Prof.

d-r GANKA CVETANOVA

KULTURNITE RAZLIKI I OP[TESTVENATA INTEGRACIJA:
MAKEDONIJA PRED I PO RAMKOVNIOT DOGOVOR

Skopje, 2007

Рецензенти: Проф. д-р Владо Поповски Проф. д-р Петар Атанасов Издавач: Институт за економски стратегии и меѓународни односи - ОХРИД За издавачот: М-р Билјана Јанева Лектор: Магдица Шамбевска Дизајн на корица Експресив Графикс, Скопје Подготовка за печат: ВМГ Дигитал, Скопје Печати: Академски Печат, Скопје Тираж: 500 примероци
CIP - Каталогизација во публикација Народна и универзитетска библиотека “Св. Климент Охридски”, Скопје 316.723-021.463(497.7) ЦВЕТАНОВА, Ганка Културните разлики и општествената интеграција : Македонија пред и по Рамковниот договор / Ганка Цветанова. - Скопје : Институт за економски стратегии и меѓународни односи - ОХРИД, 2007. - 173 стр. : граф. прикази ; 24 см Библиографија: стр. 157-160. Регистар ISBN 978-9989-2671-1-6 а) Мултикултурализам - Македонија COBISS.MK-ID 70325514

Na Ilina

.

u~estvuvav vo preto~uvaweto na odredbite od Ramkovniot dogovor vo predvidenite zakonski re{enija. identitetot i razli~nite vrednosti. Istovremeno. Od pozicija. Konfliktot be{e prekinat so postignuvaweto i potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor. be{e posegnato i po najzna~ajnite verski i kulturni objekti. naj~esto rezultiraat so dezintegrativni procesi vo op{testvoto.na koi. me zatekna na pozicijata minister za kultura. no i sevkupnata makedonska javnost.Predgovor Godinata vo koja se slu~i vooru`eniot konflikt vo Republika Makedonija. dejstvuvaa mnogu frustrira~ki. Imlementacijata na nekoi odredbi od Dogovorot predizvika vistinska bura od negoduvawa i celosno sprotivstaveni mislewa kaj politi~kata. pokraj ~ove~kite `rtvi vo ovoj konflikt . Ovie zakonski re{enija se odnesuvaa na garantiraweto i unapreduvaweto na pravata na etni~kite zaednici. osobeno vo sferata na izrazuvaweto i za{titata na nivniot identitet i kultura. koi dlaboko ja potresoa makedonskata i me|unarodnata javnost. na pratenik vo Sobranieto na R. koi imaa za cel da gi relaksiraat me|uetni~kite odnosi. prvenstveno kako vnatre{no frekventni. kako i na na~inite i mehanizmite za postignuvawe na pogolema integriranost na zaednicite vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. Devastacijata na na{eto spomeni~no klturno nasledstvo be{e pri~inata da si go postavam pra{aweto od kade toj tolku silen poriv i potreba za uni{tuvawe na spomenicite na kulturata. . a potoa i kako zakana za me|unarodniot poredok. osobeno onie pome|u makedonskoto mnozinsko naselenie i najgolemata etni~ka zaednica . i toa tokmu onie so verskite obele`ja na dvete involvirani strani vo konfliktot.i golemata materijalna {teta. za mene li~no. Istoriskoto iskustvo govori deka nedorazbirawata okolu pra{awata vrzani za kulturata. Imeno. Makedonija. od koi.albanskata. Nastanite od 2001-ta godina. ne retko proizleguvaat konflikti. no i voop{to. nau~nata. Od ovaa pozicija mi be{e ovozmo`eno da do`iveam izvonredno zna~ajni momenti na profesionalen plan. ovie spomenici na kulturata pretstavuvaa i del od svetskoto kulturno nasledstvo. menaxiraweto na sostojbite vo makedonskata kultura. prvenstveno preku kreirawe i sproveduvawe na opredelena kulturna politika vo koja eden od glavnite prioriteti be{e za{titata na na{eto kulturno nasledstvo. se razbira nikoj ne mo`e da ostane ramnodu{en . vpi{ani vo registarot na na{eto spomeni~no klturno nasledstvo. pak.

vo periodot od 2005-2006 godina. oficijalni podatoci od dr`avni institucii vo R. pod mentorstvo na prof. Agencijata za dr`avni slu`benici. prof. Trudot .kako pra{awa koi{to ja preokupiraat sovremenata sociolo{ka i politi~ka misla. pretstavuva obid da se determinira ulogata na kulturnite razliki vo odnos na negativnite i pozitivnite implikacii vrz integarciskite procesi vo makedonskoto multikulturno. kako i na~inot na re{avaweto na site pra{awa vrzani so politikite na priznavaweto na identitetot. Celta na trudot pretstavuva obid da se sogleda va`nosta i ulogata na kulturata i identitetot . . Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor# istovremeno e i del od mojata doktorska teza. Trudot e koncipiran vo dva dela. Ministerstvoto za odbrana i na site avtori ~ii kriti~ki razmisluvawa bea koristeni kako potkrepa na moite stavovi prezentirani vo ovoj trud. izrabotena i odbraneta na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje. Vo taa smisla. koj voedno pretstavuva i teoretska ramka. Kako isklu~itelno zna~ajno be{e razgledano pra{aweto na tretmanot {to go dobivaat kulturnite razliki od strana na dr`avata i nejzinite instituci.. Makedonija.Nesomeno e deka interesot za temata vo ovoj trud proizleze tokmu kako rezultat od ponovite slu~uvawa vo makedonskata istorija i nivnata refleksija vo site sferi na na{eto op{testveno `iveewe. nasoki i poddr{ka vo tekot na izrabotkata na ovoj trud.dvete osnovni kategorii vo politikite na priznavawe . koristeni se materijali od istra`uvawa realizirani vo zemjava. d-r Emilija Simoska. Vo izrabotkata na ovoj trud. Istovremeno. na koja sum £ posebno blagodarna. so koi se operacionalizira vo ovoj trud. no i pra{awa {to se realno prisutni vo na{eto sekojdnevie. Vtoriot del od ovoj trud. bi sakala da ja izrazam mojata blagodarnost na onie {to mi izlegoa vo presret pri izrabotkata na ovoj trud i toa: Centarot za etni~ki i bezbednosni pra{awa pri Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje. d-r Petar Atanasov za dadenite sugestii. ovoj del e zamislen i kako teoretstka potkrepa na zaklu~ocite izvedeni vo vtoriot del od trudot koj gi obrabotuva makedonskite multikulturni sostojbi. vo funkcija na ilustrirawe na doma{nite multikulturni sostojbi. multietni~ko i multikonfesionalno op{testvo vo eden istoriski kontekst. kako i razmisluvawa i stavovi na golem broj teoreti~ari na sovremenata makedonska sociolo{ka i politikolo{ka misla. se definiraat i razrabotuvaat klu~nite poimi. Vo prviot del. I na samiot kraj. Golema blagodarnost iska`uvam i do recenzentite na knigata. d-r Vlado Popovski i prof. bi sakala da se zablagodaram za golemata poddr{ka od strana na moite roditeli pri realizacijata na ovaa kniga.

........................................................... 31 Kulturen identitet ................................................................................................................................................................................................. 37 Za religijata ........................ 89 ISTORISKI KORENI NA MULTIKULTURALIZMOT VO MAKEDONIJA ............................................................... 93 Makedonija vo ramkite na SFRJ ..................................... 100 Ulogata na politi~kite subjekti ...................................................................................................................................................... 67 MULTIKULTURALIZAM ........... 71 Jazi~no pra{awe .............................................. 81 Kulturni politiki............................................................ 95 R........... 9 prv del KULTURNITE RAZLIKI I OP[TESTVENATA INTEGRACIJA ................ 91 Ulogata na religijata .................................... 46 Nacija ........................................................................................................................................................................................................................ 112 Skopje. 61 OP[TESTVENA INTEGRACIJA ..................................................................56 KULTURNI RAZLIKI ....15 KULTURA ....................................................................................................................................................................................................................................42 Za jazikot ..................................................................... 25 IDENTITET .......................................................Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor SODR@INA VOVED ................................................................................................................................................................... Makedonija vo periodot od 1991 do 2001 godina ...... 50 Nacionalizam ....44 Etni~ki identitet ..............108 Republika Makedonija vo 2001 godina . 21 ^ovekot i kulturata ......................................... 84 vtor del MAKEDONIJA PRED I PO RAMKOVNIOT DOGOVOR ......................................................................................................................................................................................................................................... 2007 7 .................................. 78 Obrazovanie ............

....................................Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija RAMKOVEN DOGOVOR.......................................................................................................... 128 Kultura......................................OHRID ..................................................................................................................... 131 Posebni sobraniski proceduri ............................................................................................... 145 Bibliografija ........................................................................................................ 157 Lista na kratenki ........................... 138 NAMESTO ZAKLU^OK ........................................................ 161 Indeks ................................................................................................................................................................................................................ 125 Upotreba na jazicite ................. 127 Decentralizacija .............................. 135 Za Ramkovniot dogovor.............................. 163 8 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .................................................. 117 Obrazovanie .............. 115 Principot na soodvetna i pravi~na zastapenost ................................................

bi mo`ele da ka`eme deka pretstavuva neophodnost za makedonskoto op{testvo. R.vo svojstvo na politi~ki obrazec . albanskata . bo{wa~kata itn. koj }e po~iva na osnovnite na~ela i principi na sovremenata demokratija. obi~aite itn. vo R. kulturnite. vrednosni i moralni sistemi. Makedonija. Sekoja sovremena multikulturna dr`ava.koja spored brojnosta pretstavuva najgolema etni~ka zaednica . Sepak. Makedonija. za multikulturalizmot . multikulturna i multikonfesionalna dr`ava. srpskata. Makedonija ne postoi dovolen interes za multikulturalizmot kako ideologija. kako vo Skopje. Dokolku konstatirame deka kulturnata razli~nost i multikulturalnosta pretstavuvaat realnost vo R. pri toa vodej}i smetka za za~uvuvawe i unapreduvawe na kulturnata razli~nost i kulturnite prava na zaednicite.i drugi pomali. ima potreba od kreirawe i vospostavuvawe na sopstven. kreirana vo zavisnost od kulturnata istorija na grupata. `iveat i drugi etni~ki zaednici i toa. Vo nea. toga{. 2007 9 . Kako najzna~ajni bi mo`ele da se izdvojat posebnite kulturni. Edna cela plejada teoreti~ari na sovremenata makedonska sociolo{ka i politikolo{ka misla se edinstveni vo zaklu~okot deka vo R. jazikot. posebnite normi na odnesuvawe. razli~nite formi na socijalno `iveewe. vklu~itelno i mnozinskiot narod. vla{kata.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor VOVED Spored strukturata na naselenieto. koja bi sledela kako odgovor na realnite potrebi na makedonskoto op{testvo. Makedonija. Istovremeno. Makedonija izminative godini evidentno e otsustvoto na seopfatna analiza na multikulturnite sostojbi vo dr`avata. Ottuka. velime deka makedonskoto op{testvo e op{testvo vo koe kulturnite razliki se realno prisutni i imaat zna~ajna uloga vo determiniraweto na sevkupnite odnosi vo dr`avata. religijata. vklu~itelno i R. realnost i polti~ki model na upravuvawe. Makedonija pretstavuva multietni~ka. pokraj makedonskiot mnozinski narod. tradiciskite i so politi~ko-op{testvenite uslovi vo dr`avata. kako turskata. avtohton model na politi~ko upravuvawe. kako i nau~no-teoretski raspravi za mo`nata pozitivna politi~ka akcija. Site ovie etni~ki zaednici prisutni na teritorijata na R. se karakteriziraat so svoja sopstvena kultura. politi~kiot obrazec treba da soodvetstvuva so istoriskite. romskata.

Na teoretsko nivo. Ovaa za~uduva~ka praznina na teoretska obrabotka direktno se odrazuva vo nedostigot na postoewe na nekakov makedonski multikulturen model na teoretsko nivo (Janev. kolektivni prava. vo najmala raka. konceptot za multikulturen razvoj na Makedonija e sosema nerazvien. Sostojbata so prisustvoto na prevedeni ili voop{to dostapni knigi na ovaa tema. istiot avtor konstatira deka vo izminatata decenija i polovina. premalku. Ne mo`e da se pomisli nitu na edna oblast od kulturniot i intelektualniot diskurs vo SAD. Multikulturalizmot ne mo`e da bide koncepcija {to se nametnuva samo formalno pravno i odnadvor. Vo najgolem broj slu~ai. premalku. koi zaradi svojata raritetnost zaslu`uvaat da gi nare~eme svetli to~ki i nekolku. pak. taka i vo nau~no-akademskite krugovi. kulturnite i intelektualnite institucii i profesionalnite akademski organizacii se ~uvstvuvaa obvrzani da diskutiraat za ova pra{awe i za negovoto razgranuvawe. e pove}e od razo~aruva~ko. isto taka. amerikanskoto iskustvo govori deka debatite za multikulturalizmot vo SAD. . identitet. 2005: 18). avtohton model na multukulturalizam. zapo~nuvaat nekade vo osumdesetite godini na minatiot vek.OHRID . nau~ni konferencii ili sobiri odr`ani na ovaa tema. tuku nametnuvawe i arbitriranost. Sevo ova. Taa mora da bide promislena i razrabotena. vo zemjata ne postoi literatura koja se zanimava so multikulturalizmot i ne mo`e da se zboruva za nekakva nau~na debata. U{te pove}e. Osven nekolku. ne izbegna simpozium ili specijalen broj posveten na ova pra{awe. od druga strana pak. objaveni trudovi posveteni specifi~no na ovaa tema. ne bila doprena vo tekot na dvedeceniskata multikulturna vojna. tranzicija. vo najmala raka. upravuvawe itn. kultura. nema objasnuvawa na politi~ki odluki. pak.pra{awa koi se od isklu~itelna va`nost za dr`avata i koi bi trebalo da bidat razgledani od pozicija na razli~ni disciplini. Na pra{aweto dali voop{to postoi normativna debata za Makedonija. Toa e golema stapica za multikulturalizmot (Sarkawac. ili. 2005: 98). na Filozofskiot fakultet ili. nema modeli na argumentacija. ne se efektuirala nitu edna debata za klu~ni i sporni poimi od tipot na nacionalna dr`ava. rezultira{e so deficit na teoretski plan {to treba{e da pretstavuva pojdovna osnova pri kreirawe na sopstven.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija intelektualnite. Multikulturalizmot ne mo`e da bide samo obvrska pred institucii na me|unarodnata zaednica ili obvrska {to proizleguva od Ohridskiot dogovor. na nekoj od postoe~kite univerziteti. koja ne bila pod vlijanie na ova. Re~isi nitu edno intelektualno ili akademsko spisanie. Bez normativni debati. celata 10 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Nasproti konstatacijata za otsustvo na normativni debati i deficit na teoriski plan vo odnos na pra{aweto za multikulturalizmot vo Makedonija.

i vo izvesna smisla. Evidentno e otsustvoto na ovoj zna~aen segment vo platformite i izbornite programi na politi~kite partii. mo`niot multikulturen politi~ki obrazec kako i determiniraweto na mestoto i ulogata na kulturnite razliki vo procesot na op{testvenata integracija vo intelektualnite i nau~nite krugovi. odnosno prezemawe na site neophodni reformski procesi so cel pribli`uvawe kon standardite na evroatlantskite strukturi. Od druga strana pak. Za `al. Sarkawac smeta deka multikulturalizmot vo R. e faktot {to pove}e od decenija i polovina. Makedonija nikoga{ seriozno ne se razgledal vo diskurs (ili vo ideolo{ki ramki) nitu od pozicija na liberalizmot. rezultira so nepostoewe na interes za ova pra{awe i kaj politi~kite subjekti vo R. Sogleduvaweto na multikulturnata realnost i definiraweto na ulogata na kulturnite razliki vo sevkupnite op{testveni odnosi pretstavuva pra{awe od su{testvena va`nost za integriranosta na makedonskoto op{testvo i postignuvawe na visok stepen na socijalna kohezija. 2007 11 . proces koj pretpostavuva radikalni sistemski promeni vo politi~kata. procesot na vnatre{nata. taa e primorana da se vklu~i vo ovoj svetski trend koj stana neminovnost za celokupnoto ~ove{tvo. {to predizvika ~uvstvo na frustriranost kaj mnozinskiot narod. vo poslednive godini. ekonomskata. ne treba da iznenaduva soznanieto deka otsustvoto na analiza i razrabotka na multikulturnite sosotjbi vo dr`avata. od {to pak. Makedonija se soo~uva so galopira~kiot proces na globalizacijata. Makedonija sî u{te minuva niz procesot na tranzicija. kulturnata i vo site ostanati op{testveni sferi. stabilnost i bezbednost vo dr`avata.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor leva / desna podelba i politi~kite alijansi vo intelektualnata zaednica se odrazija vo nivnite stavovi za multikulturalizmot (Bloh. komunitarizmot. Imeno. dodeka pak. 1005: 180). Za razlika od amerikanskoto iskustvo. odnosno op{testvenata integracija. R. albanskata etni~ka zaednica be{e nezadovolna od svojot status vo ramkite na op{testvoto. e skoro celosno zanemaren od strana na politi~kite eliti i vladeja~kite garnituri vo kontinuitet. Ona {to dopolnitelno gi uslo`nuva sevkupnite op{testveni odnosi. Grcija go negira ustavnoto ime na narodot i dr`avata. proizleguva i nepostoeweto na dolgoro~na dr`avna strategija za nasokite i dinamikata na odvivaweto na procesot na op{testvenata integracija. Skopje. Poto~no. kako i izgradba na nov sistem na vrednosti. B. makedonskiot nacionalen identitet ne be{e celosno priznat. Makedonija. R. na teoriski plan voop{to ne e objasneto zo{to e su{testven multikulturalizmot za Makedonija. Nizata otvoreni pra{awa so sosednite dr`avi ja napravija u{te pofragilna i pokompleksna sevkupnata makedonska realnost. postkolonijalizmot ili od pozicija na edna neo/ marksisti~ka kritika. Kaj nas. celokupnata politi~ka akcija e naso~ena kon procesot na evroatlantskite integracii. Duri i vo periodot po osamostojuvaweto na makedonskata dr`ava. Ottuka.

od druga strana . Od druga strana. pokraj sakralnite funkcii vr{ela i svetovni vo sferata na sekojdnevoto `iveewe na nejzinite vernici. be{e dopolnitelna pri~ina za pojava na procesot na etnopoliti~ka mobilizacija. 1999: 61).partiite na najgolemata etni~ka zaednica vo R. religiska i jazi~na pripadnost kaj mnozinskiot makedonski narod i kaj albanskata etni~ka zaednica. Makedonija. albanskata. ekonomski osiroma{enite gra|ani go najdoa vo sî poizrazenoto priklonuvawe kon etni~kata i verska pripadnost.prvenstveno preminot vo pazarna ekonomija i promenata na sopstvenosta na kapitalot . najzna~aen e faktot deka taa ja za~uvala hristijanskata zaednica re~isi neizmeneta vo ideolo{ka smisla sî do periodot na nacionalnite dvi`ewa (Jelavi~. a kaj Albancite toa e impulsot da se izbegne majorizacijata (vo umerena forma) ili da se promovira irendentizmot (vo radikalna forma). periodot po raspa|aweto na Otomanskata Imperija. Sepak. Srpskata pravoslavna crkva ne ja priznava aftokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva i pravi obidi da instalira svoja paralelna crkva vo R. ~ie dejstvuvawe vo sferata na organiziraweto na svetovnoto `iveewe na nejzinite vernici zapo~nuva vo eden drug period. Makedonija. Pravoslavnata crkva. Koga na sevo ova }e se dodade i vlo{enata ekonomska sostojba kako rezultat od tranziciskite procesi . Isklu~itelno zna~ajna e i nejzinata prosvetitelska funkcija. Re~isi identi~na bila i ulogata na Islamskata verska zaednica. Etabliraweto na dvata etnopoliti~ki bloka na makedonskata politi~ka scena gi prodlabo~i i onaka postoe~kite etni~ki i verski predrasudi. koe. Imeno. Od edna strana . 2006: 38).politi~kiot blok na makedonskite politi~ki partii. me|u koi so~uvuvawe i prenesuvawe na nivnata kultura. Kaj Makedoncite toa e impulsot Makedonija da se definira kako etni~ka dr`ava na makedonskiot narod. vo ramkite na Otomanskata Imperija. {to vode{e kon zgolemuvawe na me|uetni~kite tenzii. obi~ai i tradicija. Ovie protivre~ni te`enija najgrubo go opi{uvaat glavniot politi~ki problem na sovremenata dr`ava Makedonija (Bocevski.zaradi pove}ezna~nata uloga na religijata vo minatoto . site sosedni dr`avi na Makedonija sebesi se definiraat kako etni~ki homogeni dr`avi {to sozdava silen pritisok vrz dvete dominantni kulturni grupi vo Makedonija.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Bugarija ne ja priznava posebnosta na makedonskiot jazik. Preklopuvaweto na segmentite po linija na etni~ka. a tuka e i sî u{te nere{enoto pra{awe za demarkacija na granicata so Kosovo. 12 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .OHRID .ima svoi dlaboki istoriski koreni. od {to proizlegoa dva etnokonfesionalni politi~ki bloka.ne treba da iznenaduva soznanieto deka svoeto pribe`i{te. pak . Brojnite istra`uvawa na ovaa tema napraveni vo Makedonija uka`uvaat deka vakvata etni~ka (voedno prosledena i so verska) distanca sekoga{ bila prisutna vo generalnata vrednosna matrica na naselenieto.

vo 2001 godina. nenavremenoto anticipirawe za mo`nite pozitivni i negativni implikacii od nivnoto prisustvo vo odnos na sevkupnite op{testveni i politi~ki tekovi vo dr`avata . Zapo~nuvaweto na implementacijata na Ramkovniot dogovor predizvika golem interes i seriozni debati vo nau~nite. Vo periodot dodeka trae{e konfliktot. zagrozuvawe na teritorijalniot integritet i oru`en etni~ki konflikt. no i zaradi prisustvoto na aktivnite u~esnici vo nastanite. dr`avata R. vo izrazena politi~ki oboena netrpelivost (Simoska. 2001: 30). kako vo javniot taka i vo politi~kiot `ivot. so {to smetame deka bi ja dovele vo pra{awe objektivnosta na procenuvaweto.a ottuka i nivnoto nesoodvetno menaxirawe . so posredstvo na me|unarodnata zaednica i so potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor. be{e prekinat nekolkumese~niot konflikt. 2007 13 . Istoriskoto iskustvo govori deka nesogleduvaweto na razli~nite potrebi na etni~ki markiranite kulturni grupi i nivnite kulturni posebnosti. karakteristi~ni za verskata pripadnost na dvete sprotistaveni strani vo konfliktot. Be{e posegnato i po najvisokite civilizaciski dostignuvawa . Od Dogovorot. prvenstveno zaradi malata vremenska distanca od slu~uvawata.neminovno vodi kon pojava na odredeni dezintegrativni procesi. preto~eno vo izmeni na Ustavot na R. Ovie spomenici na kulturata istovremeno bea i religiozni objekti. pretstavuvaat dezintegrira~ki faktor vo op{testvoto. koj pretstavuva{e politi~ko re{enie za oru`eniot konflikt. intelektualnite i vo politi~kite krugovi vo dr`avata. Vo avgust istata godina. 2005: 9).Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Evidentno e deka vo Makedonija za poslednive deset godini. Imeno. bea zagubeni ~ove~ki `ivoti. so mo`nost da gradi edna gra|anska multikulturna nacija (Trajkovski. Na site ovie debati i dilemi {to se odnesuvaat na pozitivnite i negativnite konsekvenci od Skopje. a be{e zagrozena i pozicijata na dr`avata na nadvore{en plan. Republika Makedonija se soo~i so eden od najkriti~nite momenti vo nejzinata ponova istorija. be{e vlo{ena ekonomskata sostojba. predrasudite se razvivaa od socijalni i kulturni (kakvi {to glavno bea vo vreme na prethodniot sistem). bea naru{eni me|uetni~kite odnosi i vnatre{nata bezbednost na dr`avata. Makedonija. Vo ovoj trud nema da navleguvame vo pri~inite za konfliktot. akademskite. Makedonskiot slu~aj i nastanite od 2001 godina odat vo nasoka na potvdruvawe na tezata deka kulturnite razliki. Makedonija treba{e da bide definirana kako gra|anska dr`ava. dokolku ne se pravilno menaxirani. za{titeni so Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata i pretstavuvaa del od svetskoto kulturno nasledstvo. Soglasno so ovoj dogovor. proizleze redefinirawe na ureduvaweto na makedonskata dr`ava.spomenicite na kulturata koi bea vpi{ani vo registarot na na{eto kulturno nasledstvo.

imaj}i predvid deka istite }e bidat tretirani od aspekt na implikaciite vrz procesot na op{testvenata integracija i determiniraweto na ulogata na kulturnite razliki. razgledani kako vo istoriski taka i vo kontekst na redefiniraniot makedonski politi~ki model. }e se obideme da odgovorime vo slednite poglavja. 14 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .OHRID .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija implementacijata na Ramkovniot dogovor.

usvoena od pretstavnici na pove}e od 170 dr`avi na Vtorata konferencija na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava. Vo razli~ni op{testva. Me|unarodnata zaednica mora da gi tretira ~ovekovite prava globalno.. Dali }e se sfatat isklu~ivo kako individualni ili }e se naglasi nivniot kolektiven karakter. Sepak. na ista osnova i so ist naglasok#. me|uzavisni i me|usebno povrzani. kako i ekonomskite i socijalnite prava (pravoto na zdravstveno i socijalno osiguruvawe i pravoto na obrazovanie). Zalo`bata za po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi na me|unaroden plan e izrazena i sodr`ana vo golem broj dokumenti doneseni od strana na najrelevantnite me|unarodni organizacii. Pravoto na kultura pretstavuva edno od temelnite ~ovekovi prava.Site ~ovekovi prava se univerzalni. Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava (1948) pretstavuva prv takov me|unaroden dokument na ON. se nao|aat na krajot na spisokot vo osnovnata grupa ~ovekovi prava. socijalni i kulturni. Toa posebno va`i za kulturnite prava. na pravi~en i istoveten na~in. religija i u~estvo vo vlasta). ekonomski. 1999: 98-99). Milinkovic. borbata za Skopje. politi~ki. sloboda na govor. oddelni kategorii na ~ovekovite prava bea prili~no zanemareni. I pokraj jasnata i edinstvena opredelba na celokupnata me|unarodna zaednica. odnosno neotu|ivo ~ovekovo pravo.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor KULTURNITE RAZLIKI I OP[TESTVENATA INTEGRACIJA Edno od osnovnite na~ela na koe se temeli modernata demokratija pretstavuva podednakvoto po~ituvawe na site kategorii na ~ovekovi prava: gra|anski. 2007 15 . odr`ana vo juni 1993 godina i glasi: . nedelivi. kulturnite prava se neizbe`en element vo celokupniot katalog na ~ovekovi prava (Simovic-Hiber. koi i bez toa. naj~esto citiran stav vo odnos na ~ovekovite prava i slobodi e onoj od Vienskata deklaracija. so koj bea priznati site osnovni gra|anski i politi~ki ~ovekovi prava (pravoto na `ivot.

b. Sepak.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ostvaruvawe na pravoto na kultura se manifestirala preku raznovidni formi i imala najrazli~na smisla: borba za pravo na poedinecot ili zaednicata da go izrazi i neguva sopstveniot kulturen identitet. istoto ne e ostvareno vo celost vo nitu edna zemja vo svetot. imaj}i predvid deka bogatstvoto na kulturata le`i tokmu vo razli~nostite. razvoj i {irewe na naukata i kulturata. pomo{ vo razvivaweto na me|unarodnite kontakti i sorabotka vo sferata na naukata i kulturata. socijalni i kulturni prava. Vo spomenatata Univerzalna deklaracija za ~ovekovi prava. UNESKO. |. vo ~lenot 27 e sodr`ana su{tinata na za{titata na kulturnite prava: . avtorskite prava vo sferata na naukata i umetnostite. Sepak. 16 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . a potoa se dodadeni slednite kulturni prava: g. Sekoga{ postojat podobri mo`nosti i na~ini za iznao|awe posoodvetni pravni re{enija i instrumenti na kulturnata politika.Sekoj ima pravo slobodno da u~estvuva vo kulturniot `ivot na zaednicata. Sekoj ima pravo na za{tita na moralnite i materijalnite interesi koi proizleguvaat od nau~noto.OHRID . Od ovaa formulacija proizleguvaat slednite kulturni prava: a. v. d. Sovetot na Evropa.. a istovremeno bi se istaknala razli~nosta. Vo prviot stav od ovoj ~len se povtoruvaat trite osnovni elementi na ~lenot 27 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. borba za slobodno tvore~ko izrazuvawe nespre~uvano so ideolo{ki barieri i verski predrasudi itn. pravo na u~estvo vo kulturniot `ivot na zaednicata. Pravoto na kultura e proklamirano so oficijalni akti i povelbi na vode~kite me|unarodni organizacii kako Obedinetite nacii. so koi bi se smalila neramnopravnosta. pravo na osnovno obrazovanie. pravo da se u`iva vo pridobivkite na nau~niot napredok. prezemawe na merki za za~uvuvawe. literaturnoto ili umetni~koto delo ~ij tvorec e toj samiot#. borba za op{tokulturno obrazovanie. OBSE i dr. po~ituvawe na slobodata neophodna za nau~no istra`uvawe i tvore~ka dejnost. da u`iva vo umetnosta i da u~estvuva vo nau~niot napredok i vo pridobivkite koi proizleguvaat ottuka. Sekoja sovremena i demokratska dr`ava treba da im go ovozmo`i i garantira pravoto na kultura na svoite gra|ani. borba za upotreba i afirmacija na jazikot na sopstvenata etni~ka grupa. najdetalnata razrabotka na kulturnite prava na univerzalen plan e sodr`ana vo ~lenot 15 na Me|unarodnata povelba za ekonomski.

kako najzna~ajna i edinstvena forma na kulturno izrazuvawe.pretstavuva edno od osnovnite na~ela na sovremenite demokratii. izbor na `ivoten stil . posebni privilegii i rasturawe na vospostaveniot poredok. Taka. Milinkovic. naprotiv. Razgleduvaj}i gi kulturnite razliki vo kontekst na kulturnite prava. po~ituvaweto na kulturnite prava se sveduva na definirawe na odnosite pome|u mnozinstvoto i malcinstvata. Ne retko. izborot na kulturen identitet podrazbira i sloboda na izbor na grupniot identitet ili kulturnata zaednica. ednakov tretman ne bi zna~el identi~en tuku. kulturniot pluralizam se sveduva na etni~ki i se prenesuva na politi~ki teren. domorodnoto naselenie itn. a razlikata pome|u kulturnite i politi~kite prava postepeno se gubi (Simovic-Hiber. bi mo`elo da se zaklu~i deka prifa}aweto na pripadnosta kon opredelena kulturna zaednica ili grupa vo su{tina e individualno kulturno pravo. Toga{ duri i u`ivaweto na grupnite kulturni prava se sfa}a kako individualno pravo. Po~ituvaweto na pravoto da se bide razli~en od site onie {to na nekoj na~in ne £ pripa|aat na socijalno i kulturno dominantnata grupa vo edno op{testvo . Me|utoa. odnosno instrumentaliziraat vo odredeni politi~ki celi. toa zna~i i po~ituvawe na pravoto na izbor za na~inot na `iveewe . Imeno. toga{. 2007 17 . najgolemata opasnost pri opredeluvaweto na kulturnata zaednica e nejzinoto poistovetuvawe so etni~ka zaednica. 1999: 122). Po~ituvaweto na pravoto na kultura. razli~en tretman. edna od najaktuelnite temi vo sovremeniot politi~ki diskurs e neizbe`no povrzana tokmu so Skopje.~estopati pra{aweto na kulturnite prava dobiva politi~ka dimenzija.kako {to se licata so posebni potrebi. Tokmu zatoa. pri toa pokrenuvaj}i gi pra{awata za toa kako }e se obezbedi ednakvost {to nema da slu`i kako maska za diskriminacija ili privilegii (Atanasov. imigrantite. so {to se zanemaruva va`nosta na dimenzijata na kulturniot pluralizam. koga barawata za priznavawe i po~ituvawe na kulturnite razliki }e prerasnat vo ne{to sosema drugo. nasproti prote`iraweto i promoviraweto na kulturata na etni~kite zaednici.ili. Vo toj slu~aj. Onoj moment. vo tek e destruktiven proces (Mandi.imaj}i predvid deka e istiot kreiran vo zavisnost od istorijata na zaednicata i nejzinata kulturna tradicija. poto~no. istovremeno podrazbira i po~ituvawe na pravoto na posebnost na kulturite na zaednicite i nivnite distinktivni obele`ja. Me|u drugoto. homoseksualcite. 2003: 155). kulturnite razliki se zloupotrebuvaat.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Trgnuvaj}i od postoeweto na oddelni ~ovekovi prava vo smisla na pravo na izbor na odredena kulturna orientacija. imaj}i ja predvid zalo`bata na kulturnite prava . kulturnite prava stanuvaat etni~ki. koj izleguva od ramkite na politikite na priznavawe. .kako {to e i po~ituvaweto na pravoto na izbor na identitet i pripadnost . Posebno izrazeno vo multikulturnite i multietni~kite sredini. Ottuka. ne{to mnogu poekstremno kako barawa za teritorii. 2000: 66).

integriranosta na pripadnicite na razli~nite kulturni i etni~ki zaednici vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. kulturnite razliki ne mo`e da se tretiraat kako izoliran faktor na vlijanie vo procesot na op{testvenata integracija. ovoj pravno obvrzuva~ki dokument se obiduva da gi postavi vo harmonija konceptot na za~uvuvawe na identitetot na nacionalnite malcinstva so principot na integritetot na dr`avite.kako proces niz koj razli~nite elementi se kombiniraat vo izvesno edinstvo zadr`uvaj}i go pritoa nivniot bazi~en identitet1 i definicijata za pluralizmot . Ottuka i ne slu~ajno.OHRID 18 . pa duri i opstanokot na dr`avata. tolku i blagorodna vo osnovnata intencija (Muhi}. Imeno. dozvoluvaj}i im istovremeno da gi so~uvaat i razvivaat nivnite posebnosti2 (Dimitrov. Na nivnoto pozicionirawe vlijaat ostanatite sostojbi i op{testveni tekovi vo dr`avata. toa e celta. supra zabele{kata 82.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija politikite na priznavawe i pra{aweto vo kolkava mera i vo koja forma treba da bidat priznati barawata za po~ituvawe na kulturnite razliki. Sogleduvaj}i ja determinira~kata uloga na kulturnite razliki vo sevkupnite op{testveni odnosi. pritoa imaj}i ja predvid definicijata za integracija . Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . stavovi 373-7. ili pak. od ~ie uspe{no sproveduvawe zavisi stabilnosta. nekolku ~lena od Ramkovnata konvencija se formulirani tokmu vo nasoka na zajaknuvawe na op{testvenata kohezija i integracijata na pripadnicite na posebnite grupi vo op{testvoto. kulturnite razliki mo`at da stanat faktor na integracija. neminovno se nametnuva potrebata od opfa}aweto na dimenzijata na kulturata i identitetot vo procesot na op{testvenata integracija. 1999: 69). Ibid. Ottuka. kako {to se socio-ekonomskata polo`ba na gra|anite. funkcioniraweto na pravnata dr`ava i po~ituvaweto na univerzalnite vrednosti.kako politika naso~ena kon obedinuvawe na razli~nite etni~ki grupi vo odnos na me|usebna zavisnost. ulogata na kulturnite razliki vo procesot na op{testvenata integracija prerasna vo edna od centralnite svetski temi vo poslednive decenii. po~ituvawe i ednakvost. verski). no i na istovremenoto so~uvuvawe na nivniot identitet (etni~ki. koncept prisuten i vo spomenatata Ramkovna konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva. Trgnuvaj}i od soznanieto deka vo kategorijata kulturni razliki 1 2 Studijata na ON. Da se zapazi kulturnata diversifikacija. ili dovede vo pra{awe op{testvenata integracija. kulturen jazi~en. da prerasnat vo faktor na dezintegracija. 1995: 22). stav 379. Ulogata na kulturnite razliki e od vitalno zna~ewe za procesot na op{testvenata integracija. Vo zavisnost od na~inot na koj }e bidat artikulirani i tretirani od strana na dr`avata. Tie pretstavuvaat vistinska determinanta vo utvrduvaweto na pravecot na odvivaweto na ovoj proces. kolku urgentna. a pri toa.. Sepak. da ne se urne.

Makedonija. nitu pak od aspekt na nivnite razli~ni vrednosni (kulturni i moralni) sistemi. vo ovoj trud tie }e bidat tretirani od aspekt na etni~ki markirani kulturni razliki.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor se vbrojuvaat onie kulturi koi ne ‹ pripa|aat na dominantnata kultura vo edno op{testvo ili. Etni~ki markiranite kulturni razliki }e bidat razgledani od nivniot socio-politi~ki aspekt i nivnata uloga vo odnos na pozitivnite i negativnite implikacii vo procesot na op{testvenata integracija vo R. se poinakvi od nea i imaj}i predvid deka postoi eden cel spektar na kulturni razliki. 2007 19 . Skopje. so napomena deka istite nema da bidat analizirani od aspekt na nivnite distinktivni kulturni obele`ja. barem.

.

Kris Vedon Kulturata e edna od fundamentalnite oblasti na op{testvenoto `iveewe i imanenten faktor na identitetot i razvojot na sekoja dr`ava. normativni. 2007 21 . strukturalni i geneti~ki definicii). Ottuka proizleguvaat i golemiot broj definicii za poimot kultura. A. smislata na prvobitnoto zna~ewe na ovoj poim postepeno zapo~nuva da se prenesuva i na procesot na razvojot na ~ovekot. etikata. estetikata itn. Vo tekot na {esnaesettiot vek. Prvobitnoto zna~ewe na ovoj termin se odnesuvalo na kultiviraweto ili odgleduvaweto posevi i `ivotni. Voedno. vo sekoe op{testvo ima dlaboki posledici vrz subjektivnosta i identitetot. psiholo{ki. Kulturata ima estetska. taa e isklu~itelno specifi~na i heterogena sfera {to ja so~inuvaat site materijalni i duhovni vrednosti nastanati kako rezultat na mislovniot proces i ~ovekovata intervencija vo prirodata i op{testvoto. socijalna. istoriski. poto~no . Tie ni davaat ~uvstvo na identitet i ni ka`uvaat koi sme. moralna. Poreknuvaweto ili marginaliziraweto na istoriite i kulturite {to se razlikuvaat od tie na dominantnata grupa. Taka. antropologijata. Taa e predmet na interesirawe i istra`uvawe na golem broj nau~ni disciplini kako sociologijata. mnogu teoreti~ari se obiduvaat da vovedat nekoj red vo {irokiot spektrum od konteksti vo koj se pojavuva poimot kultura.na kultiviraweto na duhot.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor KULTURA Istorijata i kulturata se fundamentalni aspekti na tkivoto na sekojdnevniot `ivot. Tokmu zatoa. Verojatno e deka postojat bezmalku isto onolku definicii za kulturata kolku {to i teoreti~ari koi se zanimavaat so problemite na kulturata i definiraweto na ovoj poim. Glen Xordan. od kade sme i kade odime. Kreber i K. Klakon gi podelile definiciite za kulturata vo {est grupi (deskriptivni. 2000: 365). Op{topoznata e pove}ezna~nosta na poimot kultura koja proizleguva ne tolku od na~inot na koj lu|eto ja definiraat kulturata kolku od inkompatibilnosta na pove}e linii na rzmisluvawe koi istoriski se pomiruvaat vo istiot termin (Bauman. Poimot kultura poteknuva od latinskiot zbor cultura. ubedeni deka sekoja grupa se razlikuva od ostanatite Skopje. filozofijata. od sferata na zemjodelstvoto. duhovna i filozofska dimenzija.

pak.OHRID . nie prekoruvame nekogo zatoa {to ne `ivee spored op{toprifatenite grupni standardi. inaku. vo najmala raka spodeluva i nekoi zaedni~ki osobini. ne slu~ajno. taa e sodr`ana vo jazikot. Pa taka. Postojano go naglasuvame prenesuvaweto na kulturata kako glavna funkcija na obrazovnite institucii. postoi zna~ajno nesoglasuvawe vo 22 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Kulturata e sodr`ana i artikulirana na razli~ni nivoa. Poimite. kako odreduva~ka karakteristika na edno. Na primer. usnite predanija. Me|utoa. vklu~itelno i vo negovata sintaksa. odnosno poradi negoviot nedostatok na kultura. Taa e sodr`ana i vo pravilata i normite na nekoi bazi~ni aktivnosti i socijalni relacii od tipot kade. Kulturata e sodr`ana vo umetnosta. 2000: 143). se soglasuvaat deka ~ove~kata kultura e steknata od ~ovekot kako ~len na op{testvoto i deka vo najgolem del e prenesuvana preku simbolizmot na jazikot. homoseksualci. ponekoga{ i bez voop{to da razmisluva za toa. rabotni~ka klasa itn. i zatoa. kako se odnesuvame so najbliskite. duri. mladi. se odnesuva na sistem na veruvawa i praktiki koi ja reguliraat soodvetnata sfera od ~ove~kiot `ivot vklu~uvaj}i go i na~inot na koj tie se konceptualizirani i struktuirani. 2000: 371). akademska ili politi~ka kultura. Premol~eno priznavame deka postojat drugi lu|e koi ne poseduvaat niedno od ovie svojstva. muzikata. kako se raduvame. pi{anata literatura. poimot biznis kultura. taka {to sekoj poedinec toa dobro go znae od negovoto sekojdnevno iskustvo. a kako so nepoznatite. kultiviran. gramatika i vokabularot. sosedite. moralnite vrednosti i vo idealite za vozvi{enost. kako i so kogo se dru`ime. kulturnite antropolozi i sociolozi. Koga go karakterizirame nekogo kako kulturna li~nost. Postoi eden cel spektar na zna~ewa na poimot kultura koi{to se odnesuvaat na razli~ni sferi i tretiraat razli~ni aspekti od ~ove~kiot `ivot. poto~no obogaten nad negovata prirodna sostojba. Na ona. Spored nego. decata. Kulturata gi oblikuva i struktuira moralnite vrednosti. poimot {to preovladuva vo sovremenata op{testvena misla e tokmu poimot kultura. takanare~eno bazi~no nivo. roditelite. Upotrebata na poimot kultura e tolku dlaboko vkoreneta vo zaedni~kiot prednau~en sloj na zapadniot mentalitet.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija spored razli~nostite koja{to ja odbrale avtorite. oblagoroden.. lica so posebni potrebi. Skloni sme lu|eto so koi doa|ame vo kontakt da gi klasificirame spored nivoto na nivnata kultura. op{to zemeno. stari. obi~no mislime deka toj e dobro obrazovan. zaedni~ko semanti~ko pole. sodr`inata na ~ove~kiot `ivot i site vidovi emocii povrzani so niv (Parekh. u~tiv. Kulturnata li~nost e antonim na nekulturna li~nost (Bauman. kako ja do`ivuvame i oplakuvame smrtta. Za Dejvid Bidnej. velime deka ona op{testvo koe spodeluva zaedni~ki jazik. se odnesuvaat na na~inot na koj ovie grupi go nao|aat svoeto mesto vo op{testvoto i na~inot na koj se definirani nivnite vnatre{ni i nadvore{ni odnosi.

se sogleduva kako direkten ili indirekten produkt na eden poredok. vo deloto . Toj smeta deka mo`eme da razlikuvame dva glavni vida: 1. Nekoi kulturni antropolozi kulturata ja definiraat vo smisla na obrasci na povedenie i nacrti za `iveewe. toj smeta. Za negovoto zna~ewe ili poto~no zna~ewa. zaradi pove}ezna~nosta na ovoj poim. Negovoto prvi~no zna~ewe go sogleduva vo ranite raspravi za kulturata koi se odvivale me|u germanskite filozofi i istori~ari vo tekot na osumnaesettiot i devetnaettiot vek. prvenstveno konstruiran od ostanatite op{testveni aktivnosti (Vilijams. vidovite na intelektualna dejnost. konvencionalni sfa}awa i komunikabilna inteligencija. poa|aat od normativnata ideja za kulturata. istovremeno e karakteristika i na konceptot za kulturata. umetni~kite stilovi. koj e relativno nov i datira nekade od krajot na osumnaesettiot i po~etokot na devetnaesettiot vek. Xon B. tradicii. pred s¡. Ona {to so sigurnost mo`e da se konstatira e nevozmo`nosta da se utvrdi edinstvena definicija za kulturata. deka najzna~ajna karakteristika na sovremenite definicii na kulturata e faktot deka tie pretpostavuvaat realisti~ki ili idealisti~ki pristap. pak. lu|eto bile i sî u{te se podgotveni da navlezat vo seriozni intelektualni i politi~ki debati.. o~igledna e te{kotijata so definiraweto na poimot kultura. vo umetni~kite stilovi i vidovite na intelektualna dejnost. Toj razgrani~uva ~etiri osnovni zna~ewa na ovoj poim. kulturata ja definiraat vo smisla na steknati naviki. taa e na~in na op{testveno `iveewe i nema nezavisna egzistencija od aktuelnite grupi na koi taa im se pripi{uva. 1996: 7).jazikot.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor pogled na definicijata i na opsegot na kulturata i vo pogled na toa kakva funkcija treba da £ se pripi{e. 2000:377). pred se. naglasuvaweto na izrazuva~kiot duh na eden celovit na~in na `ivot koj{to se manifestira preku celiot domen od op{testveni aktivnosti a koj e najo~igleden vo specifi~no kulturnite aktivnosti . 2007 23 . Tompson. Realistite. 2. konstatira deka poimot kultura ima svoja sopstvena podolga istorija. Skopje. kulturata ja sfa}aat kako svojstvo na ~ove~koto povedenie i obi~no. Pove}ezna~nosta. kako tek od idei. kako rezultat na porane{nite vidovi na proniknuvawe na interesi. Pedgozite. Od druga strana. prodol`uva Bidnej. kulturata ozna~uva kultivirawe na umot ili duhot zaedno so proizvodite na ovaa mentalna kultura (Bidnej. naglasuvaweto na eden celovit op{testven poredok vo ~ii ramki edna opredelena kultura. Od filozofska gledna to~ka. Taka sfatena. obi~ai i institucii. kulturata e neodvoiva od `ivotot na ~ove~kite su{testva vo op{testvoto. spored koja. idealistite se skloni da ja sfatat kulturata kako zbir na idei vo glavite na poedincite.The Concept of culture#. Za Rejmond Vilijams.

duhoven i estetski razvoj. veruvawa.n. naviki i postapki karakteristi~ni za opredeleno op{testvo ili istoriski period. 4. odreden na~in na `ivot na lu|e vo nekoj vremenski period ili nekoja grupa. Kulturnite pojavi. i faktot deka se takvite pojavi sekoga{ vklopeni vo strukturiranite op{testveni konteksti. kulturnite pojavi mo`at da se razberat kako simboli~ki formi vo strukturirani konteksti. Vedon. formuliraj}i gi kako opisna (deskriptivna) i simboli~ka. se simboli~ki pojavi.3 Taka. nekade kon krajot na devetnaesettiot vek. iskusuva i istra`uva op{testvenata struktura (Xordan. Xonson smeta deka ovaa koncepcija ima eden nedostatok. Sepak. Spored strukturnata koncepcija. ili poto~no nedoslednost. 3. dodeka pak. Rejmond Vilijams.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija kade terminot se odnesuval na procesot na intelektualniot ili duhovniot razvoj. 1999-2000: 16-18). klasi~nata koncepcija }e bide zameneta so raznovidnite antropolo{ki koncepcii za kulturata. op{t proces na intelektualen.OHRID . obi~ai. konvencii. Ottuka. spored ovaa koncepcija. reproducira. opi{al ~etiri negovi razli~ni sovremeni upotrebi: 1. kako rezultat na alternativniot priod kon prou~uvaweto na kulturnite pojavi. toj formulira dopolnitelna koncepcija koja povtorno ja vbrojuva vo redot na t. vo delata posveteni na istorijata na konceptot kultura. a posebno na umetni~kata aktivnost. pri toa narekuvaj}i ja strukturna. 3 Nekoi teoreti~ari smetaat deka tokmu preku tolkuvaweto na konceptot za kulturata nastanala novata nau~na disciplina . delata i dejstvata na intelektualnata. vo fokusot na interesiraweto na simboli~kata koncepcija se nao|a tokmu simbolikata. antropolo{ki koncepcii. 2. a prou~uvaweto na kulturata vo su{tina se znimava so tolkuvaweto na simbolite i simboli~koto dejstvuvawe.antropologijata 24 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . a toa e zanemaruvaweto na faktot deka se kulturnite pojavi vklopeni i vo odnosite na mo} i sudir. a kulturnata analiza mo`e da se tolkuva kako prou~uvawe na zna~enskiot sklop i op{testvenata kontekstualizacija na simboli~kite formi. So pojavata na disciplinata antropologija. ozna~uva~ki sistem preku koj (iako i preku drugi sredstva) se prenesuva. Xonson razlikuva dva osnovni tipa na antropolo{ki koncepcii. Vo ovoj vid na koncepcija se naglasuva simboli~kiot karakter na kulturnite pojavi no. Ovaa tradicionalna upotreba na terminot toj ja narekuva klasi~na koncepcija za kulturata. Opisnata koncepcija na kulturata se odnesuva na {arenolikata masa vrednosti.

Kulturata.bile klu~nite Skopje. Sepak.pred sî sposobnosta za u~ewe kako da se koristat kompleksnite simboli . i koja verojatno najmnogu odgovara na celite na ovoj trud. ceremonii i simboli. veruvawe i odnesuvawe. obi~ai. 3. tabua. kodovi.. tehniki. izvonredno plasti~nata sposobnost za prisposobuvawe i sposobnosta da sozdava kultura . Varijacijata na kulturata proizleguva od: 1. paletata na mo`nostite nasledeni vo reoni. namesto da zavisi od prirodnata selekcija. politi~ko. nivnoto me|usebno vlijanie vo uslovi na odredeni istoriski i op{testveni okolnosti. kade e zemena predvid pove}ezna~nosta na ovoj poim. Sekoe op{testvo ima svoja posebna kultura ili sociokulturen sistem. Celta na ovoj trud e da ja sogleda i konstatira slo`enosta i pove}ezna~nosta na ovoj poim. alati. obi~ai i resursi. koja e rezultat i od celosniot ~ove~ki kapacitet za u~ewe i prenesuvawe na nau~enoto kon slednite generacii. celta na ovoj trud ne e da utvrdi edinstvena definicija ili edinstven koncept za poimot kultura. 2. se sostoi od: jazik. Prirodnite potencijali {to gi poseduval toj. idei. vo koja se veli: . Promenite vo kulturata rezultiraat od ekolo{ko. umetni~ki dela. nivniot vzaemen odnos. vrednosti. ^ovekot i kulturata Kulturniot proces odigral zna~ajna uloga vo evolucijata i socijalizacijata na ~ovekot i . religiozno ili drugo fundamentalno menuvawe na op{testvoto#. Igra va`na uloga vo ~ovekovata evolucija ovozmo`uvaj}i mu na ~ovekot da ja prisposobuva prirodata kon svoite potrebi. institucii.bil eden od glavnite faktori vo negoviot sevkupen razvoj. ideali i veruvawa vo golema mera se pod vlijanie na kulturata (ili kulturite) vo koja `iveat tie individui. veruvawa. kako i ulogata na kulturata vo procesot na op{testvenata integracija. razli~nite naviki.Kulturata e integralna celina na ~ovekovoto znaewe. isto taka. bi mo`ele da ja izdvoime onaa od enciklopedijata Britanika. Individualnite odnesuvawa.kako {to tvrdat sovremenite antropolozi . nitu pak da gi tolkuva. osporuva ili polemizira so ve}e postoe~kite. neraskinlivata vrska pome|u ~ovekot i kulturata. ritualot i socijalnata organizacija. 2007 25 .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Kako najseopfatna definicija. rituali. istoriskiot fenomen kako razvivaweto na povrzuvawe so drugi kulturi. socioekonomsko. kako: jazikot.

a potoa i za site ostanati okolu nego. Halouvel podrazbira dejstvuvawe na reprezentativniot princip na edno povisoko i pokompleksno nivo. Zatoa velime deka sekoe su{testvo {to gi manifestira fizi~kite osobini na ~ove~kiot rod ne e vistinski ~ove~ko su{testvo s¡ dodeka ne manifestira i povedenie na ~ovek (Montagu. se samo del od ~ove~kite kognitivni sposobnosti koi go distingviraat od ostanatite primati. samoidentifikacija.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija elementi zaradi koi ~ovekot se izdvoil od site ostanati `ivi su{testva vo prirodata. Ovie karakteristiki. kako i steknati formi na povedenie preku koi potencijalite na ~ove~kata priroda se naso~eni kon unapreduvawe na negovata egzistencija i blagosostojba. tuku i drugite organizmi na koi im se soop{tuva socijalno signifikantniot 26 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . od suphumano pa sî do humano nivo. Za ~ovekot velime deka e ~ovek. vo ramkite na op{testveniot poredok. na ekstrinsi~ki simboli~ki sistemi. Na toj na~in. kako i racionalnoto razmisluvawe. samosvest. karakteristi~ni za `ivotnite pod suphumano nivo. pred sî zaradi negovite fizi~ki i mentalni karakteristiki. Sposobnosta za simboli~ka komunikacija i zaedni~ko razbirawe. pak. Toj e svesen i sposoben da gi sfati socijalnite odnosi. Pod poimot ekstrinsi~ka simbolizacija. a toa e ~ovekovata sposobnost za simboli~ka transformacija na iskustvoto. bile nerazdelno povrzani i se nao|ale vo kontinuirana interaktivna sprega. klu~en bil momentot na preminot od sposobnosta za intrinsi~ki reprezentativni procesi. da ja anticipira idninata na na~in nedostapen za ostanatite `ivi su{testva. i osobini zaradi koi vozrasniot poedinec. ^ove~kata kultura pominuvala niz kontinuiran evolutiven proces {to rezultiralo so razli~ni stepeni na kulturata. istovremeno. Negovata kultura se manifestira preku sistemi na artefakti. za okolinata vo koja `ivee. dodeka. Spored nego. Za A. za samiot sebe. imaj}i predvid deka elementite koi socijalno se prenesuvaat mo`at da dobijat standardizirani reprezentativni funkcii. Irving Halouvel osobeno zna~ajno e pra{aweto koe se zanimava so eden od aspektite na ~ovekovata psihobiolo{ka struktura. samoprocena. 2000: 234).OHRID . go smetame za moralno odgovoren za sopstvenite postapki. tuku. samostimulacija i za samonaso~uvawe. svoite biolo{ki nedostatoci gi nadopolnuva so sposobnosta za invencija. ne se samo obi~ni sposobnosti {to gi poseduva ~ovekot i karakteristiki {to go distingviraat od drugite `ivi su{testva vo prirodata. simboli~ki formi na ekspresija i komunikacija. ^ovekot e svesen. koi vo tekot na ~ovekoviot evolutiven proces se razvivale paralelno. na simbolite od ovaa kategorija mo`e da reagira ne edinstveno samiot organizam. pred sî. Za ~ovekot velime deka e kulturno su{testvo. Univerzalnite karakteristiki kako {to se sposobnosta za samokontrola.

toj mu pridava osobeno zna~ewe kako edna od glavnite simboli~ki formi. Da se bide ~ovek. Kulturnite obrasci gi naso~uvaat ~ovekovite vrodeni sposobnosti za reakcija i na toj na~in go diktiraat povedenieto na ~ovekot. zaedno so kulturniot obrazec kako celina. kulturata ne mo`e da se zamisli bez ekstrinsi~kata simbolizacija. Bez ~ovekot ne bi imalo kultura. no. ekstrinsi~kite simboli~ki sistemi {to funkcioniraat preku vokalnite. Toa poka`uva deka ne postoi ~ove~ka priroda nezavisna od kulturata. pouki) za upravuvawe so povedenieto. Spored Halouvel. Spored toa. pravila. gestovnite ili drugi mediumi. ^ovekot stanuva ili se formira kako poedinec pod vodstvo na kulturnite obrasci {to im davaat nasoka i smisla na na{ite `ivoti. Taka. najvisokiot stadium na sopstvenata biolo{ka sudbina. istovremeno i kako zbir na kontrolni mehanizmi (planovi. kulturata pretstavuva kontinuiran. I za Dejvid Bidnej. kako {to veli Bidnej. za razlika od drugite prirodni procesi. ne sakaj}i. zna~i da se stane poedinec. Girc smeta deka ~ove~koto Skopje. normi). imaj}i predvid deka taa nastanuva spontano pri aktivnosta na ~ovekovite prirodni potencijali. ~ovekot go odredil. Kulturata mo`e da se nabquduva kako kompleks na konkretni obrasci na odnesuvawe (naviki. so pomo{ na crtawe. Dokolku toa ne bi bilo taka. plasti~nite. Bidej}i e delumno simboli~ki posreduvan. grafi~kite. dinami~ki proces ili. Kulturata mo`e da se sfati kako priroden proces. Pot~inuvaj}i mu se na vladeeweto na simboli~ki posreduvanite programi. obi~ai. jas mo`am da ve zapoznam so mojot son. organiziraweto na socijalniot `ivot ili izrazuvaweto emocii. dodeka pak na jazikot. Vo ramkite na eden istoriski kontekst. so {to se obezbeduva kontinuitet na kulturniot `ivot. im ovozmo`ile na grupi ~ove~ki su{testva da u~estvuvaat vo eden zaedni~ki svet na smislata. bez kulturata ne bi postoel ~ovekot. pretstavuva promislena selekcija i naso~uvawe od strana na negovite privrzanici. proizveduvaweto artefakti. individua. ~ovekoviot svet na smislata implicira edno kulturno milje koe stanuva trajno povrzano so svetot koj e isto taka konstituiran i biolo{ki i fizi~ki. vokalizacija ili so gestovi. vo slu~ajot so ~ovekot. 2007 27 . toj se sozdal samiot sebesi (Girc. odnosno. upatstva. a prednost dobivale onie poedinci koi bile najsposobni da u~at.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor simbol. ne bil avtomatski. odnosno. jazikot. taa e proizvod na samokultivirawe na ~ove~kata priroda i na prirodnata sredina. iako nenamerno. Sepak. implicira deka kulturniot proces. tuku proces koj baral postojana i vnimatelna selekcija od strana na negovite privrzanici. kako odgovor na psihobiolo{kite i socijalnite potrebi na ~ovekot i na pottikot od negovata sredina. 2000: 258). tradicii. no isto taka. tvrdeweto deka e ~ovekot samosvesno i samokultivira~ko su{testvo. vo onaa vistinska smisla na zborot.

tuku. ne se samo negovite vrodeni sposobnosti. poedinecot mora da bide psiholo{ki organiziran vo procesot na socijalizacijata. a negovoto iskustvo. ili poto~no. pred sî. Procesot na u~ewe na tradicionalnite kulturni obrasci se narekuva socijalizacija.OHRID .kako glavna osnova na ~ovekovata specifi~nost . a negovata biologija e samo eden od nu`nite uslovi za toa. ne se determinirani od negovata vrodena priroda i potencijali. Procesot na socijalizacija. vo me|uvreme. ^ove~kata priroda se sostoi od edinstveni potencijali za kompleksna upotreba na simboli so koi se ra|a organizmot. Zatoa e po`elno da se napravi distinkcija pome|u procesot na socijalizacija i prirodnite potencijali so koi se ra|a organizmot.kako akumuliran totalitet od takvi obrasci . od negovoto steknato iskustvo. dodeka pak istite 28 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . bi bilo bezobli~no. nastanite od okolniot svet i zaemnite odnosi na lu|eto dobivale poinakvo zna~ewe i vrednosti. Vrodenite potencijali kaj lu|eto pretstavuvaat edna od osnovnite predispozicii koi ovozmo`uvaat da se bide ~ovek. Zatoa. so {to ~ovekoviot svet po~nal postojano da se menuva.ne e samo ukras na ~ove~kata egzistencija. 2000: 209). vo na~inot na koj prvoto se transformira vo vtoroto. me|u drugoto.sekundarna ~ove~ka priroda. na~inot na koj toj misli. dodeka pak socijaliziraniot razvoj na ovie potencijali . kulturata . Vrodenite prirodni potencijali. Se pojavuvale kulturi vo koi zna~eweto na objektite. Onaka kako {to ne mo`at da se razdelat morfolo{kata evolucija i mentalnata evolucija. bil vospostaven eden na~in na `ivot na koj lu|eto morale da se prisposobuvaat i koj. I fundamentalniot obrazec na ~ove~kata psiholo{ka organizacija bil podlo`en na procesot na evolucija. koi sekoe ~ove~ko su{testvo gi poseduva. Su{tinata na ~ovekot i ona {to go definira kako ~ovek. tuku . Su{tinata na ~ovekot e vo vrskata pome|u ona vrodenoto i negovoto povedenie. koj su{tinski e kulturen po svojot karakter. se narekuvaat primarna ~ove~ka priroda. implicira i prisposobuvawe po pat na u~ewe. So vospostavuvaweto na poseben kulturen sistem. a koi se razvivaat vo ramkite na edna matrica na stimulativna kulturna sredina (Montagu. Odnesuvaweto na ~ovekot. taka ne mo`at da se razdelat nitu psiholo{kata strukturalizacija i socijalnata evolucija na ~ove{tvoto (Halouvel. ^ove~koto su{testvo e sozdadeno i oblikuvano vo soglasnost so dominantniot kulturen obrazec. pravi ili ka`uva.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija odnesuvawe ne bi mo`elo da se kontrolira i bi pretstavuvalo vistinski haos od besmisleni postapki i eksplozii od emocii. nitu pak samo negovoto povedenie. pred sî. se rezultat na procesot na socijalizacija vo soglasnost so odredeni kulturni obrasci. 2000: 237).i nejzin su{tinski uslov. Za da se odnesuva kako vozrasen ~ovek. prakti~no. Razvivaweto i oblikuvaweto na ~ovekovite prirodni potencijali. po~nale da go prenesuvaat na idnite generacii.

kako {to ve}e be{e konstatirano . ~ove~kata priroda se sostoi kako od primarni taka i od sekundarni elementi.. Preku kulturnite obrasci na ~ovekovoto povedenie. radost. Skopje. proces odreden od kulturnata istorija na grupata i nejzinoto razli~no kulturno iskustvo. 2007 29 . proizleguva od nivnata zaedni~ka pripadnost na vidot homo sapiens. imaj}i predvid.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor se razvivaat i organiziraat za vreme na procesot na socijalizacija vo soglasnost so konkretniot kulturen obrazec. lu|eto imaat zaedni~ka fizi~ka i mentalna struktura. od ra|aweto pa sî do smrtta. no i da ja anticipira idninata. Kako pripadnici na vidot homo sapiens. Na edno poinakvo nivo. samosvesta itn. Ovie sposobnosti mu davaat smisla na ~ove~kiot `ivot. isti fiziolo{ki procesi.istovremeno. Toa zna~i ista anatomija. pak. isti setilni organi {to funkcioniraat na identi~en na~in. koi go distingviraat od site ostanati `ivi su{testva vo prirodata. planira. su{tinski. Ona po {to se razlikuvaat tie e nivnata sekundarna priroda koja e modelirana vo soglasnost so obrazecot na socijalizacijata. komunikacijata. razmisluvaweto. ~ovekot e sposoben da ~uvstvuva qubov. toj da posakuva. bes. e re~isi sli~na kaj site lu|e {to. Tokmu zaradi zaedni~kata fizi~ka i mentalna struktura. Su{tinskata slabost na kulturalisti~kite teorii za ~ove~kata priroda le`i vo neuspehot da gi napravat razbirlivi individualnite razliki i postojanata tenzija pome|u poedincite i nivnite op{testva (Bidnej. da procenuva. konkretnite kulturni obrasci obezbeduvaat sistem za amortizacija na sekakov tip dejstvuvawe {to mo`e da izleze od ramkite na ve}e utvrdenoto i op{testveno prifatenoto socijalno i moralno odnesuvawe. upotrebata na simboli. lu|eto pominuvaat niz identi~no iskustvo vo smisla na celokupniot `ivoten ciklus. Primarnata ~ove~ka priroda. 2000: 228). Diktiraj}i go odnesuvaweto na poedinecot. spa|aat vo grupata na zaedni~ki karakteristiki na ~ovekot. so`aluvawe. mo`e da bide i ograni~uva~ka za poedinecot vo ramkite na op{testveniot poredok. Kulturata. odnosno od ona vrodenoto i ona. fantazira. steknatoto. Vo site kulturni sistemi postoi odreden stepen na tenzija pome|u poedinecot i negovoto op{testvo. deka taa . sfatena kako obrazec na ~ovekovoto povedenie. Spored toa. vo izvesna smisla. pome|u egoisti~kite nagoni na koi nekoi rado im se predavaat i altruisti~kite ideali na koi nekoi se prisileni da se pokoruvaat ili za koi nekoi se pove}e ili pomalku kondicionirani. da ~uvstvuva nostalgija za minatoto. taga. ovozmo`uvaj}i mu pri toa. omraza. Vo odnos na mentalnata struktura. ve}e spomenatite vrodeni potencijali kako {to se sposobnosta za u~ewe. pretstavuva i zbir na kontrolni mehanizmi. se vr{i pritisok vrz poedinecot bidej}i na ovoj na~in se potisnuvaat individualnite nagoni vo interes na op{testvoto.

imaj}i predvid deka tie se nao|aat vo edna vzaemna i postojana interaktivna sprega i dijalekti~ka povrzanost. tuku i razli~nite vidovi poedinci vo ramkite na sekoja kultura. Na toj na~in. Ve}e konstatiravme deka lu|eto se razlikuvaat spored nivnata sekundarna priroda.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Ne slu~ajno Girc smeta deka dokolku sakame da se soo~ime lice v lice so ~ove~nosta.OHRID . Vo ovoj slu~aj. najprvo morame da navlezeme vo poedinosta za da go sfatime dobro su{tinskiot karakter. Dokolku navistina sakame da otkrieme ona {to ~oveka go ~ini ~ovek. e postoeweto na razliki pa duri i celosno raziduvawe vo odnesuvaweto kaj razli~nite op{testveni grupi vo ramkite na edna ista kultura.nejziniot obem. istovremeno. }e uspeeme da izgradime poim za ~ove~ka priroda koj }e sodr`i i supstancija i vistina. pred sî drugo. nejzinata priroda. zna~i da se spodeluva zaedni~kata pripadnost kon vidot homo sapiens. toa mo`eme da go napravime edinstveno ako sogledame kakvi se lu|eto. nejzinata osnova i posledicite od nea. Samo razbiraj}i ja taa razli~nost . istovremeno priznavaj}i ja i ~ovekovata univerzalnost i negovata posebnost. odnosno socijaliziraniot razvoj na vrodenite potencijali i deka razvojot na ovie potencijali e usloven od odredeni kulturni obrasci . no. ne retko i konfliktni situacii vo op{testvoto. tenzijata ili konfliktot ne go locirame pome|u poedinecot i op{testvoto. 30 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . nie ja prifa}ame i uva`uvame obvrskata da go po~ituvame i ona zaedni~koto i ona razli~noto.modeliran vo soglasnost so razli~nite kulturni iskustva. 2000: 263). Da se bide ~ovek. tuku pome|u razli~nite op{testveni grupi ili razli~nite kulturi. se razli~ni (Girc. ne samo na razli~nite kulturi. Zaedni~kite karakteristiki kaj ~ovekot se isto onolku zna~ajni kolku i razlikite. a lu|eto. Dopolnitelna pri~ina za sozdavawe tenzija. da se bide i pripadnik na edna posebna kultura.

negovata relativnost vo odnos na kontekstot. kulturnata antropologija. 3. kako vo op{testvenite nauki. Sepak. a potoa i sociologijata na kulturata. pred sî na psihologijata i socijalnata psihologija.a so toa i negovata aktuelnost vo sovremeniot diskurs . Tokmu preku sopstveniot identitet ~ove~kite su{testva gi definiraat nivnite relacii so nadvore{niot svet. i vo me|unarodnite dokumenti. filozofski. 2007 31 . va`nosta na odnosot kon drugiot pri sfa}aweto na identitetot.datira nekade od pedesetite godini na dvaesettiot vek. sociolo{ki i antropolo{ki debati. pretstavuva predmet na istra`uvawe na golem broj nau~ni disciplini. koja dobiva zna~ewe Skopje. Diskusiite za zna~eweto i va`nosta na identitetot pretstavuvaat neizbe`en del od dene{nite politi~ki. kako isklu~itelno kompleksen poim. mo`e da se konstatira deka taa se dol`i na negovata {iroka upotreba. taka i vo publicistikata i politi~kite govori. kulturologijata itn. Amilkar Kabral veli deka identitetot na nekoja edinka ili op{testvena grupa e biosociolo{ki kvalitet.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor IDENTITET Identitetot. dovede do promena na negovoto izvorno zna~ewe i go pretvorija vo op{t. pove}ezna~aen slogan. negovata istoriska odnosno promenliva priroda. identitetot go oblikuva na~inot na koj poedinecot go do`ivuva i razbira svetot (Guerrina. Identitetot bi mo`el da se definira kako ~uvstvo na pripadnost koe im ovozmo`uva na lu|eto da go razberat i kategoriziraat svetot vo koj `iveat. no isto taka i na {irokoto zna~ewe koe mu se dava. nezavisen od voljata na taa edinka ili grupa. [to se odnesuva do voop{tenosta na ovoj termin. 2. Toj e eden od naj~esto povtoruvanite zborovi na me|unarodnite sobiri no. negovata za~estena upotreba . istovremenoto vrzuvawe za edinkata i za nekoja opredelena grupa. socijalnata antropologija. Kako pojdovna osnova pri opredeluvaweto na ovoj poim bi mo`ele da gi zememe predvid slednite najzna~ajni elementi koi se vrzuvaat za identitetot: 1. Tokmu ~estata i prekumerna upotreba na poimot identitet. Sogleduvaj}i gi tokmu ovie elementi. kulturni. Ottuka proizleguvaat i brojnite pristapi pri definiraweto na ovoj pove}ezna~en i slo`en poim. So drugi zborovi. 4. 138). 2002: 137.

OHRID . odnosno stanuva zbor za subjekt koj e svesen za kontinuitetot na svoeto postoewe. najuniverzalna e tokmu relacijata na identitet zatoa {to mu e svojstvena na sekoe su{testvo ~ie postoewe ima traewe (Hume.Za ~ove~kata priroda# smeta deka od site mo`ni relacii. nacionalen itn. kako i postoe~kite razliki. doa|ame do soznanieto deka e na{iot identitet sozdaden od ona {to sme i ona {to ne sme. mora da bide ~ove~ko su{testvo. 32 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Ova filozofsko-antropolo{ko sfa}awe na identitetot e prezemeno vo individualnata i razvojnata psihologija za da se ozna~i li~niot identitet kako edinstvo na li~nosta vo tek na opredelen vremenski period. toa. zatoa {to edna individua (ili ~ove~ka grupa) e identi~na vo odnos na drugi edinki (grupi) samo dokolku e razli~na od drugi edinki (grupi). 1997: 263). ne postojat dve su{testva koi istovremeno bi bile sosem identi~ni ili sosem razli~ni. Onoj moment. Za da ima ne{to identitet (kulturen. koga }e sfatime deka se tie me|usebno povrzani.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija edinstveno ako se izrazuva vo odnos na drugi edinki ili drugi ~ove~ki grupi. {to podrazbira negovo nepoistovetuvawe so koj bilo drug poedinec. Vo aktuelnite debati za kulturnite razliki i multikulturalizmot. 2002: 24). Pri definiraweto i sfa}aweto na poimot identitet od aspekt na individualnata i razvojnata psihologija. za{to sekojpat kaj sekoe od niv mo`no e da se pronajdat odliki koi gi razlikuvaat. pra{awata bi glasele: koj e mojot identitet i kakov e mojot odnos so drugite. 1979:63). koja mu e svojstvena prvenstveno na ~ovekot (Kokovi}. so ogled na toa {to negovoto opredeluvawe zavisi od pove}e ili pomalku strogiot izbor na soodvetnite odliki na su{testvoto za koe stanuva zbor (Kabral. etni~ki. dve klu~ni pra{awa povrzani so identitetot zazemaat centralno mesto: koi sme nie i kakov e na{iot odnos so drugite. za po~etok. toj se tretira isklu~ivo kako li~en identitet vo smisla na edinstvo na li~nosta vo tekot na opredelen period (Ingli{ i Ingli{. Ako gledame ili biolo{ki ili sociolo{ki.).. Dejvid Hjum vo deloto . vsu{nost. Svojstvoto da se bide ~ovek ja podrazbira tokmu sposobnosta da se bide eminentno edinstven i eminentno razli~en od site drugi. Identitetot kako kvalitet ne e nepromenliv bidej}i se promenlivi biolo{kite i sociolo{kite fakti {to go opredeluvaat. 1973: 178). Opredeluvaweto na nekoj individualen ili grupen identitet istovremeno e afirmacija i negacija na izvesen broj odliki koi gi opredeluvaat individuite ili kolektivite. Dijalekti~kata priroda na identitetot se ogleduva vo faktot deka toj identifikuva i razlikuva. duri i soodveten na uslovite. Taka. pred sî zaradi individualnosta. ovie pra{awa stanuvaat u{te pokomplicirani. Prevedeni na nivo na li~en identitet. identitetot na koe i da e su{testvo e relativen. Razgleduvaj}i go aspektot na zaedni~kite karakteristiki {to gi poseduva ~ovekot. odnosno gi pravat identi~ni. vo funkcija na istoriskite koordinati vo daden moment od nivniot razvoj.

Ottuka. pak. Taka. se raboti za toa sopstvenata kultura da se izmeri vo odnos na nekoja druga. Edinstveno kontaktot i ni{to drugo go sozdava silnoto ~uvstvo na pripadnost (Duval. sekoga{ povtorno promenliv odnos so drugiot i so ona {to e odnadvor. Vo postoe~kite definicii za identitetot. 1990: 3). Oskar Lafonten smeta deka sopstveniot identitet mo`e da se definira edinstveno pri razgrani~uvaweto so neidenti~noto. Edna cela plejada filozofi i misliteli od osumnaesettiot. tie mo`at da go zagubat svojot razdvojuva~ki karakter i so toa da stanat pottik za sozdavawe identitet. naj~esto go sre}avame poimot individualnost. Identitetot. Ako ima voop{to nekoja smisla zna~eweto na poimot identitet. tuku vo ona {to pravi sekoj da ima sopstven. {to e prethodno pretpostaveno ili opi{ano. nivnata isprepletenost kako i nivnoto vzaemno prebivawe. definiraj}i se sebesi nasproti drugite i nadvore{niot svet. vo sekoj mig se igra i odigruva identitet. Vedna{ potoa sledi objasnuvaweto deka stanuva zbor za poistovetuvawe so nekoj ili ne{to. Ni~e go opi{uva na~inot na koj se razviva subjektot. a nadminuvaweto na granicite stanuva pozitivno ~ove~ko iskustvo (Lafontaine. Koga stanuva zbor za kulturni i duhovni granici. ni se nametnuva pra{aweto za postoeweto na li~nata i kolektivnata dimenzija na identitetot kaj sekoj poedinec. 1990). ~uvstvoto za sopstvo se formira preku antagonisti~kiot odnos so na{ite roditeli. Hegel tvrdi deka na{ata samosvest proizleguva od priznanieto {to go steknuvame od strana na drugite. taa ne e vo mno`estvoto od nekoi nasledni minati osobini. sopstveniot kulturen identitet da se konfrontira so nekoja druga kultura pri toa zbogatuvaj}i se. devetnaesettiot i dvaesettiot vek ja razvivale teorijata za sopstvoto kako me|urelacisko. razgrani~uvaweto na istite. kade tokmu tuka. odnos koj toj go narekuva Edipov kompleks. Za @an-Fransoa Dival ne postoi identitet koj ne bil odreden so pomo{ na odredeni odnosi. na{iot li~en i kolektiven identitet se formira na direkten ili indirekten na~in i istiot i se zbogatuva. mo`e da bide li~en Skopje. 2007 33 . @an-Pol Sartr smeta deka ~uvstvoto za sopstvo proizleguva od obvinuva~kite pogledi na drugite upateni kon nas. kako biosociolo{ka kategorija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Izvesno e deka odnosot kon drugiot e konstitutiven element na identitetot i deka duri vo odnosot kon drugiot/drugite mo`eme da pronikneme do svesta za samite sebe. Su{tinata na celata rabota ja sogleduva vo delikatnata ramnote`a pome|u ona odnadvor i ona odvnatre. So ogled na toa {to granicite se prenesuvaat od okolinata vo glavite na lu|eto. I golem broj teoreti~ari na feminizmot kako i na drugi ugneteni i marginalizirani grupi smetaat deka na{iot identitet go formirame i razvivame preku odnosot so drugite. Preku odnosot so drugite poedinci i grupi. Spored Zigmund Frojd.

Sepak. se formirani vo i preku odredeni formi na socijalen `ivot vo ~ii ramki istite opstojuvaat. pravata i obvrskite koi sledat so steknuvaweto na dr`avjanstvoto ja formiraat osnovata na politi~kiot identitet (Schneider. politi~kiot identitet ja potencira vrskata pome|u gra|anite na edna dr`ava i/ili nacijata. kulturniot identitet. Sepak. Li~nite karakteristiki. istovremeno. pred sî. istata taa grupa se razlikuva od nekoja druga. politi~kite. posledniot.Nacija i identitet#. na li~nite karakteristiki {to gi poseduva poedinecot. nacionalen. Prviot. se definira kako kolektiven identitet. ekonomskite i istoriskite uslovi. Za razlika od nekoi filozofi . vo svoeto delo . klasen. 2002: 137). se odnesuva na relacijata pome|u poedinecot i op{testvenite strukturi. kako op{testveno su{testvo toj e kako i nekoi drugi lu|e. socijalen.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ili kolektiven. Vo taa smisla. 1999: 9).. kako biolo{ka edinka toj e kako i site drugi lu|e (Stojkovi}. pretstavuvaat osnova za formirawe na li~niot identitet. mislime. Vtoriot. Naprotiv. smeta deka site identiteti. kako i dinamikata i intenzitetot so koj }e se razvivaat istite . ostroumnosta.vo golema mera zavisi od op{testveno-socijalnite uslovi vo koi `ivee i se formira poedinecot. kaj `enata koja smeta deka vo osnovata na nejziniot identitet se nao|a nejzinata nacionalna pripadnost. odnosno sposobnosta da reagira i da se menuva vo zavisnost od op{testvenite. sovremen. tie se me|usebno povrzani. ~uvstvoto za sopstvo bi mo`elo da se promeni onoj moment koga taa }e stane svesna deka pra{aweto za rodovata pripadnost e od su{testveno zna~ewe i ima bitno vlijanie pri formiraweto na konceptot za nacijata. verski. socijalniot identitet. politi~ki itn. vo nacijata bi trebalo da bidat otelotvoreni site tri formi na identitet (Guerrina. Pripadnosta kon odredena grupa vrz osnova na poseduvawe na odredeni zaedni~ki karakteristiki. ~ie konstituirawe ne zavisi od vospostavenite odnosi vo ramkite na socijalniot `ivot .koi tvrdat deka e li~niot identitet edinstvenata forma na identitet.Ros Pul. Kako li~nost ~ovekot e edinstven. zaradi koi. bi mo`ele da izdvoime tri osnovni tipa na kolektiven identitet.OHRID . Taka.nasokata vo koja }e se razvivaat tie. etni~ki. no ne i osnova za formirawe na kolektivniot identitet. Istiot mo`e da bide kulturen. Ovaa podelba ne bi trebalo da ja popre~uva bliskata vrska pome|u ve}e spomenatite tri formi na identitet. nacionalniot 34 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . bez isklu~ok dali stanuva zbor za li~en ili kolektiven. Spored [najder. istoriski. identitetot na sekoj poedinec sodr`i li~na i kolektivna dimenzija. kako {to se inteligencijata. {armot i redica drugi. razvojot na li~nite karakteristiki . na primer. Ottuka proizleguva i negovata menliva priroda. osobeno koga stanuva zbor za nacionalniot identitet. Imeno. Koga govorime za li~niot identitet. se doveduva vo korelacija so istorijata i kulturnoto nasledstvo i. Vo ovoj slu~aj. 2002: 16).

Ottuka. vo svoeto delo .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor identitet na `enata se do`ivuva i gleda preku prizmata na rodovata pripadnost. bojata na ko`ata itn. Ako toa isto lice go sretnete po dvaesetina godini. prvin }e se izjasni kako Bo{wak. Koga se raboti za bojata na ko`ata. Nejzinoto ~uvstvo za nacionalna pripadnost i ponatamu }e zazema zna~ajno mesto.me|u koi spa|a i negovata menliva priroda. 2007 35 . Mo`ebi pu{til i brada.. da se rodi{ `ensko vo Kabul ili vo Oslo nema isto zna~ewe. toj spontano bi odgovoril: . mo`e da se konstatira deka identitetot ne e daden edna{ za sekoga{. Taka. Ako istiot toj ~ovek ste go sretnale po dvanaeset godini. spored site propisi. Pretorija ili vo Luanda. mo`e da se napravi sli~na zabele{ka. Za deteto koe se ra|a vo Nigerija. elementite na na{iot identitet steknati so na{eto ra|awe ne se mnogubrojni i se odnesuvaat samo na nekolku fizi~ki karakteristiki kako polot. ponekoga{ duri i primarno. koga vojnata bila vo poln zamav. }e vi precizira. kako li }e se definira toga{? Koja od site ovie pripadnosti }e bide najva`na. ~ovekot gordo se izjasnuval kako Jugosloven.Jas sum musliman#.. toj bi uto~nil deka `ivee vo Federativna Republika Bosna i Hercegovina. Toj se gradi i formira vo tekot na celiot `ivot. 2000: 12). toj smeta deka nekade okolu 1980 godina. Maluf se pra{uva. Lagos. Iako e jasno deka sredinata ne go odreduva polot. Ako malku podocna bi go pra{ale. pretstavuva eden od elementite {to imaat vode~ka uloga pri konstrukcijata na identitetot. relativnosta vo odnos na kontekstot.Pogubni identiteti#. Da se rodi{ crn vo Wujork. zemaj}i gi pri toa predvid nastanite od poslednata dekada na dvaesettiot vek vo Bosna i Hercegovina. kako primer go poso~uva ~uvstvoto za pripadnost na eden pedesetgodi{en ~ovek od Saraevo.menlivosta. `enstvenosta tamu ne se `ivee na ist na~in. ne e isto. sepak taa go odreduva zna~eweto na taa pripadnost. muslmanskata. Na primer. evropskata. Ako denes toj ist ~ovek go pra{ate. i deka slu~ajno poteknuva od semejstvo so muslimanska tradicija. Amin Maluf. tuku pova`no e da bide joruba otkolku Skopje. potoa kako musliman. toj duri odi i vo xamija. Potoa vedna{ bi dodal deka e Bo{wak i deka voop{to ne bi sakal da go potsetuvaat deka porano gordo se izjasnuval kako Jugosloven. no vo ramkite na samata nacija taa }e mu dade pogolemo zna~ewe na rodoviot identitet so cel da obezbedi odredeni promeni vo nejziniot socio-kulturen status (Maalouf. bo{wa~kata ili mo`ebi ne{to sosema drugo? Razgleduvaj}i gi najzna~ajnite elementi {to vlijaat pri konstrukcijata na ~ovekoviot identitet . no isto taka }e vi re~e deka negovata zemja e del od Evropa i deka se nadeva deka eden den }e bide vklu~ena vo Unijata. Potenciraj}i ja va`nosta i ulogata na eden od klu~nite elementi pri konstrukcijata na ~ovekoviot identitet . najodreduva~kiot element za identitetot ne e dali e crno ili belo. kako ni drugite elementi od identitetot. Imeno.

Belite rasisti~ki op{testva. Koga velime sredinata. formi na zadovolstvo i svesen i nesvesen identitet {to se nametnuva kako ne{to prirodno. Ircite i drugi.e isto taka zna~ajna. u~ili{te. vo ~ii ramki postojat i va`at odredeni vrednosni sistemi (kulturni i moralni). . nudat konkretni zna~ewa. osobeno pri organiziraweto na kolektivnata memorija. Takov e slu~ajot. neizbe`no i po`elno. na primer. vo rasisti~kite op{testva ili op{testvata vo koi postojat ugnetuva~ki odnosi na mo}.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija hausa. 2001: 27. dodeka vo Ju`na Afrika ili Angola. koja ima vlijatelna uloga pri konstruiraweto na na{ite emocii kako i vo oblikuvaweto na subjektivitetot i identitetot na poedinecot. me|u drugoto. Tie mo`at da se formiraat so i preku otporot {to im se pru`a na ugnetuva~kite odnosi na mo}. vo nekoja konkretna organizacija . tuka prvenstveno se misli na postoe~kiot op{testven poredok. opredeluvaweto na nejzinoto specifi~no mesto kako i prenesuvaweto od pokolenie na pokolenie: Za da gi konstruiraat subjektite kako individui. Instituciite gi definiraat formite na subjektivitet. armija. Vo SAD sovr{eno e seedno dali poteknuva{ od joruba predok ili hausa. Vedon. 36 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . televizijata (vestite. Xordan i K. Taka. nekoja `enska institucija ili zatvor. Kulturata. sredinata vo koja se formiraat ovie stavovi ima bitno vlijanie. dramite i dokumentarnite filmovi) i industrijata. liceto koe me|u svoite predci imalo i crnci i belci vo SAD }e bide smetano kako crnec. G. glasa~i i dano~ni obvrznici. Dali si crn ili bel vo Ju`na Afrika i natamu e zna~aen element na identitetot. so kolektivnata definicija crnci. Imeno. Angli~anite. emocii. etni~koto poteklo e odreduva~ko za identitetot. izbrano ili nametnato. diskursite imaat potreba od materijalna osnova vo op{testvenite institucii i slu~uvawa. toa bi bilo smetano za melez (Maluf. Vedon ja potenciraat va`nosta na dr`avnite institucii vo procesot na konstrukcijata na individualnite i na kolektivnite identiteti. n¡ konstituiraat kako racionalni avtonomni gra|ani. Relativnosta vo odnos na kontekstot ima bitno vlijanie pri formiraweto na stavovite na lu|eto koga stanuva zbor za utvrduvawe na hierarhizacijata na pripadnostite. no etni~kata pripadnost .OHRID . no za belcite. vo izgradbata na ~uvstvoto za nacionalen identitet u~estvuva cela lepeza od institucii. 1999-2000: 29). fudbalski klub. osobeno za Italijancite. Sekako.nacija. na oboenite ne im davaat mo`nost za izbor (Xordan. op{testveni vrednosti. vklu~itelno i obrazovanieto. }osa i sl. pretstavuva va`no mesto na otpor protiv ugnetuva~kite odnosi na mo} vo ramkite na op{testvoto. Vo taa smisla. so rasizmot. Relativnosta vo odnos na kontekstot ~estopati se zloupotrebuva vo odredeni politi~ki celi i vo toj slu~aj slu`i kako osnova za manipulirawe so politikite na priznavawe. 28).zulu. Kolektivnite identiteti mo`at da se izgradat preku ~lenstvoto. Individualniot identitet e meta na legalni i politi~ki praktiki {to. pe~atot.

tuku i dinami~ki proces na formirawe. Sogleduvaj}i ja kompleksnosta na poimot kako i negovata pove}ezna~nost. ponatamu. taka i so poseduvaweto na izvesni odliki pri {to nekoi elementi mo`at da bidat pozna~ajni od ostanatite (toa zna~i deka nivnata me|usebna hierarhizacija ne e isklu~ena). odlikite koi se osnova na identitetot mo`at da bidat teritorijalni i/ili sociokulturni (i otttamu vremenski). identitetot e odreden kako so pripa|aweto. Vedon. procesot na nastanuvawe na identitetot e paradoksalen zatoa {to e vtemelen vrz sposobnosta za sebepretstavuvawe. od {to pak. Kulturen identitet Kulturata bila presudna za razvojot na ~ovekot. taka {to psihosocijalnata diferencijacija e sekoga{ mo`na. proces preku koj toj se odvoil od site ostanati `ivi su{testva vo prirodata. v. literaturata i drugite vidovi kulturni praktiki. 2007 37 . tuku i toa deka opstojuva edinstveno blagodarenie na taa sposobnost (Hainard i dr. koe e postojano naso~eno i prilagodeno kon drugite. pome|u ona zaedni~koto i ona razli~noto vo smisla na negovata kulturna specifi~nost. identitetot e proces istovremeno. Tie mo`at me|usebno da se pottiknuvaat ili poni{tuvaat (sinergijata ili sprotivstavenosta ne se isklu~uvaat). so ogled na toa {to po svojata priroda e dinami~en. 1999-2000: 31). identitetot e istovremeno individualen i kolektiven fenomen koj podrazbira prezemawe na novi elementi. proizleguva negovata posebnost i unikatnost. menuvawe i uramnote`uvawe. toa zna~i deka identitetot ne samo {to gi menuva svoite sostavni delovi.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor tokmu preku vizuelnite umetnosti. mo`e da konstatirame deka identitetot ne pretstavuva samo biosociolo{ka kategorija. kako i za~uvuvawe na starite. na ugnetenite grupi im se dava mo`nost za konstruirawe na novi formi na identitet koi naj~esto imaat pozitivna konotacija (Xordan. definiran od strana na mno{tvoto vnatre{ni i nadvore{ni vlijanija. Ottuka. d. filmot.. |. ^ove~kiot identitet e proizvod na dijalekti~kata igra pome|u ona univerzalnoto i ona posebnoto. 1989). Za ~ovekot velime deka e kulturno su{testvo zaradi vlijanieto na kulturata pri Skopje. g. b. no istovremeno stremej}i se kon uramnote`nuvawe. Fransoa Enar pravi sistematizacija i rezime na celokupniot koncept na identitetot: a.

2.n.OHRID . definirawe na ~ovekovoto povedenie vo smisla na ona t. Ottuka. potsvesnite i nesvesnite dimenzii na individuata. kaj procesot na enkulturacija . termin za prv pat upotreben od Melvil Herskovi~. vo ovoj proces prvenstveno se analizira usvojuvaweto na op{testvenite vrednosti. 4. poto~no. izborot na upotrebata na ovie dva termina (enkulturacija i socijalizacija) ne e samo pra{awe na disciplinarna uslovenost. Tuka. kone~no. 5. op{testveno prifateno odnesuvawe vrz baza na ve}e usvoenite vrednosni sistemi. Procesot na usvojuvaweto na sive ovie elementi {to u~estvuvaat pri formiraweto na ~ovekoviot identitet se narekuva enkulturacija. da donesuva odluki za na~inot na koj }e go `ivee svojot `ivot. Kulturata vlijaela pri formiraweto na negoviot misloven proces. Stojkovi} veli deka nastanuvaweto i razvojot na identitetot e rezultat na procesot na enkulturacija. Sepak. dodeka pak. so {to mu ovozmo`ila da razmisluva racionalno.centralno mesto zazema usvojuvaweto na kulturnite vrednosti i nivnoto zna~ewe. dodeka pak terminot socijalizacija se koristi vo sociologijata i socijalnata psihologija. Sepak. Taa imala zna~ajna uloga i pri konstruiraweto na ~ovekovite emocii. pred sî. Terminot enkulturacija naj~esto go upotrebuvaat kulturnite antropolozi i kulturolozi. koristewe na pridobivkite od steknatite iskustva i akumuliranoto znaewe za da se ovozmo`i podobruvawe na uslovite za `iveewe i pogolema blagosostojba za ~ove~kiot rod. 3. koristewe na simboli~kite znaci za prenesuvawe na steknatoto znaewe i iskustvo na novite pokolenija. sfatena i analizirana od aspekt na obrazec na ~ovekovoto povedenie. stanuva zbor za proces niz koj biolo{kata edinka (novoroden~eto) ja usvojuva kulturata na 38 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . formirawe na simboli~kite znaci kako sredstvo za komunikacija me|u ~lenovite na odredena zaednica. kulturata mo`e da se odnesuva i na zbir na elementi {to gi koristi edna grupa za svojata sopstvena identifikacija. ulogi i normi. kako najzna~ajni elementi na kulturata koi bitno vlijaat pri formiraweto na ~ovekoviot identitet bi mo`ele da gi izdvoime slednite: 1. Trgnuvaj}i od konstatacijata za pove}ezna~nosta na poimot. Imeno. su{tinata na procesot na socijalizacija zna~i poop{testvuvawe.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija struktuiraweto na negoviot vnatre{en i nadvore{en svet. da rasuduva za ona {to e zna~ajno i vredno i. stanuva zbor za su{tinska razlika pome|u sferite koi se nao|aat vo fokusot na interesiraweto na ovie dva razli~ni procesa. definirawe i usvojuvawe na odredeni vrednosni sistemi (kulturni i moralni).

se slu~uva vo ramkite na opredeleno kulturno nasledstvo koe go so~inuvaat jazikot. D. definiraj}i go kako ~uvstvo na pripadnost zasnovano vrz poznanieto na nekoi zaedni~ki odrednici (jazikot.). 1960).Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor op{testvoto vo koe e rodena i vo ramkite na koja stanuva li~nost za vreme na nejzinoto rastewe. Kulturata ni ovozmo`uva ~uvstvo na pripadnost. onaka kako {to e razli~en i na~inot na koj gi manifestira svoite reakcii koga stanuva zbor za identi~ni situacii. 1997: 267). za kulturata mislime kako na proces na usvojuvawe na odredena kulturna tradicija ~ija distinktivna specifika proizleguva od kulturnata istorija na zaednicata. Zaradi zna~eweto i va`nosta na kulturniot identitet i negovata refleksija vrz sevkupnite op{testveni odnosi (osobeno vo multikulturnite sredini). religijata itn. Za pristapot pri utvrduvaweto na poimot kulturen identitet. Formiraweto na kulturniot identitet. teritorijata. koi vo dadena situacija pretstavuvaat osnova za identifikacija (Puy. Preku kulturata ja do`ivuvame sopstvenata identifikacija. 2007 39 . Kokovi} veli deka samiot zbor kulturen upatuva na antropolo{ka i sociolo{ka analiza na identitetot. obrascite na povedenieto. Kulturniot identitet e vsu{nost povrzanosta na poedinecot i negoviot identitet so kulturata na op{testvoto. odnosno oddale~uvaat op{testvenite grupi. Za taka oformenata li~nost. rasata.) i toa analiziran i razgleduvan od razli~ni aspekti vo ramkite na eden sovremen op{testven sistem. sekoja generacija go zateknuva i sekoga{ odnovo go usvojuva. kulturata pretstavuva univerzum od zna~ewa i klu~ za sfa}aweto i orientacija vo objektivno dadeniot svet koj. ~esto pati mu se pripi{uvaat atributi koi ne £ se vistinski svojstveni na kulturata tuku pripa|aat vo domenot na drugi sferi na op{testvenoto `iveewe kako {to se politikata. istovremeno i gi distingviraat. kako rezultat na procesot na enkulturacija. obi~aite. kako ve}e sozdaden. vrednostite. Taka. antropologijata. vo zavisnost od kulturnata tradicija na grupata. na primer. kulturniot identitet se poistovetuva so etni~kiot identitet Skopje. ~ovekot ne{tata gi do`ivuva i pre`ivuva na razli~en na~in vo odnos na drugiot. ideologijata itn. toga{. Sive ovie ~initeli na kulturnoto nasledstvo me|usebno gi pribli`uvaat no. Vo aktuelnite debati za kulturniot identitet i obidite da se definira ovoj poim. sociologijata itn. toj e predmet na istra`uvawe na pove}e nau~ni disciplini (psihologijata. Koga velime deka ima kulturata vlijatelna uloga pri formiraweto na ~ovekoviot identitet. Taka. Lisijen Paj go dava sovremenoto tolkuvawe na poimot kulturen identitet kako kolektivna svest. normite i stilovite na `iveewe. Trgnuvaj}i tokmu od ~uvstvoto na pripadnost koe ni go ovozmo`uva kulturata. Od sevo ova proizleguva deka kulturniot identitet se formira vo odredeni op{testveno-istoriski uslovi vo koi se sozdava i razviva samata kultura (Kokovi}.

isto tolku lesno kako {to i sekoj vid zaednica . Kako edna od specifi~nite formi na kulturniot identitet se izdvojuva fenomenot na sozdavaweto na potkulturite (supkulturite). no i ~uvstvo za na{ata kolektivna pripadnost. {to e pozitivna strana na ova.po~nuvaj}i od doma}instvoto i grupnite sosedi. kulturata ni go dava ~uvstvoto za na{eto individualno postoewe (kako poedinec).n. naj~esto politi~ki. no i na poedinecot kako pripadnik na istata. kako integralen del na sekoja kultura. voobi~aenata podelba na rabotata me|u polovite i voop{to site razliki {to se o~ebijni. no i go raspoznava identitetot na nekoja druga grupa. ^estopati.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija i istiot se objasnuva ne preku samata kultura i nejzinite specifi~nosti tuku preku nekoi drugi op{testveni fenomeni koi ne £ se sosema svojstveni na kulturata. distingviraj}i se na toj na~in od site ostanati op{testveni grupi. kulturni odrednici . osobeno jazikot i religijata. So pomo{ na identifikatorite grupata go konstruira sopstveniot identitet. odnosno razlika pome|u razli~ni narodi i dr`avi.ulogata na identifikatorite. oblekuvaweto.OHRID . religijata i drugite ja opredeluvaat osnovata za determinirawe na vnatregrupnata sli~nost i me|ugrupnata razli~nost. Pri opredeluvaweto na kulturniot identitet na grupata.vo smisla na postoewe na kolektivna svest . Vo 40 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . isklu~itelno zna~ajna e ulogata na zaedni~kite odrednici ili t. za identifikatorite mo`e da se ka`e deka pretstavuvaat i osnova za nastanuvawe na stereotipite. taa stanuva sredstvo za realizirawe na odredeni interesi. identifikatori. pa s¡ do politi~kite i verski zaednici .e obi~no nositel na zaedni~kiot obi~aj. kulturata se instrumentalizira vo odredeni celi.kako {to se jazikot. Preku poznanieto za spodeluvaweto na zaedni~kite kulturni identifikatori. na~inot na ishranata. i namesto cel sama za sebe. e od isklu~itelna va`nost. Na ovoj na~in. odnosno pretstavuvaat klu~ni elementi pri utvrduvawe na kulturniot identitet na opredelena grupa. tie se i instrument na politikata na identitetot i vo dadeni istoriski okolnosti stanuvaat pojdovna osnova za me|ugrupna razlika. Sogleduvaj}i ja osnovata na grupnite stereotipi. pretstavuvaat ne samo edna od osnovnite supstanci na kulturniot identitet. tuku i na ~ovekoviot identitet voop{to. Pri formiraweto na ~uvstvoto za zaedni~ka pripadnost kon odredena grupa . Kulturnite identifikatori ili t. Maks Veber smeta deka razlikite vo frizurata i formata na bradata. Jazikot i religijata.n. mo`at da bidat povod za antipatija i prezir kon li~nostite so poinakov izgled i. povod kaj drugite li~nosti so ist izgled da se razbudi svesta za toa deka se isti. Ottuka. odnosno osnova za sozdavawe na vrednosni pretstavi na op{testvenite grupi kako za sebe taka i za drugite. Taa svest mo`e da stane osnova za zdru`uvaweto vo zaednica.

2007 41 . istovremeno tie se pripadnici i na razli~ni op{testveni grupi vo koi preovladuvaat razli~ni interesi i normi. So ovoj proces se vtemeluvaat klu~nite kulturni vrednosti i istovremeno se negira nivnata hierarhizacija (Kokovi}. posledicite bi mo`ele da bidat dalekuse`ni vo odnos na stabilnosta i bezbednosta na dr`avata. Fenomenot na formiraweto na kulturna specifi~nost na pripadnicite na odredeni op{testveni grupi koja se razlikuva od dominantnata kultura vo ramkite na op{testvoto.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor ramkite na eden op{testven i kulturen sistem. obi~ai itn. neizbe`no se nametnuva pra{aweto za po~ituvawe na pravoto na razli~nost i pravoto na sopstvena kultura. razli~nite op{testveni grupi. Kulturnite identifikatori mo`e da pretstavuvaat osnova za nastanuvawe na stereotipi i dokolku se stavat istite vo odreden politi~ki kontekst. ~estopati. Skopje. Ottuka. se narekuva potkultura (supkultura). pa i poedincite. Vo mnogu ne{ta . za vozrasta. lu|eto go formiraat svojot li~en i kulturen identitet preku i vo ramkite na istite tie grupi. 1997: 265). Kulturniot identitet e proces vo koj direktno se soo~uvaat potrebata za univerzalizacija na oddelni kulturi i neminovnosta za po~ituvawe na site posebnosti. kako edno od osnovnite na~ela na kulturniot pluralizam. za klasnata pripadnost. mo`at da bidat pri~ina za sozdavawe konflikt vo ramkite na po{irokiot op{testven i kulturno-vrednosen sistem. a u{te pospecifi~ni se supkulturite na oddelni etni~ki grupi (Petkovska. no ima i mnogu zaedni~ko so dominantnata kultura. i kako takvi. Sepak. a so toa i definirawe na razli~ni kulturni identiteti. 1998: 185). Tie se vrzani kako za formalnite. da izgradat eden vid svoj sopstven kulturen identitet. veruvawa. takvi koi se vrzani za odredeno mesto na `iveewe.zavisi uspe{noto sproveduvawe na procesot na op{testvenata integracija. odnosno se instrumentaliziraat vo odredeni politi~ki celi. No. kako i vo site ostanati segmenti na op{testvenoto `iveewe . sozdavaweto na supkulturite vo sovremenite op{testva pretstavuva mo`nost i na~in za iznao|awe na alternativni na~ini na `iveewe. vo sovremeniot diskurs za kulturniot identitet kako pojava i proces. razlikite pome|u supkulturite. Supkulturata e takov kulturen obrazec koj se razlikuva (nekoga{ vo mnogu bitni momenti). Nakuso. lu|eto spodeluvaat odredeni zaedni~ki normi na odnesuvawe. Taa ovozmo`uva. taka i za neformalnite op{testveni grupi: mo`eme da govorime za supkulturi koi proizleguvaat od profesionalnite grupi.a prvenstveno od na~inot na koj ovie dve osnovni na~ela na ~ovekovite prava i slobodi }e bidat zadovoleni od formalno-praven aspekt vo ramkite na sovremenata dr`ava.

OHRID . spored Pavi}evi} relgijata se javuva i kako opredelena grupna svest na lu|eto za sebe i za stvarnosta. vo ramkite na razli~ni kulturi. koi ja tretiraat religijata kako del od op{tata ~ovekova kultura. za negovoto postoewe i za svetot vo koj toj `ivee. 1998: 195). imala razli~no mesto. kako i aspekt na sociolo{koto zna~ewe na ovoj slo`en op{testven fenomen. Kako primer mo`eme da gi poso~ime golemite razliki koi postojat pome|u indiskata. univerzalen fenomen koj sekoga{ }e bide prisuten vo op{testvoto i ~ove~kiot `ivot (Korubin. preku koi sekoja grupa lu|e se bori so ultimativnite problemi na ~ovekoviot `ivot. egipetskata i amerikanskata forma na hristijanstvoto. od aspekt na nejzinata filozofska dimenzija. a taa svest vklu~uva vo sebe i odreden moralen kodeks na odnesuvawe koj proizleguva od tie veruvawa i ~uvstva. kako {to veli Parek. pak. Nejzinata uloga. se smetaat za vistiniti i ve~ni. Isus Hristos 42 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Zboruvaj}i za nivnata vzaemna povrzanost. Vo taa smisla. ili. Vo istorijata na prou~uvaweto na religijata postoele razli~ni pristapi vo koi taa bila tretirana od aspekt na religiskoto u~ewe. Religijata imala vlijatelna uloga pri formiraweto na kulturnite vrednosni sistemi. Religioznite veruvawa i ubeduvawa ne se podlo`ni na dopolnitelni proverki od strana na ~ovekot. Religijata. simboli i rituali koi se rezultat na idejata za postoewe na natprirodni sili i su{testva. Sfatena kako sistem na veruvawa. ~ovekot ja gradi svesta za samiot sebe. Za nekoi drugi. ~uvstva. formata na odr`uvaweto na religioznite obi~ai. religijata pretstavuva sistem na veruvawa i praktiki. mo`e da konstatireme deka nitu edna religija ne e nezavisna vo odnos na kulturata ili. Kulturata i religijata dlaboko navleguvaat vo golem broj na identi~ni sferi na ~ovekovoto `iveewe i na toj na~in me|usebno si vlijaat i se nadopolnuvaat vo mnogu ne{ta. kako op{testven fenomen. iranskata i al`irskata forma na islamot. moralnite ubeduvawa i praktiki. taa e istoriski fenomen. kulturata vlijaela na na~inot na koj se do`ivuva religijata. Iako stanuva zbor za dva razli~ni fenomena. ponatamu. Imeno. religijata neminovno stanuva del od ~ovekovata kultura.n. kako i pome|u kineskata. pa duri i pri opredeluvaweto na nejzinoto mesto i va`nost vo op{testvoto. ve~ni vistini. kako taka dadeni. Za nekoi sociolozi. Spored definicijata na Jinger. e zbir na organizirani i me|usebno povrzani veruvawa. Vo ramkite na tie veruvawa i t. ovie razliki proizleguvaat kako rezultat na razli~nite kulturni tradicii na zaednicite. Od druga strana pak. tuku. taa pretstavuva poseben kulturen fenomen koj ima svoi opredeleni kulturni funkcii vo op{testveniot `ivot. sepak kulturata i religijata se tesno povrzani na mnogu na~ini.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Za religijata Religijata pretstavuva eden od najkompleksnite op{testveni fenomeni. praktiki i simboli.

socijalnoto i personalnoto. Barbara Hargrouv ja ima sogledano integrativnata funkcija na religijata i vo nejzinata definicija za ovoj op{testven fenomen se veli deka e religijata ~ove~ki fenomen. pak. Pokraj toa {to religijata pretstavuva sistem na veruvawa i vrednosti. kriti~ki nastroeno vnimanie. Nejzinite komponenti generalno vklu~uvaat: 1) zaednica na vernici koi{to spodeluvaat 2) zaedni~ki mit.so koj{to bi ja voo~ile integrativnata funkcija na religijata. mo`e da razvie i ~uvstvo na netolerancija kon drugite religii. Kako primer . koj veli deka nekoj mo`ebi odi vo crkva i veruva vo Gospod bidej}i toa e del od negovoto religiozno ubeduvawe. pak. za nekoi od kulturite mo`e da se ka`e deka proizleguvaat od religijata i na nea gi temelat svoite vrednosti.za svetot (Ta{eva. ili. koj funkcionira za da gi obedini kulturnite. 2007 43 . koj gi interpretira apstrakciite na kulturnite vrednosti vo istoriskata realnost preku 3) ritualno odnesuvawe koe ja pravi nivnata mo`na participacija vo 4) dimenzijata na iskustvoto prepoznaeno kako vklu~uva~ko za ne{to {to e pove}e od sekojdnevnata realnost . vo istorijata proizlegle golem broj konflikti pa duri i vojni. nitu edna kultura celosno ne po~iva na religijata iako nejzinoto vlijanie pri formiraweto na kulturnite vrednosni sistemi i praktiki e o~igledno vo mnogu ne{ta i na razli~ni nivoa. Sepak. bez razlika dali stanuva zbor za ne~ie li~no ubeduvawe ili zatoa {to toa e del od ne~ija kulturna tradicija. na op{testvoto vo celina ili na negovite posebni nivoa . no hristijanstvoto e sepak kulturen fenomen. zatoa {to na toj na~in }e go zacvrsti svojot op{testven status. Praktikuvaweto na odredeni religiozni obi~ai. a preku izedna~uvaweto na religiskata pripadnost so ~uvstvoto za nacionalna pripadnost i nacionalen identitet . taa ima i integrativna funkcija koja mo`e da se odnesuva na poedinecot ili op{testvoto. Nekoj go proslavuva Bo`i} zaradi negovoto dlaboko religiozno zna~ewe.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor mo`ebi e bo`estvo. ili. Vo nekoi sredini i op{testva kade dominira odredena religija. nekoj zatoa {to toa e integralen del na negovata kultura i sostaven del na kulturata na zaednicata na koja £ pripa|a.da pobudi nacionalisti~ki ~uvstva od {to do sega. nejzinata integrativna funkcija mo`e da obezbedi visok stepen na socijalna kohezija. nekoj mo`ebi zatoa {to toa e dobar na~in da ja potvrdi svojata pripadnost vo op{testvoto. Sepak. e eden od elementot koj £ ja opredeluva integrativnata Skopje. ~estopati religijata. bi mo`el da se upotrebi i onoj na Parek. socijalnite i personalnite sistemi vo osmislena celina. nekoj zatoa {to toa za nego pretstavuva va`en kulturen moment od negovata istorija. izmanipulirana od politikata i drugi op{testveni faktori. 1998: 25). pak.kulturnoto. edinstveno za da ne predizvika nepotrebno. ponatamu. Od druga strana.

tradicijata i politikata. so {to stanal neraskinliv del od site sferi na ~ovekovoto `iveewe.ni dava ~uvstvo na pripadnost kon odredena zaednica. Ottuka. misli. prvenstveno nastanal od potrebata za op{tewe so drugi lu|e. Da se zboruva na ist jazik. Deteto ne go do`ivuva jazikot kako nekoj kvaziidealen sistem od znaci. jazikot ni ovozmo`uva pristap i do celokupniot nadvore{en svet. Kako sredstvo za komunikacija. jazikot ima isklu~itelno zna~ajna uloga pri prenesuvawe na akumuliranoto znaewe na idnite pokolenija. religijata.OHRID . taga i radost.kako sredstvo za socijalna komunikacija no. kako univerzalen sistem na znaci. rabotata. povrzan so nivnite izrazi na licata. kako i tehniki za legitimacija (doka`uvawe na opravdanosta) i ostvaruvawe na tie celi.kako integralen del od kulturata . i kako instrument preku koj se obezbeduva kontinuitet na kulturniot `ivot. Na toj na~in. Za edinkata jazikot ne e samo instrument na negova interakcija so drugite. sopstvenite emocii. tuku kako govor na negovite bliski. mediumite.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija funkcija na religijata vo ramkite na op{testvoto. proizleguva va`nosta na negovata uloga pri konstruiraweto na kolektivnata svest i ~uvstvoto za pripadnost na odredena kulturna zaednica. e i uslov za razvoj i zbogatuvawe na kulturata. Jazikot. somne`i. Religijata . Za jazikot Ulogata na jazikot e nesporedlivo zna~ajna vo odnos na site ostanati kulturni identifikatori. Jazikot. akumuliranoto znaewe se stava vo funkcija na postignuvawe pogolema blagosostojba i podobruvawe na uslovite za `ivot na celokupniot ~ove~ki rod. So toa. bidej}i sodr`i celokupen repertoar modeli na orientacija. Toj e ne{to pove}e od formalen sistem gramati~ki pravila i semanti~ki inventar. imaj}i ja predvid negovata pove}ezna~na funkcija . Ottuka. dvi`ewata na telata i vgraden vo nivnite tipi~ni odnesuvawa. stanuva edno od najzna~ajnite obele`ja ili odrednici na kulturniot identitet. Me|usebno mo`at da go spodelat sopstvenoto iskustvo. kako i pri formiraweto na kulturniot identitet na poedinecot i grupata na koja £ pripa|a toj. Nerazla~liv del od procesot na zavladuvawe so jazik e oblikuvaweto na personalniot i istovremeno na kolektivniot identitet preku koj poedinecot go razviva ~uvstvoto na 44 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . no i instrumentot preku koj se obezbeduva za~uvuvaweto i {ireweto na kulturnite vrednosti. Preku jazikot ja usvojuvame i prenesuvame kulturnata tradicija. pokraj jazikot. Onie {to govorat ist jazik mo`at da go spodelat svojot vnatre{en svet so drugite. zna~i da se spodeluva eden cel zaedni~ki svet. kulturata. tuku e neophoden i za oblikuvawe na sopstvenoto subjektivno iskustvo. Jazikot e onaa alka {to ja obezbeduva vrskata pome|u poedinecot i javnata sfera. celi na dejstvuvawe. istovremeno.

Kako {to veli Valter Ong vo negovata studija za govorot i pi{uvaweto. seto ~ove~ko iskustvo bukvalno e posreduvano . bi is~eznalo (Gidens. istovremeno i n¡ razlikuva od ostanatite. Jazikot i se}avaweto se prirodno povrzani. 2001: 42). izdignuvaj}i ja ~ove~kata aktivnost nad neposrednosta na iskustvoto na `ivotnite (Gidens. Preku jazikot gi so~uvuvame i prenesuvame kulturnite vrednosti i celokupnata kulturna tradicija na zaednicata na koja £ pripa|ame. Vo svoeto delo . Gidens veli deka e jazikot vremenska ma{ina koja dozvoluva povtoruvawe na socijalnite praktiki niz generaciite. koi se formulativni. Na pra{aweto na jazikot . 2002: 45).. citiraj}i go Levi-Stros. usnite kulturi mnogu investiraat vo minatoto. traga. so grupata na koja £ pripa|ame no. ~ie gubewe vo vremeto i prostorot e kompatibilno so za~uvuvaweto na zna~eweto niz vremensko-prostornite dale~ini zaradi ~ovekovoto vladeewe na strukturalnite karakteristiki na jazikot. kako {to e nacijata. Toj. sega{nosta i idninata. Izgovoreniot zbor e medium.pretstavuva najzna~aen faktor vo procesot na konstrukcijata na kolektivniot identitet.preku socijalizacijata i. Jazikot ne e. a mo`nosta za upotrebata na maj~iniot jazik . 2007 45 . relativno nepromenlivi. e ona {to n¡ povrzuva so niv. Sepak.koe e mnogu kompleksno i suptilno poradi Skopje. Usnosta i tradicijata se neizbe`no tesno povrzani edna so druga. {to inaku. posebno. kako i kon onie celini so mnogu poop{ta priroda. Ottuka proizleguva va`nosta no i pove}ezna~nata funkcija na jazikot.mo`ebi i najzna~ajno . kako govor na na{ite najbliski. 2001: 43). {to se zabele`uva vo nivnite osobeno konzervativni institucii i nivnite verbalni pretstavi i poetski procesi. i na nivo na individualno se}avawe i na nivo na institucionalizacija na kolektivnoto iskustvo.kako eden od osnovnite ~initeli na kolektivna svest za na{ata pripadnost . pred sî kon svoeto semejstvo. samo sredstvo za komunikacija.Modernosta i samoidentitetot#. preku u~eweto jazik. Pra{aweto na odnosot pome|u jazikot i identitetot vo multukulturnite i pove}ejazi~nite sredini prvenstveno se tretira kako politi~ko pra{awe. a vo isto vreme ovozmo`uva diferencijacija na minatoto.se do`ivuva kako politi~ka afirmacija. Za ~ove~kiot `ivot. ili odreden civilizaciski kompleks (Stojkovi}. dokolku ne bi postoelo pi{uvaweto za da bide zabele`ano. Zatoa velime deka e jazikot eden od glavnite instrumenti na politikata na identiteti i zazema posebno . presmetani za da go za~uvaat te{ko steknatoto znaewe natrupano od minatoto iskustvo. So pomo{ na jazikot ja zbogatuvame na{ata kultura.mesto vo dr`avnite politiki na kulturnite razli~nosti. ednostavno. jazikot e primarno i prvobitno sredstvo za vremensko-prostorno distancirawe. preku so~uvuvaweto i prenesuvaweto na kolektivnata memorija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor pripa|awe. pak. Za Entoni Gidens. jazikot . no i kon po{irokite neposredno prisutni op{testveni grupi vo koi e vklu~en na razli~ni na~ini.

vo svojstvo na odrednici pri utvrduvaweto na kulturniot identitet. korespondira so ona {to e obi~no poznato kako kultura na etni~ki identitet. Zborovite kolku {to se cel. nacija i nacionalizam. ili pokonkretno kulturnite markeri . Vo konkretniov slu~aj. Vo tekot na procesot na usvojuvaweto na istite. na toj na~in. nacija. 2003: 31).Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija negovata uloga pri utvrduvaweto na kulturniot identitet. nezavisno od prirodata na op{testvenite uslovi vo koi taa mo`e da se sretne (Fridman. Kulturata. Specifi~nosta na vaka sfatenata kultura e vo toa {to taa e struktura na identitetot vo uslovi vo koi populacijata se reproducira sebesi vo su{tinsko isti uslovi kako i po{irokata suverena populacija. 2000: 51).OHRID . kako i nivna instrumentalizacija vo odredeni politi~ki celi. Stanuva zbor za celosna zloupotreba na ovie poimi. tie zapo~nuvaat da go prepoznavaat i sopstveniot identitet vo niv. istovremeno. Kulturata.koja patem voop{to ne e slu~ajna . karakteristi~en za me|ugrupnite konflikti. Imaj}i ja predvid pove}ezna~nosta na poimot kultura. odnosno da ja do`ivuvaat svojata sopstvena identifikacija preku niv. Ottuka. Osoznavaj}i go zna~eweto na konkretnite kulturni elementi. no i poradi negovata socijalna dimenzija . nacionalizam . istovremeno pretstavuvaat i odrednici pri definiraweto na poimot etni~ki 46 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . proizleguva i potrebata vo ovoj trud pokonkretno da bidat razgledani i razgrani~eni tokmu poimite etnikum. Neizbe`no ni se nametnuva pra{aweto za potrebata od opfa}aweto na dimenzijata na jazikot vo celokupniot proces na op{testvenata integracija. lu|eto po~nuvaat da gi do`ivuvaat kako svoi. taa mo`e da se odnesuva i na proces vo koj poedinecot ili grupata se steknuva so spoznanie za odredeni kulturni elementi. Etni~ki identitet Vnesuvaweto na zabuna vo odnos na poimaweto i upotrebata na poimite etnikum. Taa e isklu~ivo zasnovana na ideite na zaedni~kiot jazik. pravoto na upotrebata na maj~iniot jazik spa|a vo redot na najzna~ajnite kulturni prava i zazema visoko mesto na politi~kite agendi vo multikulturnite i multijazi~nite op{testva. me|u site ostanati zna~ewa.pretstavuva zna~aen fenomen. kulturata ja tolkuvame kako niz na elementi koi poedinecot ili grupata gi koristi za svoja sopstvena identifikacija.treba da se pristapi mnogu vnimatelno i da se razgleda od pove}e aspekti. krv i poteklo. tolku se i instrument na ideolo{kite i politi~kite konflikti i zatoa se koristat na dvosmislen na~in ([naper. Od tie pri~ini.

Vo odnos na etimologijata.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor identitet od {to. fizi~kata postojanost (kako vo lokalizmot taka i vo sektarionizmot). Gidens vo etni~nosta gleda kulturni razliki i izgled. proizleguva etni~kata pripadnost.toj ima dolgovekovna upotreba. Vo mno{tvoto definicii za poimot etni~ki identitet. koi razgrani~uvaat dadena zaednica na lu|e. Skopje.iako relativno nov vo sociolo{kata literatura . poimot etnos poteknuva od gr~kiot jazik i pretstavuval sinonim za pleme. 1998: 14). 2007 47 . jazikot ili dijalektnite formi. etnikumot se definira niz dve dimenzii: kako istoriska zaednica i kulturna specifika ([naper. dodeka pak ~lenovite na etni~kata grupa se sogleduvaat sebesi kako kulturno razli~ni od drugite grupi vo op{testvoto i od drugite se sogledani kako takvi. Neophoden pridru`nik e izvesnata svest za vidot me|u ~lenovite na ovaa grupa (Ta{eva. pri razgleduvaweto na poimot etni~ki identitet kako i negovoto zna~ewe vo procesot na op{testvenata integracija. u~estvuvaat vo spodeluvani aktivnosti na koi zaedni~koto poteklo i kultura se zna~ajni sostavni elementi (Minoski. vo dodatok. spomeni za spodeluvano istorisko minato i kulturen fokus na eden ili pove}e simboli~ki elementi opredeleni kako sodr`ina na negovata narodnost. preovladuvaat kategoriite od tipot jazik.. 2004: 54). kako i vo diskusiite za razvojot i unapreduvaweto na sovremenite demokratski dr`avi. religija. etni~kata grupa pretstavuva kolektivitet vnatre vo po{irokoto op{testvo. So etnikum bi mo`ele da gi ozna~ime grupite lu|e {to se do`ivuvaat kako naslednici na edna istoriska i kulturna zaednica (naj~esto formulirana so terminot zaedni~ko poteklo). pak. Poimot etni~ki identitet i debatite za negovoto zna~ewe pretstavuvaat neizbe`na tema vo aktuelnite diskusii za multikulturalizmot. Isajiv. Sepak. plemenskata pripadnost. gi definiravme kako edni od najzna~ajnite odrednici pri utvrduvaweto na kulturniot identitet. Jinger ja definira etni~kata grupa kako segment na po{irokoto op{testvo ~ii ~lenovi se smetani od strana na sebesi ili od drugite kako da imaat zaedni~ko poteklo ili da spodeluvaat zna~ajni segmenti od zaedni~kata kultura i koi. 2003: 23). Spored definicijata na [ermerhorn. pokonkretno }e se zadr`ime na onie definicii i gledi{ta vo koi e potencirana va`nosta i ulogata na kulturata pri formiraweto na etnosot. ili koja bilo kombinacija od navedenite. vo izminatite poglavja na ovoj trud. So drugi zborovi. Ottuka . nacionalnosta. vo analizata na postojnite definicii na etni~nosta. koi. fenotipskite osobini. za potrebite na ovoj trud. obi~ai itn. Postojat golem broj definicii i razli~ni pristapi pri utvrduvaweto na ovoj poim. koj ima realno ili pretpostaveno zaedni~ko poteklo. religiskata pripadnost. koi imaat `elba da ja prodol`at taa zaednica. Primeri za takvi simboli~ki elementi se: rodninskite primeroci.

koi se od imigrantsko poteklo i imaat bilo malcinski bilo mnozinski status vo ramkite na op{testvoto (rasata i religijata se pretpostaveni vo ~uvstvoto za narodnost)#. 9. so ogled na subjektivnite ~uvstva. smisla za narodnost. smeta deka postojat tri na~ini na definirawe na etni~kite grupi: 1. religija. 2. Kako sublimat na gorenavedenite dvanaeset edinici podredeni spored stepenot na za~estenosta vo analizata na postojnite definicii na etnicitetot. malcinski ili subordiniran status ili mnozinstvo ili dominanten status. svest za vidot. 4. Voop{tuvaweto na istata definicija na Isajiv bi glaselo: . samo~uvstvo. 54). posebni institucii. so pomo{ na objektivnite atributi. 7. rasa ili fizi~ki karakteristiki. Trite na~ini na definirawe na etni~kite grupi. koja pretpostavuva deka nema atribut koj e postojano povrzan so site etni~ki kategorii. sepak 48 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 11.Etni~ka grupa se odnesuva na nedobrovolni grupi na lu|e koi spodeluvaat ista kultura ili se potomci na takvi lu|e koi se identifikuvaat sebesi i/ili se identifikuvani od drugite kako pripadnici na ista nedobrovolna grupa# (Minoski 2004: 53. Bras gi razgleduva poedine~no. sinteti~ka definicija koja ja nudi Isajiv glasi: . 10. Pol Bras. 5. 12. lojalnost. 2. 6. jazik. odnosi na zaednica. koi imaat ~uvstvo za narodnost ili odnosi od tipot na zaednica.Etni~kata grupa e grupa ili kategorija na lu|e koi imaat zaedni~ko poteklo i isti kulturni osobini. vo odnos na povedenieto. 3. ista kultura ili obi~ai. Toj smeta deka soglasno so definicijata. 3.. 8.OHRID . zaedni~ki vrednosti ili etos. drugi karakteristiki.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija razgrani~il lista od dvanaeset edinici podredeni spored stepenot na za~estenosta vo niv: 1.. pak. imigrantska grupa. zaedni~ko nacionalno ili geografsko poteklo ili zaedni~ki predci.

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

mora da ima nekoj prepoznatliv kulturen beleg koj jasno oddeluva edna grupa lu|e od druga, bez ogled na toa dali toj beleg ili belezi se jazikot, teritorijata, religijata, bojata na ko`ata, ishranata, oblekata ili nekoj od niv. So objektivnite definicii problemot e {to obi~no mnogu te{ko mo`at da se odredat granicite na etni~kite kategorii. Te{kotijata so subjektivnite definicii e {to tie ne davaat mo`nost da se odgovori na osnovnoto pra{awe za toa kako edna grupa lu|e prvin doa|a do subjektivna samosvest. Bihejvioristi~kite definicii se vsu{nost forma na objektivni definicii bidej}i tie pretpostavuvaat deka postojat specifi~ni, konkretni na~ini na koi se odnesuvaat ili ne se odnesuvaat etni~kite grupi, posebno vo odnos na, i interakcija so, drugi grupi. Bihejvioristi~kite definicii edinstveno sugeriraat deka postojat kulturni razliki pome|u etni~kite grupi, samo {to su{tinskite razliki se otkrivaat sebesi vo interakcija so drugi grupi (Bras, 2000: 491). Toj smeta deka sekoja grupa lu|e koja e razli~na od drugite narodi vo odnos na objektivnite kulturni kriteriumi i koja sodr`i, vo ramkite na svoeto ~lenstvo, vo princip ili vo praktika, elementi na kompletna podelba na trudot ili elementi za reprodukcija, formira edna etni~ka kategorija. Kako objektivni kulturni markeri, Bras poso~uva deka bi mo`ele da bidat jazikot ili dijalektot, specifi~nata obleka, ishranata, obi~aite, religijata ili rasata. Toj zaklu~uva deka vklu~uvaweto na frazata vo ramkite na svoeto ~lenstvo, vo princip ili vo praktika, elementi na kompletna podelba na trudot ili elementi za reprodukcija, vo ramkite na samata definicija, ima za cel da ja naglasi kulturnata osnova na etnicitetot i da gi distingvira etni~kite kategorii od drugite socijalni kategorii bazirani na klasnite ili na polovite svojstva. Od navedenite definicii i tolkuvawa za formiraweto na etni~kiot identitet i ~uvstvoto za etni~ka pripadnost, evidentno e zna~eweto i ulogata na kulturata i nejzinite distinktivni obele`ja vo ovoj proces. Kulturata, sfatena kako osnova za samoidentifikacija na poedinecot i grupata, e osobeno zna~ajna za odredeni periodi vo uslovi na specifi~ni op{testveno-istoriski okolnosti i site posledovatelni procesi, osobeno vo t.n. periodi na globalno {irewe i periodi na sobirawe. Taka, Fridman smeta deka vo periodite na globalno {irewe, kulturata - sfatena kako osnova za samoidentifikacija - e odlu~uva~ka za formiraweto na pogolemi etni~ki ili malcinski blokovi koi mo`at da gi branat ili potpomagaat svoite interesi vo po{irokiot sistem. Sepak, nesomneno e deka postoi tendencija ekonomskiot uspeh da go oslabi etni~kiot identitet dokolku poedincite, vo mo`nostite za vrabotuvawe {to gi pru`a nacionalnoto op{testvo vo razvoj, nao|aat novi i profitabilni identiteti. Vo periodite na sobirawe, pak, etni~kiot i/ili malcinskiot identitet e ne{to na {to grupite povtorno se vra}aat, i poradi ekonomska za{tita i korist i poradi kulturna i psiholo{ka sigurnost.
Skopje, 2007

49

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

Duri i dene{nite demokratski sovremeni dr`avi {to se soo~uvaat so etnonacionalni dvi`ewa, ja stavaat naglaskata tokmu na kulturata, a kako edna od pri~inite se naveduva galopira~kiot proces na globalizacijata. Kako rezultat na ovoj proces - ~ija glavana karakteristika e tehnolo{koinformativnata revolucija i globalnata ekonomija - dr`avnite strukturi gubat golem del od svojata mo} i kontrola na socijalnite i ekonomskite sostojbi vo ramkite na nivnite granici. Vo uslovi koga se intenzivira transnacionalnata centralizacija na politi~kata i ekonomskata mo}, lu|eto od site delovi na svetot se svrtuvaat kon etni~kiot i kulturniot identitet kako sredstvo za mobilizacija vo odbrana na nivnite socijalni i politi~ko-ekonomski interesi. Zgolemenoto zna~ewe na kulturata kako ideolo{ko sredstvo za novi formi na etni~kiot nacionalizam i politikata na identitetot {to go pridru`uva slabeeweto ili kolapsot na kolonijalnite imperii i na multietni~kite dr`avi, ja napravi nea omilen idiom na politi~kata mobilizacija za otpor protiv centralnite politi~ki vlasti i hegemonskite nacionalni kulturi (Tarner, 2000: 467). Onaka kako {to kulturata se instrumentalizira vo odredeni politi~ki celi, taka, ~estopati i etni~kata pripadnost se koristi kako sredstvo za realizirawe na konkretni politi~ki barawa. Za etni~kite grupi - koi go koristat etnicitetot (etni~kata pripadnost) za postavuvawe odredeni politi~ki barawa vo ramkite na po{irokiot op{testven sistem - mo`e da se ka`e deka imaat konkreten politi~ki anga`man i se stavaat vo funkcija na odredeni interesni grupi, a samiot proces se narekuva etnopoliti~ka mobilizacija. Procesot na etnopoliti~kata mobilizacija - kako pojava i fenomen - e osobeno karakteristi~en za multikulturnite i multietni~kite op{testva.

Nacija
Politi~kite barawa na etni~kata grupa naj~esto se odnesuvaat na promenata na nejziniot status vo ramkite na op{testvoto, potoa na promenata na ekonomskata polo`ba na nejzinite pripadnici, na nivnite gra|anski prava i na nivnite obrazovni mo`nosti. Nekoi etni~ki grupi ne se zadovoluvaat samo so ovozmo`uvawe na individualnite obrazovni mo`nosti onakvi kakvi {to u`ivaat i site ostanati, tuku odat i ponatmu, baraj}i kontrola vrz javniot obrazoven sistem vo oblastite kade {to se koncentrirani, so {to na nivnite deca bi im bilo ovozmo`eno da gi izu~uvaat sopstveniot jazik, kultura i istorijata na grupata na koja £ pripa|aat. Onoj moment koga }e posaka grupata da ima glaven zbor vo politi~kiot sistem kako celina ili kontrola vrz del od teritotija vo dr`avata, ili
50
Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

pak, }e bara svoja sopstvena dr`ava so poln suverenitet, toga{, spored zborovite na Pol Bras, etni~kata grupa te`nee kon nacionalen status ili priznavawe. Vo zavisnost od toa kolku, so sopstveni napori, }e uspee da realizira od postavenite barawa vo ramkite na postoe~kata ili vo ramkite na sopstvenata dr`ava, etni~kata grupa se steknuva so statusot nacionalnost ili nacija. Nacijata, spored toa mo`e da se sfati kako eden poseben tip na etni~ka zaednica ili, podobro ka`ano, kako politizirana etni~ki organizirana zaednica, so priznaeni grupni prava vo politi~kiot sistem (Bras, 2000: 493). I za Dominik [naper, nacijata pretstavuva poseben oblik na politi~ka edinica, odnosno politi~ki organizirana zaednica. Kako i sekoja druga politi~ka edinica, i nacijata se definira preku nejzinata suverenost {to ja ima vnatre - za da gi integrira populaciite {to gi vklu~uva vo sebe - i nadvor - za da se potvrdi kako istoriski subjekt vo svetskiot poredok zasnovan vrz postoeweto i vrskite me|u naciite politi~ki edinici. No, nejzinata posebnost e vo toa {to taa gi integrira populaciite vo edna zaednica na gra|ani ~ie{to postoewe go legitimira vnatre{noto i nadvore{noto dejstvuvawe na dr`avata ([naper, 2003: 22). Na ovoj na~in - definiraj}i ja nacijata kako politi~ki organizirana zaednica za razlika od etnikumot - [naper pravi jasna distinkcija pome|u ovie dva poima. Etnikumot se do`ivuva kako ne{to dadeno, kako propi{ana priroda, dodeka nacijata pretpostavuva postoewe na politi~ki prostor vo koj treba da se nadminat razlikite me|u populaciite so javna rasprava i po~ituvawe na zakonot, a seto toa e zasnovano vrz idejata za kolektiven interes. Brojnosta ne e toa {to go razlikuva etnikumot od nacijata, tuku prirodata na vrskata {to gi obedinuva lu|eto. Za razlika od etnikumot, nacijata se smeta za ve{ta~ka, osobeno vo neevropskite zemji. Ne mo`ete da vlezete vo korzikanskiot ili galskiot narod, odnosno vo etnikum, ako tamu ne pripa|ate od svoeto ra|awe, no mo`e da gi imate site prava na francuski ili britanski gra|anin dokolku ste naturaliziran. Koga Korzika ili Vels bi se konstituirale kako nacii-politi~ki edinici, tie bi morale da elaboriraat pravni pravila za da mo`e nekoi stranci da se transformiraat vo dr`avjani ([naper, 2003: 100 - 103). Prou~uvaweto na fenomenot na nastanuvaweto na nacijata, od po~etokot na negovata pojava - koja datira nekade od krajot na osumnaesettiot i po~etokot na devetnaesettiot vek - pa s¡ do denes, pretstavuva vistinski predizvik za golem broj teoreti~ari. Pra{aweto za nacijata s¡ u{te se smeta za isklu~itelno aktuelna tema i go predizvikuva vnimanieto na najgolemite avtoriteti na sovremenata sociolo{ka i politi~ka misla. Prvite teorii za nacijata i obidite za definiraweto na ovoj poim, se javuvaat vo periodot na bur`oaskite revolucii, osobeno po Francuskata, koga nacionalniot fenomen stanuva edno od najzna~ajnite op{testveni slu~uvawa. Sepak, da se dade edinstvena definicija za poimot
Skopje, 2007

51

Ovie teorii. vulgarno-materijalisti~ka teorija. zaedni~koto poteklo. zaedni~kiot jazik. samo so nabrojuvaweto na ovie obele`ja. pozitivisti~kata teorija. kako najzna~ajni karakteristiki na nacijata gi poso~uvaat edinstvenata teritorija. a aristokratskata elita . se ogleduva vo dr`avata. Vo subjektivisti~ko-psiholo{kata teorija nacijata se tretira kako op{testvena zaednica koja ima svest za svojata posebnost i te`nee da `ivee zaedno. Nacionalniot duh.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija nacija e navistina nevozmo`no. Hegel. koi smetaat deka postojat ~isti i ne~isti rasi i narodi. koja. Nacijata nastanuva na toj na~in {to pripadnicite na zaedni~kite predci `iveat i se razvivaat zaedno.e sr`ta na nacijata. zaedni~kite obi~ai. smeta deka vo svojot razvoj apsolutniot duh se vseluva vo odreden narod i na toj na~in. pretstavuva ovoplotuvawe na apsolutniot duh. nacijata pretstavuva zbir ili zaednica na `ivi su{testva. Ernest Renan. proizleguva od zaedni~kata istorija i jazik. Pozitivisti~kata teorija trgnuva od soznanieto deka ne postoi samo edno obele`je na nacijata tuku postojat mnogu i istite bi trebalo da se utvrdat so sociolo{ka analiza. 1998: 344). Nejziniot najzna~aen pretstavnik. Sepak. subjektivisti~ko-psiholo{kata teorija. Vo ovaa grupa mo`at da se vbrojat site onie definiicii koi na nacijata gledaat kako na istoriski povrzana zaednica so svoj poseben nacionalen karakter formiran preku kulturniot kontinuitet. Postojat golem broj teoretski pravci vo odnos na prou~uvaweto i utvrduvaweto na ovoj poim. toj stanuva nacija. a nacijata koja nema svoja dr`ava nema ni svoja istorija koja. Na ovaa teorija se nadovrzuvaat i rasisti~kite teoreti~ari Gobino (Gobineau) i ^emberlen (Chamberlain). Spored eden od pretstavnicite na ovaa teorija. spored pretstavnicite na spiritualisti~kata teorija. taka {to svojstvata. mo`e 4 Socioloshki leksikon. Nacijata. nacijata se karakterizira so voljata na nejzinite pripadnici da `iveat zaedno.OHRID 52 . istorija i religija. nema pravo na postoewe. sozdadeni vo XIX vek.Beograd 1982. Kako najzna~ajni bi gi spomenale slednite: metafizi~kata i spiritualisti~kata teorija.koja poteknuva od blagorodni predci . osobinite na predcite se prenesuvaat na cela generacija po ~isto fiziolo{ki pat (Miqovska. za Hegel i ostanatite pretstavnici na klasi~nata germanska filosofija. pak. ”Savremena administracija” . Spored vulgarno-materijalisti~kata teorija. zatoa {to nema minato nitu idnina. pak. 377 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .4 Vo metafizi~kite i spiritualisti~kite teorii nacijata se tolkuva kako duhovna tvorba.

Za nego. 1999: 10). da gi sretnat. Pra{aweto na jazikot i drugite formi na komunikacija e klu~niot aspekt na ova (Pool. Ovie kulturni artefakti ni ovozmo`uvaat da prepoznaeme deka na{iot na~in na `ivot ima objektivno nadvore{no postoewe i tie pretstavuvaat socijalno opkru`uvawe {to go priznavame kako na{e i vo koe nie sme doma. preku koe nie istovremeno go potvrduvame na{eto individualno postoewe i stanuvame svesni za sebesi kako nekoj koj ima i kolektivno postoewe. objasnuvaweto go nao|a vo konceptot za kulturata.Zamisleni zaednici#. javnite simboli {to gi priznavame. neizbe`ni se imiwata na Benedikt Anderson (Benedict Anderson). Benedikt Anderson . ili barem da slu{nat za niv. valutata {to ja koristime. 2007 53 . iako elasti~ni granici. onaa koja mo`ebi opfa}a milijarda `ivi ~ove~ki su{testva. vo svojstvo na niz na elementi za samoidentifikacija. pretstavuva pojdovna osnova vo nivnite prou~uvawa i analizi za postanokot i postoeweto na nacijata.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor da se zaklu~i deka vakviot pristap ne dopira do su{tinata na nacijata i nacionalnoto. Skopje. Ernst Gelner (Ernest Gellner) i Erik Hobsbaum (Eric Hobsbawm). ja otfrlaa nacijata kako kolektivna iluzija. Nacijata e specifi~en kulturen objekt. istorijata i literaturata {to gi u~ime na u~ili{te. Za nego. Ros Pul. 1999: 13). Nacijata e zamislena kako limitirana bidej}i i duri i najgolemata. analiziraj}i {to vsu{nost zna~i zamislenata zaednica na Anderson. Taka. toj pottikna po~uvstvitelno istra`uvawe na vidot na imaginacija anga`iran vo nacijata (Pool. Taa postoi vo i preku jazikot koj{to go govorime. e neizbe`en del vo diskusiite za nastanokot na nacijata i nacionalizmot. tokmu zamislenata zaednica na Anderson. kako patologija bezvredna za seriozen anga`man.. kulturen proizvod analogen na literaturno ili muzi~ko delo.vo duhot na antropologijata . sportskite aktivnosti vo koi u`ivame i vestite na televizija. zad koi le`i druga nacija (Anderson. Vo svoeto delo . taa e zamislena bidej}i pripadnicite duri i na najmalata nacija nema nikoga{ da gi zapoznaat pove}eto svoi sonarodnici. muzikata {to ja slu{ame. ima krajni. Sugeriraj}i deka e nacijata predmet na kreativna imaginacija.nacijata ja definira kako zamislena zaednica. Poimot zamislena zaednica go otvori patot napred. a u{te pomalku za so~uvstveno vnimanie. Pred rabotata na Anderson pregolem broj teoreti~ari . Za golem broj sovremeni teoreti~ari.osobeno liberali i marksisti. Na{ata nacionalna kultura ni ovozmo`uva moment na samoprepoznavawe. 1998: 19-21). konceptot za kulturata. iako vo svesta na sekoj od niv `ivee slikata za nivnoto zaedni{tvo. ili forma na la`na svest. Vo sovremenata teoriska misla koja se zanimava so prou~uvawe na postanokot na nacijata i nacionalizmot (za koj }e stane zbor vo slednoto poglavje).

dobrovolnata privrzanost i identifikacija. Gelner gi poso~uva voljata i kulturata i pri toa konstatira deka sami po sebe. od osobena va`nost e postoeweto na kulturnite eliti i nivniot anga`man pri sozdavaweto na tvorbi i dela vo site sferi na kulturata. narodot mo`e sebesi da se razgrani~i i da se do`ivee kako poseben entitet. Kako pri~ini za potrebata od formiraweto na grupite. 2. Na samiot po~etok vo svoeto delo . Dvajca lu|e £ pripa|aat na ista nacija dokolku.Naciite i nacionalizmot#. Voljata. toj gi izdvojuva kni`evnosta i jazikot. naciite go pravat ~ovekot. socijalen antropolog. toj gi poso~uva: voljata. lojalnosta i solidarnosta od edna strana i stravot. naciite se artefakt na ~ovekovite ubeduvawa..kako {to gi narekuva toj . kako isklu~itelno zna~ajni. Kako najzna~ajni elementi pri formiraweto na nacijata. tie sepak ne se dovolni. a toj se promovira{e vo eden od vode~kite teoreti~ari na ovaa tema vo {eesetite godini na dvaesettiot vek. Sepak. Toj smeta deka vo izgradbata na nacionalniot identitet. pri {to kulturata zna~i sistem na idei. `iteli na opredelena teritorija ili grupa koja zboruva opredelen jazik) stanuva nacija ako i koga ~lenovite na kategorijata }e si priznaat edni na drugi opredeleni zaemni prava i dol`nosti vrz osnova na nivnoto zaedni~ko ~lenstvo vo nea.OHRID . za nego pretstavuva va`en faktor vo formiraweto na pove}eto golemi i mali grupi vo koi `iveel ~ovekot vo tekot na celokupnata istorija na ~ove{tvoto. preku koi. Edna grupa lu|e (na pr. kako {to veli samiot Hobsbaum. i samo dokolku se prepoznavaat eden so drug kako pripadnici na istata. mitovite i legendite se obi~na izmislica koja e vo funkcija na pothranuvawe na kolektivnoto ego na odredeni socijalni grupi. So drugi zborovi. znaci. ja sogleduva va`nosta i ulogata na kulturata vo procesot na formiraweto na nacijata. kulturnata i voluntaristi~kata kako {to gi narekuva Gelner . Gelner ja konstatira te{kotijata pri definiraweto na poimot nacija i nudi dve .smeta deka ima svoi vrednosti i vo sekoja od niv se izdvojuva eden zna~aen segment koj ni ovozmo`uva pokonkretno da go razbereme poimot nacija. spomenicite. Dvajca lu|e £ pripa|aat na ista nacija dokolku. Sekoja od ovie dve definicii. i samo dokolku spodeluvaat ista kultura. asocijacii i na~ini na odnesuvawe i komunicirawe. od koi potoa se izgraduva nacijata. 54 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . I Ernst Gelner. koj va`i za eden od najvlijatelnite misliteli na dene{nicata i kriti~ari na sovremenata nau~na misla. Negovite gledi{ta za nacijata i nacionalizmot izvr{ija silno vlijanie vo sovremenata politika i teorija za multikulturalizmot.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Za Hobsbaum.provizorni definicii: 1. tradicijata. lojalnosta i solidarnosta.

partiite itn. Kako pri~ina go naveduva bogatstvoto na kulturnite razliki koe pak. centralno poddr`ani visoki kulturi (misli na standardizirani sistemi na komunikacija zasnovani na pismenost i obrazovanie). osnova na mnogu drugi ne{ta. nekoga{ jasni. koi go opfa}aat seto naselenie. U{te edna{ poso~uvaj}i gi va`nosta i zna~eweto na voljata i kulturata i konstatiraj}i deka tie sami po sebe ne se dovolni. kako forma poinakva od nacionalnosta. kako i na me{avina od nadvore{ni. od druga strana. taa e. Gelner konstatira deka i dokolku voljata e osnova na nacijata. Me|u najzna~ajnite e idejata deka kulturata. 2007 55 . zdru`enijata. pozitivni ili negativni pottici na nade`i i stravovi. nadminuvaweto na nacionalnata dr`ava.dopolnitelno pretrpuva u{te edna istoriska transformacija. ovaa definicija va`i za formiraweto ne samo na nacijata kako grupa tuku i za site ostanati vidovi grupi kako {to se: klubovite. koga op{tite op{testveni uslovi sozdavaat standardizirani. podobro bi bilo da sogledame {to vsu{nost pravi kulturata. kako i cuteweto na docnakapitalisti~kiot konzumerizam kreira kontekst vo koj dobiva kulturata novi zna~ewa i konotacii. Izgleda deka kulturite denes se prirodna riznica na politi~kata legitimnost (Gelner. Iako ja smeta za eden od najzna~ajnite faktori pri formiraweto na nacijata.vo uslovi koga bezmalku celokupnoto ~ove{tvo se soo~uva so galopira~kiot proces na globalizacijata . Najistrajnite grupi go baziraat svoeto opstojuvawe na me{avina od lojalnost i identifikacija (dobrovolna privrzanost). Sovremenata teorija za globalnata organizacija na kapitalot i kako rezultat na toa. se sozdava situacija vo koja dobro definiranite obrazovno potvrdeni i unificirani kulturi se re~isi edinstveniot vid edinica so koja lu|eto dobrovolno i ~esto mnogu silno se identifikuvaat. Ottuka. isto taka. gi iscrtuva kulturnite granici. zaklu~uva deka namesto da se obiduvame da donesuvame formalni definicii. homogeni. eksplozivniot porast na novite informaciski tehnologii i mediumi. Sepak. Zna~eweto na kulturata . Parafraziraj}i edna idealisti~ka definicija za dr`avata. 2001: 81). ne e dovolna. Gelner pra{uva. a voedno i odgovara. Gelner smeta deka obidite da se definira ovoj poim edinstveno preku kulturata se nezadovolitelni bidej}i ovoj na~in se odnesuva na antropolo{kiot pristap na tretiraweto na problematikata. e izvor ili lokus na Skopje. Istoto go zaklu~uva i za kulturata. Naciite mo`e da bidat definirani samo vo odnos na erata na nacionalizmot. koj e vistinskiot pristap pri definiraweto na poimot nacija. timovite. taka {to ne bi mo`ele da ja definirame nacijata na ovoj na~in.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor prinudata i obvrzanosta. nekoga{ sosema nejasni. pojavata na etni~kata politika i na politikata na identitetot. odnosno nevozmo`nosta na bogatstvoto na raznobrazieto generalno da konvergira so granicite na politi~kite edinici. Poto~no re~eno. kulturata sama po sebe. pri toa zanemaruvaj}i go normativniot aspekt.

kako ideolo{ki i politi~ki izraz na zatvorawe. Na samiot po~etok. se karakterizira so situacija vo koja edna ili pove}e postoe~ki etni~ki grupi mo`e da iskoristat nekoja ve}e postoe~ka forma 56 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . taa stanuva izvor na vrednosti {to mo`at da se pretvorat vo politi~ki sredstva. vo zavisnost od postavenite celi. }e se obideme da ja razgledame ulogata na nacionalizmot pri formiraweto na nacijata i sozdavaweto na sovremenata dr`ava. proizleguvaat golemiot broj zabuni i kontradiktornosti pri tolkuvaweto na ovoj poim. koj se karakterizira so {ovinisti~ki odnos i potcenuvawe na pravata i vrednostite na drugite nacii i nacionalnosti. Trajkovski. samodovolnost i sozdavawe kult od sopstvenata nacija. toj razlikuva dva idealnotipski modela. nacionalna dr`ava. negovata uloga e negativna (kako izvor na frustracii i pottiknuva~ na golem broj konflikti. pak.OHRID . Kako fenomen i dvi`ewe. nacionalizmot .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija kolektivni prava na samoopredeluvawe i kako takva. osloboduvawe. sudiri. Nacionalizam Nacionalizmot pretstavuva edna od najkontradiktornite temi vo sovremenata istorija. Prviot tip se karakterizira so izdignuvaweto na etni~kata zaednica vo nacija koja potoa te`nee kon izgraduvawe na sopstvena. postoe~kite nacii i nacionalni dr`avi se nastanati vrz edna istoriski i politi~ki oblikuvana sociolo{ka matrica sostavena od dva osnovni elementa: etnosot i dr`avata. Vo tekot na istorijata. istovremeno se dava objasnuvawe za negovite dve osnovni. pa duri i vojni vo svetski ramki). Vtoriot tip. Vo zavisnost od mestoto i zna~eweto na etnikumot i dr`avata vo formiraweto na naciite i nacionalnite dr`avi. soedinuvawe i sozdavawe na nacionalna dr`ava. nacionalizmot . istovremeno i razli~ni zna~ewa. Re~isi vo site postoe~ki definicii za nacionalizmot. {to samo po sebe govori za negovata dualna ideologija: 1. no.kako politi~ko i kulturno dvi`ewe na gra|anskata klasa so cel budewe na nacionalnata svest.kako ideologija i dvi`ewe. ili. se javuva vo devetnaesettiot vek i do denes go zadr`uva vnimanieto na teoreti~arite {to se zanimavaat so prou~uvawe na pra{aweto za nacijata i nacionalizmot. vladi i na javnoto mislewe niz celiot svet (Tarner. 2000: 469). pak. Spored I. od {to. a na nadvore{en plan kako barawa za poddr{ka na drugi socijalni grupi. imal razli~na uloga i zna~ewe. na vnatre{en plan kako osnovi na grupnata solidarnost i mobilizacija. Edna od klu~nite dilemi e pra{aweto dali pretstavuva nacionalizmot pozitivno dvi`ewe (imaj}i ja predvid negovata uloga pri formiraweto na nacijata i sovremenata dr`ava). pak. 2. nacionalizmot .

Gelner. Gelner. doa|a do konstituirawe na novi dr`avi.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor na dr`avnost ili dr`ava so cel da izgradat nacija od koja ponatamu }e go crpat svojot legitimitet. Procesite na formiraweto na nacii {to se odvivaa spored prviot model se manifestiraa so pojava na (etno)nacionalni dvi`ewa. razvitok na nacionalnata kultura zasnovana na folklorot i mestniot. a podocna i celosna nezavisnost. Nekoi od niv. no i slobodno selanstvo i organizirano rabotni{tvo. ~inovni{tvo. kulturata. za ulogata na kulturata vo nacionalnite dvi`ewa. Vo nacionalnite dvi`ewa. ja potenciraat ulogata i zna~eweto na kulturata vo t. pretpriema~ka klasa. Treto.sfatena kako niz na elementi {to gi koristi grupata za svoja sopstvena identifikacija . Slu~aite. Prvo. Golem broj avtoritetni imiwa {to se zanimavaat so prou~uvaweto na nacionalizmot i procesot na formiraweto na nacijata. samiot voo~uva deka nacionalistite naj~esto i najmnogu se povikuvaat na etni~kite argumenti. koj smeta deka nacijata mo`e da se definira i preku voljata i preku kulturata i preku nivnoto zaemno pribli`uvawe so politi~kite edinici. zaedni~koto poteklo itn. 2007 57 . na jazikot. veli deka kulturite. religijata. naj~esto rezultiraa vo zajaknuvawe i modernizirawe na ve}e postoe~kite dr`avi (Trajkovski. duri smetaat deka so kulturata ~estopati i se manipulira so cel da se izgradi i potencira ~uvstvoto za nacionalna pripadnost. osobeno zna~ewe imaat tokmu onie odrednici preku koi se definira (opredeluva) etni~kata pripadnost kako {to se jazikot. Ovie elementi ponatamu rezultiraat vo politi~ko dvi`ewe i izgraduvawe na sopstvena nacionalna dr`ava. odnosno narodskiot jazik i negovata sekojdnevna upotreba vo obrazovanieto. Pri toa.stanuva neizbe`en del vo aktuelnite diskusii za nacionalizmot.n. za koi nacionalizmot tvrdi deka gi {titi i o`ivuva. vo koi naciite se formiraa spored vtoriot model. O~igledno e deka etni~kata pripadnost pretstavuva eden od najzna~ajnite kriteriumi pri formiraweto na nacijata. kreirawe i razvoj na nacionalna svest i identitet za posebnost i za sloboda. Trajkovski smeta deka se naso~eni etnonacionalnite dvi`ewa kon postignuvawe na konkretni politi~ki celi. na rasata. ostvaruvawe na gra|anski prava i politi~ka samouprava prvo vo forma na avtonomija. upravniot i ekonomskiot `ivot. Taka. razvivawe na kompletna socijalnoslojna struktura vo etni~kata grupa. Zabele`itelno e deka kulturata . toj razlikuva tri glavni celi. Vtoro. Skopje. 1998: 367). na religijata ili na kulturata i sami pridonesuvaat tie da se sozdadat ili da se odr`at. preku koi etni~kata zaednica te`nee kon steknuvawe status nacija. Dokolku se takvite nacionalni dvi`ewa uspe{ni. pak. odnosno sozdavawe na obrazovni eliti. faza na nacionalno osoznavawe.

nacionalisti~ki dvi`ewa. etni~ki dvi`ewa. tokmu onakva kakva {to Benedikt Anderson ja narekuva nacijata. diskursot za kulturata dobiva prioriteten status vo interpretacijata i/ili analizata na sociokulturnite entiteti. etapata vo koja rabotata na {ireweto (vodeno od aktivnite malcinstva) stignuva do masite koi po~nuvale dvi`ewe za barawe nezavisnost (Hroch. no. koja gi izmisluva ili povtorno gi izmisluva kulturata. 1995: 6-7). za koja veli deka naj~esto e celosno ili delumno izmislena. tie pottiknuvaat edna forma na etnicitet koj kaj nacionalistite go pothranuva ~uvstvoto za nivnata pripadnost na kolektivot. Periodot na nacionalno osoznavawe ili nacionalnata renesansa opfa}a tri etapi: intelektualnata. isto taka. taa smeta deka e nedovolno prifa}aweto na apstraktnite principi od tipot na ~ovekovi prava i po~ituvawe na dr`avata. sekoga{ izmisluvale celi mitovi i etni~ki vrednosti i imaat potreba od svoja teritorija. socijalni grupi i kulturni proekti (Mladenovski. smeta deka ~uvstvoto na pripadnost . Naciite. 1968).OHRID . koga vsu{nost i zapo~nuva negovata op{ta tematizacija. i najposle. golemi i mali. vo koja gleda vistinski pottiknuva~ na politi~kata mobilizacija. i vo generalniot trend kon site formi na lokalna avtonomija.proizleguva kako rezultat na edna dolga zaedni~ka istorija. Taa fragmentacija i etnifikacija na nacijata rezultira so proliferacija na novi identiteti. pra{aweto na kulturata imalo periferen status vo odnos na drugite sociolo{ki temi sî do sedumdesetite godini na dvaesettiot vek. pribli`uvaj}i se do stavovite na Gelner. jazikot i istorijata na pokoreniot (malcinskiot) narod.koe pretstavuva eden od osnovnite preduslovi za formiraweto na nacijata . od heroi i od zlatna doba. Ovoj proces na fragmentacija se manifestira vo forma na dvi`ewa za kulturna avtonomija. Za relativno kratok vremenski interval. mo`e da se ka`e deka 58 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . izmisluvaweto na tradicijata e uslov za postoeweto na sekoja nacija.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ~esto se negova sopstvena izmislica ili pak se modificirani do stepen na neprepoznavawe. Nakratko. Imaj}i ja predvid ulogata na nacionalizmot pri formiraweto na nacijata i sozdavaweto na sovremenata dr`ava. bi mo`ele da konstatirame deka kulturata mo`e da pretstavuva osnova za formirawe na zamislena zaednica. etapata vo koja patriotite od malcinstvata se obzemeni od pisatelska rabota i od povtorno tolkuvawe na politi~kite termini. Mladenovski. Spored \. poto~no. spored [naper. Za izgradbata na kolektivniot identitet (vo ovoj slu~aj nacionalen identitet). Zapo~na erozija na univerzalisti~kite tendencii i svetot se soo~i so eksponencijalen rast na tendenciite na kulturna fragmentacija. [naper. Od poso~enite primeri. nasproti va`nosta na interiorizacijata na nacionalnata tradicija.

pravi jasna distinkcija pome|u karakterot na konfliktite. taa gleda izvor na nezadovolstvo i konfliktni situacii. da se priznae voljata na ve}e izgradenite nacii da se potvrdat na smetka na drugite. ili. politi~ki termin) zna~i implicitno i eksplicitno da mu se dade pravo da bara politi~ka nezavisnost. Spored tolkuvaweto na Gelner. sepak za nacionalisti~kite dvi`ewa .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor vo svojata su{tina. retko e plod na slu~ajnost. razlikuvaj}i tri tipa: nacionalen. nacionalizmot. Da se nare~e etnikumot ({to e nau~en koncept) narod ({to e. Priznavaj}i ja pozitivnata uloga na nacionalizmot pri formiraweto na nacijata i sozdavaweto na sovremenata dr`ava. pravo da stane nacija . Sepak. istovremeno mo`e da bide agresiven i ekspanzionisti~ki (Atanasov. toj e pozitivno dvi`ewe. nacionalisti~ki i etni~ki konflikt. toj go definira nacionalizmot i kako ~uvstvo i kako dvi`ewe. etnikumi. Kako primer gi poso~uva poslednite slu~uvawa na Balkanot. Samoto postoewe na ovie dvi`ewa implicira dezintegracija na politi~kite entiteti vo ramkite na po{irokiot op{testven sistem.koi se javuvaat vo sovremenite dr`avni organizacii i dokolku istite se prosledeni so etni~ko nasilstvo mo`e da se ka`e deka pretstavuvaat zakana za integritetot na dr`avata. nacionalizmot e pred s¡ politi~ki princip. prostorot za implementacija na nacionalisti~kite principi e ograni~en. proizleguva i pravoto na dr`avata da intervenira so cel da go so~uva sopstveniot integritet. Ottuka. Taa smeta deka zbrkata na terminite nacii. odnosno ~uvstvoto na zadovolstvo predizvikano od negovoto ispolnuvawe. Ednostavno. Na ovoj na~in. tuku od nacionalisti~ki i etni~ki karakter. Ottuka. Nacionalisti~ki sentiment e ~uvstvo na gnev predizvikano od kr{eweto na principot. pak. koj tvrdi deka politi~kata i nacionalnata edinica treba da se sovpa|aat. zadovoluvaweto na ednite predizvikuva frustriranost kaj drugite. za koi smeta deka ne se konflikti od nacionalen. proizleguva deka e nevozmo`no da bidat zadovoleni site nacionalizmi. pak.politi~ka edinica. Ottuka. nacionalizmi. ili. 2001: 5). 2003: 43). Vo ramkite na ovoj princip. Etnikumite se razlikuvaat od nacijata za{to ovie ne se politi~ki organizirani ([naper. 2007 59 . Pa taka. Pri toa. [naper vo nacionalizmot prepoznava barawe na etnikumite da bidat priznati kako nacii odnosno da se sovpadne istorisko-kulturnata (ili etni~kata) zaednica so politi~koto organizirawe. kako dualen tip na ideologija. Toj konstatira deka brojot na potencijalnite nacii e mnogu pogolem od brojot na mo`nite dr`avi sposobni da pre`iveat. no i dol`nosta da im izleze vo presret na Skopje. barem ne ednovremeno. vo su{tinata na negovata ideologija. 2003: 31). Gelner gi poso~uva situaciite vo koi nacionalizmot predizvikuva ~uvstvo na zadovolstvo i ~uvstvo na nezadovolstvo. Nacionalisti~ko dvi`ewe e ona koe e pottiknato od sentiment od ovoj vid (Gelner.

60 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . prvenstveno preku institucionalni formi na praktikuvawe vo ramkite na postoe~kiot op{testven sistem.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija barawata za po~ituvawe na nacionalnite prava i slobodi.OHRID .

Koga velime deka se lu|eto kulturni su{testva. tie se formirale i izgradile pod vlijanie na kulturnata istorija na taa sredina. istoto e mnogu poskromno. ~uvstvoto za tradicija. Vo nekoi sredini. zatoa pak postojat razli~ni kulturi. vo razli~ni op{testva. polot. vo nekoi drugi pak. pra{aweto na bojata na ko`ata. pripadnost. vrednosni i moralni sistemi. Na toj na~in. lojalnosta kon predcite i privrzanosta kon sopstvenoto kulturnoto nasledetvo e poizrazeno dodeka kaj drugi. lu|eto. No. taa e sosema neva`na. Pra{aweto na seksualnosta nekade se tretira kako ~isto telesna funkcija. razvile sosema razli~ni pogledi na svetot. vo razli~ni op{testva imaat sosema poinakva va`nost i zna~ewe. kako {to e smrtta. kako {to veli Parek. bojata na ko`ata ima metafizi~ko zna~ewe i ima uloga pri definiraweto na statusot i mo}ta vo op{testvoto. seksualnosta. Ponatamu. Razli~nite kulturi pretstavuvaat Skopje. dlaboko navleguva vo site sferi na negovoto `iveewe. 2007 61 . `ivotot. Nekade taa predizvikuva ~uvstvo na ~ove~ka slabost vo odnos na prirodata. sovest. pred s¡. na seksualnosta ne samo {to £ se dava kosmi~ko zna~ewe. razli~ni normi. kaj onie {to poteknuvaat od razli~ni kulturni sredini. mislime. ~uvstvoto za samosvest. razli~no se do`ivuva i razli~no se manifestira. Zatoa velime deka ne postoi otsustvo na kultura. ^ove~kite potencijali i sposobnosti. kako i razli~ni formi na socijalen `ivot. Kaj nekoi. taa se do~ekuva so ~uvstvo na radost zaradi veruvaweto deka so toa se postignuva osloboduvawe od ovozemskiot svet na tagata. razli~ni sistemi na zna~ewe. vo razli~ni sredini razli~no se do`ivuva. Duri i ona neizbe`noto.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor KULTURNI RAZLIKI Kulturata. razli~ni kulturni. tuku se do`ivuva i kako bo`estvena aktivnost zaradi ra|aweto nov `ivot. Na primer. kaj lu|eto po~nale da se javuvaat i razli~ni ~uvstva vo odnos na identi~ni pra{awa. vo zavisnost od geografskite uslovi i istoriskite iskustva. po~nale da se razvivaat vo razli~ni nasoki i da dobivaat razli~na dimenzija. smrtta itn. Kako li~nosti pak. na toa deka tie se rodeni i izrasnati vo odredena kulturna sredina. nekade pak. kako integralen del na sekoe ~ove~ko su{testvo. Ne postoi ~ove~ko su{testvo koe ne se formiralo pod vlijanie na nekoja kultura. pa zatoa istata e obviena so mistika i tabua. Pod vlijanie na razli~nite kulturi. vina i pokajuvawe. dodeka na drugi mesta.

proizvodstvo. Ottuka. pak. ima izgradeno sopstven sistem na kulturni i moralni vrednosti i normi na op{testveno odnesuvawe. odnesuvaweto .. Postojat samo razli~ni kulturi koi se ednakvo vredni i imaat ednakvi prava. deka }e go zbogati svoeto iskustvo dokolku ima pristap i do drugi kulturi.Kulturna raznolikost se odnesuva na mno{tvoto na~ini so pomo{ na koi kulturite na grupite i op{testvata go nao|aat sopstvenoto izrazuvawe. na koja bilo kultura. deka tie se podednakvo bogati i zaslu`uvaat podednakvo po~ituvawe. Kulturnata raznolikost se poka`uva ne samo na razli~ni na~ini na koi kulturnoto nasledstvo na ~ove{tvoto se izrazuva. jazikot. deka taa zaslu`uva barem izvesno po~ituvawe poradi toa {to taa im zna~i na svoite pripadnici i poradi nejzinata kreativna energija.ve}e definirani kako odrednici na kulturniot identitet a proizlezeni od razli~nite kulturni tradicii . ednostavno.OHRID .se narekuvaat kulturni razliki. Sekoja kultura. Toa. . Razlikite vo veruvawata. Toa zna~i deka niedna kultura ne e sovr{ena i ottuka nema pravo da se nametnuva na drugite kulturi (Parekh. ne bi trebalo da nî navede na zaklu~ok deka ~ovekot ne mo`e da se realizira sebesi vo ramkite na sopstvenata kultura. tuku isto taka i preku razni na~ini na umetni~ko tvorewe. Sekoja kultura realizira ograni~en delokrug na ~ove~ki svojstva i emocii i opfa}a samo del od sevkupnosta na ~ovekovoto postoewe. konvencijata pretpostavuva priznavawe na ednakvo dostoinstvo. bez razlika na upotrebenite sredstva i tehnologii# . sekako. obi~aite. Vo ovaa konvencija e potencirana va`nosta. tuku. soglasno so teorijata na kulturniot relativizam. da go pro{iri svojot intelektualen i moralen horizont i da ja izbegne opasnosta od isku{enieto da se apsolutizira sebesi. velime deka ne postojat pomalku ili pove}e vredni kulturi. no i po~it 62 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . vo zavisnost od nejziniot razvoj vo tekot na istorijata. zna~eweto. Ova. Ovie izrazuvawa ponatamu se prenesuvaat vo ramkite na grupite i me|u grupite i op{testvata. distribuirawe i u`ivawe. potrebni £ se i drugi kulturi so cel podobro da se razbere sebesi. Ottuka. Toa ne zna~i nitu deka sekoja od niv e dobra za svoite pripadnici i poradi toa site kulturni razliki zaslu`uvaat da bidat vrednuvani. ne zna~i deka kulturite ne mo`e da se sporeduvaat i prosuduvaat.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija razli~ni sistemi na zna~ewa i veruvawa i razli~ni pogledi na `ivotot. 2000: 337). pravoto na garantirawe i pravoto na izrazuvawe na kulturnata raznolikost. zgolemuva i prenesuva preku razni kulturni izrazuvawa. Seto toa zna~i deka nitu edna kultura ne e celosno bezvredna. {irewe.se veli vo definicijata za kulturna raznolikost vo Konvencijata za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta vo kulturnite izrazuvawa na UNESKO. Vo odnos na za{titata i unapreduvaweto na raznolikosta na kulturnite izrazuvawa.

vo princip ne e nespoiva so sozdavaweto na Skopje. onaa na jazicite. bidej}i se nu`no povrzani so subjektivitetot (Xordan. kako nositel na bogatstvoto na posebnostite e ve}e pra{awe na nu`nost i toa mo{ne urgentno pra{awe. 1999-2000: 14). Od druga strana. 1995: 165). seksizam. Sekoe ~ove~ko su{testvo ima potreba od priznavawe na negovata kultura i nejzinite distinktivni obele`ja koi istovremeno pretstavuvaat i obele`ja na negoviot kulturen identitet. rasa. Po~ituvaweto na nivnata kultura ja steknuva nivnata lojalnost. na religiite i na kulturite.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor za site kulturi. Istovremeno. {to se ~ini implicitno na samata su{tina na sintagmata (Petkovska. proizleguva deka i nivnoto samopo~ituvawe e tesno povrzano so kulturata. Po~ituvawata na pravata na poedinecot kako pol. 2003: 15). elitizam. Objektivnata raznovidnost. im dava doverba i pottik za integracija vo po{irokoto op{testvo. kulturnite borbi ~esto odrazuvaat i/ili sozdavaat dlaboki emocionalni ~uvstva . Bidej}i se privrzani ~ovekovite su{testva kon i oblikuvani od svojata kultura. Vedon.~uvstva na patriotizam. Kulturnite i etni~kite razliki vlegoa vo fokusot na istra`uvawata kako kategorija va`na za integracijata na sekoe multietni~ko op{testvo. socijalna i za politi~ka transformacija. multietni~koto op{testvo te{ko mo`e pove}e da gi ignorira barawata za razli~nosta. Kulturnata razli~nost kako celna mo`e da pretstavuva i vredna kolektivna sopstvenost (Atanasov. Kulturnata razli~nost ne treba da pretstavuva pre~ka vo sevkupnite op{testveni odnosi. Razli~nosta e neodminliv fakt i nitu mo`e da se izbri{e od realnosta nitu da se potisne bez odreden stepen na prisila i ~esto duri ni toga{. a ne samo pra{awe na raspredelbata na mo}ta ili na nekoja humanisti~ka opredelba. antirasizam itn. Ne e samo idejata tuku realnoto bitie na kulturniot pluralizam ja ~ini neophodnosta od iznao|awe na modusi na negovoto realizirawe kako faktor na socio-kulturnata integracija. Zatoa osnovnoto po~ituvawe {to im go dol`ime na na{ite sogra|ani e pro{iruvawe na nivnata kultura i nivnata kulturna zaednica. {to e osobeno va`no za sfa}aweto na implicitno revolucionernata uloga na multikulturalizmot kako programa za kulturna.. Promocijata na kulturnite razli~nosti e su{tinski povrzana so promocijata na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na poedinecot. vklu~uvaj}i gi kulturite na licata koi im pripa|aat na malcinstvata i na domorodnite narodi. rasizam. 2007 63 . Terens Tarner smeta deka kriti~koto razbirawe na kulturnite dimenzii na sovremenite politi~ki pra{awa i borbi ima ne samo teorisko tuku i politi~ko zna~ewe za mislitelite i grupite {to se obiduvaat da teoretiziraat ili da gi organiziraat dezintegrativnite i integrativnite ulogi na kulturata i na identitetite vo sovremenite op{testva.

Spored definicijata na Lafarg (Lafargue). kulturata i identitetot. Vo ovoj kontekst bi gi spomenale predrasudite vo ~ija osnova se krie nepoznavaweto na drugi kulturni i vrednosni sistemi. Olport razlikuva t. pasivni i aktivni predrasudi. izbegnuvaweto.koi se naj~esto frekventno vnatre{ni .ili niv gi formira . poinakvi od onie na grupata na koja £ pripa|a poedinecot. mo`at da gi nadminat kulturnite razliki i eventualno. ”Savremena administracija” . neprijatelski stav kon odredena grupa (rasa. narod.Beograd 1982 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 2. nacija).prvenstveno nastanuvaat kako rezultat na nedorazbirawata okolu vrednostite. 2003: 137). poto~no. ili kon poedinecot samo zatoa {to e ~len na taa grupa. 5 Vo zavisnost od odnosot pome|u predrasudata i nejzinoto prakti~no dejstvuvawe. odredeno nivo na prakti~no dejstvuvawe. Stepenot na uspehot na realizacijata na vaka zacrtanite politi~ki celi govori za kapacitetot na politi~kiot proekt da gi razre{i soperni{tvata i konfliktite me|u op{testvenite. Vo osnovata na sekoja predrasuda se nao|a: 1. predrasudata se definira kako negativen. Allport). G. kako {to veli G. religioznite i etni~kite grupi spored pravilata {to se priznati kako legitimni ([naper. a drugite. kako proces na sozdavawe op{testvena distanca kon pripadnicite na drugi grupi. 5 Socioloshki leksikon. siroma{na i iskrivena kognitivna organizacija na znaewe za objektot na koj se odnesuva predrasudata. Vo socijalno-psiholo{kite istra`uvawa.n. 2. omraza. izrazeni negativni ~uvstva (prezir. identitetskite razliki me|u grupite. Za prvite veli deka im nedostasuva akcionata komponenta. Homogenosta na populaciite e samo eden od uslovite {to ja pomagaat politi~kata sorabotka. gi stepenuva spored na~inot na nivnoto prakti~no dejstvuvawe i toa: 1. Sepak. Instituciite na dr`avata. ako vodat politi~ki proekt i formiraat . 3. pak.OHRID 64 . itn). Predrasudata pretstavuva op{testvena pojava ~ija glavna karakteristika e grupnata netrpelivost. ozboruvaweto.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija zaedni~kiot politi~ki proekt. sovremenite konflikti . predrasudata e lo{o mislewe za drugi bez dovolno opravduvawe. Olport (G. gnev. {to e pote{ko. koe pretstavuva sklonost da se zboruva lo{o za pripadnicite na drugi grupi. odnosno silno izrazena antipatija kon grupata kako celina.edno politi~ko op{testvo a ne samo eden poseben etnikum. odnosno trajno predubeduvawe vo odnos na odredeni poedinci kako pripadnici na nekoja op{testvena grupa ili vo odnos na grupata kako celina.

Naru{enite me|uetni~ki odnosi naj~esto pretstavuvaat pri~ina za predizvikuvawe na razli~ni vidovi sudir. Vo poslednata dekada na dvaesettiot vek. vklu~itelno i me|unarodniot poredok. bogatstvoto. religiska ili za drug vid op{testvena grupa. Simoska go poso~uva primerot so Bosna koja pretstavuva{e primer za so`ivot i otsustvo na predrasudi. vo svetot bile zabele`ani 90 oru`eni sudiri. a ostanatite 86 se slu~ile vo ramkite na dr`avite i se definirani kako etni~ki. Vo edno heterogeno op{testvo (multietni~ko. fizi~kiot napad. poslednata dekada na dvaesettiot vek be{e odbele`ana so serija krvavi etni~ki konflikti. 5. Vo ovoj kontekst. Moynihan. Ovie konflikti bea pri~ina za zaguba na ogromen broj ~ove~ki `ivoti. multikonfesionalno. bez razlika dali stanuva zbor za klasna. 1976 : 19). istite mo`e da stanat izvor na konflikt onoj moment koga }e se stavat vo odreden politi~ki kontekst so cel da se potencira ili predizvika neprijatelski stav kon opredelena grupa. predizvikuvawe na golemi materijalni {teti. Skopje. 2007 65 . isto kako {to i me{ovitite brakovi i sosedstva ne se garancija za negovo odbegnuvawe. Teorijata za realen konflikt tvrdi deka se predrasudite rezultat od natprevarot me|u grupite za nedovolnite resursi kako {to se teritorijata. kulturna. po radikaliziraweto na stavovite. pri {to doa|a do me|usebno realno zagrozuvawe (Glazer.. religiozni i drug vid sudiri. statusot itn. stana reper za surovost vo me|uetni~kite konflikti. multikulturno.sami po sebe . diskriminacijata. no i posledici vo odnos na stabilnosta i bezbednosta na dr`avite vo regionot. od koi samo 4 bile me|udr`avni. etni~kata i verskata zatvorenost i predrasudite ne mora nu`no da vodat vo konflikt. Za provokacija na konfliktite sepak e neophodno radikalizirawe na stavovite i odredeno nivo na agresivnost i militantnost (Simoska. multijazi~no) tokmu etni~kite i verskite predrasudi mo`e da bidat zna~aen faktor ili preduslov za sozdavawe na me|uetni~ki tenzii. Se razbira. I na Balkanskiot Poluostrov. proces koj se sostoi od prezemawe niza merki protiv pripadnici na nekoja grupa so cel da se istakne nejzinata pomalku vredna polo`ba. koe pretstavuva ekstremen vid na antipatija i neprijatelstvo kon opredelena grupa.ne pretstavuvaat dezintegrativen faktor vo op{testvoto. za da istata potoa. 2001: 45). koj ozna~uva premin od verbalno odnesuvawe kon neposredno fizi~ko zagrozuvawe na drugite.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor 3. nacionalisti~ki. etni~ka. 4. nitu pak zakana za stabilnosta na dr`avata. Sepak. Predrasudite . istrebuvaweto.

i na kulturen plan. Drugata krajnost ja locira vo nedoverbata vo sopstveniot identitet.iznesuva okolu 10 milioni `ivoti. Nitu insistiraweto vrz superiornosta. bilansot od etni~kite nasilstva . dodeka. vklu~itelno i vo onie {to go minuvaat patot na sopstvenata demokratizacija. ne treba da se prenebregne nitu pak faktot deka kulturnite bitki neizbe`no imaat politi~ka i ekonomska dimenzija. ona drugoto pretstavuva opasnost da se izgradi arteficielna slika za sopstveniot identitet. nitu insistiraweto vrz inferiornosta ne se re{enie za problemot. Vo obidot da se najde vistinskiot odgovor na ova senzitivno i kompleksno pra{awe. pak. kulturnite grupi treba da bidat priznati vo politikata. Razlikata me|u kulturite sami po sebe ne se pri~ina za konflikt pome|u niv. odnosno vo kolkava mera i vo koja forma. Od druga strana. Vo sovremenite demokratski op{testva. ne treba da se prenebregne faktot deka site politi~ki i ekonomski bitki se vodat. i zatoa akcentot treba da se stava vrz sli~nostite a ne vrz razlikite (Petkovska. odnosno kako edna od krajnite negativni posledici pri instrumentalizacijata na predrasudite vo odredeni politi~ki celi. etni~kite konflikti ne pretstavuvaat predmet na istra`uvawe na ovoj trud i istite se spomenati vo kontekst na predrasudite. sekoga{ treba da se ima predvid ulogata i zna~eweto na kulturata. a ne na nekakov istoriski kontekst. Socijalnata kohezija i integriranosta na op{testvoto. narcizmot na site etni~ki kulturi se dol`i na instrumentalizacijata na aktuelnata politika. Ruanda. Petkovska. Zatoa. Edna od centralnite temi vo sovremeniot diskurs na politikata na priznavawe e pra{aweto dali voop{to i kako. odnosno gi determiniraat pozitivnite i negativnite tekovi vo ovoj proces. so {to neminovno vlijaat vrz stepenot na op{testvenata integracija. vklu~itelno i vo regionot. Sekako treba da se spomenat masovnite egzodusi i `rtvite od etni~kite konflikti vo Hrvatska.od krajot na Vtorata svetska vojna pa do denes . 2005: 318). mo}ta i vo zna~eweto na sopstvenata kultura. Sepak. me|u drugoto. Bosna. kulturata pretstavuva vistinski izvor na legitimnost i mo}. istovremeno zna~i i postignuvawe na visok stepen na stabilnost i bezbednost vo dr`avata. 66 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Spored nekoi relevantni pokazateli. Spored misleweto na A.OHRID . osobeno na onie so multietni~ki i multikulturen predznak. Odnosot kon sopstvenata kultura e vreden samo dokolku ne zapa|a vo etnocentrizam.

Op{testvenata integracija. Za da se definiraat i objasnat celite na op{testvenata integracija. kulturna. treba da se sfati i sogleda okupiranosta na sovremenite misliteli vo sociolo{kata i politi~kata teorija so ovoj proces.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor OP[TESTVENA INTEGRACIJA Postignuvaweto na visok stepen na op{testvena integracija pretstavuva edna od krucijalnite zalo`bi na sovremenite demokratski dr`avi. {to ovozmo`uva uspe{no dejstvuvawe i opstanok na taa celina.6 Krajnata cel na op{testvenata integracija e da se obezbedi nepre~eno funkcionirawe na sovremenata dr`ava. odnosno kakva politi~ka tvorba e taa. vo analiza na kulturata i kulturnite tvorbi (vo smisla na nivnata povrzanost so uspe{noto dejstvuvawe na op{testvenite pojavi. vo analiza na oddelni op{testveni ustanovi (vo smisla na nivnata vnatre{na integracija i vo smisla na nivnata integriranost vo po{iroki ramki). Obedinuva~ka po svojot karakter. 1982 67 Skopje. dr`avata se opredeluva kako najseopfatna. 2007 .Beograd. “Savremena administracija” . religiska i drug vid pripadnost. Ottuka. koja pretstavuva isklu~itelno kompleksen proces. 6 Socioloshki leksikon. Sovremenata dr`ava pretstavuva specifi~na politi~ka zaednica na obedineti gra|ani bez razlika na nivnata etni~ka. Poimot op{testvena integracija mo`e da se koristi vo analiza na op{testvoto kako celina (globalno op{testvo). nejzinoto demokratsko unapreduvawe i sevkupen razvoj. kako i stabilnost i bezbednost vo samata dr`ava. najmo}na i najavtoritetna politi~ka institucija. op{testvenata integracija e pra{awe od su{tinsko zna~ewe za opstanokot na dr`avata. Po pravilo i mo{ne ~esto vo literaturata. najnapred mora da se odgovori na pra{aweto {to pretstavuva sovremenata dr`ava. opfa}a mnogubrojni i razli~ni segmenti od sevkupnoto op{testveno `iveewe i e definirana kako sostojba vo koja elementite na opredelena op{testvena celina se skladno i blisku povrzani. imaj}i predvid deka stanuva zbor za pra{awe od vitalen interes za dr`avata. so {to bi se postignala socijalna kohezija vo ramkite na op{testvoto. dodeka pak nivnata vnatre{na integracija pretstavuva integracija na kulturata {to ne bi mo`elo da se vodi pod poimot op{testvena integracija) i vo analiza na li~nosta (vo smisla na nejzinoto uspe{no vklopuvawe vo op{testvenite ustanovi i procesi).

ja izdvojuva nejzinata preokupiranost so politi~kata i kulturnata homogenost. kako najdominantna politi~ka institucija. da gi premosti socijalnite hierarhii na status. modernata dr`ava se soo~uva so nekolku ograni~uvawa od koi. Tokmu so avtoritetot i mo}ta. go institucionalizira nivnoto ~uvstvo na me|usebna gri`a. religiskite. etni~ka pripadnost. spored toa. no na~elno gi ureduva i odnesuvaweto. poseduva monopol na legitimna upotreba na fizi~ka sila na odredena teritorija. zna~i deka taa vospostavuva suverenitet. Nositeli na suverenitetot na sovremenata demokratska dr`ava se nejzinite gra|ani. Ottuka. kulturna i verska sloboda. vera ili opiplivi moralni veruvawa. a na gra|anite da im obezbedi sigurnost. no ne i po ova pra{awe. Parek veli deka pretstavuva institucionalna integriranost na pove}e razli~ni funkcii vo ramkite na edna edinstvena teritorijalna i politi~ka edinica i simbol na kolektivniot identitet na nejzinite gra|ani. Koga ne po~iva vrz edinstvoto na rasa. taa e dlaboko homogenizira~ka institucija (Parekh. Toj smeta deka dr`avata treba da vospostavi ednakvost me|u svoite ~lenovi. polo`bata i ramkite na slobodata na poedinecot vo op{testvoto (Mir~ev. 1998: 430). nositel na vrhovnata i neprikosnovena mo} i avtoritet vo op{testvoto. Taa mo`e da gi tolerira razlikite po site drugi osnoovi. Vo ovaa va`na smisla. Taa go potpomaga ~uvstvoto na zaedni{tvo me|u svoite ~lenovi koi inaku ne se srodni. a na nivniot kolektiven `ivot mu dava i javen i istoriski kontinuitet. Karakteristi~no za sovremenata dr`ava e toa {to nositelite na legitimnata vlast izbrana na demokratski na~in ne se istovremeno i nositeli na suverenitetot na dr`avata.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Kvalifikativot na dr`avata kako najmo}na i najavtoritetna politi~ka institucija vo op{testvoto. prinudni i drugi mehanizmi za da im ovozmo`i na site nejzini gra|ani da go spodelat ~uvstvoto na politi~ko samorazbirawe. Nejzinata nadle`nost se sostoi vo donesuvawe na zakonski odluki i kontrolirawe na upotrebata na silata vo op{testvoto. taa mo`e da obezbedi prostor za li~na avtonomija.OHRID . 2000: 179 . kasti i klasi i da go neguva nivnoto ~uvstvo na dostoinstvo. imaj}i javen legitimitet i ovlastuvawe. poredok. dr`avata koristi obrazovni. Sepak. Za sovremenata dr`ava. Osnovnata cel na sekoja dr`ava e da ja organizira i odr`uva sopstvenata vlast na odredena teritorija. spored Parek. Taa e. Dr`avata o~ekuva site nejzini gra|ani na identi~en na~in da se definiraat sebesi vo nivniot me|useben odnos. dr`avata gi ureduva odnosite me|u lu|eto. vlast. Ova spodeleno politi~ko samorazbirawe e nejzina konstitutivna i neophodna pretpostavka. organizacija i odbrana na edna teritorija i na nejzinata populacija. no i vo odnosot so dr`avata. Da se bide gra|anin na opredelena dr`ava zna~i da se nadminat etni~kite. kulturni. socijalnite i site ostanati osobenosti i 68 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . odnosno vo ramkite na sopstvenite granici. Dr`avata. bezbednost i da im gi garantira nivnite prava i slobodi.185). kako centralna.

individuite da delat odreden broj naviki i zaedni~ki veruvawa. Dominik [naper smeta deka tokmu integracijata preku dr`avjanstvoto e ona {to mo`e da se nare~e i politi~ka lojalnost a istoto pretpostavuva zaedni~ko prifa}awe na politi~koto kako mesto na edinstvo. pred s¡ zaradi strukturata na populacijata i nivnata pripadnost kon razli~ni kulturni i etni~ki zaednici koi. koj smeta deka stvarnata integracija ne ja sledi avtomatski formalnata ili zakonskata integracija velej}i deka promenata {to se odnesuva na delot {to treba da bide integriran. 2003: 33). pak. religiskite i kulturnite partikularizmi kako i razvivawe na ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost. Da se definira procesot na integracija ako slobodno gi sledime analizite na Dirkem podrazbira da se definiraat i da se prifatat zaedni~kite celi na eden kolektiven dogovor. Ottuka. vo koja se veli deka stanuva zbor za proces niz koj razli~nite elementi se kombiniraat vo izvesno Skopje.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor istovremeno da se razmisluva i odnesuva kako pripadnik na taa politi~ka zaednica. pak. Procesot na op{testvenata integracija e dopolnitelno obremenet vo multikulturnite i multietni~kite op{testva. 2007 69 . kako konsenzus okolu na~inite na ureduvawe so pomo{ na kompromisi i eventualno so sila na konflikti od sekakva priroda. poseduvaat razli~ni vrednosni sistemi i razli~ni normi na socijalno odnesuvawe. Vo taa nasoka se dvi`i i definicijata za procesot na op{testvenata integracija vo multikulturnite sredini. da postoi interakcija me|u ~lenovite na grupata ([naper. Vo taa nasoka se dvi`i i konstatacijata na Semprini. na op{testvenata integracija. neminovno dejstvuva i vrz site drugi sostavni delovi na ve}e integriranata celina. Vo totalitarnite re`imi. treba da £ se posveti nu`no vnimanie vo smisla na utvrduvawe na odredena pravna ramka no. Istoriskoto iskustvo govori deka nitu edna dr`ava ili koj bilo drug vid na op{testveno organizirawe ne bi mo`elo da opstane dokolu istoto ne e poddr`ano od voljata na gra|anite da `iveat i da dejstvuvaat zaedno i da po~ituvaat odredeni zaedni~ki vrednosti i normi na odnesuvawe. ovaa volja se zamenuvala so strav i prezemawe niza represivni merki. kako isklu~itelno slo`en proces koj vo svojata su{tina ima obedinuva~ki karakter. Vo demokratskite dr`avi. so cel da se obezbedi nepre~eno funkcionirawe na dr`avata. voljata za zaedni~ki `ivot treba da bide izrazena preku ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost na gra|anite. istovremeno treba da se opfatat i ostanatite segmenti na op{testvenoto `iveewe vo smisla na po~ituvawe i integrirawe na etni~kite. Istata }e bide efikasna edinstveno dokolku se otelotvori vo institucionaliziranite formi na socijalniot `ivot.

stavovi 373-7 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . so cel integracija na pripadnicite na razli~nite zaednici vo sferite na op{testvenoto `iveewe. proizleguva i ~uvstvitelnosta na ovaa problematika kako i potrebata od nu`no vnimanie koe treba da se posveti vo site segmenti na multikulturnoto op{testvo. namesto federacii od individui (vo ovie federacii individuite vleguvaat so svojot dogovor za federirawe kade {to dr`avata £ garantira na individuata polna garancija na nejzinite prava i slobodi) (Bocevski. 2006: 38). 7 Studijata na ON. Ottuka. Pra{aweto e dali so sega{nite modeli na integracija na kulturno podelenite op{testva i aktuelnite modeli na integrirawe se postignuva zaednica {to ovozmo`uva odr`livo op{testvo i implementacija na zaemno dogovorenite pravni i socijalni normi.OHRID 70 .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija edinstvo zadr`uvaj}i go pritoa nivniot bazi~en identitet7. 1999: 69). Ovie dva navidum kontradiktorni procesa mo`at da se sintetiziraat. Celta na ovoj kompleksen i slo`en proces e naso~ena kon zajaknuvawe na op{testvenata kohezija i integracija na pripadnicite na posebnite grupi vo op{testvo. ako postoi klima na tolerancija i interkulturen dijalog (Dimitrov. Odnosno. so~uvuvaj}i go istovremeno nivniot identitet. supra zabele{kata 82. dali e mo`no individuata da si go odbrani suverenitetot vo op{testvata koi{to zasileno sebesi se definiraat kako federacii od zaednici (i toa zaednici vo koi individuite vleguvaat preku svoite kulturni karakteristiki).

logi~no pretpostavuva pozitivna politi~ka akcija. vo isto vreme. AvstroUngarija. i da gi priznae i praktikuva onie formi na razli~nost koi se soodvetno ograni~eni i ne pretstavuvaat zakana za op{testvenata integracija (Bennet. pa duri i na razli~ni kontinenti. Vizantija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor MULTIKULTURALIZAM Verojatno ne postoi sovremeno op{testvo koe vo svojata osnova i spored svojata struktura ne e multikulturno. 1990). Rimskoto Carstvo. proizleguva i urgentnosta na pra{aweto na multikulturalizmot zaradi {to istoto zazema zna~ajno mesto na politi~kite agendi vo sovremenite demokratski dr`avi. Rasprostraneti na ogromni teritorii. multikulturni op{testva se soo~uvaat so istite predizvici: kako da se obezbedi so`ivot me|u razli~nite kulturni i etni~ki zaednici. tie morale da iznajdat soodvetni mehanizmi za da gi reguliraat i onaka slo`enite me|uetni~ki odnosi. Otomanskata Imperija. uspee da bide i razli~no no. Vo ramkite na imperiite `iveele razli~ni etni~ki. kako da se izleze vo presret na barawata na kulturnite razli~nosti. Ottuka. Opstanokot na imperiite vo golema mera zavisel od vospostavenoto zaedni{tvo pome|u razli~nite grupi. religiozni i jazi~ni grupi. ovie imperii opstojuvale so vekovi. se pra{awa {to navleguvaat dlaboko vo su{tinata na multikulturalizmot. 2007 71 . kako da se obezbedi politi~koto edinstvo. Od tie pri~ini. pravoto da se bide razli~en kako i potrebata da se zadovolat barawata i potrebite na razli~nite kulturni zaednici vo ramkite na eden praven i institucionalen sistem. Za edno multikulturno op{testvo velime deka e inkluzivno dokolku. Carska Rusija i dr. kulturni. kako da se razvie ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost kaj site ~lenovi na politi~kata zaednica. Kulturnite razli~nosti. ovaa politi~ka akcija ima tri celi: da obezbedi adekvatno konzumirawe na zaedni~koto kulturno Skopje. Ova. Sovremenoto sfa}awe na kulturniot identitet i kulturnite prava vo Evropa stava akcent na multikulturalizmot i afirmirawe na me|uzavisnosta na postoe~kite kulturi. kako da se so~uva opstanokot na op{testvoto. 2001: 35). Spored Deklaracijata za multikulturno op{testvo i evropskiot kulturen identitet (Palermo. I dene{nite sovremeni. Ovoj nepobiten fakt gi vle~e svoite koreni od periodot na starite svetski imperii: Anti~ka Makedonija.

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

nasledstvo za celokupnoto naselenie vo Evropa i pottiknuvawe na nivno u~estvo vo razvojot na taa zaedni~ka kultura; sozdavawe na socijalen prostor za poedinecot i site kolektiviteti vo koj e obezbedena slobodata na samoizrazuvawe i stilot na `ivotot, so {to se osloboduva nivniot identitet, ograni~en samo so potrebata za po~ituvawe na drugite; ohrabruvawe na akcii so cel sorabotka i recipro~no zbogatuvawe na razli~nite kulturi. Pottiknati od kompleksnosta na ovoj kulturen fenomen nare~en multikulturalizam, kako i od potrebata da se so~uva socijalnata kohezija vo op{testvoto - pra{awe od vitalen interes za opstanokot na dr`avata - golem broj demokratski vladi pristapija kon revidirawe na nivnite oficijalni dr`avni politiki so cel da iznajdat najsoodvetni re{enija so koi bi im izlegle vo presret na potrebite i barawata na razli~nite kulturni i etni~ki zaednici. Govorej}i za multikulturalnosta i multikulturalizmot, neophodno e da napravime jasna distinkcija pome|u ovie dva poima. Multikulturalnosta se odnesuva na multikulturnata struktura na populacijata, odnosno postoeweto na pove}e kulturni grupi vo ramkite na edna politi~ka zaednica, dodeka pak, multikulturalizmot prvenstveno pretstavuva politi~ki koncept koj preku opredelena pravna ramka gi utvrduva na~inite i mehanizmite za priznavawe i po~ituvawe na kulturnite razliki i realiziraweto na nivnite kulturni prava. Poimot multikulturalizam pretstavuva iskonstruiran politi~koideolo{ki koncept koj nalaga politi~ko dogovarawe, a naglaskata e stavena vrz etni~kite razliki (Petkovska, 2005: 318). Multikulturalizmot ne se odnesuva na razlikite i identitetot sami po sebe tuku na onie ne{ta {to se vtemeleni i sodr`ani vo kulturata. Toa e, pred sî, sistem na veruvawa i praktiki vo ~ii ramki opredelena grupa lu|e se razbira sebesi i svetot i gi organizira svoite individualni i kolektivni `ivoti (Parekh, 2000: 2). Multikulturalizmot e ideja ili ideal za zaedni~ki so`ivot na razli~ni etni~ki i kulturni grupi vo ramkite na edno pluralisti~ko op{testvo. Osnovnite zna~ewa na terminot multikulturalizam se odnesuvaat kako na ideologijata taka i na zbirot na kulturni politiki odnosno kulturni praktiki. Na nivo na ideologija multikulturalizmot vklu~uva gledi{ta vo koi spa|a prifa}aweto razli~ni etni~ki grupi, religii, kulturni dejstvuvawa i jazi~ni razli~nosti vo edno pluralisti~ko op{testvo. Koga se odnesuva na politika, multikulturalizmot ja ozna~uva eksplicitnata dr`avna politika koja ima dve osnovni celi:

72

Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

1. 2.

poddr`uvawe na harmoni~ni odnosi me|u razli~ni etni~ki grupi; definirawe na odnosite me|u dr`avite i etni~kite malcinstva ([e{i}-Dragi~evi}, Stojkovi}, 2003: 383).

Terminot multikulturalizam prv pat bil upotreben vo 1971 godina vo eden govor na Pjer Trido, toga{en pretsedatel na Kanadskata vlada, koj rekol: ,,Terminot bikulturalizam ne go otslikuva dovolno dobro na{eto op{testvo. Vo toj pogled, zborot multikulturalizam e poprecizen#. Postojat golem broj teorii za multikulturalizmot, kako i za razli~nite politi~ki obrasci na multikulturalizmot. Kako najkarakteristi~ni bi gi spomenale avtonomisti~kiot multikulturalizam - onoj vo koj kulturnite grupi baraat ednakvost so dominantnite, prisposobuva~kiot - onoj vo koj dominantnata kultura pravi otstapki na kulturnite malcinstva, i interaktivniot - onoj koj bara ne da se vodi avtonomen `ivot tuku da se sozdade zaedni~ka kultura (Sarkawac, 2005: 22). Sepak, trgnuvaj}i od soznanieto deka sekoja dr`ava ima sopstveni specifiki usloveni od razli~nite etni~ki zaednici koi `iveat vo ramkite na nejzinite granici, nivnite distinktivni kulturni obele`ja (jazikot, kulturata, tradicijata, religijata) kako i sopstvenata istorija, mo`e da zaklu~ime deka ne postoi unificiran model na multikulturalizam, nitu pak postoi edinstven i idealen model na politika na multikulturalizmot. Toj treba da se gradi soglasno so specifikite i barawata vo edna dr`ava. Ottuka, sekoja dr`ava treba da pristapi kon iznao|awe na sopstven model koj }e soodvetstvuva so nejzinata istorija, tradicija, kultura, struktura na naselenieto, kako i istoriskoto poteklo na etni~kite zaednici prisutni na nejzinata po~va (avtohton, domoroden, imigrantski ili kolonijalen karakter). Kako model na dr`avna politika, definiran preku jasno utvrdena zakonska regulativa, multikulturalizmot za prv pat se pojavuva vo Kanada vo 1971 god., vo Avstralija vo 1982 godina, a duri potoa vo SAD. Vo 70-tite godini avstraliskata politika na asimilacija bila zameneta so prifa}aweto na multikulturalizmot od strana na glavnite politi~ki partii kako oficijalna politika na Avstralija, koja se bazirala na slednite zaklu~oci: socijalnata kohezija na op{testvoto se doveduva vo pra{awe dokolku bide represirana kulturata na malcinskite grupi; multikulturalizmot ne smee da vklu~uva sozdavawe posebni institucii nadle`ni za obrazovanieto, pravoto i vlasta vo malcinskite grupi i deka ovie institucii treba da ostanat zaedni~ki za site Avstralijci.
Skopje, 2007

73

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

Nabrgu potoa, Avstraliskiot sovet za etni~ki odnosi ja izrabotuva Povelbata na avstraliskiot multikulturalizam, koja se temeli na ~etiri osnovni principi: socijalna kohezija, kulturen identitet, ednakvost na mo`nosti i ednakva odgovornost, posvetenost i u~estvo vo op{testvoto (Multiculturalism for all Australians: our developing nationhood, 1982). Osnovnite principi na avstraliskiot politi~ki obrazec na multikulturalizam, vsu{nost pretstavuvaat osnovni na~ela na sekoj eden model na multikulturalizam vo svojstvo na dr`avna politika. Pra{awata na koi se obiduvaat da odgovorat golem broj teoreti~ari i politi~ari zasegnati od multikulturnite sostojbi vo sopstvenite op{testva se slednite: kako da se pronajde vistinskiot balans pome|u osnovnite na~ela na multikulturalizmot, a pri toa da ne se naru{i politi~koto edinstvo na zaednicata; kako da se neguva kulturniot identitet na razli~nite zaednici, a istovremeno da se razviva i neguva ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost; kako da se dejstvuva inkluzivno, a pri toa da se izbegne asimilacijata; kako da se pronajde balansot pome|u edinstvoto i razli~nosta. Edno od mo`nite re{enija na ovie kompleksni - no, istovremeno i mnogu suptilni pra{awa koi dlaboko navleguvaat vo site sferi na op{testvenoto `iveewe - e pravewe na distinkcija pome|u javnata i privatnata sfera. Kako glavni institucii {to ja so~inuvaat javnata sfera se smetaat pravoto, politikata i ekonomijata. Vo privatnata sfera, pak, spa|aat: moralnoto obrazovanie, primarnata socijalizacija i inkalkulacijata na religioznite veruvawa. Mnogu domeni, kako {to se semejstvoto, moralot, religijata i, osobeno, obrazovanieto, e te{ko da se razdelat na privatna i na javna sfera. Spored Reks, pravej}i jasna distinkcija pome|u javnata i privatnata sfera, se dobivaat ~etiri mo`ni modeli na multikulturalizmot kako politi~ki obrazec, i toa: 1. op{testvoto mo`e da bide unitarno vo javnata sfera, no istovremeno da ja ohrabruva razli~nosta vo ona {to se smeta kako privatni i komunalni raboti; op{testvoto mo`e da bide unitarno vo javnata sfera i isto taka, da pottiknuva ili najmalku da ohrabruva edinstvo vo kulturnite praktiki vo privatni i komunalni raboti; op{testvoto mo`e da dozvoluva razli~nost i diferencijalni prava za grupite vo javnata sfera i isto taka, da ohrabruva ili
Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

2.

3.

74

socijalnata i vo kulturnata sfera. e su{tinski povrzana so promocijata na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na poedinecot kako i obezbeduvaweto pravi~na zastapenost na site etni~ki zaednici vo politi~kata. Dr`avata e dol`na da gi eliminira podelbite pome|u gra|anite na gra|ani od prv Skopje. Gra|anite. treba da se naglasi deka vo sekoj od niv. Osnovnata i najzna~ajna obvrska na pripadnicite na malcinskite etni~ki zaednici e lojalnost kon dr`avata vo koja `iveat. {to mo`e da dovede do miren so`ivot na razli~ni kulturni identiteti vo ramkite na edna dr`ava. Integracijata vo multikulturnite op{testva e proces vo koj e vklu~ena promocijata na kulturnite razli~nosti koja. da insistira na razli~nost na kulturnite praktiki od strana na razli~nite grupi. iako kulturnite zaednici se slobodni da vodat sopstven `ivot vo privatnata sfera. Bez razlika na toa koj od ovie ~etiri mo`ni modeli }e se zeme kako pojdovna osnova za gradewe na politi~ki obrazec na multikulturalizam. 2007 75 . pak. op{testvoto mo`e da dozvoluva razli~nost i diferencijalni prava za grupite vo javnata sfera. po~ituvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kako i prifa}awe na ve}e utvrdenite op{testveni normi na odnesuvawe. ne mo`e da bidat posveteni na svojata politi~ka zaednica dokolku i taa ne e posvetena kon niv.4). iako postoi zna~ajno edinstvo na kulturnite praktiki me|u grupite (Atanasov. imaj}i predvid deka e multikulturnoto op{testvo premnogu raznoliko za toa. pak. kako eden od osnovnite preduslovi za vospostavuvawe zaedni{tvo i so`ivot me|u razli~nite grupi. ekonomskata. kaj site pripadnici na kulturnite i etni~kite zaednici mora da se razviva ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost i lojalnost kon dr`avata. pak. ^uvstvoto na pripadnost ne mo`e da e etni~ko ili zasnovano vrz spodeleni kulturni. Ovie grupi so pravo mo`e da baraat po{irokoto op{testvo da im dodeli soodvetno javno priznavawe vo kolektivna smisla na nivniot identitet. Od druga strana. procesot na op{testvenata integracija ne pretpostavuva samo priznavawe na pravata na zaednicite tuku i nivni obvrski kon dr`avata. etni~ki ili drugi karakteristiki. 2000: 201 . 2003: 50). tie se steknuvaat so statusot na vrednuvani ~lenovi na zaednicata i na toj na~in se potpomaga nivnata integracija (Parekh. i tie ne mo`e da £ pripa|aat osven dokolku taa ne gi prifati kako ne{to {to £ pripa|a (Parekh. 2000: 341). tie mora da ja prifatat politi~kata kultura na po{irokoto op{testvo. Edno multikulturno op{testvo ne mo`e da e stabilno i dolgove~no bez razvivawe na zaedni~ko ~uvstvo na pripadnost me|u svoite gra|ani. tuku politi~ko vo svojata priroda i zasnovano vrz spodelena prirodna posvetenost kon politi~kata zaednica. Imeno. Preku ova priznanie.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor 4.

Ova osobeno se odnesuva na onie {to porano stradale od institucionalna forma na diskriminacija i represija. op{testveno-ekonomskite odnosi. osobeno na pripadnicite na mnozinstvoto ili drugite nacionalni malcinstva# . ~lenovite na mnozinstvoto ili na drugite malcinstva naseleni vo tie podra~ja se za{titeni od kakva bilo forma na diskriminacija (Dimitrov. 2003: 149). vlez vo obrazovanieto i sli~no (Atanasov.pi{uva vo ~lenot 20 od Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva od Sovetot na Evropa. komunikacija. Iako multikulturalizmot . Preku nea. od isklu~itelno zna~ewe se svesta i voljata na politi~kite subjekti. status i uspeh. Sepak. kako direktni u~esnici vo politi~kiot `ivot. 2003: 111). Obvrskata da se po~ituvaat pravata na drugite e posebno aktuelna vo situaciite kade malcinskata grupa na nacionalen plan e vo mnozinstvo vo opredelen region od teritorijata na dr`avata. da go po~ituvaat nacionalnoto zakonodavstvo i pravata na drugite gra|ani.kako eden od najva`nite elementi za integracija vo koe bilo multikulturno op{testvo. no samo deka treba da im se dade pogolema mo`nost da se natprevaruvaat za rabotni mesta. 1999: 93). politi~kite eliti. pravnata regulativa preku koja }e se utvrdat mehanizmite za po~ituvaweto na pravata na kulturnite zaednici i obrazovanieto .kako ideologija i eksplicitna dr`avna poltika .. i pripadnicite na zaednicata koja pretstavuva malcinstvo mora da go po~ituvaat teritorijalniot integritet i nacionalniot suverenitet na zemjata ~ii dr`avjani se.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija i vtor red i ne smee da gi smeta malcinskite prava kako podarok koj velikodu{no im go daruva na pripadnicite na zaednicata koja pretstavuva malcinstvo. Dr`avata i vladinite institucii vo multikulturniot model na politika igraat vode~ka uloga vo formuliraweto na politikata i nejzinata implementacija (Atanasov. Od druga strana.OHRID .implicira integrirawe na pripadnicite na malcinskite zaednici vo po{irokiot op{testven sistem preku obezbeduvawe ednakov pristap do javnite dobra i ednakva distribucija na pravata.Sekoj pripadnik na naconalnite malcinstva }e go po~ituva zakonodavstvoto i pravoto na drugite. sepak. ne{to {to e utvrdeno i vo me|unarodnite dokumenti: . pak. kreatori na oficijalnata dr`avna politika i participienti vo zakonodavnata i izvr{nata vlast. istiot e fer do nivo {to im ovozmo`uva na site kulturni grupi ili po{iroko site lu|e isti socijalni mo`nosti za samoizrazuvawe. Uspe{nosta na sproveduvaweto na ovoj proces zavisi ne samo od nivnata volja tuku i od toa vo kolkava mera 76 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Za uspe{no sproveduvawe na procesot na op{testvena integracija vo multikulturnite sredini. Ednakvosta na mo`nostite ne zna~i deka site lu|e treba da u`ivaat isti privilegii nezavisno od nivnite ve{tini. se smetaat za edni od najpovikanite i najodgovorni subjekti vo procesot na op{testvenata integracija.

n. mo`at da bidat pri~ina za pojava na odredeni frustracii i nezadovolstva. proizleguva i odgovornosta na politi~kite eliti vo multikulturnite sredini. otvara i golem broj dilemi. Etni~kite zaednici se sozdadeni i transformirani od posebni eliti vo modernite i postindustriskite op{testva koi pretrpuvaat dramati~ni socijalni promeni. ekonomski. klasite i liderskite grupi i vo. osobeno vo onie od sovremenosta. koi se dol`ni da posvetat nu`no vnimanie na op{testvenata integracija i site ostanati aspekti od ovoj proces. vo golema mera se vodi preku oformuvawe na politi~ki partii so etni~ka osnova (Ta{eva. Kako reakcija na toa nezadovolstvo naj~esto sledi priklonuvawe kon etni~kiot identitet. vklu~itelno kulturnata integracija. na~in preku koj poedinecot gleda sredstvo za realizacija na odredeni celi. Naj~esto se javuva vo multikulturnite i multietni~kite op{testva. Nekolku istra`uva~i na etnicitetot i nacionalnosta potenciraat deka modernizacijata i industrijalizacijata vo golemi multietni~ki op{testva se odviva neramnomerno i ~esto.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor tie. ako ne i sekoga{. se narekuva etnopoliti~ka mobilizacija. Ovoj proces postojano involvira soperni{tvo i konflikt poradi politi~ka mo}. da se prifatat odredeni kulturni praktiki {to se kosat so osnovnite ~ovekovi prava. 1998: 83). razli~nite etni~ki kategorii. kako na primer: pravoto na poligamija. u{te poprecizno ka`ano. Procesot vo koj politi~kata mobilizacija na gra|anite se odviva vrz baza na nivnata etni~ka pripadnost. politi~kite subjekti. doa|a do t. socijalni ili kulturni. prvenstveno kako ideologija. neednakviot pristap do javnite dobra kako i neramnopravnata raspredelba na trudot. Ottuka. dogovorenite brakovi na deca itn. fragmentacija ili. Multikulturalizmot. osobeno vo multikulturnite op{testva. i me|u. socijalni i ekonomski promeni. etnizacija na politi~koto tkivo. ekonomski interesi i socijalniot status pome|u elitite. brzite politi~ki.kako eden od najva`nite elementi. razvivaweto na ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost. pove}e vo korist na nekoi etni~ki grupi ili regioni na zemjata (Bras. vo koi se vospostavuvaat konkurentski odnosi me|u grupite. pod prevezot na multikulturalizmot. 2007 77 . se svesni za kompleksnosta na pra{aweto za multikulturalizmot i dol`noto vnimanie so koe treba da mu pristapat. nasilstvoto nad `enata. ili za odredeno proniknuvawe vo oblasti vo koi dominacijata ja imaat drugi. Vo sovremeniot diskurs za multikulturalizmot postojat i drugi Skopje. borba za osvojuvawe na podobri op{testveni ni{i. lojalnosta kon dr`avata i obrazovanieto . Kriti~arite na multikulturalizmot se eksplicitni vo baraweto za nivno nepriznavawe preku formata kulturni prava i potrebi. 2000: 497). bilo politi~ki. Vo ovie slu~ai. Ve}e spomenavme deka procesot na globalizacijata. Se postavuva pra{aweto dali e vozmo`no.

2000: 343). be{e zaklu~okot na ovoj eminenten sobir. Jugoslavija. vek kulturnata razli~nost. Parek konstatira deka stanuva zbor za isklu~itelno te{ka politi~ka zada~a i deka nitu edno multikulturno op{testvo dosega ne uspealo da se spravi so nea (SSSR. a na me|unaroden da se razvivaat kulturnite modeli koi{to ovozmo`uvaat za~uvuvawe na kulturnite razli~nosti. tie mo`e da bidat vistinski predizvik dokolku ja otfrlime na{ata tradicionalna preokupiranost so kulturnata homogenost i ograni~eniot sistem na vladeewe. toj smeta deka. pri toa ovozmo`uvaj}i im da se realiziraat preku soodvetni institucionalni formi. Kanada. no ne i asimilatorski. Vo onie op{testva kade {to etni~kite zaednici upotrebuvaat jazik koj e razli~en od onoj koj ima status na oficijalen. Naprotiv. Toa zna~i na vnatre{en plan da se priznavaat i promoviraat razli~nite kulturni i op{testveni grupi. tie ne mora da stanat politi~ka no}na mora. multikulturalizmot i dijalogot so drugi kulturi sekoja zemja treba da gi prifati kako svoj osnoven razvoen kontekst. pri toa po~ituvaj}i gi nivnite legitimni kulturni razliki i smetaj}i gi za skapocenost pluralnite kulturni identiteti bez da go zaslabnuvaat spodeleniot i skapocen identitet na zaedni~ko gra|anstvo (Parekh. be{e konstatirano deka na po~etokot na 21. Vo svoite razmisluvawa za multikulturalizmot. Sepak. Na sobirot na fondacijata Ford. Tie treba da najdat na~ini na pomiruvawe na legitimnite barawa na edinstvoto i raznoli~nosta. 78 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Nigerija. SAD. Na povr{inata na multikulturnite op{testva izleguvaat problemi {to nemaat paralela vo istorijata. moralni i politi~ki doblesti. da neguvaat me|u svoite gra|ani ~uvstvo na pripadnost. Kulturnata razli~nost i multikulturalizmot se klu~ za idninata. postignuvawe na politi~koto edinstvo bez kulturna ednoobraznost. Velika Britanija i Francija). da bidat inkluzivni.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija gledi{ta koi se kriti~ki nastroeni kon ovoj kulturen fenomen. organiziran so cel da se odgovori na pra{aweto za kulturniot razvoj vo kontekst na svetskata nestabilnost i nesigurnost {to proizleguva od procesot na globalizacija.OHRID . pred ~esto uniformira~kiot galop na globalizacijata. Jazi~no pra{awe Upotrebata na pove}e razli~ni jazici vo multikulturnite i multietni~kite op{testva dopolnitelno gi uslo`nuva i onaka kompleksnite sostojbi. modeli na upravuvawe. Sudan. iako so multikulturnite op{testva e te{ko da se upravuva. Nekoi od niv ja poso~uvaat negovata segregacionisti~ka dimenzija i uka`uvaat na rizikot od getoizacija na kulturite na etni~kite zaednici {to egzistiraat vo ramkite na eden op{testven i kulturen sistem.

no istovremeno. . pravoto na informirawe na sopstven jazik (mediumi na sopstven jazik) i koristewe na maj~iniot jazik vo javnata i slu`bena komunikacija. 2007 79 .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor pra{aweto za upotrebata na jazicite e edno od naj~uvstvitelnite pra{awe koe otvara golem broj multikulturni dilemi i politi~ki debati vo kontekst na procesot na op{testvenata integracija.. koe nesomneno vleguva vo ramkite na kulturnite prava. ~lenot 11 od Evropskata povelba za regionalni i malcinski jazici i Preporakata od Oslo vo vrska so jazi~nite prava na nacionalnite malcinstva (1998). kako univerzalen sistem na simboli i sredstvo za komunikacija. ~lenot 9 od Ramkovnata konvencija za nacionalnite malcinstva. Ottuka. Vo Ha{kata preporaka za pravata na nacionalnite malcinstva na obrazovanie se veli deka pripadnicite na nacionalnite malcinstva mo`at da go so~uvaat svojot identitet dokolku go nau~at svojot maj~in jazik vo tekot na obrazovniot proces. vo ~lenot 19 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i ~lenot 10 od Evropskata konvencija za ~ovekovi prava. taka {to dobro }e go sovladaat slu`beniot jazik na dr`avata vo koja `iveat. Preku jazikot se obezbeduva i kontinuitetot na kulturata na zaednicata. mo`e da se izdvoi i pravoto na pripadnicite na malcinstvoto da dobivaat informacii na svojot maj~in jazik. pretstavuva edno od osnovnite ~ovekovi prava. ovozmo`uvaat procutuvawe na kulturnite izrazuvawa vo ramkite na op{testvata# . koja otvara mo`nost za sozdavawe na sopstveni sredstva za javno informirawe za pripadnicite na nacionalnite malcinstva. kako va`no malcinsko pravo. Pravoto na upotrebata na maj~iniot jazik sekako. Jazikot. ima isklu~itelno zna~ajna uloga vo sevkupniot proces na socijalizacijata na ~ovekot. Ve}e ka`avme deka jazikot pretstavuva edno od najzna~ajnite identitetski obele`ja. najgolemo vnimanie privlekuvaat jazi~noto pravo i pravoto na obrazovanie na nacionalnite malcinstva. izrazuvaweto i informaciite.Slobodata na mislata. kako i raznolikosta na mediumite. koi davaat op{ta garancija za slobodata na izrazuvawe. Od site malcinski prava. istite imaat odgovornost da se integriraat vo po{irokata zaednica. Govorej}i za va`nosta na upotrebata na jazikot Skopje.stoi vo gorespomenatata konvencija za kulturna raznolikost. Ova pravo e zasnovano na nekolku me|unarodni dokumenti za ~ovekovite prava. koi mo`at da se vbrojat vo kategorijata na kulturni prava. Vo jazi~ni prava spa|aat: pravoto na obrazovanie na maj~in jazik. Vo Konvencijata za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta vo kulturnite izrazuvawa na UNESKO se veli deka jazi~nata raznolikost pretstavuva osnoven element na kulturnata raznolikost. istovremeno potvrduvaj}i ja osnovnata uloga na obrazovanieto vo za{titata i unapreduvaweto na kulturnite izrazuvawa.

Vo dvata slu~aja. Pra{aweto za upotrebata na jazikot. ne samo preku nejzinata komunikativna uloga tuku i preku nejzinata simboli~ka funkcija. zna~i da se deli zaedni~ka realnost so drugite. kako edna od osnovnite supstanci na ~ovekoviot identitet. malcinskata grupa se ~uvstvuva politi~ki obespravena. postoi i onaa t. socio-ekonomska komponenta. zna~i i ovozmo`uvawe na nivnite pripadnici da se vklu~at vo vr{eweto na administrativnite raboti na lokalno nivo. So obezbeduvaweto zaedni~ki svetogled. odnosno mnozinskiot jazik se do`ivuva kako ograni~uvawe na politi~kite prava. krie odredeni opasnosti bidej}i toj ne e samo sredstvo za komunikacija. koordinacija za akcija i socijalizacija na individuite e identifikuvan kako glavna funkcija na jazikot. jazikot igra glavna uloga vo konstituiraweto na grupnata svest i vo simbolizacijata na kolektivniot identitet. Socijalniot proces na postignuvawe na razbirawe. jazikot pridonesuva za socijalna integracija (Atanasov.OHRID . pak. Preku negovata komunikativna funkcija jazikot pridonesuva za socijalna integracija. no ne i na malcinskite grupi . Vo ovoj slu~aj. Imeno.se odviva celokupnata administrativna dejnost vo dr`avata. treba da se ima predvid i negovata socijalna funkcija kako eden od najzna~ajnite mehanizmi vo socijalnata integracija. vo multikulturnite i pove}ejazi~nite sredini prvenstveno se postavuva kako politi~ko pra{awe. Jazikot. prinudnata upotreba na oficijalniot. ednodimenzionalniot pristap pri sogleduvaweto na va`nosta na pra{aweto za jazikot. isto taka. Davaweto mo`nost za upotreba na jazicite na malcinskite grupi vo lokalnata administracija. kako i uslov za razvoj. Postojat tri idealni tipa jazi~ni politiki: asimilaciski.n.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija kako i negovata uloga vo procesot na op{testvenata integracija. tuku i najzna~ajno obele`je na na{iot identitet. na oficijalniot jazik . Ottuka. obezbeduva zaedni~ki svetogled na nivo na op{testvo. Zboruvaj}i eden jazik. kako sistem na pretstavuvawe. zbogatuvawe i za prenesuvawe na odredena kultura. Asimilaciskiot model e voden od idealot za monolingvizam i ima za cel jazi~na homogenizacija na op{testvoto. konkurencijata na rabotniot pazar pretstavuva osnova za sozdavawe na odredeni nezadovolstva i frustracii od {to mo`e da proizleze me|ugrupen ili me|uetni~ki konflikt. Ottuka.koj e jazik na mnozinskiot narod. diferencijalen i multikulturen model na jazi~ni politiki (Koenig). Od druga strana. 2003: 41). pokraj politi~kata. Vo osnovata na ovaa obespravenost. Naj~esto nego go govorat i dobro go poznavaat samo onie pripadnici na malcinskite grupi koi se steknale so visoko obrazovanie. Mo`nosta za upotrebata na maj~iniot jazik se do`ivuva kako afirmacija na politi~kite prava i istovremeno kako op{testvena promocija na grupata koja pretstavuva malcinstvo vo sredinata. Iako na ~lenovite na jazi~nite malcin80 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .

pri {to sistemot gi isklu~uva jazi~nite malcinstva. Nastavata podrazbira znaewe. Ottuka. Ottuka. Toa se detali.kako identitetsko obele`je. a ne da se zadovoli samo formalno-pravniot pristap. Negovata uloga e osobeno naglasena vo multikulturnite i multijazi~nite op{testva. sepak. asimilaciskata politi~ka strategija go obeshrabruva odr`uvaweto na neoficijalnite malcinski jazici. kon pra{aweto za upotrebata na jazicite vo multikulturnite. ve}e spomenavme deka najgolemo vnimanie. 2007 81 . privatni mediumi. kako i negovata socijalna funkcija koja e isklu~itelno zna~ajna za sevkupniot proces na op{testvenata integracija. jazikot kako sistem na simboli i sredstvo za komunikacija. Jas ne gi prenebregnuvam mo`nostite za razliki vo organizacijata. Vo nekoi poumereni slu~ai dozvoluva jazi~nite malcinstva da izgradat paralelni institucii kako {to se: u~ili{ta. Imaj}i predvid deka e obrazovanieto nezaobikolen del od kulturata. vo administracijata. Robert Mainard Hat~ins Obrazovanieto pretstavuva zna~aen segment vo sevkupniot proces na op{testvenata integracija. Pri utvrduvaweto na multijazi~nite politiki mora da se zemat predvid site funkcii na jazikot: jazikot . Znaeweto e vistina. multietni~kite i multijazi~nite sredini. Pravoto na obrazovanie vo ramkite na evropskiot sistem na za{tita Skopje. privlekuva jazi~noto pravo i pravoto na obrazovanie na etni~kite zaednici koi pretstavuvaat malcinstvo. Obrazovanie Obrazovanieto podrazbira nastava. zdru`enija na sopstveniot jazik. Vistinata e nasekade ista. ne e ~udno {to pravoto na obrazovanie ~esto se sfa}a kako kulturno pravo. obrazovanieto treba nasekade da e isto. Multikulturniot model na jazi~na politika ima za cel politi~ka podelba na mo}ta i ednakva participacija na jazi~nite malcinstva vo javnata sfera (Atanasov. treba da se pristapi vnimatelno i detalno. vodej}i smetka za site prethodno nabrojani aspekti. toa ima elementi i na nekoi drugi kategorii na ~ovekovi prava. Me|utoa.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor stva mo`e da im bide dadeno pravo na ednakov tretman. diferencijalniot model ima namera da ja ograni~i participacijata na ~lenovite na malcinstvata vo glavnite institucii na op{testvoto. 2003: 73). Od site malcinski prava koi se vbrojuvaat vo kategorijata na kulturni prava. vo lokalnite naviki i obi~ai. Preku marginalizirawe na paralelnite institucii na jazi~nite malcinstva. Diferencijalniot (ili isklu~iviot) model na jazi~na politika e ednakvo voden od idealot na monolingvizam.

Kant. tuku. ~ija krajna cel e celosno integrirawe vo po{irokiot op{testven sistem. U~ili{teto gi preobrazuva gra|anite vo ~lenovi na edna mala zaednica koja mu pripa|a na eden ograni~en svet. 82 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija na ~ovekovi prava. toa e mesto {to e izgradeno protiv realnata neramnopravnost na socijalniot `ivot koja mu se sprotivstavuva na razvojot na gra|anskoto op{testvo. Dirkem) ja potencirale ulogata na obrazovniot proces ne samo zaradi tehni~kata obuka koja im e ovozmo`ena na mladite lu|e preku nastavnite programi. 2. istoto mo`e da se smeta i za socijalno pravo. 3. golem broj teoreti~ari na sociolo{kata misla (Ruso. Vo materijalna i apstraktna smisla na terminot. Od druga strana. so {to pak. Apstrakcijata na {kolskoto op{testvo treba da go obrazuva deteto za da ja sfati i da ja zavladee apstrakcijata na politi~koto op{testvo ([naper. im e ovozmo`eno da se vklu~at i aktivno da u~estvuvaat vo sovremenoto tehni~ko op{testvo. sovremeniot obrazoven sistem ima tri osnovni funkcii: 1. kulturen i vrednosen sistem. U~ili{teto ima va`na uloga vo procesot na socijalizacijata na ~ovekot. kako i gra|anite. gi prenesuva moralnite vrednosti (Atanasov. Tokmu u~ili{teto e toa {to gi formira gra|anite i go pottiknuva ili pothranuva nivnoto vklu~uvawe vo kolektivitetot. proizleguva deka e u~ili{teto su{tinskiot instrument na socijalizacijata na ~ovekot. u~ili{teto sozdava fiktiven prostor vo koj u~enicite. se tretirani na ramnopraven na~in nezavisno od nivnite familijarni ili socijalni karakteristiki. se nao|a zaedno so gra|anskite i politi~kite prava. gi prenesuva va`nite ve{tini potrebni za pre`ivuvawe i za rabota vo industrijata. Spored slikata na samoto politi~ko op{testvo. vo smisla na postoe~kiot op{testven.OHRID . Krajnata cel na obrazovniot proces. U~ili{teto im dava na gra|anite konkretni sredstva da u~estvuvaat realno vo javniot `ivot. Ottuka. bez razlika na koja od ovie tri osnovni funkcii se odnesuva. Vbrojuvaweto na pravoto na obrazovanie vo pove}e razli~ni kategorii na ~ovekovi prava proizleguva od negovata pove}ezna~na funkcija. zaradi pravoto na besplatno i zadol`itelno osnovno obrazovanie za site lica. Preku edukacijata. mladite lu|e se steknuvaat so znaewe i ve{tini. 2003: 52). e podgotovka i osposobuvawe na mladite lu|e za nivnite idni aktivnosti vo op{testvoto kako i nivno celosno vklopuvawe vo zaednicata. prvenstveno zatoa {to tokmu vo u~ili{teto se formira gra|aninot. Tamu se obezbeduva demokratskiot karakter na politikata. 2003: 128-129). gi izbira individuite za obuka za razli~ni profesionalni ulogi vrz osnova na nivnite postignuvawa. Imeno. Sepak.

tie te{ko mo`e da se opiraat na slaveweto na slavata i genijot na nivnata sopstvena civilizacija i op{testvo ili ostanuvaat ranlivi za smrtonosniot porok na narcizmot (Parekh. mladite lu|e se steknuvaat so spoznanieto za nivnata pripadnost kon opredelen kolektivitet i se zapoznavaat so negovite distinktivni kulturni i moralni specifiki . pa duri i bezvredni. mladite lu|e istovremeno stanuvaat svesni i za postoeweto na opredeleni vrednosni sistemi i op{testveno prifateni normi na odnesuvawe kako i potrebata za nivnoto po~ituvawe. preku jasno utvrdeni nastavni programi. na mladite lu|e treba da im ovozmo`i zapoznavawe i usvojuvawe na kulturnite vrednosti. Verojatno e deka tie }e gi prosuduvaat drugite kulturi i op{testva preku svoite sopstveni normi i standardi i }e gi smetaat za ~udni. kako na sopstvenata taka i na drugite kulturi. kako {to veli Sartr . Na obrazovanieto mu pripa|a taa ~est da ja promovira kreativnata interakcija na kulturite na razli~nite grupi kako i idejata za osloboduvawe od narcizmot na sopstvenata kultura. Parek smeta deka multikulturno ustroenata kultura najdobro se odr`uva tokmu preku multikulturno orientiran sistem na obrazovanie. Zatvoraweto vo sopstvenata kultura preku nastavnite programi. 2000: 226). treba da se stremi kon nadminuvawe na kulturnite. Bidej}i monokulturnoto obrazovanie ja zatapuva imaginacijata koja{to samata po sebe dava ostrica na kriti~kata akademska misla.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Vo tekot na obrazovniot proces. Skopje. 2005: 33). pak. verskite.mo`at da pretstavuvaat pri~ina za izolacija pa duri i getoizacija na odredena zaednica. ~estopati . koi naj~esto se i multietni~ki. no i potreba da se odgovori na postoeweto na kulturnite razliki vo edno op{testvo. tradicii i obi~aite na pripadnicite na razli~nite zaednici. Obrazovniot sistem vo multikulturnite op{testva. se predodredeni da otfrlat s¡ {to ne mo`e da se smesti vo ramki na nivnite kategorii. jazi~nite i na politi~kite razliki. prvenstveno preku po~ituvaweto na pravoto da se bide razli~en kako i po~ituvaweto na kulturnite obele`ja. 2007 83 . a svetot go gleda kako nedostatok na se{to (Mustafa. po pat na u~ewe.osobeno zna~ajni pri definiraweto na li~niot i kolektivniot identitet. Multikulturniot obrazoven sistem. najverojatno e deka tie nema da imaat iskreno kriti~ki odnos. Studentite. nau~eni da go posmatraat svetot od tesna perspektiva na sopstvenite kulturi. pak. Multikulturnoto obrazovanie pretstavuva zalo`ba. Vo tekot na obrazovniot proces.kako rezultat na nivnoto rigidno poimawe i sfa}awe . mladiot ~ovek osoznava deka toj e istovremeno i individua i pripadnik na edna po{iroka zaednica. [to se odnesuva do prosuduvaweto na sopstvenoto op{testvo vo smisla na negovite sopstveni normi. nasproti monokulturnoto obrazovanie koe go onevozmo`uva razvojot na kriti~ki akademskata misla.ja pro{iruva osamenosta. multijazi~ni i multikonfesionalni. Od druga strana. koi.

potrebno e pripadnicite na malcinstvoto i mnozinstvoto da u~at edni za drugi.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Vo ovoj kontekst. prvenstveno. grupi ili op{testva.vo koj op{testvenata integracija ne pretpostavuva samo priznavawe na pravata na zaednicite tuki i nivni obvrski kon dr`avata . 1999: 83). Kulturni politiki Trgnuvaj}i od soznanieto deka e ~ovekot kulturno su{testvo izvesno e deka ne postoi op{testvo bez kultura. postoeweto na kulturna politika pretpostavuva ne samo postoewe na odredena kultura vo op{testvoto. a ne kako na zakana za op{testvoto.treba da bide zada~a i krajna cel na multikulturnoto obrazovanie. regionalno ili na me|unarodno nivo i koi{to se sosredoto~eni vrz kulturata kako takva ili. vklu~uvaj}i 84 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . vredi da se potencira va`nosta na dimenzijata na interkulturnoto obrazovanie vo multikulturnite sredini. koja pretstavuva sostaven del na Konvencijata za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta vo kulturnite izrazuvawa na UNESKO se veli: . se predviduva da imaat neposreden efekt vrz kulturnite izrazuvawa na poedinci. razvivawe na ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i lojalnost kon dr`avata. i. Govorej}i za procesot na op{testvenata integracija. pak. treba da se realiziraat so pomo{ na soodvetni merki.OHRID . kone~no. promislena politi~ka akcija naso~ena kon odredeni celi i zada~i. Sepak. koi }e ovozmo`at izu~uvawe kako na maj~iniot jazik na malcinskite grupi taka i na oficijalniot jazik na dr`avata. Osoznavaweto i usvojuvaweto na ovoj dvodimenzionalen proces . instrumenti i praktiki. potoa zapoznavawe i usvojuvawe na sopstvenata kultura i kulturite na drugite zaednici. za specifi~nite kulturni i jazi~ni karakteristiki na drugiot. kako i za vrednosta na tolerancijata i pluralizmot (Dimitrov. Interaktivniot odnos pome|u pripadnicite na malcinskite zaednici i dr`avata e edna od klu~nite komponenti na procesot na op{testvenata integracija vo multikulturnite sredini.. Vo taa smisla. pak. Ottuka. tuku. velime deka ne postoi nitu op{testvo bez kulturna politika. koe ima za cel da ovozmo`i na kulturnata razli~nost da se gleda kako na izvor na zbogatuvawe.Kulturnite politiki i sredstva se odnesuvaat na onie politiki i sredstva vrzani za kulturata. bilo na lokalno. prvenstveno mislime na integracijata na pripadnicite na malcinskite etni~ki zaednici vo site sferi na sevkupnoto op{testveno `iveewe. za nivnite soodvetni istorii. Ovaa cel mo`e da se realizira samo preku voveduvawe nastavni programi. Vo definicijata za kulturni politiki. koi. nacionalno.

razlikuvame nekolku modeli na kulturna politika. 2. grupite i individuite {to imaat mo} da gi definiraat tie zna~ewa. Sepak.preku primena na razni formi na kulturni praktiki . U{te pove}e. Legitimacijata na op{testvenite relacii na neednakvosta i borbata za nivna transformacija se centralni temi na kulturnata politika. dobra i uslugi#. na~ini i stilovi na `iveewe. Eden od glavnite prioriteti na kulturnite politiki vo multikulturnite op{testva pretstavuvaat promocijata i unapreduvaweto na kulturnite razli~nosti. Multikulturnite op{testva imaat potreba od jasno definirana kulturna politika koja . tradicijata i obi~aite na pripadnicite na kulturnite i etni~kite zaednici. proizvodstvoto. neguvawe na kulturnite vrednosti. pokraj toa. Denes. 2003: 33). 2007 85 .preku opredelena politi~ka ramka . 3. Kulturnata politika pretpostavuva svesno regulirawe na interesite vo oblasta na kulturata i odlu~uvawe za site pra{awa vrzani za kulturniot razvoj na edno globalno op{testvo i istata se poka`uva na trikraten na~in: 1. distribucijata.so~uvuvawe na kulturniot identitet na pripadnicite na malcinstvata. Stojkovi}. kako i obezbeduvawe kontinuitet na kulturata. Kulturnite Skopje. koi se vo soglasnost so op{tite tendencii na op{testveniot razvitok i koi se usloveni so ideologijata na odredeno op{testvo. Nivnata cel e . no i so nau~nite dostignuvawa na sociologijata i na teorijata na kulturata. taa se zanimava i so subjektivitetot i so identitetot zatoa {to kulturata igra centralna uloga vo izgraduvaweto na na{eto ~uvstvo za sebe (Xordan. Soglasno so op{tite tendencii i ideologijata na op{testvoto. no i pristapot do kulturnite aktivnosti. niz precizno definirawe na celite i zada~ite na kulturnata politika. niz sistem na metodi i instrumenti za realizirawe na celite i zada~ite na kulturnata politika ([e{i} Dragi~evi}. {ireweto.15). Kulturnite politiki vo multikulturnite op{testva vo svojata osnova treba da bidat tolerantni i fleksibilni. Vedon. pri toa intenziviraj}i ja komunikacijata pome|u razli~nite kulturi. Kulturnata politka temelno gi odreduva zna~ewata na op{testvenata praktika i. niz teoriski postavki.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor gi sozdavaweto. 1999 -2000: 14 .ima za cel da go pottiknuva kulturniot pluralizam. ona na {to nie }e se fokusirame e modelot na kulturnata politika vo multikulturnite op{testva. kulturnata politika pretstavuva priznata dimenzija na dr`avnata politika.

merki za obezbeduvawe doma{ni nezavisni kulturni industrii i aktivnosti vo neformalniot sektorski efektiven pristap do sredstvata za proizvodstvo. merki za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta na kulturnite izrazuvawa. segregacija i `elba za sozdavawe na paralelni institucii. merki za obezbeduvawe javna finansiska pomo{. vklu~uvaj}i odredbi vrzani za jazikot koj se koristi vo takvite aktivnosti. 86 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . g. {irewe.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija praktiki treba da bidat realizirani preku opredeleni mehanizmi i potkrepeni so soodveten finansiski tretman od strana na dr`avata. merki za pottiknuvawe i pomo{ na umetnicite i drugite vklu~eni vo sozdavaweto na kulturni izrazuvawa. spa|aat: a. regulatorni merki za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta na kulturnite izrazuvawa. dobra i uslugi. merki za soodvetno formirawe i poddr`uvawe na javnite institucii. merki za pottiknuvawe na raznolikosta na mediumite. d. dobra i uslugi. dobra i uslugi. |. distribucija i za u`ivawe na takvite doma{ni kulturni aktivnosti. dobra i uslugi.OHRID . proizveduvawe. b. dobra i uslugi me|u site onie dostapni vo ramkite na nacionalnata teritorija za kreirawe. v. e. so pomo{ duri i na javni emisii.n. kako i za stimulirawe i na kreativniot i na pretpriema~kiot duh vo nivnite aktivnosti. multikulturniot model na kulturna politika treba da te`nee kon promocija i stimulirawe na interkulturniot dijalog. merki za pottiknuvawe neprofitabilni organizacii. {irewe i distribucija na kulturnite aktivnosti. vo redot na t. predvideni vo ramkite na kulturnite politiki. od druga strana pak. sfa}aweto za multikulturalizmot se sveduva samo na pra{aweto za zadovoluvawe na kulturnite potrebi i prava na zaednicite {to. So cel da se izbegne rizikot od getoizacija na kulturite na malcinskite zaednici. odnosno dezintegracija na dr`avata. merki koi na soodveten na~in }e obezbedat mo`nosti za doma{ni kulturni aktivnosti. a svojot legitimitet da go crpat od jasno utvrdenata zakonska regulativa. kako i javni i privatni institucii i umetnici i drugi profesionalci od kulturata za razvoj i unapreduvawe na slobodna razmena i protok na idei. neminovno vodi do proces na getoizacija. Mnogu ~esto. Soglasno so Konvencijata za za{tita i unapreduvawe na raznolikosta vo kulturnite izrazuvawa na UNESKO. kulturni izrazuvawa i kulturni aktivnosti. `.

2000: 67). s¡ u{te ostanuva delokrug samo na slu`benite lica koi rabotat so socijalnata za{tita. 2007 87 . nitu pak da se zanemari vo sektorot za kultura. bez dobra kulturna politika. sozdavawe na edinstven kulturen prostor. Kako {to veli Sajmon Mandi vo negovata kniga .Kulturna politika#. mnogu od ostanatite politi~ki celi na vladata }e bide pote{ko. zacvrstuvawe na vzaemnata doverba i podobruvawe na integriranosta na op{testvoto. vrabotuvaweto i domuvaweto. osnovna dol`nost za integrirawe na kompleksnite op{testva. Skopje. a ponekoga{ i nemo`no da se postignat (Mandi. Sepak. Me|utoa. procesot na integracija ne treba da se ignorira.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor kako na~in i forma preku koja }e se ovozmo`i zapoznavawe na kulturata na drugiot.. Dobrata kulturna politika sama po sebe nema da obezbedi povrzanost i prosperitet na nacijata. za `al.

.

egzistiraat i drugi etni~ki zaednici. bo{wa~kata. vrednosni i moralni sistemi. Imaj}i predvid deka vo fokusot na interesiraweto na ovoj trud se nao|aat kulturnite razliki i procesot na op{testvenata integracija vo R. kulturnite. multikulturna i multikonfesionalna dr`ava. taa e multietni~ka. ima potreba od kreirawe i vospostavuvawe sopstven. vklu~itelno i mnozinskiot narod. Makedonija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor vtor del MAKEDONIJA PRED I PO RAMKOVNIOT DOGOVOR Republika Makedonija spa|a vo redot na t. Istoriskoto iskustvo govori deka kulturnite razliki. albanskata populacija vo R. dodeka site ostanati zaednici kako turskata. posebnite normi na odnesuvawe. vklu~itelno i R. Na toj na~in. Spored brojnosta. srpskata. jazikot. tradiciskite i so politi~ko-op{testvenite sostojbi vo dr`avata. kulturnite razliki go naso~uvaat tekot na op{testvenata integracija i imaat vistinski impakt vrz sevkupnite op{testveni i politi~ki procesi vo dr`avata. obi~aite itn. kako neizbe`no prisuten fenomen vo heterogenite op{testva. Makedonija. se karakteriziraat so svoja sopstvena kultura i distinktivni kulturni obele`ja. Sekoja sovremena multikulturna dr`ava. Vo nea. pokraj makedonskiot mnozinski narod. 2007 89 .n. Spored strukturata na naselenieto. no i integrira~ki faktor. vla{kata. religijata. mo`e da imaat uloga na dezintegrira~ki. kreirani vo zavisnost od kulturnata istorija na grupata. za poprecizno determinirawe na karakterot na nivnata uloga. vo zavisnost od konstelaciite. romskata. vklu~itelno i makedonskoto. Kako najeklatantni bi gi izdvoile posebnite kulturni. se zna~itelno pomalubrojni. Skopje. slo`eni i heterogeni op{testva. istovremeno i }e soodvetstvuva so istoriskite. Makedonija pretstavuva najgolema etni~ka zaednica. istoriskite i op{testvenopoliti~kite uslovi. razli~nite formi na socijalno `iveewe. Site tie. avtohton model na politi~ko upravuvawe koj }e po~iva na osnovnite na~ela i principi na sovremenata demokratija no.

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

prvenstveno treba da pristapime kon sogleduvawe na makedonskite multikulturni sostojbi vo eden po{irok istoriski kontekst, zapo~nuvaj}i so korenite na multikulturalizmot vo Makedonija.

90

Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

ISTORISKI KORENI NA MULTIKULTURALIZMOT VO MAKEDONIJA

Teritorijata na R. Makedonija, zaradi nejzinata geostrate{ka pozicija, pretstavuvala mesto kade vo minatoto se vkrstuvale interesite i pati{tata na mnogu civilizacii, narodi, kulturi, imperii i dr`avi. Kulturnite spomenici i arheolo{kite lokaliteti na teritorijata na R. Makedonija, kako i brojnite artefakti vo muzejskite zbirki, pretstavuvaat svedo{tvo za nivnoto pove}evekovno prisustvo na ovie prostori. Ottuka, velime deka R. Makedonija ima dolga multikulturna, multietni~ka i multikonfesionalna tradicija. Sepak, za potrebite na ovoj trud, kako najzna~aen period bi mo`ele da go izdvoime krajot na ~etirinaesettiot vek, periodot koga osmanliite do{le na Balkanot i zapo~nalo vladeeweto na Otomanskata Imperija na ovie prostori. Toa e i periodot koga vsu{nost zapo~nala da se oformuva etni~kata konfiguracija na Makedonija onakva, kakva {to ja sretnuvame i denes (Ta{eva, 1997: 16). Vrz oformuvaweto na kone~nata etni~ka kompozicija vo Makedonija, bitno vlijaele procesite na kolonizacija na turskoto naselenie, potoa albanskoto naselenie (koja zapo~nala kon krajot na sedumnaesettiot vek), kolonizacijata na srpskoto naselenie (koja zapo~nala kon krajot na devetnaesettiot vek a osobeno bila izrazena vo dvaesetite godini na dvaesettiot vek), procesot na islamizacija, kako i migraciite na naselenieto usloveni od najrazli~ni faktori.
TABELA 1. Struktura na naselenieto po veroispoved spored popisite od 1900, 1921, 1991 i 1994 godina

Godina na popisot 1900 1921 1991 1994

Pravoslavni vo % 60.71 65.37 66.66 66.30

Muslimani vo % 36.28 33.50 30.06 30.00

Katolici vo % 0.27 0.49 0.40

Ostanati vo % 3.01 0.86 2.79 3.30

Izvor: K’n~ov, cit. delo; Popis stanovni{tva Kraqevine Jugoslavije, cit. delo, Statisti~ki pregled br. 226, Zavod za statistika, Skopje; Naselenie, doma}instva, stanovi, zemjodelski stopanstva, Kniga I, 1994. 7
7

Ta{eva. M., Etni~kite grupi vo Makedonija - Istoriski konteks, Filozofski fakultet - Skopje 1997, Tabela 15, str. 53
Skopje, 2007

91

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

Spored istoriskite dokumenti, vo devetnaesettiot vek, na teritorijata na dene{na Makedonija, soodnosot me|u makedonskoto naselenie i ostanatata populacija iznesuval 2/3 vo korist na makedonskoto naselenie. Makedonskoto naselenie vo turskite istoriski spisi naj~esto se narekuvalo hristijansko naselenie, dodeka vo drugi istoriski dokumenti makedonskoto naselenie se narekuvalo poinaku, vo zavisnost od nacionalnite i politi~kite interesi na raznite re`imi i propagandi na sosednite dr`avi vo vrska so nivnite aspiraciii i teritorijalni pretenzii na Balkanot (Atanasov, 2003: 115). Turskoto naselenie, kako kolonizatorsko, bilo najmnogubrojno vo ramkite na ostanatiot del od nemakedonskata populacija, dodeka pak, albanskata - bila vtora po golemina etni~ka grupa i voedno najprivilegirana vo odnos na site ostanati, pred sî zaradi muslimanskata veroispoved na nejzinite pripadnici. Verskata pripadnost, odnosno religijata imala isklu~itelno zna~ajna uloga vo Otomanskata Imperija. Vo soglasnost so nejzinoto dr`avno ureduvawe ili t.n. miletski sistem, site podanici na Imperijata bile tretirani kako pripadnici na religiozni grupi, no ne i kako pripadnici na etni~ki zaednici. Otomanskata Imperija ne bila turska nacionalna dr`ava, tuku islamski vselenski halifat, koj vo soglasnost so {erijatskata dr`avno-pravna teorija, bila uredena kako verska imperija vo koja ne postoi nacionalna pripadnost. Muslimanite pretstavuvale ramnopravno obedinet dr`avotvoren narod, bez ogled na svoeto etni~ko poteklo. Vo Imperijata, iako pripadnicite na islamskata veroispoved bile privilegirani - {to, od druga strana, vlijaelo i na op{testvenata stratifikacija - na site ostanati religiozni grupi (Hristijanite i Evreite) im bila ovozmo`ena sloboda na veroispoved i praktikuvawe na nivnata religija. Postoel i avtonomen praven sistem so koj, preku posebni zakonici i sudovi, na hristijanite i Evreite im bilo ovozmo`eno da upravuvaat i da gi ureduvaat odnosite vo ramkite na sopstvenite religiozni zaednici. Hristijanite i Evreite vsu{nost bile za{titen narod i im bilo dozvoleno da se odnesuvaat spored nivnite obi~ai pod uslov da ostanat lojalni i da gi pla}aat danocite. Osmanliite, po mnogu vekovi, za prv pat }e go obedinat Balkanot (Ivanov, 2003: 71, 72). Vo ramkite na miletskiot sistem (koj vsu{nost pretstavuval federacija na teokratii) bil prifaten principot na religiozna tolerancija i istiot gi priznaval isklu~itelno kolektivnite prava, no ne i principot na individualna sloboda. Sepak, vaka postaveniot sistem ovozmo`il pove}e od petvekovno opstojuvawe i funkcionirawe na Otomanskata Imperija, kade {to zaedni~ki `iveele pripadnici na razli~ni etniciteti, religii i kulturi.

92

Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

so {to ja zacvrstila svojata pozicija i ja zgolemila svojata mo}.n. Crkvata ja prezema ulogata na obrazovna institucija i po~nuva so nejzinata prosvetitelska dejnost. nacionalnata crkva imala uloga na identifikator na kolektivnata/nacionalnata pripadnost i pretstavuvala nositel na identitetot na nacijata. Vo izvesna smisla. po~nale da dejstvuvaat kako prv e{alon na mladite balkanski dr`avi so imperijalni ambicii (Ta{eva. odnosno vtemeluvawe na nacionalniot identitet vo crkvite. vo devetnaesettiot vek. od druga strana imalo zna~aen pridones i refleksija vo procesot na formiraweto na nacionalnata svest. crkvata i nejzinite pretstavnici bile naviknati na rabota so.bila vklu~ena i vo upravata na Imperijata. Skopje. taa obavuvala i svetovni funkcii vo sferite na `iveeweto na hristijanskoto naselenie. vo prostorite na pravoslavieto. do{lo do zasiluvawe na nejzinata uloga vo svojstvo na koordinator vo dvi`ewata za izgradba na nacionalnite identiteti. kako pretstavnik na hristijanskoto naselenie . kaj pravoslavniot svet bilo dozvoleno formirawe na nacionalni crkvi.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Ulogata na religijata Vo ramkite na Otomanskata Imperija i vo soglasnost so nejzinoto ureduvawe odnosno t. Zna~i. Pokraj nejzinata osnovna dejnost . Crkvata imala u{te edna isklu~itelno va`na uloga prosvetitelskata. osmanskata vlast ja imala prednosta da inkorporira edna celosna administrativna mre`a.preku u~estvo vo razli~ni tela soglasno so hierarhiskata postavenost . Tie. Crkvite sî pojasno dobivale oboenost na nacionalni institucii. koi nemaat svoi nacionalni crkvi. 1999: 60). odnosno so svetovnoto obrazovanie. pokraj duhovnite. miletski sistem. zadol`enieto za sobirawe na danoci i odr`uvaweto na javniot red i poredok. 1998: 47). na Crkvata £ bile dovereni i drugi nadle`nosti koi se odnesuvale na upravuvaweto i ureduvaweto na odnosite na hristijanskoto naselenie vo sferata na negovoto svetovno `iveewe: jurisdikcijata. Pokraj toa. Imeno. Crkvata. Crkvata dobila nova i pove}ezna~na uloga. {to pak. zasnovani vrz brojot na nivnite vernici vo regionot. 2007 93 . taa dejstvuvala kako nezavisna politi~ka edinica. a ne protiv civilnata vlast (Jelavi~. So integriraweto na pravoslavnite institucii vo nivniot sistem. Crkvata ve}e gi imala organizirano pod nejzina jurisdikcija vo parohii i potparohii.duhovnata. kaj hristijanskoto naselenie osobeno se zgolemuva interesot za obrazovanieto. Vo balkanskite teritorii postoela hierarhija od najniskiot sve{tenik do patrijarhot. koi sî u{te bile vo sostavot na Imperijata. koja i prethodno ja obavuvala. a so toa i u~esnici vo novite aktivnosti na nacionalnite dr`avi koi se konstituirale ili bile vo proces na konstituirawe. Taka. Za razlika od katolicite. administriraweto. Vo ovoj slu~aj.

pa sî do vostanovuvaweto na noviot socijalisti~ki sistem (vo ramkite na SFRJ). imala isklu~itelno zna~ajna uloga pri formiraweto na ~uvstvoto za nacionalna. imaj}i gi predvid aspiraciite i negaciite na na{ite pravoslavni sosedi koi svojot nacionalen identitet isto taka go vtemelile vo postoeweto na nacionalna crkva. koja pretstavuvala eden od nose~kite stolbovi na teokratskiot miletski sistem. pak. mo`eme da zaklu~ime deka religijata. Islamskata zaednica. ovie zaednici gi osposobila od samiot po~etok uspe{no da ja odr`uvaat kohezijata na svoite grupi na nivo.OHRID . kako i nejzinite napori za priznavaweto na aftokefalnosta. doa|a do nivno vzaemno pottiknuvawe. koi. neobi~no za Balkanot (Ta{eva. Istoriskoto iskustvo govori deka tamu kade {to e ostvarena relacijata etni~nost . Samata priroda na islamskata religija . ne treba da iznenaduva soznanieto deka tokmu islamskite verski zaednici a ~ii pripadnici bile ~lenovi na grupi so malcinski status . Dokolku etni~nosta simplificirano ja definirame preku ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i spodeluvawe na zaedni~ka kultura (pri toa imaj}i ja predvid i religijata kako integralen del od kulturata) i dokolku 94 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . preku svoite institucii i dejnostite {to gi obavuvala. 1998: 47).Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Vo ovoj kontekst treba da se razgleduva i ulogata na Makedonskata pravoslavna crkva. ovie bile nadle`ni samo za naselenieto od muslimanska veroispoved i sferite na negovoto `iveewe. od grupi so najvisok stale`. Ottuka proizleguva i zaklu~okot deka sekoe negirawe i nepriznavawe na postoeweto na Makedonskata pravoslavna crkva.nejzinata golema kolektivisti~ka mo}. crkvite ostvarile bliska korelacija i bile vo sprega so novoformiranite dr`avi na Balkanot. kako i funkciite (duhovnite i svetovnite) koi gi obavuvale nejzinite institucii. I vo dvata primera.religija. i pri konstruiraweto na nacionalniot/etni~kiot identitet. Identi~na bila i ulogata na Islamskata zaednica. odnosno etni~ka pripadnost. stanale grupi so marginalna op{testvena polo`ba. Religijata ja pottiknuva etni~nosta i obratno.preku pottiknuvawe na kolektivniot duh. so toa {to.stanale centri kade zapo~nala etni~kata mobilizacija na naselenieto so muslimanska veroispoved. Po raspadot na Otomanskata Imperija. se transformirala vo etni~ko-islamski verski zaednici i go prezemala zadol`enieto za podgotvuvaweto na naselenieto pri soo~uvaweto so svojata nova polo`ba. Islamskata verska zaednica bila edinstvenata institucija kade nejzinite pripadnici mo`ele da se steknat so obrazovanie. dlaboko vo svojata zadnina ima negacija i nepriznavawe na makedonskiot nacionalen identitet. Vo periodot od pedesetina godini. Etni~nosta go potencira ~uvstvoto za verska pripadnost. Ottamu. afirmacija na islamskite vrednosti i potencirawe na etni~kata pripadnost . odnosno od raspadot na Otomanskata Imperija.

Sekoj sru{en molitvenik na zemjata e u{te eden molitvenk vo svesta na lu|eto. istata treba da se razgleduva vo kontekst na aktuelnite slu~uvawa i sostojbi vo sovremenoto makedonsko op{testvo. osobeno od aspekt na procesot na etnopoliti~kata mobilizacija i formiraweto na nacionalnite politi~ki partii. Na ovoj na~in. Vo vaka postaveniot ednopartiski socijalisti~ki sistem. vsu{nost gi zajaknuva duhovnite obele`ja. So ru{eweto na zdanijata na institucionalnata religija. ili u{te poprecizno. Toga{. koga go pravela toa religijata preku nejzinite institucii (crkvata i islamskite zaednici) . Sepak. Novoto dr`avno ureduvawe. pretsedatel na SFRJ i vrhoven komndant na Jugoslovenskata narodna armija. 2007 95 . a ~uvstvoto za verska pripadnost stanuva sosema bezna~ajno za gra|anite na SFRJ. a osven toa so proces sli~en na kaleweto. Religijata i nejzinite institucii imale osobeno vlijatelna uloga pri za~uvuvaweto na kulturniot identitet na zaednicite koi `iveat na teritorijata na R. religijata e celosno marginalizirana.spiritualizacijata. Makedonija .kako federalna edinica vo ramkite na FNR Jugoslavija . na Skopje.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor kulturata ja sfatime kako niz na elementi koi poedinecot ili grupata gi koristi za svoja sopstvena identifikacija. Ottuka. no i pri konstruiraweto na nivniot nacionalen/etni~ki identitet. Makedonija vo ramkite na SFRJ Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. no ne pomalku i hristijanskiot (Stojkovi}.kone~no se steknuva so svojata dr`avnost. vsu{nost doa|a i do priznavawe na makedonskiot narod.za razlika od minatoto. Tokmu zatoa. 2002: 38). ja prezema silno centraliziranata dr`ava koja gra|anite gi obedinuva preku glorificirawe na kultot na li~nosta na Josip Broz Tito. se baziralo na vospostavuvawe na ednopatriski sistem i silno centralizirana dr`ava. ne treba da iznenaduva faktot {to vo uslovi na me|uetni~ki konflikt naj~esto stradaat tokmu verskite objekti. toga{ za verskite simboli i verskite objekti mo`e da ka`eme deka pretstavuvaat elementi vo koi grupata go prepoznava sopstveniot identitet. se yidaat zdanijata na personalnata religija. ulogata na promotor na kolektivisti~kiot duh . so sekoja sru{ena crkva od strana na muslimanite ili sekoja sru{ena xamija od strana na hristijanite. Uni{tuvaweto na fizi~kite obele`ja na religijata. tie se cel na uni{tuvawe na sprotivstavenite strani. so uni{tuvaweto na verskite objekti. se zajaknuva fundamentalizmot: i islamskiot. Taka. se postignuva sosema sprotiven efekt bidej}i na toj na~in se ispolnuva osnovnata funkcija na sekoja religija .ovoj pat. spored na~elata na socijalisti~kata ideologija. Makedonija.

OHRID 8 . str. So ovoj dogovor na licata od turskata nacionalnost im bilo ovozmo`eno vra}awe vo Turcija. ova pravo go iskoristile i drugi brojni pripadnici na muslimanskata veroispoved. Vo 1961 godina e samo 0.40 3.90 100 1953 66. Makedonija.60 1. Edna od osnovnite pri~ini za namaluvawe na brojnosta na turskoto naselenie pretstavuva dogovorot me|u FNRJ i Republika Turcija za obe{tetuvawe na turskite dobra. re~isi vo istiot sostav i so istiot soodnos.10 19.6.80 0.6% pomnogubrojno otkolku deset godini Ta{eva M.51 96 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .20 0. spored istra`uvawata na Institutot za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa vo Skopje (ISPPI) sprovedeni vo 1986 godina na teritorijata na toga{nata SR Makedonija.30 0. odnosno zgolemuvawe vo kontinuitet. Ve}e na slednite popisi zabele`itelno e namaluvaweto na turskoto naselenie i toa: vo 1961 godina na 9.50 0.60 2.koe bele`i namaluvawe vo kontinuitet . str.00 2.50 0.10 12.00 0.20 0.10 1.. iznesuva 15.70 0.30 0. zastapenosta na turskoto naselenie. TABELA 2.60 1. dekemvri 1994 godina. izrazena vo procenti.50 2.10 17. a dopreciziran vo 1954 godina.70 1.4%.00 6.Skopje 1997. Soop{tenie 2.00 100 1971 69.20 13. Struktura na naselenieto po narodnost spored popisite od 1948 do 1994 godina Makedonci Muslimani Albanci Turci Srbi Romi Vlasi Drugi Vkupno 1948 68.80 4. Multietni~koto i multikulturnoto naselenie i ponatamu prodol`uva da bide prisutno na teritorijata na R.5%. Filozofski fakultet . 328 Od prika`anata tabela.80 1. duri nad 90% od ispitanicite se izjasnile deka ne bi im pre~elo dokolku nivniot bra~en drugar ima poinakva verska pripadnost. No. Spored podatocite od popisot na naselenieto vo R.00 2.40 15. a ne pripa|ale na turskata nacionalnost.10 17. Makedonija sproveden vo 1953 godina.60 0.40 2.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija primer. mo`e da se zabele`i disproporcijata kaj grupite so muslimanska veroispoved.30 2.60 0. prava i interesi nacionalizirani vo Jugoslavija.30 1.6.00 100 Izvor: Statisti~ki pregled br.Istoriski kontekst. Vo 1953 godina.10 2.4%. vo 1971 godina .albanskata populacija bele`i sosema sprotivna tendencija.4. Za razlika od turskoto naselenie . koja se dvi`i vo pozitivna i negativna nasoka. sklu~en vo 1950. Etni~kite grupi vo Makedonija .6% i vo 1981godina .90 100 1961 71.30 100 1981 67.50 0.70 0.60 2. 139.70 100 1994 66.00 9.10 8.30 2.40 2.70 4. taa e zastapeno so 12. a na 98% ne im pre~i verskata pripadnost na nivnite prijateli.80 22.

Podocna. koj voop{to ne e za potcenuvawe. vo Ustavot na SFRJ od 1974 godina. mo`e da gi barame i pri~inite za konceptualnite raziduvawa vo odnos na modelot na politi~kototo ureduvawe na makedonskata dr`ava vo periodot po nejzinoto osamostojuvawe. 2005: 37).makedonskiot mnozinski narod. Vo vaka postaveniot soodnos. Imeno. Vo ~lenot 43 od Ustavot stoi deka na sekoja narodnost. a od druga strana . ne e samo nejzinata etni~ka kompozicija tuku i soodnosot pome|u mnozinskiot makedonski narod i ostanatite etni~ki zaednici ili narodnosti . Sepak. odnosno dejnostite koi gi zagrozuvaat ovie prava . Polo`bata na malcinstvata vo ramkite na SR Makedonija e regulirana so Ustavot na SRM od 1974 godina.dokolku ja koristime terminologijata vo soglasnost so toga{niot Ustav na SFRJ. vo koj Makedonija e definirana kako dr`ava na makedonskiot narod. kategorijata multikulturalizam vo toj period e s¡ u{te nepoznata. da ja razviva svojata kultura i poradi toa da osnova organizacii i da u`iva drugi so ustavot utvrdeni prava. rasna ili verska omraza i netrpelivost. koja e nacionalno malcinstvo. 2007 97 . [to se odnesuva do pravata na narodnostite vo periodot na socijalisti~koto ureduvawe.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor porano i pokraj natalitetot koj s¡ u{te ne dava znaci na tranzicija. kako i sekoe razgoruvawe na nacionalna. so koj albanskata i turskata narodnost prestanaa da bidat konstituensi na makedonskata dr`ava i istata be{e definirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod (Dokmanovi}. od edna strana . Osnovnata karakteristika na demografskata struktura na naselenieto vo R. 1997: 51-52). odnosno koj ima mnogu visoki vrednosti. na albanskata i na turskata narodnost. zgolemuvaj}i go svoeto u~estvo vo vkupnoto naselenie pribli`no za tri procenti na sekoi deset godini (Ta{eva. tie bile zagarantirani so Ustavot na SFRJ od 1963 godina. Kako Skopje.pripadnicite na site ostanati etni~ki zaednici. osnovnite prava se zagarantirani so poseben ~len . Makedonija (koja ja sretnuvame i denes). me|u koi ubedlivo najmnogubrojna bila albanskata populacija. Po toa bele`i konstanten rast. 1997: 143). vo prodol`enie na istiot ~len se veli deka vo u~ili{tata za pripadnicite na poedinite narodnosti nastavata se vr{i na jazikot na tie narodnosti (Ta{eva.protivustavno i kaznivo e sekoe propagirawe ili sproveduvawe na nacionalna neramnopravnost.na gra|aninot mu e zagarantirana slobodata na izrazuvawe na pripadnosta na narodot i slobodata na upotrebata na svojot jazik i pismo (~len 170). Ovoj koncept e zamenet so amandmanot LVI od 1989 godina na Ustavot na SRM od 1974 godina. £ se garantira pravoto slobodno da go upotrebuva svojot jazik. Najbliska kategorija prisutna vo obi~niot `ivot i vo politi~kiot diskurs be{e kategorijata bratstvo i edinstvo. Istiot ~len gi sankcionira i nedozvolenite dejnosti. Vo odnos na upotrebata na jazikot.

zad koe stoe{e silata na sistemot i koja{to ne dozvoluva{e egzaltacija na nacionalizmi. Taka. osobeno pome|u realno posilnite faktori. Ottuka. ne pretstavuvaat dopolnitelen izvor na frustracii i tenzii vo op{testvoto. Vo uslovi na relativno dobra ekonomska sostojba. ovaa kategorija be{e del od ideolo{kata matrica na politi~kiot model na dr`avata {to zna~e{e ednakvo po~ituvawe na kulturnite razliki vo op{testvoto. socijalnata i ekonomskata ednakvost me|u gra|anite. ovaa tema vo tvrdata politika dolgo vreme be{e vtorostepena i preovladuva{e klasniot diskurs i socijalisti~kite ideolo{ki kategorii (Atanasov. 98 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . sepak. me|uetni~kite pra{awa gubat od svojata relevantnost i. iako nikoga{ nemalo edna celosna op{testvena kohezija i interakcija me|u raznite etnikumi. no i nivnata socio-ekonomska ednakvost. silno centraliziranata dr`ava vo koja stravot i represijata ne bile nepoznati merki za spre~uvawe na sekoj obid za dezintegracija i destabilizacija na dr`avata. Dopolnitelna pri~ina zaradi koja me|uetni~kite odnosi ne pretstavuvaa prioritet vo agendata na gra|anite sekako e i relativno dobrata ekonomska sostojba vo dr`avata. Sepak.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija vo Republika Makedonija. na nekoj na~in. Sepak. Ali Pajaziti smeta deka heterogenosta ili kulturniot i etni~kiot diverzitet za vremeto na socijalisti~ka Jugoslavija. Analiziraj}i go obedinuva~koto moto bratstvo .edinstvo. Vo toj period. Kako osnovni pri~ini za navidum nepostoe~kite etni~ki tenzii pome|u pripadnicite na razli~nite zaednici. va`i za relativno integrirano.e. staveni vo ladilnik. 2003: 137).kako edna od osnovnite ideolo{ki karakteristiki na ednopartiskiot sistem . bi mo`ele da gi nabroime slednite: na~elata na socijalisti~kata ideologija vo koja klasnoto dominira nad etni~koto. Nasproti raznite latentni nategawa vrz nacionalna osnova.OHRID . makedonskoto op{testvo. t. nema{e napliv na manifestni konflikti (Pajaziti. pod parolata na bratstvoto i edinstvoto. taka i vo SFRJ kako federalna dr`ava. bile dobro menaxirani. no i nejzino veli~ewe do najvisok stepen vo interes za opstanokot na dr`avata. nitu pak iznesuvawe na istite vo javnosta. 2005: 42). na vladeja~kite strukturi ne im bile nepoznati metodite na sankcionirawe na nivnite neistomislenici. na toj na~in.ne bila dozvolena borba na razli~ni mislewa i razli~ni stavovi. site problemi bea frizirani. a so cel da obezbedi nepre~eno funkcionirawe na dr`avata. se razbira vo ramkite na SFRJ. vo duhot na ednoumieto . bez zna~itelni potresi i nekoi istoriski slu~uvawa koi bi mo`ele da ja naru{at postoe~kata stabilnost.

n. Jovi} go poso~uva t. Ovie konflikti. koga prestanaa da veruvaat vo nego. jugoslovenskata ideja. trgnuvaj}i od definicijata za nacijata kako politi~ka no i kulturalna zaednica naj~esto sozdadena vrz temelite na zaedni~ki jazik i/ili religija.edinstvo i idejata za jugoslovenska nacija . Iako povlekuvaweto na JNA od teritorijata na R. po smrtta na Josip Broz Tito. Makedonija se odviva{e vo uslovi na krajno napnata atmosfera. kulturalen argument. svetskiot trend na globalizacija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Sepak.prosleden so serija krvavi konflikti . zagovornicite na kulturalniot argument. jugoslovenskata nacija is~ezna (Jovi}. nastanuvaweto i is~eznuvaweto na nacijata go povrzuvaat re~isi celosno za kulturalnata sfera. Istoriskite slu~uvawa povrzani so padot na Berlinskiot yid }e bidat pri~ina za golemite promeni na politi~kata scena vo Isto~na Evropa. po pat na referendumsko izjasnuvawe. za ideite i za nivnata realizacija. sekako. koga prestana da im bide uverliv. koi vlijaat vo nasoka na dezintegracija na dotoga{ relativno integriranoto jugoslovensko. {to so sebe. taa navleze vo erata na pluralisti~ko `iveewe. kulturalnite i intelektualnite eliti imale. pritisnato od procesot na tranzicija. tokmu vo periodot pred po~etokot na promenite na politi~kiot ambient vo SFRJ i nejzinoto raspa|awe. Navidum integriranoto makedonsko op{testvo. Na 8 septemvri 1991 godina. D.}e bide odbele`ana poslednata dekada na dvaesettiot vek. ako ne najzna~ajna. toga{.64). Kulturalniot argument tvrdi deka neatraktivnosta na jugoslovenskata ideja (kako {to vo 19-tiot vek ja formuliraa kulturnite eliti) be{e glavna pri~ina za raspa|aweto na Jugoslavija. kaj golem del od makedonskiot narod }e predizvika sprotiven efekt i }e go zasili ~uvstvoto na pripadnost kon makedonskata nacija i toa. a so raspadot na SFRJ . brutalnost i brojot na ~ove~ki `rtvi. pa i makedonsko socijalisti~ko op{testvo. no i opredelbata za Skopje.postoi tendencija na prote`irawe na jugoslovenskata nacionalna pripadnost. koi go potresoa regionot }e ostanat zapameteni po svojata `estina. Insistiraweto da se izjasnuvaat gra|anite kako Jugosloveni vo odnos na nivnata nacionalna pripadnost. Imeno.vo duhot na obedinuva~koto moto bratstvo . Napu{taj}i go ednopartiskiot sistem. vo sredinata na osumdesetite godini na dvaesettiot vek. Vo istiot period . Spored istiot avtor. se ~uvstvuvaat odredeni razdvi`uvawa na politi~kata scena. pak. 2007 99 . Raspa|aweto na SSSR }e predizvika domino efekt i na ostanatite socijalisti~ki dr`avi. noselo odredeni statusni privilegii. Kako eden od klu~nite argumenti za raspa|aweto na SFRJ. 2003: 63 . Makedonija ja proglasi svojata nezavisnost. sepak be{e izbegnat sekakov vid konflikt. Toga{ koga prestanaa da se gledaat sebesi kako del od toj narativ. Jugoslovenite bea Jugosloveni samo toga{ koga i dodeka go delea narativot za jugoslovenstvoto. mo{ne zna~ajna uloga i vo sozdavaweto i vo rasturaweto na jugoslovenskata dr`ava.

7%. za makedonskiot .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija nejzino integrirawe vo evroatlantskite strukturi.9%. Vo odnos na verskata pripadnost.4% i drugi . Preklopuvaweto na segmentite na etni~kata.6%. [to se odnesuva do jazi~nata pripadnost na naselenieto.22. 67% od naselenieto se izjasnile kako pripadnici na pravoslavno-hristijanskata religija. 2002: 226). za makedonskoto op{testvo velime deka se vbrojuva vo redot na slo`enite multietni~ki.4. mo`e da konstatirame deka makedonskoto op{testvo e podeleno vo odnos na site linii na razgrani~uvawe. Dokolku preku hronolo{ki prikaz na nastanite se osvrneme na promenata na politi~kiot ambient vo R.1%. Ottuka.0%. Makedonija }e zapo~ne da se soo~uva so mnogubrojni predizvici i pote{kotii. dodeka pak za islamskata .1% . a osobeno .21% (Aceski. Izoduvaj}i go patot na sopstvenata tranzicija.1. kako i distinktivnite kulturni obele`ja (jazikot.66.se odrazija na ekonomskata i socijalnata sostojba na makedonskite gra|ani. Makedonija.se izjasnile 70% od naselenieto. soodnosot e re~isi identi~en. multikulturni i multikonfesionalni op{testva. kulturata i religijata) na etni~kite zaednici koi `iveat na teritorijata na R. Makedonija pretstavuva eden od najturbolentnite periodi vo ponovata makedonska istorija. Promenata na politi~kiot ambient vo dr`avata. kako na vnatre{en taka i na nadvore{en plan. Prvata decenija i polovina od osamostojuvaweto na R. Srbi . dodeka 0. odnosno gradeweto na noviot demokratski sistem baziran na na~elata na parlamentarnata demokratija. go dobivame sledniot sostav na naselenieto koe izrazeno vo procenti glasi: Makedonci . zapo~na da se soo~uva so sekojdnevni predizvici na vnatre{en i na nadvore{no-politi~ki plan. R.30%. Makedonija ostanuva re~isi identi~en.2. Makedonija. ~ovekovite prava i slobodi. sostavot na naselenieto vo R. Makedonija vo periodot od 1991 do 2001 godina I vo periodot po nejzinoto osamostojuvawe. a za albanskiot . preminot od plansko stopanstvo vo pazarna ekonomija i transformacijata na kapitalot od op{testvena i dr`avna vo privatna sopstvenost.OHRID . izgradbata na novi institucii na sistemot. verskata i na jazi~nata pripadnost na naselenieto. Turci . R. Imaj}i ja predvid etni~kata struktura na naselenieto.vo negativna smisla .voop{to ne se izjasnile. dopolnitelno ja potencira i uslo`nuva i onaka postoe~kata podelba. Od popisot napraven vo 1994 godina. Vlasi . najnapred bi 100 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Albanci .0. imaa svoja refleksija vo site segmenti na op{testvenoto `iveewe.

DPMNE e edinstvena politi~ka partija. 2005: 56). Dali. Socijalisti~kata partija na Makedonija .37 pratenici. so formiraweto na Nacionalnata demokratska partija. 2007 101 . PDP e edinstvenata partija na Albancite.PDPA). za koj podocna }e konstatirame deka pretstavuva eden od klu~nite faktori za dezintegracija na op{testvoto. Sojuzot na reformskite sili na Makedonija . Taka. vaka struktuiranoto makedonsko politi~ko milje. a zavr{ija vo januari 1991. decentralizacija na sociopoliti~kata struktura na dr`avata i ostvaruvawe na korpusot kulturni prava ili. Turcite. Atanasov go otvara pra{aweto za krajnata cel na etnopoliti~kata mobilizacija na Albancite.2.islamski pat). potpiraj}i se na istoriskite tradicii. so {to se otvara prostor 9 Na po~etokot na formiraweto na politi~koto milje vo R. preslikano i vo prviot parlamentaren sostav.17.31. politi~kiot pluralizam ja jakne{e dimenzijata na etni~nosta. koi na nekoj na~in bile podeleni (Demokratska partija na Turcite) i religiskiot (Partija za demokratska akcija . 2004: 10). Partijata za demokratski prosperitet na Albancite . vo makedonskata politika na golema vrata se formira{e etnizacijata na politi~kiot sistem (Atanasov. nastapila so ideja za nacionalno obedinuvawe na Makedoncite. Makedonija. za koja smeta deka pretstavuva edna od najzna~ajnite karakteristiki na politi~kiot `ivot vo makedonskoto op{testvo vo periodot po osamostojuvaweto. pluralisti~kiot ambient za`ivuva i vo albanskiot etnopoliti~ki blok. Makedonija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor zapo~nale so prvite pove}epartiski parlamentarni izbori koi zapo~naa vo noemvri 1990 godina. Partijata za demokratski prosperitet. a potoa i so Demokratskata partija na Albancite (nastanata preku obedinuvawe na NDP i otcepenoto krilo od PDP. U{te od samiot po~etok na novonastanatiot pluralisti~ki ambient. mo`ebi gradewe na subnacija.8 i Partijata na Jugoslovenite . SKM-PDP . Srbite so nivnata Demokratska partija na Srbite (Minoski. Podocna. mora da se ka`e deka nekoi makedonski partii vklu~uvaat i pripadnici na drugi etni~ki zaednici). Od rezultatot na ovie izbori proizleze sledniot parlamentaren sostav: VMRO-DPMNE . Toa e i po~etok na politi~koto oddeluvawe na Albancite od politi~kite partii {to dejstvuvaat na nacionalno nivo. VMRO . preku formirawe na politi~ki partii na etni~kata pripadnost (iako. pred sî. uka`uva na zapo~nuvawe na proces na etnopoliti~ka mobilizacija vo R. Partijata za demokratski prosperitet 23. Namesto da gi kanalizira razli~nite sociokulturni i ekonomski interesi na gra|anite. ^etiri politi~ki partii na nekoj na~in bile povrzani so prethodniot sistem. Skopje. mo`ebi e celta nadminuvawe na neednakvosta na socioekonomski plan. se javila kako pretstavnik na albanskata nacionalnost vo Makedonija i zastapnik na nivnite etnokolektivni prava.9 Nivniot primer go sledele i Romite (Partija za celosna emancipacija na Romite). koja.

Albanija ja prizna Makedonija.OHRID . proizleze sporot okolu imeto na dr`avata. a vrz principot na dobrovolnost i vo soglasnost so op{toprifatenite me|unarodni normi. koja odbiva{e da ja priznae suverenosta na Makedonija sî do 1996 godina. Bugarija toa vedna{ go stori no. Na 8 septemvri 1991 godina. me|u koi i promena na Ustavot na dr`avata. 1998: 82). Grcija odbi da go priznae ustavnoto ime na Republika Makedonija. istoto go storija Evropskata unija. Makedonija ja zapo~na bitkata za priznavawe na makedonskata dr`ava. preku formirawe na etni~ki mediumi. nevladini organizacii itn. vo januari 1992 godina bea usvoeni amandmani na Ustavot (prethodno donesen vo noemvri 1991). Trendot na etnizacija }e prodol`i i vo civilniot sektor. sledat niza otstapki od strana na Makedonija. Imeno. uslovuvaj}i go so davawe na opredeleni koncesii na Albancite vo Makedonija. stratifikacijata na makedonskoto op{testvo }e dobie etni~ki predznak. so namera da se unapredat odnosite me|u dvete zemji i da se sozdadat uslovi da se re{i problemot so statusot na albanskata populacija (Maleska. Albanija go dr`e{e otvoreno priznavaweto na Makedonija s¡ do april 1993. kako i monetarno osamostojuvawe preku voveduvawe na makedonska valuta. 102 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Makedonija mo`e da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot. osobeno so dr`avotvoren narod. nema da se me{a vo suverenite prava na drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni prava. OON i nekoi drugi me|unarodni organizacii. pobedija. So Grcija. makedonskite gra|ani ja izglasaa nezavisnosta i suverenosta na svojata dr`ava. pri toa. biznisi. a pod nejzino vlijanie. nacionalnite simboli i priznavaweto na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i nivnite prava. od edna strana. no i nejzinoto ustavno ime. Za razlika od Jugoslavija (Srbija i Crna Gora). pak. po pat na referendumsko izjasnuvawe.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija za sozdavawe na multinacionalna namesto multikulturna dr`ava. i pritisokot na golemite sili i na Turcija od druga. Me|utoa. granicata na R. vo koi se iska`uva deka: Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosednite dr`avi. pragmati~nite potrebi na dr`avata. Kako rezultat na golemiot pritisok od Grcija. So eden zbor. Na 7 mart 1991 godina e formirana prvata makedonska ekspertska vlada koja }e zapo~ne so podgotovka na reformskite procesi so cel napu{tawe na sistemot na socijalisti~koto ureduvawe i voved vo pazarnata ekonomija. odbivaj}i da ja priznae nacionalnata posebnost na Makedoncite i posebnosta na makedonskiot jazik i kultura. Imeno.

bi mo`ele da gi nare~eme nevralgi~ni to~ki koi predizvikaa ~uvstvo na frustriranost kaj makedonskiot mnozinski narod. nepriznavaweto na makedonskiot jazik. Na ovoj na~in definiraniot ili nedefiniraniot status na R. Vo istitot ~len se garantira slobodata na veroispovedta. Spored ~lenot 19 od Ustavot. so Zakonot za lokalna samouprava. Makedonija be{e donesen prviot Ustav. Makedonija prifati da bide primena vo OON pod referencata Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija. pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo. kako i pravoto na izrazuvawe i neguvawe na etni~kiot. Vo ~lenot 2 se veli deka suverenitetot na R. kulturniot. R. nacionalnoto i socijalnoto poteklo. Vo prodol`enie na istiot ~len stoi deka vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnicite na nacionalnostite vo slu`bena upotreba. imotnata i op{testvenata polo`ba (~len 9). detalno e regulirana upotrebata na jazikot na nacionalnite malcinstva. Makedonija. soglasno so ~lenot 1. bojata na ko`ata. demokratska i socijalna dr`ava i gra|anska dr`ava so garantirani prava i slobodi na gra|anite.Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat. 2007 103 .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Vo 1993 godina R. vo Sobranieto na R. bidej}i istite imaa direkten impakt vrz makedonskiot nacionalen identitet i negovoto priznavawe. Makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo (~len 7) e proglasen za slu`ben jazik vo R. donesen vo 1995 godina. Makedonija e definirana kako sekularna dr`ava vo koja site verski zaednici.. nezavisno od polot. dodeka pak vo 1995 godina vo Wujork. Skopje. Makedonija. bez isklu~ok. rasata. 10 Kulturnite prava. politi~koto i verskoto uveruvawe. Na 17 noemvri 1991 godina. so koj Makedonija. 10 Podocna. nejzinata postavenost vo ramkite na postoe~kite me|unarodni konstelacii. makedonskata Vlada ja potpi{a privremenata spogodba so Republika Grcija za normalizirawe na odnosite. se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot. jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite e regulirano so ~lenot 48 od Ustavot vo koj se veli: . pri toa soglasuvaj}i se da go smeni dr`avnoto zname. se i jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrdeni so zakon. nacionalnata posebnost i nejzinoto malcinstvo vo sosedstvoto. e definirana kako suverena. Spored istiot ~len gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi. nepriznavaweto na nejzinoto ime. a potoa i kako celosno nova verzija vo 2002 godina. samostojna. Makedonija proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite. neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti.

2/3 od Makedoncite smetale deka e nacionalnoto zakonodavstvo diskriminatorsko tokmu vo odnos na mnozinskiot narod. pak. Vo odnos na ova pra{awe. dodeka pak 80% od Turcite i Vlasite bile sosema zadovolni od postoe~kite zakonski re{enija. Na istoto mnenie bile i 50% od Srbite. [to se odnesuva do Makedoncite. pratenicite od albanskiot politi~ki blok odbija da glasaat vo tekot na sobraniskata procedura pri donesuvaweto na Ustavot. povikuvaj}i se na istoriskiot kontinuitet na makedonskiot narod. 49% od Romite go imale istoto ~uvstvo. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na jazikot na nacionalnostite. nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe. eden podatok govori deka i pokraj ednakviot zakonski tretman na site gra|ani. Nezadovolni od malcinskiot status. 2/3 od niv smetale deka tokmu tie go gubat statusot na mnozinski narod vo sopstvenata zemja. Macedonian affairs. Romite i so drugite nacionalnosti. vo delot na preambulata..OHRID . neguvawe i razvivawe na svojot identitet. 15 11 104 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Rezultatite od edno sprovedeno istra`uvawe vo 1993 godina govorat deka 80% od Albancite ne bile zadovolni so zakonskite re{enija za{to smetale deka ne im ovozmo`uvaat dovolno prava kako posebno malcinstvo.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot. Vo 1991 godina. Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo da osnovaat i umetni~ki institucii. se veli deka: . kulturniot. 80% od Albancite i 50% od Srbite smetale deka se diskriminirani vrz osnova na nivnata etni~ka pripadnost. postojat zna~itelni razliki vo misleweto kaj razli~nite malcinski grupi. dodeka.a koi dlaboko vo svojata zadnina Istra`uvawe na Centarot za etni~ki odnosi. se izu~uva i makedonskiot jazik#. na primer. Taka. Vlasite. Sepak. no i od proglasuvaweto na makedonskiot narod za konstititutiven.so {to Makedoncite bea proglaseni za dr`avotvoren narod. negovite vekovni opredelbi i zalo`bi za sozdavawe svoja dr`ava. Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon.11 Spored istoto istra`uvawe. pak. albanskite politi~ki partii povikaa na bojkot na popisot na naselenieto i doma}instvata. Simoska. E.5 Nasproti frustraciite na mnozinskiot narod predizvikani od otvorenite pra{awa so sosednite dr`avi . Makedonija# .Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koj se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite. jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite. Macedonian Information Centre 1997. pomalku od 10% od Turcite i Vlasite ja poso~ile diskriminacijata kako problem. koi `iveat vo R.

zaradi permanentna majorizacija na Albancite vo zakonodavniot dom. od vkupnoto naselenie vo R. a vtorite mislea deka ve}e dale premnogu (Janev. iznesuva ne pove}e od 10%.ne ja ~uvstvuvaat dr`avata za svoja. hristijanski pravoslavni obele`ja. fakt e deka pravniot sistem i zakonodavstvoto na Makedonija ne samo {to gi zadovoluvaat me|unarodno priznaenite standardi. Simoska smeta deka tie proizleguvaat od prakti~nite `ivotni situacii. periodot na devedesetite godini na 20. Karakteristi~niot demografski soodnos na naselenieto spored etni~kata pripadnost.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor imaa nepriznavawe na makedonskiot nacionalen identitet . i pri~ina zaradi koja . vek pretstavuva istorija od koja treba da se izvle~e pouka kako ne smee da se rakovodi so dr`avata. bi mo`ele da go poso~ime kako eden od klu~nite argumanti vo barawata na albanskata populacija za promenata na nivniot status i zastapenosta vo sferite na op{testvenoto `iveewe. pa s¡ do slu~uvawata vo 2001 godina. Imeno. Makedonija. Makedonija. stanuva zbor za {vercuvawe na nacionalnata dr`ava vo gra|anskoto ruvo na ustavot. Gostivar (Pajaziti. so {to vsu{nost. Ne mo`e Skopje. dr`avnite verski praznici. izrazena vo procenti. primena na sila vo Radoli{ta. Ednite od pozicija na malcinstvo baraa da stanat nemalcinstvo. pa prvite baraa pove}e. Pa taka. a nivnata zastapenost vo op{testvoto . brojnosta na pripadnicite na site ostanati etni~ki grupi. gi nadminuvaat kriteriumite iska`ani vo ovie globalni konvencii vo odnos na pravata na malcinstvata. smeta{e deka treba da ima privilegiran status vo odnos na ostanatite.makedonskoto op{testvo be{e soo~eno i so nezdovolstvoto na malcinstvoto. arbitrarni odluki vo vrska so banknotite koi imaa. sekojdnevno se zgolemuvalo nezadovolstvoto kaj albanskata populacija. drugite ne davaa. }e bide edna od glavnite pri~ini za kontinuiranoto nezadovolstvo od strana na albanskiot politi~ki kampus no. Sepak. Tetovo.7% spored popisot od 1994 god.). odnosno albanskata populacija zaradi nejziniot malcinski status i zastapenosta na nejzinite pripadnici vo instituciite na dr`avata. Makedonija. na mnogu na~ini. Makedonija ja narekuva oaza na mirot (Gligorov). Za Pajaziti. Bit-pazar. 2005: 45). kako najgolema etni~ka zaednica (22. Vo odnos na frustraciite na malcinstvoto.bi trebalo da soodvetstvuva so procentot na nivnata zastapenost vo ramkite na vkupnoto naselenie vo R. albanskata populacija. problemite koi{to se javuvaat ne mo`e da se odre~at koga }e se primenat ovie kriteriumi vo stvarnosta. Od edna strana. drugite od pozicija na mnozinstvo ne sakaa da se otka`at od taa privilegija. Spored istiot avtor. Ottuka. glavno. malcinskiot status na albanskata zaednica kako i nivnata op{testvena mestopolo`ba. analiti~arite zboruvaat za toa deka Makedonija e oaza na apsurdite.kako {to tie samite }e izjavat . Vo tekot na decenijata koja }e £ pretstoi na R. iako najvisokoto rakovodstvo R. 2007 105 . tuku. Ednite baraa. 2005: 99).

Ovoj na~in na razmisluvawe be{e pottiknat od strana na razni politi~ki partii. dodeka pak za verskata pripadnost procentot bil zna~itelno pomal. Taka.stanaa s¡ poizrazeni. Ve}e na po~etokot na devedesetite godini.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija da gi ignorirame malite broevi vo odnos na u~estvoto na malcinstvata vo povisokite nivoa na obrazovanieto. R. energijata naj~esto se tro{ela na broewe. otsustvoto na analiza za pri~inite i posledicite od istite. dodeka ostanatite malcinstva voop{to ne bea predmet na vakvi stavovi (Simoska. Kako rezultat od nepostoeweto na dr`avna strategija za nadminuvawe na me|uetni~kite tenzii. Kako rezultat na vaka izgradenite stavovi. sosedi. Albancite imale najgolemi predrasudi vo odnos na Makedoncite 106 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Makedonija zapo~na da se soo~uva so pojavi i procesi koi }e vlijaat vo nasoka na dezintegracija na i onaka krevkoto pluralisti~ko op{testvo. kako i etni~kata stratifikacija na makedonskoto op{testvo. so {to sostojbata mo`e edinstveno da se vlo{i. na nau~nite i drugite tehnolo{ki disciplini (Simoska. Makedoncite imale najgolemi predrasudi vo odnos na Albancite i ne{to pomalku vo odnos na Romite. fokusot na vnimanieto e naso~en samo na presmetuvawe na brojot na u~enici i oddelenija. etni~kite i verskite predrasudi .~ie postoewe pretstavuva osnoven preduslov za sozdavawe na me|uetni~ki tenzii . no i od uvezenite ideologii. 1996: 62). situacijata celosno se menuva. kon krajot na osumdesetite godini na dvaesettiot vek (vo ramkite na prethodniot sistem). 1996: 98). namesto da se definiraat pri~inite za poniskiot kvalitet na obrazovanieto na malcinstvata koe{to gi popre~uva od u~estvoto vo povisokite nivoa. Lu|eto zapo~nuvaat da razmisluvaat za etni~kata i verskata pripadnost na nivnite prijateli. Istiot avtor konstatira deka duri ni oficijalnata politika na Vladata nikoga{ ne napravila obid da gi nadmine ovie problemi. spored istra`uvawata napraveni vo toj period. Spored edno istra`uvawe sprovedeno od Centarot za etni~ki odnosi pri ISPPI.OHRID . tuku i kako ne{to nepo`elno. o~igledno stanuva nov faktor na podelbi vo makedonskoto op{testvo. Sevo ova rezultira{e so zatvorawe vo ramkite na sopstvenite etni~ki grupi nasproti drugite. da gi smetaat za problemati~ni me{anite brakovi i da gi ~uvstvuvaat drugite etni~ki grupi ne samo kako ne{to razli~no. etnocentrizmot be{e najizrazen kaj Albancite (okolu 60%) i Makedoncite (okolu 50%). Imeno. Namesto da se lociraat korenite na ovie sostojbi. odnosno sveduvawe na celoto pra{awe edinstveno na cifri. sudstvoto. administracijata. samo 10% od makedonskite gra|ani smetale deka pra{aweto za etni~kata pripadnost e isklu~itelno va`no. Verskata pripadnost koja vo duhot na tradicionalnoto multikulturno i multikonfesionalno `iveewe na prostorot na Makedonija nikoga{ ne pretstavuvala pri~ina za netrpelivost pome|u razli~nite grupi .ovoj pat. Vo ovoj period.

kako na mnozinskiot narod vo odnos na malcinskite grupi. govorat deka trendot vo sferata na me|uetni~kite odnosi e voo~livo negativen. duri i vooru`eni konflikti. sepak. preminuvaat vo otvorena me|uetni~ka netrpelivost. 2007 . vo 1992/3 godina osnovni pra{awa {to dominiraat vo svesta na gra|anite se vrzani za lojalnosta kon dr`avata. pa s¡ do nastanite vo 2001 godina. Makedonija vo periodot od nejzinoto osamostojuvawe pa sî do slu~uvawata vo 2001 godina. mo`e da se zabele`i deka postoe~kite predrasudi.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor i Srbite. Iako alarmantniot trend na me|uetni~kite odnosi bil predmet na analiza i opservacija na relevantni nau~no-istra`uva~ki institucii vo zemjava. so ogled na vlo{uvaweto na sostojbata i netrpelivosta. instituciite na sistemot i sl. bile neprijatelski nastroeni kon site onie koi ne bile pripadnici na pravoslavnata veroispoved (Simoska. bele`at kontinuiran porast. vo periodot od nejzinoto osamostojuvawe. Analizite od redovno sprovedenite istra`uvawa vo Centarot za etni~ki odnosi vo periodot od 1990 do 2000 godina. Dokolku od sevkupnite istra`uvawa se napravi hronolo{ki sumaren presek. Zabele`itelni se vzaemni obvinuvawa i procenki na etni~kite grupi od ovoj aspekt. pa duri i do podgotvenost za vooru`en konflikt. taka i obratno. Srbite. site pra{awa se odnesuvaat na bezbednosta i vnatre{nata stabilnost na dr`avata. vo 1998/9 godina kaj gra|anite ve}e se pojavuva jasno izrazen i agresiven i netoleranten odnos kon drugite etni~ki grupi. preku kontinuiran negativen rast. toj bi izgledal vaka: vo 1990 godina glavno mo`elo da se govori za prisustvo na predrasudi. Klu~nata kategorija vo ovoj period e etni~kata (i na povidok verskata) distanca.. Mediumite i me|uetni~kite odnosi vo R. so dinami~ni promeni vo intezitetot. vo 1994/6 godina kaj gra|anite e dominantno ~uvstvoto na zagrozenost edni od drugi. Makedonija. Bi mo`ele da konstatirame deka me|uetni~kite tenzii vo R. za me|usebna percepcija na etni~kite grupi kako razli~ni. generalno. a samo mal procent od niv (okolu 20%) imale negativen stav vo odnos na Albancite. 1996:98). Makedonija 107 Skopje.12 Od sumarniot presek na razvojniot trend na me|uetni~kite odnosi vo R. podgotvenost za otvoreni. vo 2000 godina. vo vrska so negoviot kontinuiran negativen rast ne se prezemeni seriozni ~ekori od strana na toga{nite politi~ki i dr`avni subjekti vo smisla na utvrduvawe soodvetna pozitivna politi~ka akcija 12 Simoska E. Turcite i Romite bile zna~itelno pootvoreni vo odos na drugite grupi.

Vo odnos na nivnata organiziranost i na~inite na glasawe preku koi se prenesuva principot na pretstavuvawe. vo me|uvreme. `ivotnata sredina itn. kade nastavata se odviva{e na makedonski. Ne navleguvaj}i vo poedine~no portretirawe na ideolo{kata profiliranost na politi~kite partii prisutni na makedonskata politi~ka scena vo periodot od nejzinoto osamostojuvawe pa sî do denes. Imeno. gi institunacionaliziraat i gi reguliraat konfliktite me|u realnite grupi.n. odnosno mo`nosta za upotreba na malcinskiot jazik dokolku malcinstvoto broi nad 20% od vkupnoto naselenie. Ulogata na politi~kite subjekti Politi~kite partii imaat zna~ajna uloga vo procesot na op{testvenata integracija. ili. kulturata.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija so cel nadminuvawe na konkretnite sostojbi na planot na me|uetni~kata netrpelivost.odnosno {to poka`uva stabilno mnozinstvo sposobno da vladee i {to na gra|anite im dava ~uvstvo deka tie imaat 108 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . fokusot }e bide staven na nivnata uloga i odgovornost vo procesot na op{testvenata integracija. odgovornosta ja locirame i kaj polti~kite subjekti vo R. be{e sozdaden preduslov za formiraweto na prviot trijazi~en Univerzitet na Jugoisto~na Evropa ili t. Ne be{e napraven obid seriozno da se navleze vo su{tinata na me|uetni~kite odnosi vo smisla na izgotvuvawe i sproveduvawe na dolgoro~na nacionalna strategija za podobruvawe na integriranosta na op{testvoto. Vo odnos na konstatiranoto otsustvo na strategija za nadminuvawe na me|uetni~kite tenzii. [tulov univerzitet. celosno ja zanemarija va`nosta na dimenzijata na edinstveniot identitet na dr`avata.. pak dezintegracija na op{testvoto. Sepak. a istiot be{e finansiran od fondovite na me|unarodnata zaednica. Be{e napraven pozitiven is~ekor i vo re{avawe na pra{aweto za visokoto obrazovanie na albanski jazik. policijata.OHRID . prerasnaa vo otvorena netrpelivost. zdravstvoto. toa pretstavuva{e samo akutno re{avawe na me|uetni~kite tenzii natalo`eni vo tekot na izminatata decenija koi. imaj}i predvid deka tokmu tie. koi vo `elbata i borbata za vlast. partiite mu davaat konkretna forma na demokratskiot `ivot. partiite ja nemaat samo funkcijata {to mo`e da ja kvalifikuvame kako tehni~ka . Vo 2002 godina e donesen Zakonot za lokalna samouprava kako eden od klu~nite segmenti vo procesot na decentralizacijata na dr`avata. odnosno istite bea preneseni od centralno na lokalno nivo. so zakonskite izmeni koi dozvolija osnovawe na privatni visokoobrazovni institucii na drugi jazici. Zakonot za lokalna samouprava detalno ja regulira{e i upotrebata na jazikot na nacionalnite malcinstva. Makedonija. albanski i na angliski. So ovoj zakon bea definirani nadle`nostite na lokalnata samouprava vo sferata na obrazovanieto.

istoriskite. `elba za vlast i ideologija. razli~nite etni~ki kategorii (Bras. Za razlika od multikulturnite zemji so dolga demokratska tradicija. naj~esto se odviva{e po principot na etni~ka pripadnost. Spored istitot avtor. tradiciskite i so op{testvenite sostojbi vo dr`avata. najprisutni se slednite elementi: organizacija. pod pretpostavka deka se obedineti od opredelena ideologija i vodeni od `elbata za osvojuvawe na dr`avnata vlast. da se postavi na scena i da se otelotvori vo instituciite ([naper. 2003: 92). organiziraweto ili zdru`uvaweto vo politi~kite partii vo dr`avite formirani po padot na Berlinskiot yid. Tie. Ona {to e vo fokusot na na{eto interesirawe e na~inot na organiziraweto na lu|eto vo partiite. Za V. istovremeno. proces koj vo teorijata na politi~kata misla e poznat kako etnopoliti~ka mobilizacija. vo sudiri. a ovie. poznati kako imigraciski zemji. politi~kata praktika dolgo vreme ovozmo`uvala razli~nite nacionalni grupi da bidat apsorbirani od dve golemi partii i zatoa vo samata demokratska partija se organizirale izbira~ki ma{inerii na Ircite ili na Italijancite ([naper. vo SAD i Avstralija. 2000: 497). uspe{nata etnopoliti~ka mobilizacija Skopje. novite politi~ki eliti vo multikulturnite op{testva gi organiziraa lu|eto vrz principot na etni~ka pripadnost. profesionalni i so drugi oblici na kolektivna akcija. vo definiraweto na poimot politi~ka partija. Vo dvete zemji. 2003: 94). 1995: 56) . pak. so {to bi imale mo`nost da gi realiziraat svoite politi~ki celi i konkretni politi~ki programi. razli~nite grupi imigranti ne formiraat partii zasnovani na potekloto i etni~kata pripadnost. Postojat razli~ni definicii i pristapi vo definiraweto na politi~kite partii.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor pravo da gi biraat voda~ite i da go sankcioniraat nivnoto dejstvuvawe. velime deka politi~kite eliti se dol`ni da go pronajdat vistinskiot model na op{testvena integracija koj treba da pretstavuva odgovor na realnite potrebi i sostojbi vo op{testvoto. Ottuka. imaj}i predvid deka etnopoliti~kata mobilizacija prvenstveno involvira soperni{tvo i konflikt poradi politi~ka mo}. Vo takvi uslovi i samiot etni~ki identitet pretstavuva nova konstrukcija koja ja pottiknuvaat i na nea £ se pridru`uvaat lu|e koi vo etnopolitikata gledaat {ansa za zgolemuvawe na nivniot socijalen ugled. Imeno. imotna korist ili politi~ka dobivka (Katurani}. Ovoj proces neminovno vodi vo natprevaruva~ki odnosi. klasite i liderskite grupi i vo. 2007 109 . etnopoliti~kata mobilizacija pretstavuva delotvorna forma na kolektivna akcija za postignuvawe celi koi ne mo`at da se postignat so klasni. Sepak. Za razlika od niv. pretstavuvaat i sredstvo za da se zapoznae politi~koto op{testvo. a ednovremeno }e soodvetstvuva i so kulturnite. i me|u. Katurani}. ekonomski interesi i socijalen status pome|u elitite.

bi mo`ele da ja poso~ime elaboracijata na prof. taa se fokusira na prisustvoto na konflikt na interesi.ne navleze vo su{tinata na me|uetni~kite odnosi. Preklopuvaweto na segmentot na etni~kata i religiskata pripadnost na naselenieto vo Makedonija go sre}avame i kaj politi~kite partii. koi po pravilo se vo ograni~en opseg i se raspredeluvaat isklu~ivo vo krugot na elitata i nejzinite klientelski mre`i. tokmu na ovaa tema. naj~esto koristeniot metod bil neformalnoto pazarewe me|u partiite vo koalicijata daleku od o~ite na javnosta. Elaboracijata na procesot na etnopoliti~kata mobilizacija e vo funkcija na pojasnuvawe na slu~uvawata na makedonskata politi~ka scena i vo kontekst na etabliraweto na dvata etno-politi~ki bloka vo R. be{e formirana prvata politi~ka vlada vo koja participiraa partii od dvata etno-politi~ki bloka. ili. Kako eden od mo`nite odgovori na pra{aweto zo{to ovoj model na koalicirawe. vakviot na~in na koalicirawe (so u~estvo na partii od dvata etno-politi~ki bloka) stana redovna praktika pri formiraweto na site ponatamo{ni makedonski vladi. Pod pretpostavka deka e toa vistinskiot model na prakticirawe na vlasta so koj }e se ovozmo`i relaksirawe na me|uetni~kite odnosi. Otkako na prvata makedonska ekspertska vlada ne £ be{e izglasana doverba od strana na narodnite izbranici vo Sobranieto na R. steknato so pristapuvawe vo opredelena etnopoliti~ka organizacija. Ottuka. Makedonija.po linija na etni~ka i religiska pripadnost. Nikolovska.OHRID . vo Makedonija zgolemuvaweto na nivoto na me|uetni~kiot konflikt be{e proces paralelen so onoj na formalno sozdadenoto opkru`uvawe za relaksirani me|uetni~ki odnosi. tuku kako tie bi trebalo da se razre{at i dali se odvivalo nivnoto razre{uvawe transparentno i niz formalni proceduri na pregovori. bez razlika na nivnata ideolo{ka matrica i politi~ka proviniencija. Materijalnite nagradi se sostojat vo politi~kite (polo`bi vo novoto vodstvo i vlasta) i ekonomskite (imotni prednosti ili povlastici) resursi. Ve}e konstatiravme deka onaka kako {to e podeleno makedonskoto op{testvo . Fundamentalnoto pra{awe vo ovoj slu~aj ne bi bilo postoeweto na konflikti. bietni~ki karakter .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija proizveduva dva vida nagradi: simboli~ki i materijalni. Imeno. ednakvost i ~uvstvoto na sigurnost vo kolektivnoto nie.bez razlika na nivniot multietni~ki ili poto~no. velime deka stanuva zbor za dve najgolemi etno-konfesionalni politi~ki grupacii vo R. makedonskiot i albanskiot. preku u~estvo na partiite od dvata etno-politi~ki bloka. o~ekuvaniot efekt izostana bidej}i nitu edna od politi~kite vladeja~ki strukturi . pak. Sepak. priznavaj}i go me|upartiskoto pregovarawe kako legitimna forma na politi~ka sorabotka. na istiot princip e podeleno i makedonskoto politi~ko tkivo. Makedonija. ne go postigna posakuvaniot efekt. Makedonija. kako paravan za da se 110 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Vo su{tina. Simboli~kata nagrada e vo ~uvstvoto na homogenost.

od druga strana. koi iako momentalno go relaksiraat konfliktniot politi~ki ambient. pretstavuva direktna zakana za razvojot na demokratskite odnosi vo zemjata. pazarewa za spodeleni vrednosti (nepazarni vrednosti) {to. kone~no. zavisno od tezata {to se prote`ira. odnosno nacionalniot i verskiot fanatizam (vo vtoriot) (Lazarevski. 1995: 135-136). Z. vo nedostig na prirodna vnatre{na povrzanost i kohezija. Sledej}i ja liberalnata matrica za ednakvost i pravedno op{testvo. kako naglasena vrednost se afirmira nacionalnata indolencija i pomodarskiot kosmopolitizam (vo prviot slu~aj). odnosno promena na politi~kiot ambient i op{testveniot sistem. Pri~inata za otsustvoto na vizija i strategija za razvoj na op{testvoto. kako i vidno vlo{enata ekonomsko-socijalna sostojba na gra|anite. bidej}i se nadvor od kontrola i uvid na javnosta. neformalnite promeni da se modifikuvaat vo instrument za nametnuvawe na hegemonija vrz etnicitetot i da go zagrozat opstojuvaweto na dr`avata. pri {to i pretendentite i nositelite na vlasta toa go praktikuvaat za sopstvena politi~ka legitimacija razvivaj}i gi tezite za nivna isklu~itelna sposobnost da go za~uvaat mirot (kako politi~ko-pragmatska instrumentalizacija na stravot od vojna) ili pak pretstavuvaj}i se kako edinstveno mo`ni za{titnici na nacionalnite interesi ({to e instrumentalizacija na ~uvstvoto na zagrozenost od drug etnikum). I golem broj drugi teoreti~ari na makedonskata politi~ka misla ja konstatiraat slabosta ili nemo}ta na partiite da se spravat so predizvicite na makedonskoto multikulturno i multietni~ko op{testvo vo uslovi na tranzicija. na dolgi pateki generiraat u{te pogolemi problemi. 2007 111 . bidej}i po~ivaat vrz metodi na ucena. 2001: 57). zaradi nivnata odlu~uva~ka uloga vo razre{uvaweto na politi~kite krizi. Objektivno nemo}ni da bidat nositeli na nacionalnata strategija. bidej}i mo`e da se prilagoduvaat vrz rani institucionalni formi i. kako takvi. Jankuloski konstatira deka pra{aweto za kolektivnite (malcinskite) Skopje. ovie neformalni odnosi vo koaliciite gi ceni kako posebno va`ni pri procenkata na evolucijata na me|uetni~kite odnosi i toa pred s¡. e pove}e imaginarna. Takvata sostojba neodminlivo generira ~uvstvo na strav i ovozmo`uva manipulirawe so nego vo politi~ki celi. Istiot avtor.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor zatskrijat de facto neformalnite kanali na odnosi i vrski (Nikolovska. Lazarevski ja locira vo dnevnopoliti~koto kreirawe na dr`avnata politika i nejzinoto balansirawe vo tesniot me|uprostor na dijametralno razli~nite politi~ko-strate{ki koncepcii na najsna`nite etno-religiski kolektiviteti. akterite na dr`avnata politika po~nuvaat da se zanimavaat so samite sebe prepoznavaj}i ja formulata za sopstveniot opstanok vo dnevnopoliti~koto obezbeduvawe na krevkiot kompromis za funkcionirawe na politi~kata zaednica koja. P. Pri toa.

Podelenoto makedonsko op{testvo.koi bile pove}e emotivni otkolku intelektualni i vo koi naj~esto dominirale neznaeweto. Albancite ne se integriraa dovolno vo integriranoto makedonsko op{testvo. Atanasov ja otvara dilemata dali. slabite institucii na sistemot i otsustvoto na edinstven identitet na dr`avata. Republika Makedonija vo 2001 godina Vo mart 2001 godina. mo`ebi. ja zanemarija va`nosta na dimenzijata na op{testvenata integracija. napravi istiot da bide skoncentriran vo racete na malubrojni. mo`e da konstatirame deka makedonskite politi~ki partii vo kontinuitet.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija prava nasproti individualnite prava. makedonskoto op{testvo ne e integrirano op{testvo ili. nikoga{ ne bile seriozno tretirani vo dr`avata.makedonska i albanska ili dva paralelni sveta vo koi egzistiraat i `iveat ~isti grupi i poedinci. Makedonija. pak. no mo}ni sopstvenici. kako i vlijanieto na nekoi nadvore{ni 112 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . avtohton politi~ki obrazec koj vistinski bi gi integriral site gra|ani na R. brojot na nevrabotenite raste{e a golem broj makedonski gra|ani ne uspeaja da go najdat svoeto mesto vo novonastanatiot op{testvenopoliti~ki i ekonomski ambient. Od samiot po~etok. Iscrpuva~kiot proces na tranzicija dopolnitelno ja vlo{i i onaka krevkata ekonomska sostojba vo dr`avata. klasnoto be{e zameneto so etni~koto. Transformacijata na kapitalot od op{testvena i dr`avna vo privatna sopstvenost. socijalnata). a retkite raspravi za ovie pra{awa . Vo odnos na integriranosta na op{testvoto. improvizacijata i politi~kiot marketing generirale dopolnitelni tenzii. neizbalansiranite me|uetni~ki odnosi. od osamostojuvaweto na dr`avata pa s¡ do nastanite vo 2001 godina. Ovoj pat. makedonskoto pluralisti~ko op{testvo be{e prosledeno so dlaboki podelbi. istiot avtor slikovito go narekuva smesa od dve distinktivni supstancii . so {to bi se zacvrstilo ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i bi se ovozmo`ilo gradewe na edinstven identitet na dr`avata. Vo takvi uslovi. kako i pra{aweto za prednostite i slabostite na edniot nasproti drugiot koncept na pravata. P.OHRID . pra{awe od su{testveno zna~ewe za slo`enoto i kompleksno multietni~ko i multikulturno makedonsko op{testvo. nitu pak se obidoa da pronajdat sopstven. Svrteni sami kon sebe i kon sopstveniot opstanok na politi~kata scena. natalo`enite sostojbi vo re~isi site sferi na op{testvenoto `iveewe (ekonomskata. nasproti dovolnata integriranost na drugite malcinski grupi vo makedonskata nacija.

Makedonija ja dobi od strana na me|unarodnata zaednica i toa: na samiot po~etok od konfliktot koga makedonskata vlada i bezbednosnite sili dobija celosna poddr{ka od strana na me|unarodnata zaednica za spravuvawe so oru`nite formacii na ONA. kako i promenata na statusot i zastapenosta na albanskata etni~ka zaednica vo instituciite na dr`avata. pretstavnicite na albanskiot politi~ki blok dostavija spisok na politi~ki barawa koi se odnesuvaa na: promena na Ustavot. Makedonija.borba za teritorii.za razlika od ostanatite dr`avi na Balkanot kade etni~kite konflikti bea obele`ani so serija krvavi nasilstva i stotici iljadi ~ove~ki `rtvi . Bilansot od nekolkumese~niot konflikt iznesuva{e sedumdesetina ~ove~ki `rtvi. So zapo~nuvaweto na konfliktot.n. vo tekot na konfliktot. za drugite . podocna preto~en i vo Ustavot. Sepak. uni{teni domovi. 2007 113 . koga na 9 april 2001 godina R. koga so posredstvo na me|unarodnata zaednica be{e potpi{an Ramkovniot dogovor. pretstavuva politi~ko re{enie za oru`eniot konflikt vo R. pra{aweto za upotrebata na jazicite. politi~ki lider na paravoenata ONA. e poddr{kata {to R.ovozmo`ija da zapo~ne oru`en konflikt pome|u pripadnicite na albanskata paravoena formacija nare~ena Osloboditelna nacionalna armija (ONA) i makedonskite bezbednosni sili. istite barawa od ovoj dokument }e bidat preto~eni i vo Ramkovniot dogovor. so {to be{e staven kraj na sedummese~niot konflikt. Za ednite toa be{e borba za ~ovekovi prava.prvenstveno prelevaweto na krizata od Kosovo . nekolu iljadi raseleni lica. redefinirawe na modelot na politi~ko ureduvawe. zna~ajno e da se zabele`i deka vo tekot na konfliktot . razru{eni verski objekti od koi golem broj bea vpi{ani vo registarot na spomeni~noto kulturno nasledstvo i naru{ena me|uetni~ka doverba. Skopje. Podocna. no i od strana na t. {to pretstavuva{e izraz na silna politi~ka poddr{ka od strana na me|unarodnata zaednica.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor faktori . Makedonija kako prva zemja od regionot ja potpi{a Spogodbata za stabilizacija i asocijacija za ~lenstvo so EU. koj vredi da bide zabele`an. Edna od naj~esto upotrebuvanite formulacii za Ramkovniot dogovor glase{e deka ovoj dokument. re{avaweto na problemot so visokoto obrazovanie na albanski jazik. U{te eden podatok.a kako rezultat na visoko izgradenata svest kaj makedonskite gra|ani za multikulturnite vrednosti i pozitivnoto iskustvo od tradicionalnoto zaedni~ko `iveewe na ovie prostori. na 13 avgust 2001 godina. lokalnoto naselenie ne zede masovno u~estvo vo oru`enite dejstva. Ovie barawa se najdoa i na Prizrenskiot dokument. potpi{an od strana na liderite na politi~kite partii na Albancite vo Makedonija.

.

Celta na Ramkovniot dogovor. so~uvuvawe na multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo i negov soodveten odraz vo javniot `ivot. Skopje. izrazuvaweto na identitetot. kako specifi~en politi~ki dogovor me|u stranite vo konfliktot vo R. 2007 115 . artikulirani preku nivnite politi~ki reprezenti. razvojot na decentraliziranata vlast. obezbeduvawe na ustavno zagarantirani prava pri ispolnuvawe na potrebite na site gra|ani vo soglasnost so najvisokite me|unarodni standardi. Makedonija. potvrda na nepovredlivosta na suverenitetot. na koi se temeli dokumentot i toa: celosno i bezuslovno otfrlawe na upotrebata na nasilstvo kako sredstvo za ostvaruvawe na politi~ki celi. razvoj na lokalnata samouprava so cel pottiknuvawe na u~estvoto na gra|anite vo demokratskiot `ivot i unapreduvawe na identitetot na zaednicite. Na samiot po~etok od dogovorot se definirani osnovnite principi. teritorijalniot integritet i unitarniot karakter na dr`avata kako i nepostoewe na teritorijalni re{enija za etni~ki pra{awa.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor RAMKOVEN DOGOVOR Ve}e spomenavme deka barawata na albanskata etni~ka zaednica. vo Dogovorot se predvideni i definirani prekinot na nasilstvata. pri toa. ustavnite amandmani. a podocna preto~eni i vo Ramkovniot dogovor. prvi~no bea sro~eni vo Prizrenskiot dokument. da se so~uva unitarniot karakter na dr`avata. Ponatamu. be{e da se izleze vo presret na ve}e spomenatite barawa na Albancite vo Makedonija no. aneksite i zavr{nite odredbi. se sodr`ani: A. implementacijata i merkite za gradewe doverba. koi pretstavuvaat sostaven del od Dogovorot. B. Vo aneksite. a so u~estvo i so soglasnost na me|unarodnata zaednica. implementacijata na Dogovorot. C. nediskriminacijata i pravi~nata zastapenost na zaednicite vo javnata administracija. obrazovanieto i upotrebata na jazicite. posebnite sobraniski proceduri. izmenite vo zakonodavstvoto.

Makedonija e redefinirana kako dr`ava na makedonskite gra|ani. Vo sekoj slu~j. romskiot narod. ovaa odredba e vo soglasnost so najvisokite me|unarodni standardi propi{ani so evropskite konvencii za upotrebata na jazicite. srpskiot narod. koja. istata be{e izmeneta. se odnesuva i na zastapenosta na zaednicite vo javnata administracija na nacionalno i lokalno nivo. be{e utvrdeno revidirawe na Zakonot za lokalna samouprava so cel jaknewe na ovlastuvawata na lokalnite izbranici i zgolemuvawe na nivnite nadle`nosti vo soglasnost so predvidenite izmeni vo Ustavot.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Kako rezultat na neprifa}aweto na Preambulata kon Ustavot od strana na Albancite vo Makedonija . za {to bea predvideni i konkretni reformi na javnata administracija. kako vo dr`avata taka i vo me|unarodnite odnosi. makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo e utvrden kako slu`ben jazik. bo{wa~kiot narod i drugi. e slu`ben jazik. turskiot narod. sproveden pod me|unaroden nadzor.zaradi proglasuvaweto na makedonskiot narod za konstitutiven. Soglasno so Dogovorot. Vo su{tina. obrazovanieto. a regulirana e i negovata upotreba vo slu`benite postapki i li~nite dokumenti na gra|anite. trojca ~lenovi na Sudskiot sovet i Pravobranitelot. kako i gra|anite {to `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot narod. Predvideno e deka koj bilo drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto. isto taka. Vo odnos na odredbata za upotrebata na jazicite. [to se odnesuva do donesuvaweto na zakonite {to direktno gi zasegaat kulturata. me|u drugoto. kako i na zakonite za lokalni izbori. li~nite dokumenti i upotrebata na simboli.soglasno so Dogovorot. Odredbata za posebnite sobraniski proceduri se odnesuva na na~inot na glasawe na ustavnite amandmani i Zakonot za lokalna samouprava i istite da bidat usvoeni so dvotretinsko mnozinstvo.OHRID . vla{kiot narod. Ramkovniot dogovor predviduva{e redefinirawe na makedonskiot politi~ki obrazec. gradot Skopje i za op{tinskite granici. potrebno e mnozinstvo od glasovi vo ramkite na {to }e mora da ima mnozinstvo od glasovite na pratenicite {to tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija. koj va`i vo Evropskata unija i revizija na op{tinskite granici po odr`uvawe na popisot. Ovaa odredba spa|a i vo delot na pravi~nata zastapenost. Vo odredbata od Dogovorot kade stanuva zbor za razvojot na decentraliziranata vlast. Evropskata povelba za lokalna samouprava i primena na principot na supsidijarnost. So izmenite vo Preambulata. a site ostanati malcinski zaednici za nacionalnosti . makedonskiot narod. upotrebata na jazikot. so cel da se izleze vo presret na multi116 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . ovoj na~in na glasawe }e se primenuva i pri izborot na edna tretina od ~lenovite na Ustavniot sud. R. vo ramkite na {to }e mora da ima mnozinstvo od glasovite na pratenicite {to tvrdat deka pripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.

treta Makedonija. Dogovorot ja spasi dr`avata od dolgogodi{en iscrpuva~ki me|uetni~ki konflikt i so nego e ozna~en po~etokot na t.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor kulturnite i multietni~kite potrebi na makedonskoto op{testvo i na toj na~in da se postigne povisok stepen na integriranost. se sozadavaat uslovi za federalno. Negovite poddr`uva~i i protivnici imaat razli~ni gledi{ta za sodr`inata. se izigrani osnovnite principi na multikulturnata ideologija i soodvetniot politi~ki obrazec. odnosno negovoto preto~uvawe vo izmenite na Ustavot i izmenata na zakonodavstvoto predvideno so ovoj dokument. tie smetaat deka istiot zaslu`uva da bide tretiran na ramni{te na Kru{evskiot manifest i na Deklaracijata od Prvoto zasedanie na ASNOM. Dokolku sakame da odgovorime na ovie pra{awa. dali so ovoj dogovor se ovozmo`i favorizirawe na edna etni~ka zaednica za smetka na drugite pomali. Dilemite okolu koi naj~esto debatiraat i sporat negovite poddr`uva~i i protivnici. koja e vo nasoka na redefinirawe na makedonskiot politi~ki obrazec. Principot na soodvetna i pravi~na zastapenost Edna od glavnite zabele{ki na pripadnicite na albanskata etni~ka zaednica se odnesuva{e na nivnata nedovolna zastapenost vo javnSkopje.n. predizvika razli~ni reakcii vo javnosta i otvori mnogubrojni debati i polemiki vo politi~kite. 2007 117 . dali redefiniraniot makedonski politi~ki obrazec e definiran do kraj. so {to. Za ednite. smetaat deka Ramkovniot dogovor ja nadmina svojata ramka i pretstavuva obid na mala vrata da se vovede binacionalno ureduvawe vo dr`avata. pak. odnosno konfederalno ureduvawe na dr`avata. su{tinata i za va`nosta na zna~eweto na ovoj Dogovor. Tie se na mnenie deka so implementacijata na Dogovorot. Ottuka. Drugite. vsu{nost. dali revidiraweto i redefiniraweto na makedonskiot politi~ki obrazec treba{e da se slu~i po izbuvnuvaweto na oru`eniot konflikt. Zapo~nuvaweto na imlementacijata na Ramkovniot dogovor. najnapred bi trebalo da gi razgledame konkretnite sostojbi po realiziraweto na obvrskite od Ramkovniot dogovor. glasat: dali Ramkovniot dogovor uspe{no odgovori na realnite potrebi na makedonskoto multikulturno i multietni~ko op{testvo. dali so implementacijata na Ramkovniot dogovor se postigna povisok stepen na integriranost vo makedonskoto op{testvo. nau~nite i vo akademskite krugovi.

se vo funkcija na obezbeduvawe brza integracija na pripadnicite na marginaliziranite i pomalku zastapenite zaednici vo op{testvoto i dr`avnite institucii. Vo stavot 2 od ovoj ~len se veli deka: . Pri zapo~nuvaweto na realizacijata na merkite za afirmativna akcija vo makedonskiot slu~aj. So negoviot komplementaren princip. kako i zabrzana obuka za pripadnicite na zaednicite.koja pretstavuva privremen favorizira~ki tretman . me|u formalno-pravnata i fakti~kata ednakvost (Dimitrov. vo vojskata. 1999: 65. dokolku e neophodno. Ottuka.. u~estvoto na Albancite bi se zgolemilo samo za eden procent (Atanasov. op{testveniot. policijata. kade e definirano po~ituvaweto na principot na nediskriminacija i ostvaruvawe na pravi~na zastapenost na zaednicite vo javnata administracija na nacionalno i lokalno nivo. merki na afirmativna akcija . Ovie merki. vo koj se veli soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite {to pripa|aat na site zaednici vo organite na dr`avnata vlast i drugite javni institucii na site nivoa . negoviot korektiv . da se donesat soodvetni merki za postignuvawe na celosna i efikasna ednakvost me|u pripadnicite na nacionalnite malcinstva i pripadnicite na mnozinstvoto. vo site oblasti na ekonomskiot. kako i podobruvawe na nivniot pristap kon javnoto finansirawe za razvoj na delovnite aktivnosti.vo soglasnost so amandmanot 6. ili mo`ebi poto~no. Ovaa odredba od Ramkovniot dogovor. sprovedeni reformski procesi vo javnata administracija. javnite pretprijatija. dr`avite }e vodat smetka za specifi~nite uslovi na pripadnicite na nacionalnite malcinstva.konceptot na afirmativna akcija .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ata administracija i instituciite na dr`avata. 66). Sive ovie aktivnosti i programi spa|aat vo redot na t. soglasno so tretiot stav od istiot ~len.Stranite se obvrzuvaat. Za dosledno sproveduvawe na ovaa odredba (sodr`ana i vo Amandmanot 6 od Ustavot) bea napraveni izmeni vo zakonodavstvoto. 2003: 130).mo`e da se premosti jazot. Principot na afirmativnata akcija e izrazen i vo ~lenot 4 na Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva.obvrzuva~ki karakter.n. koi uka`uvaat na faktot deka dokolku vo dr`avnata administracija bi se vrabotele site Albanci so povisoki obrazovni kvalifikacii. e vo soglasnost so najvisokite me|unarodnite dokumenti koi go tretiraat pra{aweto na za{titata na pravata na nacionalnite malcinstva i imaat pravno. se imaa predvid odredeni pokazateli i podatoci od Agencijata za dr`avni slu`benici vo 2001 godina. proizleze i vospostavuvaweto na edna od klu~nite odredbi vo Dogovorot. politi~kiot i na kulturniot `ivot#. nema da se smetaat za akt na diskriminacija. Pri prifa}aweto na specijalnite merki.OHRID . ako go ima.proizleze 118 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . vo koja se predviduva prezemawe na konkretni merki na afirmativna akcija. Ottuka .

79 577 0. be{e napraven popis na naselenieto vo R.77 662 47. Albanci .60 304 0.49 10104 14.e.29 30348 43.04%.2004.14 11791 12.24 212 15.mk 119 Skopje.71 Izvor: Baza F1 i F2 od Ministerstvo za finansii.25.84% i ostanati . dostaveni podatoci od Fond za zdravstvo (za Fondot i za zdravstvenite rabotnici.79 79207 82. Agencija za poddr{ka na pretpriema{tvoto.na pripadnicite na pomalku zastapenite zaednici im be{e ovozmo`eno vrabotuvawe vo javnata administracija i dr`avnite institucii.14 223 0.66 467 1615 1.78%.32 240 1152 1. pod nadzor na me|unarodnata zaednica.13 Eve {to govorat podatocite za rezultatite od prezemenite aktivnosti i konkretnite merki na afirmativna akcija vo sferata na vrabotuvaweto. distribuirani na poinakva osnova od ona {to zna~i relativni obrazovni kvalifikacii ili kvalifikacii za odredeno zanimawe (Jankuloski.43 967 1. rezultatite od popisot ja poka`uvaat slednata struktura na naselenieto i toa: Makedonci . Turci .59 1475 11579 12.19 6715 45635 48.54 195 566 0. Spored etni~kata pripadnost. Vlasi .71 46373 48.77 1177 1. Bo{waci .46 1148 1.29 49650 51.siofa. Srbi . Strukturata na vrabotenite vo javnata i dr`avnata administracija spored nivnata etni~ka pripadnost Albanci Makedonci Vlasi Turci drugi vkupno ma`i Bo{waci Romi ETNI^KA PRIPADNOST CENTRALNA VLAST Dr`avni slu`benici spored ZDS finansirani od Buxet Dr`avni slu`benici spored drugi zakoni i javni slu`benici finansirani od Buxet VKUPNO DR@AVNI I JAVNI SLU@BENICI VKUPNO DR@AVNI I JAVNI SLU@B. Fond za PIOM.23 2 0.28 22479 78090 82. t.gov.50 1636 1.28 912 1. Imeno. Status: 31. Narodna banka na Republika Makedonija i 124 op{tini. Makedonija. slede{e izmena na Zakonot za dr`avni slu`benici. Obrabotka: Agencija za dr`avni slu`benici14 13 14 Izvor: Dr`aven zavod za statistika Najnovite podatoci se dostapni na: http://www.44 135 439 0. (%) Javni slu`benici vo vonbuxetski ustanovi VKUPNO CENTRALNA VLAST VKUPNO CENTRALNA VLAST (%) OP[TINSKA VKUPNO OP[TINSKA ADMINISTRACIJA VKUPNO OP[TINSKA ADMINISTRACIJA (%) VKUPNO VKUPNO (%) 9283 647 81 26 80 161 23 51 10352 4941 5411 46328 9457 831 345 224 987 152 592 58916 33979 24937 55611 80.22 25 1. Vo 2002 godina.18%.0.1. Agencija za vrabotuvawe.23 371 0.71 21 1.0. koi vo slu~ajov zna~ea odreden broj ili proporcija na dobra koi{to treba da bidat raspredeleni.53 1117 79. so koja i pokraj nesoodvetniot stepen na obrazovanie a preku voveduvawe na soodvetna obuka .85%. 2007 `eni Srbi .60 11 0. Agencija za privatizacija.23 643 0.1.93 318 961 1. Fond za pati{ta.3. 48%.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor potrebata od prezemawe na konkretni merki na afirmativna akcija. TABELA 3. Romi .17%.81 18640 48988 51.02 6 0.25 46 221 0.64.12.01 69268 100 25355 94623 100 1400 100 96023 100 38920 56.2.43 445 0.46 6 0. 2006: 165).23 738 52.70 175 0.66%. Komisija za hartii od vrednost.

00 2005 (%) 84. Bo{wacite .49 100.78 0. no.54%.80 1. vojskata. vrabotenite vo obrazovanieto itn.62 0.66%.00 2004 (%) 89.27 5. nevozmo`no e da se napravi precizna sporedbena analiza vo odnos na zastapenosta na vrabotenite vo dr`avnata administracija spored nivnata etni~ka pripadnost vo periodot pred zapo~nuvaweto na implementacijata na Ramkovniot dogovor i dene{nite aktuelni sostojbi. nagoren pozitiven trend. zastapenosta se dvi`i od 1-2% pa sî do 11-12%.25 0.53 100.0.gov.44%. 16 Najnovite podatoci se dostapni na: http://www.0.67 6. Spored podatocite od Agencijata za dr`avni slu`benici.0.88 10.32 0. vo periodot na devedesetite godini. odnosno uniformiraniot sostav na policijata i vojskata pred implementacijata na Ramkovniot dogovor.0. zdravstvenite i kulturnite rabotnici. zastapenosta na Albancite vo dr`avnata administracija e razli~na.22 0.77 1.93%. Vo sekoj slu~aj. se nao|aat podatocite od vrabotenite spored nivnata etni~ka pripadnost vo dr`avnata i javnata administracija15 vo centralnata vlast.00 Izvor: Agencija za dr`avni slu`benici16 Zabele`itelna e i malata zastapenost na pripadnicite na etni~kite zaednici vo bezbednosnite sili. Zastapenosta na Albancite vo dr`avnata i javnata administracija iznesuva 14. sepak.26 0. Vlasite . mo`ebi nedovolen.56 0. Vo 2001 godina zastapenosta na Albancite vo Ministerstvoto za 15 Vo javna administracija spa|aat: uniformiraniot sostav na policijata. Zastapenost na pripadnicite na etni~kite zaednici vo dr`avnata administracija vo periodot od 2003 do 2005 godina Etni~ka pripadnost Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi Bo{waci Drugi Vkupno 2003 (%) 90.mk 120 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . pri toa bele`ej}i. prika`ani vo apsolutni brojki i procenti. imaj}i predvid deka Agencijata za dr`avni slu`benici e formirana vo 2000 godina. Romite .1.83 1. Spored nekoi podatoci. Vo zavisnost od institucijata.72 0.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Vo ovaa tabela. kako i vrabotenite vo op{tinskata administracija. na Turcite .53 0.59%.96 0.25 0.24 0. odnosno evidentirawe na site onie {to se steknale so status na dr`avni slu`benici.62 0. trendot na etni~kata struktura na dr`avnite slu`benici vo periodot 2003-2005 godina e sledniot: TABELA 4.44 100.25% i drugite .siofa.81 0. Srbite . koga i zapo~nuva redovnoto evidentirawe na vrabotenite vo dr`avnata administracija.32%.OHRID .1.18 0.

15 0.86 1. za {to govorat i prilo`enite tabeli. preku voveduvawe na obuka za nad 1000 policajci od zaednicite.88 6.77 0.40 7.24 2.98 0.13 100 2005 Br. 5810 871 70 32 176 42 45 94 7140 % 81.63 1.05.93 0.26 0.1.90 0.1. [to se odnesuva do policiskiot sostav.41 0. Spored podatocite od Slu`bata za pravni i kadrovi raboti vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor vnatre{ni raboti iznesuva 2.45 2.12 5 23 0. 7479 483 41 29 178 22 23 140 8395 2003 % 89.35 0. 2007 121 .77 5.32 100 2006 Br.20 1.16.65 7.62 2.64 1.5%.5%. % 2004 Br.79.55 0. Zastapenost na pripadnicite na etni~kite zaednici vo ARM vo periodot od 2001 do 2006 godina NACIONALNA STRUKTURA VO ARM PO GODINI R.62 0.0. 1015 78 9 9 62 5 11 21 1210 % 83.50 0.37 12. % 2003 Br.64 0.29 1.40 0.04 0.35 2.18 25 7 8 97 1.29 2. [to se odnesuva do zastapenosta na pripadnicite na etni~kite zaednici vo ARM (uniformiran i civilen sostav).35 100 2001 Br.19 0.12 0.0.8%.46 100 Br.64% i ostanati .45%.43 0. 5241 116 27 13 166 5 14 141 5723 % 91. Romi .03 0.52 0.47 0.20 0.39 0.63 1. Turci .62 13. nivnoto u~estvo e zna~itelno zgolemeno.45 0.45 0. 975 82 9 9 59 5 10 20 1169 % 83.23 2. 1207 65 7 9 73 7 9 30 1407 % 85.12 0. 1 2 3 4 5 6 7 8 Nacionalnost Makedonci Albanci Turci Romi Srbi Bo{naci Vlasi Ostanati Vkupno: 5 37 1745 0. no.75 0.35 0.74 5.21 25 5 9 78 8 11 31 1548 1. zaklu~no so april 2006 godina.30 0.19 3.33 2.10 0.27 1.79 4. 6.49 0.64 5.56%. Albanci .34 0.66 100 2005 Br. Zastapenost na civilnite lica vo ARM spored nivnata etni~ka pripadnost vo periodot od 2001 do 2006 godina NACIONALNA STRUKTURA NA CIVILNITE LICA PO GODINI Red.27 100 Izvor: Ministerstvo za odbrana TABELA br.67 100 2004 Br.00 100 100 1700 Izvor: Ministerstvo za odbrana Skopje.43 0.71 2. 7407 252 32 27 238 12 16 139 8123 2002 % 91.58 2.74 0.58 0.64 2.87 8.09 5.50 0. ve}e 2003 godina procentot e zgolemen na zna~itelni 10.33 1.74 100 2006 Br. 6823 679 51 25 186 24 26 132 7946 % 85. br.32 0.5%.61 0. etni~kata struktura na uniformiraniot del na policijata e slednata: Makedonci .05 0.59 0.58 5.46 5. Srbi .56 23 6 11 133 1. zabele`itelen e skoro identi~en trend vo pozitivna nasoka kako i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.46 0. 6080 1041 91 47 187 44 49 97 7636 % 79.31 2.74 1499 88. realizirana vo sorabotka so relevantni me|unarodni institucii.71 100 1566 89. TABELA 5.19 0.01 0.91 1.71 100 Br. % 2002 Br. br.82 1381 89. 1 2 3 4 5 6 7 8 Nacionalnost Makedonci Albanci Turci Romi Srbi Bo{naci Vlasi Ostanati Vkupno: 2001 Br.09 0.

45 0.36 3.79 4.46 0. Zastapenost na profesionalnite vojnici vo ARM spored nivnata etni~ka pripadnost vo periodot od 2001 do 2006 godina NACIONALNA STRUKTURA NA PROFESIONALNITE VOJNICI PO GODINI Red.60 0.34 0.22 100 2006 Br.79 3.80 2.17 0.88 0. br.05 2.39 100 2004 Br.81 0. Zastapenost na podoficerite vo ARM spored nivnata etni~ka pripadnost vo periodot od 2001 do 2006 godina NACIONALNA STRUKTURA NA PODOFICERITE PO GODINI Red.22 1. 1531 45 8 2 34 2 6 56 1684 17 2003 % Br. 1209 44 8 2 25 3 % 90. 2511 217 11 10 42 6 3 11 2811 % 89.67 0.27 0.51 0.12 0.89 4.33 100 Izvor: Ministerstvo za odbrana 17 Najnovite podatoci se dostapni na: http://www.29 2.22 2002 Br. 1687 329 19 3 38 9 3 43 2131 % 79.61 1.27 0.14 0.37 1.36 100 Izvor: Ministerstvo za odbrana TABELA br.38 0.58 0.95 0.36 3.60 8.26 0.56 0.siofa.89 0. 1418 68 14 3 33 2 11 48 1597 % 88.29 1. 1499 51 10 2 30 2 6 51 1651 % 90.59 0. 2771 20 11 11 42 7 4 12 2878 % 96.42 100 2003 Br. 1368 353 29 9 30 17 7 25 1838 % 74. 1848 191 8 4 31 4 2 46 2134 % 86.75 0. 1 2 3 4 5 6 7 8 Nacionalnost Makedonci Albanci Turci Romi Srbi Bo{naci Vlasi Ostanati Vkupno: 3 2 1129 0.91 2.36 3.25 0.05 100 90.90 1.21 0. 2751 216 18 14 39 8 4 12 3062 % 89.69 3. 9.mk Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .75 100 Izvor: Ministerstvo za odbrana TABELA br.14 2.07 2. 1 2 3 4 5 6 7 8 Nacionalnost Makedonci Albanci Turci Romi Srbi Bo{naci Vlasi Ostanati Vkupno: 47 1338 3.53 0. 8.37 0.13 0.76 16.64 100 2002 Br.09 0.29 0.78 2. 1372 34 6 1 35 2 6 55 1511 % 90. 1606 164 7 3 29 3 1 48 1861 % 86.82 0.49 0.07 0.78 0.21 0.14 2.16 0.13 0.18 100 2001 Br.19 0.39 0. br.63 0.26 0.02 0.33 7. 1226 68 13 3 24 12 18 31 1395 % 87.40 0.87 0.24 0.gov.26 0.11 0.23 1.12 0.49 1.36 1.15 0. br.71 0.09 100 2004 Br.69 0.19 2.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija TABELA 7.66 100 2006 Br. 1094 13 6 2 9 % 96.17 15.86 1.42 0.87 0.41 100 Br.58 100 2003 Br.43 19.13 0.18 0.21 5.05 0.21 1.72 0.12 1.16 100 2004 Br.38 1.44 0.51 100 2001 Br.01 100 2005 Br.59 16.46 1.93 0.26 0.93 1.32 1.45 0.02 100 2005 Br.84 7.28 0.14 1.33 0.OHRID 122 .39 100 2005 Br.15 1.52 2.99 0. Zastapenost na oficerite vo ARM spored nivnata etni~ka pripadnost vo periodot od 2001 do 2006 godina NACIONALNA STRUKTURA NA OFICERITE PO GODINI Red.09 2. 1 2 3 4 5 6 7 8 Nacionalnost Makedonci Albanci Turci Romi Srbi Bo{naci Vlasi Ostanati Vkupno: 2001 Br.72 0.12 2.16 15. 1160 66 13 3 23 8 15 27 1315 % 88.16 1.61 0.38 0.48 0.96 0.30 8.40 3.92 0.38 1.02 0.19 1. 1430 316 27 6 32 18 7 31 1867 % 76.42 0.79 0. 2577 540 40 26 75 14 17 25 3314 2006 % 77.32 0.80 2002 Br. 2139 409 21 14 58 7 9 11 2668 % 80.

Makedonija s¡ u{te £ nedostasuva brza. kaj albanskata zaednica treba{e da go zgolemi ~uvstvoto na kosopstvenost na dr`avata. nitu od praktikata. sepak ostanuva soznanieto deka na R.koja ne pretpostavuva utvrduvawe na konkreten procent ili kvota na pripadnicite na zaednicite koi treba da se vrabotat vo dr`avnata i javnata administracija . za koj ne mo`eme da crpime soznanija nitu od naukata. Romite. pri sproveduvaweto na ovie programi. Vo momentov. 2006: 166). efikasna. I pokraj kontinuiranoto realizirawe na konkretnite programi na afirmativna akcija za zgolemuvawe na zastapenosta na pripadnicite na etni~kite zaednici vo javnata administracija i dr`avnite institucii. itn. implementiraj}i programi na afirmativna praktika vo sferata na vrabotuvaweto vo javnata administracija za koi doprva }e mo`eme da govorime kako dobri ili lo{i. evidentno e favoriziraweto na pripadnicite na najgolemata etni~ka zaednica (albanskata) za smetka na onie od pomalite. usvoen na 25 juni 2004 godina. Me|utoa. Marginaliziraweto na pomalite etni~ki zaednici i selektivnata primena na principot na soodvetna i pravi~na zastapenost pri vrabotuvaweto vo javnata administracija i dr`avnite institucii e notirano i od strana na Evropskata komisija protiv rasizam i netolerancija pri Sovetot na Evropa. departizirana i do kraj profesionalizirana dr`avna administracija. Republika Makedonija vo momentov gradi edinstvena praktika vo svetot. kako Turcite. Daskalovski konstatira deka reformata na makedonskata administracija se smeta{e za su{testvena od pri~ini {to istata. Jankuloski smeta deka R. Makedonija. Z. Toa zna~e{e deka pri vrabotuvaweto na pripadnicite na zaednicite prvenstveno se vode{e smetka nivnata procentualna zastapenost vo administracijata da go dostigne pragot koj }e soodvetstvuva so procentot na nivnata zastapenost vo vkupnoto naselenie vo R.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Sepak. Vo svoite zaklu~ni sogleduvawa za efektite od realiziranata programa na merki za brza integracija na pomalku zastapenite zaednici vo op{testvoto. kvotata (procentot) mo`e da se tretira edinstveno vo istoriskiot ili konceptualniot kontekst vo koj e opredelena (Jankuloski.pri sproveduvaweto na ovaa odredba be{e primenet principot na proporcionalna zastapenost.{to Skopje. Makedonija kreira unikaten model na programa na afirmativna akcija vo sferata na vrabotuvaweto. Sepak. Srbite. samata reforma e optovarena so te{kotii. @. kako {to se problemite svojstveni za specijalnite merki za malcinskite grupi. i pokraj jasnata formulacija soodvetna i pravi~na zastapenost vo amandmanot 6 . So primenata na principot na proporcionalna zastapenost nasproti ustavno definiranata formulacija soodvetna i pravi~na zastapenost (vo koja ne se utvrdeni nitu kvotite nitu procentite). 2007 123 . i . pravedni ili nepravedni. Bo{wacite. vo nejziniot tret izve{taj za Makedonija.

prodlabo~uvaweto na me|uetni~kata netrpelivost i ~uvstvoto na onepravdanost zaradi favorizirawe na pripadnicite na odredena etni~ka zaednica. proizleguva i potrebata za utvrduvawe na vremenska ramka za realizirawe na merkite i programite na afirmativnata akcija. potrebno e permanentno sledewe na rezultatite od primenata na vakvite programi i merki. a ne da se zgolemuva (Daskalovski. Nepo~ituvaweto na ovoj princip mo`e da pretstavuva dopolnitelen izvor na frustracii kaj mnozinstvoto. so {to bi se izbegnalo `rtvuvaweto na kvalitetot za smetka na kvantitetot. Statisti~kite podatoci.so op{tite ekonomski te{kotii na zemjata i so potrebata javnata administracija da se reducira. tuku . vo tekot na izgotvuvaweto na Ramkovniot dogovor. so cel prezemawe konkretni ~ekori vo nasoka na podobruvawe na istite. Defokusiraweto na vnimanieto vo pogre{na nasoka e prednost na nekoi grupi na gra|ani vo drugi dr`avi. no. toa da go pravime na {teta na mnozinstvoto. Eden od osnovnite principi vo politikite na pravi~na zastapenost e ovozmo`uvawe na ednakvi {ansi i mo`nosti za vrabotuvawe na pripadnicite na razli~nite etni~ki zaednici vo javnata administracija. Ottuka. pak. Samo taka. merkite na afirmativnata akcija nema da se transformiraat vo svoj antipod i nema da bidat do`iveani kako generator na me|uetni~ki tenzii vo op{testvoto. 1996: 63). znaeweto i ve{tinite. nikoga{ dosega ne gi re{ile problemite. so {to se postigna tokmu sprotivniot efekt od onoj posakuvaniot. duri ni povolnite. ne na smetka na kvalitetot.OHRID . upatuvaj}i gi lu|eto da sorabotuvaat na profesionalno i na intelektualno nivo.naprotiv }e gi reduciraat. kako i pomalite etni~ki zaednici. koristej}i gi malcinstvata vo ovaa zemja samo kako instrument za manipulacija (Simoska. Kreiraj}i pravo vo korist na malcinskite grupi vo op{testvoto. procenuvawe na pozitivnite i negativnite efekti. a ne vo soglasnost so mnozinsko-malcinskata podelenost (Jankuloski. Za `al. i na toj na~in da se postigne sosema sprotiven efekt vo razvojot na me|uetni~kite odnosi. postoi opasnost da im naneseme nepravda na drugite. pa i kaj pripadnicite na nekoi drugi zaednici. kako {to veli Z. Mnozinstvoto. Jankuloski.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija e u{te pova`no . 2006: 106). @rtvuvaweto na kvalitetot za smetka na kvantitetot ne mo`e nikoga{ da bide avtenti~en interes na malcinstvata vo Makedonija ili koja bilo druga zemja koja se soo~uva so sli~na situacija. kako i pri negovata implementacija ne e utvrdena vremenska ramka za realizirawe na merkite za brza integracija vo sferata na vrabotuvaweto na pomalku zastapenite zaednici. se po~uvstvuvaa onepravdani zaradi favoriziraweto i brzoto vrabotuvawe 124 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 2006: 166). Tokmu zatoa treba da se ima predvid deka sekoga{ koga barame pravda za onie {to se marginalizirani vo op{testvoto (od koi bilo pri~ini). Od druga strana.

Sepak. finansiran od institucii na me|unarodnata zaednica. i pokraj toa {to nastavata na ovoj Univerzitet se odviva{e na jazik koj{to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto vo Makedonija. koj vo celost gi zadovoluva{e me|unarodnite standardi. albanski i na angliski jazik. Sepak. pretstavuva{e vistinsko mesto kade studentite . vo koj se veli deka jazot me|u Albancite i etni~kite Makedonci se prodlabo~uva. koj vo celost ja zadovoluva{e odredbata od Dogovorot. Obrazovanie Soglasno so odredbata od Dogovorot. primenata na ovoj princip pretstavuva samo del od celokupniot proces na op{testvena integracija. Potrebata od primenata na principot na soodvetna i pravi~na zastapenost na zaednicite. kako i konkretnite merki na afirmativna akcija vo funkcija na dosledno sproveduvawe na ovoj princip vo multietni~kite i multikulturnite op{testva.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor na pripadnicite na albanskata zaednica i toa vo uslovi na golema stapka na nevrabotenost i nepovolna socijalno-ekonomska sostojba vo dr`avata. [tulov univerzitet. kako sredstvo koe{to treba da gi relaksira. Zgolemenata me|uetni~ka netrpelivost e zabele`ana i vo ve}e spomenatiot Izve{taj za Makedonija na Evropskata komisija pri Sovetot na Evropa. Nastavata na ovoj Univerzitet se izveduva{e na makedonski.n. rabotej}i re~isi cela edna decenija vo ilegala.n. e nesomnena. Dokolku sakame da postigneme vistinski pozitivni efekti vo odnos na integriranosta na op{testvoto.imaa mo`nost da se zapoznaat so kulturnite obele`ja i vrednosni sistemi na svoite kolegi . potreben ni e integralen i seopfaten pristap vo re{avaweto na ova kompleksno no. Ovoj Univerzitet. Za potrebite na visokoto obrazovanie na jazik koj{to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto vo Makedonija be{e priznat t. dr`avata be{e dol`na da obezbedi finansirawe na visoko obrazovanie na jazicite na koi{to zboruvaat najmalku 20% od naselenieto vo Makedonija. Univerzitetot. istiot ne se stekna so status na dr`aven univerzitet i ne dobi finansiski sredstva od dr`avata. istovremeno i nepohodno pra{awe. i pokraj implementiraweto na merkite na afirmativna akcija. a ne da ja progresira me|uetni~kata netrpelivost. 2007 125 .pripadnici na drugi etni~ki zaednici. Spomenavme deka vo toj period. Tetovski univerzitet. pretstavuva{e edno od naj~uvstvitelnite pra{awa vo kontekst na Skopje. vo Tetovo ve}e postoe{e i funkcionira{e Univerzitetot na JIE ili t.preku kontakti vo sekojdnevnoto `iveewe i sledewe na nastavata .

Onie {to se protivea na idejata za priznavaweto na Tetovskiot univerzitet. kade zapo~na da se odviva nastava na albanski jazik.OHRID . vnese golema intraetni~ka netrpelivost vo samiot albanski politi~ki kampus. Makedonija £ nedostasuva obrazovanie so vistinski multukulturni sodr`ini. nastavnite programi i na uslovite za rabota. Voveduvaweto na multikulturni sodr`ini e na~in preku koj u~enicite i studentite mo`at da ja zapoznaat kulturata i posebnosta na identitetot na drugiot. nitu pak me|unarodnite standardi za visoko obrazovanie i toa vo odnos na kvalitetot na nastavniot kadar. Istoto dobi sosema poinakva dimenzija. Zabele{kite se odnesuvaa i na predvideniot monoetni~ki sostav na idnite studenti za {to smetaa deka e vo sprotivnost so idejata za multikulturno `iveewe.n. Potrebno e voveduvawe na sodr`ini i programi preku koi. priznavaweto na t. Priznavaweto na Tetovskiot univerzitet zna~e{e politi~ka pobeda na vladeja~kata partija od albanskiot politi~ki blok proizlezena od paravoenata ONA i nejzina politi~ka afirmacija pred albanskiot elektorat vo R. pri {to ima{e i edna ~ove~ka `rtva. be{e poso~uvan Univerzitetot na JIE kako mesto kade se odviva kontinuiran interkulturen dijalog me|u studentite od razli~ni etni~ki zaednici i istiot pretstavuva prototip na model na uspe{no multikulturno `iveewe. smetaa deka istiot ne gi zadovoluva nitu doma{nite. vo obidite da go spre~i raboteweto na ovoj nelegalen univerzitet. Tetovski univerzitet ne pretstavuva{e samo re{avawe na pra{aweto za visoko obrazovanie na jazik koj{to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto vo Makedonija. Ottuka. bi se razvivalo ~uvstvoto na zaedni~ka pripadnost i lojalnost kon dr`avata. kaj u~enicite i studentite. Makedonija. mesto kade se formiraat vrednosnite kriteriumi i normite na op{testveno odnesuvawe na idnite gra|ani. a izoliraweto i zatvoraweto vo sopstvenata etni~ka grupa . re{avaweto na etni~kite pra{awa u{te edna{ be{e celosno politizirano. Imeno.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija me|uetni~kite odnosi i primer za na~inot na koj dr`avata se spravuva{e so ovie problemi. kako prv univerzitet vo Makedonija. Od druga strana pak. mesto kade poedinecot se podgotvuva za negovata ponatamo{na integracija vo op{testvoto. 126 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Priznavaweto na Tetovskiot univerzitet i minimiziraweto na ulogata na [tuloviot. Trgnuvaj}i od konstatacijata deka obrazovnite institucii pretstavuvaat mesto kade {to se odviva procesot na socijalizacija. koi pretstavuvaat osnoven preduslov za sozdavawe na me|uetni~ki tenzii. mo`e da zaklu~ime deka na R. Za `al. kako eden od osnovnite preduslovi za zaedni~ko `iveewe. vo tekot na edna policiska intervencija be{e upotrebena sila. kako pozitiven is~ekor vo nadminuvaweto na etni~kite predrasudi.}e pretstavuva pre~ka vo nivnoto ponatamo{no integrirawe vo sevkupnoto op{testveno `iveewe.

Makedonija. Imaj}i predvid deka edinstveno albanskata etni~ka zaednica go zadovoluva predvideniot procent od 20% od vkupnoto naselenie vo R. Tokmu zatoa. 2007 127 . se promovira i voveduva binacionalniot model na ureduvawe: Ne treba da se bide pravnik za jasno da se voo~i deka implicitno politikata na multikulturalizam e transformirana vo politika na bikulturalizam. dokolku pri re{avaweto na pra{aweto za upotrebata na jazicite se vodi smetka samo za zadovoluvawe na formalno-pravniot aspekt. 2005: 37). istoto mo`e da stane izvor na dopolnitelni frustracii i me|uetni~ki tenzii. osobeno imaj}i gi predvid odredbite koi se odnesuvaat na re{enijata za upotreba na jazikot.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Upotreba na jazicite Ve}e konstatiravme deka vo soglasnost so odredbata od Dogovorot . regionalnata i centralnata vlast. Pra{aweto za upotrebata na jazicite naj~esto dobiva politi~ka dimenzija i istoto se do`ivuva kako politi~ka afirmacija i op{testvena promocija na malcinskite zaednici. i voop{to. obrazovanieto.kako edinstven od jazicite na site ostanati etni~ki zaednici . so {to. Skopje. dr`avata stanuva bilingvalna. na ovoj na~in. golem broj teoreti~ari na politi~kata misla go vle~at zaklu~okot deka vo R. zaradi negovata funkcija vo tekot na procesot na socijalizacijata na individuata.vo svojstvo na slu`ben jazik. kako najzna~ajno obele`je na kulturniot identitet na zaednicata. Makedonija. Ovaa formula na fakti~ki bikulturalizam e zatskriena vo formulaciite mnozinsko naselenie i najmalku 20% od naselenieto (Dokmanovi}.vo koja stoi koj bilo drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto. kako i komunikacijata na gra|anite so lokalnata. isto taka. pri re{avaweto na pra{aweto za upotrebata na jazicite bea aplicirani najvisokite me|unarodni standardi. se razbira pokraj makedonskiot. upotrebata na jazikot vo tekot na krivi~nite i gra|anskite sudski postapki. pa sî do plenarnite sednici). na mala vrata. neizbe`en e vpe~atokot deka odredbata od Dogovorot e vo funkcija na afirmacija na albanskiot jazik . Ottuka. Ve}e spomenavme deka pra{aweto za upotrebata na jazicite pretstavuva edno od naj~ustvitelnite temi vo multietni~kite i multikulturnite op{testva. Be{e regulirana upotrebata na jazicite vo rabotata na Sobranieto (po~nuvaj}i od rabotnite tela. objavuvaweto na zakonite. izdavaweto na li~ni dokumenti. prvenstveno zaradi negovata pove}ezna~na funkcija i toa kako sredstvo za komunikacija.i vrz osnova na ustavnite izmeni. Priznavaj}i go vo celost pravoto na upotreba na maj~iniot jazik. e slu`ben jazik . principot na paritet vo sostavot na opredeleni dr`avni organi.

predvodena od Ministerstvoto za lokalna samouprava. donesuvawe na Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava i Zakonot za statusot i reorganizacijata na glavniot grad Skopje. Samiot proces na decentralizacija po potpi{uvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor dobi poinakov tek i po~na da se tretira kako re{enie na problemite {to dovedoa do potpi{uvawe na Dogovorot.za ~ie sproveduvawe nesomneno postoe{e politi~ka volja . tokmu zaradi ~uvstvoto deka istoto pretstavuva voved vo bilingvalno i binacionalno ureduvawe na dr`avata. predizvika najgolemi branuvawa i podelbi vo makedonskata javnost. 128 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . poto~no nezna~itelen. na koi se temeli dokumentot . vo edna od klu~nite odredbi od Dogovorot . Sepak. be{e predvideno revidirawe na poste~kiot Zakon za lokalna samouprava. a vo 1999 godina be{e formirana rabotna grupa. Makedonija ja potpi{a Evropskata povelba za lokalna samouprava i ja ratifikuva{e vo 1997. Podgotovkite za procesot na decentralizacija zapo~naa pred poti{uvaweto na Ramkovniot dogovor.stoi deka ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite pra{awa. odnosno pomalite etni~ki zaednici.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija kako edno od najva`nite malcinski i kulturni prava koe e vo funkcija na procesot na op{testvenata integracija. Tokmu revidiraweto na op{tinskite granici ili. Ovoj proces . so koj bea definirani novite op{tinski granici. za koj sî u{te ne e jasno zo{to se pojavi. a navodno se re{il so Ohridskiot ramkoven dogovor (Nikolov. Ova go izmesti procesot. Vo 1996 godina R. poto~no. sepak. bi mo`ele da konstatirame deka re{avaweto na ova pra{awe predizvika golemi negoduvawa kaj mnozinskiot narod. pa toj namesto da bide cel. Brojot na op{tinite vo koi dominira nemakedonskoto i nealbanskoto naselenie. Decentralizacija Republika Makedonija go zapo~na procesot na decentralizacija kako posledna zemja vo regionot.predviduva{e konkretni reformski zafati i izmeni na postoe~kata legislativa. 2006: 71).kade se definirani osnovnite principi. iako toa be{e eden od osnovnite preduslovi za nejzino celosno integrirawe vo evroatlantskite strukturi. so {to op{tinite bea podeleni na makedonski i albanski. Imeno. Soglasno so Ramkovniot dogovor. vpe~atokot e deka tokmu etni~kiot kriterium be{e klu~en pri kroeweto na novite op{tinski granici. be{e drasti~no namalen ili. kako i revidirawe na op{tinskite granici po zavr{uvaweto na popisot na naselenieto sproveden pod me|unaroden nadzor. se pretvori vo alatka za re{avawe na problemot.OHRID . Zakonot za teritorijalna organizacija.

predviduva deka promenite na granicite na lokalnite edinici nema da se napravat bez prethodna konsultacija na lokalnite zaednici koi se zasegnati. Ostanuva otvoreno za diskusija pra{aweto zo{to duri i pretstavnicite na evropskata i me|unarodnata zaednica ne se zalo`ija za nejzina dosledna primena (^au{evska. pretstavuva promocija i voved na binacionalen model na politi~ko ureduvawe na dr`avata. 1999: 70). ~lenot 5 od Evropskata povelba za lokalna samouprava. {to pak. Kako primer bi go poso~ile gradot Skopje. Povtorno i neizbe`no se nametnuva zabele{kata deka formulacijata mnozinsko naselenie i najmalku 20% od naselenieto. kako isklu~itelno kompleksen i slo`en proces. Vo procesot na decentralizacija. soglasno so odredbata od Dogovorot. Ne be{e napravena nitu Skopje. na koj mu bea dodadeni op{tini oddale~eni 30 kilometri i koi. Vo tekot na formuliraweto na noviot Zakon za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo RM. vo koja e definirana upotrebata na jazikot. vo ramkite na novite op{tinski granici mehani~ki bea pripojuvani naseleni mesta. Celosno bea zanemareni potrebite na gra|anite od lokalen karakter i iznao|aweto na novi modusi za podobruvawe na efikasnosta pri re{avaweto na pra{awa vrzani za problemite od nivnoto sekojdnevie. voop{to ne soodvetstvuvaa so potrebite i izgledot na makedonskata metropola. kade se veli deka dr`avite se obvrzani da se vozdr`at od sproveduvaweto na politika. implicira dvojazi~nost na glavniot grad na dr`avata. po mo`nost po pat na referendum tamu kade {to e predvideno so statut. 2006: 136). no i cenzusot za steknuvawe status mnozinsko naselenie. ~ija cel e namerno menuvawe na proporciite na populacijata vo regionite kade {to `iveat pripadnicite na malcinstvata (precrtuvawe na administrativnite granici. pri toa vodej}i se od etni~kiot kriterium. Vakviot princip na prekrojuvaweto na novite op{tinski granici e vo direktna sprotivnost so ~lenot 16 od Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva. Od druga strana. preseluvawe na naselenieto i sproveduvawe na opredelena populaciona politika) (Dimitrov. pa i gra|anite ~estopati ja potenciraa ovaa Povelba. no vlasta ostanuva{e nema. koi nitu spored teritorijata. nitu spored karakterot (ruralen i/ili urban) ne pripa|aa vo atarot na tie op{tini. 2007 129 . vo kombinacija so zakonskoto re{enie za novata teritorijalna podelba. glavniot akcent be{e staven na kroeweto na novite op{tinski granici. ekspertite (nezavisno od prirodata na nivnata motiviranost za dejstvuvawe). Celta be{e da se dostigne cenzusot od najmalku 20% od naselenieto.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor So cel da se zgolemi procentot na pripadnicite na opredelena etni~ka zaednica i na toj na~in da se dostigne cenzusot od najmalku 20% od naselenieto. so svojot tipi~no ruralen karakter.

kako rezultat na neednakviot pristap do rabotnite mesta vo lokalnata administracija. povtorno bea politizirani ili razgleduvani niz prizma na etni~kata dimenzija i na toj na~in dopolnitelno ja podelija makedonskata javnost. Teorijata za realen konflikt tvrdi deka se predrasudite rezultat od natprevarot me|u grupite za nedovolnite resursi kako {to se teritorijata. podobruvawe na kvalitetot na `iveeweto na lokalno nivo. kako edna od glavnite odredbi vo Dogovorot. golem broj su{tinski pra{awa ostanaa nere{eni bez izgled za nivno re{avawe vo dogledno vreme.. ne{to {to e predvideno i vo me|unarodnite dokumenti kako {to e ~lenot 20 od Ramkovnata konvencija. Del od zakonskite re{enija vrzani za procesot na decentralizacija ne bea dokraj definirani. so {to dosledno bi se zapazil principot na pravi~na zastapenost. pri {to doa|a do me|usebno realno zagrozuvawe (Glazer. 1976: 19). Ne bea doneseni zakonski re{enija so koi }e se vospostavat mehanizmi za spre~uvawe na majorizacijata na etni~koto mnozinstvo vrz pomalite etni~ki zaednici i vrz mnozinskiot narod vo op{tinite kade {to pretstavuva malcinstvo. nitu pak dr`avata napravi obid da intervenira so cel izedna~uvawe na sostojbite. bogatstvoto. koja s¡ u{te pretstavuva najgolem izvor na egzistencija za makedonskite gra|ani. fondovite na me|unarodnata zaednica pretstavuvaat najgolemiot izvor na finansiska pomo{ za ekonomski razvoj na op{tinite. naj~esto politi~ka procenka i vodej}i se spored nejzinite geostrategiski interesi. Ne be{e zemen predvid nitu golemiot regionalen disbalans vo pogled na socio-ekonomskata sostojba. pogolema kompetentnost i transparentnost vo raboteweto na lokalnite vlasti. Del od niv.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija realna procenka na kapacitetot na dr`avata pri implementacijata na novite zakonski re{enija i transferot na nadle`nostite od centralno na lokalno nivo. Ovie sredstva me|unarodnata zaednica gi dodeluva direktno na edinicite na lokalnata samouprava po sopstvena. onevozmo`ena. osobeno pri vrabotuvaweto vo administracijata na lokalno nivo. Imeno. Ottuka. mnogu lesno mo`e da dojde zgolemuvawe na me|uetni~kite tenzii. so {to nivnata implementacija vo praktikata be{e ote`nata ili prakti~no. Ovoj ~len e osobeno zna~aen za onie regioni vo dr`avata kade e malcinstvoto dominantno vo odnos na mnozinstvoto i drugite malcinski zaednici. kako i ovozmo`uvawe na lokalen i regionalen ekonomski razvoj. ne odi vo prilog na podobruvawe na procesot na op{testvenata integracija. Ottuka. {to od druga strana pak. statusot itn.OHRID . Osnovnata cel na procesot na decentralizacija pretstavuva pribli`uvawe na vlasta do gra|anite. 130 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . so {to istite se za{titeni od sekakva forma na diskriminacija. Moynihan.

Toj smeta deka . no. Na ovie debati naj~esto se diskutira{e za pozitivnite i negativnite implikacii od implementacijata na Dogovorot. vo nasoka na noviot politi~ki odnos kon kulturite na razli~nite zaednici. vo nasoka na sozdavawe ~uvstvo deka dr`avata se odnesuva ednakvo kon site (Dauti. Mo`ebi ne na kvalitativen plan. a so cel da se istakne zalagaweto na dr`avata za neguvawe i afirmacija na kulturniot identitet na zaednicite. kako i sozdavawe na drugi normativni pretpostavki {to }e go odrazat multikulturniot karakter na dr`avata. vo smisla na so~uvuvawe i unapreduvawe na nivniot kulturen identitet i nivnite kulturni prava. 2006: 138). 2007 131 . sledewe na prezentiraweto i neguvaweto na kulturata na pripadnicite na zaednicite.bez ogled na toa {to na procentite.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Kultura Soglasno so odredbite od Ramkovniot dogovor. objavuvawe na konkursot za Godi{nata programa i na jazikot na zaednicite {to se pove}e od 20%. Vo ramkite na delokrugot na rabotata na Upravata se vr{at slednite funkcii: stru~no-administrativni raboti za sledewe na neguvaweto i unapreduvaweto na kulturniot identitet na pripadnicite na zaednicite. nameneta za neguvaweto i unapreduvaweto na kulturniot identitet na pripadnicite na zaednicite. rezultatot od implementacijata na Ramkovniot dogovor vo sferata na kulturata e popravi~na raspredelba na kulturniot kola~ i sozdavawe ednakvi mo`nosti. taka i vo odnos na postramkovniot tretman na pripadnicite na zaednicite. kako za razvojot na mnozinskata (makedonskata) kultura. ovozmo`uvawe na soodvetno i pravi~no u~estvo vo Sovetot za kultura. Implementacijata na Ramkovniot dogovor predizvika mnogubrojni reakcii i debati koi ne ja odminaa nitu sferata na kulturata.toa e sepak ~ekor napred. so~uvuvawe i prezentirawe na kulturnite razli~nosti. Za Daut Dauti. so sosednite i evropskite zemji. taka i za kulturite na etni~kite zaednici. kako vo delot na izmenite na zakonodavstvoto. Skopje. pottiknuvawe i unapreduvawe na me|unarodnata sorabotka za tehni~ka pomo{. odnosno na proporcionalnosta se gleda so somne` i pretstavuva predmet na predrasudi . so drugi zborovi. Vo ramkite na Ministerstvoto za kultura be{e formirana i Uprava za afirmirawe i unapreduvawe na kulturata na zaednicite vo R. Izmenite vo Zakonot za kultura se vo nasoka na sozdavawe na popovolni uslovi za finansirawe na proekti na pripadnicite na zaednicite. vo juli 2003 godina napraveni se izmeni na Zakonot za kultura. Makedonija.

so {to akcentot bi bil staven vrz individualizmot.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Od druga strana. zna~ewe i stepen na zagrozenost. Izlezot go gleda vo opredelana politika na multikulturalzam koja nema da bide sfatena kako teoriska ramka koja{to go potvrduva samo etni~kiot identitet i ja verifikuva nekomunikativnosta me|u dva ili pove}e kulturni identiteti. Stanuva zbor za realizirani konzervatorskorestavratorski raboti vo delot na nedvi`noto ili spomeni~noto kulturno nasledstvo. pak. poto~no objekti ~ija funkcija vo minatoto bila ili s¡ u{te e sakralna. a ne vrz kolektivizmot. vo koj se opfateni realiziranite proekti na Ministerstvoto za kultura do 01. nitu jazi~niot. e degradira~ki i navredlivo za tvore{tvoto na ovie istaknati umetnici. nitu verskiot. ili. ~ii avtori se pripadnici na drugi zaednici. jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici. bez ogled na vremeto. Vo ~lenot 5 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo se veli: . imaj}i predvid deka mnogu lesno mo`e da se slu~i umetnicite da ne dobivaat pomo{ i grantovi od dr`avata za svoite kulturni proekti i programi dokolku prethodno ne se identifikuvaat po etni~ki princip. govori Separatot za oblasta kultura kon vtoriot izve{taj na R.. Makedonija po Ramkovnata konvencija za nacionalnite malcinstva na Sovetotot na Evropa. Trajanovski smeta deka na kulturata vo R.kulturniot identitet na zaednicite. kulturniot. po Ramkovniot dogovor. Soglasno so Ramkovniot dogovor preto~en vo amandmanot VIII od Ustavot. {to od druga strana. £ se zakanuva tiranija na etni~ki identitet.12. Vo delot kade se nabrojani proektite za razvoj i poddr{ka na kulturite na zaednicite finansirani od strana na Ministerstvoto za kultura. vpe~atokot e deka istite bile poddr`ani samo zatoa {to nivnite avtori se pripadnici na etni~ki zaednici. Makedonija. kako i bez ogled dali e od svetoven ili religiozen karakter i na koja konfesija pripa|a#.OHRID . navedeni se i aktivnosti vo delot na za{titata na kulturnoto nasledstvo. Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot. kako i proekti od galeriskata i likovnata dejnost. Vo prodol`enie na delot kade se nabrojani proektite za poddr{ka na kulturite na zaednicite. 2005 godina. so eden zbor . 132 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . najgolemite zabele{ki se odnesuvaat na s¡ pozabele`itelnata etnizacija na kulturata. Deka stravuvawata na Trajanovski se opravdani. Negovite zalo`bi se dvi`at vo nasoka na multikulturalizam koj bi se temelel na politika na identiteti vo ~ija osnova le`i principot na razli~nost. navedeni se realizirani aktivnosti na nekolku istaknati i afirmirani reproduktivni umetnici vo sferata na serioznata muzika koi £ pripa|aat na albanskata etni~ka zaednica.Kulturnoto nasledstvo se za{tituva spored negovite vrednosti. Imaj}i predvid deka gorespomenatite proekti direktno ne go odrazuvaat nitu etni~kiot. @. mestoto i na~inot na sozdavawe ili koj go sozdal i vo ~ija sopstvenost ili vladenie se nao|a.

bidej}i otvoreno se veli deka albanskata kultura. ova pretstavuva i eden od osnovnite postulati na site me|unarodni konvencii koi se odnesuvaat na za{titata na kulturnoto nasledstvo.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Soglasno so postoe~kata doma{na legislativa (a istoto go govorat i stranskite komparativni iskustva) nitu eden objekt ne mo`e da se stekne so statusot spomenik na kultura zaradi negovata sakralna funkcija. a so niv da rakovodi lice koe bi gi imalo istite ingerencii kako i ministerot za kultura. vo 2005 godina Centarot za afirmacija na kulturata i izdava{tvo “[kupi” upati barawe do Vladata na R. Se predlagaat 24 novi vrabotuvawa i toa sovetnici vo filmskata. Makedonija za otvorawe na poseben departman za albanskata kultura vo ramkite na Ministerstvoto za kultura. Dali bi mo`ele da zaklu~ime deka podelbata na spomeni~noto kulturno nasledstvo. Vklu~uvaweto na Albancite vo sektorite za kultura ne garantira proporcionalen razvoj na kulturata vo Makedonija. tuku ima potreba i od formirawe na eden vakov. Istovremeno. Podnositelot na ova barawe se povikuva na Ramkovniot dogovor i na Ustavot na R. Predlaga~ot bara prviot ~ovek na departmanot da prisustvuva na sednicite na Vladata. Sprotivno od na~elata na multikulturalizmot. Se bara kompletna nezavisnost na ovoj departman. likovnata. muzi~kata i vo muzejskata dejnost. nitu pak zaradi etni~kiot predznak. obrazovanieto i albanskite mediumi treba da se poddr`uvaat#. paralelni kulturni politiki so tendencija da preminat vo paralelni institucionalni sistemi. Ustavot na direkten na~in go institucionalizira departmanot na albanskata kultura i statusot privilegirani od me|unarodniot faktor. so godi{en buxet od 10 milioni evra. izdava~kata. obezbedeni od strana na dr`avata.. da ima sopstvena `iro-smetka. nitu. pak. 15 oktomvri 2005 godina Skopje. da bara informacii i ot~et za negovata rabota. odnosno Ministerstvoto za kultura nitu da se me{a.18 18 Dnevnik. kako i podelbata na umetni~koto tvore{tvo po etni~ka linija uka`uva na sozdavawe na izolirani etni~ki markirani kulturni zaednici. Albancite nikoga{ nemale nikakov pregled vo raspredelbata na finansiskite sredstva na Ministerstvoto za kultura. a vo pismoto se navedeni motivite i objasnuvawata zo{to ne e dovolen samo principot na soodvetna i pravi~na zastapenost.Departmanot dava mo`nost za kulturna prerodba. sozdavawe na paralelni kulturni i vrednosni sistemi. 2007 133 . koj ne priznava nitu pak dozvoluva sozdavawe na paralelni institucii na sistemot. Makedonija. a vo slednite pet godini albanskata kultura da ima privilegiran status. odnosno celosna etnizacija na makedonskoto kulturno milje. nezavisen departman: .

pod prevezot na multukulturalizmot. Makedonija se svede na pluralizam na etni~ki identiteti. vo ve}e spomenatiot Separat za oblasta kultura kon vtoriot izve{taj na R. odnosno za kulturnite prava na zaednicite {to `iveat vo R. neguvaweto i unapreduvaweto na kulturite na zaednicite vo R. Etni~kiot kriterium stana vode~ki pri raspredelbata na sredstvata za realizacija na proektite od oblasta na kulturata. {to od druga strana. istoriskoto iskustvo govori deka kulturnite razliki mnogu ~esto se instrumentalizraat i zloupotrebuvaat vo odredeni politi~ki celi ili. Makedonija po Ramkovnata konvencija za nacionalnite malcinstva na Sovetot na Evropa.OHRID . Pravoto na kultura.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Nasproti ova barawe. pa taka. Ottuka. Pra{aweto e dali R. ~estopati se krijat diskriminacijata ili privilegiite. Makedonija. a soglasno so formulacijata odredena zaednica so~inuva najmalku 20% od naselenieto . Vakviot model na kulturna politika. pretpostavuva po~ituvawe na pravoto na posebnost na kulturite na zaednicite. procentualna zastapenost i sumi na izdvoeni sredstva za finansiska poddr{ka na proekti ~ii avtori se pripadnici na zaednicite. zna~i stimulirawe na tvorcite za nivno dopolnitelno vrzuvawe kon etnicitetot kako edinstvena forma na identitet. se veli: . odnosno broj na realizirani proekti. 134 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . neminovno ni se nametnuva pra{aweto za mehanizmite i alatkite na kulturnite politiki so koi bi mo`ele da se spre~at ovie dezintegrativni procesi. kako edno od osnovnite ~ovekovi prava na koe se temelat sovremenite demokratii.dobi dimenzija na bietni~ki model. koj dava prednost na etni~ki markiraniot kulturen identitet. pod prevezot na kulturnite razliki. pak.Zaradi multikulturniot karakter na na{ata dr`ava. nadvor od kulturnite prava na mnozinskiot narod {to `ivee vo R. Kako posledica od rigidnoto poimawe na pravoto na posebnost na kulturite na zaednicite i potrebata od po~ituvawe na kulturnite razliki. vo kulturata ne mo`e da se zboruva oddelno za vodewe na dr`avna kulturna politika. Makedonija.kriterium za uspe{no realizirana programa. Makedonija i nejzinite politi~ki eliti }e ostanat dosledni na svoite multikulturni zalo`bi ili. bidej}i kulturata e edinstvena i zaedni~ka za site gra|ani. So imlementacijata na Ramkovniot dogovor. a doslednoto zapazuvawe na procentite i kvotite . a osnova e ~ovekot kako tvorec i vrednostite {to gi sozdava toj#. sfa}aweto za kulturniot pluralizam vo R. }e toleriraat odredeni segregacionisti~ki tendencii za koi predupreduvaat kriti~arite na ovaa ideologija. neminovno vodi kon samoizolacija vo ramkite na sopstvenata etni~ka zaednica. Makedonija be{e svedeno na cifri i procenti.. Sepak.

Ovie proceduri. imaat mo`nost da se zapoznaat so sli~nostite. premin od mnozinska vo eden vid na konsocijativna (dogovorna) demokratija. Ottuka. da se izbegne rivalitetot pome|u razli~nite etno-kulturni identiteti.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Dlaboko podelenoto makedonsko op{testvo nedvojbeno ima potreba od nadminuvawe na ovie sostojbi koi ne odat vo prilog na socijalnata kohezija i integriranosta na op{testvoto.preku postoewe na ednakva interakcija na raznite kulturi. zaemno oploduvawe. kulturni politiki koi nu`no se upateni edna na druga i nu`no sekoga{ se iscrtuvaat vo eden virtuelen prostor na sorabotka. no i proekti so interkulturni sodr`ini. sekako e promocijata na interkulturniot dijalog preku koj tvorcite. potrebno e kreirawe i vospostavuvawe na modeli na kulturen pluralizam vo koi }e se promoviraat i drugi kulturni identiteti. Spored [eleva. poznati vo javnosta kako Badinterovo mnozinstvo. hibridnost. tuku i vo ramki na grani~nost. 2007 135 . Voveduvaweto na posebni sobraniski proceduri zna~e{e i redefinirawe na makedonskiot model na politi~ko ureduvawe ili. kako vo izvr{nata taka i vo zakonodavnata vlast kade go ima glavniot zbor pri donesuvaweto Skopje. odnosno. kako i ustavnite izmeni. zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata i identitetot na etni~kite zaednici. Eden od na~inite za nadminuvawe na samoizolacijata vo ramkite na sopstvenata etni~ka grupa. Taa smeta deka za lu|eto {to tvorat na Balkanot. funkcioniraat na principot na malcinsko veto i toa pri donesuvawe na zakoni od sferata na lokalnata samouprava.se otvara mo`nost za zaedni~ko kulturno izrazuvawe i sozdavawe na zaedni~ki kulturen prostor. kulturniot identitet vo ramkite na edna kulturna politika ne smee da bide sfaten isklu~ivo vo nacionalni reprezentativni ramki. proekti vo koi }e se afirmiraat vrednostite na multkulturalnosta. so cel da se izbegne etnizacijata vo kulturata. bea vovedeni posebni sobraniski proceduri. no i so razlikite na kulturata na drugiot. Posebni sobraniski proceduri So cel da se onevozmo`i nadglasuvaweto na malcinskite grupi od strana na mnozinstvoto. pa i gra|anite. Karakteristi~no za mnozinskiot model e toa {to vo ovoj tip demokratija mnozinstvoto e toa {to upravuva so dr`avata. pa duri i podelbata na paralelni sistemi vo ramkite na postoe~kata kulturna politika. poto~no. preku dijalog i nivno vzaemno po~ituvawe . od su{testveno zna~ewe e pra{aweto na prepletuvaweto na kulturnite identiteti i nemo`nosta teritorijalno da se ograni~at ili da se iscrtaat kulturnite identiteti. so {to .

Spored Arend Liphart. Toa se dol`i na faktot {to malcinstvata na koi postojano im e skraten pristapot kon vlasta. pak. Na malcinstvoto. mnozinstvoto da stane malcinstvo a malcinstvoto . 1997: 34). multidimenzionalniot partiski sistem (podelbata na politi~koto tkivo ja sledi podelbata na op{testvenoto tkivo i toa po etni~ka. izbalansiraniot odnos pome|u izvr{nata i zakonodavnata vlast (za razlika od mnozinskiot model kade dominira izvr{nata vlast).koe e vo opozicija edinstveno {to mu ostanuva e da kritikuva. Toa se: podelbata na izvr{nata vlast ili {iroka koalicija. religiska. . multipartiskiot sistem (za razlika od mnozinskata demokratija kade naj~esto sre}avame dvopartiski sistem). mnozinskoto vladeewe ne samo {to ne e demokratsko. Ottuka. Konsocijativniot tip demokratija naj~esto go sre}avame kaj mladite dr`avi koi se nao|aat vo faza na demokratski razvoj i kaj heterogenite op{testva. dvodomniot parlament (so cel da se dade specijalna reprezentacija na malcinstvoto vo vtoriot dom na pretstavni~koto telo). proporcionalniot izboren model (koj ja odrazuva multidimenzionalnata partiska realnost za razlika od mnozinskiot model. linii). interesni grupi i sredstva za komunikacija. ideolo{kite. osnovnata karakterisitka na konsocijativniot tip demokratija e donesuvawe odluki po pat na konsenzus i primena na principot na inkluzivnost. Mnozinstvoto i malcinstvoto. sepak. stanuva zbor za konsocijativen 136 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Ovoj tip demokratija e karakteristi~en za homogenite op{testva i onie so dolga demokratska tradicija. tuku mo`e da bide i opasno. Vo op{testvata koi se dlaboko podeleni po dol`ina na religioznite.mnozinstvo.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija na zakonskite re{enija. ustavno zagarantirano malcinsko veto. kako rezultat na izbira~kata volja na gra|anite. se ~uvstvuvaat isklu~eni i diskriminirani i ja gubat svojata privrzanost kon re`imot (Maleska. mo`at da gi smenat svoite ulogi. Makedonskiot model sodr`i golem broj od gorenavedenite elementi. za razlika od mnozinskiot model koj funkcionira na principot na isklu~ivost. lingvisti~kite. {to upatuva na zklu~okot deka. koj va`i za eden od najgolemite teoreti~ari i poznava~i na konsocijativniot model.OHRID . koj im dava prednost na golemite partii). pa taka. kulturnite ili rasnite linii vo re~isi odvoeni subop{testva so nivni sopstveni politi~ki partii. ekonomska i dr. jazi~na. postojat nekolku klu~ni elementi karakteristi~ni za ovoj tip demokratija. federalnoto ureduvawe i decentralizacijata.

Skopje. nitu pak tie gi pottiknuvaat etni~kite grupi na secesija. po~nuvaj}i od sferata na politikata i partiskiot sistem. 1997: 43). kantonalniot itn. Na primer. pa sî do sferata na mediumite i civilniot sektor. 2007 137 .negativni. Dokolku istiot nedostasuva. Federalizmot e spomenat vo kontekst na aktuelnite debati za sodr`inata. so {to ne se doveduva vo pra{awe integriranosta na op{testvoto. procesot na etnopoliti~ka mobilizacija ne e tolku prisuten. kulturnite i so op{testveno-politi~kite uslovi vo dr`avata. vozmo`no e da dojde do pojava na odredeni dezintegrativni procesi koi lesno mo`at da preminat vo ponatamo{na segregacija na pluralnoto op{testvo. so isklu~ok na Belgija.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor tip demokratija. U{te eden zna~aen segment koj treba da se zabele`i e faktot deka vo zapadnoevropskite zemji so dolga demokratska tradicija. apliciraniot model mora da soodvetstvuva so istoriskite. centralna tema na ovoj trud ne e federalizmot kako model na politi~ko ureduvawe. Podelbata na partiite ne e napravena po linija na etni~ka pripadnost.slu~uvawata i uslovite vo regionot. na~inot na implementacijata na Ramkovniot dogovor i efektite vo odnos na integriranosta na op{testvoto. [vajcarija i Belgija ne se izlo`eni na teritorijalni pretenzii od strana na sosednite dr`avi. preku voveduvawe na binacionalnoto ureduvawe. Edinstveno nedostasuvat elementite na federalno ureduvawe i dvodomniot parlament (bikameralizmot). Istoriskoto iskustvo govori deka doslednoto preslikuvawe na stranskite modeli vo doma{ni uslovi mo`e da bide kontraproduktivno. Glavnata kritika {to mo`e da mu se upati na modelot na dogovorena demokratija se odnesuva na toa deka toj e generaliziran od zapadnoevropskoto iskustvo i deka konsekvencite od negova primena vo drugi sredini ne se sekoga{ pozitivni. nekoi . Federalnite aran`mani vodat kon sozdavawe ~isti ednonacionalni supteritorii.. postojat razli~ni mislewa. Afrika ili na Balkanot (Maleska. od isklu~itelno zna~ewe e postoe~kiot demokratski kapacitet na dr`avata. Vo odnos na federalizmot. Ve}e spomenavme deka e golem brojot na onie koi stravuvaat deka krajnata cel na redefiniraniot makedonski politi~ki model. osobeno koga se vo pra{awe me|uetni~kite sudiri vo Azija. Koga stanuva zbor za vostanovuvawe na konsocijativen model na politi~ko ureduvawe. }e bide federalizacija na dr`avata. Nekoi pozitivni. no i po{iroko . Kako primer bi mo`el da poslu`i belgiskiot model koj e bipolaren na site nivoa. kako mehanizam za spravuvawe i izbegnuvawe na etni~kite konflikti. 2003: 90). Treba da se zeme predvid i stepenot na ekonomskiot razvoj vo dr`avata. Ottuka. Zaednicite `iveat edna pokraj druga. Sepak. no obi~no vo nedostig na demokratska kultura i gra|ansko op{testvo tia mo`at da se razbijat na del~iwa kako {to be{e slu~aj i so SFRJ (Ala|azoski. klasniot. tuku vrz osnova na drugi kriteriumi kako ekonomskiot.

Makedonija. pa mu pretstoi dodefinirawe. mu nedostasuva{e teoretska podloga proizlezena kako rezultat od prethodno sprovedena seopfatna analiza na sostojbite. mo`ebi. najgolemiot broj teoreti~ari na makedonskata sociolo{ka i politi~ka misla se soglasuvaat. Bez razlika na o~iglednata potreba od redefinirawe na makedonskiot politi~ki obrazec so cel precizirawe na multikulturnoto ureduvawe i relaksirawe na me|uetni~kite odnosi vo R. 138 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . sepak. da raboti na izgradba na stabilni institucii na sistemot. ili. Makedonija mora da go jakne svojot demokratski kapacitet. se najdoa vo tesnec so vremeto.bez razlika na nivniot etni~ki. tie smetaat deka bi mo`el da slu`i kako primer za na~inot na re{avawe na etni~kite pra{awa vo potencijalno konfliktnite multietni~ki op{testva. a so toa i socijalnata polo`ba na gra|anite. No.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Spored nekoi teoreti~ari. stanuva zbor za avtohton model na politi~ko ureduvawe nastanat kako rezultat na specifi~nite op{testveno-politi~ki uslovi vo dr`avata.da se razviva ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost. kaj site gra|ani na dr`avata . a paralelno. politi~kite eliti. na ovoj dokument.OHRID . pak. redefiniraniot makedonski politi~ki model vo mnogu ne{ta nalikuva na belgiskiot i {vajcarskiot tip na konsocijativna demokratija. vo edno ne{to. da ja podobri ekonomskata sostojba vo dr`avata. no i na~inot na negovata imlementacija. kulturen i jazi~en identitet . ni ja nametnuvaat dilemata dali redefiniraniot makedonski politi~ki obrazec s¡ u{te ne e definiran dokraj. Kako i da e. smetaat deka Makedonija mo`e da se pofali so avtohton model na politi~ko ureduvawe koj stavi kraj na etni~kiot konflikt i ne dozvoli da prerasne vo ne{to poekstremno. be{e i s¡ u{te e predmet na analiza vo nau~nite i intelektualnite krugovi. koi sepak postojat. Ve}e spomenavme deka ocenkite za efektite od implementiranite odredbi se razli~ni. Nekoi teoreti~ari stravuvaat deka redefiniraniot makedonski model pretstavuva samo preodno re{enie do kone~nata federalizacija na dr`avata. Za Ramkovniot dogovor Sodr`inata na Ramkovniot dogovor. verski. Drugi. R.dijametralno sprotivstaveni. treba da raboti na utvrduvawe na strategija za pogolema integriranost vo op{testvoto so primena na principot na inkluzivnost. pritisnati od slu~uvawata vo 2001 godina. Istovremeno. dokolku postoi vistinska `elba da se izbegnat mo`nite secesionisti~ki tendencii zatskrieni vo nekoi od elementite na konsocijativniot tip demokratija. Kako takov. Za `al. Razlikite. i toa naj~esto .

Spored poznava~ite na problematikata na ~ovekovite prava.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor {to rezultira{e so definirawe na konceptot na Dogovorot za mnogu kus vremenski period. imanenten efekt na takvata strategija e toa {to etni~kite pra{awa. taa go gleda glavniot princip vo pacifiziraweto na me|uetni~kata tenzija. pak.liberalnoto od edna strana i federalisti~koto od druga strana. no i za ostanatite dr`avi vo regionot nastanati po raspa|aweto na Jugoslavija. a re{enijata do koi se doa|a se sveduvaat na najmizeren me|upartiski dogovor (Dokmanovi}. Imeno. govorej}i za Makedonija. vsu{nost pretstavuva sudir pome|u razli~nite tolkuvawa na Dogovorot . i malcinskite pra{awa. Ottuka. eksplicitno. 2005: 37). i toa vo korist na onie. progres i uspeh na gra|aninot vo multikulturnoto op{testvo. te`i{teto se premestuva od individualnite na kolektivnite prava (etni~kite). taa konstatira deka ovie konstitutivni ramki ja povtorija ednata od najgolemite gre{ki vo inaku razli~nite ekskomunisti~ki federalni (sojuzni) ustavi. tuku pretstavuva direktna posledica na vooru`eniot konflikt od 2001 godina. L. Flajner. vospostavuvaj}i dr`avi vo proces na postojano pregovarawe i rekonstruirawe. od druga strana. spored brojnosta. kako i konstitutivnite dogovori ostvareni so posredstvo na me|unarodnata zaednica na Balkanot (Dejtonskiot dogovor. isklu~ivo so u~estvo na dvete dominantni zaednici. pogolemite zaednici. 2007 139 . a ne rezultat na dr`avni~ka vizija. Vo taa smisla. Liberalnoto tolkuvawe veli deka Ramkovniot dogovor pretstavuva serija merki i procesi za integracija na gra|anite od albanskata zaednica vo segmentite na makedonskoto op{testvo. nedorazbirawata pome|u dvete zaednici vo odnos na Ramkovniot dogovor ili sudirot vo makedonskata javnost. Ohridskiot dogovor i Dogovorot za Srbija i Crna Gora). neminovno vodi kon ~ist model na etni~ki pluralizam. gleda samo kako na eden od serijata identiteti koi go definiraat gra|aninot vo demokratskoto op{testvo . nitu pak na koristewe na komparativno stransko iskustvo. nasproti deklariranite multukulturni zalo`bi. Na etni~koto poteklo. no ne i edinstven identitet . {to. spored Bocevski. Ona {to dopolnitelno treba da nî zagri`i e faktot deka i razvojot na vaka prifateniot koncept se odviva zatkulisno. implicitno. konstatira deka ustavniot poredok pretstavuva rezultat na politi~koto pazarewe na elitite. neizbe`en. Skopje.a priznavaweto na razli~nosta slu`i kako osnova za ovozmo`uvawe na ednakvi {ansi za razvoj. prvenstveno se sfa}aat kako teritorijalni pra{awa.zna~aen. Tokmu vo spodeluvaweto na mo}ta i nesoodvetnoto sproveduvawe na odredbite. Stanuva o~igledno deka inauguriraniot koncept na multikulturalizam vo Makedonija ne e rezultat na po{iroko i potemelno ispituvawe na ovaa problematika. so noviot koncept na politi~koto ureduvawe vo dr`avata. B.

Bikulturnata i bietni~kata redukcija na Ohridskiot dogovor proizleguvaat od edna ista nacionalisti~ka politi~ka ideologija. onie {to go promoviraat nacionalisti~kiot diskurs. spored federalisti~koto tolkuvawe. Zabele{kite se odnesuvaat i na zanemaruvaweto na multikulturniot karakter na dr`avata i na promoviraweto na bikulturen. 2006:41).deka etni~kite zaednici se prepletuvaat vo site organizirani formi na civilnoto op{testvo. Zagri`uva~kite procesi {to se slu~uvaat vo Makedonija. odnosno binacionalen model na politi~ko ureduvawe preku formulacijata najmalku 20% od naselenieto. 140 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . makedonskite gra|ani podeleni vo etni~ki zaednici otvoreno se konfrontiraat. se posledica od primena na bikulturalen. nasproti proklamiraniot napredok (Janev. odnosno bietni~ki i binacionalen model. etni~kata zaednica najgolema po brojnost se steknuva so privilegiran status vo odnos na site ostanati zaednici. Taa ideologija vo sovremenata politikolo{ka i sociolo{ka teorija se ozna~uva so terminot etnonacionalizam (Trajkovski. pokraj mnozinskiot narod. tuku toj se vgnezdil kaj mno{tvoto makedonski gra|ani od site etni~ki grupi. dodeka. a deka sprotivno na toa. Ottamu mo`e da se zaklu~i deka decenija i pol imame unazaduvawe na me|uetni~kite odnosi. vsu{nost se mediumi niz koj liderite gi realiziraat interesite na zaednicite (Bocevski. sekoja zaednica vo Makedonija si e odgovorna za ureduvawe na `ivotot na individuite {to pripa|aat na odnosnata zaednica. Spored federalisti~koto ~itawe na Ramkovniot dogovor. Sfa}ajki ja postramkovna Makedonija kako kompozit na etni~ki grupi {to se natprevaruvaat za politi~ka prevlast i mo}. Makedonija de fakto e pretvorena vo neteritorijalna federacija na dva entiteta.OHRID . so implementacijata na Ramkovniot dogovor. po donesuvaweto na Ohridskiot dogovor. izvesno e deka na toj na~in dopolnitelno se stimulira etnizacijata na op{testvoto i toa vo site negovi segmenti. etni~kite zaednici pretstavuvaat organizaciski tvorbi {to samo se dopiraat. so {to. Otporot na del od makedonskata javnost kon novata teritorijalna podelba. Za razlika od liberalnoto gledi{te .Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Spored federalisti~koto tolkuvawe. Sega ne se vo pra{awe samo intelektualno zaostanatite politi~ki eliti. pak. 2005: 100). 2005:6). gra|aninot komunicira so instituciite na dr`avata edinstveno preku izbranite pretstavnici od svojata etni~ka zaednica. vsu{nost proizleze od federalisti~koto tolkuvawe na Ramkovniot dogovor i stravot deka baraweto za federalizam na zaednicite }e se pretvori vo federalizam na teritorii. Koga realiziraweto na pravata i slobodite na individuata ne se odviva direktno i neposredno tuku istoto mora da mine niz filterot na etni~kite zaednici (kako vo slu~ajot so federalisti~koto gledi{te). a instituciite na dr`avata. Ohridskiot dogovor e naso~en kon multikulturna i multietni~ka organizacija na Makedonija.

mo`na federalizacija. ne soodvetstvuva so zalo`bite za integrirano op{testvo i visok stepen na socijalna kohezija. taa e decidna vo svoite stavovi deka procesot na re{avaweto na etni~kite problemi e otvoren i sî u{te trae. gi zema seriozno predvid.promeneti se lu|eto. so usvojuvaweto i implementacijata na Ramkovniot dogovor. nivnite gledi{ta i nivnoto odnesuvawe (Simoska. ili. fakt e deka re{enijata sodr`ani vo nego generiraa ogromni promeni vo stavovite i vo odnesuvaweto na gra|anite. nakuso. kako {to ~esto izjavuvaat gra|anite vo anketite. sveduvaweto na pra{aweto za procesot na decentralizacija na prekrojuvawe na op{tinskite granici po etni~ki kriterium. etnizacija na op{testvoto. i pokraj pozitivnite efekti od usvojuvaweto i implementacijata na Dogovorot. a potoa i integracija na zemjata vo evroatlantskite strukturi. pak. Spored podatocite dobieni kako rezultat od edno istra`uvawe sprovedeno vo 2005 godina od strana na ISPPI.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Kako nedoslednosti pri sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor se bele`at i neutvrdenata vremenska ramka za sproveduvawe na principot na pravi~na i soodvetna zastapenost. Onie od makedonskiot blok govorat za binacionalno ureduvawe. Ne bi bilo prenaglaseno ako se ka`e deka mo`ebi samiot oru`en konflikt }e bide zaboraven pobrzo otkolku pravno-politi~kite promeni {to sleduvaa.generirawe na dopolnitelni frustracii i me|uetni~ki tenzii. pak. Za E. Ne mo`e da se tvrdi deka albanskoto etno-nacionalno pra{awe vo Makedonija e sosema zatvoreno dodeka ne se re{i pra{aweto na nivniot jazi~en i kulturen identitet i priznavaweto na Albancite kako ustavotvoren element vo Republika Makedonija (Mehmeti. e zapo~nato postepeno zatvorawe na pra{aweto na vnatre{nite konflikti vo dr`avata. od odgovorite na Skopje. Za onie. 2006: 153). {to od druga strana. Kakvo i da e zna~eweto {to mu go davame na ovoj dokument. so {to Albancite kone~no se steknaa so zaslu`eniot status vo op{testvoto. od druga strana. 2007 141 . ~ija zastapenost iznesuva ne pove}e od 10% od vkupnoto naselenie vo Makedonija. nitu pak. Mehmeti. negovata zamena vo praktikata so principot na proporcionalna zastapenost. Zabele{kite na pomalite etni~ki zaednici. 2006: 29). Makedonija go dobi modelot na politi~ko ureduvawe. re~isi i nikoj da ne gi zabele`uva. od albanskiot blok. Fakt e deka. vodi kon nova faza na demokratskiot proces . nezavisno od toa dali tie inicirale nezadovolstvo ili zadovolstvo kaj odredena etni~ka grupa.faza na integracija na gra|anite vo op{testvoto i instituciite. podelba na makedonskoto op{testvo po etni~ka linija i negova celosna etnizacija. Sepak. {to. pak. Zabele`itelno e deka duri i ocenkite za pozitivnite i negativnite efekti od implementacijata na Ramkovniot dogovor se razlikuvaat vo zavisnost od etni~kata pripadnost na analiti~arite. Makedonija ne e istata zemja . a kako rezultat na seto toa .

Od razgovorite so pripadnicite na pomalite malcinstva. Stavovite na makedonskata i na albanskata populacija se najizrazeno sprotivstaveni.OHRID . Albancite. Brojot e identi~en i kaj 142 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . poso~uvaj}i gi tokmu jazikot i religijata . na 27% Makedonci i na 19% Albanci . taa i predupreduva deka ne smee da se pravi nitu obratnata gre{ka. Izrazeno vo procenti.koi pretstavuvaat najzna~ajni odrednici na kulturniot identitet . bidej}i so nego pravata se sveduvaat i im sleduvaat samo na procenti od naselenieto (Simoska. mo`e da se izvle~e zaklu~okot deka pove}eto ili mnozinstvoto e za zaedni{tvo. toa bi izgledalo vaka: za 29% Makedonci i za 40% Albanci .pre~ka vo vzaemnata komunikacija e jazikot. Generalno. bez razlika na etni~kata pripadnost. za 25% Makedonci i za 33% Albanci .im pre~at kulturnite razliki. Sepak. vo postignuvawata Makedoncite gledaat glavno negativni posledici. Podatocite od istoto istra`uvawe govorat deka. smetaat deka se zgolemile mo`nostite za dezintegracija na dr`avata. isto taka. pak. istovremeno. i toa vo zavisnost od nivnata etni~ka pripadnost. i pokraj navedenite razliki. Brojni se i ispitanicite za koi so ovoj dokument se zgolemile uslovite za dezintegracija na dr`avata. No. Kaj Makedoncite dominiraat stavovite deka so Ramkovniot dogovor samo se spre~ila vojnata i ne se postignalo ni{to drugo. no i od nekoi drugi istra`uvawa napraveni vo 2001 godina.pre~ka vo vzaemnata komunikacija e religijata. odnosno nu`no da se predviduva nekakov iden konflikt. koj edvaj ja nadminuva polovinata od anketiranite ispitanici. i toa samo poradi razlikite.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ispitanicite vooo~liva e razli~nata percepcija za pridobivkite od Ramkovniot dogovor. pred s¡. dominira zadovolstvoto od toa {to so Ramkovniot dogovor vo Makedonija e postignat popraveden odnos kon malcinstvata. a 15% ne sakale da odgovorat. 2006: 31). pri {to etni~kata pripadnost stanala klu~en faktor vo op{testveniot `ivot. koga pribli`no samo edna desetina od ispitanicite izjavile deka se podgotveni da u~estvuvaat vo oru`ena akcija za postignuvawe na nekoi politi~ki celi na nivnata etni~ka zaednica.kako najgolema pre~ka vo nivnata vzaemna komunikacija. Simoska sugerira deka ovoj broj e daleku od dovolen za da se prognozira i da se o~ekuva uspe{en so`ivot. Zaklu~ocite gi vle~e od podatocite od gorespomenatoto istra`uvawe. 58% od ispitanicite smetaat deka Makedoncite i Albancite mo`at i ponatamu da `iveat zaedno. se poka`a deka frustraciite vo odnos na Ramkovniot dogovor se najgolemi. pri toa. Od ovoj procent. gra|anite smetaat deka kulturnite razliki pretstavuvaat jaz pome|u Makedoncite i Albancite. no kaj niv.

i toa onie od sferata na ekonomijata i socijalata. str. so {to brojot ili procentot na nezadovolni gra|ani od re{enijata proizlezeni so noviot redefiniran makedonski politi~ki obrazec. 10. U{te edna{ mo`e da zaklu~ime deka makedonskoto op{testvo. Tuka bi go nadovrzale i ~uvstvoto na potisnatost na pomalite zaednici. bi gi poso~ile odgovorite na ispitanicite vo ramkite na gorespomenatoto istra`uvawe. vlijaat vrz `ivotniot standard i kvalitetot na `iveeweto na gra|anite.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Makedoncite i kaj Albancite.4% dr`ava na makedonskiot narod 30% federacija 2% ne znaat 3% Izvor: Simoska E. Sekako. Kako zaklu~ni sogleduvawa vo ova poglavje... multikulturna. zaradi svojata multietni~ka. zdravstvenoto osiguruvawe itn. odgovorot e sledniot: TABELA br. Na pra{aweto kakva }e bide Makedonija po 10 godini. a koi se odnesuvaat na pra{awata za idninata na Makedonija. koi pak. od koi na prvo mesto se nao|aat korupcijata.33 Albanci 48% 29% 4% 11% 8% Zaklu~okot e deka polovina od Albancite i edna tretina od Makedoncite bi sakale poinakov model na politi~ko ureduvawe.. nevrabotenosta. 2007 143 . Odgovor na pra{aweto: Kakva bi sakale da bide Makedonija po10 godini? Makedonci unitarna dr`ava 64% binacionalna dr`ava 0. odgovorot e sledniot: TABELA br. ne smee da se zanemarat i podednakvite stravuvawa kaj pripadnicite na site etni~ki zaednici. Makedonija po Ramkovniot dogovor. Zabele`itelno e deka pove}e se zboruva za postoe~ki dezintegrativni procesi. mo`nata inflacija. spa|a vo redot na isklu~itelno slo`eni i kompleksni op{testva. str. 11. otkolku za dr`avna strategija so jasno utvrdeni kratkoro~ni i dolgoro~ni celi vo nasoka na podobruvawe na Skopje. vklu~itelno i mnozinskiot narod. Makedonija po Ramkovniot dogovor. multikonfesionalna i multijazi~na struktura. Odgovor na pra{aweto: Kakva }e bide Makedonija po 10 godini? Makedonci unitarna dr`ava 42% binacionalna dr`ava 22% dr`ava na makedonskiot narod 12% federacija 10% ne znaat 14% Izvor: Simoska E.33 Albanci 39% 33% 3% 9% 16% Na pra{aweto kakva bi sakale da bide Makedonija po 10 godini. voop{to ne e za potcenuvawe.

OHRID . ne retko. politi~kiot obrazec mora da soodvetstvuva so istoriskite. velime deka kulturata pretstavuva integralen del na sekoe ~ove~ko su{testvo i dlaboko navleguva vo site sferi na negovoto `iveewe. Vo sekoj slu~aj. Socio-ekonomskata sostojba vo dr`avata. s¡ u{te nestabilnite institucii na sistemot i pozicioniranosta na R. da bide vo nasoka na promocija na multikulturnite vrednosti. Istoriskoto iskustvo govori deka kulturnite razliki mnogu ~esto se instrumentalizraat i zloupotrebuvaat vo odredeni politi~ki celi. golemata stapka na nevrabotenost. i odredeni destruktivni. odnosno neotu|ivo ~ovekovo pravo.imaat istoriska odgovornost vo definiraweto na ulogata na kulturnite razliki vo procesot na op{testvenata integracija. Trgnuvaj}i od soznanieto za va`nosta i ulogata na kulturata vo `ivotot na ~ovekot. razvivawe na interkulturniot dijalog i istiot da ovozmo`i gradewe na edinstven identitet na dr`avata. nivnata uloga vo procesot na op{testvenata integracija mo`e da bide razedinuva~ka ili. obedinuva~ka. Kulturnite razliki pretstavuvaat del od na{ata realnost i neizbe`nost vo kompleksnoto i slo`eno makedonsko op{testvo. Sekoja sovremena i demokratska dr`ava treba da im go ovozmo`i i garantira pravoto na kultura na svoite gra|ani. 144 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Pravoto na kultura pretstavuva edno od temelnite ~ovekovi prava. Po~ituvaweto na pravoto na kultura podrazbira i po~ituvawe na pravoto na posebnost na kulturite na zaednicite i nivnite distinktivni specifiki. Od mno{tvoto definicii za kulturata.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija integriranosta na op{testvoto. Edna od glavnite zalo`bi na demokratskite dr`avi so multikulturen karakter bi trebalo da pretstavuva utvrduvaweto na pravna ramka i kreiraweto na soodvetni kulturni politiki so koi bi se namalila neramnopravnosta a istovremeno bi se istaknala razli~nosta. Pod prevezot na kulturnite razliki ~estopati se krijat diskriminacijata i privilegiite a. Ve}e konstatiravme deka vo zavisnost od postoe~kite konstelacii no i razli~nite faktori (vnatre{ni i nadvore{ni). Ottuka. kulturnite. dezintegrativni i segregacionisti~ki tendencii. Makedonija na me|unaroden plan. dopolnitelno ja uslo`nuvaat i onaka slo`enata makedonska realnost.vo zavisnost od nivnata politi~ka volja i re{enost i vo zavisnost od toa kakov model na aplicirawe }e izberat . tradiciskite i so op{testveno-politi~kite uslovi vo zemjata. makedonskite politi~ki eliti . Ottuka. sekoe ~ove~ko su{testvo ima potreba od priznavawe na negovata kultura i nejzinite distinktivni obele`ja koi istovremeno pretstavuvaat i obele`ja na negoviot kulturen identitet. pak. za potrebite na ovoj trud be{e izdvoena onaa vo koja se veli deka taa pretstavuva osnova za samoidentifikacija na poedinecot i grupata.

pa duri i pove}ejazi~na. religiski i sl. koj }e soodvetstvuva so nejzinata kultura. odnosno spored dlabo~inata na rascepot. avtohton politi~ki obrazec. Naj~esto odnosnite sudiri se so kombinirana osnova. vo socijalnata sigurnost i sl.) predznak.). multikonfesionalna. no i nejzinoto pozicionirawe na me|unaroden plan. Na treti se so politi~ki predznak (identitetot i definicijata na dr`avata i pozicijata na grupite. Tie problemi vo oddelni dr`avi se so slab ili sreden intenzitet. Nekade tie se isklu~ivo so kulturen (jazi~en. proizleguva i potrebata sekoja dr`ava da pristapi kon kreirawe na sopstven. Tie sudiri se so golem raspon spored karakterot. pozicija na javnite finansii. istite tie specifiki ja pravat poinakva i porazli~na od koja bilo druga dr`ava vo svetot. obrazoven. Ottuka. prvenstveno onie na kulturen i istoriski plan. pretstavuvaat determinanti {to ja opredeluvaat unikatnosta na dr`avata vo smisla na postavenosta na nejzinite vnatre{ni odnosi. pri sudir i so pomal intenzitet prezemaat redica lokalni i nacionalni politiki. sudstvoto i sl.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Namesto zaklu~ok Specifikite {to gi poseduva edna dr`ava. a re~isi i da ne postoi dr`ava vo svetski ramki koja spored strukturata na svoeto naselenie ne e multikulturna. 2005: 156). vo koi nedorazbirawata i sudirite pome|u razli~nite grupi se realno prisutni. poka`uvaat visok prag na osetlivost i visoka odgovornost na politi~kite eliti za stabilnost na svojata dr`ava (Popovski. etni~ki heterogeno op{testvo. vo zdravstvoto. naj~esto pretstavuvaat i potencijalno konfliktni op{testva. no vo drugi tie se so visok ili so konflikten intenzitet. 2007 145 . redefinirawe na ve}e postoe~kiot. poto~no. Pri kreiraweto na politi~kiot obrazec sekoga{ treba da se ima predvid dali stanuva zbor za etni~ki homogeno ili. prisustvoto na grupite vo administracijata. Redefiniraweto na makedonskiot politi~ki Skopje. Republika Makedonija. Istovremeno. policijata. obi~aen. Dene{nite sovremeni op{testva se naj~esto heterogeni.). koi. koi spa|aat vo redot na t. vojskata.n. pak. mulitetni~ka. nedvojbeno e deka ima{e potreba od kreirawe na politi~ki obrazec ili. kako heterogeno i potencijalno konfliktno op{testvo. Ovie op{testva. Vo taa smisla. slo`eni i kompleksni. dr`avite. so koj{to bi se odgovorilo na razli~nite potrebi na postoe~koto multikulturno i multietni~ko naselenie. istorija i tradicija. Na drugi mesta tie se so socijalen i ekonomski predznak (pozicija na pazarot.

. Imeno. od koja Rusija izleguva kako pobednik. Me|utoa. pristapuvaat kon negovo revidirawe. taka i me|unaroden plan.koi dovedoa do potpi{uvawe na ovoj dogovor . vo Dogovorot ne bila predvidena odredba so koja bi se garantirala implementacija na ~lenot 23.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija obrazec zapo~na so implementacijata na Ramkovniot dogovor. golemite evropski sili donesuvaat odluka za sozdavawe na vazalno Kne`evstvo Bugarija (na teritorijata me|u Dunav i Stara Planina). kako i pri definiraweto na administrativnoteritorijalnata uprava i statusot na lokalnata samouprava. Hatihumajunot od 1856 godina i Proekt-zakonot za vilaetite na evropska Turcija (Rumelija) od 1880 godina i toa vo delot na ustavnata formulacija na oddelni slobodi i ~ovekovi prava. Otomanskata imperija bila zadol`ena da vovede reformi vo onie delovi na Evropska Turcija koi ostanuvale pod neposredna vlast na sultanot.OHRID . no i kako rezultat na svesnosta na toga{nata makedonska politi~ka elita za potrebata od integracija na razli~nite etni~ki. involviranite strani go sklu~uvaat Sanstefanskiot miroven dogovor. Golemite sili. dodeka Makedonija i Odrinska Trakija ostanuvale i natamu pod neposredna vlast na sultanot. Istoriskata paralela na Ramkovniot dogovor datira nekade od krajot na devetnaesettiot vek. isto onaka kako {to i potrebata i obidite za kreirawe na avtohton multikulturen politi~ki obrazec imaat svoe mesto vo makedonskata istorija. slobodata na veroispoved. nameneti za evropskiot del na Turcija.imaat svoja istorija i svoja geneza. pravoto na obrazovanie. Soglasno so ~lenot 23 od Berlinskiot dogovor. edna administrativno-avtonomna oblast pod imeto Isto~na Rumelija (dene{na ju`na Bugarija). Vo duhot na reformskite procesi {to predviduvale opredelena avtonomija na dr`avite vo evropskiot del na Otomanskata Imperija i vo soglasnost so ~lenot 23 od Berlinskiot dogovor. Nastanite od 2001 god. nitu pak bilo predvideno voveduvawe na sankcii vo slu~aj na neispolnuvawe od strana na turskata vlada na ova me|unarodno zadol`enie. Od brojnite evropski ustavi od XIX vek najzna~ajna idejna i teoriska relevantnost za 146 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . proizlezena prvenstveno kako rezultat na politi~kite konstelacii od toj period . odnosno negovoto preto~uvawe vo Ustavot i zakonite na Republika Makedonija. po zavr{uvaweto na Rusko-turskata vojna (1877-1878). multikulturnata i multietni~kata struktura na naselenieto. bile zemeni predvid postoe~kite dr`avno-pravni akti na Otomanskoto Carstvo. kulturni i verski grupi vo op{testvoto.kako na vnatre{en. Najzna~ajni od niv se: Gilhanskiot Hati{erif od 1839 godina. Pri izgotvuvaweto na ovoj Dokument. Na Berlinskiot kongres. nezadovolni od teritorijalnite re{enija predvideni so ovoj dogovor. odr`an vo juni i juli 1878 godina. Makedonskata liga od 1880 godina go izrabotuva Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija.

upravnata. sudski organi. nitu edna nacionalna grupa nema nikakva prednost vo koja bilo oblast od {irokite prostori na `ivotot. sudskata.65. Za razlika od site ostanati evropski ustavi od toj period . Arnauti .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina imaat: Belgiskiot ustav od 1831 godina.000 `iteli. 173). Vlasi i drugi . imal najgolemo vlijanie vrz sodr`inata na onie odredbi na Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina {to se odnesuvaat na polo`bata na glavniot upravitel na oblasta. 186. [kari} i Apostolski. Postojat i sli~nosti vo strukturata na ovie dva dokumenta (Dimevski. [kari} i Apostolski. taka i vo sovremeniot politi~ki diskurs. dr`aven sovet. Popovski. pod vrhoven suverenitet na Negovoto Veli~estvo turskiot Sultan. Od site ovie ustavi. Istovremeno se ~uvstvuva vlijanieto i na negoviot mnogujazi~en koncept i na religiozniot pluralitet na oblasta. preku izvr{nata.61. ne samo {to e priznata pove}enacionalnata struktura na naselenieto. 1985: 182. vsu{nost. na planot na dr`avnata struktura i funkcija. administrativno-teritorijalna uprava. Grci .000. sozdava normi koi obezbeduvaat soodvetno prisustvo i vlijanie na sekoja nacionalna grupacija.koi trgnuvaat od konceptot na etnocentrizmot kako pojdovna osnova pri definiraweto na najvisokite zakonski akti so koi prakti~no se ureduvaat vnatre{nite odnosi vo dr`avata .75. Popovski. kako vo sovremenata politi~ka teorija.000. na teritorijalnata podelba na oblasta i na polo`bata i organizacijata na upravnite organi na vlasta.41. koj se odnesuva na edna mnogunacionalna oblast. Turci i Pomaci . koj bil koncipiran vo duhot na multikulturnoto `iveewe i primer za ona {to denes se narekuva multikulturen politi~ki obrazec. so {to. ministerski sovet. a pod pokrovitelstvo na evropskite golemi sili. Skopje.000. 184. Ustavot sozdava op{ti principi {to va`at za site i spored koi. 2007 147 . Konkretno: na dr`avno-politi~ki plan va`i principot na proporcionalna zastapenost na nacionalnite grupi vo site granki na vlasta . Ustavot.Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina pretstavuva edinstven ustav vo toga{na Evropa. tuku i samata dr`ava e definirana kako avtonomna i ramnopravna dr`ava na makedonskiot narod i drugite nacionalnosti. Vo Ustavot se spomenati i nabrojani site nacionalni grupi {to `iveele na toga{nata teritorija na Makedonija i toa: Makedonci . Vo ramkite na organizacijata na vlasta bile predvideni i utvrdeni slednite organi na vlasta: nacionalno sobranie. pa sî do vojskata i policijata (Dimevski.450.000. so {to sekoj nacionalen subjekt aktivno bi u~estvuval vo ureduvaweto na zaedni~kite i posebnite interesi.705. Evrei . Francuskiot ustav od 1875 godina i Organskiot ustav na Isto~na Rumelija od 1879 godina.od zakonodavnata.000. 1985: 172. So ideja da sozdade pretpostavka za ramnopraven op{testven `ivot. Na planot na kulturniot `ivot. 187). Organskiot ustav na Isto~na Rumelija od 1879 godina.

Ministerskiot sovet e zamislen i definiran kako vrvna upravna vlast vo Makedonija. odnosno deputatite.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija organi na bezbednost i vojska.na vla{kata nacionalna grupa.na gr~kata i Ministerstvoto za koordinacija so Visokata porta . soglasno so ~lenot 33 od Ustavot.3 i Vlasi . Turci . Vo toj slu~aj. 148 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .7. ona so Badinterovoto mnozinstvo. sostavena od 12 resorni mnisterstva raspredeleni me|u nacionalnite grupi i toa na sledniot na~in: Ministerstvata za nadvore{ni raboti. Nacionalnoto sobranie . kako krajna instanca se izjasnuva Dr`avniot sovet. za zanaet~istvo i trgovija .2. srazmerno raspredeleni spored brojot na nacionalniot sostav na naselenieto koe `iveeleo na teritorijata na okrugot. golemite sili delegiraat po eden pretstavnik so sovetodaven glas no. kako na primer. Okru`nite soveti. pravosudstvo i za prosveta .trebalo da bide sostaveno od 80 pratenici izbrani vrz osnova na proporcionalnoto pretstavuvawe na site nacionalnosti i toa: Makedonci . Ministerstvoto za zemjodelstvo i op{tinite .OHRID . Govorej}i za na~inot na rabotata na Nacionalnoto sobranie vo delot na donesuvaweto na zakonskite re{enija. Soglasno so ~lenot 22 od Ustavot. vredi da se zabele`i i re{enieto od Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina (~len 24). koj bil pove}enacionalen spored strukturata na svojot sostav. vo odnos na konkretnoto pra{awe. Ministerstvoto za vera .45. i na krajot.3.n. potvrden od golemite sili.na evrejskata. vo svojstvo na sovetnici na general-guvernerot. a vo negovoto rakovodewe da mu pomagaat 5 sovetnici od razli~na nacionalnost. finansii. Evrei . Arnauti . Na ~elo na Dr`avniot sovet trebalo da se nao|a general-guverner vo svojstvo na {ef na dr`avata. Ministerstvoto za javni raboti na arnautskata. vo ramkite na t. go vr{at nacionalnite grupi vo svoite sredini. kako sovetodavni tela na okru`nite upravnici so pravo na glas. potoa so carski ukaz imenuvan od Sultanot. Grci . bilo prevideno da bidat sostaveni od 24 ~lenovi. vnatre{ni raboti. izborot na pratenicite.na makedonskata nacionalna grupa. Spored ~lenot 8 od Ustavot. nazna~eni od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i toa od redot na onaa nacionalna grupa koja pretstavuvala mnozinstvo vo opredeleniot okrug. Bilo predvideno toj da bide biran od strana na Nacionalnoto sobranie. administrativno-teritorijalna uprava vleguvale 12 okruzi na ~elo so okru`ni upravnici.20. Vo odnos na organizaciskata postavenost i na~inot na funkcioniraweto na organite za bezbednost. [to se odnesuva do organizaciskata postavenost na lokalnata samouprava.na turskata.kako najvisok zakonodaven dom . a vo kontekst na odredeni ustavni re{enija koi korespondiraat so nekoi odredbi od Ramkovniot dogovor. spored koe se isklu~uva mo`nosta od nadglasuvawe za pra{awa koi se od poseben interes za edna nacionalna grupa. bez pravo na odluka.

vo ~lenot 49 se veli deka na versko-nacionalnite u~ili{ta im se zabranuva {irewe na me|usebna omraza i propaganda. Imeno. predvideno i zagarantirano so ovie odredbi od Ustavot. 1985: 173). vo ~lenot stoi deka nitu eden milicioner ne mo`e da slu`buva vo mesto naseleno so `iteli od druga nacionalnost. pak. Golem broj od odredbite na Ustavot Skopje. Istovremeno. Vo drugite oblasti Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina go priznava maj~iniot jazik i toa pred administrativnite organi. ili za zanimawe so razli~ni profesii i zanaeti. Ustavot.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor dr`avnite milicioneri se nazna~uvaat od redovite na nacionalnite grupi spored nivnata brojnost. [to se odnesuva. [kari} i Apostolski. istovremeno zna~i i po~ituvawe na pravoto da se bide razli~en kako edno od osnovnite ~ovekovi prava na koe se temelat dene{nite sovremeni demokratii. dostapnost do op{testvenite dol`nosti. kako osnova za formirawe na svoi u~ili{ta od site stepeni. ili ne predviduva odr`uvawe na elementi od takanare~enata skala na nacionalna distanca (Dimevski. pravoto na kultura. do razlikite vo religioznite veruvawa i ispovedi. A pri toa ne predviduva nikakvi principi na razdvojuvawe i nikakvi zabrani za oddelni individualni opcii. sepak ona {to e zna~ajno da se zabele`i e faktot deka istiot pretstavuva isklu~itelno zna~aen proekt zatoa {to vo negovoto koncipirawe se trgnuva od potrebite i tradiciite za zaedni~ki so`ivot od toj period. mo`nost za otvorawe sredni i visoki {koli na stranski jazici i sli~no. so koi se regulira upotrebata na maj~iniot jazik i slobodata na veroispoved. vo me{anite naselbi se nazna~uvaat i soodveten broj milicioneri od tie nacionalnosti. koj gi ureduva pra{awata od sferata na obrazovanieto. koe se odnesuva na rabotata na sudovite. kako sredstvo za slobodna komunikacija. 2007 149 . Vo delot od Ustavot. praktikuvawe na obi~ai. vo ~lenot 60 od Ustavot decidno stoi deka istite ne mo`e da slu`at kako pri~ina za isklu~uvawe ili za odzemawe na pravoto komu i da e da se koristi so gra|anskite i so politi~kite prava. Ponatamu. ponatamu priznava pet religii i {est crkvi. kultovi. dodeka pak. Naprotiv. Popovski. za kulturno i drugo tvore{tvo. ovoj proekt e zna~aen zatoa {to istiot gi otslikuva i sovremenite makedonski multiklturni sostojbi. Zna~ajno e i re{enieto od ~lenot 40. Iako ovoj Ustav nikoga{ ne ja do`ivea svojata realizacija. govori za svesnosta na toga{nata makedonska politi~ka elita za zna~eweto na jazikot i religijata. no i go anticipira modelot na ureduvaweto na odnosite pome|u mnozinstvoto i razli~nite etni~ki grupi. na koja i da e strana i mesto vo dr`avata. Odredbite od Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina. slu`bi i po~esti. spored koe liceto na koe mu se sudi ima pravo na upotreba na svojot maj~in jazik. kako najzna~ajni odrednici na kulturniot identitet.

religija i u~estvo vo vlasta).napraveni se prvite obidi na planot na za{titata na pravata na malcinstvata. govorat ne samo za svesnosta na toga{nata makedonska politi~ka elita za potrebata od zaedni~ko `iveewe. so formiraweto na Ligata na narodite vo 1918 godina i preku voveduvaweto na me|unarodno-pravni sredstva . so koja{to bea priznati site osnovni gra|anski i politi~ki ~ovekovi prava (pravoto na `ivot. vsu{nost pretstavuva proekcija na na~inot na koj i denes se vr{i podelbata na vlasta me|u mnozinstvoto i ostanatite etni~ki grupi vo R. kako vo zakonodavnata taka i vo izvr{nata vlast. Drugi dokumenti na ON. Na po~etokot na dvaesettiot vek.n. kako i na deklaracii za tretmanot na grupite . {iroka koalicija. posebni malcinski dogovori. preku definirawe na politi~kiot obrazec se garantiraat i reguliraat pravata na posebnite grupi osobeno vo sferata na izrazuvaweto na nivnata kultura i identitet. Pravni akti od tipot na Ramkovniot dogovor so koi.OHRID . so koi e zagarantirano ramnopravnoto u~estvo na nacionalnite grupi vo site sferi na op{testvenoto `ivewe i organite na vlasta. koi ja 150 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Prviot mu|naroden dokument za ~ovekovi prava donesen vo Obedinetite nacii. sloboda na govor.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina. tuku i za postoewe na vekovna tradicija na ovie prostori vo nasoka na po~ituvawe i neguvawe na multikulturnite vrednosti. podelbata na izvr{nata vlast ili t. no istovremeno i za{tita od koja bilo forma na institucionalna diskriminacija. na razli~nite etni~ki grupi im se obezbeduva ednakva distribucija na pravata i ednakov pristap do javnite dobra. Zalo`bite za integracija na nacionalnite grupi i nivno vklu~uvawe vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. kako me|unarodna organizacija naslednik na Ligata na narodite. preku koi. raspredelbata na vlasta. e Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava (1948). Sli~nosti pome|u Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina i Ramkovnot dogovor sre}avame i vo na~inot na raspredelbata na vlasta pome|u razli~nite nacionalni grupi. ne e nepoznata praktika i vo ponovata svetska istorija.zasnovani na malcinski klauzuli vo mirovnite dogovori. precizno utvrdena so Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina. pretstavuva promocija na multikulturniot koncept na dr`avno ureduvawe i soodvetstvuva so klu~nite odredbi od Ramkovniot dogovor. Imeno. po~nuvaj}i od nivnata zastapenost vo Zakonodavniot dom obezbedena preku proporcionalniot izboren model. pa sî do nivnoto u~estvo vo strukturite i organite na lokalnata samouprava. a preto~eni vo Ustavot za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880 godina. Makedonija. kako i ekonomskite i socijalnite prava (pravoto na zdravstveno i socijalno osiguruvawe i pravoto na obrazovanie).

koi izvr{ile silno vlijanie vo definiraweto na pravnite akti vo ramkite na nacionalnite zakonodavstva na golem broj dr`avi na planot na za{titata i unapreduvaweto na pravata na posebnite i malcinskite grupi. velime deka Ramkovniot dogovor go crpi svojot legitimitet. Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva i Evropskata povelba za regionalnite ili malcinski jazici. ja konstatira potrebata za za{tita na malcinskite prava. Vo 1949 godina.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor tretiraat sferata na za{titata na ~ovekovite prava. Imaj}i gi predvid potrebite na razli~nite etni~ki i kulturni grupi {to `iveat na teritorijata na R. Ottuka. me|u drugoto. osobeno vo delot na izrazuvaweto na nivniot kulturen identitet. vo koi spa|aat i pravata na malcinskite i posebnite grupi. Dokolku ja konstatiravme potrebata i opravdanosta na postoeweto Skopje. znaej}i deka istiot e vo soglasnost so postoe~kite me|unarodni dokumenti so pravno-obvrzuva~ki karakter. vo izve{tajot za Etabliraweto na kolektivni garancii za esencijalnite slobodi i fundamentalni prava. me|u koi i Ramkovniot dogovor.Sovetot na Evropa i toa od samiot po~etok na nejzinoto postoewe. osobeno onie vo sferata na upotrebata na jazicite. se: Me|unarodnata povelba za otstranuvawe na site oblici na rasna diskriminacija. sporedbeno so me|unarodnite dokumenti. nema somnevawa nitu vo odnos na koncepciskoto osmisluvawe na ovoj Dogovor. Vo odnos na za{titata na identitetot. tuku so implementacijata na nekoi od negovite odredbi. Makedonija vo odredeni segmenti gi ima aplicirano najvisokite svetski standardi. 2007 151 . Svesta za neophodnosta za za{tita na pravata na nacionalnite malcinstva e prisutna i vo edna od vode~kite me|unarodni organizacii koja raboti na planot na unapreduvaweto na demokratijata i za{titata na ~ovekovite prava . avtorot na ovoj tekst nema somnevawa nitu pak dvojbi vo odnos na potrebata od postoeweto na Ramkovniot dogovor. Ramkovniot dogovor ne samo {to gi garantira i ovozmo`uva istite. se smetaat Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi (1950). kulturnite i jazi~nite prava na posebnite zaednici. R. Me|unarodnata povelba za gra|anski i politit~ki prava itn. upotrebata na jazicite i nivnata zastapenost vo dr`avnata i javnata administracija. potrebata od redefinirawe na makedonskiot politi~ki obrazec kako odgovor na multikulturnite sostojbi vo dr`avata. imaj}i ja predvid i vekovnata tradicija na ovie prostori vo odnos na po~ituvaweto na kulturnite razli~nosti. Me|unarodnata povelba za ekonomski. Avtorot na ovoj tekst. ili poto~no. so koi se reguliraat pravata na posebnite zaednici. Kako najzna~ajni dokumenti proizlezeni od Sovetot na Evropa. Komitetot za pravni i administrativni pra{awa na Konsultativnoto sobranie. i od postoe~kite me|unarodni akti i dokumenti so pravnoobvrzuva~ki karakter. Makedonija. socijalni i kulturni prava.

imaj}i predvid deka istiot ne proizleze kako rezultat na svesnosta na makedonskata politi~ka elita za potrebata od kreirawe na avtohton multikulturen politi~ki obrazec. nesproveduvaweto na kampawa preku koja gra|anite bi se zapoznale so celite i sodr`inata na Dogovorot. Makedonija. Edna od klu~nite zabele{ki proizleguva tokmu od na~inot na koj be{e donesen Ramkovniot dogovor. Ottuka. Pritisnati od potrebata za iznao|awe na urgentno politi~ko re{enie so koe bi se stavilo kraj na oru`eniot konflikt vo dr`avata. be{e pri~inata za predizvikuvawe nedoverba i podelenost kaj golem del od naselenieto vo odnos na postoeweto i potrebata od ovoj Dokument. verojatno bi trebalo da se preformulira vo pra{aweto: dali na Makedonija treba{e da £ se slu~i oru`en konflikt za da pristapi kon redefinirawe na postoe~kiot politi~ki obrazec. no i pri kreiraweto na politikite na lokalno ili nacionalno 152 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . kako i neprezentiraweto na stranski komparativni iskustva za na~inot na funkcioniraweto na postoe~kite multikulturni politi~ki obrasci vo sovremenite demokratii. Tokmu zatoa. nitu pak napravi napor da ja pribli`i negovata sodr`ina do gra|anite na R. ekonomijata. od druga strana. Netransparentnosta pri izgotvuvaweto i donesuvaweto na Dogovorot. Donesuvaweto na odluki za pra{awa od oblasta na socijalata. ~esto postavuvanoto pra{awe dali na Makedonija treba{e da £ se slu~i Ramkovniot dogovor. Ramkovniot dogovor proizleze prvenstveno kako rezultat od potrebata za prekinuvawe na sedummese~niot konflikt vo dr`avata.koj{to se odviva{e zad zatvoreni vrati . nitu pak kako rezultat na edna po{iroka seopfatna analiza za makedonskite multikulturni sostojbi. dodeka pak zapo~nuvaweto na negovata iplementacija predizvika lavina od sprotivstaveni mislewa. kulturata. {to pak. Edna od najzna~ajnite pridobivki vo sovremenata demokratija pretstavuva aktivnoto vklu~uvawe na gra|anite vo politi~kite procesi i pri donesuvaweto na odluki i re{enija {to ja zasegaat celokupnata javnost. kako vo politi~kite taka i vo nau~nite krugovi. podrazbira nivno navremeno informirawe.a na makedonskite gra|ani ne im be{e ovozmo`eno nitu da se proiznesat vo odnos na istiot. no i vo po{irokata makedonska javnost.OHRID . toga{ logi~no se nametnuva pra{aweto zo{to istiot be{e do~ekan so tolku golemo negoduvawe.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija na Ramkovniot dogovor i dokolku ja potvrdivme negovata istoriska konstanta. javnosta go do`ivea kako nametnato ili ve{ta~ko re{enie so koe se reguliraat odnosite pome|u mnozinstvoto i ostanatite zaednici. Po{irokata makedonska javnost be{e celosno isklu~ena od procesot na kreiraweto na Ramkovniot dogovor . politi~kata elita ne napravi napor da ja zapoznae makedonskata javnost so su{tinskata potreba od donesuvaweto na ovoj Dogovor.

no i politiziranoto tolkuvawe na del od odredbite. pogolemite zaednici. ne e vo soglasnost so zalo`bite za integrirano op{testvo. se steknaa so ekskluzivnoto pravo da gi zastapuvaat nivnite interesi.vo smisla na u~estvo vo donesuvaweto na odluki kako vo politi~kite procesi taka i za opredeleni op{testveni promeni . 2007 153 . {to sekako. tuku proces vo koj podednakvo }e bidat vklu~eni site gra|ani. a so toa i eden vid garancija za nivno dosledno po~ituvawe i sproveduvawe. poedinecot be{e i s¡ u{te e prinuden da gi realizira svoite prava. 1999: 59). tuku i prezemawe na del od odgovornosta za donesenite re{enija od strana na gra|anite. ne smee da pretstavuva ekskluzivitet na politi~kite partii ili opredelena elita. formalno-pravnite barieri gi reanimiraat prirodnite tendencii na pripadnicite na grupite da gledaat (da bidat svrteni) navnatre i da se zdru`uvaat samo okolu opredelen identitet. Novosozdadeniot model na politi~koto ureduvawe. bilo da stanuva zbor za ekonomski.kako edinstvena i najzna~ajna forma na identitet vo dr`avata i priklonuvaweto kon kolektivitetot . Skopje. odnosno pri preto~uvaweto na nekoi odredbi od Ramkovniot dogovor vo zakonski re{enija. neminovno dovede do sozdavawe na ~ist model na etni~ki pluralizam vo koj se vgradeni i elementi na konsocijativnata demokratija. kulturni ili za obrazovni prava. spored brojnosta. Vakviot na~in na tolkuvawe i razbirawe na Ramkovniot dogovor. a ne da ja iskusat tenzijata me|u partikularniot i onoj podifuzen ili po{irok identitet na gra|anin ili ~ovek (Dimitrov. bea celosno dezavuirani. socijalni. vo slu~ajot etni~kata. Silnata etni~ka svest i identifikacija mo`e negativno da se odrazi vrz mo`nostite za po{iroki politi~ki i kulturni asocirawa. te`i{teto be{e premesteno od individualnite na kolektivnite (etni~kite) prava i toa vo korist na onie. no i zabele{kite od ekspertskata. Ottuka. Ignorantskiot odnos od strana na vladeja~kite partii. bez razlika na nivnata politi~ka. Duri i vo podocne`nite fazi. Politi~kite lideri na zaednicite. Nivnoto aktivno participirawe .zna~i ne samo po~ituvawe i zadovoluvawe na osnovnite principi na demokratijata. Sevo ova. no i opasnosta od pojava na separatisti~ki tendencii. vo sebe ja krijat opasnosta od sozdavawe na paralelni izolirani svetovi.kako sredstvo i na~in za realizacija na pravata na poedinecot. Kako {to istaknuva Stajner (Steiner). od {to pak proizleze s¡ poizrazenoto vrzuvawe za etni~kiot identitet . pak. predizvika dopolnitelni. politi~ki. {to od druga strana. So za`ivuvaweto na noviot koncept na politi~ko ureduvawe vo dr`avata. pretstavuva ~ekor napred vo procesot na op{testvenata integracija i stabilizacija na dr`avata. etni~ka i verska pripadnost. nau~nata pa i del od politi~kata javnost. kako interetni~ki taka i intraetni~ki tenzii.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor nivo. misleweto na po{irokata javnost. edinstveno preku zaednicata na koja £ pripa|a.

vo koja tie. Imeno. stabilnosta na instituciite na sistemot. zaednicite. ima potreba od priznavawe na negovata kultura i nejzinite distinktivni obele`ja. od druga strana pak. Krevkata socio-ekonomska sostojba vo dr`avata.OHRID . a toa e podobruvawe na kvalitetot na multikulturnoto i multietni~koto `iveewe. Naprotiv. za kulturata mislime prvenstveno kako na proces vo koj se usvojuva odredena kulturna tradicija ~ija distinktivna specifika.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija ja pretvori Republika Makedonija vo zaednica na zaednici. proizleguva od kulturnata istorija na zaednicata. Od druga strana. Ramkovniot dogovor ima{e za cel da im ovozmo`i pogolema integriranost vo op{testvoto na site etni~ki zaednici {to `iveat vo R. razvivawe na interkulturniot dijalog. golemata stapka na nevrabotenost. kako kulturno su{testvo. pravoto na izrazuvawe na kulturata i identitetot. najgolemata po brojnost etni~ka zaednica se steknuva so privilegiran status vo odnos na site ostanati zaednici. So cel da se izbegnat eventualnite separatisti~ki tendencii. pokraj mnozinskiot narod. Makedonija treba da raboti na jaknewe na svojot demokratski kapacitet. odnosno binacionalen model na politi~ko ureduvawe. R. pak. dlaboko navleguva vo sferata na politikite na priznavawe. sozdavawe edinstven kulturen prostor i prifa}awe na univerzalnite vrednosti na koi se temelat sovremenite demokratii. dopolnitelno ja uslo`nuvaat i onaka slo`enata i fragilna makedonska realnost. funkcioniraweto na pravnata dr`ava. kako i steknuvawe na pogolemi prava na planot na izrazuvaweto na nivnata kultura i identitet. Nesomneno e deka ~ovekot. razvivawe na ~uvstvo na zaedni~ka pripadnost kaj site nejzini gra|ani. s¡ u{te nestabilnite institucii na sistemot i nejzinata ne do kraj definirana pozicioniranost na me|unaroden plan. nivna pogolema zastapenost vo site sferi na op{testvenoto `iveewe. `iveat edna pokraj druga i na koi o~igledno im nedostasuva interakcija. 154 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Tokmu poslednoto pra{awe. ne odi vo nasoka na integrirawe na makedonskoto op{testvo. {to. seto ova vodi kon dopolnitelna etnizacija na op{testvoto vo site negovi segmenti. Makedonija. preku formulacijata najmalku 20% od naselenieto. so {to e izostavena su{tinata na ovoj Dogovor. koi istovremeno pretstavuvaat i obele`ja na negoviot kulturen identitet. sozdavawe na paralelni izolirani svetovi i getoizacija na kulturite na zaednicite. kako i site ostanati segregacionisti~ki i dezintegrativni procesi vo op{testvoto. Edna od klu~nite zbele{ki se odnesuva i na stravuvaweto od zanemaruvawe na multikulturniot karakter na dr`avata i promoviraweto na bikulturen. Koga velime deka kulturata ima vlijatelna uloga pri formiraweto na ~ovekoviot identitet. stepenot na uspe{nosta na iplementacijata na Dogovorot se tolkuva edinstveno preku realiziranite procenti i cifri. nasproti deklariranite zalo`bi za promocija i unapreduvawe na multkulturnite vrednosti. toga{.

e pra{aweto za toa vo kolkava mera i vo koja forma treba da bidat priznati kulturnite razliki. istovremeno }e go izgradi i edinstveniot identitet na dr`avata. Nekoi pozitivni.zavisi uspe{nosta na sproveduvaweto na procesot na op{testvenata integracija i socijalnata kohezija. velime deka e proizvod na dijalekti~kata igra pome|u univerzalnoto i posebnoto.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Istovremeno. pome|u ona zaedni~koto i ona razli~noto. 2007 155 . preku koj. kulturnite i so politi~kite uslovi vo zemjata. kulturata mo`e da pretstavuva i zbir na elementi preku koi ~ovekot ja do`ivuva sopstvenata identifikacija. Samo taka R. Makedonija treba da go odbere sopstveniot pat. Sekako deka ne e ednostavno. pak. ne{to {to izleguva od ramkite na politikite na priznavawe. Sepak. Stranskite iskustva se mnogubrojni. vo smisla na negovata kulturna specifi~nost. no i od aspekt na nacionalna strategija za nivno integrirawe vo site sferi na op{testvenoto `iveewe . kako barawa za teritorii. Od na~inot na koj }e bidat zadovoleni barawata za realizirawe na kulturnite prava na razli~nite zaednici. neizbe`no se nametnuva pra{aweto za po~ituvawe na pravoto na sopstvena kultura i pravoto na razli~nost. posebni privilegii i menuvawe na vospostaveniot poredok. Model {to }e soodvetstvuva so istoriskite. pa taka. poto~no. nekoi negativni. barawata za priznavawe i po~ituvawe na kulturnite razliki mo`at da prerasnat vo ne{to sosema drugo i mnogu poekstremno. na~in i model za podobruvawe na integriranosta na op{testvoto. ne retko. Tokmu zatoa. edna od centralnite temi vo sovremeniot politi~ki diskurs povrzana so politikite na priznavawe. Makedonija }e go pronajde svojot ideal . kulturnite razliki se instrumentaliziraat vo odredeni politi~ki celi. Skopje. vodej}i se od principot na pove}ezna~nosta na ovoj poim.tip na integrirano op{testvo. Govorej}i za kulturniot identitet. Za ~ove~kiot identitet. gledano od formalno-praven aspekt vo ramki na sovremenata dr`ava.

.

Preventing violent conflict in Macedonia. Скопје Култура 2001. Beograd: Prosveta 1984. London: Arnold . EUROPE . Bauman Z. Скопје: Темплум 2001. Strasbourg: Council of Europe Publishing 2001. Социологија. Симоновска С. Група автори.Syracuse 1999. Скопје: Догер 1999.Зборник текстови. Скопје: НИП „Студентски збор” 1998.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor BIBLIOGRAFIJA Ackermann A. Ацески И. Култура.последице. Мултикултурализмот како теорија политика и практика. London Fontana Press 1993. Скопје: Култура 1998. Скопје: Филозофски факултет 2002. Bennet T. Thesaloniki: Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe 2002.форме . Вилијамс Р. Гелнер Е. Атанасов П.cultural policy and cultural diversity. уредиле: Марковска С. Гиденс Е. The Interpretation of Cultures.Зборник текстови. Нациите и национализмот. Скопје: Култура 1996.History. Ideas and Ideologies. Андерсон Б. Велер ХУ. Making Peace Prevail . 2007 157 . Антропологија . Замислени заедници .историја . Амин М.A member of the Hodder Headline Groupe 2002. уредил: Младеновски Ѓ. Скопје: Философски факултет 2000. Погубни идентитети. Скопје: Матица македонска 2001. Национализам . Модерноста и самоидентиетот . Clio in the Balkans . Антропологија . Geertz C.The Politics of History Education. Kultura i drushtvo. New York: Syracuse University Press . Скопје: Евро-Балкан Пресс 2003. Социологоија. Нови Сад: Светови 2002. Differing diversities .Сопството и општеството во доцната модерна ера.Размислувања за потеклото и ширењето на национализмот. Guerrina R. Skopje.

Атанасовь и С-ие 1903. Зборник: “Македонија по Рамковниот договор”. Београд: Просвета 1997. Religious and Linguistic Minorities” .Македонија 2005. “Inter . Скопје: Фондација Институт отворено општество . Skopje 1996. Simovic-Hiber I. Kartag-Odri A. Етничкиот конфликт и прилагодувањето . Малеска М. София: Печатница Ст. 158 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . Скопје: Фондација Институт отворено општество .граѓанска иницијатива. Milinkovic B. Реформить вь Европейска Турция. Коковиќ Д. Пукотине културе. Sociologija kulture i umetnosti. Апостолски М. Macedonian affairs . Зборник текстови: Културен идентитет . Macedonian Information Centre 1997. Скопје: Темплум 2002. Beograd: Beogradski centar za ljudska prava 1999. Stojkovic B. Скопје: Фондација Институт отворено општество . Serfontein JL.Македонија 2006.Ethnicity: Turning walls into bridges .разлика во себе. Скопје: Култура 1997. Zagreb: Biblioteka Kulturni razvitak. Edited by Kelly P.The Implementation of United Nations Standards and Rights of Persons Belonging to National or Ethnic.zbornik konferencije. Скопје: Матица мекедонска 2001. Маренинь Н.Македонија 2005. Малуф А. Economy. Шкариќ С. Скопје: Мисла 1985.краток водич. Миноски К.Analyses on Macedonian Politics. knjiga 5 2003.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Дебати за културата . and Society. Kulturna prava. Скопје: ЦИУ Мултимедиа 2005. Polity Press 2002. Поповски В. Скопје: Филозофски факултет 2004. Beograd: Naučna knjiga 1974. Докторска дисертација: “Влијанието на општествените и развојните фактори врз етнополитичката мобилизација во Р. Културна политика . Dimitrijevic V. Манди С. Open Society Institute . Kultura i sukob .(Македонија 1991-1997).Macedonia. Погубни идентитети.Culture and Equality and its Critics. Velika edicija. Македонската лига и уставот за државно уредување на Македонија од 1880. Ilić M. Димевски С.OHRID . Истражувајќи ја другоста: Аспекти на другоста од перспектива на одделни дисциплини во високото образование во Република Македонија. Македонија (1990 2000)”. Мултикултурализмот во Македонија: модел во настанување. Multiculturalism reconsidered .Македонија 2000. Скопје: Фондација Институт отворено општество .

UK: Ithaca press 1996. Volume II. година 1. Massachusetts: Harvard University Press Cambridge 2000. Скопје & Мелбурн: Матица македонска 1999. Скопје 2003. Скопје 1995. London and New York: Routledge 1999. Изворите и факторите на меѓуетничката (не)толеранција во процесите на образованието. Скопје: Институт за социолошки и политичко правни истражувања 2001. Скопје: Институт за социолошки и политичко .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Никола Д. Perceptions . Nonneman G.Princeton 1994. Етничките групи во Македонија . Се познаваме ли доволно? ДРУГИОТ во наставните содржини на високото образование во Република Македонија.Journal of International Affairs. Siljanovska-Davkova G. Skopje. Скопје: Филозофски факултет 1997. Ankara 1997.правни истражувања 2001. Ташева М. Macmillan Press LTD 2000.1. Socioloshki leksikon. Rethinking multiculturalism . Ташева М.Examining the politics of recognition. Nikolovska N.Култура и политика. Скопје: Филозофски факултет 1998. Nation and Identity. Габер Н. Избор на прописи за заштитата на културното наследство.From an unitarian to bi-national state. Скопје: Фондација Институт отворено општество . Политичката култура на граѓаните во Република Македонија. Политичка мисла бр. Бабунски К.A Criticl Introduction. Симоска Е. Thesaloniki: Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe 2001. Macedonian transition in deficiency . 2007 159 . Симоска Е. Beograd: Savremena administracija 1982. Комши -капиџик . Muslim communities in the new Europe. Taylor C. Приредувач: Лужина Ј. Габер Н.Историски контекс. Рамковната конвенција. Ристов Ј. Ozkirimli U. Niblock T. Саркањац Б. Ankara: SAM. Скопје: 2000. Социолошка ревија бр. New Jersey: Princeton University Press . 2. I.Современи состојби. Најчевска М. Илиевска В. год. Number 2. Скопје: ИКОМОС 2005.Македонија 2002. Theories of Nationalism . Parekh B. Skopje: Magor 2001. Етничките групи во Македонија . Szajkowski B. Pool R.Cultural Diversity and Political Theory. Teaching the History of Southeastern Europe. Multiculturalism . Диковска М.

Скопје: Форум .A Guide to the Current Debate. раса и постмодерниот свет. род. Edited by Willett C.OHRID . Шнапер Д. Џордан Г. маркетинг. Заедница на граѓани . Културна политика . Blackwell Publishers 1998. Стојковиќ Б.Центар за стратегиски истражувања и документација 2006. Нациите и национализмот по 1780. Форум АНАЛИТИКА бр. Ведон К.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija Theorizing multiculturalism . Култура . 5. Скопје: Слово 2003. анимација.Кон модерната идеја за нацијата. Скопје: Култура 1993. Форум АНАЛИТИКА бр. Хобсбаум Е. 6. 160 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi .Центар за стратегиски истражувања и документација 2006. Шешиќ-Драгичевиќ М. Скопје: Темплум 1999-2000.Класа.менаџмент. Скопје: Темплум 2003. Скопје: Форум .

Демократска партија за македонско национално единство Институт за социолошки и политичкоправни истражувања Југоисточна Европа. научна и културна организација на Обединетите нации Федеративна Народна Република Југославија ИСППИ ЈИЕ ЈНА ОБСЕ (OSCE) ОН (UN) ОНА СССР САД (USA) СКМ . 2007 161 .ПДП СРМ СФРЈ УНЕСКО (UNESCO) ФНРЈ Skopje.ДПМНЕ Внатрешна македонска револуционерна организација . Универзитет Југословенска Народна Армија Организација за безбедност и соработка во Европа Обединети нации Ослободителна народна армија Сојуз на Советските Социјалистички Републики Соединети Американски Држави Сојуз на комунистите на Mакедонија партија за демократска преобразба Социјалистичка Република Македонија Социјалистичка Федеративна Република Југославија Образовна.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Lista na kratenki ВМРО .

.

102. 140. 81. 86. 119. 85 moralni 62. 96 verska pripadnost 92. 41. 38. 119. 94. 106 verski zaednici 40. 124. 104. 113 albansko naselenie 91 Albanci 100. 43. 103 identitet 103 objekti 95 predrasudi 10. 97. 154 binacionalno ureduvawe 117. 139 bikameralizam 137 bikulturalizam 127 bikulturen model 140 bilingvalno ureduvawe 128 binacionalen model 127. 142 albanski politi~ki blok 104. 43. 105. 69. 115. 123. 39. 42. 148 Balkan 91. V veroispoved muslimanska 92. 129. 101. 89. 100. 83. 120. 78. 106 razliki 83 simboli 95 veruvawa 25. 99 gra|anski ~ovekovi prava 150 prava 15. 45. 83. 119. 64 zaedni~ki 69 kulturni 44. 99 Bugarija 102 G getoizacija 78. 72 visoko obrazovanie 125 Vlasi 100. 141 Grci 147 Skopje.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor Indeks A avtohton model 138 na politi~ko ureduvawe 138 politi~ki obrazec 112 administracija 130 dr`avna 120. 120. 106. 38 vrednosti 25. 77. 137 blok politi~ki.53. 117 narodnost 96 populacija 96. 96. 43 moralen 36. 82 B Badinterovo mnozinstvo 135. 151 javna 116. 125. 62 sistem 43. 98. 123. . 133 kulturen 36. 105. 142. 147 vlast decentralizirana 115. 121. 61. 2207 163 . 116 vooru`eni konflikti 107 vrednosen sistem 36. 74 afirmativna akcija 118. 143 Arnauti 147 asimilacija 73. 123. 92. 119. 118. 154 globalizacija 50. 38. 141. albanski 113 etno-politi~ki 110 Bo{waci 119. 62. 120. 120 bratstvo i edinstvo 97. 112. 42. 149 granici op{tinski 128. 129. 83. 94. 151 Albanija 102 albanska etni~ka zaednica 113. 82. 128. 104.

101. 142 pripadnost 47. 72. 78 malcinska 80. 78. 47. identitet 39. dezintegrira~ki faktor 89 94. 147 razliki 72 edinica pra{awa 139 na lokalnata samouprava 103 tenzii 98 politi~ka 55. 76. 52. 137 etni~ka zaednica 51. 51. 149. 117 kompozicija 91. 100. 140. 71. 69. 126 Evrei 92. 57 dogovorna 135 etni~ki konsocijativna (dogovorna) 135. 50. 149 konsocijativen tip na 136. 51. 59. 100 decentralizacija 128. 47. 71 84.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija etno nacionalni dvi`ewa 57 politi~ki blok 110 etnonacionalizam 140 etnonacionalni dvi`ewa 50 etnopoliti~ka mobilizacija 50. 92. 67. 77. 109. 95. 68. 104. 55. 75. 66. 77. 73. 106. 21. 72. 46. 107 religiozna 71 ~ove~ka 32 164 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 93 markirani 19 pravna 16 kulturni zaednici 133 sovremena 41. 56. 89. 97. 106. 57. 97. 48. 153 predrasudi 106. 56 albanska 113. 77. 107. 101. 50. 50. 68. 59. 153 grupi 41. 141. 97 D konfiguracija 91 dvodomen parlament 137 mobilizacija 94 dezintegracija 86. 41 pravo na obrazovanie na 81 dr`ava 18. 144. 72. 34. 41. 116 kultura na 17. 77. 100. 56. 75. 149 jazi~na 71 kulturna 66. 47. 65. 77. 67. 57. 77. 93 ekonomski prava 15 elita @ politi~ka 109. 39 na~in na 17. 85. 72. 142 demokratija grupa 47. 145 132.OHRID . 68. 108. 81. 115. 55. 23 etnikum 46. 141 jazi~no pravo na 81 decentralizirana vlast 115. 109. 153 demokratska 16 konflikt 59. 64 etni~ka 41. 57. 73. 57. 109. 103. 123. 71. 67. 68. 138. 119. 40. 59. 49. 58. 76. 138 zaednici 18. 77. 69. demokratska dr`ava 16. 51. 71. 135. 71 kulturni razliki 19 dr`avna administracija 120. 50. 57. 49. 133. 51. op{testveno 23 154 stilovi na 39 Grcija 102 grupa 38. 51. 107. 136. 130. 132. 152 `iveewe enkulturacija 38. 134. 131 dominantna kultura 18. 49. 72. 137 makedonska 97 kriterium 134 multietni~ka 50 kulturi 66 nacionalna 56. 151 markiran dr`avotvoren narod 104 kulturen identitet 134 nasilstva 66 E pluralizam 139. 64 normi na 39 etnizacija 101. 48.

129. 68. 135. 75. 71. 89. 58. 133. 62. 36. 124. 63. 33. 85. 72. 69. 46. 108. 83 individualizam 132 individualni identiteti 36 prava 112. 154 zaedni~ki vrednosti 69 zaedni~ko poteklo 53. 84. 116. 38. 97 albanska 113. 131. 151. 75. 50. 80. 78. 115. 67. 144. 92. 93 makedonski 103. 99. 69. 103. 155 na zaednicata 39 Skopje. 153 interkulturen dijalog 70. 115. 118. 130. 49. 81. 46. 64. 79. 76. 151. 95. 47. 125. 36. 39. 32. 149 utvrduvawe na 47 kulturni zaednici 132 li~en 34. 126. 41. 130. 85. 37. 46. 75. 72. 144. 74. 103 zamislena 53. 31. 39 identifikatori kulturni 40. 61. 72. 81. 85. 94. 51. 75. 139. 53. 63. 58. 153 individualen 36 jazi~en 103 kolektiven 34. 145 kulturna 39. 89. 75. 45. 77. 55. 80. 86. 125. 71. 77. 43. 123. 109. 45. 54. 154 islam 42 islamska 100 zaednica 94 religija 94 islamski fundamentalizam 95 istorija 21. 77. 47. 73. 69. 38. 125. 58. 32. 144. 73. 71. 89. 154 etni~ki markiran 134 odrednici na 44. 126. 39. 75. 86. 115. 46. 63. 58 zastapenost pravi~na 75. 78. 67. 74. 135 individua 25. 79. 57. 71. 41 identifikacija 38. 38. 135. 50. 95 izbor na identitet i pripadnost 17 za na~inot na `iveewe 17 izrazuvawe kulturno 62. 117 kultura na 17. 40. 72. 27. 103. 99 etnni~ki markirana 133 me|unarodna 113. 111 politi~ki organizirana 51 religiozna 92 zaedni~ka pripadnost 40. 76. 70. 71.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor `ivi su{testva 26 `ivot na~in na 23. 77. 75. 58 etni~ka 18. 34. 45. 24 socijalen 61 Z zaednica verska 40. 138. 66. 112. 70. 50. 141 proporcionalna 123 I identitet 17. 57. 132. 56. 104 politika na 40. 84. 57 zamislena zaednica 53. 58. 131 islamska 94 kulturna 18. 153 individualnost 33 inkluzivno op{testvo 74. 78. 83 kulturen 33. 128. 44. 2207 165 . 47. 132. 69. 71. 41. 35. 112. 84. 83 nacionalen 34. 36. 21. 79. 132 politi~ki 34 socijalen 34 ~ovekov 35. 66. 85. 118 op{testvena 41. 34. 69. 130 politi~ka 40. 50. 78 integrativna funkcija 43 integrira~ki faktor 89 integracija 18. 154 verski 103 etni~ki 39.

54. 45. 25. 154 dominantna 19. 117. 153 kontrolni mehanizmi 27. 141 vooru`en 107 kriterium etni~ki 134 kultura 21. 85. 29. 22. 68. 135. 118. 108. 65 me|uetni~ki 65. 149 makedonski 103. 46. 44. 83 kolektivizam 132 kolektivna pripadnost 40 kolektivni etni~ki prava 153 prava 56. 78. 49. 62. 80. 63. 41. 113. 82 relativizam 62 kulturi razli~ni 61. 63. 115. 103. 154 etni~ki markiran 134 na zaednicite 132 odrednici 44. 67. 46. 149 maj~in 79. 74. 79. 61. 95. 108. 57. 89. 50. 117 nacionalen 59 nacionalisti~ki 59 oru`en 113. 44. 155 na zaednicata 39 politika 16. 67. 43. 85 etni~ki markirana 133 istorija 61. 76. 34. 78. 81. 84 slu`ben 116. 85. 48. 74. 135 sistem 28. 141. 119. 40. 66. 131. 28. 44. 69. 58. 134 pravo na 134. 84. 95. 22. 29. 53. 103. 41. 136. 130. 77. 75. 127 upotreba na 16. 63. 65. 71. 144. 142. 57. 39. 142. 132. 103. 109. 151. 99. 50. 134. 144.38. 134. 111. 27.OHRID . 139 jugoslovenskata nacija 99 K kohezija op{testvenata 155 socijalna 43. 76. 25. 78. 63. 55. 84. 83. 41 etni~ka 66 na etni~kite zaednici 17. 131 na zaednicata 17. 47. 124. 66. 73. 39. 110. 63. 50. 149 pri utvrduvaweto na 47 fenomen 43 obrazec 28. 47. 86. 152 etni~ki 59. . 41. 78. 23. 80. 151 sfera 74 jazik 16. 37. 89. 102. 72. 155 kolektiven identitet 34. Univerzitet 126 Jugoslavija 99. 72. 99. 54. 123. 72. 73. 30 pluralizam 17. 145. 64. 49. 36. 120. 52. 17. 144 166 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 39.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija J javna administracija 116. 36. 149 spomenik na 133 ~ovekova 42 kulturen identitet 15. 132. 75. 116 jazi~en identitet 103 jazi~na pripadnost 100 raznolikost 79 jazi~ni grupi 71 politiki 80 prava 79. 113. 33. 80. 29 konsocijativen model 137 konfiguracija etni~ka 91 konflikt 43. 128. 47. 45. 72. 33. 73. 139 kompozicija etni~ka 91. 46. 79. 58. 58. 138. 85. 46. 92. 62 kulturna zaednica 18. 134. 62. 144. 133. 56. 151 razliki 83 JIE. 84. 89. 71. 27. 116 oficijalen 80. 59. 24. 102. 97 konsocijativna (dogovorna) demokratija 135. 45. 64. 47. 66. 135. 62. 97.

77. 77. 128. 78 raznolikost 62. 62 kulturno vrednosen sistem 41 nasledstvo 71. 79 pravo na obrazovanie na 79 Makedonci 100. 124. 84. 83. 105. 39. 155 razli~nosti 45. 131. 113. 2207 . 117 odnosi 65. 85. 63. 104. 44. 112. 38. 110. 106. 105 malcinstva 17. 76. 75. 41. 143. 106. 61. 98. 85 grupi 66. 107. 143. 135 malcinstva 73 markeri 49 odrednici 40 prava 15. 91. 89. 32. 62.Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor pripadnost 67 razli~nost 63. 72. 102. 80. 132. 83 li~nost 39 lojalnost 75. 72. 47. 116. 100. 17. 103. 103. 130. 134. 78 identifikatori 40. 86. 63. 84. 71. 41. 107. 139 me|unarodna zaednica 113. 126. 147 Makedonija 89. 130 miletski sistem 92. 133 su{testva 61 tradicii 42. 147 mnozinski 89. 81. 138 tenzii 10. 145 makedonska dr`ava 97 liga od 1880 146 nacija 99 populacija 142 pravoslavna crkva 94 makedonski jazik 103. 110. 104. 154 L li~en identitet 34. 117. 108. 74. 99. 151 praktiki 72. 107. 44 izrazuvawa 62. 63. 71. 85 potrebi 86 razliki 17. 125. 117 multikulturno 112. 16. 79 status 104. 115. 100. 125 me|uetni~ki konflikt 65. 101. 142. 98. 142. 117. 130 makedonsko 102 nacionalno 97 markeri kulturni 49 me|uetni~ka netrpelivost 107. 83. 97. 79 sredina 61 tradicija 17. 37. 133 pravo 81 su{testvo 26. 45. 95. 107 prava 76. 69 aktivnosti 86 vrednosni sistemi 36. 62. 129. 104. 99. 79. 72. 46. 149 upotreba na 46. 115. 71. 144. 121. 18. 101. 42. 45 homogenost 68 kulturni 36. 77. 105. 43 vrednosti 44. 79. 154 multietni~ko 112. 65. 81. 55. 105 narod 95. 71. 76 kulturni 73 nacionalni 79. 78. 117 malcinski grupi 80. 127. 84. 49. 93 167 Skopje. 95. 119. 97. 97. 118 prava na 105 malcinstvo 79. 126 kon dr`avata 77 lokalna samouprava 115 edinici 103 M majorizacija 130 maj~in jazik 79. 102. 134. 112. 89. 19. 151 sistemi 7. 99. 103 politi~ki obrazec 138 model 138 makedonsko malcinstvo 102 naselenie 92 op{testvo 93. 116 nacionalen identitet 103.

111 makedonsko 112. 117 muslimani 92. 71. 77. 137 politi~ka 58. 111 multijazi~ni op{testva 46. 130. 59. 77. 139 multikulturalnost 72 multikulturni sredini 17. 43. 130. 83. 116. 104. 105 nacionalisti~ki konflikt 59 nacionalizam 46. 58. 119 srpsko 91 tursko 92. 46. 53. 89. 51. 71. 93 nasilstva etni~ki 66 nasledstvo kulturno 71. 133. 147. 136 mnozinsko naselenie 129 mnozinstvo 17.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija mnozinski narod 80. 97. 135. 69. 54. 96 N narod 64 dr`avotvoren 104 makedonski 80. 56. 95. 57 nacionalni dr`avi 93 malcinstva 79. 69. 100.OHRID . 77. 154 mnozinski 97. 59 nacionalna dr`ava 57 pripadnost 43. 107. 97. 45. 76. 97. 133 nacija 34. 154 kosocijativen 137 makedonski politi~ki 138 mnozinski 135. 101. 81 op{testva 50. 109. 55. 77. 78. 129. 63. 54. 73. 95 muslimanska veroispoved 92. 103. 74. 132. 118 crkvi 93 nacionalnost 147 turska 96 na~in na `iveewe 17 na `ivot 23. 62. 50. 76. 91. 76. 47. 86. 56. 154 makedonski 89. 54. 93 hristijansko 92. 75. 72. 93 makedonski 103. 76. 118. 64. 85. 52. 100. 28 na op{testveno `iveewe 23 168 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 77 model avtohton 138 bikulturen 140 binacionalen 127. 81 op{testva 46. 36. 104 narodnost albanska 97 turska 97 naselenie albansko 91 makedonsko 92 mnozinsko 129 popis na 104. 107. 95. 109 multikulturno obrazovanie 83 op{testvo 70. 97. 104. 137 monokulturno obrazovanie 83 moralni vrednosni sistemi 36. 58. 81. 132. 55. 89 multietni~ki dr`avi 50 sredini 17. 134. 36. 24. 140. 38 vrednosti 22. 81 sredini 81 multikonfesionalni op{testva 100 multikulturalizam 32. 103 model 135. 39. 82 sistemi 61. 99 jugoslovenska 99 makedonska 99 nacionalen identitet 34. 113. 148. 99. 149 mobilizacija etni~ka 94 etnopoliti~ka 50. 78. 136 politi~ki makedonski 138 politi~ko upravuvawe 89.

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

netrpelivost me|uetni~ka 107, 124, 125 normi 27, 61, 62, 83 na `iveewe 39 na odnesuvawe 41, 69, 75, 83, 89

O
obi~ai 23, 25, 27, 41, 42, 47, 48, 49, 53, 62, 85, 89 objekti verski 95 obrazec kulturen 27, 29, 30 makedonski politi~ki 138 na odnesuvawe 27 na povedenie 23, 39 na ~ovekovo povedenie 38 politi~ki 73, 74, 116, 117, 144, 145, 146, 147, 152 avtohton 112 makedonski 138 obrazovanie 15, 81, 149 visoko 125 monokulturno 83 multikulturno 83 pravo na 79, 81 odnesuvawe normi na 41, 69, 75, 83, 89 odnosi me|uetni~ki 65, 71, 98, 107, 110, 112, 138 odrednici 44, 46 na kulturniot identitet 44, 149 pri utvrduvawe 47 ONA 113 op{testvena integracija 18, 25, 41, 46, 66, 67, 69, 71, 75, 76, 77, 79, 80, 81, 84, 89, 108, 112, 125, 128, 130, 144, 153 kohezija 155 op{testveno `iveewe na~in na 23 su{testvo 34 op{testvo 69, 81 makedonsko 95, 97, 98, 100, 101, 104, 112, 115, 117, 143, 154
Skopje, 2207

multietni~ko 111 multikulturno 112, 117 multietni~ko 50, 69, 77, 100, 111 makedonskoto 117 multijazi~no 46, 81 multikonfesionalno 100 multikulturno 46, 50, 69, 70, 71, 75, 76, 77, 78, 81, 83, 85, 100, 109, 111 heterogeno 89, 145 op{tini 129, 130 op{tinski granici 128, 129, 141 organizacija teritorijalna 129 oru`en konflikt 113, 117, 141 Osloboditelna nacionalna armija 113 Otomanska imperija 91, 92, 93, 94, 146 oficijalen jazik 80, 84

P
parlament dvodomen 137 partii politi~ki 101, 106, 108, 112 pluralizam etni~ki 139, 153 kulturen 63, 85, 134, 135 povedenie 27, 38, 48 obrasci na 39 ~ovekovo 23, 26, 29, 38 pove}ezna~na funkcija 44 na jazikot 45 podelba teritorijalna 129, 140, 147 poedinec 27, 28, 34, 36, 39, 46, 49, 64, 75, 77 politi~ka edinica 51, 55, 57, 59, 68, 93 elita 149, 152 zaednica 40, 67, 69, 71, 72, 75, 99, 111 mobilizacija 58, 77 homogenost 68 politi~ki blok 110 albanski 104, 113 eliti 109, 134, 138, 144 identitet 34

169

Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija

model makedonski 138 obrazec 73, 74, 116, 117, 144, 145, 146, 147, 152 avtohton 112 makedonski 138 organizirana zaednica 51 partii 101, 106, 108, 112 prava 15, 17, 80, 81, 149 razliki 83 subjekti 76, 108 politi~ko upravuvawe model na 89 ureduvawe avtohton model na 138 model na 113, 137 politika jazi~na 80 kulturna 72, 84, 85, 86, 133, 134, 135, 144 na identitet 40, 50, 55, 132 na priznavawe 17, 36, 66, 154 popis 96, 100, 105, 116 na naselenie 104, 119 populacija albanska 96, 97, 105, 142 makedonska 142 posebni sobraniski proceduri 115, 116 poteklo zadni~ko 57 potkultura 40, 41 potrebi kulturni 86 prava ekonomski 15 gra|anski 15, 82, 149, 150 individualni 112, 139, 153 kolektivni 56, 92, 111, 139, 153 na malcinstvata 105 politi~ki 15, 80, 82, 149, 150 ~ovekovi 41, 63, 75, 77, 81, 100, 113, 134, 144 pravi~na zastapenost 75, 115, 116, 118, 123, 124, 125, 129, 130, 133, 141 pravna dr`ava 18 pravo 170

jazi~no 79, 81, 151 kulturno 46, 71, 72, 77, 79, 81, 102, 103, 131, 134, 151 malcinsko 76, 79 na informirawe na sopstven jazik 79 na kultura 15, 16, 134, 144, 149 na obrazovanie 79, 81 na etni~kite zaednici 81 na maj~in jazik 79 na nacionalnite malcinstva 79 na razli~nost 41 na sopstvena kultura 41 socijalno 15, 82 pravoslavna crkva makedonska 94 praktiki 42 kulturni 72, 74, 85 pra{awa etni~ki 139 teritorijalni 139 preambula 104, 115, 116 predrasudi 16, 64, 65, 107, 130 etni~ki 106, 126 verski 106 primarna ~ove~ka priroda 28 privatna sfera 74 priznavawe politika na 17, 36, 66, 154 Prizrenski dokument 113, 115 pripadnici 53, 54, 79 na zaednicite 118 pripadnost 17, 31, 33, 35, 40, 43, 83 verska 92, 94, 96, 100, 106 etni~ka 47, 49, 50, 57, 67, 68, 77, 94, 100, 101, 104, 106, 109, 119, 142 zaedni~ka 40, 69, 71, 74, 75, 77, 84, 94, 112, 126, 138, 154 jazi~na 100 kolektivna 40 kulturna 67 nacionalna 43, 57 religiska 10, 43, 47, 67 rodova 34 ~uvstvo za 44, 58, 99 priroda, ~ove~ka 30 primarna 28

Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi - OHRID

Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor

sistem 43 vrednosen 61, 69, 82, 83, 89, 133 kulturen 42, 82, 89, 133 kulturno-vrednosen 41 miletski 91, 92, 93 R moralen 61, 89 razli~ni na veruvawa 42, 43, 72 kulturi 61, 62 na zna~ewe 61 normi na socijalno odnesuvawe 69 na praktiki 72 razli~nost 16, 30 na simboli 79, 81 kulturna 45, 63, 71, 75, 78, 85, 151 obrazoven 82 razliki 63 slu`ben jazik 116, 127 verski 83 sobraniski proceduri etni~ki 72 posebni 115, 116 jazi~ni 83 sovremena dr`ava 41, 56, 59, 67, 68 kulturni 47, 49, 55, 62, 63, 72, 78, 83, demokratska 71 89, 134, 142, 144, 155 sopstven jazik politi~ki 83 pravo na informirawe na 79 raznolikost sopstvo 33, 34 jazi~na 79 socijalen `ivot 61 kulturna 62, 79 socijalizacija 25, 38, 45, 79, 82, 126 Ramkovna konvencija 18 socijalna kohezija 43, 66, 67, 72, 73, 74, Ramkoven dogovor 113, 115, 116, 117, 118, 134, 141, 154 120, 133, 146, 148 socijalen identitet 34 relativizam socijalni prava 15 kulturen 62 socijalno religija 39, 43, 42, 47, 48, 49, 53, 57, 63, `iveewe 73, 89, 92, 94, 95, 97, 142, 149 formi na 89 islamska 94 odnesuvawe religiozni pravo 82 grupi 71 razli~ni normi na 69 zaednici 92 spomenik na kultura 133 religiska pripadnost 43, 47, 67 Srbi 100, 119, 121 rodova pripadnost 34 Srbija 101, 102, 104, 120 Romi 101, 104, 106, 119, 120, 121 Srbija i Crna Gora 102 sredina S kulturna 61 sredini samoidentifikacija 49, 53, 144 multietni~ki 17, 81 samouprava multijazi~ni 81 lokalna 115 multikulturni 17, 39, 76, 81 segregacija 86 sredstvo za komunikacija 79, 80 sekundarna ~ove~ka priroda 28 SRM simboli 25, 26, 28, 29, 42, 53 ustav na 97 verski 95 SR Makedonija 97 sistem 79, 81 simboli~ki sistemi 26 sekundarna 28 prirodni potencijali 25, 28 proporcionalna zastapenost 123

Skopje, 2207

171

27. 46. 62 tranzicija 99. 104. 61. 61. 137 federalno 136 Ustav 102. 45. 106. 146 SRM 97 SFRJ 97 F faktor dezeintegrira~ki 89 integrira~ki 89 na dezintegracija 18 na integracija 18 federalizam 137 federalizacija 137. 73. 44. 103. 61. 79 ureduvawe bilingvalno 128 binacionalno 117. 76. 106.Ganka Cvetanova: Kulturnite razliki i op{testvenata integracija srpsko naselenie 91 status malcinski 104. 28. 147 teritorijalni pra{awa 139 Tetovski univerzitet 125. 113. 126 172 Institut za ekonomski strategii i me|unarodni odnosi . 145 kulturna 39. 68. 119. 116 na jazici 78. 127. 84. 113. 112 Turci 100. 126. 144 sfera javna 74 privatna 74 SFRJ 94. 58. 54. 147 Turcija 102 turska narodnost 97 nacionalnost 96 tursko naselenie 91. 32. 105 stereotipi 40. 53. 54. 141 federalno ureduvawe 136 fenomen kulturen 43 FNRJ 96 formi 61 na socijalno `iveewe 89 fundamentalizam islamski 95 hristijanski 95 T tenzija etni~ka 98 me|uetni~ka 65. 41 stilovi na `iveewe 39 subjekti polti~ki 76. 138. 126 tradicija 23. 92. 81. 42. 133. 108 sudiri 65. 93 hristijanstvo 42 U Univerzitet JIE 126 Tetovski 125. 42. 104. 115 na maj~in jazik 45. 65. 99 Ustav 97 upotreba na jazik 16. 80. 108. 140. 128. 95. 79. 103. 130. 97. 39. 100. 108. 96 H heterogeno op{testvo 89. 145 homogeno op{testvo 145 homogenost kulturna 68 politi~ka 68 homo sapiens 29.OHRID . 49. 139 teritorija 17. 121. 101. 111. 130 teritorijalna organizacija 129 podelba 129. 95 hristijanska religija 100 hristijanski fundamentalizam 95 hristijansko naselenie 92. 145 supkultura 40. 30 Hristijani 92. 137 politi~ko 138 avtohton model 138 model na 113. 154 op{testveno 34 ~ove~ko 26. 41 su{testvo kulturno 37. 80. 79. 117. 120.

25. 27. 38 obrazec na 38 ~ove~ka grupa 32 priroda 28. 29. 61. 58. 54 ~ovekov identitet 35. 63. 28. 31. 77. 30 primarna 28 sekundarna 28 ~ove~ko su{testvo 26. 144 ~uvstvo na pripadnost 35. 134. 81. 41. 37. 34. 99 zaedni~ka 40 [ [tulov Univerzitet 126 Skopje. 113. 32. 39. 26. 75. 32. 144 gra|anski 150 politi~ki 150 ~ovekovo povedenie 23. 38. 100. 44. 30. 39 ~ovekova kultura 42 ~ovekovi prava 15. 29. 2207 173 .Makedonija pred i po Ramkovniot dogovor C crkvi 93 nacionalni 93 Crna Gora 102 ^ ~ovek 22.