You are on page 1of 102

Marchio e logotipo

A colore

Federazione Friuli V.G.

ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNO-ZDRAVSTVENIH STORITEV V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI


B colore

ATLAS
A positivo

B positivo

C colore

C positivo

e bom lahko prepreila vsaj enemu srcu, da se stre, ne bom ivela zaman. e bom lahko olajala boleino ali ozdravila bol v nekogar ivljenju ali pomagala taici nazaj v gnezdo, ne bom ivela zaman. (Emily Dickinson)

ATLAS
ZDRAVSTVENIH IN SOCIALNO-ZDRAVSTVENIH STORITEV V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI

Zahvaljujemo se vsem izvajalcem zdravstvene in socialnozdravstvene dejavnosti v deelni mrei ter zdravnikom splone medicine, farmacevtom, zdruenjem bolnikov in druin, prostovoljcem, sindikalnim organizacijam in vsem drugim udeleencem, ki delujejo v okviru Mree za zdravje v Furlaniji Julijski krajini, za njihovo sodelovanje in dragoceno vsakdanje delo.

Za prevod in izdajo atlasa v slovenskem jeziku se zahvaljujemo deeli Furlaniji Julijki krajini, in sicer Glavni direkciji za zdravje, socialno-zdravstveno integracijo in socialne politike, ter glavnim direktorjem zdravstvenih ustanov: PZS 1 za Trst, dr. Fabio Samani PZS 2 za Posoje, dr. Marco Bertoli Izdajo te publikacije so omogoila sredstva iz zakona 482/99 Varstvo in vrednotenje jezikovnih manjin v Italiji. Atlas je na voljo tudi na spletni strani www.anci.fvg.it/federsanita, in sicer v italijanini, angleini in nemini.

Znanstveni odbor: Predsednik, Podpredsednik in lani upravnega odbora Znanstveni koordinator: Giorgio Simon Urednika koordinacija in komuniciranje: Tiziana Del Fabbro Izdal: Federsanit ANCI FVG trg XX Settembre, 2 - 33100 Videm federsanita@anci.fvg.it - www.anci.fvg.it/federsanita Slovenski prevod: Business Voice srL - Via Nazionale 20/d int. 4 33042 Buttrio (UD) Tiskarna Tomadini - ul. Sabbadini, 55 - 33100 VIDEM Natisnjeno oktobra 2012

KAZALO
PREDSTAVITVE.................................................................................... 5

FEDERSANIT ANCI FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA.................................................... 8

DEELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA O ZDRAVJU NA KRATKO...................... 10 UVOD ..............................................................................................15


Namen Atlasa ....................................................................................................15

USTANOVE.........................................................................................16 PRVI DOSTOP DO STORITEV...................................................................17


ZDRAVNIK SPLONE MEDICINE...........................................................................17
Ambulanta zdravnika splone medicine....................................................................... 18 Obiski na domu...................................................................................................18 Skupinska medicina..............................................................................................18

IZBRANI PEDIATER ............................................................................ 1 .8 MREA PRVE POMOI IN URGENTNIH SLUB........................................................... 19


118................................................................................................................ .19 Urgenca............................................................................................................ 20 Neprekinjena zdravstvena oskrba (deurni zdravnik)....................................................... 20 Slube neprekinjene zdrvstvene oskrbe in nain uporabe storitve...................................... 22

MREA LEKARN ........................................................................................... 25

OKROJE IN OKRAJ .............................................................................27


ENOTNI KLICNI CENTER ZA ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE STORITVE.............................. 29 STORITVE IN USTANOVE V OKROJU .................................................................. 30

Enotna vstopna toka za dostop do storitev (EVT) ......................................................... 30 Storitve na domu................................................................................................ .30 Domovi za zdravstveno oskrbo (DZO)........................................................................ 31 Hospic oskrba..................................................................................................... 31 Storitve za stareje osebe..................................................................................... .32 Javna podjetja za osebne storitve (POS).................................................................... .32 Dnevni centri...................................................................................................... 33 Nastanitvene ustanove.......................................................................................... 35 Telepomo in teleoskrba ....................................................................................... 48

STORITVE IN DENARNI PRISPEVKI ZA OBANE ....................................................... 48


Dom ................................................................................................................ 48 Prevozi............................................................................................................. 49 Delo................................................................................................................. 49 Denarna pomo................................................................................................... 49 Zaitni ukrepi....................................................................................................49

STORITVE ZA MATERE IN OTROKE V RAZVOJNEM OBDOBJU IN INVALIDNE OSEBE ........... 49


Druinska posvetovalnica ............................................................................................ 49 Obmona multidisciplinarna ekipa za razvojna obdobja/invalidnost ......................................... 50 Otroka in mladinska nevropsihiatrija ............................................................................. 50

ENOTNO OKENCE ZDRAVSTVENA MATINA SLUBA ............................................... 51


STORITVE ZA REHABILITACIJO ........................................................................ 51


Rehabilitacija v deelnih nartih ............................................................................. Socialno-zdravstvene storitve in dejavnosti ................................................................ Socialno-skrbstvene storitve in dejavnosti ................................................................. Intitut IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia, regionalni pol v Furlaniji Julijski krajini ............... CISI - Soki konzorcij za integrirane storitve................................................................ CAMPP Konzorcij za medicinsko psihopedagoko oskrbo ............................................... 51 53 53 57 60 62

STORITVE NA PODROJU ODVISNOSTI.......................................................64


DUEVNO ZDRAVJE .............................................................................65


Centri za duevno zdravje..................................................................................... Storitve rehabilitacije ......................................................................................... Psihiatrina sluba za diagnozo in zdravljenje (s.p.d.c.) ................................................ Prostovoljno delo ............................................................................................... Storitve podjetja................................................................................................ 66 67 67 68 68

ODDELKI ZA DUEVNO ZDRAVJE (ODZ)......................................................68 PREVENTIVA IN ODDELEK ZA PREVENTIVO.................................................74


Higiena in javno zdravje....................................................................................... 75 Higiena ivil in prehrane....................................................................................... 76 Preventiva in varno delovno okolje........................................................................... 76 Veterinarska oskrba ............................................................................................ 77 Sodna medicina ..................................................................................................78

BOLNINICE IN ZDRAVSTVENE USTANOVE..................................................84


Dostop do bolninice ........................................................................................... 84 Deelna mrea bolninic....................................................................................... 85 Zdravstveno univerzitetno podjetje Ospedali riuniti di Trieste ...................................... 86 Zdravstveno univerzitetno podjetje Santa Maria della Misericordia v Vidmu ...................... 88 Deelna mrea za presaditve.................................................................................. 90 Zdravstveno podjetje Santa Maria degli Angeli v Pordenonu ......................................... 91 Intitut za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Gervasutta v Vidmu .............................. 94 Znanstveno onkoloki intitut za hospitalizacijo in zdravstveno oskrbo Centro di Riferimento Oncologico CRO v Avianu ..................................................................................... 95 Znanstveni intitut za hospitaliacijo in zdravstveno oskrbo mater in otrok Burlo Garofolo v Trstu........................................................................................ 97 Druge deelne bolninice ...................................................................................... 98 Akreditirane zasebne bolninice s koncesijo ................................................................98

VIRI INFORMACIJ ............................................................................. 100

PREDSTAVITVE

Renzo Tondo PREDSEDNIK AVTONOMNE DEELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE

Prebivalci Furlanije Julijske krajine so, eprav opozarjajo na nekatere kritine vidike, v glavnem zadovoljni z deelnim zdravstvenim sistemom. To potrjujejo tudi tevilne raziskave na terenu, sooanja na dravni ravni, izredna privlanost storitev, ki privabi tevilne bolnike izven deele in iz tujine, tako da je bilanca izredno pozitivna. Zato verjamem, da je izbira iz leta 1996, da se odcepimo od dravnega zdravstvenega sistema in sami upravljamo zdravstvo, pravilna odloitev, ki je obrodila sadove. Kljub temu pa ni dovolj, da je organizacija zdravstvenih storitev optimalna. Potrebno je, da so obani ustrezno in celostno obveeni o monostih uporabe teh storitev: na koga naj se obrnejo, kam naj grejo v primeru doloenih zdravstvenih potreb, od nujnih primerov kroninih bolezni do potreb po rehabilitaciji in nege na domu. Samo tako se lahko resnino zagotavlja pravica do zdravja. Atlas zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v Furlaniji Julijski krajini, katerega objavo spodbuja organizacija Federsanit ANCI za Furlanijo Julijsko krajino, je v tem smislu instrument bistvenega pomena ne samo za zdravstvene delavce, ampak predvsem za obane. Gre za uporaben instrument, ki se nenehno posodablja. Poleg anglekega prevoda atlasa je od letos (2012) na voljo tudi nemka razliica, ki e naprej potrjuje in krepi strateko usmeritev pojmovanja zdravstva na mednarodni in ezmejni ravni. Ali smo lahko zadovoljni z do sedaj doseenimi cilji na podroju deelnega zdravstva? Ne povsem, kajti zdravstvene potrebe se nenehno in vse hitreje razvijajo. Dovolj je, da pomislimo na staranje prebivalstva: demografske projekcije kaejo, da bo leta 2050 ena tretjina prebivalcev Furlanije Julijske krajine stara ve kot 65 let. Te spremembe se dogajajo pred naimi omi v asu, ko se javna sredstva, ki so na razpolago, vsekakor ne bodo poveala. Torej se ne smemo ustaviti. Pri tem gre tudi za zaito nae partikularnosti, ki je ne gre razumeti kot zasidranje v varno e obstojeo stvarnost, temve kot sposobnost samostojnega in odgovornega zagotavljanja nadgradnje tem, ki so v dananjih asih kljunega pomena; zdravstvo pa je zagotovo ena izmed teh, eprav ga javne finance potiskajo na rob. e bomo sposobni e naprej ostati v koraku s asom in e bo nae zdravstvo e vedno trajnostno, to odvisi samo od vseh nas, tako politinih voditeljev kot zdravstvenih delavcev in obanov. Vsi morajo sprejeti nove izzive, ki jih ponujajo spremembe. Potrebno je reorganizirati bolninino mreo tako, da koncentriramo vse nae odlinosti v nekaj visoko specializiranih zdravstvenih ustanov,da poskrbimo za boljo integracijo zdravstvenega in socianega podroja, da izboljamo uinkovitost sistema z odpravljanjem nepotrebnih dvojnikov in da preusmerimo nae moi v spodbujanje in razvoj novih skupnih sinergij. V majhni deeli, kot je naa, ki ima le 1.200.000 prebivalcev, vse to ni samo mogoe,ampak je nujno. Vsak proces spreminjanja in reforme mora v vsakem primeru izhajati iz konkretnih potreb obanov in ne sme temeljiti le na zaiti posameznih obmoij. Prevladati morata torej dve naeli: lovek je v srediu vsega in etika vrednotenja in nagrajevanja zaslug. Naj bo manj birokracije in ve kakovostnejih storitev za obane. Menim, da lahko kljubujemo izzivom in da skupaj bomo uspeni.

Giuseppe Napoli PREDSEDNIK FEDERSANIT ANCI FJK

Zamisel, da v Atlasu zberemo vse informacije in podatke za dostop do raznolike palete storitev in ustanov v Furlaniji Julijski krajini, ki zagotavljajo zdravje in izpolnjevanje zdravstveno-socialnih potreb obanov na celotnem teritoriju, se je porodila pred dvema letoma zaradi elje, da bi bolje spoznali in primerjali deelne zdravstvene sisteme, kot se to dogaja v okviru Deelne in meddeelne komisije (z Beneijo) Bolninica-ozemlje v zvezi s kontinuiranim izvajanjem oskrbe in konno tudi na mednarodni ravni. Inovacije na podroju organizacije, upravljanja in tehnologije, ki smo jih dosegli in jih e vedno dosegamo, od 80-ih let naprej, so zdravstvenemu in socialno-zdravstvenemu sistemu nae deele dodelile vodilno vlogo, ki jo med drugim potrjujejo tudi podatki in znanstveni izsledki glede zdravstvenih dosekov. Treba je priznati, da se kot obani in lokalna samouprava najvekrat osredotoamo nao pozornost na vpraanja povezana z bolninicami (objekti, akalne liste, tehnologije itd.), ki so toke odlinosti, priznane na mednarodni ravni, vendar ne zagotavljajo celostno obravnavo zdravstvenih potreb vseh obanov, vseh starostnih skupin. S tem Atlasom elimo spodbujati in vrednotiti tevilne in pomembne stvarnosti in mree za zdravje, ki so v zadnjih letih pridobile vse ve pristojnosti in znanj. S tem se nanaam na krajevna zdravstvena podjetja, okroja in podroja socialne in zdravstvene oskrbe, IRCSS znanstvene intitute za hospitalizacijo in zdravljenje, POS podjetja za osebne storitve in druge ustanove, kot so CISI - Soki konzorcij za integrirane storitve in CAMPP - konzorcij za psihopedagoko zdravstveno oskrbo, ki so vsi del nae mree (glej str. 8 in 9). Sem je treba priteti e dragoceno vlogo splonih zdravnikov, lekarn in drugih subjektov, ki v koordinaciji z raznimi bolninicami tvorijo raznoliko in razvejano mreo za zdravje in socialno-zdravstvene storitve. Prav gotovo predstavlja bolninino omreje glavno referenno toko v nujnih primerih, kot na primer v akutni fazi bolezni, danes pa vemo, da ne more zadovoljiti vseh naih tevilnih potreb, ki se porajajo v razlinih obdobjih naega ivljenja, za katero si elimo, da bi bilo im dalje in bolj zdravo. Vemo pa, da obstajajo tudi kronine in degenerativne bolezni, take, ki povzroajo invalidnost, nezmonost za samostojno opravljanje vsakodnevnih opravil, in druge tegobe starosti, s katerimi se morajo nekateri izmed nas nauiti iveti. Pri tem je potrebno podrtati, da je bila Furlanija Julijska krajina med prvimi italijanskimi deelami, ki je izvedla tevilne ukrepe in pobude za zagotavljanje teh rezultatov in spodbujanje razvoja storitev na teritoriju, predvsem z integracijo zdravstvenega in socialno- zdravstvenega sistema ter obinskih socialnih storitev- in e veliko ve. Kot je navedeno v strategiji Svetovne zdravstvene organizacije, bi moral biti cilj krajevnih uprav, skupaj z vsemi drugimi pripadniki mree, Zdravje in pravinost v vseh lokalnih politikah (Zagrebka izjava, 2008), kajti - menijo strokovnjaki - dobro zdravje je treba zgraditi e v zgodnjem otrotvu. V interesu vseh nas je im manj zboleti, biti osveeni glede preventive in ustreznih nainov zdravljenja. Kar se tega tie razpolagamo v nai deeli s kakovostnimi ustanovami in storitvami, z zdravstvenimi okroji in socialno- zdravstvenimi okraji, oddelki za preventivo, rehabilitacijo in psihiatrijo v okviru zdravstvenih ustanov, z nastanitvenimi domovi za zdravstveno oskrbo in nego, s patronanimi medicinskimi sestrami, ustanovami za osebne storitve, domovi za ostarele, dnevnimi centri in e drugimi ustanovami (okenca za zdravstvene storitve itd.). To so izjemno aktivne in koristne stvarnosti, ki pa jih ne poznamo v zadostni meri. Razvidna je torej potreba po boljem razumevanju in bolj jasni in jedrnati predstavitvi delovanja tega podroja, kot tudi navedba vseh potrebnih informacij za dostop in uporabo storitev. Prav to so do danes delali (in e delajo) razlini udeleenci zdravstvenega in socialno-zdravstvenega sistema. prav tako pa tudi po objavljanju koristnih informacij za dostop do teh storitev. Vse to je namen Atlasa,Federsanit ANCI FJKsi prav zato e od samega zaetka prizadeva dosei te cilje v interesu dravljanov, krajevnih uprav in delavcev z razlinih podroij. 6

V zvezi s tem se zahvaljujemo deeli Furlaniji Julijski krajini, predsedniku Renzu Tondu in svetniku na podroju zdravstva, socialnih politik in zdravstveno-socialne integracije Vladimirju Kosicu, ki sta skrbela za programiranje in izvajanje ciljev na podroju zdravja, ki so namenjeni prebivalcem v deeli, spremljala sta nas na tej poti in nudila potrebno podporo za pripravo priujoe publikacije, v sodelovanju s fundacijo CRUP, prestinim zavodom, za katerega je znano, da se zelo zanima za tovrstna vpraanja; posebna zahvala pa gre predsedniku Lionellu DAgostiniju. V petnajstih letih delovanja smo se nauili, da samo dejanja in prizadevanja niso dovolj za doseganje rezultatov, pri tem igrata bistveno vlogo tudi vztrajnost in neprenehno prizadevanje. Zato se nai projekti izvajajo v obdobju ve let, e toliko bolj sam Atlas, ki obravnava teme v neprestanem razvoju in spreminjanju. Zato bomo poleg objave na nai spletni strani, v sodelovanju z Deelo, poskrbeli za redno posodabljanje informacij in podatkov. Vabimo vas torej k ogledu nae spletne strani na naslovu www.anci.fvg.it/federsanita, kjer bomo objavili Atlas in vse posodobitve od leta 2012 naprej. Ob koncu je treba povzeti sadove te konfrontacije, kajti izmenjava izkuenj in dobrih praks z drugimi italijanskimi deelami, z Evropo in drugimi dravami, se vse bolj prepleta z nao stvarnostjo, tako na javnem kot zasebnem podroju naega ivljenja. In prav zaradi nadaljnjega razvoja tega procesa spoznavanja je besedilo prevedeno tudi v angleki jezik, zato vabimo vse zainteresirane, da sodelujejo s svojimi prispevki in predlogi.

Lionello DAgostini PREDSEDNIK FUNDACIJE CRUP

Atlas zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v Furlaniji Julijski krajini, ki ga je uredila Federsanit ANCI FJK, je prejel trdno podporo ustanove CRUP, saj je pomemben komunikacijski projekt za predstavitev dostopnosti storitev nae deele na podroju zdravstvene oskrbe in socialno-zdravnikih storitev. Celostna in popolna predstavitev informacij in podatkov v Atlasu ponuja celovito podobo razvejane mree storitev na socialno- zdravstvenem podroju, ki ima za namen - skladno s ciljem, ki si ga je zastavil CRUP - vzpostaviti bolj integriran sistem socialnega varstva in izboljati uinkovitost storitev in posegov v vseh fazah in pogojih ivljenja, kakor tudi vrednotiti temo centralnosti ljudi in na vrednoto zdravja. V tem smislu sodelovanja in doseganja skupnih ciljev se odlino uresniuje naelo subsidiarnosti, ki ga ne gre razumeti kot nadomestilo za javen poseg, pa pa kot sadove prinaajo odnos med subjekti terciarnega sektorja in drugimi zainteresiranimi stranmi na tem ozemlju, ki prispevajo k uveljavitvi integriranega sistema socialnega varstva. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se cilji, ki jih je zastavila ustanova CRUP v svojem triletnem nartu 2011/2013, nanaajo veinoma na nastanek ibkih socialnih profilov, kot odgovor nanje pa na zavod podpira tevilne projektne pobude v smislu pomoi, zdravstva ter tehninega in strukturnega izboljanja, med katere se uspeno uvra tudi Atlas zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v Furlaniji Julijski krajini.

FEDERSANIT ANCI FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA


Dravna zdravstvena organizacija FEDERSANIT A.N.C.I. je nastala leta 1995 z namenom, da bi spodbujala dobro zdravje s prizadevanjem in skupnimi momi upanov v vlogi predstavnikov Konference upanov in generalnih direktorjev zdravstvenih podjetij. S tem jim je hotela zagotoviti ustrezna orodja za izboljanje kakovosti zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev. Federsanit A.N.C.I. - Zveza za Furlanijo Julijsko krajino je bila ustanovljena decembra 1996, med prvimi v Italiji, kot prostovoljno zdruenje zdravstvenih podjetij in bolninic ter obin kot predstavnic v okviru Konference upanov v Furlaniji Julijski krajini. Zdruenje zastopa krajevne ustanove na socialno-zdravstvenem podroju in potrjuje njihove vrednote, s tem da krepi medinstitucionalno in medsektorsko sodelovanje v smislu usklajenega opravljanja zdravstvenih in bolnininih storitev ter storitev na teritoriju in na podroju socialnega skrbstva. Zdruenje deluje v tesnem stiku in koordinaciji z Nacionalnim zdruenjem italijanskih obin ANCI tako na deelni kot na dravni ravni v okviru pristojnih komisija in sodeluje pri raznih projektih in delovnih skupinah. Deelno zdruenje je na seji Deelne statutarne skupine dne 25. julija 2007 sprejelo novosti, ki jih je uvedel nov nacionalni statut (Dravna skupina z dne 13. in 14. oktobra). Med poglavitne spremembe sodi okrepitev prizadevanj Deelne zveze Furlanije Julijske krajine za doseganje socialnozdravstvene integracije, promocijo zdravja, inovacij (na organizacijski, upravni in tehnoloki ravni) in raziskovalne dejavnosti na evropski ravni. Trenutno se FEDERSANIT A.N.C.I. FJK s svojimi lani, strokovnjaki in partnerji e posebej zavzema za nadaljnji razvoj mree za zdravje in dejansko izvajanje strategije Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje in enakost v vseh lokalnih politikah na podroju promocije zdravja (v okviru medinstitucionalnih in multisektorskih projektov), socialne in zdravstvene integracije, inovacij in usposabljanja glede na nove zdravstvene potrebe obanov Furlanije Julijske krajine. Najnoveje informacije o zdruenju so na voljo na spletni strani www.anci.fvg/federsanita.

ORGANIGRAM
Predsednik Podpredsednik Glavna tajnica in vodja slube za komuniciranje Giuseppe Napoli Fabio Samani, Generalni direktor A.S.S. n.1 Triestina Tiziana Del Fabbro

LANI UPRAVNEGA ODBORA


APZS PODJETJA ZA ZDRAVSTVENE STORITVE
Marco Bertoli Beppino Colle Giorgio Ros Paolo Bordon Giuseppe Tonutti Generalni direktor P.Z.S. t.2 za Posoje Generalni direktor P.Z.S. t. 3 za zgornjo Furlanijo Generalni direktor P.Z.S. t. 4 za osrednjo Furlanijo Generalni direktor P.Z.S. t. 5 za spodnjo Furlanijo Generalni direktor P.Z.S. t. 6 za zahodno Furlanijo

Carlo Favaretti Luciano Zanelli 8

ZDRAVSTVENA PODJETJA

Generalni direktor zdravstvenega univerzitetnega podjetja S.M.M. v Vidmu Generalni direktor zdravstvenega podjetja S.M.A. v Pordenonu

PREDSTAVNIKI OBIN
Laura Famulari Silvana Romano Vincenzo Romor Mario Pezzetta Cristiana Morsolin Cristiana Gallizia Daniele Cortolezzis

Odbornica za socialne politike, obina Trst Odbornica za socialne politike in druino, obina Gorica Odbornik za socialne politike, politike za druino, zdravstvo in skrbstvene storitve, Obina Pordenone upan obine Tavagnacco (UD) Odbornica za zdravstvene in skrbstvene storitve - socialno kohezijo enake monosti demografske storitve, obina Tri (GO) Odbornica za zdravstvo, socialne in skrbstvene storitve, obina Tolme (UD) Predsednik obinskega sveta v Vidmu, dravni odbornik zdruenja Federsanit ANCI

I.R.C.C.S ZNANSTVENI INTITUT ZA HOPSITALIZACIJO IN ZDRAVSTVENO OSKRBO


Piero Cappelletti Generalni direktor I.R.C.C.S. C.R.O. v Avianu (PN)

P.O.S. PODJETJA ZA OSEBNE STORITVE


Raffaella Del Punta Aldo Gabriele Renzulli

Predsednica A.S.P. I.T.I.S. v Trstu Predsednik A.S.P. La Quiete v Vidmu

C.I.S.I. SOKI KONZORCIJ ZA INTEGRIRANE STORITVE - GRADIE OB SOI (GO)


Renato Mucchiut Predsednik

REVIZORSKI KOLEGIJ
Alberto Piotrowski Gioacchino Francescutti Vittorino Boem Predsednik Revizorskega kolegija Podupan obine Casarsa della Delizia (PN) Svetnik obine Codroipo (UD)

DRUGI LANI
Marco Terenzi Daniela Corso Marco Petrini Avellino Masutto Upravni direktor intituta IRCCS E.Medea, Zdruenje La Nostra Famiglia polov v S. Vitu al Tagliamento (PN) in Pasian di Prato (UD) Predsednica P.O.S.G. Chiab, San Giorgio di Nogaro (UD) Predsednik P.O.S.v Karniji S. Luigi Scrosoppi v Tolmeu (UD) Predsednik C.A.M.P.P. v ervinjanu (UD)

STROKOVNJAKI
Roberto Ferri Giorgio Simon Referent za preventivo in spodbujanje zdravja Referent za neprekinjeno zdravstveno oskrbo

Podatki na dan 15. marca 2012

DEELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA O ZDRAVJU NA KRATKO


PREBIVALSTVO IN USTANOVE
Furlanija Julijska krajina je deela s posebnim statutom, ki zavzema povrino 7.858 km2 oz. 2,6% italijanskega ozemlja. Na dan 31.1.2009 (SISTAN Nacionalni statistini sistem) je prebivalstvo deele telo 1.237.050 ljudi z gostoto poseljenosti 157,4 prebivalcev na km2. Deela, ki ima primarno pristojnost glede ureditve Krajevnih ustanov in je izstopila iz Nacionalnega zdravstvenega sklada, je sestavljena iz 218 obin in 4 pokrajin. Prebivalstvo je porazdeljeno med tirimi obinami: Trst: 208.762 prebivalcev; Videm: 9.434 prebivalcev; Gorica: 35.971 prebivalcev; Pordenone: 51.441 prebivalcev. Po podatkih zavoda Istat na dan 31.12.2010 uradno prebivalstvo je v Furlaniji Julijski krajini 155 obin do 5.000 prebivalcev (71,1%) in 40 obin od 5.001 do 10.000 prebivalcev (1,35%) oziroma 195 obin do 10.000 pebivalcev (89,45%).

ZDRAVJE V TEVILKAH
Navedene informacije in podatki so povzeti iz poroila Rapporto Osservasalute 2010. Deela Furlanija Julijska krajina se odlikuje po odlini bolninini oskrbi, saj je standardizirana stopnja vseh bolnininih odpustov (za redno hospitalizacijo in enodnevno hospitalizacijo) najnija v Italiji,in sicer 148,5 na 1.000 v letu 2008, medtem ko je nacionalno povpreje 187,3 na 1.000. V Furlaniji Juljski krajini je prav tako zelo nizka standardizirana stopnja bolnininih odpustov v okviru rednih hospitalizacij, saj znaa 111,2 na 1.000 v letu 2008 (povprena nacionalna vrednost je 129,1 na 1.000). Tudi standardizirana stopnja bolnininih odpustov v okviru enodnevne hospitalizacije je najnija v Italiji, in sicer 37,3 na 1.000, medtem ko je nacionalno povpreje 58,2 na 1.000. Med letoma 2008-2009 je tevilo prebivalcev v Furlaniji Julijski krajini naraslo. Povprena letna rast je za 4,9 oseb na 1.000 prebivalcev letno v primerjavi z dravnim povprejem 6 oseb. Naravni prirastek prebivalstva znaa -3,1 na 1.000 prebivalcev, selitveni pa 8 na 1.000. Vrednost celotne stopnje rodnosti (oz. povpreno tevilo otrok na ensko) znaa 1,37 otrok na ensko (1,20 na Italijanko; 2,34 otrok na tujko) v primerjavi s povpreno dravno vrednostjo 1,42 otrok podatki za leto 2008. Povprena starost pri porodu je 31,1 let (nacionalna povprena starost 31,1 leta). Visok je dele otrok, katerih eden od starev je tujec: leta 2008 je 17,6% otrok imelo oeta s tujim dravljanstvom v primerjavi z dravnim povprejem 13,4%, medtem ko je 20,7% otrok imelo mater s tujim dravljanstvom v primerjavi z dravnim povprejem 15,9%.

STAREJE PREBIVALSTVO
Leta 2008 je v Furlaniji Julijski krajini ivelo 11,9% prebivalcev med 65. in 74. letom starosti v primerjavi z dravnim povprejem 10,3%, medtem ko je dele deelnega prebivalstva v starosti 75 let ali ve znaal 11,3%, v primerjavi z dravnim povprejem 9,8%. Stareje osebe, ki ivijo same: odstotek oseb, starih 65 let ali ve, ki ivijo same, je znaal skupno 27,8% oseb v primerjavi z dravnim povprejem 27,8%. Dele mokih te starostne skupine je znaal 15,9% (povprena dravna vrednost 14,5%), dele ensk pa 36% (povprena dravna vrednost 37,5%), Dele starejih oseb, ki ivijo same, v primerjavi s celotnim prebivalstvom iste starostne skupine, je pomemben podatek pri nartovanju teritorialnih storitev na socialno-zdravstvenem podroju, saj starejim osebam, ki ivijo same, v veji meri grozi nevarnost socialne izkljuenosti. Poleg tega pa so zaradi starosti izpostavljeni hudim boleznim, ki lahko privedejo do invalidnosti, zaradi esar potrebujejo socialno in zdravstveno pomo pri izvajanju vsakodnevnih obiajnih aktivnosti. 10

UMRLJIVOST
V Furlaniji Julijski krajini je skupna umrljivost (iz vseh razlogov) po prvem letu ivljenja znaa 92 umrlih na deset tiso prebivalcev med mokimi (bienij 2006-2007) v primerjavi z dravnim povprejem 89,8, med enskami pa 54,9 umrlih na deset tiso (v primerjavi z dravnim povprejem 54,5). Kar se tie stopnje umrljivosti zaradi doloenih razlogov (bienij 2006-2007) v Furlaniji Julijski krajini stopnja umrljivosti zaradi bolezni oilja med mokimi znaa 29,7 umrlih na deset tiso prebivalcev (v primerjavi z dravnim povprejem 31,3 na deset tiso) in 34,1 na deset tiso zaradi rakavih bolezni (v primerjavi z dravnim povprejem 31,1). Med enskami je stopnja umrljivosti zaradi bolezni oilja 19,6 umrlih na 10.000 prebivalcev (v primerjavi z dravnim povprejem 21,5 na 10.000), umrljivost zaradi rakavih bolezni pa 19,4 umrlih na 10.000 prebivalcev najvija stopnja v Italiji (nacionalno povpreje znaa 16,6 umrlih).

NAIN IVLJENJA
Kar se tie kajenja, znaa dele kadilcev starih 14 let ali ve 21,1% deelnega prebivalstva (v letu 2008) v primerjavi z dravnim povprejem 22,2%. 51,9% prebivalstva je nekadilcev, medtem ko je dravno povpreje okoli 52,9%. V Furlaniji Julijski krajini je dele nekdanjih kadilcev 25,2 % prebivalstva (v Italiji 22,9 %). Uivanje alkohola v Furlaniji Julijski krajini beleimo naslednje podatke: leta 2008 znaa dele oseb, ki ne uivajo alkohola, 25,5% prebivalcev (v primerjavi z dravnim povprejem 29,4 %). Dele oseb, ki uivajo alkohol, pa je 72 % prebivalcev (v primerjavi z dravnim povprejem 68 %). Dele mladih, starih od 11 do 18 let (tj. mladih, za katere je znailna tvegana uporaba alkohola oz. vsakodnevno prekomerno uivanje alkohola ali popivanje -verino pitje- ali uivanje alkoholnih pija, zlasti med mladimi, ki niso e dopolnili 16. leta starosti in ki ne bi smeli piti), ki uivajo alkohol, je 25,3% za moke (nacionalno povpreje 18%). Ne razpolagamo s podatkom o deleu ensk (nacionalno povpreje pa je 11,4%). Kar se tie prehrambenih navad v Furlaniji Julijski krajini 7,4 % prebivalcev uiva pet porcij sadja in zelenjave dnevno, v primerjavi z nacionalnim povprejem 5,7 %. V obdobju 20012009 beleimo trend poveanja porabe zelenjave (paradinikov, jajevcev, buk itd.), stronic, olivnega olja, in izrazito poveanje uivanja prigrizkov.

PREKOMERNA TELESNA TeA IN DEBELOST


V Furlaniji Julijski krajini je dele ljudi (starih 18 let in ve) s prekomerno telesno teo 34,5 %, v primerjavi z dravnim povprejem 35,5 %. Debelih ljudi pa je 10,4 % prebivalstva (italijansko povpreje je 9,9 %). V Furlaniji Julijski krajini je debelih 5,1 % otrok med 8. in 9. letom starosti, v primerjavi z dravnim povprejem, ki znaa 11,1 % (leto 2010). Dele otrok s prekomerno telesno teo v tej starostni skupini je 17 %, v primerjavi z dravnim povprejem, ki je 22,9 %. Kar zadeva portno udejstvovanje, se 24 % prebivalcev v starosti od 3 let naprej redno portno udejstvuje (v primerjavi z italijanskim povprejem 21,6 %); 35,8 % prebivalcev se obasno portno udejstvuje, v primerjavi z dravnim povprejem, ki je 27,7 %, medtem ko se 28,4 % ljudi ne ukvarja s portom (dravno povpreje je 40,2 %). Furlanija Julijska krajina je na prvem mestu v pogostosti nesre na domu (20,5 oseb na 10.000 prebivalcev v letu 2008 v primerjavi z dravnim povprejem 13,5 na 10.000)

PREVENTIVA
Podatkov o cepljenju otrok mlajih od 24 mesecev (leto 2009) v Furlaniji Julijski krajini kaejo naslednje rezultate: 96,5 % otrok je bilo cepljenih proti otroki paralizi, 96,6 % proti davici in tetanusu (DT) ali DT in oslovskemu kalju (DTP), 95,9 % proti hepatitisu B, 90,8 % z enim odmerkom proti opicam, rdekam in mumpsu (MPR) in 95,6 % proti Haemophilus influenzae tipa b (Hib), v primerjavi z italijanskim povprejem 96,2 %, 96,2 %, 95,8 %, 89,9 %, 95,6 % za navedena cepljenja. Cepljenje proti gripi: v obdobju 2009-2010 se je v Furlaniji Julijski krajini cepilo 49,7 % oseb starih 65 let ali ve v primerjavi z dravnim povprejem 65,6%. Glede na to, da okube z virusom gripe najbolj prizadenejo to starostno skupino, skuamo dosei vsaj 75% dele cepljenih oseb. Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da se je dele cepljenih oseb v tej skupini bistveno zmanjal glede na predhodno cepilno sezono (iz 68,1 % na 49,7 %). 11

BOLEZNI
Stopnja umrljivosti zaradi isheminih bolezni srca je v letu 2007 v Furlaniji Julijski krajini znaala 15,87 oseb na 10.000 prebivalcev za moke, v primerjavi z dravnim povprejem 15,04 na 10.000. Stopnja smrtnosti ensk zaradi teh vzrokov pa je znaala 9,54 oseb na 10.000 prebivalcev, v primerjavi z dravnim povprejem 8,56. Podatki o standardizirani stopnji bolnininih odpustov po hemoragini moganski kapi kaejo zaskrbljujo trend porasta te bolezni pri enskah med letoma 2007 (dele je znaal 58,3) in 2008 (dele je znaal 63,0). Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da je Furlanija Julijska krajina deela z najvijo pojavnostjo sifilisa s priblino 1 primerom na 100.000, in sicer tako v starostni skupini 15-24 let kot tudi 25-64 let. Duevne bolezni - V Furlaniji Julijski krajini beleimo naslednje stopnje hospitalizacije zaradi duevnih motenj (ta opredelitev zajema iroko paleto razlinih psihinih stanj, kot so psihoze, nevroze, osebnostne motnje in druge bolezni, povezane tudi z zlorabo snovi: 28,15 mokih na 10.000 v letu 2008 (v primerjavi z dravnim povprejem 45,81), 26,23 ensk na 10.000 v letu 2008 (v primerjavi z dravnim povprejem 43,11). Dele hospitalizacij tako mokih kot ensk v Furlaniji Julijski krajini je najniji v Italiji. Poraba antidepresivov je enaka 27,6 dnevnih odmerkov na 1.000 prebivalcev v letu 2009. Na dravni ravni pa je povprena poraba 34,66 dnevnih odmerkov na 1.000 prebivalcev na dan.

ZDRAVO OKOLJE
Kar se tie zdravega okolja v Furlaniji Julijski krajini je treba poudariti, da je upravljanje z odpadki pokazalo odline uspehe: v letu 2008 je bilo v deeli proizvedenih 497 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, v primerjavi z dravnim povprejem 541 kg. Odline rezultate smo dosegli pri zmanjevanju odstranjevanja odpadkov z odlaganjem na odlagaliu. V deeli se z odlaganjem na odlagaliu odstrani samo 16,26% vseh proizvedenih odpadkov (v primerjavi z dravnim poprejem 49,22%). Koliina odstranjenih odpadkov je za 11,7% manja kot v letu 2007. 23,71% odpadkov je predelanih v seigalnicah (v primerjavi z dravnim povprejem 12,74%). Kar zadeva loeno zbiranje komunalnih odpadkov je v Furlaniji Julijski krajini zbranih 211, 8 kg na prebivalca. Dele loeno zbranih odpadkov znaa 42,6% vseh proizvedenih odpadkov (v primerjavi z dravnim povprejem 30,6) Zdravje zraku: v Furlaniji Julijski krajini beleimo dobro stanje, kar se tie pokazatelja Povprenega tevila dnevov preseganja mejne vrednosti drobnih pranih delcev (PM10) - prekoraitev mejne vrednosti 50 g/m3 drobnih pranih delcev je 25dni/leto. V Furlaniji Julijski krajini je bila preseena mejna vrednost povprene dnevne koncentracije pranih delcev 29 dni na leto (v primerjavi z dravnim poprejem 25 dni na leto preseganja mejne vrednosti 50 g/m3 pranih delcev PM10. Poleg tega, tudi kar se tie Letne mejne vrednosti povprene dnevne koncentracije drobnih pranih delcev (PM10) beleimo v Furlaniji Julijski krajini 26 g/m3 (najvija dovoljena vrednost je 40 g/m3 di PM10, povprena dravna vrednost pa 28).

ZDRAVJE MATER IN OTROK


Organizacija porodninic - na deelni ravni je cilj dosei visok odstotek porodov v porodninicah, v katerih naj bi vsako leto poskrbeli za veliko tevilo porodov (to so porodninice, v katerih dosegajo najbolje rezultate pri porodih, kajti ve bo porodnic v vsakem oddelku, ve bo izkuenih in z znanjem podkovanih strokovnjakov). V Furlaniji Julijski krajini je organizacija porodninic zadovoljiva: v letu 2008 je bilo 3,51 % porodov v porodninicah z manj kot 500 porodov letno (v primerjavi z dravnim povprejem 9,11 %); 24,29% porodov je bilo v porodninicah s tevilom porodov od 500 do 799 letno (dravno povpreje 13,97%) in 18 % porodov je bilo v porodninicah tevilom porodov od 800 do 999 letno, v primerjavi z dravnim povprejem 10,21%. 54,2 % porodov je bilo v porodninicah z ve kot 1.000 porodi letno (dravno povpreje pa je 66,71 %). Porodi s carskim rezom: v deeli znaa dele porodov s carskim rezom 23,64 % (skupno tevilo carskih rezov vseh porodov v letu 2008), kar je najniji odstotek v Italiji, v primerjavi z dravnim povprejem 39,19 %. V Furlaniji Julijski krajini je upadlo tevilo prvih porodov s carskim rezom (-4,58 % 12

od leta 2007), tevilo ponovljenih carskih rezov (-0,97 %), skupno torej 3,54%. Med letoma 2006-2007 je umrljivost dojenkov 1,5 smrti na 1.000 ivorojenih (dravno povpreje 2,4), umrljivost otrok a je 1,9 smrti na 1.000 ivorojenih najnije tevilo v Italiji po Bazilikati (dravno povpreje 3,4 umrlih otrok na 1.000 ivorojenih). Standardizirana stopnja prostovoljne prekinitve nosenosti v letu 2007 je znaala 8,11 splavov na 1.000 enk, v primerjavi z dravnim povprejem 9,09 splavov na 1.000 ensk. Dele mladoletnic, ki so se odloile za prekinitev nosenosti v letu 2007, znaa 3,4 mladoletnic na 1.000,v primerjavi dravnim povprejem 45 mladoletnic na 1.000. Pogostost spontanih splavov v Furlaniji Julijski krajini v letu 2007, kot izhaja iz standardiziranega poroila o zdravnikih izpustih iz bolninic, je 148,95 na 1.000 porodov, v primerjavi z dravnim povprejem 124,43.

ZOBOZDRAVSTVO
Kar se tie oralnega zdravja, v Furlaniji Julijski krajini znaa dele oseb, starih 16 let al ve, ki se niso obrnile na zobozdravnika, eprav so imele potrebo, 6,6% (v primerjavi z dravnim povprejem 9,7%). To podroje zdravstvene nege je pomemben pokazatelj finannih zmonosti druin, kar se tie kritja strokov zdravstvenih storitev (kajti v nai dravi izvajajo storitve s podroja zdravljenja zob in ustne votline preteno zdravniki, ki delujejo kot zasebniki. Iz tega sledi, da so obani, ki nimajo dovolj dohodkov, da bi lahko krili stroke zobozdravstvenih storitev, zlasti e so zelo visoki, v podrejenem poloaju.

DEELNI ZDRAVSTVENI SISTEM


Iz analize zdravja deelnega zdravstvenega sistema izhaja, da je v Furlaniji Julijski krajini na podroju ekonomsko-finannega poslovanja v letu 2007 razmerje med odhodki in BDP znaalo 5,9%, v primerjavi z dravnim povprejem 6,59 %. Leta 2009 so v Furlaniji Julijski krajini odhodki za zdravstvene storitve na prebivalca znaali 1.961 evrov, na dravi ravni pa povpreno 1.816 evrov. V Furlaniji Julijski krajini se v letu 2009 belei preseek 8 na prebivalca, v obdobju 2001-2009 pa najveji kumulativni preseek, ki znaa 133 evrov na prebivalca. Na podroju institucionalne organiziranosti je bil v letu 2007 v Furlaniji - Julijski krajini dele zdravstvenega in zobozdravstvenega osebja v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema 1,96 oseb na 1.000 prebivalcev(nacionalno povpreje 1,8 na 1.000). Ta kazalnik je pomemben, ker predstavlja enega od stebrov nartovanja zdravstvenega sistema in neposredno vpliva na ponudbo zdravstvenih storitev. Dele medicinskega osebja v NZS je v letu 2007 znaal 5,85 na 1.000 prebivalcev, kar je najvija stopnja v Italiji, v primerjavi z nacionalnim povprejem 4,45. V deeli je dobro razvit sistem celovite nege na domu (CND): tevilo uporabnikov storitev na domu znaa 1.944 oseb, s standardizirano stopnjo hospitalizacije 148,5 oseb na tiso. Poleg tega je dele CND,ki se zagotavlja starostnikom enak 87,7 %.

PORABA ZDRAVIL
Kar se tie porabe zdravil, ki jim je patentna zaita potekla, glede na skupno tevilo odmerkov na 1.000 prebivalcev dnevno, je v Furlaniji Julijski krajini v letu 2009 njihova poraba znaala 46,2% celotne porabe, kar je enako dravnemu povpreju (46,2%). Stroki za nakup teh zdravil znaajo 26%, v primerjavi z dravnim povprejem, ki je 27,8%. V letu 2009 so stroki porabe zdravil, plaanih s strani NZS, znaali 185,8 evrov (dravno povpreje je 215,3 evrov). tevilo receptov na osebo je bilo 8,1, v primerjavi z dravnim povprejem 9,4. Podatki o uporabi generinih zdravil v primerjavi s skupnim tevilom predpisanih dnevnih odmerkov kaejo, da znaa njihov dele 46,2 % celotne porabe, kar je enako dravnemu povpreju (46,2 %). Dele strokov za ta zdravila znaa 26 %, dravno povpreje pa 27,8 %. 13

BOLNININA OSKRBA
V letu 2008 je Furlanija Julijska krajina beleila standardizirano povpreno dolino bivanja v razlinih ustanovah 7,1 dni (dravno povpreje 6,8) in standardizirano bivanje za predoperativno pripravo 1,57 dni, v primerjavi z dravnim povprejem 1,97 dni.

PRESADITVE
V deeli je dele darovalcev organov (tj. darovalcev, pri katerih je bil odstranjen in presajen vsaj en trden organ) znaal 34,9 oseb na milijon prebivalcev (v primerjavi z 19,4 na milijon preb. v Italiji v letu 2009); dele oseb, nasprotujoih darovanju organov pa je 16,1 % (v primerjavi z dravnim povprejem 30,3 %). tevilo presaditev (tevilo presaditev na milijon prebivalcev) je bilo v letu 2009 najvije v Furlaniji Julijski krajini, in sicer 89,2 oseb na milijon prebivalcev.

OCENA KORISTNIKOV BOLNININE NEGE


Letonje poroilo zajema tudi anketo o stopnji zadovoljstva obanov glede bolninine oskrbe, in sicer tistih, ki so bili v zadnjih treh mesecih pred anketo hospitalizirani. Poroilo ocenjuje tri vidike zadovoljstva glede hospitalizacije: medicinsko oskrbo, negovalno oskrbo in bivanje v bolninici. Stopnja zadovoljstva je izraena na podlagi ocenjevalne lestvice, ki gre od zelo zadovoljen, e kar zadovoljen, malo zadovoljen nezadovoljen in popolnoma nezadovoljen. Med letoma 2007-2009 je zdravstveno nego v asu hospitalizacije 4,7 % anketirancev ocenilo s stopnjo zadovoljsta malo zadovoljen ali popolnoma nezadovoljen, v primerjavi z dravno povpreno stopnjo nezadovoljstva, ki je 7,9 % obanov. 9,3 % prebivalcev Furlanije Julijske krajine je zdravstveno nego v asu hospializacije ocenilo s stopnjo nezadovoljsta malo ali popolnoma nezadovoljen, v primerjavi z dravnim povprejem, ki je 11,7 %. 18,2 % prebivalcev Furlanije Julijske krajine, ki so bili hospitalizirani, je bivanje v bolninici ocenilo s stopnjo zadovoljstva malo ali popolnoma nezadovoljen, v primerjavi z dravnim povprejem 26,5 %.

14

UVOD
Priujoa publikacija nosi naslov Atlas iz dveh razlogov: eden je dobeseden, kajti predstavlja geografsko porazdeljenost krajevnih zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v deeli Furlaniji Julijski krajini, drugi razlog pa je metaforien, saj publikacija ima za cilj, da obanom nudi pomo pri izbiri v razvejani mrei storitev, od samega nastanka teav in potreb (akutnih, kroninih, invalidnosti itd.), oziroma da mu odgovori na vpraanje e imam doloeno teavo kakne so moje pravice in na koga se lahko obrnem? V tem smislu nudi Atlas tudi popoln vpogled v pravice dravljanov,v kraj opravljanja in nain dostopa do storitev. Zdravstvena ustanova namre ni kraj izvajanja storitev, temve uresnievanje nael 32. lena Ustave, ki govori o pravici do zdravja, in je operativni instrument za reevanje teav dravljanov. Priprava besedila je zahtevala pregled zakonodaje, nartov, programov in politinih odloitev deele Furlanije Julijske krajine, ki zajema obdobje 30 let. V publikaciji so orisane izredne sposobnosti stratekega nartovanja razlinih uprav in politinih skupin. Deelna zdravstvena sluba in z njo povezane pravice dravljanov predstavljajo temeljno vrednoto, ki jo je potrebno nadgraditi in izboljati. Konna podoba je raznolika in kompleksna, deelo Furlanijo Julijsko krajino postavlja v ospredje na dravni ravni, na nekaterih podrojih, kot je psihiatrija, pa celo na mednarodni. Prav zato lahko besedilo oznaimo kot delo, ki je premiljen povzetek vsega, kar je bilo storjeno in napisano v zadnjih letih v okviru zakonodaje in dela izvajalcev deelne zdravstvene slube. Sestava kazala in izbira obravnavanih tem ter njihove pomembnosti temelji na dveh merilih: - predstavitev storitev z drugega zornega kota, in sicer glede na teave dravljanov in ne na podlagi institucionalne organiziranosti (podjetja, ustanove itd.); - pripisovanje velikega pomena lokalnim storitvam, po katerih se deela odlikuje in ki pomenijo razliko med nao deelo in ostalo Italijo. Tudi drugje so tevilne dobre bolninice, vendar nikjer ni tako bogate ponudbe zdravstvenih storitev na domu, psihiatrinih in krajevnih storitev nasploh, kot jo je oblikovala naa deela. Zato naj bo Atlas tudi iztonica za razmislek o tem, kako dale smo prili, in podlaga za temeljito presojo o tem, kam elimo iti v prihodnosti.

NAMEN ATLASA
Namen Atlasa je predstavitev ponudbe zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev v deeli Furlaniji Julijski krajini. Atlas je napisan poljudno, vsebina je informativne narave in je namenjena iri javnosti oz. upraviteljem ustanov, storitev, zdruenj in posameznikom, da jih seznani s ponudbo storitev.

VSEBINA

Atlas predstavlja storitve v deeli z dveh vidikov: - teave oziroma podroja (dostop do storitev, nujna medicinska pomo, stareje osebe itd.), - ustanove: zdravstvena podjetja, zdravstveno univerzitetna podjetja in zdravstvena podjetja, IRCCS, podjetje za osebne storitve itd.

PREDSTAVLJENA PODROJA

Atlas nudi popolno predstavitev storitev, ki so na voljo ljudem z zdravstvenimi ali socialnozdravstvenimi teavami, in ki so razvrene v posamezna podroja. Glavna podroja so: - omreje nujne pomoi, - omreje okronih storitev (na domu, v domovih za ostarele), - omreje bolninic.

PREDSTAVITEV

Namen atlasa je celovita predstavitev vseh monosti, ki so na voljo na doloenem geografskem obmoju, glede na vrsto storitve in teave. Predstavitev zaobjema tako besedilo kot tematske karte. Zdravstveni in socialno-zdravstveni sistem se nenehno razvijata, zato je mono, da se nekateri podatki v Atlasu hitro spremenijo. Zato je v poglavju Koristne informacije naveden seznam najpomembnejih spletnih strani, kjer so na voljo posodobljene informacije. Atlas bo objavljen na spletni strani zdruenja Federsanit ANCI FVG (www.anci.fvg.it/federsanita) in bo redno posodobljen. 15

ZDRAVSTVENE USTANOVE
Dravljanom ni vedno jasno, kako so organizirane ustanove, ki nudijo zdravstvene in socialnozdravstvene storitve, zato jim bo v korist kratek opis sedanje institucionalne ureditve. V Atlasu so predstavljene funkcije in naloge posameznih ustanov. Na podroju javnega zdravstva deelna zdravstvena sluba (2011) vkljuuje: - est podjetij za zdravstvene storitve (PZS t. 1 za Trst, PZS t. 2 za Posoje, PZS t. 3 za Zgornjo Furlanijo, PZS t. 4 za Osrednjo Furlanijo, PZS t. 5 za Spodnjo Furlanijo, PZS t. 6 za Zahodno Furlanijo); - dve zdravstveno univerzitetni podjetji (S. Maria della Misericordia v Vidmu in Ospedali riuniti v Trstu); - eno zdravstveno podjetje (S. Maria degli Angeli v Pordenonu, ki bi se moralo leta 2011 preoblikovati v Ospedali riuniti na obmoju Pordenona); - dva znanstvena intituta za hospitalizacijo in zdravljenje: otroka bolninica Burlo Garofolo v Trstu in Onkoloki center v Avianu (PN). Obstaja tudi intitut IRCCS Eugenio Medea v okviru zdruenja Naa druina, tj. zasebna ustanova s koncesijo, v sklopu katere deluje deelni Oddelek za mladino s teko invalidnostjo, ki pa ima svoj sede v Univerzitetnem zdravstvenem podjetju v Vidmu. V omreje socialno-zdravstvenih storitev sodi e vseh 19 deelnih okroij socialne oskrbe (s funkcijami, ki jih dodeljujejo pridruene obine) in javna podjetja za osebne storitve (POS). Med zdravstvene storitve sodijo tudi vse bolninine storitve, storitve v domovih in posebnih zavodih ter ambulantne storitve zasebnih ustanov, ki imajo akreditacijo in koncesijo s strani Deelne zdravstvene slube.

Zgornja Furlaniija

Zdr.P.. Pordenone

PZS2 za Posoje

UNiv. Zdr.P. v Trstu

Azienda ospedaliero universitaria Ospe

Zdravstvena podjetja, bolninice in IRCSS 16

In data 5 marzo 2004, con decreto del Presidente d stata costituita l'Azienda Ospedaliero-Universitaria organizzazione, in attuazione del decreto legislativo base di logiche dipartimentali che consentano l'inte didattiche e di ricerca, presupposto della costituzio Universitaria. Essa frutto dell'integrazione tra la p "Ospedali Riuniti" e la Facolt di Medicina e Chirurg LAzienda opera in due sedi:

PRVI DOSTOP DO STORITEV


Kdor potrebuje zdravstvene storitve zaradi kakrne koli bolezni, ima na voljo kot toko prvega dostopa do storitev tri monosti: - zdravnika splone medicine; - izbranega pediatra za otroke do 14. leta starosti; - storitve nujne medicinske pomoi in urgentnih slub: 118, urgenca, zdravnik za neprekinjeno oskrbo, ki je bolj splono znan kot deurni zdravnik.

ZDRAVNIK SPLONE MEDICINE


Vsak oban s prebivaliem v Furlaniji Julijski krajini ima pravico do proste izbire osebnega zdravnika splone medicine, katerega lahko izbere med zdravniki na seznamu, ki je na voljo v uradu zdravstvenega okroja, v katerem ima prebivalie. V deeli Furlaniji Julijski krajini deluje 970 zdravnikov splone medicine (podatek na dan 31. decembra 2009), ki so takole porazdeljeni po razlinih zdravstvenih ustanovah: Zdravstvena ustanova PZS1 Trst PZS2 za Posoje PZS3 za zgornjo Furlanijo PZS4 za srednjo Furlanijo PZS5 za spodnjo Furlanijo PZS6 za zahodno Furlanijo Skupaj Vsak zdravnik ima lahko do 1.500 pacientov. Naloge ZSM so doloene v pogodbi o zaposlitvi: a) zdravnik splone medicine obiajno predstavlja prvi stik z zdravstvom v okviru zdravstvenega sistema, uporabnikom nudi neposreden in neomejen dostop, ukvarja se z vsemi zdravstvenimi teavami, ne glede na starost, spol ali katero koli drugo znailnost pacientov; b) uinkovito uporablja vire zdravstvene mree, in sicer usklajuje postopke zdravstvene nege, sodeluje z drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za organizacijo primarnega zdravstva, s imer ima pomembno povezovalno vlogo med uporabniki in drugimi specialisti in, e je potrebno, skrbi za varovanje interesov bolnikov; c) odnos zdravnika je osredotoen na posameznika, njegovo druino in njegovo skupnost; d) postopek obravnave bolnika oz. opravljanja pregledov se odlikuje po tem, da zdravnik s pacientom vzpostavi zaupen odnos, ki temelji na uinkoviti komunikaciji; e) ima nalogo, da izvaja popolno in stalno zdravstveno oskrbo v skladu s potrebami bolnika; f) predvideva poseben postopek odloanja, ki temelji na razirjenosti in pogostnosti pojavljanja bolezni v doloeni skupnosti; g) skrbi bodisi za akutne kot kronine zdravstvene teave posameznih bolnikov; h) obravnava oblike bolezni, ki se pojavljajo atipino in so v zaetni fazi razvoja bolezni, zaradi katerih bi lahko bil potreben nujen poseg; i) spodbuja zdrav nain ivljenja in dobro poutje z ustreznimi in uinkovitimi pobudami; j) ima specifino odgovornost na podroju zdravja v skupnosti; k) skrbi za zdravstvene teave oz. za telesne, duevne, socialne, kulturne in bivanjske ali eksistencialne potrebe bolnikov. ZSM opravlja tako ambulantno dejavnost kot hine obiske na bolnikovem domu. ZSM ima naslednje naloge: - preventivo, diagnostiko in zdravljenje bolezni; 17 tevilo ZSM 210 105 67 280 83 225 970

- - - - -

napotitev na specialistine preglede; naroanje preiskav; predpisovanje zdravil; predpisovanje termalnih zdravljenj; izdajanje potrdil (seznam potrdil, ki se izdajo proti plailu, so na voljo v ambulantah).

Vse storitve in pregledi ZSM, ki so predvideni v koncesijski pogodbi, so brezplani.

AMBULANTA ZSM

Zdravnika ordinacija (ambulanta) mora biti odprta pet dni v tednu, po monosti od ponedeljka do petka, v jutranjih ali popoldananskih urah vsaj dvakrat tedensko, v vsakem primeru ob ponedeljkih s primernim delovnim asom, vsekakor ne krajim od: 5 ur tedensko za 500 bolnikov; 10 ur tedensko za 500-1000 bolnikov; 15 ur tedensko za 1000-1500 bolnikov. Praviloma ZSM opravlja zdravstvene preglede na osnovi predhodnega naroanja.

OBISKI NA DOMU

Hini obisk na domu mora zdravnik opraviti praviloma e isti dan, e je bolnik zaprosil zanj do desete ure zjutraj, e pa zanj zaprosi po deseti uri, bo moral obisk preloiti na naslednji dan in ga opraviti najkasneje do dvanajste ure.

SKUPINSKA MEDICINA

Ena od glavnih novosti zadnjih let je monost, da se zdravniki povezujejo med seboj. Zdravniki se lahko zdruujejo v razline oblike organiziranosti: Vsak zdravnik opravlja ambulantno dejavnost pet dni na teden; Delovni as ambulante mora biti vsaj est ur na dan, enakomerno razporejenih med dopoldnevom in popoldnevom. - Zdruena zdravnika ambulanta: Vsak zdravnik opravlja delo v svoji ambulanti; Vsaj ena ambulanta skupne medicinske slube mora popoldne ostati odprta vsaj do 19. ure. Kadar je bolnikov osebni zdravnik odsoten, se ta lahko obrne na drugega zdravnika iz zdruene ambulante. - Medicina na spletu Vsak zdravnik opravlja delo v svoji ambulanti; Zdravniki morajo biti med seboj povezani z informacijskim sistemom, kjer so na enem mestu zbrane informacije o bolnikih. Zdravniki imajo tako dostop do zdravstvenih podatkov pacientov, ki se ne obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ampak se posluujejo storitev ambulant skupne medicinske slube; Vsaj ena ambulanta skupne medicinske slube mora popoldne ostati odprta najmanj do 19. ure. Ko je bolnikov osebni zdravnik odsoten, se ta lahko obrne na drugega zdravnika, katerega ambulanta je odprta vsaj do 19. ure. - Skupinska medicina - Zdravniki imajo svoje ambulante na istem mestu, kjer si delijo skupne prostore; Zdravniki imajo lahko tudi skupno recepcijo in medicinsko osebje; Zdravniki morajo biti med seboj povezani z informacijskim sistemom, kjer so na enem mestu zbrane informacije o bolnikih. Zdravniki imajo tako dostop do zdravstvenih podatkov pacientov, ki se ne obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ampak se posluujejo storitev drugih ambulant.

IZBRANI PEDIATER
Izbrani pediater je zdravnik specialist, ki skrbi za zdravje otrok od 0 do 14 let. Pediatra izberemo med zdravniki specialisti, ki opravljajo svojo dejavnost po koncesijski pogodbi z Zdravstvenim podjetjem in ki delujejo v okraju, kjer ima otrok prebivalie. V deeli je skupno 122 pediatrov. 18

Izbrani pediater ima naslednje naloge: - preventiva, diagnostika in zdravljenje bolezni; - napotitev na specialistine preglede; - naroanje preiskav; - predpisovanje zdravil; - predpisovanje termalnih zdravljenj; - izdajanje potrdil (seznam potrdil, ki se izdajo proti plailu, so na voljo v ambulantah). Vse storitve in pregledi izbranega pediatra, ki so predvideni v koncesijski pogodbi, so brezplani. Izbrani pediater: - opravlja dejavnost v ambulanti pet dni na teden. Urnik ordinacije doloi sam in ga sporoi zdravstveni ustanovi; - preglede opravlja po predhodnem naroilu ali brez predhodnega naroila; - na vhodu v ambulanto izobesi urnik, dosegljive telefonske tevilke in informacije v zvezi z nadomeanjem.

OBISKI NA DOMU

- Obiski na domu (e to zahteva pediater), ki so naroeni do 10. ure dopoldne, se opravijo e isti dan; - Obiski na domu (e to zahteva pediater), ki so naroeni po 10. uri dopoldne, se lahko opravijo tudi naslednji dan; - V dneh pred prazniki in med prazniki je dejavna Sluba za stalno oskrbo (nekdanji deurni zdravnik) v ustanovah, ki jih doloi zdravstveno podjetje.

MREA PRVE POMOI IN URGENTNIH SLUB


Glede na resnost simptomov in na bolnikovo stanje oz. nujnost potrebne zdravstvene okrbe lahko bolnik poklie reilca na tevilki 118, lahko gre do najblije urgentne slube ali poklie zdravnika za stalno oskrbo (deurnega zdravnika).

118

Telefonsko tevilko 118 (ki je aktivna 24 ur na dan in 365 dni v letu) lahko pokliete v primerih, ko ste zaradi bolezni ali pokodbe neposredno ivljenjsko ogroeni oz. ko bi lahko prio do takne ogroenosti glede na bolezenske znake: e nastopijo teave pri dihanju ali se dihanje ustavi, e vas mono boli v prsih, e izgubite zavest (oseba ne govori in ne odgovarja), e imatepokodbe in globoke rane z vidnimi krvavitvami, e pride do nesree (na domu, na cesti, pri portu, na polju, v tovarni), e pride do motnje govora, e ohromi ena ali obe okonini na isti strani, e vas dui, e pride do zastrupite ali utopitve ali e se opeete. Po prejetju klica bo operativna centrala na kraj nezgode poslala reilca in ekipo nujne medicinske pomoi, ki bo ustrezno poskrbela za prvo pomo. e je stanje pacienta hudo, se ga na podlagi ocene stanja odpelje v eno izmed bolninic 19

(Pordenone, Videm in Trst), kjer so kompetentni pri zdravljenju najbolj zapletenih primerov, kot so npr. teje pokodbe, za katere so nujni nevrokirurki posegi (Videm in Trst). V primeru resnejih pokodb ali nekaterih drugih bolezni operativna centrala urgentne slube 118 polje (samo podnevi) helikopter, ki bolnika odpelje v bolninico, ki je najbolj primerna za obravnavo njegovega zdravstvenega stanja. tevilko 118 kliite samo, e res gre za nujne primere, ne pa v naslednjih primerih: - za povpraevanje specialistinih zdravstvenih nasvetov; - za informacije v zvezi s socialno-zdravstvenimi storitvami: urniki, naroanje pregledov ali diagnostinih preiskav, deurne lekarne. Omreje urgentne slube za nujno medicinsko pomo je prikazano na naslednji strani. Na karti so oznaene reevalne postaje. Loimo urgentne slube prve stopnje (CCU) in referenne slube za prvo pomo (Hub).

URGENTNI ODDELEK

Urgentna sluba v bolninici nudi samo nujno oz. prvo medicinsko pomo, in sicer za tiste bolezni, ki nastanejo spontano ali kot posledica travm in ki zahtevajo nujno izvajanje diagnotino-terapevtskih posegov. Na urgenco se obrnemo, e potrebujemo nujno medicinsko pomo zaradi nastanka hudih zdravstvenih teav, ki jih ne more obravnavati osebni zdravnik, izbrani pediater ali zdravnik za stalno zdravstveno oskrbo (prejnji deurni zdravnik). Na urgenci se ne obravnavajo klinini primeri, ki niso nujni, kot tudi ne kronine bolezni. Iz tega sledi, da se na urgenco nikakor ne smete obrniti: - da bi se izognili dolgim akalnim dobam za specialistine preglede; - e potebujete recept ali zdravstveno potrdilo; - da bi opravili klinine preglede ali raziskave, ki niso nujni; - da bi se izognili posvetu z vaim osebnim zdravnikom; - da bi se posluili storitev, ki jih izvajajo v ambulantah; - zaradi bolje monosti dostopa do storitve, iz navade ali da bi se izognili plaanju storitve. Vsak nepotreben pregled na urgenci ovira izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebah, ki potrebujejo nujno medicinsko pomo. Pravilna uporaba zdravstvenih storitev ustanovam omogoa redno izvajanje storitev, uporanikom pa nemoten dostop do njih. Na urgenco se lahko obrnete neposredno ali za pomo pokliete na telefonsko tevilko 1-1-8.

TRIAA IN BARVNE OZNAKE:

Ob prihodu na urgentni oddelek usposobljeni zdravstvenI delavec oceni bolnikovo stanje oz. klinino prizadetost in stopnjo ogroenosti, na podlagi katere mu dodeli barvno oznako. Barva doloa prednost pri obravnavi glede na resnost primera, torej neodvisno od vrstnega reda prihoda v bolninico. Triaa je proces, ki se pojavlja na urgentnih oddelkih in daje prednost obravnavi zelo ogroenih pacientov. S triao se akalne dobe ne zmanjujejo, ampak se zagotavlja prednost pri medicinski oskrbi visoko ogroenim bolnikom, saj je za ivljenje vsaka minuta dragocena. Rdea barva: zelo urgentni, ivljenjsko ogroeni, najvija prioriteta, nujna medicinska oskrba. Rumena barva: srednje urgentni, tveganje nadaljnjih zapletov, potencialna ivljenjska ogroenost; takojnja medicinska oskrba. Zelena barva: malo urgentni, ni tveganja nadaljnjih zapletov, medicinska oskrba ni nujna. Bela barva: neurgentni, bolniki niso v kritinem stanju. Na urgentnem oddelku imajo prednost najbolj ogroeni bolniki ne glede na vrstni red prihoda. e vas na urgenco pripeljejo z reilcem, to ne pomeni, da boste imeli prednost pri sprejemu.

ZDRAVNIK ZA STALNO ZDRAVSTVENO OSKRBO (DEURNI ZDRAVNIK)

Zdravniki slube za stalno medicinsko oskrbo (ki so bolje poznani kot deurni zdravnikiI) so na voljo na brezplani telefonski tevilki, obiske in preglede izvajajo brezplano. Deurni zdravniki zagotavljajo izvajanje nujne medicinske pomoi na domu in ambulantne preglede, ki jih drugae opravljajo druinski zdravniki ali pediatri, in sicer izven ordinacijskega asa ambuant oz. izven rednega delovnega asa osebnega zdravnika ali pediatra.

20

Deurna sluba ima naslednji delovni as: - ob delavnikih: od 20.00 do 8.00 naslednjega dne; - ob praznikih: od 8.00 do 8.00 naslednjega dne; - ob sobotah ali drugih predprazninih dnevih: od 10.00 do 8.00 naslednjega dne; ob obveznih izobraevanjih zdravnikov splone medicine in druinskih pediatrov: za ves as trajanja izobraevanja. Zdravniki slube za stalno zdravstveno oskrbo niso zadoleni za izvajanje nujne medicinske pomoi, za katero je treba klicati na tevilko 118.

Deelna mrea urgentnih slub

NAIN DOSTOPA DO STORITEV

Sluba za stalno medicinsko oskrbo se aktivira ob klicu bolnika ali druinskega lana in/ali operativne centrale nujne medicinske pomoi 118. Deurni zdravniki so na voljo obanom s stalnim ali zaasnim prebivaliem na obmoju zdravstvenega okroja, v katerem se nahaja sede slube. Obisk deurnega zdravnika je namenjen obravnavi pacientov v primeru nujnega stanja, zaradi esar je potrebna takojnja medicinska oskrba, in sicer v asu ko je osebni zdravnik nedosegljiv in se zdravljenje ne more preloiti na naslednji dan. Deurni zdravnik bo potreboval naslednje informacije: ime, priimek, starost in naslov pacienta; osebne podatke klicatelja in morebitno sorodstveno vezo s pacientom (e klicatelj in bolnik nista ista oseba); vrsto teave, znake, simptome in as njihovega pojava. - - - - Na osnovi prejetih infomacij se zdravnik za stalno medicnsko oskrbo lahko odloi: za obisk bolnika na domu, e presodi, da lahko poskbi za ustrezno zdravstveno oskrbo na terenu; da bolnika napoti na obravnavo oz. zdravstveno oskrbo v ustrezno ustanovo, za nujno medicinsko pomo lahko aktivira ekipo urgentne slube na tevilki 118, e presodi, da stanja ni mogoe obravnavati na terenu; da bolnika napoti na preiskavo k speciallistu v ambulanto; za svetovanje po telefonu, e tako eli bolnik, ali se na lastno odovornost odloi, da glede na okoliine poda klinino oceno zdravstvenega stanja pacienta po telefonu.

Zdravnik za stalno oskrbo je dolan zabeleiti podatke o vseh opravljenih storitvah. Po opravljenem pregledu na domu zdravnik izpolni informativni obrazec, ki vsebuje povzetek opravljenih storitev: en izvod izroi pacientu za osebnega zdravnika (ali zdravstveni ustanovi v primeru hospitalizacije), drugi izvod pa je za zdravstveno ustanovo. 21

STORITVE DEURNE SLUBE


ali - - - - -

Praviloma so deurni zdravniki dolni opraviti enake storitve, kot jih izvajajo druinski zdravniki pediatri (razen e se storitev lahko preloi): opravljajo obiske na domu, izvajajo ambulantne preglede in nudijo svetovanje po telefonu; predpisujejo zdravila za urgentna zdravljenja ali za terapije, ki ne presegajo 48/72 ur; predlagajo hospitalizacijo; zaposlenim izdajajo bolnika sprievala/podaljajo bolniki stale za najve tri dni; zaposlenim izdajajo/podaljujejo bolnika sprievala o nesrei ali poklicni bolezni.

Praviloma deurni zdravniki niso dolni opravljati naslednjih storitev: - izvajanje storitev zdravstvene nege, ki niso povezane z opravljeno storitvijo; - izdajanje receptov za terapije zdravljenja kroninih bolezni; - izdajanje receptov NZS za zdravila, ki jih predpiejo zdravniki brez koncesije - pisanje napotnic za diagnostine in instrumentalne preiskave ter specilistine preglede; - cepljenja; - ivanje in morebitno odstranjevanje ivov

ODDELKI ZA STALNO ZDRAVSTVENO OSKRBO IN NAIN DOSTOPA DO STORITEV PZS T.1 ZA TRST
Sluba za stalno zdravstveno oskrbo je dosegljiva na telefonski tevilki 118. Zdravstveno teavo je treba opisati zdravstvenemu delavcu, ki odgovarja na centrali in ki bo podatke posredoval deurnemu zdravniku. Ta vas bo kontaktiral v najkrajem monem asu in primer reil po telefonu ali vas bo obiskal na domu. Ne pozabite sporoiti svoje telefonske tevilke.

PZS T. 2 ZA POSOJE
OKROJE ZA GORNJE POSOJE Gorica ul. Fatebenefratelli, 34 Krmin ul. Venezia Giulia, 74 OKROJE ZA SPODNJE POSOJE Grade ul. Buonarroti, 10 Tri ul. Galvani, 1 N.B.: Poleti je v obini Grade dejavna sluba za stalno zdravstveno oskrbo turistov (namenjena samo turistom), ki deluje v tesni povezavi z urgenco. Telefonska tevilka: 0431 897906.

PZS T. 3 ZA ZGORNJO FURLANIJO


OKROJE 1 HUMIN, KANALSKA DOLINA IN PODVILE Humin s sedeem v bolninici v Huminu, trg Rotolone t.2, vkljuuje sledee obine: Artegna, Bordano, Humin, Montenars, Osp, Trasaghis in Venzone. Na Bili s sedeem v zdravstvenem domu, dravna cesta Tablja - Na Bili t. 13, vkljuuje obine Klue, Monica, Rezija in Na Bili. Tablja s sedeem v zdravstvenem domu v Tablji, ul. Cardini t. 7, vkljuuje obini Dunja in Trbi s sedeem v zdravstvenem domu v Trbiu, ul. V. Veneto, vkljuuje obini Naborjet in Trbi. 22

Oddelki za stalno zdravstveno oskrbo in ambulantne storitve na podroju Zgornje Furlanije

ASS N. 4 MEDIO FRIULI

Carnico, Enemonzo, Lauco, Preone, Raveo,Tolme,Verzegnis in Villa Santina. s sedeem v obinskem zdravstvenem domu v Forni di Sopra, ul. Nazionale t.1, Manzano presso il centro di Manzano via Drusin, 25 Manzano vkljuuje obini Forni di territoriale Sopra e Forni di Sotto. Comprede i Comuni di : Manzano, Giovanni Natisone e vkljuuje Corno diobine: Rosazzo. Ovaro s sedeem v zdravstvenem domu San v Ovaru, ul. Ex al Ferrovia t. 1, Comeglians, Forni Avoltri, Ovaro, Prato Carnico, Ravascletto e Rigolato. Paularo San Pietro s sedeem v obinskem zdravstvnem domu v Paularu, ul. B. Nascimbeni al Natisone presso il centro territoriale di San Pietro alt. Natisone Via Klani, 7, vkljuuje obino Paularo in celotno dolino Val Chiars (vkljuno z naseljemPulfero, Savogn - San Pietro al Natisone. Comprende i Comuni di : S. Pietro al Natisone, Cedarchis). S.Leonardo, Stregna, Drenchia e Grimacco. Paluzza s sedeem v zdravstvenem domu v Paluzzi, trg XXI-XII Luglio t. 7, vkljuuje obine Arta Terme, Cercivento, Ligosullo, Paluzza, Sutrio, Treppo Carnico e Zuglio. Pozzuolo, 330 Udine, il Comune di Buttrio* Ampezzo Udine s via sedeem v zdravstvenem domu v per Ampezzu, trg ai Caduti t 17, vkljuuje obine Ampezzo, Sauris in Socchieve. Forni di Sopra

DISTRETTO DI CIVIDALE OKROJE 2 ZA KARNIJO Cividale presso lospedale di Cividale, piazzale dellOspedale, 2 Cividale Tolme s sedeem v bolniici v Tolmeu, ul. Morgagni t. 18, vkljuuje obine Amaro, Cavazzo Comprende i Comuni di : Cividale, Moimacco, Torreano, Premariacco e Prepotto.

Povoletto via Dante, 9 Povoletto, per il Comune di Remanzacco**

PZS T. 4 ZA SREDNJO FURLANIJO


OKROJE ZA EDAD edad s sedeem v bolninici v edadu,trg dellOspedale, 2 ATLANTE bozza ver 30 maggio ok Moimacco, Torreano, Premariacco in Prapotno. vkljuuje obine: edad, Manzano s sedeem v teritorialnem centru v Manzanu, ul. Drusin, 25 vkljuuje obine: Manzano, Sveti Janez na Rini in Koren. Sveti Janez na Rini s sedeem v teritorialnem centru v Svetem Janezu na Rini, ul. Klani, 4 - vkljuuje obine: S. Pietro al Natisone, Pulfero, Savogna, S.Leonardo, Stregna, Drenchia in Grimacco. peter s sedeem v centru peter, Klanieva ulica 4 - Vkljuuje obine peter, Podbonesec, Sovodnja, Sveti Lenart, Srednje, Dreka in Garmak. Videm ul. Pozzuolo, 330 Videm, za Obino Buttrio Povoletto ul. Dante, 9 Povoletto, za obino Remanzacco

OKROJE ZA CODROIPO Codroipo s sedeem v Zdravstvenem okroju, viale Duodo, 82. Vkljuuje obine: Basiliano, Bertiolo, Camino al Tagliamento,Castions di Strada, Codroipo, Lestizza, Mereto di Tomba, Mortegliano, Sedegliano, Talmassons in Varmo. 23

OKRJE ENTA enta Povoletto Tavagnacco

s sedeem v zdravstvenem okroju enta, ul. Coianiz, 2. Vkljuuje obine: Bardo, Magnano in Riviera, Neme, Tipana in enta. s sedeem v teritorialnem centru, ul. Dante 9. Vkljuuje obine: Povoletto, Ahten, Fojda in Remanzacco. s sedeem v teritorialnem centru, naselje Feletto Umberto, Videmska ulica 85 (zdravstveno okroje Videm). Vkljuuje obine Cassacco, Reana del Rojale in Tarizem.

OKROJE SAN DANIELE DEL FRIULI San Daniele del Friuli s sedeem v domu za stareje osebe, ul. Cadorna, 44. Vkljuuje obine: Coseano, Dignano, Fagagna, Flaibano, Forgaria, Moruzzo, Ragogna, Rive dArcano, San Daniele del Friuli in San Vito di Fagagna. Buja s sedeem v centru za stareje osebe, ul. Vidiset, 2 - Ursinis Piccolo. Vkljuuje obine: Buja, Colloredo di Montalbano, Majano in Treppo Grande. OKROJE VIDEM Videm Tavagnacco ul. Pozzuolo, 330. Za obine Buttrio, (zdravstveno okroje za edad), Campoformido, Martignacco, Pasian di Prato, Pavia di Udine, Pozzuolo del Friuli, Pradamano in Videm. naselje Feletto Umberto, Videmska ulica, 85. Za obini zdravstvenega okroja za Videm: Cassacco in Tavagnacco. Za obine zdravstvenega okroja za ento: Pagnacco, Reana del Rojale in Tarizem.

PZS T.5 ZA SPODNJO FURLANIJO


OKROJE ERVINJAN ervinjan Traka ulica, 75 - Vkljuuje obine, ki pripadajo vzhodnemu zdravstvenemu okroju za obmoje ervinjana: Aiello del Friuli, Ruda, Oglej, Campolongo, Tapogliano,Terzo di Aquileia, ervinjan, Villa Vicentina in Fiumicello. Palmanova ulica Molin 21. Vkljuuje obine, ki pripadajo vzhodnemu zdravstvenemu okroju za sledea obmoja: Palmanova, Bagnaria Arsa, Palmanova, Bicinicco, S. Maria la Longa, Chiopris-Viscone, S. Vito al Torre, Gonars, Trivignano Udinese in Viek. OKROJE LATISANA Latisana ul. Sabbionera 45. Vkljuuje obine, ki pripadajo zahodnemu zdravstvenemu okroju za obmoja Latisana, Muzzana del Turgnano, Precenicco, Latisana, Rivignano, Lignano Sabbiadoro, Ronchis, Palazzolo dello Stella, Teor in Pocenia. San Giorgio di Nogaro ul. Palmanova 1. Vkljuuje obine, ki pripadajo zahodnemu zdravstvenemu okroju za obmoja San Giorgio di Nogaro, Carlino, San Giorgio di Nogaro, Marano Lagunare, Torviscosa in Prapotno.

PZS T. 6 ZA ZAHODNO FURLANIJO


MESTNO OKROJE Pordenone ul. Revedole, s sedeem v domu Casa Serena. Vkljuuje obine: Cordenons, Pordenone in Porcia. Roveredo in Piano ul. Carducci, 42, s sedeem v nastanitveni zdravstveni ustanovi RSA. Vkljuuje obini: Roveredo in Piano in San Quirino. 24

OKROJE SEVER Anduins Claut Maniago Meduno Spilimbergo

ul. Macilas 1, s sedeem v zdravstvenem domu. Vkljuuje obine: Castelnovo del Friuli, Clauzetto, Pinzano al Tagliamento in Vito dAsio. ul. A. Giordani 18, s sedeem v zdravstvenem domu. Vkljuuje obine: Andreis, Barcis, Cimolais, Claut in Erto e Casso. ul. Unit dItalia 7, s sedeem v bolninici. Vkljuuje obine:Frisanco, Maniago, Montereale Valcellina, Vivaro in Vajont. ul. Municipio 33, s sedeem v zdravstvenem domu. Vkljuuje obine: Arba, Cavasso Nuovo, Fanna, Meduno, Tramonti di Sopra in Tramonti di Sotto. ul. Raffaello 1, s sedeem v bolninici. Vkljuuje obine: San Giorgio della Richinvelda, Sequals, Spilimbergo in Travesio.

OKROJE ZAHOD Sacile ul. Ettoreo 4, s sedeem v bolninici. Vkljuuje obine Brugnera, Budoia, Caneva, Polcenigo in Sacile. Roveredo in Piano ul. Carducci, 42. Vkljuuje obini Aviano in Fontanafredda. OKROJE JUG Azzano Decimo ul. 25. aprila, 40. Vkljuuje obine: Azzano Decimo, Fiume Veneto, Pasiano di Pordenone, Prata di Pordenone, Pravisdomini in Zoppola. OKROJE VZHOD San Vito al Tagliamento, trg T. Linteris, 7. Vkljuuje obino Chions.

MREA LEKARN
Vse obine v deeli lahko raunajo na zdravstvene in socialne storitve, ki jih zagotavljajo krajevne lekarne. Zlasti v najbolj decentraliziranih obmojih nudijo lekarne zdravstvene storitve na krajevni ravni, kot so na primer okenca za zdravstvene in socialne storitve in mesta za zdravje, s imer zagotavljajo prebivalcem dostop do primarne zdravstvene oskrbe. Deelne lekarne imajo pomembno vlogo na krajevni ravni, kajti v sodelovanju z druinskimi zdravniki in krajevnimi zdravstvenimi slubami prispevajo k doseganju ciljev pravinosti in trajnostnega razvoja deelnega zdravstvenega sistema, s posebnim poudarkom na ustreznosti in varnosti storitev za obane. V Furlaniji Julijski krajini deluje 381 javnih in zasebnih lekarn (podatek na dan 31. decembra 2010), ki so takole porazdeljene po razlinih zdravstvenih ustanovah: tevilo lekarn 67 43 36 96 39 85 366 Izdaja zdravil 2 3 2 2 9 Podrunice/sezonska izdaja zdravil 2 1 3 6

Zdravstvena ustanova PZS PZS PZS PZS PZS PZS 1 za Trst 2 za Posoje 3 za Zgornjo Furlanijo 4 za Srednjo Furlanijo 5 za Spodnjo Furlanijo 6 za zZahodno Furlanijo

Mrea lekarn na obmoju deele je zelo razvejana. V Furlaniji Julijski krajini ena lekarna povpreno oskrbi 3.230 prebivalcev, v primerjavi z dravnim povprejem ene lekarne na 3.374 prebivalcev. 25

DELOVNI AS

Delovni as lekarn v mestih in izven mest je ob delavnikih 40 ur tedensko. Glede na posebne krajevne potrebe pa lahko obsega tudi 44 ur na teden.

DEURNE LEKARNE ZA STALNO OSKRBO


Ob praznikih, v nonem asu in v asu popoldanskega odmora lekarn izvajanje farmacevtskih storitev zagotavljajo deurne lekarne (dnevna ali nona izmena). Omreje lekarn za stalno medicinsko oskrbo zagotavlja razvejano ponudbo storitev na teritoriju: Zdravstvena ustanova PZS 1 za PZS 2 za PZS 3 za PZS 4 za PZS 5 za PZS 6 za Skupaj Trst Posoje Zgornjo Furlanijo Srednjo Furlanijo Spodnjo Furlanijo zZahodno Furlanijo Deurne lekarne za stalno oskrbo 4d+1n 6 d/n 8 d/n 8 d/n + 1 d 4 d/n 6 d/n + 3 d 41

d = dnevno deurstvo n = nono deurstvo

Omreje lekarn se odlikuje po svoji razvejanosti na teritoriju, dostopnosti, podaljanem delovnem urniku, tako da so lekarne:

centri za pouevanje in ozaveanje javnosti o zdravem nainu ivljenja ter za spodbujanje in aktivno udejstvovanje pri kampanjah za preventivne preglede in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, raka na dojki in raka na debelem revesu. centri za svetovanje glede pravilne uporabe zdravil in usreznega shranjevanja zdravil doma. Toke za izvajanje storitev, oz. rutinskih pregledov biolokih parametrov in za preverjanje zdravstvenega stanja. Z uporabo enostavnih naprav v lekarnah lahko hitro analzirajo krvno sliko, merijo krvni tlak, preverijo teo in izmerijo obseg pasu. V lekarnah nudijo najibkejim pacientom, starejim osebam in osebam s kroninimi boleznimi, kot so diabetes in bolezni srca in oilja, kot tudi negovalnemu osebju, svetovanje o pravilnem ravnanju pri zdravljenju z zdravili v tesnem sodelovanju z druinskim zdravnikom in strokovnimi medicinskimi slubami okroja.

V deeli se v sodelovanju s krajevnimi zdravstvenimi ustanovami in socialnimi slubami krajevnih ustanov izvajajo projekti, ki ciljajo k razvoju novih storitvenih dejavnosti, kot so:

dobava zdravil in sorodnih izdelkov na dom, zlasti bolnikom v socialni stiski, starejim in invalidnim osebam; naroanje na preglede in klinine preiskave v lekarni preko omrene povezave z Enotnim centrom za naroanje, ki deluje v okviru deelne zdravstvene slube, in tudi na samoplanike storitve (za katere se plauje ti. ticket). To so storitve, ki jih pedvideva D.Z t. 7/2009.

26

OKROJE IN OKRAJ
KAJ JE OKROJE
Deelna zakonodaja (DZ t.12/94) tako opredeljuje okroje: Okroje je operativna enota, preko katere podjetje za zdravstvene storitve zagotavlja usklajeno in stalno pomo pri reevanju zdravstvenih potreb prebivalstva. Okroje je referenni center obanov za vse storitve zdravstvene ustanove in zdravstvene storitve, kjer se usklajujejo zdravstvene in socialno-varstvene storitve na teritoriju. Okroje lahko deluje v sodelovanju z zasebnimi ustanovami in prostovoljnimi organizacijami, ki nudijo zdravstvene, socialne in skrbstvene storitve. V ta namen mora podroje izvajanja storitev okroja sovpadati s podorjem osnovnih socialnih storitev. Okroje nudi obanom prvi dostop do vseh zdravstvenih storitev, ki se lahko izvedejo na sedeu zdravstvene ustanove, doma ali v krajih vsakdanjega ivljenja, in uporabnikom zagotavlja celovito podporo. Okroje deluje v tesnem sodelovanju s socialnimi slubami. Z njihovo pomojo in s pomojo druin nartuje izvajanje potrebnih ukrepov. Zdravniki splone medicine, izbrani pediatri in deurna medicinska sluba so sestavni del okroja. V okviru okroja se izvajajo tudi projekti, ki se dopolnjujejo z drugimi storitvami, kot npr. Oddelek za duevno zdravje, otroka nevropsihiatrija, itd. Okroje sprejema osebe s kompleksnimi zdravstvenimi teavami in z invalidnostjo. Okroje nudi razvejano mreo storitev, ki se izvajajo v skladu s potrebami posameznikov. Omreje ponavadi zajema: storitve na domu, ambulantne storitve, nastanitvene ustanove za oskrbo ztarejih oseb, dnevne centre, nastanitvene domove in centre za paliativno oskrbo. V okroju deluje tudi druinska posvetovalnica.

KAJ JE OKRAJ
Okraj je organizacijska enota na podroju izvajanja socialnih storitev s strani skupine obin, ki ima kot nalogo upravljanje integriranega sistema izvajanja storitev. V deeli je 19 okrajev, katerih obmoje delovanja sovpada z zdravstvenim okrojem, z izjemo Trsta. Integrirani sistem zagotavlja celovito izvajanje storitev na teritoriju s pomojo: a) ukrepov namenjenih boju proti revini in ustvarjanju prihodka; b) ukrepov za spodbujanje samostojnega ivljenja oz. bivanja na lastnem domu, tudi s podporo oskrbe na domu in ponudbe nastanitvenih domov ter domov za zaasno namestitev starejih oseb; c) posegov v podporo mladoletnikom in druinam; d) ukrepov v podporo druinam; e) ukrepov v podporo enskam v teavah; f) ukrepov za spodbujanje socialnega vkljuevanja invalidnih oseb; g) ukrepov za spodbujanje vrednotenja starejih obanov; h) spodbujanja rejnitva; i) spodbujanja nudenja pravne pomoi skladno z zakonom t. 6 z dne 9. januarja 2004; j) izpolnjevanja potreb v zvezi z varstvom nesamostojnih in nepokretnih oseb v nastanitvenih domovih; k) drubeno-vzgojnih ukrepov v korist osebam v socialni stiski; l) obveanja in svetovanja posameznikom in druin za laji dostop in uporabo storitev, kakor tudi razvijanje raznih obllik samopomoi in nudenja medsebojne pomoi. 27

OKROJA IN OKRAJI V DEELI


PZS Okroje, okraj Okroje 1 TS PZS1 Okroje 2 TS Okroje 3 TS Okroje 4 TS Okroje Spodnje Posoje PZS2 Okroje Zgornje Posoje Okroje Humin PZS3 Okroje Karnija Obine, ki pripadajo okroju, okraju (*izjema je Trst, kjer okroje/okraj ne sovpadata) Obmoja: Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja, korklja, Zahodna planota, Vzhodna planota; obine Devin Nabreina, Repentabor, Zgonik Obmoja: Sveti Vid, Staro mesto, Stara mitnica, Nova mitnica, Novo mesto, Sveti Jakob Obmoja: kedenj-arbola, Valmaura - Borgo San Sergio; Obina Milje, Obina Dolina Obmoja: Stara mitnica, Chiadino, Rocol Melara, Sveti Janez Doberdob, Grade, Foljan-Sredipolje, Tri, Ronke, kocjan ob Soi, peter, taranzan in Turjak Koprivno, Krmin, Dolenje, Fara, Gorica, Gradie ob Soi, Marjan, Madeja, Morar, Mo, Romans dIsonzo, Zagraj, teverjan, lovrenc, Sovodnje ob Soi, Vile Artegna, Bordano, Klue, Dunja, Humin, Naborjet Zajzero, Monica, Montenare, Osp, Tablja, Rezija, Na Bili, Trbi, Trasaghis, Venzone Amaro, Ampezzo, Arta Terme, Cavazzo Carnico, Cercivento, Comeglians, Enemonzo, Forni Avoltri, Forni di Sopra, Forni di Sotto, Lauco, Ligosullo, Ovaro, Paluzza, Paularo, Prato Carnico, Preone, Ravascletto, Raveo, Rigolato, Sauris, Socchieve, Sutrio, Tolme, Treppo, Carnico, Verzegnis, Villa Santina, Zuglio Campoformido, Martignacco, Pagnacco, Pasian di Prato, Pradamano, Pavia di Udine, Pozzuolo del Friuli, Tavagnacco, Videm Ahten, Cassacco, Fojda, Bardo, Magnano in Riviera, Neme, Povoletto, Reana del Rojale, Tipana, enta, Tricesimo Basiliano, Bertiolo, Camino al Tagliamento, Castions di Strada, Codroipo, Lestizza, Mereto di Tomba, Mortegliano, Sedegliano, Talmassons, Varmo Buja, Colloredo di Montalbano, Coseano, Dignano, Fagagna, Flaibano, Forgaria del Friuli, Majano, Moruzzo, Ragogna, Rive dArcano, Sv. Danijel, San Vito di Fagagna, Treppo Grande Buttrio, edad, Koren, Dreka, Grimak, Manzano, Moimacco, Premariacco, Prepotto, Podbonesec, Remanzacco, Sveti Janez na Rini, Sveti Lenart, peter, Sovodnja, Srednje, Tavorjana Carlino, Latisana, Lignano Sabbiadoro, Marano Lagunare, Muzzana del Turgnano, Palazzolo dello Stella, Pocenia, Porpetto, Precenicco, Rivignano, Ronchis, San Giorgio di Nogaro,Teor, Torviscosa Aiello del Friuli, Oglej, Bagnaria Arsa, Bicinicco, Campolongo, Tapogliano, Cervignano del Friuli, Chiopris-Viscone, Fiumicello, Gonars, Palmanova, Ruda, San Vito al Torre, Santa Maria la Longa,Terzo dAquileia, Trivignano Udinese, Villa Vicentina, Viek San Vito al Tagliamento, Arzene, Casarsa della Delizia, Cordovado, Morsano al Tagliamento, San Martino al Tagliamento, Sesto al Reghena, Valvasone. Andreis, Arba, Barcis, Castelnovo del Friuli, Cavasso Nuovo, Cimolais, Claut, Clauzetto, Erto e Casso, Fanna, Frisanco, Maniago, Meduno, Montereale Valcellina, Pinzano al Tagliamento, San Giorgio della Richinvelda, Sequals, Spilimbergo, Tramonti di Sopra, Tramonti di Sotto, Travesio, Vito dAsio, Vivaro, Vajont Sacile, Aviano, Brugnera, Budoia, Caneva, Fontanafredda, Polcenigo Azzano Decimo, Chions, Fiume Veneto, Pasiano, Prata, Pravisdomini, Zoppola Pordenone, Porcia, Cordenons, Roveredo in Piano in S. Quirino

Okroje Videm Okroje enta Okroje Codroipo Okroje Sv. Danijela Okroje edad Okroje Latisana PZS5 Okroje ervinjan Okroje Vzhod S.Vito al Tagliamento Okroje Sever Maniago PZS6 Okroje Zahod Sacile Okroje Jug Azzano X. Okroje Mesto Pordenone 28

PZS4

KLICNI CENTER 848.448.884 ENOTNI CENTER ZA ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE STORITVE


Posredovanje informacij in telefonsko naroanje na zdravstvene storitve. Pomo/Informacije o socialnih storivah v vsej deeli. Ambulantne storitve deelne zdravstvene slube.
Enotna telefonska tevilka 848 448 884 deluje po naelu deljenih strokov: sroke delno krije klicatelj (stroek lokalnega klica oz. glede na pogoje sklenjenega naronikega razmerja), delno pa deela FJK.

ENOTNA TEVILKA KLICNEGA CENTRA ZA ZDRAVSTVENE IN SOCIALNE STORITVE Urniki:


naroanje na zdravstvene storitve: ponedeljek - petek od 7.30 Do 18.00 Pomo in informacije o socialnih storitvah: ponedeljek petek od 9.00 Do 18.00 Ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.00 Do 14.00.

tevilka 848 448 884 je enotna telefonska tevilka za informacije glede socialnih storitev na celotnem deelnem teritoriju in za informacije in naroanje ambulantnih storitev, ki se izvajajo v okviru deelnega zdravstvenega sistema v pokrajinah Gorica, Pordenone in Videm tevilka 848 448 884 omogoa vsem obanom telefonsko naroanje pregledov in pridobivanje informacij o ambulantnih storitvah, ki jih izvaja Deelna zdravstvena sluba v Pokrajinah Trst, Gorica, Videm in Pordenone oz. zdravstvena podjetja t. 1 za Trst, t. 2 za Posoje, t. 3 za Zgornjo Furlanijo, t. 4 za Srednjo Furlanijo, t. 5 za Spodnjo Furlanijo, t. 6 za Zahodno Furlanijo, Univerzitetno zdravsveno podjetje Ospedali riuniti v Trstu, Santa Maria della Misericordia v Vidmu, zdravstveno podjetje Santa Maria degli Angeli v Pordenonu, intituti IRCCS , in sicer Onkoloki center v Avianu in zavod za zdravje mater in otrok Burlo Garofolo v Trstu. Na tevilki 848 448 884 se je mogoe naroiti na zdravstvene storitve, ki jih izvajajo akreditirane zasebne zdravstvene ustanove in zasebne internistine ambulante. . tevilka 848 448 884 deluje po naelu deljenih strokov: ceno pogovora delno krije uporabnik (stroek lokalnega klica oziroma cena klica glede na pogoje sklenjenega naronikega razmerja), delno pa deela FJK.

URNIKI NAROANJE NA ZDRAVSTVENE STORITVE:


ponedeljek - petek ponedeljek - petek sobota, nedelja in prazniki od 07.30 do 18.00 od 09.00 do 18.00 od 09.00 do 14.00

INFORMACIJE O SOCIALNIH STORITVAH:

29

STORITVE IN USTANOVE V OKROJU


ENOTNA VSTOPNA TOKA (EVT)

Odlok deelnega sveta t. 465/2010 enotno toko za dostop opredeljuje kot enotna vstopna toka za dostop do storitev, ki je v prvi fazi namenjena samo zdravstvenim in socialnim storitvam za invalidne osebe, da bi se jim tako zagotovilo socialno in zdrastveno varstvo na primarni ravni, in sicer: dostop do storitev, oceno stanja, storitve po meri in ponovno ocena. EVT torej ima tiri glavne funkcije: 1) sprejem, ki ima kot namen obanu jasno in uinkovito predstaviti in pribliati sistem zdravstvene oskrbe, zmanjti informacijske asimetrije sistema in tako izboljati storitveni sistem, skrajati akalne dobe za zdravstvene in administrativne storitve ter odkrivati nove potrebe uporabnikov na podroju zdravstva; 2) dostop do storitev, in sicer povezovanje povpraevanja obanov in razvejane ponudbe zdravstvenih storitev ter sreevanje med obema; 3) povezovanje in usklajevanje povpraevanja za uveljavljanje pravic dravljanov pri dostopu do mree zdravstvenih in socialno-zdravstvenih storitev skladno z naeli pravinosti in transparentnosti; 4) strokovno vodenje in upravljanje procesov za izboljanje integracije socialno-zdravstvenih storitev. Toke EVT so prisotne skoraj v vseh okrojih deele v razlinih zdravstvenih ustanovah.

STORITVE NA DOMU

Deela Furlanija Julijska krajina spodbuja razvoj mree zdravstvenih storitev, ki obanom nudijo neposredno zdravstveno oskrbo na domu, z namenom, da bi im ve ljudi med zdravljenjem ostalo doma s svojo druino. Zdravstvene ustanove ponujajo vrsto storitev na domu, ki jih izvajajo predvsem medicinske sestre in terapevti. Osebni zdravnik da napotnico za zdravljenje in nego na domu; e je bolnik hospitaliziran, pa za to poskrbi osebje v bolninici. Okrona enota za ocenjevanje, in sicer osebje okroja in zdravniki skupinske medicine ocenijo zdravstveno stanje posameznika in se skupaj z njegovo druino odloijo za ustrezno oskrbo na domu ter pripravijo rehabiliacijski nart, ki je individualno prilagojen. Nart opredeljuje vrsto in obseg storitev, doloa cilje, ki jih je potebno dosei, ter asovno razporeditev izvajanja storitev. NEGOVALNA SLUBA Negovalna sluba se izvaja v skoraj vseh zdravstveih okrajih vse dni v tednu, dvanajst ur dnevno. Skluba izvaja naslednje aktivnosti: obiske na domu; odvzemanje vzorcev kvi, oskrbo in zdravljenje ran, dajanje injekcij, vbrizgavanje zdravil, odstranjevanje ali zamenjavo kateterjev iz senika; pomo in usposabljanje oskrbovane osebe in njegove druine; prepreevanje nastajanja zdrastvenih tezav zaradi dolgega leanja v postelji; zdravstvena vzgoja bolnikov in njihovih druin V nekaterih okrojih je dejavna sluba bolniar za skupnost, to je bolniar, ki dela na terenu (v eni ali ve obinah) in zagotavlja izvajanje zdravstvene nege v ambulanti in na domu; deluje v sodelovanju z zdravnikom splone medicine, socialnim delavcem, z delavci, ki izvajajo skrbo na domu, s fizioterapevtom, z zdravniki specialisti, s prostvoljnimi delavci in drugimi socialnimi in zdravstvenimi delavci na teritorju. V mnogih okrojih je mogoe zaprositi za izvajanje specialistinega svetovanja na domu, kot na primer za protiboleinsko terapijo, paliativno oskrbo, pomo pri prhranjevanju, fiziatrijo. e posebej je pomembno omreje storitev na podroju paliativne oskrbe namejene bolnikom s terminalno boleznijo. V teh primerih sestavljajo ekipo, poleg negovalnega osebja, fizioterapevtov in splonih zdravnikov, e zdavnik specialist za paliativno zdravljenje, in ponekod tudi psihoog. REHABILITACIJA Rehabilitacijo izvajajo poklicni terapevti. CIlj rehabilitacijske obranave je izvajanje terapije na domu za ohranjevanje samostojnosti ali samostojneje opravljanje vsakodnevih aktivnosti bolnika. Terapevti nudijo tudi svetovanje za boljo dostopnost do hie (oz. odpravljanje arhitekturnih ovir) in za potrebne pripomoke za gibalno ovirane osebe, tudi tiste z zaasno omejenostjo, kot npr. postelje, vozike itd. e en pomemben vidik rehabiliacijske obravnave na domu je pouevanje bolnika in druine glede procesa rehabilitacije.

30

NASTANITVENI DOMOVI ZA ZDRAVSTVENO OSKRBO - DZO

Domovi za zdravstveno oskrbo (D.Z.O.) so nastanitvene usanove na obmoju okroja, ki bolnikom zagotavljajo neprekinjeno intenzivno oskrbo in nego, celostno terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo. Domovi sprejema tako stareje obane kot tudi druge bolnike, z zaasno in/ali trajno oviranostjo oz. nesamostojnostjo. Zavodi niso namenjeni mladoletnikom. Na podlagi doloil veljavne deelne zakonodaje (SDO t.1487/2000) DZO sprejemajo naslednje bolnike: - paciente, ki potrebujejo kontinuirano izvajanje oskrbo in imajo fizine teave (npr.: ortopedske, nevroloke, bronhijalne, pulmoloke, kardioloke itd.); - paciente s socialnimi teavami, ki v glavnem potrebujejo olajanje, njihove druine pa pomo zaradi zaasne nastanitve v socialno ogroenem okolju in/ali zaradi akanja na sprejem v drugi ustanovi za odprvljanje socialnih teav; paciente, ki akajo na sprejem v drugi ustanovi, ki izvaja storitve namenjene odpravljanju socialno-zdravstvenih stisk in teav; - paciente, ki imajo rane zdravstvene teave: bolnike v terminalni fazi, bolnike, ki potrebujo intenzivno zdravstveno nebolninno nego in oskrbo. Nastanitveni dom zagotavlja: - fizino in/ali psihino rehabilitacijo, in sicer kontinuranost zdravljenja v bolnici, na teritoriju oz. na obmoju okraja - izvajanje kotinuirane zdravstene oskrbe - pomo osebam s polipatologijami in omejenstjo pri opravljanju vsakodnevnih opravil - socialna pomo na teritorialni ravni - zdravstvena oskrba bonikov v termnalni fazi in/ali pacientov, ki potrebujejo intenzivno zdravstveno oskrbo izven bolninice NASTANITVENI DOMOVI ZA ZDRAVSTVENO OSKRBO - DZO Podjetje PZS1 DZO Casa verde Trst Igea Trst Mademar Trst San Giusto Trst Krmin Gorica Tri Humin Paluzza Tolme edad Codroipo S.Daniele del Friuli Opera Pia C. Tarcento IGA v Vidmu Bolninica v Vidmu Palmanova (Jalmicco) Latisana Azzano Decimo Maniago Pordenone Roveredo in Piano S.Vito al Tagliamento Sacile tevilo lei 38 80 75 36 45 24 37 20 10 20 23 27 24 34 60 24 30 20 27 20 18 36 26 32

PZS 2

PZS 3

PZS 4

PZS 5 PZS 6

HOSPIC OSKRBA

Zdravstvene ustanove Hospice so sestavni del mree paliativne oskrbe. Vloga Hospica, ki se vkljuuje v oskrbo terminalnih pacientov v zadnjih mesecih ivljenja, je v celoti posveena skrbi za loveka, in sicer vzpostavljanju soutega stika s pacietom, in podpori druini. Ustanova razpolaga s 31

sobami za posameznike in s tem daje svojcem monost, da bodisi podnevi kot ponoi stojijo ob strani bolniku. V deeli delujejo avtonomne specializirane ustanove haspice. Paliativna okrba se izvaja tudi v nekaterih nastanitvenih zdravstvenh ustanovah DZO. V Furlaniji Julijski krajini (razen mest, ki so na voljo v drugih zdravstvenih ustanovah, kot so nastanitvene ustanove DZO ali bolninice) delujejo sledei hospici: - javne ustanove: PZS4 Martignacco, PZS5 Latisana, PZS6 S.Vito al Tagliamento - zasebne ustanove ali s koncesijo: Pineta del Carso Trieste, via di Natale Aviano.

STORITVE ZA STAROSTNIKE

Deela je postopoma razvila sistem izvajanja zdravstvenih storitev za stareje osebe na domu. S tem daje bolnikom monost, da se lahko odloijo za zdravljenje na domu in ne za nastanitev v domu. Pri tem je potrebno poudariti, da zajema osnovna zdravstena oskrba (OZO) tri glavne vrste storitev: storitve na domu zdravstvena oskrba na domu integrirana oskrba na domu (socialna + zdravstvena) storitve na podroju varstva starejjih oseb dnevni centri aktivnosti centri za dnevno varstvo nastanitvene storitve sprejem za lajanje zdravstvenega stanja zaasen sprejem trajen sprejem Razvoj integrirane mree storitev bo omogoil vse vejo ponudbo zgoraj navedenih storitev, ki zagotavljajo ustreznost, profesionalnost in kakovost izvajanja. Pri tem je pomembno poudariti, da se oban, ki eli uporabiti te storitve, lahko obrne neposredno na svoje zdravstveno okroje ali na obinsko socialno slubo.

POS - JAVNA PODJETJA ZA OSEBNE STORITVE

Nekdanje javne ustanove za zdravstveno oskrbo in dobrodelnost (JUOD) je deela Furlanija Julijska krajina z DZ t. 19 z dne 203 preoblikovala v javna podjetja za osebne storitve (POS) in s tem spremenila njihovo pravno naravo. V Atlasu so predstavljena tevilna podjetja za osebne storitve, zlasti v seznamu dnevnih centrov aktivnosti in varstvenih domov. POS izvajajo predvsem socialno-skrbstvene in socalno-zdravstvene storitve, sodelujejo pri nartovanju storitev na obmoju zdravstvenega okraja in so del integriranega sistema in mree storitev. Statute POS odobri z odlobo odbornik za krajevne avtonomije.

SEZNAM JAVNIH PODJETIJ ZA OSEBNE STORITVE - POS PODJETJE Javno podjetje za osebne storitve Daniele Moro Javno podjetje za osebne storitveCasa di Riposo Giuseppe Sirch Javno podjetje za osebne storitve ITIS Javno podjetje za osebne storitve La Quiete SEDE 33033 Codroipo (UD) viale Duodo, 80 33049 San Pietro al Natisone (UD) ul. Klancic, 2 34129 T rst ul. Giovanni Pascoli, 31 33100 Videm ul. S. Agostino, 7

32

Javno podjetje za osebne storitve Ardito Desio Javno podjetje za osebne storitve Pro Senectute Javno podjetje za osebne storitve Cavasso Nuovo- Fanna Javno podjetje za osebne storitve Arcobaleno v Cordenonsu Javno podjetje za osebne storitve v Spilimbergu Javno podjetje za osebne storitve Giovanni Chiab Javno podjetje za osebne storitve Opera Pia Coianiz Javno podjetje za osebne storitve Casa degli Operai Vecchi e Inabili al Lavoro Javno podjetje za osebne storitve Casa per Anziani Umberto I Javno podjetje za osebne storitve v Karniji San Luigi Scrosoppi Javno podjetje za osebne storitveCasa Lucia Javno podjetje za osebne storitve Umberto I Javno podjetje za osebne storitve Fundacija Emilia Muner De Giudici Javno podjetje za osebne storitve Solidariet Javno podjetje za osebne storitve Daniele Moro Javno podjetje za osebne storitve Istituto Regionale Rittmeyer per i Ciechi Javno podjetje za osebne storitve Casa per Anziani Javno podjetje za osebne storitve Pio Istituto Elemosiniere Alberton del Colle

33057 Palmanova (UD) trg G. Garibaldi, 7 34100 T rst ul. Valdirivo, 11 33090 Cavasso Nuovo (PN) ul. Vittorio Veneto, 91 33084 Cordenons (PN) ul. Cervel, 68 33097 Spilimbergo (PN) ul. Barbacane, 19 33058 San Giorgio di Nogaro (UD) ul. Achille Cristofoli, 18 33017 T arcento (UD) ul. P . Coianiz, 8 33026 Paluzza (UD) ul. Nazionale, 31 33170 Pordenone trg Motta, 12 33028 T olmezzo (UD) ul. Morgagni, 5 33087 Pasiano di Pordenone (PN) ul. Roma, 54 33053 Latisana (UD) ul. Sabbionera, 103 Lovaria di Pradamano (UD) Azzano Decimo (PN) trg Libert, n. 1 Morsano al T agliamento (PN) Ul. Roma, n. 27 T rst Miramarski drevored, 119 Cividale del Friuli - V. Trieste, 42 Venzone (UD) trg San Giovanni, 8

Podatki na dan 15. marca 2012

DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI

V deeli je ve vrst dnevnih centrov aktivnosti. V tem poglavju so navedeni samo tisti, ki nudijo storitve zdravstvene oskrbe za stareje in nesamostojne osebe. Ustanove za varstvo starejih nesamostojnih oseb ponavadi delujejo pet dni na teden, dnevni program pa traja vsaj 7 ur na dan. Ustanove morajo svojim uporabnikom zagotavljati izvajanje naslednjih aktivnosti in storitev: - storitve oskrbe: osebna nega in spodbujanje samostojnosti pri uporabniku; - drubene in rehabilitacijske aktivnosti: animacija, terapije za pridobitev in/ali ohranjevanje socialnih, kognitivnih in emocionalnih sposobnosti; - zdravstvene storitve: podjetja za zdravstvene storitve, ki delujejo na obmoju zdravstvenih okroij, bolnikom zagotavljajo ustrezno medicinsko oskrbo, nego in rehablitacijo v skladu s potrebami bolnikov - organizirano prehrano: storitve na tem podroju se izvajajo s posebnim poudarkom na prehrambenih in dietnih potrebah bolnikov. Lahko se predpisujejo tudi posebne diete, da se zavaruje prehranska varnost bolnikov. Storitve lahko opravlja neposredno podjetje ali zunanji izvajalec. Stareje oebe imajo dostop do storitev dnevnih centrov na napotnico zdravstvenega okraja oz. 33

DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI ZA STAREJE OSEBE PZS 1 1 1 1 2 2 2 2 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 6 6 6 6 6 6 Okroje jug Trst Sever Milje Dolina Sever Spodnje Posoje Spodnje Posoje Spodnje Posoje Spodnje Posoje Codroipo San Daniele Videm Videm Videm Videm Videm Videm Tarcento Videm Zahod Zahod Vzhod mestno Zahod Videm Mestno Sud Pokr. (TS) (TS) (TS) (TS) (GO) (GO) (GO) (GO) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (PN) (PN) (PN) (PN) (PN) (PN) Prov (TS) (TS) (TS) (TS) (GO) (GO) (GO) (GO) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (UD) (PN) (PN) (PN) (PN) (PN) (PN) Dnevni center Dnevni center za stareje In...contrada Dnevni center pri Dnevnem centru za stareje * Dnevni center pri Emmaus * Centro Diurno Margherita * Dnevni center pri Residenza protetta Corradini * Dnevni center pri Residenza Protetta ARGO * Dnevni center pri Casa Albergo per anziani di Monfalcone * Dnevni center pri Casa di Riposo Casa Serena * Dnevni center F.Candussi Dnevni center pri ASP Daniele Moro * Dnevni center pri M. Stango Rodino * Dnevni center Passatempo Dnevni center pri Fondazione Muner De Giudici ASP* Dnevni center Micesio Dnevni center Pervinca Dnevni center pri Sereni Orizzonti spa - cd Risano * Dnevni center za sareje Viale Vat Dnevni center pri Residenza per Anziani Zaffiro Tarcento * Dnevni center pri Residenza per Anziani Zaffiro Martignacco * Dnevni center za nesamostojne osebe * Dnevni center G. Chiab* Dnevni center pri ASP Daniele Moro* Dnevni center pri ASP Arcobaleno v Cordenonsu* Dnevn center v Polcenigu Dnevni center pri Casa di Soggiorno per Anziani v Avianu Dnevni center pri Casa Serena * Dnevni center v Zoppoli

* center v domu za stareje osebe podatki iz dne 15. marca 2012

34

Naslov ul. Ponzanino, 16 ul.De Marchesetti, 8/3 ul. Svevo, 34 ul. Pascoli, 31 ul. Dannunzio, 14 ul.Trieste, 71 ul. Crociera, 14 Drevored Papa Giovanni XXIII, 40 ul. XXV Maggio, 60 ul.le F. Duodo, 80 ul. Bertagnolli, 1 ul. Valussi, 32 ul. Della Libert, 19 ul.Micesio, 31 drevored Venezia 34 ul. Roggia 1 Viale Vat, 109 ul. Sottocolle Verzan 30 ul. della Vecchia Filatura 26/1 ul.Sabbionera, 103 ul.Cristofoli, 18 ul. Roma, 27 ul. Cervel, 68 ul. Spinet, 39 ul.Aldo Moro,13 ul. Revedole, 88 ul. L. Da Vinci, 6

tevilo mest 20 20 5 20 8 8 20 5 25 20 10 12 30 10 20 30 30 15 15 10 10 5 8 25 15

Telefon 040/772346 040/9149245 040/3882111 040/3736303 0481/474577 0481/76409 0481/484002 484102 0431/ 898210 896411 0481/90087 0432/909311 0432/948466 948592 0432/235114 3391413571 0432/409321 (0432/577330) (0432/504084) 0432/204119 (3477969653) 0432/1740123 3336152080 0432/564709 0432/486087 0432/781800 0432/401001 0431/50202 0431/65032 0434/697046 0434/930440 0434/747150 N Comune 0434/747151 n C. diurno 0434/652367 0434/41221 0434 574617

Naslov elektronske pote incontrada@cooperativalaquercia.it pilutti@comune.trieste.it casa.emmaus@libero.it sociale@itis.it direzione@casanzianironchi.191.it direzione@casanzianironchi.191.it Fulvia.Tamburlini@comune.monfalcone.go.it; casaalbergo@comune.monfalcone.go.it Fedora.Foschiani@comunegrado.it info@aspmoro.it centroanziani@com-majano.regione.fvg.it info@solimai.it rgentile@fondazionemuner.it segreteria@laquieteudine.it pervinca.b@libero.it sereniorizzonti@libero.it tarcento@gruppozaffiro.it rds@gruppozaffiro.it amministrazione@umberto-primo.it ragioneria@gchiaba.191.it loris.schiavon@entemoro.it;info@entemoro.it protocollo@ASPcordenonese.191.it; info@ aspcordenonese.191.it protocollo@com-polcenigo.regione.fvg.it casa.riposo@com-aviano.regione.fvg.it giovanni.diprima@comune.pordenone.it fabio.tarzia@comune.pordenone.it sociale@com-zoppola.regione.fvg.it

NASTANITVENI DOMOVI

Furlanija Julijska krajina ima razvejano ponudbo nastanitvenih ustanov, in sicer nastanitvenih domov za stareje osebe: - venamenske domove; - venamenske nastanitvene domove z modulom skupina A; - domove za stareje obane; - penzione; - domove za razline uporabnike; - dnevne centre. 35

Domovi za stareje obane se razlikujejo glede na vrsto uporabnikov, ki jih lahko sprejmejo, in glede na vrsto storitev, ki jih nudijo (zdravstvena nega, rehabilitacija, animacija itd). Sprejem v varstvene domove oz. domove za ostarele je odvisen od ocene zdravstvenega okroja glede stopnje delne ali popo lne nesamostojnosti obana in posledino do upravienosti do korienja deelne subvencije. Ob sprejemu v dom se za vsakega uporabnika pripravi osebni program zdravstvene oskrbe oz. varstva, v katerem se doloijo cilji in potek zvajanja programa. Uporabiki se delijo v razline skupine: 1) SKUPINA A STAR Skupina A star zajema starostnike, ki potrebujejo tono doloeno specifino zdravstveno oskrbo oziroma intenzivno zdravljenje in nadaljnjo kompleksno rehabilitacijsko obravnavo zaradi akutne, kronine ali degerativne bolezni. 2) SKUPINA A Skupina zajema starostnike, ki potrebujejo kompleksno medicinsko obravnavo, socialno-zdravstveno oskrbo in varstvo, ki zahteva neprekinjeno specialistino oskrbo in strokovno pomo, kot na primer vsakodnevno medicinsko nego, rehabilitacijo itd. zaradi kroninih in degenerativnih bolezni v napredovalni ali terminalni fazi. 3) SKUPINA B Skupina zajema starostnike, ki potrebujejo srednje zahtevno medicinsko obravnavo in zahtevno socialnozdravstveno oskrbo in varstvo zaradi razline narave in stadijev bolezni, ki so prizadele enega ali ve organov ali aparatov. To so v glavnem kronine in degenerativne bolezni z visoko stopnjo tveganosti in nastanka komplikacij, ki terjajo soasno jemanje ve zdravil in ki imajo kot posledico delno omejitev samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih opravil. 4) SKUPINA C Skupina zajema starostnike s polipatologijami, katerih klinino stanje je v glavnem stabilno. Imajo kronine in degenerativne bolezni, ki zahtevajo zdravljenje s polifarmakoterapijami, ki imajo kot posledico delno omejitev samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih opravil. To so torej osebe, ki potrebujejo srednjelajo socialno-zdravstveno oskrbo in varstvo. Njihovo stanje pa se lahko nenadoma poslaba, zato je potrbna nujna medicinska pomo. 5) SKUPINA D Skupina zajema osebe s srednje-tejkimi kognitivnimi motnjami, ki so povezane z vedenjskimi motnjami in srednje-lahkimi funkcionalnimi okvarami. 6) SKUPINA E Skupina zajema starostnike s polipatologijami, katerih klinino stanje je v glavnem stabilno. Imajo kronine in degenerativne bolezni, ki zahtevajo zdravljenje s polifarmakoterapijami, ki imajo kot posledico delno omejitev samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih opravil. Uporabniki nimajo vejih kognitivnih motenj. Zdravniki pregledi se izvajajo redno za ugotavljanje izboljevanja stanja in funkcionalne sposobnosti bolnika. S tem se omogoa stalen nadzor nad zdravjem, sposobnostjo samostojnega izvajanja vsakodnevnih opravil in vkljuevanja v drubeno ivljenje. Na podlagi novega narta za reorganizacijo nastanitvenih ustanov, se te delijo na: nastanitvene ustanove za samostojne stareje osebe; ustanove za stareje osebe, ki niso samostojne, ki se nadalje delijo na: ustanove za nesamostojne starostnike - osnovna stopnja ustanove za nesamostojne starostnike prva stopnja ustanove za nesamostojne starostnike druga stopnja ustanove za nesamostojne starostnike tretja stopnja 36

NASTANITVENE USTANOVE ZA STAREJE OBANE ZA ZDRAVSTVENO PODJETJE, VRSTA IN PRAVNA NARAVA PZS PZS 1 Ustanova Dom za stareje obane F.lli Stuparich 34019 SESLJAN (DEVI-NABREINA) Dom za stareje obane Salita Ubaldini, 5 34015 MILJE Dom za stareje obane Salita Ubaldini, 5 34015 MILJE Dom Rusconi Podjetje za osebne storitve ul. della Valle, 8 34127 TRST I.T.I.S. Podjetje za osebne storitve ul. Pascoli, 31 34129 TRST Center za stareje osebe: Dom Bartoli Nastanitvena ustanova Pineta - Nastanitvena ustanova Mimosa Nastanitvena ustanova Giardino ul. De Marchesetti, 8/3 34149 TRST Penzion Sacro Cuore ul. del Cerreto, 2 34136 TRST Dom za stareje obane S. Domenico Strada di Guardiella, 13 34128 TRST Dom za stareje obane Mater Dei drevored R. Sanzio, 3-5 34128 TRST Dom za stareje obane L. Ieralla Loc. Padriciano, 199 34012 TRST Dom za stareje obane Domus Mariae ul. Madonna del Mare, 5 34124 TRST Dom za stareje obane Opera M. Basiliadis ul. P.L. da Palestrina, 6 34134 TRST Franikanske olske sestre Cristo Re ul. delle Docce, 34 34128 TRIESTE Pia Casa Gentilomo Abramo Stock ul. Cologna, 29 34126 TRIESTE Podjetje za osebne storitve Pro Senectute ul. Valdirivo, 11 34132 TRIESTE Dom Emmaus ul. Svevo, 34 34145 TRIESTE Vrsta Varstveni dom Razlini uporabniki Penzion za ostarele Pravna narava Javna obinska ustanova prejnji zakon 142/90 Javna obinska Javna obinska Podjetje za osebne storitve Podjetje za osebne storitve

Penzion za ostarele

Varstveni dom

Razlini uporabniki

Javna obinska

Penzion za ostarele Varstveni dom Penzion za ostarele Varstveni dom

Zasebna socialna Zasebna socialna Zasebna socialna Zasebna socialna

PZS 1

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Varstveni dom

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Podjetje za osebne storitve

Varstveni dom

Zasebna socialna

37

PZS

Ustanova Gregoretti ul. de Ralli, 1 I,II,III e IV piano 34100 TRST Raggio di Sole s.r.l. ul. Battisti, 22 34125 TRST Danubio ul. S. Francesco, 16 34133 TRST Oasis ul. Macchiavelli, 15 34132 TRST La Roccia ul. Battisti, 25 34125 TRST Nonno Felice Uno ul. Belpoggio, 16 34123 TRST Nonno Felice DueS.r.l. ul. F. Venezian, 4 34124 TRST Diamante ul. XXX Ottobre, 15 34122 TRST Fiore ul. Machiavelli, 22 34132 TRST Casa Rosanna S.r.l. ul. G. Gozzi, 4 34133 TRST Casa Anna S.r.l. ul. S. Lazzaro, 17 34122 TRST Alida S.r.l. ul. S. Nicol, 8 34121 TRST

Vrsta Varstveni dom

Pravna narava Javna obinska

Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna Zasebna

PZS 1

Futura S.r.l. ul. Coroneo, 3 34133 TRST Senilit S.r.l. ul. Coroneo, 3 34133 TRST Elite ul. Battisti, 17 34100 TRST Le Rose S.r.l. ul. Roma, 13 34132 TRST Tiziana S.N.C. Log 158 34018 S. Dorligo della Valle (TS) Casa Fiorita S.n.c. Ul.Strada Nuova per Opicina, 7 34127 TRST

38

PZS

Ustanova Dalila S.n.c. ul. Machiavelli, 28 34132 TRST Relax ul. S. Maurizio, 13 34129 TRST Relax ul. del Lavatoio, 5 34132 TRST Eden S.r.l.. Largo Barriera Vecchia, 11 34131 TRST Il Nido S.r.l.. ul. Valdirivo, 22 34132 TRST Rosy ul. San Lazzaro, 23 34122 TRST Nonna Adriana S.a.s. ul. Torrebianca, 8 34132 TRST Casa Maria S.n.c ul. Battisti, 26 34125 TRST Il Girasole S.r.l.. ul. Carducci, 32 34129 TRST Favretto ul. Gatteri, 6 34125 TRST Antonella ul. Prosecco, 9 34016 Opicina (TS) Pensione Brioni Strada per Lazzaretto, 4 34015 MILJE (TS) Anni dArgento S.r.l. L.go Barriera Vecchia, 11 34131 TRST Napoleone ul. Pozzo del Mare, 1 34121 TRST

Vrsta Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova

Pravna narava Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

PZS 1

La tua casa ul. Giulia, 5 34126 TRST La Tua Dimora ul. Torrebianca, 39 34122 TRST Casa Maria 2 ul. Macchiavelli, 13 34100 TRST Arcobaleno S.r.l. ul. Cellini, 3 34132 TRST

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

39

PZS

Ustanova Cinquestelle S.r.l. ul. Torrebianca, 8 34132 TRST La Primula 2 ul. Cellini, 2 34132 TRST La Primula ul. Molino a Vento, 72 34137 TRST Villa del Sole Loc. Rupingrande, 151 34016 REPENTABOR (TS) Arianna V.le Venti Settembre, 16 34125 TRST La Meridiana S.a.s ul. Conconello, 29 34016 OPINE (Ts) Airone S.r.l. ul. delle Zudecche,1 34131 TRST Moschion ul. Battisti, 22 34125 TRST Cellini ul. Cellini, 3 34132 TRST Le Mimose S.r.l. ul. Torrebianca,25 34132 TRST Valdirivo S.r.l. ul. Valdirivo, 22 34132 TRST Zovenzoni S.r.l. ul. Zovenzoni, 6 34125 TRST Carlo Goldoni ul. Carducci, 31 34133 TRST La Tua Casa ul. Giulia, 1 34126 TRST La Tua Casa S.r.l. ul. Genova, 23 34121 TRST Albertina S.r.l. ul. Coroneo, 3 34133 TRST Flora ul. Torrebianca, 25 34132 TRST Villa Amica ul. Rossetti, 56 34141 TRST Flora I ul. Valdirivo, 21 34132 TRST

Vrsta

Pravna narava

Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova Venamenska nastanitvena Zasebna ustanova

PZS 1

40

PZS

Ustanova Nuova Villa Iris S.r .l. Log 194 34018 dOLINA (TS) Le Magnolie ul. Cologna, 29/1 34127 TRST S. Giusto ul. Milano, 18 34132 TRST Sorriso ul. Gatteri, 6 34125 TRST Ren S.n.c. ul. S. Caterina, 5 34122 TRST Valy ul. S. Francesco, 40 34133 TRST Le Ginestre S.r .l. ul. Cellini, 3 34132 TRST Miramare ul. Cellini, 3 34100 TRST Santa Chiara. S.r .l. ul. Udine, 13 34100 TRST Il Melograno S.r .l.. Villa Camilla ul. Revoltella, 69 34139 TRST Mademar ul. Madonna del Mare, 16 34100 TRST Ad Majores S.r .l. Corso Italia, 27 34122 TRST Carducci S.r .l. ul. Carducci, 24 34125 TRST Villa Verde S.r .l. ul. S. Croce, 12 34013 Duino - Aurisina (TS) Fiori del Carso S.r .l.. viale Stazione, 26/a Aurisina 34011 DEVIN NABREINA (TS) La Fenice S.a.s. ul. Imbriani, 2 34122 TRST La Perla S.a.s. ul. Imbriani, 2 34122 TRST Dom za stareje obane La cjase viale Venezia Giulia, 74III e IV piano 34071 KRMIN

Vrsta Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Varstveni dom

Pravna narava Zasebna Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna

Zasebna Zasebna Zasebna Javna obinska

PZS 2

41

PZS

Ustanova Dom za stareje obane ul. Venezia Giulia, 74 - II piano 34071 KRMIN Dom za stareje obane Rosa Mistica Largo San Luigi Scrosoppi, 2 34071 CORMONS Pezion za stareje obane Contessa Berretta ul. Dante Alighieri, 31 34070 FARRA DISONZO Dom za starostnike E. De Gressi ul. Cosolo, 19 34070 FOGLIANO DI REDIPUGLIA Dom za stareje obane Villa S. Giusto Corso Italia, 244 34170 GORICA Dom za stareje obane S.Vincenzo d Paoli ul. della Bona, 15 34170 GORIZIA Kongregacija olskih sester Maria della Medaglia Miracolosa Domus Mariae SS. Reginae Corso Italia, 120 34170 GORICA Intitut Sacra Famiglia ul. Don Bosco, 66 34170 GORICA

Vrsta Varstveni dom

Pravna narava POS

Razlini uporabniki

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Razlini uporabniki

Javna obinska zdruena

Varstveni dom

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

PZS 2 42

Fundacija O. Brovedani ul. Eulambio, 3 Penzion za ostarele Zasebna socialna 34072 GRADIE OB SOI Dom za stareje obane San Salvatore Razlini uporabniki Javna obinska ul. Campagnola, 13 34072 GRADISCA DISONZO Dom za stareje obane Casa Serena viale Papa Giovanni XXIII, 40 Varstveni dom avna obinska 34073 GRADE Dom za stareje obane Angelo Culot Razlini uporabniki Javna obinska ul. Brigata Re, 31 34170 LUCINICO (GORICA) Penzion za ostarele ul. Crociera, 14 Razlini uporabniki Javna obinska 34074 TRI Penzion za ostarele Domenico Corradini ul. DAnnunzio, Razlini uporabniki Javna obinska zdruena 14 34077 RONKI ARGO Center za demenco in/ali Alzheimer Modul Alzheimer Javna obinska zdruena ul. Trieste, 71 34075 S. CANZIAN DISONZO Penzion za starostnike I.S.A. d.o.o. Venamenska nastanitvena ul. Blaserna, 12 Zasebna ustanova 34074 Tri (GO)

PZS

Ustanova Casa Alloggio 2000 S.d.f. ul. Blaserna, 12 34074 Tri (GO) Sereni Orizzonti d. o. o. ul. Roma, 46/48 Pieris 34075 S. Canzian dIsonzo (GO) Varstveni dom za stareje obane Monsignor Nigris ul. della Maina, 28 33021 AMPEZZO Nastanitveni dom za stareje obane ul. Croce del Papa, 31 33013 GEMONA DEL FRIULI Dom za stareje obane S. Maria degli Angeli ul. P .G. Fioravanti, 9 33013 GEMONA DEL FRIULI Dom za stareje obane S. Maria degli Angeli ul. P .G. Fioravanti, 9 33013 GEMONA DEL FRIULI Obinski socialni center via Rosselli, 7 33010 OSP Podjetje za osebe storitve Casa degli Operai Vecchi e Inabili al Lavoro ul. Nazionale, 31 33026 P ALUZZA Nastanitveni center za stareje osebe ul. della Pineta,2 33027 P AULARO Podjetje za osebne storitve v Karniji San Luigi Scrosoppi ul. Morgagni, 5 33028 TOLME Pio Istituto Elemosiniere Nastanitveni dom Albertone del Colle ul. S. Giovanni, 8 33010 VENZONE Residence Stati Uniti dAmerica d.o.o. Center za stareje osebe ul. Stati Uniti dAmerica, 10 33029 VILLA SANTINA Sereni Orizzonti S.r .l. ul. S. Lucia, 51 33013 GEMONA DEL FRIULI (UD) Dom za ostarele v Ahtenu trg Aldo Moro, 1 33040 AHTEN Dom za stareje obane ul. Ursinins Piccolo, 2 int. 23 33030 BUJA Center za stareje obane Buja ul. Ursinins Piccolo, 2 int. 27 33030 BUJA

Vrsta Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova Modul supine A

Pravna narava Zasebna

Zasebna

PZS 3

Varstveni dom

Zasebna socialna

Varstveni dom

Javna obinska

Razlini uporabniki

Zasebna socialna

Varstveni dom Penzion za ostarele

Javna obinska Zasebna socialna

Razlini uporabniki

POS

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Razlini uporabniki

POS

Penzion za ostarele

POS

Penzion za ostarele

Zasebna

Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A Dom za ostarele

Zasebna

PZS 4

Zasebna socialna

Razlini uporabniki

Javna obinska

PZS 4

Penzion za ostarele

Javna obinska

43

PZS

PZS 4

Ustanova Zdruenje residentov Dom za ostarele ul. S. Giacomo, 11 33045 CERGNEU DI NIMIS Podjetje za osebne storitve Casa per anziani ul. Trieste, 42 - 33043 CIVIDALE DEL FRIULI Podjetje za osebne storitve Daniele Moro ul. F. Duodo, 80 33033 CODROIPO Deelni druinski dom za nevidne stareje osebe Villa Masieri ul. Luseriacco, 8 33019 LUSERIACCO DI TRICESIMO Drutvo Dom za ostarele ul. Pradielis, 11 33010 LUSEVERA Dom za ostarele v Luseveri ul. Vedronza, 1 33010 LUSEVERA Dom za ostarele v Luseveri ul. Villanova, n. 110 33010 LUSEVERA Centr za stareje osebe Nelson Rockefeller ul. Cividina, 56 33010 MAGNANO IN RIVIERA Nastanitveni center za stareje osebe M. Stango Rodino ul. Bertagnolli, 1 33030 MAJANO Nastanitveni dom za starje obane Zaffiro Martignacco ul. della Vecchia Filatura, 26/1 33035 MARTIGNACCO Skrbstveni CenterItalia Rovere Bianchi via Gonars, 11 33050 MORTEGLIANO Podjetje za osebne storitve Fondazione E. Muner de Giudici ul. della Libert, 19 33040 PRADAMANO Dom za nesamostojne osebe ul. Dalmazia, 33 33028 S. DANIELE DEL FRIULI Socialni nastanitveni center ul. Gen. Cadorna, 50 33038 S. DANIELE DEL FRIULI Podjeje za osebne storitve Dom za stareje osebe G. Sirch ul. del Klancic, 2 33049 S. PIETRO AL NATISONE Podjeje za osebne storitve Opera Pia Coianiz ul. Coianiz, 8 33017 TARCENTO

Vrsta Dom za ostarele Razlini uporabniki

Pravna narava Zasebna socialna POS

Razlini uporabniki

POS

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Dom za ostarele

Zasebna socialna

Dom za ostarele

Zasebna socialna

Dom za ostarele

Zasebna socialna

Varstveni dom

Zasebna

Penzion za ostarele

Javna obinska

Varstveni dom

Zasebna

Utenza diversificata

Javna obinska

Razlini uporabniki

Podjetje za osebne storitve Podjetje za osebne storitve Javna obinska

Varstveni dom

Penzion za ostarele

Razlini uporabniki

Podjetje za osebne storitve

Razlini uporabniki

Podjetje za osebne storitve

44

PZS

Ustanova Nastanitveni dom Zaffiro Colle Verzan ul. Sottocolle Verzan, 30 3017 TARCENTO Dom za stareje obane Nobili de Pilosio ul. S. Francesco, 98 33019 TRICESIMO S. Annad.o.o. ul. T ellini, 1 33100 VIDEM

Vrsta Razlini uporabniki

Pravna narava Zasebna

Razlini uporabniki

Javna obinska

Varstveni dom

Zasebna

Podjetje za osebne storitve La Quiete ul. S. Agostino, 7 Razlini uporabniki 33100 UDINE Nastanitveni dom I Faggi ul. Micesio, 31 33100 VIDEM Nastanitveni dom za duhovnike Fraternit sacerdotale socialna zadruga z omejeno odgovornostjo ul. Ellero, 3/4 - 33100 VIDEM Varstveni dom Caris ul. Montello, 55 33100 VIDEM Pokrajinski dom Ancelle della Carit ul. Crispi, 35 33100 VIDEM Penzion za starostnike

Zasebna

Zasebna socialna

Razlini uporabniki

Zasebna socialna

Varstveni dom

Zasebna

Razlini uporabniki

Zasebna socialna

Zdruenje sarejih obanov Druinska hia v Tipani Dom za ostarele ul. Roma, 46 33040 TAJP ANA Aurora ul. della Statua 1/A Fraz. T erenzano 33050 Pozzuolo del Friuli Socialna Zadruga Universiis z omejeno odgovornostjo ul. Soffumbergo, 19 Loc. Campeglio 33040 Faedis Ad venia d.o.o. S.Chiara ul. Europa Unita, 163/1 33100 VIDEM Sereni Orizzonti ul. Podgora, 16 33100 VIDEM Sereni Orizzonti trg Cella, 62 33100 VIDEM Sereni Orizzonti viale XXIII Marzo ul. XXIII Marzo, 31 33100 VIDEM Sereni Orizzonti ul. Stazione, 70 33048 Sveti Janez na Rini Venamenska nastanitvena ustanova Venamenska nastanitvena ustanova

Zasebna socialna

Zasebna

Zasebna

Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A

Zasebna

Zasebna Zasebna Zasebna

Zasebna

45

PZS

PZS 4

Ustanova Sereni Orizzonti ul. Roggia, 4/1 Frazione Risano 33050 Pavia di Udine

Vrsta Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A

Pravna narava Zasebna

PZS 5

Venamenska Villa Nimis Soc. a.r.l. ul. Roma, 38 nastanitvena ustanova 33045 Nimis Modul skupine A Sereni Orizzonti Venamenska ul. Aquileia 108 nastanitvena ustanova Percoto Modul skupine A 33050 Pavia di Udine Dom za stareje osebe ul. Petrarca, 30 Varstveni dom 33041 AIELLO DEL FRIULI Dom za stareje osebe Valentino Sarcinelli ul. Mercato, 12 Razlini uporabniki 33052 CERVIGNANO DEL FRIULI Podjetje za osebne storitve Dom za stareje osebe Umberto I Razlini uporabniki ul. Sabbionera, 103 33053 LATISANA Podjetje za osebne storitve Ardito Desio Razlini uporabniki trg Garibaldi, 7 33057 PALMANOVA Dom za stareje osebe ul. Udine, 5 Penzion za ostarele 33050 RIVIGNANO Podjetje za osebne storitve G. Chiab Razlini uporabniki ul. Cristofoli, 18 33058 S. GIORGIO DI NOGARO Villa Rosa d.o.o. Venamenska ul. S. Zenone loc. Muscoli nastanitvena ustanova 33052 Cervignano del F. (UD) Ianus Venamenska ul. S. Marco, n. 4 nastanitvena ustanova 33057 PALMANOVA Modul skupine A Dom za osarele ul. Battisti, 77 33080 ANDREIS Nastanitveni dom za stareje obane ul. Aldo Moro, 13 33081 AVIANO Podjetje za osebne storitve Solidariet ul. xxv Aprile, 42 33082 AZZANO DECIMO Fundacija Micoli Toscano ul. Favetti, 7 33080 CASTIONS DI ZOPPOLA Podjetje za osebne storitve Cavasso Nuovo Fanna ul. V. Veneto, 91 33090 CAVASSO NUOVO Dom za stareje obane ul. XIX Ottobre, 1 Localit Signano 33080 CIMOLAIS Dom za ostarele Varstveni dom

Zasebna

Zasebna

Javna obinska Javna obinska Podjetje za osebne storitve Podjetje za osebne storitve Javna obinska Podjetje za osebne storitve Zasebna Zasebna Javna obinska Javna obinska Podjetje za osebne storitve Zaseba fundacija Podjetje za osebne storitve

PZS 6

Varstveni dom

Varstveni dom

Razlini uporabniki

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

46

PZS PZS 6

Ustanova Penzion za ostarele Fondazione G. Fabricio ul. Villa Dote, 17 33090 CLAUZETTO Podjetje za osebne storitve v Cordenonsu Arcobaleno ul. Cervel, 68 33084 CORDENONS Dnevni center in dom za ostarele G. B. Santarossa ul. S. Francesco, 2 33080 FIUME VENETO Center za oskrbo starejih oseb ul. S. Mauro, 5 33085 MANIAGO Penzion za ostarele Pellegrin ul. Cesare Battisti, 1 frazione S. Leonardo 33086 MONTEREALE V ALCELLINA Podjetje za osebne storitve Daniele Moro ul. Roma, 27 33075 MORSANO AL TAGLIAMENTO Podjetje za osebne storitve Casa Lucia ul. Roma, 54 33087 P ASIANO DI PORDENONE Podjetje za osebne storitve Casa per anziani Umberto I trg della Motta, 12 33170 PORDENONE Casa Serena ul. Revedole, 88 33170 PORDENONE Sociali center za stareje osebe v Teru - Pordenone ul. Piave, 54 33170 PORDENONE Socialna nastanitvena ustanova Casa Betania ul. Villanova, 14 33170 PORDENONE Penzion za ostarele ul. Colvera, 1 33170 PORDENONE Dom za stareje osebe ul. Ettoreo, 4 33077 SACILE Dom za stareje osebe ul. Piazzetta, 4 33080 S. QUIRINO Dom za stareje osebe za upnije Sv.Vito, Modesto e Crescenzia Martiri ul. Savorgano, 47 33078 S. VITO AL TAGLIAMENTO

Vrsta Razlini uporabniki

Pravna narava Zasebna socialna Podjetje za osebne storitve

Razlini uporabniki

Penzion za ostarele

Javna obinska

Razlini uporabniki

Javna obinska

Penzion za ostarele

Javna obinska

Varstveni dom

Podjetje za osebne storitve Podjetje za osebne storitve Podjetje za osebne storitve Javna obinska

Varstveni dom

Varstveni dom

Razlini uporabniki

Penzion za ostarele

Javna obinska

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Penzion za ostarele

Zasebna socialna

Varstveni dom

Javna obinska

Varstveni dom

Javna obinska

Razlini uporabniki

Zasebna socialna

47

PZS

PZS 6

Ustanova Casa di Riposo per il Clero Fondazione di Fraternit e solidariet presbiteriale Ul. Savorgnano, 47/A 33078 S. VITO AL TAGLIAMENTO Dom priseljencev C.E.A. Carnera ul. Facchina, 82 33090 SEQUALS POS di Spilimbergo viale Barbacane, 19 33097 SPILIMBERGO Fundacija Colledani Bulian Borgo SantAntonio, 8 33098 VALVASONE Fundacija Casa per Anziani Valeriano ul. Sottoplovia, 21 33094 Fraz.Valeriano di PINZANO La Panoramica s.r.l. ul. Roma, 10 33094 Pinzano al T.to (Pn)

Vrsta Razlini uporabniki

Pravna narava Zasebna socialna

Razlini uporabniki Varstveni dom Penzion za ostarele

Pubblica comunale POS POS

Penzion za ostarele Venamenska nastanitvena ustanova Modul skupine A

Zasebna socialna

Zasebna

Podatki na dan 15. marca 2012

Deela Furlanija JUlijska krajina je na podlagi zakona o zdravstveni oskrbi obanov na domu (DZ 26/96) aktivirala storitve telefonske pomoi in oskrbe, ki jo upravlja zdrueno podjetje Televita, TesanTelevita. Telepomo je telematski varnostni sistem, ki sprejema telefonske klice uporabnikov 24 ur na 24, vse dni v letu. V okviru sistema je e Telekontrola (telefonski operater). Obe storitvi sta del telepomoi in teleoskrbe na domu. Telenadzor je telefonska storitev, ki vsakemu uporabniku zagotavlja spreljanje in monitoriranje zdravstvenega stanja.

TELEPOMO IN TELEOSKRBA

STORITVE IN DENARNI PRISPEVKI ZA OBANE


Zdravstveno oroje/okraj na podlagi deelne zakonodaje izvaja ve vrst storitev za invalidne in nesamostojne osebe. Nekatere izmed teh storitev so navedene v naslednjem paragrafu. Podrobneje informacije v zvezi z izvajanjem takih storitev so na voljo na zdravstvenem okraju ali okroju.

DOM

a- Denarni prispevki za premostitev arhitektonskih ovir. Lahko se vloi pronja za prilagoditev toaletnih prostorov, stopni in drugih mest,saj se z urejeno dostopnostjo v okolju spodbuja mobilnost invalidov. b- Prednost pri dodeljevanju eprofitnega oz. socialnega stanovanj. Na voljo so olaave za osbe, ki imajo ve kot 65 let in ki jim groi prisilna izseliev. c- Dodelitev denarne pomoi za plaevanje najemnine. d- Tarife agevolate per consumi di energia elettrica per chi usa apparecchiature salvavita Zniane cene elektrine eergije za bolnike, ki potrebuejo avtomatske naprave . e- Telefonske storitve: za 50% zniana mesena naronina za telefonski prikljuek. Naronine ne plaujejo druine z gluhim lanom. 48

PREVOZI

a- plailo strokov prilagoditve vozila za invalidne osebe. b- oprostitev plaila upravne takse za registracijo vozila. c- oprostitev plaila upravne takse za vozilo. d- Prevoz oseb (v tevilnih obinah storitev izvajajo v glavnem prostvoljne organizacije). e- Izdaja invalidskega znaka za parkiranje na invalidskih parkirnih mestih (storitev je na voljo na oddelkih za preventivo in na obinah).

a- Delovno dovoljene za osebe, ki skrbijo za nesamostojne sorodnike. Potrdilo v skladu z zakonom 104 iz leta 1993. b Izreden odpust za zdravljenje za osebe, katerih delovna zmonost za opravljanje njihovega poklica je zmanjana za 50 %. c Denarna podpora zaradi nezmonosti zaposlitve.

DELO

a- Invalidska penzija in plailo strokov za spremstvo. Pronja se vloi pri osebnem zdravniku. b- Socialna denarna podpora Social card. c- Denarna pomo druinam. Sklad za samostojnost Na podlagi dohodka in stopnje nesamostojnosti oz. stopnje odvisnosti se dodeli denarna pomo svojcem invalidnih oseb za oskrbo na domu ali za plaevanje druinskega pomonika (DZ t.6/2006). d- Sklad za hude oz.najhuje primere (DZ t.17 i z dne 30 decembra 2008). To je poseben sklad, ki je namenjen osebam s hudimi moganskimi okvarami, z mielozo in/ali s hudimi posledicami evolutivne oblike nevrolokh bolezni.

DENARNA PODPORA

Pomoni upravitelj. V primeru ibkega socialnega ali zdravstvenega stanja lahko bolnik zaprosi za imenovanje pomonega upravitelja, ki bo upravljlal njegovo premoenje (zakon t. 6/2004 in DZ t.19 z dne 16. novembra 2010.).

ZAITNI UKREPI

STORITVE ZA MATERE IN OTROKE V RAZVOJNEM OBDOBJU IN INVALIDNE OSEBE


V okviru storitev za matere in otroke se izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja, za preventivo in za terapevtsko ter rehabilitacijsko nego, ki spodbujajo razvoj kljunih obdobij. Cilj storitev je izboljanje ivljenjskih pogojev otrok, mladostnikov, ensk, mokov, druin in invalidnih oseb s tem da se v primerih, ko je potrebno, zagotavlja kulturna mediacija in tolmaenje. Poleg tega se na podroju oskrbe mater in otrok izvajajo aktivnosti za vrednotenje in pomo starevstvu in mladoletnkom na zahtevo ali pobudo sodne oblasti (Sodie za madoletnike in/ali navadno sodie). Druinska posvetovalnica deluje v sklopu zdravstvenega okraja in nudi storitve na podroju varstva fizinega in duevnega zdravja ensk, parov, druine, mladoletnikov in mladostnikov. Organizacijsko in institucionalno strukturo druinske posvetovalnice oznauje mulidisciplinska delovna skupina in integracija zdravstvenih in psihosocialnih aktivnosti. V posvetovalnici deluje skupina strokovnjakov na razlinih podrojih: ginekolog, babica, zdravstveni asistent, pediater, psiholog in socialni delavec. Druinska posvetovalnica izvaja naslednje storitve: - v gineoloki in porodniki ambulanti se opravljajo specialistini pregledi in svetovanje - oskrba nosenic (teaji pred in po porodu) in dojenkov (teaji masae dojenka) - spolna vzgoja in osveanje o varni spolnosti (kontracepcijska tableta). - ocena starevskih sposobnosti in podpora starevstvu - pomo enskam in parom, ki se odloijo za prostovoljno prekinitev nosenosti 49

DRUINSKA POSVETOVALNICA

- pomo enskam in parom, ki imajo teave z neplodnostjo (ambulanta za medicinsko podprte naine zanositve, t. i. asistirane reprodukcije) - pomo posameznikom, parom in druinam glede tematik povezanih z drinskimi odnosi (loitev/ razveza zakonske zveze) - pomo enskam za lajanje teav zaradi menopavze - svetovanje v vodenju postopka posojitve in rejnitva - zaita priseljenih druin in, po potrebi, izvajanje kulturne mediacije. Uporabniki imajo neposreden dostop do storitev, ki jih izvaja druinska posvetovalnica, zato ni potrebna napotnica zdravnika splone medicine. V skladu z zakonskimi doloili se mladoletne osebe ahko obrnejo na ambulanto s posvetovalnico brez vspremstva starev, prav tako ne ne potrebujejo njihovega dovoljenja. Na posvetovalnico se uporabniki lahko obrnejo osebno med uradnimi urami ali se predhodno naroijo po telefonu.

Multidisciplinska teritorialna ekipa je skupina strokovnih zdravstvenih delavcev, ki jo sestavljajo nevropsihiater specialist za obdobje otrotva, psiholog socialni delavec, logoped, zdravnik specialist na podroju nevro- in psihomotorike. Skupina je odgovorma za nartovanje in usklajevanje del, sprejem bolnikov ter pripravo osebnega programa za invaldne in hendikapirane osebe. Multidisciplinska teritorialna ekipa v sodelovanju z oddelkom za otroko nevropsihiatrijo izvaja programe pomoi in varstva otrok na podroju razvojnega obdoja in invalidnosti (od 0 do 18 let), s posebnim poudarkom na prevenivi, diagnozi, zdravljenju, rehabilitaciji. Razvojne teave otrok in mladostnikov se obravnavajo na razlinih ravneh, in sicer z vidika razvoja nevro- in psihomotorinih, jezikovnih, kognitivnih, intelektivnih in vedenjskih sposobnosti. Ekipa zagotavlja: - celostno terapevtsko in rehabilitcijsko obravnavo, diagnozo in oskrbo za mladoletnike z razvojnimi teavami ali ki se sreujejo z zaostalostjo v razvoju - celostno obravnavo, diagnozo in rehabilitacijo za otroke z govorno jezikovno motnjo, z motorinimi teavami in unmi teavami na podroju brnja in pisanja - obravnavo, diagnozo in rehabilitacijo za otroke z emocionalnimi in vedenjskimi motnjami - sprejem otroka/mladostnika z omejenimi kognitivnimi sposobnostmi, z motnjami na podroju psihinega, senzorinega, nevromotorinega in vedenjskega razvoja - oblikovanje individualnih osebnih programov za kontinuirano oskrbo otroka, mladostnika ali odraslega s prizadetostjo - aktiviranje okronih enot za ocenjevanje stopnje prizadetosti in vrste hendikepa (OEOH) za oblikovanje ali posodobitev osebnih programov namenjenih obravnavi kompleksnih potreb mladoletnikov/odrasih s prizadetostjo - kontrolne psihodiagnostie preglede za ocenjevanje stopnje poslabanja stanja oz. za izdelavo klinine dokumentacije za Komisiijo za invalidnost/hendikep, zakon 68/99 in FAP (narti za promocijo avtonomije in samostojnega ivljenja). Ekipa deluje v tesni povezavi s slubami na podroju hendikepa, in sicer pri oblikovonju individualnih programov za osebe, s imer zagotavlja kotinuirano izvajanje oskrbe v razvojnem obdobju in obdobju odraslosti. Na ambulanto se uporabniki lahko obrnejo osebno med uradnimi urami ali se predhodno naroijo po telefonu.

TERITORIALNA MULTIDISICPLINSKA EKIPA ZA OBDOBJE RAZVOJA/INVLIDNOSTI

Storitve na podrojue otroke in mladinske nevropsihiatrije (OMN) zajemajo preentivo, diagnozo, obravnavo, oskrbo in rehabilitacijo nevrolokih, nevropsiholokih in/ali psihiatrinih bolezi v obdobju otrotva in adolescence (od 0 do 18 let) in motenj nevro- in psihomotorinih, jezikovnih, kognitivnih, intelektivnih in vedenjskih sposobnosti. Vsako zdravstveno podjetje ima slubo za otroko in mladisko nevropsihiatrijo organizirano na svoj nain. Sluba deluje samostojno ali v okviru Oddelka za duevno zdravje. Ponavadi deluje na teritorialni ravni v sklopu okroja, nekatere storitve pa izvaja neposredno podjetje za zdravstene storitve. Oddelek za otroko in mladinsko nevropsihiatrijo izvaja klinino diagnostiko za otroke in adolescente z nevropsiholokimi teavami. Terapevstka obravnava in rehabilitacija potekata v sodelovanju 50

OTROKA IN MLADINSKA NEVROPSIHIATRIJA

s strokovnjaki iz multidisciplinske ekipe, prav tako izdelava osebnega programa. V sklopu raznih projektov oddelek skrbi za obravnavo, diagnozo, oskrbo, zdravljenje in rehabilitacijo: - otrok z zaostankom ali motnjami v razvoju v prvih letih ivljenja - otrok z avtismom ali drugimi motnjami v razvoju - otrok in mladostnikov s prirojenimi ali prdobljenimi nevrolokmi in nevropsiholokimi teavami oz. motnjami - otrok s psihnimi boleznimi - adolescentov z motnjami razpoloenja, osebnosti,miljenja in obnaanja. Bolniki pridejo na oddelek za otroko in mladinsko nevropsihatrijo z napotnico multidisciplinarnih ekip vseh zdrastvenih okroij ali zdravstvenega podjetja, na zahtevo bolnininega ali urgentnega oddelka, pediatra ali zdravnika splone medicine.

ENOTNO OKENCE ZDRAVSTVENA MATINA SLUBA


Na urad se lahko obrnejo obani s prebivaliem v deeli ali brez prebivalia (italijani in tujci) glede izvajanja naslednjih storitev: vpis v dravni zdravstveni sistem in izdajo zdravstvene kartice; izbiro zdravnika spone medicine in pediatra; aktiviranje Deelne stroitvene kartice; zdravstvena oskrba v tujini; oprostitev plaila storitve (zaradi bolezni, invalidnosti, starosti/dohodkov); sprejem zahtevkovjza aktivianje telepomoi. Specialistine zdravstvene storitve zaobjemajo preglede, specialistine preglede, strumentalne, dagnostine in laboratorjske preiskave v skladu z veljavno zakonodajo. Okrone zdravstvene ustanove izvajajo ambuantno dejavnost, medtem ko so obiski na domu namenjeni samo osebam, ki zaradi zdravstenih razlogov oz invalidnosti, teko ali pa ne morejo priti v ambulanto. Za naroanje na preglede ali preiskave so na voljo: - Eotna tevilka klicnega cenra za zdravstvene in socialne storitve: 848 448 884 - okenca enotnih centrov za naroanje na preglede in preiskave (ECN) v zdravstvenih podjetjih Napotnica ni potrebna za izvajanje sledeih specialistinih pregledov: okulistinih (samo za optometrijo), zobozdravnikih, ginekolokih in porodnikih, pediatrinih (sao za tiste uporanike, ki niso izbali pediatra) in psihiatrinih.

STORITVE REHABILITACIJE
Rehabilitacija je eno izmed najbolj pomembnih in kompleksnih podroij deelne zdravstvene slube, zlasti v okviru teritorialnih storitev. Nekatere izmed navedenih zdravstvenih ustanov (npr. DZO, rehabilitacijska oskrba na domu, oddelek za duevno zdravje, bolninice) izvajajo pomembne rehabilitacjske programe. Ta razdelek vsebuje popoln seznam rehabilitacijskih terapij, ki se izvajajo na teritoriju. Deelni nart za rehabilitacio (2004) pravi, da proces rehabilitacije zajema zdravstvene, vzgojne in socialne integrativne dejavnosti. Naloga rehabilitacijske dejavnosti je izpolnitev nekaterih prednostnih ciljev: - funkcionalna rehablitacija oz ponovna vzpostaitev funkcionalnosti, otekoene zaradi bolezni - vzostavitev kompetence, ki se ni pojavila v fazi razvoja; - omejitev poslabanja zdravstvenega stanja z zmanjanjem oz. odstranjevanjm faktorjev tveganja pri kroninh in degenerativnih boleznih, spodbujanje razvoja preostalih funkcionalnih kompetenc in obvladovanje poslabanja bolezni; - razvoj ali ohranjanje sposobosti za samostojno opravljanje vsakodnevnih opravil; - doloanje alternativnih oblik pomoi; 51

REHABILTACIJA V DEELNIH NARTIH

- osebnostno rast pacienta, izboljanje, ohranitev in/ali ponovna vzpostavitev oblik vedenja, prilagajanja in sociabilnosti, ki se kaejo v odprtosti navzven v odnosu z drugimi ljudmi, z okoljem in ivljenjskimi izkunjami. Pri izvajanju rehabilitacijskega programa je potrebna vzpostavitev integriranih instrumentov za sodelovanje in skupina strokovnjakov z razlinih podroij. Deelna zakonodaja predvideva dve vrsti multidisciplinarnih ekip strokovnjakov: - DZ 41/1996 navaja mltidisciplinarno ekipo strokovnjakov za hendikepiranost - druga zakonska doloila pa govorijo o okronih enotah za ocenjevanje. Ekipa ima nasledne naloge: a) sprejem pacientov; b) obikovanje individualnega osebnega programa v sodelovanju s pacientom in njegovo druino; c) kontinuirano izvajanje storitev. Navedba vseh ustanov in storitev ne more nuditi celosten vpogled v dejavnosti, ki se izvajajo na podroju obravnave popuacije v razvojnem obdobju. Rehabilitacijski programi se razlikujejo glede na fazo bolezni in sicer po tem, ali je pacient v akutni fazi, fazi vzdrevanja ali v kronini fazi bolezni. Da bi prispevali k boljemu poznavanju rehabilitacijskga procesa in deelne mree storitev s tega poroja, navajamo tabulo iz Deelnega narta za rehabilitacijo, ki prikazuje podatke v zvezi z rehabilitacijo. To poglavje ne obravnava bolninine rehabilitacije.

POTREBE PO REHABILITACIJSKI OSKRBI ZA AKUTNE TEAVE, TEAVE V FAZI VZDREVANJA IN POSTAKUTNI FAZI Potreba pazienta Rehabilitacijska Oskrbna K K K K/O K/O K/O O/K O/K O O/K O/K O/K K K/O K K/O O/K O/K Klinina K O/K K/O O/K O O O O O v nastanitveni ustanovi za kraji as v nastanitveni ustanovi za dalji as dnevna oskrba oskrba na domu ambulantna oskrba Ustrezna rehabilitacijska oskrba v bolninici

Legenda: K = kompleksna; O = osnovna

POTREBA PO REHABILITACIJI KRONINI FAZI BOLEZNI Potreba pacieta Rehablitacijska K K K K K Oskrbna K/O K K/O O/K O/K Klinino O O O O O Setting riabilitativo appropriato v nastanitveni ustanovi za kraji as v nastanitveni ustanovi za dalji as dnevna oskrba oskrba na domu ambulantna oskrba

Legenda: K = kompleksna; O = osnovna 52

SOCIALNO-ZDRAVSTVENE STORITVE IN DEJAVNOSTI


Sledi navedba socialno-zdravstvenih storitev oz. monosti nastanitve za fazo: a) intenzivno-ekstenzivno: - DZO izven bolninic, zdravnika oskrba, nega in rehabilitacija v skladu s potrebami pacientov; - DZO v okviru bolninice ali v neposredni bliini, ki ne sprejmejo oseb, ki potrebujejo oskrbo po zdravljenju akutih bolezni; - Projekt Spilimbergo, namenjen osebam s tetra-paraplegijo; - nastanitvene zdravstvene ustanove za kraji as za osebe odvisne od alkohola; - rehabilitacijski intituti s koncesijo, ki delujejo v okviru zasebnih domov ali zdravstvenih ustanov za kraji as, nekdanji l. 26. b) - - - daljega obdobja oskrbe ustanove v sklopu drutva La Nostra Famiglia za invalidne osebe v obdobju razvoja; varovani domavi za odasle invalidne osebe; nastanitvene psihiatrine ustanove z nizko stopnjo oskrbe, brez 24-urne prisotnosti zdravstvenih delavcev; - deelni intitut za slepe Rittmeyer Trstu.

Rehabilitacijo v zavodih z delno nastanitvijo na obmoju okroja/okraja izvajajo: - dnevni centri in ustanove s konvencijo za osebe v razvojnem obdobju; - dnevni centri za odrasle osebe s srednje-blago stopnjo invalidnosti, nekdanji DZ 41/1996; - dnevni centri za stareje osebe.

Socialna oskrba predvideva izvajanje socialno-skrbstvenih storitev in aktivnosti. Zdravstveno storitev plaa pacient sam/obina. Po potrebi se zagotavljajo rehabilitacijske aktivnosti v skladu z indikacijami/predpisi zdravnika specialista za posameznga bolnika. Med izvajalce socialno-skrbstvenih storitev sodijo: - bivanjske skupnosti, stanovanjske skupnosti in dnevni centri za osebe s srednjo ali blago stopnjo invalidnosti (nekdanji DZ 41/1996); - nastanitvene ustanove za samostojne ostarele in tiste, ki jih predvideva prejnji DZ 19/1997; - nekateri dnevni centri za stareje osebe (brez zdravstvene oskrbe); - zdravstvena oskrba na domu (SAD). e rehabiitacijo razumemo v irokem pomenu besede, kot jo definira deelni nart na osnovi DZ 41/1996, obine zagotavljajo integracijo funkcionalno oviranih oseb v druinsko in socialno okolje z izvajanjem storitev in aktivnosti, ki so namenjene vsej populaciji, ter sledeih specifinih storitev in aktivnosti:

SOCIALNO-SKRBSTVENE STORITVE IN DEJAVNOSTI

a) socialnoskrbstvene storitve in pomo v oli; b) integrativne socialnoskrbstene dejavnosti v jaslih, v olah vseh smeri in stopenj, v skladu z doloili zakonodajnega odloka t. 297 z dne 16. aprila 1994, ter na podroju izvenolskih dejavnosti; c) aktiviranje in pomo pri izvajanju individualnih prevozov; d) sluba za osebno pomo; e) centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo funkcionalno oviranih oseb starih od 14 do 35 let; f) centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo funkcionalno oviranih oseb starih 35 le ali ve, ki se lahko aktivirajo tudi v okviru ustanov navedenih pod rko e); g) nastanitvene monosti v varovanih domovih; h) nastanitveni centri za osebe v kritinem in zelo kritinem stanju; i) aktivnosti, ki omogoajo zaposlitev. 53

NASTANITVENA PONUDBA Nastanitvena ponudba v deeli zaobjema ve vrst nastanitvenih ustanov, katerih predstavitev sledi v naslednjih razdelkih. Njihovo ureditev in organizacijo ureja Izvajalni pravilnik za nastanitvene ustanove in objekte za namene zdravstvene oskrbe, v skladu z doloili 3. in 4. odst. 15. lena DZ t. 33 z dne 19.5.1998, potrjenega s PODO t. 083 z dne 14.2.1990.

NASTANITVENE MONOSTI Na obmoju deele je prisotno veliko tevilo bivanjskih skupnosti. To so nove storitve, ki se med seboj zelo razlikujejo in ki so nastale kot odgovor na novonastale potrebe, in sicer glede na podaljanje ivljenske dobe oseb z invalidnostjo in nezmonost druin, da poskrbijo za njihovo oskrbo. Koristniki storitve so zelo razlini, prav gotovo pa se ne morejo pojmovati kot osebe z blago stopnjo invalidnosti. Delovanje tovrstnih ustanov je strukturirano na tak nain, da se zagotavlja mona povezanost s teritorijem in integrirana uporaba drugih storitev, zlasti tistih, ki jih izvajajo dnevni centri.

ZAVODI ZA INVALIDNE OSEBE Glede na novonastale potrebe, in sicer zagotavljanje primernih nastanitvenih zmogljivosti za bivanje invalidov, v deeli delujejo tri zasebne ustanove: - Medea (GO), psihopedagoki nastanitveni center Villa S. Maria della pace; - Fraelacco (UD), Medicinski pedagoki intitut S. Maria dei Colli; - S. Maria la Longa (UD), il Piccolo Cottolengo di Don Orione. Ti ustanovi sprejemata tudi bolnike v kritinem in zelo kritinem zdravstvenem stanju, z invalidnostjo zaradi psihine in/ali fizine omejenosti, ki je e postala kronina; - Palmanova Sottoselva, Nastanitveni center Ai Girasoli, ki ga upravlja CAMPP. Stanovalci potrebujejo kontinuirano izvajanje razlinih oblik oskrbe in nege, ki jih deelni zdravstveni sistem ne zagotavlja v zadostni meri. Samo ustanova v Fraelaccu (UD) ima koncesijo v skadu z 26. lenom prejnjega zakona 833/78. Pri tem je treba poudariti, da niso vse ustanove povsem enake. Zdravstveni ustanovi v Medei in Faelaccu se razlikujeta od ostalih zaradi zelo razvite rehabilitacijske obravnave, zaradi izvajanja dnevnih storitev tudi za nestanovalce in zaradi manje zmogljivosti sprejemanja. V okviru Intituta v Fraelaccu deluje notranja osovna ola ki sprejema tudi otroke. Za celovito predstavitev tovrstnih ustanov je potrebno omeniti e zasebne utanove s koncesijo, ki v skladu z 11. l. DZ 41/96 izvajajo rehabilitacijske dejavnosti in obravnavo oseb z omejeno funkcionalnostjo, in ki zasledujejo cilje, ki jih doloa pravkar navedeni zakon, v okviru pristojnosti, ki jim jih dodeljuje veljavna zakonodaja.

DNEVNI CENTRI ZA SOCIALNO REHABILITACIJO IN VZGOJO Centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo gibalno oviranim osebam dajejo monost, da nadaljujejo proces integracije in socializacije in da ponovno vzpostavitjo funkionalne sposobnosti, ki omogoajo najvijo mono stopnjo samostojnosti. V tem smislu se centri ne smejo smatrati kot konna etapa uporabnika. Dnevni centri izvajajo naslednje naloge: - Socialne, za socialno rehabilitacijo in promocijo osebe, tudi z namenom da ostane v druinskem okolju oz. poznanem drubenem kontekstu; - Rehabilitacijske, ki omogoajo ponovno vzpostavitev ali ohranjanje pridobjene stopnje funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti, s pomojo usklajenega in integriranega delovanja zdravstvenih in socialno skrbstvenih aktivnosti; 54

- Vzgojne, za izvajanje aktivnosti, ki imajo kot cilj razvoj znanj, spretnosti, socialnih in komunikativnih sposobnosti, ki omogoajo uspene medseboje odnose; izvajajo se tudi aktivnosti, ki temeljijo na odnosu in odprtosti do zunanjega okolja, in sicer z ustvarjanjem prostorov in pogojev za integracijo v skupnosti, s posebnm poudarkom na portno, drubeno in kulturno razsenost. - Skrbstvene, ki zagotavljajo izvajanje osnovne oskrbe in nege ter varnosti uporabnika ter omogoajo izvajanje vsakodnevnih ivljenjskih aktivnosti V dnevih centrih se izvajajo programi socialne rehabilitacije in oskrbe v skladu s potrebami pacientov, in sicer: - - - - - - vzgojne aktivnosti za doseganje osebne samostjnosti; aktivnosti v procesu socializacije; vzgojne psihomotorine aktivnosti; vzgojne zaposlitvene aktivnosti; aktivnosti za ohranjevanje doseene stopnje v kulturnem razvoju; aktivnosti na terapevtskem in rehabiltacijskem podroju.

Centri, glede na svojo vzgojno funkcijo, morajo zagotavljati oskrbo na domu, e je to potrebno. Storitve izvajajo vsaj pet dni na teden, delovni urnik pa mora zajemati vsaj sedem ur dnevno; morebitno izvajanje storitev e esti dan v tednu je odvisno od socialnoskrbstvenih potreb druin in ne velja za vsa zdravstvena podjetja. Poleg tega center daje monost fleksibilne uporabe svojih storitev, tako da uporabnikom omogoa nekontinuirano korienje svojih storitev ali samo ob doloenih urnikih ali na podlagi osebnih potreb funkcionalno omejenih oseb in njihovih druin. Lahko koristijo te storitve uporabniki s srednje teko, teko ali zelo teko prizadetostjo, ki so stareje od 14 let. IZVENBOLNININA REHABIITACIJSKA PONUDBA NA DOLGI ROK ZA OTROKE IN ODRASLE OSEBE Z INVALIDNOSTJO Vrsta ponudbe Trenutna zmogljivost Nastanitvne ustanove za otroke PZS 6 La Nostra Famiglia NATANTVNENE USTANOVE Z. 41/96 za odrasle osebe PZS 1 Nastanitvena ustanova za hude in zelo hude oblike bolezni PZS 2 Nastanitvena ustanova za hude in zelo hude oblike bolezni PZS 3 Comunit di Rinascita Nastanitvena ustanova za hude in zelo hude oblke bolezni PZS 4 Nastanitvena ustanova za hude in zelo hude oblike bolezni Skupnost Piergiorgio nekdanji 26. len Medicinski psihopedagoki intitut, nekdanji 26. l. PZS 5 Nastanitveni center Ai Girasoli CAMPP PZS 6 Nastanitvena ustanova za hude in zelo hude oblike bolezni Skupno odrasle osebe 43 154 20 + 4 8 0 49 24 nastanitvena ust. 25 dnevni c. 22 27 24 30 27

Ponudbo dopolnjujejo storitve v okviru dnevnih centrov, ki se izvajajo za osebe v obdobju razvoja in odrasle osebe. 55

STORITVE OSKRBE V DNEVNIH CENTRIH ZA OTROKE V RAZVOJNEM OBDOBJU Trenutna zmogljivost Vrsta ponudbe Uporabniki Objekti Dnevni centri za otroke v razvojnem obdobju nekdanji 26 l. Zdruenje La Nostra Famiglia (Pasian di Prato -PZS 4) 110 Zdruenje La Nostra Famiglia (S.Vito al Tagl. - PZS 6) Skupno storitve oskbe v dnevnih centrih za otroke v razvojnem obdobju 180 290

1 1 2

STORITVE OSKRBE V DNEVNIH CENTRIH ZA ODRASLE OSEBE Vrsta ponudbe Dneni centri v sladu z DZ 41/96, ki jih upravljajo utanove skladno z doloili zakona PZS 1 PZS 2 PZS 3 PZS 4 PZS 5 (CAMPP) PZS 6 Skupno Dnevni centri nekdanji len 26 /833 Skupnost Rinascita (PZS 3) Skunost Piergiorgio (PZS 4) Medicinski pedagoki center Santa Maria dei Colli Fraelacco v Tricesimu (PZS 4) Skupno Skupno storitve oskrbe v dnevnih centrih za odrasle osebe Trenutna zmogljivost Uporabniki Objekti

179 144 53 308 135 251 1008 5 20 35 60 1068

10 12 3 19 9 16 63 1 1 1 3 66

56

IRCCS E. MEDEA LA NOSTRA FAMIGLIA DEELNI POL V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI

Zdruenje La Nostra Famiglia - IRCCS E.Medea - Znanstveno- raziskovalni in rehabilitacijski center Sluba za nevrorehabilitacijo v razvojnem obdobju Sede v San Vito al Tagl.to PN

Zdruenje La Nostra Famiglia je v deeli dejavno e petdeset let in je vzpostavilo razvejano mreo storitev na podroju rehabilitacijske dejavnosti, zlasti za oskrbo otrok v razvojnem obdobju. Je del zdravstvenega omreja, ki deluje na dravni in mednarodni ravni in ki vkljuue medicinski znanstveni center IRCCS (s tirimi znanstvenimi poli v Lombardji, Venetu, Apulji in Furlaniji Julijski krajini) in petintrideset nebolnikih rehabilitacijsih ustanov. Ministrstvo za zdravstvo in Ministrstvo za univerzo in znanstveno raziskovanje je z zakonodajnim odlokom z dne 31.7.1998 centru v S. Vitu al Tagliamento (PN) dodelil status IRCCS s podruunico v kraju Pasian di Prato (UD). Intitut IRCCS E.Medea - La Nostra Famiglia v Furlaniji Julijski krajini zagotavlja kontinuirano izvajanje zdravstvene oskrbe. Vse ravni delovanja so celostno zajete v nartih deelnega programiranja. Specifinost ustanove je rehabilitacijska dejavnost, namenjena predvsem otrokom in mladostnikom v obdobju razvoja, ki zajema tudi diagnostino obravnavo in oceno v namene znanstvenega raziskovanja. Izvajanje kompleksnih rehabilitacijskih programov za zadovoljeanje potreb obravnavanih oseb je kljunega pomena za izpolnitev tirih cijev: - funkcionalna rehblitacija oz ponovna vzpostaitev funkcionalnosti, otekoene zaradi bolezni; - vzostavitev funkcionalnosti, ki se ni pojavila v fazi razvoja; - omejitev poslabanja zdravstvenega stanja; - monost pridobivanja alternativnih funkcionalnih oblik pomoi. Namen znanstvene in raziskovalne dejavnosti intituta IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia je razvijanje znanj, sposobnosti in vein, ki lahko bistveno pripomorejo na podroju: - preventive ralinih oblik fizine, psihine in senzorine prizadetosti; - boljega poznavanja in razumevanja fiziopatolokih dejavnikov oz. mehanizmov nevropsihiatrinih bolezni, ki nastopijo v razvojnem obdobju; - omejevanja posledic in omogoanja ponovne vkljuitve pacienta v drubo; - znanstvenega preverjanja rehabilitacijskih monosti; 57

- znanstvenega preverjanja, s tem da skupnosti daje na razpolago svoje znanje, in sicer zdravstvene prakse in metodologije rehabilitacijske, zdravstvene, vzgojne in socialne dejavnosti. za - - - - Intitut IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia je torej v deeli Furlaniji Juliski krajini odgovoren izvajanje sledeih naslednjih nalog: rehabiliacijske oskrbe v bolninici in izven bolninice; znanstvenega raziskovanja; usposabljanja in rednega izpopolnjeanja znanja; pouevanja in izobraevanja.

REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA V BOLNINICI Deelni program zdravstvenega nartovanja dodeljuje intitutu IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia funkcijo Enote za hude oblike prizadetosti oseb v razvojnem obdobju (EHPRO), doloa njeno poslanstvo, stopnjo zdravstvene oskrbe in podroje delovanja oz. pristojnosti na podroju rehabilitacijske dejavnosti. V skladu z deelnimi doloili glede nastanitvene kapacitete, razpolaga enota EHPRO z 20 leii (10 za uporabnike iz deele, 10 za uporabnike izven deele). Enota za hude oblike prizadetosti oseb v razvojnem obdobju obravnava hude in kompleksne teave, ki se pojavijo pri diagnosticiranju, ocenjevanju in rehablitaciji oseb z motorinimi in kognitivnimi boleznimi, ki so prirojene ali pridobljene v obdobju razvoja. Storitve so namenjene uporabnikom iz deele in izven deele. Zgoraj navedene pristojnosti se izvajajo: - v okviru specialistinh oddelkov za akutne oblike bolezi, na podlagi dogovorov med oddelki; - v okviu rehabilitacijjkih programov v asu hospitalizacije in/ali dnevne hospitalizacije. Ekipo sestavljajo zdravniki specialisti z razlinih podroij, in sicer rehabilitacije in zdravstvene oskrbe, vodi pa jo zdravnik oz. direktor operativne enote. Ekipa sodeluje na operativni in funkcionalni ravni s specialistiimi oddelki univerzitetne zdravstvene ustanove v Vidmu. Enota z visoko ravnjo specialistine nege za hude oblike prizadetosti oseb v obdobju razvoja si zastavlja naslednje cilje: - etioloko diagnozo z identifikacijo povzroitelja, oblikovanje rehabilitacijskega narta in terapevtskega programa ter nadzor nad izvajanjem na sledeih podrojih: motnje v razvoju govora in pridobljene govorno-jezkovne motnje; specifine prirojene ali pridobljene nevropsiholoke motnje; nevropsiholoke motnje zaradi epilepsije in druge elektrine motnje; mentalna zaostalost in avtistina motnja; laje in teje psihopatoloke motnje; nevroloke in motorine motnje; otorinoralingoloke teave, hipoakuza in gluhost; motnje vida - klinino raziskovanje in dokumentiranje znanstvenih izsledkov na podroju rehabilitacije oseb v obdobju ravoja; - nartovanje in testiranje funkcionalnih ortoz in tehninih pripomokov, sperimentiranje novih materialov in inovativnih operativnih metod (pripomoki za komunikacijo, obvladovanje in premikanje v prostoru); - epidemioloko spremjanje in postavitev podatkovnih baz. Trenutno zdravstvena enota EHPRO deluje v paviljonu Scrosoppi in nudi enodnevno obravnavo bolnika v dnevni bolnici. Dokonna namestitev pa bo v okviru oddelka za matere in otroke v univerzitetnem zdravstvenem podjetju v Vidmu, in sicer v paviljonu Petracco. ZNANSTVENO RAZISKOVANJE V institutih IRCCS potekajo aktivnosti v okviru znanstvene raziskovalne dejavnosti usklajeno z izvajanjem zdravstvene oskrbe in nege, kot tudi usposabljanja zdravstvenih delavcev. Znanstveno raziskovanje intituta IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia, deelni po v Furlaniji Julijski krajini, je zasnovana na petih nivojih: 1. Nevropsihologija 2. Nevrolingvistika 58

3. Razvojna psihopatologija 4. Nevroloko slikanje 5. Klinine nevroznanosti Trenutno predstavljata dve najbolj kompleksni podroji raziskovanja deelnega pola: 1) izdelava standardiziranih instrumentov za diagnozo in ocenjevanje uspeha rehabilitacijske obravnave na podroju motenj v razvoju govora in pridobljenih govorno-jezikovnih motenj otrok ter prirojenih in pridobljenih nevropsiholokih motenj; 2) tudija uinkov mikro in makro cerebralnih malformacij in nevrofiziolokih anomalij razvojnih motenj. REHABILITACIJSKSA OSKRBA IZVEN BOLNINICE Zdravstveni rehabilitaciski ustanovi v S.Vitu al Tagliamento (PN) in Pasian di Prato (UD) opravljata zdravstvene storitve s koncesijo/akreditacijo deelne zdravstvene slube; izvajata storitve na podroju funkcionalne rehabilitacije in razline terapevtske posege, ki zagotavljajo celostno obravnaco bolnika, ki je v glavnem e v obdobju razvoja. Ustanove izvajajo diagnostine in rehabilitacijske dejavnosti izven bolninice. Klinino-funkcionalna diagnoza je potrebna za doloanje kompetenc zdravnikov na posameznih podrojih razvoja (motorino, intelektivno, afektivno, vedenjsko, nevropsiholoko, uno). Nato ekipa potrebnih specialistov izdela personaliziran program terapije za bolnika. Ustnova izvaja rehabilitacijo z namenom ponovne vzpostavitve funkcionalnosti (motorine, psihine in senzorine) v okviru nastanitvenih ustanov, dnevnih centrov, amulant in zdravstvene oskrbe na domu. Zagotavlja oblikovanje personaliziranih rehabilitacisjkih proogramov, da bi uporabnik razvil najvijo mono stpnjo samostojnosti v domaem, olskem, deovnem in drubenem okolju. Rehabilitacijski proces predvideva oblikovanje in izvajanje personaliziranega programa. Nadaljnje monitoriranje in spremljanje zagotavlja skupno in usklajeno delovanje zdravstvenega osebja, in sicer zdravnikov, psihologov in zdravstvenih delavcev na podroju rehabilitacije oz. fizioterapije, logopedije, nevro- in psihomotorike razvojnega obdobja, delovne terapije, nevroloke rehabilitacije vida, uporabe ortoz in protez, nevropsiholoke rehabilitacije, psihologije, vzgoje in psiholoke podpore. Persoalizirani nart predvideva tudi morebitno svetovaje oli, s imer se zagotavlja integracija v olsko okolje, kot tudi pomo in psiholoko podporo druini. Centri razpolagajo z ustreznimi tehninimi pripmoki in terapevtskim bazenom, kjer se izvajajo programi hidrokineziterapije.

IZOBRAEVANJE IN USPOSABLJANJE Uporabniki storitev so otroci in mladostniki v razvojnem odobju, kar pomeni da se v rehabilitacijskih ustanovah zdruujeta dve pravici, ki sta ustavno pravno varovani in z operativnega vidika nerazdruljivi: pravica do zdravja - zaradi esar je v vsaki rehabiliacijski ustanovi zagotovljena oskrba ene prizadete osebe - in do olanja. Iz tega sledi, da morajo pristojne ustanove uporabnikom v okviru rehabilitacijske ustanove zagotoviti paralelno izvajanje vzgojno-izobraevalnih programov, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo rehabilitacijski proces. Uporabniki, ki bivajo v nastanitvenih ustanovah in ki obiskujejo dnevne centre, imajo na voljo posebno strokvno pomo oz. uitelje, ki skrbijo za izvajanje obveznih programov izobraevanja. V okviru ustanov delujejo: - otroki vrtec z dopolninimi vzgojnimi programi in programi za razvijanje psiholokega razvoja predolskih otrok, - dravna osnovna ola, ki je odvisna od krajevnih didaktinih krokov, - akreditirani teaji deele FJK za poklicno usposabljanje. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Usposabljanje in izpopolnjevanje se odvija v skladu z zastavljenimi cilji, je usklajeno z izvajanjem zdravstvene oskrbe in znanstveno-raziskovalne aktivnosti. Izobraevanja potekajo redno in so podvrena periodinemu preverjanju. Intitut IRCCS E.Medea La Nostra Famiglia nartuje in izvaja programe strokovnega usposabljanja dravstvenih delavcev v okviru dravnega in deelnega sistema ECM.

59

CISI SOKI KONZORCIJ ZA INTEGRIRANE STORITVE

Soki konzorcij za integrirane storitve je krajevna ustanova, ki zdruuje 25 obin iz gorike pokrajine in Pokrajino Gorica. Deluje na celotnem teritoriju pokrajine, upravlja izvajanje storitev in aktivnosti za otroke in odrasle z invalidnostjo v skladu z doloili DZ 41/96. Konzorcij izvaja oskrbo, varstvo, promocijo razumevanja problematike invalidnosti in integracijo invalidnih oseb, in skrbi za izboljanje kakovosti njihovega ivljenja. Programi predvidevajo oskrbo osebe v domaem druinskem okolju, kar prispeva k odpravi socialne prikrajanosti in vseh oblik socialne emarginacije. Konzorcij ima svoj sede v Gradiu ob Soi (GO) v ul. Zorutti, 35. VRSTA UPORABNIKOV Storitve konzorcija so namenjene osebam z lajo, srednjo, teko in zelo teko fizino, psihino in/ali senzorino prizadetostjo, s stalnim prebivaliem v Pokrajini Gorica in s konanim obveznim olanjem. Konzorcij lahko sprejme tudi osebe, ki ne ivijo v goriki pokrajini, vendar najprej preveri in oceni tehnine in ekonomske vidike organizacije izvajanja storitve ter sklene sporazum z obino, ki bo poskrbela za plailo izvedene storitve konzorciju. VRSTA AKTIVNOSTI Vrsto aktivnosti doloa 6.l. DZ 41/96: izvajanje aktivnosti, ki omogoajo integracijo funkcionalno oviranih oseb v delovno okolje v skladu z doloili DZ 17/94; Dnevni centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo za priazdete osebe, stare od 14 do 35 let in ve; Varovani nastanivteni dom za osebe s teko in zelo teko prizadetostjo. NAIN DOSTOPA Pronjo za sprejem je treba nasloviti na upravo konzorcija. Multidiciplinarna ekipa Podjetja za zdravstvene storitve t. 2 za Posoje poda mnenje in motiviran predlog za sprejem funkcionano ovirane osebe v zavod in pripravi osebni program. Podjetje, v sodelovanju s socialno slubo, preveri vse alterativne monosti in pripravi poroilo/zapinik, ki vsebuje sledee podatke: - klinino diagnozo in socialno-okoljski okvir; - klinini, zdravstveni in rehabiliacijski razlogi navedeni v predlogu za sprejem v nastanitveno ustanovo; - smernice izdelanega osebnega programa; - navedba priblinega trajanja bvanja v ustanovi; - navodila glede potrebne zdravstvene oskrbe in terapije. 60

Odgovorna oseba v centru, na podlagi predhodnega mnenja Operativne enote socialne slube in poroila o oceni tehninih in ekonomsikih vidikov izvajanja storitve, preveri finanno kritje strokov upravljanja in odredi sprejem osebe. O postopku obvesti obino, v kateri ima sprejeta oseba prebivalie.

SLUBA ZA INTEGRACIJO V DELOVNO OKOJE Sluba je sestavni del mree za integracijo funkcionalno oviranih oseb v delovno okolje. Svoje aktivosti izvaja v koordiniranju in usklajenem sodelovanju z drugimi socialnimi slubami, zdravstvenimi in rehailitacijskimi ustanovami, agencijami za delovno usposabljanje in zavodom za aposlovanje. Sluba si v svojem delovanju zastavlja naslednje konkrene cilje: - vkljuevanje funkcionalno oviranih oseb v delovni proces tako na kakovostni kot kvantitativni ravni, kot tudi z vidika kontinuiranosti poteka integracije v delovno okolje; - funkcionalno ovirani osebam, njihovim svojcem in ponudnikom dela nuditi stalno in kvalificirano pomo na podroju vkljuevanja v zaposlovanju in na delovnem trgu; - prispevati h kulturni rasti drube glede tematik povezanih z integracijo gibalno oviranih oseb v delovnem okolju, in sicer z vzpostavitvijo posebne delovne metodologije in usklajenim delovanjem ustanov, intitutov in ljudi.

DNEVNI CENTRI Dnevni centri so porazdeljeni v dveh okrojih: (Zgornje in Spodnje Posoje) in izvajajo dejavnosti po olanju. Prizadetim osebam dajejo monost, da se e naprej udeleujejo programov integracije in socializacije, ki so se zaeli v obdobju olanja. Poleg tega izvajajo dejavnosti za spodbujanje razvoja sposobnosti, ki pripomorejo k doseganju im vije stopnje samostojnosti posameznika. Centri sprejemajo osebe s fizino, psihino in/ali senzorino srednjo, teko ali zelo teko prizadetostjo. Programi, ki jih oblikujejo dnevni centri, imajo bogate vsebine in spodbujajo odprtost in integracijo przadetih oseb v drubenem in kulturnem okolju, v katerem ivijo. Poleg tega dnevni centri organizirajo tevilne dejavnosti in delavnice za socializacijo, integracijo, spodbujanje razvoja sposobnsoti in samostojnsti, tako v okviru centra kot izven, in tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami na teritoriju. V pokrajini je skupno 10 dnevnih centrov, ki so odprti petintirideset tednov na leto, in sicer od ponedeljka do petka od 8.30 d 15.30 (poleti je aktivna sluba za urgentne primere, ki sprejme priblino trideset uporabnikov za obdobje tirih tednov). Obina Gorica Gorica Gradie na Soi Krmin Tri Tri Ronke Turriaco Grade Sede ul. Palladio 30 Elios via Slataper 27 Villa Olga via Zorutti, 35 ul. dellArmistizio, 11 ul. Aris, 40/f ul. Boccaccio, 1 ul. Soleschiano, 3 ul. Galvani, 3 ul. Buonarroti, 10

NASTANITVENE STORITVE Nastanitvene storitve ureja DZ 41/96,in sicer rki g) in h) 1. odst. 6. l., ki predvideva aktiviranje in upravjanje nastanivenih centrov za osebe s tekovin zelo teko prizadetostjo ter druge alternativne nastanitvene monosti. Osebam s prizadetostjo se tako zagotavlja 24-urna oskrba, v primerih ko je druina odsotna ali zaasno ali definitivno, zaradi esar potrebuje oseba celodnevno oskrbo. Stanovalcem so na voljo tevilni skupinski in skupni prostori ter eno-, dvo- in triposteljne sobe. Objekt obdaja ustrezno opremljen park. V centru delujejo e kuhinja, pralnica in garderoba. Izvajajo se rekreativne in socialne dejavnosti v sodelovanju z drugimi ustanami na teritoriju (drutva, zavodi, kroki, privatniki itd). Center deluje ves teden vse dni v letu. Uporabniki obiskjejo vsak dan dnevne centre. Da bi nastanitvena ustanova dosegla svoje cilje in namene, spodbuja dobro poutje stanovalcev. Z leti so se ustalile razne oblike oskrbe in pomoi pri izvajanju vsakodnevnh opravil, spodbujanje aktivosti v prostem asu, ki stimulirajo in poveajo komunikacijske, afektivne, vedenjske in socialne sposobosti v okolju, ki je vedno bolj prijazno in udobno in se najbolj piblia domaemu okolju. Vzgojne aktivnosti so namenjene 61

tako posameznikom kot celotni skupini. Nartovanje programov in metodologija dela poteka v skladu z ustaljenim nainom dela, da bi odgovorila na potrebe: - Oskrbe, nege in varstva osebe - Vzpostavitve domaega okolja - Opravljanja dejavnosti v prostem asu v ustanovi ali drugje - Dostojanstvenega in spodbudnega nainaivljenja v prijaznem in udobnem okolju - Spodbujanja in ohranjanja vezi (v skupini, z druino, z drugimi) Sede: ul. V. Veneto, 72 - 34170 Gorica

KONZORCIJ ZA MEDICINSKO PSIHOPEDAGOKO OSKRBO KMPPO

SediCentriDiurnieCentroResidenziale Sedei dnevnih centrov in nastanitvenih ustanov

SediServizioIntegrazioneLavorativa Sedei slube za delovno integracijo

Kozorcij, ki ima svoj sede v ervinjanu, ul. Sarcinelli t. 113, sestavlja Pokrajina Videm in 31 obin na obmoju Spodnje Furlanije. Konzorcij izvaja aktivnosti, ki jih doloa Zakon 104/1992 in DZ 41/96 (centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo, nastanitveni center in sluba za integracijo v delovno okolje) na podroju zdravstvene oskrbe, vzgoje in usposabljanja in tudi raznih drugih aktivnosti namenjenih funkcionalno oviranim osebam. Konzorcij organizira, izvaja in upravlja dejavnosti, ki so namenjene prizadetim osebam. V sodelovanju s podjetjem za zdravstvene storitve, z ustanovami na socialno-zdravstvenem, olskem in izobraevalnem podroju, in z vsemi drugimi ustanovami, ki delujejo na teritoriju, prispeva k vzpostavitvi, razvoju in aktiviranju razvejane mree storitev. Pri svojem delovanju upoteva naslednje principe in naela: - promocija poznavanja problematike prizadetih oseb in njihovih pravic, v spotovanju lovekovega dostojanstva in lovekove pravice do svobode in samostojnosti; - bivanje prizadete osebe v druini, socialna in kulturna integracija, integracija v okolje in zaposlovanje; - preventiva in odstranitev ovir, ki vodijo k socialni izkljuenosti z izbolanjem kakovosti ivljenja osebe s pizadetostjo in njegove druine; - spodbujanje in akiviranje pobud za informiranje, promocijo in ozaveaje javnosti o najrazlinejih problematikah, s katerimi se vsakodnevno sreujejo prizadete osebe.

Konzorcij upravlja dnevne centre za socialno rehabilitacijo in vzgojo (C.S.R.V.), ki v skladu z doloili odlobe deelnega odbora t. 1507 z dne 23 maja 1997: prizadeti osebi omogoajo nadaljevanje predhodno zaetih aktivnosti na podroju integracije in socializacije, eprav ne zagotavljajo kontinuirano 62

izvajanje dejavnosti, in razvoj obstojeih funkconalnih sposobnosti, da bi lahko dosegla im vijo stopnjo avtonomnosti. Treutno delujejo naslednji centri za socialno rehabilitacijo in vzgojo: Obina Sede ervinjan ul. Sarcinelli n. 113 ervinjan /Privano Le Primizie ul. Malignani n. 5 ervinjan I Camminatori ul. Buonarroti n. 14 Porpetto loc. Corgnolo ul. Lancieri dAosta n. 16 Latisana ul. Istria n. 18 Palmanova naselje Sottoselva ul. Marconi n. 21 San Giorgio di Nogaro (Nuove opportunit) ul. Tirrenia n. 26 Teor loc. Rivarotta (Nuove opportunit) ul. Molino n. 1 Teor loc. Rivarotta (Meridiano 35 Ovest) vicolo Molino n. 1

V okviru CSRV Meridiano 35 Ovest v Teoru se izvaja sperimentalni projekt za integracijo mladostnikov s teko prizadetostjo (SIAG), ki je namenjen funkcionalno ovranim osebam, ki e obiskujejo olo. V ervinjanu upravljajo tudi Modul opazovanja, ki je namenjen osebam med 16 in 25. letom starosti, ki so zakljuile obvezno olanje, in za katere ni predviden takojen sprejem v ustrezne ustanove, ampak oblikovanje osebnega programa v obdobju enega leta. Konzorcij upravlja, poleg zgoraj navedenih dnevnih centrov, e nastanitveni center, ki deluje v sodelovanju s CSRV-jem in nudi 24-urno oskrbo in varstvo osebam s prizadetostjo v primerih, ko je druina zaasno ali trajno odsotna, po svoji odloitvi ali iz nuje. Nastanitvena oz. varstvena ustanova razpolaga z 20 leii in lahko sprejme osebe stareje od 15 let s teko ali zelo teko funkcionalno oviranostjo, ki potrebujejo razline oblike oskrbe in nege (zdravstveno, rehabilitacijsko, skrbstveno) in ne morejo biti v druini ali ker je nimajo ali zato ker so zaprosili za pomo. Center zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo: storitve zdravstvene nege, ki se izvajajo ob doloenih urnikih, ocenjevanje zdravstvenih potreb, nartovanje programa zdravstvene nege, izvajanje terapij, ki jih predpie leei zdravnik, in obvladovanje urgentnih situacij. Zdravstveno osebje Podjetja za zdrastvene storitve t. 5 izvaja zdravstvene in rehabilitacijske storitve in nudi psiholoko podporo na podlagi koncesije. Sede: Nastanitveni center za osebe s teko in zelo teko prizadetostjo Centro in C.S.R.V. AI GIRASOLI ul. G. Marconi t.. 21 - 33057 Palmanova - Fraz. Sottoselva (UD) KMPPO upravlja tudi izvajanje storitev za vkljuevanje v delovno okolje na celotnem ozemlju Pokrajne Videm, z izjemo zdravstvenega okroja v kraju San Daniele del Friui. Center se zavzema za promocijo pravic fukcionalno oviranih oseb, tudi tistih s teko prizadetostjo, s tem da spodbuja in podpira njihovo pravico do integracije v delovnem okolju. Center je bil ustanovljen v skladu z doloili DZ . 17/1994 kot ustanova za izvajanje specialistinih storitev na podroju poklicnega usposabjanja in integracije na delovnem trgu, kot to doloata DZ t. 4/1996 in DZ t. 18/2005. Namen centra je usklajevanje ponudbe funkcionalno ovirane osebe s potrebami delovnega trga, saj skua s celostnim pristopom natanno analizirati sposobnosti prizadete osebe in konkretne delovne potrebe na teritoriju.

63

STORITVE NA PODROJU ODVISNOSTI


Oddelki za zdravljenje odvisnosti obravnavajo zdravstvene, psiholoke in socialne teave povezane z nezakonito uporabo snovi (starih in novih) in zakonito uporabo snovi (tobak in alkohol). Oddelki delujejo kot avtonomne enote znotraj podjetij za zdravstvene storitve,z izjemo PZS t. 5 za Spodnjo Furlanijo, kjer oddelek deluje v okviru Oddeka za duevno zdravje. Vsi oddelki nudijo razvejano mreo storitev, ki jih ponavadi izvajajo v sodelovanju z oddelki za preventivo, za prepreevanje zlorabe nezakonitih in zakonitih snovi v skupnosti, v olah, na delovnih mestih itd. ALKOHOLIZEM Oddelek za zdravljenje alkoholizma izvaja storitve zdravstvene oskrbe in rehabilitacije akoholikov oz. oseb z zahtevnimi in kompleksnimi teavami zaradi uporabe alkohola, kot tudi dejavnosti na podroju preventive in vzgoje za zdravje. Oddelek zagotavja obravnavo teav zaradi uporabe alkohola, in sicer sprejem v ustrezni nastanitveni ustanovi za obdobje priblino tridesetih dni oz. vljuevanje v bivanjske rehabilitacijske skupnosti, ki se nahajajo v deeli ali izven deele. Oddelek ponuja razline programe za razline doline bivanja, in sicer od estih do tiriindvajsetih mesecev. Oddelek deluje v tesnem sodelovanju s Klubom zdravljenih alkoholikov (KZA) in drugimi sorodnimi zdruenji. ODVISNOST OD TOBAKA Vsi oddeki za zdravljenje odvisnosti v deeli so aktivirali programe za sprejem in zdravstveno oskrbo nikotinskih odvisnikov. Storitve se izvajajo individulno in skupinsko. PROGRAMI ZA PATOLOKO ODVISNOST OD IGER NA SREO Oddelki za zdravljenje odvisnosti so v zdravstvenih okrojih aktivirali razne oblike programov za patoloko odvisnost od iger na sreo. Programi nudijo: ambulante dejavnosti, terapevtske skupine za odvisnike od iger na sreo in njihove druine, skupine za samopomo zdravljenih zasvojencev. NEZAKONITE DROGE Oddelek za zdravljenje odvisnosti zagotavlja: - osebne svetovalne pogovore, psiholoko in psihosocialno podporo uporabnikm in njihovim druinam, s sitematskim pristpom in sicer druinskim oz. individualnim; - individualne, druinske in skupinske psihoterapevtske podporne programe (skupina mladih, skupina mladostnikov, skupina starev); - terapevtskeprograme za odpravo odvisnosti; - programe socialne rehabilitacije; - vkljuitev in pomo v dnevni skupnosti. Oddelek za zdravljenje odvisnosti sodeluje z raznimi ustanovami s socialnega podroja, z drutvi, z zavodi za usposabljanje in zaposlovanje. Terapevtske skupnosti se med seboj bistveno razlikujejo po usmerjenosti, metodologiji in organizaciji programov zdravljenja, ki predvidevajo razlino dolino bivanja v ustanovi. Skupnosti upravljajo preteno zasebne ustanove. Operativno sodelovanje z zdravstvenim sistemom urejajo sporazumi med dravo in deelami in ustrezni dogovori, ki med ostalim predvidevajo plailo oskrbnine s strani zdravstvenega podjetja, ki polje zasvojenca na zdravljenje.

64

DUEVNO ZDRAVJE
Storitve na podoju duevnega zdravja v deeli Furlaniji Julijski krajini se izvajajo v skladu z naeli Helsinke sklepne listine konference Svetovne zdrastvene organizacije (2005), ki je doloila prednosti na tem podroju. Prioritete so: - ni zdravja brez duevnega zdravja; - promocija mentalnega zdravja; - ukrepi za boj proti predsodkom, diskriminaciji in neenakosti, osveanje in pomo osebam z duevnimi motnjami in njihovim druinam, da se lahko aktivno udeleijo dejavnosti; - nartovanje in izvajanje celostnih, integriranih in uikovitih programov duevnega zdravja, ki zajemajo promocijo, preventivo, oskrbo,nego, zdravljenje in socialno integracijo; - storitve izvajajo kompetentni in strokovno kvalificirani zdravstveni delavci; - priznaje izkuenj in znanja oseb, ki so doivele duevne motnje, njihovih svojcev in tistih, ki so bili soudeleeni v procesu zdravljenja, saj tvorijo pomembno podlago za nartovanje in razvoj storitev na podroju mentalnega zdravja.

PZS za Trst
BIVANJSKE SKUPINE

Oddelek za duevno zdravje


LABORATORIJ POLITEHNIKA ZADRUGE ZA DELOVNO USPOSABLJANJE

SAR SLUBA ZA HABILITACIJO IN NASTANITEV PSIHIATRINA POMO V ZAPORIH ZDRUENJA ZA SAMOPOMO IN SODELOVANJE PROJEKT ENSKE IN DUEVNO ZDRAVJE

krankenhaus
PSIHIATRINA SLUBA ZA DIAGNOZO IN ZDRAVLJENJE

Mitwirkung mit Familienangehrigen

5 CENTROV ZA DUEVNO ZDRAVJE 24UR/7DNI

24-urna deurna sluba

CSM univerzitetna pediatrina klinika Urgenca podnevi in ponoi vsakodnevno delo pomo v krizi urgence tekom dneva obiski na domu

65

ORGANIZACIJA
Storitve na podroju duevnega zdravja v Furlaniji Julijski krajini izvajajo Oddelki za duevno zdravje. Vsako zdravstveno podjetje ima svoj oddelek. Sasoma se je vzpostavila razvejana mea storitev, tako da je naa deela postala center odlinosti tako na dravni kot evropski ravni. Oddelek za duevno zdravje (ODZ) je operativna enota, ki zagotavlja enotno in usklajeno izvajanje storitev, vseh preventivnih, zdravstvenih in rehabilitacijskih programov za mentalno zdravje v okviru zdravstvenega podjetja. Deluje v sodelovanju z okroji in zdravniki spone medicine, s skupnostmi in raznimi ustanovami. Dostop do storitev oddelka ne zahteva posebnih postopkov. Na voljo so razline monosti dostopa d storitev: - neposreden dostop v asu uradih ur za naroanje ali svetovanje; - obisk na domu, tudi za morebitne nujne primere; - telefonska pomo; - na zahtevo zdravnika splone medicine. Na oddelek se lahko obrne neposredno oseba, ki sama izrazi potrebo po zdravljenju, ali jo lahko napoti zdravnik splone medicine ali tretje osebe, in sicer druina, sorodniki, prijatelji, sosedi, javne slube itd.), ki prijavijo oz. ustanovo seznanijo s situacijo. V primeru, ko se na oddelek obrnejo tretje osebe in ne neposredno zainteresirana oseba, mora ekipa poskrbeti za izvajanje aktivnosti informiranja in zagotavljanje podpore z namenom, da vzpostavi neposredni, osebni stik z osebo. Na prvem sreanju bodo zdravstveni delavci zbrali vse informacije in podatke, ki so potrebni za oblikovanje ustreznega programa zdravljenja. Pri tem bodo tudi natanno predstavili potek in trajanje zdravstvenega procesa. Oddelki za duevno zdravje so v glavem organizirani na spodaj navedene naine., eprav se nekoliko razlikujejo v posameznih zdravstemih podjetjih.

CENTRI ZA DUEVNO ZDRAVJE

Centri za duevno zdravje (C.D.Z.) so operativne enote, ki deujejo v okviru Oddelka za duevno zdravje na doloenm teritoriju. Center pokriva ponavadi teritorialno obmoje referennega zdravstvenega okraja in slube za socialno varstvene storitve, z nekaterimi izjemami (npr Vidma, kjer sta prisotna dva C.D.Z, eden za severno obmoje in eden za juno). Center zagotavja pomo posameznikom in njihovim druinam, promovira duevno zdravje v skupnosti, oblikuje in razvija programe zdravljenja in skrbi za kontinuirano izvajanje terapevtske dejavnosti. tevilni centri imajo na voljo 24-urno slubo, ki bolnikom nudi varno zavetje, kjer so deleni potrebne oskrbe. CDZ izvaja ambulantne dejavnosti in storitve na teritoriju, ki zajemajo: oblikovanje zdravstvenih programov, varstvenih nartov, personaliziranih psiholokih, socialnih in rehailitacijskih programov, ki jih za vsakega bolnika izdela multidisciplinska ekipa v sodelovanju z drugimi ustanovami na teritoriju (sluba za socialno varstvene storitve, okroje, obina). Oddelki za duevno zdravje v glavnem nudijo: ambulantne preglede, obiske na domu, dnevno bivanje, nono namestitev, individualne terapevtske programe, terapevtske programe za druino, skupinske aktivnosti, (re)habilitacijo (npr. zaposlitev), pomo pri doseganju temljnih pravic (npr. dom).

66

REHABILITACIJA

Osebe z duevnimi motnjami so ranljiva skupina, saj so zaradi duevnih motenj stigmatizirane in socialno emarginirane. Iz teh razlogov center nudi celosten pristop, v katerem je rehabilitacija del celovitega rehabilitacijskega programa, ki zagotavlja: - denarno socialno pomo in subvencije, tudi za omejeno obdobje, ki posameznikom daje monost dostojanstvenega ivljenja; - ustrezno nastanitev: svoj dom, monost bivanja v stanovanju, bivanjski skupnosti in nastanitveni ali varstveni ustanovi; - zaposlovanje v skladu z lastnimi potrebami in sposobnostmi; - dostop do izobraevanja, inforiranja in usposabljanja; - vkljuevanje v razline dejavnosti oz. monost socializacije. V okviru rehablitacijskega programa je zlasti pomemben personaliziran program (Sklad za resnino samostojnost), ki upraviencem namenja tudi posebno denarno pomo za hio, delo in drubene dejavnosti. Vsi oddelki za duevno zdravje nudijo razline (re)habilitacijske progame, usposabljanja in aktivosti na podroju socialne integracije oseb s teavami v duevnem razvoju. V okviru rehabilitacijskega programa se izvajajo aktivnosti na podroju uposabljanja in zaposlovanja, obiskovanje dnevnih centrov in nastanitev v ustreznih ustanovah. Za izvajanje dejavnosti pogosto skrbijo socialne zadruge, ki so na podlagi Zakona t. 81/1991 opredeljene kot podjetja, ki imajo kot namen osveanje javnosti in promoviranje socialne integracije in vljuenosti prikrajaih skupin ljudi: - z izvajanjem socialno-zdravstvenih in vzgojnih storitev (zadruge vrste A); - z izvjanjem razlinih dejavnosti (kmetijske, idustrijske, komercialne ali stortivene, ki imajo kot namen zaposlovanje oseb prikrajanih skupin (zadruge vrste B). Po zakonu mora biti dele prikrajanih oseb vsaj 30% vseh lanov zadruge vrste B. (Re)habilitacijske progorame izvajajo naslednje ustanove in zavodi: - dnevni centri; - nastanitvene usanove oz. bivanjske skupnosti v stanovanjih, v katerih so stanovalci porazdeljeni glede na stopnjo samostojnosti; - zadruge vrste B. Nastanitvene ustanove izvajajo personalizirane rehabilitacijske programe za osebe, ki se zdravijo v centrih za duevno zdravje. Pomembni dejavniki v procesu zdravljenja so podpora pacientu in spodbujanje pozitvnega razvijanja in napredovanja osebnega programa. V nastanitvenih ustanovah bivajo osebe, za katere se predvideva izvajanje krajih ali daljh programov zdravljenja, ki spodbujajo njihovo samostojnost in ponovno vzpostavitev tistih sposobnosti, ki so potrebne za reintegracijo v socialno in delovno okolje. Ustanove se nahajajo v urbanih naseljih, in sicer na lokacijah, ki so lahko dostopne, kar je nujno za ivljenje v skupnosti in vkljuevanje vanjo ter za prepreevanje izoliranosti.

PSIHIATRINA SLUBA ZA DIAGNOZO IN ZDRAVLJENJE (P.S.D.Z.)

Psihiatrina sluba za diagnozo in zdravljenje je povezovalni len med bolninico in teritorijem, ki nudi nujno pomo osebam, ki pridejo na urgenco. Sluba deluje v okviru zdravstvenih podjetij v Trstu, Vidmu in Pordenonu. eprav se nahaja v bolninici, je sestavni del mree storitev Oddelka za duevno zdravje. Psihiatrina sluba za diagnozo in zdravljenje zagotavlja psihiatrino oskrbo oz. bolninino obravnavo v primerih, ko so druge oblike oskrbe v CDZ neprimerne. Hospitalizacija je del zdravstvenega procesa, ki se izvaja usklajeno z drugimi storitvami na teritoriju. Ekipa PSDZ, po oceni zdravstvenega stanja bolnika, nudi nujno pomo in se zatem odloi: - da je teava reena v zadostni meri in zatorej bolnika napoti k splonemu osebnemu zdravniku; - da je teava oitna in ni reena, zaradi esar priporoa nadaljnjo oskrbo in kontaktira center za duevno zdravje; - da je stanje hudo in da zahteva nujno posredovanje za sprejem v pristojnem centru za duevno zdravje. 67

PROSTOVLJNO DELO

Prostovojna zdruenja imajo neprecenljivo vrednost, saj so pomemben vir na podroju duevnega zdravja, kajti ponavadi itijo in promovirajo pravice oseb, ki se obrnejo po pomo na slube za duevno zdravje, in njihovih druin. Prostovoljne organzacije in uporabniki imajo pomembno vlogo pri pridobivanju in razmeanju potrebnih virov na podroju rehabilitacje in zdravljenja.

STORITVE PODJETJA

Pri opisu storitev za posamezne zdravstvene ustanove so podane podrobne informacije glede organizacije samo za tiste ustanove, za katere veljajo posebnosti v orgnizaciji. Druge ustanove (npr. CDZ in PSDZ) so navedene v splonem delu.

ODDELKI ZA DUEVNO ZDRAVJE (ODZ)


PZS T. 1 ZA TRST
Oddelek za duevno zdravje sestavljajo sledee strokovne enote: - - - - - - Center za duevo zdravje v Barkovljah/Altipiano Ovest Okroje 1 ul. Miramare 111 Center za duevo zdravje Maddalena Okroje 2 ul. Mulino a vento 123 Center za duevo zdravje v Domju Okroje 3 ul. Morpurgo 7 Center za duevo zdravje v ul. Gambini ul. Gambini 8 Univerzitetna psihiatrina klinika ul. Paolo de Ralli 5 Psihiatrina sluba za diagnozo in zdravljenje Ospedale Maggiore, ul. Piet 2/1

SLUBA ZA HABILITACIJO IN PREBIVANJE (SHP) Sluba za habiitacijo in nastanitvene ustnove izvaja svoje programe v razlinih lokacijah in usklajuje delovanje Centra za duevno zdravje z ustanovami na podroju socialnega varstva, ki imajo konvencijo ali so akreditirane z zdravstvnim podjetjem. Deluje v okviru oddelkov za duevno zdravje in sodeluje z okroji in oddelkom za zdravljenje odvisnosti. Sluba ima naslednje naloge: nartovanje, usklajevanje in nadzor nad izvajanjem rehabilitacjskih aktivnosti v nastanitvenih ustanovah v sodelovanju z zadrugami vrste A (Urad za usklajevanje nastanitvenih ustanov); oblikovanje programov usposabljanja in zaposlovanja v sodelovanju z zadrugami vrste B in izobraevalnimi zavodi (Urad za usposabljanje in zaposlovanje); zvajanje aktivnosti v dnevnih centrih v sodelovanju z izobraevalnimi zavodi (Usklajevanje neformalnih virov). Nastanitvene ustanove se delijo na: ustanove z intenzivno terapevtsko obravnavo, 24-urno kontinuirano oskrbo (ki razpolagajo z najve 8 leii); bivanjske druinske skupnosti z visoko stopnjo socializacije in oskrbe, program podpore in pomoi traja od 10 do 14 ur (razpolaga z najve 6 8 leii); bivanjske skupine za spodbujanje sobivanja tudi za dalja obdobja - in drubenega ivljenja v skupnosti ob nekajurni dnevni prisotnosti delavcev. 68

URAD ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE Zavod, ki s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po izobraevanju, usposabljanju in zaposlovanju, izvaja naslednje programe: teaje profesionalnega usposbaljanja tudi v sodelovanju z izobraevalnimi ustanovami; meseno preverjanje programov za zaposlovanje in plail za usposabljanje /delo; - usposabljanje delavcev s podroja dejavnosti, ki so namenjene spodbujanju zaposlovanja in vkljuevanju na delovni trg. DNEVNI CENTER ZA USKLAJEVANJE NEFORMALNIH VIROV Dejavnosti dnevnega centra potekajo na razlinih lokacijah. Dva najpomembneja pola sta: Dnevni center v paviljonu M in dnevni center v Nabreini. POLITEHNIKA Center promovira in usklajuje projekte, delavnice in aktivnosti na podroju umetnosti, obrti in kulture. Dejavnsoti vodijo uitelji, uitelji za umetnostno vzgojo, umetniki,kulturna drutva in prostovoljna zdruenja. Center organizira tudi teaje osnovnega usposabljanja v sodelovanju z izobaevalnimi zavodi v okviru projektov, ki jih financira deela ali Evropski socialni sklad. DNEVNI CENTER V NABREINI Dnevni center v Nabreini je del iroke mree storitev na podroju usklajevanja habilitatinih dejavnosti, aktivne socializacije, promocije zdravja in drugih raznih programov. Vsaka operativna enota oddelka prispeva k napredovanju projekta s prisotnostjo vsaj enega delavca, ki skrbi za izvajanje dejavnosti samega centra ob predvidenih urnikih in usklajevanje neformalnih virov. Poleg tega ima vlogo povezovalnega lena med dnevnim centrom in centrom za duevno zdravje

APZS T. 2 ZA POSOJE
ODDELEK ZA DUEVNO ZDRAVJE ul. Vittorio Veneto, 174, Uprava - 34170 Gorica Oddelek za duevno zdravje za zgornje Posoje ul. Vittorio Veneto, 155 Prejnji pnemoloki paviljon - 34170 Gorica Oddelek za duevno zdravje za spodnje Posoje ul. Romana, 94 - 34074 Tri

PZS T. 3 ZA ZGONJO FURLANIJO


ODDELEK ZA DUEVNO ZDRAVJE ul. S. Lucia, 81 - 33013 Gemona del Friuli (UD) Oddelek za duevno zdravje v Huminu ul. S. Lucia, 81 - 33013 Gemona del Friuli (UD) Oddelek za duevno zdravje v Tolmeu ul. Bonanni, 2 - 33028 Tolme (UD) Pihiatrini nastanitveni domovi ul. S. Lucia, 81 - 33013 Gemona del Friuli (UD) 69

PZS T. 4 ZA OSREDNJO FURLANIJO


ODDELEK ZA DUEVNO ZDRAVJE ul. Pozzuolo,330 - 33100 Videm Center za duevo zdravje v edadu Ul. Trieste, 26 33043 Cividale del Friuli (UD)
Foto Anteprima

Obine v obmoju pristojnosti: Buttrio, Cividale del Friuli, Koren, Dreka, Grmek, Manzano, Moimacco, Premariacco, Prapotno, Podbonesec, Remanzacco, SvetiJanez na Rini, Sveti Lenart - Podutana, peter, Sovodnja, Srednje, Tavorjana.

PZS 4 sede uprave

Center za duevo zdravje v Codroipu Ul. Duodo, 82 33033 Codroipo (UD) Obine v obmoju pristojnosti: Basiliano, Bertiolo, Camino al Tagliamento, Castions di Strada, Codroipo, Lestizza, Mereto di Tomba, Mortegliano, Sedegliano, Talmassons e Varmo.

Center za duevo zdravje v San Daniele del Friuli viale Trento Trieste, 2 33038 San Daniele del Friuli (UD) Obine v obmoju pristojnosti: Buia, Colloredo di Montalbano, Coseano, Dignano, Fagagna, Flaibano, Folgaria, Majano, Moruzzo, Ragogna, Rive dArcano, S. Daniele del Friuli, S. Vito di Fagagna, Treppo Grande.

Center za duevo zdravje v enti trg Mercato, 6/5 - 33017 enta (UD) Obine v obmoju pristojnosti: Attimis, Cassacco, Faedis, Lusevera, Magnano in Riviera, Neme, Povoletto, Reana del Rojale, Tipana, enta, Tarizem.

Center za duevo zdravje Videm jug ul. Pozzuolo, 330 -3310 Udine Obine v obmoju pristojnosti: Videm (obmoja na jugu mesta), Campoformido, Pasian di Prato, Pavia di Udine, Pozzuolo del Friuli, Pradamano.

Center za duevo zdravje Videm sever ul. Commessatti, 5 33100 Udine Obine v obmoju pristojnosti: Videm (obmoja na jugu mesta), Martignacco, Pagnacco, Tavagnacco Psihiatrina sluba za diagnozo in zdravljenje (S.P.D.C.) Na sedeu Univerzitetnega zdravstvenega podjetja S.M.M. v Vidmu II. nadstropje Paviljon 6 (prejnja Dozzinanti), trg S. Maria della Misericordia, 15 -33100 Videm 70

NASTANITVENE USTANOVE V okviru Oddelka za duevno zdravje delujejo naslednje nastanitvene ustanove: - Videm v ul. R. di Giusto, 82 - Videm v ul. Cosattini, 42/12 - Videm v drevoredu Volontari della Libert,34 - Videm v ul. Marangoni, 82, ki razpolaga s 7 leii; - Videm okviru zdravstvne ustanove v ul. Pozzuolo, 330: Casa dellEconomo; Casa del Direttore, Comunit 11 bis - Pagnacco na trgu Libert, 11 - Codroipo v ul. Candotti, 136 - San Daniele del ul. Dalmazia, 31 - San Daniele del Friuli ul. Garibaldi, 17 - Villuzza di Ragogna ul. Tagliamento, 3, delno nastanitvena ustanova za rehabilitacijo - Tariem v ul. Madonna, 2 - Manzano v ul. Drusin, 25 AMBULANTA ZA ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA ul. Manzoni, 3 - 33100 Videm Ambulanta za zdravljenje motenj hranjenja je sluba specialistino preventivne dejavnosti, diagnoze, zdravljenja in rehabilitacije oseb s hudimi motnjami prehranjvanja (aoreksija, bulimija, debelost). Ambulanta zagotavlja celostno obravnavo bolnikov in multidisciplinarni pristop pri oskrbi, ki upoteva psihopatoloke, organske in prehrambene motnje ter endokrine bolezni. Ambulantne dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju z drugimi ponudniki zdravstvenih storitev, ki svoje storitve nudijo na deelni ravni in izven deele, s prostovoljnimi organizacijami, ki spodbujajo senzibiliziranje in osveanje javnosti glede motenj hranjenja.

PZS T. 5 ZA SPODNJO FURLANIJO


ODDELEK ZA DUEVNO ZDRAVJE (DSM) Sede: borgo Aquileia 2, 33057 Palmanova, v 1. nadstropju. V okviru oddelka za mentalno zdravje zdravstveno podjetje izvaja programe zdravljenja odvisnosti oz. upravlja dejavnosti Slube za odpravljenje odvisnosti od prepovdanih drog (SerT). Oddelek za duevno zdravje, v sodelovanju z enoto za socialno integracijo (ESI), spodbuja socialno in zdravstveno integracijo na podroju duevnega zdravja s tem da skupaj s krajevnimi ustanovami izvaja aktivnosti, ki spodbujajo skupno oskrbo uporanikov in vzpostavitev celostne mree storitev. 24-urni Center za duevo zdravje v Palmanovi ul. Molin 21 33057 Palmanova (UD) 12-urni Center za duevo zdravje v Latisani ul. Sabbionera 45 33053 Latisana (UD) Ambulanta za zdravljeje anksioznosti in depresije ul. Molin 21 33057 Palmanova (UD) V ambulanti zdravijo: depresivne in anksiozne motnje, obsesivno kompulsivno motnjo, motnje hranjenja, napade panike, somatizacijske motnje, motnje razpoloenja oz. eksistencialno depresijo, psihine motnje, ki so posledica stresa, travmatskih doivetij in fizine bolezni. Na ambulanto se lahko obrnejo uporabniki, ki so stareji od 18 let. 71

PZS 5 sede oddelka za duevno zdravje

PZS T. 6 ZA ZAHODNO FURLANIJO


ODDELEK ZA DUEVNO ZDRAVJE Zajema naslednje ustanove: MESTNI Center za duevo zdravje ul. De Paoli n21- 33170 Pordenone Centro di salute mentale ZAHOD ul. Ettoreo n4 33077 Sacile (PN) Center za duevo zdravje SEVER ul. Unit dItalia n. 5 33085 Maniago (PN) ul. Milaredo n. 17- 33097 Spilimbergo (PN) Center za duevo zdravje JUG ul. 25 Aprile n. 58 33082 Azzano Decimo (PN) Center za duevo zdravje VZHOD Ul.. Tina Modotti n7 33078 San Vito al Tagliamento (PN) Sluba za diagnozo in zdravljenje Paviljon B Zdrastvenega podjetja Santa Maria degli Angeli ul. Montereale 24 33170 Pordenone Center za motnje hranjenja Center za motnje hranjenja je specializirana sluba za diagnozo, zdravljenje in rehabilitacijo oseb z motnjami hranjenja. Center se nahaja bolninici v San Vito al Tagliamento. PZS 6 sede uprave

V Oddeleku za duevno zdravje se izvajajo tudi sledee aktivnosti: Aktivnosti na podroju psihosocialne rehabilitacije (ustanove za rehabilitacijo in dnevni centri) V okviru operativnih teritorialnih enot Oddelka za duevno zdravje se izvaja program rehabilitacije in druabnih aktivnosti, programi za usposabljanje in socialno rehabilitacijo ter razne ekspresivne dejavnosti, ki jih doponjujejo programi zdravljenja. Ustanove, kjer se izvajajo tovrstne aktvnosti, so: Centri za duevno zdravje; Dnevni terapevtski center Villa Bisutti,ki ima skupno kapaciteto petnajst stanovalcev; in izvaja srednje dolge programe zdravljenja (skupinske in individualne). Nahaja se v Obini Pordenone. Socialni center Il Circolo delle Idee, ki deluje v okviru obinskega socialnega centra Glorialanza v Villanovi v Pordenonu. e vrsto let predstavlja pomembno oporo pri izpeljevanju druabnih sreanj oz. socialni rehabilitaciji bolniko;. Socialna zadruga Il Seme, s sedeem v Fiume Veneto, ki izvaja aktivnosti na podroju usposabljanja in rehabilitacije. Aktivnosti na podroju usposabljanja in zaposlovanja To je podroje za nartovanje, monitoriranje in preverjanje ponudbe programov usposabljanja in monosti zaposlitve. Aktivnosti za rehabilitacijo v nastanitvenih ustanovah Oddelek za duevno zdravljenje izvaja individualne terapevtske projekte na podroju zdravljenja in rehabilitacije na Ustanovah za zdravstveno oskrbo in rehabilitacijo. Loimo ve vrst ustanov, kajti glede na projekt se doloi visoka, srednja ali nizka stopnja nujnosti rehabilitacijske obravnave. Nastanitvene ustanove so odprte 24 ur dnevno, 7 dni na 7, in sprejemajo uporabnike z razlinimi potrebami, na osnovi katerih se doloi stopnja nujnosti oskrbe. 72

Ustanove,ki jim Oddelek za duevno zdravje nudi pomo pri oskrbi in rehabilitaciji: za 24 ur: - Villa Jacobelli, Sacile - ul. Colle, Maniago do - - - 12 ur Ortigara, Maglio, Pordenone Monte Raut, Porcia Modotti, San Vito al TagliamentoZasebne socialne ustanove:

Zasebne sciakne ustanove: - Richieri, Pordenone - La Selina, Montereale Valcellina - Galileo, Sacile Bivanjske skupnosti, ki so nastale v sodelovanju z zdruenjem Associazione Italiana Tutela Salute Mentale - AITSAM: - Casa Nostra, Pordenone - Iride, Pordenone - ul. De Gasperi, Sacile - ul. Burtolo, Azzano Decimo Teritorialne aktivnosti Teritorialne aktivnosti zajemajo promocijo zdravja na teritoriju, ki se izvaja v sodelovanju s krajevnimi ustanovami, olami in prostovoljnimi zdruenji. Center za motnje hranjenja Sede: Bolninica v kraju San Vito al Tagliamento (PN)- stari paviljon, vmesno nadstropje. Center za motje hranjenja obravnava teave povezane z anoreksijo, bulimijo in prekomerno telesno teo. Center izvaja naslednje storitve: informiranje in osveanje ire javnosti, prvo sreanje oz. osebni poovor, psihodiagnostini pregled (in psihodiagnostini test), internistini zdravstveni pregled, program rehabilitacije po zdravjenju motenj hranjenja (ki zajema terapijo za sremembo prehrambenih navad in osebne pogovore za psiholoko podporo), skupinsko psihoterapijo, skupine za informiranje in vzgojo, skupine za samopomo, svetovanje v bolninici.

73

PREVENTIVA IN ODDELEK ZA PREVENTIVO


Preventiva je eno najpomembnejih podroij deelne zdravstvene slube. Da bi e naprej vrednotili ukrepe za izboljanje zdravja in promovirali zdravje, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot stanje popolnega fizinega, psihinega in socialnega blagostanja in ne samo kot stanje odsotnosti bolezni, smo v okviru glavne direkcije za zdravje, socialno in zdravstveno integracijo in socialne politike ustanovili podroje za preventivo in promocijo zdravja. Preventiva je dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem zdravja, zato izvaja take ukrepe, ki vplivajo na dejavnike zdravja, in sicer na okolje, infrastrukture, trajno mobilnost, drubene in gospodarske razmere (ivljenjske in delovne pogoje), tako skupnosti kot posameznikov. Preventivna dejavnost je zelo obirno in razvejano podroje, ki zajema razlina delovna podroja in ustanove; deluje v sodelovanju s tevilnimi drugimi ustanovami, veina katerih deluje izven zdravstenega podroja. Zato je oddelek za preventivo e dodatno okrepil sodelovanje skoraj z vsemi drugimi deelnimi direkcijami (prevozi in mobilnost, zaposlovanje, artovanje, okolje, ARPA; usposabljanje, turizem itd). e vzamemo na primer preventivo v cestnem prometu oz. prepreevanje nastajanja prometnih nesre, je potreben skupen celosten pristop tako deelne zdravstvene slube kot obin, policije, mestnega redarstva, druin in podjetij; za preventivo pred debelostjo je potrebno sodelovanje tistih, ki nartujejo mesta (za spodbujanje in vrednotenje gibanja in trajnostne mobilnosti), tistih, ki izvajajo storitve upravljaja menz (obinski uradi), izobraevalnih ustanov (ole) in izvajalcev proizvodnih dejavnosti; pa e nesree na domu, kakovost ivil v menzah, kakovost kopalnih voda itd. Glavna direkcija za zdravje je skupaj z zdruenjem Federsanit ANCI FJK v sodelovanju z oddelki za preventivo v okviru podjetij za zdravstvene storitve leta 2007 aktiviral veletni projekt, ki zajema ralina delovna podroja in je zelo artikuliran, tako da se nenehno razvija in dopolnjuje. Projekt upravljajo in vodijo politine in tehnine delovne skupine, ki s tem zagotavljajo ustrezno sodelovanje med krajevnimi in drugimi ustanovami. Izvajajo se tudi ustezne aktivnosti informiranja in usposabljanja osebja. Ti in drugi projekti so vkljueni v Deelni nart za prevenivo 2010-012, ki doloa cilje, strategije in dejavnosti. Preventiva je torej ena glavnih nalog zdravstva, zaeni z zdravnikom splone medicine. Prav tako kot psihiatrija uspeno in uinkovito deluje kot mejna panoga, in sicer v tesnem sodelovanju z drugimi dejavniki oz. z usklajevanjem aktivnosti in integriranjem razlinih znanj in metod. Zdravstvena sluba je naloge na podroju preventive podelila Oddelkom za preventivo.

ODDELEK ZA PREVENTIVO

Oddelek za preventivo je operativna enota zdravstvenega podjetja, ki zagotavlja varovanje zdravja. V ta namen izvaja aktivnosti promocije zdravja in preventive pred boleznimi in invalidnostjo, z opredelitvijo in odpravljanjem faktorjev tveganja in bolezni okoljskega, lovekega ali ivalskega izvora. Oddelek zagotavlja varovanje zdravja krajevnih skupnosti in uinkovito reitev zdravstvenim potrebam na teritoriju, s tem da izvaja aktivnosti promocije zdravja in zdravega ivljenjskega sloga in preventivo na podroju kroninih in akutnih bolezni. Poleg tega skrbi za zdravje ivali in varnost ivil z namenom varovanja zdravja prebivalstva. Skupno je est oddelkov za preventivo, in sicer eden v vsakem podjetju za zdravstvene storitve. Oddelki delujejo v sklopu ustanov, ki imajo razline pristojnosti: higiena in javno zdravje; higiena ivil in prehrane; preventiva in varnost pri delu; veternarska oskrba; sodna medicina.

V okviru nekaterih oddelkov delujejo e druge specifine slube, ki bodo prestavljene v naslednjih razdelkih. 74

HIGIENA IN JAVNO ZDRAVJE

Podroje za higieno in javno zdravje je pristojno za varovanje kolektivnega zdravja, preventivo pred nalezljivimi bolezni in faktorji ogroanja, ki so posledica onesnaevanja okolja ali so prisotni na teritoriju. Svoje aktivnosti izvaja na podrojih, ki so opisana v naslednjih razdelkih.

PROSTORI IN OBJEKTI

Podroje je pristojno za varovanje higienskega stanja stavb in prostorov, v katerih se odvijajo razno razne delovne aktivnosti, zlasti pa tistih, ki gostijo zdravstvene ustanove, olske zavode, jasli ali vse tiste dejavnosti, ki lahko ogroajo zdravje uporabnikov; oblikovanje smernic in protokolov za izvajanje aktivnosti; sodelovanje z javnimi ustanovami glede postopkov izstavitve dovoljenj in morebitne izstavitve mnenj. Poleg tega je pristojno za varovanje higienskih razmer v stavbah in prostorih, ki gostijo nastanitvene in socialnoskrbstvene ustanove, s posebnim poudarkom na: - izstavitvi predhodnih mnenj v okviru projektov in postopkov za pridobitev dovoljenja za izvajanje socialnoskrbstvenih storitev; - nadzoru socialnoskrbstvenih ustanov in izstavitvi mnenj glede nehigiene/neustreznosti oz. neprimernosti prostorov za bivanje; - kontroli vode; - kontroli in varstvu pitne vode oz. vira za oskrbo z vodo (vkljuno z izstavitvijo mnenj v okviru projektov za vodovode in za druge nove vrste napeljav); - kontroli in varstvu kopalnih voda v. bazenih (vkljuno z izstavitvijo mnenj v okviru projektov za vodovodne napeljave); - preventiva in nadzor nad legionarno boleznijo (vkljuno s preiskavami po prijavi izbruha bolezni in stiki z deelo, ministrstvom za zdravje in intitutom za zdravje). Izstavitev mnenj za: obinske regulacijske narte, obinske pravilnike o istoi v mestu in na podeelju, greznice, predelavo odpadkov, naprav za predelavo odpadkov, naprav za predelavo industrijskih odpadkov, naprav za ravnanje z industrijskimi odpadnimi vodami, oceno uinkov na okolje, objekte za proizvodne dejavnosti, za vzrejo ivali, klasifikacijo nevarnih industrij, teave na podroju higiene in zdravja, intalacije za goriva, uporabo strupenih plinov; udejstvovanje v komisijah in tehninih sreanjih, sodelovanje pri izvajanju storitev; ocena in podaja mnenja glede ogroenosti zaradi izpostavljenosti kemikalijam; izdelavo smernic glede pomembnih okoljskih problemov; oceno uinkov zranega onesnaevanja na zdravje v urbanih in industrijskih obmojih.

NADZOR NAD NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI

Cepljenje je najuinkoviteje sredstvo za prepreevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, ki je nujno za ohranjaje zdravja psameznikov in prebivalstva. Oddelki za preventio zagotavljajo: - izvajanje programov cepljenja oz. imunizacijskih programov, - izvedba vseh priporoenh cepljenj. Medicina za potovanja. Potrebno se je spomniti, da so za vstop v nekatere drave nekatera cepljenja obvezna, druga pa samo priporoena. Nadaljnje informacije so na voljo v ambulanti, ki nudi svetovanje v zvezi z: - varnostnimi ukepi, ki jih je treba sprejeti za prepreevanje teav povezanih s spremembo podnebja in higiensko zdravstvenih razmer v destinaciji potovanja, cepljenji, ki jih je potrebno opratiti, - profilakso proti malariji. 75

Deela Furlanija Julijska krajina je aktivirala vse tri vrste presejalnih testov za diagnozo zgodnjega stadija malignih umorjev. Testi se izvajajo brezplano. Obani prejmejo na dom osebno pismo z vabilom na pregled. Obtajajo tri vrste presejalnh testov: - presejalni test za odkrivanje predrakastih celic materninega vratu, ki se izvaja vsake tri leta za enske od 25. do 65. leta starosti; - presejalni test za odkrivanje raka dojk, ki se izvaja vsake dve leti za enske od 50. do 69. leta - presejalni test za odkrivanje raka na debelem revesu in danki, ki se izvaja vsake dve leti za enske in moke od 50. do 69. leta starosti

PRESEJALNI TESTI

HIGIENA IVIL IN PREHRANE


IVILA
Sluba je pristojna za varnost ivil, in sicer za varstvo zdravja potronikov. Izvaja inpekcije za preverjanje higienskega stanja javnih lokalov, menz in ivilskih obratov. Sluba izvaja inpekcije za prevejanje higienskega stanja javnih lokalov, menz in ivilskih obratov in ugotavlja njihovo zdravstveno ustreznost. Poleg tega jemlje vzorce za analizo pitne vode, ivil in pija, namenjenih za prehrano ljudi. Zagotavlja tudi izvajanje nasednjih aktivnosti: - informiranje in uposabljanje osebja, pripadnikov drutev in ustanov na temo prehrambene varnosti in vzgoje, - preverjanje in nadzor nad boleznimi, ki se preneajo z ivili, - nadzor nad prodajo in uporabo protiparazitnih snovi, - nadzor nad pobirajem in prodajo gob.

PREHRANJEVANJE

Sluba je pristojna za promocijo in izvajanje programov preventive na podroju prehranjevanja, osveanje glede zdravih prehrambenih navad, zlasti med otroci in rizinimi skupinami prebivalstva. Izvaja naslednje dejavnosti: - informiranje, osveanje o prehrambenih tveganjih, izobraevanje za doloene skupine prebivalstva (npr. kuharje, uitelje, socalne in zdrastvene delavce, tudente), - prehrambena vzgoja v okviru programov, ki zdruuejo razline dejavike in ki spodbujajo zdrave prehrambene navade, - promocija zdrave prehrane z vzpostavitvijo mree in partnerstev za razvoj politik/projektov, ki spodbujajo zdrave prehrambene izbire (usposabljanje, prehrambena vzgoja, ustrezno okolje, sensibilizirane javnosti itd.), - promocija zdrave uravnoveene prehane v olah in ustanovah, izdelava navodil za pripravo prehranskih tabel za obrate drubene prehrane in za pravilnike javnih razpisov v sodelovanju z obcinskim upravami, ki so dogovorne za ustanovitev in delovanje Komisij za menze; preverjanje kakovosti prehrane, - svetovanje na podroju prehranjevanja skupinam preivalstva in podpora pri izvajanju ambulantnih programov zdravljenja.

PREVENTIVA IN VARNOST PRI DELU


Nadzor na podroju higiene in varnosti pri delu, aktivnosti informiranja in pomoi glede higiene in varnosti pri delu.

AZBEST

- preverjanje delovnih nartov (prejnji 256. l. Zak. Odl. 81/08), ki so jih predstavila podjetja za sanacijo azbesta, 76

- - - - - - - - - - -

mikroskopske analize za ugotovitev monosti priotnosti materialov, ki vsebujejo azbest, opustitev uporabe delovnih prostorov zviino manjo od 3 metrov (priloga: IV Zak. Odl 81/08) odstopanje od pejnjega 65. l. Zak. Odl. 81/08 za uporbo delovonih prostorov v podzemnih prostorih, ocenitev obvestila prejnjega 67. lena Zak. Odl. 81/08. ambulanta za osebe, ki so bile izpostavljene azbestu ali rakotvornim snovem, pritobe proti mnenju zdravnika, prejnji 41. l. zak.odl. 81/08 in nadaljnje spremembe in dopolnitve, strumentalne preiskave: avdiometrija, spirometrija, ergovision, specialitina pomo npr. za zdravnike splone medicine), vpis v deelni seznam oseb, ki so bileizpostavlje azbestu (DZ. 22/01). zdravstvene in pravne preiskave sodia glede nezgod na delovnem mestu in profesionalnih bolezni tajnitvo: - overitev registra nezgod na delu, - prevzem dokumentacije, - informacije glede 36% davnih olajav in aktivnosti SOC, - arhiviranje obvestil v sladu s prejnjim 99. l. Zak. odl. 81/08, 36% davne olajave, odstopanje od prejnjega 65. . in priloge IV zak. odl. 81/08, objava prejnega 67. l. zak. odl. 81/08 - upravljanje sreanj z delavci SOC-a.

ZDRAVSTVENI NADZOR

- preverjanje tlane opreme in naprav (K. O. 824/27; M.O. 21-5-74; Zak. odl. 93/2000; M.O. 329/2004) - preverjanje intalacij na UNP (M.O. 29/02/1988: Varnostni predpisi) - preverjanje intalacij in naprav, ki vsebjejo vrelo vodo (Zak. odl. 9/04/2008 t. 81, M.O.21/05/1975: Naslov I Tehnina navodila in napotki - Zbirka H) - preverjanje ogrevanja (M.O. 1-12-75: Naslov II - Tehnina navodila in napotki - Zbirka R). - preverjanje naprav za dvigovanje (Zak. odl. 9/04/2008 t.81 in dopolnila k Zak. odl. 3/08/2009 t.106) - preverjanje dvigal in tovornih dvigal O. P. R. 162/99) - preverjanje talnih intalacij (O.P.R. 462/01, Zak. Odl. 9/04/2008 t.81 in dopolnila k Zak. odl. 3/08/2009 t. 106) - preverjanje odvodnikov strel in prenapetostnih odvodnikov (O.P.R. 462/01, zak. odl. 9/04/2008 t. 81 in dopolnila k Zak. odl. 3/08/2009 t. 106) - preverjanje intalacij nameenih v krajih z nevarnostjo eksplozije (O.P.R. 462/01, Zak. odl. 9/04/2008 t. 81 in dopolnila k Zak. odl. 3/08/2009 t.106) - izdaja osebne knjiice za vajenitvo za usposobitev za upravljanje parnega generatorja (M.O. 01.03.1974 in M.O. 07.02.1979) - sprejem in upravljanje izjav o skladnosti elektrinih intalacij in talnega ogrevanja, odvodnikov strel in prenapetostnih odvodnikov in intalacij nameenih v krajih nevarnostjo eksplozije (2. in 5. l. O.P.R. 22. oktobra 2001, t. 462) - sprejem in upravljanje izjav o delovanju tlane opreme (6 l. M.O. 1. december 2004, t 329).

VETERINARSKA OSKRBA
PODORJEA (VETERINA HIGIENA VZREJ IN ZOOTEHNINE PROIZVODNJE)
Veterinarska sluba je pristojna za varovanje zdravja ljudi z izvajanjem preventivnega nadzora nad ivalmi, z namenom da preprei nastanek nalezljivih bolezni (zoonoze) in da zagotavlja zdrave prehrambene izdelke na naslednje naine: - preventiva na podroju nalezljivih bolezni in zoonoz, - nadzor nad razmnoevanjem ivali, - nadzor nad hrano za ivali, - nadzor dobrega poutja ivali od vzreje do zakola in med prevozom, - anagrafski nadzor ivali, njihovega gibanja in sledljivosti: za govedo, ovce, koze, perutnino, konje, pse, - nadzor nad krmo in obrati za proizvodnjo krme, - nadzor nad zdravili, - nadzor nad zdravjem ivali (ambulante, hale, hlevi, staje, pesjaki), - ulov tavajoih psov (in mak, samo e so ranjene) na priporoilo obinske policije ali drugih organov javnega reda in veterinarjev, 77

- - - - - - - - - - -

identifikacija ulovljenih ivali (samo psov), e imajo napravo za identifikacijo (mikroip), iskanje lastnika in vrnitev ivali (psa), e je bil identificiran (mikroip), morebitna zdravstvena oskrba najdene ivali, e je potrebna, uporaba antiparazitov in cepiv za zdravljenje najdene ivali, vstavitev mikroipa za identifikacijo najdene ivali (samo na pse), namestitev neidintificirane ivali v zavetie za spremljanje zdravstvenega stanja (v skladu z zakonskimi doloili za obdobje 10 dni), po poteku tega obdobja se ival definitivno odda v zavetie za zapuene ivali, spremljanje zdravstvenega stanja ivali v skladu z doloili R.P.V. 320/54 (preventivno cepljenje psov in drugih ivali proti steklini) tudi lastnikov, ki ne morejo sami poskrbeti za to, vstavitev mikroipa psom proti plailu, posodabljanje podatkov v zbirki angrafskih podatkov o psih, sterilizacija mak na uradno priporoilo obinskih oblasti in njihova ponovna vkljuitev na teritorij.

Obani ne smejo obdrati doma pri sebi ivali, ki so jiu ulovili, ampak morajo nemudoma obvestiti obinsko policijo ali druge organe javnega reda, ki bodo zahtevali poseg ustrezne slube. Veterinarska sluba izvaja tudi storitve na podroju mestne higiene, izdaja potrdila za izvoz psov in mak ter izvaja preventivna cepljenja proti steklini.

PODROJE B(HIGIENA IVIL IVALSKEGA IZVORA)

Veterina ima pomembno vlogo pri varovanju zdravja ljudi, saj izvaja potrebne ukrepe, ki zagotavljajo varnost in zdravje ivil ivalskega izvora. Ti ukrepi zadevajo vse faze, ki sledijo primarni proizvodnji, in sicer: proizvodnjo, pripravo, predelavo, pakiranje, shranjevanje, prevoz, distribucijo, razmestitev, prodajo in nabavo ivil ivalske izvora uporabnikom: - meso in mesne proizvode, - ribike proizvode in izdelke ter proizvode iz ribogojstva, - jajca in proizvode iz jajc, - med in ebelarski izdelki, - mleko in mleni izdelki.

Na tem podroju izvaja sluba naslednje storitve: kontrolo v klavnicah pred in po klanju, kontrolo naprav za proizvodnjo, zdravstveno vzgojo in usposabljanje s podroja higiene prehrane in ivil, preverjanja in izdelavo mnenj za izdajo dovoljenj, soglasij, predpisov in koncesij v pristojnosti zdravstvene ustanove, vzemanje vzorcev za preverjanje prisotnosti strupenih ostankov oz. snovi v telesih ivali in proizvodih ivalskega izvora, izdaja predhodnih mnenj za izvajanje projektov na podroju proizvodnje in prodaje proizvodov ivalskega izvora, aktivnosti informiranja, ozaveanja in usposabljanja delavcev, zdruenj in ustanov na temo varnosti prehrane in prehrambene vzgoje.

SODNA MEDICINA
Sluba za sodno medicino deluje v okviru Oddelka za preventivo. Med naloge slube sodi: usklajevanje aktivnosti bioloke in klinine medicine skladno z zakonskimi doloili s podroja dravne zdravstvene slube, izvajanje pregledov in preverjanj ter izdajajo potrdil. - Pokrajinska komisija za voznika dovoljenja. Je krajevna zdravstvena komisija pristojna na pokrajinskem obmoju v Vidmu, ki je zadolena za izdajo mnenj glede sposobnosti ljudi za vonjo. Za pregled pri zdravniki komisiji se je potrebno predhodno naroiti v tajnitvu; - Odbor za preverjanje usposobljenosti opravljanja nalog. Odbor izdaja mnenja glede izpolnjevanja pogojev uslubencev v javnem in zasebnem sektorju za opravljanje dela; - Invalidske komisije. Preverja pronje, ki morajo biti podane na ustreznih obrazcih, in poda izvedensko mnenje oz. oceno invalidnosti, okvare, prizadetosti, oviranosti, gluhote, funkcionalno ovirane osebe za namene zaposlovanja. - Potrdila Sluba je pristojna za izdajanje vrste dovoljenj posameznikom na raznih podrojih, ki jih zahteva veljavna zakonodaja, in listin glede zaasne ali trajne nesposobosti za delo: osnovna dejavnost tega 78

- - - - - - - - - - - - - - -

podroja je izvajanje medicinskih pregledov, ki so potrebni za izstavitev teh potrdil: usposobljenost za delo (v primerih, ki jih doloa DZ. t. 21 z dne 18.08.05 in DZ t.19 z dne 27.10.2006), usposobljenost za vonjo (voznika dovoljenja A in B) (voznika dovoljenja C, D in E), dovoljenja za vonjo olnov in plovil za prosti as, dovoljenje za neuporabo varnostnega pasu, dovoljenje za nakup in posest oroja, glej tudi Pritoba na odlobo o neprimernosti za posest oroja, dovoljenje za noenje oroja, dovoljenje za posvojitev, dovoljenje za odstop petine dohodka, akontacija odpravnine, dodelitev znaka za prosto premikanje invalidov, civilna sluba, volilna izkaznica za volilca s telesno okvaro, potrdilo o izvajanju ivljenjsko pomembnih terapij, potrdilo sodnega zdravnika na zahtevo stranke.

ZSS N. 1 ZA TRST
ODDELEK ZA PREVENTIVO ul. Paolo de Ralli, 3 (na obmoju Sv. Ivana) 34128 Trieste (TS) Usklajevanje aktivnosti na podroju azbesta tudi v povezavi z laboratorijsko dejavnostjo Med glavne dejavnosti sodi preverjanje delovnega mesta, da se ugotovi ustreznost prostorov, opreme, naprav in snovi uporabljenih v delovnih postopkih in procesih skladno z doloili Zak. Odl. 626/94 in drugimi zakonskimi in tehninimi predpisi. Poleg tega je oddelek pristojen za preverjanje zdravnikih listin, ki so jih izdale razne zdravstvene ustanove, kontrolo/nadzor pojavljanja nesre na delovnem mestu in poklicnih bolezni. Nekatere aktivnosti se izvajajo samo v okviru doloenega sektorja, kot npr. ukrepi na podroju pristanine dejavnosti, metalurgije in gradbenitva. Gradbeni nadzor izvajajo odgovorni nadzorniki. Glavna podroja dejavnosti oddelka so: nesree na delovnem mestu, poklicne bolezni in azbest. Vedno bolj se uveljavlja tudi pomen industrijske higiene, zato se poraja potreba po preureditvi tega podroja, kot to predvidevajo tudi nova zakonska doloila. V zadnjih letih izvajajo slube za preventivo in varnost v delovnem okolju, ki delujejo v okviru zdravstvenih ustanov deele Furlanije Julijske krajine, zdruitev postopkov za enotno izvajanje storitev. Tudi PZS1 se je vkljuila v ta proces, da bi zagotovila enotno in celostno izvajanje storitev v vsej deeli. Nain dela temelji na omrenem sistemu (network), ki zdruuje zdravstvene ustanove s podroja preventive in druge ustanove, ki prav tako skrbijo za promocijo varnosti in zravja (pokrajinski direktorat za zaposlovanje, zavoda INAIL in INPS, Gasilska uprava, pristanika uprava, pristanika kapitanija itd.) v sodelovanju tudi z zdruenji delodajalcev in zaposlenih. Izvajajo se formalne aktivnosti (sveti, odbori, usklajevanja itd.), pogosto pa tudi neformalne: taka organizacija pomeni optimacijo delovnih procesov. K uspesnejemu in uinkovitejemu delu prispeva tudi skupno nartovanje dejavnosti razlinih ustanov. Oddelek je tudi lan skupnega tehninega sekretariata za izvajanje memoranduma o soglasju dejanja za izboljanje okoljskih pogojev industrijske cone v kednju (Trst) sklenjenega med deelo, ministrstvi, agencijo ARPA, Pokrajino in tehninega sekretariata za izdelavo smernic za izvajanje memoranduma o varnosti v delovnem okolju, ki so ga na Prefekturi v Trstu sklenili DPL, sindakalne organizacije, zdruenje industrijalcev in obrtnikov. Azbest Bonifikacije se izvajajo na zahtevo ali na priporoilo tretjih oseb zaradi ogroanja/nevarnosti ljudi. Odstranjevanje poteka v skladu z zakonskimi doloili in tehninimi predpisi, ob upotevanju stopnje tveganosti in ogroenja (to pomeni koncentracije azbestnih vlaken v zraku) in oblike izpostavljenosti (industrijski obrati, terciarni sektor, stanovanjske enote). Poseg predvideva naslednje faze: analizo dokumentacije in delovnih nartov podjetij, ustreznosti preventivnih in varnostnih ukrepov 79

sprejetih pri izvajanju nevarnih aktivnosti in ustreznega zdravstvenega stanja delavcev, morebiten predhoden predogled kraja pred zaetkom izvajanja del odstranjevanja azbesta, nadzor nad izvajanjem del in morebiten odvzem vzorcev in njihova analiza v sodelovanju z laboratorijem Deelne agencije za varstvo okolja (ARPA FVG), dokonen ogled kraja, ki je bil predmet posega, za preverjanje stanja, analiza vzorcev ob koncu izvajanja del, nadzor nad pravilnim odstranjevanjem odpadkov in predelavo v ustreznih odlagaliih, Odgovorna oseba za S.S.I.T.L. je lan Deelne komisije za azbest. Pristanie, ladje in ladijska strojegradnja SCPSAL e vrsto let ureja to podroje, ki je zelo kompleksno, zlasti po izdaji zakonodanjih odlokov 271 - 272 in 298/1999, ki so razirili na to podroje doloila zak. Odl. 626/94, tako da zajema vse pristanike dejavnosti, morsko plovbo, ribiko dejavnost in vzdrevanje ladij. Vse aktivnosti se izvajajo v okviru narta, ki ga je oblikovala deela. Nart predvideva izvajanje nadzora, aktivnosti informiranja, usposabljanja in pomoi podjetjem in delavcem. Vse dejavnosti potekajo z usklajenim delovanjem pokrajinske direkcije za zaposlovanje, pristanike uprave, pristanike kapitanije in gasilcev. Ustanova sodeluje pri tehnini skupini za meddeelno usklajevanje za preventivo v delovnem okolju (skupina za pristinia in ladje) in je odgovorna za izobraevalni program za javne uslubence na podroju preventive, ki delujejo v okviru drugih dravnih pristaniih. ODDELEK ZA LABORATORIJSKE PREISKAVE ZA FORENZINO TOKSIKOLOGIJO Oddelek za laboratorijsko diagnostiko je bil ustanovljen, da bi izvajal vse tiste preiskave, ki so potrebne na podroju sodne medicine. Sodeluje s Javnim toilstvom v Trstu in Goric, s sodiem za mladoletnike, z drugimi sodnimi zdravniki iz sosednjih deel, javnimi in zasebnimi ustanovami, zdravniki splone medicine in zdravniki specialisti. Poleg tega izvaja tudi aktivnosti informiranja in osveanja o vplivu drog in drugih psihotropskih snovi na olah v Pokrajini Trst. Naloge: izvajanje analiz in preiskav biolokega in drugega materiala za doloanje farmakoloko aktivnih snovi ali drog za pravosodne organe, tehnine svetovalce in javne ustanove z uporabo natannih in uinkovitih analitinih tehnik. Pridobljeni podatki vsebujejo vse potrebne prvine in so primerni za uporabo na podroju forenzike - preglede za preverjanje odvisnosti od drog na podroju zaposlovanja ali za osebje, ki opravlja dela z doloenim dejavnikom tcveganja - doloanje koncentracije metabolitov pri delavcih, ki so izpostavljeni strupenim snovem s potencialno strupenimi uinki: izvajajo se preiskave biolokih vzorcev z uporabo kakovostnih analitinih metod - kvantitativne analize farmacevtskih proizvodov: za preverjanje kakovosti farmacevtskih proizvodov, ki jih pripravijo v lekarnah - nadzor nad zdravili za bolj uinkovito terapevtsko obravnavo - aktivnosti informiranja: na zahtevo olskih zavodov, ustanov in zdruenj se izvajajo aktivnosti informiranja in osveanja glede znailnosti in kodljivega vpliva drog na zdravje - raziskovalne dejavnosti: tevilna so sodelovanja z znanstvenoraziskovalnimi centri na farrmakolokem in toksikolokem podroju INDUSTRIJA Izvajajo se naslednje kvantitativne analize: trans, biomarker benzena, hipurik biomarker toluena, metilhipurik biomarker ksilena, biomarker stirena, triklorocetna kislina biomarker trielina, karboksihemoglobin biomarker ogljikovega monoksida LEKARNE - Laboratorij za forenzino toksikologijo preverja vsebnost razlinih uinkovin v tabletah in kapsulah, ki jih pripravijo lekarne. SODNI ZDRAVNIKI - izvajajo kvantitativne in kvalitativne toksikoloke preiskave irokega spektra, da zagotovijo potrebno znanstveno podlago za anamneze na podroju patoloke anatomije. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI - Odvzem biolokih vzorcev za preverjanje vsebnosti zdravil, drog in alkohola. 80

PZS T. 2 ZA POSOJE
Oddelek za preventivo ul. Vittorio Veneto 169 34170 Gorica Veterina - Zdravje in dobro poutje ivali - Higiena ivil ivalskega izvora Higiena ivil in prehrana ul. Vittorio Veneto 171 - 34170 Gorica Higiena in javno zdravje Enota za mestno hiieno in higieno okolja i Ambulanta za spolno prenosljive bolezni Okence za preventivo (cepljenja in potrdila)

ul. Galvani 1 - 34074 Tri - Preventiva in varnost pri delu - Higiena in javno zdravje - Okence za preventivo (cepljenja in potrdila)

ul. Fleming 3 - 34072 Gradie ob Soi - Higiena in javno zdravje - Okence za preventivo (cepljenja in potrdila) - Veternia - Veterinarski okoli - Higena ivil in prehrane - Ambulanta za prehrano

ul. Venezia Giulia 74 - 34071 Krmin - Kompleksna operativna enota Higiena in javno zdravje - Okence za preventivo (cepljenja in potrdila)

ul. Fiume 11 - 34073 Grade - Higiena in javno zdravje - Okence za preventivo (cepljenja in potrdila)

PZSS T. 3 ZA ZGORNJO FURLANIJO


Higiena in javno zdravje Higiena ivil in prehrana trg Baldissera, 2 - 33013 Gemona del Friuli (UD) Preventiva in varnost pri delu trg Portuzza, 2 - 33013 Gemona del Friuli (UD) Medicina v skupnosti, veterinarska oskrba, veterina okoli A in C, veterina okoli B ul. Morgagni, 18 - 33028 Tolme (UD) 81

PZS T. 4 ZA SREDNJO FURLANIJO


Oddelek za preventivo,Prevntiva npred nalezlivimi boleznimi, medicina za potovanja, higiena ivil ul. Chiusaforte, 2 33100 Videm Socialna medicina Na sedeu Centra za socialno pnevmologijo Dispanzer za cepljenje proti tuberkolozi in varstvo zdravja priseljencev IMFR - Bolninica Gervasutta ul. Gervasutta, 48 33100 Videm Preverjanje intalacij ul. Manzoni n. 3 33100 Videm Veterinarska oskrba Okoli A (zdravje ivali - higiena vzreje ivali in zootehnna proizvodnja) Veterinarska oskrba Okoli B (higiena ivil ivalskega izvora) ul. Chiusaforte, 2 33100 Udine Anagrafska sluba za govedino Storitev se izvaja v okviru krajevnih veterin.

PREVENTIVA BOLEZNI SRCA IN OILJA Preventiva bolezni srca in oilja za osebe z visokim faktorjem tveganja: - obravnava in doloanje klininega stadija bolezni za bolnike z arterijsko hipertenzijo, hiperlipidemijo, diabetesom, z visoko stopnjo koronarne ogroenosti; - obravnava in doloanje klininega stadija bolezni kadilcev, z visoko stopnjo koronarne ogroenosti; - obravnava in doloanje klininega stadija bolezni oseb z visoko stopnjo razlnih oblik koronarne ogroenosti; - obravnava in doloanje klininega stadija bolezni sorodnikov prve stopnje z aterosklerotino kardiovaskularno boleznijo, z visoko stopnjo koronarne ogroenosti; - obravnava in doloanje klininega stadija kardiovaskularne bolezni pri osebah z ishemino srno boleznijo v kronini fazi (srni bolniki, bolniki z anginoznimi napadi, bolniki z aortokoronarnim obvodom (CABG), PTCA); obravnava in doloanje klininega stadija kardiovaskularne bolezni oz. stopnje koronarne ogroenosti pri osebah s periferno ilno boleznijo, cerebrovaskularno boleznijo ali ki so doivele mogansko kap; - Follow up za prirojene laje oblike srnih bolezni in valvulopatije.

portna medicina in promocija fizine aktivnosti: - izdaja zdravnikega sprievala: promocija fizine aktivnosti, zlasti za odrasle osebe, ki se malo gibljejo. Kardiovaskularna epidemiologija in promocija zdravja srca in oilja; - usklajuje projekte, kot je npr.Projekt Martignacco in druge pobude namenjene prebivalstvu, pri katerih sodelujejo tudi mediji; sodeluje pri raznih pobudah na dravni in mednarodni ravni; - upravlja deelni register bolezni srca in oilja. Sede v Univerzitetnem zdravstvenem podjetju v Vidmu, Paviljon 4, drugo nadstropje trg Santa Maria della Misericordia, 15 33100 Videm.

Kako se uporabi storitev? Dostop do storitve je mogo na priporoilo osebnega zdravnika ali specialistiih zdravstvenih slub. Izvajajo se specialistiche preiskave in pregledi (merjenje pritiska, ekokardiografija, EKG Holter itd.). 82

PZS T. 5 ZA SPODNJO FURLANIJO


Oddelek za preventivo ul. Molin 21 - 33057 Palmanova Sluba za higieno in javno zdravje: Prventiva pred nalezljivimi boleznimi promovijazdravja, tehnina higiena, programi za izvajanje presejalnih testov Sluba za sodno medicino Zdravstvena potrdila in pravni dokumenti, Urad za invalidne osebe, kontrola bonike odsotnsti z dela, Tehnina asistenza za proteze Sluba za higieno ivil in prehrane Sluba za preventivo in varnost pri delu Sluba za intalacije Storitve veterinarske oskrbe Zdravje ivali in higiena vzreje ivali Higiena ivil ivalskega izvora ale Druge teritorialne enote na sedeih okroij v krajih: Cervignano del Friuli San Giorgio di Nogaro Latisana

PZS T.6 ZA ZAHODNO FURLANIJO


Oddelek za preventivo ul. della Vecchia Ceramica 1 330170 Pordenone - Obmoje za ivljenjski prostor Slube obmoja: Sluba za higieno in zdravje Sluba za higieno ivil in prehrane Sluba sodne in portne medicine Center za potovaln medicino Inpektorat za mikologijo - Obmoje veterina Slube obmoja: Sluba za zdravje ivali Sluba za higieno ivil ivalskega izvora Sluba za operativno usklajevanje na teritorialnem obmoju Sluba za higieno vzreje ivali in zootehnno proizvodnjo

83

ZDRAVSTVENE USTANOVE IN BOLINICE

Deela Furlanija Julijska krajina je od leta 1995 naprej temeljito preuredila bolninino mreo. Na podlagi tevilnih kazalnikov je sedaj med deelami, ki nudijo visoko kakovostne in uinkovite zdravstvene storitve. V tem obdobju, ko se pripravlja Atlas, se odvija nadaljnja reorganizacija zdravstvene ustanove, tako da zajema opis storitev podatke, ki so trenutno na voljo, ki pa bi se lahko spremenili v naslednjih letih. Opis oddelkov univerzitetnih zdravstvenih podjetij, zdravstvenih podjetij in IRCCS zajema navedbo vseh oddelkov. Popoln seznam vseh oddelkov je na voljo na spletnih straneh ustanov, ki so navedeni ob koncu vsakega poglavja in v poglavju Viri informacij.

DOSTOP DO BOLNINICE
Bolninica ima tevilne pristojnosti, ki se lahko zdruijo v dve veliki podroji delovanja: - ambulante dejavnosti (pregledi, mali kirurki posegi -npr. katarakta oz. siva mrena- izvajanje terapij in diagnostinih preiskav) za zunanje paciente - aktivnosti, ki se izvajajo v okviru hospitalizacije Hospitalizacije je mona na dva naina: - urgentna hospitalizacija, ponavadi preko urgentne slube 118 ali oddelka za urgenco - Programirana hospitalizacija na zahtevo osebnega zdravnika in zdravnika specialista v bolninici Na voljo je ve oblik hospitalizacije: - dnevna hospitalizacija (t.i. day hospital): proces zdravljenja pacienta (diagnoza in oskrba) se zakljui v enem dnevu, ali ve dneh, s tem da prespi doma. e se med hospitalizacijo izvede tudi kirurki poseg, se ta oblika hospitalizacije imenuje day surgery - redna hospitalizacija (urgentna ali programirana) predvideva celodnevno zdravniko oskrbo v bolninici, tudi ponoi - V okviru oddelka urgence in prve pomoi je predvideno zaasno opazovanje pacienta, ki lahko traja najve 24 ur, ne da bi ga hospitalizirali. Hospitalizacija se lahko zakljui na ve nainov glede na zdravstveno stanje bolnika: - odpust brez nadaljnjih navodil v primeru da se teava odpravila ali da je potrebno opraviti ambulantne preiskave - odpust z oskrbo na domu. V tem primeru se aktivira varen odpust oz. se v proces zdravljenja vkljui zdravnika splone medicine, zdravstveni okraj in, e je potrebno, socialno slubo. Ponavadi se zagotovi tudi zdravnika nega na domu ali rehabilitacija (glej oskrba na domu) - odpust in nastanitev v domu, ko je potrebno nadaljevati z rehabilitacijo ali rekonvalescenco (glej DZO). 84

DEELNA MREA BOLNINIC


Deela Furlanija Julijska krajina je bolninine storitve zdruila v integrirano mreo glede na teritorij izvajanja in na pristojnosti. Skladno z DZ t. 13/1995 bolninino mreo sestavljajo: a) bolnnice dravnega pomena z visoko stopnjo specializacije, pristojne za izvajanje kompleksnih tehninih funkcionalnih aktivnosti na celotnem teritoriju deele. Izvajajo tudi znanstveno raziskovalne aktivnosti in univerzitetne didaktine dejavnosti (Zdravstveno raziskovalni intituti za hospitalizacijo in zdravljenje so deelne zdravstvene ustanove,ki izvajajo aktivnosti raziskovanja, oskrbe in usposabljanja. Poleg otroke bolninice Burlo Garofolo in Centra CRO, ki predvidevajo hospitalizacijo za bolnike z akutnimi boleznimi, deluje na tem podroju e znanstveni intitut Eugenio Medea z oddelkom za raziskovalno dejavnost La nostra famiglia, ki izvaja aktivnosti rehabilitacije v ustanovah v San Vito al Tagliamento (PN) in Pasian di Prato (UD) b) bolnnice regionalnega pomena zagotavljajo kakovostno izvajanje storitev in ustrezno stopnjo varnosti pri obravnavi bolnikov z akutnimi boleznimi, kot tudi prisotnost specialistinega osebja, ki je lahko v oporo tudi drugim ustanovam (Pordenone) c) bolnnice mree, odlikuje kakovostno izvajanje storitev in ustrezno stopnjo varnosti pri obravnavi bolnikov z akutnimi boleznimi, kot tudi prisotnost ustreznega kvalificiranega osebja in dodatno morebitno prisotnost zdravstvenih delavcev z razlinih podroij za kritje potreb razlinih skupin uporabnikov. Je referenna toka tudi za druge zdravstvene usta nove d) akreditirane zasebne bolnnice e) Se smatra kot bolni nico tudi Intitut za fizino medicino in rehabilitacijo Gervasutta v Vidmu, ki izvaja rehabilitacijske dejavnosti na deelni ravni. Bolninice so organizirane na osnovi pristojnosti. Deelna zakonodaja predvideva oddelke z leii ali oddelke za izvajanje storitev (ki se zdaj imenujejo kompleksna operativa struktura, KOS) in oddelke (ki zdruujejo ve enot, ali KOS). Predstavitev oddelkov univerzitetnih zdravstvenih ustanov in bolninic je povzeta ppodatkih, ki so na voljo na posameznih spletnih straneh.

REDNA LEIA V DEELNIH BOLNINICAH (FEBRUAR 2011)


STANOVA PZS1 PZS2 PZS3 PZS4 BOLNINICA SPDC MONFALCONE GORIZIA GEMONA TOLMEZZO SAN DANIELE GERVASUTTA SPDC PZS5 PZS6 AOPN LATISANA PALMANOVA SPDC MANIAGO SAN VITO AL T. SACILE SPILIMBERGO AOSMA pl 6 175 176 80 180 204 100 15 136 175 15 14 169 38 68 466 85 STANOVA AOUTS AOUUD CRO BURLO ZASEBNIKI BOLNINICA CATTINARA MAGGIORE UDINE CRO BURLO CITT DI UDINE PINETA DEL CARSO SAN GIORGIO SALUS SANATORIO TRIESTINO Skupaj pl 629 155 966 108 145 146 140 245 83 88 4722

ZDRAVSTVENO-UNIVERZITETNO PODJETJE ospedaliero OSPEDALI Azienda RIUNITI V TRSTU universitaria Ospedali riunit
In data 5 marzo 2004, con decreto del Presidente della Giunta

5. marca 2004 so z dekretom predsednika deelnega odbora t. 056/PRES. ustanovili Zdravstveno "Ospedali R stata costituita l'Azienda Ospedaliero-Universitaria univerzitetno podjetje Ospedali Riuniti v Trstu. V skladu z doloili zakonodajnega odloka t. 517/1999 organizzazione, in attuazione del decreto legislativo n517 del predvideva organizacija ustanove ustanovitev oddelkov, ki zagotavljajo usklajeno delovanje dejavnosti base di logiche dipartimentali che consentano l'integrazione tra zdravstvene oskrbe in nege, didaktinih in raziskovalnih aktivnosti, kar je bistenega pomena za uinkovito didattiche e di ricerca, della costituzione dell'Azien delovanje zdravstvenega univerzitetnega podjetja. Novonastalo podjetjepresupposto je sad zdruitve in integracije Universitaria. Essa kirurgijo frutto dell'integrazione zdravstvenega podjetja Ospedali riuniti in Fakultete za medicino in Univerze v Trstu. tra la preesistente

"Ospedali Riuniti" e la Facolt di Medicina e Chirurgia dell'Univ LAzienda opera in due sedi:

- Ospedale di Cattinara
- Dipartimenti dell Ospedale Cattinara:

Dipartimento di Supporto alla Governance Cardiovascolare Chirurgia Generale e Toracica Chirurgie Specialistiche Diagnostica per immagini Dipartimento Immunotrasfusionale Medicina di Laboratorio Medicina Interna Medicina Perioperatoria, Terapia intensiva ed Emergenz Bolninica na Katinari Ortopedia, Riabilitazione e Medicina del lavoro Patologia e Medicina legale Podjetje ima dva sedea: Testa e Collo - Kardiokirurgija BOLNINICA NA KATINARI - Kardiologija - Reparti Ospedale Cattinara: - Splona kirurgija Oddelki bolninice na Katinari ARTA (Anestesia - Plastina kirurgija e Rianimazione Terapia Antalgica) - Oddelek za podporo upravljanja Anatomia Istologia Patologica - Torakalnaed kirurgija - Kardiovaskularen oddelek Cardiochirurgia - Vaskularna kirurgija - Splona in prsna kirurgija - Kirurka klinika - Specijalistina kirurgija Cardiologia - Dermatoloka klinika - Slikovne preiskave Chirurgia Generale - Klinika splone medicine - Imunotransfuzijski oddelek Chirurgia Plastica - Nevroloka klinika - Laboratorijska medicina Chirurgia Toracica - Stomatoloka klinika - Interna medicina Vascolare -Chirurgia Ortopedska in travmatoloka klinika Medicina za operativne posege, intenzivno Clinica Chirurgica klinika - Otorinolaringoloka terapijo in nujno medicinsko pomo -Clinica Uroloka klinika Dermatologica - Ortopedija, riabilitacija in medicina dela - Koordinacija oddelkov podjetja - Patologija e sodna medicina Clinica Medica Direkcija zdravstvene - Glava in vrat Clinica Neurologica nege - Usklajevanje korporacijskih odnosov bolninice na Katinari Oddelki Bolninice na Katinari ATLANTE bozza ver 30 maggio ok - Gastroenterologija in endoskopija - Anestezija in reanimacija. Protiboleinska - Geriatrija terapija - Kirurki oddelek - Anatomija in patoloka istologija
86

- - - - - - - - - - - - - - -

I Medicinski oddelek III medicinski oddelek Klinina medicina Sodna medicina Rehabilitacijska medicina Urgentna medicina Mikrobiologija Nefrologija in dializa Nevrokirurgija Ortopedija in Travmatologija Klinina patologija Pnevmologija Programiranje kontrole Prva pomo Radiologija na Katinari Sluba transfuzijske medicine

BOLNINICA MAGGIORE
Oddelki Bolninice Maggiore - Imuno transfuzijska sluba - Medicina di Laboratorio - Medicina za operativne posege, intenzivna terapija in nujna medicinska pomo - Specijalistine medicine - Onkologija

Oddelki bolninice Maggiore - Anestezija in reanimacija - Kardiologija - Dermatoloka klinika - Okulistina klinika - Stomatoloka klinika - Usklajevanje korporacijskih odnosov bolninice Maggiore - Klinina hematologija - Zdravstvena fizika - Gastroenterologija in endoskopija - Geriatrija - III medicinski oddelek - Informatika in telekomunikacije - Klinino ininirstvo - Nalezljive bolezni - Nuklearna medicina - Rehabilitacijska medicina - Medicina dela - Nefrologija in dializa - Onkologija - Ortopedija e Travmatologija - Klinika patologija - Pnevmologija - Prva pomo - Kakovost in akreditiranje - Radiologija Maggiore - Radioterapia - Sluba transfuzijske medicine - Enota za dnevno hospitalizacijo - Day Surgery

Poleg oddelkov delujejo v okviru zdravstvenega podjetja e tevilne ambulante dejavnosti. Nadaljnje informacije so na voljo na spleni strani podjetja www.aots.sanita.fvg.it Zdravstveno univerzitetno podjetje Ospedali Riuniti Trieste Ul. Farneto 3 34142 Trst 87

ZDRAVSTVENO-UNIVERZITETNO PODJETJE SANTA MARIA DELLA MISERICORDIA V VIDMU


Zdravstveno- univerzitetno podjetje v Vidmu je nastalo leta 2006 z zdruitvijo Zdravstvenega podjetja Santa Maria della Misericordia in Unverzitetne poliklinike v Vidmu (Dekret Predsednika Ministerskega sveta iz dne 02.05.2006.). Videmska bolninica je na dravni ravni priznana kot zdravstvena ustanova z visoko specijalizacijo e od leta 1993. Trenutno opravlja podjetje del svoje aktivnosti v decentraliziranih sedeih v edadu in Guminu. Tu se nahaja deelni sede za presaditve.

Oddelek za slikovne preiskave - Diagnostika za angiografijo in Intervencijska radiologija - Intitut za diagnostino radiologijo - Nevroradiologija - Nuklearna medicina - Zdravstvena fizika - EOS Radiolokega oddelka za urgente in nujne primere Oddelek laboratorijske medicine - Laboratorij za analize - Intitut za Kliniko patologijo - Intitut za Genetsko medicino - Mikrobiologija - Patoloka anatomija - Intitut za patoloko anatomijo - EOS Imunopatolokega oddelka in Diagnostina alergologija - Deelni center za usklajevanje redkih bolezni 88

Oddelek interne medicine - Interna medicina I - Interna medicina II - Klinika medicine - Psihijatrina klinika - Intitut za klinino farmakologijo - Prva pomo in Urgentna medicina - Endokrinologija in Presnovne bolezni - EOS Interne medicine v Cedadu Oddelek Splone kirurgije - Splona Kirurgija - Kirurka klinika - Uroloka klinika - Vaskularna kirurgija - Ortopedija in Travmatologija - Ortopedska klinika - Gastroenterologija - EOS Oddelka dnevne hospitalizacije surgery)

(Day

Oddelek za specijalistino kirurgijo - Okulistika - Okulistina klinika - Klinika za otorinolaringologijo - Maksilofacialna Kirurgija - Klinika za Maksilofacialno kirurgijo - Plastina kirurgija - Klinika za plastino kirurgijo Oddelek za anestezijo in reanimacijo - Anestezija in reanimacija 1 - Anestezija in reanimacija 2 - Klinika za anestezijo in reanimacijo - EOS oddelka protiboleinske terapije in Anestezija dnevne hospitalizacije Oddelek za oskrbo mater in otrok - Porodnika in ginekoloka klinika - Otroka klinika - Neonatalna patologija Onkoloki oddelek - Onkologija - Onkoloka klinika - Radioterapija Oddelek specijalistine medicine - Nefrologija, dializa in presaditev ledvic - Ematoloka klinika - Dermatologija - Dermatoloka klinika - Klinika za nalezljive bolezni - Revmatoloka klinika - EOS oddelka za klinino prehrano

Oddelek za nevroznanost - Nevrokirurgija - Nevrologija - Klinika za nevrologijo in nevrorehabilitacijo - Kirurki posegi na hrbetenici in enota za hrbtenjao Oddelek za urejanje zdravstvenih storitev v bolnici - Direkcija sanitetskega aparata - Farmacija - Operativna centrala 118 in zrana pomo - Akreditiranje, uprava za klinino tveganje in ocenitev zdravstvenuh dosekov - Direkcija zdravstvenih poklicev - Intitut za kliniko higieno in epidemijoloki Oddelek za srce in prsni ko - Kardiokirurgija - Pnevmologija in fiziopatologija dihal - Kardiologija - Torakalna kirurgija Oddelek za obseno obmoje medicine - Transfuzijska medicina v Vidmu - Transfuzijska medicina v Palmanovi - EOS oddelka za transfuzijsko medicino v Tolmeu - EOS Oddelka za transfuzijsko medicino v San Daniele

Foto Anteprima

Bolninica v edadu Poleg oddelkov delujejo e tevilne ambulante Nadaljnje informacije so na voljo na spleni strani podjetja www.ospedaleudine.it ZDRAVSTVENO-UNIVERZITETNO PODJETJE SANTA MARIA DELLA MISERICORDIA trg Santa Maria della Misericordia, t.15 - 33100 Videm 89

DEELNA MREA ZA PRESADITVE

Deela Furlanija Julijska Krajina je del Dravne mree za presaditve. Deelni center za presaditve ima sede v Zdravstveno -univerzitetnem podjetju v Vidmu. Pristojen je za usklajevanje dejavnosti donacij in presaditev organov, tkiva in celic na deelni ravni; dejavnost je prikazana na spodnji sliki. V Furlaniji Julijski Krajini so ustanovili Deelni center za presaditve leta 2006 (zakon 91/99) z namenom, da se preko optimizacije organizacijskih procesov Deelnega sistema presaditev zagotovi stabilnost, kakovost in jamstvo na podroju darovanja/presaditeve organov. Center za presaditev srca, Center za presaditev jeter, Center za presaditev ledvic, Center za presaditev roenice, Center za presaditev kostnega mozga

Center za presaditve srca Center za presaditve jeter Center za presaditve levdic Center za presaditve roenice Center za presaditve mozga

Videm Gorica

AOU v Vidmu Center za prevzem organov AOU v Trstu Center za prevzem organov IRCCS v Trstu Burlo Garofolo AOSMA v Pordenonu Center prevzem organov

Trst

Bolninica v Gorici Center za prevzem organov

Deelna mrea presaditev FJK

Pav.16, 1. nadstropje Zdravstveno univerzitetno podjetje S.M.M. v Vidmu e-mail: segreteria@crt.sanita.fvg.it www.regione.fvg.it 90

ZDRAVSTVENO PODJETJE SANTA MARIA DEGLI ANGELI V PORDENONU


S 1.januarjem 1966 je postala Bolninica v Pordenonu autonomo podjetje deelne vanosti, katerega del je tudi Bolninica v Sacileju. Izvaja diagnozo, oskrbo in rehabilitacijo akutnih bolezni na vseh glavnih podroij, razen Kardiologije v okviru hospitalizacije (redna, dnevna hospitalizacija) in ambulantnih dejavnosti. S 1.januarjem 2011 so se zdruili z Zdravstvenim podjetjem Santa Maria degli Angeli tudi bolninice v S.Vito al Tagliamento in Spilimbergu. Deelni zdravstveni nart 2010-2012 predvideva ustanovitev novega podjetja Ospedali Riuniti, naziv in ureditev v trenutku priprave Atlasa e nista znana. Predstavimo torej ureditev, ki velja 31. decembra 2010 in ki se bo po reorganizaciji spremenila.

Oddelek Splone kirurgije - Kirurgija 1 - Kirurgija2 - Dnevna hospitalizacija v Sacile - Kratkotrajne hospitalizacije 1, 2 na Ginekoloki in uroloki kirurgiji - Urologija - Gastroenterologija in prebavna endoskopija - Kirurgija pri debelosti Oddelek specijalistine kirurgije - Otorinolaringologija - Okulistika - Maksilofacialna kirurgija in Stomatologija - Ortopedija in travmatologija - Prva pomo ortopedije - Travmatologija - Kirurgija roke, Mikrokirurgija- Travmatologija - Dermatologija

Oddelek za slikovno diagnostiko - Radiologija in interventna radioloka dejavnost - Nuklearna medicina - Enota za senologijo - Magnetna rezonanca - Radiologija - Radiodiagnostica Oddelek nujne medicinske pomoi - Urgenca in intenzivna nega - Operativa centrala 118 - Anestezija, reanimacija - Anestezija,reanimacija in Intenzivna terapija - Kardiologija - Urgenna medicina- Prva pomo - Prva pomo v Sacile - Terapija bolein in paliativna oskrba - Organizacija Operacijskega bloka - Slikovne preiskave v Kardiolokem podroju 91

- Interventna hemodinamika - Interventna elektrofiziologija in elektrostimulacija - Enota intenzivne nege in kardioloka hospitalizacija Oddelek za matere in otroke - Pediatrija - Porodnitvo ginekologija - Neonatologija - Patofiziologija loveke reprodukcije in asistirana oploditev in Semenska banka - Prva pomo pediatrije Zdravstveno-specialistien oddelek - Interna medicina 2 - Interna medicina 3 - Onkologija - Dnevna hospitalizacija zdravstvenega oddelka - Diabetologija - Bolezni srca in oilja in ateroskleroza - Interna za teke primere z nizko skrbstveno intenzivnostjo

Oddelek za Specialistino in rehabilitacijsko zdravstvo - Interna medicina v Sacile - Rehabilitacijska medicina - Nefrologija in dializa - Nevrologija - Pnevmologija Oddelek za Laboratorijsko medicino - Patoloka anatomija - Klinika patologija Pordenone, Sacile, Maniago - Mikrobiologija in virologija - Citogenetika in molekularna biologija - Klinina alergologija in imunologija - Laboratorijska medicina v S.Vito al Tagliamento - Laboratorijska medicina v Sacile - Sprejemni center vzorcev - Pordenonu, Sacile, Maniago

Oddelek za Transfuzijsko medicino - Imunotransfuzionalna sluba - Ambulanta za kongenitalne in pridobljene koagulopatije in laboratorij za hemostazo

Ospedale di Maniago

Ospedale di Sacile

Bolninica v Sacileju

Bolninica v San Vito al Tagliamento

Bolninica v Spilimbergu 92

Ospedale di Maniago

Bolninica v Maniagu

Sedei bolninic

ul. ul. ul. ul. ul.

Montereale 24 - 33170 Pordenone Ettoreo 4 - 33077 Sacile Savorgnano 2 - 33078 San Vito al Tagliamento Raffaello Sanzio, 1 - 33097 Spilimbergo Unit dItalia, 19 - 33085 Maniago

Poleg oddelkov delujejo e tevilne ambulantne dejavnosti. Nadaljnje informacije so na voljo na spleni strani podjetja www.aopn.sanita.fvg.it

93

INTITUT ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO GERVASUTTA V VIDMU


Institut za fizikalno in rehabilitacijko medicino Gervasutta v Vidmu je zdravstvena ustanova deelnega pomena, ki sprejema paciente z neuromotorinimi, kardiorespiratornimi problemi in z onesposobljujoimi vesistemskimi patologijami kronine narave, ki zahtevajo intenzivno in visoko specializirano rehabilitacijo. Poleg tega je referenna struktura za iroko obmoje, saj nudi rehabilitacijo na visoki specialistini ravni (Kardioloko- pneumoloko) ter za paciente, ki so doiveli mogansko kap in potrebujejo zahtevno in kompleksno rehabilitacijo. Zlasti opravlja funkcijo Hrbtenjane enote, Enote za teke bolnike s pridobljenimi moganskimi pokodbami in tekimi pokodbami na lobanji in moganih (UGC) in Rehabilitacije pri pridobljenih nevropsiholokih motnjah (URNA). Nadalje zagotavja izvajane intenzivne rehabilitacije v Zdravstvenem univerzitetnem podjetju v Vidmu. Oddelek rehabilitacijske medicine je pristojen za diagnostiko in terapevtsko rehabilitacijo, za bolezni, ki povzroajo kompleksne okvare in razne oblike omejenosti, bodisi za otroke kot odrasle, pri katerih se zahteva vevrsten specialistien poseg. Enotnii cilj je izboljanje kakovosti ivljenja in stopnje avtonomije bolnika, ki omogoajo reintegracijo v drubi in druini. Bolnike napoti na programe rehabilitacije zdravnik splone medicine.

Oddelek zajema: Oddelek za medicinsko rehabilitacijo - Fizikalna in rehabiltacijska medicina Splona rehabilitacija - Enota za teke moganske pokodbe - Medicinska rehabilitacija - Intenzivna zgodnja rehabilitacija - Medicinska rehabilitacija Enota za hrbtenjao - Rehabilitacijska pnevmologija - Nevrologija - Rehabilitativna kardiologija - Radiologija - Rehabilitacija patologij pri otrocih Enota za rehabilitacijo pridobljenih nevropsiholokih motenj - Dnevna hospitalizacija Ambulantni oddelek - Ambulantna rehabilitacija - Perinealna diagnoza in rehabilitacija - Instrumentalna analiza pri rehabilitaciji - Delovna terapija - Ambulanta portne medicine za prizadeto osebo - Bolnika prehrana in rehabilitacija - Center koordinacije prilagojenih fizinih dejavnosti

ul. Gervasutta n. 48 - 33100 Videm - www.ass4.sanita.fvg.it/ass4/territorio/ospedalegervasutta.asp 94

Foto Anteprima

ZNANSTVENO ONKOLOKI INTITUT ZA HOSPITALIZACIJO IN ZDRAVSTVENO OSKRBO CENTRO DI RIFERIMENTO ONCOLOGICO CRO V AVIANU
Center za onkologijo CRO v Avianu (PN) spada med Znanstveno onkoloke intitute za hospitalizacijo in zdravstveno oskrbo, ki delujejo v Italiji na onkolokem podroju. Ustanovil ga je Deelni odbor Furlanije Julijske Krajine leta 1981 in ga namestil v stavbi, ki je bila prvotno namenjena sploni bolninici San Zenone v obini Aviano. Leta 2007 je v v deeli Frulaniji Juliski Krajini potekala preureditev centrov ZOIHZO, skladno z doloili zakona 3/2003 in naslednjim Zak. odl. 288/2003. S tem se jedeela odloila, da obdri te javne ustanove in uredi njihovo delovanje s svojim specifinim deelnim zakonom. V letu 2007 je torej intitut dobil svoj prvi pravilnik, na osnovi zgoraj navedenega zakona, ki se na deelni ravni izvaja z D.Z.14/2006, ki urejuje istitucionalno, organizacijsko in upravno ureditev deelnih znanstvenih intitutov za hospitalizacijo in zdravstveno oskrbo, med katere spada tudi CRO.

Oddelek za onkoloko medicino - Zdravstvena Onkologija A - Zdravstvena Onkologija B - Celina terapija in kemioterapija z visokimi dozami - Nalezljive bolezni - Bioimunoterapija lovekega raka Oddelek za senologijo - Zdravstvena onkologija C - Kirurka onkologija senologije - Preventivna klinina onkologija Oddelek za pomono specijalistino klinino dejavnost - Anestezija, Reanimacija in - Kardiologija - Farmacija - Boleinska terapija in paliativna oskrba - Onkoloka psihologija 95

Oddelek za kirurko onkologijo - Splona onokoka kirurgija - Ginekoloka onkoloka kirurgija - KompleksnaComplessa: Gastroenterologia Oddelek za Diagnostine laboratorije in za celine terapije - Patoloka anatomija - Imuntransfuzijske in klinine analize in Urgentni laboratorij - Mikrobiologija,Imunologija in Virologija - Sperimentalna klinina onkohematologija - Onkoloka patologija - Zbiranje in manupulacija staminalnih celic - Istocitopatoloka diagnostika in presejevalna citologija - Bakterioloka mikoloka in parazitoloka diagnostika Oddelek za onkoloko sevanje in slikovno diagnostiko - Onkoloko sevanje - Radiologija - Zdravstvena fizika - Nuklearna medicina - Sevanje v pediatriji in hospitalizacija

Oddelek za molekularno onkologijo in translacijske raziskave


- Sperimentalna onkologija 1 - Sperimentalna onkologija 2 - Sperientalna in klinina farmakologija

ul. Franco Gallini, 2 -33081 Aviano (PN) www.cro.sanita.fvg.it 96

ZNANSTVENI INTITUT ZA HOSPITALIACIJO IN ZDRAVSTVENO OSKRBO MATER IN OTROK BURLO GAROFOLO V TRSTU
Znanstveni intitut za hospitalizacijo in zdravstveno oskrbo mater in otrok Burlo Garofano v Trstu spada med deelne ZOIHZO. Je torej intitut, ki zdruuje raziskovalne dejavnosti in zdravniko oskrbo in je sede univerzitetnih aktivnosti Univerze v Trstu. Izvaja storitve na podroju oskrbe mater in otrok in je referenna toka za te dejavnosti v deeli.

Bolninica Burlo Garofolo zajema naslednje oddelke: Oddelek za kirurgijo - Pediatrina kirurgija in urologija - Okulistika in vizuelno- motorina rehabilitacija - Maksilofacialna kirurgija in ostomatologija - Otorinolaringologija - Anestezija in oivljanje Oddelek za porodnitvo in ginekologijo - Porodnika in ginekoloka klinika - Porodnika in ginekoloka patologija Oddelek za medicino in presaditve hrbtnega mozga - Pediatrina klinika - Gastroenterlogija in klinina prehrana - Alergologija in zdravljenje astme - Sluba za endokrinologijo, auksologijo in diabetologijo - Bolezni presnove - Sluba za pediatrino revmatologijo ul. dellIstria, 65/1 - 34137 Trst www.burlo.trieste.it 97 - Sluba za pediatrino nefrologijo - Deelni referenni center za cistino fibroso in pljune bolezni - Enota za sedacijo, prepreevanje in terapija postopkovnih bolein - Enota za farmakovigilanco - Enota za umetno prehrano na domu - Onkohematologija - Urgentna pediatrija in sluba prve pomoi - Pediatrina nevropsihiatrija in pediatrina nevrologija - Neonatalogija in Intenzivna neonatalna nega - Sistem rooming-in in uvajanje dojenju Laboratorijski oddelek - Klinina imunopatologija, z matere na plod in pri presaditvah z urgentni slubi - Laboratorij zdravstvene genetike - Higijena - Pediatrina radiologija

DRUGE BOLNINICE V DEELI


Ena izmed najpomembnejih znailnosti deelne mree bolninic so t.i. bolninice v mrei: to so manje bolninice, ki zagotavljajo izvajanje kakovostnih storitev na teritoriju. Izsledki nekaterih nacionalnih raziskav dokazujejo, da dosegajop te ustanove v deeli Furlaniji Julijski krajini visoko stopnjo uinkovitosti. Poleg tega pa razbremenjujejo druge bolninice. Z izjemo bolninice v S.Vito al Tagliamento in v Spilimbergu, od 1. januarja 2011 te bolninice delujejo v okviru zdravstvenih podjetij, s katerimi imajo tesne operativne stike. Marsikje se tudi nastanitvene ustanove DZO nahajajo prav v bolninicah te mree. DZ 13/1995 doloa za to obliko bolninic naslednje pristojnosti: - podroje urgence, z deurno slubo; na voljo so leia za intenzivne terapije in za nujno medicinsko pomo; - podroje hospitalizacije, zajema operativno enoto splone medicine in operativno enoto kardiologije;; - hospitalizacija v kirurkem oddelku,zajema operativne enote splone kirurgije, ortopedije in travmatologije; - podroje za oskrbo mater in otrok, zajema operativne enote porodnitva, ginekologije in pediatrije; - podroje za storitve brez hospitalizacije, ima pristojnosti za izvajanje anestezije in reanimacije, za deurno slubo in radiologijo, laboratorij za analize in transfuzije, onkologijo, rehabilitacijo, lekarno in hemodializo. Bolninici v Gorici in Triu sta, na podlagi istega zakona, zdravstveni ustanovi deelnega pomena, zato imata e nekatere druge pristojnosti v primerjavi z bolninicami v mrei. Zaradi trenutne reorganizacije zdravstvenih ustanov, navajamo samo obstojee bolninice in podjetja, v okviru katerih delujejo. Sledi seznam bolninic in zdravstvenih podjetij: PZS2 PZS3 PZS4 PZS5 za za za za Posoje, bolninici v Gorici in Triu gornjo Furlanijo, bolninici v Tolmeu in Huminu srednjo Furlanijo, bolninica San Daniele del Friuli spodno Furlanijo, bolninici v Palmanovi e Latisani

AKREDITIRANE ZASEBNE BOLNINICE S KONCESIJO


Nacionalna zakonadaja doloa, da zasebne zdravstvene ustanove lahko izvajajo storitve za Deelno zdravstveno slubo na podlagi koncesije, akreditacije in certificiranja. V deeli so naslednje nastanitvene ustanove za bolnike z akutno boleznijo: PODJETJE Pzs1 Pzs1 Pzs1 Pzs1 Pzs1 Naziv Zdravstveni Zdravstveni Zdravstveni Zdravstveni Zdravstveni Sede Trst Trst Devin nabreina (TS) Videm Pordenone

dom dom dom dom dom

Salus Sanatorio Pineta del carso Citt di Udine San Giorgio

98

BOLNINICE

Bolninica v Gorici

Bolninica v Triu

Bolninica v S. Daniele del Friuli

Bolninica v Jalmicco Palmanovi

Bolninica v Tolmeu

Bolninica v Huminu

Bolninica v Latisani 99

VIRI INFORMACIJ
Sledi seznam naslovov spletnih strani ustanov, na katerih so na voljo nadaljnje informacije v zvezi s temami, ki jih je obravaval Atlas. MNISTRSTVO ZA ZRAVJE www.ministerosalute.it AVTONONA DEELA FURLAIJA JULIJSKA KRAJINA www.regione.fvg.it FEDERSANIT ANCI FJK www.anci.fvg.it/federsanita FEDERSANIT ANCI www.federsanita.it FONDAZIONECRUP www.fondazionecrup.it ZDRUNJE LA NOSTRA FAMIGLIA www.lanostrafamiglia.it IRCCS E.Medea www.emedea.it ASP ITIS TRST www.itis.it ASP LA QUIETE - VIDEM www.laquieteudine.it ASP G.CHIAB SAN GIORGIO DI NOGARO (UD) www.gchiaba.it ASP ZA KARNIJO SAN LUIGI SCROSOPPI TOLME (UD) www.aspcarnia.it nadalje e: PZS1 ZA TRST www.ass1.sanita.fvg.it PZS2 ZA POSOJE www.ass2.sanita.fvg.it PZS3 ZA ZGORNJO FURLANIJO www.ass3.sanita.fvg.it PZS4 ZA SREDNJO FURLANIJO www.ass4.sanita.fvg.it PZS5 ZA SPODNJO FURLANIJO www.ass5.sanita.fvg.it PZS6 Z ZAHODNO FURLANIJO www.ass6.sanita.fvg.it UNIVERZITETNO ZDRAVSTVENO PODJETJE - TRST www.aots.sanita.fvg.it UNIVERZITETNO ZDRAVSTVENO PODJETJE VIDEM www.ospedaleudine.it ZDRAVSTVENO PODJETJE - PORDENONE www.aopn.sanita.fvg.it IRCCS BURLO GAROFOLO TRST www.burlo.trieste.it IRCCS CRO AVIANO (PN) www.cro.sanita.fvg.it CAMPP- CONSORZIO PER LASSISTENZA MEDICO PSICOPEDAGOGICA CERVIGNANO DEL FRIULI (UD) www.campp.it POSOKI KONZORCIJ Z INTEGRIRANE STORITVE GRADIE OB SOI (GO) www.cisi-gorizia.it DEELNI INTITUT ZA SLEPE RITTMEYER TRST www.istitutorittmeyer.it ASSOCIAZIONE ITALIANA OSPEDALIT PRIVATA www.aiop.it ASSODIS C.A.R.D. FVG (zdruenje delavcev zdravstvenih okrajev). www.assodisfvg.it TELEVITA www.televita-spa.it HEALTH PROMOTING HOSPITALS FVG NETWORK www.retehphfvg.it ASSEMBLY OF EUROPEN REGIONS www.aer.eu EUROPEAN LOCAL INCLUSION AND SOCIAL ACTION NETWORK www.elisan.eu SANICADEMIA www.sanicademia.eu

100