P. 1
ssdsfdnsdn

ssdsfdnsdn

|Views: 3|Likes:
Published by Radmila Vezenkova
sdfsnsnds
sdfsnsnds

More info:

Published by: Radmila Vezenkova on Jan 31, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/24/2013

pdf

text

original

1

Nedelkov Qup~o OBREDNIOT KOMPLEKS RA\AWE KAJ MAKEDONCITE VO PORE^E PRIKA@AN PREKU METODOLOGIJATA NA OBREDI NA PREMIN Apstrakt: Vo trudot e napraven obid, da se prika`at kriznite momenti od obredniot kompleks ra|awe kaj Makedoncite vo Pore~e, kako uslov za prezemawe na cel kompleks na obredni dejstva so koi se nastojuva da se obezbedi siguren i uspe{en premin na obrednite subjekti od edna sostojba vo druga i da se vospostavi nova socijalna ramnote`a vo semejstvoto i zaednicata na mikrokosmi~ki plan. Klu~ni zborovi: simboli, premin. separacija, marginalnost, agregacija, kodirani

Koga ~ovekot go deli vremeto na segmenti neminovno vospostavuva i nekoi granici pome|u niv. Teoriski gledano, ovie granici se so bezvremenska dimenzija. Tie imaat samo segmenti. Me|utoa, vo nekoi slu~ai, gledano od aspekt na prirodniot model na vremeto, granicite pome|u segmentite se "obele`ani" so prirodni pojavi ili slu~ki pa, so samoto toa, zazemaat nekoe vreme (Bandi¢ 1977: 120). Taka, na primer, ne mo`e da govorime za realni granici pome|u vremeto na mladosta i zrelosta, pome|u zrelosta i starosta, no samiot ~in na ra|awe ili umirawe pretstavuva priroden reper za vospostavuvaweto na simboli~kite granici vo vremenskiot kontinium (Bandi¢ 1977: 120). Vo ovoj slu~aj ne stanuva zbor za "bezvremeni" granici tuku za granici, so utvrden vremenski interval. Vo obrednoto vreme ra|awe, mo`e da se govori za priroden model na grani~ni vrednosti, koj zapo~nuva so za~nuvaeto na deteto a zavr{uva 40 dena po negovoto ra|awe, vreme potrebno da se izvr{at promenite vo teloto na rodilkata predizvikani od biolo{kite promeni pri ra|aweto. So transpozicija na ovoj priroden model na "jazikot" na kulturata se sozdava i kulturen model na grani~ni vrednosti. Obrednoto vreme ra|awe sodr`i cel sistem od pravila na zabraneto, dozvoleno, po`elno. Tie pretstavuvaat simboli~ki instrument so koi se slu`i kulturata za da go ozna~i vremeto vo koe novoto ~ove~ko su{testvo doa|a na svet. Po~etokot i prestanokot na ovoj sistem od pravila na idealno nivo, go ozna~uva po~etokot i krajot na obrednoto vreme ra|awe (Bandi¢ 1977: 124). Vo narodnata tradicija na Makedoncite vo Tikve{ , vremeto koga `enata }e ja oseti svojata nova sostojba e vreme koga sistemot na pravila postanuva aktiven. Prestanokot na nivnoto va`ewe, po pravilo, e ograni~en na {est nedeli ili 40 dena, {to, vo osnova, e isto. Vo ovoj vremenski period obrednite subjekti se nao|aat vo edno nesekojdnevno vreme, pa za nivnoto odnesuvawe velime deka e obredno.∗
Pod obredno odnesuvawe obi~no se podrazbira tradicionalno utvrden simboli~ko odnesuvawe.

oblik na

toga{ samiot ~in na ra|awe mo`e da se sfati kako kulminacija na svetata realnost (Bandi˚ 1977: 118-137). Bandi¢ 1977:117-138. . Vaseva 2002: 163-197). pretstavuva preodno vreme (Gennep 1960: 4164. samo za vreme na ra|aweto i leunstvoto. od edno obredno vreme vo drugo. Ako. ili. e proporcionalna so obrednata izolacija.po~etna to~ka na obrednoto vreme ra|awe B. Vo sekoja od ovie obredni fazi.kulturen model na obrednoto vreme ra|awe A profano vreme B. Kulminacijata na svetost uka`uva na faktot deka toa e vremeto vo koe doa|a do transformacija i premin na obrednite subjekti. Marginalnost i agregacijata se komplementarni i imaat zaedni~ka vrednost (40 dena). Ako svetosta. i spored prirodniot i spored kulturniot model. marginalnosta i agragacijata (40 dena).. Na ovoj na~in mo`e da gi opredelivme i obrednite fazi: separacija. Petreska 2000 : 318-338. Crte` 1. Utvrdena bremenost . OBREDNO VREME RA\AWE profano vreme A.2 Vremeto determinirano kako obreden vreme ra|awe. Taka. pak. marginalnostta i agregacijata gi prika`eme kvantitativn toga{ }e ja dobieme vrednosta na obrednoto vreme ra|awe. vo svojata realna dimenzija∗ ima konstantno vremetraewe od 10 lunarni meseci {to e ednakvo na 280 dena. od edna sostojba vo druga. vo soglasnost so statusnata polo`ba na obrednite subjekti. za vreme na samiot ~in na ra|awe se sozdava sistem od so koj se postignuva komletna izolacija na rodilkata.krajna to~ka na obrednoto vreme ra|awe Vo obrednoto vreme ra|awe mo`at da se izdvojat slednive fazi: bremenost. Separacijata. Zna~i. Mo`at da se izdvojat pravila na odnesuvawe koi va`at samo za vreme na bremenosta. Zavr{ena lohijalnost (leunstvo) do 40 tiot den . za vreme na bremenosta i vo periodot na leunstvoto va`at pravila za parcijalna izolacija dodeka. separacijata. koja odgovara na bremenosta. ∗ Vo odredeni slu~ai bremenosta ima vremetraewe od sedum meseci. Prirodno . obrednoto vreme ra|awe e ednakvo na vrednostite na separacijata (280 dena). kako {to istaknuva Du{an Bandi}. ra|awe i leunstvo. marginalnost i agregacija.Cazeneuve 1986:103-106. se sproveduva sistem od pravila. pak. na primer. Jovanovi¢ 1993:43-123.

promenata na statusnata polo`ba kaj obrednite subjekti pretstavuva premin pome|u dve opozicii koi go ozna~uvaat obrednoto vreme vo koe subjektot "vleguva" ili "izleguva. fetus → novoroden~e. Spored ovoj koncept. Vtoriot premin se odviva pome|u statusnite kategorii: bremena ⇒rodilka. Prviot premin. neza~nato ⇒ fetus. bremena → leunka. mo`e da registrirame tri premini koi imaat konstantna pozicioniranost. leunka → obredno ~ista embrion → fetus. marginalnosta i agregacija vo obrednoto vreme ra|awe ra|awe lohijalnost marginalnost bremenost 280 dena separacija 40 dena agregacija 320 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Konstantnite obredni segmenti na premin }e gi odredime spored sistemot na opozicii. ra|awe. Vrednosti na: separacijata." Vo obrednoto vreme ra|awe. Grani~ni vrednosti na obrednite vremiwa: bremenost. Ovie premini {ematski mo`e da gi prika`eme na sledniot na~in: Crte` 2. leun~e → obredno ~isto dete I II III . se odviva pome|u statusnite polo`bi: nebremena ⇒bremena. fetus ⇒ novoroden~e. lohijalnost ra|awe I bremenost II lohijalnost III nebremena → bremena.3 Ovoj model {ematski mo`e da se prika`e na sledniov na~in: Crte` 4. Tretiot premin so konstantna pozicioniranost se odviva pome|u statusnite kategorii: leunka ⇒ obredno ~ista `ena. leun~e ⇒ obredno ~isto dete.

za zaednicata taa î: trudna. toga{ kontaktot ne samo {to e dozvolen tuku e i po`elen. dozvoleno. pred se. so {to. nagon za povra}awe. ma` ne trebet da znajt . vo odnos na odredeni elementi. pak. te{ka.pote{ko bidu’at. bremena. ima negativen kod. Na po~etokot od ovoj period. koga zapo~nuva delumnata ili kompletnata separacija na `enata. se slu~uvalo pri krajot na pettiot lunaren mesec. toga{ negoviot neposreden ili posreden dopir so obrednite subjekti e zabranet i opasen. zavisi. omalaksanost. ∗ . na realno nivo. po`elno. zapo~nuva so prvite znaci: docnewe na menstrualniot ciklus. sistem od pravila so koi se verificira novata statusna polo`ba na obrednite subjekti. golema. BREMENOST Bremenosta. obi~no. Beograd 1965. 1. su{testvata i pojavite koi na idealno nivo mo`e da ja zagrozat nivnata ponatamo{na egzistencija. normalna sostojba ⇒ znaci na bremenost ⇒ bremena sostojba Bremenosta e period koga `enata zapo~nuva da se pridr`uva do tradicionalno utvrdenite pravila so koi se regulira nejzinata novonastanata sostojba." Vo prviot slu~aj mo`e da govorime za izgraden sistem od pravila za separacija a vo vtoriot slu~aj za sistem na pravila za agregacija. kaj obrednite subjekti da se infiltrira po pat na "magiska infekcija.togaj veqat te{ko }e ra|at” (Obremski 2001: 190). bidej}i mo`e da se pojavat i kaj `ena koja ne e vo bremena sostojba ∗∗ Najsiguren zanak za bremenosta bil prvoto pomestuvawe na plodot koe. predmeti i pojavi. Ako nekoj element. Akušerstvo i genikologija. poto~no ka`ano. obrednite subjekti se za{tituvaat od neposreden ili posreden kontakt so elementite. Tradicionalniot sistem od pravila koj se sproveduva vo separacijata. ili. Ovoj moment. elementot ima pozitiven kod. za zabraneto. na socijalno nivo. Ova se prvite momenti od obrednata struktura bremenost.4 Vo soglasnost so pravilata na zaednicata. potreba od kiseli jadewa. spored narodnite kriteriumi. 71). bremenosta se dr`ela vo tajnost: “Ne se ka`ujet taja.∗ pomestuvawe na plodot∗∗ i sl. se istaknuva preminot od edna sostojba vo druga.” Od momentot koga ovoj status na `enata }e postanel javen (so jasno voo~livi promeni na teloto). predmetot. go ozna~uva preminot na `enata od edna sostojba vo druga. na koji mesec je . Vo drugi slu~ai mo`e nivniot kontakt namerno da se inicira. marginalnostta i agregacijata. od simboli~kiot status na kodot (elementot. su{estvoto ili pojavata) vo narodnoto veruvawe. Ovie simptomi mo`e da gi ozna~ime kako verojatni (seu{te nesigurni znaci) za bremenost. kako kriti~en vremenski period od obrednata struktura ra|awe. odnosno 40 sedmici ili 280 dena (Dragomir Mladenović. so cel pozitivnite karakteristiki na dadeniot kod. Normalnata bremenost trae 10 lunarni ili 9 kalendarski meseci. ako. predmetite.

po`elno. predmetot ili materijata (vo naukata poznata kako "mana"). Zna~i. so koi se nastojuvalo da se regulira nejzinata kompleksna egzistencijalna polo`ba. Na krajot od 12-tata sedmica (tretiot lunaren mesec) embriogenezata ili organogenezata e zavr{ena i od toj moment za~etokot se narekuva plod ili foetus. dozvoleno. delumno ili celosno da se odvoi (separira) od izvorite so negativni dejstva koi mo`ele da im na{tetat na trudnicata i na plodot. Kako rezultat na toa. Beograd. vo petiot mesec e dolg 25 sm i te`ok 250 grama.). "plodot se zdobiva so du{a. Od druga strana. koja vo minatoto bila vgradena vo strukturata na narodnata religija. gi manifestira prvite jasni znaci na `ivot. predmeti i materii poseduvaat nekoja nematerjalna sila koja mo`e objektivno da dejstvuva vo realniot svet. 57. Ma`ot da ne go zadu{i deto. ∗∗ .5 Spored narodnoto veruvawe. 4950. vo ovoj period bremenata `ena bila izlo`ena na negativni. Ovaa nematerjalna sila se zamisluvala kako izvor na mo} vo su{testvoto. Tretiot mesec od za~nuvaweto. Spored ovaa koncepcija site su{testva. Od {estiot mesec pa natamu dol`inata na plodot se dobiva koga brojot na mesecite se pomno`i so pet. Posebna izdanja SKA CXXIV.d. Pri krajot na tretiot mesec se razviva i postelkata (placenta). tie dobivale vo intenzitet. zaednicata gi {titela svoite interesi od dopirot so nepoznatoto i opasnoto. ili kako izvor na `ivotna energija. do {estiot mesec dol`ina na plodot se dobiva koga brojot na mesecite }e se podigne na kvadrat. i kaj plodot mo`e da se razlikuvaat site organi koj gi poseduva i vozrasniot ~ovek. Vo ovoj period plodot gi ima site karakteristiki na donoseno novoroden~e.58.Erdeljanović.∗ So napreduvaweto na bremenosta. (Dragomir Mladenović. vo devettiot 45 sm. No bez razlika na nejzinata forma. Taka. Zna~i. taa sekoga{ se pojavuvala kako osnovna dvi`e~ka sila na ve}e postoe~koto. vo sedmiot 35 cm i 1000 do 1200 grama. vo ~etvrtiot mesec plodot ima dol`ina od 16 cm i te`ina od 120 grama. Toga{ toj ima golemina od 9 sm i te`ina od 20 grama. vo osmiot 40 sm i 1600 grama. 1938. bremenata `ena. spored narodnoto veruvawe. O Počecima vere i drugim etnološkom problemima. plodovite ovojki (velamenta faetus) i plodnata voda (liguot amnii) koja go {titi plodot od udari i potresi i mu ovozmo`uva podvi`nost. ∗ Ovie zabrani proizleguvaat od animisti~ko-manisti~kata koncepcija. sosema e prirodno {to odnesuvaweto i postapkite na bremenata `ena bile regulirani so sistem od pravila na zabraneto. n. isto taka. So ovie propisi se nastojuvalo. Od ovoj period seksualniot `ivot se prekinuva. Akušerstvo i genekologija. Po ovoj period foetusot se razviva mo{ne brzo. i te`ina od nad 3500 grama. so delumna ili celosna separacija na trudnicata. na primer. (J. bila golema. ∗∗ koga. opasni dejstva od nadvore{nite "nevidlivi" i "natprirodni" sili. Vo taa smisla Obremski zabele`al: “@enata ne go pu{ta ma`ot kaj sebe (ne go primat). Mo`nosta od negativni magiski dejstva. preku dvi`ewata vo utrobata na majkata. plodot na krajot od {esttiot lunaren mesec e so dol`ina od 30 sm i te`ina od 650 grama. Ovaa nova sostojba se ~ita kako premin pome|u kategoriite: plod bez du{a (embrion) ⇒ plod so du{a (fetus) Toa. i 2500 grama i vo desettiot lunaren mesec plodot dostignuva dol`ina od 50 sm." go ozna~uva preminot na embrionot od edna sostojba vo druga. }e go udavit (Obremski 2001: 191). e momentot koga plodot. otprilika.

ako e `ensko isto i toa }e se zaka~uvat. religiskiot. vo periodot na bremenost. PRAVILA VO PERIODOT NA BREMENOST Funkcioniraweto na sistemot od pravila na zabraneto. mo`at da se sledat preku nekolku bitni kategorii na kodovi i toa: Kategorija na zoomorfen. koi po pat na "magiska infekcija" mo`at da mu na{tetat ili da go popre~at negoviot bezbeden premin na "ovoj svet".opasno. su{testva. 1 . Funkcioniraweto na ovoj sistem mo`e da se razbere edinstveno so dekodirawe na porakite koi vo sebe gi sodr`at magiskiot. }e kolet. So parcijalnata ili kompletnata izolacija na trudnicata se spre~uva sekakov kontakt na plodot so elementite. predmeti i pojavi) kako latentni nositeli na porakite }e gi selektirame vo tri kategorii i toa: • • • kodovi od kategorijata Priroda kodovi od kategorijata ^ovek kodovi od kategorijata Kultura Kodovi od kategorijata Priroda Sistemot od pravila po odnos na elementite od kategorijata Priroda. Vo taa smisla Jozef Obremski gi zabele`al slednive etnoeksplikacii: “Ako klocnet na sviwa.2001 god. Bitovo. 1963 god. kako ramnopraven ~len na zaednica vo profaniot svet. Sekoj neposreden kontakt na bremenata `ena so poedini `ivotni se smetal za opasen. `enata ne smeela da udri ili da "klocne"`ivotno.05. Vo zavisnost od strukturata. Ova veruvawe }e go potkrepime so nekolku primeri: Spored narodnoto vruvawe. Inv. predmetite i pojavite od nadvore{niot svet.kako ku~e }e se ligajit. Br. socijalniot i psiholo{kiot kod na dadeniot element. ako klocnet ma~ka. Bogica Josifovska rod. ako klocne ku~e. Bitovo. s. Inf. kako goveda }e se ligajit”” (Obremski 2001: 189). po`elno. na tepawe i sl”1 AZE. kako ma~ka }e maukat. Zabele`ala Ana A{talkovska 09. K-307/a. S. ako klocnet goveda. se ~itaat posredno. kodovite (elementi. dozvoleno. }e kvi~it. zemski i atmosferski svet. e vo direktna zavisnost od simboli~kiot status na kodot {to go ima vo globalniot model na Svetot vo dadenata etni~ka zaednica. vo smisla na propisi za zabraneto . vegetaciski. kako i za nivno polesno sledewe. vo periodot na bremenost. kako sviwa deteto }e krkoret. Na bremena `ena i bilo zabraneto i kolewe na `ivina (koko{ka): “E pa ne kolat zo{to maloto ako e ma{ko }e uni{tuvat. Celta na zabranite {to se sproveduvaat e da ja odr`at negovata svetost (nezagadenost) i da go pripremat za prifa}awe na noviot stastus.6 Obrednite aktivnosti za separacija na plodot.

7 Po principot zabraneto . "du{ata koja e vo krvta" (BandiÊ 1974: 141-162). du{ata na `ivotnite. Spored propisite za zabraneto-opasno od kategorijata `ivotni. ne mu davale ñ na novoroden~eto so veruvawe deka deteto }e imalo te{kotii so govorot i deka nemalo da progovori:"Ne prezboruet maloto. go predizvikuvalo deluvaweto na opasnata infekcija {to ostanala na toa mesto i posle pominuvaweto (prisustvoto) na `ivotnoto. vo smisla na zabraneto-opasno mo`e da se utvrdi i preku zabranata za hrana od `ivotinsko poteklo. toga{ kodot `ivotni.2 Me|utoa. sepak. Vo ovoj del mo`eme da sledime dva koda.kobilata nosit 12 meseci (Obremski 2001:190)” Vo taa smisla. na primer. trebalo da gi izbegnuva i mestata na koi `ivotnite ostavile svoi tragi. Pavičević 1988:177-182). sekoj neposreden kontakt na bremena `ena so zabraneto (tabuirano) `ivotno. Ako neposredniot dopir so `ivotnite se sfati kako dopir so nivnata du{a. bidej}i posredno se ~ita kodot na `ivotnite. S Bitovo Isto. kako i so predmeti. imaj}i gi predvid veruvawata i vo demonskite karakteristiki na ova `ivotno. koi vo momentot ili porano bile vo neposredn dopir so `ivotnite."3 Vo nekoi primeri preku oddelni zabrani koi pripa|aat vo kategorijata Kultura mo`e da se pro~ita "kodot na zoomorfniot svet"Taka. Op{to e veruvaweto. mo`e da se izedna~i so negovata du{a (Dušan Bandić 1980: 229). bidej}i predmetite spa|a vo ovaa kategorija. od druga strana. 2 3 Inf. riba. koi se op{to prifateni vo tradicionalnata kultura na naselenieto od Pore~e. Pominuvaweto preku nekoja `ivotinska traga (ili zgaznuvaweto na "zagreb"). Tie se zamisluvale kako nivni supstitucii preku koi se ostvaruva kontaktot pome|u `ivotnoto od edna strana i bremenata `ena i plodot.opasno. Iako ovoj vid na zabrani se odnesuvaat i na ostanatite ~lenovi na zaednicata. e prisutna i vo `ivotinskoto meso preku koe bremenata `ena mo`e "magiski da se inficira" i na toj na~in fizi~kite i duhovnite karakteristiki od `ivotnoto neposredno da gi prenese vrz plodot. Taa nevidliva traga koa e ekvivalent na `ivotnoto. ]e nosit 12 meseci . Spored animisti~ko-manisti~kata koncepcija. dejstvoto od negativna "magiska infekcija" e zgolemeno i posebno opasno za bremenata `ena i za plodot. . bremenata `ena. se reguliral i odnosot na bremenata `ena so predmeti koi bile izraboteni od materjali od `ivotinsko poteklo. na bremena `ena i bilo zabraneto da pominuva pome|u dva tovari: “Se pazit me|u to’ar da ne pominet. Drugiot kod e povrzan so kategorijata Kultura. po pat na "magiskainfekcija" mo`e da se prenese od `ivotnoto vrz plodot. Zatoa na bremenata `ena ne í bilo dozvoleno da jade meso od zajak: “Ko }e se rodit maloto }e spiet opuleno”. logi~no mo`e da pretpostavime deka navedenite zabrani vo osnovata go krijat "kodot na demonskoto. Prviot kod e povrzan so kategorijata Priroda. so ogled na veruvawata za natprirodnite osobini na oddelni `ivotni. se nao|ala i vo ovie predmeti (Dirkem1982:325-331. Josifova Stojna rod 1926 god. spored koe." Vo ishranata na bremenata `ena zabraneta bila i ribata. Do edna godina.

du{ata na ~ovekot prodol`uva da luta. na primer.htonskiot svet. deka negovoto telo e "ne~isto". Propisite za zabraneto-opasno od kategorijata Priroda mo`e da gi prosledime i preku vegetaciskite kodovi: plodovi "bliznaci" i diva tikva. "da ne ja zavijat". veterot go predizvikuvaat natprirodnite sili. Vo taa smisla.maj~in plod. Neposredniot kontakt na bremena `ena so ~ovek koj imal vrodeni ili zdobieni telesni mani se smetal za opasen. Za opasno se smetalo i dokolku na bremena `ena i go "prese~el" patot ~ovek so telesni mani: “^o’eka da sretat po pat . mo`e da se sledi i preku zabranata za ~uen i vizuelen kontakt. {to odgovara na principot po`elno.8 Kodot na zoomorfniot svet. Mrtovecot e pretstavnik na "drugiot . " Se veruva.opasno proizleguvaat od ubeduvaweto deka "sakatiot" ~ovek se smeta za "na~nat (Bandić 1980: 34) pa ottamu toj e "ne~ist". jare. Taa morala da se ~uva i od silni vetri{ta. so mo`nost da se naseli (da se vrze)." So propisite se regulira i odnosot na bremenata `ena kon mrtovecot. uka`uva na toa deka propisite za zabraneto . kosa nemat deteto (Obremski 2001:190). Kodovi od kategorijata ^OVEK Sistemot od pravila i normi po odnos na elementite od kategorijata ^ovek }e go prosledime preku nekolku antropomorfni nositeli na kodot: ^ovek so telesni mani. Taka. "za da ne do`ivee emotiven potres". {to e ekvivalent na veruvaweto deka sli~noto proizveduva sli~no. Me|utoa. koga bremenata `ena namerno konsumirala vakvi plodovi so cel da dojde do "magiska infekcija" na relacija ovo{en pod ("bliznak") . "inficiran" i "opasen za okolinata.golo }e bidet vo gla’ata." Od tie pri~ini se i zabranite so koi se regulira odnosot na . So propisite na zabraneto-opasno se reguliral i odnosot na bremenata `ena kon nekoi kodovi od kategorijata Atmosfera. mrtovec i negativni emocii. i opasno. "Magiskata infekcija" se zgolemuvala vo slu~ai koga bremenata `ena mu se podsmevala na takviot ~ovek. spored narodnoto veruvawe. Site predmeti koi bile vo dopir so nego se "kontaminirani" i pretstavuvaat potencijalno `ari{te za "magiska infekcija. vo druga li~nost ili predmet. Bremenata `ena ne smeela da izleguva pri atmosferski praznewa (grme`. Vo soglasnost so simpati~kata magija trudna `ena ne trebalo da pie voda od crpka (predmet izraboten od diva tikva). na bremena `ena i bilo zabraneto da prisustvuva pri kolewe na doma{ni `ivotni (sviwa.neka nesre}a }e mu bidit (Obremski 2001:190). ~itaweto na kodot ^ovek so telesni mani. Po ovaa zabrana informatorkata veli: “So crpka voda da ne pijet . cre{ni i sl). jagne). bidej}i. Po smrta. "}e ima blizna~iwa". Ako trudnicata jadela plodovi bliznaci (slivi. postojat i primeri. pa zapazenite nedostatoci da se prenesat na nejziniot plod. molnwa). Se veruva deka deteto }e hr~elo kako zaklano `ivotno: “Dete }e krkoqat. kako mo`nost bremenata `ena. ka sviwa }e krvarit dete(Obremski 2001:190). da se dovede vo neposreden kontakt so `ivotnoto. Dovolno bilo bremenata `ena da pogledne vo takov ~ovek.

Za da ja izbegne "magiskata infekcija". pred bremena `ena ne se govorelo za raboti koi mo`ele da predizvikaat strav. belegot e "magiski pokaz" na ukradeniot plod. 12 ~asot) i prostori od kategorijata Kultura (ku}ni strei. Bitovo. i sl).9 bremenata `ena so teloto na pokojnikot i so site predmeti koi bile vo negova blizina. se nao|a vo edno "posebno vreme i prostor" koi po definicija se do`ivuvaat kako "ne~isti" a so samoto toa i opasni po trudnicata i polodot. se izbegnuvale konflikti koi mo`ele da gi naru{at nejzinite emocii. se vnimavalo trudnicata da ne po~uvstvuva taga. raskrsnici. ili. bile zabraneta kategorija za bremenata `ena: “Ako piet rakija duri e bremena posle i maloto }e piet rakija. negativno se reflektirala na plodot: “Bilo {o da vidi trudnata `ena od jadewe I saka da go jade toa. Site negativni emocii od majkata se prenesuvale na deteto. Za vreme na bremenosta. Vo sprotivno }e podmetne. isto taka. bremenata `ena se fa}ala za kamen. Vo taa smisla. a osobeno ne vo nekoi kriti~ni vremenski intervali kako {to e 12 ~asot na polno}. za zemja. obleka). gradi i sl (Obremski 2001:190). Pri toj ~in. Spored narodnata mitologija. ili. pak.”4 Poznato e deka zgolemeniot apetit ja teral bremenata `ena da krede hrana za da gi zadovoli svoite potrebi.nose. Isto taka. Na toj na~in deteto e bele`ano poradi kra`bata na svojata majka. Zatoa bremenata `ena ne trebala da izleguva po zao|aweto na sonceto. bolka i sl. me|i. grobi{ta. rece. Isto. Alhoholnite pijaloci. Vo taa smisla informatorkata veli: 4 5 Inf. }e rodela mrtvo dete ili deteto }e bilo bledo i `olto kako mrtovec. bez vreme |e rodit (Obremski 2001:190). Pomislata za hrana do koja ne mo`ela da dojde.htonskiot svet. Stojka Josifoska rod. 1926 god. ako bremena `ena poglednela mrtovec. bilo nu`no da se zadovoli i emotivniot nagon za hrana i pijalok na bremenata `ena. Se veruvalo deka. S.opasno vo odnos na kategorijata Kultura. ne treba da go krie ili da otka`uva. pa poradi toa taa morala da go kontrolira svojot emotiven `ivot. ako bila vo negova blizina. buni{ta. }e gi prosledime preku kodovite: opasnodozvoleno vreme (zalez na sonce. Obremski }e zabele`i: "Ne ~ini trudna `ena da krade. predmeti (drven trupec. toa e vreme na ne~istite sili koi sé vo tesna vrska so drugiot . za nekoj del od teloto kade {to belegot }e bil zatskrien: “Na zemna ako se fati{ ni{to ne mu bi|at. . bremenata `ena. lekoviti vodi. pak.”5 Vo ovie primeri mo`e da sledime dva nositeli so kodirani informacii: emocii od kategorijata ^ovek vo korelacija so kodot hrana i pijalok od kategorijata Kultura. trebalo da vnimava da ne se dopre za nekoj del od teloto (osobeno po liceto): "Deteto }e se rodelo so beleg. ako prisustvuvala na pogreb." Spored narodnoto veruvawe. Kodovi od kategorijata KULTURA Propisite za separacija vo smisla na zabraneto .ku}en prag. Deteto }e dobie ni{an vo vid na ukradeniot predmet na toa mesto na koe majkata go dopre svoeto telo . Ottuka.

posredniot ili neposredniot dopir na obreden subjekt so ovie elementi. koj vo sekundarniot specijalen kod se elaborira kako gore : dolu. ne~isto i opasno mesto. So ovie pravila se pokriva celiot sistem na veruvawata. Taka. se veruva deka bil privle~en za "ne~istite sili. predmeti i hrana. ku}niot prag. Ovaa 6 AZE. Spored Ivan Kova~evi}. ili poto~no ka`ano. Po ovaa zabrana informatorkata veli: “Da ne sedit vaka trup~e da ima . a vo zavisnost od svojata ambivalentna sostojba i magiska slabost. spored narodnata mitologija. Od druga strana. isto taka. e mesto so htonski karakteristiki. tuku e i po`elen. Ako deteto se rodi bolno ili so odredeni anomalii. na primer. ne samo {to e dozvolen.od lo{otija. da posetuva lekoviti vodi . ”6 Bremena `ena ne trebalo da nosi i obleka oble~ena naopaku: “Ali{ta obrnati da ne nosi .kade {to bolnite se zamivale." Po misleweto na mnogu nau~nici. na krstopati. poradi svojot poseben karakter. E. Bitovo . jasno se gleda. 1926 god. se veruva deka `enata ne se pridr`uvala do soodvetnite pravila i normi. se sredi{ta na natprirodnoto. Inv. Br. Od navedenite primeri. kako i pri dopirot so odredena kategorija na lu|e i `ivotni. toga{. mesto kade bile pogrebuvani mrtvite (Kovačević 1985: 169). Bremenata `ena ne trebalo da se dvi`i ni po odredeni prostori koi.10 “Po temnica da ne idet. po temnica ne je xajs”(Obremski 2001:190). doveduva do isti ili sli~ni posledici. pragot e sveto. no ne i site sodr`ini.veqat ne ~init. Site navedeni pravila proizleguvaat od narodnoto veruvawe vo numinoznoto i kontigioznoto kako sostaven del na natprirodnoto. Se ~u’at: zatrak .paralelen svet. "}e imala te`ok pora|aj" i sl. po gumna. K-307/a. {to na{lo dlaboki koreni vo narodnata religija na naselenieto vo Pore~e. po grobi{ta i sl. da se dvi`i po me|i. se samo na~in na odnesuvawe koi korespondiraat so ubeduvaweto deka nivnoto prekr{uvawe }e dovede do nepo`elna promena vo obredniot status na liceto koe go prenabregnalo praviloto. postojat i elementi koi se pretstavnici na ~istoto. }e vikat. ja objasnuva opasnosta {to se zakanuva od pretcite (Kovačević1985: 169). Na bremena `ena i bili zabraneto da sedi i na drven trupec.}e mu bidat debeli rilkite. Taa opasnost proizleguva od mo`nosta za promena na kategoriite po dol`ina na oskata gore-dolu. bremenata `ena. s. deka. bremenata `ena ne trebalo da se dvi`i pod streite na ku}ite: "Tuka se lulaat samovilite"." Ottuka. po principot zabraneto-opasno proizleguva i zabranata od neposreden kontakt na bremenata `ena so pragot: "Mo`ela da rodi mrtvo dete". pravilata i normite na zabraneto-opasno. Inf. za da ne se rodit so noyete napred”(Obremski 2001:190). ontolo{kiot kod (`ivo : mrtvo). Obredite za separacija. Stojka Josifova rod. sekoj kontakt na bremenata `ena so poedini oblici od ne `ivi materii. bidej}i tie opfa}aat cel eden difuzen religiski kompleks kade {to se me{aat zabranetoto so dozvolenoto. trebalo da se dr`i ponastrana od sé ona {to e simbol ili pretstavnik na "onoj drugiot . Kako sedi{te na du{ite na pretcite. pa. Toj prostor. Ottuka. Zatoa toj vo izvesna smisla e i tabuiran (Bandić 1980:178).

za rodilkata. za novoroden~eto e premin od temniot prostor vo maj~inata utroba kon {irokiot prostor i dnevnata svetlina na ovoj svet. no vo site slu~ai postoi soznanie deka toa sozdava mo`nost na pomala ili pogolema nesre}a {to }e ja pogodi li~nosta na koja se odnesuva (Retklif-Braun 2001: 151). spored metodologijata na obredi na premin. Privremenoto povlekuvawe i izolirawe na rodilka od voobi~aeniot `ivoten i op{testven kontekst. spored teorijata na obredi na premni. Akušerstvo i genekologija. samo. po`elno. kako prost ~in na me|usebno razdvojuvawe na rodilkata i plodot.∗ Ovoj ~in.11 promena na obredniot status vo razli~ni op{testva se tolkuva na razli~ni na~ini. odnosno. n. B.d. Celokupniot proces se odviva niz ~etiri fazi i toa: Period na {irewe na matkata (diletacija). Berić. udzvenik za studente medicine. Milošević. RA\AWE Najkriti~nen moment vo celokupniot sistem na obrednata struktura ra|awe e procesot na me|usebnoto razdvojuvawe na rodilkata i plodot. ^inot ra|awe zapo~nuva so izolacija na rodilkata. premin koj najcelosno mo`e da se prika`e kako proces na tranzicija pome|u kategoriite: fetus ⇒ novoroden~e Ra|aweto na deteto ne treba da se sfati. 101. premin koj se slu~uva pome|u binarnite opoziciite: temno ⇒ svetlo // tesno ⇒ {iroko // vnatre ⇒ nadvor // zatvoreno ⇒ otvoreno. Vo ~inot na ra|aweto funkcionira eden cel sistem od pravila dozvoleno. da se zabrza i da se osigura procesot na separacijata. period na istisnuvawe na plodot (ekspulzija).) ∗ . vo socijalen pogled. 2. 98. B. Rajhvanj i B. isfrlawe na postelkata i ovojkite (placentarno vreme) i postplacetarno vreme vo koe doa|a do hemostaza so retrakcija na muskulite na matkata {to ovozmo`uva da ne dojde do pogolemo krvarewe (Dragomir Mladenović. Po 280 dena odnosno 10 lunarni meseci pod vlijanie na endokrinite dejstva doa|a do spontana kontrakcija na matkata so koi zapo~nuva ra|aweto na deteto. Beograd – Zagreb 1985122. Porodiljstvo. predstavuva premin pome|u opoziciite: te{ka ⇒ lesna // ispolneta ⇒ prazna // bremena ⇒ nebremena. so cel da se inicira. i ponatamu od kategorijata rodilka vo kategorijata leunka pora|aj separacija ⇒⇑⇒ marginalnost pora|aj rodilka ⇒⇑⇒ leunka ^inot na ra|awe. e ~in Normalniot pora|al ili eutocija e fiziolo{ki proces koj zavr{uva so ra|awe na deteto. `enata preminuva od obrednata struktura separacija vo obrednata struktura marginalnost.123.

br. 100). Prostorot namenet za `iveewe na stokata i ostavata.05. n. Me|utoa. prosirna ili lesno zamatena te~nost koja se nao|a pome|u plodnite obvivki i plodot. pukawe na voden meur∗∗) `enata se povlekuva i se osloboduva od svojata bremenost vo izolacija. Ru`a Simjanoska rod. Tihomir \or|evi} smeta deka osnovnata funkcija na ovoj obreden ~in e rodilkata da se za{titi od "magiska infekcija" na "lo{ite o~i" (™orÚeviÊ 1938: 93). Inf. Dokolku se slu~elo porodilnite bolki da ñ se javat na bremenata `ena po pat. kade {to do posleden moment na bremenosta gi izvr{uvala svoite rabotni zada~i. mo`e da se svede na opozicijata: priroda : kultura. 57). javno ⇒ tajno otkrieno ⇒ skrieno Vo po~etokot kontrakciite na matkata. vo plemnata . ova veruvawe e sekundarno vo odnos na strukturalnata determiniranost na celiot obred povrzan so ra|aweto. i onoj namenet za `iveewe na lu|eto. Se javuvaat na sekoi 20 da 30 minuti i traat od 10 do 15 sekundi.7 Ra|aweto vo stopanskite objekti kako prostor blizok na kategorijata Priroda korespondira so samiot ~in na ra|awe kako priroden proces. S. Ovoj moment go ozna~uva krajot na bremenosta i po~etokot na odvojuvawe na `enata od deteto (Dragomir Dragomir Mladenović. koe vo najgolem broj slu~ai se vr{elo vo stopanskite prostorii. koi `enata gi ~ustvuva kako porodilni bilki se poretki.2001 god. So spontani kontrakcii na matkata doa|a do klinesto vovlekuvawe na obvivkite so {to se ovozmo`uva otvarawe. Po ova pra{awe informatorkata veli: "Kaj volojte v pondilata? ]e se setit i }e slezit kaj volojte i }e go rodit tamu deteto v pondilata". Zabele`ala Ana A{talkovska 11. Taa fizi~ki se odvojuva od lu|eto ili so oddale~uvawe od voobi~aenata doma{na sredina ili. Inv.daleku od o~ite na javnosta). Rodilkata gi ~ustvuva kako lesni stegawa koi zapo~nuvaat kaj krstot a zavr{uvaat napred sprema sinfizata. So pojavata na porodilnite znaci (porodilni bolki∗. Cre{nevo. ili na niva. Na toj na~in ja obezbeduvala celosnata tajnost na ~inot ra|awe. pak. Ona go {titi plodot od udari i ne mu dozvoluva da zarasti so placentata. kratkotrajni i so slab intenzitet. se povlekuvala nastrana ili se zatskrivala zad nekoj priroden objekt kade {to se pora|ala sama. bidej}i obrednata izolacija e nu`na za premin na obrednite subjekti (rodilka . 1930 god.113.d. Ra|aweto. vo pondilata. so privremeno smestuvawe vo odreden prostor (vo nekoi od stopanskite objekti. n. odnosno prskawe na vodniot meur pri {to istekuva okolu 1000 do 1200 grama plodna voda koja go potpomaga ra|aweto na deteto. 7 ∗∗ ∗ . Ottuka ovoj ~in ima agregaciski karakteristiki. Akušerstvo i genekologija. mo`e da se dovede vo vrska zemjodelsko-sto~arskata magija za plodnost.12 na separacija. Akušerstvi i genekologija. s.d. Vo ovoj pred-porodilen period `enata gi ~ustvuva najsilnite bolki. Ovoj del od plodnite obvivki i plodnata voda se narekuva voden meur ili vodewak. DEM . vo pole. AIE. Plodnata voda (liguot amnii) e bistra.fetus) od eden status vo drug (JovanoviÊ 1993: 73). toga{. Pred po~etokot na ra|aweto kontrakciite na matkata se so dosta silen intenzitet koi trae od 50 do 60 sekundi i se javuvat na sekoi 2 do 3 minuti. Posle toa niviot intenzitet se namaluva za povtorno da se zgolemi pri samiot ~in na ra|awe na deteto (Dragomir Mladenović. Cre{nevo. Plodnite obvivki (velamenta faetus) se opna koi se nao|aat vo vnatre{nosta na matkata i go zatvaraat jajcevidniot prostor ispolnet so plodnata voda vo koja plodot pliva.

Stojka Josifoska rod. neposredno pri procesot na osloboduvawe od maj~inata utroba. DEM-113. Br. magiski se dejstvuvalo na ra|aweto (JovanoviÊ 1993: 75).13 Obrednite aktivnosti koi sledat neposredno po izolacijata na rodilkata se so cel da go olesnat ~inot na separacija pome|u obrednite subjekti (`ena . nema kontrakciski sposobnosti i mora da gi sledi kontrakciite na matkata ( od 5 do 15 minuti po ra|aweto ). krv. pritoa izgovoruvaj}i ja formulata: Ko jajceto }to }e se okr{it vedna{ i nevestata da porodi.∗ Me|utoa. DEM-113. po ra|aweto na deteto sleduva spontano isfrlawe na placentata. Bitovo.2001 god. Vo taa smisla sekoj pora|aj trebalo da bide sleden i potpomagan od nekoja stru~na li~nost ili poiskusna `ena poznata kako babica. Bogdana Josifoska rod. s.d. a krvareweto vo koe doa|a do gubewe na nad 600 ml. Bitovo. krv naj~esto zavr{uva so smrt na rodilkata. s. 131). Ru`a Simjanoska rod. pak. Pri normalen pora|aj se gubi okolu 250 ml. pak. babata (`enata koja asistirala pri ra|aweto) vedna{ prezemala aktivnosti na fizi~ka stimulacija za polesno odvojuvawe na obrednite subjekti. trebalo da dojde vo Pri normalno poroduvawe. nekoja druga `ena kaj narodot poznata kako babica. rodilkata ja poprskuvale so voda. Ana A{talkovska 09. n. Bitovo. ja terala da potskoknuva: "Da se strese detto". 1963 god. rodilkata ja vodela od edniot do drugiot agol na sobata. Ako `enata ra|ala te{ko. Po principot na imitativnata magija. Bitovo.”10 Se nastojuvalo na verbalno-magiski na~in na rodilkata da i se prenesat karakteristiki svojstveni na koko{kata. Br. Inf. sporet toa. koi ovozmo`uvaat da dojde do odlepuvawe na placentata od vnatre{nosta na matkata pri {to doa|a do otvarawe na uteroplacentarnite krvni sadovi i se javuva krvavewe. se smata za grani~na vrednost. Zagubata na 250 do 400 ml. Vo taa smisla informatorkata veli: “Ako ne mojt da go porodit }e li`net sol od pantalonite od ma`ot”11 . ja terale da klekne nad sad so topla voda: "Za polesno da se otvori. Zabele`ala. novoroden~eto. s. ~esto. nad 400 ml. Inf.05. vakvite postapki (ra|awe bez ni~ija pomo{).”12 Spored narodnata tradicija vo Pore~. Inv. Se prezemale obredni dejstva i za magiska stimulacija. Bo`anka Josifova rod 1963 god. 1930 god. (Dragomir Mladenovi~. 1926 god. ~esto pati zavr{uvale so smrt na nekoj od obrednie subjekti (rodilka . 8 Inf. Aku}erstvi i genekologija. Bogdana Josifoska rod. Za taa cel. Taka. ma`ot ja preskokunval rodilkata tripati: “Taja trebit da legnit i ma`ov tripati }e ja presko~it i }e si zaminet. e kriti~no a zagubata od nad 1000 ml. ∗ . Inv. 12 AIE. Rodilkata ja zamotuvale okolu polovinata so }ebe: "Da se stople". s.dete). ili. toga{ trebalo da lizne sol stavena na pantalonite na nejziniot ma`. Bitovo. Ana A{talkovska 11. `enite. Vo taa smisla informatorkata veli: “Od ~e{mata }e zemet voda i }e te prsni od ustata so voda”9 Na rodilkata tripati i propu{tale jajce niz pazuvite na ko{ulata:”Jajce od koko{ka i }e go propu{tat udolu i pa|at. s. Zabele`ala. 1963 god. s. ili.fetus) Vo minatoto.05. 9 Inf. Cre{nevo. bez ni~ija pomo{. babicata ja podigala rodilkata i ja tresela. Placentata ili postelkata kako organ so sungeresta gradba nema muskuli pa. Otakako rodilkata }e se izolirala od voobi~ajnata doma{na sredina. patalo{ka. na primer. Zatoa ra|aweto bilo prosledeno so asistencija na nekoja poiskusna `ena: “Pomaga svekrvata”8." i sl. Cre{nevo. ra|ale sami. 11 AIE.2001 god. so posredstvo na ovie obredni dejstva. s. 10 Inf.

Za taa Inf.14 dopir so zemjata. rodot i po{irokata socijalna zaednica. Ova obredno dejstvo ima dvojno zna~ewe: 1. opasnoto i kontigioznoto. Obrednite dejstva za vospostavuvawe na novi granici i za{tita mo`at da se sledat vo soglasnost so veruvawata vo mo}ta na raznoto orudie. agregaciska komponenta. Za ovaa zadol`itelna obredna aktivnost na{ata informatorka veli:"Deteto na zememna trebit dá pádn.05. s. Zabele`al Q. Do~a Ivanova rod. slabi i ranlivi. Vo taa smisla.2001 god. Drenovo. Papo~eto se ~uvalo bidej}i se veruvalo vo negovata magiska sila. Poradi toa se~eweto na papo~nata vrvca. rodilkata i novoroden~eto se odvojuvale vo poseben obreden prostor od ku}ata. 3.1998 god.Nedelkov 10. Belica. Se~eweto na papo~nata vrvca e edna od najzna~ajnite obredni aktivnosti vedna{ po ra|aweto na deteto. se smeta za klu~en ~in na separacija. Zabele`ala. 1926 god. S.2001 god.. Belica. 13 . Za{tita na rodilkata i novoroden~eto 2. S.03.05. 1924 god. Zabele`al Q. s. dopirot so zemja ima. So toa istovremeno semejstvoto i zaednicata se za{tituvale od ne~istiot karakter na leunkata i bebeto.Nedelkov 10. Za ta cel se prezemale merki za vospostavuvawe na novi granici vo prostorot kako na~in za odbrana od ne~istoto. Menka Bogatinovska rod. spored teorijata na obredi na premin. Elena Karajanovska 25. leunkata i bebeto bile izolirani (separirani) poradi strav od napad na ne~isti sili koi mo`ele da go zagrozat nivniot integritet i da go spre~at ponatamo{niot process na integracija vo semejstvoto. S."13 Spored teorijata na obredi na premin. Drenovo. fizi~ki spoeni ⇒ fizi~ki odvoeni Spored narodnata tradicija. Marica Saveska rod. Gali{ta. Smetaj}i ja za osobeno zna~ajna. Sekoj vid na zloupotreba na papo~nata vrvca na novoroden~eto ja smetale fatalna za negovata ponatamo{na egzistencija. pri {to. S. LEUNSTVO Po Zavr{uvawe na obredniot ~in ra|awe. Za{tita na ~lenovite od semejstvoto i seloto od natprirodnite osobini na rodilkata i novoroden~eto Dvonaso~nite merki na za{tita proizleguvaat od veruvaweto spored koe leunkata i novoroden~eto se tretiraat kako ne~isti i opasni. Po ova pra{awe informatorkata veli: "Pap~eto se se~i so no` i se ~uva do {est nedeli vo kolevkata na deteto"14. Ovie veruvawata i predvidenite merki za za{tita se smetaat za voobi~aeni na samipt premin od marginalnost vo agregacija. pred sî. so obrednata aktivnost na vrzuvawe na pap~eto se formira nov entitet. Ovoj obreden ~in go ozna~uva momentot na prekinuvawe na zaedni~kata vrska pome|u deteto i majkata. 14 TI. 1926 god. Inf. papo~nata vrvca se ~uvala na skri{no i tajno mesto. Ta`evo. papo~nata vrvca se se~ela so no`.

1937 god. So pomo{ na karakteristi~ni obredni dejstva. Ta`evo.19lep~e. s. maslo. Spored Arnold van Genep. piralka.Nedelkov 10. Kapeweto. Vo periodot koj trael 40 dena preminot kaj leunkata mo`e da se prika`e preku opoziciite ne~ista ⇒ ~ista. Taka.17 Kako preventivna za{tita od natprirodni su{testva se prezemale i drugi obredni dejstva. Spored narodnoto veruvawe. zadol``itelen i va`en obreden ~in. smreka. s.2001 god.Nedelkov 10.05. 1926 god. a novoroden~eto da dobie status na ramnopraven ~len na zaednicata. Q. prostorot za izolacija na rodilkata i bebeto go osvetluvale vo tekot na 40 no}i. Vnatre{niot del na obredniot proctor se za{tituval so intenziven miris {to go ispu{tale nekoi nekoi rastenija predmeti ili elementi.”18 Novorodrn~eto.∗ temjan i sl. kapina i sl15. 22 Isto. natprirodnite sili ne mo`ele da pominat preku ovie magijski prepreki.15 cel na pragot se stavalo: katran. s. Maica Savevska rod. Za taa cel se pristapuvalo kon eliminirawe na marginalnite obele`ja na obrednite subjekti. Zabele`al. s. na primer vo obredniot prostor stavale sekira. s. vodata da me nosit navite da me nenosat.no istovremeno e i obredna aktivnost za Inf. s. Zabele`al. Vo taa smisla informatorkata veli: “Do {est nedeli lambata da sveti. Baba Mara od selo Drenovo (Pore~e). e ~in na pro~istuvawe. no`. Ta`evo. isto taka se smetala za silno odbranbeno sredstvo.20001god.majka. Q. kr{tevka i povojnica. Zabele`al Q. Sofija Koneska rod. ma{a. 1937 god.05. Sobata ja ~adele so: temjan. obrednoto kapewe. 17 Isto 18 Inf. Zabele`al Qup~o Nedelkov 10.”22 Paralelno so obrednata izolacija na leunkata i novoroden~eto se aktivirale pravilata za nivna agregacija vo sistemot na semejstvoto i op{testvenata zaednica. Sofija Koneska rod.Nedelkov 09. kromid. Drenovo ∗ Predmet koj slu`el za perewe na ali{ta 21 Inf.20001god.Nedelkov 09. Drenovo 19 Isto 20 Inf. 1926 god. Za taa cel vo kolevkata na novoroden~eto stavale : luk. Voveduvaweto na novoroden~eto vo sistemot na socijalnata zaednica se odviovalo postepeno. s. seksualno pasivna ⇒ seksualno aktivna. Pritoa leunkata ja izgovarala slednava magiska govorna formula: “sekira da me se~it navite da me nese~at.05. Brest. isto taka. Zabele`al Q. e prv. s. ogan da me gorit navite da me negorat. metla. Drenovo. Od tie pri~ini. sol. kako higienska postapka. magijsko odreduvawe na `ivotniot kod. ~lenovite na semejstvoto se gri`ele leunkata bezbedno da se vklu~i vo semejnata i selskata zaednica so noviot status .05. voda i ogan (`ar) preku koi leunkata trebalo da pre~ekori tripati. 16 Inf. neposredno po ra|aweto na deteto. prvo zadojuvawe. se za{tituvalo. preku nekolku obredni dejstva: prvo kapewe mala molitva. {e}er. s. vlakna od sviwa (ktrutina). 15 . Maica Savevska rod.2001 god. pa spored toa toa bi mo`elo da se klasificira vo kategorijata na obredi na separacija (Genep1960: 52).2001 god.21 Svetlinata kako opozit na mrakot vo koj pretstojuvale negativnite natprirodni su{testva. Brest.05.16izmet od koko{ki i sl. Brest. Breznica. so zapalena guma. povivawe. 20 barut.

So prvoto zadojuvawe rodilkata. konopni.”25 Prvoto doewe za novoroden~eto pretstavuva fakti~ki i obreden premin vo na~inot na ishranata.16 agregacija ako se ima predvid deka obrednite subjekti tranzitiraat pome|u kategoriite: obredno ne~isto ⇒ obredno ~isto. 23 24 Isto. ~in so koj novoroden~eto se voveduva vo krugot na ovaa verska zaednica. Kr`o. ~ija odredba se smetala za kone~na. ovie mitolo{ki su{testva se du{ite na pretcite koi na svoj na~in ja istaknuvale gri`ata za novorodeniot ~len na semejstvoto (^ajkanovi/ 1926).26 Proro{tvoto go zapo~nuvala najmladata nare~nica. uka`uva na vakvata mo`nost. isto taka. go potfrlale na ognot tripati i ja izgovarale govornata magiska formula: “Kako ognot {o se silit taka i detevo da ni se silit da ni rastet. Po ra|aweto novoroden~eto postanuva cical~e. Prviot pat novoroden~eto go kapele vo ladna voda. Spored Veselin ^ajkanovi}. Taa postanuva doilka i se voveduva vo maj~inskite dol`nosti. preme siroma{tijata. Magijsko-katarakti~noto zna~ewe na ovoj obred e da go za{titi `ivotot na novorodenoto dete i da go obele`i voveduvaweto na rodilkata vo noviot status leunstvo.n. po ra|aweto na deteto. Spored narodnite veruvawa toa se tri nevidlivi su{testva so razli~na ikonografija no naj~esto pretstaveni kako `eni. ili poto~no ka`ano. Za taa cel. potoa srednata i na krajot pretska`uvala najstarata. hranata se obezbeduva preku papo~nata vrvca.”23 Malata molitva e crkoven obred za posredno pro~istuvawe na rodilkata i novoroden~eto so svetena voda. ja menuva svojata statusna polo`ba. Do 40 den od molitvata se sipuvalo vo vodata za kapewe na novoroden~eto. Do negovoto ra|awe. Se veruvalo deka tretata ve~er tri natprirodni vol{ebni su{testav t. Kr{tevkata e crkoven obred na zvani~nata pravoslavna hristijanska crkva so koja se vr{i religiska verifikacija na novorodrn~eto.24 Po ra|aweto novoroden~eto seu{te se nao|a vo granicite na prirodnoto. Volneni. Do kr{tevaweto novoroden~eto imalo privremeno ime: Kr{ko. Faktot {to obredot se vr{el no}e. 26 Isto . Povivaweto simboli~ki mo`e da go pretstavime kako premin pome|u opoziciite: golo ⇒oble~eno. Za povivawe obi~no se koristele peleni od stari ali{ta. Novoroden~eto se zadojuvalo od desnata grada. nekoj od doma{nite odel vo crkvata za da zeme svetena voda (molitva). kr{tevaweto kako obred na premin mo`e da se prika`e i preku ~inot na dobivawe na trajno ime: privremeno ime ⇒ trajno ime. Isto 25 Isto. Na{ata informatorka veli: “Od {o ke nae{. Ovaa marginalna sostojba mo`e da se prika`e preku obredniot ~in na povivawe na novoroden~eto. nare~nici doa|ale to~no na polno} i gi odreduvale kodovite na `ivotot na novoroden~eto so {to na obredn-magijsko nivo se verificira postoeweto na noviot subject. a ne dewe. Rule Rul~e a po kr{tevaweto toa dobuvalo ime po nekoj od svoite pretci pa vo taa smisla.

Belica. Tabu u tradicionalnoj kulturi Srba. Beograd 1989. Sociologija obreda. –orÚeviÊ. Jovanović Bojan. Skopje 2001 ^ajkanovi¢ V. Obi~ali `ivotnog ciklusa. s. Beograd 1988. 48. Bandić Dušan. Literatura BandiÊ Du{an. Od ovoj moment obrednite subjekti egzistiraat kako ramnopravni ~lenovi na socijalnata zaednica na koja i peipa|aat. Pri ovoj obred u~estvuvale samo `eni. Beograd 2002. T. van Gennep Arnold. SANU. Vuko Pavičević.Nedelkov 10. 37. Semiologija rituala. kako del od izgraden obrednoreligiski sistem. Kuanovo 2000. Struktura I funkcija vo primitivnoto op{testvo. 27 .E.M. Zle o~i uverovawu Ju`nih Slovena. so {to na simboli~en na~in se istaknuva obrednoto ra|awe na noviot ~len na zaednicata. Kovačević Ivan. Inf. Magija srpskih obreda. Beograd 1974.17 Na kr{tevawe odele kumot koj go nosel novoroden~eto i babata koja nosela sad so topla voda i drug sad (le|en) vo koj popot trebalo da go iskapi novoroden~eto.ptica v semeŸnite obredi na BÍlgarite. Beograd 1977. Zagreb 1926. Beograd 1938. s. G. Elementarni oblici religiskog života. Beograd. Ljubljana 1986. Vesna Petreska. Semejniot obreden kompleks vo Kumanovo i Kumanovsko. Zabele`al. 1926 god. kumot novoroden~eto go nosel vo jaslite. The rites of the passage. Emil Dirkem. Carstvo zemaljsko i carstvo nebesko. Retklif-Braun Rexinald. 1993 Cazeneuve Jean. bidej}i `enata bila glaven pretstavnik na semejstvoto i seloto kako obredna zaednica.”27 Agregaciskiot ~in so koj se zavr{uva obredniot ciklus na voveduvawe na novoroden~eto vo krugot na semejstvoto i po{irokata socijalna zaedniva pretstavuva obredot povojnica.. Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko . Q. 1980. imal za cel da izvr{i siguren i uspe{en premin preku opasnite prostorni i vremenski granici. @enata . Krv u religijskim predstavima i magijsko-kulturnoj praksi na{ega naroda. Chicago 1960. Vaseva Valentina. posebna izdawa kn. Od navedenite primeri se gleda deka ra|aweto na deteto pretstavuvalo najzna~aen moment od `ivotot na sekoe semejstvo.Skopje. Bandić Dušan .05. Belica. Sciologija religije.2001 god. Vo taa smisla na{ata informatorka veli: “Kaa }e se vrati od kr{tevka }e go vnese kaj stokata I }e go stavi vo jasli. Institut za folklor "Marko Cepenkov". Po kr{tevaweto. Novi Sad. Poradi toa celokupniot obreden kompleks ra|awe. Menka Bogatinovska rod. Beograd 1982. Narodna enciklopedija Stanoja Stanoevi¢a.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->