sre~anja

z medvedom

1
 knji`ici na pot

V dana{njem ~asu vra~anja ~loveka na pode`elje je

védenje o medvedu dobrodo{lo. Knji`ica je namenjena
poznavanju medveda, na{i dragoceni divjadi in naravni
vrednoti, ki nam jo je uspelo ohraniti s smotrnim
upravljanjem.
Medved je danes zaradi razvoja infrastrukture, urbani-
zacije prostora, razkroja gozdnih kompleksov ogro`ena
prosto`ive~a divja `ival. Ne ogro`a ga ve~ lov z odstrelom,
pa~ pa v vse ve~ji meri posegi v okolje, ki mu o`ijo
`ivljenjski prostor in poslab{ujejo `ivljenjske mo`nosti.
V Evropi medved danes u`iva izredno pozornost in
simpatije. Veliko sredstev in naporov je usmerjenih
v ohranitev osamljenih ostankov populacij v Franciji,
Italiji, na Norve{kem, [vedskem, Finskem. V Avstriji
in Franciji pa so v teku projekti za ponovne naselitve
in dodajanje pri nas odlovljenih medvedov v obmo~ja
nekdanje raz{irjenosti.
Zaradi tega moramo iskati so`itje med medvedom,
dragocenim pripadnikom na{e prvobitne narave - gozda,
in ~lovekom, prebivalcem tega prostora. Gospodarjenje
s tem prostorom je sonaravno in naravno, tako da se to
so`itje ohranja danes in bo ohranjeno za jutri. Danes
se v tem prostoru sre~ujeta ~lovek kot kmetovalec in
obiskovalec gozda in medved.
Knji`ica je dober priro~nik kmetovalcu, pohodniku, lovcu,
ljubitelju narave, da se bodo sre~anja z medvedom za oba
kon~ala brez posledic.

Ciril Smrkolj

2 3
 kaj moramo vedeti
o medvedu

Medved je najve~ja evropska zver. Potencialno sicer lahko

resno ogrozi `ivljenje ~loveka, vendar se to - ~e
ga ~lovek k napadu ne izzove - zgodi izredno
redko. Ve~ja je mo`nost biti zadet od strele kot
napaden od medveda. Kljub temu je potrebno
tudi to mo`nost upo{tevati in ob sre~anjih z
medvedom ustrezno ravnati, da izklju~imo tudi
tako majhno verjetnost napada.
Medved sicer ima zversko zobovje, ki pa `e po videzu
ka`e, da je vsejed, ki se pre`ivlja tudi z rastlinstvom.
Kjer in ko ima na voljo dovolj za svojo prehrano
ustreznih rastlin, dosega njihov dele` v prehrani
medveda tudi do 95 %. Poleg tega, da nabira
razli~ne plodove in semenje, se medved tudi
pase na zeli{~ih, travah in deteljah. Iz tega, kako
zelo ceni med, pa je v vseh slovanskih jezikih
izpeljano celo njegovo ime - medjed.
Glavnina mesne hrane medveda so obi~ajno `u`elke
in njihove li~inke, ki jih i{~e pod lubjem podrtega
drevja, z razbijanjem in razkopavanjem trhlih
{torov in mravlji{~, ter pod kamenjem, ki ga
spretno obra~a. Seveda pa se medved tudi mesa
toplokrvnih `ivali ne brani. Pospravi predvsem
vsako mrhovino, ki jo s svojim izrednim
vohom zazna in najde tudi na velike razdalje.
^eprav ima raje dobro ule`ano mrhovino, se
loti tudi vseh `ivih `ivali, do katerih zlahka
pride kot na primer do negodnih mladi~ev
divjih `ivali ali do odrasle divjadi v visokem
snegu, a tudi do nezavarovanih doma~ih `ivali,
zlasti drobnice. Pri tem med posameznimi

4 5
 medvedi ni bistvenih razlik, iz vseh namre~
prilo`nost naredi tatu. Pa~ pa se nekateri
medvedje, ko ugotovijo, kako zlahka pridejo
do tega plena pre`ivljanja z doma~imi `ivalmi,
privadijo in za~no ta plen redno iskati. Ne
glede na to, kako mo~no so izra`ena njegova
mesojeda nagnjenja, pa noben medved v
~loveku ne vidi prehrani namenjenega plena
in zato ~loveka nikoli namenoma ne zalezuje
in lovi. Zato o ravnanju medveda pri sre~anjih
s ~lovekom ne odlo~a njegova lakota, ampak
predvsem ob~utek ogro`enosti in presoja, kako
se tej gro`nji umakniti.
Medved ima ~loveka predvsem za nevarnega nasprotnika,
kateremu se je najbolje na dale~ izogniti.
Medved - in tudi medvedka z mladi~i - se
~loveku obi~ajno hitro umakne samo, ~e
pravo~asno zazna njegovo bli`anje. Zato so
sre~anja z medvedom redka tudi po obmo~jih,
kjer je razmeroma pogost.
Medved izredno dobro sli{i in {e bolje voha, pa~ pa dosti
slab{e vidi. Zato je medveda zelo te`ko presenetiti
in se mu neopazno pribli`ati na kraj{o razdaljo.
To se lahko zgodi samo izjemoma, ~e se ~lovek
medvedu izredno tiho bli`a iz smeri proti vetru,
tako da ga medved ne more sli{ati in zavonjati.
A tudi v najbolj ugodnih okoli{~inah je mogo~e
od blizu presenetiti predvsem medveda,
zatopljenega v razkopavanje {torov, obra~anje
kamnov in podobne na~ine iskanja hrane, ali
medvedko, ko jo zamotijo mladi~i in ji nekoliko
popusti obi~ajna ~uje~nost. Ravno ob bli`njih
sre~anjih z medvedom, {e zlasti pa z vode~o
medvedko, pa lahko postane izid sre~anja v
znatni meri odvisen tudi od ravnanja ~loveka.
Medved napade ~loveka samo, ~e se po~uti skrajno
ogro`enega, medvedka pa tudi, ~e domneva, da ~lovek
ogro`a njene mladi~e. To pa pomeni, da se mora
~lovek ob sre~anju z medvedom in {e zlasti z
6 7
medvedko, ki vodi mladi~e, izogibati vsega,
kar bi mu dajalo videz napadalca. Tak videz
pa pri vseh `ivalih in ne samo pri medvedu
lahko vzbudijo zlasti vse hitre in sunkovite
kretnje in gibi. Zato je ob bli`njem sre~anju z
medvedom najbolje mirno obstati, potem pa se
za~eti po~asi in mirno umikati. Hitro odsko~iti
in se podati v beg ni priporo~ljivo, ker utegne
tak{no ravnanje v medvedu spro`iti nagon
zasledovanja - enako kot pri psu, ki se po`ene
za be`e~im in ga sku{a popasti.
Medved napade takoj in brez zadr`kov samo, ~e se mu
~lovek tako tesno pribli`a, da prekora~i dolo~eno
razdaljo, ki ji pravimo kriti~na toleran~na razdalja.
To je tista najmanj{a razdalja, do katere vse
obrambe sposobne divje `ivali - in medved je
nedvomno med najsposobnej{imi - {e trpijo
bli`anje resni~nega ali domnevnega napadalca,
ne da bi se pognale nadenj. Ko resni~ni ali
domnevni napadalec prekora~i mejo kriti~ne
toleran~ne razdalje, se `ival - v na{em primeru
medved - po~uti tako skrajno ogro`eno, da si
ne upa ve~ pred nevarnostjo zbe`ati, ampak
vidi edino mo`no re{itev v obrambi z napadom.
Enako ravna medvedka, ~e resni~ni ali domnevni
napadalec prekora~i kriti~no toleran~no
razdaljo pri pribli`evanju njenemu mladi~u. [e
posebno nevarno se je nepri~akovano pojaviti
med medvedko in njenim mladi~em.
Kriti~na toleran~na razdalja ni pri vseh medvedih
enaka. Odvisna je od podedovanih lastnosti
in v toku `ivljenja pridobljenih oziroma
priu~enih izku{enj posameznega osebka,
zlasti od stopnje njegove agresivnosti. Tako
kot ljudje in vse druge `ivali, so tudi medvedje
med seboj razli~ni; pri agresivnej{ih medvedih
je kriti~na razdalja ve~ja kot pri bolj umirjenih,
ki ne napadejo niti, ~e jim ~lovek pride malone
na dotik blizu. Medvedke so v ~asu, ko vodijo
 mladi~e, bistveno agresivnej{e od samcev, a
tudi pri njih je kriti~na toleran~na razdalja
zelo razli~na glede na individualne podedovane
in pridobljene lastnosti. Ob tem pa moramo
pripomniti, da je tudi najve~jo kriti~no
toleran~no razdaljo, zaradi ostrih ~utov in
~uje~nosti medvedov mogo~e samo izjemoma
prekora~iti. Temu ustrezno so tudi neizzvani
napadi medveda na ~loveka izjemno redki. Na
podlagi tega, kar je o tak{nih konfliktih pri nas
doslej znanega, je mogo~e z veliko verjetnostjo
oceniti, da se v Sloveniji v popre~ju pripeti
nekaj manj kot en sam tak napad v desetih
letih. A tudi tako redkim neizzvanim napadom
medveda bi se bilo mogo~e v celoti izogniti z
vsaj pribli`nim upo{tevanjem ustreznega
ravnanja. Zadostovalo bi `e opozarjanje
medveda na bli`anje z glasno hojo in
podobnimi na~ini.
Na ~im ve~jo razdaljo medved in tudi medvedka
z mladi~i zaznata bli`anje ~loveka, tem bolj
zagotovo se bosta sre~anju s ~lovekom izognila
s hitrim in tihim odhodom. V tak{nih primerih
~lovek niti ne ve, da je bil v bli`ini medveda.
^e pa zaznata bli`anje ~loveka {ele, ko se je ta
`e mo~no pribli`al kriti~ni toleran~ni razdalji,
ga v~asih - zelo izjemoma - medved, nekaj
pogosteje pa medvedka z mladi~i - sku{ata
odvrniti od nadaljnjega pribli`evanja s
posebnim zastra{evalnim nastopom, ki mu pravimo
navidezni, la`ni ali stra{ilni napad. Namen takega
napada je resni~nega ali domnevnega napadalca
z groze~im nastopom tako prestra{iti, da se
raje umakne, kot da bi nadaljeval z bli`anjem
oziroma “ogro`anjem”. Ljudje, ki pripovedujejo,
kako so nepo{kodovani u{li napadu medveda
oziroma vode~e medvedke, so do`iveli tak{en
navidezni in ne dejanski napad. Pravemu
napadu medveda namre~ skoraj ni mogo~e uiti
- vsaj ne brez resnej{ih posledic.
8 9
Postavljanje medveda na zadnje noge {e zdale~ ne pomeni,
da bo medved napadel, kot je zmotno prepri~anih
veliko ljudi. Omenjeno je `e bilo, da medved
slabo vidi. Zato se, ko ga posvarita zvok in
vonj o pribli`evanju ne~esa nenavadnega, vzpne
- postavi na zadnje noge, da bi se ogledal in
ugotovil, za kaj pravzaprav gre. Tako “postavlja
mo`i~ka” na zadnjih nogah tudi zajec in se v
visoki travi vzpne tudi podlasica, da bi se
razgledala po okolici, ne pa da bi kogarkoli
napadla. Podobno se vzpet pokonci razgleduje
tudi medved.
Na zadnje noge se vzpenja medved tudi med
“navideznim” napadom, da bi naredil “ve~ji”
vtis na resni~nega ali domnevnega sovra`nika.
Groze~o pokon~no dr`o podkrepi z groze~im
ren~anjem in rjovenjem. Kljub groze~emu
obna{anju pa medved iz navideznega ne bo
pre{el v pravi napad, ~e ga k temu dodatno ne
izzove napa~no ravnanje, ki ga medved dojame
kot napadalnega.
Navidezne napade, zlasti medvedk, ki vodijo
mladi~e, {e najve~krat do`ivijo lovci, ko tiho v
smeri proti vetru zalezujejo divjad po okoli{ih,
kjer se najraje zadr`uje. Nekatere izmed njih
zapelje tak{na prilo`nost k nedovoljenemu
strelu na medvedko. Svoje protizakonito
ravnanje kasneje opravi~ujejo s silobranom kje v Sloveniji
pred napadajo~im medvedom, ki naj bi jih
lahko sre~amo medveda
`ivljenjsko ogro`al. Sodniki, ki pove~ini `al
ne vedo, kako dolga pot je od vzpenjanja
v pokon~no dr`o do dejanskega napada
medveda, tak izgovor neredko upo{tevajo
in strelca oprostijo odgovornosti za storjeno
protizakonito dejanje.
Dejansko pa si lovec {ele s strelom resni~no ogrozi
`ivljenje - ~e je navidezno napadajo~i medved
Najve~ mo`nosti za sre~anje je
res obrnjen proti njemu in precej blizu. Tudi
v visokokra{kih gozdovih dinarskega dela
smrtno zadeti medved namre~ le redko takoj
Slovenije in njihovem obrobju
pade in oble`i. Veliko ve~ja je verjetnost, da se
bo nagonsko pognal v smeri, v katero je ob ^e vemo, da so pri nas `ive~i medvedje samo
zadetku obrnjen - to je proti strelcu. Ker ranjeni najbolj severozahodno pomaknjeni del enotne
medved napade vse, kar mu stoji na poti, bo dinarske medvedje populacije, potem tudi
po vsej verjetnosti v nekaj skokih pri strelcu in vemo, da z najve~jo gostoto naseljujejo tisti
ga bo z ugrizi in {apami v zadnjih trenutkih del slovenskega ozemlja, na katerega se preko
`ivljenja temeljito obdelal. meje s Hrva{ko {iri Dinarsko gorstvo. ^eprav
razmeroma redko, je zato {e najbolj verjetna
Ve~ina lovcev dobro ve, kako stra{en nasprotnik
mo`nost sre~anja z medvedom na gozdnatem
je ranjeni in smrtno zadeti medved. Zato zlepa
prostoru, ki le`i vzdol` slovensko-hrva{ke
ne tvegajo strela na proti njim obrnjenega
meje med pogorjem Notranjskega Sne`nika in
medveda, {e zlasti ne od blizu. Namesto od
Javornikov ter Nanosa in Hru{ice na zahodu
spredaj v prsih ima zato prete`na ve~ina
in severozahodu, avtocesto Logatec - Novo
v “silobranu” streljanih medvedov oziroma
mesto na severu in cesto od Novega mesta do
medvedk vstopne rane krogel vsaj bo~no
^rnomlja na vzhodu. Precej manj{a verjetnost
(od strani), ~e `e ne kar od zadaj v hrbtu...
za sre~anja je na obrobju tega prostora kot v
To dokazuje, da o “silobranu” ne more biti
Brkinih in okrog Slavnika, v Trnovskem gozdu
govora!
in idrijskih gorah, v severnem delu Suhe krajine,
na Gorjancih in v Beli krajini.

^eprav so mo`nosti za sre~anje

neprimerno manj{e, pa sre~anj z medvedom
v nobenem prete`no gozdnatem delu Slovenije
ni mogo~e povsem izklju~iti
Iz osrednjega dela svojega `ivljenjskega prostora
v Sloveniji medvedje `e od nekdaj potujejo po
prastarih stalnih ste~inah v razli~ne smeri. Ta
potovanja medvedov so v zadnjem desetletju

10 11
postala posebno izrazita v severozahodni smeri
proti Alpam. Tako odhajajo medvedje iz pogorja
Hru{ice in Nanosa preko Trnovskega gozda v
dolino So~e in dalje preko Matajurja v Italijo ali
vzdol` So~e proti severu v alpski svet na na{i
in italijanski strani meje. Medvedje odhajajo iz
Hru{ice tudi v smeri idrijskih gora in od tam
v cerkljanske hribe in dalje v Porezen in Blego{,
zatem pa med Sorico in @elezniki v Ratitovec in
na Jelovico ter dalje preko Pokljuke in Me`aklje
v gornjesavsko dolino in preko Karavank v
Avstrijo.
Nekaj manj pogosto kot neko~ potujejo
medvedje iz Ko~evske v Posavsko hribovje
in preko Save na Menino in dalje na Raduho,
Ol{evo in preko meje v Avstrijo. Pred leti je nekaj
medvedov pri{lo celo na Pohorje, kjer so se lepo
ustalili - a so jih v tistih ~asih z izgovorom, da
ogro`ajo ljudi in `ivino, `al postrelili.
Seveda medvedje potujejo tudi v vse druge
smeri, ~etudi veliko manj izrazito. Za pribli`en
vtis, na kako dolga potovanja se podajajo, naj
omenimo, da so s telemetrijskim oddajnikom
na Ljubljanskem vrhu opremljenega medveda
sledili na njegovi poti preko Hru{ice na Nanos
12
in ga zatem spremljali preko hrva{ke meje
do U~ke nad Opatijo, kjer se je sled za njim
izgubila.
Medveda lahko v Sloveniji
sre~amo v vsakem letnem ~asu -
torej tudi pozimi
Medved pozimi ne zapade v tako trdno zimsko
spanje kot polh. Na{i medvedje pozimi ne
spijo niti tako trdno kot sibirski, ruski in
skandinavski medvedje. Njihovo zimsko spanje
je bolj ob~asno pretrgan dreme`. Zlasti v lepem
suhem zimskem vremenu radi zapustijo zimski
brlog - ~e ga sploh imajo, saj pri nas v~asih
medvedka pole`e mladi~e celo v januarju ali
februarju kar v zavetju nizkih smrekovih vej
na prostem. A tudi ob visokem snegu in hudem
mrazu je mogo~e videti pri nas medveda na
pohodu in se z njim tudi sre~ati, zlasti ~e tudi
v tak{nem vremenu pride do obilne in dobre
hrane, na primer do koruze na krmi{~ih za
jelenjad.
13
 kako ravnati, ~e...
kako ravnati,
~e ne `elimo
sre~ati medveda
Ker ima medved izredno razvit voh, se mu
ni mogo~e pribli`ati z vetrom, ker vedno `e
na dale~ z nosom zazna vonj bli`ajo~ega se
~loveka in se umakne. Ker pa veter kve~jemu
slu~ajno piha v smeri, po kateri hodimo,
ostane za opozarjanje medveda, naj se umakne,
najpogosteje na voljo samo zvok. Javljanje
prihoda ~loveka z zvoki oziroma opozarjanje
s hrupom medveda ni~ manj zanesljivo ne
pripravi k umiku, kot ~e mu zra~ni tok prinese
v nosnice na{ vonj.
Ker ima medved izredno dobro razvit tudi sluh,
naj torej tisti, ki medveda ne `eli sre~ati, glasno
hodi. To pomeni naj tako stopa, da mu pod
podplati {umi listje, pokajo suhe vejice in {krta
kamenje. ^e od ~asa do ~asa {e brcne kamen na
poti, udari s palico po drevesnem deblu, glasno
zaka{lja ali si celo kaj za`vi`ga ali zapoje, je
nedvomno storil vse potrebno, da pravo~asno
obvesti medveda o svojem prihodu. Vsak
normalen medved in tudi medvedka z mladi~i
se bo takemu hrupu kar najhitreje umaknila,
tako da je povzro~itelj hrupa zagotovo ne bo
sre~al.
Opozarjanje medveda na prihod s kakr{nim koli
`e hrupom je zlasti priporo~ljivo, ~e moramo
14
pre~kati kraje, kjer se medved rad pogosto
zadr`uje, {e posebno ~e so gosto obrasli z
nepregledno go{~o ali pa jih pre~kamo ob slabi
vidljivosti v mraku ali pono~i. V temi je poleg
zvoka uspe{en odganjalec medveda tudi mo~na
baterijska svetilka, s katero je mogo~e svetlobni
snop usmeriti na ve~jo razdaljo.
kako ravnati,
~e pride do sre~anja
z medvedom
Naj pride do sre~anja z medvedom ali z
medvedko z mladi~i, na ve~ji ali manj{i razdalji,
v vsakem primeru je predvsem potrebno ohraniti
mir in jasen premislek. Najbolje je v trenutku, ko
se sre~anja zavemo, nepremi~no obstati in
premagati paniko, ~e se nas loteva. Zavesti
se moramo, da imamo opravka z bitjem, ki
ni napadalno, ~e se ne ~uti ogro`eno in mu
zato z neprimernim ravnanjem ne smemo
dati povoda za napad. Ob tem ko se zavemo,
kako nenapadalen je medved, pa ni odve~ tudi
pomisliti, da imamo pred seboj silaka, ki lahko
~loveka raztre{~i z enim samim udarcem
s {apo, se lahko v skoku po`ene kar nekaj
metrov dale~ in te~e s hitrostjo do 50 km na
uro. Medved je torej kljub svojemu okornemu
videzu vse prej kot po~asen in neroden. Zato
se ne zana{ajmo, da lahko medvedu uidemo.
Tudi najbolj{ega teka~a lahko medved, samo ~e
ho~e, igraje ujame, tako po ravnem kakor po
strmini navzgor ali navzdol. Vse to so dovolj
tehtni razlogi, da se potrudimo ravnati tako, da
medveda ne bi izzvali k napadu.
15
kako ravnati, mladi~ev in se hitro vra~ajo k njim, da bi jih
~e pride do sre~anja z medvedom usmerile k umiku. V tak{nem primeru se je
na dale~ umestno, v ~asu, ko je medvedka na poti k
mladi~em in pri njih, postopno po~asi umikati
in znova mirno obstati, ko se obrne proti nam.
^e medveda zagledamo na razdalji vsaj 30 ali Obi~ajno se medvedka, ~e ji le nismo preblizu,
ve~ metrov, ni te`ko premagati panike in ostati `e po enem svarilnem nastopu z mladi~i vred
miren, {e posebno, ~e nas medved {e ni opazil umakne.
in se od nas oddaljuje. V takem primeru, ki
ga sploh te`ko {tejemo za pravo sre~anje, je
najbolje tiho obstati na mestu in pustiti medveda,
da nemoteno nadaljuje svojo pot. [ele ko smo
prepri~ani, da se je medved dovolj oddaljil, lahko
odidemo - seveda po mo`nosti v nasprotni
smeri od tiste, v katero je {el medved. ^e to
ni mogo~e, po~akajmo, da se medved ~im bolj
oddalji, nato pa pot za njim previdno in po~asi
~im bolj hrupno nadaljujemo.
Nikoli tiho ne zasledujmo medveda in {e zlasti ne
medvedke z mladi~i, ~etudi od dale~. ^e medved in
{e zlasti medvedka z mladi~i zazna vztrajnega
zasledovalca, se lahko po~uti ogro`ena in zelo
nepredvidljivo reagira.
kako ravnati,
Nekaj te`je je ohraniti mirno kri in trezen
~e pride do sre~anja z medvedom
premislek, ~e je tudi bolj oddaljen medved na blizu
obrnjen proti nam in se nam morda dokaj
naglo pribli`uje. A tudi v tem primeru je
potrebno mirno obstati in takoj - dokler je Kako nujno je mirno obstati in ohraniti trezen
razdalja med nami in medvedom {e znatna - premislek, je brez dvoma la`e govoriti, kakor
opozoriti medveda na na{o prisotnost z glasnim vse to v resnici storiti, ko se nepri~akovano
vzklikom ali druga~nim zvo~nim znakom, ki znajdemo pred medvedom, od katerega nas deli
naj ga medved zagotovo sli{i. Po tem opozorilu samo nekaj metrov praznega prostora. Vendar
se bo medved ustavil, morda vzpel na zadnje je mirno in premi{ljeno ravnanje toliko bolj
tace in oprezal, a kon~no se bo umaknil. Vsaj v nujno, kolikor smo ob sre~anju bli`e medvedu.
prete`nem {tevilu primerov se bo po tak{nem Kon~no pa tudi to ni tako te`ko, ~e so nam
opozorilu umaknila tudi medvedka z mladi~i. dobro znane lastnosti medveda. Predvsem,
Samo izjemoma se medvedke v strahu, da jim da ni krvolo~na zver, ki bi samo ~akala na
majhni mladi~i na begu ne bodo mogli dovolj prilo`nost, da nas napade. Ravno nasprotno,
hitro slediti, rohne~ zapodijo v smeri, od koder moramo se zavedati, da je pred nami bitje, ki
prihaja opozorilo, a se ne oddaljijo preve~ od je ob sre~anju najmanj toliko, ~e ne {e bolj

16 17
 prestra{eno kot ~lovek. Zato se izogibajmo
vsakega giba, ki bi utegnil medveda {e bolj prestra{iti,
saj ga ravno skrajni strah za `ivljenje lahko
po`ene v napad.
kako ravnati,
~e pride do sre~anja
s posameznim medvedom ali medvedko
Obi~ajno se tudi najbolj tesna sre~anja s
posameznim medvedom tega ali onega spola,
zelo naglo razpletejo. [e preden se ~lovek dobro
zave, medveda pred njim ni ve~. Medved jo je
namre~ v grozi zaradi bli`njega sre~anja s
svojim najhuj{im sovra`nikom - ~lovekom,
jadrno pobrisal. V~asih medved ob takem
sre~anju v grozi zarjove, prestra{enemu
~loveku pa na mestu sre~anja pusti vsebino
svojega ~revesja, ki dokazuje, kako ga je
dogodek prestra{il. Zlobni jeziki natolcujejo, da
se neredko tudi prebavila ~love{kega udele`enca
ob tak{nih sre~anjih odzovejo na podoben na~in
kot medvedova - za kar pa medved seveda ne
more biti odgovoren.
18
Izredno redki so primeri, da se posamezni
medved, ~etudi opozorjen na bli`anje ~loveka,
no~e z umikom izogniti bli`njemu sre~anju.
To se zgodi zlasti takrat, ko prihod ~loveka
preseneti medveda, ki se je za~el gostiti s pravkar
najdeno mrhovino ali pravkar pridobljenim
plenom. V tak{nih primerih medved izjemoma
ni pripravljen odstopiti pravkar pridobljene
hrane prihajajo~emu vsiljivcu in se odlo~i braniti
svojo gostijo. Medved svojo odlo~itev vsiljivcu
sporo~a z groze~im ren~anjem, med katerim
popada in glasno drobi debelej{e kosti svojega
plena. Najbr` ni potrebno posebej poudarjati,
kako priporo~ljivo se je v takih primerih, sicer
mirno, a kolikor mogo~e hitro umakniti v skladu z
na~elom, da pametnej{i odneha.
kako ravnati,
~e pride do sre~anja
z osamljenim “zapu{~enim” mladim
medvedkom
Ravno tako mirno, a kolikor mogo~e hitro, se
je priporo~ljivo umakniti v smeri, iz katere smo
pri{li, ~e naletimo na osamljenega mladega medvedka.
Naj bo `ivalica {e tako ljubka in naj ka`e {e
tako izgubljen in zapu{~en videz in naj se tudi
{e tako milo in to`e~e ogla{a - se ji nikar ne
pribli`ujmo in je nikar ne sku{ajmo prijeti!
Medvedkova mati se kaj lahko mudi v bli`ini
in se utegne vsak hip pojaviti na prizori{~u.
@e bli`anje njenemu mladi~u bo dojela kot
ogro`anje svojega zaroda, kaj {ele, ~e kogarkoli
zaloti, da lovi ali celo dr`i njenega mladi~a. Tudi
najmirnej{a in najbolj dobrodu{na medvedka bo
v takem primeru brez opozarjanja in odla{anja
takoj napadla. V obrambi svojih mladi~ev pa
medvedka ne pozna milosti in posledice njenega
napada so lahko grozljive.
19
 Medvedke z ve~ mladi~i neredko katerega
izmed njih tudi izgubijo. Zlasti ~e jih nenadno
vznemirjenje prisili k hitremu odhodu, se
zadovoljijo s tem, da jim sledi tudi samo
eden od mladi~ev, medtem ko drugi ostane
zapu{~en. Zato najdbe zapu{~enih medvedkov
niso redke. Kljub temu pa ob sre~anjih z
osamljenim medvedkom ne ka`e preverjati, ali
je zapu{~en. V nepreglednem gozdnem okolju
namre~ ni mogo~e ugotoviti, ali je njegova mati
kje v bli`ini, zato pomeni bli`anje mlademu
medvedku najmanj tveganje hudih po{kodb,
~e ne celo `ivljenja. Pa~ pa je potrebno o
“zapu{~enem” medvedku takoj obvestiti pristojni
Zavod za gozdove ali lovsko organizacijo, ki potem
ugotovita, kaj se z njim v resnici dogaja.
20
kako ravnati,
~e pride do sre~anja
z medvedko, ki vodi enega ali ve~ mladi~ev
Bli`nja sre~anja z medvedko, ki vodi nedorasle
mladi~e, so ravno zaradi njene pripravljenosti
braniti svoj zarod tudi za ceno lastnega
`ivljenja, v~asih zelo neprijetna in tudi
nevarna. Pravzaprav so sre~anja z medvedkami,
ki vodijo mladi~e, izmed vseh sre~anj z medvedi med
potencialno najnevarnej{imi.
Kljub temu ob sre~anju ni razloga za paniko,
pa~ pa se moramo takrat zavedati, kako je
njihov izid odvisen tudi od na{ega ravnanja.
Zlasti ~e pridemo medvedki tako blizu, da
se po~uti huje ogro`ena in za~ne uprizarjati
navidezne napade, s katerimi odganja vsiljivca,
ni ravno lahko obstati in se samo postopoma
mirno umikati. Precej samoobvladovanja in
trdnih `ivcev je potrebnih za negibno prena{anje
bli`anja rohne~e in ren~e~e medvedke na nekaj
metrov razdalje. Stati iz o~i v o~i z medvedko,
ki divje ren~i in razkazuje mogo~no zobovje,
se od ~asa do ~asa vzpne na zadnje tace, s
sprednjimi pa zamahuje, da se vidijo razkre~eni
dolgi kremplji, prav zagotovo ni prijetno. A
vendar medvedka ne bo resni~no napadla, ~e
je dodatno ne vznemirimo z naglo kretnjo.
Kmalu se bo obrnila k mladi~em in jih za~ela
priganjati k hitrej{emu odhodu. Takrat je ~as
za pazljivo umikanje. Pri tem je potrebno dobro
pogledati, ~e ni morda kateri izmed mladi~ev
za{el v smer na{ega umika. Umikanje proti
kateremu izmed mladi~ev, bi medvedka lahko
dojela kot ogro`anje medvedka in se odzvala z
napadom.
Mladi medvedki, ki {e ne poznajo strahu
pred ~lovekom, utegnejo sre~anje z medvedjo
dru`ino dodatno ote`iti. Zgodi se, da razigrani
21
 presli{ijo svarilna opozorila matere in jo v
otro{ki radovednosti uberejo naravnost proti
prihajajo~emu. V takem primeru ne ka`e
~akati, da se nam tesno pribli`ajo, ker bi to
lahko vznemirilo medvedko. Ni drugega izhoda
kot se od mladi~ev ~im hitreje umikati, ne glede
na to, kam je trenutno usmerjena pozornost
medvedke.
Kot `e re~eno pa so bli`nja sre~anja z medvedko
`e zaradi njene ~uje~nosti zelo redka. In {e izmed
teh redkih sre~anj se jih prete`na ve~ina razplete
z enostavnim umikom medvedje dru`ine
brez stra{ilnih oziroma grozilnih nastopov
medvedke. Ne glede na to pa je dobro vedeti,
kako ravnati, ~e do nastopa medvedke vendarle
pride. Ravno v takih primerih smo namre~
najbli`je robu medvedje potrpe`ljivosti, ki je z
napa~nim ravnanjem ne smemo prekora~iti.
in kaj storiti, ~e medved
dejansko napade?
^e se lovec poda po sledi za obstreljenim oziroma
druga~e ranjenim medvedom, mora biti vsak
trenutek zasledovanja pripravljen na napad.
Zato se naj nih~e, ki mu je do `ivljenja, ne
podaja na tak{no zasledovanje brez zanesljivega
spremljevalca in {e zlasti ne brez dobrega in
v tem delu preizku{enega psa. Zasledovanje
ranjenega medveda je zavestno tveganje in namensko
izzivanje medveda k napadu, ki naj se ga loteva
samo tisti, ki dobro ve, kako mu je ravnati in je
takega ravnanja tudi sposoben oziroma je zanj
ustrezno opremljen in dovolj izku{en. Zato tu
ne bomo govorili o ravnanju pri namenskem
izzivanju medveda k napadu z zasledovanjem,
ampak o nenamenoma izzvanem napadu, do
katerega lahko pride, ~e se medvedu, {e zlasti
pa medvedki z mladi~i, ponevedoma pribli`amo
preko meje njune kriti~ne toleran~ne razdalje.
22
Pravzaprav je za primere, ko medved `e napade,
skoraj odve~ dajati kakr{ne koli napotke za
ravnanje. Odve~ zato, ker je napad vedno tako
nenaden in bliskovit, da napadeni sploh nima
~asa pomisliti, kako naj ravna. Obi~ajno ~loveka,
ki je nehote in nevede prekora~il kriti~no
toleran~no razdaljo, najve~krat medvedke z
mladi~i, podre na tla udarec s {apo, {e preden
se zave, da ima opravka z medvedom. U~inek
prvega udarca in nadaljnjega poteka napada
pa je odvisen od mnogih okoli{~in in tudi od
agresivnosti `ivali, ki je napadla in zelo malo
ali ni~ od ravnanja napadenega.
Medved in tudi medvedka z mladi~i se
v~asih zadovoljita `e s tem, da resni~nega ali
domnevnega nasprotnika s prvim udarcem
spravita s poti in se takoj zatem umakneta.
Ta prvi in edini udarec pa je lahko od primera
do primera druga~en. Od mnogih okoli{~in
je odvisno ali ta udarec prihajajo~ega samo
podre in mu, razen raztrgane obleke in morda
opraskane ko`e, ne pusti huj{ih posledic, ali
pa mu prizadene hudo po{kodbo in v~asih celo
usmrti.
Pogosto pa se napadajo~i medved oziroma
najpogosteje medvedka z mladi~i ne zadovolji
samo s prvim udarcem, s katerim polo`i
nasprotnika. Nasprotnika se loti {e na tleh z
zobmi in {apami. A tudi tak{ni napadi med
seboj niso enaki. Gredo od tega, da medvedje
z udarci {ap nasprotnika valjajo po tleh, a mu
razen strgane obleke in nekoliko s kremplji
na~ete ko`e, poleg seveda dobr{ne mere strahu,
ne prizadenejo huj{ega, pa do tega, da s kremplji
z nasprotnika strgajo vso obleko, povrhu pa
tako spraskajo, da na njem ne ostane niti za
ped cele ko`e, ob pogostih huj{ih po{kodbah
mi{ic in kosti. [e huj{e so posledice, ~e za~ne
medved poleg udarjanja s {apami, napadenega
popadati {e z zobmi - torej gristi. ^eprav zelo
redki, so znani napadi, katerih posledic ni
23
 moglo odpraviti niti dolgotrajno zdravljenje v
bolni{nici in tudi tak{ni, ko je `rtev po{kodbam,
zadanim med napadom, podlegla.
Vsega tega ne omenjamo zato, da bi {irili med
ljudmi strah pred medvedom, ampak zato,
da bi jih opozorili, naj bodo po obmo~jih,
kjer lahko naletijo na medveda, previdni.
Predvsem naj ga sku{ajo z glasno hojo in
druga~nim hrupom oziroma zvoki ~im bolj
zgodaj in na dale~ opozoriti na bli`anje. ^e
pa do sre~anja z medvedom `e pride, naj bo
povedano samo dodaten razlog za ustrezno
mirno in premi{ljeno ravnanje. Ponovno
poudarjamo, da medved ~loveka ne napade
zaradi lakote, niti iz hudobije, ampak samo v
stiski, ko se po~uti skrajno ogro`enega. Zato
se ob sre~anjih z medvedom ogibajmo vsega,
kar bi ga utegnilo dodatno stra{iti in v njem
vzbujati ob~utek skrajne ogro`enosti. Samo na
ta na~in se bomo ognili nevarnosti napada. Ko
pa medved `e napade, potem ni ve~ kaj storiti
- ostane edino {e upanje, da posledice napada po
naklju~ju ne bodo najhuj{e.
kaj se lahko zgodi,
~e nas ob sre~anju z medvedom
spremlja pes
Stoletja zasledovanja in preganjanja, v katerih
so psi imeli vedno vidno in pomembno vlogo,
so, kakor ka`e, vcepila na{im medvedom, ~e `e
ne strahu, pa vsaj velik odpor do psa. Medved se
`e pasjemu kadavru izogiba in ga jé samo, ~e res
nima na voljo ni~ drugega. Posamezni medved,
naj bo tega ali onega spola, bo vedno be`al pred
psom, ki se za`ene proti njemu in mu lajajo~
sledi. Celo medvedka z dovolj odraslimi mladi~i,
ki materi lahko dovolj hitro sledijo, se pred
sitnim pasjim razgraja~em najraje umakne.
Najbr` ne zato, ker bi se neznatnega vsiljivca
24
tako zelo bala kot zato, ker se je v medvede v
stoletjih preganjanja vtisnilo spoznanje, da psu
obi~ajno sledi najhuj{a nevarnost - ~ovek.
Ker medved ob pasjem laje`u nagonsko pri~akuje
huj{o nevarnost, lahko pes - posebno, ~e ni
dovolj oster in napadalen - spravi gospodarja
v hude te`ave. ^e medvedki negodni mladi~i
ne morejo dovolj hitro slediti, jih za~ne pred
psom braniti. Rohne~ se po`ene nad psa. ^e
se pes ustra{i in z umikom poi{~e pomo~i
pri gospodarju, takoreko~ privede razdra`eno
medvedko naravnost nadenj.
Nasprotno pa je pogumen in oster pes lahko
gospodarju ob napadu medveda v veliko
pomo~.
Dokler lastnosti svojega psa ob sre~anjih z medvedom
ne poznamo, ga je povsod, kjer obstoja verjetnost
takega sre~anja, najbolje imeti ob sebi na povodcu.
Tudi pes na povodcu nas lahko s svojim
vedenjem opozori na sve`o medvedovo sled ali
bli`ino medveda, ne da bi nas pri tem spravljal
v nevarnost. Obenem pa oster in pogumen pes
tudi na povodcu lahko s hitrim protinapadom
zmede nenadni napad medveda in pomaga
gospodarju iz najhuj{ega. Na kratko lahko
zaklju~imo, da je pes ob gospodarju pri sre~anjih
z medvedom najve~krat za`elen in koristen
spremljevalec, medtem ko nenadzorovano
tavajo~i pes lahko gospodarja spravi v hudo
nevarnost.
25
 medvedi v bli`ini
bivali{~ ljudi in naselij
Zadnjih nekaj let ljudje pogosteje kot prej opa`ajo medvede
okrog zaselkov in naselij, ki le`ijo blizu gozdov. Znani
so primeri, ko je medved pri belem dnevu pri{el
celo med hi{e in ni kazal strahu pred ljudmi.
Razumljivo je, da tak{na dogajanja ve~ajo
mo`nosti sre~anj z medvedom in s tem seveda
tudi mo`nost nastanka konfliktnih situacij.
Zato tak pojav tudi ljudi, vajene bli`ine
medvedov, vznemirja in spro`a najrazli~nej{e
govorice in domneve o njegovem vzroku.
Najpogosteje ljudje zaklju~ijo, da se je
{tevil~nost medvedov v zadnjih letih mo~no
pove~ala. Menijo, da je k temu pove~anju poleg
sicer{njega prirastka pripomogel {e prihod
medvedov iz Bosne in Hrva{ke, od koder naj bi
se umikali pred vojnimi dogajanji. Tega dokaj
raz{irjenega iz ~istih domnev izhajajo~ega
mnenja pa dejanski v naravi ugotovljeni
podatki ne potrjujejo.
Predvsem ne ka`ejo pove~anja {tevil~nosti
sistemati~no dvakrat letno, na isti dan ob polni
luni spomladi in jeseni na vseh mrhovi{~ih v
Sloveniji opravljena {tetja medvedov. Na njih `e
ve~ zaporednih let na{tejejo okrog 280 medvedov.
Ker vsi medvedje ne pridejo na mrhovi{~a in
ker nekatere po bli`njih mrhovi{~ih {tejejo tudi
po dvakrat, s takim {tetjem sicer ni mogo~e
ugotoviti absolutnega {tevila medvedov, pa~
pa je s primerjavo rezultatov iz posameznih
zaporednih let mogo~e z veliko mero
zanesljivosti zaklju~iti, ali {tevil~nost nara{~a,
upada ali ostaja pribli`no enaka. Pribli`no
26
enako {tevilo na{tetih medvedov `e nekaj
zaporednih let torej ka`e, da ostaja {tevil~nost
medvedov v Sloveniji, ob redno dovoljenem
odstrelu okrog 40 medvedov na leto, `e dolgo
enaka vsaj v svojem osrednjem delu. Morebitni
prese`ek prirastka pa se izseljuje predvsem v
severozahodni smeri v alpski prostor.
Tudi sistemati~na opazovanja medvedov v
gojitvenih lovi{~ih Medved Ko~evje in Jelen
Sne`nik, ki ga opravljajo poklicni lovski ~uvaji,
ne nakazujejo ve~anja {tevil~nosti medvedov.
Pripovedovanja lovcev ~lanov lovskih dru`in,
kako se po njihovih lovi{~ih kar tare medvedov,
je potrebno pripisati njihovi `elji po povi{anju
letnega odstrela medvedov in ne pove~ani
{tevil~nosti te divjadi.
O tem, kako bistvenega pove~anje {tevil~nosti
medvedov v Sloveniji ni mogo~e pripisati
izrednemu prilivu osebkov iz juga, govorijo
podatki iz sosednjega Gorskega Kotarja
na Hrva{kem, ki ga skupaj s povr{ino na
na{i strani meje naseljuje enotna medvedja
populacija, v katero spadajo tudi vsi na{i
medvedje. Iz Gorskega Kotarja, {e posebej iz
obmo~ja narodnega parka Risnjak poro~ajo,
da je po uvedbi novega lovskega zakona in z
njim predpisanega zakupnega sistema lovstva
{tevilo medvedov zelo upadlo. Zakupniki lovi{~
namre~ od upravnih oblasti na razli~ne na~ine
izsiljujejo {tevil~no pretiran odstrel medvedov,
da si s prodajo odstrela tujcem povrnejo ve~ji
del zakupnine. ^e bi bilo kaj resnice v govoricah,
kako so se medvedje umikali vojnim dogajanjem
v Bosni in Liki, bi se to najprej moralo poznati v
sosednjem Gorskem Kotarju, kjer ni bilo bojev,
in {ele zatem pri nas. Ravno tako nemogo~e
je, da bi {tevil~nost medvedov na enem delu
obmo~ja enotne populacije nara{~ala, na
drugem pa upadala, saj vemo, kako medvedje
potujejo po vsem tem prostoru. Torej se ne
moremo motiti, ~e zaklju~imo, da pove~anemu
27
opa`anju medvedov okrog naselij ne more biti
vzrok bistveno pove~anje njihove {tevil~nosti,
temve~ nekaj drugega. Po vsej verjetnosti je eden
razlogov pojava medvedov v bli`ini naselij slab{anje
`ivljenjskih mo`nosti medvedov v njihovih dosedanjih
odmaknjenih naravnih habitatih. Te mo`nosti po
razli~nih okoli{ih slab{ajo razli~ni pritiski
sodobne civilizacije na naravo, {e zlasti povsod
prisotno vna{anje nemira v njihovo nekdaj
mirno `ivljenjsko okolje. ^e vemo, koliko
novih gozdnih cest je bilo zgrajenih samo v
zadnjih desetletjih in ~e si zamislimo, kak{no
pove~anje gozdarskih del so povzro~ile in
predvsem kolik{ne mno`ice obiskovalcev od
pohodnikov, kolesarjev, motoristov, gobarjev
in kar je {e takih so po njih vdrle tudi v najbolj
odmaknjene in skrite gozdne okoli{e, potem si
ni te`ko predstavljati kak{en nemir so vnesle v
{e nedavno tihe gozdove.
Tesno s prvim je povezan drugi razlog za bli`anje
medvedov naseljenim krajem. Z vdorom ljudi v
gozdove, ki ga {irjenje motorizacije iz dneva v
dan pove~uje, se namre~ medvedje na bli`ino ljudi
vse bolj privajajo. ^e je neko~ prihod ~loveka v
medvedovo gozdno prebivali{~e pogosto zanj
pomenil tudi `ivljenjsko nevarnost, pa danes
vse pogosteje sre~uje prav v povsod po svojem
`ivljenjskem prostoru ljudi - izletnike, gobarje
itd., ki ga prav ni~ ne ogro`ajo. Ker se pred
njimi nima ve~ kam ve~ umakniti, obenem pa
je izredno inteligentna `ival, ki velik del svojega
vedenja izoblikuje na podlagi ”osebnih” izku{enj,
pogosta sre~anja z ljudmi v medvedu postopno
razgrajujejo v stoletjih pridobljeni strah pred
~lovekom. Ko se medved privadi prisotnosti
ljudi v njegovem gozdnem okolju, se ne boji
pribli`ati njihovim bivali{~em in naseljem.
Tretji razlog za pribli`evanje medveda naseljem
so bolj{e mo`nosti prehranjevanja v njihovi bli`ini.
Okrog naselij so obdelane povr{ine z vabljivimi
rastlinami od detelj, ki jih medved zelo rad
28
pase, do koruze, ovsa in drugih `it, ki so zlasti,
dokler so mle~na, prava poslastica za medveda
- da o sadovnjakih z jeseni zore~im sadjem niti
ne govorimo. Na tak{ne povr{ine so medvedje
sezonsko `e od nekdaj radi zahajali, ~eravno
neko~ zlasti na tiste od naselij bolj oddaljene.
^etrti in morda najpomembnej{i razlog za
bli`anje medveda naseljem pa je neodgovorno
odmetavanje u`itnih odpadkov in neurejena smeti{~a
okrog naselij. Ravno najrazli~nej{e poslastice kot
star kruh, nagnito sadje ali celo klavski ostanki
od zakola doma~ih `ivali, ki jih tam vse leto
lahko najde, torej tudi v ~asu, ko je drugod
malo hrane, odlo~ilno prispevajo k temu,
da medved tudi najbolj neposredno bli`ino
~love{kega bivali{~a ali celega naselja vklju~i
v svoj `ivljenjski prostor. Samo ~e enkrat ali
dvakrat - zlasti v ~asu pomanjkanja - naleti na
slasten zalogaj, bo tudi tak{en kraj za~el redno
obiskovati na svojih pohodih za iskanje hrane.
^e pogosto dobiva dobrote za pod zob, prvi trije
razlogi za njegovo bli`anje naseljem niti niso
potrebni. Vabljiva hrana ga bo pritegnila tudi od
dale~ iz mirnega okolja in tudi prirojeni strah
pred ~lovekom bo potisnil v ozadje, ~e mu bo to
omogo~ilo priti do vabljivega zalogaja.
Da je mogo~e medveda s hrano privabiti in
“privezati” na dolo~eno mesto, so lovci vedeli
`e dolgo pred ~asom, ko so pritiski civilizacije
vdrli v medvedja gozdna bivali{~a. Zato so mu
urejali mrhovi{~a. Prihodi medvedov, poleg
rjavih tudi ~rnih in belih, iz nedotaknjenih
divjin k ~love{kim bivali{~em na odlagali{~a
in smeti{~a pa so bili `e dolgo znani predvsem
iz Kanade in ZDA. Zlasti nevarno je, ~e za~ne
v tamkaj{njih krajih k naseljem zahajati
najbli`ji sorodnik na{ega rjavega medveda, a
neprimerno napadalnej{i grizli, ki so mu zato
tudi dali znanstveno ime Ursus arctos horribilis
ali stra{ni medved. Ni~ manj te`av od grizlija
pa ne prizadeva ljudem, ko se pribli`a naseljem,
29
{e predrznej{i in vsiljivej{i, predvsem pa
neprimerno pogostej{i ~rni medved ali baribal
(Ursus americanus). Zato so tam povsod,
kjer `ive medvedi, tudi na pode`elju uvedli
kovinske smetnjake, ki jih medved ne more
odpreti. Odlaganje smeti in odpadkov v take
smetnjake je obvezno. Vsakomur, ki odmetava
odpadke, {e zlasti u`itne, v prosto naravo, grozi
visoka denarna kazen. Na ta na~in u~inkovito
prepre~ujejo bli`anje medvedov naseljem in
bivali{~em ljudi.
O tem, kako je z odmetavanjem vseh vrst
odpadkov in ostankov na na{em pode`elju
tudi po obmo~jih, kjer `ivijo medvedje, pa je
bolje ne govoriti, kaj {ele pisati. Vsak odvr`e,
kar ima odpadkov, tja, kjer mu je okrog naselja
najprikladnej{e. Ko potem ljudje opazijo blizu
naselja medveda, pa modrujejo, koliko jih mora
biti {ele globje v gozdu, ~e hodijo `e okrog hi{.
Vsekakor pa bi za pojav medveda pri naselju
dobili najbolj to~en odgovor, ~e bi se pred
zaklju~kom, da je to posledica pre{tevil~nosti
teh zverin zaradi njihovega prihoda od bog si
ga vedi kod, vpra{ali, kam odmetavajo u`itne
odpadke, vklju~no s klavskimi ostanki. Potem
bi se lahko kve~jemu ~udili, da jih medvedje
{e pogosteje ne obiskujejo in kako malo jih je,
da jih ne vidijo okrog hi{ {e ve~. Kdor torej ob
svojem bivali{~u in naselju ne `eli medveda, naj
ne odmetava po okolici ni~esar u`itnega! ^e se
bodo vsi dr`ali tega na~ela, medveda okrog
naselij in hi{ zagotovo ne bodo videvali.
30
zaklju~ek
Pri pisanju o medvedu in ravnanju ob sre~anju z
njim nas je vodila `elja seznaniti ~im ve~ ljudi
s tem pomembnim in dragocenim pripadnikom
na{e prvobitne narave. Iz nepoznavanja se
namre~ porajata nezaupanje in strah, ki jima
vse prepogosto sledi sovra`no ukrepanje in
uni~evanje ne samo drugih `ivih bitij v naravi,
ampak tudi ljudi. Nasprotno pa resni~no
poznavanje krepi samozavest in odpravlja
neutemeljeni strah, s tem pa ustvarja mo`nosti
za strpno so`itje. Ta resnica se potrjuje tudi v
zvezi z medvedom. V krajih, kjer ga iz lastnih
izku{enj poznajo, se medveda manj bojijo in
so do njegovega obstoja in ohranitve v naravi
neprimerno strpnej{i kot tam, kjer se je za~el
po dolgih desetletjih ali celo stoletjih ponovno
pojavljati in ga ljudje {e ne poznajo.
Podlaga za uspe{no so`itje je lahko samo
resni~no poznavanje brez prikrivanj ali
poudarjanj, naj bo dobrih ali slabih strani.
Zato smo tak{nega kakr{en je v resnici sku{ali
prikazati tudi medveda. Ne kot dobrodu{no
in nikomur nevarno bitje, ki spominja na
pli{astega medvedka. A tudi ne kot krvolo~no
zver, ki si prizadeva ~loveku prizadeti {kodo na
imetju in zdravju ali celo `ivljenju. Niti prvo
niti drugo ni res. Pa~ pa je medved prvobitno
`ivo bitje, kakr{nega je izoblikovala narava
za pre`ivetje in opravljanje pomembne vloge
v njenih `ivljenjskih zdru`bah. To prvobitno
bitje s prirojenimi in od narave izoblikovanimi
nagoni si prizadeva danes pre`iveti v zanj manj
prijaznih okoli{~inah tudi s pridobivanjem
31
`ivljenjskih izku{enj in presoje, ki mu jo
dopu{~ajo od narave dane lastnosti. Ker se po
nagonih, mo`nostih pridobivanja izku{enj in
presoje medved mo~no razlikuje od ~loveka, je
so`itje z njim mogo~e samo, ~e ga sku{amo
razumeti in ne soditi po lastnih merilih.
^e medved zaide iz svojega danes mo~no zo`e-
nega in od pritiskov civilizacije osiroma{enega
gozdnega `ivljenjskega okolja na polje in v sa-
dovnjak, {e ni {kodljivec. Tudi ni krvolo~en, ~e
se loti doma~ih `ivali brez varstva, {e posebno,
~e zahajajo v njegov gozdno gorski `ivljenjski
prostor ali se v njem celo stalno zadr`ujejo. Rav-
na samo po naravnem nagonu, ki mu narekuje
na najla`ji na~in priti do ~im ve~ kar najbolj{e
hrane. Tudi to, da v~asih pobije toliko doma~ih
`ivali, kolikor more, je ~isto nagonsko ravnanje,
ki mu narekuje oskrbeti si hrano na mrhovini
tudi v prihodnjih dneh. Razlog, da pri tem lahko
pride do naravnost nezasli{anih pokolov desetin
in desetin doma~ih `ivali, ni v medvedovi krvo-
lo~nosti, pa~ pa v tem, ker so doma~e `ivali iz-
gubile vse mehanizme, s katerimi se divje `ivali
tak{ne usode uspe{no ubranijo. Ker zaradi pri-
rojenih sposobnosti obrambe masovni pokoli
divjih `ivali obi~ajno sploh niso mo`ni, narava
v medvedu in drugih zvereh tudi ni razvila na-
gona, ki bi mu prepre~eval masovne pokole.
Zato pa je naloga misle~ega ~loveka, da doma~e
`ivali varuje in zavaruje pred medvedom in
drugimi zvermi. Za ta namen ima danes,
poleg `e dolgo znanih in preizku{enih na~inov
zavarovanja polj in `ivali, {e veliko modernih in
zelo u~inkovitih naprav in ukrepov. Vsekakor
{koda, ki jo povzro~i medveda na poljih in
doma~ih `ivalih, danes v kulturni dr`avi ne
sme prav nikjer ve~ biti razlog za kar po~ezno
in splo{no preganjanje medveda. To pa seveda
ne pomeni, da ne bi smelo biti dovoljeno pose~i
32
med medvede z odstrelom. Ustrezen odstrel z
namenom usklajevanja populacije z mo`nostmi
za njeno pre`ivljanje v danem okolju je nujen
in slej ko prej so nujni posegi s pu{ko tudi
v primerih medvedov, ki izgubijo ves strah
pred ~lovekom in zato postanejo potencialni
vir neza`elenih konfliktov. Vsaka pretirana
sentimentalnost je v takih primerih ohranitvi
medveda v veliko {kodo. Ne gre pozabiti, da vsak
konflikt izzove med ljudmi tudi do medveda
negativna razpolo`enja. ^e se konflikti stalno
ponavljajo in kopi~ijo, lahko za~ne javno mnenje
nasprotovati ohranitvi medveda. Ohranitev
medveda kakor ostale narave pa ni odvisna samo
od ~rk zakonov na papirju, temve~ predvsem od
pripravljenosti ali nasprotovanja ljudi.
[e najmanj razloga za preganjanje medveda je v
domnevi, da ogro`a zdravje in `ivljenje ~loveka.
Ne zato, ker so dejanski napadi medveda s
hudimi posledicami za ~loveka v Sloveniji tako
redki. Konec koncev ni dopustna ravnodu{nost
niti, ~e gre za uni~enje enega samega ~love{kega
`ivljenja, naj bo zaradi smrti ali hudih trajnih
posledic medvedovega napada. Pa~ pa zato,
ker se je z nekaj previdnosti in zelo enostavno
mogo~e izogniti tudi tako redkim primerom
napadov medveda za ~loveka. Do napada
medveda pa ne bi smelo priti, ~e vsaj pribli`no
ravnamo tako kot je priporo~eno v zapisu.
@ivalski psihologi sicer {tejejo medveda med
najbolj nepredvidljive `ivalske vrste na svetu, res
pa je tudi, da je medved `ivo bitje, ki ustrezno
okoli{~inam spreminja in prilagaja svoje
ravnanje. Vsaj teoreti~no je zato mogo~e naleteti
na `ival, ki ne bo pri sre~anjih reagirala tako kot
je to mogo~e zaklju~iti na podlagi dosedanjih
izku{enj. Prakti~no pa je verjetnost naleteti na
tak{no `ival - ~e ra~unamo na redkost sre~anj
- malone takoreko~ izklju~ena.
33
 zalo`ilo
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Republike Slovenije
izdala
Gozdarska zalo`ba
pri Zvezi gozdarskih dru{tev
besedilo
Anton Simoni~
fotografije
Janez Kone~nik
urednik
Jurij Begu{
oblikovanje
Marijan Mo~ivnik
tisk
Tisk @nidari~
naklada
5000 izvodov

Ljubljana 1998

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
599,742.2(497.4)
SIMONI^, Anton
Sre~anja z medvedom / (besedilo Anton Simoni~ ;
fotografije Janez Kone~nik). - Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo
gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 1998
Avtor naveden v kolofonu
ISBN 961-90479-9-0
1. Gl. stv. nasl.
77481728

Po mnenju Ministrstva za {olstvo in {port {t. 415-429/98 z dne 12.08.1998

34 3 pla~uje 5 % davek od prometa proizvodov.
{teje ta publikacija med proizvode, za katere se po tarifni {tevilki 35
sre~anja z medvedom,
ki so mo`na danes,
naj ostanejo mo`na
tudi v prihodnje

36