P. 1
MKIBN20080324-0015L

MKIBN20080324-0015L

4.0

|Views: 1,250|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

berzNIK - GODINA II - BROJ 15 - 24 MART 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

3

Strancite veruvaat vo nas, a nie...
Izminatata nedela }e ja zapametime po dve raboti. Presvrt vo doverbata na investitorite vo Makedonija i presvrt na pazarot na kapital - rekorden pad i rekorden porast na Makedonskiot berzanski indeks. Go do`iveavme i toa, strancite pove}e veruvaat vo nas otkolku nie samite vo sebe. Treba{e da ni se slu~i Xonson Meti, treba{e nejziniot regionalen direktor za Makedonija, Kolin Xefri da ni ja prenese, odnosno ka`e porakata deka na{ata zemja ima dobri potencijali za investirawe; deka taa naskoro bi mo`ela da stane vode~ka vo Evropa spored razvojot na industrijata za - ^ovek sam {to }e si napravi, nikoj drug avtomobilski delovi; ne mo`e da mu napravi. Ovaa maksima vo mo- deka politi~kata simentov mnogu me potsetuva na ova {to sega ni tuacija vo dr`avata, se slu~uva vo Makedonija - politi~ka ra{o- kako i raste~kata inmonijada. Malku ni se nadvore{nite pritiso- flacija, ne pretstaci i uslovuvawa, malku ni se refleksiite od vuvaat pre~ka za plasvetskata kriza na na{ata seu{te krevka niraniot pretstoen ekonomija, inflacijata, pa zgora na toa, i nie, biznis; deka ima razsami o~i vadime, mislam na politi~kite li~ni politi~ki sisstrukturi. Sega, vo pet do 12 ~asot, ne e vreme temi, so mnogu poseza nadmudruvawe, ne e period na poka`uvawe riozni problemi otna politi~ki ve{tini i prepukuvawe - akcen- kolku vo Makedonija, tirawe na grandioznite zafati na partiskite {to ne pretstavuva vojnici, koj {to rekol, koj {to vetil, koj kolku nikakva pre~ka za napravil... kako da se natprevaruvaat da so- biznisot; deka sporot biraat negativni poeni... Se potepuvaat {to me|u Makedonija i Grpove}e da se isplukaat me|u sebe. A nie gi od- cija okolu imeto e sebravme da ne pretstavuvaat dostoinstveno, mejna raspravija. A, da stanuva odva`no, gordo, kako {to dolikuva na edna potsetime istoriska pismena nacija. Imaat na kogo da se zbor za investicija od ogledaat, imaat {to da poka`at, samo treba 50 milioni evra za mudrost i taktika toa i da go doka`at. Sega izgradba na fabrika treba pravilno da se istr~aat poslednite ki- vo slobodnata ekolometri i kako del od trojnata kompozicija da nomska zona Bunarxik. se prika~ime na lokomotivata za NATO, a po- Najgolema investicija toa da staneme i del od evropskoto semejst- na ovaa svetska kompanija vo Evropa vo vo... poslednite 30 godini. I ona {to e najva`no za razlika od na{ite politi~ki doma{ni personi, Xefri veruva vo nas: Ni{to od sega{nite slu~uvawa ne ni be{e nepoznato koga re{ivme da investirame vo va{ata zemja. Makedonija ja gledam po pet godini kako ~lenka na NATO i na EU. Impozantno, no vo sekoj slu~aj krajno ohrabruva~ki i za berzanskite igra~i. Malku ni fali da ni se vrati doverbata vo sebe, i vedna{ razdvi`uvawe na pazarot. Nedelata zapo~na so relativno nizok promet i pad na MBI-10 od 2,11%, prodol`i so korekcija, so zasilen pad na vrednosta na indeksot od 5,5% {to pretstavuva najgolem dneven pad i najniska vrednost na indeksot ovaa godina. No, po prvite dva dena, odnosno po izjavata na misionerot od Xonson Meti deka doa|aat na preporaka od Xonson Kontrols, i deka u{te najmalku dve stranski kompanii se zainteresirani da go razvivaat svojot biznis (od istata bran{a) vo na{ata zemja, ve}e, naredniot den, sredata, korekcijata na Berzata stivna. Se stabilizira i padot -indeksot izgubi samo 0,3%. ^etvrtokot nastana vistinskiot berzanski presvrt. Makedonskiot berzanski indeks MBI -10 porasna za 6,12 procenti. Pozitivnoto osve`uvawe na berzanskiot pazar prodol`i i na posledniot trgovski den od nedelata koga toj dostigna 5, 67 %. Samo za eden mesec prethodno berzanskiot indeks do`ivea pad od 17,27 otsto, pa zatoa rastot od 12 % za dva dena se do`ivea kako seriozno ohrabruva~ki signal. Se izbalansira i se izgubi jazot me|u ogromnata ponuda i minornata pobaruva~ka. Rastea cenite na akciite na re~isi site kompanii, i toa za zna~ajni procenti, a pozitivno iznenadi i visokiot promet koj{to potseti na dobrite stari vremiwa na Berzata. Kon ova samo mo`e da dodademe deka vo prilog na novite berzanski pozitivni slu~uvawa odat i nerevidiranite Bilansi na uspeh za 2007 godina koi gi objavija site kotirani dru{tva, od koi duri 29 iska`ale dobivka, a samo devet zaguba. Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za prvite devet meseci od 2007 godina e za 123% pogolema vo odnos na istiot period od prethodnata 2006 godina. Vkupnata objavena dobivka na kotiranite dru{tva za 2007 godina e zgolemena za 37,04% vo odnos na objavenata dobivka za prvite devet meseci od godinata. Zna~i za razlika od politi~kite strukturi, politi~kite insinuacii, golemite stranski finansisko-ekonomski igra~i imaat doverba vo Makedonija. Tie ne potkleknuvaat pred politi~kite barieri i vleaja optimizam i kaj doma{nite investitori. Inflacijata ne e samo odraz na doma{nata ekonomija, tuku i refleksija na svetskata globalna kriza. A za da se amortizira ekonomskiot udar, profesorot Van~o Uzunov vo intervjuto za berzNIK prepora~uva: Vladata da ne gi izbri{e dava~kite, akcizite, carinite itn., tuku da gi namali, bidej}i e povisoka osnovicata po koja tie se napla}aat i so pomala stapka taa pak kolku-tolku }e go napolni Buxetot, a sepak }e ja namali krajnata maloproda`na cena. Uzunov, veli: ovaa godina }e imame pogolema inflacija od planiranata i toa }e vlijae vrz stapkata na ekonomskiot razvoj, no da ne se dozvoli da dojde do havarija. Potvrda deka vo zemjava ima pozitivnata klima pretstavuva i golemata posetenost na godina{niot 34-ti saem za mebel. Na ovaa manifestacija, koja se odr`uva od 21 do 26 ovoj mesec u~estvuvaat 400 pretstavnici, od koi, 130 se doma{ni, a 260 se stranski brendovi dojdeni od 26 zemji od svetot. Zna~i pokraj izlaga~ite od Makedonija, u~estvuvaat i pretstavnici od Albanija, Avstrija, Belgija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Kina, Kosovo, Hrvatska, ^e{ka, Germanija, Grcija, Italija, Koreja, Polska, Srbija, Slovenija, Slova~ka, Tajvan, Ungarija, Finska. Francija, Holandija, [panija, [vajcarija, Turcija i SAD. Pretstavnicite od ovie zemji, a po nivniot optimisti~ki ~ekor i doma{nite investitori i pokraj tvrdite stavovi na politi~arite, poka`aa doverba za prezentacija i nastap na makedonskiot pazar. Tie poka`aa deka ima prostor za pozitivna klima, verba deka sporot so imeto }e bide re{en i Makedonija }e uspee da dobie ~lenstvo vo NATO... Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na berzNIK e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

VESTI BERZA... VESTI BERZA...
INOVO BROKER AD SKOPJE REDOVNA REVIZIJA NA MBID

Privremena zabrana za vr{ewe na site uslugi so hartii od vrednost
Od 17.03.2008 godina, brokerskata ku}a Inovo Broker AD Skopje ne trguva so hartii od vrednost. Vremenoto suspendirawe na Inovo Broker AD Skopje trae 30 rabotni dena. Ovaa zabrana za vr{ewe na site uslugi so hartii od vrednost za koi Inovo Broker AD Skopje ima dobieno dozvola, zapo~na da se primenuva od 15.03.2008 koj be{e raboten, no ne i den za trguvawe. Re{enieto za privremena zabrana za vr{ewe na site uslugi so hartii od vrednost na brokerskata ku}a Inovo Broker AD Skopje, Komisijata za hartii od vrednost (KHV) go izre~e po izvr{ena vonredna kontrola, pri {to utvrdi deka brokerskata ku}a prodala akcii na svoi klienti so nalozi na koi im bil iste~en rokot na va`nost. ^lenkata Inovo Broker AD Skopje e suspendirana od trguvawe so hartii od vrednost na Makedonska berza AD Skopje vo vremetraewe od 30 rabotni dena, zapo~nuvaj}i od den 15.03.2008 godina. Voedno, soglasno zadol`enieto od re{enieto na KHV, brokerskata ku}a Inovo Broker AD Skopje privremeno se isklu~uva od ~lenstvo vo Berzata vo periodot na traewe na zabranata.

Promena na sostavot na kompaniite koi go so~inuvaat indeksot
Na 17.03.2008 godina Komisijata za berzanski indeks izvr{i redovna revizija na indeksot MBID i soglasno Metodologijata za presmetuvawe na indeks na javno poseduvani dru{tva - MBID, Komisijata za berzanski indeks opredeli deka elementi na MBID }e bidat obi~nite akcii izdadeni od slednite akcionerski dru{tva: Arcelormittal Skopje (HRM) AD Skopje, Fabrika za cevki 11 Oktomvri AD Kumanovo, Makedonski telekomunikacii AD Skopje, Arcelormittal Skopje (CRM) AD Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Tutunska Banka AD Skopje, Rade Kon~ar AD Skopje, OKTA AD Skopje, UNI Banka AD Skopje, Prilepska pivarnica AD Prilep, Kjubi Makedonija AD Skopje, ICN-Farm AD Skopje i MZT HEPOS AD Skopje. Trinaesette izbrani akcii-elementi na MBID so~inuvaat okolu 53,15% od vkupniot promet na Pazarot na javno poseduvani dru{tva vo izminatiot kvartal. Od listata na kompanii ~ii akcii dosega go odreduvaa ovoj indeks se otstraneti Strumica tabak, Karpo{ i Sileks banka. Na nivno mesto se dodadeni kompaniite Okta, ICN farm i Rade Kon~ar. Slednata redovna revizija na MBID e na 15.06.2008 godina. otvoraweto na MEBEL 2008. Kako del od sodr`inite na manifestacijata e i tradicionalnoto dodeluvawe na nagradite Saemski globus za proizvoditelite i trgovcite-u~esnici na Saemot. ]e se dodelat nagradi vo 10 kategorii, a ocenuvaweto }e se vr{i od strana na nadvore{na komisija i spored strogo opredelen pravilnik. Dodeluvaweto na nagradite }e se odr`i na 24 mart vo upravnata zgrada na saemot. Na zadovolstvo na posetitelite i potencijalni kupuva~i, firmite-u~esnici na saemot nudat primamliv popust na svoite proizvodi, kako i povolni uslovi za pla}awe, odnosno mo`nost za pla}awe na rati. Kako partner vo organiziraweto na Saemot,vo presret na kupuva~ite im izleguva i Prokredit Banka so svoite povolni kreditni linii za renovirawe na domot i nabavka na mebel. I, ovaa godina se o~ekuva posetenost od pove}e od 80.000 posetiteli na koi }e im bidat ponudeni najnovite proizvodi i uslugi od doma{nite i stranskite firmi od oblasta na industrijata za mebel. Posetitelite }e dobijat i mo`nost za u~estvo vo nagradnata igra na toj na~in {to zaedno so vleznicata }e dobijat bro{ura so kupon za u~estvo, koja mo`e da im donese vrednosen vau~er od 300, 500 ili 700 evra, pri {to dobitnikot }e mo`e da go odbere koe bilo par~e mebel vo ramkite na vrednosta na vau~erot od koj bilo proizvoditel. Izvlekuvaweto na dobitnicite }e bide od javen karakter, a }e se odr`i vo Metropolis Arenata na 26 mart vo 17 ~asot.

OD 21 DO 26 MART - MEBEL 2008

NA SEMOT - 400 FIRMI OD 26 ZEMJI

O

d 21 do 26 ovoj mesec se odr`uva 34 Me|unaroden saem za mebel 2008. Eksponatite na proizvoditelite se izlo`eni na povr{ina od 15.000 metri kvadratni, {to zna~i pokrivawe na celokupniot kapacitet na saemskiot prostor, kako i 300 kvadratni metri od dvornata povr{ina. Na saemot u~estvuvaat 400 pretstavnici, 158 firmi se direktni izlo`uva~i, a 240 se indirektni, od koi, pak, 130 se doma{ni u~esnici, a 260 se stranski brendovi dojdeni od 26 zemji od svetot. Zna~i pokraj izlaga~ite od Makedonija, u~estvuvaat i pretstavnici od Albanija, Avstrija, Belgija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Kina, Hrvatska, ^e{ka Republika, Germanija, Grcija, Italija, Koreja, Polska, Srbija, Kosovo, Slovenija, Slova~ka, Tajvan, Ungarija, Finska. Francija, Holandija, [panija, [vajcarija, Turcija i SAD. Me|u niv, Turcija }e zeme u~estvo vo vid na organiziran zaedni~ki nastap na 20-tina firmi preku saemskata ku}a Forem-Meridian od Istanbul. - Ovaa manifestacija e mnogu zna~ajna za Republika Makedonija i pretstavuva mo`nost za obedinuvawe i razmena na mis-

Vo petokot zapo~na 34 Me|unarodniot saem na mebel, oprema za doma}instva i javni objekti, repromaterijali i ma{ini za industrijata za mebel. Godinava }e se pretstavat 400 firmi od 26 zemji, od koi 158 direktni i 240 indirektni izlo`uva~i, 260 stranski brendovi i 130 doma{ni izlaga~i.

lewa na razni grupacii vo odnos na novite tehnologii, novite idei i postignuvawa vo ovoj del. Sektorot - drvna industrija vo zemjava u~estvuva so 3,22 % od industriskoto proizvodstvo i opfa}a okolu 6.100 vraboteni. Registrirani se 1.156 pravni subjekti koi {to dejstvuvaat na ova podra~je vo Makedonija od koi 560 se vo primarnoto, a ostanatite se vo finalnoto proizvodstvo. Samiot fakt {to vo 2007 g. industriskoto proizvodstvo e zgolemeno, odnosno razmenata na trgovska stoka so drugi zemji iznesuva 129 milioni evra od koi {to 26 milioni se vo izvoz i zgolemuvawe vo odnos na 2006 god od 58 % ni dava za pravo da ka`eme deka imame dobar napredok vo ovoj segment od industrijata. Vo nasoka na podobruvawe na bisnis klimata posebno vo ovoj sektor, Vladata na R.M. ovozmo`i da se formira klaster za drvnata industrija vo koja {to denes u~estvuvaat 55 kompanii so tendencii toj broj da se zgolemuva, re~e zamenik ministerot za ekonomija, Kiro Spanxov po povod

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

5

S

O

D

R

@

I

N

A

17.03.2008 g. PONEDELNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
rika za pe~iva vo op{tina Ilinden. Za zemji{teto, so povr{ina od 20.040 kvadratni metri, ovaa kompanija ponudila najvisoka cena od 600 denari za kvadrat. Dragan Simonovski, portparol na Ministerstvoto za transport i vrski, informira deka javnoto naddavawe za zemji{teto vo ovaa skopska op{tina, nameneto za malo stopanstvo, se odr`alo na 11 mart. - Firmata, so dogovor sklu~en so Ministerot za transport i vrski, e obvrzana vo rok od {est meseci da obezbedi dozvola za gradba, vo soglasnost so urbanisti~kiot plan na op{tinata, a vo rok od dve godini i da go izgradi objektot. Ako se probie rokot, dogovorot }e bide raskinat i zemji{teto }e se vrati vo sopstvenost na Makedonija. Od Ministerstvoto informiraa deka se raboti za firma {to e del od ungarskata Forneti grupacija, koja proizvodite gi plasira na pazarite vo pove}e od 20 zemji, me|u koi se Anglija, Germanija, [vedska, Rusija, Italija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, a od 2002 godina i vo Srbija. Vreme objavuva i deka gradinarite od vele{koto selo Ba{ino selo sami si obezbedija izvoz od sto toni mlad kromid za hrvatski Konzum. Proizvoditelite od ova selo sami, bez pomo{ od dr`avata go dogovorija izvozot. Sekoja ve~er od Ba{ino selo do Zagreb patuva po eden {leper od {est toni so ovaa gradinarska kultura. Na proizvoditelite Konzum im pla}a po 50 denari za kilogram mlad kromid. Isplatata se realizira vedna{ po predavaweto na koli~inata. Ohridskite i stru{ki hotelieri mo`at da zarabotat 20 milioni evra od avstriskite turisti, objavuva Nova Makedonija. Hotelskata asocijacija na Makedonija (HOTAM) so poznat avstriski tur-opertor na zavr{eniot Turisti~ki saem vo Berlin dogovori organizirano doa|awe na turisti od ovaa zemja vo Ohrid i Struga od 15 april do 15 juni narednata godina, re~e vo Ohrid, pretsedatelot na HOTAM Don~o Taneski. Toj dodade deka sekoj den so organiziran prevoz vo Ohrid i Struga bi doa|ale od 2.000 do 4.000 turisti so sedumdneven aran`man. Na baza polupansion tie bi pla}ale 80 evra dnevno. Vo ovaa cena bi vleguval dnevniot polupansion od 26 do 36 evra, potoa {opingot, ekskurziite, ishranata vo restoranite odnosno celata vonpansionska potro{uva~ka se do iznosot od 80 evra. Vo Utrinski vesnik }e pro~itate deka pokraj rekordniot rast na cenite na naftata, i cenata na zlatoto dostigna rekordna vrednost i prvpat se - prodava{e po 1.000 dolari za unca. Zgolemuvaweto na cenata e pottiknato od opadnatiot amerikanski dolar i stravuvawata za amerikanskata ekonomija. Zagri`enosta za mo`na recesija vo SDD e pri~ina poradi koja investitorite kupuvaat proizvodi kako {to e zlatoto, kako alternativa na akciite na kompanijata i amerikanskiot dolar. Od po~etokot na godinava vrednosta na zlatoto se zgolemi za okolu 20 otsto otkako vo 2007 godina zabele`a zgolemuvawe od 32 otsto.

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 VESTI BERZA... VESTI BERZA... . . . . . . . . . . . 4

Amortiziran startot na pazarot na kapital e naslovot na berzanskata analiza {to ja objavi VeOD 21 DO 26 MART - MEBEL 2008 ............ 4 ~er. Vo nea stoi: I pokraj aktuelnata politi~ka sostojba vo zemjava, prometot na pazarot na kapital vo nedelata {to izmina zabele`a porast. Realiziran BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, promet od 5,2 milioni evra, {to vo odnos na prSREDA, ^ E T V R T O K . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7 be{enedela od mart e pogolem za okolu 125 procenti. vata Akciite pa|aa re~isi na site kompanii, no i pokraj toa XONSON METI PO STAPKITE NA XONSON KONTROLS........................................8 1,5 milion evra se realiziraa od proda`bata na akciite na grade`nata kompanija Mavrovo, pri {to isVESTI BERZA... VESTI BERZA... ..............9 trguvani bea 16 procenti od glavnicata na kompanijata. Vo pove}e od 60 transakcii se prodadoa 39.000 akcii na Mavrovo, a edna akcija na kompanijata dostigna INTERVJU: VAN^O UZUNOV, PROFESOR proda`na cena od 2.450 denari. Sopstvenik na kapiPO EKONOMIJA NA PRAVNIOT hrvatskata FAKULTET VO SKOPJE.........................10-11 talot stana najavi deka grade`na kompanija Ingra koja oficijalno e zainteresirana da ja prezeme Mavrovo. PO DOLGOGODI[NA DELOVNA Na Makedonskata berza vo trguvaweto uporni bea SORABOTKA - PARTNERSTVO...................12 malite kupuva~i, {to potvrduva i podatokot deka posledniot den od berzanskata nedela realiziran KOMISIJA ZA HARTIJA ZA VREDNOST..12 be{e soliden dneven promet od 1,2 milioni evra. So toa be{e amortiziran stresot {to go predizvikaa na BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA pazarot stranskite investitori od Hrvatska i Slovenija vo prethodnite denovi. Berzanskite analiti~ari ........13-15 ovojpat se optimisti i najavuvaat deka ne o~ekuva BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16 dobra berzanska nedela. Minatata nedela najmnogu padnaa akciite na kompaniite: Teteks, Makstil, GraNEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA nit, Stopanska banka - Bitola i Komercijalna banka. BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19 Inflacijata ja namaluva konkurentnosta, pi{uva vo Vreme. Imeno na izvoznicite im odgovara devalvai tie podolgo vreme velat deka denaI M P R E S S U M cijaena denarot a toa im vlijae negativno na biznisot. rot precenet, Po definicija, devalvacijata zna~i opa|awe na vrednosta na doma{nata valuta vo odnos na nekoja stranska valuta, pa izvoznite kompanii so devalvacijata bi gi zgolemile prihodite bidej}i pri proda`bata na proizvodite vo stranstvo, tie im se pla}aat vo stranIzdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje ska valuta. Vo uslovi na opa|awe na vrednosta na doMediumska biblioteka i digitalna arhiva ma{nata valuta, tie zarabotuvaat i kako posledica Redakcija na berzNIK na kursnite razliki. Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, [to se odnesuva do inflacijata, taa se odrazuva 1000, R.Makedonija negativno vrz kompaniite {to se zanimavaat so izvoz. Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 So inflacijata doa|a do poskapuvawe na proizvodite Internet: www.interNIK.com.mk; na doma{niot pazar, a toa vlijae da poskapat i vo e-mail: info@interNIK.com.mk stranstvo. Vo Vreme }e pro~itate i deka tutunarite prvi }e Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski se ofajdat od subvenciite. Tie za godinava iznesuvaOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska at 45 milioni evra i prijavuvaweto na zemjodelcite Marketing: Ivona Josifovska za nivno koristewe e vo tek. Isplatata na subvenciiAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova te }e se odviva preku Agencijata za finansiska podE-biznis: Ratko Projkovski dr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, poznata Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} kako Plate`na agencija. Logistika: Ana Petrova Prijavuvaweto za subvenciite trae do 31 maj, a Finansii: Gordana Stojanovska isplatite }e se realiziraat otkako zemjodelcite }e gi ispolnat predvidenite uslovi. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI Ungarskata kompanija Forneti sole }e gradi fabMEDIUMI berzNIK berzNIK e osnovan 2007 godina.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MAKEDONIJA VO EU PREKU ZEMJODELSKI RAZVOJ (****) 2. OHRIDSKITE I STRU[KI HOTELIERI MO@AT DA ZARABOTAT 20 MILIONI EVRA (**)
DNEVNIK s.7 INFLACIJATA VO EU POGOLEMA OD DOZVOLENATA s.7 TUTUNARITE BARAAT CENI POVISOKI ZA 30 OTSTO s.7 KOSOVSKI FIRMI KUPUVAAT ZEMJI[TE VO MAKEDONIJA s.7 HOTELIERITE SE KRSTAT VO POEVTINI ^ARTER-LETOVI UTRINSKI VESNIK s.7 AVSTRISKITE TURISTI SE VRA]AAT VO OHRID s.7 STOPANSKA BANKA - SKOPJE GI PODOBRI USLOVITE NA STANBENIOT KREDIT s.8 ZLATOTO DOSTIGNA CENA OD 1.000 DOLARI ZA UNCA s.8 ER FRANS - KLM JA KUPUVA ALITALIJA s.8 AMERIKANSKI INVESTITORI JA TU@AT SOSIETE @ENERAL VE^ER s.5 OD IZVOZNIK, STANAVME UVOZNIK NA HRANA s.6 FORNETTI ]E GRADI FABRIKA ZA BELI PE^IVA s.6 BERZATA BAROMETAR NA POLITI^KITE SLU^UVAWA s.6 CENATA NA ZEJTINOT OSTANUVA ISTA s.7 VO PENZIJA SO 15 GODINI STA@ VREME s.1 MAKEDONIJA VO EU PREKU ZEMJODELSTVOTO s.5 SAEM ZA VRABOTUVAWE I ZA KARIERA s.5 PLASTENICI GI PREKRIJA NIVITE I DVOROVITE s.6 ISKLU^EN TRETIOT BLOK s.6 INFLACIJATA JA NAMALUVA KONKURENTNOSTA s.6 NEKOJ JA NAMALUVA CENATA NA AKCIITE s.6 OD SUBVENCIITE PRVI ]E SE OFAJDAT TUTUNARITE s.7 KOZI IMAME, MLEKO UVEZUVAME s.7 NAFTATA POSKAPUVA SAMO ZA KUMANOVCI s.11 ]E SE GRADI FABRIKA ZA PE^IVA VEST s.2 NAJNISKATA PLATA VO OHRID 8.100 DENARI s.5 ERLIFT SERVIS ]E LETA OD APRIL s.6 STO TONI MLAD KROMID ZA HRVATSKI KONZUM NOVA MAKEDONIJA s.4 OHRIDSKITE I STRU[KI HOTELIERI MO@AT DA ZARABOTAT 20 MILIONI EVRA s.5 OHIS ]E OSTANE BEZ STRUJA PORADI DOLG OD 500.000 EVRA s.5 HRVATSKATA GRADE@NA KOMPANIJA IGH VLEGUVA NA BUGARSKIOT PAZAR [PIC s.6 VLADATA MU SE POSVETI NA ZEMJODELSTVOTO

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK Broj: 15 Data: 24.03.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: MEBEL 2008 Foto: Robert Spasovski Redakcija na berzNIK Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Novinari: Vaska Mickoska Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

6

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

18.03.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Izminatata trgovska nedela na Makedonskata berza be{e pod silen psiholo{ki pritisok. Turbulenciite vo vladinata koalicija predizvikaa panika kaj sopstvenicite na akciite, koi pobrzaa da gi prodadat po sekoja cena. Od druga strana, mnogumina go iskoristija ovoj moment i gi kupuvaa koli~inite akcii koi se nudea po mnogu niski ceni. Seto ova, kako {to mo`e da se pro~ita vo berzanskata analiza vo dene{noto izdanie na Nova Makedonija, vlijae{e prometot na berzata da se zgolemi za pove}e od 130 otsto vo sporedba so minatata godina. No, stranskite investitori povtorno ja spasija berzata i cenovnoto nivo, bidej}i tie ostanaa da kupuvaat vo momenti koga doma{nite sitni investitori prodavaa so zaguba. Kolku toa }e gi ~ini naskoro }e poka`e pazarot. Pra{awe e kolku vreme }e i treba na doma{nata investiciska javnost da sfati deka cenite na desetina likvidni blu~ipovi se mnogu niski vo sporedba so cenite koi mo`at da gi postignat na pazarot blagodarej}i na nivnite potencijali, kapaciteti i performansi, se veli vo analizata na ovoj dneven vesnik. Negativnite inflaciski efekti ve}e po~nuvaat da se ~uvstvuvaat vo makedonskata ekonomija, informira Dnevnik. Inflacijata, koja dostigna 10 otsto, ja namaluva konkurentnosta na makedonskite izvozni kompanii. Nivnite tro{oci sega se mnogu pogolemi od onie {to gi imaat kompaniite vo EU, kade {to inflacijata e 3 otsto. Ekonomistite predupreduvaat deka porastot na inflacijata po pravilo gi udira izvoznicite, a nosi povolnosti za uvoznicite. Vladata pak, ne e zasegnata zatoa {to najgolem del od prihodite obezbeduva od danokot na dodadena vrednost. Toa zna~i deka poskap proizvod soodvetno ja zgolemuva i sumata {to odi vo buxetot - velat ekonomistite. Vo kompaniite-izvoznici velat deka ako ja vgradat inflacijata vo svoite proizvodi, nema da bidat konkurentni na nadvore{niot pazar. Zatoa go zgolemuvaat proizvodstvoto, a zagubite gi nadomestuvaat so vnatre{nite resursi. Makedonskiot energetski sistem-operator (MEPSO) do krajot na godinata }e uveze 210.180 megavat-~asovi elektri~na energija so prose~na cena od 86,12 evra za eden megavat~as, mo`e da se pro~ita vo site dene{ni pe~ateni mediumi. Vkupno za nabavenata struja }e treba da se plati 18,1 milioni evra. Elektri~nata energija }e bide kupena od ~etiri kompanii trgovci: EFT od [vajcarija, Rudnap grup od Srbija, Vivid pauer od Bugarija i GEN od Slovenija. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, prose~nata cena na ovaa nabavka e poniska za 5,42 evra ili 5,9 otsto vo sporedba so prethodnata nabavka na elektri~na energija. Doj~e telekom }e kupi 20 otsto od akciite na gr~kata kompanija OTE, od gr~kata investiciska firma Marfin investment za 2,5 milijardi evra i so toa, spored ocenkata na ekspertite, }e ja betonira monopolskata pozicija vo Makedonija, kade {to ve}e gi poseduva Makedonski telekomunikacii i mobilniot operator T-Mobile. Germanskiot telekomunikaciski gigant sega }e stavi raka i vrz Kosmofon, vtor po golemina mobilen operator i dobitnik na dozvola za vajmaks-telekomunikacii, informiraat vesnicite. Inaku, germanskata kompanija, koja poslednoto minatogodi{no trimese~je go zavr{i so zaguba od 757 milioni evra, gubi se pove}e pretplatnici na fiksnata telefonija vo Germanija, a vo SAD e soo~ena so se posilna konkurencija. Vesnikot Vest informira i deka germanskiot avtomobilski gigant Folksvagen e zainteresiran da koristi odredeni uslugi na nekolku od makedonskite avtomobilski nabavuva~i. Za taa cel denovive }e bidat organizirani direktni sredbi na 11-te proizvoditeli na avtomobilski delovi od Makedonija so pretstavnici na Folksvagen, na koi }e se razgleduvaat proizvodstvenite kapaciteti, referenciite, mo`nostite i nivoto na kvalitet na doma{nite firmi. Stopanska banka AD Skopje ja simna kamatnata stapka za stanbeni krediti za zainteresiranite {to }e podignat kredit do krajot na juni godinava na 6% godi{no za prvite tri godini, ili garantirana kamatna stapka za prvata godina od samo 5,5% godi{no, informiraat pi{anite mediumi. Po istekot na periodot so garantirana kamatna stapka se primenuva promenlivata kamatna stapka, koja vo momentot iznesuva 8,25% godi{no. Gorivoto dizel poskapuva za 2,5 denari, a cenata na benzinite ostanuva ista, informiraat vesnicite. Maloproda`nata cena na gorivoto dizel }e bide 66, a na ekstra-lesnoto 55 denari za litar. Cenata na motorniot benzin MB-96 }e ostane 70,50 denari za litar, eurosuper-95 i ponatamu }e se prodava za 67,50, a eurosuper-98 za 68,50 denari za litar. So odlukata na Regulatornata komisija za energetika, maloproda`nata cena na mazutot M-2 od 27,413 se zgolemuva na 28,040 denari za kilogram.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. DIZELOT POSKAP ZA 2,5 DENARI, BENZINITE PO STARA CENA (*****) 2. DOJ^E TELEKOM ]E STANE GAZDA NA EDNA PETTINA OD GR^KI OTE (****) DNEVNIK VEST s.7 PA\A KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE IZVOZNI s.2 OD DENES DO 21 MART SAEM ZA VRABOTUVAWE I KARIERA PROIZVODI s.2 MAKEDONIJA I INDIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA ZA[TIs.7 DOJ^E TELEKOM GO BETONIRA MONOPOLOT VO MAKETA NA INVESTICIITE DONIJA s.3 FOLKSVAGEN ZAINTERESIRAN ZA USLUGI NA MAKEDONs.7 ^ETIRI KOMPANII ]E UVEZUVAAT STRUJA ZA MEPSO SKI NABAVUVA^I s.7 DIZELOT POSKAPUVA ZA 2,5 DENARI s.3 DIZELOT POSKAPE ZA 2,5 DENARI s.7 MBI 17.03.2008 s.7 MEPSO ]E KOMPENZIRA STRUJA SO BUGARSKI NEK s.7 32 XIPOVI I BEZBOL KAPI ZA [UMARITE UTRINSKI VESNIK s.7 STANBEN KREDIT NA STOPANSKA BANKA SO KAMATA OD s.5 EVN - ESM UTRE ]E ZAPO^NE SO GOLEMA AKCIJA NA IS5,5 OTSTO KLU^UVAWE s.10 DOJ^E TELEKOM ]E STANE GAZDA NA EDNA PETTINA OD s.7 ZA NOVIOT UVOZ NA STRUJA MEPSO ]E PLATI 18 MILIGR^KI OTE ONI EVRA s.10 s.7 DIZELOT POSKAP ZA 2,5 DENARI, BENZINITE PO STARA DOLAROT PADNA REKORDNO NISKO VO ODNOS NA EVROTO CENA s.10 ER FRANS - KLM JA PREZEMA ALITALIJA s.7 DR@AVATA ]E BARA IZLEZ ZA TUTUNSKIOT KOMBINAT s.10 XP MORGAN ^EJS JA KUPUVA BER STERNS ZA 2 DOLARA ZA PRILEP AKCIJA VE^ER NOVA MAKEDONIJA s.4 PARISKI I VIENSKI AERODROM GI PIKIRAAT DOMA[s.2 OTKUPNA CENA 33 DENARI! NITE AVIOPRISTANI[TA s.3 DIZELOT SE PRIBLI@UVA NA BENZINITE s.6 NOVI POVOLNOSTI ZA STANBEN KREDIT s.3 MAKEDONIJA ODI NAPRED s.7 NAMALENIOT HIDROPOTENCIJAL ]E NE ^INI 18 MILIs.5 SUSPENDIRANA INOVO BROKER AD SKOPJE ONI EVRA s.5 POLITI^KA LEKCIJA ZA INVESTITORITE s.7 TOPILNICATA ]E PO^EKA ZA NOV GAZDA s.5 LIMITOT NA ZAEMOT E NAD 150.000 EVRA SO OTPLATA DO s.7 DIZELOT SO REKORDNA CENA OD 66 DENARI 30 GODINI s.5 FORNETI ]E GRADI DISTRIBUTIVEN CENTAR VO ILINVREME DEN s.5 OTKUPNITE PUNKTOVI ]E STAVAT TO^KA NA s.5 TEC NETOTINO ]E RABOTI SO POLNA PAREA BESPARICATA s.5 ^ETIRI KOMPANII ]E UVEZUVAAT STRUJA s.6 VONREDNIOT UVOZ ]E NE ^INI POEVTINO s.6 ]E SE BARA NAFTA VO MAKEDONIJA [PIC s.6 NAJVA@NIOT ENERGETSKI KAPACITET SAMO SE s.6 STARTUVA[E SAEMOT ZA VRABOTUVAWE PRIKRPUVA s.7 TRIPLIRANI DANO^NITE PRIJAVI s.6 SUSPENDIRANA INOVO BROKER s.7 FOLKSVAGEN VO SKOPJE s.6 DIZELOT POSKAPE ZA 2,5 DENARI s.7 MLAD KROMID OD BA[INO SELO NA HRVATSKIOT PAZAR s.7 MAKEDONIJA ]E SE SOO^I SO RECESIJA s.7 INDUSTRSKITE PR0IZV0DI POSKAPI ZA 10,2 OTSTO OD s.7 POLITI^ARITE GLUVI ZA EKONOMIJATA LANI s.7 MAKEDONSKATA BERZA NAJNESTABILNA s.7 DOJ^E TELEKOM ]E KUPI PETTINA OD K0SM0F0N

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

7

19.03.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Po~etokot na izgradbata na fabrikata na Xonson Meti vo Makedonija e top vest na site dene{ni vesnici. Vo ekonomskata zona Bunarxik, vo sredinata na april }e bidat udreni temelite na noviot kapacitet na ovaa britanska kompanija, vo koj od maj narednata godina }e se proizveduvaat avtomobilski delovi za prenos na dvi`eweto. Prvata faza na investicijata te`i 50 milioni evra, a vtorata faza se o~ekuva da zapo~ne po tri godini. Spored zborovite na Kolin Xefri, regionalniot direktor na Xonson Meti za Makedonija, stanuva zbor za najgolemata investicija {to ovaa kompanija ja ima vo Evropa vo poslednite 30 godini. - Slobodnata ekonomska zona nudi odli~ni performansi za fabriki za proizvodstvo na delovi za avtomobilskata industrija. Imam soznanija deka u{te dve multinacionalni kompanii od ovaa bran{a se zainteresirani da investiraat vo Makedonija, istakna Kolin. Za kompanijata ne e problem politi~kata situacija vo dr`avava, bidej}i britanskiot avtomobilski gigant, koj ostvaruva profit od 12 milijardi dolari, ima fabriki vo 50 zemji vo svetot, a vo nekoi od dr`avite imaat mnogu poseriozni problemi. Deka zemjava e na mapata na avtomobilskata industrija potvrduva i informacijata vo Ve~er, vo koja mo`e da se pro~ita deka edinaeset proizvoditeli na avtomobilski delovi od dr`avava }e sorabotuvaat so germanskata Folksvagen grupacija. Za ovoj seriozen biznis i strate{ko partnerstvo, Folksvagen vrz osnova na nivnite strogi kriteriumi samata gi izbrala na{ite firmi. Na prvata makedonska konferencija za avtomobilski dobavuva~i {to se odr`a vo Skopje, vo organizacija na ministerot za stranski investicii Vele Samak i USAID preku Proektot za konkurentnost, bilo istaknato deka makedonskite proizvoditeli na avtomobilski delovi od zemjava imaat mo`nost da snabduvaat delovi i za Audi, [koda i Seat. Od doma{nite kompanii koi }e bidat del od avtomobilskiot biznis se: Vesna SAP, IZO Staklo, Amak, SIPO, Velmaks, Ruen, TT Plast, Ni~e Aurora, Pruteks, MZT Learnica i TCG Learnica. Za noviot pad na berzanskiot indeks mo`e da se pro~ita vo izve{tajot vo Utrinski vesnik. Po minatonedelniot golem pad na berzanskiot indeks MBI 10, vrednosta na ovoj indeks v~era bele`e{e pad od 5,5 otsto, {to e najgolemiot pad na ovoj indeks godinava. Vkupniot ostvaren promet od trguvawe so site akcii na Berzata v~era iznesuva{e 50,1 milioni denari. Na oficijalniot pazar najmnogu se trguva{e so akciite na Komercijalna banka, koi se prodavaa za 5.800 denari, ili za 2,8 otsto poniska cena od prethodno. Spored analiti~arite, padot se dol`i na promenite vo politi~kata situacija, {to gi motivira investitorite da gi prodavaat akciite po zna~itelno poniski ceni. Vo vestite od berzata e i onaa za promenite vo presmetuvaweto na MBID, indeks {to se odnesuva na akciite na javno poseduvanite dru{tva. Od listata na kompanii ~ii akcii dosega go odreduvaa ovoj indeks se otstraneti Strumica tabak, Karpo{ i Sileks banka. Na nivno mesto se dodadeni kompaniite Okta, ICN farm i Rade Kon~ar. Za presmetuvawe na indeksot MBID se zemaat predvid akciite na 13 akcionerski dru{tva: Arcelormittal Skopje (HRM), Arcelormittal Skopje (CRM), Fabrika za cevki 11 Oktomvri od Kumanovo, Makedonski telekomunikacii, Stopanska banka, Tutunska banka, Rade Kon~ar, Okta, UNI banka, Prilepska pivarnica, Kjubi Makedonija, ICN farm i MZT HEPOS. Site pe~ateni mediumi deneska go odbele`uvaat restartiraweto na Silmak. Otkako Kombinatot zapo~na da dobiva struja od ELEM, aktivirani se tri od sedumte pe~ki za proizvodstvo na ferosilicium, a na rabota se vrateni okolu 400 rabotnici. Spored ednogodi{niot dogovor pome|u Silmak i ELEM, kombinatot }e se snabduva so elektri~na energija od no}nite vi{oci po cena od 21,5 evra za megavat-~as, dodeka za cenata na dnevnata isporaka vo Silmak tvrdat deka e rentabilna. Ako cenata na ferosiliciumot na svetskite berzi prodol`i da raste, mo`e da se restartira u{te nekoja pe~ka. So trite pe~ki mo`e da se proizvedat 40.000 toni ferosilicium godi{no. Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) go objavi oglasot za proektot so koj e predvideno da se finansira izgradba na stanbeni objekti za srednata klasa vo pove}e balkanski zemji, objavuva Ve~er. Proektot treba da se realizira vo Makedonija, Albanija, BiH, Bugarija, Moldavija, Srbija, Crna Gora, Ukraina i Hrvatska, a so nego se planira da se soberat 150 milioni evra. So toa bi se pottiknala konkurencijata na pazarot, na koj, sega dominiraat mali izveduva~i koi {to po pravilo nemaat kapacitet ili ne sakaat da gradat stanbeni naselbi spored standardite. EBOR }e go finansira proektot vo iznos do 20 otsto od vkupniot kapital, odnosno najmnogu 30 milioni evra, vo ramki na vkupnite tro{oci od 150 milioni evra. Od Ohridska banka u{te edna novina za korisnicite, izvestuvaat vesnicite. Bankata vovede novi revolving karti~ki - masterkard standard i masterkard gold, koi se izdavaat bez `iranti. Kreditniot limit na masterkard standard e do 180.000 denari, a na masterkard gold do 360.000 denari. Karti~kite se so beskamaten grejs-period do 45 dena, va`e~ki za pla}awa napraveni na proda`ni mesta ili za gotovina podignata na bankomat. Revolving karti~kite se izraboteni spored tehnologija {to ovozmo`uva sigurnost i za{tita od zloupotreba.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. XONSON METI VO APRIL PO^NUVA DA JA GRADI FABRIKATA (*****) 2. JAKA 80 DOBI ZABRANA ZA PROIZVODSTVO NA 35 LEKOVI (****)
DNEVNIK s.4 s.5 s.7 FABRIKATA ZA KATALIZATORI ]E SE GRADI VO APRIL JAKA 80 ]E DOBIE ZABRANA DA PROIZVEDUVA ZAGLAVENA POSTAPKATA ZA OSIGURUVAWE NA ZEMJODELCITE s.7 OHIS DENESKA BEZ STRUJA s.7 SILMAK PO^NA SO PROIZVODSTVO s.7 BROJOT NA TURISTITE ZGOLEMEN ZA 41,4 OTSTO UTRINSKI VESNIK s.1 XONSON METI ]E GRADI OD APRIL s.8 SILMAK PO^NA DA PROIZVEDUVA FEROSILICIUM s.13 ELEM VO JANUARI I FEVRUARI PROIZVEDE 5 OTSTO STRUJA POMALKU OD PLANOT s.13 PORADI TAKTIZIRAWE, PRILEPSKITE STO^ARI NE PRODADOA 10.000 JAGNIWA s.14 MAKEDONSKITE FIRMI NEPODGOTVENI DA SI JA ZGOLEMAT KONKURENTNOSTA s.14 NOV REKORDEN PAD NA BERZANSKIOT INDEKS s.14 PROMENI VO PRESMETUVAWETO NA INDEKSOT MBID s.14 NOVI REVOLVING KREDITNI KARTI^KI NA OHRIDSKA BANKA s.14 DVOJNA FORMULA ZA UPOTREBA NA LEKOVITE NA JAKA 80 s.14 EVN-ESM SO NOVI TRANSFORMATORI , VO SKOPJE s.14 @EROM KERVIEL PU[TEN OD ZATVOR VE^ER s.6 BALKANSKI PROEKT ZA NEDVI@NOSTI s.6 VLO@ENI 1,2 MIL. EVRA VO MRE@ATA VO SKOPJE s.6 MALITE HIDROCENTRALI ]E NI DONESAT GOLEMA BEQA s.6 SILMAK RABOTI VO TRI SMENI s.7 XONSON METI VO APRIL PO^NUVA DA JA GRADI FABRIKATA s.7 ZA VOZDUHOPLOVNITE VLASTI TOA E ZAVR[ENA RABOTA s.7 s.7 VREME s.1 s.2 s.7 s.7 s.7 s.7 FOLKSVAGEN PIKIRA NA[I FIRMI NOVI REVOLVING KARTI^KI DOA\AAT NOV BRAN POSKAPUVAWA POLITI^KITE DRAMI JA STAPISAA MAKEDONSKATA BERZA STRUGA I OHRID BEZ VODA? KRSTOT I JAVNI PRETPRIJATIJA ]E OSTANAT BEZ STRUJA LEBOT I MESOTO SO POVISOKI CENI BRITANSKIOT GIGANT GLEDA SIGURNOST VO MAKEDONIJA

VEST s.6 JAKA 80 DOBI ZABRANA ZA PROIZVODSTVO NA 35 LEKOVI NOVA MAKEDONIJA s.5 FOLKSVAGEN NA PRVATA MAKEDONSKA KONFERENCIJA NA AVTOMOBILSKI DOBAVUVA^I s.5 XONSON METI ]E PO^NE DA GRADI FABRIKA ZA DELOVI ZA AVTOMOBILI s.5 CRN VTORNIK NA BERZATA s.5 ELEM DO FEVRUARI PROIZVEDE 19,14 OTSTO s.5 SILMAK PO^NA DA DOBIVA STRUJA OD DR@AVATA [PIC s.7 NEMA KLU^ ZA POGONITE NA JAKA 80 VO RADOVI[? s.8 DIZELOT POSKAP OD BENZINOT? s.8 EBOR ]E GRADI STANOVI NA BALKANOT s.8 ELEM PROIZVEDE 1.155 GIGAVAT ^ASOVI STRUJA ZA DVA MESECA s.8 EVN: SE PODOBRUVA SNABDUVAWETO SO STRUJA VO SKOPJE s.8 OGROMEN PAD NA AKCIITE NA BERZATA s.9 DOLGOVITE ZA STRUJA ]E GO UNI[TAT OHRID

8

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

XONSON METI PO STAPKITE NA XONSON KONTROLS

I MAKEDONIJA NA MAPATA NA AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA
Vo sredinata na april, vo ekonomskata zona Bunarxik, }e zapo~ne so izgradba fabrika za proizvodstvo na delovi za avtomobilskata industrija. Na izborot tokmu Makedonija da bide destinacijata kade britanskata kompanija }e realizira investicija od 50 milioni evra, pokraj drugoto, vlijaele i pozitivnite iskustva {to im bile preneseni od Xonson Kontrols. I Grupacijata Folksvagen neodamna gi prezentira{e svoite interesi i potrebi za sorabotka i nabavka na delovi pred 11 makedonski firmi Ako se sudi po nastanite vo izminatava nedela i projaveniot interes na golemi multinacionalni kompanii da investiraat vo dr`avava, Makedonija e na patot na mapata na avtomobilskata industrija da bide obele`ana kako golem regionalen centar za proizvodstvo na delovi za ovaa industrija. Za po~etok, britanskata kompanija Xonson Meti, vo sredinata na april, vo ekonomskata zona Bunarxik, }e zapo~ne so izgradbata na fabrika za proizvodstvo za avtomobilskata industrija. Kapacitetot se planira da startuva so rabota vo maj narednata godina, a celokupnoto proizvodstvo }e bide nameneto za pazarot na Evropskata unija. Na izborot tokmu Makedonija da bide destinacijata kade britanskata kompanija }e realizira investicija od 50 milioni evra, pokraj drugoto, vlijaele i pozitivnite iskustva {to im bile preneseni od Xonson Kontrols, ~ija fabrika prva nikna vo Bunarxik. - Slobodnata ekonomska zona nudi odli~ni performansi za fabriki za proizvodstvo na delovi za avtomobili. Jas poznavam u{te najmalku dve multinacionalni kompanii od avtomobilskata industrija koi se mnogu zainteresirani i mnogu seriozni vo namerite za investirawe vo Makedonija - istaknuva Kolin Xefri, regionalen direktor na Xonson Meti za Makedonija, dodavaj}i deka postojat seriozni mo`nosti slobodnata ekonomska zona da prerasne vo centar za razvojot na industrijata za avtomobilski delovi. Deka prvi~niot vlog na Xonson Meti mo`e da bide sfaten kako zelen signal za vlez na drugi kompanii od EU vo Makedonija, se i najavite od neodamna odr`anata prva konferencija za avtomobilskite dobavuva~i, koja ja organizira{e Vele Samak, ministerot zadol`en za privlekuvawe stranski investicii, vo partnerstvo so proektot na USAID za konkurentnost vo Makedonija. Grupacijata Folksvagen, kako glaven proizvoditel, na Konferencijata gi prezentira{e svoite interesi i potrebi za sorabotka i nabavka na delovi pred 11 makedonski firmi, koi ve}e proizveduvaat delovi ili imaat potencijal da bidat snabduva~i. Vo konkurencijata za sorabotka so Folksvagen vlegoa Vesna SAP, IZO Staklo, Amak, SIPO, Velmaks, Ruen, T-T Plast, Ni~e Aurora, Pruteks, MZT Learnica i TCG Learnica, no koja od niv }e vleze vo lanecot na proizvodstvo na sekoe novo vozilo od brendovite Folksvagen, }e zavisi od procenkata na Grupacijata koja firma gi ima potrebnite kapaciteti, referenci, mo`nosti i nivo na kvalitet na proizvodite. - So ova Makedonija e na mapata na avtomobilskata industrija, kade na{ite doma{ni proizvoditeli }e mo`at direktno da snabduvaat delovi za brendovite Folksvagen, Audi, [koda i Seat - izjavi Samak. - Strategijata na Folksvagen, kako najgolem Evropski avtomobilski proizvoditel, e postojano da iznao|a konkurentni snabduva~i. Bez razlika kolku se tie mali, dokolku poka`at kvalitet, Folksvagen e spremen da gi razviva. Vo nasoka na integrirawe vo globalnite lanci na avtomobilski dobavuva~i, na makedonskite kompanii }e im pomaga i USAID, preku Proektot za konkurentnost. - Nie gi poddr`uvame inicijativite Makedonija da stane pokonkurentna vo globalnata ekonomija. Na dolg rok, ovie inicijativi }e rezultiraat so zgolemena dodadena vrednost na izvozot i novi rabotni mesta, veli Mar{a Vong, Direktor za ekonomski razvoj vo USAID. O~ekuvawata od ministerot Samak i USAID se zgolemeni pora~ki od Folksvagen kon doma{nite firmi {to }e rezultira vo zgolemen obrt, doma{no proizvodstvo i investirawe, novi vrabotuvawa i zgolemuvawe na kvalitetot na rabota. Konkretnite investicii i planirani biznisi na ovie svetski brendovi go svrtea vnimanieto i na drugite avtomobilski proizvoditeli, kako Reno, Ford, Fiat i General Motors, koi ve}e poka`aa interes za poseti i detektirawe na uslovite i mo`nostite za eventualni idni investirawa vo kapaciteti za proizvodstvo na delovi za avtomobilskata industrija. V.M.

XONSON KONTROLS PRONAJDE RASADNIK NA IN@ENERI VO MAKEDONIJA
Xonson Kontrols stanuva prviot snab- tabli na avtomobilite. Probnoto proizduva~ za avtomobilska elektronika koj vodstvo zapo~na vo dekemvri, a {est postartuva so proizvodstvo vo Makedonija goni }e bidat celosno operativni do kraotkako vlo`i 30 milioni dolari vo fab- jot na 2009 g. - Makedonija kako lokacija e povolna rika za delovi vo glavniot grad, Skopje. Rakovodstvoto gi ima{e vo predvid Pol- zatoa {to e blisku do drugite operacii na ska, Romanija i Slova~ka za pro{iruvawe na{ata kompanija vo Centralna i Isto~na na proizvodstvoto, no se re{i za Makedo- Evropa. Ovoj kapacitet ja snabduva na{anija prvenstveno poradi raspolo`livosta ta fabrika vo Namestovo, Slova~ka. Elektronskite plo~ki sekojdnevno se isna in`eneri. - Na drugite mesta imavme pote{ko- pora~uvaat po kopnen pat preku Srbija, so minimalni transportni trotii vo iznao|awe i zadr`uvawe na kvalifikuvani in- Za potencijalnite investito- {oci i pristignuvaat vo ri od avtomobilskata indus`eneri, re~e Filipe Simon, trija koi imaat namera da vlo- Slova~ka za eden den, izjavi potpretsedatel za globalna `at vo Makedonija, gi prenesu- Simon.Toj gleda potencijalna elektronika vo Xonson Kon- vame iskustvata od Xonson Kon- sorabotka so razvojno-iskoja prva ottrols. - Nie sme prvite od trols, kompanija avtomobilska tra`uva~kiot centar na ovaa vori fabrika za ovaa industriska granka koi elektronika vo slobodnata kompanija vo Bugarija, koj zapo~nale proizvodstvo ov- ekonomska zona Bunarxik. Teks- {to razviva implementirani de, a toa ni dava prednost vo tot e objaven na EE Times Europe softverski re{enija koi se integriraat vo kontrolnite dostapnosta na stru~ni lica na 17/03/2008 koi }e se pridru`at na kompanijata i }e tabli i multimedijalnite sistemi. Skopje e oddale~en 200 kilometri ostanat so nas za podolg vremenski peri(120 milji) od razvojno-istra`uva~kiot od. Se o~ekuva ^e{ka, Slova~ka, Polska i centar vo glavniot grad na Bugarija, SoRomanija da stanat vode~ki centri za iz- fija. Makedonskata vlada so golem entuzivoz na avtomobili i sredi{ta za distributerite na avtomobilska elektronika jazam privlekuva stranski investitori, koi }e gi snabduvaat lokalnite i zapad- nudej}i niski danoci i drugi finansiski noevropskite pazari. Me|utoa, pazarite stimulansi za zapo~nuvawe so rabota. Se na se, operativnite tro{oci vo na trud se stesnuvaat, platite rastat, a distributerite mora da razmisluvaat za Makedonija se sli~ni so onie vo Romanija i Bugarija.- Me|utoa, porastot na tro{obarawe na novi proizvodstveni regioni. Fabrikata na Xonson Kontrols vo cite vo Makedonija vo slednite nekolku Skopje ima sopstven pogon za sklopuvawe godini }e bide zna~itelno pomal otkolku i testirawe na elektronski komponenti vo drugite zemji od Centralna i Isto~na koi se implementiraat vo kontrolnite Evropa, izjavi Simon.

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

9

VESTI BERZA... VESTI BERZA...

KIB od Kumanovo izleze od zagubata
Akcionerskoto dru{tvo Komercijalno Investiciona Banka a.d. Kumanovo vo svojot izve{taj za bilans na uspehot za 2007 g. bele`i zna~itelno podobri rezultati vo odnos na prethodnata godina, koga ne ostvarila re~isi nikakva dobivka. Od site pozicii vo finansiskiot izve{taj, porast se zabele`uva samo vo prihodite od dejnosta koi iznesuvaat 78.250.000 denari, za razlika od prethodnata godina, koga nivniot iznos bil 68.261.000. Prihodite od kamatite, proviziite i nadomestocite poka`uvale opa|awe vo 2007 g., no od druga strana, re~isi dvojno se namalile i rashodite od dejnosta vo sporedba so 2006, pa vo 2007 nivniot iznos bil 120.621.000 denari. Pred odano~uvaweto vo 2006 g. bankata pretrpela zaguba od 77.059.000 denari, a vo 2007 godina ostvarila profit od 10.543.000 po odano~uvaweto. Neto dobivkata za cela godina iznesuva 9.092.000 denari, {to zna~i deka krizata e nadminata.

@ito Vardar so negativno saldo
Vo nerevidiraniot bilans na uspehot na @ito Vardar a.d. od Veles za 2007 godina se bele`i pad na finansiskite rezultati na dru{tvoto. Imeno, pred odano~uvaweto pretrpena e zaguba od 22.500.000 denari, a dobivkata od redovnoto rabotewe iznesuvala samo 27.707. 000 denari.

Investbanka so re~isi trojno pogolema zarabotka
Investbanka a.d. Skopje lani zad sebe ostavila mo{ne uspe{na finansiska godina: zgolemuvawe na prihodite od kamatite za okolu 50.000.000 vo odnos na 2006 g. poto~no zarabotila 189.654.859 denari po osnov na kamatite, kako i porast na prihodite od proviziite i nadomestocite, so iznos od 64.645.248 denari. Uspe{noto rabotewe na bankata vo tekot na minatata godina se odrazilo i na prihodite od dejnosta, koi se pove}e od dvojno zgolemeni i iznesuvaat 817.870.246 denari. Dobivkata pred odano~uvaweto e zna~itelno zgolemena i iznesuva 273.848.117 denari vo odnos na sumata od 69.339.415 denari vo 2006 g. Uspe{nata godina Investbanka ja zavr{ila so re~isi tripati pogolema neto dobivka, ~ij iznos e 250.200.695 denari. Golemite pozitivni promeni od Bankata gi prepi{uvaat na naplatata na kreditite klasificirani vo polo{ite rizi~ni kategorii, kako i somnitelni i sporni pobaruvawa koi dovele do osloboduvawe na posebnata rezerva i ostvaruvawe na zna~itelni vonredni prihodi.

Namalena zarabotka na R@ Ekonomika
Akcionerskoto dru{tvo R@ Ekonomika od Skopje vo izminatata godina zabele`alo blag porast samo vo oddelni segmenti. Proda`bata nezna~itelno se zgolemila i prihodite od nea iznesuvaat 54.334.000 denari, za razlika od iznosot vo 2006 g. koga toj bil 40.043.000 denari. Ostanatite operativni prihodi, pak, trojno se namalile i iznesuvaat 5.783.000 denari. Dobivkata od operativnoto rabotewe e blago zgolemena, so iznos od 15.783.000 denari. Dobivkata po odano~uvaweto e namalena, taka {to i neto dobivkata na krajot od 2007 g. e nezna~itelno namalena i iznesuva 15.833.00 denari, sporedeno so prethodnata od 17.125.000 denari.

Makstil so isto tempo na rabota
Vo 2007 godina Makstil go zadr`ala gore-dolu istoto tempo na rabotewe i ostvaruvawe, so nezna~itelno namaluvawe na neto dobivkata vo odnos na 2006 g. Prihodite od proda`bata, pak, blago se zgolemeni, so iznos od 5. 765.198.305 denari, a isto taka, ima porast i na ostanatite operativni prihodi koi vo 2007 g. iznesuvale 117.613.890 denari, a prethodnata godina 109.974.483 denari. Dobivkata od operativnoto rabotewe na kompanijata se zgolemila i iznesuva 229.936.697 denari, a se bele`i porast i na finansiskite prihodi. Dobivkata na Makstil od redovno rabotewe pred odano~uvaweto e zaokru`ena na suma od 166.040.578 denari, {to zna~i deka 2006 g. sepak bila malku pouspe{na za kompanijata, koga neto dobivkata bila 174. 065. 952 denari.

Neplodna godina za EMO od Ohrid
Ohridski EMO a.d. vo 2007 g. bele`i pad vo finansiskite rezultati. Imeno, iznosot na rashodite po razli~ni parametri go nadminuva iznosot na prihodite od proda`bata, kamatite i kursnite razliki, kako i ostanatite delovni prihodi. Taka, EMO od redovnoto rabotewe pred odano~uvaweto bil vo zaguba od 124.231.603 denari i okolu pet milioni denari zaguba od vonredni rashodi. Vkupnata zaguba za finansiskata godina na ovaa kompanija iznesuva 129.780.495 denari.

Vitaminka i ponatamu so pozitivni rezultati
Vo bilansot na uspehot za 2007 godina akcionerskoto dru{tvo Vitaminka od Prilep bele`i blag porast na prihodite od proda`bata vo odnos na prethodnata godina. Pa za razlika od toga{ koga tie bile 936.938.000 denari, vo 2007 g. se iska~ile na iznos od 1.046.046.000 denari. Ostanatite operativni prihodi lani se zgolemile pove}e od dvojno i iznesuvaat 31.751.000 denari, sporedeno so prihodite od 12.416.000 denari vo 2006 godina. Pozitiven rezultat pretstavuva i dobivkata od 4.759. 000 denari nasproti zagubata od 12.090.000 denari vo promenite na zalihite i tekovnoto proizvodstvo. Sli~na sprotivstavenost se zabele`uva i vo rezultatite od operativnoto rabotewe, kade vo 2006 g. kompanijata pretrpela zaguba od 46.049.000 denari, a lani ostvarila dobivka od 55.655.000 denari. Dobivkata pred odano~uvawe iznesuvala 44.865.000 denari, dodeka 2007 godina Vitaminka ja zavr{ila so blag porast na neto dobivkata (vo odnos na 2006 g.) so iznos od 37.595.000 denari.

Granit i ponatamu so pozitiven bilans
Grade`nata kompanija Granit a.d. zad sebe ostavila uspe{na delovna godina vo koja gi zgolemila prihodite vo site segmenti. Kako rezultat na toa, dobivkata od operativnoto rabotewe vo 2007 g. iznesuvala 400.050.000 denari, za razlika od prethodnata godina, koga nejziniot iznos bil 319.232.000 denari. Porast se zabele`uva i vo dobivkata pred odano~uvaweto, so iznos od 386.956.000 denari. Finansiskata godina Granit ja zavr{uva so neto dobivka od 339.989.000 denari.

Replek - dvojno pogolema neto dobivka
Akcionerskoto dru{tvo Replek vo 2007 godina postignalo ogromen uspeh vo sporedba so prethodnata godina i zna~itelno podobreni finansiski rezultati vo mnogu segmenti. Najizrazen e porastot na prihodite od u~estvo vo vlo`uvawa, kade, za razlika od prethodnata 2006 g. koga iznesuvale 39.926.141 denari, vo 2007 g. nivniot iznos se iska~il na 125.751.000 denari. Zgolemuvawe i na prihodite po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni prihodi vo iznos od 17.334.302 denari. Dobivkite od redovnoto rabotewe pred odano~uvaweto, kako i po nego, se dvojno pogolemi, odnosno 99.386.495 denari pred, i 93.220.679 po odano~uvaweto, a vo 2007 g. ovie dobivki se 189.978.176 denari, odnosno 182.966.390 denari. Bilansot na uspehot na Replek za 2007 godina poka`uva dvapati pogolema neto dobivka vo odnos na prethodnata godina.

10

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

INTERVJU: VAN^O UZUNOV, PROFESOR PO EKONOMIJA NA PRAVNIOT FAKULTET VO SKOPJE

POLITIKATA DIREKTEN VINOVNIK ZA REKORDNITE CENI NA NAFTATA
Ako vo sedumdesettite godini od minatiot vek, rekordnite ceni na naftata na svetskiot pazar bea rezultat na odluka na OPEK, sega e direktno povrzano so politi~kite slu~uvawa na globalno nivo kano so odluka na nafteniot kartel vo svetot, OPEK, zdru`enieto na zemji-izvozni~ki na nafta. Tie ednostavno re{ija deka svoeto prirodno bogatstvo evtino go prodavaat na svetskite pazari, a drugi zemji toa go iskoristuvaat. Zatoa, tie preku no} drasti~no ja zgolemija cenata na naftata i toa predizvika t.n. naften {ok. Za nekoi zemji be{e potrebna i cela decenija potoa da go apsorbiraat toa, bidej}i toga{ celata industrija be{e vrzana za evtinata nafta, odnosno energija, i tehnolo{ki gledano, najgolemite proizvodni kapaciteti vo svetot bea vrzani da koristat nafta. Svetot toga{ gi nau~i svoite lekcii i po~naa da se odvivaat razni drugi raboti vo pogled na tehnologijata i koristeweto na energijata, pa naftenata kriza po~na da se smiruva vo tekot na 80-te i 90te godini od minatiot vek Zna~i vo 70-te godini cenata na naftata ja diktira{e OPEK, a sega e direktno povrzano so politi~kite slu~uvawa... - Na SAD dolg period i odgovara{e i visokata cena na naftata i niskiot dolar vizavi drugite valuti. I na toj plan denovive se postignuva rekord - dolarot ima najniska vrednost vizavi evroto dosega. No, toa vlijae vrz cenata na naftata. Svetskata ekonomija, vo krajot na minata i posebno vo po~etokot na ovaa godina vleze vo recesija i toa e sega vgradeno vo cenata na naftata i vo niskata vrednost na dolarot. Taa kriza po~na vo SAD, potoa se pro{iri kon Evropa i kon Azija, i toa e, isto taka, vgradeno vo o~ekuvawata na trguvaweto so nafta, taka {to sega, normalno, cenata na naftata raste. [to }e se slu~i vo Makedonija? - Pa i nie sme isto od onie koi }e ja platat cenata, bidej}i Makedonija ne e ni proizvoditel, odnosno izvoznik na nafta, nitu pak ima mo} da smeni ne{to vo toj pogled. Nie sme mala zemja koja e 100 procentno zavisna od uvozot na nafta i, kakva i da e cenata na svetskiot pazar, takva }e si ja pla}ame, a doma na kratok rok ne mo`eme da go smenime obemot na nejzinata potro{uva~ka, bidej}i nie nemame tehnolo{ki razvoj za toa. Za vakvite ekonomii kako Makedonija, toa e ve}e edna bezizlezna situacija. Trebalo da se misli prethodno na toa dali }e dojde do takva situacija i dali treba industrijata da bide tolku zavisna od ovoj tip na energija. Nam ne ni preostanuva drugo osven da ja podnesuvame smetkata i da si pla}ame onolku kolku {to taa }e poskapi. Eve, gledate, i sega koga cenata na naftata raste, se vozi li pomalku? Mo`e da se re~e deka se vozi duri i pove}e!

Ona {to mo`e Vladata da go napravi e da ne gi izbri{e dava~kite, akcizite, carinite itn., tuku da gi namali, bidej}i e povisoka osnovicata po koja tie se napla}aat i so pomala stapka taa pak kolku-tolku t }e go napolni buxetot, a sepak }e ja namali krajnata maloproda`na cena Cenata na naftata gi dostignuva rekordite na svetskite pazari i o~igledno, direktno ili indirektno vlijae i vrz makedonskata ekonomija. Kako vie go komentirate toj trend i kakov bi bil impaktot vrz makedonskata ekonomija vo celost? - Ova {to sega se slu~uva so cenite na naftata ne e nekoja nova pojava, tuku zapo~na pred edna-dve godini so voenite intervencii vo Irak. Me|utoa, znaeme deka i ponatamu kontinuirano raste cenata na naftata, a poslednive denovi postigna rekordna cena, taka {to nie sekoe naredno poskapuvawe go vikame rekord, a potoa ima u{te pogolemo poskapuvawe... Na {to se dol`i toa? - Naftata e berzanski proizvod i kako takva pokraj site pravila na berzansko rabotewe podle`i i na psiholo{ki momenti, poto~no vlijanija vrz cenata predvideni od o~ekuvawa koi, pak, se odredeni od razni politi~ki slu~uvawa vo svetot. Taka, dokolku vo oblastite vo koi ima proizvodstvo na nafta ima voeni intervencii ili kakov bilo vid na politi~ki slu~uvawa, toa za lu|eto koi trguvaat so naftata e znak deka ne{to vo idnina }e se menuva, i toa vlijae vrz cenata. Pokraj toa, vrz cenata na naftata vlijae i odnosot me|u glavnite svetski valuti, pred se cenata na dolarot sprema evroto. Me|utoa, sega e stignata do tamu {to, iako toa oficijalno ne se zboruva ni vo svetski krugovi, se sozdava situacija analogna na onaa od 70-te godini, koga se slu~uvaa t.n. nafteni {okovi. Vo dva navrati ima{e drasti~no zgolemuvawe na cenata na naftata, predizvi-

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

11

Neli e toa e ~uden fenomen...? -Ne e ~uden, zatoa {to elasti~nosta na pobaruva~kata e mnogu niska. Naftata o~igledno stana eden od onie proizvodi kaj koi pobaruva~kata ne zavisi od porastot na cenata ili mnogu malku zavisi, bidej}i ednostavno mora{ da ja tro{i{, isto kako so lekovite: koga ti treba lek, kolku i da e skap, }e go kupi{. Taka, sekojpat koga si na benzinska pumpa }e se nervira{, ama pak }e napolni{ i utredenta pak }e go zapali{ avtomobilot, a posle podolgo vreme }e po~neme da se vozime so eden avotmobil. Taka e i so doma}instvata koi se great na nafta - ne mo`at lu|eto da re~at deka od utre ne se great pove}e... Dodeka ja dr`ime cenata na strujata niska vo Makedonija, evtino e za doma{no greewe da prejde{ od nafta na struja, no toa ne va`i za avtomobilite, za industrijata i sl., ama kaj nas i cenata strujata, koga - toga{, ako ne i ovaa godina }e se zgolemi u{te pove}e. Dobro e Vladata da po~ne da se zanimava so toa i da ka`e so koja dinamika }e raste cenata na strujata, a ne i toa da go do~ekame kako {ok. E toga{ povtorno }e po~neme da tro{ime nafta i }e si ja pla}ame cenata, a na dolg rok, po ovie lekcii, }e mora da napravime ne{to da ne bideme do tolku zavisni od tro{ewe samo na nafta. Rekovte, pak }e bideme nie onie koi }e ja pla}aat naftata. Kakvo bi bilo vlijanieto vrz stopanstvoto vo smisla na onie firmi koi se podirektno zasegnati? Tie ~ekaat na Vladata ne{to da se stori, a Vladata, o~igledno, ne mo`e mnogu da napravi. Dali mo`e da se slu~i nekoj pogolem impakt vrz makedonskata ekonomija? - Definitivno deka mo`e. Vo vrska so tie firmi, nastanat e impakt vrz nivnata tro{kovna struktura i o~igledno e deka obemot na tro{ocite vo nivniot vkupen prihod }e se zgolemi. Zna~i firmite koi se zavisni od naftata te{ko }e mo`at toa poka~uvawe na tro{ocite da go nadminat so toa {to }e gi zgolemat cenite, zatoa {to tie ne se visoko konkurentni na pazarot, ne se ekskluzivni proizvoditeli so brand, ne mo`at da ja zgolemat cenata, a toa zna~i deka }e po~nat da pravat zaguba. ]e po~nat da ja gledaat prvo strukturata na drugite tro{oci; ako se ka~uva cenata na naftata, }e gi gledaat cenite na drugite surovini i taka }e dojdat do cenata na rabotnata sila: ili namaluvawe na platite ili otpu{tawe na rabotnici. Taka malku po malku }e dojde do nivno vleguvawe vo crveno saldo i }e dojde do bankrotirawe. Ako tie bankrotiraat, toa e udar na celata ekonomija- se gubat rabotni mesta, dano~ni obvrznici i site drugi raboti. Zna~i, taa cena site nie po malku }e ja pla}ame. Vladata voop{to ne ja kontrolira cenata na naftata, tuku edinstveno mo`e da vlijae vrz onaa doma{na komponenta {to se vgraduva vo cenata, a toa se akcizite i dava~kite. Vladata mo`e, i toa e nejzino diskreciono pravo, da gi namali site drugi dava~ki {to se vrzani za naftata doma. Me|utoa, toga{ taa }e mora da najde drug izvor, bidej}i toa se izvori ve}e planirani vo buxetot i se

vlezeni vo prihodite za ovaa godina. Od koj drug izvor da gi najde Vladata? Jas ne gledam drug izvor, taka {to }e ostane buxetski deficit i }e treba da se skrati buxetskata potro{uva~ka, {to e povtorno toa istoto pla}awe na cenata: }e treba da se namalat socijalnite transferi ili investiciite vo infrastrukturata ili obrazovanieto. Ona {to mo`e Vladata da go napravi e da ne gi izbri{e dava~kite, akcizite, carinite itn., tuku da gi namali, bidej}i e povisoka osnovicata po koja tie se napla}aat i so pomala stapka taa pak kolku-tolku }e go napolni buxetot, a sepak }e ja namali krajnata maloproda`na cena. Toa mo`e Vladata da go napravi i ne znam zo{to ne go pravi. Denovive se govori za devalvacija na denarot. Ministerot Trajko Slaveski go demantira toa, no se u{te se {pekulira za vakva mo`nost po zavr{uvawe na ovoj, o~igledno lo{ period za Vladata vrzano so epilogot od 2. april vo Bukure{t? - Za devalvacija voop{to ne treba da se {pekulira. Taka nastapuva. Toa e psiholo{ki moment, koga }e po~nat lu|eto da baraat, samite }e si ja poka~at cenata bez da ima pri~ina za toa. Treba da se veruva deka nema da ima devalvacija. Devalvacijata e takva rabota za koja ne se diskutira. Vo kursot ili veruva{ ili ne veruva{, nema malku veruvam. Zna~i, ako ne mu veruvame na kursot, }e re~eme - nemame denar, dajte evro! No ne mo`e taka, bidej}i inflacijata sega e kriti~na nezavisno od toa dali ima devalvacija ili ne. Onoj del od poka~uvaweto na cenite na stranskite pazari si vlijae i toj }e ja poka~i inflacijata za nekoj procent. Vladata napravi tuka gre{ka koja ne ja priznava, no }e mora da ja priznae, bidej}i ima{e emisija na pari vo optek, pregolema potro{uva~ka koja }e si ja skrati. Me|utoa, devalvacija ne treba i ne smee da se slu~i. Ako toa se slu~i, toga{ se vra}ame nazad vo 1992-93 g., na nivoto od pred 15 godini,

posle osamostojuvaweto. Zna~i, ne treba da se pottiknuva pra{aweto za devalvacija na denarot. Vo sekoj slu~aj, Vladata treba da ja skrati buxetskata potro{uva~ka, a sega toa e najnepopularno. Treba da se vovede i disciplina na pazarot so kreditnite karti~ki, bidej}i i toa e edna od pri~inite. Site gra|ani so kreditni kartici se barem edna do dve plati vo minus, a toa e ogromna para, tolkava kolku {to e inflacijata, toa se milioni. Vo Makedonija ima barem 500.000 gra|ani so kreditna karti~ka, a barem 450.000 od niv se edna do dve plati vo minus, zna~i 90%. Toa e ogromna masa na pari vo optek, koja e virtuelna. Site tie se negativni salda na nekoi kreditni karti~ki, koi }e se najdat vo idnina, no vo momentot e efektivna potro{uva~kata na pazarot, i toa e inflacijata. So koi mehanizmi bi se dr`ela zauzdana inflacijata na nisko nivo? - Prvo, }e se nateraat bankite da vospostavat red: pred se da gi namalat limitite na dozvoleni minusi i vtoro, da gi nateraat gra|anite da gi vra}aat pobrzo ili da ja poka~at kamatata na dolgot, pa }e mora da ja vratat. Seto toa }e vlijae na namaluvawe na inflacijata i definitivno nema da go namali kursot. Mora da se vlijae, no definitivno ne preku devalvacii. Eve, Narodnata Banka reagira, vo tri nedeli dvapati ja poka~i cenata na blagajni~ki zapisi, mnogu jasno gi pu{ti signalite. Sega i fiskalnata politika treba da si go izigra svojot del preku bankarskiot mehanizam.Toa se koordinirani politiki, monetarnata i fiskalnata. Ako kursot devalvira, toga{ }e zboruvame za mnogu golemi inflacii. Toa e inflatorna spirala koja potoa ne mo`eme da ja kontrolirame, taa samata se kontrolira. Vo sekoj slu~aj, ovaa godina }e imame pogolema inflacija od planiranata i toa }e vlijae vrz stapkata na ekonomskiot razvoj, no da ne se dozvoli da dojde do havarija. K.S.

12

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

PO DOLGOGODI[NA DELOVNA SORABOTKA - PARTNERSTVO

TATJANA BO[EVSKA POSTANA SO-SOPSTVENIK VO LOGIN SISTEMI
Venko Gligorov transferira 3% od negoviot sodru`ni~ki udel vo Login Sistemi na Tatjana Bo{evska, operativen direktor vo Login Sistemi za iznos koj e so diskontirana stapka vo odnos na pazarnata vrednost.

O

perativniot direktor vo Login Sistemi, Tatjana Bo{evska, od minatata nedela postana so-sopstvenik vo Login Sistemi. Venko Gligorov, eden od sopstvenicite se dogovori so Tatjana Bo{evska za transfer na negoviot sodru`ni~ki udel od 3% za iznos koj e so diskontirana stapka vo odnos na pazarnata vrednost na Login Sistemi. Aktuelniot dogovor }e se sprovede do krajot na mart vo delovnite knigi na Login Sistemi. - "Prekrasno e ~uvstvoto koga edna dolgogodi{na delovna sorabotka }e se zaokru`i so partnerstvo vo Login Sistemi." izjavi Venko Gligorov, osnova~, so-sopstvenik i generalen menaxer vo Login Sistemi. "Tawa e primer za vraboten, kolega i menaxer vo edna firma kako {to sekoj mo`e da posaka. Vo timot na Login Sistemi, Tatjana Bo{evska se priklu~i vo 1996 godina so premin od edna druga firma za mnogu poniski plata i primawa. Spored Venko Gligorov, vo tekot na sive ovie godini Tawa poka`uva isklu~itelni vrednosti i toa pred se' ~esnost, integritet, borba za firmata, strast za pobedi i uspeh - li~en i na firmata. Upornosta i pedantnosta se nejzinite silni strani, a Tawa sovladuva{e re~isi nevozmo`ni predizvici, znaewa i ve{tini, se stekna so mnogu diplomi i go krunisa svoeto obrazovanie so MBA diploma od Univerzitetot [efild vo Solun. Pri toa poka`a izvonreden sens za klu~nite momenti vo firmata koga `rtvuva{e del od svoeto privatno (li~no) vreme za da ne gi ostavi menaxmentot i drugite kolegi vo nezavidna polo`ba, istaknuva Gligorov. Pokraj toa, vo poslednite godini Tatjana Bo{evska aktivno u~estvuva vo menaxment sredbite na sopstvenicite Venko Gligorov i SEAF. Isto taka taa ima{e mnogu va`na sovetodavna i istra`uva~ka uloga vo formiraweto i prvi~noto rabotewe na Sojuzot na stopanski komori na Makedonija kako i na globalnata inicijativa Makedonija 2025. Bez nejzinoto anga`irawe, Login Sistemi mnogu pote{ko }e gi otvore{e podru`nicata vo Bitola, kako i firmite vo Kosovo i Albanija. Tatjana Bo{evska e magister po menaxment pri Univerzitetot [efild i diplomiran elektro-in`ener so smer od inforKOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST

matika i avtomatika. Taa e vo brak so Mihail i e majka na dve maloletni deca. Denes, Tawa e mentor za mladi menaxeri vo programata - Top class pri Centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri CEED - Skopje. Spored Dejan Kalinikov, pretstavnik na SEAF, eden od so-sopstvenicite na Login Sistemi, pristapuvaweto na Tawa vo sopstveni~kata struktura e dobar poteg za firmata. - Taa ve}e e involvirana vo nosewe na site pova`ni strate{ki odluki na Login Sistemi i so nejzinoto involvirawe kako so-sopstvenik }e mo`e da gi gleda rabotite i od drug aspekt so {to site }e imame korist. - Mo`nostite za personalen i profesionalen razvoj na vrabotenite se golemi vo Login Sistemi, izjavi Tatjana Bo{evska, operativen direktor vo Login Sistemi i nov so-sopstvenik. - Kako vrv na site tie mo`nosti, od denes toa e i opcijata za otkupuvawe na udel vo firmata, so {to se zaokru`uva i stanuva kompletno seto ona {to edna raste~ka i sovremena firma mo`e da ponudi na svoite vraboteni. Va`na opredelba na Login Sistemi e vrabotenite da imaat maksimalno dobri uslovi za rabota za da mo`e da gi zadovoluvaat svoite potrebi za rabota i da mo`e da zarabotuvaat. Login Sistemi nudi razni vidovi na opcii za primawa na vrabotenite i toa kompenzacioni paketi so osnoven i varijabilen del od platata, bonusi i nagradi za ostvaruvawe i nadminuvawe na planovite, atraktivni beneficii, u~estvo vo profitot kako i otkupuvawe na udel vo firmata po nekomercijalni uslovi. Vo 2002 godina, SEAF investira{e rebite od ~len 121 stav 2 od Zakonot za hartii od vrednost i ~len 6 od Pravilnikot za sodr`ina i na~in na vodewe na knigata na nalozi (Slu`ben Vesnik na RM broj 6/07), poradi podocne`no prepravawe vo knigata na nalozi-blokovi na Direkcijata na nalogot broj 1002975757-66 za kupuvawe na 5.200 akcii od izdava~ot GP Granit AD Skopje, daden od GP Granit AD Skopje. Objavata na Javnata opomena za nepo~ituvawe na odredbite }e se izvr{i na veb

~isi polovina milion amerikanski dolari i stana so-sopstvenik na 35% od udelot vo Login Sistemi. Od toga{ do denes, Login Sistemi go zgolemi svoeto operativno rabotewe i postignuva delovni rezultati za pove}e od 10 pati. Od makedonska firma so 20 vraboteni, Login Sistemi e regionalna firma so 50 vraboteni so sedi{te vo Skopje, podru`nica vo Bitola, i firmi vo 100% sopstvenost vo Pri{tina od Kosovo i Tirana od Albanija. Spored izve{tajot {to go pravi Eurobiznis, nekolku godini po red, Login Sistemi se nao|a na listata na 200 najgolemi i najuspe{ni firmi vo Makedonija. SEAF e amerikanski investiciski fond so sedi{te vo SAD. Akcioneri vo SEAF se USAID, EBRD, IFC (del od Svetska banka) i germanski investiciski fond DEG. Za Login Sistemi Formiran vo 1991 godina, Login Sistemi e vode~ki regionalen provajder na informati~ko-komunikaciskite re{enija bazirani na najgolemite softverski kompanii vo svetot (Microsoft, Symantec i McAfee), najuspe{nite proizvoditeli za komunikaciska oprema (Linksys, Nortel i Motorola) i inovativniot lider vo oblasta na kompjuterskata oprema i uslugite (Hewlett-Packard, Intel, imate i HTC). Preku svojata {iroka partnerska mre`a, sostavena od nezavisni kompjuterski i komunikaciski firmi, Login Sistemi gi obezbeduva proizvodite i soodvetnite re{enija so efikasna logisti~ki uslugi, pokrivana od finansoviot sektor i profesionalnite uslugi, izleguvaj}i vo presret na potrebite na potro{uva~ite vo regionot.
stranata na KHV, na veb stranata na Makedonskata Berza AD Skopje, na veb stranata na Centralniot depozitar za hartii od vrednost AD Skopje i vo eden dneven vesnik koj izleguva na celata teritorija na Republika Makedonija . Re{enieto vleguva vo sila od denot na negovoto donesuvawe i istoto }e se objavi vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija. @albata izjavena protiv ova re{enie ne go odlaga negovoto izvr{uvawe.

Javna opomena za TTK Banka
Komisijata za hartii od vrednost na sednicata odr`ana na 03 mart godinava donese Re{enie so koe i se izrekuva Javna opomena na TTK Banka a.d. Skopje, Direkcija za rabota so hartii od vrednost so sedi{te vo Bitola i na direktorot na Direkcijata Vasilka Nikolovska zaradi nepo~ituvawe na odred-

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

13

20.03.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskiot berzanski indeks v~era se namali za samo 0,33 otsto, {to e drasti~no pomal pad od prethodnite denovi, e eden od nose~kite naslovi na Dnevnik, no i vest koja ja prenesuvaat re~isi site dnevni mediumi. Spored ovaa analiza za prvpat nedelava brojot na kompaniite ~ii akcii poskapea e pogolem od tie ~ii akcii izgubija od vrednosta. Cenoven porast ima{e kaj 17 kompanii, a pad kaj 16. Kaj drugite so ~ii akcii se trguva{e na berzata nema{e promeni vo cenite. Najmnogu se zgolemi cenata na akcijata na OHIS, za 23,03 %. Najgolemo namaluvawe ima kaj vele{ki Blagoj \orev - od 33,33%. Na Makedonskata berza v~era bea istrguvani akcii vo vrednost od 34,5 milioni denari. Spored ekspertite, ovoj minimalen pad mo`e da se tolkuva kako svoeviden mini-presvrt vo slu~uvawata na berzanskiot pazar, bidej}i najmalku dve nedeli Berzata pa|a{e sekojdnevno urivaj}i novi rekordi. Samo zav~era, na primer, berzanskiot indeks ima{e dramati~no opa|awe od blizu 5,5 otsto. Vo analiza na pazarot na kapital se vpu{ta i Vreme. Spored nivnoto istra`uvawe vkupnata dobivka na kompaniite {to kotiraat na Makedonskata berzata e zgolemena za fantasti~ni 125 procenti vo odnos na 2006 godina, {to poka`uva deka sega{niot pad na cenite na akciite e posledica isklu~itelno na politi~kata neizvesnost. - Ne postoi ekonomska opravdanost za toa {to i se slu~uva na berzata vo ovoj period, osven eden fakt - neizvesnosta poradi otvorenoto pra{awe na Makedonija - dali zemjata }e dobie pokana za ~lenstvo vo NATO, e ocenka na Krste [ajnoski - prv ~ovek na Eurobroker. Vesta za oporavuvaweto na svetskite berzi ja prenesoa re~isi site vesnici. - Porasnaa cenite na akciite na pogolemite evropski i aziski kompanii na v~era{nite berzanski trguvawa. Pri~ina za vra}aweto na svetskite berzi vo pozitiva e odlukata, na amerikanskata Uprava na federalnite rezervi da ja namali osnovnata kamatna stapka vo zemjata na 2,25 otsto. Ova e edno od najgolemite sni`uvawa na kamatnite stapki od 1982 godina dosega. Toa predizvika rekorden dneven porast na vode~kite indeksi na wujor{kata berza Vol Strit vo poslednite pet godini. Porast zabele`aa i indeksite: Dou xons, SiP 500, a Nasdak, FTSE 100... Pove}e banki objavija deka kamatite na kreditite za gra|anite i firmite gi namaluvaat od {est na 5,25 otsto. Glavni dobitnici se neodamne{nite golemi gubitnici, kako bankite UBS, Kredit agrikol, Doj~e bank. Dene{nite pe~ateni mediumi prenesuvaat i deka Germanskata kompanija RVE pauer planira da investira nad 500 milioni evra vo izgradbata na dvete hidrocentrali ^ebren i Gali{te vo prilepsko Mariovo. - Investicijata }e pridonese za unapreduvawe na turizmot, a nie }e napravime ramnote`a me|u ekonomskite i ekolo{kite aspekti, izjavi Petar Sisteni}, zamenik-pretsedatel na kompanijata, v~era vo Prilep na sredbata so gradona~alnikot Marjan Risteski. Spored gradona~alnikot, realizacijata na ovaa investicija ima mnogu benefiti. "]e se razdvi`i ekonomijata, }e se otvorat novi rabotni mesta, samo za izgradba na hidrocentralite }e se anga`iraat 2.000 nevraboteni, a posredno }e se podobri i sostojbata so vodosnabduvaweto. Ambicioznite najavi na Vladata deka vo srceto na ov~epolskata ramnina }e se gradi nov supermoderen grad za mladi bra~ni dvojki e novina samo za neupatenite. Idejata za realizacija na vakov grandiozen proekt e na futuristite od osumdesettite godini na minatiot vek, koga vo igra bile dve lokacii. Ednata na potegot Sveti Nikole - Kne`je - Lozovo Mamut~evo, a drugata me|u Sveti Nikole i Miladinovci, koja sega povtorno e vo igra, e vest, koja isto taka dominira vo dene{nite izdanija. Poznava~i na ovaa problematika tvrdat deka vo ova vreme i vo ovie uslovi toa ne e mo`no, a deka Makedonija nema finansiski kapacitet da ponese takov tovar. Imeno, grad za stotina iljadi `iteli vo Ov~e Pole, kakov {to se planira, bi ~inel 200 milijardi evra. Interesna vest i od Regionot. Spored izve{tajot na Centarot za me|unarodni odnosi vo Qubqana, trgovskiot sinxir Merkator, proizvoditelot na aparati za doma}instvo Gorewe i farmacevtskata kompanija Krka se trite vode~ki slovene~ki multinacionalni kompanii vo 2007 godina. Izve{tajot, koj ne vklu~uva finansiski kompanii, poka`uva deka slovene~kite korporacii se mali vo globalni razmeri, zatoa {to samo pet od niv imaat imot vo stranstvo pogolem od 800.000 evra. Trite firmi u~estvuvaat vo vkupniot imot na slovene~ki kompanii vo stranstvo so pove}e od polovina, dodeka pette vode~ki firmi poseduvaat 68 otsto od imotot. Za prvpat otkako po~na so rabota vo Makedonija, mobilniot operator Kosmofon ostvari profit za minatata godina od 100.000 evra. - I vo uslovi na zasilena konkurentnost vo ~etvrtiot kvartal, koga po~na so rabota tretiot mobilen operator, Kosmofon ja zgolemi svojata pretplatni~ka baza so 52.165 novi korisnici. So toa, vkupnata pretplatni~ka baza na krajot na minatata godina iznesuva{e 593.026 korisnici, {to e za 25,5 procenti pove}e vo sporedba so 2006 godina - se veli vo soop{tenieto od Kosmofon.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. GERMANSKI RVE SAKA DA INVESTIRA 500 MILIONI EVRA (*****) 2. FUTURISTI^KIOT GRAD VO OV^EPOLIETO BI ^INEL 200 MILIJARDI EVRA (****)
DNEVNIK s.4 s.4 s.6 s.6 s.6 DENAROT NEMA DA DEVALVIRA VLADATA SO NOV GRAD ]E PRIVLEKUVA INVESTICII MINIMALEN PAD NA MAKEDONSKATA BERZA RASTAT CENITE NA AKCIITE VO SVETOT MERKATOR, GOREWE I KRKA NAJGOLEMI SLOVENE^KI FIRMI s.7 GERMANSKI RVE SAKA DA INVESTIRA 500 MILIONI EVRA s.7 PROKREDIT BANKA POTTIKNUVA DETSKO [TEDEWE s.7 REVOLVING KARTI^KI OD OHRIDSKA BANKA UTRINSKI VESNIK s.5 GO ^EKAAT SELMANI DA PRESE^E ZA JAKA 80 s.6 FUTURISTI^KIOT GRAD VO OV^EPOLIETO BI ^INEL 200 MILIJARDI EVRA s.7 BERZATA MALKU SE STABILIZIRA, STRANSKITE FONDOVI I NATAMU VOZDR@ANI s.8 GERMANSKATA RVE ]E INVESTIRA 500 MILIONI EVRA VO ^EBREN I VO GALI[TE s.8 DRAMATI^NIOT SKOK NA AKCIITE NA VOLSTRIT MO@EBI NEMA OSNOVA s.8 EVN - ESM PO^NA DA GI ISKLU^UVA DOL@NICITE s.9 PO PET GODINI RABOTA, KOSMOFON PRV PAT OSTVARI PROFIT s.9 TENDERITE NA MEPSO SE OBJAVUVAAT NA INTERNET s.9 KOMERCIJALNA POSTAVI ^ETIRI NOVI BANKOMATI s.9 MAL PAD NA CENITE NA NAFTATA VE^ER s.6 FORNETTI ZA PO^ETOK ]E VLO@I MILION EVRA s.6 TOPLIFIKACIJA GI PUMPA SMETKITE s.6 OHIS DOBI PREDUPREDUVA^KI STRUEN UDAR s.7 MAJKROSOFT MAKEDONIJA RABOTI NA [TETA NA DOMA[NITE KOMPJUTERXII s.7 RAJFAJZEN ]E JA GARANTIRA PONUDATA NA INGRA ZA MAVROVO s.7 KOSMOFON RABOTI SO ]AR s.7 ZAGADENOSTA OKOLU CEMENTARNICATA 24 ^ASA NA UVID VREME s.1 s.2 s.5 s.6 s.6 s.6 s.6 VEST s.6 NA GRA\ANITE SEKOJ MESEC NOVI DESET PROCENTI INFLACIJA KOJ GLEDA PROFIT, KOGA NE GLEDA IDNINA? PO^VATA OKOLU CEMENTARNICATA ZAGADENA SO PETROL KOKS HEMISKATA INDUSTRIJA SE PLA[I OD POSLEDICITE XONSON METI NOSI INVESTITORI VO POSETA KOSMOFON PRVPAT IMA DOBIVKA GERMANCITE LOBIRAAT ZA ^EBREN I ZA GALI[TE

GERMANSKATA ERVE PAUER ZAINTERESIRANA ZA ^EBREN I GALI[TE s.10 MERKATOR, GOREWE I KRKA NAJGOLEMI SLOVENE^KI KOMPANII s.10 SINDIKATITE NA ALITALIJA I ER FRANS ZAGLAVIJA KAJ OTPU[TAWATA s.13 ZAGADUVAWETO OD USJE ]E GO MERAT ULI^NITE PANOA NOVA MAKEDONIJA s.9 CENATA NA MASLOTO ZA JADEWE OSTANUVA NE PROMENETA s.9 SILMAK GI PROIZVEDE PRVITE KOLI^ESTVA FEROSILICIUM s.9 FININVEST-NOV PRIVATEN FOND s.9 PROMENA NA SOSTAVOT NA KOMPANIITE KOI VLEGUVAAT VO MBID s.9 REKORDEN RAST NA AKCIITE NA WALL STREET s.9 GR^KI HELLENIC EXCHANGE SAKA DA JA PREVZEME QUBQANSKA BERZA [PIC s.6 OHIS PRVA @RTVA NA EVN s.6 GERMANSKI RVE SAKA DA GRADI CENTRALI VO MAKEDONIJA s.6 SILMAK GI PROIZVEDE PRVITE KOLI^ESTVA FEROSILICIUM s.7 ARSOV I SE NAFRLI NA USJE s.8 ZAGLAVENI 6,5 MILIONI EVRA VO MAKEDONSKA BANKA

14

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

21.03.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Site dene{ni izdanija na dnevnite vesnici izvestuvaat za za`ivuvaweto na trguvaweto na Makedonskata berza, kade {to v~era be{e ostvaren najgolemiot promet vo izminative desetina dena. Po nekolkudneven pad na vrednosta na akciite i na indeksot MBI-10, kaj pove}e kompanii e zabele`an porast na cenite na akciite, a indeksot MBI -10 porasna za 6,12 procenti. Pazarot ima{e silen stimul na pobaruva~kata {to, spored berzanskite analiti~ari, uka`uva na toa deka investitorite ocenile deka e vreme da se kupuva na ovie cenovni nivoa koi vo percepcijata na najgolem broj investitori se oceneti kako niski. Pritoa, najgolem promet na pazarot ostvari akcijata na Alkaloid so 9,4 milioni denari pred akcijata na Granit so 8,5 milioni denari i akcijata na Komercijalna banka so 6,6 milioni denari promet. Silno rastea i prose~nite ceni na mnogu od kotiranite akcii. Akcijata na Komercijalna banka porasna za 300 denari, na Toplifikacija za 598 denari, na Alkaloid za 719 denari, Granit za 119 denari, Makstil za 36 denari. Sepak, zasega e rano da se prognozira dali naskoro }e ima rast na cenovnite nivoa na pazarot so ogled na politi~kata situacija vo zemjava i predizvicite so pokanata za integracija vo NATO. Vo fokusot na interes na pe~atenite mediumi e i objavuvaweto na prvi~nite finansiski rezultati za 2007 godina, spored koi, kako i vo izminatite godini, najuspe{en sektor vo dr`avava e bankarskiot. Visokite profiti na bankite dominiraat vo odnos na firmite od drugite sektori. Taka, Komercijalna banka lani ostvarila dobivka od nad edna milijarda denari, {to e za edna tretina pove}e otkolku vo 2006 godina. Stopanska banka - Bitola lani ja zgolemila dobivkata za 58 milioni denari, a Investbanka prijavila profit pogolem duri za 300 otsto. Me|u kompaniite, najprofitabilna kompanija e Alkaloid, so dobivka od pribli`no 70 milioni evra. Kontinuiran porast na dobivkata ima i kaj {pediterskite kompanii, a vo pozitiva se del od firmite od grade`ni{tvoto, crnata metalurgija, farmacijata i naftenata industrija. Misijata na Me|unarodniot monetaren fond pristignuva na 1 april, najavuva dene{noto izdanie na Dnevnik. Vo presret na proletnite sredbi na MMF i Svetskata banka, no i vo funkcija na podgotovka za majskiot posleden pregled na aran`manot {to istekuva vo avgust godinava, glavni to~ki na interes na monetarcite }e bidat ekonomskite pokazateli vo ramkite na politi~kite slu~uvawa i porastot na inflacijata vo zemjava. Iako ministerot za finansii Trajko Slaveski najavi deka korekcijata na stapkata na inflacija }e se napravi vo koordinacija so Narodnata banka i MMF, oficijalno seu{te nema nikakvi komentari dali i za kolku }e se koregira inflatornata stapka. Kako {to mo`e da se pro~ita vo Dnevnik, so uspe{no rabotewe mo`e da se pofali i mobilniot operator Kosmofon, koj, prvpat otkako po~na da raboti vo 2003 godina, ostvari godi{en profit od 100.000 evra. Prihodite na mobilniot operator lani porasnale za 15,8 otsto i dostignale 62,2 milioni evra, a kako {to objasnuvaat od Kosmofon, porastot se dol`i na zgolemuvaweto na prihodite vo postpejd segmentot od pojdovni povici (za 34 otsto) i na pretplatni~kata baza (za 65 otsto). Prihodite od mese~nata pretplata se pogolemi za 47,6 otsto. Kompanijata Ingra }e go restruktuira Mavrovo i so toa da gi re{i finansiskite problemi na makedonskata firma, koja ima dolg od 14 milioni evra za neplateni danoci i za koja be{e najavena konfiskacija na imotot i proda`ba na pretprijatieto - preku javna ponuda. Ottamu, Ingra nema pove}e da kupuva akcii od Mavrovo na berza, tuku }e ~eka otvarawe na javna ponuda. Po restartiraweto na trite pe~ki na Silmak, vo Kombinatot dnevno se proizveduvaat od 50 do 100 toni ferosilicium, izvestuva Ve~er. Do krajot na godinava se o~ekuva ovie pe~ki da proizvedat okolu 40.000 toni. - So ova proizvodstvo }e mo`e da se obezbedi redovna plata za vrabotenite, oti cenata na ferosiliciumot na svetskite berzi e 1.000 evra za eden ton-istaknuva direktorot Yvonko Stojanovski. Od svetskite vesti, na vrvot po aktuelnosta e poeftinuvaweto na naftata, ~ija cena se namali na 100 dolari za barel na me|unarodniot pazar. No, spored analiti~arite, pobaruva~kata za crnoto zlato i vo idnina }e raste. Se o~ekuva vo slednive 5 godini na globalno nivo, pobaruva~kata da se zgolemi za 10 milioni bareli dnevno od sega{nite 78 milioni. Zemjite ~lenki na OPEK, koja obezbeduva okolu 40 otsto od naftata na svetskiot pazar, }e mora da pokrie ne{to pomalku od polovina od prognoziraniot rast na pobaruva~kata na ovaa surovina do 2012 godina.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TRGNAA NAGORE CENITE NA MAKEDONSKATA BERZA (*****) 2. PROAKVA OSTAVI DEL OD OHRIDSKI INSTITUCII BEZ VODA (****) DNEVNIK s.9 s.10 s.10 s.10 s.10 s.5 s.6 s.6 VEST s.6 s.7 s.10 UVEZENATA INFLACIJA IMA I DOMA[EN GENERATOR BANKITE SO REKORDNI PROFITI KOSMOFON PRVPAT OSTVARI DOBIVKA TRGNAA NAGORE CENITE NA MAKEDONSKATA BERZA PROAKVA IM JA ISKLU^I VODATA NA DR@AVNI USTANOVI s.10 KIRO ]U^UK SE SPASI OD STE^AJ s.10 OT[TETA ZA 1.400 ZEMJODELCI VO KRIVOGA[TANI UTRINSKI VESNIK s.7 OHRI\ANI I STRU@ANI ZALO@NICI NA NEPLATENI DOLGOVI s.8 DR@AVNITE INSTITUCII DOL@AT NAD 15 MILIONI EVRA ZA SGRUJA I ZA VODA s.8 VELE[KI KIRO ]U^UK NE ODI VO STE^AJ s.9 BERZANSKI PRESVRT - INDEKSOT PORASNA ZA 6 PROCENTI s.9 CENATA NA NAFTATA PADNA POD STO DOLARI ZA BAREL VE^ER s.6 INGRA I MAVROVO - ZAEDNI^KI NA RUSKIOT PAZAR s.6 @ELEZNICATA ]E VOZI TELEKOMUNIKACISKI BIZNIS s.6 DENESKA BEZ VODA ]E OSTANE BOLNICATA s.7 TOPLIFIKACIJA [TEDI NA TOPLINSKATA ENERGIJA s.7 NEKOLKUMINA SE TRKAAT ZA DIREKTOR s.7 SILMAK PROIZVEDUVA DO 100 TONI DNEVNO s.7 CENITE NA SOFTVEROT SE ISTI VO CELIOT REGION VREME s.5 EMO OHRID KAZNET SO EDEN MILION EVRA s.5 PETROL KOKOSOT PREDIZVIKUVA RAK PROAKVA OSTAVI DEL OD OHRIDSKI INSTITUCII BEZ VODA INFLACIJATA ]E SE NAMALI ZA TRI MESECI RASTAT AKCIITE NA KOMPANIITE

NEMA STE^AJ ZA KIRO ]U^UK LEBOT DO JUNI SO ISTA CENA POLICISKA RACIJA VO SEDI[TETO NA BRITI[ PETROL VO RUSIJA NOVA MAKEDONIJA s.2 DOMA[NITE MENAXERI BARAAT POGOLEMA DOVERBA OD DR@AVATA! s.6 PROAKVA ]E PREGOVARA SO EVN s.6 PO^NUVA MEBEL 2008 s.6 NAFTATA POEFTINI NA 100 DOLARI ZA BAREL s.6 POBARUVA^KATA ZA CRNOTO ZLATO ]E RASTE s.6 GOOGLE NE SE PLA[I OD RECESIJA s.7 KUPUVAWETO AKCII OD MAKEDONSKATA GRADE@NA FIRMA SO JAVNA PONUDA s.7 KON^AR OD ZAGREB ]E GI MODERNIZIRA VOZOVITE s.7 BUGARIJA GI PRODAVA FABRIKITE ZA TUTUN s.7 MAKEDONIJATURIST ZABELE@A 17 OTSTO RAST NA NETO DOBIVKATA s.7 MBI-10 PORASNA ZA 6 OTSTO, KUPUVA^ITE SE OHRABRIJA s.7 EBOR ]E FINANISIRA IZGRADBA NA STANOVI ZA SREDNATA KLASA [PIC s.6 MILENIUMSKIOT KRST I PONATAMU ]E SVETI

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

15

22.03..2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskata ekonomija porasnala za 5,1 otsto vo minatata godina, e vesta koja ja prenesoa site sabotni izdanija. Dr`avnite statisti~ari izlegoa so oficijalna objava deka bruto-doma{niot proizvod vo 2007 godina do`iveal porast od 5,1 procent. Vladata e maksimalno zadovolna od rastot na nacionalnata ekonomija vo godinata zad nas i pokraj toa {to vo po~etokot najavuva{e povisoka brojka, od {est, pa duri i od 6,5 procenti. Od vladiniot kabinet velat deka porastot od 5,1 otsto e istoriski najvisok vo ovie 17 godini. I ekspertite se soglasuvaat deka stanuva zbor za pozitiven rezultat. Vladata ja realizira programata i ja podobri biznis klimata. No, spored niv, najbitno e vakva stapka na rast, pa duri i po visoka, da uspee da se odr`uva i vo slednite nekolku godini, za da mo`e toa da se po~uvstvuva vrz namaluvawe na ogromnata stapka na nevrabotenost vo dr`avava. Monetarnata vlast e klu~na za re{avawe na inflacijata, e naslovot na analizata {to go objavi Utrinski vesnik. Ekspertite smetaat deka Narodna banka na Makedonija e najodgovorna za inflacijata i za kontrola na nivoto na cenite vo zemjava. Spored niv, NBM prezede soodvetni merki so zgolemuvawe na kamatite na blagajni~kite zapisi. Profesorot Tome Nenovski smeta deka, inflacijata e svetski problem koj se prenesuva preku uvoznite proizvodi vo zemjava, a posebno preku uvoz na oddelni prehranbenozemjodelski proizvodi i najva`no, visokite ceni na energensite, naftata, jaglenot, strujata, ~ija cena ne zavisi od Makedonija. Sepak, bez ogled na svetskite dvi`ewa i prelevawa na inflacijata, nadle`nite institucii vo zemjava treba soodvetno da reagiraat, veli Nenovski. Vo ovoj kontekst Vreme objavuva: Vo uslovi na inflacija gra|anite gi oro~uvaat svoite depoziti vo bankite kako posiguren na~in na za{teda na svoite pari. Na toj na~in, smetaat deka }e go namalat inflatorniot {ok, taka {to parite }e gi deponiraat na sigurno, No, kamatnite stapki na oro~enite depoziti se poniski od stapkata na inflacija, Vo fevruari, taa iznesuva{e 9, 6 procenti, dodeka kamatnite stapki na oro~enite depoziti vo bankite se dvi`at ne{to pod ovaa stapka na inflacija, vo zavisnost od periodot na oro~uvaweto. Sabotnite izdanija prenesuvaat deka ona {to se slu~uva{e na pazarot na kapital vo izminative dva dena e u{te eden dokaz za malite investitori da bidat trpelivi koga pazarot e vo korekcija. Indeksot za poslednite dva dena porasna za 12 %,a porasna i prometot. I na svetskite berzi vlo`uva~ite se nadevaat deka novite merki na amerikanskata vlada }e gi o`ivee finansiskite tekovi na pazarot na nedvi`nini. Francuskata banka Sosiete @eneral, ne mo`e da se oslobodi od skandalite. Po neodamne{nata pronevera od okolu pet milijardi evra, sega ja sledi skandalot so is~eznuvawe na 15 toni zlato. Francuskata bankarska grupacija i dala na firmata Goldas od Turcija, zlatni predmeti vo vrednost od 500 milioni amerikanski dolari. Toa bilo napraveno za nivno realizirawe na istanbulskata berza na zlato, no zlatnite predmeti is~eznale. Denes }e pro~itate i deka TEC Negotino e isklu~en od mre`a. Centralata ve}e ne proizveduva skapa struja, bidej}i e napraven dopolnitelniot uvoz. a i tretiot blok na REK Bitola e vklu~en vo mre`a. Tokmu poradi ova ,TEC Negotino nekolku dena rabote{e so polna parea. Sega otkako se napravi doplnitelniot uvoz, a tretiot blok na Centralata od Bitola povtorno se stavi vo funkcija Negotinskata centrala e isklu~ena. Dene{nite vesnici prenesuvaat: Fondot za magistralni i regionalni pati{ta v~era javno gi otvori ponudite na firmite {to vleguvaat vo igra za izgradba na avtopat na delnicata Tabanovce -Kumanovo, del od Koridorot 10. Vo rokot za dostavuvawe do Fondot, dokumentacija dostavile osum firmi, od koi dve doma{ni i {est stranski. Od drugite interesni naslovi se i: ERA SITI }e zapo~ne da se gradi vo april, Inspektori ja kontroliraat JAKA80, OHIS }e prodava delovi od imotot, Kiro ]u~uk se spasi od ste~aj...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. OTVOREN SAEMOT ZA MEBEL - POPUSTI ZA KUPUVA^ITE (***) 2. ERA SITI ]E PO^NE DA SE GRADI VO APRIL (***)
DNEVNIK s. 5 INSPEKTORI JA KONTROLIRAAT JAKA 80 UTRINSKI VESNIK s.5 MONETARNATA VLAST E KLU^NA ZA NAMALUVAWE NA INFLACIJATA s.5 SPORED SELMANI, NAODOT NA INSPEKCIJATA PRESU DEN ZA SUDBINATA NA JAKA 80 s.7 MAKEDONSKATA EKONOMIJA LANI PORASNA ZA 5,1 OTSTO s.7 OSUM FIRMI VO IGRA ZA IZGRADBA NA DELNICATA TABANOVCE - KUMANOVO s.9 OD STARTOT NA GODINAVA GRAGANITE DOMALKU KUPU VAAT AVTOMOBILI s.9 SEDUMMINA KANDIDATI VO TRKATA ZA DIREKTOR NA AEK s.9 ZA KORISNICITE NA VIP, SMS-PORAKA EDEN DENAR s.9 ELEKTRONSKO IZDANIE NA PORTA 3 s.9 BERZATA PAK RASTE, SE VRA]AAT I STRANCITE s.9 OTVOREN SAEMOT ZA MEBEL - POPUSTI ZA KUPUVA^ITE VE^ER s.4 VLADATA JA REALIZIRA PROGRAMATA I JA PODOBRI BIZNIS KLIMATA s.6 KIRO ]U^UK SE SPASI OD STE^AJ s.6 OHIS ]E PRODAVA DELOVI OD IMOTOT s.6 IS^EZNALE 15 TONI ZLATO s.6 SMS PORAKA ZA 1 DENAR s.7 PELAGONIJA I BETON PONUDIJA NAJNISKI CENI s.7 SEDUMMINA VO TRKA ZA DIREKTOR s.7 TOPILNICATA POVE]E DA NE RABOTI s.7 ERA SITI ]E PO^NE DA SE GRADI VO APRIL VREME s. 6 NAFTATA POMALKU OD STO DOLARI ZA BAREL s. 6 GRA\ANITE GI ORO^UVAAT SVOITE DEPOZITI s. 6 MEBEL I OPREMA OD 400 KOMPANII s. 7 EVN DOBI KAZNA s. 7 s. 7 VEST s.6 s.7 OHIS BARA PARI OD VLADATA ZA NEPLATENITE SMETKI GRANIT ]E JA GRADI INFRASTRUKTURATA

OTVOREN SAEMOT ZA MEBEL [EST STRANSKI FIRMI VO IGRA ZA AFTOPATOT TABANOVCE-KUMANOVO s.8 BLP PORASNAL ZA 5,2 NASTO s.10 NE DOZVOLUVAJTE DA PRORABOTI TOPILNICATA! s.13 OECD: NULA RAST ZA AMERIKANSKATA EKONOMIJA VO VTOROTO TRIMESE^JE s.13 NAJGOLEM PAD NA CENITE NA SUROVINITE OD 1956 GODINA NOVA MAKEDONIJA s.1 STRANSKITE PARTNERI GI OTKA@UVAAT DOGOVORITE! s.4 DVOJNITE DANOCI GO KO^AT LIZINGOT NA NEDVI@NOSTI s.5 TEC NEGOTINO VE]E NE PROIZVEDUVA SKAPA STRUJA s.5 KOSMOFON PRVPAT OSTVARI DOBIVKA s.5 AFERA TE[KA 500 MILIONI DOLARI s.5 SVETSKATA BANKA ODOBRI KREDIT OD 46,6 MILIONI DOLARI ZA SRBIJA s.6 VO SAD NAJVEROJATNO ]E PO^NE RECESIJA s.6 EVROTO OSLABE ZA 1,2 OTSTO VO ODNOS NA DOLAROT s.6 ERA SITI ]E PO^NE DA SE GRADI NA PO^ETOKOT NA APRIL s.6 VODE^KITE INDEKSI NA WALL STREET PORASNAA s.6 INDEKSOT MBI-10 ZA DVA DENA PORASNA ZA 12 PRO CENTI s.6 TTK BANKA NE GO ISPO^ITUVALA ZAKONOT ZA HARTII OD VREDNOST s.6 RAIFFEISEN NAJDOBRA BANKA VO SREDNA I ISTI^NA EVROPA [PIC s. 3 POVTORNO SKANDAL VO SOSIETE @ENERAL

16

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

17.03.-22.03.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS s.10 BERZANSKI REKORDERI Spored UJP, vo prijavite za 2006 godina eden gra|anin prijavil dobivka na berzanski {pekulacii od 5 milioni evra. Najvisokiot poedine~en prihod {to e prijaven za 2007 godina, koj stignal dosega vo UJP, e - 1,7 milioni evra. s.10 BERZATA REAGIRA NA KRIZATA Berzata vo vtornikot registrira{e najslab promet vo poslednite pet godini, {to ne do`ivea nekoi tolkuvawa iako mo`e da se pretpostavi deka neizvesnosta okolu vlezot vo NATO i pravi lom. s.11 QUP^O PALEVSKI ZNA^AEN BANKARSKI INVESTITOR Kompanijata UPA enterprajs Qup~o DOOEL, koja e sopstvenost na Qup~o Palevski, poseduva 30,06 otsto od kapitalot na Sileks banka. Palevski na javnosta i e poznat po serijalot krivi~ni prijavi, a posledniot slu~aj e sudskiot spor za divogradbata Tifani, vo koja izgorea 35 milioni denari dr`avni pari. s.32 EKONOMIJATA E @RTVA NA VLADINOTO POLITIKANSTVO Premierot Nikola Gruevski ne se bori protiv inflacijata bidej}i se pla{i da ne go zagrozi najsilniot pridvi`uva~ na ekonomskiot rast - potro{uva~kata, a politi~kata nestabilnost vo regionov i vo Makedonija mo`at da mu go odzemat glavniot adut so koj proektira{e da ostvari godi{en rast na BDP od 7 otsto do 2013 godina - stranskite investicii, analiziraat ekonomskite eksperti. KAPITAL s.10 FOLKSVAGEN NA PRVATA MAKEDONSKA KONFERENCIJA NA AVTOMOBILSKI DOBAVUVA^I Vo organizacija na ministerot Vele Samak, zadol`en za privlekuvawe na stranski investicii vo portnerstvo so proektot za konkurentnost na USAID vo Skopje se odr`a prvata Makedonska konferencija za avtomobilski dobavuva~i na koja prisustvuvaa pretstavnici od Grupacijata Folksvagen. s.10 ENERGYOBSERVER: MAKEDONSKOTO PROIZVODSTVO NA STRUJA PRED KOLAPS Makedonskoto proizvodstvo na struja e pred kolaps, se zaklu~uva vo analizata na makedonskiot elektro-energetski sistem objavena na sajtot na Enerxi observer, prviot privaten sajt vo Evropa koj emituva informacii za energetika so akcenta na energetskata situacija vo jugoisto~na Evropa. s.10 [PANSKITE KOMPANII ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO MAKEDONIJA - Energetikata i infrastrukturata se dvata najinteresni sektori za {panskite biznismeni koi dojdoa vo Skopje na biznis sredbata organizirana od Sojuzot na stopanski komori. s.10 FORNETI ]E GRADI FABRIKA ZA BELI PE^IVA VO ILINDEN Kompanija Forneti Cone DOOEL, od Skopje koja {to e del od grupacijata Forneti od Ungarija stana sopstvenik na dr`avno grade`no zemji{teto vo op{tina Ilinden kade {to treba da gradi fabrika za beli pe~iva. s.10 FUL TAJM KOMPANI GO KUPI KUMANOVSKI DIER Kompanijata Fup Tajm Kompani, ja kupi kumanovskata AD Dier, fabrika za izrabotka i prerabotka na mebel, Vladata donese odluka, a Fondot za invalidsko i penzisko osiguruvawe, kako najgolem doveritel, odlu~i kompanijata Dier da bide kupena od stranska kompanija, izjavi portparolot Bocevski. s.11 DR@AVNATA LOTARIJA VO ]ORSOKAK Planot za formirawe na dr`avna lotarija se u{te e vo rabotna faza. Vladiniot portparol, Ivica Bocevski, veli deka vo ovaa faza ne se informira javnosta za podrobnosti. s.11 AVSTRISKITE TURISTI SE VRA]AAT VO OHRID s.11 FININVEST-NOV PRIVATEN FOND Fininvest e najnovoto dru{tvo za upravuvawe so privatni fondovi koe se formira{e minatata nedela. s.12 VENKO GLIGOROV DOBI KOSOPSTVENIK VO LOGIN SISTEMI Tatjana Bo{evska, operativniot direktor vo Login Sistemi stana i kosopstvenik vo kompanijata. Sopstvenikot Venko Gligorov transferira 3% od negoviot sodru`ni~ki udel vo Login Sistemi na Tatjana Bo{evska. s.12 ELEM OBJAVI TENDER ZA IZGRADBA NA GASNA ELEKTRANA Pretprijatieto Elektrani na Makedonija objavi tender za izbor na fir-ma za izgradba i rabotno koristewe na kombiniranata gasna elektrana Energetika, kako partner vo zaedni~ko vlo`uvawe s.12 MO@NI SE I NEZAMISLIVI SCENARIJA s.14 DOJ^E TELEKOM ]E KUPI 20% OD GR^KATA OTE Najgolemata evropska telekom grupacija Doj~e Telekom soop{ti deka planira da kupi okolu 20% od akciite na gr~kata telekomunikaciska kompanija OTE, od Investiciskata grupa Marvin za 2,5 milijardi evra. s.18 ^ELI^NATA INDUSTRIJA JA VLE^E CELATA EKONOMIJA s.22 DOPRVA I DOA\AAT PETTE MINUTI NA STRUMICA s.34 RVE PODGOTVENA DA U^ESTVUVA NA TENDEROT ZA IZGRADBA NA ^EBREN I GALI[TE - Grupacijata RVE pretstavuva edna od najgolemite hopding kompanii, vo ~ij sostav e i RVE Pauer, kompanija koja go najavuva svoeto u~estvo na tenderot za izgradba na hidrocentralite ^ebren i Gali{te. s.36 MAKEDONSKA BERZA @RTVA NA POLITI^KATA NESTABILNOST I GLOBALNATA EKONOMSKA KRIZA - Dva faktori se klu~ni vo opredeluvawe na srednoro~nata cenovna dinamika na akciite na prose~nata makedonska kompanija. s.38 MAKEDONIJA PROMOVIRANA KAKO NOVO EKONOMSKO ^UDO VO EVROPA s.40 OSNOVNI POKAZATELI ZA KOMPANIITE KOI KOTIRAAT NA OFICIJALNIOT POAZAR NA MAKEDONSKA BERZA s.40 TOP 10 GUBITNICI s.40 DESET NAJLIKVIDNI KOTIRANI KOMPANII s.40 VLADINATA KRIZA JA URNA BERZATA (10-14.03.2008) - Po nekolkute nedeli anemi~no trguvawe, so niski prometi i mali fluktuacii na cenite na akciite, minatata nedela se slu~i krah na Makedonskata berza. s.41 R@ USLUGI SO 5,6 PATI POGOLEM PROFIT! R@ Uslugi lani ostvari 5,6 pati pogolem profit vo odnos na 2006 godina, poka`uva nekonsolidiraniot bilans na uspeh na ovaa kompanija, objaven na oficijalnata veb-strana na Makedonska berza. s.41 ZK PELAGONIJA SO TRIKRATEN RAST NA PROFITOT Spored podatocite no bilansot za uspeh, ZK Pelagonija vo 2007 godina ostvari golem rast na dobivkata za 2,75 pati ipi 1757o. s.44 PROKREDIT BANKA I POR[E MAKEDONIJA SO NOVA PONUDA ZA NABAVKA NA VOZILA s.45 STOPANSKA BANKA GI PODOBRI USLOVITE NA STANBENITE KREDITI Stopanska banka AD - Skopje gi podobri uslovite na kreditirawe za site novi korisnici na stanben kredit koi }e podnesat barawe najdocna do krajot na juni godinava, pri {to bankata vo celost gi pokriva notarskite tro{oci za vospostavuvawe notarski akt i tro{ocite za procena na imotot {to se ostava kako zalog. s.47 ZGOLEMEN BROJOT NA TURISTI ZA 41,4% Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, brojot na doma{nite turistite vo januari 2008 godina, vo odnos na januari 2007 godina, e zgolemen za 49,3%, a brojot na stranskite turisti e zgolemen za 32%. s.49 AGROKOR SE KONCENTRIRA NA AKVIZICII VO RUSIJA Fokusot sega e prefrlen na barawe na novi "me ti" za prezemawe na ne-kolku novi pazari, pred se vo Grcija, Rusija i Bugarija. s.58 SEKOJ MAKEDONEC DOL@I PO 65 EVRA ZA STANBEN KREDIT Vo poslednive tri godini stanbenoto kreditirawe vo Makedonija ima trend na porast, iako u~estvoto na ovaa aktivnost vo vkupnoto rabotewe na bankite se u{te e na ponisko nivo sporedeno so zemjite vo regionot. s.63 LIZINGOT NA STANOVI ^EKA NA SVOITE PET MINUTI Vo zemjava, lizingot kako finansiski instrument se u{te ne e atraktiven za onie {to sakaat da kupat stan. s.64 SO POVOLNITE STANBENI KREDITI ]E OSTANEME LIDERI NA PAZAROT s.66 PODGOTVENI SME DA U^ESTVUVAME VO PONUDA NA NOVI STANOVI So investiraweto na lizing kompaniite vo izgradba na stanbeni objekti, }e se nadmine problemot so dvojnoto pla}awe na donokot na promet so nedvi`nosti, a lizingot }e stone mnogu poatraktiven za kupuvaweto na stan veli prviot ~ovek na Hipo Alpe Adria Lizing-Skopje, \or|e Bojnovi}. s.68 LIZINGOT MO@E MNOGU DA GO OLESNI KUPUVAWETO NA STANOVI s.70 ZGOLEMENATA PONUDA NA STANOVI ]E GO ZGOLEMI I STANBENOTO KREDITIRAWE - Interesot za stanbeni krediti e zna~itelno zgolemen vo poslednite nekolku godini, i e vo postojan porast. s.72 DAJTE IM [ANSA NA VA[ITE SONI[TA FORUM s.26 PROFIT, SOCIJALA I EKONOMIJA Porane{niot direktor na MHK Zletovo, ^edo Petrov, negiradeka se vra}a vo kombi{tot. Velideka Topilnica ima nova sopstveni~ka struktura na koja pora~uea deka, ako ne vlo`uva vo ekologijata, }e sledat sankcii i zatvorawe na kapacitetot. s.29 MAVROVO VO FOKUSOT NA BERZANSKITE IGRA^I Samo tri firmi na Oficijalniot pazar nemaa nad na akciite - @ito Vardar, OHIS i R@ Ekonomika pokraj politi~kata konfuzija vo izminatata nedela, ne se ostvarija crnite prognozi za urivawe na Berzata. s.29 FORUM PROGNOZIRA Koga stanuva zbor za politi~kiot haos, ovojpat ne uspea da gi nadvladee ekonomskite presmetki na oddelni kupuva~i. s.31 NIKOJ NE JA IGRA EKONOMIJATA Dodeka politi~arite odlu~uvaat za te{ki pra{awa, makedonskata ekonomija do`ivuva seriozno nazaduvawe. Svetskata ekonomska kriza ni tropa na vrata. Kako toa da ne ni e dovolno, pa ja izme{avme i so neseriozni politi~ki ~ekori so vi{ok samobendisanost s.32 EKONOMIJATA PRED KOLAPS - Poradi najnovite politi~ki slu~uvawa vo Srbija, na stend-baj se investicii od tri milijardi evra, berzata registrira rekordno pa|awe na vrednosta na kotiranite akcii, a seriozen problem vo sledniot period mo`e da bide i visokata inflacija. MAKEDONSKO SONCE s.36 INFLACIJATA PO^NA DA JA RAZGORUVA I NEVRABOTENOSTA I pokraj optimisti~kite prognozi na Vladata, Makedonija nikako da izleze od vol{ebniot krug na visokata nevrabotenost. A {to se ne be{e probano. FOKUS s.32 ZEMJITE [TO NAJMNOGU TRO[AT SE NAJMALKU ZAGRI@ENI Koga se }e se sobere ia edno mesto, ostanuva prili~no maglivo pra{aweto za pri~inite poradi koi cenata na naftata raste, pa denovive do`ivea rekordni viso~ini od preku 110 dolari za barel. s.34 VISOKATA CENA IM ODGOVARA NA GOLEMITE SILI Pred otprilika dve godini, koga za kratko vreme cenata na naftata se zgolemi od 50 na 70 dolari za barel, najgolemite nafteni kompanii na SAD gi ostvarija najgolemite profiti vo svojata istorija i vo istorijata na korporativnoto rabotewe. s.16 STRATEGIJA UVOZ NAMSTO PROIZVODSTVO Vo otsustvo na kompetenten subjekt vo vlasta, takanare~en lider, koj }e gi identifikuva sostojbite i }e iznao|a re{enija za brojnite problemi od koi kolabira makedonskata elektroenergetika, haosot vo ovaa klu~na stopanska granka prodol`uva.

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 17.03. - 21.03.2008 godina

18

berzNIK

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 24.03.2008

Data 24.03.2008

broj 15 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

19

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->