You are on page 1of 11

UPRAVLJANJE V ARHITEKTURI

1. Kaj je upravljanje v arhitekturi? Gre za urejanje, nadzorovanje procesa npr. gradnje objekta. Principi in aplikacije upravljanja znanja v arhitekturi in gradbenitvu

2. Kdo je Daidalos? Dedal grki izumitelj, stavbenik, kipar. Zgradil naj bi labirint za minotavra na Kreti. 3. Kdo je arhitekt? Strokovnjak za arhitekturo. Izraz kot tak izhaja iz grke besede arkhitekton, ki pomeni glavni graditelj.

4. Kaj pomeni konjunkturni cikel? Gospodarski cikel katerega potek je razdeljen v tiri faze: recesija, depresija, konjunktura in vrh. konjunktra -e stanje, poloaj v gospodarstvu, ki je ugoden za prodajo: podpirati, pospeevati, zmanjevati konjunkturo; ekon. doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti; (gospodarski) razcvet //

Zakonodaja 5. Zakaj imamo zakone? Da lahko druba funkcionira.

6. Kaj je predpis? Pravno veljavno doloilo o posamezni stvari, zadevi.

7. Kaj je zakon? Splono veljaven pravni predpis z najvijo pravno mojo, podrejen ustavi

8. Kaj je uredba? Sploni pravni akt, ki ga izda najvija izvrna oblast na podlagi ustave ali zakona

9. Kaj je pravni akt? Uradna listina, zapis, ki ima pravne posledice. Je upravna odloba npr. odloba inpektorja , s katero upravni organ odloi o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika oz. pravne osebe.

10. Kakna je razlika med uredbo in pravilnikom? Pravlnik je pravni akt, ki razlenjuje doloila zakona, splonega akta.

11. Kateri zakon opredeljuje sistem varstva naravnih vrednot? Pravilnik o doloitvi in varstvu naravnih vrednot (na podlagi zakona o ohranjanju narave - uradni list republike Slovenije)

12. Kateri zakon ureja dajatve na onesnaevanje okolja? Uredba o okoljski dajatvi za onesnaevanje okolja na podlagi zakona o varstvu okolja -uradni list republike Slovenije)

13. Kateri zakon ureja rabo naravnih virov? Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) - ministarstvo za varstvo okolja in prostrorsko planiranje 14. Kaj je naravna vrednota? Opii pojem in navedi vir predpis in len Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediino na obmoju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del ive ali neive narave, naravno obmoje ali del naravnega obmoja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.. S Pravilnikom o doloitvi in varstvu naravnih vrednot Uradni list Republike Slovenije, 111/04 in 70/06) - ministarstvo za kmetijstvo in okolje; agencija Republike Slovenije za okolje

15. Kaj pomeni kratica NP? Opii pojem in navedi vir predpis in len . Narodni park (NP) je veliko obmoje s tevilnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. Zakon o ohranjanju narave (ZON).

16. Opii in razloi kratico KP? Opii pojem in navedi vir predpis in len . Krajinski park. Krajinski park KP je obmoje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom loveka z naravo, ki ima veliko ekoloko, biotsko ali krajinsko vrednost.

17. Opredeli pojem zavarovano obmoje? Zavarovana obmoja so eden izmed ukrepov varstva narave.

18. Kdo lahko ustanovi narodni park? Kakna je razlika med narodnim parkom in krajinskim parkom? Narodni park je zaiteno geografsko obmoje neke drave, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave. Narodni park je obseno zaokroeno naravno obmoje, ki ima z vidika varstva narave najvejo vrednost. Narodni park tvorijo prvobitna obmoja zekosistemi in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. Vloga narodnega parka je predvsem ohranjanje in prouevanje naravnih ekosistemov. Krajinski park je obmoje, kjer se prepletajo tevilni elementi naravne in kulturne dediine, obmoje kultivirane narave ter znailna krajina z elementi naravne in kulturne dediine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine.

19. Katera so ira zavarovana obmoja, ki jih doloa Zakon o ohranjanju narave? Natej jih in kratko opii.

20. Katera so oja zavarovana obmoja, ki jih doloa Zakon o ohranjanju narave? Natej jih in kratko opii.

21. Kaj je RPE? Opii pojem in navedi vir. Kratica, ki pomeni register prostorskih enot

22. Kaj doloa 105 in 105a len ZON-UPB2? 105 - naravovarstveno soglasje, 105a presoja sprejemljivosti posegov v okviru naravovarstvenega soglasja

23. Kaj je okolje? Stvarni in duhovni svet z doloenimi znailnostmi, ki obdaja loveka

24. Kaj je prostor? Kar je nesnovno, neomejeno in v emer telesa so, se premikajo. 25. Kaj spada k presojam vplivov nartovanih posegov?

26. Kaj je PVO? Kratica, ki pomeni presoja vplivov na okolje

27. Kaj je NVS? Kratica, ki pomeni naravovarstveno soglasje

28. Kaj opredeli tudija ranljivosti okolja? Kateri zakon jo ureja? Ministrstvo za okolje in prostor Urad RS za prostorsko planiranje tudija ranljivosti prostora je pripravljena na podlagi zahtev, ki so opredeljene v 18. lenu Pravilnika o podrobneji vsebini, obliki in nainu priprave Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter vrstah njenih strokovnih podlag Uradni list RS, t. 38/03 . Cilji : varstvo okolja 1. Racionalen in uinkovit prostorski razvoj 2. Razvoj policentrinega omreja mest in drugih naselij 3. Veja konkurennost slovenskih mest v evropskem prostoru 4. Kvaliteten razvoj in privlanost mest ter drugih naselij 5. Skladen razvoj obmoij s skupnimi prostorsko razvojnimi znailnostmi 6. Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeelskih in urbanih obmoij 7. Povezanost infrastrukturnih omreij z evropskimi infrastrukturnimi sistemi 8. Preudarna raba naravnih virov 9. Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami 10. Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prepoznavnosti 11. Ohranjanje narave 12. Varstvo okolja

29. Kaj je predmet Zakona o varstvu okolja? Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru doloa temeljna naela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finanne instrumente varstva okolja, javne slube varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vpraanja.

30. Kaj je namen Zakona o ohranjanju narave? Ta zakon doloa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.

31. Kaj je namen Zakona o varstvu okolja? Namen varstva okolja je ohranitev, izboljanje in razvoj celovitosti, raznovrstnosti in kakovosti naravnih prvin, naravnih zdrub, naravnih dobrin in v njihovem okviru naravnih bogastev.

32. Kaj pomeni kratica CPVO? Celovita presoja vplivov na okolje

33. Zakaj je potrebna revizija projektov? Kdo je izvaja? Kaj je rezultat revizije?

34. Navedi primer ezmejnega vpliva?

35. Ali lahko ezmejni vpliv spregledamo? Opii.

36. Kakni so ekonomski in finanni instrumenti varstva okolja? Drava pospeuje in spodbuja doseganje ciljev varstva okolja tudi z ekonomskimi ter finannimi instrumenti, in sicer: 1. z okoljskimi dajatvami, 2. z zavarovanji, bannimi garancijami in drugimi oblikami finannega jamstva, 3. s krediti z ugodnejo obrestno mero za nalobe, ki prispevajo k varstvu okolja, 4. s kavcijami in drugimi oblikami varin, 5. s trgovanjem s pravicami do emisije, 6. s skupnimi nalobami v projekte zmanjevanja obremenjevanja okolja 7. s sredstvi prorauna.

37. Kako lahko zmanjamo vpliv t.i. izgubljenih podatkov pri prostorskem nartovanju?

38. Kaj je arhitekturna krajina?

39. Kaj je arhitekturna regija?

40. Kaj je drubena javna infrastruktura? Podroja in ustanove zgradbe ki razvijajo drubene delatnost. DRUBENA JAVNA INFRASTRUKTURA ZAJAME : Vzgoja in izobraevanje , zdravstvo in socialno varstvo, port,dravna in javna uprava ,kultura, dejavnost opravljanja verskih obredov, obmoja centralnih dejavnosti in obmoja sredi

41. Kaj je kulturna krajina? Kulturne krajine so prostorsko zakljuena obmoja, ki jih odlikuje ravnovesje naravnih in ustvarjenih vrednot.

42. Kaken je skladne prostorski razvoj?

43. Kaj je DLN? Dravni lokacijski nart

44. Kakna je razlika med OPN in OPPN?

45. Ali za lokacijo na obmoju OPPN potrebujemo gradbeno dovoljenje? Ja, obvezno

46. Kaj je OPPN? Obinski podrobni prostorski nart

47. Kaj je OPN? Obinski prostorski nart 48. Kateri zakon ureja graditev objektov? Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) - Uradni list Republike Slovenije. Zakon doloe parametre grajenja objektov, nanaa se na zemljike parcele, tudi na obmoja ki se tejejo kot javno dobro. Upoteva tudi energetske zakone, pomorske zakone, zakon ekonomskih cona, zakon o gozdovih, zakon o javnih cestah in kmetijskih zemljiih, zakon o ohranjanju narave, zakon o varstu pred poarom in tevilne druge zakone.

49. Kaj je objekt? Navedi primer. Kar je zgrajeno, narejeno za zadovoljevanje doloenih potreb, opravljanje doloenih dejavnosti

50. Kaj je stavba? Navedi primer. Objekt, ki ima stene in streho

51. Kakna je vloga investitorja? Investitor mora pred zaetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, za kar so potrebni projektni pogoji, soglasja za priklop komunalne infrastrukture in izdelava projektne dokumentacije. Investitor v fazi projektiranja poskrbi, da bo projekt izdelan po njegovih eljah in zahtevah, ki so upotevane v idejnem projektu. Upotevati pa je treba, da mora biti objekt nartovan v skladu s prostorskimi akti in projektnimi pogoji, etudi se ti morda ne ujemajo z investitorjevimi eljami. Investitor mora pred prietkom pripravljalnih del zagotoviti gradbeni nadzor. Gradbeni nadzor lahko opravlja pravna ali fizina oseba, ki ima po Zakonu o graditvi objektov. Investitor izbere tudi ustreznega izvajalca del. Investitor v dogovoru z izvajalcem razen e gradi v lastni reiji pripravi nart gradbia (dostop, smer uvoza, izvoza, ipd.). Dogovoriti se mora tudi za prevzem gradbenih odpadkov.

52. Kaj zajema gradnja objektov?

53. Ali je zavarovanje odgovornosti nujno? Ja. Kot samostojni podjetnik oz. podjetje odgovarjate za kodo, ki izvira iz opravljanja vae podjetnike dejavnosti in ki nastane zaradi ravnanj vas samih oziroma vaih delavcev. Z zavarovanjem poklicne odgovornosti se zavarujete pred neugodnimi finannimi posledicami odkodninskih zahtevkov, ki bi jih zoper vas lahko uveljavljali vai naroniki ali tretje osebe zaradi kode, povzroene pri opravljanju vae poklicne dejavnosti.

54. Kaj doloa ZGO za gradnjo zakloni med izrednim stanjem?

55. Kako je opredeljen enostavni objekt? enodruinske hie spadajo pod enostavne objekte Med nezahtevne objekte spadajo npr. objekti za lastne potrebe, ki so lahko zgrajeni na le parcelah z osnovnim objektom, ne morejo imeti samostojnih prikljukov na infrastrukturo in zanje ni ve predpisan odmik 1,5 m od parcelne meje, temve velja odmik po prostorskem aktu. V tej skupini je veina objektov, ki je do sedaj spadala med enostavne objekte, npr. drvarnica do 12 m2, uta do 15 m2, garaa, steklenjak in bazen do 30 m2, greznice in dovozne poti doline 300 m. Med nazahtevne objekte spadajo tudi ograje do 2,2 m, karpe do 1,5 m. Postavljene morajo biti tako, da ne posegajo na sosednje zemljie. Pomoni infrastrukturni, kmetijski kozolec do 150 m2 in zaasni objekti, spominska obeleja, objekti za oglaevanja do 20 m2, bazne postaje, antenski drog, prostor s telekomunikacijsko opremo.... Za gradnjo enostavnih objektov ni potrebno dovoljenje. Brez dovoljenj se lahko gradijo objekti za lastne potrebe; nadstreek 30 m2, vrtine do 30 m, objekt do 4 m2, ureditev dvori do 300 m2, pomoni infrastrukturni, obrambni, kmetijsko-gozdni....

56. Kaj je zahtevni objekt? Zahtevni objekti so vsi objekti, katerih del ali celota izpolnjuje enega izmed naslednjih meril: imajo velike dimenzije , imajo globoko temeljenje , imajo podzemne dele, katerih globina presega 15 m (merjeno od terena),imajo pomembne morebitne vplive na okolje, tako da je zanje predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.

57. Ali je AC viadukt zahtevni objekt?

58. Ali je AC viadukt projekt dravnega pomena?

59. Natej udeleence pri gradnji?

60. Opredli projektanta?

61. Kdo imenuje odgovornega vodjo projekta? po pogodbi to naredi investitor

62. Komu je odgovorni vodja projekta odgovarja za medsebojno usklajenost vseh nartov?

63. Kakne so splone naloge investitorja pri gradnji objekta? poglej vpraanje 51

64. Ali je izvajalec odgovorni vodja del?

65. Ali je nadzornik lahko tudi odgovorni vodja projekta?

66. Ali je revident lahko projektant?

67. Kaj je projektna dokumentacija? Projektna dokumentacija je sistematino urejen sestav nartov oziroma tehninih opisov in poroil, izraunov, risb in drugih prilog s katerimi se doloajo lokacijske,funkcionalne, oblikovne in tehnine znailnosti nameravane gradnje. Poznamo ve vrst projektne in tehnine dokumentacije: Idejna zasnova (IDZ) Idejni projekt (IDP) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Projekt za izvedbo (PZI) in Projekt izvedenih del (PID) 68. Ali je IDP nujen za pridobivanje pogojev oz. soglasij k projektnim reitvam? Ja

69. Kaj pomeni kratica IDZ? Idejna zasnova (IDZ) ; je skica in opis osnovnih znailnosti nameravane gradnje. Njen namen je pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev. Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati vsaj nart arhitekture ter narte, potrebne za izdajo projektnih pogojev.

70. Ali je lahko PGD nart narisan na roko? PGD je sistematino urejen sestav nartov, na podlagi katerih lahko investitor pridobi soglasja k projektnim reitvam ter gradbeno dovoljenje.

71. Zakaj potrebujemo projektne pogoje?

72. Kaj doloa lokacijska informacija? Lokacijska informacija ima znaaj potrdila iz uradne evidence, vsebuje pa razline podatke, glede na namen, za katerega je izdana. Lokacijska informacija za gradnjo objektov poleg podatkov o namenski rabi zemljia vsebuje e vse pogoje, ki jih je potrebno upotevati pri gradnji razlinih vrst projektov in informacijo, katere vrste soglasij je potrebno pridobiti pred gradnjo. Lokacijska informacija se nanaa na zemljiko parcelo.

73. Kdo izda lokacijsko informacijo? Organi in uprava obine kje se nahaja lokacija na kateri elimo graditi ali pa ministarstvo za infrastrukturo in prostor

74. Kdo izdela PID? Arhitekt.

75. Katere so temeljne vsebine projekta za izvedbo?

76. Ali je vzdrevanje objekta delo projektanta? Po zakonu o graditivi objektov vzdrevanje objekta spada pod izvedbu dela s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju. Ampak po koncu izgradnje ko se ustvarijo avtorske pravice projektant ni ve odgovoren za vzdrevanje, razn e pride do prenove ali rekonstrukcije objekta po vei kodi ali ruitvi

77. Kateri projekt opredli definicija: skica in opis bistvenih znailnosti nameravane gradnje?

78. Pri katerem projektu projektant izdela ve variantnih reitev?

79. Ali je IDP nujni del projektne dokumentacije? Ja. Idejni projekt IDP je sistematino urejen sestav nartov, ki investitorju omogoa odloitev o najustrezneji razliici nameravane gradnje oziroma odloitev o nainu izvedbe del.

80. V katerem jeziku projektno dokumentacijo izdelamo? V jeziku drave, kjer gradimo.

81. Kaj pomeni kratica ZAPS? Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

82. Ali je IZS krovna zbornica arhitektov? Ja. IZS inenerska zbornica Slovenije. Inenirska
zbornica Slovenije izdaja odlobe o poklicni kvalifikaciji po Zakonu o graditvi objektov in Zakonu o geodetski dejavnosti. Pri njima se tudi polae strokovne izpite po gor navedenemu zakonu ki opravljajo ininerji in tehniki te ostale stroke ki opravljajo dela pri graditvi objektov.)

83. Kakno je poslanstvo strokovnih zbornic? Kratko opii.

84. Ali obstaja razlika med arhitektom in projektantom arhitekture?

85. Kateri projekt opredli definicija: skica in opis bistvenih znailnosti nameravane gradnje? Idejna zasnova (po Zakonu o graditvi objektov)

86. Pri katerem projektu projektant izdela ve variantnih reitev?

87. Ali je IDP nujni del projektne dokumentacije? Ja?? ker je namen IDP je izbor najustrezneje variante nameravanega objekta oziroma naina izvedbe del.

88. V katerem jeziku projektno dokumentacijo izdelamo?

89. Kaj opredeljuje mapa 0? Mapa 0 je v praksi Vodilna mapa.

90. Ali ima mapa 0 grafine elemente?

91. Kaj pomeni kratica GD?

92. Kaj pomeni profana dediina? profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost loveka: za trgovino, proizvodnjo, bojevanje, spominjanje spada pod kulturne spomenike)

93. Ali je kaa profana dediina?

94. Kateri zakon ureja varstvo dediine? ureja Zakon o varstvu kulturne dediine (Uradni list Republike Slovenije)

95. Ali je varovanje dediine javni interes? Po ministarstvu za kulturo: Kulturna dediina je v vseh vsebinskih in pojavnih oblikah del in doloevalec osebnostne in narodnostne biti. Po Zakonu o varstvu kulturne dediine: je varstvo nepremine, premine in ive dediine v javno korist. Javna korist varstva dediine se doloa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediine za dravo in lokalne skupnosti.

96. Kako delimo dediino? Na otipljivo nepremina in premina kulturna dediina in neotipljivo nematerijalna oziroma iva dediina; odnosi, obiaji, naini....

97. Ali se pojem kulturna krajina v strategiji prostorskega razvoja Slovenija loi od pojma kulturne krajine opredeljenega v zakonu o varstvu kulturne dediine?

98. Kaj pomeni kulturni spomenik? Navedi primer takega spomenika. Kot kulturne spomenike poimenujemo vse pomembne ostaline lovekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheolokih ostankov, ob njih celo izbrano nematerialno ali ivo dediino pesmi, obiaji, ege in navade, naini priprave jedi in podobno zaradi njihove starosti, likovne ali tehnine izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Zaradi starosti, velikosti, tehnine izjemnosti je kulturni spomenik npr.: Veliki kitajski zid.

99. Kako se deli dediina? Navedi primere za vrste dediine. Na otipljivo nepremina in premina kulturna dediina in neotipljivo nematerijalna oziroma iva dediina; odnosi, obiaji, naini.... Primeri: - nepremina: Beli Gri Cerkev sv. Kria - premina Premina kulturna dediina so posamezni predmeti ali skupine predmetov, ki so nastali kot rezultat ustvarjalnosti loveka in njegovih razlinih dejavnost : arheoloki predmeti ogrlice, vaze, oroja; ipd... - veino se ohranja usmenom predajom na doloenim odrojima al pa ih ohranjajo etnoloka drutva

100. Orii pojem celostnega ohranjanja dediine in povei teze s pojmom gradnja?

101. Kako se doloa javna korist varstva dediine? Zakonu o varstvu kulturne dediine; Javna korist varstva dediine se doloa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom

102. Katera javna korist dediine predstavlja najveje tveganje za investitorja? Opredelite mone scenarije reitve.

103. Kaj zajema naelo sodelovanja javnosti pri varstvu dediine?

104. Kakna je razlika med pokrajino in krajino? Navedite vir. Navedite primer krajine in primer pokrajine. Pokrajina tudi pokrajna, provinca ali deela v geografskem smislu je del ozemlja, ki ima nekatere skupne znailnosti: kmetijska pokrajina, tropska pokrajina, gozdna pokrajina, kraka pokrajina, mestna pokrajina. Krajina je upodobitev, na kateri je najpomembneja pokrajina. Krajino glede na motiv delimo na ve vrst. V osnovi pa loimo urbano in neurbano krajino. Urbani krajini sta veduta in panorama (mest, trgov ali ulic), medtem ko v primerih osredotoenja na en sam objekt pravimo temuportret arhitekture. Med neurbanimi krajinami kot najpogosteje omenimo gorske, gozdne ali morske pejsae.
(ja; moj vir je wikipedia :D XD ;) ampak mi se zdi da ne bi to rabili navest. :D )

105. Kako se izvaja sodelovanje med lastnikom dediine in zavodom za varstvo dediine?

106. Kaj predstavlja projekt Ljubljana moje mesto? V akciji "Ljubljana - moje mesto" sodeluje Mestna obina Ljubljana le pri obnovi proelij in streh, sicer pa na Oddelku za urejanje prostora v okviru te akcije celovito urejamo tudi javne povrine in jih prilagajamo tudi za gibanje invalidov odstranjujemo arhitekturne ovire v grajenem okolju. Urejenost zunanje podobe mesta ostaja eden izmed pomembnih stratekih ciljev Ljubljane. Z urejanjem javnih povrin in obnavljanjem stavbnih lupin se izboljuje javna podoba mesta, dviga se kakovost ivljenja, pa tudi samozavest prebivalstva in ozaveenost o pomenu kulturne dediine. Z obnavljanjem proelij in streh, urejanjem odprtega mestnega prostora trgov, ulic in nabreij ter odpravljanjem arhitekturnih ovir sledi mesto Ljubljana vsaj delno razvojnim tokovom zahodnih evropskih mest

107. Komu je namenjen register nepremine dediine? Kaj je temeljno doloilo posamezne evidentirane dediine?

108. Kaj zajema predhodna raziskava? Kakna je vloga projektanta v tem procesu?

109. Kako vpliva predhodna raziskava na proces gradnje?

110. Ali je investitor lastnik izkopanega gradiva pri arheolokem izkopavanju?

111. Ali je lastnik zemljia lastnik izkopanega gradiva pri arheolokem izkopavanju?