Daniel Kraqevski ZABRANETO BLADAWE

1

Slika za korica: Irena Andonovi} Dizajn na korica: Daniel Kraqevski Izdavaweto na ovaa kniga finansiski go pomognaa: Stopanska banka – Kumanovo; Kafe bar Agora – garnizon Kumanovo; advokat Ivica Angelovski tel: 070350965, Kumanovo; Ambulanta “Sanitas” Kumanovo.
CIP - Katalogizacija vo publikacija, Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3-32 KRAQEVSKI, Daniel Zabraneto bladawe / Daniel Kraqevski. - Skopje : Akvarius pet, 2009. - 143 str. ; 18 sm

ISBN 978-608-4502-22-7 COBISS.MK-ID 79102218 Pe~ateno vo Makedonija

Za izdava~ot: Sne`ana [trkovska Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od avtorot i izdava~ot.

2

Daniel Kraqevski

ZABRANETO BLADAWE

2009 3

Na Bokas! Nasmevkata koja ja ~uvstvuvam! ...podari nasmevka... sakaj go svetot... * Razbiraweto e najva`no... ~uvaj go onoj {to te razbira...

4

Prv del
(Kiliar i Blaras)

5

6

DENOT NA TI[INATA ivko vetre ja gali planetata Zemja. Po ulicite normalno dvi`ewe na iljadnici likovi so ~ove~ki izgled. Dvi`eweto im e identi~no na site, perfekcijata im tancuva so ritam na ~ekorot nebare se raboti za vojni~ki mar{. Nikoj ne bi se zapra{al dali ima lu|e na planetava, no koga bi ja videl patrolata od crni metali sklopeni vo ~ove~ki oblik koi nosat fejzerski pu{ki, bi se zapra{al koi se tie i zo{to baraat identifikacija na sekoj minuva~. Planetata Zemja be{e naselena so ~ove~ki vid to~no pred trinaeset godini. @ivotot si te~e{e vo normalna ~ove~ka atmosfera koja nam ni e poznata bidej}i sme lu|e, no ona {to se slu~i pred trinaeset godini, si dade pravo da se nare~e istrebuvawe na ~ove~kiot vid. ^ovekot sozdade androidi koi bea sposobni za razmisluvawe i za skoro site ~ove~ki ve{tini, no ne bea programirani za iskreni ~uvstva, a toa i ne be{e vozmo`no. To~no pred onie dolgi trinaeset godini, na dene{en den be{e odigran denot na ti{inata, toj koben nastan koj re{i da gi izbri{e lu|eto od planetata zatoa {to se samouni{tuva~i po svojata priroda. Ne deka ne se samoubijci, no poimot samouni{tuva~i pove}e pretpo~ita{e da zna~i uni{tuvawe na sopstveniot vid. 7

T

Ne! Androidite ne bea vinovni. Na planetata se odigra treta svetska vojna vo koja se koriste{e biolo{ko oru`je {to izleze od sekakva mo`na kontrola poradi izleguvaweto na besot i negovo rastekuvawe vrz gnevnite lica na nekolku lu|e koi imaa mo} da stavat traen pe~at vrz ~ove~kiot opstanok. Namerno sozdadenata bolest uspe{no si go doodi patot do svojata cel, taa i ne razmisluva{e za onie interesni momenti po patot tuku glavna preokupacija $ be{e stigawe do celta. Toa vpro~em be{e glavna preokupacija na sekoj android, da ima svoja cel! Androidite bea spremni vo sekoj moment da si ja ka`at identifikacijata, destinacijata i celta. Toa e ona {to se narekuva perfektnost! Do zao|aweto na najsvetloto sonce koe toga{ se poka`a najspremno da mu odade posledna nasmevka na ~ove~kiot vid; brojot na umrenite se izedna~i so brojot na `itelite na planetata. Nema{e ~ovek. Ostanaa samo umnite androidi koi naj~esto gi u~ea decata da go primenat mototo koe propagira{e deka znaeweto e mo}, zna~i androidite gi zamenuvaa u~itelite i profesorite, no i ~ista~kite i site fizi~ki rabotnici. No toga{ {to pravea lu|eto? Lu|eto bea gospodari. Androidite bea programirani na poslu{nost, a lu|eto kako nikoga{ dosega, se pribli`ija do titulata GOSPOD. S# im be{e naredeno do perfekcija, no nivniot ambiciozen duh koj be{e odreden da prodol`i da go bara vrvot duri i koga ve}e go na{ol; im donese samouni{tuvawe. Androidite prodol`ija bez da slu`at. Prodol`ija da sozdavaat novi androidi i 8

nov sistem koj zabranuva{e sozdavawe na lu|e so obrazlo`enie deka pretstavuvaat zakana za site. Pa lu|eto ne se sovr{eni, zo{to se potrebni? Tivko vetre trepere{e od radost {to planetava kone~no e oslobodena od nesovr{enost i vo nea vladee apsolutna perfekcija. -Koj sum jas? – Pra{a edno ~ove~ko su{testvo na vozrast od 20 godini. -Ti si ~ovek, jas sum android. Tvojata cel e da se zdobie{ so dovolno znaewe i da ja obnovi{ planetata so lu|e. –Re~e Alersi. Toj be{e nau~nik i ~len na androidskiot sovet. Toj kreira{e ~ove~ko su{testvo so pomo{ na ~ove~ka DNK. Be{e premnogu privrzan so lu|eto i saka{e pak da bide kako porano. Toga{ sigurno bi nemalo androidi pita~i koi sega gi ima vo zagri`uva~ki broj. Sepak rabote{e ilegalno, sozdavawe ~ovek be{e kaznivo so smrt. No nikoj ne znae{e za ~ovekot, `iveeja vo mala ku}a na planina. Go krsti Kiliar. Kiliar ne mo`e{e da go prifati faktot deka e edinstven ~ovek na planetata i deka mu e zabraneto da `ivee, a da ne mu zastane zdivot vo }elijata kade stravot i tagata go igraat tancot na patetikata. -Ne zaslu`uvam da `iveam!! –vika{e so silen glas, no ne mo`e{e da predizvika nemir kaj Alersi, mo`e{e samo kaj sebe... Be{e o~aen po soznavaweto. Be{e besen! -Jas sum nesovr{eno su{testvo!! –Izvika i izleze niz vratata. Za prvpat se soo~i so priroda. 9

*

*

*

Vetrecot gi miluva{e gran~iwata borova {uma dodeka Kiliar besno ja gaze{e po~vata od koja yirkaa najubavi cvet~iwa. Vo {umata nema{e nikakva opasnost bidej}i na planetata ne postoe{e cica~ osven Kiliar... ili mo`ebi postoe{e? Alersi tr~a{e po nego dodeka ne go stigna. No ve}e be{e docna ili ne ba{? Pogledot na Alersi ni malku ne be{e dlabok, nitu prepla{en od gletkata, toj dobro ja znae{e ~ove~kata priroda. Kiliar be{e mrtov! Be{e skoknal od karpa siguren deka }e odleta vo svetot kade {to `iveat negovite... kade {to ima `ivotinki, mileni~iwa... detstvo, detski `agor vo maaloto vo predve~ernite ~asovi koga e vreme za fudbal ili ko{arka... Ne! Kiliar zgre{i! Ne smee{e da bega od odgovornosta, celiot raj na planetava e vo negovi race, toj treba da se potrudi da go izgradi. Mora nekoj da po~ne, toa {to nemu mu se pru`i {ansata i ne e tolku tragi~no kolku {to bi bilo ne{to {to i sega ne e tolku va`no... Kiliar ima{e vtora {ansa, androidot go odnese doma i napravi klon od nego, pa toga{ go zakopa teloto. Vtoriot den na ti{inata treba{e da bide tokmu denes, posle to~no trinaeset godini androidsko vladeewe na planetata Zemja. Alersi be{e svesen za toa i go nau~i Kiliar kako da gi onesposobi androidite, go nau~i na site potrebni ve{tini za povtorno da zavladee ~ove{tvoto na planetata. 10

-Ne sakam da ve uni{tam! –Re~e Kiliar -Nema da n# uni{ti{, samo }e ni ja isklu~i{ energijata dodeka da se namno`at lu|eto. –Go ubeduva{e Alersi. -Misli{ deka planetava bi bila poubava so lu|e namesto so androidi? -Da, pohumana }e e. -Nema! Poidiotska }e e! A onie iskreni lu|e }e se gu{at vo pekolot na svesnata agresivnost na mnozinstvoto. Nie sme samouni{tuva~i, zo{to go dozvoluva{ slu~uvaweto na istata gre{ka po vtor pat? -Ne e gre{ka. Takva e mojata programa, jas treba da im pomagam na nau~nicite. Nie bez lu|eto nemame cel, ne znaeme {to da pravime. Vo gradovite ima premnogu pita~i koi zaludno tro{at energija. -Pa zo{to ne gi isklu~ite? -Ako gi isklu~ime niv, zo{to pak nie da sme vklu~eni? Koja e celta na na{eto postoewe? -Vi trebaat emocii! Mora da programirate androidi so iskreni emocii. Toa e smislata na postoeweto. -Ne. Smislata ne postoi za nas. Toa e svojstveno za lu|eto, za na{ite gospodari. -Mislam deka zaedno bi funkcionirale najdobro. Zaedni~ki e sekoga{ poubavo. –Re~e Kiliar, no konfuzijata mu trepna za mig. –A kako da `iveeme zaedno koga androidite imaat sovet vo koj e re{eno deka ne smee da postoi ~ovek na planetava? 11

-]e treba da n# isklu~i{ site i da ni gi izvadi{ programite zamenuvaj}i gi so novi, so {to nie }e staneme poslu{ni. Potoa }e po~ne{ nov `ivot. -Kako? Potrebna mi e `ena! -Znam, go srediv i toa. -Re~e androidot i mu ja poka`a Blaras koja spie{e na bela postela dodeka planinskiot vozduh $ go gale{e liceto. Kiliar se zagleda vo nea tolku dolgo kolku {to be{e potrebno za da seti deka devojkata mu e vgradena vo krvta. Blaras be{e s# {to mu treba{e na Kiliar za da `ivee. Ni{to pove}e ne be{e va`no, site problemi so planetata bea izbri{ani od nego i edinstvenoto {to ostana e imeto Blaras! Mo`ebi se vqubi... * * *

Osamna utro so xagorot na {umskite vrap~iwa. Kiliar se razbudi vo postelata na Blaras. Utrinskiot vozduh go potturnuva{e poblisku do nea. Ja bakna vo obrazot, a taa poleka gi otvori o~ite. Nasmevka ima{e na liceto. I toj se nasmea. -Treba da ja naselime planetava so lu|e, znae{? – Go pra{a Blaras. -Ma ostaj toa, ~uvstvuvaj ja qubovta... Mi veli da te baknam pak. –Se nasmea i zapo~na ne`no da ja baknuva po celoto telo. Bukvalno be{e sozdadena za nego, ne postoe{e drug ma` na planetava. Taa nema{e izbor, a ne be{e vqubena. Kiliar be{e 12

sozdaden pred nea i vo negovata krv be{e vgradeno se}avaweto na edno mom~e koe se vika{e Kiliar, no toa `ivee{e dolgo pred da dojde denot na ti{inata. Be{e vqubeno vo devoj~eto Blaras za koe nikoj ne znae{e dali znae {to e toa qubov, no toa na androidot ne mu be{e pre~ka pri kreacijata bidej}i i samiot ne znae{e {to be{e toa qubov. Androidite pred nekoj den imaa napraveno skeneri koi otkrivaat ~ove~ki su{testva, pa zapo~naa so skenirawe na celata planeta. Bea otkrieni dve ~ove~ki bitija vo podno`jeto na planinata Stiarfija. Vedna{ be{e ispratena patrolata so onie stra{ni androidi vo robokapski formi, so crni zaobleni limovi povrzani so metalni creva, so skeneri mesto o~i i fejzorski mo}ni pu{ki (sli~ni na onie {to gi prodava{e Kuark vo holosutot na Dip Spejs Najn). -Denes e denot koga mora da go isklu~ite napojuvaweto na site androidi. –Re~e Alersi vleguvaj}i vo sobata. –Nema pove}e vreme, patrolata e trgnata kon ku}ava. Stanaa i dvajcata od krevetot i se upatija kon {umata. Ja izbegnaa patrolata i se spu{tija vo gradot kade {to be{e glavnoto napojuvawe. Vo me|uvreme patrolata stigna vo ku}ata. -Kade se lu|eto? -Ne postojat lu|e na planetava. –Odgovori Alersi. -Postojat i tuka prestojuvale. –Uporni bea robokapcite. 13

-Negativno. –Povtoruva{e Alersi po sekoe pra{awe. -Te vodime vo Karnitonot. -Ne dozvoluvam. –Re~e Alersi, no ne be{e mo}en da im se sprotivstavi, pa robokapcite go odvedoa vo gradot. Karnitonot be{e sala kade {to predavnicite se onesposobuvaa i se zaka~uvaa na stolbot koj se izdiga{e na sredinata. Sekoj den vleguvaat androidi koi kru`at okolu stolbot gledaj}i go usmrteniot predavnik i u~ej}i deka predavnicite se nepo`elni. Kolku samo perfektno funkcioniraa androidite celi trinaeset godini... {to }e im se lu|e... * * * Vetreto tivko gi gale{e site objekti i subjekti na planetata, saka{e da go dolovi denot na ti{inata, no na nikogo ne mu tekna deka denes e denot. Sekako, ne se otka`a, dodeka ima idnina, }e ima i nade`. Kiliar ja dr`e{e Blaras za raka dodeka tr~aa kon zgradata. -Se umori? –Pra{a. -Ne, tuku mislam deka ne e vo red ova da go napravime. –Re~e Blaras. -Nemaj gajle, pak }e gi vratime vo `ivot site, samo malku }e se poinakvi, }e im stavime druga programa. 14

-Ne, mislam deka e podobro da gi ostavime da `iveat, da odime nie na druga planeta, a? -Koga e ladno, sakam da umram... Sakam da sum topol... Mo`ebi e najdobro da gi ostavime. ]e najdeme topla planeta. Vlegoa vo zgradata kaj {to ima{e vselenski letala i poletaa kon temninata koja najverojatno poradi kazna be{e izbockana so bezbroj svetli to~ki. Androidite prodol`ija so perfektnoto funkcionirawe, a Alersi be{e usmrten i zaka~en na stolbot vo Karnitonot i okolu nego sekojdnevno kru`ea stotici androidi. Toa trae{e pet dena, a potoa pak s# si be{e normalno kako i prethodnite trinaeset godini. Kiliar i Blaras patuvaa od planeta na planeta vo potraga po mesto na koe u{te mu se potrebni nesovr{eni `iteli. Zemjata ostana da bide sovr{enstvo i sekoj nejzin den be{e den na ti{inata...

15

ZABRANETO BLADAWE o}ta dlaboko be{e navlegla vo yidovite na site zgradi na planetata. Ku}ite ve}e odamna si imaa mrak duri i vo denot. Sonceto se javuva{e sekoe utro okolu osum ~asot, no kako i site drugi sonca, i toa be{e la`no. A site gledaa vo nego i ja ~ekaa svetlinata da im gi zaslepi zenicite, no ne do~ekuvaa. Sonceto svete{e so strogo regulirana svetlina, to~no onolku kolku {to be{e potrebno. Bladaweto im be{e omilena ve`ba na sonuva~ite {to `iveeja na planetata (B.O.K.).* No ne sekoj mo`e{e da ja napravi realnost. -Blaaaaa... blaa... sakam blaaaaaaaa. Sakam da bladam, dodeka spijam so otvoreni o~i! Blada{e Kiliar zjapaj}i vo yidot kade {to be{e izgraviran nejziniot lik so edvaj vidlivi konturi na liceto. Vo sosednata ku}a nikoj pove}e ne se obiduva{e da blada. Znaeja deka kaj niv toa e nevozmo`no, nikoj ja nema{e taa sposobnost. Mu zaviduvaa na Kiliar koj be{e edinstveniot od nivnoto maalo koj mo`e{e da blada. Kolku samo vnimatelno go slu{aa {to zboruva{e, duri i mu gi zapi{uvaa zbo(B.O.K.)* saka{e da zna~i ne{to, pa jas mu dadov dve opcii: “Bokas e Obratnoproporcionalna so Kralot” i “Blaras Ostana bez Kiliar”, no niedna ne mu se dopadna i re{i da ne zna~i ni{to.

H

16

rovite. Toj se smee{e vo bladaweto, vo tie migovi najbrzo mu se la~e{e hormonot serotin koj mu go kreva{e zadovolstvoto do najvisokite granki koi nekoga{ bea preletani od sokolite. Pred da go zamol~at, re{i da go izblada najvpe~atliviot son vo `ivotot koj drasti~no mu go smeni tekot na `iveeweto. Be{e tolku realen i tolku golem {to slobodno mo`e{e da se pra{a dali mo`ebi toa be{e patuvawe vo idninata i `iveewe tamu cela godina, no nema{e sposobnost za da si go postavi pra{aweto, mo`e{e samo da go izblada. Be{e mnogu sli~no na procesot {to go primenuvaa vlastite za kaznuvawe na zatvorenicite, vo koj im davaa kontroliran son od onolku godini kolku {to treba{e da odle`at vo zatvor. Vo sonot vleze bez da zabele`i deka e ne{to porazli~no od tekot po koj mu te~e{e `ivotot. Si prodol`i po istiot tek i vo sonot, duri cela godina `ivee{e tamu. Go zavr{i u~ili{teto i ve}e vleguva{e vo vozrasni vodi, a u{te be{e adolescent. Koga slu~ajno si napravi mal muabet so edno devoj~e koe go vikaa Blaras, tekot na negovite misli dobi sosema razli~en pravec. Sekojdnevno misle{e na nea i probuva{e da go crta svojot lik vo nejzinite misli. Tamu si nacrta preubava slika za nego, no Blaras ne go gleda{e vo taa slika koga }e se videa vo ~ar{ijata. Sepak toj re{i da $ nacrta kompletno ubava slika za nego vo nejziniot um, pa i nadvore{not izgled go promeni. Se zbli`ija dovolno za 17

nivnoto dru`ewe da rezultira so sudir na usnite. Se baknaa. Od toga{ sekoj den bea zaedno, toj $ kupuva{e ~okolada i jadea zaedno so spoeni usni. Zboruvaa za site mo`ni temi, nikoga{ ne krieja ne{ta eden od drug zatoa {to perfektno se razbiraa i zaedno gi ras~istuvaa site kupovi pra{ina {to obi~no se natalo`uvaa vo se~ij `ivot. Po~naa da gi prodlabo~uvaat mislite za site detali koi skri{no gi opkru`uvaa, po~naa da gi zapi{uvaat svetnatite iskri od udarot na dva ili pove}e kamewa, koi gi predizvikuvaa samite kreiraj}i gi vol{ebnite pateki {to gi poslaa na `ivotnata trasa po koja sekoj den ~ekorea dr`ej}i se za race. Pi{uvaa stihovi eden za drug i gi ostavaa da gi ~itaat o~ite na celiot svet nare~en (B.O.K.). Se sakaa mnogu, no nikoga{ ne si go ka`aa toa, sekako deka nema{e potreba da se ka`e ne{to {to se podrazbira. Kiliar se razbudi od sonot vo vremeto koe od nekade mu be{e poznato. Edvaj se seti deka e vraten nazad cela godina. Potoa razbra deka sonuval i vedna{ go izgubi pametot. Re{i pametot vedna{ da go vrati vo sonot, treba{e da se spasi ona {to mo`e{e. Ostana malku pamet so koj mo`e{e samo da blada i da blada... Taka do beskraj, ako mo`e{e da sfati {to be{e toa beskraj... Nekoi se posomnevaa deka sonot mu be{e kontroliran od vlastite koi sigurno gi ispituvale novite metodi na promena na `ivotot {to gi izmislija nau~nicite. No toa ostana samo somne` dodeka 18

vlastite vo me|uvreme go bea smenile tekot na `ivotot na site lu|e na planetata. Na site `elbata im be{e da bladaat, a onie koi ne mo`ea, bea proizvod na kompletna neuspe{nost na eksperimentot. Niv ne im ostana ni najmal del od pametot {to go imaa, celiot im ostana da `ivee vo sonot koj prodol`i da lebdi nad najvisokite granki. Site soni{ta izletaa od kontrola na nau~nicite i se razletaa okolu orbitata na planetata. Sozdadoa svoj svet vo koj se `ivee{e samo so svesta. A planetata ostana da se davi vo bladawata koi umiraa edno po edno sekoja sekunda, od avtomatskite pu{ki na onie koi go sprovedoa neuspe{niot eksperiment. Nau~nikot koj go be{e prona{ol na~inot za kontrola na sonot so vnesuvawe na idninata vo nego, be{e proglasen za genij i vo istiot moment ubien zaradi za{tita od pro{iruvawe na genijalnosta me|u ostanatite. Ona {to zasekoga{ }e ostane misterja za Kiliar e postoeweto na istoto devoj~e so imeto Blaras i toa so istiot karakter kako {to ja znae{e toj. Nikoga{ ne dozna dali taa postoi i nikoga{ ne se zapoznaa, a vsu{nost se znaeja mnogu podobro od koj bilo drug, no samo vo svetot na soni{tata kaj {to im be{e zarobena idninata. So eden piskot na sokolot koj kulira{e na najvisokata granka, se zamolknuvaa nekolku iljadnici bladawa... A kolku samo bea interesni za nabquduva~ite... Vistinska {teta! 19

SENKA ILI SENI[TE... troto be{e mra~no. Izleze nadvor i pogledna kon neboto, be{e pet ~asot, a neboto temnosino. Senka bdee{e s# u{te vrz ku}ite, be{e na poa|awe. No}ta si ode{e, a senkata mole{e za u{te nekoj mig dru`ba so mrtviloto od ku}ni yidini i zaspani ogradi nalo`eni so Ipomoea. Ja vide senkata kako najmrzlivo izbleduva vle~ena od no}ta koja se vovlekuva{e vo neboto ostavaj}i svetlo zad sebe. Vrap~iwata zboruvaa silno, kolku gi dr`i glasot, se nadvikuvaa. ^ini{ detski xagor srede tvojot dvor, nebare u~ili{teto e tuka. Senkata u{te ne be{e oti{la nad neboto. Kiliar go golta{e morskiot vozduh koj mu go boe{e grloto so belina. Misle{e na nea i lakomo go vdi{uva{e vozduhot. Iako nema{e more vo blizina, sepak vozduhot be{e morski! Gradot s# u{te be{e pod senka, a neboto svete{e s# pojasno i pojasno. Stoe{e na balkonot so skrsteni race i gleda{e vo ulicata. Mislej}i na nea, kone~no ja izmisli. Taa ode{e po ulicata, be{e vo pi`ami i so zatvoreni o~i. Ne!... ne ja izmisli, Blaras navistina ode{e po ulicata. - Eeeeeej Blaraaaas... –Mu se izgubi glasot vo senkata {to mrzelivo se lizga{e po yidovite. Taa ne re~e ni{to. Toj ja ripna ogradata i se spu{ti dolu vo dvorot, mu be{e strav deka ako vleze vo ku}ata, }e ja snema Blaras od ulicata. 20

Y

Pogledot mu be{e vperen vo nea dodeka se spu{ta{e od balkonot, be{e na prviot kat, pa ne pretstavuva{e te{kotija. Se str~a vedna{ kon nea i silno ja gu{na, be{e ladna, vsu{nost be{e smrznata, a i spie{e u{te, no ~ekore{e. - Blaras, kade odi{? –Ja pra{a tivko greej}i ja so zdivot. Taa ne re~e ni{to. Ja odnese kaj nego doma, ja legna i ja pokri so }ebe. Ja bakna vo ~eloto i ja pogali milno po vcrvenetite obrav~iwa od studeniloto. Taa se razbudi bez da gi otvori o~ite. Go fati za raka i silno go stisna, patem go pogledna i vedna{ se povle~e. Be{e ispani~ena, vedna{ stana. - Kade sum, {to se slu~i? –Se raspuka so pra{awa gledaj}i go so podignati ve|i i zagri`eno nacrtani linii na liceto. Kiliar $ raska`a {to se slu~ilo. Patem ja navedna glavata. – Mo`ebi ne treba{e da mislam na tebe. ^uvstvuvam deka jas sum kriv {to si ovde. Te dovedov so mislite. – Ja pogledna so ~uvstvo na vina. Taa go gu{na, go bakna vo obrazot blagodarno i pojde. Kiliar $ dade farmerki i bluza i vedna{ povika taksi. - Znae{... jas sakam da postoi{... samo tolku, dovolno e. Samo da znam deka postoi nekoj koj mi e najblizok i vo koj sum vquben. ]e se gri`am za tebe sekoga{. Samo sakam da postoi{. –Ja pregrna so edna raka preku rameto, a taa mu podlegna na rakata. Ne postoe{e vremeto vo toj mig. Nema{e ni zdivovi. 21

Vozduhot be{e spre~en da postoi, a senkata na no}ta zastana da se odmori od mrzelivoto dvi`ewe po pokrivite. Ja bakna i taa zamina doma so taksi. Zdivot prodol`i da ja golta voobi~enata belina na utrinskiot vozduh, a Kiliar za mig be{e vo svojot krevet. U{te ne mo`e{e da poveruva deka taa be{e tuka pred malku. Kako da mu is~ezna slikata, ne mo`e{e da si doka`e deka Blaras dojde ovde. Zaspa koga najmalku o~ekuva{e. Se razbudi vo tri ~asot popladne, izleze na balkonot i ja vide razigranosta na grankite, razbranetosta na vozduhot od dvi`ewe na avtomobilite, insektite, vrap~iwata... Senkata ja nema{e. Patem istr~a prepla{en i sedna na kompjuterot. Ja nema{e Blaras na netot. Toj $ se javi na mobilniot. - Zdravo... {to pravi{? - Ne e ne{to posebno, se spremam da ~itam ne{to. – Se nasmea suvo vrz mobilniot. - Se vrati li sino}a, se se}ava{ li ne{to? – Nesigurno se raspra{a Kiliar, mu be{e strav da ne sonuval samo... - [toooo... {to se slu~ilo?!? – Se ispla{i i taa. Se slu~i tokmu toa od {to toj se pla{e{e. Be{e razo~aran i voedno zbunet. - Ne mo`e{e da ne se slu~ilo voop{to! - Si re~e na sebe. Toj be{e siguren deka be{e buden toa rano utro, deka senkata na no}ta se lizga{e po krovovite... Be{e li vistina senkata, ili samo seni{tata si poigraa so negoviot 22

luciden son. Toa treba{e da ostane misterija za nego, mo`ebi taka }e be{e podobro. No toj be{e itar, pa mu tekna deka $ dade farmerki i bluza, patem vedna{ se str~a i gi pobara vo regalot. Pobara so strav, no ete, soznanieto na vistinata mu be{e pove}e potrebno. Rizikuva{e da bide razo~aran, no sepak vistinata mu be{e najva`na, otsekoga{ mu bila. Ja navedna glavata gr~ej}i gi facijalnite muskuli, go fati bluzonot gu`vaj}i go so rakata i silno povle~e od razo~aruva~kiot vozduh, svesen deka kaznata mora da ja podnese, samiot si izbra. Pove}e nikoga{ ne soni luciden son.

23

ONA [TO BE[E NAJVA@NOTO... e be{e va`en ~asovnikot. No site znaeja deka sekoj mig koj se slu~il edna{, pove}e nikoga{ nema da se povtori. Vremeto sepak ne be{e va`no, a so nego i ~asovnikot. Se pletea nastani vo sobata sekoj den. Toj zboruva{e so nea, a i taa zboruva{e so nego. Nasmeani sekoga{, osven nekoga{. Nejzinite pogledi koi izviraa od mali perfektno zaobleni o~iwa smesteni vo mazna ko`na perfekcija na male~koto lice, zavr{uvaa vo negovoto kru`no lice so dlaboki crti i vnimatelno go sledea sekoe pomestuvawe na usnite. Taa zboruva{e pametno. Iako ima{e isklu~oci vo koi umee{e da bide ponisko od pluknatiot pod. Be{e pametna so dlabokite zborovi od isto tolku pametno izrezbani misli. Be{e qubopitna za sekoj nastan. Toj neumorno $ gi raska`uva{e site detali. Toa mu be{e edno od mnogute zadovolstva. Ponekoga{ umee{e da $ ja stisne rakata po {to vedna{ }e mu se pojave{e vla`nina vo o~ite koi }e mu go zamatea pogledot. Bakne` $ fale{e na rakata. Tolku $ fale{e i na vla`ninata vo negovite o~i za da kapne na podot. ^asovnikot nikoj ne go zabele`uva{e. Pa ~asovnikot i onaka ne be{e va`en. - Prestani!! - Zo{to se prepoznava{ tamu kade {to ne te nacrtav? - Znam deka me posadi tamu, vo tvojata niva 24

H

koja ja izbrazdija na{ite solzi, a tolku godini pominaa... ti s# u{te go ~eka{ ‘rtot vo brazdite. Te poznavam! Ja prepoznavam sekoja bukva... Ne la`i me!! –Glasot $ trepere{e kako vo ona ~uvstvo koga ja gubime omilenata igra i pove}e nema ni{to... samo praznina. - Gospo|ice, toa {to go re~e nema da go demantiram, no obidi se sledniot pat da ne ja sogoluva{ igrata na vistinskite kapki. Se sramat, nezgodno im e. Stojat kako stolbovi na koi e iscrtano srceto od ~ija qubov se sramat da prozborat. - Govornik! -Izusti krckavo, preku lut pogled. - Tatko mi mi vele{e: “Te falea vo u~ili{teto, rekoa umno pi{uva{, od tebe mo`e nema da bide govornik, no }e mo`e{ da napi{e{ s# {to saka{.” Igrata se gordee{e so ume{niot tanc. Sekoj den tancuva{e i sekoga{ so nasmevki gi odigruva{e poslednite ~ekori. Kiliar obi~no gi znae{e sme{nite to~ki re~isi vo sekoj ~ekor. Umee{e da gi skrie ve{to svoite ve{tini i da gi pretstavi kako obi~ni slu~ajnosti na koi Blaras be{e voodu{evena. Be{e zadovolen so toa, i taa be{e. Toj crta{e nejzin portret za da ja zabele`i nejzinata ubavina poradi strav od banalniot miris na relativnosta. Ima{e razli~en zbor za sekoj nejzin pogled. Toj vnimava{e taa da ne se po~uvstvuva nedostojna za ona {to $ be{e podareno. Sekoe su{testvo ja ima{e taa osobina, no taa be{e posebna. Mo`no e da e od 25

druga planeta. Dokolku nekoj mu spomne{e deka taa ne e od ovde, toj so mo} vo glasot }e re~e{e: “Znaev! Znaev deka ima ne{to posebno vo nea, otsekoga{ imalo.” ^asovnikot nikoj ne go zabele`uva{e, toj i ne be{e va`en. Ovde nikoj ne mo`e{e da umre od glad, od o~aj se umira{e. Mrtovcite ne bea vidlivi, bea obi~na pra{ina koja so raketi leta{e vo vselenata. Sekoj si ima{e cena za pla}awe. @ivotot sekoga{ be{e ~esen kon sekogo, no nikoj so nikogo ne be{e ~esen. Sekoja aktivnost bara{e laga i podmolnost. Bara{e {teti i posledici. Kiliar treba{e da se snajde vo takviot svet, no nikoga{ ne uspea celosno vo toa. Blaras be{e ista, no taa s# u{te ne razmisluva{e za prilagoduvawe. Ne $ be{e potrebno za sega, pomala be{e. Dvete razigrani ptici vo nivnite srcevini go splotuvaa i ostatokot od svetot. Ostatokot se sostoe{e od nekoja mala brojka na lu|e. Toa bea onie koi im obrnuvaa vnimanie na sitnicite, odnosno detalite vo `ivotecot. Detalite vsu{nost ja so~inuvaa srcevinata na `ivotecot, no ne sekoj go znae{e toa. ^asovnikot, sekako, ne be{e va`en. - Na{ite pogledi nemaat kraj. –Ne`no ozvu~en glas strue{e od polunasmeanata usna na Blaras. - To~no, ne im treba granica, neka patuvaat do ve~nosta da ja osvetlat nivata kaj {to treba da iz’rti{. Nivata na koja so godini se natalo`uvat mali temnici za da donesat ti{ina. - Ajde pozdrav! ]e se vidime utre vo istoto 26

vreme, }e ti ka`am ne{to va`no! –Re~e niz smeata na nejziniot glas. - Va`i! –Svetka{e so pogledot i ra{irenata usna, patem go pobara ~asovnikot da go zapameti vremeto. Go najde skrien vo me|uprostorot na dva soedineti yida. Go najde vo zaglaven pogled me|u dve identi~ni crtki. Be{e odamna mrtov, a so toa i vremeto {to go mere{e vo sobata. Odamna nema{e vreme tamu, a ima{e s# {to mu be{e potrebno na Kiliar, tamu be{e taa so zaedni~kata igra, so portretot {to toj $ go crta{e, so beskrajnite pogledi koi ja osvetluvaa negovata niva od spomeni koja so solzi be{e nabrazdena... Vsu{nost bez vreme ne mo`e{e ni{to od toa da bide realnost... Kobna be{e gre{kata {to nikoj ne go zabele`a ~asovnikot i negovoto prestanuvawe da go meri vremeto. Migot {to ve}e se slu~il, nikoga{ pove}e nema da se povtori po vtor pat, osven ako ne se re{i da skokne vedna{ na tretot pat... Go simna ~asovnikot i go stavi vrz krevetot, setne toj po~na da go pu{ta poznatiot zvuk na tiktakawe. Ottoga{ s# po~na od po~etok, ona {to se slu~uva{e prethodno, is~ezna zaedno so bezvremenskiot prostor koj prethodno `ivee{e vo sobata. Pogledot na Kiliar ne ja pretrpe silnata praznina na realnosta. Ostana zabien vo me|uprostorot kade {to se spojuvaa dvata yida, na mestoto kade {to be{e zaka~en ~asovnikot... Ete, pogledot na Kiliar go dobi svojot kraj. 27

@IVATA PRIKAZNA NA RASKA@UVA^OT oleto miruva{e sekoga{ vo istata polo`ba! Tamu ne postoe{e veter i nema{e koj da gi rastreperi grankite ili da gi duvne lisjata, a u{te pomalku da ja pogali niskata treva. Ne gi broeja godinite, a ne se va`ni ni za ovaa prikazna. Tamu (ili tuka) postoe{e devoj~e koe toga{ be{e dete! Raste{e, se razbira, no vo prikaznava nema da porasne! - Aaaaaaaa... dete eeee... Ne! Ne, ne sfa}a... nema ni da sfati! – Kiliar vika{e kako po obi~aj, sekoja no} koga }e mu propadnea mislite vo najdlabokata mozo~na }elija i }e mu go poremetea odnesuvaweto. Devoj~evo navistina be{e malo ama dosta pametno, no Kiliar ne mo`e{e da sfati deka taa ima pravo na takvo detsko odnesuvawe i takvo sfa}awe kakvo {to si ima{e. Kiliar be{e vquben vo nea. Faktot deka migovite na nivnoto ra|awe zabegale celi pet svetlosni godini, toj go znae{e u{te pred da ja zasaka. No ja ima{e samo nea vo mislite i ako ja trgne, }e snema misli. A tamu se umira{e bez misli! Lu|eto koga }e nemaa {to da mislat, ili umiraa vo istiot mig ili vedna{ pieja halucinogeni supstancii i im doa|aa misli od prethodnite `ivoti, onie koi im bea vgradeni vo DNK. Kiliar ja saka{e samo za da ja saka! Ne da ja poseduva kako 28

P

devojka zatoa {to toa ne be{e prakti~no uspe{na opcija. I koga site bi se soglasile, pak toa ne }e be{e realno. Vtorata opcija si ja za~uva vo najsigurniot del od sebe oti site mu ja baraa da ja ubijat, sakaj}i da go spasat od fiktiven `ivot ili `iveewe vo son. Ili sonuvawe `ivot. Devoj~eto sega vo prikaznava se pojavuva so svoeto svetlo ime: Blaras! E pa milo $ e {to go zapozna ~itatelot, sega i taa }e si gi ka`e karakteristikite. Blaras saka{e knigi. Ja voodu{evuvaa prikaznite i be{e qubitel na dlabokite misli. Takvata osobina kaj decata navestuva{e deka se ponapredni od drugite (vo ova nema da se soglasat nejzinite drugarki, od ~ista sueta). Be{e de pametna, ne preteruvam! No be{e i palava, poto~no – diva. Saka{e da drugaruva so Kiliar, bidej}i bea mnogu bliski vo sebesfa}aweto. Imaa zaedni~ki razgovori koi gi nemaa i ne mo`ea da gi imaat so nikoj drug! Taa znae{e deka toj ja saka i toa $ pre~e{e. E sega se pra{uvate zo{to? Toa jas go de{ifrirav ama ne mi e prijatno da vi go prenesam. ]e vi re~am samo deka nikoj ne e vinoven za toa. No nea $ pre~i i faktot {to toj napi{al tri knigi posveteni na nea, bidej}i taa go bara{e ~ovekot na nejziniot `ivot, a fakt~evo $ zadava{e sopki. E tuka na Kiliar mu be{e zagrozen opstanokot na edinstvenata opcija za pre`ivuvawe (vtorata opcija, onaa so koja Blaras sekoga{ }e mu e najmila). Zna~i, nekoj od niv mora{e da se otka`e od svoeto postoewe za drugiot 29

da `ivee normalno. No duri so toj sfaten fakt, Kiliar ne se otka`a od stavot deka sekoga{ }e e sre}en {to ja zapoznal! Prikaznava zafati dosta golem razmer na tagata na Blaras sega dodeka ja ~ita, no jas moram da ja raska`am. Odamna zastanav vo redovite na raska`uva~kata garda i }e raska`uvam vo nejzino ime dodeka ne prestanam da go di{am vozduhot pove}e od eden ~as. (Vsu{nost, ne sum probal kolku mo`am da izdr`am, a da ne umram). - Odime? - Ajde. – Re~e taa i trgnaa vo, za nea, nepoznat pravec. No Kiliar dobro go znae{e pravecot i ne mol~e{e, tuku postojano drdore{e za pravcite i nasokite, a negoviot um navleguva{e vo s# pote{ki filozofii, koi mo`ea da dr`at voda, bar za niv dvajca. - Vo red, }e bidam direkten. Odime na druga planeta, kaj {to ima veter koj mo`e da razmrda ~ove~ki ~uvstva. – Re~e, ne mnogu zadovolen od ka`anoto. - Ne sakam tamu! Ajde smisli ne{to drugo. – Re~e, ama i~ nezadovolna od toa {to go re~e. - Sakam samo da si nasmeana, jas }e napravam s# {to e potrebno, ne sakam da si ta`na. –Klepkite mu svenaa... Kako da be{e spremen za ukinuvawe na opcijata {to mu ostana. - Ajde ka`i mi {to treba da napravam za da me zaboravi{? – Re~e vidno voznemirena. 30

- Samo re~i mi deka ne treba da postojam! – Pukna nekoj glas bez da misli na ni{to. Blaras ni{to ne re~e, si pojde doma. Kiliar ostana zamislen i legna na trevata. Ostanaa i yvezdite so nego, za da go potsetat deka nekade nadvor od planetata mu ima spas. Ne! Toa be{e laga. Nemu mu nema spas ako se otka`e da ja saka i da mu e mila. Po barawe na ~itatelot, prikaznava da ima sre}en kraj, }e ja zavr{am kako takva! Kiliar gi pogledna yvezdite za posleden pat, go izvadi ubavoto srebreno magnum~e od xebot i si ispuka kur{um vo slepoo~nicata. * * *

Ne vresna, samo gi otvori o~ite i zadovolno vozdivna. - [to sonuva{e? – Go pra{a Blaras koja le`e{e do nego i go baknuva{e ne`no po obrazot. - Ne saka{ da znae{... – Re~e tivko. A ti{inata vo negovite misli nikoga{ ne uspea da bide celosna... Krajot na prikaznata nikoga{ nema da se vika kraj, bidej}i likovite s# u{te `iveat me|u nas, pa i me|u vas. A prikaznava s# u{te e `iva! Kojznae u{te kolku nedo`iveani prodol`enija }e se ispi{at...

31

VREME KOE RAZDELUVA i otvori o~ite i ja pogledna praznata polovina na svojot krevet. Vo negovite misli u{te si igraa usnite na nejzinoto sovr{enstvo i negovoto viso~estvo. Bea toa ostatoci od sonot, koi letnuvaa nagore kako razleani par~iwa od mozaik. Gi fa}a{e edno po edno i se trude{e da go doslika mozaikot na sonot, no tropaweto na lim {to doa|a{e od zad prozorecot, go potseti deka sonceto ovoj pat nema da se pojavi i da mu gi zeme par~iwata od mozaikot. Se zavrte na drugata strana i povtorno zaspa dosonuvaj}i si go bla`eniot son. - Kiliar ajde stanuvaj – si zbore{e na sebe, denes e denot koga ~ovekot za prvpat }e vleze vo wormhole* i ba{ ti si toj, izbraniot. Si poigra so ku~eto i zamina kaj nea. Blaras be{e podgotvena i netrpelivo go ~eka{e. - Eeeeej, ajde, docni{, - celata vozbudena mu skokna vo pregratki. - Haha... odime ajde. Denes jas i ti vleguvame vo istorijata na ~ove{tvoto. Gi oblea radost na licata, cvrsto se dr`ea za raka i potskoknuvaa od radost {to se imaa me|usebno. Zaedno bea posilni od s#, pa i od smrtta.
wormhole* - (prev. od angl.) - Crvojadina - toa e poim so koj se opi{uva onoj tunel od prekrasni boi koj soedinuva dva kvartali vo vselenata.

G

32

Denot pla~e{e i negovata taga navleguva{e dlaboko vo sr`ta na milioni `iteli na planetava, no ne i na Kiliar i Blaras. Tie go ~ekaa svoeto prvo pate{estvie kon nepoznatite boi. Vlegoa vo spejs{ipot i vnimatelno gi islu{aa instrukciite od operativcite na vladata koi rabotea na istra`uva~ka misija vo vselenata. Poletaa. Za nekolku minuti ve}e bea pred ogromniot krug so {areni boi, koga be{e presmetano deka }e se otvori denes. Vlegoa vo ~udoto. Zapo~naa turbulencii i letaa par~iwa od trupot, brodot ne mo`e{e da go izdr`i pritisokot i ve}e se znae{e deka toj }e se raspadne. Se poglednaa dvajcata piloti, no sega pogledite im bea podlaboki i od nepoznatite boi pred niv. Se gu{naa i ~ekaa da se slu~i ~udo. ^udoto ve}e se slu~uva{e, bea prvite lu|e koi nekoga{ vlegle vo wormhole, no ete, mo`ebi ne bil denes denot za izleguvawe od tamu. Silnite turbulencii gi oddelija od pregratkite i brodot se podeli na dva dela, a vo sekoj od niv ostana po eden pilot. Delot vo koj be{e Kiliar ostana cel po izleguvaweto od oboeniot tunel. Se najde na nepoznata planeta so dve sonca i bez malku, sli~na so Zemjata. Vedna{ ja izvadi opremata za komunicirawe i se obide da prati signal na Zemjata. Go primija. Celiot izbezumen im zboruva{e za razli~nostite na planetata, no tie ne bea mnogu raspolo`eni. Ja slu{na i Blaras, no i taa be{e ta`na, taa ~ustvuva{e ogromna te`ina na bolka koja saka33

{e da $ ja zeme ramnote`ata. Kiliar ne be{e mnogu sre}en, no ima{e barem nade` pred da mu go ka`at ona {to mu ja ubi nade`ta zasekoga{. Mu rekoa deka Blaras e spasena i deka ve}e trieset godini `ivee na Zemjata. Za `al be{e se pomirila so sostojbata i se oma`ila za drug. - Ne e mo`noooo!!! – Vreska{e Kiliar, - ovde pominaa samo trieset minuti... Solzite mu kapnaa na svetlata zemja na nepoznatata planeta i tamu za dve minuti porasna ogromno drvo vo forma na solza. Go dopre vnimatelno so celata raka i ostavi vdlabnatina vo forma na rakata. Blaras pla~e{e neprekinato, pove}e ne znae{e {to mo`e da napravi od sebe, a {to od qubovta nivna... s# be{e izme{ano, ni solzite ne mo`ea da go soedinat mozaikot. Od vselenata bleskaa svetulki koi ja doprea sr`ta na razdvoenata qubov i ja izgradija beskrajnata dale~ina na prostorot me|u nejzinite dva dela. Ponekoga{ pogledot kon yvezdite }e im gi zbli`e{e mislite, a vedna{ potoa stisnatite race vo boks i silnoto zami`uvawe }e im ja nadopolne{e tagata vo srcata za u{te nekolku kapki soleni solzi...

34

SINOTO SONCE na {to se narekuva{e gubewe na vremeto di{ej}i od svetlinata koja go navestuva{e doa|aweto na denot koga }e izgree sinoto sonce, vsu{nost be{e ~ekawe. I site taka go narekuvaa. Kiliar go predvide izgrevot na sinoto sonce, no ne go znae{e to~niot datum, site bea vo is~ekuvawe na toj nastan. Nekoi za ~ekaweto imaa predrasudi deka e toa badijala tro{ewe na vremeto, no Kiliar be{e izoliran od takvite misli. Toj znae{e deka ako razmislime podlaboko vsu{nost sekoj zemen zdiv ni pretstavuva badijala tro{ewe na osvetleniot vozduh. Site ~ekaa. Avtomobilite iako vozea, sepak bea vo is~ekuvawe, lu|eto iako tr~aa po trotoarite i tie so mislite o~ekuvaa ne{to, rekite te~ea o~ekuvaj}i spokoj. Kiliar ~eka{e u{te pred drugite da nau~at da ~ekaat. Toj ja ~eka{e nea, o~ekuva{e deka taa }e vleze vo vozrasniot svet polna so mudrost za da im donese svetlina na golemite odluki od koi zavisi energijata na mnogu svetla. - Sinoto sonce }e izgree vo momentot koga }e zgasne `oltoto, siniot spektar }e ni poka`e boi so koi za prvpat se sre}avame. Sonceto }e ni gi izramni neramninite {to ni gi popre~uvaat pogledite, }e ni go ispie vozduhot me|u nas, toga{ }e sme zaedno zasekoga{, toga{... –Kiliar go zagubi svojot pogled nekade zad Blaras koja stoe{e pred nego i vnimatelno slu{a{e, no sprotivno se odnesuva{e. 35

O

- Sinoto nema li da gi oladi lu|eto? –pra{a zabele`uvaj}i deka Kiliar nema namera da prodol`i. - Zo{to bi gi oladilo, ladninata ja boime sina so umot, no taa e bela, sne`no bela.. - Da ~ekame, predlaga{? A zo{to sega ne se zbli`ime, kade se pre~kite? - Onamu – Poka`a so prst kon horizontot. – Gi gleda{? - Ne, ne razbiram {to saka{ da ka`e{. - Znam, tokmu zatoa sakam da ~ekame. Ti go poka`av horizontot, koga }e nau~i{ da go gleda{ kako pole pod tvoja kontrola, toga{ }e si spremna za golemite odluki. - Toga{ da ~ekame. – Gi podigna ve|ite koi gi povlekoa dvata kraja na usnite i formiraa nasmevka. - Dotoga{ najdi si de~ko! - [tooooo... Zo{to? - Za da go pre`ivee{ periodot kako site {to go `iveat, zabavno! Mol~e{e vozduhot. Yidovite im gi zarobija pogledite i na dvajcata, {umot od bieweto na srcata go oboi prostorot so crveni ~uvstva. Kiliar ja bakna. Taa zbuneto gleda{e celi dva miga i potoa strasno go bakna. Nadvor be{e tivko i vedro, ~asovnikot mo`e{e da gi konstatira docnite ~asovi, tie dvajca s# u{te bea gu{nati, ~ekaj}i go utroto. - Pogledni go izgrevot, sega najjasno se gleda linijata {to ja narekuvame horizont, – re~e toj, poka`uvaj}i na `oltoto svetlo vo prozorecot. – Koga 36

gi gledame oblacite, drvjata, horizontot, toga{ sme del od niv, na{ata energija ja delime so niv, a i tie ja delat nivnata so nas. Se ~uvstvuvame mo}ni kako nikoga{ dosega. Po avtomatizam ~uvstvuvame potreba da vospostavime kontrola vrz niv, toga{ kontrolata vrz nas samite, se zgolemuva. Toga{ du{ata ni raste! - Rasnam, neli... – Celata be{e vperena kon horizontot, a toj be{e s# posvetol i linijata poleka mu is~eznuva{e. Pominaa dve godini, sonceto u{te be{e `olto. Kiliar gi dele{e site idei i tajni so Blaras, vremeto go minuvaa vo sekojdnevna smea, a sepak ~ekaa ne{to. Sepak mislea deka ne{to seriozno se slu~uva koga }e poglednea kolku vreme pominalo, no {to se slu~uva, ili poto~no, {to o~ekuvaa? - Utre `oltoto sonce }e padne. ]e izgree sinoto, a lu|eto zasekoga{ }e ja smenat svojata navika za gledawe na dosega{niot spektar. – Kiliar zboruva{e dostoinstveno, a vsu{nost dlaboko vo sebe se pla{e{e od noviot spektar, dali Blaras }e se navikne na nego... Ja gu{na i zaedno ja pominaa no}ta, zboruvaj}i za rasteweto na du{ata... ^asot poka`uva{e pet i polovina od {est. Neboto ve}e be{e sino, a senkata bdee{e nad ku}ite kako ~uvar na no}nata ti{ina. Blaras go zavr{uva{e bakne`ot za da pogledne od prozorecot. - Rano e, vo {est ~asot i {est minuti }e se poka`e prviot sin zrak od noviot horizont. – Re~e Kiliar i pak $ go podzede liceto. Usnite $ bea miriz37

liva hartija so vkus na crveno ~uvstvo {to se narekuva{e strastna qubov. Na~inot na koj taa go gleda{e be{e od onie koi `oltoto sonce gi koriste{e za da proni`e kristalna kapka i da go poka`e svojot spektar vo vistinska harmonija od nijansi na boi. - Ene go! – Poka`a Blaras so pokazalecot. – Toa e prviot sin zrak, neli? -Da mila, zami`i sega. – Re~e kuso i ja gu{na mi`ej}i. * * * Sino sonce go ispolni horizontot so perfektno sinilo i toj is~ezna pred o~ite na milijarda lu|e. Horizontot is~ezna! Nebesnoto sinilo i sinata zemja oboena od sonceto, se gu{naa vo nerazdelni pregratki. Horizontot vsu{nost postoe{e, no be{e nevidliv poradi perfektnoto sinilo koe be{e nasekade. Lu|eto niz celiot svet gledaa vo prviot sin zrak. Toj po nekolku miga se zasili, a negovata mo} im ja odzede vla`nosta na site o~i koi gledaa vo nego. Milijardi lu|e go predadoa svojot vid na sonceto preku sinata parea. Pani~no tr~aa, vreskaa, kr{ea s# okolu sebe. Siniloto se probiva{e vo najtemnite delovi i bara{e u{te, im ja bara{e bednata du{a. Site mu ja podarija, a i da ne sakaa toa samoto mo`e{e da im ja zeme. Du{ite vo vid na parea se upatija kon prvite mo}ni zraci na novoto sonce. Kiliar i Blaras zami`aa u{te pred da se zasili prviot zrak. Du{ite im bea porasnati pora38

di soznanieto deka golemite ne{ta okolu niv (horizontot, neboto, oblacite, drvjata, planinite) mo`at da ja soedinat svojata mo} so lu|eto koi umeat dlaboko da poglednat vo niv i da im ja vidat energijata. Sinoto sonce ne mo`e{e porasnatite du{i da gi pretvori vo parea, oti tie ja imaa energijata na neboto, oblacite, horizontot (koj e sega nevidliv no prisuten), planinite. Nivnite du{i ja imaa qubovta na celata energija na planetata, bea vistinski zaqubeni! Gu{nati stoeja dodeka bakne`ot im ja razmenuva{e energijata. Krvta im se pretvori vo sina i vo istiot mig stanaa edinstveni `iteli na planetata. Imaa kralska, sina krv! Planetata ja krstija Kralska Zemja. - Kili, koj go donese sinoto sonce, od kade ti zna{e za seto ova? – Go pra{a dodeka {etaa po sinata livada vo oblasta Er-ka. - Soniv deka siniloto eden den }e ja obnovi planetata so vistinska qubov. - Re~e spokojno, i legnaa na livadata zagledani vo licata. A podocna se izgubi ti{inata zatoa {to se razbranuva vozduhot od nejzinoto di{ewe... Kralskata planeta gledana od vselenata izgleda{e idealno sina, izgleda{e perfektna! Oddale~uvaj}i se od nea, stanuva{e s# pomala i pomala, se smaluva{e do to~kast oblik i potoa se zagubi, se izme{a me|u nebrojnite svetli to~ki koi ja ispolnuvaa sodr`inata na vselenata so isto pravo na toa kako {to i detalite ja ispolnuvaa sodr`inata na `ivotot. 39

BUKVITE NA NEJZINATA RAKA o sekoja izminata minutka, neboto dobiva{e onolku svetlina kolku {to sodr`e{e minutkata. Kiliar pi{uva{e po tastaturata, a o~ite mu se zatvoraa i glavata mu pa|a{e nadolu, no toj umee{e da izdr`i, be{e naviknat na sekakvi te{kotii. Pove}e ne gleda{e vo tastaturata nitu vo bukvite. Pove}e ne ni gleda{e, o~ite mu bea zatvoreni, no s# u{te pi{uva{e, be{e pet ipol sabajle. Neboto go dobi najsilnoto indigo sinilo, a toj go pi{uva{e posledniot raskaz i planira{e sledniot den da ja sklopi tretata kniga na koja kako i na prvite dve, }e pi{uva deka e posvetena na Blaras! Pominaa nekolku dena. Toj gi be{e sredil site tri knigi i planira{e da gi izdade, no go ma~e{e edna mol~liva misla. Se pra{uva{e dali mo`ebi }e se naluti Blaras, kako }e vlijae ovoj `ivoten pe~at vrz nejziniot `ivot... Znae{e deka }e $ pre~i, taa saka{e drug (iako ne veruva{e mnogu vo qubov)... Mo`ebi e pogre{no voop{to da pi{uva... No ako e taka zo{to bi bilo nepogre{no da `ivee... Bezbrojni pra{awa mu go matea pogledot kon idninata. Niedno od niv nema{e broj, bea haoti~no rasfrlani, ponekoga{ kopuliraa vo edno edinstveno koe }e go pra{a{e dali treba da prodol`i da `ivee. Odgovorite nikoga{ ne umee{e da gi pronajde. Kone~no gi ispe~ati knigite, ne be{e mnogu skapo, a i vedna{ se najdoa po kni`arnicite. Ne40

C

ma{e zarabotka, no toa mu pri~inuva{e zadovolstvo. Pa vsu{nost so parite se kupuva zadovolstvo, a toj sekoga{ go skoka{e delot so parite i direktno seto dejstvuvawe go prenaso~uva{e kon zadovolstvoto (duhovnoto zadovolstvo). Blaras dozna deka na prvata stranica od knigite e ispi{ano nejzinoto ime. Tagata $ se razlea po liceto. Gi ~ita{e nasilno. Potoa gi prelistuva{e nabrzina so tenkite prstiwa i vedna{ listovite se razletaa po sobata, bukvite gi drobe{e gu`vaj}i gi listovite so race. Se zatr~a po sobata i listovite se zatr~aa po nea... Pomina edno sonce pokraj prozorecot, bez pozdrav zamina i pak dojde. Taa sega be{e sednata na podot i gleda{e vo belinata na listovite, go slu{a{e pla~ot na pateti~nite bukvi {to se bea zalepile na nejzinite race dodeka gi gu`va{e listovite. Stana razluteno i otide kaj Kiliar doma. -\ubre! – Mu se razvika gledaj}i gi zalepenite bukvi na racete. -Stoka! – Vikna i toj, i ra{iri nasmevka. Ne mu be{e gajle {to taa e luta. Taa vedna{ istr~a na ulicata i se upati kon sudskata palata. Podnese tu`ba so obrazlo`enie deka ne se soglasuva nejzinoto ime da stoi izgravirano na beli stranici so bezvredni kupi{ta muvlosani bukvi. Tu`bata be{e prifatena i razgledana, tokmu kako {to $ rekoa. Sudeweto zapo~na vo osum ~asot posle nekolku denovi. Toj dobi kulturna pokana i sekako, kulturno otide. 41

-Bla blaaaaaa bla... – Sudijata blada{e citati od zakoni so potto~ki od ustavot so 134 ~lenovi. – Obvinetiot se proglasuva za vinoven, a knigite mu se osudeni na smrtna kazna so palewe na klada na plo{tadot! – izvika sudijata i udri so ~ekanot za da zakova u{te edna {ajka {to }e pretstavuva{e dokaz za u{te eden razre{en slu~aj. Kiliar ne re~e ni{to, be{e indiferenten do samiot kraj na sudeweto. A posle samo ja prodol`i indiferentnosta. Be{e zatvoren na ~etiri godini. Nau~no be{e doka`ano deka kakva i da bilo qubov, sepak taa se zaborava posle ~etiri godini, pa zatoa sudot mu odredi tokmu tolku, smetaj}i deka koga }e izleze, nema da pi{uva. Vleze vo }elijata i sedna na krevetot. Be{e sam i bez uslovi za pi{uvawe. Se zagleda vo yidot, a toj gi prifati site negovi misli. Sekoj den so pogled vo yidot, mu podaruva{e misli. Knigite mu bea zapaleni na plo{tadot, a edinstvenite bukvi {to ostanaa bea onie koi $ se zalepija na rakata na Blaras. Taa be{e zadovolna. Knigite so nejzinoto ime se storija pra{ina i is~eznaa vo vselenata. No po nekolku dena taa po~ustvuva studenilo vo sebe i vedna{ potoa vrelina vo obrazite. - Ako ne veruvam vo qubov, nema da postoi ni{to dobro za mene... – Si re~e tivko. Dodeka vo istiot moment bez`ivotniot Kiliar be{e izvle~en od }elijata na race i odnesen na obdukcija, a `ivotniot Kiliar se vovle~e vo yidot vo koj gleda{e sekoj den. 42

Blaras vedna{ se str~a kon zatvorot, no jas, zlobnoto narator~e, nikoga{ ne $ dozvoliv da stigne tamu. Pi{uvav dolgi pati{ta i ja izma~uvav da odi do beskone~nost... Taa nikoga{ pove}e nema da go vidi! Mo`e samo da gi ~uva bukvite na rakata...

43

SMRTTA NA PRIKAZNITE i raska`av site prikazni i gi ispiv site nivni otrovi. Morav da se otrujam za gi raska`am oti otrovot najsilno se ~uvstvuval na svojata sluzoko`a. Mi ostana u{te da ja raska`am nivnata smrt. Taa otsekoga{ bila poslednata kapka mastilo na sekoja belina na koja $ e uni{tena perfekcijata so naredeni bukvi po nea. A poslednoto sekoga{ e sostaveno od temna to~ka. Kiliar be{e vquben vo Blaras, no negovata qubov be{e razli~na od kakva bilo druga {to postoe{e me|u lu|eto. Ne oti be{e silna, tuku razli~nosta se sostoe{e vo toa {to taa be{e sostavena samo od emocii, bez strasti. Nekoi ja vikaa duhovna qubov, no sepak, taa ne mo`e da se sporedi so nekoja {to dosega postoela. Be{e razli~na, vo izvorna smisla na zborot. Bidej}i sum dobro zapoznat so takvata qubov koja be{e edinstveno svojstvena za Kiliar, }e ja nare~am izvorna qubov. Izvornata qubov e onaa koja te~e bez prestanuvawe i ne bara vra}awe na istata, bidej}i ima dovolno za site. A najmnogu izvira{e za da se napie Blaras, oti taa ima{e poseben karakter koj na Kiliar mu be{e mnogu mil. Taa treba{e da pie so sigurnost deka ne pravi ni{to lo{o, a pieweto treba{e da se sostoi od verbata me|u niv, gu{kawata, bakne`ite i iskreni nasmevki koi govorat deka bliskosta me|u niv 44

G

im dozvoluva da si ka`at bukvalno s#. Blaras nema{e potreba za qubov so strasti, sekoga{ na drugarkite im vele{e deka toa ne e za nea. Se ~uvstvuva{e razli~na, no sepak drugaruva{e so niv. S# {to treba{e da napravi e da pie od izvornata qubov na Kiliar bez da ~uvstvuva vina. Se znaeja dovolno dolgo, no Blaras ne ja razbra taa qubov s# dodeka Kiliar ne $ ja objasni. Mu trebaa godini za toa, no toj ima{e trpenie. Na krajot negoviot trud se rasposla pred Blaras kako bela svetlina i taa se po~uvstvuva deka go sozna ona {to sekoga{ posakuva{e da postoi me|u lu|eto. Be{e sre}na onolku kolku {to ne mo`e{e da se izmeri! Vedna{ istr~a da go najde i da mu soop{ti deka go saka so ista takva qubov. Po~uvstvuva deka simnala ogromna te`ina od sebe. - Te sakam! - Po~na da vreska koga go vide. - Ha!... [to ti se slu~ilo? – Edvaj uspea da pra{a od bakne`ite na Blaras. Mu se prilepija kako peperutki na majski cvetovi. Si {etkaa cel den i si zboruvaa za site obi~ni ne{ta okolu niv. - Neli ti teknalo nekoga{ deka e mo`no da ne sme od ovaa planeta? Ovde ne postoi vakva qubov kakva {to ja poseduvame nie... ovde sekoja qubov mora da fini{ira so intimen odnos, da ne re~am seks. – Pra{a Kiliar koristej}i naivni boi na liceto. - Ona {to e najva`no e deka sme edinstveni ovde i sakam da sme zaedno zasekoga{. Nema potreba 45

od pravila za odgovornost, nema da sme vo nekakva vrska od ovie koi {to ve}e postojat me|u lu|eto. Dovolna ni e me|usebnata verba. – Re~e so milioni nasmevki i go pogledna naivno. @ivotot im se ispolni so radost! Toga{ se slu~i smrtta na site prikazni vo koi jas, naratorot, gi izma~uvav likovite koi o~ajno se obiduvaa da si ja doka`at izvornata qubov. Toga{ ~itatelot vozdivna zadovolno i potvrdi deka qubovnite prikazni mora da `iveat dodeka likovite ne gi soznaat boite na izvornata qubov. A potoa sleduva nivnata smrt zbiena vo edna mala to~ka, re~isi doprena do poslednata bukva na krajot od prikaznata.

46

Vtor del
(Toj i taa..)

47

48

PODVSELENSKA RAMNINA las koj ne znae da se brani, ne e glas! – Taka obi~no zboruvaa nejznite soveti koi i ne bea mnogu zborlivi, no znaeja so malku da go ispolnat maksimumot. Saka{e da mu ja otkrie goleminata na potrebata za odbrana od napadot na kapkite koi ~esto pa|aa vrz site vo svetot. Si davaa soveti od li~ni iskustva i za ~udo, se sfa}aa eden so drug! No zo{to im doa|a{e bran od zadovolstva koga si gi objasnuvaa ne{tata? Zo{to si ka`uvaa soveti? Altruisti li bea, ili samo se sakaat ili pak toa be{e isto? - ^ovekot nikoga{ do kraj ne ja razbral potrebata od dru`ewe so drugi lu|e. - Ne znam... Ti ja razbira{? - Se obiduvam! - I? - ]e te izvestam koga }e ima progres! So pominuvawe na nekolku brojki {to broeja godini, se zabravi celiot razgovor, zaedno so vetenoto i neispolentoto... Sega pove}e nemaa interes za istiot razgovor, pa i da se potsetea, nema{e da go prodol`at. Sedea na klupa vo parkot koja be{e sostavena od dve klupi spoeni vo forma na bukvata G. Zboruvaa za svetulkite {to imaa vorp pogon i se dvi`ea nasekade okolu niv. Toj duri fati edna so rakata i ja nabquduva{e nejzinata mo} za svetewe... 49

G

- Vselenata e ve}e istra`ena... site ja pro{etaa i na dol` i vo {irina, nema pove}e kaj da se odi... - Sega }e si patuvame niz vremeto... toa u{te ne e celosno istra`eno! - ]e `iveeme vo podvselenskata ramnina? - Ne znam, no mo`ebi i toa }e se slu~i nekoga{... Izminatite vekovi zapo~naa da svedo~at za ispolnuvaweto na nivnite nekoga{ni prazni zborovi. Sega ve}e ni samite ne bea sigurni za svoeto postoewe, mo`ea da is~ezat i da se pojavat koga i kade }e posakaat. Stanaa podvselenski patnici i po~naa da jadat delovi od ramninata. Moraa da ja istra`at celata! - Misli{ deka postoime? - Sekako! [tom mo`am da mislam, toa zna~i deka postoime. - Sakam da se vratime vo vremeto koga zboruvavme za dru`eweto na lu|eto, ti teknuva? - A zo{to ne go prdol`ime razgovorot sega? - Pa... jas nikoga{ ne go doznav odgovorot na ona {to me pra{a toga{... - Ama zatoa jas go doznav! - I? - Lu|eto otsekoga{ imale potreba od me|usebno razbirawe i kako edinstveno sredstvo za toa, go koristele govorot. Nivnata potreba za razbirawe se sostoi vo `elbata za spojuvawe, t.e. soedinu50

vawe na nivnite umovi. Toga{ se slu~uva ona najva`noto od koe zavisi egzistencijata na ~ovekot, a toa e fizi~kata privle~nost, dodeka poradi vzaemno dejstvo na dvata vida privle~nost kon soedinuvawe, se javuva qubov. - Sovr{eno! - Qubovta e najnerazbirlivata pojava za lu|eto... Najgolem del od niv sekoga{ bludno veruvale na pogre{na definicija za nea... - Ne gi razbiram ludilata na lu|eto... Nie odamna prestanavme da sme lu|e. - Samo ne znam {to }e ni se slu~i nam koga }e ja pro{etame celata podvselenska ramnina... - ]e go doznaeme i toa! Ni{to dosega ne ostanalo nedoznaeno! - Ajde, trgnuvame. - Ajde...

51

DIM OD CIGARA Nekoj od minatoto S# u{te misli deka `ivee ve~no... a vla`na klupa pokraj ulicata bea sednati dve magii vo vid na dim od cigara koj se podelil na dva dela. Go menuvaa oblikot so sekoj minat mig, a nivnite stavovi sekoga{ ostanuvaa isti. Temata im be{e nekoja me{avina od pisatelskiot `ivot i negovata neobi~nost i vo istata be{e vmetnat profil za analizirawe na eden pisatel. Postoe{e i mala vdlabnatina vo asfaltot koja be{e popolneta so voda i istata kreira{e video zapis od razgovorot na dvata razletani ubiva~i na ~istiot vozduh. Izleguvaa od namerno zaboravena cigara na pisatel {to izlegol vo pro{etka vo dva ~asot po polno}. Be{e po{ol vo potraga po vozduh za ubivawe na negovite neobi~ni misli koi ve}e go ubedija deka e neobi~no prokleto su{testvo. - Fan e skrateno od fanatik, znae{? – Pra{a prviot dim. - Ne. Ete denes nau~iv ne{to novo... Zna~i mo`elo i od svojot dvojnik da nau~i{ ne{to... - A znae{ {to e dvojnik? Toa e zloto vo tebe, tvoeto vtoro jas. – Pra{a i odgovori prviot dim, ne o~ekuvaj}i odgovor od ti{inata. - Ama jas ne sum zloben! 52

H

- Pa toa zna~i deka ne si mi dvojnik. - Verojatno... No neli treba{e da zboruvame za pisatelot? Eve, dali nekoj nekoga{ se zapra{al zo{to pi{uvaat tie prokleti su{testva? - Toa ako go pra{a{e nego, }e ti odgovore{e s# {to saka{ da slu{ne{. - No ti gi znae{ site odgovori, neli? - Da, no ne i sekoga{. Za sre}a ovojpat no}ta gi sinhronizirala migovite i mi ovozmo`i pristap do site odgovori. – Dimot go smeni oblikot vo nasmevka. – Prokletnikot ili bednikot koj go imaat vo sebe, gi sovladuva vo celost i vo toj mig po~nuvaat da pi{uvaat, toga{ go napu{taat realniot svet bidej}i tamu postojat samo kako bednici, a toa boli vo realnosta. Mene pove}e me interesira zo{to obi~nite lu|e gi ~itaat tie neobi~ni misli izbegani od nivnite o~ajni umovi koi nemaat potreba za zabava... - Vsu{nost i ne gi ~itaat... - Mo`no e! A sepak imaat publika. Fanovi... - Racionalnata publika se razlikuva od fanovite. Fanovite se fanatici koi go kultiviraat ona {to }e go zasakaat i slepo veruvaat deka s# {to pravi kultnata li~nost e dobro. Publikata naj~esto e sostavena od neobi~ni, do odreden stepen, lu|e koi umeat da go zasakaat deloto poradi toa {to se pronao|aat vo nego. - Vo pravo si! – Pak se pretvori vo nasmevka. - Kako i sekoga{! – I vtoriot dim napravi oblik na nasmev. 53

Po nekolku minuti pomina brza kola. Prednoto levo trkalo na skapata kola vo brzo pominuvawe ne go odbegna vir~eto, go zgazna za da istoto letne vrz klupata i ja izgasne cigarata koja i onaka be{e pri kraj so goreweto. No so nejzinoto gasnewe, dimot {to se razdeluva{e na dva dela, is~ezna vo vla`nata temnina na vozduhot. Ona {to edinstveno ostana, be{e video zapisot na vir~eto koe go ukrade gumata na trkaloto i go odnese vo prodavnicata za neobi~ni prikazni. Pisatelot i ovaa no} prodol`i da si igra so mislite za sre}nite likovi od svoeto minato, koi navistina mislea deka `iveat ve~no vo spomenite... - Da ti podadam raka? - Ne treba! Ve}e kupiv edna...

54

IKS PRI^INI ZA IPSILON NASTANI ...Nekoga{ vo nekoja iks godina pred mnogu iks godini ekoe nepoznato su{testvo od planetava si zelo za pravo da go sostavi zborot “sudbina” ne razmisluvaj}i za posledicite od neto~no definirawe na zborot. Sudbina gi narekol rabotite koi se slu~uvaat bez nekoja osnova i toa naj~esto se lo{i raboti, dodeka dobrite raboti gi narekol sre}a. Se zafatil toga{ narodot so svojata omilena dejnost – ozboruvawe. Sudbinata dobila oblik na ne{to prethodno predvideno i so toa se zdobila so najmo}nata osnova za nejzinoto postoewe. Se pojavil i mitot “pi{ano”, pa lu|eto sosema normalno si go sfa}ale fenomenot koj ne im bil jasen. Dodeka mala grupa poni{tuva~i na pravilata i moralnite vrednosti ~esto im gi urivale ve}e izgradenite mitovi, obredi, religii i sli~ni gluposti. Narodot niv gi be{e narekol pakosnici i {tetnici na najvrednoto. Protivnicite si bea prona{le zbor koj ja opi{uva nivnata dejnost i si go imenuvale “kontrakultura”. Glavniot vo redovite na ova kontrakulturno dvi`ewe be{e toj – gospodinot iks. Toj dr`e{e govori na plo{tadot pred tolpa kontrakulturolozi i iska`uva{e stavovi vo koi lebdea mili55

H

oni pri~ini poradi koi treba da se ukine zborot “sudbina”. Site mu aplaudiraa, dodeka od strana gleda{e ostanatiot narod koj si pluka{e vo pazuvi i se krste{e so leva raka. Na eden policaec mu dojde preku glava, pa istapi od redicata na svojata edinica i mu stavi lisici na racete na gospodinot iks, koi prethodno mu gi fati od zad grb. Tolpata se rasturi napa|aj}i gi policajcite. Polovina od tolpata toga{ zavr{ija vo zatvor. Po edna godina ve}e be{e iskovan planot za vmetnuvawe na kontrakulturata vo sistemot. Gospodinot iks ve}e odamna be{e izlegol od zatvor i be{e poln so entuzijazam i sigurnost vo uspehot na planot - da go urne sistemot. Kon krajot na proletniot mesec iks, ve}e se zavr{ija site mo`ni podgotovki i vo prviot den od nekoj iks mesec kon krajot na proletta treba{e da se zazeme glavnata vladina zgrada. Dojde posledniot den nosej}i ja poslednata no} vo koja gospodinot iks ~ekore{e kon svojot dom. Na ulicata nenadejno ja sretna gospo|icata ipsilon koja go pogledna so istiot pogled koj gospodinot iks go sonuva{e utroto. Zastana pred nea i ja gleda{e zbuneto. I taa se zbuni, kako zbunlivosta da be{e zarazna. Ja fati za rakata i $ re~e deka ja sonuval. Gospo|icata toga{ znae{e deka toj e vistinskiot koj taa go bara{e po re~isi site uli~ki vo gradot otkako prethodno vo son od nekoj iks glas $ be{e re~eno deka mora da go spasi gospodinot iks 56

od sigurna smrt voveduvaj}i go vo svojot svet vo koj site opstanuvaa kako sovest, nikoj nema{e ni{to materijalno na sebe i vo sebe. Toga{ go fati za dvete race i is~eznaa vo svetlinata koja blesna na mestoto kade {to stoeja. Koga osamna utroto, site kontrakulturolozi i poddr`uva~i na kontrakulturata se sobraa pred vladinata zgrada i go ~ekaa osnova~ot na kontrakulturata - gospodin iks, da dojde i da dade naredba. Toj ne se pojavi bidej}i nema{e telo, a tuka be{e, vo blizina. Zbesnatata tolpa haoti~no pojde po osvojuvawe na tvrdinata i uspea da vleze vnatre. Dojdoa uniformirani specijalci so avtomatski pu{ki i pukaa vo telata na site buntovnici koi ne baraa ni{to pove}e, samo zabrana na zborot “sudbina”. Site do eden bea ubieni. A zborot "sudbina" izleguva{e od ustata na ostanatiot del od narodot i slatko $ se nasituva{e na pobedata. -Go mrazam zborot “sudbina”! –Re~e gospodinot iks gledaj}i vo ubienite svoi drugari vo ~ija krv, razleana po ulicite, mrtva te~e{e poslednata nade` za realizacija na planot za padot na dosega{niot sistem i vladeewe na kontrakulturata.

57

TEMNINA VO MRA^NO LICE o iskinata refleksija na liceto i direkten pogled {to ni`e{e nekolku boi pred sebe, gleda{e vo ogledaloto koe ilustrira{e deka tamu ima skriena fantazija na site sonovi, pa i na onie, u{te neotsonuvani... Bara{e nade`i istovremeno umrtvuvaj}i gi site sliki vo boja, sega ve}e potopeni vo krvta od negovite ubieni misli. [epote{e ne{to akcentiraj}i gi samoglaskite. Na niv se odmara{e, go ispu{ta{e o~ajno zemeniot vozduh i zanemuva{e so tivkiot glas, a otvorenata usta ne znae{e ve}e {to da ispu{ti, nema{e pove}e ni vozduh. Gi zatvori o~ite i se strupoli na podot... -[to }e pravi{ sega? –Vozduhot si govore{e po inercija. -]e pra{am nekoj za pomo{. –]e si odgovore{e istiot, pak po inercija. Svesnosta go napu{ti teloto i nesvesna otide nekade zad temnite sliki na site likovi koi dosega gi be{e sretnala. Site bea temni pa i onaa, koja sekoga{ nose{e svetlina na liniite {to $ go ocrtuvaa liceto, ra~iwata... -Pri~ina baram!? –zbuneto o~ite ja pretresuvaa sekoja bukva. -Nemo}, dosta e? -Ne! -A premnogu nemo}? 58

C

-Mnogu e... Se razbudi le`ej}i vo bolni~ki krevet so isprepleteni mali cev~iwa od infuzii na dvete iskasapeni race. Gi slu{na lekarite koi vo momentot se konsultiraa na kogo da javat deka teloto go ~eka sigurna smrt. Toga{ sosema spokojno gi spu{ti o~nite kapaci i nasmevka protegna niz raspartalenoto lice. No nasmevkata ne mo`e{e da se vidi kako nasmev. Toa be{e samo u{te edno zgr~eno lice koe so svojata temnina gi odvra}a{e site slu~ajno zatalkani pogledi na slu~ajnite minuva~i...

59

@ALNA VEST esnite sekoj den nosea `alni vesti, no toa ni od daleku ne e glavnata tema na raskazov! Sepak vo nivnata melodija toj sekoga{ slu{a{e `alni vesti, nivnite zborovi bea izvadeni od melanholi~na ~esti~ka {to nekoga{ nekako zaskitala vo najsre}niot vozduh. Na{iot junak nikako ne smee da se nare~e junak, bidej}i toj samiot go mraze{e spomenatiot zbor. Vistinskoto ime voop{to ne ni e va`no bidej}i site go vikaa Litik i vo raskazov }e go upotrebime toa ime poradi sovr{enosta na negovata praznina. Litik `ivee{e vo svetot koj od neodamna se zagubi vo te`inata na vselenskata magla {to viree{e samo od `alnite vesti. Na{iot nesre}nik ja ima{e taa sre}a da bide edinstveniot nosa~ na `alnite vesti od svojot svet do temnata magla. Najmnogu nose{e `alni vesti od svoja du{a koja ~esto mu se `ale{e deka poradi svojata te`ina ne mo`ela da podnese u{te solzi. Sekoj den se zakanuva{e opasnost istata da se raspuka i da iste~at site sobrani solzi od svetot. Litik cel `ivot sobira{e najmnogu svoi sozli, no ima{e i mnogu drugi koi kako darovi gi dobiva{e od najbliskite su{testva. Iki be{e najbliskata i voedno najdare`liva negova prijatelka. Im olesnuva{e na du{ata koga daruvaa, a nemu mu nate`nuva{e negovata, no potoa na istata 60

P

$ olesnuva{e koga uspeva{e da im pomogne so razbirlivo prifa}awe na darot. Negovite sozli gi predizvikuva{e temnata strana na qubovta, onaa {to nikoga{ ne bila osvetlena od yvezdite poradi faktot {to site yvezdi okolu nea ne svetea, tuku bea samo beli pra{livi linii nacrtani vrz raspukana ulica... Istite, nekoga{ odamna, svetea so dovolen sjaj za Litik da gleda pri~ina za nade` vo qubovta. No zgasnaa na denot koga toj se ponese sebesi kako poslednata `alna vest za podaruvawe na maglovitata pra{ina ~ie sozdavawe i pri~ina za sobirawe na `alnite vesti, ostana misterija za izgubeniot svet. Taa {to ja saka{e, zasekoga{ ostana posebna i edinstvena vo koja vistinski se zaqubil... Be{e viso~inata na koja ni letaj}i ne mo`e{e da $ se dobli`i, no mo`e{e barem da ja saka zasekoga{. Nejzinata posebnost so koja gi smee{e nasmevkite be{e sovr{ena ramka na negoviot `ivot koja mu dava{e smisla. Bez nea ne }e postoe{e ona {to postoi vo nego... Qubov... @alnite vesti {to gi nose{e bea samo temni ni{ki koi edna po edna sekoj den ja polnea temninata so praznotija na neosvetlenata qubov. Taa ve~er sam se dvi`e{e po ulicata na koja bea iscrtani temnite yvezdi. Gi izbri{a so racete i sedna so podkolenicite vrz vla`nata ulica od rasprskanite solzi od negovata du{a koja toga{ se prepolni so poslednata {to mu kapna vo rakavot dr`ej}i ja navednatata glava so rakata... 61

Toj samiot be{e poslednata `alna vest za koja nekoga{ slu{nal svetot vo koj `ivee{e i koj vedna{ potoa se zagubi vo, za nas, nepostoe~ki del od vselenata.

62

SOPSTVENIOT @IVOT

o ka`a svoeto ime i ~eka{e poteg od ni{toto pred sebe. Mo`ebi i ne treba{e da si go ka`e imeto, nikoj ne go pra{a. - Se zamisli. Potegot od ni{toto malku zadocni, no sepak pristigna. - Pojdi so mene. – Re~e glasot od svetilkata so pre~nik od eden i pol santimetar koja prethodno mu se pribli`i. Taa znae{e od kade dojde, no toj ne. - ]e mi ka`e{ li {to se slu~uva so lu|eto koga }e umrat? – Be{e prili~no nestrpliv, pa go pra{a ona za koe nikoga{ ne mo`e{e da si odgovori, osven da si pretpostavi (kako {to toa go pravam jas sega). - Strpi se, te vodam kaj objasnuvaweto. Tamu }e doznae{ mnogu ne{ta. – Smiruva~ki se odnesuva{e glasot od svetulkata koja volontira{e za da go izvr{i prenesuvaweto. Dvete svetilki koi sodr`ea umstvena energija i so toa sposobnost za razmisluvawe, se dvi`ea niz vselenskata pustina kon mestoto kade {to postoe{e podvselenski procep. Koga vlegoa vo podvselenskata ramnina toj ostana sam i stoej}i pred golemoto filmsko platno, zbuneto ~eka{e nekoj da mu objasni {to ponatamu. Na platnoto po~na da se emituva vistinski film! Filmot vsu{nost be{e negov, toa be{e ona {to samiot si go re`iral `iveej}i 63

F

na Zemjata. Se za~udi. Si go gleda{e svojot `ivot od momentot na ra|aweto, pa s# do momentot koga samiot si ja oddeli `ivotnata energija od teloto koe s# u{te be{e mlado. Vo pozadina se emituva{e glas koj mu gi bele`e{e gre{kite i prezentira{e mo`ni opcii. Dokumentarnoit film se vika{e “sopstveniot `ivot” i trae{e {est ~asa i dvaeset i edna minuta, be{e `ivotna lekcija za nego. Se gleda{e koga be{e malo ~ove~ko su{testvo koe rasne{e vo dobro semejstvo, vo golema ku}a... imaa s#. No ne{tata se smenija vo nekoja opasna nasoka koja mu pomogna u{te od mal da se pra{a – zo{to `ivee... Porasna nekako vo umno mom~e, sekoga{ ima{e omilen predmet vo u~ili{te, vo osnovnoto toa be{e biologija, a vo sredno se naso~i na makedonski jazik. Ima{e doza na patriotizam i `elba za imaginacija vo koja mu pomagaa knigite, gi saka{e poetite i pisatelite... Go zavr{i u~ili{teto so re~isi site petki vo diplomata, no toga{ slede{e soznanieto za te`inata na `ivotot, toga{ po~na da `ivee bez nasoka, ne be{e dovolno mo}en, ni pari~no, ni moralno, za da si opredeli sli~na cel kako drugite, pa re{i da `ivee za da se nadograduva duhovno, site ostanati vrednosti nemaa va`nost za nego. Koga se zdru`i so perfektnoto ~ove~ko su{testvo, otkri jasen moment vo `ivotot. Ne znae{e koj `iveel vo negovoto telo prethodno, se po~uvstvuva svoj kako nikoga{ prethodno, be{e zaquben... 64

Dovolno se zbli`ija, no nivnata bliskost be{e zasnovana vrz negovata qubov! Tokmu toa pridonese da se skr{i osnovata koga qubovta ne mu be{e vozvratena vo posakuvanata boja. Glasot vo pozadina re~e: – Ne mu be{e vozvratena od sosema opravdani pri~ini. Toa i ne go iznenadi, ve}e go znae{e prethodno. So site sili se trude{e da sozdade barem prijatelstvo, no potisnuvaweto na emociite sekoga{ koga taa }e gi spomne nejzinite mom~iwa, ne mo`e{e da go izdr`i pritisokot i re{i da prekine sekakva komunikacija pred da mu eksplodira umot. Poslednite nekolku meseci od `ivotot gi `ivee{e pacifisti~ki, pi{uva{e nekakvi crtki za da ja potkrepi skr{enata `elba za `iveewe. Ja dobi i titulata altruist poradi svojata podgotvenost na samo`rtvuawe za da im pomogne na specijalnite najiskreni prijatel~iwa, posebno na bukvata “I”. Mnogu ja saka{e. Celo vreme znae{e deka `ivotot mu zavr{uva za nekolku meseci, a skoro sekoj ~ovek e pacifist ako znae deka mu se odbrojani denovite, pa zatoa i toj si ja podzede taa titula. Mu umre teloto po negova volja, koga toj si ja oddeli `ivotnata energija od nego i stana mala top~esta svetlina. Se zatemni filmskoto platno, a toj ve}e be{e vo trans sostojba od pregolemata emotivnost i ve~nata svoja nemo} da ja kontrolira istata. - Ajde poetu, – se po{eguva vodi~ot, – odime sega vo podgotovka za osve`uvawe na vistinskata tvoja memorija. 65

- Ha! Pa kolku memorii imam vo mene? – Se zasmea i za moment se osvesti deka tuka ne{tata se premnogu seriozni i nepoznati za nego, pa vedna{ u~tivo se izvini. Go zatvorija vo temna {estoagolna kutija so golemina na ~a{a i so po~etokot na nejzino haoti~no dvi`ewe so golema brzina, po~na vo nego da se ispi{uva negovata celosna memorija. Toga{ dozna deka e podvselensko su{testvo i takvite su{testva ra|aweto na nekoja planeta go izbiraat po svoja volja i istoto ima za cel da soberat pove}e iskustva. Normalno, toa zna~i i privremeno bri{ewe na prethodnata memorija. - @ivotot sepak bil ne{to pove}e od glumeweto retardirani klovnovi na Zemjata – si re~e vo sebe i prodol`i so prebaruvawe vo golemiot ekran koj prika`uva{e razli~ni naseleni planeti i site nivni karakteristiki zaedno so site informacii za funkcionirawe na `itelite. Sepak go odlo`i izbiraweto kade da se rodi, vo migot pomisli na nea i posaka da ja pri~eka... Ni{to ne mo`e da go napravi ~oveka posre}en od migot na svoeto me~taewe...

66

TELO VO DU[A (HOLOSUITE) acete mu zastanaa vo vozduh, pogledot mu se vperi vo re~enicata {to ja napi{a, mislata mu izbega od sobata... -Sakam da te napi{am vo eden zbor. –& re~e, svrtuvaj}i se naglo na levata strana. -Ajde probaj, -mu re~e taa, so pogled preku kosata i nasmevka vo o~ite. -“Du{a” }e napi{am i tebe }e te vdomam vo nea, ti }e bide{ telo vo du{a – izusti tiho. -^ija e du{ata? –Pra{a so podotvoreni o~i, kako da ja pobara okolu sebe. -Tvoja, sega e tvoja, jas ti ja podariv. –Ja gu{na baknuvaj}i $ ja kosata. Taa mu legna na rameto i trepna so nasolzenite o~iwa, no ne ispu{ti solza. Zami`a silno. -Ti si najmiloto su{testvo, milo mi e {to te zapoznav... Nekolku miga zdivovite im lebdea vo vnatre{nosta na prostorot na vozduhot vo belata soba. -Sakam da ti napi{am pesna, – mu re~e. -Jas }e ti napi{am kniga, - se nasmea toj. Taa ve~er vo belata soba, mo`ebi se rasposlaa najmirnite i najiskrenite dopiri, so ~uvstva
*(holosuite) - zbor koj ne postoi vo angliskata literatura, iskovan e od star trek kreatorite. Toa e vsu{nnost programa koja sozdava prostor od hologram vo koj mo`e{ da vleze{ i da do`ivee{ realni ~uvstva vo nerealen svet.

P

67

koi ja preminuvaa granicata na prostorot vo podra~jeto od nivniot mozok. Dvete energii se sinhroniziraa vo sovr{en spoj... Vkusovi na proletni vetrovi so miris na cvet od jagotka, im gi doprea usnite, a tie im ja vozdignaa vla`nosta, pa vozduhot stana devedeset i tri procenti vla`en. Ne si ka`aa deka se sakaat, pa i nema{e potreba od tolku iskli{irani zbor~iwa. ^uvstvata vo toj moment im gi spojuvaa duhovite vo edno i sekoj zbor bi bil nedostoen za kultniot moment, a ne pak tie eftini zborovi koi se izgovaraa vo sekoj }o{ od temnite uli~ki od razgoreni tela, po dveste ~etirieset i eden pat so sekoja izminata sekunda na planetava. -Ah... u{te da be{e vo realnosta vaka, -si re~e koga izleze od holosuitot. -No zo{to, koga realnosta ne e vo harmonija so nerealnosta. – Se ospori sebesi, po kojznae koj pat do sega i so nasmev ja zani{a glavata. Go ispolni vetuvaweto, $ napi{a kniga, no ne ka`a nikomu. Saka{e da ja iznenadi koga pak }e vleze{e vo holosuitot. @ivee{e zadovolno! Si go ima{e najpotrebnoto zrak~e iluzija vo svojata soba. Ja zatvori knigata otkako ja prepro~ita po nezapamten broj pati, no prethodno napi{a re~enica na poslednata strana so svoj rakopis: “Ti sozdadov du{a, vlezi vo nea i po~uvstvuvaj ja energijata na emociite.” Se str~a da $ ja podari knigata, a nade`i vo kapki pot mu se pojavuvaa na racete. Sekoja sredba be{e posebna, no ovaa be{e beskrajna... Nikoga{ ne zavr{i... 68

DREAMCATCHER

ite soni{ta pripa|aat na edno mesto, vo nekolku re~enici napikani vo debelo kup~e listovi so cvrsti korici! Taka misle{e toj, dodeka so navednata glava negoviot pogled gi pre~krtuva{e re~enicite edna po edna, na leviot list, dvi`ej}i se po nivnata pravoliniska nasoka od levo kon desno. Sekoga{ navednat kako pokoren pred bega~ot po kogo neumorno tr~a{e so pogledot, baraj}i energija od nego za da prodol`i da sozdava nade`i deka sonovite `iveat vo prostorot me|u koi bilo dva reda na s# u{te nepronajdenata re~enica. Son, koj treba{e da se otsonuva so site visnati ni{ki vo razni boi, so svetlina na liniite {to gi crtaa likovite. Son koj magi~no treba{e da se konstruira so vnimatelno naredeni bukvi nad temelite. Takov son toj saka{e da dofati so dvete race, ne davaj}i mu ni nade` za begstvo. Sonuvaj}i go so neumorno plivawe vo vodite koi isparuvaat koga taa be{e vo nivniot dopir na negovoto golo telo {to silno se drazne{e frlaj}i se vo neumorno maftawe na negovite muskuli, to~no tolku opredeleno ednakvi so negovite {iroko razlistani misli koi nekoj drug vo momentot gi pre~krtuva{e, a toj vo niv nao|a{e orientacija za pravecot na dvi`ewe. Da ne zaskita vo nekoja od mnogute zlobni ispostaveni nasoki pred negoviot pogled. 69

C

Nezabele`livo minuvaa minutite, pa i ~asovite, a pravoproporcionalno na toa, za ednakov par na minuti, negovite race vrtea po eden list, na pogled obi~en kako i site ostanati vo knigata, bez {arenila, ispolnet so crno bela magija vo koja pogledot dlabe{e baraj}i izgubeni sni{ta. Kako {ahistot {to neumorno gleda po nekolku ~asa vo obi~na drvena tabla so crno beli poliwa i sozdava planovi za izvedeni dvi`ewa koi se urivaat poradi mala gre{ka vo po~etniot del od konstrukcijata. Site isplanirani soni{ta propa|aa vo nekakva dale~ina bez dno, {to be{e vo beliot prostor me|u crnite linii. Propa|aa poradi nivnata nesovr{enost vo postavuvawe ramnote`a so silnata energija {to se javuva kako `elba za silno stiskawe na nejzinoto telo dodeka se qubea nivnite pregratki vo izbezumen zdiv, koj ima{e zada~a da go stopluva okolniot prostor v`aruvaj}i gi nivnite tela kako crveni jagotki, do polovina vlezeni vo {e}er koj se topi od nivnata crvena `ar, gledaj}i se me|usebno, direktno vo crnite to~ki na irisot koi sekoga{ ja dekodiraa mislata na pogledot. Kone~no go dofati sonot {to se provle~e me|u kupi{ta neuspe{ni sni{ta i zaigra so nekolku potezi vo boja {to gi be{e nau~il od crno belite listovi na knigata, pred negovite, sega ve}e zatvoreni o~i. Uspehot na ovoj son e tajnata {to `ivee{e vo negovata bujna imaginacija i silna verba deka bega~ot }e se predade vra}aj}i mu gi site 70

ukradeni `elbi koi }e bidat potro{eni na planovi za brojni soni{ta od koi samo eden }e uspee. Vo nego }e tancuva nejziniot dopir zaplivan vo topol voden bazen so negoviot cvrst stisok na rakata. Zaspa so navednata glava pred napolu ispu{tenata kniga, dodeka zvucite na tivkata pesna koja toj sekoga{ ja bira{e so vnimatelnost za ispolnuvawe na minutkite za planirawe na sonot, se {irea harmoni~no dvi`ej}i se eden do drug. Kojznae dali }e se priseti na sonot koga }e se razbudi, no edno e sigurno, toj uspea da go fati i go dobi pravoto da se pofali so titulata Dreamcatcher!

71

PRIKAZNA ZA VISTINSKIOT SON radot be{e od onie so malku `iteli iako be{e me|u prvite tri najgolemi gradovi vo dr`avata. Pove}eto `iteli `iveeja po selata, vo grat~eto re~isi site se znaeja od viduvawe. Toj ne znae{e kako dojde tuka, no se se}ava{e na detstvoto, igrankite vo parkot, brkaweto vo lavirintite na, toga{ napu{teniot trgovski centar so mali du}an~iwa so iskr{eni stakla kade {to ~esto se ku~ea ku~iwata skitnici. Go izrasnaa fini lu|e, bea go na{le vo no}ta, zaguben na svoite ~etiri godini. Go narekoa Naliti. Mo{ne gri`livo go u~ea za svetot i negovata ubavina, za zna~ajnosta na otkrivawe na odgovorite na svoite pra{awa... Naliti toga{ ima{e osumnaeset godini i be{e se zaqubil vo najubavata devojka vo klasot. ^esto se dru`ea, $ be{e najdobar prijatel i sekoga{ sede{e do nea. Ima{e potreba da raska`uva, naj~esto $ raska`uva{e za neobi~nite slu~ki, za pro~itanite raskazi koi go ostavile bez zdiv, za nau~no fantasti~nite filmovi koi se te{ki za sfa}awe i ~esto od nesfa}aweto nekoi gi smetaa za gluposti. Taa be{e sre}na so takov prijatel. Samo toj mo`e{e da $ ja dopre du{ata, umee{e da ja nasmee zadovolno kako koga go sonuva najslatkiot son. Saka{e da {etaat zaedno, da pijat sladok xus vo skromnite kafuliwa na mo{ne maloto grat~e so tesni uli~ki. Izlegoa samo edna{ i toa be{e denot koj Naliti 72

G

go ~uvstvuva{e kako poseben sekoja godina. I sega na svoite pedeset i tri godini }e razgleda{e nekolku sliki od toj den i }e zami`e{e silno obiduvaj}i se za mig da se vrati vo najzna~ajnite minutki od, za nego, najzna~ajniot den, denot koga prvpat ja bakna na usnite, koga pomisli deka ja dofatil celta na svoeto `iveewe. Nikoga{ ne $ re~e deka ja saka, no taa znae{e i nema{e potreba od takvi izbledeni zborovi... Ne ja pu{taa nejzinite da izleguva no}e, bea mnogu strogi so nea, a i onaka `iveeja mo{ne daleku od centarot. No toj sekoja no} doa|a{e do nejzinata porta i dodava{e po edno kamen~e vo boja pred portata. Kam~iwata bea zapo~nale mala forma na srce. Eden den nejzinite se iselija od gradot, sekako i taa so niv. Nikoj ne znae{e kade zaminaa. Toa be{e glupav esenski den koj i onaka tkae{e praznini vo du{ite na lu|eto poradi ta`nite drvja na koi veterot im gi zema{e listovite. Niliti toga{ pla~e{e cel den. Od toga{ ja nema{e niti videno, niti zaboraveno. Nejzinoto ne`no, detsko lice sekoga{ mu be{e vo mislite, mu pretstavuva{e inspiracija za sekoj napi{an raskaz. Po nekolku pominati godini od toj koben den, toj se povle~e vo najubavata planina koja be{e vo okolinata na grat~eto, tamu napravi mala kolipka i si gi dozvoli osnovnite potrebi za `iveewe. Nave~er pi{uva{e so crno penkalo na belata hartija od golemiot tefter. Sekoj den ode{e da gi pro{eta kozite do izvor~eto i da mu ja pro~ita prikaznata {to ja napi{al vo minatata no}. 73

Edna{, vo eden leten den, se re{i da pojde vo grat~eto, da ja poseti ku}ata kade {to izrasna, a i da si kupi nekolku potrebni raboti za vo kolibata, saka{e da ja izraduva malku so novi raboti. Be{e denot koj go bele`e{e negoviot rodenden, vsu{nost toj ne znae{e koga e roden, tuku denot koga be{e najden go smeta{e za rodenden. Odej}i krevko po, sega ve}e razvieniot grad so novi uli~ki koi gi krasea drvoredi od lipa koja tokmu ova vreme od godinata go boe{e gradot so svojot voodu{evuva~ki miris, od daleku zdogleda poznat lik, ne znae{e od kade mu e poznat, no premnogu be{e sli~en so onoj od mislite, osvestuvaj}i se, pro{epoti tivko: “Taa e”. Taa be{e ja prifatila zada~ata od {efot da zavr{i nekoja rabota vo grat~eto nadevaj}i se deka }e go najde izgubenoto drugar~e od detstvoto. Voodu{even od nastanot, $ se pribli`i i se zagleda vo nea. Taa be{e vidno smeneta vo likot, no crtite bea isti. Ja fati za rakata i se frlija vo pregratki i dvajcata. Nenadejno se strese zemjata pod nivnite noze, po~naa da se urivaat zgradite kako da bea peso~ni kuli. Toj ja stisna silno vo pregratka za da ja za{titi vo momentot koga golem del od zgradata pokraj niv se odeli od armaturnata konstrukcija i gi pokri nivnite tela. Umre gu{kaj}i ja! Isto kako vo sonot na koj ne mu veruva{e zatoa {to sekoja no} go la`e{e deka navistina ja gu{ka i ja baknuva, a vsu{nost toa be{e samo belata postela. Ovojpat ne go izla`a, ovojpat be{e vistinski. Dovolno vistinski za da ne se razbudi nikoga{ povtorno. 74

SENKA VO UMOVI NA SMRTNICI o zvucite na apstraktna pesna koja ~as bode{e {ilci vo yidot, ~as go mazne{e istiot miluvaj}i go ne`no, lebde{e toj so umot vovle~en vo crvenila koi mu ja cicaat poslednata kapka mo}. Magnum vo srebrena boja svetka{e od zracite {to se probivaa od prozorecot za da doprat do masata i grebnat malku od bojata na magnumot. Posede na stolot nekolku minuti ili ~asovi, ni samiot ne znae{e to~no, bidej}i ne mu be{e potrebno da go meri vremeto za{to go ima{e vo neograni~eni koli~estva, pa skokna i go zema pi{tolot od masata. Se razvrte po sobata vo koja ima{e samo prozorci, krevet i masi~ka so edno stol~e, pa po~na da puka vo yidovite. Misle{e taka }e ja ubie pesnata koja kako crn ~ad od zapaleni spomeni se lizga{e po neramninite na yidot ostavaj}i crni, nedovolno vidlivi tragi. Toj puka{e, taa mu se smee{e: “...it’s a beautiful night... let’s take ride on the satellite...” Porano se gri`e{e za vremeto, da ne izmine vremeto, a toj u{te ne svr{il nekoja rabota... Mo`ebi i pointeresno be{e taka. Sega, koga dozna deka nikoga{ nema da ostare nitu da umre, `iveeweto mu se svede na bezdelni~ewe i dosada. Ne mu bea 75

B

ineresni ni knigite kako porano, sega odlo`uva{e za drugpat, bidej}i mo`e{e da ~ita koga saka... Mo`e{e da ima s# {to }e posaka, no ona {to mu treba{e toj ne go posakuva{e. Voljata za `iveewe mo`ebi ja nema{e. Nea najverojatno ja ubila besmrtnosta. Ne, toj ne si veruva{e deka predizvikot go napu{til! ]e izleze{e me|u lu|eto i }e se raspuka{e so `ivotni pra{awa vo nivnite tela, a tie }e mu vratea so sli~en intenzitet, pa posle zaedni~ki }e gi popolnuvaa ranite so odgovori. S# be{e vo normalni granici, no koga }e se vrate{e doma ne znae{e {to da pravi, nema{e nikakva obvrska, dodeka drugite tr~aa da svr{at nekoja zada~a borej}i se so vremeto. Toj na toa gleda{e kako beskorisno tro{ewe na energijata. Site za nego bea robotizirani ~ove~ki su{testva koi go davaa vremeto za da zarabotat pari i da si go platat `iveeweto. Nekoi ne razmisluvaa deka ne mo`at ni za svoeto da platat, a sozdavaa i drugi `ivoti i pla}aa i za niv, kolku mo`ea. Toj gi gleda{e od prozorecot so molivot vo usta i hartija vo raka i gi zapi{uva{e nivnite brzi ~ekori, vleguva{e vo nivniot um kako senka i im gi krade{e mislite. Sudbinite im gi raspletuva{e i vgraduva{e apstrakcija, potoa gi rezba{e za da na kraj gi sklopi vo simbiozni mirisi i zatvori vo kutiv~e so {areni, debeli korici. Taka prodol`i da `ivee. Toa be{e edinstvenoto ne{to koe mu go popolnuva{e neograni76

~enoto vreme so interesni misli i mu ja razviva{e imaginacijata, koja mu be{e potrebna za da se impresionira sebesi, {to }e pottikne sozdavawe na u{te mnogu misli koi toj }e gi pu{ta{e nave~er da letaat kako svetulki niz gradot, za da koga }e se vratea so sobranite mirisi, toj }e si otpo~ne{e so nivna sinhronizacija...

77

KUPOVI ^OKOLADI NEMA DA JA ZAMENAT OMILENATA nstitucijata be{e zatvorena koga negoviot pogled probi nekolku son~evi zraci i se upati kon vratite na u~ili{teto vo koe u~e{e nekoga{ lekcii na golem odmor, bidej}i doma ne mo`e{e da se natera sebesi. Nema{e atmosfera za u~ewe vo sobata kaj {to `ivee{e, pa ode{e vo ladna soba. Ni tamu nema{e koncentracija, od ladnoto. Najubavo mu be{e vo u~ili{nata klupa so nozete ka~eni na daskata koja treba{e da slu`i kako soba na rancite. Iako ima{e vreva, toj poseduva{e mo} da formira za{titno pole okolu sebe i da ne ja slu{a vrevata, osven nekoj ako, pominuvaj}i gordelivo kako Crncite od rap spotovite ili mafija{ite od semejstvoto Sopranovi, go udri po glavata, {to i ~esto se slu~uva{e. Pominuvaj}i pokraj u~ili{teto gleda{e vo vratite bez da trepne. Vo gradite mu se sozdavaa vla`ni vozdi{ki koi budea spomeni, a so niv i taga poradi soznavaweto na faktot deka nikoga{ nema da se vratat. Se seti koga ode{e po {kolskiot dvor vo temni dekemvriski no}i so misla {to pobrgu da zavr{i. A sega ne znae{e {to ~eka{e da zavr{i, u{te di{eweto mu ostana. Mislite mu gi prekina taa, koga go pogali po liceto i namesti blaga nasmevka: 78

I

-Malku si mi zamislen denes. -Pomisliv deka e mo`no vistinski da sme zaedno, da {etame dr`ej}i se za race... da se gri`ime eden za drug. –re~e toj, -Zar jas ne sum vistinska? -Ne, hologram si, te zamisliv.. Taa silno zema zdiv, no toj vedna{ ja isklu~i, ne davaj}i $ da ka`e ne{to. Istoto dejstvo se povtori u{te edna{ i se dodade vo kup~eto na bezbroj povtoruvawa... Se upati pak kon prodavnicata i zema nekolku ~okoladi. Nema{e prodava~, vsu{nost nema{e lu|e vo gradot. Site gi snema vo istiot mig koga silna svetlina go razbudi od nemnogu ubav son. Mo`ebi be{e edinstveniot na planetava, no zo{to samo toj ostana? Mo`ebi vonzemjanite ne mo`ele da go teleportiraat nego, ili ne sakale... Edno be{e sigurno, iako gi ima{e site ~okoladi na svetot, toj ne mo`e{e da se zasladi. Mu nedostigaa nejzinite zborovi, nasmevki, nejzinata isklu~itelnost...

79

@IVOT VO POSLEDNOTO ZBOR^E areni }ebiwa gi pokrivaa oblacite bidej}i no}ta ovoj pat pra}a{e studeni vetrovi za da go dr`i sonceto vo dlabokiot son. Sonceto znae{e da sonuva duri i koga no}ta izbleduva{e zemaj}i si gi so sebe }ebiwata na oblacite. Jas sonlivo gi otvarav o~ite gledaj}i ja najtemnata sinata boja na prozorcite. Mislev u{te malku da pospijam, barem u{te nekoja minutka... Ma ne, ne sakav ni da pomislam na stanuvawe, ne vo ovoj moment. Se vrtam na drugata strana i me do~ekuva nejziniot lik, s# u{te nepobeden od rasonuvaweto. Nasmejano gi postrojuvam mislite i zapo~nuvam razgovor so likot. Ja dobli`iv glavata do nejzinata usta i ja po~ustvuvav vrelinata na vozduhot vo tesniot prostor me|u na{ite usni. Ja baknav vistinski, barem vistinski za eden son..” –^ita vnukot na dedo si. –Arno e dedo? – Pra{uva. -Sinko, si go sonuval ova? –dedoto frla zaspan pogled turkaj}i gi o~ilata nagore so eden prst. -Da! –Se istrgna golemata zadovolna nasmevka na liceto i mrdna so glavata na desno, so pogledot nagore. -Sonuvanoto, vnu~e, e dobro za inspiracija, no mora da se preraboti i da go nahrani{ so malku imaginacija... –Vnukot so navednata glava, no bez izvi~nici po liceto, si sedna da napi{e u{te ne{to, pointeresno. 80

“[

Dedoto be{e bravar i ~esto raska`uva{e za negoviot kolega Tito. Ima{e i jugoslovenski sertifikat – specijalist za bravarija. Be{e cvrsto ~ove~e i znae{e mnogu od istorijata, pa nekoga{ raska`uva{e na vnukot, no toga{ so razgoreni zenici od jadost bidej}i sega{nite politiki na dr`avite sosedi ja iskrivuvaa istorijata vo svoja korist. Be{e pro{etan ~ovek, vo mladost ima{e pominato iladnici kolimetri po tu|i dr`avi. Takva mu be{e rabotata, mora{e na teren. -Jas, vnu~e, koga bev vo Bugarija na teren preku firmata, tie bea zaostanat narod, za ni{to ne gi biva{e i siroma{ni bea mnogu. Mojot Trista} za niv be{e Mercedes, pla~ea za mojot jugoslovenski paso{... Doa|aa na praksa i molea za {estica ili sedmica. Imav prijatel tamu, be{e od Vietnam, majka mu i tatko mu zaginale vo vojnata. Se vika{e Vu. Site gi tepa{e koga }e posaka{e da pove`ba na ulica, haha! Be{e student tamu, ima{e mnogu studenti od Vietnam. Go sakav mnogu. Vu ima{e sitni o~iwa, kako i site Vietnamci, be{e slab i cvrst. Gledav vistinski film za Brus Li vo `ivo. -Dedo, aj ka`i mi koja ti e prvata qubov, se se}ava{ li? –Vnukot se zavrte so pra{alen pogled. -Oh... ti, sinko, zaquben si. Zatoa pi{uva{, saka{ da si poigra{ so boite na magijata i doka`e{ na ne~ie srce kolku si mu potreben... E toga{ vnu~ko pi{uvaj za boite od tvoite sliki so nea. -Nemam slika so nea –Mu svetna, malku, ispla{en pogled na liceto. 81

-Koga se zapoznavme so baba ti, se smeniv celosno vo druga li~nost. Toa e sli~no kako koga prvpat proba{ droga, vo pogledite zasekoga{ ostanuva bojata... Mi nudea da `iveam vo Avstralija, vo Holandija... i u{te mnogu mo`nosti imav, no ostanav ovde poradi nea. Ja sakav... -Celiot `ivot mu se zabi vo zbor~eto. “Teloto mu trepere{e cel `ivot. Listot na rastenieto neumorno tancuva{e koga be{e taa vo blizina. Mu treba{e taa, za da porasne. Taa mu go oboi pogledot zasekoga{, mu gi otkri boite na nasmevkite... o~iwata detski... iskreni... Koga viulicata se dobli`i, toj zatreperi so mislite. Zaradi nea. I onaka s# prave{e zaradi nea. Ja saka{e...” –Pro~ita vnukot i pogledna vo dedoto koj so pogledot vo plafonot le`e{e na foteljata. Pred da pra{a dali e arno, mu se iskrivi liceto koe so pogled probiva{e yidini. Poslednoto {to dedoto go re~e, be{e: “Ja sakav...” Duri po nekolku dena, sedej}i na foteljata na dedo mu, razmisluvaj}i za odnosite na dedoto i babata, sfati deka dedoto vo mladosta se zaqubil vsu{nost vo druga. Nikoga{ ne mu ka`a, no vnukot umee{e da gi pro~ita ~esti~kite vo prostorot me|u zborovite... “Prvata qubov ne se zaborava” –pro{epoti vnukot i pogledna kon prozorecot kade {to sonceto svete{e od radost, no najverojatno za nekoj drug... ...Vu postoi... nekade vo Vietnam 82

IGRATA NA TVORECOT naka od dosada si gleda{e vo neboto, vo silnata svetlina koja mu gi zema{e minutite kako letnati pikavci od brzi koli ili trepkawe na onaa {to ja zamisluva{e tamu... Pred negoviot iris koj gi reflektira{e nejzinite boi i maloto lice koe u{te be{e bez silni crti no so silni gluposti vo glavata. - Ti rekov }e gi bide zaedno. - Ne zezaj, glej kolku si gi povreduvaat du{ite. - Abe aj, ti si se zabil vo toj idiotot tamu {to zjapa vo neboto, glej vo parkot kolku ubav par. - Mnogu se razli~ni be... ma` i `ena vo eden svet, kaj ti tekna ovaa idiotska ideja. Ne virejat zaedno, ne! - E da be, poarno li be{e ma`ite sami na Mars, a `enite sami na Venera... Glej kolku im e ubavo zaedno. Poezijata go nema{e ovoj miris porano kako sega. - Ne be, daj ne se foliraj, daj }e gi vratime na svoe mesto. Ne idat ma` i `ena zaedno. - Zo{to be?!? Ne mo`e! Ne gi vra}am! - Jas }e gi vratam! Ti napravi si tvoj svet pa tamu me{aj {to saka{, ovoj ne go davam na zlobnata bol da ja raspara du{ata na ma`i{tata! –Zamavta so pogled i site ma`i od zemjata gi stavi na Mars, a 83

O

`enite gi vrati na Venera. Pri toa im ja izbri{a memorijata na site. Nikoj ne se se}ava{e deka nekoga{ `iveele na zemjata i toa so drug pol. Ima{e li drug pol? (I jas ne se se}avam na drug pol). Mom~eto {to zjapa{e vo oblakot be{e edinstveniot {to tolku dlaboko ja vnesol vo sebe devojkata {to ja saka{e, ta nikoj ne mo`e{e da ja izvadi od nego. Ja ~uva{e vo sebe, taa be{e del od nego. Treba{e da go ubijat ako sakaa da nema traga od ona {to se slu~uva{e na Zemjata. Se izbezumi momokot koga pogledna {to se slu~uva okolu nego, taa be{e daleku, podaleku od bilo koga. Tr~a{e, vika{e na glas so nejzinoto ime. Drugite ve}e sfatija deka e lud, no nema{e ludnici za da go zatvorat. Go ignoriraa, a toj zbudale... Tvorecot sega be{e zbunet, ova prvpat se slu~uva{e vo negovoto bogato minato od bezbroj vekovi... - Silna bila ovaa qubov, {to mi napravi be ortak, sega }e treba da go ubijam mom~eto... - Epa ti rekov, poarno e da si `iveat zaedno! - Ne! ]e go ubijam! Ne mo`e toa qubovta da im gi izdup~i du{ite na moite ~ove~iwa. Taka i napravi. Mom~eto spoulaveno tr~a{e kako Amok*, koga se umori, legna na pesokot i ja
*Toa be{e tropska bolest, blisku do ludost, vsu{nost e ludilo koe manifestira so kolewe na site {to pred sebe }e gi sretne Amok trka~ot. Bolesta poznata e kaj malajskite domorodci.

84

ispu{ti du{ata plukaj}i crvena pena od ustata. Nekoj mu ja zede nasilno, isto kako {to ja odale~i nea... No nikoga{ ne uspea da mu ja izvadi od mislite. Duri ni sega. Tvorecot i natamu bezmilosno si igra{e so `ivotite na tie mali ~ove~iwa koi imaa ne{to {to nemu od sekoga{ mu falelo, imaa du{a.

85

TAA SAKA[E PERFEKTNOST... i dojde doma umoren od burnata ve~er koja kulminira{e so smea niz ~adot od cigarite i anegdotite {to gi ka`uva{e so drugarite. Gi otvori vratite i sedna na skalite da gi odvrze patikite, ja izvle~e ednata patika od nogata i se zagleda vo vratite ne gledaj}i gi niv, tuku probivaj}i gi so pogledot gleda{e vo matniot vozduh na nekoja planina, daleku od gradot... Pak mislite mu go okupiraa vnimanieto i sosema is~ezna so svojata svesna prisutnost. Se seti na re~enicata na drugarka mu: “Sekoj den {etame so nea i gledame pogledi na ubavi mom~iwa, a tie gi fa}aat na{ite trepkawa i gi goltaat so srame`livi nasmevki”. Si re~e vo sebe “nema da spijam ve~erva!” Saka{e da go snema. Posaka nikoj da ne go vidi, da is~ezne. Ne mo`e{e pove}e da go podnese faktot deka toj ne e onakov kako {to saka taa da e. Mo`e{e s# da napravi... i svetovi da izmisli i samiot da se izmisli vo najubava forma, no toa {to nejze $ treba{e, ne mo`e{e da go napravi, toa samo tvorecot negov mo`el da go napravi toga{... odamna. Mu se naredija ta`ni misli i go turkaa nadolu. Pove}e ne be{e svesen deka so teloto e prisuten vo sobata. Nesvesno zede da pi{uva. Se ~uvstvuva{e vinoven, iako ne be{e: “Izvini {to ne sum takov izvini za se {to otslikav 86

C

izvini za site boi {to ti gi dadov. Ne sum sovr{en.. ne onakov kako {to zamisluva{. Zo{to ne mo`am da ti dadam perfektnost? Ne sum toj... ne znam zo{to sum vakov.. Ima li nekoj polza od seto ova bilo kakva?” A na kogo se izvinuva{e? Nejze ne ja interesira{e toa, a i zo{to bi $ se izvinuval... Ako na sebesi se izvinuva{e, pak ne e logi~no... Ne znae{e ve}e {to pravi i {to treba da pravi. Po~na da go korne liceto so racete ne ~uvstvuvaj}i bolka, ima{e malku alkohol vo krvta od zabavata. Posaka da ja smeni celata glava. Da najde druga. “Nema da spijam pove}e” – si povtoruva{e, “nema potreba ni da `iveam”. Zaspa so ~eloto na masata i penkaloto v raka. Koga izgrea sonceto, vrap~iwata si po~naa muabet. Vleze majka mu vo sobata i ja vide negovata patika pod masata, no nego go nema{e. Go zede liv~eto {to se belee{e na masata i pro~ita vo sebe. Po~na da pla~e. Go bara{e nasekade po ku}ata, go nema{e. Izmina cel den, javija vo policija ve~erta. Toga{ doznaa i drugarite i site {to go znaeja. Site ja znaeja negovata prikazna i vedna{ gi zadlabo~ija pogledite, znaej}i deka seto ova mirisa na nea... Liv~eto be{e edinstvenoto {to ostana. Majka mu go gleda{e dolgo, a koga go svrti na drugata 87

strana pro~ita: “Ova par~e $ pripa|a nejze”, i be{e napi{ano nejzinoto ime. Po nekolku dena liv~eto otpatuva vo racete na imeto {to stoe{e kategori~no na belinata, nebare e pe~at. Taa go gleda{e dolgo, ~ini{ go skenira{e so pogledot sekoe negovo zbor~e {to go sodr`e{e. Toj se razbudi i pred sebe ja gleda{e nea kako zjapa vo nego. Se zasmea, duri posle se seti da se pra{a kade se nao|a. Najposle sfati deka be{e samo zbor. Se vovlekol vo eden zbor od liv~eto, tokmu vo onoj koj go posakuva{e celo vreme: “Perfektnost”. Toj den se ispolni negovata `elba. Toj be{e perfektnost i le`e{e vo nejzinata raka. Nema{e merka koja bi ja izrazila goleminata na negovata sre}a vo toj mig. Potoa ni{to ne be{e va`no. Toj ne postoe{e podolgo od eden mig, no zbor~eto “perfektnost” ostana da ja gazi belinata na liv~eto koe skapuva{e vo nekoja korpa za otpadoci.

88

NEJZINIOT DEN Gubitokot na nekoe par~e svetlina gi tera site ~estici da se obojat vo temno. A tie grabaat u{te svetlina od par~eto {to se izbezumuva od gubitokot i mu go zemaat poslednoto svetul~e koe toj otsekoga{ go ~uva{e vo onaa fioka kade {to ve~no spie{e nejzinoto ime.. Imeto koe nikoga{ ne vle~e{e prezime, edinstvenoto kup~e bukvi koe go crta{e nejziniot lik so poseben miris koj go znaeja nekolkumina, no toj go ~ustvuva{e posebno. Nikoga{ ne mu bilo identi~no so ve}e postoe~kite mirisi.. be{e samo nejzino svojstvo, be{e nejzin miris! Svetul~eto {to sekoj den go gu{ka{e nejzinoto ime, sega voznemireno trepka i gi razbiva faktite {to mu gi bockaat gradite kako milioni mali igli~ki koi velat deka ne smee da svetka. Svetul~eto mora da trepne za posleden pat, mora posle trepkaweto da se vgradi vo ogromna temnina i da ne postoi znak deka svetul~eto postoi ili postoelo. Denot ne be{e koj bilo, svete{e so celata svetlina na svetul~eto koe toj go izvadi od fiokata kaj {to po~iva{e imeto. Celata svetlina ja podari na site svetulki so fluoroscentni crveni o~i koi grabaa neansitno.. Bea nesporedlivi so nieden zbor ili krvopijno `ivotin~e na planetava. 89

Fascinantna gletka gi rastrgnuva{e site onie prvopijni ~esti~ki koi sobiraa svetlina so najvozbudlivoto vreskawe i pla~ewe. Prskaweto na svetlinata im gi raskinuva{e sodr`inite vo nevidlivi i nevredni delovi koi si go gubea postoeweto me{aj}i se vo zvukot od piskotnicite. Svetlinata si gi ima{e ve}e izbroeno pogledite i nivnata dol`ina i znae{e koga to~no }e bidat prekinati od granicata koja sebesi se narekuva{e kraj. Moraa da privr{at gledaj}i go pisokot na negovata du{a koja se raskinuva{e od `al poradi predsmrtniot tanc na svetul~eto Ima{e i ne{to ubavo vo blizina. Vo negovata misla se rodi idejata koja go izvadi nejzinoto ime od fiokata i ? go podari istiot den, proglasuvaj}i go denot za nejzin oti toj ve}e ne mo`e{e da ima denovi, no gi ima{e no}ite. Posledniot den ? go podari zaedno so imeto koe si be{e svojstveno za nea, a za nego ostanaa samo no}ite.. tamu toj prodol`i da go pameti posledniot den.. Nejziniot den.. Posle i toj den me|u drugite se izme{a kako da be{e eden od niv, a vsu{nost be{e nejzin..

90

KAMEWA VO KAL ^esto pi{uvav vo treto lice za{to mi e strav prvoto da ne bide sfateno pogre{no... ekoi gradbi se izgradeni so radost za da se urnat so taga. Drugi se izgradeni so bolka i jad vo nekoi izgrebani delovi od srcata na graditelite; za da mo`at site da se raduvaat koga tie }e bidat urnati... Da, nekoi ne{ta najdobro e da ne postojat! Nekade vo nekoja ni{to`nica, postoe{e ~ove~ko su{testvo koe ne znae{e dali treba da postoi, ednakvo isto kako {to i ne znae{e dali treba da ja saka onaa {to ja saka{e, ili da ja zaboravi zaboravaj}i go i svoeto postoewe. Nema{e pove}e opcii bidej}i negoviot um be{e nau~en u{te od mal da ima samo edna `elba, pove}e ne mu bea potrebni. Obo`ava{e skromnost i ~esto ja bara{e vo site su{testva za koi znae{e deka postojat, a postoeja dovolno mnogu za da i brojkite se zbunat koga }e posakaa da gi izbrojat. No skromnost ne nao|a{e nikade, ne barem onakva kakva {to bara{e, ~ista, iskrena... Postoe{e samo la`na kako polimer na nezasiten jaglevodorod na etilenot t.e. polietilen, {to vo princip bi bilo plasti~na sinteti~na materija... Edinstveno objasnuvawe e deka toj ne smee da propa|a tuka, no toj toa go odbiva{e i bara{e drugo, bara{e... i povotorno bara{e... 91

H

Ona {to mu ja grabna sakanata opsesija – da ja saka blisku do sebe onaa {to ja saka{e i taa da se ~uvstvuva sre}na koga toj }e ja bakne{e; se vika{e nesre}a oti toj taka ja nare~e, a taa mo`ebi ima{e i drugo ime, no toa ne mu be{e zna~ajno. Toj ja mraze{e nesre}ata, ne oti e pametna, tuku oti ne e ubava, a i ne znam dali svesno, no taa prave{e ne{to za site da se ~uvstvuvaat nesre}no. Taa tolku go zasaka {to pobara od nego i negovoto ime da e nesre}a. Taka i stana. So sila ukradenata opsesija od nego, ne mo`e{e nikako da ja zameni, ni{to ne be{e ni pribli`no sli~no na nea. Dodeka ne se pojavi taa – nejzinata kopija! Od toga{ site ne{ta potkrenuvaa novi nade`ni kamewa koi skoro celi vlegle vo beznade`nata kal, site pomagaa i nade`ite poleka po~nuvaa da se zdobivaat so titulata postoewe. Od kade li se pojavi taa sina kopija na crnoto? – Se pra{uva{e, ne deka ne mu be{e jasno, tuku mu be{e interesno da gi prodlabo~uva ne{tata, pa taka dozna i zo{to se pojavi taa. No bidej}i mnogu ne{ta bea povrzani so prethodnata alka, pa dozna i deka toa ne e kopija, tuku taa e taa, istata. Istata zabraneta ovo{ka {to vise{e nad bludniot oblak od sonlivi bladawa na pesnite za nea ispeani. Koga te~e{e migog vo koj pa|a{e mrakot vo ni{to`nijata, su{testvoto ne zaboravi da gi ispee poslednite pesni... so posledniot zdiv na nade`nite kamewa koi povtorno propadnaa vo beznade`nata kal... 92

Del treti
(Avtorsko bladawe)

93

94

TVOITE BOI VO MOJOT SON oga sonceto ja zaleva malata zelena treva so svoi dopiri, trevata se smee so sini, mali cvet~iwa... Moite dopiri sekoga{ ti gi galat mislite, a tamu mali nasmevki mol~livo gledaat. Znam deka mo`am da gi najdam site mali ne{ta vo svetot, no tebe nikoga{ nema da te pronajdam. Ti si onamu kade {to ne e mojot svet. Ti si kralska peperutka koja ne e od moeto kralstvo... Tvojata ti{ina se ~ini najmala, no celosna. Ova e mojot `ivot! @ivotec pod senkata na prav konec. Linearno se dvi`am bez da pomislam deka mo`ebi koplikaciite bi bile pointeresni. La`am! Patot mi e isprevrten kako {arite na arlekinskata kapa. No jas sum samo la`livec, skrien pod senkata na pravoliniskiot konec tegnej}i go vo mojot pravec. Jas ja odreduvam nejzinata golemina, gi crtam liniite na nejzinite krilja i gi bojam istite so najubavi boi koi gi ima vo mojot dvorec. Ja duvam visoko nad mene. Taa leta radosno odale~uvaj}i se od zamokot, a tamu, vo dale~ina samo tivki tragi na oblacite od boite na nejzinite krilja. Mo`ev samo da se voshituvam bidej}i toa bea moite boi. Moite boi... na nejzinite krilja.. . Tamu ostanaa site moi soni{ta! Pogledni nagore... s# u{te se tamu... Koga }e izgree novoto sonce, }e poglednam vo tvojot pravec. Nade`ite s# u{te gi pra}am po 95

K

tebe kako povik da si dojde{... Nasmevkite gi delam na sekoj cvet koj slu`el kako tvoe ogledalo. Pogledite gi vra}am vo sebe i zami`uvam, spremen za nov pogled vo novo utro so novi nade`i i starite misli isprateni po tebe. Po tvoite nasmeani o~iwa koi sekoga{ me gledaa od dolu, duri i koga te duvnav povisoko od oblacite... Ponekoga{ mislam deka postoi{ samo vo moite izbledeni misli... navistina bledneat... Namini pak te molam, napoj gi so tvoite boi... Postoi{ li ili jas s# u{te ne nau~iv {to e `ivot, a {to son...

96

KUP^E SO BUKVI... ZA NASLOV NAMENETI... e iznagledav vo {iro~inata, a taa misla mi podari so koja se zapra{av: -Da se povozam okolu orbitata ili da skoknam od mostov? A mo`no li e i dvete da gi lapnam kako poga~ata na baba, petpati so vilu{ka probodena… [to mo`am jas so mojata ko`na obleka? Mo`am da ja postelam na ulica za da ja peglaat `e{kite gumi na u{te po`e{kiot asfalt. Moeto par~e ko`na za{tita pove}e ne mi e potrebno, a i nikoga{ ne mi ni bilo, site mo`ea da me doprat odvnatre... Da ja ispijam li krvta na dinusaurus so koja }e sum dovolno silen za da se predadam ili da ja baknam onaa {to ja sakam, no taa drugarka mi bila... smeam li? ]e izmine denov izgreban, pa }e se iscrtam vo kup~e krv na ulicata, koli }e go preripaat za da se za{titat, a jas }e mu go odzemam zdivot oti vo april se umiralo za da nikne rajot pod sirovite petici na nejzinite bosi noze... No`iwa beli sakaat da gazat na meko zelenilo... Ra~iwa tenki sakaat da pogalat detelinki koi so sini mali cvet~iwa }e gi baknuvaat na migovi... Taa e sonot na koj mislam cela no}, no ne mo`am da go otsonuvam. Go pi{uvam so altruisti~ka misla koja veli deka barem ~itatelot }e mo`e. Umoren sum za da bidam ~itatel... dovolno mi e da sum me~tatel koj ne`no ja dr`i 97

C

za raka realnosta i ja vodi kon onaa livada koja sam si ja sozdal... Jas, junakot... denes }e ja izvadam seta moja krv za da ja napojam crnicata koja }e ti podari cvet za da go stavi{ v kosi... Ah {iro~inata od pod mostov me odnese vo rajot od tvoite mirisi soyidan... Sega li da ti go podaram? Sakam da te vidam, barem odaleku... za posleden pat... Potreben mi e pulsot, za da me potturne... jas ve}e gi zatvoriv o~ite...

98

DENOT POSLE DENES a denot koga }e umram odnosno koga }e se spali moeto nesovr{eno telo i ona par~e parea za koe lu|eto izmislile soodvetna te`ina, }e se vivne so veterot kone~no oddeluvaj}i se od zagu{liviot ~ad; toga{ sonceto }e se razbudi od ko{marniot son i }e svetne kako nikoga{ prethodno... Denot }e go ukrasi so site onie boi koi dosega nikoj ne gi videl. Sovr{enstvoto }e go osvoi celiot svet i nikoj nema da pi{uva zborovi, toa nema da dozvoli opi{uvawe, s# }e bide do`iveano so svojstven dopir. Site }e se raduvaat bez zapirka i nikoga{ to~ka... Posebna nasmevka }e iznudi taa, ovoj pat iskrena, za prvpat iskrena nasmevka, so dlabo~ina vo koja site nejzini misli propa|aat do nekoe mesto dolu koe sigurno ne se vika dno zatoa {to nema podloga. So nejzinoto najdlaboko razmisluvawe za s# {to se slu~ilo prethodno, }e go dovede i faktot pred sebe koj najiskreno }e re~e deka nasmevkite se altruisti i taa }e se nasmevne so perfekcija na konturite na koi sonceto }e gi podari svoite najubavi zraci. Vo site usni }e se izgovara moeto ime vo sledniot format: “Dobro {to mu tekna da si odi, inaku ve~no }e se gu{evme vo negovite ko{mari...” Denot na koj }e prestanam da postojam }e osamne posle denes. Toj }e bide osiroma{en so nezapamten broj nesovr{enosti, koi na svetot mu bea 99

H

potrebni za da si gi opravda tagata i bolkata, nikoj nema da ~uvstvuva bolka i taga, tie dve zombiwa kone~no nema da postojat! Den koj kone~no i celosno }e go dobie pravoto da se nare~e den, }e bide denot posle denes. Zar tokmu mene }e mi se dade pravoto da im go popre~am po~etokot na toj rajski den...

100

ZBOROT KOJ NEDOSTASUVA aa znae deka yvezdite ne mo`at da padnat, nitu jas mo`am da gi fatam i da $ gi stavam vo o~ite, a sepak me pra{a dali }e $ simnam yvezda. Vo salata ima{e samo reflektori, no toa ne be{e pre~ka da re~am deka mo`am da gi zamol~am zracite na site yvezdi. Ne mo`ev da gi simnam i da $ gi podaram bidej}i bea pogolemi i od na{ata planeta, a jas pomal od dva metra, no mo`ev da napravam iluzija od se` {to gledavme da bide pomalo od vistinskata forma, a ostanatoto da e pogolemo i povol{ebno od koja bilo magija. Na nikogo ne mu be{e va`na vistinata... * * *

T

Tvoite krilja me stavaat me|u dve boi koi se sli~ni edna so druga poradi {to slobodno mo`eme da gi nare~eme nijansi na nekoja treta. A jas me|u niv go krojam najubavoto zbor~e za da te opi{am, no nikako ne mo`am da go napravam pogolemo od tvoeto ime koe sekoga{ koga }e go slu{nam mi se otvora dlabok tunel koj dopira do srcevo i ~uvstvuvam dopir dlaboko vo mene. Me zatresuva so nepoznato ~uvstvo od koe mi ostanuva samo da se ~udam, oti e misterija od zbir na slu~uvawa koi isto taka ne mi se poznati. Edistvenoto {to go znam e 101

deka toga{ go gledam tvoeto lice pred mene i vo isto vreme ~uvstvuvam i radost i taga. Se poklopuvaat dvete sprotivni ne{ta koi gi soedinuva samo faktot deka i dvete se ~uvstva. Zborot koj go baram ni samiot ne znae kako se vika, a jas uporno go pretresuvam sekoe gran~e od bukvi so ~udni emocii, no posle kupi{ta izminato vreme, moram da se soglasam so faktot koj znae da mi re~e deka toa {to go baram ne postoi ili s# u{te ne e imenuvano. Istiot glupav mig sekoja no} se pojavuva i mi go stopira baraweto na zborot baraj}i od mene da go preskoknam vremeto za nekolku godini i da se uveram deka toga{ nema da se se}avam na nea, a u{te pomalku da ja sakam. Ne mu veruvav i go preskoknuvav istiot bez da po~uvstvuvam ni malku somne` vo sebe. U{te ne go skovav zborot koj bi mo`el da te opfati okolu polovinata i da te pogledne vo o~ite dobli`uvaj}i gi usnite spremni za sudir so tvoite. Zborot koj mo`e da ja izmeri tvojata svetlina i da ja ograni~i nejzinata vol{ebnost, ne mo`e{e da postoi vo ovoj svet kade realnosta e tvrda i te{ka od bezbroj bolki koi se vitkaat vo nejzinata utroba drobej}i ja na sitni ~esti~ki koi se gubat vo dlabo~inata na nekoj son. Vo sekojdnevni napori baraj}i go zborot, ja gubam silinata na pulsot koj eden den }e prestane od nedostig na sila i mo`ebi toga{ }e se osmelam da re~am deka nikoga{ nema da mo`am da te opi{am 102

bez zborot {to treba{e da go dopolni prostorot me|u na{ite usni koj otsekoga{ go ispolnuva{e tvojot negativen stav za mene i go dele{e na{iot vozduh nebare }e se slu~i kraj na opstanokot na site opstanuva~i ako se spoevme vo edno... * * *

Reflektori zra~ea vo moite o~i dodeka go minuvav migot vo koj pomisliv deka mo`am da $ gi dofatam site yvezdi so eden zbor i da $ go podaram zborot nebare sum $ gi dal i yvezdite za da $ svetkaat vo o~iwata vo tivki i vedri no}i. Rekov oti sum dostoen samo za reflektorite da gi fatam neotka`uvaj}i se da go baram semo}niot zbor. Me pogledna bez znaci deka me razbira i prodol`i da me vle~e za rakata za da lebdime vo notite zaboravaj}i na s# {to bi mo`elo da gi isprekine liniite {to gi crtaa na{ite nasmevki...

103

BUKVENI KRILJA inoto ne izgleda{e tolku kiselo kako vo nekolkute minati vremiwa koga na{ite silni ambicii za piewe se pijan~ea so deset ~a{i na eks koi prethodno bea naredeni na {ank od ograda na fudbalsko igrali{te vo {kolskiot dvor. Vkusot be{e ne{to posilen od voda so malku limon. Vinoto kako i nekoga{ taka i otsekoga{, si ima{e posledovatelno vlijanie vrz mislite na obi~niot smrtnik koi ve}e odamna ja izbri{aa omilenata nejzina nasmevka za ovaa ve~er da izigraat nekoja partija poker so `ivotot, sigurni deka nema da zagubat, a i da zagubat, {tetata ne }e e golema poradi toa {to vlogot e samo misli i zborovi (a toa sepak e ni{to). Nasmevot na nejzinite zborovi nikoga{ ne go zaboraviv! Toj sekoj den me potsetuva{e so zraci od svojot miris. Negovite perfektni nesovr{enosti me budea od sonot – `iveewe. Mu davaa posebna smisla na sekoj moj zbor, na site moi ~ekori po patot do nejzinata pregratka... (Po dve kup~iwa godini vo koi ima{e po nekolku {estocifreni brojki...) * * *

B

104

Dodeka gledav vo peperutkata na cvetot vo beskrajnoto pole od {areni boi, ja dr`ev nejzinata raka i zboruvav slatki re~enici koi zaedno gi prelivavme so {lag za da posle natro{ime malku ~okolada i da gi jademe kako sladoled od bakne`i... ^uvstvuvam deka nikoga{ nema da se zasitime, mi pee{e so dvi`ewe niz teloto, i mi gi dolovuva{e zvucite baknuvaj}i me... Zaladen vozduh nadojde od promenliv pravec za da se razdvi`i naokolu. - ]e me fati{ li ako padnam nekoga{? – Pra{av. - Sekoj den se molam da padne{! Si letnal do neboto i mi veli{ deka ima{ krilja, a znam deka tie se bukveni, ne se od perduvi... – Mi gi ispluka zborovite smireno, so vperen pogled od iskreni boi vo moite o~i. - Ostaj me vo let... ti ne znae{ deka mi e poubavo so bukveni krilja! No te molam fati me ako padnam. Ti si onaa, ~ija pregratka mi go odzema zdivot za da mo`am da se razletam po son~evoto nebo... * * *

Denes zdivovite se izme{aa so pesnite bez glas. Pak ~ekoram bos, vrz tepih so tro{ki od nepoznati materijali koi nekoga{ `iveele zaedno, a sega se samo umrtveni delovi od edno pogolemo mrtvilo... 105

Ne{tata nikoga{ ne uspeale da bidat ni{ta. Vo se~ij `ivot postoi energija koja mu gi crta soni{tata, vo site soni{ta postoi lik koj na sonuva~ite im gi budi naj~udnite ~uvstva... Iako bukvenite krilja se ~inat krilesti, tie se samo u{te edno begstvo od svetot vo koj na scena se iska~ile materijalite. A stra`arite se ve{ti odr`uva~i na redot, sekoga{ gi vra}aat leta~ite vo svoite zandani, zarobeni od potreba za egzistencija na teloto... Potrebata od bukveni krilja otsekoga{ mi ja nadminuvala potrebata od `iveewe...

106

KOGA PI[UVAM zgleda kako ritualna slu~ka ili navika koja mi go okupirala delot od mozokot koj funkcionira bez moja svesnost (zna~i ne mi ka`uva {to pravi), taa e mislata koja mi izleguva pred mene sekoga{ koga }e re{am da pi{uvam. Mislata go jade gorniot za{titen sloj na nervite koi gi dr`at zaedno i drugite misli. Istite takvi nagrizani povrzuva~i }e se iznerviraat i gi ispu{taat site misli da lutaat haoti~no, toga{ dobivam nedefinirani sliki pred mene koi na delovi imaat impresivni boi, dodeka vo nekoi segmenti ni samite ne znaat {to saka gleda~ot da vidi vo niv. Ednostavno go ostavaat gleda~ot da si sozdade svoja imaginacija, pa toga{ sekoj razli~no gi sfa}a. Vo takvite momenti obi~no mi se pojavuva ~uvstvo na rezignacija, pa toga{ gi napnuvam grut~iwata vo muskulite i zapo~nuvam vojna so toa ~uvstvo pred da po~ne da implicira indiferentnost. Od site posledici od vojnata niknuvaat ~esti~ki vo vozduhot koi gi fa}am so pogledot i gi pi{uvam vo vid na bukvi. Nekoga{ pogledot se zamatuva od solzi poradi silnite boi na ~esti~kite, no i za niv ima lek {to se vika rakav ili vo alternativno re{enie - paloma koja ~esto e topla od visokata temperatura vo xebot, a jas ja sakam ladna! Se slu~uva i sonovite da gi izrazat svoite boi, pa da gi dovr{uvam so del~iwa od bukvi koi 107

I

te{ko se slo`uvaat kako i slo`uvalkata na zaspanata princeza od zaspaniot crtan film koj nikoga{ ne bil izre`iran od zaspaniot `itel na sonot. Jas kako jas ili ona ne{to koe go baram vo mene, sum najnesovr{eno su{testvo koe se davi vo kupi{ta na ogromni prostranstva na ni{toto i se fokusira na posmatrawe na o~iwata na edno devoj~e koe neumorno si plovi bez da znae deka ne~ij pogled go {titi od opasnite `ivotni gre{ki. Bidej}i sum najopieniot pliva~ od vodite {to ja sozdavaat imaginacijata koja go dofatuva, ~esto nedofatlivoto me~taewe i zasekoga{ otka`an od realnata pustina, plivam bez da im veruvam na drugite koga mi velat deka sum ja proma{il celta na `ivotnata meta, pa duri i nadvor od metata sum pogodil so strelkata koja si ja narekov stil na `iveewe.

108

SPAKUVANOTO SE RASPAKUVA e prodavaa spakuvani vo nerazdelni pregratki, no so mislite zaskitani vo stra{na paja`ina koja duri i mene me ispla{i. Ne{tata nekoga{ sami si go pravea pekolot, a {to e najlo{o - ne bea svesni... No tie ne bea od mojot kraj, ne znam od kade dojdoa, a mnogu gi zasakav. Bev spremen svetulkata moja da im ja podaram za da se sre}ni, pa i da ovene moeto telo, }e znam deka altruisti~ki go zavr{ilo svojot pogled vperen vo nivnite dlaboki o~iwa so tolku iskrenost od solzi nabiena, od kade izviraat kako vrutoci site nivni napori da gi otpletkaat paja`inite vo koi se zavitkaa nesakaj}i. Taka spakuvani vo cvrsta kesi~ka lebdea vo vakuum i nervozno ~ekaa sve`iot vozduh od supermarketot da im ja osve`i svilenata kosi~ka kako na reklama na najskapiot {ampon. Koga bea pomali se zdru`uvaa pove}e, bea pobliski, no so rasteweto im raste{e i prazninata me|u sebe. Kesi~kata ~eka{e heroj da ja eksplodira prazninata me|u nivnite su{tini koi se vgnezdile vo glatki ramnini od detska ko`a. Jas ne }e bev Kral ako ne ja krunisam rabotava, pa bez da gi pra{am mislite, so eden poteg razvlekov dolga linija {to ja oddeli proyirnata kesi~ka na dva dela. Letnaa zlatnite vo site mo`ni pravci i zasekoga{ se razdelija. O~ajno se obiduvav da gi fatam i da gi soberam pak zaedno, tie bea 109

C

nasekade po podot, me izbezumija... Me zabole glavata doka`uvaj}i im deka treba da se zaedno za da mo`e da se rodi produktivna i gusta supa koja }e zra~i so vrela parea. Povtorno niz glava mi se zapletkaa mislite od nivnata nasmevka prvpat koga gi vidov na trotoarot. Toga{ zbunet stoev i im gi sme{av imiwata, a tie se smeeja na glas, pa i jas so niv... Ah... sakam pak da ja vidam istata slika sledniot pat koga }e izlezam na umrenite ulici vo kocka. Prodava~ot ne me kazni bidej}i bev vme{en vo objasnuvawe (ili ubeduvawe, a najto~no – la`ewe), pa se izvlekov od gorkata manxa koja se sozdade na podot pri me{awe na zlatnite sostojki od kesi~kata so vodenite plo~ki od kalta na ~evlite na gluv~iwata koi gluvo go nabquduvaa nastanot. Sobrav nekolku od moite omileni drugar~iwa i gi staviv vo xebot. Si vetiv deka nikoga{ nema da gi zagubam i izletav od prodavnicata gazej}i gi gluvite gluv~iwa za da ne ja ra{irat vesta za mojata vme{anost vo zlobnite slu~ajni okolnosti koi me fatija vo tesno. @elba mi gore{e vo vozduhot {to go ispu{tav zabrzano, da gi spakuvam ovie spaseni drugar~iwa vo xebot. Doma imav vakuum kesi~ka vo koja ima{e hrana za ribite {to mi gi odmaraa mislite koga im gi sledev {arenite opa{ki preku akvariumskoto staklo. Ja isfrliv hranata {to smrde{e na riba, gi staviv omilenite drugar~iwa vo kesi~kata i stisnav silno pri {to vnatre se sozdade vakuum 110

prostor. Su{tinata vo zlatnite nivni kosi~ki i iskrenite o~iwa, zra~ea so ta`ni pogledi poradi razli~niot miris, no jas gi ubediv deka toa be{e s# {to mo`ev jas da storam za da gi gledam pak spakuvani i bliski. Ostanuva{e samo da ja baram verbata vo mene koja mi vetuva{e deka eden den pak }e gi gledam so rastegnati nasmevki i }e si ka`eme po nekolku sme{ki za da slobodno si se nare~eme najdobri drugar~iwa. ...Na Ire, Sani, Eli i Maja

111

POVA@NO OD SEBE i urivam yidovite od lavirintot, a mislite mi se zdebeluvaat okolu slepoo~nicata, demek da mi ka`at deka taa misli oti jas sum dobro su{testvo {to ne mo`e da se nare~e ~ovek zemaj}i go predvid faktot deka toj e heterogen, a ~ovekot e ve~en stereotip. Vo stilot na nekoj si onakov sistem se boi vozduhot okolu nas, kolku da ni dade sovet deka sme sli~ni, no ne! Jas sum prili~no zagledan vo yidovite so, nekoga{ seriozni neramnini, a i nekoga{ so oboeni kultni linii koi pak po bezbroj zafrleni kup~iwa od obidi, }e gi sporedam so liniite na nejzinata silueta od liceto. Iako sonovite gi gradam so grade`en materijal koj go sobiram kako par~iwa istro{eni od nejzinite dvi`ewa, nasmevki i meki zbor~iwa letnati kako belite padobran~iwa na gluvar~eto, pridru`eni so trepkavi o~iwa koi sekoga{ bea do perfekcija iskreirani, inspiriraj}i se od kreator od japonskite crtani filmovi. Nikoga{ ne go gledav zrnoto koe li~e{e na nekoja cel vo nekoja si idnina, principielno di{ev i konstruirav vozdi{ki od mislite vo koi taa be{e ne{to inakvo. Ama zatoa i nevidlivo do nekoja smisla na nejzinata besmislenost. Izbegan od mislite kako ludakot izbegan od `oltoto kombe koe ve}e prestanalo da go bara, tr~av vleguvaj}i vo 112

G

uli~ki od mislite, koi s# pove}e se isprepletuvaat vo lavirinti od koi zbesnuvam do nikakva granica, do beskrajno simetralni krugovi koi mi se iscrtuvaat bez da im re~am deka pove}e nemam ni{to od sebe, gi kr{am odnovo yidovite i delirium me vitka vo hartija dodeka nekoj od levata strana se obiduva da ja zapali hartijata. Na ~etvrtiot obid plamnuva `oltiot uni{tuva~ i hartijata gori bez da go ispu{ti ~adot (mi teknuva koga palevme dolar vo edno kafule, nema{e da go zapalime ako zapalkata ne zapali od ~etvrtiot pat). Mo`ebi se zaglavil ~adot ili ne mu e dozvoleno da izleze poradi stra{nata apstraktivna slika na bezdu{niot prostor koj ne poznava{e granici ili poto~no, yidovi. Nea }e ja poglednam za da pottiknam vozvraten pogled i duri potoa }e re~am deka bi sakal da $ ja poglednam rakata od blizu, za da ja najdam zagubenata slika vo glavata. Taa ima{e sekoga{ ubava misla za nejziniot vozvi{uva~ na duhot kako kult so magi~ni boi prekrien. ]e mi re~e{e nekoja ubava re~enica koja sega ne mo`am da ja zapametam i da vi ja ka`am bidej}i u{te ne mi ja ka`ala ili mo`ebi u{te ja ~ekam slednata nadevaj}i se deka }e e poubava. Va`noto }e $ go re~ev jas! Toa nema{e da e deka ja sakam, bidej}i za toa nema{e potreba ako zabele`evme kolku blesokot moj go doka`uva negovoto podrazbirawe. Toa bez malku, }e be{e deka $ vetuvam oti }e $ doka`am deka sum $ potreben pove}e od koj bilo 113

i deka ako slu~ajno nekoga{ vo glavata mi se vre`e misla vo koja taa e nekoja druga i pove}e nepoznata za mene, {to }e inducira odbivnost, e toga{ }e gi zapalam site knigi koi $ gi posvetiv, palej}i go i posledniot zdiv {to }e go vdi{ev. Za{to moeto di{ewe egzistira{e od nejzinoto postoewe kako kult vo mene, koe mi be{e mnogu pova`no od sebe.

114

KOGA JA SAKAM... oga sonuvam deka nejzinata raka e vrz mojata na istata pernica koja ja delime zaedni~ki gledaj}i se vo o~ite, ja stegam silno dodeka taa gi otvara o~iwata i me gleda so nasmevka i pred da re{i da prozbori milozvu~no, jas ja pregrnuvam i velam: “Ajde da spieme...” Povtorno go poklopuvam ra~eto i zaspivam gledaj}i ja kone~no najblisku do mene. Koga se budam, sfa}am deka sonot odamna prestanal da bide son, a vo mene spijat site misli osven onaa koja o~ajno ja bara slikata kako taa le`i na istata pernica so mene. Odlu~uvam da ja baram zadeno so mislata, u{te onolku vreme kolku e potrebno da ja najdam, no beskorisno... samo go izgubiv vremeto ilustriraj}i kopii od slikata koi ni pribli`no ne bea kako originalot. Taa ostana vo sonot, a jas prodol`iv da ja baram vo realnosta, bez nade`, no so o~ekuvawe deka vo sekoj moment }e ja vidam so te{kiot ranec na grbot, tolku slu~ajno kako prviot pat koga ja vidov, onaka nespremen i so nenamestena frizura... so to~akot i so jure` na vetrot pokraj zvu~ni~iwata na MP4 –to. Koga ve}e razbuden i mamuren si go pijam utrinskoto zimsko ~aj~e, zagleduvam vo ~a{ata, vrelina sli~na kako onaa na nejzinata raka koga ja dr`ev vo sonot. Ja vkusuvam precizno kako koga gri`livo se trudev da ne ja razbudam, a da ja pogalam 115

K

i baknam ne`no vo obrav~eto. [trakam po tastaturata i ~uvstvuvam, tolku umor mi se vgnezdil {to ja isklu~uvam melodijata i vo momentot koga ja pru`am rakata da go izgasam monitorot, taa se vklu~uva na mesenxerot i vedna{ mi blika neograni~ena energija koja me frla vo energi~en razgovor so nea, apostrofiraj}i ja sekoja nejzina re~enica za da mo`am posle vo sonot da ja struktuiram po moja volja. Koga izleguvam nave~er so prethodono soznanie deka taa }e dojde da se vidime, mi se polni zdivot so energija koja me turka da poskoknuvam po ulicata kako malo devoj~e so kiki rep~iwa... (morav so devoj~e da se sporedam bidej}i ma{kite nemaat tolkava energija). Izgrebanite nervi od ~ekawe postojano me turkaat da ne mislam na toa i da si prodol`am so probata zad mikrofonot, koga odedna{ ja zdogleduvam i bez da poveruvam deka e pred mene, se frlam vo beskrajna pregratka koja ostanuva sre}no zaglavena vo bezvremenski prostor. A jas, sonuva~ot, se budam baraj}i ja istata misla koja ja bara{e v~era nejzinata slika so likot na pernicata, za da ja pobara sega pregratkata bidej}i pak ja zaboraviv od premnogu mislewe za da go dolovam ~uvstvoto koga ja sakam...

116

NA PATOT ZNAK – “NAJDI JA RAZLIKATA!” Koga najmnogu si siguren vo sebe, pra{aj se dali si vo pravo

ati{tata ~esto bea polni so muvlosani stapici koi gledaat so crnite o~i i ~ekaat `rtva. @ivotot be{e se vgnezdil po }o{iwata na patot koj nie uporno go gazevme, pa nekoga{ i ripavme vo edno mesto pove}epati vodeni od silinata koja izleguva{e od puknatinite na na{ite ve}e prepolneti nervi so lo{o izme{ani boi. Sekoj be{e samo diletant na svojot `ivot. No ima{e i takvi za koi mo`e{e da se ka`e deka ja imaat najubavata smisla na zborot “diletant”. Delovite od patot retko bea so crveno vapcani, no zatoa bea po~esto so rozovo. Nekoi mislea deka rozovoto e qubov, pa se zaqubuvaa mnogu ~esto. No koga }e ja fatea “qubovta”, }e splasnea ~uvstvata i }e zagine{e predizvikot koj gi turka{e kon planot – da se fati de~koto ili devojkata so koja nikoga{ ne razmenile zbor, no tolku e ubava ili ubav {to sekoja no} go sonuvaat likot. Pri~inata za zaginuvaweto na predizvikot be{e tokmu faktot deka li~nosta za koja mislele deka e sovr{ena, po nekolku razmeneti re~enici }e sfatat deka voop{to ne e onakva kakva {to egzistirala vo nivnite glavi pred da se fatat vo strastvenite mre`i. Kratkovidnite devoj~iwa se “zaqubuvaa” mnogu ~esto, vsu{nost tie mislea deka se zaqubu117

P

vaat, a be{e sosema poinaku! Bea polni so nagoni na ispukani strasti od topovite {to glumea soni{ta. Vistinskata qubov se krie{e po rabovite na patot, koi bea temno crveni i `area so duhovno zadovolstvo. No retko mo`e{e nekoj da gi zabele`i bidej}i retko koj }e go svrte{e pogledot na nekoja od dvete strani koi nekoj gi narekol desna i leva. Onoj koj }e go svrte{e ~esto }e be{e prinuden so {amar. Pa ~esto se pra{uvav – zo{to treba da po~uvstvuvame bolka za da se osvestime i dobieme vistinska, jasna slika za `ivotot... -Imam li {ansi so nego, {to misli{? –me pra{a. -Nema{! –rekov otse~no, kako da e najednostavno pra{awe. No taa po~na da pla~e. Ne go predvidev toa, inaku nema{e da bidam iskren. Nekoga{ iskrenosta i ne e po`elna iako saka{ samo dobro da napravi{. Znaev deka taa ne zboruvala so nego nikoga{ i deka toj e najubaviot fraer vo dru{tvoto i site luduvaat po nego, pa proceniv deka {ansite za qubov $ se mnogu mali. Znam, ne treba{e da re~am deka nema {ansi! Znaev deka taa e devoj~e i ima {ansi kaj sekoe ma{ko, gi znam dobro ma{kite i tie mnogu retko odbivaat. So toa {to go rekov samo sakav da $ go razbudam predizvikot za da me soslu{a koga }e $ objasnev deka ne e tolku va`no dali ima {ansi za da se zaedno, tuku pova`noto e da se zadr`i nivnata vrska vo mre`i na interesni migovi i vreli pre118

gratki polni so gri`livost... Vo prodol`enie sakav da $ objasnam {to e toa qubov i da $ uka`am na razlikata me|u strastite i qubovta. Da $ re~am deka ako nekoj ne $ e drugar, nikoga{ ne mo`e da egzistira qubov me|u niv, mo`at da se rodat strasti i da se stopat, no {to potoa? Ni{to! Potoa se naso~uvaat kon drug, pa koga pak }e se povtori istoto, odat na tret i taka natamu... Zastanav pred nea dodeka taa ~ekore{e po svojot pat, i rekov: “Te molam najdi ja razlikata me|u duhovnoto i materijalnoto, taka polesno }e ja najde{ i razlikata me|u qubovta i strasta. Se nasmeav i zaminav kon mojata qubov za da ja gu{nam pred da is~ezne vo do`dliviot oblak koj ~esto pla~e{e poradi mnogute kratkovidni devoj~iwa i mom~iwa koi goltnale zabluda na popladnevniot ru~ek.

119

IZGUBENI BUKVI OD NASLOV eboto po kojznae koj pat ja poka`uva svojata temna boja dewe. Lisjata poleka treperat za go otkrijat prisustvoto na slab veter koj tivko se prikraduva od site strani dvi`ej}i go vozduhot kolku da ne` potseti deka ne{to se dvi`i. Zaboraviv deka nekoga{ se dvi`ev sekade... Gran~iwata go poka`uvaa pravecot kaj {to se nao|a{ sega, no jas stojam. Mo`am samo da di{am, nemav ambicii za ni{to od ostanatite ne{ta {to site ostanati gi pravea... -Zo{to ne go zeme{ vozduhot... ne go sakam pove}e, mi zdosadi! Vo sekoja udavena senka {to }e ja izgasi dnevnata svetlina vo moite o~i, postoi nasmevka koja samo ti mo`e{ da ja predizvika{. Tvoite zbor~iwa gi palat site izgasnati no}i, stavaat yvezdi vo temninata, gi polnat ezerata so miris... - Zar nekoga{ }e mi prosti{ {to te vospevam? [to gi izdavam tvoite prekrasii {to nadvisnuvaat na sekoj tvoj zbor? - Pra{aj me pa }e ti ka`am! - Te pra{av! Vsu{nost ne ni o~ekuvav odgovor, ve}e go znam. - Toga{ prodol`i da gleda{ kon neboto... Nejziniot glas umee{e da treperi. Neboto sega be{e svetlo, a no}ta u{te spie{e vrz pokrivite. Mnogu sporo se budi i u{te po120

H

sporo zaminuva. Vozduhot sekoga{ ostanuva ist vo svojata koli~ina za da me potseti deka s# u{te postoi beskone~nosta. Voop{to ne bev svesen deka di{ev dodeka nekoj ne go zede i nego. Toga{ gi po~uvstvuvav tvoite najubavi pogledi, tvojata ne`nost {to be{e spakuvana vo najubavoto su{testvo. Toga{ uspeav da gi izgubam bukvite od site naslovi {to nekoga{ postoele zaradi tebe. Eve... kone~no se zdru`ija yvezdite i go osvetlija neboto...

121

U@IVAJ! o slobodno vreme u~am da `iveam vo `ivotot prepu{taj}i mu se na u`ivaweto. No {to pravev koga rabotev, a rabotev li? U`ivam bez prestan i se umoruvav od toa, pa sekako se opu{tav so son koj sam si go upravuvav. Da, ako dobro razbravte, toa se lucidni sni{ta... Ah, }e odmoram li od u`ivawevo... Imav odgovori za site pra{awa, samo me mrze{e da gi baram. Naj~esto gi nao|av vaka, pi{uvaj}i... Na {to li mislam toga{? Mislam na ubavite misli izleani od bregot i frleni vo reka od zborovi, mirni kako vetrot koga n# duva, ne`ni kako detskoto ra~e koga }e go bakne{, ubavi kako nejziniot duh koj plovi niz mene so sekoja nejzina re~enica… Naj~esto me fa}a dlaboka razmisla od sva{tarii, koga }e mi ka`e deka ne{to ja potsetilo na mene. Denes ja potsetil idiotot od knigata na Dostoevski. Mi teknuva{e koga mu gi raska`av moite pove}e`ivotni storii (sekako deka se se}avav na sekoj `ivot), a toj ja odbral tokmu idiotskata i ja stavil vo kniga. Ah, koga }e go vidam, }e mu soop{tam ubavi vesti. ]e se preplavi svetot so moite ligavi storii od vistinski `ivot. Taa mi gi plete{e site u`ivawa, taa be{e svetkava boja koja, koga }e $ ka`ev deka ja sakam, stanuva{e ahromatizirana. Pa dobro de }e ja sakam vaka, kako {to taa saka, platonski (vsu{nost i 122

B

otsekoga{ taka ja sakav, zatoa {to duhovnoto sekoga{ mi be{e pova`no od materijalnoto). -[to e toa rabota, a {to e u`ivawe? Ajde izjasni se. –Mi frli zvu~nikot nekolku {kor~iwa, ne deka ne gorev, no toj saka{e da me razgori poubavo. -Haha! – se drznav prvo na smeewe i vedna{ potoa isplukav vo nego tapi, no vo cvrsta sostojba, re~enici. –Rabotam koga mislam, rabotam i koga sum fizi~ki aktiven, rabotam i koga u`ivam zatoa {to u`ivaweto mi se sostoe{e od misli. Zna~i tvrdam deka rabotata e u`ivawe, a u`ivaweto – rabota. -Taka }e si ka`ev i }e ja poglednev tokmu nea, sakaj}i od o~ite da stvoram razigrana vo nekolku boi, a sepak samo obi~na, blaga nasmevka. -Poveli pa vidi go likot koj go najdov vo poslednoto }o{ence ne nadevaj}i se deka tokmu toa, svetlo oboeno duh~e, }e mi gi vpi{e site kru`nici {to gi sodr`ea boite koi gi gledame gledaj}i go sonceto niz prizma. -Prekrasna e. Ima ne{to vo nea, vo nejzinite o~iwa. Tajno mi se nasmevnuvaat.–So lesni zbor~iwa me natera da se nasmejam kako blagoto vo rastopena forma... Se spoiv so nejziniot um, pa si muabetevme bez da zboruvame. Ajde da go oboime del~eto {to ne` prave{e posilni, {to ni dozvoluva{e da sme radosni gu{kaj}i se, {to mi gi ispolni site atomi so beskrajna energija koga te baknav... Ajde... ili ne... 123

Se {alam, u`ivaj vo svojata trka, jas }e sum tuka nekade, vo publikata. ]e te gu{nam koga }e posaka{, }e ti zapeam koga si ta`na. ]e te ~uvam vo sebe, ne za{to taka }e u`ivam, tuku zatoa {to ti taka }e u`iva{. A toa me raduva! Probaj, lesno e. Kako ve`bite, eden, dva, tri... Dedoto na Timoti }e re~e{e: “Nikoga{ nemoj da bide{ kako drugite”. Toj }e go poslu{a{e i }e go zatvorea, pove}emina nema{e da go sfatat. No sepak lesno e da si razli~en (no pozitivno razli~en). U`ivaj! Tolku e lesno {to e mnogu te{ko da se izmeri lesnotijata... Ogromna e... Kako tvojata energija {to me uspiva sekoj den. A vo sekoj moj zbor vnesuva svoj miris...

124

^ETVORKA etvorkite gi pametam po premnogu crvenata boja koja u~itelot od osnovnoto {kolo ja zdebeluva{e i povtoruva{e so kredata s# dodeka ne pukne crvenoto par~e kalcium karbonat (CaCO3). Boej}i ja brojkata, ni vele{e deka petkata i ~etvorkata se isti, za{to od ~etvorka, so malku znaewe }e se iska~i{ na petka. Zboruva{e ne{ta koi sekako ne bea izdr`ani argumenti deka ocenkive se isti, no u~enicite ne gi ni interesira{e izdr`livosta. Jas u{te toga{ doznav zo{to ja sakam brojkava! Imeno, znaev deka onoj koj gi ima{e site petki vo dnevnikot, be{e glupav za dru`ewe i negovite pogledi za sovr{enost gi otfrlaa site zabavni ne{ta so koi go ispolnuvavme detstvoto. Sekako deka toj ne be{e sovr{en, no so nekoj preteran trud crpe{e volja kaj u~itelot da mu stavi petki po sekoj predmet. Ne sakav da bidam rob na petkite, jas i onaka }e sum istiot po forma i boja (osven po vkus), samo }e treba{e da gi tro{am najinteresnite minutki od fudbal i drugi igranki, na onie glupavi lekcii od knigi koi se napi{ani od nesovr{eni avtori i sodr`at premnogu nepotrebni gluposti! Pa zar mora da se znae s# od knigite? Ne! Ni{to ne mora da se pravi moralno, osven ni{toto. Ubavi bea ~etvorkite, imaa debela crvena pra{liva pokrivka koja ni sun|erot ne mo`e{e da 125

^

ja trgne od tablata, no pova`noto e {to imaa nasmean lik so svesno priznavawe na nedostigot na sovr{enosta... Iskrenost im gi kite{e nasmevkite! Petkite bea so sina kreda iscrtani do perfekcija, imaa licemerna nasmevka i duri paunski krilja, ednostavno najubavi... site gi sakaa... No u~itelot ja potencitra{e temata: "Bidi skromen i iskren namesto da si al~en kon perfektnost i da bide{ licemeren." Iskr{i mnogu kredi, a vo glavata s# u{te mu brm~e{e negativniot glas deka zaludno objasnuva... E koj }e sfate{e toga{, site bevme glupavi razigrani de~i{ta koi u{te vnimatelno go du{kaa finkcioniraweto na prirodnite i op{testvenite zakoni. U~itelot verojatno se nadeva{e deka ne{to posle tolku godini }e ni ostane vo umot i }e se prisetime na nego i porakata {to toga{ treba{e da ja sfatime... E, pa, ako se nadeva{e na toa, eve go dobi od mene! Znam deka mu e dovolno barem eden od u~enicite da go sfati onaka kako {to toj zamislil... ^etvorkata vo mojot um sekoga{ }e ima crvena zdebelena boja od koja e sostavena krvta vo site ranlivi su{testva na planetava (so isklu~ok na jastogot i mo`ebi u{te nekoi aristokrati), dodeka celoto sino nebo }e $ pripadne na petkata... ...Na mojot u~itel Gace

126

NAJTE[KOTO NE E VO NASLOVOT ajte{koto par~e nevidliva ~okolada te`i onolku kolku {to te`i celata taga na svetot, zavitkana vo malo par~e aluminiumska hartija! Koga najte{kite solzi }e padnat vrz toa par~e ~okolada, nema da go stopat iako se vreli, tuku }e se soedinat, a par~eto }e bide u{te pote{ko. I koga ne{to }e stane pote{ko od najte{koto, toga{ sednuvam pred akvariumot i pla~am... Te`inata izleguva od mene i go polni najte{koto, ona {to nikoga{ ne bilo izmereno so merka za te`ina. Takvite te`ini se najlesni koga }e se izrazat vo edinica merka za te`ina. Taa e nekade vo dale~ina... I taa ne e sekoga{ nasmeana kako {to mislev prethodno, no koga e kraj mene, na nejzinite usni ne postoi druga boja osven nasmeanata. Nikoga{ ne prestanav... s# u{te mi treperi vnatre{nosta koga taa }e mi ka`e nekoj zbor, ili koga }e napi{e ne{to... No ne poa|am kon nea, bidej}i toa ne e vo red, dovolno e vaka. Dovolno e da ja sakam odaleku... pa i pove}e od dovolno... Taa otide zad svetot, nikoga{ nema da se zavrti navamu, a i taktot nikoga{ nema da mi prestane. Taa e daleku so umot, so teloto, so nasmevkite sose pogledot zabien vo ne{ta na koi ne im go znam imeto... Taa e zad svetot, zad mojot svet. Tamu `iveat sovr{enstvata i taa so pravo pripa|a tamu! 127

H

U{te edna{ go otvoriv par~eto najte{ko ~okolado i pak go zatvoriv dopolnuvaj}i go u{te so nekolku kapki te{kotija... Mo`ebi nekoga{ }e ja izbri{am od svetot. Crnoto tikve{ko ne gi sobira solzite, niti mo`e da ja sobere te{kotijata na celiot svet. Vlado Janevski la`e! Toa ne e najte{koto! Najte{ki se mislite koi gi sonuvaat nejzinite najubavi nasmevki i gi smestuvaat vo kup~e so zborovi...

128

NASLOV OD SON SO MIRIS NA POP KEK op kek e najubavoto par~e blagodet za du{ata! Vo momentov samo toa mi e potrebno, sekako, od nejzinoto, od ona de {to taa mi go kupi. Vkusot mu se pome{al so nejziniot pa sozdava ~uvstvo na qubov i seto toa samo poradi toa {to taa go dr`e{e vo raka. Nikoga{ ne go vkusiv! No go pomirisav i mu se iznagledav na sovr{enstvoto vpivaj}i mu gi site misli {to saka{e da mi gi ka`e. Pop kek e ona tamu na slikata, a jas ova ovde vo zborovite. So saati o~ajno se obiduvam da mu se dobli`am do vnatre{nosta. Za nikakva bitka ne sum bil spremen, no zo{to da bidam koga znam deka nikoga{ nema da pobedam. Dosega ne sum dobil niedna bitka osven onaa na Belasica (laugh...). Vsu{nost i ne sum vleguval vo bitki osven nekolku pati. Za Pop kek ne mi treba{e bitka, mo`ev da slezam do prodavnicata dolu i da si zemam, no za nejziniot, mi treba{e! Potrebno be{e skri{um da se vovle~am vo slikata i da go vkusam vkusot na qubovta {to go sozdava{e me{avinata od nejziniot i mirisot na Pop kekot. Patem zborovite }e mirisaat na uloveniot vkus jas }e go podaruvam na sekoj {to }e rastegne nasmevka. Toa e samo son... Moite soni{ta nikoga{ ne letaat po ulicite za da se dru`at so mirisot na lipite, tuku ostanuvaat zarobeni vo oblacite {to im gi crtam. Neboto 129

P

e nivnata rajska gradina. Sekoj mo`e da pogledne nagore i da gi vidi. Pop kekot ostanuva par~e na nade`niot son koj se ubiva za da sleze na ulicata i da zaigra so lipite. Toa sekako be{e zabraneto, toa nikoga{ ne se slu~ilo. No jas uporno ~ekam dozvola da vlezam vo slikava i da go oslobodam sonot, pa makar i po cena da e mrtov. A nekoj od dale~ina }e re~e{e deka sonovite se ili sonovi ili mrtvila od neuspe{ni al~ni obidi na sonuva~ot da gi pretvori vo realnost... Ah... toa e mojot glas...

130

ZAD PROZORECOT ajmnogu ja sakam vo do`dlivi denovi. A tie najmnogu ja sakaat koga jas ja sakam. Sekoj den se pra{uvam kolku li sakani zbor~iwa $ doletuvaat od neboto... kolku li nasmevki pra}a na istite magloviti pra{ini {to go polnat vozduhot... Dodeka go gledam prozorecot i tancot na lisjata od udarot na brzite kapki do`d, nejzinite konturi od liceto se tetoviraat na prozorecot. Gi lepam usnite na nego, a toj se zamagluva od sram. Samo u{te da ja gu{nam pa potoa mo`am da potonam vo site do`dovni kapki... Sekoj del od mene gi ~eka nejzinite nasmevki da se probijat preku brzite do`dovni kapki i da pristignat do mojot prozorec. Znam deka me saka i toa e dovolno! - ]e gi ispi{e{ site nejzini sokovi. ]e ja nacrta{ na sekoja bela povr{ina, sekoj malku pismen, }e ja prepoznae. Sekoga{ }e ja saka{, duri i koga... – Preraska`uva~ot ne uspea da ja dovr{i re~enicata od silniot ton na povra}a~ot na pivo koj ja prekina harmonijata na vozduhot. - Dosta so tie skapani re~enici, mi se gadi od niv, nikoga{ nema{e da povra}am ako ti mol~e{e! – Povra}a~ot se iska`a i pak ja navali glavata kon tepihot. Ne me interesira{e ve}e ni{to. Znaev deka taa nikoga{ nema da e do mene. Znaev deka sekoj od 131

H

zborovite vo sobata be{e ednakvo prazen kako i ni{toto vo koe zjapav so ~asovi pred da go vidam sonceto nadvor. A potoa… ostaviv nedovr{ena re~enica, is~eznuvaj}i od vozduhot za da se vselam vo nejzinite misli i da ja baknuvam vo nasmevkata dodeka nadvor brzite kapki ja bri{at pra{inata od listovite koi za vozvrat go izveduvaat svojot tanc...

132

MAGLA OD ZBOROVI va utro, pred da si legnam vo prazniot krevet, go otvoriv i poglednav, niz prozorecot. Ima{e beskrajna magla od do`dot koj ne prestana celiot prethoden den. Mi maglosaa i mislite {to v~era do`dot gi izvadi od mene, pretvorija vo beskrajni magloviti ni{to`nici ispolneti so praznotija. A jas popusto se nadevav deka nejziniot lik }e bide otslikan tamu. Za prvpat nema{e horizont, niti vertikal... Sakav da $ ja pratam pesnata {to mi pee{e cel den, za da ja po~uvstvuva i taa. Zaspav... Koga gi otvoriv o~ite, telefonot mi pi{te{e za da mi ka`e deka e ve}e ~etiri ~asot i nedostasuvat u{te dva ~asa za da go prespijam celiot den. Se poglednav vo ogledalo podigaj}i ja glavata. Vidov mrtov odraz... lik vo koj boite umrele u{te vo detstvoto. Svetlata vo o~ite zgasnale vo nekoja godina pred nekolku takvi godini, toga{ koga po~nala da izvira solza po to~no nekolku milioni pati. Mrtvila od misli mi se mno`ea gledaj}i kako vo ogledaloto zgasnuva poslednoto par~e volja za `iveewe. - Koga }e sfati{ deka celiot `ivot pogre{no si mislel, site misli pa|aat vo voda, a onie zapi{anite gi gori{ od sram i ostanuva{ bez 133

O

ni{to. Oti s# {to si imal bile samo misli i zborovi... Sega s$ {to mo`e{ da napravi{ e najtivko da is~ezne{ i toa nikoj da ne go zabele`i... – Naslu{nuvav zborovi, s# u{te ubeduvaj}i se deka ne sum lud i deka s# {to mo`e da se slu~i e vo ramkite na normalnosta poradi faktot deka ne postoi granica me|u ludost i normalnost, toa e zaedni~ko ne{to. Sepak sakav pak da si se osporam... po nekoj broj pati koj nikoj ne go znae: -Ne! Nikoga{ nema da sfatam deka site misli mi bea zaludno izar~eni.. Taa sekoga{ }e bide vo mene, duri iako... – Zamolknav. Sfativ deka nema{e potreba da se raspravam so sebe. Verojatno ne{to mi go izgreba denot. Ne{to zasekoga{ mi gi ubi soni{tata {to gi sonuvav za nea. Ne{toto koe mi ja izgasna nade`ta, go izgovori tokmu taa, a pri toa zaplaka...

134

PRINUDNA @ELBA red okolu {esnaeset godini imav stra{na temperatura koja samo mene mi ovozmo`uva{e da go izgubam razumot. So nejzina pomo{ gledav grdi likovi vo ubavo navezenite gobleni na yidot i so nejzina pomo{ istite stanuvaa tolku grdi {to pomisliv deka mo`ebi do{le od pekolot za da me izedat. Se ispla{iv i vreskav so ~asovi... Po nekolku dena dojde baba mi od Grcija, be{e oti{la na letuvawe preku gradinkata kade {to rabote{e kako ~ista~ka, mi donese bel kala{wikov od plastika, no toa voop{to ne me izraduva iako dotoga{ nemav dobieno tolku skapa igra~ka. Nemav `elba za ni{to osven prinudnata – za umirawe. Site soni{ta za idealna devojka, avtomobil, ku}a, semejstvo; is~eznaa vo temnata senka na goblenite. Dojde i migot koga ja skr{iv belata igra~ka so dve crveni ra~ki i malo trepkavo svetil~e na ni{anot koe reagira{e pri povlekuvaweto na rezeto do prvata ra~ka. Toga{ i po~nav da se somnevam vo pomislata deka voop{to ima ne{to stra{no vo goblenite, {to be{e znak deka temperaturata poleka stivnuva. Igra~kata ja skr{iv koga vo ispoteniot son vresnav pla{ej}i se od posledniot stra{en lik od pekolot koj treba{e da si odi taa no}; pri {to brzo ja zgrabiv belata plastika i po~nav 135

P

da pukam so trepkavata dioda, vo vozduh. Toga{ mi ispu{ti od racete poradi vozbuda i ni{anot se skr{i na polovina so {to se odvoi i trepkavoto svetil~e od pu{kata. Ja poglednav izgubeno i znaej}i deka pu{kata e kupena na rati od gradinkata, vedna{ mi proleta mislata deka igra~kata u{te ne e isplatena, a jas ve}e ja skr{iv. Zaplakav... Toa be{e slika za pekolot na edno pet godi{no dete, a ona {to go gledam sega vo vozrasnata slika za pekolot e ne{to sosema razli~no i postra{no, tokmu poradi toa {to e posofisticirano, a so toa i pokomplicirano. Sega razmisluvaweto za proma{enoto funkcionirawe na svetot, se vika depresija. A jas ne se ni se}avam ve}e kolku godini ne sum izlegol od mre`ite na takvoto razmisluvawe. Sekoj den pa|am s# podlaboko i edinstvena nade` deka postoi dno e soznanieto za postoewe na prinudnata `elba. Denes stanav vo osum nautro i gledaj}i go sjajot na sonceto, intuicijata mi re~e deka denot }e bide sovr{en. Ne me razveseli toa... Koga nemam izbor, ne izbiram. Pa|am.

136

SAMO U[TE MALKU Ostani so mene.. ostani i ne zboruvaj za emocii! once, veter, oblak, do`d... Pominuvaat denovi vle~ej}i gi no}ite koi mrzelivo se prevrtuvaat mislej}i se dali da zemat antibiotik za spiewe... Brzinata na minuvawe na vremeto zavisi od moite misli! S# zavisi od mene, no jas ne znam kako da go kontroliram seto toa... Povtorno ja pu{tam pesnata da padne na podot i ne znam {to ponatamu... Ako nekoj nekoga{ mi nedostiga{e, toa e tokmu taa i tokmu sega... Go pametam najiskreniot moment koga si ka`avme deka ne bi znaele {to }e pravime eden bez drug. Zar na ova mislevme... Zaspav bez da zabele`am kako. Sonuvav bez da znam {to... Se razbudiv so posledniot son zaroben vo do`dlivo utro vo osum i pol. Ne se ni obiduva{e da izbega, niti pak jas go brkav nekade. Dodeka se odmarav od spieweto gledaj}i vo matniot do`d, sonot mi se pribli`i i zapo~na da mi ja raska`uva negovata prikazna. Ne znam kako uspeav, no ostanav miren i vnimatelno go slu{av sekoj negov mig od razma~kani ~uvstva... Po samo eden mesec, na denot na mojot rodenden, yidot se oboi so site, sega ve}e razma~kani, ~uvstva koi nekoga{ gi poseduvav za da mu gi podaram na svetot. Teloto ne be{e mo}no da `ivee bez niv, 137

C

pa ostana bez`ivotno da le`i vo svojot ve~en son dodeka jas se pretvoriv vo mala top~esta svetlina so pre~nik od eden i pol santimetar koja ako nekoj bi ja videl, }e ima{e mali zrak~iwa i }e nalikuva{e na yvezdi~ka. Letnav kon vselenata i ostanav tamu s# dodeka ne dojde onaa {to ja ~ekav, bidej}i pred da go pu{tam kur{umot da gi razma~ka ~uvstvata, $ pi{av: “Nekoga{ priseti se deka na neboto te ~eka mala yvezdi~ka vo koja e implozirana mojata `ivotna energija i nema da se rodi s# dodeka i ti ne stane{ zrak~e svetlina koe }e izgleda kako yvezda, a potoa }e se najdeme i }e se rodime zaedno na nekoja poubava planeta kade `ivotot ne e borba, tuku qubov!” Sonot privr{uva{e so svojata prikazna, a jas ostanv da le`am izbegan od realnosta ne mo`ej}i da go ponesam seto ona {to mi go raska`a sonot... Zar samo za eden mesec toa }e stigne{e vo realnosta... Vsu{nost, koga pominaa nekolku brojki {to go broeja vremeto, se zapra{av: – A zo{to da ne... Ovoj mal raj vo moeto srce, za tebe e... Za tebe!

138

PRIKAZNATA OD EDNA ULICA odeka molekulite se raspa|aa vovle~eni vo nekoja scena so teleportirawe od nekoj Star Trek film, nie zboruvavme bezvu~no preku nekolku vetrovi i u{te kojznae kolku slu~ajni popatni prepreki ili zapirki od nekoja entuzijasti~no propadnata prikazna. Pred mene si reflektiram ise~ok od slikata vo koja nekoga{ vegetirav. Od desnata strana na slikata, zvu~nikot be{e posilen, poradi toa {to kabelot {to ja nosi energijata, vleguva prvo vo nego, pa posle vo leviot. Radiohead kako i obi~no si gi raska`uvaa svoite emocionalno kreirani zvuci. No ovoj pat naredeni bez nekoj poseben princip pri redewe, pesnite ispu{taa smiruva~ki zvuk i po malku naludni~av vo momenti na eskalacija na moite udari vrz crnata testatura koja be{e malku nakrivena kon leviot del od slikata. So eden pogled, sosema slu~ajno naletav na nea. Odev srede ulicata, bidej}i ne bev vidliv od nikogo (ni od vozilata), pa prodol`iv qubopitno da gi sledam nejzinite ~ekori od koi mu se stega{e zdivot na asfaltot koga se podgotvuva{e da primi u{te eden ubod od nejzinite {tikli. Zastana. Pred nea se ispre~i patnik so okolu 20 godini vrz mislite i so slu~ajno zatalkan pogled vo nejziniot bex koj be{e go zaboravila na sebe, od brzawe. -Poznato mi e tvoeto ime od nekade... - $ prozbore. - A koj si ti, se znaeme? 139

D

-Mi tekna, ti si muzata na onoj ligaviot poet, neli? -Nemam nikakva vrska so toa, ba{ka i ne znam na kogo misli{. – ^uvstvua{e nekoja ~udna vibracija vo predelot okolu grloto. Se sprema{e da goltne nekakva stara rana od nevkusni spomeni. -Okej, nema vrska, verojatno sum pome{al ne{to, pozdrav! – Si zamina mladi~ot bez da po~uvstvuva nikakva vina za toa {to go stori pred samo nekolku sekundi. Vpro~em, samo telepat bi mo`el da po~uvstvuva vina vo vakva polo`ba. Desnoto u{no tapan~e $ registrira{e nedovolno razbirliv zvuk, no taa vedna{ znae{e deka toa nesomneno e pesna od Radiohead poradi toa {to i taa be{e nekade zapi{ana vo spomenite {to $ gi vrati minuva~ot bez da po~uvstvuva ni malku sram ili vina za toa {to go stori. Se svrte na desno so vnimatelnen pogled, a usnite poleka kako da sakaa da iscrtaat linija na nasmev. Se sepnav. Za mig pomisliv deka mo`e da me vidi. -Optimistic.. od Radiohead – izgovori poleka, ne obrnuvaj}i vnimanie deka nekoj mo`e da ja slu{ne. – Od kade doa|a pesnava – $ govore{e za~udeniot pogled. -If you try the best you can... The best you can is good enough... – potpevnuvav so nade` deka }e doznam dali e mo`no da me slu{ne. Znaev deka dosega nikoj ne slu{nal duh, ili barem bev siguren vo toa. Vo me|uvreme pomina star avtomobil so izlupena farba i ostavi nekolku pogolemi oblaci 140

so crn vozduh koi ja izbrkaa pesnata so pesimisti~kiot glas na Tom Jork. A moite pogledi dovolno se zamatija za da moram da ja promenam mestopolo`bata za nekolku metri nad ulicata. Taa prodol`i so brzite ~ekori, nebare se be{e potsetila deka brza kon nekoja od zada~ite {to gi ima{e predhodno postaveno. Jas ostanav pokosen vo pogledot. Navistina se nadevav deka mo`e da me slu{ne... Duri i nekolku milioni misli mi preletaa koi sakav da $ gi ka`am ako mo`e{e da me slu{ne. Bea netrpelivo spremni da izlezat od mene so bezvremenska brzna i da $ ka`at s# {to zaboraviv da dopi{am i da dore~am vo `ivotot. Da, vo toj mizeren `ivot vo koj barem imav ~est da ja baknam, da ja gu{nam. S# u{te me poplavuvaa pra{awa vrzani so nea, no so odamna izbledeni pra{alnici. Ako `ivotot e son, kako {to ~esto napomnuva{e Reamonn vo svojata istoimena pesna, }e mo`e li taa bar da go otsonuva kako {to u`iva voljata na nejzinite `elbi i ~uvstva ili }e ostane zaroben kako konec vo ne~ii race {to improviziraat pretstava... Sonceto, ~inam, so sekoj nejzin zdiv, s# pove}e mi se pribli`uva, a jas krevam raka po avtomatizam, ne ni pomisluvaj}i deka toa ne e soodvetna za{tita... Za samo nekolku sekundi se pojavi plamen od sve}a koj zapo~na da me dogoruva dodeka bezglasno baram od vosokot da me vovle~e vo negovite solzi za potoa pak da bidam cvrst bri{ej}i gi site misli so nejziniot lik... 141

SODR@INA Prv del (Kiliar i Blaras) Denot na ti{inata ……………………………..... 7 Zabraneto bladawe ………........….……….... 16 Senka ili seni{te... …………….....…………. 20 Ona {to be{e najva`noto.. …………..………… 24 @ivata prikazna na raska`uva~ot ……..…… 28 Vreme koe razdeluva …………….............…….... 32 Sinoto sonce ………………………….................. 35 Bukvite na nejzinata raka ………….................. 40 Smrtta na prikaznite ……………..................... 44 Vtor del (Toj i taa) Podvselenska ramnina ……………….….............. 49 Dim od cigara ……………………….................... 52 Iks pri~ini za ipsilon nastani …………...... 55 Temnina vo mra~no lice .................................... 58 @alna vest .............................................................. 60 Sopstveniot `ivot …………………….…........... 63 Telo vo du{a (holosuite) ……………………....... 67 Dreamcatcher ………………………....................... 69 Prikazna za vistinskiot son ………….............. 72 Senka vo umovi na smrtnici ………………..... 75 Kupovi ~okoladi nema da ja zamenat omilenata ................................................................ 78 @ivot vo poslednoto zbor~e ……………........ 80 Igrata na tvorecot …………….…….................. 83 Taa saka{e perfektnost.. …………….…........... 86 142

Nejziniot den ………………………..…............... 89 Kamewa vo kal ……………………….…............... 91 Treti del (Avtorsko bladawe) Tvoite boi vo mojot son …………..................… 95 Kup~e so bukvi... za naslov nameneti... .......... 97 Denot posle denes ……………………………… 99 Zborot koj nedostasuva …………..…...........…. 101 Bukveni krilja …………………………......…... 104 Koga pi{uvam ………………………………....... 107 Spakuvanoto se raspakuva ……………............ 109 Pova`no od sebe ……………………...……..… 112 Koga ja sakam... …………………...........………... 115 Na patot znak – “Najdi ja razlikata!” ……….117 Izgubeni bukvi od naslov ……………..........… 120 U`ivaj! ………………........................…………... 122 ^etvorka ……………………………...........……. 125 Najte{koto ne e vo naslovot ………………... 127 Naslov od son so miris na Pop kek ……........ 129 Zad prozorecot ………………..………………… 131 Magla od zborovi …………………………….... 133 Prinudna `elba ……………………………….. 135 Samo u{te malku... …………………………..... 137 Prikazna od edna ulica ……………………..... 139

143

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful