~ LITERARNA OBDOBJA ~

I. ANTIKA (9. stoletje pr. Kr.–5. stoletje po Kr.) Grška književnost 1. Arhaična (8.–5. pr. Kr.):  epika  lirika (manj) 2. Klasična/atiška (5.–4. pr. Kr.):  drama  tragedija  govorništvo 3. Helenizem (4. pr. Kr.–5. po Kr.):  orientalske značilnosti  nova komedija  lirika, epika Rimska književnost  odvisna od grške  prevodi Odiseje 1. Arhaična (240–81 pr. Kr.):  komedija doseže vrh 2. Zlati vek (81 pr. Kr.–14 po Kr.):  govorništvo  zgodovinopisje 3. Srebrni vek (14–117)  lirika, epika, tragedija 4. Pozno cesarstvo (117–476)  zaton ustvarjalnosti Značilnosti  Grki ▪ mitologija in filozofija in razpravljanje o problemu (pogani, več bogov)  Rimljani ▪ praktičnost, jezik je latinščina ▪ vpliv rimske književnosti viden do romantike Zvrsti  epika (pripovedovanje o dogajanju v obliki strnjenega besedila ali pripovedne pesmi) ▪ ep, roman, pravljica, bajka, basen, novela  lirika (izpovedovanje v pesmih) ▪ žalostinke (elegije), epigrami (nagrobni napisi), himne, ode, satira (zbadljivka)  dramatika (prikazana na odru, didaskalije, dialogi, monologi) ▪ tragedija, komedija, krajši prizori II. BIBLIJA — »knjiga knjig« (7 pr. Kr.–100 po Kr.)  verska, kulturna, politična knjiga krščanstva  iz dveh delov ▪ stara zaveza (v hebrejščini; 3 deli, skupaj 22 knjig; o zgodovini Izraelcev)  postave/zakoni  preroki  spisi ▪ nova zaveza (grščina; 4 deli, skupaj 27 knjig)  o Kristusovem življenju in času po njem

pasijoni. moralitete) Na Slovenskem (10. individualnosti  uživanje v umetnosti  zanimanje za vse antično  veliki izumi in odkritja. Carmina Burana) ▪ epika (junaški epi *navadni junaki+. Boccaccio) 2.–16. Leonardo da Vinci)  v središču zanimanja človek. stoletje)  slovensko pismenstvo (rokopisna verska besedila v slovenščini — Brižinski spomeniki *okoli leta 1000]. po 12.) 2. pripovedke. trgovine)  razširitev krščanstva  viteštvo  nastajanje narodov. Visoka renesansa — 1500–1550 (Ariosto) 3. rast in vzpon (prebivalstva. legende itd. Visoki srednji vek (11. govorijo o zgodovini in ljubezni]) ▪ dramatika (verske igre — svetopisemski prizori. razuma. Zgodnja renesansa — 14. Stiški rokopis *15.) Značilnosti  fevdalizem. Pozni srednji vek (12. stoletja (Cervantes.) 3. basni. gospodarstva.–10.–15. Erazem Rotterdamski.) IV. kasneje v prozi. stoletje) III. (Petrarca. stol — prva Slovenska pesem] — kažejo razvoj slovenskega jezika)  slovensko ljudsko slovstvo (pesmi [verske in posvetne]. stoljetje) Značilnosti  povezava s humanizmom (humanisti so izobraženi meščani. redko plemiči — Michelangelo. Pozna renesansa — druga polovica 16. stoletju tudi posvetne Književnost  najprej v latinščini ▪ cerkveni spisi in himne ▪ vagantska poezija (posvetna)  narodni jeziki ▪ verska in posvetna ▪ lirika (trubadurska lirika [opeva viteško življenje+. SREDNJI VEK (476–1492) Delitev 1. misteriji. viteški romani *v verzih.–16. Zgodnji srednji vek (5. razvoj Delitev 1. Celovški ali Rateški rokopis. Boccaccio.–12. pravljice. mirakli.▪ ▪  evangeliji  dejanja apostolov  pisma  apokalipsa ali Janezovo razodetje širi krščansko vero prevodi  Jurij Dalmatin (1584 — reformacija)  Jurij Japelj (1784 — razsvetljenstvo)  Kraševec (20.–15. čutno dojemanje. Shakespeare) . doživljanje  poudarjanje duhovne in telesne lepote. narodnih jezikov  šole v samostanih. RENESANSA — »preporod« (14.

sežiganje knjig. okrasni pridevki.–18. dogajanje)  romantični in realistični elementi  številne nove oblike ▪ lirika (sonet) ▪ epika (razprave v verzih. 12<) ▪ ponavljanje. iz roda v rod)  slogovne značilnosti ▪ ljudska števila (3. urejenost. izumetničenost. SLOVENSKA REFORMACIJA. PROTIREFORMACIJA & BAROK Slovenska reformacija / protestantizem  politično. 9. pomanjševalnice. za krepitev meščanstva  branje verskih besedil v materinščini  Slovenci pod Habsburžani — nemščina  turški vpadi — slab položaj kmetov  prve knjige v slovenščini — večinoma verske vsebine ▪ Primož Trubar (Katekizem in Abecednik — 1550) ▪ Adam Bohorič (Zimske urice — slovnica) ▪ Jurij Dalmatin (prevod Biblije — 1584)  pisava Bohoričica — sistem sičnikov in šumnikov Slovenska protireformacija (1574–1615)  izgon protestantov. roman [Cervantes]. novela [Boccaccio]) ▪ dramatika (Shakespeare — razklenitev trojne enotnosti) V. preciznost  kopičenje. stoletja)  vzporedno s svetovnim klasicizmom ▪ red.Književnost  spojitev antične in srednjeveške tradicije v nove književne oblike  posvetna vsebina  življenjskost. roman. živahnost (slog.  retoričnost. vsebina. 7. LJUDSKO SLOVSTVO Značilnosti  anonimnost avtorja  ustno izročilo  različice ali variante (iz kraja v kraj. tudi temačnost  vrste: sonet. večnost–minljivost. disciplina. 10. slikovitost. bujnost  nasprotja: telesno–duhovno. pestrost. poučnost (basni). duhovno gibanje proti razvrati in moči cerkve. odrekanje–uživanje itd. etnografski narodnostni priročnik) VI. narečni izrazi ▪ arhaizem in germanizem . pretiravanja. natančnost. ep. razum–čustvo. drama Barok na Slovenskem  katolicizem premaga protestantizem  1615–1672 ne izide nobena knjige — zatišje  nabožna besedila  razvoj ljudskega slovstva  avtorji: ▪ Janez Svetokriški — Sveti priročnik (zbirka pridig) ▪ oče Romuald — Škofjeloški pasijon (prvo ohranjeno dramsko besedilo) ▪ Janez Vajkard Valvasor — Slava vojvodine Kranjske (geografski. razen Biblije (Tomaž Hren)  izid ene same knjige (Čandek: Evangeliji inu listuvi) Barok (konec 16.

dramatičnost. jo dalj časa pelo. (šolstvo. filozofska proza)  roman (Robinson Crusoe). razumljivost. EVROPSKI KLASICIZEM (le v Franciji. basni. komedije — upošteva se trojna enotnost [Molière. nasilnost. razsvetljevanje z razumom (razum in izkušnje)  optimističen pogled na svet. strastnost. ki jo je po ustnem izročilu ljudstvo sprejelo kot svojo. izpeljanost  čist jezik ter vzvišenost v govorici  krepitev cerkve in poudarjanje razuma  zgled v antiki (vsebinsko. je ustna besedna umetnost. svoboda vseh ljudi  različna književnost ▪ idejno politično usmerjena. komedije. urejenost. živalske pesmi) ▪ balada: ženske ali moške  ženska balada (sočutnost. spreminjalo in prilagajalo) epika (roman. zabavna. RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM (druga polovica 17. stoletja — sistematično zbiranje in pisanje  v umetni književnosti pogosto prisotni motivi iz ljudskega slovstva ▪ romantika. –18. otožnost. meščanske drame. razlage (Vodnik) . vzporedno z barokom drugod po Evropi. kmetstvo idr. pouč ne pesnitve Na Slovenskem (1768–1819)  reforme Marije Terezije in Jožefa II. žene. sodobna književnost< VII.–18. Racin])  epika (Jean de La Fontaine — basni) VIII. romanca. 17. jasnost. ustno izročilo lirika (ljudska pesem je vsaka.    ljudsko slovstvo je slovstvena folklora. legendarne. Pohlinov  Ilirske province in slovenščina je učni jezik v šolah  razsvetljenske ideje: ▪ poučnost: nauki. pojasnjevanje. epigrami. usodo. romantičnost. stoletje prvi primeri)  Stiški rokopis — prvi zapis ljudske nabožne pesmi  od 18. realističnost) dramatike je malo Na Slovenskem  več ga nastaja v srednjem veku (10. red. idejno. bajeslovne. jezikovno)  klasicizem bolj popularen v meščanskih salonih (srednji in višji sloj) Književnost  lirika (malo. stoletja) Značilnosti  poučevanje. narodne zavesti  razsvetljenski debatno-kulturni krožki — Zoisov. moderna. koristna Književnost (splošno)  razvoj polliterarnih vrst (zgodovinska. žalost nad položajem. poučna. nasveti.)  1768 — izid Kranjske gramatike (Marko Pohlin)  1819 — umrla Žiga Zois in Valentin Vodnik  1808 — Jernej Kopitar izda prvo slovensko znanstveno slovnico  narodno-prebudne ideje — pravica do lastne kulture. stoletje) Značilnosti  knjižna in likovna smer  disciplina. temačnost. balada. stroga morala in pravila. in 19. vdove. dekleta)  moška balada (krutost. maščevanje. jezika. zgodovinske. misel na poezijo)  dramatika (pomembna. človeka  enakost.

obupu — pesimizem  smeri ▪ viharništvo (Nemčija 1767–85): viharna čustva. glose. romani. romani v pismih)  dramatika (manj. otožno. renesanso. vrste: elegije. Linhart) utilitarizem (koristnost) Pomen za slovensko narodno identiteto  prva pesniška zbirka (Pohlin: Pisanice)  prva pesmarica (Vodnik: Pesme za pokušino)  drugi prevod Biblije (Jurij Japelj)  prvi slovenski časopis (Ljubljanske novice — Vodnik)  prva dramska besedila (A. Francija kasneje — po 1815–1850]) Značilnosti  iz besede roman (prvoten pomen: izmišljeno. panslavizem. svoboda ljudi. Francija: Hugo. ROMANTIKA NA SLOVENSKEM (1830–1848 — Prešeren: Slovo od mladosti–smrt Franceta Prešerna) Družbeno-kulturne razmere  pod Avstrijo — germanizacija  politična gibanja — ilirizem. boleče doživljanje sveta. narava. malodušno<)  čustvenost. upor proti tradiciji. čustva. nestvarno. gazele. romance. Rusija: Puškin. ljudsko izročilo  izpostavljeno je junakovo čustvovanje. srednji vek. sanje. Romantika (pred 1800–1830 [sprva v Nemčiji in Avstriji. Heine. idealiziranje nekdanjih dob  velik pomen narave  razmišljanje o razočaranju. pripovedke. poetičnost. »književnost po ljudskem slovstvu«  različne pisave (dajnčica. zgodovinska drama)  avtorji (Nemčija: Goethe. Schiller) ii. domišljijsko bogastvo. pretirana čustva. Vodnik)  uveljavljanje slovenščine na vseh področjih javnega življenja IX. idiličnost življenja. razočaranje ]. dvig naroda. Ta veseli dan ali Matiček se ženi)  prva znanstvena slovnica (Kopitar)  poljudni priročniki (Vodnik: Babištvo. svoboda. jezika . plemenitost. soneti)  epika (novele. balade. Linhart: Županova Micka. samozavest (A. razpoloženja. EVROPSKA ROMANTIKA i. manj lirike in proze (Gothe. metelčica.▪ ▪ optimizem: enakost. Čop. svoboda. nato gajica)  za slovenske izobražence. avstroslavizem  mlajši rod romantikov: Prešeren. brezizhodnost. smrti. zatiran ju in politični disciplini ▪ weimarska klasika: dramatika. Italija: pesniki. povesti. »naj je književnost visoka«  starejši rod romantikov: Kopitar. T. himne. žalost. geniji. bohoričica. a po značilnostih nasprotujoča  poudarjen posameznik in njegovo notranje življenje  moč strasti. Anglija: Byron. Lermontov) X. T. tragičnost. domovina. Predromantika (1750–1880) Značilnosti  vzporedna klasicizmu. lepota je glavna vrednota  opiranje na antiko. Kuharske bukve)  zgodovinske in šolske knjige (Linhart. panslavizem<) in spremembe Književnost  lirika (močan razvoj [ljubezen. strast ter ustvarjalna s voboda  uveljavitev svetobolja/svetožalja (melanholična razklanost. pesimističnost)  razkol med idealom in stvarnostjo  revolucionarnost (anarhizem.

Dickens)  poetični realizem: ublaži dejansko stanje. stoletja) i. Naturalizem Značilnosti  skrajna oblika realizma  ideja: človekovo dejanje je odvisno od časa. razpoloženj. poliglot. svoboden prostor in čas  vsakdanje osebe. epigrami<  predstavniki ▪ Matija Čop: teoretik. povest. ljudsko slovstvo. prostitucija. meščanstvo v ospredju  razvoj znanosti Značilnosti  opisovanje vsakdanjosti. nepristranskost. EVROPSKI REALIZEM IN NATURALIZEM (1830–50 do konca 19. balade. gazele. usmerjal Prešerna ▪ Matija Kastelic: urednik Kranjske Č’belce. čustvena. zgodovina. dednosti ter okolja  snov naturalizma: kriminal. pesnik ▪ Janez Bleiweis: urednik Kmetijski in rokodelskih novic ▪ France Prešeren: največji slovenski pesnik XI. povprečneži  raznovrstne teme in motivi (pokvarjenost meščanstva. novela  dramatika (malo) ii. Dostojevski)  impresionistični realizem: vpliv trenutnih vtisov. osebne težave<)  sodoben neizumetničen jezik  večinsko vsevedni pripovedovalec (se menja z osebnim) . dokazana moč slovenščine. analitična tehnika ▪ realistično-naturalistični roman  obsežen. Ibsen)  zvrsti in vrste realizma in naturalizma ▪ epika: roman. ogroženost preprostih ljudi (Čehov. čustvovanje. dejansko stanje  romantični realizem: prisotni še romantični elementi (Balzac)  objektivni realizem: neprizadeto. M. cenzor ▪ Stanko Vraz: pesnik ▪ Anton Martin Slomšek: pisatelj. Realizem Družbeno-kulturne razmere  kapitalizem. vsakdanje težave  psihološka in sociološka motivacija za ravnanje oseb  objektivno pripovedovanje  ni olepševanje. povprečnežev iz družbe. Tolstoj)  kritični realizem: kritika meščanske družbe (Gogolj. glose. domovina. analiza odločitev (F. Tolstoj)  psihološki realizem: analiza podzavesti. enakost z evropsko ▪ soneti. novela (natančno prikazovanje oseb in okolja) ▪ dramatika: pisana v prozi (do takrat v verzih)  tezne in psihološke. objektivno prikazovanje (Flaubert.Književnost  teme: ljubezen. pesnik ▪ Jernej Kopitar: jezikoslovec. družbeno dno (Zola. propadajočega plemstva. odnos umetnika do družbe in obratno  lirika (prevladuje): osebna. reakcij  socialni realizem: izkoriščanje. romance. kaj zamolči Književnost  lirika (malo)  epika: roman. meščanstva.

novele (slike). nenavadnost. DEKADENCA. SIMBOLIZEM (konec 19. romantični realizem ▪ pišejo še zmeraj čustveno. dialogi XII. pomen čustev. Jurčič+) XIII. domovina (Aškerc. Dom in svet Značilnosti  prvo obdobje — 1848–1881 ▪ nič novega. romantični in poetični realizem ▪ zelo malo naturalizma (Govekar: V krvi)  dva programa (ideje in usmeritve za pisanje): ▪ Fran Levstik: Potovanje od Litije do Čateža ▪ Fran Celestin: Naše obzorje  slovenski jezik se uveljavi v vseh oblikah književnosti Književnost  lirika: ljubezen. slovenščina v šoli. domišljije.. drugačni. raznovrstna pripovedna tehnika. zamegljeni vtis. tudi perverzne poteze v pesniškem doživljanju sveta. vpliv romantike. EVROPSKA ROMANTIKA. izobrazba. Kersnik. bežni. zahteva po univerzi v Ljubljani  čitalnice. čustva. čustva. Jenko. naključnem  drugo obdobje — 1881–1899 ▪ bližje realizmu. Gregorčič)  epika: romani. stoletja) Družbeno-zgodovinski okvir  razcvet kapitalizma  vojne za delitev sveta  mnogo izumov in iznajdb — hiter razvoj  zasičenost. spreminjajoči. opisi. tabori)  revije: Slovenski glasnik. o izjemnem. razpoloženja  smeri je včasih težko razločevati  nova romantika ▪ povzela je zahteve stare. Ljubljanski zvon. Jurčič. čitalnice)  mladoslovenci: Levstik (narodna svoboda. povesti. tabori (kulturno in politično druženje)  podeželsko prebivalstvo zadolženo — propad  germanizacija  staroslovenci: Bleiweis (zvestoba A. sledi razsvetljenstva in predromantike. naveličanost družbe Literarne smeri  skupno ime moderna ali »fin de siècle« (prelom stoletja)  temelji: subjektivnost. upor proti ustaljenim vrednotam. izjemnost)  dekadenca (propad) ▪ izjemne. MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM (1848–1899 — začetek moderne) Družbeno-kulturne značilnosti  pod Avstro-Ogrsko  program Zedinjena Slovenija: združitev slovenskih dežel. razpoložen je . značajevke in črtice (Levstik. Zvon. Stritar)  dramatika (malo *Levstik. Tavčar. klasične romantike (občutljivost. globlji pomen resničnosti ▪ pojav lapurlatizma (umetnost je sama sebi namen)  impresionizem ▪ upor proti fotografsko natančnemu naturalizmu ▪ osebni vtis. čutenje. Jenko. omamljanje z besedami  simbolizem (znamenje. bolestne. podoba) ▪ ob pomoči simbolov.–začetek 20.-O.

sanjskost. narodnopolitični. farse. hrepenenje. zvočnost jezika. upošteva. kapitalistični povzpetniki  avtorji: ▪ Dragotin Kette ▪ Josip Murn ▪ Ivan Cankar ▪ Oton Župančič ▪ sopotniki: Izidor Cankar. simbolizma. malomeščanstvo. praznota. psihološki ▪ vrh so črtice Ivana Cankarja (lirsko razpoloženje. razpoloženja. popačenost). Župančič: Čaša opojnosti–Cankar umre. smrt. impresionizma. a vendar bolj realističen prikaz ▪ tragedije. sanjarjenje)  dramatika (veliko): razširjene drame. dramatika so enakovredne  enako kot svetovna moderna umetnost  lirika: zgled po ljudskem slovstvu in romantiki (ljubezen. npr. roman. socialistični. razpoloženje. narodni jezik nemščina  prodiranje kapitalizma. pesniški jezik. družba proti izobčencem in umetnikom. čudna in čustvena stanja ▪ oblike: svobodni verz. halucinacije. tudi zgodovina in (ne)vsakdanjik. ljudske igre ▪ naj dramatik: Cankar  teme: boj za oblast. zato lahko umetnost poseže tudi po grdem — estetika grdega (odurnost. razmišljanje. propadanje. ▪ motivika: sanje. izseljevanje kmetov  vzpon slikarstva. arhitekture. dekadenčno hrepenenje omame< ▪ pojav esteticizma: umetnost in lepota nista sami po sebi. družbene in politične drame. Fran Milčinski. Zofka Kveder . svobodna tvorba verza v pesmi ▪ vrste: pesem v prozi (kratka. sta tudi nekaj višjega. ritmizirana proza. epika. naravni ritem  epika: povest. literarne zgodovine. pravljičnost. stavka. književnosti (spet doseže evropsko raven) Književnost  lirika. očiščenje. nejasnost. dekadence. svobodni verz. zvočno slikanje razlike med smermi so odvisne od dojemanja ustvarjalca Književnost  lirika (veliko): nasprotje med idealom in stvarnostjo. SLOVENSKA MODERNA (1899–1918 — Cankar: Erotika. kar velja za liriko)  dramatika: lirska/poetična drama. zgodovinski. zvočnost besed. domovina) ▪ spet pojav soneta. najpomembnejšega (pretirano poudarjanje lepega). v dekadenci XIV. prva svetovna vojna) Družbeno-kulturne razmere  pod nemško oblastjo. črtica ▪ opis proletarskega (delavskega) ali malomeščanskega življenja ▪ naturalistični. preplet smeri. komedije. Fran Saleški Finžgar. ▪ nedokončane misli. prvine nove romantike.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful