берзНИК - GODINA II - BROJ 31 - 14 JULI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

3

Raspredelen buxetskiot kola~
- Makedonskata dr`avna (kralska) vre}a e se popolna. Vo nea se sobiraat se pove}e i pove}e sredstva, imame ve}e i suficit vo buxetot i doa|ame do edna situacija koja na ministerot za finansii mu sozdava taka da re~eme golemi slatki maki. Kako da se tro{at tolku sobranite visoki sredstva. Ova se zborovi koi profesorot Tome Nenovski gi iskoristi promoviraj}i ja svojata kniga Struktura na javnite finansii vo Republika Makedonija. Teza, koja veruvam }e se soglasite so mene ja opravduva i rebalansot na dr`avniot buxet koj godinava e pro{iren za 260 milioni evra. Vladata na Republika Makedonija go usvoi rebalansot na Buxetot za 2008 godina vo koj predvidenite prihodi iznesuvaat 144 milijardi i Inflacijata i vo juni nad 10 procenti. 706 milioni denari {to Nagliot porast na cenite na energijata, hra- e za 12,4 procenti ponata i nekoi drugi stoki, i na svetskite i na ve}e od prvi~nata prodoma{nite pazari i davaat poinakov pe~at na ekcija na Buxetot za sega{nata inflacija za razlika od inflaci- ovaa godina. Rashodite jata koja pred 30 godini go trese{e svetot. se proektirani na iznos Toga{nata inflacija be{e vgradena kako od 150 milijardi i 371 strukturen problem, a sega{nata se dol`i milioni denari. Predtokmu na porastot na cenite na osnovnite videniot deficitot e proizvodi, smeta ministerot Slaveski. - Ona ocenet na pet milijardi na {to treba da se vnimava, e momentalniot 665 milioni denari i e rast na cenite da ne prerasne vo strukturna vo ramki na proekcijata inflacija, koja se temeli na borbata me|u od 1,5 procenti od brurazli~ni sloevi od naselenieto da si go za- to doma{niot proizvod. Spored ministerot ~uvaat `ivotniot standard. Ako na rabotnicite im erodira `ivotniot standard, tie }e za finansii Trajko se obidat da go nadomestat so barawe za po- Slaveski, povisokite visoki plati, {to spored Slaveski e najopas- prihodi se rezultat na nata stapica za Makednija, koja mo`e da go zgolemenata naplata na site vidovi danoci, pottikne inflacioniot spiralen rast.. A koga sme kaj `ivotniot standard, Vla- o~ekuvanata pogolema data }e treba u{te da poraboti... Dr`avnata dividenda od Makevre}a ja napolni, no bez razlika dali infla- donski telekom i pogocijata ni e uvezena ili ne, bez razlika deka lemiot priliv od konzgolemuvaweto na platite mo`e u{te pove}e cesii i privatizacija. Predvidenoto da go napumpa inflatorniot balon - realnosta e druga, naselenieto koe `ivee samo od zgolemuvawe na prihomese~nite plati, bez dopolnitelni prihodi, dite od 12,4 procenti edvaj vrzuva kraj so kraj... i pokraj `elbata da do krajot na godinata se se bide lojalen gra|anin na dr`avata i da se dol`i na dosega{nite ispla}aat smetkite, lanecot na redovna na- realni ostvaruvawa vo plata, seu{te ne mo`e da se vospostavi, za prvata polovina od go{to vo golem del se vinovni i se u{te zadr- dinata koi se zna~i`anite menaxeri - veterani, koi raka na srce telno nad planiranite gi vrtat sredstvata samo niz svoite smetki i o~ekuvawa za 10,25 xebovi za smetka na iskoristuvaweto na ne- procenti, naglasi minplateniot trud, od se u{te poslu{nite ra- isterot za finansii botnici!... ili ako sakate iskoristuvaj}i ja Trajko Slaveski, na dobrodu{nosta i poslu{nosta na zate~eniot sredbata so novinarite vo Vladata. socijalisti~ko obrazovan kadar... Toj pojasni deka prihodite od personalniot danok na dohod do krajot na godinata se predviduva da iznesuvaat 8,9 milijardi denari {to e za sedum otsto zgolemen vo odnos na planiranoto, a od danokot na dobivka se o~ekuva do krajot na godinata prihodi vo visina od devet milijardi denari {to pretstavuva zgolemuvawe za 71 procent. Planiranite prihodi, kako {to objasni Slaveski, se dol`at na pozitivnite prilivi vo prvite {est meseci od godinata pri {to kaj personalniot danok na dohod ima natfrlawe za 5,7 otsto od planiranoto, a kaj danokot na dobivka natfrlaweto e za 61,6 otsto. - Vakvata realizacija na danokot na dobivka i na personalniot danok ja potvrduva pravilnata reformska opredelba za voveduvawe na konceptot na ramen danok koja ne predizvika nikakvi naru{uvawa, tuku naprotiv ovozmo`i zgolemuvawe na dano~nite prihodi, stimuliraj}i gi dano~nite obvrznici navreme i celosno da gi ispolnat namalenite obvrski kon dr`avata, istakna ministerot za finansii. Prihodite od danokot na dodadena vrednost se proceneti na 38,661 milijarda denari {to e za 6,5 procenti pove}e od prvi~no planiranoto. Vi{okot sredstva Vladata gi naso~i vo obrazovanieto, za ubla`uvawe na negativnite efekti od porastot na cenite na naftata, za pottiknuvawe na vrabotenosta, kako i za ste~ajcite. Vo delot na obrazovanieto 1,5 milijardi denari }e se iskoristat za implementacija na zadol`itelnoto sredno obrazovanie, za proektot kompjuter za sekoe dete, za besplatni u~ebnici za socijalno zagrozenite semejstva, za novite fakulteti i Univerzitet za informatika, kako i za besplaten internet vo studentskite domovi i za unapreduvawe na nau~no-istra`uva~kata rabota vo zemjava. So rebalansot se obezbedeni 750 milioni denari za predlo`enite merki na Vladata za ubla`uvawe na negativnite efekti od porastot na cenite na naftata, pred se za subvencii za zemjodelcite za koi se planirani 300 milioni denari i za namaluvawe na prihodite po osnov na patarinata i registracijata vo iznos od 450 milioni denari. Za pottiknuvawe na vrabotenosta se odvoeni 56 milioni denari predvideni kako finansiska poddr{ka na rabotodava~ite za subvencionirawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe vo prvite 18 meseci za novo vraboteni lica do 27 godini i lica proglaseni za ste~ajci. Predvideni se i 90 milioni denari za materijalno obezbeduvawe na 6.000 nevraboteni lica po osnov na ste~aj i likvidacija na pretprijatija so dominantna dr`avna sopstvenost do nivno povtorno vrabotuvawe ili penzionirawe. Za novoto Ministerstvo za informatika i realizacija na proektite vo nego se predvideni 231 milioni denari, za kupuvawe na ambasadata vo London i na kancelarii za vrski vo Japonija i Kazahstan 200 milioni denari i 20 milioni denari za isplata na dodatok za kariera na dr`avni slu`benici. Zgolemenite prihodi {to }e se tro{at vo vtorata polovina od godinata, spored ministerot za finansii nema da vlijaat inflatorno na ekonomijata. - Se {to e obezbedeno so realni prihodi {to ne zna~i inflacisko finansirawe ili finansirawe so nova emisija na pari od centralnata banka i e proektirano vo ramki na soodveten buxetski deficit ne mo`e da vlijae inflatorno na ekonomijata, istakna ministerot Slaveski, koj dodade deka merkite {to gi prezema Vladata vo poslednite 6,5 meseci se naso~eni kon antiinflatorno deluvawe i ubla`uvawe na posledicite ili pomagawe na odredeni grupi koi se najmnogu pogodeni od zgolemuvawe na cenite. Spored nego so merkite na Narodnata banka preku zgolemuvawe na kamatite da se vlijae na inflacijata ne mo`e da se o~ekuvaat efekti vo narednite dve godini bidej}i, kako {to dodade, so nitu edna monetarna politika ne mo`e da se vlijae na namaluvawe na cenite na naftata i hranata koi se uvozni fenomeni. Slaveski uveruva deka nitu do krajot na ovaa, a nitu do krajot na 2009 godina nema da ima promena na kursot na denarot vo odnos na evroto.

Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na берзНИК e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

KOMISIJATA ZA HARTII OD VREDNOST
VO AGROPLOD A.D. RESEN

Свисслион и Китановски поседуваат по 25 % акции
Komisijata za hartii od vrednost pri kontrola na na~inot na steknuvawe na akcii vo Agroplod a AD Resen utvrdi deka liceto \or|i Kitinovski kako poedine~en akcioner poseduva 6.612 obi~ni akcii koi pretstavuvaat 32,93 % od vkupniot broj na izdadeni obi~ni akcii so pravo na glas od Agroplod a.d. Resen. Komisijata konstatira deka Kitinovski steknal nad 25 % od akciite, bez da dade ponuda za otkup {to bilo negova obvrska soglasno Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva. Vakvoto povedenie KHV go sankcionira i zatoa donese re{enie so koe na \or|i Kitinovski mu se odzema pravoto na glas i pravoto na dividenda na 1.592 obi~ni akcii koi gi poseduva vo Agroplod AD Resen. Inaku, 1.592 obi~ni akcii pretstavuvaat 7,93 % od obi~nite akcii so pravo na glas na dru{tvoto. Isto taka, poradi kr{ewe na Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva, Komisijata za hartii od vrednost na Svisslion DOO Skopje mu go odzema pravoto na glas i pravoto na dividenda na 1.356 akcii {to pretstavuva 6,75 % od vkupniot broj na akcii so pravo na glas. Po izre~enite merki na KHV, i Svisslion DOO Skopje i \or|i Kitinovski poseduvaat po 25% akcii so pravo na glas vo Agroplod a.d. Resen.

И директорот на ЦДХВ санкциониран
Komisijata za hartii od vrednost vremeno za period od 30 rabotni dena mu ja odzema soglasnosta na Stevan [ap~eski za direktor na Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD Skopje poradi storeni dve nepravilnosti i toa: - poramnuvawe na blok transakcija so akcii izdadeni od IK banka AD Skopje sprotivno na Zakonot za hartii od vrednost i na pravilata za rabota na CDHV i - nepravilno poramnuvawe na transakcija so akcii izdadeni od Makedonska berza AD Skopje, odnosno neosnovano odlagawe na poramnuvaweto nadvor od zakonskiot rok vrz osnova na zaklu~oci doneseni od ste~aen sudija koi ne pretstavuvat dozvolen praven osnov za vakvoto postapuvawe. Inaku, dosega protiv direktorot na CDHV Stevan [ap~eski, Komisijata za hartii od vrednost ima izre~eno tri sankcii.

Глоба до 5.000 евра за три друштва
Na sednicata {to se odr`a na 09.07.2008 godina, a so koja pretsedava{e Pretsedatelot na KHV Marina Na}eva-Kavrakova, Komisijata donese re{enie so koe se odzema pravoto na glas i pravoto na dividenda od 1.699 obi~ni akcii so pravo na glas na Fustelarko Borec AD Bitola, sopstvenost na Mal Metropol DOOEL Bitola, a steknati sprotivno na Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva. Isto taka, KHV izre~e globa do 5.000 evra za kupuva~ot na akciite Mal Metropol DOOEL Bitola i za brokerskata ku}a, Bitola Broker AD Bitola, a do 2.000 evra za odgovornite lica na dvata subjekti.

Комисијата санкционираше две брокерски куќи:
- Brokerskata ku}a VIP AD Skopje ja zadol`i da ja usoglasi strukturata na sredstvata na osnovnata glavnina na dru{tvoto. KHV izre~e globa do 5.000 evra za VIP AD Skopje i do 2.000 evra za direktorot na brokerskata ku}a; - Brokerskata ku}a Fer{ped AD Skopje ja zadol`i vo rok od 90 dena da ja usoglasi strukturata na sredstvata na osnovnata glavnina i za toa da ja izvesti Komisijata. ...Na istata sednica bea izdadeni i dve dozvoli za brokeri.

Одбиени две барања за емисија
KHV gi odbi barawata za izdavawe na vtora emisija na akcii po pat na privatna ponuda na brokerskata ku}a Ilirika Investments AD Skopje i na Interne{enel Hotels AD Skopje.

Продажба на сопствени акции по пат на приватна понуда
Na sednicata be{e dadeno odobrenie Ohridska banka AD Ohrid da prodava sopstveni akcii po pat na privatna ponuda. Stanuva zbor za 1.315 obi~ni akcii vo vkupna proda`na vrednost od 10.726.455 denari.

NAGRADA OD DEUTSCHE BANK ZA KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

VO REGIONOT NA JUGOISTO^NA EVROPA

Директното процесирање на платежни пораки најквалитетно
Komercijalna banka AD Skopje dobi u{te edna potvrda za svoeto uspe{no i profesionalno rabotewe. Na vtori juli ovaa godina Doj~e banka i ja dodeli nagradata za najuspe{no Direktno procesirawe (STP) za 2007 godina na Komercijalna banka, za isklu~itelen kvalitet vo ispra}aweto na plate`ni poraki do Doj~e banka. Direktnoto procesirawe ili STP sistemot e zna~ajna komponenta vo uslugite na Doj~e banka, koja vo dolgoro~nata i produktivna sorabotka so Komercijalna banka gleda seriozen partner za zgolemuvawe na obemot na plate`nite uslugi i namaluvawe na sevkupnite tro{oci preku sistemot STP.

Агрокор, Сапониа и Подравка, најбренд-најкомпании
Vo prviot ~etvrtok od mesecov vo Saraevo, na izborot organiziran od Direkcijata na Nezavisnata agencija za izbor i promocija na menaxeri i Evropskoto zdru`enie na menaxeri, trite hrvatski kompanii, Agrokor, Saponia i Podravka, bea proglaseni za najkompanii so najbrendovi vo regionot na jugoisto~na Evropa, pri {to, za prv pat otkako postoi ovoj izbor, se dodeleni i priznanija za najbrend - najkompanija. Agrokor dobi priznanie za svojot brend - vodata Jana, koja se distribuira vo 25 zemji, kompanijata Mepas, koja e glaven distributer na proizvodite na Saponia vo Bosna i Hercegovina, dobi priznanie najbrend za detergentot Faks, a edinstveniot hrvatski za~inski proizvod, Vegeta, na kompanijata Podravka, e tretonagradeniot najbrend. Za najbrend na gradot doma}in, Saraevo, e proglasen Saraevo film festival. Na izborot bea dodeleni i priznanija za menaxer na 2008 godina vo regionot na jugoisto~na Evropa, a me|u dobitnicite se najdoa generalniot direktor na Unikredit bankata, Berislav Kutle, Qerka Puqi} od grupacijata Agrokor i Zdenko Pav~ek od Stopanskata komora na Slovenija.

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

5

S

O

D

R

@

I

N

A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskata berza se oporavuva Makedonska berza e lider vo regionot, e naslovot na berzanskata analiza vo Vreme, vo koja }e pro~itate deka po rekordniot mese~en pad vo juni, izminative sedum dena indeksot MBI 10 se zgolemi za 7,2 procenti, {to e pove}e od regionalnite pazari na HV, pa duri i od del od berzite vo Evropa. Belgradskiot indeks Beleks 15 i slovene~kiot SBTI Top padnaa za pove}e od 4%. Londonskiot zagubi 0,96 procenti od svojata vrednost, a germanskiot DAKS se namali za eden procent. No, postoi eden drug paradoks, iako na makedonskata berza se zgolemi pazarnata vrednost, kaj najgolem del od kompaniite, sepak prometot se namali. Vkupno se svrtea 2,3 miliona evra, no na oficijalniot pazar prometot be{e za 29 procenti pomal vo odnos na minatata nedela, koga indeksot na berzata ima{e nadolen trend. I Ve~er so analiza - Berzata `ivna. Berzanskata nedela {to pomina ja odbele`a rast na indeksite, no i na cenite na akciite na kompaniite koi{to imaa najgolemo u~estvo vo realiziraniot promet. Na pazarot na kapital se svrtea 2,3 milioni evra i toa 72% na oficijalniot pazar. Vo blok transakcii ostvaren be{e promet od 11,4 otsto. A na Redovniot pazar 16,6 procenti. Berzanskiot indeks posledniot berzanski den MBI-10 dostigna 5154.02 indeksni poeni {to vo odnos na prethodniot den pretstavuva rast za 2,06%. Vo petokot indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID padna za 0,75 %, dodeka indeksot na obvrznici OMB ostana bez promena na vrednosta. Vo Utrinski vesnik }e pro~itate, site ~uvaat devizi NBRM smiruva - nema inflacija. Visokata inflacija i stravot od devalvacija si go napravija svoeto, pa kako posledica na toa sega site {tedat vo devizi. Ako do neodamna ovoj trend be{e karakteristi~en, glavno, za gra|anite, sega i makedonskite kompanii po~naa se pove}e da se opredeluvaat za ~uvawe na svoite za{tedi vo forma na cvrsta stranska valuta. Toa go poka`uvaat i najnovite istra`uvawa na NBRM. Ekspertite se decidni deka glavna pri~ina za ovoj fenomen e stravot od devalvacija... [pekulaciite okolu mo`na devalvacija voop{to ne se novi, no sega dopolnitelno se podgrevaat kako posledica na golemiot porast na cenite, no i na drugi faktori, kako {to e visokiot trgovski deficit, koj samo za pet meseci nadmina 1,1 milijardi dolari. Prviot ~ovek na monetarnata vlast, guvernerot Petar Go{ev, pak, nasproti vakvite stravuvawa, ostanuva na svojot deciden stav deka }e ja odr`i stabilnosta na fiksniot kurs na denarot i deka nema apsolutno nikakva opasnost od devalvacija. Utrinski objavuva i deka, investiciite se presudni za izbor na koncesioneri na aerodromite. Postapkata za izdavawe pod koncesija na aerodromite Aleksandar Veliki vo Skopje i Sv. Apostol Pavle vo

07.07.2008 g. PONEDELNIK

VOVEDNIK ............................................3 KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST.........4 VESTI BERZA... VESTI BERZA............4 BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA..........5 - 7 RAZGOVOR SO POVOD.............................8-9 ПРОМОВИРАНИ ДВЕТЕ НАЈНОВИ КНИГИ НА ПРОФЕСОР ТОМЕ НЕНОВСКИ................10-12 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na берзНИК Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: IKT Menaxer: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Kiro Velkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

Ohrid treba da zavr{i za dva meseca, a osnoven kriterium pri izborot na koncesionerot }e bidat investiciite. Ova go najavi Zoran Krstevski, direktor na JP za vozdu{en soobra}aj, velej}i deka so toa }e po~ne nova era na aviosoobra}ajot vo Makedonija, pri odbele`uvaweto na 55-godi{ninata od ohridskiot aerodrom. - Re~isi edna godina Vladata vodi postapka za izdavawe na aerodromite pod koncesija i izgradba na nov kargo-aerodrom vo [tip. Sega se nao|ame vo vtorata faza, vo koja na tenderot se prijavija poznati svetski kompanii, kako {to se germanskata Hohtiv, vienskiot aerodrom, turskata Taf i francuskata kompanija Egis. Sledi fazata vo koja tie }e gi dadat ponudite za planiranite investicii. O~ekuvame investiciite da bidat okolu 150 milioni evra, najavi Krstevski. Re~isi site dene{ni pe~ateni mediumi ja prenesuvaat informacijata deka Kompaniite naskoro }e mo`at barawata za dozvoli povrzani so uvoz i so izvoz da gi dostavuvaat po elektronski pat. Preku sistemot, kompaniite }e mo`e da dostavat elektronski aplikacija za 70 dozvoli bez da ~ekaat po {alteri i da dostavuvaat dopolnitelni dokumenti na hartija. Sistemot e namenet za kompaniite {to se zanimavaat so uvoz i so izvoz na stoki i {pedicija i za nad 15 dr`avni institucii {to izdavaat dozvoli za uvoz, izvoz i za tranzit na stoki i za Carinskata uprava. Ve~er objavuva i deka prirodniot gas vo zemjava najverojatno }e poskapi za 10 procenti. Najgolemiot uvoznik vo zemjava, skopskata kompanija Makpetrol ve}e go podnela baraweto do RK za energetika. So korekcijata na sega{nata cena na prirodniot gas, koja iznesuva 22,5 denari za metar kuben, se o~ekuva novata cena da iznesuva okolu 25 denari za metar kuben. Prilepska Vitaminka denovive i oficijalno po~na da proizveduva biskviti vo noviot pogon. Fabrikata ja realizira investicijata od 5,5 milioni evra od koi, ~etiri milioni se kredit od Evropskata banka za obnova i razvoj. Novata investicija e petgodi{en plan za pro{iruvawe na proizvodstvoto. Biznis prenesuva del od zaklu~ocite od sredbata na pretstavnicite na Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep i lokalnata samouprava na Op{ti na Prilep, i na pove}e~lenata delegacija od Pert, Zapadna Avstralija, koja od 26 do 30 juni 2008 godina prestojuva{e vo Makedonija. Za vreme na pove}ednevniot prestoj vo zemjava delegacijata ostvari golem broj sredbi so pove}e ministri i stopanstvenici. Gostite bea povikani da investiraat vo Makedonija, bidej}i na{ata dijaspora e mostot {to gi zbli`uva dvete dale~ni zemji. Pritoa im be{e uka`ano deka Makedonija e podgotvena da primi novi tehnologii i transfer na znaewa, osobeno od oblasta na iskoristuvaweto alternativni izvori na energija, a nudi visoko educirani i rabotlivi lu|e.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК берзНИК e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК Broj: 31 Data: 14.07.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: NAJNOVI KNIGI NA PROFESOR TOME NENOVSKI Foto: Robert Spasovski Redakcija na берзНИК Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

1. KOMPANIITE ELEKTRONSKI ]E APLICIRAAT ZA UVOZ I ZA IZVOZ (****) 2. BIKOT GI KRENA CENITE, NO GO NAMALI PROMETOT (***) PAZARI ДНЕВНИК ВЕЧЕР s.5 VITAMINKA OTVORI NOV POGON s.6 GASOT POSKAPUVA! s.5 VODATA POSKAPE, SE BARA I POMALO TRO[EWE s.6 SUPERMARKET TU[ VO KUMANOVO s.6 UGOSTITELSKITE USLUGI POSKAPI ZA 1,7 OTSTO s.6 MBI 10 PORASNA ZA NAD 7 PROCEITI БИЗНИС s.6 ELEM NEZAKONSKI POTRO[IL 18 MIL. EVRA s.1 DOVERITELITE I AKCIONERITE BARAAT SOPs.7 DOZVOLI PO ELEKTRONSKI PAT STVENOST NA STOKOVNATA KU]A s.7 ZA ORO^ENA DENARSKA ZA[TEDA KAMATA OD 10 s.1 SVISLION AGROPLOD SO NOVI INVESTICII OD NASTO! 10 MILIONI EVRA s.5 BARAWA ZA UVOZ I IZVOZ ]E SE DOSTAVUVAAT ВРЕМЕ s.1 TRO[IME POLOVINA PLATA SAMO ZA BENZIN ELEKTRONSKI s.6 BIZNISMENITE ]E SE SPASAT OD [ALTERITE s.12 SO REGIONALNI PROIZVODI DO RAZMENA OD 1 s.6 VINI^ANI SO REPKATA ]E I PRKOSAT NA SKAPAMILIJARDA EVRA! TA NAFTA s.13 INICIJATIVI ZA POVIK NA STRANSKITE s.6 TRO[IME POLOVINA PLATA ZA BENZIN INVESTITORI s.6 MAKEDONSKATA BERZA LIDER VO REGIONOT s.13 INTERES ZA EKSPLOATACIJA NA RUDNITE BOGATs.7 PRILEPSKA VITAMINKA ]E SE PRO[IRI STVA VO MARIOVO ВЕСТ s.14 SOZDAVAWE MRE@A ZA ME\USEBNA PODDR[KA s.2 BARAWE ZA UVOZ I IZVOZ PO INTERNET s.15 PORAST NA MBI-10 ZA 2,06 PROCENTI НОВА МАКЕДОНИЈА УТРИНСКИ ВЕСНИК s.7 BIKOT GI KRENA CENITE, NO GO NAMALI PROMEs.1 SITE ^UVAAT DEVIZI, NBM SMIRUVA - NEMA TOT DEVALVACIJA s.7 BIZNISMENITE BARAAT EDEN [ALTER I ZA UVOZ I s.7 INVESTICIITE PRESUDNI ZA IZBOR NA KONCEZA IZVOZ! SIONERI NA AERODROMITE s.7 DR@AVATA ]E ^UVA ZADOL@ITELNI REZERVI ШПИЦ s.1 DOA\A NOV ENERGETSKI UDAR? NAFTA s.5 INDUSTRIJATA PRED NOV ENERGETSKI UDAR s.7 FIRMITE ELEKTRONSKI ]E BARAAT DOZVOLI ZA s.5 KOMPANIITE ELEKTRONSKI ]E APLICIRAAT ZA UVOZ I ZA IZVOZ UVOZ I ZA IZVOZ s.7 VITAMINKA ]E PRAVI I KEKSI ZA STRANSKITE

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

6

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

08.07.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Dobar start na nedelata, MBI-10 porasna za 6,88% e naslovot na berzanskata analiza vo Biznis.- V~era na Makedonskata berza be{e ostvaren promet od vkupno 79,47 milиoni denari. Preku blok transakcija bea istrguvani 7.484 akcii na @ito Produkt od Sveti Nikole za 45,3 milioni denari. Vo redovnoto trguvawe na Oficijalniot pazar ima{e 30 milioni, a na Redovniot pazar 4,15 milioni denari. Zna~i so 30 milioni denari MBI-10 porasna za 6,88%, rast kakov {to ne sme videle mnogu odamna. Indeksot MBID porasna za 2,7%, a indeksot na obvrznici za minimalni 0,06%. Bez isklu~ok site akcii od MBI-10 v~era rastea. Najsilno povle~e Makpetrol. So rast od 25,02% vo fiksing i istrguvani 43 akcii prose~nata cena se iska~i na 81.894,77 denari za akcija. Najgolem promet be{e realiziran so akciite na Granit. Se vra}a li optimizmot na berzata pi{uva i Utrinski vesnik. Sudej}i po nagorniot trend na indeksite i zgolemeniot broj transakcii i promet, analiti~arite i brokerite se nadevaat deka po nekolkumese~na stagnacija, optimizmot e vraten me|u investitorite na Berzata i rabotite odat kon podobro. Analiti~arite ve}e pi{uvaat za vra}aweto na bikot otkako vo izminatava nedela indeksot na desette najlikvidni kompanii zatvora so pozitivna vrednost. Denes vesnicite prenesuvaat i za donesuvaweto na Zakonot za finansisko obezbeduvawe pogolema likvidnost i efikasnost na pazarot. So ovoj Zakonot treba da se obezbedi pogolema sigurnost na finansiskite transakcii me|u subjektite i da se zgolemi likvidnosta i efikasnosta na finansiskiot pazar, istovremeno namaluvaj}i go administrativniot tovar pri sklu~uvawe dogovori za finansisko obezbeduvawe. Spored obrazlo`enieto na Ministerot za finansii Trajko Slavevski, Zakonot se odnesuva i na doma{ni i na stranski subjekti. Toj ovozmo`uva integracija i efikasnost na finansiskiot pazar, kako i stabilnost na finansiskiot sistem, pritoa poddr`uvaj}i ja slobodata za obezbeduvawe uslugi i slobodno dvi`ewe na kapital na edinstveniot pazar na finansiski uslugi, navede ministerot. Utrinski vesnik objavuva deka Noviot Zakon za javnite pati{ta predviduva dr`avnite pati{ta da se davaat pod koncesija. Zakonot predviduva i osnovawe Agencija za dr`avni pati{ta, koja }e se gri`i i }e se finansira od naplatata na patarinata za koristewe avtopat, magistralen pat ili nivni del. Na smetka na Agencijata }e se prefrla i nadomestokot za upotreba na pat {to go pla}aat stranskite motorni priklu~ni vozila. Noviot zakon predviduva nadomestokot od registracija na vozilata da se deli polapola me|u Agencijata za dr`avni pati{ta i Gradot Skopje, odnosno op{tinite. Tako cenite na surovata nafta prodol`uvaat na diveat na svetskite berzi, i pove}e od sigurno be{e deka v~era doma{nite ceni povtorno }e skoknat za nekoj procent, makedonskata Regulatorna komieija za energegika, za ~udo, re{i da nema promeni vo cenata na benzinite vo naredeniot 15-dneven period. Spored v~era{nata odluka, za polovina denar poskapuva dizelot, za eden denar ekstra-lesnoto gorivo, a mazutot za 2,67 denari za kilogram. Zadr`uvaweto na istite ceni na benzinite kaj nas se dol`i na poniskiot kurs na denarot sprema dolarot. Referentnite ceni na naftenite derivati na svetskiot pazar, spored Regulatorna, vo izminatiot ~etirinaesetdneven period bele`at zgolemuvawe kaj benzinite vo prosek za okolu 1,66%, a kaj dizelot za okolu 2,32%. Dnevnik pak prenesuva - Za uzurpirawe na dr`avnite nivi kazna od 10.000 do 20.000 evra za firmi i od 3.000 do 6.000 evra za gra|ani. - Kazni se propi{ani za site {to }e uzurpiraat dr`avno zemjodelsko zemji{te, velat vo Ministerstvoto za zemjodelstvo. Na site {to dosega koristat dr`avno zemji{te bez sklu~en dogovor za zakup im se ostava prostor da ja soberat posadenata kultura i da gi otstapat nivite. Vo sprotivno, kaznite }e im bidat dvojno pogolemi od predvidenite. Spored noviot zakon za zemjodelsko zemji{te, kazni se predvideni i za tie {to imaat dogovor za zakup, no ne gi koristat pravilno nivite.- Kaznite se dvi`at od 1.000 do 100.000 evra za site {to napravile prenamena na zemji{teto za nezemjodelski celi, go zagaduvaat zemji{teto, a nekoi duri imaat i izgradeno ku}i na zemjodelski parceli - velat vo ministerstvo. Denes }e pro~itate i deka borbata za prevlast vo Agroplod - se razgoruva. Sega{niot dominanten sopstvenik na Agroplod, srpskata kompanija, Svislion mo`e da go izgubi pravoto na upravuvawe so fabrikata na 23 juli, koga treba da se odr`i Akcionerskoto sobranie na kompanijata. Vo toj slu~aj na ~elo na fabrikata bi do{ol najgolemiot poedine~en akcioner, \or|i Kitinov, vo ~ija sopstvenost se 33% od akciite na Agroplod, a na sobranieto }e nastapi zaedno so akciite i na drugite sitni akcioneri, {to prakti~no }e zna~i zastapuvawe na 40% od akciite. Do ovaa situacija mo`e da dojde poradi odzemenoto pravo na glas na 5.339 akcii ili 25,39 % od akciite na Svislion od strana na Komisijata za hartii od vrednost po barawe na Javnoto pravobranitelstvo.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. GOLEM RAST NA CENITE NA AKCIITE I PROMETOT (****) 2. SVISLION ]E JA DOBIE BITKATA ZA AGROPLOD (****) ДНЕВНИК s.9 s.9 s.6 SE VRA]A LI OPTIMIZMOT NA BERZATA? s.7 NAFTATA VO SVETOT GORI, DOMA[NITE CENI PO STADRAKONSKI KAZNI ZA UZURPIRAWE DR@AVNI NIVI RO PREHRANBENATA INDUSTRIJA E IDNINATA NA PELAВЕЧЕР GONIJA s.1 SVISLION ]E JA DOBIE BITKATA ZA AGROPLOD s.9 REK BITOLA GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA STRUJA s.6 ]E SE UKINUVA MONOPOLOT NA MAKEDONIJA PAT s.9 ZEMJODELCITE ]E DOBIJAT SUBVENCII ZA NAFTA s.6 ROAMINGOT GORI KAKO SONCETO s.9 DIZELOT POSKAPE ZA POLOVINA DENAR s.6 DIZELOT KAJ NAS POSKAPE, BENZINITE NE БИЗНИС ВРЕМЕ s.1 MBI-10 PORASNA ZA NEVEROJATNI 6,88 PROCENTI s.6 ZA NASELENIETO OSTANAA U[TE 170 MILIONI EVRA s.2 NEMA DA JA REBRENDIRAME KOMPANIJATA BEZ OGLED s.6 RUSITE SE VRATIJA VO REK BITOLA NA GR^KITE BLOKADI s.7 CENATA NA BENZINOT ISTA, ]E SKOKA ZA DVE NEDELI s.3 ZAKONOT ZA JAVNI PATI[TA ]E GO SREDI PATNIOT ВЕСТ SEKTOR s.3 REMONT NA TRITE BLOKA NA REK BITOLA s.3 MESE^NA ZAKUPNINA OD 56.640 DENARI s.3 DIZELOT POSKAP ZA POLOVINA DENAR s.3 POGOLEMA LIKVIDNOST I EFIKASNOST NA PAZAROT НОВА МАКЕДОНИЈА s.11 BERZATA VO CRVENO ZA 70 PROCENTI s.1 SKOK NA BERZATA VO ^EST NA NOVATA VLADA s.12 MBI-10 PORASNA ZA NEVEROJATNI 6,88 PROCENTI s.7 BUREN DEN s.13 ISTRGUVANI 76,42 PROCENTI OD @ITO PRODUKT SVEs.7 SKOK NA BERZATA VO ^EST NA NOVATA VLADA TI NIKOLE s.7 NATFRLENO PROIZVODSTVOTO VO REK BITO¬LA VO s.13 GOLEM RAST NA CENITE NA AKCIITE I PROMETOT PRVITE [EST MESECI s.15 CENATA NA NAFTATA ]E PRODOL@I DA ODI NAGORE s.8 POSKAPUVA DIZELOT. BENZINITE SO ISTA CENA s.15 DIZELOT POSKAPUVA-BENZINITE SO ISTA CENA s.8 FATMIR BESIMI BARAL NOVA PROCENA NA AGROPLOD? УТРИНСКИ ВЕСНИК ШПИЦ s.5 GENERALEN REMONT ZA TRITE BLOKA NA REK BITOLA s.6 FISKALIZACIJATA ]E GI ISPRAZNI TEZGIWATA s.6 JAVNITE PATI[TA ]E SE DAVAAT POD KONCESIJA s.7 DIZELITE POSKAPEA s.6 SE RAZGORUVA BORBATA ZA PREVLAST VO AGROPLOD

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

7

09.07.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Na makedonskite uvozno-izvozni kompanii od noemvri godinava }e im bide olesneto trguvaweto, informiraat site dene{ni vesnici. Toa }e im go ovozmo`i carinskiot edno{alterski sistem, preku koj podatocite, informaciite i dokumentite potrebni za trgovskite operacii se podnesuvaat, a potoa kontrolata na stokata se sproveduva samo edna{ na edno mesto. Proektot, realiziran od Carinskata uprava na Republika Makedonija vo sorabotka so USAID, }e im bide dostapen i na {pediciite i na nad 15 dr`avni institucii. Edno{alterskiot sistem zna~itelno }e im go skrati vremeto, tro{ocite i dokumentite na kompaniite, na koi dosega im bea potrebni 120 razli~ni vida dozvoli za uvoz i izvoz. Direktorkata na Misijata na USAID, Patri{a Rajder o~ekuva deka noviot sistem na izdavawe uvozno-izvozni dozvoli }e go namali prostorot za korupcija, }e ja zgolemi doverbata na gra|anite vo dr`avnite institucii, i }e ja napravi Makedonija poprivle~na za stranskite investitori. Rabotata na uvozno-izvoznite firmi i transporterite vo zemjata }e im bide olesneta i so voveduvaweto na non-stop rabotnoto vreme na novootvoreniot javen carinski sklad, sopstvenost na transportnata firma Deni internacional, pri {to klientite }e dobijat evropski carinski uslugi i }e dojdat pobrzo do svoite stoki. So ova }e se izbegne nepotrebnoto, dolgo i skapo le`ewe na tovarnite vozila po carinskite skladi{ta i terminali vo zemjata. Nema da se realizira planiraniot izvoz na makedonski med za Letnite olimpiski igri vo Peking, objavi gra|anskoto zdru`enie Esnafi vo dene{nite pe~ateni mediumi. Pri~ina za toa e {to ne ja dobile neophodnata finansiska poddr{ka, iako im bila vetena od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Imeno, doma{nite p~elari baraa pari od dr`avata za da odat vo Kina i da ispora~aat 300 toni med iako voop{to ne e potpi{an dogovor za izvoz so kineska firma-uvozni, nitu se precizirani detalite na zdelkata. P~elarite izjavuvaat deka planirale da odat vo Peking za na samoto mesto da dogovorat kolku med }e kupi firmata Kofko i po koja cena }e go plati. Inaku, za da stigne navreme pratkata, trebalo da trgne pred okolu eden mesec. Baratelite na krediti pod zasilen nadzor, e naslovot na tekstot vo Biznis, kade se veli deka noviot Krediten registar, koj go podgotvuva Narodnata banka, }e im go olesni raboteweto na bankite, osobeno vo aktuelniot period na ekspanzija na kreditiraweto. Vo nego se sodr`ani podatoci za zadol`enosta na klientite - pravni lica so suma nad 500.000 denari, fizi~ki lica so zadol`enost nad 150.000 denari i site fizi~ki i pravni lica koi vo {tedilnicite imaat nad 50.000 denari. Registarot }e bide dopolnet so dve novi informacii, obezbeduvaweto na kreditot odnosno hipoteka, `irant, pari~en depozit i dostasanost na dolgot, so {to }e se ima uvid vo brojot na denovi vo docnewe na otplatata. Inflacijata e privremena i v godina zna~itelno }e se namali, e prognozata na Vienskiot institut za me|unarodni ekonomski odnosi vo studijata za zemjite od sredna i od isto~na Evropa, na koja se osvrnuva Utrinski vesnik. Vo studijata se poso~uva deka zemjite od regionot dobro gi podnesuvaat globalnite potresi, {to se povrzuva so podobrata produktivnost na rabotnicite, koja uspeva da go namali problemot so aprecijacijata na kursot i so raste~kite tro{oci na trudot. Spored analizata, vo ovie zemji, ekonomskiot porast na sreden rok mo`e da se stabilizira na pet-{est otsto, no toa nema da ja namali visokata stapka na nevrabotenost. Balkanot }e ostane izvor na rabotna sila, no vo prv red toa se nekvalifikuvani rabotnici. Vladata izleze so u{te edna merka koja ima za cel amortizirawe na posledicite od rastot na cenata na naftata. Od idnata godina dr`avata zapo~nuva da skladira rezervi od surova nafta, od site vidovi motorni i avio benzini, na dizel-gorivoto i kerozinot, na EL masloto za doma}instvo i na mazutot. Naftenite derivati pove}e nema da se ~uvaat vo ramkite na stokovnite rezervi i za niv nema da se izdvojuvaat buxetski sredstva, tuku tie }e se nabavuvaat so sredstva koi }e se sobiraat od zadol`itelniot nadomest, sodr`an vo cenata na gorivoto. Nego }e go pla}aat uvoznicite i proizvoditelite na nafta i nafteni derivati. Po zav~era{niot bum na berzanskiot indeks MBI -10, v~era nastana mal pad i zavr{i na 5.564 poeni odnosno pozitivni 1,02 procenti. Indeksot na Javno poseduvanite dru{tva zavr{i na pozitivni 1,03 procenti, a indeksot na obvrznicite - OMB, negativni 0,01 procent. Vkupniot promet od trguvaweto be{e ne{to pomal vo odnos na zav~era{noto trguvawe i iznesuva{e 70.362.601,91 denari, od vkupno 287 transakcii. Na Oficijalniot pazar be{e ostvaren vkupen promet od 29.220.479,92 denari, dodeka vrednosta na trguvaweto na Redovniot pazar be{e 11.217.122 denari so 72 transakcii.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. DOZVOLI ZA UVOZ I IZVOZ NA EDEN [ALTER (*****) 2. MAKEDONSKIOT MED NE ODI VO PEKING (****)
ДНЕВНИК s.1 s.7 s.7 s.7 s.7 БИЗНИС s.1 s.1 s.1 s.3 s.3 ELEM NEZAKONSKI POTRO[ILE 18 MILIONI EVRA NIKOGA[ NE BIL POTPI[AN DOGOVOR ZA IZVOZ NA MED VO KINA DOZVOLI ZA UVOZ I IZVOZ NA EDEN [ALTER ELEM NEZAKONSKI POTRO[ILE 18 MILIONI EVRA INFLACIJATA ]E SE NAMALI V GODINA s.9 s.9 s.9 s.9 ВЕЧЕР s.6 s.6 ВРЕМЕ s.1 s.4 s.6 SITE DOZVOLI ZA IZVOZ I UVOZ NA EDEN [ALTER EVN-ESM PAK ISKLU^UVA MBI 10 SO SKROMEN PORAST NAFTATA V^ERA POD 140 DOLARI ISKLU^UVAWE NA NEPLA]A^ITE UVOZNO-IZVOZNA DOZVOLA OD KANCELARIJA REGULATORNATA KOMISIJA ]E RE[AVA MAKEDONIJA SAMA SI GO ZA[E]ERI MEDOT BOSANSKITE DOMATI JA URNAA CENATA NA STRUMI^KITE AMERIKANCITE ]E JADAT KO^ANSKI ORIZ FIRMITE NE ZNAAT KAKO DA ]ARAT EVROPSKI PARI PARNOTO ]E NE IZGORI ZA 60 PROCENTI? DOZVOLA SO EDNO KLIKAWE NA INTERNET

KUPUVA^ITE GO GUBAT ZDIVOT BARATELITE NA KREDITI POD ZASILEN NADZOR EDNO BARAWE - NA EDNO MESTO EDNO BARAWE - NA EDNO MESTO KREDITNI ZADOL@UVAWA ZA SPORTSKITE SALI I ZA REGIONALNI PATI[TA s.4 CARINSKI USLUGI 24 ^ASA DNEVNO s.5 KREDITOBARATELITE POD ZASILEN NADZOR s.11 EMO OHRID ME\U USPE[NITE DRU[TVA VO HOLDINGOT s.11 MAKPETROL ]E ISPLA]A DIVIDENDA s.12 KUPUVA^ITE GO GUBAT ZDIVOT s.13 VO BLOK ISTRGUVANI 0,24 PROCENTI OD ALKALOID s.13 MAL PAD NA PROMETOT NA BERZATA s.16 LETEN UNI DEPOZIT SO ZGOLEMENI KAMATNI STAPKI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 MAKEDONSKIOT MED NE ODI NA OLIMPIJADATA s.2 KADE ODI BERZATA? s.7 VLADATA ]E PRAVI NAFTENI REZERVI, ]E GI PLA]AAT FIRMITE s.7 MAKEDONSKIOT MED NE ODI VO PEKING s.8 TEKSTILNI BRENDOVI NE SE PRAVAT SO SKAPI KREDITI

s.6 s.6 s.7 s.7 ВЕСТ s.2 OD NOEMVRI EDNO[ALTERSKI SISTEM NA CA¬RI¬NA НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 PORASTOT SE PREKR[I s.7 CARINATA VOVEDUVA EDNO[ALTERSKI SISTEM s.7 PARNOTO GREEWE ]E POSKAPI ZA 60 OTSTO? s.8 PARITE NA DIJASPORATA NE GO POKRIVAAT DEFICITOT ШПИЦ s.7 KONE^NO ]E SE LEPAT DUPKITE VO TERMOCENTRALITE s.7 [LEPERITE NIZ GRANICA PREKU EDEN [ALTER s.7 NA SVE]I ]E RABOTAT 20 GRADONA^ALNICI s.7 MAKEDONSKIOT MED NE ODI VO KINA

8

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

RAZGOVOR SO POVOD...

I TELEKABEL VO KONKURENCIJA NA FIKSNATA TELEFONIJA
Уште еден кабелски оператор стартува со фиксна телефонија. Телекабел со комерцијална продажба на услугате ќе почне од 1 септември, а на пазарот на фиксна телефонија во Македонија влегува во партнерство со австриската компанија Ај - кол
elekabel ima celosna pokrienost vo Bitola i [tip i 70 otsto vo Skopje. Od neodamna otpo~naa so rabota i vo Strumica, a od oktomvri planiraat da zapo~nat so rabota i vo Veles. Kabelskiot operator planira pro{iruvawe na mre`ata vo site gradovi vo dr`avata. Telekabel. Mre`ite Robi }e gi preimenuvame vo Telekabel, bidej}i toj brend e najpoznat me|u lu|eto. Mre`ata vo Skopje ja otvorivme vo 2000 godina i potoa se svrtevme pove}e kon servisi, zna~i kabelska televizija, brz kabelski Internet, a ne kon osvojuvawe na novi teritorii. Skopje be{e golem zalak za nas i tuka sakavme da zavr{ime. Od samiot po~etok startuvavme so kvalitetni materijali, koi toga{ ~inea 27 pati pove}e otkolku na konkurencijata. Nie naplatuvavme pove}e za priklu~ok, no nudevme i podobar kvalitet i imavme zadovolni korisnici, veli Iliev. ma, no na krajot ispadna deka internetot navistina e dobar biznis. Od druga strana, imame golem problem da gi odr`ime marginite na kabelskata televizija, da ima barem nekakov minimalen profit. Situacijata e takva najmnogu zaradi avtorskite prava. Site dogovori sklu~eni so nekoja televizija se vrzani so dinami~ki ceni i sekoja godina cenata e povisoka, a nie sekoja godina se trudime cenata na pretplatata od 350 denari da ne se menuva.

T

Vleguvaweto na Telekabel vo fiksnata telefonija i nivnoto partnerstvo so avstriskata kompanija Aj-kol go iskoristivme kako povod za razgovor so Zoran Iliev, upravitel na ovoj kabelski operator. Spored Iliev po potpi{uvaweto na dogovorot za interkonekcija so Makedonski telekom (pred edna nedela) im ostanalo da se dogovorat samo u{te tehni~kite detali. Iliev najavi i leten popust, odnosno namaluvawe na modemite za 50 otsto i na digitalnite resiveri za 30 otsto.

Каде го гледате решението?
Re{enieto le`i pred se vo digitalizacijata, za{to so osnovniot paket ima dosta kanali koi lu|eto mo`ebi ne sakaat da gi gledaat, no ednostavno tie se vo paketot, a so digitalizacijata ve}e }e mo`e da se razgrani~i ona {to se gleda i }e mo`e da se pravat paketi po izbor. Taa mo`nost kaj nas ve}e ja ima od noemvri minata godina, postoi toj digitalen paket, no se u{te isprobuvame {to i kako e podobro.

На прашањето, колку корисници има Телекабел во моментов и која е натамошната стратегија? - Илиев вели:
- Brojot na internet korisnicite sekoga{ to~no go znaeme, a kaj korisnicite na kabelska televizija imame isklu~uvawa i vklu~uvawa, preminuvawa vo drugi kabelski mre`i, novi priklu~oci, taka {to ne mo`eme sekoga{ da go precizirame to~niot broj, tuku pove}e gi znaeme po teritorija. Inaku, brojot na internet korisnicite go opredeluvame spored brojot na modemi i toj zasega e okolu 17.000 vo Makedonija.

Минатата недела најавивте влез и во фиксната телефонија. По кои цени ќе разговараат граѓаните, со оглед на сеуште високите цени за интерконекција со Т-Хоум?
Ni jas se u{te ne znam to~no. Cenata se odnesuva na razgovori na regionalno nivo, a ne na lokalno. Zasega imame napraveno samo regionalna interkonekcija na tri to~ki, tri regionalni centri - Bitola, [tip i Skopje i mora taka da bide ako sakame da imame povici vo celata dr`ava, no ponatamu, dokolku imame dovolno soobra}aj, mo`eme da napravime i lokalna konekcija, pri {to cenata bi bila poniska. Od toj aspekt, T-Houm se vo prednost, pokrieni se so regulacija, tie nam ni pla}aat za lokalni razgovori, a nie nim za regionalni. Najbiten fakt, {to nikoj ne go prezentira, e toa deka nie sme napravile interkonekcija so Telekom, a sega sme nebiten faktor za niv i tie imaat pravo da ja diktiraat cenata. Me|utoa, otkako }e dobieme pogolem broj na korisnici, ve}e interesite se drugi, ve}e istite ceni }e va`at, nie im pla}ame na T-Houm, no i tie nam ni pla}aat.

Дали може да се биде корисник на Интернет, а да не се биде претплатник на кабелска телевизија на Телекабел? Дали може тие две услуги да се одделат?
Toa e mo`no, no toj servis e se u{te mnogu skap. Imame i opti~ka mre`a, po koja odi samo Internet, i nea obi~no ja koristat samo dr`avnite institucii, bankite, no mislam deka nabrzo i taa cena }e se namali. Inaku, internetot koj{to odi na kabelot od kabelskata televizija ne mo`e da se odvoi od pove}e tehni~ki pri~ini. Isto taka, spored brojot na korisnici pla}ame na Agencijata za elektronski komunikacii, pla}ame DDV sekoj mesec, bez razlika na toa dali nekoj korisnik platil za toj mesec ili ne, zna~i, pla}ame po broj na korisnici i zatoa kabelskata mora site da ja pla}aat, bidej}i taa e osnova za site drugi uslugi. Telefonijata }e mo`e da se koristi oddelno od internetot, no toj ne mo`e da se odvoi od kabelskata televizija vo ovoj moment. Podocna, koga }e se ra{iri drugata mre`a, IP delot {to odi po nea, }e mo`e i toa. [to se odnesuva do internetot, mnogu sme zadovolni i smetame deka napravivme dobar biznis, iako na po~etokot ne bevme mnogu sigurni vo seto toa i da bidam iskraen, gledavme na toa pove}e kako na rekla-

- Sekoga{ sme orientirani kon potrebite i `elbite na doma{nite korisnici. Gi sledime nivnite mo`nosti i gledame da ja imame najdobrata ponuda za niv, od samiot na{ po~etok veli Iliev, navraj}aj}i se na nivniot razvoen pat. - Po~navme so nekolku brendovi. Vo januari 1997 godina vo [tip go otvorivme Robi, narednata godina vo Bitola, a vo 1999 godina vo Sveti Nikole. Sekade startuvavme so razli~ni brendovi od pri~ina {to spored toga{niot Zakon eden sopstvenik mo`e{e da ima samo edna kabelska mre`a, raska`uva Iliev. - Podocna toj nepromislen zakon se smeni, pa taka eden operator mo`e{e da dobie licenca da raboti na teritorijata na cela Makedonija. Taa procedura trae{e do pred edna godina i sega ostana samo u{te rebrendiraweto, koe o~ekuvame da se slu~i najdocna do Nova Godina, koga site mre`i }e bidat pod imeto

Во моментов, во кого гледате најголем конкурент? Тука се Т-Хоум, Кејблтел, Онтел, Т-Хоум...
Vo momentov Telekabel edinstveno vleguva na teritorii kade{to raboti Kejbltel i sme vo mala prednost, bidej}i tie kupija mre`i koi ne funkcioniraa i sega

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

9

mora se odnovo da se raboti. Za okolu edna godina o~ekuvame tie da stanat silna konkurencija.

Најавата за влез во фиксната телефонија ја обелоденивте заедно со австриската фирма Ај - кол. На кое ниво е соработката на Телекабел со австриската фирма Ајкол?
Vo momentov imame golema tehni~ka poddr{ka vo internetot od avstriskata kompanija. Sega ja napravivme novata kompanija za telefonija, Aj Kol Makedonija, kade avstriskata firma finansiski vleguva so 50 procenti, pa }e vidime ponatamu kakov }e bide interesot. Inaku, poddr{kata e pred se tehni~ka.

Партнерството со здрава фирма на здрави нозе
Јурген Мајнер - претставник на странскиот партнер на Телекабел, Ај - кол од Австрија вака ја претстави својата компанија:

услугите коишто ги нудите во Австрија и услугите кои Телекабел ги нуди во Македонија во техничка смисла, на пример, дали постои разлика во квалитетот на услугите, дали е таму побрз интернетот, какви услуги нудите во Австрија и колкави се нивните цени?
Golem del od uslugite koi gi nudat na{ata firma i Telekabel se poklopuvaat vo smisla na tehni~kata pokrienost. Na{ata firma nudi paket na analogna i digitalna televizija so modem koj gi implementita dvete tehnologii, bez ponatamo{ni zafati potrebni od strana na korisnikot, zna~i seto toa e avtomatizirano, a se nudi i fiksna telefonija. Zna~i imame analogna i digitalna televizija, internet i fiksna telefonija i site tie odat preku edna kompanija. Krajnite potro{uva~i treba da zavrtat samo eden telefonski broj za da gi re{at site problemi vo vrska so toj servis. So ogled na toa {to na{ite uslugi se dosta konkurentni, konkurentna e i nivnata cena na avstriskiot pazar.

odredeni reperkusii na pazarot. Sporedeno so Avstrija, vo Makedonija problemot se nao|a vo interkonekcijata, odnosno vo toa {to vo Makedonija mora da se pravi interkonekcija vo sekoj grad oddelno, a vo Avstrija seto toa odi preku edna centrala.

Кои се Вашите очекувања во однос на сево ова? Дали Агенцијата за електронски комуникации ќе оди кон вистинска либерализација и рушење на монополот на Телеком?
Mislam deka Agencijata iskreno saka da pomogne, no ne se dovolno navlezeni vo taa problematika i ne se dovolno tehni~ki obu~eni. Agencijata i ne mo`e mnogu da promeni, bidej}i sopstvenik e se u{te dr`avata, a jas ne veruvam deka taa nabrzo }e se zaanga`ira. Zatoa, najva`no e nie da nudime kvalitetni uslugi i lu|eto {to pobrzo da se priklu~at i da oformime edna cifra na pretplatnici. Agencijata ni dade nekoi osnovni informacii kako }e se odviva toj proces i golem del od nejzinite najavi e realiziran, na primer cenite dosta padnaa za edna godina. T-Houm ima prednost {to vo sekoja evropska zemja e najmo}en vo svojata konkurencija, so isklu~ok na Anglija. Glavnoto {to nie treba da go postigneme e namaluvawe na cenite na fiksnata telefonija vo Makedonija, so {to }e dobijat i onie koi }e se pretplatata i onie koi nema da go smenat provajderot. K.S.

Во некои европски земји веќе е пракса регулаторните тела да можат да интервенираат во секторот за телекомуникации за одвојување на инфраструктурата од другите услужни дејности, за да бидат цените на интерконекцијата поконкурентни. Дали очекувате таква пракса и овде?
- Na{ata kompanija e od Edinburg i e vtora po golemina vo Avstrija vo ovoj biznis, koja pretstavuva ne{to kako konglomerat pome|u ostanatite operatori so kabelski internet i televizija. Kompanijata raspolaga so kapital od tri milioni evra i vo ovoj moment ne bi mo`el da ka`am to~no kolkava }e bide investicijata vo Makedonija. Telekabel go odbravme od pri~ina {to vo nego najdovme dobar partner i lojalna konkurencija koja mo`e da se nosi so potrebite na pazarot. Pred se, vo Telekabel vidovme zdrava firma na zdravi noze, koja ne bara samo pari za da bide partner, tuku ima {to da ponudi. Makedonija kako mal pazar se u{te nudi visoki ceni za vakvite uslugi, me|utoa, Regulatornata komisija treba da se potrudi da ja podobri konkurencijata so

Матијас Хајн, менаџер за Источна Европа, од германската фирма WiZi Communications
So Telekabel sorabotuvame celi 10 godini. Na germanskiot pazar, WiZi Communications opstojuva ve}e 80 godini, a dve tretini od na{eto proizvodstvo e od oblasta na telekomunikaciskata oprema i kablovskata televizija. Stanuva zbor za familijaren biznis koj ne kotira na berzata, a informacijata za kapitalot so koj raspolagame e doverliva. Minatata godina imavme obrt na sredstva od 100 milioni evra, a za ovaa godina se o~ekuva obrt od 110 milioni evra. Sorabotkata so Telekabel e pred se od fizi~ka priroda, pogolemiot del od opremata na Robi i Telekabel e od na{e proizvodstvo.

Може ли да направите споредба меѓу

10

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

PROMOVIRANI DVETE NAJNOVI KNIGI NA PROFESOR TOME NENOVSKI

SVETO TROJSTVO ZA JAVNITE PARI EKONOMI^NO, EFEKTIVNO I EFIKASNO TRO[EWE
rofesor, d-r Tome Nenovski svojata profesionalna kariera ja zapo~na vo 1978 godina vo Narodna banka na Republika Makedonija, a sega raboti kako vonreden profesor na Amerikan kolex. Ima izraboteno pove}e stru~ni trudovi od ekonomskata sfera i izdadeno 260 truda i {est knigi dosega. -

P

kade e RM vo pribli`uvaweto kon evropskite i svetskite standardi vo ovaa oblast, re~e Janeva. Promotorot na knigata, dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za finansii Sne`ana Kostadinoska - Milo{eska, re~e deka problematikata {to Nenovski ja obrabotuva vo knigata e mnogu komplekna i zna~ajna za Republika Makedonija. Spored nea, ovoj trud na profesorot Nenovski e vistinski trud ne samo od makroekonomski aspekt, tuku im ovozmo`uva na site profesonalno anga`irani lica vo javnata administracija i na onie koi gi interesira ovaa problematika na ednostaven i lesen na~in da nau~at kako funk-

- Sogleduvaj}i ja potrebata vo makedonskata javnost za eden zaokru`en trud od Oblasta na javnite finansii vo koj bi se slu~ile site novi reformi i koj bi bil strukturiran i na na~in razbirliv i lesno dostapen ne samo za studentite, specijalizirani vo ekonomijata tuku i na obi~nite gra|ani Institutot re{i da ja izdade knigata, Struktura na javnite finansii vo Republika Makedonija, re~e direktorkata na Institutot za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi, OHRID, Biljana Janeva. I dodade, veruvame deka ovaa kniga ne samo {to e od ogromno zna~ewe, tuku isto taka odbele`uva i novo poglavje od rabotata na Institut Ohrid, koj za prvpat objavuva kniga koja }e slu`i kako u~ebnik i prira~nik na idnite kreatori na fiskalnata politika, pred se na sega{nite i idnite studenti, no so ista lesnotija }e mo`e da se koristi od site zainte resirani institucii, sto panstvenici i gra|ani koi diИнститутот за економски стратегии и меѓународни односи, rek tno ili indirektno se vklu~eni vo sistemot na sozОХРИД минатата недела ги промовираше книгите: davawe ili na tro{ewe na jav- Структурата на јавните финансии во Република Македонија nite sredstva. - Osnovnata cel na ovoj trud e prezentirawe na reformiranata institucionalna struktura na javnite finansii vo Republika Makedonija. Vo mi natoto nasledenite javni finansii od prethodniot sistem ne davaa mo`nost za celosno reformirawe na ekonomskiot sistem na na{ata zemja. Poradi toa, se pojavi potreba od ce losno transformirawe na javnite finansii vo zemjata i nivno prisposobuvawe kon sovremenite promeni vo svetski ramki. Tokmu ovoj trud gi obedinuva site izmeni i reformi napraveni vo na{ata dr`ava vo poslednite godini so cel da dade edna jasna slika za toa do

cioniraat javnite finansii. Taa naglasi deka Nenovski vo objavenite trudovi zboruva za mnogu kompleksni pra{awa koi{to rasvetluvale zna~ajni pra{awa, od oblasta na monetarnata, fiskalnata teorija, pra{awa koi bea postavuvani vo vistinski moment, vo moment koga se konstituira{e makedonskata dr`ava i treba{e da se oblikuvat ovie politiki. Zna~i toj ne samo {to gi registrira{e pojavite, nastanite, gi komparira{e so svetskite trndovi i tendencii tuku i gi sproveduva{e. Toj e vgraden vo ekonomskiot sistem na Makedonija. Dr`avniot sekretar naglasi i deka profesorot na Javnite finansii im go posveti celoto svoe profesionalno vnimanie. - Cenam deka ova e vistinski trud ne samo od makroaspekt, tuku im ovozmo`uva na site profesionalno anga`irani subjekti vo Javnata administracija i site koi gi interesira, a veruvam deka site gi interesira bidej}i sme site dano~ni obvrznici da nau~ime na mnogu lesen i ednostaven na~in kako funkcionira toj mehanizam, vo koja nasoka se dvi`i, {to e su{tinata, re~e Milo{eska, ~estitaj}i mu na avtorot za uspe{noto delo i pora~a: site da ja pro~itate }e se zdobiete so mo`nosti site da uka`ete i da bideme pridones vo ne{to {to mora da go unapredime. Mnogu e napraveno vo ovaa sfera, samiot avtor vo predgovorot naglasil deka prethodniot sitem na Javni finansii od nasledenite sostojbi }e be{e ko~nica na site reformi vo zemjava ako ne se transformira{e. Ako ne se modelira{e soodvetno na svetskite tendencii i procesi... Ovoj sistem e progresiven i evolutivno usoglasen so standardite na EU, kon koja pretendirame.

и Економско разведрување од професор д-р. Томе Неновски. Книгата, Структурата на јавните финансии во Република Македонија, професорот Неновски ја посветува на неодамна починатиот академик Никола Кљусев, за неговото несебично пренесување на тајните на економската наука. Начинот на кој е структуирана книгата може да се смета за своевиден прирачник за сите оние кои се ангажирани во реализација на системот на јавни финансии на централно и локално ниво, но таа може да биде корисна и за сите стопанственици и граѓани кои директно или индиректно се вклучени во системот на создавање или на трошење на јавните средства. Втората книга,Економско разведрување, претставува збирка на трудови од Томе Неновски објавени во периодот од 2006 до 2008 година. Книгата е поделена на три тематски содржини и во неа професорот ги анализира и коментира мерките на економската политика, укажувајќи притоа на предностите и недостатоците и нудејќи одредени решенија.

Прашањето не е дали, туку кога земјите од ЈИЕ ќе станат дел од ЕУ
Paralelno so svoite sekojdnevni profesionalni aktivnosti, Nenovski razvi i bogata publicisti~ka dejnost pi{uvawe i obja vuvawe na pove}e kolumni, stru~ni analizi i studii za odredeni ekonomski problemi. Takvi-

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

11

te negovi viduvawa se obedineti vo edna celina, svoevidna zbirka na objavenite tekstovi - Ekonomsko razvedruvawe. - Kako publicist, doktor Nenovski se javuva redovno vo dnevniot pe~at. Verojatno, negoviot pi{an zbor ne spa|a me|u najpopularnite za {irokata publika, me|utoa treba da bide me|u najpopularniot za onaa publika koj vo profesionalen smisol... gi kreira politikite, za onie koi treba da gi primenat politikite i se razbira za site lu|e, koi mislat na na{ata tatkovina koi se zainteresirani tranzicijata da zavr{i ~as poskoro, a prosperitetot da dojde ~as pobrzo, re~e profesor doktor Marjan Bojaxiev, profesor na Amerikan kolex, na promocijata na vtorata kniga na Nenovski, Ekonomsko razvedruvawe.

Posebno zna~ewe imaat tekstovite koi se odnesuvaat na sivata ekonomija. Smetam deka so ovie tekstovi se podiga kapacitetot na op{testvoto za spravuvawe so problemot na sivata ekonomija. Vo delot na knigata Realen sektor Nenovski se osvrnuva na nekolku zna~ajni to~ki kako {to se podobar ekonomski ambient, podobro koristewe na pretpristapnite fondovi na EU... Tuka profesor Nenovski posebno se osvrnuva na mo`nostite koi gi dava EU, i prednostite koi za Makedonija gi dava ~lenstvoto vo CEFTA, kako predvorje na ~lenstvo vo EU. Od ovoj del bi izdvoil edna misla na Nenovski, koja mislam deka treba da ja imaat vo predvid site koi {to se za evrointegracijata. Taa e deka - Dilemi, nervozi, netrpelivost ne treba da ima. Denes ne e vistinskoto pra{awe dali, tuku koga zemjite od Jugoisto~na Evropa }e stanat del od EU. Predizvikot e pregolem, a {ansata prenade`na da se prepu{ti.

zna~ajno pole.

Радикална промена во собирањето на јавните финансии
- Verojatno tie {to poblisku me poznavaat, }e si go postavat pra{aweto {to mu teknalo na Tome sega da pi{uva kniga od oblasta na javnite finansii, znaej}i deka mojata preokupacija, mojot dosega{en profesionalen anga`man bile naso~eni kon monetarnata politika, bankarstvoto, makroekonomijata vo celina, a ne i kon javnite finansii, kako sostaven del na makroekonomijata. Bi rekol deka ima nekolku pri~ini, izvonredno zna~ajni koi me nateraa da se pretransformiram na nekoj na~in vo taa profesionalna i teoretski i prakti~na preokupacija, re~e profesor Tome Nenovski na promocijata na svoite knigi.

Povrzana so ovaa dimenzija e i negovata kriti~ki pozitivna nastroenost kon konkretnite merki i re{enija na ekonomskata politika. Vo nea toj gi analizira Avtorot na knigite prof. d-r NenovTretiot del nare~en Fiskalna decen- ski osvrnuvaj}i se na pri~inite poradi merkite na ekonomskata politika i gi komentira istite, kriti~ki uka`uvaj}i na tralizacija, gi opfa}a temite koi uka`u- koi re{il da po~ne da se zanimava so instituciite i se razbira predlaga i problematikata na javnite finansii, inovira podobri re{enija. Vo taa re~e deka e napravena radikalna smisla, mo`eme da ka`eme deka se promena vo sobiraweto na javnite Ova e na{iot buxet, ovaa javuva kako edukator na po{irokata e na{ata kralska vre}a i vo prihodi prvenstveno kako rezultat zainteresirana publika, za novinite nea se sobiraat se pove}e i na voveduvaweto na ramniot danok od vo legislativata i za nivnata prak- pove}e sredstva, imame ve}e edna strana i zasilenata finansiska ti~na implementacija. kontrola {to nadle`nite institucii i suficit vo buxetot i doaja sprovele vo izminatiot period. |ame do edna situacija koja [to se odnesuva do samata kniga, na ministerot za finansii mo`eme da ka`eme deka pretstavuva mu sozdava taka da re~eme - Jas bi rekol kako dneven anazbirka na tekstovi objaveni vo peri- golemi sllatki maki. Kako liti~ar i nabquduva~ na celokupniodot od 2007 i 2008 godina. Teksto- da se tro{at tolku sobranite ekonomski nastani, ne mo`ev, a da vite se sistematizirani vo tri te- te visoki sredstva. Neli?... ne gi zabele`am deka se slu~uvaat i matski sodr`ini i toa: Finansiski deka imaat nedozvolivo silno vlijaNositelite na vlasta sektor, Realen sektor i Fiskalna posebno onie koi se zanimanie vrz vkupnoto restruktuirawe na decentralizacija. Vo delot na Fi- vaat so kontorlata i tro{emakedonskata ekonomija. Sigurno denansiskiot sektor, profesor Nenov- weto na javnite prihodi ka nema da govoram kojznae kolku za ski se osvrnuva na pove}e aktuelni pred sebe treba sekoga{ da go imaat svetoto trojstvo - sodr`inskite elementi na ovaa knitemi. Vo nekolku tekstovi govori za tri E . Zna~i so javnite pari se raspolaga na ekono- ga, no samo popatno }e ka`am deka potrebata od namaluvawe na gotovi- mi~en, efektiven i efikasen na~in. broj ni se promenite i reformite nata vo optek i unapreduvawe na koi{to nastana vo smetkovodstvenokarti~noto (plasti~noto) rabotewe. to evidentirawe, vo javniot sektor, Za sre}a vo ovoj segment, o~igleden e na- vaat na slabostite na nejzinoto sprovedu- trezorskiot sistem, javniot sistem i javna predokot koj go napravi Republika Make- vawe, vospostavuvawe na sistem za trans- kontrola, javni nabavki, javniot dolg, javdonija vo posledniot period. Vo eden od fer za fiskalniot kapacitet na op{ti- nite finansii, i site onie segmenti koi tekstovite Nenovski se osvrnuva na pred- nite, izgradba na fiskalna strategija za nemo`аt da pominat zaobikoleno pokraj nostite od voveduvawe na elektronski pouspe{no buxetirawe. ona {to najsu{testveno se slu~uva{e vo pari i najiskreno se nadevame deka naizminatite godini, a toa bea sobiraweto Ve delot na decentralizacijata Ne- na prihodite vo Republika Makedonija, predokot vo ovaa oblast }e bide pointenziven vo naredniot period. Vo tekstot novski se osvrnuva i na modelot na javno javnite prihodi. Mislam deka se napravi nare~en Stagflacija, doktor Nenovski se privatno partnerstvo, koj{to stana mnogu edna radikalna pormena vo sobiraweto na osvrnuva na krupnite ekonomski problemi popularen vo govorot, a seu{te ne e mnogu javnite prihodite, prvenstveno kako reza koi mislevme deka se zaboraveni i de- popularen ili sproveden vo praksa. Se zultat na voveduvaweto na ramen danok ka se minato. Silinata so koja napreduva- nadevame deka so ovie tekstovi se podig- od edna strana, no i kako rezultat na zaat tro{o~nite inputi ovojpat imaat glo- nuva javnata svest za mo`nostite {to gi silenata finansiska kontrola koja{to nadle`nite institucii ja sproveduvaa vo balna dimenzija i ne e povrzana so lokal- nudi JPP. .... izminatiot period. Rezultat od toa be{e nata ekonomska politika. Celiot svet se Ovie knigi na poseben na~in obrabo- polneweto na taa vre}a. Polneweto na soo~uva so taa globalna kriza, na koja RM kako mala i otvorena ekonomija ednostav- tuvaat edna ekonomska sfera vo novata dr`avniot buxet, a budget za tie {to nezno ne mo`e da vlijae. No, kako {to veli makedonska istorija, ~ii svedoci sme si- naat doa|a od francuskiot zbor buxe, {to Nenovski, ume{nosta na ekonomskata po- te nie i koja sozdade reformi od kruci- zna~i kralska vre}a vo koja se sobiraat litika treba da bide vo kapacitetot na jalno zna~ewe i ogromno vlijanie za ma- pari koi {to se tro{at za javni potrebi. amortizirawe na nadvore{nite impakti, kedonskite gra|ani i makedonskoto op{- Ova e na{iot buxet ovaa e na{ata kralskoj posebno treba da bide naso~en vo in- testvo. Izrazuvam zadovolstvo i golema ka vre}a i vo nea se sobiraat se pove}e i dustriite koi se najpogodeni od ovie in- blagodarnost do profesor Nenovski za pove}e sredstva, imame ve}e i suficit vo puti, kako {to se zemjodelieto ili trans- vakviot pridones vo nau~nata sfera i buxetot i doa|ame do edna situacija koja voop{to vo kompletniot pristap kon ova na ministerot za finansii mu sozdava taportot i soobra}ajot.

12

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

ka da re~eme golemi slatki maki. Kako da se tro{at tolku sobranite visoki sredstva. Neli? E sega za da ne se zanese bilo koj minister vo tro{eweto na sredstvata, taa vre}a treba da e sekoga{ pod celosna kontrola, vrzana so ubav sinxir, zatvorena so dobar katanec, a klu~ot }e go ima ministert za finansii i }e treba da bide mnogu racionalen vo dozvoluvaweto na tro{eweto na tie sredstva za da ne se dozvoli, koj kako i kolku }e mu tekne da gi projavuva svoite apetiti i da gi tro{i te{ko sobranite javni sredstva vo Republika Makedonija. Vsu{nost doa|ame do ona {to vo knigata na nekolkupati go naglasuvam, veli Nenovski - Deka nositelite na vlasta posebno onie koi se zanimavaat so kontrolata i tro{eweto na javnite prihodi pred sebe treba sekoga{ da go imaat svetoto trojstvo - tri E. Zna~i so javnite pari se raspolaga na ekonomi~en, efektiven i efikasen na~in. Toa e ona {to jas na na{ite studenti postojano im go naglasuvam: od tie tri E nikoga{ ne treba da izbegaat vo `ivotot koga se zanimavaat so tro{ewe na javnite pari ... Taa preokupacija ili tie promeni koi{to se slu~uvaa vo oblasta na javnite finansii vo izminatite nekolku godini ne mo`ev da gi ostavam nastrana da ne gi komentiram na na~in preku ona kako {to jas go narekuvam javno soo~uvawe so javnosta preku davawe soodvetni komentari, analizi, studii koi se objavuvaat vo razni vesnici ili razni studii. Pogolemiot del od materijalite koi se sodr`ani vo Ekonomsko razvedruvawe se odnesuvaat na promenite koi nas-

tanaa vo javniot sektor... Smetav deka tie promeni vodea kon napu{tawe na tranziciskiot period niz koj {to pominauva Makedonija i sogleduvawe na svetlinata na denot - razgleduvawe na ekonomsko razvedreno nebo nad na{ata dr`ava koe{to

poleka se proetvora vo edno ekonomsko pole za eden ramnopraven natprevar na site onie koi sakaat da vlezat na toa pole na dejstvuvawe ...Toa se ekonomskite operatori na koi sega im se dava soodvetna {ansa za polesen vlez vo ekonomijata,

za me|esubena konkurentska bitka i ostvaruvawe na ona {to e krajna cel na sekoe dejstvuvawe - toa e profitot, a se zaedno da vodi kon ona {to site zaedno go sakame dolgotraen stopanski razvoj na Republika Makedonija. Se razbira deka ne e sekoga{ taka, ako dodadam deka i na toa ekonomsko razvedruvawe, {to e fakt i vpe~atok i vo ovaa kniga, toa ne zna~i deka povremeno nad na{eto nebo ne se pojavuvaat i temni oblaci koi imaat silna zakana za nacionalnata ekonomija i na koja avtoritetite treba da obrnuvaat soodvetno vnimanie. Zakanite ne doa|aat sega od vnatre, tuku doa|aat od nadvor, doa|aat od tekovnite vlijanija na krizata koja go zafatila svetot, a nema dr`ava vo svetot koja bila izlo`ena na tolku {okovni vlijanija vo nejzinata ekonomija kako {to e Republika Makedonija. Zatoa {to se slu~i vo kratok period. Najnoviot {ok e ona {to se slu~uva na svetsko nivo so porastot na energensite, so porastot na cenite na zemjodelsko-prehrambenite proizvodi koi se pretvoraat i vo svoevidna zakana i za Nacionalnata ekonomija za Republika Makedonija . Poradi {to mojata prva tvorba ovaa godina go nosi naslovot - Rizi~na godina, obiduvaj}i se na prijatelite vo ekonomskata politika da im uka`am na zakanite na koi }e bide izlo`ena ekonomijata vo tekot na ovaa godina za da navreme se prezemat site potrebni merki za da se za{titi ekonomijata od tie vlijanija. Ako avtoritetite i malku napravat za ekonomijata na Makedonija, deneska bi rekol deka sum isklu~itelno zadovolen. Vsu{nost toa i mi be{e namerata, malku, kitewe, malku falba i malku pove}e preporaka za ona {to ne o~ekuva i za onie koi{to treba da ja {titat ekonomijata.

И граѓаните во јавниот дијалог
Institutot za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi OHRID, e formiran pred dve godini. Toj e instalиran da obezbedi nepartisko i nepoliti~ko istra`uvawe za pra{awa zna~ajni za makedonskoto op{testvo kako i da go zgolemi u~estvoto na gra|anite vo razvojot na javniot dijalog. Na{ata misиja, kako {to re~e direktorkata Biljana Janeva e da mu ovozmo`at na makedonskiot narod alternativni perspektivi za ekonomijata i pra{awata povrzani so nadvore{nata politika. - Osnova na na{ata rabota se univerzalnite principi za demokratija, individualnata odgovornost, vladeewe na pravoto, slobodata na pazarnata ekonomija i pretpriemni{tvo, a na{a vizija e da ja vidime Makedonija integrirana vo EU i vo NATO... Za ovie celi Institutot uspea da se nametne na makedonskata nevladina scena so originalni stavovi i proekti i da razvie me|unarodna mre`a na podr`uva~i i prijateli vo redovite na najgolemite me|unarodni sistemi i institucii. Od neodamna po nekolku mese~нi pregovori Institutot se priklu~i kon mre`ata na obrazovnata Inicijativa kon Centralna i Isto~na Evropa (EIC). Taa se nao|a vo Va{ington i pretstavuva me|unarodna neprofitna organizacija, koja ima svoi pretstavni{tva vo Viena, Praga, Budimpe{ta, a nejzinata misija e da pomogne vo promoviraweto i zapo~nuvaweto na slobodnite demokrаtski op{testva vo regionot so organizirawe na treninzi, publikacii i studii, za pra{awa koi se od golema va`nost za toa kako odredeni nacii se oporavuvaat od deceniskata tranzicija. Preku sproveduvaweto na ovie celi i dejnosti, Institutot Ohrid se trudi da dejstvuva kako realizator na idei i aktivnosti koi se dizajnirani da gi zacvrstat vrskite na gra|anite so politi~kite i vladinite institucii so dinamizirawe na javnite debati za glavnite ekonomsko nadvore{no politi~ki temi potiknuvaj}i gi ~lenovite na parlametot, novinarite intelektualcite, nevladinite organizacii i generalno javnosta vo Rепублика Mакедонија da sorabotuvat i da imaat {to potransparenten i kvaliteten dijalog. Vo taa nasoka se realizirani serija predavawa istaknati stranski politi~ki analiti~ari, ~lenovi na me|unarodno priznati i renomirani institucii, sprovedeni anketi, konferencii, publikacii na knigi i drуги istra`uva~ki materijali. Vo bogatata izdava~ka produkcija koja Institutot Ohrid ve}e ja razvi, kako promovirawe i izdavawe na knigi se: Srednite granici na Evropa od Oli REN (na makedonski i albanski jazik); dvete knigi na Veton Latifi - Sproveduvawe na dogovori (1) i (2) na albanski jazik; dvete posledovatelni izdanija za izve{tajot za nadvore{na trgovija na Rепублика Македонија za 2006 i za 2007 godina na angliski i makedonski jazik; knigata Kulturnite razliki i op{testvenata integracija od Ganka Cvetanova, i drуги. Pred se knigi koi {to obrabotuvaat temi od oblasti koi{to Institutot gi smeta dovolno zna~ajni za na{eto op{testvo.

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

13

10.07.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Na Makedonskata berza v~era prodol`i natamo{noto pa|awe na cenite na akciite, informiraat dene{nite vesnici vo berzanskite izve{tai. Vkupno be{e ostvaren promet od 26 milioni denari, a site tri indeksi na na{ata berza zavr{ija vo minus, pri {to najmnogu padna MBI-10, pove}e od -4% za da zastane na 5.339,78 poeni. MBID padna za -1, 28%, a indeksot na obvrznici OMB za -0, 20%. Od akciite pak, najmnogu izgubi akcijata na Toplifikacija, koja v~era se trguva{e po cena od 8.086 denari, iako lani istata akcija dostigna maksimalna vrednost od 18.968 denari. Spored analiti~arite, padot e najverojatno rezultat na neodamne{nata informacija za poskapuvawe na parnoto greewe za 60 procenti. Vo dene{nite izdanija na pe~atenite mediumi, vesta za otvoraweto na moderniot trgovski centar na slovene~kata kompanija Tu{ vo Kumanovo, spa|a me|u top vestite. Supermarketot, koj na kupuva~ite im nudi nad 14.000 proizvodi, e del od sinxirot na u{te 23 supermarketi vo zemjava, vo {to }e bidat investirani 540 milioni evra. Me|u najprisutnite vesti e i onaa deka Prokredit banka od v~era vo svoite ekspozituri vovede TCR aparati, koi se nameneti za obrabotka na gotovina. Aparatite se postaveni do sovetnicite za klienti vo prostoriite na bankata i kaj niv mo`at da se izvr{at gotovinski uplati i isplati na tekovnite, `iro, {tedni i interni smetki, kako i uplata na rati za kredit i kreditni karti~ki, se na edno mesto. Prokredit e prva banka vo Makedonija koja gi koristi ovie ma{ini. Komercijalna banka dobi u{te edna potvrda za svoeto uspe{no i profesionalno rabotewe, mo`e da se pro~ita vo vesnicite. Doj~e Bank i ja dodeli nagradata za najuspe{no Direktno precesirawe (STP) za 2007 godina, za isklu~itelen kvalitet vo ispra}aweto na plate`ni poraki do Deutsche Bank. Se raboti za zna~ajna komponentna vo uslugite na Deutsche Bank, koja vo dolgoro~nata i produktivna sorabotka so Komercijalna banka gleda seriozen partner za zgolemuvawe na obemot na plate`nite uslugi i namaluvawe na sevkupnite tro{oci preku sistemot. So bankarskiot sektor povrzana e i vesta objavena vo Utrinski vesnik, deka Ustavniot sud na v~era{nata sednica ukinal ~etiri odredbi od Zakonot za bankite, donesen 2007 godina. Trite zakonski odredbi se ukinati zatoa {to so niv se predviduva akcioneri na banka, rakovodni lica so posebni prava i odgovornosti, odnosno ~lenovi na upravni i nadzorni odbori, kako i ~lenovi na administracija {to gi opredeluva guvernerot vo delovni banki, da ne mo`at da bidat osuduvani lica. Spored sudot, ne mo`e da postoi propi{an uslov vo zakon liceto da ne e osuduvano, a dali }e bide, toa e pra{awe na onoj {to }e odlu~uva vo izborot. Skopskite pazari }e bidat zatvoreni ako vo najkus mo`en rok ne obezbedat posebni prostorii za proda`ba na mleko, meso, i na jajca, e najavata od Veterinarskata uprava na Makedonija, koja ja prenesuvaat vesnicite. Pri~inata za vakov ~ekor e {to veterinarnite inspektori vo izminatite denovi na tezgite na pazarite na{le mnogu rasipani prehranbeni proizvodi. Od Skopski pazar AD ne ja komentiraat odlukata na Veterinarskata uprava, no najavuvaat deka zakonskata obvrska }e ja po~ituvaat. Makedonskiot brend resana po~na da se proizveduva vo rekordni koli~ini od 10 toni dnevno, informira Vest. Kompanijata Agroplod rekordot go postigna vo renoviranata hala za proizvodstvo na resana, vo koja se investira{e so strategijata na noviot sopstvenik na fabrikata Svislion. Od proizvedenite koli~ini, duri 88 otsto se izvezuvaat na pazarite vo sosednite dr`avi i vo prekuokeanskite Amerika i Avstralija. I dodeka resanata ru{i rekordi, akcionerot \or|i Kitanovski, koj poseduva 33 otsto od kapitalot vo fabrikata obvinuva vo dene{en Ve~er deka privatizacijata na Agroplod e ~ista ujdurma. Spored nego, grupacijata Svislion nema vlo`eno nitu denar vo resenskata fabrika i deka vr{ela nevidena tortura i pritisoci vrz vrabotenite vo fabrikata da potpi{uvaat izjavi deka se za brendot Svislion da ostane vo Agroplod. Burata okolu voveduvaweto i funkcioniraweto na patriotskite fiskalni smetki ne stivnuva, informiraat nekoi od vesnicite. Del od trgovcite se u{te gi nemaat nadgradeno softverite na fiskalnite aparati, dodeka pak del od onie koi gi izdavaat, davaat la`na slika za kupenite makedonski proizvodi. Ova se paradoksi koi ilustriraat deka nikoj vo dr`avava, nitu nadle`nite institucii, nitu trgovcite se podgotveni za patriotskite fiskalni smetki i seto toa vo senka na o~ekuvaniot epilog od Ustavniot sud za zakonitosta na voveduvaweto na ovie smetki, komentira Utrinski vesnik.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TU[ NAJAVI INVESTICII OD 540 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA (****) 2. POVTORNO PAD NA MAKEDONSKATA BERZA (***)
ДНЕВНИК s.8 s.8 s.8 s.8 БИЗНИС s.1 s.1 s.3 s.8 ВЕЧЕР s.6 s.6 s.6 MAKPETROL UTRE ]E ISPLA]A DIVIDENDA LEBOT POEVTINI ZA DVA DENARA PRIVATIZACIJATA NA AGROPLOD E ^ISTA UJDURMA BIOGORIVATA JA ZGOLEMIJA CENATA NA HRANATA ZA 75 PROCENTI SILMAK DOBI EKOLO[KA DOZVOLA AGRISAN ]E OTKUPUVA ZEMJODELSKI KULTURI AVTOMATSKA OBRABOTKA NA GOTOVINATA NAGRADA OD DEUTSCHE BANK

NOVA CENA NA PARNOTO OD 1 AVGUST NOV APARAT VO PROKREDIT ZA POMALKU ^EKAWE KLU^ ZA PAZARITE BEZ LADILNICI SUPERMARKET NA TU[ VO KUMANOVO

OFICIJALNIOT PAZAR JA VRTI BERZATA CELIME KON LIDERSTVO VO SREDNATA GRUPA BANKI ISKLU^ITELEN KVALITET VO ISPRA]AWETO PLATE@NI PORAKI s.3 SIRMA ]E GRADI MLEKARNICA s.4 VLADATA POVTORNO ]E BARA POVISOKA DIVIDENDA s.12 ME^KATA POVTORNO ZAIGRA NA BERZATA s.13 TRITE BERZANSKI INDEKSI VO CRVENO s.13 NAJGOLEM DEL OD AKCIITE - GUBITNICI s.16 PROKREDIT BANKA SO TCR APARATI ZA OBRABOTKA NA GOTOVINA s.16 KOMERCIJALNA BANKA OTVORI EKSPOZITURA VO KUMANOVO УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 PATRIOTSKITE SMETKI NE FUNKCIONIRAAT s.1 POVTORNO PAD NA MAKEDONSKATA BERZA s.1 RAZLADNITE UREDI JA ZAPALIJA STRUJATA s.7 MBI 10 PADNA ZA 4 PROCENTI s.7 I OSUDUVANI DA MO@AT DA BIDAT AKCIONERI NA BANKA? s.8 ZA LICENCA ZA PRODA@BA NA ALKOHOL 20.000 DENARI s.8 SLOVENCITE SO TU[ DOJDOA I VO KUMANOVO s.8 KLU^ ZA PAZARITE AKO PRODAVAAT MESO I MLEKO POD VEDRO NEBO s.8 NAGRADA OD DOJ^E BANKA ZA KOMERCIJALNA s.8 BRZI KASI VO PROKREDIT BANKA

s.6 s.7 s.7 s.7 ВРЕМЕ s.6 LETO NA KREDIT s.6 AKO NE POSKAPI PARNOTO, RADIJATORITE ]E SMRZNAT s.6 KONE^NO ]E ZNAEME [TO JADEME s.6 MAKEDONSKOTO SONCE POSKAPO OD SLOVENE^KOTO ВЕСТ s.8 10 TONI RESANA DNEVNO НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 PA\A BERZATA, PA\AAT I PRINOSITE NA PENZISKITE FONDOVI s.7 KOJA ME^KA IGRA[E? s.8 SIRMA ]E GRADI MLEKARNICA VO BITOLA s.8 NENOVSKI: FIKSNA INFLACIJA ZA DA SE VIDI KURSOT NA DENAROT s.8 TU[ NAJAVI INVESTICII OD 540 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA ШПИЦ s.7 KONTROLA NA HRANATA PO SVETSKI STANDARDI s.7 LEBOT NA @ITO PRILEP POEVTINI ZA DVA DENARI s.7 I VO KUMANOVO SUPERMARKET NA SLOVENE^KIOT TRGOVSKI SINXIR TU[

14

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

11.07.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Odlukite {to gi donese Komisijata za hartii od vrednost na svojata posledna sednica, se glavna tema vo ekonomskite rubriki na pe~atenite mediumi. Site vesnici izvestuvaat deka KHV vremeno, za period od 30 dena, mu ja odzema soglasnosta na Stevan [ap~eski za direktor na Centralniot depozitar za hartii od vrednost. Toj se sankcionira poradi storeni dve nepravilnosti: poramnuvawe na blok transakcija so akcii izdadeni od IK banka Skopje sprotivno na Zakonot za hartii od vrednost i na pravilata za rabota na CDHV, i nepravilno poramnuvawe na transakcija so akcii izdadeni od Makedonska berza Skopje, odnosno neosnovano odlagawe na poramnuvaweto nadvor od zakonskiot rok vrz osnova na zaklu~oci doneseni od ste~aen sudija koi ne pretstavuvaat dozvolen praven osnov za vakvoto postapuvawe. Suspenzijata }e trae 30 rabotni dena, po {to [ap~evski, koj ne se soglasuva so odlukata na KHV i }e ja ob`ali, }e prodol`i da ja izvr{uva ~elnata funkcija. KHV na Svislion DOO Skopje mu go odzede pravoto na glas i pravoto na dividenda na 1.356 akcii, poradi kr{ewe na Zakonot za prezemawe akcionerski dru{tva. Komisijata i na \or|i Kitinovski, sopstvenik na 32,93 otsto od akciite vo Agroplod - Resen mu go odzede pravoto na glas i na dividenda na 1.592 obi~ni akcii, {to iznesuva 7,93 otsto. So odzemaweto na akciite i Svislion i \or|i Kitinovski poseduvaat po 25 procenti vo Agroplod, {to ja uslo`nuva borbata za prevlast vo fabrikata i stanuva neizvesen ishodot od Akcionerskoto sobranie, koe treba da se odr`i na 23 juli. Ova, spored Utrinski vesnik, sozdava povolna po~va na cena da dojdat malite akcioneri, ~ii glasovi mo`at da bidat odlu~uva~ki koj }e go prezeme upravuvaweto so ovaa fabrika. Vesta deka kabelskiot operator Telekabel, vo partnerstvo so avstriskata telekomunikaciska kompanija Ajkol, od septemvri }e po~ne da nudi uslugi vo fiksnata telefonija, e isto taka prisutna vo site vesnici. Kompanijata pred edna nedela sklu~ila dogovor za interkonekcija so najgolemiot fiksen operator vo zemjava T-houm, so {to, po Makedonski telekom, Ontel i Kosmofon, }e bide ~etvrtiot fiksen operator vo zemjava. Od Telekabel se u{te ne gi otkrivaat cenite {to }e gi ponudat, no najavuvaat deka }e bidat mnogu poniski od konkurentskite. Dr`avniot buxet za godinava e zgolemen za 260 milioni evra. So rebalansot {to go podgotvi Vladata, prihodite }e iznesuvaat 144,7 milijardi denari, {to e porast od 12,4 otsto vo odnos na planiranoto, a rashodite se utvrdeni na 150,3 milijardi denari. Predvideniot deficit e 5, 6 milijardi denari, odnosno 1,5 procent od planiraniot bruto-doma{en proizvod, - mo`e da se pro~ita vo vesnicite. Spored ministerot za finansii Trajko Slaveski, povisokite prihodi se rezultat na zgolemenata naplata na site vidovi danoci, o~ekuvanata pogolema dividenda od Makedonski telekom i pogolemiot priliv od koncesii i privatizacija. Del od vesnicite go odbele`aa protestot na vrabotenite vo Ohis pred Vladata. Rabotnicite baraat Vladata da najde na~in za da im se isplatat osum zadocneti plati i pridonesi za zdravstveno i penzisko osiguruvawe za poslednite sedum go dini. Tie ne se zadovolni od menaxmentot na Ohis, koja e vo dr`avna sopstvenost. Pred polovina godina, koga vrabotenite vo Ohis se zakanuvaa so {trajk, Vladata prefrli eden milion evra na smetkata na kompanijata, koi bea nameneti za plati i za nabavka na surovini. Se namaluva {tedeweto vo denari, izvestuva Biznis. Novoto {tedewe na naselenieto vo celost e vo stranska valuta, dodeka denarskite depoziti zabele`aa pad na mese~na osnova. Karakteristi~no e toa {to, pokraj gra|anite, i kaj korporativniot sektor se zabele`ani izrazeni tendencii za {tedewe vo stranska valuta. Ova doveduva do zabavuvawe na godi{nata stapka na porast na denarskiot depoziten potencijal, koja vo maj se svede na 26,8 procenti, nasproti prose~nite 54,7 procenti vo 2007 godina. Na Makedonskata berza v~era ima{e zgolemen promet od vkupno 36,26 milioni denari. MBI-10 povtorno pa|a{e, no samo za 0,87% do 5.293,31 poeni, se veli vo berzanskite izve{tai na vesnicite. Skoro polovinata od prometot be{e realiziran so akciite na Komercijalna banka. Bea istrguvani vkupno 2.738 akcii po prose~na cena od 5.800 denari. Ostanatite kompanii ~ii akcii vleguvaat vo sostav na MBI-10 se trguvaa minimalno. Na Redovniot pazar ima{e dve nesekojdnevni transakcii. Za 6,24 milioni denari bea istrguvani 102 akcii na osiguritelnata brokerska kompanija Euromak broker, i za 2,42 milioni denari bea istrguvani 897 akcii odnosno 15% od brokerskata ku}a Bitola broker.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TELEKABEL NAJAVUVA DEKA ]E BIDE ^ETVRT FIKSEN OPERATOR (*****) 2. BUXETOT ZGOLEMEN ZA 260 MILIONI EVRA (****) s.4 PRIVREMENO SUSPENDIRAN DIREKTOROT NA DEPOZДНЕВНИК ITAROT s.7 DOLGOVITE NA GRA\ANITE VE]E NE SE TAJNA s.7 PREDUPREDUVA^KI PROTEST NA VRABOTENITE VO s.7 BUXETOT ZGOLEMEN ZA 260 MILIONI EVRA OHIS s.7 TELEKABEL ]E NUDI FIKSNA TELEFONIJA s.7 TELEKABEL NAJAVUVA DEKA ]E BIDE ^ETVRT FIKSEN s.7 VRABOTENITE VO OHIS PROTESTIRAA PRED VLADATA OPERATOR s.9 SUSPENDIRAN DIREKTOROT NA CENTRALNIOT DEPOZs.8 BITKATA ZA RESENSKI AGROPLOD SE USLO@NUVA ITAR ВЕЧЕР s.9 KAZNET AKCIONER VO AGROPLOD s.6 SLU@BEN AVTOMOBIL NA KREDIT БИЗНИС s.6 KITANOVSKI I SVISLION OSTANA BEZ DEL AKCII VO s.1 [TEDA^ITE POVE]E I VERUVAAT NA STRANSKATA VALAGROPLOD UTA s.6 VRABOTENI VO OHIS SI GI BARAAT OSUMTE PLATI s.1 KHV SANKCIONIRA BROKERSKI PREKR[UVAWA s.7 SOBRANI POVEKE PARI, SE ZGOLEMUVAAT TRO[OCITE s.1 I NAJLIKVIDNITE AKCII - NELIKVIDNI s.7 ISKLU^EII 10 JAVNI PRETPRIJATIJA s.3 TELEKABEL ]E NUDI USLUGI VO FIKSNATA TELEFONIs.7 TELEKABEL-FIKSEN OPERATOR JA ВРЕМЕ s.3 AKCIJATA PRODOL@UVA VO ARA^INOVO, KONDOVO... s.7 PLATITE NA SLU@BENICITE PAK ]E SE ZGOLEMAT s.4 NEOPHODNI STABILNI NA^INI NA FINANSIRAWE s.7 MAKEDONIJA DOBIVA U[TE EDEN FIKSEN OPERATOR s.5 KOMPANIJATA E IGRA^ NA GOLEMI BROJKI ВЕСТ s.11 SKOPSKA KOMUNA SO DOBIVKA OD 20.733.000 DENARI s.2 BETON-BITOLA VO STE^AJ s.11 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.7 ODZEMENI DEL OD AKCIITE NA SVISLION I NA KITAs.11 NETRGOVSKI TRANSFERI NOVSKI VO AGROPLOD s.13 MBI-10 SO PAD - MBID SO PORAST s.13 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA SO NAJGOLEM НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 BUXETOT REBALANSIRAN SO PLUS 260 MILIONI EVRA PROMET s.8 TELEKABEL OD SEPTEMVRI ]E NUDI FIKSNA TELEs.15 ODZEMENA SOGLASNOSTA ZA DIREKTOR NA STEVAN FONIJA [AP^ESKI s.8 KOMERCIJALNA GO ODBRANI MBI-10 s.15 KAZNA OD 5.000 EVRA ZA BROKERSKATA KU]A VIP s.8 ZAMRZNATI I AKCIITE NA KITINOVSKI VO AGROPLOD s.15 OHRIDSKA BANKA ]E PRODAVA AKCII SO PRIVATNA ШПИЦ PONUDA s.6 DR@AVNATA KASA STANA POTE[KA s.15 MAL METROPOL BITOLA GUBI PRAVO NAD AKCII s.6 TELEKABEL PO^NUVA SO FIKSNA TELEFONIJA УТРИНСКИ ВЕСНИК

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

15

12.07.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Rebalansot na buxetot so plus 260 milioni evra i denes go zadr`a primatot na top vest vo dnevnite vesnici. Zgolemuvaweto na buxetot e opasnost za inflacijata, predupreduvaat ekonomskite eksperti. - Vladata treba vnimatelno da menaxira so dr`avnite pari i da gi investira vo kapitalni investicii, a ne vo javnata potr{uva~ka, predupreduvaat ekspertite. Vo sprotivno, spored niv, }e se podgreat inflatornite dvi`ewa i dr`avata }e se najde vo nezavidna situacija da go gasne po`arot na visokite ceni. Nasproti predupreduvaweto na ekspertite, Vladata uporno tera po svoe i ne najavuva merki za ubla`uvawe na inflacijata. Taa duri i poso~uva deka i merkite na NBM za zgolemuvawe na kamatite nema da dadat efekti vo narednite dve godini, bidej}i so nitu edna monetarna politika ne mo`e da se vlijae na namaluvawe na cenite na naftata i na hranata, koi se uvozni fenomeni. Ekspertite ja kritikuvaat vladata poradi ignorirawe na inflacijata. - Buxetskiot suficit pove}e e rezultat na rapidniot skok na cenite na prehranbenite proizvodi i na naftata, otkolku na danocite od dobivka i personalniot danok. Ovie pari treba da se naso~at vo investiciska potro{uva~ka, a ne vo tekovna, kakva {to se predviduva so rebalansot na Buxetot. Deka gra|anite }e mora da se naviknat da `iveat so inflacijata, smeta i prviot generalen direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski, koj vo intervjuto za Ve~er objasnuva deka vo momentov ne postoi opasnost od devalvacija na denarot zatoa {to devizniot pazar e izbalansiran. - Sekako za Makedonija golem problem e trgovskiot deficit koj bi trebalo da se re{ava na visoko nivo. Imame stabilen bankarski sistem, visoko nivo na devizni rezervi... Dodeka za merkite za ubla`uvawe na inflacijata {to gi prezede NBRM, Jan~evski veli deka tie }e se odrazat razli~no kaj sekoja banka. Za krajnite korisnici, pak, toa zna~i deka ako odredena banka saka da bide poprisutna so kreditite na naselenieto, i prodol`i so plasmani bez ograni~uvawa, }e treba da gi zgolemi kamatite. Inflacijata e globalen problem koj {to se odviva vo celiot svet i koj }e potrae. Gra|anite }e mora da se naviknat na inflacijata... Dr`avata bara tri milioni evra danok od farmerite, e vesta koja e zastapena vo re~isi site sabotni izdanija na pe~atenite mediumi. Naplatata na personalec za dve i pol godini nanazad gi revoltira i zemjodelcite i mlekarnicite. Vsu{nost, Upravata za javni prihodi bara od mlekarnicite da platat nekolku milioni evra za personalen danok na dohod na parite {to od 2006 godina dosega im gi isplatile na zemjodelcite za otkupenoto mleko. Ova ja naru{i dinamikata na tekovnata isplata na sto~arite, koja vo nekoi mlekarnici docni i po dva meseca. Mediumite od UJP ne dobija odgovor zo{to retroaktivno }e se napla}a personalniot danok na dohod so obrazlo`enie deka e dano~na tajna. Poznatata avstriska grupacija Hipo Alpe Adrija }e vleze na makedonskiot finansiski pazar i so svoja sopstvena banka, prenesuva Utrinski vesnik. Ovaa grupacija ve}e raboti vo Makedonija, no zasega samo preku svojata lizing-kompanija. Spored soznanijata, najverojatno e deka ovaa grupacija pretendira da kupi nekoja od srednite ili malite banki vo zemjava. Ona {to malku ja uslo`nuva sostojbata e {to najgolem del od bankite od toj rang vo zemjava ve}e dobija svoi stranski strategiski sopstvenici, a kaj drugiot del se finaliziraat postapkite za nivno prezemawe. Vo [pic }e pro~itate deka vo trka za koncesija za aerodromite vo najtesniot izbor vlegoa ~etiri golemi kompanii. Uslovite, spored vladinata komisija, gi ispolnuvaat multinacionalnite kompanii: Viena airport od Avstrija, TAB od Turcija, Hohtiv od Germanija i EGIS - Koupting Singer i Fridlander so zaedni~ki francusko-britanski kapital. Spored vladini izvori, germanskata i turskata firma imaat najmnogu {ansi barem eden od aerodromite da go dobijat pod koncesija, bidej}i nivnite portfolia se me|unarodno poznati Dene{nite mediumi ja prenesuvaat i vesta deka Metodi Smilenski ne e vinoven za slu~ajot Karton teks Poradi nedoka`anost, odnosno zastarenost na krivi~noto delo, Osnovniot sud od Sveti Nikole v~era go oslobodi od obvinenie Smilenski, koj odgovara{e za krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba zatoa {to vo 2003 godina protivpravno go prefrlil imotot na svetinikolskata firma Karton teks na edna od negovite firmi koi gi ima vo Makedonija i vo Avstrija.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. DR@AVATA BARA 3 MILIONI EVRA DANOK OD FARMERITE (****) 2. SO ZGOLEMUVAWE NA PLATITE ]E ZBUDALI INFLACIJATA (****) ДНЕВНИК s.7 DANOK ZA OTKUPENOTO MLEKO s.7 BEZ STRUJA ARA^INOVO I KONDOVO УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 ZGOLEMENIOT BUXET E OPASNOST ZA INFLACIJA s.1 SMILENSKI OSLOBODEN ZA KARTONTEKS s.7 ZGOLEMENIOT BUXET E OPASNOST ZA INFLACIJA s.7 HIPO ALPE ADRIJA ]E KUPUVA BANKA VO MAKEDONIJA? s.8 DR@AVATA BARA 3 MILIONI EVRA DANOK OD FARMERITE ВЕЧЕР s.1 GRA\ANITE ]E MORA DA SE NAVIKNAT NA INFLACIJA s.5 GRA\ANITE ]E MORA DA SE NAVIKNAT NA INFLACIJA s.7 DIREKCIJATA ZA HRANA NEMA SENS ZA BEZBEDNOSTA NA HRANATA s.7 ZASTOJ VO PROIZVODSTVOTO NA LEB s.9 NA RED KRUGOT NA KLU^KATA s.10 ВРЕМЕ s.7 s.7 ВЕСТ s.2 SMILENSKI FATEN VO LAGA UJP I FARMERITE BARAAT PARI OD IMB SO ZGOLEMUVAWE NA PLATITE ]E ZBUDALI INFLACIJATA

SUDOT GO OSLOBODI SMILENSKI OD OBVINENIE ZA KARTON TEKS s.9 NE IM GO ISPLA]AAT MLEKOTO BEZ PLATEN PERSONALEC НОВА МАКЕДОНИЈА s.8 KOMERCIJALNA DVA DENA GO AMORTIZIRA PADOT NA MBI-10 s.8 PRIRODNIOT GAS POSKAPUVA ZA BEZMALKU 15 OTSTO ШПИЦ s.5 OSLOBODITELNA PRESUDA ZA METODI SMILENSKI s.6 POEVTIN ROAMING ZA KORISNICITE NA KOSMOFON

16

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

07.07.-12.07.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС INFLACIJATA VO MAKEDONIJA ]E RASTE Jovan Pejkovski PREPORAKA Vladata naskoro treba ili da go prestrukturira vi{okot pribrani pari vo buxetot po osnova na akcizi za nafta ili da go ubla`i cenovniot udar, namaluvaj}i ja stavkata na DDV za gorivata ili da odobri dopolnitelni subvencii za zemjodelcite ■ Inflacijata ne prestanuva da raste vo Makedonija. [to prognozirate? - Turbulenciite na globalniot pazar i na berzite vlijaat vrz site ekonomii, pa i vrz makedonskata. Realno e da se o~ekuva deka rastot na cenite na naftata, energijata i na hranata direktno }e vlijae vrz standardot na na{eto naselenie, stopanstvoto i vrz sevkupnoto `iveewe. Energijata i hranata zna~ajno u~estvuvaat vo odreduvaweto na stapkata na inflacijata, pa seto toa zaedno }e vlijae so edno zabrzuva~ko tempo vrz porastot na tro{ocite za `iveewe. KAПИТАЛ s.10 VLADATA BARA NI[TOVNOST, A SVISLION NAJAVUVA INVESTICII OD 10 MILIONI EVRA VO AGROPLOD Izgradba na dve novi proizvodni hali, instalirawe na dve novi proizvodni linii za napolitanki i biskviti, voveduvawe na NASSR standardot, izgradba na pekarnica, voveduvawe na novi brendovi i novi proizvodi vo pogonot za detska hrana, pro{iruvawe na planta`ite jabolko i farma za noevi, se samo del od investiciite na Svislion vo Agroplop-Resen, ~ij iznos od prezemaweto na kompanijata iznesuva osum milioni evra. s.10 EBRD ]E VLO@I 50 MILIONI EVRA ZA REGIONALNI PATI[TA VO MAKEDONIJA Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) ja razgleduva mo`nosta za finansisko poddr{ka na makedonskiot Fond za nacionalni i regionalni pati{ta so 50 milioni evra. s.10 RUSI ]E GO ODR@UVAAT REK BITOLA Ruska kompanija za energo-ma{inogradba vo naredniot period }e se gri`i za odr`uvawe na energetskite blokovi vo termoepektranata REK Bitola. s.10 GODINAVA VO MAKEDONIJA ]E IMA INVESTICII OD POLA MILIJARDA EVRA Makedonija spored stranskite direktni investicii ja zavr{ila 2007 godina posledna na listata od 20 dr`avi vo Centralna, Isto~na i Jugoiao~na Evropa, no za godinava sepak e predviden zna~itelen rast. s.20 NARODNATA BANKA ]E GO ZAGU[I RASTOT NA EKONOMIJAT!? Vo javnosta se poglasni se nesoglasuvawata pome|u ekonomskite i monetarnite vlasti za toa {to i kako treba da se prezeme za da se namali inflacijata, koja i vo juni iznesuva{e nad 10%. s.26 MAKEDONSKATA INDUSTRIJA BARA IZLEZ NA MORE So brodski transport minatata godina se izvezeni okolu 760 iljadi toni toplo valani i ladno valani proizvodi, `elezni i ~eli~ni leguri i okolu 150 iljadi toni feronikel, koi se najizvezuvani makedonski proizvodi. s.40 MIN^O JORDANOV GO PREZEMA KORMILOTO VO BETON! Biznismenot Min~o Jordanov od minatata nedela e noviot pretsedatel na Odborot na direktori na grade`nata kompanija Veton, na mestoto na dosega{niot Mi~o Naskovski. Naskovski na pozicijata pretsedatel be{e polovina godina, no na sednicata na Odborot na direktori koja se odr`a minatata nedela, najverojatno zaradi nedovolno dobrite rezultati, toj e smenet od ~elnata pozicija na Veton. s.42 NEDELEN PORAST NA MBI-10 OD 5,5% Ona no {to dolgo vreme kopneeja da go vidat imatelite na akcii na Makedonskata berza se slu~i minatata nedela indeksot raste{e sekoj den od ponedelnikot do petokot i zatvori na 5.154 poeni posledniot den, {to e za 5,5% povisoka vrednost otkolku vo ponedelnikot. s.45 DUKAT ]E INVESTIRA DEVET MILIONI EVRA VO IDEAL [IPKA Hrvatskata mle~na kompanija Dukat go kupi celiot kapital na bitolskata mlekarnica Ideal [ipka. s.45 KROACIJA OSIGURUVAWE ]E VOVEDE ZEMJODELSKO OSIGURUVAWE I VO MAKEDONIJA Kroacija osiguruvawe ima golemi ambicii vrzani so zemjodelskoto osiguruvawe (posevi, na sadi, stoka) ne samo vo Hrvatska, tuku i vo Makedonija kade {to naskoro planiraat da ponudat nov priozvod - zemjodelsko osiguruvawe, izjavi Damir Mihanovi~, ~len na Upravata na Kroacija za hrvatskite mediumi. s.46 EUROMONEY: STOPANSKA BANKA NAJDOBRA BANKA VO MAKEDONIJA PO VTORPAT Stopanska bank ad - Skopje e izbrana za najdobra banka vo Makedonija za 2008 godina od strana na britanskiot finansiski magazin Euromoney. ФОКУС s.31 I MAKEDONIJA ]E NASTINE OD AMERIKANSKATA KIVAVICA Namaluvaweto na na{iot izvoz }e bide me|u prvite posledici od globalnata finansiska kriza. ]e se namali i onaka mizerniot priliv na direktnite stranski investicii... Kone~no, najgolemiot direkten rizik od recesijata, }e bide namaluvaweto na transferite {to gi dobivame od iselenicite i od gra|anite na privremena sezonska rabota. Toa, pak, mo`e da bide katastrofalno za vnatre{nata finansiska stabilnost za dr`avata! МАКЕДОНСКО СОНЦЕ s.28 OHRID E TURISTI^KI BISER BROJ EDEN VO MAKEDONIJA Doma{nite turisti~ki rabotnici i hotelieri o~ekuvaat dobra posetenost za vreme na pretstojnata glavna turisti~ka sezona. Tie na ova se nadevaat, imaj}i go predvid, od edna strana namaleniot interes na makedonskite gra|ani za letuvawe vo Grcija, i od druga strana, se pogolemata zainteresiranost na stranskite turisti za ohridskata ponuda. s.42 POVIK DO MAKEDONCITE DA INVESTIRAAT VO TATKOVINATA Bo{ko Raj~ovski-Pelisterski e oden vo ubavoto prespansko selo Qubojno, vo podno`jeto na Pelister, vo 1945 godina, a vo 1964 godina, vo cutot na mladosta, na 19-godi{na vozrast trgnal po trnliviot pat na pe~alba. Vo toa vreme mladite vo Prespa odeweto na pe~alba pove}e go sfa}ale kako moda, otkolku za rabota, za obezbeduvawe egzistencija.

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

17

NEDELAVA JA ODBELE@AA... NOVO I EDINSTVENO VO PROKREDIT BANKA

APARAT ZA AVTOMATSKA OBRABOTKA NA GOTOVINA
TCR е високо автоматизиран и овозможува броење на 200 до 250 банкноти во минута, што е 10 пати побрзо од класичните благајни со кои ќе се намали чекањето во банкарските простории за 50% o cel da se podobri uslugata kon klientite, minatata nedela Prokredit banka vovede TCR (Teller Cash Recycler) - aparat za avtomatska obrabotka na gotovina. Vakviot aparat se voveduva za prv pat vo bankarskiot sektor vo Makedonija. Otsega, klientite na Prokredit }e izvr{uvaat transakcii poednostavno i pobezbedno preku TCR aparatite. - TCR e avtomatiziran aparat za broewe, prepoznavawe i proverka na banknoti. Toj e postaven do sovetnicite za klienti, vo prostoriite na bankata, i kaj niv }e mo`e da se izvr{uvaat gotovinski uplati i isplati na transakcioni, `iro, {tedni i interni smetki, kako i uplata na rati za kredit i kreditni karti~ki na edno mesto, bez potreba od dopolnitelno odewe na blagajnata. Vo momentov, aparatite realiziraat denarski transakcii, a vo idnina vo bankata planiraat istite aparati da gi koristat i za izvr{uvawe na gotovinski transakcii vo evra kako i za menuva~ko rabotewe. Prokredit banka za prvpat gi voveduva TCR aparatite za avtomatska obrabotka na gotovina na bankarskiot pazar vo Makedonija. - Se raboti za aparati so koi zna~itelno se podobruva uslugata za na{ite klienti. Ovie aparati

S

funkcioniraat kako eden vid na brza kasa, koja ovozmo`uva efikasni, pobrzi i pobezbedni gotovinski transakcii, kade{to vremeto potrebno za izvr{uvawe na transakciite se sveduva na minimum. Aparatot e visoko avtomatiziran i ovozmo`uva broewe na 200 do 250 banknoti vo minuta, {to e 10 pati pobrzo od klasi~nite blagajni so koi }e se namali ~ekaweto vo bankarskite prostorii za 50%. So voveduvaweto na ovoj aparat nema da se zamenat ~ove~kite resursi, tuku }e se zgolemi efikasnosta i kvalitetot na uslugata za na{ite klienti. Vo ekspoziturite na Bankata dosega se postaveni deset vakvi aparati, a do krajot na godinata planirame da postavime u{te deset, objasni Kristina Mazni od Sektorot za rabota so naselenie vo Prokredit banka. Pretstavnicite na bankata u{te edna{ dosega{noto rabotewe go ocenija kako pozitivno. Prokredit banka uspea da go zgolemi brojot na lu|e koi gi opslu`uva i da gi napravi svoite uslugi mnogu podostapni za niv, {to neizbe`no pridonese kon razvojot na finansiskiot sektor vo dr`avava. Vkupniot broj na klienti do krajot na juni 2008 godina vo Bankata ve}e ja nadmina brojkata od 101 klient. - Spored nivnata ocenka i godinava e odr`ana ramnote`a vo rashodot i na kreditnoto portfolio i na depozitnata baza. Na po~etokot od 2008 godina tie porasnaa za 19 i 16 procenti soodvetno, a na krajot na juni

TCR uredite se instalirani vo ekspoziturite vo Skopje 1, Skopje - Novo Lisi~e, Skopje - Bit Pazar, Skopje - Centar, Kumanovo - Centar, Tetovo - Centar, [tip, Ohrid - Turisti~ka, Bitola - Centar. Dopolnitelni 10 uredi }e bidat instalirani vo ostanatite gradovi vo tekot na godinata. 2008 godina ve}e stojat na brojkata od 125 milioni evra tekovno kreditno portfolio, odnosno 124 milioni evra depozitna baza, velat od bankata. Deneska, posle pet godini rabota na Bankata vo Makedonija se vraboteni nad 780 vraboteni vo 36 ekpozituri. Od bankata velat deka go etabliraa Sektorot za obuka vo ramkite na Prokredit banka, kako i Akademijata, no istovremeno investiraa i vo novi aparati koi }e pomognat vo podobruvaweto na kvalitetot na uslugite.

Prokredit banka e razvojno orientirana banka, koja nudi kompletna paleta na uslugi i ~ija misija e poddr{ka i razvoj na malite i sredni pretprijatija. Aktivno rabotej}i ve}e pet godini, prvata stranska Banka vo Makedonija, isplati pove}e od 330 milioni evra na pove}e od 80.000 mali i sredni privatni pretprijatija i uslu`uva pove}e od 100.000 klienti so op{ti bankarski uslugi. Akcionerite na ProCredit Bank smetaat deka privatniot biznis sektor sozdava najgolem broj na rabotni mesta, i dava zna~itelen pridones za razvojot na ekonomijata vo zemjata. Prokredit banka e ~len na me|unarodna mre`a na banki, koja broi 22 finansiski institucii {irum celiot svet.

GRUPACIJATA TU[ JA [IRI MRE@ATA NA SUPERMARKETI VO MAKEDONIJA

KUMANOVO - VTORATA ALKA VO SINXIROT
Tu{ na Dnevniot centar za deca so posebni potrebi od Kumanovo im podari 60.000 denari. Op{testvenata odgovornost e tradicionalna navika na kompanijata, {to ja praktikuva vo znak na blagodarnost na sorabotkata so sekoja lokalna op{tina... fotoaparati, mobilni telefoni, kako i ekspo- tri stranski pazari godinava se planira da bizitura na Komercijalna banka, koja gi nudi site dat vlo`eni okolu 60 milioni evra. vidovi bankarski uslugi. Momentno vo mre`ata na trgovijata vo Slo- TU[ ne zastanuva so [tip i Kumanovo. V venija, Tu{ raspolaga so 42 marketi, 49 supergodina }e bide otvoren na{ golem trgovski cen- marketi, 34 drogerii, {est Cash&Carry centri, tar vo Skopje, {to e na{a glavna cel, poradi tri Planet Tu{, 12 ugostitelski lokali, 11 benbrojot na ~itelite i ekonomskata situacija. Vo zinski servisi i 119 fran{izni delovni edini{ireweto na na{ata trgovska mre`a vo Makedo- ci. [ireweto na maloproda`nata mre`a, so iznija planirame da vlo`ime okolu 30 milioni gradba na novi proda`ni mesta i akvizicii, so evra, - re~e Jernej Murn, TU[ Trejd Makedonija. ponuda na kvalitetni proivodi i uslugi, so doOtvoraweto na u{te eden supermarket vo polnitelni pogodnosti koi im se nudat na kupuMakedonija vsu{nost, pretstavuva ~ekor napred va~ite i visokiot ugled na pazarot {to go ima vo ostvaruvaweto na strategijata na kompanija- trgovskiot sinxir, se elementi koi se vlijaat na ta za internacionalizacija na raboteweto. Ime- visok porast na prihodot, pazarniot udel i brono, po uspe{niot rast na doma{niot pazar, kade jot na vrabotenite. Inaku, Grupata TU[, pokraj od mal lokalen trgovec TU[ prerasnuva vo naj- osnovnata trgovska dejnost, zdru`uva i uslugi od golem trgovski sinxir koj ve}e osum godini po podra~jeto na zabavata, rekreacijata, ugostitelred go nosi epitetot na najbrzoraste~ko pret- stvoto, nedvi`niot imot i energetikata. Spored prijatie vo Slovenija, Grupata TU[ se odlu~i da site va`ni pokazateli, potpolno e sporedliva investira i vo stranstvo i minatata godina za- so razvieniot evropski pazar, a vo mnogu segmenpo~na so investicii istovremeno vo Bosna i ti produktivnosta i efikanosta na TU[ su{Hercegovina, vo Srbija i vo Makedonija. Na site tinski se pogolemi i od evropskiot prosek.

lovene~kata kompanija TU[ ja stavi i vtorata alka od sinxirot od 20 supermarketi, {to se planirani da bidat izgradeni vo narednite pet godini vo site pogolemi gradovi vo Makedonija. Po [tip, minatata nedela vo Kumanovo be{e predaden vo upotreba moderen trgovski centar, koj se protega na povr{ina od tri iljadi kvadratni metri. Investicijata e vredna 2,7 milioni evra, a vo supermarketot se vraboteni 37 lica. Pokraj supermarketot, koj na kupuva~ite im nudi pove}e od 14 iljadi proizvodi, voglavno od prehranbenata programa, vo ramkite na trgovskiot centar ima i prodavnici za

S

18

берзНИК

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.07.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 07.07. - 11.07.2008 godina

Data 14.07.2008

broj 31 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

19

Vrednosta na prometot e so vklu~ena blok transakcija

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful