s k o d o n e m a k r n o l t u t v o k u e d s l n a s

lo[ki arheo iteti lokal

ISBN 978-608-4549-00-0

MAKEDONSKO KULTURNO NASLEDSTVO

Knigata e objavena so poddr{ka na Italijanskata Kooperacija (Cooperazione Italiana) i Kancelarijata na UNESKO vo Venecija - Regionalno biro za nauka i kultura vo Evropa (UNESKO BRESCE). Iska`anite stavovi i prezentacijata na materijalot vo ovaa publikacija ne izrazuvaat mislewe na Sekretarijatot na UNESKO vo vrska so pravniot status na bilo koja zemja, teritorija, grad ili oblast, za nejzinite vlasti ili za razgrani~uvaweto na nejzinata granica ili granici. Avtorot (avtorite) e odgovoren za izborot i prezentacijata na faktite sodr`ani vo ovaa publikacija i tie ne se nu`no onie na UNESKO i ne se obvrzuva~ki za Organizacijata.

Skopje 2008

ARhEOLO[KI LOKALITETI
M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O

SODR@

INA

ARhEOLO[KI LOKALITETI
M A K E D O N S K O K U L T U R N O N A S L E D S T V O

� � � � � � � � � � � � � �
6

Tumba Maxari Skopska tvrdina - Kale Skupi Anti~ka naselba Tauresium Kasteloto kaj P~iwa Stobi Neolitska naselba Vrbjanska ^uka Stibera (Styberra) Markovi Kuli heraklea Linkestis Golem Grad Lihnidos Engelana Zaliv na Koskite

Skopje Skopje s. Zloku}ani, Skopje s. Taor, Skopje Skopje Gradsko, Veles s.Slavej, Prilep s. ^epigovo, Prilep Prilep Bitola Prespansko Ezero, Prespa Ohrid Sv. Erazmo kraj Ohrid s. Pe{tani, Gradi{te, Ohrid

12 16 20 24 28 30 36 38 42 44 48 52 58 60

� � � � � � � � � � � � � �

Vardarski Rid Gradot na Isar Crkvi na Svetite petnaeset Tiveriopolski ma~enici Anti~ki bawi Carevi Kuli Isarot Bargala Morodvis Vini~ko Kale Grad Golemo Gradi{te Kokino Kostoperska Karpa Tetovsko Kale - Bal Tepe

Gevgelija s. Marvinci kaj Valandovo Strumica s. Bansko kraj Strumica Strumica [tip [tip s. Morodvis, Ko~ansko Vinica s. Grad, Del~evsko s. Kowuh Kumanovo Mlado Nagori~ino Tetovo

62 66 68 70 72 74 76 80 82 86 88 90 92 94

arheolo{ki lokaliteti

7

pReDg

OvOR

Od vremeto na pe{terskite lavovi i paleolitskite lovci otkrieni se ostatoci koi gi osmisluvaat dale~nite maglivi po~etoci na egzistencija na ~ove~kiot rod na po~vata od postojano vetuvanata zemja na prostorite od mitskiot Balkan. Ostatoci od toj `ivot se zabele`ani po dolinata na Babuna, odnosno vo pe{terata Makarovec, kaj Kristiforovo vo Pelagonija, a u{te postari indicii se registirani vo paleolitskite pristapnici na osogovskite planini. Taa prikazna nalikuva na argonautsko pate{estvie niz vremeto. Od taa pleistocentska dale~ina, od toa staro kameno vreme, nataka, sé be{e poinaku. Vsu{nost, ovie prostori o~igledno silno bile privle~ni vo sledniot period od predistiriskite vremiwa, vo mladoto kameno vreme, vo takanare~enata neolitska revolucija, odnosno vo idili~noto vreme na neolitskata civilizacija. Toa zapo~nalo nekade pred osum iljadi godini. Na toa ne potsetuvaat impozantnite terakotni idoli Boginkite Majki od Maxari i Govrlevo, na toa ne potsetuva Adam od Govrlevo, mnogubrojnite kulturni pridobivki od Amzabegovo-Vr{ni~kata kulturna grupa i od Velu{ko-Porodinskata vo Pelagonija. Od tie vremiwa navaka “vetenata zemja” Makedonija, so svoite reki i ezera, so planinite i ridovite, so dolinite i nizinite, so blagata klima, kontinuirano e naselena i toa vriewe na `ivotot go ~uvstvuvame i denes. Toa {to izgleda deka nikoga{ nema da se

vrati se periodite (koi dlaboko vo idninata sepak }e se vratat) nare~eni: eneolit (bakarno vreme), bronzenoto i `eleznoto, za koi govorat arheolo{kite vrednosti (bogata kerami~ka produkcija, koskeni, kameni i kremeni orudija) otkrieni vo vodite na bogatoto krajbre`je na Ohridskoto Ezero. Ovie vremiwa se “preplaveni” so zna~ajnite takanare~eni “makedonski bronzi”, mali ritulani predmeti vo razni formi koi vo arheolo{kiot svet go afirmiraa `eleznoto vreme na makedonskata po~va. Pate{estvieto prodol`uva nataka do zlatnite ritualni maski i mnogubrojnite drugi zlatni, srebreni, bronzeni, kerami~ki i drugi predmeti koi bile pridru`ni bogatstva vo grobnicite na aristokratskite krugovi od Lihnitida, posebno Lihnidos i Trebeni{ta (dene{nata Ohridska oblast) vo VI-V vek pred na{ata era. Me|u ovie vrednosti nadaleku se pro~ueni i bronzenite volutni krateri koi, sigurno, se pojavuvaat i vo Povardarjeto na “vetenata zemja” (Demir Kapija), a ottoga{ e i pro~uenata tetovska Menada. Ranata antika i “zlatniot IV vek” na Makedonija koga taa stana gospodarka na svetot so kralevite Filip II i Aleksandar III, ostavila mnogubrojni arheolo{ki artefakti i isklu~itelni arhitektonski objekti, tvrdini izgradeni so megalitni kameni blokovi (Lihnidos-Ohrid, Engelana kaj Sv. Erazmo, niz Pelagonija) i objekti vo naukata poznati kako “makedonski tip na grobnici” (Ohrid, Pelagonija),

8

arheolo{ki lokaliteti

9

arheolo{kata nauka }e treba mnogu poseriozno da go vklu~i ova vreme vo svoite nau~no-istra`uva~ki ramki. Imaj}i predvid deka sé pove}e se oddale~uvame od toj osmanliski period. koj sigurno e edinstveniot car vo evropskata i svetskata istorija koj ne koval pari. koja. Osven car Samuil. Paralelno. so bogatstva otvoreni za toga{niot svet no i ottoga{ po~nuvaat takanare~enite makedonski raskoli. makedonski delbi. Ova posebno i zaradi toa {to vo pazuvite na ovaa imperija Makedonija povtorno. drugite vladeteli ostavile svoi tragi ne samo vo ovaa sfera. na ustieto od dve reki (AksiosVardar i Erigon-Crna reka) pretstavuva eden od najzna~ajnite gradovi koj vo rimski period imal i isklu~itelni rimski povlastici. po~na da se bori za sebe. a toga{ zapo~nuva i ranohristijanskiot period. “vetenata zemja” stana prvata rimska provincija na Balkanot i. Skupi. so pretstaveniot kosmogoniski svet izveden so magi~nite raznobojni kam~iwa so temi od hristijanskata religija se osobeno zna~ajni za ova vreme vo ramkite na mediteranskiot ranohristijanski svet. *** Na arheolo{kata po~va vo Makedonija se evidentirani pove}e od 4700 arheolo{ki lokaliteti. vsu{nost. Arheologijata na Makedonija od toa vreme e prepolna so zlato i srebro. koj se nao|a vo “srceto” na ovaa Makedonija. Bazilikite od Lihnidos (Ohrid) i herakleja. se veruva deka poteknuva od makedonskite krai{ta i ova e vremeto na dolgoto vizantisko “argonautsko” pate{estvie niz balkanskite visoki “istoriski” planini. srebreni i bronzeni moneti na arheolo{kite lokaliteti. Toa se zabele`uva od rezultatite na arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. herakleja. helenskata. kon krajot na toj vek Makedonskata zemja “se veti” na Turcite Osmanlii. helenisti~ka kultura (sublimat na makedonskata. Prostorite na “vetenata zemja” osobeno bile gusto naseleni vo docnata antika (spored pojavata na docnoanti~ki grobni konstrukcii glavno od teguli na dve vodi na arheolo{kite lokaliteti). osobeno. mnogubrojni poedine~ni i grupni naodi na zlatni. a Stibera kaj ^epigovo (Prilepsko) vo toa vreme pretstavuval eden od pogolemite anti~ki centri so rabotilnici za izrabotka na mermerni skulpturi. slikana gle|osana keramika. Samuilovata tvrdina vo Ohrid e vidliv profan monument koj vo arheolo{ka i istoriska smisla go otslikuva toj period na makedonskoslovenska dominacija nad balkanskite zemji. Pasko Kuzman 10 arheolo{ki lokaliteti 11 . so postepeno vkorenuvawe na rimskite vrednosti vo site sferi na `ivotot vo ve}e urbaniziranite sredini. ottoga{ nataka niz vremeto vo istorijata se poznati t. bez razlika na okolnostite. koj so svojata mestopolo`ba na bregot od Lihnidskoto (Ohridskoto) Ezero i na najpoznatata anti~ka patna magistrala Via Egnatia. odnosno pove}e od polovina milenium be{e del od Otomanskata imperija. popatno. ova e vremeto na car Justinijan koj.n. rimski kolonijalen grad od I do III vek bil eden od najgolemite gradovi na Balkanot. makedonska dinastija. Toa e vremeto na dejnosta na Svetiklimentoviot univerzitet i vremeto koe posledovatelno rezultira so Samuilovoto srednovekovnoto makedonsko-slovensko carstvo. Vo ova vreme vleguvaat i ve}e nadaleku pro~uenite vini~ki terakotni ikoni koi pretstavuvaat kolekcija od ovoj vid sosem retka vo svetskata religiska umetnost. Skupi. kuriozitetno. odnosno vo vistinska smisla na zborot po~na da raboti vo nasoka “da se veti na sebe”. osobeno so vleguvaweto vo XXI vek. po dve iljadi godini. Srednovekovnite kulturni sloevi na arheolo{kata po~va vo Makedonija se bogati so dokazi za dostrelite na mo}niot vizantiski izvor: nakit. sepak pretstavuva evropska arheolo{ka oaza i po{iroko. pretstavuval isklu~itelno bogato mondensko mesto vo toga{niot svet. balkanskite prostori bile naseluvani od slovenskite plemiwa (VI-VII vek) koi. Imeno Stobi. koj najverojatno ~etiriesettina godini javal na kow i nemal vreme da si go organizira plate`niot sistem vo carstvoto. Makedonskata po~va e razdavana na onie na koi im ja vetila istorijata. koi na nekoj na~in ja otslikuvaat ovaa zemja vo arheolo{ka smisla. metalni predmeti i. Ova e period koga Makedonija mu be{e “vetena” od istorijata na vizantiskata imperija. me|u drugoto.n. isto kako i Lihnidos od toga{nata Gorna Makedonija. ostavile mnogu malku od svojata materijalna kultura. so nastapot na idnata Rimska svetska imperija. a ne{to podocna. gradovite vo Makedonija se razvivale vo eden vid na provinciska mirna blagosostojba. Ovde se prezentirani 28.n. egipetskata i aziskopersiskata) e eden od najbogatite periodi na evropskite prostori. Istra`eni i nedoistra`eni ima mnogu malku. vladeele devet carevi od t. Sepak. Vo rimskiot period. vreme vo koe (X-XI vek) na carskiot prestol vo Carigrad.a makedonskiot period od istorijata na svetot so afirmacijata na t. koval sopstveni pari. vo ramkite na mediteranskiot kulturen kompleks. posle vladeeweto na edno vreme od XIV vek na srpskite carevi. Svetiklimentovoto vreme (kraj na IX – po~etok na X vek) pretstavuva “zlatno” vreme na slovenskiot rod vo “vetenata zemja”. tuku i vo ramkite na celokupniot op{testvenopoliti~kiot i duhovniot `ivot na `itelite od imperijata. monumentalnite ranohristijanski objekti so rasko{na arhitektura i podni mozai~ni povr{ini. odnosno VREMETO NA BAZILIKITE. Kone~no. Stibera i Lihnidos.

so pravilna ~etiriagolna forma. slikani amfori. Prvite arheolo{ki istra`uvawa se izvr{eni vo 1978 godina od Muzej na Makedonija.n. pitosi so barbotin ukrasi. Vnatre{nosta na ku}ata e pregradena so eden tenok nepravilen parapet. najdeni na edno mesto. Stratigrafijata na naselbata e so kulturen sloj debel 2.� lOkAc � Neoli Itet: lOkAl pje A: Sko Ij tskata naselb a Max a Tumb ari vo Skopje TUMBA MAXARI u{te sedum. Svojot ekonomski i kulturen procut ovaa naselba go do`ivuva vo periodot na 5800 . postaveni na frontalnata i zadnata strana. osobena karakteristika na Tumba Maxari mu davaat askosite. Toj odvojuva dve pe~ki podignati do nego. se izraboteni od rakata na eden odli~en majstor. So svojata sovr{ena ednostavna forma. determinirana kako svetili{te.Vr{nik II – IV. Vo istra`uvawata od 1981 e otkriena prvata ku}a. odnosno vo fazata Anzabegovo . ~inii.. Rezultatite poka`aa deka se raboti za naselba od neolit. fakturata. Toa se razni }upovi. golemi frutariumi so plasti~ni rebra od vnatre{nosta na obodot.40 m. koi spored formata. Prvootkrienata ku}a e gradena vo tradicionalnata tehnika na nabieni kolci vo zemja. ukrasuvaweto so slikani stilizirani floralni ornamenti.svetili{te otkrieni se vkupno 45 celi sadovi i mnogu fragmenti. so tri fazi na `iveewe. mala piksida so plasti~en reqef na dnoto kako pintadera i razni mali sad~iwa. Ku}niot lepe` poka`uva deka vo yidovite se vgraduvani golemi cepeni gredi od koi se ostanati otpe~atoci.80 m. Vo ovaa ku}a . Dosega se otkrieni 1 12 arheolo{ki lokaliteti 13 . od slama postaven na drvena konstrukcija {to ja nosat debeli kolci od nadvore{nata strana.e.5200 godini p. Za prvpat vo Makedonija se otkrieni 2 golemi i edna mala. Pokrivot e na dve vodi. a so jamite 2. ~esto flankirani so kamewa/melnici. Povr{inata na ku}ata e 8 h 8 m. Yidovite od nadvor se dekorirani so povlekuvawa na prsti vo vid na spirali {to zavr{uvaat kako primitivni voluti. Otkrien e vo 1961/2 godina vo tekot na arheolo{ki rekognoscirawa. Potsetuvaat na barski Lokalitetot se nao|a vo sega{nata naselba ^ento i e najzna~ajnata neolitska naselba vo Skopskata kotlina.

Dragi{a Zdravkovski Lit. Ona {to ja pravi Tumba Maxari i ovaa ku}a poznata. a na nego kristali na soli. Moskalewska. 55-75. Sanev. Kako slu~aen naod. acta archaeol. Skopsko. Skopje 1996. Vo podocne`nite istra`uvawa se otkrieni i drugi fragmenti od cilindrite i ku}ata so razli~ni dimenzii i frizuri. so 4 dr`alki na stomakot i edna na grbot. Maced. Maced. 377-378. kameni avani i melnici. 5 3 4 6 7 14 arheolo{ki lokaliteti 15 . visina. Skopje 1988.:V. bikonusni tegovi (makari) za ribarski mre`i mnogu koskeni spatuli so standardna forma. e za prvpat otkrienata terakotna pretstava na Golemata Majka. Kremenata industrija e zastapena so razni kremeni no`iwa. Vo 2002 godina e otkriena edna “kada“ izgradena od zemja so ubavo izmazneti yidovi i pod.bukranion koj se datira vo ran neolit. od ovoj lokalitet e edna kerami~ka pretstava na glava na oven (bik) . a taka se dekorirani so perdu{est barbotin. apsolutno se potpiral na svoite stada. Zdravkovski. ja pravi ovaa terakota ekskluzivna. {to se odnesuva do obezbeduvaweto meso. acta archaeol. D.39 m. 10. Analizata na koskite na `ivotnite i pticite od Maxari uka`uva na faktot deka neolitskiot ~ovek. Voop{to frizurite zboruvaat za vonredno bogatata moda na neolitskata `ena. {ila i igli. Od drugite zoomorfni pretstavi interesni se kozata i kentavrot so recipienti na grbot. Tumba Maxari. 9-30. 100-112. Skopje 2003. Sanev. V. Sanev. Preliminary analisis of bone remnants of animals from the Neolithic Archaeological site Tumba Madzari near Skopje.2 ptici. Neolitsko svetili{te od Tumba vo Maxari. Osobeno interesna e edna markantno izvajana vo prirodna golemina glava na ~ovek. Arheolo{ka karta 2. a mnogu malku na lov i ribolov. Skopje 1989. seka~i. Sreden neolit vo Gornovardarskiot region (magisterski trud). klasi~nata smirena poza na izniknuvawe od ku}ata i voedno bdeewe nad nejzinoto ogni{te i mir. A. Vo Tumba Maxari od alatkite se otkrieni tegovi za vertikalen razboj. 9. V. So svoite impresivni dimenzii od 0.

zemjanki ili poluzemjanki so funkcija na `iveali{ta. Najstarite naodi na Skopskata tvrdina pretstavuvaat ostatoci od inicijalnata naselba od bakarnoto vreme . Niz sledniot period na bronzenoto doba ili vo tekot na tretiot i vtoriot milenium pred hrista. no na pomal prostor. Vo tie sloevi se dokumentiraat. Pozicionirana e na dolgiot greben od sedimenten peso~nik {to se protega po dol`inata na isto~niot breg na Vardar vo pravec sever-jug. ograni~en glavno vo severoisto~nite delovi na Kaleto. pokraj brojnite dvi`ni naodi i ostatoci od stanbeni objekti.� lOkAc � a tvrd Skopsk Itet: lOkAl pje ko IjA: S ina . pe~ki za keramika i drugi kulturni ostatoci od site fazi na bronzenoto doba.K ale SKOPSKA TVRDINA . preku odredeno `iveewe vo tekot na bronzenoto i `eleznoto vreme.najisturen del. na negoviot ju`en . najintenzivna 1 16 arheolo{ki lokaliteti 17 . kultni objekti ili otpadni i skladi{ni jami bile vkopani vo glinestata zdravica. bronzenodopska i `eleznodopska). dodeka vo tekot na sredniot vek i turskiot period se `iveelo u{te vo najmalku 3 posledovatelni naselbi (prvata od X-XIII/XIV vek. Sepak. So toj prostor e povrzana re~isi celokupnata kulturna i politi~ka istorija na gradot. Od taa. prostorot na kaleto bil so razli~en intetnzitet upotrebuvan do vekovite pred vostanovuvawe na rimskata vlast vo Makedonija.KALE bila upotrebata na toj prostor kako srednovekovna tvrdina. poto~no kako Goren Grad na srednovekovno Skopje. Razli~ni objekti.eneolitot ili od 4 milenium pred hrista. Takvata tvrdina bila obnovuvana i niz slednite vekovi od turskiot period. Praistoriskoto `iveewe se odvivalo vo najmalku 3 naselbi (eneolitska. najstara naselba. so kontinuirana upotreba do denes. Skopskata tvrdina ja zazema najdominantnata pozicija vo centralnoto gradsko podra~je na Skopje. Upotrebata na toj prostor kako naselba otpo~nala u{te vo tekot na praistorija. poto~no od vremeto na eneolitot. vtorata XIV-XVII vek i tretata od XVIII-XX vek). praistoriskot `ivewe prodol`ilo.

no oddelni naodi potvrduvaat odredeni aktivnosti na Kaleto vo tekot na IV vek pred hrista. ostatoci od razviena metalur{ka i kerami~arska dejnost kako i raznovidni naodi od sekojdnevniot `ivot. i na imperatorite Vasilij II. Mitrevski. pe~ki i drugi ostatoci od metalur{ka aktivnost. {to vodel po dol`inata na vnatre{nosta na ju`niot bedem do povisokite delovi na terenot.: A.2 Najmladata praistoriska naselba. zboruvaat deka Kaleto toga{ funkcioniralo najverojatno kako golem voen kastron. a bil ukrepen so obyidie i t. Muzej na grad Skopje. boevi sekiri i streli. Makedonska kniga. Dolen Grad. Za posebno odbele`uvwe od toj grad e ju`niot vlez vo tvrdinata. Anti~ki gradovi vo Makedonija. Mikul~i}. MANU Kniga 5. anonimni folisi. Staro Skopje so okolnite tvrdini. Vo prodol`enie na vleznata partija otkrieni se ostatoci od kaldrmirana povr{ina . magacini i rabotilnici kova~nici za izrabotka i popravka na oru`je. no sega koncentriran na nova pozicija.n. Srednovekovni gradovi i tvrdini. ogni{ta. Dragi Mitrevski Lit. MANU Kniga 8. Spomenik SANU 120. vo jugoisto~niot del na gradot otkriena e crkva so krstoobrazna vnatre{nost i so nekropola okolu nea. Po tie nastani Kaleto dobiva nov karakter i slu`i kako voena kasarna. so gravirawe i gle|osuvawe. keramika i drugi sitni naodi od istoto vreme.pat . Mikul~i}. Vo 1391 godina Skopje bilo osvoeno od Turcite. kako glaven vlez. formiraj}i edinstven fortifikaciski sistem. I. i na podocne`nata srednovekovna i na ranoosmanliska tvrdina. site od X i XI vek. Site ostatoci od ovaa uslovno ka`ano “samuilova” faza se prosledeni so monetni naodi na t. Skopje 1982. 4 3 18 arheolo{ki lokaliteti 19 . moneti. Po dol`inata na ju`niot bedem otkrieni se ostatoci od brojni drveni gradbi so otpadni jami. Na najvisokiot i najdominanten del od Kaleto. Najprvo. Gradskite bedemi bile obnoveni i zagraduvale sosem nova urbanizacija. koi go razurnale gradot i delovi od gradskite bedemi. Od nea se otkrieni ostatoci od voobi~aenata praistoriska arhitektura ili ku}i na pravoagolna osnova gradeni so drvena skeletna konstrukcija od kolci i plet. Toj }e bide koristen i obnovuvan nekolku pati vo slednite vekovi. Beograd 1971. Sredwevekovni grad Skopqe. Skopska Tvrdina-Revival. Za toa zboruvaat brojnite naodi na olovni pe~ati. Slednite naselbinski ostatoci pripa|aat ve}e na srednovekovniot grad. onaa od `eleznoto vreme (prva polovina na prviot milenium pred hrista) zna~ela prodol`uvawe na `ivotot. kako vrven proizvod se izdvojuvaat luksuznite trpezni sadovi ukraseni so slikawe. Otkrienite gradbi od toa vreme i celokupniot kulturen inventar dokumentiraat voobi~aeni aktivnosti za tvrdina so takov karakter. D. Mikul~i}.n. Spored pi{uvanite izvori. Otkrienite brojni moneti od X i XI vek. Vo taa smisla. postoele i drugi crkvi od toa vreme. graden spored najvisokite toga{ni kriteriumi i grade`ni tehniki. Skopje 2007. zasega ne se otkrieni. Vo tekot na XIII vek `ivotot vo skopskiot Goren Grad prodol`il so nesmalen intenzitet. kaleto bilo za{titeno so ubavo yidani bedemi. Nekoi od najdenite ~inii se vistinski umetni~ki dela. Skopje 1996. koi celosno go ograduvaat toj prostor. a celata kolekcija na takva keramika e edna od najbrojnite i najvredni na Balkanot. glavno vo jugoisto~nite delovi na Kaleto. Pointenzivni ostatoci od `ivewe vo slednite vekovi od vtorata polovina na prviot milenium pred hrista. Nekade kon krajot na X vek ili vo Samuiulovo vreme zapo~nuva neprekinatiot i burniot istoriski razvitok kako vistinski gradski centar (Srednovekovno Skopje) i trae do denes. vo ramkite na Skopskata tvrdina. pogrebuvawa vedna{ od vnatre{nata strana na ju`niot bedem. Nikifor III i Mihail VII.Deroko. Kulturnite sloevi od naselbata od XII i XIII vek ili od vremeto na vladeeweto na dinastijata na Komnenite go ilustriraat Skopje kako vistinski centar na {iroka balkanska regija. Skopje 1999. so site pridru`ni elementi.

vo Skupi pominalo dakiskoto pleme Kostoboki pri prodorot kon Egeja. Zloku} �l lItet : Skup i ani. vo blizina na s.).� lOOkkAAcIjA: s. n. Od IV do VI vek e episkopsko i mitropolitsko sedi{te. verojatno pri vladeeweto na Domicijan 84/5 god. levo od utokata na Lepenec vo Vardar. nastradal vo katastrofalen zemjotres zabele`an vo hronikata na Marcelin Komes. Gradot go spomenuva Ptolomej vo II vek. n. e. Po~etocite na rimskiot grad se povrzani so probivot na rimskite legii kon krajot na I vek pr. i formiraweto na provincijata Mezija vo 15 god. Zloku}ani. Kon krajot na III vek stanuva metropola na novo osnovanata provincijata Dardanija. Verojatno ne bil po{teden ni vo razurnuva~kite napadi na hunite vo 447 godina. n. civilni i verski objekti koi odgovarale na novite uslovi i priliki. pretstaven e so viweta na glaven provinciski grad. Kako pomala ruralna naselba opstojuva do X . Vo vremeto na Flavievcite. e. Evans vo 1883 god.XI vek. verski i tranziten centar na provincijata Gorna Mezija. na jugozapadnata padina od Zaj~ev Rid. stopanski. Prvobitnata naselba se transformira vo kompleksen urban rimski grad so site administrativni. vo 170 god. dobiva rang na samoupravna deduktivna 1 20 arheolo{ki lokaliteti 21 . opusto{en e od silni gotski i herulski odredi. a vo IV vek povtorno do`ivuva golem ekonomski i urbanisti~ki podem. Vo 268/69 god. Skupi e eden od najgolemite rimski gradovi na Balkanot so status na kolonija. Potvrdeno e kontinuirano `iveewe vo bronzenoto i `eleznoto vreme do VI vek pr. Po obnovata vo VI vek. e. Otvoreno e pra{aweto za prethodniot status na gradot kako civilna naselba ili legiski logor. Se nao|a na 5 km severozapadno od Skopje. Se razviva kako va`en administrativen. Sk opje SKUPI (SCUPI) COLONIA FLAVIA SCUPINORUM kolonija (Colonia Flavia Scupinorum) so naseluvawe na veterani. To~nata lokacija ja odredil A. glavno od legijata VII Claudia. Vo 518 god. kulturen. izdal dva carski ukaza. urbanoto `iveewe kone~no zamira kon krajot na vekot vo vremeto na Mavrikij (582/3 god. Carot Teodosij I pri prestoite vo Skupi vo 379 i 388 god. Vo vremeto na Mark Avrelij. Na Tabula Peuntengeriana (IV vek).

III-IV vek). Obyidieto ima forma na nepravilen ~etiriagolnik (738 h 590 m) so povr{ina od 43 ha. Spored istra`enosta koga zboruvame za urbanisti~kiot izgled na Skupi. infrastukturata i visokoto komunalno stanbeno nivo na `iveewe (vodovod. teatarskata zgrada i gledali{teto. D. trobrodna ranohristijanskata bazilika so krstilnica na ju`nata strana (V-VI vek). VI. B. podovi so mozaici. Skopje 1982. u{te eden kardo i dekuman IV-VI vek). kanalizacija. Poplo~eni se so masivni kameni plo~i. pripa|a na rimskiot tip na teatri (podignat vo vremeto na hadrijan. oslikani yidovi. kraj na III-IV vek). IV-V vek). Pod i pokraj ulicite se nao|aat odvodni kanali za ne~ista voda. Bardovci. mikrostanben kompleks (privatni stambeni gradbi. Dragojevi} Josifovska. VI vek). Beograd 1982. Gradska teritorija. so luksuzna mermerna arhitektonska dekoracija. II vek). zastakleni prozori). Scupi et la région de Kumanovo. Skopje 2002. Gradot e pravilno planiran spored ortogonalen sistem. privatna vila i hristijanska bazilika vo s. kako i slo`ena mre`a od glineni i olovni cevkovodi za dovod na ~ista voda vo objektite. Istra`eni se okolu 1000 grobovi (I-IV vek) od jugoisto~nata i severozapadnata nekropola i delovi od anti~kiot most na Vardar.: I. toa prvenstveno se odnesuva na izgledot na gradot vo docnoanti~kiot period (kraj na III-VI vek). Mikul~i}. civilna bazilika (reprezentativen monumentalen javen objekt so rasko{na mermerna arhitektonska dekoracija i mozai~en pod. Len~e Jovanova Lit. krstosnicite so dva dekumani. podno greewe. go smestuvaat najvisoko na civilizaciskata skala na provinciskite rimski gradovi. Celosno ili delumno se istra`eni nekolku grade`ni kompleksi i gradbi: teatar (impozanten objekt so otkrieni konturi od skenata. Kora~evi}. nekolku gradbi so nedefinirana namena i del od uli~nata mre`a (cardo maximus. IV vek). Trotoarite se odvoeni so ivi~nici. Ulicite se paralelni (jz/si-sz/ji) so yidovite na obyidieto i se se~at pod prav agol. horeum (masiven javen objekt so profana namena-skladi{te. pokrieni so portici.2 5 6 3 4 7 8 9 Urbanisti~kite odliki. gradska vila-domus (privaten stanben objekt so luksuzno ukraseni yidovi so fresko dekoracija i sopstveno podno greewe. razviena uli~na mre`a so poplo~eni ulici. gradska bawa (javen objekt so podno zagrevawe i delovi za toplo i ladno kapewe. no dimenziite i sodr`inata na gradskite kvartovi se menuvale vo razli~nite vremenski periodi. Nadvor od obyidieto na site ~etiri strani se nao|ale nekropolite i drugi pridru`ni gradbi. Inscriptions de la Mésie Supérieure (IMS). 22 arheolo{ki lokaliteti 23 . Niz celiot istoriski razvoj gradot }e ja zadr`i osnovnata urbanisti~ka {ema so ista orientacija na grade`nite kompleksi i gradbi. vol. javni kupatila. Skopje so okolnite tvrdini. SKUPI.

so vkupen raspolo`iv prostor od okolu 1. zabele`an od anti~kiot avtor Prokopius. odnosno do katastrofalniot Anti~kata naselba Tauresium se nao|a vo neposredna blizina na seloto Taor. a naselbata na j/i ja vrzuva so magistralniot pat E 75. koe le`i na okolu 20 km j/i od centarot na Skopje. Prvata egzistirala vo periodot od IV do po~etokot na VI vek.6 ha.1700 god. Taor cIjA: m TAURESIUM Evans u{te pred stotina godini. dodeka vtoriot pravec e dolg 3. a e locirana na s/i periferija od selo Taor. Vo taa prilika pokraj Skupi ja posetil i na{ata naselba. raspolo`ena na visok rid {to go so~inuvaat akropola i dve terasi.5 km.n. kremeni no`iwa i pove}e fragmentirani delovi od kerami~ki sadovi. Anti~kata naselba denes e poznata pod toponimot Gradi{te. Sk lOkAl s. docnoanti~ki i ranosrednovekoven. koj od Skupi preku Stobi bil naso~en kon Tesalonika. Docnoanti~kiot kulturen horizont e potvrden preku mnogubrojnite dvi`ni arheolo{ki naodi i otkrienite gradbi. otkrieni vo anti~kite sloevi.� lOkA � resiu lba Tau a nase Anti~k opje Itet: . prepoznavaj}i go vo nea Tauresium. Prviot e ju`en i naselbata so Skopje ja vrzuva mostot na rekata Vardar i selo Ore{ani. Praistoriskiot kulturen horizont pripa|a na ranoto bronzeno vreme koj se datira vo vremeto od okolu 2200 . rodnoto mesto na imperatorot Justinijan I (527-565). Spored rezultatite od dosega{nite arheolo{ki istra`uvawa na naselbata. Anti~kata naselba za prvpat e evidentirana od angliskiot istra`uva~. arheolog i patepisec Artur 1 24 arheolo{ki lokaliteti 25 . Potvrden e preku naodi na kameni sekirki. pred.e. Vo rimsko vreme dvata dene{ni pristapi go pretstavuvale glavniot magistralen povardarski pat (Via Axia) koj pominuval vo severnoto podno`je na naselbata. Vo stratigrafijata na ovoj horizont jasno se izdvojuvaat dve fazi. Denes komunikacijata od Skopje do seloto Taor se odviva preku dva pravca. mo`at da se izdvojat tri kulturni horizonti na `iveewe i toa praistoriski. Arheolo{kite istra`uvawa na naselbata se zapo~nati vo 2000 godina od Muzej na grad Skopje i kontinuirano se odvivaat do denes.

acta archaeol. 103-106. 215-230. oru`je.. Archaeology. od kogo se so~uvani del od ustieto i grloto. Part IV. Maced. naselbata re~isi celosno bila obnovena. So dosega{nite istra`uvawa od prvata faza se otkrieni ostatoci od samo edna gradba. Ranosrednovekovniot kulturen horizont bil so mo{ne kratok vremenski period na egzistirawe. prozorsko staklo. 17. 26 arheolo{ki lokaliteti 27 . oradija. rodnoto mesto na Justinijan I. Ristov K. Vol 49.. kako sostaven del na prvata gradba otkrieni se delovi od kamena plastika. {to ja so~inuvaat pove}e mermerni stolbovi so bazi. predmeti od koska. Kako posledica na nekolkute prodori na Avarite i Slovenite pri krajot na VI vek `ivotot na naselbata potpolno zamrel. Vo vtorata faza po zemjotresot vo 518 godina. Gradi{teTaor.3 4 2 5 6 zemjotres vo 518 godina. Mikul~i} I. London 1885. Preliminaren izve{taj od istra`uvawata vo 2000-2004 godina. Scupi. Pokraj ovie naodi. Skopje 2006. Kiro Ristov Lit. Staro Skopje so okolnite tvrdini. naselbata povtorno e aktivna vo tekot na IX i X vek. 208-246. impost kapiteli i kapiteli ukraseni so ranohristijanski motivi. yidana od kamen vrzan so kal. delovi od bravi i klu~evi. otkrieni se fragmenti od stakleni sadovi.: Evans A. Scopia and the Birthplace of Justinian. so odbranben yid i sistem za dovod i odvod na voda. predmeti od grade`ni konstrukcii. Ovoj monogram u{te edna{ ja potvrduva sto godini starata teza na Ser Artur Evans deka naselbata kaj seloto Taor e anti~ki Tauresium. 1.. Od site dosega otkrieni naodi za najzna~aen go smetame fragmentot od skladi{ten sad pitos. a vtorata po zemjotresot do krajot na VI vek. delovi od voena oprema. Skopje 1982. Na ustieto fragmentot e ukrasen so pe~at koj go pretstavuva monogramot na imperatorot Justinijan I. prsteni). nakit (obetki. Vo ovoj period naselbata nemala odbranben bedem. Antiquarian Researches in Illyricum. Pokraj mnogubrojnite fragmenti od kerami~ki sadovi. fibuli. okolu 250 bronzeni moneti i dr. So dosega{nite istra`uvawa otkrien e mo{ne obemen dvi`en arheolo{ki materijal. Po prekin od okolu dva veka.

Vo isto vreme. Okolu 3500 godini pred hrista minornoto selo so bezimenite `iteli bilo prinudeno da kopa rovovi i da podiga palisadi kako bi se za{titile od osvojuva~ite koi doa|ale od sever. Malkute sobrani i otkrieni par~iwa od kerami~ki sadovi postari od 1000 godini pred hrista se onie od koi jadele i rasnele pajonskite voini koi zaedno so Trojancite se borele protiv Ahajcite. I.Tesalonika. kreativni i krajno originalni vo nivniot umetni~ki izraz. Томоски. Микулчиќ. ili kulturno sli~ni na niv stoi kako ne~itliva istoriska stranica. Staro Skopje so okolnite tvrdini. Летевци. Новаковић. Т. Kako edna od severozapadnite i krajgrani~ni naselbi kon Dardanija. Скопје. Makedonski civilizacii. 701. kako carski dar go dobil manastirot so okolnata teritorija i imoti na upravuvawe. Kulata i rezidencijalniot del vo koj ne taka ~udno i sekako obitavale konkubini i metresi. Археолошка карта на Р. Skopje 1982. pajonskata naselba nad P~iwa sekako deka administrativno zavisela od gradskiot centar Bilazora izgraden na dvaesetina kilometri isto~no ottuka. И. Najdenite par~iwa od kameniot mobilijar govorat deka tuka{nite kamenoresci bile inventivni. Год. era do I vek po hr. Rekonstitucijata na vizantiskoto carstvo vo XI vek }e go vrati aktivniot `ivot i zna~eweto na Kastelionot koj bez prekini }e te~e sè do osmanskite osvojuvawa kon krajot na XIV vek. Законски споменици српских држава средњег века. Kiril Trajkovski Lit.� lOkAc � Kastel Itet: lOkAl pje A: Sko Ij oto kaj P~iwa KASTELOTO KAJ P^IWA Kastelot nad rekata P~iwa denes e vramen vo politi~kite granici na R.565). Mnogu e verojatno deka poslednite godini od svojot `ivot toj gi zavr{il vo }elijata napravena vo prirodnata pe{tera smestena pod najstrmnite i naju`ni karpi pod kastelot. 290-292. I. 4 (30) Скопје 1978. Vodenite branovi na P~iwa i ognenite jazici na osvojuva~ite ~esto gi menuvale boite i lu|eto vo Kastelot. kade sega se otkrivaat nivnite grobovi kako i crkvata vo koja nad niv se izvr{uvala poslednata ceremonija. Mikul~i}. 375. Od VII do XI vek ovaa naselba i tvrdina e zaboravena od lu|eto i e prekriena so temninata na sredniot vek. Т. На Ф. Makedonija i e oddale~en 26 km jugoisto~no od centarot na Skopje ili na avtopatot Skopje .527) koj voedno e i ~i~ko na velikiot Justinijan I (527 .VI i VII vek. Kako Kastelion ovaa naselba dobiva i igra strate{ko zna~ewe vo V. 1996.. Pantelejmon na Sveta Gora. Vo tvrdinata hristijanskoto naselenie izgradilo crkva vo koja se molelo se do prvite decenii na VII vek koga varavarskite plemiwa od sever }e ja osvojat. 91-92. Intersno e {to na samo 5 km severno od Kastelion . @itelite na Kastelionot vo sredniot vek `ivotot go zavr{uvale na krajniot zapaden jazik nad rekata P~iwa. Македонија. Зб. kraj Akropolot se odvival sekojdnevniot `ivot na toga{nite pekari. Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija. II. Spored dokumentot od XIV vek mitropolitot Sereski Jakov. Dali zemjodelcite i kozerite kraj P~iwa bile od plemiwata na Brigite. era kako i rimskiot period sé do IV vek.: С. Овче Поле во средниот век. Ф. Скопје.Mikul~i}. 133-135. Predistorijata na Kastelot e fluidna i misti~na i doskoro nerasvetlena od istra`uva~ite na genezisot. kniga 5. naselbata e legnata na orogravskata linija kade se dopiraat [arskiot i Rodopskiot planinski venec pa ottamu izleguva dramati~nata i potresna geolo{ka istorija {to trae do denes. 28 arheolo{ki lokaliteti 29 . e najmarkantniot arhitektonski masiv koj denes posetitelot ne mo`e da ne go vidi ili zaobikoli. kova~i i trgovci. Prirodno. 694. Skopje 1996. Samata pozicija na crkvata e impresivna i zastra{uva~ka i se dobiva vpe~atok deka lebdi nad rekata P~iwa. 243-265. na najvisokite karpi.ot e Bederijana odnosno rodnoto selo na vizntiskiot imeperator Justin 1 (518 . Makedonskiot period od IV vek pred hr. tuka se sé u{te prekrieni so tajni. Београд 1912. Naj{irokiot i pretenciozen pogled go imal kastrofilaksot ili kefalijata koj od najvisokiot pirg (kula) ja upravuval regijata. zaradi kontrolata nad anti~kiot i srednovekovniot pat od Tesalonika do Skupi (Skopje). Mnogu e verojatno deka tuka se nao|al 1 2 3 4 manastirot zabele`an vo carskite dokumenti koi denes se ~uvaat vo ruskiot manastir vo Sv.

Toga{.� lOOkkAAcIjA: Gradsko. Vo periodot na ranoto i srednoto rimsko carstvo Stobi do`iveal visok ekonomski podem.4 hektari. kako i od vekovite {to neposredno usledile. {to e odbele`ano i na bakarnite pari od stobskata kovnica. arhitektonskata i kultnata mermerna plastika so vrvna umetni~ka izrabotka od hramovite i od drugi javni zgradi. gradot s$ u{te se prostiral samo na najvisokiot del od lokacijata. hr. Zaednicata na Evreite {to bila naselena vo Stobi izgradila sinagoga.hr. Od najdlabokite sloevi poteknuvaat fragmenti od kerami~ki sadovi so tipolo{ki i stilski karakteristiki na docnoto bronzeno i ranoto `elezno vreme (XIII-IX vek pr. Potoa gradot zabaveno se obnovuval. Stobi bil kartiran na poznatata Tabula Peutingeriana. arheolo{kite naodi davaat dokazi za kontinuiran `ivot na toa mesto u{te od predistoriskite epohi. dobivaj}i vo docnoanti~kiot period vidoizmeneta urbana 1 30 arheolo{ki lokaliteti 31 . Arheolo{ki iskopuvawa se otpo~nati vo tekot na Prvata svetska vojna i so povremeni prekini te~at do denes. Op{tiot prosperitet i blagosostojbata bile nasilno prekinati so voenoto osvojuvawe i pusto{ewe od herulite i Gotite vo 267/269 godina. Najstariot literaren podatok za Stobi go dal rimskiot istori~ar Titus Livius. hr.). vo ~ii mnogubrojni yidni ni{i stoele pozlateni mermerni statui na bo`estva (mo`ebi Panteon ?).hr. Stobi stanal centar za trgovija so sol za sto~arite od posevernite regioni. Iako Stobi vo naukata e prvenstveno poznat kako anti~ki i ranovizantiski grad.. zagado~nata “Zgrada so arki”. Vedna{ po okupiraweto na Makedonija od Rimjanite vo 168 godina pr.5 . Na pove}e mesta se pronajdeni primeroci na keramika i na bronzen nakit od razvienoto `elezno vreme (VIII . Toga{ nastanale najreprezentativnite zgradi: Gradskata porta so triumfalen vlez. Vo vremeto na Oktavian Avgust naedna{ se pro{iril na 20 hektari. Spored Livius. a vo 69-ta godina ve}e imal upraven rang Municipium.). monumentalniot teatar od bel i crveno`ilen mermer. a oddelni grobni prilozi datiraat od klasi~niot anti~ki period. �l lItet : Stob i Veles STOBI Arheolo{kiot lokalitet Stobi se nao|a vo centralniot del na Republika Makedonija. Stobi bil “star grad” i denes arheologijata toa go potvrduva. ku}ata nare~ena “Kasa Romana” ukrasena so boeni {tukaturi i so freski.VI vek pr. koja rabotela s$ do raniot III vek. zabele`uvaj}i ja voenata pobeda na makedonskiot kral Filip V nad dardanskite osvojuva~i “vo blizinata na Stobi”. vo 197 godina pr. na mala povr{ina od 3. taka {to evropskite istra`uva~i od sredinata na XIX vek lesno ja utvrdile negovata pozicija na terenot. Bidej}i tamu se vkrstuvale najva`nite anti~ki pati{ta. dobil nova fortifikaciska ramka i status na Oppidum civium Romanorum. na mestoto kade {to Crna Reka (anti~ki Erigon) se vliva vo rekata Vardar (Axios). nare~ena i “Forum”.

Do sega se otkrieni ~etiri ranohristijanski crkvi vo gradot i u{te tri nadvor od negovite yidini. izdal dva edikti za strogo regulirawe na verskite pra{awa. “Episkopskata rezidencija” i “Severna palata”. Stobi stanal vlijatelen grad vo tekot na ranohristijanskiot period kako episkopski crkoven centar koj imal va`na uloga vo etabliraweto na novata dr`avna religija. Ku}ite na kolekcionerot Partenij. se reprezenti na toa vreme. na evrejskiot rabin Poliharm i na Peristerija. koja e izgradena vrz postara crkva so dve hronolo{ki fazi. Ve}e na prviot crkoven koncil vo Nikeja vo 325 godina prisustvuval stobskiot episkop Budios. a od drugi crkovni spisoci i od natpisi pronajdeni vo gradot.2 {ema od isto~no-mediteranski tip. so ulicata “Via Sacra” i so obnovenata fortifikacija. ukraseni so rasko{ni fontani i mozai~ni podovi. Pove}eto imaat krstilnici. so nepravilni kvartovi i golemi ku}i so vnatre{en peristilen dvor. no zabele`an e i u~eniot filozof Jovan Stobjaninot. objektite nare~eni “Kasino” . Poznato e deka imperatorot Teodosij I. koj vo raniot V vek s$ u{te ja zastapuval starata duhovna tradicija. Vo tekot na V i VI vek Stobi nekolkupati bil izlo`en 3 4 32 arheolo{ki lokaliteti 33 . poznati se imiwata na u{te {est stobski episkopi. prestojuvaj}i vo Stobi vo 388 godina. zaedno so javnata bawa vo centarot na gradot. Me|u niv najgolema i najrasko{na e bazilikata na episkopot Filip od prvata polovina na V vek.

Saria. Vo raniot VI vek nastradal od zemjotres i potoa prodol`il da opstojuva bez porane{nite gradski obele`ja. Iskopavawe u Stobi. Zoran Georgiev Lit. Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva I. a vo 479 godina bil ograben od vojskata na isto~nogotskiot kral Teodorih Veliki. ~ie definitivno zamirawe se sovpa|a so prodorite na Kutrigurite. J. J. Stobi. Excavations at Stobi.5 8 na razurnuvawa. 287-299. Stobi. Ostin-Beograd 1973.Wiseman. vodi~ niz anti~kiot grad. 6 7 9 34 arheolo{ki lokaliteti 35 . 1970. Skopje 1925.: B. Vo 447 godina go osvoile i opo`arile hunite.75. Magor.Wiseman and Dj. Washington 1971. Pronajdenite pove}e depoa so skrieni pari od osmata i devettata decenija na VI vek se poslednite materijalni tragi od `ivotot vo Stobi.. Skopje 2003. 395-411. Ivan Mikul~i}. American Journal of Archaeology. Mano-Zissi. Vol. Avarite i Slovenite na balkanskiot prostor.

2005 Vrbjanska ^uka kaj seloto Slavej. osnoven kult vo neolitot na Makedonija so karakteristi~nite `rtvenici. so dna na minimalni razli~ni nivoa. a toj e del od nekoj slo`en sistem na recipienti za libacija. Osvrt vrz rezultatite od arheolo{kite istra`uvawa na praistorijata vo Pelagonija. Takov detal ima bo~nata strana od Golemata Majka na prestol so leopardi od ^atal hijik I. B. crveno pe~eni.Mitkoski.teguli.e. @ivotot na lokalitetot se odvival od sredinata na III se do VI vek. Gotvarskata sol e faktor bez {to e nezamisliv `ivotot na lu|eto i opstanokot na doma{nite `ivotni. Prilepsko. D. verojatno slu`ele za skladirawe na hrana. Kitanoski B. Arheolo{ki istra`uvawa se vr{eni od 1979 do 1989 godina. Vo nekoi od niv ima ostatoci od gorewe.2006. a aglite se ubavo profilirani so naglaseni pilastri. Za toa svedo~at mnogubrojnite fragmenti od kerami~ki sadovi i pokrivni keramidi .: J. na objektot mu odreduvaat utilitarna namena.Slav cIjA: Vrbjan ska ^u ka VRBJANSKA ^UKA Lokalitetot Vrbjanska ^uka kaj s. Arheološki pregled 28 (1987). predmetite od metal i monetite otkrieni pri iskopuvawata. So ostanatite ~etiri bo~ni plitki recipienti. grubi golemi sadovi. neolitskata naselba. Vo ku}a 1 na neolitskata naselba e otkrien objekt za kogo istra`uva~ite se izjasnile deka e `rtvenik so kulten karakter. Osobeno e interesen sadot so forma na `elka ukrasen so mnogu geometrizirani kru`ni crveni i beli ornamenti. Naselbata se nao|a na okolu 2 km jugoisto~no od sovremeniot pat Prilep – Kru{evo i pretstavuva pogolema ve{ta~ka tumba visoka 2. kerami~kiot `rtvenik od Sten~e (Gostivar. Beograd. Dosega{nite rezultati od istra`uvawata na neolitskata naselba. I tie se datiraat vo srednovekovniot period. povrzan e na ednata bo~na strana so eden plasti~en detal kako kaj malite `rtvenici od tipot masi~ka {to asocira na golemo M. B. @elkata vo neolitskiot krug na Pelagonija bila totem. D.Jovanović B. po~ituvan zaradi svojata osobina sekade da ja nosi svojata “ku}a”. Makedonija) i dr. Lokalitetot bil so prekini naselen vo rimskiot i srednovekovniot period. Ljubljana 1989. Nivnata vkupna dol`ina e 2 m.n. Zbornik na trudovi 6-7-8. Zbornik Arheologija 2. A.`rtvenici. Okolu ovie objekti se najdeni mnogu plitki sadovi za voda i {kolki. Taka nastanal kultot na Golemata Majka.80 m nad okolniot teren. Skopje. Najnovite nau~ni razmisluvawa bazirani na novi arheolo{ki dokazi i analogii.Zdravkovski. Otkrieni se pove}e stanbeni objekti i delovi od ku}i. o{teteni od golem broj srednovekovni jami. 107-111. 1990 Die Kulturplatz auf der fundstatte Vrbjanska Čuka bei Prilep. Skopje. Vin~a i wen svet. Slavej e otkrien vo 1977 god. Arheolo{kite naodi se nao|aat vo Narodniot muzej vo Prilep. Analizite na skramata od kadata na lokalitettot Tumba Maxari uka`uvaat za 1 soli. Vrbjanska ^uka ja vbrojuvaat vo redot na najzna~ajnite arheolo{ki lokaliteti vo Pelagonija od periodot na neolitot.� lOkA � selba tska na Neoli Itet: rilep ej. Taka i pomislile deka ku}ata e svetili{te nameneto za potrebite na `itelite na naselbata. 47. e izgraden od masivni yidovi od zemja. ^etirite bo~ni recipienti se podignati vrz zaedni~ki postament.Todorovi}. P lOkAl s. Simoska D. Objektot pretstavuva slo`ena konstrukcija sostavena od pet ~etiriagolni objekti. Otkrieni se i pove}e od 60 kru`ni jami koi spored arheolo{kiot materijal pronajden vo niv. i razni kultni predmeti . 36 arheolo{ki lokaliteti 37 . i e poznat po monumentalniot “`rtvenik” otkrien vo edna ku}a.(doktorska disertacija). 104. Dragi{a Zdravkovski Lit. Od neolitskiot period se karakteristi~ni luksuzno izrabotenite sadovi.Kitanoski. . Pritoa e konstatirano postoewe na neolitska naselba. odnosno od VI-iot milennium p. Najverojatno e deka ~etirite bo~ni recipienti ja imale funkcijata na kadi i istite se koristeni za desolenizacija na voda vo koja kristalizirala gotvarska sol. od tipot tumba. postojano da `ivee vo nea. Takva funkcija imale i sli~nite objekti od lokalitetite Tumba Maxari i Sten~e.35-37. Mo`ebi sopstvenikot na ovoj objekt od Vrbjanska ^uka proizveduval doma{na sol. Muzej i Galerija – Bitola 1987.Simoska. Zavod. otvoren od prednata strana. [este otkrieni grobovi bez naodi na lokalitetot poteknuvaat od srednovekovniot period. Geneza i razvoj na Anzabegovo-vr{ni~kata kulturna grupa. Pogolemiot ~etriagolen objekt (kada) so dimenzii 2 h 2 m. naredeni vo niza. Vrbjanska ^uka.Kitanoski.

Livij i Strabon. koi zafa}aat prostor ssa 1000 m². Vuli} vo 1924 god. iskopani se del od ostatocite od kompleksot na javnata gradba Gimnazion. Od starite itinerariumi se doznava deka Stibera le`i na patot Stobi-herakleja. ^ kAcIj lO Stiber a (Styb erra) lep STIBERA Ostatocite od gradot Stibera le`at na 16 km zapadno od Prilep. Prvite arheolo{ki istra`uvawa gi izvr{il N. Pri lOkAl epigov A: s. e yidan od kr{en lokalen kamen vo suvoyid. zaslu`ni gra|ani na gradot Stibera i kultna skulptura na bogot Bahus – dete. Od nego se istra`eni objektite peristil so atrium. Od osumdesetite godini na minatiot vek Zavodot i Muzej Prilep izveduva arheolo{ki istra`uvawa na otvorenite punktovi i vr{i konzervatorski intervencii vrz ostatocite od otkrienite gradbi. nad vlivot na rekata Blato vo Crna Reka (Erigon). so {ir. koj veli deka Stibera le`i na rekata Erigon i mu pripa|a na Deriopite. herakleja. Gradbite se yidani od kr{en kamen i tuli povrzani so varov malter. Za gradot najstar e podatokot na Polibij. hramot na boginkata Tihe i delovi od kompleksot Gimnazion. Vo hramot se najdeni portretni bisti na Orest i Filoksen . Istubera. Ceramij. Gradskiot helenisti~ki bedem. Vo Stibera se najdeni 1 38 arheolo{ki lokaliteti 39 . koi od isto~nata strana le`at vrz ostatocite od helenisti~kiot bedem. vo koi se smesteni darodavni natpisi.. se nao|a na zapadnata strana od ridot. so masivni yidovi od kr{en kamen. izvedeni od Arheolo{kiot muzej na Makedonija. na edna od terasite koi strmno se spu{taat od istok kon zapad. se otkrieni najgolemiot broj na mermerni spomenici so natpisi i kultna i portretna mermerna plastika.00 m. Vo objektite heroon i temenos.. pokrieni so teguli i imbreksi.tatko i sin. me|utoa kaj geografot Ravenacki taa e zabele`ana kako Istubera po ovaj redosled: Eristion. so sredstva podareni od Antestija Fuska. polukru`na eksedra. e. ~ii ostatoci se otkrieni vo severniot i zapadniot del od ridot. hramot na boginkata Tihe. Podetalni podatoci za postoewe na golema anti~ka naselba se dobieni so arheolo{kite iskopuvawa vo 1953 god. heroon i temenos. Solidno e izyidan. odnosno vo 126 god. Na najniskata terasa koja blago se spu{ta vo ramniot del od ridot “Bedem” kon rekata Blato. Natpisot vo centralnata ni{a govori za obnova na hramot vo II vek n. 3.� � Itet: o. Ima centralna polukru`na ni{a vo isto~niot i bo~ni ni{i vo ju`niot i severniot yid. tuli i varov malter so dimenzii 10 h10 m. za{titni~ka na gradot. So arheolo{kite istra`uvawa na ridot “Bedem”otkrieni se delovi od gradskiot helenisti~ki bedem. Vo Tabula Poitingeriana stanicata Stibera e ispu{tena. a podetalni podatoci za nego davaat T.

i tri vo po~etokot na III vek n.e . e. Skopje 1990. Maced. 13. K. L. Gradot od svvoite redovi dal ~etiri makedonijarsi. torza od efebi. @ivotot vo nego zgasnal vo vtorata polovina na III vek n.IV vek p. a pri~inite za toa se s$ u{te nepoznati. Beograd. e. posebna izdawa. kw. Maced. Kepeska. Najzastapeni se reqefni ~a{i. Kostadin Kepeski Liljana Kepeska Lit. Svojot procut gradot go do`iveal vo II vek n.n. Makedonski gradovi u rimsko doba.: N.5 2 28 spomenici so natpisi i imiwa na efebi. Torzo od Stibera. Kepeski. hermes i Bahus. Vremeto se sovpa|a so ograbuva~kite pohodi na Gotite i herulite koi vo dva navrati pusto{ele vo ovie krai{ta.kosmeti. Od dvi`niot arheolo{ki materijal naj~esti se naodite od fragmenti od kerami~ki sadovi od makedonskohelenisti~kiot i raniot rimski period. Spomenik LXXI – 1931. koga e vr{ena najgolemata obnova na objektite vo nego. imiwa na bogovi i imiwa na donatori. kako i nekolku fragmenti od tera sigilata. 6 40 arheolo{ki lokaliteti 41 . 1.Septimij Mestrij Likon. kako i 27 statui od kultna i portretna plastika. acta archaeol. Po~etocite na formirawe na gradot Stibera se vo makedonsko-helenisti~kiot period . Kepeski. Skopje 2006. e. 11. – Septimij Silvan Klovdijan. pomali ~a{i so edna ili dve dr`alki. na ma`i . Skopje 1993. Skopje 1957. K. Od kultnata mermerna plastika se otkrieni statui na bogovite Asklepij. F. Vuliћ. Istra`uvawa na sektorot “B“ Stibera. Kepeski. Maced. zastapeni 3 4 preku reljefna keramika ukrasena so antropomorfni i floralni ornamenti. e. acta archaeol. odedna{ i nasilno. Septimij Silvan Nikolaos i Septimij Silvan Keler. plitki ~inii na prstenasti dna i kantarosi. edna imperatorska i edna statua na makedonijarh . K. 17. Depo od rimski moneti vo Stibera. acta archaeol. a od portretnata statui na `eni od tipot na herkulanki. Papazoglu. @iva Antika.gra|anin na Stibera. Mermernata plastika pripa|a na raniot rimski period. eden vo krajot na II vek n.

Krupnik. del II .II vek p. Tvrdinata Markovi Kuli e smestena na pove}e terasi od prirodniot graniten masiv so ~etirite vrvovi . 1. Kepeska. nad podgradieto Varo{. Po propasta na Samuilovata dr`ava vo XI vek i prvata polovina na XII vek. Nikola. se konstatirani vo najvisokiot severoisto~en del od ^ardak. Prilep end Marko’s Towers. Kepeski. e. koj ima pove}e prostorii i zafaka relativno golem prostor. Vo sredinata na XVI vek tvrdinata e potpolno napu{tena kako fortifikacionen objekt. Najstarite ostatoci so tragi na gradewe.^ardak. Markovite Kuli. negovoto podgradie i Varo{ se konstatirani ostatoci od kulturni sloevi od docniot neolit do XIX vek.� � Itet: lOkAl lep A: Pri kAcIj lO Marko vi Kul i MARKOVI KULI Na severnata periferija od gradot Prilep. severoisto~no od Glavnata porta. Prilep i Prilepsko od elenisti~kiot do ranovizantiskiot period. so koja se identifikuva i prepoznava sovremeniot grad Prilep. Prilep 1986. go dobila vo vremeto na vizantiskiot car Andronik II. Na granitnite karpi od Markovite Kuli. kn. L. K. Vo vremeto od XII-XIV vek na zapadnite i ju`nite terasi od kompleksot Markovite Kuli se gradat feudalni dvorci. povrzani so glina i varov malter. Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep. Prilep 1971. prostranite terasi na podgradieto i Varo{ go otslikuvaat `ivotot na ugledniot srednovekoven grad Prilep koj svojot poln procut go do`ivuva vo vtorata polovina na XIII i prvata polovina na XIV vek.XI vek. Periodot na XII vek a osobeno vo XIII i XIV vek go karakterizira intenzivnata izgradba na sakralni objekti. Liljana Kepeska Lit. 42 arheolo{ki lokaliteti 43 .XVII vek. Deroko. Po smrtta na kralot Marko vo krajot na XIV vek gradot pod Markovite Kuli poleka zgasnuva i novata naselba se formira vo ramni~arskiot del na severoisto~niot rab od Pelagoniskata kotlina. Sv. i poka`aa kontinuiran `ivot vo podolg peroiod. tula i plitar. Beograd 1954/1955. kako i na prostorot na dene{nata naselba Varo{ se otpo~nati vo 1958 god.III. Na granitnite karpi od Markovite Kuli se konstatirani ostatoci od srednovekovna naselba od X .n. vo po~etokot na XI vek. na granitnite karpi e smesten lokalitetot Markovi Kuli. razurnuvawe i obnovuvawe. Na prostorot na srednoovekoven Prilep vo Varo{ se izgradeni pove}e crkovni objekti koi go potvrduvaat gradot pod Markovite Kuli kako zna~ajno duhovno sredi{te vo Makedonija.VI. Babi}. Taa ima pove}e kuli so pravoagolna. Vo istoriskite pi{uvani izvori za prvpat tvrdinata i imeto Prilep se spomnuvaat vo kratkata istorija na Jovan Skilica i vo sigilionite na vizantiskiot car Vasilij II.. Dene{niot izgled so maksimalen opseg so tri odbranbeni pojasi so niski yidovi i strelnici vo niv.: B. Markovite Kuli so podgradieto Varo{ se zna~aen srednovekoven op{testveno-ekonomski i kulturen centar ~ij istoriski razvoj mo`e da se sledi niz materijalnite ostatoci i zapisite vo istoriskite izvori. koristej}i gi i potpiraj}i se na nepristapnite karpi od granitniot masiv. Turcite 1395 god.archeology in Macedonia. na prostorot na i okolu crkvite sv.grad Prilep. Najvpe~atlivi se nekolkute cisterni so koi tvrdinata se snabduvala so voda kako i pogolemiot reprezentativen grade`en objekt od 1 2 tipot na palati od X vek. A. a vo nivnoto jugoisto~no podno`je se smesteni nekropolata i op{testveno-politi~kiot centar so tron od kamen. Tapan~e i Grebnik. Od sredinata na XII vek. Najvpe~atlivi srednovekovni materijalni tragi se ostatocite od trite obyiduvawa od bedemskite pojasi na tvrdinata Markovi Kuli. glava I . 1992. kvadratna i kru`na forma. Ostatoci od stanbeni i ekonomski objekti se konstatirani vo site tri nivoa na opkru`uvawa od bedemskite yidovi. Prvite arheolo{ki istra`uvawata na Markovi Kuli i negovoto podgradie. Macedonian newsmagazine. Starinar V . kova~nica i pridvorna crkva. Poslednite tragi od grade`ni intervencii vrz delovi od gradbite vo tvrdinata se vr{eni vo XVI . kowu{nica. koj e najtransparenten ostatok od srednovekovnite spomenici vo Makedonija. Yidovite od tvrdinata ja sledat karpestata konfiguracija na terenot i maksimalno se vklopuvaat vo reqefot. Markovi Kuli . naselbata od karpite na Mali Kuli sleguva vo podgradieto i Varo{. so ku}i so drvena konstrukcija. Atanas. Vo tekot na sredniot vek tvrdinata se dograduvala i pro{iruvala. od koi e istra`ena edna celina so ostatoci od stanbena i ekonomska zgrada. pod vlijanie na vizantiskoto graditelstvo vo naselbata pod Markovite Kuli pri gradeweto na zgradite po~nuva da se upotrebuva kamen. Prilep i Prilepsko niz istorijata. go zazemaat Prilep i na akropolata dr`at svoja malubrojna posada. period povrzan so rimsko-makedonskite vojni. Dimitrija i Sv. i poteknuvaat od III . a nekoi nejzini gradbi dobivaat drug karakter. Tvrdinata go gubi svoeto strate{ko zna~ewe po smrtta na kralot Marko.

� lOkAc � ea Li herakl Itet: la lOkAl ito IjA: B nkesti s hERAKLEA LINKESTIS pamtivek vodel pat (Kandaviskiot) koj vo vremeto na rimskoto vladeewe go zamenil najpoznatiot pat na klasi~nata epoha Via Egnatia. Kako va`na stanica }e bide zabele`an na pove}e itinerarii: Itinerarium Antonini. Vo prvite tri veka na novata era heraklea. Ova mo`e da se potvrdi so natpisot na eden mermeren postament od po~etokot na III vek po hrista. (HERACLEA LYNCESTIS) Anti~kiot grad heraklea Linkestis (Heraclea Lyncestis) se nao|a vo neposredna blizina na Bitola. niz nego od 1 44 arheolo{ki lokaliteti 45 . {to go dolovuvaat duhot na toa vreme: terma. ju`no od gradot. koi ovaa zada~a ja imale vo svojata sekojdnevna aktivnost. vo sredinata na IV vek pred hrista. i genijot na rimskata arhitektura. portik na sudnicata so vpe~atliv skamenet natpis od Dela i Denovi na hesiod. Kon sredinata na II vek pred hrista Rimjanite ja osvoile Makedonija i ja uni{tile nejzinata politi~ka mo}. a potoa ja pretvorile vo provincija i ja podelile na ~etiri oblasti. a na Tabula Peutingeriana i kaj geografot Ravenski kako stanica na patot heraklea Stobi. Povolnostite. pridonesle za nadmo}nosta na heraklea vo vremeto na antikata. Od fizionomijata na heraklea vo rimskiot period se otkrieni nekolku gradbi od II vek po hrista. Posebno aktivni bile diplomatskite pretstavnici.. Nastanokot na ovoj najzna~aen grad vo anti~ka Makedonija se vrzuva za imeto na Filip II Makedonski. Itinerarium Burdigalense. Gradot e smesten vo plodnata ramnina. kade {to e navedeno dinasti~koto ime na Septimia Aurelia Heraclea. taka i od istoriski aspekt. go dobiva statusot na rimska kolonija. Interesot na nau~nata javnost kon anti~kite starini na heraklea se pojavuva vo po~etokot na XIX vek. kako od geografski. spojkata na jadranskoto so egejskoto krajbre`je. severno za{titen od Baba planina i reki~kata Siva voda od ju`na strana. vo drevnata oblast Linkestida. do`iveala izvesen prosperitet. I pokraj vakvata sostojba heraklea koja vleguva vo ~etvrtata oblast.

Bitola 1987. So avaro . monografija. Teatar . Ona {to mo`ebi e najmisteriozno i najvpe~atlivo vo heraklea. Quintilius i Benignus od IV . Episkopska rezidencija i Gradska ~e{ma podignata od episkopot Jovan po povod 35 godini od vladeeweto na energi~niot imperator Justinijan. @ivotot vo Heraklea Linkestis preku epigrafskite spomenici.monografija. Anica \or|ievska. tuku se ras{trkale okolu i zasekoga{ go prekinale urbaniot `ivot na gradot so vekovno natalo`eni iskustva.Bitola 1965. Anica \or|ievska. monografija. herakleja II. Istiot pretstavuva vistinsko ispoveduvawe na hristijanskata vera. Ranovizantiski podni mozaici. Svojot slaven period i najgolem procut heraklea go do`ivuva koga za~ekoruva po patot na krstot i stanuva eminentno episkopsko sedi{te. Vesna Kalpakovska.VI vek po hrista) za nivno u~estvo na crkovnite Sobori i ansamblot na nepovtorlivo ubavite arhitektonski gradbi: Mala bazilika. Stanuva zbor za relativno mal teatar (dvaeset reda sedi{ta) koj mo`el da sobere 2 500 gleda~i. Gradot heraklea ne gi u`iva{e dolgo plodovite od svojot zlaten vek.slovenskite napadi nastapi no} na varvarstvoto. Anica \or|ievska Lit. Patot niz vremeto na Heraklea Linkestis. Gordana Toma{evi} Cvetkovi}.Bitola 2007.2 3 4 teatarot. Site mozaici vo herakleja se so isklu~itelna ubavina. 5 6 7 8 46 arheolo{ki lokaliteti 47 . Odbor za heraklea. rasposteleni na povr{ina od okolu 1300m². toa se podnite mozaici izvedeni vo najraznovidni tehniki (tessalatum i sectile). Naroden muzej Bitola . Beograd 1978. Bitola.: herakleja I. Za toa najdobro svedo~i pomenot na episkopite (Evagrius. So pomo{ na simboli~kiot jazik ja prepoznavame drevnata azbuka na hristijanskiot religiozen sistem. a nad gorniot red se nao|al Nemezion. Golema bazilika. 2003. no remek delo na ranohristijanskata umetnost pretstavuva mozaikot na podot vo narteksot na Golemata bazilika. Tome Janakievski. 1961. kade do sovr{enstvo se vklopeni strogite grade`ni kanoni na Vitruvij. Tie tuka ne se naselile.

daleku od starite i od sovremenite komunikacii. No vo ranoanti~kata epoha. po~nuvaj}i od po~etokot na prviot milenium pr. n. Od toa vreme se konstatirani pogrebuvawa so naodi od zlaten i srebren nakit. odnosno yidnite platna se izveduvani od preplet na granki od foja koja raste vo prostorot na Prespa. Najstarite artefakti od kerami~ki sadovi i kameno oru`je uka`uvaat na prisustvo na neolitskiot ~ovek. na histaja od ostrovot Evbeja.Petar.� � . Antigon Gonata. Jadranska Apolonija i Dirahion. so natpis i oznaka na kerami~arite kako KRITOLAOU i PREURATOU. koj manir na gradewe }e se za~uva do sredinata na minatiot vek kaj naselbite na bregot na ezeroto. Albanija i Grcija. pa sé do sredniot vek.e. Se nao|a na trome|ata izme|u R. Go Itet: o ezero lOkAl spansk A: Pre Ij lOkAc lem Gr ad Prespa GOLEM GRAD pointenziven. Ovaj neobi~en lokalitet. na halkidskata liga.e. po~nuvaj}i od IV vek pr. otkrieni pri iskopuvawata. moneti na Tanagra od Beotija. koja pripa|ala na makedonskoto pleme Oresti. epirskiot vladetel Piros i gradovite od Pela. Ku}ite bile gradeni od drvo i kal.Dimitrija i Sv. od oru`je. najverojatno poradi ribarewe. posebno }e za`ivee vo periodot od IV do I vek pr. Ostrovot so golemina od 20 hektari. Brojniot i razlli~en numizmati~ki fundus uka`uva na {irokite ekonomsko-trgovski relacii so Balkanot {to go vospostavuvalo naselenieto od ovaa naselba. pretstavuva prostrana karpa koja se izdiga na 30 m od povr{inata na vodata. o~igledno tuka postojano se `iveelo. Makedonija. Naselbata od III i II vek e smestena vo centralniot prostor na ostrovot pome|u srednovekovnite crkvi Sv. Podocna vo docnobronzenoto i rano`eleznoto vreme prestojot na ostrovot e 1 48 arheolo{ki lokaliteti 49 . Vo rimskata epoha `ivotot prodol`uva so gradewe Istra`uvawata na starata naselba na ostrovot Golem Grad se zapo~nati vo 1967 godina.e.n. potoa od makedonskite vladeteli Filip II. }e poka`e edna dolga hronologija na `iveewe ili prestoj na ~ovekot na toj prostor.n. Ku}ite bile pokrivani i so teguli. pokrivani so slama. Malata selska naselba.

Iskopuvawa na Golem Grad vo 1980 (rés. Veliko Trnovo 2006. nekropolite. Sandanski. postaven pred glavniot vlez na oltarot. Toa se sledi i preku grobnite obi~ai i preku gradeweto na crkvite. kako vo eden svet prostor do krajot na XIV vek. Vo toa vreme se odviva mona{ki `ivot i intenzivno gradewe na crkvi. Pokraj paganskiot obi~aj na spaluvawe na pokojniot sé u{te prisuten vo IV vek.: Ľagglomération antique et médiévale de Golem Grad sur le lac de Prespa). koja bila dekorirana i so mozaik. hristijaniziranoto naselenie }e po~ne da se pogrebuva vo blizinata na ovaa crkva. {est na broj dosega registrirani i prou~uvani. Blizu do niv vo toa vreme e izgradena cisterna. Macrdoniae acta archaeologica 10. 11-20. I pogrebuvaweto na `itelite od okolnite naselbi na kopnoto }e prodol`i da se izveduva vo krugot na Sv. odnosno Pesnata na Bogorodica. kade e pretstavena najstarata slika na ova tema. Site crkvi bile `ivipisani vo XIV vek. Vera Bitrakova Grozdanova. Celata rimska epoha e pridru`ena so otkrienite moneti. a vernikot-donator imal `elba crkvata da bide na nivo na bazilikite od toga{nite golemi hristijanski gradski centri. Pogrebuvaweto }e prodol`i vo krugot na dvete crkvi Sv. Vera Bitrakova Grozdanova 7 8 9 Lit. 10 50 arheolo{ki lokaliteti 51 . Izgradena vo kamen i hidrauli~en malter. koi se sega postaveni vo ju`niot del na ostrovot. franç. Tuka se odvival sekako i ceremonijalot na pokrstuvaweto na naselenieto. Ovaa impresivna scena e pretstavena na ju`niot yid od nadvore{nata strana na crkvata. Naselenieto vo rimsko vreme gi prifatilo dostignuvawata na novata civilizacija. Spartakus II. posebno od IV vek nataka.Petar. 101-133. Vo ranohristijanskata epoha izgradeni se dvete crkvi. zlatniot i srebreniot nakit. Symposium 2002. kade }e bide definiran oltarniot prostor i predvorjeto. a drugata nad samata cisterna. potprena na karpite od jugoisto~niot rab na ostrovot. Skopje 1988. sepak poednostavno bilo sobiraweto i koristeweto na vodata na platoto kade se nao|ala naselbata. Iskopuvawa na Golem Grad od 1981-1986 (rés. no pointenzivno od IV-VI vek. opsadata na Carigrad od strana na Persijancite. taa se polnela so do`dovnica preku kanalite koi bile vgradeni vo severniot yid na gradbata. Skopje 1989. franç.: Vera Bitrakova Grozdanova.2 3 4 5 6 na ku}i so kamen i malter. Golem Grad de Prespa. Vo XIII-XIV vek se podignuvaat u{te dve crkvi. Skromniot fragment na mozaik e znak na mo}. Vo sredniot vek naselbata ne se obnovuva.Petar i Sv. Napu{taweto na paganstvoto i prifa}aweto na novata vera stignuva i vo ovaa mala naselba. Macedoniae acta archaeologica 9. se zaklu~uva deka naselenieto e pobrojno. Tuka se izdvojuva ilustracijata na Akatistot.Dimitrija. gradot e spasen od neprijatelot. ednata na ju`niot breg kaj Vlaija. I pokraj blizinata na vodata. se zapo~nuva i so inhumirawe. So spu{taweto na velot na Bogorodica vo moreto od zidinite na gradot.Dimitrija. vklu~uvaj}i gi i dvete ranohristijanski. Od sakralnite gradbi posebno se istaknuva ednobrodnata bazilika so narteks i bo~ni aneksi. Vera Bitrakova Grozdanova. Spored brojnosta na grobovite od periodot na IV-VII vek. 203-210.: Les fouilles de 1980 sur ľile de Golem Grad). Najza~uvani se ansamblite od crkvata Sv.

so najnovite arheolo{ki istra`uvawa. Zalivot na Koskite kaj poluostrovot “Gradi{te” i Zalivot na Bombite kaj s. bronza. na ovoj prostor e konstatirana naselbinska mat slikana keramika i grobovi cisti od ranoto `elezno vreme (VIII-VII vek) vo koi se otkrieni i predmeti vo naukata poznati kako “makedonski bronzi”.� � Li Itet: lOkAl id A: Ohr Ij lOkAc hnidos LIhNIDOS Ohrid (anti~kiot Lihnidos). pleme od regionite na Gorna Makedonija. odnosno na prostorot od Samuilovata tvrdina i lokalitetot Plao{nik. grad vo jugozapaniot del od Makedonija. srebro. vrz koja deneska se protega ramni~arskiot del od gradot Ohrid. kako i eden primerok vo samiot grad Ohrid. podocna i vo vremeto od 1930-1934 godina. e pokrien so 4 metra naslagi od glina i zemja. koj denes. Naselbata bila podignata na mo~urliv teren. pokraj severniot breg od Ohridskoto (Lihnidskoto) Ezero. pokraj ezeroto. vo nizinskiot del od gradot. Ostatoci od naselbi od ova vreme konstatirani se i vo vodite na Ohridskoto Ezero: na lokalitetot Usta na Drim i Vrbnik vo sosedna Struga. zaedno so ostatocite na taa praistoriska civilizacija. kilibar i keramika koi pripa|ale na toga{nata plemenska aristokratija na Enheleite (Engelani). Pe{tani. na lokalitetot Gorna Porta. na koj denes egzistira del od staroto gradsko jadro na Ohrid. Vo vremeto koga niz Lihnitida (oblasta pokraj 1 52 arheolo{ki lokaliteti 53 . Imeno. Zaedno so ovie predmeti vo grobovite od ovie nekropoli otkrieni se i mnogubrojni drugi prilozi od zlato. negoviot povisok zapaden del. kade e konstatirana golema palafitna naselba koja egzistirala kontinuirano od neolitskiot period (mladoto kameno vreme) do po~etokot na `eleznoto vreme od praistoriskata epoha. e eden od najstarite gradovi vo Evropa. ~esto spomnuvano vo anti~kite izvori. Trpejca. Kon krajot na bronzenoto i ranoto `elezno vreme `itelite poleka go naseluvale ridot. edna vo blizina na Pogradec (Albanija) i u{te tri vo isto~noto krabre`je na ezeroto: Zalivot na Pr~ot kaj s. Gorenci severozapadno blizu Ohrid u{te vo 1918 godina. vo vremeto na obemnite arheolo{ki istra`uvawa vo 2002 godina. Arhajskiot period (VI-V vek) e eden od najzna~ajnite za Ohrid i negovata neposredna okolina vo ramkite na arheolo{kata nauka bidej}i od ovoj period poteknuvaat nadaleku pro~uenite zlatni ritualni maski otkrieni vo nekropolata “Trebeni{ta” kaj s. Bogata materijalna kultura e evidentirana vo isto~noto podno`je na Ohridskiot rid.

Vo makedonsko . srebro. Gradot Lihnid i tvrdinata vo izvorite. era) Lihnid bil bogat urbaniziran grad pokraj bregot od Beloto (Lihnidsko) Ezero i pokraj poznata anti~ka magistrala Via Egnatia. Za toa govori nekropolata na Deboj (pomaliot isto~en del od Ohridskiot rid) i kaj Gorna Porta (severen vlez vo stariot del na gradot Ohrid) istra`uvana 1978/1979. za prvpat se spomnuvaat kaj anti~kiot istori~ar Livij vo 209 godina pred n. koja vo toj del na stariot Lihnid bila smestena u{te vo krajot na IV ili po~etokot na III vek pred hr. Od ovoj period e i Anti~kiot teatar koj se nao|a vo isto~noto podno`je na povisokiot del od Ohridskiot rid. era za potrebite na toga{noto rimsko op{testvo) i koj denes. a podocna i na drugite makedonski kralevi.helenisti~kiot period od istorijata na svetot (od krajot na IV do I vek pred hr.e. 5 6 7 3 4 8 54 arheolo{ki lokaliteti 55 . zapadno od nego. era) toj sigurno gi zabele`al strate{kite pozicii na dvata rida severno pokraj ezeroto (Ohridskiot i Gabavskiot) i na ovie mesta naredil da se podignat mo}ni bedemi . dromos. vo blizina na Gorna Porta.. vo vremeto na vladeeweto na makedonskiot kral Filip V. koj najverojatno bil izgraden vo II vek pred hr. istra`en. pretkomora i komora.tvrdini. Ostatoci od najstarata ohridska tvrdina se otkrieni vo 2001-2002 godina na prostorot od dene{nata Samuilova tvrdina. 2000-2002 godina koja obiluva so mnogubrojni arheolo{ki vrednosti od zlato. Neposredno do teatarot. konzerviran i prezentiran slu`i za spektakleni pretstavi vo ramkite na kulturniot `ivot vo Ohrid i Makedonija. za~uvana e vo celost tipi~na staromakedonska grobnica so skalest vlez. dodeka na Gabavskiot Rid do denes se za~uvale vidlivi ostatoci od bedemi izgradeni od megalitni (“kiklopski”) kameni blokovi koi nekoga{ bile mo}na prestolnina na Engelanite.2 Lihnid i Lihnidskoto Ezero) pominal makedonskiot kral Filip II (358 godina pred hr. era (preadaptiran vo II vek od hr. denes vo “zlatnata zbirka” od muzejot “Robevci” vo Ohrid. bronza i keramika. era.

Dene{niot izgled i protegaweto na tvrdinata najverojatno bile oformeni vo IV vek od na{ata era. denes se evidentirani i delumno prezentirani na lokalitetite Samuilova tvrdina/Citadela i na Plao{nik. 12 13 14 15 56 arheolo{ki lokaliteti 57 .I. a vo ramkite na objekti od rasko{ni palati. Papazoglu. Lihnid. trobrodna bazilika so narteks. Sv. era) so pretstava na tvrdina so kuli i razni drugi mozai~ni umetni~ki sliki. kn. {to pretstavuva svoevidna pojava vo vremeto koga so isto~noto rimsko carstvo vladeel carot Justinijan I. Starohristijanski spomenici vo Ohridsko.). od koga ostanala negovata trolisna crkva na Plao{nik. del VI. denes vozobnovena. poradi {to vo 479 godina kralot Teodorih Amaliecot. na relativno mal prostor otkrieni se ostatoci od tri monumentalni ranohristijanski gradbi: tetrakonhalna crkva so atrium i krstilnica. 9. Skopje 1986. Malenko. Bogorodica Perivlepta (XIII vek) i drugite.6 . Ranosrednovekovnata materijalna kultura vo Ohrid i Ohridsko.Liv. OhRID (monografija). Vo arheolo{ka smisla ostatoci od isprepletena srednovekovna arhitektura vo Ohrid. Ottoga{ poteknuvaat novootkrienite mozai~ni podovi na Plao{nik (I vek pred hr. Slednata pozna~ajna pojava na Lihnidos/Ohrid e vo IX vek koga za prvpat ovoj grad vo istoriskite izvori se spomnuva pod imeto Ahrida. br. 2. Sofija Ohridska (XI-XIV) vek. atrium i prostrana krstilnica so isklu~itelno vredni podni mozai~ni pretstavi i u{te eden objekt koj sè u{te se istra`uva. so varov malter me|u redovite). nataka niz sredniot vek Ohrid se razviva kako isklu~itelno crkovno sredi{te so mnogubrojni sakralni objekti koi do den denes so svoite fresko`ivopisni dela se na vrvot vo ramkite na celokupnata vizantiska srednovekovna umetnost. V. 269-339. Istorija. ne uspeal da go osvoi Lihnid “zatoa {to gradot le`el na utvrdenoto upori{te i izobilstvuval so izvori me|u yidi{tata”. Ohrid-Skopje 1985. Pasko Kuzman F. Kliment Ohridski i negovata isklu~itelna prosvetitelska misija. Ottoga{ toj prestanuva da bide Lihnid. odnosno od vremeto na golemiot i prviot slovenski episkop i prosvetitel Sv. kako i vo staromakedonskata-helenisti~ka era.9 10 11 Ovoj podatok govori deka vo krajot na III vek pred hr. Ohrid: Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Naroden muzej 1975. Bitrakova Grozdanova. 32. Vo Ohrid denes ima arhitektonski ostatoci od u{te pet drugi baziliki. Srednovekovnite sakralni monumenti: katedralnata crkva Sv. V. a `ivotot vo ovaa slovensko-vizantiska sredina kontinuirano prodol`uva pod imeto Ohrid. grad koj vo golema mera slobodno se razvival. @ivopisot i ikonopisot se glavnite vrednosti vo vkupnosta na `iveeweto na ovoj grad sé do ukinuvaweto na slavnata Ohridska arhiepiskopija 1762 godina. Samo na Plao{nik. Bitrakova. V. Ohridsko vo praistorijata i vo anti~kiot period. bil libera gens. Ova e vremeto na bazilikite. i sega e bogat so rasko{ni arhitektonski gradbi.po~etok na X vek). 249-265. i denes se prezentativni vrednosti na gradot Ohrid i na negovoto slavno minato. vo svojot pohod od Makedonija kon Nov Epir. god. a najverojatno pretstavuva episkopski dvor od vremeto koga Lihnidos bil podolg period episkopski centar na provincijata Nov Epir. 92 (zab. koja denes ja prepoznavame po tehnikata na yidawe opus mikstum (~etiri. era tvrdinata ve}e funkcionirala vo site presudni momenti od istorijata na gradot Lihnid. XXII. dene{niot Ohrid. kral na isto~nite Goti. Ohrid-Skopje 1985. Od Svetiklimentovoto vreme (kraj na IX . Ohrid (monografija). Del vtori. Vo vremeto na rimskata dominacija Lihnidos zaedno so Dasaretite. na mesta i tri redovi na opeki. XXVIII. Zabele`ano e vo istoriskite izvori deka vaka ukrepeniot grad imal silna odbranbena mo}. Topografija i urbaniot razvoj na Lihnidos.

Za odbele`uvawe e {to vedna{ do spomenatiot magistralen pat. V. P. koj pat go povrzuva Ohrid i so sosednata Struga. 474 (Polibij 5. Na desettina metri severozapadno ottuka smestena e atraktivnata pe{terna crkva posvetena na hristrijanskiot propovednik Sv. na zapad kon Struga i stru{koto pole.� � r En kraj Oh Itet: lOkAl Erazmo A: Sv.Ki~evo . Novi Sad 1988. 1-2 tom. a ne na mestoto na koe denes se nao|a. 6. Rezultatite poka`ale deka vo centralniot del od tvrdinata. Rei{vic i Keler. Polibije. Filip II najverojatno naredil da se zapo~ne so gradewe na tvrdini na poziciite od ridovite: Ohridskiot (mestoto na dene{nata Samuilova tvrdina) i Gabavskiot (mestoto na lokalitetot “Kuli{ta”) koi podocna se razvile vo zna~ajni anti~ki centri. Taffel 9. Pasko Kuzman Lit. zatoa {to makedonskiot kral Filip II nevozmo`no bilo da ne gi zabele`i strate{kite mesta vo ramkite na negovite vojni planovi. a pod samite karpi nad koi se nao|a tvrdinata. me|u koi najgolemite so dimenzii 1. Ova najverojatno se slu~ilo vo vremeto po prvata Filipova vojna so Ilirite vo 358 godina. koga za prvpat se spomnuva Lihnidskoto Ezero vo istoriskite izvori (Diodor). toj se nao|a na samo nekolku kilometri od Ohrid. hermeleja.Lisičar. Beilage 1. Lihnid.10 m i {est mo}ni kuli izgradeni od megalitni kameni blokovi. restavracija. a na jug kon sinite vodi na Ohridskoto Ezero.80 h 0. Unverzagt. konzervacija. 1 2 3 58 arheolo{ki lokaliteti 59 . Dolgi godini se smeta{e deka anti~kiot Lihnidos (dene{en Ohrid) se nao|al na ovoj rid. a vo blizina vo karpite e i pe{ternata kelija-crkva Sv. a se pretpostavuva deka poteknuvaat od IV vek pred hr. golemi kerami~ki sadovi za ~uvawe na namirnici. na Gabavskiot rid. re~isi “organski” povrzan so tvrdinata. Zbornik na trudovi. deneska ovozmo`uva soodvetno planirawe i realizacija na programa za otkrivawe. a pozicijata na lokalitetot “Kuli{ta” e isklu~itelna vo severnoto krajbre`je od regionot na Lihnidskoto Ezero.: M. a isto taka i so ohridskiot aerodrom “Podmolje”. ovozmo`uva osmisluvawe koe sigurno }e obezbedi ekonomsko isplatliva turisti~ka destinacija. Ohrid 1988. Gabavskiot rid e isklu~itelno `ivopisen so visokite karpi koi strmno se izdigaat re~isi vedna{ od magistralniot pat na nadmorska visina od 875 m. prezentacija i funkcionalizacija na kulturno-istoriskiot spomenik vo nasoka na kulturno i ekonomsko iskoristuvawe na negovite potencijali. Ij lOkAc gelana id ENGELANA Se nao|a na ssa 5 km severozapadno od Ohrid. Erazmo so sloevi na `ivopis od XIII i XVII vek. Istorija I.II vek pred hr. Geografskata polo`ba na Gabavskiot rid na kogo pred ssa 2400 godini bila izgradena tvrdina so “kiklopski” yidini. era. Die Burganlage uber dem Kloster Sv. Matica Srpska. Zapadnata strana od ova “kiklopsko” gradi{te bila najsilno za{titena so monumentalen bedem {irok do 2. odnosno prostorot vo kogo bile smesteni pitosi. Germania XXXII. vo 1975-1976 godina se otkrieni ostatoci na ranohristijanska bazilika so mozai~ni podovi i ranosrednovekovna nekropola. Imeno. Erasmo am Ochridasee. vo neposredna vertikalna blizina na aktuelnata tvrdina so “kiklopski” yidini. IX god. 10.108). za{tita. Erazmo. Katerina. Vo 1931-1932 godina vr{eni se arheolo{ki iskopuvawa na eden del od ovie “kiklopski” yidini od strana na Vilhelm Unfercakt od Berlin. so {to ovaa tvrdina dokumentirano e vlezena vo svetskata arheolo{ka literatura. 1954. nad lokalitetot Sv. Vlado Malenko-Pasko Kuzman. 96-99. Pozicijata na strmniot rid so tvrdinata e vsu{nost “orlovski” greben so vizuri na istok kon Ohrid i ohridskata kotlina. Osven toa. Celiot ovoj kompleks na kulturno-istoriski vrednosti. Vrz osnova na rezultatite od ponovite arheolo{ki istra`uvawa se nametnuva zaklu~okot deka se raboti za plemenskata “prestolnina” na gornomakedonskoto pleme Engelanite i “baza” na makedonskite kralevi vo III . e utvrdena so mo}ni bedemski yidovi gradeni so megalitni kameni blokovi. O Lihnidskoj akropoli. Smetame deka e eden od najzna~ajnite arheolo{ki lokaliteti od vakov vid vo ramkite na mediteranskiot kulturen kompleks.Skopje. kako i od Miodrag Grbi} od Narodniot muzej vo Belgrad. 19-21. @iva antika. br. nedaleku od bregot na Ohridskoto Ezero i pokraj magistralniot pat Ohrid . bil fundiran eden pomal akropolen prostor koj najverojatno pretstavuval zasolni{te na vladetelot i najbliskata svita. Skopje 1959. 231-233. istra`uva~ite toga{ go otkrile i ekonomskiot del na tvrdinata.90 m. Ostatocite se monumentalni. Ostatocite od “kamenata” civilizacija se monumentalni. na najvisokata visinska to~ka. Ricl.

koe poradi razni okolnosti vo minatoto i denes ostanalo pod vodenite povr{ini na makedonskite ezera. osobeno Ohridskoto Ezero obiluva so ostatoci od praistoriski nakolni naselbi. restavriran i prezentiran na najvisokoto plato od ridot “Gradi{te”. Od dosega{nite soznanija. So ovie istra`uva~ki aktivnosti za prvpat vo Makedonija se oficijalizira podvodnata arheologija kako granka na arheologijata koja se zanimava so ostatoci. me|u koi ima i takvi koi slu`ele kako orudija. Lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad vo Zalivot na Koskite denes e atraktiven muzejski kompleks koj ima pove}e sodr`ini: rekonstruirana palafitna naselba nad vodite od ezeroto. Kuzman. glavno fragmentirani i celi kerami~ki sadovi. pokraj ju`noto krajbre`je na poluostrovot Gradi{te. So dosega{nite arheolo{ki podvodni aktivnosti konstatiran e gabaritot na naselbata. praistoriska nadvodna naselba – Bay of the Bones. izgradeni isto taka. Prehistoric Palafitte Settlement. postavena e podvodna arheolo{ka kvadratna mre`a i realizirani se iskopuvawa na nekolku istra`uva~ki poliwa. O ZALIV NA KOSKITE Podvodnite arheolo{ki istra`uvawa na lokalitetot “Plo~a Mi}ov Grad” vo Zalivot na Koskite.: P. na dlabo~ina od 3 do 5 metri koi potpirale najverojatno zaedni~ka drvena platforma na koja funkcionirale dvaesettina praistoriski stanbeni objekti. Zaliv na Koskite. objekti vo antikata i srednovekovieto koi bile potopeni vo vodite. do 2005 godina. pristapen objekt so muzejski vitrini i objekt za realizacija na podvoden turizam. kako i dvi`ni artefakti koi niz minatoto se na{le na dnoto od ezeroto najpove}e poradi ribolovni aktivnosti ili vo vreme na obavuvawe na ezerskiot soobra}aj niz minatite vekovi. Grad Itet: lOkAl e{tani A: s. Plo~a Mi}ov Grad. a vo tekot na dosega{nite istra`uvawa bea evidentirani 6000 ostatoci od drveni kolci vo vodite na dnoto od ezeroto. 1 2 3 4 5 6 7 60 arheolo{ki lokaliteti 61 . blizu ribarskata i turisti~ka naselba Pe{tani. Pasko Kuzman Lit. glavno poradi oscilaciite na nivnite nivoa. od drvo. Pritoa se sobrani mnogubrojni bronzenodopski i `eleznovremenski artefakti.� � . so mno{tvo fragmenti od `ivotinski koski. se realiziraa vo kampawi sekoja godina od 1997-ta. a vo 2007-2008 godina be{e izvedena rekonstrukcija na del od naselbata so {to se prezentira atraktiven arheolo{ki lokalitet na atraktiven prostor od ezeroto. kameni i kremeni predmeti. P kAcIj lO Zaliv na kos kite hrid i{te. Skopje-Ohrid 2008. pomalku bronzeni. za{tita i prezentacija na podvodnoto kulturno nasledstvo. Plocha Michov Grad. vo vodite na Ohridskoto Ezero. rimski kastrum koj e konzerviran. Na lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad otkriena e praistoriska palafitna (nakolna) naselba so vremenska pripadnost na docnoto bronzeno i ranoto `elezno vreme.

XI vek pr. VR VI (III .IV vek pr.VI vek pr. otvoreno od ednata strana kon koritoto na Vardar. na druga pozicija. hr. Vo tekot na polnoto `elezno vreme (VII-VI vek pred hrista) `ivotot na Vardarski Rid prodol`il vo nova naselba (VR IV) so mnogu posilen intetnzitet na `iveewe. so dominantna i strate{ka polo`ba nad Gevgelisko pole. Na sprotivnata zapadna strana na istiot Rid 1. na koi dosega se otkrieni nad 200 grobovi.II/I vek pr. na isto~nite padini na Ridot 1. site datirani vo VII i VI v. otkrieni se pogrebuvawa od ovaa naselba. VR IV (VIII . so zgr~ena inhumacija.era (VR II). VR V (V . Vo generalnata stratigrafska slika na lokalitetot se izdvojuvaat vkupno 1 62 arheolo{ki lokaliteti 63 . povisokiot i postrmen zapaden rid (Rid 1) i poniskiot i poblag isto~en rid (Rid 2).hr. Lokalitetot Vardarski Rid vo Gevgelija e prostor na koj intenzivno se `iveelo vo tekot na okolu iljada godini. Raul).hr. gradot Gevgelija i dolinata na Vardar. vo grobovi . Tie se ednovremeno i 6 osnovni fazi vo periodizacijata na Vardarski Rid. Bil zafaten celiot prostor na koj mo`elo da se organizira naselbinski `ivot. Direktno vrz karpestata osnova na terenot se otkrieni ostatoci od naselba.� � Itet: lOkAl gelija A: Gev kAcIj lO Vardar ski Ri d VARDARSKI RID 16 kulturni sloevi. pr. Suva Reka i Paragon. niz celioot prv milenium pred hrista. Ju`na terasa i Isto~na terasa.). hr.). spoeni so zaedni~ko blago sedlo. a od drugata kon dene{niot grad Gevgelija. VR III (X . Go so~inuvaat dva karpesti rida. Po zamiraweto na taa naselba `ivotot ne bil prekinat tuku nastanale novi uslovi so novi kriteriumi za `eleznodopsko `iveewe. vo sedloto me|u dvata rida i po dol`inata na celata Isto~na terasa (VR III). prvoto naseluvawe na Vardarski Rid se slu~ilo kon krajot na bronzenoto vreme. hr. koja se datira okolu XIII vek pr. i toa: VR I (neolitska naselba).cisti od obi~ni kamewa ili vo golemi kerami~ni sadovi.) So isklu~ok na oddelni incidentno otkrieni neolitski naodi.). koi pripa|aat na 6 razli~ni naselbi. hr. se formiraat i brojnite nekropoli okolu samiot Vardarski Rid (Milci. VR II (XIII . Sistematski istra`uvawa na Vardarski Rid se izveduvaat od 1995 godina na tri udarni punktovi ili vo sektorite: Akropola. Isto taka.n. Lokalitetot zazema centralna pozicija.).IX vek pr.

Uni{tuvaweto na ovoj grad so golema verojatnost mo`e da se povrzi so keltskite napadi. Mitrevski i drugi. otkrieni vo kerami~en sad zayidan vo edna od gradbite od slojot 5. dodeka najmladi se dvata srebrenici na Seleuk (312-280).2 Ostatocite od poslednite dve naselbi (VR V i VR VI) go ilustriraat ranoanti~koto `iveewe i kultura na Vardarski Rid. Anti~kite moneti od Vardarski Rid. Na toj prostor otkrien e cel kompleks na gradbi (metalur{ki. na dosta po{irok prostor so nova arhitektura i novi kulturni sodr`ini. Vsu{nost stanuva zbor za eden od istoriski posvedo~enite centri na anti~ka Makedonija. zboruvaat za zanatsko trgovski del od gradot. Mitrevski. avtonomni kovnici sé do prvite primeroci na rimski moneti vo Makedonija. B. Prvata takva naselba egzistirala vo vtorata polovina na V i vo tekot na IV vek pred hrista (VR V) i vsu{nost go pretstavuva postariot makedonski grad na Vardarski Rid. Najreprezentativnata i istovremeno najzna~ajna gradba od ovaa naselba e monumentalnata gradska Stoa od IV vek pred hrista. Slamkov. preku t. od predrimsko vreme. kerami~arski i zanaet~iski rabotilnici. Tie pretstavuvaat izraz na vistinski gradski `ivot vo ramkite na urbanizirani naselbi. Dragi Mitrevski 3 4 Lit.n. 5 64 arheolo{ki lokaliteti 65 . Gevgelija 2004. du}ani i sli~no) so karakteristi~en inventar i bogati i raznovidni dvi`ni naodi. Skopje 2005.n. “Kuka na kolekcionerot“. E. @ivotot na Vardarski Rid postepeno zgasnuva nekade vo tekot na I vek pred hrista. Poslednata ili {esta naselba na Vardaraski Rid vsu{nost e pomladiot makedonski grad. Gradbite od ovaa naselba bile koncentrirani glavno na Ridot 2 so okolnite padini. Gevgelija 2004. Ovaa naselba bila najmalku 4 pati obnovuvana. posle odredeni krupni istoriski nastani {to se slu~ile vo tekot na vtorata polovina na II i vo I vek pred hrista a povrzani so rimskite osvojuvawa i pohodite na Skordiscite na Makedonija. Iako pretstavuva kontinuiran prodol`etok na `iveeweto od prethodnata naselba sepak se raboti za nova urbanizacija. koja se razvivala niz tri grade`ni fazi. Objektite otkrieni vo sektorot Ju`na terasa ili nad ostatocite od klasi~nata Stoa. Najbrojni moneti vo ostavata se tetradrahmite (45) na Aleksandar III. magacini.: D. Staromakedonskiot grad na Vardarski Rid. Pokraj nasilno i ednovremeno sru{enite objekti kako ilustracija na takvite nastani e ostavata od 51 srebrena tetradrahma. pred da bide definitivno razurnata i postepeno napu{tena nekade vo tekot na vtoriot do prviot vek pred hrista. D. Vardarski Rid -Tom 1. Skopje 2001. Umetnosta na Vardarski Rid (Katalog). husenovski. Najzna~ajniot dosega otkrien objekt vo toj del na gradot e edna bogata privatna ku}a od II vek pred hrista t. prosledeni so moneti od site makedonski vladeteli posle Aleksandar III. gradot Gortinija. Najubavite primeri na ku}i za `iveewe se otkrieni vo sektorot Isto~na terasa.

Viktorija Sokolovska.Skopje. Bogatite grobni naodi se izlo`eni vo Muzejot na Makedonija. kade se spomenuvaat dvata grada Idomene i Dober. pretstavuva mala geografska celina vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija. odnosno go ozna~uva rastojanieto pome|u dvata grada. Ovoj podatok go ima na arhitravnata greda koja go spomenuva liceto koe go podignalo hramot za spomen na svojot grad. Cone Krstevski-Laura Bofo. 19. Vo 1961 godina Arheolo{kiot muzej od Skopje zapo~na arheolo{ki istra`uvawa pod rakovodstvo na Borka Josifovska – Dragojevi}. Muzej na Makedonija. poznata pod imeto Bojmija. Na nekoi se vidlivi i natpisi so gr~ki bukvi.: Borka Dragoeviħ . Skopje 1986. Stopite od kolonadite na ovaa impozantna zgrada se za~uvani vo celost. Gradot na Isarot najintenzivno bil naselen vo II i III vek od novata era. Neodamna be{e otkrien i eden izvonreden epigrafski spomenik na koj e zabele`ano deka donatorot Marko Aurelius go gradi glavniot vodovod na gradot na Isarot. Skopje 1967. Objektot e so dimenzii 13 h10 metri i ima 1 za~uvani yidovi so arki. Podocna ovoj objekt e zamenet i e izgradena principija ({tapska zgrada). a na padinite pod akropolata se protega gradot od rimskiot i docnorimskiot period. Isar . Podot bil od mermer. Folia archaeologica Balkanica. Na akropolata se utvrdeni ~etiri horizonti na `iveewe. na vrvot na edna viso~inka so pogled na valandovskata kotlina i dolinata na Vardar. Vo kastrumot se otkrieni pogolemi yidni platna od bedemite i vleznata porta.Josifovska. Po gotskite napadi vo 268/269 godina od novata era gradot stradal po {to e izgraden kastrum (kvadriburg) so odbranbeni bedemi koi zafa}aat prostor od okolu 6000 m2. Izve{taj o arheolo{kom iskopavawu kod sela Marvinaca. Najkarakteristi~nite arhitektonski sodr`ini vo kastrumot se: makedorimskiot hram izgraden vo 181/182 godina od novata era od eden visok makedonski funkcioner po poteklo od gradot. 000 2 66 arheolo{ki lokaliteti 67 .e. pri {to severozapadniot bedem go se~e svetili{teto od ranocarskiot period. a podocna so poslab intenzitet imame tragi sè do V vek.� � i kaj V Itet: lOkAl arvinc A: s. Eden od najmarkantnite arheolo{ki lokaliteti se nao|a na jugozapadnata strana od seloto Marvinci. Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet . Cone Krstevski Lit. Najmonumentalniot objekt vo centralniot del od kastrumot kone~no e definiran i determiniran so negovata prvi~na funkcija na terma. Skopje 2006. 333-355. Napisot e so karkteristi~na sodr`ina. Kastrumot (kvadriburgot) bil izgraden kon krajot na III vek i e lociran na jugoisto~nata padina vedna{ pod akropolata. Gradot na Isarot bez razlika dali e Idomene ili Dober e zna~aen po toa {to vo negovata neposredna blizina ima pogrebuvawa od VIII vek pred n. Radmila Pa{i} i Cone Krstevski.5 metri kako i zasvedeniot lagum vo dol`ina od 9 metri.Marvinci i rimskata administracija vo provincijata Makedonija. Prvite arheolo{ki podatoci za Valandovo i valandovsko datiraat od vremeto na prvata svetska vojna koga istra`uvawa vo regionot vr{el h. Lokalitetot Isar se protega na prostor od okolu 5 ha i e podelen na dva dela: akropola kade e locirana predrimskata naselba. (`eleznoto vreme) pa sé do krajot na IV odnosno V vek od na{ata era. Vo prilog na ubikacijata i imeto na anti~kiot grad na Isarot odi i pronajdeniot kamenpatokaz (stadion) vo 1984 godina vo koj e vklesan gr~ki natpis od dvete strani. posebno izdanie I. Na drugata strana od ovoj natpis e zabele`ana posetata na pet~lenata delegacija vo gradot Rim so zamolnica da bidat oslobodeni od danok za izvesen period dodeka vo gradot prestojuvaat carskite voeni edinici.Marvinci i Povardarjeto vo anti~ko vreme. M Ij lOkAc Gradot na Isa r alando vo GRADOT NA ISAR Valandovskata kotlina. Vo ranocarskiot period gradot se {iri s$ do podno`jeto na Isarot. a od 1977 godina so arheolo{kite istra`uvawa rakovodat arheolozite Viktorija Sokolovska. Gradot na Isar . Zad ovoj objekt. Koga ja ima voenata funkcija istiot e poplo~en so mermerni raznobojni plo~ki vo tehnika opus sektile. poto~no na severozapad e cisternata koja ima za~uvani yidovi vo visina od 4. vo dolniot tek na rekata Vardar. In honorem Vera Bitrakova Grozdanova. Dragendorf.

Koj bile tie ma~enici? Vo vremeto na rimskiot imperator Julian Apostat (“Otpadnik“) koj vladeel od 361 do 363 godina hristijanite `estoko stradale ili bile progonuvani taka {to ~etvorica ma`i od gradot Nikea vo Mala Azija tajno prebegale i stignale do Solun od kade se upatile vo Tiveriopol. Koco . Milkovi}. vo 1972 godina amaterski i dobronamerno ja otkrivaat edna od pove}eto ranohristijanski grobnici na Svetite Petnaeset tiveriopolski ma~enici. II. eden den odewe na sever od Solun. |akonite Vasilij. pove}e od 1600 godini ne prestanale.SVETITE PETNAESET TIVERIOPOLSKI MA^ENICI � lOkAc � ici i ma~en opolsk Tiveri eset te petna a Sveti Crkvi n Itet: a lOkAl trumic IjA: S Vo sredi{teto na gradot Strumica se nao|aat crkvite i grobovite na Svetite Petnaeset tiveriopolski ma~enici. a za hristijanite od Makedonija tie se najblisku do Svetosta. IBI. Zb. {to ve}e fatenite petnaeset otci gi izvele pred sud i gi osudile na smrt so se~ewe. Silniot i ploden hristijanski `ivot na petnaesette otci napravile site vo Strumica da stanat poklonici na hrista i da se za~ne mona{kiot `ivot vo Makedonija. pa taka. stanal episkop. Jovan. IX. 2 3 68 arheolo{ki lokaliteti 69 . da go propovedaat hristijanstvoto. surovosta i zlo~estivosta na toga{nite vlasti bile tolku silni i nevideni. yverovi i ptici. Skopje 1978. Kultot na Svetite Petnaeset tiveriopolski sve{tenoma~enici vo kontinuitet `ivee do denes. potoa. Sofiя 1994. Nikifor ). pretstavuvaj}i go bo`estvenoto evangelie pred qubitelite na dobroto od Strumica i okolinata. Toma i monasite Erotej. Grcki izvori.XVII vek. Duri po zaminuvaweto na krvnicite hristijanite so golemi po~esti gi podignale ~esnite tela i gi polo`ile vo Tiveriopol. Kon jugoisto~niot del na crkvata podocna vernicite dogradile paraklis. se gleda niz celoto srednovekovie koga tuka masovno se pogrebuvaat gra|anite na Strumica. zadr`uvaj}i ja tripartitnata podelba. 93 . vo crkvata“Sv. nim im se priklu~ile edinaesetmina koi stanale prezviteri ( Petar. vo IX vek bugarskiot knez Boris Mihail izgradil i vozobnovil mnogu crkvi osobeno vo Strumi~ko i Bregalni~ko. Rezultatite od arheolo{kite iskopuvawa vo 1973 god. Danail.138. D.79. Portreti na svetitelite od Makedonija od IX . a bo`jite hramovi bile sramnati do zemja so {to i grobovite na Svetiite bile zatrupani. `ivopisani na freska.Grozdanov. ili Strumica. hariton. Memorijata na lu|eto od Strumica i nivnata duhovna po~it i naklonost kon Svetosta.P.Strumica. No. kako i `elbata na obi~nite vernici da bidat vo nivnata blizina.: Teofilakt Ohridski. Tiberiopolis e imeto na gradot. Mь~eni~estvoto na 15-te tiveripolski mь~enici. C. Za mnogu kuso vreme.AM. 15 tiveriopolski ma~enici“ . 42 . Vo centralniot del na taa crkva e otkriena kripta vo ~ija vnatre{nost i denes stojat 1 likovite na Svetiite. Vo XII vek crkvata e remodelirana. od {to se otka`al i im se priklu~il na otcite. koj vo antikata bil narekuvan Astraion ili “Yvezden grad“. ~.127 . a Teodor bil eden od bla`enite otci na Nikejskiot koncil i bil udostoen so ~in na episkop. Respektot kon Petnaesette Svetii.104. Svetiite zavr{ile na 28 noemvri a delovite od nivnite tela pove}e denovi bes~esno bile rasfrlani za da bidat izedeni od ku~iwa. Komasij i Evsevij monasi. Skopje 1983. Prviot. Otkrienata trikorabna bazilika so mermeren ukras i mozai~ni podovi. govorat za vistinitosta za slu~uvawata vo IV vek i na ova mesto. kako {to e zapi{ano vo srednovekovniot manuskript na Ohridskiot arhiepiskop Teofilakt vo XII vek. Teodor. kako i pove}eto otkrieni ranohristijanski zasvodeni grobnici vnatre `ivopisani so krstovi. Petnaesetiot so ime Sokrat bil vojnik so golemo bogatstvo i slava. Kiril Trajkovski Lit. Vo VII vek gradot bil opusto{en od Avarite. Sergej. Eden od tie monumenti sozdavani vo duhot na makedonskata renesansa bil postroen nad grobnicite i memoriite na Svetite Petnaeset tiveriopolski ma~enici. Timotej.

a so toa. Aktuelnite arheolo{ki istra`uvawa govorat deka le~ili{teto postoelo i porano za {to svedo~at novootkrienite postari objekti. biblioteki. 333 . osven {to se molele. 261 . tie tuka se zabavuvale i trguvale. Glavno mesto vo termata zazemal bazenot i kadite ~ija dlabo~ina iznesuvala okolu 1.5 m.29. Okolu niv se podigale gradini. 70 arheolo{ki lokaliteti 71 . Za~uvanosta na objektite e skoro celosna.Ananiev. Pred tri decenii tuka otpo~nale arheolo{kite istra`uvawa kaj izvorot “Parilo” i dosega e otkrien pogolem del od rimska bawa koja bila izgradena vo II vek. Docnoanti~koto termalno le~ili{te vo s. So mali tehni~ki intervencii ovaa rimska terma mo`e vo potpolnost da se rekonstruira. The Hypocaust in the Sudatorium of the late roman thermal spa in the village of Bansko by Strumica.V. Taseva . 28 . Vo prostorot nare~en (dipterium) kako bolnite taka i u`ivatelite se ma~kale so masla. vo severnoto podno`je na planinata Belasica.Sekulov. Zbornik na trudovi. n.271. na pareata i davala opojnost.Bansko kaj Strumica. the lower Danube in antiquity (VI C BC. silno izvira topla voda so temperature od 72°C. B kAcIj lO Anti~k i bawi umica ANTI^KI BAWI Greeweto vo vnatre{nosta bilo proektirano i izvedeno so specijalen sistem vo koj se koristela vrelata voda za zagrevawe na podovite i na yidovite.Taseva . termalnite izvori ostanale privle~ni za lu|eto od ovoj kraj s$ do docnoto srednovekovie za {to govori toponimot “turska bawa”. Strumica 1989. no i za bezrabotnite gra|ani. Pove}eto od 11-te prostorii se so razli~na funkcija i pred sé se gradeni od tuli kombinirani so kamen i malter pri {to e postignata vrvna i harmoni~na polihromija. gimnazioni. a vo samiot bazen se vleguvalo niz skali. 235-246. Prostorijata nare~ena tepidarium bila me|u toplata bawa (kaldarium) i ladnata bawa (frigidarium). Sekulov. S. Izgradeni za potrebite na lu|eto vo antikata bawite bile i centar na socijalniot `ivot. Me|utoa. Kulturno nasledstvo.e. Sofia 2007. Arheolo{ko iskopuvawe na lokalitetot “ Turska bawa“ Pana|ur“ selo Bansko kaj Strumica 1978 . a sekako tuka bile i hramovite posveteni na bogovite koi go {titele Na 12 km od gradot Strumica. Kiril Trajkovski Lit. Rimskata terma i tuka imala soblekuvalna (apoditerium) kade se odlagala i zaka~uvala oblekata. da i se vrati istata funkcija koja ja imala pred pove}e od eden i pol milenium. Osven terapeutskite tretmani bawata bila mesto i za mladite atleti. Zapustuvaweto na ovoj sanatorium nastapilo vo VI vek n.V. Izvorot se nao|a vo seloto Bansko koe tokmu zaradi vodata i nekoga{nite bawi go dobilo dene{noto ime. Vtoriot poznat toponim e “Pana|ur” {to naveduva na edno mislewe deka okolu ovie izvori i hristijanskite vernici.� � Itet: kraj Str lOkAl ansko A: s.1981. Skopje 2004. a rozovoto maslo i ambrata. Dnevnata svetlina {to vleguvala niz prozorcite vnatre{nosta ja pravela privatna i intimna.339. 1 zdravjeto na lu|eto. S.e. a nivnata povr{ina zafa}a pove}e od 1500 m2 i e edna od najgolemite termi na Balkanot.VI C AD).: J. Bawata e proektirana kako i pove}eto rimski objekti i bila vo duhot na potrebite na rimskata zdravstvena kultura.

а самиот град станува седиште на турска каза. стои полигонална кула која била резервирана за градската и воена елита. Во IX век градот го зазеле Бугарите заради значајната комуникациска позиција и заради високата христијанска светост. Пред влезот бил ископан длабок ров преку кој се спуштал подвижен мост. Ј. работилници. Тоа се случило во1395 година кога кнезот Константин Драгаш. Vизантинците ја реорганизирале одбраната подигајќи нови бедеми и кули од каде с$ до XIV век доминирале во регионот и над градот. 2 3 72 arheolo{ki lokaliteti 73 . Штип 1961. а најстарите траги од живот датираат од околу 3500 година пред Христа. На најдоминантното место на акрополисот. 414 – 415. алатки и монети го отсликуваат средновековниот живот во тврдинаta сé до освојувањето од Tурците Османлии. дуќани и цркви од античкиот па сé до отоманскиот период. Денес можат да се видат остатоците од понискиот и пообемен бедем на субурбиумот (подградие). Како град и тврдина Тивериополис .Цареви Кули играат голема улога во војните меѓу Византија и македонскиот цар Самуил с$ до 1018 година.Скопје 1996. кој владеел со овие простори. Археолошка карта на Р. Vо отоманскиот период животот и функцијата на Царевите Кули се губат. нарекуван Тивериополис во средниот век. II. Царевите кули со својата позиција имаат одбранбена функција. Две средновековни тврдини во источна Македонија.� � : Care Itett lOkAl umica A: Str Ij lOkAc vi Kul i CAREVI KULI Carevi Kuli e nајмаркантниот археолошки локалитет на Струмица. Менувањето на стилот на војувањето и различните воени тактики допринеле Царевите кули да го менуваат својот изглед. а на највисоката изохипса дел од zaчуваниот акрополис. Ананиев. ЗШНМ. На западната страна стои порта закрепена со две кули. Струмица – Цареви Кули. произлезена од Sв. 15 Тивериополски маченици. II. Kiril Trajkovski 1 Lit. до која сакал да допре првиот бугарски владетел – христијанин.: М. Под денешните градски куќи и дворови во централниот и стар дел на градот Струмица редовно се наоѓаат остатоци од старите куќи. По освојувањето. кнезот Борис – Михаил. делумно zaчувана. Тоа е висок рид кој се издига на југозапад од средновековниот и денешнiot град. Откриената грнчарија. Македонија. загинал како турски вазал vo битката кај Ровине. Источно од кулата има голема цистерна за вода која била неопходна особено за времето на опсадите. Јовановиќ. Во docnoanti~kiot и рановизантискиот период ридот бил окружен со бедеми и кули во кои била гарантирана сигурност на дел од одбраното население.

Spas) {to se nao|a na sprotivniot rid od Isarot i rekata Otiwe. kako i Bezistenot koj pretstavuva arhitektonsko remek delo smesteno vo samiot centar na gradot. Б. 618. crkvata posvetena na Sv. Makedonija so bogata i impresivna istorija. Штип с. Kiril Trajkovski Lit. Yidovite {to go okru`uvaat ovoj prostor se mnogu masivni i cvrsti. Bregalnica. том III. Панов. Na najvisokata zaramneta izohipsa stojat za~uvani ostatoci od citadelata na gradot kade pove}e od eden milenium imala svoja rezidencija gradskata uprava i elita. Београд. с. za~uvan e vtor i poobemen gradski yid so kuli vo koi obi~no `iveele gradskite i dr`avni slu`benici kako i vojskata. Jovan Glavato na jugozapadnata padina na Isarot i crkvata na Voznesenieto hristovo (Sv. З. Ilija i drugi. Takva e i glavnata kula koja istovremeno bila stan na gradona~alnikot i najte{ko se osvojuvala. drugite javni gradbi i kulite. Vo 1018 godina vojskite na Vizantiskata imperija go zazele gradot so koj prethodnite decenii vladeel carot Samuil. vlastelinot Ivanko i drugi koi izgradile pove}e crkvi od koi e za~uvana crkvata Sv. Ilija. Vo tekot na XII i XIII vek [tip e vizantiski grad so krucijalno zna~ewe. Белдедовски. Vizantincite go narekuvale Στιπειoν.� � Is Itet: lOkAl p A: [ti Ij lOkAc arot ISAROT [tip e gradskiot centar vo isto~niot del na R. Vo XVII vek patepisecot Evlija ^elebi zapi{al deka tuka{nite ubavici se poznati vo celiot svet. a spored predanieto starite yidari vo malterot stavale iljadnici jajca gradej}i gi bedemite. Toa bile makedonskite. Narodot od gradot go pre~ekal vizantiskiot car so pesni i himni. preku koi se vleguvalo vo gradot. Prethodno Turcite Osmanlii go zazele gradot otkako go otkrile tajniot koridor {to od akropolata se spu{tal niz najstrmnata strana vodej}i do rekata Bregalnica. 26-28. с. Sv. Srednovekovniot grad s$ do krajot na XIV vek se prostiral okolu isto~nata i ju`nata strana na tvrdinata i malata reki~ka Otiwa. 74 arheolo{ki lokaliteti 75 . Скопје. Od ova vreme ostatocite se vo ruini i se nao|aat pod zemja. Зборник VIII. vojvodata Dimitar Draga{. Mnogu e interesno {to od nitu edna pozicija gradot ne mo`e da se vidi vo celina. Штип 1998. kulturni i religiozni komponenti go nosele i gradele prosperitetot na gradot. Македонија низ вековите. hreqa. III. turskite i evrejskite gra|ani na [tip. Pokraj stanovite denes na Isarot mo`at da se vidat cisternite za voda. комуникации. С. pod koi i na koi se gradele ku}ite. Т. Штип во XIV век.206. с. тврдини. Dervenxiite go ~uvale i kontrolirale priodot niz klisurata i mostot na Bregalnica. Средновековна Македонија. Tri etni~ki. Чирковиђ. a svojot podem go zasnoval vrz trgovijata i zanaet~istvoto. Gradskiot prosperitet vo otomanskiot period e vidliv na nekolku za~uvani gradbi kako {to e husa Medin Pa{inata xamija. 112. Vo toa vreme vo gradot postoele i crkvite posveteni na Sv. 2 1 3 Pove}e podatoci i detaqi za `ivotot vo gradot i za negovite `iteli poteknuvaat od otomanskiot period koj vo [tip otpo~nal vo 1395 godina. osobeno od isto~nata i ju`nata strana. kujna. Зборник посветен на Генерал Михаил Апостолски. a Turcite Osmanlii Istib. Arhangeli {to se nao|a na isto~nata strana od Isarot. Vo podno`jeto na Isarot `iveele gra|anite i toj del vo sredniot vek se narekuval Varo{. Okolu 1300 godina gradot e pod dominacijata na srpskoto kralstvo i dinastijata Nemani}i. 1966.: Византијски извори на територији народа Југославијe. Скопје 1985. 1999. Sv. Средновековен Штип низ историските податоци и материјалните остатоци. Arhangel. Kako regionalni feudalni vladeteli zapi{ani se despotot Jovan Oliver. Pod ovie bedemi. crkvite. Томовски. trpezarija i drugi prostorii za funkcionirawe na eden pristoen i na momenti bogat `ivot. poznata u{te kako Sv. градови. [tip e grad raspolo`en na mnogu ridovi. Isarot e najmarkantniot i istovremeno najimpresivniot rid ~ii karpi se nadvivaat nad r. a kraj niv sekako deka imalo magacini. Astibos e anti~koto ime na rekata Bregalnica koja minuva kraj gradot i niz istorijata prirodno go {titela od neprijatelite i osvojuva~ite. Od taa strana na tvrdinata i gradot ne slu~ajno Turcite go formirale dervenxiskiot kvart na [tip nare~en Novo Selo. Vlasij.

kaj mesnosta “ham~e“ kaj seloto Karbinci. gi prinudila `itelite na gradot da se povle~at 4 km kon jug. pajonskite kralevi pri ~inot na krunisuvaweto morale ritualno da se iskapat. Taa e izgradena na severozapadniot bedem koj dostignuval viso~ina i do 12 m. a negoviot episkop so ime Dardanius bil u~esnik od Makedonia Prima i bil zapi{an vo aktite na ekumenskiot koncil koj se odr`al vo halkedon vo 451 godina. Umetni~kiot stil e karakteristi~en za ranovizantiskata i hristijanska umetnost na V i VI vek vo Makedonija. Zasega se otkrieni nekolku javni zgradi. Tamu se otkrieni ostatoci od yidini. kade go prodol`ile urbaniot stil na `iveewe. Po modelot na docnorimskite kastrumi zajaknat so 6 defanzivni kuli. vo koj se govori za yidaweto na gradskata porta na gradot Bargala koja se nao|a vo rimskata provincija Dakia Mediteranea. tuka bil izgraden utvrdeniot ranovizantiski grad Bargala na povr{ina od 4. Nestabilnata situacija vo docnorimskata imperija vo IV i V vek {to bila predizvikana od varvarskite naleti od sever. Vo VII i VI vek pred hrista ovoj prostor bil vo ramkite na teritorijata naselena od pajonskoto pleme Deroni koi me|u prvite vo svetot kovale srebreni moneti. osobeno vo izrabotkata na arhitektonskite elementi. Vo osnovata na svoeto ime ima trakiska komponenta. crkovniot mobiliar. Najmarkantna e trikorabnata episkopska bazilika vo koja se vleguvalo preku strmni i visoki skali. a niz tri vleza (tribelon) vo bogato ukrasenata vnatra{nost na hramot. ksenodoheion (an. vo podno`jeto na planinata Pla~kovica i mesnosta Kozi Grad. a vo celina zna~i “razleana voda”. Prvata lokacija na gradot Bargala bila na 1 km ju`no od rekata. Vo V vek n. Ve{tinata na lokalnite kamenoresci i mozai~ari e o~igledna. du}ani i rabotilnici {to im slu`ele na gra|anite vo periodot od V do po~etokot na VII vek.e.e. Na eden od kapitelite bargalskiot episkop hermias ja vre`al 1 76 arheolo{ki lokaliteti 77 .7 ha. Astibos e anti~koto ime na rekata Bregalnica vo koja spored anti~kiot istoriograf Polien. motel). Vo vnatra{nosta na gradot postoel vodovoden sistem koj gi snabduval pozna~ajnite zgradi i ~e{mi so voda doveduvana od planinata. kako i vo podnite mozai~ni paneli. bazilika i ogromen kamen na koj e ispi{an natpis od 371 godina n. gradot e dlaboko hristijaniziran.� � Ba Itet: lOkAl p A: [ti Ij lOkAc rgala BARGALA Docnoanti~kiot grad Bargala se nao|a na 10 km jugoisto~no od gradot [tip pod planinata Pla~kovica. Vo gradot se vleguva niz otkrienata glavna porta (porta principalis) koja e dupla (dipilon) i istata bila odli~no braneta.

Bargala. Kiril Trajkovski 9 7 8 Lit. Kon ju`niot yid na bazilikata e doyidana ednokorabna kapela. (n. 82-98. Beldedovski . 1948. DOP Nº 25.. [tip 2005. Sofiя . Red na prostorii bile izgradeni kraj severozapadniot i sevroisto~niot bedem za koj se pretpostavuva deka imale ekonomska (rabotilnici. Bargala: A Preliminary report. Tuka bila izgradena i malata crkva posvetena na Sveti Georgi ~ii arhitektonski i umetni~ki vrednosti zazemaat visoko mesto vo vizantiskata umetnost. Vodi~. luksuzni predmeti kako i kompletni garnituri od zanaet~iski alatki. Bargala. Pogrebnite i hristijanski potrebi gra|anite gi obavuvale von yidinite na gradot (ekstramuros) taka {to na 85 m severno od glavnata porta fukcionirala bazilika vo periodot od IV do VI vek. {to po obem ne e nitu edna desetina. RP INAM I. du}ani) a i stanbena funkcija.s. Na otkrieniot prostor od gradot. Vo najtemniot istoriski period {to trael od VII do krajot na IX vek me|u ruinite na gradot i okolu gradskite bedemi se naselile mali grupi na `iteli ~ij na~in na `ivot bil ruralen a nivnata materijalna kultura zna~ajno zaostanuvala zad prethodnata-romejskata. 265-(277)-281. 10 78 arheolo{ki lokaliteti 79 .: I. Venedikovь . Vo duhovniot kontekst na ovaa crkva e i zasvodenata grobnica {to e otkriena isto~no od ovaa sakralna gradba. Z. C. Nº 1). se najdeni nekolku skrieni depoa na moneti.2 3 4 5 6 molbata za spasenie i najverojatno bil ktitor na crkvata. Aleksova .Mango B. Do severniot yid na ovaa gradba e otkrien baptisterium so piscina vo koja se kr{tevale hristijanite.1971. Vo desettiot vek prostorot kraj anti~kata Bargala i Kozja~ka reka se formirala selska naselba so ime Kozjak {to postoela s$ do XIX vek. Vo prodol`enie kon severozapadnata strana na crkvata bila episkopskata razidencija so mala terma do koja funkcionirala golema terma za pogolem broj na konzumenti.

Bitrakova Grozdanova. Vo vremeto na vladeeweto na bugarskiot knez Boris Mihail i na negoviot sin car Simeon. sedum pati gi menuvale gospodarite od Vizantija.VII v. Al Idrisi. vo Morodvis se najdeni srebreni moneti od Venecija. Kiril Solunski). Trajkovski. so koj trgovcite od Venecija mo`at slobodno da trguvaat vo provincijata Morovisd. K. harmonija e imeto na grad~eto zapi{ano vo ranovizantiskite dokumenti (V . vo V vek tuka postoela hristijanska op{tina. Osven rimskite. Agonijata na gradot se otslikuva i vo otkrienite ruini. Makedonija e prisoedineta kon bugarskata dr`ava i toga{ zapo~nuva graditelskata dejnost so podigawe na mnogu crkvi i manastiri. Edna od niv e otkriena nad ranohristijanskata crkva vo Morodvis. Kultot na mo{tite vo Bregalni~kata dolina. no i od okolu nego. 2 1 3 4 Toj ima lozja i nepregledni obraboteni poliwa”. velikiot arapski geograf. K. Bugarija i na kraj Srbija. M Ij lOkAc rodvis sko MORODVIS Morodvis e imeto na edno od najubavite sela vo Isto~na Makedonija. So sigurnost.e) koe se nao|alo vo ovoj del od Makedonija i mnogu verojatno le`i zakopano pod dene{nite ku}i i dvorovi na seloto Morodvis. Otkrieniot mermeren mobiliar i za~uvanite fragmenti od fresko`ivopisot. od nejzinata ju`na strana. a hodo~asnicite da im se poklonuvaat. in Honorem V. go zapi{al gradot na kartite kako Murumizdus ili Formendos. koj tokmu na ovoj prostor go pi{uva slavjanskiot alfabet. 439-445. Sъverna Makedoniя.IV v. s$ do 1395 god. Morovisd bil najzna~aen administrativen i politi~ki centar vo dene{na Isto~na Makedonija. koja pretstavuva eden od najharmoni~nite arhitektonski trikorabni hramovi na srednovizantiskiot period vo Makedonija. Latinite. Kako lokalni feudalci i muslimani tie se molele vo xamijata kaj “starata ~e{ma” vo toga{ nare~enoto selo Morozda. osobeno nakitot. Na mestoto od urnatata episkopska crkva. vo podzemnata grobnica. “latinskite” i bugarskite moneti. Otkrienite predmeti {to gi koristele `itelite na gradot vo sekojdnevieto.� � n Mo s. Skopje 2006. n. 89-93. Istovremeno napi{al i deka e: “mnoguquden i se nao|a na vrvot na eden rid. vizantiskiot imperator Aleksij III izdava Privilegium na venecijanskiot du`d Enrico Dandolo. Trajkovski. koga Turcite osmanlii }e stanat negovi apsolutni gospodari. kraj Bregalnica i vo Morodvis se odviva politi~kata i hristijanska misija na vizantiskiot erudit i filolog Konstantin filozof (Sv. {to vpro~em denes i mo`e da se vidi ili prepoznae na samoto mesto. Vo tekot na XIII vek ovoj del od Makedonija kako i gradot Morovisd. Toa se najverojatno pette ranohristijanski ma~enici od gradot Tiberiopolis (dene{na Strumica). vo vtorata polovina na X vek. nare~eno “Crkvi{te”. se najdeni i vo nivnite grobovi. Nivnite mo{ti se preneseni vo Morodvis da pravat ~uda. ja najavuvaat sve~enosta i zna~eweto na ovaa gradba koja so odredeni remodelirawa opstojuva do krajot na XIII vek.: Й. so krstoobrazen plan i so kube. Episkopiitъ brъgalni{ka i velbu`dska. Toa le`i vo podno`jeto na planinata Pla~kovica. Tie govorat za postoewe na mala naselba so urban i luksuzen na~in na `iveewe. Kon crkvata. Sofiя 1906. Vo 1198 god. Slu~ajno otkrienite predmeti i moneti od rimskiot carski period (I .1014) i Vasilij II (976 .Ivanovь. Folia Archaeologica Balkanica. Kiril Trajkovski Lit. Okolu 855 godina. kon krajot na XIII vek bila izgradena pomala i pomalku skapa crkva. kartograf i botani~ar. 80 arheolo{ki lokaliteti 81 .1025). najdeni se mo{ti na pet svetiteli so ~udotvorna mo}. 72-100. Na lokalitetot Crkvi{te e otkriena katedralnata crkva od XI vek. Toa e ednokorabna gradba so baptisterium na severnata strana kako i monumentalna podzemna zasvedena grobnica so ranohristijanski insignii. preku vojni. kako i sedi{ten na episkop. Vo vremeto na imperatorot Samuil (976 . Vtorata polovina na XIV vek Morovisd go minuva vo ramkite na kne`evstvoto na Draga{ite. Srednovekovniot grad Morodvis vo Makedonija (Trud Ы V MUSA Kiev 1985) Moskva 1987. vrz koja se prelevaat pove}e od dvaesetina nijansi na zelenata boja. gradot se narekuval Morobisdos odnosno Morovisd. Ko~a Itet: lOkAl orodvi A: s. a vernicite se sobirale vo hramot otkrien vo sredinata na seloto. od ~ii temeli se zaklu~uva deka bila krstoobrazna so kube. Genova i Dubrovnik. vizantiskite. po hrista) se od samoto selo. Vo sredinata na XII vek.

Na jugoisto~niot del od lokalitetot dosega se otkrieni pove}e arhitektonski sodr`ini na prostor od okolu 5000 m² i toa: delovi od bedemot. `elezno vreme.XII vek. klasi~en period so importirana keramika od V i IV vek pred n. a drugata od krajot na V odnosno VI vek. nekolku prostorii (magacini) so vkopani pitosi. e. edna od krajot na IV i po~etokot na V vek.helenisti~ki period (III-II vek pred n. Utvrduvaweto (kastrumot) ima poligonalna forma od okolu 25000 m². kako i yidana grobnica zasvedena so tuli. prefurnium (ogni{te) za mala bawa.e.jug utvrden so masivni bedemi i poludefanzivni kuli.). i makedonsko .� � Itet: lOkAl ica A: Vin kAcIj lO Vini~ ko Kal e VINI^KO KALE ulica. mala ednokorabna crkva i edna pogolema crkva vo forma na vpi{an krst dosta ruinirana vo koja i okolu koja se otkrieni nad stotina grobovi od XI do XIII vek. 1 82 arheolo{ki lokaliteti 83 . Kontinuiranata naselenost na Vini~ko Kale na ovoj stepen na istra`enost e slednata: docno bronzeno vreme. ~e{ma (piscina). Docnoanti~kiot i ranovizantiskiot period mu davaat poseben beleg na ovoj lokalitet so monumentalnite arhitektonski objekti i dvi`niot arheolo{ki materijal. Lokalitetot e isklu~itelno zna~aen so otkrivaweto na depoto terakotni ikoni isfrleni kako klasi~en {ut pred vlezot na isto~nata kula. Sredniot vek e konstatiran so nekropola od XI . so pravec na protegawe sever . trem. Pri~inite za zapo~nuvawe na sistematski arheolo{ki istra`uvawa se od porano pronajdenite dve celi i pet fragmentirani terakotni ikoni otkrieni vo 1977-ta i slednite nekolku godini. plo{tad. no probiena i ograbena mnogu odamna. dve kuli. Arheolo{kiot lokalitete Vini~ko Kale se nao|a jugozapadno od gradot Vinica na eden povisok rid koj dominira nad celata okolina. Utvrduvaweto (kastrumot) ima dve grade`ni fazi. Lokalitetot e evidentiran za prvpat vo 1953 godina. pokonkretno zad ~e{mata i maliot trem vo 1985 godina. Ova otkritie otvori nova stranica za ranohristijanskata umetnost vo Makedonija i po{iroko.

Lisabon. Op{tata karakteristika na ovoj plan na vini~kite terakoti e pobedata nad zloto i smrtta i triumfot nad site neprijateli na verata. Sankt Petersburg. grobnici.: Elizabeta Dimitrova. Kambera. Skopje. Virzburg. Skopje 1998. Kerami~ki reljefi od Vini~ko Kale. \ur|a. Spored ikonografskata analiza ikonite gi smestuvame vo : starozavetni sceni. Za komparacija samo }e gi nabroime terakotite od Francija. So stilskite osobenosti. Site ikoni se pridru`eni so latinski tekstovi po rabovite na istite.2 3 6 7 8 4 5 Osnovnite karakteristiki na terakotnite ikoni se: dimenzii 32 h 28 h 4 sm (kvadratni) i 32 h 20 h 4 (pravoagolni) izvedeni so pomo{ na kalap i visok reqef. Bregenc. a tekstovite gi opi{uvaat scenite ili likot vo koi se vgradeni koncizni teolo{ki poraki. Rim. Kosta Balabanov. Var{ava. Sidnej. Ikonite se praveni vo rabotilnica vo sostav na gradskiot kompleks koj se prostira i na sosednite ridovi poto~no na zapad s$ do lokalitetot Oreovo vo selo Leski. Pariz. hristolo{ki pretstavi i pretstavi na likovi na hristijanski svetiteli kako i sceni od poznati voeni sudiri. Qubqana. Cone Krstevski Lit. Vajzenburg. Sofija. vo Italija. Isto taka treba da se istakne deka ikonite bile aplicirani na yidovi od sakralni objekti (na nekoi od niv za~uvan e na pozadinata i originalniot malter). martirij i sli~no. kako i poznatite terakotni ikoni od Tunis smesteni vo muzejot Bardo. 84 arheolo{ki lokaliteti 85 . Cone Krstevski. Minhen. Akvilea. Melburn itn. po dolinata na Loara. Mastrih. poto~no so visokiot reqef se do`ivuva izvonrednata plasti~nost na provinciskata umetnost i lokalen stilski izraz formiran pod silno vlijanie na Orientot. Vo poslednite dvaesettina godini Vini~kite terakotni ikoni bea izlo`eni i privlekuvaa osobeno vnimanie vo svetskite metropoli: Vatikan. Dosega se otkrieni okolu 20-tina sceni. Moskva. Muzej na Makedonija. vo pove}e repliki. Makedonski hristijnski koreni. Belgrad. Skopje 1993. ilustrirani psalmi. Split. Tabernakul. Linc. Seto gore ka`ano go potvrduva faktot deka rimskata ikonografija i prisustvoto na latinski tekstovi zboruva za dominantno vlijanie na rimskata crkva vo bregalni~kata oblast za vreme na ranovizantiskiot period. Ohrid. 50-tina celi i 250-tina fragmenti. Ankara. Zagreb. Terakotni ikoni vo Makedonija. Skopje 1995.

pred hrista na ridot se odvival mirniot i idili~en `ivot od koj se za~uvani i otkrieni mnogu kerami~ki sadovi so visoki umetni~ki vrednosti. Т. kako na dr`avnata uprava. Urban model i karakteristiki na Grad naselbata dobiva kon krajot na anti~kiot period ili vo periodot od IV do VI vek. Vo XIV vek `upata nare~ena Pijanec najverojatno bila upravuvana i koordinirana od ovde sé do zaginuvaweto na knezot Draga{ vo 1395 godina koga i formalno zapo~nalo polovinamileniumskoto otomansko vladeewe prosledeno so dekadencii niz koi gradskata naselba vo s. Археолошка карта на Р. Okolu 3000-ta god. 1 86 arheolo{ki lokaliteti 87 . oru`jeto i monetite ja ispi{uvaat istoriskata slika na edno vizantisko grat~e koe pulsiralo s$ do po~etokot na XIV vek. Nad severoisto~nata strana na seloto se izdiga visok karpest rid nare~en . Ogromnata pe{tera vo koja ima tragi od `ivotot na ~ovekot vo praistorijata e prirodno izdlabena vo spilata {to se nao|a nasproti “Grado”. II. Ne taka oddale~en od anti~kiot pat gradot imal kontrolna i strate{ka funkcija vo regionot sé do krajot na VI vek koga `ivotot nadvor od nego zgasnuva kako posledica na varvarskite pusto{ewa od sever i epidemiite na ~uma. Зборник IX – X. Град – Делчево. Штип 2003. Samoto ime govori za postoeweto na gradska naselba vo minatoto koja svoeto zna~ewe i prosperitet go dostignala zaradi blizinata na civilizaciskata komunikacija me|u rekite Struma i Vardar. Na najvisokiot del stoele kuli koi ja garantirale sigurnosta.Grado“ kraj ~ija severna i isto~na strana te~e reki~kata Pijavica.. Bugarija. 31 – 46. Град. a kraj koja denes se nao|a del od etno-parkot so pove}e arhitektonski objekti. Нацев. Македонија. Grad stanuva selo. Vo XIII i XIV vek na ovie prostori dominiraat venecijanskite trgovci ~ii srebreni moneti se otkrieni vo zemjenite sloevi vo Grad. Pove}e od 300 godini lokacijata “Grado” ne bila vo sferata na interesot na lu|eto koi toga{ go minuvale najtemniot del od istorijata na sredniot vek. Otkrienite metalni predmeti me|u koi se najbrojni alatkite. Т. Делчево. Grad.: А.. Kiril Trajkovski Лит. Скопје 1996. taka i na gra|anite. Toga{ ridot bil zagraden so bedemi i kuli koi ja garantirale bezbednosta na `itelite. Керамидчиев. D �l lItet : Grad el~evs ko GRAD Grad e dene{noto ime na selskata naselba {to se nao|a 6 km jugoisto~no od administrativniot centar Pijanec vo Del~evo i nekolku kilometri od granicata so R.� lOOkkAAcIjA: s. 125. Археолошки истражувања и конзерваторско – реставраторски работи на археолошкиот локалитет Градиште с. Toa traelo s$ do edinaesettiot vek koga postepeno se vozobnovuva citadelata i podgradieto od koi se otkrieni samo segmenti.

Beograd. pak.: Radoj~i} S. Arheolo{ki pregled 15 (1973) 179-182. Zabele`ani se dokazi od nekolku fazi na gradba i rekonstrukcija. Anti~ki gradovi kod Drenova i Kowuha u Makedoniji. tie prika`uvaat dosledna orientacija severoistok . Mikul~i} I. 1 88 arheolo{ki lokaliteti 89 .. Tvrdinata na akropolot na Golemo Gradi{te. verojatno vo negovata vtorata polovina.severozapad.. Washington DC. a otkrivaweto na vrvovi od streli i |uliwa sugerira edna od pri~inite za serijata na gradbi i nivnoto uni{tuvawe. kako i negovata pozicija kako edinstven grad na linijata na utvrduvawa koi go za{tituvale rimskiot pat istok . Golemo Gradište at Konjuh: Report on the Excavations in 2000. Yidovit se izgradeni od kamewa i malter od kal i namesta se za~uvani do visina od re~isi 2 m. no se ~ini deka naselbata na severnata terasa bila osnovana za vreme na V vek. 2002. C. Karolin Snivli Lit. Sondite otkrija kusi delovi od ulici. Ograni~enite iskopuvawa ne dozvolija donesuvawe {iroki zaklu~oci. koj se izdignuva na okolu 440 m nadmorska viso~ina. K kAcIj lO Golemo Gradi{ te GOLEMO GRADI[TE Utvrdeniot grad na Golemo Gradi{te se nao|a na okolu 40 km isto~no od Skopje. Zbornik radova Vizantolo{kog instituta 1. kanal i yidovi koi pripa|ale na nekolku arhitektonski objekti. 148-167. 1952. Ulicite bile poplo~eni so ~akal i povr{ini so nabiena zemja. Grn~arijata i drugite naodi uka`uvaat na rezidencijalen kvart od gradot.zapad koj pominuval niz dolinata na Kriva Reka. 2) {iroka skalesta terasa me|u severnoto podno`je na akropolot i rekata Kriva Reka i 3) tesen prostor me|u ju`nata strana na akropolot i dolniot masiv poznat kako Malo Gradi{te.� � Itet: lOkAl owuh A: s. Dumbarton Oaks Papers 56. bila osnovana za vreme na vtorata ~etvrtina na VI vek i se ~ini deka bila del od povtornoto utvrduvawe na imperijata od strana na Justinijan. na centralniot del od terasata. blizu podno`jeto na akropolot. Lokacijata na gradot vo eden rudarski region. Taa prodol`ila da postoi i vo VI vek. Snively. sugerira deka gradot imal zna~ajna strate{ka funkcija vo ovoj region vo docnata antika. zapo~naa sistematski iskopuvawa na Severnata terasa na lokalitetot kade {to se veruva{e deka se nao|ala urbanata naselba. So eden isklu~ok. 293-302. Nego go so~inuvaat 1) izdol`eno vozvi{uvawe koe se protega vo pravec istok-zapad ili akropol. Beograd. Crkva u Kowuhu. Bea iskopani ~etiri sondi vo ramki na pravoagolnik od 20 h 40 m. Vo 2005 god.

vo vertikalnata karpa 2 1 3 koja gi odvojuva dvete platformi bila izrabotena posebna tran{ea (zasek). isklesani vo karpa. 2003. Kumanovo. Tri megalitni spomenici vo kumanovskiot region. Muzejski glasnik 7 .n. bo`estvenoto sonce mu go prenesuvalo svojot legitimitet i ovlastuvawa vo ovoj obred. Stankovski. postaveni taka da ~ovekot koj sedi na niv e zavrten kon isto~niot horizont. Jovica Stankovski Lit. Vtoriot obred se izveduval vo sredinata na letoto (denes posledniot den od mesecot juli). J. vrzan za kultot na plodnosta.e.e. t. dominira blok od nekolku kameni sedi{ta. okolu 7 vek p. vo karpa zase~en prostor. razvieno `elezno vreme. Najso~uvan son~ev marker e markerot na koj sonceto se pojavuva vo denot na letnata dolgodnevica (21 juni). so preciznost koja za~uduva i denes.n.megalitska opservatorija i svetili{te. sadovi vo koi se ~uvala i spremala hrana. se javuval efekt na silen son~ev zrak koj minuval nad gornata. 90 arheolo{ki lokaliteti 91 . a najdocnite od t. J. Stankovski. Tracia 17. Arheolo{kite iskopuvawa koi prodol`ija i vo narednite godini. Na onoj koj sedel na taka osvetleniot prestol. Stankovski. utilitaren karakter. pokrien so relativno tenok humusen sloj. Vo tekot na astronomskite istra`uvawa otkrieni se kameni markeri ise~eni vo karpite koi ja potvrduvaat upotrebata na lokalitetot kako megalitska opservatorija vo tekot na re~isi celiot vtor milenium p. Vrz osnova na ovie nabquduvawa bil izraboten lunaren kalendar so ciklus od 19 godini. The peak sanctuary “Taticev Kamen“ at the village of Kokino and two of its cults. isto~na platforma na lokalitetot.e. bronzenodopski period od razvojot na ~ovekovata civilizacija (pribli`no celiot vtor milenium p. docno bronzeno vreme (XIV do XI vek p.: J. Son~eviot zrak osvetluval samo eden od prestolite na dolnata platforma bidej}i. vrzani za veruvaweto na praistoriskite `iteli deka karpestiot planinski vrv e mesto kade prisustvuvaat bogovite i kade e mo`no da se komunicira so niv.n. se izdiga impozanten neovulkanski rid koj so svojata viso~ina od 1013 m dominira nad svojata okolina i nad seloto Kokino vo negovoto podno`je.n.). vo andenzitnite karpi.n. 2007. poznat kaj okolnoto naselenie kako “Tati}ev Kamen“.n. doka`uvaat deka tuka se vr{eni sekojdnevni astronomski nabquduvawa vo tekot na pove}e decenii. Studia in honorew Kiril Jordanov. Ekskluziven naod e kalapot za liewe na bronzen amulet. koj pri prvite arheolo{ki iskopuvawa vo 2001 god.9. Bidej} i markerot vo minatoto bil verojatno pokrien.n. dve platformi vo pravec zapad . pri {to najbrojni se naodite od t. Vo po{irokiot repertoar na formi na pronajdenite kerami~ki sadovi dominiraat onie so t. na prostor so dol`ina od okolu 90 m i {irina okolu 50 m izraboteni se.). go atribuiraa lokalitetot vo t.). Zbornik “Pirajhme“.XVII vek p.e. dade mnogu bogat i raznoviden arheolo{ki materijal. Na poniskata. koga sonceto izgreva na specijalno izraboten marker koj se nao|a vedna{ pod najvisokata kota na lokalitetot. Gornata platforma e zaramnet. Markerite za proletnata i esenskata ramnodnevica (21 mart i 23 septemvri) i markerot za zimskata kratkodnevica (22 dekemvri) se delumno za~uvani. verojatno.istok i visinska razlika od okolu 20 m.n.n. Tati}ev Kamen . raritetna forma na bronzen visulec. zapadna platforma. Gri`livo izrabotenite markeri za oblo`uvawe na mestata na izgrevawe na polnata mese~ina na horizontot vo za nea karakteristi~ni pozicii. Najranite naodi datiraat od periodot na ranoto bronzeno vreme (XIX .e. Na samiot vrv na ridot. Pove}e topografski karakteristiki na lokalitetot uka`uvaat na negovata upotreba kako sveta planina na koja se izveduvani planinski obredi. na levata strana od asfaltniot pat koj vodi od seloto Dragomance kon seloto Arbana{ko. Sofia. Eden od planinskite obredi za koj se utvrdeni arheolo{ki tragi na najvisokiot del na lokalitetot bil. koja go propu{tala zrakot vo toj pravec.e. Kumanovo.� � Ko Itet: lOkAl anovo A: Kum Ij lOkAc kino KOKINO Na okolu 35 km severoisto~no od Kumanovo. 2003.

kako vo minatoto taka i denes. Preku vertikalni kanali cirkuliral vozduhot. Najvisokata izohipsa na karpata bila okru`ena so odbranben yid {to vo celina potsetuva na mal akropolis. Okolu karpata vo zamislen krug od okolu 500 m se otkrieni ostatoci na naselba od bronzenoto vreme koja denes e delumno uni{tena od sovremeniot pat. Istovremeni i skoro identi~ni gradbi na ovie se otkrieni vo maloaziskite provincii vo Kapadokija vo Sirija kako i na poluostrovot Krim. Vo negovata vnatra{nost arheolozite otkrile ranohristijanska crkva od VI vek okolu koja vo sredniot vek naselenieto pogrebuvalo odredena kategorija na li~nosti. Ovie gradbi pod @egligovskiot Kamen zasega se edinstveni na Balkanot. Geor|ievski. Istovremeno.e. Najneobi~nite i zasega nepoznati na Balkanskiot Poluostrov se podzemnite objekti otkrieni na ju`nata strana na karpata koi celosno se izvedeni vo utrobata na ridot ~ija geolo{ka struktura e tufot.Serdica (Sofija). arheolo{kite ostatoci se i na anti~kata magistrala Scupi (Skopje) . a niz skali se vleguvalo podlaboko vo poniskite prostorii. vo ~ii grobovi se najdeni li~ni predmeti na pokojnicite {to gi koristele vo sekojdnevniot `ivot. Lihnid 7.IV v. 95-100. Ohrid 1989. 1 92 arheolo{ki lokaliteti 93 . Prirodniot vulkanski fenomen nare~en @egligovski Kamen e krucijalnata to~ka na poznatata vo istorijata @egligovska oblast. Maliot vlez vodel do vnatre{nosta na prostoriite i bil zatvoran so masivna kamena plo~a {to nalikuvala na vodeni~arski kamen. Vo delumno otkrieniot prostor arheolozite otkrile fragmenti od grn~arija i staklo kako i `ivotinski koski od hranata {to toga{nite `iteli ja podgotvuvale.� � Itet: ori~i lOkAl do Nag A: Mla kAcIj lO Kostop erska K arpa no KOSTOPERSKA KARPA Lokalitetot se nadviva nad dene{noto selo Mlado Nagori~ino na 10 km severoisto~no od Kumanovo i nad me|unarodniot pat {to odi na istok kon Kjustendil. Podzemniot objekt kaj Kumanovo. a preku niv istovremeno se sobirala do`dovnicata vo samata vnatre{nost na ovoj neobi~en grade`en i funkcionalen sistem. Na zapadnata padina od karpata se pogrebuvalo naselenieto vo rimskata epoha odnosno vo III . se miele koski {to gi inspiriralo lu|eto vo minatoto da ja nare~at “Kostoperska Karpa”. Vakov reduciran ili hermeti~ki model na egzistirawe e rezultat na nemirnite vremiwa vo vizantiskata imperija koja bila izlo`ena na varvarskite napadi od koi naselenieto se zasolnuvalo vo takanare~enite “mrtvi gradovi”. Toj pretstavuva bazaltna kupa vrz koja.: B. Objektite se so ni{i i klupi za sedewe ili spiewe. n. Kiril Trajkovski Lit.

Objektite se dolgi i do 20-tina metri. so dobro poznavawe od strana na graditelite vo delot na sfernoto zasveduvawe koe e primeneto vo vleznite partii na glavnite porti. pove}eto glazurirani so sjaen zelen premaz. Se stasuva so avtomobil po asfalten pat ili pak po strmno pe{a~ko . nekoga{ vo {iro~ina i do tri metri. na samo 2 km od centarot na gradot se izdiga rid so zaramneto plato podvoeno od padinite na [ar Planina so `ivopisnoto te~enie na rekata Pena. Vo dene{ni dni ovoj prostor e poznat kako rekreativen centar za site qubiteli na prirodata. Nekoi od niv bile dvokatno re{eni. raznovidni {ajki. Mal saraj. a pove}eto vo vnatre{nosta na prostoriite bile dekorirani so ednostavni geometriski pravoagolni {ari naslikani na bela podloga so crveni i crni potezi. so solidni debeli yidovi. so cel da se obezbedi bezbednosno `iveewe na ovoj prostor {titej}i go blagodetniot spokoj na pa{ata i negovata pridru`ba. Na ju`nata strana od platoto na malo vozvi{uvawe postaveni se 2 objekti so odbranbeni funkcii. Irena Koli{trkoska Nasteva 94 arheolo{ki lokaliteti 95 . konektirani vo bedemite i pod niv.Bal Tepe TETOVSKO KALE Vo neposredna blizina do Tetovo. Bogorodica. Od pribor za pu{ewe pronajdeni se kerami~ni luliwa. kako: Golem saraj. kako i srebrena tabakera za tutun. na isto~nata strana od platoto. bedemi. Za~uvani se i vidlivi pove}e grandiozni objekti. gradot Tetovo i [ar Planina. metalni fragmenti od dr`a~i na porti. Rasposlani se na prostor od 20-tina hektari vrz plato koe se izdiga nad gradot Tetovo. namerni i slu~ajni minuva~i. grade`no vozobnovena vo XX vek vrz postari srednovekovni temeli. a sekako najvpe~atlivi se samorodnite drvja od kosteni i leski. Pobuduvaat osoben interes tunelite osmisleni za brza i sigurna evakuacija od pove}e strani na Sarajot i drugite objekti. Site gorespomenati objekti se dostapni za {irokata publika. kako i kaj golemata sve~ena trpezarija koja e so nad 8 metri viso~ina vo centralniot del i otvori so kru`na forma za ventilirawe na prostorot. tuneli. osobeno vo vleznite partii. Spomenatite gradbi bile gradeni pove}e od 20-tina godini. dotolku pove}e {to e postaven na odmerena nadmorska viso~ina od 1000 m.� lOkAc � Tetovs Itet: lOkAl vo A: Teto Ij ko Kal e . trpezarija. Inaku toj bil sin na pro~ueniot Rexep pa{a koj bil nazna~en kako nadle`en za ovoj pa{alak od strana na Turskata imperija. posetiteli. Najmarkantniot objekt e Golemiot saraj. kako i zandanata koja e skriena pod nivoto na aktuelnite objekti. Celoto plato na Tetovsko Kale e zaobikoleno so kameni bedemi koi gi opkru`uvaat objektite.planinarsko pat~e. Ova plato e poznato pod imeto Tetovsko Kale ili Bal Tepe. koj se karakterizira so bogato profilirana kamena plastika. Prostorot obiluva so bogata flora i fauna. blagodarenie na toa {to ovaa godina 2008-ta se izvr{i golemo arheolo{ko istra`uvawe i 2 1 3 iskopuvawe na ovoj lokalitet i se osoznaa site ovie osobenosti za navedenite objekti. Re~isi site objekti se gradeni so zelen travertin. a ne pomalku grandiozen e Maliot Saraj ili Leten Saraj. zandana (zatvor) i crkva posvetena na Sv. Od ovaa pozicija se dolovuva preglednost i prekrasen pogled kon Polog. pokraj nedvi`nite otkrieni objekti se otkri i dvi`en arheolo{ki materijal: kerami~ki fragmenti od sadovi. Izgradeno e od Abdurahman pa{a vo periodot od 1822 do 1842 god. odbranbeni objekti. Niz golemata arheolo{ka akcija sprovedena na celiot lokalitet. karakteristi~ni za ovoj period.

koncil (lat.: βασικἡ). srednovekoven period: vizantiska i turska keramika. metal) na visoka noga. Bazilika (gr~. kastel Utvrden zamok. e za{titen koska i dr. kefalija Civilen upravitel na tvrdina.: doge.: dipterium) Prostorija za ma~kawe so masla na bolnite i na u`ivatelite vo rimskite termi. da udri) Grade`. Arka (lat.: extra muros) Nadvor od yidinite. nalik na barska ptica. le~ili{ta. za{titen prostor so bedemski yidovi.: apoditerium) Soblekuvalna vo rimskite termi (kupatila). na sarkofazite i na nadgrobnite spomenici.: dux) Voda~. Ovie objekti imale posebni dvorani za razni vidovi sportski disciplini.: insignia) Osobeni znaci na nekoe dostoinstvo. Askos (gr~. kaldarium (lat.: κάνθαρος) Sad (keramika.: polukru`en arhitektonski element. kardo Maksimus (lat.: basilica). kapitel vo oblik na prese~ena piramida. dvori{ta. utvrden rid.) so natprirodna sila. odli~ija.: del me|u svod i stolb. Insignii (lat. Zamatena glina se nafrluva na povr{inata od sadot i se sozdava gruba ornamentika.: cardo decumanos) . grobna prostorija vo semejnite grobnici.: imbrex) ]eramida pokrivna.: δρόμος) Staza za fiskulturni natprevari. Ambra (ar. palestri.: anbar) Ambra ili kilibar e mirisna smola koja se dobivala od `lezdite na eden vid na kit. vo sakralnata arhitektura naj~est arhitektonski oblik vo ranoto hristijanstvo (V-VI vek). Barbotin Tehnika na ukrasuvawe na povr{inata od kerami~kite sadovi vo praistoriskite periodi (neolit). Amulet (lat. so dve dr`alki vertikalno postaveni edna nasproti druga. so koja vo orientalnite zemji se zamirisuvale odaite.: atrium) Predvorje.: aeneus=bakar. Atrium (lat. kolonadi (fr.: quadriburgium) Utvrden voen logor so ~etvrtesta forma vo rimskiot period. religiozen simbol povrzan so kultot na plodnosta.: castrum) Rimski vojni logor za{titen so iskopan rov okolu nego. crkoven sobor. efeb (gr~. kr~ma. @rtvenik Mesto na koe se prinesuva `rtva.: άκρόπολις) Najdominanten del od tvrdina-utvrden grad. Ekstramuros (lat.: colonnade) Red od stolbovi. kerami~ki sad so poseben oblik izraboten za obavuvawe na ritualot prinesuvawe na `rtva.TERMINOLO[KI RE^NIK Akropol (gr~. podocna utvrden so bedemski yidovi.: camera) Svodna prostorija. Andezit (Andezitni karpi) Geolo{ki: vid na vulkanski kamen. predmet od razli~en material (kamen.18 godini. pomo{na prostorija.: γυμνάσιον) Objekt . polukru`en presek. pokriva dvosliven pokriv. kamena plastika. Isar (tur. odnosno vremeto me|u finalniot neolit i ranoto bronzeno doba. gimnazion (gr~.imponere=da se nametne. podocna i efebite. hodnik (koridor) do grobnata arhitektura. lat. slu`el za piewe vino. Bedem [irok odbranben yid so kuli.: άοκός) Asimetri~en kerami~en sad so edna dr`alka. Dipterium (lat. biblioteki i dr. komora (gr~. Dromos (gr~.prostor za ve`bawe na atletite. vojvoda. Sadovite se prema~kani so olovna. iskosen vrat i neobi~na forma.: concilium) Sobranie na crkovni velikodostojnici zaradi re{avawe na aktuelni crkovni pra{awa. gr~.: exedra) Polukru`en (apsidalen) oblik vo sostav na pogolema arhitektonska gradba. kastrofilaks Voen upravitel na tvrdina vo vizantiskiot period. Baptisterium (gr~. predmet. premin od neolitot (mladoto kameni vreme) vo metalnite vremiwa od praistoriskiot period. gle|osuvawe Tehnika na ukrasuvawe na keramika vo rimsko vreme (orientalno poteklo). dvorana so stolbovi.: έφέβ) Mom~e (mladi~) od 16 .popre~na ulica vo gradovite vonite kastrumi vo anti~kiot rimski period. forma. titula na poglavarite na Venecijanskata i Genovskata republika. bo~na.: λίθος=kamen) ili halkolit Bakarno vreme. lat. Bukranion (gr~. Dipilon (gr~.: βαπτιστἡριΌν) Krstilnica. gorni grad. preden del od hram ili crkva. Vo Atina se sostoi od edna nadvore{na i edna vnatre{na. eneolit (lat.: καμάρα. kantaros (gr~. glavno nadvor od gradskite yidini. kvarcna ili alkalna gle| vo izvedba na raznobojna ornamentika. Imbreks (lat. urnek za telesna ubavina i skladnost.: amuletum) Visulec. koj (a) povrzuva dva stolba.: arca=kov~eg) Arhitekt. Du`d (ital. atribut na bogot Dionis.: caldarium) Prostorija so topla voda vo rimskite termi.: Cardo Maximus) Glavna ulica koja sozdava krstosnica so Kardo Dekumanis (lat. me|u niv imalo dvori{te so grobovi strani~no i pompeon-zgrada za formirawe na sve~eni povorki. naj~esto podelena na tri ili pet brodovi (navis) od koi sredniot e naj{irok i najvisok. prijaten miris koj se staval i vo prostoriite od rimskite termi. eksedra (lat.: βουκράνιον) Glava od doma{no `ivotno (vol) izrabotena vo reqef. naj~esto se izdignuva nad pokrivnata konstrukcija vo centralniot del od crkvite. Aneks (lat.) Rid. mo`e da bide i dekorativen. ksenodoheion Motel. dvorana za posetiteli. del od ranohristijanska bazilika ili crkva vo kogo se vr{i kr{tevawe. Impost (lat. vo rimskata civilna arhitektura golema dvorana so izrazena nadol`na oska. amajlija. lat. kastrum (lat.: annexus) Dodatok. vo gr~kata i rimskata arhitektura ukras na arhitekturata. an. libacija (lat.: ∆ίπυλον) Dvojna porta. kube (kupola) Polusferi~en konstruktiven element vo sakralnata arhitektura. 96 arheolo{ki lokaliteti 97 . Vo gr~kata arhitektura dvorana vo koja arhontot dr`el slu`ba.: libatio) Kulten ritual na prinesuvawe te~nost kako dar za bogovite. Apoditerium (lat. kvadriburg (lat. onoj {to go nosi od sekoe zlo. po~esni znaci.

predmet koj slu`el za pricvrstuvawe-zakop~uvawe na oblekata.: πολύ. a gi ima i vo sredniot vek. gla~an) kamen.: piscina) Bazen za voda vo rimskite termi.: marturium) Crkva. totem (ind. srebro i zlato. tegula (lat. Sigilum (lat. vo Stariot zavet ima 150 pofalni pesni. trivlezna vrata. Recipient (lat.: mobiliare) Podvi`en imot. Manuskript (lat.lagum (lat. se pretpostavuva deka ovie alatki slu`ele za nanesuvawe na boi na telo ili na tkanina.: praefurnium) Ogni{te za pomala bawa.: Porta Principalis) Glavna porta koja vodi vo centarot na rimskiot grad. pilaster (ital. pobo`na pesna vo slava na Gospod. zgrada za komandniot kadar na vojskata vo rimskiot period. λίθος=kamen. Mobilijar (nl. Faza Anzabegovo-vr{nik II-IV Stratigrafska faza na `iveewe vo neolitskiot period vo naukata zacrtana spored karakteristikite na kulturen sloj na lokalitetite Anzabegovo i Vr{nik kaj gradot Sveti Nikole vo Isto~na Makedonija. pintadera ({p. metal. peristylium) Trem so stolbovi koj zagraduva dvori{te od site ~etiri strani vo makedonsko-helenisti~kite i rimskite palati.) Vid na vulkanski kamen. kerami~kite pe~ati se poznati vo neolitskite kulturi od jugoisto~na i centralna Evropa i Bliskiot istok. ikonostas i dr. po poteklo od isto~nite zemji. grobi{ta.: frutarium) Po{irok kerami~ki sad za ~uvawe na ovo{je.: trancher) Se~ewe.: horeum) Javen objekt. a podocna i vo privatniot sektor. arhajskiot period.: spatula) Koskeni predmeti vo vid na plitki la`ici so podolgi dr`alki. vili i ku}i. Se izrabotuvale od bronza. piscina (lat.: peristylum. rakopisen tekst. noga i igla. koi imale stacionirani naselbi i vo koja se pojavuva kerami~kata industrija i industrijata na obraboten (maznet. Naj~esto ovie pari se narekuvaat numusi. poretko od kamen. a se upotrebuva od praistoriskoto bronzeno vreme do sredniot vek.: sigillum) Pe~at. onoj koj prima sodr`ina: stomak od kerami~ki sad vo kogo se naleva sodr`inata-te~nost. ku}i na drveni kolci i drveni platformi. i koj ja ozna~uva epohata na prvite praistoriski zaednici koi proizveduvale hrana. Folis (lat. Se smeta deka slu`ele za maznewe na ko`a. lat. ima pove}e boi. Heroon (gr~. piksida (gr~. del od crkva ili druga gradba vo koja se nao|a grobot na hristijnaski ma~enik.: frigidarium) Prostorija za studena voda vo rimskite termi (kupatila). Se pojavuvaat vo vremeto na kritskata i mikenskata kultura. Se pojavuvaat u{te vo mladiot paleolit (staroto kameno vreme). χρῶμα=boja) Pove}eboen.: ψαλμός) Udirawe po `ici. a se pripi{uvaat na carot David.: suburbium) Podgradie.: πυξίς) Pomala kutija (kru`na) od pe~ena zemja. Stoa Posebna gradba na pokrien trem so stolbovi vo anti~kiot period. Frigidarium (lat. temenos (gr~.: cittadella) Pomala tvrdina koja se nao|a na dominantno mesto vo pogolema tvrdina (akropol). portik (lat. tepidarium (lat.: manu scriptum) Rakopis. Nekropola (gr~. lepe` Smesa od kal so primesi na slama (pleva) za oblepuvawe (malterisuvawe) na ku}ite od praistoriskite periodi. pretkomora Prostorija vo monumentalnite yidani grobnici koja se nao|a pred vlezot vo glavnata grobna prostorija (vo staromakedonskiot i vo rimskiot tip na grobnici). pa vo neolitot (mladoto kameno vreme) i vo anti~kiot period.: fibula) Del od nakit . rase~uvawe (tran{ea=zasek).Lubbock) vo 1865 god. a i za me{awe na hrana i kozmeti~ki i medicinski raboti. Ovoj arhitektonski stil najprvin se praktikuval vo ramkite na javnite zgradi. Fibula (lat. crkoven name{taj vo oltarniot prostor od crkvata. πὸλις=grad) Grad na mrtvite. sli~ni na alatki (pe~ati) za ukrasuvawe na leb. psalm (gr~. paraklis Pomo{na prostorija vo oltarniot del na crkvite koja se nao|a do apsidalniot prostor. prinkipija (lat.: palafitta=kolci. Suburbium (lat. predmet. Horeum (lat.: lagum) Svodna nadzemna ili podzemna konstrukcija.: πίθος) Golem kerami~ki sad koj slu`el za ~uvawe na `ito i drugi namirnici vo anti~kiot period. peristil (gr~. palafiti (ital.: doodem) Idol. lak. 98 arheolo{ki lokaliteti 99 . plemenski znak na starite severnoamerikanski plemiwa. krstilnica (bazen za voda vo krstilnicitebaptisteriumi) vo ranohristijanskite baziliki. citadela (ital. pove}e grobovi. palisadi Odbranben sistem od zemja i drvo.: tegula) Potenka kvadratna tula so pogolemi dimenzii. Naj~esto imaat za{ileno dno.: principia) [tabska zgrada.: pilaster) ^etvrtest stolb vmetnat vo predniot tel na yid.: porticus) Pokrien trem so stolbovi vo rimskata arhitektura. {im{irovo drvo ili slonova koska koja slu`ela za ~uvawe nakit. porta prinkipalis (lat. termi (lat.: recipiens) Primatel.: ἡρῷον) hram posveten na anti~ki heroj koj bil upotrebuvan za komemoracija i po~ituvawe na herojot.:νέος=nov. za~in ili mirisi vo anti~kiot period. name{taj. tera sigilata (lat. `ivotno ili rastenie preku koi se po~ituvale pretcite i duhovite. Neolit (gr~. Ponekoga{ vo ovie sadovi se pogrebuvale pokojnici. magacin. Gi ima vo razni vidovi i oblici. poretko i privatni kupatila vo koi prostoriite i vodata se zagrevale so specijalno izgradeni-podgotveni prostorihipokausti (anti~ki rimski period). Vo ranovizantiskiot period pretstavuva bakarna moneta so vrednost od 40 numii. Skena Vo anti~kite teatri pomo{na teatarska zgrada koja bila povrzana so platformata kade se odr`uvala pretstavata i vo koja se ~uvale tetatarskite kostimi. so ednostavni geometriski vre`i (kaneluri) na dolnata bazna strana.: follis) Bronzeni moneti vovedeni vo vremeto na carot Dioklecijan (284-305). Spatula (lat. Makedonijarh(ont) ^in (funkcija) na makedonec vo op{testvena zaednica od rimski period. tuf (geol. polihromen (gr~. tribelon Porta so tri vleza.: περίστυλον. Opus sektile (lat. novo kameno vreme) Termin za mladoto kameno vreme koj e voveden od X. sectile=tehnika na postavuvawe na mozai~ni kam~iwa) Tehnika na ukrasuvawe (poplo~uvawe) na podni i yidni povr{ini so malku pokrupni raznobojni mozai~ni kam~iwa. prefurnium (lat. ispust. Martirij (lat.: tepidarium) Prostorija za mlaka voda vo rimskite termi (kupatila).: τέμενος) Obele`en prostor koj bil vo sopstvenost na kralot ili pak bil posveten na nekoj bog ili bo`estvo.: pintadera) Pomali predmeti od pe~ena zemja. Naj~esto bil podignuvan vrz pretpostaveniot grob ili pak vrz kenotafot na slavenata li~nost.: thermae) Javni. pitos (gr~. tran{irawe (fr. Labok (J.: opus=tehnika na yidawe i ukrasuvawe. Frutarium (lat. naj~esto elipsovidna.: νεκρός. trupci) Soenici. Sekoja fibula ima glava.: terra sigillata) Luksuzna trpezna rimska keramika so fina faktura i svetol crven premaz.

V-VI vek Mozai~na pretstava na elen. 2. Panorama na ostrovot Golem Grad Crkvata Sv. Reljefna ~a{a so pretstava na sonce na dnoto. Grad ISAROt 1. 7. 7. 3. XIV vek Arhitektonski ostatoci od ranohristijanska crkva so pridru`ni prostorii Arhitektonski ostatoci od naosot i oltarot na ranohristijanska crkva Docnorimska cisterna. Kastelot. (Naroden muzej-Belgrad) Episkopskata (Filipova) bazilika Krstilnicata so piscina na Episkopskata bazilika Teatarot vo Stobi Statua na car hadrijan. II-I vek pred hr. keramika. II vek Rimski teatar. 5. 2. gOleM gRAD 1. Ostatoci od crkovniot i episkopskiot kompleks Oltarniot prostor na crkvata od XIII vek Staklena belegzija. 2. Vozobnovenata crkva Sveti Pantelejmon na Plao{nik (2000-2002) Crkva Sv. bronza. Petar. 4. 2. 13. Terakotni figurini na boginki. 2. Plao{nik. Del od gradot Bargala so episkopskiot kompleks Ranohristijanska crkva (kapela) do ju`nata strana na episkopskata bazilika Del od javnite gradbi Vlez-skalozmi do javnite objekti Piscina od krstilnicata vo episkopskata bazilika Del od hipokausten sistem Vnatre{nost na episkopskata bazilika Ostatoci od arhitektonska kOStOpeRSkA kARpA 1 Kostoperska karpa. SkOpSkA tvRDINA . Statua na car. Nadvore{en bedem. eneolitski period Kerami~ki sad. krstilnica od polikonhalna crkva. bista. 2. 2. 3. 12. V-VI vek Mozai~na pretstava na lav i zmii. 4. 3. 3. 3. Arhitravna greda so natpis od hram na eden makedonijarh. II-I vek pred hr. 9. krstilnica od trobrodna bazilika. mermer.e. bista. koska 6. 11. II vek pred hr. 9. pe~ena zemja lIHNIDOS 1. 2. 8. 2. snimeno od vozduh Bedemskite yidovi na yitadelata Prostorija vo akropolot Glavnata porta Ostatoci od kula Izgled na bedemski yid Bedemski yid. V vek pred hr. spolija Statua na Asklepij. Petar. 7. IV-VI vek Srebreni fibuli „maloaziski tip”. 5. 2. 9.severen del Gradskata bawa . 10. V-VI vek Mozai~en pod vo bawa. podocna transformirana vo crkva. 9. po~etok na IV vek Golemata i Malata bazilika. keramika Glava na idol. Gorna Porta-Ohrid. bronza. bronza. XIV vek Arhitektonski ostatoci od crkvata Sv. I vek pred hr. Izida. III vek pred hr. 2. predna i zadna strana. VII vek pred hr. Plao{nik. 2. mermer. 8. 3. 2. keramika @enska figurina od maznet kamen Antropomorfen cilinder na ku}a. 3.ANtI^kA NASelBA tAUReSIUM 1. Glavnata kula na tvrdinata Del od bedemot na tvrdinata od jugoistok Vnatre{en izgled na bedemot od citadelata kOkINO 1. III-II vek pred hr. IV vek pred hr. 6. prostorija do polikonhalnata crkva. 4. 3. 6. 4. 3. 2. 8. 5. Ostatoci od srednovekovniot crkoven kompleks.lo`ilnica od termata Mermerna dekorativna plastika. Idejna pretstava na rekonstrukcijata na praistoriskata nakolna naselba Pogled vrz rekonstruiranata nakolna naselba od severoistok Drveni kolci od naselbata na dnoto od ezeroto Sonda na dnoto od ezeroto so ostatoci od drveni kolci Nurka~ so arheolo{ki eksponat od lokalitetot pod voda Insert od sonda so arheolo{ki predmeti na dnoto od ezeroto Fragmenti-dr`alki od kerami~ki sadovi izvadeni od dnoto na ezeroto StOBI 1. pravoagolna reljefna plo~a Statua na Tit Flavij Orest. I vek pred hr. 3. Zlatni obetki so negroidni glavi. 3. mermer. 10. XII-XIII vek Srebren prsten. IV vek eNgelANA 1. Golemo gradi{t. Bronzena figurina na Artemida. 10. Reljefna ~a{a so pretstava na makedonski {tit. II vek pred n. 4. 6. Teatarska tragi~na maska so pretstava na herakle. 6.e. 7. 2. II vek Tit Flavij Filoksen. aplicirani reljefni plo~i mermerna dekorativna plastika. XIV vek Obetki od zlato i srebro i bronzena toka za kai{. snimeno od vozduh Sinagoga bazilika. 2. pogled od severozapad Satir na postoqe. 3. 6. 8. BARgAlA 1. Terakotna pretstava na Golemata majka Askos. 2. 3. Gorna PortaOhrid. NeOlItSkA NASelBA tUMBA MAXARI 1. 5.e. 3. 4. vlezna partija 7. 3. 6. II vek vARDARSkI RID 1. Ostatoci od zapadniot „kiklopski” bedem na tvrdinata Ostatoci od zapadniot „kiklopski” bedem na tvrdinata Ostatoci od nadvore{na kula na zapadniot bedem vRBjANSkA ^UkA 1. Samuilova tvrdina-Ohrid. 6. kAStelOtO NAD p^IWA 1. Za~uvani ostatoci na objekt vo tvrdinata Ostatoci od bedem i kuli so postari fazi Ostatoci-vlez vo sarajot 100 arheolo{ki lokaliteti 101 . IX vek vINI^kO kAle 1. 6. 2. Korintski kapitel. po~etok na IV vek Makedonski vojnik. 4. cARevI kUlI 1. 7. 3. Mermerna statua na Afrodita. keramika Sad ukrasen so Y kaneluri. 5. 2. po~etok na II vek ANtI^kI BAWI 1. panorama gOleMO gRADI[te 1. II vek n. Ostatoci od anti~kiot teatar vo Skupi snimeno od vozduh Ulicata Cardo Maximus gradskata bawa-severen del Severozapadnata nekropola od rimski period Statueta na golo mom~e (Apolon?). @rtvenik so kulten karakter od pet ~etiriagolni objekti. 4. 5. Stobi. 7. 6. ZAlIv NAZ kOSkIte 1. 3. 3. Mozai~na pretstava na rajskata reka Geon. – IV vek po n. 5. jugozapaden del Skopskata tvrdina-Kale od jugozapad Arhitektonski ostatoci od zanaet~iski rabotilnici vo jugozapadniot del od tvrdinata Pretstava na vladetel. 2. II vek pred hr. od severozapad StIBeRA 1. Mozai~na pretstava na rajskata reka Eufrat. 3 4 Monogramot na Justinijan I vrz venec na pitos. 6.e. Anti~ki teatar. II vek Ostatoci na arhitektonski objekt Tit Flavij Orest. V-VI vek hipokaust . II vek Natpis na arhitravna greda. V-VI vek MARkOvI kUlI 1. 5. opus na yidawe Crepna. bronza.kAle 1. 2. III-II vek pred hr. 9. mermer. II vek pred hr. tetOvSkO kAle – BAltepe 1. krstilnica od polikonhalna crkva. 5. Plao{nik. kraj na I vek n. 8. 6. V-VI vek Kerami~ki fragment so solarna pretstava Fragment od terakotna ikona so pretstava na kowanik 3. XII vek. MORODvIS 1. V-VI vek 4. Ulicata Cardo Maximus i gradskata bawa Gradskata bawa . 4. V vek pred hr. Zlatnata ritualna maska i raka od Gorna Porta-Ohrid. 5. Terakotna ikona so pretstava na bik. III-II vek pred hr. Karabegomala-Ohrid. 3. 8. 4. terakota Glava na idol. XIV-XV vek SvetIte petNAeSet tIveRIOpOlSkI MA^eNIcI 1. Panorama na tvrdinata kaj s. III-II vek pred hr. 7. HeRAkleA lINkeStIS 1. 7. II vek LEGENDI NA FOTOGRAFII 5. 8. IX vek Pretstava (`ivopis) na dvajca od Svetite petnaeset tiveriopolski ma~enici vo zasvedenata grobnica. po~etok na II vek Statua na herkulanka. Drevna astronomska opservatorija sedi{ta isklesani vo karpa Bronzen visulec. II-III vek Delovi od termata. Arhitektonski ostatoci od zanaet~iski kompleks.lo`ilnica i kaldarium Ritualen zoomorfen bokal. 4. Samuilova tvrdina. terakota 15. SkUpI (SCUPI) COLONIA FLAVIA SCUPINORUM 1. Zlatna obetka. 5. rozeti i sonce Dedal. Dimitrij. XIV vek @ivopis od crkvata Sv. 5. 4. III-II vek pred hr. 9. Pogled kon Markovi kuli od jugoistok Kula. V-XIV vek Podzemna zasvedena grobnica vo sredi{teto na crkvite `ivopisana so pretstava na Svetite petnaeset tiveriopolski ma~enici. V-VI vek Gradba vo jugozapadniot del od lokalitetot Ostatoci od zapadniot bedem so polukru`na kula Pitos za ~uvawe na hrana Javni objekti vo jugoisto~niot del od lokalitetot Terakotna ikona so pretstava na Arhangel Mihail. panorama. II vek pred hr. (Naroden muzej-Belgrad) Satir. 4. keramika Belegzija so zmiski glavi 14. Plao{nik. 8. herakle. mermer. gradba-javen objekt Termata vo Bargala Kamena dekorativna plastika gRADOt NA ISAR 1. Del od vlezot vo tvrdinata Izgled na yidovite do cisternata ostatoci od kula gRAD 1. 2. Pantelejmon (obnova 2002) Zlaten visulec-labris . 2. Vnatre{nost na bawite so bazen 7. so pretstavi na lav. VI vek Arhitektonski ostatoci od javna gradba i ku}i za `iveewe Prostorija 2 od javnata gradba Za~uvan stolb od bifora graden od tuli Bronzeni moneti od V i VI vek Nakit i krstovi.

Taor. Veles s. ^epigovo. Prilep s. 23. Tumba Maxari Skopska tvrdina . 22. 08. 15 16.Slavej. 24. 11. 14. 27. 19. 26. Erazmo kraj Ohrid s. Skopje s.Kale Skupi Anti~ka naselba Tauresium Kasteloto kaj P~iwa Stobi Neolitska naselba Vrbjanska ^uka Stibera (Styberra) Markovi Kuli heraklea Linkestis Golem Grad Lihnidos Engelana Zaliv na Koskite Vardarski Rid Gradot na Isar Crkvi na Svetite petnaeset Tiveriopolski ma~enici Anti~ki bawi Carevi Kuli Isarot Bargala Morodvis Vini~ko Kale Grad Golemo Gradi{te Kokino Kostoperska Karpa Tetovsko Kale . Morodvis. 09. 03. Prespa Ohrid Sv. 21. Kowuh Kumanovo Mlado Nagori~ino Tetovo 06 17 19 18 09 07 08 16 15 12 13 10 14 11 102 arheolo{ki lokaliteti 103 . Skopje Skopje Gradsko. Bansko kraj Strumica Strumica [tip [tip s. 02. 20. 05. 18. Ohrid Gevgelija s. Pe{tani. 04. 17. 06.26 27 25 28 03 02 24 ARhEOLO[KI LOKALITETI 01 04 05 22 23 20 21 01. Zloku}ani. 07. Ko~ansko Vinica s. 28. 10. Del~evsko s. 13.Bal Tepe Skopje Skopje s. 12. Prilep Prilep Bitola Prespansko Ezero. Gradi{te. 25. Marvinci kaj Valandovo Strumica s. Grad.

58.Izdava~ Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo Za izdava~ot Pasko Kuzman Urednik Pasko Kuzman Avtori Dragi{a Zdravkovski 12. Vlatko Korobar). 76. . 82 Karolin Snivli 88 Jovica Stankovski 90 Irena Koi{trkoska Nasteva 94 .Skopje : Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Skopje 2008 a) Arheolo{ki lokaliteti – Makedonija COBISS. 74. 42 Kostadin Kepeski 38 Lektor Aleksandar Jordanovski Fotografii Mi{e Tutkovski Terminolo{ki re~nik Pasko Kuzman Kompjuterska obrabotka i grafi~ko oblikuvawe Artbaiter Pe~at Pro Point Tira` 800 CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. fotografii Mi{e Tutkovski.: ilustr. 2008. Kiril Trajkovski 28.7) ARhEOLO[KI lokaliteti / (urednik Pasko Kuzman . Liljana Kepeska 38. 86. 72. 62 Len~e Jovanova 20 Kiro Ristov 24. Kliment Ohridski“ – Skopje 903/904 (497. 36 Dragi Mitrevski 16. 60 Cone Krstevski 66. 68. – 93 str. 70.MK-ID 75674890 Anica \or|ievska 44 Vera Bitrakova Grozdanova 48 Pasko Kuzman 08. Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo. – (Edicija Makedonsko kulturno nasledstvo) Bibliografija kon glavite ISBN 978-608-4549-00-0 © Copyright Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija. 92 Zoran Georgiev 30. 80. 52. : 22h22 cm.