P. 1
MKIBN20080211-0009L

MKIBN20080211-0009L

4.0

|Views: 960|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 07, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

berzNIK - GODINA II - BROJ 9 - 11 FEVRUARI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

Foto: Bernard Koenig

OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

3

Ednostavno, transparentno, doverlivo, stru~no prezentirawe
So berzNIK sekoga{, vo sekoe vreme, do site informacii koi go kreiraat javnoto mislewe.... pridru`ete se i vie... i va{eto mislewe, stav, znaewe, neka bide del na javna ocena
- Slovene~kite grade`ni kompanii se zainteresirani da sorabotuvaat so makedonskite grade`ni kompanii ... Lukoil saka da investira mnogu pove}e vo Makedonija... Me|unarodniot sovet na stranskite investitori vo Makedonija go odr`aa pettiot sobir, na koj Belata kniga so predlog merki i zabele{ki mu ja predadoa na vicepremierot Stavreski... Vlezot na francuskiot bankarski brend Sosiete @eneral go odbele`a bankarstvoto vo 2007 godina, a godinava vetuvaat udvojuvawe na delovnata mre`a i na vrabotenite... Toa se samo del od vestite koi ja odbele`aa nedelata {to izmina, a koi berzNIK, gi selektira, gi zabele`a i arhivira na svojot internet timplejt, koi vie na{i sorabotnici mo`ete da go sledite sekojdnevno, ili, pak, da se navratite koga }e vi zatrebaat informaciite.... Na{ata baza na dnevni informacii e se pobrojna, a se pobrojni se i va{ite promotivni pretstavuvawa, viduvawa, zabele{ki, ocenki i komentari... Predizvikot, kako na najbrz, najlesen i ednostaven na~in da dojdete do dnevnite publikuvani finansisko-berzanski informacii e osnovnata ideja na na{iot digitalen servis. Mediumska zbirka vo koja se arhivirani site objavi za dvi`ewata na delovnite subjekti, za karakteristikite na pravnite subjekti, za nivnite finansiski portfolija, za nastanite, dogovorite, apelite i site slu~uvawa na relaciite me|u u~esnicite na pazarot, koi po bilo koj osnov ostavaat beleg ili vlijaat na dvi`ewata na pazarot na kapital.... Tokmu na ovaa tema nedelniot pregled na berzNIK, gi ponudi svoite stranici za va{eto ednostavno, transparentno, doverlivo, stru~no prezentirawe, za va{ite zabele{ki, analizi, komentari... Makedonskite dnevni mediumi gi prenesoa i slednite vesti: - Po{tenska i Sileks banka gi prezede bugarskata Centralna kooperativna banka, a KIB Kumanovo ja prezede islandskata kompanija Majlstoun. Prakti~no preku ovie prezemawa lani vo bankarstvoto vlegoa okolu 77 milioni evra direktni stranski investicii (otkup na akcii okolu 46 milioni evra, okolu ~etiri milioni evra reinvestirana dobivka, okolu 27,4 milioni evra dokapitalizacija i subordiniran depozit). Se o~ekuva trendot da prodol`i i vo tekot na ovaa godina... - Kamatnite stapki na bankarskite krediti vo Makedonija vo tekot na 2008 godina nema da se namalat. Iako i sega se me|u najvisokite vo regionot i se dvi`at od 7 do 12 otsto, mo`e da se o~ekuva nivno zgolemuvawe, prognoziraat doma{ni bankarski analiti~ari. Na trendot na zgolemuvawe na kamatnite stapki, {to se slu~uva vo bankite vo sosednite zemji i vo Evropa, ne mo`e da ostane imun nitu makedonskiot bankarski sektor. No, bankarskiot esnaf smeta deka barem zasega Makedonija nema da bide zagrozena od finansiskite slu~uvawa na evropskiot pazar, za{to delovnite banki vo zemjava ne se zavisni od evropskite izvori na finansirawe, bidej}i stranskite kreditni izvori u~estvuvaat so 10 procenti vo vkupnata struktura na obezbeduvawe sredstva na bankite, poradi {to se namaluva nivnata zavisnost od skapite izvori na finansirawe... - Vrednosta na akcijata na grade`noto pretprijatie Mavrovo vo izminative nekolku dena bele`i rast na berzata. Rastot na cenite na akciite na grade`noto pretprijatie se slu~uva neposredno po oficijaliziraweto na informacijata deka stranska kompanija e zainteresirana za vlez vo grade`nata firma Mavrovo, iako ne se znae kolkav del od akcionerskiot kapital }e bide otkupen... - Nezavisnata me|unarodna konsultantska ku}a Oksford analitik objavi indeks na globalen krediten slom za 2008 godina, vo koj se vklu~eni 137 pazari vo razvoj. Makedonija na ovaa lista na rizik od globalen krediten krah e na 48. mesto. Od zemjite vo regionot najgolem rizik ima za Hrvatska, koja e na ~etvrto. mesto, Romanija e na sedmo mesto, Slovenija na 10. mesto, Bosna i Hercegovina na 34. mesto, Srbija na 50. mesto i Polska e na 75. mesto... - Digitalniot servis berzNIK, gi selektira{e i gi zabele`a, gi arhivira... - Sega, vie ste na red... vie dru{tvata koi se zanimavate so rabota so hartii od vrednost ... nafrlivme mnogu temi za razgovor, za analiza, za diskusii, za istra`uvawe, za polemiki, oceni, sugestii ...komentirajte gi vestite {to drugi ni gi plasiraat, dorabotete gi i kanalizirajte gi za na{ite i va{i potrebi, obrazlo`ete gi i servirajte gi za korisnicite... - Na{ite stranici i natamu se otvoreni za vas...
Do sledniot ponedelnik Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na berzNIK e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

PETTI SOBIR NA ME\UNARODNIOT SOVET NA INVESTITORI VO MAKEDONIJA

Vicepremierot Stavrevski ja dobi belata kniga so zabele{ki na investitorite i predlozi {to bi trebalo da se menuva vo biznis klimata vo zemjava za da bidat vo soglasnost so zaedni~kite principi i vrednosti na Evropskata unija. - ]e prodol`ime da se zalagame za za- pe{no se sproveduva reformata na Katas- na investitori Aristides Vlahos na vice`ivuvawe na "bizniskratijata", namesto terot, pred se vo evidentiraweto na sopst- premierot Stavreski mu ja predade belata dosega{nata "birokratija" - dade zbor vi- venosta, se pojavuvaat i prvite rezultati kniga so zabele{ki na investitorite i cepremierot Zoran Stavreski, pred ~leno- od vladinata zalo`ba za intenzivnoto re- predlozi {to bi trebalo da se menuva vo vite na Me|unarodniot sovet na investito- {avawe okolu problemite so denaciona- biznis klimata vo Makedonija za da bidat ri (ICI), ~ie Petto godi{no sobranie se lizacijata. Naglasi deka rabotat na iz- vo soglasnost so zaedni~kite principi i odr`a na 6 fevruari vo Aleksandar palas. menite na Zakonot za gradewe, kako i deka vrednosti na Evropskata unija. Godinava na sobranieto prisustvuvaa Govorej}i za vladinite aktivnosti od as- so noviot Zakon za bankite zna~itelno se pekt na delovnata klima vo dr`avata, liberaliziral bankarskiot sektor, pri okolu 400 stranski investitori od zemjata Stavreski Stavreski potencira deka us- {to se olesni vlezot na stranski finansi- i od regionot, kako i najvisokite vladini ski institucii i se ovozmo`i zgolemuvawe pretstavnici na diplomatskiot kor i na me|unarodnite organizacii prisutni vo na konkurencijata. Pretsedatelot na Me|unarodniot sovet zemjata i vo regionot.
Me|unarodniot sovet na investitori (ICI) e osnovan vo 2002 godina, od strana na 11 eminentni stranski investitori Denes, po pet godini od osnovaweto, Sovetot broi 35 ~lenovi, pretstavnici na stranski kompanii, investitori vo zemjata. So toa se potvrduva ulogata na ICI kako seriozen pretstavnik na mnozinstvo stranski investitori. Stranskite investicii na site ~lenki na ICI zaedno, iznesuvaat okolu 80 otsto od vkupniot stranski kapital investiran vo zemjata. Vo izminatiot period, ICI uspe{no gi pretstavuva interesite na stranskite investitori vo Makedonija, problemite so koi tie se soo~uvaat, kako i nivnite zalagawa za podobruvawe na investicionata klima. Preku svoite sovetodavni aktivnosti, ICI ja ohrabruva Vladata da prezeme neophodni merki i aktivnosti za poddr`uvawe na inicijativata na privatniot sektor i postojano se zalaga za unapreduvawe na sorabotkata na site subjekti vklu~eni vo procesot na podobruvawe na investicionata klima vo zemjata.

BELA KNIGA ZA PODOBRUVAWE NA BIZNIS-KLIMATA

LUKOIL SAKA DA INVESTIRA MNOGU POVE]E VO MAKEDONIJA

PROCESOT NA VOVEDUVAWE NA EVRO 5 E NEPOVRATLIV

L

Vo EU ve}e se usvoija novite standardi spored koi, od 1 januari 2009 godina }e bide vo upotreba samo EVRO 5, a Lukoil, naglasi Kuku, go sledi trendot. Bidej}i i Makedonija e kandidat za vlez vo EU, jas sum uveren deka procesot za liberalizacija na pazarot e nepovraten ukoil ne samo {to ja realizira svoja- konodavstvo. Uveren sum deka za dve do tri negova upotreba na{ata kompanija celosno ta programa vo Makedonija, tuku ja vr- godini od koren }e se izmeni strukturata gi rekonstruira rafinieriite vo Evropa. {i svojata rabota i kako me|unaroden na nafteniot pazar vo zemjava, i makedon- Samo rekonstrukcijata i modernizacijata brend, veli direktorot na kompanijata An- skiot pazar }e bide civiliziran i so viso- na na{ata rafinerija vo Burgas ~ini nad drej Kuku. - Jas mislam deka toa {to lu|eto ko nivo. Toj smeta deka cenite na nafteni- edna milijarda dolari. Mora da mislime denes gi ~uvstvuvaat visokiot kvalitet na te derivati vo Makedonija treba da se li- na kvalietot na gorivata za da gi plasirauslugite i na gorivata e na{e zadovolstvo. beraliziraat. - Samo konkurencijata i me vo Evropa, istakna direktorot na LukSekako deka imame problemi vo realiza- kvalitetot treba da gi opredeluvaat ceni- oil Makedonija na dene{nata sredba so nocijata na na{ata programa, bidej}i zakono- te. Vo Makedonija ima dr`avno regulirani vinarite. - Zna~i nie gi razgleduvame svoite davstvoto vo Makedonija se u{te ne e do- ceni i monopol na proizvodstvoto i disvolno reformirano i ni pravi birokratski tribucijata. Toa ne e dobro. Sepak, mislam standardi ne samo poradi toa da go vodime pre~ki. No, Vladata pravi rekordni napori deka stanuva zbor za preoden period, pri- biznisot , Lukoil sekoga{ gi razgleduva i pra{awata na ekologijata i socijalnite da donese novi zakoni, koi }e pridonesat vremena merka. Kuku potseti deka vo Spogodbata za pra{awa. I iako sme mlada kompanija, koja za napredok na ovie reformi i za privlekuvaweto na investitori vo Makedonija. stabilizacija i asocijacija so EU e predvi- postoi samo 15 godini, sepak za ova kratko Jas mislam deka na{ata investiciska pro- deno od 2011 godina pazarot na naftenite vreme postignavme dobri rezultati. Podgrama mo`ebi nema da bide realizirana vo derivati vo Makedonija da bide potpolno gotveni sme da zapoa~neme da uvezuvame na tolku kratok rok kako {to sakavme nie. No, liberaliziran. - Se nadevame deka taka i makedonskiot pazar EVRO 5 , {to se nadenie sme sigurni deka Lukoil }e raboti vo }e bide. Vo EU ve}e se usvoija novite stan- vam deka vo {to e mo`no pokratok rok }e ni Makedonija i deka taa }e stane prijatel na dardi spored koi, od 1 januari 2009 godina bide ovozmo`eno. Siguren sum deka ovoj site gra|ani vo ovaa zemja i }e ja prodol`i }e bide vo upotreba samo EVRO 5, a Lukoil, proces e nepovratliv i deka }e se vovedat naglasi Kuku, go sledi trendot. A, bidej}i i na makedonskiot pazar i EVRO 4 i EVRO 5. realizacijata na svojata programa. Prviot ~ovek na Lukoil Makedonija Makedonija e kandidat za vlez vo EU, jas I ovie dogovori koi momentalmno se prezeubeduva deka Lukoil saka da investira sum uveren deka procesot za liberalizaci- maat za formirawe na cenata se tranzitni, mnogu pove}e vo Makedonija. Celoto rako- ja na pazarot e nepovraten proces. Prviot preodni. Lukoil bi sakal pove}e da invesvodstvo go poddr`uva razvojot na kompani- ~ekor vo taa nasoka e liberalizacijata na tira vo Makedonija i zatoa sme sigurni jata tuka. Pogramata mo`ebi nema da bide EVRO 5 {to Vladata ve}e go napravi, napo- deka }e se razvivame. Bukvalno sum uveren realizirana vo tolku kratok rok kako {to mena direktorot na Lukoil Makedonija. I deka za dve do tri godini od koren }e se sakavme, no sigurni sme deka }e rabotime vo Makedonia }e bidat usvoeni evropskite izmeni celata struktura na nafteniot vo Makedonija. Spored nego, najgolem prob- standardi. Vo vrska so toa {to vo Evropa pazar vo Makedonija na zadovolstvo na lem za sproveduvawe na planiranite ak- }e bide upotrebuvan samo EVRO 5, odnosno gra|anite i na tranzitniot transport. tivnosti e nedovolno reformiranoto za- poradi toa {to se usvoija standarite za

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI R @ I N A

berzNIK

5

S

O

D

04.02.2008 g. PONEDELNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Idejata za javno otvorawe na akcionerskite knigi na makedonskite firmi za site zainteresirani investitori e se pove}e prisutna i kaj nadle`nite za pazarot na hartii od vrednost i kaj javnosta. Spored informaciite na Dnevnik sekoj zainteresiran vo idnina }e mo`e da izvr{i uvid vo celokupnata sopstveni~ka struktura na odredena firma pred da donese odluka dali }e kupi akcii vo taa kompanija. Zakonot sega dozvoluva da se doznaat samo akcionerite {to poseduvaat nad pet otsto od kapitalot. Pretsedatelkata na Komisijata za hartii od vrednost koja e nadle`na za regulirawe na pazarot na kapital, Marina Na}eva-Kavrakova smeta deka mora dobro da se proceni momentot koga akcionerskige knigi }e im stanat dostapni ne samo na akcionerite tuku i na javnosta, odnosno na site potencijalni investitori koi sakaat da vlo`uvaat vo edna kompanija i na site zasegnati lica {to imaat vospostaveno kakov bilo odnos so taa kompanija. Spored prviot ~ovek na Centralniot depozitar za hartii od vrednost, Stevan [ap~evski, prvo treba da se definira motivacijata za celosno otvorawe na akcionerskite knigi pred da se smeni Zakonot. - Mora da se odmeri i dali e momentot sega da se napravi toa. Treba da se vnimava da ne se nametne rizik od zloupotreba na podatocite. Koga se javni akcionerskite knigi, nekoj }e mo`e od niv da podgotvuva analizi i skapo da gi prodava. Smetam deka ni{to spektakularno nema da se dobie so nivno otvorawe. Vo Biznis }e go pro~itate izve{tajot za trguvaweto vo poslednata nedela od januari. Bez nekoi pozna~itelni cenovni pomestuvawa, so re~isi identi~ni vrednosti na trite indeksi koi se presmetuvaat na Makedonskata berza, investitorite go zadr`aa tempoto na trguvawe, pa prometot se odr`a na prose~ni 50 milioni denari dnevno. Spored realiziraniot promet, najtrguvana minatata nedela be{e korporativnata obvrznica na Prokredit banka a.d. Skopje, koja zapo~na da se trguva na sekundarniot pazar u{te minatata nedela. Taa so promet od 57 milioni denari be{e daleku pred prometot na site drugi hartii od vrednost koi kotiraat na redovniot pazar. Dene{nite vesnici prenesuvaat Agencijata za elektronski komunikacii im nametnuva T-Mobile Makedonija i Kosmofon, kako operatori so zna~itelna pazarna mo} na mobilniot pazar vo zemjava da im obezbedat na drugite operatori interkonekcija i pristap, a toa da go pravat transparentno i nediskriminatorski, kako i da vodat posebno smetkovodstvo i kontrola na cenite. Dvete kompanii go dobija ovoj status u{te vo noemvri minatata godina otkako AEK napravi analiza na mobilniot pazar za periodot od juli 2006 do juli 2007 godina. Dene{nite vesnici prenesuvaat i edna vest od lokalnata uprava koja bi trebalo da pretstavuva pozitiven primer i za drugite op{tini Imeno lani se izvezeni od strumi~koto stopanstvo tutun, sve` i konzerviran zelen~uk, grozje, vino, jagne{ko meso, sanitarni proizvodi, felspat i konfekcija vo vrednost od 70 milioni evra. Najgolem del od proizvodite zavr{ija na pazarite vo Srbija, Germanija, Bugarija, Grcija i Anglija. Spored vrednosta na ostvareniot devizen priliv, najgolemi izvoznici se firmite Strumica tabak, fabrikata za sanitarna keramika, Makedonija, konfekciite Geras Cunev i Edinstvo, rudnikot Ogra`den i agroindustriskiot kompleks. Denes }e pro~itate i za baraweto na kavadare~kiot kombinat Feni industri za koncesija za iskop na ruda na lokalitetot Studena voda pod Ko`uv. Vo Ministerstvoto za ekonomija o~ekuvaat baraweto, koe e staro pove}e od dve godini, da bide prifateno so izmenite vo Zakonot za mineralnite surovini. No od Makedonski {umi predupreduvaat deka so toa }e se uni{ti golema povr{ina so {uma vo blizina na granicata so Grcija. Tie se decidni,- nema pari {to mo`e da ja nadomestat {tetata ako se ise~e {umata. Feni bara eksploatacija na ruda na povr{ina od 22 hektari plus 2,5 hektari za pat. Lokalitetot e na okolu 1.000 metri nadmorska viso~ina...

NEDELEN IZVE[TAJ ZA TRGUVAWE . . . . . . . 2 VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 PETTI SOBIR NA ME\UNARODNIOT SOVET NA INVESTITORI VO MAKEDONIJA . . . . . . . . . 4 LUKOIL SADA DA INVESTIRA MNOGU POVE]E VO MAKEDONIJA . . . . . . . . . . . . . . . 4 BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA 5-7 MBPR I DELOVNITE BANKI ]E FINANSIRAAT ENERGETSKA EFIKASNOST.... 8 OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 MAPAS - AGENCIJA ZA SUPERVIZIJA NA KAPITALNO FINANSIRANOTO PENZISKO OSIGURUVAWE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA OD BUGARIJA..........................................1 2 DELOVNA SREDBA VO STOPANSKA KOMORA............................................1 2 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13-15 BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . . . . 17-19

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na berzNIK Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: E-biznis: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Ratko Projkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK berzNIK e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK Broj: 9 Data: 11.02.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: BERNARD KOENIG - PRV GENERALEN DIREKTOR NA OHRIDSKA BANKA Foto: Robert Spasovski Redakcija na berzNIK Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska operatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. ZA TELEFON PLA]AME POVE]E OTKOLKU STRUJA (**) 2. VKUPEN PROMET OD 50.485.730,91 DENARI (*) DNEVNIK s.7 IDEJA ZA JAVNO OBJAVUVAWE NA SITE AKCIONERI s.7 RUDNIK ZA FENI ZAKANA ZA GOLEMA POVR[INA SO [UMA s.7 IZVOZ OD STRUMI^KO VREDEN 70 MILIONI EVRA BIZNIS s.2 ERA SITI - GRAD VO GRAD NA VLEZOT OD SKOPJE s.4 PROLETEN START SO 40 MILIONI EVRA s.10 VKUPEN PROMET OD 50.485.730,91 DENARI s.10 AKCIITE NA MAKPETROL SKOPJE - NAJTRGUVANI s.11 INVESTITORITE GO ZADR@AA TEMPOTO NA TRGUVAWE s.11 IZVE[TAJ ZA 01.02.2008 VE^ER s.7 PA\A VREDNOSTA NA AKCIITE s.7 VREME s.1 NA OHRIDSKA BANKA T-MOBILE I KOSMOFON SO PAZARNA MO]

ZA TELEFON PLA]AME POVE]E OTKOLKU STRUJA s.5 EKOLO[KA BARIKADA ZA TOPILNICATA s.7 BEZ KRAEN ROK ZA OTVORAWE s.7 ZA TELEFON PLA]AME POVE]E OTKOLKU STRUJA s.8 LUKOIL SE SOPNUVA NA NACIONALIZIRANO ZEMJI[TE NOVA MAKEDONIJA s.5 MAJKROSOFT SO PONUDA ZA YAHOO s.5 KOSOVO GO KREIRA PULSOT NA BERZATA s.5 ELEM I EVN ]E SKLU^AT DOGOVOR ZA SNABDUVAWE NA TARIFNITE POTRO[UVA^I

6

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

05.02.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vesta za poeftinuvaweto na benzinite e prisutna vo site dene{ni dnevni vesnici. Imeno, od sino}a na polno} cenata na benzinite e namalena za eden denar za litar, dodeka cenata na dizel-gorivoto ostanuva ista. Vlezot na francuskiot bankarski brend Sosiete `eneral go odbele`a bankarstvoto vo 2007 godina, izvestuva Biznis. Stranski kapital vleze i vo Po{tenska i Sileks banka, koi bea prezemeni od strana na bugarskata Centralna kooperativna banka, kako i vo KIB Kumanovo, koja be{e prezemena od islandskata kompanija Majlstoun. Ili vkupno, lani vo bankarstvoto vlegoa okolu 77 milioni evra direktni stranski investicii (otkup na akcii okolu 46 milioni evra, okolu 4 milioni evra reinvestirana dobivka, okolu 27,4 milioni evra dokapitalizacija i subordiniran depozit). Se o~ekuva trendot da prodol`i i vo tekot na ovaa godina. Kamatnite stapki na bankarskite krediti vo Makedonija vo tekot na 2008 godina nema da se namalat. Iako i sega se me|u najvisokite vo regionot i se dvi`at od 7 do 12 otsto, mo`e da se o~ekuva nivno zgolemuvawe, prognoziraat doma{ni bankarski analiti~ari vo vesnikot Vreme. Na trendot na zgolemuvawe na kamatnite stapki, {to se slu~uva vo bankite vo sosednite zemji i vo Evropa, ne mo`e da ostane imun nitu makedonskiot bankarski sektor. No, bankarskiot esnaf smeta deka barem zasega Makedonija nema da bide zagrozena od finansiskite slu~uvawa na evropskiot pazar, za{to delovnite banki vo zemjava ne se zavisni od evropskite izvori na finansirawe, bidej}i stranskite kreditni izvori u~estvuvaat so 10 procenti vo vkupnata struktura na obezbeduvawe sredstva na bankite, poradi {to se namaluva zavisnosta na bankite od skapite izvori na finansirawe. Bankarite, informati~arite i biznismenite se najbrojni vo trkata za potpretsedateli na Stopanskata komora, izvestuva Ve~er. Imeno, kako kandidati za ovie funkcii, se javuvaat Gligor Bi{ev, prviot generalen direktor na Stopanska banka od Skopje, Risto Ta{ev, direktorot na @ito Vardar od Veles, [evki Idrizi, gazdata na Renova, Aleksandar Panov, generalniot direktor na Makstil, Ilija Ge~ev, sopstvenikot i generalen menaxer na IGM od Kavadarci i Antoni Pe{ev od informati~kata kompanija Ultra. Naftovodot AMBO }e po~ne da se gradi vo mart, izvestuva vesnikot Vreme, koj ja prenesuva izjavata na Ted Ferguson, pretsedatel na konzorciumot na AMBO. Spored nego, nvestitorite ne se otka`ale od naftovodot niz Makedonija, iako Rusija go forsira onoj od Bugarija do Grcija. Nasproti vakvite najavi na prviot ~ovek na amerikanskiot konzorcium, vo makedonskata vladata, spored izjavata na nejziniot portparol Ivica Bocevski, okolu naftovodot AMBO nema ni{to novo. Inaku, proektot za koj se zboruva ve}e edna decenija, za Makedonija bi zna~el godi{en prihod od 30 milioni dolari od taksata za tranzit na naftata. Del od vesnicite povtorno ja aktueliziraat temata okolu privatizacijata na vele{ka porcelanka, bidej}i v~era{noto ro~i{te be{e povtorno odlo`eno poradi otsustvo na Leonardo Piti}ev, sopstvenik na firmata Ekskluziva, koja vo 2001 godina vo sopstvenost ja ima{e Porcelanka. Poradi toa Osnovniot sud - Veles pozitivno odgovoril na baraweto na MVR za raspi{uvawe me|unarodna poternica za Piti}ev. Dene{niot broj na Dnevnik informira i deka smetkata na kerami~kata industrija Kiro ]u~uk, od Veles e blokirana. Poradi neplatenite 60.842.296,00 denari, zaklu~no so 24.01.2008 god, po osnov na nepodmireni obvrski za DDV, personalen danok i danok od dobivka i koncesii, Upravata za javni prihodi ja blokira smetkata na vele{kata kerami~ka industrija. Spored informaciite dobieni od UJP, Regionalnata direkcija od Prilep, prezede merki za zabrana za prenos na pari~ni sredstva preku smetkata na fabrikata so cel na podmiruvawe na obvrskite. Me|u dene{nite vesti interesot go privlekuva i informacijata na Biznis, koj najavuva deka vinarskata vizba Skovin i Fer{ped }e gi pretstavat makedonskite vina od nivnite vizbi na Denovite na makedonskoto kulinarstvo i kultura, koi od sedmi do desetti fevruari }e se odr`at vo Slovenija. Sredi{te na manifestacijata }e bide eminentniot restoran Gostilna Lovewak vo Murska Sobota. Grabe`ot na 34.000 evra vo denari i vo devizi od ekspoziturata 2 na Uni banka vo Tetovo, e vest koja ja prosledija site dnevni mediumi.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. BENZINOT POEVTIN ZA EDEN DENAR (****) 2. OBJAVENI PREDLOZITE ZA POTPRETSEDATELI (***) DNEVNIK s.7 s.9 s.9 BIZNIS s.1 BENZINOT POEVTIN ZA EDEN DENAR MBI 04.02.2008 IZGRADBA NA INTERNET-AVTOPAT s.7 s.7 VREME s.1 s.5 s.6 s.7 s.7 s.7 VEST s.2 s.3 s.8 VO IGRA BANKARI, INFORMATI^ARI I BIZNISMENI BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR NAFTOVODOT PO^NUVA VO MART - VLADATA ABER NEMA TRIFUN GO SPONZORIRAL I VELE[KIOT SUD? NISKITE KAMATI - PUSTA @ELBA NAFTOVODOT PO^NUVA VO MART, VLADATA ABER NEMA SITE NAVALIJA NA PLATE@NITE KARTI^KI BENZINITE POEVTINI ZA DENAR

FER[PED I SKOVIN SE PRETSTAVUVAAT VO SLOVENIJA s.2 BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR s.3 FER[PED I SKOVIN SE PRESTAVUVAAT VO SLOVENIJA s.3 OBJAVENI PREDLOZITE ZA POTPRETSEDATELI s.5 VLEZ NA 77 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII s.12 MBI-10 NAMALEN - MBID SO PORAST s.12 AKCIITE NA ALKALOID SKOPJE - NAJTRGUVANI s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.12 MBI 04.02.2008 s.13 VREDNOSTA NA PLATNIOT PROMET -237.557.998.684,50 DENARI UTRINSKI VESNIK s.9 MAKEDONIJA ]E IMA ]AR AKO SRBIJA EKONOMSKI PROSPERIRA s.9 BENZINITE POEVTINUVAAT ZA DENAR s.9 MBI 04.02.2008 s.9 BLOKIRANA SMETKATA NA VELE[KI KIRO ]U^UK s.11 OGRABENI 34.000 EVRA OD BANKA VO TETOVO s.11 SE BARA ME\UNARODNA POTERNICA ZA PITI]EV VE^ER s.4 UJP JA BLOKIRA SMETKATA NA KIRO ]U^UK

BENZINITE POEVTINIJA ZA DENAR SKOKNA EVROTO RAZBOJNIK OPQA^KAL 34.000 EVRA OD BANKARSKI SEF s.15 FENI INDUSTRI NOVA MAKEDONIJA s.3 PREDLOZI ZA POTPRETSEDATELI s.3 VOORU@EN GRABE@ VO UNI BANKA s.5 PROBLEMATI^NA E PONUDATA NA MICROSOFT DO YAHOO s.6 TRI NOVI EKSPOZITURI NA OHRIDSKA, PRO KREDIT I TUTUNSKA BANKA [PIC s.2 JAHU MO@E DA SE ZDRU@I SO GUGL NAMESTO SO MAJKROSOFT s.7 BENZINITE POEVTINILE ZA DENAR sa.8 OGRABENI 34.000 EVRA OD TETOVSKA EKSPOZITURA NA UNI BANKA

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

7

06.02.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonija e me|u prvite 50 pazari vo razvoj {to }e platat najvisoka cena vo slu~aj svetot da bide pogoden od kreditna kriza. Ova se proceni na nezavisnata me|unarodna konsultantska ku}a Oksford analitik, {to ja prenesuvaat site dene{ni vesnici. Oksford analitik vsu{nost objavi indeks na globalen krediten slom za 2008 godina, vo koj se vklu~eni 137 pazari vo razvoj. Makedonija na ovaa lista na rizik od globalen krediten krah e na 48. mesto. Od zemjite vo regionot najgolem rizik ima za Hrvatska, koja e na ~etvrto mesto, Romanija e na sedmo mesto, Slovenija na 10. mesto, Bosna i Hercegovina na 34. mesto, Srbija na 50. mesto i Polska e na 75. mesto. Dene{nite mediumi ja prenesuvaat i vesta za ve~era{niot Petti godi{en sobir na me|unarodniot sovet na investitori (ICI) vo Makedonija, koj }e se odr`i vo hotelot Aleksandar palas. Godinava prisustvo na sobranieto najavile okolu 400 stranski investitori od zemjata i od regionot, kako i najvisokite vladini pretstavnici na diplomatskiot kor i na me|unarodnite organizacii prisutni vo zemjata i vo regionot. Kako del od sve~enata ve~era po povod pettiot godi{en sobir, pretsedatelot na ICI, Aristides Vlahos, }e mu ja predade na pretsedatelot na Vladata Belata kniga na stranski investitori. Prviot ~ovek na Nekskom Makedonija, Todor Cvetkovski veli deka }e pomogne vo realizacijata na e-Makedonija, objavi Biznis. Spored nego ne samo vo Skopje, tuku i vo drugite gradovi niz Makedonija, ve}e ima obezbedeno lokacii za bazni stanici, taka {to veruva deka vo april }e mo`at da po~nat so promocija i proda`ba na na{ite uslugi. Visokite ceni vo fiksnata telefonija, veli toj se glavna pri~ina {to momentno 30 otsto od gra|anite nemaat fiksen telefon, {to e zagri`uva~ki procent, isto kako i malata penetracija na Internetot. Tabelite za dnevnite transakcii na akciite na makedonskite kompanii mo`at da se prosledat vo pove}e dnevni vesnici. Inaku spored berzanskite analizi v~era najtrguvani i so najgolem cenoven rast imaat akciite na GP Mavrovo. Inaku vkupniot promet v~era iznesuva{e 32,804 milioni denari, koj se realizira preku 220 transakcii. Indeksot MBI-10 porasna za 0,12 procenti. Dene{nite vesnici prenesuvaat interesni vesti i za pazarite od regionot. Spored qubqanskiot Finanse pet slovene~ki kompanii pregovaraat za formirawe na holding, koj bi ja prezel Qubqanskata berza. Finanse naveduva deka holdingot najverojatno }e ponudi po 400 evra za sekoja akcija na Qubqanska berza. Za dokapitalizacija na Hrvatskata po{tenska banka javnata ponuda na akcii ezaka`ana vo maj. Poslednata berzanska cena na akciite iznesuva{e 8.500 kuni po akcija. Dnevnite vesnici prenesuvaat i del od berzanskata analiza objavena vo Politika, spored koja skokot na prometot, cenite na akciite i porastot na dvata indeksa na belgradskata berza, kako i rastot na dinarot tamo{nite analiti~ari gi povrzuvaat so pobedata na Tadi} na pretsedatelskite izbori vo nedelata. Spored ovaa analiza prometot na berzata vo ponedelnikot bil zgolemen za 134 otsto vo odnos na petokot, a indeksot na najlikvidnite akcii e zgolemen za 6,34 otsto. Od 150 serii akcii, koi zav~era bile vo promet, duri 85 poskapele, a razlikata me|u petokot i ponedelnikot vo trguvaweto vo pari iznesuva 8,4 milioni evra. - Najva`ni kriteriumi pri izborot na zemja pogodna za investirawe vo 2008 godina }e bidat procenkite za nejziniot stopanski rast, izlo`enosta na kreditnata kriza i makroekonomskata stabilnost, smeta Dario Vilovi}, fond-menaxer na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Adrijatika kapital od Hrvatska. Sledej}i gi tie kriteriumi, toj ocenuva deka godinava, Rusija bi mo`ela da bide najdobra destinacija za investirawe. Vo site dnevni mediumi objavena e i uspe{nata zdelka na prilepski Metalec, koj }e gradi dva mosta na avtopatot Dra~-Valona, Republika Albanija. Prilepskata fabrika za ~eli~ni konstrukcii, so kompanijata Alpine od Avstrija potpi{a dogovor vo vrednost od {est milioni evra, so koj Metalec ima obvrska za 12 meseci da gi izgradi ~eli~nite konstrukcii od 4.000 toni na dvata mosta. Londonskata Xonson Meti v~era go objavi prviot konkurs za priem na rabotnici, odnosno rakovodni lica. Konkursot e za ~etiri lica, menaxer za ~ove~ki resursi, menaxer za logistika, procesen in`ener i proekten administrator, pri {to se baraat visokostru~ni lica so soodvetno rabotno iskustvo.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TEC NEGOTINO PRESTANA SO RABOTA (****) 2. METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJA (***) DNEVNIK s.8 MBI 05.02.2008 s.8 METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJA s.15 TOPLIFIKACIJA TRI GODINI NE PLA]A ZAKUP ZA TOPLOVODITE BIZNIS s.1 MAKEDONIJA NA 48. MESTO SPORED RIZIKOT OD KREDITEN KRAH s.1 NAJTRGUVANI I SO PORAST NA CENATA AKCIITE NA GP MAVROVO s.1 ]E POMOGNEME VO REALIZACIJA NA E-MAKEDONIJA s.2 METALEC ]E GRADI DVA MOSTA VO ALBANIJA s.2 TEC NEGOTINO PRESTANA SO RABOTA s.3 MAKEDONIJA NA 48. MESTO VO SVETOT s.3 SOBIR NA STRANSKITE INVESTITORI s.5 ]E POMOGNEME VO REALIZACIJATA NA E-MAKEDONIJA s.8 SLOVENE^KI KONZORCIUM SAKA DA JA KUPI QUBQANSKA BERZA s.11 XASTIN LIN XIFU OD KINA - GLAVEN EKONOMIST s.11 EKSPLOATACIJA OD 2010 GODINA s.11 NOVA EKSPOZITURA VO SKOPJE - ULICA MAKEDONIJA s.11 JAVNA PONUDA NA AKCII VO MAJ s.12 MBI-10 SO PORAST OD 0,12 PROCENTI s.12 NAJTRGUVANI I SO PORAST NA CENATA AKCIITE NA GP MAVROVO s.12 MBI 05.02.2008 s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.13 RUSIJA NAJINTERESNA DESTINACIJA ZA INVESTIRAWE UTRINSKI VESNIK s.8 XONSON METI GO RASPI[A PRVIOT KONKURS ZA ^ETIRI RABOTNI MESTA s.8 MAKEDONIJA NA 48. MESTO SPORED RIZIKOT OD KREDITEN KRAH s.8 NOVA EKSPOZITURA NA NLB TUTUNSKA BANKA s.8 MBI 05.02.2008 s.9 VO PRILEP ]E VIREE ENERGETSKOTO RASTENIE VISKANTUS VE^ER s.6 TEC NEGOTINO VO POGON OD NEDELA s.8 MAMUTSKI PROEKT NA METALEC VREME s.7 TUTUNOT PRODADEN POSKAPO OD LANI s.7 NI SE ZAKANUVAAT NOVI KAZNI I KAMATI VEST s.9 PRILEPSKI METALEC ]E GRADI MOSTOVI VO ALBANIJA NOVA MAKEDONIJA s.2 METALEC ]E GRADI MOSTOVI VO ALBANIJA s.2 POGOLEMO VNIMANIE DA SE POSVETI NA MAKEDONSKITE STOPANSTVENICI! s.3 TEC NEGOTINO NE PROIZVEDUVA STRUJA s.5 MAKEDONIJA ME\U PRVITE 50 ZEMJI SO KREDITEN RIZIK [PIC s.3 BELGRADSKATA BERZA SE KA^UVA VO OBLACI PO POBEDATA NA BORIS TADI] s.8 ZAPRE TEC NEGOTINO PORADI [TRAJK VO SOLUN

8

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

MBPR I DELOVNITE BANKI ]E FINANSIRAAT ENERGETSKA EFIKASNOST

ZA ZA[TEDA NA ENERGIJA, KREDIT OD 6,2 MILIONI DENARI
Do krajot na mart, vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, se o~ekuva da pristignat sredstvata od Me|unarodna banka za obnova i razvoj, koi }e bidat nameneti za poddr{ka na proekti za obnovlivi izvori na energija i za za{teda na energija. Sredstvata }e se plasiraat preku banki u~esni~ki vo proektot, a dosega za ovaa specifi~na kreditna linija sklu~ile dogovori Komercijalna banka, TTK banka i Uni banka
akedonskoto bankarstvo fa}a ~ekor so trendot na finansiska poddr{ka na proekti vo energetskiot sektor, koi bi trebalo da dovedat do namaluvawe na tro{ocite i koli~inata na potro{enata elektri~na energija. Najdocna do krajot na mart, vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, se o~ekuva da pristignat sredstvata od Me|unarodna banka za obnova i razvoj, koi }e bidat nameneti za poddr{ka na proekti za obnovlivi izvori na energija i za za{teda na energija. Kako {to objasnuva Aleksandar Stanojkovski, direktor na sektor za kreditirawe i garancii vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, so prvata tran{a vsu{nost }e zapo~ne realizacijata na dogovorot {to ovaa Banka go sklu~i lani so Me|unarodna banka za obnova i razvoj, a koj }e zna~i kreditirawe na proekti za energetska efikasnost. Vkupnata suma {to }e bide stavena na raspolagawe na subjektite koi }e apliciraat so proekti za obnovlivi izvori i za za{teda na energija iznesuva 6,2 milioni dolari, od koi 3,7 milioni dolari }e bidat grant, dodeka ostanatite 2,5 milioni dolari se sredstva na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. Bankata }e gi plasira sredstvata preku banki u~esni~ki vo proektot. Najgolem interes za ovaa specifi~na kreditna linija, {to rezultira{e i so sklu~uvawe dogovori poka`aa Komercijalna banka, TTK banka i Uni banka. Vo zavr{na faza e dogovaraweto so u{te tri drugi banki, a se o~ekuva krajniot broj da bide okolu osum delovni banki. - Nema limit kolku delovni banki }e u~estvuvaat vo proektot, bidej}i toe e intencijata i na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot i na Me|unarodnata banka za obnova i razvoj od pri~ina {to na{ata Banka za razvoj ja dava samo inicijalnata kamatna stapka, a ne ja utvrduvame kone~nata kamatna stapka. Se obiduvame pre-

M

Me|unarodnata banka za obnova i razvoj ima obezbedeno dopolnitelni sredstva na grantovska osnova i za Agencijata za energetika, koja }e gi poddr`uva proektite od aspekt na podgotovka na dokumentacijata. Stanuva zbor za zna~aen iznos na sredstva nameneti za poddr{ka, bidej}i mnogu ~esto podgotovkata na dokumentacijata mo`e vo delot na finansiskata konstrukcija da dostigne i do pet procenti. ko i kon javniot sektor, koi, ve}e poka`aa ogromen interes za ovie krediti. - So prvoto povlekuvawe na sredstvata }e gi sumirame i prvite rezultati. ]e ima odreden monitoring od strana na Me|unarodnata banka za obnova i razvoj, i dogovorot e, dokolku ima pozitivni efekti i dokolku prodol`i vakviot trend na interes za ovie sredstva, da se prodol`i so vtora faza, odnosno so nova kreditna linija. - potencira Stanojkovski. Kreditite za energetska efikasnost imaat i isklu~itelno povolni rokovi za otplata na sredstvata. Imeno, ako stanuva zbor za proekt za obnovlivi izvori na energija, rokot na otplata e do 10 godini, so 3 godini grejs. Dokolku pak proektot e za odr`liva energija, rokot na otplata e do ~etiri godini.Zaradi dobriot odziv na potencijalnite korisnici, vo poslednite razgovori me|u Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot i Me|unarodnata banka za obnova i razvoj, vo delot na odr`livata energija, dogovoreno e rokot od ~etiri da se pomesti nekade do {est godini.

ku konkurencija, preku pazar na instrumenti, da dojdeme do najpovolna kamatna stapka, {to zna~i deka site banki u~esni~ki imaat ista startna osnova, no taa banka {to }e ponudi krajna najniska kamatna stapka }e dojde do poddr{ka i privlekuvawe na klientite - objasnuva Stanojkovski. Najbiten uslov za koristewe na sredstvata e proektite da nudat energetska efikasnost, preku za{teda na energija i obnovlivi izvori na energija. Kreditnata linija, inaku, e naso~ena kon mali i sredni kompanii, stopanski subjekti vo dr`avava, ka-

Ovaa kreditna linija vo sebe sodr`i i garantna {ema. Toa zna~i, dokolku nekoj proekt e poddr`an od delovnite banki i fali sekundaren izvor, toga{ Bankata za poddr{ka na razvojot mo`e da izdade garancija kon delovnata banka so cel da go poddr`i toj proekt. Za poddr{ka na vakvi proekti, kade nedostiga sekundaren izvor vo delot na obezbeduvaweto se nameneti 1,3 milioni dolari.

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

9

OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT

DO KRAJOT NA GODINATA - 24 EKSPOZITURI I 340 VRABOTENI
Makedonija e vo popovolna situacija od drugite dr`avi i ovde ne e porizi~no za vlo`uvawe vo sporedba so regionot, za{to ne e zavisna od finansiski izvori vo svetski ramki.

O

Malite i sredni pretprijatija imaat hridska banka kako del od grupacija- bidat vo mo`nost da gi koristat sredstvata Sosiete @eneral prodol`uva so ta za razni nameni u{te od prvata studiska mo`nost da koristat: Mikro ekspres kreekspanzija na makedonskiot bankar- godina. Kreditot e namenet za redovnite diti - nameneti za obrtni sredstva i mali ski pazar. Do krajot na godinata Bankata studenti i mo`e da bide od 500 do 5.000 investicii do 5.000 evra so povolna kamatplanira da ima 24 ekspozituri na terito- evra so maksimalen rok na otplata do pet na stapka od 12%. rijata na Makedonija i okolu 340 vrabote- godini, grejs period od 12 meseci i povolna Mikro krediti - za investicii do 20.000 ni. Spored prviot ~ovek na bankata Ber- kamatna stapka od 10%. evra so rok na otplata do 36 meseci, nard Koenig, ovie brojki vo odnos na bez hipoteka i so kamatna stapka od periodot koga ja prezedoa bankata (od 10%. maj minatata godina) zna~at udvojuKamatite }e pa|aat ako ne se zgovawe na delovnata mre`a na bankata lemi inflacijata i na brojot na vrabotenite. Za realVo odnos na kamatnata politika, izacija na vaka zacrtaniot plan tie direktorot na Ohridska banka ne se u{te na po~etokot na godinava, vo soglasuva so politikata deka ne posjanuari, ve}e otvorija dve ekspozitoe{e namaluvawe na kamatnite turi vo Skopje, vo naselbite \or~e stapki. Koga }e se pogledne nanazadPetrov i vo Karpo{ 3. - Vo mart }e gi vo 2006 godina i sega, vo situacija otvorime vo Gostivar i vo Kumanovo, koga kamatnite stapki na evroto rasvo maj vo Tetovo i Karpo{ 1 i do kratat, kaj nas stapkite se namalija za jot na juni se nadevame deka }e gi otdva procentni poeni. Vo idnina, kavorime ekspoziturite vo Aerodrom i matnite stapki }e zavisat od ekovo Veles i podocna vo Prilep. Zna~i nomskiot razvoj na Makedonija. So do krajot na juni }e imame otvoreni 20 podobruvawe na ekonomskiot razvoj i ekspozituri i nema nikakvi problemi so zacvrstvuvawe na poziciite na da go ispolnime na{iot plan vo ovoj dr`avata, }e ima osnova za namaludel, objasnuva Koenig. Paralelno so vawe na bazi~nata kamatna stapka toa te~at i pregovorite za kupuvawe pod pretpostavka deka nema da ima na delovni prostorii vo Skopje kade zgolemuvawe na inflacijata. I vo }e go smestime komercijalniot centar bliska idnina pretpostavuvam }e na bankata. prodol`i ovoj trend na namaluvawe, Koenig posebno go istakna zadoveli Koenig. Spored nego za kamatite volstvoto od uspehot so novite banse va`ni dva faktori - tro{ocite i karski proizvodi. - Nema da zborurizikot so koj se soo~uvaat bankite vam za novite proizvodi koi planipri plasmanite kaj firmite i kaj firame da gi promovirame i koi se vo zi~kite lica. So razvojot na dr`avatek na obrabotka, me|utoa }e zboruta i ekonomijata, }e se namali i rivam za proizvodite koi ve}e gi imame zikot za plasmanite. Bidej}i vo banpromovirano i lansirano. kite kaj nas se operira so promenliSakam da ka`am za eden proizvod va kamatna stapka, Ohridska banka }e koj go vovedovme vo januari. Lansise obide da ja promovira fiksnata ravme edna ponuda za primawe na kamatna stapka, za {to treba da razplata preku Ohridska banka i inicimisluvaat vo idnina i drugite banki ravme dogovori po firmite za ovaa vo dr`avava. ponuda. Uspehot e takov {to vo eden Inaku, Makedonija po ovie paramesec vo 2008 godina izdadovme tolmetri e na nivo na regionot. Makedoku karti~ki koi pretstavuvaat 90 nasto vo odnos na vkupno izdadenite Nastanite koi ja potresoa centralata na nija e vo popovolna situacija od drukarti~ki vo 2007 godina. ]e ja zao- Sosiete @eneral vo Pariz i dopolnitelno vo gite dr`avi i ovde ne e porizi~no za kru`ime linijata na ke{ proizvodi Romanija nemaat zna~ajno vlijanie vrz stabil- vlo`uvawe vo sporedba so regionot, za{to ne e zavisna od finansiski na bankata so kredit obezbeden so depozit so ednokratna otplata na nosta i sigurnosta na Ohridska banka. Taa pro- izvori vo svetski ramki. Toa zna~i krajot na koristeweto na kreditot. dol`uva so svojot razvoj kako {to be{e pret- deka svetskata finansiska kriza ]e vovedime i novi proizvodi okolu hodno predvideno. Sosiete @eneral naskoro }e nema golemo vlijanie vrz makedonprimaweto na plati preku na{ata napravi u{te eden zna~aen ~ekor, }e go prev- skiot bankarski sistem, bidej}i duri banka. zeme mnozinskiot paket vo Ruskata banka - 40 procenti od plasmanite se del od depozitite i za dve godini nema da Studentski kredit - Ohridska Rosbank, koja e vtora banka po potencijal na bide soo~ena so vakvi problemi koi banka ovoj mesec lansira{e kredit, klienti vo Rusija. Zna~i Sosiete @eneral }e vo izminatiov period gi potresoa svetskite ekonomii. so koj idnite akademski gra|ani }e ja kupi ruskata banka.

10

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

MAPAS - Agencija za supervizija na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe

PENZIITE NA KAPITALNA OSNOVA - FINANSISKI TEMEL ZA PRIHOD VO STAROSTA
So sozdavawe na mo`nosta na drugi dru{tva da dobijat dozvoli, pokraj doma{ni osnova~i, se pottiknuva i vlezot na stranski investitori kako osnova~i na novi dru{tva koi }e upravuvaat so penziski fondovi. Zgolemuvaweto na konkurencijata vo krajna linija zna~i za{tita na interesite na ~lenovite na penziskite fondovi bidej}i se pottiknuvawe namaluvawe na tro{ocite na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe i zgolemuvawe na idnite o~ekuvani penzii za ~lenovite
gencijata za supervizija na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe (MAPAS) e osnovana zaradi vr{ewe supervizija na raboteweto na dru{tvata za upravuvawe so penziski fondovi i na penziskite fondovi so krajna cel da gi za{titi interesite na ~lenovite na penziskite fondovi. Osven {to e supervizorsko, MAPAS e i regulatorno telo vo kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe i vo ramkite na ovaa funkcija donesuva podzakonski i drugi akti zaradi implementacija na Zakonot za vtor stolb i Zakonot za tret stolb i go promovira, organizira i pottiknuva razvojot na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe vo Republika Makedonija, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika. MAPAS e moderna institucija so sopstveni delovni procesi i sovremena IT tehnologija, koja redovno gi sledi principite na supervizija koi proizleguvaat od svetskata praksa. Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) e osnovana vo juli 2002 godina. Agencijata ima svojstvo na pravno lice i za svojata rabota odgovara pred Vladata na Republika Makedonija. Pokraj godi{niot izve{taj za svoeto rabotewe koj Agencijata go podnesuva do Vladata, taa izgotvuva i objavuva godi{en izve{taj za sostojbite vo zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe so {to se obezbeduva transparentnost vo ova osiguruvawe.

A

siranoto penzisko osiguruvawe vo Republika Makedonija, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika; ja razviva svesta na javnosta za celite i principite na dru{tvata i na penziskite fondovi, za pridobivkite od ~lenuvawe vo penziski fond, za pravata na ~lenovite na penziski fondovi i za drugi pra{awa vo vrska so sistemot na penziski fondovi; dava predlog za pokrenuvawe na prekr{o~ni i krivi~ni postapki pred nadle`en organ protiv dru{tva za upravuFinansirawe na penziite na kapitalna osnova, vo ramkite na socijalnoto osiguruvawe pretstavuva finansiski temel vo sigurnosta za ostvaruvawe na prihod vo starosta vawe so penziski fondovi, ~uvari na imot na penziski fondovi, stranski menaxeri na sredstva i drugi lica vo slu~aj na povreda na odredbite na ovoj zakon i na drugi zakoni; gi sledi i gi razgleduva finansiskite izve{tai na penziskite fondovi i na dru{tvata; vodi registar na agenti; zaradi obezbeduvawe na efikasna supervizija i regulativa na zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i na finansiskiot sektor, sorabotuva so Ministerstvoto za finansii,

NBRM, KHV i so drugi organi i institucii vo zemjata i vo stranstvo. Obemot, sodr`inata i formata na sorabotka podetalno me|usebno gi ureduva Agencijata so nadle`nite organi i institucii; sorabotuva so Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija vo delot na ovlastuvawata {to mu se dovereni na toj fond so ovoj zakon; donesuva akti soglasno so Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i Zakonot za dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i; donesuva interni upatstva za svojata rabota i izgotvuva stru~ni upatstva, prira~nici i sli~no, vo vrska so kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe; inicira donesuvawe na propisi i drugi akti vo vrska so dru{tvata i so penziskite fondovi; se za~lenuva i u~estvuva vo doma{ni i me|unarodni organizacii, koga takvoto u~estvo e vo interes na makedonskiot penziski sistem. Ot~et na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS) za raboteweto vo 2007 godina 1. Se gri`e{e za pravata i interesite na 162.653 ~lenovi na privatnite penziski fondovi koi imaat sredstva nad

Agencijata gi vr{i slednive raboti: izdava, povlekuva i odzema dozvoli za osnovawe na dru{tva i odobrenija za upravuvawe so penziski fond; vr{i redovna terenska i vonterenska supervizija na raboteweto na dru{tvata i penziskite fondovi so koi tie upravuvaat, a osobeno go kontrolira zakonitoto rabotewe na istite; vr{i supervizija na raboteweto na pravnite lica koi se ~uvari na sredstvata na penziskite fondovi i na stranskite menaxeri na sredstva na penziskiot fond vo vrska so raboteweto so tie sredstva; go promovira, go organizira i go pottiknuva razvojot na kapitalno finan-

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

11

to~no, fer i objektivno informirawe na javnosta; 7. Povede inicijativa za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe; 8. U~estvuva{e vo podgotvuvaweto na dizajnot na Zakonot za dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i promotivnite aktivnosti za nego vo zemjata (pred pogolemite banki, osiguritelni kompanii i rabotodava~i) i stranstvo (pred potencijalnite stranski investitori); 9. Rabote{e na izmena na postojnite podzakonski akti i donesuvawe na novi akti za vtoriot i tretiot stolb; 10. Organizira{e ~etiri ispitni sesii za steknuvawe svojstvo agent so {to se ovozmo`i povsoko nivo na edukacija na idnite ~lenovi za procesot na za~lenuvawe vo privatnite penziski fondovi; 11. Odgovori na 151 poplaki i barawa od strana na ~lenovite na penziskite fondovi; 12. Obezbedi transparentnost vo svoeto rabotewe preku izgotvuvawe, pe~atewe i distribuirawe na redovni statisti~ki izve{tai, godi{en izve{taj za sostojbite vo ZKFPO i Godi{en izve{taj za svoeto rabotewe kako i preku redovno a`urirawe na svojata veb strana www.mapas.gov.mk za site novosti i aktivnosti; 13. U~estvuva{e vo raboteweto na rabotnite grupi i potkomiteti ~ija cel e usoglasuvawe so zakonodavstvoto i preporakite na EU; 14. Sklu~i Memorandumi za sorabotka so nekolku stranski i doma{ni regulatorni tela i institucii so cel poefikasno ostavruvawe na svoite zakonski obvrski; 15. Stana ~lenka na Megunarodnata organizacija na penziski supervizori, aktivno u~estvuva{e vo nejzinata rabota i donese Zaklu~ok za sledewe na principite na supervizija na IOPS; 16. Be{e vo uloga na predava~ na mnogu regionalni i me|unarodni konferencii i seminari (vo Slovenija, Srbija, ^e{ka, Kina i sl.) na koi ja prezentira{e penziskata reforma na Republika Makedonija; 17. Stru~no se usovr{uva{e preku poseta na regulatorni i supervizorski tela vo Hrvatska, Bugarija, Holandija, Slovenija i sl; 18. Organizira{e obuki od oblasta na zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe na institucii koi {to imaat zna~ajna povrzanost so rabotata na MAPAS i vtoriot stolb; Najva`ni novini vo odnos na kapitalno

finansiranoto penzisko osiguruvawe: izdavawe dozvoli na novi dru{tva koi }e upravuvaat so zadol`itelni penziski fondovi So Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe e dizajnirana strukturata na zadol`itelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe ili takanare~eniot vtor stolb. Penziskiot sistem se gleda na dolg rok i ottuka vo samiot zakon e predvideno da se sledi razvojot na pazarot na kapital vo korelacija so penziskiot sektor i vrz osnova na tie ekonomski zakonitosti da se opredeli ponatamo{na politika dali se sozdadeni uslovi za otvarawe na mo`nosta za vlez na novi dru{tva za upravuvawe so penziski fondovi. So reformata na penziskiot sistem se vovede finansirawe na penziite na kapitalna osnova, {to vo ramkite na socijalnoto osiguruvawe pretstavuva finansiski temel vo sigurnosta za ostvaruvawe na prihod vo starosta. So cel namaluvawe na tro{ocite i zgolemuvawe na o~ekuvanite penzii treba konkurencijata vo ovoj segment da se izdigne na povisoko nivo. Poradi ova so predvidenite zakonski izmeni koi se vo sobraniska procedura se dava mo`nost za izdavawe dozvoli na novi dru{tva koi }e upravuvaat so zadol`itelni penziski fondovi, pokraj postojnite dve. So sozdavawe na mo`nosta na drugi dru{tva da dobijat dozvoli, pokraj doma{ni osnova~i, se pottiknuva i vlezot na stranski investitori kako osnova~i na novi dru{tva koi }e upravuvaat so penziski fondovi. Zgolemuvaweto na konkurencijata vo krajna linija zna~i za{tita na interesite na ~lenovite na penziskite fondovi bidej}i se pottiknuvawe namaluvawe na tro{ocite na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe i zgolemuvawe na idnite o~ekuvani penzii za ~lenovite. Podgotovki za voveduvawe na dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe Dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe pretstavuva penzisko osiguruvawe na dobrovolna osnova finansirano so kapitalizacija na sredstvata. Vo ova osiguruvawe se vklu~eni lica koi ne se opfateni vo zadol`itelno penzisko osiguruvawe i lica koi se opfateni vo toa osiguruvawe zaradi ostvaruvawe dopolnitelen prihod. Ova osiguruvawe dava mo`nost i za organizirawe i finansirawe profesionalni penziski {emi. Vo dobrovolnite penziski fondovi se upla}aat dobrovolni pridonesi od lica, rabotodava~i i zdru`enija na gra|ani koi }e odberat da pridonesuvaat vo ovie fondovi ~ii sredstva se investiraat vo finansiski instrumenti i se raspredeluvaat soglasno ovoj zakon. Dru{tvata za upravuvawe so dobrovolni penziski fondovi i dru{tvata za upravuvawe so zadol`itelni i dobrovolni penziski fondovi koi ispolnuvaat odredni uslovi i imaat dozvoli i odobrenija od MAPAS upravuvaat so ovie fondovi.

50 milioni evra i aktivno ja razviva{e svesta na javnosta za celite i principite na kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe preku u~estvo na emisii od javen karakter; davawe na izjavi za site novosti povrzani so KPFO vo pe~atenite i elektronskite mediumi; gostuvawa vo 10 lokalni mediumi niz RM; objavuvawe na 26 edukativni tekstovi vo pi{anite mediumi; poseti na okolu 100 pogolemi rabotodava~i vo okolu 25 gradovi i sela niz Republika Makedonija organizirawe na konferencii za pe~at; Zaedno so MTSP i Fondot na PIOM zema aktivno u~estvo vo javnata edukativna kampawa za trite stolba na reformiraniot penziski sistem. 2. Vrz osnova na napravenata presmetka i utvrdeniot buxet na Agencijata za 2007 godina, go namali mese~niot nadomestok od proektiraniot 1.74% na 1.50% koj Agencijata go naplatuva{e od dvete dru{tva vo 2007 godina; 3. Dopolnitelno na ova Agencijata go namali nadomestokot koj }e se naplatuva od dru{tvata za upravuvawe so penziski fondovi vo 2008g. za 33% odnosno od 1.50% na 1%; 4. Vr{e{e sekojdnevna vonterenska kontrola na raboteweto na dru{tvoto so cel navremeno sogleduvawe na eventualnite nepravilnosti i gre{ki; 5. Sprovede nekolku terenski kontroli na raboteweto na dru{tvata i fondovite so koi tie upravuvaat; 6. Redovno gi slede{e marketing aktivnostite na dru{tvata, preku vonterenski i terenski kontroli i odobruvawe na nivniot reklamen materijal se so cel

12

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

DELOVNA SREDBA VO STOPANSKA KOMORA

LICENCITE - PREPREKA ZA GRADE@NICITE
rotokolot za sorabotka, {to go potpi{aa makedonskiot minister za transport i vrski, Mile Janakievski i negoviot slovene~ki kolega, ministerot Radovan @erjav, e osnova za pogolema sorabotka me|u grade`nite kompanii na dvete zemji. Slovene~kite biznismeni od oblasta na grade`ni{tvoto se zain-teresirani za sorabotka so makedonski firmi. Edinstven problem, kako {to poso~ija na sredbata vo Stopanskata komora, e izdavaweto licenci za kompaniite i za in`enerite. Sekoja kompanija {to po~nuva da raboti nadvor od svojata dr`ava podle`i na povtorno licencirawe, a in`enerite od ovie firmi soglasno novite propisi vo porane{nite jugoslovenski republiki, mora da gi nostrificiraat diplomite ako gi steknale po 1991/92 godina. Sega vo Slovenija, vo soglasnost so evropskite zakoni potrebno e licencirawe na stru~wacite i na kompaniite. Vo celiot Region na porane{na Jugoslavija postoi kodeks i propisi deka licencirawe ne e potrebno za onie diplomi koi se steknati do 1992 godina. Sega, bidej}i

P

sekoja dr`ava ima svoe sopstveno zakonodavstvo, licenciraweto mora da se povtori. Toa zna~i deka mora da ima stru~en ispit i diploma nostrificirana vo sekoja dr`ava. Ova e mnogu va`no pra{awe, bidej}i mo`e da se slu~i da ima tender i vedna{ da se javat administrativni pre~ki. Tie licenci ne mo`e da se dobijat za dve nedeli ili za eden mesec, do koga e rokot da se predade ponudata, izjavi Anton [polar, pretstavnik na Svetovanie in`enering za Jugoisto~na Evropa.

Vo Slovenija vo grade`ni{tvoto momentno ima 70 iljadi vraboteni, a zapo~nale so 15 iljadi vraboteni vo 1994 godina. - Prisutni sme i na stranskite pazari, posebno vo zemjite od Jugoisto~na Evropa. Analizite poka`uvaa deka vo prosek 10 do 15 procenti od prihodite, in`enerskite i proektantskite firmi go ostvaruvaat od raboti vo zemjite od ovoj Region. Na{a `elba e makedonskiot pazar i celiot region da bide politi~ki stabilen i da se vratime da rabotime, veli [polar. Vo Republika Makedonija ima preku osum iljadi firmi registrirani za rabota vo oblasta na grade`ni{tvoto. Od niv, 98 procenti se mali pretprijatija, a samo dva procenti se sredni i golemi kompanii.. So izmenite vo Zakonot za prostornoto i urbanisti~koto planirawe, ovoj mesec vo zemjava po~na postapkata za izdavawe dozvoli. Dosega se podneseni 40 barawa. Ministerot za transport Mile Janakieski re~e deka negoviot resor }e gi izdava dozvolite ako Komorata ne e podgotvena da go pravi toa.

CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA OD BUGARIJA

PONUDA ZA OTKUP NA 41,68 PROCENTI NA SILEKS BANKA
Na Makedonska berza spored Zakonot za prevzemawe e objavena javna ponuda za prevzemawe na Sileks banka. Ponuda e dostavena od izvr{niot direktor na Centralna kooperativna banka Bugarija, Georgi Konstantinov, a kako prokurist e potpi{an Tihomir Atanasov Soglasno Zakonot za prezemawe na akcionerski dru{tva, CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA, ul. Georgi Sava Rakovski 103, Sofija, Republika Bugarija, objavuva PONUDA za otkup na 183388 obi~ni akcii izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE Ponudata se odnesuva na site akcioneri koi poseduvaat akcii so pravo na glas izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE. Ponuduva~ot se obvrzuva da ja kupi sekoja akcija so pravo na glas, vo soglasnost so propi{anite i objavenite uslovi. Cenata po koja CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA se obvrzuva da gi otkupi akciite iznesuva 4.791, 00 denari po akcija. Najmalata koli~ina na obi~ni akcii izdadeni od SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE, koja treba da bide prifatena za ponudata za otkup da se smeta za uspe{na e 76437 obi~ni akcii odnosno 41,68% od vkupniot broj na akcii na koi se odnesuva ponudata za otkup . Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup iznesuva 20 denovi. Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup po~nuva da te~e od denot na prvoto objavuvawe na izvadokot od Prospektot i Ponudata za otkup, odnosno od 30.01.2008 godina i zavr{uva na 18.02.2008 godina. Rokot za prifa}awe na ponudata za otkup se prodol`uva za 14 dena dokolku najmalata koli~nina na obi~ni akcii koja treba da bide prifatena za ponudata za otkup da se smeta za uspe{na se ispolni vo poslednite 14 dena od rokot za prifa}awe na ponudata. Vo soglasnost so Dogovorot za vr{ewe uslugi vo postapkata za prevzemawe na akcionerskoto dru{tvo SILEKS BANKA A.D. - SKOPJE sklu~en me|u CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA i Centralniot depozitar za hartii od vrednost, ponuduva~ot }e go prefrli iznosot potreben za isplata na akcionerite koi gi dale nivnite akcii na Ponudata za otkup na ponuduva~ot soglasno so uslovite na Prospektot vo rok od tri dena po priemot na Re{enieto od Komisijata za hartii od vrednost za uspe{nosta na ponudata za otkup na posebna smetka na Centralniot depozitar za hartii od vrednost. Centralniot depozitar za hartii od vrednost e dol`en vo rok od tri dena po deponiraweto na sredstvata neophodni za isplata na akcionerite koi validno gi ponudile akciite na ponuduva~ot vo soglasnost so Ponudata za prezemawe da izvr{i prenos na iznosot na smetkite na sopstvenicite koi ja prifatile ponudata za prezemawe. Pla}aweto na pari~nite sredstva na site imateli na obi~ni akcii koi }e ja prifatat ovaa ponuda }e se vr{i vo gotovo, na smetka vo delovna banka za koja }e go izvestat Centralniot Depozitar za hartii od vrednost so izjavata za prifa}awe na ponudata za otkup. Ponuduva~ot, CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA, so Re{enie br. 7877 od 07.12.2007 godina na Narodna banka na Republika Makedonija ima dobieno soglasnost od Narodnata banka za steknuvawe na akcii od SILEKS BANKA A.D. -SKOPJE.

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

13

07.02.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskite i slovene~kite grade`nici vo idnina }e sorabotuvaat mnogu pove}e otkolku vo izminative nekolku godini. Kako {to prenesuvaat site dene{ni vesnici, sredbite pome|u kompaniite od ovoj sektor poka`aa deka Slovencite imaat seriozni nameri i golema `elba da se vratat na makedonskiot grade`en pazar, no za da se slu~i toa, potrebno e da se re{i problemot so licencite i diplomi, koi bi trebalo da bidat nostrificirani za relativno kuso vreme, a ne da se gubat meseci za toa. Makedonskiot minister, pak, veti deka so poslednite izmeni na zakonite od sferata na grade`ni{tvoto }e se skusat site rokovi za izdavawe na potrebnite akti, me|u koi se i licencite. Slovene~kite grade`nici bea informirani {to ima napraveno Vladata na Makedonija za da go olesni vlezot na stranski investicii vo zemjava, so {to se sozdava povolna klima za grade`ni{tvoto. Dene{en Dnevik go najavuva vleguvaweto na Gasprom vo Makedonija vo proektot gasifikacija, kako kompenzacija na ruskiot klirin{ki dolg kon zemjava. Vo tekot na mesecov vo Skopje }e dojde delegacija od Gasprom, so koja Vladata }e gi definira uslovite za realizacija na proektot gasifikacija. Ekspertite i davaat poddr{ka na ovaa ideja, bidej}i pretstojnata liberalizacija na pazarot na struja }e dovede do zgolemuvawe na cenite, {to }e bide golem udar za gra|anite. Istovremeno, ekspertite predupreduvaat od opasnosta nekomu da se ovozmo`i monopol vo snabduvaweto so gas, {to bi bilo sprotivno na interesite na gra|anite. Vo istiot vesnik mo`e da se pro~ita u{te edna vest od energetskiot sektor. Imeno, Makedonskata energetska asocijacija (MEA) gi poddr`a vladinite amandmani na Zakonot za energetikata, iako, spored pretsedatelot na MEA Dimitar Haximi{ev, i prvi~noto re{enie na Vladata, Elektrani na Makedonija da ima pove}e funkcii kako proizvoditel i trgovec na golemo, ne e sprotivno na evropskite direktivi. Spored nego, dobro e {to e postignata soglasnost so koja se predviduva glavniot proizvoditel i glavniot distributer, odnosno ELEM i EVN, da sklu~at me|useben dogovor. Sosiete `eneral i natamu e prisutna tema vo site dnevni vesnici. No, ovojpat mestoto na slu~uvawe na najnoviot skandal e Romanija, kade slu`beni~ka vo ekspozitura na Sosiete `eneral nezakonski prefrlila osum milioni lei (okolu 2,2 milioni evra) na smetki na svoite prijateli. Slu`beni~kata e uapsena, a kako {to prenesuvaat vesnicite, policijata se somneva deka vo bankarskata izmama se vme{ani pove}e lica. Biznis izvestuva za smenite na direktorskite pozicii vo brokerskite ku}i i direkcii za vr{ewe uslugi so hartii od vrednost. Komisijata za hartii od vrednost dade soglasnosti za Goran Markovski da bide imenuvan za direktor na Direkcijata za vr{ewe uslugi so hartii od vrednost na Komercijalna banka, \or|i Palevski da bide direktor na Po{tel broker, Dim~e Panov da rakovodi so Moj broker, Biqana Arizankova da bide imenuvana za direktor na Peon broker i Katerina Nonkulovska da bide imenuvana za direktor na Direkcijata za rabota so hartii od vrednost i brokersko-posredni~ki uslugi na Stopanska banka Skopje. KHV izdade ~etiri dozvoli za rabotewe na broker na Danica Gavrilovi}, Goran Popovski, Irena Kanev~e Georgieva i Toni Kostov. Utrinski vesnik objavuva deka vrednosta na akcijata na grade`noto pretprijatie Mavrovo vo izminative nekolku dena bele`i rast na berzata. V~era cenate na akciite na Mavrovo dostigna 2.200 denari, {to pretstavuva porast za 9,96 otsto. Rastot na cenite na akciite na grade`noto pretprijatie se slu~uva neposredno po oficijaliziraweto na informacijata deka stranska kompanija e zainteresirana za vlez vo grade`nata firma Mavrovo, iako ne se znae za koja kompanija se raboti i kolkav del od akcionerskiot kapital }e bide otkupen. Vo svetski ramki, akciite na berzite pak padnaa, evropskite gi sledea aziskite vo obnoven strav od amerikanskata ekonomija. Vest gi objavuva podetalnite informacii: Britanskvot FTSE100 indeks padna za 18 poeni ili 0,3% na 5850 vo prvite ~asovi, dodeka germanskiot Daks izgubi 0,6%, a pariskiot Cac 0,4%. Japonskiot Nikei 225 prethodno zatvori za 4,7% podolu. Padovite se eho na prethodnata no}, koga Vol strit splasna, po vesta deka se smaluva amerikanski ot sektor za j avni uslugi. Dau Xouns zav~era zatvori za 3% podolu. Nasdak i S&P 500, isto taka, izgubija po Z%. Vo Hongkong Hang Seng v~era popladne be{e za 5,4% podolu, a indiskiot BSE za Z,2%.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA (****) 2. SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTUVAAT SO MAKEDONSKITE FIRMI (****) DNEVNIK s.1 s.5 s.6 s.6 s.6 s.7 s.7 BIZNIS s.1 s.3 s.9 GASPROM VLEGUVA I VO MAKEDONIJA GASPROM VLEGUVA I VO MAKEDONIJA MBI 06.02.2008 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA DOGOVOREN OTKUP NA SON^OGLED ENERGETI^ARITE GI PODDR@AA ZAKONSKITE IZMENI SLOVENE^KITE GRADE@NICI SE @ALAT NA LICENCITE s.10 s.10 s.10 s.11 VE^ER s.4 s.7 VREME s.5 s.5 VEST s.2 MAKEDONSKA BANKA NE SE SOGLASUVA SO NAODITE NA ANTIKORUPCIONERITE SLOVENCITE SAKAAT DA SE VRATAT NA MAKEDONSKIOT GRADE@EN PAZAR MBI 07.02.2008 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA BANKITE TVRDAT DEKA NEMA FALC - ^EKOVI AMERIKAN EKSPRES SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA VIZA ZA ENERGETSKITE IZMENI VLADATA IMA PRAVO DA JA KONTROLIRA STRUJATA? ANTIKORUPCISKA IZBRZA

INTENZIVNO TRGUVAWE SO AKCIITE NA GP MAVROVO ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA ZAZEMA STAV, A NE E NADLE@NA s.4 KAJMAK^ALAN JA OSVOJUVA SRBIJA s.8 SOSIETE @ENERAL OGRABENA I VO ROMANIJA s.11 SMENI NA DIREKTORSKITE POZICII VO BROKERSKI KU]I s.11 ISPRATENI 80.000 IZVE[TAI ZA HARTII OD VREDNOST s.12 MBI-10 NAMALEN ZA 0,24 PROCENTI s.12 NA OFICIJALNIOT PAZAR REALIZIRANI 80,6 MILIONI DENARI s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.12 MBI 07.02.2008 s.13 INTENZIVNO TRGUVAWE SO AKCIITE NA GP MAVROVO UTRINSKI VESNIK s.9 SRPSKATA POLICIJA GO BARA ^OVEKOT [TO GO URIVA GO[EV s.9 AKCIITE NA MAVROVO RASTAT NA BERZATA s.9 ENERGETSKATA ASOCIJACIJA GI PRIFA]A PROMENITE VO ZAKONOT ZA ENERGETIKA

SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTUVAAT SO MAKEDONSKITE FIRMI s.3 SLOVENE^KITE GRADE@NI KOMPANII ]E SORABOTUVAAT SO MAKEDONSKITE FIRMI s.11 AKCIITE PAK PA\AAT NOVA MAKEDONIJA S.9 NA MICROSOFT ]E MU TREBA KREDIT ZA KUPUVAWE NA YAHOO s.9 GP MAVROVO I SKOPSKI PAZAR, LASTOVICI NA BERZANSKATA PROLET? [PIC s.2 I FRANCUSKIOT GUVERNER IZNENADEN OD SOSIETE @ENERAL s.6 SO SITE ATOMI ZA BELENE

14

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

08.02.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Ohridska banka prodol`uva so ekspanzijata na makedonskiot bankarski pazar. Taa }e ja zavr{i 2008 godina so 350 vraboteni i 24 ekspozituri, najavi v~era prviot generalen direktor na Bankata Bernard Koenig. - Do krajot na godinava planirame dvojno da go zgolemime brojot na ekspoziturite i na vrabotenite. Do juni }e otvorime ekspozituri vo Tetovo, Gostivar, Kumanovo, Veles i ~etiri vo Skopje - najavi Kenig. Od novite proizvodi planirani za godinava, toj go najavi studentskiot kredit. Toj smeta deka makedonskiot bankarski sistem nema da pretrpi negativni posledici od globalnata finansiska kriza. A isto taka posle potresite na centralata, Francuskata banka ne samo {to }e opstane tuku ja prezema i Rosbanka, vtorata banka po golemina vo Rusija. Prviot generalen direktor na Ohridska banka, Kenig uveruva deka incidentot {to se slu~i so Sosiete @eneral na nitu eden na~in nema da se odrazi vrz planovite vo Makedonija. Premierot Nikola Gruevski ne se pojavi pred stranskite i doma{nite investitori, koi zav~era na Pettoto godi{no sobranie na Me|unarodniot sovet na investitori o~ekuvaa da se sretnat so nego, prenesuvaat mediumite. Mesto nego, predlozite, reakciite i mislewata na stranskite investitori gi islu{a vicepremierot Zoran Stavreski. Vo svoeto obra}awe Stavreski gi informira{e gostite deka Vladata minatata nedela usvoila nov paket na reformski merki za ponatamo{no podobruvawe na biznis klimata vo Makedonija. Pretsedatelot na Me|unarodniot sovet na investitori Aristides Vlahos mu ja predade belata kniga so zabele{ki na investitorite i predlozi {to bi trebalo da se menuva vo biznis klimata vo Makedonija. Zemjodelcite }e potpi{uvaat osiguritelni polisi, objavija dene{nite vesici. Za dve nedeli }e bide raspi{an tender za izbor na osiguritelni kompanii so koi zemjodelcite }e mo`at da sklu~uvaat dogovori za osiguruvawe na svoeto proizvodstvo. Za da go za`ivee ovoj na~in na obes{tetuvawe na zemjodelcite, ~ie proizvodstvo }e bide pogodeno od elementarni nepogodi, Vladata }e u~estvuva so 30 procenti kako subvencija vo polisata {to treba godi{no da ja plati proizvoditelot na osiguritelnata kompanija. Najgolemiot melni~ko-pekarski kombinat vo pelagonisko,@ito Bitola, e na proda`ba preku javen oglas. Se prodava celiot imot {to fabrikata go poseduva vo Bitola podelen vo dva paketa. Vo prviot paket, po cena od 7,5 milioni evra, se nudi stopanskiot dvor so site pridru`ni objekti. Vo vtoriot paket, po cena od milion evra, se prodava nedvi`niot imot na periferijata od gradot, kade {to isto taka ima kancelarii i magacini. Ekonomskiot dneven vesnik pi{uva deka na hrvatskata kompanija Agrokor i padna sekirata vo med, kako {to veli narodot. Vleze vo najproduktivniot makedonski sektor, za proizvodstvo na zelen~uk, so najvisoka godi{na rekolta i so prete`no izvozna orientacija. Zatoa, nema nikakvi somnevawa deka otkupniot centar {to }e se gradi, prvo vo Strumica, a potoa i vo Rosoman, nema da se oplodi so u{te podobri rezultati vo organizacijata na proizvodstvoto, otkupot i voedna~eniot pazaren nastap. U{te pove}e, za{to toa e investicija za berzansko rabotewe kako vo mnogu drugi zemji vo svetot, od koe }e imaat korist zemjodelcite, regionot, no i kompanijata. Agencijata za elektronski komunikacii, idnata nedela, od ponedelnik, 11 fevruari, do petok, 15 fevruari, }e bide doma}in i organizator na prvata sredba na Izvr{niot komitet na Me|unarodnata unija za telekomunikacii (ITU). Na makedonskiot pazar na kapital i v~era najtrguvani bea akciite na GP Mavrovo Skopje. Se istrguvaa 6.091 obi~na akcija so koi se realiziraa 14.359.948,00 denari preku 39 transakcii. Prose~nata cena na ovie akcii iznesuva{e 2.357,00 denari, {to be{e za 6,60 procenti pogolema vo odnos na prethodniot den...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT (****) 2. @ITO BITOLA SE PRODAVA SO PO^ETNA CENA OD 7,3 MILIONI EVRA (***)
DNEVNIK s.5 s.8 s.8 s.15 s.19 BIZNIS s.1 s.1 s.3 OHRIDSKA BANKA GO OSVOJUVA PAZAROT MBI 07.02.2008 SE PRODAVA @ITO BITOLA BANKAR OSOMNI^EN ZA GRABE@OT VO TETOVSKA UNIBANKA OBRAZLO@ENO MISLEWE VO VRSKA SO PONUDATA ZA OTKUP NA OBI^NI AKCII NA SILEKS BANKA AD - SKOPJE s.12 VE^ER s.6 s.7 VREME s.1 s.1 s.3 s.6 s.6 s.7 s.7 s.7 s.11 VEST s.2 SOT BANKAR GO ISKORISTIL GRABE@OT NA PARI OD TETOVSKATA UNI BANKA @ITO BITOLA NA PRODA@BA ZEMJODELCITE ]E POTPI[UVAAT OSIGURNTELNI POLISI POSKAPUVA PARNOTO GREEWE? [LANAKICA ZA 400 INVESTITORI PREMIERSKA [LAKANICA ZA 400 STRANSKI INVESTITORI LO[IOT BENZIN GI RASIPA NOVITE VOZILA @ITO-BITOLA NA PRODA@BA AKCIITE NA MAVROVO SE ZGOLEMUVAAT POSKAPUVA PARNOTO GREEWE? SOSIETE @ENERAL DONESE NOV KVALITET OD KRADECOT UKRAL 15.000 EVRA

KAMATITE ]E PA\AAT AKO NE SE ZGOLEMI INFLACIJATA DODEKA GO KRADELE - KRADEL! GODINAVA - UDVOJUVAWE NA DELOVNATA MRE@A I VRABOTENITE s.3 KAMATITE ]E PA\AAT AKO NE SE ZGOLEMI INFLACIJATA s.3 STUDENTSKIOT KREDIT - NOV PROIZVOD s.4 ME\UNARODNA RABOTILNICA ZA TEHNOLOGIJATA VAJMAKS s.5 ICI ]E POMAGA NA PATOT DO EVROINTEGRACIITE s.6 PRINOSOT ]E SE OSIGURUVA VO OSIGURITELNI KOMPANII s.6 NA AGROKOR I PADNA SEKIRATA VO MED s.11 AKCIITE SE VRA]AAT NA PREDIZBORNOTO NIVO s.11 SE O^EKUVA VKUPNA CENA OD 525 MILIONI DENARI s.12 MBI-10 SE NAMALI ZA 0,73 PROCENTI s.12 I V^ERA NAJTRGUVANI AKCIITE NA GP MAVROVO s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.12 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII s.12 MBI 07.02.2008 s.18 DODEKA GO KRADELE - KRADEL! UTRINSKI VESNIK s.1 OTKAZ ZA SITE VRABOTENI VO SILMAK s.3 OTKAZ ZA SITE VRABOTENI VO SILMAK s.8 @ITO BITOLA SE PRODAVA SO PO^ETNA CENA OD 7,3 MILIONI EVRA s.8 MBI 07.02.2008 KAMATITE ]E PA\AAT SAMO AKO NE RASTE INFLACIJATA s.9 s.9 ZEMJODELCITE ]E MORA DA GO OSIGURUVAAT PRINO-

TENDER ZA OSIGURITELNI KOMPANII ZA ZEMJODELCITE s.6 NAMESTO PRED INVESTITORITE, GRUEVSKI NA PARTISKA TRIBINA s.8 KAMATITE ]E PA\AAT AKO NEMA INFLACIJA NOVA MAKEDONIJA s.1 CENOVNIOT [OK NEMA DA VLIJAE NA KAMATNITE STAPKI s.4 VRABOTENIOT KRADEL OD UKRADENOTO s.6 CENOVNIOT [OK NEMA DA VLIJAE NA KAMATNITE STAPKI s.6 KOMISIJATA ZA NADZOR NE MO@E DA JA KONTROLIRA SEKOJA BANKARSKA OPERACIJA s.6 MIKRO EKSPRES KREDITI DO 5.000 EVRA s.7 @ITO BITOLA SE PRODAVA s.7 BANKARSKA SLU@BENI^KA UKRALA 2,2 MILIONI EVRA s.7 AEK ORGANIZIRA RABOTILNICA WIMAX [PIC s.6 BANKARSKI SLU@BENIK KRADEL OD OGRABUVA^OT

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

15

09.02.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vladata ne mo`e gi izbegne podignuvaweto na standardite za gorivata, celosno liberaliziraniot uvoz i pazarnoto formirawe na cenite, za koi }e bide presuden kvalitetot - veli Andrej Kuku, direktor na Lukoil Makedonija, vo intervjuto, objaveno vo dene{niot Dnevnik. Spored Kuku, - Evropeizacijata na Makedonija e nepovraten proces. Od 1 januari v godina, vo EU }e va`i primenata samo na standardite Euro 5 za kvalitet na gorivata. Makedonija e zemja-kandidatka taka {to ne mo`e da gi odbegnuva takvite obvrski. Spored nego, procesot na voveduvawena evropskite standardi vo gorivata e nepovraten. Razmisluvwata za liberalizacija na pazarot na nafteni derivati na prviot ~ovek na Lukoil Makedonija gi prenesuvaat i ostanatite dnevni vesnici. Spored Kuku Lukoil }e prodol`at da ja realiziraat svojata investiciska programa vo Makedonija i sakaaat da go zgolemat obemot na investicii, iako za toa mo`ebi }e treba pove}e vreme. Utrinski prenesuva deka Guvernerot na Narodna banka na Makedonija, Petar Go{ev, u~estvuva{e na sostanokot na prvite lu|e na centralnite banki od zemjite vo JIE vo Solun. Na sostanokot {to go organizira{e Bankata na Grcija prisustvuvaa guvernerite na centralnite banki od Makedonija, Albanija, Bugarija, Bosna i Hercegovina, Kipar, Grcija, Crna Gora, Romanija i Srbija. Sostanokot se odr`a vo ramki na multilateralniot Memorandum na razbirawe, koj be{e dogovoren vo Atina vo juli minatata godina, a ima{e cel da ja zajakne sorabotkata vo oblasta na bankarskata supervizija vo Jugoisto~na Evropa i da ja za~uva finansiskata stabilnost vo regionot. Vo nego }e pro~itate i za kreditnata afera vo bitolskata filijala vo koja nevraboteni bitol~ani podigale nenamenski krediti do 5.000 evra, a posrednicite napla}ale po 50.000 denari. Bankarskata interna kontrola otkrila tri slu~ai na la`irani aplikacii u{te pri prvata proverka na podatocite i vedna{ ja alarmirala istragata. Stopanska banka Skopje se u{te nema podatoci kolku nenamenski i OK krediti se podignati od nevraboteni lica vo Bitola i za kolkava {teta stanuva zbor. Regulatornata komisija za energetika neodlu~na okolu zgolemuvaweto na cenata na parnoto greewe vo Skopje. Taa na v~era{nata podgotvitelna sednica pobarala dopolnitelni podatoci od dvete kompanii -skopska Toplifikacija i od Skopje Sever, koi baraat da se zgolemi cenata na toplinskata energija. Inaku, kako {to prenesuvaat dene{nite vesnici Skopska Toplifikacija bara od Regulatornata komisija za energetika da poskapi parnoto greewe za 25 procenti, a od Toplanata Skopje - Sever za 19,8 otsto. Ako regulatornata komisija go dozvoli ovoj procent na poskapuvawe, toga{ toj }e po~ne da se primenuva od 1 fevruari. Uslugata za prefrluvawe od eden na drug telefonski operator, a pritoa korisnikot da ima pravo da go zadr`i stariot prefiks i broj, zaglavi. Ovaa usluga, poznata kako prenoslivost na broevi, dosega treba{e da bide implementirana, no tenderot za izbor na firma {to }e go izraboti softverot definitivno propadna. Iako ponudata na firmata "Semos" vo dva navrata be{e izbrana za najpovolna, po sugestija na Vtorostepenata vladina komisija, Komisijata pri Agencijata za elektronski komunikacii po tretoto razgleduvawe se izjasni deka nema da se odbere ponuduva~, so obrazlo`enie deka dokumentacijata na prvorangiranata kompanija e nekompletna. EVN ja dobi koncesijata za iskoristuvawe na celiot hidropotencijal na rekata Devol vo Albanija. Dnevnik doznava deka na oglasot za davawe pod koncesija na ovie resursi imalo samo dve ponudi, dve stranski kompanii EVN AG, koja go dobi i bonusot od deset otsto, i konzorciumot Landviskjum end Kurum holding. Od ponedelnik }e bidat otpu{teni 500 vraboteni od tetovskiot kombinat Jegunovce. Kombinatot za ferosilicium ne uspea da go pre`ivee startot na liberalizacijata na pazarot na elektri~na eneogija vo zemja so koja golemite potro{uva~i treba sami da ja kupuvaat strujata po pazarni ceni. Menaxerskiot tim na Kombinatot od Jegunovce ve}e gi podgotvuva otkaznite re{enija, bidej}i od 1 januari, godinava, so novite pazarni ceni na strujata, Silmak ne mo`e da raboti rentabilno.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. LUKOIL BARA PAZARNI CENI NA GORIVATA (***) 2. ODNOVO ]E SE PRESMETUVA KOLKU DA POSKAPI PARNOTO (***)
DNEVNIK s.9 s.9 s.9 s.9 s.9 MBI 08.02.2008 LUKOIL BARA PAZARNI CENI NA GORIVATA HE E RE[EN NIEDEN STE^AJ VO KUMANOVO EVN ]E GRADI HIDROCENTRALI VO ALBANIJA STUDIJA NA MEPSO ZA NOV DALNOVOD KON NI[ VE^ER s.8 s.8 s.8 s.8 VREME s.5 s.8 s.8 s.8 s.8 VEST s.2 s.9 s.11 [PIC s.6 OD DENESKA POEVTINUVAAT LEBOT, MLEKOTO I MASLOTO? ODLO@ENO POSKAPUVAWETO NA PARNOTO VO SKOPJE STOPANSKA BANKA SKOPJE PODARI SOBI ZA IGRA BANKARSKI SLU@BENIK IZBODEN SO NO@ KREDITI SE DELELE SO POTKUP RUSITE JA POTSETIJA MAKEDONIJA DEKA E KANDIDAT ZA EU VLADATA URGIRA KAJ TOPLIFIKACIJA AKCIITE NA MAVROVO PA\AAT PO PORASTOT POLOVINA SKOPJE OSTANA BEZ STRUJA KUPUVA^OT DA GI DOSTAVI ORIGINALITE ]E IMA LI POSKAPUVAWE NA PARNOTO? SILMAK V PONEDELNIK ]E PROIZVEDE 500 OTKAZI LUKOIL NE MO@E DA UVEZUVA EURO 5 OTI NEMA CENA

UTRINSKI VESNIK s.1 s.7 s.9 s.9 s.9 s.10 s.10 s.11 s.19 NOVI PRESMETKI KOLKU DA POSKAPI PARNOTO STOPANSKA BANKA OTKRILA TRI LA@IRANI KREDITI VO BITOLA LUKOIL SAKA DA GI ZGOLEMI INVESTICIITE VO MAKEDONIJA MBI 08.02.2008 MAKEDONSKIOT KA[KAVAL KAJMAK^ALAN GI OSVOJUVA SRBITE SEMOS ISFRLEN OD IGRA ZA PRENOSLIVOST NA BROEVITE GUVERNERITE OD JIE POVE]E ]E SORABOTUVAAT VO SUPERVIZIJATA RAZBOJNIK PRI OBID ZA GRABE@ VO BANKA, SO NO@ PROBOL SLU@BENIK ODNOVO ]E SE PRESMETUVA KOLKU DA POSKAPI PARNOTO

16

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

04.02.-09.02.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS S.11 STE^AJNIOT NA KOGO GRCITE POKA@UVAA SO PRST Tuku{to uapseniot ste~aen upravitel Zoran Stojanki}, koj se obvinuva za nezakonski dejstva vo ste~ajot na Centro, e star mu{terija na kolegite {to gi ureduvaat crnite i stopanski hroniki. Posebno pa|a v o~i negovata uloga vo ste~ajot na Iskra in`enering od Kumanovo koga, da se potsetime, na nekoi negovi postapki ostro reagira{e Alfa banka, vo koja, kako {to e poznato, ima gr~ki kapital. Toga{ Stojanki}, kako {to veli advokatot na bankata, nezakonski prodaval del od ste~ajnata masa iako vrz nea imalo hipoteka, koja bila dozvolena, pak, od ste~ajnata sudijka Marina Di{kovska, spored toga{nite izve{tai (sredinata na 2006 godina). Bankata od hipotekata sakala da si naplati dolg od 1,4 milioni evra, a taa e prodadena samo za polovina milion evra. S.70 ^OVEKOT OD PET MILIJARDI EVRA GLOBALEN FINANSISKI HAOS ^UDAK [TO JA UNI[TI BERZATA ^ovekot od pet milijardi evra @eron Kerviel razgovaral samo so ku~iwa, veruval deka na svojata banka i obezbedi golem profit, a negovata zaribotuva~ka voop{to ne mu bila va`na FINANSISKI SKANDAL NA DECENIJATA Mol~aliviot broker od francuskata banka Sosiete `eneral so svoite berzanski malverzacii sozdade rekordna zaguba vo mo}nata finansiska institucija i gi strese svetskite berzi. No, toj osamen ~ovek, se ~ini, nemal namera da ja izla`e bankata i da stekne imotna korist... S.72 KERVIEL GI NAPRAVIL ZAGUBITE OBLO@UVAJ]I SE DEKA FRANCUZITE ]E STANAT RABOTLIVI Otkako e obvinet za zloupotreba na doverbata, Kerviel dobil i golem broj sledbenici vo virtuelniot svet na Internetot. Kerviel imal svoj profil na Fejsbuk, t.n. socijalna mre`a za sklu~uvawe poznanstva, dru`ewa, razmena na fotografii. No, pred izbivaweto na skandalot, tuka bile registrirani samo desetmina negovi "prijateli". Koga stasal na naslovnite stranici na svetskite mediumi, brojot na negovite obo`avateli stanal stopati pogolem. KAPITAL S.10 ERA SITI ]E STANE NAJGOLEM DELOVEN I ZABAVEN CENTAR VO REGIONOT So postavuvawe na kamen-temelnik od strana na premierot Nikola Gruevski, ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija, Dimitrij Rupel i pretsedatelot na slovene~kata grupacija ERA, Gvido Omladi~, minatata nedela zapo~na izgradbata na ERA Siti koj treba da bide najgolem i najposeten trgovski i zabaven centar vo regionot. S.10 GRANIT JA GRADI NOVATA AMERIKANSKA AMBASADA Amerikanskata ambasada {to se gradi na skopsko Kale }e bide glaven bezbednosen centar na Balkanot. Vo ovoj oddel }e se preseli i del od centarot za razuznavawe, koj sega funkcionira vo Atina. Ovoj objekt }e bide posebno va`en za Centralnata razuznava~ka slu`ba (CIA) za bezbednosta na Balkanot i za sledewe na aktiv-nosti na teroristi~ki grupi. S.19 DALI INGRA TAJNO GO KUPUVA ADG MAVROVO?! Grade`nata kompanija Mavrovo od Skopje se prodava na hrvatskata kompanija od istata bran{a, Ingra. So ovaa informacija {pekulira javnosta denovive, dodeka cenata na akcijata na Mavrovo raste sekojdnevno, i ve}e ja zgolemi svojata vrednost re~isi dvojno od po~etokot na godinava. Akcionerite zadovolno trijat race, po internet forumite kade {to komuniciraat pome|u sebe zasegnatite positni i pokrupni investitori o~igled-na e naviva~ka atmosfera, pa se slu{aat i o~ekuvawa deka akcijata }e rastela do 4,5,6 i pove}e iljadi denari. S.28 IZVOZOT NI E NAJSILNATA OSOBINA! PRODAVAWE NE PO SEKOJA CENA! Intervju: Savka Dimitrova Generalen menaxer na Evropa Izvozot na Evropa na stranski pazari e mnogu postabilen, otkolku proda`bata na doma{niot pazar. 28% od proda`bata e na doma{niot pazar, a duri 72% e izvoz. Izvozot e vo Slovenija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo. Ova e odli~en raspored za kompanijata. Izvezuvame i vo Avstralija, kade na{iot izvoz e ve}e tradicionalen, kako i vo Amerika, Francija, Holandija, Ermanija, Grcija i vo drugi zemji od EU. Evropa e fabrika {to opstojuva tri veka. I toa ne e moja samobendisanost, za{to ne ja odr`uvam jas ovaa fobrika tri veka, iako imam ~est da bidam relativno dolgo vreme vo nea. Evropa e rezultat na trudot na nekolku generacii. I za prehranbenite proizvodi, istorijata zna~i mnogu. Taa zna~i iskustvo, tradicija, kvalitet. Evropa e najstarata fabrika vo Makedonija, i edna od najstarite, ako ne i najstara, konditorska fabrika na Balkanot. Otvorena e vo 1882 godina, kako rabotilnica so ~etvorica vraboteni i proizvodstvo od 250 kilogrami na den. Toa se ve}e 125 godini postoewe i kontinuitet na dejnosta i imeto Evropa. S.34 INVESTITORITE SE VRTAT KON OBVRZNICI? Januarskiot rast od 70,44% na trguvaweto so obvrznici na Makedonskata berza najavuva nov trend na vrtewe na investitorite kon ovoj vid posigurni hartii od vrednost. Nekoi analiti~ari, duri predviduvaat deka kaj segmentot koj dosega ima{e mala likvidnost, naskoro }e dojde do nedostig na ponuda, poradi zgolemenata pobaruva~ka koja ja kreiraat "napolnetite" penziski dru{tva S.37 MAL PORAST NA INDEKSOT, MAL PAD NA PROMETOT Minatata berzanska nedela zavr{i so porast na MBI-10 od 0,16%, {to zna~i deka negativniot trend od nedelata prethodno (pad od 4,35%) be{e sopren. Vkupniot promet vo klasi~no trguvawe iznesuva{e 240,6 milioni denari, {to e za 6% pomalku vo odnos na nedelota od 21 do 25 januari. S.42 [TO SE KRIE ZAD NAJGOLEMATA BANKARSKA PRONEVERA VO ISTORIJATA? Vesta deka golemata francuska banka Sosiete @enerap mo`e da izgubi pet milijardi evra, i toa zaradi eden "mal" broker, ja potrese francuskata berza, no i site evropski analiti~ari. @erom Kerviel (31 godina) vleze vo knigata na rekordi kako ~ovek koj ja napravil najgolemata bankarska pronevera na site vremiwa. Francuskiot broker go simna od prestolot angli~anecot Nik Lison, koj vo 1995 godina, ja dovede do bankrot dva veka starata angliska banka Barings, vo koja i smata kralica ima{e smetka. S.43 DEVIZEN PAZAR S.45 VO STRUMICA I ROSOMAN VLEGUVAAT 40 MILIONI EVRA! Hrvatskiot koncern Agrokor godinava definitivno }e po~ne so izgradbata na prvite dva zemjodelsko-distributivni centri vo Strumica i Rosoman, za {to po~etno }e investira 40 milioni evra, a vo koi Vladata }e bide kosopstvenik so 30% do 35%-ten udep, vlo`uvaj}i dr`avno zemji{te i ladilnici. FORUM S.31 TOP-10 BERZANSKI KRAHOVI S.33 AKCIJATA NA MAVROVO POVTORNO SO NAJGOLEM RAST MAKEDONSKO SOMCE S.34 JAGLENOT "POCRNE" OD POLITIKATA Spored ekspertite, Makedonija ima rezervi na jaglen za pove}e od 200 godini. Ovoj energens go ima, no podlaboko vo zemjava. Zatoa redno e da se investira vo podzemnata eksploatacija, namesto da se `ivee vo strav deka havarija vo povr{inskite kopovi mo`e zemjava da ja ostavi bez elektri~na energija.

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 04.02. - 08.02.2008 godina

18

berzNIK

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 11.02.2008

Data 11.02.2008

broj 9 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

19

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->