P. 1
MKBN20081103-0047L

MKBN20081103-0047L

|Views: 681|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

берзНИК - GODINA II - BROJ 47 - 03 NOEMVRI 2008

GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

ДОМАШНИТЕ БАНКИ ОДЛИЧНИ МЕДИЈАТОРИ МЕЃУ ШТЕДАЧИТЕ И ИНВЕСТИТОРИТЕ

2

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

3

Bankite stabilni, nivnite akcii pa|aat
Poslednata nedela od oktomvri, sekako vo znakot na bankite i toa ne samo zaradi toa {to posledniot den od mesecov-31 e me|unarodniot den na {teda~ite, tuku i poradi aktuelnosta i ulogata {to im ja nametna globalnata ekonomska kriza, a vo koja tie so svojata finansiska politika se glavniot arbiter... Da ne zaboravime, tokmu vo ovoj period se prilo`eni i nivnite devetomese~ni bilansi na uspeh... Bankarskiot sektor vo Makedonija e stabilen i depozitite na gra|anite se sigurni - ova e generalno stav na site bankari vo Makedonija. Bankite vo Makedonija se dobro pozicionirani, dobro kapitalizirani, imaat zna~itelna likvidnost, vlo`eni 300 milioni evra vo blagajni~ki zapisi ( vi{ok na likvidnost) vo NBRM, zna~itelna suma vo dr`avni hartii od vrednost, ponatamu, tradicionalno se odnesuvale vo smisla na zna~itelno obezbeduvawe na svoite plasmani, odnosno ne rabotele premnogu rizi~no, no sepak izleguvale vo presret na baraweto na klientite taka {to tokmu toa prudentno rabotewe e najgolemata za{teda, a ne izoliranost, veli ministerot za finansii Trajko Slaveski. Spored nego - nema osnovni pri~ini za devalvacija na denarot, bidej}i vlegovme vo zona na deflacija i mo`ebi Narodnata banka na Makedonija }e treba da ja preispita svojata politika, koja{to e kalibrirana da se bori protiv inflaciajta, koja e nadmiVistinata sekoga{ izleguva na videlina. Nekoga{ po- nata. brzo, nekoga{ pobavno, kako vo slu~ajot na genocidot na MaVo odnos na zgolemuvaweto na kamatnite stapki na depozitite, Slaveski smeta kedoncite od Grcija, no sekoga{ go poka`uva svoeto pravo lice. E sega, sosema druga rabota e koj kako gleda na nea, a deka na toa vo ovoj moment vlijae relativno visokata referentna kamatna stapka vo toj kontekst i koj kako gleda na makedonsko-gr~koto dob- na NBRM, za blagajni~kite zapisi ( pozicionirana na 7%, koja be{e zgolemena nerososedstvo. Grcija ne mo`e{e ve}e da izdr`i, a da ne go kolku pati dodeka raste{e inflacijata). - Ima eden fenomen - goleminite polespoka`e svoeto vistinsko nacionalisti~ko lice, osobeno no odat nagore, otkolku {to pa|aat nadole, toga{ se porigidni. Ottuka ispa|a deka koga e vo pra{awe mo`ebi identitetot na naselenieto na toa se odnesuva i na merkite na NBRM. A druga rabota e {to bankite, borej}i se za teritorija koja zafa}a zna~aen del od nejzinata sevkupnost. del od pazarot, se u{te si konkuriraat me|u sebe so zgolemuvawe na depozitnite Sega se vide koj ima podemokratski maniri, koj neguva stapki... A, fakt e deka bankite i zaradi konkurencija i za smiruvawe na sostojbadobrososedski odnosi, strategii ...Osven ako evropskite ta da ne se diverzificiraat vlogovite od kaj niv vo drugi banki, postojano nudat se personi koi u~estvuvaa na voenata parada odr`ana vo So- pogolemi kamatni stapki za depozitite na gra|anite... I izminatava nedela depozlun na 28 oktomvri, nacionalisti~kite, odnosno spored me- itite gi zgolemija pove}e banki... ne fa{isti~kite skandirawa i paroli na gr~kite vojnici - Pretsedatelot na Zdru`enieto za bankarstvo i prv generalen direktor na gi kvalifikuvaat vo nasoka na dobrososedski... Stopanska banka, Gligor Bi{ev, istakna deka bankite vo zemjava gi sledat signaZo{to tie ne reagiraa, zo{to premol~ija, zami`aa pred lite na monetarnata fiskalna politika od Narodnata banka na Makedonija. I pokatraktivnata antimakedonska demonstracija... So {to tolku raj relaksiraweto na monetarnite politiki na me|unarodnite finansiski pazari, gi zadol`i Grcija?... Pa postojano i se nakloneti, postojano kamatnite stapki se u{te ne ja sledat reakcijata na centralnite banki. Potreben e ja privilegiraat i ja nagraduvaat... Koj }e se odzve na reak- odreden vremenski period za likvidnosta, koja ja oformuvaat centralnite banki vo ciite na MNR... Me|unarodnite relevantni institucii, ~ii svoite sistemi, da po~ne da deluva vo polza na namaluvawe na kamatnite stapki. osnovni dokumenti, normi i standardi se vo direktna spro- I Bi{ev smeta deka zgolemuvaweto na kamatnite stapki, odnosno na kamatnite tivnost so nedemokratskite i neevropski postapki izne- margini pome|u pasivnite i aktivnite kamatni stapki e rezultat na konkurencijata seni na voenata parada vo Solun, imaa i svoi pretstavnici vo bankarskiot sektor. Imeno, namaluvaweto na marginite me|u aktivnite i pasivnite stapki e zdrava rabota i e rezultat na konkurencijata {to se slu~uva vo bantamu, zarem toa ne se najdobrite dokazi... karskiot sistem vo RM. Od druga strana, na sredstva od naselenieto mo`e da se fiA da ne zaboravime deka na manifestacijata na voena- nansiraat dolgoro~nite proekti vo zemjava i, ako gi pogledneme kamatnite stapki, ta parada vo Solun, koja tradicionalno sekoja godina se or- }e vidime deka kratkoro~nite re~isi i ne se menuvaat, a ona {to bankite go menuganizira po povod odbivaweto na Grcija da se prikloni kon vaat toa se dolgoro~nite kamatni stapki, zna~i pred se na oro~eni depoziti nad fa{isti~ka Italija vo 1940 godina, godinava prisustvu- edna godina. Toa pretstavuva osnova za finansirawe na dolgoro~ni proekti... vale pretsedatelot na Grcija Karlos Papuqas, ministerot - Vo Makedonija imame razli~na situacija od onaa vo svetot. Bankite se staza odbrana, prefektot i gradona~alnikot na Solun, pretsedatelot na PASOK, kako i ministri za odbrana na zemjite bilni. Depozitite na gra|anite se sigurni i nema potreba od zgolemuvawe na garantiraweto na depozitite od 10.000 na 50.000 evra. No, ostanuva pra{aweto {to }e od regionot. napravi Narodnata banka vo odnos na restriktivnata politika pri plasman na kreI da potsetime - izvicite, retorikata, ka`uvawata na ditite. NBRM treba da ja namali osnovnata kamatna stapka i da gi simne ograni~ugr~kata armija i nivnite vojnici soodvetstvuvaat na ona vawata za kreditirawe na naselenieto, pora~a i direktorot na Ohridska banka, {to vo momentov go zboruva i gr~kata politika i gr~kata Bernar Koening. Vlada. Tie izvici na `estok nacionalizam i {ovinizam i I vicepremierot Zoran Stavreski pred izvesno vreme go povika guvernerot nedobrososedski odnosi se odnesuvaat i na makedonskiot narod, i na Albanija i na albanskiot narod i na Turcija i Petar Go{ev, sega otkako inflacijata e zauzdana, da ja olabavi monetarnata politurskiot narod... A, tokmu otvoreniot nacionalizam i {ovi- tika. Stavreski go posovetuva Go{ev da ja namali osnovnata kamata stapka i zadolnizam izneseni na edna oficijalna manifestacija, naj- `itelnata rezerva. Toa, spored nego }e go pottikne stopantvoto i ekonomskiot rast. malku i prilegaat na edna ~lenka na NATO i na EU, koja sebe No, bez razlika na pozitivnite signali od stru~nite i ekspertski mislewa, bez si se narekuva promotor na demokratijata vo regionot i razlika na pozitivnite finansiski bilansi na uspeh za devette meseci od godinaEvropa. ta, sepak psiholo{kiot efekt poradi bankrotiraweto na nekolkute golemi svetski banki, ne gi ostavija ramnodu{ni i investitorite vo makedonskite banki. Tie, izleguvaat od bankite, a toa se manifestira{e i so padot na cenata na nivnite akcii. Sporedeno so po~etokot na godinata golem del od akciite i ne samo na bankite zabele`aa golem pad, i re~isi se pribli`ija na cenovnite nivo od pred po~etokot na rekordniot minatogodi{en porast. Vpe~atokot e deka Makedonskata berza pa|a kako posledica na pa|awata na svetskite berzi, no ako na{ata Berza e indikator na makedonskata ekonomija, nema zo{to koj bilo da stravuva za idninata na vlo`enite pari vo akcii. Vpro~em, vlo`uvaweto vo dolgoro~ni hartii od vrednost ne podrazbira deka nekoj preku no} treba da stane bogat. Naprotiv, minimalniot ciklus za oploduvawe na ovoj vid kapital e ~etiri godini, komentiraat dobro upatenite vo ovaa politika.
Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na берзНИК e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

MAKEDONSKITE BANKARI GO ODBELE@AA ME\UNARODNIOT DEN NA [TEDEWE

DOMA[NITE BANKI ODLI^NI MEDIJATORI ME\U [TEDA^ITE I INVESTITORITE
Позитивната динамика на депозитите, кои се главниот извор за кредитирање на нашите банки, а кои годинава се највисоки досега (184 милијарди денари) придонесе да се интензивира улогата на банкарскиот систем како финансиски посредник

o aktuelnite uslovi na seriozni turbulencii na me|unarodnite finansiski pazari, makedonskiot bankarski sistem e stabilen i siguren. Toa pred se, se dol`i na negovata orientacija kon tradicionalnite bankarski proizvodi, otsustvoto na koristewe na strukturirani proizvodi i nepotpiraweto vrz stranski izvori na finansirawe. Ova go istakna viceguvernerot na NBRM, Dimitar Bogov, na sve~enata sednica na Zdru`enieto za bankarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija, odr`ana po povod Me|unarodniot den na {tedewe, 31 oktomvri. - Kontinuiranoto jaknewe na doverbata vo bankarskiot sektor i zasilenite sklonosti za {tedewe pridonesoa za zgolemuvawe na depozitnata baza na bankite. Taka, na krajot na septemvri godinava, depozitite na nefinansiskite lica iznesuvaa 184 milijardi denari, {to istoriski gledano e najvisoko nivo dosega. Od niv, 107 milijardi se depoziti na naselenie, pri {to posebno raduva faktot {to pogolemiot del, odnosno 71 milijarda denari se odnesuva na oro~eni depoziti na naselenieto - istakna Bogov. - Vakvata pozitivna dinamika na depozitite, koi se glavniot izvor za kreditirawe na na{ite banki, pridonese da se intenzivira ulogata na bankarskiot sistem kako finansiski posrednik. Na toa jasno upatuva i pokazatelot, depoziti vo odnos na bruto doma{niot proizvod, koj na krajot na juni ovaa godina iznesuva{e 52 otsto, {to e za 3,4 pati povisoko nivo vo odnos na istiot indikator vo 1998 godina, a e dvapati pogolem vo odnos na 2003 go-

V

dina. Posebno pozitivno od centralnata banka go ocenuvaat trendot na postepeno zgolemuvawe na ro~nosta na depozitite. Na godi{no nivo, zaklu~no so 30 septemvri, kratkoro~nite depoziti zabele`aa najgolem apsoluten porast od 23 milijardi denari, so {to najmnogu pridonesoa za porastot na vkupnite depoziti. No, dolgoro~nite depoziti zabele`aa najvisoka godi{na stapka na porast do 67 procenti. Vo bankarskiot sektor, spored podatocite od NBRM, kontinuirano se zgolemuva nivnata

uspe{nost i profitabilnost. Za prvite {est meseci od 2008 godina, bankarskiot sistem ostvari dobivka od 2,5 milijardi denari, {to sporedeno so lani, e zgolemuvawe od 13 otsto. Povratot na aktivata iznesuva 2,2 otsto, a povratot na kapitalot 19, 1%. - Zna~ajno e {to kapitalnata pozicija na bankite vo celost gi pokriva identifikuvanite rizici. Solventnata pozicija na bankite ostanuva na relativno visoko nivo. Na krajot na juni, stapkata na adekvatnost na kapitalot, koja {to e osnovna merka za stabilnosta na bankite, iznesuva{e

15,6%, {to e re~isi dvojno povisoko od zakonskiot minimum od 8% - re~e Bogov. Vo svoeto obra}awe pred pretstavnicite na bankarskite institucii, ministerot za finansii, Trajko Slaveski, istakna deka vo momentov makedonskiot bankarski sektor odli~no ja vr{i ulogata na medijator me|u {teda~ite i investitorite.- Se poka`a deka strategiite i na bankite i na dr`avata, a so toa i na centralnata banka bile sosema ispravni vo razvojot na bankarskiot sistem na Makedonijare~e Slaveski.- Fakt e deka vo sektorot ima prili~no visoko nivo na konkurencija, koja e potpomognata so vlezot na respektabilni regionalni i globalni banki na pazarot. Pokraj ova, se poka`a deka bankarskite institucii se dobro kapitalizirani, imaat zadovolitelen stepen na likvidnost, dobro se kadrovski ekipirani, imaat dobar menaxment, gi sledat zakonskite pravila i propisi, preporakite i se pridr`uvaat kon superviozorskite standardi {to gi nalaga Centralnata banka na Makedonija. Kako pridones za pottiknuvawe na {tedeweto vo zemjava, a so cel da se zadr`i i neguva doverbata vo bankarskiot sektor i vo vkupniot finansiski sistem, ministerot za finansii najavi deka Vladata za u{te edna godina }e ja odlo`i odredbata koja treba da stapi vo sila na 1 januari 2009 godina, za odano~uvawe na prihodite od kamata. Na sednicata isto taka, na najdobrite {alterski rabotnici od bankite i {tedilnicite - ~lenki na Zdru`enieto za bankarstvo, im bea dodeleni pofalnici.

KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST

ZABRANA ZA RABOTA ZA BETA BROKER I MOJ BROKER
Поради извршени ценовни манипулации и вештачко зголемување на цена на акции, забрана за работа во наредните 30 дена добија две брокерски куќи. Тие ќе треба да платат и глоба меѓу 4.000 и 5.000 евра. Двајцата брокери, кои не се придржувале кон инструкциите дадени од клиентите при реализирање на трансакциите, ги изгубија дозволите за работа

B

rokerskite ku}i Beta broker i Moj broker vo narednite 30 rabotni dena nema da vr{at uslugi so hartii od vrednost. Komisijata za hartii od vrednost im odredi kazna - zabrana za rabota poradi izvr{eni cenovni manipulacii i ve{ta~ko zgolemuvawe na cena na akcii, {to be{e potvrdeno so vonrednite kontroli {to gi sprovede KHV vo izminatiot period. Imeno, pri redovniot nadzor na trguvaweto na makedonskata berza i vonrednite kontroli na nalozite i realizacijata na transakciite, KHV konstatira{e deka pri realizacija na transakcii so obi~ni akcii izdadeni od EMO AD Ohrid, bilo predizvikano manipulativno zgolemuvawe na cenata na akciite, so {to se sozdala la`na pretstava za taa hartija od vrednost na pazarot. Vo soglasnost so Zakonot za hartii od vrednost za storenite cenovni manipulacii, pokraj privremenata zabrana za rabota, brokerskite ku}i }e treba da platat i globa vo visina od ~etiri do pet iljadi evra. Na dvajca-

ta brokeri pak, od koi edniot e vraboten vo brokerskata ku}a Moj broker, a drugiot vo Beta broker, zaradi toa {to ne se pridr`uvale kon instrukciite dadeni od klientite pri realizirawe na transakciite, KHV im ja odzema dozvolata za rabota. Globa vo visina od ~etiri do pet iljadi evra i javna opomena mu e izre~ena i na Oddelot za rabota so hartii od vrednost na Ohridska banka a.d. Ohrid, poradi nedostavuvawe izve{taj za klient i neposeduvawe na dokaz za uredna dostava na izve{tajot. Komisijata za hartii od vrednost, na sednicata {to se odr`a na 30 oktomvri godinava, a so koja pretsedava{e Pretsedatelot na KHV, Marina Na}eva-Kavrakova, odlu~i brokerskata ku}a Novi Triglav AD Skopje, koja poseduva osnovna glavnina od 160.000 evra, osven kupuvawe i prodavawe na hartii od vrednost po nalog i za smetka na klientot, dejstvuvawe kako pokrovitel pri kotacija i investiciono sovetuvawe, otsega da mo`e i da upravuva so

portfolio na hartii od vrednost po nalog i za smetka na individualen klient. So ogled na faktot {to pri prisoedinuvawe na Mikrogranulat AD Tetovo kon Karpo{Predilnica AD Kriva Palanka i registacijata na akcionerskoto dru{tvo za proizvodstvo i uslugi Karbo-Nova AD Kriva Palanka vo Centralniot registar na RM, do{lo do zgolemuvawe na osnovnata glavnina bez odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost, KHV donese re{enie so koe se proglasuva ni{tovnost na ponudata za zgolemuvawe na osnovnata glavnina na Karpo{-Predilnica AD Kriva Palanka i go zadol`i Centralniot depozitar AD Skopje da ja vrati prethodnata sostojba na akciite. Komisijata dade odobrenie Nacionalnata grupacija za osiguruvawe, Osiguritelna polisa AD Skopje, da izdade 47.901 obi~ni akcii vo iznos od 479.010 evra. Treta emisija na akcii }e se realizira po pat na privatna ponuda.

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

5

27.10.2008 g. PONEDELNIK
S O D R @ I N A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
- Vklu~uvaweto, odnosno izborot na Tikve{ me|u 30te vode~ki globalni vinski brendovi na eden od najzna~ajnite i najpoznati svetski saemi za prehranbena industrija - SIAL vo Francija, denes na naslovnite stranici na site dnevni glasila. - Spored odgovornite lu|e rd SIAL, Vinarskata vizba Tikve{ go zaslu`i svoeto mesto vo dru{tvoto na vode~kite svetski vinarski vizbi poradi inovativniot priod vo raboteweto, postignatiot komercijalen uspeh i dodadenata vrednost koja pridonesuva za stimulirawe na pazarot na vino. Vo grupata 30 top svetski vinarski vizbi, pokraj Tikve{, koja e edinstvena od Jugoisto~na Evropa, se nao|aat i 16 vinski brendovi od Francija, tri od Avstralija, po dva od Germanxja i Argentina i po eden od Portugalija, [panija, Italija, Nov Zeland, ^ile i Kina. EMO i OHIS - Ohridski EMO i OHIS po ~etvrti pat }e se prodavaat na tender, e vesta koja spored prenesenosta vo vesnicite e vtorata top-vest . Ministerot za ekonomija Fatmir Besimi v~era informira{e deka tenderot za proda`ba na EMO }e bide objaven denes vo Fajnen{l tajms, a za OHIS se o~ekuva za 10-ina dena. Site dene{ni glasila prenesuvaat informacii za tenderot za Vardarska dolina. Vest pod naslovot: - 12 hidrocentrali po tekot na Vardar, prenesuva deka denes vo Fajnen{l tajms i vo doma{nite mediumi }e bide objaven tender za realizacija na proektot Vardarska Dolina, koj predviduva izgradba na 12 sredni i mali hidrocentrali po tekot na rekata Vardar na lokacii od Veles do Gevgelija. Vkupnata instalirana mo} se predviduva da iznesuva 320 megavati, a prose~noto godi{no proizvodstvo na elektri~na energija od 1.000 gigavat-~asovi. -Stanuva zbor za eden od najgolemite proekti vo Makedonija vo energetskiot sektor ~ija vrednost se procenuva na 1,2 milijardi evra. Vo Vreme }e ~itate - novi rudnici za spas od krizata. Menaxerite na metalur{kite kompanii i na rudnicite, pak, baraat novi koncesii za pro{iruvawe na rudnite nao|ali{ta za da im bide poisplatliva eksploatacijata. Tie za deneska najavija sredba so vladini pretstavnici vo Ministerstvoto za ekonomija za da im gi dostavat konkretnite predlozi za nadminuvawe na krizata lredizvikana od padot na cenite na metalite na svetskite berzi. - Od Vladata barame dozvola da gi pro{irime na{ite geolo{ki istra`uvawa za da go zgolemime proizvodstvoto na bakar i nd nikel. Golemite metalur{ki kompanii Feni i Skopski leguri pro{iruvaweto na doma{nite rudni nao|ali{ta go gledaat kako izlez od svetskata ekonomska kriza, bidej}i poradi zagubite {to gi pretrpea posledniov mesec, otpu{tija golem broj rabotnici. Dene{nite glasila prenesuvaat i deka okolu 900 rabotnici na Feni od Kavadarci se zakanuvaat so protest, dokolku denes ne se sretnat so vicepremierot Zoran Stavreski, za da pobaraat pomo{ za izlez od te{kata sostojba vo koja se nao|a ovaa industrija, najavi IO na sindikatot na Feni. Feni bara poevtina struja i vra}awe na slobodnata ekonomska zona. [pic objavi - Poskapa struja na smetkite za elektri~na energija od 13,5% se o~ekuva od 1 noemvri dokolku nedelava se potvrdi ovaa preliminarna odluka na Regulatornata komisija za energetika. Poskapuvaweto usledi po baraweto na site energetski kompanii, ELEM, MEPSO i EVN-Makedonija. Prvite dve, koi se dr`avni energetski firmi, dobile dozvola za zgolemuvawe na cenite kolku {to baraa. Na ELEM od baranite 39 %, im se odobri poskapuvawe od 37%, a na MEPSO od baranite 100 otsto, Regulatorna im dozvoli zgolemuvawe za 113 %. EVN od baranite devet, dobi samo 0,4% povisoka cena. Spored analizata objavena vo Biznis-oktomvri najcrn mesec vo istorijata na berzite - Oktomvri 2008 godina }e ostane zapameten kako eden od najcrnite meseci vo istorijata na berzite. Po oktomvri 1987 godina, sega i oktomvri 2008 stanuva ozloglasen berzanski mesec. Vrednosta na najpoznatiot indeks vo svetot - Dou Xons, samo od po~etokot na oktomvri dosega, zagubi pove}e od 23 otsto od svojata vrednost. Stravot od recesijata koja nadoa|a, prosleden so masovni otpu{tawa na rabotnici vo odredeni sektori, zatvorawe na del od proizvodstvenite kapaciteti kaj nekoi kompanii i golem pad na nivnite profiti vo tretiot kvartal od godinata, predizvikuva vistinska panika na berzite niz svetot. Akciite masovno se rasprodavaat, pobaruva~kata i prometot se relativno mali, {to predizvikuva i silen pad na cenite na akciite. Petokot be{e osobeno kriti~en za aziskite i evropskite berzi, bidej}i nivnite vode~ki indeksi samo vo eden den zagubija me|u 7 i 10 procenti od svoite vrednosti. Na Makedonskata berza za hartii od vrednost, slikata identi~na so onaa od izminatite nekolku nedeli. Na rastot na akciite na berzite vo svetot re~isi i da nema reakcii, za razlika od sostojbite na pad, koga korekciite se sledat vo ~ekor. I ovaa nedela, vrednosta na dvata indeksi na akcii pretrpe silen pad. MBI-10 zagubi 8,02% od svojata vrednost i padna na nivo od 3.302,76 indeksni poeni, {to e nov godi{en minimum. MBID pak, zagubi 9,91% od svojata vrednost samo za edna nedela, i go dostigna svojot istoriski minimum od 3.349,32 indeksni poeni. Edinstveno ne{to {to be{e zeleno izminatata nedela, be{e nedelniot porast na OMB za 1,03% na nedelno nivo.

NAJLIKVIDNI HARTII VO REGIONOT ........2 VOVEDNIK ............................................3 BANKI...; KHV......................................4 BERZNIK - PONEDELNIK,VTORNIK,SREDA ..........5-7 BANKI... ...........................................8-9 R@ INSTITUT.......................................8-9 NOVI BANKRASKI USLUGI......................10-11 INTERVJU - VLADIMIR FILIPOVSKI ....12-14 NBRM .................................................14 BERZNIK - ^ETVRTOK,PETOK, SABOTA ............15-17 BERZNIK - NEDELNICI...........................18 NEDELATA JA ODBELE@AA ......................19 VESTI... SVET... .................................20-21 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST.................... 22-23

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na берзНИК Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: IKT Menaxer: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Kiro Velkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. „TIKVE[“ ME\U NAJDOBRITE 30 SVETSKI VINSKI BRENDA (*****) 2. DENESKA ]E BIDE OBJAVEN TENDER ZA „VARDARSKA DOLINA” (****) ДНЕВНИК s.5 KOMBINATOT FENI SE ZAKANUVA SO PROTEST PRED VLADATA s.5 TIKVE[ ME\U NAJDOBRITE 30 SVETSKI VINSKI BRENDA s.7 ^ETVRTI OBID ZA PRODA@BA NA EMO I NA OHIS БИЗНИС s.1 SVETSKITE PADOVI GI SLEDIME BO ^EKOR s.3 TIKVE[ ME\U TOP - 30 SVETSKI BRENDOVI NA VINO s.3 VARDAR OSIGURUVAWE - NAJDOBRA OSIGURITELNA KOMPANIJA s.4 PROMOCIJA NA BUGARSKIOT PAZAR SO BRENDOT KORONA s.15 MBI-10 PRODOL@UVA DA GUBI OD VREDNOSTA s.15 GOLEM PAD NA VREDNOSTA NA AKCIITE s.16 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.16 KONVERZIJA NA PRIORETNI AKCII NA KOMERCIJALNA BANKA s.16 PARITE SE SKAPI ZA INSTITUCIONALNITE INVESTITORI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.6 SASA NEMA DA OTPU[TA RABOTNICI, VO BU^IM SVETI CRVENOTO SVETLO s.6 DENESKA ]E BIDE OBJAVEN TENDER ZA VARDARSKA DOLINA” s.6 TIKVE[ ME\U TOP-30 SVETSKI VINSKI BRENDOVI s.7 VRABOTENITE VO FENI ]E PROTESTIRAAT s.7 EMO I OHIS PO ^ETVRTI PAT NA TENDER ВЕЧЕР s.1 EMO I VARDARSKA DOLINA NA TENDER s.6 EMO I OHIS NA TENDER s.6 NA VARDARSKA DOLINA ]E SE GRADAT 12 HIDROCENTRALI ВРЕМЕ s.1 METALCITE ]E KOPAAT ZA DA IZLEZAT OD KRIZATA s.4 NOVI RUDNICI ZA SPAS OD KRIZATA ВЕСТ s.2 EMO I OHIS PO ^ETVRTI PAT NA TENDER s.3 FENI NA PROTESTI PRED BLADA s.6 TENDER ZA VARDARSKA DOLINA VO FAJNEN[L TAJMS НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 STAVRESKI BIL SAMO VO IZVIDNICA ZA BELENE? s.8 TENDERITE ZA VARDARSKA DOLINA I ZA EMO VO FAJNEN[L TAJMS s.8 TIKVE[ ME\U TOP 30 SVETSKI VINSKI BRENDA s.8 ]E PROTESTIRAA RABOTNICI NA KOMBINATOT FENI ШПИЦ s.1 STRUJATA POSKAPUVA ZA 13 OTSTO? s.4 FENI ]E SE PRESELI PRED VLADATA s.6 TIKVE[ ME\U 30 SVETSKI VINSKI BRENDOVI s.6 EMO NA PRODA@BA PO ^ETVRTI PAT s.6 OD NOEMVRI SO POSKAPA STRUJA ZA POVE]E OD 13 OTSTO s.6 ZA BELENE SE U[TE E RANO s.6 VARDARSKA DOLINA ]E NE SPASUVA SD RESTRIKCII

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК берзНИК e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК Broj: 47 Data: 03.11.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: MAKEDONSKI BANKI Foto: Robert Spasovski Redakcija na берзНИК Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Renata Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

6

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

28.10.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskata berza v~era be{e regionalen rekorder vo zaguba otkako indeksot na najlikvidnite deset kompanii, MBI 10, padna za 8,65 otsto. Akcionerite vo panika po koja bilo cena gi prodavaa svoite akcii. Sli~en pad na berzanskiot indeks be{e zabele`an vo april godinava, koga Makedonija ne vleze vo NATO-alijansata. V~era{niot pad na berzanskiot indeks se slu~i istovremeno so po~etokot na primenata na odlukata za ograni~uvawe na dnevnite cenovni fluktuacii do 20 otsto od baznata osnova na ponelikvidnite ili pomalku trguvanite akcii. Nitu cenovnoto ograni~uvawe, a nitu ubeduvawata deka Makedonija nema da ja zafati globalnata kriza, v~era nemaa efekt vrz investitorite. Tie po sekoja cena sakaat da se oslobodat od akciite i da dobijat gotovina. I na berzite vo regionot v~era ne be{e podobro. Indeksite pa|aa i na Qubqanskata, Zagrepskata i na Belgradskata berza. No tamu zagubata ne se iska~i nitu do 7%. Spored Makedonskata berza padot e samo kratkotrajno dvi`ewe vrz koe nemaa nikakov efekt nekolkute odluki na Odborot na direktorite doneseni za vreme na vikendot.Vsu{nost pokraj voveduvaweto na cenovni ograni~uvawa za hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`im na fiksing, se prodol`uva i vremetraeweto na prekinuva~kite aukcii i od v~era, vremetraeweto na trguvaweto na Makedonskata berza e prodol`eno za eden ~as i sega }e trae do 13 ~asot. Pokraj silniot pad na Makedonskiot berzanski indeks, pad zabele`aa i ostanatite dva indeksi i toa, MBID padna za 2,21 procent, OMB zabele`a pad od 0,27 procenti. Vkupniot ostvaren promet iznesuva{e 44.912.456,87 denari, od koi na Oficijalniot pazar se ostvarija 42.671.226,87 denari, a na Redovniot pazar prometot zavr{i na 2.241,230 denari. Prvi po obem na trguvawe na Oficijalniot pazar ovoj pat bea obvrznicite od ~etvrtata emisija od denacionalizacija. Komu mu slu`i sindikatot na menaxerite ili na rabotnicite?... Dilemata proizleguva od ~ekorot {to Sindikatot go prezema navodno vo ime na rabotnicite na Feni, a zad paravanot na za{tita na rabotni~kite prava e samo za{tita na sopstvenicite... Sindikalnata organizacija na kombinatot bara nivnite menaxeri da se dogovorat so Vladata za nadminuvawe na krizata {to e prisutna na svetsko nivo, da se najdat na~ini za da ne se stavi klu~ na fabrikata,... Gazdite se zakanuvaat deka Feni }e bide zatvoren na 1 noemvri dokolku Vladata ne odgovori na nivnite barawa - povlasteni uslovi za pla}awe na elektri~nata energija, vra}awe na slobodnata ekonomska zona i dobivawe koncesija za iskop na ruda vo mesnosta Studena Voda... Tie denes se pred Vlada, a... Ve~er go objavi tajniot metalur{ki plan - Gazdite na kavadare~kiot kombinat Feni pravat profit, a baraat pomo{ od dr`avata i gi teraat vrabotenite da {trajkuvaat pred Vladata. Tie so pritisok sakat da gi realiziraat celite, {to od hoh{taplerski, {to od politi~ki pri~ini. Kako {to doznava VE^ER, Feni i ne ja ~uvstvuva svetskata kriza, bidej}i vrz osnova na godi{ni dogovori se u{te go prodava nikelot po prethodno dogovorenite ceni. Taka do krajot na godinava ton nikel }e go prodava za 18.000 dolari, pri {to }e se realizira dobivka od okolu 20 milioni dolari. Novite ceni na nikelot }e bidat utvrdeni duri vo prviot kvartal od 2009 godina i ako dotoga{ cenite ostanat niski, toa }e se reflektira na nivnite idni prihodi. Kako {to doznavame, menaxerite na Feni imale sostanok i so sopstvenikot vo London, od kade dobile vetuvawe za 40 milioni evra pomo{, kako finasiska injekcija za da se spravat so aktuelnata sostojba. Inaku.Feni lani imal profit od fantasti~ni 90 milioni dolari. Kombinatot vo negativa bi vlegol duri idnata godina no, samo ako padot na cenata na nikelot prodol`i i vo prviot kvartal od idnata godina. Ovie pozitivni finansiski rezultati, kompanijata ne gi obelodenuva, a vo isto vreme se zakanuva deka ako ne dobie pomo{ od dr`avata, }e stavi klu~ na vrata. Vo oktomvri menaxmentot na kombinatot isprati 190 rabotnici na prinuden odmor so obrazlo`enie deka go namaluva proizvodstvoto zaradi padot na cenata na nikelot. Benzinite od sino}a na polno} poevtinija za sedum, a dizel gorivata za 5,5 denari za litar, prenesuvaat dene{nite vesnici. Regulatornata komisija za energetika v~era donese odluka za namaluvawe na maloproda`nite ceni na naftenite derivati za 14,81 otsto. Mazutot M-2 poevtini za re~isi sedum denari i sega se prodava za 22,673 denari za kilogram. Na svetskite pazari... Cenata na naftata v~era padna na novi rekordni 62 dolara za barel vo poslednive 17 meseci, od pri~ina {to zavladea pesimizam kaj investitorite, predizvikan od vlo{enata ekokomska klima koja, najverojatno, }e ima vlijanie vrz pobaruva~kata na gorivo. Dekemvriskata isporaka na amerikanskata surova nafta be{e poniska za 2,35 dolari i iznesuva{e 61,08 dolari za barel napladne, otkako prethodno go udri dnoto so 61,03 dolari. Londonskata brent be{e poevtina za 2,20 dolari i ~ine{e 59,85 dolari za barel.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. REKORDNO POEVTINUVAWE NA BENZINITE (*****) 2. NOV GOLEM PAD NA MAKEDONSKA BERZA (****) ДНЕВНИК s.1 s.9 s.10 БИЗНИС s.1 s.3 s.12 s.12 s.15 FENI ]E PROTESTIRA PRED VLADATA REKORDEN MINUS NA MAKEDONSKATA BERZA BENZINOT POD EDNO EVRO s.16 ВРЕМЕ s.1 s.1 s.7 RABOTNICITE OD FENI DENESKA ]E PROTESTIRAAT PRED VLADATA REGULATORNA NEDELAVA ]E JA PREISPITUVA CENATA NA PARNOTO ISTORISKI PAD NA BERZATA BENZINITE POEVTINUVAAT ZA SEDUM DENARI MAKEDONSKATA BERZA SO NAJGOLEM PAD VO ISTORIJATA BENZINITE POEVTINI DO SEDUM DENARI

REKORDNO POEVTINUVAWE NA BENZINITE CENITE PONISKI OD 5,50 DO SEDUM DENARI DNOTO NA BERZATA NE SE GLEDA CENOVNI OGRANI^UVAWA ZA AKCIITE TRGUVANI VO FIKSING s.12 SE PRODOL@UVA VREMETO NA TRGUVAWE NA BERZATA s.12 PREKINUVA^KITE AUKCII ]E TRAAT PODOLGO s.13 REKORDEN PAD NA MBI10 OD 8,65 PROCENTI s.13 KREATORITE NA MBI 10 POTONAA SO NAJNISKI CENI s.15 ODR@ANA JAVNA BERZANSKA AUKCIJA NA AKCII I UDELI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 NOVI PRESMETKI ZA CENATA NA PARNOTO s.1 NOV GOLEM PAD NA MAKEDONSKA BERZA s.1 CENITE NA BENZINITE PONISKI ZA 7 DENARI ВЕЧЕР s.1 VE^ER IM GO OBJAVI TAJNIOT METALUR[KI PLAN KOJ OD DENESKA GO SPROVEDUVAAT s.6 CRN PONEDELNIK NA BERZATA s.7 BENZINITE POEVTINI DO SEDUM DENARI s.14 ISTORISKI PAD, BERZATA GO PRODOL@I TAJMINGOT NA TRGUVAWE s.14 EVN SO GOLEMA AKCIJA ZA ISKLU^UVAWE STRUJA

s.7 ВЕСТ s.1 BERZATA TONE s.3 BENZINOT POEVTIN ZA 7 DENARI, DIZELOT ZA 5,5 s.10 NAFTATA PADNA NA 62 DOLARA ZA BAREL НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 KAKO DA SE SPRE^I DOMINO-EFEKTOT OD KRIZATA s.8 BERZATA URIVA NESLAVNI REKORDI s.8 REKORDNO POEVTINUVAWE: BENZINOT ZA 7, DIZELOT ZA 5,5 DENARI s.8 MBI-10 27.10.2008 ШПИЦ s.2 CENATA NA NAFTATA TONE s.6 ZA HACCP AKO MO@E DA NE PO^EKATE s.6 VRTOGLAV PAD HA BERZATA s.7 PONUDA ZA RESTARTIRAWE NA BITOLSKATA PIVARNICA s.7 POEVTINIOT BENZIN NE GI SOGORUVA CENITE s.8 EVN ]E NE DISCIPLMNIRA SO ISKLU^UVAWE STRUJA

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

7

29.10.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Top vest vo site dene{ni vesnici e poskapuvaweto na strujata za 13,5 otsto. Iako Regulatornata komisija za energetika na v~era{nata podgotvitelna sednica, ne donese kone~na odluka, ve}e e sosema izvesno deka od prvi noemvri elektri~nata energija }e dobie nova cena, koja }e se presmetuva spored nova metodologija. - ELEM dobiva okolu 37 otsto zgolemuvawe za proizvedenata struja. MEPSO, namesto baranite 243 otsto, dobiva poka~uvawe od 113 otsto na cenata za prenosot na struja. EVN, koja bara{e 9 otsto, }e dobie 0,45 otsto povisoka cena za distribucija na elektri~nata energija, plus nekoi prihodi za uslugata za snabduvawe so elektri~na energija. Srednata cena na proizvedena i na uvezena struja, koja }e mu ja pla}a EVN na ELEM, pribli`no }e iznesuva 2,19 denari za kilovat-~as - izjavi Slave Ivanovski, pretsedatel na RKE. Vo EVN Makedonija ne se zadovolni od ovaa odluka i najavija `alba pred Vtorostepenata sobraniska komisija za re{avawe na `albi od oblasta na energetikata, bidej}i, spored prviot ~ovek na kompanijata, Georg Valdner, regulatornata komisija gi otfrli site investicii {to dosega gi napravivme, ne poka`a razbirawe za pravilno presmetuvawe na cenata spored formulata i ne poka`a razbirawe za dobra praktika na regulatorniot menaxment. Vladata go odbi baraweto za povlastena cena za strujata za Feni industri, a za vra}aweto na bescarinskata zona i za dodeluvawe koncesija za novo rudno nao|ali{te }e rasprava na sednica. Ova e epilogot po v~era{nata sredba na pretstavnici na Sindikatot na metalurgiskiot kombinat od Kavadarci so vicepremierot Zoran Stavreski i so ministrite za ekonomija i za finansii, Fatmir Besimi i Trajko Slaveski, {to go prenesuvaat pe~atenite mediumi. Stavot da ne mu se pomogne na Feni vo prebroduvawe na krizata nastanata zaradi padot na cenite na nikelot na svetskite berzi go objasnuva vicepremierot Stavreski, koj istaknuva deka vo izminatite tri godini kompanijata ostvarila dobivka od 200 milioni dolari i deka menaxmentot na kompanijata treba del od dobivkata da ja potro{i za namaluvawe na zagubite od aktuelnata kriza, a ne da bara pomo{ od dr`avata. - Na{ata sugestija e sindikatot da razgovara so rakovodstvoto na kombinatot, za{to ako vlo`at samo 10 otsto od profitot, a toa se 20 milioni dolari, bi mo`ele da ja prebrodat krizata, izjavi Stavreski. Prviot ~ovek na Ohridska banka - Sosiete @eneral, Bernard Koening, tvrdi deka makedonskite banki se stabilni i sigurni. Vo Makedonija imame razli~na situacija od onaa vo svetot. Bankite se stabilni. Depozitite na gra|anite se sigurni i nema potreba od zgolemuvawe na garantiraweto na depozitite od 10.000 na 50.000 evra - re~e Koening i dodade deka ne postoi pri~ina gra|anite za{tedite da gi selat od edna vo druga banka kako posledica na stravot od finansiskata kriza, tuku treba da se vodat isklu~ivo od visinata na kamatnite stapki. [to se odnesuva do Ohridska banka, Koenig izjavi deka taa e edna od najstabilnite vo Makedonija, {to se dol`i na nejzinata visoka stapka na kapitalna adekvatnost, visokiot stepen na likvidnost, stabilnoto kreditno portfolio, kako i poddr{kata na edna od najdobrite banki vo Evropa. Po vrtoglaviot pad, MBI-10 povtorno zema zdiv, se veli vo berzanskiot izve{taj na Biznis. Na v~era{niot den na trguvawe MBI-10 iznesuva{e 2.989,17 , {to e opa|awe za 0,93%. Ova pretstavuva vra}awe na vrednosta od zav~era koga go dostigna rekordniot pad vo svojata istorija, spu{taj}i se 8, 65 procenti vo crvenata zona. Vkupniot promet v~era e malku namalen vo odnos na v~era{noto trguvawe so akcii. Obvrznicite privlekoa samo 1,8 milioni denari, a akciite 25,82 milioni denari. Iako cenite na mazutot i gasot na svetskite berzi pa|aat, parnoto nema da poevtini, informira Vest. Do namaluvawe na cenite mo`e da dojde samo ako toplanite na Toplifikacija, namesto na priroden gas, se prefrlat na mazut ~ija cena na svetskite berzi drasti~no padna. No, kaj nas se slu~uva poskapuvawe na gasot, zatoa {to regulatorot vo svoite presmetki koristi prose~ni ceni na derivatite od izminatite devet meseci, koga i cenite na svetskite berzi bea rekordno visoki. - Prirodniot gas u~estvuva so 70 otsto vo proizvodstvoto na toplinskata energija, a toj ovoj mesec poskapi za 17,5 otsto poradi povisokata nabavna cena od Gazprom i razlikata vo kursot na dolarot. Regulatornata komisija }e napravi dopolnitelni presmetki za cenata na parnoto, ako Ministerstvoto za `ivotna sredina dozvoli da se zgolemi u~estvoto na mazut, veli pretsedatelot na Regulatornata komisija za energetika, Slave Ivanovski. Pridonesite za zdravstveno i socijalno osiguruvawe na rabotnicite od Nova godina da se upla}aat na fiksen iznos od platata koj nema da se menuva dokolku li~niot dohod raste, pobaraa v~era pretstavnicite na ko`arskata i na tekstilnata industrija. Tie o~ekuvaat Vladata da im pomogne vo nadminuvaweto na negativnite efekti od svetskata ekonomska kriza, koja ja namaluva pobaruva~kata na dvete industrii na svetskite pazari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. FENI NA PROTESTI - VLADATA NE POPU[TA (*****) 2. STRUJATA POSKAPUVA ZA 13,5 OTSTO (****)
ДНЕВНИК s.1 STRUJATA POSKAPUVA ZA 13,5 OTSTO s.10 I TEKSTILCITE BARAAT POMO[ OD VLADATA s.10 NEMA POEVTINA STRUJA ZA FENI s.10 NBM DA GI NAMALI OSNOVNITE KAMATNI STAPKI БИЗНИС s.1 DOMA[NITE BANKI STABILNI - DEPOZITITE SIGURNI s.1 STRUJATA DEFINITIVNO POSKAPUVA OD NOEMVRI s.4 DOMA[NITE BANKI STABILNI- DEPOZITITE SIGURNI s.11 ALKALOID, SO DOBIVKA OD 315.256 ILJADI DENARI s.11 NETRGOVSKI TRANSFERI s.12 DNOTO - VEROJATNO E SE POBLISKU s.12 TIKVE[ PRESMETAL DOBIVKA OD 19,7 MILIONI DENARI s.13 MBI-10 POVTORNO ZEMA ZDIV s.13 VREDNOSTA NA PROMETOT - 27,6 MILIONI DENARI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 FENI NA PROTESTI - VLADATA NE POPU[TA s.13 OD 1 NOEMVRI POSKAPA STRUJA ZA 13,5 OTSTO s.14 KOMPANIITE SO ODLI^NI REZULTATI - AKCIITE I NATAMU PA\AAT s.14 BANKITE NUDAT NAJLO[I USLUGI ВЕЧЕР s.4 ALKALOID SO DOBIVKA OD 5,7 MILIONI EVRA s.6 STRUJATA OD NOEMVRI POSKAPUVA ZA 13,5 OTSTO, V GODINA U[TE POVE]E s.7 MAKEDONSKITE BANKI SE STABILNI I SIGURNI s.7 ВРЕМЕ s.6 s.7 s.7 s.7 ВЕСТ s.1 s.6 s.7 MIHAJLOVSKI GO ZLOUPOTREBUVA SINDIKATOT ZA LI^NA ZARABOTUVA^KA EVN PREKU SUD ]E BARA POSKAPA STRUJA BANKITE VO TESNO BERZATA PODZAPRE BENZINOT ]E GO OSVE@I STOPANSTVOTO

PARNOTO NEMA DA POEVTINI EVN MAKEDONIJA ]E SE @ALI STAVRESKI: SO 10% OD PROFITOT FENI JA RE[AVA KRIZATA НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 NAFTATA DRASTI^NO POEVTINA, DRUGITE CENI ZACIMENTIRANI s.8 RKE: STRUJATA OD 1 NOEMVRI POSKAPUVA ZA 13,5 OTSTO s.8 KOENING: BO MAKEDONIJA BANKITE SE STABILNI s.8 STAVRESKI: FENI IMA VNATRE[NI RESURSI DA JA PREBRODI KRIZATA s.9 NAFTATA DRASTI^NO POEVTINA, CENITE ZACEMENTIRANI ШПИЦ s.1 NEMA EVTINA STRUJA ZA FENI s.1 ]E NE STEMNI OD SMETKITE ZA STRUJA s.6 [TEDNITE VLOGOVI PLEN NA KRIZATA

8

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

FRANC KERBER, ^LEN NA UO NA [TAERMERKI[E BANKATA, UVERUVA:

[TEDNITE VLOGOVI VO INVESTBANKA SE SIGURNI
Инвестбанка преку ценовно чувствителна информација на Македонска берза им се обрати на акционерите, инвеститорите и клиентите на Банката sigurnosta na Va{ite {tedni vlogovi vo Investbanka a.d.Skopje e zagarantirana. Osnoven garant za sigurnosta na Va{ite sredstva se Investbanka i nejziniot nov sopstvenik [taermerki{e bankata, ~lenka na Avstriskata Erste Grupacija. [taermer-

Vo uslovi na globalna finansiska i hipotekarna kriza koja gi potrese SAD i zemjite od Zapadna Evropa, kako i {pekulaciite koi se pojavija na doma{niot finansiski pazar, na{a dol`nost kako Va{a Banka e da Vi dademe obrazlo`enie i vetuvawe deka Spored obrazlo`enieto za raboteweto na Bankata za periodot januari-septemvri 2008 godina, vkupniot bilans dostigna vrednost od 7,4 milijardi denari, {to pretstavuva opa|awe za 2,3% vo odnos na istiot period od prethodnata godina i za 8,5% vo odnos na 31.12.2007 godina. Planskite golemini za tekovniot period se ostvareni so 85,8%. Vo odnos na istiot period od prethodnata godina, depozitite na naselenieto zabele`aa porast od 7,28%, pri {to denarskite se zgolemeni za 1,0%,a deviznite za 16,5%. Vkupnite depoziti na pravnite lica vo odnos na 30.09.2008 godina se namaleni za 9,7%, pri {to deviznite se namaleni za 38,9%, a denarskite se zgolemeni za 22,0%. Sredstvata od stranski kreditni linii se zgolemeni za 4,7% vo odnos na istiot period lani. Na stranata na aktivata kratkoro~nite krediti na pravnite lica se zgolemeni

ki{e bankata e banka kon koja komintentite i vrabotenite ~uvstvuvaat golema sigurnost i doverba. So bilans od 12,2 milijardi evra [taermerki{e bankata e najgolema banka vo Stirija i najgolema kreditna institucija vo jugot na Avstrija. Denovive Avstriskata federalna Vlada prezentira{e paket merki vredni 100 bilioni evra za zajaknuvawe na vrednosta na avstriskata valuta i finansiskiot pazar, so cel da se za{titi zdraviot avstriski bankarski sistem od negativnite vlijanija na me|unarodnite finansiski krizi. Mehanizmite }e im bidat ovozmo`eni na doma{nite banki vo Avstrija, prvenstveno za

STOPANSKA BANKA BITOLA ZA DEVETOMESE^NIOT BILANS NA USPEH

DOBIVKATA POMALA OD LANI, POGOLEMA OD PLANIRANATA

Од работењето во извештајниот период е остварена бруто добивка во износ од 163,8 милиони денари, која е за 20,7% пониска од остварената во истиот период од претходната година и за 14,6% повисока од планираната за тековниот извештаен период

za 53,9% vo odnos na 30.09.2008 godina, a dolgoro~nite za 17,2%. Vo istiot period kratkoro~nite krediti na naselenieto se zgolemeni za 34,4%, a dolgoro~nite za 30,0%. Za nivna smetka se namaleni plasmanite vo hartii od vrednost odnosno blagajni~ki i dr`avni zapisi za 69,0%. Likvidnosta na Bankata se odr`uva na optimalno nivo koe garantira maksimizirawe na dobivkata pri istovremena stabilnost na Bankata. Dostasanite nenaplateni bilansni

pobaruvawa se na povisoko nivo za 26,2% vo odnos na 31.12.2007 godina. Platniot promet vo zemjata e povisok za 18,3% vo odnos na istiot period od prethodnata godina, a platniot promet so stranstvo za 10,0%, soodvetno. Od raboteweto vo izve{tajniot period e ostvarena bruto dobivka vo iznos od 163,8 milioni denari, koja e za 20,7% poniska od ostvarenata vo istiot period od prethodnata godina i za 14,6% povisoka od planiranata za tekovniot izve{taen period.

PORADI GLOBALNATA FINANSISKA KRIZA

R@ INSTITUT SO NAMALENA RENTABILNOST
kcionerskoto dru{tvo R@ Institut a.d. ~ija prete`na dejnost e proizvodstvo i leewe na aluminiumski i bakarni leguri e podlo`eno na vlijanieto na finansiskata kriza koja pogodi golem del od svetskite ekonomii. Posebno: 1. Padot na cenata na aluminiumot i bakarot na Londonskata berza na metali. 2. Zgolemuvawe na cenata na prirodniot gas, imaj}i vo predvid deka site tehnolo{ki procesi go koristat kako osnovno gorivo. 3. Ote`natiot plasman na na{ite proizvodi na kompanii od metalurgijata koi go zaprea ili namalija proizvodstvoto. Posebno zagri`uvaat informaciite za kriza vo raboteweto na avtomobilskite kompanii kade indirektno se plasiraat na{ite aluminiumski leguri. 4. Ote`natoto prestruktuirawe na dobavuva~ite na surovini soglasno promenite (padot) na berzata na metali. Fleksibilnosta e bavna i vo pogolem del na pazarite ne mo`eme da bideme konkurentni so cenite.

A

5. Zgolemuvawe na cenata na uvoznite repromaterijali za proizvodstvo na ognootporni masi i drugi proizvodi za ~eli~nata industrija (sinter magnezit, fluorit, i sl). 6. Problem prestavuvaat zalihite na surovini za proizvodstvo na aluminiumski i bakarni leguri koi se nabaveni so visoki ceni, a sekojdnevno nivnata vrednost opa|a. Zalihite se neophodni poradi obvrskite kon dobavuva~ite. Ova predizvikuva namalena rentabilnost ili zagubi vo proizvodstvoto na odredeni proizvodi. Превземени мерки за ублажување на последиците : 1. Preispituvawe na mo`nostite za namaluvawe na tro{ocite na raboteweto. Osnovni zafati koi se prevzemaat e podignuvawe na maksimalno efikasno nivo na vodeweto na procesite so cel da se zgolemi tehnolo{kiot izvadok na gotoviot proizvod, a so toa da se zgolemi i tehnolo{kata i

energetskata efikasnost. 2. Postojano sledewe na normativite na raboteweto i prevzemawe na merki za namaluvawe na site rashodi koi odstapuvaat od nominalnata vrednost. Pred se tehnolo{kiot izvadok, potro{uva~kata na priroden gas, elektri~na energija, fluidi i sl. Ekonomskoto biro e zadol`eno sledeweto na sostojbite da go svede vo realno vreme za da mo`e da se prevzemaat soodvetni merki. 3. Podignatato e nivoto na kontrola na nabavkite na sekundarni surovini. Se nabavuvaat surovini so usoglasen kvalitet so {to se izbegnuvaat iznenaduvawa vo pogled na primesite koi gi sodr`at. Istovremeno se nabavuvaat samo koli~ini koi se neophodni za dogovorenoto proizvodstvo. 4. Barawa za namaluvawe na cenite na sekundarnite surovini za proizvodstvo na aluminiumski i bakarni leguri. Procentot na namaluvawe se u{te ne e usoglasen so promenite na Evropskiot pazar, od pri~ini {to smetame deka ovoj premin treba da bide

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

9

zajaknuvawe na nivnata depozitna baza, a ponatamu i za siguren vlez na adekvatnata likvidnost. [taermerki{e bankata raspolaga so ogromen potencijal, koj e tri pati pogolem od vrednosta na vkupniot makedonski bankarski pazar. Kako del od semejstvoto na [taermerki{e bankata, na Investbanka i e ovozmo`en pristap do sve` kapital po isklu~ivo povolni uslovi koj }e bide staven vo funkcija na poddr{ka na razvojot na makedonskite kompanii, }e im vlee sigurnost na doma{nite investitori i pretpriema~i, a }e gi ohrabri stranskite i }e im bide vistinski partner koj }e ima mo} da gi sledi vo nivnite razvojni planovi. I pokraj turbulentnite sostojbi vo bankarskiot sektor, vo periodot od 1. januari do 30. Septemvri 2008 godina Komercijalna banka a.d. Skopje ostvari pozitiven finansiski rezultati i planot za devette meseci od godinata go ostvari so 137%. Menaxmentot na Bankata o~ekuva uspe{no zavr{uvawe na 2008 godina so ostvaruvawe na brojni planski aktivnosti i proekti, kako i ostvaruvawe na najzna~ajnite planski kategorii (neto kamatni prihodi, neto-prihodi od provizii, drugi vonredni prihodi i dr.). Imaj}i ja predvid finansiskata kriza koja so razli~en intenzitet i vlijanie gi pogodi finansiskite pazari vo svetot a se o~ekuva da ima vlijanie i vo realniot sektor, menaxmentot ne o~ekuva direkten i najneposreden efekt na raboteweto na bankite i kompaniite vo Republika Makedonija, no nesporno e deka }e ima odredeni indirektni efekti. Za taa cel, so ogled na dobriot finansiski rezultat koj Komercijalna banka go ostvari so septemvri 2008 godina, a vo funkcija na namaluvawe na finansiskoto oppostapen, so cel da ne zaprat nabavkite od postojanite dobavuva~i. Vakviot blag premin se odrazuva na namaluvawe na rentabilnosta na raboteweto. 5. Tendenciite vo ovoj krizen period se osvojuvawe na drugi pazari nadvor od Makedonija. Pobaruvawa ima, no ostanuva da ja dostigneme konkurentnosta so cenite. Toa }e se napravi so usoglasuvawe na ce-nite so dobavuva~ite na suovini. Ako se vospostavi toj fleksibilen sistem na ceni soglasno berzata, sigurno }e obezbedime izvoz, imaj}i vo predvid deka kvalitetot na na{ite proizvodi e usoglasen so EN-standardite. 6. Sekoj odgovoren na Zavodite i drugite organizacioni celini ima zada~a do 27.10.2008 god da izgotvat analiza za raboteweto i plan so koj }e se opfatat site segmenti na koi mo`e da se deluva vo pravec na ubla`uvawe na posledicite od krizata. Pokraj tehni~ko-tehnolo{kite za{tedi, }e bide opfatena i analizata za preispituvawe na brojot na vrabotenite. Sigurno }e sledat merki za nivno namaluvawe so upatuvawe na godi{ni odmori, a ako krizata potrae, }e se prevzemat i drugi formi soglasno stepenot na vlo{uvawe na sostojbata. 7. Se planira zgolemuvawe na cenite na proizvodite koi poradi zgolemeni ceni na

Garancija za sigurnosta na Va{ite za{tedi se pred se 183 godini tradicija vo {tedeweto na [taermerki{e bankata. Kako rezultat na na{ata golemina, nie sme va`ni lideri (decision makers) vo avstriskata grupacija na {tedni banki, koja ja so~inuvaat 53 {tedni banki, predvodeni od strana na Erste Banka. Nie sme ~lenka na Sparkassen Haftungsverbund (dogovor za zaedni~ka odgovornost), so koj se garantiraat isplatite na za{tedite na komintentite koi ja nadminuvaat zakonski osigurenata suma od 20.000 evra. Ova zna~i pove}e od garancija za na{ite komintenti, izjavi Franc Kerber, ~len na Upravniot odbor na [taermerki{e

bankata. Po povod vlezot na [taermerki{e bankata vo Makedoni a, Investbanka Vi nudi promotivni kamatni stapki vo mesec Oktomvri zgolemeni za 1% za denarski i devizni {tedni vlogovi. Generalen zaklu~ok e deka vo momentot Bankata ne e direktno ili indirektno finansiski izlo`ena na me|unarodnite pazari koi bea pod silen pritisok. Deviznite likvidni sredstva so koi Bankata raspolaga se ~uvaat vo prvoklasni svetski banki od najvisok rejting, a {tednite vlogovi na gra|anite se osigurani kaj Fondot za osiguruvawe na {tedni vlogovi.

I KOMERCIJALNA BANKA ZA EFEKTITE OD FINANSISKATA KRIZA

ZGOLEMENI KAMATITE NA DEPOZITITE ZA GRA\ANI
Со цел да го потврди својот кредибилитет и успешност, Банката ги зголеми каматните стапки на денарските и девизните депозити на физички лица. Воедно, Банката спроведе и други мерки за успешно работење и прилагодување на новонастанатите пазарни услови. tovaruvawe na kompaniite, Bankata izvr{i namaluvawe na proviziite vo bezgotovinskiot denarski platen promet. Istovremeno, so cel da go potvrdi svojot kredibilitet i uspe{nost, Bankata gi zgolemi kamatnite stapki na denarskite i deviznite depoziti na fizi~ki lica. Voedno, Bankata sprovede i drugi merki za uspe{no rabotewe i prilagoduvawe na novonastanatite pazarni uslovi. Za razlika od pove}eto finansiski institucii od regionot i po{iroko, koi se soo~ija so problemi, pred se, poradi ograni~enosta na kreditnite linii na koi se potpira nivnoto tekovno rabotewe, Komercivleznite materijali, ne mo`at da bidat rentabilni, i pokraj prevzemenite merki za racionalizacija. 8. Ne treba da se zaboravi i faktot deka i vo ovie uslovi R@ Institut a.d. investira vo razvojot na dejnostite i za{titata na `ivotnata sredina, se so cel da bide vo ~ekor so konkurentite, predvideno so planiranite razvojni proekti. Тековно работење Izve{tajot za raboteweto na R@ Institut a.d. vo izminatiot kvartal }e bide dostaven navreme. Op{ta konstatacija e deka pokraj site ote`nitelni okolnosti, proizvodstvoto prete`no se realizira{e soglasno planot. Ima pozicii kade ima odstapuvawa, no pred se od objektiven karakter. Problemot so naplatite na na{ite pobaruvawa e hroni~en i verojatno }e bide neophodno da se revidiraat site dogovori za sorabotkata vo 2009 god. Raboteweto do krajot na ovaa godina ne mo`e so to~nost da se isplanira, imaj}i go vo predvid nepredvidlivoto penetrirawe na posledicite od aktuelnata finansiska kriza vo Makedonija i regionot po{iroko. Vo noemvri se najavuvaat zastoi vo raboteweto poradi potrebata od redovni rejalna banka svoeto rabotewe go temeli na stabilna doma{na depozitna baza koja i ovozmo`uva ostvaruvawe na planiranite rezultati. Ottuka, vo tekot na ovoj mesec, koga osobeno be{e naglasena „voznemirenosta” kaj site u~esnici na finansiskite pazari i korisnici na bankarski uslugi, Bankata normalno i nepre~eno gi ostvaruva{e site kreditni aktivnosti, redovno gi izvr{uva{e site svoi obvrski kon deponentite i vo nitu eden moment nema{e odlo`uvawe vo izvr{uvaweto na uslugite kon klientite na Bankata, {to }e prodol`i da se ostvaruva i vo periodot {to sleduva. monti na pogolem broj na{i kupuva~i. Golemo vlijanie na bilansot na uspeh }e imaat kursnite razliki na kratkoro~nite kreditnite linii zemeni vo USD. Vo tek e podgotovkata za implementacija na Sistemot za za{tita na `ivotnata sredina ISO14001. Istovremeno se vr{at poslednite podgotovki za dostavuvawe na barawe za dobivawe na Bintegrirana dozvola za proizvodnite procesi za koi gi imame ispolneto uslovite za usoglasuvawe so operativniot plan. Baznite podgotovki za izgotvuvawe na Proizvodnofinansoviot Plan za 2009 god se vo tek. Заклучок Ponatamo{noto rabotewe na R@ Institut a.d. isklu~ivo zavisi od dinamikata na raboteweto na dominantnite korisnici na na{ite proizvodi i uslugi. O~ekuvame deka tie kompanii }e prodol`at so rabota i krizata }e ja prebrodat so pomali posledici. Dru{tvoto }e prodol`i da bara na~ini za probiv na nadvore{nite pazari se so cel opstanokot da go gradi na pove}e stolbovi. Vo toa udel }e imaat i razvojnite planovi. Ponatamo{niot razvoj na nastanite o~ekuvame deka ekspertite }e go osoznaat navremeno i }e predlo`at soodvetni merki.

10

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

KVALITETOT NA BANKARSKITE USLUGI - NEZADOVOLITELEN

ZADOVOLNIOT KLIENT NE MENUVA BANKA
Суштината е што банкарските производи и услуги се базираат на квалитетот на услугите кои им ги испорачуваат на клиентите. Со оглед дека сите банки нудат многу слични услуги, битно е да се задржат постојните и да се привлечат нови клиенти, со што ќе се зголеми продажбата, на која всушност се темели и развојот на секоја банка Makedonskite banki treba da go podignat nivoto na uslugi, bidej}i gra|anite ne se zadovolni od nivniot kvalitet. Ova go poka`uvaat rezultatite od tretiot Misteri {oping, marketing istra`uvawe {to od 14 do 25 oktomvri godinava vo Skopje go sprovede SVOT, prvata i edinstvena makedonska agencija specijalizirana za tajno kupuvawe, vo sektorite banki, avtosaloni i telefonija. Imeno, vo kategorijata Uslugi na vrabotenite, od mo`nite 2.135 poeni, bankite ostvarija 1.020 poeni ili samo 47,78%, {to dijagnosticira niski rezultati vo dadenata oblast, za koi se prepora~uvaat itni korektivni merki. Vo drugite kategorii koi bea predmet na ocenuvawe na tajnite kupuva~i ( izgled na prostorijata, prv kontakt so vrabotenite, zavr{en kontakt i zadovolstvo od iskustvoto na kupuva~ite), bankite postignaa relativno zadovolitelni rezultati na sredno nivo, za ~ie podobruvawe e potrebno da se investiraat dopolnitelni sredstva i vreme za podignuvawe na nivoto na kvalitet. Zo{to bankite vo dr`avava treba maksimalno da rabotat na podobruvawe na kvalitetot na uslugite i na koj na~in da go napravat toa, na konferencijata po povod tretiot Misteri {oping zboruva{e Ivana Gabri}, marketing direktor na Splitska banka od Hrvatska, koja e vo sostav na Grupacijata Sosiete @eneral. - Su{tinata e {to bankarskite proizvodi i uslugi se baziraat na kvalitetot na uslugite koi im gi ispora~uvaat na klientite. So ogled deka site banki nudat mnogu sli~ni uslugi, bitno e da se zadr`at postojnite i da se privle~at novi klienti, so {to }e se zgolemi proda`bata, na koja vsu{nost se temeli i razvojot na sekoja banka. - Za razlika od pred 15 do 20 godini, koga potencijalniot klient bara{e na~in kako da dojde do usluga, do nekoj kredit, sostojbite se mnogu promeneti. So silnata konkurencija {to

se pojavi na bankarskiot pazar, na{iot klient sfati deka toj dobiva mo`nost da izbira banka, bidej}i site davaat stanbeni krediti, za avtomobili, karti~ki, ke{. Noviot klient sfati deka toj ne doa|a da moli za nekoj proizvod, tuku deka bankata nemu mu nudi kvalitet i proizvodi za da dojde - objasni Grubi}. Na podobruvaweto na kvalitetot na uslugite, kako pole na koe najmnogu mo`e da se deluva, odi vo prilog i faktot {to bankite ne mo`e da ostvarat golema prednost vo odnos na konkurencijata na planot na primenata na tehnologijata i informatikata. - Na{ite proizvodi po~ivaat na razvojot na tehnologija. Na{iot glaven, osnoven operativen sistem, na{eto oru`je se softverite, koi ni ovozmo`uvaat da gi skusime procesite i na toj na~in da davame uslugi koi se bazirani na tehnologijata. Me|utoa, vedna{ sledi brza reakcija na konkurencijata, bidej}i ako edna banka denes plasira kredit so odredena kamatna stapka, utre toa da go napravi druga banka so popovolna kamatna stapka. Se otvora programata, se stava novata kamatna stapka i drugata banka veli - jas imam isto taka dobar proizvod, duri i podobar - objasnuva Grubi}. So ogled na site ovie sostojbi, vo zadr`uvaweto na starite i privlekuvaweto na novi klienti vo bankite, krucijalna uloga vo bankite dobiva bankarskiot sovetnik. Imeno, iako bankite ja koristat tehnologijata, postavija bankomati za klientite pobrzo da gi izvr{at transakciite, vovedoa elektronsko bankarstvo, koga se raboti za sovetuvawe, objasnuvawe i razbirawe na sofisticiranite bankarski proizvodi, glavnata uloga ja dobiva bankarskiot sovetnik, koj mu pomaga na klientot zaedno da ja kreiraat ponudata, {to }e bide po nara~ka tokmu za toj klient. Tokmu od toa na kakov na~in i kolku kvalitetno }e pristapi eden bankarski sovetnik kon svojata rabota, zavisi proda`bata i nejziniot kvalitet. - Kvalitetot na uslugata go so~inuvaat standardite, nivnata implementacija, merewe i nivno podobruvawe. Kvalitetot }e go podigneme na povisoko nivo so unapreduvawe na personalot, so educirawe na sopstvenite vraboteni, za da znaat kako da gi sproveduvaat standardite vo raboteweto. Tuka spa|a i treningot za ve{tinite za prodavawe, a vomatna stapka i toa za potro{uva~kite krediti obezbedeni so menica ili menica so `irant za 0.5 procentni poeni, kako i za iskoristeniot del od kreditniot limit za nekoi od kreditnite karti~ki za fizi~ki lica od 0.2 do 1.00 procenten poen, vo zavisnost od proizvodot. Bankata vovede i mese~en nadomest za vodewe na tekovna transakciska smetka za fizi~ki lica vo visina od 10 denari. Ovoj nadomest nema da se presmetuva na neaktivnite smetki i na onie tekovni i transakciski smetki na koi pristignuvaat uplati po osnov na penzija, invalidnina i tehnolo{ki vi{ok. Za pravnite lica Bankata izvr{i zgolemuvawe samo na kamatnite stapki na denarskite krediti so devizna klauzula za 0.5 procentni poeni, a gi namali proviziite vo bezgotovinskiot denarski platen promet i do 66%. Namaluvaweto na proviziite }e zapo~ne na 1 noemvri, a }e trae najkratko do 31. Dekemvri godinava.

edno i trening na kvalitetot, za da se dobie zaokru`ena celina na proda`niot razgovor - istaknuva Grubi}. - Vo seto ova go koristime i misteri {opingot, kako ramnopravna alatka za da mo`eme da go merime kvalitetot, bidej}i ni e doka`ano deka zadovolniot klient pote{ko se odlu~uva da zamine kaj nekoja druga banka. Zadovolniot klient za koj nie se gri`ime nema pri~ini da zamine. Zo{to eden klient zaminuva od banka? Ili e mnogu nezadovolen, ili poradi toa {to firmata mu nalo`ila ili kupuva proizvod koj }e mu bide poevtin ako e klient vo druga banka. No, najva`na i prva pri~ina e nezadovolstvoto. Na toa mora najmnogu da se raboti.

Мета на тајните купувачи
Vo istra`uvaweto so po tri poseti od tajnite kupuva~i bea ocenuvani bankite: Alfa, Eurostandard, Ziraat, IK banka, Investbanka, Kapital banka, Komercijalna, NLB Tutunska, Ohridska, Po{tenska, Prokredit, Sileks, Stopanska, TTK i Uni banka. Pri sproveduvaweto na procenkite tajnite kupuva~i se pridr`uvale kon prethodno definirani scenarija, a pritoa obrnuvale vianie i na uredenosta na prostorot, pozdravuvaweto i identifikuvaweto na potrebite od strana na vrabotenite, informirawe za proizvodite i uslugite, kako i otpozdravuvaweto na kupuva~ite. Vo ovie kategorii bankite postignale relativno zadovolitelni rezultati na sredno nivo, za ~ie podobruvawe e potrebno da se investiraat dopolnitelni sredstva i vreme za podignuvawe na nivoto na kvalitet.

Мистери шопинг
Misteri {opingot ili tajnoto kupuvawe e va`en korporativen alat koristen od kompanii koi sakaat da go osoznaat iskustvoto na svoite kupuva~i. Funkcionira preku anga`irawe na soodvetno obu~eni tajni kupuva~i, koi na barawe na klientot se pretstavuvaat kako vistinski ili potencijalni kupuva~i i detalno i objektivno go ocenuvaat kvalitetot na uslugite spored prethodno definirani kriteriumi. Koristej}i Misteri {oping kompaniite stanuvaat svesni za problemot na pritaeno nezadovolstvo kaj kupuva~ite, a informaciite dobieni na ovoj na~in go unapreduvaat kvalitetot na uslugata, voedno zgolemuvaj}i go zadovolstvoto kaj kupuva~ite i podobruvaj}i ja proda`bata.

NOVINI VO BANKARSKITE USLUGI

Комерцијална банка ги зголеми каматните стапки на штедните влогови
Prisposobuvaj}i se na novonastanatite pazarni uslovi, a vo presret na potrebite i barawata na svoite komitenti, Komercijalna banka a.d. Skopje po~nuvaj}i od 1. noemvri godinava, }e gi zgolemi pasivnite kamatni stapki na depozitite na fizi~ki lica i toa za denarsko {tedewe do 9%, a za devizno {tedewe vo evra do 5,50%. Za pogolemi iznosi na denarski i devizni vlogovi vo evra, Bankata nudi stimulativni kamatni stapki do 10.15% za denarskite vlogovi i do 7% za deviznite vlogovi vo evra. Visinata na stapkata zavisi od periodot na oro~uvawe i od visinata na vlogot. Sledej}i gi pazarnite trendovi Bankata izvr{i selektivno zgolemuvawe na aktivnata ka-

Тутунска банка - Супер депозит со продолжен рок
Po povod svetskiot den na {tedewe, NLB Tutunska banka ja prodol`uva super ponudata do 30 idniot mesec, odnosno NLB super depozitot mo`e da se sklu~i do 30.11.2008 so godi{ni kamatni stapki od 6 nasto za evra i 10 procenti za denari, za depozit oro~en na 13 meseci. So ovie kamatni stapki klientite za 13 meseci }e zarabotat 6,40% za evra i 10,67% za denari. Kamatnite stapki na NLB Super depozitot se fiksni za celiot period na oro~uvawe na depozitot. Po povod denot na {tedewe - 31 oktomvri, NLB Tutunska banka za svoite klienti podgotvi 41 mal sovet za postepeno {tedewe, koi na klientite im se na rasolagawe vo site ekspozituri.

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

11

BERNARD KOENING - OHRIDSKA BANKA:
Депозитите се сигурни и не постои причина граѓаните заштедите да ги селат од една во друга банка како последица на стравот од финанскиската криза туку треба да се водат исклучиво од висината на каматите, вели Коенинг Finansiskata kriza po se izgleda ostanuva zad nas, no ne so site svoi posledici. Doverbata vo site banki ne e povtorno vospostavena celosno. Del od bankite se u{te se vo potraga po sve` kapital so cel da gi zadovolat minimalnite barawa za kapitalna adekvatnost. Dodeka na golem del od bankite se u{te im e potrebna dopolnitelna likvidnost so cel da mo`at i natamu da ja podr`uvaat i finansiraat realnata ekonomija. No, so merkite koi{to gi prezedoa pove}e zemji bi trebalo da sledi nekoj finansiski progres, oceni pretsedatelot na Upravniot odbor na Ohridska banka - Sosiete @eneral, Bernard Koening. Vo me|uvreme, kako {to veli Koening, - globalno, pred se SAD i EU se soo~uvaat so rizik od recesija, a koga od edna strana imame nedostig od sredstva za kreditirawe, a od druga strana rizik od likvidnost, nema premostuvawe na toj prazen prostor. I od tie pri~ini kapitalot }e stanuva se poskap i se pomalku dostapen... Tokmu poradi toa centralnite banki prezemaat merki za namaluvawe na bazi~nite kamatni stapki so cel da go namalat vlijanieto na zgolemuvawe na cenata predizvikana od rizikot. Ona {to ne mo`am da go odgovoram vo ovaa faza e kolku dolgo }e trae recesijata i kolku toa }e vlijae na porastot na ekonomijata vo EU.

VO SVETOT, RECESIJA DOMA, BANKITE STABILNI
siite ovie slu~uvawa ne o~ekuva deka }e se realizira porastot od 6% vo narednata godina, tuku deka toj }e bide okolu pet otsto, {to nema da dovede do namaluvawe na nevrabotenosta. Od aspekt na kreditiraweto, Koening, veli deka zabele`uvame deka vo posledniot period golemite i del od srednite banki gi zgolemija kamatnite stapki. Toa naveduva deka sakaat da ja zajaknat svojata likvidnost,a od druga strana da izlezat vo presret na reformskite barawa za nivnata kreditna politika. Toa zna~i deka kreditnite fondovi koi doa|aat od nadvor vo ova vreme se limitirani. I kako posledica na porastot na kamatnite stapki na depozitite kaj ovie banki i ostanatite banki koi nemaat realna potreba da gi zgolemat kamatnite stapki na ceni dokolku ovaa merka ne prodol`i i vo narednata godina. Od druga strana, kako {to veli Koening svesni sme deka NBRM, mora da gi kontrolira inflacijata i trgovskiot deficit.

Охридска банка - најстабилна во земјава
Vo vakov ambient, Ohridska banka e edna od najstabilnite i najsigurni banki vo Makedonija, a kako pri~ini za toa Koenig gi naveduva nejzinata najvisoka stapka na kapitalna adekvatnost, visokiot stepen na likvidnost, stabilnoto kreditno portfolio, kako i poddr{kata na edna od najdobrite banki vo Evropa. Ohridska banka, naglasi toj, e edna od najstabilnite banki vo Makedonija so najvisoka stapka na adekvatnost na kapitalot koja vo juni iznesuva{e 19 procenti, dodeka na nivo na celokupniot bankarski sistem toj procent iznesuva 16. - Zna~i bele`ime najvisok stepen na likvidnost. Depozitite vo septemvri godinava sporedeno so dekemvri minatata godina se zgolemeni za 33%, a zgolemuvaweto prodol`i i vo tekot na ovoj mesec. Procentot na pokrienost na plasmani so depoziti so tretiot kvartal e 47%. Potoa, bankata ima mo{ne stabilno kreditno portfolio odnosno dvojno pogolemo od nivoto na celokupniot bankarski sistem i sekako ima poddr{ka od edna od najdobrite banki Sosiete @eneral, koja na po~etokot na godinava go zgolemi kapitalot, a e podgotvena na Ohridska banka da i ovozmo`i dopolnitelni fondovi za nejziniot razvoj i za poddr{ka na makedonskata ekonomija. Koening potencira deka Ohridska banka so ogled na nejzinata likvidnost i ostanatite performansi nema potreba od zgolemuvawe na kamatite, no tie sepak, selektivno }e se zgolemuvaat poradi pritisokot od zgolemuvaweto na kamatite na {tednite vlogovi. Plasiraweto krediti, i pokraj restriktivnata merka od NBRM, vo Ohridska banka e zgolemeno i vo prvite devet meseci kaj naselenieto ima porast od 58 procenti,a globalno na nivo na RM za 31%, dodeka vo stopanstvoto za 59 procenti. Porast na kreditnite plasmani se o~ekuva i vo oktomvri. Ohridska banka, i pokraj restriktivnite merki, }e prodol`i da go kreditira naselenieto, bidej}i se tuka za da go pomognat.

Намалување на каматните кредитни стапки - не се очекува
- Vo Makedonija imame razli~na situacija od onaa vo svetot, veli Koening. - Bankite vo Makedonija se stabilni i ne gledam rizi~nost za likvidnost, a depozitite na makedonskite klienti se sigurni i ne postoi potreba gra|anite da vr{at diverzifikacija na svoite depoziti vo razli~ni banki, odnosno za{tedite da gi selat od edna vo druga banka kako posledica na stravot od finansiskata kriza, tuku treba da se vodat isklu~ivo od visinata na kamatnite stapki, smeta Koening. Spored nego, kako rezultat na svetskata recesija mo`e da o~ekuvame negativen impakt na stranskite direktni investicii, no ne od aspekt na nivno prekinuvawe, tuku na poslab intenzitet pri nivniot vlez. Kako posledica na

depozitite }e moraat da go sledat verojatno ovoj poteg od pri~ina {to site te`neeme da gi zadr`ime postojnite klienti. Od tie pri~ini ne mo`eme vo idnina da o~ekuvame namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite. Duri mo`e da o~ekuvame i zgolemuvawe na marginite. Toa zna~i pak, deka nema da gi po~uvstvuvame benefitite, odnosno nema da mo`e da se kompenzira so namaluvaweto na referentnata kamatna stapka - euribor, koja{to se o~ekuva da se namali. Za prvot ~ovek na Ohridska banka - ostanuva pod znak pra{alnik {to }e pravi NBRM vo idnina, dali }e gi namali kamatnite stapki i dali }e gi trgne restriktivnite merki koi gi postavi vo sredinata na ovaa godina, a koi se odnesuvaat na kreditiraweto na naselenieto. Za Ohridska banka, kako i za Sosoiete @eneral Grupcijata e od golemo zna~ewe i navistina }e

Уни банка со нов екстра депозит
Unibanka, so cel da ponudi novi povolni beneficii za {tedewe na klientite, plasira nov ekstra depozit na pazarot i gi nagraduva gra|anite i {teda~ite so zna~itelno zgolemuvawe na kamatnata stapka za {tedewe vo evra i denari. Godi{nata kamata za {tedewe vo evra }e iznesuva 10 procenti za denarsko i {est procenti za devizno {tedewe vo denari, i toa na 13 meseci. Ovoj produkt se plasira po povod Me|unarodniot den na {tedeweto, so cel promovirawe na politikata na {tedewe. Tokmu razvivaweto na zdravi naviki za {tedewe i vodewe kvalitetna {teda~ka politika za benefit na klientite, e edna od glavnite celi na bankata. Cera e vistinsko vreme za {tedewe, pora~uvaat od Unibanka.

Топ депозит на ТТК Банка
TTK Banka vovede TOP depozit za gra|anite so najvisoki kamatni stapki za denarski i devizni {tedni vlogovi {to dosega gra|anite imaat dobieno. Promotivnata akcija na najvisoki kamatni stapki za {tedni vlogovi zapo~na na 17 oktomvri 2008 godina i }e trae do 17 noemvri 2008 godina. Sledej}i ja svojata opredelba da bide poblisku do svoite gra|ani i da ponudi proizvodi i uslugi koi odgovaraat celosno na nivnite potrebi i barawa, TTK Banka go vovede TOPdepozit koj im garantira na gra|anite najdobri kamatni stapki za {tednite vlogovi dosega zagarantirana za celiot period. Depoziti oro~eni na 12 meseci so kamatna stapka od 10,5% za {tedni vlogovi vo denari i kamatna stapka od 6,5% za {tedni vlogovi vo evra.

Нова експозитура во Пробиштип
Na 31 oktomvri ovaa godina TTK Banka otvori nova ekspozitura vo Probi{tip. So ovoj ~ekor TTK Banka ja pro{iri svojata mre`a i sega raboti vo tri glavni filijali Skopje, Tetovo i Bitola i vo 28 ekspozituri niz Republikata i opslu`uva pove}e od 50 iljadi klienti.

Статер банка отвори експозитура во Скопје
Kumanovskata Stater banka v~era ja otvori svojata prva ekspozitura vo Skopje. ^lenot na UO na bankata Dragan Dimitrov izrazi nade` deka bankata }e prodol`i da se pro{iruva. Inaku, 91 otsto od kapitalot na bankata e vo sopstvenost na islandskiot investiciski fond Majlstoun. Islandskiot akcioner u{te vo april godinava ja dokapitaliziral bankata.

12

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

INTERVJU SO VLADIMIR FILIPOVSKI, PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET VO SKOPJE

KORPORATIVNITE OBVRZNICI ALTERNATIVA NA BANKARSKITE KREDITI

T

urbulenciite na svetskite pazari na kapital predizvikani od globalnata finansiska kriza, iako ne direktno, predizvikaa presija, panika, strav i euforija i kaj investitorite na doma{niot pazar na kapital, {to producira{e pad i na indeksite i na cenite na akciite. No, za negativniot trend na pazarot na kapital sekako pokraj psiholo{kata euforija na investitorite i akcionerite golem udel ima i pasivnosta na primarniot pazar, odnosno otsustvoto na plasiraweto na novi proizvodi, novi hartii od vrednost kako i otsustvoto na Inicijalnata ponuda na akcii (IPO). Vsu{nost za za`ivuvawe na primarniot pazar, potrebno e golem del od akcionerskite dru{tva da primenat i novi instrumenti za pribirawe na kapital, koi vo osnova bi pretstavuvale i potencijal za trguvawe na sekundarniot pazar na kapital. Korporativnite obvrznici se eden od pove}eto instrumenti so koi kompaniite bi do{le do potrebnite sredstva za realizacija na svoite proekti. Koi se nivnite prednosti i negativnosti, kolku za niv se znae i kolku se spremni pravnite subjekti od primarniot pazar da gi primenat, razgovaravme so Vladimir Filipovski, profesor na Ekonomskiot fakultet.

Кога некоја компанија ќе издаде обврзници, таа се задолжува, само не во форма на класичен банкарски кредит, туку со директно позајмување од заштедите на инвеститорите на пазарот на капитал. Се разбира, кога банкарскиот сектор е изразито доминантен во финансискиот сектор, тогаш е потешко и треба време алтернативите да добијат простор да се развиваат

Корпоративни обврзници во Македонија, досега издадоа само две банки, како котираат тие? - Vsu{nost, edna od dvete emisii be{e privatna ponuda, a drugata javna ponuda. Privatno ponudenata obvrznica se pojavuva na slobodniot pazar na Makedonska berza, no mo`e da se zabele`i deka nema trguvawe so nea. Vo princip, privatnite ponudi se za poznat kupuva~ i mo`ebi zaradi toa i nema ponatamo{no sekundarno trguvawe so niv. Значи за да има тргување со овие инструменти, да се реализира промет, потребни се корпоративни обврзници за општата инвеститорска јавност? - Da, tie se narekuvaat javni ponudi. Vo slu~aj na javna ponuda, u{te na po~etokot obvrznicata bi se ponudila na mnogu po{irok krug investitori i kolku {to e po{irok toj krug, se zgolemuva likvidnosta na obvrznicata, a so toa investitorite imaat pogolemi mo`nosti da trguvaat so niv. Zna~i, od aspekt na razvojot na sekundarniot pazar na obvrznici, poblagoprijatni se javnite ponudi. Koga se raboti za privatna ponuda, odnosno koga emisijata se plasira kaj mal broj golemi investitori, mo`ebi kaj niv dominira interesot za dolgoro~no investirawe vo obvrznica, a ne tolku za trguvawe so istata. Кои се предностите за претпријатијата на јавната емисија на корпоративни обврзници во однос на јавната емисија на акции?

Македонскиот пазар на капитал, најчесто се квалификува како плиток. Што значи тоа? - Na{iot pazar e plitok vo smisla na toa deka ima mal broj instrumenti, po vidovi i po koli~ini, so koi mo`e da se trguva, kako i mal volumen na finansiski kapital koj e naso~en kon pazarot na hartii od vrednost. Dosega prakti~no ima samo akcii i dr`avni obvrznici, a mnogu docna se pojavija prvite korporativni obvrznici, no i tie se pred se od banki, zna~i nemame se u{te korporaciski obvrznici od kompanii od nefinansiskiot sektor. Зошто е тоа така, која е причината? - Ima pove}e pri~ini. Edna od pri~inite mo`ebi e {to vo Makedonija kako i vo drugite zemji vo tranzicija vo finansiskiot sektor dominantno u~estvo imaa i se u{te imaat bankite. Pazarot na hartii od vrednost kako alternativa na bankarskiot sektor, posebno vo po~etokot na tranzicijata, prakti~no be{e zanemarliv, taka {to osnovni institucii na finansiskiot sistem bea bankite i ako nekoe pretprijatie saka{e da se zadol`i, da pozajmi finansiski sredstva, toa go prave{e kaj bankite. Treba vreme za da po~nat da se razvivaat i

ovie alternativni mehanizmi na finansirawe kako {to e izdavaweto na hartii od vrednost, odnosno akcii i obvrznici. Akciite, pak, se pojavija porano od obvrznicite poradi samiot proces na privatizacija, bidej}i porane{nite op{testveni pretprijatija se pretvorija vo akcionerski dru{tva i so toa izdadoa akcii, lu|eto stanaa akcioneri i se pojavi potreba da se trguva so tie akcii. Duri sega doa|a vreme koga po~nuva pove}e da se razmisluva za obvrznici, koi se krediten instrument, a korporativnite obvrznici pak se direktno alternativa na bankarskite krediti. Zna~i, koga nekoja kompanija }e izdade obvrznici, taa se zadol`uva, samo ne vo forma na klasi~en bankarski kredit, tuku so direktno pozajmuvawe od za{tedite na investitorite na pazarot na kapital. Se razbira, koga bankarskiot sektor e izrazito dominanten vo finansiskiot sektor, toga{ e pote{ko i treba vreme alternativite da dobijat prostor da se razvivaat.

- Toa ne zavisi od vidot na ponudata, dali e javna ili privatna ponuda, tuku e povrzano so karakteristikite na korporativnata obvrznica, kako instrument za finansirawe na pretprijatijata. Obi~no vo javnosta se pojavuva tezata deka na{ite pretprijatija ne sakaat da emitiraat novi akcii, so cel da ja zadr`at postojnata sopstveni~ka struktura i deka dominantnite akcioneri sakaat da ja zadr`at kontrolata vrz korporacijata. Ako izdavaat akcii, posebno so javna ponuda, tie ne mo`at da imaat kontrola kakvo vlijanie }e ima toa vrz sopstveni~kata struktura. Od druga strana, korporativnite obvrznici ne se sopstveni~ki instrumenti, tie ne zna~at dodeluvawe na sopstveni~ki prava na onie koi{to }e go kupat. Vo taa smisla, obvrznicite ne doveduvaat do razvodnuvawe na postojnata akcionerska sopstvenost vo kompanijata izdava~. Sega, ako e ova navistina problemot koj{to gi ko~i pretpri-

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

13

jatijata da se finansiraat so izdavawe hartii od vrednost, korporativnite obvrznici barem ovoj problem go nemaat. Koga }e se izdadat obvrznici, kupuva~ite ne dobivaat pravo da glas, tuku tie dobivaat pravo da dobivaat soodvetna kamata i da im bide isplatena glavnicata, so dinamika koja e prethodno dogovorena. Se razbira, imatelite na obvrznici gi obezbeduvaat svoite pobaruvawa, no ne preku aktivno u~estvo vo upravuvaweto so firmata, tuku preku instrumenti za obezbeduvawe na kreditni pobaruvawa. Za razlika od niv, kaj akciite kompanijata nema obvrska da ja otplati glavnicata, bidej}i akcionerskiot e traen kapital, a ako nekoj akcioner saka da ja povrati investicijata, mo`e da ja prodade, na pazarot na akcii. На колкав период се издаваат корпоративните обврзници? - Edna od karakteristikite na korporativnite obvrznici e fleksibilnosta na rokovite, no se odi naj~esto na malku podolgi rokovi, pet, seum do 10 godini, bidej}i tie se koristat za finansirawe na pogolemi investicioni proekti, a profitite od tie proekti se o~ekuva da se realiziraat vo period od pove}e godini. Profitite se osnova za isplata i na kamatite po obvrznicite. Vie investirate vo proekt za da dobiete profit, pa od toj profit da gi isplatite i obvrskite po zadol`uvaweto. Taka {to obvrznicite se izdavaat na podolgi rokovi, soodvetni na ro~nosta na investicionite proekti koi{to gi finansiraat. Во последниов период, на сметка на поинтензивниот пад на цените на акциите на берзите, се покажа дека се зголеми тргувањето со обврзниците. Минатата недела се случи сите компании од македонскиот берзански индекс да изгубат. Не мислите ли дека тие се созреани за корпоративни обврзници? - Padot na cenite na akciite e problem i na investitorite i na firmite. Investitorite gubat del od vrednosta na nivniot finansiski imot, t.e. na nivnite portfolija. Firmite isto taka gubat, bidej}i se obezvrednuva nivniot kapital. Kaj nas, koga se veli deka investitorite baraat alternativa vo obvrznici, se imaat predvid dr`avnite obvrznici. Tie se karakteristi~ni po toa {to se edni od najsigurnite finansiski instrumenti i zatoa ne e slu~ajno vo vakvi turbulentni vremiwa, edna od alternativite na investirawe vo akcii e investirawe vo dr`avni hartii od vrednost, kako posigurni instrumenti. Korporativnite obvrznici pove}e treba da se gledaat vo eden drug kontekst. Od aspekt na instrument za pribirawe na kapital so koj ne doa|a do razvodnuvaweto na akcionerskata sopstvenost, {to e mo`ebi klu~en problem poradi koj firmite ne se zainteresirani da baraat alternativa na bankarskiot kredit. Во принцип кога претпријатијата размислуваат дали банкарски кредит, или обврзници, тие поаѓаат во основа од критериумот, што е за

нив поевтино. Која од овие алтернативи носи помал трошок на фирмата? - Vo osnova, kamatnata stapka e tro{okot na firmata za pozajmuvaweto preku bankarski kredit. Od druga strana, obvrznicite isto taka za firmata predizvikuvaat tro{ok vo forma na kuponski kamati. Zna~i, od aspekt na tipot na obvrskata, bankarskiot kredit i obvrznicata se mnogu sli~ni. Me|utoa, mnogu e va`en efektivniot tro{ok, a ne samo nominalniot. Kaj bankarskite krediti postoi efektivna kamatna stapka, koja ja sodr`i ne samo nominalnata kamatna stapka, tuku i drugite razli~ni tro{oci povrzani so koristeweto na kreditot od strana na firmata. So toa efektivniot tro{ok na kreditot se zgolemuva. Kaj nekoi banki vo RM, na primer, efektivnata kamatna stapka e 1% do 2% poeni povisoka od nominalnata stapka, spored javno objavenite podatoci. NBRM ima doneseno i odluka spored koja bankite treba da ja objavuvaat efektivnata stapka. Kaj korporativnite obvrznici, pak, efektivniot tro{ok na pozajmuvaweto e kuponskata kamatna stapka, plus diskontot, koga obvrznicata se izdava po cena poniska od nominalnata vrednost. Diskontot e privle~en za investitorite, bidej}i im ovozmo`uva realizacija na kapitalna dobivka, no toj go zgolemuva tro{okot za firmata {to ja izdava obvrznicata. Me|utoa, poentata e vo toa deka pri odlu~uvaweto, treba da se sporeduva visinata na efektivnite tro{oci na dvete alternativi: bankarski kredit i obvrznica. Можно ли е и тука, да е во прашање недоволната информираност на менаџерските тимови и непознавањето на овие инструменти од пошироката инвеститорска јавност? - Mo`ebi postoi nedovolna informiranost, me|utoa jas pove}e bi gi baral pri~inite vo nedovolnata motiviranost. Ako menaxerite se motivirani za ne{to, tie brzo }e nau~at. Pokraj koristewe na efektivnite tro{oci kako parametar pri odlu~uvaweto, va`no e i toa kompaniite da imaat ekonomska potreba za finansirawe na pogolemi investicioni proekti, {to zna~i, da imaat perspektivi i planovi za rast i razvoj na biznisot. Какво е искуството со околните земји, дали на нивните берзи се тргува со овој вид обврзници...? - Mo`eme da gi sporedime porazvienite zemji od tranzicija koi stanaa ve}e i ~lenki na EU i zemjite vo razvoj od drugi regioni, kako Latinska Amerika i Isto~na Azija, sporedeno so nivoto na ekonomski razvoj, no koi ne minuvale niz tranzicijata. Kako procent od BDP, vrednosta na korporativnite obvrznici e najvisoka vo isto~noaziskite zemji, okolu 36%, vo latinoamerikanskite iznesuva okolu 10%, dodeka vo ^e{ka samo 7%, ili vo Polska 1%. Zna~i, korporaciskite obvrznici se relativno malku zastapeni i vo porazvienite tranzicioni ekonomii. Edna op{ta pri~ina e deka ovie zemji ja zapo~naa

tranzicijata bez razvien pazar na kapital i so dominacija na bankite vo nivnite finansiski sistemi. Кои се други предности на корпоративните обврзници ? - Koga bi postoel sekundaren likviden pazar, toa bi bilo dobro za imatelite na obvrznici, bidej}i tie bi mo`ele so niv i da trguvaat, dodeka bankarskite zaemi pak, za razlika od korporativnite obvrznici, se nelikvidni instrumenti. Karakteristi~no za korporativnite obvrznici e i toa {to koga kuponskata kamata e fiksna, toa e pogodno za firmi koi vo idnina o~ekuvaat isklu~itelno dobri rezultati, zo{to vo toj slu~aj nivnite profiti }e poka`at tendencija na postojan porast, a tro{okot na korporaciskite obvrznici ostanuva fiksen. Zna~i, so toa se pogolem del od profitot im ostanuva na kompaniite. I u{te edna rabota, barem od me|unarodnite iskustva, delot od profitot na firmite koj tie go koristat za pla}awe na kamatite ne se odano~uva, za razlika od dividendite, koi dvapati se odano~uvaat, prvo preku danok na korporaciska dobivka, a posle preku personalniot danok na poedine~nite akcioneri. Што се смета за недостаток на овој вид хартии од вредност? - Kaj sekoj finansiski istrument ima povolnosti i nedostatoci vo sporedba so drugite instrumenti za finansirawe na firmite. Kaj korporaciskite obvrznici, koga ima nedovolna ponuda na finansiski kapital na pazarot, kako problem mo`e da se javi potrebata diskontot so koj se izdavaat da bide relativno visok, ili pak kuponskite kamatni stapki da bidat visoki poradi visokata premija za rizik {to ja baraat investitorite. Toga{ firmata }e ima visok tro{ok na finansirawe. Isto taka, sli~no so izdavaweto na akcii, postojat tro{oci okolu samata emisija na obvrznicite: tro{ocite povrzani so samoto izdavawe na obvrznicite: anga`iraweto na brokerski ku}i ili banki za podgotovka i realizacija na emisijata, a i administrativni tro{oci okolu dozvolite za emisiite na obvrznici. Eden od ograni~uva~kite faktori kaj nas e i toa {to ne za`ivea taa praktika bankite i brokerskite ku}i da nudat pointenzivno vakvi uslugi, ili pak pretprijatijata da baraat vakvi uslugi za emisija na obvrznici od niv. Ovde mo`e da se spomene i toa deka za da ima pointenziven interes za investirawe vo korporativni obvrznici, potrebno e investitorite da imaat pristap do kvalitetno izraboten krediten rejting na obvrznicite. Кои стопански субјекти најмногу пристапуваат кон корпоративните обврзници, малите, средните или големите? - Emisiite na obvrznici vo princip se poisplatlivi ako se vo golema vrednost, i zatoa se poatraktivni za pogolemite kompanii. Vo Makedonija ima nekolku pogole-

14

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

SPORED NBRM VO PRVOTO POLUGODIE OD 2008 GODINA

Активата на банките - 241,1 милијарда денари
Главен двигател на растот на активата на банките беа депозитите на нефинансиските субјекти, коишто во текот на првата половина од оваа година забележаа пораст од 10,2%. Во истиот период банките остварија вкупна добивка од 2,5 милијарди денари, што во споредба со истиот период од 2007 година, претставува зголемување за 13,2%. Vkupnata aktiva na bankarskiot sistem na Republika Makedonija na 30 juni godinava dostigna iznos od 241,1 milijarda denari, {to vo odnos na krajot na 2007 godina, pretstavuva porast od 7,8%. Glaven dvigatel na rastot na aktivata na bankite bea depozitite na nefinansiskite subjekti, koi{to vo tekot na prvata polovina od ovaa godina zabele`aa porast od 10,2%. Ovie podatoci se sodr`ani vo Izve{tajot za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija na Republika Makedonija vo prvata polovina od 2008 godina, {to be{e usvoen na sednicata na Sovetot na NBRM, koja se odr`a na 30 oktomvri godinava. Pritoa, be{e zaklu~eno deka vo tekot na prvata polovina od 2008 godina, bankarskiot sistem na RM prodol`i dinami~no da se razviva, uspevaj}i da ja odr`i stabilnosta i otpornosta na nadvore{ni faktori. Најголем пораст кај кредитите за население Trendot na zabrzana kreditna aktivnost na bankite prodol`i so pogolem intenzitet i vo tekot na prvite {est meseci od 2008 godina, pri {to vkupnite krediti na nefinansiskite subjekti zabele`aa polugodi{en porast od 19,5%. Kreditite na naselenieto rastea najzasileno, so polugodi{na stapka od 22,3%, pri {to najvisok pridones vo nivniot porast zabele`aa potro{uva~kite krediti so 39,4% i kreditnite karti~ki so 22,8%. Paralelno so porastot na aktivata, vo tekot na prvata polovina od 2008 godina, prodol`i pozitivniot trend na nejzinoto prestrukturirawe, vo pravec na porast na u~estvoto na kamatonosniot del, koj{to dostigna 87,3% od vkupnata aktiva na bankarskiot sistem. Trendot na namaluvawe na plasmanite na makedonskite banki kaj stranskite banki i nivnoto plasirawe vo forma na krediti vo doma{nata ekonomija, prodol`i i vo tekot na prvata polovina od 2008 godina. Na krajot na prvoto polugodie, plasmanite kaj stranskite banki iznesuvaa 30,5 milijardi denari i vo odnos na krajot na 2007 godina, zabele`aa namaluvawe od 5,7 milijardi denari, odnosno 15,8%. Vo tekot na prvata polovina od 2008 godina, bankite ostvarija vkupna dobivka od 2,5 milijardi denari, {to vo sporedba so istiot period od 2007 godina, pretstavuva zgolemuvawe za 13,2%. Na krajot na prvoto polugodie od 2008 godina, stapkata na povratot na kapitalot (ROE) i stapkata na povratot na aktivata (ROA) na bankite iznesuvaa 19,1% i 2,2%, soodvetno. I pokraj zna~itelniot porast na vkupnite aktivnosti na bankite, nivnata solventna pozicija e relativno visoka. Na 30 juni 2008 godina, prose~nata stapka na adekvatnost na kapitalot na bankite iznesuva{e 15,6%. Благо намалување на кредитниот ризик Kreditniot rizik, kako dominanten rizik vo strukturata na rizicite na bankite, poka`a natamo{no blago namaluvawe. Na 30.06.2008 godina, u~estvoto na izlo`enosta na bankite so povisok rizik (klasificirana vo kategoriite na rizik V, G i D ) vo vkupnoto kreditno portfolio iznesuva{e 5,5%, {to pretstavuva namaluvawe od 0,2 procentni poeni vo odnos na 31.dekemvri 2007 godina. Edinstveno, vo tekot na prvata polovina od 2008 godina, se zabele`uva vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio koe{to se odnesuva na naselenieto. U~estvoto na izlo`enosta so povisok rizik (klasificirana vo kategoriite na rizik V, G i D) vo kreditnoto portfolio kaj naselenieto, se zgolemi za 0,3 procentni poeni i na 30.06.2008 godina iznesuva{e 5,4%. Vo ramkite na aktivnostite za prilagoduvawe na raboteweto na bankite i {tedilnicite kon novata smetkovodstvena ramka, koja{to }e zapo~ne da se primenuva od 01.01.2009 godina, Sovetot gi usvoi izmenite i dopolnuvawata na Odlukata za smetkovniot plan za bankite, so koi se vr{i dopolnuvawe i douto~nuvawe na oddelni smetki vo Smetkovniot plan za bankite. Референтна каматна стапка и казнени камати Sovetot donese Odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za na~inot i uslovite za otvorawe i vodewe na smetki na nerezidenti so koja se ukinuvaat ograni~uvawata na nerezidentite da vr{at uplata na efektivni stranski pari ili denari, na svoite smetki kaj bankite, prethodno povle~eni od ovie smetki vo rok od 30 dena od denot na uplatata. Na sednicata, Sovetot ja donese i Odlukata za referentna kamatna stapka za presmetuvawe na stapkata na kaznena kamata so koja se propi{uva na~inot na utvrduvawe i objavuvawe na referentnata kamatna stapka za presmetuvawe na stapkata na kaznena kamata. Vrz osnova na Odlukata, NBRM }e ja objavuva referentnata kamatna stapka za presmetuvawe na stapkata na kaznena kamata za sekoe polugodie od godinata vo Slu`ben vesnik na RM. Pritoa, referentnata kamatna stapka za presmetuvawe na stapkata na kaznena kamata za odredeno polugodie e kamatnata stapka na osnovniot instrument od operaciite na otvoren pazar - blagajni~ki zapisi na Narodnata banka, koja{to e postignata na poslednata aukcija vo prethodnoto polugodie. Sovetot na NBRM gi razgleda i gi usvoi Polugodi{niot i Kvartalniot izve{taj na NBRM, a be{e informiran i za najnovite makroekonomski dvi`ewa vo zemjata, kako i za aktuelnite nastani na me|unarodnite finansiski pazari.

mi kompanii so zna~aen obem na aktivnost i dobri finansiski rezultati, koi bi mo`ele da se pojavat kako izdava~i na ovie obvrznici. No, kako i voop{to vo ekonomijata, odlukite i za izdavawe na korporativni obvrznici naj~esto se povrzani so sporeduvawe na relativnite tro{oci na poodelnite alternativi. Zatoa e va`no dobro da se procenat vistinskite, t.e. efektivnite tro{oci za finansirawe koi gi nosat so sebe alternativnite instrumenti, kako {to se: bankarski zaemi, korporativni obvrznici, akcii i sli~no... Каков е ризикот кај овие инструменти? - Kako i site kreditni finansiski instrumenti i korporativnite obvrznici se izlo`eni na kamatniot rizik, t.e. rizik od zna~ajni promeni na op{toto nivo na kamatnite stapki. No, za korporativnite obvrznici posebno e va`en kreditniot rizik, t.e. kapacitetot na firmata da gi isplati navreme obvrskite po osnov na obvrznicata. Zatoa e potrebno da postoi nekoj tip na rangirawe na kvalitetot na obvrznicata, odnosno odreduvawe na nejziniot krediten rejting. Kolku e povisok kreditniot rejting na obvrznicata ili na nejziniot izdava~, tolku e pomal kreditniot rizik, a so toa, pomal e tro{okot na pozajmuvawe za kompanijata. Zna~i, mnogu e va`no potencijalnite investitori da imaat pristap do nekoj profesionalno izraboten krediten rejting. So toa, investitorite }e mo`at da procenat kolku e rizi~na nekoja korporativna obvrznica, odnosno kolku e stabilna finansiskata sostojba na izdava~ot i kolku vo idnina toj }e mo`e da odgovori na obvrskite. Toa bi ja namalilo neizvesnosta za investitorite i bi ja zgolemilo atraktivnosta na obvrznicite. Vakov rejting izrabotuvaat specijalizirani agencii za krediten rejting. Ima nekolku globalni poznati agencii: Standard & Poor’s, Moody’s, Fitch. Tie se globalni kompanii i treba da najdat ekonomski interes za da dojdat na nekoj pazar, a toa go nudat golemi i razvieni pazari na kapital. M.B. K.S.

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

15

30.10.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
U{te edna banka so me|narodno priznanie. UNI Banka e dobitnik na priznanie za najdobra mala banka vo Makedonija za 2008 godina, od ugledniot ekonomski magazin Finance Central Europe od Velika Britanija, prenesuvaat dene{nite glasila. - Priznanieto e potvrda na konstantnoto uspe{no rabotewe, zadovoluvawe na kriteriumite na pazarot i anticipirawe na potrebite na klientite - se veli vo soop{tenieto na UNI Banka, vo koe se dodava deka brojot na klientite e vo porast. Istovremeno bankata soop{ti deka vo tretiot godine{en kvartal bele`i porast vo site finansiski segmenti na raboteweto. Vkupnite bankarski prihodi (kamati, provizii i kursni razliki) iznesuvaat 933,38 milioni denari (15,1 milion evra), {to pretstavuva porast od 38,28 otsto vo sporedba so istiot period od lani. Bankata vo navedeniot period ostvarila dobivka pred odano~uvawe od 93,77 milioni denari (1,52 milioni evra). Turcite pi{man za vele{kata Topilnicavesta deka turskata kompanija Jalim od Iskender se povle~e od javniot povik za kupuvawe na MHK Zletovo, e zastapena vo re~isi site vesnici. Imeno, Ste~ajniot sudski sovet pozitivno re{il po baraweto za povlekuvawe na Turcite od nekoga{niot vele{ki industriski gigant. Vele{kiot sud v~era im go vrati u~estvoto vo iznos od 999.900 evra od deviznata smetka na Kombinatot. Pretstavnicite na turskata firma ne bea dostapni da gi objasnat motivite za ovoj ~ekor. Neoficijalno, pri~ina e niskata cena na `elezoto na svetskite berzi. Toa sega se prodava po 150 dolari za ton, a pred eden mesec be{e 360 dolari za ton. Turskata firma ne be{e zainteresirana da ja restartira Topilnicata, tuku sakaa da ja ise~at i da ja prodadat kako staro `elezo i tamu da gradat trgovski centar. Vo juni, na povikot za proda`ba na MHK Zletovo be{e donesena odluka toj da i bide prodaden na firmata Metrud hem za 2,25 miliona evra. @itelite na Veles se sprotivstavuvaa na ovaa odluka bidej}i ne sakaat povtorno da se aktivira Topilnicata, koja e golem zagaduva~. Za natamo{nata sudbina na Kombinatot naskoro }e re{ava Ste~ajniot sudski sovet... Dali Ste~ajniot sudski sovet i Odborot na doveriteli }e ja potvrdat prvi~nata odluka i MHK }e mu go prodadat na Metrudhem ili pak sedmiot tender }e bide poni{ten i }e bide raspi{an nov, naskoro }e se odlu~i. Feni nema da bide zatvoren, prenesuva Utrinski vesnik. - Poradi blagoto poka~uvawe na cenata na nikelot na Berzata, vtorata pe~ka na kavadare~ki Feni nema da bide isklu~ena. Ova im go soop{til generalniot direktor na kombinatot, Konstantinos Daskalakis, na sindikalnata organizacija i na vrabotenite na v~era{niot sobir... No, 190 rabotnici koi se na prinuden odmor poradi kriznite momenti }e ostanat na 70 otsto se do dekemvri. Od Feni ne ja isklu~uvaat mo`nosta od zatvorawe dokolku dojde do novi turbulencii na Berzata. V~era cenata na nikelot na Berzata se iska~i na 12.975 dolari za ton. - Benzinot poevtin, prevozot }e poskapuva, objavi Ve~er. Javnite soobra}ajni pretprijatija i taksistite namesto da go poevtinat prevozot po padot na cenata na naftata vo svetot i kaj nas najavuvaat novo poskapuvawe na uslugite. Spored niv, prevozot treba da poskapi bidej}i i sega{nite ceni na gorivata, po poevtinuvaweto od sedum denari, se u{te se visoki, i so niv ne gi pokrivale tro{ocite od raboteweto. Tie se `alat deka nivnite kompanii dlaboko se navlezeni vo minusno saldo. Spored Aleksandar Bo{kovi}, direktor na JSP Skopje, ve}e tri godini biletot za javniot prevoz ima ista cena. Po osumdneven kontinuiran pad,indeksite na berzata rastat stoi vo berzanskata analiza na Biznis- MBI-10 porasna 1,89%, MBID porasna 1,13% i OMB za 0,09%. Dali dnoto dopreno vo vtornikot, koga MBI se najde na 2.989,17 poeni e samo u{te edno od serijata ili }e sledi period na stabilizacija, vo ovie uslovi nikoj ne mo`e so sigurnost da ka`e... Prometot se zgolemi, {to e dobar znak koga e prosleden so rast na cenite na akciite. Optimizmot be{e prisuten, no investitorite sepak bea pretpazlivi. Vkupniot promet iznesuva{e 33,78 milioni denari od koi samo 1,08 milioni bea realizirani vo promet so obvrznici. Pove}e od polovina od vkupniot promet v~era be{e ostvaren vo trguvawe so akcii na Komercijalna banka. Za 17,54 milioni denari bea istrguvani 4.684 akcii po prose~na cena od 3.745,48 denari za akcija. Cenata ostana najniskata od pred nekolku denovi, bidej}i na proda`na strana konstantno se sobiraa nalozi so golemi koli~ini za prodavawe. Akcii ima{e za site koi sakaat da kupat. Inaku, v~era so isklu~ok na Ohridska banka i Stopanska banka Bitola site ostanati u~esnici vo berzanskiot indeks zabele`aa porast na nivnite akcii. Na Makedonskata berza na hartii od vrednost, v~era se odr`a 132. javna berzanska aukcija na akcii i udeli, na koja bea ponudeni akciite na 33 akcionerski dru{tva i udelite vo 9 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na PIOM.Na aukcijata ne se sklu~i nitu edna transakcija. Moj fond, noviot otvoren investicionen fond,go oficijalizira{e svoeto rabotewe. Vo nego mo`e da vlo`uvaat site pravni i fizi~ki lica. Po~etnata vrednost na udelot iznesuva 100 denari, a minimalniot vlog e 1000 denari. Dru{tvoto sobranite sredstva }e gi investira na pazarite na nekolku regioni so razli~en opseg na vlo`uvawe za sekoj region posebno. Iznos do 75% od sredstvata }e se investira vo balkanskitre zemji kako Makedonija, Hrvatska, Srbija, Slovenija, do 50% vo zemjite od EU i Rusija, potoa SAD, Kanada, Japonija, a najmal procent od sredstvata }e zavr{at na pazarite vo Avstralija, Egipet i Ju`no Afrikanskata Republika.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. PROSE^NATA PLATA 15.820 DENARI (*****) 2. TURCITE PI[MAN ZA VELE[KATA TOPILNICA (****)
ДНЕВНИК s.5 s.6 s.6 s.7 s.7 БИЗНИС s.1 DOL@NICITE KON DR@AVATA OSTANAA BEZ SUBVENCII TURCITE PI[MAN ZA VELE[KATA TOPILNICA PO^NA IZGRADBATA NA INDUSTRISKATA ZONA „@ABENI” NEMA KLU^ ZA FENI PROSE^NATA PLATA 15.820 DENARI s.4 s.5 s.13 s.13 s.14 FENI NEMA DA BIDE ZATVOREN SUDBINATA NA BITOLSKATA PIVARNICA PO EDEN MESEC BERZANSKIOT INDEKS OTIDE VO ZELENO PROSE^NATA PLATA VO AVGUST 15.820 DENARI RAST NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO OD NAD 15 OTSTO

UNIBANKA - NAJDOBRA MALA BANKA VO MAKEDONIJA 3A 2008 GODINA s.1 INDEKSITE NA BERZATA RASTAT s.3 INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO SO RAST OD 15,7 PROCENTI s.3 AVGUSTOVSKIOT PROSEK - 15.820 DENARI s.4 NA UDAR REONITE SO NAJNISKA NAPLATA s.11 MAKEDONSKATA BERZA STARTUVA SO PRODOL@ENO TRGUVAWE s.11 SKOPSKI PAZAR SO NETO-DOBUVKA OD 16,6 MILIONI DENARI s.12 R@ EKONOMIKA SO NAMALENA DOBIVKA s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.13 TRITE INDEKSI VO PORAST s.13 BEZ NI EDNA TRANSAKCIJA s.13 PORAST NA AKCIITE NA KOMPANIITE VO BERZANSKIOT INDEKS s.15 INVESTICII NA PAZARITE [IRUM SVETOT УТРИНСКИ ВЕСНИК s.2 TURCITE VE]E NE JA SAKAAT VELE[KA TOPILNICA

ВЕЧЕР s.1 BENZINOT POEVTIN, PREVOZOT ]E POSKAPUVA s.6 NA TURSKATA FIRMA DA I SE VRATI DEPOZITOT s.6 INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PORASNAPO ZA 15,7% s.6 ARA^IIOVO I KONDOVO PAK BEZ STRUJA s.7 UNI BANKA NAJDOBRA MALA BANKA ВРЕМЕ s.4 EVN GI ISKLU^I I TIE [TO PLA]AAT s.6 DOMA[NITE ]E BIDAT PRIVILEGIRANI s.7 PORAST NA SITE SVETSKI BERZI s.7 POSKAPENATA STRUJA GO JADE POEVTINETIOT BENZIN s.7 SE OFICIJALIZIRA POSKAPUVAWETO OD 13,6 PROCENTI ВЕСТ s.2 PROSE^NATA PLATA VO AVGUST 15.820 DENARI s.6 TURCITE SE OTKA@AA OD TOPILNICATA s.15 EVN GO OSTAVI SKOPJE VO MRAK НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 OD JANUARI POVISOKI BRUTO-PLATI! s.8 KONE^NO PORAST NA BERZATA s.8 HRANA I PREVOZ KAKO ZADOL@ITELNA OBVRSKA

16

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

31.10.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Informaciite od bankarskiot sektor, denes dominantni vo ekonomskite rubriki na pe~atenite mediumi. - Bankite uveruvaat deka krizata ne gi dopira, a Stopanska i Alfa banka so smiruva~ki tonovi otkako gr~kata centralna banka gi povika gr~kite banki da zaprat so prefrlaweto kapital vo svoite filijali vo drugite balkanski zemji, objavija Ve~er i Utrinski. Vakvata informacija v~era predizvika voznemirenost kaj komintentite na dve banki vo Makedonija koi se so gr~ki kapital-Stopanska banka od Skopje i Alfa banka. No, od ovie dve banki upatija smiruva~ki tonovi:Prodol`uvame so svoite delovni planovi i poddr{ka na site na{i klienti. Da potsetime, Stopanska bankaSkopje e vo dominantna sopstvenost na Nacionalna banka na Grcija. Taa kako najgolema bankarska grupacija vo Jugoisto~na Evropa na po~etokot na 2000 godina ja prezede Stopanska i vo momentov poseduva 73 procenti od bankata. Alfa banka e vo 100 procentna sopstvenost na Grcite. Bankata e formirana 1993 godina, kako edna od prvite privatni banki vo Makedonija pod imeto Kreditna banka AD Skopje. Vo 2000 godina Alfa bank AE, od Atina go otkupi upravuva~kiot paket na akcii i stana dominanten akcioner vo Bankata Spored NBRM, vo prvite {est meseci od godinava, bankite ostvarile dobivka od 2,5 milijardi denari,prenesuva Biznis. Ovaa dobivka sporedeno so istiot period lani, pretstavuva zgolemuvawe za 13,2%. Na krajot od prvoto godine{no polugodie, stapkata na povratot na kapitalot (ROE) i stapkata na povratot na aktivata (ROA) na bankite iznesuvaa 19,1% i 2,2%, soodvetno. I pokraj zna~itelniot porast na vkupnite aktivnosti na bankite, nivnata solventna pozicija e relativno visoka. Ha 30 juni, prose~nata stapka na adekvatnost na kapitalot na bankite iznesuva{e 15,6%. Kreditniot rizik, kako dominanten rizik vo strukturata na rizicite na bankite, poka`a natamo{no blago namaluvawe. Na 30 juni u~estvoto na izlo`enosta na bankite so povisok rizik (vo kategoriite V, G i D), vo vkupnoto kreditno portfolio iznesuva{e 5,5%, {to pretstavuva namaluvawe od 0,2 procentni poeni vo odnos na krajot od 2007 godina. Edinstveno, vo tekot na prvata polovina od 2008 godina se zabele`uva vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio koe se odnesuva na naselenieto. - Po povod Svetskiot den za {tedewe - 31 oktomvri, NLB Tutunska banka go prodol`uva promotivniot period za superdepozit do 30 noemvri. NLB superdepozitot mo`e da se sklu~i do - 30.11.2008, so godi{ni kamatni stapki od 6 otsto za evra i 10 otsto za denari za depozit oro~en na 13 meseci. - UNIbanka, plasira nov ekstra depozit na pazarot so zna~itelno zgolemuvawe na kamatnata stapka za {tedewe vo evra i denari. Godi{nata kamata za {tedewe vo evra }e iznesuva 10% za denarsko i 6% za devizno {tedewe vo denari, i toa na 13 meseci. Promena na kamatnite stapki i vo Komercijalna banka - po~nuvaj}i od 1 noemvri, }e gi zgolemi pasivnite kamatni stapki na depozitite na fizi~ki lica i toa za denarsko {tedewe do 9 %, a za devizno {tedewe vo EUR do 5,50%. Za pogolemi iznosi na denarski i devizni vlogovi vo evra, bankata nudi stimulativni kamatni stapki do 10,15 % za denarskite vlogovi i do 7% za deviznite vlogovi vo evra. So cel da uka`e na va`nosta od razvivaweto na zdravi naviki za {tedewe u{te od najranite denovi, Komercijalna banka, po povod 31 oktomvri - Svetskiot den na {tedeweto, }e im podari {tedna kni{ka na site deca koi }e se rodat na ovoj den. Makedonskata grade`na firma Beton, dobila biznis zdelki vredni 80 milioni evra vo Ukraina. Dogovorot za vakvata ponuda sleduva otkako ukrainskiot oligarh Sergej Taruta stana neizvr{en ~len na Odborot na direktori na skopskata kompanija, a naskoro }e stane i golem akcioner vo Beton, prenesuva Ve~er. Na v~era{noto Sobranie na grade`nata kompanija, koe se odr`a vo Makstil, akcionerite i formalno ja aminuvaa odlukata za vlez na Taruta vo Beton, preku nova emisija na akcii. - Na v~era{noto akcionersko sobranie se donese odlukata za zgolemuvawe na glavninata na dru{tvoto za 5,56 milioni evra, preku nova emisija na akcii koja }e se pu{ti za poznat kupuva~. Novata emisija se izdava za dve stranski firmi od koi ednata Punta Krescent e od Britanskite Devstveni Ostrovi, a drugata Arrovkrest od Nikozija, Kipar. Dvete firmi se vo sopstvenost na Ukrainecot Taruta - velat za VE^ER insajderski izvori. Beton zdelkite vo Ukraina }e gi realizira preku otvorawe na svoe pretstavni{tvo vo zemjata. Inaku, denes najzastapena e vesta za poskapuvaweto na strujata za 13,61%. Re~isi site dnevni glasila tematski ja obrabotija ovaa informaciija. Od nivnoto istra`uvawe sleduva i informacijata deka sega{noto zgolemuvawe na cenata na strujata va`i samo do krajot na godinata. Od januari narednata godina strujata mo`e povtorno da dobie nova cena. Na ovoj zaklu~ok upatuva primenata na novata metodologija za presmetka na cenite, {to proizleguva od poslednite izmeni na Zakonot za energetikata. Regulatornata komisija za energetika na v~era{nata preskonferencija informiraa deka od 1 noemvri cenata na strujata }e iznesuva okolu 3,4 denari za kilovat-~as i taa }e va`i do krajot na dekemvri.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. RKE: STRUJATA OD UTRE POSKAPUVA ZA 13,61 OTSTO (*****) 2. „NLB SUPERDEPOZIT” I VO NOEMVRI (***) ДНЕВНИК s.1 s.8 s.8 s.8 s.8 s.8 БИЗНИС s.3 s.3 s.5 s.5 s.11 s.11 s.12 s.12 s.13 s.13 s.14 s.14 s.14 STRUJATA NEMA DA GI ZAPALI CENITE NASKORO KOVANI PARI OD 10 I 50 DENARI UNI NAJDOBRA MALA BANKA ISPLATA NA SUBVENCIITE ZA GROZJE NOVA VINARSKA VIZBA VO GRADSKO MBI-10 30.10.2008 BANKITE SO VKUPNA DOBIVKA OD 2,5 MILIJARDI DENARI STRUJATA POSKAPA ZA 13,61 NASTO UNIBANKA SO POVISOKI KAMATI KOMERCIJALNA BANKA SO „VERVERI^KA” ZA NOVORODEN^IWATA MAKEDONIJATURIST SO DOBIVKA OD 145,3 MILIONI DENARI VO KOMERCIJALNA VANKA NEMA OPASNOST OD KRIZATA POSLE RASTOT NA BERZATA , SLEDI PAD ODR@ANA JAVNA BERZANSKA AUKCIJA NA AKCII I UDELI MBI-10 SO MINUS OD 2,91 PROCENT GOLEM DEL OD AKCIITE ZAGUBIJA OD VREDNOSTA NETRGOVSKI TRANSFER NA AKCII NA KOTIRANI DRU[TVA OD ^E[KITE FONDOVI POVLE^ENI POLOVINA MILIJARDA EVRA ZAPO^NAA SO RABOTA FONDOVITE KD BRIK I KD JU@EN BALKAN УТРИНСКИ ВЕСНИК s.5 OD UTRE STRUJATA POSKAPA ZA 13,61 OTSTO s.7 NEIZVESNO KOJ ]E BIDE GAZDA NA TOPILNI-CATA s.13 BANKITE UVERUVAAT - KRIZATA NE GI DOPIRA s.13 PROMENA NA KAMATNITE STAPKI VO KOMERCI-JALNA s.14 „VERVERI^KA” OD KOMERCIJALNA s.14 NLB TUTUNSKA GO PRODOL@UVA PROMOTIV-NIOT PERIOD ВЕЧЕР s.6 STRUJATA POSKAPA ZA 13,61 NASTO s.6 SUPER DEPOZIT DO 30 NOEMVRI s.6 SMIRUVA^KI TONOVI OD STOPANSKA I ALFA BANKA s.7 BETON DOBI ZDELKA OD 80 MIL.EVRA VO UKRAINA ВРЕМЕ s.7 BEZ STRUJA - PETNAESETINA NASELENI MESTA s.7 NOVA CENA OD JANUARI? ВЕСТ s.6 OD JANUARI NOVA CENA NA STRUJATA НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 RECESIJATA ]E GI ZABAVI STRANSKITE INVESTICII VO MAKEDONIJA s.8 PORASTOT NA SVETSKITE BERZI NE SE REFLEK-TIRA KAJ NAS s.8 VINARSKITE VIZBI SE KITAT SO DR@AVNI PARI s.9 NBRM: BANKARSKIOT SEKTOR E STABILEN s.9 RKE: STRUJATA OD UTRE POSKAPUVA ZA 13,61 OTSTO s.9 NLB SUPERDEPOZIT I VO NOEMVRI

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

17

01.11.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Odbele`uvaweto na denot na {teda~ite, denes vo preden plan na site sabotni izdanija na vesnicite. V~era, bankarite go odbele`aa svetskiot den na {teda~ite i u{te edna{ pretstavnicite na ovie institucii potvrdija deka makedonskiot bankarski sistem e stabilen, odnosno ne e pogoden od globalnata finansiska kriza,a i vlogovite na gra|anite se bezbedni i sigurni. I ministerot za finansii Trajko Slaveski v~era im pora~a na gra|anite deka makedonskite banki se sigurni i deka bankarskiot sistem dostigna visoko nivo na konkurentnost so vlezot na pove}e renomirani stranski brend banki. - Bankarskiot sistem e dobro kapitaliziran, so visok stepen na likvidnost so {to doverbata e obezbedena - istakna Slaveski. So vakva poraka pred bankarite v~era izleze i viceguvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Dimitar Bogov, koj istakna deka bankite se sigurni i deka za toa nema dilemi. - Na{iot bankarski sistem vo dva navrati go polo`i testot na stabilnost, i toa vo 1999 godina za vreme na kosovskata kriza i vo 2001 za voeniot konflikt vo zemjava, potencira Bogov i dodade deka za{tedite postojano rastat i deka bankite nemaat pri~ina da se potpiraat na stranskite sredstva za finansirawe. Depozitite dostignaa najvisoko nivo od monetarnoto osamostojuvawe do deneska - 184 milijardi denari od koi 118 milijardi se depozitite na naselenieto. Denes }e pro~itate i deka KHV zatvori dve brokerski ku}i poradi cenovni manipulacii, a dvajca brokeri izgubija dozvola za rabota. Komisijata za hartii od vrednost im zabrani 30 dena rabota na brokerskite ku}i Beta broker i Moj broker i dvete od Skopje. Komisijata utvrdila deka pri realizacija na transakcii so obi~ni akcii, izdadeni od EMO Ohrid, napravile manipulativno zgolemuvawe na cenata na akciite, so {to se sozdala la`na pretstava za taa hartija od vrednost na pazarot. Brokerskite ku}i treba da platat i globa vo visina od 4.000 evra. Bidej}i dvajcata brokeri {to gi realizirale transakciite ne se pridr`uvale kon instrukciite dadeni od klientite , poradi {to KHV im ja odzema dozvolata za rabota. EVN Makedonija od deneska }e gi legalizira divo priklu~enite potro{uva~i bez krivi~no da gi goni, prenesuvaat vesnicite. Kompanijata v~era najavi deka po~nuva akcija vo koja sopstvenicite na divite neispravni broila mo`at sami da se prijavat, i pri toa nema da snosat nikakvi pravni posledici. Na ovie priklu~ovci }e im bide naplatena samo potro{enata elektri~na energija spored sostojbata na broilata po momnetalnata cena na strujata i tro{ocite za nov priklu~ok za elektri~na energija, objasnuvaat od EVN. Denes vo fokusot na javnosta i okon~uvaweto na proda`bata na vele{ka Topilnica. Taa, kone~no e prodadena, a nov gazda na vele{kiot kombinat e skopskata firma Metrudhem. Ova e re{enie na Ste~ajniot sudski sovet, koj konstatiral deka Sobranieto na doveriteli na Topilnicata ja prifatilo ponudata na Metrudhem, DOOEL - Skopje. Ovaa firma be{e edinstveniot zainteresiran kupuva~ otkako turskata kompanija Jalim neo~ekuvano go povle~e u~estvoto i go ovlasti ste~ajniot upravnik Radoslav Kiprovski da ja realizira proda`bata. Sega firmata Metrudhem }e treba da plati dva miliona i 250 iljadi evra, zatoa {to toa e uslov oficijalno da stane nov sopstvenik na Topilnicata. Vesta deka metalurgisko-hemiskiot kombinat e kupen od firma za koja se smeta deka e bliska do Mineko, gi zagri`i gra|anite, tie se pla{at deka povtorno nad gradot }e se nadvisnat crni oblaci, za{to noviot sopstvenik najavuva{e deka Topilnicata }e proraboti na istata lokacija. A, koga sme kaj zagaduvaweto istiot problem i so OKTA. Evropratenicite ne iskaraa poradi nea. - So zagaden vozduh nema vo Evropa... Okta mora da go re{i zagaduvaweto, vo sprotivno Makedonija }e ima problem na patot do ~lenstvoto vo EU, se prvite preporaki od evroparlamentarcite koi ja posetija rafinerijata za da utvrdat dali se po~ituvaat evropskite ekolo{ki standardi. I u{te edna nesekojdnevna informacija,- Operatorite baraat dr`avna pomo{ za da postavat internet vo selata. Nemaweto podzemen katastar sozdava golemi problemi pri gradeweto na mre`ite, se po`alija v~era nekoi operatori na diskusijata okolu strategijata za {irokopojasniot internet (broudbend) i {to treba da se napravi za da se zgolemi negovata penetracija. Na raspravata prisustvuvaa i resornite ministri, Mile Janakieski i Ivo Ivanovski koi ocenija deka razvojot na modernite tehnologii se prioritet na Vladata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. AKCIJA ZA LEGALIZIRAWE NA KRADCITE NA STRUJA (****) 2. DVE BROKERSKI KU]I KAZNETI ZA CENOVNA MANIPULACIJA (***)

ДНЕВНИК s.7 s.7

EVN ]E GI LEGALIZIRA DIVITE PRIKLU^OCI DVE BROKERSKI KU]I KAZNETI ZA CENOVNA MANIPULACIJA s.7 PA\A VREDNOSTA NA ^ELI^NATA IMPERIJA NA LAK[MI MITAL s.8 UJP NEMA DA SE PAZARI SO BITOLSKATA PIVARNICA s.8 „METRUDHEM” SOPSTVENIK NA VELE[KATA TOPILNICA УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 VELE[KA TOPILNICA KONE^NO PRODADENA s.2 VELE[KA TOPILNICA KONE^NO PRODADENA s.7 KHV ZATVORI DVE BROKERSKI KUKI - PRAVELE CENOVNI MANIPULACII s.8 EVN IM NUDI [ANSA NA KRADCITE NA STRUJA s.9 STATER BANKA OTVORI EKSPOZITURA VO SKOPJE ВЕЧЕР s.6 ZA KRADCITE NA STRUJA KAZNI DO 1,8 MILIONI DENARI s.6 OPERATORITE BARAAT DR@AVNA POMO[ ZA DA POSTAVAT INTERNET BO SELATA s.6 SE PRIJAVIJA TRI ME[OVITI KONZORCIUMI s.7 SLAVEVSKI: VO ZEMJAVA NEMA INFLACIJA, VLEGOVME VO DEFLACIJA!

.7 s.8

NOV SOPSTVENIK NA MHK ZLETOVO” ZAGADUVAWETO NA OKTA POD MONITORING NA EVROPARLAMNETARCITE

ВРЕМЕ s.6 SO ZAGADEN VOZDUH NEMA VLEZ VO EU s.6 LEGALIZACIJA NA DIVITE PRIKLU^OCI s.6 DVE BROKERSKI KU]I MANIPULIRALE SO CENI s.6 VO MAKEDONIJA SE POVE]E SE [TEDI ВЕСТ s.2 DVAJCA BROKERI IZGUBIJA DOZVOLA ZA RABOTA s.5 EVN ]E GI LEGALIZIRA DIVITE POTRO[UVA^I НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 BRUTO-PLATATA ]E ZAGLAVI KAJ MINIMALECOT? s.8 BRUTO-PLATATA ]E ZAGLAVI KAJ MINIMALECOT? s.8 MOJ BROKER I BETA BROKER DOBIJA ZABRANA ZA RABOTA s.8 TRI KONZORCIUMI ZA STUDIJA ZA GASOVODEN SISTEM s.9 EVN ]E GI POMILUVA KRADCITE NA STRUJA, AKO SAMI SE PRIJAVAT ШПИЦ s.1 BANKITE SE U[TE POSIGURNI OD PERNICITE s.6 BANKITE SE U[TE POSIGURNI OD PERNICITE s.6 AKCIJA ZA LEGALIZIRAWE NA KRADCITE NA STRUJA

18

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

27.10.-01.11.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
KAПИТАЛ s.10 BEZ REFORMI NA PENZISKIOT SISTEM MU SE ZAKANUVA KOLAPS Se predlagaat restrikcii vo Makedonskiot penziski sistem koj e vo finansiska kriza i mora pod itno da se reformira za da se odr`i stabilnosta vo isplatata na penziite. s.12 METALURGIJATA OSTAVENA NA NEMILOST NA KRIZATA Nieden od ministrite za ekonomski pra{awa ne e zasegnat od problemite vo metalurgijata. s.25 MAKEDONSKITE GRA\ANI SE ZALO@NICI NA EKONOMSKITE INTERESI NA OKTA!? Poslednoto poevtinuvawe na benzinite za pet do sedum denari, koe be{e prika`ano kako rekordno i mnogu gi izraduva voza~ite, vsu{nost voop{to ne odgovara na realnite okolnosti na nafteniot pazar. s.30 I POKRAJ ZAGUBITE VO PRVATA GODINA, INVESTICISKITE FONDOVI OSTANUVAAT NA PAZAROT Za toa kolku fondovskata industrija e razviena vo Makedonija govorat i podatocite spored koi vo Makedonija vlo`uvawata vo investiciski fondovi po `itel iznesuvaat edno evro. s.36 SAVA INVEST, MOJ FOND I KD FONDOVI JA PO^NAA TRKATA ZA VLO@UVA^I Makedonskiot pazar na kapital ovaa nedela i oficijalno gi dobi pette novi otvoreni investiciski fondovi - Moj fond, Sava invest raste~ki fond akcii, Sava invest balansira~ki fond, KD Brik i KD Ju`en Balkan, so {to vkupniot broj na otvoreni fondovi na Berzata se zgolemuva od tri na osum. s.38 NE MORA DA STE BOGATA[ ZA DA INVESTIRATE VO FONDOVI Vlo`uvaweto vo investiciski fondovi e prili~no nova rabota za Makedonija. Ovie finansiski institucii rabotat edvaj edna godina vo zemjava i se u{te se nekoja “egzoti~na” alternativa na bankite, sefovite ili pernicite, a vo ponovo vreme i berzata, kako mesta kade {to obi~no gi stavame svoite pari. s.44 PRI^INI I KAKO, SE PRO[IRI Koj mo`e{e da pomisli deka najrazvienite zemji vo svetot }e anga`iraat preku 2.000 milijardi evra od parite na dano~nite obvrznici za da se spre~i propa|aweto na toj sistem? s.48 POLOVINA OD PROMETOT SO KOMERCIJALNA, INDEKSOT NADOLU ZA 7,2% (20.10-24,10,2008) Minatata nedela be{e crna za svetskite berzi, pa|aa indeksite kako ludi, a stravot od pretstojnata recesija si go stori svoeto i na regionalnite berzi. s.49 LEKCII ZA MAKEDONIJA Se postavuva pra{aweto dali e mo`no ekstremno crno scenario za Makedonija? [to }e se slu~i so makedonskata ekonomija dokolku stane sledniot koktel, i dokolku zaedno vo eden moment: cenata na metalite pa|a i ponatamu, nara~kite za tekstilni proizvodi se prepolovat, transferot na privatni pari od stranstvo padne u{te pove}e, kreditnata izlo`enost na naselenieto prodol`i da se zgolemuva so isto tempo, stranskite direktni investicii zastanat, portfolio investiciite se povlekuvaat? ФОКУС S.10 ZO[TO NA[ETO NOVINARSTVO MOL^E[E ZA TUTUNSKIOT BOS BAJRU[ SEJDIU Nekade edna{ pro~itav deka sekoja golema ideja zapo~nuva kako dvi`ewe, na svojot vrv stanuva biznis i potoa degenerira vo reket. Denovive se potsetiv na ova gledaj}i go vrie`ot od nastani na zapadniot Balkan. Golemite idei na biv{ite JU dr`avi za svoja nezavisnost na startot gi pokrenaa gra|anite. Nositelite na tie proekti mnogu brgu potoa od nacijata i dr`avata napravija dobri biznis zdelki. S.28 NA ELITATA ]E I SVETNE SONCE, NA SKOPJANI ]E IM SE STEMNI! Pred nepolna godina i pol na golemi yvona be{e objavena vesta deka Vladata }e gradi elitna naselba, investicija vredna nad 100 milioni evra. Celiot proekt dobi i epten zvu~no ime - Son~ev grad. Duri ima{e i tender na koj pobedi izraelskata firma Industrijal bildings korporej{n. Izraelcite go kupija zemji{teto vo Op{tina Sopi{te, istovremeno najavuvaj}i deka u{te vo slednite {est meseci po potpi{uvaweto na kupoproda`niot dogovor }e po~nat da gradat. S.36 DVA MILIONI EVRA KAKO DIJAZEPAM ZA MAKEDONSKITE BOLNICI Otkako neslavno zavr{i obidot na Ministerstvoto za zdravstvo da gi opremi bolnicite so novi aparati preku golemiot tender za oprema, Fondot za zdravstvo najavi deka }e izdvoi skromni dva milioni evra za da se nabavi najpotrebnata medicinska oprema. Ona {to bolnicite go pobaraa kako najitno potrebno, ja nadmina predvidenata suma. Zdravstvenite ustanovi pobaraa oprema vo vrednost od 15 milioni evra. МАКЕДОНСКО СОНЦЕ S.30 ^EVLARITE I TEKSTILCITE PRVI ]E NASTRADAAT GOLEMITE KAPACITETI “VISAT” NA KONEC Makedonskite kompanii, pogodeni od globalnata finansiska kriza, do taa merka se o{teteni taka {to se poglasno baraat pomo{ od dr`avata. Zasega metalurzite, no i rudarite, tekstilcite i ~evlarite ve}e rabotat pod pragot na rentabilnost i po~nuvaat da otpu{taat vraboteni. Tie javno predlagaat serija merki so koi Vladata bi mo`ela da im pomogne vo ovie te{ki momenti. ФОРУМ S.8 NOVI TEHNOLOGII OD OLIMPUS Svetot na digitalnata tehnologija za skopjani stana u{te podostapen preku prezentacijata na proizvodite na Olimpus. renomirana kompanija koja vo denovive gi prika`a novitetite na kompanijata i tehni~kite mo`nosti na izlo`enite proizvodi. S.26 OKTA DO@IVEA REPRIZA NA DEBAKLOT NA BLACE So godini koristime zabranet dizel? Dvapati vo rok od edna godina gorivoto na OKTA dobi stop za vlez vo Kosovo. Dvapati e vo pra{awe kvalitetot na gorivata. I prviot i vtoriot pat sporno e koli~estvoto na (sulfur vo dizelot koga minatata godina cisternite bea zapreni na grani~niot premin Blace, problemot be{e {to na{iot Pravilnik za kvalitetot na te~nite goriva ne odgovara{e so kosovskiot. S.29 STRAV OD RECESIJA Izminatata nedela na Makedonskata berza kako i nasekade vo svetot be{e prisuten seop{tiot strav od recesija vo koja svetskata ekonomija ve}e vleguva. Toa be{e prosledeno so pad na cenite na akciite na re~isi site makedonski kompanii koi kaj nekoi iznesuvaa i -30% do -40%. Prometot vo redovno trguvawe be{e relativno mal, 139 milioni denari. S.30 MUDAR POTEG ILI IZNUDENA REAKCIJA Narodna banka se premisli. Vo tekot na vikendot, Narodnata banka na svojata internet-stranica objavi deka gi otka`uva aukciite za proda`ba na 16% akcii od Stopanska banka Bitola zaka`ani za od 17. do 21 noemvri i najavi deka dopolnitelno }e utvrdi novi datumi za proda`ba. S.33 KOJ ]E KUPI NA VISTINSKOTO DNO? Nekoi investitori sakaat da veruvaat deka sepak nekoj mo`e da kupi akcii ili stoki na samoto dno koga pazarite }e go doprat najniskoto nivo. Prometot na amerikanskite berzi govori poinaku. Dnevno vo nekoi od kotiranite akcii se vrtat iznosi do pet milijardi dolari. Da, to~no pro~itavte. S.34 U[TE EDNA ALATKA ZA ZGOLEMUVAWE NA TRANSPARENTNOSTA Za prv pat vo Makedonija site kompanii so posebni obvrski za izvestuvawe }e dobijat prira~nik, elektronski urneci i obuka eden-na-eden so cel da go podobrat kvalitetot i sporedlivosta na svoite finansiski izvestuvawa S.37 PRVITE LOKALNI MAKEDONSKI KNI@NI BANKNOTI Bugarija go prekinala neprijatelstvoto so sojuznicite i se obidela da istapi od Vtorata svetska vojna na 4 septemvri 1944 g., no SSSR i objavil vojna na 5 septemvri 1944 g. I dodeka sovetskata vojska mar{irala kon Sofija, no}ta pome|u 8. i 9 septemvri Narodniot Front napravil prevrat i do{ol na vlast.

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

19

NEDELAVA JA ODBELE@AA... OD 27. OKTOMVRI DVE JAVNI BERZANSKI AUKCII NA AKCII I UDELI

На 130 аукција - склучени шест трансакции
Na Makedonskata berza na hartii od vrednost na 27 oktomvri se odr`a 130 javna berzanska aukcija na akcii i udeli. Na aukcijata bea ponudeni za proda`ba akciite na 36 akcionerski dru{tva i udelite vo 12 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata bea sklu~eni {est transakcii so pla}awe vo gotovo pri {to: se prodadoa 1.441 prioritetni akcija izdadeni od Ilinden Skopje, po cena od 3.250,00 denari za edna akcija, {to pretstavuva 11,56% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na transkacijata iznesuva 4.683.250,00 denari; Se prodadoa 30 obi~ni akcii izdadeni od Ilinden Skopje, po cena od 3.130,00 denari za edna akcija, {to pretstavuva 0,24% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na transkadijata iznesuva 93.900,00 denari; Se prodadoa 380 obi~ni akcii izdadeni od Tondah Makedonija Vinica, pocena od ZL30,00 denari za edna akcija, {to lretstavuva 0,26% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na transkacijata iznesuva 1.214.440,00 denari; Se prodade udel od 14,53% vo vrednosta na Agro `ito DOO Probi{tip po cena od 100,00% od po~etnata proda`na cena na udelot. Vkupnata vrednost na transakcijata iznesuva 211.140 denari. Se prodade udel od 5,63% vo vrednosta na Deplast komerc DOO Skopje po cena od 100,00% od po~etnata proda`na cena na udelot. Vkupnata vrednost na transakcijata iznesuva 89.400 denari. Se prodade udel od 14,51% vo vrednosta na Strisovci DOO Probi{tip po cena od 100,00% od po~etnata proda`na cena na udelot. Vkupnata vrednost na transakcijata iznesuva 431.600 denari.Vkupnata vrednost na prometot ostvaren na odr`anite javni berzanski aukcii iznesuva 6.723.730,00 denari.

Ценовни ограничувања во фиксинг
Soglasno deklariranite opredelbi na Odborot na direktori na Makedonskata berza AD Skopje za kontinuirano sledewe na sostojbite na pazarot na hartii od vrednost, na sednicata odr`ana na 26.10.2008 godina Odborot na direktori donese Odluka so koja za hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`im na fiksing se voveduvaat cenovni ograni~uvawa od +/-20% vo odnos na baznata cena. Ovaa Odluka zapo~na da se primenuva od 27.10.2008 godina.

Продолжено времетраење на прекинувачки аукции
Od 30. Oktomvri, odnosno od ~etvrtokot Makedonska berza raboti so prodol`eno vreme za trguvawe. Vsu{nost vremeto na trguvawe na Makedonskata berza koe trae{e do 12 ~asot sega se prodol`uva do 13:00 ~asot. So ovaa promena so hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`im na kontinuirano trguvawe }e mo`e da se sklu~uvaat transakcii od 10:00 do 13:00 ~asot, dodeka kaj hartiite od vrednost koi se trguvaat vo re`im na fiksing se voveduvaat u{te dva kruga na fiksing i toa: od 12:00 ~asot do 12:30 ~asot i od 12:30 ~asot do 13:00 ~asot. Vo ovie ramki, se donese i Odluka so koja zapo~nuvaj}i od 30.10.2008 godina se prodol`uva vremetraeweto na prekinuva~kite aukcii, pri {to podfazata so fiksno vremetraewe namesto dosega{nite 300 sekundi, }e iznesuva 600 sekundi, dodeka vremetraeweto na podfazata random vo prekinuva~kite aukcii ostanuva nepromeneta (120 sekundi).

На 132 аукција - нема трансакции
Na 29. oktomvri na Berzata se odr`a 132 javna berzanska aukcija na akcii i udeli na koja bea ponudeni za proda`ba akciite na 33 akcionerski dru{tva i udelite vo devet dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata ne se sklu~i nitu edna transakcija.

На 133 - една трансакција
Na Makedonskata berza na hartii od vrednost na 30 oktomvri se odr`a 133 javna berzanska aukcija na akcii i udeli. Na aukcijata bea ponudeni za proda`ba akciite na 33 akcionerski dru{tva i udelite vo devet dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata be{e sklu~ena edna transakcija so pla}awe vo gotovo pri {to: Se prodade edna prioritetna akcija izdadena od Pelagonija Trans a.d. Prilep, po cena od 3.140,00 denari za edna akcija, {to pretstavuva 0,03% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Vkupnata vrednost na transakacijata iznesuva 3.140,00 denari. Vkupnata - vrednost na prometot ostvaren na odr`anite javni berzanski aukcii iznesuva 3.140,00 denari.

Во оптек монети од 10 и 50 денари
Sovetot na NBRM donese i Odluka za pu{tawe vo optek kovani pari vo apoeni od 10 i 50 denari. So pu{tawe vo optek na kovanite pari vo gotovinskiot platen promet na Republika Makedonija vo va`nost }e bidat paralelno i banknotite vo apoeni od 10 i 50 denari izdadeni spored Odlukata za izdavawe, apoenska struktura i osnovni belezi na kni`ni pari (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 45/96) i Odlukata za izdavawe banknoti vo apoeni od 10, 50 i 100 denari so izmeneti belezi (Slu`ben vesnik na RM br. 4/01).

И 134 берзанска аукција - без позитивен исход
Na Makedonskata berza na hartii od vrednost na 31 oktomvri se odr`a 134-ra javna berzanska aukcija na akcii i udeli. Na javnata berzanska aukcija bea ponudeni za proda`ba akciite na 32 akcionerski dru{tva i udelite vo 9 dru{tva so ograni~ena odgovornost, sopstvenost na Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Na aukcijata ne se sklu~i nitu edna transakcija.

20

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

VESTI... SVET... VESTI... SVET...
RUSKITE DEVIZNI REZERVI PADNAA NA 484,7 MILIJARDI DOLARI GERMANSKIOT HIPOTEKAREN KREDITOR SE U[TE NE E LIKVIDEN

За една недела – рекорден пад од 31 милијарда долари
Deviznite rezervi na Rusija vo minatata nedela se namalija za rekordni 31 milijarda dolari, dodeka centralnata banka prave{e napori za poddr{ka na kursot na rubqata i za za{tita na bankarskiot sektor od vlijanieto na globalnata finansiska kriza, prenesuva Blumberg. Posle ~etirinedelniot neprekinat pad, deviznite rezervi minatata nedela se svedoa na 484,7 milijardi dolari, {to pretstavuva najnisko nivo od krajot na januari ovaa godina, izvesti centralnata banka. - Ovaa brojka pretstavuva mnogu lo{ signal, bidej}i upatuva na nedoverba na kompaniite vo doma{nata valuta, komentira{e Natalija Orlova, glaven ekonomist vo moskovskata Alfa banka. Od minatonedelnoto namaluvawe na deviznite rezervi, okolu 15 milijardi dolari otpa|aat na proda`ba na rubqata, dodeka pet milijardi centralnata banka gi transferira{e vo dr`avnata banka za razvoj, Vwe{ekonombank, vo ramkite na vladiniot antikrizen paket, izjavi Evgeni Nador{in, ekonomist na ruskata Trust Investment Bank. Ruska vlada objavi deka 50 milijardi dolari od deviznite rezervi }e gi naso~i vo dr`avnata banka za razvoj, so cel da im pomogne na kompaniite i na bankite da gi servisiraat stranskite zaemi. PUTIN SAKA DA GO ISFRLI DOLAROT OD MESTOTO NA SVETSKA VODE^KA VALUTA

Хипо риал естејт бара дополнително 15 милијарди евра
Germanskiot hipotekaren kreditor Hipo rial estejt, koj ve}e dobi 50 milijardi pomo{ od germanskata vlada, pobara dopolnitelni 15 milijardi evra od germanskata centralna banka za pokrivawe na kratkoro~nite pobaruvawa za likvidnost, nastanata zaradi previrawata na pazarot. Kompanijata, ~ie sedi{te e vo Minhen, pobara dopolnitelna poddr{ka od Fondot za stabilizacija na finansiskiot Pazar, spomenuvaj}i pritoa i mo`na dokapitalizacija. Spasuvaweto na Hipo rial estejt, koe germanskata vlada i finansiskite institucii go odobrija na 5. oktomvri, e najgolemiot potfat od takov vid od Vtorata svetska vojna navamu. Soglasno planot za spasuvawe, sredstvata }e stanat dostapni do sredinata na noemvri. VO [VEDSKA

Најава за конвертибилност на рубљата
Porane{niot ruski pretsedatel i aktuelen premier, Vladmir Putin, predlo`i vo me|usebnata razmena Rusija i Kina da gi isfrli amerikanskite dolari i trguvaweto da bide so sopstvenite valuti. Takvata odluka bi mo`ela da zna~i po~etok na golemi promeni vo svetskiot valuten sistem vo koj do sega amerikanskiot dolar be{e na vrvot. Putin minatata nedela se sretna so kineskiot premier Ven Jiabao i istakna deka noviot pristap vo trguvaweto pome|u ovie dve dr`avi bi bil isklu~itelno korisen vo momentalnata situacija, koga dolarot ja gubi pozicijata na svetska vode~ka valuta. Ruskite finansiski eksperti ve}e podolgo vreme od Vladata baraat da se vovede odluka za konvertibilnost na rubqata i site presmetki pri proda`ba na naftata i zemniot gas da se pravat vo dr`avnata valuta. DOJ^E BANK OBJAVI NEO^EKUVANI REZULTATI

Одобрени 156 милијарди евра за помош на банките
[vedskiot parlament go izglasa planot za pomo{ na doma{niot finansiski sektor, vreden 156 milijardi evra, za ubla`uvawe na sostojbite od aktuelnata svetska finansiska kriza. Kako {to objavi {vedskiot nacionalen institut za ekonomski istra`uvawa, [vedska najverojatno vo narednata godina }e vleze vo blaga recesija. Prifa}aweto na zaedni~kata evropska akcija, ~ija cel e o`ivuvawe na me|ubankarskiot pazar na pari i stabilizacija na celiot finansiski pazar i ovozmo`i na {vedskata vlada da odobri 156 milijardi evra vredni garancii za bankarski krediti. Osven garanciite, planot predviduva osnovawe na fond za stabilnost, vreden dve milijardi dolari, preku koj dr`avata }e im pomaga na bankite vo slu~aj da se soo~at so problemi na odr`uvawe na solventnosta. Inaku, finansiskata kriza silno gi potrese {vedskite banki Carnegie i Swedbank. Investiciskata banka Carnegie be{e spasena od strana na centralnata banka, so kreditna linija od 493 milioni evra, dodeka Swedbank se odlu~i za zgolemuvawe na kapitalot so emisija na novi akcii. [vedskata centralna banka najavi deka na nefinansiskite kompanii, koi isto taka po~naa da gi ~uvstvuvaat posledicite na kreditnata kriza, }e im go olesni dobivaweto na bankarski krediti. [vedskiot nacionalen institut za ekonomski istra`uvawa pak, objavi deka [vedska vleguva vo recesija. Vo posledniot godine{en kvartal i vo prvoto tromese~je od narednata godina se o~ekuva namaluvawe na bruto op{testveniot proizvod. Na godi{no nivo BOP godinava }e porasne za okolu 1,2%, dodeka vgodina se o~ekuva namaluvawe na BOP za 0,1 otsto. Lani ovaa skandinavska dr`ava ima{e porast na BOP od 2,6%, i posle blagata recesija vo ovaa i narednata godina, vistinskoto zazdravuvawe na stopanstvoto bi trebalo da se slu~i vo tekot na 2011 i 2012 godina, ocenuvaat vo Institutot.

Квартална добивка од 435 милиони евра
Doj~e Bank, najgolemata germanska banka objavi neo~ekuvana kvartalna dobivka od 435 milioni evra, otkako primenata na novite smetkovodstveni pravila im ovozmo`i na bankite da prika`uvaat pomali otpisi na rizi~niot imot. Akcijata na Doj~e banka, na koja analiti~arite za izminatiot kvartal i predviduvaa zaguba, posle objavuvaweto na neo~ekuvanata dobivka za 9,1%, porasna na Berzata vo Frankfurt. Poblagite smetkovodstveni propisi za procena na rizi~nosta na bankarskite investicii, gi namalija bankarskite otpisi vo poso~eniot kvartal za 845 milioni evra, na 1,2 milijardi evra. Akcijata na bankata, ~ija cena godinava se namali za vkupno 70 otsto, po objavuvaweto na profitot porasna na Frankfurtskata berza za 8,3 otsto i ~ini 26,86 evra.

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

21

VESTI... SVET... VESTI... SVET...
NAFTENIOT GIGANT [EL SO KVARTALNA DOBIVKA KINA ZA DVA MESECI

Раст на профитот од 22 отсто
Rojal Da~ [el, najgolemata evropska naftena kompanija, objavi deka vo tretiot kvartal ima rast na profitot od 22%, {to se dol`i na rekordnite ceni na sirovata nafta i na namaluvaweto na proizvodstvoto vo Nigerija i Meksikanskiot zaliv. Neto dobivkata na nafteniot gigant se zgolemi od 6,92 milijardi vo tretiot kvartal od minatata godina na 8,45 milijardi dolari vo ovaa godina. So isklu~ok na dobivkite i zagubite od ednokratnite stavki i investicii, profitot iznesuva 8,04 milijardi dolari, so dopolnitelna dobivka od 800 milioni dolara posle poramnuvaweto na vrednostite, izvesti kompanijata. Kvartalnoto proizvodstvo na nafta i zemjen gas padna za 6,6 otsto, na pod tri milioni bareli nafteni ekvivalenti dnevno, prvpat vo izminatite deset godini. Vkupnoto proizvodstvo, vklu~itelno i bitumen koj se dobiva od nafteniot pesok, padna od lanskite 3,14 milioni bareli na 2,93 milioni bareli ekvivalenti na dan. Akcijata na kompanijata e vo prvata kotacija na londonskata berza i po objavuvaweto na ovie rezultati porasna za 3,1 otsto. NAMALUVAWE NA AMERIKANSKIOT BOP ZA 0,3 OTSTO

Намалување на каматните стапки - трет пат
Poradi zabavuvawe na stopanskiot rast koj dovede do pad na izvozot i proizvodstvoto, Kina po tretpat vo dva meseci gi namali klu~nite kamatni stapki. Klu~nata godi{na kamatna stapka e namalena od 6,93% na 6,66 %, objavi Narodnata banka na Kina. Kamatnata stapka na depoziti e namalena od 3,87 % na 3,60 %. Vo tretoto tromese~je rastot na kineskiot BDP e 9 otsto, vo sporedba so 11,9% vo minatata godina, a industriskoto proizvodstvo vo septemvri padna na najnisko nivo vo poslednive {est godini, zaradi padot na pobaruva~kata za izvoz. MMF SO NOVA PROGRAMA ZA ZAEMI

programa na MMF za davawe zaemi, koi se rezervirani za zemjite so poslabi stopanstva, koi za vozvrat, mora da gi prilagoduvaat svoite politiki. Na toj na~in dobienite sredstva, dr`avite mo`e da gi koristat kako injekcii na kapital vo nivnite bankarski sistemi. Nekoi od prvite zemji korisni~ki bi mo`ele da bidat zemjite so raste~ki stopanstva, kako Turcija, Brazil i Ju`na Korea, koi vo voobi~aenite okolnosti nemaat problemi so zadol`uvaweto, no sega se soo~eni so nedostatok na gotovina, kako posledica na prekinot na kreditnite aktivnosti na zapadnite banki. MMF se odlu~i na ovoj na~in da odgovori na finansiskata kriza, od pri~ina {to vonrednite vremiwa baraa vonredni merki, re~e ~elnikot na MMF, Dominik [traus-Kan i dodade deka Fondot sega e podgotven da dade svoj pridones vo razre{uvaweto na finansiskata kriza. LONDONSKIOT VESNIK GARDIJANOBJAVI:

Помош на жртвите од финансиската криза
Prvite lu|e na MMF ja odobrija novata programa za davawe na kratkoro~ni krediti, so koi sakaat da go zabrzaat prilivot na sredstva vo dr`avite na koi im se potrebni. Donesuvawe na vakva programa, u{-

На ’искредитираниот’ ММФ му е потребна итна реформа
- Diskreditiraniot Me|unaroden monetaren fond (MMF) mora da izvr{i temelna reforma, da ja otfrli svojata sega{na - zastarena politika i da ja izmeni svojata struktura, koja onakva kakva {to e sega, pove}e prava pri odlu~uvaweto im dava na zapadnite zemji, pi{uva Gardijan. Vesnikot, kako {to javi dopisnikot na MIA od London, veli deka ako ova ne se napravi, }e se dovede vo pra{awe i samoto postoewe na MMF, bidej}i zo{to bi postoela ovaa svetska finansiska institucija, ako nikoj vo svetot od nea ne saka da bara i pozajmuva pari. Vo uslovi na sega{nata globalna finansiska kriza, malkumina se javija dosega za pomo{ od MMF, zatoa {to Island prvo bara{e spas od Rusija, a Pakistan od Kina, dodeka kon Me|unarodniot fond se obratija duri koga potencijalnite pomaga~i po~naa da se pi{manata okolu pomo{ta. Pri~inata za vakviot odnos kon MMF, spored Gardijan, e negovata- pogre{na politika, zatoa {to dodeka site vo svetot gi smaluvaat kamatite, Island mora{e da gi zgolemuva, bidej}i toa e uslovot {to go pobara MMF za da i dade zaem na ovaa ostrovska dr`ava. Fondot povede smetka za spas na islandskata nacionalna valuta, no, ne i za toa dali so operacijata }e bidta zagubeni mnogu rabotni mesta. Ungarija, koja isto taka, primi finansiska pomo{ od MMF, mo`e za toa da plati visoka cena so svojot zabaven razvoj, zatoa {to Vladata vo Budimpe{ta ve}e najavi seriozno kratewe na dosega{nata visoka javna potro{uva~ka. Spored londonskiot vesnik, MMF zagovara politika na visoki kamati, malo izdvojuvawe za javnata potro{uva~ka i otvoren pazar, {to se smeta deka sega ve}e e diskreditirano vo svetot.

Стопанството пред рецесија
Amerikanskoto stopanstvo vo tretoto tromese~je zabele`a pad od 0,3 otsto, najgolem vo izminatite sedum godini, {to se dol`i na namalenata potro{uva~ka na naselenieto i na investiciite na kompaniite. Ova e najgolem pad na BOP na SAD od prviot kvartal 2001 godina, no e pomal za 0,5 otsto, kolku {to o~ekuvaa analiti~arite. Toa pretstavuva golema presvrtnica, so ogled deka vo vtoriot kvartal BOP porasna za relativni visoki 2,8 otsto. Potro{uva~kata na naselenieto, na koja otpa|aat otprilika dve tretini od amerikanskiot BOP, padna za 3,1 otsto, {to e prv kvartalen pad na potro{uva~kata na Amerikancite po 1991 godina, a najgolem od 1980 godina. Zgolemenata javna potro{uva~ka delumno go nadomesti opa|aweto na potro{uva~kata na naselenieto i na investiciite. Ovie podatoci ja potvrduvaat tezata deka amerikanskoto stopanstvo se nao|a pred recesija. Ako i vo posledniov kvartal se zabele`i pad na BOP, toa }e bide i oficijalna potvrda na recesijata, koja se definira kako pad na stopanstvoto dva kvartali po red.

te na po~etokot na mesecov, pobara grupata od 24 siroma{ni dr`avi (G24), koja gi vklu~uva zemjite od Latinska Amerika, Azija i Afrika. Spored izjavite na funkcionerite na MMF, vo ramkite na taa programa, na zemjite }e im bidat staveni na raspolagawe maksimum sto milijardi dolari. Dobienite sredstva }e mora da bidat vrateni so kamata od okolu ~etiri otsto, i najdocna vo rok od edna godina. Sekoja dr`ava, koja gi ispolnuva uslovite, }e mo`e da pozajmi pet pati pogolem iznos od sopstvenata kvota, odnosno od iznosot so koj taa sama pridonesla vo toj fond. Posle tri meseci kreditot }e mo`e da se reprogramira, i toa najmnogu do tripati vo ednogodi{niot period. Osven ovie, ima i dopolnitelni specifi~ni uslovi za dobivawe zaem, spored koi, zemjite {to gi ispolnuvaat mora da odr`uvaat strogi ekonomski i politiki na kamatni stapki, niska ili stabilna inflacija, i da dolgovite {to gi imaat, da mo`e da gi kontroliraat. Vo toa e vsu{nost i razlikata vo odnos na postojnata

22

берзНИК

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 03.11.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 27.10. - 31.10.2008 godina VKUPEN PROMET NA MAKEDONSKATA BERZA AD SKOPJE
U^ESTVO NA ODDELNI PAZARNI SEGMENTI VO VKUPNIOT PROMET

PREGLED ZA NAJTRGUVANI AKCII NA OFICIJALEN PAZAR

10 NAJTRGUVANI HARTII OD VREDNOST NA OFICIJALEN PAZAR

Data 03.11.2008

broj 47 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

23

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->