ODNOS MED PRAVOM EU IN NACIONALNIM PRAVOM

Dr. Janja Hojnik 7., 14. in 21. 12.2010

TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM

Temeljni ustavni problem: katero pravo prevlada v primeru konflikta? Mednarodno pravo: države so „masters of the treaties‟

2

Ustava Republike Slovenije
3. a člen
(3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

8. člen
Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

3

TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM EU in NACIONALNIM PRAVOM

PEU in PDEU nimata določb o tem (diplomatic ommission?) Odločilna vloga Sodišča EU (teleološka razlaga):
   

Načelo Načelo Načelo Načelo

avtonomnosti primarnosti neposredne uporabnosti neposrednega učinka

Pravo EU je suvereno
4

26/62 5 .Zadeva Van Gend en Loos.

ker je Nizozemska spremenila carinske razrede v tarifi. ki je veljala med leti 1947 in 1960. da pomeni povišanje carine s 3% na 8% kršitev člena 12 Rimske pogodbe. bi moralo za njih plačati 3% uvozno carino. družba pa je morala plačati 8% uvozno carino. ker je menila. •družba Van Gend en Loos se je pritožila na Nizozemsko komisijo za tarifne zadeve. •tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od SES zahtevala odgovor na predhodno vprašanje: ali lahko drţavljani DČ na podlagi člena 12 RP uveljavljajo določene pravice.DEJANSKO STANJE •transportno podjetje Van Gend en Loos iz Nizozemske je v letu 1960 iz Nemčije uvozilo na Nizozemsko določeno količino kemičnih substanc. ki jih morajo sodišča v DČ upoštevati? 6 . •na podlagi carinske tarife.

ki jih že uporabljajo v medsebojnem trgovanju.  Danes člen 30 PDEU: Carine na uvoz ali izvoz in vse dajatve. in tudi ne bodo povečevale tistih. ki imajo enak učinek (kot carine). so prepovedane med državami članicami. 7 . Člen 12 Rimske pogodbe: Države članice ne bodo med seboj uvajale nobenih novih uvoznih ali izvoznih carin ali drugih dajatev z enakovrednim učinkom.

Nemčije in Nizozemske Člen 12 PES pomeni obveznost le za države članice. Morebitne kršitve uveljavljati le na podlagi členov tožbe proti DČ. pravom Skupnosti. in ne predstavlja nobenega neposrednega upravičenja za posameznike.Mnenje generalnega pravobranilca določba člena 12 PES ne bi smela biti neposredno učinkovita. Stališče Belgije. ki morajo pravila šele realizirati s svojo notranjo zakonodajo. 8 . saj nimajo vse države v svoji ustavni ureditvi enakih določil glede razmerja med nacionalnim in mednarodnim pravom oz. PES se ne razlikuje od ostalih mednarodnih pogodb.

ima prednost pred pravnimi redi držav članic ter pravila teh derogira ali razveljavi.ODLOČITEV SODIŠČA EU  Evropska skupnost kot nadnacionalna tvorba se precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij. gre za nov pravni red.   subjekti tega pravnega reda so poleg držav članic tudi pripadniki teh držav. Skupnost tvori nov pravni red v mednarodnem pravu.  9 . avtonomno ustvarjen. v katerem so države članice na določenih področjih omejile svoje suverene pravice. ki se uporablja primarno.

ki je neposredno učinkovita in ustvarja individualno pravico posameznikov. ki mora biti s strani nacionalnih sodišč spoštovana in zaščitena   dramatično povečanje obsega in učinkovitosti prava Skupnosti 10 .ODLOČITEV SODIŠČA EU  Člen 12 PES vsebuje jasno. ki pomeni negativno obligacijo za drţavo gre za določbo. nepogojno in takojšnjo prepoved.

ne more biti prevladano s strani domačih pravnih pravil v katerikoli obliki. Obveznosti.. Takšen ukrep ne sme biti v neskladju s pravnim sistemom ES. Sodišče EU je jasno glede   načela primarnosti: Z ustanovitvijo Skupnosti za nedoločen čas. čeprav na omejenih področjih. in tako oblikovale pravo. zakon je bil sprejet kasneje kot Rimska pogodba.L. da pravo Pogodbe. Razlika v pravu ES od drţave do drţave bi ogrozila doseganje ciljev Pogodbe o ES. ne bi bile nepogojne. Integracija določb prava Skupnosti v pravo drţav članic slednjim preprečuje. če bi se jim bilo mogoče izogniti s kasnejšimi zakonodajnimi akti drţav podpisnic. 6/64  Konflikt med vrsto določb PES in italijanskim zakonom o nacionalizaciji elektro podjetja. Iz tega izhaja. lastno pravno sposobnostjo … so drţave članice omejile svoje suverene pravice.E. sprejete s Pogodbo o ES.    11 . E. katerega delničar je bil tudi Costa.Zadeva Costa v. da podelijo prednost enostranskim in kasnejšim ukrepom pred pravom ES.N. lastno osebnostjo. ki zavezuje tako njihove drţavljane kot tudi njih same. neodvisen pravni vir. z lastnimi institucijami.

 Ratio: ohranitev učinkovitosti prava EU ne glede na ceno za nacionalne pravne rede. ne more biti izpodbito na temelju nacionalnega prava katerekoli vrste. Tožnik pred nemškim sodiščem je trdil. da akt nasprotuje temeljnim pravicam v ustavi zadevne držav. ki temelji na Pogodbi o ES. Sodišče EU:    Pravo. veljavnost ali učinki akta ES znotraj DČ ne morejo biti prizadeti zaradi trditev.Zadeva IHG. 12 . 11/70  Konflikt med uredbo ES in nemškim Temeljnim zakonom. da uredba ES krši načelo sorazmernosti iz TZ.

se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili samega prava EU. neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava.   13 . pravo EU nastaja.Načelo avtonomnosti prava EU  pravni red EU je samostojen in se razvija neodvisno od pravnih sistemov držav članic. velja. veljavnost predpisa EU se avtomatično širi na ozemlje vseh DČ.

ki izhaja iz Pogodb EU. pravo EU  Ali gre za hierarhijo ali/in ustavni pluralizem? 14 . pravo. Vpliv:      prepoved sprejetja prava DČ v nasprotju s pravom EU.Načelo primarnosti prava EU  pravna pravila vseh oblik. lex posterior derogat legi priori ne velja za pravo DČ v. neuporaba predpisa DČ. in ga s pravili pravnih redov DČ ni mogoče spreminjati. je neodvisen vir prava. ki so sprejeta na ravni EU. če je v nasprotju s pravili EU. prevladajo nad vsemi oblikami pravnih pravil DČ. ne da bi postala vprašljiva celotna pravna podlaga skupnosti.

Simmenthal. Nacionalno sodišče. Larsy. 15 . da nacionalno pravo postane neobstoječe – lahko obvelja za situacije. predstavlja zanikanje obveznosti DČ iz Pogodb EU. ki je pozvano k uporabi prava EU. ima obveznost podeliti polno učinkovitost pravu EU.Kaj naj naredi nacionalni sodnik?  Vsaka podelitev učinka nacionalnemu pravu. četudi sprejeto kasneje od prava EU. tudi če mora za to odkloniti uporabiti nasprotno nacionalno zakonodajo. C-118/00    To ne pomeni. ki ne zadevajo prava EU. ki nasprotuje pravu EU. in ni zavezano pred odločitvijo čakati na presojo ustavnega sodišča ali nacionalnega zakonodajalca. 106/77 Danes velja tudi za upravne organe.

das als Rechtsgrundlage für ein Verhalten deutscher Gerichte oder Behörden im Hoheitsgebiet der Bundesrepublik Deutschland in Anspruch genommen wird.Kontroverznost načela primarnosti za ustavna sodišča DČ  Zgodba Solange: – nem. Vrhovno upravno Sodišče (1974-1986): „Solange die Europäische Gemeinschaft (…) einen wirksamen Schutz der Grundrechte gegenüber der Hoheitsgewalt der Gemeinschaften generell gewährleistet.“ 16 . der dem vom Grundgesetz als unabdingbar gebotenen Grundrechtsschutz im Wesentlichen gleich zu achten ist (…) wird das BVerfG seine Gerichtsbarkeit über die Anwendbarkeit von abgeleitetem Gemeinschaftsrecht. nicht mehr ausüben und dieses Recht mithin nicht mehr am Maßstab der Grundrechte überprüfen.

To velja še danes. zadeva 6/64). vendar dodaja posebno Izjavo o primarnosti: Izbrisano iz »Konferenca opozarja. da načelo primarnosti ne bo vključeno v bodočo pogodbo.« 17 . imajo prednost pred pravom držav članic.  Reformne pogodbe. ki so določeni v omenjeni sodni praksi. Iz sodne prakse Sodišča izhaja. da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo. ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb. na noben način ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča. Sodišče meni. nad pravom držav članic. Dejstvo. ki ga pri izvrševanju svojih pristojnosti sprejmejo institucije EU.Kontraverznost načela primarnosti v sodobnem času  Ustava EU: člen I-6: Ustava in pravo. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL1. Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. junija 2007. julij 1964. da predstavlja primarnost prava ES temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. 15. da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. in sicer pod pogoji. da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260): Mnenje pravne službe Sveta z dne 22. Konferenca je poleg tega sklenila.

MP ima prednost pred pravom ES in SPS ne more presojati zakonitosti aktov ZN (razen ius cogens). C-402&415/05  VS ZN Kadija označi za sodelavca bin Ladna in TAlibanov. Splošno sodišče EU toţbo zavrne – uredba implementira Resolucije ZN. Sodišče toţbi ugodi – uredba krši splošna načela prava EU (pravica do obrambe).     Yassin al Kadi  18 ‘solange’ razlaga Ali takšna odločitev res ne omaje primarnosti MP? . sklicujoč se na kršitev ČP.Kaj pa pravo EU v. mednarodno pravo?  Zadeva Kadi. v prilogi katere so navedena imena oseb. Kadi zahteva razveljavitev te uredbe. Za območje EU to resolucijo izvaja Svet EU z uredbo. vsi člani ZN morajo v skladu z več resolucij ZN zamrzniti finančna sredstva takih oseb.

106/77) neposredna uporabnost zagotavlja. ne da bi bila potrebna njihova implementacija v EU: avtomatičnost odvisna od pravnega akta 19 .Neposredna uporabnost - Koncept mednarodnega prava. izbirajo države: monizem in dualizem “neposredna uporabnost… pomeni. da je potrebno pravila prava ES v celoti in enotno uporabljati v vseh državah članicah od začetka do konca njihove veljavnosti. da pravila prava EU prodirajo v nacionalne pravne rede držav članic.” (Simmenthal.

Mangold v Helm . PDEU – po ratifikaciji v DČ uredbe – člen 288 PDEU Kaj pa direktive? sprejem direktive v pravni red DČ ≠ sprejem izvedbenih predpisov Sodišče EU: direktive so za državne organe neposredno uporabne po izteku vacatio legis oz.Neposredna uporabnost PEU. za sodišča in posameznike pa s potekom implementacijskega roka (Inter-Environnement Vallonie .C-129/96.C-144/04) 20 . z notifikacijo DČ.

nato pa na temelju argumentov učinkovitosti prava EU razširjeno tudi na druge akte. ki jih morajo varovati nacionalna sodišča Sprva razvito glede določil Pogodbe.Neposredni učinek določb prava EU .Izjema v mednarodnem pravu pravno pravilo z neposrednim učinkom posameznikom podeljuje pravice. 21 .

zadosti jasno in precizno.Kriteriji za neposredni učinek Določilo mora biti: . 26/62) 22 . . = PRAVNO POPOLNA NORMA (Van Gend.self-executing.nepogojno. .

neposredna uporabnost je namenjena aktu in ne posamezni določbi neposredni učinek .pomeni.namenjen je zgolj določeni pravni normi in ne aktu kot takšnemu 23 . da se posameznik lahko pred domačimi državnimi organi in sodišči sklicuje na normo prava EU. .pomeni. da ni potrebna posebna zakonodajna dejavnost državnih oblasti. . ker je pravno popolna.RAZLIKA neposredna uporabnost .

Horizontalni neposredni učinek: 24 . fizični ali pravni osebi).pomeni. da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU v postopkih pred nacionalnim sodiščem proti drugemu posamezniku (tj. Vertikalni neposredni učinek: pomeni. da se lahko posameznik sklicuje na pravo EU pred nacionalnimi sodišči zoper državo.

samo vertikalni neposredni učinek (člen 30.vertikalni in horizontalni neposredni učinek (člen 45 PDEU .C-415/93 Bosman.vertikalni in horizontalni neposredni učinek (9/70 Grad) 25 . člen 156 PDEU . .NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB PEU in PDEU: . člen 34 PDEU).brez neposrednega učinka (člen 2 PEU).43/75 Defrenne v Sabena).vertikalni in horizontalni neposredni učinek (84/71 SpA Marimex) NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB SKLEPOV: . . NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB UREDB: .

bi bil učinek takšnega akta oslabljen. da lahko ustvarja neposredni učinek v razmerjih med DČ in posamezniki.” .tj. PRAVNO POPOLNA  26 . ali sta narava in vsebina zadevnega določila direktive takšna.NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:  Kaj so mislili avtorji Pogodb? Sodišče EU v Van Duyn (41/74): ”ko so institucije ES z direktivo na DČ naložile obveznost določenega ravnanja. če se posameznik ne bi mogel sklicevati nanj pred nacionalnimi sodišči” ”V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi.

če so pravno popolna. Pomen roka za izvedbo .Ratti (1979): ”posameznik se ne more sklicevati na načelo upravičenega pričakovanja pred iztekom časa za izvedbo” 27 .NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV: Van Duyn: določila direktive lahko imajo vertikalni neposredni učinek.

na katero je direktiva naslovljena. Prav tako ni mogoč horizontalni neposredni učinek določil direktiv: Marshall (152/84) "glede na člen [288 PDEU] obstaja zavezujoča narava direktive [.glej tudi Pfeiffer (C-397/01) VENDAR: kaj obsega pojem drţave? 28 .” . 80/86).NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV: Vendar ni mogoč obrnjen vertikalni neposredni učinek (Kolpinghuis Nijmegen.. Iz tega izhaja. da direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti na posameznike in posameznik se na določila direktive ne more sklicevati proti drugi taki osebi.] samo v razmerju do posamezne DČ..

kot so občine…” 29 .Chief Constable Johnson (policija) . ki niso neposredno udeleženi pri implementaciji direktive. . v kateri država nastopa. so prav tako zavezani z določili direktive. lahko to stori ne glede na vlogo. bodisi kot delodajalec ali javna oblast.” državni organi ali administracija.Fratelli Constanzo – “vsi organi administracije.ŠIROKA RAZLAGA ‘DRŢAVE’ Marshall (152/84): ”ko se oseba v pravnem postopku lahko sklicuje na direktivo proti državi. vključno z decentraliziranimi organi.

C-188/89) V vseh primerih je 'potrebno državi preprečiti. 30 .SPLOŠNA FORMULA 4 pogoji: - telo mora izvrševati javno službo. na podlagi državnega akta. ki vodi k neusklajenosti s pravom (EU)'. (Foster proti British Gas. imeti mora javno-pravne pristojnosti. da ima korist od svojega ravnanja. delovati pod kontrolo države.

C-555/07). ki odražajo splošna načela prava EU.   31 . v kolikor izvajajo splošna pravna načela (Mangold. ki nasprotujejo splošnim načelom. izraženim v direktivi. takšno direktivo morajo nacionalna sodišča uporabljati zaradi načela primarnosti prava EU in pri tem odkloniti uporabo določb nacionalnega prava. imajo poln neposredni učinek tudi v horizontalnih situacijah. določbe direktive. Kücükdeveci. C-144/04.Učinek direktiv. ki izvajajo splošna pravna načela  Določila direktiv lahko imajo neposredni učinek tudi v horizontalnih razmerjih.

self-executing).Povzetek Da lahko ima določilo direktive neposredni učinek.  32 .   vertikalno razmerje med strankama pred nacionalnim sodiščem ali splošno pravno načelo v ozadju direktive. morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:  pravno popolna norma (jasnost. potek implementacijskega roka. nepogojnost.

Francovich (1991) 33 .ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŢAVE ČLANICE ZA KRŠITEV PRAVA EU .von Colson in Kamann (1984) .Drugi načini za podeljevanje učinkov direktivam: .razlaga nacionalnega prava v luči prava EU – KONSISTENTNA (LOJALNA) RAZLAGA .

ko je predmetno določilo odprto za različne razlage.KONSISTENTNA RAZLAGA  “Pri uporabi nacionalnega prava morajo nacionalna sodišča. V takšnih okoliščinah mora nacionalno sodišče pri uporabi običajnih metod razlage dati prednost tisti metodi.” (C-106/89 Marleasing) Obveznost razlage določila nacionalnega prava v luči prava EU nastane zmeraj. razlagati le-to na način. (14/83 Von Colson in Kamann)  34 . v obsegu možnosti. ki se sklada z zahtevami prava (EU). ki mu omogoča razlago nacionalne določbe na način. skladen z direktivo.

da se uporabi v drugačni vsebini?     35 . ki ga je država članica sprejela kot izvedbo direktive? Kje so meje “konsistentne razlage”? Je mogoče “konsistentno razlago” uporabiti v horizontalnih razmerjih? Ali “konsistentna razlaga” pomeni. da se nacionalno pravo ne uporabi ali pa.KONSISTENTNA RAZLAGA    Katero pravo se razlaga? Ali dobi pravo EU neposredni učinek? Se razlaga pravilo sprejeto pred ali po veljavnosti direktive? Ali je načelo vezano samo na pravilo.

da je Sodišče EU oblikovalo pravno podlago za to tožbo.  Sankcije?   Javno-pravna pot: tožba EK proti DČ po členu 258 PDEU + denarna kazen po členu 260 PDEU (z novim postopkom ali kumulacijo) Zasebno-pravna pot:  Sklicevanje neposredno na pravice iz prava EU  Konsistentna razlaga nacionalnega prava  Odškodninska tožba posameznika proti DČ – ni predvidena v PDEU – trajalo 30 let. 36 .Odškodninska odgovornost drţave članice  Države članice pogosto kršijo pravo EU letna poročila EK) (gl.

sodno varstvo mora biti: - nediskriminatorno ustrezno in učinkovito (effet utile) 37 . ampak lahko nacionalna sodišča uporabljajo domača procesna pravila - Omejitve avtonomije . da v ta namen oblikujejo nova pravna sredstva. so pristojni nacionalni pravni sistemi (Rewe-Zentralfinanz. ki so prizadete zaradi kršitev prava ES. 33/76) pravo ES od DČ ne zahteva.Pred Francovichem Načelo nacionalne procesne avtonomije - za določitev načinov za varovanje interesov oseb.

so bili pri tem vezani na pravne možnosti nacionalnega prava.Pred Francovichem Čeprav so že pred Francovichem posamezniki imeli možnost zahtevati odškodnino. Belgija: že leta 1971 je Kasacijsko sodišče odločilo. 38 . VB: leta 1985 Court of Appeal zanika možnost priznanja odškodnine za upravne. zakonodajne in kvazizakonodajne akte. države članice več ne morejo sklicevati na svojo suverenost. „da bi tako odklonile posameznikom povrniti škodo zaradi kršitve prava ES‟. ki predstavlja nov pravni sistem. da se v pravu ES.

C-6&9/90 - Italija ni implementirala direktive 80/987 o varovanju delavcev v primeru stečaja podjetja. - - - 39 . F. da sprejmejo ukrepe za zagotovitev jamstvenih skladov v okviru podjetij. Posledično je F. Direktiva je DČ zavezovala. ni dobil izplačanih vseh plač. neizplačane plače zahteval od Italije. ko je njegov delodajalec šel v stečaj – delodajalec ni oblikoval jamstvenega sklada.Francovich proti Italiji.

subjekti tega pravnega sistema so ne le DČ.Sodišče EU: 30. ko je to izrecno določeno v Pogodbi. ampak tudi njihovi državljani… (slednji imajo) pravice ne le takrat. ki predstavlja integralni del pravnih sistemov DČ in ki ga morajo nacionalna sodišča spoštovati. … Pogodba vzpostavlja nov pravni sistem. da imajo (določila prava EUS) poln učinek in varovati pravice. ampak tudi na osnovi obveznosti. ki jih Pogodba na jasen način nalaga na posameznike in DČ… 32. … nacionalna sodišča … morajo zagotoviti. ki jih le-ta podeljujejo posameznikom… 40 .

da je načelo odgovornosti države za škodo. s katerim so DČ zavezane sprejeti vse potrebne ukrepe… za zagotovitev izpolnitve njihovih obveznosti po pravu ES. 35. ko so bile njihove pravice kršene zaradi kršitve prava ES s strani DČ. če posamezniki ne bi imeli možnosti dobiti nadomestila v primerih. …polna učinkovitost pravil ES in varstvo pravic bi bili oslabljeni.Sodišče EU: 33. Iz tega sledi. 41 . vgrajeno v sistem Pogodbe. povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES…. 36. Nadaljnjo osnovo za obveznost DČ plačati nadomestilo za takšno škodo predstavlja člen (10) PES.

za katero so odgovorne. 42 . Osnova za povečanje učinkovitosti neimplementiranih direktiv (ne da bi priznali horizontalni neposredni učinek direktiv). da je načelo prava Skupnosti. Iz tega sledi.Sodišče EU: 37. Sodišče EU je s tem oblikovalo NAČELO ODGOVORNOSTI DRŽAVE in slednje zavezalo omogočiti posameznikom odškodninsko tožbo zoper državo. da so države članice zavezane plačati nadomestilo za škodo povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES.

Obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti DČ in povzročeno škodo Materialni in procesni pogoji nacionalnega prava DČ o odgovornosti za škodo. - 43 . Vsebina teh pravic je opredeljiva na osnovi določil direktive. povzročeno s kršitvijo prava EU. da bi praktično onemogočali ali pretirano oteţevali pridobitev odškodnine. ne smejo biti manj ugodni kot pogoji. ki se nanašajo na podobne notranje toţbe in ne smejo biti oblikovani tako. Ob treh pogojih: Direktiva podeljuje pravice posameznikom.Pogoji za odškodninsko odgovornost Povzročeno škodo je potrebno povrniti v skladu z nacionalnim pravom o odgovornosti za škodo.

ki jo povzročijo pri izvrševanju svojih nalog. DČ so odgovorne za delo vseh državnih organov. da povrnejo škodo. Obveznost povrnitve povzročene škode je splošno načelo. ne glede na notranjo delitev pristojnosti med oblastmi. C-46/93 Sodišče EU nadalje utemelji načelo odškodninske odgovornosti DČ - - - PDEU vsebuje določbe za nepogodbeno odgovornost EU – pogoji za odgovornost DČ ne smejo biti različni od pogojev odgovornosti EU. 44 .Brasserie du Pêcheur. prisotno v pravnih sistemih vseh DČ – vključno z obveznostjo javnih oblasti.

45 . Obstajati mora neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo.Brasserie du Pêcheur. ki jih je Sodišče EU postavilo glede odgovornosti EU za škodo posameznikom. ko so izpolnjeni trije pogoji: - - Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice. C-46/93 - SEU dopolni pogoje iz Francovicha. Kršitev mora biti dovolj resna. - Ti pogoji načeloma ustrezajo pogojem. Posamezniki imajo pravico do povrnitve škode.

vsebina določljiva na podlagi določbe direktive.   o SEKUNDARDNO PRAVO: Direktive: cilj direktive mora biti podelitev pravic posameznikom. 267 PDEU). odgovornost države je subsidiarni instrument (če nista mogoč NU in LR) o o Uredbe Slepi 46 . členi 110. ki DČ nalagajo jasne obveznosti (npr.Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice tj. norma individualnega pravnega varstva: PRIMARNO PRAVO: neposredno učinkovite določbe Pogodb in določbe.

- - - - Ni zadosti kvalificirana. C-283/94) 47 . C-392/93. prispevek institucij EU k opustitvi. ali je DČ očitno in hudo kršila svoje obveznosti. (ne)opravičljivost kršitve. Kršitev prava EU bo v vsakem primeru dovolj resna. če DČ določbe razlaga.Kaj pomeni ‘dovolj resna kršitev’? - Bistven test za dovolj resno kršitev je. Faktorji presoje: jasnost in preciznost kršenega pravila. ker je besedilo nejasno in SEU še ni odločalo o predpisu (British Telecom. če je bila že ugotovljena s strani Sodišča EU. (ne)namernost povzročene škode. Denkavit. stopnja diskrecije. ki je prepuščena nacionalnim oblastem. kot je praksa v večini DČ.

ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa. - 48 . to ne pomeni.Pomen krivde za odgovornost drţave - gre za objektivno odgovornost prim. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ. da krivda nima nobene vloge (je faktor pri presoji „dovolj resne kršitve‟). člen Ustave RS: Vsakdo ima pravico do povračila škode. ki tako službo ali dejavnost opravlja. 26.

- - za zakonodajne. C-224/01).Organi. opravičljivost… - 49 . upravne in sodne kršitve prava EU. za katere DČ odgovarja DČ odgovarja za ravnanje svojih centralnih in decentralnih organov. naklep. Pri resnosti kršitve nacionalnega sodišča se upošteva očitnost kršitve. Država odgovarja tudi za pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča zadnje stopnje. ki kršijo pravo EU (Köbler proti Avstriji. upoštevajoč posebnosti funkcije sodstva in zahtev po pravni varnost – upošteva se jasnost kršenega predpisa.