P. 1
MKIBN20080114-0005L

MKIBN20080114-0005L

|Views: 364|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 08, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

berzNIK - GODINA I - BROJ 5 - 14 JANUARI 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK

)

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

3

Vo berzNIK prostor za site
So va{ata prezentacija, preku na{ata funkcija site zainteresira ni stranki poblisku do pazarot... Nie so vas... Vie so nas... Zaedno do korisnicite na va{ite i na{i uslugi
Praznicite zavr{ija... Ve}e dve nedeli ~ekorime vo 2008 godina. Dinami~no sekojdnevie... tempo... i ona {to e predmet na na{iot distributiven servis berzNIK - prenosot na informaciite od pi{anite mediumi koi direktno ili indirektno se odnesuvaat na dvi`eweto na pazarot na kapital gi ima se pove}e i pove}e... Gledi{ta, ocenki, stavovi, komentari i analizi za dnevnite truvawa na pazarot za hartii od vrednost ima dovolno za da se otslika postnovogodi{niot start na kompaniite, baza vrz koja }e se iscrtuvaat graficite so nagorna ili nadolna linija... baza so koja }e se sporeduva trendot na porast ili pad na hartiite od vrednost, na indeksite, na obemot na trguvawe i na goleminata na prometot... Parametri koi sekoja nedela, sekoj mesec do krajot na godinata }e ovozmo`uvaat da se sogleduva realnata slika za dvi`eweto na makedonskiot pazar. Tokmu vrz istite ovie parametri e napravena analizata spored koja lanskoto dvi`ewe na pazarot se smeta za golem podem za {to vo ovoj broj na nedelniot pregled na berzNIK go prenesuvame razgovorot so eden od prvite brokeri na makedonskiot pazar na kapital Kiril Mitrovski, kako i berzanskiot izve{taj za posledniot mesec od minatata godina. Digitalniot servis berzNIK gi arhivira, selektira, klasificira sekojdnevno site vesti, informacii, izve{tai publikuvani vo dnevnite pi{ani mediumi i istite dnevno gi distribuira do site zainteresirani klienti na makedonski i na angliski jazik. Na{ata baza kako del od digitalniot arhiv newsNIK, e se pobrojna, pobogata so sodr`ini i napisi za sekoj segment koj ima bilo kakvo vlijanie na finasisko ekonomskite dvi`ewa vo zemjava. No, nie sme podgotveni da gi arhivirame, dokumentirame i zapi{uvame i site va{i bele{ki, konstruktivni idei, predlozi, programi, koi }e ja zbogatat na{ata baza na stru~ni mislewa, analizi, komentari. Tokmu zatoa berzNIK e otvoren za site va{i idei, zabele{ki, kritiki, istra`uvawa, li~ni iskustva i se {to smetate ili cenite deka mo`e da vlijae na znaeweto, pristapot, priklu~uvaweto, razmenata i razvojot na svesta na site zainteresirani potencijalni u~esnici na pazarot na kapital. Poa|aj}i od golemiot interes na korisnicite i klientite, koi imaat potreba, `elba i interes da se informiraat za toa {to i kako rabotite, {to i kako nudite i {to i kako tie treba da storat za da dobijat odgovor na nivnite pra{awa, berzNIK na site u~esnici na pazarot na kapital im otstapuva ednakov prostor za individualno pretstavuvawe i zapoznavawe na javnosta so va{iot na~in i princip na rabota. Bez pristrasnost na{iot digitalen servis nudi besplatno pretstavuvawe za site brokerski ku}i, otvoreni i privatni investiciski fondovi, penziski fondovi, revizorski ku}i, dr`avni institucii koi pove}e ili pomalku se povrzani so regulirawe, sledewe i revidirawe na slu~uvaweto na pazarot... sekako dobredojdeni se i pretstavuvawata na site pretstavnici na stranskite pretstavni{tva i dr`avni institucionalni organizacii koi se od domenot i gi sledat finansisko - ekonomskite i pazarnite slu~uvawa... Na{ata cel e {to pove}e, {to poblisku i poednostavno da im gi pretstavime na na{ite korisnici site detalni podatoci koi }e im pomognat i ovozmo`at preku NAS, zaedno so VAS da stasaat do svojata krajna cel, da stanat i tie del od pazarot na kapital, da trguvaat, da se razvivaat i profitiraat... Ova va{e li~no pretstavuvawe pred javnosta e samo prviot ~ekor... Sekoj nareden se nadevam deka }e vlijae na zacvrstuvawe na na{ata sorabotka, na zgolemuvawe na interesot na korisnicite za va{ite i na{i uslugi. Se nadevam deka samo taka zaedni~ki }e ja popolnime bazata so korisni podatoci, ocenki, analizi koi go otslikuvaat dvi`eweto na makedonskiot pazar na kapital... Do sledniot ponedelnik

Makedonka Baldazarska Glaven i odgovoren urednik na berzNIK e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk

4

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA
za period od 07. - 11.01.2008 godina
Promet po pazarni segmenti

Podatoci za kompaniite od indeksot MBI-10

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

5

08.01.2008 g. VTORNIK
S O D R @ I N A

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Makedonskata berza se iskali, e naslovot na Ve~er ja zapo~nuva ovaa prazni~na nedela so berzanska analiza za minatata godina. Spored nea Makedonskiot pazar na kapital napravi vistinski bum vo 2007 godina so promet od 681 milion evra. Prometot na pazarot na hartii od vrednost sekoj mesec be{e rekorden, se do esenta koga se stabilizira{e, za na krajot od godinata vo noemvri i dekemvri prometot drasti~no da opadne. No, toa spored berzanskite analiti~ari e normalna pojava, bidej}i spored niv ako sega pa|aat akciite i interesot na investitorite toa ne zna~i deka taka }e bide i vo Nova 2008 godina. Me|utoa ako se poglednat po~etnite ceni na akciite vo 2007 godina i onie zavr{nite vo dekemvri, konstatacijata e edna, deka vo godinata {to izmina site se ofajdija. Odnosno i pokraj korekcijata vo oktomvri i namaleniot intenzitet na trguvawe vo poslednite dva meseci, sepak re~isi site akcii bele`at porast, se zgolemeni nekolku kratno vo odnos na cenata so koja ja zapo~nale godinata. Utrinski vesnik i Nova Makedonija pak objavija analiza za prvata trodnevna trgovska nedela. Zasega nema ni golem pad ni porast na cenite, pa mo`e da se konstatira deka sostojbata na Berzata stagnira. Vaka poznava~ite gi opi{uvaat prvite tri dena od godinava od raboteweto na Makedonskata berza. Pazarot na kapital rabote{e so namalen promet. Spored realiziraniot promet dominantna vo minatata nedela e akcijata na Komercijalna banka. Pove}e dnevni vesnici ja prenesuvaat i vesta deka menaxerite na golemite industriski potro{uva~i deneska treba da i odgovorat na Vladata dali ja prifa}aat ponudata da kupuvaat struja po cena od 75 evra za megavat-~as, {to e za re~isi 20 procenti poniska od uvoznata. Vnimanieto na javnosta go privle~e i vesta daka cenite na internetot i na fiksnata telefonija }e se prepolovat, dokolku od idniot mesec prorabotat vajmaks-operatorite za bez`i~ni elektronski komunikacii. Preku ovaa usluga se ovozmo`uva koristewe internet so golem kapacitet i brzina, kako i prenos na podatoci, govor, zvuk i slika bez da se koristat mre`ata i resursite na Makedonski telekomunikacii. Prakti~no do krajot na mesecov istekuva rokot vo koj dvata idni nacionalni vajmaks-operatori, gr~ki Kosmotelko i amerikanskata Nekskom treba da po~nat so rabota. I dvete kompanii pri potpi{uvaweto na dogovorot za dobivawe radiofrekvencija najavija deka }e gi zapazat rokovite dadeni so javniot povik da po~nat so rabota za {est meseci. [pic objavuva deka slu~ajot Makedonska banka ja razni{a foteljata na guvernerot. Imeno spored informacijata vo ovoj vesnik raspravata za interpelacija na guvernerot Petar Go{ev }e bide na dneven red vo Sobranieto kon sredinata na januari, otkako grupa od 15-tina pratenici denovive pokrenaa inicijativa so obrazlo`enie deka toj ja zloupotrebil guvernerskata pozicija vo slu~ajot so likvidacijata na Makedonska banka. Na baraweto za odgovornost na Go{ev se potpi{ani pratenici od site partii vo Sobranieto, osven od DUI i od LDP. Dru{tvoto za ugostitelstvo i turizam Popova [apka gi podgotvuva poslednite dokumenti za tretiot obid da se prodade ovoj zimsko-planinski turisti~ki centar na javen tender. Na proda`ba se dvata hotela Slavija i Popova [apka so vkupno 240 legla, 11 ski-liftovi i vle~nici, kako i kondolnata `i~nica do Tetovo, objavi Vest.

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . . . . . . . . . 4 BERZNIK - VTORNIK, SREDA, ^ETVRTOK . 5-7 INTERVJU: KIRIL MITROVSKIINVESTBROKER A.D. SKOPJE . . . . . . . . . . 8-9 PRIVATNI FONDOVI . . . . . . . . . . . . . . . . .10-11 prodol`enie: INTERVJU: KIRIL MITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE . 12-13 BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA , NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . 14-15 BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 MESE^EN STATISTI^KI IZVE[TAJ . . . 17-20

I M P R E S S U M

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje Mediumska biblioteka i digitalna arhiva Redakcija na berzNIK Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje, 1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839 Internet: www.interNIK.com.mk; e-mail: info@interNIK.com.mk Izvr{en direktor: Odnosi so javnost: Marketing: Asistent na PR i marketing: E-biznis: Menaxer za delovni odnosi: Logistika: Finansii: Zdravko Josifovski Nata{a Dimovska Ivona Josifovska Stojne Danilova Ratko Projkovski Divna Pe{i} Ana Petrova Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK berzNIK e osnovan 2007 godina. BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI berzNIK Broj: 5 Data: 14.01.2008 SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA FOTO NASLOVNA: Foto: Redakcija na berzNIK Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska Redakcija: Evoluator na vesti: Anita Ba{oska operatori: Arslan Skoro, Zoran Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski i Darko Tripunovski Fotoreporter: Robert Spasovski Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. MAKSTIL I FER[PED SO NAJSILNI RASTOVI NA CENITE, ZA KOMERCIJAL NA 38,5 OTSTO OD PROMETOT (**) 2. OD IDNIOT MESEC ]E POEVTINAT INTERNETOT I FIKSNATA TELEFONIJA (**)
DNEVNIK s.1 VEST s.7

s.7

OD IDNIOT MESEC ]E POEVTINAT INTERNETOT I FIKSNATA TELEFONIJA INTERNETOT I FIKSNATA TELEFONIJA ]E POEVTINAT

UTRINSKI VESNIK s.7 BERZATA MIRNA, INVESTITORITE VO IS^EKUVAWE VE^ER s.6

s.7

FABRIKITE ]E KA@AT DALI JA SAKAAT VLADINATA STRUJA NA BERZATA SE GLEDA KAKO NA KOCKA

POPOVA [APKA SE PRODAVA PO TRET PAT s.16 KISELA VODA NE GO MERI ZAGADUVAWETO OD USJE NOVA MAKEDONIJA s.5 KOMPANIITE GO IMAAT KONE^NIOT ZBOR ZA PONUDATA OD 75 EVRA ZA MEGAVAT ^AS s.5 MAKSTIL I FER[PED SO NAJSILNI RASTOVI NA CENITE, ZA KOMERCIJALNA 38,5 OTSTO OD PROMETOT [PIC s.6 SLU^AJOT MAKEDONSKA BANKA ]E GO MENUVA GO[EV?

6

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

09.01.2008 g. SREDA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Site dnevni mediumi deneska ja prenesuvaat vesta deka penalite za uvezenata struja se previsoki. Vsu{nost golemite potro{uva~i }e mu pla}aat penali na prenosniot operator MEPSO ako pri uvozot na struja ne gi prezemat najavenite ili pobaraat pogolemi koli~ini na elektri~na energija. Pretstavnicite na osum industriski kapaciteti pobaraa od dr`avnata kompanija, za strujata {to ja pla}aat po pazarna cena, da ne pla}aat kazna za pomalku ili pove}e prezemenite koli~estva, bidej}i toa za niv }e bide dopolnitelno finansisko optovaruvawe. Prakti~no golemite industriski potro{uva~i treba da pla}aat petpati poskapo od redovnata taksa od 1,7 evro za megavat~as za prenesenata struja {to e potro{ena pove}e od najavenoto koli~estvo za odreden den. Ako potro{at pomalku od najavenoto, toga{ cenata se zgolemuva dvojno. Toa zna~i deka ako nekoja fabrika od MEPSO prezeme 1.000 megavati struja pove}e od najavenoto, toga{ }e treba za taa struja da plati 8.500 namesto 1.700 evra. Vo slu~aj fabrikata da prezeme pomalku struja od najavenata, toga{ }e treba za razlikata da plati dvojna cena. Ovoj predlog sekako e neprifatliv za golemite potro{uva~i na struja bidej}i, kako {to velat, ne mo`at vo megavat da planiraat kolku elektri~na energija }e potro{at. Utrinski vesnik me|u drugoto ja prenesuva i odlukata na Evropskata komisija deka nema osnova da ja kazni OKTA. Se raboti za toa {to vo slednite 18 meseci rafinerijata OKTA }e proizveduva goriva so visoka koncentracija na sulfur {to ne soodvetstvuvaat na propi{anite evropski standardi. Ova e del od spogodbata koja Vladata ja postigna so rafinerijata na posledniot den od 2007 godina, otkako Arbitra`niot sud vo Pariz presudi vo korist na gr~kite gazdi na rafinerijata. Re~isi bez isklu~ok site pi{ani mediumi prenesuvaat deka na 23 januari istekuva rokot za zapo~nuvawe so rabota na dvata nacionalni vajmaks operatora: Nekskom i Kosmotelko. Dokolku do ovaa data dvata nacionalni vajmaks operatora ne zapo~nat komercijalno da ja nudat uslugata, soglasno so zakonskata regulativa, Agencijata za elektronski komunikacii }e im gi odzeme licencite. Stanuva zbor za tehnologija koja }e nudi uslugi od fiksnata telefonija preku bez`i~na mre`a, i so toa }e im bide direktna konkurencija na Makedonski telekomunikacii. Vo Biznis novopotpi{aniot trigodi{en dogovor za davawe uslugi sklu~en me|u Sobranieto na Republika Makedonija i T-mobile se kvalifikuva kako potkup. Podarenite mobilni telefoni na pratenicite i na drugi visoki slu`benici od T-mobile koi Sobranieto javno gi primi pretstavuva potkup od okolu 60 iljadi evra. Ova postapka spored ekspertite ne e bak{i{, ne e nitu reprezentacija, tuku klasi~na korupcija za koja treba da se bara odgovornost. Site vesnici ja prenesuvaat i vesta od Regulatornata komisija za energetika za noviot bran na poka~uvawe na cenata na benzinite. Tie od polno} se zgolemija za dva, a dizelot za 1,5 denari od litar. Co ovaa odluka se vr{i zgolemuvawe na rafineriskite i na maloproda`nite ceni na naftenite derivati vo prosek za 3,66, odnosno za 2,69 procenti. Standardno vo Biznis, Dnevnik, Utrinski... se prika`ani tabelarno i v~era{nite trguvawa na Makedonskiot pazar za hartii od vrednost.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 DENARI (****) 2. VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONIJA I BRZ INTERNET (***)
DNEVNIK s.5

s.8 VO SOBRANIETO STIGNAA DOKAZI ZA IMOTOT NA GO[EV BENZINOT POSKAP ZA DVA DENARA MBI 09.01.2008 NEKSKOM NASKORO SO BEZ@I^EN INTERNET I SO TELEFONIJA MEPSO ]E GI KAZNUVA GOLEMITE FABRIKI s.8 VE^ER s.4 s.6 s.6 s.6 VREME s.1 s.3 s.3 s.7 s.7 s.7 VEST s.3

VO 2008 GODINA NE MO@E DA SE O^EKUVA POEVTINO MLEKO MBI 09-01-2008 NEXKOM I COSMOTELCO SE PODGOTVENI BENZINITE POSKAPI ZA DVA DENARI PENALITE ZA UVOZ NA STRUJA PREVISOKI ZA KOSMOFON TENDEROT NE E ZAVR[EN ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA CRVENKOVSKI ZA GO[EV RABOTAT SOVETNICI NA GRUEVSKI I NA CRVENKOVSKI GUVERNEROT NE PRIJAVIL IMOT OD NAD 1 MILION EVRA AKO GO ZATVORAT SILMAK, ]E SE PRESELIME VO SKOPJE BENZINITE POSKAPI ZA DVA, DIZELOT ZA 1,5 DENARI PO^NA ISPLATATA NA PREZEMENIOT TUTUN

s.7 s.8 s.8 s.8 BIZNIS s.1

ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA MESECOT s.1 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO QUBI[A GEORGIEVSKI s.2 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 DENAR s.2 DA ILI NE ZA VLADINATA PONUDA? s.3 DALI ]E BIDE UAPSEN PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO QUBI[A GEORGIEVSKI? s.3 ROKOT ZA TRANSAKCISKI SMETKI - DO KRAJOT NA MESECOT s.5 ]E PA\AAT CENITE NA FIKSNATA TELEFONIJA I INTERNETOT s.12 LOTARIJA NA MAKEDONIJA SO PORAST OD 14,68 PROCENTI s.12 MBI-10 PORASNA ZA 1,47 PROCENTI s.12 UNIDUET - MASTERCARD I VISA CLASSIC BEZ GODI[NA ^LENARINA s.12 MBI 09.01.2008 s.13 PROMETOT NA BERZATA SO MESE^EN PAD OD 62,15 PROCENTI UTRINSKI VESNIK s.2 CENITE NA BENZINITE ODAT KON NOVI REKORDI s.2 EVROPSKATA KOMISIJA NEMA OSNOVA DA JA KAZNI OKTA s.3 GOLEMITE POTRO[UVA^I NEZADOVOLNI OD PREDLOGOT NA VLADATA

BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA, A DIZELOT ZA 1,5 DENARI s.4 MUFTE TELEFONITE NE BILE MUFTE s.6 MEPSO GI ZGOLEMI KAZNITE ZA GOLEMITE POTRO[UVA^I s.9 VAJMAKS OPERATORITE ]E NUDAT FIKSNA TELEFONIJA I BRZ INTERNET s.10 MENAXERI OSOMNI^ENI ZA FINANSISKI MALVERZACII NOVA MAKEDONIJA s.3 NOVO POSKAPUVAWE NA BENZINITE s.4 GOLEMITE POTRO[UVA^I PRED IZBOR ZA PREDLOGOT NA VLADATA [PIC s.8 SILMAK GLUV ZA STRUJA, RABOTNICITE VO PANIKA s.9 BENZINITE POSKAPUVAAT ZA DVA DENARI

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

7

10.01.2008 g. ^ETVRTOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Denes vo Dnevnik dve interesni intervjua od stranski biznismeni koi pozitivno gi ocenuvaat perspektivite na makedonskata ekonomija. Bernard Kenig, prv generalen direktor na Ohridska banka - Sosiete `eneral grup, veli deka makedonskite banki se podgotveni za brziot razvoj, a Roxer Oskarson, direktor na Svedmilk, deka vo zemjava e interesno poradi intenzivnata modernizacija. Kenig smeta deka relaciite pome|u industrijata i finansiskiot sektor se postaveni vrz pazarna osnova i tuka nema mesto za politika. Iako, me{aweto na politikata vo biznisot vo odredena mera e prisutno sekade. Spored nego va`no e politi~arite i od vlasta i od opozicijata da imaat konsenzus i jasna vizija za idninata za da mo`e od nadvor da se dobie pozitiven vpe~atok za zemjava. Oskarson, pak, o~ekuva makedonskite kompanii da go podobruvaat proizvodot spored svetskite standardi, za{to sega konkurencijata }e gi natera da se moderniziraat. Dvajcata menaxeri vo intervjuata za Dnevnik tvrdat deka nemaat nitu o~ekuvaat problem, so vodeweto na biznisot vo Makedonija. Dnevnik objavuva deka Vladata bara stranski konsultanti, koi }e napravat analiza na sostojbite vo Ohis i Emo i }e ja utvrdat nivnata vistinska vrednost. Nivnite izve{tai treba da pomognat da se najdat strategiski investitori za skopskata i za ohridskata fabrika, so {to 4.000 vraboteni }e se spasat od ste~aj. Dene{nite vesnici go prenesuvaat i stavot na kompaniite za na~inot na pla}aweto na elektri~nata energija. Nekoi golemi potro{uva~i ja prifa}aat cenata od 75 evra za megavat-~as, koja im ja ponudi Vladata. Drugite ocenija deka pove}e im odgovaraat dogovorite so trgovcite na slobodniot pazar, ne poradi cenata, tuku poradi fleksibilnosta. Ova se del od predlozite koi gi izli vladiniot portparol po zavr{uvaweto na v~era{nata sredba na premierot Nikola Gruevski i vicepremierot Zoran Stavrevski so pretstavnici na devet kompanii {to se golemi potro{uva~i na struja. Tema za koja site dnevni mediumi otstapija golem del od svoite stranici se poklonetite moderni mobilki na parlamentarcite. Nabavkata na ovie telefoni e del od beneficiite koi Sobranieto kako golem korisnik gi dobilo pri dogovorot so T-Mobile i }e gi vratat bidej}i smetaat deka se preskapi. Del od pratenicite ne gi koristat novite slu`beni mobilni telefoni bidej}i se mnogu sofisticirani, del od niv velat deka starite mobilni telefoni gi zadovoluvaat nivnite potrebi, a treti pak tvrdat deka doma im stojat kako ukras. I vesta za oficijalnoto prezemawe na Komercijalno - investicionata banka vo Kumanovo od Majlston, ja prenesoa site vesnici. Islandskata finansiska grupacija prakti~no e sopstvenik na 75,9 otsto od akciite, a ostanatite akcii gi poseduvaat okolu 100 akcioneri. Vkupnata investicija vo bankata }e iznesuva 10,4 milioni evra od koi 4,3 milioni evra se vlo`eni za otkup na akciite, a donesena e odluka za emisija na novi akcii so vrednost od nad {est milioni evra. Na v~era{nata sednica Jordan Trajkov, eden od sopstvenicite na vinarijata Popova kula, kako pretstavnik na Majlston e izbran za ~len na Nadzorniot odbor i }e bide odgovoren za strategijata i dopolnitelnite investicii vo ovoj sektor. Vo pove}eto vesnici mo`e da se prosledi i dnevnoto trguvawe, dvi`eweto na berzanskiot indeks i dnevniot promet na makedonskiot pazar na kapital...

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA PRATENICITE (****) 2. MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB (****) DNEVNIK s.1 MAKEDONIJA E PRISTOJNO MESTO ZA BIZNIS s.3 ZATVOR I ZAPLENA NA IMOT ZA SOPSTVENIKOT NA SLAVIJA s.4 MAKEDONSKITE BANKI SE PODGOTVENI ZA BRZIOT RAZVOJ s.4 INTERESNO E VO ZEMJA NA INTENZIVNA MODERNIZACIJA s.6 MBI 10.01.2008 s.6 STRANCI ]E GI SPASUVAAT OD STE^AJ OHIS I EMO s.7 MAJLSTOUN NAJAVI NOVI VLO@UVAWA VO KIB KUMANOVO s.7 SDSM: VLADATA I OKTA DOGOVORILE POSKAPUVAWE NA GORIVATA s.7 DEL OD INDUSTRIJATA JA ODBI VLADATA BIZNIS s.1 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA NISKIOT PROMET s.2 MAJLSTON PLANIRA ZGOLEMUVAWE NA AKCIONERSKIOT KAPITAL s.3 PRATENICITE DA SE OTKA@AT OD APARATITE VO DOBROVOLNI CELI! s.3 VAU^ER - NOV NAZIV ZA PODAROK!? s.3 MOBILKITE SE VO SOPSTVENOST NA SOBRANIETO s.5 NEKSKOM I KOSMOTELKO GARANTIRAAT NAVREMEN START s.7 DOGOVOROT SO OKTA E KRIMINALEN, [TETEN I KORUPTIVEN s.11 AKCIONERSKI KNIGI ZA 536 AKTIVNI DRU[TVA s.12 PAD NA INDEKSITE NA AKCII s.12 NAJTRGUVANI AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA s.12 DIMKO MITREV SE ZADOL@IL KAJ INVESTBANKA s.12 IZVE[TAJ ZA DEN 08.01.2008 s.13 FLUKTUACIITE NA INDEKSOT BANALNI VO ODNOS NA NISKIOT PROMET UTRINSKI VESNIK s.1 VLADATA NA GOLEMITE IM NUDI NA PRODA@BA STRUs.2 s.3 s.7 s.7 s.7 s.8 s.8 VE^ER s.1 s.2 s.2 s.6 s.6 s.6 VREME s.7 s.7 VEST s.2 JA [TO JA NEMA VLADATA NUDI NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA!? NOVITE MOBILKI PREMNOGU KOMPLICIRANI ZA PRATENICITE SDSM: NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALEN TEHNOMETAL VARDAR PROSLAVI 60 GODINI MBI 10.01.2008 ISLA\ANITE JA PREZEDOA KOMERCIJALNO-INVESTICIONA BANKA OD KUMANOVO NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA VO SKOPJE I VO GOSTIVAR MAJLSTON JA PREZEDE KIB KUMANOVO PRATENICITE NA KURS ZA MOBILNI?! DOGOVOROT E ZAKONSKI SPOGODBATA E KRIMNNALNA VLADINATA STRUJA SPAS ZA SILMAK I FENI MAJLSTON SO KONTROLEN PAKET AKCII VO KIB NORDISKI MAJLSTON JA KUPI KIB KUMANOVO NAJNOVIOT DOGOVOR SO OKTA E KRIMINALEN

V PETOK OTVORAWE NA PONUDITE ZA KONCESII ZA 28 MALI HIDROCENTRALI s.7 MAJLSTON JA PREZEMA KUMANOVSKATA KIB BANKA NOVA MAKEDONIJA s.2 ZAPO^NA ISPLATATA NA PARITE ZA PREZEMENIOT TUTUN s.9 MBI-10 SE MAFTA UGORE - UDOLU SO PROMET POMAL OD 20 MILIONI DENARI [PIC s.7 SE ZATR^AA SO VI[OKOT STRUJA s.7 PO^NA ISPLATATA NA PRILEPSKITE TUTUNARI s.7 IK BANKA SO NOVI EKSPOZITURI s.7 SDSM: VLADATA BEZOBRAZNO I DAVA PRAVO NA OKTA DA PROFITIRA

8

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

INTERVJU: KIRIL MITROVSKI- INVESTBROKER A.D. SKOPJE

MAKEDONIJA OTVORENA ZA STRANSKI INVESTITORI - ZATVORENA ZA IZLEZ NA DOMA[NITE
Golemiot podem na Makedonskiot pazar za HV vo 2007 godina }e ostane zabele`an vo kuluarite na biznisberzanskata elita kako najuspe{na. Zgolemuvaweto na intenzitetot na trguvawe, dvojniot pa i trojniot porast na cenite na akciite, porastot na prometot, nad 100 procentniot rast na Makedonskiot berzanski indeks, zgolemuvaweto na brojot na u~esnicite na pazarot i pred se na nagliot interes na gra|anite za trguvawe na Berzata, ja stavija na piedestalot -najinteresna, najistra`uvana i najozboruvana tema vo javnosta. Mnogumina podemot na pazarot go okvalifikuvaa kako mesto za brza zarabotka i oploduvawe na kapitalot, a drugi pak kako mesto za malverzacii, {pekulacii, ili, pak, kako kladilnica na koja brzo se zarabotuva. Trgnuvaj}i od vakvite t.n. narodno ~ar{iski muabeti, a imaj}i gi vo predvid i mnogubrojnite iscrpni objasnuvawa od kompetentnite lica koi direktno se involvirani vo raboteweto so hartiite od vrednost, direktno za podemot na berzata, za toa {to ostavi beleg na nea vo 2007 g, zboruvame so eden od prvite brokeri vo dr`avata Kiril Mitrovski, direktor na brokerskata ku}a Investbroker.
do pravilni informacii, za vistinskata vrednost na kompaniite i po nivna procenka vlegoa blagovremeno na ceni {to bea na nekoj na~in mnogu ispod edno realno nivo, odnosno pod realna pazarna cena. Imaj}i gi vo predvid ovie fakti tie na po~etokot na godinata (2007) intenzi vno vlegoa vo solidni kompanii koi bea, se, i }e ostanat solidni. Otkako kupija golemi koli~estva akcii na niski ceni tie iniciraa proces na poka~uvawe na cenite. ^ekor koj go sogledaa i sledea potoa i doma{nite investitori. Druga rabota e {to

Dr`avata treba da se izbori da gi otvori vratite za na{ite investitori i tie da imaat mo`nost da go oplodat svojot kapital vo drugi zemji.

* [to go odbele`a Makedonskiot pazar za hartii od vrednost vo 2007 godina ? - Minatata godina pazarot na kapital go karakterizira silen podem {to vo izminative 12 godini ne se pojavi kako tendencija na pazarot. Zna~i vo 2007 godina pazarot kulminira{e - otide tolku nagore. Prvo, nagoren trend povlekoa stranskite investitori, regionalnite investiciski fondovi od Hrvatska, Slovenija, Srbija, Bosna i Hercegovina, a vo posleden period i od Crna Gora.

Tie investiraa kaj nas vrz baza na svoja stru~na analiza za makedonskiot pazar, koja spored moe dlaboko ubeduvawe se bazira na nivoto na cenite na akciite, {to vo izminative 12 godini be{e nisko, i toa od aspekt na realnata vrednost na kompaniite {to se na berzata. Takvata sostojba ja snimija i ja analiziraa stranskite investitori koi {to imaa pogolemo iskustvo i znaewe vo toj segment od nas i {to posebno za~uduva imaa i podobri informacii otkolku nie. Po svoi kanali tie uspeaja da najdat na~in da dojdat

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

9

doma{nite investitori imaa pogolema doverba na stranskite investitori, pa ottamu i gi sledea nivnite postapki. Pokraj toa tie kako akcioneri imaa pravo na uvid vo akcionerskite knigi vo Depozitarot od kade i sogleduvaa deka strancite vlegoa so ogromni sumi. Ili narodno re~eno, {tom vleguva nekoja si brokerska ku}a, fond i t.n. od Slovenija si vika tuka e sigurno i dobro i nie da vlezeme. Taka i na{ite klienti sledej}i gi stranskite, povlekoa investiciski potezi na berzata. * Smetate deka stranskite investitori imaat (i dali e potrebna) posebna ku}a da go sledi pazarot, da pravi rangirawe na firmite da gi ocenuva i sogleduva dali e pravilno proceneta ili potceneta vrednosta na edna akcija?

- Otvorenite Fondovi sega se registriraa i seu{te sobiraat sredstva, no i toa ne e dovolen kapacitet. Gledam po mediumite ka`uvaat odredeni nivni idei kako }e rabo- Stranskite investitori imaat posebni tat, me|utoa nemaat golemi pari. Ne mo`eme sektori za analiza. Sega i kaj nas so obukata da o~ekuvame deka tie }e ja razmrdaat berna investicioni sovetnici se raboti na toa zata. Celta na fondovite e da gi priberat pole, me|utoa toa kaj nas e se u{te vo povoj, neukite akcioneri, investitori i onie {to }e treba vreme tie lu|e da se obu~at, vreme se pla{at samostojno da donesat odluka kade vo praksa i taka natamu. Istoto se slu~uvalo da investiraat. Kapitalot so koj raspolagaat i kaj niv porano, i tie go pominale ovoj pat. fondovite e mnogu mal. Ima Va`no e deka tie gi imaa po~etnite podatoci i Minatogodi{niot podem na pazarot e ona {to nie so godini go o~eku- brokerski ku}i kako {to e odredeni soznanija koi {to vavme. Bidej}i kapitalot vo na{ava dr`ava go ima me|utoa se u{te ne e na{ata {to raspolagaat so nie ne gi znaevme vo vistinski pravilno raspredelen, odnosno seu{te imame imobiliziran kapital kaj pove}e od tie investiciski moment, a kako do{le do niv se gra|anite i kaj pretprijatijata. Druga pri~ina {to podolg period nema{e fondovi. Nie sme registrirani u{te ne znaeme. Zna~i infor- investirawe na berzata be{e nedoverbata kaj gra|anite, {to pak. e so 500 iljadi evra pred tolku maciite {to nie ne mo`eme da refleksija na finansiskite problemi od minatoto, kako slu~aite so godini, go nemame izgoreno kapitalot taka {to fakti~ki sme gi razbereme, odnosno zarobenite devizi, so TAT.... slu{neme za kontaktite na I pokraj na{ite objasnuvawa deka berzata ne e nekoja forma na kocka so pogolem kapital, no tolku e na{ite kompanii so stran- ili forma na izigruvawe na regulativata na propisite, deka parite ne i na{ata sila. Jas pred nekolku skite, tie gi imaa. Informa- mo`at da propadnat - dilemata kaj lu|eto ostana. Za sre}a, lanskiot godini go ka`uvav ova {to se godina. Go ciite za odredeni kompanii podem, koj se slu~i blagodarenie na stranskite investitori, pred se na slu~i vo 2007 koi vlegle vo pogolemi zdelki regionalnite investiciski fondovi gi ohrabrija i na{ite doma{ni ka`uvav vo berzanskite kuloari - dajte mi pet milioni evra i }e gi doznavavme otposle, otkako investitori, pa trgnaa vo ofanziva golem del i od gra|anite. vidite {to }e napravam na }e pomine vreme. Ovie da *Vie ste na pazarot od samiot po~etok. berza. Treba pari, no,treba da se pravi i re~am insajderski informacii zna~ajni za cenite na akciite ili pregovorite za nekoja Porano se ~ini kako invstitori se javuvaa obrt. Stranskite fondovi imaa mo`nosti rabota makedonskite biznismeni gi pre}utu- pove}e pravnite subjekti za smetka na gra- bidej}i pozadi niv ima ogromna masa lu|e vaat (iako mo`ebi imaa pri~ina) ne sakaat |anite. Vo posledno vreme op{t vpe~atok e koi {to investiraat, imaa mo`nosti da igraat na berzata, imaa mo`nosti i da rizikuda gi razbere konkurencijata, se pla{at od deka se promenija rabotite? vaat. Zatoa {to koga ima ogromni razliki osnesakani posledici, ne sakaat cenata na - Iako generalno se u{te nemame poda- tavaat mo`nosti za mali zagubi. Kupuvaat i akcijata da se zgolemi poradi taa informacija. No za razlika od doma{nite stranskite toci, me|utoa spored mese~nite analizi od na pazari kaj {to nemaat dovolni informakompawoni imaat druga metodologija na rab- berzata, procentualnoto u~estvo na gra|ani- cii, no se obiduvaat ne{to da napravat imaota pa navremeno gi izlo`uvaat i informi- te e vo podem. Odnosno tie dominiraat vo at mo`nosti nekoi ceni da gi zgolemat, nekade da se povle~at i da predizvikaat pad na odnos na pravnite lica. raat svoite doma{ni investitori. cenata. No tie se mo}ni. * Mislam ne na onie gra|ani koi stanaa * Toa zna~i deka imaat poinakov prin* Vo sekoj slu~aj, mo`e da se ka`e deka akcioneri po sila na ne{tata, koi se najcip na pristap kon informaciite? doa zate~eneni, tuku na lu|eto koi ne dobi- minatata godina na{iot pazar ima{e naj- Imaat mo`nost, imaa infrastruktura ja akcii pri transformacijata na dr`av- golem podem? {to im ovozmo`uva{e da dojdat do tie in- niot kapital. - Da. Najgolem podem zatoa {to lani formacii koi vo golem del pridonesuvaa za - Se raboti za novi investitori koi {to ima{e najgolem porast na akciite. I pretnivnite uspe{ni procenki. Glavno e {to tie konstatiraa deka cenite se mnogu niski. Re- gi ~uvale parite pod pernica, ili vo banka hodnata 2006 godina be{e dobra so porast na alno na{iot pazar e prostor kade mo`e da se so nekoja niska kamata. Zna~i ne se raboti za akciite, me|utoa ne so ovaa dinamika i golezaraboti i toa mnogu. Dokaz za toa se i na{i- pari zemeni na kredit bidej}i toa e golem mina kade {to re~isi se ima porast duri od te analizi. Eve na primer kako se dvi`ea rizik. Neizvesnosta na berzata e prisutna. 200 nasto. Ako sporedime, }e vidime deka akciite na nekoi na{i kompanii. Vo januari Gledam vo odredeni napisi nekoi koi {to koga be{e maksimumot vo septemvri vo odnos lani akcijata na Toplifikacija be{e nekade voop{to ne se vo na{ata bran{a, odnosno koi na po~etokot na godinata, nivoto na akcijata okolu 4.500 denari. So padot vo poslednite ne se stru~waci za berzansko rabotewe, na Toplifikacija e eden prema ~etiri, Makmeseci od godinata, taa zavri nekade na 13 prognoziraat pad ili zgolemuvawe na odre- petrol dojde eden prema tri, Alkaloid be{e iljadi. Zboruvame so korekcijata. A kaj ovie deni berzanski parametri. A, toa nemo`e ne- 14 ilajdi, odnosno eden prema tri. Toa se sli~na cena ima{e i Alkaloid, i taa zavr{i koj ni vo svetski ramki da go predvidi. Is- trista nasto, Granit isto. I mo`e prakti~no na okolu 11 iljadi, Makpetrol startuva{e so kreno da ka`am, padot koj mnogumina go pre- da se ka`e deka ovoj porast iako e za tri-~e48 iljadi, a na krajot na godinata iznesuva{e pi{aa na nepodgotvenosta na na{ite invesProdol`uva na 12 str. okolu 130 iljadi. I seto toa e minimum eden titori deka ne mo`at da se nosat so nego, go

prema dva, tri, a vo nekoi slu~ai i ~etiri pati pove}e. Zna~i stranskite kupuva~i pravilno ja skenirale sostojbata na makedonskiot pazar, napravile procenka deka cenite na na{ite kompanii se niski. Me|utoa naplivot na doma{nite investitori koi kupuvaa tokmu poradi stranskite investitori, napravi fama, enormen interes za kupuvawe akcii koj {to mora{e da ima kraj. Euforijata koja gi zafati na{ite gra|ani pomina vo kupuvawe na slepo, {to pak doprinese za ogromniot rast na cenite na krajot na avgust. Nikoj vo momentot ne pomisli deka ova ima kraj isto kako {to ima limit pa|aweto, limit ima i ka~uvaweto na cenite na akciite, kako i vo sekoja druga rabota ima maksimum po {to sleduva nivelirawe, pa ima minimum. Niedna rabota nemo`e vo beskone~nost da bide pozitivna ili negativna. Po moja procenka doma{nite investitori po~naa da kupuvaat so zadocnuvawe vo odnos na stranskite, me|utoa site tie {to vlegoa neposredno posle stranskite kupuva~i da re~am nekade vo april, maj napravija fantasti~na dobivka, {to gi stimulira{e povtorno da prodol`at so kupuvawe.

o~ekuvav, me|utoa ne so takvo tempo, tolkava golemina i tolkav period. Fakt e deka dekemvri e sekoga{ mrtov mesec od aspekt na biznis zdelkite. Poradi katoli~kiot Bo`ik se povlekuvaat strancite i za o~ekuvawe be{e, me|utoa tolku drasti~en pad, vo sekoj slu~aj ne. Kon krajot na godinata imavme stagnacija. Zna~i toga{ ne be{e drasti~niot pad. Toj po~na od porano zatoa {to se iscrpija doma{nite investitori. Tolku bea parite, tolku be{e kapacitetot. Se iscrpea zastanaa i ~ekaa cenite povtorno da trgnat vo nagoren trend. * Ima{e li prostor i o~ekuvawe da uskoknat na{ite fondovi?

10

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

PRIVATNI FONDOVI

ZDRU@UVAWE NA KAPITALOT ZA OSTVARUVAWE NA ZAEDNI^KI DELOVEN INTERES
Investitorite koi gi zdru`uvaat svoite sredstva go prifa}aat rizikot na investirawe. Poradi faktot na rizik, slobodata na investiraweto, kako i otsutnosta na stroga kontorola na regulatorot, ovie fondovi se ograni~eni so privatno pribirawe na sredstva kako i so minimalniot uplaten del od 50 iljadi evra.

o izmenite na Zakonot za investiciski fondovi koi bea usvoeni vo maj 2007 godina, vo Makedonija se otvori mo`nosta za formirawe na dru{tva za upravuvawe so privatni fondovi i privatni fondovi. Vo svetot industrijata na privatni fondovi se razviva poveke od 100 godini. Prvite finansiski trastovi se osnovani vo Britanija u{te vo 19 vek i pogolem del od niv do dene{en den uspe{no rabotat. Kako primer mo`e da se poso~i kompanijata Blackstone koja ve}e nekolku decenii raboti na svetskite pazari. Soglasno zakonskite propisi, goleminata na osniva~kiot kapital na dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi iznesuva 50 iljadi evra (vo denarska protivvrednost), dodeka za osnovawe na privaten fond minimalnata obvrska za investirawe iznesuva 500 iljadi evra. Generalno glavnata razlika pome|u otvorenite i privatnite fondovi e na~inot na koj se formiraat fondovite. - Otvorenite fondovi se formiraat preku pribirawe na pari~ni sredstva od pravni i fizi~ki lica preku javen povik za uplata na udel. - Privatnite fondovi se formiraat po pat na privatna ponuda na ve}e poznati investitori za proda`ba na udel, pri {to minimalnata prevzemena obvrska za uplata na eden investitor nemo`e da bide pomala od 50 iljadi evra. Vremetraeweto na privatniot fond e ograni~eno, za razlika od otvorenite kade {to rokot ne e ograni~en. Minimalno vremetraewe na privatniot fond e osum godini. Vo privatniot fond e ograni~en i brojot na investitori koj izneuva maksimum 20 pravni i fizi~ki lica, za razlika od otvoreniot fond kade {to brojot na investitori e

S

neograni~en. Inaku i otvoreniot i privatniot fond nemaat svojstvo na pravno lice i investiraat vo soglasnost so prospektot i Statutot za investirawe. Imotot na otvoreniot i privatniot fond se vodat otdelno od dru{tvata za upravuvawe i ne vleguvaat vo nivnite bilansi. Ivesticiite na privatniot fond se kontroliraat od samite investitori preku nivno informirawe za investiciite. Privatniot fond e obvrzan da dostavuva revidirani zavr{ni smetki do svoite investitori.

Formirawe
Privatnite fondovi obi~no se formiraat od strana na pravni i fizi~ki lica koi svojot kapital go zdru`uvaat za ostvaruvawe na zaedni~ki deloven interes. Investitorite koi gi zdru`uvaat svoite sredstva go prifa}aat rizikot na investirawe. Rizikot se definira vo prospektot na fondot, koj{to investitorite svesno go prifa}aat. Poradi faktot na rizik, slobodata na investiraweto, kako i otsutnosta na stroga kontorola na regulatorot, ovie fondovi se ograni~eni so privatno pribirawe na sredstva kako i so minimalniot uplaten del od 50 iljadi evra.

Vidovi na privatni fondovi
Vo praktika privatnite fondovi vlo`uvaat vo razli~ni instrumenti. Postojat razli~ni vidovi na privatni fondovi: - berzanski - koi vlo`uvaat vo hartii od vrednost na organiziranite pazari, indeksi; - nedvi`en - koi vlo`uvaat vo nekretnini i hipotekarni instrumenti; - ekviti - koi vlo`uvaat dominanten kapital vo osniva~kiot kapital na kompaniite; - me{ani fondovi koi prestavuvat me{avina od gorenavedenite investiciski instrumenti, i drugi vidovi fondovi a koi se vo soglasnost so prospektot za investirawe koi investitorite go prifatija. Fondovite mo`at da se formiraat i za : - investirawe vo opredelena industrija, t.n. industriski fondovi - energetski fond - fondovi koi investiraat vo kompanii samo od energetikata, - informati~ki fond - fond koj investira samo vo kompanii od informati~kata tehnologija, - zemjodelski fond - fond koj investira vo kompanii od zemjodelstvoto i t.n. Vo privatniot fond investitorite potpi{uvaat dogovor za upravuvwe so dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi, so koi se propi{uvaat uslovite na prospektot so koi zdru`enite sredstva se investiraat.

MAK Assets Menaxment upravuva so SEE Invest Fond
Dru{tovot za upravuvawe so privatni fondovi MAK Assets Menaxment DOO e formirano vo juni 2007 godina. Vo juli istata godina startuva{e i prviot privaten fond na Dru{tvoto SEE Invest Fond. Fondot soglasno svojot prospekt e akciski i investira na organiziranite pazari vo Makedonija, Srbija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska. Investiciite imat karakter na dolgoro~ni i se vlo`uvaat vo takvi granki na ekonomijata koi se smetaat za najperspektivni vo zemjata na vlo`uvaweto. Dru{tvoto za upravuvawe so privatni fondovi MAK Assets Menaxment DOO Skopje razgleduva mo`nosti i za osnovawe na fond za investirawe vo kapital na mali i sredni pretprijatija preku niven otkup ili dokapitalizacija. Toa sekako }e pridonese malite firmi da dobijat eftin kapital, stabilen osniva~, taka {to posle opredelen period bi bile privle~ni za stranski i doma{ni investitori.

Data 14.01.2008

broj 5

berzNIK

11

12

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

Prodol`enie od 9 str.

tiri pati pogolem prakti~no e realna slika na vrednosta na akciite. Zna~i ova e ona {to treba{e da bide prethodno, ova treba{e da bide start, no toa ne se slu~i zatoa {to nema{e investitori. Kaj nas imame interesna pojava site akcionerski dru{tva se od socijalizmot kade na rakovodnite strukturi im komparira{e da prika`at poniski ceni na nivnite akcii za da mo`at tie da gi kupuvaat po najniska cena. Tie imaa interes {to pove}e da soberat procent po tie uslovi, {to e normalno koga nema koj da im go poremeti planot. Koga akciite intenzivno rastea, se se}avate ima{e apeli od odredeni menaxeri. Tie reagiraa deka cenite na akciite navodno se vo porast ve{ta~ki. Za `al reakcijata za mene ne be{e vo red, zatoa {to tie treba{e da svatat deka treba da si prevzemat merki, da kupat po tie ceni pa da vidime dali taa akcija e najrealna. I u{te kaj site tie {to reagiraa cenite povtorno otidoa nagore. Zna~i, ne bilo toa {pekulativno ka~uvawe na ceni, tuku toa bilo realno. I za `al odredeni menaxeri ne sakaa da priznaat deka gi potcenija akciite na svoite kompanii. Sega istite tie kompanii se aktivni na pazarot i kupuvaat za da prisoberat no skapo gi pla}aat vo odnos na prethodniot period. * Odredeni analiti~ari smetaat deka nekoi kompanii, posebno golemite banki se zatvoreni, se pla{at od vlez na stranski investitori? - Bankite se specifi~en segment na berzata i kako kompanii i kako dru{tva. Vo niv nema dominantni akcioneri kako fizi~ki lica, posebno ne od menaxmentot. Tie bea formirani so golem kapital taka {to menaxerite koi upravuvaa so bankite nemaa mo`nost da imaat golemo procentualno u~estvo. Patem tie moraat da se pridr`uvaat kon posebna zakonska procedura pri kupuvawe akcii, bidej}i za odreden procent moraat da

dobijat soglasnost od NBRM. Vo bankite ima edna druga pojava - golemite kompanii se javuvaat vo uloga na akcioneri, iako taa pojava se pove}e se menuva, tie se pove}e se zainteresirani da ne bidat akcioneri vo bankite, odnosno da go prodadat svojot kapital, zatoa {to vo tranzicioniot period bankite ne rabotea mnogu visoko profitabilno, ne davaa adekvatna dividenda za vlo`enite pari, a od druga strana kompaniite gi vlo`uvaa parite zo{to za da koristat krediti moraa da bidat u~esnici so akcii vo bankata. Sega interesot na kompaniite e naso~en kon toa da gi prodadat svoite akcii vo bankite i toa so povisoska cena. Vleguvaweto na stranskite investitori koi procenija deka tie ceni se niski, gi pomestija i tamu cenite vo nagorna linija i toa vo odnos od eden prema tri kaj re~isi site banki. I tuka lu|eto se vklu~ija. Me|utoa sega ve}e ako se sledat akciite na bankite podolgo vreme se na edno nivo. I pokraj toa {to ima{e najavi, nadvore{nite investitori sega biraat vo koja banka }e investiraat zatoa {to ima pregrupirawe vo tie banki. * Postoi u{te eden segment koj se plasira vo javnosta - so intenzivniot vlez na stranski investitori vo dr`avata se gubi nacionalnaosta na bankite. Kakvo e svetskoto iskustvo koga kapitalot na edna banka e vo dominacija na doma{nite ili pak na stranskite investitori? -Za sekoj biznis nacionalnoto odbele`uvawe spored mene ne e bitno zatoa {to vo biznisot celta e profitot. Cel svet funkcionira so stranski banki i daj bo`e i nie da imame dominacija na strancite, da mo`eme da rabotime. Koga }e vlezat i drugi bankarski brendovi kako {to e Sosiete @eneral, koj ja kupi Ohridska banka, od tipot na Doj~e banka, Rajfajzen banka bi se raduval. Ako tie ocenile deka vo Makedonija ima pazar, toa e dobro. Na{iot pazar e mal i so tolku mnogu banki ne mo`e da funkcionira. Racionalno i ovoj bankarski sistem mora da se namali. Stranskite bankarski institucii se samo poorganizirani od na{ite. Doma{nite banki sorabotuvaat so stranskite, bile na obuka, doobuka, seminari se raboti samo za reorganizacija, sve` kapital i novi proekti so koi }e se smeni na~inot na rabotewe, bankite od pasivni treba da stanat aktivni. Tie treba agresivno da nastapat vo stopanstvoto, da baraat da finansiraat proekti, da bidat inicijatori na odredeni proekti i sami da gi nao|aat nivnite realizatori. Sega e obratno, sekoj stopanstvenik odi vo banka i grubo ka`ano na kolena moli za pari. Toa e sistemot. Na pr. Doj~e banka 67 do 70 nasto od prihodite gi ostvaruva na berza za hartii od vrednosti i berza na valuti, 20 procenti plasira Investbroker postoi od mart 1996, koga i oficijalno zapo~na da funkcionira Berzata. Na startot bea okolu 17 akcioneri koi ja formiraa berzata, nekolku {tedilnici i kompanii, a kako brokerski ku}i vo ramkite na bankite bevme - Investbanka, Balkanska banka, Tutunska , i Almako.

sredstva vo proekti i pet posto za klasi~no kreditirawe. Zna~i tamu kreditiraweto e minorno, za razlika od kaj nas. * Analogno na ova bi trebalo vo idnina na{ite banki da se pojavat na berzata kako kupuva~i na akcii vo odredeni kompanii, da bide obraten odnosot ne kako sega? - Bankite i sega se zainteresirani za toa, no imaat limit od NBRM, koja im bara pokritie za rizi~no rabotewe, odnosno se bara obavezna rezerva, poradi {to iako bi mo`ele da ostvarat golemi profiti, sepak ne investiraat vo akcii. Vo ovoj period ne e sozreano vremeto bankite da bidat aktivni vo plasirawe, sega bankite vlo`uvaat samo vo dr`avni obvrznici, blagajni~ki zapisi kade {to e vo pra{awe dr`avata kako sigurnost. Za da bidat konkurentni mora da se promenat, a ova e samo eden od na~inite vo koi bankite }e treba da vlo`uvaat za da se pojavat kako igra~i na pazarot. Tie mo`e i preku berzata da investiraat i vo postoe~kite i vo novi kompanii. Treba inicijalno da vlo`uvaat i dokolu se zgolemi cenata da gi prodadat akciite i dobivkata da ja stavat vo funkcija na odredenata kompanija ne so klasi~en kredit tuku so kupuvawe na andr akta se kupuvaat pa se prodavaat tie akcii. Preku berzata }e se vidi deka {tom bankata vlegla }e po~nat i gra|ani da kupuvaat od tie akcii. Na toj na~in bankata mo`e da ostvari profit i kompanijata da bide vo razvoj. Sli~na e sostojbata i so penziskite fondovi. Tie imaat limiti. A na zapad golem del od penziskite fondovi, profitot go ostvaruvaat preku kupuvawe akcii i nedvi`ni imoti. Tie tamu imaat po{irok spektar na investirawe. Kaj nas se u{te ima mnogu stegi koi {to te{ko se probivaat za da mo`e poslobodno da se raboti na berzata i da se investira. * Mnogu gra|ani berzata ja svatija kako kockarnica? - Sekoga{ ka`uvam deka berzata ne e kocka. Na kocka sigurno gubi{. Na berza sigurno ne gubi{ tuku mo`e sigurno da dobie{ ili da ostane{ na nula. No, retko gubi{. Se zavisi od proekcijata kade }e vlo`i{. Ima{ porizi~no, pomalku rizi~no, voop{to ne rizi~no.Se zavisi od procenkata, `elbite i karakterot na ~ovekot. Druga rabota e {to na berzata se vlo`uva so slobodni pari, a ne so krediti. Kreditot e ve}e rizik. Vo sekoj slu~aj Berzata e sigurno mesto za investirawe bidej}i ima pravila na igra. Pravila na igra kade {to ako vlo`ite pari ne mo`ete da ne dobiete akcii. Ako prodadete akcii ne mo`e da ne dobiete pari. Postojat rigorozni pravila za Berzata, brokerite i depozitarot koi se na evropsko nivo.Ovie tri segmenti se regulirani po site normi na EU i takva ocenka imame od EU. Zna~i ovoj segment e totalno po nivni terkovi, no na{eto zakonodavstvo u{te ne e prilagodeno na evropskite raboti. Na primer, ne mo`eme da kupuvame akcii na stranskite berzi ni kako brokerska ku}a, nitu kako Kiril Mitrovski, ni bankite. . Devizniot zakon e koncizen i treba da se raboti na liberalizacija na toj del. Nie sme

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

13

Potrebna e i inventivnost na menaxerite i na op{tinite. Tie postojano se `alat deka nemaat sredstva, a mo`at da gi imaat dokolku plasiraat obvrznici otvoreni za vlez na stranski investitori, a zatvoreni da izlezat doma{nite.... Dvi`eweto na parite so niedn instrument na regulativite ne mo`e da se kanalizira, zo{to i onaka mnogu pari se odleaa od dr`avata. Si najdoa kanali nadvor. Zna~i dr`avata treba da se izbori da gi otvori vratite za na{ite investitori i tie da imaat mo`nost da go oplodat svojot kapital vo drugi zemji. Najavi za promeni vo ovoj pravec ima. Ostanuva da vidime koga i kako }e se realizira.. * Ima li potreba na{ite brokeri da se obu~uvaat na stranskite, pogolemi pazari? - Jas koga zapo~nav da rabotam imav ponuda da dojdat konsultanti od London da ne obu~uvaat, zatoa {to na{ata berza e postavena po Londonski terk. No, ja odbiv ponudata. Za{to na{ite brokeri se dovolno podgotveni. I toga{ i sega zakonskata podloga na Makedonija i na Anglija ne e ista.Niv im e polesno. Ovde treba mladi, ambiciozni i stru~ni lu|e. Mojata ideja be{e da ne se ukinuva trguvaweto na parket. Podrugo e koga se poznavaat brokerite , odnosno igra~ite na pazarot me|u sebe. Vo drugite zemji iako e elektronski sistemot sepak se trguva na edno mesto, isto kako na parket. Kaj nas nema javno sledewe na trguvaweto, {to e va`no za promocija na novi kompanii. Toa e redovna praktika na svetskite berzi. Kajnas ako se prodadat podobrite kompanii, }e se namali obemot na rabota. Na berzata treba da se pojavat novi kompanii, perspektivata e vo toa, poradi {to treba i zakonski olesnuvawa. Sega spored Zakonot za kotitrawe na Oficijalniot pazar dru{tvata koi sakaat da kotiraat treba da imaat tri godini minat trud, finansiski izve{tai, a se se toa DOO. * ]e baraat li brokerskite ku}i liberalizacija vo ovoj del, bidej}i i vas vi e vo interes da imate novi klienti? - Problemot e vo toa {to treba da se bara vo start od kompaniite. Potreben e kvaliteten materijal za da se dobijat informacii deka kompanijata {to }e kotira e vo red . Vo momentov mo`e od DOO da stane A.D, no na tretiot pazar. No potrebna e i inventivnosta na menaxerite i na op{tinite. Tie postojano se `alat deka nemaat sredstva, a mo`at da gi imaat dokolku plasiraat obvrznici. Cel svet se finansira taka, no treba da imaat proekt. Site ~ekaat Vladat da napravi, a i gradona~alnicite treba ne{to da srabotat. Tie treba da menaxiraat, da vlezat i vo rizik, a neka baraat i stimulacii... Akcionerite koi }e gi kupat tie obvrznici }e se trudat da donesat i biznis, zatoa {to }e bide i vo v o niven interes , i tie }e profitiraat. * Zadovolni li ste od rabotata. Mo`e li finansiski da se izdr`i? - Investbroker raboti 12 godini i e ve}e profitabilna brokerska ku}a. I pokraj te{kite uslovi na po~etokot, izminative godini rabotime uspe{no i akcionerite se zadovolni. Konkurencijata e jaka. Vo momentot ima okolu 23, a do krajot na godinata o~ekuvam nivniot broj da bide 30. I za da dobijat od kola~ot gi namaluvaat proviziite duri i nenormalno. Provizijata individualno ja odreduva sekoja ku}a. Pred nekolku godini predlo`iv da se regulira dolniot limit, no toa ne go napravivme. Sega nekoi se spremni da rabotat za minimalni procenti, {to smeta na razvojnata komponenta. Godinava planiram i nie da gi nivelirame proviziite ne zaradi konkurencijata tuku poradi odano~uvawe na kapitalnata dobivka na gra|anite. Brokerite insistiraa ovaa odredba da ne se sprovede sega, barem na po~etok koga na{ite gra|ani masovno zapo~naa da trguvaat na berzata. Baravme stimulacii barem do 2010 godina, taka }e ima{e pogolem vlez na gra|anite... Inaku i prometot i transakciite bez 2007 godina se zgolemeni po 20 do 30 pati...vo odnos na po~etokot na berzata. Za da ima finansiski efekti edna brokerska ku}a, najmalku treba da napravi 15 milioni evra godi{en obrt.

LANI SITE IGRA^I NA PAZAROT - DOBIJA
Site koi igraa na pazarot, lani dobija. Mojata prognoza e deka maksimalnite ceni od minatata godina imaat prostor da se koregiraat, me|utoa sega ne so takva dinamika. Takov prostor nesporno deka ima kaj dobrite- likvidnite kompanii, duri i da se nadmine toj iznos na ceni {to be{e maksimalen, no sigurno ne za 15-20 dena. Po moi skromni sogleduvawa prvoto polugodie na 2008 }e poka`e dali }e se ostvari toa, ako ni{to drugo }e se vratat maksimalnite ceni, bidej}i i tie ne bea nabieni, no prebrzo dojdoa na tie cenovni nivoa. Lanskata godina vo septemvri na primer najgolemata pri~ina za naglata i silna korekcija na cenite be{e {to stranskite investicioni fondovi se naso~ija kon hrvatskiot Telekom. Zna~i tie ne izbegaa,tuku vo momentot imaa potreba sredstvata da gi vlo`at vo profitabilni akcii. Za `al makedonskiot Telekom dr`avata ne go plasira. Imame potencijal kade {to mo`e mnogu gra|ani masovno da kupuvaat. Sakam da ka`am deka e dobro {to golem broj lu|e go zanemarija stravot od prethodno i pokraj taa analogija na stranskite investitori vlegoa i dobija malku hrabrost da igraat na berzata. Igraweto na berzata ne e tolku rizi~no, samo e potrebna dobra individualna procenka- dali, kade, {to, kako da se kupi ili koga da se prodade.

14

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

11.01.2008 g. PETOK 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Slu~ajot Vlada-OKTA ne stivnuva. Tema koja detalno ja obrabotuvaat site makedonski vesnici. - Vladata go voskresna monopolot na OKTA so dogovorot za poramnuvawe {to be{e potpi{an pred - novogodi{nite praznici. Taa saka na golemite potro{uva~i da im prodava struja proizvedena od TEC Negotino so mazutot na OKTA -obvini potpretsedatelot na SDSM, Igor Ivanovski. Spored nego, vo Makedonija bez rabotata na TEC Negotino se tro{at godi{no vo prosek 300.000 toni. mazut, a dokolku raboti termoelektranata za 12 meseci dr`avata }e potro{i u{te najmalku 300.000 toni mazut. Na toj na~in Vladata na Okta i dogovorila pazar za svojot nekvaliteten mazut vo iznos od 600.000 toni. Toa treba.da go platat golemite potro{uva~i i gra|anite. Nasproti vakvoto obvinuvawe vladiniot portparol Ivica Bocevski potsetuva deka site dogovori povrzani so OKTA se nao|aat na veb-sajtot na Vladata, od kade mo`e da se vidi deka nema {emi, nema aneksi, nema poddogovori, nema premol~eni dogovori. Tokmu so pismenata spogodba so rafinerijata se ovozmo`uva promena vo pravilnikot za kvalitetot na gorivata i so toa }e se unapredi nivniot kvalitet. Portparolot naglasuva i deka so ovaa spogodba obvrskata od 93 milioni dolari, poradi odlukata na vladata na Crvenkovski, e svedena samo na 40 milioni dolari. Vesnicite prenesuvaat i deka Agencijata za elektronski komunikacii deneska javno }e gi otvori ponudite na tenderot za ZG tehnologija. Brziot internet, transferot na podatoci so golema brzina, pristapot do multimedijalni sodr`ini, videotelefonijata i televizijata se del od uslugite koi gi nudi ovaa tehnologija. Ekspertite se skepti~ni i velat deka ZG tehnologijata ne e usluga za po{irokata populacija, poradi skapite telefoni i visokite ceni.... Stava li vlasta raka vrz guvernerskata pozicija e naslovot vo Utrinski vesnik. Vo opozicijata se ubedeni deka vladeja~kite strukturi imaat `elba preku interpelacijata, no i preku drugi formi na javen pritisok, da go isprovociraat Go{ev samiot da podnese ostavka od svojata funkcija. Vo Vladata se kategori~ni deka ja po~ituvaat nezavisnosta na NBRM. Monetarnata vlast vo Makedonija e nezavisna. Vladata, kako izvr{na vlast vo zemjava, postapuva isklu~ivo vo ramkite na Ustavot i zakonite koga stanuva zbor za nejziniot odnos so monetarnata vlast. Vreme objavuva deka ne ce znae koj vo momentov e vistinski gazda na tutunskiot kombinat Jaka tabak od Radovi{ i kako se menuvala sopstvenosta vrz firmata, otkako porane{nite direktori zavr{ija vo pritvor obvineti deka proneverile dr`aven tutun, a se ~eka rasplet na aferata so kupoproda`bata na akciite. Kako sega stojat rabotite vrabotenite vo kombinatot ne znaat za kogo rabotat. Vo Centralniot depozitar za hartii od vrednost, Jaka tabak e zavedena kako akcionersko dru{tvo vo privatna sopstvenost. Za sopstvenici se navedeni Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i akcioneri {to poseduvaat obi~ni akcii...Ovoj vesnik ja prenesuva i vesta deka pretstavnicite na najpovolniot ponuduva~ za imotot na Alumina, izraelskata kompanija -Gazit gloub go potpi{aa dogovorot za kupoproda`ba na ovoj porane{en makedonski zagubar. Kompanijata go uplati depozitot od 795 iljadi evra i vo rok od 21 den treba da go uplati i ostatokot od zdelkata so vrednost od 19 milioni evra - izjavi Aco Dam~evski, likvidatorot na Alumina. Vo ovaa nasoka Vest ja prenesuva informacijata od vrabotenite vo tulanata vo ^a{ka deka strumi~kata fabrika za proizvodstvo na grade`ni materijali Elenica }e go kupi pogonot za tuli vo ^a{ka na vele{ki Kiro ]u~uk. Po presudata za slu~ajot Slavija, Dnevnik prenesuva deka Dr`avnoto pravobranitelstvo }e ja izvr{i sudski izre~enata zaplena na 97,6 milioni denari od li~niot imot na gazdata na Slavija, Kiril Ko~evski. Toj co pravosilna presuda e osuden na 6 godini zatvor poradi zloupotreba na slu`benata polo`ba pri privatizacijata na firmata. Pobaruvawata na o{tetenite akcioneri i vraboteni vo Slavija se re{avaat vo parni~na postapka Na pazarot na kapital akciite na Evropa so porast od 63 procenti, prenesuva Biznis. Se raboti za proda`ba na mal broj akcii i toa 12 akcii po 5.000 denari vo edna transakcija i u{te 20 akcii po 9.990 denari.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA BENZINITE (****) 2. ANTIKORUPCIONERITE GI ^E[LAAT MOBILNITE (**)
DNEVNIK s.3

s.3 SO ZAPLENETIOT IMOT OD GAZDATA ]E SE OBES[TETI DR@AVATA OKTA DIKTIRA I PRAVILNICI I CENI ZA KVALITET NA BENZINITE ANTIKORUPCISKA ]E GI ISPITUVA PRATENI^KITE MOBILKI MBI 11.01.2008 DVE NOVI EKSPOZITURI NA IK BANKA s.6 s.8 VE^ER s.4 s.6 s.6 s.7 VREME s.3 p.3 s.7 s.7

s.4 s.4 s.7 s.7 BIZNIS s.1

SDSM: VLADATA I OKTA GO VOSKRESNUVAAT MONOPOLOT MBI 11.01.2008 NA PRODA@BA STRUJA [TO JA NEMA ANTIKORUPCIONERITE GI ^E[LAAT MOBILNITE OTVORENI DVE NOVI EKSPOZITURI BLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTA OTVORAWE NA PONUDITE ZA ZG KOJ E GAZDA NA JAKA TABAK? IZRAELCITE DADOA KAPAR ZA ALUMINA VLADATA GO VOSKRESNA MONOPOLOT NA OKTA SILMAK NE MO@E DA GO RESTARTIRA PROIZVODSTVOTO

TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO @ALBI s.2 HOVIOT DOGOVOP GO VOSKRESNUVA MONOPOLOT NA OKTA s.3 TI-MOBAJL SE VADI - KOSMOFON ]E PRODOL@I SO @ALBI s.3 JAVNOTO OTVORAWE NA PONUDITE ZA TEHNOLOGIJATA ZG s.11 MAJLSTOUN ]E UPRAVUVA SO ME[AN TIM VO BANKATA s.12 AKCIITE NA EVROPA SO PORAST OD 63 PROCENTI s.12 MBI 10-01-2008 s.12 NETRGOVSKI TRANSFERI UTRINSKI VESNIK s.1 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICIJA? s.2 STAVA LI VLASTA RAKA VRZ GUVERNERSKATA POZICIJA?

VEST s.9 STRUMI^KA ELENICA SAKA DA GO KUPI KIRO ]U^UK NOVA MAKEDONIJA s.1 SILMAK ZATVOREN RABOTNICITE NA ULICA s.3 VLADATA SAKA DA PRODAVA STRUJA OD MAZUT s.6 SILMAK ZATVOREN, RABOTNICITE NA ULICA s.6 ZLATOTO NA BERZITE SO NOV REKORD OD OKOLU 900 DOLARI ZA UNCA [PIC s.5 IVICA BOCEVSKI: NEMA [EMI, SE E TRANSPARENTNO s.5 SDSM: VLADATA SE PODMA^KUVA SO MAZUTOT NA OKTA

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

15

12.01.2008 g. SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo vikend izdanijata na dnevnite vesnici dominiraat tri osnovni vesti. Vo site sabotni izdanija e prenesena vesta za otvoraweto na ponudite za izgradba na 28 mali hidrocentrali vo Makedonija. Na me|unarodniot tender na Ministerstvoto za ekonomija za davawe pod koncesija na voda za proizvodstvo na elektri~na energija se prijavija sedum doma{ni i pet stranski kompanii, koi dostavija 58 ponudi. Od niv sedum se doma{ni, a najgolemo interesirawe ima za centralite na Markova Reka, Bregalnica i na Pena. Najgolem broj ponudi se od avstriskata kompanija Enerxi Zotter Bau, koja na tenderot u~estvuva so 24 ponudi za izgradba na mali hidrocentrali, a italijanskata CO-VER dostavi osum ponudi. Vtorata vest koja ja prenesuvaat site pi{ani mediumi se odnesuva na ponudite na tenderot za ZG tehnologija vo koja bitkata }e ja vodat samo T-mobile i Kosmofon, koi edinstveno i se javija na tenderot. Koj }e ja nudi ovaa usluga, Agencijata za elektronski komunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Inaku, T-mobile i Kosmofon konkuriraat za dobivawe licenca za koristewe na radiofrekvencii za obezbeduvawe javni mobilni komunikaciski mre`i i uslugi od ZG-tehnologijata Slu~ajot OKTA i ponatamu tema koja ja obrabotuvaat site mediumi. Obvinuvawata na adresa na Vladata po odnos na otstapkite za ispolnuvawe na dogovorot za poramnuvawe na dolgot ne stivnuvaat. Opoziciskata SDSM obvinuva: - Vo dogovorot za poramnuvawe, {to pred novogodi{nite praznici be{e sklu~en so Okta, Vladata konstatirala deka Rafinerijata gi zavr{ila investiciite za instalirawe na famozniot desulfurizator i se obvrzala vedna{ da izdade dozvola za toa. Spored potpretsedatelot na SDSM, Igor Ivanovski, ova e u{te eden dokaz deka Vladata se dogovara isklu~ivo vo interes na OKTA, a ne vo interes na gra|anite. - OKTA ne samo {to ne se sankcionira zaradi nepo~ituvawe na makedonskite zakoni, tuku dopolnitelno so odlagaweto na primenata na Pravilnikot za benzinite i se dava pravo i ponatamu vo slednite 18 meseci da proizveduva ekolo{ki {tetni, nekvalitetni i skapi goriva, smeta Ivanovski i pra{uva kolku profit }e ostvari OKTA so odpagaweto na primenata na Pravilnikot za 18 meseci... Od drugite vesti posebno vnimanie zaslu`uva vesta koja ja prenesuva Ve~er za pu{taweto na novata trafostanica za potrebite na GAMA vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik od ESM-EVN. So ova na gasovodnata kompanija GAMA i se ovozmo`uva nepre~ena rabota za razvoj na gasovodnata infrastruktura i mo`nost za transport na gas. Za celosna elektrifikacija na zonata predvideni se da se izgradat nova 110kV trafostanica i 110 kV dalekuvod, koi EVN }e ja ~inat okolu {est milioni evra. Utrinski vesnik ja prenesuva inicijativata na Zelenata koalicija na op{tina Veles za promena na Generalniot urbanisti~ki plan na op{tinata, koj se odnesuva na delot za lokacijata na vele{ka Topilnica. Predlogot na ova gra|ansko zdru`enie e vele{kata Topilnica, koja be{e najgolem zagaduva~ vo gradot, da se premesti 18 kilometri ju`no od Veles, vo Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva HIV, koja be{e vo sostav na MHK Zletovo. Tie tvrdat deka se pogolem e otporot me|u gra|anite za eventualna proda`ba na Topilnicata i nejzino mo`no restartirawe na istata lokacija.... Na ovaa tema pi{uva i Vreme no za lokacijata na koja se prostira skopskiot hemiskiot gigant OHIS. Po ~etiri neuspe{ni tenderi za proda`ba na hemiskiot gigant OHIS, od vladata stignuvaat najavi deka }e bara stranski konsultanti, koi }e napravat analiza na sostojbite vo OHIS za utvrduvawe na nejzinata vistinska vrednost. Na trite me|unarodni javni oglasi za proda`ba na OHIS ne se javi nitu eden seriozen kupuva~, a proda`ba na dr`avnite akcii na berza neodamna be{e prekinat poradi {pekulativni transakcii, koi predizvikaa porast na cenata na akciite. Najgolemata makedonska hemiska fabrika na posledniot javen tender se nude{e za 8,6 milioni evra. Nasproti naporite na Vladata za revitalizirawe na fabrikata, vo javnosta kru`at informacii deka na ova mesto se planira izgradba na stanben kompleks.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-G (****) 2. ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAVILE 12 KOMPANII (***)

Za izgradba na 28 mali hidrocentrali se prijavile 12 kompanii
Na me|unarodniot tender za izgradba na 28 mali hidrocentrali se prijavija sedum doma{ni i pet stranski kompanii koi dostavija 58 ponudi. Najgolem broj ponudi se od avstriskata kompanija Enerxi Zotter Bau, koja na tenderot u~estvuva so 24 ponudi za izgradba na mali hidrocentrali, a italijanskata CO-VER dostavi osum ponudi. Po ~etiri ponudi ima od Purferco participej{n holding od [vajcarija i od slovene~kata kompanija Poteza. Tri ponudi dostavile skopskite firmi: Eltek, Fidko, konzorciumot Ingmark i Flekspover.

T-Mobile i Kosmofon se trkaat za 3-G
Samo T-Mobile i Kosmofon rdostavija ponudi na tenderot za ZG tehnologija. Koj }e ja nudi ovaa usluga, Agencijata za elektronski komunikacii }e soop{ti za dve nedeli. Vo pri-sustvo.na pretstavnici od dva mobilni operatori, pretsedatelot na komisijata Mile Veqanov konstatira{e deka ponudite na kompaniite se kompletni bez da bidat obelodeneti detali. Tenderskata komisija treba da gi razgleda ponudite i najdocna do DNEVNIK s.3 s.6 s.6 s.6 17 januari da napravi rang lista. Potoa, Komisijata na AEK do 25 januari }e odlu~i na kogo }e mu ja dade ra-diofrekvencijata za 3G. Klu~en uslov koj od dvete kompanii }e bide izbran e da ponudi poniski ceni za gra|anite, a istovremeno i prifatlivi golemoproda`ni ceni za drugi operatori {to }e sakaat da nudat 3-G.

SDSM: VLADATA JA [TITI OKTA MBI 12.01.2008 DVOJNO POVE]E PONUDI ZA 28 MALI HIDROCENTRALI T-MOBILE I KOSMOFON KONKURIRAAT ZA VIDEOTELEFONIJA UTRINSKI VESNIK s.4 OKTA PRODOL@UVA DA GI TRUE GRA\ANITE, TVRDI SDSM s.7 ZA IZGRADBA NA 28 MALI HIDROCENTRALI SE PRIJAVILE 12 KOMPANII s.7 KOSMOFON I T-MOBILE VODAT BITKA ZA 3G-TEHNOLOGIJA s.7 MBI 12.01.2008 s.7 ZELENATA KOALICIJA BARA DISLOKACIJA NA VELE[KA TOPILNICA VE^ER s.6 VLADATA DALA DOZVOLA ZA DESUFURIZATOROT s.6 ZA 28 HIDROCENTRALI SE JAVIJA 12 PONUDUVA^I

s.7 s.7 VREME s.6 s.6 s.7

T-MOBILE I KOSMOFON SE TRKAAT ZA 3-G GAMA DOBI PRIKLU^OK VO BUNARXIK

]E SE TRKAAT KOSMOFON I TE-MOBAJL RESTART NA OHIS ILI STANBEN KOMPLEKS? GLAVNIOT ^OVEK OD RUSIJA VO ZATVOR - NEMA GAS VO MAKEDONIJA s.7 PRIJAVENI 12KOMPANII ZA MALI HC NOVA MAKEDONIJA s.5 FINANSISKATA GRUPACIJA MAJLSTON PREZEDE 75,9 OTSTO OD AKCIITE NA KOMERCNJALNO-INVESTICNONA BANKA s.5 SAMO T-MOBILE I KOSMOFON SO PONUDI ZA ZGTEHNOLOGIJA s.6 NEMA PONUDA, NO NEMA NITU KUPUVA^I, SITE GO ^EKAAT NOVIOT BRAN [PIC s.6 PING-PONG SO OKTA

16

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

07-12.01.2008 g. -PONEDELNIK-SABOTA 1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS STR.29 FUNKCIONERITE GLAVNI MU[TERII NA UPRAVATA SUMIRAWE Finansiskata policija lani otkrila deka naj~esti storiteli na krivi~ni dela bile visoki dr`avni funkcioneri, direktori na dr`avni organi i javni institucii, dr`avni slu`benici, no i direktori na banki, na firmi, carinski slu`benici, ste~ajni upravnici... Kolku krivi~ni dela godinava otkri i prosledi Upravata za finansiska policija? - Vo tekot na 2007 godina Upravata za finansiska policija otkri i vo predistra`na postapka doka`a 76 krivi~ni dela. Do nadle`nite javni obvinitelstva podnese vkupno 41 krivi~na prijava za 61 prijaveno lice. Otkrivme i vo predistra`na postapka doka`avme deka so storenite dela e napravena {teta vo buxetot za 2007 godina od okolu 12,6 milioni evra. FORUM STR.8 ]E LETA LI GUVERNEROT? Kon sredinata na mesecov na dneven red vo Sobranieto treba da bide raspravata za interpelacija na guvernerot Petar Go{ev. Baraweto za odgovornost od prviot ~ovek na NBMe podneseno od 15 pratenici od re~isi site partii zastapeni vo parlamentot (osven DUI i LDP). Vo obrazlo`enieto na ovaa inicijativa so koja Go{ev e obvinet za zloupotreba na zakonskite propisi, se naveduva deka povodot e likvidacijata na Makedonska banka, za koja podnesuva~ite na interpelacijata smetaat deka e nonsens koga stanuva zbor za pozitivni gotovinski tekovi i istovremeno profitabilna banka. STR.31 STR.45 DOMINANTNA AKCIJAT ANA KOMERCIJALNA BANKA Dominacijata na Komercijalna banka be{e ostvarena vo petokot koga se istrguvaa 3.090 akcii, a vkupno vo trite trgovski dena bea istrguvani 0,16% od glavnicata na bankata so prose~na cena od 6.839 denari, {to vo sporedba so prethodnata nedela pretstavuva pad na cenata od 0,2%. Spored ostvaren promet od 8,9 milioni denari, na vtoro mesto e Alkaloid, ~ija{to akcija zabele`a pad na prose~nata cena od 1,18%. KAPITAL STR.26 DALI ]E SE POVTORI RASTOT NA MAKERONSKATA BERZA I VO 2008? Po~etokot na godinata e voobi~aen period zs utvrduvawe na (ne)uspehot na site eknomski institucii vo prethodnite 12 meseci, pa taka i na berzite. Najlo{ rezultat od site regionalni berzi minatata godina poka`ala Bawalu~kata berza, ~ij {to indeks na najpikvidni kompanii, BIRS, i pokraj blagiot porast vo dekemvri, no nivo no cela 2007, oti{ol vo minus za 11,1%. STR.28 MAKPETROL ME\U ^ETIRITE NAJTRGUVANI SO PROMET OD SAMO 70 ILJADI EVRA Co promet od samo 4,6 milioni denari ili 73 iljadi evra, akcijata na Makpetrol vleze me|u ~etirite najtrguvani na po~etokot na godinava. Niskoto nivo na trguvawe ne e neobi~no za ovoj period od godinata, so ogled na toa deka investiciskite fondovi, kako najgolemi dvigateli na berzata vo 2007, gi sreduvaat svoite bilansi i se podgotvuvaat za novi vlo`uvawa. PROFITITE POPRIVLE×NI OD RIZIKOT Iako krajot na minatata godina donese odredena stagnacija, sepak se o~ekuva doma{niot pazar na kapital vo 2008 godina da stane zna~itelno pointeresen, kako za potencijalnite stranski, taka i za doma{nite akcioneri. Vsu{nost, site gra|ani koi raspolagaat so slobodni sredstva mo`at svoite pari namesto vo banka (na kni{ka) da gi vlo`at vo akcii na kompanija po sopstven izbor, koi }e gi kupat po poniska cena, a }e gi prodadat po poskapa, pri {to }e zarabotat vo razlikata. PROKREDIT BANKA JA IZDADE PRVATA KORPORATIVNA OBVRZNICA Na krajot na minatata godina ProKredit bankata ja izdade prvata emisija na korporativ na obvrznica. Stanuva zbor za prva emisija na korporativni obvrznici {to ja izdava edna banka vo Makedonija. Iako izdavaweto na korporativni obvrznici e redovna praksa vo drugite ekonomii od regionot i po{iroko, za Makedonija toa za `al e retkost. Str.46 MAKEDONIJA GI DOBI PRVITE INVESTICISKI SOVETNICI Zgolemuvawe na informiranosta na potencijalnite investitori za sostojbite na pazarot za hartii od vrednost i sledeweto na berzanskite spu~uvawa se dep od obvrskite na investiciskite sovetnici, koi v~era gi dobija diplomite za uspe{no zavr{ena obuka. MAKEDONSKO SONCE STR.26 STR.29 BUGARSKIOT ALFA FINANSISKI HOLDING GO KUPUVA I BROKERSKOTO DRU[TVO EUROBROKER?! Spored neoficijalnite informacii do koi dojde Kapital prvi~niot dogovor za prezemawe na 51% od kapitalot na Euro-broker od strana na bugarskata finansiska grupacija e ve}e postignat. Dosega{niot sopstvenik na brokerskata ku}a Dragan Lasi}, navodno }e zadr`i sopstvenost na nad 49% od akciite i relativno golema kontrola vrz upravuvaweto so dru{tvoto. STR.33 MBI-10 JA PO^NA GODINATA SO PAD Vo prvite tri dena na trguvawe vo novata godina, indeksot na Makedonskata berza zabele`a pad od 1,2%. Skratenata berzanska nedela ne donese ni{to spektakularno vo pogled na prometot i cenite na akciite, {to e i o~ekuvano za po~etok na godina. STR.34 NE PLANIRAME DA KUPUVAME DRUGI BANKI VO MAKEDONIJA Bo najava e dokapitalizacijata no Nova Qubqanska banka vo iznos od 300 milioni evra. Na koj na~in }e se realizira kapitalizacijta i za {to }e bidat nameneti sobranite pari? NLB u{te vo 2007 godina se dokapitalizira{e so 100 milioni evra. STR.37 ZEMJODELSKI KREDITI SO KAMATA OD 4% Invest banka od Skopje po~na so plasman na sredstvata {to gi obezbedi Vladata vo vkupen iznos od 8,2 milioni evra, nameneti za finansirawe ko individualni zemjodelci i pravni lica koi se zanimavaat so zemjodelstvo.

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

17

18

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

Data 14.01.2008

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

berzNIK

19

20

berzNIK

broj 5 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI

Data 14.01.2008

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->