P. 1
MKIBN20080121-0006L

MKIBN20080121-0006L

|Views: 858|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 08, 2009
Copyright:Traditional Copyright: All rights reserved

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

berzNIK - GODINA II - BROJ 6 - 21 JANUARI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

SPECIFI^EN I SKAP TURIZAM PRIORITET ZA MAKEDONIJA

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

3

Informacija, afirmacija i prezentacija - berzNIK
Na{ata baza e se pobrojna, a pobrojni se i va{ite viduvawa i va{ite pretstavuvawa preku na{iot servis

N

avremeniot pristap do to~nite informacii, ili ednostavno re~eno na pravo mesto vo vistinsko vreme, sekoga{ bile i }e bidat vo inters na pravecot na odredeni dvi`ewa vo bilo koj segment vo op{testevno - ekonomska zaednica. Zna~i to~nite i pravovremeni inforamcii se naj~esto zamaecot e toj {to treba da go inicira zabrzuvaweto za da se dojde do opredeleno nivo, da se postigne celta koja e predmet na liferuvanata informacija. Ona {to berzNIK saka da go aktuelizira e navremeno dostaveni, klasificirani informacii koi se odnesuvaat na biznis zaednicata. Ili u{te pokonkretno informaciite koi se zastapeni na razli~ni stranici vo razli~ni dnevni vesnici, a koi gi otslikuvaat delovnite subjekti i gi pretstavuvaat vo odreden del nivnite pozitivni ili negativni komponenti i karakteristiki koi direktno ili indirektno vlijaat na pazarot na kapital nie gi arhivirame, selektirame i elektronski gi distribuirame do VAS - dragi na{i korisnici. Trkata za tragi~nite, finansiski i politi~ki aferi - kako top vest, ne se na{iot predizvik. Za nas top vest e koga navreme }e go dobiete preraska`anoto za vas, za va{ata kompanija, za pazarot, dokolku se smetate za li~nost od ovaa fela. Navreme da gi slu{nete oficijalnite stavovi, re{enija, odluki za sistemskite proceduri, no isto taka navreme da doznaete i za ~ar{iskiot muabet, koj mo`ebi }e vi gi otvori o~ite. Realno site vesti i pozitivni i negativni gi servisirame do vas, a vie odlu~uvate {to od toa e vo va{a korist, {to od niv mo`e da poslu`i za va{a natamo{na afirmacija i prezentacija - pak preku distributivniot servis - berzNIK, nedelen prglednik na nastanite. Tokmu vo taa nasoka, a vo interes na podr`uvawe na pozitivnata klima za privlekuvawe na stranski investitori vo zemjava, osobeno za privlekuvawe novi stranski i doma{ni igra~i, u~esnici na pazarot na kapital, vo ovoj broj na nedelniot preglednik oddelivme prostor i za prviot Me|unaroden saem za turizam i Turisti~kiot biznis forum koj ovie denovi se odr`uva vo Ohrid. Manifestacija na koja smetame deka }e naprvat svoja promocija pove}e turisti~ki i hotelierski kompanii i pove}e dru{tva od oblasta na vinarstvoto. Imaj}i gi vo predvid dimenziite na ovaa saemska manifestacijaregistrirana i vo Svetskata turisti~ka organizacija, imaj}i go vo predvid i golemiot is~ekor na Vladata vo ovaa bran{a - finansiskata in-

jekcija od milion evra, ne e isklu~ena mo`nosta golem del od niv kapitalot da go zgolemat so emisii na akcii ili oplodat tokmu preku berzanskite transakcii - da stanat potencijal za trguvawe na Makedonskiot pazar. A, deka Makedonskiot pazar na kapital vo vtorata decenija od svoeto funkcionirawe zabrzano fa}a ~ekor so berzite i od regionot i od JIE govorat i brojkite ostvareni vo minatata godina. Vistinski podem. Zaklu~ok koj go potvrduvaat i berzanskite pokazateli izlo`eni vo statisti~kiot godi{en bilten na Makedonska berza, iako pretposlednite meseci od godinata ima{e golema korekcija i stagnacija. Vkupniot promet e zgolemen za 34,45 procenti vo odnos na 2006 godina, so toa {to najgolem pozitiven skok e napraven vo klasi~noto trguvawe so porast od duri 181,86 procenti. Najgolem promet e realiziran vo oktomvri, a najgolemo u~estvo vo nego imala Komercijalna banka so 26,40 nasto. MBI bele`i najgolem porast vo regionot - skok od 109 procenti. Najgolem cenoven rast na Oficijalniot pazar bele`at akciite na R@ Inter - Tran{ped, i toa za 1.000,82 procenti vo dekemvri vo odnos na januari, dodeka najgolem pad imale akciite na Makoteks za 82,76 procenti. Posle vakvite brojki, sigurno se slo`uvate, kolku i da go etiketiraat na{iot pazar kako mal, toj sepak se smeta za klu~en igra~ vo regionot, osobeno koga e vo pra{awe vlez na krupni investicii. A, ako kon ova se dodadat i ocenkite na analiti~arite deka lani site igra~i na berzata dobija, odlukite }e bidat polesni... A tuka se i investiciskite fondovi - emisarite koi }e treba da go vklu~at vo biznis trguvaweto i pogolemiot del od gra|anstvoto, a boga mi }e dovedat i do zgolemuvawe na konkurentnosta pome|u postojnite bankarsko-finansiski institucii vo zemjava. Veruvam deka servis uslugite na berzNIK vo golem del }e vi pomognat da gi koristite potencijalnite investitorski soveti pred da donesete pravilna, vistinska i profitabilna odluka za vlo`uvawe na svojot kapital. Do sledniot ponedelnik

Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na berzNIK e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 14. - 18.01.2008 godina
Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10

Deset najlikvidni kotirani kompanii

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

5

14.01.2008 g. PONEDELNIK
S O D R @ I N A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Slabiot promet na Makedonskata Berza za hartii od vrednost be{e tema koja ja razrabotija pove}eto dnevni vesnici. Ve~er pi{uva deka Makedonskata berza go registrira{e najmaliot nedelen promet vo svojata istorija vo izminatava nedela. Po Bo`i} za ~etiri rabotni dena bea svrteni edvaj 1.4 milioni evra {to e daleku pod berzanskiot prosek. Podetalnite informacii gi objavuva Biznis: Na sedmiot den na trguvawe na Makedonskata berza a.d. Skopje, odr`an na den 11.01.2008 godina vkupno se trguva{e so 33 akcii i obvrznicite za denacionalizacija (~etvrta i petta emisija). Istrguvani se 5.647 akcii preku 149 transakcii i obvrznici vo nominalna vrednost od 12.069 evra preku 10 transakcii. Vkupno se sklu~eni 159 transakcii i e ostvaren vkupen promet od 17.985.945,52 denari.Vo petokot Makedonskiot berzanski indeks - MBI-10 iznesuva{e 7.525,41 i bele`i opa|awe za 39,81 indeksni poeni, odnosno 0,53 procenti. Isto taka, po svojata zastapenost se izdvojuva vesta za otvorawe na nov pogon vo Prilepska Vitaminka koj }e obezbedi 50 novi vrabotuvawa. Spored Dnevnik, pogonot }e ima godi{en kapacitet od 2.000 toni biskviti nameneti, pred se, za doma{niot pazar. Utrinski vesnik dodava deka stanuva zbor za najkrupna investicija na Vitaminka vo planiraniot petgodi{en razvoj. Vlo`uvawata se vredni pet milioni evra, pari obezbedeni preku Evropskata banka za obnova i razvoj. Opremata od Holandija, Avstrija i Italija e montirana, a naskoro }e po~ne i probnoto proizvodstvo, veli crviot ~ovek na fabrikata Simon Naumoski. Utrinski vesnik, pi{uva i za doma{nata kompanija MZT Hepo koja vovede nov standard vo proizvodstvoto. Na ovoj na~in, so voveduvawe na CE-oznakata, so koja proizvodite na kompanijata imaat podobri {ansi za plasman na stranskite pazari. MZT Hepos proizveduva oprema za sopira~ki za lokomotivi, lesni {inski vozila, patni~ki {inski vagoni i tovarni vagoni. CE-standardizacijata podrazbira ozna~uvawe na proizvodite za usoglasenost so site evropski regulativi. Vesta za dislokacija na Vele{kata topilnica ja razbranuva vele{kata javnost. Zelenata koalicija, sostavena od sedum nevladini organizacii do gradona~alnikot na Veles, Ace Kocevski, podnese barawe za pokrenuvawe na inicijativa za promena na generalniot urbanistn~ki plan i za dislokacija na topilnicata. Kako odgovor na taa inicijativa, Ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Xelil Bajrami }e izjavi: Li~no, ne sum za dislokacija na vele{kata topilnica, a veruvam deka toa e i stav na Vladata. Toj kapacitet e bogatstvo i za Makedonija i za Veles, pi{uva dene{en Dnevnik. Vele{kite ekologisti od lokalnata i od centralnata vlast o~ekuvaat da se spre~i povtoruvawe na crnata ekolo{ka prikazna ~ii posledici se ~uvstvuvaat i po 5 godini od zatvoraweto na topilnicata.

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4 BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA 5-7 PRV ME\UNARODEN SAEM I BIZNIS FORUM ZA TURIZAM VO OHRID. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8-9 POIM I UPRAVUVAWE SO PRIVATNI INVESTICIONEN FOND. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10-11 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA , . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12-14 BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 GODI[EN STATISTI^KI IZVE[TAJ ZA 2007 ... 16-20

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na berzNIK Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: E-biznis: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Ratko Projkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TENOK PROMET OD 1,4 MILIONI EVRA (***) 2. TOPILNICATA ]E RABOTI SAMO SO EKOLO[KA DOZVOLA (***)
DNEVNIK s.7

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK berzNIK e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK Broj: 6 Data: 21.01.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: Foto: Redakcija na berzNIK Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska operatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

s.7 s.8 s.9
BIZNIS s.1

SEKOJ ]E MO@E DA YIRNE VO VA[ATA SMETKA? TOPILNICATA ]E RABOTI SAMO SO EKOLO[KA DOZVOLA NOV HRVATSKI FOND NA BERZATA NOV POGON VO PRILEPSKA VITAMINKA BANKARITE RAZLI^NO GI PRIMENUVAAT PROMENITE BANKARITE RAZLI^NO GI PPIMENUBAAT PROMENITE T-MOBILE I KOSMOFON VO BITKA I ZA TEHNOLOGIJATA 3-G GOLEMO INTERESIRAWE ZA MALITE HIDROCENTRALI SOOP[TENIE ZA JAVNOSTA PAD NA PROSE^NIOT PROMET ZA NAD 40 PROCENTI PAD NA TRITE INDEKSI BETA BROKER AD SKOPJE NOVA ^LENKA NA BERZATA DNEVNIOT PROMET POD 20 MILIONI DENARI IZVE[TAJ ZA 11.01.2008

s.5 s.7 s.7 s.7 s.11 s.12 s.12 s.12 s.12

TRI ^ETVRTINI OD PROMETOT OSTVAREN NA OFICIJALNIOT PAZAR UTRINSKI VESNIK s.12 MZT HEPOS GO VOVEDE CESTANDARDOT NA PROIZVODITE s.12 NOV POGON I 50 NOVI VRABOTUVAWA VO VITAMINKA VE^ER s.6 ELENICA GO KUPUVA KIRO ]U^UK? s.6 TENOK PROMET OD 1,4 MILIONI EVRA s.6 DISLOKACIJA NA TOPILNICATA s.7 POTRO[UVA^KI KREDIT ZA MALI I GOLEMI @ELBI VEST s.7 POPOVA [APKA SE PRODAVA PO TRET PAT s.16 KISELA VODA NE GO MERI ZAGADUVAWETO OD USJE VREME s.7 PESTICIDITE NE SE RASIPALE, DEL ]E SE UPOTREBUVA [PIC s.6 OKTA LANI NAJMNOGU ZAMATILA, SMILENSKI IZBISTRIL

s.13

6

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

15.01.2008 g. VTORNIK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Voveduvaweto na transakciskite smetki poradi {to se sozdade mete` vo bankite i ponatamu tema broj eden vo dnevnite pi{ani mediumi. Na zabele{kite deka od po~etokov na godinava vo bankite e haos, bankarite se pravdaat deka mete`ot }e bide kratkotraen, no efektite od voveduvaweto na transakciskite smetki vo sekoj slu~aj }e bidat pove}ekratni. Vsu{nost so voveduvaweto transakciski smetki, spored bankarite, }e se poednostavi na~inot na izvr{uvawe na platniot promet za fizi~kite lica kako {to poslednive {est godini go vr{at pravnite lica. Od Nova godina, site uplati i isplati na gotovi pari, kako i prenesuvawe na sredstva od edna na druga smetka se odvivaat preku transakciskite smetki koi se prijaveni vo edinstveniot registar na transakciski smetki. Edna od pri~inite za nevoobi~aenite turkanici vo bankite e voveduvaweto na transakciskata smetka, koja treba da mu bide otvorena na sekoe fizi~ko i delovno lice. Ovaa novina e del od reformite vo platniot promet. Otvoraweto transakciska smetka e uslov za rabotnicite na krajot od mesecot da ja dobijat januarskata plata. Od 1 januari godinava osigurenicite vo vtoriot penziski stolb imaat pravo da migriraat od eden vo drug penziski fond, ako ne se zadovolni od dru{tvoto vo koe ~lenuvaat. Preminuvaweto e besplatno ako osigurenikot pominal najmalku 24 meseci vo eden od dvata fondovi {to funkcioniraat vo zemjava i toa KB - Prv penziski fond i NLB - Nov penziski fond. Ako osigurenikot saka da prejde vo drug fond, po ovoj period, }e treba da plati nadomestok za toa. Toj iznesuva 25 evra za premin po {estmese~no ~lenuvawe vo eden od fondovite, potoa po 20 evra do 12 meseci, do 18 meseci e 15 evra i 10 evra do 24 meseci. Od dvata penziski fonda {to gi kontaktirame velat deka interes za preminuvawe od edno vo drugo dru{tvo najavile mnogu mal broj na osigurenici. Smenata na prviot ~ovek vo Kosmofon e edna od nose~kite akuelni vesti koi ja prenesoa site dnevni vesnici. Petros Lefkovic e noviot glaven izvr{en direktor na mobilniot operator Kosmofon. Dosega{niot prv ~ovek Stefanos Oktapodas }e ostane glaven izvr{en direktor na mobilniot operator AMC vo Albanija i ~len vo Odborot na direktori na Kosmofon. Od kompanijata soop{tija deka Lefkovic izvr{uval menaxerski funkcii vo pove}e gr~ki kompanii za mobilna telefonija, a vo Kosmofon doa|a od ~elnata pozicija vo Samsung elektroniks vo Grcija. Pove}eto dnevni vesnici standardno go objavija trguvaweto na Makedonska berza, od kade mo`e da se konstatira deka se u{te trae postnovogodi{niot mamuren period so mal promet, niskata likvidnost i pad na indeksite na akciite. Pri v~era{noto trguvawe porast na cenata na Oficijalniot pazar zabele`aa edinstveno akciite na TTK Banka od 1,08 procenti. Pove}e mediumi ja prenesoa i vesta za otvoraweto na tri novi ekspozituri na Tutunska banka i edna na Uni banka. Nova Makedonija prenesuva deka Ki~evski TEC Oslomej e bez rezervi na jaglen i postoi seriozna opasnost, ovoj kapacitet da prestane so proizvodstvo na struja. Vo REK Bitola, rezervite se svedeni na minimum. Rakovodstvoto na Oslomej velat deka nao|ali{ta ima, no ne ka`uvaat dali vo niv sega ima uslovi da se kopa. Nema odgovor i na pra{aweto dali Oslomej }e mo`e da proizveduva struja, dokolku od koi bilo pri~ini zapre mehanizacijata za iskop na jaglen. Ve~er pak objavuva deka prodol`uvaat problemite vo Silmak. Od tamu sindikatot najavuva deka Silmak }e raboti no}e za da koristi poevtina struja. Vrabotenite se podgotveni da rabotat i no}e, koga strujata e mnogu poevtina, so {to drasti~no }e se namali prose~nata cena na ~inewe na elektri~nata energija...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. PETROS LEFKOVIC NA ^ELO NA KOSMOFON (***) 2. REDICI PRED [ALTERITE ZA TRANSAKCISKA SMETKA (**)

Redici pred {alterite za transakciska smetka
Od {alterite do vleznata vrata bea dolgi redicite od gra|ani {to v~era ~ekaa da zavr{at rabota vo bankite vo Skopje. Edna od pri~inite za nevoobi~aenite turkanici vo bankite e voveduvaweto na transakciskata smetka, koja treba da mu bide otvorena na sekoe fizi~ko i delovno lice. Ovaa novina e del od reformite vo platniot promet. Mnogu od gra|anite bea revoltirani od dolgoto ~ekawe pred {alterite. Nekoi od niv bea zapoznati so izmenite i zna~eweto
DNEVNIK s.8 s.9 s.9

Petros Lefkovic na ~elo na Kosmofon
Petros Lefkovic e noviot glaven izvr{en direktor na mobilniot operator Kosmofon. Dosega{niot prv ~ovek Stefanos Oktapodas }e ostane glaven izvr{en direktor na mobilniot operator AMC vo Albanija i ~len vo Odborot na direktori na Kosmofon. Od kompanijata soop{tija deka Lefkovic izvr{uval menaxerski funkcii vo pove}e gr~ki kompanii za mobilna telefonija, a vo Kosmofon doa|a od ~elnata pozicija vo Samsung elektroniks vo Grcija.

na transakciskite smetki, a drugi bea iznenadeni. - Potpi{av dogovor i dobiv nova smetka preku koja }e se vodi evidencija za penzijata {to ja zemam i za site pari {to }e gi primam ili ispla}am preku bankata. ^ekaweto vrede{e bidej}i otsega }e postoi pogolema finansiska disciplina i }e se znae koj kolku pari zema, dali dol`i i dali pla}a danok na dr`avata - izjavi penzioniran in`ener od Skopje. s.12 VE^ER s.6

s.9 BIZNIS s.1 s.11

MBI 14.01.2008 REDICI PRED [ALTERITE ZA TRANSAKCISKA SMETKA INSPEKTORI OTKOPAA PROBLEMI VO RUDNIKOT R@ANOVO PETROS LEFKOVIC NA ^ELO NA KOSMOFON

^OVEK NA KOSMOFON MBI 14.01.2008 SILMAK ]E RABOTI NO]E ZA DA KORISTI POEVTINA STRUJA HS ZLETOVICA INTENZIVNO SE GRADI NEMA INTERES ZA SMENA NA PENZISKIOT FOND TRI NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE NOVA EKSPOZITURA VO ^AIR LEFKOVIC GO ZAMENI OKTAPODAS

TTK BANKA EDINSTVENA SO PORAST NA CENATA BANKITE I [TEDILNICITE PREKU PRA[ALNICI SE IZJASNUVAAT ZA SODR@INATA s.12 MBI 14.01.2008 s.12 PAD NA INDEKSITE NA AKCIITE s.12 TTK BANKA EDINSTVENA SO PORAST NA CENATA s.13 EMISIJA NA AKCII VO VREDNOST OD 369,8 MILIONI DENARI s.13 ZAPO^NA SO RABOTA NOVATA EKSPOZITURA VO OP[TINA ^AIR s.13 TRI NOVI EKSPOZITURI VO SKOPJE UTRINSKI VESNIK s.12 PO ISKLU^UVAWETO NA STRUJATA, VO SILMAK VRIE s.12 OKTAPODAS SI ZAMINUVA, PETROS LEFKOVIC PRV

s.6 s.7 s.7 s.7 s.7 VREME s.6 ALUMINA NE SMEE DA SE PRODAVA? s.7 STRAV OD RUSKATA INVESTICISKA ME^KA? VEST s.5 TEKOVNITE SMETKI STANUVAAT TRANSAKCIONI NOVA MAKEDONIJA s.2 PRILEPSKA VITAMINKA SO NOV POGON ZA PROIZVODSTVO NA BISKVITI s.4 TEC OSLOMEJ SO MINIMALNI REZERVI NA JAGLEN s.5 MAL PROMET, NISKA LIKVIDNOST, INVESTITORITE ^EKAAT PODOBRI DENOVI

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

7

16.01.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Niskiot promet na Makedonskiot pazar na kapital i vo tretava nedela vo Novata godina e edna od osnovnite vesti koja se pove}e se prenesuva vo site dnevni mediumi. Vo znakot na o~ajno nizok promet pomina i v~era{niot berzanski den. V~era se svrtea samo 18 milioni denari na Berzata, {to, spored brokerite, e nivo na promet od pred tri godini, a mnogu ponisko od prosekot vo dobrite denovi na berzanskoto rabotewe. Ova zna~i deka prodol`uva nadolniot trend na berzata, koj e osobeno aktuelen od startot na godinava. Vo vakva sostojba v~era bea najtrguvani akciite na ZK Pelagonija. Inaku edna interesna vest za biznismenite pretstavuva proda`bata na delovniot prostor na Makoteks, odnosno toj objavuva deka go prodava nedvi`niot imot - administrativnodeloven objekt vo sopstvenost na dru{tvoto vo centarot na Skopje na ul. Makedonija br. 9-11, Skopje, koj se sostoi od podrum, prizemje i ~etiri sprata, so vkupna povr{ina od 2.362 metri kvadratni i dvorno mesto od 52 metri kvadratni. Dnevnik prenesuva deka Doj~e telekom e eliminiran od javniot povik za kupuvawe na 49,13 otsto od dr`avnite akcii vo Telekom na Slovenija, bidej}i ponudil poniska cena od drugite dva konkurenta. Da potsetime deka Germanskiot telekomunikaciski gigant u~estvuva{e na povikot preku ungarskata podru`nica Ma|ar telekom, koj e mnozinski sopstvenik na Makedonski telekomunikacii. Slovene~kiot telekom, pak, vo 2006 godina kupi 76 otsto od On net, koj e glaven konkurent na Makedonski telekomunikacii vo internet uslugite i vo fiksnata telefonija. Vesta za isplatata na plati preku transakciska smetka i ponatamu sozdava haos vo bankite. Vo taa nasoka Biznis prodol`uva da objavuva edukativni tekstovi - objasnuvawa od razli~ni banki. Vo ovoj broj za toa objasnuvaat od Investbanka. Taa, kako i site banki vo dr`avata, tekovno gi sproveduva promenite vo platniot promet. Bankata gi izvestuva site deponenti deka od prviot den na godinava, isplatata na plata se vr{i isklu~ivo preku transakciska smetka na vrabotenite, otvorena vo Platen promet. So noviot Zakon za Platen promet, isplatata na plata, hrana i prevoz vo gotovo se ukinuva. Poradi toa, sekoja firma treba da otvori transakciski smetki za svoite vraboteni, na koi }e go vr{i prenosot na sredstvata po osnova - mese~ni primawa. Vo istiot konteks [pic pak doobjasnuva deka transakciskite smetki ne go naru{ija principot na doverlivost kaj bankite, a site smetki se vodat vo Edinstven registar na transakciski smetki, vo soglasnost so me|unarodnite smetkovodstveni standardi, objasnuvaat nadle`nite. - Pri prisilna naplata na dolgovite, bankite nema me|u sebe da se poramnuvaat, odnosno ako nema pari vo edna banka, dolgot nema da se naplati od druga banka, no zatoa }e se blokiraat site drugi smetki na klientot. Na toj na~in se onevozmo`uva gra|anite ako imaat dolgovi vo edna banka, da rabotat so smetkite vo druga banka. Vo [pic }e pro~itate i za dodelenite tri lokacii vo nacionalniot park Mavrovo za izgradba na mali hidrocentrali na firmite koi konkurirale na minatogodi{niot tender, velat od Ministerstvoto za `ivotna sredina. Ottamu informiraat deka za da po~ne izgradbata, treba samo kompaniite da gi potpi{at dogovorite. Izgradba na mali hidrocentrali na firmite koi konkurirale na minatogodi{niot tender, velat od Ministerstvoto za `ivotna sredina. Utrinski vesnik tematski ja obrabotuva problematikata so termocentralata Oslomej. Taa vo sekoj moment mo`e da prestane so proizvodstvo na elektri~na energija, posebno ako se vlo{at vremenskite uslovi. Jaglen na raspolagawe ima samo za nekolku dena i toj sekojdnevno se dotura od rudnikot, vo koj zasega te{ko se vr{i iskopot na rudata. Ne deka vo noviot jaglenokop Oslomej-Zapad nema dovolno jaglen. Se procenuva deka ima rezervi od okolu 14 milioni toni, {to garantira tolku godini kontinuirano proizvodstvo na elektri~na energija, no toj ne e razotkrien dovolno poradi nenavremenata dislokacija na rekata Temnica, koja be{e pre~ka da se koristat otkrienite rezervi jaglen, poradi {to vo izminatata godina ma{inite vo TEC Oslomej miruvaa {est meseci...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MA\AR TELEKOM OTPADNA OD IGRA (***) 2. ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKA SMETKA (**)

Ma|ar Telekom otpadna od igra
Ma|ar Telekom, dominantniot sopstvenik na Makedonski telekomunikacii i TMobile Makedonija otpadna od procesot na prezemawe na 49,13 procenti od akciite na Telekomot na Slovenija, koj e vo dr`avna sopstvenost. Do petokot, Ma|ar Telekom be{e vo igra zaedno so islandskiot Skipti, kako i britansko-germanskiot konzorcium Bain Capitap and Axos Capital vo sorabotka so Briti{ Telekom. Site tri kompanii trebaa do v~era da napravat korekcija na obvrzuva~kite ponudi.

Isplata na plati samo preku transakciska smetka
Investbanka, kako i site banki vo dr`avata, tekovno gi sproveduva promenite vo platniot promet. Bankata gi izvestuva site deponenti deka od prviot den na godinava, isplatata na plata se vr{i isklu~ivo preku transakciska smetka na vrabotenite, otvorena vo Platen promet. So noviot Zakon za Platen promet, isplatata na plata, hrana i prevoz vo gotovo se ukinuva. Poradi toa, sekoja firma treba da otvori transakciski smetki za svoite vraboteni, na koi }e go vr{i prenosot na sredstvata po osnova mese~ni primawa. s.8 s.8 VE^ER s.6

DNEVNIK s.7 MBI 15.01.2008 s.7 NOVI EKSPOZITURI NA TUTUNSKA I NA UNI BANKA s.9 DOJ^E TELEKOM IZLEZE OD TRKA ZA SLOVENE^KIOT TELEKOM BIZNIS s.1 ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKA SMETKA s.3 ISPLATA NA PLATI SAMO PREKU TRANSAKCISKA SMETKA s.11 HARTII NA SMRTTA - INTERESEN, NO POMALKU MORBIDEN FINANSISKI IZUM s.12 MBI 15.01.2008 s.12 PAD I MBI-10 I MBID s.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA ZK PELAGONIJA s.13 MAKOTEKS JA PRODAVA DELOVNATA ZGRADA VO CENTAROT NA SKOPJE UTRINSKI VESNIK s.8 BERZATA SO MINIMALEN PROMET, INVESTITORITE GO ^EKAAT NATO

TEC OSLOMEJ MO@E DA PRESTANE SO PROIZVODSTVO MBI 15-01-2008 GRA\ANITE VO BANKITE ^UVAAT NAD 1,5 MILIJARDI EVRA! MA\AR TELEKOM OTPADNA OD IGRA DOBROVOLNA PENZIJA PRIVILEGIJA ZA BOGATITE REVIZIJA NA INDEKSOT MBID

s.6 s.7 s.7 VREME s.6 ]E RABOTIME NO]E, SAMO DAJTE STRUJA! NOVA MAKEDONIJA s.5 PETROS LEFKOVIC NOV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KOSMOFON [PIC s.7 HIDROCENTRALITE NA MAVROVO CE GOTOVA RABOTA! s.7 ANTIKORUPCISKA GO MERI NAPONOT NA TENDEROT ZA UVOZ NA STRUJA s.7 TRANSAKCISKITE SMETKI HE JA NARU[UVAAT DOVERLIVOSTA

8

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

PRV ME\UNARODEN SAEM I BIZNIS FORUM ZA TURIZAM VO OHRID

SPECIFI^EN I SKAP TURIZAM PRIORITET ZA MAKEDONIJA
Na prviot Me|unaroden saem za turizam, vino, organska hrana , eko - turizam i zanaet~istvo se priutni i gi pretstavuvaat svoite proizvodni i uslu`ni kapaciteti nekoi dru{tva koi trguvaat na Makedonska berza. Veruvame deka so ovaa manifestacija }e se promoviraat i drugi dru{tva, koi raspolagaat so potencijal za trguvawe na na{iot pazar na kapital
d 17 do 20 januari Ohrid i Struga se doma}ini na prviot Me|unaroden saem za turizam,vino, organska hrana, ekoturizam i zanaet~istvo. Organizator na ovoj saem e Makedonskata asocijacija na hoteli i restorani - HOTAM i Balkanskata alijansa na hotelskite asocijacii - BAHA so logisti~ka poddr{ka na Skopski saem, Skopje i Op{tina Ohrid. So ova prakti~no se realizira nekolkugodi{nata ideja za organizirawe na vakva saemska manifestacija.Pokrovitel na saemskata manifestacija e Nikola Gruevski, Pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, koj sve~eno go otvori saemot vo Hotel Ineks Gorica Ohrid. Na Saemot za turizam i forumot u~estvuvaat okolu 250 pretstavnici od koi 90 u~esnici na forumot i nad 30 firmi/organizacii - izlo`uva~i. Se pretstavuvaat pove}e nacionalni turisti~ki organizacii i internacionalni asocijacii, zdru`enija na zanaet~ii, vinarii, transportni organizacii, avio-prevoznici i drugi od zemjata i regionot, so {to ovoj saem dobiva po{irok regionalen karakter. Me|unarodniot saem na turizam se o~ekuva da prerasne vo tradicionalna presti`na manifestacija, zatoa {to organizatorite ve}e se izborija za negovo registrirawe i vo Svetskata turisti~ka organizacija. Osnovna tema na Biznis forumot, kako sostaven del na ovaa saemska manifestacija e Kreirawe na regionalen proizvod. Idejata na Biznis forumot e sozdavawe na integralni balkanski turisti~ki proizvodi, bazirani vrz isklu~itelno bogatoto kulturno nasledstvo na ova na{e zaedni~ko podnebje, no, ovoj pat Makedonija da bide lider vo losna slika za mo`nostite za razvoj na kulturniot turizam na Balkanot. Biznis forumot se odviva preku ~etiri rabotnilnici na tema: Pateki na kulturnoto nasledstvo, Regionalno povrzuvawe na balkanskite destinacii i Balkanskite vinski

O

sozdavawe na proizvodot, so toa {to po avtomatizam }e bide vklu~ena vo site turisti~ki proizvodi na balkanskite zemji. Tokmu zatoa, na Biznis forumot se pokaneti i aktivno u~estvuvaat eminentni pretstavnici na nau~nata i na stru~nata turisti~ka javnost od site zemji na Balkanskiot Poluostrov, vo pravec na dobivawe ce-

pati{ta i Problemi na turisti~koto stopanstvo na Makedonija i Balkanot. Se o~ekuva preku objektiven, altruisti~ki i celosno apoliti~en priod kon tolkuvaweto na istorijata da bidat usvoeni konkretni predlozi vo pravec na opredeluvawe turisti~ki lokaliteti i atraktivni kompleksi koi zaslu`uvaat da bidat inkorporirani vo integralen turisti~ki proizvod na Balkanot, so {to Balkanot kone~no }e se nametne na me|unarodniot turisti~ki pazar kako atraktivna i kompetitivna turisti~ka makro destinacija. A vo ramkite na toa i strategija za razvoj na turizmot vo Makedonija, za koj Don~o Tanevski od HOTAM smeta deka treba da se razviva vo pravec na specifi~na i skapa ponuda za povisoki standardi, poskap turizam, a ne masoven. Zna~i ne samo na brojnost tuku i na kvalitetnost vo ponudata. Saemskiot nastap na u~esnicite se odviva vo Sportskata sala na Biljaninite izvori, dodeka biznis forumot }e se odviva vo Hotel Ineks Gorica. Na saemot za turizam pokraj izlo`uva-

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

9

ZA RAZVOJ NA TURIZMOT - MILION EVRA
Odr`uvaweto na Saemot na turizmot vo Ohrid, nesomneno deka ima golemo zna~ewe za afirmacija na makedonskite turisti~ki potencijali poradi {to godinava za prvpat mu e daden i prioritet pred se od premierot Gruevski po ~ija inicijativa se oddeleni petpati pove}e sredstva od Buxetot {to dosega ne be{e praktika. Zna~i godinava sredstvata za turisti~kata propaganda od 100.000 evra se zgolemeni na milion evra. - Tie sredstva }e se tro{at racionalno, pred se vo iznao|awe re{enie kako da se namalat cenite na avionskite karti za Makedonija, {to e klu~no za turisti~kiot razvoj na zemjata, veli Dimitar Bojaxiski, od sektorot za turizam pri Ministerstvoto za ekonomija. Kulturnoto nasledstvo e silen adut na Makedonija vo turisti~kata ponuda, no toa kulturno nasledstvo mora da se definira za da se znae {to mo`e, a {to ne e podgotveno da se ponudi na turisti~kiot pazar, smeta profesorot Sa{o Korunoski, moderator na forumot na edna od ~etirite rabotilnici organizirani za kulturnoto nasledstvo.
weto na svoi proizvodi hotelierite, turoperatorite i turisti~kite agencii }e imaat mo`nost da prisustvuvaat na gastro natprevarot vo hotelot Drim vo Struga. Prviot me|unaroden saem na turizam i forum za turizam sve~eno }e se zatvori so dodeluvawe na nagradi vo pove}e kategorii vo Hotel Ineks Gorica Ohrid, na 20 januari vo 11~asot.

ZACVRSTUVAWE NA SORABOTKATA POME\U TURISTI^KITE STOPANSTVA NA DVETE DR@AVI
Na ovaa saemska manifestacija me|u drugite }e se pretstavi i Slovene~kata turisti~ka organizacija ~ij direktor, Dimitrij Piciga, so zadovolstvo po ovoj povod izjavi: - Slovene~kata turisti~ka organizacija se odlu~i za pretstavuvawe na Slovenija i slovene~kata turisti~ka ponuda na ovoj saem, bidej}i smetame deka, ova e dobra mo`nost neposredno da ja pretstavime, t.e. da ja promovirame na{ata dr`ava i na{iot turizam na makedonskiot pazar. Pretstavuvaweto dobiva na te`ina i poradi terminot vo koj se odr`uva saemot, bidej}i Slovenija kako predsedava~ na Evropskata Unija e izlo`ena na pogolemo vnimanie na stranskata stru~na i po{iroka javnost. Istovremeno ocenuvame, deka po vleguvaweto na Slovenija vo zaedni~kiot {engenski prostor, interesot za na{ata dr`ava, koja vo Ohrid i Makedonija e tradicionalno dobro poznata destinacija za odmor i izleti, dopolnitelno }e se zgolemi. Pretstavuvaweto na Slovenija na prviot turisti~ki saem vo Ohrid zna~i i zacvrstuvawe na sorabotkata pome|u turisti~kite stopanstva na dvete dr`avi, pred se vo nasoka na razmena na mislewa - (vo stru~niot forum u~estvuvaat nekoi pretprijatija od oblasta na turizmot, kako na primer Sava hoteli od Bled, koi se primer za razvoj na ezerskiot turizam i wellness ponudata), kako i mo`nosti za sorabotka na destinacija Ohrid i Bled - vo nasoka na zaedni~ko nastapuvawe na stranskite pazari. Svoe pretstavuvawe ima i Ministerstvoto za stopanstvo na Republika Slovenija. Po povod na ovaa manifestacija generalniot direktor na Direktoratot za turizam, Marjan Hribar veli: Turizmot e svetski fenomen, se raboti za najbrzo raste~ka stopanska granka na svetot. No toa ni oddaleku ne e edinstveniot efekt, tuka e i me|ukulturniot dijalog, kvalitetot na kohabitacija, dru`eweto na generacii i t.n. Turizmot vo Slovenija e isklu~itelno perspektivna stopanska granka so golem multiplikatoren efekt. Posledniov period mnogu investiravme vo turisti~kata infrastruktura kako i vo znaeweto na vrabotenite vo turizmot. Pogolem del od razvojnite proekti uspeavme da gi realizirame so pomo{ na sredstva od EU. Vo idnina Jugoisto~na Evropa sigurno }e bide va`na turisti~ka destinacija i nie sme podgotveni svoeto znaewe i iskustva da gi podelime so drugite dr`avi od ovie prostori.

U^ESNICITE NA SAEMOT, GOSTI I NA PRAZNIKOT VODICI
U~esnicite na Saemot i Biznis forumot, na 19 januari (sabota) imaat mo`nost da prisustvuvaat i na proslavata na golemiot verski praznik Vodici, osvetuvawe na Ohridskoto ezero preku ~inot na frlawe na svetiot krst vo Ohridskoto pristani{te. Preku 200 mladi lu|e sekoja godina se obiduvaat da go fatat krstot od ezeroto, {to spored veruvaweto, }e im donese zdravje i sre}a vo tekot na godinata. Gostite }e mo`at da go nabquduvaat nastanot od brod. Manifestacijata e zbogatena so muzi~ki nastapi i ognomet, dodeka kafuliwata i restoranite slu`at besplatno topla rakija.

10

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

POIM I UPRAVUVAWE SO PRIVATNI INVESTICIONEN FOND

POGOLEMO OPLODUVAWE NA KAPITALOT - PODELBA NA RIZIK ZA VLO@ENITE PARI
Vo Makedonija se osnovani vkupno devet privatni investiciski fonda. [est od niv se osnovani i upravuvani od Fi{er Investments. Pojavata na prvite privatni fondovi treba da ja razdvi`i makedonskata ekonomija i da pridonese nekoi makedonski kompanii da dobijat strategiski partner * PRIVATEN FOND * Poim za privaten fond * Privaten fond pretstavuva poseben imot, bez svojstvo na pravno lice, formiran so cel za pribirawe na pari~ni sredstva preku privatna ponuda za prodavawe na dokumenti za udel vo fondot, ~ii sredstva se vlo`uvaat vo soglasnost so celite na vlo`uvawe utvrdeni so prospektot na fondot. Sopstvenicite na dokumentite za udel imaat pravo, pokraj pravoto na udel vo dobivkata na fondot, da baraat i isplata na udelot i na toj na~in da istapat od fondot, na na~in i pod uslovi utvrdeni vo prospektot na fondot. Privatniot fond se registrira vo registarot na Komisijata. Osnovawe i rabotewe na privaten fond Privaten fond se osnova samo na odredeno vreme koe ne mo`e da bide pokratko od osum godini. Goleminata na fondot iznesuva najmalku 500.000 evra vo denarska protivvrednost. Privaten fond go osnova i so nego upravuva dru{tvo za upravuvawe so privatni fondovi. Za osnovawe na privaten fond dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi donesuva statut i prospekt na fondot. Rabotewe na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi e dol`no raboteweto so imotot na fondot da go vodi so vnimanie na dobar stopanstvenik i isklu~ivo vo interes na sopstvenicite na udelite vo fondot, vrz osnova na statutot na fondot i odredbite na ovoj zakon. Osnova~ite na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi, ~lenovite na upravniot organ i nadzorniot odbor na dru{tvoto i vraboteni vo dru{tvoto ili lica koi za dru{tvoto vr{at postojani ili povremeni raboti vrz osnova na poseben dogovor, se dol`ni da ja ~uvaat tajnosta za rabotite na dru{tvoto, vo soglasnost so zakon i statutot na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi. Podatocite za sopstvenicite na dokumenti za udeli, uplatite i isplatite se delovna tajna i mo`at da se soop{tuvaat samo vrz osnova na sudski nalog. Vodewe i prika`uvawe na imotot na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi Imotot na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi zadol`itelno se dr`i i se prika`uva odvoeno od imotot na fondovite so koi upravuva. Nastapuvawe na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi vo pravniot promet Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi vo pravniot promet nastapuva vo svoe ime i za smetka na sopstvenicite na dokumentite za udel vo privatniot fond. Odgovornost na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi e odgovorno za vr{eweto na dejnosta na upravuvawe so privaten fond vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon i statutot na fondot. Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi odgovara za {tetata pri~ineta na sopstvenicite na dokumenti za udel vo privatniot fond, za dejstvuvawe sprotivno na odredbite na ovoj zakon i na statutot na privatniot fond. Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi so celokupniot svoj imot odgovara za pravnite raboti sklu~eni vo svoe ime i za smetka na sopstvenicite na dokumenti za udel vo privatniot fond. Glavnata pri~ina poradi koja vo investiciskite fondovi sekoja godina se vlo`uvaat po stotina milijardi dolari le`i vo faktot {to preku investicionite fondovi mo`e da se ostvari mnogu pogolema dobivka otkolku so klasi~noto vlo`uvawe na sredstvata vo banki ili {tedilnici. Parite vlo`eni vo fondot ne se oro~eni i sekoga{ se na raspolagawe na vlo`uva~ite. So vlo`uvaweto vo investicionite fondovi se ovozmo`uva pogolema mo`nost za podelba na rizikot na vlo`uvawe na sredstvata. Finansiski izve{tai na privatniot fond Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi izgotvuva revidirani godi{ni finansiski izve{tai za sekoj privaten fond so koj upravuva. Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi e dol`no da gi dostavi do vlo`uva~ite na fondot revidiranite godi{ni finansiski izve{tai za sekoj fond so koj upravuva vo rok od tri meseci od usvojuvawe na zavr{nata smetka na privatniot fond. Finansiskite izve{tai se izgotvuvaat vo soglasnost so me|unarodnite smetkovodstveni standardi. Zo{to vlo`uvawe vo fond? Glavnata pri~ina poradi koja vo investiciskite fondovi sekoja godina se vlo`uvaat po stotina milijardi dolari le`i vo faktot {to preku investicionite fondovi mo`e da se ostvari mnogu pogolema dobivka otkolku so klasi~noto vlo`uvawe na sredstvata vo banki ili {tedilnici. Parite vlo`eni vo fondot ne se oro~eni i sekoga{ se na raspolagawe na vlo`uva~ite. So vlo`uvaweto vo investicionite fondovi se ovozmo`uva pogolema mo`nost za podelba na rizikot na vlo`uvawe na sredstvata. So fondovite rakovodi tim od stru~ni lica koi profesionalno upravuvaat i go vodat portfolioto na fondot, pridr`uvaj}i se do osnovnite pravila za profitabilnost, sigurnost i likvidnost i ovozmo`uvaj}i ostvaruvawe na pomali tro{oci pri trguvaweto so hartiite od vrednost vo odnos na samostojnoto vlo`uvawe. Po izmenata na regulativata vo Zakonot za investicioni fondovi vo april/2007, za nepolni pet meseci se osnovaa vkupno devet privatni investiciski fonda. [est od niv se osnovani i upravuvani od Fi{er Investments. Kako {to nalaga regulativata, privatnite investiciski fondovi gi upravuvaat dru{tva za upravuvawe so privatni fondovi. Pojavata na prvite privatni fondovi treba da ja razdvi`i makedonskata ekonomija i da pridonese nekoi makedonski kompanii da dobijat strategiski partner Izmenite vo Zakonot za investicioni fondovi vo delot za Privatni fondovi koi bea doneseni vo prvata polovina na 2007 godina se vo soglasnost so globalnite slu~uvawa na pazarot na kapital vo sferata na hedge funds & private equity funds. Soglasno ovoj model na zakonot privatniot fond pretstavuva fond za apsoluten povrat na investiciite ~ij {to Menaxment napla}a performance fee i otvoren za ograni~ena klasa na investitori (doma{ni i stranski institucionalni investitori, kompanii i imotni fizi~ki lica). Tokmu poradi ovie restrikcii, ovie tipovi na fondovi se mnogu malku regulirani od regulatornite tela, so {to im se ostava po{irok spektar na instrumenti na raspolagawe so cel ostvaruvawe na osnovnata cel - maksimizacija na dobivkata i upravuvawe so kapitalot soglasno interesite na investitorite kako {to se: Neograni~eni mo`nosti za investirawe na doma{nite i stranski pazari na kapital Vlo`uvawa vo kompanii koi ne kotiraat na pazarite na kapital Investicii vo nedvi`en imot Buy-out akvizicii ili prevzemawe na zna~aen del od sopstveni~kata struktura so pravo na upravuvawe vo edna ili pove}e kompanii. Fond of Fonds Golema grupa na institucionalni investitori vo privatnite fondovi se i fondovite, {to pretstavuva akumulirawe na kapital od drugi fondovi vo fond so cel postignuvawe na delovnite celi. Vo globalni ramki 14% od vkupniot kapital na fondovite e skoncentriran vo Fondovi na Fondovi. Privatnite fondovi generiraat golemi kapitalni dobivki vo mnogu slu~ai i od kratkotrajni pozicii na pazarot na kapital tn. short selling - kratkotrajni pozicii, forex exchange i od upotreba na golem del od finansiskite derivati Fju~ersi, svopovi, op-

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

11

cii, margini i ostanati derivativi kako i koristewe na leverix. Kako rezultat na slabata regulativa vo globalni ramki na ovoj tip na fondovi, i primatniot akcent na edinstvenata cel selfinterests surrounding, privatnite fondovi dobija reputacija na tajnost tn. reputation for secrecy. Kako najgolemi kompanii za upravuvawe so privatni fondovi mo`at da se izdvojat Soros Fund Management LLC osnovana od George Soros korporacija koja upravuva so investitorskite strategii na mnogubrojni fondovi od grupata na Quantum Group of Funds. Investicionite strategii na kompanijata se baziraat na percepcijata na makroekonomskite trendovi vo mnogu razli~ni zemji. SAC Capital Partners (SAC Capital Advisors, SAC Capital Management) e grupacija za upravuvawe so fondovi vredna $14 milijardi dolari. Ovaa grupacija vo svoite fondovi upotrebuva najrazli~ni strategii za maksimizirawe na kapitalot i dobivkite. Osnovana e poznatiot investitor Steven A. Cohen vo 1992 godina. Renaissance Technologies e kompanija za upravuvawe so hex fondovi osnovana od James Simons vo 1982 godina. Vo Mart 2007 godina ima{e 27 milijardi dolari vo pozicii vo javni kompanii kotirani na oficijalnite pazari. Fi{er Investments Dru{tvo za upravuvawe so privatni investicioni fondovi * Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi e osnovano 15.06.2007 godina i zapi{ano vo Centralniot registar na RM so osnovna dejnost - rabota so hartii od vrednost i upravuvawe so fondovi

* Dru{tvoto izvr{uva dejnosti samo vo vrska so osnovawe i upravuvawe na privatni Fondovi vo svoe ime i za smetka na sopstvenicite na dokumenti za udeli vo fondot vo soglasnost so Zakonot za investicioni fondovi i drugi propisi t.e Statutot i Prospektot na Fondot. Dru{tvoto upravuva i rakovodi so imotot na Fondot kako sovesen stopanstvenik i isklu~ivo vo interes na sopstvenikot na udel vo Fondot * Fi{er Investments nudi najkvalitetni uslugi na svoite klienti od oblasta na finansiski analizi i upravuvawe so portfolija i investicii. So cel da gi sledime svetskite trendovi i da otvorime novi horizonti za investirawe na klientite, na na{ite sorabotnici i na institucionalnite investitori, so brziot rast na fondovite i obvrskata za ostvaruvawe na investitorskite strategii na investitorite, kako i potrebata za investirawe vo likvidni i pomalku rizi~ni hartii od vrednost pridonese i za razvoj i nastap na Fi{er Investments na globalnite pazari na kapital. Fi{er Investments upravuva o {est privatni investicioni fondovi registrirani vo Komisija za Hartii od Vrednost Site privatni fondovi upravuvani od Fi{er Investments se registrirani za investicii i trguvawe so site vidovi hartii od vrednost i drugi alternativni investicii vo zemjata i na site svetski pazari na kapital. Privaten Investicionen Fond pretstavuva poseben imot bez svojstvo na pravno lice, koj so odobruvawe na Komisijata za hartii od vrednost e osnovan od Dru{tvo za upravuvawe so privatni investicioni fondovi so cel za sobirawe na pari~ni sredstva preku privatna ponuda za prodavawe na dokumenti za udel vo fondot.

Va`no e da se spomene individualniot pristap na privatnite fondovi kon svoite investitori. Imeno privatnite fondovi svojata investitorska politika ja kreiraat soglasno potrebite na svoite investitori. Fondot e sopstvenost na investitorite. Sekoj investitor za izvr{ena uplata vo fondot dobiva soodveten broj na udeli vo fondot (hartii od vrednost so koi stanuva sopstvenik srazmerno na vlo`eniot iznos). Treti lica ne mo`at od imotot na privatniot fond da namiruvaat svoi pobaruvawa. Podatocite za sopstvenicite na dokumenti za udeli, uplatite i isplatite se delovna tajna i mo`at da se soop{tuvaat samo vrz osnova na sudski nalog. 1. Privatniot fond Fi{er OMEGA e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 11.07.2007 godina. 2. Privatniot fond Fi{er ALFA e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 13.07.2007 godina. 3. Privatniot fond Fi{er Teta e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 19.09.2007 godina. 4. Privatniot fond Nova investment e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 19.09.2007 godina. 5. Privatniot fond Fi{er Delta e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 19.09.2007 godina. 6.Privatniot fond Fi{er Gama e registriran vo registarot na Komisijata za hartii od vrednost na den 19.09.2007 godina. Za podetalni informacii na vebstranata na Komisija za Hartii od Vrednost-Registar na privatni fondovi http://sec.gov.mk/mak/fondovi.asp ili www.fisher-in.com.

12

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

17.01.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Lanskiot porast na cenite na akciite na Makedonskata berza godinava nema da se povtori, prognoziraat analiti~arite i brokerite vo zemjava, koi se potpiraat na op{tata berzanska kriza {to go zafati svetot vo po~etokot na 2008 godina, prenesuva Dnevnik. Spored ovaa analiza re~isi site indeksi na pogolemite svetski berzi ovoj mesec se vo nadolna linija... Makedonskiot berzanski indeks ne mo`e da zazdravi nekolku meseci, a dnevniot berzanski promet denovive se svede na 300.000 evra. Vo minatata godina dnevniot obrt na Berzata soboruva{e rekordi i od nekolku milioni evra. Indeksot MBI-10 sega ima 7.472 poeni, a lani na 31 oktomvri be{e pozicioniran na 10.057 poeni. Analiti~arite predviduvaat deka mo`e da ima kratkoro~en porast na cenite, no toj nema da bide ni pribli`no kolku minatogodi{niot. Inaku v~era na Makedonskata berza za hartii od vrednost na redovniot pazar vo blok transakcija bea prodadeni 49,33 procenti od kapitalot na skopskata kompanija BroDil. Kupuva~ot platil 23,98 milioni denari za kupuvawe na akciite na ovaa kompanija. Cenata na edna akcija dostignala iznos od 324.179 denari. Ovoj dneven vesnik pi{uva i za borbata za prevlast vo grade`nata kompanija Mavrovo, bidej}i e doveden vo pra{awe biznis vreden milijardi evra, koj go nudi ruskiot grad So~i, kade {to vo 2014 godina }e se odr`at zimski olimpiski igri.... A, tokmu vo So~i, gradot {to naskoro }e stane ogromno gradili{te, kompanijata Mavrovo imala pretstavni{tvo i va`ela za tradicionalen partner na tamo{niot pazar... Vo me|uvreme Mavrovo in`enering se oddeli od mati~nata kompanija Mavrovo. Van~o Popovski, koj se u{te figurira kako aktuelen direktor vo Mavrovo ispratil objava do Komisijata za hartii od vrednost vo koja istaknuva deka Mavrovo nema pove}e nikakov udel vo porane{nata firma-}erka Mavrovo in`enering, zatoa {to toj bil zaplenet so izvr{no sudsko re{enie za naplata na dolg. Udelot od 15 procenti go otkupil eden od sodru`nicite vo Mavrovo in`enering, firmata Medijan trejd. Biznis prodol`uva so prenesuvawe na objasnuvawata od bankite za upotrebata na transakciskata smetkka. Vo soglasnost so izmenite vo Zakonot za platen promet koj zapo~na da va`i od 01.01.2008 godina, transakciskata smetka za sekoj klient Bankata e dol`na da ja prijavi vo ERTS Ti Edinstven registar na transakcioni smetki koj se vodi vo Narodna banka na RM, objasnuvaat od Investbanka. Tie obrazlo`uvaat deka na toj na~in klientite pokraj drugite prednosti dobivaat i za{tita na podatocite za prenos na li~niot dohod na sekoj vraboten poedine~no. Za{teduvate vreme i pari za pi{uvawe i kupuvawe na soodvetni nalozi. Vo ovoj ekonomski dneven vesnik }e pro~itate i za Brokerskata ku}a Dinev broker, koja e pretposlednata od brokerskite dru{tva koi se otvorija minatata godina, odnosno 22 direkten u~esnik na pazarot na kapital. Za idejata da otvorat brokerska ku}a i pokraj toa {to makedonskiot pazar se kvalifikuva kako mal pazar, zboruva direktorot na Dinev broker Lenin Prculovski. Spored nego na makedonskiot pazar se u{te postojat potceneti akcii, od edna, no od druga strana toj veli deka materijalot na trguvawe, odnosno asortimanot na hartii od vrednost e mal vo zemjava. Vo smisla na raznovidnost. Pokraj toa {to nemame nekoi surogati na hartii od vrednost kako fju~ersi, opcii i dr. firmite ne izdavaat nitu akcii ili mnogu malku go pravat toa, nitu obvrznici... Del od pi{anite mediumi go prenesuvaat i zakanata na rabotnicite od prilepskite firmi ~ii smetki se blokirani deka }e protestiraat ako ne se odlo`i primenata na Zakonot za platen promet. Tie dobija poddr{ka i od lokalniot sindikat. Noviot zakon im zabranuva na firmite so blokirani smetki da pravat kompenzacii, asignacii i cesii. Vo ovaa nasoka Ve~er objavuva deka site gra|ani koi, pokraj platata ili penzijata, imaat i drugi prilivi na pari, niv mora da gi prijavat do Upravata za javni prihodi najdocna do 15 mart ovaa godina. Vo tek e podnesuvaweto na godi{nite dano~ni prijavi do UJP. Za onie {to }e zadocnat i }e go ispu{tat zakonskiot rok, dano~nite vlasti predupreduvaat deka }e sledat golemi kazni od 500 do 1.000 evra, kako {to predviduva ~len 144 od Zakonot za personalen danok na dohod. Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i za prviot Me|unaroden turisti~ki saem koj od deneska treba da bide otvoren vo Ohrid, kade }e u~estvuvaat okolu 250 pretstavnici na turisti~kiot sektor od zemjava i od regionot. Tie treba da definiraat regionalen turisti~ki proizvod so koj zemjite }e nastapat vo Evropa i po{iroko. Predvideni se raspravi na tema Makedonija kako turisti~ka destinacija, Patot na kulturnoto nasledstvo vo Makedonija i vo regionot, Patot na vinoto i Pogolemo regionalno povrzuvawe na turisti~kite centri...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. TRANSAKCISKITE SMETKI I PENZIITE SOZDADOA METE@ NA BANKARSKITE [ALTERI (****) 2. PRV TURISTI^KI SAEM VO OHRID (**)
DNEVNIK s.1 s.1 s.6

s.3 LANSKITE CENI NA AKCIITE GODINAVA NEDOSTI@NI BITKATA ZA MAVROVO STIGNA DO SO^I LANSKIOT PORAST NA CENITE NA AKCIITE GODINAVA NEDOSTI@EN SINDIKATOT ]E PROTESGIRA PROTIV ZAKONOT ZA PLATEN PROMET PRV TURISTI^KI SAEM VO OHRID BITKATA ZA MAVROVO STIGNA DO OLIMPIJADATA VO SO^I MAVROVO IN@ENERING SE ODDELI OD FIRMATA-MAJKA s.3 s.8 s.8 VE^ER s.7 s.7 VREME s.3

s.6 s.6 s.7 s.7
BIZNIS s.1 s.1 s.5

TRANSAKCISKITE SMETKI I PENZIITE SOZDADOA METE@ NA BANKARSKITE [ALTERI OBVINITELSTVOTO INTENZIVNO RABOTI NA SLU^AJOT SO OKTA ILI DANO^NA PRIJAVA DO 15 MART ILI KAZNA DO 1.000 EVRA MBI 16.01.2008 POLOVINA OD BRODIL PRODADENA ZA ZATAJUVA^ITE NA DANOK - GLOBA OD 1000 EVRA!

SO IZDAVAWE NA AKCII - DO SVE@ KAPITAL RASTE INTERESOT ZA HARTII NA SMRTTA UPOTREBATA NA TRANSAKCISKA SMETKA - ZADOL@ITELNA s.11 SO IZDAVAWE NA AKCII - DO SVE@ KAPITAL s.12 MBI 16.01.2008 s.12 INDEKSITE NA AKCIITE I NATAMU VO MINUS s.12 PORAST BELE@AT SAMO TRI AKCII OD MBI-10 s.12 STOPANSKA BANKA BITOLA -NAJTRGUVANI s.16 VO SVETOT RASTE INTERESOT ZA HARTII NA SMRTTA UTRINSKI VESNIK s.1 OBVINITELSTVOTO RABOTI NA OKTA

GO[EV PREKU FIRMA NA SINOT NABAVUVAL KANCELARISKI MATERIJALI s.6 UPRAVNIOT ODBOR GO PRODAL UDELOT VO FIRMATA]ERKA s.6 TRANSAKCISKITE SMETKI DONESOA NERVOZA NA [ALTERITE NOVA MAKEDONIJA s.1 MAKEDONIJA LIDER NA BALKANSKIOT TURISTI^KI PROIZVOD s.8 MALI HIDROCENTRALI - EKONOMSKI I ENERGETSKI EFIKASNI PROEKTI s.9 MAKEDONIJA LIDER NA BALKANSKIOT TURISTI^KI PROIZVOD

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

13

18.01.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Za industrijata sepak poeftina struja, e odluka na Vladata koja ja prenesuvaat re~isi site pi{ani dnevni mediumi. Vsu{nost Vladata im ponudi 35 megavat-~asovi elektri~na energija od no}nite vi{oci na Silmak, Feni i na Usje po cena od 29,6 evra za megavat~as. Tie }e mo`e da ja dobivaat elektri~nata energija od 1 mart do krajot na dekemvri godinava. Kombinat Silmak od tetovsko Jegunovce do krajot na slednata nedela }e odlu~i dali }e ja prifati poslednata vladina ponuda da kupuva 35 megavat-~asovi struja od no}nite vi{oci, po cena od 29,6 evra za megavat - ~as, koja }e se nudi od mart do krajot na dekemvri godinava. Inaku za godinava }e bidat nabaveni vkupno 578.225 megavat-~asovi elektri~na energija po prose~na cena od 92 evra za megavat-~as. Za taa cel od Buxetot }e bidat odvoeni 63 milioni evra od koi cenata na elektri~nata energija iznesuva 55 milioni evra, a osum milioni evra se Danok na dodadena vrednost, informiraat od MEPSO. Dnevnik i Biznis i ponatamu prodol`uvaat so objasnuvawata okolu voveduvawe na novata zakonska merka za otvorawe na transakciski smetki. Gra|anite denovive vo redici so ~asovi ~ekaat vo bankite za da zavr{at rabota. Pove}eto od gra|anite ne znaat od kade se nametna potrebata da imaat transakciska smetka, {to zna~i taa i dali }e im se nametnuvaat novi obvrski vo raboteweto so bankite. Vladimir Eftimoski, direktor na sektorot za platen promet vo Investbanka, tvrdi deka ovaa novina nema da donese ni{to lo{o, tuku }e go zabrza, poevtini i }e go napravi poefikasen platniot promet. Transakciska smetka, najednostavno ka`ano, e toa {to be{e `iro-smetkata za firmite. Kakva bilo promena na sostojbata, odnosno sekoja priliv i odliv na pari }e bide evidentiran i }e odi preku transakciskata smetka. Spored evropskite standardi, Makedonija mora da napravi celosna reforma na platniot sistem. Se {to se slu~uva vo platniot promet mora da bide prijaveno vo soodvetnite institucii i da bide registrirano od bankite i od NBM. [tednite kni{ki, kreditnite karti~ki i ponatamu }e postojat, no }e bidat povrzani so transakciskite smetki. Na primer, parite {to gra|anite gi imaat na kni{ka, }e si ostanat tamu, no transakciite, odnosno vlezot i izlezot na parite, mora da se evidentira preku novata transakciska smetka. Prednostite na ovaa promena i za bankite i za gra|anite se sublimiraat vo tri segmenti, a toa se pobrz, poefikasen i poevtin platen promet. Podignuvaweto na platata }e se vr{i preku onaa smetka preku koja dosega ste ja podignuvale platata ({tedna kni{ka, maestro, vo gotovo), no prilivot i odlivot na sredstvata uplateni od strana na rabotodavecot na ime plata, penzija, honorar ili drugi primawa }e se evidentiraat (primaat) na transakciska smetka. Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i za novata ponuda za poevtina fiksna telefonija i internet. Nekskom Makedonija, kompanijata {to dobi nacionalna licenca za vajmaks tehnologija odnosno fiksen bez`i~en Internet v~era najavi deka na pazarot }e ponudi poniski i pokonkurentni ceni vo fiksnata telefonija i Internetot.... Se stega obra~ot okolu interpelacijata na guvernerot. I denes site mediumi gi objavija dokazite za vme{anosta na Go{ev vo zdelki pod raka, servirani od Inicijativniot odbor za spas na Makedonska banka. Firmata Keramika, vo sopstvenost na Filip Go{ev, sin na guvernerot Petar Go{ev, bez tender gi snabduvala re~isi site banki, NBRM i drugi institucii so hartija za pe~atewe i so kancelariski mebel. Vaka v~era obvini inicijativniot odbor za spas na Makedonska banka, javi Netpres. Keramika, spored niv, ima trojca sopstvenici. Osnova~ na firmata bile Filip Go{ev i Zoran Sindiliev, partner na guvernerot vo kupuvaweto na spornoto zemji{teto vo Gevgelija, i firmata Bar raaas dooel. Osnova~ na spomenatata firma bila Hit-as od Sofija, ~ij osnova~ bil generalniot direktor na Tutunska banka, Qup~o Raevski. Spored Zakonot za NBRM, guvernerot i negovata potesna familija ne smeat da stapuvaat vo delovni odnosi so bankite, ni so nivnite zakonski zastapnici - velat ~lenovite na odborot. Vo Biznis e objaven i godi{niot statisti~ki izve{taj za 2007 godina na Makedonska berza. Spored nego, berzata lani ostvarila promet od 41,7 milijardi denari, {to pretstavuva porast od 34,45 procenti vo odnos na 2006 godina, a najgolem pozitiven skok e napraven vo klasi~noto trguvawe, kade {to prometot e zgolemen duri za 181,86 procenti. Komercijalna banka so 26,40 nasto ima najgolemo u~estvo vo vkupniot promet, a najgolem porast na Oficijalniot pazar bele`at akciite na R@ Inter -Tran{ped, i toa za 1.000,82 procenti vo dekemvri vo odnos na januari, a najgolem pad na Makoteks za 82,76 procenti.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. NEKSKOM VO APRIL ]E PONUDI BEZ@I^EN INTERNET I TELEFON (*****) 2. FIRMA NA SINOT NA GO[EV SNDBDUVDLA BANKI (***)
DNEVNIK s. 10 s. 10 s. 11 s. 11 BIZNIS s. 1 MBI 17.01.2008 NEKSKOM VO APRIL ]E PONUDI BEZ@I^EN INTERNET I TELEFON TRANSAKCISKITE SMETKI SE OD KORIST ZA GRA\ANITE ZA INDUSTRIJATA SEPAK POEVTINA STRUJA s. 8 s.9 VE^ER s. 1 s. 6 s. 6 s. 6 s. 7 VREME s. 2 s. 2 s. 7 s. 7 s. 7 s. 7 VEST s. 3 s. 7 s. 7

MBI 17.01.2008 NOVI OBVINUVAWA ZA GUVERNEROT GO[EV [VAJCARSKATA ETF ]E NE SNABDUVA SO STRUJA ZAKONOT ZA PLATEN PROMET NEMA DA GO ZATVORI EMO [VAJCARSKATA ETF ]E NE SNABDUVA SO STRUJA STAVREVSKI PONUDI: NO]NI VI[OCI NA STRUJA OD MART DO DEKEMVRI OD APRIL POEVTINA FIKSIA TELEFONIJA I INTERNET VLADATA IM POPU[TI NA GOLEMITE POTRO[UVA^I EFT GO PREZEDE UVOZOT NA STRUJA VO ZEMJAVA RAZDOL@UVAJTE SE NAVREME ILI BANKITE ]E VE ISCEDAT POEVTINA FIKSNA TELEFONIJA I INTERNET GO[EV NA SUD DA DOKA@E KOJ SAKAL DA PRENESUVA DOKUMENTI VO RUSIJA GUVERNEROT LOBIRA KAJ PRATENICITE

INTERNET PRODA@BATA SO KARTI^KI INTERESNA ZA FIRMITE s. 1 OSTVAREN PROMET OD 41,7 MILIJARDI DENARI s. 2 PONUDENI NO]NITE VI[OCI STRUJA PO CENA OD 29,6 EVRA ZA MEGAVAT-^AS s. 3 NEKSKOM HAJAVUVA PONISKI CENI ZA FIKSNA TELEFONIJA I INTERNET! s. 3 OKOLU 250 U^ESNICI ]E DEBITIRAAT, IZLO@UVAAT I ]E SE NATPREVARUVAAT s. 3 VLADATA ]E ODVOI 63 MILIONI EVRA ZA UVOZ NA STRUJA s. 5 VO ISTA BANKA MO@NOST ZA POVE]E TRANSTAKCISKI SMETKI s. 11 INTERNET-PRODA@BATA SO KARTI^KI - INTERESNA ZA FIRMITE s. 12 PAD NA TRITE INDEKSI s. 12 MBI 17.01.2008 s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII OD KOTIRANI DRU[TVA s. 12 DVA DENA PO RED NAJTRGUVANI AKCII s. 13 OSTVAREN PROMET OD 41, 7 MILIJARDI DENARI s. 13 KANCELARISKI MATERIJALI ZA BANKITE PREKU FIRMATA NA FILIP GO[EV UTRINSKI VESNIK s. 1 BANKARITE BARAAT TRPENIE ZA METE@OT s. 1 NOVO OBVINUVAWE ZA GUVERNEROT s. 5 METE@OT NESTIVNUVA, BANKARITE BARAAT TRPENIE s. 5 VLADATA IM NUDI NO]NI VI[OCI STRUJA NA GOLEMITE, KOGA ]E GI IMA s. 6 VELE[KITE EKOLOGISTI BARAAT DISLOKACIJA NA TOPILNICATA s. 8 USLUGITE VAJMAKS NA NEKSKOM DOSTAPNI OD APRIL

20 PENZIONERI OD PRIVATNITE PENZISKI FONDOVI 63 MILIONI EVRA ZA UVIZ NA SRTRUJA VO 2008 VLADATA IM JA PONUDI NO]NATA SRTUJA NA SILMAK, FENI I USJE s. 8 NEKSKOM MAKEDONIJA KOMERCIJALNO PO^NUVA OD APRIL NOVA MAKEDONIJA s. 1 TEC NEGOTINO KAKO LADNA REZERVA s. 3 SINOT NA GO[EV PRODAVAL HARTIJA NA BAKITE s. 6 TEC NEGOTINO KAKO LADNA REZERVA s. 6 [EFOT NA OPEK POTVRDI DEKA ]E GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTO NA NAFTA s. 6 STOPANSKA BANKA BITOLA ODNESE 60 OTSTO OD PROMETOT NA OFICIJALNIOT PAZAR NA BERZATA [PIC s. 7 POEVTIN FIKSEN OPERATOR VO APRIL s. 7 VLADATA IM GI NUDI NO]NITE VI[OCI STRUJA NA GOLEMITE POTRO[UVA^I s. 7 FIRMA NA SINOT HA GO[EV SNDBDUVDLA BANKI

14

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

19.01.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo dene{nite sabotni izdanija na dnevnite vesnici mo`at da se pro~itaat interesni informacii za pove}e makedonski kompanii koi odamna se prepu{teni sami da se snao|aat iako se biten element vo makedonskata ekonomija. Vest i Ve~er prenesuvaat deka Topilnicata vo Veles }e ostane bez struja, poradi dolg od 17 milioni denari kon MEPSO. Ste~ajniot upravnik na Topilnicata Radoslav Kiprovski objasnuva deka `iro - smetkata na Topilnicata e pod blokada od UJP poradi {to ne mo`at da go platat dolgot kon MEPSO. Upravnikot ve}e go informiral Odborot na doveriteli za posledicite {to }e gi pretrpat ma{inite i postrojkite vo dvata kompleksa - metalurgija i hemija vo Topilnicata, dokolku strujata se isklu~i. I dodeka Topilnicata, ve}e nekolku godini e vo ste~aj, nema pari za da se platat zaostanatite dolgovi, doveritelite (Komercijalna banka, Tehnometal, Veteks, Makpetrol, Stopanska banka i Fer{ped) gi prodavaat svoite pobaruvawa za mnogu mali sumi i toa na {vajcarskata firma Mineko, koja e vo sopstvenost na porane{nite rakovoditeli na MHK Zletovo, koi i go turnaa Kombinatot vo ste~aj. Vo Ve~er }e pro~itate i deka se u{te ne e aktivirana proda`bata na melni~ko -pekarskiot kombinat @ito Bitola. Proda`bata zaglavila poradi toa {to ne bilo odlu~eno kako }e se otu|i Kombinatot. Sega se predlaga vo eden paket da se prodavaat dvorot i objektite na @ito Bitola vo gradot, a vo vtor paket da se nudat site ostanati objekti, vklu~uvaj}i gi i onie vo Resen i Kru{evo. Vo Dnevnik pak }e pro~itate za previrawata vo ohridski EMO.Sindikatot na ovaa fabrika tvrdi deka samo polovina od 2.232 vraboteni odat na rabota i ne zele plata od pet do 15 meseci vo zavisnost od toa vo koe dru{tvo rabotat. Pretsedatelot na sindikatot na Emo, Dragan Molkoski, veli deka od 800 do 1.000 rabotnici se na prinuden odmor bez nikakvi prava.Inaku dr`avata poseduva 42 otsto od kapitalot na fabrikata za elektromaterijali. Vo minatata godina Vladata postavi novo rakovodstvo. Sindikatot obvinuva deka menaxmentot formiral 19 novi firmi-}erki za da mo`e da raboti bidej}i na drugite 23 im se blokirani smetkite. Utrinski vesnik objavuvi deka opremata na fabrikata za medicinska plastika Tetovo vo vrednost od nad 56 milioni denari i gotovi proizvodi od pred voveduvaweto na ste~ajot vo vrednost od 35 milioni denari i bile nepravilno odzemeni na kompanijata i dadeni na TTK banka, pri aktivirawe na zalo`ni~ko pravo. Vaka presudil Osnovniot sud vo Tetovo, po barawe na ste~ajniot upravitel, koj pobaral ovie sredstva da vlezat vo ste~ajnata masa, a ja zadol`il TTK banka da gi vrati. Utrinski i [pic gi prenesuvaat demantirawata na DS-Keramika za obvinuvawata od Inicijativniot odbor za spas na Makedonska banka. Spored tvrdewata, DS-Keramika bez tender gi snabduvala re~isi site banki, Narodna banka i drugi dr`avni institucii so kancelariski materijali. Firmata DS-Keramika na sinot na guvernerot Petar Go{ev, Filip, najostro gi demantira tvrdewata na spasuva~kiot odbor na likvidiranata banka. Tie objasnuvaat deka od osnovaweto na kompanijata, pa do denes ne rabotele, nitu, pak, rabotat so hartija za pe~atewe i za kancelariski mebel. Nitu sme imale, nitu imame kakvi bilo delovni od-nosi so Ministerstvoto za finansii, Narodna banka, ili pak so koja bilo druga banka. V~era{niot berzanski den, posleden od nedelata, zavr{i vo pozitiva od minimalni 0,01 otsto i prvpat indeksot se zatvori vo zelenata zona. Inaku, MBI-10 vo nedelata {to izmina be{e zatvoren na nivoto od 7.459,35 indeksni poeni.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. DS KERAMIKA GI DEMANTIRA OBVINUVAWATA NA MAKEDONSKA BANKA (***) 2.TOPILNICATA ]E DOBIVA STRUJA IAKO E GOLEM DOL@NIK (**)

DNEVNIK s.8 s.8 s.9

s.7 SINDIKATOT SE PLA[I OD PROPAST NA EMO SITE BANKI KOMPJUTERIZIRANI MBI 18.01.2008 s.7 VEST s.9 s.13

ISKONSKA PRIRODA ZA TURISTI^KA PROMOCIJA NA MAKEDONIJA @ITO BITOLA ]E SE PRODAVA, AMA NE SE ZNAE KAKO VELE[KATA TOPILNICA ]E OSTANE BEZ STRUJA EURONEKST JA KUPUVA AMERIKANSKATA BERZA

UTRINSKI VESNIK s.9 VIKENDOV ]E POSKAPI MLEKOTO NA BITOLSKATA MLEKARNICA? s.9 MBI 18.01.2008 s.10 OPREMATA I SE VRA]A NA FABRIKATA ZA MEDICINSKA PLASTIKA s.10 KULTURNOTO NASLEDSTVO E SILEN ADUT NA MAKEDONIJA ZA TURIZAM s.10 TRGUVAWETO NA BERZATA SO MINIMALNA POZITIVA s.10 DS KERAMIKA GI DEMANTIRA OBVINUVAWATA NA MAKEDONSKA BANKA VE^ER s.6 TOPILNICATA ]E DOBIVA STRUJA IAKO E GOLEM DOL@NIK

NOVA MAKEDONIJA s.4 VRABOTENITE VO SUVENIR KONE^NO ]E PO^NAT SO RABOTA s.5 TEKOVNITE SE TRANSFORMIRAA VO TRANSAKCISKI SMETKI [PIC s.7

s.7

FIRMATA NA SINOT HA GUVERNEROT GO[EV HE PRODAVA KANCELARISKI MATERIJALI MEPSO: BU[AVA MATEMATIKA NA MAKRADULI

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

15

14-19.01.2008 g. -PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS S.26-29 RAFINERIJATA VO ]AR, GRA\ANITE - ZIJAN! ZAGADUVA^ Dodeka kako vo evtin vodviq prodol`uvaat me|usebnite obvinuvawa na vlasta i na opozicijata za korupcija i netransparentnost ili za nesposobnost da se prifatat tu|ite uspesi, a gra|anite se opredeluvaat me|u ocenite na ekspremierot Georgievski deka OKTA e zdelka na decenijata ili na eksministerot za ekonomija, Stev~e Jakimovski, deka se raboti za kriminal na stoletieto, edinstven siguren fakt e deka OKTA, so izim na Vladata, u{te 18 meseci nepre~eno }e ja zagaduva `ivotna sredina. I pritoa, bez konkurencija, }e gi bilda profitite. Vladata se ispazari so gr~kite sopstvenici na OKTA i im podari novogodi{no paket~e vo forma na nova spogodba, potpi{ana na 31 dekemvri od vicepremierot Zoran Stavreski i ministrite za finansii i za ekonomija, Trajko Slaveski i Vera Rafajlovska, za isplata na 40 milioni dolari spored izvr{noto sudsko re{enie za dolg na Republika Makedonija opredelen so odlukata na Arbitra`niot sud vo Pariz. No, so istata spogodba, Vladata fakti~ki ovozmo`uva prodol`uvawe na monopolskata pozicija na OKTA, kako i 18-mese~no odlagawe na obvrskata na gr~kiot sopstvenik da investira i da go prisposobi proizvodstvoto na evropskite sgandardi! S.30 2) OKTA E KRIMINAL NA STOLETIETO! INTERVJU: STEV^E JAKIMOVSKI EKSMINISTER ZA EKONOMIJA * Za {to i e presudeno na Makedonija vo Pariz? - Presudeno im e na glupostite na VMRO-DPMNE! Presudeno im e na onie 500.000 toni mazut {to treba{e da go tro{ime godi{no, presudeno mu e na pismoto na toga{niot minister Gruevski do Mamidakis, so koe se zagubeni 13 milioni, ili so kamatite, okolu 17 milioni dolari, presudeno e zatoa {to ne protekle eden milion toni nafta niz naftovodot, pa za sekoj ton pomalku, mora da se platat po 27 dolari, za{to nekoj potpi{al dogovor spored koj, ako ne prote~at tie milion toni Vladata }e kompenzira... E, za toa imame presuda, plus za carinskite tro{oci koi nie kako dr`ava bez dilema mora da gi vratime. No, presudeno e i za razlikata vo sfa}aweto na dogovorot, zatoa {to od nivna strana dogovorot se ~ita kako ekskluzivitet so koj so nafta i nafteni derivati mo`e da ne snabduva samo OKTA, dodeka nie go ~itame deka po pette godini, pokraj OKTA, sekoj mo`e da ja snabduva dr`avata, ako ispolnuva uslovi utvrdeni so zakon. Ne gledam vo koj del od presudata ima prekr{en dogovor od prethodnata vlada. S.36 1) UVOZOT NA STRUJA ]E JADE PO EDNA HIDROCENTRALA GODI[NO Dodeka gra|anite ja slavea Novata godina so penlivo vino vo race i so pogledi kon neboto, ispolneto so bleskava svetlina, energiti~arite vo zemjata ispu{tija dolga vozdi{ka - ot~ukuvaweto na polno}ta na 1 januari zna~e{e deka vlegovme vo zonata na celosna liberalizacija vo elektroenergetskata sfera, proces {to postoi vo razvienite zemji odamna, no, na koj, tie se naviknuvale vo period od pet do deset godini. Makedonija vo procesot na liberalizacija na kilovatite vleze preku edna logi~na sekunda, {to se veli - bez anestezija i mo`ebi poradi taa brzina promenata samo ja otvori Pandorinata kutija na protivre~nostite, koi so godini postoele vo ovaa sfera, no koi se rezultat i na uporno i energi~no nastojuvawe vo samiot vrv na vlasta za itniot ritam na preformatirawe na ovoj ~uvstvitelen segment od ekonomijata. FORUM s.25 ]AR SAMO ZA OKTA Od pred nekolku dena malo-proda`nite ceni na benzinite se povisoki za dva denara. Cenata na MB-96 segae 70,50 denari, na BNM-91 e 67 denari, na eurosuper-95 e 67,50 denari, a na eurosuper-98 dostigna 68,50 denari. Po povisoki ceni se prodava i dizelot (3) - 61 denar za litar, kako i ekstra lesniot (EL) - koj se prodava za 50 denari od litar. s.28 OT^ET SO (NE)^ ISTI RACE Tvorecot na legendarniot slogan Co ~isti race, Petar Go{ev, koj ja izvr{uva funkcijata guverner na Narodnata banka na Makedonija, de-novive se soo~uva so sobraniska interpelacija za negovoto rabotewe. Se o~ekuva naskoro da se zaka`e sednica vo Sobranieto za rasprava no baraweto za odgovornost podneseno od 15 pratenici od re~isi site prateni~ki grupi i nezavisni pratenici. s.30 ]E IMA STABILIZACIJA NA CENITE Forum: Kako go ocenuvate raboteweto na mlekarnicite na Danube Foods vo zemjava Bu~en Kozjak Bitolska mlekarnica) vo izminatava godina, koga gi prezedovte ovie dve mlekarnici? Pribi~evi}: Se u{te e rano za procenka na rezultatite. Toa {to sakam da go ka`am e deka sme mnogu zadovolni {to uspeavme da vlezeme na makedonskiot pazar za koj mislime deka ima golemi perspektivi i potencijal. Ovaa godina seriozno po~nuvame so investicii, po {to }e se vidat rezultatite od na{eto rabotewe. Smetame deka na{iot vlez }e bide posebno pozitiven za na{ite partneri, farmerite, kako i za potro{uva~ite na koi }e im ponudime proizvodi so vrven kvalitet, so postoe~kite, no i so novi proizvodi koi dosega gi nema{e na makedonskiot pazar. S.31 SKROMNO TRGUVAWE NA OFICIJALNIOT PAZAR Mirna trgovska nedela, malku transakcii, mal promet, nezainteresiranostza igra na pazarot i od dvete strani. Vo vkupniot promet od 86,68 milioni denari vo izminatava nedela dominira{e prometot na Oficijalniot pazar so promet od 65,85 milioni denari, a ce realizira preku 441 transakcija. Trguvaweto i ponatamu ostana vo skromni granici. KAPITAL s.28 TRGOVIJA OD EDEN MILION EVRA NA ^AS Minatata godina za Makedonskata berza be{e najuspe{na otkako e formiran makedonskiot pazar na kapital, kako vo pogped na prometot, taka i po rastot na cenite na kotiranite kompanii. MBI-10, indeksot na najlikvidnite kompanii na oficijalniot pazar, ako se sporedat vrednostite od posledniot trgovski den na Berzata vo 2006, 29.12(3702,54) i posledniot, 28.12 (7.740,79), zabele`a porast od 109%, najgolem od site me|u berzite od porane{nite JU prostori. s.33 KABLI NEGOTINO ISKLU^ENI OD MBID Akcijata na Fabrika za kabli - AD Negotino e isklu~ena od Indeksot na javno poseduvani dru{tva - MBID, kako posledica na vonrednata revizija na indeksot od 15 ovoj mesec. s.34 NE POSTOI NE[TO TAKVO KAKO BESPLATEN RU^EK Nieden, pa nitu najgolemiot svetski ekonomski sistem kakov {to e ekonomskiot sistem na SAD ne e imun na problemot so iracionalnite odluki na negovite agenti. Pri~inite za takvoto odnesuvawe na individuite se brojni, a poedincite koi se odnesuvaat iracionalno sekoga{ se prisutni na pazarite vo odreden broj. s.36 PARITE NEMA POVE]E DA IM BIDAT IZGOVOR NA LO[ITE GRADONA^ALNICI Ako `iveete vo nekoja od skopskite prigradski naselbi, ili vo nekoj od pomalku frekfentnite makedonski gradovi, toga{ to~no znaete {to zna~i da se pristigne doma vozej}i po neasfaltiran regionalen pat ili po iskr{ena kocka. s.42 O^EKUVAME BRZ RAST NA FINANSISKIOT PAZAR VO MAKEDONIJA! Minatata nedela Majlstoun go oficijalizira prezemaweto na 75,9% od akciite na Kumanovsko-investiciona banka (KIB) so odr`uvawe na akcionersko sobranie. Bankata be{e vo lo{a finansiska sostojba podolgo vreme. Kako novi dominantni sopstvenici, kakvi vi se planovite za nejzin razvoj? Olason: KIB - Kumanovo be{e vo dolgovi koga re{ivme da ja prezememe.

16

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

17

18

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

Data 21.01.2008

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

19

20

berzNIK

broj 6 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 21.01.2008

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->