P. 1
ИТН ЛЕТО 2006 - ITN LETO

ИТН ЛЕТО 2006 - ITN LETO

4.0

|Views: 5,216|Likes:
Published by berznik

More info:

Published by: berznik on Mar 18, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/10/2014

pdf

text

original

Estrada i imix

KAROLINA OD AUT DO IN,

ELENA POSEBNO IZDANIE - LETO 2006 - CENA 99 DENARI

@ENSTVENA MESTO TIPKA MITEVSKI - MONOTON

Marjana Stanojkovska

PRINCEZA [TO GI PLA[I MA@ITE
Lambe vo avantura LETO ZA @ENSKI PREGRATKI Mister Bobi "ODLEPEN" ZA OBI^NA DEVOJKA

FEEL THE URBAN PANIC
SOVETI I NEGA ZA TOP IZGLED, ZA VA[ETO BEBE I ZA "BLA@ENOTO" STOMA^E

Cube moda

Se za letoto

15 skandinavki
DA "UBIE[“ VREME

EXIT - Hirovite na yvezdite
10-11 Reporta`a 62-63 Odmori i milenici 122-123 Lindzi Lohan

151-154

OHRID - RASKO[NA MO@NOST ZA BURNA NO]
14-15 Poznatite i letoto

SO MILENIKOT ILI BEZ NEGO
68-72 Marjana Stanojkovska

LAGERFILD PODARUVA [ANEL
126-129 Stilistite komentiraat

ANGEL [TO GO MA\EPSA "ORIENTOT"
74-81 Sportovi na voda

VURVURU MORA DA SE VIDI
17-19 Se za sonceto

ESTRADATA I IMIXOT
133-135 Cube moda

GOSTI VO PODVODNOTO CARSTVO
90-93 So "Rebis"

KORISNO, NO OPASNO
26-27 Nega pred odmor

FEEL THE URBAN PANIC
138-149 Letni destinacii

PODGOTVENI ZA NA PLA@A
31-33 Studio "In" prepora~uva

KAKO DO TOP IZGLED
96-99 Odmor na planina

RAJ NA OSTROVITE
156-157 Di xej Icko

ZA[TITETE JA KOSATA
37-39 [arliz Teron

PO PADINITE NA RAJOT
100-101 Alpinizam

VO SVETSKI STIL
158-163 No}ni dami

PLIVAV DA NE POTONAM
40-47 Zdrava ishrana

DA GI MILUVA[ OBLACITE
106-109 Ma{ka strana

ZA DOBAR IZGLED VO @E[KO LETO
48-51 Mister Bobi

"TAJNATA” NA @ENSKITE GRADI
117-119 Lambe Alabakovski

^I^E, SAKA[ LI @ENSKA?
165-175 Zabava

SAKAM OBI^NI DEVOJ^IWA
52-61 Soveti za trudnici i bebiwa

VO LETNA AVANTURA
120-121 [emi i {emaxii

KVIZOVI I HOROSKOP
177-190 Skandinavki

I "KLINCITE" NA ODMOR

GRADI[TE-SKOPSKA [EMA

DA "UBIE[" VREME
Model: Marjana Stanojkovska Fotografija: Darko Moraitov

ITN

= SPECIJALNO IZDANIE LETO 2006

IZDAVA^: MIT INDUSTRIJA DOO Adresa: ul. Pero Nakov bb, p. fah 598/11 Kompleks MZT * 1040 Skopje-Maxari, Makedonija
Tel: 02/25.32.800 * Faks: 02/25.32.839 kontakt e-mail: info@mit.com.mk Kontakt: tel: 02/25.20.912 * faks: 02/25.20.912 Mob. 070/303.540 * e-mail: itn@mit.com.mk Direktor: Zdravko Josifovski Redakcija: Biljana Peneva, Robert Aleksoski, Sofija Lali~i}, Nata{a Metodijeva, Sorabotnici: Maja Milo{evska, Mirko Klimper Fotoreporteri: Robert Spasovski, Nikola [terjovski Tehni~ka podgotovka: Biljana Bilbiloska, Ana Andreeva Marketing: Marjana Stanojkovska e-mail: marketing@mit.com.mk

4

PREPORAKI

AKO NE STE ZNAELE...
Plasti~nite {i{iwa samo za edna upotreba

T

e~nosti, te~nosti i samo te~nosti. Vo leto postojano pieme voda, gazirano sok~e ili po nekoe ladno pivce. Navikata, vo isprazneto plasti~no {i{e povtorno da polnime sok ili voda e dvojno opasna. Grupa kanadski nau~nici od Univerzitetot Kalgari predupreduvaat deka koristeweto na plasti~ni {i{iwa koi edna{ ve}e bile upotrebeni, e {tetno po zdravjeto. Prvata pri~ina e razvivaweto na bakterii vo {i{eto. Vtorata pri~ina e faktot deka polimerot od koj se izrabotuvaat plasti~nite {i{iwa so tekot na vremeto osloboduva toksi~ni materii koi se kancerogeni.

“Plavu{ite” niz brojki

S
Sonovnik
ko go sonuvate va{iot idealen leten odmor, toga{ definitivno mo`e da se nadevate na nova radost vo va{ata qubovna vrska. Dokolku pak sonuvate ladalka ili lubenica, ovie dve prijatni ne{ta vo `e{kite denovi sepak mo`e da iniciraat neverstvo.

Navodenet pesok
erojatno ne ste znaele deka po izleguvaweto od voda ne treba da se bri{ete so suva krpa, bidej}i ja vpiva toplinata i dopolnitelno vi gi zagreva nozete. Prepora~livo e dodeka se son~ate i u`ivate vo toplite zraci da se pokriete so navodenet pesok.

A

V

ite ste go gledale Bejvo~. Najpoznatata me|u svoite kole{ki, popularnite ~uvarki na pla`ata, e Pamela Anderson, `enata koja vo ponovata svetska {oubiz- ma{inerija go ima primatot kaj rusokosite ubavici. Nekako se po~na so Merilin Monro, a prodol`uva so na{ata Maja Vuki~evi}... [ega na strana, vo prodol`enie vi nudime interesna statistika za plavu{ite. Eve gi brojkite. -2 procenti od svetskata populacija ja so~inuvaat prirodni “plavu{i” -30 procenti od devojkite vo Finska se prirodni rusokosi -42 procenti od `enite vo svetot koi ja bojadisuvaat kosata, se odlu~uvaat za rusa boja -70 procenti od `enite tvrdat deka bi se bojadisale vo ruso -1867: e godina koga za prvpat na edna izlo`ba vo Pariz bil

promoviran blan{ot za kosa -12: vozrasta na koja Debi Hari, vokalistkata na svetski poznatiot bend “Blondi” po~nala da se blan{ira -1.250: Broj na folii koi dnevno se upotrebuvaat za izvlekuvawe na prameni vo golemite svetski frizerski studija -120.000: Prose~en broj na vlakna koi prirodnite “plavu{i” gi imaat na glavata -40 procenti od devojkite so duplerici vo magazinot “Plejboj” se rusokosi -24 procenti od misicite vo SAD se “plavu{i” -7 procenti od prirodnite rusokosi imaat nekoja politi~ka funkcija na svetsko nivo -58 procenti od “plavu{ite” veruvaat deka podobro se zabavuvaat od brinetite -91 procenti od rusokosite veruvaat deka pove}e im se dopa|aat na ma`ite vo sporedba so brinetite -18 procenti od ma`ite veruvaat deka „plavu{ite” imaat povozbudliv seksualen `ivot od brinetite -51.000 dolari e sumata koja ja dobil student od Avstralija za „sozdavaweto” na mitot za „glupi plavu{i” -2 miliona e sumata koja Risi Viterspun ja zaraboti za ulogata vo dvete prodol`enija na „legalna plavu{a” -216.000 e brojot na sajtovite na „Google” koi nudat vicovi za „plavu{i” -2202 e godinata vo koja se veruva deka prirodnite rusokosi, no i onie „ve{ta~kite” }e bidat proglaseni za izumren vid.

Kowski rep

N

ajdobra frizura vo tekot na letoto i za vreme na letnite patuvawa e kowskiot rep. Za site `eni koi imaat dolga kosa, ne samo {to e prakti~en tuku, mo`e, vo zavisnost od toa kako }e go oblikuvate, da bide va{iot izbor preku cel den i za sekoja prilika. 5

LADNO, SLATKO ZADOVOLSTVO

SLADOLED, ZA RAZLI^NI
Malku istorija
rviot zamrznat desert mu se pripi{uva na imperatorot Neron od Rim. Stanuva zbor za smesa od sneg {to od planinite ja donele negovite robovi miksuvana so nektar, ovo{na ka{a i so med. Spored druga teorija, Marko Polo, poznat avanturist od 13 vek, vo Evropa donel recepti od patuvawata na Dale~niot istok za voden ovo{en sladoled, {to navodno se prigotvuval vo Azija ve}e iljadnici godini prethodno. Zapisite potvrduvaat kako starite Rimjani odredeni smesi gi stavale vo amfori, pa gi stavale na niski temperaturi za da stignat do posakuvaniot leden desert. Prvata slatkarnica vo Amerika bila otvorena vo Wujork vo 1776 godina. Doli Medison predizvikala senzacija koga poslu`ila sladoled kako desert

P

vo Belata ku}a na vtoriot inauguraciski bal vo 1812 godina. Italo Mar~ioni go prodaval svojot sladoled od podvi`na koli~ka na Vol Strit. Me|utoa, toj imal mnogu problemi poradi toa {to negovite mu{terii ~estopati zaboravale da go vratat stakleniot sad vo koj go slu`el sladoledot. Toj po~nal da prigotvuva eden vid ~a{ki od vafli so kosi strani i ramno dno. Idejata ja patentiral vo 1903 godina. Drugi pak, izumot na kornetot go povrzuvaat so Svetskiot saem vo St. Luis vo 1904 godina. Prodava~ot na sladoled navodno nemal dovolno stakleni sadovi za da ja zadovoli golemata pobaruva~ka, pa bil primoran da se zdru`i so prodava~ na vafli, koj po~nal da izrabotuva korneti. Sodata od sladoled se smeta deka e izum na Robert M. Grin od Filadelfija, koj prodaval smesa od gazirana voda, krem i ovo{en sirup, no

navodno poradi toa {to nemal dovolno krem, stavil sladoled, nadevaj}i se deka negovite mu{terii nema da zabele`at. No, tie ja zabele`ale izmenata koja mnogu im se dopadnala, pa dnevnata potro{uva~ka drasti~no se zgolemila. Golemite sladokusci ja usovr{ile tehnikata na pravewe na sladoled i osmislile stotina vidovi sladoledi so razli~i aromi. Ima razni vidovi krem sladoled, ovo{en, mle~en... Vo sladoledot treba da se u`iva. Zatoa jadete go vo mali koli~ini i poleka topete go vo ustata kako bi ja do`iveale aromata vo celost, velat proizvoditelite. Ovo{nite sladoledi se bogati so vitamini i minerali i imaat niska energetska vrednost. Najdobar e mle~niot sladoled koj e bogat so kalcium. Poradi visokata energetska vrednost, sladoledot e na vrvot na energetskata piramida.

6

I VKUSOVI, VO SEKOJA PRILIKA
L N
Hot- dog so sladoled
skoto selo vo centarot na Osaka, popularna oblast kaj tinejxerite za kupuvawe obleka vo amerikanski stil. Sopstvenikot na prodavnicata za sladoled, Eiko Arai, veli deka stava sladoled vo lep~iwata za hot dog i gi prodava za 2.7 dolar. ep~iwa od hot dog napolneti so sladoled namesto so vir{li, ova leto gi osve`uvaat mladite lu|e vo japonskiot zapaden grad Osaka. “Ajs dogs” ja napravi popularna prodavnicata za sladoled “Roko Ran~ Arai”, koja se nao|a vo amerikan-

Rekorderi vo jadewe sladoled

ajgolemi qubiteli na sladoledot se `itelite na Nov Zeland, koi sekoe leto tro{at 26,3 litri po ~ovek, a po niv se Amerikancite so 22,5 litri. Vo Evropa na prvo mesto se [vajcarcite (14,4 litri), Italijancite (8,2 litri) i Francuzite so 5,4 litri sladoled.

S I

Pogoden i za dieta!

ladoledot sekoga{ asocira na mnogu kalorii, na ne{to vkusno {to sepak sekoga{ go jademe so golema pretpazlivost. Deneska nutricionistite procenuvaat deka e lesen i bogat so hranlivi sostojki, pa po pravilo nikoj ne bi trebalo da si go skratuva zadovolstvoto. Vo vistinski izbrani koli~estva, sladoledot mo`e da bide del od uramnote`enata ishrana.

doma mo`ete da si napravite odli~en niskokalori~en sladoled. Dovolno e da go zamenite {e}erot so natren. Receptot mo`e da go olesnite i ako upotrebite samo edna `ol~ka i nemasno mleko koe }e go zgusnete so edna do dve la`ici p~eni~no bra{no

Napravete sami!

7

NA ODMOR

avistina ste se izla`ale ako za moment ste pomislile deka odlukata za najoptimalniot aran`man koj vi go nudat turisti~kite agencii e va{ata edinstvena obvrska pred da otpatuvate. Duri i koga parite ne vi se problem, pred sekoe va{e zaminuvawe na zaslu`eniot godi{en odmor se soo~uvate so standardni formalni obvrski. Proverka na paso{ot i eventualno vadewe na nov. A, toa podrazbira poseta na najbliskoto fotostudio, pa ~ekawe pred {alter vo MVR... Bidej}i e mal spisokot na zemji koi ne ni baraat viza, sleduvaat dopolnitelni stresovi i nervozi, zaka`uvawe na termin, povtorno ~ekawe, pa dopolnitelni tro{oci za patni~ko osiguruvawe. Treba li ovde da se spomene nabavuvaweto na letni rekviziti, kremi za son~awe so visok za{titen faktor, pa ako letuvate so mali deca, navremeno obezbeduvawe na proizvodi od navistina dolgiot spisok koj ste go

N

LETUVAWE ILI PEKOLNI DENONO]IJA?
napi{ale. I sega ve pra{uvame: Dali letniot odmor za vas e navistina maksimalno opu{tawe i se pridr`uvate na onaa dobro poznatata “go ostaviv mozokot na pasewe” ili i za vreme na desetdnevnata avantura vo va{ata glava se pletkaat sekojdnevnite problemi i obvrskite koi ve o~ekuvaat po vra}aweto od letuvawe? Duri i koga nema da go ponesete laptopot, knigata od koja u~ite za septemvriska sesija ili mobilniot telefon, }e otpatuvate so brojni problemi i stresovi. Na nervozite im nema kraj, duri i koga cvrsto ste odlu~ile da si ovozmo`ite pristojno letuvawe. Ili se zamarate za finansiskata konstrukcija na va{iot leten aran`man, za opravdanosta na parite za ona {to }e go dobiete od turisti~kata agencija za vozvrat, ili pak sekojdnevno se zamoruvate so nekoi drugi sitni, a sepak revolucionerni dilemi. Postojano se samoispra{uvate, treba{e ovde ili na drugo mesto, treba{e li da ponesam so sebe patlixani i krastavici za da ne mora da se rasfrlam so pari po okolnite restorani, ima{e li potreba da go vle~kam ~adorot za sonce i polskoto krevet~e za da ne pla}am po minimum tri evra sekoj den za iznajmuvawe na potrebnite letni rekviziti... Navistina letuvaweto mo`e da vi se pretvori vo pekolni denono}ija. Ako ste od onie obi~ni smrtnici koi `iveat so prose~na plata i koi posle makotrpno {tedewe uspeale da soberat nekoj denar i da si dozvolat nekoe poskromno letuvali{te pokraj more, toga{ navistina }e bide premnogu da si go upropastite godi{niot odmor.

9

REPORTA@A ZA URBANI LU\E

Ohrid- rasko{na mo`nos
metni~ki ambient, isprepleteni uli~ki, aroma {to ve vra}a vo nekoi damne{ni vremiwa...Neobi~na spoenost na minatoto i sega{nosta... Teatar, avtenti~no mesto {to pominuva so minimalni scenografski intervencii...Grad, pro~isten i renoviran, no so starite naviki... Ugostitelite i hotelierite ve}e go pravat esapot. Ovde }e na~ekate blaga klima i vistinski }e go namirisate letoto... Mo`ebi ovaa uvertira ve asocira{e na nekoe mondensko mesto na Azurniot breg, ama vi zboruvam za na{iot Ohrid, biser na makedonskata turisti~ka mapa, vtorata na{a metropola koja i ova leto }e bide svrtuvali{te broj eden za onie koi sakaat da gi zaboravat sekojdnevnite rabotni rituali i }e posakaat vistinski da se odmorat.

U

Ne bi ve “davel” so podatoci, statistiki, so istorija... Ovojpat odlu~iv da ne i robuvam na tradicijata i }e ve rastovaram od prikaznata za Car Samoil. Ova ~etivo im go posvetuvam na urbanite lu|e, na nivnata potreba od mesto kade {to }e gi napolnat bateriite, mesto od koe se crpi `ivost i energija, mesto kade {to kafe-muabetite se realiziraat so zadovolstvo. I godinava glavna {ema na ohridskoto krajbre`je }e bide nejzinoto viso~estvo- vtora pla`a vo kompleksot Gradi{te. A, tamu, golema satisfakcija e, da bide{ viden. Sonce, pla`a, zgodni “ribi”, depilirani “ma~ori”, tangi, vle~ewe so banana, besni skuteri, elektronski zvuk, @are berberot... ludnica! Na ovoj prostor dominiraat mamini mazi so taze izdepiliran “quboven tepih”, koi za vi-

kend tro{at minimum edna prose~na plata. Ne retko mo`at da se sretnat i takvi koi slu~ajno zaskitale vo trendovskiot prostor i cel den “ligavat” edno pivce (cenite se izgor). Dopolnitelen {mek na ovoj

leten pana|ur mu davaat estradnite faci koi ~esto doa|aat ovde. Adrenalin koj retko vi se javuva. A, {to drugo posakuvame na leto ako ne dobra zabava. Tuka imate rasko{na mo`nost za burna no}. Zadol-

10

st za burna no}! t
`itelno nabavete si gumeni sandali. I ovaa godina na najkomercijalnoto par~e zemja nema da ve do~ekaat peso~ni pla`i. I za kraj, kus prira~nik za olesnite va{iot xeb za iznajmuvawe na ~ador za sonce ili pak za le`alka. Ovde retko nekoj }e vi pobara pari za “nenadejna poseta” na ve-ce...Tezgaxiite }e ve do~ekaat na sekoe }o{e, suvenirite gi ima vo izobilstvo i nema da pot r o { i t e krupno za priu{tuvawe na takanare~enite sitnici za spomen i dolgo se}avawe. Ako ste egzibicionisti ili voajeri, Ohridskoto krajbre`je definitivno ne e va{a destinacija. Nudisti~ka pla`a ednostavno nema! A, sega site vo Ohrid! Sonce, ezero, pla`a...

S

Za onie so plitki xebovi

stranski turisti. Vo Ohrid i da ne se pojavite maksimalno naoru`ani so potrebnite letni rekviziti, nema mnogu da go

ituacija broj eden. Pazarewe za privatno smestuvawe. Ako ste pouporni }e dobiete krevet za edna no} po cena od 250 denari. Taka }e vi ostanat pove}e pari za izleguvawe. Situacija broj dva. Ako ste smesteni vo centarot, prevozot do pla`ite }e vi pretstavuva problem. Za da pojdete do Gradi{te treba da platite sto denari za odewe i u{te tolku za vra}awe. Voza~ite retko ka~uvaat avtostoperi. Situacija broj tri. Mo`ebi prevozot do Gradi{te }e ve ~ini tri sendvi~i, ama ako ste zaqubeni, znaete deka se raboti za skapa investicija. Zamislete va{iot partner da e smesten vo kamp prikolkite vo kompleksot Gradi{te, a vie da ne otidete da go vidite. Pa, kako }e se dogovorite za ve~ernoto akawe!? I mobilnite se skapa rabota. Situacija broj ~etiri. Bidej}i celata skopska {ema e preselena ovde, vie retko }e mo`ete da si dozvolite pristojno izleguvawe, a za da se podnapiete, e }e treba da po~ekate nekoi poubavi vremiwa. Vam vi preostanuva da kupite litro so litro i da si napravite va{a `urka na najbliskata pla`a.

11

LETNO RAZLADUVAWE

Sendvi~, sok~e i p
dli~na alternativa za site onie koi }e re{at ovaa leto da ne “mrdnat” nikade, se bazenite. Kakvi, takvi, gi ima sekade, skoro vo sekoj grad vo Makedonija.

O

Spletot na okolnostite vo na{ava “siroma{na” zemja, ne nudat mo`nost sekomu da se razladi vo solena voda ili da “ukrade” nekoj sloboden den i da gi poseti na{ite tri ezerski biseri. Od dru-

ga strana, naj~esto rabotnite obvrski se pre~ka za onie drugite, a isto “`elni” za kapewe i “pe~ewe” na `e{koto sonce nekade da otpatuvaat. Tie se onaa vtora grupa na lu|e koi nema da mo`at da “kidnat” od `e{kiot asfalt i visokite temperaturi, koi se prisutni vo golem del od letoto. Ubavata strana e vo toa {to sepak ima dobra alternativa za site onie {to }e se pronajdat vo ve}e spomenatite dve grupi. Za “evtini” pari imate mo`nost da se relaksirate, kapite i da “ukradete” malku sonce i dobra boja. Konkretno, vo glavnata metropola Skopje, objektite koi nudat vakvi mo`nosti se najbrojni. Od onie so pogolem kapacitet i solidni mo`nosti mo`e da se odvojat nekolkute pogolemi bazeni: “Voeniot” vo naselbata Aerodrom, “Olimpiskiot” vo centar,

bazenot “Mladost” vo naselbata Karpo{ 4, “Plaja Vista” koj se nao|a vo blizina na sportskata sala “Kale”, eden od ponovite bazeni, vo naselbata Kisela Voda...Neizbe`ni se i alternativite koi se nudat vo blizina na Skopje, edna takva e bazenot vo hotelot “Belvi”, koj se nao|a na samiot izlez na Skopje i “taze” objektot, koj se nao|a vo Katlanovo. Ovoj centar nudi ne{to pove}e od kapewe i son~awe. Na qubitelite na sportot im se nudi odli~na prilika da se rekreiraat i sportuvaat tokmu na ovaa “destinacija”, tuka spa|a odbojkata vo voda, no i na pesok. Seto ova se odnesuva na site ostanati kapaciteti od vakov tip, vo ostanatite gradovi vo Makedonija. Poseteni od mnogubrojnite tamo{ni `iteli, od “emigrantite”, po nekoj nov gostin i zalutan “turist”, da-

ravo na bazen

Nekolku va`ni raboti za na bazen:
Vo odnos na toa kolku ste ume{ni vo plivaweto, izberete go idealniot bazen, plitok ili podlabok Kolku i da se ~ustvuvate pliva~ki podgotveni, ne “glumete” premnogu hrabrost vo poka`uvaweto na takvite kvaliteti Izberete kostim za kapewe i pritoa vnimavajte na hlorot, bidej}i do sega se potvrdilo deka deluva uni{tuva~ki na kostimite za kapewe Posle sekoe izleguvawe od voda, zadol`itelno posetuvajte go tu{ot, so cel da ja za{titite va{ata ko`a i kostimot za kapewe. Ne urinirajte vo bazen!!! Izbegnuvajte gi ekstremnite skokovi i “zafati” vo bazen, bidej}i lesno mo`e da si na{tetite, no i na ostanatite vo bazenot I pokraj `elbata, ne ostanuvajte premnogu dolgo vo voda Ne se izlo`uvajte premnogu na sonce bez za{titen faktor, osobeno vo udarnite termini koga son~evite zraci se jaki i {tetni Koristete ja pauzata me|u kapewe za zabava, dru`ewe i dru{tveni igri, karti,

vaat slika na edno vistinsko mesto za u`ivawe. Mo`nostite koi se nudat se otvorenite terasi, mnogubrojnite le`alki, otvorenite {ankovi, pomalite bazeni i topogani za “malite i neiskusni” pliva~i i sekako neizbe`niot golem i podlabok bazen. Vo seto ova mo`e da u`ivate za otprili-

ka 100 do 200 denari, kolku {to otprilika se dvi`at dnevnite karti. Ako na seto ova go dodadete patot, koj vklu~uva avtobuski karti ili taksi kako pogolem luksuz, }e potro{ite ne pove}e od 300 denari. Ostanuva da si obezebdite za jadewe i po nekoj osve`itelen pijalak, bidej}i }e

vi bide neophoden. Toa mo`ete da go ponesete od doma, za da pominete poevtino, iako vakvite objekti nudat i takva mo`nost koja mo`e da ja iskoristite za pristojni ceni. Ostanuva seto ova da si go obezbedite, sendvi~, sok~e, da si najdete idealno dru{tvo i pravo do najbliskiot bazen.

tabla, nekoe dobro spisanie ili kniga Iskoristete ja prilikata za zapoznavawe na nov prijatel i pronao|awe na nova simpatija i qubov, bidej}i bazenot e odli~na mo`nost za toa. 13

41

!!”vi{usi es“ ajjicruT oV ”vi{usi es“ a icruT oV
.etiromdo es ad iksnitsiv i etid -iv og ad mavu~aroperp iv ecrs do onvatsonde eok otsem e aoT .oter -om i retev toikvit an tokuvz ov omas etavi`u ad avatso ev atani{ -it a ,anivabu anzikrit atajovs os avupelsaz ev oterom an atajoB .toiksnitsup jono an ne~ils kosep netis os e at -a`alp a ,iprak os onelokpo ,erom onzikrit ,”anugal avalP“ tomif ov aano an avukilan ajok ata`alp e an~itsiretkaraK .ajicrG ov ikidik -laH an kark toirotv an a|oan es i uruvruV akiv es ototseM .onrim iksjar etavuvtsvu~ es on~otop ,es do ukelad ets ad okak etavuvtsvu~ es umat i}javujotserp a ,edvo do ukelad e en eok otsem onde andap im temap an ovrp ,i}jelsiM !onde majovdzi ad ok{et e im anitsivan i ,emerv avo ov ivoserts i iksrvbo etinvendjokes do romdo nesarkerp nerim az ala~aroperp ig ib iok atsem ugonm amI

.otel avo az kivziderp edib mi e} ajican -itsed antel ajok taavaminv aken orbod ,delgop jot ov in -~ificeps es ot{ etis aN .onet -alp noisnap nlop vami a ,ew -edaj az ico{ort inletinlop -od vami ned jokeS .iiretab

an rutsok veb e} ages ukani ”regrub giB“ i ”sdlanodkeM“ ajisaps eM .eclik onde op vavubalso ned jokeS .onsukv e{eb im en ot{poov anitsivan i rapok taavats atalas ajokes an ,ewedaj eokes an umat i aj -icruT ov emveb im akjoved os inaL .atanarh e im antib -jan ewavutel an ,sukv ne~ -ificeps mami i}jediB

volibliB treboR

avoduanrA anitsirK

.tov -i` an ni~an i arutluk atanvin ,akizum atanvin os maanzopaz es ad makas e}evop ,mavutesop ig tap vrp iok ijmez ili atsem in~itozge iok -en an ,ukeladop edaken romdo an mado agoK ...nuotS {oX ,snoX aroN ,larK anajaD ...a{ud az akizum ,okvit ,onrim ot{en ma{uls ad mak -as {agokes a`alp aN .at{upo em atakizum a ,ajigrene anvitizop os inlop em otecnos ,mariskal -er i mat{upo es {agot i}jedib ,a`alp an akiz -um ma{uls ugonmjaN .ebes os ivoksid mason is ad maridneterp ia~uls ivkat ov ivosukv i awav -uravtso ik~izum etinvin ig ikjavanzop ,uloko idesos eti{an jak ili ajmez ava{an ov edaken mado okA .romdo an mavunimaz edak ot -otsem do es derp isivaz romdo an ebes os mason akizum avkaK

etidiv !!etidiv o ad arom ogg ad arom uruvruV uruvruV

inaD -aksvortimiD aleinaD

!!a{ud a{ud az akizuM az akizuM

OTOTEL I ETITANZOP

51

lod iksnal az siramraM gglod iksnal az siramraM
.dovorp rabod i ikru` idul ,avabaz anvosa~ 42 e aoT .acibI e etil -etati~ an la~aroperp og mi ib eok romdo az otsem onlaedI .ani~osiv anmorgo do ixnab an otew -akoks i anidog ajoken derp sonokiM an romdo tojom e ewava}es ov emerv oglod ivatso im e} ot{ arutnavA .cel -erts ilpud mus poks -oroh ov ot{ i avudrvt -op og aot a ,pit ik~its -irutnava ugonmerp mus adorirp oP .im akjoved okakes i iragurd os manimop og e} romdo jovo aotaz ap ,on`av ugonm e otovt{urd enem deropS .~arB an ili kaP ov akstavrH az manimaz ad ov -otel marinalP .otel otonebugzi az madankodan ad anidog aavo vi{er ,amod i ontobar vanimop aj anidog atatanim i}jediB

.ages od ovabujan is etenimop i etakas og ot{ eok ot -ovt{urd os etedib ,es etjavuvabaz ,ebes op im -as ta~et is ad etitob -ar etevatso ,es etet{ -upo ,etido ad i edaK ...mavutevos mi e} ukut ,ototel tanimop og ad edak ajicanitsed ma~

-aroperp mi ad amen etiletati~ aN .iravtso es im e} emerv oz -rb ov aked mavedan es ajok ovtsredjal -garap e able` aner -avtsoen ajoM .adov an ivotrops i ivot -rops inmertske mak -as ugonmerp a ,atsir

-utnava melog mus adorirp oP .akru` arbod okakes i dovorp rabod mavuke~O .ovt{urd oteom os ondeaz aksruTsiramraM ov mado e} otel avO .dirhO ov aned ukloken an omas veb i itipsi inarinalp ioken os ma{ -rvaz ad varoM .vanimop ontobar i einavozarbo oteom nok ne~os -an vanimop og otel ototaniM

iksvortimiD ecrO

sonokiM an ixnaB sonokiM an ixnaB
ikE

.taas an 003 totovi` taevi` og ad onvatsondE .ake~ en ot{ ertu emeanz en i eevi` es ad abert i}jedib totovi` do adnukes aj -okes taavi`u aj ad ,ebes etimas az taevi` ad ukut ,etigurd ta` -ak e} ot{ aot an talsim en ad ,e}evop on`om e ot{ ta`urd es ad ,otel onvarobazen i odul onde tanimop is aD .aot maritnamed og e} kapes ,ipakserp es aked taavurobz animugonm okai ,ajicrG ov etivortso tatesop ig ad mavu~aroperp mi etiletati~ aN .otewe`urd i atavabaz e es do on`avjan ,A .aribzar es im akjoved i ovt{urd os manim -op og ad toromdo makaS .ne`olopsar ik~itsirutnava mus uklok {ilsimaz ad {e`om i celerts ne~ipit mus saJ .itobar ivildiv -derpen taavu~uls es ad makas i atsirutnava mus adorirp oP .onarop verivs ot{ ajok os ,najiZ atapurg os mapatsan e} saj i a ,aned tep uloko tarivs e} i atadajiratig an elib ot{ icindebop etis taaribos es inidog teseanteved elsop tap vrP .ajivalsoguJ a{vib ov elib ot{ iicatsefinam ik~iz -um etimelogjan do ande ,adajiratig an re~ajaZ ov mado e} tsugva an tokote~op edaken ,A .akizum atajom os mapatsan e} onrotv -op ontajorevjan ,akruF ov manimaz e} onrotvop inidog aavO .”hctaw ebaB„ rab hcaeb i aketoksid ande ov akruF ov akizum vat{ -up saj ,ikrivs atsod e{amI .vanimop is ovabuerP .ajilaraP ov ancodop a ,akruF ov ovrp ,ajicrG ov veB .romdo iksnitsiv vami otel ototaniM

akruF akruF ov ewavi`u ov ewavi`u i atobaR i atobaR
skoF kirE

ZA[TITI SE

SONCE - korisno, no opasno
Verojatno znaete deka preteranoto son~awe ostava {tetni posledici. Nekoi se vidlivi vedna{ a nekoi, onie poopasnite, se vidlivi po nekolku godini. Son~evite zraci imaat nevidlivo zra~ewe, taka {to infracrvenite i ultravioletovite zraci se osobeno {tetni. Od druga strana pak, sonceto ima i pozitivno i korisno vlijanie na koskite, osobeno za `enite vo menopauzata. Sepak, site vlijanija se manifestiraat individualno. Kaj sekogo razli~no, vo zavisnost od tipot na ko`ata. Ovaa tema ja razrabotivme detalno, samo za vas :))!
temneat. Fototip 2: se plavokosi lu|e so svetli o~i, koi se isto taka skloni na gorewe na ko`ata i te{ko temneat. Fototip 3: se lu|eto so sme|a kosa, koi ako preteraat so son~awe - }e izgorat, no ko`ata im stanuva potemna. Fototip 4: se lu|e so sme|a kosa, temni o~i i mat ko`a. Tie brzo temneat i toa naj~esto bez da izgorat. Fototip 5: se `itelite na Azija i Mediteranot, nemaat problem so sonceto Fototip 6: se lu|eto od crnata rasa Najgolemiot broj na `iteli na Evropa im pripa|aat na fototipovite 2 i 3. No, da doneseme zaklu~ok: {to posvetla boja na ko`a, dozvoleniot i prepora~liv prestoj na sonce e vremenski pokratok. Vo posledno vreme se po~esto se zboruva za t.n. “son~ev kapital na ko`ata”. Nego mo`ete da go sporedite so smetkata vo banka, koja slu`i samo za isplati, zna~i, smetka ~ij kapital e postojano vo opa|awe. Tokmu poradi toa, ovoj “kapital” ne smeeme da go tro{ime neplanski i nabrzina. Eve ja ra~unicata: stru~wacite presmetale deka ko`ata so fototip 4 ima “kapital” za son~awe koj iznesuva 150.000 ~asa ili 15 godini son~awe, 17

pokraj site {tetni vlijanija na son~evite zraci, za sre}a atmosferata i ozonskata obvivka filtriraat del od UV zracite. Vo zavisnost od nivnata branova dol`ina ima nekolku vidovi na zraci. UVC se onie najopasnite. Tie se kratki i niv ozonskata obvivka gi zadr`uva i spre~uva da doprat do zemjata. UVB zracite imaat sredna branova dol`ina i niv atmosferata gi propu{ta. Stakloto ne propu{ta UVB zraci, no zatoa oblacite da. UVA zracite se t.n. dolgi zraci. Tie se najmalku opasni po zdravjeto na ko`ata, no zatoa pak imaat {teten efekt: go zabrzuvaat stareeweto na ko`ata.

I

TIPOVI NA KO@A:
Vo zavisnost od strukturata i svojstvata, sekoja ko`a razli~no regira na son~evite sraci. Zatoa razlikuvame 7 tipovi na ko`a: fototip 0: na ovaa grupa i pripa|aat albinite. Toa se lu|e koi nikoga{ nema da mo`at da potemnat, bidejki nivnata ko`a nema melanin fototip 1: toa se crvenokosite lu|e i onie so svetlo plava kosa i svetol ten. Ovie lu|e se podlo`ni na izgorenici i ne

Verojatno imate slu{nato edna stara pogovorka, deka “son~aweto jakne koski”. Toa delumno e to~no, bidejki UV zracite go stimuliraat proizvodstvoto na vitminot D. Nego, inaku go konsumirame preku mlekoto i mle~nite proizvodi, a znaeme deka e va`en vo fiksirawe na kalciumot za koskite. Od tamu, izlo`uvaweto na sonce pomaga vo prevencija protiv osteoporoza, go ~uva zdravjeto na koskite, ligamentite i muskulite. Isto taka, son~aweto pomaga vo le~ewe na nekoi ko`ni bolesti, osobeno onie gabi~nite.

[TETNOTO DEJSTVO NA SONCETO
dodeka ko`ata koja pripa|a na fototip 2 se procenuva deka ima “kapital” na son~awe otprilika 50.000 ~asa {to pretstavuva 5 godini. Zamislete sega da se toa dve prijatelki i sekoja godina isto vreme da minuvaat na sonce?! Nevozmo`no e! Taa otpornost na ko`ata na son~evite zraci zavisi od funkcijata na melanocitot, ~ij broj se smaluva sekoja godina za 1%. zracite. Od belkovinite zavisi odbranbenata uloga i cvrstinata na ko`ata, zatoa, melanocitite koi dodeka se izlo`eni na sonce, proizveduvaat belkovini so temna boja melanin. Pritoa razlikuvame dva tipa: crn melanin, koj ima silno za{titno dejstvo i vtoriot, t.n. crven ili portokalov melnin, ~ie prekumerno proizvodstvo na toksi~ni materii se pri~ina za pojava na rak na ko`a. Od tamu, velime deka ima “korisen” melanin - crniot i “{teten” melanin - crveniot. kost i elasti~nost i so tek na vreme se pojavuvaat i temni damki. Tokmu tie upatuvaat na promena na funkciite na melanociti. Ovie {tetni promeni mo`e da se spre~at so koristewe na sredstva so visok faktor za za{tita, so postepeno son~awe - po 1 ~as prvite nekolku dena. Isto taka potrebna e vnimatelna ishrana, so mnogu ovo{je, zelen~uk i `itarici. Son~evite zraci se osobeno {tetni na golemi nadmorski viso~ini i vo site delovi na svetot kade {to zracite na sonceto pa|aat vertikalno. Isto taka rizi~ni se predelite kade ozonskata obvivka e mnogu tenka, a najopasani se predelite kade ima ozonska dupka. Osven toa, {tetnosta na son~evite zraci zavisi i od povr{inata od koja se odbivaat, taka {to na pesok i pokraj voda se najsilni. Dvaeset minuti son~awe na pladne e dovolno za ko`ata koja e fototip 2 i 3 da dobie izgorenici od prv stepen. Koga }e se trgnete od sonce, ko`ata dobiva rozeva boja, a sledniot den se lupi. Duri potoa potemnuva.

"KORISEN" I "[TETEN" MELANIN
Za da se odbrani ko`ata od sonceto, ko`ata se koristi so sekakvi strategii. Za{titata po~nuva so procesot na razmno`uvawe na keliite, taka {to masnotiite i aminokiselinite vo keratinot imaat uloga na filter koja zadr`uva del od UV 18

STAREEWE NA KO@ATA:
Izgorenicite na ko`ata se isto {to i rani. Iako se re~isi nevidlivi, tie sepak ja uni{tivuaat ko`ata, a toa se manifestira vo vid na br~ki. Toa zna~i deka se smaluva koli~estvoto na lastin vo ko`ata t.e. koli~inata na svrznoto tkivo vo ko`ata. Poznato e deka koli~estvoto na izgubeno svrzno tkivo ne se obnovuva. Kolagenot pretstavuva materija od koja zavisi cvrstinata na ko`ata, se obnovuva, no ne dovolno. Ko`ata postepeno gubi me-

SONCETO GI ZACRVSTUVA KOSKITE

VIDOVI NA IZGORENICI
Za da se dobijat izgorenici od vtor stepen, potrebno e svetla ko`a da se son~a 30 minuti. Ko`ata naedna{ stanuva crvena, otekuva i stanuva bolna. Vo tekot na slednite nekolku dena potrebno e da se koristi nekoja krema za smiruvawe na izgorenici. Najopsani se izgorenicite od 3. stepen. Ko`ata dobiva

NEGA NA PLA@A
Pravilna za{tita od sonce podrazbira upotreba na sredstva koi sodr`at visok faktor na za{tita od UVA i UVB zracite. Pritoa, na vas e da odlu~ite kakvo sredstvo }e koristite. Ima {irok izbor, po~nuvajki od gel, mleko, maslo, krema, suvo maslo itn.. . Kako i da, va{iot vkus odlu~uva, a site tie sredstva se mnogu efikasni ako kupite so visok faktor, minimum 15. Isto taka, po`elno e sredtsvoto koe }e go kupite da bide i vodootporno, za da ne izgorite i koga ste vo voda, {to e naj~est slu~aj.

NEGA PO SON^AWE
qubi~asta boja, a epidermot i melninocitite se mnogu o{teteni. Posle ova, verojatnosta da se dobie voedna~na boja se mnogu mali, a postoi mo`nost i da ostanat luzni. No, i vakvite izgorenici }e pominat i ne se mnogu stra{ni. No, zatoa mora da vnimavate da ne dobiete alergija od sonce. Ako vi se slu~i toa, }e mora da go pominete odmorot pod senka. Isto taka, vredno e da se napomene deka za vreme na odmor ne e prepora~livo da koristite lekovi i kozmeti~ki sredstva koi predizvikuvaat alergii. Stanuva zbor za fotosenzibilni materii koi }e go iskompliciraat son~aweto, predizvikuvj}i alergii i osipi na ko`ata. Toa se nekoi antibiotici (tetraciklin idr.), lakovi za nokti, parfemi koi sodr`at vanilino maslo vo sebe itn. Vnimavajte vo izborot na kozmetikata, a za antibiotik prethodno obavezno konsultirajte se so va{iot doktor. go storite ako sakate da imate voedna~ena i ubava bronzena boja. Pilingot }e gi otstrani site mrtvi kletki, toksini i ne~istotii koi so tek na vremeto se natalo`ile. A, nivno otstranuvawe e potrebno za pobrzo da potemnite. Imeno, zadebeleniot sloj na ko`ata go onevozmo`uva dobivaweto ubava boja. A, za onie epten vnimatelnite, imame u{te edna preporaka ili sovet: dve nedeli pred da trgnete na odmor mo`ete vo apteke da kupite “Pre - Sun” ap~iwa koi go aktiviraat proizvodstvoto na malanin, koj pogore objasnivme deka e neophoden za zdravo son~awe. Po nekolku~asovniot prestoj na sonce i vra}awe od pla`a, potrebno e na ko`ata da i ja povratite izgubaneta vla`nost. Osven konsumirawe na mnogu te~nosti, osobeno voda, potrebno e da se nama~kate so hidratentno mleko za telo. UV zracite predizvikuvaat stareewe i po vra}aweto od pla`a. Dobro bi bilo da vnimavate vo sostavot na hidratantnoto mleko, po`elno e da ima vitamin A i D.

VNMATELNO SO BEMKITE
Na mlade`ite i bemkite koi gi imame od ra|awe, re~isi i da ne im brnuvame vnimanie, duri i gi zanameruvame. A, sekoja bemka pretstavuva potencijalen tumor. Zatoa dermatolozite prepora~uvaat po vra}aweto od odmor da se napravi eden rutinski pregled. Ednostavno ne ostavajte ni{to na slu~ajnost. Rizikot e golem! Ne ~ekajte bemkata ili mlade`ot da smeni boja, da se zgolemi, da krvari ili ne daj bo`e da ve boli. Vedna{ na dermatolog!!!

NEGA I OD DOMA
Pred da odite na odmor, dobro bi bilo da napravite ne`en piling na celata ko`a. Toa e neophodno da 19

02

icnamreG
.redi`irf inim i roda~ taavusen -op a`alp an {agokes .ilve~ inerovtaz amesos ili ilad -nas i~itsalp taami etezon aN .ine~elbo ontelpmok es ag -ok re~evan uklokto orbodop itap 02 taadelgzi ontajorev ,abdarg atanselet an rizbo zeb ,ewepak az mitsok ov ap ,ewavukelbo az sukv nelafortsatak taamI .ipurg ov tado on~ibo ,a`ok an~itamelborp i asok al -tevs taami ot{ aot nevsO .anivodal ov atavalg taavats aj en {agokin i ivokar okak taavunevrco

P inajilatI

.tarv an in -esebo es mi otse~ tolibomotva do etiv -e~ulK...ecil az amerk oneboso ,rotkaf netit{az kosiv os ewa~nos elsop i derp az imerk :akitemzok antel taavusenop is {agokes a`alp aN .i}apuk ivozor ov ili nezed iksdrapoel os ik~i}ag ov taavuvts -vu~ es onrofmok ovkandedoP .dnert nedom vonjan ov e mi atak -elbo {agokeS .vin an otalz an ani~ilok amelogjan os i inmetjan ,insalgjan es ote}evo

P

EANZOPERP IG AD OKAK EANZOPERP IG AD OKAK
ETIRINAM I ETI@AM

12

icnasoB P icnevolS
!ap -rk ata{av dop - {ande et{u eterevorp ,gurkodiv to -invin do rovdan ets aked il ini~irp es iV .anlop e ata`alp aked ovtsvu~ etami ,acjavd omas es oka i iruD .akvemsan ...i inlibom avd tason onlet -i`lodaz a`alp aN .ansoB do e um etiletidor do nede merab ,eti{amorp ad ete`om en - ”oleb -al“ os etidiv og e} agok aotaz ap ,nesenerp iks -teneg ,kanz netit{az e mi aoT !etinol -atnap ov atakar oS .tokindaz op taa{ -e~ es onzevabo ,nelibom an taaravogzar akedod i ilesev ,in~ub es on~ilirpo a

D a l m ta ni c i
.in~itetap onjark es i taavunveptop is otse~ i}jedib etira~ -oan dop aksam omas e aot ,amA .atanil -oko az inaris -eretniazen taavuled delgop v r p n i vats nedal taamI .adov do ta -avugelzi en i akpot anemug zeb taavungrt en a`alp aN .re~ev -an i irud tason ecnos az ira~oa

N

? A@ALP AN ETE ? A@ALP AN ETE

.atamimotnap e mi argi anelimo aked eweanz od tad -ad iv ad tadibo es e} i iksilgna an arobz avd javde tatsuzi iv ad taanz e} a`alp aN .otoktilp ov taaksalp es {agokes i itizivker igurd i ew -akruw az aksam ,iluksum inemug os es inarilabaN .it -et{ap initfe an ivodiv etis taami ig eivo ,icolajip i anarh anif ta`rd ertanv iok eticnamreG do akil -zar az ama ,redi`irf inim tason onzevabo a`alp a

ise^

adov an ewajiks az iiks atagurd dop a ,ewafrus az aksad akar ande dop tason onleti`lodaz a`alp aN .iob ivi` os ilibomotva os taa|aod onzev -abO .yelkO ira~oan etikstropsobrut etedjan ig ad ete`om ecil otona~nusi op ,ira~oan taamen okA .a`alp an taav -a`elzi es okak etedjan ig ad ete`om ok{eT .ewe`ivd ov es {agokes i inemerpo ikstrops onlam -iskam es ap ,ivotrops ivod -iv etis az inaergaz es onlato

T

N

SE ZA KO@ATA

Kako do sovr{en ten!!!
VO ZDRAVO TELO, ZDRAVA KO@A!!!
Sigurno ste zabele`ale deka posle edna neprospiena no} ili pak posle eden zamoren den, posebno dokolku ste bile nervozni, premnogu ste pu{ele, ste ispile pove}e od pet kafiwa, izrazot na va{eto lice se menuva. Umorot e izrazen i zabele`liv na i okolu o~ite. Vo vakov slu~aj, ne ve spasuva nitu edna {minka. Zamorenata ko`a ne prima i ne trpi {minka, a i dokolku ja nanesete, podo~wacite i temnite krugovi okolu o~ite sigurno nema da gi pokriete. Za da uspeete da gi nadminete vakvite problemi, potrebno e da imate uramnote`en ritam na `ivot, pravilna i redovna ishrana, higiena i redovna nega. Za edna `ena da izgleda sovr{eno, potrebni i se okolu osum ~asa spiewe, {to pove}e da bide na ~ist vozduh, bez razlika na vremeto. Pa, neka e i na do`d, zatoa {to i toj pozitivno deluva vrz tenot. Ishranata treba da se sostoi od lesno varlivi sostojki, najva`no e da se konzumira {to e mo`no pove}e ovo{je i zelen~uk, a glavnite obroci treba da se jadat redovno i vo odredeno vreme. Glavnoto jadewe treba da se sostoi od vareno meso, jajca, varen zelen~uk i zadol`itelno da se pie voda. Treba da se izbegnuva konzervirana hrana, mrsna i te{ka za vare22 obro neguvaniot ten treba da bide sve`, ~ist, mazen, dobro nahranet, ne`en i poln so `ivot. Prirodata ne mu ovozmo`ila na sekogo da ima ubav ten, no zatoa, so dobro neguvawe, mo`e da se postignat pozitivni rezultati. Dokolku tenot na devojkata ili `enata e ubav, toga{ do izraz mo`at da dojdat i nejzinite o~i, nos, usta i sekako bojata na liceto. Za da mo`ete da go postignete efektot i da bleskate od dale~ina, potrebno e da vnimavate na dva faktora. Prviot e nega na ko`ata i {minka, a vtoriot, pravilna ishrana i na~in na `iveewe.

D

we, pohovani i jadewa so zapr{ki i sekako, mora da se vnimava na ~okoladoto. A, isto, mnogu va`no e deka hranata morate dobro da ja izxvakate. Sekoj zalak treba da se xvaka minimum trieset i pet pati, a atmosferata treba da e prijatna i relaksirana.

STOP ZA ALKOHOL I CIGARI
Najgolem del od populacijata, vedna{ po budeweto, misli na prvata cigara. No, retko koj e svesen kolku taa vlijae vrz tenot na liceto i kompletniot izgled na ~ovekot. So sekoja ispu{ena cigara, doa|a do po`oltuvawe na tenot za odredena nijansa, za na kraj, so podolgo pu{ewe da se dovede do takanare~en “pu{a~ki ten”. Alkoholot pak, predizvikuva dehidrirawe na ko`ata, {irewe i prskawe na kapilari. Postojat specificni li~nosti, kaj koi samo so edna ~a{ka alkohol mo`e da se predizvikaat nesakani posledici. Ne vi prepora~uvame da go izostavite sosema alkoholot, tuku ednostavno da pripazite kolku piete.

TIPOVI NA KO@A
ekoe utro i sekoja ve~er, ~istete go liceto so mleko,

S

krema ili sapun. Nekoi kozmeti~ari sosema go isfrlaat sapunot od upotreba, no nie smetame deka nikoga{ nema temelno da go is~istite liceto dokolku ne upotrebite sapun i voda. E, sega, jasno e deka sapunot ne smee da bide sekakov. Toj treba da e blag, neutralen, sapun za bebe, a vodata da bide na odredena temperatura. Pove}eto sapuni vo sebe sodr`at odredeni {tetni materii, pa zatoa ve sovetuvame, odvreme na vreme da gi menuvate. Posle sekoe miewe na liceto, zadol`itelno nama~kajte go so hidratantna krema, a vo ve~ernite ~asovi, otkako }e go nama~kate, posle dvaeset minuti, is~istete go so tonik za lice, za da mo`e preku

no}ta ko`ata da di{e. Postojat tri tipovi na ko`a: normalna, suva i mrsna ko`a. Procenete kakvi se va{iot ten i ko`a i so pomo{ na na{ite soveti, obidete se da ja osve`ite, da ja podobrite i da I dadete `ivost. Normalna - Normalnata ko`a e sve`a, zategnata, so nevidlivi pori, mrsna vo predelot na nosot, bradata i ~eloto, a suva na ostanatite delovi. Taa skoro nikoga{ ne e preosetliva ili dehidrirana. Toa e ko`a, {to ja imaat `eni i deca bez nikakvi hormonalni poremetuvawa. Lesno se neguva, treba da se {titi od veter, sonce i ladni zimi. Liceto nave~er se ~isti so krema, a nautro so detski sapun i mlaka voda, so ~etka, so koja blago se trijat masnite delovi. Potoa se upotrebuva tonik, pa hidranten krem, za na kraj da mo`e da se nanese {minka. Ovaa ko`a najdobro prima i dr`i {minka. Suva - Taa e tenka, proyirna, zategnata i bez sjaj. Osetliva e, lesno dehidrira, podle`na e na li{ai, perutawa i br~ki. Vo mladite godini izgleda ubavo, no podocna go gubi sjajot, sve`inata i brzo staree. Kremite za nega na suvata ko`a mora da bidat so najdobar kvalitet i zbogateni so vitamini i ribino maslo. Vodata so koja redovno se izmiva liceto,

treba da bide prome{ana so soda bikarbona ili nekolku kapki glicerin na litar voda. Sapunot treba da bide premnogu blag, a dokolku nemo`ete da nabavite takov, koristete sapun za bebe. Nautro ~istete go liceto so masna hidratantna krema, ne upotrebuvajte tonici {to sodr`at alkohol i dokolku nanesuvate pudra, obidete se toa da bide specijalna hidratantna te~na pudra. Nave~er zadol`itelno vadete ja {minkata so istiot krem, a dokolku premnogu vi e suvo liceto, koristete bademovo maslo. Dva pati mese~no stavajte maska koja }e vi ja is~isti, osve`i i nahrani ko`ata. Mrsna - Ovoj tip na ko`a e premnogu ~uvstvitelen na infekcii i bara stroga higiena. ]e ja prepoznaete prvo po sjajniot izgled, so pro{ireni pori. Ovoj tip na ko`a dosta vreme ostanuva mazen i mlad, no samo dokolku e

pravilno neguvana. Nautro i nave~er mora da se koristi sapun i voda. Sapunot treba da bide medicinski, a vodata da e topla. Liceto treba da se trie so ~etka nekolku minuti, pa potoa da se izmie. Posle toa treba de se nama~ka so tonik koj ima sostojki za dezinfekcija. Treba da se izbegnuvaat losioni so alkohol, bidej}i toj gi iritira `lezdite i postoi mo`nost za pojava na akni. Nave~er, edinstveno mo`e da se nanese krema koja ne sodr`i masnotii, so pomo{ na blaga masa`a na liceto zaradi podobra cirkulacija.

23

S.O.S

Torba na pla`a
^
etiri drugarki oti{le zaedno na odmor. Tie se cel `ivot drugarki i ve}e funkcioniraat kako edno. So pogled se razbiraat, a ve}e da ne zboruvame za {ifriran muabet. Duri i sli~na obleka nosat, a incidentno si pozajmuvaat i po nekoe partal~e, znaete, tu|oto sekoga{ e poubavo. . . Arno ama, ako zemete da ja analizirate torbata koja sekoja od niv poedine~no ja podgotvuva za na pla`a, }e svatite deka od sli~nosta nema ni{to. No, daleku od toa deka tie ne se srodni du{i za da ostanat drugarki. Naprotiv, toa {to go zaboravila ednata, go nosat ostanatite tri i obratno. Zborot mi e deka sekoja od nas na razli~en na~in gi sogleduva potrebite za na pla`a, na krajot na krai{tata, pa, sekoj si ima razli~ni potrebi. Fakt e deka ta{nata ili torbata e individualna rabota, sepak, nie }e bideme indiskretni i }e navlezeme vo intimata, nabrojuvaj}i gi site onie raboti koi ednostavno MORA da gi nosite so sebe koga odite na pla`a. Kako sakate, no mora da go imate. Pretpostavuvam deka nemate namera da le`ite direktno na pesok, ili ve}e ako iznajmuvate le`alka - direktno na nea. Toa prvo e nehigienski, a vtoro i so pe{kirot mo`ete da “glumite” razmazena devojka. Usoglasete go kostimot za kapewe so pe{kirot na koj le`ite i nema da ostanete nezabele`ana. Pritoa ne smeete da dozvolite i dvete da bidat {areni. Ako kostimot vi e ednoboen, pe{kirot neka bide {aren i obratno. Ako i dvete bidat so milion razli~ni boi i dezeni, efektot e sprotiven.No, da ne preteruvame, pe{kirot e poslednoto ne{to na koe treba da mislite da bide usoglaseno so oblekata ili kostimot za kapewe. Toa e samo za onie, “specijalnite” slu~ai.Inaku pe{kirot slu`i samo za da legnete na nego i toa samo od higienski pri~ini. Nema potreba da se bri{ete koga }e izlezete od voda, nitu pak da ja triete kosata so nego, vie ste vozrasna neli?

Torbata na pla`a za nekogo pretstavuva u{te eden detal koj treba da bide usoglasen so kostimot za kapewe i maramata {to se nosi odozgora, ili {orcevite ako preferirate sportski izgled. Za drugi pak, torbata koja ja nosime na pla`a ne mora da bide u{te eden aspekt na doka`uvawe na na{eto slepo sledewe na modnite trendovi, tuku e ne{to {to spa|a pod "zadol`itelno#. Ako ste od tie, vie ste definitivno racionalen i prakti~en tip, no i ako ste od onie prvite, razbirlivo, devizata "ubava, sekoga{ i sekade# i ne e tolku lo{a. . .
ni na pesokot. . . Sonceto e premnogu {tetno i silno za da legne{ taka “gola” da se son~a{. Ne mislev gola, kako na nudisti~ka pla`a, tuku mislev “gola”, neza{titena so mleko za telo koe vo sebe sodr`i vitamin A, D i E, sekako so visokoza{titen factor vo sebe. Ni{to drugo da ne nosite vo torbata za na pla`a, mleko MORA da imate. ^esto pati ni se slu~uva od doma vop{to da ne nosime mleko za telo so za{titen faktor, obi~no go zaboravame bidejki pova`ni ni se partalite obleka za “frckawe”, no i da e taka, }e odvoite nekolku evra i vo prviot market, edno mora da nabavite. Pritoa, vnimavajte na tipot na ko`ata, za da znaete da odberete pravilen stepen na za{tita. Ne se prepora~uva vedna{ da brzate da kupite maslo za son~awe, duri i da ste od onie so mnogu temna ko`a, sepak e izbrzano. Ostavete da pominat nekolku dena, da ja dobiete prvo onaa ubava bronzeno-~okoladna son~eva boja, pa duri potoa mo`ete i poagresivno da nastapite, so maslo. Ako izbrzate, posledicite mo`at da bidat fatalni po va{ata ko`a, a ne retko se slu~uvalo da se rasipe i celiot odmor. Pretpostavuvam deka ne sakate da tr~ate po apteki i da kupuvate lekovi za temperatura, son~anica, groznica, kremi so smiruva~ko dejstvo za izgorenici itn ... Zatoa mleko so faktor e vistinskiot izbor za vas i va{ata torba.

Ogledalo
Ako ste vistinska dama, bez ogledalo ne mo`e da pomine nitu kratkiot prestoj na pla`a. Razbirlivo e! Mo`e da vi zatreba vo milion slu~ai i da se nervirate. Ne deka ogledaloto e ne{to bez koe ne se mo`e, no nie `enite sme poseben tabiet, pa nervozta mo`e da bide momentalna, a golema. Za {to? Za edno ogledalo!!! Za da nema takvi nervozi, ednostavno imajte si sekoga{ so vas edno malo prakti~no ogledalo na otvorawe. ]e posakate da ja sredite kosata po kapeweto, ili eventualno da ja ras~e{late. ]e posakate da stavite krema na liceto, izleglo nekoe mozol~e na ~eloto. Ili bez nikakva pri~ina, ete taka, ednostavno sakate da bidete va`na, da se gledate vo ogledalo za da vi se zgolemi samodovrbata! I toa e O.K! I tie {to nema da priznaat, znaat deka ogledaloto e najgolemiot prijatel na egoto.

Pe{kir ili krpa

Mleko za telo
...so za{titen faktor e ne{to {to ako go nemate so sebe, vo torbata za na pla`a, voop{to ne i se pribli`uvajte ni na pla`ata,

^etka za kosa
Verojatno po sekoe kapewe ja ~etkate kosata. Toa e za nekogo O.K, a frizerite prepora~uvaat deka mo`e da ja o{tetite kosata. Drugo e doma, po miewe na ko-

24

sata da stavite maska za kosa, koja ima smiruva~ko i regenerativno dejstvo, pa fino da se is~e{latae, pa duri i pove}e od voobi~aenoto so {to }e i priredite i mala masa`a na glavata. No, na pla`a, koga kosata e dopolnitelno isu{ena od sonceto, solta itn .. . so ~etkaweto }e predizvikate kinewe na vlaknata, zapletkuvawe i drugi nesakani posledici. No, se zavisi od kosata. Nekoja kosa ne e o{tetena, bidejki vnimatelno se neguva, pa dozvoluva ~etkawe i na pla`a, bez pritoa da ima nesakani efekti. Vpro~em, vie najdobro se poznavate sebesi!!!

da se opteretuvate, toga{ nosete si karti i zezajte se so drugarkite. Igrajte “Magarac” i cela pla`a }e doznae deka tamu podolu ima 4 ribi, SAMI, zamislete!!? Bez de~kovci!! I, za polovina ~as okoli va{ite le`alki }e ima roj mom~iwa. ]e mo`ete duri i da birate dru{tvo za na pla`a,. za disko, za ve~era itn . . .Vi garantiram. Samo vie zabavuvajte se i nema da ostanete nezabele`ani.

Pari~nik
Nikade bez nego .]e vi se pie kafe, voda, sladoled. Na vra}awe od pla`a mo`ebi vo opravduvawe za usnite da vi stanat “rempere”. Naprotiv, senzualnite usni i vo leto se najva`en adut na sekoja dvojka. Zatoa so pravo se gri`ite za niv.

Mobilen telefon
e ne{to bez koe ne se odi ni do WC, a ne na pla`a. Majka vi }e krene panika zo{to ne i se javuvate, }e misli deka ne{to vi s e slu~ilo itn. . .Gi znaete majkite!? Mo`ebi tokmu toga{ }e vi yvoni nekoj interesen, koj ne ste go o~ekuvale! Ili mo`ebi }e si razmenite telfon so nekoe premnogu zgodno mom~e, a nemate telefon so vas! Zatoa mo`ebi mobilniot telefon e na pogre{no 9-to mesto, bidejki treba da e na prvo. Se nadevam deka ne propu{tivme ne{to. I da sme propu{tile, sigurno ne e ne{to bez koe nema da izdr`ite tie dva /tri ~asa na pla`a, bidejki na ovoj spisok e se {to e neophodno. Bidejki zboruvame za 4 drugarki, na spisokot ne napi{av deka na pla`a ne se odi bez mom~iwa. No, nemoj da mislite deka zaboraviv da gi stavam na spisokov, ama 4 preubavi, zgodni mom~iwa, ne gi sobira vo va{ite `enski torbi za na pla`a. Zatoa eve im go davame po~esnoto 10 mesto vo nepohodni raboti za na pla`a, no ne se za vo torba, priznajte?! Ikslu~ivo na le`alkata do vas, eventualno i na va{ata. . .dodeka ve ma~ka so mlekoto so visokoza{titen faktor od son~evi zraci. 25

Kniga
Sigurno ne ste od onie monotoni tipovi koi odmorot go sva}aat bukvalno, pa se trudat deset- petnaeset dena, kolku {to ste na odmor, da ne pro~itate ni eden red, vesnik, spisanie ili kniga. Znam deka vi e preku glava od toa sekoj den da ~itate milion informacii samo za da bidete vo tek so slu~uvawata, no odmorot e vistinska prilika da pro~itate nekoja dobra kniga. Pro{etajte po kni`arnicite da doznaete {to e aktuelno i novo, ili pra{ajte nekoj/a prijatel/ka {to e pove}e upatena od vas, da vi prepora~a, pa i da vi pozajmi nekoja kniga za na odmor. Eve eden sovet od nas, ako se u{te go nemate poglednato filmot “Kodot na Da Vin~i”, toga{ istoimenata nkiga e vistinski izbor za na odmor. Ne za drugo, tuku da ne se razo~arate gledajki go samo filmot. Knigata e kniga, sekoga{ e “podlaboka”. nekoj izlog }e zabele`ite nekoe seksi mai~e za ve~erta. .. A, vo osnova, treba i le`alkata da ja platite neli? Osven ako ne si yverka koja go zavela mom~eto koe gi izdava le`alkite, pa ti i drugarkite imate deset dena gratis le`alki. . . samo da doa|ate na toj del od pla`ata. Ah, {to e `ena!

Labelo
...so UV za{tita za usnite. Toa {to ste po cel den na sonce i vo solena voda ne e

Karti
Ako na odmor ne sakate ama ba{ so ni{to

NEGA PRED ODMOR
Cela godina nekako uspevate da najdete vreme za sebe, kombiniraj}i gi obvrskite i pome|u niv ufrlajki po nekoj termin za depilacija, manikir, pedikir, sreduvawe na ve|ite itn.. E sega problemot ne mo`ete da go odlo`ite za slednata nedela koga }e pominat site sostanoci od ednostavna pri~ina {to, slednata nedela ve}e trgnuvate na odmor! Mora se da sredite pred toa. Bidete sebi~ni i odvojte si eden den za sebe, a ITN vi dava upatstva {to e neophodno da se stori vo toj eden den za sebe.

Ve|i + usni + manikir +

spremni za pla`a
N
eli, celo e koga ima se !? Zatoa nie na ovaa strana }e gi obrabotime site detali koi se potrebni za da izgledate besprekorno koga }e se soble~ete vo kostim za kapewe. No, i da ne odite na odmor, ovie soveti i se potrebni na sekoja `ena. Prvo, zbor-dva za ve|ite. Tie se onoj element koj na va{eto lice mu dava forma i “ramka”. Zatoa, koga onaka vo dosada ~upate po nekoe vlaknence od ve|ite, dobro razmislete deka vlakno, pomalku ili pove}e, vsu{nost ja menuva slikata. Pravilno oblikuvanite ve|i doprinesuvaat za ubavi proporcii na liceto, a onie lo{o oblikuvanite, duri ja uni{tuvaat i ubavinata. Eve nekolku trikovi za pravilno “samo~upawe”. Ako imate “kvadratno” lice, zaoblenite ve|i }e ja ubla`at ostrinata na oblikot. Isto taka treba da znaete deka tenkite ve|i se totalno AUT. Nikoga{ ne bile vaka otfrleni od upotreba, a stru~wacite duri velat deka tenkite ve|i potse}aat na klovnovite, bidejki davaat postojano iznenaden izraz. Ako malku ste se zanele vo ~upaweto i ve|ite se potenki od “dozvolenoto”, toga{ pobarajte vo prodavnica moliv~e za otcrtuvawe na ve|i i popravete ja gre{kata. Pritoa, vnimavajte bojata na moliv~eto da bide ista boja kako i va{ite ve|i. Osven toa, najmnogu za dve nedeli tie pak }e porasnat, taka {to, nema prostor za gri`a. Usni. Ako posakuvate polni i neguvani usni na koi }e “padnat” site ma`i, toga{, osven genetski26

ot uslov za toa, potrebna e i nega. Eve nekolku soveti za zavodlivi

usni. -Ako sekojdnevno stavate karmin, pogri`ete se barem da bide so UV za{tita -sekoja no} pred spiewe koristete labelo, normalno, otkako

prethodno celosno }e ja izvadite {minkata -koga vi se ispukani usnite, pred nanesuvaweto na karmin stavete balsam so aloe vera -usnite }e deluvaat pozdravo i poneguvano dokolku sekoe utro, po mieweto na zabite i usnite gi istriete so ~etkata za zabi -barem edna{ nedelno prespijte cela no} so med na usnite -`enite so tenki usni treba da koristat svetli karmini, koi vizuelno go zgolemuvaat volumenot na usnite -ako koristite moliv~e za vizuelno zgolemuvawe na usnite, toga{ vnimavajte bojata na moliv~eto da bide sli~na boja na karminot -usnite }e izgledaat pomesnati ako na sredinata, vrz karminot, nanesete sjaj Manikir. Tajnata na ubavite nokti vsu{nost e vo nivnata nega. Ako ste od mnogute `eni i devojki na koi noktite lesno im se kr{at i listaat, eve nekolku soveti kako da gi dovedete do sovr{enstvo. Uredno isturpijanite i nalakirani nokti, se moderni i ova leto. No, va`no e da znaete deka namesto da gi se~eto noktite so no`i~ki, treba da gi turpijate so kartonska turpija. Za razlika od me-

racete }e vi bidat ne`ni i meki. Koga go vadite lakot, vnimavajte sredstvoto za otstranuvawe na lak da ne sodr`i aceton. Duri i da e taka, noktite se su{at, pa potrebno e po vadewe na lakot ubavo da gi izmiete racete so ne`en sapun i da gi plaknete pod mlaz voda podolgo od voobi~aenoto.. No sepak kvalitetot na noktot zavi-

imate dvojno pove}e problemi. Pesokot i sonceto dopolnitelno }e ja isu{at ko`ata i }e ja napravat po gruba. Isto taka po osloboduvawe od zatvorenite i te{ki zimski ~evli, so ogromna `elba po~navte da nosite sandali, no vedna{ se javi problem: sekoj ~ift sandali pravi ~ift plikovi! Zatoa, preventivno }e go spre-

pove}e ja iritira ko`ata. Sepak potrebno e da znaete deka i da se pojavi plik, treba so dezinficirana igla da go probu{te za da iste~e te~nosta, pa duri potoa da go prema~kate so antibiotska mast i da go pokriete so flaster. Koga plikot ne e izlo`en na ne~istotitii, zna~i koga ste doma, po`elno e da mu ovozmo`ite da “di-

pedikir + depilacija =
talnata, kartonskata turpija e pomeka i ne go uni{tuva keratinot. Osven ova, noktite treba da gi turpijate vo oblik na prstot i toa vo eden pravec. Izbegnuvajte agresivno turpijawe vo dva pravci. No, ne e se do toa kako gi turpijate i lakirate, tuku kako gi neguvate na dolgoro~en plan. Zatoa, vnimavajte pri vr{eweto na doma{nite obvrski. Stavajte rakavici koga miete sadovi, ali{ta itn.. Taka ne samo {to }e gi za{titite noktite, tuku i ko`ata, pa si mnogu od ishranata, zatoa konsumirajte vitamini A, C, E, B1, B6, jadete mnogu ovo{je i zelen~uk i postepeno }e go postignete sakaniot kvalitet. Pedikir e ne{to {to zadol`itelno mora da si go ovozmo`ite pred da odite na odmor i toa od dve pri~ini. Prvata e poradi toa {to e potrebno da se otstranat site mrtvi kletki i da se napravi eden kvaliteten piling, a vtorata pri~ina e estetska. Nema ni{to po seksi i povpe~atlivo od ubavo sredeni i nalakirani nokti na nozete. Ne znam dali znaevte deka re~isi site ma`i prvo gledaat vo liceto i zabite na `enata, a vedna{ potoa vo noktite na racete i nozete. Zatoa ne dozvoluvajte da mu se dopa|ate, a da ostavite lo{ vpe~atok so va{ite grdi i nesredeni nokti. A, ako ne napravite pedikir pred odmor, po nego }e ~ite potencijalniot problem so toa {to nema da nosite isti sandali dva dena edno po drugo. Na stopalata koristete antiperspirant stik ili dezodorans so cel da go spre~ite poteweto koe u{te

{e” bez flaster. Depilacija. Ne samo poradi toa {to e vreme da se soble~ete vo kostim za kapewe i so cela pla`a da go podelite svoete telo, depilacijata e navistina neophodna koga ve}e govorime za pla`a. Ako nemate vreme i sredstva, toga{ slobodno re{ete go proble-

mot so `ilet. Ne se sekirajte, ne e kraj na svetot. Edno e va`no: da nema vlakna, ko`ata da sveti i da bide meka, a izborot na sredstvo za postignuvawe na taa cel e samo va{ izbor. S.L. 27

MODA I NA PLA@A

BIKINI, MONOKI
Verojatno ve}e re{ivte kade i so kogo na odmor, pa sega po~navte da razmisluvate {to }e ponesete so sebe, kako }e se `urkate i zabavuvate. Me|u drugoto, verojatno vo glavata vi se javuva dilema dali i ovaa godina da "pomine# kostimot za kapewe od lani ili sepak ste od onie koi smetaat deka novo si e novo. Ako sepak preovladee vtoroto, toga{ eve kakvi kostimi se moderni za ova leto, po svetski terk.
se monokinite, koi mnogu pove}e gi ima{e na modnite pisti. Zna~i ednodelniot kostim za kapewe, koj iako ne e mnogu prakti~en od zdravstveni pri~ini, sepak e vistinsko m o d n o osve`uvawe. Sportski, a sepak seksi, ovoj kostim za kapewe gi opsedna dizajnerite ova leto. Od Gu~i pa do Rosa ^a, nikoj ne propu{ti da gi vmetkostimite za kapewe ova leto se vo soglasnost so generalnite modni trendovi koi ve}e imavme mo`nost da gi vidime na modnite pisti. Tie se {ik, sofisticirani, {areni i veseli. Sekako deka se po malku i seksi, no ne provokativni. Boite se svetli i `ivi: `olta, rozeva, tirkizna, na zeleno jabolko, no ne se isklu~eni i peso~nite boi. Kako i sekoja godina do sega, klasi~niot crn i bel ednoboen kostim za kapewe e isto taka bezvremenski aktuelen. Kako i celiot “autfit” za ovaa sezona i na kostimite za kapewe ima aplikacii od prirodata i `ivotinski {ari. Peperutkata e neizbe`en detal na ovie printovi. Karakteristi~no za ova leto

I

28

INI, TANKINI... ILI TOPLES!?!
ten od {kolki. Dolgi gerdani okolu vratot, glomazni alki na racete, marami na kosata i se ostanato {to }e posakate, pod uslov da ne izgledate kako novogodi{na elka. [aren kostim so vnimatelno odbran nakit na okolinata }e i prati veseli vibracii za vas i ne vo svoite kolekcii. Monokinite se so namerno otkinati delovi, imaat dupki od strana ili predniot del e isprepleteno iskinat, no nikako ne se obi~no ednodelni samo so gol grb. Sepak, klasi~nite bikini se nezibe`en detal od letniot baga`. Prakti~ni se od mnogu pri~ini, osobeno im se omileni na `enite so mali gradi bidejki gorniot del mo`ete da go prilagodite tokmu na svojata veli~ina na gradi i po `elba da gi potpolnite so skrienite “perni~iwa”. Kako zokru`uvawe na celiot toj leten imix, osven kostimite za kapewe, treba da se “naoru`ate” so vpe~atliv leten nakit. Toa zna~i bez mnogu glamur i sjaj, tuku naprotiv, nakitot da bide drven, ili izraboI na krajot, popusto }e ni bide ako tolku diskutirame za bikini, monokini itn. . . ako ne go spomeneme najmoderniot, bezvremenski moderen i seksi kostim za kapewe: va{ata ko`a! Sigurno deka barem edna{ vo `ivotot ste se son~ale toples. Zarem po prekrasniot odmor ispolnet so sekakvi vozbudi i avanturi, vie }e si dozvolite beli tragi od preramkite na toj preubav bronzen ten. Nikako ne smee da vi se slu~i toa. . .pritoa ne zaboravajte da nanesete mleko so visok za{titen faktor na gradite, bidejki sonceto e premnogu silno i mo`e da bide opasno. U`ivajte vo letoto!

nikako nema da ostanete nezabele`ana. Vpro~em, letoto e vistinskoto vreme za zabava, a moreto e edinstvenoto dozvoleno mesto za sekakva improvizacija.

29

PRAVILNO DR@EWE

Stavot, ogledalo na li~nosta
D
ali znaete zo{to na manekenite i fotomodelite dobro im stoi sekoja frizura, {minka i obleka!? Vistinskiot odgovor }e bide zatoa {to tie imaat dobro dr`ewe. Mnogu e va`no da imate ispraven stav, pravilno dr`ewe na polovinata i stomakot i da ne dozvolite da se opu{tite. Toa treba da vi e postojana navika, {to zna~i za toa treba da se gri`ite i koga ste doma, na rabota, koga le`ite, sedite, pa duri i koga spiete. Imajte svoja `ivotna filozofija, nemojte da dozvolite nezadovolstvoto da vi se odrazi na lice!!! Vo `ivotot pominuvate niz mnogu sre}ni i nesre}ni periodi i ne smeete da si dozvolite toa da vlijae vrz vas. Lo{oto dr`ewe naj~esto se javuva poradi toa {to li~nosta si zamislila ili se iskompleksirala deka ima odredeni nedostatoci na nejzinoto telo. No, taa ne e svesna deka so lo{oto dr`ewe na teloto dobiva plus novi nedostatoci, a toa se iskriven vrat, podgrbavenost i pove}e salo okolu strukot. A, so toa i pogolem stomak, se razbira. Za da mo`ete da go odr`ite pravilno svojot stav, p o trebno e, i vi prepora~uvame da gi pravite ve`bite {to gi praktikuvaat manekenite. Prvata ve`ba e odewe so kniga na glava, so toa dobivate ispraven grb, blago podignati ramena i vovle~en dolen del od stomakot. Knigata ne vi dozvoluva da pravite golemi ~ekori, koi definitivno ne odgovaraat na `enstvenosta. Potoa, kako sledna ve`ba }e bide sednistani so knigata. ]e se iznenadite kolku e toa graciozno. va od kola. Jadeweto, premnogu go istaknuva stilot i stavot na devojkata. Postojat devojki koi neprimerno jadat, bez upotreba na pribor za jadewe, bez koristewe na salfeti i sl. Toa ne smeete nikoga{ da si go dozvolite, pa makar i da ne ste jadele cela nedela. Treba da jadete umereno. Ni sporo, ni brzo. Na masa treba da sedite pravo, ne treba da pravite nikakvi gestikulacii, nitu grimasi so liceto, ne treba da se potpirate na laktovite i nikako nemojte racete da gi dr`ite pod masata. te stavovi za da mo`ete da se ~uvstvuvate prijatno dodeka rabotite. Ne e potrebno ne{to premnogu, dovolno e da si donesete nekoja sitnica od doma, mo`ebi edna pepeljara i stimulot za rabota, veruvajte }e vi porasne.

[TO NE TREBA!!!
Sedeweto kaj `enata pretstavuva problem i ~esto e delikatna rabota. Pravilata nalo`uvaat nozete da im bidat prekrsteni, a koga }e se prekrstat, mora da se vnimava slu~ajno da ne ima prostor me|u niv. ]e vi naso~am vnimanie na eden detal koj verojatno mnogumina od vas go nemaat zabele`ano, a ~esto go praktikuvaat. Nikako dodeka sedite, nemojte postojano da ja tegnete i spu{tate sukwata, toa pretstavuva najnevkusniot gest {to edna `ena mo`e da go napravi. Koga }e sednete na fotelja, bidete prirodni i opu{teni, no vnimavajte da ne preterate vo toa. Devojkite koi nosat pantaloni, barem golem del od niv, po~nuvaat da nalikuvaat na ma`i. Ne vnimavaat na nivniot na~in na sedewe, nivnoto dr`ewe, na~inot na palewe i pu{ewe na cigara, prosto nalikuvaat na vamp-devojki. Na~inot na izleguvawe i vleguvawe vo avtomobilot e isto taka mnogu va`en. Devojka, koga vleguva vo kola, prvo treba da sedne na sedi{te, pa potoa da gi vnese dvete noze, a obratno koga izlegu-

VLIJANIE NA OKOLINATA
Karakterot na ~ovekot e ogled na negovoto `iveewe. Domot vo koj `ivee pretstavuva ogledalo na negoviot `ivot. Zadol`itelno, domot vo koj `iveete mora da bide sekoga{ sreden, ~ist, provetren i sekojdnevno da bidete podgotveni vo slu~aj da ve iznenadat gosti. Stanot ne mora da bide luksuzno opremen. Obi~no, po skromnite stanovi izgledaat po toplo i po udobni za `iveewe. Bitno e da bide so vkus namesten, pa makar i mebelot da e od pred dvaeset godini.

DALI STE VRABOTENI
Ako ste vraboteni, toga{ i va{eto rabotno mesto ja odreduva va{ata li~nost. Morate da najdete na~in i na svoeto rabotno mesto da gi istaknete svoi-

30

SVETSKI FRIZERSKI TRENDOVI

“STUDIO IN” za svetski izgled
S
ekoja devojka i `ena saka da e zadovolna od sopstveniot izgled. Iznao|a naj razli~ni na~ini i metodi za da go postigne toa. Starite pogovorki velat, kakva frizura, takov izgled. Frizurata, {minkata i {tiklata, ja pravat `enstvenosta i elegantnosta kaj `enata. "Studio In#

e eden od najpopularnite saloni vo Makedonija, so dolgogodi{no iskustvo i zbir na vrvni stilisti. Na~inot na nivnoto rabotewe kako i dosega{noto postignuvawe, rezultira isklu~ivo na profesionalnosta {to tie ja nudat, a najva`no od se e toa {to rabotat spored svoi principi i ne “kopiraat” od drugite. Ednostavno gi sledat svetskite trendovi i pravat miks na svetskata, evropskata i balkanskata moda. Bube, sopstvenikot na ova studio, ne propu{ta nitu edna {ansa da poseti dobar i vrvno organiziran seminar, bez ogled dali toj }e bide vo Makedonija ili nekade vo stranstvo. Ovoj pat, re{en da go zbogati svoeto dolgogodi{no iskustvo, zamina vo Barselona - [panija, kade, kako {to veli, donese mnogu novini, seu{te nevideni kaj nas, a i nekolku noviteti za koi nie ne sme ni slu{nale. - Vo Barselona zaminav vo tehni~kiot centar na “Revlon”, kade {to bea prezentirani najnovite tehniki na boewe, {i{awe, {atirawe...koi }e bidat trendi vo slednava sezona. Voedno, so ovoj seminar, ako mo`am taka da go nare~am, ima{e i ogromno {ou vo nacionalniot teatar vo Barselona, 100 godini od postoeweto na “Kolomer grupa”, koi vsu{nost se inovatori na frizerstvoto vo [panija. Tie se prvite koi gi izmislile boite za farbawe, fenovite, haubite...itn.

Na ova {ou prisustvuvaa gosti od celiot svet, koi moraa da imaat VIP karti, a sekoj od niv ima{e svoe animatorsko {ou i gi pretstavuva{e svoite idei i vizii za frizerstvoto. Imav mo`nost da se zapoznaam i da gi nau~am site najnovi tehniki za frizeraj, blagodarenie na vrvnite tehni~ari od “Revlon”. Stajlingot vo [panija e dosta porazli~en vo sporedba so Makedonija. Tie se lu|e koi sakaat da izgledaat po klasi~no, a vo odredeni situacii da bidat i premnogu elegantni. Dokolku napravam edna sporedba, mo`am da ka`am deka nie sme dosta ponapredni vo pogled na frizerstvoto i mnogu pove}e obrnuvame vnimanie na sebe i za sebe za razlika od [pancite. E, sega i tuka postoi odredena grupa na lu}e koi se postojano sredeni, doterani i so frizura, no tie ili se podgotvuvaat za nekoe slikawe, ili se javni li~nosti ili pak, mora da imaat nekoja posebna sve~enost. No, za razlika od `enite, ma{kite se 100% sredeni so frizuri. Kaj niv, sekoe ma{ko e mnogu pove}e sredeno otkolku edna `ena - Bube gi prenesuva impresiite od [panija. Za toa {to ‘e bide vo trend za slednata sezona, Bube veli... -Ovaa godina, kaj nas, trendi }e bide da se nosi sredna dol`ina na kosa so {i{ki, a kosata da bide vo stepenuvana forma do taa mera da i dava volumen i da ja pretstavuva `enstvenosta i elegantnosta na li~nosta. Kako boi se prepora~uvaat po topli tonovi, od ~okoladno bakarni, medovi i ultra blond tonovi. Site ovie efektirani so prameni vo odreden del od frizurata, so najnovite tehniki na izrabotka. A, za ma{kite, slednava sezona trendi }e bide sredno kratka kosa efektirana so blagi nijansi na ladni tonovi Kako novina {to ja ima vo cel svet, a seu{te e nedostapna za sekogo, e re{enieto so problematikata za opa|awe na kosata. Toa se flasteri koi vo sebe gi sodr`at site potrebni hranlivi oligomenti za da go pothranat i ovozmo`at rastot na kosata. Tie se lepat vo predelot na vratot, nad ramenata i preku ko`ata gi apsorbiraat site potrebni materii. 31

ZA[TITETE JA KOSATA
V
o letniot period, kosata e izlo`ena na mnogu o{tetuvawa. UV son~evite zraci predizvikuvaat o{tetuvawe na kutikulata na vlaknoto, a vodata i morskata sol navleguvaat direktno vo otvorenata kutikula i doveduvaat do naru{uvawe na strukturata na vlaknoto. Za da mo`e kosata da se za{titi od site ovie {tetni vlijanija, bez ogled dali bila hemiski tretirana ili ne, kozmeti~kite ku}i imaat izvadeno kozmeti~ki linii koi ja

“STUDIO IN” PREPORA^UVA

SPREJ ZA ZA[TITA NA KOSA

Dodeka kosata e izlo`ena na son~evite vlijanija, vodata, morskata sol...sprejot za kosa pravi za{titen film okolu samoto vlakno i ne dozvoluva {tetnite UV zraci da doprat do kutikulata na vlaknoto.

VO TORBATA ZA NA PLA@A
balansiraat strukturata na vlaknoto i negovo vra}awe vo prvobitnata sostojba. “Studio In” vi prepora~uva nekolku soveti, {to vi e neophodno da ponesete na odmor za da ja za{titite kosata.

[AMPON
[ampon koj dlabinski gi otstranuva site ne~istotii od vlaknoto i ja normalizira PH vrednosta na ko`ata na glavata.

INSTANT KONDICIONER
Ova e sprej koj se koristi posle son~awe, gi vra}a potrebnite hranlivi materii na vlaknoto, kosata lesno se ras~e{luva i i dava volumen i sjaj.

MASKA
Koga }e kupuvate maska, obidete se da pobarate maska zbogatena so proteini i minerali koi dehidriranata kosa ja pravat elasti~na, sjajna i leleava

32

PRED DA ODITE NA ODMOR
NAKIT
Ne zaboravajte, vo letoto se e opu{teno. So sebe ponesete si najrazli~ni boi na sti~iwa, {noli~ki, stega~i so razli~ni ZA KOSA ukrasi i cirkoni, koi se aktuelni sezonava. Ne zaboravajte da gi ponesete svoite omileni lenti, marami, kap~iwa i sekako, vo naj toplite momenti soberete ja kosata vo rep~e, no toa da bide vo {to po slobodni ke`ual oblici.

VODEN IZGLED
Koristete stajling proizvodi kako {to se pena za kosa, gelovi, vosoci, kremi, brilijantini, lakovi za sjaj, koi }e vi dadat besprekoren aktuelen leten izgled.

FRIZURA
Samoto leto dozvoluva le`eren i neobavezen izgled. Toa podrezbira da ne ste zavisnici od fenovi, vitleri, ~etki... Najva`no e vo konsultacija so frizerot da odredite frizura i oblik so koj kosata }e mo`ete da ja sredite samo so race.

DLABINSKO ^ISTEWE
Prepora~livo i po`elno e, pred da odite na odmor da napravite tretman na kosata. Treba dlabinsko ~istewe so koe se otstranuvaat site ne~istotii i ostatoci od hemiskite agensi, a so toa vlaknoto se hrani so materii potrebni za negova revitalizacija.

[I[AWE
Nikako nemojte da zaminete na odmor bez prethodno da otidete na frizer i malku da gi skratite o{tetenite vrv~iwa na kosata.

NADGRADENA KOSA
Nadgradenata kosa mo`e malku da vi pretstavuva problem vo letniot period, bidej}i, iako taa e od prirodno vlakno, sepak ne e isto kako i prirodnata kosa. Dokolku tolku mnogu ste qubitel na nadgradena kosa i ne sakate da ja izvadite za vreme na odmorot, vi davame nekolku soveti kako }e mo`ete da ja odr`uvate i za~uvate do krajot na odmorot. Zadol`itelno so sebe da ponesete hidratanta i proteinska maska koja vsu{nost go hrani

vlaknoto i go za{tituva od pukawe. Vo nieden slu~aj da ne bide dolgo vreme izlo`ena na sonce, a dokolku mora, vo toj slu~aj da bide za{titena so kapa ili marama. Solta go nagrizuva vlaknoto i vedna{ po izleguvaweto od more, da se isplakne so ~ista voda i da se stavat silikonski kapki ili serum za revitalizirawe. ^e{laweto na nadgradenata kosa treba da go pravite so specijalni ~etki nameneti za nadgradena kosa, a fenovite za vreme na leto i dodeka ste izlo`eni na sonce, se zabraneti. 33

DODATOCI za vo
TREND
HIPI [IK IZGLED Ako si vo “filmot” na 60tite, toga{ najdi marama za na glava na koja ima izvezeno nekoj detal, cvet ili koral. . . Pod maramata najdobro bi bilo kosata da bide spontano sobrana ili pu{tena vo nekoj le`eren fazon. .. Letno vreme ne e po`elno kosata da vi bide sredena do posledno vlakno, zali`ana ili strogo sobrana. Letoto asocira na spontanost i opu{tenost, pa toa neka zra~i i od va{ata kosa!

kosa

Koj veli deka sledewe na modni trendovi zna~i samo ~anti, remeni, marami i {ik sandali. Naprotiv, ako sakate da bidete poinakva od drugite i unikatna vo stilot na oblekuvawe, toga{ najdete na~in da bidete prepoznatliva, praktikuvaj}i nekoi sopstveni modni detali. Eden od na~inite da se izdvoite od masata e da stavate modni dodatoci vo kosata. Letoto e vistinski moment da vmetnete sekakvi aksesori vo kosata. Vo leto, pretpostavuvam ne odite dva pati nedelno na frizer da se fenirate, tuku ja nosite va{ata prirodna kosa. Razbijte ja monotonijata, ukrasuvajki se so se i se{to. . .

MAGIJATA NA VEZOT Francuskata riviera diktira romantika vo oblekuvaweto i voop{to vo odnesuvaweto. Odli~en primer za toa se site porodavnici za modni dodatoci koi za ovaa sezona izsistiraat i na romantika vo kosata. Na golemo se prodavaat lenti, marami, {noli itn. koi naj~esto se vo tirkizna sina boja koja asocira na bojata na morskite dlabo~ini, vnimatelno izvezeni so monista. Imajte i vie edna sli~na, a ako eventualno odite na Azurniot Breg, toga{ ne dozvoluvajte da se vratite bez moden spomen od tamu.

BIDI VISTINSKA MORSKA KRALICA Vlezi vo „morskiot” fazon sobiraj}i ja kosata vo t.n. kowsko opav~e. Lastikot neka bide ukrasen so golema i vpe~atliva morska {kolka. Ne propu{tajte nekolku dena pred trgnuvawe na odmor da pro{etate po skopskite aksesoris prodavnici i da se opremite so nekoe vakvo lasti~e. Ako imate temna kosa, toga{ izberete bela ili kremava boja na {kolka. A, ako ste “plavu{a”, toga{ {kolkata neka bide kafena ili crna. Napravate kontrast od boite, za detalot vo va{ata kosa da bide nosa~ na va{iot stil.

34

STAKLEN SJAJ Za ve~erno izleguvawe, nakiti se kako indiska kralica i bidi edinstvena. Ako si brinetaizberi {nola vo boja na sonceto koja }e blesne vo tvojata kosa i }e go svrti vnimanieto kon tebe. Bidi vistinska yvezda na no}ta, potencirajki go svojot stil edinstveno so unikatniot starinski dizajn na {nolata na koja ima sitni staklenca koi silno bleskaat.

SLATKO Za na pla`a da ja sobere{ vodenata kosa, za nave~er da ja suredi{, za na kafe da bide{ slatka.. . so eden zbor, za sekade, {nolite imaat pove}enamenska upotreba. Ne {tedete za {noli, imajte gi vo site boi, formi i golemini. No, ne dozvoluvajte da vi nedostasuvaat, bidejki detalite se tie koi go nadopolnuvaat i zaokru`uvaat izgledot.

50-TITE SE U[TE @IVEAT Ako si vqubeni~ka vo stilot na 50-tite toga{ verojatno polovina od garederobata i modnite dodatoci ti se vo crvenobeli i crno-beli to~ki. Toa e krajno romanti~no i nevino, dava mlade{ka nastroenost i naklonetost, a ne ostanuvate nezabele`ana. Letoto go bara tokmu toa. PRAKTI^NO I POTREBNO Kade ste trgnale ako vo `enskata torbi~ka nemate silen i cvrst stega~ za kosa. ]e vi treba za igrawe odbojka na pla`a, za da ja soberete kosata dodeka go son~ate grbot, za da se bawate dodeka kosata vi sedi prema~kana so maska za kosa i vo milion d r u g i slu~ai. Stega~ot za kosa e prakti~en i potreben za da imate kontrola na va{ata kosa. [PANSKA MISTI^NOST Izvedi {panski zavodliv i misteriozen izgled vmetnuvajki cvet vo kosata. Nema ni{to poegzoti~no od cveten detal vo kosa. Dava ~ustvo na sloboda i bezgri`nost, na spontanost i nenamernost, a izgleda sofisticirano i bogato. [pawolkite se asocijacija za ubava `ena, zatoa malku kopirajte gi, na odmor ste, se e dozvoleno!

35

PREVZEMENO INTERVJU: [ARLIS TERON

ozadi svoite zeleni i ne`ni o~i, krie golem gluma~ki talent. Glumica koja be{e nagradena so Oskar i koja minatata godina napolni 30 godini. Ima burno minato, koga taa imala 15 godini, nejzinata majka vo samoodbrana si go ubila sopstveniot pijan soprug. Nekolku meseci podocna, otkako pobedila na izborot za Mis vo rodnata Ju`noafri~ka Republika, zaminala vo Pariz, pa vo Milano, za po tri godini da otide vo Holivud i da re{i da stane glumica. Po 10 godini, za ulogata vo filmot “Ubistvo na lezbejkite” dobila oskar, a John Galliano i Dior go proslavija toa. Osven kako dobra glumica, te poznavame i kako golem qubitel na `ivotnite. Razmisluva{ li da go pro{iri{ `ivotinskoto “semejstvo”? - Jas i mojot de~ko Stjuart ~uvame ~etiri ku~iwa. Koga go snimavme filmot “Aeon Fluks” snimivme eden del vo kvart kade {to ima{e premnogu ku~i-

P

wa skitnici. Stjuart, pred da zavr{am so snimaweto, mi se zakani deka ne smeam nitu edno ku~e od tie skitnici da donesam doma. Iako i toj mnogu saka `ivotni, sepak na toa gleda malku po realno od mene i razmisluva malku podaleku, vo smisla deka treba tie `ivotni postojano da se ~uvaat i nekoj da bide so niv. Vo va{iot angliski ne se ~uvstvuva nikakov ju`noafri~ki akcent, dali va{iot izgovor se menuva koga }e se vratite doma vo Ju`noafri~kata Republika? - Ne, koga se vra}am doma, so moite najbliski razgovaram na afri~ki jazik. Jas izrasnav so afri~kiot jazik i dodeka bev mala, voop{to ne mi ode{e angliskiot. I vo u~ili{te i doma razgovaravme na afri~ki. Koga dojdov vo Los Anxeles, mnogu lo{o zboruvav angliski, no znaev deka ako sakam da uspeam, moram sovr{eno da go nau~am angliskiot, a afri~kiot naglasok sosema da go izostavam.

Plivav za da ne potonam vo `ivotot
Site dodeka se mali sonuvaat da stanat glumica, dali i vie toa go posakuvavte dodeka bevte malo devoj~e?

37

- Voop{to ne. Kako dete ne ni pomisluvav deka sakam da stanam glumica ili da bidam slavna. Doma nemavme ni vesnici, ni magazini. Jas sum golem filmoman, a `elbata da stanam glumica ja dobiv gledaj}i gi filmovite. Otidov na premiera na film vo koj glume{e Tom Henks, no voop{to ne znaev koj e toj. Kaj nas vo Afrika ne se zboruva{e “v~era gledav film so Brus Vilis”, tuku v~era gledav eden dobar film so dobar glumec vo nego!!! Takov be{e na~inot na koj razgovaravme za filmovite. Kako ja zavr{ivte karierata kako tan~erka koja ja izgradivte vo Egipet? - Igraweto za mene od sekoga{ be{e najgolema strast, no za da stanam profesionalna tan~erka imav pregolema visina i te`ina. Znaev deka mojata tan~erska kariera }e bide mnogu kratka, {to vo odredeni momenti razmisluvav da se vratam doma i da po~nam da rabotam so trgovija, no znaev deka i vo toa nema da bidam uspe{na kako {to sakam. Misli{ li deka porano, po lesno mo`e{e da se uspee vo akterskata kariera otkolku sega? - Ne mo`am minatoto da go sporedam so sega{nosta. Definitivno sega e mnogu po lesno da stane{ glumica i preku no} da bide{ slavna otkolku porano. No, glumata ne e rabota koja mo`e{ da ja sraboti{ bez da ja znae{, no ne moze{ ni da ja nau~i{. Mora da bide{ roden glumec. Kakva }e vi be{e reakcijata dokolku za filmot “Monstrumi” ne dobievte Oskar i pokraj mnogute o~ekuvawa od publikata? - [to }e se slu~i ve38

~erta na dodeluvaweto na Oskar ne znae nikoj. I kako nominirana li~nost znae{ samo tri raboti: Deka odi{ da se zabavuva{, deka }e nosi{ glamurozen fustan i deka dodeka ne go pro~itaat tvoeto ime, }e se prepotuva{. No, vistina e deka koga odi{ tamu, odi{ so `elba i misla deka }e se vrati{ doma so Oskar. Pred da bide dodeluvaweto na Oskari, zaminav edna nedela na odmor vo Brazil zaedno so Stjuart, da se trgnam od site zboruvawe, tipuvawa koj }e pobedi. Se vrativ dva dena pred dodeluvaweto, otidov, si go zedov fustanot i sre}na {to zaedno so Stjuart, kako naj golema zaqubena dvojka se pojaviv na Oskarite. Kolku bevte sre}ni i zadovolni od Oskarot i kakvi bea reakciite na drugite? - Iskreno, ne se optovaruvam so misleweto na drugite, a se nadevam deka taka }e ostane i ponatamu. Sre}na sum {to go dobiv toj Oskar, a znam i deka ne e mo`no site lu|e da bidat zadovolni so toa {to jas go rabotam. Mene mi e najva`no deka ja rabotam rabotata {to ja sakam, u`ivam vo toa i me ispolnuva. No, toa nema nikakva vrska so uspe{nosta na filmot. Za nagradata na Berlinskiot festival ste doznale otkako ste se vratile od odmor, dali e vistina deka ste go napu{tile festivalot pred proglasuvaweto? - Toa e neverojatno, no vistinito. Za nagradata doznav od edna kelnerka vo eden restoran. Bev na odmor vo Brazil vo edno malo ribarsko selo kade {to nemaat ni televizija, a edinstveno ne{to {to mo`e{ tamu da pravi{ e da odi{ na ve~era vo eden rastoran kade {to ima izvonredno dobra hrana. Vo tekot na ve~erata dojde kelnerkata i mi ~estita{e za nagradata za koja jas ne znaev. Na premierata na filmot “@ivot i smrt” dojdovte zaedno so filmskata diva od 60-te godini Britt Ekland. Kako taa reagira{e na filmot? - Ne bi mo`ela da zboruvam vo nejzino ime, no uverena sum deka filmot i se dopadna. Za nejze premierata be{e premnogu sentimentalna, nejzinata

`ivotna prikazna, snimena na filmska lenta vo nejze probudi ~uvstva. Probajte da zamislite kako bi izgledalo sopstveniot `ivot da si go gledate na filmska lenta!!! No, filmot ne e pretstaven vo vistinsko svetlo? - Koga go zapoznala Piter Selers imala 21 godina. Taa mi ka`a deka tie bile pet godini zaedno, no deka taa bila premlada za nego. Taka mlada i naivna devojka od [vedska zapoznala de~ko, za

koj stanala svesna koj e i {to e, duri koga stanala

majka i po~nala sama da odlu~uva. Dali ste gledale nekoj nejzin film? - U{te koga imav 17 godini, ja gledav vo filmot “^ovek od slama” i mislev deka taa e najubavata `ena {to nekoga{ sum ja videla. Jas i moite prijatelki se voodu{evivme od filmot, a mojata majka ja obo`ava{e koga ja gleda{e vo filmovite na Xems Bond. Taa karierata ja zapo~na kako golema svetska glumica, no otkako go zapozna Piter, toj ja “frli” vo svetot na zabavata. Kriti~arite velat deka vo filmot “@ivot i smrt” na Piter Selers e otkriena vistinata za opasnostite vo Holivud, misli{ li deka toa e vistina? - Morate da znaete deka `ivotot na Piter Selers be{e mnogu ~uden i nerealen za sekogo. Sekoj glumec, vo filmot vo koj glumi, na nekoj na~in si go preraska`uva `ivotot dokolku mu se pogodi ulogata. No, ~ovek kako {to e Piter, mo`e da glumi ama ba{ se. Da bide i bankar, mafioza, tatko... mo`e da bide se. Mo`e ke zvu~am malku naivno, no toa {to go mo`e Piter, ne go mo`am ni jas, ni mnogumina drugi glumci. Dali bi prifatile da se snimi film spored va{iot `ivot? - Mislam deka toj film }e bide premnogu dosaden. Filmot }e bide sostaven od rabota vo kujna i od dodeluvawe na nekoja nagrada i Oskar. Stra{na monotonija od film. Sega koga napolnivte 30 godini se ~uvstvuvate li promeneti, dali ste poinakva vo sporedba so porano? - Godinite ne mi zna~at mnogu. Ni moite najbliski prijateli ne znam kolku se stari. A, mojot 30ti rodenden mi be{e ist kako i drugite. No, mo`am d a

zabele`am deka kako rastat godinite, mojata re{itelnost se namaluva. Porano bev podgotvena da odlu~am za 5 minuti, a sega ne e taka. Glavna preokupacija na novinite im be{e va{ata roditelska tragedija. Kako reagiravte koga va{ata majka go ubi va{iot tatko i kakov ostana toj vo va{ite se}avawa? - Jas znaev deka imam dve mo`nosti - ili da potonam, ili da isplivam. I po~nav da plivam. Na tatko mi se se}avam kako visok, zgoden, vesel ~ovek koj znae{e odli~no da razgovara, mnogu glasno se smee{e i lu|eto mnogu go sakaa. No, i dvajcata moi roditeli bea premnogu jaki lu|e, vodea inaet i ne popu{taa. Ne mo`e{e nikakva sila da gi natera da bidat zaedno, a moraa, bidej}i vo toa vreme ne postoe{e poimot razvod. Mo`ebi i zatoa imam takov stav prema ven~avawe. Uverena sum deka so partnerot nema da ostanam zaedno samo poradi nekolku potpi{ani dokumenti. Moeto iskustvo be{e mnogu stra{no, bolno i te{ko, no bidej}i sebesi se smetam za jaka li~nost, uspeav da prebrodam, da isplivam i da dojdam do ova {to sum sega.

39

BEZ „SLATKI“ DIETI

Gor~livo sladok `ivot
[
e}erot se nao|a skoro vo sekoe jadewe, duri i kade {to ne mo`ete ni da zamislite deka go ima. Iako, mnogumina velat deka ne sakaat da jadat blago i da vnesuvaat {e}eri, sepak nitu eden od vas ne mo`e da se otka`e od toa slatko zadovolstvo. Edinstveno treba da znaete kolava koli;ina e neophodna da vnesete za da mo`ete da gi zadovota!? Zamislete cel tawir poln so ovo{je, {lag i ~okoladen preliv!!! Spored stru~wacite toa e koli~ina na {e}er {to edna `ena go vnesuva vo tekot na denot preku kafiwa, bonboni, ovo{je i „gricki”. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo poslednive nekolku godini proda`bata na {e}erot e porasnata za okolu 30% 6, Izbegnuvajte da me{ate jaglehidrati so belkovini 7, Vo letniot period po~esto jadete salati od zelen~uk 8, Praktikuvajte da vozite to~ak, rolerki, tr~ate ili pe{a~ite 9, Sladoled, vo umereni koli~ini 10, Nikako fast fud ishrana.

lite va{ite osnovni potrebi. Najgolem del od nas denot go zapo~nuvaat vnesuvaj}i nekoe kola~e, par~e torta ili pak {erbet blago kafe. Dodeka se podgotvuvate da odite na rabota, fakultet ili u~ili{te obavezno zemate po edna biskvita, bombon~e ili mastika. Koga }e stignete na rabota zadol`itelno kako da ste pod norma, morate da go ispiete prvoto kafe (dokolku ne ste go ispile doma), pa po nego sledi vtoro, pa treto i se taka do kaj {est, sedum dnevno. Iako vi izgleda deka koli~inski ne vnesuvate {e}er, sepak vie ne ste ni svesni za toa kolku {e}eri ste vnele u{te na samiot po~etok na denot, a kade e ve~er40

vo sporedba so porane{nite godini. Toa zna~i deka vo poslednive dve godini se pove}e se konzumira blagata hrana, i se po~esto vo najrazli~ni jadewa se dodava {e}er. Nie vi prepora~uvame nekolku soveti za dobar izgled, a bez „slatki” dieti! 1, Sekoe sabajle, na gladno srce jadete eden golem i zrel citron 2, Odbegnuvajte gi ~okoladite so apetisani vo niv 3, Praktikuvajte da jadete ~okolado za gotvewe 4, Koga jadete ovo{je, praktikuvajte toa da ne bide banana 5, Obavezno pijte najmalku dve litri voda

ISKORISTETE JA PRIRODATA

ENERGIJATA NA VODATA ZA VA[ATA U BAV I N A

Sekoe leto va{ najgolem sojuznik e vodata. Nie vi obezbedivme nekolku prakti~ni soveti za za iskoristuvawe na mo}ta na vodata, se so cel da bi se po~uvstvuvale podobro, da bi go zategnale teloto, ednostavno, maksimalno da se opu{tite...

P A

a|a do`d, a vie ste se zatvorile doma? Nikako toa da ne go praktikuvate vo idnina. Slobodno izlezete nadvor i toa bez ~ador. Do`dot }e i godi na va{ata ko`a i kosa, a go spre~uva i pojavuvaweto na migrena i na reuma.

[etawe po do`d

Opu{tawe vo voda

ko ne ste vo mo`nost sekoja godina da letuvate na more, toga{ }e mora da se zadovolite so „br~kawe” vo kada. Napolnete ja so topla voda, legnete i glavata potprete ja na ivicata od kadata. Racete podignete gi nad glavata i obidete se da se istegnete {to e mo`no pove}e. Vaka }e gi opu{tite site muskuli i }e go zacvrstite grbot. Sovet: ako vo vodata dodadete malku morska sol, kupkata }e deluva smiruva~ki na vegetativniot sistem.

o eden pogolem lavor sipete malku mlaka voda. Stavete gi nozete vo lavorot, a vedna{ potoa dodadete `e{ka voda (najmnogu do kolena) se dodeka temperaturata ne dostigne 40 stepeni. Na kraj istu{irajte se so ladna voda.

V N

Kupka za dobra no}

Z

Zavitkuvawe

avitkuvawe so pe{kir okolu polovinata go zategnuva stomakot. Vo lavabo sipete malku topla voda i dodadete {est kapki eteri~no maslo, a potoa natopete go pe{kirot i zavitkajte go okolu polovinata. Preku mokriot pe{kir zavitkajte i edna suva krpa i taka ostanete zavitkani okolu pet minuti.

[ok za krvnite sadovi

O D

Ve`ba za nozete

va e idealno za oblikuvawe na nozete. Napolnete vo kadata ladna voda za nivoto da gi dostignuva va{ite kolena. Zastanete vo kadata i ~ekorete vo mesto. Ovaa ve`ba trae pet minuti, a potoa istu{irajte se so topla voda.

aizmeni~noto tu{irawe so topla i so ladna voda e odli~na terapija za krvnite sadovi. Na toj na~in se namaluva mo`nosta od pojava na celulit i se aktiviraat proteinite koi gi obnovuvaat kletkite. Prvo, istu{irajte se so topla voda, a potoa so laden tu{ pominete preku nozete, racete, gradite, stomakot, vratot i grbot. Posle trieset sekundi povtorno pu{tete topla voda. Celata postapka povtorete ja pet pati.

^istewe

odeka se tu{irate, so ~etka za telo ili so sunger triete na ko`ata so kru`ni dvi`ewa. Prepora~livo e za onie delovi od teloto kade imate celulit. Efektot {to }e go postignete e identi~en so onoj na pilingot.

G

„Sina” meditacija

ledajte vo pravec na moreto ili dokolku ne ste pokraj more zagledajte se vo neboto i „stonirajte” okolu pet minuti. Ovaa meditacija }e vi bide dovolna da gi napolnete bateriite i da ja otstranite vko~anetosta vo predelot na vratot. Doka`ano e deka gledaweto vo sino go namaluva krvniot pritisok.

41

POBEDETE JA @EDTA

TE^NOSTITE SPAS OD D
Mleko so krastavici
a eden litar napitok vi e potrebna edna krastavica. Izlupete ja, iseckajte ja na sitni par~enca i izmatete ja vo mikser. Sokot od kra-

Z

PODGOTVETE SAMI !
Vo tekot na letoto izbegnuvajte `edta da ja gasnete so ladni gazirani i zasladeni sokovi, bidej}i mo`e da predizvikaat pojava na gr~evi vo stomakot. Isto taka, konzumiraweto na kafe, ~aj i na drugi napitoci koi sodr`at kofein svedete go na minimum, bidej}i go stimuliraat la~eweto na voda od organizmot i na visoki temperaturi go zasiluvaat procesot na dehidrirawe. Namesto ovie pijaloci, pijte do tri litri dnevno voda i sve`o cedeni sokovi od ovo{je i zelen~uk.

stavica izme{ajte go so polovina litar mleko, posolete, pobiberete i na kraj dodajdete sitno seckani morski orev~iwa.

a deset do dvanaeset ~a{i vi e potrebna edna diwa. Is~istete ja, izvadete i gi semkite, ise~ete ja na kocki i stavete ja vo ~inija. Posipete dve la`ici {e}er i ostavete ja poklopena da otstoi polovina ~as. Potoa dodajte litar {ampawsko i servirajte so kocki mraz. 42

Z

Pun~ od diwa

ri la`i~ki ruski ~aj posipete vo eden litar zovriena voda, poklopete go sadot i ostavete go nastrana. Po pet minuti, te~nosta procedete ja i dodajte litar belo vino po va{ izbor i 2,5 decilitri limonov sok. Se slu`i so kocki mraz i so limon iseckan na trkalca. I, ve}e koga imate mikser pred vas, lesno i ekspresno mo`e da si obezbedite osve`itelen pijalok. Koga se vo pra{awe ovo{jeto i zelen~ukot, lekarite prepora~uvaat me{avina od cveklo i ananas, potoa sok od domat i limon, a za onie so nedovolno izostren vkus, dovolno e vo sokovnikot da stavat morkovi i portokali. Na zdravje!

T

Pun~ od ~aj

DOLGOTO @E[KO LETO
SOKOVI KOI SE NUDAT VO PRODAVNICA
`at da bidat fatalni za zdravjeto. Gaziranite sokovi koi navistina ja zgasnuvaat `edta vo glavno nemaat golema hranliva vrednost, a mo`e da bidat {tetni kako za zabite, taka i za celiot digestiven sijata koja i onaka e sklona kon debeleewe. Edna limenka oboen gaziran pijalok so kofein vo sebe ja sodr`i istata koli~ina na kofein kolku {to ja ima i vo eden filxan crno kafe. Zatoa lu|eto koi vo ogromni koli~ini pijat gazirani sokovi so kofein, ~estopati stradaat od nesonica, a ne retko imaat problem i so koncentracijata. Industriski napraveniot kvaliteten sok treba da sodretniot period b a r a vnesuvawe na mnogu te~nosti vo na{iot organizam, ama mnogu od niv vo odredeni momenti mo-

L

stem. Zna~i, najlo{ izbor se raznite slatki gazirani sokovi koi ~esto sodr`at i kofein. Stanuva zbor za napitoci so izrazeno visoka energetska vrednost koi brzo go smaluvaat ~uvstvoto za glad, a voedno se siroma{ni so vitamini i minerali. Konzumiraweto na gaziranite sokovi vi ovozmo`uva vnesuvawe vo organizmot na takanare~enite prazni kalorii koi dopolnitelno ja zagrozuvaat populaci-

`i isklu~ivo sostojki koi }e go napravat kvaliteten za konzumirawe. Toa zna~i deka vo sokot ne smee da se najdat nitu ostatoci od pesticidi, nitu mikotoksini, nitu drugi hemiski materi. Morame da priznaeme deka golemata razlika vo kvalitetot na sokovite e vo zavisnost od proizveditelot. Zatoa mora da se vnimava na deklaracijata koja govori za odredeni parametri koga e kvalitetot vo pra{awe. Pred da ja krenete ~a{ata, treba da znaete kolku ~isto ovo{je ima vo odreden sok, a kolku ve{ta~ki {e}er.

Ovo{ni sokovi Ne mo`at da ja „ubijat” `edta, ama sodr`at vitamini i minerali, najmnogu vitamin C. Najdobri se onie koi ne sodr`at {e}er, no i niv ne treba da gi konzumirate vo ogromni koli~ini. Se prepora~uva do 400 mililitri dnevno. Sokot treba da go ~uvate vo fri`ider, a edna{ otvoreniot sok treba da go ispiete vo rok od tri dena. Gazirani pijaloci Osnovni sostojki se: voda,

DA REZIMIRAME!

{e}er, jaglen - dioksid i aromi. Ovie sokovi go spre~uvaat vareweto, a vo nekoi slu~ai mo`e da predizvikaat gastritis i gasovi. Posvetete vnimanie i na golemata sodr`ina na {e}er. Pivo Osven vitamini (B) i minerali, sodr`i i antioksidansi koi go {titat srceto, ama toa ne zna~i deka treba da preteruvate. Sepak, se raboti za alkoholen pijalok.

43

44

.tomzin -agro az intet{ ugonmerp es ukut ,ivardz es en ot{ omas eN !!!ig etevarobaz tospi~ i totirfmop ,ne~ -ep ili nerav omas ,vardz e toripmoK !!!einaminV . . .nti ozele` ,muiclak os avulibozI .ini~ -an ”noillim“ an avuvtogdop es i ripmok arimusnok es ugonm umat ot{ totkaf idarop e aoT .ivabu i idalm es on~eV. . .nti ajinoteL ,ajinotsE ,aksloP ,ak{e^ ,ajis -uR do etine` ig etendelgoP .idalm avu`rdo ev i kosit -irp nevrk toikosiv ariluger oG .tomzinagro an snadisk -oitna nevalg e toripmok ,erip okak ili ne~ep ,nera

RIPMOK

V

.tosa~ 81 elsop okakin ,onlamron i icir -ati` an ovarp etami ned an {ande {agot ,taa~nos es ad i akla` -el an ned lec ta`el ad tavukitkarp iok eino do ets oka ,oN .a`irg zeb {agot ,oglod etavilp i romdo an etido okA .emerv ontel oneb -oso ,etarimusnok ig okak i uklok etjavaminV .ewa{arp ov atanil -ebed e agok oteovs tavarp og is i ininetset es ininetset ,kapeS .sitebajid do tokizir i taavulaman oG .aj -igrene atanbertop taavad aj um tomzinagro an iok itardih inelgaj os itagob es akat otsI .atanarh an otewerav avuzrbaz es aot os a ,ataverc an atatobar tavunkit -top aj iok ankalv os itagob es ei

ICIRATI@ INLARGETNI

T

?!en ad ot{oZ !!!etjaborP .kajizidorfa okak i ta -avu~aroperp og ej{ovo ototsep{ul ,itsinoicirtun iokeN .on~irolakokosiv e ikjedib ej{ovo avo taarimusnok og e} in -i~ilok ivaklok ov taavminv ad arom ,eweelebed an inolks es iok eino ,aotirP .oteine`olopsar an taajilv i a`ok atav -us taarizilamron aj ikjedib ,etidalmop eino az i on ,azuap -onem ov etine` az irbod oneboso es etimedab i etiverO .ovikt otonluksum an atajicknuf az in -e`lodaz es iok ilarenim ugonm tabug ,tatop es agok ikjedib ,itsonvitka inselet ik{et i trops os taavaminaz es iok ote| -ul an avu~aroperp es mi ini~ilok imelog ov ej{ovo avO .tomzinagro an oteweerats az invoniv ilakidar etindobols taavut{inu ig iok ,knic i rakab ,neles i i`rdos akat otsI .etib -az i etiksok az ne~ildo e jok nagnam an ini~il -ok imelog i`rdos ebes ov ej{ovo ototsep{uL .mets -is toinvren an atobar i etiluksum an tsonvitka az ne`lodaz e kap jok ,muisengam os es itagoB .tomzinagro az ilarenim an rovzi toirb -odjan es eiT .apurg aavo ov taa|aps etinetsok i etimedab ,eticin{el ,etiver

EJ[OVO OTSEP[UL

O

.onvitneverp ,otejvardz og etjavu~ kapes on ,invitizop i ine`olopsar ,ilesev es etis {agot ikjed -ib ,otel ov taavu~ -uls es en otse~jan its -elob eivO .tsonzoiskna i ajiserped tavu~erps akat otsI .tetinumi i ejvardz otovokevo~ an icintit{az imelog jan es eit a ,tososol ov ugonmjan ami iG ?!inilesik etinsam 3 agemo az elu~ ets onugiS .icnatspus ivilnarh ugonm an rovzi es ,anut i a{uks ,agnirah ,sosol okak ,ibir insrm op einO .avardz onjarkseb e ikjedib ewedaj onelimo enats iv ad arom atabir ,otse~ op edaj es romdo an ot{ i otel e ot{ aotaz e

u ukerp avugelv otejvardZ u ukerp avugelv otejvardZ
KU^NELEZ I EJ[OVO

ABIR

N

.ej{ovo oksmu{ i ripmok ,idovziorp in~elm ,acjaj ,itamod ,ku~nelez toindivotsil ,atab -ir es aoT .irutarepmet etintel az ivilravs onsel i insel es itkudorp iok aa`akop et -itsinoicirtun an awavu`artsi etinjorbug -onM .irutarepmet etikosiv onmertske jark -op i ovabu etavuvtsvu~ es ad volsuderp e an -arhsi atanlivarP .emerv ontel etinarh es ad okak em~aroperp iv ad e atlec ,ot{poov at -anarh an i toku~nelez i otej{ovo an azilana aavo ov ,oN .awavulobaz ioken az evitneverp okak i itselob ioken ta~elaz es ad ,tomzinag -ro an oteweerats iropsu es ad e`om anarhsi anlivarp oS .aen od avu`rdirp es jok okter on ,emeanz aj etis ajok akrovogoP ?ilen ,emeev -i` ad az emedaj ukut ,emedaj ad az emeevi` eN

54

.tomzinag -ro an i~avu`evso iksnitsiV .itamod i`evs zeb are~ev ili ke~ur ,kodajop netel etilsimaz is ad ete`om meraZ .emavurobz en ad otel ov atanarhsi aZ .itsam i` -rdos en ot{poov ot{oz ,ateid ajokes ov ami oG .overc olebed i kindule` an kar eteibod ad etisna{ es ilamop ,ned jok -es etavusenv og oka aked talev eticaw~urtS .ata`ok an tson~itsale i jajs taavad i iok C i B ,A nimativ i`rdoS .ku~nelez okak itsir -ok es ,sukv nelos-olesik ami ot{ aot an delgo os on ,ej{ovo ov a|aps totamod ,alsims ak~inatob o

ITAMOD

V

.etivotub az ipelaz es ad amen a ,re}e{ az atde` ilovodaz aj iv e} jok tresed ne~ildo av -uvatsterp ap ,on~irolakoksin e ej{ovo otoksmu{ ,akat otsI .tson~itsale taavad i ata`ok an a ,todiv taavurbodop og ,inev ineri{orp an ewavadzos av -u~erps jok )A tonimativ avadzos og kap jok( nitorakateb an in -i~ilok imelog i`rdos ebes ov ikjedib ovardz e ej{ovo avO .etilibomotva

do ivosag invudzi do inedagaz es ja~uls jot ov ot{ aotaz ,tap jark -op ontkerid tadib en ad etjavam -inv on ,imas etereb ig ad e orb -odjan ej{ovo an ivodiv eivO .trugoj nesamen os ili deldoals ,gal{ os es iktalsop on ,vin om -as etarimusnok ig ad ete`oM .iniskot do i~atsi~ i isnadiskoitna itanzop es iok totamod i otivik ,ataluk -orb do i es ivardz oP .ata{ud az ewav`u oknitsiv es ej{ovo oksmu{ an ivodiv itanatso etis i ilzibir ,inilam ,inipak ,iknivorob ,idoga

J

asam an ONELEZ

.olik eoken os tanselo es ad taakas iok eino az on~il -dO .otewerav i avuzrbaz og a ,tkefe ik~avu`evso ami otel oV .eticindurt an oneboso ,itsarzov etis do e|ul an av -u~aroperp es mi ku~nelez toineleZ .)acnrz invrk inevrc an ewavadzos an eajilv( anilesik anlof i ozele` ,)kositirp toinvrk ariluger og( muilak ,)ibaz i iksok az( muiclak i`rdoS .otinem an etami og ad otse~op avu~aroperp es jok ku~nelez e . .nti acivatsark ,eqez ,atalas anelez ,}anap

S

EJ[OVO OKSMU[

.on -leden acjaj 2 ili 1 do e}evop taarimusnok ad taems en ovin otonelovzod dan e mi toloretseloh an otovin iok an ote|uL .akaroperP .todiv az irbod ,D i A inimativ ami ebes oV .vatsos iksimeh ne~eldO .inivokleb amarg 5,5 a ,iirolak 86 omas amI .anarh antajoreven e otecja

ACJAJ

J

KU^NELEZ TSENRZ

.tsolec ov abertopu do etjalrfsi aj en on ,an~itkarpen e emerv ontel aZ .alrfsi es ok{etop et{u i irav es ok{et ot{ e anarh aavo an anaam anevtsnidE .oteweer -ats taavu~erps og iok B nimativ i muizengam ami vin oV .otovikt an ewavu`rdo i ewavadzos ov taagamop iok inivok -leb os itagob es varg ,ajinarob ,ko{ar

G

!!!atanarh atavardz ov i ototel ov etjavu`U . ..edadzos es e} amas arefsomta atan~itnamoR .otej`erbjark an kidiv nesarkerp etami e} edak do ,gerb toiksrom od uksilb narotser iksrom joken ov are~ev an~itnamor an etedo {agot ,rentrap os ets oka a ,oniv orbod eok -en i}jeip ,atare~ev do akru` repus etevarp -an {agot ,romdo an ovt{urd os etido okA ?avardz e uklok i ilad emavunsajbo ad abertop amI .anarh ataksrom do on~itozge op i onsukv op ot{in ameN .vilvarobazen tosukv tavarp og iok ivosos inlajiceps ov inevtogdop ,alukja e~rap ili dopotko ,awi~kar ,iwgil ajicrop elaborp ets en ad a ,amod etitarv es ad eteems en {agot ,erom an ets okA .vin az emerv oksnitsiv e otote

L

IVODOLP IKSROM

atsu atsu

64

.sepreh an otew -avuvajop i otewak -up avu~erps og ajok anilesik onima ta`rdoS .ok{elip i abir ,ok{engaj otse~ op etedaj ,sepreh an in`ol -dop otse~ es uklokod i ajin -ajilv etin{er -ovdan do taak -up otse~ ugonm i n -su et -i{av uklok - o

D

.at -asok an tonerok taebals i ta{us og iok etinomroh avulaman ig otoniV .oniv onevrc etjiP ?! totuvrp os imel -borp etamI .atasok an tonerok tanarh og iok inimativ-b ta` -rdos eiT .abir i acjaj etedaj onleti`lodaz ,del -gzi rabod az ,jajs toivakselb alibugzi og aat aked eti`elebaz okA .atasok an otewetsar taavuzrbaz og otejzorg do etikmeS !!!ejzorg et -edaJ .anarhsi anlivarpen ata{av idarop i led rabod ov e aot ,et -javuja~o en ,atawi~vrv an e anatevcsar ,enik es iv ,abals e iv ugon -merp ,asok ata{av os imelborp etami ukloko

D

ELGZI INSU ASOK ELGZI RABOD RABOD S AZ ANARHSI ARBOD AZ ANARHSI ARBOD
.delgzi ne{rvos i rabod az anarhsi anlivarp on -vatsonde ukut ,ateid es en iok ,”eteuliS“ anivabu i eweebals az ata}uk do ina~aroperp itevos eti{an etati~orp ig ad omas e onbertop e iv ot{ eS .itatluzer invitizop inederdo engitsop ad e`om ad az ,ebes az i`irgop es ad arom sav do ajokeS .adelgzi ot{ okak akat es e en ,oN .ansarkerp e avakjoved ,emilev is ap ,lam ugonm e ioken jak a ,viltemirp i mel -ogop e ioken jak ,ages ,E .kotatsoden joken op ami ad san do jokes alivarpan adorirp atakjam on ,one{rvos emadelgzi ad emakas eti

ATANIVABU AN AB@ULS OV

74

.etirop an ewarovto od avusenod -irp ot{ ,ata`ok arilumits aj onsel anilesik ataks -nomiL .inomil i ilakotrop etedaj {agot ,ansrm e iv at -a`ok uklokod ,A .ajinajilv invitagen do ata`ok it -it{ aj jok ,A nimativ taamI .agnirah i anidras ,a{uks ,abir ansrm etedaj ad em -avu~aroperp iv a`ok atav -us az kel okaK .aturep es i avus e iv aat kapes ,olet az itaraperp in~ilzar jan os elak~aman aj ets ata`ok toned ov itap ukloken oka

I

TILULEC A@OK ICIN^ODOP ITKON
.tsoneudan taavukiv -ziderp ot{ etiiretk -ab an ewavunartsto irp agamoP !!!trugoj et -jiP .eine{er ami aot az I .etjavuja~o en ,er -ebos ev ad ot{in am -en aked etil -sim i neudan kamots toi{ -av etavuvts -vu~ og ukloko .ajicalukric abals i tsonarirdihed an tatluzer e ad e`om aot ikjedib ,adov irtil avd op onvend etjip ,akat ta -adelgzi iv en ad aZ .ine~etan i inmet es mi pots - non eticin~odop iok an e|ul ami ,oN .inapsanerp ets uklok -od ili ,inapsan ets en uklokod e aoT .ini~irp in~il -zarjan idarop imelog tadib ad e`om icin~odop etisa

.awi~pot insam an otewavadzos taavu~ -erps og iok ilarenim i inimativ os es itagoB .}anaps i ikrepip inevrc ,itamod ,ivokrom e}evop ot{ etedaj ad emavu~aroperp iv ,ikremraf etison ad otel ders ov etarom e} ili ak~iwkus aktark ete~elbo e} ilad aot az eti`irg es en ad e}evop aZ .til -ulec tomelborp os aneravotpoerp e akjoved i ane` arotv ajokes uklamzeb emerv on{ened o

V

.etitkon taavunkajaz ig iok inimativ i`rd -os aaT .abir etedaj {agot ,taavutevcsar es ad taavun~op uk -lokod ,taavuktiverp es ad i ikem tadib ad ,ta{rk es ad onsel taavun -~op etitkon aked eti`el -ebaz ukloko

D

V

DE DE

KAMOTS

D

.anzam ata`ok ivarp aj jok tonegalok inarh og otodakova a ,otovikt an atajicareneged avu~erps aj ,atajos do E tonimatiV .odakova etedaj i ajos do okelm etjip ,melborp vokav od edjod en ad aZ .otecil elavu`rdo og ets en onlivarp ondohterp uklok -od ,onarop ugonm et{u tavajop es ad e`om eiT .ik~rb taavadzos es otecil an ,eratso e} okakto kevo` aked i~anz ad arom e

IK^RB

N

I^O

.ovardz jan e i tkefe melogjan ami azab andorirp an e ot{ es aked emav -u~aroperp iv ein ,atelbat aksteruid ande i tamez ad taanz an -imugonm okaI .tsone~etan taavukivziderp otse~jan iok tson~et tokosiv do idobolso es ad otolet an taagamop um i ovtsjed oksteruid taamI .acivatsark i awid etedaJ .one~etan i oneudop etavuvtsvu` ig is eti~o itap otse

^

MISTER NA MAKEDONIJA

MISTER BOBI JA
Sekoja godina zadol`itelno se odbira najubaviot de~ko vo Makedonija, popoznato kako “Mister”. E, sega, ovaa godina bea odbrani dvajca “ubaveci”, od koi edniot izbor be{e vo Skopje, a drugiot vo Gevgelija. Mo`ebi zvu~i malku ~udno, no taka be{e. A, u{te poza~uduva~ki be{e toa {to “ubavecot” {to pobedi vo Gevgelija be{e u~esnik i na izborot vo Skopje. E, sega, vo Skopje konkurencijata mu be{e malku pogolema, pa dobi titula prv pridru`nik na misterot, a vo Gevgelija stana i Mister. Pa, {to e sega toj!? Mister, prv pridu`nik, ili de~ko za se!? Sakavme da gi prosledime i dvata izbori, no o~igledno pozadi izborot vo Gevgelija, organiziran od strana na Lidija, postojat nekakvi si neotvoreni i nejasni raboti. Uspeavme da ja iskontaktirame, no pregolemata nejzina preokupacija okolu podgotvuvaweto na \orgi i nemo`nosta da izdvoi “pet minuti” od nejzinoto dragoceno vreme, ne ni dozvoli kus razgovor, pa nitu na misterot \orgi da si go ka`e svoeto mislewe za izborot. Vo prodol`enie mo`ete da go prosledite izborot odr`an vo “Koloseum” i sekako intervjuto so Misterot Bobi.

48

ZAPALI PUBLIKATA
ako i sekoja godina, taka i ovaa, vo letniot klub „Koloseum“ be{e izbran noviot Mister na Makedonija. Na ovoj izbor bea prijaveni 104 kandidati od koi u~estvo zemaa samo petnaesetmina od razli~ni gradovi niz Makedonija. Potencijalnite misteri imaa ~etiri izleguvawa, vo ~etiri razli~ni varijanti od koi „naj `e{ko“ be{e nivnoto izleguvawe vo ga}i~ki, blagodarenie na sponzorot za dolna obleka. Glavni voditeli na manifestacijata bea Zdravkica i Damjan, `iri komisijata be{e sostavena od okolu 40-tina ~lenovi od razli~na bran{a, a organizator kako i sekoja godina, be{e modnoto studio „Crnokrak“. Atmosferata be{e `e{ka, ispolneta i propratena so dobra muzika, a neizvesnosta na kandidatite mo`e{e da se zabelezi od izrazot na nivnite lica. Vo momentot koga be{e proglasuvaweto skoro site bea „izgubeni“, no najdobriot od niv se zdobi so titulata Mister na Makedonija. Bobi, maneken ve}e nekolku godini, zgoden, dobro graden, no naj va`no od se mom~e so izgraden svoj stil, uspea da se izdigne nad site i da doka`e deka e najubaviot vo cela Makedonija.

K

49

05

.. .abert ili ar -om ot{ aotaz en ,ebes az on~il e aot on ,oneders madelgzi ad mavu`rdo es {agokestO .mavud -ers es ad onlajiceps abertop ami ad amen ot{ akat ,anateret ov mab`ev onajotsop ap ,olet ovabu mami ad makas ,avukel -bo es ad ovabu akas eok e~mom an pit mus ontavirp i saJ-

?tsonralupop atamelog -op os {ison es okaK . .nti ik -letava`obo e}evop {ami ,ac -ilu an taavanzoperp et etik -joved ontajorev ageS :NTI
ah ,ah ,ah . . .enem do ukeladop omas ,ablederpo anla -uskes avkaniop ami joken oka vitorp ot{in mamen ,oN !!!i` -am makas en onvitinifeD -

. . .ah ,ah ,ah ,orbodop an omas edib e} aot ,manems es okA .is mus to -itsI .atsonrlupop enerk es im ad ap ,melogop ,ne`avop ,gurd joken mus ages aked mavuvt -su~ en on~il saj ukanI .ages az ages lami mus en ”idapan“ ig -urd ioken on ,ikjoved itanzop -en ioken do ortuan tosa~ 4 ov icivop iksnofelet vibod itap irt - avd an ,ma`ak it aD -

?oteinaminv an toratnec ov is e}ev i}jedib ,neders on -ajotsop is ad arom ages aked alutit aavo il i~anZ :NTI

. . . ah ,ah ,ah ,kaj`am e atacildup ot{ oneboso ,anseretni i an{ems e aked malsim ,atanvolsan do atakils az ,A .kivziderp e im en aot onvatsonde ot{ aot -az,rezitpirts lib ib en ,ukanI .italp es ad orbod abert aot on ,log lakils es ib en aked mal -ev en kapeS .uklok az majirkto ad amen on ,irap az vakils aj acinarts atanavolsaN -

-e`om ,evE ?i`am akas torets -iM aked aot il i~anZ :NTI

?re~ev aksnimom an rezitpirts {ed -ib ad ibe`om ili ,log ames -os {akils es ad i irud ap ,es livarpan ib irap az aked aot il i~anZ .acildup nagro to -ivolop derp {i`rd i log am -esos is edak ,icinsev invend eti{an do nede ov acinarts anvolsan atanvendjokesen op tatemap et ote|uL :NTI
.otewavutap vav -ukasop og on~il saj ,A .torobzi an mavajirp es ad ewavu`urkpo oteom az ewavudanenzi e{eb en ot{ akat ,imalker e}evop onemins mami i ileden indom 6 an onavuvtse~u mami ,nek -enam okak matobar inidog 6 e} -ev aked aot an delgo os aP -

?e~ -mom eoken an {a|apod es um ibe`om ,vin az {ilsim ot{ ot -e|ul jeg i ariseretni ig e} ib

?liv -ajirp es is aked it{poos mi agok iksilbjan etiovt aariga -er okak i ajinodekaM an rets -iM az torobzi an {ivajirp es ad ajedi an edjod okaK :NTI

b o i i n d o r i r p m a k aS
AJINODEKAM AN TORETSIM - IKSVOKVETS IBOB

.cenodekaM toivabujan az ES taanz ad taakas etikjoved i}jedib . . .iredep az ,ikjoved az ,ats -ontavirp ov i emvanpe~ a ,torobzi uloko avd -robz emvinemzar ogen oS .jagna[ ov otewavutap -adargan atanvalg e robzi vokav nede an ivajirp es ad tokivziderp aked avanzirp ,kapeS .inam`ag -na in{omatanop etis az acnerefer an~ildo i tsolanoiseforp atavogen az adrvtop ande et{u omas e ajinodekaM an retsiM atalutiT !!!agnat lokelbo en {agokin i ”yalpiR“ ov itobar ,in -idog 6 e}ev ovtsnekenam os avaminaz es .. .netem -ap i nedogz ,e vabu ,inidog 02 ami ,iboB akiv eS

15

!emerv et{u ami ,e onaR .ajir -aguB e atnajirav anjark a ,ajic -rG ov ibe`om ,umat onrotvop mado e} anidog aavo i ibe`oM .repus vanimop is i akstavrH ov gaP an veb anidog atataniM .otolet an einaminv omelog mavutevsop um ot{ akat ,onleden itap 5 ,an -ateret ov i mado ,A .itson~et i italas an mus e}evop emerv ontel ageS .otejvardz idar -op i on ,atajinil idarop uklam ,madaj ot{ mavaminv ,aD -

?romdo an edaK :NTI

?atanarh -si an il {avaminV :NTI

?ikjoved in~ibo i ili ivopit iksnekenam {akas e}evop ilaD ?taa|ap -od es it ikjoved an pit vokak taanz ad taakas ikletava`obo etis onrugis ,akjoved {amen votnemom ov i}jediB :NTI
.ami ad tson`om mavu~ulksi en ,avunket im en ikjoved igurd aN .inedarg one{rvos es avorogilG ajaM i aksvokjonatS anajir -aM aked malsim akelbo anlod az a ,akjoved avabuerp e ewavul -simzar zeb }ilokiN awaS -

. . .ah ,ah ,ah ,skes nevoder {amen ad toidi is ad abert ,toskes avu~ulksi og en aot ,oN .atvobuq an ot{poov i etikjoved an ewe~anz mavad -irp mi en ad e}ev vi{er {agot do i nebuqaz onlis veb {ande omas ukanI .etiknekenam tadib ad aribzardop es ot{ okak in -~iskerona ,ibals ugonm mava` -obo en saJ .awi~joved in~ibo i indorirp taa|apod es im e} -evop ,vitorp an ,ikjoved an iv -opit iksnekenam makas eN -

?iseretni an tkil -fnok vokaken akut il amI .aj -inodekaM an retsim az robzi nede et{u i~uls es ajilegveG ov onlelarap isi~eR :NTI

toigurd akedod ,tnuH naM akiv es jok robzi an mado e} saJ -

avu`ak im ot{ arotv is iT -

?ewep -ak az imitsok i akelbo anlod taarimalker ad az olet ta -ami i taa|apod es it ikneken -am eti{an do iok i`ak edja ap ,ontnevelerop e ewelsim oteovt ,ajinodekaM an rets -iM anats okakto ,ageS :NTI
.tkilfnok madelg eN .retsim an irobzi in~ilzar avd az ,icnecil in~ilzar evd az robz avunatS .retsim az rob -zi toikstevs an ido e} retsim

.ma` -ak ad amen ili ma`ak e} ot{ e{eb im ondees ot{ akat ,)eems es(”na{inzar“ veb e}ev ak~ajip ande do ap ,ot{in onedaj vamen ned lec aot nevsO .awa{arp ivkat an maravogdo ad abert -op amen ,malsiM .”?!{edib ad {akas ot[”:inratnemele ugonm aeb atawa{arp anit{us ov ,kapeS .aot az remirp ne~ipit e retsim az torobzI .isna{ mat{ -uporp en aotaz i eevi` es {an -de aked atazived os eevi` jok kevo~ dalm mus saj ,ad aP -

)eems es( .amen rim etiranivon do ama ,e{amen onlajicifo ot{iN ...nti icinsev op ikils az onar e{eb et{u es ,emerv derp ”etvandapan“ en et -iranivon eiv on ,ane~akto i e anvabaz ,tson~il okak anseret -ni ugonm e aramaT .emve`urd es on ,torobz an alsims aksnits -iv ov akjoved e{eb im eN-

?e il on~oT ?nevitkejboen i nets -eman e{eb ,idebop it ot{ jok an torobzi aked avurobz es ”omelog an“ akat otsI :NTI

?em -erv onsevzi derp akjoved e{ -eb it aksvedoT aramaT aked e{ak{u{ es ulokoaN :NTI

awi~joved in~ib

!?imas etelsimzaR .enem az taasalg ad 04 etis {aretan ig ad atson -tajorev e avaklok manz en ot{ akat ,e|ul 04 aavuni~os og otir -i@ !!ariseretni em en ot{po -ov aot enem on ,tebaum vokav

. . .”eevi` es {andE”:{il -ev iT ?otom ontovi` oteovt e eok i {edib ad {akas ot{ aa{arp et atanecs aN :NTI

25

!!!sav od tokintapos an totuks ov ja~uls {oljan ov ili tosubotva an todop an etitarvop oka ,ataniloko az i sav az i edib e} ondogzen uklam ,ogurd ot{in ,okA .i{ol es iv ad ja~uls ov ik~ise} irt ,evd et -emez is ad zeb amod do etavugel -zi ad etjomen ,tsonemerb ata{av an azaf ante~op ov ets akedoD

-rb es en ad i etenats ad akelop ete`om ad az ,onarop taas nede eteivan og ad totaas etjavarob -az en ,ortuan onar etenats ad ta -avu`olan iv etiksrvbo uklokod

es agoK !!!pots ,oN .kamots ov in -in~am taavuvaj es mi ad i avalg ov itrv es mi ad e}evop et{u avun~op ,ewab`ev enmops es mi e} agok ,sav do animugonm aN .etavuvtsvu~ aj ot{ atani~rog eti`albu aj ad eteep -su e} i}jedib ,netib e iv onbes -op ja~ jovO .atatsu ov tovidz an otewavu`evso i atanarh an otew

ribmu| do ja^ .3

!!!etjab`eV .5

ise} an ewe{orT .01

.otewavutap an emerv az ib -oget etamen ad az ,icindurt tats -irok ig ad ta`om iok kindule` ov inin~am vitorp itelbat et -jarabop ja~uls jot ov ,etedjan ad eteepsu en jovaz vokav uklokoD .ik~ot etinruserpuka zrv avuled i bolgz toin~ar uloko avats es jovaz jovO .jovaz neroserpuka is etedebzebo i aketpa ataksilbjan aj etetesop onleti`lodaz ,eten -grt ad derp ,etavutap uklokoD

iovaz inroserpukA .2

,I .olgan etavunats en ad , at}on an toket ov etinde`o ad ja~uls ov az ,nomil nedec os adov akalm etavu~ ad etjavarobaz en ansakt -an ata{av aN .inin~am ivkak -in zeb eteips ad onrim ete`om e} i atvrk ov tore}e{ imelogz og iv e} aot ,inietorp os nlop ~ivdnes nede etedezi onzevabo ,eteips ad etengel ad derP

ani`u aksnietorP .7

.otej{ovo i osem otonsop ,atabir ,etinanab ta` -rdos inimativ 6B ugonmjan ,tap toindorirp eterebzi og uklok -oD .{av e torobzI .sav do isivaz es ,itelbat ukerp kap ili atanarh -si ukerp ,tap nedorirp op edib e} aot ilaD .onvendjokes taarim -uznok og ad taarom eticindurt ,kapes ,etis tajip og ad avu~ar -operp es 6B tonimativ okaI .ned an itel -bat irt op ,aned tep tajip es iok acimov xun es atsonemerb an tok -et ov atanin~am vitorp ivokel ivil~aroperpjaN .)tsonarizod -erp ami ad e`om en( icidelsop i avtsjed intet{ ivkakin zeb etinemirp og ad imas i ete`om jok ,ewe~el an ni~an nedorirP .emerv an etengits ad etaz

6B nimatiV .9

.orbodop etav -uvtsvu~op es e} {andev i etjasir -imop omas ,i{ols es iv uklokod ap ,ak~ise} ov aj etjavu~ tonomil do atap{uL .nomil nedec os adov alpot eteip ad es etedibO

-erav og i}javu~ulkv ,avtsjed in -sirok etivogen op otanzop e ein -etsar avO .enan do toja~ e ogen az anemaz arbod okak ap ,ribmu| do toja~ an tosirim tasendop og ad ta`om en sav do animugonM

.aj etedaj aotop ap ,idalo es ad at -anarh etjake~op ,anin~am avukiv -ziderp iv i i~erp iv atanarh an tosirim uklokoD .ateni~az e en ad i iitonsam ugonmerp amen ad ,ewerav az ansel op i an~irolak oksin op edib ad etavusenv aj ot{ atanarh es etedibO .kindule` ov inin~am i etarimuznok i etadelg aj ot{ atanarh do ewedag avuk -ivziderp i atvrk ov tore}e{ an ewa|apo od avudevod aot ,nezarp e kindule` toi{av uklokoD

otse~op on ,uklam op etedaJ .1

enan do ja^ .4

nomil os adoV .6

atanin~am do
ajitapoemoH .8

.etib`ev setalip i atagoj es ivoned etik~indurt ov ib`ev insakife atsoD .etami ig ot{ etini`et etenimdan ig ad tangom -op iv e} ,on~ils i hudzov `evs an ewe~a{ep onvosa~onde ,krap zin akte{orp es ot{ okak ib -`ev etineremU .etjab`ev onlet -i`lodaz ,toititeved ov i rak -am ap ,cesem jok olib ov eta|oan

.nelisop et{u edib e} totkefE .adov alpot os eta{emorp og ad i etadnerzi og ad ,ribmu| do nerok `evs etipuk ad ete`om ,ondorirpop ot{en etakas uklokoD .inin~am eti{av etenimdan ig ad engom -op iv e} eok ovtsders onsakife onevtsnide ,ribmu| do toja~ edib e} aot etilsimop e} eok an ot{ -en ovrp ,etenats e} agoK .atobar avilnim e aot otes ,etjavuja~o eN !!!acivalgotrv ,kamots ov ani` -et ,inin~am etami ortu eokeS

.etarinimile aj ad onlat -ot ja~uls neark ov i etilaman aj ad okak itevos ukloken emavad iv ein kapes ,atanin~am do saps amen aked talsim animugonm okaI .atvrk ov re}e{ an ovin oksin i tsotanpan ak~ihisp ,inomroh an ewavutemerop :irotkaf in~ilzar idarop avuvajop es atsonemerb an toket ov atanin~aM .cesem to -iteved an tojark od eart ad avu~ -uls es {agokenop okai ,atattes -eanavd ov avu{rvaz led toimelogop jak a ,aleden atatse{ elsop avun~op on -~ibo anin~am atak~indur

T

etidobolso es ad okak ini~an 01
ICINDURT AZ ITEVOS

55

iv e} tsonrugis os jok ,golokenig toi{av jak es etetarbo ondobols alsim atensajzaren ajokes i ani`et a{av ajokes aZ .ilsim i{ol os etavuter -etpo es ad ik~ihisp i eti{alp es ad eteems eN .etami ad eteems en varts i ewelsim ovkaV .ot -ebeb tasonod og ad jark od ta`rdzi ad amen ak -ed talsim otse~ i sutroba natnops do varts ta -ami ine` etinemerb do led meloG .onlamron e amesos ,i{alp ev ad abert en aoT .delgzi toi{ -av do etara~ozar es ad kap ili itnemom ined -erdo ov etivarpan ad ot{ eteanz en ad ,inzov -ren etedib ad avu~uls es otse~ ugonM .mazil -obatem toi{av an ewavutemerop etavuvtsvu~ -op ad atsonemerb an toket ov e onlamroN .ananab ande mer -ab i itivksib etesenop ad ebes os etjavarobaz en ,akte{orp alam an i rakam ,etido ad i edak ,onleti`lodaZ .nortic i lakotrop ,nomil toin -edec okakes i awi~kos etindorirp etivatsozi ig ad okakin etjomeN .edaj og ad akas aot eted ote{av i}jedib ,ku~nelez i ej{ovo etavusenv ad otse~op es etedibO .avtse~ilok ilamop ov on ,itap tse{ etedaj i anemorp alam etevarpan ,toned ov itap irt eledaj ets agesod uklokoD

es ete{alp eN .4

etikivan ig etenemS .3

.P.B .delgop jokes ov inet{up -oop i inariskalerop etedib ad avu`omzovo iv i atvrk an atajicalukric avurbodop aj aoT .asa~ irt avd op i eti~a{eporp ad es etedibo ,orbod etavuvtsvu~ es uklokoD .toned an toket ov sa~ nede op merab eti~a{ep ad etivatsozi ad etjomen okakiN .otewe~a{ep e atsonemerb an toket ov olivarp ontibjan i onevtsnidE ete~a{eP .01
.inromu etedib e} ili ete`om e} ilad akilzar zeb in`ebzien tadib iv e} etiznipo{ i etikte{orP .atsonemerb an toket ov etami ig ot{ etiicome i etimelborp os eti{et es e} etevd i ,rovogzar az imet in~ildo etami e] .akletajirp arbodjan ata{ -av edib aot oka e onlaedi op et{U .anemerb e akat otsi ajok akletajirp etami uklokod edib iv e} akte{orp az eine{er onlaedI .leta{uls rabod jok -en os golajid etami ad okak {ab etavuvtsvu~ es e} aked inrugis etedib kapes ,ondu~ uklam i~uvz iv ibe`om aot ,okaI .etakasop e} ot{ es ete`ak um ad ete`om i sav os {agokes e oteb -eb aked etjanz ,ogoken os tebaum etivarpan ad abert aked abertop etavuvtsvu~op e} agoK

jot i etelovzod ,ogen os etjaravogzaR .gurpos to -i{av jak avudalvoerp e}evop ovtset{us olam aot az tovarts aked inrugis etedib kapes on ,ebes ov otebeb ison og ot{ ajok aat ets eiV

togurpos os etjaravogzaR .7

icindurt ikletajirP .9

.ondohterp i okak aboredrag etjavukitkarP !!!okakiN .kurts kosiv os tadib ad abert etikremraf kap ili )otel ov(adelg es iv ad abert en ote~ -amots aked etiratsop an etitevos eta{uls ig ad etarom eN .etvavukelbo es ages od i ot{ ok -ak tolits ov i onredom edib ad aot etjadelG .e~rap ok~indurt ovon eoken is etepuk i gnip -o{ an etedito ad is etelovzod akilirp arb -od avrp ov ,aotaZ .etison ad ot{ etami ad am -en i olam edib iv e} es emerv oktark ugonm az ,oN .aboredrag atan{agesod ov etezelv ad ok -aken ete`om e} icesem ukloken etivrp oV

.totrecnok etid -els og e} atacjavd a ,atrak ande omas tatalpan iv e} et{u es ,etjarikes es en i trecnok joken an etedito ad etilovzod is ad ete`om ,iksrvbo imelog zeb ets doirep jovo ov i}jedib akat otsI .akizum atan~isalk taakas aj ugonmjan ataw -ibeB .matir galb op joken edib ad aot etjavam -inv on ,akizum otse~op etja{uls inemerb ets akedod i~anz aoT .akizum a{uls akedod avi`u ugonmerp otebeb aked ela`akop awavu`artsi etin~uaN .tovi` nerutluk toi{av etitagobz og ad i`omzovo iv ad e`om e} atsonemerB

akizum etja{ulS .2

gnipo{ an etedO .6

otebeb os etjaravogzaR .8

.ebes os inlovod -az op etedib e} eiv i a ,talaman es iv e} e}ev -op ugonm etiksrvbo ,akaT .otebeb idor es ad derp et{u aj etemerpo tson`om ov ets uklokod i etideru aj e} okak ,abos ataksted adelgzi e} okak aot az etjaravogzaR .avuvtsvu~op og ad

.acindurt adrog okak etavuvts -vu~ es e} i delgzi tojovs do inlovodaz etedib e} akat omaS ...nti etaknim{an es ad ,ik~il -kit{ ilam ete~elbo ad i ondobols ete`om ,ra~itemzok ,rezirf toi{av etitesop og ad ,ete~elbo es ad ovabu ,ikivan etindohterp et -avukitkarp ig ad ,delgzi tojovs az eti`irg es ad abert tsonemerb an toket ov I !!!etjavuja~o en ,oN .ondohterp i okak tsi e en jot i delgzi tojovs taavunem og atsonemerb an toket ov ak -ed e ine` etinemerb jak olivarp onvonsO .aot etenimdan og e} ik~indeaz i engomop

.tsonemerb ata{av do ivoned etin~am {agokenop i ap ,etirbod an eta}esirp es ad ,etati~ og ad i etendes ad ovtslovodaz os ned nede az cesem toitevd od es og etedov kinvend jovO .awelsim i avtsvu~ eti{av ig ete{ipaz ,eb -es ov i ebes an etavu`elebaz ig iok etinemorp ,i~am ev ot{ es ete{ipan ogen oV .tsonemerb at -a{av an kote~op toimas do kinvend etidov ad eten~op ad emavu~aroperp iv ,eiN .atsonemerb an toket ov otewavu`rdo okakes i atanarhsi an toni~an do isivaz eS .ilam op onvitaler es et -itanatso ,jak a ,imelog i ivildiv onmertske es etinemorp led melog jaK .olet ote{av jak inem -orp taavunatsan jok ov doirep e atsonemerB

kinvend etedoV .1

tsonemerb az itevos ilpot 01
delgzi tojovs an etjavarobaz eN .5

.ewavi`u e{av az itevos 01 emavu~aroperp iv eiN .atsonem -erb ov etavi`u ad okakes i etimerp -irp es ad emerv onlovod etamI .ebes os ot{ eti`irg es ad ondulaz i etides ad az emerv ogloderp e icesem teve

D

ATSONEMERB OV JAVI@U

65

4 4 4 4

,oN .atapurg ov tapolkv es e} ok{etop ,ortuan toteverk tats -eman og is ad ili etibaz tajim -zi ig ad avusalgan es mi ad ab -ert onajotsop iok an ataceD .ot -eted etsar iok ov etitsonloko do isivaz eS .kin{idog-21 do nerovogdoop edib ad e`om cen -eleddoovrp ot{az ,atsarz -ov os aksrv amen ot{poov ewa{arp avO .onjotsomas e aot uklok etelsimzaR

1 1 1 1

3 3 3 3

7 7 7 7 6 6 6 6

2 2 2 2

.ot -ewavutel an tojark od engits um ad tokalrapex az onvend i{ort ad e`om irap uklok oteted et -iderpuderp og ad on`av e ugonM ...kos i delodals zeb otewavut -el ilsimaz og ad e`om joK .adal -oko~ ili skek ibe`om ,e}evop ~ivdnes nede abert um e} ,ugonm edaj oteted okA .onvend ta`uls es akorbo uklok i otet{ilar -omdo ov otinem e ovkak es etjarimrofnI .irap os etalrfsar es ad etjomen on ,e neleti`lodaZ .akasop og e} totnemom

8 8 8 8

icinsrv os ewavutel icinsrv os ewavutel

ov ot{ aot ivtogz og um ad ak~im -am akut e en aked itafs e} ozrb eted ote{av a ,nogan iksnoksi e ewedaj az atabertoP .amen toirotv e}ev on ,ondalg enatso e} ned toivrP .ovilriberp e eted ote{ -av oka ete`irg es eN .kin -testop i um ete{ipan ,onbertop e aked etatems okA .aot i~anz ot{ i on~igrela e ot{ an eanz ad arom oteted ,anedrvtu e at -ajigrela uklokoD ...ecnos an ,anarh an ,ivokel an in -~igrela es aced iokeN .ariv -itom es ad onletinlopod ni~an jot an i ewavilp az alok{ avutes -op ad e onle`op otewavutel an emerv aZ .ogen an taavaminv ad izogadep etinevatsopterp ig etederpuderp ,~avilp rabod e en oteted okA .mav avuvaj es iv ad aot i e`om ad az ak~it -rak aksnofelet um etepuK .av

5 5 5 5

-utel e} eok ov otet{ilaromdo an jorb toiksnofelet an etarab -op og ad ete`om ,amen uklokod i on ,nelibom ami eted eok -es isi~er seneD .oteted os tkatnok ov etediB .itanzop -en os aritkatnok ad i atapurg do avujovdo es ad eems en aked og ete~uaN .etiovs u|em amod e ot{ okak oteinaminv an toratnec ov edib ad amen aked um etes -algan onebosO .avuke~o ad ot{ oteted og etederpuderp ,on`om e en aot okA .ogen os ondeaz avut -ap e} eok i avanzop og e}ev eok ,e~ragurd eovs onde os mer -ab avutel ad eted ote{av tap toivrp e onle`oP .ovtsuksi otovon az eted ot -e{av etivtogdop og ad ik~ihisp ete`om ad az inbertop es iv iicamrofni eivO ...tadun amarg -orp anvitakude i anvabaz avkak ,atanarhsi e avkak eterevorp ,onetsems olib ib oteted iok ov atat{ilaromdo do etiifarg -otof ig etendelgoP .avanzop og e}ev ot{ kinvatsan os i awi~rag -urd etiovs u|em edib e} oteted i}jedib ,tsonderp e ot{ ,awav -utel taarizinagro atat{ili~u i itapotse^ .taami ig ot{ etidun -op az ivobulk etikstrops ov i iicnega etik~its -irut ov es etja{arpsaR .tapvrp iotsop {agokeS .ovtsuksi otovk -av etjavutarks og um en ,ja~uls jokes oV .onrovogdoop enats e} otomas i ebes uloko aced injots -omas etigurd adelg ig akedod ibe`oM .etedibo es ad iderv

.itkepsa evindels az etelsimzar ,eted ote{av an ewavutel az nam`nara toirbodjan an ewarab ov etit{ -upv es ad derP .sin -et ewargi os ili kiz -aj iksnarts ewe~u os arinibmok es ad e`om otewavuteL .gogadep an rozdan dop edib e} i icinsrv etiovs os i` -urd es e} onemervotsI .aninalp an ili oreze an ,erom an et{ilar -omdo ov og etetarpsI .icinsrv etivogen os eted ote{av an ewav -utel do atabertop az etilsimzar ad e emerV

az oteted og etevtogdoP az oteted og etevtogdoP

ETILETIDOR AZ ITEVOS INSIROK

75

ili aleb ov akelbo edib ad aot e ovil~aroperP .eted ote{av ete~elbo og e} ajok os atakelbo an etjavaminV .ewe~arz otonev -rcarfni i BVU ,AVU do ata` -ok tatit{ aj iok ,aced az iten -eman ,ewa~nos az imerk etin -lajiceps ig etetsirok onleti` -lodaz ,oteted an awavutet{o in`ok i imelborp inbesop etengebdo ad aZ .eted ”okverk“ i otolam an ata`ok an tosim -redipe an ewavutet{o onsapo etengebzi e} ,alivarp etivk -at ig i}jedelS .alivarp ined

S ”icnilk ilam“ eti{av os onletaminV
.im -elborp ”intel“ itse~jan uklok -en an emavutestop ev i emavut -apu ev ap ,anpatsod edib iv ad amen {omop ataksrakel agok ,aj -icautis ov etedjan es e} ibe` -oM .taarinevretni ad etimas taarom ad ajicautis ov taa|oan es otse~ etiletidor aot irp

-erdo i}jedels ,tsovilzapterp amelog os {agot i irud on ,ec -nos an i adov ov avi`u ad ”it{ -upod“ es um ad e`om ,anidog ande inlopan e} oteted agoK .ajiskelfer avkaken do karz ve~nos erpod ad e`om oteted od i}jedib ,icarz etive~nos do itit{ eok ovtsders ogurd eok olib ili roda~ os etitit{az ig ad i irud ap ,inimret etit -anemops ov akte{orp avkak ol -ib kap utin avu~aroperp es eN .awavutemerop i awavutet{o in`ok inzoires od edevod

ad e`om icarz et -ive~nos an ewavu` -olzi otonarilort -noken i avilteso ugonmerp e awib -eb etilam an ata` -oK .endalop tosa~ 81 elsop ili ortuan tosa~ 9 od ecnos an taavu`olzi es ad e mi ”onelovzod“ ,aw -ibeb in~esemirit -e~ etilam az aked ,i~anz aoT .ecnos an ontkerid taavu`olzi ig ad taav -ungebzi ad ,icesem irite~ od awi~neod etilam ,etiletidor taavutevos es otse~ ugonM

ecnos do initokepO

i elilsimaz is ems ot{ okak akano ,es avunimop en aotu|eM .erom ili oreze ,aninalp edib e} aot ilad akilzar zeb ,romdo ne{idog an edaken tanimaz ad taavulsimzar aced etiovs os on -deaz ,etiletidor do ugonm eok ov ,emerv on{idog e ototeL .ajicnevretni a{av az iic -autis ivildivderpen od olev -od ev ib ot{ ,ewavi`u onlop -top onvin az akilirp anlaedi e romdo tointel a ,ivildiv -derpen es eit aked etjavarob -az en i}jedib ,ewat{ -upo onlatot amen ,rom -do ne{idog an etido agok i irud ,aced o

ROMDO AN ES EIT I

85

.atde` ”taaricovorp“ aj onsondo ,tkefe nevitorps tavarp iok ,vin ov re}e{ an ovtse~ilok otomelog idarop atadov az anem -az es en ivokos etin{ovO .nom -il os kotadod ov ,ja~ nedalsaz ogalb edad es mi ad e`om ,aced etilam aN .edakesan etedjan aj ad e`om ajok ,awi{i{ ov ad -ov i ”a}afirp“ es avitanretla okak a ,anedalo i anarirtlifsi edib ad abert atadov ,atawi~ne -od aZ .robzi rabodjan e atadov ,atde` an ewavunsagz aZ .tom -zilobatem an itkudorp i ilar -enim etinbertopen elilrfsi es ib okak ,adov ani~ilok anlov -od eted ote{av an um etjavaD .okelm otoni~jam i okak adov an ani~ilok avkande ami okelm otojvark ,ukanI .adov onlov -od i`rdos aot i}jedib ,okelm otoni~jam do inarh es uklokod tson~et onletinlopod avadod es mi ad onbertop e en ,icesem 6 od awibeb aN .ani`et atan -selet do margolik jokes az ,ad -ov irtililim 01 etedad um ad onletinlopod abert ,atanlam -ron do arutarep -met ane~akop an nepets jokes az ,rem -irp aN .tson~et an ani~ilok anemelogz avusenv ad abert oteted ,...ewa}arvop ,arutarepmet akosiv an ja~uls oV .ani`et anselet atajovs do ad -ov %51-01 avusenv ad abert onvend ,oteted ,aotirP .itson~et an ewavusenv do atabert -op e amelogop i izrb -op es isecorp etik~ol -obatem uklot ,oteted an tomzinagro dalmop e ukloK .onlamron arinoic -knuf ad jot az ,tomzinag -ro ov itson~et an ewavus -env do oteted an abertop atan -vend os itanzopaz tadib ad ab -ert etiletidoR .ewarirdihed an avajop az ia~uls ik{olotap i ami ,aotu|eM .amelogop e tomzin -agro ov itson~et an ewavusenv do atabertop aot os a ,nepets kosiv anitsivan taavungits -od etirutarepmet agok ,doi -rep tointel ov oneboso ,avajop atse~ atsod e otewarirdiheD

ewarirdiheD

.nepets kosiv do icinerogzi az itobar es i}jedib ,rakel toiks -ilbjan od ,eted ote{av etesen

-do og ad ovil~aroperp e {agot ,jong ili adov os ,iruem os in -etarporp es iok icinerogzi az itobar es uklokod ,ja~uls neark oV .eart oglodop eticinerogzi do otewavuvardzaz i e{id ok{ -etop ata`ok ot{ os ,ata`ok an etirop taarovtaz ig on ,otsem otonerogzi an etavats ig agok totnemom ov ,tadal i taavuled ozrb ,totrugoj i okelm otoles -iK .aot taavu`rddop og en iv -ovats etinemervos aotu|em ,ok -elm olesik ili trugoj an otew -etsirok e ,ote|ul u|em otanzop atsod ,ivea~uls etivkat oV .avuvtsu~ aj e} eted ote{av ajok atanilpot i otolinevrc etil -aman og e} ozrbop aot os ,aket -pa ajokes ov etedjan ig ad ete` -om iok ,ewedal az atavtsders i taagamoP .igolbo indal etav -ats ad onemervirp i ”nerovto“ etivatso og ad abert ata` -ok do led toivkat ,ridod irp aklob os onetarporp ,ata`ok an olinevrc onemelogz az itob -ar es okA .”rakel jovs mas“ an atagolu ov etedjan es ad e`oM .etinemirp ig e} iok etikpats -op ov inletaminv etedib ad arom ,eted ote{av an ata`ok an icinerogzi i awavutet{o inak -asen od edjod ad ja~uls oV .avalg an az oteneman e~rap ondalkirp eoken ili e~ri{ -e{ os aj um etetit{az atavalG .ajob anletsap altevs ajoken

95

-letaminv ,{ande et{u ,I .rakel toiksilbjan og etetesop onleti` -lodaz ,ata`ok an tonet an olid -elb onareterp ,atsevs an ewebug ,aklobovalg ,ewerkom irp ewe~ -ep ,tokamots i tobrg ov aklob ,iv -oled inederdo an ili olet otol -ec op ive~rg ,otecrs an ewaku~ onazrbaz ,ewa}arvop ,vilorp os anetarporp ,arutarepmet anselet ane~akop ivajop es uklokoD .lom -atecarap an azab an ,kitoibit

-op e`om ajok ,arutarepmet ansap -ojan az atems es ,nepets 73 ”ac -inarg“ aavo i}jedib ,eted ote{av az ikrem etemezverp ad abert ,nepets jot engits -od og arutarepmet atan -selet uklokoD .nepets 73 od e itsarzov etis az arut -arepmet anselet atanlam -roN .abjotsos aat vitorp irob es tomzinagro aked i avu~uls es ot{en oteted an tomzinagro ov aked kanz e aot i ibjotsos intuka jorb mel -og az kanz tse~jan e arutarep -met anselet atane~akoP

-op en i etitkesni an etidobu do inropto es ot{ iok

arutarepmet anselet ane~akoP

.”acina~nos“ ,ona`ak iksdor -an ili arutarepmet atanselet an ewavu~akop od edjod ad e`om ,tsonletaminven ajokes irp i} -jedib ,ecnos an etavu`olzi ig e} ”icnilk etilam“ agok i uklok on

-na etinemirp ad e orbodjaN .rak -el os ajicatlusnok ov ondohderp ,arutarepmet atane~akop an ew -avulaman az avtsrakel etetsir -oK .iicakilpmok imelogop akiv -ziderp ad i eivzar es ad ancod

.avonatsu an -evtsardz ataksilbjan od es etetapu {andev ,ogen os tkatnok tan`eto ,top andal ,ewe{id ok{et an imotpmis avuvajop oteted uklokod ,ja~uls neark oV .kinimatsihitna etin -emirp ad ede`om ,todobu op ,et -ed ovilteso ugonmerp az itobar es uklokoD .igolbo indal taavats es ad otsem otomas an ,todobu op {andev e ovil~aroperp aot -az i todobu op iicakilpmok taav -unatsan ,”icnilk“ ivilteso led melog jak ,aotu|eM .todobu op {an -dev ,imotpmis ivkakin taavu`ak

aced an jorb melog amI .itkesni invorto i intet{ do idobu taavu~uls es okter ot{ ,tsonloko an}erS .icramok do otse~jan ,itkesni inzar do idobu an ine`olzi es otse~ ataceD

itkesni do idobU

06

ili eroM

otewavutap an emerv aZ .libom -otva nevtspos os etavutap oka e ebeb ote{av az orbodjaN libomotva nevtspos oS ...ilam -op i en on ,awibeb in~esemir -ite~ i e`om taavutap ad ,ondoh -poen {ab e okA .tap an etison og en ad icesem tse{ do olamop ebeb taavutevos etirotkoD ewavutaP .toinevtspos i on ,ebeb ote{av an tomatir etitemer og en ad az namtrapa etimjanzi ad e orbodjan kapes on ,nelovod e iletoh an torobzi ,etitanatso aZ .erom jarkop ak~idnekiv taami iok eino an edib mi e} onvatsondejaN .onletivtsvu~ ug

.eweips az on~it -amelborp e ebeb ote{av oka ovotogop ,amod do toteverk i et -esenop og ad nepolksar olib ib orbod ,teverk iksted etivaban ad e`om etiletoh ov okaI .ebeb ote{av an onbertop e um ot{ ano ovrp og etjavukaps {agokeS .tnemom nedelsop ov etivtogdop es ad etjake~ en ,onet{upoop edib iv ad otewavutap aZ e~teverk etjarivrezeR

.onropan edib mi ad amen i tajips {agot otse~jan atawibeB .at}on an toket ov ili re~ev -an ancod etjavutaP .ebeb ote{ -av avuvtsvu~op es e} okak etel -simaz a ,ilibomotva os inolok ov oteweots taavusendop og ok{ -et etinsarzov I .toned an tok -et ov kap utin ,iv`ug inja}arb -oos etimelogjan es agok dnekiv ukerp tap an etedjop ad etjom -en aotaz ,ewezov taavusendop en otse~ ugonm atawibeB ewezov on}oN .otebeb an et -ibertop an etirovogdo ad ete` -om e} {agokes akat i etakasop e} agok etenatsaz ad ete`om e}

.oles an avuvtsvu~ es ad orbod amen eted ote{av aked i~anz en aoT .aninalp an uklokto er -om an avuvtsvu~ es e} orbodop otebeb i iruD ?oterom an eel -odo um ad e`om otel ov joK ?aninalp

-onmerp e otebeb i}jedib ,ejben -dop okstamilk ote{av od eti` -rd es ad e einaminv etitevsop ad abert oneboso ot{ an anO .etidal -mjan an i ap ,onbertop e in etis an ot{ ano e aot ,a ...ecnos ,nem -ak ,kosep ,ajmez ,adov os ,e|ul ugonm os tkatnok ov edjod e} eb -eb ote{av aked divderp etami ad aberT .ibertop etivogen derops og etedogalirp toromdO .ewavutel an etesendo og ad az inelep do ezelzi ad i idoorp ad eted ote{av etake~ ad arom eN .eiv etavusenod aj atakul -do kapes ,icesem tse{ do olam -op e aot agok ovotogop ,ebeb ote{av os etavut -el ad taavu~aroperp iv en etirotkod oka

I

mdo an ebeb ote{av I mdo an ebeb ote{av I
IMELID IKSLETIDOR

16

.amod etitarv es e} agok iders es e} eS .akinap do abertop amen ovardz e oka on ,atanarhsi i aot os a ,ton -os itemerop es um ad irud i anid -ers atavon an arigaer ad onle` -open ebeb ote{av e on`oM .ad -`un otewe{rv an alortnok az ajicavitom anlaedi edib e} aot ,etimelogop uklam az a ,inelep os ate{ ad arom en a`alp aN inelep zeB .itson~et eip ad um etjavad otse~ i e~ri{ -e{ os aj um etjirkop atavalG .rotkaf netit{az os amerk os ata`ok aj um etjak~aman kapes ,abals ugonm e toned do doirep jot ov tsoltevs atave~nos okaI .a`alp an eti`olzi og ad ondob -ols ebeb ote{av e`om ivosa~ invendalpop etincod ov iruD ecnos an onletaminV .otovtsni~ -jam an atanec e aot on ,etavun -os ad omas ete`om e} tapjovo a`alp an otewavu`elzi az a ,ilovzod og iv e} aot ebeb ote{

-av agok onevtsnide etewab es ad ete`om e] .iksrvbo ivkakin zeb elat{upo es ets agok awav -utel etindohterp okak narisk -aler edib ad ukelado in amen ebeb os romdo vrp toi{aV otewavi`u do es ete`aktO .ondohpoen ed -ib um e} aot otewavutap an em -erv aZ .awi~kos i anarh etevt -ogdop e~redi`irf inim oV anarh etevtogdoP ...ecnos otoksrom ov avi`u ad ,ajica -utis atavon an idogalirp es ad ,ewavutap otonropan do iromdo es ad abert otebeb ,uklamerp es aned mudeS .ileden evd mer -ab ewavutel an etenatso ad ot -ebeb os ,aribzar es tson`om ov ets uklokod ,orbod olib iB ileden evD

rom rom

26

inems aj e} ote~inelim agok e on -avuke~O .ogen az i`irg es e} orb -od aked i kinelim toi{av az iv -olsu irbod ami aked etarugiso es ad eiv ovrp arom {agot ,tojotserp os i ataksrvbo emezerp aj uklok -od a ,mod toi{av ov ogen az i`irg es e} i avutesop og e} jok otovtsjem -es an kozilb joken emezerp aj ad ata`irg e orbodjan ,ebes os etison ig ad ivolsu etamen uklokoD .ewavutsems ontavirp ov i ap ,let -oh ov etavutel oka e melborp on ,etivolagnub i etiklokirp an rok -ed tse~ es etivopmak zin ,eticin -elim an otovtsusirp az melborp ivarp en jokin ivolsu ivkat oV .vin os es okakes atawi~inelim ,areze evi{an do eoken an elav -upmak ib iok eino az e onseL .e}evop melborp nede et{u ete...e~inelim on{amod etami oka a ,nam`nara nelovop jan az iicnega etik~its -irut ”etitrv“ ig ,etido ad edak aot os ets inarip -uko ,ke nlop ov es iromdo etin{idog az etikvotogdo

P

ili tokinelim oS ili tokinelim oS
ICINELIM I IROMDO IN[IDOG

36

.ravot an etjamez in og en ,agen i vobuq eti`urp um ad inevtogdop ets en oka...on`av e onde awi~inelim aZ .ote~in -elim taami og e} ned nede ibe` -om ,eanz es ad e orbod ,toned ison ot{ {eanz en...taamen iok eino an i on ,awi~inelim taami ot{ etis an tsirok do tadib mi e} aked emavedan es ,awavutest -op i itevos invonso eivO .ataniloko ov etis az onsapo e ad ap ,icidelsop imelog ami ad e`om ancodop ,ewavunkupan olam.eticinral -kats an atabjotsos avurevorp es ad orbod ,onvoder i ivilzap -terp ems ad arom intovi` ivk -av oS .ava{er is onlaudivid -ni jokes ages on ,etivomod ov ewavu~ otonvin utin emavu`rd -op og eN .insapo es ad i e`om irud ataniloko aZ .ebes os tas -on ig ad taavulsimzar ad abert en ot{poov ,iimz ili inaugi ta -avu~ iok kap einO .ets ad i ed -ak ovtslibozi ov etami e} {ag -okes ,on~ils i aklez ,vokroM .iksrvbo inletinlopod amen kap atanarh uloko okai ,ecnos

an jotserp avungebzi es ad abert i in`en ugonm es awi~nitov -i` eivO .abzirim antajirpen taami irutarepmet ikosiv an i atanivelip an ewavun e m u l o k o iksrvbo ami kapes ,ewate{ an todiv do ,namtert nebesop taar - a b e n o k a I . r omdo an etison ig en ad e ovil~aroperp ,e~nitov -i` ”on~itozge“ ogurd ili ka~rh ,esarp ovid etavu~ kap okA .emedaj aj ein ot{ atanarh do led taa}afirp ovtslovodaz os otse~jan eit ,atanarh uloko melborp ami ad olabert ib en vin oS .ewenarh az torobirp do e}evop awi~rap ukloken i on ,eticorbo an otew -avunlopodan i atanarh etison aj e} edak acibrot anbesop et -ami ad ogen az e ovil~aroperP .icinelim os taled og ad tor -otsorp taavulim en i iok e|ul ami ot{az ,e~nal an otse~ ,ebes od uzilb og et -e`rD .aniders atatanzopen ov eal ad i~uls es en ad az isar etimelogop do

ote~uk e uklokod tokintit{ an i ote~nal an ivarobaz es ad eems en atawi~uk jaK .eweips i romdo az aticin{ok e anleti`lodaz ,e~ -uk ili e~am e ote~inelim okA .antajirpen ugonm e ad e`om abzirim aat ,irutarepmet etikosiv an ot{ aotaz ,tozef -ak ov ataneigih an i avaminv es ad arom ,akat otsI .ontajirp akat i~uvz in en i ansep atanvin ,ivos -a~ iksnirtu etinar ov ,nos glod op taakas ot{ eino jak inelimo es en eticitP .anineakt ansel os tozefak etavirkop og ad re~evan e ovil~aroperp ap ,ataniloko ov etigurd an i~erp mi ad e`om ote~ -inelim aked ivarobaz es en aD .ak~argi atanelimo i etjavarobaz aj en tozefak oV .ovtset{us ovi` eokes az indohpoen es iok inim -ativ an kotadod okak ku~nelez tsejlez gurd ili aluram ,aklez tsil avats es um ad tozefak ov

e ovil~aroperp ,atanarh an kotad -od okak .adov andal okakes i ami aj ad {agokes anarh ani~ilok atan -bertop avaminv es ad aroM .mi` -er nebesop taami i on~ilzar tan -arh es ,remirp an etilagapap ot{ aotaz ,anarh an div i ani~ilok anbertop etesenop ad aberT .ne` -ebzien e tozefak ,acitp div jokn e e~inelim ote{av uklokoD ROMDO AN OTE^INELIM .ote~inelim an atasar do isivaz aot oteS.aned ukloken az itsemop es ad e`om atanickav il -ad irevorp es ad abert ,raniret -ev os ajicatlusnok os a ,anickav anvoder az otemerv os arinid -rook es ad romdo az tonimret av -aminv es ad arom ,aotaZ .totnem -om ov tselob avkakin an ilet -ison es en aked adrvtop i inar -inickav es aked totakifitres i to{osap e aot es derP .itnem -ukod etinbertop etami ig ad arom ogen az ,ovt -snarts ov etavutap a ,eb -es os etison og ad ivolu etami kap uklokoD .onevatsop -az avuvtsvu~op es en ad az ”argi“ og ad itnemom eit ov e ovil~aroperP .”atabugaz“ inlopodan aj um ad i`irgop es ad abert ataksrvbo lezerp aj is ot{ jot ,aotaz on ,on`at edib ad ataniders

ogen zeb i ogen zeb i

[TO TREBA DA ZNAETE

Dijabeti~ari, sp s P
4
red da otpatuvate, zamolete go va{iot lekar za dopolnitelni recepti i instrukcii: -za insulin, -{pricevi, -Glukagon, -preparati za samotestirawe na glikemija i urotes, -bonboni ili drugi slatki, vo slu~aj da vi padne {e}erot vo krvta, pod normalnoto nivo, -hrana, krekeri, sirewe, ovo{je, vo slu~aj dodeka trae letot da ne dobiete hrana ili dodeka trae patuvaweto da ne naidete na ugostitelski objekti, -obezbedete si dodatno pismo za va{a bolest i terapija, koe }e go nosite so site va{i li~ni dokumenti. Obezbedete dopolnitelni recepti za lekarstva (lekovi za infekcii, lekovi protiv pojava na ma~nina i povra}awe, dijarea..) koi mo`ebi }e vi zatrebaat vo tekot na patuvaweto i letniot odmor. Ovie recepti }e im bidat od golema pomo{ na lekarite i aptekarite vo druga zemja, }e im ja olesnite rabotata i }e im uka`ete {to konkretno vam vi treba, a pismoto za va{ata bolest, mo`e da im pomogne na onie koi }e vi uka`at pomo{ pri patuvaweto i odmorot, vo slu~aj dokolku se najdete vo takva situacija.

Ako boleduvate od dijabetis, bolest koja vo posledno vreme e ~esto prisutna, toa ne zna~i deka ne treba da patuvate i da si priu{tite podolgi dru`ewa, nadvor od va{iot dom! Pri patuvawe, neophodno e da se pridru`uvate kon odredeni merki, koi }e vi obezbedat patuvaweto da bide bezbedno i so {to pomalku stresovi, posebno dokolku upotrebuvate insulin. Dokolku boleduvate od ovaa bolest, ne zna~i deka treba da se ottrgnete od normalnite slu~uvawa vo `ivotot, me|u koi spa|aat i patuvawata i letnite odmori. Bidete adekvatno podgotveni za patuvawe i letniot odmor!

1

D

okolku redovno primate terapija na insulin, morate da si obezbedite dovolna koli~ina. Pritoa, ponesete rezerva

I

2

nsulinot nosete go vo dva paketi, podelete go na dve mesta bidej}i mo`e da se slu~i edniot del da go zagubite.

3
i morate da bidete podgotveni i za neplaniran prodol`etok na letniot odmor i prestojot, bidej}i sekoja zemja ima preparati koi se razli~ni i ne odgovaraat na va{ata terapija. 64

Z

a{titete go insulinot, nabavete posebni kesi~ki za nosewe, bidej}i vo tekot na patuvaweto mo`e temperaturite da bidat previsoki i da bide toplo, a seto toa mo`e da i na{teti na va{ata terapija.

premete e za leten odmor
5

O V D
8 7

bratete vnimanie na vremeto . Dokolku patuvate na podolg pat i se nao|ate vo zemja, koja se nao|a nadvor od va{ata vremenska zona. toga{ e neophodno, vremeto na zemaweto na terapijata, kako i samokontrolata na {e}erot, da go prilagodite na noviot vremenski raspored i novata vremenska zona.

Zabolenite od dijabetis treba da znaat za svoite stapala:

[TO NE SMEETE DA PRAVITE?!!
NE {etajte bosi! NE se~ete gi `uqevite i zadebeluvawata na va{ite stapala! NE se~ete gi noktite premnogu dlaboko!

6

NE dr`ete gi nozete vo premnogu topla voda, ni umereno topla, pove}e od 20 minuti! edna{ po trgnuvaweto i pristignuvaweto na va{ata destinacija, potrudete se da najdete kade mo`ete da dobiete medicinska usluga i pomo{, dokolku vi bide potrebna za vreme na va{iot odmor. NE dozvoluvajte ko`ata da vi stane premnogu suva! NE nosete tesni podvezici i ne dr`ete gi nozete prekrsteni! NE dozvoluvajte nozete da vi bidat premnogu ladni! PRESTANETE so pu{ewe, bidej}i toa dopolnitelno gi o{tetuva krvnite sadovi!

okolku patuvate vo druga zemja, prethodno nau~ete nekolku re~enici, na tamo{niot jazik. Pritoa }e bidete podgotveni da uka`ete na va{ata bolest, vo slu~aj da ne se ~ustvuvate dobro i }e bidete podgotveni vo restoran ili drug vid ugostitelski objekt, da ja objasnite specifi~nosta vo va{ata ishrana.

okolku patuvate so semejstvo ili prijateli, tie treba da bidat zapoznati so va{ata bolest i podgotveni kako da vi pomognat, vo slu~aj na potreba. 65

D

66

.dalg do atavalg ov itrv es iv sav an a ,inepets 04 e rovdaN .eti{uran og ad onzoires e`om otejvardz a ,imargol -ik 2 do e}evop etenmis ad amen ,nalp nesakife en zrb i ateid a{ -ol onleti~ulksi etivarpan e} ot{ nevsO .ateid az emerv otoksnitsiv e en onrugis ages {agot ,radraV an tojek an ewa~rt ili anateret ,ateid az emerv etvamen a ,nti jaM 1 ,nedgileV ,anidoG avoN ,umavan }i`oB do etvodajerp es ok

.itson~et e}evop i inbertop es in ikstamotva ,emitop es e}evoP .onvend irtil 4 do adov eweip az atacinarg etnimop aj ad ete`om ondobols otel oV .etilebedz es ad amen a ,indalg et -enatso ad ameN .itson~et i italas an es etjarisukoF :.S.O.S

-okes edib aken toredi`irF

A
.iiretkab an letisonerp melogjan es eit ,ecar an eweim otse~ e akaroperP .inepets 5 dop {ag

ITEID IZRB

tokamots ov ive~rg i ewa}arvop os onetarp -orp e otse~jan aoT .anarh do ew -eurt i~uls es um ad e`om ogokes an kapes on ,ezat e aked avuvats -opterp es ap ,i{ort es atanarh emerv ontel ,anit{us oV .inarots -er ov e}evop ili uklam op etedaj e} etiisnanif derops ,onlamroN .etivtog ad i anjuk alec ebes os etison ad areman etamen ,romdo an etedito e} agok ontajoreV

.ateid an eted -ib doirep jot ov a ,ratsop joken etja{arp ,ecil on~urts os es et -jaritlusnok ,i~uls es iv kapes okA .avilpisar onsel e anarh aat a ,ikosiv es etirutarepmet ikjedib ,itansemovus i osem usonm etjavungebzi akat otsI .ez -at e ontajorev i atanarh i{ort es i~anz ,av`ug ami oka ,etavun -des edak etjavaminV - .S.O.S

ANARH DO EWEURT

.avalg anrim os romdo an etengrt i awif -ak evd etetarks ,arve 01 ini~ iinapmok inletirugiso eti{ -an do ajok olib ov aned 01 do romdo nede az ,ukanI .itobar eti{ol taavu~uls es {ande ,eteanz ,etami og ad abert ew -avurugiso otok~intaP .).. .nti aroG anrC ,ajicruT ,ajiraguB ,akstavrH( romdo an iva`rd etindesos ov tado iok eino an i malsim on ,ami og ad ar -om ,lakas en ili lakas ataziv os jokeN !!!EWAVURUGISO OK -^INTAP onedavzi zeb tap an etjavungrt en :tevos .S.O.S ne` -avjan i toivrp og eve ,ta~uls es iv ad ta`om ot{ otejvardz os imelborp etinla -utneve emavudelgzar ig ad onlated emen -~op ad ot{poov der

P

{az i itselob inteL {az i itselob inteL
ANICIDEM ANVITNEVERP

.pit jot do iicautis in`om etis an emavutevsop aj mi avanarts aotaZ ...anarh do eweurt eoken e`ob jad en ,ili ,acinzorg i acina~nos eteibod ad ,arutarepmet etenerk ad ,iciner -ogzi ta~uls es ad e`om onseL .itselob etintel az emavuderpuderp eve n ,a .nti otecnos ontet{ olib uklok ,atit{az anvin i a`ok an ivopit etis az emva{ipan iv aked ete`ak en ad ,a~adaz avkat umkot ami anarts aavO .. .tason ev e} a{ud an ukut ,ogurd az eN .aziv tadad iv ad ot{poov az ,ajiralam vitorp anickav etimirp ad arom akilbupeR ak~irfaon`uJ ov etido oka ,ebax az eN

76

. ..ivildubzovop i iv -abuop i ami e} iromdo a ,totov -i` ov on`avjan e otejvardZ !iicautis etinsapo ov ansapojan e aaT !ak -inap in etjaverk en on ,ja~uls an ot{in etjavatso eN .amod dazan i es etjavukap- i{alp ev eok on~ipiten ot{en avu~uls es um mazinagro toi{av an aked etavuvtsu~op oka {agot ,ogokin ov abrevod etamen ets ot{ ed -ak umat a ,rakel toi{av an et -ivaj es um ad ete`om en i amod do ukelad ets ikjedib ,oN

.totovi` isaps og iv e} ajok ,ewe{ug vitorp ajickeni an~itkarp al -am ebes os eteson i ewavurug -iso ok~intap etedavzi onlet -i`lodaz {agot ,aso do dobu an in~igrela ets okA :.S.O.S

etami oka ili ototsem an del akcok etevats tokoto ivajop es e} mot{ {andev on ,insapo tad -ib ad olabert ib en itkesni in -tis igurd i icramok ,icajaP

!atel ad ozrb eanz ot -emerv ia~uls ivkat oV .abders antajirpen avkat i~uls es iv on -lautneve oka etatiks en ad az ,atatnalubma ili atacinlob a|o - a n e s edak es etja{arpsar {ag -ot ,iret{ug i iimz ami ot{ ed -ak otsem eoken ov etido okA

.adov os taavel -op es akedod oneboso.. .nti av -ert ,ik{umrg ,ini{rvop etinel

-ez uloko ami otse~jan itkesnI .es etjak~amerp {andev ,itobar eit az anlajiceps ,amerk ajoken

.etivarp ad ot{ eteanz en i e~ep ili a{e~ ugonm otse~jan jok koto ivajop es e] .. .nti nel{rts ,aso ensak ev ad ,kajap izalop ev ad i~uls es ad e`om ,oN .akinap etaverk en e}ev mavuv -atsopterp ,icramok aN .ikosiv es etirutarep -met agok onlamron e ao

T

ITKESNI DO IDOBU

.tonezab do ewavugelzi eok -es op etari{ut es ad onlet -i`lodaz {agot ,tafod an e iv es ot{ edak ,toletoh derp tonezab a|apod es iv e}evop okA .tonezab do atnajirav arb -odop e aot kapes ,oreze ili erom e ilad akilzar zeb ,rom -do an el{ito ets e}ev okA .tonezab og etjavungebzI .S.O.S
.ajickefni avolop ili an~o ,an`ok ajoken do tson -sapo ivaj es ad avusenodirp aot oteS .aniru uklam i ami at -adov ov {agot ,aced taawab es ogen ov oka ,aot nevsO .tonezab an atotsi~ az ajicnarag anlovod es en tonezab ov atadov an ewavun -em otonajotsop i torol

.iigrela vitorp tsam ajoken amod do is eteson ap ,ata`ok a{e~ ev ad en~op ad inevtogdop etediB

.doirep otintel ov ton -et an i ata`ok an e i nebert -op ,vokrom e}evop etjarimus -noK .inimativ etjavusenv I itson~et etjiP .atit{az VU i sav os rotkaf netit{azokos -iV .tosa~ 81 od 11 do ecnos do ajicnenitspA :.S.O.S

H

ATOTSI^ I NEZAB

.ata`ok an torecnak avunatsan ewavu~noserp onvin dO .in -~izir es etikmeb i initokepo ivi~elziorops i inpurk nevsO .tatet{an iv ad onzoires ta`om awe~arz intet{ etivot -eloivartlu i icarz etive~nos anitsivaN .e{ilk okak i~uvz iv en aken azarf aav

O

atit atit

ONTET[ E OTECNOS

86

”totneiro“ aspe|am ”totneiro“ aspe|am

.inepets 04 an i ovilodoen etadelgzi ad okak #anjat" atajovs avirkto aj i ak~ibrot antel atajovs avirkto aj tap jovo ,sav aZ .etizolatak i atajinasips an eticinarts ivabuzar ig ad az...arizop ad i iledom atrc ad ,akils ad akas ,ontavirP .ak~indelsan atanizjen an atalutit edaderp aj ad tap jovo...totneiro an #atel" e} onrotvop iluj an tojark nok ,otew -ava}es ov avu`erv es it onjart ot{ ecil okslegna os ,an`en ,anzoicarG .#5002 esrev -inU eht fo inikiB ssiM" robzi toikstevs an atadebop an einerovtecilo oksnitsiv e{ -eb ,aksvokjonatS anajraM ,#avrp do" inelp et ot{ akvemsan ansarkerp os ataneriS

og ot{ legnA

INIKIB SIM I LEDOM ,AKSVOKJONATS ANAJRAM

9

6

?at -ajinil {avu`rdo aj okaK :NTI

.tsontnagele an azod aat avuvtsvu~ es enem an ,one~elbo mami ad i ot{ i ogen do led vanats e}ev i lits jot mavukitkarp og anmado e}ev saJ . lits netnageleop uklam taagal -an im iksrvbo etinvendjokeS-

,mala` es en ,oN .iksrvbo intav -irp do i ot{ inlanoiseforp do ot{ ,anari`agna mus ugonm doirep jovo ov aked ma`ak ad ma`oM -

?! in -am`agna inlanoiseforp igurd i {ami ,otogniB jarkoP :NTI

-og madib ad ciporT naiiawaH ssiM an atajicazinagro do atenakop veB .selexnA soL i sageV saL do vit -arv es cesem joken derp do ,aD .ivrp eted -ib e} eiV .ewavutap avo az onri{ -poop ala`ak mus en ages oD -

? {avuk -itkarp it lits vokak ,A :NTI

.ajicanibmok arbod tavarpan ad okak i ta~elbo ad ot{ taanz iok ikjoved ivabu atsod em -ami eiN .)ikle in{idogovon okak tatik es aked( {ok tsi ov ikjoved eti{an alivats ig ib en saj ,oN .onepolkv ikstetse i onsukv ugonm ,kapeS .totnemom ov elav -uvtsvu~ es ot{ okak akano umkot ine~elbo ikjoved tadiv es ad ae` -om ,)an{at anseretni i aruzirf anzevaboen( atnajirav lau`ek -op uklam od ,awi~niqah isnojiB .n.t iva{rpel intel eino do tadiv es ad e{e`om ,akat ,aP .{akas ot{ {ison ad se`om ,doowilloH e avo - :aa`ak im ,edoc-sserd nederdo ami ilad va{arp agok i ablA akis -eX os tneve teprac der an atenak -op veb .A.L ov ,anarts agurd dO .ewavusendo an toni~an an i eajilv aot ,atakelbo an i okaK .en andorirp omas ,es idiB .hcum oot umat e eS .agon asob an awi~

-nolatnap iktark os imzi~ ikosiv ,e{a|apod es im en anitsivan ot{ ot{en i etloked onesalganerp )ah,ah,aot os melborp vamen saj orbod( ,led ne`ebzien es etinok -iliS . asok altevs jan i aglod jan , net nemet jan tson`om op ,akelbo e~rap ogurd eoken ili pot vaktevs jan ami ad abert ,akjoved ajoken ana`elebaz edib ad aZ .e}evop itap 01 tatik es etikjoved umat onterknok ,sageV ememez og ad eve ,abderops alivarpan ib okA -

.et -iletati~ i san os {iledops ig e} tap jovo ot{ iiserpmi {ison umat do i DAS ov i e{eB :NTI

.aot az inarimrofni etedib e} muidem okak eiv ,onlam -roN .irvmetpes elsop i ototel an toket ov inarivomorp tadib e} iok itkeorp ioken taavuvtogdop es ages ,onterknoK .iises otof os anari`agna veb e}evoP .aot do varicnatsid es uklam ,iiver etindom an avusendo es ot{ ,A .)anlanoiseforp okosiv e{eb ajok ajicazinagro atanpukol -ec az iktitse~ i iblafop ugonm( ovtslovodaz onmorgo e{avuv -atsterp im ot{ , ”iksoK“ tomlif do anecs ande an vavuvtse~U .inarts et -is an ana~rtsar mus agok e orbod

.awavugelzi etin}on az rovdan okak a ,san jak etikjoved taadel -gzi okak {arirapmok amas ontaj -orev ap ,{avutap otse^ :NTI

.itnega i itnec -udorp iksmlif ugonm os itkatnok etineravtso do i atawavu~uls ,et -inatsan an tojovzar do mus anlov -odazerp ,jotserp kotark jot aZ .A.L ov e{amins es jok mlif nede do anecs an vivajop es onja~uls ,akat ap ,loga toindels daz i~uls es it e} ot{ eanz es en anitsiv -aN .tomlif an tokanz ov e eS .iv -odarg etigurd do akilzar az net{ -upoop e .A.L ov tovi` an toni~aN .mlif an omas madiv ig ad ale` -om mus ot{ itnemom i atsem eit etis do anedubzov ugonmerp veB .kota~epv melogop ivatso im darg okak i .A.L ov vodito aotoP .notliH siraP an inelimo es i iok inikib in`ok inlanemonef i avutobarzi akat otsI .)sizuor nesnaG ,timsoreA ,ivuoX noB az onarierk ami jok( a`ok an rotaerk tanzop nede do ajises-otof az anakop viboD .mix -aM e ot{ okak ajinasips ioken os itkatnok atsod viravtso umaT.sag -eV ov robzi toinvin an nits

.ajinodek -aM ov dazan atalutit emitarv aj e} aked mavedan es i a}ers ugonm mavukasop i saJ .avorogilG ajaM e anidog aavo avuraverptan es e} ajmez ata{an do ot{ atakjoveD .anidog aavo atajisimok ir -i` an nel~ i iises-otof ,aujvret -ni ,iicnerefnok-serp ugonm ar -ibzardop ot{ led toiksicazinag -ro ov mavuvtse~u ad ondeov i ak -joved atandels an atanurk madad -erp aj ad tse~ mami ,robzi jovo an ak~indebop an{idogotanim okak saj i ”6002 tomuzrevinU an inikiB siM“ robzi toinlanoicanretni avu`rdo es e} anidog aavo I .an -iK ov az mavuvtogdop eS .aD -

.robzi toin{enidog an agolu atajovt an etilated i ewav -utap avo an atakificeps e ajoK .aniK ov otewavutap az {avuvtog -dop es e}ev ontajoreV - :NTI

07

votiaroM okraD c

17
-ni nedivaz os narinibmok orbod e ad tosukizif mavukasoP .ondus -erp e en on ,doirp vrp jono az ne` -av e im okakes delgzi toik~iziF .endapod es im ad az itnenopmok ugonm tapolkv es ad aberT .mamen anitsivan e~mom an pit nederdO .i~uvz ad akat makas en ,eN -

en raz a ,injat etik~itemzok san os iledop ig ot{ ovabU :NTI

.tkefe toirb -od akano i taavunlopod og iok etikjoved an inevtsjovs es mi ot{ ivotseg in~ils igurd ili atasok {avulim aj ontajirp e it ot{ do ilad ,toroke~ {avunem og onletinlopod ilad i`ak ,uk -ut ,”atem“ is it ,amet atajicakol ages e eN .anajraM edja ,E :NTI
.ajinodekaM acilu i~uvz im orbodop enem ,taavudelgaz og enim -op ad i jok edak otsem ovkat e jek on ,mavu`elebaz aked okakeS -

?onvitalum -its taavuled it i jek jarkop {at -e{ akedod tadels et ot{ etidel -gop {avu`elebaz ig ,A :NTI
.onseretni e im aked mavu`akop i maems es e}evop omas onevtsnide ,taavadzi em en ivots -eg ivkat aked ini~ es im ,eN -

.ta{rvaz ad {ake~ ovilprts ili {avibdo ig onaringidni ,awav -urovdod etindapan {avuvi`od ig okak ,I .anivabu atan~isalk an ili idzevy ”taavunmis“ it agok ,atsontnevkole an il “{a| -ap“ ,eti`am jak avukelvirp et ot[ .e{ilk e aot a ,ikstamolpid {i~uvz ad {idurt es i etirovog -do an ”atrk{“ is ot{oZ : NTI

do wohS ssolG jajs toinviznetni ok -osiv i araksam anroptoodov wohS roiD atanefak aliovdzi ig iB .atsu az tojajs i tonimrak ,ataraksam es onlamron ,ataknim{ an sondo ov to{inif avad og im ot{ aot ,A .eznorB roiD

.roiD

-urev a ,ivoned eivo tih e im ot{ ot{en ,A .varp netalz os ”EZNORB ROID” ewavunmetopomas az otok -elm matsirok og onvoder ,tomuir -alos jarkoP .a`ok an net nemetop ,jono marireferp og {agokeS -

?! olet az atakitem -zok I tonet an {avutevsop einam -inv onbesop ontajoreV : NTI
.i~o uloko az atamerk ”XUEY NOITCA TSRIF“ mavatsozi aj ad amen akuT .tkefe neartoglod -op taavad tomures elsop {andev avusenan es ajok atamerk os ondeaz i ik~rb etivrp avunzamzi ig i iks -nibald avuled jok ,”MURES NOIT -CA TSRIF“ os mavun~opaz ovrP .ik~rb ivrp vitorp az ”roiD“ do”NOITCA TSRIF ERUTPAC“ an atajinil matsirok aj avitneverp okaK .ecil az atamerk e im tson`av amelog ugonm dO -

.ik~itnif jorbzeb etikjoved eiv etami is ,am...etinsu {ak{

.etic -inarts an masenerp og ad vi{er eine`lodorp ov rovogzar toinaz -rven ,oteilovomas an itsorp im e} e{ariujvretni aj ot{ atak{el -ok mavedan es ,ap ,eticinarts an aktobarzi atanlanif idiv aj ad ak -asop ,akvemsan anresib os ,avkano ama ,aneris ata{an os otujvret -ni i{rvaz ad e{abert edvO

jajs tsafedes os ardup atanemak i 01fps ”eznorB roiD“ rotkaf netit{az os onzevabo ardup thgil atantnat -ardih aotop ,ivonot inejmez os ak -nes atanjobotep roiD mavubertopu aJ.kool larutan jono mavukitkarp og doirep netel jovo ov ,ageS .jajs tsaknelivs nebesop taavad i i atas -ok taavuvonbo aj idovziorp eivo etiS .RIAPER-SSERPXE ewaks -rp an torotareneger i RIAPER AM -ORA ataksam ,”OOPMAHS AMORA“ tonopma{ es aoT .matsirok aj onvod -er asok anetet{o i avus az fpok -crawahcS do”RRUK SSILG“ an ajin -il ataleC .an`av atsod e im atas -ok an atagen aked i vanemopS

”TNAFIVIV EUQIGQM EUQINOT” renot toikstegrene ala~aroperp og ib a`ok anetsi~si onsolec od getop nedelsop okak a ,”TNALLIUQAMED EUQIGAM TI -AL ED LEG“ atsu i i~o ,ecil an ew -etsi~ az renot-leg toin`en ,”euq -igaM ouD” i~o az ~avunartsto toin -zafovd es aoT .roiD an etidovzi -orp matsirok ig aot az a ,etiksrv -bo ta{rvaz im e} agok manartsto aj ad make~ javde )...awamins,iiver( ikilirp inzar az aknim{ ugonm an one`olzi otse~op e ecil ote -om ot{ aot an delgo oS .agen anlet -inlopod taarab i inletivtsvu~op es atasok i ata`ok ototel ukerp ,emeanZ .asok i a`ok anavugen i atatsi~ ov i`el anivabu ataksne` an atavonso aked alker iB -

?nalp vrp ov e it atakitemzok do led joK :NTI

? otel ov {its -irok akitemzok avkaK :NTI
.ed -ak onarinalpsi mamen et{ues ,og -lodop ot{en aZ .idnekiv az atsem etinloko taageb im en onrugiS -

-e~ ig ,totikan op {akpe~ ,eti~o os {akpert ,”taavadzi“ et ot{ etiickaer es it ivkak {agot ,ovk -at e oka a ,akjoved andobols is aked {idrvt okai ,ewavurovdod on{epsu ami ontajoreV :NTI

.ajicakinumok anmeazv emivatsop -sov ad eme`om ad ,onlamron i en -em nok ewaribzar i vobuq os nlop ,)tsirutnava (nevitaerk ,nerksi e ad abert endapod es im ad anits -ivan joken on ,kota~epv vrp jono e im netib aked ala`ak iB .ajigrene anbesop ajovs os i~arz i nebesop e kevo~ jokes ,aP...?! taa|apod es im ivopit ivkak ,A .ok~ed mameN -

.yhcneviG do ”elbitsiserrI yreV“ i olet az atamerk i tomefrap ”roiD yrehC ssiM“ okak aton an{ovo os etimefrap mats -irok ig ad makas otel ukerP -

.at -adebop an matitse~ um i totnemil -pmok an ugonm maradogalb uM -

? romdo an edaK :NTI

.etidarg an ewavungidop i ew -avutsrvcaz az roiD do toleg POT INIKIB i mebo ov i avulaman irud ,%77 az totilulec avulaman og jok es ,ikjoved etigurd an i aked mav

! atasok an atagen i ataknim{ {inif ,etimefrap {aritnem -oksi ig ad et{u anatsO : NTI

.onvibdo avul -ed im ,ajigetarts zeb ,otondapan ano a ,on`en ,ewavurovdod otov -iltemanen makas og ,on~oT .tkefe nelis akat olami ib ilad manz en ,onlajicrap ,A .rabod e ad abert tkefe toinleuziv i aked okakes on ,ivorobz ivabu an ma|ap ,aD .tkelet

?! oteinaminv ta -avukelvirp og i awi~mom ivkak i ok~ed ami anajraM ilad ariser -etni ig animugonm aked {ilsim

YTICITSALP-leg tointilulecitna i i`asam aotop ,toratnec sentif
ateltA ov izninert itse^ -

!tkefe amI .iniet -orp i ku~nelez ,ej{ovo e}evop ,it -ardih inelgaj an otewavusenv vil -aman oG .atanarhsi e es do on`av -jan i tilE tonolas ov inamtert

?! ilen ,tnemilpmok vabu ,akelbo anlod taarimalker ad ta`om iok ikjov -ed etevd do ande okak i~osop et ajinodekaM an toretsiM :NTI

27

.A.R-.L.S !!!acilark okak e anitsivan ,mavurev i saj ,ovarp ami ,i...ot -ecil an aelzar es i akvemsan an -lis avkak etvediv ad omas ,E
!!!ac

?azecnirp okak it {avuvtsvu~ es ,A :NTI

-ilark okak mavuvtsvu~ es ,eN -

.irinam taami etizecnirp a ,azec -nirp okak avuvtsvu~ es ad ,anurk avats es i i tosim an aotaz ,atat{ -iark an tojark aN .amad an irin -am ami ad ,avusendo es ad eanz en

oka ontkefe akat avuled ad amen ane` atavabU .taavunderv es ad ar -om kapes iirogetak invonso ioken aked ukut ,ajicnegeletni an tonep -ets an aknecorp aot e en i roke~ jokes idels og in aned aniteseavd san os e otiri` ,oN .irobzi eit an ajirogetak anramirp e aked mav

.awavu`akod i irav -erptan an imrof ivkaniop ami ogurd es aZ .e en ili ,andogz i av -abu e ilI .ewepak az imitsok ov e otelifed aotaz i avabu e uklok idiv es ad az e sim ama ,ik~itsin -ivo{ i~uvz ibe`oM .itsonderv etinevtset{po az ili arutluk do ,manz en ,awa{arp taavuvats -op es mi etikjoved an ot{ aot os avureterp es sim az etirobzi an i aked ajicpecrep ajom aano {av -udrvtop aj im omas ageS :NTI
.ovtstagob onvohud i tkeletni os i atenlopodan e ad ab -ert atanivabU .kota~epv vrp omas e aot on ,antajirp e atanivabU -

-udrvtop anivabu atak~iziF -

.mavuklotorp aj ad ok -ak tsonlataf aat az manz en omaS .a|apod es im aot aked onlamron i oteinaminv mavukelvirp og aked i avabu mus aked mus ansevs ,eN-

.itsonderv etigurd az av -ulsimzar ad ugonm zeb ,alandap -od es um ib en ogok an okter ak -ed i avrp do avil`elebaz e ajok akjoved okak ,akat ,aP : NTI

.ikter es atawavurovdod i ta{alp es ad okak ,ikjoved ivabu os ivilzapterp es eti`am aked kota~epv mami anitsivan ,aD -

.anmorks on`al is ad ap ,{ara~ozar em ad ages jomeN .onlataf {avuled eti`am an aked ansevs is aked ”ati~“ es it todelgop dO :NTI

?eti~avurovdod an ”atacin~ok“ e aoT .narivrezer okaken e todoirp ap ,ikjoved iv -abu do ”ta{alp“ es eti`am aked kota~epv it i {ami en aD :NTI
.emitsirok og orbod aot ein a ,mus ane` ,aP .okakeS -

.ataniloko ov mavudelgaz es en ot{ aotaz ukut ,tsovit~uen do e en aot on ,tsone~elado amelog -op an asnajin az es oka mavardzop ig en ad etitanzop avu~uls es im iruD .onevtsniotsod ma`ivd es ad mavaminv i derpan delgop naris -ukof os mavunimop otsorP .enem an kota~epv onevatso ami aot aked ma`akop ad makas en ot{in os ,av -il`elebaz mus aked mavuvtsvu~ i ma`ivd es agok a ,marigaer en onvatsondE .avkat mus en ,eN -

?{endapod es ad umoken {ak -as agok itubirta etivilta~epv {itsirok ig is ,it ,A :NTI

47

-`ev es intusirpjaN .akitsanmig i cnat neredom ,agoj ewab`ev do ajicanibmok az robz avunatS agoJ .ajicatilibaher elsop ,ib`ev etinvitarepo tsop an etikmar ov i itsirok es otse~ gninert jovO .iluksum inelapsov etami e} ned toindels kap utin etitop -az es ad amen eiv a ,itatluzer ine{rvos edad e} gninert toi{ -aV .atadov an toropto i tokosit -irp og i}jetsirok tatobar etiv -arps ”tif avkA“ .adov az ivoget inlajiceps i inarierk es ages ,akat ,oiduts sentif ov ewab`ev az ivoget tajotsop ot{ okaK ivoget os gninerT

.anvab -az ugonm alib {agokesto akpot os atargi ,aot nevsO .ajicidnok i a`etonmar an ewavungitsop e adov ov ib`ev igurd os tanlop -od es ad ta`om iok ib`ev eivo an atleC .ison ev ad atadov etit{up ad i aen az otsrvc eti` -rd es ad ili adov ov rentrap tojovs an etedadop aj um ad ete`om akat otsI .etjarisnalab i otolet idazop ili derp ecar etevd os ili atande os aj ete` -rD .ewavuvudan an akpot ili anemug an~ibo is etevabaN adov ov akpoT .otolet an ewavukilbo az ta`uls a ,adov ov taavudevzi es iok izninert etinjorb do ioken omas es avo ...ezon az ib -`ev ,akpot os ewavadop ,akizum ataksnakiremaon -ital an tomatir ov cna

.ovikt otonzrvs avunkajaz og i avungetaz og ,at -ajicalukric arivitka aj ,re` -asam okak avuled atadov ,aot jarkoP .otewab`ev an emerv az idervop do tsonsapo iotsop eN .icinte~op az i irud insel ugonmerp es ,adov dop etib -`ev ,ani`et aksnitsiv ata{ -av do anitesed avusenzi ad -ov ov ani`et anselet ata{av aked totkaf i atadov an tokos -itirp an eineradogalB .ovus an etarinert akedod uklokto iirolak e}evop itnecorp 03 i{ort es atadov ov aotaZ .tohudzov an torop -to do melogop itap 009 e jok atadov ov toropto an etivats -vitorps es um ad etarom ad -ov ov ,toskob kik ili otewa~ -rt irP .ovus an otewab`ev os abderops ov e}evop itap tep irud aot i - ewe`ivd az tar -apa toinpukolec etarivitka og i atvrk an atajicalukric et -avuzrbaz aj ,otecrs etavunkaj -az og ,ajicidnok etavungits -op adov ov tosentif oS

T

.atakar os awe` -ivd in`urk etivarp ad i adov az ivoget inlajiceps i etitsirok ad ete`om ewavuteretpo onlet -inlopod okaK .atacilrak etits -rvcaz aj e} i etezon ,tokindaz etavukilbo og e} ib`ev eivo oS .ewavilp az sajop nelajiceps i tebertopu adov ov eti`rdo es ad oglodop aZ .ivogurk i icin -logairt remirp an es ot{ okak alet iksirtemoeg etivarpan ad atadov ov etecar i etezon os es etedibO .a`etonmar avuvatsop -sov es i otolet an otewte`ivd avutsrvcaz es gninert jovo oS ajirtemoeG

!!adov ov sentiF adov ov sentiF
?toin~ibo do rabodop e tosentifavka ot{oZ
AVABAZ ANTEL AVKANIOP ANDE

...nezab ,oreze ,erom ov etinem -irp ad ete`om ib`ev es ivkak evE .onvitk -efe onleti~ulksi i e ukut ,onvabaz on -tajareven e ot{ omas en adov ov otewab`eV

57 adov ov ewakokS

.e|ul etidalm jak neralupop atsod e kiborea jovO .”acil{ak anik~am“ edib e} sav az tom -uidop oksid an tocnat ,gninert jovo elsoP .atajicidnok avum -elogz aj i olet otolec avunget -az og akizum onital avabuerp os adov ov tokiboreA ?ansep alec etargido ad eteepsu e} okak etilsim ot{ ,A .ropan mel -og arab anitsivan ,adov ov rok -e~ ik~avucnat etivarpan aD cnat onital i kiboreA .otolet an otewe`rd tarbodop og ad i okak ,tokindaz i etivok -lok ,arutaluksum atan~amots tankajaz aj ad onepetsop taakas iok eino etis an taavu~aroperp es ib`ev eivO .ewavukilbo otonvin an eajilv atadov an tok

.onsed ovel ig ete`ivd i otolet jarkop ig ete`urpsi etecar a ,ison ev ad atadov etet{up i brg an etengeL .ajicatidem az ib`ev ilam etevarpan ,ewavilp onrop -an ili gninert jokes elsoP ...ewat{upo jark aZ .adov ov ta -ab`ev ad taakas iok itsitrops etinvitka az teneman e gninert jovO .alam ugonmerp e etiluks

-um an adervop od edjod ad ats -onsapo ot{ aot e adov ov gnin -ert jovo an atsonderP .atvrk an ajicalukric anlaedi etengits -op e} i iluksum ipurg etis et -arivitka ig e} ogen os ot{ ned -ivonzar ugonm uklot e gninert jovO .alsev ili inemer ,icivak -ar es ot{ okak ivarps inlajic -eps tatsirok es jok irp gninert nenoicidnok neropan e avO gninert ”ne`urK„

.ajicidnok taamen iok eino etis az e onlaedI .otond eterpod og ad zeb ”izakam“ ot -onralupop og etevarpan etezon os aotoP . agon ande an ewakoks on~inemzijan remirp an ,a` -etonmar ez etib`ev taavudels aot elsoP .tonezab op etja~rt uklam ovrp eteergaz es ad aZ .etakoks ad e}evop ot{ es eted -ibo ,idarg eti{av an anisiv ov e ajok ,adov ov etiots akedoD

-ositirp akedod ,tson`ivdop at -anvin avumelogz aj adov ov etil -uksum an ewat{upo otonviznet -ni :tsonderP .ewe{id onlivarp az etib`ev i es akut a ,iluks -um an ipurg etin~ilzar taat{ -upo i taavunkajaz ig onemerv -otsi iok ewavungetsi az etib

67

A ksrp“ az meleM

-aripike i orotV .a`alp an atak -jobdo os tolits i atakimanid os aridicniok en led melogjan ov ot{ ,iicka inetobarzi ik~itkat i izetop intkefe os anvitkarta on{arts e atakjobdo ,ovrP .gnit -ekram tsi~ omas e aot ,ewelsim onmorks oteom derops kapes on ,inibirt etinarizivorpmi an akilbup i aribos es onser -etni e ot{ i idargan an dnof nedilos os ”iraverptan agil“ i ap ,irinrut injorb taarizinagro es anitsivaN .taaritnamed ad i taakas e} ibe`om ”dapaz“ aN .ecnos otolpot dop toned ”eibu“ es ad i nediv edib es ad ,inezab etinerovto jarkop ili a`alp an avabaz arbod az tnemele okak omas ukut ,hud ik~avuraverptan nezarzi os trops okak mavuvi`od aj en a`alp an atakjobdo aotaZ .akiv og aken akas okak i akas edak jok ap ,”tomala~“ vi` e aD .insar utin ,inlanoican utin ,icinarg avanzop en ot{ atros es it ”eti~ -aksrp“ ,atsi atakils ,ovtsnarts ov vedito ad i edaK .san jak omas en ama ,{agoken e{eb aot ,E .avkaniop e atlec aked letaz -akop netnatalke aeb awe`ivd ineremdo i etinvab ,etivoklok os otewak{in ,a`erm an totrops nok vobuq do umat es aked kota~ -epv ajivatso en otsorP .itnem -ele ugonm vodiv en akjobdo do okai ,”awi~rekivc inarimrif“

os onleti`lodaz ,”e{arizop“ e}evop ovt{urd olaM .”atsiV ajalP“ an neret ne~osep ikspoks toivrp an inidog mudes-tse{ derp varipecrep aj ,anerovts aot az umkot e kosep an atak -jobdo aked kota~epv toivrP .taarilifed ad ina~nosi ,anizilb andersop -en ov ili ,a`alp an ,onedogop e mi aked e on`av ,iviltanzoperp tadib e} emi eok dop on`av e en ,e ad i okaK !”iixmala~“ ,nimret narilbate e{ami ,kap atajom ,”i~aksrp“ alitsrk ig ages avajic -areneG .ataniloko an todelgop taavipv og ad taavi`u iok etik -joved i eticmom az an -eorks e a`alp an atak -jobdO .ilsimzi es ad e{arom ,e{amen aj ok

A@ALP AN AKJOBDO

77

!ototel eevi` aD .a`anopske az anlaedi e a`alp an atakjobdo ,aotaZ .oteinaminv e~elvirp es ad abert i a ,e otel ,avabaz az e ata`alP .ilated an ilsim ad uklot e`om jok ,amA .etiilatineg i tonemodba do led toinlod ta`rd og e} otsrvc iok ewepak az ik~i}ag iksrops taavu~aroperp es vin jak i ap ,lop toinlisop jak i e on~ilS .imelborp inronim es aot on ,a` -ok aksne` atan`en i tatet{o aj ad e`om tokosep op etivodaP .kindarg ikstrops ne~itsale i

tsrvc itsirok es ad avu~aroperp es ap ,inlisop es etiicarbiv ed -ak a`alp an atakjobdo do onez -arzi e onbesop avO .icidelsop inzoiresop i ivatso ad e`om ,onariunitnok i otse~ avukitk -arp es trops jovo oka ap ,idarg etiksne` an otovikt taat{upo og atawavunkokstop i tokos -ep op ewe`ivd ototan`etO .itk -efe invitagen inederdo i ta` -elebaz es ad abert ovilnimdo -en ,emarizilana e}ev agoK .retkarak nevabaz do omas ,man

-emopan e} on ,ajicaerker aavo ov itsonderp i inivabu ugonm ami ,kapeS .tokosep an ibir okak ”taaklav“ es iok ikjoved etindogz taavuled ontkefe ,ov -ilta~epvjan e ot{ i es an arogz a ,tokosep an {emerd akedod awavedod intajirpen eino amen ig ap ,ewavu`elzi az tatsirok og etigurd jok toled do taargi ad taakas ot{ eit avukelvdo ig ,ata`alp an atajicalupop do led rabod arimina ,hud toikstrops avulisaz oG .inivabu igurd an azin i ami a`alp an atakjob -do ,tsonvitka ajokes i okaK .atanidog do led toigurd ov i ajicaerker okak {avukitkarp aj ad i atakjobdo {akasaz aj ad az lemet rabod e i a ,ak~iob {a} -af is ,){i`ivd es kapes ,”mal

”i~ak

-a~“ az omas i e aken ,ap( atajic -idnok {avu`rdo aj ovrP .”iks -vogob“ e a`alp an ,aotaz oN .led jot ov on -zoiresop ot{en taavulovzod en san jak etivolsu utin ,atanitsiv an ajlov aZ .ansagz ozrb aot on ,ajicneruknok aksne` ov iraverp -tan ivkat az avitajicini e{ami ,malsim inidog evd derP .naris -eretniazen e zujos toiksrakjob -dO ot{ az a`alp an akjobdo ov iraverptan ili agil antel avk -aken kap avukitkarp es en san jak i aotaz ibe`oM .avuvi`od og on~ilzar jokeS .ewelsim oton -vitorps i mavuti~op og aribzar es okai ,hud toik~avuraverptan do marihartspa aj ”ata`alp“ ,aot -az ,opmet otonavuke~o idubzar og ad e`om en ikjovd ov atson

NURKAWE SO KIRIL STOJMENOV

Gosti vo podvodnoto ca
Deluva misti~no, dale~no za mnogumina...zatoa dlabo~inata e elizijum samo za privilegirani. Dokolku nosite hrabro srce, vo toj odbor mo`e lesno da se etablirate, samo treba da se poslu{aat sovetite i instrukciite na stru~nite. Eden od niv so sigurnost e Kire Stojmenov, me|unaroden instruktor po bezbednost na voda i instruktor za spasiteli vo “ C r v e n Vo Ohrid raboti klubot “Amfora” i kursevite gi vodi Milutin Sekulovski, a klubot raboti spored programata na me|unarodnata asocijacija “SSI”. Vo Skopje pak, egzistira klubot “Korali”, koj pak raboti po programata na asocijacijata “PADI” i tuka mo`ete da dobiete diploma, odnosno licenca so koja mo`ete da nurkate vo sekoj centar vo svetot. Odgovoren vo “Korali” e Igor Trajanoski, a vo dvata kluba mo`at da se napravat po~etocite vo nurkaweto. Kursevite naj~esto traat 7 do 8 dena. So licencite dobieni kaj nas, sekade mo`e da se iznajmi oprema i da se nurka vo sekoj del od svetot. Kire ka`uva deka ima dva tipa n a nurkawe, na zdiv i so oprema. - Nurkaweto na zdiv predviduva prestoj na dlabo~ina od 4 5 metri, a kursot za nurkawe so oprema na otvoreni vodi e za dlabo~ina na 18 metri. Pod voda vladeat drugi zakoni, toa e druga sredina i iako ovoj sport ne bara posebni fizi~ki predisdiktira uslovite i sekoj zdiv mo`e da bide fatalen. Za nurkawe fizikusot ne e va`en, va`no e da se ima zdravo srce i hrabrost. Zatoa se tie kursevi i osposobuvawe, kolku se ednostavni, no zatoa se so strogi pravila. Osnovno e, bez zavr{en k u r s ,

krst” na Makedonija. Za podvodniot svet raska`uva so poseben zanes, go ~uvstvuva kako prirodna sredina, iako sigurno ne e, a sepak e indigniran od uslovite vo koi raboti i zakonskata (ne)regulativa. Za `al, negovoto prisustvo vo dlabo~inite naj~esto e vrzano so nesre}a i potraga po nastradani vo na{ata doma{na sredina, intervenira redovno koga ima potreba, onamu kade {to i slu`bata za bezbednost ne mo`e da ja zavr{i rabotata. Toa e onoj temen del od profesijata, no sekako e eden od najkompetentnite za da ni go dobli`i podvodniot svet. -Postojat dva kluba vo Makedonija kade mo`e da se posetuva kurs po nurkawe i da se nau~at osnovnite tajni - veli Kire, a skromno premol~uva deka golemite tajni se u~at samo so golemo akumulirano iskustvo za koe treba vreme. 78

pozicii, bara disciplina i strogo pridr`uvawe do pravilata.

Pod voda pritisokot gi

nikako da ne se nurka so oprema, odnosno so boci za di{ewe. Ova e prvoto pravilo {to Kire go potencira, a vtoroto e {to sekoj nurka~ mora da go zapameti... - Vo dlabo~inata mo`e samo da u`ivate, da mu se voshituvate na podvodniot svet, no nikako da ne se dopira toa {to e neophodno. Vo toj svet nie sme samo gosti i sekoj na{ dopir ja naru{uva taa harmonija, a mnogu ~esto mo`e da e {tetna za nas. I, u{te toa deka sekoga{ se nurka vo dvojka, nikoga{ sam. Ne znam zo{to instrukciite na Kire mi deluvaat taka strogi,

arstvo
koga na TV se izgleda mnogu lesno. Gleda{ nurkaat so boci, pa bez boci, pa nao|aat ostaveni od nekoga{ pod voda i... - Xems Bond, a !? - se {eguva Kire, - toa da, ama samo na film, vo realnosta toa ne e taka, zatoa televizijata gi rasipa lu|eto. Na toa deka pod voda mo`e da se zeme dopolnitelno zdiv, toa da se zaboravi, na film, da, vaka ne. Rabotata vo “Crven krst”, vo delot za bezbednost na voda, mu ovozmo`il na Kire da nurka vo site vodi vo zemjava, za koi veli deka nema {to posebno da se vidi osven da se po~uvstvuva sredinata i za nijansa e po `ivopisno na del od

kade veli deka postojat preku 120 {koli za spasiteli

kursevi i obuka za spasiteli. Letovo se organiziraat takvi kursevi vo Ohrid i vo centarot na Crven krst vo Struga, a nekolku se odr`aa i na bazeni vo Skopje, posebno na voeniot vo Aerodrom. Redovno se vr{i obuka i na studenti na

samo toa nemoj, toa e degradacija na profesijata. Ako e taka kako vo serijata, eden nema da bide spasen!!! Dobro, ne znaev deka Kire e alergi~en na serijata, zatoa...za realnosta na spasitelite i nurkaweto i vo sledna prilika vo ITN...so povod sekako.

EGIPET
Za turisti~ko nurkawe najprifatlivo za na{i uslovi e Egipet. Toa e spored ponudite na agenciite koi nudat prifatlivi turi za letuvawe za na{i uslovi, a toj del od svetot va`i i za eden od naj atraktivnite za nurkawe. Postojat i brojni klubovi kade mo`e da se iznajmi oprema za prifatliva cena, so prethodno dobiena licenca kaj nas, neli, pa na letuvawe ete u{te edna avantura pove}e.

koi me|usebno se natprevaruvaat i imaat liga i razni turniri. Tokmu tamu Kire go imal i najvozbudlivoto nurkawe, a vo spasitelskata kariera imal in-

Fakultetot za fizi~ka kultura vo obu~niot centar vo Struga i toa dva pati vo godinata. - Navistina imame zgusnat ritam na rabota. Sektorot za bezbednost vo Crveniot krst vo me|unarodnata federacija “ILS” e ~len od 1994 godina i do sega ima obu~eno preku 400

OPREMA
Za nurkawe potrebno e oprema, odnosno odelo, perai i maska. Toa e osnovno, a cenata e razli~na od 1500 evra, pa nagore, kako Fi}o i Ferari kaj avtomobilite. Bocite za nurkawe naj~esto se iznajmuvaat od klubovite zatoa {to e potrebna nivna redovna kontrola i servis, pa ne e isplatlivo da se poseduvaat za na{i uslovi. Se iznajmuva i odelo, no najdobro e da se ima sopstveno, zatoa {to broevite se razli~ni. Toa mu doa|a kako da iznajmuvate del od garderoba, no za zadovolstvo, ako ne e ~esto i taa opcija postoi.

Ohridskoto ezero. Kire dr`el

kursevi i obuka za spasiteli na mnogu mesta, vo na{eto sosedstvo, no i vo Avstralija,

tervencija i pri napad na ajkula koja za sre}a se zavr{ila samo so povredi za napadnatiot. Posebno e gord {to imal 4 intervencii i kaj davenici kaj koi imalo klini~ka smrt, a so reanimacija ostanale vo `ivot. Rabotata na Crveniot krst ja ocenuva kako dosta aktivna i redovno organizirawe na

spasiteli i 20 instruktori od koi ~etvorica so me|unarodni licenci. Spasitelite neminovno ne asociraat na onaa serija “^uvari na pla`ata”, ama Pamela Anderson da ne mu ja spomene{ na Kire... - Nemoj `iti boga,

79

DARKO STOJAN^EV, SPASITEL VO GUARDAMAR DEL SEGURA

^uvari na `ivotot
arko Stojan~ev e mom~e koe ~etiri godini patrolira vo spasuva~kata ekipa na pla`ata vo Guardamar del Segura vo [panija. Licencata za rabota ja ima od na{iot “Crven krst”, a raboti vo ramkite na istata organizacija vo [panija. Ima interesna prikazna kako stignal do ovaa spasuva~ka ekipa i eden kup intervencii koi mu se vre`uvaat vo se}avaweto. -Iako otidov so preporaka za ovaa rabota, po splet na okolnosti vo [panija nekoe vreme prvo rabotev se i se{to, od nekolkudnevni “amalski” raboti, rabota vo diskoteki do spasuva~ka ekipa na pla`a - skromno, Dare ja po~na svojata prikazna. Za uvod vo rabotata mu poslu`ila honorarnata rabota vo [panskata vojska, koga go obezbeduval treningot na specijalnata edinica koja trenirala skokovi so padobran vo voda i se podgotvuvala

D

za misija vo Irak. Prvo gi izvlekuval i im daval instrukcii vo bazen vo bazata, a podocna i na otvoreno more vo Guardamar del Segura, kade podocna se priklu~il vo spasuva~kiot tim na pla`ata. So voodu{evuvawe raska`uva za ambientot i vozbudata {to ja nosi slu`bata. -Mestoto e prekrasno, pla`a-

ta e podelena na 8 sektori, so vkupna dol`ina od 12 kilometri, a na{ata ekipa naj~esto broi okolu pedesetina ~lenovi. Opremeni sme so ABC oprema i so SCUBA DIVE {to zna~i oprema so boci za podvodni intervencii. Gradot e super, a najvpe~atlivi se fiestite koi se odr`uvaat sekoja godina i vo sekoj grad traat 7-

80

8 denovi. Kolku se interesni, tolku se i naporni, postojano ima zabavi na pla`a, pa i mnogu intervencii. Dare objasnuva deka ubavinata na moreto krie i mnogu zamki koi se opasni i ~esto fatalni. -Toa e otvoreno more kade ima silni strui koi pravat “kanali” so silno vlijanie od koi ne se izvlekuvaat nitu dobri pliva~i. Toa e “crna to~ka” na ovaa “ubavica” i naj stra{no e koga }e te odvle~ka na mesto kade se prekr{uvaat branovi od 2-3 metri, toa i za intervencija e opasno mesto. Kako po pravilo, incidentite se slu~uvaat vo period pred rabotno vreme ili posle, pa od toa izleguva deka postojano sme na de`urstvo. Slu~kite se od komi~ni do tragi~ni. Naj~esto dejstvuvame preventivno, so opomena i uka`uvawe, no kako sekade vo svetot, taka i tamu, ne se pridr`uvaat do pravilata. Treba da se po~ituva signalizacijata, a se slu~uva duri i fizi~ka presmetka. Nekoi agresivci, se obiduvaat da poka`at sila, pa i ne sme omileni. Pravilo e da uka`uvame i da ne sme napadni, no se slu~uva i da reagirame na takvite ekstremni slu~ai. Ova e pred se humana rabota i gi izbegnuvame takvite situacii. Dobro e {to ima sorabotka so policijata koja isto patrolira po pla`ata, pa takvite, koi se nepristojni ili ja zagrozuvaat okolinata i sebe, gi sankcioniraat so pari~na kazna, pa i proteruvawe od pla`ata. Intervenciite se od razli~en vid, od akcija vo voda do pru`awe pomo{ na suvo. Vo nekoja forma nie sme i paramedicinska slu`ba, so vozilo za brza pomo{ i prvi reagirame dodeka pristig-

ne lekarska ekipa. Dare veli deka imal brojni akcii za spasuvawe na davenici, naj~esto uspe{ni, no i takvi koga vadat davenik so klini~ka smrt koga reanimacijata i ne uspeva. Tie iskustva se razli~ni i vpe~atlivi. -Se slu~i da izvadam davenik od sigurna smrt, se borev polovina ~as so tie branovi i silni strui dodeka go izvadiv na suvo. ^ovekot be{e na vozrast nad {eesetina godini, zavr{i vo bolnica 6 -7 dena, a podocna koga dodeka patrolirav povtorno go sretnav, ne me ni pogledna. Vo drug slu~aj pak, spaseniot ni ponudi i pari~na nagrada, no kategori~ki ja odbivme zatoa {to rabotime vo slu`ba na “Crven krst” i toa ni e obvrska. Specifi~na e ovaa rabota, nekomu }e mu spasi{ `ivot, a nema ni da se zablagodari, a koga nekogo nema da mu go spasime `ivotot ni se slu~uva da pla}ime kako mali deca. Trogatelni se tie momenti. Koga ima spasuvawe se sobira narod i naj~esto aplaudira za akcijata, a se slu~uva lokalnite televizii duri i vo `ivo da izvestuvaat. Toa e sekojdnevna drama. Za spasuva~kata ekipa na Guarda mar Segura koja e vo provincijata Alikante, Darko raska`uva deka e odli~no podgotvena i deluva impresivno vo akciite i vo preventivata. -Opremeni sme za sekakvi situacii. Toa zna~i deka imame ~amci za brza intervencija, skuteri i onaa li~na oprema za izvlekuvawe. Na punktovite ja imame i onaa oprema za prva pomo{ i koordinirana komunikacija preku dispe~er za brza intervencija. Patrolirame vo dvojki i pokri-

vame teren od 800 metri do 1 kilometar, no pri akcija, vo pomo{ za kratko vreme se sobirame 6 do 8 spasiteli. Za daveweto, Dare veli deka e vo 4 fazi i deka treba silna psihofizi~ka podgotvenost za da se reagira. Opasno e koga davenikot e vo faza koga gr~evito se bori za `ivot i koga ne e svesen za reakciite, a polesno koga e kontaktibilen i ne e vo panika. Naj~esto incidentite se slu~uvaat od nevnimanie ili koga licata si gi precenuvaat mo`nostite i zapa|aat vo bezizlezni situacii. Zatoa prepora~uvam na takvite otvoreni pla`i da se po~ituvaat znacite za signalizacija i da se slu{aat sovetite i instrukciite na spasitelnite slu`bi. ]e ja pofalam mojata slu`ba koja vo 2004 godina be{e isklu~itelno uspe{na, imavme 150 spasuvawa i okolu 500 slu~ai na pru`awe pomo{ vo voda i na suvo, a nitu eden slu~aj na davewe. Dare ja prepora~uva [panija za letuvawe, veli deka ne e taka skapo kako {to se zboruva, a deka e preubavo za

letuvawe. Iako Guardamar del Segura e “ne mirna” pla`a, so opasno more, ubavinata privlekuva, a koj i da otide, Dare e tamu i ovaa godina, pa sigurnosta e zagarantirana.

81

POZNATITE I ISHRANATA

15 selebrity soveti za dobra linija
SIENA MILER: - Zaboravete na teretanata. Poentata e vo toa da imate samokontrola. Jogata e vistinskoto re{enie za kontrola na celokupnata psihofizi~ka sostojba. Taa e super za oblikuvawe na stomakot, kolkovite i butovite. Za da se oslobodite od napnatosta, podobro e da se istegnuvate i da go zgolemite tonusot na muskuli otkolku da sogoruvate kalorii potejki se kako sviwa.

Dojde vreme da se soble~ete vo bikini, a linijata ne uspeavte da ja dovedete vo red. [to se ne probavte: sekakvi dieti, teretana, roleri, stoma~ni pred spiewe itn. . . Eve kako poznatite dami od golemiot ekran se spravuvaat so vi{okot kilogrami i nesakanata "portokalova kora#. Probajte po nivniot re`im, bidejki tie znaat {to pravat!!!

KEJT VINSLET drasti~no oslabela otkako go rodila deteto voveduvajki nov re`im na ishrana koj se sostoi od isfrluvawe na site mle~ni proizvodi od ishranata. Vsu{nost, dobro e poznato deka kravjoto mleko, sireweto i puterot go naduvuvaat stomakot.

XEJ LO konsumira samo “korisni” masnotii i toa od avokado, orevi i maslinovo maslo, no zatoa gi ima isfrleno od svoeto meni polnomasnite mle~ni proizvodi i mesoto. Pritoa, tie nepo`elni predukti voop{to ne gi dr`i vo svojot fri`ider za da ne padne vo isku{enie, bidejki i samata priznava deka toa mo`e lesno da i se slu~i. KETRIN ZETA XONS: - Osven {to ne jadam jagleni hidrati, smetam deka dobriot son e najva`na rabota vo `ivotot. Jas ne dozvoluvam ni{to da mi go poremeti sonot, pritoa vnimavam da spijam minimum 7 ~asa. Toa e optimumot za vozrasen ~ovek. 83

ELIZABET HARLI ja odr`uva svojata sovr{ena figura pridr`uvaj}i se na eden edinstven princip, eden obrok za eden den!

KAJLI MINOG koga e nervozna, poradi postojanoto gladuvawe za dobra linija, uspeva uspe{no da se zala`e so porcija p~eni~ni `itarici koi go ubivaat gladot. Jade samo crn leb vo kombinacija so cre{i. Taa veli deka toa e nejzinata dobitna kombinacija, bidej}i ima {e}eri koi davaat sila i ja dr`at sita cel den.

KLAUDIJA [IFER e majka na dve deca, no i pokraj toa ima sovr{ena figura. No, taa jade pet porcii ovo{je vo tekot na denot. Ne jade do pladne, a okolu 18 ~asot pie priroden sok od domati.

Seksipilnata KIM KATRAL konsumira losos vo ogromni koli~ini bidejki e odli~en izvor na proteini koi kvalitetno se varat, a ima malku kalorii. No, sepak priznava deka seksot e n e z a menliva formila za odli~na psihofizi~ka sostojba na va{iot organizam.

KRISTIN DEJVIS, poznatata [arlot od serijata “Seksot i gradot” se posvetila na pletewe izme|u obrocite. Taa smeta deka samo taka }e uspee da se izbori protiv lo{ata nevika, da gricka

se i se{to pominuvajki pokraj kujnata. Isto taka, veli deka mnogu pegla. Toa e super spored nea, bidejki osven {to ja odr`uva linijata, produktivna e vo domot. ^udno!!!

PAMELA ANDERSON pred da vleze vo kujna da gotvi, prvo odi vo kupatilo da izmie zabi, bidejki smeta deka pastata za zabi i go ubiva apetitot, a istovremeno i verojatnosta da go izede ru~ekot u{te dodeka gotvi e mala. Nejzinata formula e unikatna, priznajte?! 84

MI[EL FAJFER se pridr`uva na praviloto {to i da jade, da mo`e da go sobere vo edna dlanka. Pove}e od toa e zabraneto. Sepak, vnimava i na sodr`inata na toa vo dlankata. Vareno pile{ko e super, no ne ~esto poradi `enskite hormoni, znaete?!

SARA XESIKA PARKER sekoga{ nara~uva “hrana bez hrana”, kako {to veli taa. Toa zna~i ogromna porcija salata, normalno bez maslo.

Ete kako poznatite `eni se spravuvaat so isku{enijata. Mo`ebi vi zvu~ea po malku sme{no i pateti~no, no mo`ebi nivnite metodi se delotvorni. Probajte da bidete discipilnirani i da go sakate va{eto telo, a toa nesebi~no }e vi daruva pove}e godini zdrav `ivot.

MARAJA KERI ~esto pa|a vo isku{enie za ~ips ili ~okolado i do pred nekoe vreme toa pretstavuvalo seriozen problem za nea. No, od skoro ja na{la svojata vol{ebna formula: kocka mraz vo usta go ubiva apetitot, a zamislete dodeka se topi tro{i 40 kalorii. Poln pogodok!!

KRISTINA AGILERA Jade edinstveno izladena hrana, bidejki smeta deka toplata hrana predizvikuva {ok vo nejziniot organizam i go usporuva vareweto. Taka celata hrana ostanuva na nea. Zatoa, zgotvenoto jadewe go konsumira duri posle eden ~as.

NIKOL KIDMAN najmnogu jade varen zelen~uk koj ne e voop{to masen, a poln e so vitamnini. Isto taka, na sekoi tri dena pie ~aj od |umbir koj pomaga pri vareweto. 85

onjjart okaK on art okaK
AVU^AROPERP ”ETEULIS“

ani{am e aaT .asam atanluks -um e eweebals otovardz irp on~itirk jaN .ikivan ivardz ,ivon e}ev etami e} i ibalsop e t e d i b e } ,aned 82 eivo tan -imop e} agoK .aned 82 az taar -imrof es ad e`om ,tsonvitka i a n a r h s i a vardz an etikivan an etinerok on ,icesem ukloken do emerv e onbrtop ,metsis to -invren ov ikivan tamrofo es ad aZ .emerv abert totovi` ov es az ,ivileprt etedib on ,ok{et edib iv e} tokote~op ov ibe`oM .tan -emorp es ad ili tanikerp es ad ok{et e ugonm ,taarimrof es e} okakto on ,emerv e onbertop et -ikivan an ewarimrof aZ .uklam op uklam etedaj aj e} atanarh ,et -ebalso ad etakas e} agoK .inam -tert an etavu`rdo es e} i anarh avardz atsi isi~er etedaj e] .avunem es en ot{ anarh avardz e ad aot etavaminv ad arom e} {agokes on ,an~irolak uklam -op ot{ edib ad arom anarhsi ata{av aked e onvonso i ovrP .totovi` do oteivendjokes ov id -els ev e} ajok akivan an ewavun -kets os onvatsonde engitsop es ad e`om aoT .enikerp es ad aot -op ap ,icesem ili aned ukloken eart ajok ateid ande an ewavuk -itkarp os engitsop es ad {agok -in e`om en eweebals otonjarT .ropan ili ewavuravotpo an okak etadelg ad abert en ikivan eivo aN .tovi` lec etavuti~op ig e} ot{ ikivan etenkets ad e onbert -op ,imargolik toko{iv etitarv og en ad e}evop i etebalso ad onjart etakas uklokod ,i~anZ .ew -eevi` an tomi`er an ajicazinag -roer ,trvserp lam nede etivarp -an ad abert ,ja~uls jot ov ,imarg -olik eti{av os etido ad etak - a s e d a k o d i e t e n g i t s o p ad etak -as ot{ ine{er otsrvc etedib e} agoK .etivarpan aj ad ete`om ot{ ak{erg atamelogjan e aoT .ateid an taavulsimop {andev ,tabalso ad taak -as agok ,sav do animugon

M

78

. t o v i ` -ovin taavumel o g z o g t s o n v i t k a a t a k ~ i z i f i e t i n a m t e r t j o v s t o i l e c ov iktiv etedib .asam atanluksum an a| ad etakas uklokod ,eweev -ap ani`et atanebugzi do led melogjan ,iteid oS .ajigrene -i` an ni~an ,akivan tanats a z a v u r o g o s i g e n a d i e t i l u k s u m i ` r d a z i g a d o t o l e t a n iv ad arom etinamtert t a a r i z i l a n g i s u m t s o n v i t k a a t a k ~ i z i f i e t i n a m t e r t i etitsonvitka aked otejvardz az irbod es etinamtert etitavs ad az onlov ewavundalgerp avukivziderp es ad -od e avo oteS zeb iirolak an ticifed avungitsop es etinamtert os .igalsan insam tomzilobatem taavuzrbaz og etinamtert otsem ,negokilg :iteid etin~isalk do irbodop es tsonvitka okak taaridalks a t a k ~ i z i f i e t i n a m t e r t o t { o z i n i ~ i r p u k l o k e n e v E es ili ajigrene .atani`et an ewavulaman i eweebals ontnecorp ots eteib az taavurogos es - o d e } , i n a m t e r t i t s o n v i t k a o s a j i c a n i b m o k o V . s u n i m i i r itardih etindor - o l a k 0 5 7 o d 0 0 5 4 d o a m i e s a d e o r b o d j a n , e w e e b a l s o v a r d z -elgaj ni~an jot a Z . e w a v u ` r d a z a n o v i n o t e { a v d o 0 0 0 1 o d 0 0 5 d o e t i i r o l an i nilusni an et - a k e t i l a m a n i g a d a , a t s o n v i t k a e t i m e l o g z a j a d e o n s a k i f e -iktelk an atsovil - j a n , o N . e t i i r o l a k a n e w a v u l a m a n o s i a t s o n v i t k a a n e w a v -teso taavumelogz - u m e l o g z o s t i c i f e d i k s i r o l a k e t e n g i t s o p a d e ` o M . s n a l a b aj etinamtert iksirolak nevitagen an etedib ad arom ,etibalso ad aZ ig .etiluksum taarilumits ig ot{ inamtert etami ad e orb -alsan etinsam taav - o d j a n , e t e b a l s o a d e t a k a s a g o k , a o t a Z . e t e i p s i e t a r a m -urogos ig iok inom - d o e s a g o k i i r u d , e t a v u r o g o s i i r o l a k e } e v o p u k l o t , i l -roh i imizne an ot - u k s u m e } e v o p e t a m i u k l o K . i g a l s a n e t i n s a m i r o g i g o t {

etebalso ad etebalso ad

88

i tomzinagro an atajigrene an rotalumuka e tarapa toinluks -uM .tosentif okak arem avak -lot ov i ni~an nelanoicknuf uklot an tsolec ov tokevo~ ari`agna og en ,nesirok e ad i uklok ,gninert nevitaerker ili nenoicidnok div gurd nede utin aked totkaf os avunsajbo og aoT .tosentif ukerp otejvardz an ajicknuf ov e tobulk ov atobar avogen ataleC !SENTIF atamet an ejpokS ov arutluk ak~izif az totetlukaF an larimolpid jok ,enaB an rozdan ne~urts naj -otsop dop ,tobulk ov etitobar aj ajok anarhsi az amargorp i gninert az amargorp avutobarzi es ,lec i able` ata{av der -ops ,bulk jovo ov ewavunel~az oS .arinert ad en~opaz ad ak -as anindi ov ili arinert e}ev ot{ jokes an akvotogdop ak~iz -if atanlatnemom i atsarzov nok atatsi an ewavudogalirp onsondo ,atamargorp an ajic -azilaudividni az atson`om an i`lod es aot ,enaB a`ak in ot{ okak i inidog mudes e}ev itobar atanatereT .tat -obar og ot{ aot do ovtslov -odaz i ajigrene ugonm e{av -uvtsvu~ es ,ovtsusirp oteom an emerv az iok jak acil inaemsan ugonm os arefsomta antajirp av -uke~o ev ,rotsorp nederu onem -ervos oV .piliF i enaB ata} -arb an tsonevtspos ov elzoK atablesan ov ”naK„ tobulk sentif etitesop og ad e ajicaerker az ini~an etirbod -jan do ned

E

es aot a ,tobulk ov inarab es otse~jan iok gninert an etimarg -orp ov ona`rdos e avo oteS .enaB ilev – tobulk ov eticinte~op i etidalmop an mansajbo og mi ad mavudibo es avO .a`irgen i durt nelov -oden idarop avupatsan atsel

”NAK,,,, OV SENTIF ”NAK OV SENTIF
DELGZI RABOD AZ BULK SENTIF

-ob aked e~er es ad e`om {agot ,durt nederdo os avungitsop es otejvardz oka i}jedib ,imetsis i inagro etis an iicknuf etin -lamitpo an ewavu`rdo ukerp otejvardz avuvu~az es tosentif oS .ajicknuf atanvren i at -an{id ,atavecrs an rotavitka

.ovin onbertop an totetiznetni an ewavu`rdo ukerp togninert an emerv az atajicavitom an ewavumel -ogz i tkefe zrb an ewavun -gitsop idarop neralupop e ewarinert an ni~an jovO .renert ne~il os atobar az tson`om ami tobulk oV

98

-im 06-54 u|emop {id -ubzar es i itunim 03 do oglodop {eips okA .i~inargo es ad abert eweips an otemerv on ,ewab`ev derp atalis itarv aj it ad e`om tonos ,emerv sa~ anivolop {ami okA .togninert op ewavuvaropo ov otolet an agam -op um i atajigrene a}arv aj oteweips aked eanz jokeS nos onlovoD

-az es ad az alis anlihkartnok anlamiskam {ami e} ot{ aj -ok os ajigrene anjartoktark ok -ak ondipar tometsis ov tasenv es e} ot{ aotaz skedni ne~ -imekulg kosiv os es eit ja~uls jovo oV .itardihinelgaj tasenv es ad abert togninert an emerv az i derp itunim 02 ,sa~ nede uklamjan eart togninert okA narirdihed e}ev e tomzin -agro ,ivaj mazinahem jot aked -od ot{ aotaz ,de` avuvtsvu~ -op es ad derp i adov onlovod eip es ad e onlivarp ,aotaZ .tog -ninert an emerv az itunim 02 -51 iokes an a{a~ ande i ewab -`ev derp sa~ anivolop od it -unim 51 adov i{a~ evd od ande ,aotoP .sa~ jokes adov a{a~ an -de op eip es ad abert toned an toket ov ,narirdih onlovod ed -ib ad tomzinagro aZ .narirdih -ed is ad e on`om neromaz {av -uvtsvu~ es agok itap ugonM .aksrv -bo i ewavuravotpo en a ,ovtslov -odaz i ajicaskaler avuvatsterp ad aot lec os ,anlab`ev ov otew -edo an tadohterp um iok itobar amI .neromdo onlovod is en kap ili tetlukaf ,atobar an tanimop ned lec op oneboso ,ewab`ev az ajigrene os nlop is ad {agokes on -sel e eN .aot az iigetarts uklok -en mavu~aroperp mi bulk tojom ov etivonel~ an ,vrv ikstegrene nelamiskam engitsod es ad aZ VRV IKSTEGRENE EWAVUNGITSOP gninert derp osuk - korbo nelivarP

.sulkic lec {aritel -pmok og ad az ,itunim 021-09 ilec i`lodorp {agot ,itunim 03 do oglodop {eips oka ,aot -aZ .eweips otokobald an atan -iders ov {idubzar es e} ,itun

.emerv onla -edi ov {ivarp og ad aot uk -lokdo ,{ab`ev ad e on`av -op i}jedib ,on -livarp e en aot i kapeS .vrv tojovs ov es iteticapak et -inboreana i etinbor -ea i}jedib ewab`ev az emerv orbod -jan e endal -pop aked ela`akop atawavu` -artsi on ,aot az rotsorp ta -avatso en iks -rvbo etinven -djokeS .ab`ev es ad orbod -jan e toned do led jok ov taav -u{arp ewab`ev os tan~opaz ad derp animugonM ewab`ev az emerv onlaedI .ajires ajokes i{rv

.adov an ani~ilok onlov -od {eip ad arom {agokeS

!!!!sav etis az ewavudanen -zi avuvajan enaB ,anindi ov aZ .lec anjark an ewavungitsop a ,iksrvbo etinvendjokes an ewav

-u{rvzi onlamron az ajigrene i`omzovo e} ot{ ,toned do led nelederpo on~ot ov anarh an ajicanibmok do iotsos es ajok ,anarhsi az amargorp os inet -arporp es izninert eivo etiS .ovin onbertop an totetiznet -ni an ewavu`rdo ukerp tognin -ert an emerv az atajicavitom an ewavumelogz i tkefe zrb an ewavungitsop idarop neralup -op e ewarinert an ni~an jovO .renert ne~il os atobar az tson -`om ami tobulk oV .teticap -ak toinborea an ewavumelogz i tsonlibiskelf ,tsovil`rdzi ,alis atanluksum an ewavurb -odop ,)eweebals( ovikt onsam an ewaricuder az tomargorp

VE@BI SO “REBIS”

Kako do top izgled
Ona na {to posebno vnimavame, posebno vo letniot period, e na{iot izgled. Dokolku ve}e ste vo proces na fizi~ka aktivnost i go oblikuvate va{eto telo, vi prezentirame nekolku ve`bi koi mo`ete da gi primenite i dodeka ste na leten odmor. Dokolku se dvoumite kakov na~in da primenite da go oblikuvate i zacvrstite va{eto telo, ovie ve`bi se idealni za vas. Ve`bite se prilagodeni za site uslovi, vklu~uvaj}i gi i doma{nite. Seedno, kaj i da ste, ve`bajte i bidete vo dobra forma.

Ve`ba broj 1: ZAGREVAWE
Startna pozicija: Vkrsteni noze, racete stavete gi na kolena i ispravete go grbot! -Kru`no so glava na desno, pa na levo (povtoruvawe 4 pati na dvete strani) -Kru`no so ramenici, nazad, pa napred (povtoruvawe 4 pati na dvete strani)

Ve`ba broj 3: ROLL DOWN
Racete stavete gi pozadi glavata so ispraveni lakti -Se ka~uvame nagore, postepeno i broej}i do 8, poleka se spu{tame nadolu, isto taka na 8. Vnimavajte stomakot mora da bide vovle~en (povtoruvawe 8 pati).

3

1

2

Ve`ba broj 2:
Startna pozicija: Svitkani kolena, otvoreni vo {irina na kolkovi, a racete postavete gi pokraj teloto! -Kru`no dvi`ewe so racete vo dvata pravci (povtoruvawe 4 pati vo dvata pravci) Racete ispru`ete gi nagore, kon plafonot -Odvojuvajte gi ple{kite od podot i povtorno oslobodete gi (povtoruvawe 8 pati) 90

Ve`ba broj 4 : LEG CIRCLES
Racete gi postavuvate pokraj teloto, desnata noga ispru`ete ja kon plafon, no zadol`itelno kolenata da bidat ispraveni -Pravete pravilni krugovi na vnatre, pa na nadvor. Istoto povtorete go so drugata noga (povtoruvawe 8 pati, so dvete noze).

4

5
Ve`ba broj 5: HUNDREDS
Glavata gore, bradata postavete ja kon gradite. Racete podignete gi nekolku santimetri nad podot, a nozate postavete gi nagore, kon plafon (peti zaedno, prsti odvoeni). -So racete zibame. Broete do 5 i na 5 vdi{uvate, a na 5 izdi{uvate (povtoruvawe 10 pati).

6
Ve`ba broj 6: LOWER/LIFT
Glavata postavete ja gore, racete pozadi glava. Svitkajte gi laktite, a nozete ispravete gi nagore kon plafon. -Navalete gi nozete pod agol od 45 stepeni i vra}ajte gi kon centar. Vnimavajte na ki~mata, da bide zadol`itelno na podot (povtoruvawe 8 pati). 91

Ve`ba broj 7: CRISS/CROSS
Glavata gore, a racete stavete gi pozadi glava. Svitkajte gi laktite, a kolenata svitkani postavete gi kon gradite. -Ispravete go levoto koleno, a teloto go vrtite na desna strana i so leviot lakt go dopirate desnoto koleno. Istoto napravete go na drugata strana (povtoruvawe 8 pati na dvete strani).

8

7

9

Ve`ba broj 8: BRIDGE
Svitkajte gi kolenata, a racete stavete gi pokraj teloto. -Podignuvajte go zadnikot nagore. Brojte do 4 i na 4 zategnete go i zadr`ete do 4. Potoa poleka postepeno spu{tajte se nadolu, isto taka na 4 (povtoruvawe 8 pati).

Ve`ba broj 9: SWIMMING
Startna pozicija: Legnete na stomak i ispravete gi racete i nozete. -Krevajte gi nozete i racete od pod i pravete kratki naizmeni~ni dvi`ewa so racete i nozete (povtoruvawe 8 pati). Podignete gi samo nozete od pod -Udirajte gi petite. Na 5 vdi{uvajte, na 5 izdi{uvajte ( povtoruvawe 8 pati). 92

Ve`ba broj 10: PUSH-UP
Postavete go teloto vo edna linija, a dlankite stavete gi pod ramenata -Pravete sklekovi, pritoa laktite svitkajte gi na strana (povtoruvawe 8 pati).

10

Ve`ba broj 11: Istegnuvawe
Svitkajte gi kolenata pod kolkovi, dlankite pod ramenata. -Glavata gore, pa ja vovlekuvate i potoa stomakot vo kontrakcija (zaoblena ki~ma kon plafon).

11

12

Ve`ba broj 12
Legnete na grb, pritoa koristite elasti~na traka, mo`e i {al za zamena. Stavete ja trakata pod desnoto stopalo, a desnata noga kon plafon. -Ja istegnuvame nogata kon sebe i istoto go povtoruvame so drugata noga (povtoruvawe 8 pati).

Ve`bite vi gi pretstavuvame so pomo{ na baletskoto studio “Rebis” Prezenterki: Andrijana Atanasova i Suzana

93

PO RIBA

So sre}a majsto
a gi pra{a{ onie “izgoreni” ribari, ne znaat da ti ka`at dali toa e sport, zabava ili ednostavno samo pasija...koj kako go do`ivuva, neli!? Nekoi velat deka nema zadovolstvo ako “par~eto”go izmolkne{ od voda, pa da go vrati{, koe fajde ako ne go odnese{ doma, pa da vrti{ muabet i da kroi{ cela prikazna kako si se borel so “~udovi{teto”. Zatoa se i tie muabeti od tipot “izvadiv krap~e kako tele” i sli~no, ama posle mo`e kom{iite i da ti “mukaat” za da te “rabotat” na majtap. Na nekoi pak, ete i toa im e zadovolstvo, pa go vikaat sportski ribolov i za volja na vistinata ima silni natprevari, se vadat kapitalci, se slikaat i se vra}aat vo voda. Gi ima sekakvi, ama naj ~est egzempl na ribar e onoj koj vo tri sabajle svirka na parking da go sobere dru{tvoto i...da kidne od doma. Da se “odmori{“ od `enata, da ne ti piskaat decata na uvo, a ako izleze nekoe krap~e, bogami i da se zalie utredenta so “belo” ili pivce, a prikaznite pak kolkavi “magariwa” go iskinale konecot ili ja skr{ile trskata i “kidnale” za malku, e toa samo dali saka{ da slu{a{. Se si ima svoja ubavina, nekoj veli deka e stupidnost da sedi{ cel den i da zjapa{ vo tapata, a drug pak dodava deka samo toj {to ne bil ne znae kakvo relaksirawe e toa i kako go pu{ta{ “mozokot na pasewe”. Za onie zagreanite, da se odi po riba e ...do`ivuvawe. Ritual e toa ~ove~e, da podgotvi{ mamci, trskata, jadicite, da ja pogodi{ “krmata” i dva dena prethodno da polemizira{ so dru{tvoto koja “pusija” e najdobra i na koja dlabo~ina }e “jade”. Da se ~udi{ kako sekoe del~e od “debarsko” ili “tikve{ko” si ima ime, de kaj karpata, kaj mostot, vo zaliv~eto i {to u{te ne, ama se toa imiwa za lokacii koi se precizni kako po satelit da si gi baral. A, za sekoe mesto, reka ili ezero, si ima posebna podgotovka, dali se toa crvi, beli ili crni, p~enica varena so vanila, pijavici, se e toa majstorija i ribarska tajna. Nema sega da vi mudruvame so “majstorii” tuku samo nekolku soveti i upatstva za po~etnici, malku voved za site onie {to se podgotvuvaat da stanat ribari. Za detali i “marifeti”, se znae, kaj sosedot, ako ima `elba da izdade ne{to od negovoto dolgogodi{no akomulirano iskustvo. Samo, prvo treba da ima{ “nervi” da gi islu{a{ site falbi, a posle da si selektira{ od sovetite. Velat deka prvo e izborot na trskata, da bide lesna i so dol`ina od 2 do 2,5 metri, a ma{inkata {to po mala i brza. Tapata e fiksna ili lizga~ka i ja ima od naj razli~ni materijali, zavisi {to lovite, a prepora~livo e da vi bide ubava, za{to dolgo }e treba da gledate samo vo nea. Koncite porano bile pamu~ni, nekoi od kowska opa{ka, a sega se sinteti~ki i vo razli~ni broj~iwa vo zavisnost od goleminata na ribata {to }e ja lovite. Ribarite prepora~uvaat deka konecot i ako ne se koristi ~esto, kako onie rekreativci {to samo povremeno nao|aat vreme za riba, da se menuva barem edna{ vo godinata. Na REKA Za na reka treba da ima{ nervi debeli kako ortoma. Postojano da go mesti{ mamecot, da frla{ na sekoi 15-20 sekundi i da vnimava{ da ne zaka~uva{ na okolnite granki, a ribata velat naj~e94

D

sto ja ima vo tie mirni mesta pod grankite. I, ne zaboravajte, gumeni ~izmi e zadol`itelno. Na reka vo najgolemiot del si “na noga” vo stoe~ka polo`ba, pa pro{irenite veni ne ti begaat. Na EZERO... Toa e druga rabota. Tuka mo`e{ da si kombinira{ so ~amec, pa ubavo da si sedne{, pa ~ador~e za sonce, pa malo fri`ider~e so ladno pivce i za merak. Tuka zadol`itelno podgotvuva{ “krma”, prvo ubavo da gi zala`e{ so meze, pa posle da gi “otepa{“ od vadewe.

ori

Na MORE Za nas toa e malku dale~no i nesekojdnevno. Za toa treba posebna oprema, silni trski so posebna namena za golemi par~iwa ili duri i za ajkuli kako {to se vrtat po specijaliziranite kanali za ribolov. Za na more, toa e cela nauka i malkumina na{i go imaat toa zadovolstvo. Iako, onie {to na odmor si odat so trska, se gledaat na mesta kako frlaat od nekoja karpa ili za zabava od bregot. BON TON Osnovno pravilo e velat, ako par~eto ne e so zadovolitelna golemina, zadol`itelno da se vrati vo voda. Da se vnimava so otpadocite, tamu nema koj da ~isti, pa najdobro e da si gi soberete i vo kontewer na vra}awe. Da ne se zagaduva okolinata, neli. Da ne se “`estite” ako na toj do vas “mu odi” i da ne frlate na negovo mesto, }e ve udri i vas sre}ata, samo treba da se po~eka, da ne se kreva vreva,

za{to toa go ima i doma, a i ribata ne saka “galama”. Ako nekoj do{ol po rano i ti go fatil mestoto ne krevaj panika i ne se karaj, sekoga{ ima drugo i podobro mesto i ne zaboravaj...oru`je protiv ribata ti e samo trskata, mre`ata e “izmama” i ne e fer taa ubavica da ja lovi{ so mre`a. Zapameti, ribareweto mo`ebi e sport, mo`ebi samo zadovolstvo, ama sigurno e umetnost, pa, bra}a umetnici...SO SRE]A!

95

MAUNTBAJKING

Na trkala po strmninite
K
oga pred pet-{est godini ja gledav, toga{ avangardata na dve trkala po planinskite strmnini, znaev deka se nekoja posebna sorta na koja i “vrie” krvta, pa po sekoja cena si izmisluva forma na zabava. Toa deka e zabavno, ne se somnevam ni sega, ama zatoa se uveriv deka e vozbudlivo do “daska”, pa sega potpolno gi razbiram tie {to vo toa vozewe u`ivaat. Nepovtorliv i nezaboraven e zvukot na kam~iwata koi prskaat na site strani, voznemireni od “drskosta” na gumite koi se osmelile da im go remetat mirot. Tie zalutani jva~i na dve trkala, navistina deluvaat kako vo neprirodna sredina, ne ti se vklopuvaat vo slikata, no se u{te eden dokaz deka za u`ivawe i vozbuda nema limit. Samo tie znaat kakov predizvik im e planinata, viso~inite i strmninite, pa im se polni du{ata koga }e postavat nekoja trasa. ^udni tip~iwa se ova mauntbajkerite. Koga ti raska`uvaat za svojot velosiped zboruvaat vo direkten govor za vtoro lice ednina, pa ima{ vpe~atok deka zboruvaat za nekoj blizok, za nekoj so kogo go delat `ivotot. Posveteni mu se na velosipedot, go odr`uvaat, go neguvaat i postojano me~taat za ne{to po silno, mo}no, {to }e gi nosi na sebe dodeka tie ja “{partaat” planinata. Ovie nabildani velosipedi na po~etokot gi gledavme po ulicite, deluvaa premnogu “agresivno”, za brzo da gi vidime po planinite i da go potvrdat izgledot, za kade se stvoreni. E, drugo e sega {to mauntbajkot ne se razviva so takvo tempo kako vo drugi sredini. Ima malku trasirani pateki {to bi bile kompletno zadovolstvo, no zatoa pak slobodniot izbor e golem, pa {to mo`e prirodata da pru`i, ~ovek retko mo`e da napravi. Za nas presti` e mauntabajk trasata vo Mavrovo. Edna kru`na mar{ruta po Bistra, od Mavrovo preku Lazaropole i presek na patot za Gali~nik za da se vrati{ na startot ti pru`a `ivopisno i predizvikuva~ko vozewe od okolu stotina kilometri. A, {to bi bile mauntabajkerite ako ne baraat novi predizvici !?...Zatoa, ne samo Mavrovo, neka ne ve iznenadi ako dodeka {etate po Vodno ili po planinite {irum milata ni dr`ava, od zad nekoja grmu{ka ili svijok vi dojde velosiped vo presret.

96

PLANINARSTVO

Bo`estvenosta na umetnikot
a umetnosta, Hipokrat rekol - ars longa, vita brevis - ili umetnosta e dolga, `ivotot e kratok... i ve~no mi se vre`ala taa negova sintagma. Fascinantno pak deluva kakov umetnik e prirodata, kakov dlabok beleg ti ostava na du{ata i so neizmerna magnetska sila te privlekuva vo nejzinite dlaboki pregratki...povtorno, i povtorno, i povtorno. Takva ubavina mo`e da ti podari, {to nitu eden umetnik nema tolkava imaginacija da ja naslika, da ja zamisli. Prirodata e bo`estven umetnik, a najubavite dela na platno se samo kopija, prenesen detal od rakata na opieniot od ubavinata. Planinata ja ~uvstvuva{ kako nevesta na koja si i ja poda-

Z

ril du{ata i srceto, me~tae{ za nejzinite pregratki. U`iva{ vo ubavinata, zaslepen, a vo isto vreme pred sebe ja ima{ najgolemata vozbuda...srede {umata, vo pe{terata ili visoko na vrvot po~ituvaj}i ja silata na sne`nata pokrivka. Toa e magijata na planinata. U`iva{ vo ubavinata, zaslepen, a sepak svesen za te`inata i sportskiot predizvik. Mo`ebi zatoa ovoj sport e tolku neobi~en, predizvikuva~ki, naporot i opasnosta da ti ja polnat du{ata. Te mami visinata, predizvikot da se stigne do vrvot, da se osvoi to~kata koja gordelivo ti prkosi. Na planinata u~i{ kako da ja pobedi{ sopstvenata nesigurnost, da ja iskopa{ poslednata ronka hrabrost, da ja osoznae{

re{itelnosta, gordelivosta. Duri pak ne znae{ {to e poubavo vo planinarstvoto, sportskiot predizvik na osvojuvawe na nedostapnosta, na iska~uvawata ili na pitomoto duhovno osvojuvawe na vrvot, bez razlika na negovata visina. ^ekori{ i se topi{ od ubavina, vrvot e do`ivuvawe, edno i edinstveno...dali si na desetina ili na iljadnici metri visina. Sekoj si nao|a ubavina i predizvik vo planinarstvoto. Vo dolgoto i iscrpuva~ko pe{a~ewe, logoruvawe i iska~uvawe na viso~inite, vo alpinisti~kite potfati predizvikani od viso~inite ili od vozbudata {to ja nosi sportskoto

iska~uvawe i te`inata na postavenata nasoka. Speologijata i misti~nosta na pe{terite se posebna prikazna. Da se vidi du{ata na planinata, utrobata {to vo sebe go krie neizmerniot “vajarski talent” na umetnikot. Mo`e{ slobodno da si bira{ vo kakva forma }e go polni{ sportskiot duh, inspiracija ima na pretek, a zaedni~ko e {to }e se topi{ od ubavinata na prirodata. Planinata gi otvorila pazuvite za site, za onie so zgolemen adrenalin i za onie tivki romanti~ari koi mol~elivo iska~uvaat i ja “slu{aat” ti{inata. Planinata e bo`estven umetnik...ve~en! 97

ODMOR NA PLANINA

Po padinite na rajot
znenaduva~ki deluva kolku e organiziran Planinarskiot sojuz na Makedonija, dobro gi znaat `elbite i potrebite na vqubenicite vo planinite, pa se trudat na sekoj na~in da im gi dobli`at. Podgotvile bro{uri vo koi detalno i pregledno mo`ete da se zapoznaete so ubavinite na na{ata planinska kompozicija i uslovite {to gi nudat. Ponudata ja ima vo pove}eto turisti~ki agencii preku koi mo`ete da odberete nekoja od ponudenite mar{ruti, ednodnevni, vikend ili pak pove}e dnevni, koi }e vi dojdat kako vistinski odmor dokolku pove}e u`ivate vo zeleniloto, pe{a~eweto i viso~inite. Novoformiraniot centar za stru~no osposobuvawe “Voda~ na planina” vadi kadri koi }e ve vodat na tie nekolkudnevni avanturi i }e pomaga so stru~ni soveti. Toa e osnovata za organizirawe na vakvi turi, a agenciite ne bi mo`ele toa da go pravat samostojno bez voda~ so potrebnata licenca. Planinarskiot sojuz nudi nekolku opcii za ovie turi, a toa se isto~nata i transferzalata vo sredna Makedonija. Vo sojuzot objasnuvaat deka za slednata sezona }e posvetat vnimanie i za zapadniot del koj e posebno atraktiven predel, no prioritete e da se markiraat stazi i modernizirawe na objektite. Prvata ponudena mar{ruta na “istokot” e na potegot od Kriva Palanka - Ponikva - Ko~ani i se realizira vo 3 dena. Trasata vo prviot den e od Kriva Palanka preku manastirot Sv. Joakim do To{ino boi{te na Kalin kamen koj e na nadmorska viso~ina na 98

I

1300 metri so no}evawe vo love~ki dom.Sledniot den e iska~uvawe do vrvot Carev Dol na Osogovo na nadmorska viso~ina od 2085 metri, so no}evawe na Ponikva, vo planinarski dom koj e vo dobra sostojba, a posledniot den e potegot od Ponikva do Ko~ani. Na Osogovo se organiziraat i ednodnevni mar{ruti na 6 razli~ni trasi. Na “istokot” se nudat i mar{ruti na Pla~kovica koja e privle~na i atraktivna, a mar{rutite predviduvaat trasi dolgi i do 25 km na den. na raspolagawe se dvata planinarski domovi, “Vrte{ka” i “Xumaja” koi se vo odli~na sostojba i nudat zadovolitelen komoditet. Dvata doma se od otvoren tip, so kapacitet od 64 kreveti vo “Vrte{ka” i 30 vo “Xumaja”, so kujni i zagrevawe na drva. Sepak, edna od naj atraktivnite tridnevni mar{ruti e onaa so iska~uvawe na vrvot Solunska Glava na Karaxica visok 2540 metri. Prviot den se osvojuva potegot od Bogomila do Ne`ilovo na 650 m/nm, a vo vtoriot del od denot do planinarskiot dom “^eples” koj e vo izvonredna sostojba, od otvoren tip, so 60 kreveti i zagrevawe na elektri~na energija i drva po potreba. Vtoriot den e za iska~uvawe do Solunska Glava, odmor na potegot kaj Begovo pole kaj planinarskior dom “Isak Ruso”koj e ruiniran, nastrada od sne`na lavina i mo`e samo vo isklu~itelni slu~aevi da poslu`i kako zasolni{te, a se no}eva vo “Karaxica”koja isto e na 1450m/nm i vo odli~na sostojba. Posledniot den e spu{tawe preku Preslap i Kitka kon Skopje.

Vo Planinarskiot sojuz ima i ednodnevni turi, a sekako }e dobiete i informacii za sostojbite na planinarskite domovi koi vo ova vreme se od otvoren tip i sekako mo`ete da gi posetite i individualno. Pokraj spomenatite domovi, vo odli~na sostojba e i domot “Breza” na 1194 m/nm so kapacitet od 44 legla, kujna i greewe, a vo faza na rekonstrukcija e i “Kitka” koja vo 2000 godina nastrada vo po`ar, pa vo momentot sepak ima kapacitet za smestuvawe na

Leunovo

Karaxica

Kitka

Korab

botata na srceto. Nikako ne treba da se pie za vreme na dvi`ewe. ^aevite i sokovite se podobri za nadoknaduvawe na te~nosta otkolku ~istata voda, zatoa {to so niv vnesuvame minerali i {e}eri. Te~nosta se vnesuva vo mali koli~ini i pokraj naglasenata `ed, no vo planina ne treba da se u`iva vo dobrite vkusovi, tuku se e vo funkcija da mu se dade energija na organizmot.

Izbor na obleka
Oblekata ima zada~a da go {titi teloto od stud, od sonce, od grebnatiniki i sli~ni povredi. Zatoa treba da se vnimava pri izborot, oblekata da e lesna, da ne go ote`nuva dvi`eweto, a vo isto vreme da {titi od veter. Oblekata ne smee da predizvikuva pregolemo potewe {to }e uslovuva zgolemena potro{uva~ka na te~nosti. Debeli jakni se nosat samo vo uslovi na niski temperaturi i na golemi viso~ini. O~ilata za sonce vi se zadol`itelni vo site uslovi. Vo planina tie ne se samo moden dekor tuku nu`na potreba. Vo uslovi na sneg ve {titat od “sne`no slepilo”, od reflektiranata son~eva svetlina koja e mnogu silna, a isto, vo leten period na pogolema nadmorska viso~ina svetlinata e silna, pa o~ilata se neophodni.

Kopanki

^eples

dvaesetina planinari. Na Gali~ica pak, koja nudi izvonredni tereni za alpinizam i mauntbajk vo izvonredna sostojba e domot “Neolica” na visina od 1440 metri i so kapacitet od 57 legla, a na Pelister primatot go imaat “Kopanki” so kapacitet od 110 legla so site potrebni uslovi za prestoj i “Golemo Ezero”, koj e na 2225 m/nm i e otvoren samo vo leto, so mesto za 45 planinari. “Golemo Ezero” e vo izvonredna sostojba, a za prestoj vo zimski period treba odnapred da se najavi prestojot. Vo planinarskite domovi cenata za no}evawe se dvi`i od 100 do 150 denari vo zavisnost od uslovite, a domot na Rabotni~ki, “Tajmi{te”, dava popust za registriranite ~lenovi.

Voda i hrana za pravilno pe{a~ewe
Poradi naporot, organizmot pri dolgo pe{a~ewe tro{i golema energija, {to uslovuva pravilna ishrana za vreme na dvi-

`eweto. Hranata ne smee da se konzumira dodeka ste vo dvi`ewe, toa e prepora~livo samo vo vremeto na kratkite pauzi. Vo tie vremenski intervali, hranata mora da e lesno svarliva, da se zema vo mali koli~ini vo mali zalaci, da e lesno svarliva, a vo isto vreme da osloboduva dovolno koli~estvo energija. Takva hrana e ~okoladto, slatkite, ovo~jeto i sli~no. Glaven obrok kaj planinareweto e ve~erata. Prvo se vnesuvaat brzoresorbira~ki jaglenohodrati za da go “osve`at” organizmot i da go krenat nivoto na {e}erot, da go podgotvat za glavniot obrok koj treba da e bogat so belkovini i masti za da se podgotvi za slednite, utre{ni napori. Pri pe{a~eweto, zgolemena e potro{uva~kata na te~nosti, pa i taa treba da se nadopolni. Te~nostite isto }e se zemaat za vreme na odmorite i toa nekolku minuti otkako }e zapre dvi`eweto. Te~nosta se vnesuva vo mali goltki i toa otkako }e se smiri ra-

Pravila za dvi`ewe
Grupata planinari sekoga{ ja vodi naj iskusniot planinar ili vodi~ot dokolku e toa turisti~ka grupa. Tempoto na dvi`ewe sekoga{ treba da e spored najbavniot planinar vo grupata. Se odbira onaa pateka koja e sigurna trasa do posakuvanoto mesto ili onaa so soodvetna markacija. Dokolku se zagubi orientacijata i patekata, prepora~livo e da se vratite do poslednata obele`ana to~ka. Vo izborot na mesta za odmor, mora da se vnimava toa da se bezbedni mesta bez opasnost od podliznuvawa na zemji{te ili sneg vo sne`ni uslovi i da nema opasnost od odron na kamewa. 99

ALPINIZAM

Da gi miluva{ oblacit

Vesna i Igor Talevski, Bor~e Manev i najmladiot, Bojan Mitkovski }e ja iska~uvaat severnata strana na Mon Blan.
odeka go ~itate tekstot, na{ite junaci }e bidat daleku. Vie legnati na nekoja pla`i~ka pod vreloto sonce, a tie visoko na Mon Blan, }e gi “miluvaat oblacite”. Cela godina so {irum otvoreni o~i go sonuvaat sonot za Aig du Midi, severnata strana na krovot na Evropa, a sega verojatno sonot im se me{a so javeto. Ne znam vie, jas go obo`uvam ova soncevo {to dava bronzena boja, ama ne sum ramnodu{en nitu na do`ivuvaweto na bra~nata dvojka Vesna i Igor Talevski, na Bor~e Manev i na najmladiot vo odbranoto dru{tvo, Bojan Mitkovski...more, im zaviduvam, iskreno! Samo tie, do du{a i onie drugi alpinisti {to viso~inite gi nosat vo du{ata, znaat kakvo e toa ~uvstvo, kako e da go ima{ svetot na dlanka, da bide{ tamu kade {to i pticite odozdola te gledaat so po~it. 100

D

^etiri ~lenata ekspedicija za ova leto si zacrta deka }e ja osvoi severnata nasoka kon Mon Blan, presti`nata Aig du Midi vo francuskiot del na Alpite koja e oceneta so te`ina “D”spored nivniot “jazik” zna~i te{ko. Igor e najiskusen, alpinist so ogromno iskustvo zad sebe, nemu Mon Blan ne mu e novost, no zatoa Bojan Mitkovski e mladiot alpinist koj so voodu{evuvawe go o~ekuva ovoj potfat, pa zatoa nekako be{e naj interesen. Prvo raska`uva deka se mu podredile na ovoj potfat, kolku naporno se podgotvuvale, samo tie znaat, ama del i prenesuva. -Za ova se podgotvuvame od oktomvri minatata godina, ni sam ne znam kolku pati iska~uvavme na mraz vo Pati{ka reka, na Skakavica vo Bugarija, na na{ata Matka i vo Demir Kapi-

te

ja, ne se broi. Samo, seto toa e ni{to za toa {to ne o~ekuva na Alpite. Samo da ja iskoristam mo`nosta i da se zablagodaram za nesebi~nata pomo{ na “Automobile SK” i profesion-

alnata slu`ba za spasuvawe “Nova Alijansa” koi ni pomognaa okolu ovoj potfat. Bojan so po~it raska`uva za odbranata nasoka, pa vo kratki

crti ja opi{uva trasata. -Startnata pozicija na severnata strana e na viso~ina od 3848 metri i e dolga 1400 metri. Toa e miks od karpi, mraz i sneg so {to go zaslu`uva respektot na te{ka nasoka – veli Bojan. Spored mojata prosta matematika, no ~esno, i nedovolna upatenost vo alpinizmot, rezoniram deka toa ne e najvisokata to~ka na Mon Blan koj e visok 4807 metri, a toj so nasmevka mi objasnuva deka fintata ne e vo klasi~no iska~uvawe i osvojuvawe na vrv, tuku se ceni te`inata na nasokata, pa go ostaviv sam da raska`uva za planot na iska~uvawe. -Celiot potfat }e trae od 26 juni do 16 juli koga planirame da se vratime vo Skopje. ]e se smestime vo Belata Dolina. Do priodot na nasokata }e odime po naj ednostavniot pat za da ne se tro{i energija zaludno. Tamu }e ni trebaat edno 45 dena za aklimatizacija i za razgleduvawe na nasokata i nejzina analiza. Spored opisite, nasokata se iska~uva za okolu 14 do 15 ~asovi, {to e dolg period, pa tempoto i taktikata se krojat individualno. Nie }e iska~uvame 8 ~asa, so bivak na karpata, pa potoa do celta. Bojan mene mi objasni, a jas }e vi prenesam za toj bivak. Toa e preno}uvawe na karpata bez nikakva oprema, samo vo vre}i za spiewe koi sekako se prilagodeni za takvi uslovi. Te`inata e {to ne mo`e da nosat {ator, pa }e ostanat na otvoreno nebo, tamu kade {to ni orlite ne pomisluvaat da odat. -Tie dva dena }e gi pomineme i so minimum hrana, koja mora da bide lesna, no i da dava energija. Toa pretpostavuva samo supa, ~okoladi i jaglenohidrati. So mnogu oprema i hrana ne se ka~uva - dopolni Bojan. Toa e predizvikot

na na{ata mala, odbrana alpinisti~ka ekipa. Son {to gi okupira, {to ne im dava mir, no vo isto vreme im go ispolnuva srceto. Bojan raska`uva{e i za toa kako izgleda vremeto vo denovite na aklimatizacija koga grad~eto [amoni e polno kako oko, koga uli~kite se prepolni so alpinisti, a na site pogledite im se fokusirani kon vrvot, sekoj so svoite misli. Neodminliv dekor na gradot se i brojnite mauntbajkeri koi so najmoderna oprema izgledaat kako robokap na velosiped. Ama, ajde bidete trpelivi, za vpe~atocite od ovoj potfat sekako }e ~itate vo slednoto izdanie na ITN.

101

301

.romdo an ileden ukloken {avunatso ...i {idal es,”oreyne v ik~aqp es os {aqrv“ es dirhO od asa~ ukloken omas et{u taavunatsO .etaritert -lam og e} aked etilsim oka ot -e~retuks az ot{in avo e eN .”a` -artS“ an ~ivdnes i efak,ewavu` -evso okak ,awavunatsaz intapop etis os asa~ 5 do ,oglodop ot{en e otewavutaP .kivziderp melog e dirhO od edjod es ad ap ,arimu en e|ul ioken jak hud toik~itsir -utnava ,iom igard ,E . ik~ilbat

atasok ov e~retev ili reteV atasok ov e~retev ili reteV
IROTOM

KS os dirhO ov retuks arab ot{ emidu~ es ad e`om remirp an ap ,ava`rd ava{an ov otsem ok~its -irut eoken od i tanimaz ad taav -a{er es ik~ed irbarh ,vin oS .et -izov og ogok i okak isivaz ,irtil 6,5 od 4 do ta{ort on~ibo etiret -ukS .e}evop ortil eoken i{ort -op e} i on ,{akas uklok izag es ad e`om onevtogdop es e agok ,E .sivres ivarpan es um ad ,mk 004 itanimop os umat edgen ap,”etiz -ag“ og ad eteems en ,itobarzar es en akedod ,etipuk og e} agok dO .vodarg zin ame{ etedib ad i etitalpsi ig is ad anidog ande az ,tiderk nelovop os eteibod ig ad et{u ete`oM .icinzovu etin -valg do idun okak jok,ot{ et{u eanz jok i agicak sitarg ,e~rot -om ovon ,ajicnarag anidog 1 etav -ibod ot{az orats an italpsi es en ,arve 0051 od 056 do etivaban ig ad ete`om etilam jan eivo ,i~ -anZ .aneman atanvin i etirotom an atanimelog an emitarvan es aD.ankaj ”avak{u{“ ajoken i acil -iv dop ewavuzrv os agicak rem -irp an okak ,eladelgzi ib ovabu iok igicak ami otsi vin az ,akil -zar zeb ,oN .adelgzi e} on{ems avo etiretuks aN .tajots ovabu i a ,itnemele intit{az etis taabert it {izov es ad murtsnom vokav an ,eme`al es en ad ,anitsivaN .sajop i ankaj ,agicak ,arekivc iv -ats es ad onzevabo e akut ,i~anZ .idnukes 5,4 az omas aot i sa~ an mk 001 od ”taaverk avrp“ os eivo

i}jedib ,eten{uls og um ad tokuvz omas ete`om ,atacilu avarp e oka et{u i ak~ilajis atanelez ilapaz es e} agok ,E .sa~ an mk05 tazov ak -ed ovtsvu~ {ami otsem ov tajots akedod ,etik~elam do akilzar az iok ,”ikradajli“ etinralupop ,alok ande an anizrb taavungits -od iok i inbuk mc05 do ozrbop uklam tado iok alakrt evd an ”at -at{ivodu~“ i emenemops ig aD .atak{erg aj ete ama ,atit{az az neleti`lodaz e jok sajop in elivats ib en ,aw -i~rotom ilam eivo an i~avuti~ -open animugonm ,akat otsI .oko ona`imaz os ewezov i ewezlos onlautneve engebzi es ad i abert en ot{ jak umat tazelv en ad etik -~i{um elangebzi ig ib okak ”agic -ak“ ison es ad abert ,akilzar zeb on ,sa~ an mk05 taavuzrbaz javde iok awi~rotom etis es 3mc 05 ,i~ -anZ .atadorirp taavudagaz aj en ot{ itenitort iktals eino i ret -uks ,05Tb ,6 NPA ,kitamotva som -ot-aribzardop es rotom doP .an~op anmado ,rot -om emizov oka onbesop,saps am -en iok do,en et{u ot{ i ani{arp ,i~o ov itkesni ,ratev lopot ewakvud an atanoze

S

ZAPROV VOJDAN ZA SUZUKI GSHR 1100SS,143KS

P

red da go kupam “yverot” na dve trkala vozev honda 400ss, 33ks. So `elba za super sportski motor, dadov oglas za motor od 750ss da 1000ss.za brzo vreme dobiv ponuda za suzuki 1100ss od 89g. Mojata zamisla be{e grd,star motor,no da se vidi, nema {teta. Koga otidov da go vidam, lu|eto me ~ekaa. Mi go predstavija motorot koj na prv pogled mi izgleda{e na BIK. Celata ma{ina se gleda{e, napred nema{e plastiki. Izgleda{e zastra{uva~ki i pomisliv deka nikoga{ nema da mo`am da go vozam. ^ovekot re~e da go zapalime i da go probam e .

Jas se ka~iv na zadnoto sedi{te i go zamoliv da ne go vozi brzo, za{to dovolno e samo da slu{ne{ kako raboti ma{inata. Se nasmevna i mi re~e dobro, dr`i se. Toa {to se slu~i be{e zabrzuvawe od 180 milji na ~as i edno iskustvo koe nalaga adrenalin MAH. Zabraneto di{ewe,solzi na site strani,se vrativme. Go KUPUVAM. Drugiot den jas i mojot ubavec, na avtopat. Na motorot ni{to ne mu be{e provereno, ne znaev dali ko~nicite se ispravni, nema{e predna plastika koja {titi od direkten veter za golemi brzini i ITN. Vozev i nabrzo zastanav zo{ t o ka-

cigata ima{e namera da mi letne od glava. Ja stegnav, se zgr~iv i trgnav. Dadov “poln gas” i toga{ se slu~i neverojatnata brojka od 187 milji. Mo`ebi be{e i pove}e, mo`ebi

Na grbot na
pomalku, ne mo`am da ka`am zo{to od golemata brzina i veterot se se trese{e. Slikata pred o~i mi be{e distorzirana,be{e prekrasno. Od 1985 godina prviot GSHR predstavuv a da, istorijata na sportskite modeli mo`e da se deli na pred i posle pojavata na ovoj revolucioneren model. Modelot GSHR 1100 ss, proizveden godina 89, raspolaga so snaga od 143ks, spored fabri~ki standard. Ovoj model e razvien za endurance trki koi {to trpat golema izdr`livost na motorot, visoki performansi, vo pogled na manevrirawe i odr`uvawe golemi brzina podolgo vreme. Modelot revolucionerno go ima SACH sistemot za ladewe ili SUZUKI ADVENCED COOLING sistem. Motorot e laden vozdu{no i so pomo{ na maslo koe kru`i i niz menuva~ot i niz cilindrite.Ovoj model e prv koj nosi zadna guma 180-ka ili soodvetna so ve}e standardi za visoko brzinski motori,profil na gumi soodveten na dene{nite. Modelot ima

novo vreme na sportski motori. Sportskite modeli bea poznati. Tehnikata i performansite na GSHR tolku bea napredni vo toa vreme {to be{e neprikosnoven za drugite modeli. Taka

104

“yverot”
karburatori so “leptirasto” krilo,pre~nik 38mm i pro{ireni dizni za ehtra vbrizguvawe na gorivo. Nosi 4sportski filtri za podobro

ram od aluminium koj mu dava neverojatna elasti~nost, cvrstina i e ultra lesen. Fabri~kiot model ima 4 karburatori (vakumski) so pre~nik od 36mm. Mojot motor ima mehani~ki

v{mukuvawe na vozduhot. Fabri~ki ima izduv 4-1-2 (od sekoj cilindar po edna grana,koja se spojuva vo edna,od koja pak se razdvojuva na 2 auspuha). Specijaliziranata fabrika za izduvi VANCE – HINES razviva sistem-izduv za ovoj model 4-1-1, bez nikakvi prigu{uva~i na auspuhniot lonec. Ova mu dava mo`nost na mojot motor za podobar izduv i zgolemuvawe na snagata okolu 10ks. Snagata e zastra{uva~ka i so standardna oprema, a kamoli so site ovie dodatoci.Koristi benzin od 96 oktani (super), sinteti~ko maslo.

Motorot ima 5 stepen menuva~ i razviva 11.000rpm vrte`i vo minuta. Maksimalnata brzina se neverojatni 190mph ili 305 km na ~as. Vo prva brzina postignuva duri 120km/~as, vtora do 190, treta,4,5... Ova se dol`i na sil-

nata kompresija koja proizleguva od golema kubika`a, kowa`a i napredna tehnologija. Ovoj motor e podgotven za drugstar trki koi se odvivaat na 400metri, koj razviva 240km na ~as, a koga bi merele od 0 do 100-ka, toa e za pomalku od 2 sekundi. Ovoj motor mo`e da vozi i 60 na saat, mo`e da bide miren kako bebe, ako si ne`en }e bide tvoja qubovnica, zna~i vo tvojata glava le`i yverot. Estetikata ne mu e glavna osobina na ovoj motor i site karti se frleni na funkcionalnost (aerodinamika, lesna monta`a-demonta`a na site delovi). Gshr 1100 e pove}e pati svetski {ampion vo trki od 80 do 90 godini, dodeka istorijata na ma{inata trae do dendenes i momentealno negoviot pomlad brat gshr 1000 e osum kraten svetski {ampion vo AMA i {ampion vo 2005 vo SBK (super bike) trkite. Sportskite motori imaat najdobro ko~ewe, najdobro zabrzuvawe,naj naj dobri performansi i gre{ka e na golemata populacija {to gi osuduvaat sportskite motorcikli.

105

Toples- zabava: "Otkrijte" gi `eni
oobi~aeno scenario na pla`a. So drugarite go piete omilenoto pivo i zaneseni ste vo nekoja dru{tvena igra. I toa trae samo dodeka vnimanieto ne vi go privle~e nekoja toples devojka koja potskoknuva na `e{kiot pesok. I namesto samo da si plaknete o~i i va{eto mozo~e da go natrupuvate so valkani fajlovi, nie vi prepora~uvame ne{to poinventivno. Sigmun Frojd ne bil edinstveniot zainteresiran za vlijanieto na seksot vrz ~ovekovata psiha. Bidete vie samo nekoi od negovite kolegi. Eve vi retka mo`nost da gi „pro~itate” seksualnite naviki na edna devojka i da procenite dali e vistinskata za vas. Se {to treba da napravite e dobro da gi poglednete nejzinite gradi.

MA[KA STRANA

V

vreme na intimniot ~in, najva`ni im se ~uvstvoto za ne`nost i ~uvstvoto za bliskost.

Golemina na limon
Polni se so `ivot i ~estopati umeat da se nasmeat na svoja smetka. Iako, generalno ne sakaat mnogu iznenaduvawa, vo krevetot se podgotveni da eksperimentiraat.

Golemina na diwa
@enite so golemi i okrugli gradi me~taat za vozbudlivi avanturi. Sekoga{ nastojuvaat da dominiraat vo okolinata, no retko u`ivaat vo seksot.

borot. Obratete vnimanie kakva literatura odbrala devojkata koja }e ve zaintrigira i taka lesno }e mo`ete da go „provalite” nejziniot karakter. Sekoja devojka koja }e vi go privle~e pogledot, normalno so fizi~kiot izgled, vrz osnova na naslovot na knigata koja ja ponela na pla`a, mo`ete da gi otkrite nejzinite `ivotni stavovi.

Golemina na cre{i
Devojkite so mali gradi se mnogu zabavni i inteligentni. Stanuva zbor za odli~ni partneri, kako vo krevetot, taka i vo rabotata, vo zaedni~kite patuvawa i letuvawa...

Erotska literatura
Sekoja `ena koja se odlu~ila za „`e{ka” literatura, ima dosaden seksualen `ivot i me~tae po vozbudlivost. Stanuva zbor za `eni koi ~esto se nervozni i koi voop{to ne se preokupirani so stavovite na nivnite najbliski.

Golemina na grejpfrut
Ovie devojki mo`ebi deluvaat eroti~no, ama vsu{nost se mnogu smireni i se posveteni na domot i na semejstvoto. Za

Knigata {to taa ja ~ita na pla`a, otkriva mnogu!

V
106

o potraga ste po nova vozbudliva avantura pokraj more ili ezero. Naletuvate na nekoja tivka pla`a kade re~isi sekoja devojka ili se razladuva vo dlabo~inite ili e pod ~adorot za sonce i ja ~ita nejzinata omilena kniga. Psiholozite se potrudile da vi olesnat vo iz-

ite po nivnite gradi
Avanturisti~ki roman
poka`ale deka se raboti za ne`ni individui koi sepak mo`at mnogu da vi pru`at vo najbliskiot apartman do pla`ata. Ako na~ekate nekoja devojka koja go ~ita Hari Poter verojatno }e si pomislite deka stanuva zbor za nezrela li~nost, osobeno koga e vo pra{awe nejziniot emotiven `ivot. Istra`uvawata

"Lesna" literatura
Naj~esto se raboti za povr{na devojka koja za sekoja situacija ja nema neophodnata serioznost. Taa e sekoga{ podgotvena za avantura i se pla{i od seriozna vrska. Sepak, vo ovaa grupa spa|aat naj{armantnite.

P.S. Ako slu~ajno naletate na zgodna devojka koja vo racete dr`i ITN sonce, more, pla`a, toga{ pred vas definitivno le`i sovremena i prakti~na `ena koja saka da bide informirana i toa da go iskoristi za poubav i pokvaliteten `ivot.

Krimi- roman
Tip na devojka za koja emociite se mislovna imenka. Takvite obi~no se dr`at do tradicionalnosta koga e vo pra{awe seksot i ne nudat premnogu zabava vo krevetot.

Dieta
@enite ne se edinstvenite koi pred da zaminat na godi{en odmor se preokupirani so atraktivnosta na nivnoto telo. Mnogu ma`i neposredno pred letuvaweto se zagri`eni za nivniot pivski stomak i raska{avenite bicepsi. Vo prodol`enie eve edna interesna ma{ka dieta. Soblekuvawe na nejzinata obleka - so nejzina dozvola- 5 kalorii - bez nejzina dozvola- 4.205 kalorii Soblekuvawe na gradnikot - so dvete race- 12 kalorii - so edna raka- 28 kalorii - so zabi- 485 kalorii Stavawe kondom - vo erekcija- 7 kalorii - bez erekcija- 1.838 kalorii Poza - misionerska- 11 kalorii - 69 le`e~ka- 70 kalorii - 69 stoe~ka- 934 kalorii - ku~e{ka- 329 kalorii - italijanski luster- 3.912 kalorii Orgazam - vistinski- 126 kalorii - la`en- 1.418 kalorii Po orgazmot - peewe vo krevet- 14 kalorii - naglo stanuvawe od krevet- 34 kalorii - objasnuvawe za toa zo{to vedna{ ste stanale od krevetot- 849 kalorii Oblekuvawe po seksot - poleka- 31 kalorija - na brzina- 99 kalorii - nejziniot tatko ~uka na vratata- 2.520 kalorii - va{ata `ena ~uka na vratata- 28.521 kalorija 107

Klasi~na literatura
Pogolemiot del od `enite koi preferiraat vakva literatura, intelektualno i emotivno se mnogu jaki i pred se se samostalni li~nosti. Vakvite `eni, sepak mnogu te{ko mo`e da se zadovolat, pred se na intelektualno nivo. Ako ste za seriozna vrska, od niv mo`e mnogu da nau~ite.

METROSEKSUALCI

I ma`ite na kozmet
De se izgleda najdobro {to mo`e, ne e glavna preokupacija i moto samo na `enite. Naprotiv, denes e vreme ne metroseksualcite koi so zadovolstvo }e sedat na pedikir ili manikir do `ena. Toa e O.K i normalno za nekogo, a nekoj }e re~e: Toj e peder-narodski ka`ano. Sepak nie nema da im ostaneme dol`ni na ma`ite vo odnos na sovetite za nega, nitu pak }e dozvolime da ~itaat od `enskite strani. Za site vas, koi sakate da ste sredeni, podgotvivme nekolku blic soveti za ova leto.
koi ako se “vdomat” po~nuvaat da {irat neprijatna mirizba. Otkako ubavo }e gi istriete nozete so piling kremata, treba da gi isplaknete i da gi isprskate so antibakteriski sprej koj i preventivno }e spre~i sozdavawe na bilo kakva bakteriska atmosfera. Sostavot na tie sprejovi naj~esto ima i pudra koja go onevozmo`uva poteweto i go odr`uva stapaloto suvo.

PEDIKIR
Kako {to pove}emina od ma`ite vedna{ koga }e zapoznaat devojka ja “zjapaat” vo prstite na nozete, dali i se sredeni, kako i se nalakirani, dali i se neguvani itn. . . veruvajte i nie `enite sme isti, pa prvite vpe~atoci me|u drugoto gi nosime i od negata na va{ite noze. Ne o~ekuvame da se nalakirani so lak, no nikako ne dozvoluvajte na petite da imate zadabelena ko`a, koja li~i na kora od drvo. Za taa cel, treba da posetite kozmeti~ki salon, kade }e gi napravat potrebnite tretmani. Za oni koi ne im ja doveruvaat li~nata nega na nikogo, eve kako sami da napravite pedikir. Najprvo }e gi potopite nozete vo lavor so mlaka voda vo koj }e isturite antibakteriska sol koja }e gi spre~i eventualnite bakterii da se {irat i da mirisaat. Nozete }e gi kisnete vo voda okolu 20 minuti. Otkako }e zavr{ite so toa, nozete }e vi bidat meki i }e mo`ete da gi istriete so kamen, specijalno kupen za taa cel. Ili, u{te poubavo, ako kupite turpija za peti. Isto taka }e gi sredite i noktite po va{a `elba. Otkako }e zavr{i otstranuvawe na krupnite sloevi na mrtvo tkivo, }e nanesete na stapalata piling krema za stapala, koja mo`ete da ja kupite vo site marketi. Celta na piling kremata e da go otstrani do maksimum mrtvoto tkivo i bakteriite 108

MANIKIR

Isto taka racete se onoj del od teloto koe na `enite im govori za vas kako li~nost i za toa dali ste pedanten. Za taa cel potrebno e edna{ ne-

i~ar!

delno sami da napravite nekolku potezi do ubava ma{ka raka. Najva`no e racete da bidat neguvani i ~isti. Zatoa, potrebno e sekoe utro po tu{iraweto, otkako }e omekne ko`ata na racete, da go istriete delot okolu i pod noktite so {to }e ja is~istite eventualnata ne~istotija. Nema ni{to poodbivno od crnilo pod noktite. Ako smetate deka vi treba nega i na kutikulite t.e. ko`i~kite okolu noktite, toga{ }e treba da otidete na kozmeti~ar kade }e vi napravat profesionalen manikir. Bez gri`a okoli doma{nata nega na va{ite race i nokti, bidejki manikir setovi ima vo site marketi, pa duri i vo trafiki. Pritoa, va`no e da znaete deka metalnata turpija e premnogu kruta i tvrda, pa podobro bi bilo da kupite kartonska, so 4 vida turpija. Taka }e mo`ete na krajot i da gi ispolirate noktite. A, povremeno, po`elno e da gi

tretirate slabite i kr{livi nokti so limon. I sekako: -zabraneto grickawe!!!

DEPILACIJA ILI @ILET
Pomina vremeto koga vistinski ma` zna~i vlaknest ma`!!! Zaboravete ja devizava. Naprotiv, denes va`i mototo, sredeniot ma` e mazen i izdepiliran. Mnogumina od vas verojatno imaat strav od depilacijata bidejki se znae deka toj tretman na otstranuvawe na vlakna e po

malku bolen. No, veruvajte, mo`ete da izdr`ite, a efektot }e go po~ustvuvate po nekolku mese~na depilacija. ]e vidite deka vlaknata i ko`ata vidno }e vi omeknat i }e se izret~at. Dokolku kategori~no odbivate da se podlegnete na depilacijata, toga{ vi preostanuva samo `iletot. Toj pak e prakti~en od druga strana. Ne predizvikuva bolka, pokratko trae i mo`ete sami da go pravite toa, {to ne e slu~aj so depilacijata. Nesakan efekt e {to mnogu pobrzo }e porasnat novite vlakna i }e bidat pogusti, pocrni i mnogu povidlivi. Odlu~ete sami, no nikako ne dozvoluvajte da vi se slu~i tretata varijanta-da ne gi otstranite vlaknata voop{to. Stanuva zbor za vlaknata na nozete, a gradi, race i preponi, ve}e se va{a li~na odluka, duri i ne morate da gi otstranuvate.

FRIZER
Logi~no bi bilo pred odmor da otidete kaj va{iot frizer ili berber da se potstri`ite. Toa }e go namali poteweto, a vie }e deluvate sredeno. Pritoa, ne e po`elno tokmu pred odmor da go smenite frizerot koj kogo odite so godini, bidejki toj znae {to sakate i nikoga{ nema da zgre{i. Zatoa ostanete mu verni na sopstevniot frizer, za da ne vi se slu~i da odite na odmor so frizura ne svojstvena za vas.

LICE
Ako imate do 30 godini toga{ ko`ata na liceto se u{te vi e elasti~na, br~kite se retka pojava. No, po 30-tata godina od `ivotot ve}e ne e seedno kako }e se gri`ite za svoeto lice. Najva`en i vistinskiot izbor na krema za lice. Treba da se konsultirate so dermatolog ili kozmeti~er koj }e vi go odredi tipot na ko`ata, a spored toa }e vi prepora~a krema za toj tip na ko`a. Vnimavajte vo izborot na kozmeti~ar, ne e seedno vo kakvi race go doveruvate liceto. Toa e prviot vpe~atok koj go emitirate za sebe kako li~nost.

109

SO [MINKA DO SOVR[ENSTVO

Ovalna forma za sovr{enstv
nijata na kosata, a na ostanatite delovi na liceto nanesete posvetla nijansa. - Ako imate nisko ~elo, }e uspeete da go “podignete” samo dokolku stavite svetla nijansa okolu po~etnite crti na liceto, kade kosata po~nuva da raste. - Ako ste bledi, bez `ivost na tenot, mo`ete slobodno da upotrebite pudra vo nekoja posve`a nijansa i da se prema~kate preku celoto lice. Pokraj ova, postojat u{te mnogu varijanti so koi }e mo`e privremeno da se koregira izgledot na va{eto lice. [minkata pravi se, samo treba da znaete kako da ja upotrebite. Pokraj toa, {minkata mu dava zdrav, mazen i bleskav ten i sjaj na liceto.

KAKO DA SE [MINKATE!!!
Va{ite o~i go pretstavuvaat va{iot karakter, raspolo`enieto i sekako celokupniot va{ vnatre{en svet...Na niv mo`ete slobodno da crtate i

S

ite posakuvame da bideme sovr{eni, pa se stremime kon toa. Idealno ~isto, normalno, mazno i bleskavo lice posakuva sekoja `ena. Zna~i, bez ogled na toa kakov e nejziniot oblik, sepak, so pomo{ na mala {minka mo`e da se izvr{i korekcija i toa da izgleda sovr{eno dobro. Mnogumina velat deka najprivle~na `ena e onaa koja ima ovalna forma na liceto. Vi prepora~uvame nekolku metodi na {minkawe za da uspeete da go dobiete oblikot {to go posakuvate. - Ako imate debelki obrazi, stavete temna pudra od aglite na ustata pa se do obrazite i

u{ite. Jabolknicite }e gi istaknete ako stavite posvetla nijansa. - Ako imate golema vilica, }e mo`ete da ja “pokriete” so toa {to }e stavite temna pudra na strani~nite delovi na liceto i na ~eloto. - Dokolku imate dolg nos, }e stavite temna pudra na vrvot na nosot, a dokolku e {irok, sredinata na nosot treba da e temna, a stranite da mu bidat svetli. - Onie so ovalno i dolgo lice, potrebno e so posvetla nijansa da gi akcentiraat jabolknicite. - [irokoto lice }e izgleda tesno samo dokolku od stranite nanesete temna pudra do li-

110

vo

da boite za da uspeete na kratko da go razubavite va{iot pogled. So pomo{ na {minkata }e uspeete da go izvle~ete maksimumot i da gi istaknete najubavite crti od liceto. Vi prepora~uvame nekolku soveti kako dobro da se na{minkate. Najva`no pravilo e deka nikoga{ ne treba da bidete prenatrupani so razli~ni nijansi i boi. Nemojte sekoga{ da upotrebuvate ve{ta~ki ne{ta (trepavici, crtawe ve|i...). Bidete svoi i obidete se na svoj na~in da gi istaknete va{ite crti. Moliv~eto za ve|i, vo nieden slu~aj ne smee da bide crno. Duri i ve|ite da vi se izrazeno crni, nikoga{ nemojte da upotrebuvate crno moliv~e. Koristete nekoja sme|o - sivkasta nijansa. Crnata boja }e gi ogrubi va{ite ve|i i }e izgledate neprirodno. Povle~ete mala linija od po~etokot na ve|ata, pa se do krajot kade {to zavrsuvaat. Potoa is~e{lajte ja ve|ata, za bojata da se rasprostrani nasekade i taka }e izgledate poprirodno. No, nikoga{ nemojte da gi crtate ve|ite vo linija, bez razlika kolku toa e, ili ne e vo moda. Za edno {minkawe, mo`ete da upotrebite nekolku nijansi na senki za o~i. Kakva boja }e odberete, vo najgolema merka zavisi od oblekata {to planirate da ja nosite. Vo porane{no vreme, kako dobri {minkeri se smetale onie koi bojata na {mikata ja opredeluvale spored bojata na o~ite, no denes imate slobodno pravo na izbor. Prvo go pominuvate celiot kapak so edna nijansa (naj svetlata), za potoa da gi nanesete i drugite boi. Sleduva sen~awe na boite. So pomo{ na sen~aweto, doa|a do uramnote`uvawe na boite, a istovremeno, so ova mo`e i da go oformime okoto vo posakuvaniot

1

se opcrtuva so tu{, no sepak, spored nas, efektot najdobro }e go postignete dokolku upotrebite moliv~e za o~i, bidej}i dokolku upotrebite tu{, treba da imate premnogu stabilna raka, da vnimavate da ne se razma~kate dodeka se su{i i morate da vnimavate kakva e ~etki~kata na tu{ot. Potoa sledi maskarata koja se upotrebuva za da se obojat trepkite, da se prodol`at ili da se zdebelat. Seto toa zavisi od maskarata {to ja koristite. Postojat najrazli~ni tipovi na maskari, no najprakti~ni se

2

maskarite vo tuba so spiralna ~etki~ka. Za da dobiete po dolgi i po gusti trepki, treba da upotrebite maskara so sitni vlaknenca. A, isto taka, za da izgledaat po dolgi i po gusti, pred da ja nanesete maskarata, stavete malku pudra na trepavicite. I na krajot doa|a ru`ot ili perlite (gi ima vo nekolku nijansi) koi naj~esto se nanesuvaat na jabolknicite, no dokolku imate nekoi kriti~ni delovi, mo`e da se zatemnat so nego.

oblik . Otcrtuvaweto na okoto, porano se vr{e{e so pomo{ na moliv~e, pa edno vreme, moderno be{e okoto da 111

ZA ILI PROTIV

Solarium, krema ili direk
Pretpostavka e deka se gri`ite za sebe, za svojata kosa, nokti, telo, pa i ko`a. Ako e taka, toga{ verojatno ovie denovi se pra{uvate dali e pravilno da otidete nekolku pati na solarium ili mo`ebi e podobro da se nama~kate so krema za samopotemnuvawe ili pak e najdobro da gi izbegnete tie ve{ta~ki metodi na dobivawe potemnet ten i podobro e koga }e otidete na odmor da potemnite na pla`a, pokraj more? Eve nekolku soveti!
Neosporliv fakt e deka sonceto e po{tetno od bilo koga. Ozonski dupki, UVB zraci, izgorenici, se pojavuvaat bemki, potencijalen rizik za rak na ko`a itn.. .No, solarioumot e isto taka {teten. Nekoi velat pove}e od sonceto, nekoi velat deka e poinaku. Kremata za samopotemnuvawe, definitivno ne e! Ednostavno }e se nama~kate so nea, }e “meditirate” dodeka da se isu{i i imate ten kako da ste se vratile od Kuba. No, dragi moi, ne e se taka ednostavno i ednostrano. Ko`ata e eden od onie faktori na va{iot nadvore{en izgled koi }e gi sokrijat ili izdadat godinite. A, nie `enite osobeno ne sakame da gi ka`uvame godinite, pa zatoa ajde da razmislime malku pokompleksno i da gi razgledame site aspekti od vakvoto ili onakvo samopotemnuvawe. Vedna{ se ograduvam od toa deka sovetive se `enski t.e. deka se odnesuvaat samo na damite, vpro~em, neli i ma`ite se gri`at za toa dali im se poznavaat godinite?! Ma{koto ego duri ne mo`e ni da se sporedi so `enskata gri`a za br~kite. Zatoa ajde postepeno da dojdeme do zalu~okot. Definitivno ne O.K. bez nikakva prethodna podgotovka da se izlo`ite na sonce. Poslednive nekolku godini sekoj maj i juni po~nuvaat pani~ni propagandi po mediumite deka ozonot e “povreden”, deka navodno propu{tal UV zraci, koi pak se {tetni za ko`ata, predizvikuvaat karcinom itn. A, od druga strana, ne ste oti{le na odmor da spiete do 1 ~asot popladne, da jadete sladoledi po celi denovi i da gi potro{ite site pari na kokteli po diskoteki. Pove}eto lu|e prvo {to pravat po pristignuvaweto na izbranata destinacija e edno blic bawawe vo more.. .Normalno! Cela godina go ~ekate toj odmor! Na krajot na krai{tata zatoa se vika i ODMOR, za da se odmorite. A, toa ve}e upatuva na celodnevno izle`uvawe, dremewe na pla`a, ~itawe kniga na le`alka itn. . Se e toa normalno i logi~no, no eve edno pra{awe? Kako }e se po~ustvuvate ako vo sred son nekoj dojde i vi isturi mraz ladna voda. Ne, ne, ova ne be{e dovolno stra{no! Ajde otpo~etok! Kako }e vi bide ako mom~eto ili devojkata so koj(a) se zabavuvate ve}e nekolku godini, mesec dena pred odmor vi raskine, a vie imavte ve}e se isplanirano so nego/nea? Stresno neli? Istoto }e i go napravite na ko`ata ako naedna{ dojdete na odmor i po~nete da se son~ate na temperatura od 40 stepeni! A, od druga strana, sakate za nekoja godina da vi ja krie vozrasta? Nema da mo`e!!! Zatoa treba da napravite plan. Dve nedeli pred da zaminete na odmor poleka i postepeno po~nete da ja pripremate ko`ata taka {to nagloto izlo`uvawe na sonce da ne bide stresno. Najdobro bi bilo ako `iveete vo ku}a, da izvadite edna le`alka ili ako sakate stol~e i sekoj den da se son~ate po polovina ~as vo period ne podocna od 11~asot izutrina i ne porano od 17 ~asot popladne. Vo periodot izme|u, zracite na sonceto se isklu~itelno silni i }e predizvikate stres na ko` a t a u{te

pred da otidete na odmor. No, bidejki ne `iveat site vo ku}a, a ako `iveete vo stan nemate uslovi da se son~ate na terasa, se {to preostanuva e da posetite nekoj kozmeti~ki salon i nekolku pati da se izlo`ite na zracite na solariumot. Bez panika, toj i ne e tolku opasen. Normalno, se {to e preterano

112

ktno na sonce?
ne e dobro, no zatoa vie nema da preterate nitu so minuta`ata, nitu pak so brojot na son~awa vo solarium. Dovolno bi bilo da odite na solarium dve nedeli pred odmor, od 5 do 7 pati. Pritoa za da nemate nesakani efekti od solariumot, vnimavajte i na minuta`ata. Ima solariumi vo koi 3 do 5 minuti e potrebnata minuta`a. No, ima i malku postari modeli na solariumi, osbeno onie le`e~kite, kade potrebno e da se son~ate od 5 do 10 minuti. No, nema da zgre{ite bidejki vo salonot kade }e se odlu~ite da odite na solatipot na ko`ata, no i spored solariumot koj e na raspolagawe. Zatoa vnimavajte pri izborot na kozmeti~kiot salon kade }e se odlu~ite da odite na solarium. Najdobro bi bilo ako nekoja prijatelka vi go prepora~a. Ne eksperimentirajte, bidejki lo{ite raboti edna{ se slu~uvaat. Znaete, solariumot ima potreba od vreme na vreme da mu bidat smeneti lambite koi vsu{nost go “davaat” tenot. Dokolku ne se menuvaat redovno, tie ve}e imaat nesakan efekt i mo`e da predizvikat nesakani dejstva na ko`ata. Kako i da e, vie i onaka ne odite na solarium za da dobiete boja kako od more, tuku samo za da i dadete na ko`ata eden tenok, preliminaren ten koj }e bide podgotven da go prifati nagloto podlo`uawe na sonce koga }e otidete na odmor. Da ne ispu{time da se navratime i na kremata za samopotemnuvawe. Ja ima da se kupi vo re~isi site kozmeti~ki linii, no ne sum sigurna deka e prakti~na. Preku cela godina mo`ete da se ma~kate so kremata za samopotemnuvawe, no ne i pred odmor. Zo{to? Bidejki kremata za samopotemnuvawe ne ja potemnuva va{ata ko`a dlabinski, kako koga se son~ate, tuku samo i dava eden sloj boja odozgora. Toa e isto kako koga gi lakirate noktite. Toa ne zna~i deka noktot dlabinski e oboen, tuku mo`ete so aceton vedna{ da go otstranite. Istoto e i so kremata za samopotemnuvawe. da ve zaobikolat. I da rezimirame: kremata za samopotemnuvawe mo`ete da ja koristite preku cela godina, no nikako i pred odmor kako podloga koja }e ve “spasi” od silnite zraci na sonceto. Za taa cel potrebano e da otidete nekolku pati na solarium, ~isto, onaka, da ne bidete sneg beli. No, ne mu pristapuvajte na se ova premnogu ambiciozno. Stanuva zbor za nekolku prakti~ni soveti koi }e ovozmo`at da ne se iznenadite kako nekoj da vi isturil so mraz ladna voda ili u{te polo{o kako de~koto da ve napu{til nenadejno pred odmor. Se {eguvam. . . Sepak letoto e za {ega, zabava, dobar provod i ne zaboravni se}avawa. U`ivajte vo letoto!!!

rioum }e vi objasnata koja minuta`a vi e potrebna i spored

Ako, dodeka se tu{irate se triete so sun|erot malku posilno od voobi~aenoto, za den-dva bojata }e padne, {to ne e slu~aj so solariumot i prirodnoto sonce. Bojata sekako }e padne, no ne za kratko vreme. No, dilemata tuka ne e samo za intenzitetot i kvlitetot na bojata, tuku za la`nata podloga. Zna~i ako mislite deka so krema za samopotemnuvawe vie ste spremni da legnete na pla`a i da se son~ate kolku sakate, definitivno ste vo zabluda. Toa e isto kako da legnete na le`alka a tenot vi e bel kako “sirence”. Bojata {to ja imate ne e navlezena vo slojot ko`a, toa e samo povr{inska boja. De fakto, odozdola vie ste beli i ako taka naedna{ otidete na odmor i vedna{ na sonce, vo more itn. . . izgorenicite nema

113

411

.delgzi ned -orirp i jajs tojovs os idargan ev e} nese an et{u aat a ,etaritert aj ad abert onletaminv eiv aotaz ,atasok tatet{o aj ad i ta{usi aj ad ta`om .nti ewa~nos ,ewawab okak ,itsonvitka intel etiS .tonezab az i i`av ototsI .adov do ewavugelzi eokes op etari{ -ut es ad e onbertop aotaZ .atan

l ov atasok os onletaminV l ov atasok os onletaminV
AVUTEVOS ROID ROVAD

!jot avu~arop ot{ eve aotaZ .agen atanavin an atanjat eanz aj jot omaS .insarkerp es av -utobarzi ig jot ot{ asok an etibdargdan a ,ajinodekaM ov #en -otrebmeX# an kinzovu netsalvo toinevt -snide e rovaD ,ukanI .awoloB ov asok az me -as nelanoicanretni an asok an ewavudargdan az akinhet atajovs lar -itnezerp aj i letobar jok tsilits {an to -inevtsnide e jok ,#ro -iD" nolas toiksrez -irf do ,rovaD ,san jak itsilits etitanzop -jan do nede do tevos arabop sav az onlajic -eps NTI ,ni~an ne`om rabodjan an etitit{ -az es ad aZ .atasok os imelborp avukivziderp otecnos an einajilv ot -ontet{ ,etinit{e` os etirob es eiv akedod ,e ad i okaK !?ewavutel do elitarv es ets e}ev ibe`om.. .aninalp ili oreze ,erom an etido ad etavuvtogdop eS

-kalv u|em soah ivarpan ad i iv -ardaksi aj ad ,atasok i{usi aj ad onzoires e`om adov ataneloS .iilak -imeh etis do itit{ aj aotop i at -asok etin`alvan aj ad derp avus -enan es joT .E nimativ os atasok an atit{az az jerps itsirok es ad avu~aroperp es aotaZ .atlo` - odelb adelgzi ad i jajs nelez

eibod ad asok ata{av ivarpan ad e`om etinezab do torolH .icarz etive~nos avibdo ig i}jedib ,ajob altevs ajoken ov apak ili ri{e{ ,amaram eteson atavalg aN .aknet -elp ov ili per ov eterebos aj ad atasok a ,ewavuled oksnibald az rotareneger os atasok etak~aman aj ad e onle`op ,a`alp an etedjop

ad derP ?atasok an otewavul -tevso emengebzi og ad i tojajs an otewebug emi~erps og ad okaK .turep i avuvajop es doirel toitel ov ,okter en a ,atasok taav -utet{o aj los ataksrom ili etinezab do tor -olh ,ewavutoperp oton -vendjokeS“ :roid rova

D

511

.asok anavugen i~anz ane` avabu ikjedib ,atasok an etjavaminv okakes i etiromdo es ad ,romdo tointel an ovabu etenimop is ad avukasop iv ”roiD“ oduts do apike atalec i saj I :roiD rovaD

-ev ot[ .ewa{i{ an {andev ,ir -omdo op ,olivarp ona{ipen on -de eedalv ote|ul u|eM :NTI

?.NTI an etiletati~ an eta~aroperp ami e} ot[ :NTI

.ewavu` -akaz onemervan e onbertop ,im -elogerp es namtert jovo az ataw -avurabop ikjedib ,oN .otonkalv an ewarireneger oksnibald az emavutevosop ig ad i ici` -on etilpot os taa{i{top es ad i itevos tajibod ad ta`om etiknod -ekaM i ”roiD“ oiduts an einerad -ogalb ,A .tala vokav taami inol -as iksrezirf etinarimonerjan omas totevs oV .ni~an ne`om rab -odjan an avunartsto ig ivovrv et -inakupsar a ,atevc ad atasok ta -avulovzod en iok ,ewavu{i{top ok~imret az ici`on ilpot .n.t inlajiceps os agalopsar ”roiD“ oiduts ,atasok an einaminv omel -og taavutevsop i iok imad etis aZ .romdo derp i e ovil~aroperp on ,etivovrv ta`evso es ad az ,etiromdo op ewavu{i{top olam e onbertop ,aD :roiD rovaD

.onbertop e iv ot{ es az emengomop iv e} ein i eted -jod ,ajicatlusnok anletinlopod etakas ili melborp joken ivaj es iv oka a ,aot og eterots ondob -olS .romdo an aen os etido ad ilad amelid iotsop en ot{poov a ,asok atanedargdan an agen od avusendo es ot{ ot{ es e aoT .aknetelp ov edib iv ad atasok adov ov etavugelv agok olib ib orbodjan ,akat otsI .anavujops e atasok edak led jono ov ewavuktelpaz od edjod en ad az mavu~aroperp og avO .atasok an ewetsar an cevarp ov ,avalg anevarpsi os et -eim aj atasok ,i~anz ,avalg atan -devan os etawab es ad ovil~ar -operp e en ot{ e iotsop aotirp ajok akilzar anevtsnidE .”ro -iD“ oiduts ov anevarpan e uklok -od ,andorirp %001 e aat ikjedib ,atanedargdan jak i inemirp es ad e`om asok atan~ibo az emva`ak og ot{ ano oteS :roiD rovaD

ivoned intel ivoned intel

”!san os es etjaritlusnok i en etetesop ,etedjod ondobols ,e}evop ot{en i a ,otonedevan erog do ariseretni ev ot{ es aZ .atasok an ewavuvonbo az ikjots -os intnatardih i ivilnarh etis i`rdos ig i}jedib ,etavuktitk -arp og ad onzevabo torotereneg -er merab {agot ,avu~aroperp es ot{ es etitsirok en e}ev okA .tojajs taavad og iok etidipil i atasok ov emami og eok adov an ovtse~ilok olam ano i avumens og ap ,i{us es atasok ecnos otonlis dO .en ili emabraf aj ilad delgo zeb ,eedelb atasok i aridisko ad avun~op toninalem ,ecnos an

asok atanedargdan os ilaD .ew -a{arp ok~igol onde ela{arp ev ib ein ,ataktobarzi i tot -etilavk ov anevtsnide e ewem -uovd zeb ajok ,sav jak do asok anedargdan os ”ate{“ ejpokS anivolop ikjediB :NTI

emerv oglodop elsop ,oN .eticarz VU do otonkalv an atarutkurts tatit{ aj toninalem i tonit -arek ikjedib ,re~ev ajokes itsir -ok es ad rotareneger i onzevabO .atavalg an ata`ok taavunzardan aj en i tankalp es onsel inopma{ etivkaT .re~ev ajokes atasok eme -im aj e} jok os nopma{ galb joken itsirok es ad ama~aroperp e} onlareneg kapes ,nelaman onlet -i~anz e in totexub iromdo derp aked tkaf tointibopen an del -go os ,oN .rotareneger i nopma{ okakes i )ewari{ut op( asok an`alv on ,atsi~ az jerps i nez -ab ili erom ov ewavugelv derp ondersopen avusenan es jok jerps ,ewa~nos derp az jerps es ot{ okak ,idovziorp ukloken mavu~ -aroperp saJ .doirep tointel az onevtsnide iteneman es iok asok an agen az ivodnerb inarimoner do idovziorp ami merab seneD

?aot az etil

?avu~os es ad onrokerpseb az aritert es ad okak i romdo an ido es ad e`om

NOV FRIZERSKI SALON

Vivien Li kako inspiracija

Z

a site onie koi bezrezervno go tro{at svoeto slobodno vreme na razuvabuvawe, eve edna novost. Imeno, pred nekoe vreme vo skopskata naselba Kisela Voda se otvori u{te edna ku}a na ubavina. Stanuva zbor za kozmeti~ko frizerskiot salon “Vivien”, ~ie ime ima interesna inspirativna prikazna. Sopstveni~kata na salonot, Agnesa Ordanoska, inaku porane{na manekenka, e impresionirana od ubavinata na akterkata Vivien Li, a istovremeno i vo filmot kade taa go glumi glavniot lik: “Gone with the wind” t.e. “Odneseno od viorot” snimen 1939, koj pretstavuva eden od najdobrite amerikanski klasici. Vivien Li e ins-

piracija i za nejzinata 2 godi{na }erki~ka. Inaku, na noviot salon za razubavuvawe, glavna dejnost mu e frizerajot, no nudat i nekoi kozmeti~ki uslugi, kako nadgradba na trepki, nokti itn. . . [minkata, isto taka im e specijalnost. Glaven {minker }e bide na{iot renomiran viza`ist Aleksandar Biqanovski-Dadar, a Agnesa }e mu pomaga, bidej}i i taa e dobro upatena vo {minkaweto. Vo salonot, site frizerski tretmani }e se izvr{uvaat so sredstva od kolekcijata L’Oreal, za koja Agnesa smeta deka e najdobra i najkvalitetna firma na proizvodi za temelna nega na kosa. Tie proizvodi, vo “Vivien” se ponudeni i

vo slobodna proda`ba, pa mo`ete da gi nabavite i za sebe. Inaku, Agnesa dobila ideja da otvori eden vakov salon za ubavina trgnuvaj}I od sopstvenite potrebi, kako {to veli za sebe, taa e tip na `ena koja celoto slobodno vreme go posvetuva na nega na svoeto telo, ko`a, kosa, nokti. Isto taka, slabost i e {minkata, pa veli deka ni do prodavnica ne mo`ete da ja vidite nesredena. Zatoa, do{la na ideja da otvori salon kade prvo }e se sreduva taa, a istovremeno i na drugite istomisleni~ki d aim ponudi ne{to ubavo i poinakvo. Sekoja ~est na vakvite `eni, vpro~em `enata e ubava kolku {to e neguvana. Zatoa, posetete go studioto za razubavuvawe “Vivien”, kade }e bidete prijatno pre~ekani i iznenadeni od se {to tie }e vi ponudat.

116

LAMBE NIZ MAKEDONIJA

LAMBE EKSTREMEN AVANTUR
mi e dru{tvoto so koe }e bidam. Jas sum avanturisti~ki tip, taka {to mo`no e od Grcija da prodol`am vo [panija. Pa, neli nikoga{ ne se znae na {to }e naleta{. ITN: Veli{ si avanturisti~ki tip, dali ve}e zapo~naa tvoite avanturi? - Avanturite mi zapo~naa od Strumica. Vo diskotekata „Ekces” imav promocija na albumot, peevme zaedno so Elena Ristevska i....(se smee), avanturite da, mi po~naa. ITN: [to se slu~uva{e tolku interesno, {to si tainstven i celo vreme se sme{ka{? Lambe: Pa.... Zapoznaev edna mnogu ubava, zgodna devojka. Ja ima na slikite, no ne ja otkrivam koja e. ]e ostavam na ~itatelite da go odredat mojot vkus!!! Dali }e uspeat da ja otkrijat potencijalnata!? ITN: Ima{e nekakva avantu-

Pa.... Zapoznaev edna mnogu ubava, zgodna devojka. Ja ima na slikite no ne ja otkrivam koja e. ]e ostavam na ~itatelite da go odredat mojot vkus!!! Dali }e uspeat da ja otkrijat potencijalnata!?
Luda zabava, devojki na kilo, razgoleni tan~erki, goli stoma~iwa, kratki sukwi~ki... e da, toa e letoto. No, kade se slu~uva{e seto toa!? Iako mnogumina velat deka Skopje e edinstvenoto mesto kade{to mo`eme ubavo da si pomineme, sepak jas bev prisutna na edna `urka vo Strumica, kade 118 pominav fenomenalno dobro. Vo prepolnata diskoteka „Ekces”, Lambe Alabakovski na nekoj na~in go promovira{e noviot album. Negovite fanovi bea vo pregolem broj, no preovladuvaa devoj~iwa koi odvaj ~ekaa da zavr{i so peewe za da go gu{nat, da se slikaat so nego i na nekoja od niv da i podari bakne`.

Toj, kako {to veli, turnejata }e ja prodol`i niz cela Makedonija, a kade }e ja zavr{i, zavisi od raspolo`enieto...mo`e toa da bide i vo Grcija na nekoja peso~na pla`a. ITN: Kade }e go pomine{ letoto? - Momentalno letoto po~na, no jas se u{te sum vo Makedonija (se smee), otkako }e zavr{am so turnejata koja ve}e ja zapo~nav vo Strumica, a }e prodol`am vo Kavadarci, Negotino, Radovi{... planiram da otidam vo Grcija na eden od “kracite”. Ne znam to~no kade, no vo sekoj slu~aj najva`no

RISTA SO NOVA DEVOJKA!!!
ra so tainstvenata? - Normalno, kako inaku bi ka`al bilo {to. ITN: Koja e tvojata letna avantura {to ne mo`e{ da ja zaboravi{? - Edno leto, koga bev so dru{tvo na odmor vo Ohrid. Bevme smesteni vo eden apartman vo sopstvenost na edna starica preku 80 godini. Nie, znae{ mladi, palavi, ludi...sekoj den saka{ sa izleze{, da se napie{, pa i po ne{to da donese{ doma (se smee)...ama babata ne pu{ta{e nikoj da vleze vo apartmanot osven nie {to si bevme. Pa, znae{, }e fati{ nekoe devoj~e ve~erta, pa nema{ kade da go odnese{, pa mora{ da ja upotrebi{ svojata avanturisti~ka mo} i da otide{ na nekoja diva pla`a...:) Vo sekoj slu~aj ubavo si pominavme, zaglavivme nekojsi eden mesec, mora da gi napolnime bateriite. ITN: [to te privlekuva od letnite sportovi? - Najmnogu od se sakam ekstremni sportovi. Obo`avam da skijam na voda, iako ne sum nekoj profesionalec, no blisku sum do toa. ^esto se slu~uva da otidam na eden vikend do Ohrid, isklu~ivo samo za da skijam na voda ili, isto taka, mnogu sakam da me vle~at so guma. E, toa e u`ivancija. Mislam deka toga{ mi se razviva i najmaloto muskul~e na telovo, pove}e od {to se dr`am cvrsto, otkolku od bilo {to drugo. ITN: Kakvi “kupa~i” nosi{? - Sekoga{ toa {to go nosam, sakam da mi bide komotno i lesno za nosewe. Bez razlika dali stanuva zbor za kupa~i ili farmerki na primer. Naj~esto nosam {iroki kupa~i, no moram da priznam, mnogu mi se seksi so cvet~iwa(se smee) ITN: Koe e tvoe idealno mesto za odmor? - Bidej}i sum ekstremno avanturisti~ki de~ko, idealen odmor za mene pretstavuva Ibica. Do sega se u{te ne sum bil na Ibica, no znae{ kako vikaat, mlad sum, u{te imam vreme. Mnogu sakam celodnevna zabava, se pronao|am samiot sebesi vo toa. A, edinstveno mesto za dobar provod, dobri devojki, dobra muzika, tehno - haos `urki, dobri di-xej, toples i tanga...na site strani...uf,uf,uf (se smee) ludilo... ITN: Nekoja preporaka do ~itatelite na ITN? - U`ivajte vo letoto, iskoristete go maksimalno dobro i na svoj na~in, ne zaboravajte da si kupite ITN !!!

119

021

.ondees ,”itiS“ ili ”anetnA“ ilad ,ovi` ov avutsevzi ad icinats oidar etiksdarg do ajoken edjod e} umat,onlam

-e`om eN !!!#et{idarG„ an i`alp etevd an iluj 92 i 82 an i`rdo es e} ajok akru` anvendolec at -anlanoicidart okakes i onvend e|ul 0005 ukerp os akru` anven -djokes atanvoder avun -atsozi eN !!!etelsimaZ .atatobar ta{rv aj is ina|irho do ag -ulsu arbodop ugonm os i on -{epsu iok idzag ikspoks do anaripuko e #et{idarG„ at -a`alp onsolec ,anidog aavo i akat ,aP .idzag ikspoks i emison is ein aotaz ap ,ta -akas a ,”efak retkis“ eteanz - taakrbzi en ad taakas ad ina|irho ja~uls oV .efak oksix -ame{ okspoks ovabu taarp in e} ot{ ,idzag ikspoks i emakas is ”ata~{inajpoks“ ein ,ama onrA .eit i tadib ad ”a~{inajpoks“ on ,avuvabaz en ad joken on`aV ..

-roN .romdo an emido is ad ondeaz etis e orbodjan ,aotaZ .ona`eleb -azen enatso ad eems en aot ete -anz - aknim{ zeb ezelzi ad kap ajoken ,argi ad kna{ an i~ak es

ad ap ,e}evop eipan es ad ”abir“ aj -oken ,avums es ad ogoken os joken ja~uls oV .romdo an ido ad agok i edak alirovogod es ad ”ame{ aks -poks“ alec okak a|aod um aoT .arinoicknuf en inidog ukloken e}ev atatert i}jedib ,a`alp arotv i avrP .”et{id -arG“ ata`alp an on ,dirhO ov es etis ,anterknokop madib aD .votebaum az miop kori{ ugon -merp e dirhO ,on{ergop em -erebzar es en ad ,oN .dirhO ov i ig ete sened a ,jek an ef -ak an etvodiv ig a}onis ic -af etitsi ,avurev es iv en i iruD .”ajinodekaM“ acilu atanleutka e}ev ages ili jek iks -poks an el{ito ets ad okak otsi e iv aoT .dirhO ov iles es iluj an ataniders ov ”ame{“ atakspoks ,dazan -an inidog ukloken e}e

V

poks anvalg e ”et{idarG“

IIXAME[ I IME[

121

.romdo ...en ,en ,en ,en ,romu iksjar iksnits -iv an etvit{up ig ikre} i ivon -is eti{av eiv ,ikjam ,eeeE . . .ah ah ah ,on -tet{ netpe e avanidog otecnos ikjedib aknes dop ledes is okak {avunsajbo i ad {avun~op akut it ,I .”olediv et en ecnos ,ee -elel ,olenrcop is en ~i ap ,)il -en ,akre} is oka( eniS”- :akiv it atarv an it akjam a ,aned 01 az elangits en etirap i}jedib aned 8 elsop {a}arv es amoD . . .nti avalserP e re~ev ,odalV e{eep are~v ,itakalp tapel ,ir -ealf taleD .re~ev aglod atan -jotsterp az tatobar e}ev ataw -i~rexanem ,lohokla ini~ilok

etin{e}onis do taavutsi~orp i taarilitnev es eit akedoD ?ilen umatanop etavuvatsop -terp . .nti ,”i`rd akcic avkak

aano tarb idiV .tarb eb alib al -ebed aanO“ - :en~op ad e`om ot -ewaravogo i ecvip ,itrak ,ivec -ro{ ,atsu ov aragic ,onzevabo

ame{ aksp
81 ulokO .eipserp es ad orbodop - eteanz ,ontet{ e 5 od otecnos ot{ aotaz me ,ecnosjergzi od oliv -algaz es ot{ aotaz mE .endalpop tosa~ 4 ov avunats es ,ovrP :mansajbo iv ad evE ?a ,eteanz en ,iname{orpen i{ud. ..eeeE ?ot{oz es etja{arp i ajicazin -agro avalec aj etelsimaz ,I .at -arefsomta eteevizod aj e} ,etav -uvtsusirp oka onevtsnidE ?!ed -ib e} okak etilsimaz ad in et

,arekivc anarimriF .irearf et -imelog taam’~ inalsopsar e}ev umat ,gniraps ami ad aZ .not nede ...awi~pir inemkots ,akaT .”ned ukerp i~il ot{ an aavo aj idiv“ - :e~er en ad ,a}onis do jono i{alpu es en aD .acaf ov ”olkats“ mus ad e ontib ,etir -op ov adelg it jok . . .inerovto etirop ,ol -ib olpot ,ages ,E .ard -up os gnitfil ecaf uklam ,onlamroN !!!{enters e} ogok {eanz en . . .oka ama ,a}onis do atatsi a{ud od ,atatna~ ,tikan ,ilkit{ ,tel -pmok es edi akut onlamroN !mh ,avanozes az tih nedom e tokindaz uloko atamaraM .mits -ok ov nodrap ,ewepak az amaram ov emencrf es ad e emerv tosa~

221
-e{ es eN .)ahah (rakalp ov ataj -irazeprt virovterp aj ,votnem -om ov mavujotserp ot{ jak umaT .an~uldoen mus ugonm ,onajotsop avunem es lits tojoM .akelbo makas anitsivan ,anitsivan i )ah,ah( irakalp ugonm mamI.ajigrene atanvit -agen an otewalrfto i otoge az emaravogzar ugonmjan ,toratneC alabaK ov mado agok ot{ totk -af a|apod es iM .taa|apod es i i igink etinvin onati~ ami ig im akjaM .krojuW ov toratneC alabaK do ote|ul os varavogzar on ,iigiler etis az mus aner -ovtO .ajigiler anterknok ande utin mavu{iperp is eN .ote| -ul an ewavurev uklokto dnert e}evop e{eB .anmado et{u irag -urd iom inde aaodevov eM-

?rakalp tojovt e vakloK

.ataj -ifargotof i ariseretni em ad an~op emerv ondelsop ov a ,mav -u{ip ad makas ,amas mus agoK .mazov ad omas makaS .emerv ondobols mami agok {agokes mus etiletajirp os i im artses oS .emerv ondobols mami agok vin madelg iG .ovtsjemes omel -og ov vansaroP .amas madib ad makas en i {ab ,aP .ebes os mav -arp ad ot{ manz en ot{ aotaz marirtsurf es ,amas mus agok ,A .{avunatserp {andedo elsop i asa~ 42 op e|ul eivo os {it -obaR .e|ul an apurg atsi ande os icesem irt {avunimop agok nemaso {edib ad {e`om uklok va`elebaz sinzib jovo ov ot -emerv avunimop ot{ okaK -

?amas is agok itnem -om etikter ov {ivarp ot[
aot ahaH????tson e ot[ -

?aen do {avibod ot{ i atal -abaK ov edevov et joK .atalab -aK an tolobmis {ison oG

?tsontavirp {ami ad i iletajirp an apurg alam ov {edib ad {akas ilad ,A ?icarapap do anavunogorp {edib ad i~erp it en aked i atsonvaj an oteinaminv an toratnec ov {edib ad {avi`u aked kota~epv taami iokeN
.i~erp im en ,aP -

-tavirp

.im akjam os aks -ilb ugonm mus i a ,irtses i a} -arb ilamop mami ot{az itkits -ni iksni~jam inlis mamI .ovt -sjemes oteom ov tsonrovogdo ug -onm vamI .alansarop mus aked mavuvtsvu^ .alsims anvitagen ov aot mavu`ak og eN .an{idog -91 okak mavuvtsu~ es eN.ontajirpen i ama ,on{ems e aot otes agok tnemom od a|aoD .ewavudark -irp on{irks i ewavunogorp aot icinarg ami ad abert aked malsim ,oN .en ili otinitsiv e ot{en ilad ma`ak iv e} {ag -okes ap ,anerksi {agokes mus saJ .in`al es etinzakirp do itnecorp mudes i tesedeveD .in -`al ili itinitsiv etinzakirp es ilad akilzar zeb ,ajinas -ips eivo elati~ ig ib ot{ e|ul i akilbup onlovod mami ot{ aotaz mala`op es ad ma`om eN .atobar aavo {itobar aj ad {ak -as anitsivan oka to`agab do led e aoT .aot itafirp es ad ar -om aked itafs es ad aroM -

?etinid -og {avuvtsvu~ ig is ilaD

vuradop im dlifreggaL lraK uradop im dlifre aL lraK
?icarapap do an -avunogorp onajotsop is iT

.namtlA treboR i pirtS lireM etivilnemaz -en an atawavuti~op itobaraz ig ad es jarkop i aepsu mlif jovo ov atagolu os akretka atan{idogteseanteveD .pirtS lireM atandernovzi os ondeaz i m u l g j o k o v ” , n o i n ap m o C e m o H eiriarP A“ mlif nesivazen vrp toinizjen ov atagolu e doirep toindelsop ov tovi` toinizjen ov ak~ot altevs atanevtsnidE .on{idog e~noilim onde ”omas“ az tobex avunselo og is ot{ os ak~insivaz gnipo{ az i`av ,ak -at otsI .kesolok do olilrfsi aj en i on{arts ot{en az atems og en aot on ,agord onaborp ami aked ivajzi aaT .atanarhsi os imelborp ami aked i agord do kinsivaz e aked avur -obz eS .nahoL izdniL az awavurobzo ugonm ta`urk selexnA soL o

V

NAHOL IZDNIL OS UJVRETNI ONEMJAZOP

321
.ni~an jokin an nampe^ divjeD kraM ma`rd -op og ad mavudibo es en aked taanz ad ote|ul makaS .tomlif ov einajilv onvitizop ami aaT .olavu~uls es aot agok umat al -ib tson{usv ot{ tson~il e kil tojoM .onseretni e otoiranecs aked velsim ot{ aotaz vevarp og tomliF .”okoY dna nhoJ fo dallaB ehT“ e im ansep anvin anelimO .isltiB an naf melog mus saJ .tomlif mavarp og ad derp vin os varavogzaR .ane` andernovzi e aat ot{az mavan -zop aj ot{ anarigelevirp mav -uvtsvu~ eS .onO okoJ i orbod vavanzop aJ .iletajirp irbod etiom do nede e joT .tops oediv toivogen vevarp oG .noneL no[ os aksilb ugonm mus saJ-

?nampe^ div -jeD kraM ,noneL noX an tor -otatneta az tomlif az ot{en im i`aK .ideneK treboR an totatneta az toigurd a ,noneL noX an totatneta az e nede ,it -atneta az es ivomlif etiovt do avd ot{ e onseretnI

-es u| -em taavu`ols es okak i tatobar okak etis e{artamsop iG .ot -ewamins an ~avuduqban ne{arts e{eb aaT .a`ok atajom ov onboduen mavuvts -vu~ es ad ili otewamins an etis derp onbodu mavuvtsvu~ es ad ilaD .itobar ugonm an i~uan em aaT .ansarkerp e aaT .aot ilsiman og oka omas es ivarp -an ad e`om lireM ,aaaD -

?orbod uklot eep ad eanz lireM aked ansevs il e{eB

.emve`urd es repus anitsivaN .gnipo{ an ondeaz emveb saj i ikre} etin -izjen ,aaT .a}ers az ,avkat an -~ils mason saj I .ahah ,ajloven amelog ov e e} ukani ,ison aj aked mavedan es ajok antelzerb

a n d e vodad I .ma{up en ot{ -poov i saj ot{az ,iragic ewe{up ugonmerp az e{akiv im eN .itobar inlaren -eg az on`eterp em -varavogzar a ,va{arp aj e} ,awa{arp intavirp vami okA .adarP sraeW liveD ehT ov im -ulg ad e{abert ot{az )ahah( it -evos indom e{arab im aaT ?e{avutevos et ot{ -en lireM ebet ilaD .on`avjan e otejvardz aked i ku~nelaz edaj ad aot otseman alavutev - o s o g a p ,iknakup ledaj {agok -es i ned a n i r a g i c u g o n m i { u p aked odranoeL aladelg og aked e~er aat ,oirpaK iD odranoeL os mlif toinizjen ”,mooR s’niv -raM“ az anamadoen pirtS lir -eM emvariujvretni aj agoK .vemam tson{usv saJ .aen ov etizolajid vavu{ipaz ig ap ,aktartet vami inecs ioken ov saJ .ahaH .e{et -map ig ot{ atanevtsnide veb saj a ,izolajid ugonm emvamI .onvabaz ugonm e{eb i emvar -izivorpmi itobar ugonM .eb

.itanatso etis i namtlA treboR ,nosler -aH iduV ,pirtS lireM ,njalK niveK okak e|ul ajeots atan -ecs jarkop ot{az amert i vami ,oN .ovi` ov emveep aked totk -af ov vavi`u anitsivaN -

.mlif jovo ov {eep ad e{avi`u onrugis ap ,ak~ajep i is iT

.gnipo{ an mado i natsuf ne~ildo ,ik~ilve~ irbod ,nim -rak nevrc mavats is e} ,aP.man~opaz og ad saj makas ,todnert madels og ad makas en ,oN .akelbo arb -od e ot{ eanz aat ageS .luk e mason og ot{ aot aked ilsimop ad endelgop em e} agok arom aaT .madels og ad marom -arts -es an{idog 21 mamI .aribzar es ,todnert madels og saJ-

... ”noinapmoC emoH eiriarP A“ an otewamins an e{encod ned nede aked anitsiv e ilaD ?vin os {avuvarps es okak ,ivoned i{ol {ami agoK

jokeS .em -erv an umat emveb etis ,tson{usV .ahah ned nede incod ad arom joken ,oooO-

.onlaer adelgzi ad an -ecs ande ivarpan ad okak eanz anitsivan joT .e}evop ot{en makasop ad ve`om en aked mal -siM .ovon ot{en az nerovto e {agokes i onbodu edib it ad i` -irg es joT .namtlA treboR okak kevo~ os ondeaz vetobar ot{ oneboso ,ovtsuksi onmorgo e{eb aot otomas i mlif nesivazen vrp tojom e avO .repus e{eB-

?idnert az lits tojovt {atems og ilaD

?namtlA treboR os {itobar ad e{eb okaK

?akelbo taa} -arpsi it etirenjazid ilaD
.mavuretod es ad makas anits -ivaN .akelbo awi~rap in~il -do mamI .mus anzoires ,mavug

.awi~rap lena[ irb -od onravts ioken avad im joT .vil`erad i nif ugonm e dlif -regaL lraK on ,akelbo az irap ugonm ma{ort ot{az ajloven ov mavugelv {agokeS .)ahah(ak -elbo ugonm {ab taavad eN-

.otewamins an emarirtnecnok es ad ondob -ols emve`om i icarapap e{am -en ot{ edak krojuW i .A.L do rovdan iretka an apurg inarbos emveB .umat ems ot{ inradog -alb i in}ers emveb etis i ajig -rene anvitizop e{amI .repus e{eb eS .onsarkerp emvanimop iS .ot{in az {agokin e{ -avu`akto en aaT .iksilb ugonm ems saj i lireM .ned jokes ewamins an {agokes e{eb

”lena[“ avu ”lena[“ av

REVIJA I FOTOSESIJA NA NAKIT

Sjajot na “Altinba{“

N

a modnite revii za promocija na kolekciite na garderoba, pomalku ili pove}e, naviknavme, no revijata na nakit e ne{to {to ne se slu~uva taka ~esto. Mo`ebi zatoa be{e interesna i promocijata na najnovata kolekcija na nakit na najpoznatata zlatarska ku}a “Altinba{“ od Turcija. Revijata se odr`a po povod godi{ninata od otvoraweto na trgovskiot centar “Ramstor” i voedno od “ro-

dendenot” na butikot za nakit na ovaa lokacija. Bogatata, nova kolekcija na nakit go otkri noviot stil i modeli koi se izraboteni od belo i `olto zlato, no i so dijamanti, safiri i drug drag kamen. Tokmu zatoa revijata na modelite na “Altinba{“ be{e interesna, ni prezentira{e modeli za razli~ni vkusovi i nameni, od sekojdneven nakit do modeli za glamur. Spored toa sekako se formirani i cenite, pa spored kvalitetot i “kamewata” se definira i toa za kakva klientela se nameneti. Vo kolekcijata, vpe~atlivi se “pletkite” i stilot na izrabotka, a ne samo kombinacijata na “bojata” i dragite kamewa. Revijata i fotosesijata se povtorija i vo kafuleto “Trend” vo ramkite na modnite `urki {to ovde se praktikuvaat vo ~etvrtocite i nastanot odli~no se vklopi vo ambientot. 125

621

on ,rabod e um en lits jovo aked malev eN .iots um orbodop ugonm asok aktark oP :”NI“ EBUB .noton -om e jot onvatsondE .e ne~isalK .tsi e emerv oleC :ANAJOB

.ogen do tom -umiskam ma~elvzi og ad emerv on -lovod vamen itunim tep omas var -ifargotof og i}jedib on ,ne~in -egotof e joT .vork an ne~ak e{eb ratsekro lec ot{ aot e{eb onser -etni otewamins an emerv aZ .mub -la toivogen an atacirok an ajivaj -op es iifargotof etiom do joken i}jedib mus nelovodaz i ne}ers on ,ewarifargotof ovogen az emerv itunim tep omas vamI .”am -rdlaK„ tomubla az ajifargotof an tnetsisa veb i ”ejpokS„ totops an ,onetobar itap avd mami iksvet -iM oS :IKSVONAP NAJED .kilbo to -ivogen an iots um orbod op ugonm atnajirav aktark op aked matems

IKSVETIM RADNASKELA

-oL refineX ,anodaM ,inemorp ivarp tevs lec do atadartsE .avu`olan og i aot atajisef -orp kapes on ,in~itsard ioken es ad aot arom en ,inemorp do i{alp es en ad aberT .inemorp og ad e`om en jokin i onedorv e aot i}jedib ,tolits malev eN .ximi toinizjen az i`irgop es ad uklam abert i ,tson~il anvaj

e aat kapeS .ot{in utin ,ataruz -irf utin ,tolits ov utin inem -orp ivkakin ameN .atsi emerv olec e inaD ,onedels mami aj saj ot{ ukloK :ANAJOB

.)eems es( ogloderp e{eart onravts i} -jedib vavu~amzi es itaas etit -anatso a ,alis %09 vibugzi ,it -aas 5-4 uloko ,varifargotof aj akedod vavi`u onvatsonde ,atobar ugonm on{arts vamen etiifargotof an otewavuders irP .otok~eotsop e}ev vets -irok og i oltevs eovs vamen i}jedib iitok{etop vami aked ma`ak e} onrotvop ,oN .ne~in -egotof is en oka ne{epsu {ed -ib ad e ok{eT .an~inegotof atsod e tson~il okak inaD .as -a~ 6 vami atobar anvitka ivos -a~ 11 eivo oV .00:60 od 00:91 do ogloderp e{eart otewam -ins i}jedib ok{et atsod e{eb aked manzirp ad maroM .totops an ewamins az aevarp es iok et -izuap aeb ,ewakils az vami og ot{ otemerV .”noskA„ otoiduts ov veb et{ues {agot on ,”evd acrS„ tops nedelsop toinizjen an {ande omas onetobar mami inaD oS :IKSVONAP NAJED .isnajin in~ilzar jan az an~ildo e i atagoldop i}jedib iob in~ilzar os arinibmok ad e`om ,ani`lod anders ajoken ,uklam itarks aj ad ,atasok al -gepsi aj ad itnemom inederdo ov ,ot{ irp anemorp anerims op ajoken ivarpan aken {agot ,aot an anmerps e en uklokod a ,anemorp anlakidar op ajoken i la~aroperp i ib saJ .andohpoen e atanemorp on ,lits jot avugen og is ot{ aot e orboD .ajinad -zi in~ilzar op uklam ov emid -iv aj ad abert i tson~il anvaj e aat kapes ot{ aotaz ,anemorp ivarpan ad abert {agoken aot -u|em ,e anarinibmok ,inemarp os itkefe joken ami ot{ aot an delgop ov ,der ov e asok ataniz -jen an toximI :”NI“ EBUB .ni~an jovs an jokeS .on~ilzar onajotsop taadelgzi anecs an eit etis...san jak do e{oT ,manmops aj ad aceC ,zep

INAD

INAD

toximi i atadartsE toximi i atadartsE
fargotof - IKSVONAP NAJED i ovtsuksi on{idogoglod os rezirf - ”NI“ EBUB ,iiver an jorb nem -orgo os ,ikrotaerk indom - AKSVOMID AJAM I AVOKTEN ANAJOB

ETITSILITS AN IRATNEMOK

721

-do taavugelzi etiifargotof i andogz ,otecil an itrc inliv -arp os ,avabu ugonm e aaT .tops nedelsop toinizjen an i ,otam -oT an otuo{ vt an emerv az var -ifargotof aj {andE .ewarif -argotof az tson~il anseretni e aaT .lamen mus et{ues anil -oraK os ajisesotof an~enide -oP .”ebes ma`al eS„ tops toin -izjen az ”noskA„ ov vetobar ag -ok varifargotof aniloraK os t a p a v r P :IKSVONAP NAJED .ovon ot{en avusenv ad i avunem ad {agokes la~aroperp i iB .e anrokerp -seb ,agelirp i on~ildo ajok anemorp ande ivarpan emerv oglod elsop ot{ e repuS .adel -gzi repus anitsivan ,ezjen az ivorobz mameN :”NI“ EBUB .atak -ilzar avutemirp es vin an {an -dev ,jot e jok akilzar zeb ,tsil -its joken os taavutobaros etit -anzop agoK .akat i`lodorp ak -eN .”tya“ ontelpmok e{eb enem derops onaroP .okakes orbodop an ajicamrofsnart antelpmok ami ages e ot{ aot od ,e{eb ot{ aot do ,aniloraK :ANAJOB
ANILORAK

.ajisesotof arbod ande emivarpan e} anindi ov aked mavedan es i ,aen os vetob -ar akedod vavi`U .aen uloko atanidazop an nevso ,iicker -ok inbesop ioken zeb on~il

-ops az anelE an otewarifargot -oF .anitA az imalker invitom -orp i inmalker etis emvetobar iG .e}evop ugonm onetobar mami anelE oS :IKSVONAP NAJED .arisnajinzi aj ad uklam e`om anemorp az a ,iots i orbod atas -ok an atajoB .aruzirf aksrearf op i akspit op ajoken agelirp i e} orbodop aked matems inidog inizjen az on ,e anevtsne` ,repus ,asok ataglod e der oV .idnert op ot{en ivarpan ad e`om ,oN .a|apod es im ,lits toinizjen e der oV .akjoved anvitizop ugonm i an~ildo e aaT :”NI“ EBUB .akosan aat ov akat i`lod -orp aken i agelirp i orbod ages ami og ot{ toximi on ,onedels mamen aj i}jedib ,maritnemok ad ale`om ib en anelE az onlano -iseforp op ot{eN .aen jak a|ap -od es im en aot i madiv aj ad ,ip -atsan an nevso ,tson`om alami mus eN .maritnemok og ad makas en aot en ili ansarop ozrberp ilaD .atansarop i anaerzos e e}ev ages a ,eted e{eb ivajop es agok i}jedib ,ajicamrofsnart am -elog ami anelE jaK : A N A J O B
AKSVETSIR ANELE

.tevs lec zin inet{up aeb etiifargot -of i}jedib kivziderp e{eb im anelE os atajisesotoF .iickerok inbesop ioken inbertop es i en i ecil otsi~ ami anelE i}jedib ,etiob i etinidazop uloko ovi~ -ulksi onetrvs e{eb etiifargot -of an otewavuderS .indorirp -jan i irbodjan aogezli iifarg -otof etindelsop ot{ akat at{ -upo es akelop ,akelop ,imars es tokote~op an okai ,itobar ad ak -as ,an~inegotof i aktals ugonm e anelE .tatluzer toinjark do mus nelovodazerp ,ja~uls jokes ov on ,ikvotogdop etinvendjok -es do anromu ugonm e{eb anelE i}jedib ane`ols e{eb atajises ,onsoleC .otsem onde an onamins e aked kota~e{v eibod es en ad az ataketoksid do ilga in`om etis emvitsiroksi ig i otoks -id zin iifargonecs in~ilzar tep emvamI .ane`ols anitsiv -an e{eb atajises ,”2B“ ov ,A .ak -ar ov tokin~uvz os atajifargot -of e{eb ot{ okak ,san jak ined -iv elib en agesod iok izniljats in~ilzar emvami oiduts oV .”2B“ ataketoksid ov atagurd a ,oiduts ov e{eb atandE .iises evd ov a`rdo es i oglodop e{eart tot

821

.onlakidar op i oktark op ot{en a{i{i es ad mavudebu aj ages aotu| -em ,ximi toinizjen az ma`irg es i mavuders aj saJ .a|apod es im delgzi lau`ek toinizjeN :”NI“ EBUB .alediv og mus en et{ues saj jok tsuporp ivarpan ad e

.atatobar i~uan aj is e}ev i anet{upo e aat ,iragurd ems i} -jedib ,marifargotof aj ezjen akedod mav -i`u ugonmjaN .orbod avugelzi aat azop ajok -es oV .an~inegotof jan e ,ages od etva{ -arp em ot{ etis do ,awaS .onevarpan e en agesod ot{ ot{en ,orb -od onlanemonef aog -elzi etiifargotoF .maborpsi ig ad vak -as i altevs ivon vip -uk i}jedib ,nuf rof tsuj ,ajisesotof aktark avon jan emvivarp -an ageS .volibliB treboR an totops an etiifargotof vet -obar iG ...adov ov ,a` -alp an iifargotof in~ildo emvivarp -an ap ,dirhO ov onde -az emveb inaL .ewar -ifargotof onizjen az matsirok aj tson -`om andobols ajokeS .iifargotof inaric -udorptsop 001 mami aen oS .awaS e aot ,larifargotof mus ug -onmjan ogoken okA

tsokter i avukelbo es ovabu ,lits rab -od onvitizop ,jovs amI .aneders en darg ov {enters aj ad {e`om en awaS .ineders es {agokes a ,atobar anvaj os taavaminaz es iok ikjoved etikt -er do ande e aat ot{ aot a|apod es im ugonmjaN .eted okak et{u ,anmado ugonm manz aj awaS :ANAJOB
]ILOKIN AWAS

:IKSVONAP NAJED

921

.aen os vak -ils ot{ e{eb im ajigelivirP .ezelzi ad o{ol {agokin e`om en ,an~inegotof e ugon -merP .delgzi vokakes az ,delgop jokes ov ivatsop es ad okak eanz aaT .ik -iK an en a ,ajom e atak{ -erg onvitinifed {agot ,abert ot{ okak ezelzi en atajifargotof uklokoD .i{ergz ad eanz en aat ,iickerok ivkakin aabert

ad uklam ,atasok an atasnajin ov e anemorp ivarpan ad e`om ot{ onevtsnide ,delgzi ne~il

.aen os matobar ad vakas {agok -es do i anmado ugonm manz aj ipo -ilaK i}jedib otewarifargotof ov vavi`U .gniljats von toiniz -jen aodiv og iok etivrp u|em veb saj i}jedib kivziderp e{eb im onbesop a ,ewarifargotof az kil neseretni ugonmerp ,ane` an~inegotof ugonm e ipoilaK .atajifargotof adelgzi ad okak i akas ot{ eanz aaT .ivosukv in -~ils emvami i a{ud ak~intemu e aat ot{ aot andapod es im aen j a k o n , s a ~ n e d e o m a s e m v e t ob a R .tes nede an omas veb ewamins olec dO .”ivotevc 0001„ totops

an {ande omas letobar mus ipo -ilaK oS :IKSVONAP NAJED .a|apod es im enem ,repus ,ovarB .rok -e~ rabarh e aot kapeS .aktark edib ad i asur oltevs artske an edito anrc dO .anemorp an -lakidar ande ivarpan ad i~ul -do es inidog uklot elsop ot{ e v a r d z o p a z , o v r P :”NI“ EBUB .tson~il anvaj ande az onvitizop ugonm e ot{ ,anemorp amelog ivarp -an aaT .ajizivorvE az ansep an torobzi az e{ami aj ipoilaK ot{ atsorbarh az ovarB :AJAM .maritnemok eN :ANAJOB
IPOILAK

en ezjen jaK .atatobar eanz aj is orbod aat uklok vinubz es ,if -argotof ikstevs os ovi~ulksi aletobar ages od aaT .anlanois -eforp e atakjoved uklok aot do neve{udoov veb onvatsonde ,ikiK varifargotof aj agoK

IKSVONAP NAJED

-zar az atasok an atani`lod anbertop e i aked i aknekenam e aked ajiseforp atanizjen derops i}jeduS : ”NI“ EBUB .a|apod es im onvatsondE .atsarzov an avukilan i toximI .avusendo es tokevo~ okak aot os taariz -iretkarak es tolits i toximi {agokenoP .andorirp e ot{ aot a|apod es iM .atnajirav avab -al ugonm ov aot i onediv mami aj ,itap avd ,{andE .otse~ ug -onmerp madelg aj eN :AJAM
AKSVONAVI ANIRATAK

.eleots i ib orbod iok i inemorp inlakidar avulovzod jok otecil an kilbo nelaedi ami aat i}jedib ,inemirp ig ad aat e`om ot{ ivolits ”adrajil -im“ tajotsop aked ma`ak e} ,A .aat e ot{ aot an {ab agelirp ad ,onlitpus ,on`en edib ad aot otes on ,aritkelferzi es

LETNA DILEMA

Romantika ili ludu lud
Pred voop{to da po~nete da razmisluvate za destinacijata za ovogodine{niot odmor, mora prvo da odlu~ite so kogo }e odite. Vpro~em, dru{tvoto ja diktira destinacijata, ne e Ibica za so mom~e, nitu pak e Venecija za so drugarki. A priznajte, ne e seedno dali }e go pominete odmorot so va{eto mom~e {to go gledate po cela godina ili so otka~enata drugarka so koja znaete deka }e "odlepite do daska#. Dilemava ja postavuvame pod pretpostavka deka imate dolga i stabilna vrska, taka {to va{eto mom~e ima potpolna doverba vo vas i nema MNOGU da se naluti ako otidete so drugarkite na odmor. Normalno, zemete predvid deka i toj }e otide na odmor so drugarite, a toa mo`e da bide po malku rizi~no. Znaete kako e, 4 mom~iwa sami, nema da se vratat bez da se "omrsat# narodski ka`ano. Vredi li eden leten odmor so otka~eno `ensko dru{tvo da se zameni za va{ata golema qubov??? Eve gi faktite ZA odmor so drugarka, no i ZA odmor so mom~e. . .

ZA odmor so drugarka:
-kafe-mafe, tra~, ogovarawe po celi denovi! -dolgo “{mizlarsko” podgotvuvawe za ve~ernoto izleguvawe. -kokteli, tekili i {to u{te ne...garantiraat super `urka! -svetite, nama~kani so maslo za son~awe, a cela pla`a ma`i sobira hrabrost da vi prijde, ajde da vidime koj }e bide najhrabar?! -tajnite ne se vra}aat doma so nas, ostanuvaat na odmor! -go nema mom~eto da se {treknuva ako pogledne{ vo grupa zgodni momci {to igraat odbojka na pla`a! -toplesot i tangata ne se zabraneti. -i najkratkoto zdolni{te i najdekoltiranta mai~ka se super leten detal, bez ograni~uvawa. -koketirawe so slatkiot {anker od diskotekata }e vi ja zgolemi samodoverbata, a sepak ne e prequba -se `urkate do ranite utrinski ~asovi, a nekolku pati vo tekot na ve~erta drugarka vi ve simnuva od {ank. -i ednostavno, ima li ne{to poubavo od dve, tri ili ~etiri drugarki SAMI na odmor!?

130

uvawe

ZA odmor so mom~eto:
-nezaboravni romanti~ni zajdisonca -budewe so doru~ek vo krevet -}e vi posvetuva vnimanie i }e vi gi ispolnuva i naj~udesnite `elbi -vie izbirate kade na ve~era, a toj bezuslovno se soglasuva -vi kupuva se {to }e iskomentirate deka vi se dopa|a -kone~no, mobilniot ne yvoni, pa toj e so vas -ve {titi od napadnite pogledi na sekoe vtoro mom~e -vi nosi koktel da ve razladi dodeka le`ite na pla`a -dodeka ve ma~ka so mleko za za{tita, so zadovolstvo i }e ve izmasira

-dolgite romanti~ni pro{etki za raka pokraj bregot se nasporedlivi so niedna `enska `urka -ednostavno, odmorot so mom~e e romantika bez kraj

131

C U B E - F E E L T H E U R B A N PA N I C

Esenta vo Wu Jork
za sekoj den

Toa {to na Skopje mu nedostasuva{e do sega , vo poslednava godina go dobi. Toa e noviot makedonski brend "Cube#. Brendot "Cube# za prv pat se promovira{e na 26.04.2006 vo nacionalnata galerija Mala Stanica vo Skopje. "Cube“ ima{e za cel da ja prezentira svojata prva kolekcija, vo sostav od 30 modeli koi bukvalno "vri{tea# vo o~ite na publikata. Temata {to se protkajuva{e niz celata kolekcija be{e kauboj stilot, dodeka inspiracijata be{e "Devojka koja e smela, sposobna, znae {to saka, ne se pla{i da eksperimentira, devojka koja zra~i so seksapil, `enstvenost i mladala~ki duh#. Bea koristeni prete`no prirodni materijali kako {to se : svila, pamuk, ko`a, `or`eti, pamu~ni trikoa i teksas. Boite bea raznovidni, iako rozevata malku preovladuva{e, {to zna~i deka, spored ovoj brend, nema nekoja vode~ka boja za ovaa sezona, poto~no deka site boi se trendi i in. Kolekcijata be{e propratena so modni dodatoci kako remeni, {apki, ra~no izraboten nakit , ta{ni i ~evli.. Ve}e renomiranite dizajnerski imiwa, Bojana Netkova i Maja Dimovska, se glavnite vinovnici za postoeweto na ovoj misti~en brend.

ITN: Kako i zo{to dojdovte do ideja da go formirate ovoj brend. Maja Dimovska: Po moeto vra}awe od Italija dobiv {ansa podetalno da se zapoznaam so makedonskata modna scena i na{ite dizajneri. Tuka normalno be{e i ~lenstvoto vo MMF (Makedonska Modna Formacija). Za `al, se soo~iv so golemite dupki vo modnata industrija kaj nas, iskustvata na modnite dizajneri i nezadovolstrvoto od toa kako ovoj sistem funkcionira. Veruvaj}i vo svoite kapaciteti i `elbata da go ostvaram toa {to ve}e go imav nau~eno, me donese vo situacija da razmisluvam prakti~no za rabotite, a istovremeno da ne zaboravam na dinami~nosta na

ovaa profesija i go vospostaviv spojot so Bojana Netkova. Taa e li~nost koja pokraj svoite di133

zajnerski sposobnosti , iskusno plove{e i na modnata scena. Bojana Netkova: Kako mi dojde idejata? Idejata mi dojde kako `elba da se napravi ne{to porazli~no od dosega{noto. Ne{to {to go nemalo do sega vo Makedonija. Na{ brend, dve dizajnerki zaedno, malku te{ko zamislivo, dve sueti rabotat zaedno ha,ha,ha (se smee). Se soglasuvam so Maja, mnogu e te{ko kaj nas da se prosperira, vo se , ne samo vo modniot dizajn. Taka da, so tekot na vremeto sva}a{ deka ne mo`e ve}e vaka, deka treba da se prevzeme ne{to, za da se promeni ne{to, neli? Taka i dojdovme so Maja do sorabotka. ITN: Do sega imavte edna va{a samostojna revija so koja i voedno go promoviravte brendot. Ka`ete mi gi va{ite vpe~atoci posle revijata, dali va{ite o~ekuvawa se ispolnija, dali vo tekot na podgotovkite na kolekcijata se po~uvstvuvavte deka toa {to go pravite e zaludno ili ne ste stvoreni za toa i deka sakate da se otka`ete? Bojana Netkova: Vpe~atocite!!!! Hm , pa mo`am da ka`am deka sum zadovolna i toa mnogu, no normalno mo`e i mnogu

podobro. Zo{to go ka`uvam ova !? Bidej}i seto toa {to ne e vidlivo za o~ite na publikata, vidlivo e za moite, a toa se site nedostatoci, dali vo kolekcijata, ili vo samiot event (nastan). Seto toa be{e uspe{no prikrieno, no mene mi pre~i i bi sakala sledniot pat da go eliminiram, iako sum

svesna deka sekoga{ ima gre{ki i mani , i deka e nevozmo`no da bide perfektno. A, {to se odnesuva do stravot dali e dobro toa {to go pravam ili ne, i dali sakam da se otka`am, samo }e ka`am deka sum li~nost koja e sigurna vo sebe, duri i premnogu , znae {to saka i se stremi da go postigne toa. No, exceptions. Maja Dimovska: Mo`am da ka`am deka vo `ivotot sum blagoslovena duri i najnepotencijalnite raboti da gi pretvoram vo ne{to ubavo. Mo}ta na kreativnoto razmisluvawe, neli hahaha (se smee). Zatoa, ne se pla{am od neuspeh. [to se odne-

suva do vpe~atocite, samo }e ka`am deka za se vo `ivotot e potreben trud i rabota i deka se }e si dojde na svoe mesto, so vreme. ITN: Istata ovaa kolekcija ja prezentiravte i nadvor od Makedonija, taka !? Napravivte edna mala turneja, pa ajde malku i za toa da ni ka`ete? Maja Dimovska: Dobivme pokana za u~estvo na modnata nedela vo Pri{tina kako i za modniot vikend vo Budva. Vo Kosovo bevme odli~no pre~ekani i dobivme mnogu pozitivni kritiki. Eden od najinteresnite vpe~atoci na ovie gostuvawa bea profesionalnite kontakti koi gi ostvarivme. Eve, Bojana neka vi ka`e za Budva. Bojana Netkova: Vo Budva, mo`am da ka`am deka kako za vtor pat organizirawe na moden nastan od ovie razmeri, be{e maksimalno profi. Kako nivni gosti, site tro{oci ni bea pokrieni, {to kaj nas na primer, takov moment ne postoi. Na nas be{e ostaveno samo da se prezentirame najdobro {to mo`eme i da se zabavuvame, normalno. ITN: Koga stanuva zbor za sueta, dali vo ovaa sorabotka, na momenti ima vojna na suetite? M a j a Dimovska: Ako bi nemalo kavgi, odnosno sudir na sueti, zna~i deka nema za {to da se bori ~ovek. Da ne gleda nekoj od

strana, ne bi ne klasificiral duri ni vo ~ove~kata rasa, ama ako, samo taka, se dodeka na krajot ishodot e pozitiven. Na kraj zavr{uvame smeej}i se za glupostite {to sme gi napravile. Bojana Netkova: No comment. Se {to }e ka`am, posle }e bide iskoristeno protiv mene, ha,ha,ha ( se smee). Ne da ima vristewa i pi{tewa, nego {to!!! Samo {to, navistina koga se }e zavr{i i koga }e ni se smirat v`e{tenite glavi, toga{ sva}ame kolku e nepotrebno seto toa. Ama, {to da se pravi, normalen proces

134

na rabota. ITN: Va{iot slogan e “Feel the urban panic” . Dali e slogan za ne{to {to treba da sledi, ne{to novo, dali voop{to e slogan na va{iot brend , koe e zna~eweto i so koja cel vo su{tina se koristat sloganite? Maja Dimovska: “Feel the urban panic”, ili “po~ustvuvaj ja urbanata panika” e sloganot na novata kolekcija esen - zima 2006 na koja se raboti vo momentov, predvidena za doma{en pazar. Zna~i, doa|ame do toa deka ne e konstanten slogan na brendot, odnosno momentalna indikacija na trendot koj {to }e imate mo`nost da go prosledite na esen. Bojana Netkova: Za zna~enjeto vi go ka`a Maja, dodeka za nivnoto postoewe, mo`am da ka`am deka naj~esto se koristat kako svoevidno objasnuvawe na kolekcijata vo edna re~enica. ITN: Spomenavte kolekcija esen-zima , mo`e li da ni ka`ete ne{to pove}e za toa? Bojana Netkova: Stanuva zbor za `enska kolekcija, koja kako {to napomena Maja, nameneta e za doma{en pazar. Par~iwata od kolekcijata se prakti~ni, noslivi, interesni, {to zna~i, rabotime “Pronto moda” (sekojdnevna moda). Stanuva zbor za kolekcija od 30-tina modeli, nameneti za klienti na vozrast od 15 pa nagore, bez limit. Toa ni be{e primarnata cel, da ne se ograni~ime vo target grupata, ba{ naprotiv, da napravime ne{to {to sekoj mo`e da go nosi. Maja Dimovska: Ako vo minatata kolekcija se fokusiravme na seksipilnosta i `enstvenosta, no i re{itelnosta na `enata, vo ovaa kolekcija se protega suptilnata i nesigurna strana na `enata, protkaena so romanti~ni ni{ki. Kolekcijata e sostavena od dve grupi, kade {to za sekoja e razli~na tema. Prvata grupa e naslovena “Wall in New York” ( Esenta vo Wu Jork) {to vo su{tina ja reflektira i samata tema, a vtorata grupa e nare~ena “Under the urban sky” (Pod urbanoto nebo). Dodeka pak materijalite koi gi koristime za ovaa kolekcija se :

pamu~ni {tofovi, svila, `or`eti, pamu~ni trikoa, xins, ~oja, keper, trikota`a, svileno-pamu~ni {tofovi itn. Me|utoa, sepak da gi ostavime objasnuvawata na strana i da im dozvolime na kupuva~ite od septemvri pa natamu da ja po~uvstvuvaat i ovaa kolekcija. ITN: Dali za doma{en pazar zna~i deka nemate nikakvi ambicii da se prezentirate nadvor, ili samo deka ovaa kolekcija nema da ja plasirate nadvor od ramkite na Makedonija i dali voop{to }e ja prezentirate ovaa kolekcija na nekoja od modnite nedeli kaj nas , ako voop{to gi ima? Maja Dimovska: Prioritetno si rabotime na makedonskiot pazar ,no sekako deka imame ambicija da se {irime i nadvor od Makedonija. [to se odnesuva do prezentaciite nadvor od Makedonija, se vo svoe vreme, bi trebalo , no za toa potoa. Eve, kako informacija mo`am da vi ka`am deka na 29.07.2006 vo Dubrovnik }e se odr`i modna ve~er , kade {to sme pokaneti kako gosti. Bojana Netkova: Planot ni e da se pretstavime na modnata nedela, dokolku ja ima, neli, no ako ja nema, toga{ bi sakale povtorno da napravime samostojno pretstavuvawe. Celta e da se prika`e kolekcijata, taka da definitivno }e postoi prezentacija, samo seu{te ne se znae kakva.

Bojana i Maja ili ednostavno

ka`ano “Cube”, vo idnina najavuva konstantno prisustvo na modniot pazar i scena, sledejki gi modnite trendovi , no i sekako voveduvaj}i novi, sopstveni. Kako {to tie dve velat : “ Iako kaj nas se smeta deka modata ne se diktira od tuka “, tie se nadevaat deka eden den }e go postignat toa.
135

MA[KI I @ENSKI PRAVILA

BONTON BONTON

SITNICI KOI MNOGU ZNA^AT
Sekoga{ koga sakate da izgledate `enstveno, elegantno i seksapilno, potrebno e da go upotrebite svojot vkus i svojata imaginacija. Eve nekolku soveti: - Dokolku nosite rakavici i treba da se rakuvate so nekogo, zadol`itelno morate da ja simnete desnata rakavica. Nikako nemojte da se pozdravuvate so rakavicata ili pak po gre{ka da ja simnete levata rakavica. - Izbegnuvajte napadliv i voo~liv nakit, bez razlika dali e ve~erno ili dnevno izleguvawe. vulgarna obleka. - Dokolku sakate {tikli, treba da imate predvid dve raboti: Treba graciozno da odite i ne treba da vnesuvate ni najmal napor. Dokolku ste nespretni i se pla{ite deka na sledniot ~ekor }e padnete, toga{ ne rizikuvajte!!! Taka, samo }e ja izgubite elegancijata. - Banalno, no korisno e da se znae: Kusa sukwa ne mu e dozvolena na sekogo. Samite treba da procenite dali vas vi e dozvolena ili ne. - Nemojte da nosite torba koja {to ima ma{ki detali ili pak nekoja torbi~ka koja ne izgleda vkusno, privle~no i elegantno. I sekoga{ vnimavajte, torbata mora da bide vo sklad so ~evlite!!! - Mnogu v a ` n o pravilo!!!! Nemojte nikoga{ da g i

N

STIL I MODA

aj~esto se veli deka oblekata {to ja nosime sekoga{ treba da bide skladna so sredinata vo koja {to se nao|ame. Dali taa }e bide elegantna, sportska ili po ke`ual varijanta, zavisi od mestoto kade {to }e odite. Ovoj kriterium od sekoga{ moral da se po~ituva, a vo dene{no vreme posebno e mnogu va`en. Prepora~uvame da posvetite posebno vnimanie!!! I ovde e mnogu va`no, kako i vo drugite situacii, da znaete sebe si da se procenite, da se poznavate samite sebe i svojot imix, da si odredite eden kriterium na oblekuvawe, stil, boja i drugi detali vo koi ednostavno, prijatno }e se ~uvstvuvate. Treba da odredite kakva obleka odgovara na va{iot fizi~ki izgled. I na kraj, da bidete svoj i da si odredite stil koj }e bide prepoznatliv za vas i }e ve prepoznavaat po nego. Za da bidete elegantni ne mora da kupite novo odelo ili pak toa da bide svileno, satensko ili svetkavo. Treba da imate svoj stil, na izgradena li~nost, koj }e bide postojan i }e ja dava slikata za vas.

- I posle ~etiriesettata godina, elegantnata dama sekoga{ treba da nosi {e{ir. - Na dama i e dozvoleno da nosi {e{ir na bilo koe mesto, duri i vo crkva - Izbegnuvajte ili nikoga{ ne nosete bunda. Bundata, golem del ja smetaat za

136

MA[KI DETALI
- Mom~iwata sekoga{ treba da izbegnuvaat kratki ~orapi. ^orapite sekoga{ moraat da bidat vo ton so kravatata {to ja nosat. - Nikoga{ ne se kombinira ko{ula so linii so karirana jakna ili obratno. - Xebnoto maram~e nikoga{ ne treba da bide vo ista boja kako i kravatata - Nikoga{!!! Ko{uli so amblem, marka ili firma na niv!!! Toa pove}e ne se nosi. Dokolku istite ovie detali se nao|aat na kravatata, toga{ i taa ne doa|a predvid. - ^vorot na kravatata ne treba da go vrzuvate pre{iroko kako na amerikanski gangster, no ne treba ni da bide mal kako kaj lokalnite kriminalci. Srednata golemina e najprifatliva. - Nikako pre{iroki kravati!!! - Nikako, kravati od ko`a koi se so lo{ kvalitet i deluvaat kako plasti~ni.

imitirate poznatite li~nosti i nivniot stil na oblekuvawe. Bidete sekoga{ svoi. - Izbegnuvajte go va{iot identitet!!! Porano ~esto pati inicijalite od va{eto ime i prezime bile ispi{ani na ko{uli, kravati, istetovirani.... Nikako svoite inicijali ne gi stavajte na bilo koj del od oblekata. Edinstveno mesto kade {to mo`ete da gi izre`ete e na zlaten, plo~ka privezok. Tuka e prifatlivo. - Prsteni pove}e ne se nosat, so isklu~ok na burmi. Slamenite {e{iri povtorno se vo upotreba, no tie ne ja pravat elegancijata. Prepora~livi se za na pla`a.

137

SANTORINI, GRCIJA

Grcija ~ie oficijalno ime e Elinska Republika e zemja vo jugoisto~na Evropa na ju`niot kraj na Balkanskiot poluostrov. Ima kopneni granici so Bugarija, Makedonija, Albanija na sever i Turska na istok. So vodite na Egejsko more, Grcija grani~i na istok, a so Jonsko more i Sredozemno more na zapad i jug. Mnogumina ja smetaat za lulka od koja se rodila celokupnata Zapadna civilizacija. Grcija ima dolga i bogata istorija i nejzinata kultura osobeno vlijaela na Evropa, Azija i Afrika. Glaven grad na Grcija e Atina. Oficijalen jazik vo Grcija e gr~kiot jazik. Grcija e zemja ~lenka na Evropskata unija od 1981 god. Santorini e eden od najmondenskite i najatraktivnite ostrovi vo Grcija. Tamu mo`ete da u`ivate vo site etno obele`ja i da se odmarate vo tradicionalniot ambient.

138

BORA BORA

Ostrovot Bora Bora pretstavuva biser na Polinezija, mesto za koe sonuvaat site lu|e vo svetot. Se smeta za edno od najpopularnite svetski turisti~ki destinacii, iako za {armot i ubavinite na ostrovot se znaelo mnogu odamna, mnogu pred modernoto vreme. Na ovoj ostrov prestojuvale mnogu umetnici, pisateli, slikari i filozofi koi crpele energija i inspiracija na prekrasniot ostrov. Bora Bora e eden od 118 ostrovi na arhipelagot Francuska Polinezija koi se podeleni vo nekolku grupi, a ovaa vo koja najpoznati se Bora Bora, Morea i Tahiti e popularna kako "angelski ostrovi". Klimata e neverojatno prijatna so temperatura od 25 do 30'C, a periodot od juni do oktomvri e so ne{to ponizok procent na vla`nost.

139

SEJ[ELI

Toa e najgolemiot koralen greben na svetot, se nao|a severoisto~no od Madagaskar vo Indijskiot okean. Se sostoi od 115 ostrovi, od koi Mahe na sever e najgolem. Dolg e 32 km., a {irok 8 km. i na nego le`i glavniot grad Viktorija, vo koj `ivee 90% od naselenieto na Sej{elite. Na Mahe ima preku 75 prekrasni pla`i so bel pesok, prekrien e so bujna vegetacija, a nad nego kako da visi planinata Morne Sej{eli. Najpoznata pla`a na Mahe e Beau Valon. Ostrovot Praslin, eden od pogolemite, e dolg 13 km. i {irok samo 4 km. i gi ima najubavite i najpoznati pla`i Anze Lazi i Cote d'Or. Praslin vo prevod zna~i "Ostrov na palmite“ i toa go dobil zatoa {to na toa tlo gi ima retkite Coco de-mer palmi. Sej{elite imaat egzoti~na flora i fauna i se vistinski, mo`ebi posleden raj na nedoprenata priroda.

140

HAVAI
Havaite se sojuzna dr`ava od SAD. Toa se grupa na ostrovi koi se nao|aat vo Tihiot okean. Glaven grad na Havaite e Honolulu. Na Havai, u{te na aerodromot }e ve pre~ekaat so cve}iwa i muzika. Toa e slika {to }e ve sledi vo tekot na celiot prestoj, lesno oble~eni devojki so temen ten i egzoti~en tanc na sekoj ~ekor. Havai go so~inuvaat osum glavni ostrovi i pove}e pomali i se rasposlani kako izoliran arhipelag na sredi{teto na Tihiot okean. Se nao|aat na 4.100 km jugozapadno od Los Anxeles i 6.300 km jugoisto~no od Tokio. Najgolem ostrov e Havai so 5 masivni vulkani i impresiven nacionalen park kade }e slu{ate prikazni za madam Pele, bo`icata na vulkanskiot ogan. Nezibe`na e tradicionalnata zabava so luau muzika i hula tanc, no i so moderna muzika, diskoteki i klubovi, posebno na ostrovite Oahu i Maui. Na Oahu se nao|aat i najdobrite pla`i, posebno za surferi, a na Maui za{titen znak e atraktivniot vulkan Haleakala ili vo prevod "ku}ata na sonceto#.

141

MAURICIUS
Mauricius e ostrov vo Indiskiot okean, vo blizina na jugozapadniot breg na Afrika i e vistinski tropski raj. Visoki palmi, dplgi peso~ni pla`i i beskrajno sinilo }e vi ja ma|epsaat du{ata. Glaven grad e Port Luis, a pokraj slu`beniot angliski, se koristat i francuski i hindi jazikot. Hranata e kombinacija od evropska, kineska i indiska kujna, no bez trevoga, niz brojnite restorani i hoteli se slu`i internacionalna hrana za site vkusovi. Vremenskata razlika vo odnos na Makedonija e plus 3 ~asa. Na mauricius ve o~ekuvaat ludi `urki, no i romanti~ni momenti na zalezot na sonceto i romanti~ni ve~eri vo brojnite restorani so takva atmosfera.

142

FIXI

Fixi e arhipelag na raskrsnicata na ju`niot pacifik. Fixi e tamu kade {to brzaweto e nepristojno, kade imeto na prijatelot ne se zaborava, a lu|eto nosat cve}iwa ne poradi posetitelite, tuku zatoa {to go sakaat. Ostrovite na Fixi, gi ima okolu 300, mo`at da gorat od vozbuda, no i da potonat vo mirot na iskonskata priroda. Mo`ete da u`ivate vo loveweto riba nautro od grebenot, popladne na piknik pokraj vodopad vo xunglata, a nave~er da se topite vo doma{nata hrana podgotvena vo zemjena furna. Vo vremeto na edrewacite Fixi go narekuvale zemja na ~ovekojadcite, a denes e egzoti~en raj so magi~na priroda. Najgolem e ostrovot Vitu Levu, a za kuso vreme mo`e da bidete kade sakate na Fixi. Nezaboravni se brzite reki, vodopadite, porojnite do`dovi od koi nikoj ne se krie i zaminuvaat nenadejno kako i {to do{le i pla`ite uivi~eni so rasko{ni palmi kade {to misli{ deka vremeto zastanalo. A, Suvu, glavniot grad - raj za {oping.

143

Bahamskite ostrovi ili Bahami se ostrovska dr`ava vo Atlanskiot okean. Se nao|aat jugoisto~no od Florida, Sad. Najgolem ostrov e Andros, dodeka glaven grad na dr`avata e Nasau, koj se nao|a na ostrovot Wu Povidens.

BAHAMI

144

SARDINIJA

Sardinija e vtor po golemina ostrov vo Mediteranot, avtonomna italijanska regija. Smesten e vo zapadniot del na Sredozemnoto more, me|u Italija, Francija i Tunis, a glaven grad e Kaqari. Nekoi od sardiniskite obali se poznati vo svetot na turizmot i se poim za dramatska prirodna ubavina. Najpoznati obali se Costa Smeralola, Costa Rei, Costa Verde, Costa Paradizo i Costa del Sud. Klimata e mediteranska, so topli proletni i esenski meseci i `e{ki leta. Ostrovot va`i za priroden rezervat so retki primeroci na flora i fauna od koi najgolemiot del se pod za{tita na dr`avata. Na Sardinija vredi da se otpatuva, da se pominat nezaboravni denovi, no zadol`itelno da se proba ov~oto sirewe pecorino, poga~ata so maslinovo maslo Pane Gutiau i prekrasnoto crno vino so jak vkus Cannonau. Na Sardinija vredi da se letuva.

145

Francuskata Republika ili Francija (na francuski: Republique francaise ili France) e zemja ~ija teritorija se nao|a vo Zapadna Evropa i koja ponatamu e so~ineta od zbir prekumorski ostrovi i teritorii locirani na drugi kontinenti. Francija e demokratija organizirana kako unitarna polupretsedatelska republika. Taa e razviena nacija ~ija moderna ekonomija e petta po golemina vo svetot (2003). Nejzinite glavni vrednosti se izrazeni vo Deklaracijata za Pravata na ^ovekot i Gra|aninot. Francija e eden od osnova~ite na Evropskata Unija, kako i najgolema zemja ~lenka vo odnos na povr{ina. Francija isto taka e i eden od osnova~ite na NATO i ON i e postojana ~lenka na Sovetot za bezbednost pri ON. Taa e edna od samo sedumte zemji koi oficijalno poseduvaat atomsko vooru`uvawe.

KORZIKA, FRANCIJA

146

Dokolku ste avanturisti~ki tipovi i sakate letoto da go minete nezaboravno i ludo, a istovremeno da do`iveete vistinski odmor, kako hit destinacija ovaa godina vi gi prepora~uvame Karibite i toa Bermuda. Karibite se grupa na ostrovi koi se nao|aat na Karibskoto more. Ovie ostrovi se prostiraat od Florida na sever do Venecuela ju`na Amerika na jug. Karibite se sostojat od 7000 ostrovi, a podeleni se na 25 teritorii koi pretstavuvaat nezavisni dr`avi, kolonii i protektorati.

KARIBI

147

TAJLAND
Tajland, ili Kralstvo Tajland e dr`ava vo jugoisto~na Azija. Na jug izleguva na Tajlandski zaliv i del na Ju`noto kinesko more. Grani~i na zapad so Mijanmar, na sever i istok so Laosom, na istok so Kamboxa i na jug so Malezija.

148

[panija e zemja locirana vo jugozapadna Evropa. Go deli Pirinejskiot Poluostrov so Portugalija, Gibraltar i Andora. Na severoistok, po Pirinejskiot planinski masiv, se grani~i so Francija i Andora. [panija gi vklu~uva Balearskite ostrovi vo Sredozemno more, Kanarskite ostrovi vo Atlantski okean, gradovite Seuta i Melila na sever od Afrika i nekolku pomali nenaseleni ostrovi na sredozemnomorskata strana na Gibraltar, kako Hafirinskite Ostrovi, „karpite” (na {panski: penones) na Velez i Alhumkemaz i maliot Parsli ostrov. Glaven grad na [panija e Madrid. Povr{ina na zemjata e 504,782 km, a broj na naselenie 43,197,684 `iteli.

IBICA

149

151

vatsos tointluk i dnanidreF cnarF ,ivodneb iksporve etin -ralupopjan onlatnemom do nede -tatemap es e} onrugis iok itrec -nok aa`elebo aj re~ev akslavits -ef atavrp a ,i~avudevzi in{am -od i iksnarts 006 ukerp ajipatsan inib teseavd aN .daS ivoN dan otoben e{avultevso og jok temon -go neralukatkeps i anib atanvalg an ,snagidraK atapurg an topatsan os ivosa~ etinre~ev ov nerovto onlajicifo e{eb tolavitsef a ,iletitesop 000 53 uloko aodjan es anidrvt ataksnidaravorteP

TIXE "atava`rd" an ajigam avoN

an re~ev atavrp et{U .atanera sned an sljaM feX i jeM kireD onsondo ,anib atanvalg an ,sjoB po[ teP aeb idzevy imelogjaN .oglodop ned joken et{u eart ad tizgE atable` avunatso on ,atacrs ajinlopan ig in idzevy etimelog i amargorp atanraluk -atkeps ,anet{ups e atasevaZ .iluj 9 an i{rvaz ,dnerb iksnitsiv niz -jen anats i tsketnok nevitizop ov ajibrS e{avuvatsterp aj anidog avandelsop jok ,tizgE tolavits -ef an einadzi ototse

[

IT[UPS ES ATASEVAZ

251

po[ teP oud oksilgna otonrad -negel ,akizum atanralupop an it -on etinsel an etivelark i emvod -iv ig animelog aksnitsiv oV .cit -nagig ajipatsan }on atandelsop i edak ,anib atanvalg an i en on ,iv -oxjets etilamop an atawavu~uls an atacintas inemorp aj edaken od ”eti{atizgE“ an tsonariseretni -az atat{po idarop ,tosonerP .et -izucnarF i etinajiletI u|em tol -eud taadelg og ad ,etisaret PIV an irozivelet amzalp ili ivomib oediv an ,”atanidrvt“ zin ivotknup e}evop an atson`om ajitsiroksi aj ,jorb melog e{ami ig ,tolavitsef an eticinse~u i on , etiletitesop u|emop ,ivkat a ,totevs an atobar anderops atan`avjan an iletibuq etinjorB .kinzarp ik~izum jovo an atajicanimluk os ipolkop es ete ,kote{rvaz ot{ ji~ ,labduf ov ovtsnevrp otokstevS an raverptan toinlanif an otewavurgido ,ajic -autis atan~ificeps a`elebo aj re~ev atandelsoP .iletitesop 000 02 ukerp os nevosamjan i ondeov ,lodjA iliB ,tizgE an adzevy atav -rp an totrecnok e~elvirp ig ugon -mjan a ,)idajli 00054 uloko (ilet -itesop ugonmjan ,e{avuke~o es i ot{ okak ,aarbos es ,)re~ev akslav -itsef atatert( atatobas oV .jes -iroM an patsan toin~ildo an ta -avuvtsusirp ad tson`om aami iok ,iletitesop 000 03 i 000 52 u|emop elarbos es ,aknecorp aburg op ,”at -anidrvt“ an re~ev atarotV .tluK do led toimelogoP .irut inar -izinagro ov aa|aod iok ,icnatirB aeb injorbugonmjan ,vin dO .tol -avitsef iotsop agok do aporvE andapaZ do icnarts ugonmjan elit -esop og tizgE anidog aavo ,eti~av -utsevzi an etiknecorp deropS .aned tep eit anid -rvt ataksnidaravorteP ajitesop aj tevs toilec do iletitesop 000 041 ulokO .ane{rvaz e akru` atam -eloG .ajibrS amrdzar aj tizgE .sued -amA obmaR i onaleB oneN reinoc -nak toiksnitnamlad os ovt{urd ov ,toxjets ”n`ujF“ an utin e{ -eb en onvabaz uklamop ot{iN .toxjets ”kizujM dlroV oneR“ an ,ulodop amedeb avd omas ipatsan ~ivomarjaB naba[ toit -anzop ap ,tolark i edib ad arom edaken akut ,atacilark e edaK .av -opexeR amsE akizum ataksmor an atacilark i naqviD odalV ,itsog etinlajiceps os iksvokjaX liriK akinortkele-onte an rotsjam toi{ -an os i aotop a ,”sretsiS roziS“ dneb pop-erabak-oksid-toik{roj -uw an akrivs an~ildo os ,}onlop elsop i i`lodorp atavabaZ .sjoB

351

-op tolavitsef ot{ aotaz ,otewarisnanif ov avuvtse~u ad ali~uldo ajibrS an atadalV .lav -itsef jovo az iranid inoilim 21 iovdzi ivrez -er etikstexub do ajibrS an atadalv ,iisnan -if az otovtsretsiniM an avitajicini oP TIZGE ANGOMOP OG ATADALV .ta`av en i e}ev uk -ani iok ,ilbat itlo` iksdarg ili inetobarzi on~areovs os eino omas ukut ,atajine`urdz do albat os iskat olavunimop en ad i oroks tsom toiksnidaraV ukerP .aritnemok es ad on -bertop e en ,”icajvid“ atadopsog tari{ todarg az ikils ivkak a ,ancod on ,inebargo es aked elitavs eticnartS .iralod 03 op i la}alpan es tetlukaf toiksfozoliF jak topmak od ac -inats atak~inzele` do ,iskat os tozoverP ”itsiskaT etiviD“ TUA .ak~ajip italp ad tocena~il -gnA ,”atanidrvt“ an tanters es oka ,volsu dop ,aneibdo alib atadunop on ,to~a|oanorp idarg -an og ad lakas tocenartS .netarv lib tonofel -et i tokinevtspos i to~a|oanorp i el{anorp ig ,tonofelet an otewa|oanorp op asa~ mud -eS .cena~ilgnA an a|apirp um aked olivatsop -si es jok az nofelet nelibom lo{anorp ,”atan -idrvt“ an iletitesop etin{amod do nede ,on -emI .nofelet toinlibom os toja~uls i edib ad e`om ”atanidrvt“ do atarefsomta az remirP .aavu`ols es on~ildo ebes u|em ,etiletitesop do tatobaraz ad okak aadelg a ,tolavitsef an aeb en iok eino do led toimelogop akedod I ”icvotizgE“ NI TUA-NI .”}ivonamdaR adaN ,akjam atajom e joreh melogjaN“ :cevotizge nede an tosiptan i a|aps irovogdo etivabujan oV .”e~mom oteoM“ :alirovog -do onvatsonde akjoved atanzopeN .ok{uogloD ok{uD i nospmiS traB az i aji~uldo es anim -ugonM .njat{njA -}iraM veliM ,alseT alokiN an andap kapes etiletitesop an torobzI ?joreh toi{av e joK :otew -a{arp an torovogdo aavu{ip og ”eticvotizge“ eok an onap aeson etitsivitka ,iicazinagro etinidalven az narivrezer torotsorp aN AMAM JOREH .akpot atakslabduf os atarab orbod

aked a`akop toceniF okai ,ajinU ataksporvE idebop aj 0:3 tatluzer os tizgE an atapikE .anivogecreH i ansoB an itobar in{erovdan az toretsinim ,}inavI nedalM os ondeaz ,}ivonidajoK i }ivok{arD etirts -inim ,ak{rddop an~ibesen aavad i aedels og ewavu~uls avO .rinrut jovo an aavuvtse~u }ivonalivS naroG os ondeaz ,apike atajovs an netipak i e{eb ondeov jok ,r~itilop toiksnif jok ov ,ivolog ilam an labduf e{argi es at -anidrvt do {o} jokes aN .ajinU ataksporvE an ewavuri{orp az torasemok ,neR ilO an topmak tizgE ov ot -ewavutsog e ajicneruknok zeb ,lavitsef tizgE toin{enidogovo an anzakirp atak~itiloP IVOLOG ILAM AN UE .emidanenzi ev ad sav ein utin am -en i inlibiskelf onjark emedib e} i toke~od an ontajirpen etidanenzi en en ad es etedurt -oP - :isalg tizgE an etirotazinagro od akarop atanvin a ,daS ivoN ov atanarh e avkak elaris -eretni es snagidraK atapurg an etivonel^ .lohokla amen ad toxjetskeb ov elarab ap ,ira~ilohoklait -na itanlokaz okak elariralked es tlaK atap -urg an ivonel~ etitanatso i irebtsE najI .toxjetskeb ov osem an tosirim i atems mi aked elanemopan eit ,icnajirateg -ev es ir~izum etivogen i jesiroM aked totkaf an delgo os ,akat otsI .ajob anerbers ili al -eb os edib ad okakin ,ake~erp og e} jok tolib -omotva laritsisni jesiroM toinradnegeL .ertu iotsop en ad okak ta{ -up todneb an ivonel~ etis aked ela{ipan ib -le` az atatsil ov ot{ aotaz ,odu~ e en i ot{ ,ewe{up otenarbaz e ajibrS ov ilad olaris -eretni ig MIH atapurg do icniF etivaselB .naS i najidraG :ajmez atanvin do icinsev i icikram os daS ivoN do icindelgzar elarab ,apike atavogen i son -arpaK skelA a ,onavukaptoen i onetsiroksien edib ad ible` az atatsil an onedevan e ot{ es elarab dnanidreF cnarF do eticmoM .tizgE an idzevy etigurd i dnanidreF cnarF ,jesiroM ,tlaK an atawarab es aot -inavukaptoen tad -ib mi ad itobar etis aaritsisni ,anecs ak~iz -um atakstevs an idzevy etivon a ,ajob anerb -ers os alok e`ob jad en ,ili aleb os tazov es ad temap an a|ap mi en etittesedmuso do etid -negel an ,lohokla vokak olib anizilb ajovs ov taakas en irekor etikotse`...loker ib joK .tap jovo i a`akop es aot a ,at -obar anseretni es ira~izum etikstevs an etiv -orih i etiedI .tolavitsef an etirotazinagro do tizgE an eticinse~u aarabop es ot{ evE ETICINSE^U AN ETIVORIH .totevs ov lavitsef toirbodjan e anid -og aavo lavitsef tizgE der op toitse{ ,najid -raG iksnatirb an torobzi derops i ,arefsom -ta an~ildo e{eedalv ire~ev irite~ etiS .anrvaz en ad i isi~er d`od ,ad ak -at ,akilirp ataksnemerv os a}ers aami anidog aavo etirotazinagrO .tetlukaf toiksfozol -iF jarkop topmak ov inetsems aeb eticnarts

451

.itelbat inzar 541 i nimatefma amarg 52 ,dips amarg 3.2 i es inemezdO .izats

-ke itelbat 673 ,anauhiram amarg 415 ,{i{ah amarg 41 ,niakok amarg 5.3 ,nioreh amarg 51.1 elezdo acil 772 do tizgE an emerv az ajicilop ataksdasovon an eticindapirP AGORD .ata`alp do i tizgE an topmak do ,atanid -rvt do erbu| akibuk 0001 otenarts -to e aned etirite~ an toket oV .abjots -os atantibovrp ov ajitarv og daS ivoN iok ,”atotsi^“ an ipike et -injorbugonm tarovog otivokilsjan ,ne{rvaz e tolavitsef akeD ATOTSI^ .anidrvt ataksnid -aravorteP nok e{avutapu es atak -ilbup agok ,ivosa~ etinre~evderp od ,ned toilec an toket ov inlop aeb eti~ifak i etinarotseR .)todarg an atajimonoke ov arve inoilim 5,3 aaels es tizgE an em -erv az anidog atatanim( etecar taj -irt ig onlovodaz ivoned eivo iok iletitsogu etiksdasovon i avuvts -vu~op tizgE an emerv az e|ul ugonm elangitsirp daS ivoN ov akeD ECAR TAJIRT ETILETITSOGU .atacindeaz ov inemorp etinvitiz -op an iletison es iok ,e|ul idalm ,etindobols an lobmis avuvatsterp i aporvE ov ajibrS az ximi nev -itizop an otewavuravtso ov agam

PROGRESIV MUZIKA NA DIXEJ ICKO
Miksot na Karolina i Babura, mislam deka e katastrofa. Toa e ne{to {to Novogradska i Karolina ne smeat da si go dozvolat

Vo stilot na svetskite
D
j Icko ili Melovski Risto, toa mu e od kumot, keariera ja zapo~na u{te pred 15 godini pu{taj}i muzika vo skopskite kafuliwa i diskoteki. Prvite radio iskustva go vra}aat u{te vo po~etocite na “Noma” radio za podocna, kus period da raboti i vo “Mega radio” dodeka be{e smesteno vo prostoriite na diskotekata „Hard Rok”. Ne{to podocna, toj e del od „Antena 5” timot kade {to e ve}e 10 godini. ITN: Koga i kade bea tvoite po~etoci i kolku vreme se zanimava{ so pu{tewe muzika? - So muzika se zanimavam ve}e podolgo vreme, a moite dixejski po~etoci datiraat od pred 15 godini vo, svoevremeno, dosta aktuelniot Skopski klub „Subway” kade bev resident Dj. ITN: Osven vo radio, ima{ li pu{tano muzika vo klubovi? - Da, muzika sum pu{tal niz celata na{a dr`ava. Sum bil, i prisuten sum bukvalno vo site aktuelni klubovi, a imam nastapuvano i na nekolku festivali. ITN: [to e za tebe pogolem predizvik, diskoteka ili radio? - Ova pra{awe postojano i sam si go postavuvam. Toa {to od sekoga{ sum go sakal e da vlijaam na lu|eto so muzikata, da im zboruvam preku muzikata. Vo momentite koga go ima{ onoj najneposreden „Vibe” so publikata vo klubovite e navistina neverojaten, od druga strana pak, toa {to mo`e{ da im go ka`e{ na lu|eto preku radioto, osobeno preku „Antena 5” e neprocenlivo, a i mnogu povlijatelno, zatoa {to se obra}a{ na mnogu pogolema publika i na poinakov na~in. Sepak, prednosta }e bide radioto, mislam deka kako predizvik, opciite 156

se mnogu pogolemi. ITN: Kakov stil na muzika pu{ta{? - [to se odnesuva do klubovite, progresiv zvukot mi e osnova, me|utoa dosta eksperimentiram, a vo zavisnost od publikata, zastapena e elektro, minimal, breakbeat muzikata, pa duri i poagresivnite stilovi. A, {to se odnesuva do radioto, Mainstream muzikata e najzastapena, iako imam nekolku specijalizirani termini kade {to se pu{ta isklu~ivo muzika od klupskata scena vo Makedonija. ITN: Dali toa i privatno go slu{a{? - Privatno, najmnogu slu{am progresiv, iako i trans scenata ne mi e nepoznata ITN: Kakvo e tvoeto mislewe za drugite pravci na muzika? - [to se odnesuva do elektronskata scena, sakam da posetuvam zabavi i nastapi od site pravci, ne sakam iskomercijalizirani raboti od bilo kakov tip i sepak }e dodadam deka muzikata e li~na rabota i vkusovite se ne{to so koe ne mo`e da imate isto mislewe so drugite. ITN: [to misli{ za turbo folk grupite {to nastapuvaat i imaat koncerti po diskoteki?

razbiram. ITN: Ima li dovolno lu|e {to ja slu{aat taa muzika? - Mislam deka vo Makedonija ima i pove}e od dovolno lu|e {to ja sledat klupskata scena. Mo`ebi treba malku pove}e propaganda koga se raboti za doma{nite dixei, a ne samo koga doa|a nekoj od nadvor. So takva cel e i emisijata Dj s Korner so Icko i Lefonque na „Antenna 5” radio. ITN: Ima{ li pu{tano muzika nadvor od Makedonija? - Ne , me|utoa sum prisustvuval na bezbroj nastapi i `urki {to se slu~uvale nasekade vo svetot. Tuka gi vklu~uvam i nastapite na najdobrite svetski dixei vo Amerika, Anglija i drug delovi na Evropa. ITN: Mo`e{ li da napravi{ sporedba so na{ite klubovi i `urki? - Sporedbata e {to ova kaj nas e samo minijatura vo sekoj pogled vo odnos na toa {to se slu~uva vo Miami, Los Angeles, New York, London....Tuka zboruvam bukvalno za se. Zna~i za zvukot, osvetluvaweto, masivnosta i klupskata kultura na tie nastani. ITN: [to misli{ za starite makedonski pesni prerabnoteni vo haus verzija? - Ni{to, za `al. Toa e tolku

mal segment {to ne e vreden nitu da se spomene. Bi im prepora~al na na{ite avtori i yvezdi da ne prevzemaat takvi ~ekori, osven ako ne se raboti za vrven producent, kako {to e na primer eden Kiril Xajkovski, koj znae kako toa treba da zvu~i. ITN: Ima{ li razmisluvano ti da napravi{ remiks na nekoja makedonska pesna? - Ne, me|utoa imam dosta idei za koi mislam deka imam realni {ansi da gi realiziram za nastap so remiksi koi }e vklu~uvaat makedonski etno elementi od zapadniot, Mia~kiot kraj, odsvireni na tapan zurla i kaval. ITN: Kako ti se dopa|a remiksot na Karolina i dixej Babura? -Katastrofa. Toa e ne{to {to Novogradska i Karolina ne smeat da si go dozvolat. ITN: Ima{ li nekakva sorabotka so drugite dixei? - Apsolutno, da. Vo pogled

na nastapi, imame napraveno nekolku izvonredni setovi so Nikifor. ]e go spomenam tuka i Lefonque , a ima i dosta dixei od cela Makedonija. ITN: Dali si imal nekakva sorabotka so nekoi svetski dixej? Vo pogled na produkcija i nastapi ne, me|utoa se dopi{uvam redovno so nekoi od dixeite od prviot e{alon. ITN: [to misli{ za muzikata na Tiesto? - Za muzikata na Tiesto ne mislam ni{to posebno bidej}i nema napraveno ni{to svoe ve}e podolgo vreme. Pofalni zborovi imam za posledniot negov proekt koj go rabote{e zaedno so Brajan(BT) In The Search Of Sunrise 5, me|utoa toa e samo izbor na muzika, a toa pak ne e negova muzika. Tiesto go imam gledano ve}e 5 pati i mi se dopadna samo negoviot dolg set vo Majami vo Mansion klubot, se drugo e pod prosek. ITN: Kaj e tvoj omilen svetski dixej? - Gi ima pove}e, ama bi gi izdvoil Hernan Cataneo ,Paul Van Dyk, Sander Klinenberg, Roger Sanchez, sekoj od niv e najdobar vo svojot segment. Toa e dixej Icko, pa sega sami znaete zo{to vredi da se sl{a na “Antena 5” i zo{to se interesni negovite `urki.

dixei

- Za turbo folkot nemam nikakvo mislewe, ni dobro, ni lo{o. Jas ne go konzumiram vo niedna forma. Se nadevam deka e toa samo rabota {to brgu }e pomine. Mislam deka kaj nas, duri pove}e go slu{aat i od zemjite od kade {to doa|a. A, dali treba da go ima vo diskotekite? Mislam da, me|utoa tie diskoteki bi bilo najdobro da si go odredat na~inot na rabota, da se specijaliziraat za toj vid zabava i mislam deka taka pove}e }e prosperiraat. Kakov e toj klub koj ima standardna turbo folk publika, a drug den, klupska publika !? Toa ne go 157

851

eS .“enem az aot og irots malom eT .ebet os eips ad akas kevo~ jovo ,aniN„ :e~er im re~ev andE .awi~joved i awi~mom igurd os ovt{urd ov e{avudevzi em {ag -okenoP .avuvtogdop im ot{ i} -javulsimop en vavudar eS .akel -bo anlod do oneboso ,ot{en op im i}javupuk e{akrem em anmado -op do ataktesoS .vavutucsar saj a ,e{avun~op ukutot{ ototeL )...ah ,ah ,ah ( “ecvem o`evs„ ,odalmop akas jokes agok ,mavarp ad ot{ ,oN .ajicneruk -nok aksnitsiv i mus ages ajok an ,aktesos aratsop ande edevov em inidog evd derp “atatobar„ oV .avunsajbo es ad abert en e}evop ,van~op ot{oz onsaj e it ageS .atobar anizjen e is aoT .en i ibe`om a ,eanz im akjam ibe`oM .on`av e en i ,A .manz en ,okt -at e mi jok etirtses aN .ewa|ar oteom op {andev “lanbuks„ im oktaT .akjam i irtses ilamop evd mamI .amen et ad onraop vin zeb ,totovi` avu`lodorp og im i av -u`rdo em ot{ atobar atanvonso

es etiraP .irap az ,eanz eS .ew -a{arp ovapulg ovkaK ?ot{oZ ?olet otonevtspos {avadorp og ad alan~op is agok do i ot{oz im i`aksar omas ,{eibod ig e] .etirap majibod ig is ad e on`av ,mavu` -aksar it e} {akas oka ,“ma{em„ it e} {akas oka ,ewagalopsar an majots it ,ondees e im eneM .emavur -obzop ad omas ,matalp e] .skes od e im eN .inatsaz ,voker ,eN .avukelbos es ad an~op aat ,vanatsaz ot{ omas i atacinmet ov emvozevdo eS .atacin -met ov umat ,tolibomotva oV .va{arp onrotvop - ?edak on ,orboD .sa~ anivolop do arut ikses ande az ,e~i~ iraned adajlI .va{arp - ?omad adalm ,otovt -slovodaz ini~ em e} ukloK .atamad etilsim ov anik -erp em ,il {akas ,e~i~ edjA .mavarp ad ot{ ,voker is ,eteD .inidog

.ak~irap ajoken i skes ami ad omaS .aot ivarp og edak i ogok os e i ondees e}ev ajok an ,izuS ak~inrovogos atajom idrvt og aoT .etezon u|em a|oan es ot{ aot i tokamots .inidog 71 utin amen aat a ,etiratsop an ajicneruknok aksnits -iv avuvatsterp ages i aot ov alaepsU .nagx jot u|em otsem oteovs az irobzi es ad i irob es ad ukut ,dazan ale`om en e}ev etiktutitsorp an ototaj ov a|oan es aked alitavs agoK .ata{ -ud i aladorp aj is onemervotsi aked i}ja}avs en olet otonevtspos aladorp og ak~irap arbod az onelsimokeL .inidog 51 utin alamen agok et{u ataktesos alevov aj teanaz jovo ov ,aniN .ajit{ -amoris atamelog do itansitirp ili onlov -omas elangrt ugonm ataninmet an totap oP

71 javdo e{ami ilad ,ewavivzar an azaf ov ,inemrofoen et{u es etidarG .akpak ,vandelgop aJ .enem od otet{ides an itsems es {andev anakop zeb atakjoveD .i~eladdo es i tokintit{ -az e~er ,es eterovogod {agoT .voker ,iksne` akas en jok ,e akat ,aD “?e~i~ e il ak -at ,iksne` akas en joK„ :e~er es i}jeems atatarv an nerptop ,)ork -am( kintit{az toinizjen mar -ovogdo ad derp i tenubz veB “?aksne` il {akas ,e~i^„ :etivorobz os itarbo es im i tolibomotva do atatarv irovto aj im akjoved ande ,vanatsaz ot{ omaS .avtslovodaz invob -uq tadun ot{ etimad an “sin -zib„ az i`uls i ilibomotva am -en re~evan eok an otet{ilarik -rap an vanatsaz i ovel vetrvs torofames aN .“anseretni edib ad e`om re~ev aavo i jake^„ :vok -er is {andean “akvorvaM„ derp vangits agoK .mavarp ad ot{ veanz en i nedobols veb re~ev aaT .mado ad edak i}jeanz en ,amod do vog -elzi lec anederdo ze
iksve~noD

B

-lam et ad amen e}ev ,avurobz im ad an~op ,ak~elam ja{ulS .apulk ande an edevdo em i akar az itaf eM .“e{eb i onlovod ,aj etevatsO„ :ankiv i oxeN edjirp ,taaritertlam em ad aan~op agok ,re~ev ataterT .{irobzi es ad {arom ajiseforp aavo az I .nagx ,e~i~ edvo avo e nagX .ma`akop mi e} saj aotop a ,ma`rdzi e} aked vok -er is on ,aapetan em re~ev aat ,ot{iN .totlafsa an vodjan es {andev ot{ akat anvam em onlis aat on ,acinakal{ ande vipelaz i i vansirV .otonelok an erogzi em aragic os “acvo„ ande a ,atas -ok az tabuks em ad ,taakrut em ad aan~oP .“iksug eivo an {e`ak -op mi ad {arom ,es i`rd ,aniN„ :voker is on ,ane{alpsi veb ,on -~oT .okelm majip ad ma`lodorp ad i mado is ad {andev ,eted mus et{u ,akut marab ot{ ,iic -akovorp os aan~op {andev etir -atsoP .vodjod i et{inlodz okt -ark vokelbo ,edvo e otsem aot aked veanZ .re~ev atavrp vanim aj okak i tlafsa jovo an vodjod okak ariseretni et ,manz ageS .“ajicneruknok manats i i tosinzib ov mazelv i oka madzam -do es i e} orbodjan ataktesos an a ,umatanop i ma`om e} ,irap az tapvrp ve`om agoK„ :voker is i vilsimerp es on ,majibu aj ad vakas ,atul veB .enem an alit -obaraz aked i~anz ot{ ,ikram iksnamreg atsevd az aladorp em aat aked varbzar ancodoP .irap ine`ulsaz ivrp etiom aeb aoT .etirap vi{ortop ig is okt -alS .ovabu e{eb im on ,onederd -oen ot{en vavuvtsvu~ ,ne`en e{eb tokevo~ anitsivaN .visal -gos es ,tomu ajitamop og im etir -ap ,manz eN .irap uklot alediv mus en {agokin ,ebes an atamas verovog is ,ikram tesedeP .onsarkerp {avuvtsvu~ es e} ,ne`en edib e} aked it -ev im joT .ikram tesedep madad it e} saj a ,agulsu amelog {ir -ots im e} enem ,akaV .irap zeb i onlecseb ibe`om ,aot {irots og e} ned nede iT .ogen do tas -ivaz im itobar ugonm i ne`av e im ugonm kevo~ jot ,aat i`lodorp ,aot az umkoT .aniven mus et{u es aked i i}javunsajbo vinubop

? “A K S N E @ ? “A K S N E @ IL [AKAS E^I^„ IL [AKAS ,,E^I^„

:livtogdoP

nadobolS

IMAD ETIN]ON AN DEVOPSI

951

.ugonm anitsivan e emvedes akedod emerv osuk avo az van -{uls og ot{ aot i on ,aravogzar es ad oglod e`om izuS oS .aragic avon ilapaz i izuS aem -sanzi es oktalS ...ah ah ,ah mav

-ulis ig e} taakas en oka eiT .ic -tevs etis maderzi ig e} ,imagoB .otsem onse~op mami e} tetilavk tojovs os saj umat ,E .avkakin al -ortnok ,e`al ogokes jokes edvO .arilortnok es joT .ewe`al amen dopsoG derp ot{ aotaz iletajirp e}evop mami e} ibe`om tevs jono aN .ivarobaz em ad amen toits -up jot aked mavedan eS .otok{ -etjan edib e} {agot ,{andev emez em en dopsoG oka ,e`om e} en agok ,edi aken ,edi akedoD .aot an malsim ad makas kap utin ,manz en akav agok oD .kote~op do kap ,darg ov i mavukelbo es aotop ,endalp od majipS .mavun -gel is {andev i mari{ut es ,am -reps i lohokla os anlop ,amod ma}arv es }onlop elsop {agokeS .akat e enem jak ivarp es ad ot{ on ,majip i ma{up ugonm ,mavul -{aktop ad van~op emerv ondel -sop ov ,eanzjoK .marmu ad amen {agokin ini~ es im ,{agot vermu en agok saj i akat ap ,avu`rd -zi es i lova| vi` e tokevo~ ,tod -oran ilev ot{ okak ,oN .e{e~et inarts etis do enem do a ,ve` -el emvirims es agoK .enem an ili enem ov e{ami amreps e}ev -op ilad manz eN .aaritertlam em asa~ avD .{andean acjavd aavudibo es ,aen os aevarp im en ot{ i aragic ajilapaZ .itemderp inzar aavubertopU .aevarp im itsopulg igurd on ,vetorks ig a} aeb ad atsirt ,ve{alp es en ivopats etinvin do ,en ,eN .in -arts etis an ae~ere~ eM .marmu e} aked e{eni~ es im {andE .{eems es en ad okak ap ,ane` lediv en ad {agokin okak

avunubz es ,ajirezim amelog av -ugelzi emen~op e} agok on ,nif ivarp es i naretodop joken edjod e} agok {idiv ad tson`om {ami ad omaS .ma~alp okrog i imagob {agokenop a ,maems es oktals {agokenop ,mavuvi`od itobar inseretni ugonM .vabu i neseret -ni e im totovi` on ,aboredrag avkak eanzjok mamen ,nats nez -uskul ,libomotva mamen saJ .aj -inori avkaK .akvemsan os amod tado iS .etivobex madec ig mi aotop a ,vin madec ig ovrP .mad -ec ig onjovd saj ovtslovodaz sa~ anivolop aZ .enem jak taa|aod iok intovi` eit os margi is ad ,vobuq madov ad i madaj ad ,ami em ad on`av e im eneM .amen et e} agok tavarpan it ad amen ot{ -poov ,kap ,ili kinemops vokav ili vokat tavarpan it e} ilad on`av uklot e ot{ i {eevi` e} okak i uklok on`av e meraZ .skes e aot i {eanz ad {akas okA ?aot do tsopulg amelogop il amI ?aot e ot{ ,akitiloP .ariseretni em en ot{in ogurD .etezon u|em mami og ot{ ano i tokamots ,itobar evd omas malovodaz ad az maevi@ .taarab em onajotsop ama ,imelog es im en etikcic ,av -abu mus en {adelG .taarab em ug -onmjan enem aot idaraz onrugis ,atsod e im agok manz en malapaz es e} agoK .adov alog od ewa{ -em ,skes burg makaS .atobar aks -tetrebup e aot ,ariseretni em en ewelag on`en i awavuklimu ,itsonlatnemitneS .awi~red -ep ioken en a ,atavalg ov aot

IZUUS IZUS IZ S

mavuvtsvu~op og ad tabargz em e} agok ,inakledoden ,i`am iburg makaS .in`av es im en etirap {agot ,avu{rvs ad itap irt-avd op maret og ,mavuniksar og ,mav -unsebop saj ,ne`en e joken enem os ,kap ,okA .ok{am okak mapet es ,akrem atsi os ma}arv tardu em e} agoK .vin do ma{alp es kap utin ,marib ig en etiiret{uM .agord okak a| -aod um enem jak aoT .amen aj oka anerimenzov i anzarp mavuvts -vu~ es i ata{ud ov ezelv im aed -rms aat ,ondu^ .madrms is ebes an atamas i amreps os anepelzi mus ad atalec okak ini~ es iM ?enem ov tadiv e} ot{ i madiv ad ogok ,mado ad ot{oz i agok do eanzjok alib mus en umaT .mus ed -ak do vivarobaz atamas i e}eV .on`av e en ot{poov ,exered avo an vodjod okak i mus edak dO .av -udib et en skes az oka {itse~op em ad {ites es e} ikleB .ebet os sa~ joken et{u mabugzi ad nevso ogurd avunatso im ot{ ap ,amen iiret{um ,avus manatso e} ave~ -ev ,ancod e akat i ,e im ondees ,kapeS .{avu{ip e} ot{en ot{ -poov ilad i {e{ipan og ad aot otes {eemu e} it ilad manz en on ,avu{ip es ad ugonm e`om enem a

Z

.to -indels ake~ og ad totlafsa an aj i}javatso vanimaz i viradogal -baz es ,iraned 003 vodad I .{arom aot ,oxeN az totnec -orp og jad omas ,irots en ot{in it ,afirat alec matalpan it ad e opulG .dazan em itarv ,e~etsi otemerv ,ewavurobz atsod on ,aporvE az “mantel„ aj e} elsop a ,anidog ajoken et{u omaS .va{arp - ?akav agok oD .mus akut ,{adelg ot{ okak i atobar os vitafaz es {andev ,e{amen iratnemok e}evoP .{eanzoperp og is ad {e`om ad amen amas otecil a ,tavirksi es it e} aw -ixon etivarp ,onvitorps oV .tot

-ipsi do atakneco it{poos aj im nelovodaz ,enem a|apirp im aot do % 02 a ,atafirat mavuderdo aj it e} saj ,ak~elam ageS .tipsi toir -otv i vi`olop og i jark od mado ad vi{er ,ve`om ot[ .{adiyan e} latipak odu~ tsodalm ataj -ovt oS .“ane~ep„ is {agot ,tipsi jovo i {i`olop og okA .an~urts is uklok i {eanz ot{ madiv ad ,maborp et ad saj ovrp marom on ,mavutit{az et e} saj agestO .{e`akop es ad {arom edvo ,ajom ak~elam eN ?edvo itobar ad e` -om il jokes ,{ilsim ot[ .tipsi nemeirp toivrp e it aot ,{i`rd -zi e} uklok madiv ad vakaS ?{in -arbdo em ad edjod en {andev ot{oz ,va{arp ,aot i~anz ot[ .tipsi toivrp i`olop og iT .taaritert

061

ov on ,aemam etidarG .aavudub -zov iok idarg itankerban etin -elogzar ov ukut ,eti~o ov vad -elg aj en on ,re~evorbod os viv -ardzop aJ ,emitebaumop ad is -algos es e} ibe`om ap ,madjirp i e} ,voker is ,erebos aj e} i ed -jod e} joken emerv avo ov aked mavurev en a ,amas e on~enoK

-e~ izrb os i aragic atanerogod aelrf aj e} onzovren ioken a ,atajiret{um os iokeN .e{avum -ens ig ande op ande imad etin -}on okak vadelg i otet{ilar -ikrap do tojark an nar -ikrap tolibomotva ov vedeS .d`od netelorp netis avusoraz ad an~o

P

-ulg on ,avabU .inidog tep i tes -eirite~ ami okai abab an i~il ,{idiv aj ad ageS .avabuop et{u e{eb im akjam on ,avabu ugonm mus aked {ileV .roseforp im oktat a ,amrif ande ov e{et -obar im akjaM .etiletidor os veevi` on}ers i acinide veB .ilob em ugonm ajok atanar {arovto aj im ,tovi` tojom do led tonrcjan ov {a}arv eM .ewa{ -arp o n -lob i ok{et e aot ,E ?ag -ok do i akut mus ot{oZ .itobar -az es ad i tkatnok ivatsop -sov es ad e on`av ,e edak do jok eljag e um umoK .on`av e en aot on ,edakin i edakes dO ?agok do i edvo is ot{oz ,is edak do ,anzakirp ataj -ovt aj im i`aksar ,areV orboD .orb -odop edib e} ned nede aked avurev et{u es ajok ,ar -eV onvatsondE .`edan i vobuq zeb on ,areV makiv eS .mav -unem ig otse~ i e}evop mami ik~intemu ,otoksnits -iv ma`ak og it e} saj i ivatsterp es im i}jed - i B .otonizjen az va{arp aj i emi oteom va` -ak og i iragic emvilapaz ,tol -ibomotva ov emvitsems eS .saj i vaemsan es ,mavusalgos eS .atakjoved aemsan es ovabu on~enok ,{ilagop em ad i madad it e} ibe`om ,{i` -enzar em oka ,{eanz ot[ .ned toin{ertu maevi`erp og ad az taabert im irap eneM .enem

ig im jad irap eit ,tolibomotva ov emaravogzar ad eme`oM .ew -eip od e im en enem a ,iraned initotstep uloko {italp e} on -rugis umat ,ik~involed itarbo es im ,enidopsog ja{ulS .emaravogzarop is ad i ot{en op emeipan es ad ,anaefak aj -oken ov emedjop ad edjA .ot{in zeb e{enatso e} kap ,vedjirp it en saj i avre~ -ev oka ot{ ,okjov -ed anlajicremok uklot idib eN .irap zeb mav -arp en ot{in saj ,etitalp ad arom {agot etakas eiv oka ,abert im en enem ,ovt{urD .tivohud mad -ib ad vavudibo es ,}on aavo imas etedib en ad ovt{urd mav -arp iv ad mak -as ,ajiret{um mus en ,aD .at -akjoved isal -go es onara~ -ozar ,etav -undes en ad i e orbodop ,enem od etides ad omas inedjod e t s okA .va{arp ,sav od mandes ad il e`om ,ec -i|opsog etetsorP .nedjod mus ot{oz i mus edak em i}javut -estop etic -in~oopels ov irdu em onlis tson -lanoisef -orp atajom ,kapeS .azor aleb anetuc -sar ukutot{ okak oleb e i otecil a ,a|aporp es onsel iok ov areze ikobald evd madiv ad az ,etinizjen nok i~o etiom matrvs ig ad idunirp em delgop vil`elom tojovs os i atavalg angidop aj aaT .iduts i en okak vavu{arp es ukut ,mavulimop ig ad atable` e{eb im en etilsim

.ajicutitsorp os avaminaz es ad alaretan aj areV an i akjam an atabuqerp umkoT .nevonimen e todapsar {agot ,atabuqerp ezelv ogen ov onsondo ,i{rkerp es alivarp eit do onde okA .alivarp ij`ob os atobar atevs e tokarB
.e{e{up i alu{ok ana~poksar anelez ,ez -on iglod inetsrkerp os ,et{inlodz inim ov amad ande e{edes apulk ande an omaS .onzarp e{eb isi~er otet{ilarikrap a ,tosa~ teseanide e{e` -ilb eS .aavunimaz irok

AREV AREV AREV

IMAD ETIN]ON AN DEVOPSI

161

.otet{ilarikrap do vateldo anizrb amelog os i tor -otom vilapaz og ,tolibomotva do atatarv virovto aj i ,ot -ole~ ov vankab aj ,marovogorp ad e}evop ot{in ve`om eN ...nede utin mamen tnemom jovo ov saj a ,{edib im ad {e` -om it aked madelG .letajirp az em jami malom et omas ,etirap mamez ig it en ,ecrs mami saj i aked ma` -akop it e} ,ecrs an kem uklot is mot{ ,en ,eN .emenimaz is ad i iraned init -otstep it eve ,areV ,eN .idarg in -eirvoz etiom an es ilpots i em inrgerp ,neletivts -vu~ uklot is i}jedib ,oN .e}ev -op mavu` -aksar it en ,aaa ,ned -or akjam do kevo~ is anitsivan ,{e~alp it ap ,jom igard ,O :e~er ap ,ma~alp aked ed -iv i andelgo em areV {agoT ...mangomop um ad ma`om en

on ,im oktat mala` oG .iotsop en aat enem az on ,emi`ilbz es ad e{avudibo es itap uklok -en ,la` e im en im akjam aZ .mus akut em eve i edvo vodjod anidog ande derP .ebes az mav -utobaraz ad vi{er i atani~jam ov vareto ig ,tomlif ankup im avruk alanats mus aked vitavs agoK .anivabu atajom an ta -avutobaraz ad aakas i iburg aanats aotop a ,olet oteom aavibod og ni~an nif an {omop im i} -jedun nivrpjan ,abjotsos ataj -om ajitsiroksi aj etinbolZ .e|ul inbolz e}evop on ,irbod ami tevs jovo ov ,{eanZ .areV i`lodorp otanikerpsi i onelsimaz - ?edvo vodjan es okak ,A .ajikar az emvodadorp atanin -}ukop do led melog -op i}jedib ,nezarp e isi~er jok nats toinbosovd ov maevi` amas ,icvodraB ov e im oktaT .marmu ad elevatso em ad orbodop ,itsopulG .totovi` tas

-aps og im ad az etirakel taar -inevretni ad aarom ot{ alip -an es mus uklot ned nedE .san derp atajikar os emve{et es saj i im oktat ivoned oS .viporp es saj i akelop on ,mangomop um ad vavudibo eS .acinajip ak{ -et anats i iporp es im oktaT .etiwok zabmax okak eti`am av -unem ig ad alan~op aotop a ,ic -esem ukloken alela` og ,lit{ -upan aj torelav[ .itobar is ad i`lodorp i mean dop nats amez is aaT .aodevzar es {andeV .anzak alebed italp ad e{arom jot i idervop insel -et inesenan az e{e`ut og tor

-elav{ ot{ aot e{eb ok{etop on ,ivalg etinvin do li{rksi acilots andE .torelav{ an aktargerp anvobuq ov ajiralec -nak atanizjen ov lake~en aj i ledels aj ,avenmos es ad lan~op im oktaT .atobar do e{e}arv es ancodop es i torelav{ os alidzarbaz im akjaM .aat ivarp ot{ e{adelg en emerv oglod ,ak~inoki-ak~ine` atajovs ov nebuqv aksok od ,roseforp nevian ,kap ,joT .nelovod e{eb i en ad im oktat okak ,relav{ alitaf inidog ukloken derP .akut mus ages saj ot{ e aniv anizjen i aksug okak avap

261

ov aankiv og im oktat ned nedE .et{ili~u do ma}arv es ad okak

toivrp do eino an avuni~top es ad arom i tsonderv alamop ami der jot do e ot{ es a ,der rotv do on ,kevo~ e atane` i ,aD .aljeL eems es ad an~op onlis -op et{u ,ne{ems is ukloK .tovi` nelamron az avarp etis os ,to`am i okak kevo~ e atane` i - varigaer - ,eN .at{en igurd az aotop a ,skes az ovrp ladzos en dopsog etine` san ,es derP ?!matobaraz ad az mabertopu og en oka ,olet oteom an saj mavarp um ad ot{ ,A .olet oteovs emavadorp og ein ot{oz etidu~ es ap ,a}alp es totov -i` ov es az i anec ami es aked etitavs ad ete`om en eiv ,akat e en ,eN .eteanz es aked etil -sim ,ine~u ugonm ets aked etav -ulsimaz is ot{ eiv ,enidopsog gard jom ,E .ebet os es ot{ eit an i a ,a{ud atajovs {avadorp aj it I ?ewavadorp e en aot mer -aZ .raned joken {itobaraz ad i ot{en {itobars ad ukut ,ovt -slovodaz do en onrugiS ?avo {ivarp og ot{oZ .abders aat do ezelziorp e} ot{ i {enterts e} ogok i}jeanz en acinmet aavo ov lakaaz is i amas atag -urpos livatso aj is avre~eV .irogzi aj ad ozrbop ot{ e{akas ad okak ataragic do e{enget onajotsop aot irp i aljeL avu` -aksar ad an~op es i}jeemS .{e -evi`erp ad az is ebes {avad -orp es it i ,evE .eevi` kap ap ,algam i retev joken ,aritiforp orbod i temap avadorp jokeN .enidopsog nav -uti~op ,eevi`erp ad az avadorp ot{en joke

S

okak vitobarv es edak tlafsa e~rap avo an ,edvo vodjod atre~ev i amod do vangeboP .ak~irap ajok -en op me ,avt -slovodaz mami is e} mE .aot matobar og en ad saj i ot{oz voker is ap ,vobuq os taavutob -araz orbod imad etin}on aked otan{uls vami onarop dO .anvotnub vavunats e} -evop es ,etezon u|em irog im ad an~oP .aedub ot{ -en enem ov ataw -i~mom os ibders etindohderp on ,amod do vavugelzi en aned uklokeN .apeterp em ovtrm an amod edjod agoK .enem az aa`aksar um es i otet{ili~u

ALJEL ALJEL ALJEL

avaminaz es ad ali~uldo ajiseforp aat os i aotaz ,akt -utitsorp az anedadzos alib aat ,aljeL an ot -ewavu`aksar derops on ,iteanaz ioken ,ilok{ ikosiv taavu{rvaz ioken .atobar ajoken az nedadzos e kevo~ jokeS

amod va}arv es otemerv

e{edjod e} agoK .emvavuvabaz es i awi~mom os emvavunters es ,ejpokS ov eticilu op emvat -e{ akragurd ande os saj a ,aw -avaderp an mado aked aelsim etiletidoR .e{ati~ es im en on -vatsonde ,e{edo es im en umat i ototsup amA .ati~ es ad ot{en i ivosa~ an ido es ad e{abert umat i on ,akrezirf az tean -az an aa{ipaz eM .ajlov avogen e aot ,dopsoG lad im uklot ,an -voniv mus en saJ .vati~ og ot{ aot do atavalg ov e{avugelv im en ot{in ,onsondo ,e{e~u es im en ,oN .aelev eit ot{ okak ,kevo~ manats ad i et{ili~u onders eoken ov ma`lodorp ad aakaS .etiletidor an kos -itirp melog os ,javdo aot i ein -eleddo omso vi{rvaZ .on`av e en otemizerp a ,emi otoksnits -iv e im aot ,aljeL makiv eS .ortso -op varigaer ,ebes az ot{en i` -aksar edja ,ot{in zeb mavatso et ad amen ,orbod ,orboD .ebax ot{in amen ,en ,eN .lajiretam mavad it ad ebax saj ot{oz i raron -oh joken {itobaraz e} it i rov -ogzar jovo do aked manZ .inird - ivirk mavarpsi ad ebet os ovt -slovodaz e im aked {ilsim ad jomen ,ini~ et e} ebet i rovog -zar jovO .ko~ilim ,ebax amen ot{in ,eN ?ebax az atobar ma} -af e} aladub avkakes os ,{il -sim ot[ .avals az en a ,irap az aribzar es ap ,ewa{arp ovap -ulg ovkaK ?akut mus ot{oZ ?agok do i akut is ot{oz ,ebes az ot{en im i`ak i iif -ozolif eit ig ivatso ,edjA .arirotkod es i ugrb ug -onm ukut ,arimolpid es ot{ om -as en akuT.amen atacilu do tet -izrevinu melogop aked {eanz ad aberT .itsorp etavunatso is totovi` az on ,ot{en eti~ -uan e} itobar ioken az umat ,anitsivaN .ot{en i~u es il -ok{ ikosiv eit ov omas aked {ilsim iT .enidopsog nevian ,eb ,A .aljeL e{eems es umat -anop i - ,ajilok{ akosiV .saj i vaemsan es ,{avurobz ordum akav mot{ ,ajilok{ akosiv ajoken ali{rvaz is ad arom it ,imagoB .matal -pan og ad ovabu aot merab {agot ,mavun -i~top es ad marom agok aotaz i onet -avs mami og anmado aot saJ .eti`am es aot ,der

IMAD ETIN]ON AN DEVOPSI

361

merab og jad ,e~etsi it otemerv ukuT ...ah ,ah ,ah ,ane` az emez em ad i enem ov ibuqv es ad al -adub joken edjan es e} ibe`om ,emidiv e} ,emerv ami {agot od ,kapeS .ortu ovkaniop i on~el -ad eoken az malsim ages et{u saj aotaZ .akat e en on ,tsor -ats taamen ezon etinizjen u|em aat i atane` aked taleV .avabu i adalm madib ad amen on~ev aked vi~uaN .anarts an mavatso ot{en op atak~avutobaraz do i mavutobaraz orbod ,ages az ,ageS .atajiseforp an etikmar ov e es i avu`rdzi es es on ,tsolim az leanz en jok ok~abab joken dop alaknets mus ,icin -akal{ alavibod mus ,iicautis intajirpen i alami mus ,aD .asa~ irt op i emav -i`u ogen .ak~in -rovogos antajirp e{eb merab ama ,ot{ eanzjok a`aksar im en ibe`om ,nelovodaz veb saj I .animaz is i tozarbo ov ankab em ,vardz i vi` {edib im ad edjA .ak~irap ajoken uklot - uklok ,atobar zeb ,aapO .anlovodaz do e}evop e{eb aat ot{ an ,atafirat do aniv -olop vitalp i i vaemsan eS .ivardz i iv -i` emedib ad ,en oka a ,raned joken os em itse~op {akas oka enem a ,oxeN az totnecorp omas o s ,ox -eN e im akut o v t -slov -odaz makas agok a ,atobar aksnitur anats im aoT .iir

-et{um tesed od i mami ad }on ajoken ov avu~uls eS .matobar e}on a ,mavipserp ned ukerp edak e~ibos on

-de vimjanzi ,inidog evd aanim {agottO .visalgos es ewemuovd zeB .ivogen tadib e} totemorp do otsto teseavd i avutit{ -az em e} aked e~er iM .temorp ov it{up em aleden ande oP .ovabuop es e{eb im tap nedels jokes on ,ancep em ad e~ra` okak tap toivrp ,anits -ivaN .itobarzar em ad az ogen os madib ad aleden ande i to -ivrp edib ad jot idunop eS .ov -abu edib im e} emerv onsevzi op on ,ilob em e} uklam ibe`om tap vrp aked ,itobar ukloken insajbo iM .rateP itevS lediv og ad okak aantevs um eti~o ogen an a ,aniven mus et{u es aked voker uM .atobar aavo os mavaminaz es agok do i mus edak do em i}javu{ -arp oxeN edjirp im {andev ,avon veb i}jediB .aktutitsorp

561

!vobuq avrp aksnitsiv {am -en oka ,ivobuq igurd ots i es it otsupoP !irapop et ad onlisjan e`om vobuq atalerV !einaminV .on -`un ajiledzar es a ,onja~uls aanters eS .ible` etiovs an avubor mi e} on~ev tokevo~ ,nedobols e ad i ukloK !nelafmuirt edib ad e`om tozarop I

.otecnos eerg og aked -od omas tokevo~ os avuragurd ataknes I !jakas ,em jakas ili ibuq ,em ibuQ .e`om es agok akas es es i akas es agok e`om es eS agurd ivarpan atak{ -erg do oteinaminv engrtto og mi ad aZ .totovi` avu~rogaz og in itap ots -e~ eok einadzos oktals e aot - atanebuQ !tkrafni esenod um ”ecrs„ otovogen aotop A ”!ecrs ,ecrS„ e{akiv aj tamez aj ad derP .esendo aj mi ot{ atareinobnob do omas aji`ulsop og a ,itsog an ajinakop oG ?toh -epsuen an A .tohepsu an totap e vilnrT atani~esem an tanim og ad cesem toinedem aarinalP .”!ok~ed„

az enem :ovon ot{en i jami anidog atavoN oV !enA agarD„ :aktitse~ an{idogovoN !aw -i}evc os omas avam es ad eems atanakaS .av -ukar es ad eanz es ad abert etecar os I nelivs - lib jot a ,nelis aelsim oG !saj it mus ot{en ovabu -jan a ,ajom alim ,{ami ot{ es e it ovabU e{evadu es e} jot avilp ad aen aj i}je~U acinakal{ alerv enem aat a ,`enkab lerv ezjen saJ toraotort op ari{ram ad an~op jot a ,”!{ram„ aoker uM zarm akcok ov i {avud e} ,ra` nevobuq irogzi et okA

IMZIROFA INEBUQAZ IMZIROFA INEBUQAZ
^IDOV NEVOBUQ

661

an ewavuniksar az is ukloK .8
!en ad ot{oz ,aD .v okakin ,eN .b !romdo an mado ad ezjen/og -en os maromen man~op ad I .a

?romdo netel derp aksrv a/lan~op ib ilaD .7

.endrm ad e`om en ad otsrvc eti`rd og aot eteibod og e} agok i atak -as ot{ etenz eiV .ototel enimop og ad a/mas i~uldo aat/jot uklokod etensebz ek i ogen os tkatnok ov et -edib ad onajotsop etakaS .ewavusendo otonizjen/ot -ovogen an itmiil etavats um/i itnemom inederdo ov i ogokin os etiled aj/og ad etakas eN .ebes az om -as ami aj/og is ad atak/tor -entrap akas ajok aboso ets eiV - ”V„ dop irovogdo ug -onmjan etami uklokoD

?ezjen/ogen os romdo toi{av do etavuke~o ot[ .6

emavuvabaz i emi`urd es ad e on`avjaN .v iivarpsar ov emedib e} pots - noN .b !emaraks es ad {ande utin amen akeD .a

.acjavd ein om -as emido ad abert ot{ edak romdo e aot kapes ,matulan es um e] .v iletajirp etinizjen/et -ivogen do taar e}ev mameN .b !en ad ot{az ,aksrv ameN .a

?ak/letajirp toirbodjan emez og ebes os ,akjoved/e~mom ote{av uklokod etarigaer e} okaK .5

.etami og ot{ aot eti`rdaz og ad okak eteanzen i ets tson~il avabal ugonmerP .etibugzi ig en ad eti{alp es i}jedib vin os etaritnemirepske ad etakasen i ,ak/rentrap tojovs ov inrugis ets en otse^ .erom an edib ad onleti`lodaz aot i ukeladop ot{ etedito ad etakaS .ajicaskaler i romdo okak ovi~ulksi adelg og toromdo ot{ ajok aboso ets eiV - ”B„ dop irovogdo ugonmjan etami uklokoD

.abrev -odomas akaj ugonm i saj on~il eovs etami eiV .inetsems etedib e} ot{ edak atajicakol mel -borp avuvatsterp iv en i ikru` invarobazen i idul etakaS .a/mas etenatso e} ili sav os ototel edib e} atakjoved/ote~mom ilad aot os etavuteretpo es eN .irutnava indov etintel uklokto e}evop ugonm atan -inalp akas aj ,ovt{urd ot -eovs os edib ad onajotsop akas ajok aboso ets eiV - ”A„ dop irovogdo ugon -mjan etami uklokoD
!aot i~anz im ugonmerP .v !on`av uklot e im eN .b !e im ondeeS .a

?ototel etenimop og ad etakas okaK .4
enem do olidasodz um/i e}eV .v icmom/ikjoved igurd akrb ad akas anrugiS .b mas uklam avudzi es akeN .a

senaz nevobuq oV .v ajicaskaler i romdo varP .b akru` anvos -a~ 42 os ,onvarobazen i oduL .a

?ebet os ototel edib ad akjoved/e~mom oteovt on`av e it ukloK .01
namtrapa raboD .v rota[ .b aklokirP .a

?etilsimop e} ot{ ondeaz etido ad akas en ,akjov -ed/e~mom ote{av uklokoD .3
aker ili oreze aN .v erom aN .b aninalp aN .a

?on~it -namorop ebet derops e ot[ .9
romdo nede az aksrv a/laniksar ib eN .v !romdo an mado ad a/mas az getop netemapjan e aot ibe`oM .b !ondeaz ems ot{ otemerv do isivaZ .a

?et -avutel ad elarbdo ib edaK .2
?akjoved/e~mom ote{av os senaz nevobuq oV .v etiletidor os etiromdo es aD .b ikragurd etiksilbjan os etenimop og aD .a

TSUPSAR NETEL ILI AKSRV ANTEL TSUPSAR NETEL ILI AKSRV ANTEL
?elakas ib e} ?en~op ad ototel derp aksrv -evop ot{ ,sav derp e ototeL .1

AMELID ANVOBUQ

761 ecilliW ecurB .v llessuR truK .b rentsoC niveK .a
?#skirtaM" tom -lif e aled uklok oV .7
lanimreT .v retropsnarT .b rovtaz ik~eteL .a avD .a

?#ol -ites ototse[" an agolu anvalg ov e joK .01
skulF noeA .v murtsnoM .b da` do atajiprok{ an otovtstelkorP .a

?mordorea an eevi` sknaH moT iok ov tomlif akiv es okaK .6
ajicka - relirT .v ajidemoK .b

?anidog 4002 ov agolu aksne` arbodjan az atadargan ibod aj noreT silra[ mlif jok aZ .9
ragoH .v rateP .b ker[ .a

?ragO ne{udorbod i nelez ,rabod ,toinar -imina akiv es okaK .8
irite^ .v irT .b

amarD .a

a|aps rna` vokak oV .5
anajiriS .v

? " n o i t a c aV yawanuR" tomlif

a}ers arbod i }on arboD .b gebkuorB ataninalP .a

?irakso ugonmjan ibod mlif joK .4

?#i~niV aD an todoK" ov agolu at -anvalg avuklot aj joK .3
akva~nev aksnakiremA .v ajirodul aksnakiremA .b 3 atip aksnakiremA .a

s k n a H m oT . v nayR geM .b e s i u r C m oT . a

?atip aksnakirema do led toin -delsop akiv es okaK .2

eweanz oksmlif
oteovs og irevorP

tomlif ov ivoke~ an rot -akifislaf imulg joK.1

?"nac uoy fi em hctaC"

salguoD leahciM .v oirpaC iD odranoeL .b drofdeR treboR .a

AWA[ARP ZIVK

861

:ataF an akiv i i avuk -elbos es ojuM }on an~arb atavrp an i ataF i ojuM ela~nev eS

-dan able` op emavutobarzI kuqub an arakuF - ?iksrut an skes nepurg akiv es okaK onvitizop VIH - ?eticlauskes -omoh az etami ewelsim ovkaK

inerovtaz i`rd ig oladelgo derp iots akedod a{uvalp ot{oZ .aksug e ot{ aotaZ - ?pirg ij~itp avibod a{uvalp ot{oZ .anivogecreH i ansoB taavuvatsterp aJ - ?ajizivorvE an i{uvalp irt tavarp ot[ .etiiretab i{ -ort ig onemervop torotarbiV ?rotarbiv i a{uv -alp u|emop atakilzar e ajoK

...

.orb -od e es et{u es vin jak ,E etii{mok ela{arp og - ?aot on`om e okak, E !!!san do dazanop inidog 02 es eit eb ,A :avu`aksar litarv es agok i aksdev[ ov ceni{an lo{itO

... ... ... ... ... ...

... ... ... ...

...

nede et{u ipuk mi ad lidunop es i atakjovd jak lo{ito ,otok~ed lavulims eS .ecar inetsrks os al -adelg og i aledes omas atane` a ,edaj ad lan~op to`aM .a{a~ atan -izjen ov atalokakok do anivolop liruterp jark an i ezjen onde ,ogen onde ,totirfmop do atawi~rip -mok liledop ig aotoP .atane` an lad i anivolop ande i alop an to~ivdnes liledop og onletam -inv i akelop to`am okak la`el -ebaz {agoT .i{a~ evd i vin derp korbo nede omas os sdlanodkeM ov akjovd aratsop lediv ok~eD

...

.akpir atantalz itap irt et{u ivolu aj ad able` aterT ovts -tagob i a}ers able` arotV ejvardz able` avrP :ible` irt inlopsi um e} aked alitev um aat it{up aj ad az i akpir antalz ojuM livolU .irelav{ etivtrm an atamarD - ?”ajiluJ i oemoR“ akiv es iksnodekam an okaK .anarts atagurd do toigurd anarts atande do eticilbat avu{ -ipaz ig toinde ,libomotva nede jarkop icjacilop acjavd tajotS .rotsorp e}evop ami ,es i~ak ages edja - : ilev i atagurd a ,a|ap onja~uls atandE .taavarp -sar es i teverk an ondeaz tangel ad aribos ig en i{uvalp evD .eips akedod adelgzi okak idiv ad aZ - ?eti~o

?!eb ,agelok is aked {e`ak en ot{ ,aP:akiv i otolad -elgo ov avudelgo es tonakjaC .oladelgo idav um i atan{at amez aj ava{uvalP .mav -ukifitnedi et ad ma`om e} ot{ os ot{en im jad {agot ,orboD.aot in mameN.atrak an~il im jad {agoT.mameN.ak~azov im jaD:a{ -uvalp nakjac joken laripotS .{i~u ad salg an {e`om e} ,it isezalB !nats nez -arp mami avre~ev ,ja{ulS :ortkelE an itneduts acjavd taaravogzaR

.acindeaz ov emveb emerv oglod i a ,etinec es mi initveop ,es inzebuq ,i` -alp irbod op taamI :tonibrS )nedervan uklam op(?aks -ruT ov ot{oZ :tocerogonrC aksruT oV :tonibrS ?anidog aavo ewavutel an {ido e} edaK :tonibrS avu{arp og cerogonrC .iwivs taavunats atacjavd i icesem tse{ aZ?rotkerid toinevatsopovon i ot -esarp ugemop atakilzar e ajoK

... ...

... ...

.eti~o tazlos im ,marpod ig ad i agok ,ojuM ilev um ,erotkod ,E - .vapipan ig ,torotkod ilev aD - .akut awi~pot eit il apipan ig - :ojuM avu{arp {agoT .otomar od atakar lankip aj torotkod ap ,et{u ,okobald op et{u ,okobald op ,akiv um ojuM a ,tsrp lanrug i icivakar torotkod lameZ .mal -ev it ot{ ja{uls omas erotkod edjA - ?nelamron is ilad ojuM ,orboD - .”kapu{“ ov tsrp im in -kip ages edja ukut ,mansajbo it e} es erotkod jarikes es en ot{iN .eti~o tazlos it en meraz ,e~evo~ {ivarp ot{ ,ap - :ilev um torotkod a ,eti}ag avuk -elbos ig i ojuM a|aoD .torotkod ilev um - umav idjod orboD.eti~o tazlos im ,jagamop ,erotkoD - :ilev i rakel an ojuM lo{itO !!!enis ,ak-9 flog ezelzi e] agoK - ?ak -5 flog emipuk e} agok ,otaT AKASUM - ?aknidarg aksted ov irdu es e} iripmok os nlop noimak agok avibod es ot[ .inetsirok es en {ande -in anizrb at-91 i at-71 .cenizrb on-12 depisolev mavadorP .ajicnarag antovi`od taami eticvotrm ,icinemops inborg

...

!aced emami ad arom en ,ed orboD - .aced makas en saj ,eprT - !saV ov neb -uqv mus ugonm ekleti~U - .akas aj akad atakleti~u an e`ak i ad tsorbarh larbos eprT toilaM

...

... ... ... ...

!acinmet ov votaas itevs im okak i`ak ,A ...ot{oz amA!avalg ukerp es jirkoP !!teverk ov javugelV .anlaps ov taavugelV !!irom ozrB ...jake~ eb A !an -laps ov javugelv ozrb one@ .ilev i amod avugelV .inidog tep elsop ajinamreG do to`am a}arv eS .nede op libu zeniK jokeS ?icramok amen aniK ov ot{oZ

.ataciliv itsirok aj ad e der vogeN :alirovogdo atane@ ?edaj en ata|opsog ot{oz A :otok~eD .anivolop op elel -ed ems es tovi` lec i inidog 05 karb ov ems eiN .maradogalb ,eN :lirovogdo to`aM .korbo

AKETOCIV
!teksab etilrf mi e] ? ane` aleb taavulis ad icnrc 6 eti~erps e} okaK

... ...

ES ETJEMSAN

961

!{e`ak og i ad it akjam an aot ilam iT :aravogdo um aavO .re~ev im etjad ekteT:atak~avadorp an ak -iv i i akifart ov eted idO !alis os i rakam ,etarb {ed -aj ad {aroM - :tonamokraN !!!aned irt ledaj mus en ot{in etarb jagamoP :akiv um i namokran joken an kajsorp a|oirp uM .”onem -ervotsi etevd taarinoicknuf ad anlovod edib it ad amen a j o k vrk an ani~ -ilok madad it e]“ :lirov -ogdo um dopsoG madA ontipobuq la{arp - tsev ata{ol e ajok ,A .”sin -ep i kozom madad it e]“ :loker um dopsoG ap ,atarbod ovrp e`ak aj um ad larabop madA .”tsev a{ol i arbod ande mamI“ :madA an a}arbo es um dopsoG .toredi`irf od ido i tev -erk ov ami ot{ avundelgop ,am -od edjod e} agok atane`aM .teverk ov avungel is i toredi`irf ov ami ot{ avundelgop ,amod edjod is e} agok akjoved atane`am eN ?etine`amen do ilebed -op es karb ov etine` ot{oZ !ovon ot{en {a{uls ned jokes a ,ilob eN .azorelkS ?tselob atarbodjan e ajoK ?iraned 001 es it e} ot[ ?iraned 002 ,e~er ot[ - :aravogdo um otoktaT ?iraned 003 {edad im ad il e`om ,otaT :valV otoktat avu{arp og toniS !e olam ...e ad e~rene`ni i ojuM eb,A .e~ra~inhet ama olam ,olaM .e it lam ,ojuM ebA :anara~ozar ataF A !mami ot{ otaF idiV -

...

...

...

...

...

...

HOROSKOP

LETEN HOROSKOP 2006 ZA
OVEN ( znak ili podznak ) BIK ( znak ili podznak )
Nema da bidete li{eni od izvesni preispituvawa duri ni vo letnite meseci. Saturn, strogiot u~itel me|u planetite, vo va{ata petta ku}a na qubov, deca, zabava, igri na sre}a, }e nametne odredeni ograni~uvawa, zgolemeni odgovornosti i obvrski. Poto~no od vas samite }e zavisi kako i na koj na~in }e gi do`iveete i iskoristite vibraciite na Golemiot u~itel. Impulsivnosta, nepromislenosta i sklonosta kon donesuvawa nagli odluki ne vi se sovetuvaat. ]e mora da se nau~ite da igrate po nekoi novi, poinakvi pravila, bidej}i vi sledi igra vo koja od vas }e se bara mnogu pove}e trpenie, tolerancija i ~uvstva za potrebite na drugata strana. Qubovta e pove}e od dobra zabava, strastvena avantura i romansa. Vnimavajte za na kraj da ne go osetite gorkiot vkus na razo~aruvaweto. Imate za{tita od mo}nite planeti, no izvesno e deka kosmosot vi postavuva izu~uvawe na novi qubovni lekcii. Razmislete malku za minatite iskustva i izvle~ete pouka od niv. Soedinete gi razumot i ~uvstvata. Vo avgust i vo prvata polovina na septemvri mo`e da se razo~arate od nekoi lu|e koi ponekoga{ la`no vi se pretstavuvale, ili pak va{ite o~ekuvawa kon odredeni poedinci bile nerealni i pogre{ni. Preprekite prete`no }e se odnesuvaat na pra{awa od pravna ili finansiska priroda, partnerski odnosi, kako i so nekoi va{i vnatre{ni preispituvawa i dilemi. Od vas }e se bara samo trpenie, upornost i koncentracija kon celta. So avtoriteti bidete vnimatelni. Ako ste vo podredena pozicija, po~ituvajte gi pravilata na igra od nadredenite bez protivewe. Bolesta }e bide kako posledica na naru{uvaweto na vnatre{nata ramnote`a. Letniot odmor planirajte go za vo avgust. Bidete realni i slu{ajte go glasot na razumot. Samo realnite i promisleni planovi }e imaat {ansa da se realiziraat. Periodot e povolen za kupuvawe nedvi`nina i re{avawe na nasledstva.

Ovie podanici i vo letnite meseci }e bidat prinudeni na maksimalna vnimatelnost, kako na qubovno, taka i na finansisko pole. Potrebno e da se borat so {irum otvoreni o~i protiv zabludite i iluziite, so logikata i silata na razumot. Momentalnata postavenost na planetite i nivnoto me|usebno deluvawe, }e bara od vas brzo prilagoduvawe i dobri nervi. Planetite }e sakaat da nau~ite lekcii koi ne se ba{ lesni. ]e vi se ~ini deka ve pratat nesre}ni okolnosti i deka za najmal uspeh }e morate da se trudite duplo pove}e od drugite. Nepravedno }e bidete zaobikoleni koga }e se zboruva za unapreduvawe, nagraduvawe. No, vie ste silni, uporni, dosledni i vo potpolnost svesni za va{ata li~na sila i cvrstina. Va{ata planeta za{titnik Uran, }e vi dade apsolutna podr{ka za da uspeete da zavrtite nov list, da bidete svoi, bez nametnati okovi. Promenite, predizvicite i neizvesnite situacii nema da ve pla{at. ]e se uverite vo mo}ta na prijatelstvata i va`nosta na dru{tveniot `ivot. Vo domot }e se pojavi nedorazbirawe i nema da se ~uvstvuvate prijatno tuku ograni~eno, kako vo kafez. ]e zavisite od drugite i }e mora da se prilagoduvate kon postoe~kite normi i pravila. Sakanata li~nost }e ima tendencija da ve kontrolira i da donesuva odluki za vas, {to se razbira, toa premnogu }e ve iritira. Obidete se {to pomalku vreme da minuvate vo semejnoto opkru`uvawe. Na finansiski plan odbegnuvajte zgolemeni tro{oci. Stresot, prezaposlenosta i nervozata mo`at da vi go namalat imunitetot. Zatoa hranete se redovno, dru`ete se so lu|e koi vi se prijatni, spijte dovolno, opu{tajte se za da ja obnovite energijata, a so toa da postignete vnatre{na ramnote`a i harmonija. Septemvri }e bide mesec vo koj }e mo`ete da bidete poproduktivni vo mnogu segmenti na `ivotot. ]e bidete ispolneti so qubov i zadovolstvo.

170

SITE ASTROLO[KI ZNACI
BLIZNACI ( znak ili podznak )
Za podanicite rodeni vo soyvezdieto na Rakot, qubovta vo ovoj period e e na prvo vo ( znak na Rakot, qubovta vo ) RAKsoyvezdieto ili podznak ovoj period na prvo So vleguvaweto na planetata Venera, koja simbolizira u`ivawe, zadovolstvo, sre}a, vo va{iot znak ( od 24 juni do 19 juli ) bukvalno toa }e bide va{e vreme. Za rabota, pari ili qubov, okolnostite }e bidat na va{a strana. So naglasenata harizma i {arm }e ja osvojuvate okolinata, }e primetite i sami deka ostavate silen vpe~atok. Polesno }e go postignuvate ona {to }e go posakate. ]e bidete opkru`eni so dodvoruva~i, nasmevki, prijatni pogledi, interesni letni avanturi. Blagodarenie na simpatiite koi }e gi potiknuvate, mo`ete da imate prednost vo situaciite kako {to se barawe rabota, dobivawe proekti, unapreduvawa i sli~no. Qubovnite zbidnuvawa }e bidat naglaseni, }e ostvarite mnogu novi poznanstva, }e vodite bogat dru{tven `ivot, ednostavno }e bidete na sedmo nebo. Planetata Neptun, va{iot za{titnik, a inaku planeta na fantazija i kreativnost, }e gi otvara i {iri va{ite mentalni horizonti, a voedno i dava optimizam i samodoverba ]e vi se podobri finansiskata situacija, mo`e da dobiete honorarna rabota, nevrabotenite da najdat rabota ( mo`e i privremena ). Pred vas e leto ispolneto so naglasena komunikacija, patuvawa, sredbi, dogovori i razgovori. Bez nikakov problem }e go spojuvate zabavnoto so korisnoto. Ne dozvoluvajte nesigurnosta i nedoverbata da ve otrgnat od patot kon celta. Kaj nekoi od bliznacite rodeni vo tretata dekada ( od 15.06 ), }e izlezat na povr{ina nekoi potisnati problemi ( vo poleto na qubov, rabota, ili semejstvo), i sakale ili ne }e mora da se soo~at so nekoi bolni iskustva i kone~no da gi razre{at. Polo`bata na planetata Jupiter ( golemata sre}a ) vo va{ata {esta ku}a na zdravje, }e ve {titi od bolesti i }e vi ja zgolemi `elbata za obnovuvawe i menuvawe na grderobata kako i na sekojdnevnite naviki vo ishranata. Ako imate ponudi za dodatna rabota, `rtvuvajte go i slobodnoto vreme, ako treba i letuvaweto. Dolgoro~no gledano va{ata korist }e bide pogolema. Od 24 juli }e poka`uvate nekontrolirana netrpelivost kon doma{nite, }e ja tro{ite energijata vo domot, za ispolnuvawa na nekoi obvrski povrzani so domot ili pak so eden od roditelite }e imate nekakvi nervozni, konfliktni situacii.

Za podanicite rodeni vo soyvezdieto na Rakot, qubovta vo ovoj period e na prvo mesto. Spremno otvorete ja vratata na qubovta. Jupiter, golemata sre}a, se nao|a vo va{eto peto pole, pole na emocii, qubov, vi nosi iskrena, dlaboka, seriozna qubov. Vie treba da ja prepoznaete i da ja iskoristite {ansata. Jupiter vi nudi bogati darovi. Na vidik se seriozni vrski, presvrtici vo qubovnata sfera i statusot. Poseduvate izrazeno naglasena intuicija. Slu{ajte go govorot na va{iot vnatre{en glas, glas na va{ata du{a. Neka bide kako fener koj }e vi go osvetluva `ivotniot pat. Nema se da se odviva bez nekoi te{kotii. Kvadratot pome|u Jupiter i Saturn ( aspekt koj zra~i so negativna, napnata, predizvikuva~ka energija ) sekoga{ predizvikuva nekakvi opstrukcii, ko~nici vo formaliziraweto na odredeni vrski, koi kako pri~ina se sekoga{ od objektivna priroda. Toa mo`e da e va{iot ili pak partneroviot nerazre{en bra~en status, sudstvo, roditeli, moralni dol`nosti, verski ili finansiski razli~nosti. Seto ova bara mnogu trpenie i upornost. Voedno site ovie situacii se test za silata i vistinitosta na va{ite ~uvstva. Saturn gi isku{uva li~nite granici, ~uvstvoto na nesigurnost i pomala vrednost. Toj bara cvrst i odlu~en pogled koj }e vi pomogne da ~ekorite ponatamu i da gi pre`ivuvate `ivotnite iskustvata koi vi se potrebni za li~en rast i razvoj. Vsu{nost ova e vreme koga ste vo potraga po vistinski ~uvstva, ne ostavaj}i mesto za bilo kakvi povr{ni i popatni vrski i odnosi. Taka da `elbata za vistinska qubov bi mo`ela da zna~i kraj za nedovolno serioznite i nedovolno kvalitetni vrski. Ne dozvoluvajte vakvite prekini da predizvikaat sekakvi somne`i ili nedostatok na samodoverba, ne `alete za ne{to {to i onaka ne vredelo. Onoj moment koga dvajcata }e sogledate deka pome|u vas postoi vistinska qubov, }e mo`ete i }e znaete kako da gi re{ite postoe~kite nedorazbirawa i problemi. Za julskite uspesi }e vi pomognat i }e vi dadat podr{ka avtoriteti, postari lica ili pak roditelite. ]e bidete skloni na zgolemeni tro{oci povrzani so rekreacija, zabava i moda, no sepak od druga strana vi se nudat novi mo`nosti za zarabotka. Vo avgust bidete potrpelivi so bra}ata, sestrite, bratu~edite, sosedite. Dokolku upravuvate so motorno vozilo, vnimanieto neka vi bide na najvisoko nivo. Kontrolirajte ja va{ata sklonost kon povremeno ironi~na i sarkasti~na komunikacija so lu|eto od va{ata neposredna okolina. 171

HOROSKOP
LAV ( znak ili podznak )
Qubovniot i emotivniot `ivot }e vi odzema mnogu energija. Va{ata prirodna strastvenost }e bide zgolemena. ]e vi se slu~uvaat mnogu nepredvideni situacii. Qubomorata i posesivnosta }e bidat naglaseni od obete strani. ]e se somnevate i vo sopstvenite i vo partnerovite emocii. Vnimavajte da ne preteruvate so qubomorata i obvinuvawata. Bez razlika kolku ste vozrasni nema da mo`ete da pobegnete od praveweto nedovolno promisleni ludorii. Od druga strana Saturn vo va{iot znak }e ve prizemjuva, pa ponekoga{ nema da znaete navistina {to sakate, ni od sebesi nitu pak od partnerot. Razmisluvajte pove}e za sebe. Napravete revizija na sopstveniot `ivot. Vo ovoj period mo`ete da dobiete mnogu odgovori koi }e go podobrat kvalitetot na va{iot `ivot vo idninata. Ponekoga{ mo`e da se ~uvstvuvate osameno i depresivno, no najdobro e da go iskoristite ova vreme za da otkriete {to vsu{nost sakate od va{iot emotiven `ivot. Na koi ~ekori ste spremni. Potrebno e pove}e da komunicirate so partnerot. Imate ~uvstvo deka sprotivnata strana ne ve razbira i deka va{ite idei ne se dobro razbrani. Ne dozvoluvajte poradi obostrana tvrdoglavost, vrskata da zapadne vo podlaboka kriza. ]e vi bide va`no da se dru`ite so lu|e koi poseduvaat odreden status i avtoritet i na toj na~in sami }e si gi podigate sopstvenite vrednosti. Postoi mo`nost, svojata finansiska sostojba da ja podobrite so neo~ekuvano nasledstvo. Ne se vpu{tajte vo rizi~ni vlo`uvawa. Mo`e da se re{ite za renovirawe vo domot. Na pole na obrazovanie mo`e da naidete na mali problemi so avtoriteti. Prodol`ete da davate se od sebe, }e go dobiete ona {to ~esno, so golem trud ste go zaslu`ile. Bidete svesni za sebe i za sopstvenite mo`nosti. Na 12 avgust, planetata Venera vleguva vo va{iot znak i }e vi donese radost, zadovolstva, `elba da ja obnovite garderobata. No, pazete da ne preterate vo tro{eweto, bidej}i }e vi se dopa|aat skapi i luksuzni ne{ta. So po~etokot na mesecot va{iot quboven `ivot }e bide ispolnet. Slobodnite Lavici }e u`ivaat vo koketiraweto i zaveduvaweto. Koristete ja sekoja mo`nost za da se odmorite od sekojdnevnite napori i napregawa. Ne se nadminuvajte, ne bidete tvrdoglavi.^uvajte go imunitetot i koskite od prelomi.

DEVICA ( znak ili podznak )

Rodenite vo ova soyvezdie ovoj period pozitivno }e reagiraat na ~uvstvata. Odvreme navreme }e bidat preterano emotivni. Vnimatelno }e ja analiziraat razmenata na emociite vo site relacii i vrski ( bra~ni, prijatelski, profesionalni, rodninski, qubovni ) i }e bidat poprili~no kriti~ki nastroeni. ]e vagaat i odmeruvaat kolku davale i kolku zemale od drugata strana. Kriej}i ja sopstvenata nesigurnost i stravot od emocionalni povreduvawa, povremeno }e bidat zajadlivi i kavgaxiski nastroeni. Qubovnata situacija }e bide interesna. Nekoi vrski mo`at da se prekinat ( onie koi podolgo vreme bile lo{i ), a ne se ni trudete da popravite ne{to {to ve}e znaete deka ne funkcionira, bidej}i taka samo se prodol`uva agonijata. So pomalku dramatizirawe }e im olesni i na dvete strani. ]e se dru`ite i }e zapoznavate novi lu|e. Komunikacijata so drugite }e vi bide podobra od voobi~aeno i }e steknete mnogu novi prijateli. Odnosot so decata, rodninite }e bide podobren. Na profesionalen plan }e se slu~uvaat situacii koi nema da mo`e da gi kontrolirate. Na rabotnoto mesto ili vo va{eto neposredno opkru`uvawe, mo`e da bidete meta na ogovarawe od mnogu zavidnici, da vi rabotat zad grb. Vnimavajte komu mu doveruvate va`ni informacii, zo{to mo`e da se slu~i dov~era{nite prijateli i sorabotnici, od nekoja nejasna pri~ina, da se pretvorat vo tajni neprijateli. Nikoj nema otvoreno da vi se sprotivstavuva. Mo`e da bidete povredeni i iznenadeni. Kako i da e barem ponatamu }e znaete koi vi se vistinski prijateli. Qubovnata situacija }e bide interesna, no vie }e bidete pretpazlivi. Nema da sakate da se vpu{tate vo vrska, se dodeka podobro ne go zapoznaete potencijalniot partner. Svesni za site gre{ki koi vi se slu~uvale vo minatoto, }e bidete pretpazlivi za da ne vi se povtorat. Pa duri i }e preteruvate. ]e ve odbivaat nahalnite i napadni dodvoruva~i. Pove}e }e sakate prijatelski odkolku qubovni dru`ewa. Va{eto srce }e mo`e da go osvoi edinstveno li~nost koja mnogu }e se trudi za vas i }e vi dade dovolno vreme za razmisluvawe. Intelektualno }e se nadgraduvate i }e bidete orientirani kon materijalno, finansisko zarabotuvawe i podobruvawe. Zdravjeto }e vi bide dobro so vnimatelna, zdrava ishrana.

172

TEREZIJA ( znak ili podznak )
]e `iveete od moment do moment i raspolo`enieto }e vi se menuva mnogu ~esto.Povremeno }e bidete indolentni i }e se prepu{tate vo racete na sudbinata.Yvezdite vi se pozitivno nakloneti. ]e bidete romanti~ni i }e posakuvate takov da bide i va{iot partner. Bidete realni vo svoite o~ekuvawa. Odnosot so roditelite }e bide dobar. Site stresni situacii }e gi re{avate smireno i sekoga{ }e bidete spremni na kompromis, a za vozvrat }e bidete po~ituvani i }e ja dobivate qubovta koja ja zaslu`uvate. Vrskite }e se zacvrstat i postavat na zdravi temeli. Ako nekoja e prekinata, sogledajte gi pri~inite objektivno i prifatete go toa kako neminovno. ]e u`ivate vo bogat dru{tven `ivot i mnogu vreme }e pominuvate so prijatelite, }e imate dosta patuvawa.Finansiite se stabilni, a }e ima mo`nost i za pogolema zarabotuva~ka. Dokolku barate rabota, imate realni {ansi da go dobiete ona {to go sakate, so toa {to ste elokventni, uporni i motivirani. ]e imate ~uvstvo deka pomalku se trudite, a pove}e dobivate. Polni ste so energija. Ve privlekuvaat misti~ni i nepoznati ne{ta. Mnogu razmisluvawa koi ste gi dr`ele vo svojata podsvest }e izlezat na povr{ina i }e dobiete novi sogleduvawa za `ivotnoto funkcionirawe. Najmnogu }e ve interesiraat me|u~ove~kite odnosi. Na letniot odmor vnimavajte da ne dojde do qubomoren ispad. I da dojde do takva situacija, brzo }e se sredi. ]e u`ivate vo razgleduvawe na okolinata, }e bidete opu{teni i relaksirani, a ponekoga{ duri i neskromni. Venera va{ata planeta za{titnik, }e ve {titi i }e bidete zadovolni samite so sebe i so tie okolu vas. [armantni, }e ostvaruvate harmoni~ni odnosi so lu|eto. Ovoj period }e bidete skloni kon virusni i vospalitelni procesi. Ne odbegnuvajte konsultacija so lekar, mo`e da dojde do komplikacija. Pripadnicite na ovoj znak, pogotovo `enskite, pove}e }e obrnuvaat vnimanie na svojot izgled. Vo juli kaj rodenite vo treteta dekada ( od 15.10 ) mo`ni se sitni nedorazbirawa, preka`uvawa, odlo`uvaqa, ogovarawa, no sepak ne dozvoluvajte da izlezete od va{ata vrodena harmonija i ramnote`a. U`ivaje pod za{titata na Venera!

SKORPIJA ( znak ili podznak )

Jupiter, golemata sre}a, planetata na ekspanzija, {irewe, rast, razvoj se nao|a vo va{iot znak. Pod negovo zakrilie mnogu te{ki situacii }e se razre{at, }e bidete za{titeni od mnogute negativni vlijanija so nepovolnata postavenost ( kon va{iot znak ) na strogiot i bezmilosen Saturn, koj {to nametnuva te{ki ograni~uvawa, mnogu bolka i odrekuvawa. Dolgite vrski mo`at da se dovedat vo seriozna i te{ka kriza. Slobodnite pa i onie vo vrska, iznenadno }e se vqubuvaat i }e mislat deka toa e vistinskoto, toa {to go ~ekale cel `ivot. Me|utoa, vnimavajte, za kuso vreme }e sfatite deka ne e ba{ taka kako {to ste bile ubedeni na po~etokot, pa zatoa i }e ima neo~ekuvani raskinuvawa. No, nema dolgo da taguvate, ve}e ve o~ekuva sleden predizvik. ]e ve privlekuvaat lu|e koi se sosema poinakvi od vas i `iveat razli~en stil, postari ili pomladi. Emociite }e vi bidat intenzivni i }e mora da nau~ite kako da gi kontrolirate za da ne go gu{ite va{iot partner. Intuicijata }e vi bide mnogu izrazena i nikoj ni{to ne }e mo`e da sokrie od va{iot skenerski pogled. ]e bidete otvoreni za nepoznatoto, }e izleguvate na novi mesta, so novi lu|e ( ne gi zaboravajte starite prijatelstva koi vi zna~ele, }e vi zatrebaat ). Mo`e da se najdete vo situacija pretpostavenite da ve iskritikuvaat i da vi uka`at na poedini gre{ki, koi ponatamu nema da bidat tolerirani. Vpu{taweto vo rasprava i luteweto ne e po`elno. Toa e `ivotna faza vo koja od vas se o~ekuva zrelost i odgovornost. Finasiskata sostojba vi e promenliva, povremeno }e doa|aat razni idei kako da napravite ne{to kreativno, nepoznato i na toj na~in da zarabotite mnogu pari. Bidete skromni za da ne dojdete vo situacija, poradi va{ite megalomanski planovi, da ostanete i bez toa {to ste go steknale. Dosega{nata finansiska podr{ka {to ste ja imale, }e vi bide ograni~ena. Kako i da e, uspevate da gi kontrolirate svoite materijalni i finansiski apetiti. Zdravstvenata sostojba e stabilna, samo vnimavajte da ne se zdebelite. Poto~no ova se odnesuva za onie koi se skloni kon debeleewe, umerenost vo ishranata, da ne dojde do poka~uvawe na krvniot pritisok. Jupiter }e ve {titi do 23.11.2006.( ne preteruvajte ). 173

HOROSKOP
STRELEC ( znak ili podznak )
Ponekoga{ }e vi se ~ini~ini deka ste pod apsolutna vlast na Ponekoga{ }e vi se deka ste pod apsolutna vlast na sopstvenite ~uvstva i deka nekojidrug rakovodi drug rakovodi so va{ite sopstvenite ~uvstva deka nekoj so va{ite postapki. Nema da postapki. Nema da vi bide lesno koga }e se obiduvate da vospostavite ramnote`a pome|u emotivnite i racionalnite potezi. Od edna strana }e do`ivuvate sre}ni migovi, golema strast i emotivno zadovolstvo, a od druga strana }e bidete nezadovolni od gubeweto na samokontrolata. Onie {to se ve}e vo vrska }e sakaat i se }e storat da ja za~uvaat, dodeka slobodnite }e sakaat pove}e da u`ivaat vo neograni~uva~ki, slobodni i avanturisti~ki relacii. Zaedni~kiot `ivot }e im se ~ini mnogu kompliciran. Kako slobodnite taka i onie koi se vo brak, mo`e da se slu~i da se najdat vo nekoja tajna qubovna vrska. No, nema da u`ivaat vo nea, mentalno }e se iscrpuvaat. ]e minuvate niz mnogu qubovni isku{enija, }e imate vi{ok na energija, zgolemena strast kon rizici ( va{a vrodena naklonetost ), optimizam. Potrudete se da poka`ete pogolema samokontrola, stabilnost i razumnost. Razgovarajte so partnerot iskreno, bidete po{tedlivi. Proektite koi se povrzani so stranstvo, uvoz i izvoz najmnogu }e vi pomognat da uspeete na finansiski plan. Letnite meseci vi nudat sekojdnevna neizvesnost, promenlivost i razni promeni. Vnimavajte da ne si predizvikate t.e. sozdadete, nekoi nesakani nastani, so va{ata nedovolna promislenost i va{iot avanturisti~ki duh. Ne se zadovoluvajte so minlivi zadovolstva, ne davajte vetuvawa koi znaete deka nema da gi ispolnite. Strelcite rodeni na 15 i 16 dekemvri }e do`iveat kompletna transformacija na li~nosta. Eden `ivoten ciklus }e im se zavr{i i }e im zapo~ne nov, sosema poinakov od predhodniot. Najverojatno toa }e bide predizvikano od nekoi nadvore{ni faktori ili zbidnuvawa. ]e im se smeni na~inot na `iveewe, razmisluvawe. Toa }e bide neminoven proces na sozrevawe. Pluton, planetata na transformacija }e ve prinudi na toj proces i }e vi nametne nova `ivotna uloga. Vie poseduvate vrodena mo} za promeni, taka da uspe{no }e se spravite so toa.

JAREC ( znak ili podznak )

vi bide lesno koga }e se obiduvate da 174

Ako se ~uvstvuvate osameno i nesakano, ne o~ajuvjte! Letnite meseci }e vi bidat vozbudlivi, ponekoga{ duri i premnogu burni za va{ata kontrolirana priroda. Qubovniot `ivot }e vi bide posebno nepredvidliv. Poznato e deka sakate site konci da gi dr`ite vo svoi race i deka vnimatelno ja kriete svojata privatnost. ^esto ni va{ite dolgogodi{ni prijateli ne znaat {to ~uvstvuvate nitu pak, koj vsu{nost vi se dopa|a. No, ova leto nema da bide taka. Va{ata qubov }e bide glavna tema vo razgovorite so prijateite. Vo vas }e se razbudat zaspanite emocii i strasti. Karierata nema da vi bide na prvo mesto. Postoi golema mo`nost da se rodi qubov od prijatelstvo. ili pak so nekoj kogo ~esto go gledate vo sosedstvoto, zapoznaen preku brat ili sestra. Nema da bide qubov na prv pogled. Silnite emocii }e se razvijat podocna. ]e ve nerviraat tra~evi i me{awe vo va{iot quboven `ivot. Tie {to se vo brak }e treba pove}e emotivno da se otvorat i zboruvaat so bra~nite partneri. Kaj pove}eto rabotata }e bara timsko rabotewe, `iva komunokacija, ~esti patuvawa i koristewe na moderno tehni~ki informati~ki opremi. Novovrabotenite da bidat poprijatelski raspolo`eni, prilagodlivi na novite situacii, da sorabotuvaat i taka }e mo`at polesno da napreduvaat. Prijatelskiot stav }e vi pomogne pove}e, odkolku zatvorenosta i studeniot pristap, bez razlika vo kakva sredina }e dojdete. @e{kite julski denovi redovno ne vi se povolni. ]e `iveete zabrzano i }e imate nesonici. Raspolo`enieto }e vi bide promenlivo i ~esto zavisno od pari~nata sostojba i semejnata atmosfera. Vo qubovniot `ivot od 19.07. }e bidete se poqubomorni, }e prigovarate za se i se{to. Predizvikuva~kite deluvawa na Merkur i Venera vo prvata polovina na avgust }e ve napravat nemirni i napnati, naglaseno osetlivi na site qubovni previrawa. Pove}eto negativni zbidnuvawa nema da ostavat nekoja podlaboka traga, samo {to vie }e im pridavate pogolemo zna~enie. Vo drugata polovina od mesecot }e vi bide podobro. ]e se snao|ate vo letnite brkotnici i }e nastojuvate da se zabavuvate. Najgolema energija }e imate vo ovoj mesec. Bidete pooptimisti~ni i veruvajte vo qubovta.

VODOLIJA ( znak ili podznak )
Letniot period za vas }e bide mnogu protivre~en. I ponatamu }e imate profesionalni i finansiski problemi, no zatoa pak vo qubovta }e vi bide malku podobro. Dodeka se nao|a Venera, planetata na qubov, vo znakot na Bliznacite ( do 18.), porelaksirano }e gledate na situaciite i so partnerot podobro }e se soglasuvate. Dokolku ste slobodni, spremno }e se vpu{tite vo strastvena avantura, bez gri`a kade mo`e da ve odvede. Mnogu ~esto }e ~ekate partnerot da vi go organizira denot, namesto sami da se potrudite. ]e razmisluvate za nova rabota, kako da gi zgolemite prihodite, no ovoj period ne e povolen za ne{to podolgoro~no. Vo avgust }e bidete vo podobra forma, so izrazena energija, no so pomalku harmoni~ni me|u~ove~ki odnosi. ^esto }e mora da gi menuvate planovite i da se prilagoduvate kon drugite, {to voop{to nema da vi se dopa|a. Qubovnite vrski }e pominuvaat niz golemi isku{enija. Va{ite emocii }e bidat maksimalno razbranuvani, tolerancijata namalena, konstantno }e ja preispituvate vrskata i }e bidete nezadovolni od va{iot quboven `ivot. Kaj nekoi od vas mo`ni se problemi zaradi nerazjasneti semejni odnosi. ]e se ~uvstvuvate kako `rtva koja na site im udovoluva. Brojnite razli~nosti vo partnerskata vrska, }e ve prinuduvaat da razmisluvate i sogleduvate jasno, deka ne mo`ete da opstanete vo nea zo{to vi nosi samo opteretuvawe. Bidej}i vi e te{ko da donesete kone~na odluka begate vo rabotata. ]e kopneete za podr{ka i razbirawe. Op{to gledano va{ata situacija }e bide mnogu kompleksna, a va{ite postapki ~esto protivre~ni. Sepak odlukata }e bide va{a. Zad sekoj va{ uspeh stoi upornost, `rtvuvawe, istrajnost i zatoa va{ata rabota i inventiven duh }e bidat nagradeni. Pritisnati od astralnite predizvikuva~ki vlijanija, }e bidete osetlivi i na zdravstvenoto pole. Nervozata i napnatosta }e mora da ja kontrolirate, za da go za{titite sopstvenoto zdravje.

RIBI ( znak ili podznak )

Koga se vo pra{awe emociite }e imate pove}e hrabrost i samodoverba. Va`nosta na qubovta vo va{iot `ivot i emotivnoto zadovolstvo pozitivno }e vlijaat na se drugo {to }e se slu~uva okolu vas. Koga }e imate podr{ka od va{iot partner, polesno }e se spravuvate so site obvrski, zada~i i finansiski predizvici, a optimizmot nema da ve napu{ta. Zaqubenite }e bidat ubedeni deka nivnata qubovna vrska }e trae dolgo. Blagotvornoto dejstvo na va{ata mo}na planeta Jupiter ( va{iot vladetel ), }e se poka`e na site poliwa vo va{iot `ivot. Uspe{ni rezultati }e dade na podra~jeto na obrazovanie i stru~no usovr{uvawe. Ne samo {to }e imate `elba za u~ewe, tuku i odredeni, objektivni okolnosti }e doprinesuvaat za pobrzo i polesno napreduvawe. Otvorena vi e {irum vratata na osoznavaweto, prozorecot kon svetot. Iskoristete go ovoj sre}en Va{ period. Slu{ajte ja intuicijata bidej}i mo`e da vi pomogne vo pronao|aweto na praviot pat. Samo bidete svesni za realnosta i vistinskite mo`nosti, ne veruvajte vo vetuvawa koi zvu~at premnogu ubavo. Va{ata slaba strana, mrzlivosta, pasivnosta i sklonosta kon alkohol svedete ja na minimum. Ne se opu{tajte premnogu. Odluki ne donesuvajte sami. Konsultirajte se so partnerot ili pak so nekoj ~len od va{eto semejstvo. Saturn vo Lav }e ve nau~i da go kontrolirate davaweto na uslugi, otkako }e pre`iveete nekoi lo{i, razo~aruva~ki iskustva od odredeni li~nosti ( t.n. prijateli ) Finansiite }e vi se podobrat, no sepak bidete prakti~ni vo tro{eweto. Avgust }e bide predizvikuva~ki i stresen mesec za vas. ]e bidete vo dvi`ewe, opkru`eni so dru{tvo, prijateli. Odnosot so okolinata }e bide negativen, ispolnet so dosta konfliktni situacii. Trudete se kolku mo`ete da gi odbegnuvate i nadminuvate ( ako e vozmo`no ). Seto toa }e ve dovede do sostojba na psihofizi~ka iscrpenost i namalena koncentracija. Iskristalizirajte gi `elbite i mo`nostite. Edno e {to sakame, a sosema drugo {to e vozmo`no da dobieme. Bidete racionalni i mudri!

175

771
ORDA -GOVA OEDAMA ODRARI@ INA NITRA KA@ AJICAMRIMA IKSAPS SIROB GOLDERP ANTE JAK AJILICIS OV AKER ETARAK I OD -UX OV NEPETS INZAKIRP ETIKS -NOLIVAVOKOR -ISA DO TSON^IL OVOTET AZ KANZOTVA EMI .M OKSNARTS ”KOTSIOREV -ES - REVES“ EMI .@ )HUDZOV( SKIFERP IK^RG I IKSNITAL ONLAROMEN RAJAV IK^RGORATS ADARTSE NEBOSOPSEN TOSOTOF AN TO^AJEP AN OTSEM OTONDOR AJINODEKAM OV ANINALP KAVRP ORDA -GOVA OEDAMA ”TATECA IKSNIEL -KUNOBIR“ INIT[EV INVOBUQ AZ KIN^ARIRP IKSIDNI OTECIL DO LED AKJAB AKS -VANIDNAKS KEV .41 DO HANOM IK^RGORATS TIFIRG ATAKTSITRA ).NM( ABIR AN^ER DIV RODAVLAS ,RAKILS IKSNAP[ ONTOVI@ ONRAVOT .REMAON@UJ SENAHOJ RA^ -IZIF .MREG AJIZA ALAM OV DARG IK^ITNA ANEBUQ AKRA^ITS -ANMIG AKSNAMOR ,I^ENAMOK AJ^UVZOS DICITKESNI DIV EMI .@ OKSNAJILATI KAVRP ON@OLDOEN ,OZRB ILSIMAN ,INAKAN ATON AK^IZUM ANDE ANERKSI ,AN[UD -OTSORP OTLAP OSUK AJILAGUTROP OV DARG OROPS ,OMORT OLET OLOG AN AKILS LISAV TSIOBO [AN JORB NERFICIRT LAMJAN GREBKE ATINA NODJESOP AN NIS ,LETEDALV IKSTOEB TODOR AN ATAJIROTSI AN ^AVU^UZI ATAJILBIB DO TSON^IL ACITP ANJOP DIV NATSIKAP OV DARG GOLDERP ITEKAS OKNARF ANSEP ATANZOP ZUJOS NEVOLPOHUD -ZOV NED -ORANU\EM ).NM( E IKAL ONIPUL ADI AZ WARSDERS IK^AM TODOR OVT DO ONTOVI@ ODRARI@ INA TOSOTOF AN TO^AJEP IVERO OS ARGI DIV ”AJIROLAK“ ITRAK OS ARGI DIV AJIDUS IKSJERVE GOB IKSTEPIGE BULK IKSTROPS IKSNITA ]I^NAPU@ TOLET -ASIP AN ETILAJICINI I^OLP IN@EDARG INSEL DIV LOZ ,[OL VALCAV TSIVGNIL IK[E^ VARP OTETARAK OV RADU ARUGIF AKSVOHA[ ANDE TESO ,AJICOME KOSELBORP ANSEP 8991 LAVITSEF IKSPOKS EMI .M OKSNAM -ILSUM AKTALA AKSLEDOJMEZ DIV ”DOVAZ NEL -ETIRUGISO“ OKNE^VE[ TOLETASIP AN OTEMI ATACILOGALG DO AVKUB TNEM -IREPSKE DIV EDEC -IBED NIXUJ ,LETASIP IKS -NAKIREMA

ROB TORA^ -IZIF AN ETILAJICINI ANI^ILOK AZ AKREM AKSNAD TUMZIB LARK IKSID -NIORATS IKSNIK TOTSITRA AN OTEMI DARGLEB JAK OTSEM ORDAGOVA OEDAMA OBAR ITNA ICILU IKSDARG IKORI[ KUNA AKTSIT -RA ,NARF TETLUKAF IK[OLOET EWAVUDOGEN AN KIVZI ATAJILBIB DO TSON^IL ATANINMET AN OVTSE@OB OK^RGORATS RUTRA TOLETASIP ETITRAK OV AJOB OZELE@ AZ KANZ DORAN IKSDAM -ON IKSNARI AN KINDAPIRP ANILG DIV ETIPLA AN RE^ELG

ANADNAZ HEPSUEN ,HARK RENRAT ATAK -TSITRA AN ILAJICINI )TAL( I^AKLAT - ITNEDUTS

KAVRP LI@ TEOP IKSDANAK NIRAK AK^AGZIL .MREG NATNOM TOTSITRA ALSIM AN[ERTANV ANEIRKS

RIPSKE[ LETASIP .GNA O M S I P OKSLIRIK AJIRAM ESOH OTORATS LETASIP DO AVKUB IKSLAGUTROP IKSALGOMAS EVD

IKVANIDNAKS

SKANDINAVKI
POZNATA STARA PESNA MORSKA RIBA GRANICA ME\A GRAD I PRIS. VO LIBIJA INIC. NA ARTISTKATA TANEVSKA BIT, SU[TINA OKLAHOMA “PRIMER AVTOR NA TRAGEDII (TRAGI^AR)” KUBANSKI POLIT. FIDEL RUS ^OVEK SO BENKI^AVO LICE ARTISTKATA STRIP DR@AVA VO AFRIKA BORIS BEKER ARTISTKATA MARGARET STAROGR^KO BO@ESTVO NA TEMNINATA VODA SO JAGL. KISELINA GLAVEN GRAD NA MALGA[KATA REPUBLIKA VELIKODU[N OST NESEBI^NOST STRANSKO @. IME PREDLOG LI^NOST OD 1001 NO] LI^NA ZAMENKA GRAD VO JAPONIJA GLASNIK GRAD VO WU XERSI SAD GRANICA ISTO^NITE ZEMJI ZASTOEN ZTAR DOMA[NO @IVOTNO (MN) KOCKA (LAT.) EKSKLUZIVEC NA KANADSKI PEA^ POL SUDSKA PRESUDA (TUR.) IRSKATA TV STAROGR^KI FILOZOF PRIPADNIK NA MONGOLSKO PLEME VID MINERAL GRAD VO FRANCIJA SOZVU^JE PREFIKSSAMO KOMPOZITOROT ADAM STUDENA NATRIUM AMERIKANSKI MAJMUN EDEN OD EKSTREMITETITE ALUMINIUM NO]NA PTICA (MN.) DETSKA VIOLINA FRANCUSKI RE@ISER RO@E DECILITAR SLATKOVODNA RIBA FRED ASTER “PRED NA[ATA ERA” “DUNAVSKA RE^NA PLOVIDBA AVTOZNAK ZA PAN^EVO” VID MUZI^KI INSTRUMENT @. IME (BOSILKA) AVTO ZNAK ZA OSIEK VASIL KUNOSKI VID SIREWE EBEBE BEKILA AVTO ZNAK ZA TORINO ITALIJANSKI KOMPOZITOR NINO ANI RABO ^.E. INICIJALITE NA PISATELOT ARSOVSKI SREDSTVA ZA NURKAWE REKA VO RUSIJA NA KAM^IK ATMOSFERA SOZREANOST GER. FUDBALSKI KLUB KOPNENA TESNINA “PROTIVAVIONSKA ODBRANA” RA^KA NA VIOLINA NEVISTINI SELO VO KRIVA PALANKA PREFIKS SO ZNA^EWE KOLENO RODNINIBLISKI IRSKATA TV AMADEO AVOGADRO SCENSKO MUZI^KO DELO DODATOK PRI JADEWE NA[ AKTER INTERPELACIJA LEGURA ZA IZRABOTKA NA SIJALI^NI VLAKNA GL. GRAD NA BELGIJA VID @ITNO RASTENIE PEJA^KATA NA FOTOSOT UBAVICA

STARORUSKO M. IME

STRU^NI SOVETNICI

NARODEN TANC

MONETA

BUKVA OD STAROTO KIRILSKO PISMO

“ID EST”

MLADINSKA RABOTNA AKCIJA

GRAD VO ^AD

GR^KA BUKVA

ALEKSANDAR IVANOVSKI PREDLOG

@ITELKA NA EDNA EVROPSKA ZEMJA

NATRIUM

LI^NOST OD GR^KATA MITOLOGIJA

EVROVIZISK A PESNA

REKA VO UKRAINA

ALPSKI VRV VO [VAJCARIJA MEV ARTISKATA MIRANDA POEN VO XUDO ERIKA JONG

LUD PALAV IZBAVUVAWE

PRANGA HIMNA

INICIJALITE NA PEJA^KATA ILIEVA

LI^NOST OD BIBLIJATA

DADO TOPI]

PRV ALBUM

VRATOVI

178

VIDI FOTOS

ANI @IRARDO

VID BOEN OTROV

SENKA LADOVINA

ABEBE BEKILA

HIMNA

@ENSKO IME

TEST VID LISTOPADNO DRVO NADRGROBEN NATPIS PREDLOG GERM. DRAMATURG JULIE JU@NO AFRIKANSKO VISOKO DRVO “KOMUNISTI^KA PARTIJA NA ITALIJA” ETI^AR AKTINIUM AREPINA RUSKA ARTISTKA RODNO MESTO MO^EN MEUR OBLASTA VO NEKOGA[NA MESOPOTAMI JA (PODOCNA VAVILON) SOFIJA POZNATA BRAZILKA VO ISTANBUL

@IVOTNO SO BOCKI

HIMNA PLANINI NA ITAL. POLUOSTROV

HOLANDSKI [AHIST

@. IME BITOLA UNGARSKI ARHITEKT IKLO[ BISKUP DR@AVA VO AZIJA LUKSUZNI AVTOMOBILI LI^NA ZAMENKA NAMERA GRAD VO FRANCIJA ODBRANI DELA (LAT.) ME\UNARODNA ASTRONAUTI^KA FEDERACIJA MAK. TANTELA IMETO NA ARTISTKATA [ILDS KISELINI (LAT) PRVOTO KU^E VO VSELENATA TREPETLIKA STAR KINESKI FILOZOF PASI[TA POKRA REKA RABOTILNICA ZA OBRABOTKA NA DRVO FRAD VO JAPONIJA BRAZILSKI FUDBALER DEL OD SKELETOT HOLANDSKA NOVINSKA AGENCIJA GRUBO SELSKO PLATNO MARLON BRANDO SOJUZ ME\U DR@AVI BOD VLADAR VO KNE@ESTVO KAPITAL. MONOPOLSKO ZDRU@ENIE AREPINA RUS. ARTISTKA NAPRAVI ZA PRETO^UVAWE ARTISTOT MONTAN ^ELI^EN BLOK IZLEAN VO KALAPI POLUSKAPOC EN KAMEN INIC. NA LIZGA^KATA RODNINA LEGURA NA @IVA I METAL MEKI KREVKI IZOBILIE NEVISTINA GRAD SEVERNO OD TA[KENT ARTISTIT XONSON [IROK FUSTAN ZA ORO INIC. NA PISATELOT GEORGIEVSKI MENI^NA GARANCIJA JAPONSKI OSTROV VO TIHIOT OKEAN TRAGA OD DIVE^ ASTATIN INICIJALITE NA ATLETI^ARKA TA OTI AVTOZNAK ZA SARAEVO REKA VO SRBIJA RE@ISEROT KAZAN [PANSKO @ENSKO IME FRANCUSKI PEJA^ INIC.E NA FRA. SLIKAR @ERIKO FUD.REPREZEN TACIJA PREFIKS SO ZNA^EWE @ENA FRANCE BEVK @ENSKO IME INICIJALITE NA IMITATOROT RANGELOV VODOZEMNI @IVOTNI BUKVA OD GLAGOLICATA BRAZDA EKONOMIJA EDNA MUZI^KA NOTA @.G. DVE SAMOGLASKI OBLAST VO ETIOPJA OSTROV VO JADRAN FRED ASTER PARADA SVE^ENOST POMPA (TUR.)

DVI@EWE VO LITERATURATA

NA[ ARTIST ILIJA

ZDRU@ENIE

EGIPETSKI BOG

NEGOV SPORT

XULI KRISTI

TRON ]O[

IMETO NA ARTISKATA JAKOBSON

VID PTICA

TROPSKO TE[KO DRVO

ERIKA JONG

TVRDINA

GRAD VO JAPONIJA

FILMSKA SLIKA

IMETO @ENA MU

ZIMSKI SPORT

“KILOAMPER”

AMADEO AVOGADRO

AVTOZNAK ZA LESKOVAC

MAKA (TUR.)

GRAD VO IRAN

TRIAGOLNIK (LAT.)

KISELINA

179

SKANDINAVKI
NA 20 GODINI SE VEN^A SO STREME@I CELI ARITMETI^KI ZNAK GLAVEN KOMANDEN ORGAN INIC. NA NAU^. TESLA ANI RABO AL KORLI “NOKAUT” AVTOR NA LIRSKA POEZIJA DOLNIOT DEL OD NOGATA ANTI^KI KERAMI^KI SAD ZA MASLO LICE [TO @IVEE VO MANASTIR ARTISTOT NA FOTOSOT REKA VO CRNA GORA

VRHOVEN SKANDINAVSKI BOG

ISPLATLIV

ME\UNAROD. ZDRU@ENIE NA UNIVERZITETI (SKR.) GRAD VO BELGIJA AMADEO AVOGADRO AMADEO AVOGADRO VID IGRA SO OREVI KA[A OD MELEN SUSAM SVEDOK NA VEN^AVKA

RABOTNI PROSTORII MARKA ^E[KI AVTOMOBILI NACIJA CRNE^KI NAROD VO NIGERIJA SAKAN SAKANA (VO NAR POEZIJA) SKAMENET RAK POKERSKI IZRAZ MOLSKAVICA SEKAVICA GRUBO SELSKO PLATNO AVTOZNAK ZA SARAEVO MUSLIMANSKO IME FILM SO VID HOLAND- ARTISTOT NA SKO SIREWE FOTOSOT

ARTISKATA REMIK

NEROTKA

DVE SAMOGLASKI

ARTIST GLUMEC ^AD, KAD ORGANIZACIJA NA AMER. DR@AVI INFORMACIJA NOVINSKO IZDAV. PRETPRIJATIE ITAL. SLIKAR \OR\O FRANCUSKA ARTISTKA @ANA SILEN VETAR (ORKAN) EVREJSKI MISTICIZAM RASTENIE SO LUT KOREN AFRIKANSKO PLEME VID AFRIKANSKO @IVOTNO OPUS FRANCUSKA PEJA^KA MIREJ IMETO NA HUMORISTOT KARADAK [AHIST VI[VANATAN VODOZEMNI @IVOTNO BIZMUT

GRABLIVA PTICA VODOZEMNI @IVOTNI MESTO VO KOSOVO ALUMINIUM NOSA^ STRU^WACI ZA ONTOLOGIJA PLANINA NA BOG. GRCIJA NOVINSKA AGENCIJA FRANCIJA PERSISKA MERKA ZA DOL@INA LAKOMI NENASITNI RANI^KA VO USNATA [UPLINA STARORIMSKI POET @ENSKO IME ZAVR[EN UDAR VO BOKSOT PRAVEC VO MUZIKATA @ENSO IME GALENO ABDUL AMERIKANSKA PEJA^KA MEDITERANSKA DR@AVA REKA VO GERMANIJA AMER. ART. ISTKA XEJN BUKVA OD STAROSLO. AZBUKA MERKA ZA HARTIJA (MN.) “KILOAMPER” SVE^ENO PALTO VLOG OSNOVA^ NA FIAT POVREDI NA[ PISTAEL ALEKSANDAR INIC. NA MATEMATI^A ROT DEKART ARTISTKA BEGOVI] @IVOTNO SO BOCKI (DEM.) ELINOR PARKER STARO RIMSKA BO@ICA LI^NOST OD OPERA NA VERDI PRVATA I 18 BUKVA VID ZANAET^IJA LI^EN KRASEN BARBARA KARERA GRAD VO FRANCIJA DEJSTVO NA SILA XIN VO FR^KATA MITOLOGIJA EGIPETSKI BOG ABEBE BEKILA AMADEO AVOGADRO

PREDLOG

ASTATIN

STIL VO UMETNOSTA

BLIZOK RODNINA

PISATELOT PANOV

APSANI

NA[ KNI@EVNIK

GRAD VO HOLANDIJA

INICIJALITE NA ARTISTOT OLIVIE

@ENSKO IME MESTO NA PA[MAN

TOKSIKACIJA SONI[TA

VID IGRA SO KARTI PRVAK AKCIONEN NARODNO OSLOBODITELEN KOMITET NA MAK. MA[KI POTOMOK

APSORPCIJA

KRPA ZA BRI[EWE ZA NA GLAVA (MN.)

180

RE@ISEROT NA FOTOSOT

ANI @IRARDO

REKA VO UNGARIJA

ME\UNARODEN AMATERSKI BOKSERSKI SOJUZ

NATRIUM

VUKOVAR

POZNAT FILM

FILM SO XULIJA ORMOND INICIJALITE NA FRANCUSKIOT SLIKAR @ERIKO M.NAR. AMATER. BOKS. SOJUZ ANDALUZISKI POET BRAZDA PREDLOG “TRINITROTOLUOL” VID ELEKTRONIKA VID SPORTIST GRUBO SELSKO PLATNO ZAMISLI VASIL ATANASOV PREMIN REKA VO SUDAN POETOT ILI]

VILIAM VAJLER AVTOZNAK ZA SARAEVO

INICIJALITE NA ARTISKATA DENEV KETLIN TARNER ALPSKI VRV VO [VAJCARIJA

GERM. PISTAEL GUSTAV

PROSTODU[NOST KORALEN OSTROV MESTO VO HRVATSKA INICIJALITE NA OPERSKATA PEJA^KA TEBALDI TALENT GALAKSIJA RELIGII INICIJAL NA ARTISTOT DALTON PLANINA VO AVSTRALIJA PODZEMNO @IVOTNO KONFERENCIJA ZA EVRO BEZBEDNOST I SORABOTKA SOPSTVENOST GRAD I PRISTANI[TE VO ITALIJA MESTO NA EUFRAT IRAK AMER. AVIOKOMPANIJA POTOPUVAWE VO VODA ARTISTOT NELZON IMETO NA ARTISTOT VIDOV FRANCUSKI SLIKAR EDGAR KATOLI^KA BOGOSLU@BA ARTISTKATA DEREK EDINICA ZA KOMPJUTERSKA MEMORIJA CRTANKA KOLOR PRVIOT MITSKI LETA^ IDA LUPINO SOSTAV OD TROJCA (MN.) MESTO NA PA[MAN HAZA IZRAELSKA PEA^KA MRA^NO PRORO[TVO KRAT. GODINA PRED N. ERA SKAPOCEN KAMEN POLUSKAPOC EN KAMEN EDUAR LALO ALAN PO AMERIKANSKI PISATEL (ANABEL LI) @ITEL NA SPROTIVNITE TO^KI OD ZEMJATA POTREBA OSAMENI VISOKOKATNICI NEVISTINI PRIKLU^OK STEPEN VO XUDO KARATE OSTAR NAGLASOK (LAT.) RENE KLER GRAD VO INDIJA ZAPADNO OD PATNA (BIHAR) EGIPETSKI ZALIV VO SREDOZEMNO MORE AMER MAJMUN OZNAKA ZA TABULATOR NA MA[INA ZA PI[UVAWE BLIJARSKI STAP ZDRAVICA BOCKA (DEM.) MASA NAROD U@ENIK VO REALKA ELZA MARTINELI SENF @ENSKO IME AMADEO AVOGADRO PERUANSKA HRANLIVA BILKA GRAD VO ITALIJA GRADACIJA NA MOTORNOTO MASLO DEL OD VELOSIPED IGRA SO KARTI ZA EDNO LICE FRAN. SLIKAR KLOD LOREN ZNAK ZA KALCIUM KRAL OD “MAHAEHARTA POZNAT FILM” DIME ILIEV ANKONA BEOTSKI VLADETEL SIN NA POSEJDON ANI @IRARDO ENRIKO KARUZO VISTINSKI STVAREN

REKA VO [PANIJA

INICIJALITE NA PEJA^KATA DOLE@AL INICIJALITE NA LIZGA^KATA RODNINA NA[ AKTER POP. IME NA RIODE @ANBIRO INICIJALITE NA LIZGA^KATA RODNINA IMETO NA ARTISTOT NOLTI

OSKAR ZA RE@IJA

IMETO NA POETOT DIZDAR

EDNO GODI[NO VREME

SENKA LADOVINA

AMERIKANSKA ROK GRUPA

HEMISKI ELEMENT

AVTOZNAK ZA ^A^AK

AMER. ATLETI^AR XERSI NAJSJAJNA YVEZDA VO SOYVEZDIETO LIRA IMETO NA ARTISKATA [OVAGOVI]

ANKONA LATINSKA BUKVA

EGIPETSKI BOG

AVTOZNAK ZA LESKOVAC

HEKTAR

PLANINA VO SRBIJA

@ENSKO IME NA GALENO

CINCARKA

181

SKANDINAVKI
FILM SO ARTISTOT NA FOTOSOT GRAD VO ^AD INICIJALITE NA FUDBALEROT ZAMBATA FERNANDO ALVAREZ DE TOLEDO 1508-1532 ANRI RABO ARTISTKATA MARGARET DEL OD @ENSKA OBLEKA FRED ASTER REDICA SERIJA APARAT ZA NAVIGACIJA PRVAK @.B. 24. I 11. BUKVA EL. CEVKA SO DVE ELEKTRODI PREDLOG MERKA ZA EL OTPOR RABOTNIK VO LEARNICA VID DUVA^KI MUZI^KI INSTRUMENT LINGV. KRATENKA ZA INFINITIV RIBINI JAJCA STAROSEDELCI NA N.Z. IMETO NA [AHISTOT TIMAN IZVIK VID TRUPKA (MN.) POVI[EN MUZI^KI TON “C” TURSKO @ENSKO IME (AMIRA) @ENSKO IME PARI^NA EDINICA VI PANAMA SREDSTVO ZA LAKIRAWE SAMOSTOJNA IZVEDBA VID @OLTA BOJA ARTISKATA DEREK REKA VO FRANCIJA BLESKAV SVETOL TENISKI KLUB TOMAS MAN ROMOBIL GRAD VO IRAN MRE@A (GER.) SISTEM SOSTAV NASIP ZA SOPIRAWE NA BRODOVI RASKVASENA ZEMJA AL KORLI PRILOG ZA MESTO POSMRTNO LEGLO ACA MATI] DEL OD KALU\ERSKA OBLEKA GIJOM APOLINER PLANINA VO BOSNA ^AD, KAD “PLIVA^KI KLUB” RODEN KRAJ RADIOPRIEMNIK ESKIMSKA KU]A DERVI[KA MOLITVA INICIJALITE NA PEJA^OT OZBORN CE TUNG MIKRONEZISKI RIBARSKI SPLAV TALIUM ABEBE BEKILA PRVAK KREDIT GRAD VO SENEGAL INICIJALITE NA ARTISTOT @E@OSKI DETE BEZ RODITELI (DEM. ARTISTOT TOWACI) IGRAWE OSAMEN NEFLEKSIBILEN KRUG MODEREN PRAVEC VO MUZIKATA BROD IGRANKA PLANINA VO SREDNA EVROPA NA[ATA ARMIJA (SKR.) ARTISKATA MUR INGE ILIN SLOVENE^KI PISATEL IVAN BLAGORODEN METAL GRAD VO FRANCIJA OP[IEN KRAJ NA OBLEKA VID NO]EN LOKAL SKAPOCEN KAMEN NAHAT (TUR.) ZELENA POVR[INA INICIJALITE NA ARTISTKATA IVKOVSKA VID TANC FILM SO XEK NIKOLSON TROTINET POET ENDRE (UNGARSKI) ALUMINIUM NITRID EGIP. MERKA ELIZABETA ZA DOL@INA BO@INOVSKA @ENATA NA ARTISTOT EGIPETSKI BOG “ELEKTRONSKA INDUSTRIJA” INICIJALITE NA ARTISKATA DENEV NATRIUM CRNOGORSKI PISATEL MIHAJLO DR@AVA VO JU@NA AMERIKA ARTISTOT NA FOTOSOT KU^E “KOWSKI KLUB”

PLODNO MESTO VO PUSTINA

LEO DELIB

ME\UNARODNA ASTRONAUTI^KA FEDERACIJA (SKR.)

RANI OVO[KI

ANI @IRARDO

TVRDA GUMA

KALEM

IZDAVA^I

AMER. VOZDUHOPLOVNA KOMPANIJA

AMERIKANSKI PISATEL JUXIN

BEZ GOLEMA VREDNOST (ARH.)

AMERIKANSKI ARTIST XON

DOLG VREMENSKI PERIOD REKA VO GERMANIJA @IVOTNO SO BOCKI VID INDUSTRISKO RASTENIE

NEMORAL

OSTROV VO JADRAN

HRANA OD @IVOTINSKO POTEKLO

AL KORLI

EDNA MUZI^KA NOTA

MORSKI RAZBOJNIK

ANIMIRAN FILM

182

KO[ARKAROT ANA @IRARDO NA FOTOSOT

ANGLISKA ARTISTKA SUZAN

ISTOIMENIK (TUR.)

NATRIUM INIC. NA PISATELOT ARSOVSKI EMILIJA ANDREEVA

“TREMOLO”

EVREJSKA SINAGOGA

SELO VO PRILEP HIMNA IMETO NA ATLETI^AROT LUIS MORSKA TESNINA NA MALAJA BOG NA KAJ FENI]ANITE POKRIENA PLO^A NA GLAVATA NA STOLBOT GLAVEN GRAD NA SENEGAL SAKATOST ZENICA GAZER AFIRMACIJA ZAPO^NAL KARIERA VO KK

@IVOTNO SO BOCKI

OBLAST VO BELGIJA UKRASUVAWE

“DOKTOR”

AFIRMACIJA ALUMINIUM

KALINKA

GRADSKO ZELENILO

SELO VO GOSTIVAR PLANINA VO FRANCIJA REKA VO NORVE[KA RAP MUZI^AR SLIKARKA SUZANA POINAKVA DIME ILIEV VID @OLTA BOJA @AK IBER VID MUZI^KI INSTRUMENT VID TESTENO JADEWE PLOT @ENSKO IME JAPONSKI BORE^KI SPORT VASIL ATANASOV NEGATIVNA ELEKTRODA LI^NA ZAMENKA DEL OD DENONO]IE MRE@A (GERM.) ARTISTKA STROJBERG SEME KREDIT GRAD VO IRSKA ANRI RABO POET, PEJA^ KAJ STARITE KELTI GRAD VO ^E[KA AMER. PISATELKA “DOBRA ZEMJA” GRAD VO ITALIJA EGIP, MERKA ZA DOL@INA PRA@ITELI NA [PANIJA GRUBO SELSKO PLATNO “BROJ” STARORIMSKI PISATEL I GOVORNIK ELIPSI NAMETKA EGIPETSKI ZALIV VO SREDOZEMNO MORE EDINICA ZA JA^INA NA OSVETLUVAWE PJANISTOT BERTOCEQ ]OR ARTISTKATA MARGARET ALEKSANDAR IVANOVSKI AMER ARTIST GREGORI ZAEDNI^KO IME ZA KOWSKIOT UKRAS “KALORIJA” GERMANSKI POLITI^AR VILI SLIKOVITA ZAGATKA ALEKSANDAR IVANOVSKI NIKEL OSTROV VO JADRAN SELO VO VALANDOVO CRKOVEN SVE[TENIK KANAL VO SREDINA NA AZIJA ARTISTOT XUVALEKOVSKI ^LEN NA AKADEMIJA MESTO VO ROMANIJA SEVERNO OD ARAD PREDLOG ORG. NA OBEDINETI NACII POZNAT AVTOMOBILIST INICIJALI NA ARTISKATA TARNER @AK ARTIN

NAJSTARA GR^KA BO@ICA HEKTAR VID IGRA SO STRELKI

DANSKA MARKA ZA KOLI^INA

SELO VO RESEN IMETO NA ARTISTOT MIKULOVSKI EDRILICA NA VODA RADE JOV^EVSKI

AVTOZNAK ZA TORINO

SVRZNIK

NEBESNO SINILO

ENA VEKO

KLUB KADE IGRAL 98/2002

DEPARTMAN VO FRANCIJA ORGANSKI OSTATOK NA SOED. VO MASLOTO NA LUKOT INICIJALITE NA PISATELOT ARSOVSKI REKA VO SRBIJA GRUPA @IVOTNI (KRDAR) SOL NA KALAJNA KISEL. GOLEMA GRUPA OSTR. VO TIHI O. [TIPSKA REKA ASTATIN RTKA

GR^KI BOG NA VETEROT

NATRIUM

DRVENI SADOVI

@ENSKO IME (EDITA)

ZNAK ZA KALCIUM

ALEKSANDAR OPARIN

INICIJALITE NA PEJA^KATA ILIEVA

ANGLISKA MERKA ZA DOL@INA

SELO VO SKOPSKO

SELO VO RADOVI[ QUBOVNIK NA GALATEJA SOPERNIK NA POLIFEM (GR^ MIT.)

AMERIKANSKI AVIOTRANSPORT

GOVORNICA

183

SKANDINAVKI
@ENA NA ARTISTOT EGIPETSKI ZALIV VO SREDOZEMNO MORE BARIUM MODA (ARAP.) ^UVSTVA [AHISTOT MIHAIL ARTISTOT NA FOTOSOT VID LISTOPADNO DRVO DEL OD SKELETOT “DOKTOR” SLIKA, LIK INIC. NA GLUMECOT I RE@ISER VELS PATRIOT ZNAK ZA KALCIUM GRAD VO BURMA

ANDALUZISKI POET

AVTOZNAK ZA JAMAJKA

AMER. TELEVIZISKA KOMPANIJA AMADEO AVOGADRO PEJA^OT DASEN VASIL ATANASOV ALEK GINIS

GRAD VO UNGARIJA MA[KO IME LI^NA ZAMENKA NEGATIVEN JON

ANITA EKBERG EZERO VO AVSTRALIJA

EVROPSKA EKONOMSKA ZAEDNICA

ANI @IRARDO

MAKA (TUR.) ISTI

FRAN. VOJSKOVODSTVO ALEKSANDAR NARODEN DUVA^KI INSTRUMENT @AK ARTIN INIC. NA FRAN. SLIKAR @ERIKO ANI @IRARDO CRKOVNI POMO[NICI ARTISTKATA DEREK PODNEBJE AMERIKANSKA ARTISTKA MERLIN @.B.

NIZA, REDICA STOKA VO TRGOVIJA ZENICA “OBEDINETA ARAPSKA REPUBLIKA”

REKA VO UKRAINA

GIJOM APOLINER

VITAMIN B1

SVRZNIK

PRVA ULOGA

OBRATNA SLIKA

@. IME (NATA) VID SLATKA

M. IME (ILIJA) UDAR VO KARATETO LI^NOST OD BIBLIJATA NASO^ENOST NA SVESTA PRA[OK ZA ^ISTEWE SADOVI GRUBO SELSKO PLATNO @. IME (GALENO) @IVOTNO SO BOCKI (DEM.) GRAD VO JAPONIJA PRA@ITELI NA [PANIJA OBLEKA ZA SPIEWE AVTOMOBILSKI ZNAK ZA UGANDA BERILIUM INIC. NA OPERSKATA PEJA^KA TEBALDI GRUBO SELSKO PLATNO AGINA @ENA GOSPODAR (GR^.) REKA VO RUSIJA NA KAM^IK AVTOR NA TRAGEDII (TRAGI^AR) DEL IMETO NA TENISEROT NASTASE KA[A OD MELEN SUSAM ASTATIN KORIST POLZA JAP. SLIKAR TAUCO (1904-1965) EGIPETSKI BOG AKTINIUM EZERO VO S. AMERIKA NASLEDNA TITULA KAJ MUSLIM. EDNA MUZ. NOTA ELZA MARTINELI INICIJALITE NA ARTISTKATA GEJNOR GR^KA BO@. NA NO]TA STAROEGIPETSKI BOG NA ZEMJATA ARAPSKI VOJSKOVODA^ JU@NOAMERIK ANSKI @IVOTNI GRAD VO LETONIJA ATINSKI SPORTSKI KLUB RAJ VO SLO. MITOLOGIJA POKRIENA PLO^A NA GLAVA STOLB INICIJALITE NA ARTISKATA KARON AL KORLI

GOSPODIN (GR^.)

EGIPETSKI BOG AFIRMACIJA EDNA MUZ NOTA EKONOMSKA PROPAGANDNA PROGRAMA

INIC. NA ARTISKATA KARON

SLOV. PISATEL FRANCE KRATOK OGLAS M.N. AGENCIJA ZA ATOMSKA ENERGIJA PRETPOSTAVKA

“KALORIJA”

^EPKALKA ZA U[I

SENF

“LONG PLEJ” “AVENIJA”

VRHOVNO EGIPETSKO BO@ESTVO

QUBOVNA SREDBA

VID TAPAN

OSAMEN FRED ASTER

GRAD VO FRANCIJA @AK ARTIN OSTROV VO JADRAN @IME (EDITA)

OKOV

FRED ASTER ZEMJODELIE

AMADEO AVOFADRO REKA VO RUSIJA PO^VA ZEMJI[TE (MN.)

SMETKA (RAZG.) DEKRET

ZAGARKA

REKA VO RUSIJA NA KAM^IK

ARTISTOT GIR

KULMINACIJA NA ARTISTOT

184

POZNATA PESNA

ANI @IRARDO

EDEN OD EKSTREMITETITE

ME\UNARODEN AMATERSKI BOKSERSKI SOJUZ

NATRIUM

EMILIJA ANDREEVA

PEJA^OT NA FOTOSOT

FILM SO XULIJA ORMOND GRUBO SELSKO PLATNO KARIPSKI TANC AMER. KOMPANIJA ZA GRAMAFONSKI PLO^I NE E PITOMA MESTO VO ROMANIJA, SEVERNO OD ARAD PAR^E OLOVO SO PE^AT URED ZA PRIEM NA RADIO BRANOVI IDA LUPINO “PO[TA TELEGRAF TELEFON” FRED ASTER @ITELI NA NEKOGA[NA ILIRIJA JU@NOAFRIKANSKA REPUBLIKA NAUKA ZA FLORATA

ELIZABETA BO@INOVSKA AFTOZNAK ZA JAMAJKA

@IVOTNO SO BOCKI

“IBIDEM”

GRAD VO BELGIJA MAKARSKA

REKA VO SRBIJA

PREDIGRA

@ENSKO IME NA GALENO (SLAVICA) GRAD VO ITALIJA KRATENKA ZA PRILOG BOG NA PODZEMJETO EKSCES, ISTAP MATERIJAL ZA IZRABOTKA NA ULICI @. IME NA GALENO EDNA MUZI^KA NOTA ZNAK ZA KALCIUM AVTOZNAK ZA PAN^EVO

BARIUM

SLU^KA FRANCUSKI RE@ISER VLA@NO MESTO BEZ SONCE HEMISKI ZNAK ZA ZLATO PEJA^KATA PJAF INIC. NA PISATELOT ^ELEBIJA

OVADIJA ESTREJA

GRAD VO UNGARIJA

LEINOFINSKI PISATEL

ZAROVI, PREVEZI M. IME SITNA PARA VO INDIJA (1/16 RUPIJA) GRAD VO RUSIJA ZATKA “NOKAUT” REKA VO KIPAR VID KAMEN JAGLEN KRAT. GODINA PR.N.E. PRVAK KINESKA MERKA ZA TE@INA ARTISTOT SERGEJ

ANA MATI] ME\UNARODNA ASTRONAUTI^KA FEDERACIJA (SKR.) “KALORIJA”

“JUG JUGOISTOK ” (STR.)

OSTRILO

NA[A PEJA^KA

AMERIKANSKI MAJMUN AVTOZNAK ZA LESKOVAC DVOREC (TUR.) QUBOV, MERAK (ARH.) PROIZVODI OD PE^ENA GLINA KAMENA PUSTO[

@AK ARTIN GRAD VO GRCIJA STILSKA FIGURA (SPROTIVNOST) DADO TOPI]

RODEN VO “KILOAMPER”

ARTISTKATA REMIK PEJA^OT DASEN KILIM ALUMINIUM LATINSKO MA[KO IME BRAT NA GALENO VID @ITNO RASTENIE ZANESENIK PREGRADA NA MEBEL VITEZ ARTISTOT VALONE LEGURA NA KALAJ I CINK VID MASLODAJNO RASTENIE ^OVEKOVO TELO SOLI NA TITANOVATA KISELINA EGIP. ZALIV VO SRED.MORE ^ISTA TE@INA IMETO NA ARTISTKATA [OVAGOVI] GRUBO SELSKO PLATNO INIC. NA IMITATOROT RANGELOV ITALIJANSKI FUDBALER YANI ELIZABETA BO@INOVSKA ISKILAVEN @OZEF RU REKA VO RUSIJA NA KAM^IK PRVAK AVTOZNAK ZA SARAEVO INICIJALITE NA FRANCUSKIOT SLIKAR @ERIKO

“KILOAMPER”

PEJA^OT KLEPTON

DEL OD FOTOAPARAT OSTROV VO INDONEZIJA BARIUM GRAD VO [VAJCARIJA FRAN. FUDBAL. GOLMAN @OEL AMERIKANSKI UNIVERZITET IMETO NA ARTISTKATA @UGI] EGIP. MERKA ZA DOL@INA

OTROVNA MORSKA RIBA

AMERIKANSKI MAJMUN

PRA@ITELI NA [PANIJA

“ANI FUTURI”

LI^NOST OD BIBLIJATA

NAPORNO RABOTEWE

AMERIKANSKI AVIOTRANSPORT

PRARODITELKA

SELO VO GOSTIVAR

185

681
ACINRAEL OV KINTOBAR MLIF IBED

MUIDNI

ALIKIB EBEBA

ANI^OSIV ,AJIZNEMID ANDE IKSELOKIN O^NAV E]EVC DIV

]INAJ ,RESINET .RF

IKSNITSIV EWERTSAK AZ TALA AJICNEGA AKSNIVON .REMA VALAP ,DUL SALGAD TOTSITRA RETSA DERF AKFAK TOLETASIP NOJAL UJS OVEARAS AZ KANZOTVA AJENIVG AVON OV OREZE OKSICNARF RAKILS IKSNAP[

OLSAM .ROTOM AN AJICADARG ANI^ELAD ILI ANI^OSIV OV ZARDO AJADO NOSBOKAJ ATAKTSITRA AN OTEMI AJIGLEB OV DARG KNIC AREMAN AJICRUT OV DARG ISPILE INIRTIV MUINIMULA EQEC AJIBRS OV AKER TROPSNART -OIVA IKS -NAKIREMA AKSRAKAM AKSRAKAM ITO .^ITELTA AJ .CINI ACISIL AKSDANAK DO ONZRK DIY NE@IVDOP AJICAMRIFA AKSUCNARF EWAVUDOGEN AN KIVZI RENILOPA MOJIG ADANAK AN DARG NEVALG ONTALP OKSLES OBURG

”TINEVNI“ ”AJINEVA“ RAVALGOP IKSPARA TEBIT OV OREZE AKIFART ).^RG( RAKEL

UORAF ATAKTSITRA ”TSE DI“

”AJILATI AN AJITRAP AK^ -ITSINUMOK“ MUICLAK AZ KANZ OBAR IRNA AKNEMAZ ANJOVSIRP

”IVORTSO“ GOB IKSTEPIGE ]ITAM ACA AJINOPAJ OV DARG ALSET TOK -IN^UAN AN ILAJICINI AJICNARF OV DARG

AKVIRKOP ANDOP AK^ITETIS AJIGOLOTIM ATAK^RG DO TSON^IL ).NM( EINE[ER ,AKULDO AKTAGAZ ATIVOKILS OVIP EWAVIBOD AZ ANIVORUS OLITSAM AZ DAS .MAREK IK^ITNA NARI OV E^DARG ).NM( AROBAR AZ ROBIRP DO IKWOK DIV EMI .M I^AVUVONBO ).VOGRT( KOT NE@LEDORP ODRAGOVA OEDAMA ODRAGOVA OEDAMA OTLAP OKSMIZ OGLOD ODRARI@ INA AVEERDNA AJILIME

.E .N .RP ANIDOG .TARK ANINEAKT AN^UMAP DIV

AJIRAGNU OV DARG AJIPOITE AZ KANZ NED -ORANU\EM TSODAR AMELOGERP AKELBO AN JARK NEI[PO

TSET

AKSVOKVI ATAKTSITRA ).TAL( AN KINEVTR@ ETILAJICINI

AKUAN ANDE

NITATSA

EILUJ GRUTAMARD .MREG

)RAHIB( ANTAP DO ONDAPAZ ,AJIDNI OV DARG

NARTAK NIRAPO RADNASKELA IGRO\ ,ADOVJOV IKSLOTIB KINSEV .ROMUH .NARF AJI^TEANAZ DIV ONELAG AN EMI @ AB@ULS AK^AVAN -ZUZAR AKS -NAKIREMA )RANROM( ”ICIZIR ETIS VITORP“ IKSVONAVI RADNASKELA AJIRATAT AN LETI@ EMI .@ )ACIN^UL( EWEDAJ AZ DAS KOBALD SALG IJBA@ MUIMDAK ^AVIVAN ,REZITAPMIS OMSIP OKS -LIRIK OTOR -ATS DO AVKUB AJINOLIVAV OV DARG ATSONDOLP AN ACI@OB AKSMIR TOSOTOF AN ATACIMULG ^ACIC IKSROM MELOG IJMEZ ETIN^OTSI ).NM( TOTELEKS DO LED MUINIMULA NITATSA

NITRA KA@ A[AP REMO CEDOVOKS -JOV IKSRUT AJICANAME AN TKUDORP

NITRA KA@ ]ITAM ACA ]INELA^ ARAD AJIRAGNU OV DARG OTEJMEZDOP AN GOB

E^NEOD

KIVTUQ TEBAZILE DOIREP IKSNEMERV NELEDERPO LOKEB ATAK -TSITRA AN ETILAJICINI OTEWEEP AN AZUM MLIF TANZOP

NATSIKEBZU OV DARG

IKVANIDNAKS

781
AJIRAGNU OV AKER CEDOVOKSJOV IK^RGORATS ”MARGOIDRAK -ORTKELE“

ROTIZOPMOK IKSNAMREG ,HAB NAJITSABES ALIKIB EBEBA AK[EVRON DO APURG KOR MUIRAB AK[EVRON OV DARG ROB TORA^ -IZIF AN ETILAJICINI MUIRTAN REKEB SIROB REKEB SIROB BOB ^AJEP IKSNAK -IREMA ACINTAKE] -EVOP DO LED DAK ,DA^ ADOR IKSNOT ATAVD DO NEDE )ACIVALS( ONEL -AG AN EMI .@ NAHOJ ,TSIL -IBOMOTVA IKSIRTSVA ”REPMAOLIK“ AJIRES ,ACIDER ROTAREPMI ICOTATSODEN ADUR AKEMJAN EMI .M ANE@ AVON -ATLUS AVRP IVULG JAK EWA[ULS AZ TARAPA ”IRUTUF INA“ .E .N .RP ANIDOG .TARK

ATALP

ABLESAN AKSPOKS ANDE TNELAT AWIROM ETINREVES OV ACITP AZOL .TSIRA AN NEL^ LIM ,NETAJIRP IUDIVIDNI )AJIZEOP .RAN OV( ANAKAS ,NAKAS AJICAMRIFA IKSVOSRA TOLETASIP AN .CINI ILROK LA RENRAK ,ATLAF ONJOVD SINUT VOSANATA LISAV

DIR NE^OSEP ).NM( ATSONDERV AN ZARZI NE^IRAP

.B .@ NITRA KA@ SINIG KELA OLIZOV ONROTOM AN OLADELGO ONTALP OKS -LES OBURG

TNEMURTSNI IK^AVUD NEMIL IKCOB OS ONTOVI@

ATON AK^IZUM ANDE SEN HOL OTOREZE OV OTET[IVODU^

TEDA OBAR IRNA AKSTAVRH OG DARG CAKAJ TORAKILS AN ETILAJICINI CEMEZODOV DIV KOTSI TOIKSILB AN AVA@RD OVEARAS AZ KANZOTVA MUIRAB CAVOKSEL AZ KANZOTVA AKSVONI@OB ATEBAZILE

MUIRTAN AJMEZ AN ^AVUTOBARBO ONTALP OKSLES OBURG ROVD IKSRUT AN LA[RAM VOLEGNAR TOROTAT -IMI AN ETILAJICINI ABERT AVUS INIDOG ADAJLI DO DOIREP ICVI@ )ANA( JOTSLOT AN OLED DO TSON^IL REGICVAR[

GNAJ IRET EMI OK[AM OKSNITAL TNEMGES ETIZERORKAB AZ AKNETARK OTEJMEZDOP AN GOB DARA DO ONREV -ES ,AJINAM -OR OV OTSEM

LETI^AM

AJIZIVELET ATAKSRI@LA

VOPO[ OCA NAGRO NEDNAMOK NEVALG PELIRP JAK RITSANAM ^ARGI IKSPORVE RABODJAN

EINETSAR DO IVOLED OKJEVALS ADOVJOV IKSNAPSERP

DO IKSWOK DIV SETJAT TSIRUTNAVA IKSILGNA

ONIV OKSNAP[ OVILNEP

NEDOV TODARG AN EMI

GOB IKSTEPIGE

AKTALA AKSLEDOVRD TUMZIB RELJAT ATAK^AJEP AJISESPO NI^ NEOV MUICLAK AZ KANZ NIRAPO RADNASKELA GREBKE ATINA TSONTEMU ANVOKIL VT ATAKSRI GOB IKSTEPIGE KRAD ATAKTSITRA AN .CINI AJINAP[ OV BULK AKSVENAT ATAKTSITRA AN ETILAJICINI VOSANATA LISAV ANMIH )AJILATAN( EMI .@ OVEARAS AZ KANZOTVA VOBUQ AKSTARB ).RUT( KINEMIOTSI REGNIMERP TORESI@ER MUINIMULA

IKSALGOMAS EVD EWAVU@ONM -ZAR ONLOP -SEB AZ ECLET

MIOP IKS -RETUJPMOK IRASAM ATAKTSITRA AJINAP[ OV ET[IN -ATSIRP I DARG ATSONDOLP AN ACI@OB AKSMIR .NEGA .FARGEL -ET AKSRAGUB AVOJA ATAVA@RD AZ AKNETARK ICRADAVAK OV OLES TOSOTOF AN NITRA KA@ TORELABDUF

881
EINETSAR OKSIRTSUDNI EWARIKSAM

KA^A^ AZ KANZOTVA

NITRA KA@

AJINAP[ OV DARG

TSNRE TORA^IZIF

ADUKUJ .TILOP .PAJ AN ETILAJICINI TSITRA IKSRI NIDOLK AKTSITRA AKSUCNARF DA^ OV DARG ).GZAR( AKTEMS NOTRON TORES -KOB AN OTEMI LARGI OT[ JAK BULK IKSVOSRA TOLETASIP AN .CINI EJ[OVO ON@UJ DIV ENOLATS OS MLIF AJICATI -VARG EWEREM AZ ACINIDE IDET[ JOK KEVO^ AKTALS DIV ).MREG( A@ERM EQEC KERED ATAKTSITRA ZIRAP AN EIDARGDERP ATATSU OV LED NEKSOK ”DETIMIL“ AZ ACINETARKS APAK ANENZRK AKELBO AN JARK NEI[PO IVOTARV NE]OM ,NELIS ANI@LOD AZ AKREM .PIGE AON TORESINET AN .CINI VOGZALG DO BULK .LABDUF ETINA]INEF AN ATSON -DOLP AN GOB ATAJILBIB DO TSON^IL ETIVOBRG AZ AKUAN EROM OTONMEZOD -ERS OV VILAZ IKSTEPIGE ”OTEN“ ]I^NAPU@ TOLETASIP AN ETILAJICINI EMI .M OKSNARTS ILROK LA ).GNA( ACINEM ).TARARA( IHALIZ .TASIP ZUJOS .SKOB IKSRETAMA .RANU\EM AKELBO AN JARK NEI[PO AK -UBZA .LSORATS DO AVKUB AJIC -NARF OV AKER ICINATS VT I OIDAR .MREG AN ACINDEAZ IDAPAN ,ICATA ILSIMAZ REKEB SIROB NEH TOTSITRA AN ETILAJICINI RAC IKSNOPAJ I^OLP IKSNOFAMARG AZ AJINAPMOK.REMA ).RUT( KINEMIOTSI OZELE@ AZ KANZ OVTSNAMILSUM AJICAGEN AKSUR ODRARI@ INA ODNANREF ,CEVOLPEROM IKSLAGUTROP AVKUB ATAT-81 I ATAVRP AJINAP[ AN ILETI@ARP ENO -LAV TOTSITRA AKSVOK[EM A[ATAN RADOMOP MAERG AKIR A Z RADNASKELA I[U AZ TIKAN OV AKER FLO.GJAN . RA^IZIF .LGNA MUIRAB AJIPOITE OV ANAT OTOREZE AN AGES ARGI OT[ TOZELZI DO ,LIN JAK BULK NIS AN OTEMI NITRA KA@ REBI KA@ EWE@ -IVD ONLETID -OBOLSO OK^RG AVUSIRELOM OT[ KEVO^ ANIVONAB OV RADALV ANARBDO AZ IK^ERP AZ METSIS JORB NERFICONDE ANIK OV DARG E^RIM ,JOREH NEDORAN [AN LAG -ENES OV DARG CESIPONOKI VIL[ARTS TEMAP OTEJ -MEZDOP AN GOB KIMER ATAKTSITRA ATATEB -AFLA DO AVKUB AJICNEGA AKSNIVON AKSRACJAV[ TSEV ATAKTSITRA ONELEZMIZ OVRD CNAT DIV ^ADOV IKSNUH ETITE -NALP DO ANDE MUINITKA AGON ANDE AN VIRK MASUS NELEM DO A[AK AN^ELM GOB IKSTEPIGE VOSANATA LISAV AJINAMOR OV DARG TEOP .NARF ,RAJILE ^LEV ATAKTSITRA AN ETILAJICINI ).TAL( AKAT OTSI ONELAG AN EMI .@ KALAJIP NELOHOKLA DIV VOSANATA LISAV U[NOH AN .TSIRP I DARG ).RKS( .DEF .TUAN -ORTSA .RANU\EM

KASI TORA^IZIF

”REPMAOLIK“

AJILATI AN ILETI@ARP

”ANILESIK AKS -NIELKUNOBIR“

TOJA^ OV AKJOTSOS

EHROH LETASIP IKSRODAVKE HARTSJO ROGI ZAJ ,ANARB IRNA ,RAKILS .CNARF ANIRUT ATANIRELAB SARKU

NOMITNA

RENRAK ,ATLAF

AREIRAK AN VRV RELK AK -LETASIP .REMA TERKED IKCOB OS ONTOVI@

VOPOP ELATS AN CERATNEMUKOD

”MEDIBI“

AKSRI AN DARG NEVALG

ODRARI@ INA

)ATIDE( EMI .@

EMI .@ OKSNAJILATI

ODR -AGOVA OEDAMA

OVRD OKSPORT DIB

AKELBO AN JARK NEI[PO

TOSOTOF AN TORELABDUF

IKVANIDNAKS

981
AJIRAGNU OV AKER TOSOTOF AN ATACIMULG AN @AM NITRA KA@

ANILESIK ANDORONELGAJ OS ADOV

TARTSAK

ADZARB

ALIKIB EBEBA ).TAL( KINEVTR@ .D.@ MUTAD

NEZBI KIRNEH AKLIB ATIVOKEL DIV AJICNEGA AKSNIVON AKSILGNA KINVARP IKSMIR VRP @RO@ AKLETASIP AKSUCNARF OZELE@ ONELAK

NATSOR DNOMDE OVRD ONDAPOTSIL DIV AJICNARF OV OREZE AJINAVTIL AN DARG NEVALG KALAJIP NEDOHPOEN ANIARKU AN DARG NEVALG ONJOVD EMI .@ AJINREH NOJAL UJS ]OM ,ANI^AJ RAKAM ODRA -GOVA OEDAMA ”REPMAOLIK“ VENED .SITRA AN .CINI AJINADERP ETIKSNAM -REG OV KANUJ AJINAPMOK AKSMLIF AKSNAKIREMA AJICAMROF ANEOV DIV TNEMURTSNI IK^IZUM IK^ADUG AJILGNA OV VORTSO VILTOBAR ,NEDERV ODRARI@ INA AKUBZA ATAK^RG DO AVKUB AKELBO AK^INET[EVS ROPTO .LE AZ AKREM LEARZI OV ET[INATSIRP AJICAMRIFA ONELAG AN EMI .@

TSELOB ANZARAZ ANDE

RENILOPA MOJIG

OKIRE@ RAKILS .NARF AN .CINI ANOKNA ODRARI@ INA .B.@ DARGLEB JAK ANINALP ^ASON ATON AK^IZUM ANDE NITRA KA@ ODRA -GOVA OEDAMA TOSOTOF AN ATACIM -ULG OS MLIF AJMEZ ANESAVKZAR ODRA -GOVA OEDAMA NUMJAM IKSNAKIREMA AKEIR AZ KANZOTVA NOTLAD TOTSITRA AN .CINI IDARGZ IN[OKSAR ]I^NAPU@ TOLETASIP AN .CINI QAZO JAK .VRH OV OTSEM TSONVRK -OBALS ]I^NAPU@ TOLETASIP AN .CINI MIR .TS OV .^ES -EM .LOP AN NED OTSEM OVON DO ALIZOV .TOM AZ.SUDNI

GOLDERP

ATON AK^IZUM ANDE

NI^ IKSRANROM

OK^OT NAVI IXIUL ,KIN^U -ANODORIRP IKSNAJILATI

I[U AZ AKLAKPE^

AK^IBROT ANTAP AN@OK TOLAB -DUF OV ^ARGI NEBNARBDO AGOLU AVRP ICROVT IK^IZUM

AJIREGIN OV DARG

NATSUF NE[AMOD

DORB IKSNODEKAM OV OLES EIDERZEB AKER AKSNAKIRFA LEC RA^ITORE NAT -SOR NOMDE AVAGAP ATANIRELAB AN OTEMI ”AJITRAP AK -^ITSINUMOK“ MUINIMULA

REFJAF .SIT -RA AN .CINI IKSVOK -LEDEN TOT -EOP AN .CINI

AKLIB ANSARKU AKSPORT

AJIROTSORP

MUINIMULA

AKJAMAJ AZ LET KANZOTVA -ASIP IKSNAD

GESOD

TOSOTOF AN ATACIM -ULG OS MLIF

ANILESIK ATANTOZA AN ILOS AJINIL AKSFARGOEG

EWERAV AZ ETI -NAGRO DO LED IVOPERC OVEARAS AZ KANZOTVA OK^OT NAVI NILI EGNI ).GZAR( AGES IKSVOSRA TOLETASIP AN .CINI OLIZOV ISKAT OV TNEMURTSNI ).GZAR( OKAK KOLIRP IKSVE^A I\RO\ RE -NRAT NILTEK INTOVI@ INTIS ”TUAKON“ AJICAMRIFA ZUJOS IKSRESKOB IKSRETAMA NEDORANU\EM JERIM ,AKTSITRA AKSUCNARF MUIRAB TOSOTOF AN ATACIMULG EWEEMS ON^INORI ON -TALP OKSLES OBURG MUINIMULA I MUICILIS DO AROK ATANIJMEZ VOLDERP ATOMARS AJALAM JAK ANINSET AKSROM

TNEMAKIDEM

NOTPELK TO^AJEP

MUIRTAN

AJITSANID AKSPARA

091
TOSOTOF AN TOTSITRA OS MLIF AJIDUS IKSJERVE E]EVC DIV ).RKS( AJICAREDEF AK^ITU -ANORTSA AN -DORANU\EM KEVO^ RATI EMI .M OKSNARTS EINE@OL -OPSAR RAVITSOG OV OLES AKIREMA OV LITS .ZUM IK^ENRC AVEERDNA AJILIME MOTIP E EN MAKEB TORELABDUF ALUTIT AK^IN -DOROGALB AKSILGNA EMI .@ OKSNAJILATI EMI.M VOLEGNAR TOROTATIMI AN .CINI AVARPAN .LE AKSNJUK ONITNELAV TORETKA OKSNESER OV OLES ANIVODAL ,AKNES ONERKSI ,ON -[UDOTSORP ).MREG( A@ERM RIM AZ KINROBOP EWE@IVD ONLETIDOB -OLSO OK^RG ASAM AKSNAKLUV OVOTET AZ KANZOTVA IKSVOSRA TOLETASIP AN .CINI TOSOTOF AN TOTSITRA OS MLIF AJINAP[ AN ILETI@ARP OZELE@ AZ KANZ ZUJOS IKSLABDUF .REMAON@UJ RENILOPA MOJIG NOLOPA AN TORAKERP OKTALS NEMAK NECOPAKS KIZAJ .RAN -U\EM IK^AT -[EV NEDE ATON AK^IZ -UM ANDE APSERP ALAM OV VORTSO APSERP ALAM OV VORTSO ).LAJID( AKTURG AJIDNI OV DORAN ALIS ANTOVI@ NEBOSOPSEN ANIARKU OV AKER VEITEVS TOTSITRA AN .CINI E@OR RESI@ER IKSUCNARF NILI EGNI ET[I@EL MUIDOEN AZ KANZ GOLIRP TOSOTOF AN TOTSOTRA ATON AK^IZUM ANDE ).TAL( SAJ ).NM( AJINI^ ).NM( AKTALA AKOBALD DIV AKSLEDOVRD EWARGI T SOTOF ABROVTOKAR AN OOTSITRA T DIV OS MLIF AJILATI OV DARG )ANILATI( ONELAG AN EMI .@ AKJAMAJ AZ KANZOTVA ATON AK^IZUM ANDE NITRA KA@ NITATSA DOIREP IKSNEMERV GLOD ODRAGOVA OEDAMA ANODARAM TORELABDUF AN OTEMI ACITOBUS AZ KANZOTVA AORKALED TOLETASIP NESALGZEB TSORATS AKOBALD AZ SKIFERP )NAVI( EMI .M ODRAGOVA OEDAMA ODNAP ,ADOVJOV IKSRUTSOK EMI .@ IPATE VOHE^ DO AMARD AJICRUT OV DARG O[ TOLETASIP ANAG OD NARG NA[ERB NAVI DO OLED A@OK DO IRUGIF I IKNES AN RATAET IKSIZA IKCOB OS ONTOVI@ NESALGZEB AJIBRS OV AKER OREP RENOIC -ULOVER [AN GOLDERP SNEGRIJ TO^AJEP AN OTEMI CEMA^ IKS -TROPS DIV OTONIV AN LETIBUQ NARI OV DARG ATABMAZ TORELABDUF AN .CINI KINAJ ,RESINET .RF

).RF( SIRIM ,SUKV VEILI EMID AJIZENODNI OV ET[IN -ATSIRP TEBIT OV OREZE AVOJA ATAVA@RD AZ AKNETARK MUINIMULA OVTSNE@ALB AKNEMAZ AN^IL

ATON AK^IZUM ANDE AKEIR AZ KANZOTVA AKSTAVRH OV OTSEM AJIPOITE OV DARG EMI .M IMOTIP OVE^IK OV OLES DNEB .LGNA NE[ENAROP ZARZI IK -^ITAMETAM NEL^IRT ICINRAGURTS AJIRACJAV[ OV OREZE AJICNARF OV AKER AKSVONI@OB ATEBAZILE MUIDALAP TREVOK TEOP IK -SIZENODNI ,)6491-1191( HAZMAH ICOTATSO ARAP ANRAKAB AKS -MIRORATS AJIZENODNI OV DARG NITATSA

RENILOPA MOJIG GROB TORESINET

EWAGEB ,OVTSGEB ]I^NAPU@ TOLETASIP AN .CINI

MUIRTAN ODRAGOVA OEDAMA EQEC

DOR ANITNEGRA OV OREZE

INDERAN

MUICETUL

GURPOS

IKVANIDNAKS

votiaroM okraD c

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->