P. 1
odgovori

odgovori

|Views: 52|Likes:
Published by bratranec
izpit varstva narave
izpit varstva narave

More info:

Published by: bratranec on Apr 01, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

07/27/2013

pdf

text

original

1. Opišite obdobje,ko je človek pričel podrejati naravo sebi v prid!

Paleolitsko obdobje: lovci in nabiralci (oblačili so živalske kože, lovili mamute, živeli v jamah) Neolitsko obdobje: vse kar delamo, delamo zase (krčenje gozdov, prekopavanje zemlje, prve vasi in naselbine ob rekah…). V tem času se je človek dvignil nad naravo in si jo podredil. Antropocentrizem: opustošenje tal, propadanje gozdov, step, prerij, savan, rek, jezer, izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. 2. Pojasni izraz: antropocentrizem, tehnicizem, anoksija! Anoksija: padec kisika. Tehnicizem: poveličanje tehnike. Antropocentrizem: poveličanje človeka. 3. Navedite nevarnosti za človeka, ki jih je prinesla tehnološka revolucija! Pojav tople grede, ozonska luknja, kopičenje strupov v hrani, poplave, plazovi, izkoriščanje naravnih virov…. 4. Kako dejavniki okolja vplivajo na neka bitja? Toplota vpliva na naše počutje. Škorpijoni v jamih so beli zaradi neprisotnosti svetlobe oz. sonca…… 5. Podaj definicijo pojma ekologija in primer! Ekologija, veda o okolju. Je veda, ki raziskuje dom vseh živih bitij. 6. S primer opiši naloge ekologije …? Naloge ekologije 1. preučevanje odnosov med živimi bitji ter odnosi med živim in neživim okoljem, 2. ukvarjanje z odnosom človeka do okolja, 3. ukvarja se s proučevanjem vpliva človekove dejavnosti na okolje 4. ukvarja se z odpravo posledic, ki jih povzroča človekovo poseganje v naravo. 7. Opiši naloge varstva narave! Naloge varstva narave: 1. ohranjanje narave – ohranitev biotske pestrosti 2. trajnostna raba naravnih virov 3. zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemih 4. ozaveščanje in informiranje javnosti o pomenu ohranjanja narave 5. spremljanje stanja ohranjenosti narave, biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot 6. sodelovanje pri pripravi prostorskih in ureditvenih planov na področju varovanja naravnih vrednot 7. uporaba ekoremediacij za varstvo narave

dnevni in letni čas… So večje razlike. Detritus (Hranilni humus. je ločen od travnika.razkrojevalci ali dekompozitorji: gniloživke se prehranjujejo z odmrlo organsko maso. S primerom opiši pojem ekosistem in iz česa je sestavljen! Ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in življenjske združbe (biocenoza). SPLOŠNO: Rast in razvoj organizmov določa ali omejuje tista snov. Ekosistem je dinamičen sistem (se spreminja). celovitost neživih dejavnikov – Fizikalni dejavniki in kemične snovi ki vplivajo na rast in razvoj živih bitij. Je odprt sistem – meje so prehodne. odnosi) in iz Abiotske komponente – Biotop dejavniki nežive narave (okolja). v puščavah je omejujoči dejavnik voda) . Na tak način snov in energija krožita. rastline pa to energijo vgradijo vase. Heterotrof : . (npr. naštej nekaj dejavnikov! Boitop je neživi del ekosistema. hrana direktno k rastlinam. ker so edine sposobne ustvariti organsko snov iz snovi iz okolja. zato jim pravimo primarni producenti. nanizanih v krogu: tri zanke simbolizirajo neživi del narave: voda – zemlja – zrak. ki je v okolju prisotna v najmanjši količini. geološko podlago. Sestavljena je iz šestih zank. katerega sestavine so v dinamičnem ravnovesju. Ti dejavniki se razlikujejo kakovostno in količinsko glede na zemljepisno lego kraja. Obstajajo pa tudi manjše razlike. skupek oz. ki predstavlja simbol varstva narave. detritus? Avtotrof (Zelene rastline. Zaščitni znak varstva narave in pojasni pomen! Zaščitni znak ZRSVN je pentlja. primer med gozdnimi tlemi in drevesnimi krošnjami. heterotrof. Primer: gozd je omejen z gozdnim robom.8. 12.). ki jo pretvorijo v anorgansko. ki jo v neznatni količini najdemo v prsti. preostale tri živo naravo: rastlinstvo – živalstvo – človeka. 11. S primeri opiši pojem biotop. Ekosistem je prostorska enota +/.jasno določeno mejo.potrošniki ali konzumenti: hranjenje živih bitij . 9. 10. Ekosistem je sestavljen iz Biotske komponente – življenska združba Biocenoza (organizmi in njihove medsebojen povezave. Kaj je avtotrof. Energijo za proces fotosinteze daje sonce. Je življenjski prostor. 6CO2 + 6H2O – ☼ – klorofil – C6H12O6 + O2 ). ki vplivajo nanj in so pod vplivi biotske komponente. S primerom opiši Liebigov zakon minimuma … (pomanjkanje železa) Uspešnost rasti rastline je odvisna od tiste hranilne snovi.

S primerom razloži generalist. ki omogoča vrsti obstanek. ki zavira rast rakavih celic. S primerom razloži vpliv svetlobe na cvetenje! Cvetenje rastline je odvisno od dolžine dneva. Če pH tal ni ustrezen rastline hitro propadejo. splošno počutje in zdravje. S primerom razloži primer nenehne osvetljenosti na človeka . specialist! Generalisti. Solata – dolgodnevnica zato zacveti ko je dan dolg. .vrste s ozkim strpnostnim območjem. Svetloba je zato zanesljiv urejevalec aktivnosti živih bitij. razmnoževanje žuželk… 18. -Ljudje: Bleščanje in motnje dnevnega ritma. S svetlobo je na primer povezana: kalitev semen. živali in rastline! -Umetna svetloba nekatere živali privlači in jih ujame v kroženje okoli svetilk nekatere pa odbija in tako krči njihovo naravno življenjsko okolje. tega ne želimo. da je strpnostno območje čim večje. 17.vlaga EVRI fota vrsta . ker ima potem vrsta večje možnosti za preživetje. S primerom razloži svetlobo kot zanesljiv urejevalec aktivnosti živih bitij (notranja ura)! Razmerje med dolžino dneva in noči je posamezen dan v letu stalno ponovljivo in napovedljivo. cvetenje. Nočne žuželke. zato jo pokrivamo in skrajšujemo dan. če se razmere spremenijo. Primer: glede dejavnika pH tal.temepratura EVRI higra vrsta . ptice.13. netopirji. Svetloba med spanjem prekine tvorbo hormona melatonina. Zaželeno je.svetloba EVRI halina vrsta – slanost EVRI faga vrsta – hrana Ozko strpnostno območje STENO termna vrsta .vrste s široki strpnostnim območjem.temperatura STENO higra vrsta . primer: prehrana (panda) 16.svetloba STENO halina vrsta . vpliva na spanje. Umetni viri svetlobe živali zmedejo pri selitvah. Krizantema – kratko dnevnica zato zacveti ko je dan kratek (s pokrivanjem ji umetno skrajšamo dan in dosežemo da cveti ko mi to hočemo).slanost STENO faga vrsta – hrana 15. Nariši graf strpnostnega območja! Količina neke snovi v okolju. Je sposobnost organizma da v določenih mejah prenaša spremembe abiotskih dejavnikov. želve. imajo rastline zelo ozko strpnostno območje. 14. Zmanjševanje števila žuželk lahko negativno vpliva na opraševanje rastlin in celotno prehransko verigo. Pojasni vse izraze EVRI in STENO! Široko strpnostno območje EVRI termna vrsta .vlaga STENO fota vrsta . primer: prehrana (hijena) Specialisti.

intenzivno kmetijstvo (gnojenje travnikov in njiv.delujejo kot naravne čistilne naprave zaradi bogate vegetacije • Vir dobrin: vir rib.onesnaževanje okolja (odpadne vode iz živinoreje. Ta proces povzroči tudi poletno stagnacijo. Osnovna funkcija te presnove je dnevna presnova ogljikovega dioksida in vode v sladkor. CAM. • Viri pitne vode.… • Estetska in izobraževalna funkcija : mesta za opazovanje narave in sprostitev. sušne razmere. Sečoveljske soline. vsem pa je značilna CAM presnova. Značilni so mesnati. ki tvorijo prehod med vodnimi in kopnimi okolji. 21. Ime je dobila v spomin na Franca Juvana. S tako presnovo lahko kaktus preživi dolge mesece ali celo leta brez vode. Podaj definicijo mokrišč in jih nekaj naštej! Mokrišče je skupno ime za zemljišča. ki prepreči večjo izgubo vode v poletni vročini. jezera. ena najredkejših rastlin pri nas in na svetu. predvsem vodnim pticam in pticam selivkam. napajajo podtalnico. se podnevi zaprejo. 23. pozimi jo grejejo. Ponoči se stome odprejo in omogočijo izmenjavo plinov. Poleti hladijo okolico. Škocjanska jama. ki omogoča preživetje dolgih sušnih obdobij. ta vrsta metabolizma omogočajo shranjevanje zaloge vode. sočni telesni deli-sukulenti 20. ki omogočajo dihanje rastline in izmenjavo plinov. ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo.19. ki omogoča preživetje rastlin v zelo vročih in suhih okoljih. reke…ali pa se napajajo iz njih. so kot velike naravne spužve. S primerom razloži funkcionalno in oblikovno skladnost v okolju! Skladnost z okoljem: kakteje. metabolizem! Kaktus je biološko zelo zanimiva rastlina s posebnim CAM metabolizmom. • Preprečujejo poplave. industrije. Kako človek uničuje mokrišča? . kar prepreči nepotrebno izhlapevanje vode iz povrhnjice. Stome. • Čistijo vodo . Prilagoditev na vroče. Je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo. lesa. ponoči pa se vrši transpiracija. Cerkniško jezero…. Poleg kaktusov v sušnih področjih rastejo druge kserofitne rastline. • Ugoden vpliv na lokalno klimo. FFS. Opiši funkcijo mokrišča! • Naravni vodni zbiralniki. podobno skladnost imajo tudi afriški mlečki (niso pa sorodni kaktejam) imajo pa podobne življenjske dejavnike. Imajo značilnosti obeh. 24. gospodinjstev) . 22. Jovanov netresk endemit? Slovenski endemit. Ustvarjajo številne življenjske prostore (habitate) rastlinskih in živalskih vrst. težka mehanizacija) .

bivalni prostor/teritorij označijo z glasovi.manj prisoten v okviru iste vrste.je splošen pojav. značilni za mravlje.izkoriščanje enakih dobrin življenjskega prostora (hrana. .) Plenilski odnos . Poimenujte odnose v okviru iste vrste in dodajte primer! a. osebke. .) Posestništvo in teritorialnost .) Nasprotništvo –amenzalizem d.Primer: pajkova samica po oploditvi požre samca-je ekološko smiselno (hrana za zarod) d. vojščaki. . 27.pojavi se v ekstremnih razmerah. gnezdišče. delavke).hiearhija se uveljavi in vzdržuje z ustreznim vedenjem.)Pravo sožitje .) Položajni red-socialna hiearhija: . miši… c. vonjavami… f.Primer: ranjeni volkovi.posamezniki si razdelijo prostor in dobrine.) Tekmovanje .) Plenilstvo – predatorstvo .očitno posestništvo kažejo: sesalci in ptiči. zakaj je tekmovanje največkrat prisotno v naravi! Dobrine in viri so omejeni. izkušeni samci. bolezen) . . . čebele.)Priskledništvo . da zasedejo določen prostor-iz njega odganjajo vrstnike.osebki si jih delijo-tekmujejo zanje b. .- hidromelioracije-osuševanje (za potrebe pridobivanja kmetijskih površin) reguliranje vodotokov (posegi v sklenjeno vegetacijo ob rekah in potokih spreminjajo vodni režim) invazivke (živali in rastline) 25. voda. kjer so jasne razlike med vodilnimi in podrejenimi.komenzalizem c.). rastišče.Primer očitne hiearhije: petelin-kokoši.skupino vodijo starejši. . Poimenujte odnose med različnimi vrstami in podajte primer ter matematično ovrednotite! a. 26. ki žive v večji skupnosti e. samice . (pomanjkanje hrane.pripadnik iste vrste požre pripadnika svoje vrste . tako..je vrednostna delitev.mutualizem b.) Socialni odnosi gre za instiktivno opravljanje različnih nalog (matica.) Kanibalizem . Komentirajte.

s spodnjo površino se tesno prilegajo površini. imajo krpice podobne lističem. pojavijo se trpežni skorjasti lišaji . Primer: LEPI BRADOVEC 33. Slanuše rastejo v območjih kjer je mnogo soli. Pogosti so kolačkarji. (glivični pletež hif omogoča črpanje rudninskih snovi in varstvo pred okužbami. Primer: JELENOVEC Listasti lišaji – imajo prileglo steljko. resa raste na kamnitih apnenčastih tleh. Razložite prilagoditve zajedalcev in gostitelja! 31. rastejo počasi. MIKORIZA: drevesa (jelka. Primer vresa raste na zakisanih gozdnih tleh. Pojavijo se prvi listasti lišaji (C1 posamezni in C2 gosto preraščajo) . hrast. nimajo oblikovane spodnje skorjice.) Koristno sodelovanje – protokooperacija 28. Opiši značilnosti posamezne vrste lišajev! Skorjasti lišaji – najbolj številni. Lišajski pas D: zrak onesnažen. Če umre eden umre tudi drugi. Razložite prilagoditve plenilcev in plena! 30. so trdoživi. na kamnih in v globjih razpokah se pojavijo skorjasti lišaji. visoke zdravju nevarne koncentracije strupenih snovi v zraku.e. vendar niso zrasli s podlago-jih odluščimo od nje. bukev. in spodnjo skorjico.) Tekmovanje-kompeticija g. macesen. imajo jasno razvito zg. Primer: SIVA STELJKA Grmičasti lišaji – steljke so razvejane v obliki grmičev-razvejkov.) Zajedavstvo – parazitizem f. da deluje neveren – Metulj sršenar (podoben sršenu z izrazitimi rumeno črnimi črtami) ali pa da se prilagodi okolici – Sovka (podobna lubju drevesa). S primerom razloži pojem mikroriza in mimikrija! Mimikrija pomeni skozi evolucijo spreminjanje barve in oblike telesa pri živalih. Opiši značilnosti posameznega lišajskega pasu in podaj primer lišajske vrste. drevo pa nudi organsko snov). ni visokih koncentracij strupenih snovi. največji dosežejo do 8m. občasna hujša onesnaženost. smreka. kar je redko. gaber) in glivice. Lišaji zaradi tega ne uspevajo. Lišajski pas E: močno onesnažen zrak. bor. občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih snovi. Lišajski pas C: zrak v glavnem čist. S primero razloži pojem bioindikator! Bioindikatorji so vrste po katerih sodimo o določenih lastnostih okolja. 32. 29.

Pomen biotske raznovrstnosti? Razložite pojme avtohtona in alohtona vrsta! A.čebelarji. 34. Primer nedotike! Pri širjenju je aktivno pomagal tudi človek: medonosnost. uvajanje tujerodnih vrst rastlin in živali. b. okrasne vrste sadijo po vrtovih.)Vrste. podnebne in hidrološke razmere. vegetacija. Številčno ovrednotite biotsko pestrost v Sloveniji in navedite razloge zanje! Sloveniji pripada manj kot 0.) Invazivne tujerodne vrste ali invazivke (Tiste tujerodne vrste. 56% vretenčarjev. pestre pedološke. vendar pa v okolju še ne povzroča zaznavne škode). človekovo delovanje (stičišče slovanske. nenadzorovana urbanizacija. krmne vrednost za divjad – lovci. npr. Se spontano razširjajo ter v naravnem okolju izpodrivajo avtohtone vrste. s tem se uvrščamo med naravno najbogatejše v Evropi.004% celotne površine zemlje. (se razširjajo z vetrom/ v sočnih plodovih. Pri nas sobiva med 22. imenujemo invazivne tujerodne vrste ali invazivke. 35. 36. brez posredovanja človeka. ki jih je v novo okolje. ki se v novem okolju redno razmnožuje in samostojno. ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti. katere ustalitev in širjenje ogroža ekosisteme.Lišajski pas B: zrak v glavnem čist. B. naselil človek. ribolov. germanske in romanske kulture). letenjem. Primerjaj pojem naturalizirana tujerodna vrsta in invazivna tujerodna vrsta! a. ki se kaže v: močno razgibanem reliefu . 38. ki ga razvijejo. vzdržuje populacije. Opiši stanje biotske raznolikosti v Sloveniji (trend zmanjševanja)in navedite vzroke za zmanjševanje biotske raznovrstnosti! V Sloveniji je ogroženih 10% višjih rastlin. 37. S primerom opišite pojem invazijski potencijal (seme ned)otika) Invazivke imajo pogosto pred domorodnimi vrstami neke konkurenčne prednosti ("invazijski potencial". ko se pojavijo v konkurenčno šibkejšem tujem okolju). habitate ali vrste. ki jih je vrsta lahko dosegla sama.)Domorodna ali avtohtona vrsta je vrsta. nabiranje).) Naturalizirane vrste ( Naturalizirana vrsta je tujerodna vrsta. ki povzročajo ali pa potencialno lahko povzročijo škodo v okolju. v katerem prej niso bile prisotne. ki jih raznašajo ptice/ se s kaveljčki oprijemljejo živali in človeka/.000 vrst živih bitij. Lišajski pas A: zelo čist zrak. izsuševanje mokrišč. Invazivka je tujerodna vrsta. s hojo. prenosom z vodo ali vetrom. ki gosto pokrivajo skorjedreves. imenujemo tujerodne ali alohtone vrste. na vejah je veliko grmičastih vrst. . Vzroki za zmanjšanje BR so: Direktno uničevanje posameznih naravnih območij. čezmeren odvzem rastlinskih in živlaskih vrst iz narave (lov. Številne so enoletnice. Delimo jih na naturalizirane vrste in na invazivke. Velja tudi za območja. pojavijo se prvi grmičasti lišaji. tudi če se tu pojavlja le občasno. ki proizvedejo orjaške količine semen.000 do 24. občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih snovi listasti lišaji gosto preraščajo. prisotne vse tri vrste lišajev. Razlogi za tako BR je prehodni položaj Slovenije.

žvrklja. jap. ki jih je človek izvedel z namenom. Les pogosto uporabljajo vinogradniki. zelo razširjena po poljih . kjer izpodriva samonikle rastline. 40. Spremembe habitatov – pojedo vodne rastline. Opiši načine širitve invazivnih živali in naštej nekaj primerov! Pogosto imajo pred domorodnimi vrstami neke konkurenčne prednosti ("invazijski potencial". da bi se vrste v okolju ustalile. Opiši načine širjenja invazivk! (namerno. ki dela veliko gospodarsko škodo. Jap. (se razširjajo z vetrom/ v sočnih plodovih.). dresnik. povzroča alergije. 25m visoko. ki jih je povzročil človek nenamerno in brez namena.robinija. alge – vpliv na cel ekosistem.) 41. ki ga najlaže prepoznamo po tigrastem črno-belem vzorcu obarvanost.alergije v jesenskem obdobju. Izloča toksine. krmne vrednost za divjad lovci. Robinija (v Evropi najbolj pogosto tujerodno drevo. 39. da bi se te vrste v novem okolju ustalile in bile človeku koristne. jezerska zlatovčica.dresnik (2 do 3 metre visoki grmi zrastejo iz podzemnih delov. Opiši naslednje invazivke in njihovo škodo v naravi: veliki pajesen. ki jih raznašajo ptice/ se s kaveljčki oprijemljejo živali in človeka) Pri širjenju je aktivno pomagal tudi človek: medonosnost-čebelarji. najpogosteje se nahaja ob rekah in potokih. želva rdečevratka. Domovina je Kitajska.nenamerno).nenamerno) Namerne naselitve so tiste naselitve. . nastala pod vplivom človekovega delovanja. Opiši načine širjenja invazivk! (namerno. Tigrasti komar je vrsta komarja.). Nekateri ljudje so alergični na pelod topinamburja.). Topinambur (Je trajnica. 42.39. sok pa lahko miokarditis. Želva rdečevratka je okrasna želva. signalni rak. Signalni rak je velik sladkovodni rak. poseli tudi ruderalna rastišča. Nenamerne naselitve so tiste naselitve.topinambur. okrasne vrste sadijo po vrtovih. nutrija.). Žvrklja (Je eden izmed najmočnejših alergenov . ko se pojavijo v konkurenčno šibkejšem tujem okolju). človek pa bi imel od njih določeno korist. ki izpodrivajo druga drevesa. z uspešnim širjenjem s semeni in hitro rastjo ogroža vrstno sestavo domačih gozdov. po svetu najpogosteje gojena sklednica in velja za eno najbolj zlorabljenih živali. Opiši naslednje invazivne živali: tigrasti komar. vključuje tudi v naravno rastje. ki ga razvijejo. Veliki pajesen (Listopadno drevo. Aktiven je podnevi. ki proizvedejo orjaške količine semen. Številne so enoletnice.zelo nadležen plevel.

Celje 12. endemičnih. opis in zvrst! Ime območja: jana na celjskem Starem gradu Pomen: Državni Identif.Nutrija je velik rastlinojedi glodavec je podobna pižmovki. št. 43. dele žive ali nežive narave.ime območja. velikosti…) • ekosistemska (ohranjen. Mednje uvrščamo redke. Živi v vodi ali na obvodnih področjih. Razložite . rečne in obalne reliefne oblike) • podzemeljsko geomorfološka • hidrološka (reke. 45.kaj pomeni EPO in opiši primer Košnice pri Celju! . ledeniške. izviri…) • zoološka (habitat ogroženih. Ni naša avtohtona vrsta ribe. slapovi. redkih. potoki. sedimentne naravne oblike) • površinsko geomorfološka (kraške. NV v vaši občini. reliktnih vrst živali) • botanična (rastišče ogroženih. Izpišite ime NV iz naravovarstvenega atlasa.. skupina dreves. redkih.št.vzorci) • oblikovana zvrst (oblikoval jo je človek. Zvrsti: • geološka (tektonske. pomen. Podajte razlago pojma naravna vrednota in naštej ter opiši zvrsti naravnih vrednot! Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju RS. endemičnih. dragocene ali znamenite naravne pojave. reliktnih vrst) • drevesna (drevo. morje. Jezerska zlatovčica. habitatni tip ali večji del ekosistema) • krajinska (gorski vrhovi. jezera. Pomembna je za športni ribolov.: 44889 Zvrst: Geomorfološka 46. ekosisteme. Številčno ovrednotite NV v Sloveniji in ocenite št. vrstno izjemno raznolik del habitatnega tipa. alpinetumi…) • minerali (element ali spojina sestavlja kamnino) • fosili (okamneli ostanki živali in rastlin) 44. krajino ali oblikovano naravo. Pri nas jo gojijo v ribogojnici ob Bohinjskem jezeru samo za vlaganje v Bohinjsko jezero. naravna območja. ident. ledeniške. grebeni. redek. slemena. drevored. skupina dreves izjemne oblike. 14 901.

beli lokvanji). Habitatna direktiva posebna ohranitvena območja. čuk. Vrsta ptice: Sokol selec. ki so vezane na visokodebelne sadovnjake. slepec.ter po Habitiatni direktivi opiši primer Ličenca! Ptičja direktiva posebna območja varstva. Oznaka: tu je življenjski prostor sokola selca. Črni apolon. pestri močvirski. Življenjski prostor ogrožene vrste ptic. Direktivi predstavljata strokovni okvir evropskega varstva narave.Območje predstavlja značilen kraški svet z vrtačami. poraslo z ilirskimi bukovimi gozdovi. del posavskega hribovja. Habitatni tipi: . Razloži pojem NATURA 2000 in jo primerjajte z območji EP! Natura 2000 predstavlja evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave. . bivališče dvoživk plazilci (belouška. Za to izbrano območje podajte ime. S pomočjo NV atlasa poišči 1 območje ali po Ptičji ali Habitatni direktivi za izbrano območje! Ime območja: Posavsko hribovje – ostenje Tip območja: posebno območje varstva Opis območja: Pas skalnatih sten nad najožjim delom doline reke Save in spodnjega toka Savinje ima izjemen ornitološki pomen. Na položnejših delih južnih pobočjih in na ovršju imajo travišča na karbonatni podlagi značaj suhih travišč. 48. Opiši obe pomembni direktivi . ki nudijo življenjski prostor večjemu številu ogroženih vrst ptic. prehaja v ohranjeno naravo. planinarjenje in onesnaževanje okolja. 51.: 18100 Ime območja: Grmada pri Pečovniku Opis: Grmada je hrib. Na večjem delu območja so posajeni visokodebelni travniški sadovnjaki. rastlin . EPO predstavlja ekološko pomembna območja v okviru RS. Njen cilj je ohraniti biotska raznovrstnost za prihodnje rodove. Podaj oceno pokrovnosti EPO območja v občini Celje! 49. športno plezanje. pivke. 35 vrst kačjih pastirjev. netopirji… 47. naštejte vrste ptic. Ogrožajo ga različne človekove dejavnosti: kraja mladičev iz gnezd za potrebe sokolarstva.št. rastline (dristavci.Ilirski bukovi gozdovi Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh Vrste ptic: Sokol selec in Planinski orel. 52. opis. 50. vodni habitatni tipi. ki jih opredeljujeta Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih. živali in habitatne tipe! Ime območja: Mrzlica Tip območja: SCI Opis: Območje je del Posavskega hribovja. južno od Celja. S pomočjo naravovarstvenega atlasa poišči 1 EPO in podaj ime +opis! Ident.martinček). Lega SZ od Poljčan.

ki ima veliko ekološko. Kum. ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje. ki se prepletajo z deli narave. 55. kjer je človekov vpliv večji. ga poimenujte in navedite tip ZO. Z NV atlasom poiščite v občini ZO. redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Logarska dolina… 54.53. Naštejte in opišite tipe ZO ter imenujte kakšen primer! OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA: Naravni spomenik je območje. Primer Kozjanski regijski park. Primer Triglavski narodni park. Primer Boč. Ime območja: Plevčakov hrast na Hudinji Status: zavarovano območje Vrsta: naravni spomenik . velikost. ki imajo izjemno obliko. Strunjan… ŠIRŠA ZAVAROVANA OBMOČJA Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot. Primer Hrastova loza znotraj krajinskega parka Kolpa. redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Primer Dolina Triglavskih jezer. Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območij naravnih vrednot. Naravni rezervat je območje geotopov življenjskih prostorov ogroženih. življenjskih prostorov ogroženih. Primer Jama Pekel. Strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih geotopov. vendarle pa z naravo uravnotežen. Številčno ovrednotite ZO in podajte število tipov ZO! 12. Sečoveljske soline. kjer potekajo procesi brez človekovega vpliva.64% Slovenije je zavarovanega območja. biotsko ali krajinsko vrednost. vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Škocjanske jame in Notranjski regijski park Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->