO od 11 juni 1920 g. No vo istata taa direktiva se bara i federalen status za vardarskiot del na Makedonija vo ramkite na kralska Jugoslavija. 17 dena podocna. vo nejzinite etnografski i ekonomski granici“.

a toa negoviot naslednik na ~eloto na VMRO. isto kako i Todor Aleksandrov. i ovoj pat. nitu ovoj masakr. me|u drugoto. kako i devet godini pred toa so Todor Aleksandrov. ne go skr{ile duhot na Makedoncite vo Bugarija. Toa poka`uva deka na Aleksandrov mu bilo jasno deka VMRO mo`e da opstane na politi~kata scena vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe samo dokolku nejzinite celi korespondiraat so izvornite streme`i na makedonskiot narod. Todor Aleksandrov go platil svojot potpis na Majskiot manifest so svojot `ivot. No. I ne samo toj. Ednostavno. Ivan Mihajlov. bil proteran od Bugarija. vo dogovor so nacionalisti~kite krugovi vo Bugarija. faktot {to dal soglasnost za negovoto potpi{uvawe e izvonredno zna~aen. so organiziraweto na takanare~eniot Golem sobir vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad) vo fevruari 1933 g. Todor Aleksandrov go proglasil nego za komunisti~ka izmislica. toa e drugo pra{awe. So pogromot {to go izvr{il vrz levicata vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Grcija i Bugarija“ i deka nitu edna od niv ne razmisluva za „samoopredeluvawe na makedonskiot narod vo samostojna politi~ka edinica nitu pak na Makedoncite da im go dadat pravoto {to im go osiguruvaat kulturniot razvitok kako nacionalno malcinstvo“.. se konstatira deka „denes Makedonija odnovo e porobena i razdelena pome|u trite balkanski dr`avi: Srbija. Iako po objavuvaweto na Manifestot vo vesnikot „Balkanska federacija“. Me|utoa. 245 . a dejnosta na VMRO. iskreno ili ne. Vo Manifestot. od sli~ni pri~ini kako i Todor Aleksandrov se obidel da se oslobodi od pregratkite na bugarskata politika vo interes na politi~kite streme`i na makedonskata emigracija vo Bugarija. nitu besprimerniot teror na Ivan Mihajlov. na site nejzini frakcii i na drugi organizacii pod nejzina kontrola bila zabraneta (19 maj 1934). Negovoto ubistvo bilo prika`ano kako delo na komunistite. negoviot obid bil grubo onevozmo`en od organite na bugarskata dr`ava. go iskoristil za masakrirawe na idejnite ~lenovi na levicata vo pirinskiot del na Makedonija i po{iroko vo Bugarija. ispla{en za svojot `ivot. toj ne go platil toa kako Todor Aleksandrov – so svojot `ivot. Ivan Mihajlov.Kako vrv na ovaa orientacija bilo potpi{uvaweto na Majskiot manifest od 6 maj 1924 g. Ivan Mihajlov mu nanel te`ok udar na procesot na obedinuvaweto na silite na ova dvi`ewe ne samo vo redovite na emigracijata vo Bugarija tuku i po{iroko vo Makedonija. Navistina.

Idealot za golema Bugarija bil dlaboko vgnezden vo site politi~ki strukturi vo Bugarija. podignato od BKP itn. Pra{aweto bilo – dali toa i natamu treba da se 246 . Za ostvaruvaweto na toj ideal i dvata socijalno-politi~ki bloka vo bugarskoto op{testvo. sistematski se zalagala makedonskoto osloboditelno dvi`ewe da go pretvori vo instrument na svojata klasna i nacionalnopoliti~ka strategija. Vakvoto zame{atelstvo na BKP vo aktivnosta na levicata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe kaj ser~anite i kaj \or~e Petrov }e predizvika. otpor i „nedoverba kon Bugarskata partija na tesnite“. koristej}i go svoeto vlijanie vo Komunisti~kata internacionala i vo nejzinata filijala – Balkanskata komunisti~ka federacija. So eden zbor – BKP. Istoto toa }e se slu~i i vo vardarskiot del na Makedonija.Polo`bata vo koja se na{le Makedonija i Makedoncite po zavr{uvaweto na Mirovnata konferencija vo Pariz sozdala konfuzija i prestrojuvawe vo kampot na emigracijata. Toj prodol`il da opstojuva i po do`iveanite porazi vo vojnite. no i po{iroko vo Makedonija. i po{iroko. Levicata vo Bugarija. svojot politi~ki interes vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe nastojuvala da go ostvaruva preku sozdavaweto politi~ki strukturi {to }e £ bidat poslu{ni. desnicata i levicata. Nacionalisti~kite sili vo bugarskoto op{testvo ja sozdale (obnovile) avtonomisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov i na Ivan Mihajlov. Primer za toa se rasturaweto na porane{nata „Obedineta vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija“ i sozdavaweto na obezli~eniot „Emigrantski komunisti~ki sojuz“. vpletkuvaweto na nekoi delovi od makedonskata levica vo Septemvriskoto vostanie od 1923 g. imale i relevantnite bugarski politi~ki sili od dvata pola: od desnicata i od levicata. Ovde politikata na BKP }e se sudri so politikata na KPJ vo vrska so pra{aweto za karakterot i celite na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe. kako i bugarskata desnica. obemno ja koristele polo`bata vo koja se nao|alo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe po vojnite i osobeno prisustvoto na golemata makedonska emigracija vo Bugarija. kako {to veli Dimitar Vlahov. Svoja zasluga za ovaa sostojba vo emigracijata vo Bugarija. no i vo delovite na podelenata zemja. respektivno i kon Dimo Haxi Dimov. vo vardarskiot i vo egejskiot del na Makedonija. na ~elo so Bugarskata komunisti~ka partija. Taa nastojuvala toa da go postigne ne samo vo redovite na emigracijata vo Bugarija tuku.

temeli na imeto i celite na VMRO ili treba da se sozdade nova organizacija vo ~ija osnova }e bidat vgradeni socijalnite interesi na seloto. so pomo{ na Balkanskata komunisti~ka federacija. veli toj. idejata za sozdavawe „nova makedonska organizacija“. sekako pod kontrola na BKP. vo Viena toa i se slu~ilo. respektivno na Georgi Dimitrov so BKP? 247 . So osnovaweto na VMRO(Ob) vo oktomvri 1925 g. Georgi Dimitrov. Vo taa debata preovladalo misleweto na BKP deka i vo idnina borbata na levite sili vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe treba da se odviva pod imeto na VMRO so dodavkata „Obedineta“. Se postavuva pra{aweto – koi se pri~inite za sudirot na makedonskite komunisti so CK na KPJ i so BKF. Vo igra bil predlogot vo Makedonija na mestoto na VMRO da se organizira selska (zemjodelska) partija. „Tie se dol`ni. BKP se zalagala da se sozdade leva frakcija kako antipod na avtonomisti~kata VMRO. cela taa godina }e se obiduva. poteknuvala od nekoi ruski krugovi vo Komunisti~kata internacionala. vo pismo do CK na KPJ od 16 noemvri 1924 g. po neuspehot za obedinuvaweto na dvete osnovni frakcii vo nego – VMRO i MEFO i po ubistvoto na Todor Aleksandrov. Taka e sozdadena VMRO (Obedineta) vo oktomvri 1925 g. sekoj {to imal poinakvi razmisluvawa od onie na BKP bil podlo`en na ostra kritika. Vo tie napori. No. da gi obedini razbienite sili na makedonskata levica vo edna organizacija pod imeto na VMRO. krizata ne bila re{ena. kategori~en e Georgi Dimitrov. No. so toa. ostro gi napadnal Panko Bra{narov i Rizo Rizov i gi obvinil deka se „zalagaat da sozdadat nova makedonska organizacija ili nacionalno bol{evi~ka partija vo Makedonija“. Taka. Toa od svoja strana govori deka vo toj period okolu idninata na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Komunisti~kata internacionala ili BKF se vodela debata koja traela s¢ do 1929 g. „Nikakva nova makedonska organizacija nema da se formira nitu pak nekakva nacionalna bol{evi~ka partija“. Prakti~no. vo ime na Pretsedatelstvoto na BKF. za koja bile obvineti Rizo Rizov i Panko Bra{narov. da go populariziraat Manifestot od 6 maj ovaa godina“. vrz osnova na Majskiot manifest. Vo svoite nastojuvawa BKP da stane arbitar vo definiraweto na celite na levicata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. spored svedo~eweto na Vasil Kolarov.

Primer za toa e prifatenata platforma na osnova~kata konferencija na VMRO(Ob) od 1925 g. donesena na edna Oblasna konferencija na makedonskite komunisti. koga zapo~nalo raspu{taweto na 248 . se kritikuvaat makedonskite ~orbaxii i lihvari deka „ne samo {to ne se borat za nezavisnosta na Makedonija tuku tie ne se borat duri ni za najosnovnite kulturni i politi~ki prava na makedonskiot narod. i vo Bugarija i vo podelenite delovi na Makedonija.. makedonskite komunisti. knigite. So drugi zborovi. vesnicite. Za site tri dela na Makedonija bile sozdadeni posebni oblasni rakovodstva koi odgovarale pred CK na VMRO (Ob). vo pirinskiot del i vo redovite na emigracijata pome|u 1929 i 1936 g. da ja kontrolira aktivnosta na levite sili vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Na primer.. BKP za celo vreme me|u dvete svetski vojni na planot na makedonskoto nacionalnokulturna samoidentifikacija }e nastojuva. kako {to se pravata na makedonski jazik vo u~ili{tata. se zalo`ile za afirmacijata na makedonskiot nacionalno-kulturen identitet. Vpro~em. Situacijata vo toj pogled. koja }e trae s¢ do 1940 godina.. zapo~nala da se menuva po 1928 godina. vo vardarskiot del na Makedonija Obedinetata dejstvuvala pome|u 1926 i 1929 g. vsu{nost. {to bilo sprotivno na politikata na BKF i na KPJ vodena vo toa vreme. vo zavisnost od konkretnata polo`ba na sekoj del posebno. najverojatno odr`ana esenta 1925 g. Imeno. pod forma na kritika za nesposobnosta na makedonskata bur`oazija da se izbori za navedenite prava. za pravoto na ime i za organizirawe na makedonskiot narod vo Jugoslavija“. kako rezultat na s¢ pogolemiot izraz na nacionalnite ~uvstva. Programskite celi definirani na Osnova~koto sobranie vo vrska so nacionalniot identitet na makedonskiot narod se ~ekor nazad nasprema nivnoto tretirawe vo Majskiot manifest. VMRO (Ob) e prvata makedonska politi~ka organizacija {to svojata organizaciona struktura ja prilagodila na polo`bata na podelena Makedonija. Toa i nekoi drugi nesoglasuvawa pome|u CK na KPJ i OK na KPJ za Makedonija }e dovedat do suspenzija na posledniot. Osnovaweto i dejnosta na Obedinetata vo podelenite delovi na zemjata bile razli~ni. so {to komunisti~koto dvi`ewe vo vardarskiot del na Makedonija }e se najde vo dlaboka kriza. vo rezolucijata za „rabotata i za obedinuvaweto na makedonskoto nacionalnorevolucionerno dvi`ewe“.Eden neposreden odgovor na taka postavenoto pra{awe glasi: pravoto na makedonskiot narod na sopstven jazik i kultura. na svoj nacionalen identitet.

da se zalo`i za nejzinoto konkretizirawe. po naredba na Stalin i na Georgi Dimitrov. vo Amerika i vo Kanada sozdade prostor za pojavuvawe na intelektualna i organizirana publicistika i za kulturna aktivnost ispolneta so makedonska kulturno-nacionalna sodr`ina. objavuvaweto proza i poezija. vo duhot na barawata na makedonskata emigracija. zaedno so toa i barawata za afirmacija na makedonskiot jazik. le`at vo toa {to taa ne uspeala da se prilagodi na sostojbata vo zemjata vo koja s¢ pove}e jaknelo nacionalnoto ~uvstvo. Slabata strana vo dejnosta na Obedinetata vo Bugarija bila doktrinerskata frazeologija vo koja. So svojata aktivnost taa dade svoj prilog vo jakneweto na makedonskata nacionalna svest. }e bide i edna od pri~inite {to KI. treba da se ka`e deka bez ogled na gruboto me{awe na BKP vo politikata na Obedinetata i bez ogled na frakcionerskite borbi vo nea. donese soodvetna rezolucija. vo vesnikot „Makedonsko delo“ kako rezolucija na CK na VMRO (Ob). likovni i muzi~ki dela ispolneti so makedonski motivi. edna godina po donesuvaweto na navedenata rezolucija. vo svojata propaganda VMRO (Ob) da se oslobodi od {abloniziranata frazeologija. vo vrska so makedonskata nacija. bila suspendirana. I zatoa.. Tokmu toa. se ~ini deka sugestijata Obedinetata svojata propaganda da ja konkretizira so aktuelni barawa ne im odgovaralo na nekoi krugovi na BKP.. me|u drugoto. Imeno. vo egejskiot del na Makedonija re~isi i ne profunkcionirala. sred emigracijata vo Bugarija. Izraz na tie potrebi me|u drugoto e i pojavata. inaku objavena vo april 1934 g. [to se odnesuva do nejzinata aktivnost vo pirinskiot del na Makedonija i sred emigracijata vo Bugarija. no i na raste~koto nacionalno ~uvstvo vo cela Makedonija. a zaedno so nejzinata suspenzija bila raspu{tena i Obedinetata kako organizaciona forma na dejstvuvawe na levite sili vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Pri~inite za nejzinata marginalizacija vo vardarskiot del na Makedonija. Sepak. dominirala {abloniziranata retorika. na Makedonskiot literaturen kru`ok. vo nea. jazik i kultura. kako {to veli Vlahov. esenta 1938 g. taa bila povrzana so jakneweto na procesot na makedonskata nacionalna samoidentifikacija. No. VMRO (Ob) so svojata aktivnost vo pirinskiot del na Makedonija. Zna~ajno e i da se ka`e deka Makedonskiot literaturen 249 .nejzinite organizacii. taa na Pettiot kongres na Kominternata. vo januari 1934 g. se sugerira Obedinetata da se zalaga za voveduvawe na makedonskiot jazik vo obrazovanieto i izdava{tvoto i za afirmacija na makedonskata nacija.

Kosta Veselinov. Od svoja strana. Promenite zapo~nale da se zabele`uvaat deset godini podocna. vo ramkite na kralska Jugoslavija. Hristo Horlev. vreme na te{ka i na bolna transformacija.kru`ok bil organiziran tri godini po raspu{taweto na Obedinetata i dve godini po prekinuvaweto na sekakva organizaciona aktivnost povrzana so nea. Mihail Smatrakalev. Vasil Ivanovski. od pazuvite na Obedinetata. Taka. slikarstvoto. Hristo Kalajxiev. Celite na nejzinite nastojuvawa bile: priznavaweto 250 . pri {to vo ramkite na uslovite vo koi dejstvuvalo zapo~nalo da se prilagoduva na realnosta. Toa e vreme vo koe s¢ u{te dejstvuvaat veteranite na osloboditelnoto dvi`ewe. izlegoa brojni makedonski intelektualci i borci-idealisti kako: Simon Kavrakirov. vo 1932 g. Podelbata na Makedonija. Anton Jugov. Toa i publicisti~kite dela {to }e se pojavat pred po~etokot na Vtorata svetska vojna se jasen dokaz za narasnatata makedonska nacionalna samodejnost. toa ne se otka`alo od svojata cel – osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i nejzino organizirawe vo samostojna dr`avna edinica na Balkanot so site nacionalno-kulturni obele`ja na poseben entitet. Po triesettite godini na XX vek toa e posebno vidlivo vo vardarskiot del na Makedonija. vo fokusot na borbata ne bila pu{kata tuku pi{aniot zbor. Kiril Nikolov. koja potoa se transformira vo politi~ka organizacija nare~ena Makedonska mladinska organizacija revolucionerna (MMOR). koja ne mo`ela da bide obvinuvana za nejzinite stavovi vo minatoto. Vo periodot pome|u 1920 i 1930 g. od redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. koga na politi~kata scena nastapila edna nova i mlada generacija. relativno oslobodena od balastot na minatoto. Angel Dinev. kako {to e ve}e re~eno. Georgi Abaxiev. kako tu|i agenti i neprijateli na dr`avata. Bo`idar Mitrev. objektivno otvorila proces za podelba na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo razli~nite delovi na podelenata zemja. literaturata. Hristo Trajkov. i pokraj ovie uslovi. Asen ^arak~iev. No. iako oslabeno. I {to e va`no. poezijata. ~estopati so tragi~ni posledici. ovoj proces go obele`uva oformuvaweto na edna sredno{kolska literaturna grupa. Kiraca Visul~eva itn. Promenite zapo~nati vo po~etokot na triesettite godini vo emigracijata vo Bugarija svoeto celosno oblikuvawe go postignale kon krajot na decenijata. muzikata teatarskata argumentacija za prirodnite prava i streme`i na eden narod za kulturno-nacionalno samoopredeluvawe. Mitko Zafirovski. toj proces ne e tolku zabele`liv.

kako poseben narod vo borbata vleguvame zdru`eni vo nezavisno narodno dvi`ewe so slednive na~ela: 1.. MANAPO e nezavisen i edinstven politi~ki. So taa cel vo Prilep i Prespa vo tekot na 1936 g. Programata na koncertite se sostoela isklu~ivo od makedonski narodni pesni. 3. Od redovite na makedonskite studenti se ra|a poznatata studentska organizacija Makedonski naroden pokret (MANAPO). Nastapile vo nekolku grada: Kumanovo. pod formata na nezavisna lista. verata i polot. vlasta go zabranila prodol`uvaweto na turnejata po drugite gradovi vo Vardarska Makedonija. MANAPO od Zagreb svojata organizacija ja pro{iril sred makedonskite studenti vo Belgrad i vo Skopje. Vo javnosta se afirmirale so svoeto kulturno-umetni~ko dru{tvo nare~eno „Vardar“. Toa bilo delo na makedonskite studenti vo Zagreb. Poradi stravot od {ireweto na ovoj bran na makedonsko nacionalno samoizrazuvawe. polna sloboda. Od 2 juli 1936 g. kade {to imale pogolem prostor za dejstvuvawe. pravo na svoi u~ili{ta so nastava na makedonski jazik. Politi~kite celi na MANAPO bile definirani na sobirot vo Ohrid odr`an na 28 avgust 1936 g. bil 251 . {to se soglasuva so slednive na~ela: 2. Priznavawe na Makedonija za istoriska edinica i Makedoncite za poseben narod. 4. Skopje. Po izleguvaweto na prviot broj (30 mart 1937) vlasta go zabranila. Vo federativno uredena Jugoslavija da bide posebna edinica. Po 1930 g.na makedonskiot individualitet. MANAPO se temeli na legalni narodnodemokratski principi vo borbata za sloboda i mir. a od nego izlegol samo eden broj.“ Celta na MANAPO bila preku politi~kata aktivnost da ja afirmira svojata dejnost po{iroko sred narodot. Sekade kade {to nastapuvale predizvikuvale bura od nacionalni emocii. ekonomski. kako na Srbite. svoi ~inovnici i sudovi. na Makedoncite vo Jugoslavija da im se priznae pravoto na ramnopravna nacija. Prilep i Ko~ani. na politi~kata scena vo Vardarska Makedonija se pojavuva studentsko dvi`ewe. nacionalen i kulturen pokret vo koj mo`e da vleze sekoj bez ogled na nacionalnosta. Vesnikot bil nare~en „Vardar“. Hrvatite i Slovencite. ma{kiot hor na dru{tvoto organiziral turneja niz gradovite vo vardarskiot del na Makedonija. Vo niv me|u drugoto se veli: „Nie Makedoncite. Vo Zagreb dru{tvoto se zafatilo da izdava svoj vesnik na makedonski jazik. Veles.

Vo nego se objavuvale statii na srpski i na makedonski jazik. pred s¢ so Narodnata zemjodelska partija na d-r Dragoqub Jovanovi}. Prilep. Hrvatska. Izbornite rezultati {to gi postignala Zdru`enata opozicija vo Makedonija ja poka`ale popularnosta na MANAPO i uka`ale na toa deka bez negova poddr{ka nikoj ne mo`el da smeta na pozna~aen uspeh vo Vardarska Makedonija. Vakvite nastapi na pretstavnicite na MANAPO naiduvale na {irok odek sred narodot vo Makedonija.) vo Samobor.napraven obid za u~estvo vo lokalnite izbori. Nakuso re~eno. vo koalicija so Zdru`enata opozicija. za pravoto na samoopredeluvawe. stihozbirkata „Beli mugri“ na Kosta Racin (1939 g. MANAPO u~estvuval vo parlamentarnite izbori. Vo 1938 g. Vo toj moment interesite na MANAPO se poklopuvale so interesite na opozicionata Zemjodelska partija na Jovan Jovanovi}-Pi`on vo Srbija. Bitola i vo Ohrid. Zna~ajna data vo toj pogled pretstavuva izleguvaweto na ve}e spomenatoto mese~no spisanie „Lu~“ vo juni 1937 g. Nemaj}i politi~ka mo`nost samostojno da nastapi na izborite. pokraj govornicite na Zemjodelskata partija na Pi`on. 252 . Toa izleguvalo do 20 maj 1938 g. govorele i pretstavnicite na MANAPO. koga vlastite go zabranile. „Tie go ohrabruvale nego i go podigale negovoto nacionalno dejstvuvawe“. MANAPO gi poddr`al kandidaturite na Zdru`enata opozicija. za federativno ureduvawe na Jugoslavija itn. Makedoncite da mo`at slobodno da go upotrebuvaat svoeto ime Makedonec.. celta na Redakcijata bila na psiholo{ki plan da ja razbudi energijata na makedonskiot narod. Izlegle vkupno 7 broja. Toa e mala epistolarna zbirka na poezija. Tie govorele na makedonski jazik i se zalagale za priznavaweto na makedonskiot nacionalen identitet. Osobeno zna~ajna data vo afirmacijata na makedonskiot nacionalno-kulturen identitet pretstavuva objavuvaweto na prvenecot na makedonskata sovremena poezija. Za vreme na izbornata kampawa vodena vo 1939 g. Makedonskata nacionalna aktivnost na MANAPO i na drugi intelektualni krugovi vo toj period se odrazila vo pove}e segmenti na makedonskiot op{testven `ivot. koja izvr{i ogromno vlijanie vo podignuvaweto na nacionalnata svest na makedonskiot narod.. taa da se oslobodi za akcija za sovladuvawe na site „te{kotii pred koi se nao|ale vo ova vreme“. na predizbornite sobiri vo Veles.

Ovaa statija na Vuli} vo vardarskiot del na Makedonija predizvikala `estoki reakcii. Refleksija na ovaa pojava vo Srbija pretstavuva statijata na poznatiot srpski arheolog Nikola Vuli}. pretstavuva vrv na eden izvonredno uspe{en mar{ na makedonskiot narod za kulturna. Debatata bila dolga i ostra. Vo direkten kontakt so nego go prinudile da prifati debata za odr`livosta na stavovite izneseni vo vesnikot „Vreme“. Makedonskite pretstavnici ja iskoristile {ansata na javna scena da gi otfrlat tezite na Vuli} i da go odbranat pravoto na makedonskiot narod na postoewe. t. Od makedonska strana u~estvuvale pet lica predvodeni od Kosta Racin. Zaslu`uva da se podvle~e deka toa {to go pravele makedonskite intelektualci od vardarskiot del na Makedonija se sovpa|alo so aktivnosta na makedonskite intelektualci okolu Makedonskiot literaturen kru`ok vo Bugarija. Me|utoa. Sudirot so tezite na Vuli}. so golemosrpskata ideologija pri krajot na 1939 g. objavena vo vesnikot „Vreme“ vo Belgrad pod karakteristi~en naslov: „Ju`na Srbija ili Makedonija“. pred studentite vo Zagreb. Toa pred po~etokot na antifa{isti~kata i narodnoosloboditelnata borba vo Vtorata svetska vojna pretstavuvalo golem is~ekor. Vo nea se negiraat imeto Makedonija za vardarskiot del na Makedonija. ednakvo na pravoto na drugite sosedni narodi. bila napojuvana so ideite na Ilindenskoto vostanie. Sli~ni reakcii imalo i vo redovite na makedonskata emigracija vo Bugarija. a od srpska prof. kako i pravoto na nejziniot narod da se narekuva Makedonci. Nikola Vuli} i Jovan Radowi}.Narasnatoto i javno manifestirano makedonsko nacionalno soznanie na {irokite masi vo vardarskiot del na Makedonija pod srpska vlast vo Srbija predizvikuvalo golema voznemirenost i strav. Osobeno ostro reagirale makedonskite studenti vo Zagreb.g. pribli`uvaweto na Vtorata svetska vojna na Balka253 . Svojot istoriski is~ekor vo razvojot na makedonskata kulturnopoliti~ka misla MANAPO go napravil kako narodno studentsko dvi`ewe.. vo koja me|u podelenite delovi bile zabraneti sekakvi kontakti. Tie so pomo{ na svoite hrvatski kolegi uspeale da spre~at Vuli} da odr`i predavawe na 2 dekemvri i.e. Toa e dokaz deka borbata na makedonskiot narod vo podelena Makedonija. Debatata se odr`ala vo Zagreb na 3 dekemvri 1939 g. pa tie objektivno gi nosele istite streme`i. nacionalna i politi~ka afirmacija kako nacionalen subjekt vo ramkite na Kralstvoto Jugoslavija.

Godinata 1940 vo vardarskiot del na Makedonija bila zabele`ana po masovnite demonstracii vo Prilep i vo Ohrid po povod proslavata na godi{ninata od Ilindenskoto vostanie. Vo niv na prvo mesto e naglasena potrebata za „sozdavawe op{t makedonski nacionalrevolucioneren front“ kako del od „op{tata borba na proleterijatot vo Jugoslavija“. i osobeno vo prvata polovina na 1940 g. Ilindenskite demonstracii bile izraz na narasnatoto silno makedonsko nacionalno dvi`ewe. govorat deka makedonskata partiska organizacija stanala dominanten faktor vo razvojot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Kako nov sovremen politi~ki subjekt se pojavila Komunisti~kata partija vo Makedonija. No. Analizite na nastanite vo politi~kiot `ivot vo vardarskiot del na Makedonija vo tekot na 1940 g. Vo Rezolucijata donesena na Konferencijata bile opredeleni neposrednite zada~i na partiskata organizacija vo Makedonija. Na 2 septemvri 1940 g.not i nu`nosta da se u~estvuva vo nea na stranata na antifa{isti~kite sili na dneven red go postavile pra{aweto za sozdavawe politi~ka partija so svoja ideolo{ka i organizaciona programa. kako del na Komunisti~kata partija na Jugoslavija. izrazena niz nastojuvawata za disciplinirawe na kulturnite tvorci. Platformata na KPJ vo Makedonija bila definirana vrz istoriskite streme`i na makedonskiot narod za sloboda i nezavisnost. na Vodno pokraj Skopje bila odr`ana Pokrainskata konferencija na KPJ vo Makedonija. MANAPO kako op{tonarodno dvi`ewe gi iscrpelo svoite mo`nosti. Tie se vgradeni vo deklaracijata na KPJ (proletta 1939 g. osobeno vo vtorata polovina od godinata. nitu Srbi. Karakteristi~en 254 .) pod naslov: „KPJ i makedonskoto nacionalno pra{awe“. vo isto vreme.. ne se nitu Grci. Osnovnata poenta na Rezolucijata e deka „samo sojuzot me|u rabotnicite vo Jugoslavija so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe mo`e da stavi kraj na srpskiot imperijalizam i da im donese sloboda na site narodi“. Osnovnata poenta na ovaa deklaracija e: „Makedoncite se posebna nacija na Balkanot. Vo pove}e mesta bile sozdadeni mesni partiski organizacii. nitu Bugari“ i bez polna sloboda na makedonskiot narod „ne mo`e da se govori za konsolidacija na Jugoslavija“. doa|a do brzo politi~ko i organizaciono {irewe na Komunisti~kata partija vo Makedonija. Od esenta 1939 g. vo nejzinoto odnesuvawe e zabele`ana i monopolizacija na op{testveniot `ivot.

eden od `estokite oponenti na tezite na golemosrpskiot nacionalizam vo debatata so Nikola Vuli}. izrazen niz formata na odbrana na pravoto za samostojnost na makedonskiot narod. Taa odluka predizvikala seriozna konfuzija vo intelektualnite krugovi bliski do nacionalnoto dvi`ewe vo Makedonija. vo site tri dela na Makedonija: vardarskiot. neposredno pred prenesuvaweto na Vtorata svetska vojna na Balkanot. Dali da se oddeli deloto od avtorot. odnosno avtorot od deloto i mo`no li e toa? Toa bila seriozna damka vo politi~kiot kapital na Partijata. egejskiot i pirinskiot. bez ogled na podelenosta i nepostoeweto na politi~ka i organizaciona povrzanost me|u revolucionernite sili na makedonskiot narod. avtorot na „Beli mugri“. gi zafatil skoro site sloevi. 255 . Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo trite dela na podelenata Makedonija kon krajot na ~etvrtata decenija od dvaesettiot vek. Tie {to „Beli mugri“ ja pregrnale kako emanacija na makedonskiot duh. na tradicijata i izgradenata kolektivna istoriska i nacionalna svest. blagodarenie na prethodnite borbi. borbata za afirmacija na makedonskiot jazik i za otkrivawe na sopstvenoto istorisko bitie. Toa e vreme vo koe.primer vo toj slu~aj bil bojkotot na Kosta Racin. Vo site tri dela na Makedonija na dneven red se na{la borbata za priznavawe na nacionalnata samobitnost na Makedoncite. procesot na afirmacija na makedonskiot nacionalen i politi~ki individualitet. navleglo vo nova i povisoka faza na razvoj. Toa e period vo koj se akcentirala potrebata od organiziran i osmislen napor za afirmacija na nacionalnoto kulturno nasledstvo na makedonskiot narod i za razvivawe na sovremenata makedonska kultura. sega se na{le pred dilemata kako da se postavat sprema avtorot i negovoto delo.

256 .

preku Dunav.000 germanski vojnici bile rasporedeni po ju`nite granici na Bugarija kon Grcija. na ~elo so generalot Du{an Simovi}. Vtorata svetska vojna zapo~nala so napadot na Germanija vrz Polska na 1 septemvri 1939 godina. Jugoslovenskata vlada. Vtorata svetska vojna na Balkanskiot Poluostrov Vtorata svetska vojna nastanala kako posledica na mnogubrojnite protivre~nosti i protivstavenosti me|u pobedni~kite i porazenite sili vo tekot na Prvata svetska vojna. Italijanskiot fa{izam i germanskiot nacionalsocijalizam sozdale plodna ideolo{ka podloga zasnovana na revizionizmot i revan{izmot za da gi pribli`i zemjite porazeni vo Prvata svetska vojna. vo Skopje i vo drugi gradovi na Jugoslavija od strana na prozapadnite srpski politi~ki partii i po izvr{eniot dr`aven udar. 257 .MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (1941—1945) 1. potpi{ala protokol za pristapuvawe na Jugoslavija kon Trojniot pakt. paktot so Germanija bil otfrlen i bila formirana nova. Bugarija pristapila kon Trojniot pakt na 1 mart 1940 godina i vedna{ na 2 mart zapo~nalo navleguvaweto na 12-tata germanska armija od Romanija. Jugoslavija i Turcija. na 25 mart vo Viena. proangliska vlada. vo Bugarija. Za sedum dena 680. Vrz tie osnovi Germanija. Novata vlada na 5 april 1941 godina potpi{ala spogodba so Sovetskiot Sojuz za nenapa|awe. Po organiziranite demonstracii na 27 mart 1941 godina vo Belgrad. Italija i Japonija sozdale sojuz nare~en Troen pakt i preku politikata od pozicija na sila ja istaknale svojata `elba za nova raspredelba na sferite na vlijanija.

na prostorot od desniot breg na rekata Marica do rekata Struma. bidej}i taa stanala nesiguren faktor za pretstojnite akcii „Marita“ (napadot vrz Grcija) i „Barbarosa“ (napadot vrz Sovetskiot Sojuz). nejzinoto pribli`uvawe do Ohrid i negovata okolina. nejzinata teritorija bila podelena me|u Germanija. Hitler vo direktivata br. Taa vo vardarskiot del na Makedonija navleguvala od tri pravci: Krivopalane~kiot. vo soglasnost so voeno-politi~kata sostojba vo globalna smisla. so cel da se zadovolat interesite na Germanija. izvr{il podelba na egejskiot del na Makedonija. Italija. Na 10 april 1941 godina germanskite sili ja okupirale Makedonija. Hitler pobaral Bugarija da ja okupira Makedonija do odredenata voena granica. Kralstvoto Jugoslavija bilo napadnato na 6 april 1941 godina. no i poradi potrebite germanskite sili da se podgotvuvaat za napad vrz Sovetskiot Sojuz. no bile razbieni. Hitler re{il vojni~ki da ja uni{ti Jugoslavija i da ja razbie kako dr`ava. pretstavuvale silen motiv Bugarskata vlada da gi prekine diplomatskite odnosi so Jugoslavija na 15 april. a ve}e na 18 april 1941 godina bugarskata vojska navlegla vo Makedonija. Na 19 april 1941 godina bugarskata vojska navlegla vo Trakija i vo egejskiot del na Makedonija. 29. koja se odnesuvala na okupacijata na Grcija. se obiduvale da £ se protivstavat na germanskata avijacija. Aprilskata vojna od 1941 godina i podelbata na Makedonija Neposredno po nastanite od 27 mart. koja se protegala po linijata Pirot – Vrawe – Skopje. Istiot den germanskite sili navlegle i vo Makedonija. kako i povikot na Hitler. kako i so nastanite na Balkanot. Na 17 april 1941 godina vo Belgrad bila potpi{ana bezuslovna kapitulacija na jugoslovenskata vojska. Berovskiot i Strumi~kiot. Navleguvaweto na italijanskata vojska vo Makedonija. vo soglasnost so odlukata za razbivawe na Kralstvoto Jugoslavija kako dr`ava. ponatamu po dolinata na Vardar do gr~kata granica. stacionirani vo Skopje i vo Kumanovo. Vo reonite na Stracin i na Strumica se vodele `estoki borbi vo koi jugoslovenskata vojska se obiduvala da go spre~i brziot probiv na germanskite sili. me|u drugoto. Ungarija i Bugarija. Me|utoa. Jugoslovenskite vozduhoplovni sili. 258 . Po vospostavuvaweto na granicite.2. Planot predviduval ednovremen napad vrz Jugoslavija i vrz Grcija vo sodejstvo so italijanski i so ungarski sili kako neposredni u~esnici. Po kapitulacijata.

Bugarija od egejskiot del na Makedonija go okupirala prostorot od rekata Struma do rekata Mesta. Prvata faza zapo~nala so navleguvaweto na voenite sili i so vospostavuvaweto na voenata vlast. go zafa}ala najbogatiot del. istoriskite. Germanskata okupaciona zona bila najgolema. odnosno teritorijata na egejskiot del od Makedonija bila podelena na tri okupacioni zoni: Italijanska. Granicata do kade {to mo`ela da navleze bugarskata vojska vo Jugoslavija. a potoa i po glavnite komunikaciski jazli. Naporedno so tie aktivnosti. severna Grcija. Vospostavuvaweto na okupacionata vlast vo Makedonija Na 18 april 1941 godina vo Makedonija navlegla bugarskata armija i vedna{ zapo~nala so vospostavuvawe na okupacionata vlast na podra~jeto vo granicite odredeni od strana na Germancite. stroga cenzura. donesen na 27 april 1941 godina. obrazovanieto. kulturata. Germanska i Bugarska. a vo slu~aj na neposlu{nost se primenuvale teror i zlostorstva. se organizirale i se o`ivuvale stopanskata dejnost. kulturnite i site drugi bogatstva na makedon259 . ja imala Komandata na 12-tata germanska armija. bugarskite sili vr{ele silen psiholo{ko-propaganden pritisok. odnosno vo Makedonija. izdavawe novi li~ni ispravi. na zapad od linijata Katerina – Lerin. administracijata. prvo vo golemite gradovi i vo pomalite naseleni mesta. Sekoj od okupatorite ja organiziral odbranata na „svojata“ zona. finansiskata i drugite dejnosti od oblasta na civilniot op{testven `ivot. Italija navleguvala do linijata Lerin – Katerina. Taa se vospostavuvala naporedno so napreduvaweto na voenite sili. Vo tretata faza. Vospostavuvaweto na okupacioniot sistem se vr{elo vo tri fazi. raseluvawe. a na istok do rekata Struma. koja bila smestena vo Atinaja. crkvata. Vo vtorata faza se vospostavuvala policiskata vlast so sproveduvawe razni merki: voveduvawe policiski ~as. koja mo`e da se nare~e i vospostavuvawe na civilnata.Spored taa direktiva. informativnata. ograni~uvawe i stroga kontrola na dvi`eweto. a kontrolata i komandata nad site zoni. bila odredena vo planot na Vrhovnata komanda na Vermahtot. apsewe. zdravstvoto. odnosno dr`avnoadministrativnata vlast. 3. Organiziraweto i funkcioniraweto na bugarskiot okupacionen sistem vo Makedonija istovremeno pretstavuvalo prezemawe na prirodnite. na ~elo so feldmar{alot List.

koi }e bidat imenuvani od Vrhovnata komanda. so {to bila sozdadena „Golema Albanija“ spored programata na Prizrenskata liga. odreduvaj}i im istovremeno teritorija na koja }e ja vr{at vlasta. Na italijanskoto okupaciono podra~je voeno-policiskata okupaciona vlast traela do juli 1941 godina. Za takov vid „osloboduvawe“ Bugarskata vlada ve}e imala podgotveni sili koi. Porane{nata kralska jugoslovenska vlast ja napu{tila teritorijata. kako i crkovna jurisdikcija. So navleguvaweto na germanskite sili vo Makedonija. pretstavuva interegnum. so Dekret na kralskiot pretstavnik na Italija vo Albanija Fran~esko Jakomini. vospostavile voena. Civilnite komesari postavuvale ili otpu{tale slu`beni lica vo zavisnost od potrebite ili po naredba na Vrhovnata komanda. So ovoj dekret bilo naredeno. 4. a nova ne bila vospostavena. Poradi toa. okupiraniot del na Makedonija od italijanskite sili bil anektiran kon Albanija. Vo juli 1941 godina. civilnata vlast.skata teritorija. organizirale i vospostavile civilna i sudska vlast vo op{tinite. tie se gri`ele za funkcioniraweto na javniot red i za bezbednosta. no da £ bidat lojalni na italijanskata voena vlast i da sorabotuvaat so italijanskite komandni mesta. italijanskite voeni organi gi povikale porane{nite jugoslovenski op{tinski sudski i administrativni ~inovnici i ponatamu da ja vr{at vlasta. kako i za odvivawe na aktivnostite na okupaciskite sili. Vsu{nost. da ja vr{at civilni komesari. vo 260 . a potoa i administrativna i politi~ka vlast. odnosno za odr`uvawe na okupacioniot sistem. Tie. odnosno politi~ki interegnum. vsu{nost. Periodot od april do juli 1941 godina. sudska i zakonodavna. na teritorijata {to ja okupirale italijanski vooru`eni sili. probugarski orientirani. za kratko vreme i bez pogolemi problemi. So dekretot na Musolini od 17 maj 1941 god. od Bugarija pristignale makedonski emigranti. Bugarskiot akcionen komitet Po Kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija i navleguvaweto na germanskite sili se raspadnal vladea~kiot sistem na Kralstvoto i nastanal period na bezvlastie. a se zapo~nalo i so asimilirawe i denacionalizirawe na makedonskiot narod. odnosno komandnite mesta. voenite vlasti. vo soglasnost so Voeniot zakon. @ivotot i funkcioniraweto na bugarskata vlast vo Makedonija trebalo da bidat isti kako i vo Bugarija.

na 7 juli 1941 godina Bugarskata vlada donela odluka da gi raspu{ti bugarskite akcioni komiteti i da ja zabrani nivnata aktivnost. Vo takvata situacija nivnata zada~a bila da povedat borba za postignuvawe avtonomija na Makedonija i nejzino prisoedinuvawe kon Bugarija. me|u poistaknatite li~nosti bile: Dimitar ^katrov. Pokraj bugarskite akcioni komiteti. I ednite i drugite go prifa}ale bugarskiot karakter na makedonskiot narod. taa trebalo da ima bugarski karakter. smetale deka vo sozdadenite uslovi so okupacijata na Kralstvoto Jugoslavija Bugarija mo`e da ne u~estvuva vo vojnata. Spiro Kitan~ev. nivnite idei. formirale u{te 25 mesni bugarski akcioni komiteti. Vo prvata. Stefan Stefanov. tie ostanale razo~arani od odnosot na bugarskiot dr`ava. a nekoi od niv sorabotuvale i so germanskite okupatorski komandi. Privrzanicite na idejata za sozdavawe bugarski akcioni komiteti vo Makedonija. I dvete grupi imale bugarska nacionalna opredelba i vrz taa osnova ja ostvaruvale sorabotkata so Bugarskata vlada. a nejziniot oficijalen jazik da bide bugarskiot literaturen jazik. koj 261 . vo pogolemite gradovi niz cela Makedonija. po navleguvaweto na bugarskata okupatorska vojska vo Makedonija.sredinata na april 1941 godina vo Skopje go formirale Bugarskiot centralen akcionen komitet a potoa. ~ii realizatori bile Stefan Stefanov i Vasil Haxi Kimov. koj vo toa vreme porestojuval vo Zagreb. Dimitar \uzelov i drugi. voop{to ne bile prifatlivi za narodot. Vtorata grupa ja so~inuvale privrzanicite na Ivan Mihajlov. Na toj na~in kaj sorabotnicite na okupatorskite sili do{lo do raslojuvawe vo dve grupi. osven kaj mal del od makedonskiot narod. no i so Ivan Mihajlov. no se razlikuvale vo odnos na pripadnosta na idnata dr`ava. Me|utoa. Prvite idninata na Makedonija ja gledale vo proglasuvaweto na avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava pod protektorat na Tretiot Rajh. koja edinstveno gledala da gi iskoristi niv za svoite okupatorski celi. Kiril Drangov. Boris Ognenov i drugi. voop{to ne obrnuvaj}i vnimanie na nivnite stavovi koi bile vo sprotivnost so politikata na Bugarskata vlada. Iako i dvete grupi nastojuvale da se nametnat so svoite stavovi kaj bugarskite okupatorski vlasti i da gi realiziraat svoite idei. Isto taka. otkako ja vospostavila svojata okupaciona vlast. Vtorite se zalagale za obedinuvaweto na Makedonija vo ramkite na bugarskata dr`ava. privrzanicite na Ivan Mihajlov ja prodol`ile sorabotkata so Bugarskata vlada. me|u koi osobeno se istaknuvale: Vasil Haxikimov.

Politi~kite i voenite podgotovki na NOD za borba protiv okupatorite Vo fevruari 1940 godina vo Skopje se odr`alo sovetuvawe na PK na KPJ za Makedonija na koe se raspu{til postojniot i nedovolno aktiven Pokrainski komitet i se izbralo novo. Vo juni 1940 godina. Grupata okolu Dimitar ^katrov i Dimitar \uzelov bila sostavena glavno od mesnata inteligencija. odr`ana na 8 septemvri 1940 godina na Vodno kaj Skopje. pokrainsko rakovodstvo. S. Na Konferencijata bila donesena Rezolucija na PK na KP vo Makedonija vo vrska so celite na NOD na makedonskiot narod. Noviot Pokrainski komitet gi povrzal site partiski organizacii i go obezbedil potrebnoto edinstvo vo rakovodeweto. odr`ana od 19 do 23 oktomvri 1940 god. Po izvr{enata analiza na sostojbata.mnogu brgu ja sfatil okupatorskata uloga na Bugarite vo Makedonija i nivnata namera za negovata denacionalizacija. koi se rasturale glavno me|u makedonskata inteligencija i rabotnicite. vo ~ij sostav vlegle: Metodija [atorov [arlo (sekretar). Pero Ivanovski-Tikvar. Prvata se zalagala Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. i {est delegati za Pettata zemska konferencija na KPJ. vo Dubrava kaj Zagreb. vo koja bile D. letoci i vesnici. PK prezel merki za zasiluvawe na svojata dejnost. Pokrainskata konferencija na KP vo Makedonija. Koce StojanovskiMetalec i Dobrivoe Vidi} – ~lenovi. osobeno vnimanie mu posvetila na makedonskoto nacionalno pra{awe. Kitin~ev i drugi. 5. bile izbrani nov Pokrainski komitet. ^katrov. a vtorata grupa. Rakovodstvoto ja afirmiralo borbata za nacionalna i socijalna sloboda i zapo~nalo da izdava proglasi. Na Pettata zemska konferencija na KPJ. vo ovaa grupa do{lo do raslojuvawe vo dve pomali grupi. Po navleguvaweto na germanskata okupatorska vojska. barala da se proglasi avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava pod protektorat na Tretiot Rajh. privremeno. \uzelov. KP vo Makedonija gi formulirala osnovnite elementi na svojata nacionalna programa.1. Oru`enata borba vo Makedonija (1941–1945) 5. D. sostaven od devet ~lena. [atorov gi zastapuval stavovite za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot 262 . Orce Nikolov.

Po napadot vrz Sovetskiot Sojuz. koj poradi defekt na motorot se spu{til prisilno na edna livada vo blizina na aerodromot. pove}e partiski organizacii na terenot organizirale voena obuka. vo prv red za rakuvawe so oru`je. Na 2 juni 1941 godina grupa mladinci izvr{ila diverzantska akcija vo koja bil zapalen i uni{ten eden germanski transporten avion od tipot „JU-52“. na toj sostanok bil opredelen fundamentot na nacionalnata obedinitelna dr`avotvorna programa na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i bile definirani celite na nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~kata vojna na makedonskiot narod. Poradi takvite negovi stavovi [atorov bil kritikuvan za „zastranuvawe vo odnos na nacionalnoto pra{awe i pra{aweto za kolonistite“. sledej}i gi direktivite na Kominternata i od telegramata na G. toj najgolema doverba imal vo Kominternata i vo nejziniot generalen sekretar Georgi Dimitrov. kako sekrektar na PK. pro{ireniot Plenum na Pokrainskiot komitet na KPJ vo Makedonija zaklu~il deka krajnite celi na borbata na makedonskiot narod se „potpolnoto osloboduvawe i ramnopravnost“. Na 12 juni 1941 godina vo seloto Gorni Disan – Kavadare~ko. pri krajot na juni 1941 godina. So ogled na toa deka re~isi site balkanski komunisti~ki partii vo pogled na makedonskoto nacionalno pra{awe izrazuvale golemodr`avni interesi. se obidel vardarskiot del na Makedonija da go pretvori vo piemont za obedinuvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. bil zapalen i eden germanski kamion. bugarskite vojnici go ubile Dime Pop Atanasov. Vo tekot na maj 1941 godina. Toj e prvata `rtva na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo borbata protiv bugarskiot okupator. Pritoa. imeto na PK na KPJ vo Makedonija bilo promeneto vo „Pokrainski komitet na Rabotni~kata partija na Makedonija“. Potoa. Imaj}i ja predvid op{tata sostojba i osobeno situacijata vo cela Makedonija. strogo gi po~ituvala odlukite na Kominternata. po edna agitatorska akcija. Dimitrov do Tito. pod rakovodstvo na Metodija [etorov-[arlo. formiral Voena komi263 . isto taka. vo gradot. Metodi [atorov.narod i za iseluvawe na Srbite. Bez ogled {to toa ne bilo decidirano zabele`ano. Pokrainskiot komitet na KPJ za Makedonija. Vo januari 1941 godina. koi bile doseleni vo Makedonija po Prvata svetska vojna i bile nositeli na golemosrpskata politika. Poradi toa. vo po~etokot na maj 1941 godina Metodi [atorov otpatuval vo Sofija i vospostavil kontakti so Bugarskata rabotni~ka partija (BRP) koja.

osobeno po prvite diverzantski akcii i po formiraweto na partizanskite odredi se sozdale uslovi za formirawe po{iroka voena organizacija. Po zasiluvaweto na diverzantskite akcii i izvr{enite celosni podgotovki. Voenata komisija na PK i MK na Skopje donela odluka diverzantskite grupi da se povle~at od bazata kraj Vardar na planinata Vodno. So formiraweto na mesnite voeni komisii i na Pokrainskiot voen {tab i so sozdavaweto voeni bazi. po {to bila donesena odluka za negovo razre{uvawe od dol`nosta sekretar na Pokrainskiot komitet i za negovo isklu~uvawe od Partijata. So ogled na toa deka KPJ ve}e ja zapo~nala oru`enata borba protiv germanskite i drugite okupatorski sili. municija. Konkretno. Pri krajot na avgust. taa rabotela na slednite zada~i: sobirawe na oru`je.sija za rabota po voenite pra{awe. sobirawe na informacii za dvi`eweto na okupatorskite sili i za vozniot red na `eleznicata. eksploziv i na druga voena oprema. Kominternata re{ila par264 . {to imalo prakti~no zna~ewe za borbata na Sovetskiot Sojuz. na terenot prakti~no gi sproveduvale mesnite organizacii na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Na 24 juli 1941 godina CK na KPJ odr`al specijalna sednica za sostojbata vo PK na KPJ za Makedonija. pri {to Bitolskiot sorabotuval so Lerinskiot. a Strumi~kiot so Gornoxumajskiot voen {tab. kade {to prviot imal zada~a da go raspu{ti postojniot i da formira nov PK {to }e go rakovodi Koli{evski. po naredba na Voenata komisija. So obedinuvaweto na diverzantskite grupi. obuka za rakuvawe so oru`je i so diverzantski sredstva i drugo. organizirawe na diverzantski grupi. Skopskiot partizanski odred ja izvr{il prvata borbena akcija so napadot vrz Pirotehni~kiot zavod vo Hanrievo (\or~e Petrov) kade {to Germancite go skladirale zarobenoto oru`je od jugoslovenskata vojska vo vardarskiot del na Makedonija. na 22 avgust 1941 godina bil formiran Skopskiot partizanski odred. Vsu{nost. Vo po~etokot na avgust 1941 godina Dragan Pavlovi} i Lazar Koli{evski pristignale vo Makedonija. CK na KPJ go odredil Dragan Pavlovi} za svoj poverenik pri PK na KPJ za Makedonija. Na taa sednica Metodi [atorov bil obvinet za „antipartisko i kontrarevolucionerno dejstvuvawe“. Voenata komisija na PK istovremeno gi vr{ela i rabotite po voenoto pra{awe pri Mesniot komitet na Skopje. podgotovkite za oru`enata borba i prodol`uvaweto na aktivnostite povrzani so programata za obedinuvawe. Se vospostavuvala sorabotka i so mesnite {tabovi od egejskiot i pirinskiot del na Makedonija.

Prilep. Kako najpovolni reoni bile odredeni: Kozjak. vo po~etokot na oktomvri 1941 godina bile formirani u{te i Prilepskiot i Kumanovskiot partizanski odred. Na 24 septemvri 1941 godina PK odr`al sostanok na koj bile doneseni odluki za operativno dejstvuvawe. {to se odrazilo kako golema pre~ka 265 . Na prviot sostanok Pokrainskiot voen {tab donel odluka da se zabrzaat podgotovkite za isfrlawe partizanski odredi. Borka Taleski. Lazar Koli{evski. pokraj Skopskiot. Toa zna~i deka po napadot na Germanija vrz SSSR Stalin povtorno go priznal teritorijalniot integritet na Kralstvoto Jugoslavija. Skopska Crna Gora. Mara Naceva i Blagoj Jankov-Mu~eto. a toa mu ovozmo`uvalo na Tito da gi obedini revolucionernite sili vo eden front. Vo po~etokot na oktomvri 1941 godina CK na BRP go ispratil Bojan B’lgaranov kako svoj pretstavnik vo vardarskiot del na Makedonija. Stra{o Pinxur i Mihailo Apostolski. KPJ i BRP. Na 4 septemvri 1941 godina Tito ja izvestil Kominternata za prezemenite merki vo Makedonija. Makedonskiot Voen {tab gi prodol`il podgotovkite za oru`enata borba i za formirawe partizanski odredi. Mir~e Acev. Voenata organizacija bila soodvetna na partiskata. preku svoite pretstavnici Pavlovi} i B’lgaranov. Vo po~etokot na septemvri 1941 godina bil formiran nov Pokrainski komitet na KPJ za Makedonija vo sostav: Bane Andreev. ~ii ~lenovi bile: Lazar Koli{evski. Karaxica. Pelister. so zada~a da go kontrolira rakovodstvoto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i da ja nametne probugarskata linija. Vo soglasnost so septemvriskite odluki na PK i na Pokrainskiot voen {tab. vlijaele za ostvaruvawe na jugoslovenskata. a vo zapadna Makedonija vo reonite na Debarca i na Mavrovo. Veles. Na 24 septemvri 1941 godina noviot PK donel odluka za operativno dejstvuvawe. vo uslovi na formirawe na makedonskoto voeno i politi~ko rakovodstvo i so zasiluvaweto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Bitola. Istovremeno. Babuna. na 11 oktomvri 1941 godina Prilepskiot partizanski odred izvr{il napad vrz Policiskata stanica i vrz zatvorot vo Prilep. odnosno okolu Skopje. odnosno bugarskata linija. Vo tekot na 1941 godina. borbeni akcii izvr{il i Kumanovskiot partizanski odred. Cvetko Uzunovski. Kumanovo. Potoa. kako i pove}e diverzantski grupi. a ne{to podocna ~len na PK stanala i Vera Aceva.tiskata organizacija vo vardarskiot del na Makedonija da se stavi pod rakovodstvo na KPJ od „prakti~ni pri~ini“. Na 26 septemvri 1941 godina bil formiran Pokrainski voen {tab za Makedonija.

Trajko Bo{kovski i Kiro Krstevski kako ~lenovi. vo PK nastanala polarizacija na dve grupi. po direktiva na PK na KPJ za Makedonija. Za da se sprovedat na terenot. pretstavnik na BRP. a bugarskiot okupator gi zasilil merkite i ja zapo~nal nasilnata mobilizacija na makedonskoto naselenie vo bugarskata okupatorska vojska. Pokanetite bile izvesteni deka }e se „zazeme stav po pra{aweto za mobilizacijata i vojnicite koi do{le na otsustvo“. Borko Taleski i Cvetko Uzunovski (~lenovi). vrskite so CK na KPJ ne funkcionirale.2. partizanskite odredi bile raspu{teni. Operativniot voen {tab ne uspeal da se sostane so odredite. 5. Operativniot voen {tab od Skopje zaminal na teren. Vo po~etokot na 1942 godina PV[ donel pove}e zaklu~oci {to imale strategisko zna~ewe za natamo{niot razvoj na oru`enata borba. ne bile povikani site ~lenovi na Plenumot na PK. Partiskoto sovetuvawe bilo odr`ano na 7 januari 1942 godina vo Skopje. Na 26 i 27 dekemvri bil odr`an sostanok na PK na koj bilo kritikuvano raspu{taweto na PV[ i na partizanskite odredi. potoa bile izvr{eni promeni vo PV[. PV[ formiral svoj Operativen voen {tab vo koj vlegle Pero Ivanovski kako komandant. Pri krajot na 1941 godina. poznato kako Januarsko. Zasiluvaweto na oru`enata borba Pri krajot na dekemvri 1941 godina rakovodstvoto na NOD vo vardarskiot del na Makedonija se na{lo vo te{ka sostojba. bil podzabaven esenta 1941 godina. Stra{o Pinxur (pomo{nik-komandant). So sovetuvaweto rakovodel Bane Andreev. Po~etniot podem vo organiziraweto na oru`enata borba vo Makedonija. izrazen niz ostvaruvaweto na diverzantskite akcii i pojavata na partizanskite odredi. poradi pa|aweto na komandantot vo racete na bugarskata policija. Prolet266 . a na dnevniot red bile postaveni niza pra{awa od voena i od politi~ka priroda. a vo noviot sostav vlegle: Mihailo Apostolski (komandant). Trajko Bo{kovski (politi~ki komesar). Kon sredinata na april 1942 godina.pri organiziraweto i konsolidiraweto na makedonskoto antifa{isti~ko i nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. No. Na ova sovetuvawe. Na istiot sostanok PK donel odluka vo najskoro vreme da se odr`i pokrainsko partisko sovetuvawe. odredeno vlijanie imal i Bojan B’lgaranov. PV[ i partizanskite odredi bile raspu{teni. a povikot ne sodr`el dneven red.

do{lo do promena na postojniot PK i do formirawe Privremen pokrainski komitet na KPJ za Makedonija. se zasilila oru`enata borba i se vr{ele podgotovki za formirawe Glaven {tab na makedonskata vojska. Kon sredinata na juni 1942 godina Privremeniot PK na KPJ za Makedonija izvr{il reorganizacija i preimenuvawe na Pokrainskiot voen {tab vo Glaven {tab na Narodnoosloboditelnite partizanski odredi na Makedonija (G[ na NOPOM). Cvetko Uzunovski. So formiraweto na novoto rakovodstvo na NOD se nadminala sozdadenata sostojba. obleka. izvr{il analiza na dejstvuvaweto na prvite partizanski odredi i zaklu~il deka e potrebno da se napravat izmeni i vo organizacijata i vo taktikata na oru`enata borba. koi bi pretstavuvale jadra za formirawe novi partizanski odredi. – snabduvaweto na odredite so hrana. Mara Naceva. Naporedno so novite partizanski odredi bilo formirano i novo voeno i politi~ko rakovodstvo na NOD. oru`je i oprema da se vr{i preku akcii protiv neprijatelot i neposredno od selata. Mir~e Acev. Vo sostavot na Privremeniot PK na KPJ za Makedonija vlegle: Cvetko Uzunovski. na sostanokot vo Skopje odr`an vo sredinata na mart 1942 godina. Stra{o Pinxur i Qup~o Arsov – ~lenovi. Pri krajot na maj 1942 godina. Vo sostav na Operativniot {tab vlegle: Trajko Bo{kovski – komandant. Vo sostavot na G[ vlegle: Mihailo Apostolski – komandant. Stiv Naumov – politi~ki komesar i Kiro Krstevski – odgovoren za 267 . Pokraj toa. da se prefrlat na teritorijata pod italijanska okupacija. pred s¢ na barawe od okru`nite komiteti i mesnite organizacii. G[ na NOPOM re{il da go obnovi Operativniot voen {tab kako poseben organ na G[. – odredite da ne se vrzuvaat za svoite rodnokrajni mesta. Na onie odredi {to dejstvuvale na teritorijata pod bugarska okupacija im se prepora~uvalo.ta 1942 godina bila ispratena direktiva za isfrlawe partizanski grupi. tuku {iroko da manevriraat. Mir~e Acev. na istiot sostanok bile doneseni i slednite zaklu~oci: – partizanskite odredi se stavaat pod neposredna komanda na Pokrainskiot voen {tab. se zapo~nalo so formiraweto na novite partizanski odredi. Cvetan Dimov i Qup~o Arsov. Pokrainskiot voen {tab (PV[). – novoformiranite odredi vo svojot sostav da imaat od dve do tri ~eti. vo slu~aj na te{ka sostojba.

Poradi takvite akcii odredite po~nale da se dvi`at na po{irok prostor od rodnokrajnata teritorija. da prekinuvaat telefonski linii. Vo tekot na 1942 godina vo Makedonija bile formirani devet partizanski odredi so razli~na brojna sostojba.snabduvawe. Privremeniot PK na KPJ za Makedonija i G[ na NOPOM napravile kvaliteten ~ekor vo toj pogled koga vo fokusot gi postavile pra{awata za povrzuvaweto na partizanskite odredi i za obedinuvaweto na borbata na makedonskiot narod od site delovi na Makedonija kako uslovi za splotuvawe na makedonskite sili i za sozdavawe edinstven makedonski nacionalnoosloboditelen front. Vtorata faza traela od juli do esenta 1942 godina. {to bilo mo{ne zna~ajno za natamo{noto organizirawe na oru`enata borba. Tretata faza zapo~nala esenta 1942 godina. koga Glavniot {tab zapo~nal da prezema merki za reorganizacija i za pogolema samostojnost na partizanskite odredi. Vo toj period se razvivala politi~kata atigacija i se odvivalo voenoto organizirawe. oru`enata borba se zasilila vo site kraevi i se sozdale osnovnite pretpostavki za formirawe makedonska regularna vojska. Po toj povod Privremeniot PK i G[ na NOPOM im izdale direktivi na Okru`nite komiteti vo Bitola i vo Strumica da vospostavat vrska i sorabotka so Lerinskata organizacija na KPG i Petri~kata organizacija na BRP. a preku niv i so nacionalnoosloboditelnite dvi`ewa vo egejskiot i vo pirinskiot del na Makedonija. Vo ovaa faza odredite dobile zada~a sekojdnevno da vr{at akcii na `elezni~kite linii i patnite komunikacii. Vele{ko. Bitolsko. Prilepsko. Na toj na~in pogolemiot del od teritorijata bil pokrien so partizanski odredi. a vo Skopsko. Po formiraweto na Privremeniot PK i preimenuvaweto na PV[ vo G[ na NOPOM bile prezemeni merki so koi se sozdale popovolni uslovi za razgoruvaweto na oru`enata borba. Vo toj period se zacvrstil Glavniot {tab. 268 . da vr{at diverzii vo rudnicite {to gi koristele okupatorite. Kru{evsko i vo Resensko izlegle odredi i se vr{ele oru`eni akcii. a nekoi ~lenovi na PK i na Glavniot {tab zaminale na teren za da ja prenesat direktivata za zasiluvawe na oru`enata borba i da im pomognat na mesnite voeni {tabovi i partiski organizacii. Vo tekot na 1942 godina narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija se razvivalo vo nekolku fazi: Prvata faza zapo~nala so izleguvaweto na novite odredi vo april i traela do juli 1942 godina.

bilo dogovoreno da se organiziraat pokrupni voeni edinici. Zaedno so naredbata na Vrhovniot {tab na NOV i POJ za formirawe na pette operativni zoni vo teritorijata na Makedonija. procesot na oru`enata borba ne mo`el da bide prekinat. Na prviot sostanok oficijalno bil izbran sostavot na Centralniot komitet na KPM: Lazar Koli{evski – politi~ki sekretar. Na istiot sostanok. Mara Naceva – organizacionen sekretar. I pokraj te{kotiite vo sproveduvaweto na nabele`anite zada~i. odr`an na 2 avgust 1943 godina. Ednovremeno bile formirani pet operativni zoni i pet oblasni komiteti. Na Prespanskiot sostanok. Borbata postepeno zemala s¢ po{irok zamav. Cvetko Uzunovski. Strahil Gigov. a so cel NOD vo Makedonija da bide rakovodeno od edno avtoritetno nacionalno partisko telo. Kuzman Josifovski i Bane Andreev – ~lenovi.Na 25 fevruari 1943 godina vo Makedonija pristignal Svetozar Vukmanovi}-Tempo vo svojstvo na delegat na V[ na NOV i PO na Jugoslavija. Kako rezultat na dotoga{nata organizaciona voeno-politi~ka rabota i aktivnost na makedonskite komunisti. koj na 19 mart 1943 godina vo Tetovo ja odr`al i svojata prva sednica. sposobni da dejstvuvaat na po{iroki podra~ja vo Makedonija. Vo duhot na priznavaweto polni nacionalni prava na narodite na Jugoslavija. osven politi~koto. So toa prakti~no se zapo~nalo so realizacijata na usvoeniot koncept za razvojot na oru`enata borba vo tekot na 1943 godina. toj zateknal sostojba na jasna politi~ka opredelba na makedonskiot narod za vodewe oru`ena borba. bile precizirani i zada~ite na G[ na NOPOM i na {tabovite na operativnite zoni za da vospostavat sorabotka so dvi`ewata na otporot vo sosednite zemji. potoa se izdignala na relativno povisok stepen i opfatila novi podra~ja. bilo reorganizirano i voenoto rakovodstvo na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. odnosno Glavniot {tab na NOPOM bil reorganiziran vo Glaven {tab na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (G[ na NOV i POM). koi bi imale pogole269 . vo Skopje bil formiran CK na KP na Makedonija. Konceptot na Glavniot {tab na NOV i POM bil Makedonija da se pokrie so potrebniot broj {tabovi i partizanski odredi na koi }e se temeli natamo{niot razvoj na oru`enata borba. a bile doneseni i odluki za prefrlawe na CK na KPM i na G[ na NOV i PO na Makedonija vo teritorijata na zapadna Makedonija i za formirawe novi partizanski odredi.

So niv se otvoril pat za sozdavawe regularna makedonska vojska i najvisoki organi na narodnata i dr`avnata vlast vo Makedonija. Na ovoj sostanok bil donesen zaklu~ok da se zapo~ne so podgotovki za svikuvawe Antifa{isti~ko sobranie. i so taa sodr`ina 270 . nezavisna i obedineta Makedonija ili vo edna balkanska federacija. Voenite uspesi i prilivot na novite borci sozdale uslovi da se pristapi kon realizacija na idejata za sozdavawe NO vojska. bataljonot „Mir~e Acev“. Se diskutiralo i okolu pra{aweto koj organ bi trebalo da go izdade Manifestot. Vo vrska so izdavaweto na Manifestot na G[. Na 18 avgust 1943 godina. bila formirana prvata regularna voena edinica. bidej}i ne retko se {pekuliralo. kaj Slivovo bila formirana i Prvata makedonsko-kosovska brigada. za prv pat konkretno. na planinata Slavej. Toa bilo dosta zna~ajno. Imalo iska`uvawa i razli~ni gledi{ta okolu toa dali barawata na makedonskiot narod za negovoto obedinuvawe se dovolno jasni ili zadovolitelni.mi manevarski sposobnosti za borba protiv okupatorot. istaknati makedonski intelektualci i antifa{isti. Na toj na~in se zapo~nalo so sozdavaweto pokrupni operativno-takti~ki formacii na makedonskata NO vojska. stanalo zbor i bila donesena odluka da se sozdade najvisok organ na vlasta. Sepak. na 11 noemvri 1943 godina. Ne{to podocna. So toa se sozdavala pogolema slobodna teritorija vo koja voenoto i politi~koto rakovodstvo na NOD razvivale po{iroka politi~ka aktivnost i go zapo~nale sozdavaweto na organite na vlasta. podnele svoj Prigovor kon Manifestot na delot {to se odnesuval na projugoslovenskata idnina na Makedonija. koj voedno bi bil i konstitutiven organ na novata makedonska dr`ava. Tamu se istaknuva deka makedonskiot narod vo idnata zaednica na jugoslovenskite narodi }e bide celosno ramnopraven so niv. pa i vo redovite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Tie idninata na Makedonija ja gledale vo samostojna. Vo nego G[ gi iznel osnovnite na~ela na osloboditelnata borba i gi soop{til makedonskite pogledi vo vrska so idnata zaednica na jugoslovenskite narodi. Re{enijata na Prespanskiot sostanok na CK na KPM otvorile nova perspektiva za osloboditelnata borba. ~lenovi na ANOK. deka makedonskiot narod vlegol vo borba bez negova `elba i deka se borel za obnovuvawe na raspadnatoto Kralstvo Jugoslavija. Tuka. Na slobodnata teritorija vo zapadna Makedonija politi~koto i voenoto rakovodstvo na NOD vo Makedonija vo prvata polovina na oktomvri 1943 godina izdale dokument poznat kako Manifest na G[.

taka {to poslu`il kako solidna platforma za nejzinoto natamo{no vodewe. So nego se pottiknalo s¢ pootvorenoto postavuvawe na makedonskoto nacionalno pra{awe i istaknuvawe na `elbata za kone~no obedinuvawe na Makedoncite. Na 30 april 1944 god. Borko Temelkovski i Venko Markovski (~lenovi). odnosno {tab na zemjite me|u koi e podelena Makedonija. bile prifateni i od BKP. Tie mu dale poddr{ka na balkanskiot {tab i donele rezolucija za negovo formirawe. odnosno zemji. a se predviduvalo i formirawe zaedni~ki vrhoven {tab kako edinstvena komanda na balkanskite zemji. Vo soglasnost so odlukata na Prespanskiot sostanok na CK na KPM da se pristapi kon podgotovkite za odr`uvawe na antifa{isti~koto sobranie vo Makedonija. Ovie zaklu~oci. Me|utoa. pokraj drugoto. koja se nao|ala vo procesot na svoeto sozdavawe. Manifestot bil prifaten i gi obedinil u~esnicite vo borbata. se postavilo pra{aweto dali e toa op{tobalkanski {tab ili samo {tab na Jugoslavija. Vedna{ po formiraweto. Strahil Gigov (sekretar). Albanija. ne{to podocna. i po intervenci271 . Grcija i Bugarija. kako prioritetni celi na borbata na makedonskiot narod. Rezolucijata.{to ja imal. bez Romanija i Turcija. Cvetko Uzunovski. ne sakala da go zagubi delot od Makedonija. Vo negoviot sostav vlegle: Metodija Andonov-^ento (pretsedatel). postojana zaemna sorabotka i vospostavuvawe edinstvo vo akciite na site narodnoosloboditelni sili na balkanskite zemji. KPA i KPG. Na 20 juni 1943 godina vo Kor~ansko bil odr`al sostanok na pretstavnicite na KPJ. so ogled deka na 15 maj 1943 godina Kominternata se samoraspu{tila. zapo~nala da zree idejata za sozdavawe zaedni~ki balkanski {tab kaj pretstavnicite na centralnite komiteti na balkanskite komunisti~ki partii. So toa toj ja prezel ulogata na politi~ki i pretstavni~ki organ i na najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava. ovoj odbor bil pro{iren i broel 22 ~lena. bil formiran Inicijativen odbor za svikuvawe na ASNOM. Istata godina. vo prvata polovina na noemvri 1943 god. Inicijativniot odbor vrz sebe prezel nekoi od funkciite {to prethodno gi izvr{uvale G[ na NOV i POM i CK na KPM. Inicijativniot odbor poka`al osobena aktivnost pri objasnuvaweto na stavovite izneseni vo Manifestot na G[ na NOV i POM i vo vrska so podgotovkite za svikuvawe na ASNOM. predviduvala: visok stepen na razvienost na NOD na Balkanot. Poradi toa. Manifestot e najizdr`aniot dokument {to bil dotoga{ upaten do narodot. Mihailo Apostolski. Toa zna~i deka nitu edna od balkanskite komunisti~ki partii.

3. Istovremeno. slobodnata teritorija bila zna~ajna i za razvivaweto na op{testveno-politi~kiot i verskiot `ivot. Tie mo`ele da funkcioniraat po otstranuvaweto na okupatorskata vlast od slobodnata teritorija. AF@. 272 . a bilo formirano i Versko namesni{tvo kako za~etok na MPC i na verskiot `ivot. Nejzinoto zna~ewe mo`e da se ocenuva od istorisko-politi~ki i od voen aspekt.jata na Sovetskata delegacija. 5. Od voen aspekt zna~eweto na slobodnata teritorija isto taka bilo golemo. imalo mnogukratno zna~ewe. na slobodnata teritorija se pro{irila so mnogu drugi sodr`ini. Sozdavaweto na organite na vlasta e od posebno zna~ewe za gradovite Ki~evo i Debar. Slobodnata teritorija bila braneta so golema upornost bidej}i nea borcite ja ~uvstvuvale kako simbol na slobodata i dr`avnosta na makedonskiot narod. oru`je i municija. Zna~eweto od istoriski aspekt e nabele`ano vo mnogubrojnite proglasi. na 9 oktomvri 1943 godina Tito ispratil poraka do Svetozar Vukmanovi}-Tempo site aktivnosti vo vrska so formiraweto na balkanskiot {tab da bidat prekinati. koi bile prvite oslobodeni gradovi kade {to se formirale povisokite organi na lokalnata vlast. pokraj drugoto. Nivnata aktivnost. nivnoto formirawe imalo i zabele`liv propaganden karakter. odnosno voenoto rakovodstvo olicetvoreno vo Glavniot {tab na NOV i politi~koto rakovodstvo olicetvoreno vo Partijata. NOMS). povici i drugi dokumenti {to bea gi upatuvale politi~koto i voenoto rakovodstvo do makedonskiot narod. Slobodnata teritorija vo tekot na 1943 godina Sozdavaweto na slobodnata teritorija vo tekot na NO borba vo Makedonija 1943 g. vo po~etokot naso~ena samo kon sobirawe materijalna pomo{. Na slobodnata teritorija profunkcionirale organite na narodnata vlast. Vo nea dejstvuvalo rakovodstvoto na NOD. politi~kite i masovnopoliti~kite organizacii. Vo niv se vidlivi motiviranosta od slobodarskite idei na Ilinden i Kru{evskata republika i `elbata za ostvaruvawe na nivnite ideali po ~etierieset godini. Tamu profunkcionirale masovnite politi~ki organizacii (NOF. Nivnoto sozdavawe pridoneslo za natamo{noto uspe{no razvivawe na borbata. Toa se odvivalo na zaedni~ki mitinzi pri {to.

dodeka povicite za sozdavawe sopstvena dr`ava i za obedinuvawe na makedonskiot narod se postavuvale vo dosta zaviena forma. Negov pretsedatel bil Metodija Andonov-^ento. idniot pretsedatel na ASNOM i na makedonskata dr`ava. Vo negoviot sostav vlegle istaknati makedonski borci i dr`avnici. a negov ~len bil i komandantot na G[ na NOV i POM Mihajlo Apostolski.5. no i da ja kontoliraat situacijata. Vo vtorata polovina na 1943 godina se zasilile ideite i soznanieto deka postavuvaweto na toa pra{awe kako programsko barawe }e pretstavuva nov motivira~ki impuls vo borbata za osloboduvawe i }e gi amortizira glasinite za navodnoto „predavstvo“ na makedonskite nacionalni interesi. Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM Realizacijata na zaklu~okot za pristapuvawe kon podgotovki za odr`uvawe na Antifa{isti~ko sobranie i za izbirawe na najvisokite dr`avni organi pretpostavuvala formirawe na poseben organ koj{to bi gi realiziral tie podgotovki.. delegati i sl.5. isprateni od jugoslovenskoto rakovodstvo za da pomagaat. Naglasuvaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe bilo pridru`uvano so izvesen strav od o~ekuvanoto obvinuvawe za makedonski separatizam. Verojatno na toa vlijaelo zaedni~koto vodewe na antifa{isti~kata borba so drugite jugoslovenski narodi. od mnogu pri~ini. no e sigurno deka vo prvata polovina na noemvri 1943 toj ve}e funkcioniral vo seloto Crvena Voda na padinite na planinata Karaorman. Bile prisutni instruktori. Datumot na negovoto formirawe ne e to~no utvrden. Takov organ bil Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Taka. ne mo`elo da e slu~i na samiot po~etok na vostanieto od 1941 godina. 5. Toga{ bile upatuvani op{ti povici za antifa{isti~ka borba. IO 273 . Fakt e deka istaknuvaweto na celite. Istaknuvaweto na programskite celi na borbata Naporedno so razvojot na narodnoosloboditelnata borba vo Makedonija pra{aweto za seriozno istaknuvawe na programskite celi stanuvalo s¢ poaktuelno. Po formiraweto.4. Inicijativniot odbor (IO) za svikuvawe na ASNOM ne se zadr`al samo na voobi~aeni ili tehni~ki podgotovki tuku vo taa nasoka prezel dosta voeni i politi~ki funkcii {to prethodno gi izvr{uvale Glavniot {tab ili pak CK na KPM.

6. zaedno so G[. „glavniot problem na makedonskata borba – pra{aweto za celosna obedineta Makedonija“. Makedonskoto nacionalno pra{awe i balkanskite dr`avi na krajot od 1943 godina Vo pogled na idninata na jugoslovenskite narodi osobeno zna~ewe imale odlukite na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Makedonija. Emanuel ^u~kov i Kiril Petru{ev vo razgovorite so vrvot na jugoslovenskoto dvi`ewe da go postavi. t. koe nemalo takva jasno definirana funkcija kakva {to ja imal Inicijativniot odbor. Crna Gora i Bosna i Hercegovina“. izvr{il administrativna podelba i gi utvrdil reonite i kriteriumite za izbor na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM. kako {to se veli.n. Osven toa. Makedoncite i Crnogorcite. odr`ano na 29 noemvri 1943 godina.stanal politi~ki i pretstavni~ki organ. no i najviosk organ na dr`avnata vlast vo Makedonija. baral da se vklu~at vo osloboditelnata borba i da ja dadat potrebnata pomo{ za nejzin kone~en uspeh. odnosno na narodite na Srbija. da gi zaboravat {pekulaciite deka taa. Hrvatite. Ponatamu. IO se vklu~il i vo aktivnostite za konstituirawe na sistemot na lokalnite organi na vlasta. se vodela za obnova na prethodnata Jugoslavija vo koja dominirala edna nacija. Slovencite. IO raspraval i za zaedni~kata borba so Makedoncite koi se borele vo ramkite na antifa{isti~kite dvi`ewa na Bugarija i na Grcija. Hrvatska. 5. Odlukite na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Vo odlukata za izgradba na Jugoslavija se konstatira deka taa „se izgraduva i }e se izgraduva vrz federativen princip {to }e im obezbedi polna ramnopravnost na Srbite. odnosno so Josip Broz Tito za idninata na Makedonija vo jugoslovenskata federacija i za stojali{teto na jugoslovenskoto rakovodstvo za obedinuvaweto na makedonskiot narod. ANOK (Akcionen narodnoosloboditelen komitet). Slovenija. Toj podgotvil nekolku apeli {to gi upatil do makedonskiot narod. se vklu~il vo politi~koto objasnuvawe na celite na borbata na makedonskiot narod. doneseni vo uslovi na 274 . navodno. Od strana na IO bilo pobarano delegacijata vo sostav Metodija Andonov-^ento. Funkcijata na IO bila mnogu poizrazena od po~etokot na 1944 godina koga. IO vrz sebe ja prezel odgovornosta da razgovara so vrhovnoto jugoslovensko rakovodstvo. do nekolku istaknati intelektualci vo Makedonija i me|u emigracijata vo Bugarija. Po negovoto formirawe prestanalo da postoi edno od toga{nite op{ti politi~ki tela.

kako ramnopravna ~lenka na jugoslovenskata federacija. poradi masovnoto u~estvo na Makedoncite vo antifa{isti~kata vojna i istaknuvaweto na nivnite nacionalni prava. bile prifatlivi za NOD vo Makedonija. da ja prodol`i borbata za sozdavawe svoja. Zatoa. taa go problematizirala makedonskoto nacionalno pra{awe ne samo vo egejskiot tuku i vo vardarskiot del od Makedonija. Makedonija vodela zaedni~ka borba so drugite jugoslovenski narodi i. Osven toa.NOV. vrz nivna osnova. OF na Bugarija gi otfrlil re{enijata na Vtoroto zasedanie na AVNOJ i so posebna deklaracija ja povikal Makedonija da izbere svoi pretstavnici vo Narodnoto sobranie na Bugarija. reagirala Bugarija. poto~no nejzinata BKP. 6. nitu pak konstituiraweto na novata dr`ava Federalna Makedonija. poradi u~estvoto na jugoslovenskite narodi na stranata na antifa{isti~kata koalicija. makedonska dr`ava. Po objavuvaweto na re{enijata na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. se smetalo deka go iscrpila pravoto na samoopredeluvawe. poradi u~estvoto na Bugarija vo vojnata na stranata na fa{isti~kata oska. a ofanzivite na jugoslovenskoto 275 . slobodna i nezavisna Makedonija“. Taa smetala deka makedonskiot narod treba da ima pravo na samoopredeluvawe. Sekako. bidej}i makedonskiot narod za prv pat ja dobil mo`nosta. No malku podocna. ne go sporela dr`avnoto ureduvawe na Jugoslavija. Meglen i Pajak zapo~nala vo uslovi koga sojuzni~ite sili izvr{ile probiv vo centralna Italija i koga se podgotvuvale za otvorawe na Vtoriot front vo Evropa. BKP smetala deka so vrzuvaweto na Makedonija kako idna ~lenka na jugoslovenskata federacija se prejudiciraat `elbite i interesite na makedonskiot narod i deka toa re{enie bilo doneseno poradi „pragmati~en nacionalizam“. Od druga strana Grcija. iako bilo pu{teno zaedno so primamlivata parola za „celokupna. na nekoj na~in. Taa ne go odobrila izborot na Makedoncite Vladimir Poptomov i Dimitar Vlahov za ~lenovi na AVNOJ – kako pretstavnici na pirinskiot. toa barawe na Bugarija bilo anahrono i neodr`livo. odnosno na egejskiot del od Makedonija. Germansko-bugarskata ofanziva vo prvata polovina na 1944 godina Germansko-bugarskata zimska ofanziva vo reonot na planinite Ko`uf.

vo brojnost do brigadi. a so druga niz isto~na Makedonija. Tretata grupa. Probivot da se izvr{i so edna grupa vo centralna. dobila naredba da ostane vo reonot na Ko`uf. od politi~ki aspekt. Po zavr{uvaweto na operaciite od Fevruarskiot pohod usledile niza zna~ajni akcii od strana na edinicite NOV i PO na Makedonija vrz ~uvstvitelnite to~ki na okupatorot niz cela Makedonija. isto taka vo brojnost na brigada. Ofanzivata zapo~nala na 5 januari 1944 godina i traela do 20 januari koga germanskite i bugarskite sili. ne uspeale vo toa i go prekinale goneweto na makedonska vojska. so zada~a da dejstvuva vo Tikve{ i po desniot breg na Vardar ju`no od Veles. So takvata zamisla voenoto i politi~koto rakovodstvo imale za cel. pa po toj povod makedonskoto politi~ko i voeno rakovodstvo go razrabotile planot za Fevruarskiot pohod. da se razviva sorabotka so antifa{isti~kite sili vo ju`na Srbija i da se ostvarat zaedni~ki dejstva. Uspe{noto izveduvawe na pohodot (31 januari – 22 fevruari 1944) pretstavuvalo presvrtnica na vojni~ki plan vo polza na edinicite na NOV i PO na Makedonija. koi }e imaat voeno i politi~ko rakovodstvo od najvisokite forumi. Dejstvata na makedonskata vojska gi zabrzale podgotovkite i po~etokot na Germansko-bugarskata ofanziva vo Meglen i vo ko`ufsko-mariovskiot prostor. So ogled na toa deka Germanija bila zagrozena re~isi od site strani. Vo natamo{noto dejstvuvawe nivnata osnovna cel bila oru`enata borba da se razgori niz celata teritorija na Makedonija. Makedonskata vojska imala za cel da se razmesti na prostorot na glavnite komunikaciski pravci po dolinata na rekata Vardar i da gi zapo~ne borbenite akcii so te`i{te na `elezni~kata linija. Otkako bila analizirana voenata i politi~kata situacija. Osnovnata zamisla na Fevruarskiot pohod bila da se izvr{i probiv so dve operativni grupi. Politi~koto i voenoto rakovodstvo na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe po zavr{uvaweto na Germansko-bugarskata zimska ofanziva izvr{ile analiza na dejstvata vo zimskata operacija i donele odluki od strategisko zna~ewe. 276 . germanskata Vrhovna komanda re{ila da ja zasili Grupata armii „E“ (GAE) {to se nao|ala vo ju`na Grcija pod komanda na feldmar{alot Aleksandar Ler. se ocenilo deka okupatorot }e prezeme u{te posilna ofanziva. po nekolkute obidi da gi osvojat poziciite na partizanite. oru`enata borba {to pove}e da se razgori niz cela Makedonija. Istovremeno se nastojuvalo da se ostvari dopir i so pirinskiot del na Makedonija.vojuvali{te bile zgolemeni i zasileni.

Proletnata ofanziva pretstavuva operacija od strategisko zna~ewe. Negovata ideja ja prifatil Dimitar Raev. a so nea se soglasil i bugarskiot minister za vnatre{ni raboti Gabrovski. Obidite na okupatorite da predizvikaat gra|anska vojna vo Makedonija Bugarskite.Na 27 i 28 fevruari 1944 godina vo manastirot sv. Kozarov. Kontra~etite dejstvuvale glavno vo redovite na bugarskata policija i vojska i bile vo 277 . soglasno utvrdenite idei. oprema. Bugarskata vlada go odobrila formiraweto na vooru`enite kontra~eti. bataljoni i brigadi. hrana i pari~ni sredstva. 7. Kako rezultat na uspe{nite borbi bile sozdadeni pove}e slobodni teritorii vo operativnite zoni vo Makedonija. a ne{to podocna i germanskite okupatori vo Makedonija. a potoa i na voenata i politi~kata sostojba vo svetot. Na slobodnite teritorii bile organizirani i zapo~nale da dejstvuvaat novosozdadenite komandi na podra~ja i mesta i narodnoosloboditelnite komiteti. se obidele od mesnoto naselenie da sozdadat oru`eni sili kako svoi sorabotnici vo borbata protiv celite na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod. Proletnata ofanziva vo Makedonija od 1944 godina ja prezele bugarskite i germanskite sili protiv NOV i POM i odredeni srpski i kosovski edinici. So ogled na anga`iranite sili. Osobeno vnimanie im bilo posveteno na podgotovkite za odr`uvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM. Idejata za formirawe kontra~eti poteknala od direktorot na Bitolskata oblast Anton Kozarov. pokraj drugoto. Na 22 avgust 1942 godina A. Prohor P~inski bilo odr`ano voeno-politi~ko sovetuvawe na koe bila izvr{ena analiza na borbenite dejstva vo tekot na Fevruarskiot pohod. so te`i{te na nastanite vo Makedonija. pobaral od svoite okoliski upravnici: „vo sekoja op{tina da se organizira vooru`ena grupa od 15 do 20 ili pove}e lica“. koi gi obezbedila so oru`je. So toa okupatorite se obidele da predizvikat gra|anska vojna vo Makedonija. pokraj za{titata na slobodnata teritorija. imale za cel da go mobiliziraat naselenieto da pristapuva vo makedonskata vojska i da se sozdavaat novi odredi. Tie. direktor na Skopskata oblast. prostorot vo koj se vodela i postavenite celi. so itna i doverliva naredba. na Balkanot i vo Jugoslavija.

vo vtorata polovina na 1943 godina formirala osum kontra~eti so brojna sostojba od 50 do 60 lu|e. Bugarskata vlada. a razvojot na NOD vo Makedonija stanuval s¢ posilen. I. bezbednosta na makedonskiot prostor ja prezela Germanskata voena uprava. Bidej}i na Isto~niot front germanskite sili trpele s¢ pogolemi zagubi. u{te na po~etokot. a pod protektorat na Germanija.funkcija na okupatorskata vlast. vo noemvri 1943 godina. a potoa da gi naso~i kon egejskiot del na Makedonija. Na negova pokana. vo ve~ernite ~asovi na 7 septemvri 1944 godina Ivan Mihajlov si zaminal od Skopje. Otkako propadnala idejata da se sozdade „Nezavisna Makedonija“. Deprimiran i razo~aran {to ne uspeal da ja proglasi „Nezavisna Makedonija“ vo koja `iveat Bugari. No ovoj obid. koja politi~ki mu bila pot~ineta na d-r Herman Nojbaher. na Hitler mu trebale novi sili za uni{tuvawe na „komunisti~kata zaraza“. sledbenici na I. Po kapitulacijata na Italija. Mihajlov. Himler i Hitler se dogovorile vo egejskiot del na Makedonija {to bil pod okupacija na Germanija da se formira eden polk od tri bataljoni vo koi bi vlegle „egejski Bugari“. Mihajlov. Mihajlov poka`al Hitler. so pomo{ na Gestapo i na SS-policijata. Makedonskiot narod ve}e ja be{e odbral stranata na Antihitlerovskata koalicija. so zada~a da go likvidiraat NOD i da vospostavat red i mir. a vo tekot na 1944 godina brojot narasnal do 200 lu|e vo sekoja kontra~eta. na ~elo so Ivan Mihajlov. Ministerot Gabrovski. Sledniot obid bil napraven po kapitulacijata na Bugarija. kade {to primil naredbi i instrukcii od firerot da gi zgolemi i da gi zasili aktivnostite na kontra~etite. negovite sledbenici go informirale deka makedonskata dr`ava e ve}e sozdadena i deka e docna da se proglasi „Nezavisna Makedonija“. Me|utoa. Mihajlov otpatuval vo Berlin. Germancite procenile deka vo tie uslovi najcelishodno bi bilo da se realizira idejata za „Nezavisna Makedonija“. na 10 april 1943 godina. Naredbata za sozdavawe „Nezavisna Makedonija“ ja potpi{al Hitler na 5 septemvri 1944 godina. 278 . Na 6 septemvri 1944 godina Ivan Mihajlov pristignal vo Skopje i vedna{ gi zapo~nal podgotovkite okolu proglasuvaweto na „Nezavisna Makedonija“. izdal naredba za likvidacija na NOD na Makedonija. osoben interes za aktivnostite i za anga`iraweto na kontra~etite na I. Za realizacija na ovaa ideja toj gi odredil d-r Garben i germanskiot konzul vo Skopje Artur Vite. Na ovoj sostanok I. bil osuden na neuspeh.

brigadi i divizii. komandite na brigadite koi dejstvuvale na teritoriite na odredenite operativni zoni bile ovlasteni istovremeno da ja vr{at funkcijata {tab na soodvetnata operativna zona. Pokraj toa. Taa se izvr{ila spored planot {to go izrabotil Glavniot {tab na NOV i POM. Pro{iruvaweto na voenite dejstva i novata voeno-teritorijalna podelba na Makedonija vo tekot na letoto 1944 godina Po Proletnata ofanziva i osobeno po izvr{uvaweto na protivofanzivata. ja zafatila re~isi celata teritorija na vardarskiot del na Makedonija. G[ na makedonskata vojska procenil deka e potrebna nova voeno-teritorijalna podelba na Makedonija. 8. Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna. Potoa. Kumanovskiot i Vele{kiot reon. Glavniot {tab na makedonskata vojska gi vr{el podgotovkite za kone~noto osloboduvawe na Makedonija. bile formirani {tabovi na operativnite zoni. vo tekot na letoto 1944 godina. Prvata ili Skopskata operativna zona gi opfa}ala Skopskiot. Dodeka CK na KPM i Inicijativniot odbor glavno se zanimavale so svikuvaweto i odr`uvaweto na ASNOM. Istovremeno se predviduvalo da se formiraat pove}e pomali 279 . Se sozdavale novi slobodni teritorii.1 se predviduvalo vo prvite tri operativni zoni da se formiraat po dve divizii. teritorijata na vardarskiot del na Makedonija bila podelena na ~etiri operativni zoni. se formirale novi partizanski odredi. za vospostavuvawe na narodnata vlast na slobodnite teritorii. Spored ovoj plan. Vo planot od Direktivata br. Tretata. no i za me|unarodno priznavawe. bataljoni. odnosno Bregalni~ko-strumi~kata operativna zona gi opfa}ala [tipskiot i Strumi~kiot reon. Poradi nedostig na soodveten kadar. politi~koto i voenoto rakovodstvo prezemale brojni merki za zasiluvawe na borbata.Neuspe{ni se poka`ale i obidite na okupatorot preku ~etni~koto dvi`ewe da se predizvika sudir me|u makedonskiot narod kako i obidot da se predizvika me|uetni~ki sudir vo zapadna Makedonija preku albanskite nacionalisti~ki organizacii. ^etvrtata operativna zona gi opfa}ala Debarskiot i Ki~evskiot reon. so odluka na Glavniot {tab. Poradi golemiot priliv na novi borci. Vtorata ili Bitolskata operativna zona gi opfa}ala Bitolskiot i Gevgeliskiot reon.

vo tie ramki pra{aweto za osloboduvaweto i obedinuvaweto na Makedonija dobilo poinakva su{tina. Po razgleduvaweto na zna~eweto na ovoj problem bila izbrana delegacija na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM vo sostav: Metodi Andonov-^ento. kako i samata borba. Vo prvite dve godini dogmatskiot priod kon proleterskiot internacionalizam. romantizmot i dali za toa imalo realni mo`nosti. Na prviot sostanok na pro{ireniot Inicijativen odbor za svikuvawe na ASNOM. Sednicata na Nacionalniot komitet za osloboduvaweto na Jugoslavija se odr`ala na 24 juni 1944 godina i na nea prisustvuvale Tito i drugite rakovoditeli na NKOJ. Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna Pra{aweto na obedinuvaweto na Makedonija stanalo osnovniot i glaven dvigatel na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe bez ogled na toa kolku vo nego bile prisutni emotivniot naboj. Emanuel ^u~kov i Kiril Petru{ev. ednopodrugo govorele 280 . imale svoj evolutiven pat {to e povrzan so razvojot na NOD. 9. Na dnevniot red bile dve to~ki: izvestuvaweto na Inicijativniot odbor i makedonskoto pra{awe. odnosno od letoto 1943 godina. pokraj prifa}aweto na odlukite i re{enijata doneseni na Vtoroto zasedanie na AVNOJ i re{enijata za sostavot na delegacijata za Plenumot i za Prezidiumot na AVNOJ. Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija osobeno bilo razgleduvano od ~lenovite na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Ovaa delegacija otpatuvala na Vis na sredba so NKOJ. koga antifa{isti~kite sili steknale re{itelna prednost. kosmopolitskiot pristap kon nacionalnoto pra{awe i mnogu drugi okolnosti vlijaele osloboduvaweto na Makedonija da se postavuva vo op{ti ramki. osobeno vo vrska so nejzinoto obedinuvawe. Taa ideja. odr`an na 30 april 1944 godina.partizanski odredi za izvr{uvawe pomali borbeni zada~i vo tilot na okupatorskite sili i za odredeni specijalni akcii. Za sodr`inata i problemite po dvete pra{awa. Od tretata faza na vojnata. od diskusijata proizleglo deka eden pretstavnik na Inicijativniot odbor treba da se isprati kaj AVNOJ i Vrhovniot {tab za da se vospostavi neposredna sorabotka so odgovornite tela na Federativna Jugoslavija i da se iznese vistinskata sostojba vo Makedonija.

Izborot na delegatite za ASNOM Izbiraweto na delegatite za ASNOM vo ramkite na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe se smetalo za va`no organizaciono. Toa bilo va`no poradi nivniot legitimitet. no i politi~ko pra{awe. Toga{ bilo nu`no da se odberat lu|e koi }e bidat sposobni da dadat realen pridones vo konstituiraweto na najviokiot organ na vlasta i najvisok dr`aven organ.. no i za ostvaruvaweto na nacionalnoto pravo za svoe obedinuvawe. bilo prisutno i vlijanieto na drugi faktori. 10. pra{awata za vospostavuvaweto vrski so egejskiot i pirinskiot del na Makedonija i izdavaweto memorandum za Makedonija od strana na NKOJ bile premol~eni vo diskusijata.. treba {to poskoro da se odr`i zasedanieto na ASNOM i da se formira Narodnoosloboditelen front“. Analizata na idejnite opredelbi za obedinuvaweto na Makedonija i na prakti~nite ~ekori vo tekot na Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna vo vardarskiot del na Makedonija poka`uvaat deka pra{aweto za obedinuvaweto na makedonskite teritorii postojano bilo prisutno. Vlijanieto na me|unarodniot faktor na obedinuvaweto na Makedonija se poka`alo kako re{ava~ko i toga{ koga ve}e se sozdale realni mo`nosti i `elbi za obedinuvawe na pirinskiot so vardarskiot del.Emanuel ^u~kov. za ostvaruvawe na toa pravo. pa Kiril Petru{ev. ^ento go postavil pra{aweto kako da se vospostavi vrskata so Makedoncite vo egejskiot i pirinskiot del na Makedonija i predlo`il NKOJ da izdade memorandum za Makedonija od koj }e se vidi deka i makedonskiot narod se bori protiv zaedni~kiot fa{isti~ki neprijatel.so ogled na sostojbata vo sosednite zemji i dogovorite me|u sojuznicite. Metodi Andonov-^ento.) 10.1. 281 . Me|utoa. pred s¢ me|unarodnoto protivewe na obedinuvaweto na Makedonija. prerano e toa da se postavuva zatoa {to bi ja oslabnalo borbata protiv zaedni~kite okupatori. Konstituiraweto na makedonskata dr`ava (1944 g. Na krajot Tito predlo`il da se donesat zaklu~oci vo vrska so makedonskoto pra{awe. No. osobeno od strana na Velika Britanija. no i legitimitetot na dr`avata. naglasuvaj}i deka: „istoriskite ideali na makedonskiot narod za obedinuvawe se negovo nacionalno pravo. najdobro e da se sorabotuva so site narodnoosloboditelni dvi`ewa. Na krajot.

n.3. Obrazovniot.Bidej}i Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM bil najdirektno zadol`en za ova pra{awe. toj napravil 282 . vo vtorata se dokumentite so koi taa se konstituirala. kako najto~en treba da se zeme brojot 115 delegati. fakt e deka na Zasedanieto prisustvuvale malku pove}e od polovinata bidej}i. ne mo`ele site da pristignat navreme. Sepak. za da gi zapoznae so postapkata za izbor na delegatite. vo tretata se dokumentite so koi makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva {to `iveele vo Makedonija bile povikani da £ se priklu~at na borbata za kone~noto osloboduvawe na sopstvenata dr`ava. Utvrduvaweto na platformata na ASNOM U{te pri otvoraweto na sesijata. socijalniot i nacionalniot sostav na izbranite delegati bil mo{ne raznoviden. So rabota zapo~nalo vo ve~ernite ~asovi i traelo do ranite utrinski ~asovi. Prvoto zasedanie na ASNOM (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija) se odr`alo na 2 avgust 1944 godina vo manastirot Sv. Toa se t. odnosno onolku kolku {to se navedeni vo Manifestot na ASNOM. 10. IO se zalo`il tie da bidat lu|e koi. pred s¢. Prvoto zasedanie na ASNOM i negovite re{enija Po ednogodi{nite podgotovki. Prohor P~inski vo reonot na Kumanovsko. odnosno se proglasilo nejzinoto sozdavawe. No. a taa ~est mu pripadnala na najstariot delegat ilindenecot Panko Bra{narov. IO se obratil do site narodni odbori vo mestata kade {to bile formirani. Vo prvata grupa dokumenti e sodr`ana platformata vrz koja se konstituirala makedonskata dr`ava. poradi konspirativnite uslovi na patuvawe do mestoto na odr`uvawe. Donesenite re{enija i drugite dokumenti na Prvoto zasedanie na ASNOM. mo`at da se grupiraat vo tri grupi. proklamativni dokumenti. spored nivnata sodr`ina. ja poddr`uvaat idejata za sozdavawe i konstituirawe na makedonskata dr`ava. Ne e utvrden to~niot broj na izbranite delegati. Nekoi od niv im dale svoi polnomo{na na drugi lica za da gi zastapuvaat.2. 10. bidej}i vo razni materijali od toa vreme toj e razli~en. toj vlo`il dosta napori za da se realizira osnovnata opredelba vo pogled na kandidatite. Vo odnos na sostavot na delegatite {to se izbirale za Sobranieto. Me|u drugoto. kako i poradi razni drugi pre~ki.

iznesena preku istoriska retrospektiva. Deklaracija za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska Makedonija.4. Ilinden i Kru{evskata republika. so rekite Mesta i Bistrica. Bra{narov ja podvlekol `elbata na makedonskiot narod za negovo obedinuvawe vo etni~kite granici na Makedonija. referatot ja objasnuval aktuelnata potreba vo tie uslovi – makedonskata dr`ava da bide konstituirana vo ramkite na jugoslovenskata federacija. prviot pretsedava~ asocijativno ja povrzal sovremenata makedonska vojna so ilindenskite tradicii i so tradiciite na srednovekovnata dr`ava na carot Samuil. zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Demokratska Makedonija. borbata protiv fa{izmot. Vsu{nost. Vo prviot od niv. Re{enie za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben 283 . napravil presek na idnite organi na dr`avnata vlast. bila opredelena platformata za re{enijata na ASNOM koi trebalo da se donesat. P. doneslo devet zakonodavni akti: Re{enie za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno. vtoriot referat. vo druga forma. isto taka. Ne izostanalo nitu spomnuvaweto na makedonskite istoriski stolbovi na borbata za sloboda. vo forma na re{enija ili. Vo stru~niot. „praven“ del od referatot. so naslov „Borbata protiv okupatorot“. pak. inaku vekovna `elba na site generacii. te`i{teto bilo staveno na celokupnata borba na makedonskiot narod. na nivnite karakteristiki i su{tina.uspe{no mislovno povrzuvawe na site prethodni borbi na makedonskiot narod so negovata tekovna borba. So metafori~noto iska`uvawe za povrzanosta na rekite P~iwa. so naslov „Narodno-demokratskata vlast – nejzinata su{tina i zada~i“. 10. Od druga strana. Konstitutivnite akti na ASNOM Prvoto zasedanie na ASNOM. no vo negoviot politi~ki del objasnuval i nekoi politi~ki pra{awa. t.n. Inicijativniot odbor gi nabele`al organite na vlasta. no so posebna naglaska na poslednata borba od koja niknuvala novata makedonska dr`ava. na ~ij tek se odr`uvala sednicata. Tokmu nea Panko Bra{narov ja iska`al pred sobraniot dr`avotvoren auditorium. Vo svoeto obra}awe. Vo dvata referata {to gi podnesol Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. se zadr`al na nivnite karakteristiki i gi opredelil na~inite na nivnoto funkcionirawe i na nivnata hierarhiska postavenost vo sistemot na dr`avnite organi na vlasta.

Site navedeni re{enija nemaat podednakvo dr`avnokonstitutivno zna~ewe. Re{enie za Dr`avna komisija za utvrduvawe na prestapite na okupatorot i negovite pomaga~i. Deklaracijata ja proklamirala idnata celosna ramnopravnost na site gra|ani pred zakonite. Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava i Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na Makedonija. Toa ustavnopravno zna~ewe proizleglo od samiot fakt {to na toj na~in bile utvrdeni kontinuitetot na borbata i sistemot na dr`avnata vlast vo makedonskata dr`ava. Re{enie za obrazuvawe na Zakonodavna komisija pri Prezidiumot na ASNOM. ostanaa nepromeneti niz celiot period na egzistiraweto na makedonskata dr`ava. naredbite i drugite aktivnosti na G[ i na IO za svikuvawe na ASNOM. zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Makedonija imale zakonodavno. naredbite i drugite aktivnosti na G[ i na IO. so {to se ozna~ila nova etapa od nejzinoto konstituirawe. Re{enieto za odobruvawe na re{enijata. Re{enie za odobruvawe na re{enijata. zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Makedonija. odnosno ustavnopravno zna~ewe. Treba da se naglasi deka Deklaracijata na ASNOM za osnovnite prava na gra|anite na Demokratska Makedonija imala posebno ustavnopravno i politi~kopravno zna~ewe. doneseno poradi nu`noto prodol`uvawe na kontinuitetot od po~etokot na vostanieto. Imeno. Na toj na~in bile osnovani najvisokite organi na dr`avnata vlast koi. i toa Re{enieto za odobruvawe na re{enijata. kako i Re{enieto za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno. Pravilnik za rabota na ASNOM. Vo potesnata smisla na zborot. naredbite i zadol`enijata izdadeni od G[ na NOV i POM i na Inicijativniot odbor za svikvawe na ASNOM. bez ogled na nacionalnata. Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava. toa zna~ewe go imaat samo nekoi od niv. kako i Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na Makedonija gi utvrdile ustavnite belezi koi treba da gi ima sekoja sovremena dr`ava. Re{enieto za utvrduvawe na ASNOM za vrhovno. Re{anie za oddavawe priznanie i blagodarnost na Narodnoosloboditelnata vojska. Iako bila podgotvuvana vo voeni uslovi. Re{enie za proglasuvawe na Ilinden – 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na makedonskata dr`ava. rasna284 .jazik vo makedonskata dr`ava. vo osnova.

Prisutnite delagati ja izrazile suverenata volja na celiot makedonski narod. bila iska`ana na Prvoto zasedanie na ASNOM i bila izrazena vo 285 . Iako poslednovo ne se realiziralo. Dovolno e samo da se spomne iska`anata konstatacija deka „ASNOM go proklamira pred celiot svet svoeto pravedno i neotstapno barawe za obedinuvawe na celiot makedonski narod vrz principite na samoopredeluvaweto“ pa da se vidi deka ovaa neostvarena `elba makedonskiot narod ja nosel dolgo vreme potisnata vo sebe. Se razbira deka bez takvata politi~ka i operativna aktivnost donesenite re{enija ne bi go imale efektot {to go ostvarile. zazemawe na najkonsekventen stav za pra{aweto na obedinuvaweto na makedonskiot narod. polovata i verskata pripadnost.ta. Za Makedonija. zavr{uvawe na Antifa{isti~kata vojna zaedno so drugite jugoslovenski narodi. doktor po pravo na Sorbona.5. 10. Negovata osnova le`ela vo oru`enata osloboditelna borba na makedonskiot narod koja proizlegla od bitieto na makedonskiot narod. se rakovodel od normite na francuskoto pravo. Toa zna~elo priznavawe na malcinskite i na site drugi gra|anski prava na gra|anite na Republika Makedonija. najeksplicitno od koga i da e. Proklamiraweto na rezultatite od ASNOM Trgnuvaj}i od mestoto i ulogata {to ja imalo Prvoto zaedanie na ASNOM. treba da se ka`e deka vo ovoj odnos bil napraven krupen ~ekor. Zna~eweto na ovoj dokument e dotolku pogolemo {to so nego se proklamirale mnogu suptilni ~ovekovi prava. Site ovie vrednosti bile vgradeni vo sodr`inata na Manifestot na ASNOM kako specijalno podgotvuvan dokument za proklamirawe na negovite rezultati. utvrdeni po pobedata na Francuskata revolucija. Pri vgraduvaweto na ovie opredelbi. Prvoto zasedanie na ASNOM pretstavuvalo su{testven i neodminliv dr`avotvoren organ. Vladimir Pole`inoski. eden od tvorcite na dokumenite. toa moralo da se anga`ira vo proklamiraweto na rezultatite {to gi postignalo. Taa `elba. Sodr`inata na Manifestot na ASNOM bila locirana na tri osnovni punkta: osvrt vrz postignatite rezultati. Uslovite za toa bile mnogu poinakvi i mnogu popovolni od onie na samiot po~etok na vostanieto. Na toa gi obvrzuvale su{tinata na samata borba i dolgodi{nite streme`i na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava.

Vo sostavot na Prezidiumot dejstvuvale {est poverenstva na ~elo so poverenici. 10. Prvoto zasedanie na ASNOM izbralo svoi organi.6. Prezidiumot na ASNOM im posvetil golemo vnimanie na NOO. prosledeno so upatstvo vo koe bile dadeni detalni objasnuvawa kako treba da se organiziraat i {to treba da rabotat. Do izborot na prvata vlada toj. konceptot i pati{tata za obedinuvawe na trite dela na Makedonija ostanale ne dokraj jasno definirani zatoa {to toa pra{awe ne bilo povrzuvano so borbata za nacionalno osamostojuvawe i obedinuvawe. Prezidiumot na ASNOM vo realizacijata na re{enijata i opredelbite na ASNOM Vo soglasnost so konstitutivnite akti. Spored toa i zakonodavnata. odnosno Prezidium (Pretsedatelstvo) na ASNOM od 22 ~lena. bidej}i niv gi smetal za osnovna baza na dr`avnata vlast. imalo posebno zna~ewe. No. Prezidiumot na ASNOM usvoil nekolku klu~ni dokumenti. Toj mnogu gri`a posvetil na organiziraweto na sudskata vlast i na rabotata na bezbednosnite organi. Makedonsko rakovodstvo so pravo smetalo deka obedinuvaweto na makedonskiot narod od trite dela na Makedonija }e stavi kraj na negovoto pokoruvawe i }e pretstavuva uslov za traen mir na Balkanot. takvo ne{to ne bilo mo`no zatoa {to trite dr`avi vo koi `iveele Makedoncite imale razli~ni pogledi i odnos kon toa pra{awe. Toa bilo objasneto so toga{nite voeni uslovi. Tie ja imale ulogata na organi na dr`avnata uprava. podocna. Sepak. tuku so u~estvoto na Makedoncite od trite dela na Makedonija vo edinstveniot antifa{isti~ki front i so pravoto tie da se obedinat vo ramkite na nova Jugoslavija. taka {to Prezidiumot bil klu~niot organ na vlasta. Za realizacija na aktivnostite od prviot punkt. obnova na stopanstvoto i ekonomijata i organizirawe na dejnostite od javen i op{testven karakter. Zakonodavnata funkcija na Prezidiumot na ASNOM bila naso~ena kon tri punkta: natamo{no organizirawe na organite na vlasta.pismena forma tokmu vo Manifestot na ASNOM. a istovremeno i izvr{nata vlast mu bile dovereni na Prezidiumot na ASNOM. Za negov pretsedatel bil izbran Metodija Andonov-^ento. koj ja vr{el i funkcijata pretsedatel na ASNOM. Vo taa smisla Re{enieto za organizacija i rabota na narodnoosloboditelnite odbori. Prezidiumot formiral posebno pove286 . ja vr{el i taa funkcija. Zatoa. isto taka.

Za`ivuvaweto na stopanstvoto i ekonomijata bilo prioritetna zada~a na Prezidiumot na ASNOM. Vo funkcija na taa cel. Prezidiumot go imal predvid faktot deka osnovnite aktivnosti na terenot. Taa oblast bila aktuelna poradi pojavata na zaraznite bolesti. iako ne bil komunist. se dol`el na prifatlivosta na rezultatite vo sozdavaweto na novata makedonska dr`ava. Negoviot pretsedatel dejstvuval dosta sugestivno zatoa {to samiot toj. koj vlo`il dosta golemi napori za objasnuvawe na donesenite re{enija. za vreme na ovaa svetska vojna. teritorijata na Makedonija ja podelil na nekolku oblasti. Prezidiumot na ASNOM dejstvuval i vo drugite oblasti na op{testveniot `ivot. Ne treba da se potceni ulogata na Prezidiumot na ASNOM. Osven vo vardarskiot del na Makedonija. Odglasot na Prvoto zasedanie na ASNOM i realizacijata na negovite re{enija Razbirlivo e {to Prvoto zasedanie na ASNOM dobilo golem odglas. Prioritet dobil prosvetno-kulturniot `ivot. Prorabotile prvite osnovni u~ili{ta. bila dosta zgolemena. Zatoa.renstvo za organizirawe na vlasta. Pokraj toa. najprvo bile organizirani instituciite za primarnata zdravstvena za{tita. Trebalo da se nadminat golemata kulturna zaostanatost i nepismenosta koja. koe gi podgotvilo programite i prioritetite za obnova. Zabele`liviot odglas. So toa najneposredno se zanimavalo Poverenstvoto za narodno stopanstvo i ekonomska obnova. bile obnoveni najva`nite ustanovi od oblasta na kulturata. go prifatil povikot na NOD i se soglasil da se vklu~i vo dvi`eweto za da pomogne vo ostvaruvaweto na vekovniot ideal – borbata za sloboda i za sozdavawe makedonska dr`ava da stasa do celta. Ni{to podobra ne bila sostojbata vo oblasta na zdravstvoto i socijalata. Istovremeno.7. Fakt e deka najgolemiot broj zabele{ki na rezultatite od Prvoto zasedanie na ASNOM bile izneseni vo vrska so toa {to makedon287 . Prezidiumot na ASNOM seriozno vnimanie im posvetuval i na op{testvenite dejnosti. no so nedovolno osposoben kadar za obrazovanie. Zasedanieto imalo odglas i vo drugite delovi vo koi `iveele Makedoncite. treba da padnat vrz ovie organi. 10. vo pogled na zadninskata pomo{ vo borbata i odvivaweto na politi~kiot `ivot na lokalno nivo. davaj}i go osnovniot pridones za negovoto celosno organizirawe. pokraj drugoto.

trebalo da se razuverat opoziciskite tvrdewa deka ASNOM. negovite re{enija i nivnata realizacija ne bile vo funkcija na sozdavaweto makedonska nacionalna dr`ava. koga kapitulirala carska Bugarija i se na{la vo nezavidna me|unarodna izolacija. „Mlad borec“. „Na{a hronika“ i drugi.skata dr`ava se sozdavala samo na eden del od etni~kata teritorija na Makedonija. Se prigovaralo deka vojnata vo Makedonija i sozdavaweto na dr`avata bile predvodeni od Srbi. odnosno komunikacijata Solun – Skopje – Belgrad. 288 . Vo prezentacijata i popularizacijata na re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM se vklu~ile vesnicite {to izleguvale vo Makedonija. vklu~uvaj}i go i pravoto na samopredeluvawe. Zaesedanieto dobilo odglas i kaj Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija. No. no i vo pove}e evropski zemji. Tie vo nego gledale primer za ne{to sli~no vo na~inot na nivnoto politi~ko organizirawe. Golem odglas Prvoto zasedanie na ASNOM i konstituiraweto na novata makedonska dr`ava imale vo jugoslovenskite republiki. od redot na onie {to ne gi priznavale makedonskata nacija i makedonskata dr`ava. tie Srbi {to u~estvuvale vo vojnata ne bile onie od vremeto koga Makedonija bila pod srpska vlast. Za Germancite. a osobeno pretsedatelot Metodija Andonov-^ento. Re{enijata na ASNOM gi ohrabrile i gi pottiknale Makedoncite pootvoreno i pore{itelno da gi postavuvaat barawata za ostvaruvawe na svoite prava vo Grcija. „Makedonka“. kako i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Ovie re{enija dobro gi prifatila i makedonskata emigracija vo Bugarija. 11. nastojuvale da gi ubedat neistomislenicite deka iako vo Antifa{isti~kata vojna imalo po nekoj Srbin. spored ^ento. Makedonskoto rakovodstvo. Vakvite reakcii bile poizrazeni vo nekoi bugarski krugovi. makedonskiot prostor ne bil va`en samo poradi povlekuvaweto na germanskata grupa armii „E“ (GAE). Spored procenite na Stopanskiot {tab na Jugoistokot. Vsu{nost. Tie budno go sledele razvojot na NOB vo Makedonija. kako i u~esnici od drugite nacionalnosti vo Makedonija. imalo i po nekoj Bugarin. Osloboduvaweto na Makedonija Vo germanskite planovi vo tekot na letoto 1944 godina osobeno zna~ajno mesto zazemale Makedonija i Vardarskata Dolina. Toa osobeno do{lo do izraz po 9 septemvri 1944 godina.

Eden del od niv se zadr`al vo Kumanovo. Na 5 septemvri britanskite vozduhoplovni sili ja bombardirale `elezni~kata linija Ki~evo-Struga. Pred kapitulacijata na Pettata bugarska armija. Kon krajot na avgust vo Srbija bile prefrleni dve divizii. Vo isto~na Makedonija i po dolinata na Vardar bile isprateni u{te dve divizii od grupata armii „E“. za da go popolni prostorot na Makedonija. Operacijata „Nedela na staorcite“ vo zapadna Makedonija zapo~nala na 26 avgust 1944 godina. so zada~a na prostorot na Makedonija da organizira frontovska linija za odbrana od sojuzni~kite sili. germanskata komanda. Dejstvata vo operacijata „Nedela na staorcite“. Debar-Ki~evo i Debar. ^etvrtata brigada go zapo~nala ~isteweto na oblastite Ko~ani – [tip – Strumica od bugarskata okupatorska vojska. drugi delovi gi zazele garnizonite vo Ohrid i vo Bitola. Istovremeno. Na 8 septemvri 1944 godina vo Skopje bila formirana Germanska komanda za Makedonija na ~elo so generalot [oerlen. a potoa takov front da organizira vo reonot na Belgrad. onesposobuvawe na `elezni~kiot i patniot pravec vo Makedonija od strana na britanskite vozduhoplovni sili.Gostivar bile celosno prese~eni. Na 1 septemvri Prvata makedonska brigada go zazela Ki~evo.oru`enite napadi vrz glavnata `elezni~ka vrska kon Grcija gi izvr{uvale makedonskite voeni edinici. na 7 septemvri vrz germanskite motorizirani edinici na patot Prilep-Veles i vo Krivolak. So zavr{uvaweto na operacijata „Nedela na staorcite“ zavr{ila prvata faza na povlekuvaweto na GAE od Grcija. na 6 septemvri izvr{ile napad na mostovite ju`no od Veles. Vo zapadna Makedonija bila zasilena i balisti~kata divizija „Skenderbeg“. dodeka bugarskata vooru`ena sila (Pettata armija) bila apsolutno nesposobna da go smiri ova podra~je. Struga-Debar. Na 1 septemvri 41-vata MNO divizija go blokirala glavniot tunel na patot Prilep – Veles. so ~istewe na dolinata Ki~evo-Debar. zapo~nale na 1 septemvri 1944 godina. Za aktivnostite i uspesite na makedonskite voeni sili vo operacijata „Nedela na staorcite“ britanskite voeni misii gi izvestuvale svoite centrali i postojano ja istaknuvale nivnata borbenost i re{enost da se izborat za svojata sloboda. izvr{ila pregrupirawe na svoite sili. Istiot den Tretata i Osmata brigada razbile edna okupatorska artileriska baterija i izvr{ile pove}e napadi na `elezni~kata linija Veles – Skopje. Vo tekot na nedelata site komunikacii na pravcite Ki~evo-Struga. a na 8 septemvri ju`no od Skopje. 289 .

Diverzijata se vr{ela vo momentot na pristigaweto na vozot ili na kolonata. se baralo uni{tuvawe na vitalnite objekti na `elezni~kata linija Veles – Gevgelija. kako zasiluvawe na postojnite edinici vo Makedonija. Isto taka. vo vtorata faza. i edinicite na makedonskata vojska imale poinakov priod vo vtorata faza od ovaa operacija. tri `elezni~ki stanici.Operacijata „Nedela na staorcite“ spored voenite planeri zavr{ila na 7 septemvri 1944 godina. na 10 septemvri 1944 godina britanskata zadninska voena misija na Ficroj Maklin ispratila poraka do misijata vo Makedonija vo koja. dodeka narodot go sobiral preostanatiot plen. pe{adiski i grade`ni) so stroga naredba da se spre~i prekinot na `elezni~kata linija. na 4 oktomvri 1944 godina Hitler naredil bezuslovno povlekuvawe na site germanski edinici od Grcija i od ju`na Makedonija i zaposednuvawe front na linijata Skadar-Veles-Osogovski Planini-Klisura-(Srbija)-Bela Palanka (takanare~ena „Sina linija“). Zasilenoto dvi`ewe na germanskite edinici vo tekot na ok290 . Glavniot {tab na sojuzni~kite sili pobaral akciite da prodol`at i da im se nanesuva maksimalna {teta na `elezni~kite linii. a na preku 100 mesta kolosecite bile o{teteni. Za izveduvawe na operacijata „Helium“ na voenite misii im bile dostaveni eksploziv i drug voen materijal. Vo po~etokot na oktomvri 1944 godina zapo~nala tretata faza na povlekuvaweto na germanskata vojska. So takva taktika. za nepolni pet dena bile uni{teni: {est voza. Me|utoa. zadovolni od aktivnostite na edinicite na NOV i PO na Makedonija. kako prodol`enie na operacijata „Nedela na staorcite“. mali diverzantski grupi postavuvale zasedi. Prioritetni celi na operacijata „Helium“ bile `elezni~kata linija Skopje – Veles – Bitola i makedonskiot sektor na liniite Kralevo – Skopje i Ni{ – Skopje. ve}e bila formirana i 42-rata divizija na makedonskata vojska. Isto taka. Vo taa faza. eden tunel. Osven toa. Osobeno barale da se brani golemiot `elezni~ki most ju`no od Gevgelija. so cel da se spre~i povlekuvaweto na neprijatelot od Grcija i da se ubijat {to e mo`no pove}e Germanci. a potoa pobrojni ~eti ili bataljoni vr{ele napad. Iskustvoto i brojnosta ovozmo`uvale da se primenuva nova taktika. Vtorata faza na povlekuvaweto na GAE od Grcija traela od 26 do 31 septemvri. Germancite upatile pove}e specijalizirani edinici (in`eneriski. Tie bile zbogateni so iskustva za diverzantski dejstva. sedum digalki za ras~istuvawe na prugite. Taka. {est mosta. Kodiranoto ime na ovaa operacija bilo „Helium“. Poradi vlo{uvaweto na sostojbata na site frontovi.

Poslednite edinici na GAE od Grcija duri na 1 noemvri 1944 godina ja minale jugoslovensko-gr~kata granica. na 23 septemvri 1944 godina vo Peh~evo bil potpi{an dogovor so koj se ovozmo`ilo vo operaciite za osloboduvawe na Makedonija da u~estvuva i bugarskata Ote~estveno-frontovska armija. a vo prv red potpolno da bide onesposobena `elezni~kata linija Solun – Skopje – Kosovska Mitrovica. a so 51-vata divizija vo reonite na Strumica i na Radovi{. Ovaa spogodba od makedonska. odnosno Kumanovskata divizija dejstvuvala vo reonite na Kriva Palanka. pokraj generalot Mihailo Apostolski i Bane Andreev. na 26 oktomvri Komandata na GAE im naredila na komandite na korpusite da se ograni~i prevozot so `eleznicata. so ~eli~en plug ja razoruval prugata. Za taa zada~a na za{titnicata £ bile pridodadeni pioneri i oklopen voz i voz koj{to. na~alnik na Glavniot {tab na Makedonija. odnosno od jugoslovenska strana.tomvri vnimatelno go sledel G[ na makedonskata vojska i prezemal soodvetni merki. Na razgovorite prisustvuval i generalot Pavle Ili}. Operaciite za kone~noto osloboduvawe na Makedonija zapo~nale vo oktomvri 1944 godina. Vo soglasnost so dogovorot me|u Tito i Dimitrov vo Moskva. Kumanovo. 16-tiot korpus. a 42-rata divizija dejstvuvala na prostorot Skopje–Veles–Suva Gora. Glavniot {tab i edinicite na NOV i POM od oktomvri 1944 godina vlegle vo sostavot na jugoslovenskata vojska i go dobile oficijalniot naziv Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija (NOVJ). vo ju`niot i vo zapadniot del na Makedonija dejstvuval 15-tiot korpus i toa 41-vata divizija vo reonot 291 . pretstavnik na Vrhovniot {tab na NOVJ. G[ pobaral od site {tabovi i edinici da gi zasilat napadite vrz komunikaciite. bez ogled na nivnoto zna~ewe od voen aspekt. Vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija makedonskata vojska go imala sledniot raspored: vo isto~na Makedonija dejstvuval Bregalni~ko-strumi~kiot korpus so 50-tata divizija na prostorot Berovo–Peh~evo–Del~evo. pri zaminuvaweto. Komandantot zadol`en za Jugoistokot li~no £ naredil na za{titnicata na germanskite sili pri povlekuvaweto da gi razurne site objekti na site pravci. a od bugarska strana ja potpi{ale generalot Keckarov i trojca oficeri. Vo taa zada~a osobeno bile anga`irani 41-vata i 42-rata divizija na makedonskata vojska. da se spre~uva povlekuvaweto na germanskite koloni kon sever i nivno razbivawe. ja potpi{al i Svetozar Vukmanovi}-Tempo. Bujanovac i Skopska Crna Gora. Zaradi ~estite i golemite zagubi vo `iva sila.

No. a 49-tata divizija dejstvuvala vo reonot Bitola–Resen. Voenite dejstva za kone~noto osloboduvawe na Makedonija zapo~nale vo sredinata na oktomvri 1944 godina. vo sostavot na 15-tiot korpus vlegle i Prvata i Vtorata artileriska brigada. Makedonija ja zavr{ila vojnata so formirani 33 brigadi. Pokraj navedenite edinici.. koi pristignale vo po~etokot na mart 1945 god. celata teritorija na Vardarska Makedonija bila oslobodena.. Po pristignuvaweto vo Belgrad. Glavniot {tab na Makedonija. najotvoreno se protivstavile na u~estvoto na makedonskite edinici na Sremskiot front. edinicite bile razmesteni vo Belgrad i okolu Zemun. 12. Spored naredbata na Glavniot {tab na makedonskata vojska od 6 dekemvri 1944 god. eden del od silite na NOV na Makedonija stacionirani vo Skopje a potoa i vo [tip. Do 16 januari 1945 god. 48-mata divizija bila rasporedena vo zapadna Makedonija. vo toj moment ne bile vo prilog na op{tata jugoslovenska strategija i politika za idninata na federativna Jugoslavija i bile osudeni od politi~koto i voeno rakovodstvo na NOV i PO na Makedonija. U~estvoto na makedonskata vojska vo osloboduvaweto na Jugoslavija Glavniot {tab na makedonskata vojska. ovoj korpus bil prefrlen vo Srem vo celiot svoj sostav. od 18 fevruari 1945 god. Pobunetite vojnici pobarale prodol`uvawe na voenite dejstva za osloboduvawe na delot na Makedonija pod Bugarija i delot na Makedonija pod Grcija. isfrlaj}i ja parolata „Za Solun“. izvr{il op{ta mobilizacija na naselenieto na starost od 18 do 30 godini vo vojskata. tie barawa. Vo me|uvreme. vo soglasnost so novata formacija dobiena od Vrhovniot {tab na NOVJ. vo soglasnost so naredbata na Vrhovniot {tab na NOVJ. vo sostavot na 15-tiot makedonski korpus vlegle 42-rata i 48-mata udarna divizija. na 8 dekemvri 1944 god.Pletvar–Gradsko–Kavadarci–Gevgelija. 292 . na 1 januari 1945 god. na 5 januari 1945 god. Do 19 noemvri 1944 god. a nad 30 godini vo milicijata. izdal naredba za prefrluvawe na edinicite na 15-tiot makedonski udaren korpus od Makedonija vo Srem. osven Prvata i Vtorata artileriska brigada. Po izvr{enite voeno-politi~ki i materijalno-tehni~ki podgotovki. 8 divizii i 3 korpusi.

vo noemvri 1944 godina raspolagal so 24 pe{adiski. Pri krajot na 1944 godina makedonskata narodnoosloboditelna vojska broela 66. edna kowi~ka i edna avtomobilska brigada. a vo tekot na letoto 1945 godina toj narasnal na okolu 110. Na toa treba da se dodade deka za seto vreme dodeka traela borbata vo Srem a i podocna.250 lu|e. tri in`eneriski. Pri osloboduvaweto na vardarskiot del od Makedonija. odnosno edna tretina od nejziniot sostav. ~etiri artileriski. Ovoj bataljon bil sostaven od dobrovolci-Makedonci koi `iveele vo Belgrad i vo negovata okolina.000 lu|e. makedonskata narodnoosloboditelna vojska pretstavuvala respektivna sila. Na toj na~in od Makedonija vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija bile isprateni okolu 25. nejziniot broj vo mart 1945 godina iznesuval okolu 83. Glavniot {tab na makedonskata vojska. na Sremskiot front se borel i makedonskiot bataljon „Jane Sandanski“.000 lu|e. borci i patrioti i kako pridobivka na vojnata da ja sozdade a potoa i da ja za~uva makedonskata dr`ava. Vo takvite dramati~ni uslovi. a tie vo tri korpusi. Brigadite bile grupirani vo vkupno osum divizii. Artileriskite brigadi pristignale vo brojna sostojba od po 1. Vo dopolnitelnata brigada {to slu`ela za popolnuvawe na edinicite vo tekot na borbata se nao|ale 4. makedonskiot narod uspeal barem na eden del od svojata etni~ka teritorija da gi materijalizira vekovnite streme`i na mnogubrojnite generacii revolucioneri. s¢ do krajot na vojnata. od Makedonija bile upatuvani voeni kontingenti do kone~nata kapitulacija na Germanija. 293 . Pokraj 15-tiot makedonski korpus. koj po konstatiraweto na makedonskata dr`avnost na Prvoto zasedanie na ASNOM stanal izvr{en organ na Prezidiumot na ASNOM. Toa bil najelitniot del od makedonskata vojska.000 lica. Negovata brojna sostojba iznesuvala 350 borci. vo Vtorata svetska vojna.000 lica.000 borci i stare{ini. Makedonskoto rakovodstvo prezemalo energi~ni merki da se ozakonat i me|unarodno da se priznaat pridobivkite od Nacionalnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna na makedonskiot narod.400 borci od koi 126 bile `eni. Vkupno. samo vo vardarskiot del na Makedonija zaginale okolu 24.000.Brojnata sostojba na makedonskiot 15-ti korpus na 21 januari 1945 godina iznesuvala 15.

nastanala potreba za reorganizacija na organite na vlasta. vo septemvri u{te sedum i vo oktomvri u{te osum. Makedonskata dr`ava (1944–1945) 13. ne bile nasekade isti. Vo avgust 1944 god. bidej}i vo mnogu mesta {to se oslobodile od bugarskata vlast ilegalnite organi na vlasta se legalizirale. Sekako deka svoj pridones vo ovoj proces imale zgolemeniot broj edinici na osloboditelnata vojska i sozdavaweto na novite slobodni teritorii. istovremeno i na najviosk organ na dr`avnata vlast. iako nivnata gustina. Uslovite bitno se podobrile po kapitulacijata na Bugarija. {to zna~i nivniot broj narasnal na vkupno dvaeset i dve brigadi koi dejstvuvale vo sostavot na diviziite. odgovoren i za ona {to se slu~uvalo na planot na borbata i na planot na osvojuvaweto na politi~kata vlast. Tamu kade {to gi nemalo. se formirale sedum. Bidej}i ASNOM ja vr{el funkcijata na najvisok osloboditelen odbor. Vo vremeto koga vo Makedonija se vodele zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija ve}e dejstvuvale okolu 2. Na krajot od 1944 god. Taa proizlegla od pregolemiot broj NOO (3.13. so pomal broj okoliski i mesni NOO. iako se odvivale vo koordinacija so G[ i politi~koto rakovodstvo na dvi`eweto.000 narodni odbori. 294 .1. se sozdavale novi organi. Po Prvoto zasedanie na ASNOM toj broj vidlivo se zgolemil.184 so 37. procesot na sozdavaweto i natamo{noto organizirawe i zacvrstuvawe na narodnite odbori prodol`il i po Prvoto zasedanie na ASNOM so nesmalen intenzitet. Razmisluvawata odele kon toa tie organi da se okrupnat preku formiraweto okru`ni odbori. Prvoto zasedanie na ASNOM kako pottik za natamo{niot razvoj na NOAVM Do Prvoto zasedanie na ASNOM bile formirani i dejstvuvale pet makedonski i edna kosovsko-metohiska brigada. Imeno. ASNOM bil.870 odbornici). isto taka. negovite aktivnosti za natamo{noto organizirawe na organite na vlasta vo Makedonija bile dosta prisutni. kako i pet samostojni partizanski odredi. kako i intenzitetot na nivnoto formirawe.

Na ova zasedanie.2. No. vo nekoi segmenti.13. Ne postoele uslovi za poinakov razvoj na nastanite. Podgotovkite i odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM Krajot na 1944 godina vo Makedonija bil do~ekan vo sloboda. stopanstvenici i intelektualci {to ne se soglasuvale so op{tite 295 . treba da se priznae deka vo Makedonija. Imalo i neopravdana samokritika od strana na nekoi rakovoditeli vo Makedonija deka malku bilo napraveno i malku se pravi za zaedni~kata borba. no nikako ne mo`e da se govori za prisuten separatizam. Vsu{nost. Makedonija prva se oslobodila i gi verificirala ostvarenite rezultati preku svoeto zasedanie. Na samiot kraj od godinata (28–30 dekemvri 1944) se odr`alo Vtoroto zasedanie na ASNOM. pristignale pove}e priznanija za ona {to bilo ve}e napraveno. Imeno. Odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM (vo dokumentite ozna~uvano kako prvo vonredno) proizleglo od dotoga{nite uspesi. osobeno od golemite sili. Vo ovaa smisla ne izostanale pozdravite i od Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Bila prisutna neopravdana voznemirenost za navodnoto dejstvuvawe na nekakvi „reakcionerni sili“. Od strana na OF na Bugarija bil iska`an principielen stav vo vrska so sozdavaweto na integrirana Makedonija. niz Vtoroto zasedanie na ASNOM od nekoi pretstavnici na jugoslovenskiot vrv (na primer. pa taka na udar se na{le i ~esni lu|e. Verojatno bilo neophodno da se zboruva za zaedni~kata borba na makedonskiot narod so jugoslovenskite narodi. Toa go pozdravila i makedonskata emigracija. no i od potrebite da se prodol`i zamisleniot od vo oformuvaweto na novata dr`ava. Edvard Kardeq) bila zastapuvana tezata za silna i centralizirana Jugoslavija kako garancija za idninata na Makedonija. preku pozdravite od strana na me|unarodnata zaednica. no tie reakcii proizleguvale od potrebata da se sledi generalnata jugoslovenska linija vo op{tite procesi. Toa bilo napraveno poradi prethodno plasiranite glasovi za navodniot „makedonski separatizam“. isto taka zna~aen dr`aven i politi~ki nastan. I od samite Bugari bila osudena ulogata na Bugarija vo tekot na Vtorata svetska vojna i bil pozdraven planot na Makedonija za sozdavawe sopstvena dr`ava. pa zatoa site napori bile naso~eni kon pomo{ta na drugite jugoslovenski narodi za kone~noto osloboduvawe na Jugoslavija. postoela izvesna euforija. kon krajot na 1944 godina i vo po~etokot na 1945 godina. toa zaedni{tvo dobivalo prenaglasen karakter.

Se zgolemil i brojot na poverenstvata. od 17 na 33. pak. no bidej}i se namalila negovata operativnost. Rabotata na Prezidiumot na ASNOM vo prvite meseci na 1945 godina Polo`bata na Prezidiumot na ASNOM vo sistemot na dr`avnata vlast vo prvite meseci na 1945 godina ostanala bitno nepromeneta. Prezidiumot go zadr`al pravoto da donesuva zakonodavni akti. upotrebuvaj}i represija. No. Donesuvaj}i go posebniot akt za raspi{uvawe na izborite. poradi iska`anite mislewa i nekoi poinakvi pogledi. Protiv niv bezbednosnite organi primenile golem stepen na samovolie od pozicija na sila. Izbranite odbornici so pogolem elan mo`ele da £ pristapat na rabotata. se izmenila sodr`inata na negovata rabota. Me|utoa. Imeno. Vrz taa osnova izborite se odr`ale od 11 do 25 mart 1945 godina. Prodol`ile naporite za organizirawe na `ivotot vo novooslobodenata dr`ava. 296 . bidej}i bile prvi izbori vo slobodnata dr`ava i prvi neposredni izbori. a nego da go rakovodi potpretsedatelot na Prezidiumot (Lazar Koli{evski). bidej}i takvo telo ne postoelo nitu vo federacijata nitu. od strana na federacijata bilo pobarano Prezidiumot da formira svoe rabotno telo koe bi go so~inuvale nekolku poverenici. iako na mnogu mesta novoizbranite odbori ne ostanale sosema imuni od birokratskite tendencii. Tie imale golemo politi~ko zna~ewe. Ova barawe bilo dosta nerazbirlivo.3. koi na po~etokot ne bile izbirani neposredno. 13. vo drugite republiki. Lo{ata kadrovska ekipiranost na narodnoosloboditelnite odbori.oceni. mo`ela da se nadmine preku sproveduvaweto neposredni izbori. toj postepeno mu gi prepu{tal rabotite na Rabotnoto telo. Prezidiumot na ASNOM gi proklamiral prvite pravno izrazeni principi na izborniot sistem po osloboduvaweto na Makedonija. Na Vtoroto zasedanie na ASNOM se zgolemil brojot na ~lenovite na Prezidiumot. Vo prvite tri meseci na 1945 godina bile doneseni stotina zakonodavni akti vo vid na re{enija. od organite vo federacijata poteknala inicijativa za promena vo rabotata vo organizacijata na Prezidiumot na ASNOM. povelbi ili naredbi za regulirawe razni pra{awa od op{t interes za narodot i za dr`avata. a samiot Prezidium bil marginaliziran.

Vladata na DF Makedonija stanala osnovniot nositel i stolb na dr`avnata politika vo Makedonija i go kreirala celiot zakonodaven mehanizam. vrz osnova na donesenite akti na Tretoto zasedanie na ASNOM. odnosno da se pristapi kon sozdavawe na t. a potoa zapo~nuva takanare~eniot povoen period na razvojot. Formiraweto na Vladata na DFM imalo dlaboko dr`avotvorno zna~ewe. Poradi toa.4. 16 april treba da pretstavuva datum na zavr{uvaweto na Narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka vojna vo Makedonija (1941–1945). taa imala i politi~ko-istorisko zna~ewe. koj za vreme na vojnata vr{el uloga na vlada.n. Kako {to e ve}e spomnato. so bitno namaleni ingerencii vo zakonodavnata dejnost. Taa e prvata vlada vo istorijata na makedonskiot narod. Vtorata pri~ina proizleguvala od potrebite za usoglasuvawe na organizacijata na vlasta vo republikite so federacijata. Osven toa.13. Transformacijata na ASNOM vo Narodno sobranie i izborot na prvata Vlada na DF Makedonija So odr`uvaweto na Tretoto zasedanie na ASNOM (14–16 april 1945) vo Makedonija se zaokru`il eden mnogu zna~aen istoriski period koj{to zapo~nal so podgotovkite za svikuvawe na ASNOM a zavr{il so negovoto transformirawe vo Narodno sobranie na Makedonija i so formiraweto na prvata Vlada na DF Makedonija. na 16 april 1945. na 7 mart 1945 godina se formirala Privremenata vlada na DFJ. od 2 avgust 1944 pa do 16 april 1945 godina. izrazena i preku spojuvaweto na funkciite vo ovie organi. nejzinata funkcija ja vr{el Prezidiumot na ASNOM. Odr`uvaweto na Tretoto zasedanie na ASNOM bilo usloveno od niza pri~ini. namesto Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija. s¢ u{te bilo otvoreno pra{aweto za formiraweto na prvata vlada. 297 . se formirala prvata Vlada na DFM. Istoto trebalo da bide realizirano i vo republikite. koj imal trojna uloga. Bez ogled na nejzinoto programsko opredeluvawe za idninata na DF Makedonija vo jugoslovenskata federacija. Prezidiumot na ASNOM smetal deka aktivnostite treba da bidat verificirani od najvisokiot dr`aven organ. Taka. Vremeto po Vtoroto zasedanie bilo ispolneto so mnogubrojni i raznovidni aktivnosti. Se razbira. ne bez pregolemata intervencija na KPM. Imeno. Po 16 april 1945 godina Prezidiumot na ASNOM prodol`il da funkcionira kako Prezidium na Narodnoto sobranie na Makedonija. Makedonija ve}e nekolku meseci bila slobodna. zemski vladi i kon izedna~uvawe na sistemot na vlasta.

a kako pozna~ajni mo`e da se izdvojat obrazovanite aktivnosti.Iako vedna{ po formiraweto Vladata na DFM prifatila da se prilagodi kon centralisti~kiot sistem na jugoslovenskoto ureduvawe. vo Makedonija se odvival kulturno-prosveten i verski `ivot na makedonskiot narod. politi~ki i dr`avni organi. odnosno od po~etokot na vostanieto od 1941 godina. vo ramkite na mo`nostite i vo soglasnost so voenite uslovi. Vo ramkite na najvisokite voeni. Toj se odvival naporedno so voenite i politi~kite aktivnosti vo borbata za osloboduvawe i bil izrazen niz pove}e segmenti. vo oblasta na obrazovanieto. prezemale aktivnosti za da profunkcioniraat osnovnite u~ili{ta i da se ostvaruva verskiot `ivot na naselenieto vo naselenite mesta. bile organizirani slu`bi so referentstva za {kolstvo i za verski pra{awa. apeli. Taka. Taa ideja se realizirala so upotrebata na makedonskiot jazik vo neposrednata komunikacija i vo pi{uvanite dokumenti. vklu~uvaj}i gi i nacionalnite malcinstva. Tie. 14. 298 . na primer. jazik. kulturata i verskiot `ivot. a Makedonija go dooformila sopstveniot sistem od organi na vlasta kako sovremena dr`ava. umetnost. odnosno borba za emancipacija na makedonskata nacija. preporaki i sli~ni materijali bile pi{uvani na narodniot makedonski jazik. Istovremeno. NOAVM pretstavuvala prodol`enie na dolgotrajnata borba na makedonskiot narod za sozdavawe sopstvena makedonska baza za prosveta. U{te od po~etokot na vojnata. Taka. So nea se ostvarila opredelbata na ASNOM za formirawe makedonska vlada. u{te od 1943 godina rabotele razni agitaciono-propagandni oddelenija. vo nekoi obasti taa sepak morala da dejstvuva avtonomno. koj bil oficijalizaran so Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo Makedonija. Prosvetno-kulturniot i verskiot `ivot (1941–1944) Vo tekot na Narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna (1941–1945). kultura. Razni upatstva. rakovodstvoto na NOAVM ja razvivalo idejata za nacionalna samobitnost. taa borba se vodela protiv nametnuvaweto na tu|i obrazovni i kulturni programi prisutni vo Makedonija za vreme na nejzinata okupacija. vo sostavot na Glavniot {tab.

kako i preku {ireweto na toa tvore{tvo i na drugi umetni~ki vrednosti me|u samite u~esnici. tradicijata i kontinuitetot na kni`evnata pismenost. koi pi{uvale na makedonski jazik. Sekako. Ovaa vrvna literaturna trojka bila nadopolneta so tvore{tvoto. no pokraj niv se projavile i mnogu drugi tvorci {to ja zbogatile kni`evnata riznica. Vol~e Naum~eski. Obrazovniot sistem se nadograduval so organizirawe celosen opfat na populacijata i so otvorawe na prvite u~ili{ta na jazicite na nacionalnite malcinstva vo Makedonija. Kole Nedelkovski. na Mite Bogoevski. a potoa sleduvala novata generacija literaturni tvorci po zavr{uvaweto na vojnata 299 . bile otvoreni pove}e gimnazii i stru~ni u~ili{ta. za vreme na ovoj period. iako ne mnogu bogato no mnogu zna~ajno. Tie se manifestirale preku umetni~koto tvore{tvo na u~esnicite vo borbata. Vo Prezidiumot bilo formirano posebno Poverenstvo za prosveta. koe ja prezelo ulogata na resoren organ za obrazovanie i kultura. go podignuvale moralot na svoite soborci za da istraat vo borbata za sloboda.Prvite makedonski u~ili{ta bile otvoreni vo septemvri 1943 godina na slobodnata teritorija vo zapadna Makedonija. Na Prvoto zasedanie na ASNOM problemot so opismenuvaweto i obrazovanieto na makedonskoto naselenie se na{ol me|u najanaliziranite pra{awa. Ve}e vo noemvri 1944 godina. Pisatelite vojuvale istovremeno i so zborot i so oru`jeto. Ceko Stefanov Popivanov. Aco Karamanov. makedonskoto literaturno tvore{tvo gi prodol`ilo i uspe{no gi nadogradilo tematskite i estetskite vrednosti. Taka. Bilo predlo`eno da se formira posebna komisija za utvrduvawe na osnovnite principi na makedonskiot literaturen jazik i za podgotovka na slu`benoto pismo. vo pogolemite gradovi na Makedonija. no i za podgotovka na bukvarot i drugite neophodni u~ebnici. Nabrgu potoa bile organizirani kursevi za opismenuvawe i bile prezemeni redica operativni aktivnosti za organizirawe na obrazovniot sistem. Mnogubrojni bile manifestaciite od oblasta na kulturata. Isto taka. ~elnite mesta vo literaturnoto tvore{tvo im pripa|aat na Ko~o Racin. vo nekolku sela kade {to imalo uslovi za toa. Na po~etokot se izu~uval i predmetot veronauka. na ovaa slobodna teritorija verskiot referent organiziral sobir na pravoslavnite sve{tenici. Venko Markovski. koj podocna otpadnal poradi opredelbata za oddeluvawe na crkvata od dr`avata.

AF@ go objavuval vesnikot „Makedonka“. Vo po~etokot izdava~kata dejnost se odvivala preku t. bilteni i drug pi{uvan materijal. zapo~nala rabotata na ovaa ku}a koja e. no podocna taa se {irela preku drugite strukturi na borbata. Niz pesnata narodot spontano gi izrazuval ~uvstvata. vesnikot „Nova Makedonija“. Kole ^a{ule i drugi). Zatoa vo makedonskiot fond na partizanski pesni se prisutni i originalni 300 . bila ispeana vo nekoj naroden motiv. Vlado Maleski. pridonesuvale za {ireweto na makedonskiot jazik. eden od simbolite na makedonskata dr`avnost. Muzi~kata dejnost. Prvite formi na izdava~kata dejnost bile raznite proglasi.(Bla`e Koneski. koja se pojavila od notite na muzikolozite ili. Aco [opov. kako imanenten del na sekojdnevnoto `iveewe i vojuvawe. a na 28 dekemvri 1944 godina. Vo tekot na borbata se pojavile pedesetina informativni vesnici. isto taka. kako bro{uri bile objaveni 32 naslova. Na toj na~in se sozdala plodna podloga za natamo{niot razvoj na izdava~kata dejnost i voop{to za razvojot na makedonskiot jazik i kulturata voop{to. „Bilten na G[ na NOV i PO za Makedonija“. re~isi sekoja brigada i pokrupna voena edinica na makedonskata vojska objavuvala svoj vesnik. Organiziraweto na tajnite tehniki za pe~atewe i samoto pe~atewe. 69 proglasi i soop{tenija. Pesnata. partiska tehnika. prosvetata i kulturata. Iako vo voeni uslovi. Slavko Janevski. so direktniot prenos na Radio Skopje. Taka se sozdavala partizanskata pesna. Me|u niv najpoznati bile: „Dedo Ivan“. eden zbornik na makedonski borbeni pesni i drugo. „Mlad borec“. pridonesuvala za jaknewe na osloboditelnata svest i borbeniot moral i bila tretirana kako niven sostaven del. vo ramkite na izdava~kata dejnost. „Ilindenski pat“ i drugi.n. Rakovodstvoto na NOD u{te od po~etokot na 1941 osobeno vnimanie £ posvetuvalo na izdava~kata dejnost. bila naglaseno prisutna. pak. eden od simbolite na makedonskata dr`avnost. Svoe vlijanie vrz razvojot na izdava~kata dejnost imale makedonskite literaturni tvorci koi svoite prilozi gi objavuvale na makedonski jazik vo mnogubrojnite vesnici. Vo Gorno Vranovci zapo~nala da raboti prvata radiostanica „Slobodna Makedonija“. vesnici. bilteni i sli~ni glasila so razni imiwa. pokraj drugoto. zbirkata na dokumenti – ASNOM. pak. Od 29 oktomvri 1944 godina vo seloto Gorno Vranovci zapo~nalo pe~ateweto na prviot makedonski dneven vesnik. rakovodena od PK na KPJ za Makedonija. „Naroden glas“. Taka. porakite i naklonetosta kon osloboditelnoto dvi`ewe.

tvorbi no i muzi~ki tvorbi so prezemeni motivi. sledena so iskrenost vo likovniot izraz. svoite osnovi gi postavilo niz borbata. po~nuvaj}i od vtorata polovina na 1944 godina. Ve}e vo vtorata polovina na 1944 godina se formirale pove}e ansambli. Delata {to se odnesuvaat na NOB vo Makedonija. bez ogled na toa {to na po~etokot ne go predvodele li~nosti od prvata predvoena generacija. no tamu gi nemale potrebni uslovi za likovno tvore{tvo pa taka i brojot na likovnite dela sozdadeni vo NOB e relativno mal. Me|u prvite akterski li~nosti bile Todor Nikolovski. Nikola Martinoski. Od ovie aktivnosti niknale teatarski grupi i ansambli. Prvite formi na teatarski pretstavi se izveduvale vo vid na recitali. Kaj niv se zabele`uva izvesna tendencija na narativnost. Periodot na likovnoto tvore{tvo 1941–1945. Kulturno-zabavnite priredbi. glavno se odr`uvale po zavr{uvaweto na mitinzite na koi tematski se govorelo za nekoi propagandni potrebi. Todor Skalovski. Likovnoto tvore{tvo vo NOAVM. no vo nivnata sodr`ina redovno se nao|ala i po nekoja prezentacija od dramski vid. koi se pojavile vo tekot na 1943 godina. glavno se sozdavani 301 . a esenta istata godina vo Gorno Vranovci pristignale pove}e muzi~ki tvorci: Petre Bogdanov-Ko~ko. iako ne e bogat so tvorbi. Dimo Todorovski. Tie pridonesle za afirmacijata na makedonskata pesna. edno~inki i sli~no. Toa neposredno se povrzalo so novata tematika. prete`no scenski. Poradi nedostig na materijal i na drugi preduslovi. Na taa osnova se odvivala kulturno-zabavnata aktivnost vo partizanskite sredini. Borko Lazeski i u{te nekoi). Priredbite zavr{uvale so folkloren del. direktno vo edinicite na NOV. Tomo Vladimirski. koj za kratko vreme stanal popularen me|u borcite i naselenieto. drami. monodrami. kratki satiri~ni tvorbi („vrap~e“). odnosno so priklu~uvaweto na nekolku umetnici vo borbata (Vasilie Popovi}-Cico. pretstavuvaat najavtenti~nite likovni svedo{tva i dokumenti za borbata. Vlastimir Nikolovski i drugi. Trajko Prokopiv. dosta e specifi~en i sozdal osnova za idnoto likovno tvore{tvo. a potoa proizleglo sozdavaweto na Narodniot teatar. Pesnite gi izveduvale solo-pea~i ili partizanski horovi. kako eden od fundamentalnite izvori za inspiracija za borba i za tvore{tvo. ponekoga{ nastanati na samoto mesto. Vo maj 1944 godina vo Lokov bil formiran ansambl {to go dobil imeto „Oper#ta“. Naporedno so muzi~kata se odvivala i teatarskata (dramska) umetnost. Tie se vklu~ile vo rabotata na Agitprop vo Gorno Vranovci ili. Petre Prli~ko i drugi. pak.

Risto Lozanoski. podgotvuvani kako ilustrativen materijal za objavuvawe. a bil vo nekolku logori vo Germanija. Tomo Vladimirski. tuku borec vo Makedonija). likovnoto tvore{tvo na tvorcite po poteklo od Makedonija koi se na{le vo logorite ne e dovolno prou~uvano. so temperni boi ili platna slikani so masla bile sozdadeni vo mal broj. Niko Tozi.crte`i (naj~esto so moliv). Nikola Martinoski. Dragi Tozija. vo linorez i sli~ni tehniki. Poznati se samo ostvaruvawata na Vasilie Popovi}-Cico. Tode Ivanovski. Inaku. koj bil oformen umetnik u{te pred vojnata. dodeka dela vo akvarel. ponatamu dela vo drvorez. Poznati likovni tvorci od periodot na NOV se: Stevan Nestorovski. 302 . Branko [otra (ne po poteklo. Vangel Koxoman i drugi. Borko Lazeski. Slavko Brezovski. Jordan Grabuloski. Angele Ivanoski Lazar Li~enoski.

Podgradec).EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA 1. koga agresorot. po 6 april 1941 godina. od po~etokot na Vtorata svetska vojna 1939 do 8 noemvri 1940 godina. Italija i Germanija. poka`uval naklonetost kon Grcite. Nedefiniranite ili. koi im pripadnale na tri dr`avi: Bugarija. odnosno centralnata i zapadnata oblast od egejskiot del na Makedonija. i vo dvete dr`avi otporot bil brzo sovladan. Moskopole. gi proterale od gr~kata teritorija i zazele gradovi vo Albanija (Kor~a. i tretata. so namera da gi pridobie za da ja prifatat kvislin{kata vlada na ^olakoglu. od 8 noemvri 1940 do 6 april 1941. Okupacijata i podelbata na egejskiot del Osloboditelnata vojna (1941–1945) vo egejskiot del na Makedonija se odvivala vo ramkite na osloboditelnoto antifa{isti~ko dvi`ewe na Grcija. Najgolemiot del. Negovata kvislin{ka vlast osobeno go imala pod vnimanie makedonskiot narod. koga germanskite sili gi napadnale Jugoslavija i Grcija. Taka gi spre~uval obidite na Bugarija za pro{iru303 . no Hitler. egejskiot del na Makedonija bil podelen na tri okupacioni zoni. pak. sozdala vooru`ena `andarmerija. na nekoi sektori uspeal da ja istisne gr~kata vojska. Na 6 april. koga zajaknatite gr~ki edinici gi napadnale italijanskite. Poradi toa taa bi mo`ela da se podeli na tri etapi: prvata. nedovolno jasnite razgrani~uvawa na okupacionite sili vo ovoj del od Makedonija sozdavale permantni tenzii i pretenzii na ednite sprema drugite. Bugarija imala pretenzii na cela Makedonija. vtorata. sepak. koristej}i ja svojata nadmo}. vr{ela teror i sorabotuvala so germanskite vlasti vo borbata protiv dvi`eweto. ostanal pod uprava na kvislin{kiot general Georgios ^olakoglu. kade {to mnozinsko naselenie bilo makedonskoto. Po okupacijata na Grcija.

tie bile primorani da se povle~at i da preminat na teritoriijata na vardarskiot del od Makedonija. Italija gi priznavala nacionalniot identitet na Makedoncite. se pojavil SNOF (Slavjanomakedonski narodnoosloboditelen front) za Kostursko i Lerinsko. Makedonskite antifa{isti~ki organizacii Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO) vo tekot na 1941 bila prvata makedonska organizacija {to se pojavila vo ovoj del od Makedonija. Istoto se slu~uvalo i so Italija. no rakovodstvoto na KPG. Vo fazata na rasformiraweto na SNOF. ~ii osnova~ki sobranija se odr`ale vo dekemvri 1943. koga bile izbrani okru`nite rakovodstva za dvata reona. So soglasnost na G[ na NOV na Makedonija. odnosno „Golema Albanija“. baralo da se rasformira ovoj front i da vleze vo sostav na EAM (Gr~ki narodnoosloboditelen front). motivirani od toa deka Bugarija se borela za „bugarskoto“ naselenie vo Grcija. verski i kulturni projavi na Makedoncite. Tie bile prifateni i od Plenumot na KPG vo januari 1942 godina. koja rabotela na toa da ja pro{iri tvorbata {to ja napravila samata. nivniot jazik i kultura i ne gi opravduvala bugarskite teritorijalni pretenzii. No. odnosno na planinata Karaorman. Na toa prethodele relativno povolni uslovi. ^olakoglu sozdal aparat za eleminirawe na propagandnite nastojuvawa i ~esto manipuliral so navodnata „avtonomija na Makedoncite“.vawe na nejzinata okupaciona zona. vo 1943 g. pak. prodol`uvaj}i gi ideite na SNOF. edna grupa makedonski aktivisti {to ne go prifatile toa se otcepile. koe so svojot nacionalisti~ki odnos ne go poddr`alo makedonskoto dvi`ewe. protiv niv. Kako rezultat na toa. rakovoden od Grci. Od druga strana. Tie bile sostaveni od aktivisti i od avtoritetni li~nosti. Makedonskite voeni edinici Voeni edinici sostaveni od Makedonci od egejskiot del na Makedonija se formirale vo juli i vo avgust 1943 vo pove}e reoni vo Kostursko. istata godina za iska`uvawe na politi~ki. bile prezemeni voeni akcii. 304 . {to gi ohrabrilo Makedoncite za antifa{isti~ki otpor. SNOF uspeal da se masovizira za kratko vreme. toa predizvikuvalo reakcii kaj Grcite. 3. 2.

zgolemuvaj}i se postepeno. vrz istite princiii bile formirani Vodenskiot makedonski bataljon. bile napadnati od strana na edinicite na ELAS. na 18 noemvri 1944 godina. klu~ni bile politi~kite nastani vo Grcija. Brojot na nivnite borci. ja formirale Prvata egejska udarna brigada. vo prisustvo na pretstavnik od Velika Britanija. Koga stanuva zbor za rasformiraweto na makedonskite voeni edinici. Vo periodot na Vtorata svetska vojna KPG koja. isto taka. Golemite sili. imaj}i gi predvid nacionalnite aspiracii na Makedoncite. Makedonskite politi~ki organizacii i odnosot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe Obidite na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija za osamostojuvawe na nivnoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe ne bile uspe{ni. Vo Kazerta. koja se protivela Makedonija vo kakva i da e forma da se oddeli od Grcija. bil potpi{an dogovor me|u pretsedatelot na vladata. do oktomvri 1944 godina narasnal na 1. Podocna. Papandreu i pretstavnicite na drugite partii {to ne go priznavale makedonskoto malcinstvo vo Grcija ne prifatile vo zaedni~kata borba da dejstvuvaat posebni makedonski edinici. a potoa bile prinudeni da ja napu{tat teritorijata na Grcija i da preminat vo vardarskiot del od Makedonija. Dejstvoto na makedonskite edinici £ ja ote`nuvalo pozicijata na KPG koja. a na 2 avgust 1944 i Lerinsko-kosturskiot makedonski bataljon „Goce“. osobeno Velika Britanija i SAD. no u~estvuvale i vo borbenite dejstva na stranata na ELAS (Osloboditelna armija na Grcija) vo borbata protiv okupacionite sili za osloboduvawe na zemjata. Bidej}i tie odbile da go storat toa. Edinicite {to se povlekle i edinicata „Goce Del~ev“ od Bugarija. vo tekot na 1944 godina. ELAS da se stavi pod komandata na koalicionata vlada. Za toa postoele pove}e pri~ini. isto taka.Nivnoto formirawe imalo politi~ko i nacionalno zna~ewe za Makedoncite. da se osamostoi ili da stane del od nekoja slovenska dr`ava. se razvivalo i povremeno se nametnuvalo kako faktor.500 borci. Papandreu. No. bila protiv 305 . no klu~na bila podelbata na Makedonija. vlegla vo koalicionata vlada na Grcija. makedonsko nacionalno dvi`ewe postoelo. 4. Zatoa rakovodstvoto na KPG doneslo re{enie da se rasformiraat makedonskite baltaljoni. ja po~ituvale `elbata na Grcija. Italija.

taa. 306 . Nivnata aktivnost podocna bila popre~uvana poradi glasnoto istaknuvawe na politi~kite stavovi. No. koga se dogovarala so drugite gra|anski partii za postignuvawe nacionalno edinstvo za osloboduvawe na Grcija. no ~esto se povlekuvala.priznavaweto na makedonskata nacija. nudej}i im izvesni nacionalni prava. me|u drugoto i poradi nedostigot od rakovoden politi~ki subjekt i prisutnite me|usebni nedorazbirawa. Osnovaweto na makedonskite politi~ki organizacii i na makedonskite voeni edinici na ovaa teritorija na po~etokot bilo tolerirano poradi potrebata {to pove}e lu|e i mesta da se vklu~at vo Antifa{isti~kata vojna. projavile i sopstveni slabosti. no ne uspeale da se nalo`at. Sekako. Poradi takvite stavovi taa stanala trn vo okoto na gr~kite nacionalisti~ki organizacii (IVE. tie organizacii ne mo`e da se obvinat za nivnata slaba aktivnost. Osnovnata sodr`ina na ideolo{kata i politi~kata dejnost i propaganda na MAO bila naso~ena kon popularizacijata na celite na osloboditelnata borba. nekoi makedonski politi~ki organizacii (SNOF). pritisnata od drugite gr~ki gra|anski partii. Taa ne go sfa}ala vo zadovolitelna mera zna~eweto na makedonskite politi~ki partii i na makedonskite voeni edinici vo borbata protiv okupatorot. pla{ej}i se deka }e treba da mu se priznae pravoto na samoopredeluvawe na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Taa povremeno iska`uvala stavovi vo koi se poddr`uvala ramnopravnosta na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo ramkite na Grcija. EKA) i bila obvinuvana kako avtonomisti~ka i separatisti~ka. nitu da go postavat makedonskoto nacionalno pra{awe kako faktor koj bi go izdejstvuval negovoto povolno re{avawe. PAO. pa duri i otvoreno se borela protiv niv. deklariraj}i se deka gi prodol`uva tradiciite na slavniot Ilinden i deka se razobli~uvaat gr~kata i bugarskata nacionalisti~ka politika. gi zanemaruvala nivnite prava. Od druga strana. na primer. Koga KPG se obiduvala so oru`je da go re{i pra{aweto na vlasta vo Grcija se vrtela kon Makedoncite. Tie politi~ki organizacii i voeni edinici odigrale uloga protiv antimakedonskata propaganda od koja i da bilo strana. Taka. Taka. vo tekot na vojnata SNOF ne uspeala duri nitu da gi institucionalizira vo edinstvena organizacija vo okruzite Kostur i Lerin. makedonskoto pra{awe pove}e go tretirala kako takti~ko otkolku kako principielno pra{awe. tuku pred s¢ faktorite nadvor od niv ja odigrale klu~nata uloga. se solidarizirala so gr~kite gra|anski partii. pokraj op{tite okolnosti vo Grcija i prisutniot animozitet kon niv.

zavr{ile so poraz bidej}i levicata ne uspeala da ja prezeme vlasta. No. me|u koi i edinicite na ELAS se vodele ednomese~ni borbi. Va`na komunikacija za ostvaruvaweto na taa cel bile pravcite Ko`ani – Kajlari – Lerin – Bitola i Ko`ani – Ber – Solun. Osloboduvaweto na egejskiot del od Makedonija Samoto zna~ewe na Grcija. a vo Grcija se vratil predvoeniot re`im. Na po~etokot tie trpele zagubi. rakovodeni od KPG. na krajot od fevruari 1945 godina. 307 . naprotiv. 6. ELAS bila razoru`ana. soo~ena so opasnosta da bide prese~ena od strana na sojuzni~kite sili. Intervenirale britanskite voeni sili. sakala za da gi spre~i vleguvaweto na ELAS vo Solun i zavladuvaweto na prostorot pome|u Vardar i Struma. Grcija vlegla vo sferata na vlijanie na zapadnite sojuznici. Pretsedatelot na vladata. Papandreu. Na ovie pravci bile ~isteni edinicite na ELAS. Porazot na ELAS Oru`enoto vostanie i otporot vo Grcija. Porazot na ELAS bil neminoven. no po novonastanata situacija dosta se konsolidirale. Taka. toa ne se odvivalo ednostavno. bidej}i ELAS odbila da se rasformira. naredil demobilizacija na ELAS. Taa. odnosno ELAS. ELAS ne se otka`uvala od osloboduvaweto na Solun tuku. & nalo`ilo uporna borba (3–22 juli 1944) na Germanija za zadr`uvawe na nejzinite okupatorski pozicii. Bile oraganizirani protestni sobiri za ~ie smiruvawe bilo upotrebeno oru`je. Za vakviot razvoj na nastanite za vreme na vojnata i potoa re{ava~ka uloga imale golemite sili. No.5. vo dogovor so komandantot na britanskite voeni sili generalot Skobi. G. Sudirot zavr{il so primirje {to go pobarala KPG. koncentrirala svoi sili i na 31 oktomvri go oslobodila gradot. Oblasnoto rakovodstvo na KPG za Makedonija smetalo deka gr~kata reakcija. so pomo{ na Velika Britanija. prezela merki za obezbeduvawe na patot za povlekuvawe na nejzinite sili kon sever. odnosno bil osloboden egejskiot del od Makedonija. Osloboditelnite sili. postepeno i so uporna borba gi osloboduvale gradovite {to bile pod germanska vlast. odnosno na severniot del (egejskiot del na Makedonija). a ve}e vo po~etokot na noemvri 1944 germanskite sili ja napu{tile severna Grcija.

so cel da gi pridobie za pomasovno u~estvo. poradi nedostig na u~ebnici. Vo vojnata zaginale re~isi tri iljadi Makedonci. a dvaesetina iljadi bile primorani da gi napu{tat svoite ogni{ta poradi baraweto na nivnite nacionalni prava. Kon sredinata na oktomvri.Makedoncite od egejskiot del na Makedonija masovno se vklu~ile vo Antifa{isti~kata vojna kako del na ELAS i dale vidliv pridones za pobedata nad fa{izmot. Podgotovkite za toa bile napraveni vo avgust 1944 godina. ostvarile samo nekoi kulturnoobrazovni i pridobivki. Kulturno-obrazovnite pridobivki za Makedoncite vo egejskiot del od Makedonija Makedoncite od egejskiot del na Makedonija. Slu{atelite na kursot predavawata gi sledele na makedonski jazik. Znaej}i gi `elbite na Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija. vo fevruari 1944 godina. kade {to predavale makedonski u~iteli. kako {to bile pe~ateni i drugi pi{uvani tekstovi od izdava~kata dejnost. No. napravilo nekoi otstapki vo nivna polza. Se rabotelo i na otvorawe u~itelski kursevi. Bukvarot bil izdaden vo 150 primeroci i bil distribuiran vo Lerinsko i vo Kostursko. Naporedno so ovie aktivnosti se postavi i pra{aweto za otvorawe u~ili{ta na maj~in jazik. Reonskiot komitet na KPG za oblasta Prespa kaj Lerin zapo~nal da go objavuva vesnikot „Prespanski glas“. zatoa {to ne mo`elo da se zamisli opismenuvawe bez bukvar i ~itanka. a Okru`niot komitet na SNOF za Kostursko go objavuval „Slavjanomakedonski glas“. Makedonskiot bukvar i ~itanka gi sostavila posebna komisija. Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO) za Vodensko vo tekot na 1943 godina go izdavala vesnikot „Crvena yvezda“. kon krajot na 1942 godina. Taka. so nivnoto u~estvo vo Narodnoosloboditelnata vojna. slu{atelite na kursevite stanale u~iteli vo u~ili{tata vo Kostursko i vo Lerinsko i se vklu~ile vo u~ili{nata rabota. Za afirmacija na makedonskata nacionalna kultura i ideja vo Kostursko. rakovodstvoto na otporot vo Grcija. bile formirani makedonski kul308 . se koristele i gr~ki. 7. Ovie i nekoi drugi izdanija se pe~atele na makedonski jazik. Takvi otstapki bile prisutni vo oblasta na izdava~kata dejnost i vo nekoi drugi oblasti. koi bile preveduvani za potrebite na makedonskite deca.

309 . Na priredbite naj~esto bila izveduvana dramata na Vojdan ^ernodrimski „Makedonska krvava svadba“.turno-umetni~ki dru{tva i grupi vo pove}e makedonski sela. Se pojavile i pesni na makedonski jazik (na primer „Netram“). No. so restavriraweto na predvoeniot re`im od fevruari 1945. prestanalo da se upotrebuva s¢ {to imalo makedonski predznak.

310 .

Inicijator na taa aktivnost bil Okru`niot komitet na BRP za pirinskiot kraj. Me|utoa. ^lenovite dobile zada~i i reoni na koi trebalo da dejstvuvaat. Vo reonot na Razlog. a potoa da se pristapi kon vooru`uvawe. podgotovkite za oru`eno vostanie zapo~nale pod rakovodstvoto na BRP. a kon krajot na juli se formirala u{te edna.PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA 1. na krajot od juni 1941 ve}e se formirala prvata partizanska ~eta i bile izvedeni i prvite akcii. Podgotovkite. Podgotovkite bile najintenzivni vo pirinskiot del od Makedonija. Napadot na Germanija vrz SSSR bil povod CK na BRP da donese re{enie za po~etok na vostanie. na 23 septemvri 1941 godina. So negova pomo{ vo tekot na esenta bile izvr{eni promeni u{te vo nekoi partiski rakovodstva. vo tekot na zimata partizanite bile primorani da se povle~at od gorite i da `iveat legalno ili polulegalno kaj nivni jataci. bil izbran Nikola Parapunov. po~etokot i tekot na vostanieto Vo teritorijata na pirinskot del od Makedonija. Dejstvuvaweto na partizanskite grupi bilo ote`nato poradi zgolemenata budnost na bugarskata policija. Nivnata aktivnost postepeno bila prifa}ana osobeno od mladinata. Toj organ prezel merki da se zasolnat aktivistite na koi im pretstoelo apsewe i da se ilegaliziraat. Toa mo`e da se objasni so toa {to tamu dejstvuvale silni partiski organizacii koi ja poddr`uvale politikata na BRP i go prifatile re{enieto za oru`eno vostanie. Naporedno so vooru`uvaweto. pirinskite odredi vr{ele i politi~ko-propagandna dejnost. Za sekretar na Okru`niot komitet na BRP. nabrgu po germanskiot napad na SSSR. Kanalot po koj se dosta311 .

2. Se pojavila odredena koleblivost. Bil napravena reorganizacija. a edna od niv bila izvr{ena. Makedonija i makedonskiot narod ne }e mo`at da ja steknat svojata sloboda. organ na RP vo Razlo{ko. Vo april 1943 se odigrale nekolku politi~ki aktivnosti. Vo toj period se formiral Gornoxumajskiot partizanski odred „Nikola Kalap~iev“. „Rabotni~ko zname“. 3. Negovite voeni dejstva bile ograni~eni na Razlo{ka. SAD i Velika Britanija) na frontovite. Osven kapitulacijata na Italija na 8 septemvri 1944. {to dosta povlijaelo na aktivnostite. Me|u niv se na{le i ~lenovi na Okru`niot komitet. Pirinskiot del na Makedonija ja so~inuval ^etvrtata zona. Po negovoto formirawe odredot ostvaril nekolku zabele`livi akcii. Vo sudskite procesi bile doneseni nekolku smrtni presudi. golema uloga imalo i napreduvaweto na sojuznicite (SSSR. Pred nastapuvawe na zimata 1943/1944 odredot se podelil na tri dela. Toa ostavilo drugi negativni posledici. Bile prezmeni i ~ekori za povrzuvawe na partizanskoto dvi`ewe vo pirinskiot so partizanskite dvi`ewa vo egejskiot i vo vardarskiot del od Makedonija. Vo ovoj period bila izvedena akcija vo gradot Gorna Xumaja. Toa se odrazilo i vo drugite zemji vo koi se vodele antifa{isti~ki borbi 312 . Parapunov ne se soglasuval so toa i razmisluval da se promeni ne{to vo na~inot na dejstvuvaweto. kade {to se zagovaralo da se pri~ekaat „podobri vremiwa“ za borba. Bil otpe~aten prviot broj na v. se po~uvstvuval nov podem na vostanieto. poradi promena na op{tata voena sostojba. osobeno vo centralnoto partisko rakovodstvo na BRP. Masoviziraweto na oru`enata borba vo tekot na 1944 godina Vo 1944 godina. a pove}e aktivisti bile zatvoreni. Toj istaknuval deka bez u~estvoto vo Antifa{isti~kata vojna. a na 1 maj 1943 se formiral odredot „Jane Sandanski“. Oru`enata borba vo tekot na 1943 godina Vo tekot na proletta 1943 godina i antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija zelo zamav.vuvalo oru`jeto od linijata Metaksas od jug bil provalen. a delumno na Nevrokopska i Svetivra~ka okolija.

pa sostojbite bile relativno konsolidirani. kaj borcite se pojavile idei za sorabotka i za eventualno obedinuvawe na partizanskoto dvi`ewe i na makedonskiot narod po osloboduvaweto. Toa predizvikalo gnev na policiskite strukturi. Vo 1944 novi partizanski odredi se formirale vo Nevrokopsko. Razlo{kiot partizanski odred se preimenuval vo „Nikola Parapunov“. Sepak. Ovoj odred ostvaril nekolku uspe{ni akcii vo Pirinsko. koga kapituliralo Carstvoto Bugarija. zagubite na odredot „Nikola Kalap~iev“ (zaginuvaweto na komandantot Arso Pandurski i na Nikola Parapunov). Taka.(Grcija i Jugoslavija). vo Grcija i vo Jugoslavija ne bile rakovodeni od eden centar. a se odrazilo i vo Bugarija. Obidite za obedinuvawe Treba pred da se ima predvid faktot deka antifa{isti~kite dvi`ewa na Makedoncite vo Bugarija. bile likvidirani 14 borci. ako se isklu~at delegiraweto na pretstavnici od pirinskiot kraj na Prvoto zasedanie na ASNOM (2 avgust 1944) bile vospostaveni na 10 oktomvri 1944 313 . Vo ovoj period toa go dostignalo svojot vrv. direktni kontakti me|u Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija i pretstavnicite na G[ na NOV i POM. pred 9 septemvri 1944. a brojot na partizanite se zgolemil na 75. Taka. Navistina. bile vo postojan podem. Bez sudski proces. na 29 maj 1944. Razlo{kiot partizanski odred se reorganiziral vo tri bataljoni. Me|utoa. partizanskoto dvi`ewe vo Bugarija stanalo dosta masovno. iako ne so ist intenzitet. Partizanskite edinici ja prezele kontrolata nad situacijata vo ovoj region. Inicijativi pristigale od site tri strani. nivnoto sedi{te bilo preneseno vo Razlo{ko. Se formirale novi organi. 4. Na 9 septemvri. ne mo`ele brzo da se nadomestat. koi razvile borbeni aktivnosti vo Gornoxumajsko. Zgolemuvaweto na brojot na partizanskite odredi vo tekot na 1944 godina kako i na nivnata popolnetost so borci. koi prezele `estoki akcii. tie slobodno vlegle vo site gradski centri so cel da se vklu~at vo formiraweto na novata vlast na Ote~estveniot front. niv gi rakovodele komunisti~ki partii. Svetivra~ko i vo Petri~ko. po trigodi{noto dejstvuvawe. no tie imale razli~ni stavovi za makedonskoto nacionalno pra{awe.

po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. a od pirinskiot del na Makedonija Krsto Stoj~ev i Krum Radonov. Na prvata sredba Krsto Stoj~ev ja iska`al `elbata za obedinuvawe na makedonskiot narod. osobeno po 9 septemvri 1944 godina. 314 . sepak }e dojde. ne pominalo mnogu vreme ve}e se sozdale nepremostlivi pre~ki za ostvaruvaweto na toj ideal na makedonskiot narod. Me|utoa. iako so negovoto masovno u~estvo vo vojnata toa obedinuvawe narodot go zaslu`i. Od strana na G[ prisustvuvale Mihajlo Apostolski (komandant) i Bane Andreev (politi~ki komesar). Ovie stavovi na Vladata na OF Bugarija povlijaele makedonskiot narod da poveruva deka do takvoto obedinuvawe. koga se ostvaruvale i neposredno i na razni nivoa. Vo sledniot period kontaktite za~estile.godina. Taa `elba jasno bila iska`ana na Vtoroto (prvo vonredno) zasedanie na ASNOM odr`ano vo Skopje na 28–30 dekemvri 1944 godina od strana na pretstavnikot na Bugarskata vlada i na OF Bugarija.

Po nekolkugodi{noto funkcionirawe. Pritoa. pretstavuva edinstven i vo osnova nedeliv. vo 1953 godina tie bea zameneti so novi ustavni dokumenti. be{e vo funkcija na etatizacijata na vlasta. Vo niv bea vneseni promeni {to ovozmo`uvaa olabavuvawe na administrativno-centralisti~kiot sistem na vlasta i na vospostavenite odnosi vo dr`avata. koja funkcionira{e kako dr`ava so centralizirana vlast. vsu{nost. sekoja od niv pretstavuva nov ~ekor kon osamostojuvaweto na Republika Makedonija. So preimenuvaweto na ASNOM vo Narodno sobranie na DF Makedonija i so formiraweto na prvata Vlada na DF Makedonija na 16 april 1945 godina zapo~na prvata etapa. vo osnova.FEDERALNA MAKEDONIJA VO JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA (1945—1991) Periodot po Tretoto zasedanie na ASNOM vo 1945. pa s¢ do osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina. aktivnostite bea naso~eni i kon jakneweto na federacijata i na nejzinata vlast. no vo istorisko-periodizaciska smisla vo nego mo`e da se izdvojat nekolku pokarakteristi~ni etapi. donesen na po~etokot od istata godina. Takvite promeni ponatamu se 315 . inaku ve}e zacrtana so Ustavot na FNRJ. odnosno periodot na administrativno-centralisti~koto upravuvawe i na etatizacija vo koj. osven kon obnovata i izgradbata na zemjata. Treba da se ima predvid i toa deka razvojot na NR Makedonija vo golema mera be{e usloven od onoj na jugoslovenskata federacija. Toa e prviot ustaven dokument vo istorijata na makedonskiot narod koj. sekoja etapa ima svoi karakteristiki iako. Kon krajot na slednata 1946 godina be{e donesen Ustavot na NR Makedonija.

po kogo i e nare~en ovoj period. bidej}i be{e vo funkcija na nejzinoto jaknewe. Imeno. vo tekot na prvite godini neposredno po osloboduvaweto na zemjata. koi ve}e imaa kakva-takva dr`avotvorna tradicija. no toa ne be{e dovolno za posamostoen razvoj na NR Makedonija nasprema federacijata. da steknat imot u~esnicite vo vojnata. Imeno. Sepak. Nekoi privilegii {to 316 . imaa za cel da izvr{at promena na titularot na sopstvenosta.odrazija dosta povolno vo sporedba so sostojbite {to postoeja vo drugite zemji na takanare~enata „narodna demokratija“ vo jugoisto~na Evropa. a fakt e deka toa im bilo vetuvano na lu|eto od strana na organizatorite na borbata. koja be{e najrevnosen ispolnitel na zamislite na federacijata. Na stranski kapital ne mo`e{e ni da se pomisluva. so silen entuzijazam. se nadomestuva{e manuelno i so primitivni sredstva. kako formi na podr`avuvawe na privatnata sopstvenost. te{ko se nadminuvaa. Promenite se odvivaa dosta bolno. Poradi toa Makedonija ne gi iskoristi realnite mo`nostite {to se nudea od SAD preku takanare~eniot Mar{alov plan za obnova na zemjite nastradani vo antifa{isti~kata vojna. koja vo Makedonija be{e najizrazena. mnozinstvoto u~estvuva{e vo nea so takov motiv. toa e period vo koj bea napraveni prvite ~ekori vo „zaoduvaweto“ na makedonskata dr`ava. toj vo Makedonija ima nekoi svoi specifi~nosti i posebnosti. za razlika od nekoi drugi republiki. no vo niv bea sodr`ani i politi~ki celi i nameri. eksproprijacijata i agrarnata reforma. ovde bea pogolemi. Konfiskacijata. so postojniot zanes od uspehot vo vojnata i od konstituiraweto na makedonskata dr`ava. bidej}i ideolo{kite predrasudi sprema kapitalisti~kite odnosi vo Makedonija. se pristapi kon obnova na zemjata i kon organizirawe na dr`avnata ekonomijata. 1. Tehni~kata hendikepiranost. So site negovi slabosti. Administrativno-centralisti~kiot period (1945–1953) Administrativno-centralisti~kiot period vo NR Makedonija zapo~na naporedno so voveduvaweto na administrativniot centralisti~ki sistem vo jugoslovenskata federacija. motiviran delumno i od agresivnata partiska propaganda. Te{kotiite {to neminovno se pojavija vo ovaa etapa. vo funkcija na podr`avuvawe na privatnata sopstvenost. Vedna{ po osloboduvaweto intenzivno se zapo~na so menuvawe na sopstveni~kite odnosi.

Privatnata sopstvenost na zemjata be{e ograni~ena na prili~no mal posed. povikuvaj}i se na voenite uspesi i osobeno na uspehot vo konstituiraweto na makedonskata dr`ava kako najvisok istoriski dostrel dotoga{. a toa dosta destimulativno se odrazuva{e na proizvodstvoto. a i samata vode{e „cvrsta“ projugoslovenska politika. Proizvodstvoto i rastot bea planirani vo ramkite na petgodi{ni planovi. Se uriva{e postojnata tradicija vo agrarot. ne be{e va`no dali planiranite proizvodi gi bara pazarot. Pretprijatijata bea opfateni od glomazni i birokratski glavni i generalni direkcii. Vo golema mera taa be{e kopija na Deklaracijata {to vo po~etokot na mart 1945 godina ja objavi vladata na Josip Broz Tito. kako na primer jakneweto na „bratstvoto i edinstvoto“ na jugoslovenskite narodi. Ova osobeno se odnesuva na sopstvenosta. objavi akt poznat kako Deklaracija na Vladata na DFM. iako na niv se povikuva. Taa se opredeli da raboti na sozdavawe cvrsta jugoslovenska federacija. po primerot na sovetskite „petoletki“. proizvoditelite bea dol`ni da gi prodavaat svoite proizvodi po ceni {to im gi opredeluva{e dr`avata. Zatoa. za pazarna ekonomija ne mo`e{e da stane zbor. Vladata na DFM. a toa negativno se odrazi na ekonomskiot razvoj. Osobeno bea bolni promenite vo agrarno-sopstveni~kite odnosi. kako na primer opredelbite vo Deklaracijata na ASNOM. Vo nea se napu{teni nekoi izvorni re{enija sodr`ani vo dokumentite na ASNOM. koja vo Deklaracijata na ASNOM se garantira{e kako edno od osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot. Deklaracijata na Vladata na DFM se zanimava so politi~ki i ideolo{ki pra{awa. koi gi sobiraa prihodite od proizvodstvoto. u{te od samiot po~etok. pak. dr`ava vo koja Makedonija bi opstojuvala kako nejzina ~lenka. pritoa. sakaa da ja obrabotuvaat.treba{e da se obezbedat se podrazbiraa samo po sebe i tie bea o~ekuvani. Vladata na DFM intenzivno go pomaga{e vodeweto. Promenite vo celokupnata sopstveni~ka struktura ne bea presmetani da se stimulira produktivnosta. koj ne mo`e{e da sozdava akumulacija. a na rabotnicite im obezbeduvaa buxetski sredstva. Vedna{ po nejzinoto formirawe. Od druga strana. Se smetalo deka toa e edinstveniot „pravilen“ izbor za idninata na makedonskiot narod i negovata dr`ava. dodeka za unapreduvaweto na stopanskiot razvoj na 317 . pa zemja dobivaa i takvi u~esnici {to nitu mo`ea nitu. Pa taka. tuku obezbeduva{e samo pre`ivuvawe. tuku da se stimulira dr`avata sopstvenost.

Toj nastan be{e iskoristen za voveduvawe teror i progonuvawe na Makedoncite od Egejska Makedonija. jugoslovenskata rakovodna struktura smeta{e deka e zagrozeno vospostavuvaweto na sistemot na novata vlast i be{e prisuten strav od restavriraweto na stariot predvoen sistem vo Kralstvoto Jugoslavija. kako i od re{avaweto na nacionalnoto pra{awe. a so toa i vo oddelnite republiki vo nea. vo Makedonija predizvika i seriozni ekonomski te{kotii nalo`eni od potrebata da se zgri`at begalcite. Fakt e deka i odnadvor oddelni zemji. go pottiknuvaa i go pomagaa restavriraweto na kapitalisti~kite odnosi vo novata jugoslovenska dr`ava. Vo tie okolnosti. 1946 godina. SAD pobara preispituvawe na dogovorite {to bea zaklu~eni so Kralstvoto Jugoslavija. sojuzni~ki vo dvi`eweto i vo borbata protiv fa{izmot. koga u{te bea prisutni oddelni opozicioni istapuvawa i nezadovolstvo od na~inot na podr`avuvawe na sopstvenosta. Poradi o~iglednata opredelba za voveduvawe na komunisti~koto ure318 . no i od raspolo`enieto na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Grcija sprema novosozdadenata dr`ava vo jugoslovenskata federacija. Agresivnosta na gr~kata desnica sprema Makedoncite be{e motivirana i od nekoi neodmereni izjavi na oddelni funkcioneri od federacijata. bidej}i nivnata osnovna ideolo{ka doktrina be{e borbata protiv komunizmot kako opasno zlo ne pomalo od komunizmot. a toa. diktirani od nadvore{niot faktor. Jazot na nedorazbirawata se prodlabo~i po izbuvnuvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija. konstituiraweto na novata vlast vo Jugoslavija i vo Makedonija se odviva{e vo nepovolni politi~ki uslovi i sostojbi. Favoriziraweto na administrativno-centralisti~kiot model na upravuvawe vo jugoslovenskata federacija. Pa taka. pokraj politi~ki posledici. dodeka Velika Britanija ve}e zagovara{e spu{tawe na „`elezna zavesa“ kon Istok. vo golema mera be{e predizvikano i od op{tite op{testveno-ekonomski i politi~ki priliki vo Jugoslavija. koga s¢ u{te ne be{e jasno kako }e se prifati voveduvaweto na komunisti~kiot sistem na ureduvawe.zaostanatata federalna Makedonija se anga`ira{e malku. a toa na Zapad be{e tolkuvano kako obid da se vospostavi sovetska kontrola nad sredna i jugoisto~na Evropa. koga Britanija i voeno intervenira{e za da ja spre~i navodnata „sovetizacija“ na Grcija. Sovetskiot Sojuz £ dava{e poddr{ka na Jugoslavija. Oddelni zapadni zemji izrazuvaa otvoreno nezadovolstvo od izborot na sistemot na dr`avnoto ureduvawe vo Jugoslavija po modelot na Sovetskiot Sojuz. Nejzinite o~ekuvawa glavno bea naso~eni kon jugoslovenskiot vrv.

Navistina. No. kako {to e spomnato. Sepak. ne postoe{e tolkava opasnost kako {to se zagovara{e od postoeweto na navodniot „makedonski separatizam“. Ne retko opasnosta od postoeweto na navodniot „naroden neprijatel“ be{e smisleno lansirana za da mo`e da se instalira silna dr`avna vlast i pogolema kontrola nad masite. izvesen separatizam projavuvaa nekoi grupi od albanska nacionalnost. Takva klima na strav be{e prisutna i vo Makedonija iako. a potoa i na republikite. se sozdadoa povolni uslovi za presmetka so neistomislenicite. Takvata politika vode{e kon represii sprema onie {to projavuvaa nezadovolstvo od noviot re`im. Taka. Donesuvaweto na ovie pravni akti be{e potrebno da se napravi zatoa {to Jugoslavija kako federacija i nejzinite republiki nemaa osnovni akti koi bi go opredelile nivnoto funkcionirawe kako dr`avi.duvawe vo Jugoslavija. no vo Makedonija izostana javnata diskusija za predlo`enite ustavni re{enija. no samo dokolku toa ne e vo sprotivnost so novoto ureduvawe na dr`avata i na novite op{testveni odnosi {to se sozdavaa. toa mora{e da se realizira vo nepovolni politi~ki i ekonomski uslovi. podgotovkite za donesuvawe na prviot ustav na NR Makedonija ne se odvivaa vrz nekoja utvrdena politi~ka platforma. za razlika od nekoi drugi porazvieni republiki kade {to takvata debata ovozmo`i poliberalni re{enija. Istoto pravilo be{e prifateno vo dokumentite doneseni od ASNOM i dosledno po~ituvano koga bea vo pra{awe propisite vo Makedonija. Ustavot na FNR Jugoslavija i Ustavot na NR Makedonija bea plod na op{tiot ambient {to postoe{e vo dr`avata. tuku se ~eka{e najnapred da se donese Ustavot na federacijata. No. kapitalisti~kite zemji dolgo vreme taktiziraa i odbivaa da gi prifatat i da gi priznaat promenite vo nea. bea doneseni op{ti propisi spored koi pravoto od biv{ata kralska jugoslovenska dr`ava. za razlika od nekoi drugi republiki. Donesuvaweto na ustavnite dokumenti se smeta{e za klu~en moment vo konstituiraweto na administrativno-centralisti~kata vlast. So niv bea ustavnopravno sankcionirani administrativno-centralis319 . Ustavot na federacijata gi opredeli ramkite i na republi~kite ustavi. Ovie pojavi ne samo {to ne ja odminaa Makedonija tuku vo nea. koja se raspadna vo Vtorata svetska vojna. realno gledano. mo`e{e da se primenuva. No toa be{e nedovolno. kako najposlu{na ~lenka na federacijata. organizirani vo vojnata niz sistemot na Bali kombtar. no tie ostatoci ne bea silni i bea razbieni vo tekot na 1945 godina.

kako prv dokument vo istorijata na makedonskiot narod od takov karakter e isklu~itelno zna~aen dokument. koga be{e vospostavena vlasta na Ote~estveniot front na Bugarija so pomo{ na Sovetskiot Sojuz. se smeta{e deka e mo`no ili deka e blisku i obedinuvaweto na makedonskiot narod od trite dela na Makedonija. be{e opsednat so problemot na negovoto obedinuvawe. odnosno vo vardarskiot del od Makedonija. ne izostana re{ava~kata uloga na Komunisti~kata partija. iako e so mnogu nedore~enosti.e.ti~kite tendencii i opredelbi vo konstituiraweto na jugoslovenskata federacija. bez ogled na stepenot na nejzinata samostojnost. toa ima{e vidlivo vlijanie na natamo{nata zabrzana centralizacija na vlasta i vrz postepenoto napu{tawe na re{enijata od ASNOM. Makedonskiot narod. taa £ pripa|a{e na Hitlerovata koalicija. me|u drugoto. kako dr`ava so carska vlast. Toa pra{awe stana osobeno aktuelno vo pirinskiot del od Makedonija. Taka se verificiraa naporite za sozdavawe na makedonskata dr`ava so najvisok dr`aven akt. pa po 9 septemvri 1944 godina. me|utoa. Na mnogu golem odglas i prifa}awe vo Bugarija naidoa dostignuvawata vo konstituiraweto na Makedonija kako dr`ava vo jugoslovenskata federacija. 1946 godina. Nekoi pra{awa imaa ~isto formalno zna~ewe. povikuvaa da se primeni istiot model na makedonskata dr`avnost {to be{e ostvaren vo Jugoslavija. Toa na Bugarija £ donese izvesna inferiorna polo`ba. pa osven vo fazata na nivnoto donesuvawe. Na toa go upatuvaa i mnogubrojnite povici za vreme na vojnata kon negovoto obedinuvawe. Sekako. a za drugite sekoja republika mora{e da se konsultira so organite vo federacijata. taa si obezbedi i natamo{na rakovodna pozicija. neposredno po zavr{uvaweto na vojnata. Klu~nite funkcii vo dr`avata (odbrana. a i nekoi oficijalni organi na Bugarija. Vo Bugarija se razvi antifa{isti~ko dvi`ewe. Makedonskata emigracija. no poradi postojniot centraliziran sistem vo federacijata tie vo praktikata ne bea ostvarlivi. So toa bea reducirani nekoi prava od republi~ka nadle`nost {to Makedonija gi ima{e od 1944 do 1946 godina. Mnogu prava se propi{ani kako prava na dr`ava. nejzinoto osloboduvawe od voeni reparacii 320 . vnatre{ni i nadvore{ni raboti) £ pripa|aa na federacijata. so {to Makedonija dobi nov kvalitet vo nejzinata dr`avnost. t. soglasno so dokumentite na ASNOM. Ustavot na NR Makedonija. Zatoa. Bugarija £ se pribli`i na Jugoslavija. pri nivnoto donesuvawe. Ova dotolku pove}e i poradi tragi~nite nastani za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. i poradi pretstojnite mirovni pregovori vo Pariz.

po potpi{uvaweto na Pariskite mirovni dogovori vo 1947 godina. No. Kon ova treba da se spomne i stravot (ili realnosta) od 321 . dojde do intenzivirawe na me|usebnata sorabotka. na prosvetno-kulturniot `ivot i na funkciite na op{testvenite dejnosti. Nastanot be{e tipi~en produkt na centralisti~ko-etatisti~kite odnosi vo Jugoslavija i vo Sovetskiot Sojuz i pridonese za natamo{na centralizacija na jugoslovenskata federacija. koga se pojavi sporot me|u Jugoslavija i zemjite od Informbiroto. kako i na bilateralnite spogodbi me|u FNR Jugoslavija i NR Bugarija istata godina na Bled. i zemjite od „narodnata demokratija“. Informbiroto be{e onoj klu~en nastan {to predizvika seriozni posledici. nitu na ednata nitu na drugata strana nema{e iskrena volja i `elba. Se intenziviraa i pregovorite za sozdavawe federacija me|u dvete zemji. Me|utoa. kako {to baraa makedonskite programski dokumenti – obedinuvawe na makedonskiot narod. se najde na politi~ki krstopat. Se postavi pra{aweto kako da prodol`i ponatamu. Otka`uvaweto na dogovorite {to Jugoslavija gi ima{e sklu~eno so zemjite {to ostanaa pod politi~kata kontrola na SSSR osobeno se odrazi na makedonskata ekonomija. so {to £ se stavi kraj na taa ideja. kako mo`nost za trajno re{avawe na makedonskoto pra{awe. nejzinata kultura i istorija. Toa bilo neformalno postaveno vo kontekstot na teritorijalnite pretenzii na Grcija sprema Jugoslavija. poradi nejzinata izolacija od Istok. Sepak. odnosno Makedonija. vo organiziraweto na stopanstvoto. kako da go izgraduva sistemot na jugoslovenskoto komunisti~ko ureduvawe a pritoa sepak po ne{to da se razlikuva od onoj vo SSSR. od edna strana. predvodeni od Sovetskiot Sojuz. so vklu~uvawe na Makedonija. Vo ramkite na poznatata „kulturna avtonomija“ vo pirinskiot del od Makedonija bea otvoreni makedonski u~ili{ta i nekolku institucii od oblasta na kulturata. Toj se pojavi vo 1948 godina me|u Jugoslavija.pa. vo ekonomskata obnova. tuku bilo odbegnato me|u drugoto i poradi gr~koto protivewe. na Pariskata mirovna konferencija makedonskoto pra{awe ne bilo postaveno kako jugoslovensko barawe za negovo re{avawe. a vo tie ramki i na bugarskoto priznavawe na makedonskata nacija. koja be{e poslaba od ekonomiite na drugite republiki. Se slu~i vo vreme koga vo Makedonija sepak bea postignati nekoi po~etni rezultati vo oformuvaweto na vlasta. iako formalno. od druga strana. sepak prifati nekoi jugoslovenski barawa za re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Jugoslavija kako dr`ava. a i toa {to be{e napraveno se prekina vo 1948 godina.

Na ekonomski plan toa be{e poddr{kata od zapadnite zemji. Be{e nu`no da se zapo~ne proces na prestruktuirawe na glomaznite glavni i generalni direkcii vo koi bea opfateni proizvodnite pretprijatija. No. Za podobra kontrola vo lokalnata vlast vo Makedonija. osobeno ne vo 322 . Zatoa. posledicite bea daleku ponepovolni za Makedonija. po 1948 godina i vo tekot na 1949-tata. Kongresot povolno gi tretira.sovetska intervencija vo Jugoslavija. Toa go poka`a zaostanuvaweto vo razvojot na stopanstvoto. gi zazemaa klu~nite funkcii i vo partiskiot i vo dr`avniot aparat. Be{e o~igledno deka administrativno-centralisti~kiot sistem na upravuvawe i rakovodewe ne mo`e da se zadr`i dolgo. Nabrzo be{e sfateno deka treba ne{to da se menuva vo postojnite proizvodstveni odnosi i deka treba da se obezbedi pogolema avtonomija na samite proizvoditeli i pri nivnoto raspolagawe so rezultatite od trudot. Toa go predizvika zgolemuvaweto na partiskiot. zatoa {to im be{e staven kraj na nade`ite za integralno re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Prviot kongres na KPM od 1948 godina gi zacementira partiskata hegemonija i ideologija vo site sferi. Sepak. a na politi~ki pomestuvaweto kon izvesni demokratski procesi vo demokratskiot razvoj. ne izmina mnogu vreme za da se konstatira deka konstituiraweto na cvrstata vlast ne e dovolno za ekonomskiot razvoj na zemjata. koj predizvika bolni vnatre{ni politi~ki represii. a osobeno za demokratijata. Nebuloznata politi~ka situacija i oscilaciite vo Jugoslavija ja nalo`ija potrebata jugoslovenskoto op{testvo da se potpira na „doverlivata“ struktura. sudirot na Josip Broz i na Jugoslavija so Stalin i so SSSR i so zemjite {to gi poddr`aa vo 1948 godina ima{e i ne{to pozitivno za Jugoslavija. Sepak. Partiskite funkcioneri. administrativniot i osobeno na policiskiot aparat. odnosno vrz ~lenovite na KPJ. koja samo formalno e spomenuvana vo kongresnite dokumenti. vo tekot na 1949 godina bea obnoveni oblasnite odbori. kako i ona {to be{e napraveno potoa. no ostana nedore~en za mnogu pra{awa. ukinati vo 1945 godina. no i gi predimenzionira dostignuvawata vo NOB i sozdavaweto na makedonskata dr`ava. kako klu~no pra{awe se postavi prestruktuiraweto na proizvodstvoto. kako „najpodobni“. za razlika od onie vo zemjite na „narodnata demokratija“. iako negovoto odr`uvawe be{e najavuvano kako nu`nost da se „verificira“ antistalinisti~kiot kurs i da se sozdade prostor za politi~ka presmetka so silite {to go poddr`uvaa.

na nejziniot [esti kongres vo 1952 godina. barem vo toa {to se napu{tija glomaznite direkcii na dr`aven monopol. a od me|unarodnata politi~ka scena zamina diktatorot J. Obidi za decentralizacija se napravija i vo zemjodelstvoto so napu{taweto na zemjodelskite zadrugi osnovani po primerot na kolhozite vo SSSR. KPJ go promeni imeto vo Sojuz na komunisti. So toa be{e napraven ~ekor {to vode{e kon slednite promeni vo sferata na sopstvenosta – od dr`avna kon op{testvena. Soodvetni promeni se izvr{ija i vo administracijata. kako i vo organiziraweto na lokalnata uprava.stopanskata sfera. trae{e dvaesettina godini. odnosno vo upravuvaweto so stopanskite pretprijatija i kon nivnata decentralizacija. 2. Stalin. na po~etokot se ~ine{e uverliva. KPJ. oblasnite odbori vo Makedonija bea ukinati samo po nivnoto ednogodi{no postoewe. stopanskite reformi poizrazeno se po~uvstvuvaa duri po 1953 godina. pa i toa se smeta{e za seriozna „demokratska“ promena. Periodot vo koj KPJ ja ostvaruva{e nejzinata najprioritetna zada~a. odnosno „borbata za rabotni~ko samoupravuvawe“. V. „izbiranite“ rabotni~ki soveti. Se poka`a deka 323 . Periodot na eksperimentot „samoupravuvawe“ (1953–1970) Zamislenite promeni zapo~naa vo 1950 godina so donesuvaweto na jugoslovenskiot Osnoven zakon za upravuvawe so dr`avnite stopanski pretprijatija i stopanskite zdru`enija od strana na rabotnite kolektivi. pa i ostvarliva. Zamislenata transformacija. pred s¢ na stopanskiot. iako stanuva{e zbor samo za formalna. Za seriozni politi~ki promeni ne se razmisluva{e. Negovite stegi stanuvaa ko~nici za sevkupniot razvoj. Na primer. koga bea doneseni novite ustavni dokumenti. Osven toa. a na nadvore{en plan – borba protiv stalinizmot. koja vo javnosta go dobi sloganot –„fabrikite na rabotnicite“. No. koi na po~etokot imaa izvesna pozitivna uloga. Vo obidite da se „demokratizira“. postepeno se pretvorija vo organi za manipulirawe so pravata na rabotnicite vo vrska so ostvaruvaweto na nivnata dobivka. utvrdi dva najva`ni punkta na idnoto dejstvuvawe: na vnatre{en plan – da se vodi borba za rabotni~koto samoupravuvawe. no toa e prv ~ekor za inicirawe na promeni vo stopanstvoto. Me|utoa.

Poradi nekolkute op{testveni i stopanski promeni i kratkotrajni reformi. no nekoi od niv. glavno se koncentrira{e na partiskata disciplina. Na primer. vo periodot me|u 1951 i 1957 godina be{e ostvaren nejziniot najgolem razvoj. Vo fazata na nivnoto donesuvawe se odviva{e {iroka debata. 324 . odr`an vo Qubqana. {to se odrazi na ekonomski plan. a osnovnata ideja be{e natamo{noto zacvrstuvawe na sistemot. Iako toj izrazi mali rezervi sprema samoupravuvaweto. osobeno pobogatite. Nekoi od niv se borea da gi zadovolat samo tesnite op{tinski interesi. vo izvesna smisla. kako vistinsko re{enie za natamo{niot razvoj. samo vo NR Makedonija statisti~kite pokazateli zabele`aa deka porastot iznesuval duri 17%. za koja se smeta{e deka e edna od osnovnite pri~ini {to rabotite ne se odvivaat dobro. Voveduvaweto na op{tinite kako osnovni op{testveno-politi~ki zaednici vo 1955 godina. {to mu be{e pripi{ano na „samoupravuvaweto“. zatvoraj}i se vo sopstvenite ramki. a najmnogu poradi pomo{ta {to na Jugoslavija £ doa|a{e od SAD i od nekoi drugi zapadni zemji. nare~ena „politi~ka“ fabrika. poradi edni ili drugi pri~ini. Poradi sprotivstavenostite {to postoeja vo vrska so stopanskiot razvoj. vo SK se pojavija dve strui od koi ednata se zalaga{e za promeni a drugata za zadr`uvawe na steknatite pozicii na SK.partiskite. Onie {to bea za promena na pozicijata na SK i za negovo transformirawe vo moderna demokratska partija bea obvineti za antikomunizam i za prozapadna orientacija. toa go zloupotrebuvaa. Nejzinata cel ima{e i dlaboki politi~ki motivi. Obid za reformirawe na Sojuzot na komunistite vo dr`avata i vo republikite be{e Sedmiot kongres na SKJ. ne bea podgotveni taka lesno da se otka`at od novosozdavanata vrednost. koi bea napraveni vo 1963 godina. Vo porazvienite republiki (Slovenija) debatata se odviva{e vo nasoka na voveduvawe pogolema politi~ka i stopanska avtonomnost. Sepak. a vo pomalku razvienite (Makedonija) taa ostana vo ramkite na ideolo{kite „prednosti“ na samoupravuvaweto. sozrea idejata za novi ustavni promeni. ima{e pozitiven trend vo nasoka na zamislenata decentralizacija. toga{ promoviran kako „politi~ki sistem na socijalisti~koto samoupravuvawe“. 1957 godina. Poradi spomnatoto. pa izmisluvaa razni na~ini i natamu da ostvaruvaat presudno vlijanie vo nejzinata raspredelba. bidej}i se razvi borba sekoja op{tina da gradi „svoja“. a preku niv i dr`avnite organi.

a vtorata za pogolema sloboda vo razvojot na ekonomskiot sistem. 3. Se pojavija pove}e obidi vo politikata i vo drugite oblasti da se najde izlez od dlabokata kriza vo koja zapadna jugoslovenskata dr`ava. Ona {to be{e proklamirano vo partiskite 325 . delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991). kako i na drugite republiki od toga{nata SFR Jugoslavija. tuku bea pokrivani so ~esto upotrebuvanata fraza – „zastoj na socijalisti~kite samoupravni odnosi“. nezadovolstvoto od ustavnite promeni i od slabiot stopanski rast predizvika diferencirawe na dve strui: etatisti~ka i liberalna. Pri~inite za toa ne se lociraa tamu kade {to bea. be{e voveden Izvr{en sovet. Zborot „narodni“ nasekade be{e zamenet so zborot „socijalisti~ki“.ustavite od 1963 godina ne donesoa nekoi bitni promeni. Prvata se zalaga{e za pocvrsta federacija. osobeno na Kosovo. delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991) Od po~etokot na sedumdesettite godini zapo~na nova etapa. dolgo vreme ne mo`ea da se zale~at. karakteristi~na po obidite za voveduvawe na politi~kiot liberalizam. vo ustavnite dokumenti bea promeneti nazivite. Toa bea tendencii {to prirodno se protivstavuvaa edna na druga taka {to ne be{e mo`no da se o~ekuva uspeh. Se razbira deka ovie procesi ne se odvivaa preku no}. ~ii posledici. Zaostanuvaweto na SR Makedonija go prodlabo~i katastrofalniot zemjotres vo Skopje od 26 juli 1963 godina. tuku samo nebitni modifikacii na postojnoto. Za da se zasili socijalisti~kata i komunisti~ka osnova na sistemot. i pokraj solidarnosta na jugoslovenskite narodi i od stranstvo. Inicijativite za novi ustavni promeni povtorno ne izostanaa. Vo ovoj period bea izvr{eni nekolku promeni vo op{testveno-ekonomskiot i politi~kiot sistem koi dovedoa do kriza vo dr`avata i sozdadoa uslovi za osamostojuvawe na Republika Makedonija. Vo periodot me|u {eesettite i sedumdesettite godini. Namesto Vlada. Sega tie bea inicirani od ~estite partiski sobiri na koi se dogovaraa idnite strategiski parametri na razvojot. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj i diskusiite za pogolema demokratija rezultiraa so ekspanzija na nacionalisti~ki struewa. Periodot na politi~kiot liberalizam. pa i toa be{e smetano za uspeh.

koi bi se dogovarale {to }e proizveduvaat i po koja cena }e gi prodavaat proizvodite. prvo republi~kite. Promenite. toa nema{e nekoe golemo zna~ewe pri postoeweto na osnovniot princip vo SKJ. Na kongresnite raspravi neodminliva ostana temata – „borba za socijalisti~koto samoupravuvawe“. ne bea dovolno seriozno sfateni. pak. Osnovni karakteristiki na ovie ustavni promeni se decentralizacijata na federacijata i davaweto pogolemi prava na republikite. Toa be{e nadvor od logikata na pazarnata ekonomija. no i za ekonomija vo koja SKJ bi ja za~uval vode~kata pozicija. i formalno be{e promoviran kako „vode~ka i idejno naso~uva~ka politi~ka sila“. bea vgradeni vo Ustavot na SFR Jugoslavija i vo Ustavot na SRM duri vo 1974 godina.dokumenti se preto~uva{e vo ustavnite. a potoa kongresot na SKJ. stoe{e idejata za samostojna Hrvatska. pa vo tekot na 1967 godina zapo~naa inicijativi za novi ustavni promeni. kone~no. kako rezultat na noviot duh. Po zavr{uvaweto na amandmanskite promeni na sojuzniot. Partiskite kongresi. Nejzinata su{tina be{e vo toa da se formiraat i da se povrzat pogolemi sistemi na proizvodni i drugi pretprijatija. nare~en „demokratski centralizam“. no sepak im ode{e vo prilog na 326 . a Sojuzot na komunistite. ovoj pat amandmanski. poznato kako „dogovorna ekonomija“. obvinuvani za nivnoto zalagawe za centralizam i za primena na „cvrsta raka“ vo rakovodeweto so federacijata. koi bea najaveni kako spontano „masovno dvi`ewe“ (MASPOK) zad koe. nominiran kako „delegatski sistem“. Vo su{tina. Be{e oceneto deka ustavnite akti ne zadovoluvaat. tuku bea potceneti od strana na jugoslovenskiot politi~ki vrv. Vakvata opredelba be{e motivirana od sudirot vo politi~kiot vrv na Jugoslavija. be{e voveden delegatskiot princip na izbirawe na delegati. tie da se organiziraat vo asocijacii. kako „trajna“ opredelba na jugoslovenskiot sistem. be{e promovirano novo re{enie. koj rezultira{e so otstranuvawe na nekoi srpski rakovoditeli (Aleksandar Rankovi}). Vo stopanstvoto. vsu{nost. pritisnat od potrebata za pazarna ekonomija. po~naa da se odr`uvaat po obraten redosled. Promenite gi zabrzaa i nekoi liberalni pojavi vo Hrvatska. odnosno. Naporedno so „verificiranoto“ samoupravuvawe. Ni Makedonija ne be{e sosema imuna od takvite tendencii. za prv pat i vo Ustavot na SFRJ. kon krajot na 1971 godina na ist na~in se intervenira{e i vo Ustavot na SR Makedonija (I-LXXXI amandmani). no tie ne bea taka silno izrazeni ili.

vo po~etokot na 1989 godina za pretsedatel na Vladata be{e izbran Ante Markovi}. Po dolgi nedorazbirawa. Jasno e samo toa deka problemite ne ja odminaa Makedonija tuku naprotiv. Negovata politika be{e bezrezervno poddr`ana vo Makedonija. bea povisoki od svetskite. tie organi ne mo`ea da se snajdat i uspe{no da ja vodat dr`avata koja ostana bez dotoga{niot neprikosnoven avtoritet. i od ovaa vremenska distanca. se zgolemuva{e nezadovolstvoto i porasna nacionalnata netrpelivost. ne retko. izvr{i upad vo platniot promet. nezadovolni od toa {to voop{to i se slu~i izborot na premier. 4. Letoto 1980 godina ekonomskata nestabilnost kulminira{e so najgolemata inflacija vo povoena Jugoslavija. Raspadot na SFRJ i osamostojuvaweto na Republika Makedonija Kon krajot na sedumdesettite godini SFRJ zapadna vo najslo`enata politi~ka i ekonomska kriza. prisvojuvaj}i golema suma 327 . Treba da se konstatira deka Markovi} so nekolku vladini liberalni i reformski potezi do izvesen stepen ja vrati doverbata kaj narodot. s¢ u{te e te{ko to~no da se utvrdat site pri~ini i da se locira po~etokot na raspadot na SFR Jugoslavija. Nejziniot raspad be{e navestuvan i porano. Osven toa. nategawa i diskusii koja republika da predlo`i pretsedatel na Jugoslovenskata vlada. koga zamina tvorecot na povoena Jugoslavija – Tito. tie ovde bea najizrazeni. tie opredeluvaa koi pretprijatija {to da proizveduvaat. pak. no s¢ pojasno stanuva{e deka nejze £ pretstoi raspa|awe. Za nerazvienite republiki i Pokrainata Kosovo be{e osnovan poseben fond ~ii sredstva bea. bidej}i tie gi diktiraa pazarni ceni koi. republikite koi podolgo vreme se podgotvuvaa za osamostojuvawe (Slovenija i Hrvatska). po nacionalnost Hrvat. Sepak.porazvienite republiki. iako be{e vovedeno kolektivno Pretsedatelstvo vo dr`avata i vo SKJ. Titovoto ime u{te desetina godini be{e upotrebuvano kako sinonim na idninata i kako obedinuva~ko logo na dr`avata. kako odgovor na toa. no se ~ini deka ve}e ja dostigna kulminacijata. Sepak. Srbija. mu ja otka`aa doverbata i odbija da gi uplatuvaat obvrskite kon federacijata. od 45%. Vo po~etokot na maj 1980 godina. Opa|a{e `ivotniot standard. ne retko. neracionalno koristeni.

Rakovodstvoto na Slovenija predlaga{e razdru`uvawe na republikite. koi so ustavnite promeni od 1974 godina bezmalku funkcioniraa kako republiki. fakt e deka i makedonskoto rakovodstvo be{e zate~eno i dezorientirano. pa vo jugoslovenskiot vrv naizmeni~no go poddr`uva{e ili ona {to go baraa Slovenija ili Hrvatska – osamostojuvawe ili. Baraweto za pogolem voen buxet od strana na JNA. Benzin na ognot dolea i Memorandumot na SANU za re{avawe na srpskoto nacionalno pra{awe. ona {to go bara{e Srbija – zadr`uvawe na federacijata so nejzino rekomponirawe. dodeka Srbija ne mo`e{e da se otka`e od federacijata so cel site Srbi da `iveat vo ista dr`ava. a potoa zdru`uvawe na ekonomska osnova. Iako vo Makedonija taa kriza ne be{e taka silno izrazena kako vo nekoi drugi republiki i vo pokrainata Kosovo. Srbija ne mo`e{e da ja prifati koncepcijata za razdru`uvawe i poradi nejasniot status na pokrainite. pak. Politi~kata kriza kulminira{e vo me|unacionalnite i me|urepubli~kite odnosi. a ~inot na osamostojuvaweto be{e prosleden i so nekolkudnevna vojna po koja Slovenija. poddr`ana odnadvor.sredstva od federacijata. nema{e nikakvi {ansi da ostane vo federacijata. koga 88. koja verojatno ima{e tajni planovi voeno da intervenira.5% glasaa za istapuvawe na ovaa republika od federacijata. ne go odobri Ante Markovi} i toa go poso~i kako pri~ina za da se povle~e od premierskata funkcija. Toa nema{e sopstvena vizija. 328 . Konkretniot ~in za raspadot na SFRJ be{e referendumot na SR Slovenija od 23 dekemvri 1990 godina. a nekoi republiki nego go protolkuvaa kako tendencija za nova srpska dominacija vo Jugoslavija.

bez somnenie. nesoglasuvawata i podelbata na XIV partiski kongres imaa katarzi~en efekt vrz javnosta vo Makedonija. masovno preminuvawe na ~lenstvoto vo novoformiranite partii i.SAMOSTOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA 1. Vo Srbija ima{e i takvi {to ja pre~krtaa Makedonija od novata karta na Jugoslavija. dodeka silnite srpski politi~ki partii ja preimenuvaa Makedonija vo Ju`na Srbija ili vo Vardarska banovina. Vo tekot na proletta 1990 godina bea registrirani ~etiri golemi politi~ki partii. 329 . ime {to go nose{e vardarskiot del na Makedonija za vreme na srpskoto vladeewe vo periodot od 1913 do 1941 godina. Tie nastani vedna{ predizvikaa osloboduvawe od partiskata elita. Presvrten moment. Nacionalisti~kiot bran {to se pojavi vo toa vreme nasekade vo Jugoslavija. Op{to zemeno. pretstavuva{e XIV kongres na KPJ od januari 1990 godina. ~ovekovi prava i pazarna ekonomija ne mo`e{e da gi re{i. koi dobija golema poddr{ka od elektoratot. Nastanite. preispituvawe na pozicijata na Makedonija vo federacijata. ima{e presudna uloga vo promenata na makedonskoto javno mislewe. na krajot. iako nedostiga{e realna strategija za steknuvawe na nezavisnosta i samostojnosta. Raspa|aweto na Jugoslavija Raspa|aweto na Jugoslavija be{e rezultat na dlaboki ekonomski i razvojni kontradikcii koi socijalizmot bez demokratija. Srpskata pravoslavna crkva gi obnarodi svoite pretenzii za jurisdikcija nad Makedonskata avtonomna crkva. psiholo{kata podloga ve}e be{e prisutna i se razmisluva{e za disolucija od federacijata. a osobeno vo Srbija.

Na 25 januari 1991 godina novoizbranoto pove}epartisko Sobranie usvoi Deklaracija za nezavisnost na Republika Makedonija so koja. koja zavise{e od konsenzualnata poddr{ka na gra|anskite i na etno orientiranite partii.1% od gra|anite glasaa so „DA“. }e rizikuva{e da ja izgubi suverenosta koja so vekovi be{e son na Makedoncite. 8 sep330 . ministerstva. agencii itn. Krvavata razvrska na porane{nata SFRJ zapo~na kon krajot na 1991 godina so intervencijata na JNA vo Slovenija.. me|u drugoto. Vo maj-juni 1991 godina sleduva{e u{te eden obid na Gligorov i Izetbegovi} za „asimetri~na konfederacija“. Bosna i Hercegovina stana protektorat na me|unarodnata zaednica. Na prvite parlamentarni izbori odr`ani vo noemvri 1990 godina ovie partii dobija 120 mesta vo Sobranieto. Toa be{e prv i edinstven slu~aj me|u nekoga{nite jugoslovenski republiki i redok slu~aj me|u isto~noevropskite zemji na prvite parlamentarni slobodni izbori. koja vo soglasnost so nejzinite interesi }e odlu~uva nezavisno za sopstvenite odnosi so drugite dr`avi. Taka. Na glasaweto 95. Na 8 septemvri 1991 godina vo Makedonija be{e odr`an referendum. Republika Makedonija be{e definirana kako suverena dr`ava.zaedno so 22 pomali. delej}i ja odgovornosta vo procesot na vladeeweto. Potoa sleduvaa Hrvatska i Bosna. sojuzuvaj}i se so edna od stranite vo konfliktot. ^ekorite kon nezavisnost Kako rezultat na raspa|aweto na Jugoslavija za Makedoncite natamo{noto ostanuvawe vo federacijata }e zna~e{e zemawe u~estvo vo konflikt {to ne be{e nejzin. Parlamentarnite izbori od 1990 godina proizvedoa tri sostojbi {to imaa dalekose`en efekt na raniot period od makedonskata nezavisnost: – nacionalnite partii ne go osvoija mnozinstvoto vo Sobranieto. So Dejtonskiot miroven dogovor od noemvri 1995 godina. a osven toa. – be{e formirana ekspertska vlada.– za prv pat vo isto~noevropskite zemji vo tranzicija edna etni~ka malcinska partija be{e vklu~ena vrz ednakvi osnovi ne samo vo Vladata tuku i vo site vladini tela. 2. posleden vo serijata pregovori.

nekoi pra{awa postaveni od Grcija vo vrska so imeto na dr`avata. Sobranieto na Republika Makedonija. izve{tajot na Badinterovata komisija pozitivno gi oceni uslovite na Slovenija i na Makedonija za priznavawe i £ prepora~a na EU da gi priznae dvete zemji. vo ovoj slu~aj. Javnosta be{e dlaboko ubedena deka me|unarodnata zaednica.temvri stana nov va`en datum vo istorijata na makedonskiot narod. Na 17 noemvri 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija go usvoi i go izglasa Ustavot na Republikata. so {to bea kompletirani legalnite aspekti na nezavisnosta. Na 17 dekemvri 1991 godina Sobranieto na Republika Makedonija usvoi Deklaracija za me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava. na koj tie se izjasnija za suverena i nezavisna Makedonija. Razo~aruvaweto ja zameni euforijata. na sostanokot na EU. Vo ovie pisma me|unarodnata zaednica indirektno be{e predupredena deka nepriznavaweto na Makedonija bi imalo nesogledlivi posledici za mirot i stabilnosta na Balkanot. Izve{tajot be{e obnaroden na 15 januari 1992 godina. {to predizvika {ok i golemo razo~aruvawe vo zemjata. baraj}i me|unarodno priznavawe. Toj im isprati pisma na pretsedatelite na dr`avite vo celiot svet. pa duri i po{iroko. Od toj moment Makedonija se najde vo mnogu te{ka nadvore{na i vnatre{na situacija. Vrz osnova na rezultatite od referendumot. }e ja popravi nespravedlivata i ne~esna politika sprema Makedonija vo istorijata i deka na dr`avata }e £ bide dadeno mestoto {to taa moral331 . Vo po~etokot na dekemvri 1991 godina pretsedatelot Kiro Gligorov zapo~na kampawa za me|unarodnoto priznavawe na Makedonija. no ne i Makedonija. usvoi deklaracija so koja Makedonija se proglasi za suverena dr`ava. u{te toga{. kako i od drugi tela. Nekolku ~asa podocna novinskite agencii objavija deka Evropskiot sovet re{il da gi priznae Slovenija i Hrvatska. Prethodno Ustavot be{e razgledan i „odobren“ od pove}emina eksperti od EU. Na 11 januari 1992 godina. Nekolku dena podocna Ministerstvoto za nadvore{ni raboti £ gi dostavi na Badinterovata Arbitra`na komisija site neophodni dokumenti za priznavawe na Republika Makedonija. Imaj}i predvid. Badinteroviot izve{taj jasno naglasi deka „imeto na dr`avata ne implicira nikakvi teritorijalni pretenzii“. na svojata sednica od 17 septemvri 1991 godina. a potoa i oddelni pisma do ~lenovite na EU i do nekoi sosedni dr`avi i me|unarodni organizacii.

no i deka nema da bidat potrebni pove}e od nekolku nedeli za da se iznajde re{enie. Bidej}i ne postoi `elezni~ka linija so Bugarija i so Albanija. Za javnosta ovie nastani bea paradoksalni: Makedonija.no go zaslu`uva vo zaednicata na nezavisnite dr`avi. stana mnogu pocvrsta. gr~kata politika. Pogolemiot del od sli~nite federacii i dr`avi pri raspa|aweto imaa isti problemi. Ova nepriznavawe nacionalisti~kite partii go iskoristija za pritisok. legalno i demokratski izleze od Jugoslavija. na 27 juni 1992 godina. be{e de fakto kazneta i li{ena od normalen `ivot. Vode~kite politi~ki krugovi. Grcija vovede neobjavena i `estoka ekonomska blokada vrz Republika Makedonija i na 17 fevruari 1994 godina ja zatvori granicata. a patniot soobra}aj e vo lo{a sostojba. Makedonija celosno be{e izolirana. nesomneno vo koordinacija so interesite na Srbija. 332 . Vo nea se istakna deka priznavaweto }e se slu~i edinstveno pod ime {to nema da go sodr`i zborot „Makedonija“. Kako rezultat na ova nejzino anga`irawe. koja napravi s¢ {to treba za da izbegne sudir i vojna i koja mirno. Ova koincidira{e so trgovskite sankcii na OON protiv Srbija doneseni vo juni istata godina. so namera da predizvika golema ekonomska kriza i da go vidi svojot severen sosed „na kolena“. vo Lisabon. no tie ne se razvija vo vojna ili vo pogolem konflikt. konflikti i borba. na nekolku sostanoci na Evropskiot sovet odlukata da se priznae Makedonija be{e odlo`uvana ili ne be{e prifatliva za Grcija. Me|utoa. be{e naglaseno deka priznavaweto na Makedonija e odlo`eno samo za kratko vreme za da se ras~istat nekoi raboti so Grcija. Pa taka se ~ine{e deka pra{aweto na samostojnosta na Makedonija i gr~kiot prv uslov da se odlo`i nejzinoto priznavawe nabrzo }e bidat nadminati. {to od svoja strana £ gi zgolemi te{kotiite na Makedonija. koi edna i pol godina rabotea mnogu dobro i na nadvore{en i na vnatre{en plan. Kone~no. Esenta 1992 g. Vedna{ po sostanokot na Evropskiot sovet. Vo po~etokot na 1992 godina nitu EU nitu SAD ne manifestiraa zagri`enost za konfliktot vo porane{na Jugoslavija. isto taka bea iznenadeni. na koj be{e priznaena nezavisnosta na Slovenija i na Hrvatska na 15 januari. poofanzivna i mnogu poaktivna vo EU i na drugi mesta. Dokumentot ja {okira javnosta vo Makedonija i £ dade prednost na Grcija. bidej}i smetaa deka „nikade nezavisnosta ne bila izvojuvana so pisma i bez borba i `rtvi“. be{e usvoena deklaracija od Evropskiot sovet koja pretstavuva{e golem udar za makedonskite o~ekuvawa.

Taa politika po~na da dava rezultati. vremenska to~ka od kriti~na va`nost za pribli`uvaweto na me|unarodnata zaednica kon Makedonija i za makedonskata politika na patot kon priznavaweto. poka`a deka e kontraproduktivna. da prifati deka Grcija ne e nacionalno homogena tuku multinacionalna dr`ava. imaj}i gi predvid posledicite od Lisabonskata deklaracija. 3. Vladata go prezede rizikot da ne ja menuva svojata politika. Toa be{e vrvot na kompromisot na EU so Grcija. Golemata gr~ka propaganda ne be{e efektivna i. a nekoi nabquduva~i o~ekuvaa intervencija od sosednite dr`avi. t. kako po pravilo. Grcija treba da go priznae i etni~kiot identitet na makedonskoto malcinstvo {to s¢ u{te `ivee vo severna Grcija. Me|unarodnoto priznavawe Mnogu e verojatno deka sredinata na 1992 godina. Dvete politiki bea staveni na seriozna proba. Se postavuva pra{aweto: koi bea motivite za vakvata gr~ka politika sprema Republika Makedonija? Zo{to Republika Makedonija predizvika tolku golemi emocii vo Grcija (pove}e od eden milion lu|e izlegoa na demonstraciite vo Atina i vo Solun)? Zo{to nezavisnosta na Makedonija se povrzuva{e so gr~kata sigurnost a na narodot mu be{e nametnato da ~uvstvuva deka granicite na Grcija ne se bezbedni? Eden od odgovorite le`i vo me|unarodnite posledici od priznavaweto na makedonskata dr`ava. be{e „pet do dvanaeset“. periodot {to sleduva{e po Deklaracijata vo Lisabon. nacionalniot identitet i me|unarodnata pozicija.koja prodol`i i ponatamu so negirawe na nezavisnosta na zemjata. nekolku scenarija od sosedstvoto bea vo optek. Vo me|uvreme. Vo slu~aj da ja priznae Makedonija. Golemiot pritisok vrz Makedonija.e. so site mo`ni politi~ki posledici. Reakcijata na javnosta na ovoj dokument be{e lo{a. predizvikan poradi nepriznavaweto. vode{e kon novi opasnosti i od nego zemjata treba{e da se 333 . pa duri i vo Zapadna Evropa i vo SAD. Se smeta{e deka Gligorov i Makedonija se na istoriski test i vo golem rizik. kako i da ja prifati evropskata regulativa za tretmanot na malcinstvata i za za{tita na nivnite kulturni prava. koj koincidira{e so mnogu vnatre{ni kontroverzii vo samata unija.

a isto taka dade pottik i za nejzino preispituvawe na dotoga{nata poddr{ka na Srbija i na Grcija. EU go odobri predlogot na generalniot sekretar na OON da isprati voeni sili vo Makedonija pod imeto UNPROFOR. Vistinski uspeh za makedonskata politika be{e faktot {to zapo~na procesot na priznavawe na zemjata i na vospostavuvawe diplomatski odnosi na bilateralna osnova. evropski medijator me|u Grcija i Makedonija. Vo prilog na ova. demonstriraj}i pred s¢ ~esen odnos na Rusija kon balkanskata kriza. zapo~naa da ja prifa}aat Makedonija. a gi ima{e predvid i sovetite na koordinatorite za Jugoslavija. vo Kanada i vo Avstralija yidot na izolacijata opstojuva{e. kako posledica donesoa tri va`ni odluki: ‡ raspravata da se prefrli vo OON. So takov pretekst „makedonskoto pra{awe“ be{e internacionalizirano kon krajot na istata godina i naso~eno kon globalniot i kompleksen mehanizam na Obedinetite nacii. poradi vlijanieto na golemoto gr~ko lobi vo SAD. Ruskata odluka zna~e{e mnogu. Me|unarodnite organizacii. i nevladinite i vladinite. i ‡ da £ se ovozmo`i na Makedonija da koristi pomo{ i sredstva od me|unarodnite fondovi. mnogu od niv povtorno pod ustavnoto ime. ‡ da se preispita i da se promeni rigidniot odnos sprema imeto od Lisabonskata deklaracija. Podocna i NR Kina ja prizna Makedonija. Vo toa vreme se zgolemi humanitarnata pomo{ od najgolemiot broj evropski dr`avi. Pogolem broj dr`avi go najavija svoeto priznavawe. 334 . re{ava~kiot moment vo jakneweto na pozicijata na Republikata be{e priznavaweto od strana na Rusija. Oddale~uvaweto na EU od gr~kata politika i od raste~kiot gr~ki nacionalizam. isto kako i Rusija – so ustavnoto ime. so mandat za nabquduvawe. No. a toa zna~e{e ne samo natamo{no relaksirawe na pozicijata na Republika Makedonija tuku i mo`nost za poddr{ka od Sovetot za bezbednost pri ON. No. Odlukata be{e donesena na samitot vo Edinburg odr`an na 12 dekemvri 1992 godina. na 5 avgust 1992 godina. koga EU usvoi nova deklaracija vrz osnova na izve{tajot podnesen od Robert O’Nil. mnogu od niv upotrebuvaj}i go ustavnoto ime na dr`avata – Republika Makedonija.oslobodi. i pokraj golemata i sofisticirana afirmacija na Makedonija.

so Rezolucijata br. najgolemiot broj od zemjite~lenki na EU vospostavija diplomatski odnosi so Republika Makedonija i otvorija ambasadi vo Skopje. pretsedatelot Gligorov odr`a govor vo koj se zablagodari za priemot i iznese vetuvawe deka Makedonija }e se pridr`uva kon principite na OON. mu prepora~a na Generalnoto sobranie na OON da go prifati baraweto na Makedonija. da pobara da £ se dade novo ime ili imeto da go napravi prifatlivo za nea kako uslov da bide primena. vo slu~ajot Grcija. 817 (1993). upotrebuvaj}i ja delikatna formulacija: „dr`ava koja za upotreba vo Organizacijata privremeno }e £ se obra}aat kako Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija s¢ do nadminuvawe na razlikite so imeto“. odnosite i so drugite sosedi ne bea regulirani: FR Jugoslavija (Srbija) odbi da gi normalizira odno335 . Toa be{e za prv pat vo istorijata na OON edna dr`ava. da se sprotivstavi na priemot na druga dr`ava. be{e sosema jasno deka vo procesot na pregovarawe nema da bide mo`no da se postigne dogovor bez otstapki ili da se ubedi drugata strana. po dolgi razgovori i konsultacii. Isto taka. Kone~no. no toj be{e sozdaden i prisuten. na 7 april 1993 godina. isto taka. be{e osporeno od Grcija i ne be{e postaveno na Ist River. generalen sekretar na OON. osven so Grcija (i pokraj toa {to Makedonija be{e ramnopravna ~lenka na OON). Be{e sosema jasno deka toj ne }e mo`e da se re{i nitu so sila nitu so primena na ednostavni eti~ki principi. da se poka`e deka toa }e predizvika novi opasnosti i rizici za mirot i stabilnosta na Balkanot. Na sednicata na Generalnoto sobranie. Taka Makedonija stana 181-va ~lenka na OON. a najgolemiot broj od nivnite izve{tai bea pozitivni i poddr`uva~ki. Sovetot za bezbednost. Kako posledica na ovie kontakti i izve{tai. Vo toj moment. mirovnici i pretstavnici demokratski institucii prestojuvaa vo zemjata. kon krajot na 1993 godina. prosledeno so preporakata od EU.4. Zabele{kite od gr~kiot memorandum bea vo sprotivnost od makedonskiot: da se spre~i priemot na Makedonija vo OON. Vo memorandumot se bara{e polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija vo OON. Makedonskoto zname. Vo tekot na celata 1993 godina stotina multilateralni grupi. Za mnogu eksperti i ~lenovi na OON slu~ajot be{e ~uden i bizaren. Patot kon OON Vo po~etokot na 1993 godina makedonskata vlada dostavi Memorandum do Butros Gali.

Vladite na dvete dr`avi go prifatija dogovorot. dodeka Albanija insistira{e na imeto „Porane{na Jugoslovenska Republika“. regionalni ili multilateralni organizacii. bea povrzani i zavisni od pretstojnite razgovori so Grcija vo Wujork. Ovoj dogovor ima{e dolgoro~no zna~ewe za Makedonija bidej}i Srbija direktno be{e vovle~ena i pretstavuva{e zainteresirana strana. Procesot na priznavawe be{e zavr{en vo Belgrad na 8 april 1996 godina. koi traat s¢ do denes. paket na sigurnosni merki. mo`nost za kulturna razmena. so neposredna pomo{ od Sajrus Vens i negovite sorabotnici.site i da vospostavi diplomatski odnosi. imaj}i go predvid Bukure{kiot miroven dogovor od 1913 godina. podocna okvalifikuvan kako „biser na diplomatijata“. mnogu od otvorenite pra{awa vo vrska so nadvore{nata pozicija na Makedonija. priznavaj}i ja dr`avata. dr`ej}i go otvoren paketot so pretenzii (malcinskoto i grani~noto pra{awe). koga Srbija go potpi{a Dogovorot za regulirawe na zaemnite odnosi i za poddr{ka na sorabotkata me|u Republika Makedonija i FR Jugoslavija. koi trebaa da proizlezat od nesoglasuvawata so Grcija. So Privremeniot dogovor so Grcija. i rizikuvaa nivno smenuvawe. Site sosedi na Makedonija smetaa na nekoi otstapki i korist. pa duri i da ne se sozdavaat problemi od Grcija za makedonskoto aplicirawe vo me|unarodni. vo vtorata faza. Na 1 septemvri 1995 godina ministrite za nadvore{ni raboti i medijatorot go potpi{aa dogovorot vo Wujork. priznavawe na nepovredlivosta na postojnite granici. pritoa. Za vozvrat Makedonija dobi: priznavawe kako nezavisna i suverena dr`ava. vo prvite denovi na septemvri 1995 godina. Bugarija. namesto brz dogovor za imeto na dr`avata. Vo stvarnosta. be{e podgotven Nacrt-privremen dogovor. So dogovorot Makedonija ne prezede obvrska da go promeni imeto. promocija na ekonomskata sorabotka i trgovija. Tamu. Na krajot. Makedonija se obvrza da go promeni nacionalnoto zname. sredbite se razvija vo dolgi informativni razgovori. a isto taka be{e i edinstvenata ~lenka na porane{na Jugoslavija {to se sprotivstavuva{e na nezavisnosta na Makedonija. Vo nadminuvaweto na dotoga{nata srpsko-gr~ka strategija vo odnos na Makedonija Srbija otide i ~ekor podaleku. no ne bez kolebawe i te{kotii. Taa ne samo {to 336 . vospostavuvawe na diplomatski odnosi. imaj}i celosno harmonizirani odnosi so Grcija. ne saka{e da gi priznae makedonskata nacija i makedonskiot jazik.

Vo prvite meseci od 1999 godina zapo~na vojna na Kosovo. Na 24 mart 1999 godina najmo}nata voena ma{inerija vo svetot ja napadna FR Jugoslavija. Za dva i pol meseci. po mo`nost anektirawe na severnozapadnite delovi od Makedonija kon Albanija ili kon Kosovo. Zad proklamiranata cel za pogolemi kolektivni prava na Albancite vo Makedonija. Vo 1999 godina bea odr`ani i pretsedatelskite izbori. Pogolemiot del od niv se vratija nazad. Makedonija povtorno se najde vo centarot na vnimanieto. go prizna i dr`avni~kiot kontinuitet na Makedonija od 1944 godina. Krizata na Kosovo No. Vo Makedonija ima{e okolu 16.000 begalci. Taka pra{aweto {to be{e postaveno kako „makedonsko“ i otvoreno od krajot na XIX vek be{e odgovoreno na krajot od XX vek. dodeka trae{e krizata. na koi pobedi VMRO-DPMNE. Na 30 noemvri 1998 godina be{e izbrana novata makedonska vlada so premier Qub~o Georgievski. {to be{e 1718% od vkupnoto naselenie na zemjata. Vladiniot kabinet go so~inuvaa 26 ministri. So toa prikaznata za borbata za nezavisnost i suverenost na Makedonija re~isi be{e zavr{ena. Na rabot na me|uetni~ka vojna Na 16 fevruari 2001 godina grupa albanski ekstremisti zapo~naa prestrelka so Armijata na RM. isto taka. Republika Makedonija primi 360. {to mo`e{e da bide re{eno preku instituciite na sistemot bidej}i albanskite partii participiraa vo vlasta. se krie{e vistinskata cel – destabilizirawe na dr`avata. Od 1998 godina vo Makedonija se zabrza procesot na privatizacija. 5.000 NATO-vojnici za vreme na vozdu{nite napadi. vo po~etokot na 1999 godina. 6. Taa mala 337 . NATO se zakanuva{e so intervencija. Se odr`aa i tretite parlamentarni izbori.se vrati na koncepcijata deka Makedonija ima pravo na nacionalna dr`ava i na imeto Makedonci tuku. Kako koalicionen partner vo Vladata vleze i DPA (Demokratska partija na Albancite). a nekoi ostanaa na Zapad. Za pretsedatel be{e izbran Boris Trajkovski.

7. No. akcijata be{e prekinata. po intervencijata na pretstavnicite na Evropskata unija i na NATO. koga vo mart. Ara~inovo. branovi od begalci zapo~naa da go napu{taat gradot Tetovo. zapo~na oru`en sudir me|u grupa albanski ekstremisti od edna strana. a silite na NOA pod me|unarodna za{tita bea izvle~eni od seloto. Vo juni 2001 godina voenite akcii se dobli`ija i do Skopje. u{te edna partija na Albancite od Makedonija. koja osvoi 60 prateni~ki mandati. stana del od Vladata. Na 24 juni pripadnicite na makedonskite bezbednosni sili prezedoa `estoka akcija. od pretsedatelot Boris Trajkovski i od me|unarodnite pretstavnici. Koga se o~ekuva{e kone~en poraz. po dolgotrajni pregovori. i policijata i ARM. Na istite pobedi koalicijata „Za Makedonija zaedno“. No situacijata ne se promeni. Po ova zapo~na procesot na implementacija na Ramkovniot dogovor vo Ustavot i vo instituciite na sistemot. be{e vo racete na t. po naredba na vrhovniot komandant na bezbednosnite sili Boris Trajkovski. vo Tetovo. za vreme na odr`uvaweto na mitingot od tri nevladini organizacii pod mototo: „Stop za dr`avniot terorizam protiv Albancite“. na 5 juli be{e potpi{an prekin na ognot. 338 .n. Pri krajot na mesecot. PDP i DPA. NOA prodol`i so svoite napadi vrz makedonskite bezbednosni sili. SDSM. vo maj 2001 godina be{e izbrana Vladata na politi~koto edinstvo. na 15 km od glavniot grad. Na 31 oktomvri be{e izbrana novata koalicija. Demokratskata unija za integracija. zapo~na operacijata za ~istewe na albanskite ekstremisti. Skopskoto s. Vo situacija koga postoe{e mo`nost za prerasnuvawe na sudirot vo celosna gra|anska vojna. vo Ohrid be{e parafiran Ramkovniot dogovor. a premier stana Branko Crvenkovski. Po ova. od liderite na: VMRO-DPMNE. koj be{e potpi{an vo Skopje na 13 avgust. Pod pritisok na me|unarodnata zaednica. Ohridskiot dogovor i nastanite po nego Na 8 avgust.prestrelka za samo eden mesec prerasna vo vistinska vojna. Ushtria Çlirimtare Kombёtare (UÇK) – Nacionalnoosloboditelna armija (NOA). od druga strana. Na 15 septemvri 2002 godina bea odr`ani parlamentarni izbori vo Makedonija.

85%). Zaedni~koto prifatlivo re{enie za imeto i za Republika Grcija i za Republika Makedonija e uslovot za upatuvawe pokana za priem vo NATO na Republika Makedonija. i pokraj toa {to Republika Makedonija gi ispolni site kriteriumi za nejzino ~lenstvo vo NATO. Na pretsedatelskite izbori od 28 april 2004 godina. 879 Romi (2. 35.083 (25. Vonrednite parlamentarni izbori se odr`aa na 1 juni 2008 godina.547 `iteli od koi: 1. pokani za priem im bea upateni na Albanija i na Hrvatska. Demokratskata partija na Albancite (DPA) stana del od Vladata. Pretsedatelot Boris Trajkovski zagina vo avionska nesre}a na 26 fevruari 2004.18). Na istite pobedi koalicija „Za podobra Makedonija“. Koalicionata vlada (vo koja vleze DUI od 339 . za pretsedatel be{e izbran Branko Crvenkovski. Me|utoa.939 Srbi (1. a na niv pobedi koalicijata „Za podobra Makedonija“. Spored rezultatite od popisot. koja be{e potpi{ana na 9 april 2001 g. koja osvoi 63 prateni~ki mandati. stapi vo sila Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u EU i Republika Makedonija. Na 5 juli 2006 godina se odr`aa pettite parlamentarni izbori. Pokanata na Republika Makedonija be{e odbiena zatoa {to edna od ~lenkite na NATO (Grcija) priemot go uslovuva{e so promena na imeto na Republika Makedonija. vo Makedonija `iveat: 2. 53. Pregovorite za imeto s¢ u{te se odvivaat pod posredni{tvo na OON.Vo periodot 1-15 noemvri 2002 godina be{e sprovedena najgolemata statisti~ka operacija – popisot na naselenieto. 77.981 Makedonci (64. Na 27 avgust novata koaliciona vlada be{e izbrana zaedno so premierot Nikola Gruevski. NATO-samitot vo Bukure{t Od 2-ri do 4 april 2008 godina vo Bukure{t se odr`a samit na NATO na koj treba{e da se upatat pokani za priem vo Organizacijata do Albanija. doma}instvata i stanovite vo Makedonija. predvodena od VMRO-DPMNE.78%) i drugi 2. Na 1 april 2004 g.17) Albanci. Nemo`nosta da se donesat oddelni zakoni poradi opstrukciite od opozicijata be{e pri~ina Sobranieto na Republika Makedonija da se samoraspu{ti na 12 april 2008 godina.022. be{e predadena aplikacijata za ~lensto na Republika Makedonija vo EU i vo NATO-strukturite.44%. 509. 8. Makedonija i Hrvatska. koja osvoi 44 prateni~ki mandati.297. Na 22 mart 2004 g.959 Turci (3. predvodena od VMRO-DPMNE.66%).

Podocna so svojata aktivnost posebno se istaknuva politi~kata partija pod imeto Obedineta makedonska organizacija „Ilinden“ – Partija za ekonomski razvitok i integracija na narodot (OMO „Ilinden-PIRIN“). spisanieto „Nova zora“. Vo svojot politi~ki manifest „Vino`ito“ se zalaga za sorabotka so site demokratski antinacionalisti~ki sili vo Grcija vo nivnata borba za mir i za evropska integracija.“ I pokraj s¢ u{te nedefinirani340 . pod imeto „Vino`ito“. Ustavniot sud na Bugarija ja proglasi registracijata na OMO „Ilinden-PIRIN“ za neustavna i ja karakterizira{e kako separatisti~ka. „za~uvuvawe na duhovnite vrednosti. od grupi ili od poedinci ili ne. „Vino`ito“ objavuva i svoj organ. Osnovnite celi na Organizacijata se: za{tita na ~ovekovite prava. bez ogled na toa dali e sprovedena od dr`avata. Makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji Procesite na demokratizacijata {to se slu~ija vo zemjite na jugoisto~na Evropa po pa|aweto na Berlinskiot yid imaa refleksii i vo promenata na odnosot na balkanskite dr`avi sprema makedonskoto malcinstvo vo niv. Partijata e registrirana kako politi~ka vo 1999 godina i u~estvuva{e na lokalnite izbori vo Blagoevgradskiot okrug vo oktomvri 1999 g. se soo~i so formiraweto na politi~kata partija na etni~kite Makedonci. etni~kite Makedonci formiraa pove}e zdru`enija i dru{tva. i pokraj negiraweto na postoeweto na makedonskoto malcinstvo. 9. Prvata organiziacija e formirana vo 1990 godina pod imeto OMO „Ilinden“. Na 25 noemvri Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur ja osudi Bugarija poradi naru{uvaweto na slobodata za organizirawe sobiri od strana na OMO „Ilinden-PIRIN“. koja dotoga{ voop{to ne go priznava{e makedonskoto malcinstvo. Vo Bugarija. so premier Nikola Gruevski. Me|utoa.albanskiot blok) be{e formirana na 26 juli 2008 godina.. na 29 fevruari 2000 g. ekstremizam i nacionalizam vrz poedinci ili vrz nivnite principi. od partijata. Grcija. koja na 8 septemvri 1995 godina otvori kancelarija vo Lerin (Florina). tradicii i kultura na naselenieto od oblasta na pirinskite planini i na begalcite od Vardarska i Egejska Makedonija koi se naseleni niz celata teritorija na Bugarija“ i osuda na sekakva „forma na nasilstvo.

za prv pat vo nejzinata istorija u~estvuvaa i Makedoncite so svoja politi~ka partija – Makedonska alijansa za evropska integracija.ot status OMO „Ilinden-PIRIN“. OMO „Ilinden-PIRIN“ objavuva i svoj organ. Vo Srbija. isto taka e organizirano vo zdru`enie za za{tita na makedonskiot nacionalen identitet. a nivnata aktivnost ne e popre~uvana od dr`avnite organi na Republika Srbija. organizirawe na nov popis na naselenieto so me|unarodni nabquduva~i i voveduvawe na posebna grafa za etni~kata pripadnost Makedonec vo popisnite listi. odr`ani vo 2007 godina. 341 . Na izborite Makedoncite izlegoa vo golem broj i go dobija prviot makedonski gradona~alnik na op{tina Prespa (Edmond Temelko). vo april 2007 godina Organizacijata e primena za polnopravna ~lenka na Evropskata slobodna alijansa. Potoa se formiraa pove}e makedonski organizacii i dru{tva na makedonskoto malcinstvo od Albanija. a Makedonskata alijansa dobi 8 sovetni~ki mesta vo op{tinskoto sobranie. Vo Kosovo. Programskata cel na Zaednicata e: voveduvawe na predmetot makedonski jazik vo redovnata nastava na osnovnite i srednite u~ili{ta za u~enicite Makedonci. a nejzin simbol e makedonskoto {esnaesetzra~no zlatno `olto sonce na crvena osnova. Organ na Makedonskata alijansa e vesnikot „Prespa“. organizirawe na obrazovanie na kadri za nastavnici po nastava na makedonski jazik na fakultetite i pedago{kite {koli vo Republika Albanija i sl. Na poslednite lokalni izbori vo Republika Albanija. Prvata organizacija na Makedoncite vo Republika Albanija e formirana na 3 april 1991 godina vo seloto Pustec. makedonskoto malcinstvo e organizirano vo zdru`enija. makedonskoto malcinstvo {to `ivee vo oblasta Gora. Na 24 mart 2002 godina vo Tirana site organizicii i dru{tva se obedinija vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija. voveduvawe na programi na makedonski jazik na dr`avnoto radio i televizija i na dr`avnite lokalni radiostanici. vesnikot „Narodna volja“. Sedi{teto na Zaednicata e vo Tirana.

342 .

........ Politi~kite dejstva na Demosten za vreme na Aleksandar III Makedonski i na Antipatar............................................ 7..................................................... Anti~kiot svet na helenskite polisi podelen pome|u „filipomizi“ i „filipofili“....... ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (336–323) MAKEDONIJA – SVETSKA IMPERIJA (d-r Aneta [ukarova)............. 7......... 7........................ 1........ 7.................................................... Dr`avata na Filip II – paradigma za op{tetstveno. Istorisko-geografskite granici na anti~ka Makedonija (najstarite zapisi za Makedonija)............ Jazikot na anti~kite Makedonci.............6..politi~koto ureduvawe na anti~kite Makedonci............. 7.. Osvojuvaweto na Egipet ............................................. 7....................................................... Podemot na makedonskata dr`ava – Filip II Makedonski............ Probivot kon teritorijata na helenskite plemiwa................. 2....................................... Bitkata kaj Hajroneja – istoriska presvrtnica vo Stariot svet........ 5................ 4...............4............ 343 5 11 11 12 14 15 16 21 22 23 26 27 28 29 32 34 37 41 43 45 45 47 48 ......................... Idejata za svetska imperija ...... Politi~kite govori na Demosten.......... Aleksandar – car na Azija ... Borbite za makedonskiot prestol................................................................................................................................ MAKEDONIJA VO STARIOT SVET (d-r Aneta [ukarova).................2. 8.................................3...............................................5.............. Makedonija – dominanten istoriski faktor vo anti~kiot svet .................................................. 6.. Pohodot kon Istok ............. 4...... 7..................... 9.......................................... Isokrat i Ajshin – istorisko svedo{tvo za antagonizmot pome|u Makedonija i helenskite polisi........ Svetata svadba vo Suza ........ 5.......... Religijata na anti~kite Makedonci........... Etnogenezata na anti~kite Makedonci................................................................................... Makedonskite carevi od dinastijata Argeadi..................... Voenite i politi~kite uspesi na Filip II..............................1....... 3........SODR@INA MAKEDONIJA VO PRAISTORISKO VREME (d-r Aneta [ukarova)................................ 1...................................................................................... 3................. 2............................................

.................................... Makedonija vo periodot na Pax romana .......... Makedonija – prva hristijanska zemja vo Evropa ............. Makedonija vo periodot na Rimskite gra|anski vojni (49–31 g.............................. MAKEDONIJA I SLOVENITE (od sredinata na VI – do sredinata na IX vek) (d-r Mitko B................. Makedonija pome|u Vizantija i Zapadnata Rimska Imperija............ pr...................... 5...........2...................................................................... posledniot makedonski car od dinastijata Antigonidi........................ Voeniot sudir na Makedonija i Rim za vreme na Filip V (221–179) . n........ MAKEDONIJA POME\U ISTOKOT I ZAPADOT (IV–V vek) (d-r Mitko B......e............ – do krajot na III vek) (d-r Mitko B........................................ 3................................ Novite tendencii na Makedoncite za restavrirawe na dr`avata.................. Makedonija za vreme na Konstantin I (306–337) i negovite naslednici................FORMIRAWETO NA MAKEDONSKITE CARSTVA PO SMRTTA NA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI (d-r Aneta [ukarova). Teodosij I (379–395) i Makedonija.................................................... 4.......... MAKEDONIJA ZA VREME NA RIMSKOTO VLADEEWE (od 168 g. 1....... 1..... 3........e...................... Panov). 4.......................... Prevlasta na Antigon i na Demetrij I.............e................................................................................ Voenite sudiri pome|u dijadosite ...... 4............ Demetrij I Poliorket – noviot car na Makedonija............................................... 2... 1........................1....... 2.............................. Teritorijalnata podelba na Makedonija.......................... Panov)............................).......... 2.................................. Makedonija – prva rimska provincija na Balkanot . 5........... n.............................. Persej (179–168).......................................... Sudbinata na Aleksandrovoto carstvo po smrtta na carot ........................ Makedonija vo periodot na tetrarhijata .... Panov)........... 3......... Vostanieto na Andrisk (149–148 g........ 1....... pr...................................... 7......................... n................ Novata generacija vladeteli-epigoni ........................ pr....................................... 344 51 53 54 56 58 59 61 62 65 65 66 66 67 68 69 70 73 73 74 75 76 79 .. 1........................................... 6.......................................)........

............................... 2.......... Vostanijata vo Makedonija od XI vek......................................................... 4................ 1....................................................................... MAKEDONIJA – JADRO NA KULTURNITE I DUHOVNITE PROCESI (od sredinata na IX – do sredinata na X vek) (d-r Mitko B................. Vostanijata protiv Bugarija i Vizantija i sozdavaweto na dr`avata ................................................... 4...1.............. 3... 2.......... Kontinuitetot na anti~kite Makedonci i procesot na nivna simbioza so Slovenite........... Belasi~kata bitka (1014 g.............. Panov)............... Srpskite zavladuvawa vo Makedonija (od krajot na XIII – do sredinata na XIV vek)............................ Dejnosta na Kliment i Naum i sozdavaweto na Ohridskata kni`evna {kola .................. Pojavata na bogomilstvoto vo Makedonija ............................................................ Caruvaweto na Gavrilo Radomir i na Jovan Vladislav i krajot na dr`avata ......................................................... 6. 2...................................................................................................................................... Panov)............................ Makedonija vo fokusot na sudirite me|u novite balkanski sili.......... 345 79 80 82 83 87 88 91 91 94 97 101 101 103 105 107 108 115 115 118 121 .................... Konstantin-Kiril i Metodij i sozdavaweto na slovenskata azbuka vo Makedonija............................ Makedonskite sklavinii i Vizantija ....................... Makedonija vo politi~ko-religiskata koncepcija na Justinijan I ................................................................................................................................ 3... 2........ Karakterot i identitetot na dr`avata .............................. Prvite napadi na Slovenite vo Makedonija i opsadite na Tesalonika.......................................................................................) ................... 3...................................................................... 5............... 1......................... 3................................ Samuil – simbol na mo}ta na makedonskata dr`ava................................................. Naseluvaweto na Slovenite vo Makedonija i obidite za nivno politi~ko obedinuvawe........................................................ 1..... SOZDAVAWETO NA SREDNOVEKOVNATA DR@AVA VO MAKEDONIJA (d-r Mitko B...... Panov)............. 5......... Pojavata na Slovenite na istoriskata scena .... MAKEDONIJA POME\U VIZANTISKATA I OSMANLISKATA IMPERIJA (XI–XIV vek) (d-r Mitko B....

.............. Pa|aweto na Makedonija pod osmanliskata vlast .. 10... 7..................1....................... Islamizacija ............... Ohridskata arhiepiskopija ............................... 3........ Mladoturskata revolucija (1908 g....... Zadu{uvaweto na vostanieto .... 1. 4. Socijalnata struktura na naselenieto .......... Pojavata na Osmanliite na Balkanot ..............................................................................................1................................................................................... 7........................................) .............................................4..........2........................... Ilindenskoto vostanie ........ 8............................. Osmanliskiot feudalizam .............................. Opa|aweto na Imperijata i promenite vo timarskospahiskiot sistem .........2......................................................................................... 6.................... 9........................... Osnovaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija .... Makedonskata revolucionerna organizacija po Solunskiot kongres (1896 g. 6..................................................... MAKEDONIJA POD OSMANLISKA VLAST (od krajot na XIV – do krajot na XVIII vek) (d-r Dragi \orgiev) ... TMORO i sosedite ............................... Borbite za narodna crkva i prosveta .................................... Formiraweto na nezavisnite dr`avi na Volka{in i Ugle{a.. Raspa|aweto na osmanliskiot feudalen sistem vo Makedonija i ra|aweto na noviot sistem – kapitalizmot ... 2.............................. Otporot protiv osmanliskata vlast ...................... 5........ Demografskite pomestuvawa . 1...... 2................... 5........................................ Makedonija po Ilindenskoto vostanie ........... 346 122 125 125 128 131 134 139 139 143 145 147 150 152 155 158 165 165 167 173 179 183 187 189 190 194 200 202 207 ................................... Administrativno-teritorijalnoto ureduvawe na Makedonija vo osmanliskata dr`ava . 9.......................) .................. Kolonizacija ................................... 5.......... Osloboditelnite borbi vo vtorata polovina na XIX vek ........................................................................... 9.................................................................................................. 3......... 4............................ Kulturata i na~inot na `iveewe............................................. 5............ Osnovaweto na Makedonskiot komitet vo Bugarija i negovite prvi akcii .............................................................. 11............................................................................ Periodot na anarhija i razbojni{tvo ................................................... MAKEDONIJA VO XIX VEK (d-r Krste Bitovski) ...... Afirmacijata na makedonskata nacionalen identitet po kresnenskite nastani ....... 9............ 8. 10...

........... Zasiluvaweto na oru`enata borba.... 9.................................. 347 211 211 212 216 221 224 225 227 232 234 239 257 257 258 259 260 262 262 266 272 273 273 274 ............... Polo`bata na Makedoncite pod Kralstvoto na SHS / Kralstvoto Jugoslavija................... Oru`enata borba vo Makedonija (1941–1945)........ Vospostavuvaweto na okupacionata vlast vo Makedonija......................................... Borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava – edna od pri~inite za po~etokot na Balkanskite vojni ................................................ Politi~kite i voenite podgotovki na NOD za borba protiv okupatorite ............ Politi~kite sili na nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe po vojnite .................................... 5.... 3.............................................................................. 10....................... Slobodnata teritorija vo tekot na 1943 godina .... Polo`bata na Makedoncite pod Bugarija . 5................MAKEDONIJA VO PERIODOT NA BALKANSKITE VOJNI DO PO^ETOKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA NA BALKANOT (1912–1941) (akad........ 7..............3.................................. 5........ Vtorata svetska vojna na Balkanskiot Poluostrov (d-r Van~e Stoj~ev)...... Aprilskata vojna od 1941 godina i podelbata na Makedonija....... Balkanskite vojni i sudbinata na Makedonija .....................................6........ 5.......................... Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe pred predizvicite na novata polo`ba .................................... Istaknuvaweto na programskite celi na borbata.... 5... 2....... 3............. Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM... Krajot na vojnite – nova etapa vo razvojot na borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe i za dr`avno konstituirawe .....................................2............... 1...................................................................... 5.........1................ 4....... 4.... 2..5.......................................................................... Makedonskiot narod na krstopat vo vremeto na vojnite 1912–1918 i po niv ................................ Ivan Katarxiev)........ 8.............................. Makedonskoto nacionalno pra{awe i balkanskite dr`avi na krajot od 1943 godina ............ 5...................... Bugarskiot akcionen komitet..........................4... Makedonija po Mirovnata konferencija vo Pariz ..... 5.... MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (1941–1945) 1......... 6........................ Polo`bata na Makedoncite pod Grcija ...

...........3................. Odglasot na Prvoto zasedanie na ASNOM i realizacijata na negovite re{enija.................................................... Pra{aweto za obedinuvaweto na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna.... Proklamiraweto na rezultatite od ASNOM ....................1................. 13...3...................2................................................6................................................................ 13.............. Konstitutivnite akti na ASNOM ................................ Rabotata na Prezidiumot na ASNOM vo prvite meseci od 1945 godina........5... Makedonskata dr`ava (1944–1945) (d-r Novica Veljanovski)......................................................................................... 10...... Prvoto zasedanie na ASNOM i negovite re{enija..... 14...................................................................... U~estvoto na makedonskata vojska vo osloboduvaweto na Jugoslavija......4............6................................ Prosvetno-kulturniot i verskiot `ivot (1941–1944).............................................. Prvoto zasedanie na ASNOM kako pottik za natamo{niot razvoj na NOAVM.1................................ Konstituiraweto na makedonskata dr`ava (1944 g......... Pro{iruvaweto na voenite dejstva i novata voenoteritorijalna podelba na Makedonija vo tekot na letoto 1944 godina.............) (d-r Novica Veljanovski)......................... EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (d-r Novica Veljanovski) ...... 10.... 10........7................................................... 10... Podgotovkite i odr`uvaweto na Vtoroto zasedanie na ASNOM.......................................... 10.........................2... 10......4............ 13............... 348 275 277 279 280 281 281 282 282 283 285 286 287 288 292 294 294 295 296 297 298 303 .................. 13.................... Osloboduvaweto na Makedonija (d-r Van~e Stoj~ev)............................. 12.... 8............. 10.......... 10............................ 13............. Utvrduvaweto na platformata na ASNOM ... Transformacijata na ASNOM vo Narodno sobranie i izborot na prvata Vlada na DF Makedonija..................... Prezidiumot na ASNOM vo realizacijata na re{enijata i opredelbite na ASNOM ........ Izborot na delegatite za ASNOM...................... Obidite na okupatorite da predizvikaat gra|anska vojna vo Makedonija................... Germansko-bugarskata ofanziva od prvata polovina na 1944 godina................. 11................... 7........................................ 9......................

............ Periodot na eksperimentot „samoupravuvawe“ (1953–1970)................................................................................................. 4.............................................. Makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji.. 323 3................................................................... 3.................1............ 5....... Raspa|aweto na Jugoslavija...... 7......... Krizata vo Kosovo............................ po~etokot i tekot na vostanieto........................... Me|unarodnoto priznavawe.... 337 6....................... Administrativno-centralisti~kiot period (1945–1953)......... Makedonskite voeni edinici.............................................. 340 349 ........................... Periodot na politi~kiot liberalizam................................................................................... Kulturno-obrazovnite pridobivki za Makedoncite vo egejskiot del od Makedonija.... 2............................................. 330 3.................................... 3..................................... 2................ 325 4..................................... 337 7............................................. 1..................................... Patot kon OON.................................... Obidite za obedinuvawe............ Porazot na ELAS ....................... Ohridskiot dogovor i nastanite po nego.............................. PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA (d-r Novica Veljanovski) .......... 329 2....................... NATO-samitot vo Bukure{t.......................... 316 2............................ delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija (1971–1991)....................................................... ^ekorite kon nezavisnost........... 329 1................................................ Oru`enata borba vo tekot na 1943 godina.. 327 SAMOSTOJNA REPUBLIKA MAKEDONIJA (d-r Todor ^epreganov)........... Makedonskite antifa{isti~ki organizacii........... 4............. Osloboduvaweto na egejskiot del od Makedonija............ 6......................................................... Na rabot na me|uetni~ka vojna..................................................................................... 333 4....... Okupacijata i podelbata na egejskiot del na Makedonija.................. 335 5............... Podgotovkite......................................................... 339 9.................. Raspadot na SFRJ i osamostojuvaweto na Republika Makedonija..... 303 304 304 305 307 307 308 311 311 312 312 313 FEDERALNA MAKEDONIJA VO JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA (1945–1991) (d-r Novica Veljanovski)..................... 315 1.......... Makedonskite politi~ki organizacii i odnosot na KPG sprema makedonskoto nacionalno pra{awe.. 338 8.......... Masoviziraweto na oru`enata borba vo tekot na 1944 godina....

350 .

: History of Macedonian People ISBN 978-9989-159-23-7 1. .].MK-ID 73656074 351 .Do 2008 COBISS. Kliment Ohridski" 94 (497. Aneta Istorija na makedonskiot narod / [avtori Aneta [ukarova.. nasl. direktor na INI Likovno-grafi~ki urednik Kiril Taleski Jazi~na redakcija i korektura Vesna Stoj~evska Kompjuterska podgotovka i pe~at SAK-STIL Tira` 500 primeroci Sredstvata za pe~atewe na izdanieto gi obezbedi Vladata na Republika Makedonija CIP.Istorija . a) Makedonija ...INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT NAROD Za izdava~ot d-r Todor ^epreganov.349 str. 23 sm. str. nasl.7) ". Na naspor. str./2008" [UKAROVA. Stv. 2008.. na naspor.Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. . Skopje : Institut za nacionalna istorija. [i dr. nasl.

352 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful