You are on page 1of 40

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

OPENOFFICE.ORG DRAW
Verzija na makedonski jazik

za mladite korisnici na kompjuterite

SKOPJE , 2013

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vovedni informacii za programata OpenOffice org.Draw .


Uka`uvame na glavnite mo`nosti na programata : - crtawe na razni objekti( pravoagolnici,kvadrati, kru`nicit elipsi, otse~ki, mnoguagolnicite i drugi ); - izmenuvawe na dimenziite i formite na vnesenite objekti so razni transformacii - dvi`ewe na objektite; - vrtewe (rotacija na objektite); - prika`uvawe na liniite na objektite vo razli~ni stilovi, {irina i boja; - vnesuvawe vo objektite boja, preliv, {rafura i bit mapa.. - i mnogu drugi dejstva. Programata se otvora so redosledno koristewe na komandite od desktopot

Start >All Programs > OpenOffice. Org 3.4 > OpenOffice org.
Po prikaz nz prozorecot

se izbira od prozorecot opcijata Crte`. Mo`en e i sledniov redosled na komandite za aktivirawe na programata.

Start > All Programs > OpenOffice. Org 3.4 > OpenOffice .org Draw

-------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Osnovnite prozorci vo site alikativni programi pretstavuvaat sredstvo za komunikacija me|u korisnikot i kompjuterot vo izvr{uvawe na odredeni dejstva. Poradi toa po~etnite informacii za programata OpenOffice org.Draw }e se odnesuvaat na organizacija na osnovniot prozorec, komunikacijata so osnovniot prozorec , osnovnite dejstva i nivniot redosled vo vrska so realizacija na grafi~ki prikazi. Vo vovedniov del }e informirame za osnovniot prozorec i na~inot na koristeweto na programata.

Opis na osnovniot prozorec

Po startovaweto na programata na ekranot se doveduva osnovniot (glavniot) prozorec na programata prika`an na slikata.

Osnovni elementi na programata se komandite. Sekoja komanda izvr{uva odredeno dejstvo. Poradi raspoznavawe na komandite na sekoja komanda e dodeleno ime. Komandite se rasporedeni vo menija. Isto i na menijata im se dodeleni imiwa . Menijata i oddelni komandi se grupirani vo lenti. Vo programata OpenOffice org.Draw se koristat mnogu lenti, no vo osnovniot prozorec preddefimnirano se vnesuvaat del od lentite a korisnicite mo`at da gi koristat i drugite lenti. Vo osnovniot prozorec se sodr`at slednive lenti : Od levata strana e lentata za crtawe. Vo lentata. se sodr`at komandite (alatki) za crtawe na grafi~kite prikazi .

-----------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Se sodr`at komandi za crtawe pravoagolnici, kvadrati, kru`nici, elipsi, otse~ki, pod zaedniiot termin objekti, i ispi{uvawe tekstovi. Pokraj komandite za crtawe na objektite, vo lentata se sodr`at komandi i za izvr{uvawe na drugi dejstv

So kliknuvawe vo poleto lentata za crtawe. Od gore se lentite

, se doveduvaat zapisite na drugite komandi vo

Naslovna lenta. Vo ovaa lenta so informativen karakter se zapi{uva privremenoto ime na crte`ot Neimenuvano 1 i na programata . Lentata na glavnite menija. Komandite {to se koristat vo programskiot paket se rasporedeni (grupirani) vo glavni menija . Vo OpenOfficeOrg.Draw komandite se rasporedeni vo devet menija, po~nuvajki od menito Datoteka, Ureduvawe, Prikaz, Vmetnuvawe i t.n. do menito Pomo{ koe ima informativna uloga . Do komandite pri koristeweto na ovaa lenta se doa|a posredno preku menijata.. Standardnata lenta sodr`i komandi za izvr{uvawe na po~esto koristenite dejstva vo vrska so koristeweto na programata. Vsu{nost vo neja se vneseni eden del od komandite na glavite menija, a so nivnoto obedinuvawe (grupirawe) vo lentata se postignuva pobrz pristap do komandite. Se koristat glavno za otvorawe na crte`i, memorirawe, prenesuvawe na crte`ite, kopirawe i drugo. Lentata Linii i ispolnuvawa sodr`i menija za izvr{uvawe dejstva vrz grafi~kite prikazi so mo`nost na izbirawe na eden od pove}eto mo`nosti (opcii). Dejstvata se odnesuvaat na dodeluvawe stil, {irina i boja na liniite na objektite i vnesuvawe vo objektite Boja, Gradient, [ rafuri i Bit mapi.
Od horizontalno postaveniot liniar mo`e da se dobie informacija za polo`bata na poka`uva~ot, polo`bata na prikazot i dimenziite.

-----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 5 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo prodol`enie e prostorot za crtawe .

Prostorot e namenet za prika`uvawe (crtawe) na grafi~kite realizacii. Mo`no e da se crta kade i da bilo vo ovoj prostor. Me|utoa, po pravilo grafi~kite prikazi treba da se sodr`at vo ramkata za crtawe. Samo prikaz vo ramkata mo`e da se otpe~ati ili prenese vo drug dokument. Od desnata strana e lentata za vertikalno pomestuvawe na ramkata za crtawe . Od dolu e lentata za horizontalno pomestuvawe na ramkata. Vo poslednata linija e statusnata lenta

Statusnata lenta ima informativna uloga . Pri crtaweto na objektite vo ovaa lenta se vnesuva imeto na objektot {to se crta, se prika`uva polo`bata na objektot, dimenziite na objektot i se vnesuva redniot broj na slajdot( stranicata). Strukturata na osnovniot prozorec e mo`no da se menuva. Izmenite se odnesuvaat vo toa {to e mo`no da se otstrani lenta, linear, odnosno da se doveduvaat drugi lenti vo strukturata na prozorecot. Mo`no e da se preureduvaat komandite vo lentite, postavuvaat vo razni polo`bi na ekranot i izmenuvawe na komandite vo sostav na oddelnite lenti.

Na~in na koristewe na programata


Vo izvr{uvawe na dejstvata povrzani so upravuvaweto i koristeweto na programata se koristi gluv~eto i tastaturata. So gluv~eto se prezemaat (izbiraat) komadite od osnovniot prozorec koj postojano e prisaten na ekranot. Dejstvata se vr{at so poka`uva~ot ~ie dvi`ewe po ekranot se vr{i so gluv~eto. Poka`uva~ot e vo forma na strelka navednata nalevo ( ) i se poka`uva na ekranot koga }e se pojavi osnovniot prozorec.. Vo komunikacijata so kompjuterot se izbiraat komandi i tie se aktiviraat soodvetno so dejstvoto {to sakame da go izvr{ime. Mnogukratno e koristeweto na gluv~eto vo realizacija na eden grafi~ki prikaz. Pokraj izborite na komandite i aktiviraweto, toa se koristi i vo mnogu drugi dejstva. Vo ovoj naslov }e se zadr`ime samo na izborot i aktiviraweto na komandi so gluv~eto. ----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izbor na komanda od lentata Crtawe Izbor na komanda se izvr{uva so doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto na komandata. Po doveduvaweto na poka`uva~ot vo poleto na komandata, neposredno do poleto se ispi{uva imeto na komandata (slikata od levo) (konkretno e poka`uva~ot vo poleto na komandata Pravoagolnik).

So kliknuvawe na kop~eto se aktivira komandata.. Poleto na komandata se prika`uva inverzno (osnovata pobeluva). Po aktiviraweto se sproveduva postapka za prikaz na pravoagolnik. ( podstapkata se objasnuva vo sleden naslov) Korisno e da se objasni dejstvoto na komandata Linii i strelki.

Komandata se koristi za crtawe na otse~ki so mo`no izbirawe na znacite na krajnite to~ki ( strelki, kru`nici i kvadrati). Za komandata velime deka e so pove}e opcii (mo`nosti). Na komandite so pove}e opcii po aktiviraweto se pridru`uva opciona ramka . Zna~itelen e brojot na opciite vo pridru`enata ramka .

So doveduvawe na poka`uva~ot vo pole na opcija se ispi{uva dejstvoto na opcijata . Izborite sega se vr{at preku prikazite vo opcionata ramka. . Megutoa, za izvr{uvawe na najgolem broj dejstva, komandite se prezemaat preku glavnite menija. a izbor na komanda {to e vo sostav na meni, se aktivira (izbira) so kliknuvawe so gluv~eto nad imeto na menito. Na ekranot se doveduva lista so komandite na menito Datoteka.

--------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 7 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Datoteka

] e naglasime deka aktiviraweto na glavno meni ne treba da se tretira kako izbor na komanda. So izborot na glavno meni se prika`uva na ekranot listata so komandite od menito. Menito ni dava mo`nost od prika`anata lista izbor na edna od komandite. Po doveduvawe na poka`uva~ot nad koja i da bilo od komadite najziniot prikaz se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Dokolku e dejstvoto ednozna~no izvodlivo bez da e potrebno vnesuvawe na dopolnitelni informacii komandata }e se izvr{i. Ako se potrebni dopolnitelni informacii se doveduva dijalogen prozorec. Na slikata e za primer, dijalogniot prozorec na komandata Pe~ati od menito

Dijalognite prozorci sodr`at menija za izvr{uvawe na odredeni dejstva.. Na komandata Pe~ati se pridru`uva dijalogen prozorec poradi toa {to e komanda za izvr{uvawe na dejstva povrzani so dopolnitelni informacii. Potrebno e na primer, da se soop{ti koi stranici treba da se pe~atat ( site stranici, samo parnite, samo neparnite, poedine~ni stranici , niza stranici ) , vo kolku primeroci i drugo. Dijalognite prozorci sodr`at poliwa Vo red ili ime na komanda i Otka`i. So kliknuvawe Vo red se potvrduvaat izbranite dejstva, dejstvata }e se izvr{at i prozorecot se otstranuva od ekranot.So kliknuvawe nad poleto Otka`i , se otka`uva od izvr{uvawe na izbranite dejstva. I vo ovoj slu~aj dijalogniot prozorec se otstranuva od ekranot. Dijalogen prozorec mo`e da se otstrani i so komandata vo gorniot desen agol od prozorecot so znakot Mnogu dejstva mo`e da se izvr{uvaat i so tasterite. Vo listite na komandite, samo za komandite {to mo`at da se izvr{uvaat so tasteri e navedena kombinacijata na tasterite.

Se koristat so ednovremeno pritiskawe na dva ili tri tasteri. --------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 8 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

I . Osnovni dejstva i nivniot redosled vo vrska so sozdavaweto na grafi~kite prikazi.


Vo naslovot }e go razgledame redosledot na dejstvata {to se izvr{uvaat vo realizacijata na grafi~ki prikazi. Prviot ~ekor vo otpo~nuvawe so rabota e anga`irawe na memoriski prostor vo koi }e se ~uvaat prikazite od korisnicite. Sekoj korisnik si obezbeduva prostor za svoite prikazi. Se koristi za toj prostor terminot crte` a za postapkata terminite otvorawe , sozdavawe ili kreirawe na crte`. Otvoreniot crte` se identifikuva po imeto {to }e go dobie po negovoto otvorawe.

Otvorawe na nov crte`

Otvorawe na nov crte` se vr{i preddefinirano so aktivirawe na programata i mu se dodeluva ime Neimenuvano 1. Tova e privremeno ime na crte`ot koe se zabele`uva vo naslovnata lenta. Na ekranot se prika`uva rabotniot prostor po otvorawe na crte`ot.

Rabotniot prostor e organiziran po slajdovi (stranici). So otvoraweto na crte`ot e doveden na ekranot prviot slajd 1/1. Prikazite se crtaat po pravilo vo ramkata za crtawe . No mo`e za crtawe na prikazi da se koristi i prostorot von ramkata Prikazite podgotveni nadvor od ramkata mo`at na ednostaven na~in da se vnesat vo ramkata po nivnoto formirawe . Prikazite {to }e se crtaat vo crte`ot }e se rasporeduvaat vo pove}e slajdovi. Upravuvawe so slajdovite se vr{i so menito Panel so stranici. Panelot so stranici se vnesuva vo ekranot so komandata Panel so stranici {to se prezema od menito Prikaz So komandite Prikaz > Panel na stranici

-------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

se doveduva panelot za stranici od levata strana.

Prezemaweto na Panelot so stranici se registrira vo listata na komandite na . Znakot se vnesuva kako informacija menito Prikaz so vnesuvaweto na znakot deka e vnesen panelot so stranicite vo poleto na ekranot. Po vnesuvaweto na objekt ili pove}e objekti vo ramkata za crtawe vo prva-ta stranica, mo`e da se premine na crtawe objekti na sledna stranica. Doveduvawe na sledna stranica na ekranot se vr{i so komandata Slajd od menito Vmentuvawe. Se izbira menito Vmentuvawe, se doveduva listata so komandite na ova meni

i od listata se izbira komandata Slajd. Na ekranot se doveduva slednata stranica. Vo panelot se vnesuva zapisot stranica 2.

So sleden izbor na komandata Slajd vo menito Vmentuvawe vo panelot so stranici se vnesuva nova ramka i zapisot Stranica 3 (od desno) i t.n.. Vo prostorot na menito Panel so stranici se gleda pravoagolna sina ramka.. So sekoja stranica korespondira Panelot so stranici kon koj se pridru`uva brojot na stranicata. Osven toa, se {to se prika`uva vo ramkata za crtawe se vnesuva vo minijatura i vo Panelot so stranici. Vo menito Panel so stranici se registriraat site otvoreni slajdovi. No, vo vidnoto pole na menito Panel so stranici se prika`uvaat samo edna ramka. Doveduvawe na ramka so broj na slajdot vo vidnoto pole se vr{i so lentata za vertikalno pomestuvawe. (od desno) Ako e potrebno edna od porano koristenite stranici da se vrati na ekranot, se doveduva vo vidnoto pole ramkata na Panelot {to korespondira so taa stranica i kliknuva vo ramkata. Na ekranot se doveduva izbranata stranica na ekran. -------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Panelot so stranici ne e postojano potreben na ekranot. Se doveduva samo koga e potrebno da se promeni slajd . Po doveden posakuvan slajd na ekranot, so povtorno kliknuvawe vrz zapisot na komandata Panel stranici od menito Prikaz, se povlekuva Panelot so stranici od ekranot i otstranuva znakot od listata so komandi..

Memorirawe na crte`

Da se so~uvaat prikazite potrebno e da se izvr{i memorirawe na vnesenite prikazi. So memoriraweto se ~uvaat site prikazi za natamo{na dorabotka, izmenuvawe, pe~atewe, prenesuvawe vo tekstualni dokumenti i drugi dejstva. Za memorirawe se koristi komandata Za~uvaj kako od menito Datoteka. Komandata Za~uvaj kako go doveduva dijalogniot prozorec Save As

So prozorecot se dodeluva postojanoto ime na crte`ot. Imeto go izbira korisnikot po svoja `elba. Imeto se vnesuva so tastaturata vo poleto Ime na datoteka ( vo primerot e izbrano imeto PRV CRTEZ) i potoa potvrduva so kliknuvawe vo poleto Za~uvaj. Ednovremeno so potvrduvaweto vo naslovnata lenta privremenoto ime }e se zameni so postojanoto ime .

Isklu~uvawe na programata
Isklu~uvawe na programata se sproveduva po pravilo po memorirawe na crte`ot. Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr{i so kliknuvawe na komandata Izlezi od menito Datoteka. Mo`no e prekinot so ) vo naslovnata lenta. programata i preku komandata Close ( Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na crte`ot, na ekranot se prika`uva ramkata

------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 11 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

So kliknuvawe na opcijata Za~uvaj se memorira crte`ot, so opcijata Otfrli ne se memoriraat izmenite vo crte`ot. So opcijata Otka`i se odustanuva od namerata da se prekine vrskata so programata.

Otvorawe na kreiran crte`


Sledniot kontakt }e se ostvari so otvorawe na porano memoriraniot crte`. ] e ja izbereme komandata Otvori od menito Datoteka . Po ova na ekranot se doveduva dijalogniot prozorec Open.

Vo prozorecot e spisokot so memoriranite crte`i. ] e klikneme so poka`uva~ot nad imeto ( PRV CRTEZ ) . ] e se zatemni prostorot nad imeto.

Sledniot poteg }e bide kliknuvawe nad poleto so zapisot Open od desnata strana na prozorecot za da se potvrdi izborot, po {to na ekranot }e se dovede crte`ot . Doveduvawe na posakuvanata stranica za izvr{uvawe na sledni dejstva }e se izvr{i so menito Panel so stranicite. Vo poleto na menito so lentata za vertikalno pomestuvawe se doveduva sootvetnata ramka od panelot ( se doveduva spored brojot na stranicata, olesneto so prikazot vo ramkata) i kliknuvawe vo ramkata. Izbranata stranica se doveduva na ekran. Po izvr{enite dejstva, izmeni, dopolnenija ili drugi dejstva vo stranicata,se memorira novata sostojba sega so komandata Za~uvaj. ---------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

II. Prika`uvawe na osnovni objekti


Prvite ~ekori vo ostvaruvaweto na grafi~kite prikazi }e gi zapo~neme so prika`uvaweto (crtaweto) na objektite (pravoagolnici, kvadrati, kru`nici, elipsi, elipti~ni i kru`ni segmenti, mnoguagolnici, otse~ki i prostorni objekti. Za ovie prikazi }e se koristime so komandite vo sostav na lentata Crte` . Prika`ani se samo del od komandite vo lentata crte` : .

Prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prika`uvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Pravoagolnik

So doveduvaweto na poka`uva~ot vo poleto na komandata, poleto se osvetluva i na ekranot se vnesuva imeto na komandata. Imeto ostanuva kratko vreme. Za aktivirawe na komandata treba po doveduvawe na poka`uva~ot vo poleto da se pritisne na levoto kop~e. Po aktiviraweto poka`uva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridru`uva pravoagolnik ( agolnici. ). Po ova e mo`no da se pristapi kon crtawe na pravo-

Crtawe na pravoagolnicite se sproveduva po slednava postapka : Go doveduvame poka`uva~ot vo ramkata za crtawe vo polo`ba kade {to treba da se prika`e (da se nacrta) pravoagolnikot, }e go pritisneme i }e go dr`ime pritisnato levoto kop~e. Pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagolnik pri {to ednoto teme se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a{e poka`uva~ot koga e pritisnato kop~eto. Dimenziite na pravoagolnikot se menuvaat so promena na polo`bata na gluv~eto pri {to lesno mo`e da se zabele`i zavisnosta me|u dvi`eweto na gluv~eto so izmenite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabele`i (registrira) pravoagolnikot {to se prika`uva vo toj moment na ekranot.. ------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Potencirame deka vo postapkata za prikaz na pravoagolnik se sproveduvaat ~etiri dejstva i toa: - Odreduvawe( izbor) na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe poka`uva~ot vo odredena po~etna pozicija); - registrirawe na polo`bata (pritiskawe na kop~eto od gluv~eto); - izbor na dimenziite na pravoagolnikot (dvi`ewe na gluv~eto so pritisnato kop~e); - registrirawe (zabele`uvawe) na izbraniot pravoagolnik (otpu{tawe na kop~eto od gluv~eto). So registriraweto (zabele`uvaweto) na pravoagolnikot okolu nego se prika`uvaat osum pravoagolnici vo mnogu mali dimenzii.

Usvoeno e pri ova da se ka`e deka pravoagolnikot so registriraweto e selektiran, izbran ili obele`an . Pojavuvaweto na objektot obele`an uka`uva deka negoviot prikaz ne e kone~en i }e bide potrebno da se vr{at i drugi dejstva,{to se izvr{uvaat samo koga e objekt obele`an. Dokolku registriraniot pravoagolnik ja zadovoluva na{ata zamisla za polo`bata i dimenziite, obele`uvaweto }e go otstranime so pritiskawe na kop~eto od gluv~eto vo koja i da bilo polo`ba na poka`uva~ot nadvor od prostorot kade {to e objektot , so {to procesot na vnesuvawe na pravoagolnikot e zavr{en . Na slikata se prika`ani pravoagolnik i kvadrat po otstanuvawe na obele`uvaweto.

Po prika`uvawe na objekt komandata se deaktivira. Za prika`uvawe na sleden objekt e potrebno povtorno aktivirawe na komandata Za prikaz na kvadrat postapkata se sproveduva so pritisnat tasterot Shift. Objektite predefinirano se prika`uvaat ispolneti so sina boja. Promenata se vr{i so menito Stil / popolnuvawe na oblast, no za toa pokasno). Pravoagolnikot i kradratot se registriraat i vo ramkata na menito Panel so

stranici.

-----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 14 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Obele`uvaweto na objektite e edno od osnovnite dejstva {to mnogukratno }e se koristat vo rabotata so programata. Pred sekoe dejstvo {to treba da se izvr{i nad odreden objekt, toj treba da se obele`i. So obele`uvaweto se nazna~uva nad koj objekt }e se izvr{i odredeno dejstvo. Obele`uvaweto (selektiraweto) se vr{i po aktiviraweto na komandata Izberi ( ). Po aktiviraweto na komandata se doveduva poka`uva~ot nad edna od rabnite linii od objektot {to treba da se obele`i i se kliknuva so gluv~eto. Okolu objektot po ova se prika`uvaat osumte sitni pravoagolnici {to predstavuva informacija deka e obele`an objektot. Po pravilo, obele`uvaweto na eden objekt povlekuva otstranuvawe na obele`uvaweto na prethodno obele`an objekt. Ako odredeno dejstvo se odnesuva na pove}e objekti e potrebno grupno obele`uvawe na objektite. Dva ili pove}e objekti mo`at da se obele`at ednovremeno dokolku vo tekot na obele`uvaweto na objektite se dr`i pritisnat tasterot Shift. Obele`uvaweto se otstranuva i vo ovoj slu~aj so kliknuvawe na gluv~eto. Za grupno obele`uvawe na pove}e objekti se koristi i komanda koja }e ja razgledame vo eden od slednite naslovi. Na kraj }e soop{time deka vnesenite objekti se bri{at po obele`uvawe i pritiskawe na tasterot Delete. Za pomestuvawe na objekt po obele`uvaweto se vnesuva poka`uva~ot vo vnatre{nosta na objektot.

. dr`i pritisnato kop~eto i se vle~e znakot vo sakana Se prika`uva znakot nasoka. So osloboduvawe na kop~eto se registrira objektot na novata pozicija..

Prika`uvawe na elipsi i kru`nici

Za prika`uvawe na elipsi i kru`nici se koristi komandata Elipsa.

Postapkata za prikaz na elipsa e analogna so postapkata za prika`uvawe na pravoagolnik. So aktivirawe na komandata Elipsa poka`uva~ot dobiva isto forma ). Sproveduvajki ja postapkata na krst, no sega kon nego se pridru`uva kru`nica ( za prikaz na pravoagolnik sega }e se zabele`i elipsata. Elipsata se prika`uva so tenka linija i e obele`ana.

Po prikazot na elipsata se deaktivira komandata. Za sleden prikaz na elipsa treba da se aktivira povtorno komandata Elipsa. Kru`nica se crta ako vo tekot na postapkata se dr`i pritisnat tasterot Shift -------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 15 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Za prika`uvawe na otse~ki se koristi komandata Linija.. Na slikata se prika`uva komandata Linija.

Prikaz na otse~ki

So komandata Linija se crtaat otse~ki. So izbor na ovaa komanda poka`uva~ot ). dobiva forma na krst kon koj se pridru`uva kratka koso postavena otse~ka ( Crtaweto na otse~kite se vr{i po slednava postapka. Se doveduva poka`uva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i se kliknuva na levoto kop~e. So pritisnato kop~e se pomestuva poka`uva~ot vo polo`ba na slednata to~ka. Za seto vreme po~etnata to~ka se povrzuva so polo`bata na poka`uva~ot. Slednata to~ka od otse~kata se registrira so osloboduvawe na kop~eto.

Povrzuvawe na po~etnata to~ka so polo`bata na poka`uva~ot vo tekot na crtaweto ni go olesnuva izborot na pozicijata na slednata to~ka i agolot (pribli`no) pod koja taa treba da se postavi ) . Po prikazot na otse~kata komandata se deaktivira.. Ako vo tekot na crtaweto se dr`i pritisnat tasterot Shift , se crta horizontalna otse~ka, vertikalna otse~ka ili otse~ka pod agol od 450 {to zavisi vo koja nasoka }e se pomestuva poka`uva~ot. So komandata Linii i strelki se prika`uvaat otse~ki so strelki vo krajnata to~ka. Na slednava slika e prika`ana komandata Linii i strelki .

Preddefinirano komandata Linii i strelki e na posledno mesto vo lentata Crte` so komandite vo vidnoto pole na ekranot. Slednite komandi se doveduvaat vo vidnoto pole so kliknuvawe vrz znakot Za razlika od prethodnata , komandata Linii i strelki se koristi za crtawe na otse~ki so mo`no izbirawe na strelkite i drugite znaci na krajnite to~ki od otse~kata. Za komandata velime deka e so pove}e opcii (mo`nosti). Na komandite so pove}e opcii po aktiviraweto se pridru`uva ramka so opciite. Akvirawe na komandata Linii i strelki ja doveduva ramkata (1).

----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 16 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Se kliknuva vrz ozna~enata to~ka( polo`ba 1) ( ) , i se povlekuva nadesno so pritisnato kop~eto (polo`ba 2). Po osloboduvawe na kop~eto se dobiva prikazot (3). Toa e opcionata ramka koja }e se koristi pri crtaweto na otse~ki so mo`nite izbori na kraevite. Ramkata so opciite mo`e da se pomestuva. Se kliknuva vo sivo oboenoto pole i bez da se otpu{ta kop~eto se povlekuva ramkata vo druga pozicija. Po prenesuvaweto kop~eto se osloboduva.. Ramkata se otstranuva od ekranot so kliknuvawe vrz znakot ( ). Vo opcionata ramka so slika se prika`ani mo`nite izbori. So doveduvawe na poka`uva~ot nad eden od mo`nite izbori se ispi{uva imeto na opcijata, a so kliknuvawe se izbira. Na opcionata ramka na slikata e izbrana opcijata Linijata po~nuva so strelka.

Zapisot na izbranata opcija po kratko vreme se otstranuva od ekranot Na slikata se nekolku prikazi na linii so strelki..

So kliknuvawe na znakot (

), se doveduva lista so komandite.

So izbor na komandata Vidlivi kop~iwa se prika`uva trajno listata so nazivite na opciite.

Listata se otstranuva so kliknuvawe na komandata Zatvori alatnik . -------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 17 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Prikaz na mnoguagolnici

Prikazite na mnoguagolnici i krivi linii se obedineti vo komandata Kriva ..

So aktivirawe na komandata Kriva se doveduva lenta so opciite. Na slikata se prika`ana lentata Linii .

i listata na dejstvata debiena so koristewe na komandata Vidlivi kop~iwa

Primeri na grafi~ki realizacii so site opcii se vneseni vo ramkata za crtawe.

Prikaz na Osnovni oblici


So izbor na komandata Osnovni oblici

se pridru`uva opcionata ramka.

----------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 18 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Golem e izborot na objektite {to se crtaat so komandata Osnovni oblici. So komandata se crtaat pravoagolnici i kvadrati, so ramni i zakriveni temiwa, elipsi i kru`nici, kru`ni segmenti pod razli~en centralen agol,triagolnici,trapezi, petoagolnici, {estoagolnici, mnoguagolnici , cilindri, kocki i drugi. Poka`uva~ot po izbor na opcija dobiva forma na krst ( ) kon koj se pridru`uva kratka vertikalna crti~ka. Za da se crtaat pravilni figuri mnoguagolnici i drugi vo tekot na crtaweto e potrebno da bide pritisnat tasterot Shift . Po izbor na opcija, znakot na opcijata vo lentata Crte` se zamenuva . Dovedena e komandata so znakot ( ). Po izvr{enite dejstva }e se zameni so znakot na posledno koristenata opcija. Vo opcionata ramka se sodr`at objekti kon koi po prikazot se pridru`uvaat samo znacite od obele`uvaweto, ima i objekti kon koi se pridru`uva i `olto svetla kru`nica ( ). Objektite kon koi se pridru`uva `oltata kru`nica mo`e prikazot da se menuva. Razni se izmenuvawata kaj objektite. ] e soop{time deka izmenuvawata se izvr{uvaat so promena na polo`bata na kru`nicata. Dvi`eweto na kru`nicata i nasokata na dvi`eweto e ograni~eno na oddelen segment vo nasoka zavisna od objektot. ) , se Po prikaz na objektot kon koi se pridru`uva `olto svetla kru`nica ( doveduva poka`uva~ot nad kru`nicata po koe poka`uva~otj dobiva forma na {aka. Se kliknuva vrz kop~eto i so pritisnato kop~e se vle~e poka`uva~ot kon preddefinirana nasoka. Vo tekot na vle~eweto se otkriva promenata vrz objektot . - promena na centralniot agol na kru`en segment

promeni na triagolnik.

- promeni na cilindar i paralelopiped.

Dva ili pove}e objekti ako se vnesat nad isti prostor na ekranot se preklopuvaat. Preddefinirano sekoi sleden objekt go preklopuva porano vneseniot objekt . Objektite na slikata

Preklopuvawe na objekti

se vneseni vo redosled pravoagolnikot ( 1) a potoa elipsata( 2). Elipsata pokriva del od pravoagolnikot. Se koristi terminot prioritet. Velime deka elipsata ima povisok prioritet od pravoagolnikot .. --------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 19 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Preddefinirano sekoj sleden objekt go pokriva prethodno vneseniot objekt celosno ili delomi~no i e so povisok prioritet od site porano vneseni. Primerite gi otkrivaat raznite prioriteti.

Korisno e da se prika`at slednive objekti.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 20 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

III. Osnovni dejstva i transformacii na objektite.


Po zapoznavaweto so na~inot na prika`uvaweto na osnovnite objekti {to pretstavuvaat baza za koja i da bilo grafi~ka prezentacija,}e se zapoznaeme so u{te nekoi dejstva so pomo{ na koi zapo~nuva rasporeduvawe na objektite, postavuvawe na eden objekt nasproti drug objekt po polo`ba i rastojanie, namaluvawe ili nagolemuvawe na dimenziite na objekt poradi usoglasuvawe so dimenziite na drugite, izmenuvawe na oblikot na objektite i drugi. Vo vrska so ova }e gi razgledame slednive dejstva: odreduvawe polo`bata na objektite, odreduvawe dimenzii na objektite, prenesuvawe na objektite, zavrtuvawe na objektite, razvlekuvawe na objektite, iskosuvawe na objektite vle~ewe na temiwata na objektite.

Odreduvawe polo`ba na objektite


Polo`bata na objekt se odreduva vo odnos na sredi{nata to~ka na objektot ili vo odnos na koja bilo od to~kite {to go obele`uvaat objektot. Se odreduvaat rastojanijata na izbrana to~ka od levata vertikalna linija od ramkata za crtawe i od gornata horizontalna linija . Rastojanijata se ~itaat od linearite. So doveduvawe na poka`uva~ot nad to~kata, na linearite se prika`uvaat kratki crti~ki {to ni ovozmo`uvaat ~itaweto.

Od linearite mo`e da se pro~ita deka prese~nata to~ka na dvete linii od ramkata vo odnos na koi se odreduva polo`bata im soodetstvuva vrednost nula. Smetajki ja ovaa to~ka za koordinaten po~etok na Dekartov koordinaten sistem, horizontalnata gorna linija za apscisna oska, a levata linija na ramkata za crtawe za ordinatna oska, mo`e da se ka`e deka rastojanijata do liniite od ramkata se koordinati vo odnos na koordinatniot sistem So skicata e prika`ana polo`bata na koordinatniot sistem spored ramkata za crtawe .

Polo`bata na pravoagolnikot se odreduva spored temeto (levo /gore).Koordinatite na pravoagolnikot se (17.00, 4.00).. Podatocite se vnesuvaat vo statusnata lenta.

---------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 21 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Odreduvawe dimenzii na objektite


Dimenziite na objektite se definiraat so rastojanieto na dvete najodale~eni to~ki od objektot vo horizontalna nasoka i sootvetno rastojanieto na dvete najodale~eni to~ki vo vertikalna nasoka. Uslovno za ovie rastojanie gi koristime terminite dol`inata i {irina na objektot. Za vneseniot objekt

vrednostite na dvata parametri se odreduvaat (~itaat) na horizontalniot i vertikapniot linear. So obele`uvaweto na vnesen objekt na horizontalno postaveniot ) polo`bata na krajnata leva to~ka od objektot linear se registriraat so znakot ( ) se registi krajnata desna to~ka. Na vertikalno postaveniot linear so znakot ( riraat polo`bata na krajnata dolna to~ka i krajnata gorna to~ka od objektot. Se prika`uvaat polo`bite na karakteristi~nite to~ki vrz koi se odreduvaat dol`inata i {irinata. Dol`inata ( 29.00 cm) ,{irinata ( 10.0 cm ) se vnesuvaa vo statusnata lenta.

Prenesuvawe objekti
Prenesuvawe na objektite ovozmo`uva postavuvawe na objekt vo odredena polo`ba za usoglasuvawe na polo`bata na objektot soodvetno spored drugite objekti vo prikazot. Vo vrska so ova }e razgledame dve mo`nosti: -prenesuvawe objekt Za da se prenese objekt od edna polo`ba vo druga pred se treba da se obele`i. Se doveduva poka`uva~ot vo vnatre{nosta na objektot i po prika`uvawe na znakot ( ) so pritisnato kop~e se pomestuva poka`uva~ot vo polo`ba kade {to treba da se prenese objektot. Na ekranot se sledi polo`bata vo sekoj moment pri prenesuvawe na objektot so prikaz vo svetla nijansa. Novata polo`ba na objektot se pozicionira koga }e se oslobodi kop~eto.

Prenesuvawe na objektite e dosta brzo i se odviva glavno po slobodna procenka. Me|utoa, vo tekot na prenesuvaweto na objektot e mo`no da se sledat infor-maciite za polo`bata na objektot na linearite za poprecizno postavuvawe na objektot. -------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dvi`ewe na objektot po ekranot Dvi`ewe na objekt se vr{i so ~etirite tasteri so strelkite, po negovoto obele`uvawe. So pritiskawe na eden od ovie tasteri, obele`aniot objekt se pomestuva za odredeno rastojanie i toa horizontalno (nalevo ili nadesno), odnosno vertikalno (nagore ili nadolu). Kolku }e se pomesti objektot so edno pritiskawe na eden od ovie tasteri e preddefinirano. So pove}ekratno pritiskawe na eden od tasterite se dvi`i objektot po ekranot vo eden od mo`nite pravci ~ekor po ~ekor. Zaedno so ova se sledi vo sekoj moment polo`bata na objektot na linearite i e mo`no da se postavi objektot na sakanoto mesto. Na slikata e prika`ano dvi`ewe vo horizontalna nasoka (odlevo) i dvi`ewe vo dvete nasoki ( oddesno).

Zavrtuvawe (rotirawe) na objektite

Zavrtuvaweto na objektite e ~esto dejstvo {to se koristi vo grafi~kite realizacii. Na slikata e prikaz na listata so komandite na menito Izmeni.

Vo vrska so vrteweto na objektite potrebno e prvo objektot da se podgotvi ( da se dovede vo sostojba vo koja mo`e da se vr{i vrteweto) a potoa da se izvr{i postapkata po koja se vr{i vrteweto. ] e go obele`ime objektot na koj treba da se izvr{i vrtewe i ja aktivirame komanda Rotiraj od menito Izmeni. Vo rezultat na ova na ekranot }e se prika`e objektot

Znacite za obele`uvawe sega se zameneti so sitno prika`ani kvadrati (na temiwata) i {estoagolnici (na stranite) vo crvena boja. Obele`ena e i sredi{nata to~ka na objektot. Ovaa sostojba uka`uva deka e objektot podgotven za zavrtuvawe. Zavrtuvaweto mo`e da se izvr{i okolu sredi{nata to~ka za proizvolen agol, odnosno toa mo`e da se vr{i i vo odnos na koja i da bilo izbrana to~ka vo ili von od objektot. ] e gi razgledame dvata slu~ai. Vo prviot slu~aj se doveduva poka`uva~ot kon edna od dijagonalno postavenite to~ki i se ~eka dodeka na ekranot ne se prika`e znakot ( ). Po pojavuvaweto na ovoj znak, se pritisnato kop~e se vr{i dvi`ewe na poka`uva~ot po pribli`no kru`na pateka)., a voedno so tova se vrti i objektot. Prekin na vrteweto nastanuva koga }e se otpu{ti kop~eto. Po izvr{enoto zavrtuvawe se otstranuva obele`uvaweto. Na slikata se prika`uva sostojbata na objektot podgotven za zavrtuvawe (levo) i objektot pred i po izvr{enoto zavrtuvawe (desno).

--------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo vtoriot slu~aj, pred da se zapo~ne so prika`anata postapka, treba da se pomesti (prenese) sredi{nata to~ka vo nova polo`ba. Se doveduva poka`uva~ot nad sredi{nata to~ka se prika`uva znak vo forma na {aka. Po ova se kliknuva vo sredi{nata to~ka i poka`uva~ot se vodi so pritisnato kop~e vo novata polo`ba vo koja se otpu{ta kop~eto. Objektot sega }e se zavrti okolu to~kata od levata strana od pravoagolnikot

Neposredno po komandata za zavrtuvaweto vo listata na menito Izmeni sledi komandata Prevrti so koja se vr{i prevrtuvawe na objektite. Prevrtuvawe na objekt e mo`no da se izvr{i vo horizontalna nasoka i vo vertikalna nasoka. . Po izbor na Izmeni > Prevrti sleduva opcionata ramka so zapisite Vertikalno i Horizontalno.

Za prevrtuvawe vo horizontalnata nasoka se kliknuva na zapisot horizontalno. Za prevrtuvawe vo vertikalna nasoka na sledniot zapis. Na slikata e prikazan ( od levo) prikazot pred prevrtuvawe a (od desno) negovoto zavrtuvawe vo dvete nasoki.

Razvlekuvawe na objektite
Dimenziite na vnesenite objekti mo`at da se promenat poradi usoglasuvawe so drugite objekti {to u~estvuvaat vo eden grafi~ki prikaz. Edna od metodite e razvlekuvawe na objektot, metoda vo koja se raboti za promeni od oko vo slobodna kreacija na grafi~ki prikaz, vo smisla na izmenuvawe (namaluvawe ili nagolemuvawe) na negovite dimenzii vo horizontalna, vertikalna ili ednovremeno vo dvete nasoki. Metodata e edna od ~esto koristenite kaj mnogute objekti i vo mnogu drugi priliki. Metodata na razvlekuvawe }e ja objasnime na primer na pravoagolnik. Se obele`uva pravoagolnikot

Se doveduva poka`uva~ot nad znakot od odbele`uvweto koj se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot. Po kratko vreme na mestoto na znakot od obele`uvaweto se prika`uva kratka, horizontalno postavena otse~ka so strelki od dvete strani ( ). Dr`ejki go pritisnato kop~eto ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo , pri {to promenite na pravoagolnikot se prika`uvaat so posvetla sina boja. Osloboduvaweto na kop~eto ja registrira sostojbata vo toj moment. -------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo prodol`enie na slikata se prika`uva odlevo po~etnata polo`ba, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.

Na slednava slika e daden prikazot na razvlekuvawe vo vertikalna nasoka vo trite fazi .

Ednovremeno razvlekuvawe vo dvete nasoki se prika`uva na slednata slika.. Vo ovoj slu~aj poka`uva~ot se postavuva na znak od obele`uvawe na edno od temiwata na pravoagolnikot. Kratkata otse~ka so strelkite sega e nakloneta pod agol od 450 .

Iskosuvawe na objektite
Iskosuvaweto na objektite e vo tesna vrska so vrteweto na objektite. Po obele`uvawe na objektot i aktivirawe na komandata Rotiraj od menito Izmeni se dobiva sostojbata na objektot kako pri podgotovkata na objekt za zavrtuvawe .

Za iskosuvawe na objekt poka`uva~ot se doveduva nad edna od to~kite nasproti stranata na pravoagolnikot. Na mestoto na to~kata }e se prika`e znakot ( ).

So pomestuvawe na poka`uva~ot paralelno so stranata so pritisnato kop~e na gluv~eto se vr{i iskosuvawe na objektot. Iskosuvaweto mo`e da bide vo horizontalna nasoka ako se koristi ovoj znak nad gornata ili dolnata strana na pravoagolnikot a vertikalno ako se dovede poka`uva~ot vrz to~ka od levata ili desnata strana od pravoagolnikot. Pri ova se pomestuva samo stranata od koja e postaven poka`uva~ot, dodeka drugata strana ne ja menuva polo`bata Na slikata se prika`uva pravoagolnik i iskoseniot pravoagolnik {to nastana po iskosuvawe od gornata strana ( vo site fazi ).

Iskosen pravoagolnik so doveduvawe na poka`uva~ot od desnata strana.

-------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kopirawe na objekti
Mo`nosta za kopirawe na objektite zna~itelno ja uprostuva rabotata vo realizacija na grafi~kite prikazi. Kopiraweto na objektite se vr{i so komandite Kopiraj i Vmetni . ] e gi koristime ovie komandi od funkcionalnata lenta. Na slikata e prika`an delot od lentata vo koja se sodr`at komandite.

Za kopirawe na objektite se izvr{uvaat slednive dejstva: obele`uvawe na objektot, aktivirawe na komandata Kopiraj , aktivirawe na komandata Vmetni ; Vsu{nost, so aktiviraweto na komandata Kopiraj , objektot se prenesuva privremeno vo odredena memoriska lokacija. Aktiviraweto na komandata Vmetni go prenesuva objektot od lokacijata kade {to e privremeno memoriran i go vodi na istata pozicija kade {to e objektot {to se kopira. Kopiraniot objekt se registrira na pozicija na objektot - original. E obele`an i naj~esto se prenesuva na druga pozicija. Kopiraweto na objektite se koristi koga treba da se prika`at barem dva objekti so isti dimenzii vo edna grafi~ka realizacija. Mo`e ova da se koristi za nivno prika`uvawe vo razni boi, {irini na liniite i vo razni stilovi. Se koristi i koga treba da se prika`e objektot i objektot {to se dobiva od nego po negovo pomestuvawe, rotirawe, razvlekuvawe, iskosuvawe i drugi dejstva. Vo prilog se prika`ani dve realizacii po kopirawe. Na slikata se prika`uvaat:

Zadaden objekt i objektot {to se dobiva od nego so iskosuvawe i objekt {to se dobiva so negovo zavrtuvawe

Vnesuvawe na tekstovi
Vnesuvaweto na tekstovi e neposredno povrzano so kone~noto oblikuvawe na grafi~kite prikazi. Tekstovite se od vtor prioritet vo odnos na grafi~kite prikazi, no sepak se neobhodni vo kone~noto oblikuvawe na prikazite. Stanuva zbor glavno za vnesuvawe na kratki tekstovi so cel da se dade informacija za nekoj detal od prikaz ili ozna~uvawe na temiwata, stranite i aglite na razni geometriski objekti. Za prika`uvawe na tekstovite mo`at da se koristat razni fontovi, vo razli~ni golemini, vo razli~en zapis (standardno ili zatemnet, iskoseno ili potcrtan) so mo`no horizontalno poramnuvawe (odlevo, oddesno ili centri~no . Za vnesuvawe na tekstovi se koristi komandata Tekst.

-------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 26 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vnesuvawe na tekst zapo~nuva so prikaz na tekstualna ramka . Za aktivirana komandata Tekst poka`uva~ot e vo forma na krst kon koj e pridru`ena kratka verti). Tekstualnata ramka se formira spored postapkata za prikakalna otse~ka ( `uvawe na pravoagolnik. Mestopolo`bata na ramkata se izbira proizvolno, dodeka dimenziite na ramkata treba da bidat ne{to pogolemi so cel da ima dovolen prostor za tekstot {to se planira da se vnese vo ramkata Vo leviot goren del od ramkata e kursorot. Mo`no e spored ova da se vnese tekstot vo tekstualnata ramka, po prethoden izbor na font, golemina i ispis na bukvite. Se doveduva dijalogniot prozorec Znak preku menito Formatiraj (opcija Font).

So dijalogniot prozorec se vr{i izbor na font na bukvite, goleminata, na~inot na ispisot. Vo prozorecot e aktivna opcijata Font. Od opcijata se izbrani - font na bukvite : Mac C. Swiss ; - golemina na bukvite : 24 ; - zapis : Regularen ; Postapkata }e ja razgledame vrz primerot za vnesuvawe na tekstot:

Slika 10
Po vnesuvaweto tekstot }e bide na kratko rastojanie od levata i gornata strana

Potrebno e so razvlekuvawe da gi dovedeme dolnata i desnata strana od ramkata na pribli`no isto rastojanie kakvo {to ima odgore i odlevo. Razvlekuvame (oddolu na gore), pri {to ja pribli`uvame dolnata linija od ramkata do tekstot, prika`ano na slikata.( vo sredina ). Po slednoto razvlekuvawe, no sega (oddesno nalevo) so cel da se pribli`i linijata do tekstot, se dobiva kone~nata sostojba ( od desno). Razvlekuvaweto go sprovedovme so cel da se otstrani prazniot prostor vo ramkata {to }e go olesni prenesuvawe na tekstot precizno na odredena pozicija. Po otstranuvawe na obele`uvaweto na ekranot ostanuva vneseniot tekst.

SLIKA 10 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 27 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vo natamo{nata postapka tekstot se tretira za objekt. Za prenesuvawe tekstot se obele`uva po prethoden izbor na komandata Izberi.

Obele`aniot tekst e podgotven da se prenese na soodvetno mesto. Vo primerov toj e doveden i poramnat od dolnata strana na elipsata.

Korisno e da se nacrtat slednive prikazi.

-----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 28 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

IV/ 1. Dodeluvawe stil, {irina, boja na liniite na objektite i znaci na otse~kite


Prikazite na osnovnite objekti se registriraat so tenki neprekinati linii. Me|utoa, objektite prika`ani so tenki neprekinati linii ne se kone~no oblikuvani i skoro sekoga{ im se odreduva dopolnitelno {irina, stil i boja na liniite. Navedenite dejstva se vr{at so lentata Linii i ispolnuvawa.

Vo prodol`enie }e gi razgledame dejstvata na navedenite menija i na~inot na koristeweto. Dodeluvawe stil na liniite Dodeluvawe se vr{i so menito Stil na linija

Od levata strana e prozorecot na menito vo koj se prika`uva preddefiniraniot stil na linijata, a od desno kop~eto za aktivirawe na menito. Po aktiviraweto na menito na ekranot se doveduva opciona ramka .

Vo ramkata se vneseni stilovi na linii (neprekinati, formirani od niza crti~ki, od niza to~ki i kombinacii od to~ki i crti~ki) {to mo`at da se izbiraat za liniite na objektite. Od desnata strana e tekstualen opis na stilot na linijata. -----

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 29 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Postapkata za dodeluvawe stil na liniite se sveduva na slednive dejstva: vnesuvawe na objektot ( objektot treba da se obele`i) aktivirawe na menito ( se doveduva opcionata ramka na ekranot). izbor na eden od stilovite. Izbraniot stil se dodeluva na liniite od objektot . Izbraniot stil se vnesuva i vo prozorecot na menito. Vo prodol`enie davame tri primeri na objekti so razni stilovi na linii .

Dodeluvawe {irina na liniite Dodeluvawe se vr{i so menito [ irina na linija.

Od levo e prozorecot od menito vo koe preddefinirano e vnesena vrednost 0.00 cm, a od desno se kop~iwata so koi se vnesuva vo prozorecot podatok za {irinata na linijata. So sekoe kliknuvawe na gornata strelka se nagolemuva vrednosta vo prozorecot za 0.10 sm. Obratno pak, so kliknuvawe na dolnata strelka se namaluva za ista vrednost. Podatok vo poleto mo`e da se vnesuva i so tastaturata po prethodno vnesuvawe na kursorot vo poleto. Dodeluvawe {irina na liniite se vr{i po prethodno obele`uvawe na objektot. Vo tekot na vnesuvaweto na podatok, liniite na objektot se izmenuvaat soglasno vnesenata vrednost. Dokolku vo tekot na vnesuvaweto na podatokot liniite na objektot dobijat pregolema {irina od planiranata, so dolnata strelka se namaluva podatokot a so toa soodvetno se namaluva i {irinata na linijata. Koga na ekranot se prika`e objektot so posakuvana {irina na linijata, poka`uva~ot se povlekuva od poleto na menito i otstranuva obele`uvaweto. Na slikata e prikaz na objekti so linii vo razli~na {irina.

Po~etna vrednost po pravilo vo prozorecot e 0.00 koga nad obele`aniot objekt ne e vr{eno izmenuvawe na {irinata. Nasproti ova, do kolku se obele`i objekt vrz koj e vr{ena promena na {irinata na liniite, vo prozorecot od menito }e se prika`e podatok za {irinata na obele`aniot objekt.

Dodeluvawe boja na liniite


Brojot na boite {to mo`at da se dodelat na liniite e zna~itelno golem. Na raspolagawe se boi vo svetli i temni nijansi na osnovnite boi i sivata boja od najsvetlata nijansa (ozna~ena siva so 1o%) potoa sivata so 20% itn. do najtemnata nijansa (siva 90%). -----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 30 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dodeluvawe se vr{i so menito Boja na linija.

Vo prozorecot na menito se prika`uva preddefinirano crnata boja. Po aktiviraweto se prika`uva ramka vo koja se prika`uvaat eden del od boite. Boja na liniite se dodeluva redosledno: obele`uvawe na objektot, doveduvawe na bojata vo vidnoto pole i izbor. Izbranata boja se dodeluva na liniite na objektot a ramkata so boite se otstranuva od objektot. Ako stanuva zbor za objekt na koj e prethodno dodelena boja, vo poleto na menito }e se prika`e bojata na liniite na obele`aniot objektot.

Dodeluvawe zavr{ni znaci na otse~kite


Strelki i drugi vidovi znaci se dodeluvaat so menito Stil na strelka .

Vo ramkata se vneseni vidovite strelki i drugi znaci {to mo`at da se koristat vo ova meni. Po prethodno obele`uvawe na otse~kata, izbor i dodeluvawe na znak se vr{i so kliknuvawe vo poleto na znakot {to se izbira. So kliknuvawe vo pole se izbira znak za po~etnata to~ka od otse~kata. Aktivirawe treba da se sprovede dva pati za da se vnese znak i na poslednata to~ka. .

------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 31 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Korisno e da se prika`at slednive objekti :

--------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 32 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

IV/ 2. Ispolnuvawe objekti so Boja , Prelivi, [ rafuri i Bitmapa


Objektite preddefinirano po prika`uvaweto se ispolneti so sinata boja. Po registrirawe na objekt,pokraj drugite izmeni e mo`no po izbor na korisnikot da se ispolnuvaat objektite so Boja, Gradient, [ rafura i Bitmapa. Navedenite dejstva se izvr{uvaat so menijata od lentata Linii i ispolnuvawa.

] e ja razgledame komandata Stil / popolnuvawe na oblast Komandata Stil / popolnuvawe na oblast ja formiraat dve menija :

menito (1). So menito se izbira so {to }e se ispolnuva eden objekt, vo smisla dali }e se popolnuva so Boja , [ rafura, Gradient, Bitmapa ili }e ostane nevidliv. So aktivirawe na menito (1). sleduva ramka so mo`nite izbori:

-menito (2). So menito od koga e odredeno {to }e se vnesuva vo objektot, se izbiraat soodvetno i vnesuvaat vo objektot Boja , [ rafura, Gradient ili Bitmapa . Menijata se po struktura analogni so menijata za izbor na boja na liniite na objektite i analogen e i na~inot na koristeweto.

Ispolnuvawe objektite so boja


Kako po~etna opcija ja izbravme opcijata za izbor i vnesuvawe boja vo objekt. Postapkata za izbor na boja e slednava: - obele`uvawe na objekt. - aktivirawe na menito (1). Izbor na opcijata Boja .

Vo poleto na menito se vnesuva zapisot -------

Boja

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 33 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

- aktivirawe na menito (2). Po aktivirawe na menito (2) se prika`uva ramka vo koja se vneseni boite.

Po izborot, bojata i nazivot na bojata se vnesuvaat vo poleto na menito. Na slikata se prika`uva sostojbata vo menito (2).

Ednovremeno so toa izbranata boja se vnesuva i vo objektot. Menito se doveduva na preddefiniranata sostojba so izbor na opcijata Nevidliva. Ako objektot e vo toj moment obele`an se otstranuva vnesenata boja. Na slikata se prika`uvaat tri primeri na objekti ispolneti so boja.

Ispolnuvawe na objekti so Gradient


Za ispolnuvawe na objekti so opcijata Gradient (Prelev) se sproveduva istata postapka. Na slikata se prika`uva zapisot vo prozorecot vo menito (1), vo menito (2) so prikazi na del od prelivite

So izbor na opcija od opcijata Gradient, se vnesuva izborot vo objektot. Karakteristi~no za slikite od ovaa opcija e toa {to tie se formiraat so prelevawe od dve boi na razli~ni na~ini.Koi dve boi se izbiraat i kako se prelevaat e mo`no da se sogleda od prikazite.. Na slikata se tri primeri od koi mo`e da se dobie vpe~atok za slikite .

---------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 34 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ispolnuvawe na objektite so [ rafura se vr{i analogno na ispolnuvaweto na objektite so boi. Se aktivira menito (1) . Se izbira opcija [ rafura

Ispolnuvawe objekti so {rafura

Se aktivira menito (2) po koe sledi prikaz na vidovi [ rafuri (vid na {rafurite i opis na {rafurite). Izbranata {rafura se vnesuva vo objektot. [ rafurite se formitani so povlekuvawe na nizi linii.

Prviot vid e formiran so povlekuvawe na niza horizontalni linii (se koristi terminot Single, jednokratno), drugiot vid e formiran so povlekuvawe normalno na niv niza vertikalni linii (se koristi terminot Crossed ,vkrsteni) i tretiot vid so u{te edna niza linii pod agol od 450 (se koristi terminot Triplex, trokratno) Vo ovaa opcija preddefinirano liniite vo {rafurite se postvuvani pod agli od 0 0,450 i 900 .Se koristeni samo dve boi za liniite i toa crvenata boja i sina boja na bela osnova.

Ispolnuvawe na objekti so bitmapa


Na slikata se prika`uva zapisot vo poleto vo menito (1), po aktivirawe na menito (2) se prikazite i informacijata {to se prika`uva na listata izbori.

Opcijata sodr`i golem izbor na izvonredni bit mapirani sliki. Se odnesuvaat na prikazi na voda, metal, kamen, zid, cve}iwa, listovi od ukrasni cve}iwa, trendafil i drugo. Boite na slikite ne e mo`no da se menuvaat.

Mo`no e so komandata. postavi senka samo oddolu / desno.

kon objektite dodade i senka.. Mo`no e da se

-----------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 35 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Korisno e da se nacrtaat i slednive prikazi.

--------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 36 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poramnuvawe na objektite
Komandata Poramnuvawe se koristi za poramnuvawe na objekti spored stranite na ramkata za crtawe i poramnuvawe me|u objektite. Po izbor na komandata Poramnuvawe kon listata so komandite se pridru`uva ramka, prika`ana na slikata

Poramnuvawata se spored zapisite vo opciite . poramnuvawe spored stranite na ramkata.

So komandata obele`an objekt vo ramkata se poramnuva spored stranite na ramkata i simetri~no spored horizontalnata i vertikalna linija {to minuvaat niz sredi{nata to~ka od ramkata. Objektot pred poramnuvaweto mo`e da bide vo koja bilo polo`ba na ekranot a so ovie opcii toj se vnesuva vo vnatre{nosta na ramkata i poramnuva spored koristenite opcii. Vo zavisnost od `elbata na korisnikot poranuvaweto mo`e da se izvr{i samo spored edna strana, no naj~esto treba dva pati da se koristi ovaa komanda za poramnuvawe spored dve strani. Poramnuvawe se vr{i na prethodno obele`an objekt. Na slikata se prika`uvaat objekti poramnati spored ramkata za crtawe

poramnuvawe me|u objektite.

Poramnuvawe me|u objektite se vr{i koga komandata Poramnuvawe se primeni na dva ili pove}e obele`ani objekti. Poramnuvawata mo`e da se vr{at vo horizontalna nasoka, vo vertikalna nasoka ili ednovremeno vo dvete nasoki. Na slikata se prika`uvaat od levo dvata objekta pred poramnuvaweto, a na slednite sliki sostojbite po poramnuvawata redosledno od levo, centri~no i od desno.

Pred poramnuvawe

odlevo

centrirano

oddesno

Spored koj objekt }e se vr{i poramnuvawe zavisi od me|usebnata polo`ba na objektite. Od prikazite jasno sledi zaklu~okot. ------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 37 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Na slikata se prika`uvaat odlevo dva objekta pred poramnuvawe a vo prodol`enie objektite poramnati odgore, centar i oddolu.

Pred poramnuvawe

odgore

centar

oddolu

Za poramnuvawe vo dvete nasoki se vr{i poramnuvawe dva pati. Na slikata se prika`ani centri~no poramneti dva objekti.

Korisno e da se prika`at slednive objekti

-------------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 38 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 -

Dimitar Bitrakov

OpenOffice Org DRAW 3.4

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 40 -