P. 1
MKIBN20080512-0022L

MKIBN20080512-0022L

5.0

|Views: 668|Likes:
Published by berznik

More info:

Categories:Types, Business/Law
Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

берзНИК - GODINA II - BROJ 22 - 12 MAJ 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

SO ACTIVE RECEPTION, VEB-SAJTOT REALNO MESTO ZA BIZNIS

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

3

Inflacijata zauzdana?!
- Inflacijata e zaprena i nema rast na cenite, veli selenieto. Vo uslovi koga golem del od kreditiraweto na ministerot za finansii Trajko Slaveski. Zna~i,nema po- sektorot naselenie se dol`i na rastot na potro{uva~kite rast na inflacijata, a sega{nite 10 procenti se poded- krediti, vakvoto finansirawe na li~nata potro{uva~ka nakvi kako i vo mart godinava. Razlikata e samo 0,4 otsto dopolnitelno gi stimulira inflaciskite pritisoci, a me|u april i mart, {to e relativno nisko nivo, uveruva pridonesuva i za vlo{uvawe na tekovnata smetka na biSlaveski, i sekako o~ekuva stopiraweto na inflacijata lansot na pla}awa. Od golemo zna~ewe za ostvaruvawe na celite na Nada prodol`i. Odnosno, kako stapka merena od mesec na mesec da zapo~ne da opa|a i najoptimisti~ki da go dostig- rodnata banka e i pridonesot koj{to mo`at da go dadat ostanatite pazarni u~esnici. ne predvidenoto nivo od 5% {to e dogovoreno so MMF. Vo prilog na vakvata teza na ministerot, deka inflacijata zasega e vo miruvawe odat i poslednite statisti~ki podatoci spored koi vrednosta na potro{uva~kata ko{ni~ka za ishrana i Optimizam i na pazarot za hartii od vrednost. Iako i ovaa nedela kako pijaloci za edno ~etiri~leno semejstvo i podolg period nanazad, dinamikata na berzata se edna~i so nula, dobra za april 2008 godina, presmetana vrz vest nasproti dolgata kontinuirana stagnacija e pojavata nov u~esnik na paosnova na cenite na malo e 12 .404 de- zarot i toa so stranska pozadina. Saraevskata brokerska kompanija Eurohaus nari i vo odnos na prethodniot mesec e otvori firma - }erka, brokerska ku}a i vo Makedonija. Eurohaus ima 14 fipovisoka za 0,6 otsto. lijali vo reginot, a spored podatocite minatata godina imala 47 iljadi No i pokraj tvrdeweto deka infla- klienti i napravila promet od 165 milioni evra. Izvr{niot direktor na cijata, kolku tolku e zauzdana, NBRM gi Eurohaus vo Makedonija, Sa{o Drakulovski, veli deka iako vo zemjava ima zgolemi kamatnite stapki na blagajni~- pogolem broj na brokerski ku}i, tuka realno ima potencijal za razvoj na ovoj kite zapisi od 6% na 7%. Vakvata od- pazar, bidej}i vrednosta na kompaniite se u{te e potceneta. luka, spored soop{tenieto od Central- Momentalno pazarot ima stagnacija, taka{to mo`e da ka`eme deka cenata banka proizleguva od makroeko- nite se 50% podole od pred pet do {est meseci, {to e interesen moment za nomskite dvi`ewa koi upatuvaat na novite investitori, koi Eurohaus }e gi donese od Avstrija, Germanija i drugi kratkoro~ni i srednoro~ni rizici koi evropski zemji. Sega vo Makedonija najmnogu ima fondovi od sosednite zemji, mo`e negativno da vlijaat na ispolnu- Hrvatska, Slovenija, Srbija. Na{ata cel e da doneseme novi sve`i brendovaweto na celite na makroekonomskata vi, koi se relativno golemi za na{iot pazar. Golemite stranski bankarski politika. Inaku, spored poslednite brendovi ne se u{te vlezeni. podatoci godi{nata stapka na infalEurohaus startuvaat na na{iot pazar vo relativno lo{ moment, koga pacija ima znaci na stabilizrawe, no me- zarot e vo stagnacija, prometot e mnogu mal, nekoi od momentno 28-te brose~nata stapka iako so zabaveno tempo kerski ku}i imaat naima porast so istovremen rast na pro- java deka }e se zatvose~nata inflacija. Toa govori deka se- raat, a drugi se na prou{te ima rizik od podgrevawe na in- da`ba, Drakulovski flaciskite o~ekuvawa i vlo{uvawe na kategori~en: - Zna~i eksternata pozicija na ekonomijata. ova se slu~uvalo i na porazvieni pazari od makedonskiot. Zaradi toa {to Mese~nata stapka na inflacija vo ap- pazarot na HV na po~etokot e interesen i ima golema euforija, kade {to seril iznesuva{e 0,4 otsto {to sporedeno koj misli deka mo`e da ima brokerska ku}a. Iskustvoto poka`uva deka opsso prethodnite dva meseci pretstavuva tanuvaat najsilnite. I normalno bi bilo nekoi od niv da se zatvoraat, nezabavuvawe za istiot procent, a pro- koi i da se spojat. Zna~i, vo idnina }e ima i spojuvawe na brokerski ku}i, i se~nata inflacija e zgolemana za 9,7 o~ekuvam da dojdat jaki stranski brendovi koi kaj nas se u{te gi nema vo pootsto. Godi{nata stapka na inflacija e golem broj. re~isi nepromeneta i iznesuva 10,1% Idninata i celta na ovoj pazar, kako i na drugite vo Regionot poradi {to e pozitiven signal. Gledano vo ce- malata likvidnost, Drakulovski ja gleda vo spojuvawe na site ovie pazari lina nivoto na inflacija i inflaci- vo edna berza. - Na primer, koga bi do{ol nekoj svetski fond koj saka da skite o~ekuvawa se u{te se visoki. A, vlo`i 30 do 40 milioni evra, toa kaj nas na makedonskiot pazar ne mo`e. Koglavniot dvigatel na infalcijata {to ga site berzi od Regionot, od eks-Jugoslavija bi se spoile bi bile dobra meobjasnuva okolu 79 otsto od godi{nata ta za golemite stranski fondovi. Na~elen dogovor za toa i raspolo`enie promena na inflacijata vo april seka- postoi od site ovie berzi - se nadevam deka toa naskoro }e se slu~i. Zatoa ko se promenite na cenite na hranata. {to edinstvena idnina za na{ite pazari, zaradi maliot kapacitet, e koga bi Pozitiven signal, pretstavuva faktot se spoile vo eden. Inaku, spored Drakulovski pokraj bankarskiot sektor po{to vo april bazi~nata inflacija bez tencijal za investirawe ima i vo drugi dejnosti.- Momentalno, svetski hrana i energija se namali na 2,6 otso trend se kompanii od oblasta na metalurgijata i grade`ni{tvoto, kako i od 2,7% vo mart. zemjodelskite kompanii, zatoa {to Makedonija e pred se zemjodelska zemja. Vo eksterniot sektor, vo prviot Bidej}i nie ne bi mo`ele da razvivame odma kompjuterska tehnologija, treba kvartal na godinata prodol`i prodla- da go unapreduvame toa {to go imame, i mislam deka vo brzo vreme prehranbo~uvaweto na trgovskiot deficit, koj- benata industrija }e bide vo barometator na stranskite kompanii, }e priv{to na godi{na osnova e povisok za re- le~e ogromen interes. Samo se o~ekuva pogoden moment. Inaku saraevskata ~isi 80%, pri zna~itelno pobaven rast kompanija Eurohaus ima holding kompanija, brokerska ku}a i dru{tvo za upna izvozot (9,5%) vo odnos na uvozot na ravuvawe so fondovi. stoki (30,8%). Pritoa, pribli`no poloSekako optimizam za investitorskata zaednica se i pozitivnite fivina od ovaa promena go odrazuva prod- nansiski izve{tai na kotiranite kompanii koi se za nijansa ili pove}e od labo~eniot deficit vo razmenata na toa podobri od lani. Se nadevame deka vo nivnata percepcija doza na optienergija. Sepak, imaj}i go predvid ras- mizam }e vnese i najavata za novata emisija na hartii od vrednost na I Detot na uvozot na stoki za {iroka potro- velop, britanska firma koja se bavi isklu~ivo so razvoj i proda`ba na soft{uva~ka, mo`e da se ka`e deka rapid- verski re{enija. Akcijata na I Develop prakti~no be{e edinstveno osve`uniot rast na potro{uva~kite krediti, vawe na pazarot, so promet od 0,3 milioni denari postignati so trguvawe na kako i porastot na platite, pridonesu- 4.000 akcii po edinstvena cena od 80 denari za akcija. vaat vo kreiraweto na eksternite debalansi. Po isklu~itelno visokiot rast na u~estvoto na kreditite vo BDP vo 2007 Do sledniot ponedelnik godina, enormnoto finansisko prodlabo~uvawe prodol`i i vo prvite meseci na 2008 godina. Makedonka Baldazarska Godi{nata stapka na rast na kreditite vo mart dostigna Glaven i odgovoren urednik na берзНИК 42,2%, pri re~isi 60% godi{en rast na kreditite na nae-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

Eurohaus - nov igra~ na pazarot

4

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

PROKREDIT BANKA I EUROIMPEKS SO ZAEDNI^KA PONUDA

POVOLNI KREDITI ZA VOZILATA NA PE@O
Ponuda po merka za va{iot biznis, e zaedni~kata ponuda za kreditirawe na Prokredit banka i Euroimpeks - generalniot uzoznik na Pe`o za Makedonija. Specijalno kreiranata kreditna linija e nameneta za nabavka na vozila od gamata na PEUGEOT so povolen biznis kredit. Vo ramkite na akcijata, koja }e trae do 9 juni, site zainteresirani sopstvenici na biznisi imaat mo`nost da apliciraat za kredit za nabavka na komercijalno ili drugo vozilo od brendot PEUGEOT, so samo 10% u~estvo i rok na otplata do 7 godini. Procedurata i isplatata na kreditite e brza i ednostavna, a posebna povolnost e {to za kreditite so suma do 10.000 evra kasko osiguruvawe ne e potrebno. Kako sostaven del od ovaa zaedni~ka akcija predvideni se stati~ki prezentacii na komercijalnata gama na Peugeot so~ineta od dobro poznatite Boxer i Partner, kako i Expert (proglasen za kombe na godinata vo Evropa za 2008) i noviot najmal ~len na tovarnata programa Beeper - koj za prv pat se pretstavuva na Makedonskiot pazar. Imeno, osven vo Skopje, kreditnite so-

vetnici od ekspoziturite na ProCredit Bank, zaedno so proda`nite sovetnici od dilerskata mre`a na Peugeot }e bidat na raspolagawe vo Bitola, Veles, Gostivar, Ki~evo, Ohrid, Prilep, Tetovo i [tip, kade site onie koi sakaat da investiraat vo svojot biznis }e imaat mo`nost da vedna{ da popolnat barawe za kreditot. Ovaa sorabotka, vtora od vakov vid, e inicicirana na~elno poradi se pozabele`liviot porast na proda`bata vo segmentot na komercijalni vozila vo poslednive nekolku godini i sekako so cel da se olesni kupuvaweto na komercijano vozilo za klientite od toj segment.

TRIBINA: FINANSIRAWE NA AGRAROT - PERSPEKTIVI I PREDIZVICI
Mo`nostite za finansirawe na zemjodelstvoto preku Zemjodelsko kreditniot diskonten fond (ZKDF), od aspekt na Ministerstvoto za finansii, finansiskite institucii i zemjodelcite kako krajni korisnici, be{e temata na minatonedelnata tribina, Finansirawe na agrarot - perspektivi i predizvici. - Samo vo prvite ~etiri meseci od godinava se realizirani 570 zemjodelski krediti so vkupen iznos od 5,8 milioni evra. Godinava zemjodelcite imaa mo`nost da koristat krediti so povolni kamatni stapki od 4% do 6,5%, obezbedeni preku Zemjodelskiot krediten diskonten fond. Za primarnoto zemjodelstvo visinata na kreditite e do 100.000 evra, a za prerabotuva~ite do 200.000 evra, re~e na tribinata ministerot za finansii Trajko Slaveski. - Generalnite celi na ZKDF e da obezbedi kontinuirano vklu~uvawe na finansiskiot sektor vo Republika Makedonija vo kreditiraweto na agro-kompleksot preku kreirawe model za refinansirawe na krediti, da gi integrira makedonskite farmeri vo finansiskiot sektor, da razvie kreditni proizvodi {to }e bidat prifatlivi za zemjodelskite i ruralnite doma}instva i da go namali rizikot na kreditirawe vo zemjodelstvoto preku obuki i programi za jaknewe na institucionalniot kapacitet na finansiskite institucii, objasni Slaveski. Spored nego, zemjodel-

ZA ^ETIRI MESECI - 570 ZEMJODELSKI KREDITI
odnos na grejs-periodot, obezbeduvaweto hipoteki i vo odnos na rokot na isplata. - Smetame deka grejs-periodot e mnogu mal, treba da bide pove}e od tri godini, a isto taka i rokot na isplata treba da bide podolg. Znaeme deka zemjodelstvoto e rizi~no za kreditirawe, pa zatoa barame merkata za osiguruvawe da bide povrzana i so kreditiraweto, zatoa {to pogole-miot del od bankite baraat od zemjodelcite da go imaat osigureno proizvodstvoto - obrazlo`i Marija \o{eva Kova~evi} od Federacijata na farmeri na Makedonija. Od bankite velat deka uslovite }e bidat definirani od Ministerstvoto za finansii i od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Fondot, kako posebna edinica vo Ministerstvoto za finansii e formiran vo 2002 godina, kako del od proektot za finansiski uslugi vo zemjodelstvoto, finansiran od Me|unarodniot fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAT. Preku nego dosega se realizirani 3.300 krediti , i mo`at da se pofalat deka duri 96% od niv se navreme isplatuvani,a samo 4% se vo faza na docnewe. Izvr{eni se i 993 kontroli za uvid vo namenskoto koristewe na jreditite i konstatirano e zloupotreba vo samo 9 slu~ai.
a nivnite proizvodi zapleneti, najavi ministerot Spasenoski. Imeto }e mo`e da se koristi i za makedonskiot, no i za pazarite vo stranstvo. Toa otprvin }e se regulira so bilateralni dogovori so zemjite kade {to ima interes za izvoz na ovoj proizvod, no }e se iskoristi i regulativata na Evropskata Unija, so koja za{tita mo`e da pobara zemja koja ne e ~lenka na EU. Pokraj ajvarot naskoro }e bidat za{titeni i gali~kiot ka{kaval, kurtovskata kapija, vinoto Vranec, bu~imskiot kromid, tetovskiot grav, ko~anskiot oriz, berovskoto ov~o sirewe, planinskiot ~aj, ov~epolskiot med, i kako {to re~e ministerot Spasenoski, `’ta kavadare~ka rakija, tokmu so toj naziv, zatoa {to toj samiot po sebe e ve}e brend. Cenite na proizvodite koi }e bidat brenduvani i za{titeni }e bidat povisoki i na doma{niot i na stranskite pazari.

cite poka`ale interes za ovie krediti, no realnite potrebi na pazarot se mnogu pogolemi od raspolo`livite sredstva.Inaku kreditite se plasiraat preku sedum banki i dve {tedilnici. - Vo tekot na 2007 godina Vladata prezede merki za obezbeduvawe dopolnitelni sredstva preku novi kreditni linii so zna~itelno pomali kamatni stapki. Vo juni minatata godina, Vladata donese odluka za zgolemuvawe na ponudata na povolni krediti za agro-kompleksot preku obezbeduvawe dopolnitelni sredstva za kreditirawe preku Fondot vo iznos od 21 milion evra. So toa, vkupniot raspolo`liv fond se zgolemi na 28 milioni evra, istakna ministerot Slaveski. Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo o~ekuvaat kreditiraweto za nekolku godini da gi zgolemi produktivnosta i izvozot na na{ite zemjodelski proizvodi. - Se razmisluva da se zgolemi iznosot na 400.000 evra za primarno proizvodstvo i na 800.000 evra za prerabotuva~kata industrija, {to }e ovozmo`i podigawe novi kapaciteti - izjavi zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Pero Dim{oski. Kaj zemjodelcite postoi interes za povolnite krediti, no imaat zabele{ki vo
Aco

I MAKEDONSKITE PROIZVODI ministeKAPA za DR@AVATA POD rot NA zemjodelstvo

ehnolo{ko - metalur{kiot fakultet i Fakultetot za zemjodelstvo vo sorabotka so Zdru`enieto na proizvoditeli, izgotvija elaborat za procedura za izrabotka i receptura na Makedonski ajvar, brend koj otsega }e bide za{titen so dobieniot sertifikat za geografski naziv. Vo elaboratot, pokraj recepturata za ovoj proizvod, stojat i uslovi za negova izrabotka, koi mora da bidat po~ituvani od negovite proizvoditeli. - Site onie koi }e se prijavat i }e dobijat dozvola da proizveduvaat ajvar, }e dobijat mo`nost na svoite etiketi da go zalepat napisot, Makedonski ajvar. Taka }e se garantira kvalitetot na toj proizvod, izjavi

T

GEOGRAFSKIOT NAZIV GO OBEZBEDI BRENDOT ZA MAKEDONSKIOT AJVAR

Spasenoski. Za realizacija na taa cel, formirana e posebna komisija, koja ja so~inuvat profesori od Tehnolo{kiot fakultet, kade {to se pravi kontrola dali tie proizvoditeli gi ispolnuvaat kriteriumite za proizvodstvo na ovoj ajvar soodvetno na procedurite i kvalitetot vo elaboratot. Komisijata na sekoi pet godini }e gi kontrolira proizvoditelite na Makedonski ajvar dali tie rabotat vo soglasnost so ovoj elaborat, so toa {to samo tie }e imaat mo`nost da go koristat ova ime kako za makedonskiot pazar, taka i za izvoz. Tie {to nemaat dozvola za toa, }e bidat soodvetno kazneti, odnosno }e bidat sosema zatvoreni,

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

5

S

O

D

R

@

I

N

A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Minatata trgovska nedela, samo od blok transakcii se realiziraa 97,5 milioni denari, e obrazlo`eno vo berzanskata analiza na Alta vista, koja ja prenesuva Biznis. Spored nea iako nedelniot promet navidum be{e golem, sepak, najgolem del otpadna na blok transakciite sklu~eni so akciite na Alkaloid. Bea istrguvani 11.613 akcii po cena od 8.400 denari za akcija. Inaku, vo minatonedelnoto redovno trguvawe, so realiziran promet od 23,4 milioni denari, daleku najtrguvana be{e akcijata na Komercijalna banka Skopje. Po objaveniot kvartalen izve{taj za raboteweto vo periodot januari - mart, pokraj toa {to go pottikna interesot na investitorite za nea, akcijata zabele`a i porast na nedelno nivo od 1,75%. Vo nego }e pro~itate i deka zna~itelen del od makedonskite kompanii koi gi objavija svoite rezultati od prviot kvartal na godinava, poka`aa usporuvawe na stapkite na ekonomska aktivnost merena preku dinamikata na nivnite zabele`ani prihodi i finansiski rezultat od operativnata aktivnost. Rastot na dolg rok e tuka, no se nasetuva usporuvawe na kratok i sreden rok. Nova Makedonija pak prenesuva deka evropskite berzanski indeksi zabele`aa silen porast posledniot den od trguvaweto vo minatata nedela i gi dostignaa najvisokite vrednosti od krajot na fevruari godinava. Glavna pri~ina za toa e porastot na akciite na pove}e banki, kako i na porastot na akciite na pove}e kompanii od [panija (hrvatskata agencija Hina). Evropskite akcii vo april porasnaa vo prosek za 6%, me|utoa se u{te se okolu 17% pod najvisokite vrednosti postignati vo juli, minatata godina. Vesta za te{kata havarija na glavniot bager vo REK Bitola, dominira vo site dene{ni dnevni pe~ateni izdanija. Odron te`ok nekolku stotici toni vo petokot go o{tetil glavniot bager za iskop vo rudnikot Suvodol (defektot vrz mehanizacijata vredna 50 milioni evra), od koj energetskiot sto`er REK Bitola crpi jaglen za proizvodstvo na struja, {to zadovoluva 70% od potrebite na dr`avata. - Doj~e Telekom si go vra}a monopolot vo Makedonija, prenesuva Vest vo koj avtorot dava osvrt vrz o~ekuvanoto spojuvawe na gr~ki OTE so germanskiot Doj~e Telekom, koe treba da se slu~i vo tekot na nedelava. Komisijata za za{tita na konkurencijata nema da dozvoli kreirawe na nov monopol vo doma{nata telefonija, za koj postoi opasnost da se nametne u{te nedelava so zavr{uvawe na pregovorite me|u Doj~e Telekom i gr~i OTE, izjavi ^edomir Kraqevski,

05.05.2008 g. PONEDELNIK

VOVEDNIK ............................................3 VESTI BERZA.......................................4 BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6 MAKEDONSKATA INDUSTRIJA PO EVROPSKI STANDARDI..........................................8-9 TTK BANKA SO NOVA KREDITNA LINIJA OD EBOR ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA....8-9 REJ PAUER, DIREKTOR NA IDEVELOP....... 10-11 SPORED ANKETATA NA MAKEDONSKO-GERMANSKOTO STOPANSKO ZDRU@ENIE.....11-12 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 KOMISIJA ZA HARTIJA OD VREDNOST.......17 NEDELATA JA ODBELE@AA..................17 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na берзНИК Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: IKT Menaxer: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Kiro Velkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

pretsedatel na Komisijata. Do sreda, sedmi maj, Doj~e Telekom i gr~kata vlada treba da se izjasnat dali e postignat dogovor za vlez na germanskiot operator vo OTE, koj e sopstvenik i na makedonskiot Kosmofon. Ova zna~i deka Doj~e Telekom pod svoja kapa }e gi ima makedonski Telekom i mobilnite operatori T-Mobile Makedonija i Kosmofon, koj pak ja ima edinstvenata licenca za 3G mobilna telefonija vo zemjava, kako i licenca za vajmaks bez`i~na telefonija. T-Mobile i Kosmofon dr`at nad 90 procenti od pazarot vo mobilnata telefonija. Vo Utrinski vesnik }e pro~itate deka doma{nite kompanii ne se za interesirani da gi kupuvaat no}nite vi{oci struja {to gi ponudi MEPSO za periodot od 1 do 11 maj. Zasega edinstveno struja kupi Cementarnica Usje. Samo taa kompanija u~estvuva{e na vtorata licitacija i nabavi 770 megavat-~asa struja, ili po 10 megavati na ~as, po cena od 29 evra za megavat-~as, za {to na MEPSO }e mu plati nad 22 iljadi evra. Na prvata licitacija kon krajot na april, niedna firma ne poka`a interesirawe za otkup na ponudenite 1.617 megavat-~asa elektri~na energija, so po~etna cena od 31 evro za mgv~. Tretata licitacija MEPSO planira da ja objavi kon sredinata na ovoj mesec, no, spored eksperti, i na nea te{ko deka }e se pojavat kupuva~i. Na gr~kite kompanii, po se izgleda, prili~no dobro im odi biznisot vo Makedonija. Dokaz za toa se finansiskite rezultati za poslednite dve godini na makedonskata cementarnica, koja e re~isi vo celosna sopstvenost na gr~kata kompanija Titan cement. Spored bilansot na uspeh na ovaa kompanija, taa vo minatata 2007 godina ostvarila profit od blizu 28 milioni evra. Neto-dobivkata na cementarnicata lani iznesuvala 1,708 milijardi denari ili okolu 27,78 milioni evra. Vakov soliden finansiski ekstra-rezultat, pa duri i malku podobar, skopskata cementarnica prika`ala i vo 2006 g. vo iznos 27,83 milioni evra. Vo Nova Makedonija i Vreme }e pro~itate deka Makedoncite od Avstralija sakaat da investiraat vo Prilep. Tie sakaat da investiraat vo fabrika za proizvodstvo na industriski fleksibilni creva, kako i da plasiraat prehranbeni proizvodi i obuvki na avstraliskiot pazar. Vitaminka ve}e dogovorila isporaka na ~etiri kontingenti proizvodi za avstraliskiot pazar vo vrednost do 50.000 dolari. Vreme prenesuva i deka Vladata se premisli za idejata za uvoz na p~enica pred `etvata. Ottamu velat deka ova se pravi za da ne se zagrozi otkupot na p~enicata od doma{nite zemjodelci.

1. NOVA HAVARIJA VO REK ZA NOVA PARTISKA PRESMETKA (****) 2. ISELENICI ZAINTERESIRANI ZA INVESTIRAWE VO MAKEDONIJA (***)

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК берзНИК e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI берзНИК Broj: 22 Data: 12.05.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA:

Foto: Robert Spasovski Redakcija na берзНИК Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

ДНЕВНИК s.5 TE[KATA HAVARIJA PROIZVEDE POLITI^KI STRUI s.7 NEVRABOTENOSTA POMALA ZA 1,4 OTSTO s.7 FEVRUARSKATA PLATA POVISOKA ZA 9,1 OTSTO s.7 DOGOVOREN OTKUP OD 800 PROIZVODITELI s.7 DR@AVATA NUDI ZEMJA NA KOJA NI[TO NE RASTE БИЗНИС s.1 EKONOMSKIOT RAST SO ZABAVENO TEMPO s.12 TABELAREN I GRAFI^KI PREGLED NA MBI10 OD 28.4 - 2.5.2008 GODINA s.12 ODRAZ VO POLITI^KITE VLIJANIJA VO POLUGODI[NITE IZVE[TAI s.12 OD BLOK TRANSAKCII - 97,5 MILIONI DENARI s.13 MBI-10 PORASNA ZA 42,03 INDEKSNI POENI s.13 OFICIJALNIOT PAZAR SO PROMET OD 15,17 MILIONI DENARI s.15 EKONOMSKI RAST SO ZABAVENO TEMPO УТРИНСКИ ВЕСНИК s.7 KOMPANIITE NE POTR^AA PO NO]NATA STRUJA s.7 USJE LANI SO PROFIT OD 28 MILIONI EVRA s.7 ISELENICI ZAINTERESIRANI ZA INVESTIRAWE VO MAKEDONIJA s.8 ZDELKATA ME\U DOJ^E TELEKOM I OTE PRED FINI[

ВЕЧЕР s.6 460 MIL.EVRA ZA ZEMJODELCITE! s.6 MAKEDONSKITE FIRMI SE PLA[AT OD NOVITE PREDIZVICI!? ВРЕМЕ s.6 ZA TRI DENA TRI MILIONI EVRA PROMET NA BERZATA s.6 VLADATA SE PREMISLUVA ZA P^ENICATA s.7 BAGER JA POTKOPA ENERGETSKATA STABILNOST s.7 TOJOTA POVLEKUVA VOZILA s.7 @IVKO OD AVSTRALIJA DOJDE PO HRANA VO MAKEDONIJA ВЕСТ s.3 IK BANKA: NEMA PROBLEM SO PRA]AWE PARI OD GRCIJA VO MAKEDONIJA s.6 DOJ^E TELEKOM SI GO VRA]A MONOPOLOT VO MAKEDONIJA НОВА МАКЕДОНИЈА s.8 MINATATA NEDELA MBI10 PORASNA ZA 1,86 PROCENT s.8 NOVA HAVARIJA VO REK ZA NOVA PARTISKA PRESMETKA s.8 SILEN PORAST NA EVROPSKITE BERZI s.9 MO@NO DEMONTIRAWE NA DVOSTOLBNIOT PENZISKI SISTEM s.9 MAKEDONCITE OD AVSTRALIJA SAKAAT DA INVESTIRAAT VO PRILEP s.9 ZEMJODELCITE TR^AAT PO SUBVENCII, BEGAAT OD VRABOTUVAWE ШПИЦ s.1 GRCIJA BARA STRUJA OD TEC NEGOTINO

6

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

06.05.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vesta deka najpoznatiot makedonski specijalitet, ajvarot, kone~no e brendiran, e prisutna vo site dene{ni vesnici. Doma{no izraboteniot ajvar, so za{titenoto ime makedonski ajvar, }e mo`at da go prodavaat vo zemjava i vo stranstvo samo onie {to }e go proizveduvaat vo soglasnost so receptot, {to go izrabotija od Tehnolo{ko-metalur{kiot i od Zemjodelskiot fakultet vo sorabotka so Zdru`enieto na proizvoditeli. Za da mo`e pak da go proizveduvaat, firmite treba da poseduvaat sertifikat za geografskiot naziv na proizvodot, odnosno toj treba da poteknuva od strumi~ko-radovi{koto podra~je, od tikve{kiot ili prilepskiot region. Spored ministerot Aco Spasenoski, celata postapka e vo soglasnost so evropskata regulativata za za{tita na geografskoto poteklo i oznakata na potekloto na zemjodelskite proizvodi. Gra|anite na Makedonija vtor mesec po red se soo~uvaat so dvocifrena inflacija, mo`e da se pro~ita vo pe~atenite mediumi. Spored statisti~kite podatoci, tro{ocite na `iveewe vo april godinava vo sporedba so istiot mesec lani porasnaa za 10,1 otsto, a martovskata inflacija be{e samo za nijansa povisoka od aprilskata i iznesuva{e 10,2 otsto. So aprilskata inflacija se demantiraat prognozite deka po mart, koga navodno inflacijata go dostignala svojot zenit, vo april taa }e po~ne da stivnuva. Visokata inflacija se dol`i, pred se, na poskapuvaweto na hranata i na pijalacite, a potro{uva~kata ko{nica za ishrana i pijalaci za ~etiri~leno doma}instvo vo april iznesuva 12.404 denari. Narodnata banka dvapati intervenira{e so zgolemuvawe na kamatite na blagajni~kite zapisi, merki {to delumno ja zabavija dinamikata na inflatorniot porast. Ili ekolo{ka dozvola ili klu~ na vrata, e naslovot na tekstot vo Biznis, vo koj se objasnuva deka site industriski kapaciteti, koi i vo idnina sakaat da prodol`at da rabotat, dol`ni se da podnesat aplikacija za dobivawe integrirana ekolo{ka dozvola. Kompaniite koi vo predvideniot rok nema da ja ispolnat taa obvrska, }e bidat prinudeni da gi zatvorat firmite. Dosega do Upravata za `ivotna sredina se dostaveni aplikacii od 72 firmi, a FENI e prviot industriski kapacitet koj dobi A integrirana ekolo{ka dozvola. Vo faza na odobruvawe se aplikaciite na REK Bitola, Makstil i FZC Kumanovo. Pe~atenite mediumi ja prenesuvaat i najavata od EVN deka cenata na elektri~nata energija }e raste soglasno svetskiot trend na porast na cenata na naftata. Spored Ginter Ofner, izvr{en direktor na kompanijata, za celosno da se zadovolat potrebite, na Balkanot vo narednite 15 do 20 godini treba da se investiraat 10 milijardi evra za izgradba na novi kapaciteti za proizvodstvo na elektri~na energija. Nedostigot od elektri~na energija ve}e se ~uvstvuva vo Grcija, koja letovo }e kupi struja od TEC Negotino. Vo napisot vo gr~kiot vesnik Katimerini, {to go prenesuvaat pe~atenite mediumi, se veli deka za da go pokrie nedostigot od struja, Grcija }e treba da uvezuva od Makedonija, Bugarija, Albanija, Turcija i od Italija. Od nadle`nite institucii vo zemjava i od Vladata oficijalno ne ka`uvaat dali }e im se izleze vo presret na Grcite, tuku samo deka negotinskata termoelektrana e va`na za energetskata stabilnost na zemjava. Zabranata koja gr~kite vozduhoplovni vlasti mu ja stavija na MAT so {to ne im dozvoluvaat na avionite na makedonskata aviokompanija da vr{i preleti nad teritorijata na Grcija, ne e vo soglasnost so dogovorite na EU so zemjite od Zapaden Balkan, gi prenesuvaat vesnicite izjavite od pretstavnicite na EK od Brisel, koi najavija deka }e vlo`at napori za iznao|awe na re{enie za problemot me|u MAT i gr~kite vozduhoplovni vlasti. Ve~er informira deka kompaniite Matel - MK i R@ Uslugi najverojatno }e gi izgubat odobrenijata za rabota bidej}i dosega ne po~nale da nudat uslugi {to gi ovozmo`uva WiMax tehnologijata. - Inspektoratot na AEK izvr{i nadzor vrz site kompanii {to dobija nacionalna ili regionalna WiMax licenca i utvrdi deka osven ovie dve kompanii, drugite gi ispolnile uslovite i gi zapazile rokovite za postavuvawe na bazni stanici i ve}e zra~at - veli Violeta Cvetkovska, portparolka vo AEK.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MAKEDONSKIOT AJVAR ZA[TITEN SO SERTIFIKAT (*****) 2. EVN: ]E RASTE CENATA NA ELEKTRI^NATA ENERGIJA (****)
ДНЕВНИК s.7 s.7 s.7 s.7 s.9 s.9 s.9 s.9 s.9 БИЗНИС s.1 s.1 s.1 s.1 s.3 s.4 s.5 s.9 s.9 MAKEDONSKIOT AJVAR STANA BREND INFLACIJATA NIKAKO DA PADNE POD 10 OTSTO MAKEDONIJA - SKRIENO BOGATSTVO ZA AVSTRALIJCITE POMALKU VRABOTENI VO INDUSTRIJATA MBI 06.05.2008 GRCITE BARAAT STRUJA OD TEC NEGOTINO EVN: ]E RASTE CENATA NA ELEKTRI^NATA ENERGIJA EU ZAGRI@ENA OD GR^KATA ZABRANA ZA MAT NAJSKAP BENZINOT VO BIH s.9 s.9 s.9 ВЕЧЕР s.6 s.6 s.6 s.6 s.6 s.7 s.7 s.7 ВРЕМЕ s.1 s.6 s.6 s.6 s.6 s.6 ВЕСТ s.3 IMAME VODA ZA PROIZVODSTVO NA STRUJA NAD 200.000 MGVT^ DOSEGA SAMO FENI INDUSTRI SO INTEGRIRANA EKOLO[KA DOZVOLA PO^NA ISPLATATA NA PREMIJATA ZA KOOPERANTITE NA ALIJANSA 1 [TIPSKA AGROFILA ]E OTKUPI 2.000 TONI SON^OGLED R@ USLUGI I MATEL BEZ LICENCI OFNER: POVISOKI CENI NA STRUJATA VODOSTOJOT VO AKUMULACIITE SE ISKA^IL ZA 87 NASTO! AJVAROT DOBI ZA[TITNO IME - MAKEDONSKI SOCIJALNITE PRIDONESI SE NAMALUVAAT ZA 10 OTSTO EKO - DOZVOLA ZA ZAGADUVA^ITE ILI KLU^ NA VRATA ZABRANATA E PROTIV DOGOVOROT SO ZAPADEN BALKAN TRO[OCITE ZA @IVOT POVISOKI ZA 10,1% MAKEDONIJA GO ZA[TITI AJVAROT @IVEEME 10 PROCENTI POSKAPO OD LANI DR@AVATA ZEMA POLOVINA OD PARITE ZA BENZIN NOVI INVESTICII, POSKAPA STRUJA BANKITE DA IM POMOGNAT NA FIRMITE TEHNI^KATA VLADA MO@E DA OBJAVUVA TENDERI

FER[PED SO DOBIVKA OD 54 MILIONI DENARI ZA STATISTI^KA KO[NICA - 200 EVRA VO VENECUELA ZA EDNO EVRO CEL REZERVOAR! MAKEDONSKIOT AJVAR ZA[TITEN SO SERTIFIKAT ILI EKOLO[KA DOZVOLA ILI KLU^ NA VRATA IMB SO RABOTILNICI ZA FARMERITE FER[PED SO DOBIVKA OD 54 MILIONI DENARI KORPORACIITE OD TRETIOT SVET GO OSVOJUVAAT ZAPADOT s.9 KINESKATA EKONOMIJA POSILNA OD AMERIKANSKATA s.12 MAKSTIL SO NETO-DOBIVKA OD 68,9 MILIONI DENARI s.12 DOBIVKA OD 8,5 MILIONI DENARI s.12 VO PRVOTO TRIMESE^JE DOBIVKA OD 23,4 MILIONI DENARI s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII OD KOTIRANI DRU[TVA s.13 PORAST NA MBI-10, PAD NA MBID s.13 PROMET OD 10,7 MILIONI DENARI PREKU 77 TRANSAKCII УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 INFLACIJATA NE ZAPIRA - VO APRIL 10,1 OTSTO s.7 REK BITOLA POD LUPA NA OBVINITELSTVOTO s.7 NA ZELENITE OD VELES IM NUDELE PARI DA ZAMOL^AT ZA TOPILNICATA? s.8 MAKEDONIJA SI GO ZA[TITI SVOJOT AJVAR s.8 MAKEDONIJA OMILENA DESTINACIJA NA AVSTRALIJCITE s.8 TRGOVSKIOT DEFICIT SAMO VO PRVIOT KVARTAL DOSTIGNA 655 MILIONI DENARI s.8 ]E RASTE CENATA NA STRUJATA VO MAKEDONIJA? s.9 PREVODITE SE VRATIJA KAJ KABELSKITE OPERATORI s.9 GRCIJA ]E BARA STRUJA OD TEC NEGOTINO

SO ZABRANATA ZA MAT, GRCIJA KR[I EVROPSKI DOGOVORI s.3 INFLACIJATA VO APRIL 10,1 OTSTO НОВА МАКЕДОНИЈА s.8 DOMINIRAA OBVRZNICITE s.8 EK-GRCIJA GI PREKR[I DOGOVORITE NA EU SO ZABRANATA ZA MAT s.9 @IVOTOT VO APRIL PAK POSKAPE s.9 MEPSO: VODOSTOJOT ZGOLEMEN ZA 87 OTSTO s.9 HA BALKANOT MU SE POTREBNI 10 MILIJARDI EVRA INVESTICII ZA ENERGETIKA s.9 MAKEDONSKIOT AJVAR DOBI SERTIFIKAT ШПИЦ s.1 AJVAROT DOBI UNIFORMA I POVE]E SOL s.7 INFLACIJATA 10,1 0TST0

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

7

07.05.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Kavadare~kiot kombinat za proizvodstvo na feronikel, Feni industri, od Vladata dobi zlatna karti~ka zaradi redovno namiruvawe na obvrskite kon dr`avata. Ova e dene{nata top vest vo site pe~ateni mediumi, koi informiraat deka vakvi priznanija }e dobijat vkupno 30 kompanii vo dr`avava. Priznanieto na Feni mu go vra~i vicepremierot Zoran Stavreski, koj istakna deka kombinatot e najuspe{niot kapacitet vo zemjava, so tripati zgolemeno proizvodstvo vo poslednite dve godini. So ogled na dvi`eweto na cenite na metalite na svetskite berzi, Feni ima ogomen potencijal za rast i mo`nost da stane sto`er na makedonskata ekonomija, e ocenka na vicepremierot. Spored direktorot na kombinatot, Konstantinos Daskalakis, karti~kata e dokaz za transparentnoto rabotewe na kompanijata. Za svoeto isklu~itelno uspe{noto rabotewe, Komercijalna banka dobi priznanie od svetski rang. Imeno, wujor{kiot magazin Global fajnens, po petti pat ja proglasi Komercijalna banka - Skopje za najdobra banka vo Makedonija, vo izborot na najdobrite banki na novite pazari vo 21 zemja od centralna i isto~na Evropa. Kako kriteriumi vrz osnova na koi se dodeluvaat priznanijata, se zemaat porastot na aktivata, profitabilnosta, strategiskite odnosi, uslugite za klienti, konkurentnite uslovi i inovativni proizvodi. Site dene{ni vesnici gi prenesuvaat i rezultatite od anketata {to ja sprovedoa Makedonsko-germanskoto stopansko zdru`enie i Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija. Generalen zaklu~ok e deka ekonomskata situacija i lo{ite uslovi za zapo~nuvawe so rabota se glavnite pri~ini za maliot broj germanski investicii vo Makedonija. Pokonkretno pak, 63% od anketiranite, ja ocenile ekonomskata sostojba vo zemjava kako zadovolitelna, 30% kako lo{a, a samo 7% kako dobra. Germanskite pretprijatija dale slabi ocenki za pravnata sigurnost, efikasnosta na javnata administracija, borbata protiv korupcijata i kriminalot, transparentnosta vo javnite oglasi i za ekonomsko-politi~kata predvidlivost. - Vo odnos na atraktivnosta za investirawe Makedonija mo`e da konkurira so Bugarija i Estonija i e mnogu blisku do Ungarija - smeta Markos Zeneti, direktor na Unijata na germanskite komori vo Skopje. MEPSO }e realizira i treta aukcija na no}ni vi{oci na struja za periodot od 12 do 18 maj godinava, objavuvaat vesnicite. Za ovoj period, MEPSO nudi na proda`ba 3.430 megavat-~asovi elektri~na energija od doma{no proizvodstvo pri {to se prodava struja vo periodot od od polno} do 7 ~asot nautro. Ova e tret pat MEPSO da prodava no}ni vi{oci struja po pat na aukcija, pri {to prvata aukcija be{e neuspe{na, a na vtorata samo Cementarnicata Usje se javi kako kupuva~. Vo Biznis mo`e da se pro~ita za rezultatite vo nadvore{notrgovskata razmena za prviot kvartal od godinava. Imeno obemot na stokovnata razmena na Republika Makedonija vo periodot januari - mart godinava e za 39,7% povisok od istiot period lani. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vkupnata vrednost na izvozot na stoki iznesuva 919.170.000 dolari, a na uvozot 1.574.599.000 dolari. Trgovskiot deficit za prvite tri meseci od 2008 godina iznesuva 655.429.000 dolari. Najgolemo u~estvo vo izvozot imaat feronikelot, prerabotkite od nafta, proizvodite od `elezo i ~elik - valani proizvodi, kako i oblekata, a vo uzvozot dominiraat surovata nafta, elektri~nata energija i motornite vozila za prevoz na lica. Od svetskite vesti, povtorno najaktuelna porastot na naftata, koja na Wujor{kata berza dostigna cena od nad 120 dolari za barel. Spored ocenkata na investiciskata banka Goldman saks, realna e mo`nosta vo slednite {est do 24 meseci cenata za barel nafta da se dvi`i pome|u 150 i 200 dolari. Od vestite od sosedstvoto, vesnicite go odbele`aa {trajkot na vrabotenite vo najgolemata gr~ka telefonska kompanija OTE protiv planovite za proda`bata na akcii na germanskata kompanija Doj~e telekom, koja e i sopstvenik na Makedonski telekom i na TMobile. Sindikatite i opozicijata se protivat na zdelkata, naglasuvaj}i deka gr~kata Vlada ne treba da dozvoli stranska kontrola vrz OTE.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. ZLATNI KARTI^KI ZA POVRAT NA DDV DOBIJA FENI I FABRIKATA ZA KABLI NEGOTINO (*****) 2. ZA GERMANCITE, MAKEDONIJA E NEDOVOLNO ATRAKTIVNA BIZNIS - DESTINACIJA (****)
ДНЕВНИК s.1 s.7 s.7 s.7 s.7 s.7 s.7 s.13 БИЗНИС s.1 s.1 s.3 INFLACIJATA JA IZEDE HRANARINATA INFLACIJATA JA IZEDE HRANARINATA MBI 07.05.2008 ZLATNA KARTI^KA ZA FENI KOMERCIJALNA - BANKA NA GODINATA MALKU GERMANSKI INVESTICII VO MAKEDONIJA NOVA PONUDA OD STOPANSKA BARELOT NAFTA ]E ODLETA DO 200 DOLARI s.6 s.6 s.7 s.7 s.7 s.7 s.7 ВРЕМЕ s.1 s.6 s.6 s.6 s.6 s.7 s.7 s.7 s.7 ВЕСТ s.2 VISOKO NIVO VO POSLEDNIVE 18 GODINI DEVIZITE ODAT ZA UVOZ NA STRUJA I NAFTA POVOLEN AVTOMOBILSKI KREDIT EK BLAGO JA UKORI GRCIJA ZA SPOROT SO MAT KOMERCIJALNA - NAJDOBRA VO MAKEDONIJA ZADOVOLNI SME OD DELOVNATA KLIMA! ZLATNI KARTI^KI ZA REDOVNITE PLA]A^I NA DDV VRABOTENITE PROTIV PRODA@BATA SE VRA]A MONOPOLOT VO MOBILNATA TELEFONIJA? TRGOVSKIOT DEFICIT ZA EDNA TRETINA POGOLEM OD LANI ERGO TU[ KE GRADI SUPERMARKET VO GEVGELIJA SEKOJA TRETA KOMPANIJA NEZADOVOLNA OD BIZ-NISKLIMATA VO HRVATSKA ]E SE VRABOTAT POVE]E OD 8.000 STRANCI ZLATNI KARTI^KI ZA FENI I ZA NEGOTINO GRCIJA STANUVA ME\UNARODEN ENERGETSKI JA¬ZOL AJVAROT ]E JA OSVOJUVA AMERIKA OD DERIVATITE 100 MILIONI EVRA ZA DR@A¬VA¬TA

ZA TRI MESECI - DEFICIT OD 655,4 MILIONI DO-LARI OD 4.324 TRANSAKCII - 18.301.795 EVRA SE PODOBRUVAAT I EKONOMIJATA I DELOVNIOT AMBIENT s.3 TRETA AUKCIJA NA NO]NI VI[OCI STRUJA s.3 ZLATNI KARTI^KI ZA VRA]AWE NA DDV s.13 MBI 07.05.2008 s.13 PORAST NA TRITE BERZANSKI INDEKSI s.13 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO 15,6 MILIONI DENARI s.14 NETRGOVSKI TRANSFERI s.14 PROMET PO PAZARNI SEGMENTI s.15 MAKPETROL SO DOBIVKA OD 35,7 MILIONI DENARI s.15 OD 4.324 TRANSAKCII - 18.301.795 EVRA s.16 AVTOMOBILSKI KREDIT SO NOVI POVOLNOSTI s.16 NAFTATA SO REKORDNI 120,54 DOLARI ZA BA¬REL УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 MEPSO SO NOVA PONUDA NA NO]NI VI[OCI STRUJA s.9 ZA GERMANCITE, MAKEDONIJA E NEDOVOLNO ATRA¬KTIVNA BIZNIS-DESTINACIJA s.9 FENI DOBI ZLATNA KARTI^KA ZA POVRAT NA DDV s.9 KOMERCIJALNA BANKA NAJDOBRA VO MAKEDO¬NIJA SPORED GLOBAL FAJNENS s.9 NOV REKORD NA CENATA NA NAFTATA OD BLIZU 121 DOLAR ZA BAREL s.9 [TRAJK VO OTE PORADI PLANOVITE ZA PRO¬DA@¬BA NA DOJ^E TELEKOM ВЕЧЕР s.6 TRETA PRODA@BA NA NO]NI VI[OCI NA STRUJA s.6 DOMA[NITE I STRANSKITE INVESTICII NA NAJ-

45 OTSTO OD GERMANSKITE INVESTITORI PAK NE BI JA ODBRALE MAKEDONIJA s.10 INDONEZIJA SAKA DA GO NAPU[TI OPEK s.10 NAFTATA NAD 120 DOLARI ZA BAREL НОВА МАКЕДОНИЈА s.5 MHK ZLETOVO ODI NA NOV TENDER s.8 BERZATA [EST DENA RASTE, MBI10 SO PORAST OD 0,9 PROCENTI s.9 PA\A NEVRABOTENOSTA, SE ZGOLEMUVA ADMINISTRACIJATA s.9 NOV REKORD OD 121 DOLAR ZA BAREL NAFTA s.9 TRETA AUKCIJA ZA NO]NI VI[OCI NA STRUJA s.9 GERMANCITE OPTIMISTI ZA BIZNISOT VO MAKE-DONIJA s.9 ZLATNI KARTI^KI ZA POVRAT NA DDV DOBIJA FENI I FABRIKATA ZA KABLI NEGOTINO ШПИЦ s.3 OTE NE GO SAKA DOJ^E TELEKOM

8

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

MAKEDONSKATA INDUSTRIJA PO EVROPSKI STANDARDI

EKOLO[KI DOZVOLI ILI KLU^ NA VRATA
ite industriski kapaciteti vo dr`avava, koi navremeno }e podnasat barawa za integrirani ekolo{ki dozvoli, }e mo`e da prodol`at so proizvodstvoto. Kompaniite pak, koi nema da ja ispolnat obvrskata {to proizleguva od evropskite standardi za spre~uvawe na zagaduvaweto, }e bidat prinudeni da stavat klu~ na vrata. Krajniot rok za usoglasuvawe na operativnite planovi na kompaniite so zakonskite ekolo{ki regulativi e 2014 godina. Poradi toa, predupreduvaweto od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, kompaniite da pobrzaat so podnesuvawe na aplikaciite za ekolo{ki dozvoli treba da se sfati mnogu seriozno. Kako {to objasnuva Sowa Lepitkova, zamenik minister za resornoto ministerstvo, - Evropskata unija vo delot na `ivotnata sredina i odnosot kon nea e najmalku tolerantna. Koga }e po~nat pregovorite za na{e za~lenuvawe, dokolku kapacitetite gi nemaat ovie dozvoli, mo`e da ni se slu~i ogromen del od kapacitetite da bidat zatvoreni, kako {to be{e vo drugite zemji. Vsu{nost, najdobar dokaz za nepopustlivosta na briselskata birokratija vo sproveduvaweto na standardite za za~uvuvawe na `ivotnata sredina e primerot so atomskata centrala Kozloduj. Taa be{e zatvorena i pokraj baraweto na Bugarija, no i na sosednite zemji, za prodol`uvawe na rabotata na centralata zaradi odr`u-

S

Индустриските капацитети, кои се големи загадувачи на животната средина, ќе можат да продолжат со својата работа доколку поднесат барање за интегрирани еколошки дозволи, што значат усогласување со строгите европски стандарди за заштита на здравјето на луѓето и животната средина. Во спротивно, бриселската администрација ќе им стави клуч на вратата
vawe na energetskata stabilnost vo regionot. Vo Makedonija, kako najrizi~ni i najproblemati~ni kapaciteti od ovoj aspekt se locirani firmite od metalurgiskiot sektor, i tokmu nim im e posveteno najgolemo vnimanie vo usoglasuvaweto na operativnite planovi kako i na zapazuvaweto na rokovite za podnesuvawe barawa za ekolo{ki dozvoli. Досега до Управата за животна средина во Министерството се доставени апликации од 72 фирми, а Фени индустри е првиот индустриски капацитет кој доби А интегрирана еколошка дозвола. Во тек е процедурата околу издавање еколошки дозволи и за ФЗЦ 11 Октомври од Куманово, Рафинеријата Окта, Макстил, Силмак и РЕК Битола. Spored Lepitkova, procesot na aplicirawe se odviva so relativno dobra dinamika. Dosega do Upravata za `ivotna sredina vo Ministerstvoto se dostaveni aplikacii od 72 firmi, a Feni industri e prviot industriski kapacitet koj dobi A integrirana ekolo{ka dozvola. Vo tek e procedurata okolu izdavawe ekolo{ki dozvoli i za FZC 11 Oktomvri od Kumanovo, Rafinerijata Okta, Makstil, Silmak i REK Bitola. Poa|aj}i od faktot deka dobivaweto integrirana dozvola Feni industri }e go ~ini 15 milioni evra, pribli`no tolkava suma se procenuva deka }e izdvoi i REK Bitola, a Makstil mo`ebi i mnogu pove}e, mo`e samo da se potvrdi faktot deka ekologijata e skapa rabota. Me|utoa, fakt e i deka Makedonija toa treba da go napravi pred se za za{tita na zdravjeto na svoite gra|ani,{to pak }e vlijae pozitivno vrz vkupniot na~in na `iveewe vo dr`avava vo idnina. Integriranite ekolo{ki dozvoli kako proces na prilagoduvawe na evropskite standardi za za{tita na zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina, vo na{ava dr`ava se bitni i od aspekt na investicii i podobruvawe na konkurentnosta na kompaniite. Imeno, samo pozitivna ekolo{ka ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredinata bi ovozmo`ila da dojdat sredstva od evropskite fondovi po IPA programite, kako i za programite za industriska konkurentnost od Svetskata banka, {to se realiziraat vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija. Za ilustracija, za koridorot 10, studijata za ekolo{ka ocena za vlijanie na ekolo{kata sredina be{e klu~en faktor site proceduri da bidat ispolneti, za da voop{to se pu{ti edno evro za realizacija na toj proekt. Od Grupacijata za Ekolo{ki konstalting, koja e vo ramkite na Stopanskata komora, smetaat deka implementacijata na integrirano spre~uvawe na zagaduvaweto e va`en proces so koj se soo~uva stopanstvoto. - So ogled deka ~lenkite na na{ata

TTK BANKA SO NOVA KREDITNA LINIJA OD EBOR ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

PET MILIONI EVRA ZA RAZVOJ, NO I ZA PO^ETOK NA SOPSTVENIOT BIZNIS
polesen pristap na sredni i dolgoro~ni izvori na sredstva na MSP, so {to bi go napravil finansiskiot sistem poprijatelski i popristapen za firmite. Parite se su{tinski del pri osnovaweto na edno malo i sredno pretprijatie, no nao|aweto i doa|aweto do vistinskiot izvor na sredstva za finansirawe, pretstavuva naj~esto najgolem problem za MSP. EBOR ja poddr`uva promocijata na finansiski instrumenti so programa od tehni~ka pomo{, asistirawe na lokalnite banki, so cel da se usvojuvaat novi, poadekvatni bankarski uslugi na pazarot, osobeno vo delot za MSP - istaknuva Semen. Spored kriteriumite na ovaa kreditna linija, barateli na sredstva mo`e da bidat kompanii so privatna sopstveni~ka struktura i kontrola, so najmnogu do sto vraboteni, pri {to maksimalniot obrt ne smee da bide pogolem od sedum milioni evra, a bilansot na sostojba do pet milioni evra. Baratelite, sekako treba da gi poseduvaat i site potrebni dozvoli i odobrenija za registrirana dejnost i da gi koristat sredstvata za finansirawe na investiciski proekti. Pritoa, sredstvata od kreditot mo`e da se koristat za proizvodstveni celi, obezbeduvawe uslugi ili trgovska dejnost, za kupuvawe nedvi`en

Makedonskite mali i sredni pretprijatija }e dobijat finansiska injekcija od pet milioni evra, so koja }e mo`at da go razvivaat sopstveniot biznis. Sredstvata se grant od Ministerstvoto za ekonomija i finasii na Italija, a kako kreditna linija na Evropskata banka za obnova i razvoj }e se realiziraat preku TTK banka, vo koja EBOR poseduva 25% od akciite. Na tribinata naslovena Kreditni linii skroeni po merka - {to im e potrebno na malite i sredni pretprijatija, me|unarodniot bankarski ekspert od Eurekna, Italija, Adriano Semen, istakna deka celta na ovaa kreditna linija e da se zajaknat finansiskite mo`nosti na malite i sredni pretprijatija (MSP), koi se smetaat kako glavni kreatori na razvojot na ekonomiite, no i na novi rabotni mesta. Za potvrda na ovaa teza slu`i podatokot deka MSP pretstavuvaat pove}e od 90% od vkupniot broj na pretprijatija vo EU i deka vo niv rabotat pove}e od 56 milioni lu|e. - EBOR raboti na toa da im ovozmo`i

Други можности за МСП
Na tribinata, koja se odr`a vo Stopanskata komora na Makedonija, pred prisutnite pretstavnici od MSP od dr`avava, Jadranka Arizankovska, vi{ sovetnik za EU vo SКМ, ja pretstavi Programata za konkurentnost i inovativnost na Evropskata komisija za periodot od 2007 do 2013 godina, koja{to nudi ogromni mo`nosti za MSP, i ve}e e aktivna od po~etokot na godinava. Isto kako i Kreditnata linija na EBOR, i ovaa Programa ja ima poddr{kata na inovativnite aktivnosti na MSP za obezbeduvawe podobar pristap do finansirawe za poddr{ka na razvojot na biznisot vo regionot.

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

9

Прва еколошка дозвола
Feni industri e prva kompanija vo Makedonija koja dobi integrirana ekolo{ka dozvola. Vkupnata investicija, koja treba da se stavi vo funkcija do 2014 godina, }e ~ini 15 milioni evra. Zad ovaa dozvola stojat mnogu aktivnosti vo izminatite dve godini - veli Olivje Dezevedavi, ekspert za ekologija i {efot na timot na Feni. - Prvo treba{e da se podnese edno barawe, da se popolni aplikacija, i duri edna godina imavme diskusii so Ministerstvo za za{tita na ~ovekovata okolina, za da dojdeme do eden prifatliv operativen plan. Moravme da imame usoglasuvawe vo smisla na argumenatcija na baraweto i na ispolnuvawe na baraweto. Planot na usoglasuvawe odi so operativen plan, {to pretstavuva lista na aktivnosti so buxet za sekoja od aktivnostite, so programa na nivno ispolnuvawe, za da se stigne evropskoto nivo za za{tita na okolinata. Taka, vo 2007 godina Feni ima izgradeno dodatno eden nov elektrostatski filter. Ovaa godina treba da napravime dopolnuvawe ili podobruvawe na postoe~kite filteri, kako i edna stanica za emisija na vodata, a i soodvetna deponija za troskata. Vo 2009 g. morame da instalirame stanica za otpadna voda i vo 2010 g. nov elektrostatski filter za pe~kata broj eden. Vo 2011 g. }e se prodol`i so kontinuirano sledewe na emisijata na pra{inata, a vo 2014 g. }e se instalira sistem na ~istewe na gasot od pe~kite. grupacija se direktno involvirani vo detektirawata na zagaduvawata od voda, vozduh i cvrst otpad i re{enijata za eliimot, negova adaptacija ili rekonstrukcija za proizvodni nameni, i za obrten kapital, no do odredena visina i za odreden period. Kriteriumite za ovoj kredit ne dozvoluvaat sredstvata da gi koristat kompanii od voenata industrija, proizvodstvo na tutun i alkoholni pijaloci, kako i za proekti koi (}e) imaat neagtivno vlijanie na `ivotnata sredina. Pristap do ovie sredstva nemaat osiguritelni kompanii i finansiski institucii, a parite ne smeat da se koristat za {pekulativni aktivnosti so imot i valuti, investirawe vo bilo koj vid hartii od vrednost, kako i za refinansirawe na ve}e postoe~ki krediti na MSP. Za potencijalnite korisnici, razbirlivo, najinteresni se kriteriumite za dozvoleniot iznos, uslovite i rokovite za vra}awe na kreditot. Maksimalniot iznos e 125 iljadi evra, rokot na otplata e pet godini so grejs period do edna godina, a na~inot na pla}awe e na mese~ni ili kvartalni anuiteti. [to se odnesuva do kamatite, za koi od MSP se `alat deka se visoki, Semen objasni deka kamatnata stapka na ovie kreditni linii e vrzana so kamatnata stapka vo samata zemja i taa e fleksibilna. Za ovaa linija, TTK banka }e

minacija na ovie zagaduvawa, nie se zalagame za promocija na aktivnostite i uslugite vo realizacija na B dozvolite, za koi{to se nadle`ni op{tinite - istaknuva Nikola Isajlovski, pretsedatel na Eko konsalting. Spored nivnite neoficijalni podatoci, vo dr`avava ima stotina golemi zagaduva~i koi treba da podgotvat A integrirani ekolo{ki dozvoli, i pome|u 800 i 900 subjekti koi{to treba da imaat B dozvoli. - Stopanskite subjekti se soo~uvaat najprvo so neinformiranost, bidej}i ne znaat {to e toa i zo{to im treba, i dali e toa tolku va`no, za da mora da go ispolnat, bidej}i vo minatoto nemalo takva striktna regulativa - objasnuva Josif Tanevski, potpretsedatel na Eko konsalting.- Vtoro, toa e materijalna obvrska koja{to ne e mala, i kako treto, pomo{ta {to op{tinite sega mo`at da ja pru`at, e mnogu mala. Mnogu op{tini nemaat ni inspektori, ni slu`bi za `ivotna sredina, a u{te pomalku mo`e da imaat pomo{ okolu toa kako da ja podgotvat. Vo odnos na materijalnata poddr{ka, samo EBOR preku edna programa, na prvite stotina firmi {to bea spremni ponudi konkurentna kamatna stapka, koja{to soodvetstvuva na uslovite. Toa go potvrdi i direktorot na sektorot za korporativno bankarstvo vo TTK banka, Van~o Mihajlovski, koj istakna deka kamatnite stapki vo momentov se vero-

da izgotvuvaat vakvi programi, im dade pomo{ od 50% od tro{ocite za takvata aplikacija, {to mo`ebi be{e prv impuls za podnesuvawe na aplikaciite za integrirani ekolo{ki dozvoli. So ogled deka za malite firmi, osobeno od hemiskata industrija, {to treba da obezbedat B dozvoli, sredstvata od 300 ili 400 iljadi evra, kolku {to treba za pre~istitelna stanica, stanica za otpad, deponii i drugi eko-instalacii pretstavuvaat optovaruvawe, a imaj}i i predvid deka rokovite se kusi, o~igledna e potrebata od intervencija od stranata na Vladata. - Nie i natamu razmisluvame vo toj pravec i ve}e imame koncept i programa kako da pomogneme na tie firmi, vo zavisnost od nivnite potrebi, za tie da mo`at da gi ispolnat obvrskite do 2014 godina veli Lepitkova. - Vo taa nasoka e i namaluvaweto na stapkata na carina za uvoz na sovremeni tehnologii za upravuvawe so otpad, filtri, pre~istitelni stanici... Carinskata stapka i vo idnina }e se namaluva, so cel tie ~isti tehnologii u{te pobrzo i pove}e da se implementiraat. V.M. Za ovaa kreditna linija e interesno i toa {to za sredstva mo`e da apliciraat i firmi {to zapo~nuvaat biznis. Vo vakov slu~aj, postapkata }e bide poednostavena, vo smisla deka Bankata ima predvid deka biznisot e vo osnovawe, i nema da se bara investiciona programa, tuku dobar biznis plan, koj }e treba da poka`e deka firmata }e se razviva kontiunirano, {to }e zna~i deka }e bide vo mo`nost da gi vra}a mese~nite rati. TTK bankata, za realizacija na kreditot za MSP, na klientite im nudi kompletna poddr{ka na aplikantite. Imeno, Bankata vr{i analiza na proektot i na celata kompanija baratel, bez bilo kakvi ograni~uvawa i so najvisok stepen na doverba. I, dokolku proektot bide procenet kako prakti~en, a i samiot baratel ostavil vpe~atok na kreditnosposoben klient, Bankata obezbeduva najsoodvetno finansirawe i pomo{ vo ostvaruvawe na celta na firmata baratel. - Ovaa procenka od bankata e najva`na za investitorot - veli Mihajlovski. - Vo site slu~ai, nie }e odime vo nasoka da gi presretneme interesite na pretpriema~ite od MSP, so cel da im pomogneme da izbegnat eventualni pogre{ni procenki i planovi. V.M.

jatno najniski od osamostojuvaweto na dr`avava. - So ogled na trendovite koi vladeat vo bankarskiot svet, mislam deka se dostapni i smetam deka ne se pri~ina za ko~ewe na razvojot, posebno ne na malite i srednite pretprijatija. Li~no ne veruvam deka }e dojde do opa|awe na stapkite, od pri~ina {to Narodna banka ve}e ja zgolemi bankarskata stapka na blagajni~kite zapisi, a i zaradi op{tiot trend na porast na рiborot i euriborot, ne o~ekuvam deka }e ima nekoja pogolema ili pobitna promena na kamatnite stapki.

10

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

REJ PAUER, DIREKTOR NA I DEVELOP

SO ACTIVE RECEPTION, SVOJOT VEB-SAJT REALNO MESTO ZA BIZNIS
Вашиот веб-сајт се сведува на еден обичен билборд, односно биро за информации, а не место за бизнис, доколку немате Active Reception. Со него својот веб-сајт го правите реално место за бизнис. На еден начин, вие отворате продавница без никакви фиксни трошоци. Посетителите кои доаѓаат на вашиот сајт треба да ги сфатите како ваши потенцијални клиенти, бидејќи тие доаѓаат од причина што се заинтересирани за вас и наместо да отвораат по десет различни страници, вие имате алатка со која ќе го задржите нивното внимание и веднаш да одговорите на нивните барања
za rast, koj nie re{ivme da go iskoristime. Od druga strana, na{iot proizvod, ona {to nie go nudime, pred se e globalen i nema potreba da se stacionirame vo edna zemja. Zna~i, na{ite kapaciteti voop{to ne ne ograni~uvaat kade da nastapuvame. Ednostavno samata biznis klima koja se promeni vo pozitivna nasoka, pred se povolnite danoci, pridonesoa da ja izbereme ovaa zemja. Како вие лично дојдовте до идејата за Македонија? - Vo Makedonija dojdov kako komunikaciski oficer vo NATO bazata i samiot go sogledav ovde{niot potencijal za razvoj na IT i softverskiot razvoj. Tuka najdov sosema poinakvi podra~ja i mo`nosti za razvoj na moite idei. So samoto vklu~uvawe vo Britanskata biznis grupa, kade {to sega sum i pretsedatel, najdov sosema poinakvi biznis relacii so ostanatite stopanski subjekti vo Republika Makedonija, i toa ne samo mo`nosti vo IT, tuku i vo pogled na razvojot na me|usebnata sorabotka na na{ite dve zemji. Кога и како поточно ги започнавте Вашите деловни активности тука? - Prvite po~etoci, poto~no otvoraweto na mojata kompanija be{e vo letoto 2001 godina, koga biznis klimata vo Makedonija be{e najeruptivna. Samite administrativni po~etoci bea mo{ne te{ki, kako i za sekoja firma vo toj period. Toga{, za razlika od sega, bea potrebni okolu dva meseca za osnovawe na firma, a sega se mnogu poednostavni rabotite. Ednostavno, efektite od konfliktot vo Republika Makedonija vo toa vreme se po~uvstvuvaa i golem broj od klientite od toga{nata firma vo Anglija bea izviseni, no bez ogled na toa, jas ostanav vo Makedonija so uveruvawe deka tuka }e postignam razvoj i uspeh. Какво е вашето видување за развојот и опкружувањето во ИТ технологијата во Македонија? - Prviot faktor - samata rabotna sila e neverojatna, pred se standardite na va{ite u~enici, sredno{kolci i fakultetski obrazovani gra|ani se neverojatni vo pogled na programerskiot softver i smetam deka tie treba se pove}e da se mno`at, bidej}i kadrite koi gi obezbeduvaat va{ite fakulteti, bez razlika dali se so soodvetnata praksa ili bez nea, ednostavno se neverojatni i pru`aat mnogu mo`nosti. Smetam deka vo poslednive 12 meseci IT pazarot vo Makedonija ja dostigna svojata zrelost. Koga za prvpat pristignav tuka, lu|eto funkcioniraa preku t.n. IT rabotilnici, {to zna~i deka se informirale, se interesirale i ve}e znaat {to im treba, znaat kako funkcionira veb-sajtot i koi sredstva im se potrebni za promovirawe na svojot biznis. Sega se formira taa organizaciona struktura na pazarot, koja momentalno e vo zarodi{. Smetam deka razvojot i potencijalot na sega{niot IT pazar vo Makedonija }e ima eksponencijalen rast koj vo bliska idnina }e bide ogromen i }e go nadmine rastot na zapadnite ekonomii. Tretiot faktor koj e su{testven za IT pozadinata se promenite vo vladinata regulativa, koi sega stanaa mnogu pootvoreni i poprifatlivi za razvoj na ekonomijata. Na forumot na Britanskata biznis grupa be{e spomnato deka vo Makedonija }e se vovedat elektronski zdravstveni karti~ki, za ~ija implementacija vo nekoja zapadna ekonomija, na pr. vo Anglija, bea potrebni nekolku godini. Zna~i, samiot vremenski period na razvoj na informacionite tehnologii kaj vas e skraten, {to vodi kon pobrzo razvivawe na ostanatite IT biznisi. Како го коментирате фактот што во Македонија се уште не постои тренд на купување преку Интернет и покрај, како што и самиот констатирате, огромниот и брз развој на ИТ секторот? Не ли е тоа своевиден парадокс и дали можеби тука гледате неискористен потенцијал кој вие би го профитирале? - Zakonska regulativa za koristewe na sistemot za pla}awe postoi, no taa ima odredeni ograni~uvawa. Nakuso, postojat dve nivoa - makedonskiot subjekt mo`e da go koristi on-line sistemot za pla}awe so makedonskite kompanii, no problemite so ograni~uvaweto nastanuvaat koga makedonski subjekt, na primer, saka da kupi ne{to od stranska kompanija ili obratno. Spored mene, ograni~uvawata koi postojat na ova podnebje, poteknuvaat od samata kulturolo{ka osnova i navika na gra|anite za efektivno koristewe na nivnite karti~ki. Eden od proizvodite na koi raboti iDevelop e formirawe na eden sistem za online pla}awe, no pred se sakame da go iz-

Denovive na Makedonska Berza vleze u{te edna firma, koja po proizvodite {to }e bidat predmet na trguvawe e razli~na od onie na koi naviknavme da gi gledame na na{iot pazar. I Develop e britanska firma koja e pet godini prisutna vo Makedonija, a se bavi isklu~ivo so razvoj i proda`ba na softverski re{enija. Nivniot adut, so koj vlegoa vo igrata na pari e softverot Active Reception, koj vo nekolku segmenti e i edinstven vo svetot - Na{ite analizi velat deka ovoj proizvod, koj e napraven od makedonski programeri, se o~ekuva da bide mnogu profitabilen vo periodot {to sledi i zatoa so ogromna doverba vleguvame na Makedonska Berza, veli gordo glavniot izvr{en direktor na I Develop, Rej Pauer, koj voedno e i pretsedatel na Britanskata biznis grupa vo Makedonija. берзНИК razgovara{e so nego za negovite viduvawa na ekonomijata vo Makedonija, mo`nosta za profit i pri~inite zo{to tokmu na{ata dr`ava ja izbrale za nivna biznis destinacija. Најшироко кажано, зошто Македонија? - Pred se zatoa {to ja poznavame ovaa zemja. Tuka sme ~etiri do pet godini vo razvoj na softverot koj go izrabotija makedonski programeri. Zna~i ve}e imame razvieno biznis relacii. Mo`evme da izbereme i druga zemja, na pr. Kipar ili Bugarija, no ve}e ja poznavavme ovde{nata klima, koja vo toj period stana mnogu pogodna, makedonskiot pazar ima{e golem potencijal

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

11

gradime za bezbedno hotelsko rezervirawe za stranskite gosti koi sakaat da rezerviraat prestoj vo Skopje i obratno. Toa }e va`i i za rent-a-kar i za turisti~ki agencii, a ponatamu }e go pro{irime sistemot i vo ostanatite dejnosti. Toa e edna od nasokite vo koi se dvi`i iDevelop. Zna~i, problemot so on-line pla}aweto ne se nao|a vo zakonskata osnova, tuku vo na{eto efektivno koristewe na karti~kite, a za toa treba da se sozdade navika. Testiraweto na proizvodot e ve}e vo poslednite fazi i od nego apsolutno o~ekuvame uspeh. Drug na{ proizvod e noviot turisti~ki portal relaxmacedonia.com, kade turisti~kite i rent-a-kar agenciite mo`at besplatno da se registriraat i so koristewe na proizvodot Active Reception }e mo`at da komuniciraat so svoite posetiteli, a tie pak mo`at da napravat bezbedna rezervacija i da platat preku ovoj sistem, koj dosega voop{to ne be{e dostapen. На кој начин iDevelop со софтверот Active Reception профитира од ваквиот начин на работа и како најшироко би го презентирале вашиот производ за читателите? - Proizvodot Active Reception se prodava na mese~na, a ne na ednokratna osnova, bidej}i prose~no klientite go koristat vo period od tri godini. Sumiran toj iznos e 1.500 evra. Ednostavno, klientite na ovoj proizvod go koristat istiot na mese~na rata od 45 evra, suma koja najgolem del od biznismenite vo Makedonija mo`at da si ja dozvolat. Ovoj proizvod pretstavuva nov na~in na doa|awe do klienti i ednostavno toa e kako otvorawe na prodavnica bez nekakvi fiksni tro{oci. Najgolemata prednost na ovoj proizvod e negovata aplikativna primena, {to zna~i deka se adaptira za sekoj biznis i za sekoj koj saka novi potencijalni klienti. Negovata mo`nost za upotreba e neograni~ena i voop{to ne e va`no od koja industrija e kompanijata koja go koristi, dali e malo, sredno ili golemo pretprijatie. Ednostavno, dokolku se stremite kon novi klienti, bez razlika dali se tie krajni korisnici, Active Reception e namenet za niv. Ako sega nemate Active Reception, va{iot veb-sajt se sveduva na eden obi~en bilbord, odnosno biro za informacii, a ne mesto za biznis, a so ovoj go pravite svojot veb-sajt realno mesto za biznis. Na eden na~in, vie otvorate prodavnica bez nikakvi fiksni tro{oci. Posetitelite koi doa|aat na va{iot sajt treba da gi sfatite kako va{i potencijalni klienti, bidej}i tie doa|aat od pri~ina {to se zainteresirani za vas i namesto da otvoraat po deset razli~ni stranici, vie imate alatka so koja }e go zadr`ite nivnoto vnimanie i vedna{ da odgovorite na nivnite barawa. Na{iot proizvod ima mnogu sli~nosti vo pogled na softverskite tehniki koi se nao|aat na IT pazarot, no vo pogled na cenovniot modul, odnosno 45 evra mese~no i kompletniot aran`man na uslugi koi gi nudime, nemame konkurencija. Vo pogled na pogolemiot del od softverskite tehnolo{ki re{enija, tie nudat t.n. veb analitika, a so samoto toa, mo`nosta na posetitelite za prebaruvawe na va{ata veb stranica go ostava proizvodot bez konku-

rencija. Zna~i vie celosno ja imate kontrolata vrz proda`niot proces - go sledite dvi`eweto na posetitelot, gledate {to to~no prebaruva, za koi proizvodi od va{iot asortiman e zainteresiran, a vo isto vreme ja imate mo`nosta i da komunicirate so nego, so ednostaven klik vrz imeto na posetitelot i da inicirate razgovor. Mo`ete da po~nete i so samo eden operator, a pogolemite firmi koi imaat pove}e oddelenija mo`at da anga`iraat pove}e operatori. Zna~i nemame apsolutno nikakva konkurencija vo pogled na softverot, bidej}i nikoj drug dosega nemal softver koj{to e celocno aplikativen i primenliv na makedonski jazik, a isto taka e dostapen i na angliski, bugarski, germanski i italijanski jazik. Va{iot operator ili vie mo`ete da inicirate razgovor na soodvetniot jazik od kade {to doa|a posetitelot, a isto taka, site razgovori se za~uvuvaat. Зошто влеговте на Македонската берза и дали сте присутни на други берзи во регионот? - Idejata dojde sosema slu~ajno, vo razgovor so nekoi biznis pretstavnici vo Makedonija, a moeto razmisluvawe be{e deka dokolku celokupniot operativen sistem i logistika se prenese tuka, nema da ima nikakvi negativni efekti za mojot biznis, bidej}i moite proda`ni celi ve}e bea vo Amerika i vo Anglija, a samiot imperativen faktor za rabotna sila ve}e postoe{e tuka. Potoa, od site firmi koi nastapuvaat na Makedonskata berza, niedna ne e od IT sferata, tuku site bea ostatoci od privatizacijata, a ponekoga{ e mnogu dobro da bide{ prv. Со кои човечки ресурси располага iDevelop, како ќе ги привлекувате акционерите и колкав е нивниот број во моментов? - Na{ite nameri za dostignuvawe na brojka od 100 akcioneri, se dolgoro~ni i sakame da gi dr`ime opciite otvoreni za da go nadmineme ovoj broj, bidej}i se stremime kon ispolnuvawe na kriteriumite za dostignuvawe na prvostepena pozicija na globalniot IT pazar,a za izvr{uvawe na ovaa akcija ni e potreben kapital. Momentalno vo na{ata firma rabotat nad 20 lica, a prognozite se deka nivniot broj }e se zgolemuva, odnosno duplira na sekoi {est meseci. Na{ite streme`i se deka za vremenski period od tri godini }e bideme kompanija so okolu 700 vraboteni lica. Potrebite za vrabotuvawa ni se od site sferi, ne samo programerskata, tuku i od finansiskiot ili koj bilo ekonomski sektor i site onie profili potrebni za funkcionirawe na edna kompanija. Jas bi sakal site akcioneri koi nastapuvaat na berzata, prethodno da pro~itaat ne{to za kompanijata pred da investiraat. Toa ne samo {to ne e standardno vo Makedonija, tuku mo`am da ka`am i deka ne postoi. Zna~i, nie se stremime kon baven, no siguren rast na na{ata kompanija i na na{ite akcii i kon povrzanost na akcionerite so samite akcionerski dru{tva vo koi investiraat. Tie imaat pravo na kontakt, bidej}i se akcioneri vo kompanijata i treba da ima edna obostrana komunikacija, koja e standardna vo zapadnite zemji. K.S.

SPORED ANKETATA NA MAKEDONSKO-GERMANSKOTO STOPANSKO ZDRU@ENIE

MAKEDONIJA ATRAKTIVNA ZA GERMANIJA KOLKU BUGARIJA I ESTONIJA
За моментална бизнис положба во Македонија, 70% од испитаниците одговориле дека се задоволни со својата положба, но останува фактот дека 30% изјавиле оти нивната сегашна економска положба во Македонија е негативна. Испитувајќи го трендот по ова прашање во споредба со минатата година, 93% одговориле дека оваа година е подобра или непроменета, а 7% тврдат дека состојбата е полоша во споредба со 2007 година, што покажува позитивен тренд ogolemiot del od gremanskite investitori svojata delovna polo`ba vo vo Makedonija ja ocenuvaat kako dobra, dodeka nezadovolni se samo dva procenti. Odnosno 58% od pretprijatijata ja ocenuvaat sopstvenata delovna polo`ba kako pozitivna i u{te 40% kako zadovolitelna, 67% o~ekuvaat podobruvawe vo 2008 godina, a samo 5% predviduvaat vlo{uvawe na sostojbata i {to e najva`no 81 o~ekuvaat zgolemuvawe na dobivkata vo 2008 g. Ova se del od ocenkite od tretata anketa na Makedonsko-Germanskoto stopansko zdru`enie i na Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija (AHK) vo Skopje, koja se sprovede vo fevruari 2008 godina. I vo ovaa kako i, vo prvite dve anketi od 2006 i 2007 godina, ispitanicite od vkupno anketiranite 121 pretprijatie, gi potvrduvaat pozitivnite trendovi vo dr`avata i re~isi site ~lenovi na Makedonsko - Germanskoto stopansko zdru`enie gledaat optimisti~ki na sopstveniot deloven razvoj i o~ekuvaat zgolemuvawe na dobivkite, a mnogu od niv planiraat i natamo{ni investicii. Spored strukturata na ispitanite pretprijatija 50 procenti bile od oblasta na uslu`nite dejnosti, 35 nasto od oblasta na trgovijata i 15 nasto od oblasta na proizvodstvoto, objasni Markus Ceneti, rakovodniot direktor na MakedonskoGermanskoto stopansko zdru`enie i nov Delegat na germanskoto stopanstvo za Srprodol`uva na str.12

P

12

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

SPORED ANKETATA NA MAKEDONSKO-GERMANSKOTO STOPANSKO ZDRU@ENIE
prodol`uva od str.12

bija, Crna Gora, Makedonija, Albanija i Kosovo. Spored dobienite rezultati 30% od anketiranite ja ocenuvaat ekonomskata situacija vo Makedonija kako lo{a, samo 7% ja ocenuvaat kako dobra, a 63 procenti kako zadovolitelna, no voedno gi kritiziraat brojnite lo{i sostojbi, koi se {tetni za zemjata. Po odnos na pra{aweto za nivnata momentalna biznis polo`ba vo Makedonija, 70% od ispitanicite odgovorile deka se zadovolni so svojata polo`ba, no ostanuva faktot deka 30% izjavile oti nivnata sega{na ekonomska polo`ba vo Makedonija e negativna. Ispituvaj}i go trendot po ova pra{awe vo sporedba so minatata godina, 93% odgovorile deka ovaa godina e podobra ili nepromeneta, a 7% tvrdat deka sostojbata e polo{a vo sporedba so 2007 godina, {to poka`uva pozitiven trend. Pra{aweto dali }e ima promeni vo oblasta so koja se zanimavaat pretprijatijata vo sporedba so minatata godina, gi dade slednite rezultati: 14% od ispitanite smetaat deka sostojbata ovaa godina }e se vlo{i, a 86% deka godinava }e bide podobra ili beram nepromeneta vo oblasta so koja se zanimavaat. Vo domenot na prognozata za nivniot razvoj vo 2008 godina, sporedeno so minatata godina, koga 95 nasto smetaat deka nivnata polo`ba }e se podobri ili }e ostane nepromeneta, godinava duri 67 nasto tvrdat deka nivnata polo`ba }e se podobri. Vtoriot del od anketata se odnesuva na dvi`eweto na prometot vo odnos na 2007 godina. Rezultatite poka`uvaat deka 65% od pretprijatijata imale pogolem promet ovaa godina, a 21% se izjasnile deka nivniot promet e nepromenet. Duri 81 otsto od pretprijatijata smetaat deka prometot ovaa godina }e im se zgolemi, 14% smetaat deka }e ostane ist,a samo pet nasto deka }e se namali. No, i pokraj vakvite rezultati za sopstveniot deloven razvoj na pretprijatijata, Manfred Nenhaus, pretsedatel na Makedonsko-germanskoto stopansko zdru`e-

nie smeta deka brojot na germanskite firmi vo Makedonija e se u{te mal. Na zemjata i se potrebni pove}e investicii. No i ponatamu mnogu malku firmi od Germanija se odlu~uvaat da dojdat vo Makedonija. Pri~inite za ova treba da se baraat vo op{tata ekonomska situacija i lo{ite ramkovi uslovi, posebno pri zapo~nuvawe so rabota vo Makedonija, veli Nenhaus. Za toa {to treba da se promeni za da se podobrat biznis uslovite vo Makedonija sleduvaat slednite oceni: dano~no optovaruvawe i dano~en sistem bea oceneti so 1,5 i 1,6 (pri {to edinica e najvisokata, a petka, najniskata ocenka). Zna~i tie pretstavuvaat va`ni indikatori i va`ni ramkovni uslovi, dodeka zadovolstvoto na ispitanicite od dano~noto optovaruvawe se ocenuva so 2,9, a od dano~niot sistem so 2,8, {to poka`uva odredeno zadovolstvo od ovie dva faktora, no kaj ostanatite se sugerira na promeni, bidej}i ne gi zadovo-

luvaat ispitanicite. Dodeka ispitanicite ne se zadovolni od pravnata sigurnost, efikasnosta na javnata administracija, ekonomsko-politi~kata presmetlivost i suzbivaweto na kriminalot i korupcijata. Tie sugeriraat da se prezemaat odredeni merki vo vrska so ovie faktori i zna~itelno da se podobrat. Ovde se misli na reformite vo pravniot sistem, namaluvawe na birokratijata, transparentnost preku suzbivawe na kriminalot i korupcijata, kako i na ekonomsko-politi~kata stabilnost preku integracija vo EU i sorabotka na Makedonija so me|unarodnite institucii. No i pokraj ovie nedostatoci, spore Nenhaus, Makedonija kako biznis lokacija i natamu e atraktivna

za germanskite biznismeni. Spored niv Makedonija mo`e da konkurira zaedno so Bugarija i Estonija vo pogled na atraktivnosta, i deka e mnogu blisku do Ungarija po odnos na perspektivata na pretpriema~ite. - Mo`eme da konstatirame deka se zgolemuva interesot na germanskite pretprijatija za investirawe vo Makedonija. Visokata stopanska delegacija naglasi deka ima aktivna delovna sorabotka i planovi za Makedonija - re~e Elizabet Miler, zamenik na germanskiot ambasador vo Republika Makedonija i dodade deka e isto taka va`no makedonskite pretprijatija da im ispratat signal na germanskite firmi deka vredi da investiraat vo Makedonija. Spored Nenhaus, re{ava~ka uloga za natamo{nite investirawa vo Makedonija imaat faktorite koi vlijaat vrz razvoj na firmite na regionalen plan, me|u koi: namaluvawe na carinite vo regionot, usoglasuvawe na zakonite i sli~no, a pristapuvaweto na Makedonija vo NATO ne pretstavuva tolku va`en i re{ava~ki faktor za investirawe od strana na germanskite pretprijatija. Be{e pofalena i makedonskata mediumska kampawa za privle~nite dano~ni stapki, koja ne rezultira{e samo so dobri lokalni ocenki, tuku dade pozitivni rezultati i na me|unarodno nivo, {to na strancite im poka`uva deka dano~niot sistem vo Makedonija sepak mo`e dobro da funkcionira. Za slednata godina bea najaveni i rezultatite od oblasta na javnata administracija i presmetlivosta na ekonomskiot i politi~kiot razvoj. Na ovoj na~in Makedonsko-Germanskoto stopansko zdru`enie bi dalo zna~aen pridones vo usoglasuvawe na zakonite, kako i predlozi za novo formulirawe na zakonite. Zdru`enioeto ja naglasi i potrebata od prethodno dogovarawe i sorabotka me|u Vladata i soodvetnite stopanski subjekti.

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

13

08.05.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Narodna banka ja zgolemi kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od 6% na 7% - e najzastapenata vest vo dene{nite vesnici. Ova e treta intervencija na Centralnata banka vo poslednite meseci,koja {to treba da gi namali rizicite od porast na inflacijata, koja za mesec april iznesuva 10,1 procent. Vo praktika, zgolemuvaweto na kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi, najverojatno, }e se odrazi vrz zgolemuvawe na kamatite n a kreditite. Iako bankarite se u{te ne sakaat da kalkuliraat, se o~ekuva nivnite kamati da se zgolemat za okolu eden do dva procentni poeni. Vo pe~atenite mediumi, pokraj redovnite izve{tai za berzanskite trguvawa, deneska mo`e da se pro~itaat i drugi vesti povrzani so Berzata. Taka, pove}e vesnici informiraat za novata makedonska kompanija so mnozinski britanski kapital, iDevelor, koja }e trguva preku Makedonskata berza. iDevelor e ve}e prisutna na redovniot sloboden pazar na Berzata, no kompanijata preku klasi~na inicijalna javna ponuda na akcii, planira da go zgolemi brojot na akcioneri nad 100. Ova e biznis-strategija prva od vakov vid vo Makedonija, dodeka koristeweto vakvi mehanizmi za zgolemuvawe na kapitalot na kompaniite e praktika vo razvienite pazarni op{testva. Od denes na Berzata zapo~nuva da trguva i novata brokerskata ku}a Eurohaus a.d. Skopje, so {to brojot na ~lenstvoto na u~esnicite na Berzata se zgolemuva na 24 ~lenki. Spored najnovite statisti~ki podatoci, koi gi analizira Utrinski vesnik, prosekot na plati vo brokerskiot biznis se iska~i na mnogu povisoko nivo od onoj na bankarite. Spored izvori na vesnikot, direktorite na brokerskite ku}i primaat plati pome|u 1.000 i 2.000 evra, dodeka brokerite zarabotuvaat i do 40 iljadi denari. Za primarnoto zemjodelstvo visinata na kreditite e do 100.000 evra, a za prerabotuva~ite do 200.000 evra- informiraat vesnicite od tribinata za finansirawe na zemjodelstvoto, {to ja organizira{e Ministerstvoto za finansii. Godinava zemjodelcite imaat mo`nost da koristat krediti so povolni kamatni stapki od 4% do 6,5%, obezbedeni preku Zemjodelskiot krediten diskonten fond. Pristap do krediti }e imaat i malite i sredni pretprijatija, koi sredstvata }e mo`at da gi koristat za investiciski celi, za nabavka na oprema i za razvoj. Se raboti za kreditna linija od Evropskata banka za obnova i razvoj, te{ka pet milioni evra, koja }e se realizira preku TTK banka, kade {to EBOR poseduva 25 otsto od kapitalot. Vesnicite informiraat i za sudbinata na vele{ka Topilnica, vo koja, so odluka na Sobranieto na doveriteli, najgolem doveritel na zagubarot stana firmata Mineko. Na Sobranieto bila donesena i odluka da se objavi nov tender za proda`ba na celokupniot dvi`en i nedvi`en imot na MHK, no so izmeneti uslovi. Za razlika od dosega{nite {est tenderi, najva`nata izmena predviduva sekoj {to e zainteresiran da u~estvuva na tenderot da deponira eden milion evra depozit, no i da nema po~etna cena na prodavawe. Makedonija vleguva vo danskata biznisagenda, se veli vo tekstot vo Biznis, koj informira za posetata na Danska, na ministerot zadol`en za stranski investicii, Vele Samak. Vesnicite go najavuvaat i po~etokot na manifestacijata Evropski den na pretpriema~ot 2008, koja po tretpat se odr`uva vo Makedonija, a ja organizira Evropskata biznis-asocijacija.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. NBM PAK GI POSKAPUVA ZAPISITE - I KAMATITE ]E ODAT NAGORE (*****) 2. FIRMATA IDEVELOP BARA NOVI AKCIONERI (*****) ДНЕВНИК s.1 s.6 s.6 s.6 s.7 БИЗНИС s.1 s.1 s.1 s.3 s.4 s.13 s.13 s.13 s.14 KAMATITE PRED SKOK PLASIRANI 5,8 MILIONI EVRA VO ZEMJODELSKI KREDITI FIRMATA IDEVELOP BARA NOVI AKCIONERI PAK ]E SE PRODAVA MHK ZLETOVO KAMATITE PRED ZGOLEMUVAWE s.9 s.9 ВЕЧЕР s.1 s.6 s.6 s.6 ВРЕМЕ s.5 s.5 s.5 s.6 s.6 ВЕСТ s.3 MMF ]E PRODAVA OD SVOITE ZLATNI REZERVI MBI 08.05.2008 ZGOLEMENI KAMATNI NA BLAGAJNI^KI ZAPISI ED 6 NA 7 NASTO MA@ITE VO ZEMJAVA NAJMNOGU SAKAAT DA DIREKTORUVAAT DIVIDENDA OD 713 DENARI OD AKCIJA MAHERI ZA SOFTVER I BERZANSKI BIZNIS HERMETI^KO ZATVORAWE NA MLEKOTO DURI ZA DVE GODINI ZA MALITE I ZA SREDNITE FIRMI - 5.000.000 EVRA NOV TENDER ZA VELE[KATA TOPILNICA DOJ^E TELEKOM NE MO@E DA IGRA MONOPOLSKI ZEMJODELCITE SE POVE]E ZEMAAT KREDITI

PET MILIONI EVRA ZA MALITE I SREDNI FIRMI NEMA PORAST NA INFLACIJATA VO APRIL OSTANUVAME LIDERI NA FINANSISKIOT PAZAR EVROPSKI DEN NA PRETPRIEMA^OT 2008 MAKEDONIJA VLEGUVA VO DANSKATA BIZNIS-AGENDA MBI 05-07-2008 MBI-10 OPADNA ZA 19,60 INDEKSNI POENI OD BLOK TRANSAKCII - 40,7 MILIONI DENARI NASKORO PREKU INICIJALNA JAVNA PONUDA NA OFICIJALNIOT PAZAR s.14 BLOK-TRANSAKCIJA TE[KA 30.762.500 DENARI s.15 VO 2007- NAJGOLEM PORAST NA BILANSNATA AKTIVA I NETO-DOBIVKATA s.15 EUROHAUS SKOPJE - NOVA ^LENKA NA BERZATA s.16 AMERIKANSKATA LESNA NAFTA SE ISKA^I NA 122,73 DOLARI ZA BAREL s.16 KUPUVAWE BILETI SO DAJNERS KARTI^KI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 BROKERITE URIVAAT REKORDI SO PLATITE s.5 NBM PAK GI POSKAPUVA ZAPISITE - I KAMATITE ]E ODAT NAGORE s.8 NLB TUTUNSKA BANKA LANI SO PROFIT OD 9 MILIONI EVRA s.8 MINEKO STANA MNOZINSKI DOVERITEL NA VELE[KA TOPILNICA s.9 ZEMJODELCITE BARAAT POEVTINI KREDITI s.9 MALITE BIZNISI NEZADOVOLNI OD BANKITE s.9 I DEVELOP SE LANSIRA NA MAKEDONSKATA BERZA s.9 NAFTATA MO@E DA DOSTIGNE DO 200 DOLARI ZA BAREL

REKORDNA CENA OD 2.500 EVRA ZA KVADRAT DELOVEN PROSTOR VO [TIP s.7 KREDITITE JA BILDAAT INFLACIJATA s.8 AMERIKANSKATA NAFTA NADMINA 122 DOLARI НОВА МАКЕДОНИЈА s.8 TRIESET MILIONI DENARI VO BLOK-TRANSAKCIJA ZA KOMERCIJALNA s.9 DR@AVATA JA KONTROLIRA INFLACIJATA s.9 TUTUNSKA BANKA LANI SO DOBIVKA OD DEVET MILIONI EVRA s.9 EVN JA ISKLU^I STRUJATA VO KONDOVO I VO STUDENI^ANI s.9 MAKEDONSKATA IDEVELOP SO SOFTVERSKA INOVACIJA ШПИЦ s.5 EDEN GAZDA ]E GI KONTROLIRA MOBIDNITE OPERATORI s.9 BIZNISMENITE NEZADOVOLNI OD BANKITE s.9 KAMATITE NA BLAGAJNI^KITE ZAPISI PAK ZGOLEMENI

14

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

09.05.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Dene{na top tema aktuelna vo site dnevni vesnici be{e stavot na Narodnata banka na Makedonija vo odnos na merkite za zauzduvawe na inflacijata. Intervju so Guvernerot Petar Go{ev objavuva dene{no Vreme. Prezemame merki koi smetame deka se potrebni. Bankite se privatni entiteti i poradi toa so direktiva ne mo`e da im se nareduva {to treba da pravat. Potezite za zgolemuvawe na kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi se obvrska na NBM, koja e zadol`ena za monetarnata politika. Kako }e reagiraat bankite na ovaa merka, }e vidime. Se razbira, tie imaat i konkurentski pri~ini da se odnesuvaat razli~no na pazarot. Vo Dnevnik }e pro~itate za odlukite na del od bankite po odnos na pra{aweto - kamatni stapki. - Na bankarite im treba vreme do krajot na mesecot za da napravat analizi, od koi }e se vidi kolkavo e vlijanieto na merkata na Narodnata banka za poka~uvawe na kamatata na blagajni~kite zapisi od {est na sedum otsto. Celta na NBM e so ovoj poteg da ja zauzda inflacijata, koja ne se simnuva pod 10 otsto, izjavija od Komercijalna banka. Vo Tutunska banka Skopje velat deka do krajot na mesecov }e pravat analizi, po {to }e go usoglasat kreditiraweto so uslovite na pazarot. NLB Tutunska banka prv pat }e izdade obvrznici i toa vo vrednost od 12 milioni evra. Komisijata za hartii od vrednost ja odobri emisijata preku javna ponuda. Vo soop{tenieto od KHV se veli deka bankata }e izdade 12.000 obvrznici, so vkupna vrednost od 12.000.000 evra. NLB Tutunska gi izdava obvrznicite za potrebite na upravuvawe so strukturna likvidnost, obezbeduvawe dolgoro~ni izvori na finansirawe na aktivnostite na bankata i upravuvawe so kamatnite rizici, pi{uva Utrinski vesnik. Hrvatskata kompanija Ingra ja prezede makedonskata grade`na kompanija Mavrovo, soop{ti v~era Komisijata za hartii od vrednost. Kompanijata, po cena od 2.500 denari, kupila 109.913 obi~ni akcii, koi pretstavuvaat 52,08 otsto od akciite so pravo na glas na Mavrovo. Ingra, koja prethodno kupila 56,802 akcii, sega poseduva 79,01 otsto od Mavrovo, doznava Vest. Biznis pi{uva za dvete novi brokerski ku}i vo Makedonija. Delta broker e registrirana so osnovna glavnina od 75.000 evra , podelena na 1000 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 75 evra po akcija. Novi Triglav ima osnovna glavnina od 160.000 evra vo denarska protivvrednost, podelena na 20.000 obi~ni akcii so nominalna vrednost od osum evra za akcija. Dvete brokerski ku}i imaat ovlastuvawa da kupuvaat i prodavaat hartii od vrednostpo nalog i za smetka na klientot, da dejstvuvaat kako pokroviteli pri kotacija, a }e imaat mo`nost da vr{at i investicisko sovetuvawe. Vo Biznis isto taka, kako standarden izve{taj }e go prosledite v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza. Na pazarot za hartii od vrednost vo ~etvrtokot be{e ostvarena vkupna vrednost od trguvawe 21.658.144,70 denari, a se realizira od 147 transakcii. Vkupnata vrednost po pazari be{e slednava: na Oficijalniot pazar se realiziraa 20.201.020,71 denari od 120 transakcii, dodeka ostanatite 1.457.124,00 denari se realiziraa na Redovniot pazar od 27 transakcii. MBI-10 indeksot zabele`a pad od 0,91 procenti, MBID indeksot zabele`a pad od 0,42 procenti, dodeka pak OMB indeksot zabele`a pad od 0,34 procenti.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. KREDITITE SIGURNO POSKAPUVAAT - KAMATITE @RTVA NA INFLACIJATA (*****) 2. NLB TUTUNSKA BANKA IZDAVA PRVA EMISIJA NA OBVRZNICI (****) ДНЕВНИК s.11 s.11 s.11 s.11 s.11 БИЗНИС s.1 s.1 s.2 KAMATITE ]E PORASNAT PO 1 JUNI HRANATA I PIJALACITE POSKAPI ZA 20,4 OTSTO INGRA STANA SOPSTVENIK NA MAVROVO FARMERITE BARAAT POMALI DAVA^KI KON DR@AVATA PELAGONIJA ^EKA PARI OD EU s.9 ВЕЧЕР s.1 s.6 s.6 s.6 s.7 s.7 ВРЕМЕ s.5 s.5 STATISTIKA BANKITE OD 1 JUNI GI ZGOLEMUVAAT KAMATITE INGRA OTKUPI 79 OTSTO OD MAVROVO DELTA BROKER I NOVI TRIGLAV - NOVI BROKERSKI KU]I ZA EDNA GODINA 25.000 GRA\ANI GO OTKA@ALE TELEFONOT OD 1 JUNI SKOK NA BANKARSKITE KAMАTI ]E SE POVTORI OGLASOT ZA DIREKTOR KAMATITE MU PRKOSAT NA GO[EV BANKITE MORA DA GI RAZBERAT SIGNALITE [TO GI PRA]AME NA FIKSEN TELEFON I SO ON NET PORAST NA PROFITOT NA MAKTEL ZBOGUM TELEKOM OTE SITE ZEMJODELCI DA PLA]AAT ISTI PRIDONESI P^ENICA ]E IMAME I ZA IZVOZ? ZELEN^UKOT ]E SE STIMULIRA SO 54 MILIONI EVRA SO REKLAMI DO NOVI POSTOJKI

EVROTO GO JAVNA DOLAROT CENATA - BLIZU 124 DOLARI ZA BAREL SKOPSKI PAZAR ZASEGA NE JA MENUVA SOPSTVE-NI^KATA STRUKTURA s.3 TRO[OCITE NA @IVOT I NATAMU RASTAT s.8 GR^KIOT TELEKOM OTE STANUVA GERMANSKI s.9 EVROTO GO JAVNA DOLAROT s.9 EVROTO GO ODR@UVA PORASTOT NA EKONOMIJATA, NO GI ZADU[UVA REFORMITE s.12 NLB TUTUNSKA BANKA IZDAVA PRVA EMISIJA NA OBVRZNICI s.12 DELTA BROKER I NOVI TRIGLAV - NOVI BROKERSKI KU]I s.12 INGRA USPE[NO GO PREZEMA MAVROVO s.12 TIKVE[ GI ZGOLEMIL PRIHODITE OD PRODA@BATA s.13 NOMINALNIOT IZNOS NA PO^ETNIOT KAPITAL 679.146.540 DENARI s.13 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.14 MBI-10, MBID I OMB - OPADNAA s.14 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO 21,6 MILIONI DENARI s.14 MBI 08-05-2008 s.15 INFLACIJATA GI SOBORI AKCIITE NA VOL STRIT s.15 PADNAA VODE^KITE BERZANSKI INDEKSI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.1 KAMATITE NA KREDITITE @RTVA NA INF LACIJATA s.7 NLB TUTUNSKA BANKA ]E IZDADE OBVRZNICI ZA 12 MILIONI EVRA s.7 VO STOPANSKA BANKA VOVEDEN NAJSOVREMEN SOFTVER s.9 DOA\A NOV MONOPOL VO MOBILNATA TELEFONIJA s.9 REGISTRIRANITE ZEMJODELCI BARAAT POMALI DAVA^KI

s.5 s.5 s.5 s.7 s.7 s.7 s.10 ВЕСТ s.3 HRVATSKA INGRA GO PREVZEDE MAVROVO s.7 KAMATITE ]E SKOKNAT OD JUNI НОВА МАКЕДОНИЈА s.5 KHV: HRVATSKA INGRA GO KUPI MAVROVO s.8 BERZANSKATA JAHTA SO OPU[TENI EDRA s.8 MINEKO E RE[ENA DA JA PESTARTIRA TOPILNICATA s.8 PRVA JAVNA PONUDA NA OBVRZNICI OD TUTUNSKA s.8 SE NAMALIL OTKUPOT VO ZEMJODELSTVOTO s.8 MEPSO ]ARI NAD TRIESET ILJADI EVRA OD AUKCIJANA STRUJA s.9 DVAESET I PET ILJADI KORISNICI GI OTKA@ALE FIKSNITE TELEFONI s.9 NAFTATA POVTORNO SOBORUVA REKORDI s.9 HRANATA POSKAPE I VO APRIL ШПИЦ s.8 VLADATA PROGNO3IRA INFLACIJA OD PET OTSTO

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

15

10.05.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Sekojdnevnoto zgolemuvawe na cenata na naftata, koja vo petokot ja nadmina granicata od 125 dolari za barel, e vest broj eden vo vikend izdanijata na dnevnite vesnici. Sekoj nov den na trguvawe vo izminatava nedela cenata na crnoto zlato raste{e za eden dolar, pa vkupniot porast vo poslednive ~etiri meseci e 25 otsto. Spored analiti~arite, ova se dol`i na {pekulativnite trguvawa i zgolemenata zagri`enost za namaluvaweto na naftenite rezervi vo svetski ramki. Dokolku ovoj trend prodol`i, povtornoto zgolemuvawe na cenite na naftata vo dr`avava }e bide neizbe`no. Vesnicite izvestuvaat i za haosot vo me|unarodniot `elezni~ki soobra}aj, {to se dol`i na {trajkot na gr~kite sindikalci. Na sredbata na `elezni~arite i {pediterite od Grcija, Srbija i Makedonija, pretstavnikot na gr~katata `eleznica izjavil deka blokada nema nikakva politi~ka pozadina, tuku pri~ina se {trajkovite vo pristani{tata kaj na{iot ju`en sosed, koi se o~ekuva da prekinat vo nedela. Site `eleznici na koridorot 10, pokraj Makedonija i Srbija, vklu~uvaj}i gi Avstrija i Germanija, go ~ekaat zavr{uvaweto na blokadata. Neoficijalno, od po~etokot na godinava transportniot soobra}aj kon Grcija periodi~no bil vo prekin pove}e od sedumdeset dena, a ~estite prekini im pri~inuvaat finansiski zagubi na `eleznicata i na makedonskite kompanii {to izvezuvaat i uvezuvaat stoka i surovini. Agencijata za elektronski komunikacii povorno vo fokusot na interes na pe~atenite mediumi. Spored ocenkata na nevladinata organizacija Transparentnost - nulta korupcija, {to ja prenesuvaat vesnicite, tenderot za nabavka na softver za prenoslivost na broevi, so koj{to treba{e na gra|anite pri promena na mobilniot ili fiksniot operator da go zadr`at brojot ili prefiksot {to go koristat, bil sproveden so brojni nepravilnosti. Spored ovaa NVO, nepravilnostite uka`uvaat na toa deka pogolem broj slu`beni lica {to u~estvuvale vo postapkata, ja iskoristile svojata slu`bena dol`nost i ovlastuvawe, so cel da steknat imotna korist na {teta na buxetot na Makedonija. Poradi toa, Transparentnost nulta korupcija }e gi dostavi dokazite vo Javnoto obvinitelstvo i }e pobara da se istra`i celata postapka. Nivoto na stranski investicii vo Makedonija se u{te e pod prosekot vo sporedba so zemjite od regionot, konstatira{e evroambasadorot Ervan Fuere, na manifestacijata Evropski den na pretpriema~ot, za {to informiraat vesnicite Spored nego, liberalizacijata na vizniot re`im i negovoto celosno ukinuvawe zna~itelno }e im go olesni biznisot na makedonskite stopanstvenici. Od istiot nastan se i povolnite vesti za zgolemuvawe na brojot na malite i sredni pretprijatija vo zemjava, koi, kako i vo EU, se eden od glavnite generatori na ekonomskiot rast. Vo Dnevnik mo`e da se pro~ita deka Makedoncite pla}aat poskapi proizvodi otkolku `iteli na zemji-~lenki na Evropskata Unija. Za sporedba, Germancite ja polnat potro{uva~kata ko{nica za 162,7 evra, gra|anite vo zemjava za osnovnite produkti za `ivot treba da platat 189 evra, a najskapa ko{nica imaat Grcite, koi spored vesnikot Ta nea, za 86 proizvodi pla}aat 215,7 evra. Od oblasta na agrarot, interesna e vesta vo Vreme, deka na makedonskite nivi se vra}a maslodajnata repka, koja ima golema perspektiva kako surovina za ekolo{kite benzini. Najgolem del od 361.000 nevraboteni ne se atraktivni za rabotodavcite bidej}i se nekvalifikuvani ili nemaat nikakvo obrazovanie, istaknuva ministerot za trud Qup~o Me{kov vo vesnicite. Vkupnata socijalna slika vo zemjava toj ja oceni kako nepovolna, no uveruva deka ima znaci na podobruvawe, bidej}i poleka se namaluva nevrabotenosta. - Ako se re{i problemot so nevrabotenosta, }e se re{at re~isi site problemi vo dr`avava. Zatoa se raboti na nekolku proekti {to treba da ja namalat stapkata na nevrabotenost optimisti~ki najavuva Me{kov. Neoficijalnite proceni poka`uvaat deka sivata ekonomija so~inuva duri 57 otsto od BDP na zemjava, informira Utrinski vesnik. Taa mora da se namali, no nejzinoto celosno iskorenuvawe bi go naru{ilo socijalniot mir. Ova e eden od glavnite zaklu~oci od istra`uvaweto na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje so poddr{ka na USAID, koe nudi izvonredni podatoci za sivata ekonomija i odreduva strategii za spravuvawe so nea. Spored oficijalni podatoci od Dr`avniot zavod za statistika, sivata ekonomija vo zemjava zafa}a 30 otsto od BDP.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. NAFTATA VO WUJORK 126 DOLARI ZA BAREL (****) 2. AEK DA ODGOVARA ZA TENDEROT ZA PRENOSLIVOST NA BROEVI (**)

ДНЕВНИК s.8

NEVRABOTENITE NEMAAT RABOTA BIDEJ]I SE NEKVALIFIKUVANI s.8 EVROHAUS - NOVA BROKERSKA KU]A s.8 MBI 10.05.2008 s.9 VLADATA BARA P^ENICA OD SOSEDITE s.9 MAKEDONSKITE CENI POVISOKI OD EVROPSKITE s.9 SE POVE]E MALI I SREDNI FIRMI УТРИНСКИ ВЕСНИК s.5 DOBROVOLNOTO PENZISKO OSIGURUVAWE DURI V GODINA? s.8 @ESTOKI OBVINUVAWA ZA TENDEROT ZA SOFTVER s.8 GRCIJA EVROPSKI LIDER PO SKAPOTIJA s.9 SIVATA EKONOMIJA NI GO ODR@UVA SOCIJALNIOT MIR s.9 NAFTATA VO WUJORK 126 DOLARI ZA BAREL s.9 STRANSKITE INVESTICII VO MAKEDONIJA U[TE POD PROSEKOT VO REGIONOT ВЕЧЕР s.6 HIPOTEKARNATA KRIZA UDRI I NA NA[IOT PAZAR NA KAPITAL

ВРЕМЕ s.6 s.6 s.6 s.6 s.7 s.7

CENATA NA NAFTATA SE DOBLI@I DO 125 DOLARI CENITE NA TELEFONSKITE RAZGOVORI SE NEPRIFATLIVO VISOKI GR^KITE SINDIKALCI GO BLOKIRAA KORIDOROT 10 SE UNI[TUVA ZEJTIN OD UKRAINA EDNO EVRO SUBVENCIJA ZA TUTUN ZEMJODELKITE JA VRA]AAT MASLODAJNATA REPKA NA NIVITE

ВЕСТ s.4 IZBORITE GO ODLO@IJA TRETIOT PENZISKI STOLB s.12 NAFTATA DOSTIGNA 125 DOLARI s.12 MAJKROSOFT ]E RAZVIVA REKLAMEN BIZNIS s.12 GRCIJA EVROPSKI LIDER PO SKAPOTIJA НОВА МАКЕДОНИЈА s.8 INGRA OTKUPI 79 PROCENTI OD MAVROVO, AKCIJATA PADNA ZA 38,5 PROCENTI s.8 NAFTATA POSKAPUVA PO DOLAR DNEVNO s.8 SE BARA ^ARE ZA GR^KATA BLOKADA NA @ELEZNICATA s.8 AEK DA ODGOVARA ZA TENDEROT ZA PRENOSLIVOST NA BROEVI

16

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

05.05.-09.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС s.36 SVETOT VO PANIKA - MAKEDONIJA SPOKOJNA Tivok cunami, uni{tuva~ na zemjite vo razvoj, politi~ki destabilizator - ispla{en od furiozniot razvoj, svetot deneska i dava mnogu imiwa na globalnata kriza so hranata. KAПИТАЛ s.9 STRUJATA ]E POSKAPI I VO MAKEDONIJA Balkanot se soo~uva so nedostig od proizvodni kapaciteti za elektri~na energija. Neophodna e izgradba na novi proizvodni kapaciteti za {to vo celiot region vo narednite 15 do 20 godini treba da bidat investirani 10 milijardi evra za da se zadovolat potrebite, izjavi Gunter Ofner od EVN-ESM. s.10 NAFTATA NADMINA 120 DOLARI Rastot na naftata gi iznenaduva i najdobrite analiti~ari na Wall Street. Cenata na surovata nafta no berzata vo Wujork minatata nedela go nadmina nivoto od 120 dolari za barel, zabele`uvaj}i nov istoriski rekord, kako rezultata na zagri`enosta na trgovcite za isporaka, poradi poremetuvawe na proizvodstvoto vo Nigerija, najgolemiot proizvoditel na nafta vo svetot. s.10 INFLACIJATA VTOR MESEC PO RED NAD 10% Indeksot na cenite na malо vo april 2008 godina vo sporedba so april 2007 godina, bele`at porast od 7,6%, a tro{ocite na `ivotot bele`at porast od 10,1%. s.10 POTENCA ASET MENAXMENT OTVORA PRIVATEN FOND Potenca Kapitap e imeto na novoto dru{tvo za upravuvawe so privatni fondovi koe se otvori minatata nedela. Sopstvenik na novoto dru{tvo e Potenca Aset Menaxment, dru{tvoto koe neodamna otvorija kompanija vo Makedonija za upravuvawe so sredstva, a najavija i vlez vo biznisot so nedvi`nosti, vo konsultantskiot biznis i vo biznisot so privatni investiciski fondovi. s.10 SAREVSKA EUROHAUS VLEGUVA VO BROKERSKIOT BIZNIS VO MAKEDONIJA Brokersko- dilerskata ku}a typoxayc od Saraevo otvara brokerska ku}a vo Makedonija. So novata brokerska ku}a }e upravuva Sa{o Drakulevski, koj rabote{e kako broker vo nekolku drugi makedonski brokerski dru{tva. s.11 HIPO VLEGUVA VO BIZNIS SO NEDVI@NOSTI Hipo Alpe Adria Lizing, dru{tvoto za finansiski lizing na Hipo vo Makedonija osnova{e nova kompanija vo zemjava. Stanuva zbor za dru{tvo za razvoj na nedvi`nosti, koe Hipo Alpe Adria go osnova zaedno so slovene~kata lizing kompanija Hipo Lizing od Qubqana. s.11 GRCIJA ]E UVEZUVA STRUJA OD MAKEDONIJA Vo nekoi od gr~kite vesnici bilo napi{ano me|u drugoto deka TEC Negotino e vo igra za da go pokrie nedostigot od struja vo letniot period vo Grcija. s.11 NOVATA VLADA ]E GO IZBIRA KONCESIONEROT NA ^EBREN I GALI[TE Idniot koncesioner na hidrocentralite ^ebren i Gali{ge }e go izbere novata vlada, iako oglasot be{e otvoren minatata nedela. Za izgradba na elektranite stignaa dve ponudi, od germanska RVE i od avstriska Ferbund. s.25 ]E GI DONESEME NAJNOVITE TELEKOMUNIKACISKI PROIZVODI DO NA[ITE KORISNICI! - Makedonski Telekom ovoj mesec go zovr{uva procesot no rebrendirawe koj{to zna~i vleguvawe na svetski poznatiot brend TNote na makedonskiot pazar. [to zna~i rebrendiraweto za korisnicite na Va{ite uslugi? Koi se celite na ovoj proces? s.32 PARITE SE OKOLU NAS - Rej Pauer, pretsedatelot no Britanskata biznis grupa vo Ma-kedonija razgovaravme vo period koga Makedonija, se u{te neoporavena od {okot vo Bukure{t se podgotvuvo za prvite predvremeni par-lamentarni izbori kako nezavisna dr`ava. s.38 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA MAKEDONSKATA BERZA! Pa|aat transakciskite tro{oci na makedonskiot pazar na kapital. Kapital doznava deka prviot ~ekor kon namaluvaweto na vkupnite tro{oci za berzansko trguvawe denovive go napravi KHV, koja gi namali svoite nadomestoci za okolu 20%. s.40 MAKO[PED SO RAST NA PROFITOT OD REKORDNI 40 PATI! Ogromniot rast na profitot vo prvite tri meseci godinava e rezultat pred se na zgolemuvaweto na stavkata na ostanati operativni prihodi na kompanijata za celi 70 pati. s.41 TETEKS VO PRVITE TRI MESECI SO DVOJNO POMAL PROFIT Profitot na nekoga{niot tekstilen gigant Teteks od Tetovo vo prviot kvartal ovaa godina iznesuva 59 iljadi evra (3,62 milioni denari), {to pretstavuva namaluvawe od 54% vo odnos na istiot period lani, koga iznesuva{e 129,6 iladi evra (7,94 milioni denari). s.41 BERZANSKI INDEKSI s.42 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA MAKEDONSKATA BERZA! I od Makedonska berza potvrdija deka naskoro }e ja namalat provizijata. Makedonska berza }e gi namali transakciskite tro{oci za trguvawe i toa ve}e predvideno vo na{ata programa za rabota za ovaa godina. s.44 FER[PED LANI SO 28% RAST NA PROFITOT! [pediterskoto dru{tvo Fer{ped minatata godina ja zavr{i so rast na profitot od 28%, poka`uva revidiraniot finansiski izve{taj na kompanijata. s.45 SKOPSKI PAZAR ]E ODVOI 16% OD PROFITOT ZA DIVIDENDA Skopski pazar minatata godina ja zavr{i so rast na profitot od 18%, poka`uva revidiraniot finansiski izve{taj na kompanijata. s.46 DO 150.000 EVRA BEZ HIPOTEKA Prokredit banka gi podobri uslovite za kreditirawe nameneti za malite i sredni biznisi, so dopolnitelno olesnuvawe pri aplicirawe na kredit. s.46 NOV AVTOKREDIT NA STOPANSKA BANKA Sledej}i gi evropskite trendovi, a so cel da bide poblisku do potrebite na svoite klienti Stopanska banka prodol`uva da gi podobruva uslovite na avtomobilskiot kredit. s.47 KOMERCIJALNA BANKA UЧESNIK VO NAJUSPE[NATA ZDELKA ZA 2007 GODINA Izgradbata na kombiniranata postrojka za proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija TE-TO dobi dve presti`ni priznanija i toa Najdobra zdelka za 2007 godina (Best Deal of 2007), od strana na Global Trade Review (GTR) i Zdelka na godinata 2007,,(De-al of Year 2007), od strana na Trade finance Magazine, koi se dodeleni na LandesBank Berlin, za finansiskiot aran`man za proektot TE-TO. ФОРУМ s.26 1) KAKO VLADATA NA INDIJA VLIJAE NA SKAPIOT LEB VO MAKEDONSKITE FURNI? Forum-. Pred izvesno vreme mu pi{avte na svojot gr~ki kolega Georg Kasimatis, od kogo pobaravte konstruktivno da se anga`ira kaj gr~kite institucii i poedinci za nadminuvawe na pre~kite vo delovnite odnosi me|u Grcija i Makedonija. s.33 DANO^NITE FARSI NA VLADATA Vo izminatite dve skrateni trgovski nedeli, vo koi vkupno se trguva{e samo sedum dena, po se izgleda praznuvaa i ponuduva~ite i investitorite. Trguvaweto vo vakvi slabi nedeli kako po pravilo se koncentrira{e na Oficijalniot pazar, duri nad 90%. МАКЕДОНСКО СОНЦЕ s.26 (1) PROEKTI EDEN KUP - GASOVODOT NEISKORISTEN Makedonija e edna od liderite vo regionot (no i po{iroko n.z.) koga se vo pra{awe mnogubrojnite proekti staveni na hartija za voveduvawe na gasot kako energens. ФОКУС s.26 (1) KAKO VLADATA NA INDIJA VLIJAE NA SKAPIOT LEB VO MAKEDONSKITE FURNI? Ovaa nedela zapo~na so probivaweto na barierata od 120 dolari za barel nafta. Se smeta deka ovoj plafon e probien poradi napadite na buntovnicite vo Nigerija na naftonosnite poliwa. s.33 DANO^NITE FARSI NA VLADATA Najednostavniot ekonomski model koj{to ovozmo`uva precizna ramka za merewe i analiza na ekonomskata aktivnost vo edna dr`ava e takanare~eniot Cirkulatoren protek na sredstva. Ovoj model trgnuva od premisata deka sevkupnata ekonomska vrednost na edna nacija, odnosno Bruto-doma{noto proizvodstvo (BDP) se ostvaruva od firmite vo op{testvoto. ДЕНЕС s.21 (1) EKONOMSKI PROMOTORI, ZASILUVAWE NA MINISTRITE Vladata ne se otka`uva od idejata da obezbedi {to pogolem broj investitori od stranstvo. Premierot gi najavi kako adut za izbornata programa. s.25 (1) POPUST ZA REDOVNITE PLA]AЧI Marketingot i informiraweto na avstriskiot distributiven monopol EVN-ESM denovive po tret pat pompezno, no so evtina nagradna igra na koja se delat raznorazni drebulii, licemerno i ka-ko vo teatar }e gi zamajuvaat onie potro{uva~i na elektri~na energija vo Makedonija koi vo celata ovaa siroma{tija nekako se snao|aat i ~esno i redovno si gi pla}aat smetkite za struja.

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

17

NEDELAVA JA ODBELE@AA...

Цената на струјата по стапките на нафтата
- Na Balkanot vo narednite 15 do 20 godini treba da se investiraat 10 milijardi evra vo izgradba na novi kapaciteti za proizvodstvo na elektri~na energija, za da se zadovolat vkupnite potrebi, e ocenkata na Ginter Ofner, izvr{en direktor na EVN {to se sovpa|a so najavata od kompanijata deka cenata na elekti~nata energija }e raste soglasno svetskiot trend na porast na cenata na naftata. Vest za koja nedelava najmnogu se pi{uva{e vo pe~atenite mediumi. Od MEPSO pak najavija i treta aukcija na no}ni vi{oci na struja od doma{no proizvodstvo za periodot od 12 do 18 maj godinava. Do objavuvawe na rezultatite od ovaa aukcija, potsetuvame deka prvata proda`ba be{e neuspe{na, a na vtorata kako kupuva~ se javi samo Cementarnicata Usje. Ovaa nedela se slu~i i te{kata havarija na glavniot bager za iskop vo rudnikot Suvodol, od koj energetskiot sto`er REK Bitola crpi jaglen za proizvodstvo na struja, {to zadovoluva 70% od potrebite na dr`avata. Kavadare~kiot kombinat za proizvodstvo za feronikel Feni industri, ima{e dva ubavi povodi {to mu ovozmo`ija da bide top vest vo pe~atenite mediumi. Imeno, FENI e prviot industriski kapacitet koj dobi A integrirana ekolo{ka dozvola, {to zna~i usoglasuvawe so evropskite standardi za za{tita na `ivotnata sredina. Istovremeno, kombinatot od Vladata dobi zlatna karti~ka zaradi redovno namiruvawe na obvrskite kon dr`avava. Vicepremierot Zoran Stavreski po toj povod istakna deka Feni e najuspe{niot kapacitet vo zemjava, so ogomen potencijal za rast i mo`nost da stane sto`er na makedonskata ekonomija. Pe~atenite mediumi budno gi sledea nastanite okolu o~ekuvanoto spojuvawe na gr~kata telekomunikaciona kompanija OTE so germanski Doj~e Telekom, od pri~ina {to toa }e zna~i kreirawe na monopolski xin na makedonskiot pazar. Imeno, Doj~e Telekom pod svoja kapa gi ima makedonski Telekom i mobilnite operatori T-Mobile Makedonija i Kosmofon, koj pak ja ima edinstvenata licenca za 3G mobilna telefonija vo zemjavava, kako i licenca za vajmaks bez`i~na telefonija. T-Mobile i Kosmofon dr`at nad 90% od pazarot vo mobilnata telefonija. Standardno, me|u top vestite e kontinuiranoto zgolemuvawe na cenata na naftata, koja nedelava ja nadmina granicata od 125 dolari za barel.....

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

Лидер на македонскиот финансиски пазар
Komercijalna banka e proglasena za banka na godinata vo Makedonija, spored izborot na wujor{ki magazin Global Finance, koj ima 50.000 pretplatnici i pove}e od 284.000 ~itateli vo pove}e od 158 zemji vo svetot. Urednicite na Global fajnens, vo sorabotka so industriski analiti~ari, direktori na korporacii i bankarski konsultanti, gi proglasija najdobrite banki na novite pazari, vo 21 zemja od Centralna i Isto~na Evropa, vrz osnova na porast na aktivata, profitabilnosta, strategiski odnosi, uslugi za klienti, konkurentni uslovi i inovativni proizvodi. Vrz osnova na ovie kriteriumi, za najdobra banka vo Makedonija e proglasena Komercijalna banka, koja po petti pat go dobiva ova priznanie. Nagradata na Komercijalna banka AD Skopje sve~eno }e i bide vra~ena na sve~enosta organizirana od strana na magazinot Global Finance, na 13.10.2008 godina vo Va{ington.

KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST
PONUDATA ZA OTKUP NA OBI^NI AKCII - USPE[NA NOVI BROKERSKI KU]I

Ингра поседува 79,01 проценти од Маврово
Komisijata za hartii od vrednost donese re{enie so koe se utvrduva za uspe{na ponudata za otkup na obi~nite akcii izdadeni od ADG Mavrovo - Skopje dadena od INGRA d.d Zagreb, Republika Hrvatska. Vkupno 372 akcioneri prifatile svoite akcii {to gi imale vo ADG Mavrovo - Skopje da gi prodadat po cena od 2.500 denari po akcija. Na toj na~in, hrvatskata INGRA se stekna so 109.913 obi~ni akcii, koi obezbeduvaat u~estvo od 52,08% od akciite so pravo na glas od skopskata grade`na kompanija. Zemaj}i gi predvid i 56.802 obi~ni akcii {to hrvatskiot investitor prethodno gi poseduva{e vo ADG Mavrovo - Skopje, INGRA d.d Zagreb vkupno }e ima 166.715 obi~ni akcii, odnosno 79,01% od akciite so pravo na glas izdadeni od ADG Mavrovo- Skopje. Toa zna~i deka hrvatska INGRA uspe{no go prezema ADG Mavrovo.

Делта брокер и Нови Триглав
Delta Broker AD Skopje i Novi Triglav AD Skopje se dvete novi brokerski ku}i koi dobija dozvola za rabota od Komisijata za hartii od vrednost. - Delta Broker a.d. Skopje e registrirana so osnovna glavnina od 75.000 evra , podelena na 1000 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 75 evra po akcija. Soglasno ~len 94 od Zakonot za hartii od vrednost, ovaa ~lenka na pazarot na kapital }e kupuva i }e prodava hartii od vrednost po nalog i za smetka na klientot, }e dejstvuva kako pokrovitel pri kotacija i }e ima mo`nost da vr{i investicisko sovetuvawe. Direktor na Delta Broker a.d Skopje }e bide Olivera Klin~arova. - Novi Triglav a.d. Skopje ima osnovna glavnina od 160.000 evra vo denarska protivvrednost, podelena na 20.000 obi~ni akcii so nominalna vrednost od osum evra po akcija. Ovoj ovlasten u~esnik na pazarot }e gi vr{i istite uslugi kako i Delta Broker AD Skopje, odnosno }e kupuva i }e prodava hartii od vrednost po nalog i za smetka na klientot, }e dejstvuva kako pokrovitel pri kotacija i }e ima mo`nost da vr{i investicisko sovetuvawe. So Novi Triglav AD Skopje }e rakovodi Aleksandar Domazetovski.

ЕУРОХАУС - нова членка на Берзата
Od minatata nedela, dozvola za otpo~nuvawe na koristewe na pravata od ~lenstvo vo Berzata, ima i brokerskata ku}a EUROHAUS a.d. Skopje. Taa od 08.05.2008 godina zapo~na so trguvawe preku BEST sistemot pod {ifrata - EH.

Втората емисија на акции на Граве - одбиена
Isto taka, Komisijata za hartii od vrednost go odbi baraweto za davawe odobrenie za izdavawe na vtora emisija na akcii od Dru{tvoto za osiguruvawe Grave AD Skopje.

NLB TUTUNSKA BANKA

Емисија на корпоративна обврзница преку Јавна понуда
Na sednicata {to se odr`a na 07.05.2008 godina, a so koja pretsedava{e Pretsedatelot na KHV Marina Na}eva-Kavrakova, Komisijata za hartii od vrednost ja odobri prvata emisija na obvrznici na NLB Tutunska AD Skopje po pat na javna ponuda. Bankata }e izdade 12.000 obvrznici so vkupna vrednost od 12.000.000 evra. NLB Tutunska AD Skopje gi izdava obvrznicite za potrebite na upravuvawe so strukturna likvidnost, obezbeduvawe dolgoro~ni izvori na finansirawe na aktivnostite na bankata i upravuvawe so kamatnite rizici. Ova e prva emisija na korporativni obvrznici vo Republika Makedonija {to se realizira kako javna ponuda.

18

берзНИК

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 12.05.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 05.05. - 09.05.2008 godina

Data 12.05.2008

broj 22 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

берзНИК

19

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->