You are on page 1of 48

Narodnostni boji ob severni meji

1883-1918
NA VULKANSKIH TLEH
Anton eko
Ob 60-letnici narodne osvoboditve
entilj v Slov. goricah 1978
OB 60-LETNICI
V novembru letonjega let a bomo v Sloveniji in Ma-
ribor v ok viru proslav in manifestacij obeleili eno iz-
med pomembnih prelomnic iz noveje zgodovine slov ensk ega
ljudstva .
To je tisto obdobje, ko je po prvi sveto vni v OJnt
evropski dela v ski razred stopil na tedanjih re volucio-
narni h dogajanj, ki so jih sproila globoka drubena protislovja.
To je obdobje zmagovit e oktobrske re voluci je in nastanka
pr ve Lenino ve dr ave.
Ta v elikans k i in zgodovinski revolucionarni v al ni el mimo
slovenskih narodnostnih meja. Zajel je tudi napredni del sloven-
sk ega delavskega razreda, mladino, inteligenco, vojatvo itd.
Evropskemu in slovenskemu revolucionarnemu gibanju se je
v obrambi sv oj ega ekonomskega in drubenega poloaja posta vila
po robu evropsk a in slov ens ka reakcija.
elja po e nadal jnjih poi zkusih germanizi rati slov ens ko ljud-
stvo j e bila izra ena tudi po prisvojitvi narodnostnega ozemlja
Slov enije.
Toda slove ns ko ljudst vo je zmoglo dovolj lastnih da je
s svojih naprednih rodolj ubo v pred 60 leti ohranilo sv oje
narodnostne meje in utrdilo sv oj obstoj na tem evrop-
sk ega kontinenta.
vso zaplet enost t edanjega obdobja in globokih
drubenih protislovij, moramo poudariti, da se socialni boj za pra-
vice dela v skega razreda ni le pred 60 leti, je ta boj
nadaljevala partija Jugoslavije ter ga skupaj z de-
lavskim razredom Jugoslavi je in Slo venije zmagovit o
z ljudsko socialno in oboro eno revoluci jo.
Zato se tudi slov ens ko lj ud st vo, ki vsamouprav nem socia-
lizmu skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugo-
slav i je gradi sv oj bol ji material ni in drubeni poloaj, spominja
enega izmed iz redno pomembnih zgodov inskih obdobij in doga-
janj, ki so prav pred 60 leti v tedanji Evropi pokazala, da j e na
tem starega kontinenta gospodar svojega prihodnjega in
narodnostnega razvoja.
V tem ok viru eli tudi ta kronika krajevne skupnosti ,sentilj
v Slo venskih goricah, tore j na sami severni meji, ki je
bilo nenehoma izpostavljeno hudi germanizaciji in neprestanim
bojem za obsto j in sv oboden razvo j, prikazati v so pomembnost
dogajanj pred 60 leti in tako pr ispevati k letonjemu proslavlja-
nju tega zgodov insk ega obdobja.
Predsednik OK SZDL Maribor:
Gora zd Maze j
Trd bodi , neizprosen, mo jek len,
kadar braniti je in pravde
narodu in jeziku svojemu!
F. Le vstik
UVOD
ent il j z blinjo okolico je od nastanka v XIV. stoletju do
druge polovice XIX. stoletja bil majhen in neznaten kraj .
V fevdalni dobi je spadal po pod gradove izven tega ob-
prav tako ga ni pomembneja prometna ila.
V cerkvenih zadevah je do leta 1784 spadal pod jareninsko up-
nijo. Sele s tem letom je postal samostojna cerkvena enot a in
tri leta pozneje, leta 1787, je dobil tudi svojo olo.
ir emu svetu st a kraj nekaj desetletij poznej e odprli dve
vani prometni ili, in to cesta Dunaj-Trst leta 1824 ter juna
eleznica Dunaj-Trst leta 1846. Po teh dveh dogodkih se je kraj
razvijati in je zanimanje zanj rastlo tudi v irem zaledju,
kar dokazujejo novi priseljenci, ki so se prav zavoljo ceste in
eleznice priseljevali iz Slovenskih goric in od drugod. To
so bili predvsem obrtniki pa tudi kmetje. Po r evoluci ji
leta 1848, e bolj pa v naslednjih desetletjih, ko so mnogi osvo-
bojeni kmetje zali v teave z zemlje in jo pro-
dajali razni gospodi iz mest, se j e sestav prebivalstva spre-
minjati tako v socialnem pogledu kot po narodnosti. Prav
narodnosti pa so po letu 1848, v naih krajih e bolj po letu 1870,
vse pozornost. Razlike v pripadnosti eni al i drugi
narodnosti so prihajale prebivalcem entilja in okolice vedno
bolj do zavesti. Po letu 1883 je ta zavest sproila celo gibanje,
po katerem je postal neznani in nepomembni kraj z oko-
lico vred vedno bolj znan naokrog. To gibanje in dogodke
v zvezi z njim imenujemo v krajevni zgodovini dobo narodnost-
nih bojev.
7
SOITJE DVEH NARODOV
V pr vih st ole t jih po preseljevanju narodov so v krajih med
Muro in Dravo, si cer r edko nasel jeni, e iveli nai predniki slo-
ve ns kega rodu. O tem jasno govore vsa krajevna in ledinska
imena, ki so na dananjem entiljskem pristno sl oven-
ska in jim niti pozneji ni so mo gli slo-
vens kega korena. O slovenskih prebivalcih tudi seznam
kmetov iz XIII. st ol etja, v Cirknici, ki so bili podloni
gr adu na Piramidi pri Ma riboru. Takrat so nosili samo ro jstna
imena. Ta so bila mnoga e iz poganskih in so lepa st aro-
slovans ka, kot na primer: Malej , Cvetej, Drako, Staneslav, Do-
malast, Lubej, Stanej , Nikola, Pet r oslav, Sobotej , Zdina,
Mirt, Stojana, Negodej in druga. Med njimi najdemo tudi
ska imena, ki ne zvenijo slovensko, a so jih prav tako nosili
slovenski lj udje. Pokr ist j anjevalci so prinaali nemki
jezik t er z njim nemka in druga imena, kot na primer: Ulrik,
Lovrenc, Oto, Leutold, Rupert in podobna. Da so med kmeti v
Cirknici in drugod iveli nemki ljudje, nas ne sme saj
so bili v naih kraj ih fevdalci vsi nemkega rodu in so s po-
svoj ih uslubencev in naseljencev irili nemki jezik med
podlone kmete. Kar je bilo v t istih pisanega, kot na pri-
mer urbarji, gorske bukve in podobno, je bilo pa tako vse v
ki je zamenjala zelo cenjeno
S spreminjanjem razmer in dvigom izobrazbe, ko so
ustanavljati ole, se glede rabe nemkega jezika ni spreme-
nilo. so do revolucije leta 1848 rabili zlasti v
pisavi, v uradih, oli, cerkvi in v javnosti sploh. Mi lj eni so tu
pr edvsem napisi na kapelah, spomenikih, nagrobnikih itd. V cer-
kvi so si cer rabili slovenski jezik pri pridigah in molitvah, v
uradovanju pa le nemkega, in to v ent ilj u do t ega
stolet ja, medtem ko j e v vseh javnih us tanovah in uradih bila
uradni jezik do leta 1918. Torej je moral slo venski
obvl adati vs aj za silo je imel opravka z uradi.
S tem pa ni da je bil nemkega rodu, saj se narodnost
pri nas ni mogla meriti po znanju jezika.
8
Kako je bilo z narodno pr ipadnostjo in zavednost jo v enti l ju
i n ok oli ci v XIX. stoletju?
Velika prebivalstva je bila slovens ke narodnosti in
se je t ega t udi e zavedala. Ker j e bila v ogromni
kega stanu, je bila v kraju tudi bolj stalna. ivela je v
st ikih z nemkimi sose di onkraj Mur e in dananj e mej e. To so
sejmi in t rgovanje sploh, ker je bilo entilj sko pre-
bi valstvo v t em primeru mnogo bolj vezano na t e kraje ko t na
Maribor, posebno e in Sklenj enih j e bilo
tudi mnogo zakonskih zvez, kar je odliv slovens ke
krvi v tujino in priliv tuj e k nam; vendar so se z leti priselj en ci
ponekod poslovenili, medtem ko so se slovens ki ljudj e v tujini
izgubili. Dokaz t ega procesa so mnoga slovens ka rodbi ns ka ime-
na onkraj dananje meje in nemka pri nas. Si cer pa so bi le
ivl j enjske razmer e te daj take, da se nar odnostne
meje ni moglo potegniti, saj so bili narodnost ni drobc i t u in tam.
O tem, da je bila velika ljudi na entiljskem
sredi XIX. st olet j a e narodnostno prebuj en a in se je pr izn av ala
slovenskemu narodu, dva dogodka. Ko si je lavantins ki
kof Anton Martin Slomek v petdesetih letih minulega stoletja
prizadeval slovenske kraj e ob severni jezikovni meji
k svoji kofiji, da bi jih odtegnil vplivu nemke gra ke kofije,
Sentilj okrog leta 1900
9
se je ogromna vernikov entilj ske u.pnij e z.a pri-
k slovenski kofiji. Zbrali so tudi 375 gol dinarjev za
organizacijske stroke, kar za ti st e ni bila majhna vsota.
Dejstvo, da so se izr ekli za grako kofijo, . pove
dovolj o slovenski zavest i Drugi dokaz o nizkem
tevilu pripadni kov nemke narodnosti v entilju pa je neuspeh
z uvedbo nemkih pridig v entiljski cerkvi. Takratni upnik
Franc Osojnik je let a 1852 z namenom, da ne prikraja
nemkih vernikov za bojo besedo, uvedel tudi nekaj nemkih
pridig, a jih je leta 1868 opus til, ni imel ;0
kazuje, da je bilo Nemcev v kr aju r es malo i n da so se ti sti
vsa j razumeli, e ne popol noma obvladali, slovens ki jezik. Na
splono je bil o znano, da so tj a do sedemdeset ih let XIX. st o-
letja slovenski in nemki pr ebivalci ent iljskega pa
tudi drugod, iveli slono drug ob drugem in narodne
pripadnosti ni kjer ni kazila soitj a. Po zlomu Bachovega ab so-
lutizma leta 1859, ko so si lahko volili upane,
v entilju in okolikih na t em poloaju Slovence, Nemce
in celo priseljenega Hrvata ker narodnost ni igrala
vloge, pa sposobnos t in potenj e. Da so v tistih bile
narodnostne r azmere dokaj znosne tudi v Mariboru, pi e zgodo-
vinar dr. Anton Medved. Mnogo mar iborskih Nemcev je bilo
nov Slovans ke obratno so bili pa mar iborski Slovenci
nemke Kazine. Ko so na primer leta 1869 slovenski telo-
vadci Sokoli iz Lj ubl j ane obiskali Maribor, jih je vse mesto slav-
nost no sprejelo. Slovenke in Nemke so jih na vsej poti skozi
mesto obsipavale s cvetj em.
V to lepo in znosno soit je l judi obeh narodnosti v entil ju
in drugod pa so pos egle polagoma posledice dogodkov, ki so
spr emenile iv ljenje v pr ecejnj em delu Evrope, ga
skalile ter zanetile ogenj, ki se j e r azplamtel t udi na t em
slovenske domovine.
10
NEMCI DVIGAJO GLAVE
Po nemkih zmag ah nad Francozi leta 1870-71 in nast anku
zdr uene pod Bismarkom je samozavest nemkega na-
r oda si lno nar astla ne le v tudi v Avstriji, kjer
so iveli e drugi nar odi, pr edvsem Slovani. Med Nemci so na-
st ala gibanja za raziri tev njihovega nar odnost nega ozemlja proti
vzhodu in jugu s ljudstev, vzhodno oziroma
juno od nji h. Za dosego tega cilja so se posluevali
nejih metod in prij emov. Pr i da bi ustvarili sklenjeno
nemko ozemlje do J adr anskega morja, jim je bil napoti mali
slovenski narod, ki so ga s post opnim hoteli zbri-
sat i s sveta. entilj je bil e tistikrat na jezikovni meji in prva
ovira pr i povezavi nemkega ozemlj a pri Spielfeldu z e precej
Mari boro m. Zato so se na t em odseku lotili najprej
pr av njega.
Poglejmo, kakno je bilo razmerje med sloven skim
jn nemkim pr ebivalst vom v let ih, ko so se ob narodnostni meji
na slovenskem sever u razplamtevati narodnostni boji.
Podatki so iz let a 1880, ko je bil popis prebivalstva. V vsej
entiljski up niji, ki je obsegala pet upr avnih je ivelo
3222 ose b, od teh 2654 Slovencev, 550 Nemcev in 18 drugih. Raz-
merje med Slovenci in Nemci je bilo nekako 5 : 1, kar pa ni
ustrezalo resnici. Popis je opravljal stavbni svetnik in
posestnik s Kresnice Avgust Krummholz, ki je vsakega, kdor mu
na nemka vpraanja odgovarjal v vpisal kratko-
mal o za Ne mc a, ta ni izrecno izjavil v da
je Slovenec. Tako popis ni dal slike na rodnostne pripad-
nosti preb ivalcev. Zat o so slovenski odborni ki vseh petih
pri ponovne m zasebnem popisu nateli od 3222 prebivalcev
3035 Slovencev, 169 Nemcev in 18 drugih. Po te m popisu je bilo
razmerje med narodnostima nekako 18 : 1. Po so nateli
v Ceraku 25 (14), v Cir knici 15 (35), v Selnici 26 (132), na Do-
brenju O (32) in v entilju 103 (337) Nemcev (tevilke v oklepaj u
so po podatkih). Ta popis je bil prvi vzrok, da
so se Sloven ci omalovaevani in zapo st avlj eni, kar
11
Je v marsikom vzbujalo nezaupanje in tihi odpor proti nem-
kemu
Novi nemki duh je polagoma buriti tudi glave nem-
kih ljudi v entilju. Postajali so vedno bolj samozavestni, med-
t em ko so smat r ali slovenske so za manj vredne. Ni so pa
e bili povezani v kaknem drutvu ali organizaciji in tudi vod-
nika e niso imeli. Toda ta se je kmalu pojavil med nj imi. Na
Kresnici je takratna zavarovalnica Slavi ja iz Prage (podru-
nica v Gradcu) leta 1883 zasegla veliko zadoleno posestvo kmeta
Janeza mirmaula in ga e istega leta prodala Egonu pl. Pistorju
z Dunaja. Ta si je uredil dom v dananj i hii t. 16 ter svoj dvor
ime noval Edenhall. Ko je to poses tvo okrog leta 1900 prodal
in se ods elil v Gradec, j e bilo na nj em posestnikov. Tik pred
drugo svetovno vojno leta 1940 so bila tu posestva Emilij e Gross,
Franca Poklitscha in Henrika Neubauerja v celoti, dele posestva
brez hi sta pa imela Franjo Thaler in Karl Bartl.
Egon pl. Pistor z Edenhal la je bil zagrizen privr enec nove
nemk e miselnosti in se j e takoj lotil razdiral nega dela med pre-
bivalci entilja in okolice. Z delom si je kmalu pridobil
privrence med svojimi sonarodnjaki. Posledice nj egovega dela
so Slovenci v entilju takoj V Mariboru so v t em letu (1883)
odkri vali spomenik admiralu Tegetthofu, ki je bil po rodu Ma-
in je leta 1866 v pomorski bitki pri Vi su premagal ita-
lijansko vojno mornarico. odkritj a se je udel eil tudi
ces ar Franc Joef 1. in entilj so mu pripravljali na elez -
niki postaji sprejem. Pistor in njegovi privrenci pa so
entiljskim Slovencem da bi vladarja pozdravili s
slovens kimi zastavami in govorom kot dokaz, da j e prispel na
slovenska tla. Toda Slovenci so demonstrativno po zdr avljali ce-
sarja s klici i vio in mahali z lipovimi vej icami, simbolom slo-
vanstva. Ta dogodek je jasno pokazal, da je mirnega soitja
konec.
Poleg splonega omalovaevanja vsega slovens kega so Pistor
in njegovi usmerili svoje razdiralno del o prva leta v glavnem v
tri smer i : proti nato proti oli in ne nazadnj e proti cer kvi.
Leta 1886 so dosegli prvi vidneji usp eh . Na volitvah
je Pistorjeva skupina po zaslugi dveh izdajalcev med Slovenci
zmagala in Pistor je postal upan z eni m glas om Nemka
nadutost nasploh, v entilju pa e poseb ej , je vedno bolj nara-
ter potiskala slovenski iv elj v ozadj e. Takr at je beseda
vindi dobila pomen psovke. Pri delih v uradih in
drugje so bili slovenski le sluga je
12
bil Slovenec. Enako so Slovenci dobili pri eleznici le delo teaka
s krampom in lopato, pa tudi pri poti je na bil lahko
le pismonoa. Vsa vodilna mesta in druga laja opravila so pri-
padla priseljenim tujcem nemkega rodu.
13
Oblaki li so nebo,
tako t eko, tako temno.
R. Maister
BOJ ZA OLO IN CERKEV
P r vi izmed omenj enih treh cilj ev , ki so si jih entilj ski Nemci
postavili, j e bil doseen, saj je e bila v njihovih rokah.
Kako je bilo pa s olo?
Po olskih predpisih iz ko je bila v ent il ju leta 1787
ust anovlj ena ola, ki j e delovala pod nadzorst vom cerkve, je bil
pouk v nemkem j eziku. Ob a ki sta drug za drugim do
leta 1869 na entiljs ki oli , sta obvla dala slo venski je-
zik vsaj v saj je prvi, Rajmund Lipu, bil doma v okolici
Slovens ke Bi st rice. drugi, Franc Nepel , pa v entilju. Jasno je,
da sta za svojo slubo bila izobraena v nemkem j eziku, v ka-
t er em sta t udi Tako je bilo na splo no do sklenitve
konkordat a leta 1855 in e poznej e do leta 1859, ko je kof Anton
Martin Slomek dosegel te h obmejni h slovens kih
krajev k svoji lavantinski kofiji. S tem j e dobil tudi nad zor nad
ol o, Pouku jeziku veli ke prebival stva v na-
ih krajih so te daj v osnovnih olah ve dno
pozornost. Na entiljs ki oli se je st anje v tem pogl edu
spremenilo zlas ti po letu 1871, ko je post al vodja ol e Kar el Zor-
ko, si n zavedne kmetske druine iz sosednje Kanie. Po
nem olanju so otroci obvladali oba jezik a : slove ns kega, ki je bil
veliki in nemkega, ki je bil uradni jezik.
sicer kmet v t istih ni mnogo r abi l, a je vendar
bi lo dobro, da jo j e vsaj za sil o obvladal. Tako j e bilo prebival-
stvo z us pehi ole v glavnem zadovol jno in ni zahtevalo spre-
memb. Tega so se dobr o zave dali tudi Pistorjevi ljudj e in se zato
niso nar avnost zagnali v odpravo slovens ke entilj sk e ole. Bila
14
jim je pa seveda velik kamen spotike, saj ni mla-
dega rodu, kot so oni to hoteli. Zato so se posluili druge poti.
Leta 1885 je bil ustanovljen nemki Schulverein. To je bila
organizacija, ki si je zadala nalogo s nemkih ol po-
nenemke kraje. Na pobudo Pistorja je bila podru-
nica imenovane organizacije leta 1887 ustanovljena tudi v ent-
ilju in jo je vodil njen pobudnik. Dve leti nato je Schulverein
ustanovil v entilju zasebno nemko enorazrednico. Sredi vasi
nad predorom je imel takrat Joef Ertler gostilno in 3 ha veliko
posestvo. Oboje je kupil Schulverein in gostilno s prizidkom pre-
delal tako, da je bila v njej ena in st anovanj e za
telja. 18. 11. 1889 je nemka enorazrednica z delom.
Ker se j e vpisalo zelo malo otrok, so nekateri nemki po-
sest niki izvajati pritisk na svoje slovens ke da so
poiljali svojo deco v nemko olo. V prvem letu del ovanja je
bilo vpisanih 42 otrok, naslednje leto pa e 64, ker j e bil pritisk
na slovenske vedno huj i. Slovenska javnost je nad
ustanovitvijo te ole bila in v nj ej je raste l vedno huji
odpor proti pa se je slovens ka narodna
Nemka ola v entilju
15
zavest prebujati in utrj evati tudi pri takih, ki se za na-
r odnostna vpr a anj a do takrat niso zanimali. In v tako mir-
nem in sl onem kraju so se narodnostni boji vedno bolj raz-
plamtevali.
Let a 1890 so bile spet volitve in v entiljski
je Pistor ponovno po stal upan, v odboru so bili pa 4 Slovenci
in 7 Nemcev. Trij e od teh niso stalno iveli v entilju, ampak
v trasu (Adolf vitez Jungfeld, Johann Schweiger in Franc Neu-
bauer). Ti in e mnogi drugi so imeli v entilju posestva, pred-
vsem vinogr ade, in tako tudi aktivno in pasivno volilno pravico,
ker so nad 10 gol dinar jev davka. npr. niso
davka, zato niso imeli volilne pravice in prav ti kakor
e mnogi drugi npr. hlapci, dninarji in podobni so bili
vs i Slovenci.
Istega l eta je bil tudi popis preb ivalstva in so spet narodnost
kot l eta 1880 po znanju nemkega j ezika, kar seveda
spet ni mo glo dati slike o narodnostni pripadnosti. V vseh
petih entilj ske upnije j e bilo 3461 oseb , 239 kot
le t a 1880. Slovencev je bilo 2638 (-16), Nemcev 807 ( +257), dru-
gih pa 16 (-2). V oklepaju j e porast ( +) ali padec (-)
tevila oseb v primerjavi s prejnjim popisom.
V posameznih je bilo tevilo prebivalcev tako:
Cerak 454 Slovencev (+44), 75 Nemcev ( + 61)
Cirknica 440 Slovencev ( + 6), 18 Nemcev (- 17)
Dobrenje 544 Slovencev (+17), 19 Nemcev (- 13)
Selnica 623 Slovencev (- 3), 137 Nemcev (+ 5)
entilj 577 Slovencev (-80), 558 Nemcev (+221)
Razlika 16 oseb odpade na druge narodnosti. porast
nemkega ivlj a je op azen v entilju, ki se je e razvijati
v nasel je upokojenih vijih uradnikov in podobnih ljudi, ki so se
pr eselili iz mest.
Bilo je e omenjeno, da se Nemci po osvojitvi iz zna-
nih razlogov e ni so lotili slovenske ole. Zato so pa sv oj e raz-
di r alno delo uperili proti cerkvi. Pistorja in njegove somiljenike
je zelo motilo, da je v nemki oli ver ouk slov enski
duhovnik, sicer v nemkem jeziku, in so hodili te ole v
e ntiljsko cerkev, kj er so bile pridige in molitve sl ov enske. Zato
je skupina Ne mcev zahtevala od t akr at nega kofa Stepinika da
uved ej o v entiljski cerkvi tudi nemke pridige in molitve. kof,
ceprav ne mko je to zaht evo odklonil ker
j e bilo tevil o Nemcev v entiljski upniji prenizko. '
Kmalu nato je po stal lavantinski kof dr. Mihael Napotnik,
sin slovenskega kmeta iz Tepanj pri Konjicah. Ker je v tistih
dosegel visok poloaj, bil je cesarjev dvorni kaplan
na Dunaju in ravnatelj znamenitega cerkvenega zavoda Avgu-
t inej a, so ga Nemci smatrali za svojega, ker Slovenec kratko-
malo po nemkem miljenju ne bi mogel take Vendar
se mo svojemu ljudstvu ni izneveril, dasiravno v narodnostnem
oziru ni imel kake vidne vloge. Kmalu po svojem je
priel birmovat v entilj . To priliko so entiljski Nemci, ki so
pri prejnjem kofu glede nemkih pridig pogoreli, takoj izko-
ristili in nekaj dni pred birmo vloili na kofijstvo obirno spo-
menico z zaht evo po nemkih pridigah. Glede tevila nemkih
vernikov so se sklicevali na uradne podatke iz popisa prebival-
stva iz l eta 1880, o katerih je pa znano, da niso bili in je
zasebno t et je pokazalo sliko. entiljski nemki
ski odborniki so v spomenici nastopali v imenu vseh
petih na upnije, a za to j ih ni pooblastil.
Svojo zahtevo so podprli tudi s trditvijo, da je za slovenske ver-
nike v upnijah grake kofije (Gomilica, Cmurek, Rad-
gona) mnogo bolje poskrbljeno za slo venske pridige. Spomenico,
sestavljeno na seji entilj dne 13.4. 1890, je spre-
jelo 7 nemkih odbornikov, proti so gl as ov ali 4 slovenski odbor-
niki, podpisali so jo pa Nemci Egon pl. Pistor, Florjan Meier,
Franc Fischereder in renegat Lorenc Trije nemki odbor-
niki Jungfeld, Schweigler in Neubauer so i veli st al no v Strassu
in niso bili naravnost prizadeti gl ed e pridig, vendar so se s spo-
menico strinjali iz narodnostnih r azlogov in tudi zato, da bi se
njihovi nemko. Predno je kof Napotnik dal spo-
menico v pretres ordinariatu, jo je poslal v izjavo entilj sk emu
upniku Matiji Kel eminu z naj ugoto vi, koliko fara-
nov ne razume slovenskega jezika in poskua dobiti po-
datke o tevilu Slovencev v upnij ah gr ake kofije, o kat eri
govori spomenica, in kako je t am ur ej eno glede sl ovenskih pri-
dig. upnik Kelemina je kofovo vestno op ravil. Zbral
je uradne podatke in izjave upnikov omenj enih sose dnj ih upnij,
ki so trditev spomenice o tevilu slovenskih
vernikov, ki ni znaal o le 2 % do 15 0/0, 25 % ali
e in tudi o razporedu sl ovenskih prid ig v cerkvah teh up-
nij, ki jih je bilo znat no manj , kot bi ji h moralo biti z ozir om
na r azmerje med nemkim in slovenski m preb ivalstvom. te-
je tudi naved el r az merje med slovenskimi in
nemkimi verniki v entilj ski upniji. Zato je zavrnil
spomenico o nemkih pridigah v en t ilj u in predlagal, naj bodo
16
2 Na v u lka nskih tleh
17
Matija Kelemina
po tiri nemke pridige letno le za poizkus, da se ne bi ponovilo
ist o, kot se je v Osojnikovega upnikovanja, ko je moral ta
nemke pridige zaradi neznatnega tevila poslualcev opustiti.
Dokazoval je tudi, da pri ljudi Pistorjevega kova ne igra
vloge verski moment, mnogo bolj, e ne samo nacio-
nalni z glavnim namenom, slovenske pr ebivalce entilj a in oko-
lice tudi s cerkve. Svojo trditev j e podprl
tudi z dejstvom, da v spomenici ni omenjena sosednja upnija
Sp ielfeld, kj er je po izjavi tamkajnjega upnika bilo takrat e
nad 25 % Slovencev. a so bili deleni le dveh slovenskih pridig
na leto in so zato skoraj redno hodili k bogosluju v en t ilj, Nato
vprauj e Kelemina entiljske Nemce, zakaj ne gredo vsaj
k pridigam in mo litvam v Spielfeld, ji m je res toliko do
verskega iz ivljanja, upnik Kelemina je odgovoril na kofova
vpr aanja in tako in podprto z uradnimi podatki,
da je kofij ski ordinariat, oprt na te podatke, spomenico entilj-
skih nemkih odbornikov zavrnil in sprejel Keleminov
predlog, da se uvedejo letno tiri nemke pridige, br anj e evan-
geli ja pred pridigo pa vsako nedeljo v nemkem jeziku. O tem
je bi l odbor v ent il ju in tako je nazadnje
ostalo vse do zloma Avstro-Ogrske let a 1918. Nemka spomenica
in Keleminov odgovor kot vsa pismena dokumentacija o opisani
zade vi so v kofi jskem arhivu v Mariboru.
Ker j e ent il jskim Nemcem poskus polastiti se vpliva na do:
gaj anja v cerkvi glede uporabe jezika sp?dlet el, so s: tembolj
oprijeli izvajanja pritiska na prebivalce za VpIS otrok v
nemko olo. Kot e znano, so se najprej lotili Bil je
to najrevnej i in najbolj zapostavljeni stan, ki pa je bil
najbolj obdarj en z velikim tevilom otrok. In prav to je bilo ger-
manizator jem najbolj pogodu. Izrabljali so socialni moment za
dosego svoj ega naklepa, kraje med Muro in Dravo,
pr vens t veno med Spielfeldom in Mar iborom, z slo-
vens ke zavesti preb ivalcev, ki bi jo prav pri najmlajih,
pri olski ml adini t istih, ki so materialno bili popolnoma odvisni
od njih, svojih gos podarj ev. Posluevali se ni so samo moralnega
pritiska, npr. posestniki na svoje ampak so uporabljali
tu di drugo, mnogo bolj sr edstvo. Obe nemki bojni
organiza cij i Schulverein in leta 1889 ustanovljeno Sudrnarko je
podpiral nemki kapital iz in nemkih deel Avstrije z
denarj em, ki sta ga ob e organizaciji imeli na voljo za nakup
zemlje. Schulverein je s tem denarj em prir ejal bogate
prav za t o r evno deco, ki jo j e razen o za lagal z obleko,
:- ol skimi in s podobnim tudi ob drugih prilo-
nostih. To je bila vsekakor zelo zapeljiva vaba za socialno ibke
in t eh revnih je premamilo, da so poslali svoje otroke v nem-
ko olo . Na splono je bil narodnostni te ga pro-
letariata, ki se je vedno s te avo prebijal skoz i ivljenj e, pri
mnogih slabo r azvit in zato ni da ni iz te ga vpraanj a
delal problemov. Moralni pritisk in denar sta bila vzrok, da je
tevilo ot rok v nemki oli sicer a st alno Kako
j e Schulverein skr bel za je razvidno iz r azpisa
mes ta za drugega na entil js ki nem ki oli leta 1892, ki
mu je bila ponudena stalna 550 goldinarjev letno in e
100 goldi narjev letne nagrade, medtem ko so na javnih
olah v ti stih letih dobivale le 480 goldinarjev letnih pr ej emkov.
Prva leta je imel prvi na nemki oli v ent ilj u Maks
Br andner poleg denarnih prej emkov e ok rog 3 ha veliko po-
sestvo ok rog ole in proti vasi, kjer sta danes zdravstveni dom
i n novo naselje ob njem. To je lahko hasnoval kot nekako od-
skodni no oziroma nadomestilo za pr ezir in odpo r s
st r ani slovenskega prebival st va, kar dokazuj e, da so
se Slovenci zavedati sa mega sebe in je pr av ust anovit ev
nemke ole pomenila signal za neizprosen boj za narodni obst a-
nek , ki se je tu r azplamteval z vedno hujo brezobzi rnost j o v
naslednjih treh desetlet jih. Bil se je za za olo, za cerkev,
zelo srdit o pa zla sti za zemljo in nazadnje t udi za vero.
18
2"
19
o nep r avilnostih pri popisu prebivalstva smo e sliali. Da
so se Nemci skuali posluevati raznih nepravilnosti t udi pri vo-
litvah in pridobiti z nasil jem glasove zase, jasno kae pr imer z
volitev le ta 1892. enske takrat niso imel e volilne pra-
vice z izj emo onih, ki so imele samostojno obrt ali lastno zemljo
in so kot 10 gld davka. Kljub temu niso mogle
osebno glasovati, ampak so morale z podpisom po-
oblastiti kakega volilca, da je voli l zanje. Tako sta t udi ob teh
volitvah dve kmeti ci- vdovi pooblastili dva volilca, da volita za -
nju. Toda predsednik Pistor ni dovolil voliti,
da st a podpisa ponarejena in sta itak e volila dva druga po-
ki sta dobila od obeh vdov pravilno podpisani po-
oblastili. Oba volilca st a takoj spregl edala ukano in privedla obe
kmetici, ki sta pred komisijo izjavili, da sta dali pooblastili edino
tema in dokazali t udi pristnost podpisov. Poobla-
st a tako lahko volila za ob e vdovi in slovenska li sta je do-
bila dva glasa ki bi sicer bila izgublj ena, ko bi Pistorjeva
gol j ufi ja uspela. In to se je dogajalo okraj nega glavarja,
kakor pie list Slovens ki gospodar. Da je tudi patronat entiljske
cerkve samost an Admont igral v narodnostni borbi vlo-
go, se vidi v tem, da je njegov predstavnik s svojim glasom ve-
dno podprl nemkega kandidata kljub ogromni slovenskih
ve rni kov v upniji.
20
Napredek in prosveta,
to na a bo osveta!
A . Akerc
VPLIV BRALNEGA DRUTVA
Temnim oblakom, ki so se na narodnostnem nebu,
50 si cer obmejni Slovenci zrli s skr bj o naproti, a prebujeni so
se pripravljati za boj na ivl jenje in smr t, za vsako duo,
za vsako ped slovens ke zeml j e. Spoznanje. da je izobrazb a sil a,
ki utrjuj e v mladem tudi zave dnost, je pri vedla upnika
Mat ijo Kelemino in kaplana Mateja trakla do da st a
z ostalimi rodoljubi leta 1892 ustanovila braino drutvo.
Te drutvo j e postalo mladine, ki si je z branj em knjig
poglabljala znanje, gojila v pevskem zboru narodno pesem, se
zabavala ter se lepe besede pri deklamiranju in v uprizar-
janju gledali kih iger na zasil nem odru. Glavno nalogo, utrj eva-
nje narodne zavednosti in priprave na spopade z narodovimi na-
spr ot niki, je drutvo vzorno opr av l j alo. To so nasp r otniki kmalu
spozn ali in gonjo proti njemu. V nekaj let ih je bilo npr.
kazensko slo venske ole (Koutnik,
Urlep, Vauhnik, Vihar idr.), ker so in uspeno sode lovali
v drutvu. Drugih izobraenih Slovencev pa v kraju t ako ni bil o,
saj je drutva izhaj alo iz
in vrst.
j e tevilo otrok na nemki oli rastlo, je Pi-
storjevim lj udem rasti greben mnogo hitrej e. Kot
okrajnega olskega svet a v Maribor u od leta 1892 dalj e j e
siliti na t o, da bi se nemka ola, ki jo je vz dreval zasebni Schul-
verein, zdruila z javno slovensko olo, ki jo j e vz drevalo vseh
pet v upnij i z davki Slovensk a ola je imela
takrat tiri razrede in bi se z zdruitvijo spremenila v popolno-
21
Karel Zorko
Slovenci vedno bolj zavedati, da jim preti z nemke strani
narodna propast. Seveda so se nali med njimi tudi takni, ki so
slovenski stvari kodovali in so sluili go-
spodi. Opazno je bilo pa tudi, kako blagodejno je na dvig na-
rodne zavednosti slovenskega vplivalo delovanje bral-
nega drutva.
Kljub nekaterim razveselj ivim dogodkom, ki so jih doivljali
obmejni Slovenci na entiljskem v ivljenju,
so se v te vpletali tudi udarci, ki so kalili r adost ob doseenih
uspehih. e posebej ob prelomu in v prvih dveh de setletjih
XX. stoletja.
Za slovensko olo je bil hud udarec, ko je 12. decembra 1899
zadet od kapi nenadoma umrl dolgoletni vodja ole Karel Zorko.
Bil je zaveden slovenski ki je uival velik ugled in spo-
stovanje pri vseh, posebej pa e pri Slovencih, saj je bil vedno
borec za pravice svojih slovensk ega rodu. Vne-
t o je sodeloval v bralnem drutvu ter v hranilnici in
posojilnici, kjer j e bil vest en t ajnik do smrti. Kot skromen
vek ni nikjer silil v ospredje in ta njegova lepa lastnost ga je
napravila tako priljubljenega in spot ovanega. Njegovo slubeno
mesto je nato leta 1900 zasedel Fortunat Sadu, sin slovenskih
st arev, po rodu iz Krkega ob Savi, ki pa je v narodnostnih
vpraanjih bil popolno nasprotje svojega predhodnika.
sko se je vdinjal Siidmarki, ki mu je pripomogla celo do nakupa
24
hie in posestva na Novinah 82, se pridruil najhujim ge r rna-
nizatorjem v kraju in s svojo izdaj alsko vl ogo mnogo kodoval
slovenski stvari v oli in izv en nje. e istega let a, t o je let a 1900,
j e ol ski odbor, ki ga je vodil nemki upan entilja Fran c Fi sche-
reder, na eni svojih sej sprejel sklep, da bo v 1. in 2. r azredu
pouk v slovenskem jeziku, v 3. in 4. razr edu pa v nemkem in
se naj le 2 uri t ed en sko kot predmet. Ta
sklep je bil sprejet s 7 proti 4 glasovom, saj so imeli Nemci ve-
v olskem svetu in tej se je pridruil seveda tudi novi
Le zavednosti in nek aterih na
oli gre priznanje in zahvala, da se usodni sklep ni izvajal do-
sledno, so s tem mnogo tvegale in bile celo kazensko pre-

Leto nato so Slovenci doiveli e eno neprij etnost. P r vega
oktobra 1901 je zasebna nemka ola postala javna ustanova in
kmalu nato razirjena. Tako so morali sedaj slove ns ki davko-
s svojimi dajatvami vzdrevati poleg slovenske ole
e nemko olo in vsi protesti slovenskih ol skih odbornikov ni so
zalegli, ker so ti bili v manjini. Ker so pa Nemci sil il i k odkupu
poslopja in k prezidavi za tri- oziroma tirirazr ednico, je vija
oblast, ki jim je vedno ustregla, kolikor je mogla, namignil a, da
je v takem primeru po zakonu potrebno glasovanje Tega
Lovska druba obmejnih Slovencev leta 1895 (od leve): Franjo Fraj-
ham, Ignac Sparl, Ivan Uhl , Karl Swaty, Franc Celcer
25
so se pa Nemci ustraili, ker jim je bil poraz pri takem glaso-
vanj u v letu 1896 e ivo v spominu. Zato je raj e Schul-
verein na lastne stroke preuredil poslopj e in ga veli koduno
poklonil upravni ozir oma ol ski Nemcem je uspelo
spremembo zasebne ol e v javno zat o, ker so lahko dokazali, da
je bil o zadnjih pet let volanih letno nad 40 ot rok, kakor je za
t ake primere zahteval zakon. O za ve dnost i oziroma nezavednosti
nekaterih slove ns kih odbornikov dokazuje v zvezi z
nemko olo izjava odbora iz Selnice ob Muri, kjer
j e bila izjava o potrebnosti nemke ol e v entilju z izjemo od-
bornika Jurija ebota sprejet a soglas no. To je pa volilce in sploh
prebivalce Se lnice t ako razburilo in bilo povod, da so na
skih volitvah 3. junij a 1900 Sl ovenci zmagali z 9 : 3 odbornikom.
To je pa spet Nemce t ako razjarilo, da so dosegl i po zaslugi ne-
kega propadlega kandidata Winklerj a razvelj avitev volitev, ki so
bi le nat o ponovno 11. decembra 1900, ko so Slovenci dobili spet
!) odborni kov, Nemci pa le 3. Vendar so si za upana izvolili
Ne mca Si mona Schmida.
Op isanim dogodkom, ki so jih Slovenci spremljali z veliko
zaskr bl jenost jo, je sledil eden, ki je vlil spet nekaj radostnega
upanja v sr ca rodoljubov. To je bil popis prebivalstva leta 1900.
so bili znani popisa glede narodnostne pripadnosti
v letih 1880 in 1890, so vendar pokazali porast t evil a slovenskega
prebiv alstva.
Pogl ejmo, kaken je bil usp eh! V vseh petih je i-
velo 3439 oseb , 22 manj kot leta 1890. Od teh je bilo Slovencev
2812 ali 164 Nemcev pa 608 ali 199 manj kot 10 let prej ,
dr ug ih pa 19 ali 3 Po posameznih je bilo prebival-
5tVO por azdel j eno tako:
Cerak 495 Slovencev (+ 41), 31 Nemcev (- 44)
Cirknica 269 Slovencev (-171), 236 Nemcev (+218)
Dobrenje 537 Slovencev (- 7), 27 Nemcev (+ 8)
Selnica 703 Slovenci ( + 80), 47 Nemcev (- 90)
entilj 814 Slovencev (+237), 267 Nemcev (-291)
Zanimivo je, da so Slovenci imeli porast v entilju,
padec pa v Cirknici, medtem ko so imeli Nemci naj-
porast v Cirknici, padec pa v entilju. Ker je ta-
krat t udi verska pripadnost dobivati pomen in so bili pro-
t est ant i le med Nemci, je njihovo tevilo bilo leta 1880 eden,
leta 1890 est in leta 1900 dva, ostali so bili vsi
Kako so se od naselitve Pistorja in zapostavljanja
Slove ncev po letu 1883 razmere tekom 15 let v entilju spre-
26
Jurij ebot
menile, jasno dokazujejo slavnosti ob 50-letnici vladanja avst rij-
skega cesarja Franca Joefa L leta 1898. Take ali podobne sve-
so se prej odvijale v kraju vedno slono br ez slehernega
narodnostnega razli kovanj a ali cel o zapostavljanj a. Toda le-
t a 1898 o kaki sloni skupni proslavi ni bilo govora. Pist or
j o j e hot el izkoristiti za nemko propagando in pr ir edit i veliko
vsenem ko in samo nemko slavnost celo br ez ces ar ske
mae. Nabir al je med denarne pr ispevke in nalet el pr i
Slove ncih na odpor. Ti so bili e toliko zavedni in tudi t rdno
organizirani po za slugi bralnega drutva, da so skle ni li pr ezir ati
Pistorjevo proslavo in prirediti sv ojo, slovens ko. Ta je t udi bila
in si cer prvo nedeljo v juliju pri gos t il ni Cel cer sredi vasi. So-
delovala je Slovanska iz Maribora, slavnostni govor-
nik je bil prof. dr. Anton Medved, prilj ublj eni lj udski govornik,
poli t i k in zgodovinar . Nemci se seveda slavnosti ni so udeleili
in so priredili 18. avgusta svojo pr ed nemko olo. Pist or je hot el
ob tej prilonosti vsaditi pred slovensko olo nemki cesarski
hrast - deutsche Kaisereiche, Lastnik
F ranc Celcer mu t ega ni dovolil na tistem mestu stoj i kip
Kristusa, ki j e le ljubezen med l judmi in bi hr ast, ki bi v
veliki zbujal jezo in sovratvo, nikakor ne sodil
27
Jo ef Raj zman
Karel t irigl
tja. In tako nemki hrast nikoli ni slo venske ole v
ent il j u. Omenjeni kip Kristusa je e danes tam, in to v kapeli,
postavljeni leta 1902.
Da so tako mirni in za narodnostna vpraanja bolj
brezbrini kot navdueni e nt il jski in okoliki Slovenci postali
narodno zave dni in celo neizprosno borbeni za ohranitev jezika,
ver e in zeml je svoji h prednik ov, imata poleg drugih faktorjev
ve li ke zas luge e omenjeno bralno drutvo in pa poli -
in gospodarsko drutvo v Jarenini. To je bilo ustanovlj eno
leta 1898 za J arenino in sose dnje kraje, torej tudi za enti ljs ko
z nalogo, da s shodi in delom dviga narodno
zavest obmej nih Slovencev in jih tudi organizira.
ent il js ki pred el so v drutvu zast opali posestniki Franjo Thaler
iz entil ja, Anton Hauc iz Ceraka in Joef Rajzman iz Selnice.
Prvi sho d v entil ju je drutvo priredilo 13. 11. 1899 v gostilni
Celcer . Na shodu so bile zahteve po slovenski univerzi
v Ljubl j ani, po uvedbi slovenskega jezika na mariborski
vino rejski oli in za ustanovitev ole za mariborski
vir. ogradni k i okoli. K drut vu je pristopilo nad 70 kmetov in
s t em dal o zagot ovilo za uspehe na
Glavni namen br alnega drutva je si cer bil, da s
knj ig, deklamiranj em, petjem in igranjem izobrauje mladega
28
in utrjuje v nj em narodno zaves t t er dopolnjuj e vs e
to, mu v danih razmerah osnovna ola ni dal a. Vendar so
razmere t erjale od mladega tudi i r o r az-
gledanost in sode lovanje ne le na prosve t nem
t udi aktivno delovanje pri vseh vsakodnevni h dogaj a-
njih. Da se mladina za tako del o usposobi, so bili zlasti za mari-
borsko ustanovljeni pri bralnih drutvih mladeniki in
dekliki odseki, zdrueni v zvez e. Tako st a leta 1902 ob lO-l etnici
bralnega drutva bila tudi v entilju ust anovl jena ml ad eniki in
dekliki odsek. Prvega je vodil f ant iz Selnice Franjo
ebot, medtem ko je bila prva pred sednica deklikega odseka
Ana Kren s Stare gore. Sl ovensko nar odn o zavest je
ta mladina manifestirala predvsem z udelebo na sho-
dih, s irj enj em in agitacij o za slovens ko stvar. Zbor
sl ovenske mladine je po shodi h na Ptujsk i gori, pri Trojici v Sl o-
venskih goricah in e drugod bil prirej en 29. junij a 1903 t udi
v entilju. Uspeh takih zborovanj je bil povsod viden in t udi do
tedaj mladi ljudj e so se z vne mo v delo in gi banje
za slovensko stvar. Posebno entilj ska mladin a si je za dala t eko
nalogo, vrniti kj er so e 17 let imeli Nemci
odbornikov in upana, spet v slove ns ke r oke. Volilni boj za
ske volitve, ki so bile 27. avgusta 1903, je bil zelo oster.
mladenikega in deklikega odseka so obiskali vsa ko slovens ko
29
Matija Kren
hi o in pripravili volivce na volitve od moa do moa in jih tudi
vodi li na Napori mladih niso bili zaman. entiljski Slo-
venc i so po dolgih letih dobili spet v svoje roke in klic:
Sent ilj je spet slovenski ! se je bliskovito raziril po vsem oko-
liu. so ga ponesli po vsej Sloveniji ter netete rodoljube
r eili hude skrbi, ko so v st r ahu kaj prinese usoda tej
obmejni trdnjavi. Razumljivo je, da so se zmage najbolj razvese-
lili entilj sami, ker so predobro vedeli, se je nasprotnik
zmoe n posluiti, da dosee svoj cil j . Razmer je med slo venskimi
in nemkimi glasovi j e bilo v 1. razredu 5:3, v II. razredu 11:18,
v Ill . razredu pa 68:31. Slovenci so pot emtakem zmagali v 1. in
HI, razredu, dobili 7 odbornikov in upana, Nemci pa so v
I I. r azredu dobili 4 odbornike. upan je postal Fr anjo Thaler,
posestnik na Kresnici , v odbor so pa prili iz 1. razreda Franc Cel-
ce r, Ivan Bauman, Karl Swaty in namestnika Rudolf in
Jur ij Lamenik, iz Hl, razreda pa Franc Cimper c, Fr anc Frajham,
Mi ha Tiler in Joef Ferk ter na mestnika Rupert From in Franc
Nemci, zmag oval ci v II. razredu, so dobili odbornike
Fr anca Fisch ered erja, Johanna Repnika, Franca Rudorferja in
Karla P othasta ter namestnika Karla Fluher ja in Fortunata Sa-
duja. so bili zmoni nemki funkcionarji v volilni ko misiji,
ki jo je vodil upravitelj nemke ole Vikt or Holt schl , kaeta dva
30
primera. Holtschlu se je trenutno vtihotapiti
gl as volivca, ki je bil e mrtev. Na pritobo slovenskih ko-
misije je bil glas po pet ih mesecih razveljavljen in
Holtschl kaznovan. Ponovil se je tudi pr imer , kakren se je pri-
petil e na volitvah l et a 1892. P r edsednik ni pustil vo-
liti posestnice Marije s Kr esnice, da je e
drugi voli l. Ko se je nat o pojavil a na in l a
do kazala , je predsednik mor al pust it i
voliti ti in t ako so Slovenci v 1. r azredu pridobili en glas
in s t em v t em r azr edu
Kljub veselj u ob zmagi so se Slovenci zavedali, da se bodo
zaradi poraza Nemci s e besnostjo zaganjali v
vse, kar je slovensko. In niso se motili. Ker se jim je iz-
muznila iz r ok, so se e huje zaganjali v olo. Tu st a bila posebno
podj et j a upravitelja obeh ol Viktor Holt sch l in Fortunat Sadu.
Tako sta v popisa novincev pred novega ols kega
leta hodila odslej na domove st arev oziroma otrok-novincev
vedno oba skupaj in izvajala pritiske in gr onje na
roditel je slovenski h otrok. P osebno borben je bil Sadu, ki je poleg
drugega hotel stare za vpis v nemko olo s trditvijo,
na slovens ki oli se it ak skoraj ne - l ep slavo-
spev l astnemu zavodu - in pr ost or a t udi pr imanjkuj e. Znani so
bili p r imeri, ko sta obl j ubl j ala pop olno pr eskr bo ot rok z vsem
in e podpor o pri obdel ovanju posestva, vpiejo ot r oke v nem-
ko ol o (Grm-entilj, Uhl-Dobrenje, Gornik- Selnica,
hovec itd.). Imela st a delne usp ehe pri nekat erih pri
kmetih pa ne. Kl jub vsemu je sl ovenska ola leta 1904 postala celo
petrazr edna in smena je bil a trditev, da nudi nemka dvoraz-
r ednica znanja ko t sl ovenska petrazrednica.
Za obstoj in razvoj sl ovenske ole v entilju ima velike za-
sluge v ol ana Cerak s svojim za vednim in vplivnim u-
panom Antonom Haucem na Zaradi oddaljenosti in takrat
zel o neugodnega terena, po seb no e pr ometnih zvez, so si pr e-
bivalci Ceraka, Kozjaka in Selnice iskr eno eleli lastne ole.
Narodnoobrambna Ciril-Met odova druba in mariborske olske
sestre so se ukvarj ali z misli jo, da eni ali drugi ustanovijo zasebno
sl ovensko olo za te kraje. olske sestre so mislile celo na usta-
novitev ole za dekl ice v entilju, a obe ustanovi sta sicer zelo
vablj ivi misli po nasvetu rodoljubov iz Ceraka in entilja opu-
stili. Vsi so se zavedali, da bi venem ali drugem primeru tevilo
otrok na slovenski oli v entilj u tako padlo, da bi jo brez teav
lahko razpus tili. To so dobro vedeli tudi Nemci, zato so
celo z naj vij ega mesta vsiljevati javno slovensko
31
olo, kar so pa ti odklonili. Zato se je Schulverein ma-
za to moralno klofuto tako, da je leta 1910 ustanovil v
Ceraku zasebno nemko enorazrednico.
Da je pri vzpostavitvi nemkega mostu na Jadran, to se pravi
pri slovenskih krajev poleg uprave, ol-
stva in celo ver e bilo gospodarsko vpraanje - materialna plat
vsega procesa - najvaneje, dokazujejo dogodki, ki so se ves
narodnostnih bojev dogajali na vsem na severni je-
zikovni meji, prav posebno pa e v entilju in blinji okolici.
Ko je postal boj za srca in due najmlajih ter za naklonjenost
mnogih odraslih vedno huji, a kljub vsemu t udi brez izgleda za
popolno nadvlado, so se Nemci zatekli k drugemu borbe.
S prevzemom materialnih dobrin slovenskega v svojo last,
so ga hoteli pregnati z rodne grude in naseliti svoje ljudi. In tako
se je v XX. stoletja boj za zemljo, za vsako ped slo-
vensk e zemlj e na slovenskem severu.
Nemka ola v Cer aku
Kadar gozdove rjove viharji,
dre vesa se sv ojih korenin zavedo.
M.Bor
NEMKA SUDMARKA IN SLOVENSKA
POSOJILNICA
entilj in vsa okolica je bila naseljena s prebival-
st vom. Bili so to samostojni posestniki ali pa na zemlji
mestne gospode, ki si je e v fevdalizma pridobila zemljo,
predvsem vinograde. Med ivljem j e delovalo nekaj
obrtnikov, medtem ko do izgradnje el eznice leta 1846 ni bilo v
kraju nikakih uradnikov. Industrije e tudi ni bilo. Nekaj spre-
memb v sestavi prebivalstva je v socialnem in tudi narodnostnem
pogl edu prinesla revolucija leta 1848, sicer ne takoj, tem-
v naslednjih desetletjih. Kmet, podlonik grajske gospode, je
post al samostoj en, torej lastnik zeml je, ki jo je obdeloval. Toda
ta samostojnost je marsikomu velike neprij etnosti,
tudi gospodars ko propast. Dobil je sicer vse posestvo v
svojo last, a ga je moral v tevilu let bivemu lastniku
in poravnati tudi dra vi obveznosti v obliki davkov. Mar-
si kdo se v novem poloaju ni znael. Razne vremenske in e druge
so dodal e e svoje. Da bi kmetu v takih pri-
merih pomagali, j e drava ustanavljala denarne zavode - poso-
jilnice, kjer j e kmet dobil posojil o. Na alost marsikje taka
m koristila in prepogosto je zapel boben na drabi posestva pro-
padlega kmeta, ki je nato postal ali podoben pro-
letarec. Taka usoda je doletel a tudi nek aj kmetov na e ntil js ke m
v letih med 1870 in 1890, kakor je razvidno iz sodnijskih
zapisov. Posojilnice iz Gradca, Deutschlandsberga in zlasti e iz
Strassa so v tist ih letih prodale v zahodnem pred elu en tiljskega
14 posestev, in sicer v entilju 5, na Kresnici 3, na Stari
32
3 Na v ulkanskih tleh
33
gori gori 2, na Dobrenju 2 in v Cerknici 2. Eno takih posestev je
na Kresnici kupil tudi Egon pl. Pistor, narodnostnih
bojev v teh krajih. Po so bili prejnji lastniki slov enskega
rodu, medtem ko so le 4 novi lastniki bili Slovenci, in to 2 v
en t ilj u in 2 na Dobrenju, ostali so bili pa torej
Avstrijci.
Naslednji hud udarec, ki je zadel Slovenske gorice, je bila
trtna u , ki je proti koncu XIX. stoletja vinogradov,
glavni vir dohodkov kmetov v entiljskem predelu. Tudi to teavo
so nasprotniki Slovencev spretno Pri tem jim je bila
zelo na uslugo tudi deelna kmetijska druba iz Gradca, ki je da-
jala vinogradnikom posojila za obnovo vinogradov, a zelo nerada
v obmejne slovenske predele. je primer, ko je dala
leta 1898 okodovanim tajerskim vinogradnikom 24 kropilnic,
ale 4 v kraj e juno od to se pravi
na slovenski del t ajer ske in e teh ne v obmejne sloven jegor ike
predele. Mnogi vinogradniki so zabredli v tako teaven poloaj ,
da niso mogli vinogradov obnavljati. so pro-
dajati posamene dele ali pa tudi celotna posestva. Precej povrin
st a na Dobrenju in Stari gori ob prelomu stoletja obnovila za-
vedna in napredna slovenska vinogradnika Ivan Uhl in Janez
Bauman ter tako ohranila te povrine v slovenski lasti in obvaro-
vala lepo tevilo slovenskih pred germanizacijo.
Leta 1889 so Nemci ustanovili drutvo Siidmark, ki ga je zelo
podpiral kapital iz in Avstrije. Naloga te organizacije je
bila s posredovanjem ali pa direktnim nakupovanjem pridobivati
posestva slovenskih lastnikov in jih nato naseljevati z nemkimi
sta si znani Schulverein in Siidmarka tudi v ent il j u
podali roko In skupno delovali na slovenskega ivlja in
pri vzpostavitvi nemkega mostu na Jadran. Obe organizaciji sta
v Sentilju.svoji krajevni podrunici. Da si utrdijo vpliv
in spravijo svojo oblast vse gospodarsko ivljenje v kraju,
so ustanavljali razne gospodarske organizacije, sicer nepristran-
ske, kot so jih a povsod so jih vodili le Nemci in kmalu
je bilo vsem jasno, da sluijo enemu edinemu cilju --
vanju. Tako so e leta 1894 ustanovili posojilnico v Selnici ob
ki jo je vodil in nemki upan Simon
Schmid, Delovala je ves v njegovi hii v Selnici t. 24. Dve
leti nato je Pistor v ent ilj u ustanovil dve gospodarski zadruzi
In .sicer. Nabavno in prodajno zadrugo za promet s
pridelki - Bauernkasino in pa Klet a rsko zadrugo - Kellerei-
ki je imela opravka le z nakupom in prodajo
vina. Vse Imenovane ustanove so bile v nemki za-
34
druni zvezi in so tako mnoile sredstva za irjenje nemtva. Tako
j e npr. kletarska zadruga ustanovila s Siidmarke 1. 1902
v hii sluge Joefa Felzerja v ent il j u t. 61 gostilno
nasproti takrat izrazito slovenski gostilni Rudolfa in to-
zadruno vino.
V ti stih letih je Siidmarka tudi e akcijo z nakupi po-
ses t ev. Tako je z njenim posredovanjem bilo kupljenih manj-
i h posestev na Novinah, pa tudi v drugih predelih ent il ja,
Kupci so bili predvsem razni upokojeni uradniki in podobni, ki
so bili izraziti privrenci no ve nemke miselnosti in tako spremi-
nj ali narodnostni sestav prebivalcev v prid Nemcem. Brvo....!>o-
ses t vo, ki ga je Siidmarka direktno kup-ila od slo:.
venSkeg a kmeta, je bilo posestvo Ivana Rudolfa izSenJilja t'-125
in Neme Ottu Lei1'Cfei{u, in to leta T if92-:-Dr ugo
sl ovensko posestvo je kupila nato leta1895 od Franca Zelenika
v ent il j u 128 in ga prodala Karlu Pothastu. Oba nova lastnika
st a .hil a zagri zena Nemca, ker v t istih letih vera e
ni imela vloge pri
Trtna u , gospodar ski vplivi in naval Siidmarke na slovenska
posestva so postajali vedno nevarneji za obstoj slovenstva v
errt il j u in okolici. Za narodno in utrjevanje narodne
zavesti je vzorno delovalo bralno drutvo. Da odtegne na ivelj
gospodar skemu vplivu ter ga reuje in obvaruje Siidmarkinih
pohlepnih krempljev, je leta 1898 upnik Matija Kelemina skupno
z drugimi narodnjaki po prizadevanju zveze slovenskih posojilnic
v Celju ustanovil v ent il j u Kmet sko hranilnico in posojilriico.
Na ustanovnem zboru 15. avgusta 1898 v Celcerjevi go-
st ilni je bil izvoljen prvi odbor, ki so ga sestavljali: Matija Kele-
mina, Franjo Thaler, Ivan Uhl, Joef Rei-
t er, Franc Cimperc, Anton Hauc, Jurij Fluher in Janez Bauman,
odborniki, nadzorni odbor so pa sest avl j ali Karel Zorko, Joef
Ferk in Franc Celcer. Pristopilo je nad 50 ustanovnih
Z delom je ustanova 12. marca 1899 v prostorih nad Celcer-
jevo mesnico. Skoraj 40 let jo je s tabom sodelavcev vneto vodil
dol go letni Franjo Thaler. Svojo glavno nalogo, pomagati
slovenske mu v denarni stiski in ga obvarovati pred gra-
beljivimi germanizatorji, je posojilnica po svoji zmogljivosti
vzorno opravljala in trdovratno je vztrajala v neenaki borbi z
nemkim vel ekapitalom. Slovenci so se je oprijeli z vsem srcem
in ji s sodel ovanj em pripomogli, da je e leta 1902 kupila od
Marije Lorber, svakinje rajnega Karla Zorka, hio
s trgovino v ent il j u 41, kjer je uredila poslovne prostore. Trgo-
35
vino, ki je ostala ve dno trdno v slovenskih ro kah, je odda jala
v najem.
Kako velike vanost i je bila slovens ka posoj ilnica za Slo -
"ence, dokazuje bes, s kater im so se Ne mc i zag nali vanjo. Da bi
jo so e istega leta s pr ipravami za ustanovitev
nemke Vorschusskasse, ki so jo nato let a 1902 ustanovili. Vodil
jo je Vi ktor Holtschl, vodj a nemke ol e. Z njo se je zdr u ila
tudi e omenjena nemka posojilnica v Selnici. Po zgr adit vi nem-
kega drutvenega doma Su dmar khof - leta 1903 se j e osredoto-
vse nemko drut veno in gos podars ko ivl jenje v
njem in vse prej omenjene gospodarske organizacije so dobile
v nj em svoje pr ost ore. P r idruili sta se jim e let a 1906 ustanov-
ljena P odr u n ica c. kr. kmetijske drube za t aj er sko, ki ji je
Fr anc Fischereder , in pa Dr u t vo za vzrejo pl emen-
skih bikov , ki mu je posestnik Evald Hempel iz Cirk-
nice. Obe organizaciji sta imeli precej zlas t i prva ji h je
dela okrog 160 obeh narodnosti, saj sta po pr avilih bili nepri-
stranski, strokovni, a je zapostavljanje Slovencev pr il o jasno do
izraza. P r edavanj a, kjer so se iz slovenskega
kme ta, so bil a le v in tudi drubino glasilo je izhajalo
le v nemkem jezik u. Razstave so bil e le v Sii dmar khofu ali pa
v gost il ni zagrize nega nemkutarj a J ohanna Repnika v t r ihovcu.
Nemk i drutveni dom (Siidmar khof)
36
Iz vsega je j asno razvidno, da so bile tudi t e orga nizacije vpreene
v voz germani zacij e. Njeni valovi so se zaganjali na naih tl eh z
vso neizpr osnost jo v olo in gospodarstvo, skratka v vse
ivl jenj e sl ovenskega v entilj u in okolici pa tudi drugod
na slovens kem severu.
Po por azu glede nemkih pridig so Ne mci pustili cerkev pri
miru, vendar se je na prel omu stolet ja gibanje, ki je bilo
vzrok da so se obmej ni Slovenci znali na dveh frontah, na na-
r odnostni in ve rs ki. Prebivalci obe h nar odnosti so na e ntil js ke m
bili sk oraj 100% Slovenci vsi, med Ne mci pa
je bil o nekaj pr ot estantov, ki pa niso bili opazni, ker je
zelo malo. Bili so v glavnem med prisel jenci na Dobr enj u ln Stan
gori, ki so iveli na posestvih dr. Aloj za in so se
priselil iz Sedmograke, iz dananje zahodne Romunije (Rotter,
Ambrosy) . Mnogo pr ot est antov je okrog leta 1900 ive lo v Ma -
r iboru a so bili v manjini v razmerj u s Imeli
so pa svojo versko in cerkev v dananji Trubarj evi ulici.
Vodil jih je past or Henrik Goschehofer, ki je ivel z nemkimi
in s Slovenci v korektnem odnosu. Razmer e pa so se
znat no spre menile, ko je pri el na njegovo mesto le ta 1903
pastor Ludvik Mahnert, govornik in dober PI-
sat el j , a zelo nestrpen do in st r upen sovranik Slo-
vencev. in vz postavitev nemkega mostu na Jadran
mu je pot ekala in

so se n:
u

malo borbeni. Zato je z vso zanesenostjo s pridobivanjem
za prestop v pr ot est ant ovsko vero, da bi jih imel tako
bolj pod svoj im vplivom. Sproil je tudi v Mariboru v t ist ih
se versko gibanje Loss von Ro m - od
Valovi t ega gi banja so iz Maribora pljuskati t udi prot i
ent il j u in nal eteli t udi tu na pripadnike tega gibanja. Prvi pro-
t estant, ki se j e stalno naselil v e ntilj u oziroma Cirknici, je bil
Evald Hempel , in t o leta 1902, ko je kupil obseno posest vo od
Joefa in Hed vike J eller.
Ves od nast op a P ist or ja in nastanka narodnostnih bojev
v entil j u je bi la med nekaterimi posebno starejimi Ne mci
opazna elj a po slonem soitju s slovenskimi tako kot
je t o bilo Ti so t udi oddali svoj glas za slovenske
kandidate ob raznih volitvah in s tem izrazili svojo nejevoljo z
nastalim poloajem. Ko so pa po nastopu Mahnerta v Mariboru
nj egovi privr enci t udi v e ntilj u gonjo proti
in se s parolo do Rima oziroma Deut sch sein hei f3 t luthe-
risch sein - Nemec biti se pravi biti prot estant lotili propagande
37
za prot estantizem, j e bilo marsikomu versko vpraanje vaneje
od narodnostnega.
Bl iale so se spe t volitve, kar je da so se
trenja e st opnjevala. Sudmar ka, Schulverein in vs e ostale nem-
ke organizacij e s Sadujern, Hemplom, Fi schered er-
jem in e vrsto drugih na so se spet pognali v borbo z vsemi
sr eds tvi. Tudi Slovenci niso drali rok kriem. Zb r ani ob svoj ih
voditel ji h Kelemini, Thalerju, Haucu , ebotu, Krenovi in drugih
so se pogumno podali v boj za vs akega volilca. Tudi t okrat se j e
izkazala organizirana mladina in uspeh ni izostal. e j anuarja
let a 1906 so na Dobrenju zmagali Slovenci in upan je postal
kmet Franc Bauman. Istega let a so bile volitve tudi v
ost ali h entilj skega V Ceraku j e postal po-
novno upan znani narodni buditelj Anton Hauc, Selnica je do-
segla slo venskih odbornikov, a za upana so si spet izvolili
Simona Schmida. Tudi Cirknica je priborila polovico odbornikov
Slovencev, vendar je tudi t u post al upan r en egat Karel Fluher.
16. junija pa so bile volitve v samem entilju, kj er je bil boj naj-
ost r ej i. Kakor leta 1903 so tudi t okrat zmagali Sl ovenci. upan
je postal spet Franjo Thaler, za odbornike so bili pa izvoljeni
Franc Frajham, Franc Celcer, Joef Ferk in Miha Til er. Veselje
med Slovenci je bilo nepopisno, kar dokazuj ejo v vseh t a-
kr at ni h slovenskih To potrjuj e t udi pomembnost do-
godka. Svojo zmago so kmalu nato obmejni Slovenci proslavili
7. prireditvijo pri gostilni Celcer sr edi vasi ob udel ebi
okrog 3000 ljudi. Na slavnost so prili Murski Sokol iz Ljutomera,
dalje Ljubl j anski, Celjski, alski in Mozirski Sokol , pevski zbori
iz Celja, Ljut omer a, Maribora in Jarenine, Slovanska iz
Maribora, godba iz Vitomarcev v Slovenskih gor icah t er
tambur ai iz entpetra in Jakobskega dola. e samo udel eba
tolikih drutev iz krajev potrjuje pomen , ki ga je
sl ovens ko ljudstvo pripisovalo dejstvu, da je entilj ost al v slo-
venskih rokah.
Zmagi na volitvah leta 1906 so obmejni Sl ovenci
leta 1907 pridruili e eno, in sicer ob volitvah v dravni zbor
J4. maja 1907. Takrat je kandidat sloven ske zveze Ivan
Rokar dobil na entilj skem 341 glasov, nemki kandidat
46 glasov, socialni demokrat Kukovec pa 8 glasov. Po
so bili oddani glasovi tako: Cerak 88-0-0, Cir kn ica
58- 16-5, Dobrenje 22-17-1 in entilj 173-13-2. Za Selnico pa ni
podatkov.
38
Ko drugi grabi jo vse dal je , i1'je,
bo rod, ki bi va t od ,
bo v dui
O.
NASELJEVANJE NEMCEV
Uspeh i obeh volitev v naih so bili za Sl ovence
ugodni, ve ndar so bili neposreden vzrok, da so se najteji
v te j zgodovins ki dobi narodnostnih bojev v tem predelu
slovenske domovine. Germanizatorji so spoznali dvoje. Brez pre-
vzema zeml je v last nemkih nasel jencev je uspena ge r manizacija
kraj ev med Muro in Dravo ob elezniki progi Spielfeld-Maribor
posebno e, bo slovenska imela e nadalj e
vpliv tudi na nem ke kar j e bilo razvidno iz usp ehov
na volitvah na naj vaneji v entilju. Zato so si Nemci za-
dali dve nalogi , in to iriti protestantovsko vero in naseljevati
protestantovske koloniste na odkupljena posestva. To svojo nalogo
so z vsemi razpolol jivimi sreds t vi, ki j ih ni
0110 malo. Lotili so se najprej entil j a, in to zat o, da ne
bi cepili sil in ker jim je bil t a najtri oreh tudi najbolj napoti.
Prvo nalogo je prevzel pastor Ma hnert, drugo pa Siidrnarka in
vsi so slono delali za isti cilj - iztrebit i Slovence na t em lep em
slovens ke zemlj e. Prvi prestopniki v pr ot estantizem v
entilju so bili upravitelj nemk e ole Viktor Sudmarkin
r avnate l j urada za naseljevanje Karl Fraiss in zdravnik dr. Hans
Wenigerholz..Postali so tudi glavni propagatorji za prestop v pro-
testant ovsko vero v kraju po letu 1906. Ti in e pozneje priseljeni
luterani so se pr votno zbirali pr i pr vem protestantu-nasel jencu
Hemplu v Cirknici, dokler si niso ur ed ili cer kve pri Sudmark-
hof u v entilju, kj er je bila tudi t elovadnica nemkega
t elovadnega drutva in nemke ole. V Siidmarkhofu je bilo kot
e prej omenjeno vse gospodarsko in dru-
39
abno ivljenje Nemcev tega Tu se je usidral tudi Sud-
markin urad za naseljevanje pod vodstvom Karla Fraissa. Sploh
je odtod izhajalo vse zlo, s katerim so se v naslednjem desetletju
morali spoprijemati Slovenci entilja in okolice. Posameznih ak-
cij ni samostojno opredeljevati, saj so se pre-
pletale ena v drugo in se tako dopolnjevale.
Siidmarka je do opisanih prelomnih let 1906-07 sicer e po-
sr edno ali neposredno naseljevala nemke ljudi, in to ne glede na
VErO, a po tem je spremenila svojo taktiko. Z Mahnertovo
je naseljevala odslej le protestante, na katere slovenska
ne bo imela vpliva. Do leta 1906 je odkupila tiri po-
sestva, po tem letu pa je napela vse sile, da se je tevilo odkup-
ljenih posestev In ko je enkrat plaz drseti, ga je bilo
teko zadrati ali celo ustaviti. Pregled seznama odkupljenih po-
ses te v Slovencev pa tudi nemkih pokae, da je bilo
do leta 1918 po Siidmarki odkupljenih 42 posestev, po Heirnstatte-
banki pa 4. Od tega je bilo 36 samostojnih gospodarskih enot iz-
razito kmetijskih, medtem ko so ostalih 10 sestavljale stanovanj-
ske stavbe s trgovskimi ali gostilnikimi prostori in so ob njih
bile le neznatne ali pa sploh nikake kmetijske povrine.
jih je bilo nakupljenih med leti 1906 in 1912, in to v glavnem
na vinorodnih juno in zahodno od entilja. Tako je
v teh letih prelo v nemko in po v pro-
testantovsko last 46 posestev s 67 stavbami
hie, pristave in
Naslednja razpredelnica pokae, koliko posestev in podobnega
so odkupili v posameznih naseljih entiljskega
Cirknica 6 posestev stavbami
Dobrenje 6 posestev s 6 stavbami
Kania 2 posestev z 2 stavbama
Kresnica 8 posestev s 14 stavbami
Stara gora 7 posestev stavbami
entilj 11 posestev s 14 stavbami
trihovec 6 posestev z 9 stavbami
Skupaj 46 posestev s 67 stavbami
Skupna povrina vseh odkupljenih je merila 856 ha.
To je 25,5 % celotne povrine vseh takratnih petih entilj-
skega ki je znaala 3350 ha in sestavljajo trenutno kra-
jevni skupnosti entilj in Cerak.
V glavnem so to bila vinogradnika posestva raznih velikosti
in v razli stanju. Siidmarka je 1500-4500 kron
za hektar, kar je bila zelo ugodna cena. Na ta posestva "je
40
naseljevala druine z velikim tevilom otrok, kar naj bi se po-
sebej poznalo pri raznih popisih in pa v tevilu otrok za razvoj
nemke ole. teh naseljencev je prila iz vinorodnega oko-
Iia Heilbron ob r eki Neckar v deeli Wiirttenberg v
Kako so gospodarili novi gospodarji? so prili nekateri na
zanemarj ena posestva, je treba resnici na ljubo priznati, da so se
po teavah razvili v dobre gospodarje. To je Siidmarka
od njih tudi brezpogojno zahtevala in jim temu primerno poma-
gala. Vsi so dobili posestva na 25-letno in so bili
10 let slehernega davkov vseh vrst. Te je
zanje Siidmarka. Poleg tega jih je pa e podpirala z de -
narjem in blagom, je kdo brez lastne krivde zabredel v go-
spodarske t eave. Pravilo je pa tudi bilo, da bo vsakemu kolo-
nistu, ki bi zanemar j al dobljeno posestvo, to takoj odvzeto in on
pregnan s kolonizacij skega nazaj v Siidmarka
je pomagala tudi takim, ki niso bili protestanti, a so odobravali
ali celo sodelovali pri nj enih akcijah germanizacije in imeli ne-
Na te se je vknjiila s predpravico odkupa ob more-
bitni prodaji. Znani so taki primeri pri upravitelju slovenske ole
Saduju, pri potni uradnici Schatzovi in e pri kom. Poleg kmetov
je naseljevati tudi obrtnike-protestante in preskrbela zanje
celo delavnice predvsem v gospodarskem poslopju Siidmarkhofa
in pri svoji gostilni Nieder wald v trihovcu. Tu je imel delav-
nico Uitz, medtem ko so imeli svoje delavnice pri Siid-
markhofu klepar Rebernischeck, kolar Kozawadowsky in mesar
Sparowitz. Posredovala je pri odkupu hie s prostori za gostilno
in trgovino od Matij e Tischlerja v trihovcu 21 s predpravico za
odkup. Hio j e kupila Karolina Vele iz Maribora in jo kmalu
nato s soglasjem Siidmarke prodala protestantu Ernestu Gasserju
iz Gradca, ki je imel tu gostilno in trgovino. Tako so do izbruha
prve svetovne vojne bile v entilju in v neposredni bliini e tri
nemke gostilne (Siidmarkhof, Ni ederwald in Gasser) in ena trgo-
vina (Gasser).
Zelo se je v letih pred prvo svetovno vojno razirilo tod okoli
kvartopirstvo. Tej strasti so zapadli oboji, Nemci in Slo-
venci. Marsikje je gospodar zabredel v denarne teave ter prive-
del svoj e posestvo na rob propada. Siidmarka je znala tudi to hibo
naega spretno izkoristiti. Neteto so njeni agenti
spr et no omreevali zlasti slovenske kmete in jih oskubljali za
vsote, da so se ti morali zadolevati pri nemki posojilnici
v Siidmarkhofu. In konec je bil navadno vedno enak,
so morali svojo zemljo prodati tujcu - Siidmarki. Tako so prela
celotna ali pa vsaj delna posestva v nemke roke (Rotter,
41
Terezija Uhl
Marija Gornik
Lube, Fluher, Murec in druga) . Ur ad za naseljevanje
je takoj izkoristil vsako najmanjo prilonost , ki se je kje nudil a,
da je pognal vso mainerijo v tek pri lovu na posestva slovenskih
ljudi. Tako so npr . vdovo Terezijo Uhl na Dobrenju 6, ki je ostala
na dokaj obsen em posestvu s petimi otroki pod 10 let starosti
sama, neprest ano nadlegovali , naj proda posestvo, za otroke bo pa
preskrblj eno do izolanja v kakem zavodu. Toda za-
vedna ena, ki j e takoj spoznala, kam pes taco moli, se jim je
uprl a in ko po nadlegovanju e ni bilo miru,
je glavna agitatorja Hempla in Fraissa dobesedno porinila
prag. Podobno se je dogajalo tudi zakoncema Gornik na
Sopl u, pa kmetu Ivanu Grmu v entilju in e komu. Teh nekaj
navedenih primerov dokazuje, da izrek boj za vsako ped slo-
venske zernlje v t eh krajih ni bila fraza, ampak trda in kruta
je klical list Slovenski gospodar, ki' so ga
tiskali v Mariboru, slovens ke ljudi, ki elijo kupiti zemljo, naj se
naselijo v entilju ali okolici in tako pomagajo zavir at i
vanje. P rvi tak klic je li st 21. maja 1908, a ni imel uspeha.
Ko je bilo npr. leta 1910 naprodaj obseno Wagnerj evo posest vo
ob jaren inski cesti v Zmrzlenku sicer po ugodni ceni, ki je pa vse-
eno noben - Slovenec - ni zmogel in t udi posojilnica
ne, so se entiljski slovenski voditelji in lis t Slovenski gos podar
42
obr nili na razne slovenske den arne zavode, podj etj a in pr emon e
posameznike z nuj no pronjo., naj odkupijo to posestvo, pa so
naleteli na gluha uesa. Kmalu nato ga je kupila Si.idmarka za
protestanta Friderika Sc holla. Sicer niso bili Slovenci vedno tako
brezuspeni kot v t em primeru, toda pri velikih posestvih, kot so
bila na Kresnici, Rotterjevo in na Stari
gor i, Bindlehner jevo v Cirknici itd., so bi li pa denarno preibki.
Res j e s entiljske slove nske posojilnice prelo v letih
1900-1914 okrog 40 in malih posestev v Selnici in Cer-
aku v slovensko last, a je vseeno to bilo le malo v primeri s tem,
kar je v teh letih post alo nemka, predvsem protestantovska last
na ent iljs kem
Precej je s propagando med svojimi znanci pripomogel k
nakupu nekaj posestev v entilju in okolici Peter Hamer, kolar:
in posestnik, ki se je priselil v entilj t. 134 iz Benedikta v Slo-
venskih goricah. Z njegovim posredovanjem so kupili tu posestva
Slovenci Ignac v Cir knici 8, Ivan Toplak v trihovcu 31,
Matija na Stari gori 9 in !y_an v 170. To
je bilo e v letih, ko je post ajala Si.idmarka vedno bol j napadalna.
Da pomaga Si.idmarki pri njenem delu tudi materialno, je
npr. entiljski zdravnik dr. Wenigerholz leta 1908 kupil na Kres-
ni ci 17 od J oefa Pelcla posestvo in ga dal na voljo uradu za na-
43
I van
Peter Hamer
selj evanje v Siimarkhofu, ki ga j e potem odkupil za protestant a
Franca Poklitscha. V t em j e bilo naprodaj tudi posestvo
Joefa Donka na Kresnici 19. Da se ga ne polasti Sii dmarka, st a
ga skupno kupila takratni entil js ki upnik Evald in u-
pan Franjo Thaler ter ga tako r eila. Prodala sta ga nato zave d-
nemu Slovencu iz Ru Al oj zu Tudi mizar Franc Po-
in posestnik Simon Herzog iz entilja st a kupila njivo med
svojima posestvima in s t em Siidmar ki, ki j e na t ej
njivi nameravala postaviti hi o za nekoga od svojih.
Kaken vik in krik so zag nali Nemci, so zamu-
dili ali pa prezrli kako ugodno prilonost, kae primer, ko je
leta 1906 kupil Franc Brus iz Selnice v trihovcu 37 od Johanna
Repnika posestvo in gos t il no. Marburgerica , nemki li st iz Ma-
r ibora, se j e i roko razpisal, kakna krivic a se je
zgodila nemtvu v entilju, ko je sveta nemka last prela v r oke
Slovenca. V kako zave dne slove nske roke je prelo to posestvo,
pa al spoznamo iz t ega, da ga je Brus e leta 1908 z mastnim
prodal Siidmarki. Ta je nato tu imela gos tilno in jo
imenovala Niederwald po nekem zgodovinskem kraju v Prusiji.
Iz vseh navedenih primerov spoznamo, kakna vul kanska
tla so v gospodars kem in verskem pogl edu postali
en t il j in okoliki kraji v XX. st ole t j a in koliko samo-
za vesti, borbenosti in budnosti j e bilo Sl ov encem potr ebno
44
v stalni in neenaki borbi za ohranitev zemlje, jezika in rodu svo-
jih prednikov.
Umevno je, da so opisani dogodki vplivali na narodnostni
ses t av prebivalcev, kar j e pokazal popis prebivalstva leta 1910.
Opravili so ga sami nemki popisovalci kot Ervin Pistor, sin
Egona, ki je leta 1902 umrl, dalj e Viktor Holtschl, Franc Fische-
r eder, Karl Fluher, Fortunat Sadu in podobni, ki got ovo niso bili
objekt ivni glede narodnosti, ker je t e bil enak
kot pri predhodnih popisih. V vseh petih ent il js kega
je t ega leta ivelo 3870 ljudi, za 231 kot leta 1900.
Od t eh je bilo 2963 Slovencev (+151) , 588 Nemcev ( +20) in
119 drugih (+100). Po ver i so se v 3529 ( +92)
in 141 prot estantov ( +139). Sudrnarkinih naselj encev je
bilo dravlj anov Tuji dr avljani so bili vpisani v raz-
pred elnici dr ugi, zato je tu tak porast ( + 100). Po narodnosti
jih j e treba t eti med Ne mce in t ako se zvia tevilo nemkega
prebi valstva v entilju in oko lici na okr oglo 690, ker so prote-
st anti bili vs i nemk ega r odu. Vseeno je r azmerj e med Slovenci
in Nemci bilo kl jub vsemu 5 : 1, kar je deset let pozn ej e imelo
vlogo.
45
Po je bilo prebivalstvo razdeljeno tako:
Slovencev Nemcev drugih katol. pro,
Cerak 451 (-44) 57 ( +26) O 508 O
Cirknica 325 (+56) 190 (+46) 23 500 38
Dobrenje 568 (+21) 12 (-15) 17 582 15
Selnica 721 (+18) 128 (+81) 2 847 4
entilj 898 (+84) 201 (-66) 77 1092 84
Tudi v sosednjih krajih, v Jarenini, v Jakobu, na Velki, v
v Kungoti itd. je popis prebivalstva za Slovence ugodno
potekel. To je vlivalo poguma predvsem entiljskim Slovencem,
ki jih je prav v tem letu e huda preizkunja, da se E
obdrijo na tem mestu, kamor so se valovi germanizacije in pro-
testantizacije zaganjali z vedno hujo besnostjo. To so bile
ske volitve.
Obe strani, slovenska in nemka, sta se vneto pripravljali na
ta, kakor so se oboji zavedali, spopad. Nemci so se lotili
vsega, da bi spet dobili v svoje roke. S niso
mogli ker tega ni slovenska v
skem odboru. Ta je odklonila tudi sprejem protestantov-
skih naseljencev, ki so bili tuji dravljani, v zvezo , ker
bi tako dobili volilno pravico. Kaj so napravili Nemci?! S posre-
dovanj em Siidmarke je vse te v entilju oklonjene koloniste
sprej ela v zvezo Strass in jim s tem pripomogla
na volitvah v entilju, kjer so iveli na svojih po-
sest vih. e Ker je lahko volil vsak v kjer je imel
zemlje, od katere je nad 10 kron davka, je
ivel v kraju ali ne, je Sudmarka razprodala svojo zemljo, ki
jo je imela severno in zahodno od Sudmarkhofa. Kupili so jo
razni delavci Sudmarke iz Maribora in Gradca.
Zemlja je bila prodana 13 kupcem in ti so bili: Henrik Wastian
in dr. Ralph Walentini iz Maribora, iz Gradca pa Ludwig von
Bermuth, Alois Reisinger, Udo Muller, Franz Rauter, Anton Wan-
ner, Peter Url, Hans Wurzinger, Hans Urschler, Wolfgang
Schmied, dr. Gottlieb Thuner in dr. Paul Hofmann von Wellen-
hof. Razni nemki agitatorji so hodili k volilcem, jim ponujali
denar, volijo nemko listo, katere nosilec je bil Franc Fische-
reder z Novin, ali pa ostanejo doma, so opazili pri kom ne-
Gro zili so celo z represalijami zlasti pri pridobitnih
krogih - obrtnikih, trgovcih in podobno. Slovenci
denarnih sr eds t ev sicer niso imeli na voljo, vendar so se z vsem
ognjem podali v borbo za vsak glas. Tudi tokrat so se izkazali
46
mladi iz mladenike in deklike zveze in posvetili vso pozornost
v prvi vrsti omahljivcem. Borba je bila tudi za enske glasove
oziroma pooblastila in tu je versko vpraanje imelo vano vlogo.
Volitve bi morale biti e leta 1909, vendar so Slovenci z u-
panom Thalerjem na z raznimi ugovori in podobnim zavla-
Ko je nazadnj e e okrajni glavar dr. Adam Weiss von
Schleussenburg zapretil s prisilnimi ukrepi, so bile volitve do-
za 27. januar 1910. Volilno komisijo se sest avl j ali 3 Slo-
venci Franjo Thaler, Franc Fluher in Joef Ferk t er 2 Nemca
Johann Repnik in Franc Kahler. Predsednik komisije je bil upan
Thaler, uradni nadzornik z okraja pa je bil dr. Lubiinsky. Slo-
venski volilni tab s kaplanom Mihaelom Golobom na je
delal v gostilni Bauman, nemki z ravnateljem Karlom Fraissom
v Siidmarkhofu, pa je bilo v gostil ni Celcer pri ce rkvi.
Po predvidevanjih so Slovenci na zmag o v III. r azredu
in na poraz v 1. razredu, ker je odpovedal udel eb o trgovec Karl
Swaty. je bil II. r azred. Tu so Nemci pregovorili
Antona da se je vzdral gl as ovanj a, kmetu
Joefu Zelu s Kresnice pa je Fraiss 500 kron, da ostane
doma. Posestnica Hedviga Jeller, sic er je
tudi odklonila udelebo. Dvomljiva st a bila posestnik Lovrenc
in gr ofa Attemsa, la stnika vinogradov v ent -
ilju, oskrbnik Lahnmann. O zadnjem so pr istojni sl ovenski moj e
sklenili na sestanku dan prej, da odkloni jo nj egovo pooblastilo,
ker ga kot novinca ne po znajo in naj dokae svo j poloaj z gr o-
fovim dekretom, ki pa ga gotovo ne bo imel pri sebi. Kaplan
Mihael Golob in vodja fantovskega odse ka Franjo ebot st a se
dan pred volitvami peljala v Gradec k J ellerj evi, ji pojasnila
poloaj in jo pregovorila, da jima je pooblastilo
za volitev slovenskega kandidata.
Na sam dan volitev je bilo v entilju, ki ga je pokrivala
skor aj meter debela snena odeja, i vahno , napeto in ner vo zno.
Ze zelo zgodaj so slovenski fantj e pr ipeljali na saneh 72-letnega
v Baumanovo gostilno, kjer je mo sr kal
in kmalu sladko zadremal veni od sob naj emnice gos tilne, ka-
mor so ga fantje spravili. Bil je to volivec II. razr eda Lovrenc
ki so ga Nemci ves dopoldan a brezuspeno iskali.
Tudi Nemci so hoteli Slovencem zagosti. Da odtegnej o glas obeh
duhovnikov, so v najoddaljeneja konca upnij e na Dobr enj e in
Srbotje privedli dva bolnika, ki st a kli cal a spovedni ka. Ta bi se
do volitev ne bi mogla vrnit i, prej pa tudi ne bi mogla
gl asovat i, ker e njun razred ni bil na vrsti . Tako bi bila dva
slovenska glasa izgubljena. Toda nemka nakana je do ivel a po-
47
raz, ker je bilo v mariborskih duhovnikov in sta
lahko dva takoj Na kaj vse je bil o t reba mi sliti! Prvi
so volil i volivci III. razr eda. Tu so bili med prvimi volivci last-
niki razparceliranih Siidmarkinih njiv in pa gospoda iz Strassa,
vseh okrog 30. Slovenski fantje so se takoj razkropili po sloven-
ske zaspance in kmalu je bila vzpostavlj ena slovens ka ki
j c. zelo jezila nasprotnike. Svoj glas je elel oddati tudi upokojeni
upnik Matij a Kel emina, ki j e bil skoraj negiben in priklenjen
na bolniko posteljo, ker ga je zadela kap. Previdno so ga fantj e
na saneh peljali na kjer je bil od siidmarkovca Fraissa
spr ej et z besedami : Schaut den ver da mte n alten wi ndischen
Pfafen! Iri 's Grab ge ho r t er und nicht in's Wahllokal! Poglejte
prekletega vindiarskega farja! On spada v grob in ne na vo-
Celo Nemci so se zgr aali nad nekulturnost jo svo-
jega ravnatelj a. Spotljivo se j e dvignila celotna komisija, ko je
Kelemina oddal svojo glasovnico. Se dva negibna bolnika Simona
Hercoga in Jurija Gerta so pripeljali na kjer st a oddala
glas za slovensko li sto. j e bilo tudi dej anj e skupine nem-
kih kmetov iz okolice Lipnice, ki so imeli v errtil ju vinogr ade .
Kot verni ni so marali luteranov in so zato glasova li
za Slovence. V III. volilnem razredu j e bila slove ns ka zmaga
s 94 proti 60 gl asovom doblj ena in izvolj eni so bili vs i t ir je slo-
vens ki kandidati Iv an Bauman, Joef Ferk, Franc Frajham in
Franc Thaler. V 1. volilnem razredu so zmagali Nemci s 6 proti 4
glasovom in izvol j en i so bili vsi t ir je nemki kandidati J ohann
Bartl, Joef Hornicky, Joef Koudela in dr. Frit z Mentel. Naj-
bolj razburljive so bile volitve v II. razr edu. Nemci so
z najmanj 3 glas ovi A ko je do konca volitev manjkalo
le e 20 minut in so bili e vs i glas ovi t istih , ki so volil i Nemce,
oddani, privedejo slovenski fantj e Lovrenca Ni se menil
za poglede Nemcev in j e volil slovens ko li sto. Tik
za t em privedejo na kmeta ela s Kresnice, ki odda svoj
gla s za slovensko listo in vrne Fraissu 500 kron podkupnine. Se-
daj stopi pred komisijo kapl an Golob s pooblastilom J eller j eve,
ki voli tudi slovens ko lis t o. Tako je razmerj e glasov v II. r azre du
14 : 13 v prid Slovencem. A tu se zgodi nek aj , kar bi lahko uni-
vse upe Slovencev. Na se pojavi Attemsov poobla-
Lahnmann v trenutku, ko j e stol pna ur a bila eno, t orej
konec volitev. Sl ovensk a komisi j e Ferk in Fluher t akoj
izj avita, da Lahnmann ne more voliti, ker ga ne pozna in j e
voli te v tudi e pot ek el. Lahnmann r es ni imel pri sebi dok a-
zov, da je Attemsov oskrbnik, kot so Sloven ci pr ed videvali, a
Repnik in Kahler, nemka komisije, za hte vata, da pcobla-
scenec voli . Komisar Lubiinsky prepusti predsedniku
volilne komisij e Thalerju. Kot st r ela z jasnega je prizadela vse
Sl ovence, zbrane pred Thalerjeva da Lahn-
mann lahko voli. Zavedali so se, da je sedaj usoda slovenskega
enti lj a Ra zmerje glasov v II. volilnem razredu je
bilo 14 : 14 in odbornike je r eb. Izr ebani so bili Slovenca
J anez Fluher in Lovrenc ter Nemca Franc Fischereder in
Karl Fraiss. Ta Thal erjeva nepremiljenost je bila kriva, da se
j e t evi lo odbornikov namesto v razmerje 8 : 4 za Slovence pre-
maknilo v r azmerje 6 : 6. Usoda ent il ja je glede u-
pana vise la na nitki in ele procedura, ko je 30. aprila 1910 reb
poloaj , j e zadevo uredila. Dvanajstletna Joefa Breg,
Brega , ki j e bil leta 1898 kot tehtar,
ker j e volil slovens kega kandidata, je potegnila reb, ki je do-
za upana Franja Thalerja in je nemki kandidat Franc
Fi schered er propadel. Tako je ent il j imel sicer spet slovenskega
upana, v odboru pa ne je bilo vano
poglavje v narodnostnih borb za slovenski ent il j , a boj je
z nezmanjano silo divjal dal je na vseh ivlj enj a.
48 4 Na v ulkanskih tleh
49
PROTESTANTIZEM V SLUBI GERMANI ZACIJE
Razmere v ols tvu se po za slugi Saduja niso spre-
meni le na bolj e, ampak so se celo slabale. kron za razne
vabe so pri socialno ibkih imeli e nadalj e vidno vlogo pri rasti
t evila otrok na nemki oli. To tevilo so po l etu 1907
ot roci kol onistov iz pa tudi taki, ki so
jih pri vedli iz grake ali cel o dunajske najdninice, da bi raz-
delj eni raznim nemkim druinam dvigali tevil o nemkih otrok
na nemki oli . P orast ot rok nemkih je poje-
mati , ko so Gordon, zl asti pa Mahnert, ki j e bil duhovni
vodj a priseljenih protestantov in katehet na oli, propa-
gando za gibanj e Loss von Rom! tudi na oli. To je
da j e nemkih katolikih stare v vol alo svoj e otroke v slo-
vens ko olo (Lieleg, Ehrlich , Lenz, Tischler idr.). Ved eli so, da se
bodo otroci v slovenski oli koli kor je bodo v
ivlj enj u rabili, odt egnjeni pa bodo verski propagandi luter anov.
A vseeno j e bilo vola ni h otrok na nemki oli e toliko, da so
olo l eta 1912 razi r il i v trirazr ednico in st avbo dvignili za eno
nads tropje. Manj j e pa imel Schulver ein s svojo olo v
Ce r aku, ki je vsa leta obstoja l e i vot ar il a.
Splone in tudi ols ke sl avnosti v kraju so jasno pokazale na
razmere, ki so vladale v kraju, in to pred vsem ob praznovanju
razni h dravnih praznikov. Tudi l eta 1908 ob 60-letnici vl adanja
ces ar j a Franca Joefa ni bilo skupne proslave kot e leta 1898
ob 50-let ni ci ne. Saduj eva in H6ltschleva zamisel , da bi bi la ol-
ska pro sl ava skupna, in t o seveda le nemka, je klavrno
Bila naj bi na nevt r alnih tl eh, na pristavi predsednika olskega
odbora Fischered erja, kj er naj bi bili revni otroci tudi
Toda do te skupne nemke manifestacij e ni prilo, ker so tik
pred slavnost i upan Hauc iz Ceraka t er upan Thaler
i n kaplan Golob iz enti lj a odvedli slovenske otroke v Cerak
ozir oma na Kr esnico, kj er so imeli slovenski prir editvi s pogo-
sti tvijo pri Haucu oziroma Thalerju. Za zavedne j e bil
poloa j zel o teaven, kar kaeta dva sicer v bi stvu popolnoma
pr imer a. Da sp r avi jo iz entilja za vednega slovenskega
in sodelavca pri bralnem drutvu Leopolda Viharja, so
ga narodni nasprotni ki obdolili razmerja s olarkami in ga spra-
vili pr ed je bil sleherne krivde, so to-
ilci le dosegli n jegovo premestitev, sicer na vij i poloaj in na
bolje mesto, toda iznebili so se ga le, podobno kot pred leti
Koutnika. Drugi primer, ki se je pa dogodil na nemki oli,
kae na r azmer e, ki so bile na t em zavodu, in to v verskem po-
gl edu. Leta 1912 je bila na olo Marija
Franz, Nemka po rodu, a kot gojenka olskih sester verna kato-
Ker je ho dil a v ce rkev, kjer je deloval upnik Evald
vo dja ob mej nih Slovencev, so ji Gordon, ki je bil na-
slednik Holtschl a, Mahnert in podobni zelo nasprotovali. Dosegli
so, da j e bila sicer kot Nemka, toda nasprotnica gi-
banja Loss von Rom, Iz obeh op isanih primerov
spoznamo protislovenski r eim pod Sadujem na slovenski oli in
protikatoliki pod Gordonom na nemki ol i.
Kako je bilo pa v tem pogledu v kraju in okolici? Dovolj je
bilo besed o za postavlj anj u vsega, kar je bilo slovensko. Borba
je bila pr enesena z narodnostnega tudi na versko. Vo-
litve v prej nj ih l etih pa tudi leta 1910 so bile krive, da so po-
st ali protestanti nezauplj ivi do Nemcev kar je stop-
njevalo agitacijo za pr estop v protestantizem. Ko bi se pri tem
omejili na nemke ljudi, Slovencev to ne bi to liko motilo, a za-
so vabiti k pr estopu tudi slovenske lj udi. Spet so izr ablj ali
socialni poloaj in se lotili najprej Za vsakega
druine so obl jublj ali kravo v primeru prestopa ali kako drugo
pomembnej o nagrado. Pri mnogih so se oglaali, zlasti v za-
hodnih pr edelih entiljs ke okolice (Komperek, Hauptman, Pa-
hernik, Lindner , Vesenik, Drobir , Cvetko, Potisk idr.), toda pov-
sod so naleteli na gluha uesa. Mnogi al narodnosti niso jemali
strogo, a verski je bil pa t ako globoko vkor eninjen,
da se veri svojih prednikov niso izneverili. Tako so Mahnertovi
ljudje morali kmalu spoznati, da s kr avj o ne bo uspeha.
Le enega, ki so mu obl jubili posest vo , so premamili. Po
v Slovenskem gospo darj u od 7. aprila 1910 j e bil to Jurij Po-
hl apec pr i E. Hemplu v Cirknici. Dobil je za prestop po-
sest vo nekje pri V so imeli tudi poroke sloven-
skih deklet s protestantovskimi seveda l e v primeru
prestopa. so, da bodo druine iz taki h zakono v t rdno
nemke in protestantovske, ker jim bo podlaga podar j eno po-
ses t vo. Le eno dekle, Elizabeta Rajzman s Stare gore, se je dalo
premotiti. Vzelo je protestanta kolonista Gottloba Oesterle, ki
jima je Sii drnarka dal a lepo poses t vo v Kanii. Tu j e nato zrasla
50
4'
51
nemka protestantovska druina. Dva slovenska mla-
Franc in Ivan nuder l, sta se eden z Ottovo
drugi pa s Hackovo prestopila v protestantovsko vero in
bila za slovensko stvar izgubljena. Druine teh so bile zagrizeno
nemke, protestantovske in so imele v letih okupacije v ent il ju
veliko in besedo. Drugih primerov prestopa slovenskih
ljudi na tem ni bilo. Pojavili so se sicer primeri, ko so
posamezniki v kaki depresiji, predvsem gospodarski, mi-
sliti na take korake (npr. Anton a budni upnik Evald
in posojilnica so jih kmalu reili takih misli. Bil se je
res boj za vsako duo!
Kakor se je bil boj za vsako duo, tako je z nezmanjano
silo besnela tudi borba za zemljo e v naslednjih letih, ko so se
Nemci razjarjeni, ker niso volitve izpadle popolnoma
njim v prid, e z besnostjo zagnali na vsako ped slovenske
zemlje. Da pri tem ni so tedili sredstev, si lahko mislimo, in teh
ni bilo malo, saj je samo Sudmarko podpiralo okrog 100.000
nov v in Avstriji. Viek je naseljevanje sudmarkovcev-
protestantov doseglo leta 1912 in kdo ve, kako bi se vsa zadeva
za slovenstvo v entilju in v vsem okoliu sploh, ko ne
bi mladi entiljski upnik Evald napravil tako
nega koraka. Med Sudmarke je bilo tudi mnogo avstrijskih
Na te se je obrnil v uglednem in zelo raz-
irjenem nemkem katolikem Linzer Volksblatt z
javnim vpraanjem, kako se ujema to z njihovo vestjo, da pod-
pirajo organizacijo, ki ne germanizira samo slovenskih krajev,
ampak jih tudi protestantizira. Pri vsem tem pa z veliko neod-
govornostjo razsipava drutveni denar. Svoje trditve je podprl
tudi z dokazi. je med nemkimi zbudil veliko
pozornost. Ko je Siidmarka nato list toila, je tik pred obravnavo
na tobo umaknila, ker je spoznala, da ima obtoeni pre-
jasne dokaze za vse, kar je v listu navedeno. Objavljena
odkritja so pripeljala v Siidmarki do razkola in dva
najhuja propagatorja luteranizacije v entilju Fraiss in Ude sta
bila iz odbora. Katoliki sudmarkovci so si ustanovili
novo organizacijo Ost mar k, ki je pa niti dunajski niti solno-
graki kardinal, ki sta bila v takih zadevah nista
ravnatelj Karl Fraiss je nato ustanovil
denarni zavod Heimst at t ebank, namenjen za prote-
stantizacijo ent il ja in okolice. Kar je pa kot posledica
vega za Sentilj najvaneje, je bil sklep Siidmarke, da
ustavi kolonizacij o predelov med Spielfeldom in Mari-
borom. V glavnem so se tega sklepa tudi drali. Vendar je Sud-
52
Evald
53
marka v 20 letih od leta 1892 do prve svetovne vojne odkupila
na entiljskem 42 posestev oziroma gospoda rs ki h eno t
z 856 ha povrine in naselila 64 protestant ovskih druin s 356
Glavna kolonizacijska leta so bila od leta 1906 do leta 1912.
Heimstattebanka je kupila tiri posestva in na Koudelovem po-
sestvu na vzhodno od eleznike post aje nameravala po-
staviti protestantovsko cerkev. Nadaljnje akcij e ob eh organizacij
j e v glavnem ustavil izbruh prve sveto vne voj ne, njen konec pa
j ih je popolnoma
54
SLOVENSKI DOM - NARODNEGA
ODPORA
Osmega septe mbra 1910 so obmejni Sloven ci odpr li Sloven-
ski dom, trdnjavo in vs ega nadaljnjega ivl j enja na po-
kulturnem in gospodars kem
Ze od leta 1886 dalj e, ko so se narodnostni boji v kraju in
okoli ci vedno huj e r azplamtevali, so se sicer Slove nci organizi-
rano postavljali v br an, vendar so vs e nj ihove krajevne organi-
zacije, ki so med t em nastajale, Kmetsko bralno drutvo, Fan-
tovski odsek, Dekliki odsek pa tudi Kmetska hranil nica in
posojilnica pri svojem delovanju vedno bolj pomanjkanje
primernih prostorov za shajanje , vaje, prireditve in podobno.
Zato j e bil poleti leta 1908 pod okrilje m Posojilnice in hr anil nice,
ki ji j e vinogr adnik Franjo Thal er s Kr esnice 6, na
njegov predlog sprej et sklep o gr adnj i prepotrebnega drutve-
nega doma. Zamisel je naletela pri vseh obmejnih Slovencih in
tudi v ostali slovenski javnosti na zelo ugoden odmev. Bil je
ustanovljen gradbeni odbor s predsednikom Thalerj em na
in tako z nabiranjem denarnih prispevkov. 8. oktobra 1908
je bil v takratnem t edniku Slovens ki gospodar , ki je izhajal
v Mariboru in bil zelo razirj en po vsem slovenskem delu ta-
jerske, objavljen prvi poziv k zbiranju denarja za gradnjo ent -
iljskega dr ut venega doma. Kaken pomen j e slovens ka javnost
pripisovala temu domu, pove to, da je isti list e par t ednov po-
zneje 5. novembra 1908 prvi seznam prispevkov. Ti so
prihajali iz raznih krajev med Muro in Savo, kjer so se narod-
njaki spominjali ogroene severne narodnostne meje ob raznih
prilikah. Ob veliki leta 1909 je Slovenski gospodar, ki je
od do objavljal imena darovalcev in zneske, javljal, da
je zbrani h e nad 5400 kron. In akcija je t ekla dalje. Ponekod so
prirejali kulturne in druge prireditve, da so lahko
poslali za entiljski drutveni dom. Slovenska
zveza pod vodstvom Janeza Evangelista Kr eka je izdala in pro-
dajala po vsej Sloveniji vigalice in darovala za ent-
iljski drutveni dom. Tudi obe obrambni organizaciji Ci r il-Me-
55
-
tcdova druba in Slovenska straa sta izdali nar odni kolek
s sliko entilja in s prodajo teh vsoto za gradbeni fond.
Pokrovi t el jica gradnje, hranilnica, je v letu 1909
praznovala l O-letnico obstoj a in tega jubileja svojega nadvse ko-
ristnega delo vanja ni mogla lepe proslavit i kot z
gradnje doma, ki je na predlog predsednika Thalerja dobil ime
Slovenski dorn. je odboru podaril odbornik posojil-
nice, posestnik iz trihovca 13 Ivan Bauman. Do j eseni leta 1909
je bila stavba do pr vega nadstropja zgr ajena, spomladi leta 1910
pa so z delom nadal jevali. Meseca avgusta ist ega leta je bil "Slo-
venski dorn Vsa gradbena dela so stala 40.000 kron.
enonadstropna stavba je imela v junem de lu
uradne pr ostor e za posojilnico in sobo za knjinico bralnega dru-
tva, medt em ko je ves severni del zavzemala dvorana
z gledalikim odrom, v prvem nadstropju sta bili pa dve druin-
ski stanovanji.
Slovenci iz entilja in okolice pa tudi ostali ir om po slo-
ve nski domovini so se pripravljati na slovesno odprtje
Slovenskega dorna. Or ganizat or ji s predsednikom Thalerj em
na so imeli e par t ednov pr ed pomembno slovesnostjo, ki
je bila za 8. september 1910, polne roke dela. P r ij ave
ude leencev so prihajale od vseh strani, iz blinje in dalj nje
Sentil j s slovenskim domom leta 1912
56
Franj o Thaler
okolice, iz vse Spodnj e tajerske, pa tudi iz ostalih slovenskih
pokrajin, zlasti iz Ljubljane in okolice. Za prevoz tolikih slav-
nostnih gostov sta bila potrebna poleg rednih vlakov tudi dva
posebna vlaka, eden iz Lj ubljane, drugi pa iz Celj a. Z navdue-
njem se je na ta veliki dan pripravljal t udi slovenski entilj.
Dekleta so dol ge pletla vence, da okrasijo Slovenski dom,
medtem ko so fant je pripravljali vse potr ebno za mla je in slavo-
loke, stareji obeh spolov so pa sk rbeli za ot ore in vs e, kar bodo
v nj ih nudili. Zadnje dneve je bi lo okrog doma i vo kot na mrav-
e po naravi so Slovenske gorice v tem letnem ko
za are v ivopisanih barvah, se s petj em in
klopo t cev v harmonij o, najlepe, in so tokrat bile e
prav posebno okvir entilj ski vasi, ozaljani kot nevesta
na nj en slavnostni dan. e na je bila vsa vas na nogah
in zbr ana ob slavnost no razsv etlj en em in Sloven-
skern dornu , obdanem z visokimi mlaji in slavolokom z
nap isom: Bit i slovens ke krvi bodi Slovencu ponos! ter nestrpno
nasl ednjega dneva in zgodovins kega dogodka.
Da gradnj a Slovenskega doma- nikakor ni la v Ne m-
cem in njihovim podrepnikom, ni treba posebej poudarjati. Silen
bes pa ji h je prevzel, ko so spoznali, da bo 8. september postal
57
Ivan Bauman
manifest acija slovenstva ob jezikovni meji, na teh
tl eh , kj er slovens ko ljudstvo vsemu svet u pokazati,
da izginit i in odst opiti zeml je svojih dedov tujcem. Z vso
silo so se zaganjali, da bi to manifestacij o kar jim pa
ni uspelo. Skli cali so prav za ta dan v entilj , v svoj Siidmarkhof,
veli ko protestno zborovanj e svojih somiljenikov z namenom po-
polnoma ali vsaj zelo motiti slo vensko slavje. Toda
cesarsko namestnitvo v Gradcu je nemko prireditev prepove-
dalo, ker je uvidelo, da bi lahko pri lo do nelj ubih incidentov
s te kimi posledicami. Kljub t emu so nemki nacionalist i pr ir edili
v Siidmar khofu samo navadno vese lic o, na kater o so zbobnali
svoj e privrence od blizu in celo iz Gradca in z Dunaja,
samo da skalijo slovensko slovesnost. Ze na so se po-
sa mezne skupine entiljskih Nemcev in poskual e lo-
t it i mlajev, slavolokov in doma samega, a so jih slovenski fantje
takoj pregnali in nato vso budno straili, da si napadalci niso
upali blizu.
Nasl ednjega dne je entilj pozdravilo jasno jutro,
ki mu j e sledil krasen jesenski dan, primer en za t ako vano
slavnost , kot je t ega dne bila v tem neznatnem kr aju,
kamor so pa bile upr t e vsega slovens kega naroda. Ze v do-
poldanskih urah so se zgrinjati mnoice pre-
58
bivalstva iz zahodnih Slovenskih goric pes ln na okraenih vo-
zovih v entilj, ki jih je z odprtim in hvalen im sr cem sprejemal.
Velike slovenske zast ave so raz hi, mlaj ev t er visokih li p in
kostanjev na (Frajham, Grm, Fluher, Bauman
itd.) plapolale gostom v pozdrav in tudi na zunaj kazale sloven-
ski kraja. ivahnost je rastla in dosegla vie k ob prihodu
posebnih vlakov v zgodnjih popoldanskih urah, ki st a pripeljala
na stotine gostov iz Ljubljane, Celja, Maribora in drugod. Te je
na elezniki post aji v imenu obmejnih Slovencev pozdravil kmet
Franjo Frajham iz e ntil ja. Ob zvokih godbe vojaki h veteranov
iz Maribora se je nato razvil sprevod skozi vas k Slo-
venskemu domu, kj er se j e zbralo na slovens ki h ljudi.
Splono pozornost je zbujala slovenskih t el ovadeev,
ki je s svoj imi sr ajcami popestrila pisanost mnoice,
zbr ane na obsen em travniku severno od Sl ovenskega doma.
Slavnostno zborovanje je predsednik gradbenega odbora in
upan entilja Franjo Thaler, sl edili so slavnostni in pozdravni
govor i prof. Evgena Jarca iz Ljubljane, deelnega po-
slanca Ivana Rokarja, zastopnik a slovens kih vi sokoolc ev J ea
ter kmetov Kolundra z Gaja nad Mariborom in Munde iz Vito-
marcev v Sloven skih gor icah. Za govori je Ivan Baloh iz kofj e
Loke recitiral poz dravno prigodnico, pesem, sestavljeno posebej
za to Sl edil je t elovadni nastop nad 50 t el ovadcev, kar
je bilo za novost , in pa koncert zdruenih pev-
skih zborov iz obmejnih krajev, pomnoenih s pevci pevskega
drutva Ljublj ana, ki so slavnost s slovens ko pesmi-
jo. Navduenje je doseglo vi ek , ko j e zadonela boj na
pesem obmejnih Slovencev Slovenec sem. S t em j e bil glavni
del slavnosti in se je splono veselj e ob net etih
otorih. Omeniti je treba, da je e v dopoldanskih urah bila v
dvorani Slovenskega doma prva prireditev in to slavnostna seja
vseh slovenskih pos lancev takratnega tajerskega de elnega
zbora.
Sama slovesnost odprtja Slovenskega doma je potekala sicer
v redu in nemoteno, vendar so se t ega dne dogajale v kraju
stvari, ki nikakor niso bile v Nemcem, ki so se tako radi
teli za kult ur t r eger j e. O njihovih namerah na smo
e sliali. Na sam 8. september je pa prilo v entilj mnogo Nem-
cev na veselico v Siidmarkhof z namenom mot iti
vzduje v kraj u z raznimi podvigi proti Slovencem in tako ma-
nifestirati svoj be s do vsega, kar je slovens ko. Prav posebno pro-
stako so se vedli razni drutev vi sokoolcev, buraki, Na -
padali in pretepali so .po poteh posamezne Sl ovence pa tudi
59
skupine, jih obmetavali s kamenj em in podobnim. Prenekateri
okraeni voz so prekucnili v obcestni jar ek in e na
druge izraali svojo kulturnost. Znanega narodnj aka, cer-
akega slove ns kega upana Anton a Hauca so za ob-
cestno ivo mejo blizu nemke ole in ga polil i z goli do str a-
je skrbelo za r ed i n varnost v kr aju nad 80
andarj ev , poklicanih s celotne osrednje tajerske tega dne v
entilj , se jim ni vedno t eh neljubih izg re -
dov. Vi ek je nemko di vjanj e dosegl o ob sprevodu Sl ovencev,
ki se je vil s postaj e v vas mimo Siidmarkhofa k Slovenskemu
domu, ki je t am v bliini. Med zvoke Naprej , zastava
Slave! se je mealo huronsko haj lanje sii dmarkovcev in
kamenja je da se ni entilj sa mo od srajc
slovenskih telovadcev, ampak tudi od kr vi udeleencev sloven-
ske slavnosti . Ob tako napetem pol oaju je povelj stvo nad var-
nostno slubo prevzel mariborski okraj ni glavar sa m in odredil,
da se sprevod na postajo k posebnim vl akom po slav -
nosti vije mimo cerkve in po dravni ces ti, da se izogne Siid-
markhofu, ki ga je dal za tisti blokirati . Toda kljub t emu so
se manifestacije in demonstracije pr enesl e na ces t o, postajo, na
vlake in celo na ulice Maribora.
Oroniki pri otvoritvi Slovenskega doma let a 1910
60
P r ed odhodom vlakov se je obmejnim Slovencem zahvalil
zastopnik Ljubljane za njihovo zvest obo in vztrajnost v neenaki
borbi na teh t ekih in nevarnih poloaj ih na braniku tako teko
prei zkuene meje.
Minil j e dan v ivl jenj u tukajnj ih Slovencev in
ost al v nei zbr isn em spominu. Slovenski dom pa je sluiti
svojemu vzviene mu namenu in kot narodna trdnjava postal a-
vsega javnega ivl jenj a slove ns kega i vlja teh kraj ev.
61
NEKAJ OBDOBJA PRED
1. SVETOVNO VOJNO
Sklep Siidmarke o ust avi t vi kolonizac.i je. ni
ub lait ve napet osti med slovenskimi in prebIvalcI
ent il j a. Vse nemke organizaci je so e nap r ej st av l j ale vse ?a
volj o dane sile in denar za dosego popolne
olske razmere so se slabale in pr opagando za VpIS v nemsko
solo sta upr avi t elj a Sadu in Gor don nadalj evala na e znan.i na-
Denarne podpore in zlasti bogate so e vedno Imel e
veli k pomen, je gibanje za zavor a.
Da bi vsaj nekoliko zajezili porast VpISOV slovenskIh ot rok v
nemko olo, so tudi Slovenci prirejali
neje , a vendar. Ze leta 1902 je bralno drut vo iI?elo pri
priredi tev v ta namen , kar se je pot em ponavl J.alo v na.sl ed.r:
Jlh
le ti h. S Ciril-Metodove in drugih so
bile izdatneje poseb no v let ih 1909, 1912 in Tako
se je skual mali slovenski David stavljati v bran .
ne mkemu Gol j atu. Za obstoj slovenske ole v v r:
aJ
-
t ejih ima neminl ji ve zas luge ki so
dosledno prezirali nemko olo v Cersaku m posll Jal1 svo?e
v entilj t er tako e nadalj e nj eno Da Je
prehajala nacionalna mr n ja med obe ma od od-
r asli h t udi na ols ko mladino , net eti pretepi, da, cel e
bitke med fanti obeh ol in t udi primerni posegi ob eh
zborov niso mnogo zalegli.
Zunanja podoba kr aja se je v nekaterih t udi
spr eminjala. V nekaterih gosti l nah so le
(Siid markhof, Niederwald, Gasser) , podobno Je bilo v ostal1.h lo-
kalih da o ur adih ne govorimo . Slovencev so bi le le
gostil ne Bauman in Cel cer ter nekako do leta 1910 tudi
v vasi in v trihovcu; izrazito slovens ka t rgovma Je
bi la Lor ber jeva oziroma Pakova, ki ji j e sledil Plevnik, in to v
posoj il niki hii in deloma tudi Swatyjeva. napisi .so
bili na gostilnah Cel cer in Bauman t er na trgovini Pak-Plevmk,
na uradu enti l j v Cel cerjevi hii po letu 1903
in na oro niki post aji v Baumanovi hi i. napis je
62
nosila tudi mizarska delavnica in Princova
nica v trihovcu. slovenski napisi niso bili prepovedani,
so vendar jasno kazali slovensko zavest lastnika. Zna-
za reim na slovenski oli pod Saduj ern je bil nemki napis
na vidnem mestu proti glavni cesti in eleznici, medtem ko je
bil slovenski na steni proti navadnemu kolovozu. Na obeh pa je
manjkala beseda slovenska in st a se napisa glasila ol a ent-
ilj in Schule St. Egydi. Edino napisni tabli bralnega drutva
in posojilnice sta bili samo slovenski. Vsi ostali uradi, ustanove
in zasebni prostori so nosili samo nemke napise, mnogi celo v
gotici. Blagodejen vpliv cerkve se je glede narodne ma-
nifestacije izraal na kapelah in verskih znamenjih iz t ega
stolet j a, ki so bila vsa opremlj ena z ve r ski mi napisi v slovens kem
jeziku, enako napisi v cerkvi in v in upni k Kel emina
je uporabljati slovenski jezik v knjigah vseh vr st.
O nemkih kolonist ov je dovolj glasno
njihova govorica, ki je bila celo Nemcem
teko razumljiva. Ker so ens ke posebno ob ned elj ah, ko so ho-
dile v molilnico pri Siidmarkhofu, e pr va leta nosil e narodno
noo svoje stare domovine, je imel vtis, da je nekj e v
tujini in ne na slovenskih tleh . Enako je bilo na pogrebih, ko
so moki nosili vsi vi soke cilindre, so ostali kosi obleke
bili iz blaga in barve. Svoje so pokopa-
vali ob zahodnem robu entiljskega S svo je stare
domovine so prinesli tudi razne druge navade, med njimi kreso-
vanje, ki so jih s staroselci-Nemci v propagandne na-
mene za svojo kulturo. Tako so od leta 1911 dal je pr ir ejali
kresovanje s skoki gr mado na travniku nad Siidmar k-
hofom in temu je nato sledila ve selica v domu samem. Na t o
prireditev so zbobnali protestante od blizu in pa tudi ostale
Nemce in njihove podrepnike. Tem so sploh ob t aki h prilonostih
vso pozornost in jim je bil a cel o br ez-
na voljo. Da ni manjkalo govorov in splo-
nega vsega slovenskega , j e razumljivo.
Spet so se bl iale volitve , ki bi moral e biti po pred-
pis ih leta 1913. Ko so bili razgrnjen i volilni imeniki, je slove ns ka
st r an nastopila z kot 100 dobro utemelj enimi r ek la macijami ,
ki jim pa oblast ni hotela ugoditi, j e ves post opek ust a-
vila ter volitve odloila. V tem j e izbruhnila julija leta 1914 pr va
svetovna vojna in do volitev ni prilo.
63
Manj strana je v zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem suni dnovi .
F. Preeren
MAJNIKO DEKLARACIJSKO GIBANJE
Sarajevski ate ntat 28. j unija 1914 in tedni po njem so pr i-
nesli v ivl jenje evropskih nar odov negotovost na sploh, med
slovans ke narode Avstro-Ogrske pa e posebej . Nemci
so valili glavno kr ivdo na Slovane in se j e .g? nj a
vsem ki so se slovansko zavedne. Tudi v ent il j u so vzeli
prenapet ei slovenske ro dolj ube na piko in so ti mor ali prenesti
marsik ater o pikro. Ob izbruhu voj ne 26. julija 1914 je velenem-
tvo divjo gonjo pr ot i narodnjakom, ki so jih krivili srbo-
fil stva r usofilstva, veleizdaje in podobnega.
Zavedn i sl ovenski ljudje vseh starosti in poklicev, prven-
stveno izobraenci obeh spolov, so polniti mariborske in
grake Tudi entiljski upnik Evald je bil 15. 8. 1914
aretiran in za prt mesec dni v grakih zaporih. Njegova vele-
izdaja je bila v tem, ker je na prinici omenil Nemcev
in izr azil vero v nedolnost zaprtih, zlasti jareninskega kaplana
Ivana Razbor nika, o katerem so si ovaduhi izmislili, da je 'za-
struplj al studence. Bili so seveda tudi med entiljskimi
posebno pa e med taki, ki so naznanili.
15. avgust a ga j e aretiral entiljski or onik Let onja. Ko so Nemci
za aretacijo zvedeli, se je zbrala na elezniki postaji pred ve-
vlakom za Gradec nemka fakinaa k demonstraciji proti
upniku Ker je ta to slutil, je razodeloroniku svoj
strah . Let onj a je spoznal poloaj in sta se domenila, da gre up-
nik sam na postajo, kupi vozovnico in vstopi na graki vlak. On
bo pr iel z nasprotne strani skozi Vrbovo vas in vstopil neopazno
v vlak. Dogovor sta tudi izvedla. Za upnikovo aretacijo in na-
meravano demonst r acijo so zvedeli tudi nekat eri slovenski fantje
ter se takoj zbrali na post aji v takem tevilu, da bi
nemki napad na upnika. Oronik Let on j a, ki je s svojim po-
st opanjem obvaroval upnika neprijetnosti, je bil zato
kazno van z zaporom. Ena ka kazen je bila prisojena
t udi nj egovemu stareini Krianu, ki je nekaj dni pozneje odgnal
v gr ake zapore jareninskega dekana Joefa Tudi
so entilj ski pripravljali podoben sprejem na entiljski
elezni ki postaji kot prej upniku Toda t udi Krian je
na neopazen uvagoniral svojo r t ev kot Letonja, a na
postaji na Pesnici, kjer ju ni Za uvidevno in
takt no r avnanje z rtvama nemke histerije sta po zlomu Avstro-
Ogrske oba navedena oronika bila sic er iz oronike
sl ube, vendar st a kot nagr ado za opisano r avnanje v let u 1914
bila v novi jugoslovanski dravi takoj sprejet a v oziroma
sodnij sko slubo.
Po izbruhu voj ne je vsako in drut ven o iv ljenje
t udi v entilju zamrlo. Bil e so v pr vih vo j ne le proslave
razni h zmag centralnih sil in t e le v Si.i dmar khofu v popolnoma
nemkem duhu. je bilo, da so na t ej hii, dal je na nem-
ki oli in t udi na pr ivatnih hiah pr ot estantov (We nigerholz,
Hempel itd.) izob eali poleg nemke nacional ne zastave tako ime-
novane frankfurt erice tudi hoh enzoll ernske za-
st ave takratne kar kae, kake naklepe so kovali ti
lj udje za po vojni, bi ta njim v prid. Raba slo-
venske za stave je bila v teh kr aj ih prepovedana.
Sadu in nj emu podobni so e nadalj e izvajali pritisk na ro -
ditelje slovenskih otrok za vpis v nemko olo. Sedaj so se po-
sebno zanimali za kako jim bo hudo pri voj akih,
ne bodo znali nemki. Toda uspeh je bil neznaten.
Bralno drutvo je let a 1916 spet prirejati igre, in to
v glavnem z ensk imi vlogami, kajti fantje so bili pri vojakih.
Te prireditve so imele v glavnem verski ali pa avstrijsko
patriotski navdih, vendar so primerne deklamacije, pesmi zbora
in govori vlivali v due povsod Slovencev vero v
bolje obmejnega slovenstva. vesti in opisane pri-
r edit ve so se znanjale t udi ljudi entilja in okolice z znano maj-
niko deklaracijo, predloeno v dunajskem parla mentu leta 1917.
Misli t e deklaracije so t udi v t eh krajih pr i Slovencih nalet ele na
ugod en odmev. Obmejni kr aj i so se v nasl ednjih mesecih
v deklar acijsko gi banje, so ob nap adih si.idmar kovcev bili
pogoji zelo teavni. Pr vi se j e s primerno izjavo za misli deklar a-
ci je izr ekel odbor v Ceraku, ki ga je po smrti
64 5 Na vulkanskih tleh 65
Fuksimile izjave odbora v Cer aku za dekl ar acijo leta 1917
Joef Reit er
dolgolet nega upana in narodnega borca Antona Hauca od 1. 1915
vodil Joef Reiter . Izjava se glasi:
Cerak (Zi erberg) se enoglasno izreka za deklaracijo
J ugoslovans kega kluba z dne 30. maja 1917. Mi , obmejni Slovenci,
prosimo Jugosl ovanski klub, da skua na vsak da se
mej a prihodnje jugoslovanske drave ob Muri, ker so Slo-
ven ske gor ice popolnoma sloven sko ozemlje.
Cer ak ob Muri, 9. decembra 1917
odbor
Sledijo podpisi upana in vseh odbornikov.
Spomladi leta 1918 so bila v vseh krajih Sp odnje ta-
jerske in Koroke nemka zbor ovanj a Vol kst ag e z glavnim ci-
ljem deklaracijsko gibanje, ki se je irilo po vsej
slovenski zemlji. Marsi kje so deklaracij ska zborovanj a bila veli-
. ast ne manifest acije za misli deklaracije. Eno takih zborovanj je
bil o konec maja tudi v entiljskem Slovens kem domu. Na nj em
je poleg drugi h osebnosti t iste dobe govoril tudi major
Rudolf Maister iz Maribora, o kater em ni slutil, da bo
nekaj mesecev prav on vzel usodo t eh kraj ev tako v svoj e
roke in jih privedel v ok ril je svobodne domovine. Ist ega
a ne so v sosednjem Sildmar khofu tudi Nemci prired ili svoj
66
5" 67
Pepca Kirar
Vclkst ag, da prinesejo svoj im ogr oenim in potreb-
nim bratom r azumevanj e in po paroli Sudmarke Den
Brudern im bedrohten Land warmftihlendes Herz und hilfr eiche
Hand - bratom v ogroeni de eli sr ce in radodarno r oko!
Do in cidentov t okrat kljub bliini in prir edit ev ni
prilo .
Po t ej slavnosti v Slovenskem domu so tudi e ntiljske ene
in dekleta pod vo dstvom J osip ine Kir ar in Katarin e Po -
ljanec ses t avil e izjavo za maj ni ko de klaracijo, podpisa no od 385
ena in deklet enti l ja in jo Jugosl ovanskemu klubu.
Izjava se glasi :
Slovenske ene in dekleta, stranice nae obmej ne zemlj e, se
z vso duo pridruu jemo jugoslovanski deklaraciji, ki naj nam
don ese dni. Svobodno, spotovano in ed ino domovino,
zlas ti me, ki t rpimo e leta in le t a pod krutim nasil st vom, me,
ki ne poznamo vojne le zad n ja tiri leta, ves sv oj ega
zavedanja. Naj ne bodo r azvali ne naih domov, naa pr odana
polja in gorice alost ni pomniki naim potomc em. Nikdar ! Iz
sleherne r ue, oroene z naim zno jem in naimi solzami, vst ani
no va nova vera in novo upanj e, iz t eh t r eh pa nova, pr eiz-
kuena in post ot er jena ljubezen, ki naj bo zvest a st r anica Jugo-
68
Faksimile izjave za majniko dekl ar acij o entil jskih ena
69
Faksimile podpisov za majniko deklaracijo
70
Fuksirnile izj ave za majniko deklaracijo ena in deklet iz Ceraka in
Selnice
71
-,
?7
t ./'...
/-C;>i/C-(:<7 -./L c" /"
,
Faksi mile podpisov za majni ko deklaracijo
72
slavije. V t o pomozi Bog in de lo naih poslancev, ko ji m izre kamo
svojo za hvalo in popolno za upanje.
enti l j v Slovenski h goricah, junija 1918
Podobno skupno izjavo so sest avili tudi v sose dnjem Ceraku
in Selnici, kj er so nato dekl et a nabrala na t em 588 pod-
pi sov za maj niko deklaracijo. Izj ava ima besedilo:
Slovenke iz obmejne upnije t. Ili v Slov. goricah se s pol-
nim srcem in veselim upanjem na bol jo na ega naroda
pridr uujemo zahtevi po ujedinjenju naega slovensko- hrvatske-
sr bskega nar oda v samo st oj no J ugoslavi jo pod slavnim ez lom
Habsbur anov. Z ozirom na drzni nakl ep naih narodnih in ver -
skih naspr ot nikov, ki s Schulvereina, Sudrnarke
in Heimstata se s sil o polastiti nae lepe slovenske zemlje, ki je
bila e st ole tj a in st olet j a last slovenskega ljudst va, nas navdaja
mi sel po uj edinjenju vseh jugoslovanskih avst roogrskih pokr ajin
z veselo nado, da bo ves trud narodnih nasprotnikov zaman. Nae
slovenske poslance, katerim popol noma zaupamo vse obmej ne
Slovenke, prosimo, da se naj pri ust anovitvi Jugoslavi j e pot egnej o
za nas in skr bijo e sedaj , da bo Mura de lala mejo nae
samost oj ne drav e. Pozivamo jih tudi, da deluj ejo na to, da se
k Jugoslaviji priklopijo kr aji se kovs ke kofi je, kj er prebivajo
Slovenci. Mnogo je prestal obmej ni slovens ki nar od od naih na-
spr ot nikov, zategad elj upamo , da se nam z ust anovit vijo Jugosla-
vije blia lepa in ivela J ugoslavija,
iveli nai vrli poslanci!
t. Ili v Slov. gor icah, 10. januarja 1918
Vse navedene li stine so v pokraj inskem ar hivu v Ma r ibor u.
Zbiralke podp isov za J ugosl avij o
73
BOJ ZA SEVERNO MEJO
Splo ne razmere v dravi, kjer je prehajala vo jna e v pe to
leto, in pa poloa j na frontah se je vidno sla bal. K vsemu te mu
ro prispeval a veli k del e tudi r azna gibanja. Zaht eve po
miru in osa mosvoj itvi zlasti slovanskih narodov so bile vedno
glasneje in V jeseni let a 1918 je post aj al o vedno bolj
j as no, da do spremembe st anj a ni s t ako naglo
spremembo mnogi e ni so Vendar so se priprav-
ljat i na t o. Tako je bil 26. sep t embra 1918 ustanovlj en po vzor u
ljublj anskega in t r akega narodnega svet a Narodni svet za slo-
vensko t aje rs ko v Mariboru z nalogo, da pr ip r avi in v odl o-
t r enutku prev zame oblast na vsem tajerske ,
kjer ive Sl ovenci. Sest avlj al e so ga vidne ose bnost i t akr atnega
ivljenj a. Pr edsedoval mu je dr. Karel Ver st ovek ,
nj egov namestnik pa je bil dr. Fr anjo Rozin a, oba iz Maribora.
Temu svet u j e pripadal tudi ent il js ki upnik Eval d ker
je bil dober poznavalec narodnostnih vpraanj ob severni jezi-
kovni meji.
Za t em maribor skim narodnim svet om so bili meseca oktobra
ust anovl jeni v vseh slovens kega dela tajerske
narodni sveti z ist o nalogo kot osrednji v Ma riboru. Tako so ust a-
novili v drugi polovici oktobra 1918 tak narodni sve t tudi v ent-
ilju za vse entil jske Predsedo val mu je upnik
Evald V svet u so bili sami zavedni in prekal j en i borci
za slovensko stvar iz vseh sta nov kot Franjo Thal er , Franjo Fraj-
ham, Vi d Franjo Lilek, J oef Polj anec, Fran Gerak, Ivan
Bauman, J urij J oef Reiter, Ivan Dorner, Fr anc Ferk,
Karel tingl, Mat ija Kren in e vrsta drugih.
V prvih pr evratnih dnevih okrog 1. novembra 1918, ko so se
vali ti mnoice vojatva z it alijanske fr onte prek o entilja
proti severu, je bila tudi v entilju ust anovlj ena na pobudo
telja J oefa Pol janca in viso koolca Iv ana Baumana narodna
straa. Njena glavn a naloga je bil a obvarovati pr ebi val ce pred
morebitnimi nasilji vojatva, ki se j e z al i pa na-
stopanjem razni h t emnih el ementov, ki kaj r adi izkorist ijo tak
74
Joef Poljanec
kaos za svoj e podvige . Toda do takih neprijetnosti ni
prilo in ko je tja do sredine novembra glavni naval vojatva
splahnel, je tudi narodna straa prenehala delovati. Mnogi
narodne strae pa tudi drugi povratniki iz voj ske so se odzvali
klicu generala Rudolfa Ma istra in se pridruili nj egovim prosto-
volj cem, ki so t okrat zasedali slovensk e kraje ob severeni jezi-
kovni in narodnostni meji. Tu se je ponovno jasno pokazal uspeh
dela, ki sta ga v kraju opravlj ala bralno dru-
tvo in mladeniki ods ek, saj so vsi ti Maistrovi borci iz entilja
in okoli ce prili iz teh vr st. Eden , in to Joef Ferk iz Ceraka je
e leta 1916 vstopil v jugoslovansko dobrovolj sko divizijo v Rusiji,
se udel eil bojev v Dobrudi in z njo pr epotoval dolgo pot prek
Sibir ij e, Daljnjega vzhoda in Indijskega oceana do domovine.
Maistrovi borci s entiljskega so bili:
Iz e ntilj a: Rudolf Piavec, Ivan Ef erl, Anton Rozman, Joef
Poljanec, Ivan Hamer, Franc Ferlinc, Joef Strnad, Ivan Strnad,
Karel Zaravek, Konrad Unger.
Iz trihovca : Janko el, Ivan Bauman, Vencelj Ferk, Ivan
Kraner, Karel Fidler.
Iz Ceraka: Karel Hercog, Ivan Ferk, Leopold Ferk, Viktor
J au nik.
75
General Rudolf Maister
Iz Selnice: Franc Lorber, Ferdinand Dreier, Anton Rajzman,
Karel Konrad Lilek, Joef Leopold, Rupert Lubi, Anton
ar fer , Ivan Rokar.
Z Dobrenja: Ivan Rojko, Karel t ingl,
S Kresnice: Franc Jager, Leopold krget, Ivan krget,
Ustanovitev nove drave so obmejni Slovenci pozdr avili z
velikim navduenjem, ker so se zavedali, da se bodo v njej lahko
posvetili v miru napredku svojega rodu na jezikovnem, nar od-
nostnem, gospodarskem in kulturnem brez
in zapostavljanja ter skrbi za rodno grudo. Svoja so
jasno izraali na veliki narodni slavnosti v ent ilju pri Sloven-
skem domu 24. novembra 1918. Glavni govornik na tej
je bil dolgoletni prekaljeni borec za pravice slovenskega
na tem izpostavljenem koncu slovenske domovine in vodja ob-
mejnih Slovencev entiljski upnik Evald V ognjevitem
govoru je pozdravljal zgodovinske dneve, ki so jih slovenski ljudje
pravkar doivljali in svoj narod s trpkimi besedami spominjal na
teke ki so jih Slovenci na teh vulkanskih tleh doivljali
v hudem boj u za svoj obstoj z mnogo tevilnejim in krutim na-
sprotnikom. so njegove besede pr ekin jali z mnogimi
ivic- klici in navduenje je doseglo viek, ko je upnik E.
podobno kot v svojemu
ljudstvu ob koncu govora zaklical znamenite besede:
Le vstani, vborni narod moj ,
do danes v prah teptan,
pepelni dan ni dan tvoj,
tvoj je - vstajenja dan!
Komaj se je poleglo navduenje po govoru Evalda ko
je ponovno vzplapolalo v silen orkan ob govoru poverjenika Na-
rodne vlade v Ljubljani in predsednika pokrajinskega Narodnega
sveta za slovensko t aj er sko v Mariboru dr. Karla Verstovka,
ki je zbrane seznanil o zakonitem razpustu zloglasne Siidmarke
in Schulvereina, ki sta prav v ent ilj u Slovencem prizadela to-
liko gorja. Tudi on je svoj govor z
besedami:
Ne bo nas tuj teptal,
ne nas krvavo,
na rod bo tu gospodoval,
na jezik, nae pravo!
76
6 Na vul kanskih tleh 77
Vabi lo na narodno slavje ob ust anovit vi Jugoslavij e
(Faksimile plakat a)
so bili od mnoice pozdravljeni tudi ofi-
cirji srbs ke vo jske, ki so se pripeljali na slavnost iz Maribora, kjer
so dan poprej pomagali razoroiti nemko belo-zeleno gardo.
se je javno oglasila v teh krajih srbska beseda iz ust poveljnika
sr bske ki je v naslednji sodelovala z borci generala
Maistra pri zasedanj u krajev severno od ent il j a. Podobno, a v
mnogo irem obsegu j e bila organizirana 15. decembra 1918
slavnost v pozdr av svobodi v Mariboru. so se je ude-
leili na okraenih vozovih in pe, ker zaradi stavke
vla ki niso vozil i. mnoico je v imenu obmejnih
Slovencev, posebej pa e Ter mopi l pred Mariborom, ent il ja,
pozdravil upnik
Omenjen i manif estaciji v pozdrav novi dravi sta bili v
ko e ni bil o jasno , kje bo potekala na severu njena meja. Borbe
za to so se bil e v raznih oblikah in na mednarodnih
forumih, kar opisuje mnoi ca zgodovinarjev. Za ent il j in okolico
je bil poloaj nejasen do meje 10. septembra 1919
na mirovni konferenci v St. Ge rmainu pri Parizu. Na splono so
se r azmere tj a do konca leta 1918 umirile. Do tega so prevzeli
slovens ki ge r enti , in sicer v entilju Franjo Frajham, v
Cirknici Fr anjo Lilek, v Ceraku Joef Reiter, v Selnici Alojz
General Rudolf Maister v entilju (od leve) : vojni kurat Rant , kapet an
Helena Thaler, general Maister, ma jor Asskerst, upan
Franj o Thaler
78
6 79
in na Dobrenju Franc Fras. Poto je prevzel Gabrijel
Sfiligoj, elezniko postajo Ivan Rantaa, oroniko postajo pa
Joef Vovk. Obe oli sta razmeram primerno delali, le upravitelj
nemke ole Emerik Gordon je leal v graki bolninici. Nastrelil
ga je Maistrov straar, ko je hotel demar-
kacijsko nekje pri
V prvih tednih po zgodovinskem prevratu so se Nemci v
entilju potuhnili in kazalo je, da se vivljajo v nastali poloaj,
predvsem kmetje. Uslubenci eleznice in pote so kraj zapustili,
enako razni siidmarkovski obrtniki in taki, ki niso bili vezani na
kraj. A polagoma so ostali predrzno dvigati glave. Ohrabrili
so jih dogodki okrog Radgone, v Mariboru in zlasti na Korokem.
Olja na erjavico so prilivali pa e razni prebegli, ki so se na
skrivaj ter hujskali proti novi dravi in begali ljudi. Po-
sebej so grozili duhovnikoma, in ostalim uradnikom
s pokolom ter razstrelitvijo slovenske ole in Slovenskega doma.
Teki so bili ti negotovosti!
Med tem so bile v Parizu konference in posve-
tovanja za mej novih drav. Za nae kraje je vano,
kako so potekala pogajanja za ta predel dananje severne meje
Slovenije in Jugoslavije. Med zastopniki Jugoslavije na tej kon-
ferenci je sodeloval tudi mariborski profesor in znani zgodovinar
dr. Franc Z bogatim gradivom in narodnost-
nim zemljevidom med Muro in Dravo severno od Maribora
je jasno dokazal , da so ti kraji slovenski. Prav tu so imeli e prej
omenjeni izidi volitev leta 1903 in 1906 ter popisa pre-
Zgodovinske stavbe iz let narodnostnih bojev: (od leve) nemka ola,
Sildmar khof in Slovenski dom
80
Ignac Tiler
bivalstva leta 1910 v entilju vlogo pri meje.
Profesorja dr. je podprl tudi francoski viji
oficir dr. Reverdy, ki je pred tem 5. aprila 1919 obiskal v entilju
upnika Evalda da zbere za mirovno konferenco
podatkov o narodnostnih razmerah tu na slovenskem sev eru.
Tako je resnica, podprta s tevilkami in zavzetost tega
francoskega za stvar pri meje pripo-
mogla k temu, da je Maribor edini od mejnikov t ir ih , kot pravi
Oto v svoji pesmi Zeml jevid, ostal v svobodni slo-
venski domovini in jugoslovanski dravi , z njim pa tudi vsi slo-
venski kraji med Muro in Dravo in seveda tudi t eko preizkueni
entilj. Ta je sicer izgubil nekaj svojega ozemlja in 14 hi v seve-
rozahodnem delu, a bi ga e ko ne bi dva zavedna entiljska
Slovenca Franjo Thaler in Ignac Tiler pri mednarodni komisiji,
ki je podrobno mejo, zahtevala, da biti
v Jugoslaviji. Po prvotnem bi potekala meja po Buben-
berkem potoku in zavila nato v dolinico za Cigansko vasjo do
ceste na Kresnico nad entiljsko vasjo, po njej v dolino Cirkni-
kega potoka in po njem proti izviru proti Podigracu, in to vse na
eljo raznih nemkih magnatov iz Avstrije, ki so imeli v tem pre-
delu vinograde. Omenjena moa sta sicer svoja domova
reila, a celotnega entiljskega ozemlja se jima ni
81
Da, narod je v teh izpostavljenih krajih v hudi st iski za biti
ali ne biti ost al v dui in zmagal. In ko je bila
meja in je umirj eno ivljenje novi dobi na-
proti, je upnik o izrekel ob neki prilonosti be-
sede: Sedaj lahko vtaknemo v nonico in usoda nakloni
naemu narodu tu na slovenskem severu mnogo dni!
Sklenjena je bila teka toda slavna doba narodnostnih bojev
v krajevni zgodovini entilja in okolice.
82
SEZNAM POSESTEV, KUPLJENlli PO SVDMARKI IN HEIMSTXTTEBANKI
Hina
Leto Od koga Za koga Lastnik leta 1975
tevil ka
Cirknica
9 1902 J ell er J oef Hempel Evald AKM
14 1911 Bindlechner F r anc Oester le J ohann AKM
15 1911 Bindlechner Franc Oesterle J ohann AKM
16 1911 Bindlechner Franc Oesterle J ohann Senki Ljudmila
17 1911 Bi ndlechner Franc Waldemayer Jakob Divjak Kat arina
18 1907 Murec Mar t in Schnepple Karl AKM
19 1907 Mur ec Ma r ti n Schnepple Karl Taferner Sl avko
21 1912 Kro ll Ant on Kolerit sch Ana Furlan Sl a vka
22 1912 Kron Anton Kol eritsch Ana Furla n Sla vka
27 1912 Kr on Anton Lucker t Karl Ker snik Stefan
28 1912 Kron Anton Luckert Karl Kersnik Stefan
Dobr en j e
11 1912 Ti schler Mati j a Gasser Ernst Klobasa Ma ri j a
14 1908 Lube J oef Kiihner Her mann J oef
18 1913 Repnik Rupert Rezerva (HB) Sti ngl Anton
20 1911 Kol eritsch-Rotter Schmied Hermann Donko Marija
21 1913 Repnik Rupert Rezerva (HB) Mar ija
23 1911 Kol eritsch Ana Sc hmie d Hermann Keti Alojzij a
Ka nia
5 1908 Franc Sch oll Karl
cx)
9 1910 Kramberger Janez Oesterle Gottlob AKM
co)
CXl
ol>- Hina
Leto Od koga Za koga Lastnik leta 1975
tevilka
Kresnica
15 1911 Briksner Franc Dauber Evgen Edelsbaher Franc
16 1917 Sulzberger Gottlob Gross Emilija AKM
17 1908 PeicI Joef Poklitsch Franc AKM
18 1908 PelcI Joef Poklitsch Franc Serbinek Franc
25 1916 Kahler von Lanzenh. Rezerva (HB) Borko Franc
28 1906 Krummholz Avgust Kornhausel Karl Terezija
30 1906 Krummholz Avgust Kornhausel Karl porueno
31 1906 Krummholz Avgust Kornhausel Karl
32 1910 Dr. KuhU Ferdinand Klemm Kristian Brglez Vinko
33 1910 Dr. KuhU Ferdinand Klemm Kristian AKM
39 1910 Dr. KuhU Ferdinand Klemm Kristian Pahernik Karel
42 1906 Krummholz Avgust Eberle Viljem Ivan
43 1906 Krummholz Avgust Kubler Karl AKM
44 1906 Krummholz Avgust Kornhausel Karl porueno
Stara gora
1 1908 Hamer Franc Kubler Karl AKM
2 1908 Hamer Franc Kubler Karl AKM
3 1908 Hamer Franc Ott Viljem Boris
7 1911 Rotter Rudolf Klomann Karl Turk Joef
8 1911 Rotter Rudolf Klomann Karl Ivan
9 1908 Franc Guttstein Gustav AKM
10 1911 Koleritsch-Rotter Schmied Hermann
Marija
11 1911 Koleritsch-Rotter Schmied Hermann AKM
13 1911 Grinner Karl, last. Grinner Karl, naj. Marjan
14 1911 Grinner Karl , last. Grinner Karl, naj . AKM
22 1911 Rotter Rudolf Hack Viljem Vrtin Ana
Sentilj
47 1918 Schatz Aloj zija Rezerva (S) Bauman Ivan
50 1903 Schulverein Si.idmarkhof Zdravstveni dom
51 1903 Schulverein Si.idmarkhof-gosp. posl.
Vantur-Zagar
1903 Schulverein Si.idmarkhof-njive naselje AKM
82 1908 Fischer Joef Sadu Fortunat Elizabeta
121 1905 Ivan Dr. Mentel Fric auperl Pavel
125 1892 Rudolf Ivan Lendeke-Kodela (HB) Lilek Terezija
128 1895 Zelenik Franc Pothast Karl Majer Ana
146 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik AKM
147 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik AKM
148 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik AKM
149 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik AKM
162 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik P avalec Marija
163 1908 Wagner Dominik Scholl Friderik Smigoc Joef
153 1911 Joef Stoy Viljem Robin Franc
Strihovec
26 1912 Baier Johann Haring Juljana Suek Joef
38 1906 Brus Franc Gostilna Niederwald Lovec gostilna
Koloniale-Gorice
39 1908 Brus Franc Niederwald-gost, Cvilak Anton
47 1912 Tischler Matija Gli.ick Lenart Vajngerl Rudolf
51 1912 Ti schler Matija Vele Karolina Maribor
55 1902 Jeller Joef Hempel Evald AKM
66 1914 Hempel Marjeta Oehm Gustav Drozg Ana
68 1914 Hempel Marjeta Oehm Gustav Putar Bara
69 1914 Hernpel Marjeta Oehm Gustav Podgajski Vera
o)
en
STEVILO POSESTEV, KUPLJENm PO KRAJm (S +HB)
STEVILO POSESTEV IN OSTEVILCENIH HIS, KUPLJENIH
PO LETIH (S + HB)
Cirknica
Dobrenje
Kania
Kresnica
Stara gora
Sentilj
Strlhovec
Skupaj
Leto
1892
1895
1902
1903
1905
1906
1907
1908
1910
1911
1912
1913
1914
1915
1916
1917
1918
6
4+2
2
7+1
7
10 + 1
6
42 + 4 = 46
tevilo
posestev
1
1
2
2
1
4
3
8
2
8
6+1
0 +2
1
1
0+1
1
1
42 + 4 + 46
t evilo
hi
1
1

o
2
1
7
2
16
4
13
8 + 1
0+2
2
1
0 +1
1
1
63 + 4 = 67
VIRI
1. Urbar Maribor-Piramida
2. Kronika entiljske upnije 1. del
3. Kronika entiljske ole 1. del
4. Zemljike knjige katastrskih Sentilj , Cirknica in Dobrenje
5. Amts- und Verordnungsblatt fUr das Kronnland Steiermark - raz-
ni letniki
6. Razni predvojni letniki listov Slovenski gospodar, Straa in Mar-
burger Zeitung
7. Koledar Mohorjeve drube za leto 1920
8. Marlbor ski koledar - Nabavljaina zadruga dravnih usluben-
cev za leto 1932
9. Siidmar kkalender za leto 19U;
10. Kr onika - Ca sopis za zgodovino mest - XVII-2-1969
11. Narodna odbrana Maribor : Mi in nai Nemci, broura, 1928
12. In. Ivo Zgodovina vinogradnitva Slovenskih goric
13. Makso nuderl ; Osvobojene meje. Kronika bojev za severno mejo
14. Rudolf Hans Bartsch: Das deutsche Leid (roman)
15. Ludvig Mahnert: Die Hungerglocke (roman)
86
Legenda:
S = Sildmarka
HB = HeimsUittebank
AKM = Agrokombinat Maribor
VSEBINA
Ob 60-letnici 5
Uvod 7
Soitje dveh narodov 8
Nemci dvigajo glave 11
Boj za olo in cerkev 14
Vpliv bralnega drutva 21
Nemka Stidmarka in slovenska posojilnica 33
naseljevanje Nemcev . . . . . . 39
Protestantizem v slubi germanizacije 50
Slovenski dom - narodnega odpora 55
Nekaj obdobja pred 1. svetovno vojno 62
Majniko deklaracijsko gibanje . . . . . . . 64
Boj za severno mejo . . . . . 74
Seznam posestev, kupljenih po Stidmarki in Heimstattebanki
(tabela) 83
t evilo posestev, kupljenih po krajih (tabela) . 86
tevilo posestev in hi, kupljenih po letih (tabela) 86
Za izdajo kronike so prispevali:
1. Skupnost obmejnih krajevnih skupnosti Maribor
2. Sladkogorska tovarna papirja, Sladki vrh
3. KUD Mejnik, entilj
4. Krajevna skupnost entilj
5. Krajevna skupnost Cerak
6. Krajevna konferenca SZDL entilj
7. Tovarna lepenke, Cerak
8. Talis, Maribor
9. Tobak Lj ubljana, poslovna enota Maribor
10. Veletrgovina Koloniale, Maribor
11. Krajevna organizacija Zveze zdruenj bor cev entilj
12. drutvo entilj
13. Elkom, Maribor
14. Kreditna banka, Maribor
15. Kompas, poslovalnica entilj
16. Putnik, motel entilj
17. Intereuropa, filiala Maribor
18. Certus, TOZD gostinstvo Astoria, Maribor
19. Metalna, Maribor
20. Petrol, poslovna enota Maribor
21. Krajevna skupnost Velka
22. Krajevna skupnost Sladki vrh
23. Certus, TOZD Medkrajevni avtobusni promet, Maribor
24. Certus, TOZD Avtobusne delavnice, Maribor
25. Zdravstveni dom Maribor, postaja entilj
26. Koloniale, TOZD Gorice, entilj
27. Lovska druina entilj
28. Aktiv kria, entilj
Zahvaljujemo se vsem, ki so s prispevki izdajo publi-
kacije!
Izdajatelj
Anton Seko
NA VULKANSKIH TLEH
Uredil : M i r P e s t i e k
Opremil: Ivan Glunec
Izdala krajevna skupnost Sentilj
Tisk: CGP Mariborski tisk,
oktober 1978