P. 1
MKBN20080707-0030L

MKBN20080707-0030L

|Views: 806|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

берзНИК - GODINA II - BROJ 30 - 07 JULI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

STUDENTITE OD VIRTUELNI DO PROFESIONALNI BERZANSKI IGRA^I

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

3

Prvta polovina od 2008 vo dominacija na me~kata
Po kontinuiraniot, re~isi celomese~ pad, minatonedelnite pozitivni vibracii na indeksite i na cenite na akciite, mo`e da se re~e deka pretstavuvaat kakvo - takvo stabilizirawe i odlepuvawe od dnoto na makedosnkiot pazar. Minatata nedela, kone~no cenite trgnaa vo sprotivna nasoka od minusot. Pozitivniot trend so koja startuva{e makedonskiot berzanski ineks (MBI-10) vo ponedelnikot na 30 juni se zadr`a do krajot na nedelata. Imeno, MBI-10 go zapo~na prviot trgovski den od nedelata so vrednost od 4.710,18 indeksni poeni, trgna nagore i zatvori na vrednost od 4.885,99 indeksni poeni, odnosno so porast za 3,73%. Pa, prodol`i vo zelenata zona do petokot, 4 juli, koga dostigna 5.154,02 indeksni poeni, {to pretstavuva{e porast za 104,18 indeksni poeni, odnosno 2,06%; Ili, na nedelna osnova MBI-10 povrati 443,84 indeksni poeni. Ako napravime edNa Makedonskata berza i na berzite vo regionot postoi golem prostor za dopolnite- na retrospektiva, juni len porast, a poslednite trendovi koi sle- sepak }e ostane zabedea po rekordniot porast vo minatata godina, le`an vo berzanskite pa pad na vrednosta na akciite vo prvata po- kuluari kako mesec so lovina od godinava ne mora ni{to da zna~at, najdolgi cenovni kopora~a prviot ~ovek na Makedonska berza, rekcii vo dosega{noto Ivan [teriev, na pretstavuvaweto na re- postoewe na Makedonskata berza. Teza koja zultatite od proektot, Studentska berza. Direktorot [teriev istakna deka, e va`- proizleguva od korekno performansite na kompaniite i nivnite cijata na MBI-10 koja razvojni perspektivi da se gledaat na sreden zapo~na na 2. Juni, prrok. Se drugo, spored nego, pretstavuva per- viot trgovski den od cepcija na investitorite, od {to proizleguva mesecot, koga indeksot kolku cenite na berzite }e bidat blisku ili zatvori na 5.712,99 indeksni poeni, so pad od daleku od teoretska vrednost na akciite. Mihail Petkovski, profesor na Ekonom- 0,67% i trae{e se do skiot fakultet, veli deka ne e jasno so kakva 27 juni, koga za prvpat dinamika i brzina pazarot }e zazdravuva. No, vo mesecot MBI-10 spored nego, eden od glavnite faktori vo poka`a pozitiven sigoporavuvaweto se investiciskite fondovi, nal. Porasna za 2,44 % koi ne mo`at da dozvolat ponatamo{en pad i zatvori na vrednost na sredstvata, odnosno na hartiite od vred- od 4.710,18 poeni. Period vo koj Makedonnost vo svojata aktiva. skiot berzanski indeks izgubi ne{to nad 1.000 indeksni poeni. No, sporedeno so maj, vo juni MBI -10 izgubil 865,3 indeksni poeni, ili opadnal za 15,05 %, dodeka Indeksot na javno poseduvani dru{tva izgubil nad 1000 indeksni poeni, ili zabele`al pad od 16,71%. Spored statisti~kiot mese~en izve{taj na Berzata, dvi`ewata na pazarot vo juni sporedeno so maj, poka`uvaat negativni promeni kaj vkupnata pazarna kapitalizacija za 11,75%. Me|utoa, ona {to ostava prostor za kalkulacii i pokraj site negativni prognozi, i epitetite za crni denovi na Berzata, e porastot na prometot vo juni, koj za razlika od padot na cenite na akciite na kompaniite, bele`i porast. Taka vkupniot promet, koj gi vklu~uva trguvawata so akcii, obvrznici i blok transakcii, vo juni poka`uva porast od duri 48 % vo odnos na maj. Na mese~na osnova zabele`an e porast i na prose~niot dneven promet od 33,84%, kako i zgolemuvawe na broj na dnevni transakcii od 144 vo maj na 157 vo juni ( vo prosek). No, iako ekonomski mo`ebi i nelogi~no, nasproti porastot na trguvawata, cenite na re~isi site hartii od vrednost imaa nadolen trend. Najgolemo opa|awe e zabele`ano kaj akciite na TTK banka od -28,46%, potoa na Teteks za 24,52%, ZK Pelagonija za 19,11%, Beton za 18,93% i Granit za 14,35%. Vo tabelata so najgolem porast stoi samo akcijata na Investbanka so rast od 0,87%. I spored pokazatelite za u~estvoto na stranski investitori vo juni, kaj kotiranite dru{tva od indeksot MBI-10 vo odnos na maj nema drasti~ni promeni. Pet kompanii bele`at minimalno procenualno namaluvwe vo raspon od - 0,02 do - 0,45%. Vo ovaa grupa se akciite na ZK Pelagonija, Stopanska banka Bitola, Ohridska banka, Granit i Beton. Me|utoa, i pozitivnite stranski investicii kaj Teteks, Makpetrol, Toplifikacija, Komercijalna banka, Makstil i Alkaloid se so minimalni pozitivni promeni i se dvi`at od 0,01 do 0,38%. Inaku, na mese~na osnova, vo juni vo odnos na maj ima blag porast na vkupnite stranski investitori na Oficijalniot pazar na berzata za 0,14%. No, nesporno e deka Makedonskiot pazar na kapital vo prvite {est mesci od godinava e vo nokaut, sekako ako se sporedi so 2007, godinata na rekordi. Ottuka bi bilo nerealno da se sporeduvaat parametrite i vkupnite pokazateli koga se vo pra{awe prometot, obemot i brojot na trguvawe, pazarnata kapitalizacija. Od {estmese~niot izve{taj na Makedonska berza mo`e da se konstatira deka najgolem promet vo klasi~no trguvawe e napraven vo mart, najgolem promet po site pazarni segmenit e realiziran vo fevruari, dodeka najmal vo maj. Spored goleminata na prometot, najtrguvani vo ovaa polovina od godinata se akciite na Komercijalna banka koi realizirale 8,876 milioni evra, Alkaloid so 7,814 milioni evra i Makpetrol so 6,158 milioni evra. Ovie tri kompanii ostvarile i najgolema pazarna kapitalizacija. Eden od osnovnite podatoci koi ja potkrepuvaat tezata deka Berzata vo prvata poovina od godinava be{e vo negativa, e i faktot {to akciite na site blu-~ipovi na MBI-10 zabele`aa pad. Najgolem pad na junskata vo odnos na januarskata cena zbele`a akcijata na Teteks od 58,61%, na Toplifikacija od -56,32% i na Makpetrol od 53,29%, dodeka najmalo procntualno opa|awe bele`i Komercijalna banka so minus 21,18%. Namaluvaweto na u~estvoto na stranskite investitori vo glavninata na dru{tvata od MBI-10 za ovie {est meseci e najizrazeno kaj Granit, kade ima namaluvawe za 9,51 % i kaj Beton od za 7,18%. Kaj Toplifikacija u~estvoto na strancite e najmalku namaleno za samo 0,32%. Inaku, spored u~estvoto na stranskite investitori vo vkupniot promet na Berzata, tie najmnogu dominiraat vo fevruari so 50,85% na stranata na kupuvawe, dodeka najmnogu prodale vo april, vo visina na 53,49% vo donos na vkupniot promet. Imaj}i ja vo predvid pleadata od ovie cifri, tezata deka ciklusot na pad na cenite, samo po sebe ne mora da zna~i ni{to, e pove}e od o~igledna. Patem konstataciiite i na [teriev - Bitno e da se gledaat performansite na kompaniite na sreden i dolg rok, nivnite razvojni perspektivi, se drugo se samo percepcii na investitorite, i na Evroambasadorot Ervan Fuere - berzite sekoj pat se pod vlijanie na razli~ni nadvore{ni faktori i nadvore{ni branuvawa, no i ne se li{eni od mnogubrojni {pekulacii, se sveduvaat samo na edno - pazarot e ~uvstvitelna i turbulnetna baza na ~ij piedestal e normalno da se najdat i me~kata i bikot, sekako naizmeni~no? Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na берзНИК e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

ZAVR[I GODINA[NIOT PROEKT STUDENTSKA BERZA

STUDENTITE OD VIRTUELNI DO PROFESIONALNI BERZANSKI IGRA^I
a 3 juli, vo prostoriite na Makedonska berza se odr`a promocija na proektot, Studentska berza i se dodeli nagrada na najuspe{niot u~esnik za ostvarena najgolema vrednost na portfolio vo trguvaweto so akcii. Prakti~no nad 1.000 studenti od Makedonija trguvaa virtuelno so hartii od vrednost vo ramki na ovoj berzanski studentski proekt koj trae{e od oktomvri minatata do maj ovaa godina. Na najuspe{niot Stevan Kewere{ mu be{e vra~ena nagrada. Proektot, {to go organizira Makedonskata berza na hartii od vrednost, spored evro-

На најуспешен учесник, студентот но економија Стеван Кењереш, Македонската берза му додели диплома, плаќање на обуката за полагање на стручниот испит за работа со хартии од вредност и годишна претплата на системот БЕСТ-НЕТ. Вредноста на неговото портфолио достигнала 5.108.813 денари

N

abmasadorot Ervan Fuere, pretstavuva spoj na steknatoto obrazovanie na studentite so praktikata i mo`nost da go primenat ona {to go nau~ile. - Ovoj proekt ovozmo`uva spoj na teoretskoto znaewe i prakti~nata rabota so {to pridonesuva kon obrazovanieto na mladite kadri i nivnoto podgotvuvawe za predizvicite {to gi nosi pazarnoto stopanstvo, re~e Fuere, dodavaj}i deka razvojot na sigurni pazari i uslugi za investirawe e va`en preduslov za privlekuvawe stranski, no i na doma{ni investitori vo site oblasti na ekonomijata.

Toj pora~a deka treba da postoi regulatorna ramka za da se ovozmo`i ekonomijata da bide posigurna i pootvorena i izrazi nade` deka novata vlada }e se fokusira na intenzivirawe na reformite za da ja zajakne ekonomskata sostojba vo zemjata, za da se otvorat vratite za stranski investicii i da se namali nevrabotenosta. Za glavniot izvr{en direktor Ivan [teriev, uspe{nite rezultati od proektot se pottik da prodol`at da rabotat i drugi proekti so koi teorijata se pretvora vo praksa, a studentite se razvivat od u~enici vo profesionalci. Na Berzata od narednata u~ebna godina }e startuva noviot ~etvrti ciklus na Studentskata berza.

Стеван Кењереш - Писмо за благодарност
Dobitnikot na ovogodine{nata nagrada, najdobriot studentski berzanski trguva~ Stevan Kewere{, ne prisustvuva{e na sve~enosta {to ja organizira Makedonskata berza po povod dodeluvaweto na prvata nagrada na godi{no nivo za proektot Studentska berza. No, Kewera{ se zablagodari preku pismo. Spre~en sum da prisustvuvam na ovaa sve~enost zaradi mojot prestoj vo Aspen, vo dr`avata Kolorado, vo ramkite na programata na Vladata na SAD za kulturna razmena na studenti. Za moeto otsustvo se izvinuvam na site u~esnici vo proektot i site prisutni na nastanot.Toj vo svoeto pismo dava i opis kako ja ostvaril postavenata cel- najdobar. Bev uporen, i sakav da se obidam glavnata nagrada da ja osvojam ovaa 2007/2008 god. Za taa cel izgotviv program so koj gi sledev kumulativno rezultatite na site igra~i vo tekot na sezonata... Ako se pra{uvate zo{to takva upornost, odgovorot bi bil: smetav deka spored nekoi moi predispozicii rabotata na berza bi mi bila interesna. Se obiduvav so osvojuvaweto na godi{nata nagrada na nekoj na~in ova da si go potvrdam. Dali eventualnata profesionalna rabota na berza }e se realizira }e zavisi od mnogu faktori, na del od koi i objektivno ne mo`am da vlijaam. Od u~estvoto vo proektot Studentska berza pokraj ona o~iglednoto, sekojdnevna besplatna obuka za trguvawe na berzata, i se {to so toa odi, imav i edna druga korist. Se zapoznav so osnovnite karakteristiki na golem del od na{ite najzna~ajni firmi - ne{to {to mo`e da mi pomogne vo mojata ponatamo{na rabota. Mo`am da ka`am deka sum mnogu zadovolen od osvojuvaweto na prvoto mesto. Sakam posebno da naglasam deka u{te pomilo mi e {to toa se slu~i vo konkurencija na pove}e stotici u~esnici od koi barem desetina se odli~ni igra~i. Za del od niv imam vpe~atok deka igraat i na Makedonskata berza. Posebno sakam da ja spomenam kole{kata Emilija Popovska (koja li~no ne ja poznavam) a koja ubedlivo vode{e do posledniot den koga so moeto rizi~no no sre}no vlo`uvawe vo akcii od Teteks Tetovo koi enormno porasnaa, bukvalno za vlakno go izgubi prvoto mesto. Jas li~no ne trguvam na berzata, od ednostavna pri~ina, nemam sredstva. Do sredinata na 2007 godina koga berzata konstantno raste{e toa {to ne mo`ev da vlo`am realni pari mi izgleda{e kako hendikep, no toa se smeni koga berzata po~na da pa|a. Smetam deka ovoj nadolen trend naskoro }e zavr{i. O~ekuvam deka }e postojat site uslovi da se vklu~am i vo realnata berza po vra}aweto od SAD. Brend menaxeri od pove}e makedonski kompanii gi razmenija svoite iskustva na rabotilnicata:Alatki za imlementacija na brend menaxment, {to se odr`a vo Skopje, a na koja u~estvuvaat menaxeri od Alkaloid, Komercijalna banka, Telekom, Makedonski aviotransport i drugi.... Predavawe za teorijata na integrirani marketing komunikacii odr`a ekspertot od oblasta na marketingot Robert Lauterborn od SAD. - Stanuva zbor za pridonesot na integriranite marketing komunikacii vo gradeweto na silni brendovi. Vo su{tina, se raboti za promenite koi treba da se napravat vo mislovniot proces. Na primer, tipi~en pristap e insideout, {to zna~i odvnatre kon nadvor, ona {to kompanijata smeta deka saka da go napravi vo vrska so nadvore{niot svet, odnosno so potro{uva~ite. Ona {to treba da se izmeni e da se smeni takviot pristap i da se razmisluva outside-in, odnosno odnadvor kon vnatre. Zna~i, najprvin da se percepiraat informaciite od sredinata, da se obrabotat, da se vidi koi se potrebite na potro{uva~ite i na koj na~in kompanijata mo`e toa da go stori. Ova e ne{to {to uspe{no se primenuva vo SAD, no i vo mnogu drugi novi raste~ki ekonomii kako Kina. Ne treba

DVODNEVNA RABOTILNICA ZA IMLEMENTACIJA NA BREND MENAXMENT VO SKOPJE

BRENDOT NE E SAMO PRIKAZNA, TUKU I VETUVAWE
odr`i vetuvaweto. Toa e va`na komponenta, bidej}i silniot brend podrazbira gradewe na lojalnosta, a taa se gradi isklu~ivo preku doverba. Nie vo mnogu oblasti imame brendovi, vo prehranbenata industrija, vo turizmot i na{ata zemja e sama po sebe brend, taka {to imame prekrasni mo`nosti da se realizirame. Sekoj brend ima potencijal da stane globalen, no samo dokolku dobro se menaxira. Imame navistina impozanten sostav na brend menaxeri i marketing menaxeri koi se mo{ne zainteresirani svoite brendovi na proizvodi, uslugi, kako i korporativni brendovi da gi pretvorat vo glo-balni. Vladata treba da obezbedi podobruvawe na biznis klimata i da prezeme ~ekori vo oblasta na za{tita na industriskata sopstvenost za da se minimaliziraat imitaciite i nelojalnata konkurencija, kako platforma za izgradba na brend.

Семинарот го организира Агенцијата за развој на претпримнички потенцијали Хуманополис, која е дел од словенечката групација ЕРА. da se prodava samo proizvod, tuku treba da se izgradi prikazna za nego, za{to se prodava prikaznata, a ne proizvodot, a potrebno e i brendot da vleze vo svesta na potro{uva~ite, t.n. pozicionirawe vo svesta na potro{uva~ot, na na~in na koj toj brend bi ja zadovolil negovata potreba. Kompaniite moraat da gi identifikuvaat potrebite na potro{uva~ite, a brendot treba na soodveten na~in da gi zadovoli tie potrebi, obrazlo`i Lauterborn. Toj dodava: Mojot vpe~atok e deka vo Makedonija ~uvstvuvam nekoj nedostatok na samodoverba, a Makedonija e prekrasna zemja i Makedoncite bi trebalo da imaat pove}e samodoverba i na toj na~in da se izborat za ne{tata.. Spored Sne`ana Mojsovska-Salamovska, asistent na univerzitetot Sv. Kliment Ohridski od Bitola, pak bidej}i brendot e vetuvawe, osven raska`uvawe na prikaznite, treba i da se

Data 07.07.2008 S O D R @ I

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI N A

берзНИК

5

VOVEDNIK ............................................3 VESTI BERZA... VESTI BERZA............4 BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 7 MAKEDONSKO-SLOVENE^KA STOPANSKA SORABOTKA DALEKU POD MO@NOSTITE....8-9 INFORMACIITE SE ZA DAVAWE, A NE ZA ^UVAWE..........................................9 GRANTOVI OD AGBIZ PROGRAMATA ZA DEVET MAKEDONSKI FIRMI OD AGROBIZNISOT.10-11 MAPAS, CARINSKA UPRAVA I OP[TINA VELES - PRIZNANIJA ZA DOBRO UPRAVUVAWE...................................................11 PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT..........12 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Po~etokot i na ovaa rabotna nedela vo pe~atenite mediumi zapo~nuva so vestite za glavnata energetska surovina - naftata. Cenata na crnoto zlato, koja vo peto~noto trguvawe dostigna nova rekordna cena od 142,99 dolari za barel, spored amerikanskite eksperti za energetika, se o~ekuva mnogu brzo da stigne i do 150 dolari za barel. I pokraj zabavuvaweto na rastot na stopanstvoto na SAD i nekoi drugi najrazvieni zapadni zemji, pove}eto eksperti se soglasuvaat deka postojat uslovi za nov, dopolnitelen skok na cenata. Dolgoro~nite prognozi za ovoj energens se u{te pocrni, bidej}i uka`uvaat deka ovaa klu~na surovina vo slednite tri do ~etiri godini mo`e da porasne na okolu 200 dolari za barel. Nekoi od dene{nite vesnici go prenesuvaat soop{tenieto od Me|unarodnata agencija za energija, so sedi{te vo Pariz, spored koe sekoj {esti `itel na Zapaden Balkan se soo~uva so energetski nedostig. Agencijata naveduva deka energetskata kriza na podra~jeto na Zapaden Balkan sleduva po vojnite na prostorot na porane{na Jugoslavija vo tekot na minatata decenija i uka`uva na potrebata za brza obnova na postojnite i izrabotka na novi elektroenergetski postrojki vo regionot. Vo izve{tajot se konstatira zna~itelno pogolema energetska potro{uva~ka vo zemjite od Zapaden Balkan vo odnos na standardite na EU i OECD. Vo svoite berzanski izve{tai, dene{nite vesnici informiraat deka e zavr{en najdolgiot pad vo istorijata na Makedonskata berza. Imeno, posle 18-dnevniot kontinuiran pad na vrednosta na indeksot MBI-10, kone~no vo petokot uspea da go zavr{i denot so pozitivna vrednost od 2,44 procenti. I pokraj toa, poglednata vo celost, izminatata nedela analiti~arite ja ocenuvaat kako edna od najte{kite za na{ata berza. Na nedelno nivo vode~kiot indeks MBI-10 zabele`a korekcija od 6,04 procenti, na mese~no nivo toj ima pad od 17,66 procenti i povtorno nedelava postigna minimum na 52-nedelno nivo - negovata apsolutna vrednost vo ~etvrtokot be{e 4.598,02 indeksni poeni Direktnite stranski investicii lani donesoa 239 milioni evra, a kako najgolemi vlo`uva~i se javile Francija, Avstrija, Slovenija i Srbija, - mo`e da se vidi od podatocite od Ministerstvoto za finansii, koi gi prenesuva dene{en Biznis. Od vkupnite direktni investi-

30.06.2008 g. PONEDELNIK

I M P R E S S U M
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na берзНИК Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: IKT Menaxer: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Kiro Velkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

cii, 35 milioni evra se realizirani vo reinvestirana dobivka i 110 milioni evra se drug kapital. Stranskite direktni investicii vo 2007 glavno se locirani vo finansiskiot sektor, telekomunikaciite, kako i proizvodstvoto odnosno prerabotuva~kata na hrana. I ovojpat e neizostavna konstatacijata deka na{ata dr`ava povtorno e na dnoto od investitorskata karta, {to strancite ja iscrtuvaat vo regionot. Za nekoi investitori, kako {to e avstriskata finansiska grupacija Hipo, na{ata dr`ava e povolna biznis destinacija. Toa go potvrduva \or|e Vojnovi}, ~len na Upravniot odbor na Hipo alpe adria lizing, koj za dene{en Dnevnik najavuva deka ovaa grupacija ima namera da otvori banka vo Makedonija. Avstrijcite pretpo~itaat da kupat doma{na banka vo zemjava, no ako ne uspeat vo toa, }e odat so grinfild-investicija. Spored Vojnovi}, uspe{noto rabotewe na Hipo lizing vo Makedonija sigurno e faktor plus za {irewe na biznisot i vo bankarskiot sektor. Imeno, vo prvata polovina od godinava grupacijata Hipo bele`i porast od 250 otsto vo odnos na 2007, a vo zemjava ima plasirano nad 25 milioni evra vo lizing na vozila i na oprema. Gra|anite koi kupuvaat mebel, bela tehnika, kompjuteri i sli~ni proizvodi preku kreditna karti~ka, mnogu ~esto pla}aat ili povisoka suma, ili, pak, go gubat pravoto na popust {to se dava za pla}awe vo gotovo. Taka, na onie {to koristat karti~ki, proizvodot vo princip im doa|a poskap za okolu 5 otsto. Ovaa informacija mo`e da se pro~ita vo Utrinski vesnik, koj konstatira deka kupuvaweto so karti~ki e poskapo zadovolstvo. Spored neoficijalnite izjavi na pretstavnicite od prodavnicite i kompaniite, bankite naplatuvaat provizija od trgovskite kompanii za pla}awe so karti~ki, a na trgovcite, pak, zasega najidealniot na~in za pokrivawe na provizijata im e ukinuvaweto na popustot, {to odi za pla}awe vo gotovo. Vinarska vizba Tikve{ ja dobi nagradata Najdobar regionalen biznis partner 2008, {to ja dodeluva agencijata Mass media internacional, od Srbija, vrz osnova na nezavisno istra`uvawe sprovedeno me|u kompaniite vo Regionot. Tikve{ e edinstvenata kompanija od Republika Makedonija, koja godinava ja dobiva ovaa presti`na nagrada.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК берзНИК e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК Broj: 30 Data: 07.07.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: BERZA Foto: Robert Spasovski Redakcija na берзНИК Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN SE SOO^UVAAT SO ENERGETSKI NEDOSTIG (****) 2. ZAVR[I NAJDOLGIOT PAD VO ISTORIJATA NA BERZATA (***) DOLARI ДНЕВНИК s.6 MAKPETROL JA OSPORUVA SOPSTVENOSTA s.9 AVSTRISKI HIPO ]E OTVORI BANKA VO NA MLEKARNICATA MAKEDONIJA s.7 INDEKSOT MBI-10 KONE^NO PRKNA БИЗНИС ВРЕМЕ s.1 BERZATA SE IZVLEKUVA OD DOLGIOT PAD? s.4 AVSTRALIJA GO SAKA MARIOVSKIOT URAs.3 FRANCIJA, AVSTRIJA, SLOVENIJA I SRBINIUM JA NAJGOLEMI VLO@UVA^I s.6 NAJLIKVIDIITE KOMPANII VO POZITIVA s.4 VINARIJATA TIKVE[-NAJDOBAR REGIONAs.6 PATRIOTSKATA TRGOVIJA NAPRAVI NEVILEN BIZNIS PARTNER DEN HAOS s.15 MBI 10 POMINA NA ZELENATA ZONA НОВА МАКЕДОНИЈА s.15 MBI IZVE[TAJ ZA 27.06.2008 s.7 KRAJ NA NAJDOLGATA CRNA SERIJA NA BERs.16 NAJPOSLE RAST NA BERZATA ZATA? s.16 ZAVR[I NAJDOLGIOT PAD ISTORIJATA NA s.7 AVSTRALIJCI VO MAKEDONIJA PO URANIBERZATA UM I @ELEZO s.17 CENATA NA NAFTATA - 150 DOLARI ZA s.7 NA ZAPADEN BALKAN NEDOSTIGA ENERGIJA BAREL s.8 KARTI^KITE NE GI NAMALIJA REDICITE s.17 PAD NA NETO-PRILIVITE OD 26,5 PROCENVO BANKITE TI s.8 NAFTATA POVTORNO SOBORUVA REKORDI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.7 KUPUVAWETO SO KARTI^KI POSKAPO ZA- ШПИЦ s.5 POTRAGA PO URANIUM VO MARIOVO DOVOLSTVO s.5 AVSTRALIJCI ]E NE U^AT DA SADIME s.8 ZEMJITE OD ZAPADEN BALKAN SE SOO^UOVO[JE BEZ ZEMJA VAAT SO ENERGETSKI NEDOSTIG s.5 ZAPADEN BALKAN SUN\ER ZA ENERGIJA ВЕЧЕР s.6 NAFTATA LETOVO ]E SE ISKA^I NA 170

6

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

01.07.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonija e na 50 mesto za vodewe biznis, e naslovot {to gi odbele`a naslovnicite na site dene{ni pi{ani mediumi. Vo konkurencija od 121 zemja, vo listata na magazinot Forbs, Makedonija e na 50-to mesto spored uslovite koi gi nudi dr`avata za vodewe biznis, {to pretstavuva napredok od 32 mesta vo sporedba so lani. Vo kvalifikacijata na amerikanskiot magazin na listata kako najdobro rangirana dr`ava za vodewe biznis e Danska, pred Irska i Finska, a sledat SAD, Velika Britanija, [vedska, Kanada, Singapur, Hong Kong i Estonija. Blagodarenie na ogromniot napredok od 32 mesta, na listata se najdovme i pred sosedna Grcija, koja e rangirana na 53 mesto. Makedonija ve}e be{e proglasena za edna od 10 najdobri zemji vo svetot vo sproveduvaweto na reformi za podobruvawe na biznis klimata, spored izve{tajot Doing Business na Svetskata banka. Na{ata zemja, vo 2007/2008 godina be{e rangirana na visokoto ~etvrto mesto, sporedeno so 178 zemji vo svetot, za napredokot koj {to go postigna vo oblasta na dano~nite reformi, procedurite za registrirawe biznis, regulatornata gilotina, reformite vo carinata i zabrzuvaweto na procedurite za dobivawe na dozvoli za gradba. Ekonomskite eksperti velat deka ovoj napredok se dol`i pred se na povolnite ekonomski merki {to gi realizirala Vladata vo minatata godina i polovina. Biznis, objavuva deka niskite ceni na makedonskite akcii gi razbudija kupuva~ite. V~era na Makedonskata berza se bara{e akcija pove}e. U{te vo 9 ~asot vo fazata na indikacija kupuva~ite, koi preku vikendot odlu~ile da kupuvaat, se naredija na maksimalnite dnevni limiti kaj del od akciite od MBI-10. Pobaruva~kata be{e tolku golema {to izgleda{e kako da gi upla{i prodava~ite osobeno kaj Top-lifikacija i Makpetrol. Toa {to do pred petokot bea visoki ceni, deneska se nudea od strana na kupuva~ite bez dvoumewe. Taka trgovskiot den zavr{i so zna~itelen rast na MBI-10 od 3,73% i na MBID 1,85%. Vkupniot promet iznesuva{e 45,3 milioni denari so vklu~eniot blok od 16,27 milioni koj be{e realiziran so 1.915 akcii na Investbanka. Spored berzanskata analiza objavena vo Utrinski vesnik, iako indeksot porasna, rano e da se ka`e deka Berzata kone~no zazdravuva otkako prethodno tone{e dolg period. V~era{niot nov porast na makedonskiot berzanski indeks MBI-10 za 3,73 % kako i registriranoto zgolemuvawe vo petokot, na krajot na minatata berzanska nedela, za 2,4 procenti, nametnuvaat nova optimisti~ka etapa na makedonskiot pazar na kapital. Se pojavija dosta investitori so golem interes za kupuvawe akcii, a sopstvenicite kako da ne sakaa da prodavaat, nadevaj}i se deka slednite denovi }e ima u{te povisoki ceni na akciite. Za razlika od poslednite dva berzanski dena, vo koi se ~ini deka makedonskiot pazar na kapital poka`uva znaci na nekakvo skromno pridvi`uvawe nagore, prethodno sostojbata na Berzata be{e i pove}e od o~ajna. Nikoj ne kupuva{e akcii, a prodava~ite vo panika se obiduvaa da se oslobodat od svoite hartii od vrednost, {to do krajno niski granici ja spu{ta{e nivnata cena... Cenata na naftata na rekordno nivo, ja pomina granicata od 143 dolari, objavuva Vest. Cenata na naftata v~era porasna za pove}e od tri dolari za barel na novo rekordno nivo nad 143 dolari, pottiknato od zgolemenite stravovi na pazarot za konfliktot me|u Izrael i Iran okolu nuklearnata programa na Teheran.Iran soop{ti deka }e nametne kontrola vrz isporakata na nafta vo Persiskiot Zaliv i Moreuzot Hormuz, vo slu~aj da bide napadnat. Moreuzot Hormuz, tesniot voden premin {to go deli Iran od Arapskiot Poluostrov, pokriva re~isi 40 % od trgovijata na nafta vo svstot. Cenite podocna padnaa pod rekordnite ceni za ovaa sezona, delumno poradi zakrepnuvaweto na dolarot vo odnosot na evroto. Vo ve~er }e pro~itate deka biogorivata ne ja ispolnija celta i donesoa siroma{tija vo svetot, dodeka vo vest deka italijanskata vlada e zainteresirana da vlo`i vo izgradba na veternici za proizvodstvo na struja vo Makedonija. Ispituvawata }e zapo~nat naskoro na nekolku lokacii na planinata Ponikva kaj Ko~ani.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MAKEDONIJA E NA 50. MESTO ZA VODEWE BIZNIS (*****) 2. NISKITE CENI NA MAKEDONSKITE AKCII GI RAZBUDIJA KUPUVA^ITE (**)

ДНЕВНИК s.11 s.11 s.11 БИЗНИС s.1

s.7 MAKEDONIJA E NA 50. MESTO ZA VODEWE BIZNIS EVN-ESM GI ISKLU^I KONDOVO I STUDENI^ANI KAZNA OD 5.000 EVRA ZA NEMAWE FISKALNA SO SONCENCE s.7 ВРЕМЕ s.1 s.4 s.7 ВЕСТ s.3 s.4

MAKEDONIJA NA 50-TO MESTO SPORED VODEWE BIZNIS PO SLOVENE^KITE AVTOPATI[TA SAMO SO VIWETI PATRIOTSKITE FISKALNI GI PREPOTIJA GAZDITE EVN GI KAZNI KONDOVO I SARAJ PATRIOTSKITE FISKALNI GI PREPOTIJA GAZDITE

NISKITE CENI NA MAKEDONSKITE AKCII GI RAZBUDIJA KUPUVA^ITE s.2 HIPO ]E OTVORI BANKA VO MAKEDONIJA s.3 MAKEDONIJA PEDESETTA ME\U 121 DR@AVA s.4 VOZILATA POMILI OD @IVOTOT s.12 NISKITE CENI NA MAKEDONSKITE AKCII GI RAZ-BUDIJA KUPUVA^ITE s.13 PORAST NA MBI-10 ZA 3,73 PROCENT s.13 REKORDEN SKOK NA VREDNOSTA NA MBI10 s.13 IZVE[TAJ NA MBI ZA 30.06.2008 s.15 SE NAMALUVA INTERESOT ZA OBVRZNICI KAJ STRANCITE s.16 CENATA NA NAFTATA KE STIGNE DO 170 DOLARI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.5 KULMINIRAA TURKANICITE ZA PATRIOTSKITE KASI s.7 INDEKSOT PORASNA, RANO E DA SE KA@E DALI ZAZDRAVUVA BERZATA s.7 MAKEDONIJA E NA 50. MESTO ZA VODEWE BIZNIS ВЕЧЕР s.6 BIOGORIVATA DONESOA SIROMA[TIJA s.6 ISKLU^ENI KONDOVO I STUDENI^ANI

MAKEDONIJA E NA 50-TO MESTO ZA VODEWE BIZNIS VETERNICI ZA PROIZVODSTVO NA STRUJA NA PONIKVA s.9 CENATA NA NAFTATA NA REKORDNO NIVO OD NAD 143 DOLARI НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 NEMA PROLONGIRAWE NA ROKOT ZA PATRIOTSKI SMETKI s.7 BIKOT POVTORNO IZLEZE, POSILNO OD PETOKOT s.8 FORBS: MAKEDONIJA E 50-TA NAJDOBRA ZEMJA ZA BIZNIS s.8 NAMESTO POEVTINA REGISTRACIJA, BONUSI ZA MIRNITE VOZA^I! s.8 EVN JA ISKLU^I STRUJATA VO KONDOVO, I VO STUDENI^ANI ШПИЦ s.2 NAFTATA SKOKNA NA NAD 143 DOLARI s.6 KOLONI OD TRGOVCI ZA PATRIOTSKI FISKALNI s.6 RESTRIKCII NA STRUJA ZA DOL@NICITE

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

7

02.07.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonija e interesen pazar za Slovencite - e ocenka na pretstavnicite na Stopanskata slovene~ka komora koi prisustvuvaa na godina{niot Makedonski slovene~ki biznis forum vo Skopje. Site dene{ni dnevni pi{ani mediumi go prenesuvaat zaklu~okot na Hribar Mili~, Direktorot na stopanskata komora na Slovenija: - Makedonija e mnogu perspektiven pazar za slovene~koto stopanstvo, a im nudi odli~ni uslovi na firmite za vodewe biznis. Toj konstatira deka momentalnata stopanska razmena pome|u dvete zemji e skromna, no izrazi nade` za podobruvawe na ovaa sostojba. Edna od glavnite temi na diskusijata na organiziraniot biznis forum prakti~no be{e i razgleduvaweto na mo`nostite za podobruvawe na trgovskata razmena me|u Makedonija i Slovenija i razgleduvawe na mo`nostite za slovene~ki investicii vo zemjava. Bidej}i, kako {to naglasi Hribar, Makedonija, so niskite danoci, obrazovanata rabotna sila, dogovorite za slobodna razmena so EU, Rusija i zemjite vo regionot, e mnogu interesna za investicii. Lani trgovskata razmena me|u dvete zemji be{e malku nad 200 m{ioni evra, Hribar proceni deka preku uspe{na sorabotka, trgovskata razmena mo`e da dostigne i do milijarda evra. Generalniot sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, Jelisaveta Georgieva, kade i se odr`a makedonsko -slovene~kiot biznis forum, smeta deka dvete zemji treba da rabotat za sozdavawe regionalni proizvodi, koi potoa aktivno }e se promoviraat. Inflacijata ne popu{ta-10 otsto i vo juni, se poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika na RM, a koi se najdoa na stranicite na dnevnite vesnici. Zna~i stapkata na inflacija e pak nad 10%, a indeksot na tro{ocite na `ivot vo juni vo sporedba so istiot mesec lani e zgolemen za 10,1%. Ovoj indeks vo odnos na mesec maj bele`i porast za 0,3 otsto. Porastot na inflacijata e rezultat na zgolemuvaweto na cenite na hranata, pri {to najgolem porast e registriran kaj ovo{jeto i so pomal procent kaj prozvodite od `ito, a isto taka e registriran i porast kaj cenite na naftenite derivati za 7,7%... Indeksot na cenite na malo vo juni vo sporedba so minatata godina e zgolemen za 8,4%, a vo sporedba so maj e porasnat za 0,8%. Problemot so fiskalnite kasi se oddol`uva. Kako rabotite sega stojat, samo Vladata e zadovolna od fiskalnite kasi, dodeka trgovcite smetaat deka patriotskite fiskalni smetki nema da ja podobrat proda`bata na makedonskite proizvodi, no sepak masovno gi nadgraduvaat fiskalnite kasi bidej}i se pla{at od visokite kazni. Kako {to prenesuvaat dene{nite vesnici najgolemiot broj trgovci v~era se u{te ne izdavaa od novite fiskalni smetki i pokraj toa {to rokot za nivno voveduvawe ve}e izmina. Tie objasnuvaat deka pri~inata za nenavremenoto izdavawe na ovie smetki e poradi docneweto na nadgradbata vo softverskite firmi. Vo Vladata tvrdat deka patriotskite smetki }e ja podobrat konkurentnosta na makedonskite proizvodi, a so toa }e se sozdadat pozitivni efekti za potro{uva~ite. Vo Sojuzot na stopanski komori pak velat deka patriotskite fiskalni kasi se tro{ok, koj }e padne vrz grbot na trgovcite. Na svetskite berzi zav~era, kako to prenesuva Biznis, naftata porasna za 3,50 dolari so {to nejzinata vrednost dostigna 143 dolari za barel. Na berzata vo London barel nafta se prodava{e za 143,81 dolar, dodeka vo Wujork taa iznesuva{e 143,54. Cenata na barel nafta brent od Severnoto More vo London se zgolemila za 3,50 dolari i dostignala 143,81 dolari. Vakvite rekordi na naftata direktno se povrzani so dolarot i namaluvaweto na negovata vrednost vo odnos na evroto. Vo nego }e pro~itate i deka zgolemuvaweto na cenata na strujata vo reginot zasega nema da ima efekti vrz cenata na strujata vo Makedonija, barem taka velat od ESM-EVN. Od kompanijata pojasnuvaat deka se u{te se pravat kalkulacii i se raboti na presmetki na tro{ocite. Do krajot na godinava, velat od EVN, }e podnesat do Regulatornata komisija presmetki za tro{ocite, a taa }e odlu~i za ponatamo{nite ~ekori. A, kolku za potsetuvawe, tokmu pred dve nedeli najava za poskapuvawe na strujata vo zemjata upati tokmu Georg Valdner, pretsedatel na Upravniot odbor na EVN. Utrinski vesnik prenesuva i deka od v~era startuva{e uslugata za prenoslivost na broevite. Odnosno, gra|anite mo`at da go smenat mobilniot operator, a ,da go zadr`i prefiksot karakteristi~en za mre`ata {to ja koristel. Toa zna~i deka dokolku nekoj korisnik na uslugite vo mobilnata telefonija se re{i da se prefrli na druga mre`a, }e mo`e da si go zadr`i postojniot broj, bez razlika dali toj po~nuva so 070/071, 075/076 ili 077/078. Se o~ekuva deka so voveduvaweto na ovaa usluga zna~itelno }e se zajakne konkurencijata na telekomunikaciskiot pazar. Agencijata za elektronski komunikacii (AEK) najavi deka }e gi kaznuva operatorite so ~etiri do sedum otsto od nivnite prihodi ostvareni vo tekot na prethodnata godina dokolku na svoite korisnici nema im ja ovozmo`at mo`nosta da se prefrlat na drug operator, a da si go zadr`at stariot prefiks.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. INFLACIJATA NE POPU[TA, VO JUNI POVTORNO NADMINA 10 OTSTO (****) 2. SAMO VLADATA ZADOVOLNA OD PATRIOTSKITE FISKALNI (****)
ДНЕВНИК s.1 s.9 s.13 БИЗНИС s.1 s.1 s.3 s.3 SAMO VLADATA ZADOVOLNA OD PATRIOTSKITE FISKALNI INFLACIJATA PAK NAD 10 OTSTO AMERIKA I KINA BIJAT GLOBALNA VOJNA ZA NAFTA s.7 ВЕЧЕР s.6 s.6 s.7 NE POPU[TA MAKEDONIJA INTERESEN PAZAR ZA SLOVENCITE SLOVENCITE IMAAT INTERES ZA GRINFILD VLO@UVAWA ISKLU^ENI KOMUNALNI SLU@BI I SELA MO@NOSTA ZA SELEWE NA BROEVI ODLO@ENA ZA DVE NEDELI STARTUVAA PATRIOTSKITE FISKALNI

TRITE BERZANSKI INDEKSI RASTAT INFLACIJATA I NATAMU VO PORAST DOSTIGNUVAWATA NA MAKPETROL NA SVETSKATA IZLO@BA CENOVNITE PROMENI ZASEGA NEMA DA SE ODRAZAT VO MAKEDONIJA s.3 MAKEDONIJA - PERSPEKTIVEN PAZAR ZA INVESTIRAWE s.3 INFLACIJATA I NATAMU VO PORAST s.6 FISKALNITE KASI SE PATRIOTIZIRAA s.11 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.11 NETRGOVSKI TRANSFERI s.11 MAKOTEKS DONESE ODLUKA ZA POKRIVAWE NA ZAGUBATA s.11 MAKEDONSKA BERZA s.11 PRODOL@EN ROKOT ZA OFORMUVAWE PAKET AKCII ZA PRODA@BA s.12 TRITE BERZANSKI INDEKSI RASTAT s.13 MBI 01.07.2008 s.13 PORAST NA MBI-10 ZA 2,01 PROCENT s.15 INTERNE[NEL HOTELS ]E IZDAVA VTORA EMISIJA NA AKCII s.16 INVESTBANKA JA OTVORI 22. EKSPOZITURA s.16 CENATA NA NAFTATA PORASNA NA 143,81 DOLARI ZA BAREL УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 INFLACIJATA NE POPU[TA - 10 OTSTO I VO JUNI s.5 STARTUVA[E USLUGATA ZA PRENOSLIVOST NA BROEVI s.7 FISKALNITE PATRIOTI STAPIJA VO SILA, METE@OT U[TE

s.7 ВРЕМЕ s.6 KVALITETOT SE GLEDA NA TEZGA, A NE NA SMETKA s.6 TOPLIFIKACIJA BARA 40 PROCENTI POVE]E s.6 INFLACIJATA POVTORNO ZBESNUVA s.6 NA SEKOJA MRE@A SO IST BROJ ВЕСТ s.1 INFLACIJATA PAK NAD 10 % s.6 SOBRANIETO BEZ FISKALNI SMETKI s.7 NA MAT MU FALAT AVIONI НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 DR@AVATA BARA, A NE DAVA PATRIOTSKI FISKALNI s.7 CENITE NA MAKPETROL I NA TOPLIFIKACIJA PORASNAA ZA PO 10 OTSTO s.7 [TO NE ^INI SO PODATOCITE ZA INFLACIJATA VO MAKEDONIJA? s.8 EVN OSTAVI BEZ STRUJA 18 PRETPRIJATIJA ШПИЦ s.1 EVTINATA STRUJA TIVKO GO GRICKA BUXETOT s.9 PATRIOTSKITE NA USTAVEN s.9 INFLACIJATA POVTORNO DVOCIFRENA s.9 EVN I PONATAMU MASOVNO ISKLU^UVA PRETPRIJATIJA I SELA

8

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

MAKEDONSKO - SLOVENE^KATA STOPANSKA SORABOTKA DALEKU POD MO@NOSTITE

PREDIZVIK - ZAEDNI^KI NASTAP NA TRETI PAZARI
Македонските и словенечките стопанственици не треба како пазар да гледаат само на словенечкиот и македонскиот, туку и на пазарот помеѓу Западна Европа и Русија, односно цела Источна Европа, што денеска е еден од најбрзо растечките региони во светот. Тоа е Регион со над 200 милиони жители, над два трилиони долари економија, со седум до 10 проценти раст... Огромен пазар, каде што заеднички, и македонските и словенечките фирми имаат огромни можности да настапуваат и да ги претстават заедничките конкурентни можности и бенефиции lovenija vo minatata godina, vo nadvore{notrgovskata razmena, ostvarila preku 40 milijardi evra. Od ovaa fantasti~na suma, samo okolu 200 milioni evra ili pomalku od polovina procent, otpa|a na razmenata so Makedonija. Ovie podatoci bea pri~ina, pri neodamne{nata poseta na slovene~kata stopanska delegacija na na{ata dr`ava, izvr{niot direktor na Stopanskata komora na Slovenija, Samo Hribar Mili~, da konstatira deka stopanskata sorabotka pome|u Republika Slovenija i Republika Makedonija e se u{te premala i da go akcentira pra{aweto koi se pri~inite {to ne mo`at da se iskoristat prednostite {to dvete dr`avi gi imaat.Imame zaedni~ka istorija, imame komunikacija, imame dovolno informacii za uslovite za rabota vo dvete dr`avi, edni so drugi se posetuvame... Sega duri ni vizite ne se problem - gi otvorivme rabotnite mesta i za makedonskite rabotnici. Sepak, podatocite za razmenata se pove}e od skromni. Tuka sme da slu{neme kade gre{ime od dvete strani, za da postigneme povisok obem na taa razmena, a ne samo da kupuvame i prodavame. Mislam deka idninata e vo toa da najdeme nekoi zaedni~ki proekti, investicii... Stopanstvenicite od Slovenija smetaat deka Makedonija pretstavuva perspektiven pazar i za slovene~koto stopanstvo. Za nekolku godini treba da stigneme do brojkata od edna milijarda evra vo me|usebnata razmena. Se nadevame i veruvame deka imame interes, mo`nosti, kapital i znaewe brzo da dojdeme do ovaa cel istakna Mili~. Vsu{nost, vo taa nasoka be{e i dvodnevnata poseta na zemjava od strana na slo-

S

vene~kata biznis-delegacija, organizirana od nivnata stopanska asocijacija i Javnata agencijata na Slovenija za pretpriemni{tvo i stranski investicii (JAPTI). Kako {to mo`e{e da se slu{ne od prezentacijata na pretstavnicite od Agencijata, Slovenija vo izminatite dve godini pove}e investira nadvor otkolku stranskite investitori vo Slovenija. - Pokazatelite ni se fantasti~ni. Postignavme odreden stepen na razvoj kako dr`ava koja mo`e da konkurira na evropskiot pazar. No,toa ne ni e edinstvenata cel. Nie sakame svojata uloga da ja plasirame i vo regionot na Zapaden Balkan, ili po{iroko vo Jugoisto~na Evropa. Kako dr`ava, Slovenija e podgotvena za taa uloga, bidej}i e na stepen na demokratija koj ni ovozmo`uva racionalno i pove}e takti~ki da gi planirame svoite ~ekori ne samo vo EU, tuku i vo ovie podra~ja kako {to se Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Crna Gora, Albanija, Makedonija - istakna Tawa Drobni~, rakovoditel na Sektor za neposredni investicii i internacionalizacija pri JAPTI. Pazarot na Jugoisto~na Evropa, kako mo`nost za zaedni~ki nastap na makedonskite i slovene~kite firmi go locira{e i Vele Samak, ministerot zadol`en za privlekuvawe stranski investicii, koj istakna deka, so ogled deka Makedonija za proizvodstvo e konkurentna kolku Kina, a za autsoursing kolku Indija. - Ovie dva va`ni faktori treba da se iskoristat kako od slovene~kite firmi za osvojuvawe na po{irokite pazari, taka i od makedonskite firmi za prodlabo~uvawe na nivnite mo`nosti i osvojuvawe na novi pazari. Pazarite za makedonskite i slovene~kite stopan-

stvenici ne se samo vo Slovenija i Makedonija, tuku i na pazarot pome|u Zapadna Evropa i Rusija, odnosno cela Isto~na Evropa, {to deneska e eden od najbrzo raste~kite regioni vo svetot. Toa e Region so nad 200 milioni `iteli, nad dva trilioni dolari ekonomija, so sedum do 10 procenti rast... Ogromen pazar, kade {to zaedni~ki, i makedonskite i slovene~kite firmi imaat ogromni mo`nosti da nastapuvaat, tokmu so ovie zaedni~ki konkurentni mo`nosti i beneficii koi gi imaat vo dvete zemji. Tuka e golemiot potencijal i tuka se rasteweto na ekonomiite okolu nas, koi gi nosat ne samo predizvicite, tuku i mo`nostite - poten-

До ЕУ – полека и тактички
Ona {to e interesno za nas kako dr`ava e toa deka prvpat vo istorijata postignavme suficit vo na{iot buxet, {to kako na dr`ava ni ovozmo`uva na nekoj sreden i dolg rok da namaluvame danocite. Vidovme deka vie imate golemo namaluvawe na danocite, {to vi ovozmo`uva nekoi momentalni re{enija mo`ebi na pazarot na rabotna sila - namaluvawe na sivata ekonomija... No, nie kako dr`ava odevme poleka, vniimatelno i dostignavme stepen koj sega ni ovozmo`uva na sreden i dolg rok pogolem razvoj. Ako vie mislite dali navistina mo`ete da odite po pokus pat, ne mo`ete. Slovenija ima visoka dopolnitelna vrednost na izvozot - istakna Tawa Drobni~, rakovoditel na Sektor za neposredni investicii i internacionalizacija pri JAPTI. -Nie ne odevme kako nekoi drugi dr`avi koi vlegoa vo EU, so brzo otvorawe na vratite na stranskite investicii. Nie kako dr`ava ocenivme deka treba poleka i takti~ki, i toa sega gledame deka bilo dobro. Za stranskite investitori slovene~kata Vlada ima nekoi merki na raspolagawe. Na stranskite investitori koi se vo mo`nost da se plasiraat na na{iot pazar im nudime sredstva, vo zamena za kreirawe na novi rabotni mesta. Ako bidete zainteresirani za godina ili dve ili podgotveni, nie }e vi objasnime kakvo e zakonodavstvoto na toa podra~je. Inaku, Slovenija ima kvalifikuvana rabotna sila. Ni nedostasuva rabotna sila kade nema tolkava dopolnitelna vrednost. Nie tuka imame deficit, kako i mnogu drugi evropski dr`avi. Vie mo`ete da ni pomognete vo oblasta na ugostitelstvoto i keteringot, transportot, logistikata i distribucijata i turizmot, regionalnite centri na upravuvawe...

Деловниот амбиент поволен за инвеститорите
Obemot na slovene~kite investicii kon krajot na minatata godina dostigna 90 milioni evra. Vo sporedba so drugite zemji vo Regionot, posebno Hrvatska, Srbija, pa i B i H, toa e malku. No, smetame deka potencijalite sepak se golemi - istakna Matej Rogeq, zamenik direktor na Direkcija za me|unarodna sorabotka pri Stopanskata komora na Slovenija.- Podatokot deka vo Makedonija ima 400 lokacii za mali hidrocentrali i deka samo 26 proekti se podgotveni, e ogromna mo`nost za slovene~kite firmi. Smetam deka potencijalot na slovene~kite in`enerski i proektantski firmi e dovolen, a se gleda deka interesot od slovene~ka strana za ovaa oblast e isklu~itelno golem.Pokraj energetikata, mnogu se interesni metalnata i avtomobilskata industrija i, sekako prehranbenata industrija, koja nudi ogromen potencijal. [to se odnesuva do delovniot ambient vo Makedonija, toj e mnogu dobar, posebno dano~niot sistem i merkite za pottiknuvawe na stranski investicii. Sega samo treba promocija, odnosno da se izvesti i zainteresira me|unarodnata ekonomska javnost. Mislam deka sepak mnogu bi pomognalo i ako bi se zasilil procesot na pribli`uvawe kon EU. Toa e ona {to bi go napravilo vistinskiot presvrt, koga stranskite investitori bi bile ubedeni deka toa e ekonomski soodveten ambient. [to se odnesuva do Slovenija, toj problem vsu{nost i ne postoi. Za nas makedonskiot pazar e poznat i ne se pla{ime od nekoi politi~ki i ekonomski rizici.

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

9

cira Samak. Analiziraj}i gi momentite va`ni za razvojot na bilateralnata stopanska sorabotka, Jelisaveta Georgievska, generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija, re~e deka vo minatata godina 65% od makedonskiot izvoz zavr{il vo zemjite od EU, a 29% vo zemjite na CEFTA. Vkupniot na{ izvoz vo zemjite od Zapaden Balkan plus Slovenija e 32%, dodeka uvozot od ovaa grupa na zemji be{e 15%, {to naveduva na zaklu~okot deka razvojot na bilateralnata stopanska sorabotka treba da ja gledame preku regionalnoto povrzuvawe i vo evrointegraciite. Vo mo`nostite za nastap na slovene~kite biznismeni na makedonskiot pazar i ostvaruvawe na povisoki formi na stopanska sorabotka, Georgievska go potencira{e, pokraj drugata zakonska regulativa, i zakonot za koncesii i drugi vidovi javno privatno partnerstvo. - Osven proekti za golemi hidrocentrali i vodeni sistemi, makedonskata vlada ima 400 targetirani

lokacii za izgradba na mali hidrocentrali. Dosega 26 lokacii imaat najdeno tenderski investitori, kako {to e makedonsko-slovene~kiot konzorcium, doma{ni investitori, investitori od Slovenija, Italija, Germanija. Potencijalnite investitori interesot mo`at da go najdat i za izgradba na veternici. Pokraj ova, osven koridorot 10, predizvik za pretpriema~kata inicijativa e i Koridorot 8 - Dra~ - Skopje Burgas, ~ija implementacija e planirana do 2020 godina. Paralelno so nego e energetskiot koridor AMBO, {to se u{te bara dopolnitelna finansiska, no i druga poddr{ka za realizacija. Proektot Ju`na Vardarska dolina, koj treba da bide benefit za zemjodelstvoto i energetikata se u{te bara investitori za da mo`e da se realizira vo celost. - Nie kako dr`ava se zalagame za implementacija i sledewe na EU zakonskata regulativa, so cel da go fatime ~ekorot. No, pred se vo idnina treba da bideme orientirani na regionalnite proizvodi - vo

realnoto proizvodstvo, uslugite, finansiite, infrastrukturata, promocijata. Za ovaa faza na regionalna ekonomska konsolidacija, od krucijalno zna~ewe e inputot na biznis zaednicata, no bez politi~ka volja te{ko mo`eme da stigneme do celta. Vo konkretniot slu~aj inputot i poddr{kite od vladite postojat i zatoa so zaedni~ki sili, se nao|ame pred eden predizvik povtorno da ja postavime matricata na zaedni~kiot regionalen pazar. A toa ve}e so Stopanskata komora na Slovenija ve}e go vospostavivme - zaklu~i Georgievska. Stopanskata sorabotka so Slovenija be{e oceneta kako pozitivna od Savka Dimitrova, pretsedatel na UO na Stopanskata komora na Makedonija, - bidej}i nad 100 kompanii vo Makedonija se so dominanten slovene~ki kapital. Ottamu, kako {to potencira{e Dimitrova, o~ekuvame deka tehni~ko-tehnolo{kite i menaxerskite kapaciteti na slovene~kite investitori, }e gi poddr`at na{ite pretpriema~i vo pristapuvaweto kon EU i svetskite pazari, na zaedni~ko dobro. Na{ata bilateralna stopanska sorabotka }e bide uspe{na i razvojna, edinstveno dokolku taa bide del od globalnoto deluvawe, dokolku zaedno se orientirani kon treti pazari. Od godina vo godina, makedonskiot deloven ambient e se pomalku razli~en od evropskiot, taka nie go ocenuvame, i e stabiliziran. Odnosite na dobro partnerstvo me|u Slovene~kata stopanska komora i Stopanskata komora na RM, izrazeni i niz me{ovitata Makedonskoslovene~ka stopanska komora, osnovana pred 15 godini, kako i Slovene~ko-makedonskiot klub, se zdrava osnova za sozdavawe na alijansa kako poddr{ka na na{iot pat kon EU i namaluvawe na obvrskite koi se o~ekuvaat od nas. Partnerstava i alijansite se garant na sekoj napredok.

RABOTILNICA ZA ISKUSTVATA OD PRIMENATA NA ZAKONOT ZA SLOBODEN PRISTAP DO INFORMACII OD JAVEN KARAKTER

Информациите се за давање, а не за чување
- Zakonot za za{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter, pretstavuva svoeviden bukvar na slobodata i demokratijata vo Republika Makedonija istakna Janko Nikolovski, pretsedatel na Komisijata za za{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter na ednodnevnata Rabotilnica za iskustvata od dosega{nata primena na ZSPIJK. Spored Nikolovski pravoto na sloboden pristap do javnite dokumenti, kako vrven i precizen instrument e naso~eno kon idealite: efikasna administracija i kon presmetka so korupcijata; zna~i kon dve od pove}eto celi {to ne dobli`uvaat do posakuvanite evropski standardi. Spored ministerot za pravda Mihajlo Manevski, faktot {to Zakonot za SPIJK regulira relativno nova materija vo pravniot sistem na Makedonija, sozdava pogodna po~va za odredeni isku{enija i nepoznanici, koi imatelite na informacii striktno navedeni vo Zakonot, zaedno so Komisijata treba da gi nadminuvaat i da gi re{avaat postepeno i vo od. - Informaciite ne mo`at da bidat monopol na organite na dr`avnata vlast, na instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa, na sudskata vlast, osven klasificiranite informacii, koi imaat poseben re`im na koristewe, re~e Manevski. Toj oceni deka ostvaruvaweto na gra|anskoto pravo na sloboden pristap do informacii od javen karakter, zna~i i eden vid kontrola vrz rabotata na organite i instituciite, ~ija funkcija vo osnova se sveduva na za{titata na interesite na gra|anite i ovozmo`uvawe poednostaven i podobar `ivot. Ambasadorot na Velika Britanija vo Republika Makedonija, Andrew Key, so ~ija poddr{ka se odr`a i Rabotilnicata, istakna deka ostvaruvaweto na pravoto na sloboden pristap do informaciite e relativno nov fenomen vo mnogu zemji vklu~itelno i Velika Britanija. Spored nego, Makedonija mnogu brzo napreduva vo ovaa sfera, a implementacijata na ova pravo, vklu~itelno i na ZSPIJK bara ogromna posvetenost i mnogu rabota i na Komisijata i na imatelite na informacii od javen karakter. Inaku, vo minatata godina, od vkupno podnesenite 330 `albi, soglasno mo`nostite {to im gi dava ZSPIJK, gra|anite duri 197 `albi podnele protiv dr`avnite institucii. Nezadovolstvoto od takanare~enoto nemo odbivawe, ili nenavremeno dostavuvawe na baranata informacija, kako i od necelosnata odnosno delumna argumentacija na poodelnite barawa, gra|anite go manifestirale i so podnesuvawe na drugi 37 `albi protiv politi~kite partii, kako i na 28 `albi protiv akcionerski dru{tva. Lani se podneseni i u{te 15 `albi protiv javni pretprijatija i ustanovi koi vr{at dejnost od javen interes, 11 `albi protiv obrazovni institucii, kako i edna `alba protiv fizi~ko lice.

10

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

GRANTOVI OD AGBIZ PROGRAMATA ZA DEVET MAKEDONSKI FIRMI OD AGROBIZNISOT

inatata nedela, devet izvozno orientirani kompanii od Makedonija dobija grantovi od amerikanskata vlada. Preku programata za razvoj na zemjodelstvoto AgBiz, agencijata USAID dodeli grantovi na makedonski firmi koi rabotat vo sektorite kako {to se vinoto, sve`iot zelen~uk, trpeznoto grozje, {umskite proizvodi, i toa prvenstveno divoraste~kite pe~urki. Vkupnata investicija za realizacija na izvoznite proekti e 3,2 milioni dolari, a celta na proektot e da se podobri konkurentnosta na doma{nite pretprijatija. Se o~ekuva grantovite da go zgolemat izvozot za nad 28 milioni dolari do krajot na 2010 godina. - Zgolemuvaweto na konkurentnosta i produktivnosta e va`en ~ekor kon otvorawe na novi rabotni mesta za makedonskite gra|ani. So potpi{uvaweto na ovie dogovori se zapo~nuva so sproveduvaweto na proekti koi }e go zgolemat izvozot, }e go zgolemat udelot na pazarot na zemjodelski proizvodi vo Makedonija, }e donese korist za mnogu lu|e i }e se stimulira proda`bata na proizvodi so zgolemena vrednost, istakna Patri{a Rajder, direktor na misijata na USAID vo Makedonija. Makedonskite proizvodi se so dobar kvalitet. Ona {to nedostiga e organizacijata na proizvodstvoto, smeta Darko Na{kov od firmata Lars od [tip. - Vo ovoj moment sme pred edna golema raskrsnica, celata industrija za prerabotki na zelen~uk se soo~uva so problemot na porastot na cenata na energijata. Nie se borime i sekoja godina ovaa industrija bele`i golem porast, koj za `al, pominuva nekako nezabele`ano od dr`avnite institucii i od makedonskata javnost. Ova e eden od najbrzoraste~kite sektori vo Makedonija, za koj smetam deka ima idnina i mo`e da se doka`e vo izvozot. Ni nedostasuva dobra strategija vo organizacijata na proizvodstvoto, vremenskite intervali i koli~inite koi bi se proizvezuvale spored `elbite na na{ite kupuva~i, veli Na{kov. Spored nego, na{ata dr`ava ima mnogu slab imix na stranskite pazari, i dodava: do pred nekolku godini, koga po~nuvavme so ovoj biznis vo Amerika nemaa slu{nato za na{ata zemja i na{ite zemjodelski proizvodi. Sega, posle osum godini od na{eto postoewe, Makedonija ve}e se etablira kako edna seriozna zemja koja proizveduva visokokvalitetni proizvodi i }e se skoncentrirame na toa da go podobruvame toj kvalitet, da dodavame {to pogolema dodadena vrednost na na{ite proizvodi za da mo`eme

M

Девет македонски фирми добија грантови преку УСАИД – АгБиз програмата за унапредување на земјоделството. Договори за доделување на грантовите со АгБиз потпишаа компаниите: Баџо, Ларс, Випро, Агрос 2004, Коколански, Бонум плус, Авто Риа, Дентина и Попова кула. da se izborime za solidno mesto, koe Makedonija go zaslu`uva. Nie kako firmi-prerabotuva~i vo ramkite na na{ite zdru`enija, veli Na{kov, smetame deka proizveduvame visokokvaliteten zelen~uk, no problemot na Makedonija se finansiite i planskoto proizvodstvo. Za toa e potrebno da se napravi dobra strategija, da se napravi link, koj{to nie, prerabotuva~ite na zemjodelskite proizvodi, ~ekor po ~ekor pionerski go sozdavavme so zemjodelcite i farmerite, za da se sozdade vistinskiot proizvod vo vistinsko vreme. Firmata Lars, konkretno dobi grant vo visina od okolu 20 iljadi dolari, {to }e go upotrebime za oprema koja bi ni za{tedila do 30 procenti energija vo raboteweto, so Blagodarnost do USAID za dodeleniot grant izrazi i Mom~ilo Ivanovski, sopstvenik na firmata Bonum, za proizvodstvo i prerabotka na {ampiwoni i zelen~uk. - Momentalno vo proizvodstvoto na firmata Bonum, zelen~ukot e zastapen so nad 50 procenti. Firmata e izvozno orientirana, odnosno nad 90 % od zelen~ukot se izvezuva vo Evropa i nadvor od Evropa Kanada i Avstralija. Minatata godina vkupniot izvoz iznesuva{e okolu 30 000 toni, odnosno okolu 30 milioni evra. Nie kako firmi mo`eme mnogu pove}e da izvezuvame, no imame problem so nedostatok na surovina za prerabotka. Na{ite zemjodelci sakaat da go prodadat svoeto proizvodstvo vo sve`a sostojba, a dokolku ne uspeat, toga{ sakaat da go predadat vo fabrikite. Toa e osnovniot problem vo razvivaweto na ovaa industrija. Ivanovski objasnuva deka grantot se odnesuva na dovr{uvawe na implementacijata na standardite ISO 22.000 na EU, a odredena suma }e pomogne vo zgolemuvawe na proda`bata na svetskite pazari, konkretno na srpskiot pazar. - Na{ite proizvodi vo stranstvo se konkurentni, iako vo ovoj tip na biznis nema golemi profiti kako {to ima vo nekoi drugi biznisi. Sepak na{ite proizvodi se ceneti i barani poradi toa {to se odgleduvani i prerabotuvani vo ~ista sredina, kade {to ima mnogu sonce. Konkurentnosta ja diktiraat drugi, a nie sekoga{ mora da se prilagoduvame na uslovite i cenite {to gi odreduvaat pogolemite zemji. Na primer, Turcija e golem izvoznik i na nekoj na~in gi diktira cenite, a istoto se odnesuva i na [panija i Italija, veli sopstvenikot na Bonum, Ivanovski. Inaku, ovoj biznis ne e mnogu profitabilen, no e nade`en, zatoa {to pribli`uvaj}i se kon EU, se pove}e se bara hrana od ~isti podra~ja kako {to e Makedonija. Zgolemuvaweto na zarabotkata na Bonum i drugite firmi od konzervnata industrija e mo`na samo vo sorabotka so zemjodelcite i so dr`avata. Insistiravme zemjodecite da dobivaat odredena pomo{ i subvencii, no dokolku sklu~at dogovor so konzervnata industrija. Bonum zasega raboti so polovina od kapacitetot, zatoa {to nemame dovolno surovini da go iskoristime celiot. A, surovini bi imalo dovolno dokolku ima pove}e zemjodelski proizvoditeli koi odgleduvaat proizvodi za konzervnata industrija, a ne samo za zelenite pazari, kade se nudat sve`i. Toa mo`at da go postignat so zgolemuvawe na povr{inata so ovie kulturi i taka sigurno bi sklu~ile dogovor so nekoja

SO INVESTICIJATA OD 3,2 MILIONI - IZVOZ OD NAD 28 MILIONI DOLARI

{to }e se zgolemi izvozot i kvalitetot na na{ite proizvodi. Vlo`ivme mnogu energija vo ispolnuvawe na kriteriumite na programata AgBIZ, so pomo{ na USAID za da ja doka`eme ogromnata vrednost na ovoj proekt, objasnuva Na{kov. Programata za pottiknuvawe na makedonskoto zemjodelstvo AgBiz ja finansira amerikanskiot narod preku Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD (USAID). Taa e ~etirigodi{na i e so buxet od pet ipol milioni dolari. Vo ramkite na ovaa programa se predvideni potpi{uvawa na u{te nekolku grantovi. Glavnata cel na programata e zgolemuvawe na ekonomskiot rast na Makedonija preku zgolemeno odr`livo proizvodstvo i proda`ba na zemjodelski proizvodi so dodadena vrednost, {to }e se postigne preku unapreduvawe na osposobnosta na proizvoditelite i prerabotuva~ite da se natprevaruvaat vo regionalni i svetski ramki.

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

11

konzervna fabrika. Na po~etokot od ovaa godina, ima{e izjava od Vladata deka }e im dadat subvencii na zemjodelcite dokolku predadat odredena koli~ina na konzervnite fabriki,veli Ivanovski, no taa izjava vo posleden moment se izmeni. Dokolku se zgolemi proizvodstvoto na zelen~uk, siguren sum deka i nie }e imame pogolem profit, {to e podobro i za dr`avata. Viktor Petkov, sopstvenik i generalen menaxer na Vipro od Gevgelija, firma za prerabotka na zelen~uk i ovo{je veli deka grantot {to tie go dobija }e go upotrebat za dooformuvawe na nivnata nova fabrika, vo blizina na selo Prdeici, Gevgelisko. - Grantot od 25 iljadi dolari }e go upotrebime za da ja zaokru`ime investicijata, da napravime eden zaviden kompleks za prerabotka na zelen~uk i ovo{je, koj }e ovozmo`i da go apsorbirame okolnoto primarno proizvodstvo i da go prerabotime vo visokokvaliteten proizvod koj }e se izvezuva na svetskite pazari. Zna~i pravime proizvodi so visoka dodadena vrednost, taka {to kaj nas primarnoto proizvodstvo od 10 iljadi evra, uspevame da go plasirame kako 50 iljadi evra ili duri i vo pogolemi cifri kako na primer za prerabotki od milion evra, da plasirame proizvodi za pet milioni evra. Otuka e jasno deka na{ata industrija ima perspektiva, bidej}i taa sozdava povisoka vrednost i ovozmo`uva mnogu po{iroko vrabotuvawe, ne samo vo primarniot sektor, tuku i vo pomo{nite sektori, kako na primer podgotovka na etiketi, transport, konsalting itn. - veli Petkov. Makedonskiot ajvar e poznat odamna, u{te vo porane{na Jugoslavija. Porano ima{e obidi nekoi prizvoditeli da si go prisvojat toj naziv kako svoj, no sega makedonskiot ajvar si go dobi svoeto mesto i sme prisutni na svetskiot pazar kako brend. Makedonskiot ajvar se izvezuva vo zemji kade e prisutna dijasporata od jugoisto~na Evropa, koi go apsolvirale vkusot, zna~i na Balkanot, potoa vo [vajcarija, Germanija, vo skandinavskite zemji, ponatamu vo Anglija, Amerika, Kanada i Nov Zeland. Ajvarot go delime na dva vida - industriski, koj se pravi od varena piperka i doma{en, koj se pravi po originalna doma{na receptura. Vo ponovo vreme pobaran e doma{niot tip na ajvar, no i toa zavisi od pazarot kade se plasira ajvarot. Na primer, vo sredna i vo zapadna Evropa, ajvarot go koristat kako prilog kon jadeweto i zatoa pove}e go baraat industriskiot ajvar, a vo Amerika i Kanada, od druga strana, go baraat doma{niot ajvar, objasnuva sopstvenikot na Vipro. Proizvodite na Vipro najmnogu se izvezuvaat vo prekuokeanskite zemji - Amerika, Kanada i Avstralija, no i vo Evropa. -Sega targetirame kon Skandinavija i Rusija. Probivaweto na stranskite pazari ne e lesno, bidej}i od po~etnoto pozicionirawe do {lepersko prodavawe na koi bilo prerabotki, potrebni se minimum tri godini. Makedonskite proizvodi se konkurentni na stranskite pazari, dokolku se izraboteni so sovremena tehnologija i imaat adekvatno pakuvawe, adekvatna cena i adekvaten pristap. Proizvodite na Vipro se mnogu dobro primeni na svetskiot pazar, ramnopravno vo odnos na onie od Srbija, Bugarija i Grcija, re~e sopstvenikot na gevgeliskata firma za prerabotka na zelen~uk i ovo{je, Viktor Petkov.

PROEKT-PROCENKA NA POTENCIJALOT ZA DOBRO UPRAVUVAWE VO MAKEDONIJA

MAPAS, CARINSKA UPRAVA I OP[TINA VELES - PRIZNANIJA ZA DOBRO UPRAVUVAWE
Од пријавените 26 институции, признанија добија Царинската управа на Република Македонија во категоријата органи на државната управа, општината Велес во категоријата единици на локална самоуправа и Агенцијата за супервизија на капитално финансирано пензиско осигурување (МАПАС) во категоријата останати органи на државната управа односно организации на централно ниво - Vo ramki na proektot, Procenka na potencijalot za dobro upravuvawe vo Makedonija na Fondacija institut otvoreno op{testvo Makedonija (FIOOM), na 3 juli im bea dodeleni priznanija za dobro upravuvawe na tri institucii, soop{ti Carinskata uprava. Od prijavenite 26 institucii, priznanija dobija Carinskata uprava na Republika Makedonija vo kategorijata organi na dr`avnata uprava, op{tinata Veles vo kategorijata edinici na lokalna samouprava i Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) vo kategorijata ostanati organi na dr`avnata uprava odnosno organizacii na centralno nivo. Kriteriumi za izbor na konkursot be{e ocenkata na stepenot na profesionalnost, efikasnost, stru~nost i obuka na administracijata, vrabotuvawe na administracijata, vladeewe na pravoto, transparentnost, ot~etnost, javni nabavki, finansiski menaxment i kontrola. Ocenkata za ispolnuvawe na kriteriumite ja vr{e{e pet~lena Komisija vrz osnova na popolneti pra{alnici od strana na instituciite prijaveni na konkursot, kako i spored evaluacija na dopolnitelni kriteriumi. Instituciite koi dobija priznanija za dobro upravuvawe, dostavija i predlog proekti do FIOOM povrzani so dobroto upravuvawe, pri {to bea odobreni proektot za voveduvawe elektronsko u~ewe podnesen od Carinskata uprava, proektot za promocija na korporativna op{testvena odgovornost za podobruvawe na okolinata preku participativno u~estvo na zaednicata podnesen od op{tina Veles i proektot za zajaknuvawe na kapacitetite na ~ove~kite resursi podnesen od MAPAS. Po dodeluvaweto na priznanijata, bea izneseni i zaklu~oci so nasoki kon koi treba da se stremat instituciite vo dr`avata so cel podobruvawe i postignuvawe na {to pogolemi rezultati na poleto na dobroto upravuvawe. Be{e istaknato deka se potrebni zajaknuvawe na internata i komunikacijata na instituciite so nadvore{ni subjekti, pogolemi vnatre{ni proceduri za za{tita od sudir na interesi, mo`nost za dobivawe povratna informacija od korisnicite na uslugite od institucijata, kako i zajaknuvawe na sistemot za sobirawe podatoci za imotnata sostojba na vrabotenite vo instituciite.

Институција со најдобро управување
- Za nagradata vo tretata kategorija institucii za zajaknuvawe na kapacitetite na ~ove~kite resursi, objasnuva Biljana Trajkovska, sovetnik za odnosi so javnost vo MAPAS - Nie konkuriravme i ni be{e dostaven pra{alnik od okolu triesetina pra{awa. Aplikaciite gi ocenuva{e i nagradite gi dodeli stru~na komisija. MAPAS e pobednik vo tretata kategorija - dr`avna institucija, odnosno Agencija, so najgolem broj poeni za dobro upravuvawe, {to zna~i deka vo nea se primenuvaat principite na - transparentnosta, ot~etnost, vladeewe na pravoto, ednakva zastapenost i u~estvo na site vraboteni, timska rabota. Kriteriumi vrz koi e odlu~eno za da se dodeli nagradata za dobro upravuvawe: 1. vladeewe na pravoto, efikasnost, obu~enost i profesionalnost na administracijata i sudskta kontrola - 40% 2. transparentnost, participativnost, responzivnost - 40% 3. finansiski menaxment i kontrola - 30%. Vo na{ata kategorija bea {est institucii, kaj op{tinite okolu 18, i vo prvata kategorija imalo ~etiri prijaveni institucii.

12

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

PREGLED NA BERZITE OD REGIONOT
za period od 26.06. - 03.07.2008 godina

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

13

03.07.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo Makedonija godinava }e bide vlo`ena polovina milijarda evra, e predviduvaweto na Vienskiot institut za ekonomski studii, {to go prenesuva Ve~er. Toj prognozira deka Makedonija }e ja zavr{i 2008 godina so polovina milijarda evra stranski investicii, {to bi bilo najgolemo nivo na stranski direktni investicii vo zemjava od 2001 godina. Spored Vienskiot institut, Makedanija ja zavr{ila 2007 godina so 239 milioni evra stranski investicii... Institutot vo 2008 predviduva zgolemuvawe na investiciite samo vo Albanija, Makedonija, Polska, Romanija, Latvija... Osven Makedonija i Albanija, kaj site drugi zemji vo regionot e predviden pad... Top vest vo dene{nite vesnici e vesta deka - NLB Tutunska banka go dobi priznanieto najdobra investiciska banka vo Makedonija za 2008 godina od britanskoto spisanie , Euromani na manifestacija odr`ana vr Viena. Priznanijata na Euromani od 1992 godina im se dodeluvaat na najdobrite banki i finansiski institucii niz celiot svet. Izborot na najdobrite se temeli na delovnite rezultati, glasaweto i na ocenkite na novinarite i na dopisnicite na spisanieto Euromani. A, koga sme kaj bankite i edna ohrabruva~ka vest za korisnicite na bankarskite krediti. Denes site vesnici ja prenesuvaat izjavata na prviot ~ovek na Upravniot odbor, na Ohridska banka, Bernard Koenig, spored koj nivnata banka zasega nema planovi za voveduvawe zna~itelni promeni vo pogled na kreditiraweto. Koenig, poso~i deka strategijata na Ohridska banka nema drasti~no da se promeni vo odnos na inflatornite dvi`ewa vo zemjava. Spored nego, edna od glavnite celi na ~lenkata na Sosiete `eneral e ekspanzija na mre`ata na ekspozituri i privlekuvawe {to e mo`no pove}e klienti. V~era bankata otvori nova ekspozitura vo blizina na Univerzalna sala, proslavuvaj}i edna godina od vlezot na francuskata Sosiete @eneral. Denes }e pro~itate i deka startuvaat vladinite merki za spravuvawe so nafteniot {ok. Namaluvawe na patarinite i na nadomestot za upotreba na javnite pati{ta {to se pla}a pri registracija na motornite vozila. Odlukite }e stapat vo sila po nivnoto objavuvawe vo Slu`ben vesnik. Me|u glavnite vesti na dnevnicite e i informacijata deka najstarata hidrocentrala vo Makedonija, HEC Pena od Tetovo, v~era be{e pu{tena vo upotreba. Po dvegodi{na revitalizacija, obnovata {to ja izvr{i ~e{kata kompanija, Hidropol, pod ~ija koncesija se sedum mali hidrocentrali vo dr`avava, zavr{i. Namesto dosega{nite 2,5 mega-vati, Pena otsega }e raboti so instalirana mo}nost od 4,1 megavat. Pokraj zgolemuvaweto na mo}nosta, zgolemen e i pragot na efikasnost za 90 procenti, so {to e podobreno iskoristuvaweto na vodata. Taa isto taka e celosno avtomatizirana i mo`e da se upravuva od dale~ina. Spored berzanskata analiza vo Biznis, MBI-10 povtorno nad 5.000 poeni Berzanskiot indeks MBI-10 i v~era porasna, no samo za skromni 0,61%. ^udoto vikano tri dena na Makedonskata berza izgleda se povtoruva i ovojpat. Sepak, makedonskite kompanii na ovie ceni se fundamentalno evtini, a dali po ovie tri dena rast }e prodol`i dolgoro~niot nadolen trend ili ne, ne zavisi od doma{nite kupuva~i koi nemaat dovolno gotovina za da predizvikaat nekoi pogolemi dvi`ewa i golemi kupuvawa. Od drugite informacii vo fokusot na vnimanieto i vesta za Alumina. Nejzin nov sopstvenik e kompanijata Gazit gloub. Taa vo poslednite osum godini be{e edinstveniot naddava~, i vo pettiot obid za proda`ba na objektot ponudi 20 nasto povisoka cena od po~etnata, a planira da investira 100 milioni evra vo rezidencijalno komercijalen centar. Ova e eden od trite proekti {to Gazit gloub planira da gi inicira vo Makedonija, so vkupna vrednost od 200 milioni evra. Vo narednite dve nedeli, izvr{eniot direktor na Gazit Gloub }e ja poseti Makedonija i }e gi pretstavi idnite planovi na kompanijata.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. IZRAELCI ]E GRADAT REZIDENCII I DELOVEN CENTAR NA MESTOTO NA ALUMINA (*****) 2. VO MAKEDONIJA GODINAVA ]E BIDE VLO@ENA POLOVINA MILIJARDA EVRA (***)
ДНЕВНИК s.5 s.8 s.8 s.8 s.8 s.8 БИЗНИС s.1 s.1 s.6 HEC PENA RABOTI SO ZGOLEMENA MO] OHRIDSKA BANKA NE GI ZGOLEMUVA KAMATITE GODINAVA POLOVINA MILIJARDA INVESTICII NLB TUTUNSKA-NAJDOBRA INVESTICISKA BANKA DR@AVNITE DIREKTORI GI PRESPAA PATRIOTSKITE FISKALNI SMETKI POEVTINUVAAT PATARINITE I REGISTRACIJATA s.6 s.7 s.7 s.7 s.7 s.7 ВРЕМЕ s.7 s.7 s.7 ВЕСТ s.3 ZA AVTOMOBIL POEVTINA PATARINA ZA 20, ZA KAMIONI ZA 30 PROCENTI NLB TUTUNSKA - NAJINVESTICISKA BANKA VO MAKEDOIIJA GODINAVA ]E BIDE VLO@ENA POLOVINA MILIJARDA EVRA GAZIT GLOUB NOV GAZDA NA ALUMINA OTVORENA [ESTA EKSPOZITURA VO SKOPJE DVA DENARI ZA MINUTA RAZGOVOR VIP ]E GO TESTIRA SOFTVEROT ZA PRENOSLIVOST NA BROEVI POEVTINA REGISTRACIJA OPERACIJATA USPE[NA, OPERATORITE MRTVI MAKEDONCITE DVOJNO OSIROMA[IJA

MAKEDONIJA POSLEDNA SPORED INVESTICIITE POEVTINUVAAT PATARINITE I REGISTRACIJATA ZA VOZILA s.3 GAZIT GLOUB NOV SOPSTVENIK s.6 NOVI KLIENTI ZA DOBAR GLOBALEN IGRA^ s.6 NAJDOBRA INVESTICIONA BANKA VO MAKEDONIJA s.7 HEC PENA SO 90 PROCENTI POGOLEMA EFIKASNOST s.7 VIP SO DVA DENARI MINUTA KON SITE MRE@I I NONSTOP s.12 MBI POVTORNO NAD 5.000 POENI s.13 PREGLED NA TRGUVAWE ZA 02.07.2008 s.13 PORAST NA MBI-10 I MBID s.13 OFICIJALNIOT PAZAR SO PROMET OD 18,8 MILIONI DENARI s.16 SO AVTOMOBILSKI BIZNIS KREDIT DO SLU@BENO VOZILO УТРИНСКИ ВЕСНИК s.6 HC PENA SO DVOJNA MO]NOST s.7 LANI TRIEJA RACE, SEGA NAFTATA IM GO IZEDE ]AROT s.9 MAKEDONIJA POSLEDNA SPORED INVESTICIITE s.9 ALUMINA PRODADENA NA GAZIT GLOUB s.9 NLB TUTUNSKA - NAJDOBRA INVESTICISKA BANKA VO MAKEDONIJA ZA 2008 s.9 OHRIDSKA BANKA NE PLANIRA PROMENI VO KREDITIRAWETO s.9 NEMA [ANSI INFLACIJATA GODINAVA DA BIDE 5 OTSTO s.9 VIP PODGOTVEN ZA PRENOSLIVOST NA BROEVITE ВЕЧЕР s.6 DVOJNO ZGOLEMENA MO]NOSTA NA HEC PENA

TUTUNSKA-NAJDOBRA INVESTICIONA BANKA VO MAKEDONIJA s.5 POEVTINUVAAT PATARINITE I REGISTRACIITE NA VOZILATA s.7 I OHRIDSKA BANKA KE GI POKA^UVA KAMATITE s.7 GAZIT GLOUB ]E GRADI TRGOVSKI NA MESTOTO NA ALUMINA s.7 MAKEDONIJA NA DNOTO PO STRANSKI INVESTICII НОВА МАКЕДОНИЈА s.1 VELE[KATA TOPILNICA NI TREBA, AMA NA DRUGA LOKACIJA s.7 VLADATA GI NAMALI PATARINITE I REGISTRACIJATA NA MOTORNITE VOZILA s.7 MAKEDONIJA SO POLOVINA MILIJARDA EVRA INVESTICII VO 2008-TA s.8 TOPLIFIKACIJA GO VRATI MBI-10 NAD PSI-HOLO[KATA GRANICA OD 5.000 POENI s.8 IZRAELCI ]E GRADAT REZIDENCII I DELOVEN CENTAR NA MESTOTO NA ALUMINA ШПИЦ s.8 INFLACIJATA UDOLU, SIROMA[TIJATA OKOLU s.8 ALUMINA ]E STANE TRGOVSKI s.9 MODERNIZIRANA E NAJSTARATA HIDROCENTRALA

14

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

04.07.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Spojot na teoretskoto znaewe i prakti~nata rabota, v~era bea krunisani so nagradi za najdobro portfolio na studentska berza, prenesuvaat ene{nite vesnici. Imeno, Stevan Kewere{ e najuspe{eniot student vo Proektot, Studentska berza vo koj se trguva virtuelno so hartii od vrednost. Vo proektot u~estvuvaa pove}e od 1.000 studenti od zemjava koi od oktomvri minatata do maj ovaa godina u~estvuvaa vo Studenskata berza, {to tradicionalno ja organizira Makedonskata berza na hartii od vrednost. Za evroambasadorot Ervan Fuere, proektot pretstavuva spoj na steknatoto obrazovanie na studentite so praktikata. Izvr{niot direktor Ivan [teriev, smeta deka uspe{nite rezultati od proektot se pottik da prodol`at da rabotat i drugi proekti so koi teorijata se primenuva vo praksa. Biznis prenesuva, deka cenite na Berzata se stabiliziraat. - Posle minatata crna nedela ovaa }e bide odbele`ana so stabilizirawe na cenite na akciite kako i na indeksite. Vo ~etvrtokot site tri indeksi zavr{ija vo zelenata zona i toa: MBI-10 porasna za 0,71% ili 5.049 poeni, indeksot na obvrznicite MBID - za 0,39 %, dodeka OMB zabele`a porast za 0,25%. Spored analizata na Vest, Makedonskata berza go dopre dnoto, ama potencijal ima, smetaat ekspertite. Ova mislewe go deli i Mihail Petkovski, profesor na Ekonomskiot fakultet, za kogo sega ne e jasno so kakva brzina }e se sanira pazarot. Profesorot veli deka dvi`ewata na Berzata zavisat od faktori koi, se od ekonomski i politi~ki karakter, kako i od rezultatot na procesot na evrointegraciite, no ceni deka izborite ne vlijaele vrz cenata na akciite. Direktorot na Makedonska berza, Ivan [teriev poso~i deka vo site berzi vo regionot, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, postoi golem prostor za rast i oti slu~uvawata na Berzata, kako {to be{e porastot na cenite, po {to slede{e padot, ne mora ni{to da zna~i. - Va`no e rezultatite na kompaniite i nivnite razvojni perspektivi da se gledaat na sreden rok, a seto drugo se percepciite na investitorite i od toa proizleguva kolku cenite na berzite }e bidat blisku ili daleku od teoretska vrednost na akciite, veli [teriev. Denes vo pove}e vesnici }e pro~itate i deka so Programata na USAID, zemjodelstvoto }e dobie 3,2 milioni dolari i se o~ekuva do krajot na 2010 godina, kompaniite da rezultiraat vo zgolemuvawe na izvozot za nad 28 milioni amerikanski dolari. Dogovori za dodeluvawe na grantovite so AgBiz potpi{aa kompaniite: Baxo, Lars, Vipro, Agros 2004, „Kokolanski, Bonum plus, Avto Ria, Dentina i Popova kula. Vkupnata investicija e vredna okolu 3,2 milioii amerikanski dolari Re~isi site vesnici ja prenesuvaat i informacijata deka vo Ideal {ipka }e se pravat vrvni francuski sirewa. - Bitolskata mlekarnica, Ideal {ipka, re~isi po desetina meseci od po~etokot na pregovorite za proda`ba, denovive kone~no se integrira vo sostavot na, hrvatskata mle~na industrija, Dukat, koja e del od francuskata grupacija , Laktalis. Kupuva~ot na Ideal {ipka, ne otkriva za kolku pari ja prezede mpe~nata industrija vtora po golemina vo Makedonija, koja pokriva 17 otsto od doma{niot pazar. Dukat za slednite tri godini najavuva investicii od {est milioni evra, zgolemuvawe na proizvodstvenite kapaciteti, novi proizvodstveni linii i tehnologii. Utrinski objavuva interesna storija: Ili itni investicii vo energetikata ili preskapa struja. Regionot na Zapaden Balkan, kako i cela Jugoisto~na Evropa, vo slednite pet godini postojano }e se soo~uvaat so nedosgig od elektri~na energija, poradi {to nejzinata cena }e raste, predupreduva vo svojot posleden izve{taj Svetska banka. Sostojbata ne e mnogu porazli~na nitu vo Makedonija. Poslednata investicija vo izminatite 20 godini e HEC Kozjak, koja se pu{ti vo upotreba pred ~etiri godini i e so mo}nosg od 50 megavati i koja e so godi{no proizvodstvo na struja od 160 milioni kilovat-~asa, najmnogu za potrebite vo Skopje i Skopskiot region. Spored procenite od EVN - ESM, Balkanot mo`e da se spravi so energetskata kriza samo ako vo narednite 20-ina godini se investiraat 10 milijardi evra vo novi proizvodstveni kapaciteti za elekgri~na energija i ako se potro{at plus 5,8 milijardi evra za rekonstrukcija na postojnite. Vo nego }e pro~itate i deka, naftata nadmina 146 dolari za barel, taka {to golemite igra~i se vo ras~ekor. Naftata od Severnoto Mope v~era dostigna nova rekordna cena, kako rezultat na namaluvaweto na vrednosta na amerikanskiot dolar vo odnos na konkurentskite valuti i tenziite na Bliskiot Istok. Na pretpladnevnite trguvawe na Berzata vo London, evropskiot-brent za isporaka vo avgust se prodava{e za 146,34 dolari za barel. Rast na cenata zabele`a i amerikanskata lesna nafta, koja vo elektronskite trguvawa pred otvoraweto na Berzata vo Wujork ~ine{e 145,43 dolari za barel.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. IDEAL [IPKA ]E PROIZVEDUVA SIREWE OD BRENDOT PREZIDENT (*****) 2. DODELENI NAGRADI ZA NAJDOBRO PORTFOLIO NA STUDENTSKATA BERZA (****)
ДНЕВНИК s.9 s.9 s.9 s.9 s.9 БИЗНИС s.2 VODA IMAME I ZA IZVOZ HAOS VO PRODA@BATA NA AVTO-POLISI DEFICITOT NADMINA 1,1 MILIJARDA DOLARI DUKAT JA KUPI IDEAL [IPKA DONACII NA USAID ZA AGROBIZNISOT DENTSKATA BERZA s.10 FINANSISKA PODDR[KA NA USAID ZA AGROBIZNISOT ВЕЧЕР s.6 IDEAL [IPKA SAKA DA BIDE LIDER VO REGIONOT s.7 CRN REKORD ZA CRNOTO ZLATO s.7 STEVAN KEWERE[ NAJDOBAR NA BERZA s.7 ZA AGROBIZNISOT 3,2 DOLARI ВРЕМЕ s.4 DEFICITOT NE GI ISPLA[I BIZNISMENITE s.4 SAMO GOSPOD ZNAE KOGA ]E SE OPRAVI BERZATA s.7 NAFTATA DOSTIGNA 146 DOLARI s.10 SKOPJANI ]E TEPAAT ZA ^IST VOZDUH ВЕСТ s.6 BERZATA GO DOPRE DNOTO AMA POTENCIJAL IMA s.8 TELEKOM NEMA DA SMETA KAMATA ZA JUNI s.8 IDEAL [IPKA ]E PRAVI FRANCUSKI SIREWA НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 MBI-10 RASTE, AMA POBAVNO s.7 ANTIINFLATORNITE MERKI JA OGRANI^UVAAT OHRIDSKA BANKA! s.7 [TERIEV: IMA PROSTOR ZA GOLEM PORAST NA BERZATA s.8 NOVA REKORDNA CENA NA NAFTATA OD NAD 146 DOLARI ZA BAREL s.8 DEFICIT OD 1,1 MILIJARDA DOLARI s.8 PRODA@BATA NA VELE[KATA TOPILNICA NA KONTROLA ШПИЦ s.2 NAFTATA SE ISKA^I NA 146,34 DOLARI ZA BAREL s.6 VO BITOLA ]E SE PRAVI PRETSEDATELSKO SIREWE s.6 KOSMOFON POEVTIN ZA LICATA SO POSEBNI POTREBI

INFLACIJATA VO MAKEDONIJA PRED SE E DOMA[NA, A NE UVEZENA s.2 TOPILNICATA MO@E DA NOSI PRIHOD OD 158 MILIONI EVRA s.3 IDEAL [IPKA ]E PROIZVEDUVA SIREWE OD BRENDOT PREZIDENT s.12 MBI POVTORNO NAD 5.000 POENI s.13 PREGLED NA MBI ZA 02.07.2008 s.13 TRITE INDEKSI VO ZELENO s.13 STABILIZIRAWE NA CENITE I INDEKSITE NA BERZATA s.15 SPOJ NA TERENSKO ZNAEWE PRAKTI^NA RABOTA s.15 REGIONALNITE BERZI SE U[TE IMAAT POTENCIJAL s.15 RAZVOJ NA SIGURNI PAZARI - USLOV ZA STRANSKI INVESTICII s.16 NOVA REKORDNA CENA NA NAFTATA 146,34 DOLARI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 ILI ITNI INVESTICII VO ENERGETIKATA ILI PRESKAPA STRUJA s.9 NAFTATA NADMINA 146 DOLARI, GOLEMITE IGRA^I VO RAS^EKOR s.10 VO IDEAL [IPKA ]E SE PRAVAT VRVNI FRANCUSKI SIREWA s.10 DODELENI NAGRADI ZA NAJDOBRO PORTFOLIO NA STU-

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

15

05.07.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Modernizacijata na proizvodstvoto na Svislion - Agroplod, {to }e ovozmo`i osvojuvawe na novi pazari, e tema {to se najde vo site sabotni izdanija na pe~atenite mediumi. Do 2010 godina kompanijata }e investira 10 milioni evra vo kompanijata, od koi 4 milioni evra se za rekonstrukcija na kapacitetite za proizvodstvo na agrokrem, 2 miliona evra za proizvodstvo na kafe, i po 2 miliona evra za sovremena tehnolo{ka linija vo dvata novoizgradeni pogona za novite proizvodi {to saka da gi vovede kompanijata vo svojata programa. Vakvata dinamika e prodol`uvawe na dvegodi{noto vlo`uvawe vo Agroplod, po vlezot na Svislion vo najprofitnite proizvodstveni centri {to gi poseduva kompanijata. Menaxmentot na kompanijata e ubeden deka planovite }e se realiziraat nasproti aktuelnite problemi okolu sopstveni~kata struktura. Imeno, Svislion dostavila pretstavka do Ustavniot sud so koja se bara preispituvawe na re{enieto na KHV, so koja im be{e ograni~eno pravoto na glas na 5.339 akcii vo Svislion Agroplod od Resen, bidej}i smetaat deka KHV nema nadle`nosti za nosewe vremeni merki za odzemawe na pravoto na glas. REK Bitola i ruskata kompanija Energoma{inogradba potpi{aa spogodba za sorabotka so koja se predviduva zaedni~ka realizacija na programata za dolgoro~en razvoj na bitolskiot rudarsko-energetski kombinat. Spored soop{tenieto od ELEM, {to go prenesuvaat vesnicite, Dogovorot predviduva dosledno sproveduvawe merki za obezbeduvawe trajna i efikasna rabota na energetskite blokovi na termoelektranite za periodot do 2025 godina i gotovnost na ruskata kompanija da obezbedi sekakva tehni~ka i pari~na poddr{ka i pomo{ za realizacija na taa zada~a. Za @ito Bitola, na poslednoto javno naddavawe, ne se javi nitu eden zainteresiran kupuva~, informiraat vesnicite. Spored ste~ajniot upravnik Josif Dimitrovski, postapkata }e prodol`i, no od doveritelite nema interes za namaluvawe na cenata. Po~etnata cena na imotot na @ito Bitola vo ste~aj iznesuva 7, 6 milioni evra, a ste~ajniot upravnik informira deka naskoro se o~ekuva nov javen oglas za proda`ba na firmata preku javno otvorawe na ponudite. Novo poskapuvawe na cenata na naftata vo zemjava }e ima v ponedelnik, koga Regulatornata komisija za energetika }e odlu~uva za kolku }e se zgolemi cenata na naftenite derivati, najavuva Nova Makedonija. Poskapuvaweto e neizbe`no ako se zeme predvid deka na svetskite berzi naftata vo izminatava nedela se prodava{e i po cena od 146,3 dolari za barel. Ottamu, interesen e tekstot so naslov Avtomobilite na metan vozat poekonomi~no i poekolo{ki, vo dene{en Dnevnik, kade se veli deka zemjeniot gas kako alternativno gorivo e odli~na zamena za skapiot benzin. Se raboti za isklu~itelno ~isto gorivo, so mnogu niska emisija na {tetni gasovi, duri i vo sporedba so propan-butanot ili avto-gasot {to masovno se koristi kaj nas. Vladata neodamna najavi deka }e ja stimulira upotrebata na metanot kako edna od merkite za ubla`uvawe na nafteniot cenoven {ok. Negovata aktuelna cena e 21,9 denar za kuben metar. Stopanska banka AD - Skopje e izbrana za najdobra banka vo Makedonija za 2008 godina od strana na britanskiot finansiski magazin Euromani, se veli vo soop{tenieto od Bankata, objaveno vo dene{nite vesnici. Nagradite za najdobrite od bankarskiot sektor se baziraat na postignuvawa vrz osnova na sevkupni performansi, izvonredni uslugi kon klientite, inovativni proizvodi, primena na vrvni standardi na korporativno upravuvawe i liderstvo vo finansiskiot sektor. Ova presti`no priznanie Stopanska banka go dobiva po vtor pat. Ve~er gi prenesuva vestite od hrvatskite medioumi deka kompanijata Ingra od 1 juli stana sopstevnik na skopskata kompanija Mavrovo In`enering, koja, kako posebna kompanija, bila formirana vo vreme koga AD Mavrovo imalo problemi vo raboteweto. So ovaa zdelka, te{ka 2,5 milioni evra, Ingra dopolnitelno ja zajaknuva svojata pozicija vo Makedonija i regionot, bidej}i Mavrovo In`ering e kompanija so iskustvo vo planirawe, proektirawe i izveduvawe na grade`ni raboti vo nisko i visokogradbata. Vo istiot vesnik mo`e da se pro~ita deka telekomite vo Regionot ispla}aat pogolemi dividendi otkolku vo Zapadna Evropa. Ovoj fakt, spored mislewa na analiti~ari, e poradi toa {to telekomite na Balkanot, kako porane{ni monopolski kompanii, - se poatraktivni za vlo`uvawa otkolku sli~ni zapadnoevropski kompanii. Pritoa, interesno e {to vo telekomite, kade e prisuten Doj~e Telekom, godinava (}e) se isplatuvaat re~isi stoprocentni dividendi. Vo Makedonski Telekom, pak, akcionerite se u{te ne se dogovoreni za procentot na dividenda {to }e go podelat.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. SVISLION ]E VLO@I 10 MILIONI EVRA VO AGROPLOD (****) 2. RUSKA KOMPANIJA ]E GI ODR@UVA BLOKOVITE NA REK BITOLA (***) ДНЕВНИК s.11 s.11 s.11 DIVIDENDA @ITO BITOLA OSTANA BEZ KUPUVA^ SVISLION ]E VLO@I 10 MILIONI EVRA VO AGROPLOD MBI 04.07.2008 NE JA ZAGADUVAME @IVOTNATA SREDINA! SVISLION AGROPLOD ]E PRAVI MAKEDONSKA BAJADERA TELEKOM POSKAP ZA VIP, A POEVTIN ZA KOSMOFON

RUSI ]E GO MODERNIZIRAAT REK BITOLA AVTOMOBILITE NA METAN VOZAT POEKONOMI^NO I POEKOLO[KI MBI 04.07.2008

s.7 s.7 ВРЕМЕ s.6 s.10 ВЕСТ s.7 s.7

УТРИНСКИ ВЕСНИК s.3 I ^INGOVSKI I LAZAROV RABOTELE SO NIZA NEPRAVILNOSTI s.7 MBI 04.07.2008 s.7 RUSKA KOMPANIJA ]E GI ODR@UVA BLOKOVITE NA REK BITOLA s.7 MIN^O JORDANOV PRV ^OVEK NA ODBOROT NA DIREKTORI NA BETON s.7 STRANCITE NE BEGAAT, AMA SE POMALKU GI IMA VO NA[ITE TOP-KOMPANII s.8 SVISLION NAJAVUVA NOVI INVESTICII VO AGROPLOD s.8 STOPANSKA BANKA NAJDOBRA BANKA VO MAKEDONIJA s.8 PAK NIKOJ NE SAKA DA GO KUPI @ITO BITOLA ВЕЧЕР s.6 s.6 INGRA GO KUPI MAVROVO IN@ENERING DOJ^E TELEKOM VO MAKEDONIJA NUDI POLOVINA

НОВА МАКЕДОНИЈА s.7 BENZINITE POSKAPUVAAT, PRA[AWE E ZA KOLKU? s.7 AKCIITE NA KOMERCIJALNA LOKOMOTIVA NA BERZATA s.8 MIN^O JORDANOV PRETSEDATEL NA ODBOROT NA DIREKTORI NA BETON s.8 SVISLION SE BORI ZA AKCIONERSKO PRAVO NA GLAS s.8 EUROMANI: STOPANSKA BANKA E NAJDOBRA VO 2008 GODINA s.8 RUSI ]E GO ODR@UVAAT REK BITOLA DO 2025 GODINA

16

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

30.06.-05.07.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
KAПИТАЛ s.10 AVSTRALIJCI ]E ISTRA@UVAAT URANIUM NA SELE^KA PLANINA Avstraliskata kompanija Juniversol majning podnesla borawe za koncesija za istra`uvawe na uraniumot na Sele~ka plonino, informiro po~esniot konzup na Makedonija vo Avstralijo Zoran ]oseski, koj zaedno so grupo biznismeni od Pert deneska go posetija Pripep. s.20 AMBASADOROT VALERO SE KITI SO TU\I PERJA! Odlukata na francuskata avtomobilska kompanija Montipe da investira vo Makedonija, u{te pred da po~ne da se realizira, predizvika konflikt pomegu makedonskata vlada i Ambasadata na Francija vo Makedonija. Konfliktot e za toa ~ija e zaslugata za odlukata na Francuzite da investiraat vo Makedonija. s.22 AGROPLOD BIL OBEZVREDNET PRED SPORNATA PRODA@BA NA AKCIITE NA SVISLION!? Navistina se nadevam deka “rabotata sepak }e legne”, so ogled na postoeweto na revizorski izve{tai, komisii i dr`avni organi vo Makedonija, koi potvrduvaat deka Svislion e ~ist kako solza i deka legalno ja kupivme Agroplod, izjavi za srpskite mediumi minatata nedela, biznismenot Rodoqub Dra{kovi}, sopstvenik na Svislion. s.26 SO 3G I WIMAX TEHNOLOGIITE ]E JA ZACVRSTIME LIDERSKATA POZICIJA NA PAZAROT Grupacijata Germanos, glaven no sitel na {ireweto na pretplatni~kata mre`a na gr~kiot telekom operator Kosmote vo Grxija, Bugarija, Romanija i Makedonija, postigna impresivni rezul-tati minatata godina. Brojot na novi pretplatnici vo Kosmote vo 2007 godina e 1,2 milioni, ili 50% pove}e od prethodnata godina, a grupacijata Germanos ostvarila prihod od 992,6 mipioni evra. s.28 VISTINSKATA NEVRABOTENOST VO MAKEDONIJA E 26%?! Vo prviot kvartal od godinata 319.912 lica bile registrirani kako nevraboteni. So toa oficijalnata stapka na nevrabotenost vo Makedonija e fantasti~ni 34,8%, spored {to sme rekorderi vo Evropa. s.32 MAKEDONSKATA BIZNIS ZAEDNICA SE OBEDINUVA Ginter Ofner, pretsedatelot na Evropskata biznis asocijacija minatata nedela go pretstavi Memorandumot na Makedonskata biznis zaednica, inicijativa ~ija osnovna cel e da se intenzivira komunikacijata pome|u Vladata i biznis zaednicata vo funkcija na popobruvawe no uslovite za vodewe biznis i zabrzuvawe na ekonomskiot rast. s.36 OSIGURUVAWETO NE E TOLKU SKAPO, KOLKU [TO ZEMJODELCITE SE NEIRFORMIRANI! Pred dve godini koga lozovite nasadi so avtohtoni sorti na grozje na Kor~ula i na Pepe{ec bea totalno uni{teni, hrvatskata vlada odlu~i da prezeme strote{ki merki za re{avawe na problemite koi gi predizvikuvaa se poza~estenite prirodni nepogodi, koi go uni{tuvaa zemjodelskiot rod. s.40 UPRAVUVA^KIOT PAKET ZA PRODA@BA ]E SE FORMIRA DO KRAJOT NA GODINAVA?! Nadzorniot odbor na Stopanska banka - Bitola minatata nedela odlu~i da go prodol`i rokot zo oformuvawe paket akcii za proda`ba od najmapku 51% od osnovnata glavnina na Bankata. Nameao 30 juni, datum koj ve}e izmina, rokot za formirawe upravuva~ki paket, spored odlukata na Nadzorniot odbor no Stopanska banka - Bitola, se prodol`uva do krajot na godinava, odnosno do 31 de-kemvri. s.41 “KVASARA BITOLA” ]E IZVEZUVA NA RUSKIOT PAZAR Edinstvenata fabriko za proizvodstvo na kvasec i alkohol vo Makedonija }e izvezuva vo Rusija, prenesuva dr`avnata novinska agencija MIA. “Duri 70% od proizvodstvoto na kvasec i alkohol }e go izvezeme na ruskiot pazar, a ostatokot vo Albanija, Bosna i Hercegovina, Srbija, vo Kosovo, Grcija i vo Ungarija”, informira Ivan~o Naumov, menaxer no Fabrikata zo kvasec i alkohol - Bitola. s.42 INDEKSOT, PORASNA POSLE CEL MESEC PAGAWE (23.06-27.06.2008)Prvite ~etiri dena na trguvawe od minatata berzanska nedela, pominaa isto kako i prethodnite nekolku sedmici - kontinuirano pa|awe na indeksot, koj {to od ponedelnikot do ~etvrtokot zagubi 6,13% od svojata vrednost. s.43 PRE^KI VO KOMUNIKACIJA No na{iot premier se ~ini po~nuvo. da mu stanuva se poredovna praktika da ne se pojavuva na nastani na koi e uredno najaven deka }e prisustvuva. Bez da se navleguva vo analizi dali pri~inite za toa le`at vo personalnite karakterni osobini ili vo neorganiziranosta na negoviot protokol, takvite manifestacii ostavaat lo{i vpe~atoci. s.44 ]E IZGRADIME SILEN BANKARSKI BRENDNe{to pove}e od polovina godina pomina otkako bugarskiot finan-siski holding Alfa Finance ja prezede Internacionapna i privatna banka i ja zapo~na nejzinata transformacija, prvo so smena na imeto vo Kapitap banka, a potoa i so promeni vo vnatre{noto upravuvawe na bankata, kako i donesuvawe na nova strategija za razvoj i prodor na makedonskiot bankarski pazar. s.49 SOBRANI TONI OTPAD VO RAMKITE NA AKCIJATA “[TEDI JA PRIRODATA”Eko-akcijata pod mototo [tedi ja prirodata, organizirana na inicija-tiva na vrabotenite od Prokredit banka, uspe{no se reapizira{e na site planirani lokacii - Strumica na bra-nata Vodo~a, Tetovo - [ar Planina, Ohrid - Gradskata pla`a i Kejot na rekata Vardar. s.49 NEMA DIVIDENDA ZA AKCIONERITE NA OHRIDSKA BANKA Sobranieto na akcioneri na Ohridska banka odlu~i deka godinava nema da deli dividenda na akcionerite. Spored donesenata odluka za raspredelba na dobivkato od 1,52 milioni evra ostvareni lani, 15% od dobivkats se odvojuva za zadol`itelniot rezerven fond, dodeka 85% ostanuvaat kako neraspredelena dobivka. s.49 STOPANSKA BANKA NUDI LETNI MIKRO BIZNIS KREDITI Do krajot na septemvri site aplikanti za Instont, Ekspres, Mikro ili za OK biznis kredit dobivaat mo`nost da dobijat krediti po nojniski kamatni stapki, soop{tuvaat od Stopans-ka banka. Promotivnite kamatni stapki }e va`at ~etiri do {est meseci zavisno od kreditniot proizvod. s.54 CENATA NA NAFTATA SO NOV REKORD OD 143 DOLARI Cenite na naftata na samiot po~etok na nedelata dostignaa gnov rekord, preminuvaj}i go nivoto od 143 dolari za barel, po rastot od skoro 4% eden den porano popiknat od novata navala na investitorite na pazarite na surovini, poradi padot na cenite na globalniot pazar na akcii.

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

17

NEDELAVA JA ODBELE@AA... FINANSISKI EVROPSKI PAZAR

Томас Миров ја презеде должноста претседател на ЕБОР
- Germanecot Tomas Mirov od 4 juli oficijalno ja prezema dol`nosta nov pretsedatel na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR), zamenuvaj}i go @an Lemijer, koj be{e na ~elo na ovaa finansiska institucija vo izminative osum godini. Na dol`nosta pretsedatel na EBOR Mirov be{e izbran na Godi{nata konferencija na Bankata {to se odr`a na 18 i 19 maj vo ukrainskiot glaven grad Kiev. Mirov dosega ja izvr{uva{e funkcijata dr`aven sekretar vo germanskoto Ministerstvo za finansii, pri {to be{e zadol`en za utvrduvawe na politikata na finansiskiot pazar i za aktivnostite na me|unarodnite finansiski institucii i multilateralnite banki za razvoj. Po povid stapuvaweto na novata dol`nost Mirov iznese pofalbi za zemjite vo regionot vo koj dejstvuva EBOR, za, kako {to re~e, „izvonredniot napredok {to go ostvarile”. - Patot {to stoi pred nas nema da bide lesen. Treba da se napravat u{te mnogu raboti. EBOR e podgotvena i raspolo`ena da bide dolgoro~en partner na ovie zemji vo razvojot na nivnata pazarna ekonomija, izjavi Mirov. EBOR e formirana na po~etokot na 90-tite godini na minatiot vek so zada~a da ja zabrza tranzicijata na porane{nite komunisti~ki dr`avi od Isto~na Evropa kon pazarnoto stopanstvo.

Европската централна банка ја зголеми основната каматна стапка
Sovetot na guverneri na Evropskata centralna banka na zasedanieto, koe {to se odr`a na 3 juni, vo Frankfurt, ja zgolemi osnovnata kamatna stapka za 0,25 procentni poeni i sega iznesuva 4,25 otsto, kako del od merkite za spre~uvawe na natamo{niot rast na inflacijata vo zonata na evroto. Direktorot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e izjavi deka Bankata bila prinudena na vakviot poteg so cel da se spravi so visokata inflacija koja e glavna zakana za stopanstvoto vo zonata na evroto. Tri{e potenciral deka 21-~leniot Sovet na guverneri na Bankata mo`e i vo naredniot period da prodol`i so zgolemuvawe na osnovnata kamatna stapka, dokolku toa bide potrebno kako merka za zaostruvawe na monetarnata politika. Spored Evropskata agencija za statistika, vo tekot na juni stapkata na inflacija vo evro zonata na godi{no nivo dostignala ~etiri procenti, {to e dvojno pove}e od maksimalno dozvolenata inflacija od dva otsto {to ja opredeli Evropskata centralna banka. Osnovnata kamatna stapka na Evropskata centralna banka ne be{e promeneta celi 12 meseci i taa vo momentov e dvojno pogolema od interesnata stapka na Upravata na federalni rezervi na SAD. Me|u razvienite zemji najniska osnovna kamatna stapka od samo 0,5 procenti ima Japonija.

SPORED EUROMONEY, ZA 2008 GODINA VO MAKEDONIJA

Стопанска банка – Скопје - најдобра банка во земјава
Ова престижно признание, Стопанска банка а.д. – Скопје го добива по втор пат, откако во 2007 година исто така беше прогласена за најдобра банка во Македонија од страна на EUROMONEY. Наградите за најдобрите од банкарскиот сектор се базираат на постигнувања врз основа на севкупни перформанси, извонредни услуги кон клиентите, иновативни производи, примена на врвни стандарди на корпоративно управување и лидерство во финансискиот сектор

На европските банки им недостасуваат меѓу 60 и 90 милијарди
- Na evropskite banki im e potrebno da obezbedat kapital vo iznos od 60 do 90 milijardi evra za da mo`at da go odr`at sega{noto nivo na finansisko rabotewe vo uslovi na kriza na globalniot pazar na krediti, soop{ti investiciskata ku}a, Goldman Sa~ ( na 4 juli vo London). Ekspertite na Goldman Sa~, procenuvaat deka glavna pri~ina za zgolemenata zagri`enost na bankarskite investitori e namalenata kreditna aktivnost i pritisocite na koi se izlo`eni bankite poradi zasilenata kontrola na nivnoto rabotewe od strana na nadzornite organi. - Dokolku nadzorot na rabotata se zaostri bankarskiot sektor bi mo`el da se vrati na nivoto od po~etokot na minatata decenija, se naveduva vo izve{tajot na Goldman Sa~ i se dodava deka vo takov slu~aj na evropskite banki }e im bide potreben dopolnitelen kapital za da obezbedat stabilno rabotewe. Vode~kite evropski delovni banki, kako {vajcarskata UBS, francuskite: Pariba i Sosiete @eneral i britanskata Rojal bank of Skotland (RBS), ve}e soop{tija deka vo tekot na ovaa godina rabotat so zagubi vo iznos od desetici milijardi evra. Pazarnata vrednost na akciite na najgolemite banki, no i na golem broj drugi finansiski organizacii vo prvite {est meseci od godinata se zna~itelno namaleni vo odnos na avgust 2007 godina koga zapo~na krizata so hipotekarnite krediti vo SAD.

Stopanska banka a.d. - Skopje e izbrana za najdobra banka vo Makedonija za 2008 godina od strana na britanskiot finansiski magazin EUROMONEY. Nagradite za najdobrite od bankarskiot sektor se baziraat na postignuvawa vrz osnova na sevkupni performansi, izvonredni uslugi kon klientite, inovativni proizvodi, primena na vrvni standardi na korporativno upravuvawe i liderstvo vo finansiskiot sektor. Posebno se ceni faktot {to Stopanska banka a.d. - Skopje ja zavr{i 2007 godina so dobivka pred odano~uvawe od EUR 19,6 milioni, {to e za 53,4% pove}e od prethodnata godina. So ova uspea da ostvari nad 24% povrat na prose~en kapital i 2,5% povrat na prose~ni sredstva. Stopanska banka a.d. - Skopje opslu`uva pove}e od polovina od naselenieto vo zemjata {to ja pravi finansiski partner na sekoe semejstvo vo zemjata. Ova presti`no priznanie, Stopanska banka a.d. - Skopje go dobiva po vtor pat, otkako vo 2007 godina isto taka be{e proglasena za najdobra banka vo Makedonija od strana na EUROMONEY. Nagradata od EUROMONEY, koja be{e dodelena na sve~enost odr`ana vo Viena na 01 Juli, za menaxerskiot tim na Stopanska banka a.d. - Skopje pretstavuva zaslu`eno priznanie za dobroto rabotewe i vlo`eniot trud za zadovoluvawe na potrebite na klientite, no pretstavuva i osoben predizvik za kontinuirana primena na Evropskite vrednosti i standardi vo raboteweto. Uspe{niot tim na Bankata prodol`uva da raboti na stranata na klientite za zadovoluvawe na finansiskite potrebi kako najsiguren partner vo ostvaruvaweto na nivnite `elbi, zamisli i planovi.

Тутунска банка - најдобра инвестициона банка
Реномираното британското списание за меѓународни финансиски пазари и институции, Euromoney, и додели признание на НЛБ Тутунска банка а.д. Скопје за -Најдобра инвестициона банка во Македонија за 2008 година, на свечена манифестација одржана на 1.јули во Виена - Euromoney Awards for Excellence Central & Eastern Europe. На НЛБ Групацијата, стручниот тим на списанието Euromoney и додели три признанија за извонредност: на НЛБ д.д. Љубљана, на НЛБ Монтенегробанка и на НЛБ Тутунска банка.

Priznanijata na Euromoney se poznati kako nezavisni priznanija koi od 1992 godina im se dodeluvaat na najdobrite banki i finansiski institucii niz celiot svet. Izborot na najdobite se temeli na delovnite rezultati, glasaweto i ocenkite na novinarite i dopisnicite na spisanieto Euromoney. NLB Tutunska banka dobi nagrada za najdobra investiciona banka preku svojata brokerska ku}a NLB Tutunska broker vo koja{to NLB Tutunska banka ima kapitalen udel od 100%. NLB Tutunska broker e osnovana vo 1996 godina kako organizacona edinica vo NLB Tutunska banka, a od 1998 godina dejstvuva kako samostojno pravno lice. - NLB Tutunska broker e edno od najstarite i najaktivnite dru{tva za berzansko posreduvawe, soosnova~ na Makedonskata berza na hartii od vrednost i dade zna~aen pridones vo razvojot na pazarot na kapital vo Makedonija. Ne raduva toa {to na{ata rabota i napori gi prepoznavaat i vo me|unarodnata javnost, izjavi \or|i Jan~evski, Pretsedatel na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka.

18

берзНИК

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 07.07.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 30.06. - 04.07.2008 godina

Data 07.07.2008

broj 30 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

19

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->