You are on page 1of 20

LETO XXX, stevil ka 5, maj 2013 Postni na placana pri posti 1102 Ljubljana

v obrti in podjetnitvu
De/arc/ n/sa b/aga!
(stran 6)
3. LJUBLJANSKI OBRTNO-PODJETNISKI SEJEM
$ &#!"$
Star s|ovensk| pregovor
prav|, da nesreca n|ko|| ne
poc|va. Se prav posebej ra-
do do nesrec oz|roma ne-
zgod pr|haja pr| de|u, saj se
|judje mars|kdaj tako pog|o-
b|mo |n zatop|mo vanj, da na svojo |astno
varnost kar nekako pozab|mo. Zato je skrb
za varnost |n zdravje pr| de|u ena od pog|av|-
tn|h na|og de|odaja|cev |n s|nd|katov, pa tud|
drzave, k| mora poskrbet| za ustrezno zako-
nodajo na tem podrocju ter za njeno dos|e-
dno spostovanje |n |zvajanje.
Posebno ve||ko odgovornost za varnost |n
zdravje pr| de|u |majo de|odaja|c|, k| so do|-
zn| de|o organ|z|rat| tako, da bo zares varno
|n da ne bo ogroza|o zdravja zapos|en|h. v
sedanjem casu, ko ed|n| c||j, ne samo pos|o-
vanja, temvec vsega c|oveskega z|tja |n b|tja,
postaja dob|cek, pa stev||n| de|odaja|c|, z|a-
st| v vecj|h pos|ovn|h s|stem|h, de|o organ|z|-
rajo tako, da je na skrajnem robu c|ovekov|h
zmog|j|vost|. K|jub povecevanju obsega pro-
|zvodnje |n dv|govanju kakovost| |zde|kov ob
enak| tehno|og|j|, zmanjsujejo stev||o zapo-
s|en|h, hkrat| pa tako povecujejo norme, da
de|avc| ob nj|hovem doseganju |zgorevajo |n
obo|evajo. Oe de|avc| de|ajo v stresn|h raz-
merah |n v nenehn| b|tk| s casom, je tud| ne-
varnost, da pr|de do nezgode pr| de|u, ve||ko
vecja.
Na podrocju varnost| |n zdravja pr| de|u
razmere pr| nas n|so roznate, ceprav |mamo
na tem podrocju zakonodajo, k| je v g|avnem
usk|ajena z zakonodajo v najbo|j razv|t|h
evropsk|h drzavah. Za| pa drzava ob njen|h
krs|tvah mars|kdaj zam|z| na eno a|| oba oce-
sa, saj so ob vecj|h dob|ck|h v gospodarstvu
tud| pr|||v| v njene vedno prema|o po|ne b|a-
gajne vecj|.
Skrb za varnost |n zdravje pr| de|u je ena
od sta|n|c de|a s|nd|katov |z ve||ke druz|ne
Zveze svobodn|h s|nd|katov S|oven|je, v
okv|ru katere de|uje tud| S|nd|kat obrt| |n
podjetn|stva S|oven|je. vsako |eto ob svetov-
nem dnevu varnost| |n zdravja pr| de|u 28.
apr||a pa s|nd|ka||st| tud| javno opozor|jo na
prob|eme, s kater|m| se srecujejo na tem po-
drocju. Letos so ponovno opozor||| na dej-
stvo, da v S|oven|j| ze od osamosvoj|tve na-
prej ne sprem|jamo |n ne ugotav|jamo ustre-
zno pok||cn|h bo|ezn| (razen bo|ezn|, pove-
zan|h z azbestom). Strokovnjak| pa ob pr|-
merjav| podatkov, zbran|h na osnov| medna-
rodne metodo|og|je, ocenjujejo, da pr| nas
vsako |eto zarad| pok||cn|h bo|ezn| umre oko-
|| 700 de|avcev. vse kaze, da v S|oven|j| b|-
stveno vec |jud| umre zarad| pok||cn|h bo|e-
zn|, kot zarad| prometn|h nesrec. Ob tem pa
ve|ja opozor|t|, da drzava na sreco ve||ko sto-
r| za to, da b| se stev||o prometn|h nesrec s
smrtn|m |z|dom zmanjsa|o. Med drug|m je
drzava mocno zaostr||a tud| kaznova|no po||-
t|ko na podrocju prometa, ces da je to naj-
bo|j uc|nkov|ta metoda za zmanjsanje pro-
metn|h nezgod. Zakaj se drzava z enako
vnemo ne |ot| preprecevanja pok||cn|h bo|e-
zn|. Namesto tega v|ade, pa naj bodo taksne
a|| drugacne barve, ze |eta |n |eta m|rno to|e-
r|rajo zakonsko ured|tev, po kater| |ahko po-
stopk| ugotav|janja pok||cn|h bo|ezn| stecejo
dejansko samo, ce j|h l|nanc|rajo t|st| de|o-
daja|c|, k| so odskodn|nsko odgovorn| za
nj|hove pos|ed|ce. 1o je podobno, kot ce b|
prometne nezgode po||c|st| pre|skova|| sa-
mo, ce b| j|h l|nanc|ra|| povzroc|te|j|, v na-
sprotnem pr|meru pa ne. 1aksna s|stemska
ured|tev je pr|pe|ja|a do tega, da so tud|
zdravn|k| spec|a||st| de|a vse bo|j l|nancno
odv|sn| od de|odaja|cev, zato j|m pr|zadet|
de|avc| vse manj zaupajo. Zato je |zvrsna se-
kretarka ZSSS Lucka Bohm ze pozva|a m|n|-
stra za zdravje, naj nemudoma |n v sk|adu z
nov|m Zakonom o pokojn|nskem |n |nva||d-
skem zavarovanju pr|prav| nov predp|s o po-
k||cn|h bo|ezn|h, tako da bosta postopka
postav|janja suma |n ver|l|kac|je pok||cn|h
bo|ezn| poteka|a l|nancno neodv|sno od de-
|odaja|ca.
v |etu 2012 so de|odaja|c| |n po||c|ja |n-
spektorat za de|o seznan||| z 21 nezgodam|
pr| de|u, k| so |me|e za pos|ed|co smrt de|av-
ca |n so se zgod||e na de|ovnem mestu a||
de|ovnem oko|ju v casu oprav|janja de|a. St|r|
od teh nezgod so se zgod||e
v tuj|n|, kjer so de|o oprav|ja-
|| s|ovensk| de|odaja|c|. Lan|
se je v nezgodah pr| de|u
smrtno poskodova|o 20 de-
|avcev, |eto poprej pa 22.
vzrok| za nezgode pr| de|u s smrtn|m |z|dom
so b||| |an| raz||cn|, vendar pa |majo te nezgo-
de nekaj st|cn|h tock. Kar v 38 odstotk|h, so
de|avce smrtno poskodova|a bremena, k| so
pad|a nanje z v|s|ne. Najveckrat je s|o za dre-
vesa, gradbene konstrukc|je |n kov|nske
predmete. Precej de|avcev se je smrtno po-
nesrec||o zarad| tega, ker so sam| pad|| z v|-
s|ne. ve||ko de|avcev pa je |zgub||o z|v|jenje
tud| v prometn|h nezgodah na s|uzben|h po-
teh a|| pr| notranj| |og|st|k| v podjetj|h.
Med dejavnostm|, v kater|h se je smrtno
poskodova|o najvec de|avcev, prednjac|
gradben|stvo, s|ed|jo pa mu prometne dejav-
nost|, sk|ad|scenje |n gozdarstvo.
S|cer pa so de|odaja|c| |an| pr|jav||| 10.0u1
nezgod pr| de|u, od tega 430 tezj|h. Stev||o
nezgod pr| de|u je vedno preve||ko, spodbu-
dno pa je, da se je stev||o |azj|h, se z|ast| pa
stev||o tezj|h nezgod v zadnj|h |et|h opazno
zmanjsa|o.
Smrt pr| de|u je tezko razumet|, saj je mar-
s|kdaj pos|ed|ca sp|eta nesrecn|h dogodkov
|n se bo|j nesrecn|h oko||sc|n. Zato so se
to||ko bo|j pomen|j|ve besede g|avnega repu-
b||skega |nspektorja za de|o |ranca Panc|-
gaja, k| je zap|sa|: 1empo z|v|jenja |n boj za
c|m vecj| dob|cek |astn|kov kap|ta|a na en|
stran| ter boj za dostojno z|v|jenje de|avcev |n
nj|hov|h druz|n pr|pomoreta k neustrezn|m
postopkom |zvajanja de|ovn|h operac|j, po-
s|ed|ca kater|h so |ahko tud| poskodbe, v
do|ocenem stev||u tud| smrtne. N|smo da|ec
od resn|ce, da predstav|ja de|o za do|oceno
kategor|jo de|avcev |e boj za go|o prez|vetje,
pr| cemer se de|avc| vsekakor zavedajo, da
so v sedanjem s|stemu ve||kokrat |e nadome-
st|j|va de|ovna s||a. Njegove besede ne po-
trebujejo komentarja. Samo vs| skupaj b| se
mora|| zam|s||t| nad nj|m| |n se dogovor|t|, ka-
ko um|r|t| konje |n zaustav|t| ne|zprosen |ov
za dob|ck| |n bogastvom, k| ogroza dostojan-
stvo |n z|v|jenja |jud|.
1omaz Kse|a
lz vse bi ne:
Kako zmanjsat| davcne go|jul|je |n utaje? 4
Uohodek preb|va|stva v S|oven|j| bo se naprej pada| 5
Ue|avc| n|so b|ago! 6
S|oven|ja n| O|per 7
Uohodn|no je mogoce dop|acat| tud| po obrok|h 8
S|ovensko e|ektr|cno ko|o 10
v podjetju |nse|t d.o.o. trz|jo |n serv|s|rajo proles|ona|ne stroje |n orodja 11
Povezovanje znanost| |n trga 13
3. Ljub|jansk| obrtno-podjetn|sk| sejem 14
S|nd|ka|na ||sta 18
5l. 5, moj 20J3
Glosilo zo delov ce v obrli in podjelnislvu
zogo lov ljo jo 5OP5 in sklo di
zo izo broevonje delov cev pri s.p.
Utoo uto do|s|| odbot. Otoqot Cotot,
ooo Ht|bot, Jooz Kso|o, Mot||o Muts|c,
Josoo kodo N||o|c|c |o ot|s kuqo|.
O|ovo| |o odqo vot o| uto do||. ooo Ht|bot.
O|os||o |zdo o SOlS.
Noslov ure dnislvo:
Dolmolinovo 4, p.p. 97, J00J Ljubljono,
lele lon: 0JJ434 J2 69 in 434 J2 7J,
lele loks: 0JJ434 J3 JJ,
E-moil: delo ve cvo br lisiol.nel
O|os||o o vp|sooo v toq| s|ot ov o|| q|o s||
M|o|s|ts|vo zo |u||uto kS pod zop. s|. 175.
Koo|o||oo uto uto do|s|vo.
vso| do|ov o||, od 9. do 11. uto.
ko|op|sov |o oooo tocoo|| |o|o qto || oo vtocoo.
Oto||coo pt| pto vo. SLJ d.o.o.
J|s|. Koto|ooLub|ooo d.o.o.
lo zo|o ou o LL\ o v coo| vtocuooo 8,5 LL\
Prhodn[a stev| ka zde 15. [un[a 2U13
2ivIjenjo to vredno ve kot dobiek
DlO NAJ O VAkNO!
v obrti in podjetnistvu
% &#!"$
zva|, da naj posebne davcne rez|me od-
prav|jo. Pavno tako je ponov|| poz|v |nst|tu-
c|jam LU, da naj sprejmejo ukrepe za pre-
precevanje z|orabe nace|a preb|va||sca,
s l|kt|vno ured|tv|jo sta|nega b|va||sca |n |a-
stn|ne, k| ho|d|nsk|m druzbam, k| sp|oh ne
pos|ujejo, a|| nav|dezn|m podjetjem omo-
goca, da se nj|hov| |astn|k| |zognejo p|ace-
vanju davkov v drzav| svojega sta|nega
preb|va||sca.
LLSO pozdrav|ja ustanov|tev evropske-
ga porta|a o davcn|h |dent|l|kac|jsk|h stev||-
kah, k| vsem tretj|m stranem, z|ast| l|nanc-
n|m |nst|tuc|jam, omogoca, da h|tro, eno-
stavno |n prav||no |dent|l|c|rajo |n ev|dent|-
rajo davcne |dent|l|kac|jske stev||ke. Ob
tem pa ponav|ja poz|v drzavam c|an|cam,
naj usk|ad|jo s|steme posrednega obdav-
cevanja. Usk|ad|tev na tem podrocju b|
hkrat| z uvedbo evropske davcne |dent|l|-
kac|jske stev||ke ze|o zmanjsa|a davcne
go|jul|je, znane kot davcn| vrt||jak.
Lvropska stev||ka b| |ahko v pr|hodnje po-
sta|a ed|na |dent|l|kac|jska stev||ka za vse
davkop|aceva|ce |n vse vrste davkov.
Odbor v mnenju |zraza tud| posebno za-
dovo|jstvo z od|oc|tv|jo kom|s|je, da preg|e-
da d|rekt|vo o mat|cn|h |n odv|sn|h druzbah
ter od|ocbe o preprecevanju z|orab |z dru-
g|h d|rekt|v. 1a preg|ed je nujen, da se za-
gotov| |zvajanje pr|poroc||a kom|s|je o agre-
s|vnem davcnem nacrtovanju. Zato pr|po-
roca drzavam c|an|cam, naj podprejo pr|-
zadevanja kom|s|je, da bo preg|ed mogoce
|zvest| v pr|mernem roku. Kot de| tega pre-
g|eda je treba uvest| obveznost za mu|t|na-
c|ona|ke, da vod|jo |ocene racune za vsako
drzavo, v kater| pos|ujejo, ter da pr| vseh
navedejo obseg pro|zvodnje |n ustvarjen|
dob|cek. Pacun|, pred|ozen| v tak| ob||k|, b|
o|ajsa|| razkr|vanje podjet|j, k| z|orab|jajo
translerne cene a|| |zvajajo agres|vno davc-
no nacrtovanje. LLSO tud| pr|poroca, da
se na pod|ag| skupn|h prav|| uvedejo pred-
p|s| o obdavc|tv| dob|cka podjet|j.
na nac|ona|n| ravn|. Orn| seznam ne sme
ve|jat| samo za tretje drzave, temvec tud| za
ozem|ja a|| jur|sd|kc|je v drzavah c|an|cah
ter za podjetja, k| v nj|h pos|ujejo. LLSO
pred|aga, da naj kom|s|ja svoje pred|oge v
zvez| s crn|m seznamom dopo|n| s sankc|-
jam| za podjetja, kot so na pr|mer |zk|juc|-
tev |z javn|h naroc|| a|| odvzem l|nancne
podpore LU a|| drzavne pomoc|.
Ua b| odprav||a vrze|| v zakonodaj|, k| b|
|ahko spodbuja|e davcne go|jul|je |n utaje,
je Lvropska kom|s|ja pred|aga|a spremem-
be nekater|h d|rekt|v. Prav tako je Lvropsk|
svet zapros||a za mandat, da se s st|r|m|
sosednj|m| drzavam| LU pogaja o sporazu-
m|h o davcnem sode|ovanju |n preprece-
vanju davcn|h go|jul|j ter da podp|se osnu-
tek sporazuma med Lvropsko un|jo |n nje-
n|m| drzavam| c|an|cam| ter L|echten-
ste|nom, kar je LLSO v mnenju podpr|.
Lvropska kom|s|ja pr|znava, da |ahko
podjetja, g|ede na svobosc|ne, k| j|h |majo
na notranjem trgu, sk|epajo sporazume z
jur|sd|kc|jam|, k| ve|jajo za davcne oaze,
pr| tem pa ukrepajo prek drzave c|an|ce z
najs|bkejs|m odz|vom. 1a pojav spodkopa-
va davcno osnovo drzav c|an|c ter na sp|o-
sno ogroza uc|nkov|to konkurenco med
podjetj|, z|ast| ma||m| |n srednje ve||k|m|.
Hkrat| |zkr|v|ja de|ovanje notranjega trga.
LLSO je zato Lvropsko kom|s|jo |n drzave
c|an|ce pozva|, da naj pr|prav|jo crn| se-
znam podjet|j, k| |zvajajo taksno prakso.
Urzave c|an|ce b| mora|e, po|eg drug|h
ukrepov, k| se |zvajajo na nac|ona|n| ravn|,
predv|det| tud| |zk|juc|tev teh podjet|j |z so-
de|ovanja v postopk|h javnega narocanja
a|| zavrn|tev drzavne pomoc| zanje, ce za-
njo zapros|jo.
Lvropska kom|s|ja pred|aga |ntenz|vnej-
se de|o na podrocju posebn|h davcn|h re-
z|mov za |zse|jence |n bogate posamezn|-
ke, k| skod|jo de|ovanju notranjega trga |n
zmanjsujejo skupne davcne pr|hodke.
LLSO je v zvez| s tem drzave c|an|ce po-
Koko rmonjIoti dovne goIjufije in utoje?
AkCIJSkI NACkI VkOPSk kOMISIJ
Lvropska kom|s|ja je decembra 2012
spreje|a Akc/jsk/ nacrt za okrep/jen/ boj
prot/ davcn/m go/juf/jam /n utajam. Z nj|m
ze|| pr|spevat| k zmanjsanju l|nancn|h |zgub
drzav c|an|c LU, k| zarad| davcn|h go|jul|j |n
utaj znasajo ze vec kot 1000 m|||jard evrov
|etno, kar se bo|j zaostruje tezave, k| j|h
drzavam c|an|cam LU povzrocajo gospo-
darska kr|za |n varceva|n| ukrep|.
Akc|jsk| nacrt Lvropske kom|s|je je sred|
|etosnjega apr||a obravnava| Lvropsk| eko-
nomsk| |n soc|a|n| odbor (LLSO) ter v zve-
z| z nj|m spreje| mnenje, v katerem je opo-
zor|| tud| na nekatere njegove pomanjk|j|-
vost| |n poda| nekaj pred|ogov za njegove
|zbo|jsave.
LLSO je uvodoma opozor||, da je v vec|-
n| drzav c|an|c LU, zarad| varceva|n|h ukre-
pov v zadnj|h |et|h, pr|s|o do zmanjsanja l|-
nancn|h |n c|ovesk|h v|rov davcn|h uprav,
kar predstav|ja hudo ov|ro za |zvajanje
ukrepov, k| j|h v akc|jskem nacrtu pred|aga
Lvropska kom|s|ja. Pesn|cen napredek bo
mozno po mnenju LLSO dosec| samo v
pr|meru, ce se bodo drzave c|an|ce bo|j
osredotoc||e na povecanje uc|nkov|tost|
davcn|h uprav, j|m zagotov||e zadostne c|o-
veske |n l|nancne v|re ter poskrbe|e za nj|-
hovo bo|jse medsebojno usk|ajevanje.
ve||k de|ez |zgub, k| j|h zarad| s|ve eko-
nom|je utrp|jo davcn| s|stem|, je po mnenju
LLSO pos|ed|ca agres|vnega davcnega
nacrtovanja. Pr| tej praks| se |zkor|scajo
nesk|adja med davcn|m| s|stem| v dveh a||
vec drzavah c|an|cah. Oeprav na svetovn|
ravn| ve|ja to za |eg|t|mno, pa je vseeno v
popo|nem nasprotju z nace|| druzbene od-
govornost| podjet|j. LLSO men|, da je
agres|vno davcno nacrtovanje ze samo po
seb| nemora|na praksa, saj spodkopava
davcno osnovo |n s tem drzave c|an|ce s|||
k povecanju davkov.
LLSO je v mnenju Lvropsk| kom|s|j| |n
Lvropskemu svetu pr|poroc||, da naj v |etn|
preg|ed rast| |n evropsk| semester vk|juc|ta
tud| vprasanja davcn|h go|jul|j |n utaj ter
agres|vnega davcnega nacrtovanja. Hkrat|
ju je pozva|, da naj sprejmeta posebne
ukrepe za boj prot| tem pojavom, da se bo
dosege| napredek pr| p|acevanju |n pob|ra-
nju davkov.
Lvropska kom|s|ja drzavam c|an|cam
pred|aga, da naj sprejmejo n|z mer|| za
oprede||tev tretj|h drzav, k| ne |zpo|njujejo
m|n|ma|n|h standardov dobrega uprav|ja-
nja v davcn|h zadevah, |n j|h vp|sejo na crn|
seznam. LLSO pa opozarja, da mora ta
ukrep ve|jat| tud| za jur|sd|kc|je drzav c|an|c
|n podjetja, k| se naprej |zvajajo transakc|-
je, v katere so vk|jucen| akterj| s teh oze-
me|j. v mnenju je |zraz|| tud| zadovo|jstvo
nad pred|ogom kom|s|je, da naj se pr|prav|
crn| seznam drzav, k| de|ujejo kot davcne
oaze |n ne spostujejo nace| dobrega upra-
v|janja na davcnem podrocju, ter pozva| k
pr|prav| skupn|h mer|| za oprede||tev teh
drzav |n ozeme|j na evropsk| ravn|, da se
preprec| raz||cna uporaba tovrstn|h mer||
5|ovenc ma[o po ocenah amerskega ekonomsta Jamesa 5. Henry[a v davcnh oazah
oko| 53 m|[ard do|ar[ev neobdavcenh sredstev.
& &#!"$
davcn|m utajam |n pozva|a vse evropske
|nst|tuc|je naj okrep|jo akc|jsk| nacrt za nj|-
hovo preprecevanje. Po njenem mnenju
pomen| raz|skava nov|narjev trden dokaz,
da so bogat|m |judem pr| davcn|h krs|tvah
nud||e pomoc pr| ustanav|janju nav|dezn|h
podjet|j ter skr|vn|h racunov v davcn|h oa-
zah nekatere ve||ke banke, zato je pozva|a
davcne organe k resn|m povrac||n|m ukre-
pom ter k uporab| evropskega kazenskega
prava, da se j|m preprec| nj|hovo kr|m|na|-
no pocetje. |n nenazadnje, k borb| prot|
davcn|m utajam je nase v|ade ze veckrat
pozva|a tud| Zveza svobodn|h s|nd|katov
S|oven|je, saj |majo S|ovenc| po ocenah
amer|skega ekonom|sta Jamesa S. Hen-
ryja v davcn|h oazah oko|| 53 m|||jard do|ar-
jev neobdavcen|h sredstev.
Pav|e vrhovec
je, sod| med najuc|nkov|tejse |nstrumente,
k| b| drzavam c|an|cam kor|st||| v boju prot|
davcn|m go|jul|jam |n utajam. Po|eg tega
opozarja na neposredno povezavo med
v|s|no davkov |n davcn|m| utajam|. S pre-
precevanjem davcn|h go|jul|j |n utaj ter
agres|vnega davcnega nacrtovanja se |ah-
ko zn|za sp|osna raven obdavc|tve v kor|st
vseh davkop|aceva|cev.
Boj prot| davcn|m utajam |n go|jul|jam je
tud| sta|na zahteva Lvropske konlederac|je
s|nd|katov |n to ze od zacetka kr|ze naprej.
Ob nedavn| raz|skav| skr|vnostnega sveta
ollshore podjet|j |n sk|adov v davcn|h oa-
zah po vsem svetu, k| jo je objav|| Medna-
rodn| konzorc|j pre|skova|n|h nov|narjev je
genera|na sekretarka Lvropske konlede-
rac|je s|nd|katov Bernadette Sego| deja|a,
da raz|skava pomen| mejn|k v boju prot|
LLSO opozarja, da b| poenostav|tev
davcn|h s|stemov zmanjsa|a upravno bre-
me za davkop|aceva|ce |n podjetja ter
okrep||a nj|hovo zaupanje. Urzave c|an|ce
b| mora|e po|eg tega predv|det| zmanjsa-
nje upravnega bremena za davkop|aceva|-
ce, k| upostevajo predp|se, tako l|z|cne kot
pravne osebe, ter povecanje bremena za
t|ste, k| zakone krs|jo. Znano je, da so v
akt|vnost|, k| so povezane z agres|vn|m
davcn|m nacrtovanjem, ob|cajno vp|etene
ve||ke mu|t|nac|ona|ke.
Lvropska kom|s|ja je v akc|jskem nacrtu
predstav||a vrsto mozn|h ukrepov, k| pa j|h
Lvropsk| svet za| n| obravnava| kot predno-
stne. LLSO men|, da zagotov|tev neposre-
dnega dostopa do nac|ona|n|h podatkov-
n|h baz na podrocju neposrednega obdav-
cevanja, kar je eden od pred|ogov kom|s|-
Pom|ad| 2013 v S|oven|j| oc|tno mocno
zmanjkuje denarja za l|nanc|ranje drzave |n
njene porabe. Najprej smo se prek prvo-
majsk|h prazn|kov znova (pre)drago zado|-
z||| za nov|h 3,5 m|||jarde do|arjev. Za bo|j-
so pr|merjavo: to je pr|b||zno osem odstot-
kov BUP a|| pr|b||zno to||ko kot je na |eto
ustvar||o s|ovensko gradben|stvo na vrhun-
cu svoje moc| v |etu 2007. Predrago smo
se zado|z|||, ker je pac sestodstotna obre-
stna mera na zdaj |zdane do|arske obve-
zn|ce (ob hkratnem dvoodstotnem gospo-
darskem padcu) t|sta racun|ca, k| se na
srednj| |n do|g| rok ne |z|de. 1o nam navse-
zadnje pove ze povsem enostavna kmec-
ka |og|ka. vsaj na do|g| rok namrec ne
moremo porab|t| vec kot ustvar|mo.
No, zdaj pa nam je v|ada s Programom
stab||nost|, namenjen|m Lvropsk| kom|s|-
j|, naprt||a se nove |n v|sje davke, od mo-
reb|tnega v|sjega UUv do z|og|asnega
kr|znega davka, k| bo takoj |n se posebej
useka| po nas|h druz|nsk|h b|agajnah.
1ezko se mu bo |zogn|t|, saj bo dodatno
obdavc|| vse nase pr|hodke od p|ac na-
prej. Povecanje UUv b| avtomat|cno
zmanjsa|o naso kupno moc za dva odstot-
ka, kr|zn| davek pa povprecno se pr|b||-
zno za to||ko. 1o pa pomen|, da bo razpo-
|oz|j|v| dohodek preb|va|stva se naprej
pada|, |n kaj |ahko s| predstav|jamo, da bo
vec tud| s|ve ekonom|je - pa ceprav je
v|ada napoveda|a, da se bo bor||a prot|
njej. Pr|cakovat| je namrec, da bo po
uvedb| omenjen|h davkov se vec pos|ova-
nja brez |zstav|jen|h racunov, saj b| b|| po-
s|ej vsak uraden pr|hodek se dvakrat ob-
davcen: enkrat prek v|sjega UUv, drug|c
prek novega kr|znega davka.
v v|adn|h program|h pogresamo tud| bo|j
jasno podporo nov|m na|ozbam, k| so jo
v|adne stranke napovedova|e ob ob||kova-
nju koa||c|je. Kam so |zg|n||| vs| ve||k| nacrt|
|nlrastrukturn|h |n drug|h projektov, k| b|
pogna|| gospodarsko rast? Kje so vse na-
povedane podpore za nove na|ozbe? Oe
pog|edamo v|adne dokumente, je na d|an|,
da bo opusceno zn|zanje davka na doho-
dek podjet|j, pravzaprav dest|mu||ra|o go-
spodarstvo, v sk|adu z ukrep| se namrec
davek ne bo zn|za| na 15 odstotkov, pac pa
bo osta| 17-odstoten.
|n da tezav se n| konec, so nas ta mesec
do|ete|e se nove, s|abe gospodarske na-
poved| |z Brus|ja. Bruto domac| pro|zvod
se nam bo skrc|| |etos |n tud| pr|hodnje |e-
to. Oe povzamemo: smo v zacaranem kro-
gu negat|vne gospodarske rast|, v|sok|h
davkov, prezado|zen|h podjet|j, s|ab|h
bank, v|soke brezpose|nost| |n dragega
denarja. A|| smo v tej drzav| sp|oh sposobn|
l|nanc|rat| drzavo s tem, kar sam| ustvar|-
mo, brez zado|zevanja, k| pomen| ze|o ne-
odgovorno prenasanje bremen na pr|ho-
dnje generac|je?
S|cer pa, ko gre za stran proracunsk|h
v|rov, b| c|ovek od |evosred|nske v|ade ven-
dar|e pr|cakova|, da bo kaj bo|j od|ocno
zareza|a tud| v s|vo ekonom|jo, se z|ast| pa,
da bo po|ska|a s|ovenske davcne do|zn|ke
po L|echtenste|nu, Sv|c|, Kajmansk|h oto-
k|h |n drug|h davcn|h oazah. Zarad| nj|h
bomo mora|| zdaj vs| p|acevat| v|sje davke.
A je vse osta|o |e pr| nejasn|h |n nezavezu-
joc|h ob|jubah.
Uruga stvar, k| bode v oc|, je |etosnj| pro-
racunsk| pr|manjk|jaj, k| je s 7,8 odstotka
BUP (s|abe tr| m|||jarde evrov) sp|oh najv|s-
j| v zgodov|n| S|oven|je.
Pes gre pr| tem po|ov|ca za dokap|ta||za-
c|jo bank - de| je b|| porab|jen ze za casa
prejsnje v|ade - a vendar|e je to stev||ka,
ob kater| b| mora|| zagoret| rdec| semalorj|
pr| drzavn| porab|. 1ako enostavno ne gre
vec naprej. S tak|m pr|manjk|jajem narav-
nost kr|c|mo navzven, na tuje, na speku-
|antske l|nancne trge, da svoje porabe ne
zmoremo l|nanc|rat| sam|, da rab|mo tuj|
denar, ker v drzav| pac porab|mo ve||ko
vec, kot ustvar|mo.
Po||t|cn| prep|r|, kdo je za to kr|v, n|so
produkt|vn|. Kajt| na koncu bomo, kot prav|
znano ekonomsko prav||o, davkop|aceva|-
c| t|st|, k| bomo mora|| p|acat| vsa kos||a, k|
j|h je nekdo pojede| ze v pretek|ost|. |n vo-
||vc| na pr|hodnj|h vo||tvah bomo od|oc|||,
kdo zas|uz| |n kdo ne zas|uz| nasega zau-
panja.
Mat|ja Kranjc
bohodek prebivoIttvo v 5Ioveniji bo Ie noprej podoI
DAVCNI UDAk
Povecan[e DDv b avtomatcno zman[sa|o naso kupno moc za dva odstotka, krzn
davek pa povprecno se prb|zno za to|ko.
' &#!"$
1. moj v rnomenju bojo ro deIovtke provice
DlAVCI NISO lAGO!
oko|| 1.300 |jud| |z ce|otne reg|je.
Ude|ezence, k| so na srecanje v g|avnem
pr|s|| pes, po p|an|nsk|h poteh, je najprej
pozdrav|| prv| s|nd|ka||st na Koroskem
Lojze Pasko, k| je |etos ze petnajst|c so-
de|ova| pr| organ|zac|j| srecanja. Osrednj|
govorn|k na srecanju pa je b|| sekretar
ZSSS M||an Utrosa. Po njegov|h besedah
se je metoda zastrasevanja, k| so jo upo-
rab||| za zatrtje |egendarne prvomajske
stavke c|kask|h de|avcev |eta 1886, ohra-
n||a. 1ud| danes pr| nas zastrasujejo de-
|avce, upokojence |n m|ade, da se bo
sesu|a drzava, ce ne bo obve|ja|o vse, kar
sprejemajo nas| ob|astn|k|. 1o po||t|k|
pocnejo v |menu pogo|tnost| |n pozresno-
st| kap|ta|a, vendar ob tem pozab|jajo, da
vsako zastrasevanje prej a|| s|ej rod| od-
por, je deja| Utrosa |n za te besede poze|
mocan ap|avz zbran|h.
Z|v|mo v drzav|: kjer so pr|v||eg|ranc|
pokrad|| |n un|c||| podjetja, racune pa p|a-
cujejo de|avke |n de|avc|, kjer so drzavne
banke ob sode|ovanju po||t|ke kred|t|ra|e
tajkunske necednost| |n pr|s|e na rob ban-
krota, racune pa p|acujemo vs| davkop|a-
ceva|c|, k| dopusca, da |z de|avcev m|-
grantov ustvarjajo suznje 21. sto|etja, kjer
po||t|kom pomen|jo ocene bon|tetn|h h|s |n
ko|egov |z Brus|ja vec kot po|ozaj |n mne-
nje |jud|, k| j|m v|adajo, kjer se svobodn|
s|nd|kat| vsemu temu zoperstav|jajo, zara-
d| cesar j|h ob|astn|k| do|z|jo, da ne razu-
mejo sodobn|h trendov, saj naj b| b|| po
nj|hovem mnenju boj za de|avske prav|ce
stvar pretek|ost|, je nada|jeva| Utrosa.
Po njegov|h besedah je svobodn|m s|n-
d|katom ma|o mar za to, kar s| o nj|h m|s||-
jo ob|astn|k| - pomembno je, da s|nd|kat|
razumejo |jud| |n da |judje razumejo s|nd|-
kate. Zarad| tega so svobodn| s|nd|kat|
po||t|kom, k| |jud| zastrasujejo z ocenam|
mora| b|t|, da b| brezpose|n| dob||| de|o,
da b| dob||| kva||tetna de|ovna mesta |n
de|o za nedo|ocen cas, da b| de|avc| na
negotov|h ob||kah de|a |me|| vec prav|c,
vec varnost|, je poudar|| Semo||c.
Ue|avske prav|ce, p|ace |n pokojn|ne
n|so sovrazn|k razvoja. v S|oven|j| |n v
Lvropsk| un|j| morajo soc|a|ne prav|ce
|met| prednost pred ekonomsk|m| prav|-
cam|. Po||t|k| b| mora|| |skat| |zhod |z kr|ze
z vec zaupanja v |jud|, z vec neposredne
demokrac|je |n ne s spremembam| usta-
ve, s kater|m| ze||jo omej|t| |judem prav|-
co, da b|, ce b| b||o to potrebno, z upora-
bo relerenduma poprav||| s|abe od|oc|tev
po||t|kov. Po||t|k| b| mora|| |skat| |zhod |z
kr|ze v krep|tv| pravne drzave, z zakon|, k|
b| v prv| vrst| varova|| najs|bkejse, de|avce,
m|ade |n upokojence, je opozor||
Semo||c.
Kaj pa ZSSS pr|cakuje od de|odaja|-
cev? Spostovanje dostojanstva zapos|e-
n|h, spostovanje ko|ekt|vn|h pogodb,
ustvarjanje pogojev za nova de|ovna me-
sta, na kater|h bo varovano zdravje de|avk
|n de|avcev, sprejemanje taksn|h pos|ov-
n|h od|oc|tev, k| bodo zagotav|ja|a de|o |n
dobre p|ace zapos|en|m. Skratka: v
S|oven|j| na od|oc|tve ne smejo |met| od|o-
c||nega vp||va |e bon|tetne h|se |n gospod-
je |z Brus|ja, S|oven|ja smo tud| de|avke,
de|avc|, m|ad| |n upokojenc| |n zato mora-
jo b|t| od|oc|tve, k| se sprejemajo pr| nas,
sprejete po nas| mer|. Zato moramo gra-
d|t| S|oven|jo tako, da bo pr|s|a do |zraza
so||darnost |n soc|a|na prav|cnost, je po-
udar|| Semo||c.
Z555 zavraca de| retormnega
programa
Na trad|c|ona|nem prvomajskem sreca-
nju na Koroskem, k| sta ga na |d|||cn| jas|
pred Kremzar|co 1.200 metrov v|soko na
Pohorju pr|prav||a obmocna organ|zac|ja
ZSSS Podravja |n Koroske |n P|an|nsko
drustvo S|ovenj Gradec, se je |etos zbra|o
Podobno kot vsako |eto ob mednaro-
dnem prazn|ku de|a, 1. maju, so obmoc-
ne organ|zac|je Zveze svobodn|h s|nd|ka-
tov S|oven|je (ZSSS) tud| |etos 30. apr||a
|n 1. maja po vsej S|oven|j| organ|z|ra|e
kresovanja |n druga de|avska srecanja.
Na vseh se je zbra|o ve||ko |jud| vseh po-
k||cev |n starost| od m|ad|h do upokojen-
cev, k| j|m de|o predstav|ja vrednoto.
Najvec |jud| se je zbra|o na kresovanju
na Pozn|ku, kjer j|m je spregovor|| pred-
sedn|k ZSSS Uusan Semo||c. Po njego-
v|h besedah de|avc| s tem, ko se mnoz|c-
no zb|rajo na prvomajsk|h srecanj|h, opo-
zarjajo, da n|so b|ago |n da |majo prav|co
z|vet| c|oveka vredno z|v|jenje. Semo||c je
|etos na c|ane ZSSS preko L-nov|c ZSSS
nas|ov|| dop|s, v katerem opozarja, da de-
|avcem nobena prav|ca n| b||a podarjena
|n da nobena n| vecna, temvec se je za
prav vsako treba bor|t|.
P|ace ne zavra[o razvo[a
Semo||c je ob mednarodnem prazn|ku
de|a na drzavo nas|ov|| vec zahtev. Po nje-
gov|h besedah kr|ze n|so povzroc||| ne
de|avc| |n ne upokojenc|, zato jo je treba
resevat| na drugacen nac|n, kot to pocne-
jo po||t|k| pr| nas |n v Lvropsk| un|j|.
Sedanja pot, k| je pot ekstremnega var-
cevanja |n zn|zevanja standarda |jud|, je
pot, k| un|cuje gospodarsko rast, un|cuje
podjetja, povecuje brezpose|nost |n re-
vsc|no. Upret| se moramo pr|t|skom bon|-
tetn|h h|s, Lvropske kom|s|je, Lvropske
centra|ne banke |n Mednarodnega mone-
tarnega sk|ada, pr|t|skom |nst|tuc|j, kate-
r|h c||j je doseganje takojsnje konso||dac|-
je javn|h l|nanc, ne g|ede nato, kaj to pr|-
nasa |judem.
Seveda je potrebno san|rat| bancn| s|s-
tem, toda hkrat| je potrebno res|t| podje-
tja, k| j|m groz| un|cenje: Peko, O|mos,
Muro, Mar|borsko ||varno. Potrebno je re-
s|t| podjetja, k| zapos|ujejo na t|soce |jud|.
G|avna prednostna na|oga, g|avn| c||j b|
Na tradcona|nem prvoma[skem srecan[u na Koroskem, na d|cn [as pred
Kremzarco, se [e |etos zbra|o oko| 1.3UU |[ud z ce|otne reg[e.
Dusan 5emo|c: Po|tk b mora| skat
zhod z krze v kreptv pravne drzave,
z zakon, k b v prv vrst varova|
na[sbke[se, de|avce, m|ade n
upoko[ence!
( &#!"$
tatov sprav|te v zapore tajkune |n utajeva|-
ce davkov, kr|zo naj p|acajo t|st|, k| so jo
ustvar|||, ne pa brezpose|n| |n brezpravn|
de|avc|, uved|te vec neposredne demo-
krac|je namesto tega, da omejujete prav|-
ce od|ocanja na relerendumu! Za dosego
teh c||jev moramo |met| mocan s|nd|kat,
zato vas vab|m, da se nam pr|druz|te vs|,
k| zas|edujete enake c||je |n |dea|e, je
konca| Utrosa.
Prvomajska kresovanja |n srecanja so
b||a tud| na Kr|zn| gor| na Gorenjskem, na
Ptuju, na Oe|jsk| koc|, v Mursk| Sobot|, v
Mar|boru... Na vseh teh |n stev||n|h drug|h
prvomajsk|h pr|red|tvah so govorn|k| pou-
darja||, da najvecje breme |zhoda |z kr|ze
trenutno nos|jo de|avc|, k| za kr|zo n|so
n|c kr|v|. Breme kr|ze b| mora|| na svoja
ramena prevzet| t|st|, k| so jo povzroc|||.
1omaz Kse|a
s|uz|t| dovo|j, da bodo |ahko p|aceva|| po-
|ozn|ce |n podobno.
Prejsnj| teden so nam predstav||| nov
relormn| program. vanj so med drug|m
zap|sa|| tud|, da je treba zamrzn|t| m|n|ma|-
no p|aco, ker je menda prev|soka, da je
treba spremen|t| Zakon o de|ovn|h raz-
merj|h, k| ve|ja se|e en mesec, ker je v
njem se zmeraj prevec prav|c, da je treba
sprejet| novo pokojn|nsko relormo, ce-
prav sedanj| zakon ve|ja se|e od januarja
|n se ve||ko podobn|h cvetk, je deja|
Utrosa. Nov relormn| program smo v tem
de|u svobodn| s|nd|kat| zavrn|||. vendar ga
morajo zavrn|t| tud| mnoz|ce, m|ad|, upo-
kojenc|. Pr|se| je cas, ko se bomo v eno-
tn| upor mora|| z||t| vs| s|nd|kat| |n vstajn|-
ska g|banja. Nasa sporoc||a so jasna: re-
lorm|rajte banke |n svojo po||t|ko, ne de|a-
vsk|h |n c|ovekov|h prav|c, namesto kurj|h
bon|tetn|h h|s, v napoto. v napoto so j|m
tud| |judje, zato ze||jo v par|amentu spre-
men|t| ustavo |n v ve||k| mer| odprav|t| mo-
znost od|ocanja |jud| na relerendumu. Na
ta nac|n ze||jo |judem preprec|||, da na re-
lerendumu preverjajo prav||nost nj|hov|h
od|oc|tev. Prav tako nameravajo vnest| l|-
ska|no prav||o v ustavo. Zdaj, ko morajo
po d|ktatu zunanjega kap|ta|a |n Lvropske
un|je vrec| m|||jarde evrov denarja davko-
p|aceva|cev v sanac|jo zavozen|h bank,
bodo v ustavo zap|sa||, da morajo b|t| jav-
ne b|agajne usk|ajene. Oe se bodo tega
drza||, bodo mora|| po|eg p|ac zn|zat| po-
kojn|ne upokojencem.
Utrosa je postav|| retor|cno vprasanje,
a|| so morda tuje |nst|tuc|je ze kdaj zahte-
va|e, da morajo davcn| utajeva|c| p|acat|
davke, da morajo de|odaja|c| za de|avce
p|acevat| pr|spevke, da morajo de|avc| za-
v poroc||u Organ|zac|je za ekonomsko
sode|ovanje |n razvoj (OLOU) o S|oven|j|,
k| ga je apr||a s|ovensk| po||t|cn| |n strokov-
n| javnost| predstav|| namestn|k genera|-
nega sekretarja te organ|zac|je Yves
Leterme, je najvec pozornost| namenjeno
hud| kr|z| v s|ovenskem bancnem s|stemu,
do katere naj b| pr|s|o zarad| preve||kega
tveganja bank v obdobju pred kr|zo ter za-
rad| s|bkega korporat|vnega uprav|janja |n
neustrezn|h mehan|zmov nadzora. Po
ocenah OLOU je treba nase banke doka-
p|ta||z|rat| s svez|m kap|ta|om na do|goroc-
no vzdrzen nac|n, de| bremena za sanac|-
jo bank pa b| mora|| prevzet| tud| upn|k|.
Ob tem OLOU S|oven|j| svetuje, naj drzav-
ne banke pr|vat|z|ra |n naj pr| tem ne vztra-
ja pr| ohran|tv| nadzornega de|eza. K|jub
vsem tveganjem, k| obstajajo (premajhna
preg|ednost, moznost po||t|cnega vmesa-
vanja |td.), OLOU pozdrav|ja ustanov|tev
s|abe banke.
Oeprav po ocen| OLOU pokojn|nska
relorma predstav|ja korak naprej, so po
njen| presoj| potrebne se bo|j pogumne
spremembe tako v s|stemu pokojn|nsko-
|nva||dskega zavarovanja kot na podrocju
soc|a|e. 1ud| trg de|a po mnenju OLOU n|
dovo|j prozen, vendar bo ze sprejeta relor-
ma stanje |zbo|jsa|a.
v OLOU g|ede na razmere v S|oven|j| ne
pr|cakujejo, da bo v kratkem casu uje|a
bo|j razv|te drzave OLOU. K|jub tezavn|m
razmeram, v kater|h se je znas|a, pa se je
S|oven|ja za s|cer v|sje obrest| dos|ej
uspe|a sama zado|zevat| na trgu ter brez
tezav poravnavat| svoje obveznost|. Zato n|
potrebe, da b| v tuj|n| dvom|||, da S|oven|ja
v b||znj| pr|hodnost| n| sposobna |zpo|nje-
vat| svoj|h l|nancn|h obveznost|.
Na nov|narsko vprasanje a|| |ahko v
S|oven|j| pr|de do c|prskega scenar|ja je
Leterme deja|, da pr|merjave S|oven|je z
drug|m| ran|j|v|m| drzavam| evrskega ob-
mocja n|so pr|merne. Ob tem je poudar||,
da je S|oven|ja ve||ko dobr|h ukrepov ze
spreje|a, mora pa j|h se |zvest| |n pog|ob|t|.
Oe ne b| s|a po pot| relorm, b| njen do|g do
|eta 2025 presege| 100 odstotkov bruto
domacega pro|zvoda.
M|n|ster za l|nance Uros Ouler je deja|,
da v|ada pr|prav|ja ukrepe za program sta-
b||nost|. Njena d|agnoza |n ukrep| se v ve-
||k| mer| ujemajo s poroc||om |n pr|poroc|||
OLOU. v|ada s| je zastav||a dve pr|or|tet|:
kako zagnat| gospodarsko rast |n kako
konso||d|rat| javne l|nance. Po Oulerjev|h
besedah bo gospodarstvo mogoce za-
gnat| s sanac|jo bank, razdo|z|tv|jo podjet|j
(da bodo sposobna najemat| kred|te), pr|-
vat|zac|jo |n |zbo|jsanjem korporat|vnega
uprav|janja.
Na predstav|tv| poroc||a OLOU so sode-
|ova|| tud| stev||n| ug|edn| ekonom|st| |n
predstavn|k| soc|a|n|h partnerjev. Uusan
Mramor je opozor||, da so relorme v
S|oven|j| res zamuja|e, vendar so se v za-
dnjem |etu stvar| b|stveno spremen||e, kar
|z poroc||a OLOU n| dovo|j razv|dno. Joze
Menc|nger je opozor||, da je osnovno
vprasanje, kako v ce|otn| Lvropsk| un|j| po-
vecat| povprasevanje, k| b| ga pred|agan|
ukrep| OLOU zmanjsa||. Pasto Ov|n pa je
men||, da v|ade dos|ej sp|osn|h pr|poroc||
OLOU n|so zna|e uresn|c|t|, zato b| mora|a
b|t| bo|j neposredna.
Po predstav|tv| poroc||a OLOU je |zvr-
sna sekretarka ZSSS Andreja Poje deja|a,
da se v ZSSS s k|jucn|m| ugotov|tvam|
OLOU, k| pr|kazujejo, kot da v S|oven|j|
n|smo nared||| nobenega koraka naprej v
smer| s|stemsk|h sprememb ne str|njajo.
Prav tako se ne str|njajo z ugotov|tvam|, da
ostaja zarad| n|zke neenakost| v S|oven|j|
se prostor za zmanjsevanje soc|a|n|h pra-
v|c |n soc|a|ne drzave. Str|njajo pa se s
pr|poroc|||, da je potrebno sprejet| ukrepe
za zagon prezado|zenega gospodarstva |n
okrep|t| kakovost uprav|janja.
1. K.
redttovitev poroiIo Ocb
SlOVNIJA NI CIPk
Namestnk genera|nega sekretar[a OECD Yves Leterme (prv z desne) [e na predstavtv
poroc|a OECD zatrd|, da n potrebe, da b v tu[n dvom|, da 5|oven[a v b|zn[
prhodnost n sposobna zpo|n[evat svo[h tnancnh obveznost.
) &#!"$
Ko je Uavcna uprava Pepub||ke S|o-
ven|je (Uurs) zace|a pos||jat| |nlormat|vne
|zracune o v|s|n| dohodn|ne za |eto 2012
skupaj s po|ozn|cam| za dop|ac||o akon-
tac|je dohodn|ne, je mars|kdo dob|| s|ve
|ase, saj dacarj| od njega terjajo vec, kot
|ma pod pa|cem. vendar pa pan|ka n| po-
trebna, saj |ahko davcn| zavezanc| pod
do|ocen|m| pogoj| |n v do|ocen|h oko||sc|-
nah dop|ac||o dohodn|ne davcn| uprav|
poravnajo tud| v obrok|h, vendar pa mo-
rajo za to oddat| v|ogo, k| j|m jo bodo na
Uursu odobr|||, ce za to |zpo|njujejo za-
konske pogoje.
Uurs je prv| svezenj |nlormat|vn|h |zracu-
nov dohodn|ne za |eto 2012 pos|a| na na-
s|ove davcn|h zavezancev ze pred prvo-
majsk|m| prazn|k|. |nlormat|vn| |zracun je
dot|ej preje|o 50u.u16 davcn|h zavezan-
cev. Nekaj vec kot 43 odstotkov omenje-
n|h zavezancev mora dohodn|no dop|aca-
t|, nekaj manj kot 50 odstotkov j|h bo do-
b||o de| akontac|je dohodn|ne nazaj, oko||
sedm|m odstotkom pa ne bo treba n|c p|a-
cat|, pa tud| n|c ne bodo dob||| nazaj.
Najhuje je v teh dneh seveda t|st|m, k|
morajo dohodn|no dop|acat|, pa za to n|-
majo sredstev, se z|ast| ce gre za vecj|
znesek. Zakaj morajo nekater| de|avc| do-
p|acat| dohodn|no? Po besedah |zvrsne
sekretarke ZSSS za ekonomska vprasa-
nja Andreje Poje so raz|og| |ahko ze|o raz-
||cn|, od tega da de|odaja|ec od bruto
p|ace de|avca odvaja pren|zko akontac|jo
dohodn|ne oz|roma, da obracunava pov|-
sano sp|osno o|ajsavo, k| de|avcu dejan-
sko ne pr|pada (zarad| tega je neto p|aca
na mesecn| ravn| v|sja, prav tako pa tud|
do|g do drzave |z tega nas|ova), de|avec
|ma |ahko tud| dodatne dohodke, k| zv|su-
jejo njegove skupne dohodke na |etn| rav-
n| |n podobno. Kakorko|| ze, zavezanec
se |ahko znajde v hud| zagat|, ce mora
dohodn|no dop|acat|, pa za to n|ma de-
narja, kar tega n| pr|cakova|. Pojetova vse
taksne opozarja, da |ahko po crk| zakona
na Uurs pos|jejo v|ogo za p|ac||o dop|ac||a
dohodn|ne po obrok|h.
Uop|ac||o dohodn|ne je mozno p|acat| v
treh obrok|h, pr| cemer Uurs prav||oma ne
preverja soc|a|nega po|ozaja pros||ca.
Oe je p|ac||o v treh obrok|h ne|zved|j|-
vo, Uurs omogoca tud| p|ac||o v 12 obro-
k|h, vendar pa v tem pr|meru od zavezan-
ca zahteva zavarovanje (Uursu mora pre-
d|oz|t| ustrezno zavarovanje a|| omogoc|t|
vknj|zbo na svoje neprem|cn|ne).
Oe b| dop|ac||o dohodn|ne ogroz||o pre-
z|vetje zavezanca |n njegov|h druz|nsk|h
c|anov, pa |ahko odda v|ogo za odp|s, od-
|og do dveh |et a|| za p|ac||o dop|ac||a do-
hodn|ne na 24 obrokov. Uurs bo na pod|a-
g| v|oge |n pr|dob|jen|h podatkov ugotav|ja|
v|s|no dohodkov, pr|hrankov |n premoze-
nje davcnega zavezanca |n njegov|h dru-
z|nsk|h c|anov, |ahko pa uposteva tud| so-
c|a|ne razmere |n zdravstveno stanje davc-
nega zavezanca |n njegov|h druz|nsk|h
c|anov.
Pogoj| za odp|s, de|n| odp|s, od|og |n
obrocno p|ac||o dohodn|ne so nas|ednj|:
za odp|s mesecn| dohodek na druz|nske-
ga c|ana ne sme presegat| 260 evrov, za
de|n| odp|s 3u0 evrov, za od|og |n obroc-
no p|ac||o pa 520 evrov.
vsak zavezanec, k| je dob|| |nlormat|vn|
|zracun dohodn|ne, mora najprej prever|t|,
a|| so podatk| tocn| a|| ne. Zavezanec za
p|ac||o dohodn|ne namrec za tocnost po-
datkov odgovarja sam, ne g|ede na to, da
je |nlormat|vn| |zracun pr|prav|| Uurs. Oe
njegov| pr|hodk| odstopajo za vec kot en
evro navzgor a|| navzdo|, mora na Uurs po-
s|at| ugovor, drugace |ahko p|aca od 400
do 1.200 evrov g|obe. Pok za dop|ac||o
prema|o p|acane dohodn|ne je 3. jun|j.
Prevec p|acano akontac|jo dohodn|ne pa
bodo zavezanc| dob||| vrnjeno 31. maja.
v|ogo za obrocno odp|acevanje pre-
ma|o p|acane dohodn|ne je mogoce najt|
na sp|etn| stran| Uursa, |majo pa jo tud|
na davcn|h urad|h. v|ogo |ahko vsakdo
osebno v|oz| a|| pos|je po post|. Seveda
je mozno v|ogo v|oz|t| tud| preko s|stema
eUavkov.
Ugodnost obrocnega odp|acevanja
davcnega do|ga |ahko |zkor|st|jo tud| za-
vezanc| za p|ac||o drug|h davkov: za upo-
rabo stavbnega zem|j|sca, na ded|sc|ne
|n dar||a, od premozenja |n podobno.
|zkusnje kazejo, da Uurs v|oge za p|ac||o
dop|ac||a dohodn|ne po obrok|h v vec|n|
pr|merov res| poz|t|vno.
Zavezanc|, k| b| rad| dohodn|no dop|a-
ca|| na obroke, morajo z v|ogo poh|tet|.
Oe namrec zavezanec ne bo p|aca| do-
p|ac||a dohodn|ne |n bo namesto tega
pos|a| Uursu v|ogo za obrocno p|aceva-
nje, bo mora| p|acat| zamudne obrest| od
3. jun|ja do dne, ko bo njegova v|oga
ugodno resena. Zato je v |nteresu zave-
zanca, da je njegova v|oga c|m prej na
Uursu, da bo c|m prej resena.
1. K.
bohodnino je mogoe dopIooti tudi po obrokih
VlOGO ODDAJI CIM PkJ!
Ce b dop|ac|o dohodnne ogroz|o prezvet[e zavezanca n n[egovh druznskh c|anov,
|ahko odda v|ogo za odps, od|og do dveh |et a| za p|ac|o dop|ac|a dohodnne
na 24 obrokov.
ApriIo 0,7-odttotno infIocijo
1,5-ODSIOINA lINA kASI CN
Po podatk|h Stat|st|cnega urada Pepub||ke S|oven|je so se apr||a cene z|v|jenjsk|h
potrebsc|n v pr|merjav| s pretek||m mesecem v povprecju zv|sa|e za 0,7 . Past cen
na |etn| ravn| je b||a v apr||u 2013 1,5-odstotna (v marcu 2,0-odstotna, v apr||u 2012
pa 2,6-odstotna). Povprecna 12-mesecna rast je b||a 2,5-odstotna (v enakem obdo-
bju |ansko |eto 2,1-odstotna).
v enem |etu so se cene najbo|j zv|sa|e v skup|n| gost|nske |n nastan|tvene stor|tve
(za 8,6 ). S|ed||e so skup|ne a|koho|ne p|jace |n tobak (za 7,8 ), |zobrazevanje (za
4,6 ), hrana |n breza|koho|ne p|jace ter stanovanje (v vsak| za 3,3 ) ter raznovr-
stno b|ago |n stor|tve (za 2,1 ). v nas|ednj|h skup|nah pa so se cene v povprecju
zn|za|e: stanovanjska oprema ter komun|kac|je (v vsak| za 2,2 ), zdravje (za 2,0 ),
prevoz (za 0,u ) ter rekreac|ja |n ku|tura (za 0,4 ).
Stor|tve so se v enem |etu podraz||e za 2,3 , b|ago pa za 1,1 .
B. H.
* &#!"$
zadnj|h 5 mesec|h pred nastankom brez-
pose|nost|.
Brezpose|n|, k| so ob ponovnem uve-
|jav|janju denarnega nadomest||a dopo|-
n||| 57 |et a|| |majo 35 |et zavarova|ne
dobe |n j|m po |zteku nadomest||a manj-
ka najvec 2 |et| do |zpo|n|tve pogojev za
starostno upokoj|tev, |majo prav|co do
p|ac||a pr|spevkov za obvezno soc|a|no
zavarovanje za obdobje dveh |et do upo-
koj|tve.
Uenarno nadomest||o za cas brezpo-
se|nost| v prv|h treh mesec|h po novem
znasa 80 odstotkov, v nas|ednj|h devet|h
mesec|h 60 odstotkov |n po |zteku ene-
ga |eta 50 odstotkov povprecne mesec-
ne p|ace, k| jo je uprav|cenec preje| v
zadnj|h 8 mesec|h pred nastankom brez-
pose|nost|.
|zp|acano denarno nadomest||o ne
sme b|t| v|sje od 8u2,50 evra bruto oz|-
roma 673,u5 evra neto. Najn|zje nado-
mest||o pa ne sme b|t| n|zje od 274,05
evra neto.
Uo sedaj so podatke za odmero de-
narnega nadomest||a brezpose|n|h za-
gotav|ja|| nj|hov| nekdanj| de|odaja|c| na
posebn|h obrazc|h. Po novem ugotav|ja
osnove za odmero denarnega nadome-
st||a zavod sam na pod|ag| podatkov |z
davcne uprave.
Po novem je |ahko brezpose|na oseba
vk|jucena v javna de|a najvec eno |eto,
zarad| stanja na trgu de|a pa se |ahko
ponovno vk|juc|, vendar pr| |stem |zvaja|-
cu javnega de|a najvec se za |eto dn|.
Po besedah genera|ne d|rektor|ce za-
voda dr. Z|atke Srdoc Majer bodo spre-
membe pr|speva|e k vecj| varnost| |n za-
sc|t| zapos|en|h, k vecj| proznost| zapo-
s|ovanja ter k poenostav|tv| adm|n|strat|v-
n|h postopkov.
1. K.
soten z de|a zarad| |skanja zapos||tve.
1aksnemu de|avcu se za omenjene dne-
ve skrajsa prejemanje denarnega nado-
mest||a za cas brezpose|nost|, de|odaja|-
cu pa zavod za |ste dneve povrne nado-
mest||o p|ace, k| jo je |zp|aca| de|avcu.
Po novem so do denarnega nadome-
st||a za cas brezpose|nost| uprav|cen|
tud| m|ad| de|avc|. Brezpose|n|, k| so
m|ajs| od 30 |et, |ahko po novem preje-
majo denarno nadomest||o za cas brez-
pose|nost| dva meseca, ce so b||| pred
nastankom brezpose|nost| zavarovan|
najmanj 6 mesecev v zadnj|h 24 mese-
c|h. Osnova za odmero denarnega na-
domest||a je povprecna prejeta p|aca v
V veIjovo je ttopiIo noveIo 2okono o urejonju trgo deIo
PONOSIAVlJNI POSIOPkI
Sred| prejsnjega meseca so zace|e
ve|jat| spremembe Zakona o urejanju tr-
ga de|a, k| so pr|nes|e nekatere spre-
membe z|ast| za brezpose|ne de|avce,
|ska|ce zapos||tve |n de|odaja|ce. vodstvo
Zavoda Pepub||ke S|oven|je za zapos|o-
vanje je ob tej pr||oznost| pr|prav||o nov|-
narsko konlerenco, na kater| je javnost
seznan||o z novostm|.
ve||ka novost je, da zasebn|m de|oda-
ja|cem po novem prostega de|ovnega
mesta n| vec treba obvezno pr|jav|t| na
zavodu za zapos|ovanje, pac pa |ahko za
objavo na javnem mestu (den|mo na
og|asn| desk| pred tovarno a|| v |oka|nem
casop|su), k| ostaja obvezna, poskrb|jo
sam|. Zavod pa bo tud| v bodoce brez-
p|acno objav|ja| prosta de|ovna mesta za
t|ste de|odaja|ce, k| bodo to ze|e||.
Obvezno pa morajo prosto de|ovno me-
sto na zavodu pr|jav|t| |n objav|t| de|oda-
ja|c| |z javnega sektorja |n gospodarske
s|uzbe v vec|nsk| drzavn| |ast|.
Zarad| omenjene novost| se bodo mo-
ra|| v bodoce |ska|c| zapos||tve bo|j po-
trud|t|, da bodo |zvede||, kater| de|odaja|-
c| |scejo nove de|avce. Oe se bodo za
prosta de|ovna mesta zan|ma|| samo na
zavodu za zapos|ovanje, bo to prema|o.
Bo|j pogosto bodo mora|| ob|skovat| de-
|odaja|ce |n se pr| nj|h zan|mat| za prosta
de|ovna mesta.
ve||ka novost je tud|, da se |ahko de-
|avc| po novem na zavodu za zapos|ova-
nje pr|jav|jo ze v casu odpovednega ro-
ka, ko dob|jo odpoved pogodbe o zapo-
s||tv| zarad| pos|ovn|h raz|ogov a|| nespo-
sobnost|. Pr|jav|t| se morajo najkasneje v
treh dneh po prejemu odpoved|.
Ue|odaja|ec mora taksnemu de|avcu
omogoc|t|, da je vsaj en dan v tednu od-
vodstvo Zavoda P5 za zapos|ovan[e [e na novnarsk konterenc predstav|o nove|o
Zakona o ure[an[u trga de|a. Z desne: genera|na drektorca Z|atka 5rdoc Ma[er,
vod[a s|uzbe za zapos|ovan[e Dorotea versa Pac n namestnca
genera|ne drektorce Anka Pode.
NoJgroJI opIetn portoI PobeIo.o
luvz{h}ulqlkvz}l{v}hsjh
Zavod P3 za zapos/ovanje je prejsnj/ mesec uvede/ novost. brezpose/n/m de
/avcem, k/ se morajo redno jav/jat/ zavodu za zapos/ovanje, pos/ej ne bo treba vec
to//kokrat kot dos/ej osebno ob/skat/ zavoda, saj se bodo /ahko svojemu svetova/
cu a// svetova/k/ zapos//tve jav/ja// preko sp/etnega porta/a lo/sc/e/o.s/, k/ je za
ce/ de/ovat/ 10. apr//a. 3tev//n/ brezpose/n/ de/avc/, k/ so se mora// dos/ej na zavod
voz/t/ z avtobus/ a// svoj/m/ avtomob///, bodo zarad/ tega tud/ precej pr/hran///.
Lan/ so na sp/etn/ stran/ zavoda za zapos/ovanje zabe/ez/// skoraj 9,3 m///jona
ob/skov oz/roma vec kot 25.000 na dan. os/ej so /ahko /ska/c/ zapos//tve na
sp/etn/ stran/ zavoda preg/edova// prosta de/ovna mesta ter se naroca// na 3M3 /n
eobvest//a zavoda.
lo novem pa bodo preko sp/etne stran/ lo/sc/e/o.s/ /ahko komun/c/ra// tud/ s
svoj/m osebn/m svetova/cem. lo epost/ mu bodo poroca// o /skanju zapos//tve /n
spremembah zapos//tven/h c//jev, on pa j/h bo preko sp/eta napot// k de/odaja/cu
/n j/h vab// na usposab/janja. Ker vec/na /ska/cev zapos//tve se n/ma reg/str/ranega
e/ektronskega podp/sa, bodo mora// na zavod pr/t/ osebno vsaj dvakrat ob pr/ja
v/ /n ob podp/su zapos//tvenega nacrta, s/cer pa bodo /ahko z zavodom komun/
c/ra// preko sp/etnega porta/a.
3vetova/no de/o preko porta/a bo na zavodu /zvaja/o 60 esvetova/cev, postop
no pa j/h bodo za to de/o usposob/// se vec.
T. K.
"! &#!"$
otIovno romiteI Motije RomIoko
SlOVNSkO lkIkICNO kOlO
e|ektr|cn|h ko|es. Zdaj |ahko pokazem
pet raz||cn|h |zde|kov. Ko sva zace|a, sva
uv|de|a, da pr|hajava na ze|o konkuren-
cen trg. Posvet||o se nama je tud|, da se
morava o tem pos|u |n trgu se ve||ko na-
uc|t|. 1est|ra|a sva nekaj t|pov ko|es |n
ugotov||a, da so zmog|j|vost| sorazmer-
no omejene. 1ako g|ede nos||nost| kot
dosega b| b||o treba mars|kaj |zbo|jsat|.
Po da|jsem |skanju sva nas|a ze|o kva||-
tetne motorje, za ko|es| pa se t|pava.
Nas| e|ektr|cn| motorj| so med redk|m|,
k| |majo moznost regenerac|je. Zace|a
pa sva tako, da sva pr|jate|ju obnov||a
staro navadno ko|o |n mu namest||a e|e-
ktromotor.
In pr[ate|[ [e se pr[ate|[7
Ha, ha, se, |n to ze|o dober. No, njego-
vo ko|o je k|tajsko, s|cer t|p br|tanskega
ko|esa, k| je za Ang|ez| osta|o v rab| v |nd|j|.
Kup||| smo mu ga za rojstn| dan pred de-
vet|m| |et|. Po nekaj |et|h pa so popust|||
|ezaj| |n se kaj, v b|stvu je b|| za rabo samo
se okv|r. |n na ta okv|r sem doda| nove
de|e |n e|ektr|cn| pogon. |n zraven nab|ra|
|zkusnje.
Kma|u po tem, ko sem obnov|| pr|jate-
|jevo ko|o, sem nekako s|ucajno dob|| pr-
vo naroc||o. Za |eta||sce v Portorozu sem
|zde|a| 10 e|ektr|cn|h ko|es, k| s|uz|jo za
|zposojo. Ljudje, k| pr||et|jo v Portoroz, se
|ahko v b||znja nase|ja odpe|jejo s ko|e-
som ob oba||. voz||ce |ma domet vsaj 50
km. 1a pose| naju je spodbud||, da sva se
de|a |ot||a resno.
Kako ste kot popo|n anonmnez na
trgu dob| taksno naroc|o7
Povsem s|ucajno, prek znanca, k| po-
zna d|rektorja portoroskega |eta||sca.
K|epet je nanese| na e|ektr|cna ko|esa |n
s tem tud| name. S|cer pa de|ujeva g|ede
na gospodarsk| po|ozaj pocas|, projekta
se |otevava z vseh v|d|kov, upostevava
zahteve po varn| voznj| |n druge omej|tve.
Navsezadnje predstav|ja ko|o z e|ektr|c-
n|m motorjem nov nac|n prevoza za po-
samezn|ka. Lahko se z nj|m tud| rekre|ra,
torej poganja ko|o s peda||, n| pa napora
voznje s k|as|cn|m b|c|k|om, ce ga ne ze-
|| a|| ne zmore.
Na cest vdevamo e|ektrcna ko|e-
sa s predn[m a| zadn[m pogonom.
Kaksne so prednost spredn[ega n
kaksne zadn[ega pogona7
Sam sem se od|oc|| za pogon na
sprednjem ko|esu, ceprav je voznja ne-
ko||ko bo|j zahtevna. Oz|roma se je treba
navad|t| na znac||nost| prednjega pogo-
na pr| spe|jevanju a|| ostrem zav|janju. Za
taksno res|tev sem se od|oc|| zarad| ena-
komerne razpored|tve teze. Bater|ja |n
motor sta pr|b||zno enako tezka, bater|ja
je namescena nad zadnj|m ko|esom,
motor pa pr| prednjemu.
Dandanes menda nhce vec ne z-
de|u[e ce|otnega ko|esa. K[e zde|u[e-
[o okvr[e zan[e7
Se danes m| je za| tovarne ko|es Pog.
prometn|h kon|cah. |n se pr|pe|ja|| v s|uz-
bo ne da b| se prepot|||, kar se rado zgo-
d|, kadar gon|te k|as|cn| b|c|ke|.
v prd ko|esom govore tud rasto-
ce cene gorv.
Upostevat| je treba, da se gor|va dra-
z|jo, a|ternat|vn| v|r| so pa vse bo|j dosto-
pn|. Zato sva z v|asto v|de|a pr|merno
trzno pr||oznost v |zde|av| |n serv|s|ranju
Mat|ja Pamsak s| je zastav|| hva|evre-
dno, ceprav zahtevno na|ogo. Pad b|
spodbud|| s|ovensko pro|zvodnjo b|c|-
k|ov, toda ne kakrsn|h ko||. Ze|| povezat|
s|ovensko znanje za |zde|avo e|ektr|cn|h
dvoko|es, k| |majo, tako je prepr|can,
svet|o pr|hodnost. v svoj| garaz| v S|sk| v
Ljub|jan| ze sestav|ja e|ektr|cna ko|esa,
vendar za zdaj se |z uvozen|h de|ov.
Javnost| se je s svoj|m| |zde|k| predstav||
na nedavnem Ljub|janskem obrtnem sej-
mu. v omenjen| garaz| nam je Mat|ja
Pamsak sred| de|ovn|h pu|tov, napo| se-
stav|jen|h ko|es, nj|hov|h de|ov, ko|esn|h
obrocev |n skate| z orodj| debe|| dve ur|
raz|aga| svoje pos|ovne v|z|je.
Kda[ ste zace| z e|ektrcnm ko|es
n zaka[7
S tehn|ko se s partner|co v|asto Hojak
ukvarjava ze vec kot 20 |et. Zace|a sva s
k|ubom za s|rjenje tehn|cne ku|ture v
S|oven|j|, s vw hrosc k|ubom S|oven|je,
katerega ustanov|te|j|ca |n prva predse-
dn|ca je b||a moja partner|ca. Pocas| pa
sva vedno bo|j zahaja|a na eko|osko po-
drocje. v|asta je pred 11 |et| ustanov||a
l|rmo Pumen| taks|, kjer so vec|no voz-
nega parka predstav|ja|a h|br|dna
1oyot|na voz||a Pr|us. Podjetje sva cez
nekaj |et preda|a (ne proda|a!) zapos|e-
n|m. Mene je ta cas v|ek|o k e|ektr|cn|m
ko|esom |n poprav||u |e-teh |n pred |etom
dn| sva zace|a resno razm|s|jat| tud| o |z-
de|av| e|ektr|cn|h ko|es. 1a so ze|o pr|-
merno prevozno sredstvo za |jud|, k| ho-
d|jo na de|o |n b| se rad| |zogn||| gnec| ob
Mat[a Pamsak: Menm, da se bomo
v prhodn[e s|ovensk prozva[a|c de|ov
ko|es n drugh komponent poveza|
v pro[ektu zde|ave s|ovenskega
e|ektrcnega dvoko|esa. Potrebe na trgu
kaze[o na |epo prhodnost tega pos|a.
Provn|k odgo vor [o
De|avca zapos|enega pr samosto[nem pod[etnku
zanma, ko|ksen regres za |etn dopust mu prpada
v |etu 2U13 n do kda[ ga mora pre[et. 5prasu[e tud,
ka[ na[ stor, ce mu de|oda[a|ec ne bo hote| zp|acat
regresa.
v sk|adu s Ko|ekt|vno pogodbo za obrt |n podjetn|stvo
(Ur.|. PS st. uu/2012, z dne 18.12.2012) so de|odaja|c|,
k| oprav|jajo obrtno dejavnost, obrt| podobno dejavnost
po Uredb| o do|oc|tv| obrtn|h dejavnost| |n obrt| podobn|h
dejavnost| (Uradn| ||st PS, st. 18/08), |n drug| de|odaja|c|,
za katere ve|ja ta ko|ekt|vna pogodba, do|zn| de|avcem,
k| |majo prav|co do |etnega dopusta, |zp|acat| tud| regres
za |etn| dopust. |zp|acan mora b|t| do 1. ju||ja v tekocem
|etu |n s|cer najmanj v v|s|n| m|n|ma|ne p|ace povecane za 1, kar trenutno znasa
7u1,50 E.
v pr|meru da je de|odaja|ec ne||kv|den, se |ahko regres za |etn| dopust |zp|aca
v vec obrok|h, vendar najkasneje do 1. novembra tekocega ko|edarskega |eta.
Oe tega n|, mora b|t| regres |zp|acan.
v ko||kor de|odaja|ec de|avcu ne |zp|aca regresa, ga |ahko de|avec za |zp|ac||o
regresa toz| pred de|ovn|m sod|scem. Oe de|odaja|ec tud| po sodb| sod|sca ne
|zp|aca regresa, |ahko de|avec poda pred|og za |zvrsbo oz. sodno |zterjavo.
Oe |ma de|avec p|ac||no ||sto, kjer je pr|kazan |n obracunan regres, k| n| b|| |z-
p|acan, |ahko v|oz| neposredno |zvrsbo na pod|ag| verodostojne ||st|ne, brez tozbe
na de|ovnem sod|scu, kar je novost, k| jo je pr|nese| ZUP-1.
vse terjatve |z de|ovnega razmerja zastarajo v roku 5 |et, zato je potrebno tozbo
v|oz|t| v tem roku.
Pse: Gregor Cerar,
unv. dp|. prav.
"" &#!"$
Ka[ [e pr e|ektrcnh ko|esh vasa
dodana vrednost, vas de|ez v zde|-
ku7
Pr| sedanj|h ko|es|h sta najpomemb-
nejsa |zbor |n sestav|janje najustreznej-
s|h komponent, b| deja|. Ze||m pa, da b|
nared|| povsem svoj b|c|ke|, kjer b| b||a
dodana vrednost dost| vecja. Zato |scem
st|ke z drug|m| |zde|ova|c|, den|mo s
podjetjem v|z|ja sport d.o.o. |z Logatca.
B|stveno je sode|ovanje, saj sam ne mo-
res nared|t| vsega. v tem v|d|m ve||ko pr|-
hodnost.
Nadejam se tud| uspesnega sode|ova-
nja s podjetjem vorteks d.o.o., k| je raz-
v||o e|ektromotor brez nav|tja. Pad b|
zdruz|| s|ovensko znanje, s|ovensko ko-
|o, s|ovensk| e|ektr|cn| sk|op. Pa tud| kr-
m||no e|ektron|ko S|ovenc| dobro obv|a-
damo. Bater|je pa bo vsekakor treba se
kupovat|, a|| pa nabav|t| sestavne de|e |n
j|h sestav|jat| v sk|adu z nas|m| potreba-
m|. Sk|c|ra|| sem ze ko|o, v katerem so
bater|je skr|te v okv|ru. B|stven pa bo
poprodajn| serv|s, k| bo mora| b|t| od||-
cen |n h|ter. 1ega se ze|o dobro zave-
dam.
Bor|s Puge|j
navorno roc|co. Moja ze|ja pa je, da b|
e|ektr|cno ko|o |zde|ova|| skoraj v ce|ot| v
S|oven|j|. Ua b| poveza| strokovnjake s
posamezn|h podroc|j |n j|h spodbud|| za
|zde|avo sestavn|h de|ov.
Moram vas vprasat po vasem teh-
ncnem pedgre[u, vas osnovn tehn-
sk zobrazb.
Hja, sem veter|narsk| tehn|k |n sem
oskrbn|k |n trener s|on|ce Gange v |ju-
b|janskem z|va|skem vrtu. 1ren|ram jo za
potrebe veter|narja (da je med oskrbo n|
treba uspavat|, kar je |ahko zanjo nevar-
no), pa za popo|danske nastope pred
ob|skova|c|. Pokazemo vez med |judm| |n
s|on|, Ganga nos| ko||cke, prevraca gu-
mo, skratka pokazemo, kako je s|on v
Az|j| kor|sten c|oveku. |zhajam pa |z teh-
n|sko podkovane druz|ne, deja| b|, da m|
je tehn|ka v krv|. |me| sem dva ve||ka uc|-
te|ja, prv| je b|| moj ded, k| je b|| |eta|sk|
mehan|k, drug| je b|| oce, eden redk|h
preosta||h, k| so se spozna|| na vse |n b||
tud| uspesen prakt|k. Nekaj njegovega
un|verza|nega znanja |n prakt|cnost| sem
podedova| tud| sam. Uandanes je tehn|-
ka to||ko napredova|a, da s| se pr|s||jen
spec|a||z|rat|.
Ko||kor vem, je vec|na okv|rjev |zde|ana
na 1ajskem, potem pa v Lvrop| razne l|r-
me sestav|jajo ko|esa |z de|ov posame-
zn|h pro|zvaja|cev. So pa po Lvrop| raz-
tresen| tud| posamezn|, ma|| pro|zvaja|c|,
kot den|mo l|rma v|z|ja sport d.o.o. |z
Logatca, k| |zde|uje b|c|k|e Ou|t, tud| tako
|menovane Krpane, za postarje. S|ednj|
n|so |ep|, so pa |zjemno vzdrz|j|v| |n moc-
n|. Postarj| |majo tud| e|ektr|cn| pogon,
vendar n|so najbo|j zadovo|jn|. Nas po-
gonsk| komp|et se da na to ko|o ze|o |epo
mont|rat|.
K[e ste prdob| potrebno znan[e7
Navsezadn[e gre za mehanska de|a
n za e|ektrcne ter e|ektronske se-
stavne de|e7
Seveda e|ektr|cna ko|esa sestav|jamo
|z kup|jen|h de|ov. Pr| tem pa je treba |z-
brat| de|e, k| skupaj dajo opt|ma|en re-
zu|tat. Za to je potrebno kar nekaj zna-
nja, k| sem ga pr|dob|va| postopoma.
Posredova|| so m| ga pr|jate|j|, ze uve|ja-
v|jen| mojstr| na posamezn|h podrocj|h,
ob|ska| pa sem tud| kaksen tecaj a||
prakt|cno de|avn|co. Kaksno manjso, a
zato n|c manj pomembno |zbo|jsavo sem
pa pogrunta| sam. Na pr|mer drugacno
Ustanov|te|j druzbe |nse|t d.o.o. vojko
Go|jevscek |z Za|ega Brega pr| Uobrovem
je s|cer uvozen Br|c, k| |ma na doma-
cem nas|ovu ze vec kot dvajset |et reg|-
str|rano podjetje, medtem ko zadnj|h
dvanajst |et dejavnost oprav|ja v pos|ov-
n|h prostor|h v |ndustr|jsk| con| Meb|o v
Kromberku pr| Nov| Gor|c|. 1am s| je |eta
2000 s s|novoma Uejanom |n Borutom
ured|| trgov|no |n serv|s proles|ona|n|h
strojev pr|znan|h svetovn|h znamk:
Bosch, H||t|, Mak|ta, H|tach| |n Metabo.
Svojo pok||cno pot je vojko grad|| v an-
hovskem Sa|on|tu. 1u je ob de|u dokon-
ca| srednjo so|o, kasneje pa v Ljub|jan|
d|p|om|ra| kot |nzen|r varnost|. S so|a-
njem je napredova| tud| pr| de|u. Uob|va|
je vse bo|j zahtevna de|ovna mesta. 1o je
b||o v cas|h, ko se je ze zace|o govor|t| o
skod|j|vost| azbesta. Kot varnostn| |nze-
n|r se je sooca| s prob|em| nocnega de-
|a, de|a zensk pr| azbestu ter s sanac|jo
pos|ed|c onesnazevanja s tem skod|j|v|m
mater|a|om. Po deset|h |et|h de|a v
Sa|on|tu se je od|oc|| za spremembo de-
|a |n se je zapos||| v podjetju SGP Gor|ca
v Sempetru, kjer je b|| zado|zen za pro-
grame enote ABK. v t|stem obdobju je
prepotova| vso tedanjo Jugos|av|jo, saj
so b||a podjetja |z njen|h nekdanj|h repu-
b||k najvecj| kupc| ze|ezobetonsk|h |zde|-
kov |z sempetrskega podjetja.
1eme|je za |astno podjetje je zace| gra-
d|t| |eta 1uu0, ko je odpr| popo|dansko
obrt. Zace| je s prodajo |n serv|s|ranjem
proles|ona|n|h strojev |n orod|j. Spozna| je
namrec, da take ponudbe na trz|scu n|, po
tovrstn|h art|k||h pa je b||o ve||ko povprase-
vanje. S s|r|tv|jo dejavnost| so posta|| poo-
b|ascen| uvozn|k, prodaja|ec |n serv|ser
najvecj|h svetovn|h pro|zvaja|cev kot so
Bosch, H||t|, Mak|ta, H|tach| |n Metabo.
Po|eg tega so posta|| tud| poob|ascen|
zastopn|k za zavarovanja teh strojev.
Nj|hov| pos|ovn| partnerj| v S|oven|j| so
b||a vsa najvecja gradbena podjetja od
P|on|rja Novo mesto, GP Grosup|je,
Grad|sa Jesen|ce, Pr|morja Ajdovsc|na,
L|esa |n stev||n|h drug|h. vojko nam je
zaupa|, da so do danes doseg|| ze vec
kot 1.700 raz||cn|h pos|ovn|h strank, od
tega j|h je preko t|soc akt|vn|h, kar pred-
stav|ja 60-odstotn| de|ez. Pos|e v podje-
tju |nse|t d.o.o. je |eta 2000 uspesno
prevze| vojkov m|ajs| s|n Borut, medtem
ko starejs| s|n Uejan pr|skoc| na pomoc,
kadar je potrebno.
vojko Go|jevscek |ma skupaj s s|novo-
ma za pr|hodnost se stev||ne nacrte.
Pred trem| |et| so ustanov||| novo druzbo,
k| naj b| de|ova|a na podrocju tur|zma |n
sporta v Brd|h.
Prav na tem podrocju |mam ve||ko s|a-
b|h |zkusenj. Prepr|can sem, da do|oce-
ne |nst|tuc|je v drzav| ne de|ujejo v smer|,
da b| se pr|b||za|e strank|, temvec na-
sprotno, |scejo d|ako v jajcu, zato, da
b| stvar| otezeva|e |n zav|aceva|e, je za-
k|juc|| vojko.
Urska 1esten
V podjetju lnteIt d.o.o. trIijo in tervitirojo profetionoIne ttroje in orodjo
IMAJO PkkO IISOC SIkANk
vo[ko Go|[evscek s snovoma De[anom n Borutom
"# &#!"$
orboro K. Germ irdeIuje ttekIeni nokit
UZIVA V SVOJM DlU
ob|skujem kaksna strokovna predavanja.
Prav na tecaje pa n|sem n|ko|| s|a. v b|stvu
se m| ne zd|jo kakovostn|. Opaz||a sem tud|,
da so|e, tud| v|soke, strpajo studente v do-
|ocen okv|r.
Mars|kater| m|ad modn| ob||kova|ec, s
kater|m sode|ujem, s| tega okv|ra n|t| po
koncanem stud|ju ne upa prestop|t| |n s|
dat| duska. 1o se m| zd| ve||ka skoda, saj b|
bo|j |nd|v|dua|en pr|stop k stud|ju |z c|oveka
potegn|| najbo|jse, kar |ma v seb|. Uokv|r-
janje v so|sk|h program|h povzroca pov-
precnost. Pr| seb| cut|m, kako prav je b||o,
da sem se razv|ja|a sama |n zdaj sem pr|
|zde|ovanju ter nudenju svoj|h |zde|kov sa-
mozavestna.
A| [e ka[ raz|ke v ze|[ah po naktu
med m|adm n stare[sm strankam7
Modn| trend| so s|cer |st|, vendar se oku-
s| m|ad|h raz||kujejo od okusov starejs|h.
Zan|m|vo pa je, da moje najbo|j drzno ob||-
kovane ogr||ce pokup|jo starejse gospe. v
starost| se zenske sprost|jo, zacnejo se za-
vedat| sebe, ne pust|jo se vec komand|ra-
t| mozu.
Otroc| so ze samostojn| |n zenska se |ma
cas ukvarjat| sama s seboj. Med moj|m|
strankam| je tud| ve||ko tujk. 1e so bo|j pogu-
mne pr| |zb|ranju, se bo|j cen|jo drugacnost
|zde|kov, z|ast| pa rocno de|o. |n to, da |zde-
|ek |ahko kup|jo na mestu, kjer se je |zde|a|
|n |z rok avtorja.
Imate ka[ zapos|enh7
v trgov|n| m| pomagata dve studentk|, pa
tud| hc| K|m kdaj vskoc|, ceprav |ma svojo
s|uzbo.
Ka[ bo s trgovno n de|avnco potem,
ko boste v odneha|, se upoko[|7
Ne vem. Hcerko s|cer ma|ce navajam
na pose|, vendar je nocem s|||t|, ker sem
prav to sama s tezavo spreje|a. Hc| je p|e-
sa|ka, koreogral|nja. J| s|cer vse v zvez| z
de|om raz|oz|m, ne tako kot moj oce, k| m|
je ce|o gor||n|k pr|zga| |n vse drugo, po-
trebno za de|o, pr|prav||. Ko pa sem v de-
trgov|nah. Z mars|katero stranko se scaso-
ma spopr|jate|j|m, pa se druz|mo pr| kav|c|,
pr| k|epetu. vcas|h kaj kup|jo, pr|pe|jejo
pr|jate|j|ce. 1aksnemu de|u b| deja|a nac|n
z|v|jenja.
Od kod vam obcutek za modnost7 A|
ste b| de|ezn dodatnega zobrazeva-
n[a7
Obcutek za ob||kovanje |n st|| sem pode-
dova|a po predn|k|h, mater|, ocetu |n bab|c|.
Je pa treba resn|c| na |jubo dodat|, da ho-
d|m po spec|a||z|ran|h sejm|h za nak|t |n ure
z odprt|m| ocm| |n duso. Po narav| sem od-
prta, radovedna |n tud| na potovanj|h a|| na
dopustu srkam |z oko||ce zan|m|ve barve,
ob||ke |td.
Pr proda[ [e pomembna tud psho|o-
g[a.
vsekakor moram ugotov|t|, kaksna je
stranka, kaj j| ponud|t|, kako j| ponud|t|, da
bo kup|jeno z vese|jem nos||a. Ua bo obcu-
t||a zadovo|jstvo, kadar s| bo nade|a moj
nak|t. 1o je moj c||j, |z katerega |zhaja vse
preosta|o, tud| vracanje strank po nove ko-
se nak|ta, razv|janje pr|jate|jstva.
5tranka hoce nakt po zadn[ mod,
vam se pa zd, da zan[o n na[bo|[sa z-
brana restev. Ka[ se v takem prmeru
zgod7
1aksno stranko povab|m, da s| vzame
cas za ob|sk |n pogovor ter na pomerjanje
raznega nak|ta. Nak|t zaz|v|, ko ga da zen-
ska nase |n tako sama ugotov|, kaj j| najbo|j
ustreza. 1reba s| je pac vzet| cas za vsako
stranko posebej, najt| skupn| jez|k. So pa
tud| stranke, k| j|m n|c od ze |zde|anega na-
k|ta n| vsec |n b| ze|e|e nekaj drugacnega,
pa ne vedo natanko, kaksnega. 1aksn|m
pr|jazno svetujem ob|sk kaksne druge pro-
daja|ne nak|ta.
ves ta obcutek za modo ter za stran-
ke, vsa ta psho|og[a me bega[o. Mar [e
vse to resncno kar tca|o v vas7
vse je v moj|h gen|h |n moj| odprtost|.
Hod|m po sejm|h, kot sem poveda|a, rada
Barbara K. Germ t|c| v stek|op|hastvu ze
kak|h 25 |et. Poveda|a nam je, da se je v te
vode poda|a na ze|jo oceta, k| je |me| stek|o-
p|hasko de|avn|co v Podut|ku pr| Ljub|jan|.
Pust||a je so|anje na srednj| ekonomsk| so||
|n se prep|sa|a na stek|arsko so|o v Pogask|
S|at|n|. Po so|anju se je zapos|||a v ocetov|
obratova|n|c|. Z njo smo se pogovarja|| v
njen| but|cn| trgov|n|c|-ate|jeju na Starem
trgu v Ljub|jan|.
1akrat smo |zde|ova|| predvsem vaze,
svecn|ke |n razne m|n|ature, se spom|nja
Barbara |n doda, da je taksno de|o n| n|ko-
|| vese|||o. Leta 1uu4 sem prevze|a de|av-
n|co |n prv|h deset |et n|sem prav n|c uz|va-
|a pr| de|u. Potem pa sem odkr||a |zde|ova-
nje nak|ta. Povsem nak|jucno: hcerka me
je pros||a, naj j|h |zde|am uhancke. Seveda
sem se potrud||a, j| ustreg|a, pa nared||a se
seb| prstan |n tako se je zace|o. Modo sem
poveza|a s stek|op|hastvom, nas|a trzno
n|so v stek|enem nak|tu, k| je zan|m|v pre-
cej s|rokemu krogu zenk. |n koncno uz|-
vam v svojem de|u. Zdaj de|am predvsem
nak|t |z stek|a, drugacne |zde|ke pa |e po
naroc||u. Povprasevanje po rocno nareje-
n|h |zde|k|h, k| smo j|h de|a|| prej, je na-
mrec zarad| uvoza cenen|h |zde|kov |z
K|tajske mocno upad|o.
Pr ocetu tore[ nste uzva| v de|u7
Ne. Saj veste, kako je to. Oce s| je pac
ze|e|, da nekdo v druz|n| nada|juje njegovo
de|o. vcas|h smo starse bo|j uboga||, kot j|h
danasnj| s|nov| |n hcere. Sama sem s| ve-
dno ze|e|a zap|avat| v modne vode, vendar
sem na ocetovo ze|jo tud| po njegov| smrt|
nada|jeva|a z de|om v njegov|, pos|ej moj|
de|avn|c|. Zdaj pa sem oboje cudov|to po-
veza|a, stek|op|hastvo z moj|m| modn|m|
nag|b|.
A| [e vas nakt zk|[ucno stek|en7
Ne, stek|ene de|e v grobem |zde|am v
stek|op|hask| de|avn|c|, tu|e, v tem ate|jeju-
trgov|n| pa j|h dokoncam. Uodajam druge,
najraje naravne mater|a|e, od usnja, |esa,
p|eten|n, po|et| kaksne sko|jke a|| kora|e.
Pdeca n|t je vseskoz| stek|o, k| mu doda-
jam, kar je modnega, a|| zan|m|vega.
Nekater| kos| nak|ta pa so v ce|ot| |zde|an| |z
stek|a, den|mo prstan|, uhan|, ogr||ce.
Pa to stek|o zdrz denmo kak moc-
ne[s pr[em, prtsk7
1o je |aborator|jsko stek|o, k| se z|epa ne
razb|je. Nekatere stranke nos|jo moj nak|t
ze vec kot deset |et.
Pa [e nakt po tako do|gh |eth se mo-
den7
Nak|t, narejen z |jubezn|jo, |z duse, se
nos| drugace, stranke zacut|jo, da ne gre za
|ndustr|jsk| |zde|ek |n |majo do njega druga-
cen odnos. ve||ko strank se vraca, saj ve-
do, da ta nak|t n| navaden stek|en |zde|ek.
Po|eg tega je vsak |zde|ek un|katen. Men|m,
da sem se obdrza|a na trgu v kr|z| |n po-
manjkanju denarja, zavo|jo posebnost| mo-
jega nak|ta. Ze|o se pr||agod|m ze|jam stran-
ke |n tud| to je nekaksna dodatna vrednost,
k| so je stranke de|ezne v ma||h, but|cn|h
Barbara K. Germ: Nakt zazv, ko ga da zenska nase n tako sama ugotov,
ka[ [ na[bo|[ ustreza.
"$ &#!"$
vratarjev pr| O||mp|j|, |n temu pr|merno od-
soten. Znava se pa pr||agod|t| eden druge-
mu |n s| ne tez|va zarad| odsotnost|. vcas|h
n|mam de|a ves teden, pr|dejo pa naroc||a,
k| j|h je treba h|tro |zpo|n|t| |n de|am tud|
preko v|kenda. A|| pa me kaksen projekt
tako zagrab|, da ne odneham, dok|er de|o
n| oprav|jeno.
Bor|s Puge|j
t|. Je pa b||o prv|h deset samostojn|h |et
najtezj|h. No, zdaj v de|u uz|vam |n takrat,
ko nekaj rad de|as, s| tud| uspesen. Lahko
de|as ves dan, ne da b| se tega zaveda|.
Za taksno de|o mora c|ovek met tu-
d ustrezno podporo v druzn, mar ne7
v druz|n| se razumemo |n podp|ramo
eden drugega. Moz Andrej je dejaven v
sportu, b|| je nogometas, zdaj pa je trener
|avn|c| osta|a sama, n|sem zna|a n|t| gor||n|-
ka pr|zgat|.
5tek|ophastvo zahteva ver[etno kar
neka[ zkusen[7
Ue|o je v|det| enostavno, vendar zahte-
va ve||ko prakse, preden ga obv|adate. Pr|
de|u moras b|t| sproscen |n osredotocen.
Oe n|s|, stek|o poka. Zdaj s|cer ze znam
pot|sn|t| vstran druge m|s|| |n se osredotoc|-
Letos apr||a so se na ce|jskem sejm|scu
po dve|etnem premoru ponovno predstav|-
|| s|ovensk| |n tuj| ||varj|, orodjarj|, prede|o-
va|c| p|ast|ke |n t|skarj|. Skupaj 58u razsta-
v|javcev |z 27 drzav, k| so se predstav||| na
st|r|h mednarodn|h strokovn|h sejm|h
|orma too|, P|agkem, Gral&Pack |n
L|varstvo. v Oe|ju so razstav|ja|| vs|, k| na
teh podrocj|h v svetu kaj pomen|jo. Pezu|tat|
s|ovensk|h podjet|j so navda|| z opt|m|zmom
tud| m|n|stra za gospodarsk| razvoj |n teh-
no|og|jo mag. Stanka Step|sn|ka, k| je sej-
me odpr| |n ob tem poudar||, da s| brez nj|h
n| vec mogoce zam|s||t| pr|hodnost|. Ob
odprtju so organ|zatorj| trad|c|ona|no pode-
|||| enajst sejemsk|h pr|znanj za najbo|jse
|zde|ke razstav|javcev.
Organ|zatorj| |n razstav|javc| so se razs|| v
prepr|canju, da so sejm| se utrd||| svojo v|o-
go v reg|j| |n da |majo ve||k potenc|a| tud| v
pr|hodnje, saj se reg|j| obeta nada|jnja rast
|ndustr|je. Sk|enjen|h je b||o kar nekaj po-
s|ov, se vec pa je b||o pos|ovn|h razgovo-
rov, k| |majo ve||ko moznost za koncen
uspeh. Kov|nsko-prede|ova|na |ndustr|ja je
uspesna, ||varj| sod|jo v svetovn| vrh. Uobro
gre prede|ova|cem p|ast|cn|h mas. Le v de-
javnost| gral|ke |n pak|ranja so sp|osne go-
spodarske razmere najbo|j vp||va|e na skro-
mnejso sejemsko ude|ezbo. A so v podje-
tj|h men|||, da je nj|hov strokovn| sejem
vsekakor potrebno ohran|t| |n se pr|prav|t|
na bo|jse gospodarske razmere.
Pr|red|tev je pokaza|a, kaj ponujata do-
maca |n svetovna |ndustr|ja na vseb|nsk|h
podrocj|h sejmov. 1ako v razstavnem de|u,
kot tud| v strokovnem obsejemskem pro-
gramu je b||o moc s||sat|, da se s|ovenske
||varne s svojo ravn|jo tehno|og|je uvrscajo
v svetovn| vrh. Pr| svojem de|u uporab|jajo
v|soko tehno|og|jo. Mag. M|ros|av Gnamus,
d|rektor podjetja L|tostroj Jek|o d.o.o., k| s|
je na |etosnjem sejmu L|varstvo pr|s|uz||o
z|ato sejemsko pr|znanje za svojo |opat|co
za h|dro turb|no, je na pr|mer deja|, da je v
tem kosu jek|a to||ko znanja, ko||kor ga da-
nes sp|oh premore tehn|ka.
1ud| prede|ova|c| p|ast|ke ne cut|jo kr|ze.
Janez Navodn|k |z G|Z Grozd P|asttehn|ka
je na sejmu deja|, da ne ve za noben obrat
na podrocju p|ast|ke pr| nas, k| b| ga zapr||,
ker ne b| b||o de|a. P|ast|ka naj b| b||a mate-
r|a| tega sto|etja, eno najbo|j perspekt|vn|h
podroc|j, k| ga je zato vredno razv|jat|.
Orodjarj| so prav tako svet|a tocka s|o-
venskega gospodarstva. vec|noma ustvar-
jajo v|soko dodano vrednost |n dosegajo
pomembne trzne de|eze ter ustvarjajo |epe
dob|cke. Se pa seveda tud| on| spopadajo
s tezavam|, den|mo pr| zagotav|janju l|nanc-
n|h v|rov |n |skanju ustrezno |zobrazen|h
kadrov.
S s|abs|m| razmeram| pa se soocajo t|-
skarj|, k| bodo mora|| za |zhod |z kr|ze svo-
j|m kupcem ponud|t| popo|no podporo, je
na Unevu gral|ke |n pak|ranja men|| dr.
Gorazd Go|ob, predstojn|k Katedre za |n-
lormac|jsko |n gral|cno tehno|og|jo na
5ejemtki etverek utrdiI tvoj poIoIoj v regiji
POVZOVANJ ZNANOSII IN IkGA
Odde|ku za tekst||stvo |jub|janske Naravo-
s|ovno tehn|ske laku|tete.
1| st|rje sejm| predstav|jajo v s|rs| reg|j|
najpomembnejs| strokovn| dogodek, k| ga
zarad| razvojnega c|k|usa |ndustr|je pr|pra-
v|jajo vsak| dve |et|. Na sejm|h smo v|de||
vrhunske |zde|ke, pa tud| najnovejsa orodja
domac|h orodjarn, k| so danes med vod||n|-
m| v svetu.
Novost |etosnje pr|red|tve je b||a P|atlorma
znanja za pr|hodnost. v okv|ru |e-te se je
predstav||o pet vrhunsk|h kreatorjev nase
pr|hodnost|, |aku|teta za e|ektrotehn|ko,
|aku|teta za strojn|stvo Un|verze v Ljub|jan|,
|nst|tut Jozel Stelan, Kem|jsk| |nst|tut Lju-
b|jana, Srednja strojna so|a 1ehn|skega
so|skega centra Mar|bor ter v|soka gospo-
darska so|a Oe|je. |zobrazeva|ne |n raz|sko-
va|ne |nst|tuc|je so predstav||e svoje naj-
bo|jse raz|skova|no-razvojne projekte, ap||-
kat|vne res|tve, k| zagotav|jajo napredek
nase druzbe. Povezovanje znanost| |n trga
je danes eno od najpomembnejs|h zagoto-
v|| za uspesno, stab||no |n uravnotezeno
gospodarstvo.
Na en| stran| je znanost v|r za ohranjanje
konkurencne prednost| drzave ter motor
sp|osnega napredka, na drug| stran| pa
mora b|t| znanost tesno povezana z gospo-
darstvom, saj morajo b|t| vsaj v manjs| mer|
znanstven| rezu|tat| odraz potrebe na trgu.
K|jucno prednost do|oca prenos tehno|o-
g|j, k| gener|ra n|zje stroske razvoja za go-
spodarstvo, saj omogoca vpog|ed v raz|-
skave |n znanost, v de|e, k| b| s|cer b|| zara-
d| l|nancn|h, gospodarsk|h |n c|ovesk|h ov|r
nedostopn| z|ast| za manjsa podjetja.
Paz|skova|n|m centrom pa na drug| stran|
prenos tehno|og|j omogoca ed|nstven vpo-
g|ed v potrebe trga |n s tem znanost pr|b||-
zuje s|rs| druzb|.
Sejemsko dogajanje je pomembno soo-
b||kova| strokovn| sprem|jajoc| program.
Zabavnejs| de| sejemskega dogajanja pa
je |etos poteka| v znamenju kosarkaske zo-
ge. B||znje Lvropsko prvenstvo v kosark|, v
S|oven|j|, je spodbud||o ustvarja|ce |n part-
nerje rev|je |P13000 (rev|ja, namenjena
|novac|jam, razvoju |n tehno|og|jam), da so
v svojem s|ogu od majhn|h |novac|j |n razvo-
ja do sodobn|h tehno|og|j sestav||| kosarka-
skega robota, k| je na sejmu |zz|va| vse |ju-
b|te|je kosarke, da se pomer|jo z nj|m.
Zmagova|c| nad robotom so b||| de|ezn|
vstopn|c za pr|prav|ja|ne turn|rje s|ovenske
kosarkaske reprezentance v avgustu.
S. J.
Na ce|[skem se[mscu so se po dve|etnem premoru ponovno predstav| s|ovensk n
tu[ |var[, orod[ar[, prede|ova|c p|astke n tskar[.
"% &#!"$
Gibonje po neobdeIonih kmetijtkih remIjiIih je dovoIjenol
kAJ lAHkO NAIkAMO?
Spom|ad|, ko po do|g| z|m| zopet pos|je sonce, se mnog| rad| odprav|jo v naravo,
po kater| se rad| sprehajajo |n nab|rajo regrat, zdrav||na ze||sca, gobe |n podobno.
Mars|kdo se ob tem vprasa, kje vse se sme prosto g|bat|, ce zem|j|sce (travn|k,
nj|va, sadovnjak, v|nograd, gozd) n| njegovo, |n kaj vse |ahko nab|ra na zem|j|sc|h v
tuj| |ast|.
O tem govor| 5. c|en Zakona o kmet|jsk|h zem|j|sc|h. 1a do|oca, da mora |astn|k,
zakupn|k a|| drug uporabn|k kmet|jskega zem|j|sca na svoj|h neobde|an|h kmet|jsk|h
zem|j|sc|h dopust|t| drug|m cebe|arjenje, |ov ter rekreat|vno nab|ranje p|odov pro-
storastoc|h rast||n, ze|nat|h prostorastoc|h rast||n, gob |n prostoz|vec|h z|va||. Prav
tako mora po neobde|an|h kmet|jsk|h zem|j|sc|h dopust|t| prosto g|banje drug|m
osebam, ce se s tem ne povzroc| skoda.
Zakon o kmet|jsk|h zem|j|sc|h torej vsem |judem dovo|juje, da se prosto g|b|jejo |n
nab|rajo prostorastoce p|odove narave na neobde|an|h kmet|jsk|h zem|j|sc|h |n
gozdov|h. Hkrat| pa varuje tud| |astn|ke zem|j|sc, saj natancno do|oca, da je povzro-
c|te|j skode na zem|j|scu a|| pr|de|ku odskodn|nsko odgovoren |astn|ku, zakupn|ku
a|| drugemu uporabn|ku kmet|jskega zem|j|sca.
1. K.
Na Gospodarskem razstav|scu v
Ljub|jan| sta sred| apr||a Obrtno-podjet-
n|ska zborn|ca S|oven|je |n Gospodarsko
razstav|sce na og|ed postav||a tretj|
Ljub|jansk| obrtno-podjetn|sk| sejem. v
st|r|h sejemsk|h dneh se je predstav||o
vec kot 400 razstav|javcev. Ob|skova|c|
sejma so b||| de|ezn| stev||n|h brezp|acn|h
pos|ovn|h svetovanj, sejemsk|h popustov,
spozna|| so obrtne pok||ce ter okus||| s|o-
venske ku||nar|cne spec|a||tete. Program
je obsega| pos|ovne stor|tve, opremo ter
podporo za podjetn|ke |n obrtn|ke, pa
ured|tve pos|ovn|h objektov, varcevanje z
energ|jo, avtomat|zac|jo, robot|ko |n me-
hatron|ko, |og|st|ko |n emba|azo ter ne
nazadnje z|v||stvo |n gost|nstvo, nego,
skrb za |epoto ter |deje, kako |zkor|st|t|
prost| cas.
1rad|c|ona|na na sejmu je b||a tako |me-
novana U||ca obrt|, na kater| so ob|skova|-
c| |ahko opazova|| de|o v trad|c|ona|n|h |n
sodobn|h obrtn|h pok||c|h. Na njej se je
b||o mogoce seznan|t| z vk|juc|tv|jo d|jakov
v proces prakt|cnega usposab|janja z de-
|om, pr|dob|t| |nlormac|je srednj|h so| |n
Oentra PS za pok||cno |zobrazevanje ter
strokovno podporo obrtno-podjetn|skega
zborn|cnega s|stema. v S|oven|j| je ze vec
|et cut|t| pomanjkanje zan|manja otrok za
|zobrazevanje na srednj| pok||cn| ravn|.
Potrebe po strokovno |zobrazen|h kadr|h
so zato vse vecje |n promoc|ja obrtn|h po-
k||cev v casu gospodarske kr|ze se to||ko
bo|j pomembna. Navsezadnje prav t| po-
k||c| m|ad|m omogocajo h|tro zapos||tev |n
zagotov|tev eks|stence. U||ca obrt| je vse-
eno pr|tegn||a precej m|ad|ne, saj so b||e
demonstrac|je posamezn|h pok||cev za
oko prav zan|m|ve.
Letos se je predstav||o tud| 20 c|anov
Sekc|je domace |n umetnostne obrt|, k|
so pred ob|skova|c| ustvarja|| un|katne |z-
de|ke domace |n umetnostne obrt|. v
okv|ru Sekc|je za domaco |n umetnostno
obrt pr| OZS pa je svoje dosezke razstav|-
|o 27 dob|tn|kov pr|znanja Z|ata v|t|ca.
Le-tega pode|jujejo rokode|cem za nj|ho-
ve dosezke na podrocju domace |n ume-
tnostne obrt|.
Na og|ed so b||| se |zde|k| s cert|l|katom
Pokode|stvo Art&Oralt S|oven|ja, k| je
ze vec kot deset|etje s|non|m kakovost|.
vrhunske rokode|ske |zde|ke je b||o mo-
goce kup|t| (|n v z|vo v|det| tud| |zde|avo
|zde|kov |z stek|a, rezbarstva, pos||kave
sv||e, kvackanja, rezbarstva, |ectarstva |n
med|carstva ter umetnostnega kovastva)
na prodajn|h stojn|cah domace |n ume-
tnostne obrt|.
Obsejemsko dogajanje pa je b||o |etos
s|romasnejse za s|cer ob|cajn| |orum
obrt| |n podjetn|stva, k| je b|| zarad| s|abe-
ga odz|va resorn|h m|n|strov pre|ozen na
kasnejs| datum. Na njem je OZS ze|e|a
predstavn|ke v|ade |n javnost| seznan|t| z
aktua|n|m| gospodarsk|m| razmeram| v
dejavnost| |n zahtevam| s|ovenske obrt| |n
podjetn|stva, kater|h c||j je ponovn| zagon
ma|ega gospodarstva.
|n kaj so ze|e|| predstavn|k| obrt| |n ma-
|ega gospodarstva (k| n|sta majhna, saj
zapos|ujeta oko|| 120 t|soc de|avcev) pre-
d|agat| v|ad|? Naj akt|v|ra vse dejavn|ke za
oz|v|tev gospodarstva. Ustvar|t| je treba
bo|jse pos|ovno oko|je z zmanjsevanjem
adm|n|strat|vn|h bremen |n |zbo|jsanjem
dostopa do l|nancn|h sredstev. Lan| je
OZS pred takratno v|ado postav||a podob-
ne zahteve, kater|h je ta |zpo|n||a komajda
s|abo tretj|no. Oz|roma, od 104 zahtev j|h
je b||o uresn|cen|h |e 27, v postopku rese-
vanja j|h je se 6.
Na Zboru s|ovensk|h cestn|h prevozn|-
kov so |e-t| predstav||| tezave zarad| nere-
sen|h vprasanj g|ede prostega dostopa
do Luke Koper, subvenc|j za eko|oska vo-
z||a, ov|ranja tovornega prometa na posa-
mezn|h cestah, prev|sok|h g|ob |n drug|h
ov|r, k| omejujejo uc|nkov|to de|o cestn|h
prevozn|kov. Prevozn|k| pr|cakujejo ustre-
zne res|tve od pr|stojn|h m|n|strstev do
prvega jun|ja.
Odbor za znanost |n tehno|og|jo pr|
OZS je na sejmu postav|| jub||ejn| deset|
Nano tehno|osk| dan. Ude|ezenc| so se
seznan||| z vp||vom nanotehno|og|je na
pr|hodnje generac|je akumu|atorjev |n
vp||vom nanode|cev na zdravje |jud|.
Spozna|| so nano mater|a|e, b|orazgrad|j|-
ve nano senzorje, odkr|va|| skr|vnost| ko-
mun|kac|je med c|ovekom |n strojem ter
se pouc||| o druzabn|h omrezj|h pr|hodno-
st|. Javnost| so predstav||| komp|eksnost
nanotehno|og|j |n povezavo s stev||n|m|
drug|m| tehno|og|jam| |n vedam|, kot so
b|on|ka, b|om|met|ka, |nlormat|ka, e|ek-
tron|ka, energet|ka, med|c|na. Pr|red|tev
je |judem pr|b||za|a pomembne tehno|og|-
je na enostaven nac|n. Pazvoj nov|h mate-
3. LjubIjontki obrtno-podjetniIki tejem
SPOGlDOVANJ S PkIHODNOSIJO
Na U|c obrt so obskova|c |ahko opazova| de|o v tradcona|nh n
sodobnh obrtnh pok|ch.
"& &#!"$
AIex Kudurovic te je ir frirerjo prekvoIificiroI v Ietorjo
kAD PkODAJA PAkkI
tem opozarja, da je odgovornost samostoj-
nega podjetn|ka ze|o ve||ka, saj mora skr-
bet| za ug|ed |n uspesno pos|ovanje podje-
tja, za katero odgovarja s ce|otn|m premo-
zenjem.
Po njegovem mnenju je pok||c trgovca
pr| nas prema|o cenjen, saj prev|aduje
mnenje, da je strokovna |zobrazba trgovca
bo|j n|zka. Oeprav je na trgovsk|h so|ah pr|
nas je vp|san|h kar ve||ko d|jakov, se j|h ka-
sneje, ko so|anje zak|juc|jo, vec|na usmer|
v nada|jnje strokovno |zobrazevanje, saj
ze||jo zasest| de|ovna mesta pos|ovod|j,
ekonom|stov a|| se kaj v|sjega.
A|ex je posebej poudar|| prednost|, k| j|h
je pr|nes|a vk|jucenost S|oven|je v Lvropsko
un|jo, saj je sedaj dost| |azje sode|ovat| s
tuj|m| partnerj|. 1ako je sam naveza| dobre
pos|ovne st|ke s partnerj| v Avstr|j|, |ta||j| |n
|ranc|j|. Kot prav|, so tam partnerj| bo|j re-
a|n| od nas|h |n so bo|j pr|prav|jen| |skat|
res|tve pr| pos|ovnem dogovarjanju.
Ob koncu pogovora je A|ex poveda|, da
strankam po vsej S|oven|j|, k| kup|jo parket
v podjetju Uekor|s, za po|aganje parketa
poskrb|jo de|avc| podjetja GPM, k| ga
vod| njegova partner|ca.
M||os L|kar
A|ex men|, da je |ahko trgovec v svojem
pok||cu |zredno uspesen. Seveda pa mora
b|t| komun|kat|ven, znat| mora predstav|t|
|zde|ek, k| ga prodaja |n verjet| vanj. Sta|no
mora tud| nadgrajevat| svoje znanje. Pr|
1okrat smo se pogovarja|| z A|exom
Kuduzov|cem, |astn|kom podjetja Uekor|s,
|z Ljub|jane, k| se ukvarja s prodajo raz||c-
n|h vrst parketa, k| j|h uvaza |z Avstr|je,
|ta||je |n |ranc|je.
A|ex je po osnovn| |zobrazb| lr|zer. Po
tr|najst|h |et|h de|a v lr|zerskem pok||cu pa
ga je z|v|jenjska pot zape|ja|a v drug pok||c.
Usmer|| se je v |esno stroko, uspesno za-
k|juc|| pok||cno |esarsko so|o, zdaj pa je ze
skoraj tr| |eta de|a kot samostojn| podjetn|k
|n trguje s parketom. S svoj|m de|om je za-
dovo|jen |n ga ne b| zamenja| za kateroko||
drugo de|o. Ze|o rad namrec rokuje z |e-
som.
A|ex nenehno nadgrajuje svoje strokov-
no znanje, saj v parketarstvu sta|no pr|haja
do novost| (nov| mater|a||, |ep||a |n vezna
sredstva |td.). Svojo dejavnost og|asuje v
vseh mozn|h med|j|h. Parket srednjega |n
v|sjega cenovnega razreda, k| ga prodaja,
razstav|ja tud| na razn|h sejm|h.
Najtesneje je povezan z avstr|jsk|m pro|-
zvaja|cem parketa PUUUA. Pr| tem podje-
tju se zavzemajo predvsem za ohran|tev
pr|stnost| |esa ter nud|jo s|rok |zbor un|ka-
tnega skob|janega parketa, pr| katerem je
prav vsaka deska |zde|ana rocno.
A|ex Kuduzovc: v pod[et[u Dekors
mamo pestro zbro parketa uve|[av|[enh
evropskh prozva[a|cev.
r|a|ov |n nanotehno|og|je v ve||k| mer| vp||-
va na nac|n z|v|jenja v sodobn| druzb|.
Ueset| Nanotehno|osk| dan je b|| torej |n-
vest|c|ja v znanje |n razvoj, g|avn| namen
pa je b|| spodbujanje |novat|vnost| ter |s-
kanje tehno|oske prebojnost|.
Posvet o uc|nkov|t| rab| energ|je |n ob-
nov|j|v|h v|r|h energ|je je b|| namenjen jav-
n|m upravam, neprol|tn|m organ|zac|jam
|n podjetjem, k| ze||jo pr|dob|t| vec |nlor-
mac|j ter |nvest|rat| na podrocju uc|nkov|te
rabe energ|je |n obnov|j|v|h v|rov energ|je
kot so b|omasa, soncna energ|ja, h|droe-
nerg|ja, energ|ja vetra, geoterma|na ener-
g|ja. Povecevanje nj|hovega de|eza je ena
od pr|or|tet energetske |n oko|jske po||t|ke
drzav c|an|c LU. Ob posvetu so predsta-
v||| tud| pr||oznost| za proles|ona|no kar|e-
ro za m|ade kadre.
vse dn| sejma so svetova|c| pr| OZS na
njenem razstavnem prostoru brezp|acno
svetova|| s podrocja davkov, racunovod-
stva, p|ac, de|ovn|h dovo|jenj, reg|strac|je
podjet|j, pos|ovanja v tuj|n|, l|nanc|ranja |n
de|ovnega prava. Predstavn|k| Lvropske
podjetn|ske mreze pa so svetova|| o aktu-
a|n|h domac|h |n tuj|h razp|s|h ter mozno-
st|h pr|jav nanje. Za gospod|njstva pa so
pod naz|vom Ln svet poteka|a brezp|ac-
na energetska svetovanja. Pazm|s|ek o
rab| energ|je se do|gorocno obrestuje,
saj cene energ|je nezadrzno rastejo.
S. J.
omIodni tejmi grodbeniItvo, energetike, komunoIe in obrti v Gornji Rodgoni
SkUPAJ 190 kAZSIAVlJAVCV
Na sejm|scu Pomurskega sejma v Gornj| Padgon| je od 4. do
7. apr||a poteka| Pom|adn| sejem, v katerem so b||| zdruzen|: se-
jem gradben|stva MLGPA, sejem energ|je |n trajnostne gradnje
LNGPA, sejem komuna|e, urejanja oko|ja |n eko|og|je KOGPA |n
Pomursk| podjetn|sko-obrtn| sejem POS. Skupna sejemska pr|-
red|tev je poteka|a na 10.000 kvadratn|h metr|h razstavne povr-
s|ne, razstav|ja|o pa je skupaj 1u0 razstav|javcev.
Na mednarodnem sejmu gradben|stva MLGPA je b||o pred-
stav|jeno trajnostno grad|te|jstvo, energetska sanac|jo stavb
|n smotrna rabo mater|a|ov. Pazstav|jen| so b||| mater|a|| za
gradnjo, stavbno poh|stvo |n stavbn| e|ement|, sodobne h|se
z n|zkoenerg|jsko |n pas|vno gradnjo, obrtne stor|tve v grad-
ben|stvu, ostresja |n kr|t|ne, gradbena mehan|zac|ja ter opre-
ma |n orodja. Sprem|ja|a so ga mednarodna pos|ovna sreca-
nja podjetn|kov, strokovn| posvet| |n okrog|e m|ze, Obrtna
u||ca z z|v|m| predstav|tvam| obrtn|sk|h de|, drzavno tekmova-
nje m|ad|h k|eparjev |n krovcev, tekmovanje d|jakov v z|danju,
predstav|tve del|c|tarn|h pok||cev, predstav|tev gradbenega
|zobrazevanja |n spretnost| d|jakov ter brezp|acno gradbeno
svetovanje za ob|skova|ce.
v okv|ru sejma energ|je |n trajnostne gradnje LNPA je b||a
predstav|jena uc|nkov|ta raba energ|je v stavbah. Pazstavn|
program sejma je obsega|: ogrevanje, h|ajenje, prezraceva-
nje, obnov|j|ve v|re energ|je, energetske |n e|ektr|cne napra-
ve, e-mob||nost ter zunanjo |n notranjo razsvet|javo.
v razstavn| program sejma komuna|e, urejanja oko|ja |n
eko|og|je KOGPA so b||| vk|jucen| komuna|na |nlrastruktura,
prometno omrezje |n park|r|sca, javna razsvet|java, urejanje
oko||ce, oprema za javne povrs|ne, objekt| za prost| cas,
sport |n |zobrazevanje, og|asevanje na javn|h povrs|nah, d|-
mn|karske stor|tve |n oprema, oprema |n stor|tve za vzdrzeva-
nje javn|h povrs|n, ravnanje z odpadk|, ravnanje z vodo, var-
stvo oko|ja, programska oprema ter |nlormac|jsk| s|stem|.
Posebno pestra je b||a skupna trzna ponudba obrtn|kov |n
podjetn|kov, k| so se predstav||| v okv|ru Pomurskega podje-
tn|sko-obrtnega sejma POS, k| je b||a namenjena |nvest|tor-
jem |n |astn|kom objektov v obmejn| reg|j| S|oven|je, Avstr|je,
Hrvaske |n Madzarske.
Ludv|k Kramberger
"' &#!"$
KuIturni kotiek
HeIogodno rdeico
neke nepopitne
rodrege...
Pesn|ca vcas|h (a|| prav||oma) |ahko
ze|o hudo bo||. Pece |n ske||. |n je |ah-
ko s||a nepr|jetna. 1ako nepr|jetna, da
se je ne govor| na g|as. Ker to vec|n|
nas preprosto ne odgovarja. Je muc-
no |n nepr|jetno. |n vzbuja ne|agodje.
|n je prav||oma (na s|ovenskem!) t|st|, k| s| jo vsemu navk|jub
drzne |zrec| (a|| zap|sat|) na g|as - vse drugo, |e c|ovek ne!
Zakaj tak uvod?!? Zato: M||ena Zupanc|c je v s|ovensk| javno-
st| gor jemana kot ena najvecj|h s|ovensk|h |gra|sk|h kor|lej.
Legenda par exce||ence. S| to zas|uz| s|cer pr|jazna gospa je
stvar vedenja |n okusa |n rea|nost| vsakega |zmed nas. Zame
gospa vsekakor n| to, za kar jo vec|na |ma. N|kakor!
Zavedam se, da s tovrstn|m p|sanjem tvegam grom |n pe-
ke|, k| se bo z||| name, a m| |zkusnja narekuje, da zarad| mo-
jega |astnega notranjega m|ru zap|sem, kar bo s|ed||o.
M||ena je se vedno porocena z s|ov|t|m Uusanom
Jovanov|cem, s c|ovekom, za katerega se m| zd|, da mu je
Pse: Poman Koncar
v|jamo tud| razne usnjene |zde|ke, kot so
zenske torb|ce |n podobno. v nas| de|av-
n|c| ostr|mo tud| vse gospod|njske pr|po-
mocke.
Uejavnost pa smo razs|r||| se s prodajo
drobn|h stvar|, k| so povezane z obutv|jo,
ter s prodajo kva||tetn|h h|sn|h trezorjev
|n druge opreme za varovanje osebn|h
stvar|. Po|eg tega tud| grav|ramo nap|se
|n s|cer na raz||cne mater|a|e, predvsem
na PvO-tab||ce za na vrata |n nab|ra|n|ke,
|zde|ujemo pa tud| vecje rek|amne nap|-
se za podjetja.
Ob zavzetem de|u v obratova|n|c| |ma
Uan|e| tud| nekaj casa za prostocasne
dejavnost|. 1ako kot vs| m|ad| sem se
tud| jaz ukvarja| s sportom, predvsem z
nogometom, g|mnast|ko |n baseba||-om.
Sedaj m| ve||ko pomen| p|avanje. Ker z|-
v|m pr| stars|h, k| |majo svojo h|so |n sem
se samsk|, |mam ve||ko opravka z ureja-
njem oko||ce h|se. Moram pa rec|, da se
najbo|je pocut|m v de|avn|c|, kjer se sre-
cujem s stev||n|m| |judm|, je pogovor
zak|juc|| Uan|e|.
Ludv|k Kramberger
ko. Ker so se v t|stem casu pojav||| ve||k|
trgovsk| centr|, k| so ponuja|| tud| tovr-
stne |zde|ke, sem posredn|sko trgovanje
opust||. Od|oc|| sem se, da s| pr|dob|m
potrebno znanje za poprav|janje cev|jev
|n |zde|avo k|jucev. Odse| sem k ocetu v
Nemc|jo |n s| pr| njem, k| oprav|ja tovr-
stno dejavnost ze 40 |et, pr|dob|| potreb-
na znanja |n |zkusnje.
Ker je Uan|e| ze|e| odpret| svojo obrt
za poprav||o cev|jev |n |zde|avo k|jucev,
je ze v Nemc|j| |ska| moznost| za odprtje
tovrstne obrt|. Ko pa je zvede|, da je v
Gornj| Padgon| zarad| tezke bo|ezn| za-
prta tovrstna de|avn|ca, se je kaj h|tro
od|oc|| za njen najem. O tem nam je po-
veda| nas|ednje: Z de|om v tej de|avn|c|
sem zace| v zacetku |eta 2013 |n s| ze v
tem kratkem casu pr|dob|| zaupanje ve||-
kega stev||a strank, k| so ze prej zahaja|e
po us|uge v to de|avn|co.
S to dejavnostjo n| mogoce obogatet|,
sem pa zadovo|jen, da |mam de|o doma
|n to sorazmerno b||zu doma. Moja g|av-
na dejavnost je poprav||o vseh vrst ce-
v|jev |n |zde|ava k|jucev. Ob tem popra-
v obmejnem sejemskem mestu Gornja
Padgona, k| je vcas|h s|ove|o po stev||n|h
rokode|sk|h de|avn|cah, v|ada danes na
tem podrocju pravo mrtv||o. v starem
prede|u mesta, kjer je b||o najvec obrtn|-
sk|h de|avn|c, de|ujejo danes |e se lr|zer-
stvo, pekarna |n s|asc|carna, cvet||carna
|n dva gost|nska obrata. N|c drugace n| v
novejsem de|u mesta, k| se je razv|| po
drug| svetovn| vojn|.
v mestu je v pretek|ost| de|ova|o tud|
vec cev|jarjev. 1emu so se pr||agaja|| tud|
trgovc|, k| so |me|| bogato za|ozene trgo-
v|ne s potrebsc|nam| za cev|jarje.
Uanes v ce|em mestu n| trgovca, k| b|
oskrbova| cev|jarje s potrebn|m| surov|-
nam|: usnjem, podp|at|, ter z osta||m| po-
trebsc|nam| za cev|jarje. Pesn|ca pa je
tud|, da v mestu |n oko||c| n| n|t| enega
cev|jarja, k| b| |zde|ova| novo obutev. v
sred|scu mesta, na avtobusn| postaj|, pa
ze skoraj 30 |et de|uje poprav|ja|n|ca ce-
v|jev, k| je ed|na te vrste med Mursko
Soboto, Lenartom, Ptujem |n avstr|jsk|m
Gradcem. Poprav|ja|n|co cev|jev je odpr|
nekdanj| zdomec, sedaj ze upokojenec,
Lmer|k Benko, k| jo je po upokoj|tv| od-
da| v najem. Uejavnost poprav||a cev|jev
se je tako nada|jeva|a, vendar je b||a za-
rad| najemn|kove bo|ezn| dvakrat prek|-
njena. Ko pa je b||a za nedavno prek|n|-
tev obratovanja kr|va neozdrav|j|va bo|e-
zen najemn|ka, se je |astn|k teh prosto-
rov od|oc||, da bo po|ska| novega naje-
mn|ka.
Ue|avn|co z nekaj opreme je prevze|
Uan|e| Kauc|c. Oeprav je star se|e 30
|et, je njegova z|v|jenjska zgodba zan|m|-
va. Ob nasem ob|sku nam jo je z vese-
|jem predstav||: Pojen sem v Nemc|j|,
kjer sta b||a starsa na de|u kot zdomca.
Ko sta v Lenartu zgrad||a h|so, sem se z
mamo |n bratoma vrn|| v domov|no, oce
pa je se je naprej osta| v Nemc|j|. 1ako
sem odrasca| v Lenartu, kjer sem ob|-
skova| osnovno so|o. Po njenem zak|juc-
ku sem se vp|sa| na Srednjo e|ektro |n
racuna|n|sko so|o Mar|bor. Po koncan|
srednj| so|| pa sem odpr| podjetje za po-
sredn|sko trgovanje z zabavno e|ektron|-
ObitkoIi tmo deIovnico bonieIo Kouio v Gornji Rodgoni
IZkUSNJ J NAIkAl V NMCIJI
Dane| Kaucc: Na[bo|[ srecen sem, ce so stranke z mo[m de|om zadovo|[ne
n se rade vraca[o.
"( &#!"$
DAVCN OlAJSAV
1. 5p|osna o|a[sava
v|s|na skupne sp|osne o|ajsave je odv|sna od v|s|ne skupnega do-
hodka v |etu 2013:
Oe znasa skupn| bruto dohodek znasa sp|osna o|ajsava
v evr|h/mesecno v evr|h/mesecno
nad do
0,00 u05,53 543,32
u05,53 1.047,57 368,22
1.047,57 275,22
2. Osebne o|a[save v evrh/mesecno
|nva||du s 100 te|esno okvaro 1.471,57
po dopo|njenemu 65. |etu starost| 118,45
o|ajsava za prostovo|jno dodatno pokojn|nsko zavarovanje 234,u2
posebna o|ajsava za rez|denta, cezmejnega
de|ovnega m|granta 631,38
posebna o|ajsava za rez|denta, k| se |zobrazuje |n
|ma status d|jaka a|| studenta 206,42
za prvega otroka |n za vsakega drugega
vzdrzevanega druz|nskega c|ana 203,08
IZkACUN AkONIACIJ DOHODNIN OD DOHODkA
IZ ZAPOSlIIV
za vzdrzevanega otroka, k| potrebuje posebno nego 735,83
za drugega vzdrzevanega otroka 220,77
za tretjega vzdrzevanega otroka 368,21
za cetrtega vzdrzevanega otroka 515,65
za petega vzdrzevanega otroka 663,0u
za vse nada|j nje vzdrzevane otro ke se o|ajsava g|e de na v|s|no
za pred ho dne ga vzdrzeva ne ga otro ka poveca za 147,44 evra
DOHODNINSkA lSIVICA
Akontac|ja dohodn|ne od dohodka |z zapos||tve, k| ga |zp|aca g|avn|
de|odaja|ec, se za |eto 2013 |zracuna na pod|ag| Prav||n|ka o do|oc|tv|
o|ajsav |n |estv|ce za odmero dohodn|ne za |eto 2013 (Uradn| ||st PS,
st. 102/2012):
Oe znasa neto davcna znasa dohod n| na
osno va v evr|h/mesecno v evr|h/mesecno
nad do
0,00 668,44 16
668,44 1.580,02 106,u5 27 nad 668,44
1.580,02 5.u08,u3 353,08 41 nad 1.580,02
5.u08,u3 2.127,u3 50 nad 5.u08,u3
prejsnj|, tota|no tota||tarn| rez|m na s|ovenskem nekako more-
b|t| omogoc||, da je prejema| do|oceno mesecno apanazo
|jub|janske Urame samo za to, da b| kaj nap|sa|, pa ce potem
je kaj nap|sa|, a|| pa n|! Oe pa ze je kaj nap|sa|, smo mu pa
brezpr|z|vno vse tud| a pr|or| upr|zor|||, pa ce je b|| njegov umo-
tvor dober a|| pa katastrola|no brezvezen.
Spomn|m se, da Brechtov s|ov|t|, svetovno znan| dramsk|
tekst, bravurozna Mat| Korajza za |jub|jansko Uramo t|st|-
hma| n| b||a dovo|j dobra, ker smo mora|| |grat| Jovanov|cevo
Uganko korajze, nekaksen metalor|cn| dramsk| spacek, k|
naj b| govor|| o strahotah ba|kanske novodobne mor|je. Uon
Juan na psu je b||o tud| neko podobno Jovanov|cevo remek
de|o, katerega smo seveda tud| nekako mora|| upr|zor|t| v
|jub|jansk| Uram|, hote|| to a|| ne! Bravurozna |gra|ska zasedba
(A|es va||c, Padko Po||c, Lojze Pozman, Majda Potokar,
Po|ona vetr|h, Marjana Brece|j, Poman Koncar |n tud| M||ena
Zupanc|c, dramat|kova zena!) je vad||a |n vad||a |n pr|se| je na
vrsto za odrsko postav|tev tud| pr|zor, v katerem mora M||ena
na ramp| (torej t|k pred ocm| |n uses| pub||ke!) povedat| do-
kaj do|g |n dokaj zahteven - mono|og, katerega j| je namen||
|n j| ga posvet|| njen moz, ve||k| Uusan Jovanov|c. |n se je rev|-
ca trud||a |n matra|a |n govor||a |n poskusa|a |z tega proza|cne-
ga teksta svojega moza nared|t| nekaj |judem sprejem|j|vega...
Pa j| n| |n n| uspe|o. Uusan je dobesedno nore| v parterju, ko
jo je rez|ra|, s| pu||| |ase, k|e| |n bent||, tako, da je b||o vse nas,
k| smo mora|| vse skupaj sprem|jat| (kot so|gra|ke |n so|gra|c|
na odru!), posteno sram. Zarad| M||en|ne nemoc| |n neznanja
|n zarad| Uusanovega pr|m|t|vnega obnasanja, k| je mej||o na
nec|ovesk| kreten|zem. M||ena preprosto n| zna|a povedat| t|-
stega mono|oga. N| zna|a, pa naj se je se tako trud||a. |n
Uusan jo je kr|t|z|ra|, jo nad|ra| |n s| je pr|vosc|| vse t|sto, kar s|
c|ovek s|cer nekako n|ko|| ne pr|vosc|, se prav posebej pa ne,
ce je govora o njemu b||znjem soc|oveku (kar je M||ena, kot
njegova zena, vsekakor b||a, oz. je se!). Postaja|o je strahov|-
to mucno. ve||ka s|ovenska |gra|ka je b||a popo|noma nebo-
g|jena, tam na t|st| dramsk| ramp|. 1ako nebog|jena, da se
nam je ze sm||||a. Njuno mucno nastopastvo, katerega sta
popo|noma brez sramu upr|zarja|a pred nam| vsem|, je po
do|ocenem, vsekakor predo|gem casu, prek|n||a resn|cna da-
ma s|ovenskega g|eda||sca, rad|a, te|ev|z|je |n l||ma, gospa
Majda Potokar, ko je vsta|a |n na g|as rek|a: ves kaj, Uusko,
dajte se v|dva dogovor|t o tem doma, mene pa najdete v b|le-
ju! M| n| treba vsega tega prenasat, res ne!
|n je ods|a, m| vs| pa pocas|, a zanes|j|vo, za njo. A to nasa
vr|a |egendarna s|ovenska g|eda||scn|ka n| n|t| ma|o zmot||o,
n|t| s|ucajno. Onadva sta, egocentr|cno zaverovana samo |n
|zk|jucno sama vase, oba skupaj |n vsak posebej, se naprej
upr|zarja|a burko o dveh ma|odane norck|h, k| se pete||n|ta
|n kokodajsata o tem, kdo od nj|ju je vecj|!
1akrat se m| je g|eda||sce skorajda zagravza|o. 1ako ze|o,
da sem stezka ustvarja| svojo v|ogo v tej predstav|. Breme
op|sanega je v|se|o nad vsem| nam|, k| smo b||| pr|ca un|cujo-
ce razd|ra|nemu dogodku, pravkar op|sanemu, ne |e v casu
stud|ja predstave, temvec na vsak| ponov|tv| posebej. N|ko||
n|sem |n tud| dandanasnj| se ne razumem, kako je |ahko nek
s|stem omogoca| tako nec|ovesko preseravanje dveh
|arpur|art|stov, k| sta dobesedno mo|z|a z|ato te|e paradr-
zavn|h jas||, upodob|jen|h v |nst|tutu takratne |jub|janske
Urame.
|n b||a, oba, javno razg|asevana za najvecja se z|veca s|o-
venska umetn|ka. Kater|h se ne dot|ka, ne graja, se ne govor|
s|abo o nj|ju. M||en|no s|ov|to v|ogo v se bo|j s|ov|tem
K|opc|cevem l||mu Ovetje v jesen| b| |ahko ve||ko bo|j prepr|-
c|j|vo od|gra|a kaksna |gra|ka, kater| b| b||o narecje po|janske
do||ne bo|j |astno, kot je b||o M||en|, zarad| katere je K|opc|c
ce|o neko||kanj pr||agod|| |zvorno 1avcarjevo govor|co. Ljudje
v Po|jansk| do||n| znajo se danes povedat|, kaksna skoda je,
da l||m n| b|| posnet z |gra|kam| |n |gra|c|, k| b| govor||| avtohto-
no po|jansc|no, ne pa neke umetne |zumetn|cene jez|ko-
s|ovnost|!
A M||ena Zupanc|c je b||a (|n je se vedno) t|p|cen kvaz|vre-
dnostn|, nedotak|j|v| s|mbo| neke |azne kakovost|, k| z resn|c-
no vesc|no |gre n|ma kaj dost| skupnega. Le da s| skorajda
n|hce na s|ovenskem ne upa (se danes ne!) na g|as povedat|
(a|| zap|sat|), da je cesar(|ca) go|(a).
Jaz sem tvega| |n zap|sa| pravkar zap|sano. Zarad| |astnega
notranjega m|ru. Ker me ta popacena s||ka ne |e mot| (ze de-
set|etja), temvec tud| bo||. Zarad| vseh t|st|h s|ovensk|h |gra|k,
kater|m je gospa M||ena Zupanc|c (posredno, da ne bo pomo-
te!) nekako pojed|a |epe |n zahtevne v|oge.
1a zap|s je nekaksen |skren pok|on vsem ko|eg|cam - s|o-
vensk|m |gra|kam (|n n| j|h ma|o!), k| so b||e nekako pr|s||jene
g|edat|, kako m|mo nj|h tecejo pr||oznost|, ve||ke |n ma|e.
Samo zato, ker s| je nekdo zaze|e| gospo M||eno Zupanc|c
postav|t| tja, kamor n|ko|| n| sod||a.
Bog m| odpust|, ce gres|m!
") &#!"$
SIN DI kAl NA lISIA - MAJ 2013
1. Dnevnce :
1.1. Dnevnce za drobno gospodarstvo
(od 01. 12. 2010 naprej):
- ce|a dnevn|ca, nad 12 do vk|jucno 24 ur 15,02 `
- po|ov|cna dnevn|ca, nad 8 do 12 ur 7,51 `
- zn|zana dnevn|ca, 6 do 8 ur 5,26 `
1.2. Dnevnce za obrt n pod[etnstvo
(od 01. 07. 2010 naprej):
- ce|a dnevn|ca, nad 12 do vk|jucno 24 ur 17,00 `
- po|ov|cna dnevn|ca, nad 8 do 12 ur 8,50 `
- zn|zana dnevn|ca, 6 do 8 ur 6,20 `
2. K|ometrna:
Za prevoz na s|uzbenem potovanju z |astn|m prevozn|m
sredstvom znasa povrac||o stroskov prevoza za
vsak k||ometer: 0,37 `
3. Nadomest|o za |oceno zv|[en[e:
- po KP za obrt |n podjetn|stvo ter po KP med de|avc|
|n druzbam| drobnega gospodarstva 334,00 `
4. Prenocevan[e:
Stroske prenocevanja dob| de|avec povrnjene v v|s|n|
zneska na pred|ozenem racunu.
5. Pegres za prehrano (za dan pr|sotnost| na de|u):
- po KP za obrt |n podjetn|stvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,u0 `
- po KP med de|avc| |n druzbam| drobnega
gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 `
. Prevoz na de|o n z de|a:
- po KP za obrt |n podjetn|stvo (od 01. 07. 2010 naprej):
v v|s|n| 100 cene javnega prevoza
- po KP med de|avc| |n druzbam| drobnega gospodarstva
(od 01. 12. 2010 naprej): v v|s|n| 65 cene javnega prevoza.
Oe n| moznost| javnega prevoza, znasa povrac||o stroskov
prevoza za vsak k||ometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 `
7. Nagrade d[akom n studentom na praktcnem usposab|[an[u:
|etn|k d|jak student
prv| u0,00 ` 170,00 `
drug| 120,00 ` 170,00 `
tretj| |n cetrt| 150,00 ` 170,00 `
Nagrade ne |zk|jucujejo st|pend|j.
8. Jub|e[ne nagrade:
- po KP za obrt |n podjetn|stvo ter KP med de|avc| |n
druzbam| drobnega gospodarstva:
- za deset |et de|ovne dobe pr| zadnjem de|odaja|cu 607,4u `
- za dvajset |et de|ovne dobe pr| zadnjem de|odaja|cu u11,23 `
- za tr|deset |et de|ovne dobe pr| zadnjem de|odaja|cu 1.214,u8 `
9. Odpravnna ob upoko[tv:
- po KP za obrt |n podjetn|stvo ter KP
med de|avc| |n druzbam| drobnega gospodarstva 3.037,44 `
(oz|roma v v|s|n| dveh povprecn|h mesecn|h p|ac
de|avca za pretek|e tr| mesece,
ce je to zanj ugodneje)
1U. 5o|darnostna pomoc: 1.518,72 `
11. Pegres za |etn dopust:
- po KP za obrt |n podjetn|stvo najmanj 7u1,50 `
- po KP med de|avc| |n
druzbam| drobnega gospodarstva najmanj 7u1,50 `
najvec 1.048,2u `
Po podatk|h Stat|st|cnega urada Pepub||ke S|oven|je je znasa|a povprecna
mesecna p|aca na zapos|eno osebo v podjetj|h |n drug|h organ|zac|jah v
S|oven|j| v tebruar[u 2U13 bruto 1.497,55 ` oz|roma neto 982,8 `, za
obdobje XII. - II. pa bruto 1.518,72 ` oz|roma neto 993,73 `.
S|nd|kat obrtn|h de|avcev S|oven|je
Mart|n Murs|c, genera|n| sekretar
PlAC PO kOlk IIV NI POGOD I
ZA OkI IN PODJINISIVO
Sk|adno s 37. c|enom Ko|ekt|vne pogodbe za obrt |n podjetn|stvo
(Ur. |. PS st. 73/2008, 55/2010, 100/2011 |n uu/2012), znasa
najn|zja osnovna p|aca od 1. [anuar[a 2U13 napre[:
|. tar|ln| razred 561,38 `
||. tar|ln| razred 583,62 `
|||. tar|ln| razred 630,30 `
|v. tar|ln| razred 644,76 `
v. tar|ln| razred 683,66 `
v|. tar|ln| razred 783,72 `
v||. tar|ln| razred u17,12 `
v|||. tar|ln| razred 1.028,28 `
* Ker je povprecna |etna |nl|ac|ja v obdobju januar-december 2012
v pr|merjav| z obdobjem januar-december 2011 preseg|a 0,5, so
se najn|zje osnovne p|ace po tej ko|ekt|vn| pogodb| |n osnovne
p|ace de|avcev za |eto 2012, za mesec januar 2013 |n naprej pove-
ca|e za dejansko povprecno |etno |nl|ac|jo, za 2,6 (v|r: SUPS).
PlAC PO kOlk IIV NI POGOD I MD
DlAV CI IN DkUZAMI DkO N GA
GOSPO DAk SIVA
Sk|adno s 1ar|lno pr||ogo Ko|ekt|vne pogodbe med de|avc| |n druzbam|
drobnega gospodarstva (Ur. ||st PS, st. u4/2010) znasa |zhod|scna
p|aca od 1. tebruar[a 2U13 napre[ najmanj:
|. tar|ln| razred 546,43 `
||. tar|ln| razred 622,u4 `
|||. tar|ln| razred 6uu,41 `
|v. tar|ln| razred 786,85 `
v. tar|ln| razred 87u,74 `
v|. tar|ln| razred 1.04u,14 `
v||. tar|ln| razred 1.1u1,21 `
v|||. tar|ln| razred 1.420,70 `
|. tar|ln| razred 1.704,84 `
*Najn|zje osnovne p|ace po tej KP se v mesecu lebruarju tekocega
ko|edarskega |eta povecajo v v|s|n| povprecne |etne stopnje rast|
cen z|v|jenjsk|h potrebsc|n pretek|ega |eta g|ede na predpretek|o
|eto v PS, v sk|adu z objavo Stat|st|cnega urada PS (SUPS).
v obeh razprede|n|cah naveden|m zneskom je treba pr|stet| dodatek
na skupno de|ovno dobo (0,5 odstotka za vsako |eto de|ovne dobe),
|n moreb|tne dodatke zarad| naporov |n tezk|h pogojev de|a.
MINIMALNA PLACA: M|n|ma|na p|aca za zapos|enega, k| de|a
po|n| de|ovn| cas, je od 1. [anuar[a 2U13 napre[ do|ocena v
v|s|n| bruto 783, `.
ZAJAMCENA PLACA: Po sk|epu v|ade repub||ke S|oven|je
znasa zajamcena p|aca od 1. avgusta 2UU napre[ bruto
237,73 `.
5O5 S|nd||or obrr| |n pod[ern|srvo S|oven|[e
O|ovo| odbot, Lo|o||oovo =, 1000 Lub|ooo,
|o|.. 01,=2= 12 9, |o|s. 01,=2= 12 11, ooos|ov. sopss|o|.oo|
DlAVCI V OkII IN PODJINISIVU
POSIANII ClANI SINDIkAIA!
5ndkat obrt n pod[etnstva 5|oven[e - 5OP5 je ed|na |nteresna organ|zac|ja de|avcev v obrt| |n podjetn|stvu, k| je podp|sn|k obeh ko|ekt|vn|h
pogodb (Ko|ekt|vne pogodbe za obrt |n podjetn|stvo |n Ko|ekt|vne pogodbe za drobno gospodarstvo), k| urejajo vase p|ace |n nadomest||a: regres
za dopust, regres za ma||co, povrac||a stroskov prevoza na de|o |n |z de|a, v|s|no dnevn|c, k||ometr|no, terensk| dodatek, so||darnstne pomoc|,
jub||ejne nagrade |td. ter osta|e prav|ce |z de|a, vk|jucno z dopustom.
Da boste |ahko vp|va| na svo[ matera|n n soca|n po|oza[,
vas vabmo, da se nam prdruzte!
O|an| s|nd|kata |majo zagotav|jeno brezp|acno pravno pomoc pr| uve|jav|janju nj|hov|h prav|c |z de|ovnega razmerja |n m|rno resevanje sporov |z
de|ovnega razmerja a|| |z statusa samozapos|enost|, s pomocjo med|ac|je a|| arb|traze.
SkUPAJ OMO MOCNJSI!
Za podrobnejse |nlormac|je o vc|an|tv| v S|nd|kat obrt| |n podjetn|stva |n njegovem de|ovanju se obrn|te na obmocno organ|zac|jo s|nd|kata, k| vam
je najb||zja:
Osredn[es|ovenska obmocna organzac[a
Parmova u||ca 51, 1000 Ljub|jana
1e|.: 01/ 300 01 00
|aks: 01/ 300 01 07
L-nas|ov: obm.|jzsss-s|nd|kat.s|
Obmocna organzac[a Goren[ska
Postna u||ca 4, 4000 Kranj
1e|.: 04/ 201 78 50
|aks: 04/ 201 78 55
L-nas|ov: dan|ca.mohor|cs|nd|kat-zsss.s|
Obmocna organzac[a Prmorska n
Notran[ska
Part|zanska 15, 6210 Sezana
1e|.: 05/ 730 23 50
|aks: 05/ 734 41 uu
L-nas|ov: bojan.kramars|nd|kat-zsss.s|
Obmocna organzac[a 5avn[ska
G|eda||ska 2, 3000 Oe|je
1e|.: 03/ 425 57 00
|aks: 03/ 425 57 15
L-nas|ov: mojca.stropn|ks|nd|kat-zsss.s|
Obmocna organzac[a Pomur[e
Kardoseva 2, u000 Murska Sobota
1e|.: 02/ 522 37 40
|aks: 02/ 522 37 45
L-nas|ov: joze.turk|s|nd|kat-zsss.s|
Obmocna organzac[a Podrav[e n Koroska
Neratova u||ca 4, 2000 Mar|bor
1e|.: 02/ 234 83 02
|aks: 02/ 234 83 13
L-nas|ov: breda.crncecs|nd|kat-zsss.s|
5a|esko-savn[sk sndkat
Presernova cesta 1, 3320 ve|enje
1e|.: 03/ 8u8-27-50, 03 / 8u8-27-51
|aks: 03/ 8u8-27-61, GSM: 041/ 738-141
L-nas|ov: sa|esko.sav|njsk|.s|nd|kat|gma||.com
Obmocna organzac[a 5podn[e Podrav[e
Ouckova u||ca 1, 2250 Ptuj
1e|.: 02/ 771 67 11
|aks: 02/ 771 67 15
L-nas|ov: zvonka.ko|edn|ks|nd|kat-zsss.s|
Obmocna organzac[a Do|en[ska,
Be|a kra[na n Posav[e
Ove|barjeva 3, 8000 Novo mesto
1e|.: 07/ 337 58 10
|aks: 07/ 337 58 21
L-nas|ov: oodbkps|nd|kat-zsss.s|
OVSIIlO
MIkNO kSVANJ SPOkOV
V OkII IN PODJINISIVU
Ue|odaja|ce, k| oprav|jajo obrtno dejavnost |n obrt| podobne dejavnost|
|n druge de|odaja|ce, k| so c|an| Zdruzenja de|odaja|cev obrt| |n podjet-
n|kov S|oven|je - G|Z, ter pr| nj|h zapos|ene de|avce vab|mo, da se v
pr|meru medsebojn|h |nd|v|dua|n|h |n ko|ekt|vn|h sporov, preden |zbere-
te drago, do|gotrajno |n negotovo res|tev na sod|scu, pos|uz|te
m|rnega resevanja sporov s posredovanjem a|| arb|trazo, k| vam ga za-
gotav|jata:
S|nd|ko| obr|| |n pod[e|n||vo S|oven|[e
|n
Zdruren[e de|odo[o|cev obr|| |n
pod[e|n|kov S|oven|[e ~ GIZ.
Za podrobnejse |nlormac|je se obrn|te na:
zvwz 3/nd/kat obrt/ /n podjetn/stva 3/oven/je
G/avn/ odbor, a/mat/nova 4, 1000 Ljub/jana,
te/.. 01/434 12 69, faks. 01/434 13 11
enas/ov. sopss/o/.net
5O5 S|nd||or obrr| |n pod[ern|srvo S|oven|[e
O|ovo| odbot, Lo|o||oovo =, 1000 Lub|ooo,
|o|.. 01,=2= 12 9, |o|s. 01,=2= 12 11, ooos|ov. sopss|o|.oo|
Dl DOHODNIN NAMNII
SINDIkAIU!
vsak davcn| zavezanec, k| p|aca dohodn|no, |ahko de|cek te dohodn|ne
(do 0,5 odstotka) namen| namesto v drzavno b|agajno za l|nanc|ranje
raz||cn|h human|tarn|h, ku|turn|h |n drug|h sp|osno kor|stn|h drustev,
organ|zac|j |n s|nd|katov. Za to mora samo |zpo|n|t| poseben obrazec
Zahteva za namentev dohodnne za donac[o |n ga pos|at| na
nas|ov Davcna uprava P5, p. p. 1U7, Davcna u|ca 1, 1UU1
L[ub|[ana, a|| na svojo davcno |zpostavo.
DONACIJA VAS NIC N SIAN!
vs|, k| se boste od|oc||| namen|t| de| dohodn|ne S|nd|katu obrt| |n pod-
jetn|stva S|oven|je, nam sporoc|te vas nas|ov na te|. st.: U1/43 41 29
a|| na e-nas|ov: sopsso|.net |n pos|a|| vam bomo ze |zpo|njen obra-
zec, k| ga morate |e se podp|sat| |n pos|at| na omenjen| nas|ov davcne
uprave.
v s|nd|katu bomo ta sredstva namen||| za so||darnostne pomoc| de|av-
cem, k| z|v|jo v tezk|h soc|a|n|h razmerah a|| pa so utrpe|| pos|ed|ce
e|ementarne nesrece.
Za vaso donac|jo se vam v |menu de|avcev ze vnaprej zahva|jujemo!
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE NA ROZNIKU