P. 1
Matematika 6 Mak

Matematika 6 Mak

|Views: 792|Likes:
Published by Gina Roberts

More info:

Published by: Gina Roberts on Jul 08, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/10/2015

pdf

text

original

DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Skopje, 2011 Skopje, 2011
J JOVO STEFANOVSKI OVO STEFANOVSKI
NAUM CELAKOSKI NAUM CELAKOSKI
Drag u~eniku!
Ti si ve}e vo {esto oddelenie i si navlezen vo tajnite na matematikata.
So matematikata se sre}ava{ sekojdnevno: na u~ili{te, doma, pa duri i vo tvoite
igri.
So ovaa kniga }e nau~i{ novi interesni sodr`ini od broevite. ]e stekne{ novi soz-
nanija od geometrijata. Vo temata Merewe }e gi izu~i{ mernite edinici za pove}e
veli~ini i operaciite so niv.
Knigava e podelena na ~etiri tematski celini. Tematskite celini zapo~nuvaat so
nivnata sodr`ina, a nastavnite edinici vo niv se numerirani.
Vo nastavnite edinici ima oznaki vo boja i preku niv se ispi{ani poraki, aktivnos-
ti, obvrski i drugi sugestii, i toa:
Nastavnite edinici zapo~nuvaat so ne{to {to ti e pozna-
to. Treba da se potseti{ i da gi re{i{ dadenite barawa. Toa
}e ti koristi pri izu~uvaweto na novoto vo lekcijata.
So ovie oznaki nastavnata edinica e podelena na delovi
(porcii) koi se odnesuvaat na novi poimi.
So vakvite oznaki se ozna~eni aktivnostite, pra{awata i
zada~ite {to }e gi re{ava{ samostojno ili so pomo{ na tvo-
jot nastavnik. Vo ovoj del go u~i{ novoto vo lekcijata, zatoa
treba da bide{ vnimatelen i aktiven za podobro da go nau~i{
i razbere{. Najbitnoto e oboeno so `olta boja.
Najbitnoto od lekcijata e izdvoeno vo vid na pra{awa,
zada~i ili tvrdewa. Toa treba da go pameti{ i da go
koristi{ vo zada~i i prakti~ni primeri.
Ovoj del sodr`i pra{awa i zada~i so koi mo`e{ da se
proveri{ dali pogolemiot del od izu~enoto go razbira{ za da
mo`e{ da go primenuva{ i da go koristi{ vo sekojdnevniot
`ivot.
Treba redovno i samostojno da gi re{ava{ ovie zada~i.
So toa podobro }e go razbere{ izu~enoto, a toa }e ti bide
od golema polza.
Potrudi se da gi re{ava{ zada~ite i problemite vo ovoj
del. So toa }e znae{ pove}e i }e bide{ pobogat so idei.
Koga }e naide{ na te{kotii pri izu~uvaweto na matematikata ne otka`uvaj se,
obidi se povtorno, a upornosta }e ti donese rezultat i zadovolstvo.
]e n¢ raduva ako so ovaa kniga ja zasaka{ matematikata pove}e i postigne{ odli~en
uspeh.
Od avtorite
Potseti se!
Problemi
Zada~i
Treba da znae{
1.
2.
3.
...
...
,
A B
Proveri se?
3
1. Mno`estvo. Na~ini
na zapi{uvawe 4
2. Broj na mno`estvo.
Kone~ni mno`estva 7
3. Ekvivalentni mno`estva.
Ednakvi mno`estva.
Podmno`estvo 9
4. Presek, unija i razlika na
mno`estva 12
5. Podreden par. Dekartov
proizvod 15
6. Niza od prirodnite broevi 17
7. Dekaden broen sistem 20
8. ^itawe i zaokru`uvawe na
prirodni broevi 23
9. Instrumenti za pribirawe
podatoci 26
10. Sobirawe 27
11. Odzemawe 29
12. Zavisnost na zbirot i
razlikata od promenata na
komponentite 31
13. Mno`ewe 34
14. Delewe 37
15. Zavisnost na proizvodot i
koli~nikot od promenata na
komponentite 40
16. Broen izraz. Ravenki 43
17. Aritmeti~ka sredina 47
18. Delivost na prirodni broevi.
Delivost na zbir i razlika 48
19. Priznaci za delivost so
2 i so 5 51
20. Priznaci za delivost so
3 i so 9 53
21. Priznak za delivost so 4 55
22. Prosti i slo`eni broevi.
Pretstavuvawe slo`en broj
kako proizvod od prosti
mno`iteli 57
23. Zaedni~ki delitel.
Najgolem zaedni~ki delitel 60
24. Zaedni~ki sodr`atel.
Najmal zaedni~ki sodr`atel 63
25. Slikoven dijagram.
Stolbest dijagram 66
26. U~e{e za prirodni broevi.
Proveri go svoeto znaewe 68
TEMA 1. PRIRODNI BROEVI
MNO@ESTVO. NA^INI NA ZAPI[UVAWE
4
Potseti se!
Na crte`ot se pretstaveni mno`es -
tvoto A i mno`estvoto V so Venovi
dijagrami.
A
V
Elementite na mno`estvoto A se
cvetovi.
[to se elementite na mno`estvoto V?
a
b
v
g
Iska`i usno edno mno`estvo A i zapi{i gi negovite elementi.
Na crte`ot e pretstaveno mno`estvoto S so Venov dijagram.
Iska`i dva objekta {to ne se elementi na tvoeto mno`estvo A.
Koi broevi se elementi na mno`estvoto S?
Neka so D e ozna~eno mno`estvoto
od site denovi vo sedmicata.
Kolku elementi ima mno`estvoto D?
Dali mesecot april e element na
mno`estvoto D?
Zapi{i gi site elementi na mno-
`estvoto D.
Da zapomnam! Edno mno`estvo e opredeleno ako se znae koi se
site negovi elementi.
1
5
4
3
7
2
6
S
Mno`estvoto S mo`e da se zapi{e na tabelaren na~in
(so redewe na elementite), taka {to }e se zapi{at me|u
zagradi site negovi elementi, odvoeni so zapirki, t.e.
C = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7}.
1
2
3
Zapi{i go mno`estvoto P so Venov dijagram.
Zapi{i go mno`estvoto R na tabelaren na~in, taka {to broevite }e gi podredi{
po~nuvaj}i od najmaliot.
Zapi{i go mno`estvoto R na tabelaren na~in, taka {to broevite }e gi podredi{
po~nuvaj}i od najgolemiot.
Elementi na edno mno`estvo R se broevite: 10, 6, 2, 8 i 4.
4
A
B
5
6
7
8
5
Zapi{i go na tabelaren na~in mno`estvoto A od bukvi {to se upotrebeni vo
zborot masa.
Zapi{i go mno`estvoto A na tabelaren na~in.
Pri zapi{uvaweto na mno`estvo na tabelaren na~in,
redosledot na elementite ne e biten.
Ako bukvata x se upotrebi kako zamena za imiwata na ~leno -
vite od semejstvoto Acevski, mno`estvoto A mo`e da se zapi{e:
A={x | x e ~len na semejstvoto Acevski}.
Vaka zapi{ano mno`estvoto A velime deka e pretstaveno na opisen na~in.
Zapi{i go mno`estvoto Y od site samoglaski vo makedonskata azbuka.
so Venov dijagram; na tabelaren na~in.
Mno`estvoto S={x | x e cifra od brojot 2638} zapi{i go:
Zapi{i go mno`estvoto R na tabelaren na~in.
So koj od slednite zapisi mno`estvoto R e pretstaveno na opisen na~in?
a) {x | x >19}.
b) {x | x e neparen broj od vtorata desetka}.
v) {x | x e priroden broj od vtorata desetka}.
Na crte`ot e dadeno mno`estvoto R so Venov dijagram.
11
15
19
17
13
R
Da zapomnam! Mno`estvoto {m, a, s, a}
pra vilno se zapi{uva {m, a, s}. Istite
elementi vo mno `estvoto se zapi{uvaat
samo edna{.
Semejstvoto Acevski go so~inuvaat: tatkoto Petar, majkata
Biljana, sinot Dragan i }erkata Ana.
Neka so A e ozna~eno mno`estvoto od site ~lenovi na semej -
stvoto Acevski.
9
Razgledaj go mno`estvoto M zapi{ano so Venoviot dijagram.
Elementi na mno`estvoto M se bukvite od zborot klupa.
k
a
p
u
l
M
„Bukvata k e element na mno`estvoto M
ili k mu pripa|a na M“
„Bukvata a e element na mno`estvoto M
ili a mu pripa|a na M“
„Bukvata e ne e element na mno`estvoto M
ili e ne mu pripa|a na M“
k ∈ M
a ∈ M
e ∉ M
Velime: Zapi{uvame:
V
10
11
6
Na crte`ot e pretstavena edna otse~ka a i to~kite: A, B, C,
N, L, K i S.
Treba da znae{
So koristewe na znacite ∈ ili ∉ zapi{i to~ni tvrdewa za bukvite i, s, l,
u, p i mno`estvoto M.
Zapi{i to~ni tvrdewa za to~kite ozna~eni na crte`ot i
za otse~kata a so koristewe na znacite ∈ ili ∉.
Nacrtaj prava p i ozna~i to~ki R, P, S i L takvi {to:
R ∉ p; P ∈ p; S ∈ p i L ∉ p;
S
A
a
L
S
V
K
N
Da navede{ primeri na
mno`estva;
da pretstavi{ dadeno mno -
`estvo so Venov dijagram,
na opisen i na tabelaren
na~in;
pravilno da gi koristi{
znacite ∈ i ∉.
Koga edno mno`estvo e opredeleno?
Zapi{i go mno`estvoto K ~ii elementi se broe-
vite: 1, 3, 5, 7 i 9:
Koj broj od prvata desetka e element, a koj ne e
element na mno `estvoto K? Zapi{i go toa so koris-
tewe na zna cite ∈ ili ∉.
so Venov dijagram; na tabelaren na~in;
na opisen na~in.
Zada~i
e
p
b
A
V
Na crte`ot se dadeni mno`estvata
A i V.
1.
k
a
u
Koi bukvi se elementi na mno`es -
tvoto A?
Od bukvite {to se elementi na mno
`estvoto V sostavi zbor (ime na
drvo).
Zapi{i go mno`estvoto A na tabelaren
na~in, a mno`estvoto V na opisen na~in.
So koristewe na znacite ∈ ili ∉
zapi{i koja od bukvite: e, u, b, k e ele-
ment na mno `estvoto V.
Nacrtaj edna otse~ka i ozna~i ja so a.
Ozna~i to~ki M, N, C, D i Y taka {to:
M ∈ a, N ∉ a, C ∈ a, D ∈ a i S ∉ a.
2.
So Venov dijagram zapi{i mno`estva
A i V takvi {to:
1 ∈ A, 2 ∈ A, 2 ∈ B, 3 ∈ A, 4 ∈ A, 4 ∈ B,
5 ∈ A, 6 ∈ A, 6 ∈ B, 7 ∈ B, 8 ∈ A, 8 ∈ B
i 9 ∈ B.
3
Proveri se!
Potseti se!
7
BROJ NA MNO@ESTVO. KONE^NI MNO@ESTVA
Mno`estvoto A e dadeno so Venov
dijagram.
Od koi elementi e sostaveno mno -
`estvoto A?
Izbroj gi elementite na A.
Kolku elementi ima mno`estvoto A?
Razgledaj gi mno`estvata A, V i S
i odgovori na pra{awata.
1
Od koi elementi e sostaveno sekoe
od mno`estvata?
Kolku elementi ima sekoe od mno -
`estvata A, V i S?
a
c
d
b
A
Voo~iv! Mno`estvoto A ima 3
elementi, V ima 7 elementi i
mno`estvoto S ima 99 ele-
menti.
Brojot na elementite na dadeno mno`estvo A se vika broj na A i se ozna~uva so δA.
Zapomni!
Voo~i i zapomni!
Kolku elementi ima mno`estvoto devoj~iwa
vo tvojata paralelka?
Kolku vkupno u~enici ima mno`estvoto
mom~iwa vo tvojata paralelka?
Kolkav e brojot na site u~enici vo tvojata
paralelka?
Na sekoe od ovie mno`estva mu go odredi brojot na negovite elementi.
Site ovie mno`estva se kone~ni mno`estva.
2
Najvisokata planina vo Republika Makedonija e
Korab. Vrvot na Korab e visok 2 764 metri.
Kolku elementi ima mno`estvoto planini vo
Republika Makedonija {to se povisoki od 3 000
metri?
3
4
A = {juni, juli, januari}
C = {x | x e mesec vo godinata ~ie ime zapo~nuva
so bukvata l}.
Odredi go brojot na mno`estvata A, V i S.
Maj
V
A
B
A = {a, b, c};
B = {x | x e den vo sedmica};
C = {x | x e priroden broj pomal od 100}.
5
8
Voo~uva{ deka mno`estvoto planini od zada~ata 3 i mno`estvoto S od
zada~ata 4 nemaat nitu eden element.
Mno`estvoto {to nema nitu eden element se vika prazno mno`estvo i se
ozna~uva so znakot ∅. I praznoto mno`estvo se smeta za kone~no mno`estvo.
M = {x | x e planina vo R. Makedonija povisoka od 3 000 metri} = ∅.
δ∅ = 0.
Navedi eden primer za prazno mno`estvo.
[to e broj na mno`estvo;
da navede{ primeri za
kone~no i za prazno
mno`estvo.
Zapi{i primer za:
kone~no mno`estvo S takvo {to δS = 3;
mno`estvo Y takvo {to δY = 0.
`iteli na Prilep;
yvezdi na neboto;
zrnca `ito vo edna vre}a;
broevi {to mo`e da se zapi{at so
cifrata 1?
Zada~i
Odredi go brojot na elementite na
mno`estvoto:
L = {2, 4, 6, 8, 10}
S = {x | x e u~enik vo V oddelenie
povisok od 5 metri}
K = ∅
1.
Odredi go brojot na elementite na sekoe
od mno`estvata A i V {to se dadeni so
Venovi dijagrami.
2.
Odredi go brojot na elementite na sekoe
od mno`estvata A = {2, 3, 4, ..., 99} i
B = {x | x e priroden broj i 8 ≤ x < 25}.
3.
Tvoi druga ri koi bile na go di {en
odmor na pla netata Mars.
Problem
Dali e kone~no mno`estvoto:
Treba da znae{
Proveri se!
1
A V
2
5
7
4
3
6
Potseti se!
9
Odredi go brojot na elementite
na mno`estvoto:
A = {2, 4, 6, 8, 10}
B = {1, 3, 5, 7, 9}
C = {10, 20, 30, 40, 50}.
[to zabele`uva{?
EKVIVALENTNI MNO@ESTVA.
EDNAKVI MNO@ESTVA. PODMNO@ESTVO
Y
T
Odredi go brojot na elementite na
mno`estvata Y i T.
Koj od znacite <, = ili > treba da se zapi{e
vo kruk~eto na zapisot δT δY?
Zapi{i go mno`estvoto A = {x | x e bukva od zborot DEBAR} i mno`estvoto
B = {x | x e neparen broj od prvata desetka} na tabelaren na~in.
Odredi gi δA i δV, a potoa sporedi gi.
Zapi{i mno`estvo S {to ima broj na elementi ednakov na δA, odnosno δV.
Mno`estvata {to imaat ednakov broj elementi se
vikaat istobrojni ili ekvivalentni mno`estva.
1
2
Ako mno`estvata A i V se ekvivalentni,
zapi{uvame: A ~ V.
3
Zapi{i go tabelarno mno`estvoto A ~ii elementi se bukvite na zborot
me~ka i mno`estvoto V ~ii elementi se bukvite na zborot kam~e.
Mno`estvata A i V imaat ist broj elementi: δA = δV.
Isto taka, mno`estvoto A e sostaveno od istite elementi, kako i mno`estvoto V.
4
Voo~i!
A
[TO SE BUNI[,
MNO@ESTVATA SE
EKVIVALENTNI!
B
Odredi go brojot na sekoe od mno`estvata:
B = {1, 2, 3, 4, 5}, C = {a, e, i, o, u}, D = {100},
E = {M, A, J}, F = {Δ} i G = {M, A, T, E, I, K}.
Zapi{i gi ekvivalentnite mno`estva so znakot “~”
Zapi{i mno`estvo {to }e bide ekvivalentno so
mno`estvoto G.
10
Dve mno`estva A i V se ednakvi ako se sostaveni od isti elementi.
Zapi{uvame: A = V
Dali se ednakvi mno`estvata
A = {1, 3, 5, 7} i B = {1, 2, 5, 7}?
Koi od slednive mno`estva se ednakvi me|u sebe: A = {x | x > 5 i x < 10},
B = {8, 7, 6, 9}, C = {5, 6, 7, 8, 9, 10}, D = {6, 7, 8, 9}?
Razgledaj go crte`ot! Elementi na mno`estvoto
M se rozi, a na mno`estvoto S se crveni rozi.
Dali sekoj element na mno`estvoto S e ele-
ment na mno`es tvoto M?
Za dve mno`estva A i V {to ne se
ednakvi, pi{uvame: A ≠ V.
5
no: {s, t, o, l} = {l, o, s, t}
6
7
S
V
M
Za mno`estvoto S velime deka e podmno`estvo na mno`estvoto M, ako sekoj ele-
ment na mno`estvoto S e element na mno`estvoto M. Zapi{uvame: S ⊆ M.
Ako mno`estvoto S e podmno`estvo na mno`estvoto M i M ima elementi {to ne mu
pripa|aat na mno`estvoto S, toga{ S se vika vistinsko podmno`estvo na M.
Zapi{uvame S ⊂ M.
Mno`estvoto Y e dadeno so Venov dijagram.
Dali mno`estvoto R e podmno`estvo na mno-
`estvoto Y? Obrazlo`i go svojot odgovor!
Dali mno`estvoto K e vistinsko podmno`e-
stvo na mno`estvoto Y? Obrazlo`i!
Koe od slednite tvrdewa e to~no:
P ⊂ S; S ⊆ S i S ⊂ S?
1
3
4
2
6
Y
R
K
5
7
8
Sekoe mno`estvo e podmno`estvo samo na sebe. A ⊆ A.
Primer: {a, b, c} ⊆ {a, b, c}, zatoa {to sekoj element od prvoto mno`estvo e element
na vtoroto mno`estvo.
Praznoto mno`estvo e podmno`estvo na sekoe mno`estvo. ∅ ⊆ A.
Voo~i!
11
Da navede{ primeri za ednakvi, odnosno
ekvivalentni mno`estva;
da razlikuva{ ekvivalentni mno`estva
od ednakvi mno`estva;
da znae{ {to e podmno`estvo i {to e
vistinsko podmno`estvo;
da odredi{ podmno`estvo od dadeno
mno`estvo.
Dadeno e mno`estvoto P = {5, 10, 15, 20}.
Zapi{i mno`estvo K ekvivalentno so
mno`estvoto R.
Zapi{i mno`estvo L ednakvo so mno`e-
stvoto R.
Zapi{i dve podmno`estva na mno`e-
stvoto R.
Treba da znae{
Proveri se!
Zada~i
Na crte`ot gi voo~uva{ mno`estva-
ta D i N.
1.
Neka U e mno`estvoto u~enici vo tvo -
eto u~ili{te, R e mno`estvoto u~enici
vo {esto oddelenie, K e mno`estvoto
u~e nici od tvojata u~ilnica, a elemen-
tot y si ti, u~eniku.
So Venov dijagram pretstavi gi mno-
`estvata U, P, K i elementot y.
2.
3.
7 9
5
1
N
D
3
2
8 6
4 10
Zapi{i go mno`estvoto D na
tabela ren na~in.
Zapi{i go mno`estvoto N na opisen
na~in.
Dali mno`estvata D i N se ekviva-
lentni? Zo{to?
[to e to~no za D i N: D ⊆ N ili
N ⊆ D? Zo{to?
Ako y ∈ K i K ⊆ R, toga{ y ∈ R. Dali e
to~no? Zo{to?
4. Zapi{i gi site podmno`estva na
mno`estvoto A = {a, b, c}.
Dosetka
I ova e matemaika!
Vo edna prodavnica za metalni proizvodi, me|u kupuva~ot i proda-
va~ot se vodel sledniot razgovor:
"Kolku pari e eden?#, pra{al kupuva~ot.
"Deset denari#, odgovoril prodava~ot.
"Za kolku pari mo`am da kupam dvanaeset?#, pra{al kupuva~ot.
"Dvaeset denari#, odgovoril prodava~ot.
"Dobro, dajte mi toga{ trista i dvanaeset#, ka`al kupuva~ot.
"Toa }e ve ~ini, gospodine, trieset denari.#
[to kupil kupuva~ot?
B
12
Na crte`ot se dadeni mno`estvata A, V i D.
Zapi{i gi mno`estvata A, V i D na tabela-
ren na~in.
3 A V
D
1
3
5
7
9
2
6
4
10
8
Presek na dve mno `estva A i V e mno`estvoto S obrazuvano od elementite {to se
zaedni~ki za A i V.
Zapi{uvame: C = A ∩ V i ~itame: „S e ednakvo na A presek V“.
x ∈ A ∩ V, zna~i: x ∈ A i x ∈ V.
Neka A = {1, 2, 3, 4}, B = {2, 4, 5, 7} i C = {1, 4, 5}.
Opredeli gi mno`estvata: A ∩ B, A ∩ C i B ∩ A.
Dali mno`estvata A ∩ B i B ∩ A se ekvivalentni? Dali se razli~ni?
Pretstavi gi mno`estvata A, V i S so Venov dijagram, taka {to da mo`e da se
odredat elementite na nivnite preseci.
1
2
Pretstavi gi mno`estvata A i V so
Venov dijagram.
Dadeni se mno`estvata
A = {1, 2, 3, 4, 5} i B = {3, 4, 5, 6}.
Mno`estvoto zaedni~ki elementi na
A i V ozna~i go so S.
Mno`estvoto S pretstavi go na
tabelaren na~in.
A
PRESEK, UNIJA I RAZLIKA NA MNO@ESTVA
Potseti se!
Spored crte`ot A e mno`estvo
crveni figuri, V e mno`estvo
triagolnici, a S e mno`estvo
crveni triagolnici.
Zo{to mno`estvoto S e presek
na mno`estvata A i V?
A
S
V
Voo~i go re{enieto.
C = {3, 4, 5}.
1
2
6
3
4
5
A B
C
Mno`estvoto S e
presek na mno -
`estvata A i V.
Mno`estvoto D e unija na
mno`estvata A i V.
13
Unija na mno`estvata A i V e mno`estvoto D obrazuvano od site elementi
na tie mno`estva.
Zapi{uvame: D = A ∪ V i ~itame: „D e ednakvo na A unija V”.
x ∈ A ∪ V, zna~i: x ∈ A ili x ∈ V.
A, V i C.
C ∪ B, C ∪ A i B ∪ A.
A ∪ ∅, B ∩ C, B ∩ A i A ∩ C.
Na crte`ot se dadeni mno`estvata A, V i C
so Venov dijagram.
Zapi{i gi na tabelaren na~in mno`estvata:
4
A
C
V
1
2
9
3
12 13
11
14
V
Odredi gi mno`estvata A ∩ V i V ∩ A.
Dali mno`estvata A ∩ V i V ∩ A se razli~ni?
Odredi gi mno`estvata A ∪ V i V ∪ A.
Dali mno`estvata A ∪ V i V ∪ A se ednakvi?
Dadeni se mno`estvata A = {1, 2, 3, 4, 5} i V = {2, 4, 6, 8}.
5
Odredi A ∪ B, a potoa (A ∪ B) ∪ C.
Odredi B ∪ C, a potoa A ∪ (B ∪ C).
Dali (A ∪ B) ∪ C = A ∪ (B ∪ C)?
Proveri dali va`i: (A ∩ B) ∩ C = A ∩ (B ∩ C).
Poka`i deka za presekot, odnosno za unijata, na mno`estvata B i S od zada~ata 4
va`i komutativnoto svojstvo.
Proveri go komutativnoto svojstvo za nivnata unija.
Neka A = {3, 6, 9}, B = {2, 4, 6, 8} i C = {1, 3, 5, 9}. 7
6
Voo~uva{ deka: A ∩ V = V ∩ A i A ∪ B = B ∪ A
Voo~i!
Presekot na dve mno`estva ima komutativno svojstvo.
Unijata na dve mno`estva ima komutativno svojstvo.
Unijata na tri mno`estva ima
asocijativno svojstvo.
Presekot na tri mno`estva ima
asocijativno svojstvo.
Izberi tri mno`estva A, V i S i poka`i deka
(A ∩ V) ∩ S = A ∩ (V ∩ S).
Ako se znae deka x ∈ A ∪ B, dali x ∈ B?
Problem

G
Zapi{i gi na tabelaren na~in mno`estvata A i V.
Zapi{i go na tabelaren na~in mno`estvoto S ~ii elementi se onie ele-
menti od mno`estvoto A {to ne se elementi na mno`estvoto V.
Razgledaj go crte`ot. So Venov dijagram se pret-
staveni mno`estvata A i V.
8
A
B
1
2
7
3
8
9
5
6
14
Neka A = {1, 2, 3, 4}, B = {1, 2, 3, 5, 7, 9} i C = {3, 5, 7, 9, 11}. 9
Zapi{i gi na tabelaren na~in mno`estvata: A \ B, B \ A, B \ C i A \ (B \ C).
Dali A \ B = B \ A?
Proveri dali e to~no: A \ (B \ C) = (A \ B) \ C?
Neka M = {x | x e priroden broj i x < 7},
S = {5, 6, 7, 8, 9} i P = {x | x e priroden broj od
prvata desetka}. Odredi:
10
M ∩ Y. Y ∪ R. P \ M. M ∪ (R \ Y).
Razlikata na mno`estvata nema ni komutativno
ni asocijativno svojstvo.
Treba da znae{!
Da odredi{ presek na dve mno`estva;
da odredi{ razlika na dve mno`estva;
da odredi{ unija na dve mno`estva;
deka presekot, odnosno unijata, ima
komutativno i asocijativno svojstvo.
Dadeni se mno`estvata A = {a, b, f, g},
B = {b, c, e, f, 1, 2} i C = {b, c, e, 1}.
Zapi{i gi mno`estvata:
A ∩ B. B \ C. A ∪ B ∪ C.
Zada~i
Na crte`ot se dadeni mno`estva
so Venovi dijagrami pod a, b i v.
1.
Koi operacii se pretstaveni so
obo enite delovi?
a) b) v)
Dadeni se mno`estvata
A = {m, n, p, k} i M = {s, p, t, k, r}
2.
Odredi δA i δM.
Zapi{i gi na tabelaren na~in A ∪ M,
M ∩ A i M \ A.
Odredi: δ(A ∪ M), δ(A ∩ M) i δ(M \ A).
Neka R e mno`estvoto parni broevi, a Y e
mno`estvoto neparni broevi od pr vata
desetka.
3.
[to pretstavuva:
a) unijata na R i Y; v) razlikata na R i Y;
b) presekot na R i Y; g) razlikata na Y i R?
Obrazlo`i go svojot odgovor za sekoj od
slu~aite pod a, b, v i g.
NA {
TO LI E EDNAKVA
RAZLIKATA ME|U NIV?
Mno`estvoto S od elementite {to mu pripa|aat na mno`estvoto A, a ne mu pripa|aat
na mno`estvoto V se vika razlika na mno`estvoto A so mno`estvoto V.
Zapi{uvame: S = A \ V i ~itame: „S e ednakvo na A minus V”.
x ∈ A \ B zna~i: x ∈ A i x ∉ B.
Mno`estvoto S = {1, 2, 5, 6} dobieno na vakov na~in e razlika
na mno`estvoto A i mno`estvoto V, odnosno S = A \ V.
Proveri se!
Potseti se!
15
PODREDEN PAR. DEKARTOV PROIZVOD
1
Dadeni se mno`estvata {2, 3} i {3, 2}.
Tie se dvoelementni, t.e. se sostave-
ni od par elementi.
No, vo nekoi slu~ai, redosledot na
elementite vo parot ima bitno zna -
~ewe: par rakavici, par ~evli i dr.
Dali {2, 3} = {3, 2}? Zo{to?
Na crte`ot e pretstavena kino sala.
Tretiot stol vo vtoriot red i vto-
riot stol vo tretiot red se prazni.
Redot i stolot pret-
stavuvaat eden par.
Neka prviot broj od
parot go ozna~uva
redot (2), a vtoriot
broj go ozna~uva sto-
lot (3). Toa go zapi-
{uvame so (2, 3) i ve-
lime deka e podreden par.
Tie ozna~uvaat razli~ni
mesta vo salata.
Parot (a, b) vo koj to~no se znae koj element
e prv, a koj element e vtor se vika podreden
par. Vo podredeniot par (a, b), a e prva kom-
ponenta, dodeka b e vtora komponenta.
2 Neka mno`estvoto A = {s, p, q}, a mno`estvoto B = {1, 2}.
Zapi{i gi site podredeni paro-
vi ~ija prva komponenta e element
na V, a vtorata komponenta
e element na A.
Da zapomnam! Podredeniot par
(a, b) e ednakov na podredeniot
par (c, d) ako a = c i b = d i se
zapi{uva (a, b) = (c, d).
Zapi{i gi site podredeni parovi ~ija prva komponenta e element na A, a vtorata
komponenta e element na V.
Dali podredenite parovi (2, 3) i (3, 2) ozna~uvaat isto mesto vo salata?
Dali podredeniot par (s, 1) e ednakov so (1, s)?
Neka A = {1, 2} i B = {a, b, c}. Formiraj go mno`estvoto ~ii elementi se site
podredeni parovi na koi prvata komponenta e od mno`estvoto A, a vtorata
komponenta e od mno`estvoto V.
3
Mno`estvoto na koe elementi mu se site podredeni parovi ~ija prva komponenta e
element od mno`estvoto A, a vtorata komponenta od mno`estvoto V se vika
Dekartov proizvod na mno`estvata A i V. Se ozna~uva so A h V. Se ~ita A po V.
A h V = {(x, y) | x ∈ A i y ∈ B}.
Dadeno e mno`estvoto S = {1, 2, 3} i Dekartoviot proizvod S x P = {(1, a), (2, a), (3, a)}. 4
Zapi{i go mno`estvoto R na tabelaren na~in.
A
B
16
A h A e Dekartov proizvod na mno`estvoto A. Dekartoviot proizvod A h A se vika
Dekartov kvadrat i se ozna~uva so A
2
. Se ~ita: „A na kvadrat.”
Dadeno e mno`estvoto A = {a, b}. Odredi go Dekartoviot proizvod A x A. 5
Odredi go Dekartoviot kvadrat na mno`estvoto M = {5, p}. 6
Voo~i i zapomni
Treba da znae{!
Da razlikuva{ dvoelementno mno`e-
stvo od podreden par;
da gi odredi{ site podredeni parovi
za dve dadeni mno`estva;
{to e Dekartov proizvod;
da odredi{ prva i vtora komponenta
na podreden par;
{to e Dekartov kvadrat.
Dadeni se mno`estvata A = {a, b}, B = {5, 55}
i C = {m, n}.
Zapi{i gi site podredeni parovi ~ija
prva komponenta e element na mno`e -
stvoto A, a vtorata komponenta e ele-
ment na mno`estvoto S.
Zapi{i go mno`estvoto A h V na tabela -
ren na~in.
Zapi{i go mno`estvoto V
2
.
Zada~i
Zapi{i gi podredenite parovi na koi
prvata komponenta e od mno`estvoto
A = {2, 5}, a vtorata komponenta od
mno`estvoto V = {a, b, c}.
1.
Koj broj treba da stoi na mestoto od
* za podredenite parovi da bidat
ednakvi:
a) (5, *) = (5, 2);
b) (*, 6) = (8, 6);
v) (*, 3) = (7, *)?
2.
Dadeno e mno`estvoto
Y h R = {(0, m), (1, m), (2, m)}.
4.
Odredi go mno`estvoto Y.
Odredi go mno`estvoto R.
Odredi go Dekartoviot kvadrat na
mno`estvoto Y.
A e mno`estvo imiwa:
A = {Jovan, Biljana, Dragan}.
V e mno`estvo glagoli:
V = {pee, spie, u~i}.
Odredi go Dekartoviot proizvod A h V.
3.
Podredenite parovi }e mi
bidat prosti re~enici. Na
primer: Jovan pee.
Proveri se!
Potseti se!
17
B
NIZA OD PRIRODNITE BROEVI
Kolku klupi ima vo tvojata u~il -
nica?
Odredi go brojot na mom~iwata vo
tvojata paralelka.
Pro~itaj gi broevite:
23, 1005, 207, 987 000.
So koi cifri e zapi{an brojot
813 265?
Kolku cifri se koristat za zapi-
{uvawe na broevite? Koi se tie?
Za sekoj od tie broevi velime deka e priro-
den broj.
So cifri zapi{i gi broevite:
sto pedeset i {est;
devetstotini i eden;
eden milion.
1
Broevite: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, ..., 99, 100, 101, ..., 9 999, 10 000, ... se vikaat
prirodni broevi, a taka naredeni eden po drug ja obrazuvaat nizata na prirodnite
broevi.
Mno`estvoto prirodni broevi se ozna~uva so N; N = {1, 2, 3, 4, ...}.
Brojot 0 ne go smetame za priroden broj. Zatoa 0 ∉ N.
Mno`estvoto od site prirodni broevi i brojot 0 se ozna~uva so N
0
;
N
0
= {0, 1, 2, 3, 4, ...}
Na crte`ot voo~uva{ ulica i dva reda ku}i
ozna~eni so broevi.
So koi broevi se ozna~eni ku}ite od ednata
strana na ulicata?
So koi broevi se ozna~eni ku}ite od drugata
strana na ulicata?
2
Broevite: 1, 3, 5, 7, ... se neparni broevi, a 2, 4, 6,
8, 10 ... se parni broevi.
Koi od broevite: 36, 13, 1 111, 100 000, 99 se parni, a koi se neparni?
3
A
Prirodni broevi!
1 2 3 4 5 ...
V
Kako }e opredeli{ brojna prava?
Raboti spored barawata i sledi go crte`ot.
Nacrtaj prava a.
Na pravata a ozna~i dve to~ki O i A.
Na to~kata O pridru`i £ go bro jot 0, a na to~kata A
brojot 1.
4
0 1
O A
2 0 1
S O A
a
a
a
18
Brojot 5 e prethodnik, a brojot 7 e sledbenik na brojot 6.
Koj e prethodnik, a koj e sledbenik na brojot 100?
Kako se dobiva prethodnikot, a kako sledbenikot na eden broj?
6
Zapi{i eden mnogu golem priroden broj.
Dodaj go brojot 1 na brojot {to si go zapi{al.
Dali ima pogolem broj od brojot {to go dobi?
Mno`estvoto na parni broevi. Mno`estvoto na neparni broevi.
Brojot na `itelite vo R. Makedonija. Brojot na zrnca pesok na edna pla`a.
7
Koe od slednite mno`estva e beskone~no? 8
Sekoj broj od nizata na prirodnite broevi, osven 1, se dobiva koga na negoviot
prethodnik }e mu se dodade brojot 1.
2 = 1 + 1; 3 = 2 + 1; ...; 100 = 99 + 1; ...; 365 = 364 + 1; ...
Na koj bilo broj
mo`am da mu
dodadam 1 i }e
dobijam pogolem
broj.
Otse~kata OA ja zemame za edini~na otse~ka, t.e. OA = 1.
Na polupravata OA, od to~kata A, prenesi ja edini~nata otse~ka OA. Kraj-
nata to~ka ozna~i ja so S i pridru`i ñ go brojot 2.
Kako }e odredi{ to~ka {to odgovara na brojot 3?
Voo~i drug primer za beskone~no mno`estvo.
Mno`estvoto od prirodni broevi ~ija cifra na edinici e 1, t.e. {1, 11, 21, 31, ...}.

Na ovoj na~in e opredelena prava na koja mo`e da se pretstavuvaat prirodnite broevi.
Taa prava se vika brojna prava.
Voo~i i zapomni!
Sekoj priroden broj ima sledbenik.
Prirodnite broevi se podredeni po golemina: 1 < 2 < 3 < ... < 56 < 57 < ... < 1 008 < ...
Ne postoi najgolem priroden broj.
Ima beskone~no mnogu prirodni broevi.
Mno`estvoto N od prirodnite broevi e beskone~no mno`estvo.
0 1 2 3 4 6
Razgledaj go crte`ot:
5
Koj broj e za 1 pomal od brojot 6?
Koj broj e za 1 pogolem od brojot 6?
19
Dadeni se cifrite: 7, 4 i 0.
Navedi primer za beskone~no mno`estvo.
Formiraj gi site tricifreni prirodni broevi so koristewe na dadenite cifri.
Podredi gi broevite {to gi formira po~nuvaj}i od najgolemiot broj.
Zapi{i gi prethodnikot i sledbenikot na najgolemiot broj {to go formira.
Zada~i
Na crte`ot ima kniga so skinati
stranici.
1.
Koi broevi na brojnata prava treba da
se zapi{at na praznite mesta?
2.
Nacrtaj brojna prava i na nea pretstavi
gi parnite broevi od 0 do 20.
3.
Mno`estvoto S = {x | x e neparen priro-
den broj}, zapi{i go na tabelaren na~in.
4.
Zapi{i go so zborovi brojot ozna~en
so strelkata.
Koj element e najmal vo mno`estvoto Y?
Dali mno`estvoto Y ima najgolem ele-
ment?
Kolku elementi ima mno`estvoto Y?
Zapi{i gi brevite na stranicite
od knigata {to se skinati.
So koi cifri se zapi{ani broe-
vite na tie stranici?
Zapi{i go mno`estvoto A od par-
nite broevi na stranicite {to
nedostasuvaat vo knigata.
0 10 20 30 40 50 60 100 120 140 160
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Treba da znae{!
Da razlikuva{ {to e cifra, a {to broj;
da odredi{ sledbenik i prethodnik na
daden priroden broj;
da pretstavuva{ prirodni broevi na brojna
prava;
da navede{ primeri za beskone~no mno`estvo.
Zapi{i gi podredeni prirodnite broevi na tretata desetka vo pettata
stotka.
9
JAS SUM
PRETHODNIK!
JAS SUM
SLEDBENIK!
Proveri se!
Potseti se!
20
DEKADEN BROEN SISTEM
Kolku desetki ima brojot 100?
Kolku iljadi ima brojot 3 865?
Kolku edinici ima brojot 128 563?
Zapi{i go so cifri brojot pret-
staven na pozicionata smetalka.
Zapi{i go mno`estvoto S od site
cifri so koi se zapi{uvaat pri-
rodnite broevi.
1
SI DI EI S D E
0
0
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
6
6
7
7
8
8
9
9
Odredi go δS.
Site pri rodni broevi gi zapi {u vame so
desette cifri: 0, 1, ..., 9.
Broe vite gi zapi{uvame vo dekaden
broen sistem.
Ima deset
cifri.
Na koja pozicija e zapi{ana
cifrata 2?
Pozicionata vrednost na
cifrata 4 vo brojot 7 143 528 e
~etirieset iljadi. Koja e pozi-
cionata vrednost na cifrata 3,
a koja na cifrata 8?
Vo klasata milioni na pozicijata edinici
milioni e zapi{ana cifrata 7. Koja e
nejzinata poziciona vrednost?
Vo zapisot na broevite, sekoja cifra poka`uva broj na edinici ili broj na desetki
ili broj na stotki itn., soodvetno na pozicijata (mestoto) na koe e zapi{ana.
Se potsetiv!
7 ⋅ 1 000 000 = 7 000 000.
Razgledaj ja tabelata vo koja e za pi{an brojot 7 143 528. Sekoja ci fra na brojot e
zapi{ana na odre dena pozicija (mesto). Sekoja grupa od tri cifri, odej}i oddesno
nalevo, e zapi{ana vo odredena klasa.
2
A
KLASA
MILIONI
KLASA
ILJADI
KLASA
EDINICI
SM DM EM SI DI EI S D E
7 1 4 3 5 2 8
Cifra Klasa
Pozicija na
koja e zapi{ana
cifrata
Poziciona
vrednost na
cifrata
3 Iljadi DI 30 000
4 Iljadi EI 4 000
5 Edinici S 500
0 Edinici D 0
9 Edinici E 9
21
Broevite 1, 10, 100, 1 000 itn. se vikaat dekadni edinici.
Sostavi tabela za brojot 2 628 i vo nea zapi{i gi podatocite za sekoja cifra.
Zapi{i gi site dekadni edinici do 10 000 000.
Kako se vika brojot zapi{an pod a), a kako se vika brojot pod b)?
Koja e pozicionata vrednost na cifrite: 5; 8; 2 vo brojot 50 800 200 000?
Razgledaj ja tabelata so podatoci za brojot 34 509.
3
Voo~i! Za kolku pati se zgolemuva vrednosta na cifrata 3 po~nuvaj}i od pozicijata
na edinicite?
4
34 509
20
Jas vredam
pove}e
Nie sme
isti
EI S D E
3 3 3 3
⋅10
⋅100
⋅1 000
2
Zapi{i go brojot koj{to ja sodr`i cifrata 1, a po nea se dopi{ani:
a) 3 nuli; b) 6 nuli; v) 9 nuli; g) 12 nuli; d) 18 nuli.
5
Zapi{i go so cifri brojot †Pedeset milijardi osumstotini milioni i dveste iljadi”.
6
B
Brojot, zapi{an:
1 000 000 000, se vika milijarda;
1 000 000 000 000, se vika bilion;
1 000 000 000 000 000 000, se vika trilion.
Zapomni!

Znam za a) i b).
Kako li se vikaat
drugite broevi?!
22
Razgledaj go crte`ot!
Pro~itaj go brojot pretstaven na pozicionata
smetalka i zapi{i go so cifri.
Koja cifra ja zapi{a na pozicijata desetki
iljadi i koja e nejzinata poziciona vrednost?
EM SI DI EI S D E
Proveri se!
Zada~i
Daden e brojot 5 203 478. Za sekoja
od cifrite 5; 2; 7; 0 odredi:
a) vo koja klasa se nao|a;
b) koja e nejzinata pozicija;
v) koja e nejzinata poziciona
vrednost.
1.
Koj broj }e dobie{ ako na eden
trilion ja izbri{e{ sekoja vtora
nula?
4.
Kako se ~ita brojot 5, a kako
cifrata 5?
5.
Kako se vika brojot {to ima milion
milioni?
6.
Sostavi tabela od klasi i pozicii
vo koja }e gi zapi{e{ cifrite na
brojot 7 405 906.
2.
Zapi{i go so cifri brojot †osum
bilioni trista i dve milijardi
{eeset milioni ~etiristotini
iljadi i petstotini”.
3.
Treba da znae{!
Da odredi{ klasi na pove}ecifren broj;
da ja odredi{ pozicionata vrednost na sekoja cifra vo daden broj;
deka cifrite se znaci za zapi{uvawe na broevite.
Problem
Sedumcifren broj po~nuva so cifrata 7. Kako i da gi
razmesti{ cifrite na toj broj, brojot ne se menuva.
Koj e toj broj?
23
Potseti se!
^ITAWE I ZAOKRU@UVAWE NA PRIRODNI BROEVI
Zapi{i go so zborovi brojot: 16;
23; 45; 125; 50; 200.
Zapi{i go so zborovi brojot
a) 157; b) 216; v) 350.
Vo koi od zapi{anite broevi go
upotrebi svrznikot “i”?
1
A
Na eden ko{arkarski natprevar reporterot ka`al deka natprevarot go sle-
dat okolu 2 000 gleda~i.
3
Zapi{i gi so zborovi broevite:
200 000; 20 300 000; 70 112 500; 9 326 540 217.
2
Broevite 32, 35 i 37 se
pretstaveni na brojna
prava.
4
B
Sporedi go tvoeto zapi{uvawe so dade-
noto.
a) Sto pedeset i sedum.
b) Dveste i {esnaeset.
v) Trista i pedeset.
Dali reporterot go ka`al to~niot
broj na gleda~i?
Koi se sosedni desetki za pretstavenite broevite?
Odredi ja razlikata na sekoj od broevite do sosednite desetki.
Do koja sosedna desetka e poblisku sekoj od broevite?
Voo~i go ~itaweto na broevi i upotrebata na svrznikot †i”.
Svrznikot †i” ne se koristi ako brojot e
od eden zbor (imeto na klasata ne se
smeta).
15 - petnaeset;
700 - sedumstotini;
50 000 - pedeset iljadi.
Vo sekoja klasa: edinici, iljadi, mil-
ioni, ... svrznikot †i” se koristi me|u
poslednite dva zbora, t.e. dva broja
(imeto na klasata ne se smeta).
302 413 - trista i dve iljadi ~etiris-
totini i trinaeset.
5 020 340 - pet milioni dvaeset iljadi
trista i ~etirieset
Svrznikot †i” se koristi i me|u klasi,
ako poslednite dva zbora (broja)
pripa|aat na razli~ni klasi.
300 200 - trista iljadi i dveste.
8 302 100 - osum milioni trista i dve
iljadi i sto.

¯

Reporterot ka`al pri -
bli`en broj na gleda~i.
30 32 35 37 40
24
Sogledaj gi odgovorite
Za dadenite broevi brojot 30 e pomalata sosedna desetka, a 40 e pogolemata sose dna
desetka.
32 - 30 = 2; 40 - 32 = 8. Brojot 32 e poblisku do 30.
37 - 30 = 7; 40 - 37 = 3. Brojot 37 e poblisku do 40.
35 - 30 = 5; 40 - 35 = 5. Brojot 35 e to~no me|u broevite 30 i 40.
Brojot 32 e pribli`no ednakov na brojot 30. Zapi{uvame 32 ≈ 30.
Velime deka
Brojot 37 e pribli`no ednakov na brojot 40. Zapi{uvame 37 ≈ 40.
Brojot 35 e to~no me|u broevite 30 i 40. Po dogovor zapi{uvame 35 ≈ 40.
Ova zapi{uvawe se vika zaokru`uvawe na broj na desetki.
Zaokru`i gi na desetki broevite: 148, 243, 2 671, 3 585 i 74 598. 5
Broevite: 3 435 i 3 468 se pretstaveni na brojna prava. 6
Zaokru`i gi na stotki broevite: 1 372, 2 145, 1 653 i 4 898. 7
Zaokru`i gi na iljadi broevite:
a) 21 363; 47 612; 43 577. b) 4 803; 13 501; 177 982.
8
¯
3 400
3 435
3 468
3 500
Odredi ja razlikata na sekoj od broevite do sosednite stotki.
Koga pri zaokru`uvaweto na eden broj na stotki cifrata na pozicijata stotki ostanu-
va ista, a koga se zgolemuva za 1?
Do koja sosedna stotka e poblisku sekoj od broevite?
Zaokru`i go sekoj od broevite na stotki.
Sogleda deka 3 435 e poblisku do 3 400, a 3 468 do 3 500.
Broevite zaokru`eni na stotki se: 3 435 ≈ 3 400; 3 468 ≈ 3 500.
Cifrata na pozicijata stotki ostanuva ista ako cifrata na pozicijata
desetki e broj pomal od 5, a se zgolemuva za 1 ako cifrata na pozicijata
desetki e 5 ili broj pogolem od 5.
25
Sogledaj go re{enieto a)
21 363 ≈ 21 000; 47 612 ≈ 48 000; 43 577 ≈ 44 000.
Sogleda deka pri zaokru`uvawe na nekoj broj do odredena pozicija (desetki, stotki,
iljadi, ...) postapuva{ na sledniot na~in:
Cifrata na taa pozicija ostanuva ista ako po nea e nekoja od cifrite: 0, 1, 2, 3 ili
4, a taa se zgolemuva za 1 ako po nea e nekoja od cifrite 5, 6, 7, 8 ili 9.
Zaokru`i go brojot 35 738 na:
a) desetki; b) stotki; v) iljadi; g) desetki iljadi.
9

Site cifri desno od taa pozicija se zamenuvaat so nuli.

Treba da znae{!
Pravilno da ~ita{ prirodni broevi,
pomali ili pogolemi od milion;
da zaokru`uva{ prirodni broevi na:
desetki, stotki i iljadi.
Pro~itaj go brojot: 5 200; 45 678 350.
Zaokru`i go na desetki; stotki; iljadi,
brojot: a) 34 752; b) 224 750.
Proveri se!
Zada~i
Zapi{i go so bukvi brojot: 2 345; 250;
6 400 310.
1.
Zapi{i go so cifri brojot: †Trista
milioni dveste i pet iljadi i osum-
stotini”.
2.
Koj od znacite <, = ili > treba da
stoi vo kruk~eto za da bide to~no?
3.
Dali brojot 24 632 e poblizu
a) do 24 700 ili do 24 600;
b) do 24 000 ili do 25 000?
4.
Zaokru`i go brojot 25 375 na:
desetki; stotki; iljadi.
5.
Zaokru`i go brojot 15 409 632 na
iljadi.
6.
7.
12 245 12 250; 12 245 12 240;
12 245 12 200; 12 245 12 300.
Dali postoi najgolem priroden broj?
Koj e najmaliot priroden broj?
Zapi{i ja cenata na avtomobilot so
zborovi.
1 216 358 den.
Obidi se da re{i{!
Ne bi imalo smisla da go ka`e{ kako
za okru`en broj, brojot na tvojot telefon.
Obidi se da najde{ dva primera kade ne
bi imalo smisla da gi zaokru`i{ broe-
vite.
26
Partizan
(gimnastika)
Spartak
(karate)
Delikates
(ko{arka)
Akvaten
(tenis)
Dru{tvo
(aktivnost)
R A B O T A
S O P O D A T O C I
Angela i @aki sprovele istra`uvawe za vonnastavnite aktivnosti na u~enicite
od svojata paralelka. Tie gi pra{ale u~enicite vo koe dru{tvo ~lenuva sekoj od
niv. Podatocite prvo gi zapi{ale so crti~ki, a potoa gi sredile i formirale
tabela.
1
Ilija sprovel istra`uvawe za bojata na velosipedite {to naj~esto se sre}ava vo
negovoto selo. Pribiral podatoci taka {to gi nabquduval decata so velosipedi
vo u~ili{niot dvor i popolnuval lista so crti~ki.
2
Marija pribirala podatoci za omilenoto godi{no vreme na nejzinite sou~enici.
Voo~i ja listata: P - prolet; L - leto; E - esen; Z - zima.
3
Broj
Partizan
(gimnastika)
Spartak
(karate)
Delikates
(ko{arka)
Akvaten
(tenis)
Dru{tvo
(aktivnost)
Broj
9
13
15
3
Tabela so crti~ki Tabela na frekvencii
Vo tabelata se dadeni broj na
podatoci. Taa se vika tabela
na frekvencii.
Kolku vkupno u~enici odgovo-
rile na postavenoto pra{awe?
Formiraj nova tabela na frek -
vencii taka {to podatocite }e
gi podredi{ spored golemina-
ta na brojot (po~nuvaj}i od naj-
golemiot broj).
Formiraj tabela na frekfencii.
Podredi gi podatocite po~nuvaj}i od najmaliot.
Kolku vkupno velosipedi zabele`al Ilija?
Koja boja na velosipedi e najzastapena?
@olta
Crna
Crvena
Sina
Zelena
Boja Broj
Nabquduvaweto na Ilija e eden od na~inite na koj mo`e da se
priberat podatoci. Podatoci mo`at da se priberat na razli~ni
na~ini: pra{uvawe po telefon, ispra}awe pra{alnik po
po{ta, koristewe knigi, spisanija i dr.
Pretstavi gi podatocite vo tabela na frekvencii i podredi gi po~nuvaj}i od
najomilenoto godi{no vreme.
P P L Z Z E P L E Z Z P L E Z Z P P L
L L E Z P E E Z Z P P P L E P P Z L E
INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI
Pribiraweto na podatoci se vr{i na pove}e na~ini: so anketirawe, nabquduvawe,
merewe, broewe, od literatura i dr.
Instrumenti (sredstva) za pribirawe podatoci se: pra{alnik, anketen list, objaveni
pregledi i drugi statisti~ki podatoci.
Potseti se!
27
B
A
Promena na mestata na sobiro-
cite ili komutativno svojst-
vo na sobiraweto.
a + b = b + a
Ako se promeni mestoto na sobirocite zbirot ostanu-
va nepromenet.
52 + 34 = 86 ili 34 + 52 = 86
sobiroci zbir sobiroci zbir
Grupirawe na sobirocite ili
asocijativno svojstvo na
sobiraweto.
a + (b + c) = (a + b) + c
Zatoa, zagradite mo`e da se
izostavat: a + b + c.
Nulata pri sobiraweto.
a + 0 = 0 + a = a
Presmetaj:
14
+ 35
353
+ 168
47
+ 803
68 + 37 + 3 + 916 =
98 796
+ 14 534
Mare i Mile `iveat vo
Ko~ani. Na odmor oti{le
vo Struga, no eden den se
zadr`ale kaj baba im vo
Bitola.
1
Odredi go zbirot na broevite 52 i 34.
2
Struga
90 km
190 km
Bitola
Ko~ani
Kolku kilometri pominale Mare i Mile od doma do baba im?
Kolku kilometri pominale od Ko~ani do Struga?
Potseti se i voo~i gi svojstvata na sobiraweto vo mno`estvoto N
0
.
Trite sobiroci mo`at da se grupiraat na dva na~ina.
Zbirot ostanuva nepromenet.
(71 + 114) + 16 = ili 71 + (114 + 16) =
185 + 16 = 201 71 + 130 = 201
Koga eden od sobirocite e nula, toga{ zbirot e edna-
kov na drugiot sobirok.
583 + 0 = 583 ili 0 + 583 = 583
SOBIRAWE
Presmetaj:
17 + 36 + 13 + 44 =
3
12 + 81 + 9 + 38 + 27 =
161 + 234 + 439 =
Primer
Koga se koristat svojstvata, sobiraweto
e polesno!
27 + 59 + 3 = 27 + 3 + 59 = 30 + 59 = 89
Vo tabelata se dadeni
podatocite za brojot
na u~enici vo VI odde-
lenie vo edno u~ili{te.
Odredi go vkupniot broj na u~enici vo VI oddelenie vo
u~ili{teto.
Odredi go brojot na u~enicite vo VI
a
i VI
b
, a potoa spo redi
gi.
28
Paralelka Mom~iwa Devoj~iwa
VI
a
17 14
VI
b
14 17
VI
v
9 22
Zada~i
Presmetaj:
1.
Vo eden vesnik pi{uva:
„Na otvoraweto na festivalot
prisustvuvale 1 300 posetiteli.
Naredniot den pretstavata ja
gledale 726 posetiteli”.
2.
171
Grupiraj gi sobirocite i odredi go
zbirot:
3.
64 + 33 + 36 + 48 + 57 =
Napravi procenka na zbirot od bro -
evite 7 328 i 6 435, zaokru`u vaj}i gi
na: iljadi; stotki; desetki.
Za kolku se razlikuvaat pribli` ni -
te rezultati od to~niot zbir na
broevite?
4.
Kolku posetiteli go posetile
festivalot vo dvata dena?
+ 16
27
+ 72
39
+ 93 + 39
44 + 27 + 51 + 33 + 19 =
1 024 + 1 039 + 2 161 + 4 836 =
V
Grupiraj gi sobirocite na drug na~in i odredi go zbirot.
4
45 + (45 + 56) =
Odredi go zbirot na broevite 74, 33, 26, 48 i 57.
Odredi go zbirot na broevite 140, 310, 750, 360 i 290.
Na zbirot od broevite 124 i 139 dodaj go zbirot na broevite 261, 55 i 276.
Odredi go prethodnikot na sekoj od broevite 372, 126 i 319 i presmetaj go
zbirot od prethodnicite.
( 1 207 + 101) + 269 =
5
Napravi procenka na zbirot od broevite so zaokru`uvawe na stotki:
a) 2 738 i 2 465; b) 4 562 i 5 378.
Za kolku se razlikuva pribli`niot rezultat od to~niot zbir na broevite?
6
Problem!
Brojot 2 e zapi{an sedum pati.
2, 2, 2, 2, 2, 2, 2
Koj e najmaliot zbir {to mo`e da se
dobie od sedum dvojki i dva znaka plus?
Da odredi{ zbir
na dva ili pove}e
broevi;
da gi primeni{
svojstvata na sobi -
ra weto vo ednos-
tavni primeri;
da go proceni{
rezultatot od
sobira weto.
Treba da znae{!
Proveri se!
Potseti se!
29
Presmetaj:
Koj broj treba da stoi
vo kvadrat~eto za da
bide to~no?
475
- 232
1 852
- 800
2 685
- 518
9 840
- 189
47 - = 19
28 + = 47
+ 19 = 47
ODZEMAWE
A
Letnite olimpiski igri vo 2000 godina bea vo
Sidnej - Avstralija.
Olimpiskiot komitet pobaral da bidat rezervi-
rani 4 830 vleznici za sve ~e noto otvorawe, no
slobodni bile 3 892 sedi{ta.
Kolku lu|e ostanale bez vleznica?
1
4 830 - 3 892 =
Namalenik Namalitel Razlika
B
Olimpijada 1992
Ekipa Poeni
Italija 15 760
Amerika 15 649
Polska 16 018
Kolku poeni pove}e osvoila polskata ekipa od
italijanskata ekipa?
Koja e razlikata me|u najgolemiot i najmaliot
broj poeni?
Za da mo`eme da ja presmetame razlikata a - b na broevite a i b vo mno`estvoto N
0
treba da bide a > b ili a = b.
Koristi gi podatocite vo tabelata za da odgovori{ na pra{awata.
2
Kolku vkupno leb proizveduva furnata za
edna sedmica?
Spored podatocite vo tabelata presmetaj
kolku vkupno neprodaden leb ostanalo.
Vo edna furna se pe~at po 5 000 leba sekoj den.
Vo tabelata se dadeni podatocite za prodade-
niot leb vo edna sedmica.
3
Den Br. lebovi
Ponedelnik 1 260
Vtornik 4 205
Sreda 4 728
^etvrtok 3 916
Petok 4 010
Sabota 4 857
Nedela 1 376
30
Vozot trgnal od Bitola za Skopje so
489 patnici. Vo Prilep od vozot sleg -
le 120 patnici, a se ka~ile 70 patni-
ci. Vo Veles slegle 42 patnici, a se
ka~ile 98.
So kolku patnici vozot stignal vo
Skopje?
Zada~i
Kon brojot 836 dodaj ja razlikata
na broevite 299 i 173.
Razlikata na najgolemiot ~etiri-
cifren broj i najmaliot trici fren
broj zgolemi ja za 1 216.
1.
2.
Asan imal 1 350 denari. Za da kupi
patiki mu trebale 3 120 denari. Asan
gi zaokru`il parite na stotki.
Pomogni mu na Asan za da odredi
u{te kolku stotki mu nedostasuvaat.
Presmetaj to~no kolku pari mu nedo -
stasuvaat na Asan.
4.
Vesna ima 2 725 denari. Maja ima 120
denari pove}e od Vesna. Ana ima 385
denari pomalku od Vesna i Maja
zaedno.
Kolku denari ima Maja?
Kolku denari ima Ana?
3.
(26 + 128) - 37 = ; 432 - (26 + 15) = ;
(439 - 195) + (270 - 36) = .
Presmetaj:
Proceni ja razlikata na broevite 2 376 i
1 289 zaokru`uvaj}i gi na stotki.
Proceni ja razlikata na broevite 457 i 165 zaokru`uvaj}i gi na desetki;
stotki. Sporedi gi procenkite so to~nata vrednost na razlikata.
4
Da odredi{ razlika na dva broja;
da presmeta{ vrednost na broen
izraz so operaciite sobirawe i
odzemawe so ili bez zagradi;
da ja proceni{ razlikata pri
odzemaweto.
Treba da znae{!
Proveri se!
Obidi se!
Ako zamisli{ koi bilo tri prirodni broja, dali
sekoga{ me|u niv }e ima dva ~ij{to zbir e paren broj?
31
ZAVISNOST NA ZBIROT I RAZLIKATA
OD PROMENATA NA KOMPONENTITE
Potseti se!
Dadeni se zbirot 320 + 150 = 470
i razlikata 250 - 120 = 130.
Koj broj treba da stoi vo kvadrat -
~eto za da bide to~no.
(320 + 30) + 150 = 470 + ;
(320 - 30) + 150 = 470 - ;
(320 + 30) + (150 - 30) = 470 + ?
A
Utroto na †Denot na drvoto# se
doneseni 2 600 zimzeleni sadni-
ci i 3 100 listopadni sadnici.
a) Kolku sadnici od dvata vida
se doneseni toa utro?
b) Napladne se doneseni u{te
400 zimzeleni sadnici. Za kolku
}e se zgolemi brojot na sadnicite
doneseni toa utro?
1
Poznato e deka a + b = 200. Neka edniot od sobirocite se zgolemi za 300.
Presmetaj go zbirot a + (b + 300).
2
Kako }e se promeni zbirot 340 + 620 = 960
a) ako edniot sobirok se namali za 60;
b) ako edniot sobirok se namali za 60, a drugiot se zgolemi za 60?
3
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto.
a) 2 600 + 3 100 = 5 700; utroto se doneseni 5 700 sadnici.
b) (2 600 + 400) + 3 100 = 3 000 + 3 100 = 6 100 = 5 700 + 400. Brojot na sadnicite
doneseni utroto se zgolemil za 400.
a) (340 - 60) + 620 = 280 + 620 =
= 900 = 960 - 60;
b) (340 - 60) + (620 + 60) = 960; zbirot ne se promeni.
a) Zbirot se namali za tolku za kolku
{to se namali edniot od sobirocite.
Sogleda deka
Voo~i op{to za zbirot a + b = c
Ako edniot sobirok se zgolemi za odreden broj, a drugiot
ostane ist, toga{ i zbirot }e se zgolemi za istiot toj broj.
(a + m) + b = c + m
Ako edniot sobirok se namali za odreden broj, a drugiot
ostane ist, toga{ i zbirot }e se namali za istiot toj broj.
(a - m) + b = c - m
Zbirot nema da se promeni ako edniot sobirok se namali
za odreden broj, a drugiot se zgolemi za istiot toj broj.
(a - m) + (b + m) = c

32
B
Dadena e razlikata 750 - 430 = 320. Presmetaj i sogledaj kako se
menuva razlikata ako namalenikot
a) se zgolemi za 50; b) se namali za 50.
4
Dadena e razlikata 2 480 - 560 = 1 920. Kako }e se promeni razlikata, ako namali -
telot: a) go namali{ za 30; b) go zgolemi{ za 30?
5
Presmetaj ja razlikata 6 354 - 2 314. Kako }e se promeni razlikata ako i namale -
nikot i namalitelot
a) se zgolemat za 120; b) se namalat za 120?
6
Kako }e se promeni razlikata, ako namalenikot se zgolemi za 10, a namalitelot se
namali za 10?
7
Sekako sogleda:
a) (750 + 50) - 430 = 800 - 430 =
= 370 = 320 + 50.
Razlikata: a) }e se zgolemi za 30; b) }e se namali za 30.
b) Razlikata }e se namali za 50.
a) Razlikata se zgolemi za 50, t.e.
isto kolku {to be{e zgolemen
namalenikot.
Voo~i deka razlikata ostanuva ista.
Voo~i op{to za razlikata a - b = d
Ako namalenikot se zgolemi (odnosno se namali) za
odreden broj, a namalitelot ostane ist, toga{ i razlikata
}e se zgolemi (odnosno }e se namali) za istiot toj broj.
(a + m) - b = d + m
(a - m) - b = d - m
Ako namalitelot se zgolemi za odreden broj, a namale -
nikot ostane ist, toga{ razlikata }e se namali za toj broj.
Ako namalitelot se namali za odreden broj, a namale nikot
ostane ist, toga{ razlikata }e se zgolemi za istiot toj broj.
a - (b + m) = d - m
a - (b - m) = d + m
Razlikata nema da se promeni ako namalenikot i nama -
litelot se zgolemat ili se namalat za eden ist broj.
(a + m) - (b + m) = d
(a - m) - (b - m) = d

Kako se menuva zbirot na dva broja,
ako edniot sobirok:
Treba da znae{!
se zgolemi za daden broj;
se namali za daden broj;
se zgolemi za daden broj, a drugiot
sobirok se namali za toj broj?
Kako se menuva razlikata na dva broja:
ako namalenikot se zgolemi odnosno
se namali za daden broj;
ako namalitelot se namali, odnosno
se zgolemi za daden broj;
ako i namalenikot i namalitelot se
zgolemat, odnosno se namalat, za
istiot toj broj.
33
Zbirot na dva broja iznesuva 3 540. Kolku }e iznesuva zbirot ako edniot od sobiro -
cite se namali za 140?
Razlikata na dva broja iznesuva 270. Kolku }e iznesuva razlikata
a) ako namalenikot se namali za 27? b) ako namalitelot se zgolemi za 27?
Presmetaj 460 - 120.
Odredi go x vo ravenkata: (460 + x) - (120 + 58) = 340.
Proveri se!
Zada~i
Kako }e se promeni zbirot ako eden
od sobirocite se zgolemi za 234?
1.
Ako namalitelot se zgolemi za 25,
{to treba da se napravi so nama -
lenikot za da ne se promeni raz-
likata?
4.
Ako a - b = 100, presmetaj:
a) (a - 20) - (b - 20);
b) (a + 30) - (b + 30);
v) (a - 10) - (b + 10);
g) (a + 5) - (b - 5);
5.
Edno utro Milica dobila izvesna
suma pari od tatko £ i izvesna suma
pari od majka £. Od parite od majka
£ taa potro{ila 100 denari.
Ve~erta, tatko £ i dal u{te 200
denari i taa utvrdila deka ima 700
denari. Kolku denari vkupno utroto
£ dale tatko £ i majka £?
6.
Ako 1 230 + 670 = 1 900, toga{ kolku
e (1 230 - 350) + 670?
2.
Dadena e razlikata
6 543 - 2 732 = 3 811.
Za koja vrednost na x e to~no raven-
stvoto
6 543 - (2 732 - x) = 3 811 + 13.
3.
Problem
Razmisli i obidi se da presmeta{ usno. Kolkava e
razlikata me|u zbirot na prvite sto parni i zbirot na
prvite sto neparni broevi?
Potseti se!
34
Komutativno svojstvo na
mno`eweto.
a ⋅ b = b ⋅ a
Ako se promenat mestata na mno`itelite proizvodot
ostanuva nepromenet.
4 ⋅ 6 = 24 ili 6 ⋅ 4 = 24
mno`iteli proizvod mno`iteli proizvod
Asocijativno svojstvo na
mno`eweto.
(a ⋅ b) ⋅ c = a ⋅ (b ⋅ c)
Zatoa, zagradite mo`e da se
izostavat: a⋅ b⋅ c.
Mno`ewe so brojot 1
a ⋅ 1 = a
Trite mno`iteli mo`at da se grupiraat na dva
na~ina. Proizvodot ostanuva nepromenet.
(2 ⋅ 5) ⋅ 3 ili 2 ⋅ (5 ⋅ 3)
10 ⋅ 3 = 2 ⋅ 15
30 = 30
Ako edniot od mno`itelite e eden, toga{ proizvodot
e ednakov na drugiot mno`itel.
468 ⋅ 1 = 468
Mno`ewe so brojot 0
0 ⋅ a = 0
Ako eden od mno`itelite e nula, toga{ proizvodot e
ednakov na nula.
0 ⋅ 235 = 0
A
Eden avtomobil tro -
{i 7 litri benzin za
izminati 100 kilo-
metri pat.
Presmetaj:
35 ⋅ 5 = 480 ⋅ 3 =
1 260 ⋅ 38 = 4 004 ⋅ 20 =
145 ⋅ 23 = (3 ⋅ 5) ⋅ 200 =
Kolku litri benzin }e potro{i avto-
mobilot za 400 kilometri pat?
1
Dragan patuval 5 dena so svojot velosiped i sekoj den
pominuval po 9 kilometri.
Zoran patuval 6 dena so svojot velosiped i sekoj den
pominuval po 8 kilometri.
2
Kolku kilometri pove}e pominal Zoran od Dragan?
Potseti se i voo~i gi svojstvata na mno`eweto vo mno`estvoto N
0
.
MNO@EWE

35
Primer
Koga se koristat svojstvata, mno`eweto
e polesno!
Presmetaj:
2 ⋅ (50 ⋅ 9) =
3
Presmetaj:
4
(7 ⋅ 25) ⋅ 4 = 7 ⋅ (25 ⋅ 4) = 7 ⋅ 100 = 700
(500 ⋅ 7) ⋅ 2 =
50 ⋅ (4 ⋅ 8) =
40 + (130 ⋅ 10) =
(280 + 32) ⋅ 8 =
96 − 2 ⋅ (30 − 18) =
Presmetaj:
5
40 ⋅ (25 + 5) = i (40 ⋅ 25) + (40 ⋅ 5) =
Kakvi se vrednostite na brojnite izrazi?
Proveri dali e to~no?
(68 - 10) ⋅ 5 = 68 ⋅ 5 - 10 ⋅ 5
Kako se formiraat izrazite {to gi
sporeduva{?
To~kite odat
pred crti~kite
No, prvo vo
zagradite!
Voo~i deka: a ⋅ (b + c) = a ⋅ b + a ⋅ c; (a + b) ⋅ c = (a ⋅ c) + (b ⋅ c);
a ⋅ (b − c) = (a ⋅ b) - (a ⋅ c); (a − b) ⋅ c = a ⋅ c - b ⋅ c.
Proceni go proizvodot 324 ⋅ 48, zaokru`uvaj}i gi mno`itelite na desetki.
Za kolku se razlikuva dobienata pribli`na vrednost od to~nata?
6
320 ⋅ 50 = 16 000; 324 ⋅ 48 = 15 552; procenkata e za 448 pove}e od to~nata vrednost.
So ovie ravenstva e iska`ano:
distributivnoto svojstvo na mno`eweto vo odnos na sobiraweto.
distributivnoto svojstvo na mno`eweto vo odnos na odzemaweto.

B
Kolku kilometri pominal Jovan?
Jovan pe{a~el 4 sedmici, po 4 dena sedmi~no, po 4 kilometri na den. 7
Sogledaj!
Proizvodot 4 ⋅ 4 ⋅ 4 kratko se zapi{uva 4
3
, a se ~ita: ~etiri na treti.
Zapisot 4
3
se vika stepen so osnova 4 i stepenov pokazatel 3.
36
Mno`ewe Kratok zapis Vrednost
4 ⋅ 4 ⋅ 4 4
3
64
3 ⋅ 3 ⋅ 3 ⋅ 3 ⋅ 3 ⋅ 3
6 ⋅ 6
8 ⋅ 8 ⋅ 8 ⋅ 8
[to poka`uva osnovata na stepenot?
[to poka`uva stepenoviot poka zatel?
Zapi{i go 10
8
vo vid na mno`ewe.
Odredi ja vrednosta na 1
4
.
Po dogovor: 5
1
= 5; a
1
= a.
4
3

STEPEN
¯
OSNOVA
¯
STEPENOV
POKAZATEL
Da zapomnam: Proizvodot na
ednakvi mno`iteli kratko
zapi{an se vika stepen.
Kratko zapi{i go mno`eweto i proizvodot.
Da odredi{ proizvod na dva ili
pove}e broevi;
da gi primenuva{ svojstvata na
mno`eweto;
da go proceni{ proizvodot od
mno`eweto na dva boja;
da odredi{ vrednost na stepen.
Treba da znae{!
Ilija i Jovan kupile po 8 paketi, vo koi
imalo po 8 bonbonieri so po 8 bonboni vo
sekoja bonboniera.
Kolku paketi kupile Ilija i Jovan
zaedno?
Po kolku bonbonieri imal sekoj od niv?
Kolku bonboni imal Jovan?
Zapi{i go brojot na bonboni na Ilija vo
vid na stepen.
Presmetaj:
1.
Vo eden zbir, brojot 245 se javuva
kako sobirok 48 pati. Presmetaj go
toj zbir.
2.
Radiusot na Zemjata iznesuva 6 370
kilometri. Rastojanieto od Zemjata
do Mese~inata e pogolemo okolu 60
pati od radiusot.
Odredi go rastojanieto od Zemjata
do Mese~inata.
3.
Proceni go proizvodot 127 ⋅ 268
zaokru`uvaj}i na:
a) stotki; b) desetki.
Odredi ja razlikata na to~niot i
procenetiot proizvod.
4.
186 ⋅ 35 =
(427 ⋅ 5) ⋅ 24 =
(1 376 - 376) ⋅ 100 =
50 ⋅ (60 + 80) =
496 ⋅ 12 - 96 ⋅ 12 =
7
3
=
4
2
+ 4 + 3
4
- 2
5
=
Proveri se!
Zada~i
Koi cifri treba da
gi zapi{e{ na mesta-
ta od ∗, za mno`e we -
to da bide to~no pre -
smetano?
439 ⋅ ∗7
3∗73
+ ∗756
2∗633
5.
Potseti se!
A
37
14 : 7 =
20 : 10 =
22 : 2 =
88 : 22 =
396 : 3 =
1 200 : 60 =
Presmetaj:
U~enicite sobrale 1 300 de-
nari za da kupat topki. Sekoja
topka bila po 325 denari.
1
Vkupno 84 u~enici se prijavile za u~ili{niot
turnir vo odbojka. Za treneri na ekipite se
prijavile 6 nastavnici.
2
Kolku topki kupile?
Ako sekoja ekipa e sostavena od 12 u~enici, dali brojot na nastavnici za treneri
e dovolen?
1 300 : 325 =
delenik delitel koli~nik
Delewe so brojot 1
a : 1 = a
Ako delitel e brojot 1, toga{ koli~nikot e ednakov na
delenikot.
23 765 : 1 = 23 765
Delewe na broj sam so sebe.
a : a = 1, a ≠ 0
Delewe na brojot 0.
0 : a = 0, a ≠ 0
Ako delenikot e ednakov na delitelot, toga{ koli~nikot
e 1.
762 : 762 = 1
Ako delenik e brojot 0, toga{ koli~nikot e ednakov na
brojot 0.
0 : 16 = 0
2 : 0 nema smisla!
Brojot 0 ne mo`e da bide delitel.
Izvr{i proverka na dobienite rezultati.
DELEWE
Presmetaj:
(28 + 32) : 1 = 432 : 3 + 168 =
(40 + 7) ⋅ 12 - 225 : 5 =
108 : 18 + 3 485 : 85 =
3
Odredi go delenikot, ako delitelot e
72, a koli~nikot e 102.
So koj broj treba da se podeli brojot
18 712 za da se dobie brojot 1?
76 - 12 ⋅ 3 + 5
3
- 100 =
a
n
Sekoga{ sum
prv jas
To~kite odat
pred crti~kite
Potseti se i voo~i gi svojstvata na deleweto vo mno`estvoto N
0
.
B
18
54
: 3 : 6
108
Treba da znae{!
Da odredi{ koli~nik na dva
broja;
da go pretstavi{ delenikot
so pomo{ na koli~nikot,
delitelot i ostatokot.
Presmetaj go koli~nikot:
1 584 : 9 = 17 472 : 84 =
Presmetaj 1 510 : 125 =
Delenikot pretstavi go so pomo{ na koli~ nikot,
delitelot i ostatokot.
38
Po kolku marki dobil sekoj? Kolku marki ostanale nepodeleni?
Ako a = 77 i b = 5, odredi go koli~nikot a : b i ostatokot r.
Zapi{i go brojot a vo forma a = b ⋅ q + r.
16 : 3; 50 : 15; 125 : 11.
Voo~i deka 71 = 23 ⋅ 3 + 2.
Ivan, Bojana i Beti sobiraat po{tenski marki. Tie imale 71 marka
i sakale da si gi podelat podednakvo.
4
Odredi gi koli~nikot q i ostatokot r pri deleweto a : b i zapi{i go brojot a vo
forma a = b ⋅ q + r.
6
5
Vo deleweto 71 : 3 brojot 23 e
koli~nik, a brojot 2 e ostatok.
Ako vo deleweto a : b, brojot q e
koli~nik, a r e ostatok, toga{:
a = q ⋅ b + r
Razmisli i odgovori!
Pri deleweto vo koe delitelot e brojot 8, ostatokot mo`e da bide: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7.
Zo{to ostatokot ne mo`e da bide brojot 8?
Zada~i
Podeli so prviot broj, a potoa dobi-
eniot rezultat podeli go so vtoriot
broj.
1.
42
84
: 7 : 2
98
Proveri se!
Edno jato lastovici pri
preselbata preletalo
okolu 10 000 kilometri.
Najgolemata brzina {to ja dostig-
nalo jatoto bila 40 kilometri na
~as.
Kolku najmalku ~asovi letalo
jatoto?
39
Koj broj treba da se zapi{e vo kva -
drat ~eto za da bide to~no deleweto?
2.
Zapi{i izraz i presmetaj ja negovata
vrednost.
Odredi go zbirot na brojot 85 i
proizvodot na broevite 4 i 15.
Na koli~nikot od broevite 210 i 30
dodaj go brojot 700.
Koj broj e razlikata me|u proizvo -
dot na broevite 120 i 6 i nivniot
koli ~ nik?
3.
Vo kvadrat~eto odredi broj za da
bide to~no ravenstvoto:
a) 3 020 = 125 ⋅ 24 + ;
b) 2 100 = 261 ⋅ + 12.
4.
Eden pol`av so najgolemata negova
brzina pominal 12 metri za 4 ~asa.
Kolku centimetri pominal pol `a -
vot za 1 minuta?
5.
72 63 9
9 600 50
4 169 13
: 9 :
:
:
: 19
: 19
Se se}avam:
: 5
⋅ 5
4 10
:
2
= 10 : 2
Koi cifri treba da gi zapi{e{ na
mestata od ∗, za deleweto da bide
to~no presmetano.
6.
Dvajca u~enici delele eden ist broj:
prviot so 16, a vtoriot so 19. Prviot
dobil koli~nik 22 i ostatok 9.
Kolkav koli~nik dobil drugiot
u~enik?
7.
Zbirot na dva broja e 660. Ako na
pogolemiot broj mu se izbri{e edna
nula oddesno, toga{ tie se ednakvi.
Koi se tie broevi?
8.
1∗55 : ∗5 = 3∗
- 13∗
∗∗∗
- ∗∗∗
0
40
ZAVISNOST NA PROIZVODOT I KOLI^NIKOT OD
PROMENATA NA KOMPONENTITE
Potseti se!
Spored koe svojstvo e to~no raven-
stvoto:
a) 10 ⋅ 4 = 4 ⋅ 10;
b) (10 ⋅ 4) ⋅ 5 = 10 ⋅ (4 ⋅ 5)?
Dadeno e: 80 ⋅ 5 = 400. Zapi{i broj vo
kvadrat~eto za da bide to~no raven-
stvoto.
a) (80 ⋅ 3) ⋅ 5 = ; b) 80 ⋅ (3 ⋅ 5) = ;
v) 80 ⋅ (5 ⋅ 3) = ; g) (80 ⋅ 5) ⋅ 3 = .
DELENIK DELITEL
KOLI^NIK
KOMPONENTI
96 : 24 = 4
Deleweto a : b ima smisla za b ≠ 0.
A
Presmetaj go proizvodot 15 ⋅ 6.
Potoa, zgolemi go prviot mno -
`itel:
a) 2 pati; b) 3 pati; v) 7 pati
i proveri kolku pati se zgo -
lemil proizvodot.
[to voo~uva{?
1
Neka a ⋅ b = 50. Presmetaj: a) (a ⋅ 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b ⋅ 10). 2
Presmetaj go proizvodot 40 ⋅ 9. Potoa, prviot mno`itel namali go:
a) 2 pati; b) 4 pati; v) 5 pati
i sporedi go dobieniot proizvod so dadeniot. [to zabele`uva{?
3
Ako a ⋅ b = 120, presmetaj kolku iznesuva: a) (a : 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b : 5). 4
Dadeno e 15 ⋅ 16 = 240. Presmetaj gi proizvodite:
(15 ⋅ 2) ⋅ (16 : 2); (15 : 5) ⋅ (16 ⋅ 5),
a potoa sporedi gi so dadeniot proizvod.
5
Sporedi go tvoeto re{enie so slednoto.
15 ⋅ 6 = 90;
a) (15 ⋅ 2) ⋅ 6 = 30 ⋅ 6 = 180 = 90 ⋅ 2.
Sogleda deka dadeniot proizvod se
zgolemil
b) 3 pati; v) 7 pati.
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto.
40 ⋅ 9 = 360;
a) (40 : 2) ⋅ 9 = 20 ⋅ 9 = 180 = 360 : 2.
Proizvodot e namalen: b) 4 pati; v) 5 pati.
Voo~i deka edniot mno`itel e zgolemen 2 pati, odnosno 5 pati, a drugiot mno`itel e
namalen 2 pati, odnosno 5 pati. Proizvodot ne se promenil.
Dadeniot proizvod
e zgolemen 2 pati.
Edniot mno`itel e nama -
len 2 pati i dadeniot pro -
izvod e namalen 2 pati.

41
B
Poznato ti e deka 72 : 12 = 6.
Presmetaj:
a) (72 ⋅ 2) : 12 = ; (72 : 2) : 12 = ; b) 72 : (12 ⋅ 3) = ; 72 : (12 : 3) = ;
v) (72 : 4) : (12 : 4) = ; (72 ⋅ 4) : (72 ⋅ 4) = .
6
Poznato ti e deka a : b = 30.
Presmetaj:
a) (a ⋅ 2) : b; b) a : (b : 3); v) (a : 5) : (b : 5).
7
Delenikot e zgolemen 2 pati,
odnosno namalen 2 pati i ko -
li~nikot e zgolemen 2 pati,
odnosno e namalen 2 pati.
Op{to za proizvodot a ⋅ b = p
Ako edniot mno`itel se zgolemi odreden broj pati, a dru-
giot mno`itel ostane ist, toga{ i proizvodot }e se zgolemi
isto tolku pati.
(a ⋅ m) ⋅ b = p ⋅ m
Ako edniot od mno`itelite se namali odreden broj pati, a
drugiot ostane ist, toga{ i proizvodot }e se namali isto
tolku pati.
(a : m) ⋅ b = p : m
Proizvodot ne se menuva koga edniot mno`itel se namali
odreden broj pati, a drugiot mno`itel se zgolemi isto tolku
pati.
(a : m) ⋅ (b ⋅ m) = p

Op{to za koli~nikot a : b = q
Ako delenikot se zgolemi (odnosno se namali) odreden
broj pati, a delitelot ostane ist, toga{ koli~nikot }e se
zgolemi (odnosno }e se namali) isto tolku pati.
(a ⋅ m) : b = q ⋅ m
(a : m) : b = q : m
Ako delitelot se zgolemi (odnosno se namali) odreden
broj pati, a delenikot ostane ist, toga{ koli~nikot }e se
namali (odnosno }e se zgolemi) isto tolku pati.
a : (b ⋅ m) = q : m
a : (b : m) = q ⋅ m
Koli~nikot ne se menuva ako i delenikot i delitelot
istovremeno se zgolemat (odnosno se namalat) ist broj pati.
(a ⋅ m) : (b ⋅ m) = q
(a : m) : (b : m) = q

Voo~i kolku pati e zgolemen, odnosno namalen: delenikot vo a); delitelot vo b);
delenikot i delitelot vo v).
Sporedi gi dobienite koli~nici so
dadeniot. [to zabele`uva{?
Sporedi go tvoeto re{enie so slednovo.
a) (72 ⋅ 2) : 12 = 144 : 12 = 12 = 6 ⋅ 2;
(72 : 2) : 12 = 36 : 12 = 3 = 6 : 2.
Sogleda vo b) deka delitelot e zgolemen (namalen) 3 pati, a koli~nikot e namalen
(zgolemen) 3 pati. Koli~nikot vo v) ne se promeni.
42 Treba da znae{!
Kako se menuva proizvodot na dva broja
vo zavisnost od promenata na
mno`itelite;
kako se menuva koli~nikot na dva broja
vo zavisnost od pro menata na deleni -
kot, odnosno na delitelot.
Odredi gi nepoznatite broevi p i m, ako:
a) 50 ⋅ 23 = p, (50 ⋅ m) ⋅ 23 = p ⋅ 9;
b) 30 ⋅ 12 = p, 30 ⋅ (12 : m) = p : 6.
Znae{ deka 600 : 30 = 20. Presmetaj:
a) (600 ⋅ 7) : 30; b) 600 : (30 ⋅ 4);
v) 600 : (30 : 5); g) (600 : 10) : (30 : 10).
Proveri se!
Zada~i
Daden e proizvodot a ⋅ b = 60.
Presmetaj:
a) (a ⋅ 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b ⋅ 7);
v) (a : 4) ⋅ b; g) (a : 6) ⋅ (b ⋅ 6).
1.
Vo fabrikata za ~okolada, dve ekipi
pakuvale ~okoladi od po 100 g vo
ednakvi kutii.
Vtorata ekipa spakuvala vkupno 1 680
~okoladi, a toa e 3 pati pomalku
kutii otkolku prvata ekipa.
Kolku ~okoladi spakuvala prvata
ekipa?
4.
Presmetaj go koli~nikot 7 680 : 240,
no prethodno svedi go na delewe so
ednocifren delitel, koristej}i go
svojstvoto za nepromenlivost na
koli~nikot.
5.
Daden e koli~nikot a : b = 90.
Presmetaj:
a) (a ⋅ 5) : b; b) a : (b : 6);
v) (a ⋅ 7) : (b ⋅ 7) g) (a : 12) : (b : 12).
2.
Dadeno e a ⋅ (b ⋅ 5) = 80. Presmetaj:
a) a ⋅ b; b) a ⋅ (b : 4); v) (a ⋅ 8) ⋅ (b : 8).
3.
Zanimliv problem!
Edna `ena donela na pazar ko{nica so jajca. Na
prviot kupuva~ mu prodala polovinata od jajcata i
polovina jajce, na vtoriot polovina od ostatokot i
polovina jajce, na tretiot polovina od ostatokot i
polovina jajce, na ~etvrtiot polovina od ostatokot i
polovina jajce. Koga pettiot kupuva~ kupil polovina
od ostatokot i polovina jajce, se konstatiralo deka
site kupuva~i kupile celi jajca i `enata gi prodala
site jajca. Kolku jajca donela `enata na pazar?
43
BROEN IZRAZ. RAVENKI
Potseti se!
Presmetaj:
a) 26 - 4 ⋅ 5 - 3;
b) 14 + 6 ⋅ (9 - 24 : 3) - 2
3
.
Zbirot na dva broja e 200, a
edniot sobirok e 120. Kolku
e drugiot sobirok?
Sostavi izraz od podatocite i soodvet-
nite operacii.
Po koj redosled }e gi izvr{uva{ operaciite?
120 + 300 : 2 - 4 ⋅ 35 - 50 = 120 + 150 - 140 - 50 =
= 270 - 190 = 80.
Izrazot {to go sostavi se vika broen izraz.
Rezultatot po izvr{uvaweto na site operacii vo
nego se vika vrednost na brojniot izraz.
Presmetaj go dobieniot izraz.
Proizvodot na dva broja e
128, a edniot mno`itel e 64.
Kolku e drugiot mno`itel?
A
Darko imal 120 denari. Majka mu mu
dala 300 denari da si gi podelat pod-
ednakvo so sestra mu. Vo kni`arnicata
kupil 4 tetratki po 35 denari i {estar
za 50 denari. Kolku denari mu ostanale
na Darko?
1
Odredi ja vrednosta na brojniot izraz:
a) 85 + 15 -30; b) 5 ⋅ 12 : 3 ⋅ 2; v) 24 - (16 + 4 ⋅ 3) : 7.
2
⋅ x
: 64
128
64
x
+ x
− 120
200
120
x
120 + x = 200
x = 200 - 120
x = 80
64 ⋅ x = 128
x = 128 : 64
x = 2
Sporedi go tvoeto
re{enie so dadenoto
Izrazi se slednive zapisi: 3, 5, 140; 13 + 17; 10 - 4 ⋅ 8; 5 + 18 : 6 - (4 ⋅ 25 + 2
5
).
Ne se izrazi: 2 + + 3; 5 -; : (8-2); 2 + ( ⋅ 8).
Sobiraweto i odzemaweto se vikaat operacii od prv red, a mno`eweto i deleweto
se operacii od vtor red.
Voo~i i zapomni
Prvo }e gi izvr{am operaciite mno`ewe i delewe, potoa sobirawe i
odzemawe; no, pred s¢ - vo zagradite.
44
Operaciite od ist red se izvr{uvaat po redosledot kako {to se zapi{ani vo broj -
niot izraz.
Op{to za redosledot na izvr{uvawe na operaciite
Voo~i ja postapkata i postapi po barawata.

Prvo se izvr{uvaat operaciite od vtor red, a potoa operaciite od prv red.

Ako vo brojniot izraz ima zagradi, toga{ prednost ima izvr{uvaweto na operaciite
vo zagradite.

Presmetaj ja vrednosta na brojniot izraz:
a) 45 - 5 ⋅ 3 - 24 : 6; b) 5 ⋅ 12 : 3 ⋅ 2; v) 96 + 4 ⋅ (18 - 8 : 2) - (27 - 4 ⋅ 6) : 3.
3
Re{i ja ravenkata
a) (x + 1) + 300 = 702; b) 1 432 + x = 3 200 + 17.
5
B
Rifat zamislil takov priroden broj, koj{to sobran so najgolemiot tricifren
broj go dava brojot 1 234. Koj e toj broj?
4
Prvo, baraniot broj ozna~i go so nekoja bukva, na primer
so bukvata x.
Na brojot x dodaj mu go najgolemiot tricifren broj - toa e 999; taka }e go dobie{
zbirot x + 999.
Zna~i, x = 1 234 - 999; x = 235.
Spored uslovite na zada~ata, zbirot x + 999 e ednakov na 1 234, pa x + 999 = 1 234.
Kako }e go odredi{ nepoznatiot sobirok od ova ravenstvo?
Sobirokot x }e go odredam ako od zbirot 1 234 go odzemam drugiot
sobirok 999.
+ 999 = 1 234
Ravenstvoto x + 999 = 1 234 so koe go odredi nepoznatiot broj x se vika ravenka.
Nepoznatiot broj x se vika nepoznata.
Odreduvaweto na nepoznatiot broj se vika re{avawe na ravenkata.
x
45
Dadena e ravenkata: a) x - 1 270 = 2 380; b) 8 226 - x = 1 149.
6
Re{i ja ravenkata: a) x - (1 300 + 78) = 2 630; b) 5 273 - x = 3 700 - 37.
7
Vo edna vinarska vizba vo kutii treba da spakuvaat 1 392 {i{iwa, a vo sekoja
kutija treba da ima po 16 {i{iwa. Kolku kutii bile potrebni?
8
Odgovori na pra{awata i re{i ja dadenata ravenka.
a) + [to e nepoznatiot broj x, a {to se poznatite broevi 1 270 i 2 380?
+ Kako se odreduva nepoznatiot namalenik pri dadeni namaleitel i razlika?
b) Kako }e go odredi{ nepoznatiot namalitel x vo ravenkata pri dadeniot nama -
lenik 8 226 i dadenata razlika 1 149?
Op{to za ravenkite vo koi se odreduva nepoznat: sobirok, namalenik ili namalitel
Ako go ozna~i{ so k brojot na potrebnite kutii, toga{ vo niv }e ima 16 ⋅ k {i{iwa, pa
16 ⋅ k = 1 392.
Brojot 1 392 e proizvod na mno`itelite 16 i k.
Kako }e go odredi{ mno`itelot k?
Namalenikot x }e go odredam taka {to na razlikata 2 380 }e go dodadam
namalitelot 1 270.
Namalitelot x }e go odredam taka {to od namalenikot 8 226 }e ja odze-
mam razlikata 1 149.
Mno`itelot k }e go odredam ako proizvodot 1 392 go podelam so
mno`itelot 16.
Nepoznat sobirok, pri poznat zbir i drugiot sobirok, se
odreduva taka {to od zbirot se odzema poznatiot sobirok.
x + b = c; x = c - b
(b i c se poznati broevi)
Nepoznat namalenik, pri poznati namalitel i razlika, se
dobiva koga na razlikata £ se dodade namalitelot.
x - b = d; x = d + b
(b i d se poznati broevi)
Nepoznat namalitel, pri poznati namalenik i razlika se
dobiva taka {to od namalenikot se odzema razlikata
a - x = d; x = a - d
(a i d se poznati broevi)

k = 1 392 : 16; k = 87. [i{iwata bile spakuvani vo 87 kutii.
Re{i ja ravenkata: a) 17 ⋅ y = 595; b) (10 + 3) ⋅ z = 178 + 4. 9
46
Potoa obrazlo`i go zaklu~okot deka x = 47 ⋅ 25.
Koj broj e re{enieto? Proveri go svoeto tvrdewe.
Kako mo`e{ "da ja pro~ita{# ravenkata
x : 25 = 47,
t.e. {to se poznatite broevi 25 i 47, a {to e nepoznatata x?
10
"Pro~itaj# ja ravenkata 1 120 : x = 35 i obrazlo`i go zaklu~okot x = 1 120 : 35. 11
Re{i ja ravenkata
a) x : 7 = 63; b) (z + 4) : 10 = 8; v) 1 080 : x = 24; g) 50 : (x + 2) = 10.
12
Op{to za ravenkite vo koi se odreduva nepoznatiot: mno`itel, delenik ili delitel.
Nepoznatiot mno`itel, pri poznat proizvod i drugiot
mno`itel, se odreduva taka {to proizvodot }e se podeli so
poznatiot mno`itel.
a ⋅ x = p; x = p : a
(a i p se poznati)
Nepoznatiot delenik, pri poznat delitel i koli~nik, se
odreduva taka {to koli~nikot }e se pomno`i so delitelot.
x : b = q; x = q ⋅ b
(b i q se poznati)
Nepoznatiot delitel, pri poznat delenik i koli~nik se
odreduva taka {to delenikot }e se podeli so koli~nikot.
a : x = q; x = a : q
(a i q se poznati broevi)

Treba da znae{!
Da odreduva{ vrednost na daden broen
izraz;
koi operacii vo broen izraz imaat
prednost pri nivnoto izvr{uvawe;
da re{ava{ ravenki spored svojstvata
na aritmeti~kite operacii.
Odredi ja vrednosta na brojniot izraz:
17 + 3 ⋅ (56 - 4 ⋅ 13) - (62 - 18 : 3).
Re{i gi ravenkite:
a) 235 + x = 250; b) x - 37 = 63;
v) x : 15 = 10; g) 645 : x = 15;
d) (x + 2) ⋅ 35 = 105.
Proveri se!
Zada~i
Odredi ja vrednosta na brojniot
izraz:
a) 190 - (5 ⋅ 30 - 128 : 16);
b) 325 - (144 : 16 + 7 ⋅ 13).
1.
Vo edna firma napolnile 1 360 gajbi
jabolka, od koi 420 od vidot deli{es,
635 ajdaret, a ostanatite gajbi od vi -
dot tetovsko jabolko. Kolku gajbi
tetovsko jabolko bile?
3.
Ana ima 11 godini. Pred 3 godini majka
£ imala 4 pati pove}e godini od Ana.
Kolku godini ima sega majka £ na Ana?
4.
Jana i Jovan imaat po ist broj orevi.
Se znae deka zaedno bi imale 140
orevi koga Jana bi imala 2 pati pove -
}e, a Jovan 5 pati pove}e. Po kolku
orevi imaat Jana i Jovan?
5.
Re{i ja ravenkata:
a) 115 + x = 225; b) 1 320 - x = 1 120;
v) 17 ⋅ x = 289; g) x : 30 = 40;
d) 483 : x = 23; |) 50 : (x + 2) = 10.
2.
47
Ponedelnik 12
Den Broj na kaseti
R A B O T A
S O P O D A T O C I
Sa{o e sopstvenik na videoklub i izdava videokaseti. Podatocite za izdadenite
kaseti gi zapi{uval vo tabela.
1
Vtornik 9
Sreda 15
^etvrtok 6
Petok 23
Koj den Sa{o izdal najmnogu kaseti?
Kolku kaseti pove}e bile izdadeni
vo petok otkolku vo vtornik?
Kolku vkupno kaseti bile izdadeni?
Sa{o go interesiralo kolku kaseti iz -
daval prose~no na den, a za toa e po -
trebno da ja presmeta aritmeti~kata
sredina na broevite od tabelata.
12 + 9 + 15 + 6 + 23 = 65
65 : 5 = 13
Voo~i!
Vkupno izdadeni
kaseti
Prose~no izdadeni kaseti
sekoj den
Broj na denovi
Vo tekot na pette rabotni
denovi vo sedmicata Sa{o
izdaval pro se~no po 13 video
kaseti dnevno.
Brojot 13 e aritmeti~ka sredi-
na za broevite 12, 9, 15, 6 i 23.
Pretstavi gi podatocite vo tabela.
Kolku poeni prose~no osvoil Ace na testovite po matematika?
Presmetaj ja aritmeti~kata sredina na broevite:
2
Na testovite po matematika Agim gi postignal sledive rezultati: na testot 1
osvoil 89 poeni, na testot 2 osvoil 91 poen, na testot 3 osvoil 100 poeni i na
testot 4 osvoil 80 poeni.
3
24, 36, 42; 657, 890, 1 240, 121, 3 522.
ARITMETI^KA SREDINA
Da zapomnam: Aritmeti~ka sredina na dva ili pove}e broevi e
koli~ nikot od zbirot na tie broevi i brojot na sobirocite.
48
3 3 ⋅ 6
3
9
1 ⋅ 18
2 9 2 ⋅ 9
1 18 1 ⋅ 18
Broj na Broj na u~enici Vkupno
redovi vo sekoj red u~enici
Potseti se!
A
Presmetaj:
Vo koi od delewata
ostatokot e 0?
24 : 6 =
139 : 2 =
265 : 5 =
2 785 : 8 =
Osumnaeset u~enici od VI oddelenie se
podgotvuvaat za patroniot praznik. Tie sa -
kaat da nastapat taka {to }e se podredu-
vaat vo redovi so ednakov broj u~enici.
1
Na kolku razli~ni na~ini mo`e da se podredat
u~enicite?
Dopolni ja tabelata so podatocite za podreduvawe
na u~enicite.
Se veli: 18 e deliv so broevite 1, 2, 3, 6, 9
i 18. Tie broevi se vikaat deliteli na bro-
jot 18. Se zapi{uva: D
18
= {1, 2, 3, 6, 9, 18}.
Na kolku na~ini mo`e da se dobie brojot 18 kako
proizvod na dva broja?
So koi broevi mo`e da se podeli brojot 18 taka {to
ostatok pri deleweto da bide brojot 0 (bez ostatok)?
Da zapomnam: Brojot 18 se deli
so broevite 1, 2, 3, 6, 9 i 18
bez ostatok.
So delewe proveri dali:
2
Brojot 4 e delitel na brojot 8 (4 ⋅ 2 = 8 ili 8 : 4 = 2 i ostatok 0). 4
brojot 6 e delitel na brojot 24;
brojot 31 e deliv so brojot 5;
brojot 42 e deliv so brojot 6.
Zapi{i 5 broevi {to se delivi so brojot 4.
Odredi go mno`estvoto D
14
na site deliteli na
brojot 14.
3
Voo~i deka za da gi odredi{ site deliteli na brojot 14 treba postapno da deli{ so
1, 2, 3, ..., 7.
JAS SUM
DELITEL!
DELIVOST NA PRIRODNI BROEVI.
DELIVOST NA ZBIR I RAZLIKA
49
B
Prirodniot broj b e delitel na prirodniot broj a, ili a e deliv so b, ako osta-
tokot pri deleweto na a so b e 0.
10 : 5 = 2 10 = 5 ⋅ 2
Prirodniot broj b e delitel na prirodniot broj a, ako a = b ⋅ k za nekoj priroden
broj k. Zapi{uvame: b | a. ^itame: b e delitel na a.
Prirodniot broj a e sodr`atel na prirodniot broj b, ako b e delitel na a.
35 e sodr`atel na 5, bidej}i 5 | 35
Sekoj priroden broj e deliv so 1 i sam so sebe.
10 : 1 = 10 i 10 : 10 = 1
a : 1 = a i a : a = 1
DELITEL NA 10
Proveri dali se delivi so brojot 7: 28, 42 i 28 + 42; 14, 18 i 14 + 18.
Proveri dali se delivi so brojot 3: 9, 24 i 24 - 9; 15, 22 i 22 - 15.
Proveri dali se delivi so brojot 4: 12, 15 i 12 ⋅ 15; 10, 15 i 15 ⋅ 10.
Mno`estvoto od site sodr`ateli na brojot 4 go ozna~uvame so S
4
;
S
4
= {4, 8, 12, 16, ...}.
5
Delivost na zbir
m | a i m | b
m | (a + b)
Delivost na razlika
m | a i m | b
m | (a - b)
Delivost na proizvod
m | a ili m | b
m | (a ⋅ b)
Ako brojot a e deliv so brojot m i brojot b e deliv so
bro jot m, toga{ zbirot (a + b) e deliv so brojot m.
5 | 15 i 5 | 35 5 | (15 + 35)
Ako brojot a e deliv so brojot m i brojot b e deliv so
brojot m, toga{ razlikata (a - b) e deliva so brojot m.
3 | 21 i 3 | 9 3 | (21 - 9)
Ako brojot m e delitel ba rem na eden od broevite a ili
b, toga{ m e delitel na proizvo dot (a ⋅ b).
2 | 8 i 2 | 15 2 | (8 ⋅ 15)
Voo~iv vo zada~ata!
Zbirot e deliv so brojot 7 ako dvata sobiroka se delivi so 7.
Razlikata e deliva so brojot 3 ako namalenikot i namalitelot se
delivi 3.
Proizvodot e deliv so brojot 4 ako eden od mno`itelite e deliv so 4.
Site broevi {to se delivi so brojot 4 se vikaat sodr`ateli na brojot 4.

Zapi{uvame: 5 | 10. ^itame: 5 e delitel na 10.
Op{to
50
Od broevite: 15, 18, 25 i 28 odredi dva broja taka {to:
zbirot e deliv so 5; razlikata e deliva so 3;
proizvodot e deliv so 7, a ne e deliv so 5.
Voo~i deka nieden od sobirocite, odnosno i namalenikot i namalitelot ne se delivi
so 5, a zbirot, odnosno razlikata se delivi so 5.
6
Proveri dali zbirot 12 + 8, odnosno razlikata 24 - 9, se delivi so 5.
7
Koga eden priroden broj e deliv so
drug priroden broj;
da odredi{ deliteli i sodr`ateli
na daden priroden broj;
so primer da ja poka`e{ delivosta
na zbir, razlika i proizvod na
prirodni broevi.
Treba da znae{!
Dadeni se broevite: 5, 8, 30 i 56.
Koj od tie broevi e deliv so 6?
Zapi{i gi site deliteli na brojot 30.
Zapi{i tri sodr`ateli na 5.
Dali brojot 5 e delitel na 58?
Proveri bez da presmetuva{ dali e to~no:
4 | (8 + 36); 5 | (56 - 30);
5 | (30 - 5); 5 | (30 ⋅ 6).
Zada~i
Koi od broevite 1, 2, 3, 5 ili 7 se
deliteli na brojot 70?
Odredi gi site deliteli na brojot
64.
Proveri dali 4 | 12; 3 | 36;
10 | 1 000.
Zapi{i 7 sodr`ateli na brojot 3.
Kolku sodr`ateli ima brojot 3?
1.
Zapi{i po eden primer za da ja
poka`e{ delivosta na:
zbir na 4 prirodni broevi so broj;
razlika na 2 prirodni broevi so
broj;
proizvod na 3 prirodni broevi so
broj.
2.
Bez da go presmeta{ zbirot, odnosno
razlikata, odredi dali e deliv so 5.
a) 40 + 25; b) 27 + 20;
v) 50 - 15; g) 35 - 29.
3.
Bez da gi presmetuva{ proizvodite,
utvrdi koj od niv e deliv so 3, a koj
so 7.
a) 9 ⋅ 5; b) 4 ⋅ 14 ⋅ 2;
v) 5 ⋅ 12; g) 8 ⋅ 21 ⋅ 5.
4.
Neka A = {6, 7, 13, 16, 24, 32, 43}.
Zapi{i go tabelarno mno`estvoto
B = {x | x ∈ A i 4 | x}.
5.
Proveri se!
51
Voo~i ja postapkata
132 : 2 = (130 + 2) : 2; 2 | 132, bidej}i 2 | 130 i 2 | 2.
254 : 2 = (250 + 4) : 2; 2 | 250, bidej}i 2 | 250 i 2 | 4.
365 : 2 = (260 + 5) : 2; 2 | 365, bidej}i 2 | 360 i 2 | 5.
Zapomni!
Eden broj e deliv so 2, ako cifrata na edinicite na toj
broj e 0, 2, 4, 6 ili 8.
Koi od broevite: 132,
254 i 365 se delivi
so 2?
2
Koj od broevite: 530, 738, 1 336, 1 112 i 2 243 e deliv so 2? 3
Mo`am da voo~am! Dali eden broj e
deliv so 2 ili ne e, zavisi od cif-
rata na edinicite na toj broj.
A
Proveri dali broevite: 10, 70 i 270 se
delivi so 2.
Za da utvrdi{ dali eden broj e
deliv so drug broj, dovolno e da
go odredi{ nivniot koli~nik.
Delivosta mo`e da se utvrdi i
bez da se vr{i deleweto. Toa go
pravime so pomo{ na kriteriumi
ili takanare~eni priznaci za
delivost.
1
Voo~i ja postapkata
10 = 2 ⋅ 5; 2 | (2 ⋅ 5), t.e. 2 | 10.
70 = 7 ⋅ 10; 2 | (7 ⋅ 10), t.e. 2 | 70.
290 = 29 ⋅ 10; 2 | (29 ⋅ 10), t.e. 2 | 290.
Mo`am da voo~am!
Brojot {to zavr{uva na
nula, mo`e da se zapi{e ka -
ko proiz vod vo koj eden mno -
`i tel e 10. Toj proizvod e
deliv so 2.
Sekoj broj na koj cifrata
na edinici e 0 e deliv so 2.
PRIZNACI ZA DELIVOST SO 2 I SO 5
Potseti se!
Eden priroden broj e deliv so drug
pri roden broj ako ostatokot pri
deleweto e 0.
Odredi koj od broevite: 37, 64 i 310
e deliv so 2.
Koj od broevite: 65, 800 i 273 e
deliv so 5?

Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 2.
52
Mo`am da voo~am! Brojot
~ija cifra na edinici e
5 e deliv so 5.
B
Voo~i ja postapkata
10 : 5 = (2 ⋅ 5) : 5; 5 | 10 bidej}i 5 | 2 i 5 | 5.
70 : 5 = (10 ⋅ 7) : 5; 5 | 70 bidej}i 5 | 10 i 5 | 7.
360 : 5 = (10 ⋅ 36) : 5; 5 | 360 bidej}i 5 | 10 i 5 | 36.
Mo`am da voo~am!
Brojot ~ija cifra na edinici e nula mo`e da se zapi{e kako pro izvod
vo koj eden od mno`itelite e 10.
Toj priroden broj e deliv so 5.
Sekoj priroden broj na koj cifrata na edinicite e 0 e deliv so 5.
Proveri dali
bro e vite: 10,
70 i 360 se
delivi so 5.
4
Voo~i ja postapkata
65 : 5 = (60 + 5) : 5; 5 | 65, bidej}i 5 | 60 i 5 | 5.
105 : 5 = (100 + 5) : 5; 5 | 105, bidej}i 5 | 100 i 5 | 5.
263 : 5 = (260 + 3) : 5; 5 | 263, bidej}i 5 | 260 i 5 | 3.
Koi od broevite: 65,
105 i 263 se delivi
so 5?
5

Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 5.
Zapomni!
Eden broj e deliv so 5, ako cifrata
na edinicite na toj broj e 0 ili 5.
Koj od broevite: 180, 243, 525, 420 i 1 275 e deliv so 5?
6
Da proveri{ dali nekoj priroden broj e
deliv so 2, odnosno so 5, bez da go
izvr{i{ deleweto;
da go primeni{ priznakot za delivost
so 2, odnosno so 5, vo zada~i.
Treba da znae{!
Koj od broevite: 13, 24, 15, 57, 155, 850 i
1 000 e
deliv so 2; deliv so 5;
deliv so 2 i so 5?
Proveri se!
Zada~i
Bez da go izvr{i{ deleweto proveri
ja delivosta so 2 na broevite: 28, 70,
96, 797, 2 001 i 25 000.
1.
Iska`i go priznakot za delivost so 5.
2.
Koi od broevite: 102, 275, 400, 876 i
995 se delivi so 5?
3.
Ana imala pove}e od 60, a pomalku od
70 bonboni. Taa gi podelila bonbo ni te
na 5 svoi drugarki podednakvo.
Kolku bonboni imala Ana?
4.
53
B
Odredi go zbirot na cifrite na sekoj od broevite.
Utvrdi na koi od broevite zbirot na cifrite e deliv so 9?
Mo`am da voo~am! Koga eden broj
e deliv so 3 i zbirot na negovite
cifri e deliv so 3.
Mo`am da voo~am! Koga eden
broj e deliv so 9 i zbirot na
negovite cifri e deliv so 9.
Zapomni!
Eden broj e deliv so 3, ako
zbirot od cifrite so koi toj e
zapi{an e broj deliv so 3.
Zapomni!
Eden broj e deliv so 9, ako
zbirot od cifrite so koi toj e
zapi{an e broj deliv so 9.
Koj od broevite: 111, 292, 1 112 i 1 236 e deliv so 3? 3
Koi od bro e vite: 78, 117, 348, 486 i 1 567 se delivi so brojot 9? 4
so 3; so 9; so 3 i so 9.
Bez da deli{ opredeli koj od broevite: 459, 774, 1 497, 5 640, 6 327 i 7 235 e deliv: 5
Zapi{i tri broja ~ij zbir na cifrite e
deliv so 3.
2
Proveri dali broevite {to gi zapi {a
se delivi so 3.
PRIZNACI ZA DELIVOST SO 3 I SO 9
Potseti se!
Odredi koi od broevite: 9, 66, 171
i 231 se delivi so 3.
Koi od broevite: 18, 999, 1 062 i
11 000 se delivi so 9?
A
Koi od broevite: 72, 84, 297 i
373 se delivi so brojot 3?
1
Odredi go zbirot na cifrite na
sekoj od broevite.
Utvrdi kaj koi od broevite zbi -
rot na nivnite cifri e deliv
so 3.
Utvrdi koi broevi se delivi so
3 i kaj koi broevi zbirot na ci -
frite e deliv so 3. [to zaklu -
~uva{?
Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 3.
Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 9.
54
Mo`am da voo~am!
Broevite: 459, 774 i 6 327
se delivi so 3 i so 9.
Zapomni!
Sekoj broj {to e deliv so
9 e deliv i so 3.
Ako saka{ da znae{ pove}e!
Obidi se da zaklu~i{!
Zo{to eden broj e deliv so 9 koga zbirot na negovite cifri e deliv so 9?
Voo~i na sledniov primer: 486 = 400 + 80 + 6 = 100 ⋅ 4 + 10 ⋅ 8 + 6 =
=(99 + 1) ⋅ 4 + (9 + 1) ⋅ 8 + 6 = (99 ⋅ 4) + 1 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8 + 1 ⋅ 8 + 6 = (99 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8) + (4 + 8 + 6);
Izrazot 99 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8 e deliv so 9 spored praviloto za delivost na proizvod i zbir.
Od vrednosta na izrazot 4 + 8 + 6 zavisi dali brojot 486 e deliv so 9.
4 + 8 + 6 = 18; 9 | 486, bidej}i 9 | 18.
Na sli~en na~in poka`i ja delivosta na brojot 123 so 3.
Milica vlegla vo prodavnica da kupi eden sladoled i tri ~okoladi. Znaela deka
sladoledot ~ini 60 denari. Prodava~ot i rekol deka treba da plati 220 denari. Taa
rekla deka smetkata ne e to~na. Prodava~ot povtorno presmetal i se izvinil. Kako
Milica znaela deka smetkata ne e to~na, a ne ja znaela cenata na ~okoladata?
Koj priroden broj e deliv so 3;
da odredi{ dali daden broj e deliv so 9;
sekoj priroden broj {to e deliv so 9 e
deliv so 3.
Treba da znae{!
Koi od broevite: 75, 94, 258 i 347 se
delivi so 3?
Koja cifra treba da stoi na mestoto na ∗
vo 5 6∗3 za da se dobie broj deliv so 9?
Zapi{i eden broj {to e deliv so 3 i so 9.
Zada~i
Koi od broevite 348, 512, 1 245 i
6 123 se delivi so 3?
1.
Koi od broevite 4 279, 9 126 i 540 se
delivi so 9?
2.
Koja cifra treba da se zapi{e na
mestoto ozna~eno so ∗, za dobieniot
broj da bide deliv so 3?
1 3∗7; 6 53∗; 3 ∗25; 24 ∗62.
3.
Zameni ja yvezdi~kata so cifra, taka
dobieniot broj da bide deliv so 9.
3∗8; 6 ∗74; 1 8∗3; 35∗12.
4.
Koja cifra treba da zapi{e{ na mes -
toto ozna~eno so ∗ vo brojot 27 55∗ za
brojot da bide deliv so 2 i so 3?
5.
Proveri se!

55
Potseti se!
Mo`am da voo~am!
Dali nekoj broj e deliv so brojot 4 ili ne, zavisi od dvocifreniot broj
formiran od cifrata na edinicite i cifrata na desetkite na toj broj.
Zapomni!
Daden broj e deliv so 4, ako negoviot dvocifren zavr{etok e deliv so 4.
A
Koj od broevite: 96, 300, 2 718
i 3 008 e deliv so 4?
Proveri dali broevite: 100, 500 i
1 300 se delivi so 4.
1
Voo~i ja postapkata
100 = 25 ⋅ 4; 4 | 100, bidej}i 4 | (25 ⋅ 4).
500 = 100 ⋅ 5; 4 | 500, bidej}i 4 | (100 ⋅ 5).
1 300 = 100 ⋅ 13; 4 | 1 300, bidej}i 4 | (100 ⋅ 13).
Voo~i ja postapkata
132 : 4 = (100 + 32) : 4; 4 | 132, bidej}i 4 | 100 i 4 | 32.
916 : 4 = (900 + 16) : 4; 4 | 916, bidej}i 4 | 900 i 4 | 16.
283 : 4 = (200 + 83) : 4; 4 | 283, bidej}i 4 | 200 i 4 | 83.
Mo`am da voo~am!
Brojot na koj cifrite na edi ni cata i desetkata se nuli mo`eda se
zapi{e kako pro izvod vo koj eden od mno`i telite e 100.
Toj proizvod e deliv so 4.
Sekoj broj na koj cifrata na edinicite e 0 i cifrata na de setkite e 0
e deliv so 4.
Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 4.
Koi od broevite
132, 916 i 283 se
delivi so 4?
2
PRIZNAK ZA DELIVOST SO 4

56
Utvrdi koj od broevite: 48, 108, 135, 1 240, 7 732 i 9 006 e deliv so 4. 3
Da odredi{ dali nekoj priroden
broj e deliv so 4 bez da go izvr{i{
deleweto.
Treba da znae{!
Zapi{i go brojot 9 996 kako zbir od koj
}e utvrdi{ dali e deliv so 4.
Zapi{i dva broja {to se delivi so 4.
Zada~i
So cifrite 1, 2, 3 i 4, bez nivno pov-
toruvawe, zapi{i gi site ~etiri-
cifreni broevi {to se delivi so 4.
1.
Koja cifra treba da se zapi{e na me -
stoto ozna~eno so ∗ za brojot da bide
deliv so 4?
362∗; 4 71∗; 5 4∗2; 52∗0.
2.
Zapi{i tri prirodni broevi {to se
delivi so 4 i 5.
3.
Zapi{i go brojot od vtorata desetka
na ~etvrtata stotka {to e deliv so
2, 3 i 4.
4.
Proveri se!
I ova e matematika !
Na masa se nao|aat 50 grav~iwa. Dva igra~i naizmeni~no zemaat po edno, ili po
dve ili po tri grav~iwa. Pobeduva onoj igra~ koj posleden }e zeme.
Kolku grav~iwa treba da zeme igra~ot {to po~nuva prv za sigurno da pobedi?
Napravi pobedni~ka strategija za igra~ot koj {to zema prv.
Napravi pobedni~ka strategija za igra~ot {to zema vtor ako na masata ima 20
grav~iwa.
Napravi pobedni~ka strategija ako na masata ima koj bilo broj grav~iwa i igra~ite
naizmeni~no zemaat od 1 do 4 ili od 1 do 5 itn.
Ako ne mo`am da re{am te{ka zada~a, }e probam so sli~na
polesna. ]e probam so 10 grav~iwa, potoa so 20 grav~iwa itn.
57
B
5 1, 5
6 1, 2, 3, 6
3 1, 3
4 1, 2, 4
2 1, 2
1 1
Razgledaj ja tabelata.
2
Broj Delitel na brojot
Koj broj ima samo eden delitel?
Koi od broevite vo tabelata imaat samo dva deliteli?
Koi od broevite vo tabelata imaat pove}e od dva
deliteli?
Zapomni!
Broevite {to imaat samo 2 deliteli se vikaat
prosti broevi.
Broevite {to imaat 3 ili pove}e deliteli se
vikaat slo`eni broevi.
Brojot 1 ne e nitu slo`en nitu prost broj.
Vo tabelata broevite: 2, 3 i 5 se prosti.
Vo tabelata broevite 4 i 6 se slo`eni.
Zapi{i gi na tabelaren na~in mno`estvata:
A = {x | x ∈ N i x < 20}; B = {x | x ∈ A i x e prost broj}; C = {x | x ∈ A i x e slo`en broj}.
3
Odredi go proizvodot na prostite broevi: 2, 3 i 7; 2, 3 i 5; 2, 2, 3 i 3.
4
4
7
1
Jas sum
slo`en
A Jas !?
Jas sum
prost.
A
Zapi{i tri broevi {to
imaat samo dva deliteli.
Zapi{i tri broevi {to ima -
at pove}e od dva deliteli.
1
PROSTI I SLO@ENI BROEVI.
PRETSTAVUVAWE SLO@EN BROJ KAKO PROIZVOD
OD PROSTI MNO@ITELI
Potseti se!
Sekoj priroden broj e deliv so 1.
Sekoj priroden broj e deliv sam so
sebe.
Zapi{i gi site deliteli na broevite:
3, 17 i 53.
Odredi gi site deliteli na broevite:
6, 12 i 15.
58
Sporedi go tvoeto re{enie so
dadenoto.
Pretstavi go kako proizvod sekoj od broevite: 42, 50 i 75. 5
Mo`am da voo~am!
Slo`en broj mo`am da pret-
stavam kako proizvod od
prosti broevi.
42 = 21 ⋅ 2 = 7 ⋅ 3 ⋅ 2
50 = 25 ⋅ 2 = 5 ⋅ 5 ⋅ 2 = 2 ⋅ 5
2
75 = 15 ⋅ 5 = 3 ⋅ 5 ⋅ 5 = 3 ⋅ 5
2

Zapomni!
Sekoj slo`en priroden broj mo`e da se zapi{e kako proizvod od prosti broevi,
t.e. da se razlo`i na prosti mno`iteli.
Zapi{i go brojot 36 kako proizvod od prosti broevi. 6
Razlo`i go brojot 120 na prosti mno`iteli.
Voo~i ja postapkata za razlo`uvawe na daden broj na prosti mno`iteli.
7
120
60
30
15
5
1
2
2
2
3
5
Prvo povlekuvame vertikalna crta do brojot 120. Vertikalnata
crta ja zamisluvame kako znak za delewe, a koli~nicite gi
zapi{uvame pod delenikot.
Deleweto go zapo~nuvame so najmaliot prost delitel na dade-
niot broj i prodol`uvame so toj delitel s¢ dodeka e mo`no (vo
slu~ajov so 2).
Postapkata ja prodol`uvame so sekoj od koli~nicite s¢ dodeka
dobieme koli~nik 1.

1 164
582
291
97
1
2
2
3
97
Posledniot koli~nik 97 ne e deliv ni so 3 ni so 5.
Proveruvame i utvrduvame deka ne e deliv ni so naredniot
prost broj 7.
Nema potreba da proveruvame za naredniot prost broj 11,
bidej}i 11
2
> 97.
Zna~i, 97 e prost broj.
So koristewe na istata postapka razlo`i gi na prosti mno`iteli broevite: 36, 140,
600 i 10 000.
120 = 2 ⋅ 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 5 = 2
3
⋅ 3 ⋅ 5
1164 = 2
2
⋅ 3 ⋅ 97
Voo~i go razlo`uvaweto na brojot 1 164.
59
Treba da znae{!
Koi prirodni broevi se prosti, a
koi slo`eni;
da razlo`i{ daden broj na prosti
mno`iteli.
Koj od broevite 91 i 97 e slo`en broj?
Obrazlo`i!
Razlo`i go brojot 152 na prosti mno`i-
teli.
Zada~i
Razlo`i gi na prosti mno`iteli
broevite: 15, 42, 38, 75 i 11 115.
1.
Brojot na godinite na Sa{o e
slo`en broj pomal od 30, a pogolem
od 20 i mo`e da se pretstavi kako
proizvod na tri ednakvi prosti
mno`iteli. Kolku godini ima Sa{o?
2.
Edno semejstvo ima neparen broj deca,
prost broj doma{ni mileni~iwa, paren
broj avtomobili i slo`en broj spalni
sobi. Zbirot na site ovie broevi e 10.
Koi se tie broevi?
3.
4. Obidi se da zapi{e{ parni broevi
pogolemi od 2 kako zbir na dva
prosti broja.
Primer:
8 = 3 + 5, 12 = 5 + 7, 48 = 37 + 11.
Napi{i go kako zbir od prosti
broevi brojot: 14; 52.
Proveri se!
Istra`i sam!
Vo eden hotel imalo 100 svetilki. Na edna tabla imalo prekinuva~i za sekoja
svetilka i tie bile ozna~eni so broevi od 1 do 100.
Ako prekinuva~ot se pritisne edna{, svetilkata se pali, a ako se pritisne po
vtor pat taa se gasi. Site svetilki bile izgasnati.
Domarot prviot den gi pritisnal site prekinuva~i, t.e. site svetilki gi zapalil.
Za da za{tedi elektri~na energija, toj vtoriot den go pritisnal sekoj vtor prek-
inuva~, tretiot den sekoj tret i na toj na~in stotiot den go pritiskal samo sto-
tiot prekinuva~. Koi svetilki, t.e. svetilkite so koi ozna~eni broevi }e svetat
po stotiot den?
Mo`am sam da istra`am i da go re{am problemot.
]e razmislam prvo za 10 svetilki, potoa za 20,
potoa za 30 i taka }e zaklu~am za 100 svetilki.
60
Potseti se!
ZAEDNI^KI DELITEL.
NAJGOLEM ZAEDNI^KI DELITEL
A
Voo~uvam deka: Ako D
28
e mno`estvo deliteli na brojot 28, a D
24
,
mno `e stvo deliteli na brojot 24, toga{ D
28
∩ D
24
e mno`estvoto na
za ed ni~kite deliteli na broevite 28 i 24.
Odredi gi site deliteli na brojot 18.
Mno`estvoto deliteli zapi{i go
tabelarno i ozna~i go so D
18
.
Odredi gi site deliteli na brojot 24.
Mno`estvoto deliteli zapi{i go
tabelarno i ozna~i go so D
24
.
Odredi gi zaedni~kite deliteli na
broevite 18 i 24, t.e. odredi
D
18
∩ D
24
.
Mimoza kupila bonboni za 28 de -
nari, a Ivan kupil od is tite bon-
boni za 42 denari.
1
Odredi go mno`estvoto zaedni~ki deliteli na broevite 30 i 45. Odredi NZD(30, 45). 2
Koja bi mo`ela da bide cenata
na edna bonbona?
Koja bi mo`ela da bide najvi-
sokata cena na edna bonbona?
Voo~i ja postapkata
i zaklu~i!
Site deliteli na brojot 28. D
28
= {1, 2, 4, 7, 14, 28}
Site deliteli na brojot 42. D
42
= {1, 2, 3, 6, 7, 14, 21, 42}
Zaedni~kite deliteli za broevite 28 i 42. D
28
∩ D
42
= {1, 2, 7, 14}
Voo~i deka:
Cenata na edna bonbona bi mo`ela da bide: 1, ili 2, ili 7 ili 14 denari.
Najvisokata cena bi mo`ela da bide 14 denari.
Brojot 14 e najgolem zaedni~ki delitel za broevite 28 i 42.
Zapomni!
Najgolemiot od site zaedni~ki deliteli na broevite m i n se vika najgolem
zaedni ~ ki delitel na broevite m i n. Se ozna~uva: NZD(m, n).

61
B
Odredi go najgolemiot zaedni~ki delitel
na broevite: a) 24 i 30; b) 9 i 14.
3
Voo~i!
Zaedni~ki delitel za broevite 9 i 14 e
brojot 1, a toj e i nivniot najgolem
zaedni~ki delitel, t.e. NZD (9, 14) = 1.
Zapomni!
Ako NZD (a, b) = 1, toga{ za broevite a i b velime deka se zaemno prosti broevi.
Voo~i ja postapkata i raboti spored
barawata.
Razlo`i gi broevite 168 i 180 na prosti
mno`iteli.
Pretstavi gi broevite 168 i 180 kako
proizvod od prosti broevi.
Odredi NZD(168, 180). 4
168
84
42
21
7
1
2
2
2
3
7
120, 150
60, 75
20, 25
4, 5
2
3
5
42, 63, 84
14, 21, 28
2, 3, 4
3
7
180
90
45
15
5
1
2
2
3
3
5
168 = 2 ⋅ 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 7
180 = 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 3 ⋅ 5
Voo~i!
Proizvodot od zaedni~kite prosti de li teli na broevite 168 i 180 e nivniot najgolem
zaedni~ki delitel, t.e. NZD(168, 180) = 2 ⋅ 2 ⋅ 3 = 12.
Voo~i ja skratenata postapka za odre duvawe NZD.
Odredi go najmaliot prost broj {to e delitel na dvata broja.
Odredi go najmaliot prost broj {to e delitel na dvata dobieni
koli~nici.
Postapkata ja prodol`uva{ s¢ dodeka dobienite koli~nici
stanat zaemno prosti broevi.
Proizvodot na zaedni~kite prosti deliteli e najgolemiot zaed-
ni~ki delitel, t.e.
NZD(120, 150) = 2 ⋅ 3 ⋅ 5 = 30 i NZD(42, 63, 84) = 3 ⋅ 7 = 21.
Odredi NZD(120, 150) i NZD(42, 63, 84).
5
Odredi a) NZD(72, 90); b) NZD (150, 180, 240) 6

62
Razlo`i gi broevite 36 i 60 na prosti
mno`iteli, a potoa odredi go nivniot NZD.
Dadeni se dve `ici od 8 m i 12 m. Koja e
najgolemata dol`ina so koja mo`at dvete
`ici da se podelat na ednakvi delovi?
Zada~i
Odredi go mno`estvoto zaedni~ki
deliteli na broevite: 30 i 36.
1.
Dadeni se dve `ici. Ednata e dolga 96
m, a drugata 180 m. Kolku metri e naj-
golemata dol`ina so koja mo`e da se
izmerat dvete `ici?
5.
Odredi:
a) NZD(12, 18); v) NZD(60, 90, 120);
b) NZD(48, 72); g) NZD(240, 300, 600).
2.
Odredi:
a) NZD (16, 25); b) NZD(36, 72).
3.
Kolku najmnogu ednakvi buketi mo`e
da se napravat od site 48 beli i site
72 crveni karanfili, taka {to vo
sekoj buket da ima ist broj karanfili
od ista boja?
4.
Obidi se da re{i{!
Kolku najmnogu ednakvi paket~iwa
mo`e da se napravat od 48 ~okoladi,
72 bajaderi i 120 bonboni, taka {to
vo sekoe paket~e da ima po ednakov
broj par~iwa od ist proizvod i site
proizvodi da bidat upotrebeni?
6.
Koristej}i gi dadenite mre`i,
odredi gi i zapi{i gi na soodvet-
nite to~ki delitelite na broevite:
a) 36 i 54; b) 28, 42 i 98.
7.
Da odredi{ zaedni~ki delitel na
dva broja;
koi broevi se zamno prosti broevi;
da odredi{ najgolem zaedni~ki de -
litel na dva ili pove}e broevi, po
skratena postapka.
Treba da znae{! Proveri se!
Spored mre`ite odredi:
NZD(36, 54) i NZD(28, 42, 98).
1 3
2
36
54
¯
N
Z
D
1
7 2
3
42
28 98
¯
N
Z
D
63
A
Dvajca drugari se sretnale vo bi-
blioteka. Edniot odi vo biblio -
tekata sekoj ~etvrti den, a drugi -
ot sekoj {esti den. Po kolku dena
tie povtorno }e se sretnat vo
bibliotekata?
1
ZAEDNI^KI SODR@ATEL.
NAJMAL ZAEDNI^KI SODR@ATEL
Potseti se!
Mno`estvoto sodr`ateli na brojot
3, zapi{i go na tabelaren na~in i
ozna ~i go so S
3
.
Mno`estvoto sodr`ateli na brojot
4 zapi{i go tabelarno i ozna~i go
so S
4
.
Zapi{i go mno`estvoto zaedni~ki
sodr`ateli na broevite 3 i 4, t.e.
odredi go S
3
∩ S
4
.
B
Voo~i ja postapkata i zaklu~i!
Mno`estvoto sodr`ateli na brojot 4. S
4
= {4, 8, 12, 16, 20, 24, 28, 32, 36, ...}
Mno`estvoto sodr`ateli na brojot 6. S
6
= {6, 12, 18, 24, 30, 36, 42, 48, ...}
Mno`estvoto zaedni~ki sodr`ateli S
4
∩ S
6
= { 12, 24, 36, ...}
na broevite 28 i 42.
Voo~i!
Dvajcata drugari vo bibliotekata }e se sretnat po 12 dena, 24 dena, 36 dena itn.
Prv pat }e se sretnat po 12 dena.
Brojot 12 e najmaliot zaedni~ki sodr`atel za broevite 4 i 6.
Zapomni!
Najmaliot priroden broj n koj e sodr`atel na prirodnite broevi a i b se vika
najmal zaedni~ki sodr`atel na broevite a i b. Se ozna~uva: NZS(a, b) = n.
Odredi go mno`estvoto zaedni~ki sodr`ateli na broevite 3 i 5. Odredi NZS(3, 5).
2
Voo~i ja postapkata za odreduvawe na NZS.
Razlo`i gi broevite 12 i 45 na prosti mno`iteli.
Odredi NZS(12, 45). 3 12
6
3
1
2
2
3
45
15
5
1
3
3
5

64
Postapkata prodol`i ja so dobienite koli~nici i ostanatite
prepi{ani broevi {to go nemaat soodvetniot prost delitel.
Proizvodot na dobienite prosti deliteli e najmaliot zaedni~ki
sodr`atel na dadenite broevi, t.e.
NZS(60, 72, 90) = 2
3
⋅ 3
2
⋅ 5 = 8 ⋅ 9 ⋅ 5 = 360.
60, 72, 90
30, 36, 45
15, 18, 45
15, 9, 45
5, 3, 15
5, 1, 5
1, 1, 1
2
2
2
3
3
5
Odredi NZS na broevite: a) 14 i 15; b) 20 i 40; v) 60, 90 i 120.
6
Voo~i!
Ako dva broja se zaemno prosti, toga{ NZS na tie broevi e nivniot proizvod, t.e.
NZS(14, 15) = 14 ⋅ 15 = 210;
Ako od dva broja, edniot e sodr`atel na drugiot, toga{ NZS na tie broevi e pogo -
lemiot, t.e. NZS(20, 40) = 40.
Pretstavi go sekoj od broevite 9 i 12 kako proizvod na
prosti broevi, a potoa odredi go nivniot najmal zaed-
ni~ki sodr`atel.
Na u~ili{nata zabava se dodeluvale nagradi na sled-
niot na~in:
zna~ka dobival sekoj 10-ti posetitel;
sok dobival sekoj 15-ti posetitel.
kapa dobival sekoj 20-ti posetitel.
Koj e prviot posetitel {to gi dobil site tri nagradi?
Treba da znae{!
Da odredi{ mno`estvo
zaedni~ki sodr`ateli na
dva broja;
da odredi{ najmal
zaedni~ki sodr`atel na
dva ili pove}e broevi,
po skratena postapka.
Odredi NZS(m, n), ako e poznato deka: m = 2
2
⋅ 3
3
⋅ 5; n = 2
3
⋅ 3
2
⋅ 7.
4
Odredi NZS(60, 72, 90).
5
Voo~i ja skratenata postapka za odreduvawe na NZS so pomo{ na vertikalna crta.
Odredi go prostiot delitel, po~nuvaj}i od najmaliot, na eden ili pove}e od dade -
nite broevi.
Brojot 12 razlo`en na prosti mno`iteli e proizvodot 2
2
⋅ 3.

Brojot 45 razlo`en na prosti mno`iteli e proizvodot 3
2
⋅ 5.

Site prosti mno`iteli na broevite 12 ili 45 se 2, 3 i 5.
Tie se javuvaat so najgolem stepen kako: 2
2
, 3
2
i 5.

Najmaliot zaedni~ki sodr`atel e nivniot proizvod, t.e.
NZS(12, 45) = 2
2
⋅ 3
2
⋅ 5 = 180.

Proveri se!
65
Zada~i
Odredi go mno`estvoto sodr`ateli na
broevite: 10 i 15, a potoa odredi
NZS(10, 15).
1.
Odredi:
a) NZS(8, 10); v) NZS(80, 120);
b) NZS(6, 12, 18); g) NZS(120, 180, 240).
2.
Od ista stanica istovremeno trgnale
tri avtobusi. Prviot se vra}a vo sta -
nicata sekoi 50 minuti, vtoriot sekoi
60 minuti, a tretiot sekoi 75 minuti.
Po kolku najmalku minuti }e se najdat
zaedno na po~etnata stanica site tri
avtobusi?
3.
Dva broda trgnuvaat istovremeno od
isto pristani{te. Prviot se vra}a vo
pristani{teto sekoi 20 dena, a vtori-
ot sekoi 24 dena.
Po kolku najmalku denovi brodovite
}e se najdat vo istoto pristani{te?
4.
Milan imal pomalku od 30 kocki. Ako
gi redi po 3 vo eden red edna mu osta -
nuva. Ako gi redi po 4, isto taka, edna
mu ostanuva, no ako gi redi po 5 ne mu
ostanuva ni edna kocka.
Kolku kocki imal Milan?
5.
Tri svetilki so razli~na boja se vklu -
~eni vo isto vreme. Crvenata svetilka
se gasi na sekoi 5 sekundi, sinata sve -
tilka se gasi na sekoi 4 sekundi, a
`oltata svetilka se gasi na sekoi 6
sekundi.
Na kolku sekundi }e izgasnat site tri
svetilki?
6.
Istra`i sam!
Po {to se sli~ni, a po {to se razli~ni broevite 12 i 16?
Obidi se da presmeta{!
Najmaliot zaedni~ki sodr`atel na nekoj broj i brojot 12 e brojot 24.
Koj e nepoznatiot broj?
Zanimliv problem!
Dvajca bra}a sakale da kupat karti za "Zabaven park#. Se presmetale i na edniot od
niv mu nedostasuvale 20 denari za dve karti, a na drugiot za dve karti mu nedostasu-
val eden denar. Utvrdile deka i nivnite pari vkupno nedostasuvale za dve karti.
Kolku pari ~inela edna karta za "Zabavniot park# i kolku denari imal sekoj od niv?
66
R A B O T A
S O P O D A T O C I
SLIKOVEN DIJAGRAM. STOLBEST DIJAGRAM
Pretstavi gi podatocite vo tabela.
Vo koja sedmica se prodadeni najgolem broj maici?
Kolku pove}e maici se prodadeni vo sedmica 2 od sedmica 1?
Kolku vkupno maici se prodadeni vo {este sedmici?
Proda`ba na maici
Sedmica 1
Sedmica 2
Sedmica 3
Sedmica 4
Sedmica 5
Sedmica 6
Znakot pretstavuva 10 maici,
a 5 maici.
Slikoven dijagram e na~in na
pretstavuvawe na podatoci so
koristewe na sliki ili simboli.
Vo edna prodavnica e zapi{uvana proda`bata na
maici vo 6 sedmici. Podatocite se pretstaveni
so slikoven dijagram. Razgledaj go dijagramot.
1
Broj 30 50 20 25 15 40
Koga [etawe Doma U~ewe Sportuvawe Na rabota Drugo
U~enicite vo VI oddelenie pribrale podatoci za toa koga lu|eto najmnogu sakaat da
slu{aat muzika. Podatocite se pretstaveni vo tabelata.
2
Voo~i ja tabelata za brojot na pozajmeni knigi od
gradskata biblioteka.
3
Pretstavi gi podatocite vo tabela so koristewe na simbolot (slu{alki).
Eden simbol pretstavuva 10 odgovori.
Kade lu|eto naj~esto slu{aat muzika?
Kolku vkupno odgovorile na postavenoto pra{awe?
Pretstavi gi podatocite vo slikoven dijagram ako
eden simbol ¡pretstavuva 50 knigi.
Zapi{i tri pra{awa vo vrska so podatocite i odgo-
vori gi.
Den Br. knigi
Ponedelnik 350
Vtornik 400
Sreda 150
^etvrtok 100
Petok 50
67
Okolu na{eto sonce se vrtat 9 planeti. Sedum od pla ne tite imaat svoi
sateliti (mese~ini). Vo tabe lava se da deni podatocite za brojot na sate -
litite otkrieni do 1992 godina.
4
Zemja 1
Mars 2
Jupiter 16
Saturn 18
Uran 15
Neptun 8
Pluton 1
Planeta Broj na mese~ini
Zo{to e podobro da se pretstavat podatocite
na stolbest dijagram otkolku vo tabela?
Pretstavi gi podatocite na stolbest dijagram
taka {to stolbovite da bidat nacrtani hori-
zontalno.
Voo~i go izborot na skalata. Zo{to ne bi
bilo prakti~no da se koristi skala so
edini~na merka 5 ili 10 vo ovoj primer?
Da se nacrta horizontalna oska i da se zapi{at imiwata koi se odnesuvaat na
podato cite.
Da se nacrta vertikalna oska i da se zapi{e vidot na edi ni~nata merka.
Da se odlu~i za goleminata na edini~nata merka na skalata taka {to da mo`e da
se pretstavat site podatoci i da se formira skalata.
Da se nacrtaat stolbovite.
Da se zapi{e naslov na stolbestiot dijagram.
Mese~ini na planetite
b
r
o
j

n
a

m
e
s
e
~
i
n
i

0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Z M J S U N P
Planeti
0
5
10
15
20
b
r
o
j

n
a

m
e
s
e
~
i
n
i

0
10
20
b
r
o
j

n
a

m
e
s
e
~
i
n
i

Za da se pretstavat podatocite na stolbest dijagram potrebno e:

Dadeni se mno`edstvata A = {a, b, c}
i B = {1, 5}. Odredi go dekartoviot
proizvod A x B i dekartoviot kvadrat B
2
.
Dadeni se mno`estvata A = {x | x e
neparen broj od vtorata desetka},
B = {x | x e prost broj od vtorata desetka} i
C = {x | x ∈ N i 15 < x ≤ 19}.
a) Zapi{i gi A, B i C na tabelaren na~in.
b) Pretstavi gi B i C so Venov dijagram i
zapi{i go B∩C tabelarno.
v) Odredi koi od mno`estvata A, B, C,
B∩C i B\C se ekvivalentni.
68
U^E[E ZA PRIRODNI BROEVI.
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE
1.
2.
Od dve cevki te~e voda vo bazen,
pri {to vo edna sekunda niz ednata
cevka se vlevaat 9 l, a niz drugata 6 l.
Kolku litri voda }e se vleat vo bazenot
niz dvete cevki za 15 min?
7.
Ana i Bojan delele eden ist broj:
Ana so 14, a Bojan so 18. Ana dobila
koli~nik 23 i ostatok 2. Koj koli~ nik go
dobil Bojan?
8.
Najdi ja aritmeti~kata sredina na
broevite: 427, 586, 386 i 485.
10.
Koi od broevite 105, 372, 801, 930 i
254 se delivi so:
a) 2; b) 5; v) 3; g) 9 ?
11.
Koja cifra treba da zapi{e{ na
mestoto ozna~eno so * za brojot da
bide deliv so 4: a) 573*; b) 74*2 ?
12.
Razlo`i go brojot 315 na prosti mno -
`iteli.
13.
Odredi go mno`estvoto D
68
, t.e.
mno`estvoto od site deliteli na
brojot 68.
14.
Odredi NZD i NZS za broevite 18 i
24.
15.
Kolku najmnogu ekipi so ednakov broj
u~enici mo`e da se sostavat od site
12 devoj~iwa i site 20 mom~iwa, taka {to
sekoja ekipa da ima ist broj devoj ~iwa i
ist broj mom~iwa?
16.
Na edna telefonska linija stolbo -
vite bile postaveni na rastojanie
od 30 m. Stolbovite treba da se razmestat
na rastojanie od 50 m. Koi stolbovi od
telefonskata linija }e ostanat na isto
mesto?
17.
9.
Dadeni se cifrite 9, 1 i 0.
a) Formiraj gi site tricifreni
broevi so koristewe na site tri dadeni
cifri.
b) Podredi gi po golemina broevite {to gi
dobi, po~nuvaj}i od najmaliot.
v) Zapi{i gi prethodnikot i sledbenikot
na najmaliot broj od for miranite broevi.
3.
Zapi{i go brojot „dvaeset milijardi
trista pedeset milioni pet iljadi i
sedumdeset“. Vo koja klasa i na koja pozi-
cija e cifrata 3 vo toj broj? Koja e pozi-
cionata vrednost na cifrata 3?
4.
Zaokru`i gi broevite 6485 i 2539 na
stotki i najdi go zbirot na zaokru -
`enite broevi. Za kolku se razlikuva toj
zbir od to~niot zbir?
5.
Kako }e se promeni razlikata
35 648 - 18 719 ako namalitelot se
namali za 300, a namalenikot ostane ist?
6.
Eden kow i edno magare nosat tovar.
Ako od brojot na kilogrami {to go nosi
magareto odzeme{ 9 kg, }e dobie{ 19 kg.
Ako tri pati go namali{ brojot na kilo-
grami {to go nosi kowot, }e dobie{ 13 kg.
Kolku kilogrami tovar nosat kowot i
magareto zaedno?
69
1. To~ka i prava. Osnovni svojstva
na pravata 70
2. Zaemna polo`ba na dve
pravi 73
3. Rastojanie me|u dve to~ki 75
4. Poluprava. Otse~ka.
Dol`ina na otse~ka 77
5. Prenesuvawe na otse~ki 80
6. Iskr{ena linija 83
7. Osnovni i izvedeni poimi 87
8. Kru`nica i krug 89
9. Zaemna polo`ba na kru`nica i
to~ka. Zaemna polo`ba na kru`-
nica i prava 92
10. Zaemna polo`ba na dve
kru`nici 94
11. Poluramnina. Agol 97
12. Sporeduvawe agli. Vidovi
agli 100
13. Sosedni, naporedni i nakrsni
agli 103
14. Centralen agol. Konstrukcija
na agol 105
15. Grafi~ko sobirawe i odzemawe
na agli 108
16. Merewe na agli. Aglomer 110
17. Aritmeti~ki operacii so
agli 113
18. Zaemno normalni pravi. Rasto-
janie od to~ka do prava 116
19. Simetrala na otse~ka. Sime-
trala na agol 118
20. Komplementni i suplementni
agli 120
21. Mnoguagolnik 122
22. Nekoi vidovi mnoguagolnici 125
23. Perimetar na mnoguagolnik 127
24. U~e{e za geometriski figuri
vo ramnina. Proveri go svoeto
znaewe 130
TEMA 2.
GEOMETRISKI FIGURI
VO RAMNINA
Potseti se!
A
70
Na crte`ot e pretstavena prava a i
nekolku to~ki:
To~kite: A, D i F £ pripa|aat na pra-
vata a.
To~kite: V, C, H i G ne £ pri pa|aat na
pravata a.
Na pravata a ima i mnogu drugi to~ki.
Mo`eme da re~eme deka pravata e
mno`estvo to~ki.
Za to~kata M velime deka £ pripa|a na
pravata p ili deka pravata p minuva
niz to~kata M; kratko zapi{uvame M ∈ p.
To~kata N, pak, ne £ pripa|a, t.e. ne le`i na pravata p, a mo `e da se ka`e i deka N
le`i nadvor od pravata p; kratko zapi{uvame N ∉ p.
Nacrtaj prava b i na nea ozna~i ne -
kolku to~ki. Ozna~i i to~ki {to ne £
pripa|aat na pravata b.
Kako si ja zamisluva{ pravata?
Razgledaj go crte`ot i zapomni
go iska`a noto.
1
A
D
B
G a
C
H
F
M
p
N
Da zapomnam! To~kata le`i na pravata ili to~kata ne le`i na pravata.
Nacrtaj edna prava i ozna~i ja so m. Potoa ozna~i gi to~kite A, V,
S, M i N taka {to: A ∈ m, B ∉ m, C ∉ m, M ∈ m i N ∈ m.
2
Na crte`ot se ozna~eni pravata d i to~kite: A ∈ d,
B ∉ d, C ∉ d, D ∈ d, E ∈ d, F ∈ d i G ∉ d.
Mo`e{ li da ozna~i{ i drugi to~ki {to ñ pripa-
|aat na pravata d? Kolku?
Mo`e{ li da ozna~i{ i drugi to~ki {to ne ñ pri-
pa|aat na pravata d? Kolku?
3
A
D
G
C
d
B
E
F
Na pravata le`at
besko ne~no mnogu to~ki,
no ima i to~ki {to ne
le`at na taa prava.
Ova zapomni go kako prvo osnovno svoj stvo
na pravata.
Voo~i!
Iska`i gi so zborovi kratkite zapisi A ∈ m i B ∉ m.
TO^KA I PRAVA.
OSNOVNI SVOJSTVA NA PRAVATA
B
71
Bukvite p i q, pak, na crte`ot ozna ~uvaat
ista prava. Zapi{uvame p ≡ q i velime:
„Pravite p i q se sov pa |a at“.
A
B
a
b
E
C
D
A
B
p
q
Voo~i koi od ozna~enite to~ki na
crte`ot le`at na ista prava.
4
Spored crte`ot utvrdi dali se
to~kite kolinearni:
a) A, R i V; g) M, Y i B;
b) M, Y i N; d) A i V;
v) A, R i N; |) N, P, S, M.
5
Bukvite A i V na crte`ot ozna~uvaat
ista to~ka.
Zapi{uvame: A ≡ V i velime: „To~kite
A i V se sovpa|aat”.
6
Za to~kite {to le`at na ista prava
se veli deka se kolinearni.
Na crte`ot to~kite A, S i D se koli -
ne ar ni i to~kite V, S i E se kolin-
earni.
To~kite A, V i D ne le`at na ista
prava, pa tie ne se kolinearni.
Voo~i i zapomni!
Koga }e ka`eme: „ozna~i dve to~ki“,
„dadeni se dve pravi”, }e podrazbi-
rame deka tie dve to~ki, odnosno tie
dve pravi se r a z l i ~ n i.
Niv }e gi ozna~uvame so r a z l i ~ n i
bukvi.
Voo~i i zapomni!
A
M
S
m
n
N
P
B
Niz to~kite M i N minuva to~no edna
prava.
Ova zapomni go kako vtoro osnovno
svoj stvo na pravata.
Voo~i i zapomni!
Niz to~kite M i N na crte`ot
minuva pravata p. Dali mo`e{
da povle~e{ nekoja druga
prava {to minuva niz to~kite
M i N?
7
Ozna~i dve to~ki A i B i povle ~i
prava p opredelena so tie dve to~-
ki. Potoa izberi to~ka S {to ne le`i na pravata p.
Kolku pravi se opredeleni so tie tri to~ki? Zapi{i gi tie pravi so pomo{ na to~ki.
8
M
p
N
Da zapomnam! Od vtoroto osno v no
svoj stvo proizleguva deka dve
to~ ki opredeluvaat edna edin-
stvena prava. Zatoa prava mo`e
da se ozna~i i so dve nej zini
to~ki i da se ka`e: „pravata
MN”, namesto „pravata p”.
Koi od to~kite na crte`ot se:
a) kolinearni; b) nekolinearni?
3.
Na pravata p se ozna~eni to~kite M,
N i R. Kako mo`e na drug na~in da se
imenuva pravata p?
4.
D
A
b
a
C
B
E
72
Razgledaj gi crte`ite, razmisli
i za klu~i spored baraweto.
Voo~uva{ deka se povle ~eni tri pra vi {to
minuvaat niz to~ kata M i pet pravi {to
minu vaat niz to~kata N.
Mo`e{ li da povle~e{ i drugi pravi taka
{to da minuvaat niz to~ka ta M? Kolku? A
niz to~kata N?
9
M
a
b
c
N
Niz edna to~ka minuvaat besko ne ~no
mnogu pravi.
Za takva to~ka A, kako na crte`ot, se
veli deka e zaedni~ka to~ka na
pravite {to minuvaat niz nea.
Voo~i i zapomni
A
10
Ozna~i edna to~ka R. Nacrtaj tri pravi a, b i c, taka {to to~kata R da bide nivna
zaedni~ka to~ka.
Treba da znae{!
Da opredeli{ zaemen odnos na to~ka i
prava;
da gi iska`uva{ i objasnuva{ prvoto i
vtoroto osnovno svojstvo na pravata;
da razlikuva{ dali tri ili pove}e
to~ki se kolinearni ili se nekolin-
earni.
Nacrtaj prava a i ozna~i to~ki A, V, M i
R {to le`at na pravata a i to~ki C, D,
F i N {to ne le`at na pravata a.
Ozna~i tri kolinearni to~ki A, V i S.
Ozna~i to~ka M i povle~i pravi a, b, c i
d {to minuvaat niz to~kata M. Kolku
pravi mo`e{ da povle~e{ {to }e min-
uvaat niz to~kata M?
Zada~i
Nacrtaj dve pravi a i b i na sekoja od
niv ozna~i po tri to~ki.
1.
To~kite A, V, S i D se rasporedeni
ta ka {to me|u niv nema tri to~ki {to
se ko linearni. Kolku pravi oprede -
luva at tie to~ki? Prika`i go toa na
crte`.
5.
Ozna~i tri to~ki A, V i S i nacrtaj
tri pravi a, b i c taka {to pravata a
da minuva niz to~kite A i V, b niz
to~kite V i S i c niz to~kite A i S.
Koja e zaedni~kata to~ka na pravite
a i c?
2.
Proveri se!
Potseti se!
B
A
73
Pravite a i b na crte`ot imaat
zaedni~ka to~ka R.
Dali mo`e dve pravi da imaat
pove}e od edna zaedni~ka to~ka?
Zo{to?
a
b
P
Dve pravi mo`e da imaat najmnogu
edna zaedni~ka to~ka.
Za pravite koi imaat edna zaed-
ni~ka to~ka se veli deka se
se~at vo taa to~ka. Zaedni~kata
to~ka se vika prese~na to~ka na
tie pravi.
Na crte`ot pravite a i b se se~at
i nivna prese~na to~ka e R.
Toa kratko se zapi{uva a ∩ b = {P}
Dve pravi koi nemaat zaedni~ka
to~ka se vikaat paralelni
pravi. Pravite a i b na crte`ot
se paralelni.
Toa kratko se zapi{uva a || b.
b
a
c
Zapi{i kratko:
a) Pravite a i b se se~at vo to~kata M.
b) Prese~nata to~ka na pravite c i d e
to~kata L.
v) Zaedni~kata to~ka na pravite m i n
e to~kata Y.
1
Spored crte`ot odredi {to e to~no.
a) a ∩ b = {A}. v) b ∩ c = {B}.
b) a ∩ c = {B}. g) a ∩ c = {C}.
2
Dve pravi mo`e i da nemaat zaedni~ka to~ka. Takvi se pravite a i b na
crte`ot.
Toa prakti~no zna~i: kolku i da gi
„pro dol`uva{“, tie ne }e se se~at.
3
A
C
B
a
b
ZAEMNA POLO@BA NA DVE PRAVI
b
a
c
Zaemnata polo`ba na pravite a, b i c
na crte`ot e slednava:
a i b se paralelni, t.e. a || b.
a i c se se~at, t.e. a || c.
b i c se se~at, t.e. b || c.
4
74
Treba da znae{!
Za koi dve pravi se veli deka
se se~at;
koi dve pravi se vikaat para-
lelni pravi;
deka pravi {to se sovpa|aat se
smetaat za paralelni.
Nacrtaj prava a i ozna~i to~ka R ∉ a. Niz to~ -
kata R povle~i prava b {to ja se~e pravata a.
Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to, par po par,
da nemaat zaedni~ki to~ki. Zapi{i gi simboli -
~ki zaemnite polo`bi na tie pravi.
Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to a || b i
b ∩ c = {M}.
Zada~i
Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to da
imaat edna zaedni~ka to~ka.
1.
Dali trite pravi AV, VS i BD imaat
zaedni~ka to~ka? Koja e taa to~ka?
Pretstavi go toa na crte`.
2.
Dadeni se to~kite A, V i S. Kolku
pravi opredeluvaat tie to~ki? Raz -
gledaj gi site mo`ni slu~ai vo zavis-
nost od polo`bata na to~kite.
3.
Nacrtaj prava a, a potoa nacrtaj prava
b, taka {to a || b.
4.
Nacrtaj prava m. Potoa nacrtaj pravi
n i p taka {to n || m i p || m. Vo kakva
zaemna polo`ba se pravite n i p?
5.
Koga nekoi pravi se sovpa|aat, toa se sme ta za specijalen slu~aj na paralelnost,
pa zatoa mo`e da se ka`e deka sekoja prava e paralelna sama na sebe, t.e. a || a.
Za pravite a i b na koi site to~ki im se zaedni~ki
velime deka se sovpa|aat.
ili se paralelni.
ili se se~at;
Dve pravi
Voo~i i zapomni!
a
b
Proveri se!
Potseti se!
75
B
A
BC = 0 cm, zatoa {to to~kite V i S se
sovpa|aat.
Dosega pove}e pati si odreduval ras-
tojanie od edno mesto do drugo, od eden
objekt do drug, od edna to~ka do druga.
Toa rastojanie si go iska`uval so
odreden broj centimetri (cm), metri
(m), kilometri (km) i sl.
Rastojanieto od edna to~ka A do druga
to~ka V e broj pogolem od nula ili edna-
kov na nula, toj broj go ozna~uvame so AV.
Zna~i, AV ≥ 0.
Brojot AV e pogolem od nula koga to~kite
se razli~ni i e ednakov na nula koga
to~kite se sovpa|aat.
Na primer, rastojanieto me|u to~kite
A i V e 5 cm, {to kratko se zapi{uva
AB = 5 cm, rastojanieto od Skopje do
Veles e 55 km i sl.
Izmeri go rastojanieto me|u to~kite
S i D vo milimetri i zapi{i go
kratko.
A
a
Vo vrska so crte`ot odredi gi rasto-
janijata AB, BC i CD.
Za koi bilo dve to~ki A i V, rastojani-
eto od A do V e ednakvo na rastojanie-
to od V do A, t.e. AB = BA.
1
d
A
B
C
D
Razgledaj go crte`ot i
voo~i gi tvrdewata.
B
C
D
Spored crte`ot:
Odredi gi rastojanijata MN i NM, a
potoa sporedi gi. Zapi{i go toa sim-
boli~ki.
2
Ako rastojanieto CD = 28 cm, toga{ kolkavo e rastojanieto DC ? 3
Na crte`ot se dadeni nekolinearnite to~ki A,
V i S. Izmeri gi rastojanijata AB, AC i CB.
Sporedi gi:
AB so AC + CB;
BC so BA + AC;
AC so AB + BC;
4
A B D
C
M N
Voo~i!
A
C
B
[to zabele`uva{?
Zaklu~iv deka AB < AC + CB;
BC < BA + AC i AC < AB + BC.
RASTOJANIE ME¿U DVE TO^KI
AB = 4 cm; AB > 0; BD = 3 cm; BD > 0;
To~kite M, N i R na crte`ot se kolinearni.
Izmeri gi rastojanijata MP, MN, NP i MP
sporedi go so MN + NP.
76
To~kite A, V i S se kolinearni pri {to
to~kata V e me|u to~kite A i S. Pre-
smetaj go rastojanieto me|u to~kite A i
V, ako AC = 7 cm i BC = 42 mm.
To~kite A, V i S le`at na ista prava,
pri {to AB = 35 mm i BC = 48 mm.
Kolku e AC?
5
Odredi dali to~kite A, V i S le`at na ista prava, ako: 6
M N P
[to zaklu~i?
Zaklu~iv deka
MP = MN + NP.
Ako za tri to~ki M, N i R va`i ravenstvoto MP = MN + NP, toga{ tie tri to~ki
le`at na ista prava. Vo toj slu~aj se veli deka to~kata N le`i me|u to~kite M i R.
Rastojanie me|u dve to~ki A i V e broj AV so slednive svojstva:
1) AB ≥ 0; 2) AB = BA; 3) za koja bilo to~ka S va`i: AC ≤ AB + BC.
AC = 8 cm; AB = 5 cm; BC = 4 cm;
Treba da znae{!
Rastojanieto me|u dve to~ki e broj po-
golem od nula ako to~kite se razli~ni,
a e ednakov na nula ako tie se sovpa-
|aat;
za koi bilo dve to~ki A i V, AB = BA;
za koi bilo tri to~ki A, V i S,
AC ≤ AB + BC.
Dali to~kite A, V i S le`at na ista
prava ako AC = 56 mm, AB = 3 cm i
BC = 26 mm ? Zo{to?
To~kite M, N i R ne se kolinearni, pri
{to MN = 3 cm i NP = 5 cm. Mo`e li MP
da bide 95 mm?
Zada~i
4.
1.
Na pravata p to~kata R le`i me|u to~-
kite M i Y, MP e tripati pomalo od
PS i MS = 12 cm. Presmetaj gi MP i PS.
5.
Za koi bilo tri to~ki A, V i S rastojanieto od A
do S e pomalo ili e ednakvo na zbi rot od rasto-
janijata od A do V i od V do S, t.e. AC ≤ AB + BC.
Dali se kolinearni to~kite K, L i M ako
KL = 3 cm, LM = 52 mm i KM = 82 mm?
2.
Nacrtaj prava m i na nea ozna~i to~ki
M, N, R i Y, taka {to N da le`i me|u M
i R i M da le`i me|u N i Y.
3.
Proveri se!
AC = 8 cm; AB = 25 mm; BC = 55 mm.
Potseti se!
B
A
77
Na crte`ot e dadena pravata a i
to~ kata O {to le`i na taa prava.
Na kolku delovi pravata a e pode-
lena so to~kata O?
Koi od ozna~enite to~ki le`at na
ista strana od to~kata O?
Ozna~i dve to~ki na pravata a, me|u
koi le`i to~kata O.
Na crte`ot e nacrtana poluprava. Ako to~kata O e po~etna
to~ka, a M e koja bilo to~ka od polupravata, toga{ kratko
zapi{uvame: poluprava OM.
a
p
O
a O C D B A
A
O
V
Pravata p so to~kata O e po delena na
dva dela, taka {to nitu eden od tie de -
lovi ne ja sodr`i to~kata O.
Za to~kata O se veli deka e grani~na
to~ka na sekoj od dvata dela.
Sekoj od delovite od pravata, zaedno so
grani~nata to~ka se vika poluprava.
Grani~nata to~ka se vika po~etna to~ka
na polupravata.
Razgledaj go crte`ot
voo~i i zapomni
O
M
Nacrtaj prava a i na nea ozna~i dve to~ki A i V. Kolku polupravi se ozna~eni na toj
na~in? Zapi{i gi kratko tie polupravi.
1
So pomo{ na to~kite M i N na crte`ot, zapi{i gi
kratko dvete polupravi na koi e razdelena pravata
m so to~kata O.
2
Ozna~i dve to~ki M i N. Nacrtaj poluprava taka {to M da bide nejzina po~etna
to~ka, a N to~ka {to ñ pripa|a na polupravata.
3
Kolku polupravi so po~etna to~ka O se ozna~eni na crte`ot? Koi od niv se
sostavni polupravi?
4
m O
N
M N
m O B A
C
Voo~i!
Polupravite OM i ON formiraat edna prava. Takvite polupravi se vikaat
sostavni polupravi.
Pravata i polupravata se mno`estva to~ki. Sekoe mno`estvo to~ki u{te se
vika geometriska figura.
POLUPRAVA. OTSE^KA. DOL@INA NA OTSE^KA
78
Izmeri go rastojanieto me|u to~kite A
i V na crte`ot i toa zapi{i go simbo -
li~ki.
8
Izmeri gi rastojanijata me|u to~kite
A i D i me|u to~kite D i V. [to zabe -
le`uva{?
Voo~i i zapomni!
Rastojanieto me|u krajnite to~ki M i
N na otse~kata MN se vika dol`ina
na taa otse~ka i se ozna~uva so MN.
MN = 5 cm
M N
A B
Na crte`ot e dadena otse~kata AV i na
nea to~kata D.
9
A D B
Voo~i i zapomni!
Na crte`ot AD = DB. Zna~i to~kata D e
podednakvo oddale~ena od krajnite
to~ki A i V na otse~kata AV. Takvata
to~ka se vika sredna to~ka ili sredi-
na na taa otse~ka.
Nacrtaj otse~ka RY i odredi ja nejzinata sredna to~ka O. 10
Da zapomnam! Edna otse~ka
mo`e da se ozna~i i so mala
bukva. So istata bukva se
ozna~uva i dol`inata na
taa otse~ka. Na crte`ot
otse~kata MN e ozna~ena so
bukvata m i m = 5 cm.
Imenuvaj gi geometriskite figuri na
crte`ot.
5
Imenuvaj gi otse~kite na crte`ot pod
a) i b).
7
Na crte`ot se ozna~eni pravata p i
to~kite M, N i R.
6
a
C
O
A D
B
p P N M
Me|u koi to~ki le`i to~kata R?
Ima li drugi to~ki na pravata p {to
le`at me|u to~kite M i N?
Voo~i i zapomni!
Geometriskata figura {to gi sodr`i
to~kite M i N i site to~ki {to le`at
me|u niv se vika otse~ka.
To~kite M i N se vikaat krajni to~ki
na otse~kata MN.
M N
M X N
A
a)
b)
V
S
m
To~kata H na crte`ot b) i site drugi
to~ki {to le`at me|u M i N se vikaat
vnatre{ni to~ki na otse~kata MN.
79
Koi dve otse~ki se skladni otse~ki?
[to e poluprava?
Treba da znae{!
Da crta{ i da ozna~uva{
poluprava;
{to e poluprava;
da objasni{ {to e otse~ka;
{to e dol`ina na otse~ka;
za koi dve otse~ki se veli deka
se ednakvi ili skladni.
Koi od ozna~enite to~ki na crte`ot £ pri
pa|aat na otse~kata AV?
Nacrtaj edna otse~ka AV, a potoa nacrtaj
otse~ka CD {to e ednakva so otse~kata AV.
Zada~i
1.
Ozna~i tri nekolinearni to~ki O, A i
V, a potoa nacrtaj gi polupravite OA i
OV. Nacrtaj poluprava OS, {to e so -
stavna na polupravata OV.
2.
Nacrtaj prava p i na nea ozna~i dve
to~ki M i N. Na pravata p ozna~i
to~ki R i Y {to pripa|aat na
otse~kata MN i to~ki K i L {to ne ñ
pripa|aat na taa otse~ka.
3.
5.
[to e dol`ina na otse~kata AV?
4.
Ozna~i tri nekolinearni to~ki A, V i
S. Kolku otse~ki odreduvaat tie to~ki?
Imenuvaj gi tie otse~ki.
6.
Ozna~i tri kolinearni to~ki E, F i G.
Kolku otse~ki odreduvaat tie to~ki?
Imenuvaj gi.
7.
Otse~kite AV i CD se skladni. Kol-
kava e dol`inata na otse~kata CD, ako
AB = 4 cm?
8.
Voo~i i zapomni!
Od sporeduvaweto na otse~kite, na cr -
te `ot, mo`eme da utvrdime deka:
AB = EF i CD = GH
Za dve otse~ki {to imaat ednakvi
dol`ini se veli deka se ednakvi ili
skladni otse~ki.
11
Nacrtaj otse~ka CD {to e ednakva so
otse~kata AV na crte`ot.
12
A B
G H
A B
E
F
C
D
A C F
E
D
B G
Izmeri gi dol`inite na otse~kite
AB, CD, EF i GH i sporedi gi.
Koi od dadenite otse~ki imaat ed-
nakvi dol`ini?
Proveri se!
Potseti se!
A
80
Na crte`ot e dadena polupravata
OM i e ozna~ena to~ kata A.
Izmeri go rastojanieto me|u to~kite
O i A.
Dali na polupravata OM mo`e{ da
odredi{ i druga to~ka {to e odda -
le ~ena od to~kata O isto kolku i
to~ ka ta A?
Konstruiraj otse~ka {to e ednakva
na otse~kata AV.
2
A B
O M S
O
Toa svojstvo na to~kite od polupravata mo`e da se iskoristi za crtawe ednakvi
ot se~ki samo so pomo{ na linijar i {estar.
Nacrtaj poluprava OY (crte` a).
Otvori go {estarot, taka {to negoviot otvor da bide
ednakov na dol`inata na otse~kata AV, t.e. “zemi ja”
otse~kata AV (crte` b).
Zabodi go {estarot vo po~etokot na polupravata OY i
so istiot otvor ozna~i to~ka M (crte` v).
Razgledaj go dadenoto re{enie i raboti
spored upatstvata i crte`ite.
Re{enie:
A M
Postapi spored baraweto i
prou~i go iska`anoto.
Nacrtaj poluprava OM i na nea
odredi dve to~ki A i V, takvi {to
OA = 1 cm i OB = 3 cm.
1
Ako n e broj pogolem od nula, toga{ na
polupravata OM le`i samo edna to~ka
A {to e na rastojanie n od to~kata O,
t.e. OA = n.
Dali ima druga to~ka A
1
, osven A, takva
{to OA
1
= 1 cm?
Voo~i go ova kako edno svojstvo na
to~kite od polupravata.
Crte` napraven samo so pomo{ na linijar i {estar se vika konstrukcija.
a)
b)
O Y
A
V
v)
O
M
Y
Ovaa postapka u{te se vika grafi~ko prene-
suvawe na otse~ka na dadene poluprava.
Otse~kite AV i OM se ednakvi.
PRENESUVAWE NA OTSE^KI
B
81
Nacrtaj otse~ka MN i poluprava OR. Prenesi ja otse~kata MN na polupra-
vata OR.
3
Otse~kite m (t.e. KL) i n (t.e. MN) se pre -
neseni na polupravata OT (na crte`ot
desno) taka {to OP = KL i PS = MN.
Kolkava e dol`inata na otse~kata OY?
4
Odredi go, na grafi~ki na~in, zbirot na
otse~kite a i b od crte`ot.
5
6
K
m
L
O
m
a
n
P S T
M
n
N
A
a
B C
b
D
Otse~kata OY pretstavuva grafi~ki zbir
na otse~kite a i b, koj{to se ozna~uva so
a + b (crt. g).
Nacrtaj poluprava OT (crt. a).
Prenesi ja otse~kata a na polupravata OT
(crt. b).
Prenesi ja otse~kata b na polupravata OT,
so po~etna to~ka R i krajna to~ka Y (crt. v).
Raboti spored upatstvata
i sledi gi crte`ite
O
a)
T
O P
b)
T
a b
O P S
v)
T
a + b
O S
g)
T
Na crte`ot se dadeni otse~kite KL i MN
i polupravata OT. Otse~kite KL i MN se
preneseni na polupravata OT.
Na toj na~in na polupravata OT e dobiena
otse~ka OY. Kolkava e dol`inata na
otse~kata OY?
7 Odredi ja na grafi~ki na~in razlikata
na otse~kite m = KL i n = MN.
K L
M N
m
O S P T
n
m
n
Nacrtaj poluprava OT.
Na polupravata OT prenesi ja otse~kata KL = m taka {to OP = n.
Otse~kata MN = n prenesi ja na polupravata OT so po~etok vo to~kata R, kon to~kata
O. Taka }e ja dobie{ otse~kata PS, pri {to PS = n.
Otse~kata OY e razlika na otse~kite KL i MN, t.e. OS = m – n.
Raboti spored postapkata
82
Nacrtaj otse~ka AB = 48 mm i polupra-
va OY. Prenesi ja otse~kata AV na
polu pravata OY.
Konstruiraj gi otse~kite OM = a + 2b i
ON = 2a – b, ako a = 3 cm i b = 2 cm.
Za sekoj broj n pogolem od nula, na
polupravata OY le`i samo edna to~ka
A {to e na rastojanie n od to~kata O,
t.e. OA = n;
kako se prenesuva otse~ka vrz polu pra va;
kako grafi~ki se odreduva zbir, odno -
sno razlika na dve otse~ki.
Nacrtaj otse~ki a = 62 mm i b = 3 cm, a potoa konstruiraj gi otse~kite
a + b i a - b.
8
Treba da znae{!
Konstruiraj gi otse~kite: 2a + b i
a + 2b, ako a = 25 mm i b = 22 mm.
Nacrtaj poluprava OY i na nea ozna~i
gi to~kite A i V, taka {to OA = 4 cm
i AB = 2 cm.
Zada~i
1.
Za koj crte` velime deka e konstruk-
cija?
2.
Konstruiraj gi otse~kite: OM = 2a i
ON = 3a, ako a = 3 cm.
3.
4.
Konstruiraj gi otse~kite: a - b i
a - 2b, ako a = 72 mm i b = 2 cm.
5.
Konstruiraj ja otse~kata: a + b - c, ako
a = 5 cm, b = 3 cm i c = 4 cm.
6.
Proveri se!
Proveri ja svojata sposobnost na voo~uvawe.
Proveri so broewe.
Kolku kvadrati ima vo figurata na crte`ot a)?
Kolku pravoagolnici ima vo figurata na crte`ot b)?
Kolku ramnostrani triagolnici ima vo figurata na crte`ot v)?
a) b) v)
1.
2.
3.
83
A
Za dve otse~ki {to imaat zaed-
ni~ka samo kraj na to~ka se veli
deka se sosedni otse~ki.
M N
Na crte`ite a) - d) se dadeni otse~ kite
AV, VS, CD i DE, koi{to se nadovrzu-
vaat edna na druga na razni na~ini.
Otse~kite MN i NP na crte`ot se sosedni
otse~ki.
Odgovori na barawata.
P
ISKR[ENA LINIJA
Potseti se!
To~kite A i V se krajni to~ki na
otse~kata AV.
[to imaat zaedni~ko otse~ kite AV i
VS na crte`ot?
Od crte`ot voo~uva{
deka otse~kite AV i
VS ne le`at na ista
prava.
A B
A
B
C
Na koi od crte`ite dve sosedni otse~ki
le`at na ista prava?
Na koi od crte`ite nema sosedni otse~ ki
{to le`at na ista prava?
A B C D E
a)
b)
v)
E D
C
B A
A
B
C
D
E
A
D
B
E
C
g)
D
B
C
d)
A
Ako pri nadovrzuvaweto na otse~kite, koi bilo dve sosedni otse~ki ne le`at na
ista prava, toga{ dobienata geometriska figura se vika iskr{ena linija.
Geometriskite figuri b), g) i d) se iskr{eni linii, a a) i v) ne se. Zo{to?
E
F
G
H
Koi od figurite na crte`ot se iskr{eni linii? 1
A C B
K I
L
M
N
P R
T
S
a) b) v) g)
Zapomni!
B
Koi se sosedni strani na stranata VS?
Koi strani ne se sosedni na stranata CD?
Od crte`ot a) mo`e{ da voo~i{ deka
krajnite to~ki A i E na iskr{enata
linija ABCDE ne se sovpa|aat.
Krajnite to~ki A i E na iskr{enata
linija b) se sovpa|aat vo to~kata A.
Na crte`ot e dadena edna iskr{ena linija. 2
Voo~i i zapomni!
Za edna iskr{ena linija kaj koja kra-
jnite to~ki se sovpa|aat se veli deka
e zatvorena.
A V
S
D
E
A V
S
D
E
A ≡ E B
S
D
Razgledaj go crte`ot i
prosledi go iska`uvaweto
Stranite na
triagolnikot
formiraat
zatvorena
iskr{ena
linija.
A
S
V
Koja od iskr{enite linii na crte`ot nema nesosedni strani {to se se~at?
Koja od iskr{enite linii e zatvorena i nema nesosedni strani {to se se~at?
3
a) b) d) |) v) g)
84
Na crte`ot e dadena edna iskr{ena linija. Otse~kite
AV, VS i CD se vikaat strani na iskr{enata linija,
a nivni te krajni to~ki - temiwa.
A V
S
D
So koja otse~ka e sosedna otse~kata AV, a so koja
e so sedna otse~kata VS?
Sosednite otse~ki na iskr{enata linija se vikaat sosed-
ni strani. Na primer, sosedni strani na iskr{enata lin-
ija na crte`ot se AV i VS, kako i VS i CD.
Koi od stranite na iskr{enata linija na crte`ot ne i se sosedni?
a) b)
85 Voo~i!
Zatvorena prosta iskr{ena
linija se vika poligonalna
linija.
Zapomni!
Iskr{enite linii a), b) i |) nemaat nesosedni strani {to se se~at. Takva linija se
vika prosta iskr{ena linija.
Iskr{enite linii b) i |) se zatvoreni i nemaat nesosedni strani {to se se~at.
Stranite na ~etiri a gol ni kot
ABCD formiraat poligonalna
linija.
A
D
B
C
V
4
Presmetaj go zbirot od dol -
`i nite na stranite na iskr -
{enata linija na crte`ot.
A
B
C
D
E
32 mm
2

c
m
4
5

m
m
4

c
m
Zbirot od dol`inite na stranite na is -
kr{enata linija se vika perimetar na
iskr{enata linija i se ozna~uva so L.
Voo~i i zapomni!
Perimetarot na iskr{enata linija od
crte`ot e:
L = 32 + 40 + 45 + 20, t.e.
L = AB + BC + CD + DE
L = 137 mm.
5 Presmetaj go perimetarot na iskr{enata linija KLMNP, ako KL = 8 cm, LM = 6 cm,
MN = 5 cm, NP = 7 cm i PK = 6 cm.
Da objasni{ {to e zatvorena iskr{ena
linija;
{to e zatvorena prosta iskr{ena lini-
ja, t.e. poligonalna linija;
{to e perimetar na iskr{ena linija.
Treba da znae{!
Nacrtaj zatvorena iskr{ena linija
ABCDE.
Presmetaj go perimetarot na zatvore-
nata iskr{ena linija ABCDE, ako
AB = 5 cm, BC = 8 cm, CD = 6 cm,
DE = 4 cm i EA = 7 cm.
Proveri se!
86
[to e perimetar na iskr{ena linija?
Nacrtaj prosta zatvorena iskr{ena
linija so sedum temiwa.
3.
4.
Presmetaj go perimetarot na iskr{e -
nata linija pretstavena na crte`ot.
6.
A B
C
D
E
4 cm
25 mm
28 mm
35 mm
3 cm
Dvornata ograda ABCD ima perimetar
L = 21 m. Presmetaj ja dol`inata na
stra nata AV, ako BC = 5 m,
CD = 720 cm, DA = 630 cm.
5.
Ozna~i ~etiri to~ki A, V, S i D, taka
{to da nema tri to~ki {to le`at na
ista prava.
Nacrtaj prosta zatvorena iskr{ena
linija so temiwa vo to~kite A, V, S
i D.
Zada~i
1.
Kolku temiwa i kolku strani ima is-
kr{enata linija na crte`ot? Imenu-
vaj gi temiwata i stranite.
2.
A B
C
D
E
Obidi se!
Bez da go podigne{ vrvot na molivot od hartijata, nacrtaj iskr{ena
linija, so koja dadenata figura a) }e ja podeli{ na {est pravoagol-
ni triagolnici.
a) b) v)
Nacrtaj figura (zatvorena, iskr{ena linija) crt. b) "so eden poteg#,
bez krevawe na molivot od hartijata i bez povtorno minuvawe po ve -
}e nacrtana linija. Dali e toa mo`no da se napravi so figurata v)?
1.
2.
87
Zapomni!
Broj, zbir na dva broja, otse~ka, kru` -
nica, plo{tina na pravoagolnik, iskr -
{ena linija se matemati~ki poimi.
1 Voo~i gi i potseti se na slednite matemati~ki poimi {to si gi izu~uval.
to~ka; rastojanie; poluprava; sredina na otse~ka;
prava; ramnina; otse~ka; iskr{ena linija.
Potseti se za nekoi od ovie poimi
a) Geometriskata figura {to gi sodr`i to~kite A i V i site to~ki {to le`at me|u niv se
vika otse~ka.
b) To~kata na otse~kata {to e podednakvo oddale~ena od nejzinite krajni to~ki se vika
sredina na otse~kata.
v) Geometriskata figura od nadovrzani otse~ki, takvi {to koi bilo dve sosedni otse~ki
ne le`at na ista prava se vika iskr{ena linija.
A
OSNOVNI I IZVEDENI POIMI
Potseti se!
So izu~uvaweto na matematikata,
dosega u~e{e za: broj, zbir na dva
broja, otse~ka, kru`nica, plo{tina
na pravoagolnik i sl.
Navedi u{te nekolku raboti {to si
gi izu~uval.
[to iska`uvaat re~enicite a) - v)?
So re~enicata pod a) se opredeluva kakva geometriska figura e otse~kata, t.e. se dava
odgovor na pra{aweto „[to e otse~ka?”
Za re~enicata pod a) se veli deka e definicija na poimot otse~ka.
Re~enicata pod b) e definicija na poimot sredna to~ka.
Re~enicata pod v) e definicija na poimot iskr{ena linija.
Voo~i!
Vo definicijata na poimot iskr{ena linija se upotrebeni poimite sosedni otse~ki i
prava.
Za definirawe na poimot sredina na otse~ka , pak, se upotrebeni poimite to~ka i
prava.
2 Kako se definira poimot kolinearni to~ki?
88
Koi osnovni i koi izvedeni poimi
se upotrebuvaat pri definirawe-
to na poimot za tvorena iskr{ena
linija?
Iska`i ja definicijata za:
a) dol`ina na otse~ka;
b) perimetar na iskr{ena linija.
Nabroj gi osnovnite poimi vo geome -
trijata.
Zada~i
1.
Koi od navedenite poimi se izvedeni
poimi: to~ka, prava, otse~ka, polu -
prava, geometriska figura, rastojanie?
2.
3.
Koi poimi se upotrebeni pri defini-
rawe na poimot geometriska figura?
4.
Zapomni!
Za osnovni poimi vo geometrijata se zemaat poimite: to~ka, prava, ram nina i rasto-
janie.
Za site drugi poimi se dava definicija i tie se vikaat izvedeni poimi.
Taka na primer, od geometriskite poimi {to si gi izu~uval izvedeni poimi se: ot se~ -
ka, sredna to~ka, iskr{ena linija, prosta iskr{ena linija, perimetar na iskr {ena
linija i dr.
3 Iska`i ja definicijata za poluprava.
Koi osnovni poimi se upotrebeni pri definiraweto na poimot poluprava?
To~ka, prava i ramnina se osnovni poimi vo
geometrijata;
za osnovnite poimi ne se dava definicija;
izvedenite poimi se definiraat;
poluprava, otse~ka, sredina na otse~ ka,
iskr{ena linija se izvedeni poimi.
Treba da znae{!
Poimite to~ka i prava ne gi definirame so drugi poimi. Niv samo gi objas-
nuvame.
Prifateno e nekoi poimi da se zemat za po~etni i tie se narekuvaat
osnovni poimi.
Osnovnite poimi ne se definiraat.
Proveri se!
89
A
Na crte`ot e dadena kru`nica k i na nea
se ozna~eni to~kite A, B, C, D, E i F.
Razgledaj go crte`ot i postapi spored
barawata.
Na kakvo rastojanie se
to~kite na kru`nicata
od to~kata O?
U{te kolku to~ki mo`e{
da ozna~i{ na kru`nica-
ta?
1
O
D
C
B
A
F
E
Mno`estvoto od site to~ki vo ramninata {to se na ednakvo rastojanie od edna
izbrana to~ka vo taa ramnina se vika kru`nica.
Otse~kite OA, OB i OC go svrzuvaat centarot na kru`nicata so
to~ki od kru`nicata i se ednakvi me|u sebe.
Sekoja otse~ka {to go svrzuva centarot so koja bilo to~ka od kru`nicata se vika
radius na kru`nicata; i nejzinata dol`ina se voka radius na kru`nicata.
Radiusot naj~esto se ozna~uva so bukvata r od latinicata.
Voo~iv! Kru`nicata e mno -
`estvo to~ki i site tie
to~ki se na ednakvo rasto-
janie od to~kata O.
Izbranata to~ka se vika centar na kru`nicata i naj~esto se ozna~uva so O.
KRU@NICA I KRUG
Potseti se!
Pove}e pati dosega si crtal
kru`nica so pomo{ na {estar.
Za da nacrta{ kru`nica
po trebno e da znae{ kade
da ja zabode{ iglata i
kolku da go „otvori{“
{estarot.
Nacrtaj kru`nica so centar O i otvor na {estarot 25mm. Na kru`nicata ozna~i
to~ki A, B i C i sekoja od niv povrzi ja so centarot O.
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{awata:
Kade le`at krajnite to~ki na otse~kite OA, OB, i OC?
Kakvi se tie otse~ki me|u sebe po dol`ina?
2
B
C
A
O
r
3
Koja od dadenite otse~ki e radius na kru`nicata?
Zo{to otse~kata OC ne e radius na kru`nicata?
Na crte`ot e dadena kru`nicata k i otse~kite OA, OB,
OC i OD.
A
C
k
B
O
D
90
B
4
Kolku kru`nici mo`e{ da nacrta{ so centar vo to~kata O i radius 2 cm?
So dadena to~ka kako centar i daden radius mo`e da se nacrta samo edna kru`nica.
Edna kru`nica e napolno opredelena ako se dadeni centarot i radiusot na kru`ni -
cata.
Nacrtaj kru`nica so centar O i radius r= 2 cm.
Kru`nicata k so centar O i radius r se ozna~uva so k (O; r).
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{awata.
Na kolku delovi e podelena ramninata so kru`nicata k?
Mo`eme da ka`eme deka to~kite V i D „se nadvor” od kru`nicata k. Na koj del od
ramninata mu pripa|aat to~kite A i C?
Na crte`ot e dadena kru`nica k (O; r) i to~kite A, B,
C i D.
6
5 Nacrtaj kru`nica k (O; 2 cm).
O
C
A
D
B
k
V
Kru`nicata k ja deli ramninata na dva dela (oblasti) - vnatre{en (vnatre{na
oblast) i nadvore{en (nadvore{na oblast).
O
B A
D
k
8
Centarot i radiusot na kru`nicata k se vikaat centar i radius na krugot. Krugot so
centar O i radius r go ozna~uvame so K(O; r).
Razgledaj go crte`ot i odgovori na postavenite pra{awa.
Kade le`at krajnite to~ki na otse~kite AB i CD?
Koja od dadenite otse~ki minuva niz centarot O?
Na kolku radiusi e ednakva otse~kata AB?
Geometriskata figura sostavena od edna kru`nica i od nejzinata vnatre{na oblast
se vika krug.
7 Nacrtaj krug K (O; 22 mm).
Na crte`ot e dadena kru`nicata k i na nea se
ozna ~eni to~kite A, B, C i D i se povle~eni
otse~kite AB i CD.
d
C
Voo~i i zapomni!
Otse~ka ~ii{to krajni to~ki ñ pripa|aat na kru`nicata se vika tetiva na kru`nicata.
Otse~kata AV e tetiva {to minuva niz centarot.
Tetiva {to minuva niz centarot se vika dijametar na kru`nicata. Dijametarot na
kru`nicata naj~esto se ozna~uva so d i d= 2r.
91
9 Nacrtaj kru`nica k (O; 25 cm). Presmetaj go dijametarot na kru`nicata.
Na kolku delovi e podelena kru`nicata so
to~kite A i B?
10 Nacrtaj kru`nica k (O; r) i na nea ozna~i dve
to~ki A i B.
O
B
A
k
C
Koi od to~kite A, V, S i D opredeluvaat polukru`nica?
11 Nacrtaj kru`nica k (O; r), tetiva AV i dijametar CD.
Zapomni!
So to~kite A i B kru`nicata e podelena na dva dela. Sekoj od tie delovi zaedno so
to~kite A i B se vika kru`en lak i se ozna~uva so AV, ako toa e pomaliot.
Pogolemiot, pak, se ozna~uva so tri bukvi, t.e. ASV.
Neka tetivata na kru`nicata pretstavuva dijametar. Sekoj od dobienite kru`ni laci
se vika polu kru`nica.
Treba da znae{!
Da objasni{ {to e kru`nica;
{to e kru`en lak i kako se
ozna~uva;
{to e centar, a {to radius na
kru`nica;
so {to e zadadena edna
kru`nica;
da objasni{ {to e tetiva na
kru`nica i koja tetiva se
vika dijametar;
koja geometriska figura se
vika krug.
O
A
B
E
k
D
C
Koi od ozna~enite to~ki na crte`ot:
a) ñ pripa|aat na kru`nicata k?
b) pripa|aat na krugot K?
v) se krajni to~ki na radiusot na
kru`nicata?
Kolkav e radiusot na
kru`nicata so
dijametar d = 32 mm?
Proveri se!
Zada~i
Nacrtaj kru`nica k (O; 2 cm). Dali
centarot O e to~ka od kru`nicata?
1.
[to e radius na kru`nica?
2.
Nacrtaj kru`nica k so dijametar
d = 4 cm i na nea tetiva AB = 3 cm.
3.
Nacrtaj kru`nica k(O; 25 mm) i na nea
ozna~i kru`en lak AV, taka {to za
soodvetnata tetiva da bide AB = 3 cm.
4.
Presmetaj go dijametarot na kru`ni -
cata so radius r = 28 mm.
5.
Presmetaj go radiusot na kru`ni cata
so dijametar d = 5 cm.
6.
Potseti se!
92
A
B
Koja od to~kite A, B, C, D i E le`i na kru`nicata k (O, 35 mm), ako AO = 3 cm,
BO = 35 mm, CO = 4 cm, DO = 3 cm 5 mm, EO = 2 cm 8 mm?
Na kru`nicata k na crte`ot se ozna~e -
ni nekolku to~ki, a ozna~eni se i to~ki
koi ne le`at na kru`nicata.
Koi od ozna~enite to~ki le`at na
kru`nicata k?
Koi od ozna~enite to~ki le`at vo
vnatre{nata oblast na kru`nicata k?
Koi od ozna~enite to~ki le`at vo na-
dvore{nata oblast na kru`nicata k?
Koi to~ki se zaedni~ki za kru`nicata
k i pravata a?
A
O
D
B
C
E
G
H
F k
a
O
D
F
E
A
r
C
G
B
Na crte`ot se dadeni: kru`nicata
k (O; r) i to~kite A, B, C, D, E, F i G.
So merewe i sporeduvawe utvrdi
deka se to~ni dadenite tvrdewa:
a) OA = r i OD = r;
b) OB = r i OE = r;
v) OC = r i OF = r.
1
To~kite A i D le`at na kru`nicata.
Niv noto rastojanie do centarot O e
ednakvo na r.
To~kite B i E le`at vo vnatre{nosta na kru`nicata k. Tie se vnatre{ni to~ki.
Rastojanieto na tie to~ki do centarot O e pomalo od r.
To~kite C, F i G le`at vo nadvore{nosta na kru`nicata k. Tie se nadvore{ni to~ki.
Rastojanieto na tie to~ki do centarot O e pogolemo od r.
Voo~i!
2
Koja od to~kite K, L, M, N i P e nadvore{na, a koja vnatre{na to~ka na kru`nicata
k (O, 3 cm), ako OK = 30 mm, OL = 28 mm, OM = 3 cm 2 mm, ON = 38 mm, OP = 2 cm 6 mm?
3
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{awata.
Kolku zaedni~ki to~ki ima pravata a so kru`-
nicata k?
Koja od pravite ima samo edna zaedni~ka to~ka
so kru`nicata k?
Koja od pravite nema zaedni~ki to~ki so
kru`nicata k?
Na crte`ot e dadena kru`nica k i pravite a, b i c.
4
A
O
S
V a
k
b
c
ZAEMNA POLO@BA NA KRU@NICA I TO^KA.
ZAEMNA POLO@BA NA KRU@NICA I PRAVA
93
Voo~i i zapomni!
Pravata a i kru`nicata k imaat dve zaedni~ki to~ki. Velime deka pravata a e prese~ka
ili sekanta na kru`nicata k.
Pravata b i kru`nicata k imaat samo edna zaedni~ka to~ka. Velime deka pravata b e
dopirka ili tangenta na kru`nicata k.
Pravata c nema nitu edna zaedni~ka to~ka so kru`nicata k.
5 Nacrtaj kru`nica k i na nea ozna~i to~ka R. Nacrtaj prava t {to ja dopira kru`ni -
cata k vo to~kata R.
O
a
b
c
Treba da znae{!
Da odredi{ to~ka {to le`i na dadena
kru`nica, vo kru`nicata ili nadvor
od nea;
koga edna prava e sekanta na dadena
kru`nica;
koga edna prava e tangenta na dadena
kru`nica.
Vo kakva zaemna polo`ba se to~kata A
i kru`nicata k (O, r), ako OA = r?
Vo kakva zaemna polo`ba se pravata m
i kru`nicata k (O, r), ako pravata m
minuva niz centarot na kru`nicata?
Zada~i
Koja od to~kite A, V, S i D e vnatre -
{na to~ka za kru`nicata k (O; 3 cm),
ako OA = 25 mm, OB = 30 mm,
OC = 4 cm i OD = 2 cm?
1.
Nacrtaj kru`nica k (O; 8 mm) i pra va
a {to ja se~e kru`nicata.
3.
Vo kakva zaemna polo`ba mo`e da
bidat to~ka i kru`nica?
2.
[to e tangenta na kru`nica?
4.
Vo kakva zaemna polo`ba mo`e da
bidat prava i kru`nica?
5.
Koja od pravite na crte`ot e tangen-
ta na kru`nicata k?
6.
Nacrtaj kru`nica k i na nea ozna~i
to~ka A. Nacrtaj tangenta t koja
kru`nicata ja dopira vo to~kata A.
7.
Proveri se!
Potseti se!
94
A
Na crte`ot se dadeni kru`nicite
k(O; r) i k
1
(O
1
; r
1
).
To~kata O e centar na kru`nicata
k(O; r), a otse~kata OD e radius na
taa kru`nica.
Imenuvaj gi centarot i radiusot na
kru`nicata k
1
.
Koi od ozna~enite to~ki £ pripa-
|aat na kru`nicata k i na kru`ni-
cata k
1
?
Rastojanieto O
1
O
2
me|u centrite O
1
i O
2
na kru`nicite k
1
i k
2
se vika centralno
rastojanie i naj~esto se ozna~uva so c; c = O
1
O
2
.
Kru`nicite k
1
i k
2
nemaat zaedni~ki to~ki.
Ednata kru`nica e vo vnatre{nata oblast na drugata kru`nica.
Razgledaj gi kru`nicite k
1
i k
2
i odgovori na pra{awata.
Razgledaj go crte`ot i odgovori
na pra{aweto.
Dali kru`nicite k
1
i k
2
imaat
za edni~ki to~ki?
Dali kru`nicite k
1
i k
2
imaat zaedni~ki to~ki?
Vo koja oblast na kru`nicata k
1
le`i kru`nicata k
2
?
Voo~i!
Zapomni!
1
2
Na crte`ot se dadeni kru`nicite k
1
(O
1
; r
1
) i k
2
(O
1
; r
2
). Razgledaj
go crte`ot i odgovori na pra{awata.
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k
1
i k
2
?
Imaat li kru`nicite k
1
i k
2
zaedni~ki to~ki?
3
Na crte`ot se dadeni kru`nicite
k
1
(O
1
; r
1
) i k
2
(O
2
; r
2
).
O
B
A
D
r
k
1
r
1
k
C
O
1
O
2
r
2
O
1
r
1
k
1
k
2
O
1
r
1
k
1
k
2
O
2
O
1
r
1
k
1
k
2
r
2
Kru`nicite k
1
i k
2
nemaat zaedni~ki to~ki.
Ednata kru`nica e vo nadvore{nata oblast
na drugata kru`nica.
Voo~i!
r
2
ZAEMNA POLO@BA NA DVE KRU@NICI
95
Kru`nicite k
1
i k
2
imaat zaedni~ki centar i nemaat zaedni~ki to~ki.
Za niv velime deka se koncentri~ni kru`nici.
Voo~i i zapomni!
V
B
Nacrtaj dve koncentri~ni kru`nici k
1
i k
2
so radiusi r
1
= 3 cm i r
2
= 2 cm.
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k
1
i k
2
?
Razgledaj gi kru`nicite k
1
(O
1
; r
1
) i k
2
(O
2
; r
2
) na
crte`ot i odgovori na pra{aweto.
7
4
6
Kru`nicite k
1
i k
2
imaat samo edna zaedni~ka to~ka.
Se veli deka kru`nicite k
1
i k
2
se dopiraat odnadvor.
Voo~i i zapomni!
Kru`nicite k
1
i k
2
imaat samo edna zaedni~ka to~ka.
Se veli deka kru`nicite k
1
i k
2
se dopiraat odnatre.
Voo~i i zapomni!
Nacrtaj kru`nici k
1
(O
1
; 2 cm) i k
2
(O
2
; 3 cm) koi se dopiraat odnadvor.
Na crte`ot se dadeni kru`nicite k
1
(O
1
; r
1
) i
k
2
(O
2
; r
2
).
Razgledaj go crte`ot i odgovori na
pra{aweto:
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k
1
i k
2
?
5
8
Nacrtaj otse~ka O
1
O
2
= 4 cm.
Nacrtaj kru`nici k
1
(O
1
; 25 mm) i k
2
(O
2
; 22 mm).
Ozna~i gi zaedni~kite to~ki na kru`nicite k
1
i k
2
so A i B.
Povle~i gi radiusite r
1
= O
1
A i r
2
= O
2
A.
Razgledaj go crte`ot i raboti spored postapkata.
O
1
r
1
r
2
O
2
M
O
1
O
2
r
2
c
r
1
k
1
k
2
O
1
O
2
V
A
R
96
Treba da znae{!
Vo koi zaemni polo`bi mo`at da se
najdat dve kru`nici;
da prepoznae{ na crte`:
koga dve kru`nici nemaat zaedni~ki
to~ki;
koga dve kru`nici se dopiraat;
koga dve kru`nici se se~at.
Mo`e li dve kru`nici da se koncen-
tri~ni i da se se~at?
Dve kru`nici so radiusi r
1
i r
2
se
dopiraat odnadvor. Na {to e ednakvo
nivnoto centralno rastojanie?
Zada~i
Nacrtaj dve kru`nici k
1
(O
1
; 18 mm) i
k
2
(O
2
; 22 mm) koi nemaat zaedni ~ki
to~ki. Kolku mo`nosti ima?
1.
Nacrtaj dve kru`nici k
1
(O
1
; r
1
) i
k
2
(O
2
; r
2
) taka {to da se dopiraat
odnadvor.
2.
Vo kakva zaemna polo`ba se
kru`nicite k
1
(O
1
; 3 cm) i
k
2
(O
2
; 2 mm), ako to~kite O
1
i O
2
se
sovpa|aat?
3.
Nacrtaj dve koncentri~ni kru`nici
k
1
(O
1
; 2 cm) i k
2
(O
2
; 15 mm).
4.
Nacrtaj dve kru`nici k
1
(O
1
; 25 mm)
i k
2
(O
2
; 15 mm), koi se dopiraat
odnat re.
5.
Kru`nicite k
1
(O
1
; 3 cm) i
k
2
(O
2
; 18 mm) se dopiraat odnatre.
Presmetaj go ra stojanieto me|u
nivnite centri.
6.
Kru`nicite k
1
i k
2
imaat dve zaedni~ki to~ki A i V, odnosno kru`nicite
se se~at.
Voo~i i zapomni!
9 Nacrtaj kru`nici k
1
i k
2
{to se se~at.
Proveri se!
97
POLURAMNINA. AGOL
Potseti se!
A
Koi od ozna~enite to~ki na crte`ot
le`at na pravata p, a koi ne le`at
na nea?
Dali otse~kata AB ima zaedni~ka to~ka
so pravata p?
Kakva zaemna polo`ba imaat pravata p
i otse~kata EF?
Objasni zo{to to~kite C i D le`at na ista strana od pravata p, a to~kite B i D le`at
na razli~ni strani od nea.
Ima li drugi to~ki koi le`at na ista strana, odnosno na razli~na strana od pravata p?
Vo kakva zaemna polo`ba se pravata
p i otse~kata MN?
[to e to~kata Q za pravata p i
otse~kata MN?
1 Na crte`ot se ozna~eni prava-
ta p i to~kite A, B, C, D, E i F
{to ne le`at na nea.
M
Q
N
T
p
Voo~i deka otse~kata AB nema zaedni~ka to~ka so pravata p, a otse~kata EF ja se~e
pravata p.
So pravata p na crte`ot se formirani dve poluramnini od koi
ednata e oboena.
Za to~kite A i B velime deka se nao|aat (le`at) na ista strana, a to~kite E i F -
na razli~ni strani od pravata p.
A
B
C D
F
E
p
Mo`am da voo~am deka na ista strana od pravata p ima beskone~no
mnogu to~ki.
Mno`estvoto od site to~ki vo ramninata {to le`at na ista strna od
dadena prava p, zaedno so to~kite od taa prava, se vika poluramnina.
Pravata p se vika rab ili grani~na prava na poluramninata.
Zapomni!
Koi od ozna~enite to~ki na crte`ot le`at vo
ista poluram nina so to~kata S?
2
K
N
S
T
L
P
p
M
p
98
B 3 Nacrtaj dve polupravi OX i OY, kako
na crte`ot.
4 Na crte`ot e pretstaven agol α i se ozna~eni to~ki:
O, A, B, C, D, E.
X O
Y
I
II
[to imaat zaedni~ko polupravite OX i OY?
Na crte`ot se pretstaveni dvata agla {to se obrazu-
vani od polupravite OX i OY.
Sekoj od tie agli e sostaven od polupravite i oboeniot
del od ramninata.
Koi od tie to~ki mu pripa|aat na agolot α?
Koi od tie to~ki se vnatre{ni za agolot α?
Delot od ramninata {to mu pripa|a na agolot, bez kracite,
se vika vnatre{na oblast (ili kuso oblast) na agolot.
Vnatre{nata oblast na agolot se obele`uva so kru`en lak.
To~kite {to £ pripa|aat na vnatre{nata oblast se vikaat
vnatre{ni to~ki na agolot.
Na kolku delovi e podelena ramninata so tie polupravi?
Dve polupravi so zaedni~ki po~etok ja razdeluvaat ramninata
na dva dela.
Geometriskata figura formirana od dve polupravi so zaedni~ka po -
~etna to~ka i edniot del od ramninata, opredelen so niv, se vika agol.
Polupravite OX i OY se vikaat kraci na agolot, a O se vika teme na agolot.
X O
Y
X O
Y
X O
Y
X
Y
O
V
n
a
t
r
e
{
n
a
o
b
l
a
s
t
oblast
N
a
d
v
o
r
e
{
n
a
Voo~i deka!
Aglite mo`at da se ozna~uvaat:
so golema latinska bukva so koja e ozna~eno temeto na agolot i
simbolot „ pred nea; na primer, „O.
so tri golemi bukvi od latinicata, pri {to bukvata za temeto se pi{uva na sredi-
nata; na primer „AOB.
A
α
O
B
A
α
O
C
E
D
B
5
Nacrtaj agol so teme S i kraci SP i SR i ozna~i go so kru`en lak. Kako }e go zapi -
{e{ so simboli agolot {to go nacrta?

so mala bukva od gr~kata azbuka, {to se zapi{uva vo oblasta na agolot;

pokraj α, se upotrebuvaat i bukvite: β (beta), γ (gama), δ (delta) i dr.;

99
V 7 Na crte`ot se dadeni: „MON so to~kite
A, B, C, D od negovata oblast i „SQT so
to~kite E, F, G, H od negovata oblast.
Za eden agol velime deka e konveksen ako za koi bilo dve to~ki A i V od negovata
oblast, site to~ki od otse~kata AV £ pripa|aat na taa oblast.
Voo~i i zapomni!
Na crte`ot agolot MON e konveksen, a agolot SQT e nekonveksen.
6
Imenuvaj go sekoj od
aglite na crte`ot.
P R
M
β
S
2
M O
N D
C
B
S
T
F
E
Q
A
G
H
Site to~ki od otse~kata AB le`at vo oblasta na
„MON. Kade le`at otse~kite: BC, BD, AC?
Otse~kata EF ima to~ki {to pripa|aat na oblasta i to~ki {to ne pripa|aat na oblas-
ta od „SQT. Kade pripa|aat to~kite od otse~kite: EG, FH, HE?
8 Nacrtaj eden konveksen agol α i agol β {to e nekonveksen.
Treba da znae{!
[to e poluramnina;
{to e agol;
{to e vnatre{na oblast na agol;
koj agol e konveksen.
Koja od figurite na crte`ot e agol?
Koja od figurite na crte`ot e konveksen agol?
S
V
O A
R R
M L
K T
Proveri se!
Zada~i
Koi od ozna~enite to~ki na crte`ot
le`at vo ista poluramnina so
to~kata A?
1.
2. Imenuvaj gi temeto i
kra cite na ago lot na
crte`ot. Koi od ozna ~e -
nite to~ki mu pripa|aat
na agolot, a koi na
oblasta?
a
B
E
A
C
H
D F
G
O A
V
D
E
C
Nacrtaj agol so teme M i kraci MP i
MN. Imenuvaj go toj agol.
3.
Nacrtaj eden konveksen agol α i eden
agol β {to ne e konveksen.
4.
Kolku agli se obrazuvani so polu -
pravite: OA, OB i OC i kru`nite
laci na crte`ot?
Imenuvaj gi tie agli.
5.
O
S
V
A
100
SPOREDUVAWE AGLI. VIDOVI AGLI
Potseti se!
A
Aglite, kako i otse~kite mo`e da
se sporeduvaat.
1 Raboti spored barawata, voo~i,
zapomni i odgovori.
Na crte`ot e daden eden agol.
Imenuvaj go toj agol.
Imenuvaj gi kracite i temeto na
agolot.
P M
N
Na proyirna hartija nacrtaj dva agla,
α = „AOB i β = „CSD, kako na crte -
`ot, a potoa izre`i gi.
Postavi go edniot izre`an agol vrz drugiot agol, na primer α vrz
β, taka {to temeto O da se sovpadne so temeto S, a krakot OA so
krakot SC, kako na crte`ot.
Vo koja oblast se nao|a krakot OB?
Krakot OB (od agolot α) le`i vo oblasta na agolot β.
Ima tri mo`nosti za polo`bata na krakot OB od agolot α = „AOB vo odnos na agolot
β = „CSD, koga α i β se postaveni eden vrz drug.
α
O A
B
β
S C
D
α
β
O≡S C A
D
B
α
β
O≡S C A
β
α
O≡S C A
B
D
α
β
O≡S C A
B
1) Krakot OB se sovpa|a so
krakot OD
- toga{ velime deka
aglite α i β se ednakvi
(skladni).
Voo~i!
D
3) Krakot OB se nao|a vo
nadvore{nata oblast na
agolot β - toga{ velime
deka α e pogolem od β.
2) Krakot OB se nao|a vo
vnatre{nata oblast na
agolot β - toga{ velime
deka α e pomal od β.
D
B
B 2 Razgledaj go agolot AOV na crte`ot, razmisli
i odgovori.
[to obrazuvaat kracite na agolot AOB?
O A B
101
3 Nacrtaj ramen agol MON, obele`i go so lak i ozna~i to~ki A,B,C, D vo negovata
oblast.
Agol ~ii{to kraci obrazuvaat edna prava se vika ramen agol.
Voo~i i zapomni!
Koi bilo dva ramni agli se ednakvi.
Koi od otse~kite AB, AC, BC i BD celosno le`at vo oblasta na „MON?
Dali „MON e konveksen ili nekonveksen agol?
O
C
A B
Raboti spored barawata, voo~i, zapomni i odgovori.
Na proyirna hartija nacrtaj ramen agol AOB.
Previtkaj go listot vo temeto O, taka {to kracite
OA i OB da se sovpadnat. Potoa odvitkaj go listot.
4
Voo~uva{ deka so linijata na previtkuvawe ramniot agol e podelen na dva
skladni, odnosno ednakvi delovi. Sekoj od tie delovi e prav agol.
Agol koj e polovina od ramniot agol se vika prav
agol.
Agolot AOC na crte`ot e prav agol. Zapi{i go dru-
giot prav agol.
Voo~i gi pravite agli na tvojot triagolen linijar.
Voo~i i zapomni!
Razgledaj go crte`ot i postapi spored baraweto.
5
Nacrtaj poluprava OA.
Temeto na praviot agol postavi go vo to~kata O, taka {to
eden od kracite na pravoagolniot linijar da se sovpa|a so
polupravata OA.
Po drugiot krak od praviot agol na triagolniot linijar-
povle~i poluprava OB.
Na toj na~in nacrta prav agol AOB.
V
O A
Izmeri so praviot agol na pravoagolniot linijar koj od
aglite na crte`ot e prav agol.
6
γ
β
α
Razgledaj gi aglite AOB i MPN na crte`ot i sporedi gi
so praviot agol.
7
Koj od dadenite agli e pomal od praviot agol, a koj e
pogolem od praviot agol?
α
O A
V
102
Agol {to e pomal od praviot agol se vika ostar
agol.
Agol {to e pogolem od praviot agol, a pomal od
ramniot, se vika tap agol.
Voo~i i zapomni!
Dali tie polupravi OA i OV ja delat
ramninata na dva dela?
β
α β γ δ
R M
N
8
Proceni koi od aglite na
crte`ot se ostri, a koi
tapi, a potoa proveri so
prav agol od linijarot
dali si procenil to~no.
10
Na crte`ot e pretstaven poln agol AOV i nulti
agol NPM.
V 9 Kakva e zaemnata polo`ba na
dve polupravi OA i OV, ako
to~kata V £ pripa|a na polu -
pravata OA kako na crte`ot?
O V
A
O V
A
P M N
]e prifatime sovpadnatite polupravi
da opredeluvaat dva agla.
Edniot agol e sostaven od polupra -
vite (koi{to se sovpa|aat) i ostana-
tiot del od ramninata - toj agol se
vika poln agol;

drugiot agol e sostaven od polupra -
vite (koi{to se sovpa|aat), a negovata
oblast e prazno mno`estvo - toj agol
se vika nulti agol (nula - agol).

Treba da znae{!
Koj agol se vika:
ramen agol? prav agol?
ostar agol? tap agol?
poln agol? nulti agol?
Koi vidovi agli mo`e{ da gi pre -
poznae{ na crte`ot? Imenuvaj gi
tie agli.
Podredi gi po golemina, po~nu vaj -
}i od najmaliot, aglite: α, β, γ i δ,
ako α e ramen agol, β e prav agol,
γ e ostar agol i δ e tap agol.
C
O A
B
Proveri se!
Zada~i
Koj agol se vika ramen agol?
1.
Kakov agol pretstavuva polovinata
od praviot agol?
2.
Kakov agol obrazuvaat strelkite na
~asovnikot vo:
a) 14 ~asot; b) 15 ~asot;
v) 17 ~asot; g) 18 ~asot?
3.
Dali polniot agol e konveksen? Obrazlo`i go
tvojot odgovor.
103
[to imaat zaedni~ko „AOB i „BOC?
Kako go vikame takviot par agli?
Kakov agol obrazuvaat kracite OA i OS?
Nacrtaj ostar agol AOB i tap agol MPN.
4.
Nacrtaj tri polupravi OA, OB, i OC,
taka {to „ AOB e prav agol i „ BOC
e ostar agol. Od koj vid e „ AOC?
Nacrtaj tap agol MON i ostar
agol NOP, taka {to „ MOP da
bide ramen agol.
6.
5.
A
P
Koi od aglite na crte`ot se sosedni agli?
Obrazlo`i go odgovorot.
1
Na crte`ot vo „potseti se”, aglite α i β
imaat zaedni~ko teme O i zaedni~ki
krak OV.
Dva agla so zaedni~ko teme i eden za ed -
ni~ki krak, a nemaat zaedni~ki vnatre -
{ni to~ki se vikaat sosedni agli.
O A
B
D
C
M
F E
G
H
a) b) v)
S
N
SOSEDNI, NAPOREDNI I NAKRSNI AGLI
Potseti se!
Na crte`ot se aglite α i β.
Imenuvaj gi kracite i temiwata na
aglite α i β.
[to imaat zaedni~ko aglite α i β?
α
β
O A
B
C
B 2 Na pravata AS na crte`ot e izbrana to~kata O i e povle~ena polupravata OV.
O S A
V
Mo`e{ da voo~i{ deka aglite AOV i VOS se sosedni agli i obrazuvaat ramen agol.
Dva sosedni agli {to obrazuvaat ra men agol se vikaat naporedni agli.
Zapomni!
Nacrtaj eden ostar agol MPN, a potoa nacrtaj agol NPS naporeden na agolot MPN.
Od koj vid e agolot NPS?
3
Nacrtaj prav agol α, a potoa nacrtaj agol β naporeden na α. Od koj vid e agolot β? 4
104
G
V
Pravite AS i BD na crte`ot se se~at vo
to~kata O. Taka se obrazuvani aglite α, β, γ
i δ. Kracite OC i OD na agolot γ se prodol -
`enija na kracite OA i OV na agolot α. Za
takvi agli velime deka se nakrsni agli.
γ
β
δ
α
D
O A
C
B
Nakrsni agli se
i aglite β i δ,
na crte`ot.
Dva agli {to imaat zaedni~ko teme, a kracite na
edniot agol se prodol`enija na kracite od dru-
giot agol niz temeto, se vikaat nakrsni agli.
Nacrtaj ostar agol AOV, a potoa nacrtaj agol MON, taka {to tie dva agli da se
nakrsni.
5
A
O
B
D
C Nacrtaj na hartija ili na karton nakrsni agli kako
na crte`ot. Ise~i gi vnimatelno nakrsnite agli i
postavi gi eden na drug. ]e voo~i{ deka nakrsnite
agli pri postavuvaweto eden na drug se sovpa|aat.
Poradi toa mo`e{ da ka`e{ deka nakrsnite agli
se skladni (ednakvi).
Na crte`ot „AOD = „BOC i „AOB = „COD.
Nacrtaj prav agol MPN, a potoa nacrtaj go negoviot nakrsen agol SPR. Od koj vid se
aglite MPS i NPS?
6
Treba da znae{!
Da prepoznae{ i da objasni{
koi agli se sosedni agli;
da prepoznae{ i objasni{ koi
agli se vikaat naporedni agli;
da prepoznae{ i da objasni{
koi agli se nakrsni agli.
Dali mo`at da bidat sosedni aglite AOV i BCD?
Aglite AOV i VOS se naporedni agli. Ako „AOV
e prav, toga{ od koj vid e „VOS?
Agolot MPN e tap agol. Od koj vid e nakrsniot
agol na „MPN?
Proveri se!
Zada~i
Imenuvaj gi sosednite
agli na crte`ot.
Vnimavaj ima ~e -
tiri para sosedni
agli!
1.
Koj od aglite na crte `ot
e naporeden na agolot α?
Koi drugi dva agli se
naporedni?
2.
Nacrtaj eden tap agol α, a potoa nacr-
taj go negoviot naporeden agol β. Od
koj vid e agolot β?
3.
Za koi dva agli se veli deka se
nakrsni?
4.
Odredi gi paro -
vite nakrsni
agli na crte`ot.
5.
O D A
B
C
β
α
δ
γ
1
2
3
4
5
6
7
8
CENTRALEN AGOL. KONSTRUKCIJA NA AGOL
Potseti se!
105
A
Na crte`ot e dadena kru` -
nica k, centar O i na nea se
ozna~eni to~kite A i V.
Kako se vika sekoj od tie dva dela?
Kako se vika otse~kata AV?
Kako se ozna~uva pomaliot od dvata
kru`ni laci?
Na kolku delovi e pode-
lena kru`nicata k so to~ -
kite A i V?
Kade se nao|a temeto na agolot: α; β?
Zapi{i go kru`niot lak {to go
obrazuvaat kracite na agolot α
i le`i vo toj agol.
Zamisli deka agolot α se vrti okolu to~kata O vo nasoka na dvi -
`eweto na strelkite na ~asovnikot, s¯ dodeka to~no go pokrie
agolot β.
Zapi{i go kru`niot lak {to go
obrazuvaat kracite na agolot α
i ne le`i vo toj agol.
1 Na crte`ot e dadena kru` nica
k so centar O i aglite α i β.
k
V
C
α
β
D
A
O
k
V
A
O
β
α
γ
O
Agol ~ie{to teme se nao|a vo centarot
na dadena kru`nica se vika centralen
agol.
2 Koj od aglite α, β i γ
na crte`ot e centra -
len agol? Zo{to ago -
lot γ ne e centralen?
4 Na crte`ot e dadena kru`nica k i centar O i dva centralni agli,
koi{to se skladni.
3
Kracite na agolot α (na crte`ot) ja se~at kru`nica-
ta k vo to~kite A i B.
k
V
C
α
A
O
Sekoj centralen agol vo dadena kru`nica opredeluva to~no eden kru`en lak {to
le`i vo toj agol.
Za agolot i za lakot velime deka se soodvetni ili si odgovaraat eden na drug.
Zapomni!
Kade bi padnala to~kata A, a kade
to~kata V?
So koj lak bi se sovpadnal lakot AV?
Voo~uvam deka lakot
AV bi se sovpadnal so
lakot CD.
106
Mo`am da zamislam deka agolot α, so vrtewe okolu to~kata O, }e se sov-
padne so agolot β. Tetivite AV i CD }e se sovpadnat, t.e. tie se ednakvi.
Na skladni centralni agli vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so
ednakvi radiusi im odgovaraat skladni kru`ni laci.
Na skladni laci vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radiusi im
odgovaraat skladni centralni agli.
Na ist na~in mo`e{ da voo~i{ deka va`i i obratnoto:
Kakvi se soodvetnite laci AB i CD?
Tetivata AV mu pripa|a na agolot α, a tetivata CD - na β.
Kako }e zaklu~i{ deka ovie tetivi se skladni (ednakvi)?
Dali centralniot agol α e skladen so central-
niot agol β?
Voo~i deka α e pomal od ramniot agol, a β e
pogolem od ramniot agol.
5 Centralnite agli α i β na crte`ot se skladni.
6 Tetivite AV i CD vo kru`nicite k
1
i k
2
, so ednakvi radiusi, se ednakvi.
Na skladni centralni agli vo kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radi -
usi im odgovaraat skladni (t.e. ednakvi) tetivi.
Va`i op{to!
Na ednakvi tetivi vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radiusi
im odgovaraat skladni centralni agli samo koga tetivite: ili dvete pripa|aat ili
dvete ne pripa|aat na soodvetnite agli.
Voo~i deka
Na crte`ot se dadeni kru`nicite k
1
i
k
2
, so ednakvi radiusi. Vo sekoja od
kru`nicite se ozna~eni tetivi:
AB = 2 cm, CD = 24 mm, KL = 24 mm i
MN = 2 cm. Koi od ozna~enite agli se
ednakvi me|u sebe? Zo{to?
7
β
α
B
D
k
1
A
C
γ
δ
K
N
k
2
L
M
107
B
Znae{ deka na ednakvi centralni agli vo kru`nici so ednakvi radiusi
odgova raat ednakvi kru`ni laci (odnosno tetivi). Toa mo`e{ da go
iskoristi{ da konstruira{ agol, ednakov na daden agol, samo so pomo{
na linijar i {estar . Kako se pravi toa? Vidi ja slednata zada~a.
Nacrtaj poluprava RT (crt. b).
So proizvolen otvor na {estarot, na dadeniot agol a),
nacrtaj del od kru` ni cata so centar vo to~kata O {to }e gi
prese~e kra cite OK i OL. Taka }e ja dobie{ tetivata AV
{to odgovara na „AOB (crt. v)
So istiot otvor na {estarot, kako pri crt. v, nacrtaj del
od kru`nicata so centar vo to~ ka ta R (crt. g).
Otvori go {estarot i „zemi go“ so nego rastojanieto AB od
crt. v.
Zabodi go {ilecot na {estarot vo to~kata M i so drugiot
krak prese~i go prethodno nacrtaniot lak na crt. g; taka
}e ja dobie{ to~kata N.
Nacrtaj ja polupravata RY {to minuva niz to~kata N (crt.
d); so toa }e dobie{ „TPS = α.
O
α
Daden e agolot α = „KOL (crt. a).
Konstruiraj agol ednakov na agolot α.
8
K
L
O
α
A
B
K
L
N
P M T
P T
a)
v)
b)
Sledi ja postapkata ~ekor po ~ekor.
g)
N
S
P M T
d)
Nacrtaj tap agol α, a potoa konstruiraj agol β
ednakov na agolot α.
9
Treba da znae{!
Da objasni{ koj agol se vika centralen
agol;
kakov e odnosot me|u ednakvite cen-
tralni agli i soodvetnite kru`ni
laci;
deka na ednakvi centralni agli odgo-
varaat ednakvi tetivi.
Vo kru`nicata k na
crte`ot, AB = MN i
AB > CD.
Koi od ozna~enite agli
se ednakvi me|u sebe?
O
B
C
D
M
N A
Zada~i
Koj agol se vika centralen agol?
1.
Nacrtaj kru`nica k(O; 3 cm) i edna
nejzina tetiva AB = 35 mm. Nacrtaj go
centralniot agol α vo koj le`i teti-
vata AV.
2.
Nacrtaj ostar agol α, a potoa konstrui -
raj agol β ednakov so agolot α.
3.
Nacrtaj prav agol AOV, a potoa nacrtaj
agol MPN ednakov so agolot AOV.
4.

Proveri se!
Potseti se!
108
GRAFI^KO SOBIRAWE I ODZEMAWE NA AGLI
A
Kako }e konstruira{ agol β edna kov
na daden agol α?
Na crte`ot e daden agol α i polu-
prava OA.
1
Dadeni se aglite α i β. Odredi go
grafi~ki nivniot zbir.
Konstruiraj agol AOV ednakov na agolot α.
O A
O A
C
α
α
α
β
β
B
Razgledaj go crte`ot i raboti
spored postapkite.
Nacrtaj dva agla α i β i poluprava OA.
So ist otvor na {estarot nacrtaj
kru`en lak na agolot α, na agolot β i na
polupravata OA.
Konstruiraj agol AOV ednakov na agolot α.
Konstruiraj agol VOS ednakov na agolot β.
Koja operacija ja izvr{i so aglite α i β?
Na {to e ednakov agolot AOS? Zapi{i
go toa simboli~ki.
Od prethodnite aktivnosti mo`e{e da
voo~i{ kako grafi~ki (konstruktivno) se
sobiraat agli.
So opi{anata postapka dobivme agol
AOS, koj e ednakov na zbirot od aglite α
i β, t.e. „AOS = α + β. Ovaa postapka se
vika grafi~ko sobirawe ili kon-
strukcija na zbir na dva agla.
B
2 Nacrtaj ostar agol α i prav agol β, a potoa odredi go grafi~ki nivniot zbir.
3 Dadeni se aglite α i β. Odredi ja grafi~ki nivnata razlika.
O
R
N
M
Razgledaj go crte`ot i raboti spored postapkite.
Nacrtaj tap agol α, ostar agol β i poluprava OM.
So ist otvor na {estarot nacrtaj kru`ni laci na aglite α i β i na polupravata OM.
Konstruiraj agol MON ednakov na agolot α.
Konstruiraj agol NOP ednakov na agolot β taka {to krakot OR da bide vo oblasta na
agolot MON.
α
β

109

Vo vrska so crte`ot zapi{i
simboli~ki:
C
O A
B
So opi{anata postapka go dobivme „MOR = α - β; so nea e izvr{eno grafi~ko t.e.
konstruktivno odzemawe na aglite α i β.
[to pretstavuva agolot AOS
za aglite AOV i VOS?
[to pretstavuva agolot AOV za aglite AOS i SOV?
Taka go dobi agolot MOR.
[to pretstavuva agolot MOR za aglite α i β?
Koja operacija ja izvr{i so aglite α i β?
4 Nacrtaj prav agol α i ostar agol β, a potoa odredi ja grafi~ki nivnata razlika.
Zada~i
Nacrtaj dva ostri agli α i β i kon-
struiraj go nivniot zbir.
1.
Nacrtaj ostar agol α i konstruiraj go
agolot 2α (2α = α + α).
2.
Nacrtaj tri ostri agli α, β i γ, a potoa
konstruiraj go agolot α + β + γ.
3.
Nacrtaj eden tap agol α i eden ostar
agol β i konstruiraj ja nivnata razlika.
4.
Nacrtaj tap agol α i prav agol β i kon-
struiraj ja nivnata razlika.
Nacrtaj ostar agol α i ostar agol β, β e
pomal od α, a potoa konstruiraj go
agolot 2α − β.
6.
5.
Treba da znae{!
Da odredi{ grafi~ki
zbir na dva agla;
razlika na dva agla.
Proveri se!
Obidi se!
Kolku agli (ozna~eni so lak)
ima na crte`ot?
Koi parovi agli se sosedni?
To~kata O le`i na pravata AE.
Koi parovi agli se naporedni?
A O E
D
C
B
110
Potseti se!
MEREWE AGLI. AGLOMER
So koja naprava se meri dol`inata na
otse~kata?
Nabroj (barem tri) merni edinici za
dol`ina.
Kakvi se me|u sebe dva centralni agli
~ii{to soodvetni laci ima se skladni?
Nacrtaj agol α i agol β {to e pogolem
od α.
A V
A
I aglite mo`at da se sporeduvaat
i, spored toa, mo`at da se merat.
Na crte`ot, lacite
AB, BC i CD se
skladni.
1
Lacite AB, BC, CD, DE i EF na crte-
`ot se skladni. Koj e merniot broj na
agolot: a) AOF; b) AOC vo odnos na
agolot α?
2
Razgledaj go ramniot agol AOV i
soodvetniot lak - polukru`nicata na
crte`ot.
3
Kolku stepeni ima ramniot agol?
Kolku stepeni ima praviot agol?
4
Kakvi se me|u sebe
centralnite agli α, β
i γ?
Agolot AOD e zbir od aglite α, β i γ,
koi{to se skladni me|u sebe. Kolku
pati agolot α se sodr`i vo agolot AOD?
Se veli i: merniot broj na agolot AOD
vo odnos na agolot α e 3.
Voo~i deka polukru`nicata e podelena na 180 delovi.
Agolot koj{to e 180-ti del od ramniot agol se zema za osnovna edinica za merewe
agli.
Negovata golemina se vika agolen stepen ili kuso stepen. Se ozna~uva: 1
o
; se ~ita
"eden stepen#.
Koj del od ramniot agol e centralniot agol {to mu soodvetstvuva na eden 180-ti del
od polukru`nicata?
Voo~iv deka: ako ramen agol
se podeli na 180 dela, se do -
biva agol so golemina od 1
o
.
111
B
Razgledaj go crte`ot na koj e prika`ano mere-
weto na agolot VAS i odgovori:
5
Kolku stepeni ima sekoj od aglite na crte`ot? 6
Napravata za merewe agli se vika
aglomer.
Kade e postavena to~kata O od aglomerot?
Aglomerot e prika`an na crte`ot.
Kade le`i krakot AV od agolot VAS?
Pro~itaj na aglomerot kolku stepeni ima
„VAS.
Aglomerot mo`e da bide napraven od tenka me -
talna plo~ka, od karton ili od plastika.
Toj ima forma na polukrug koj e podelen na 180
ednakvi delovi i sekoj del ozna ~uva eden ste-
pen.
Na skalata se ozna~eni broevi od 0 do 180, a centarot na polukru`nicata e
ozna~en so O.
0
0
S
V
A
0
S
A
V
0
K
M
N
a) b)
So pomo{ na aglomer, nacrtaj
„MPN = 105
o
.
7
Nacrtaj poluprava RM so po -
~etna to~ka R.
Postavi go aglomerot taka {to
to~kata O da se sovpadne so
po~etnata to~ka R na polu -
pravata RM.
0
M
P
R M
R M
N
Ozna~i to~ka N na mestoto ka -
de {to skalata na aglomerot
poka`uva 105
o
.
Povle~i poluprava PN. Na toj na~in so pomo{ na aglomer, nacrta „MPN = 105
o
.

112
Ako daden agol α ima 25 stepeni, 38 minuti i 42 sekundi, toa se zapi{uva vaka:
α = 25
o
28’ 42’’.
a) 5
o
= 5 ⋅ 60’ = 300’.
So pomo{ na aglomer nacrtaj agol od: a) 48
o
; b) 115
o
;
8
Pretvori gi vo minuti: a) 5
o
; b) 12
o
45’; v) 45
o
15’.
9
Pretvori gi vo sekundi: a) 4
o
; b) 10
o
15’; v) 20
o
20’ 20’’.
10
Pomali edinici od stepenot za merewe agli se agolna minuta ili kuso minu-
ta (se ozna~uva 1’) i agolna sekunda ili kuso sekunda (se ozna~uva 1’’). Eden
stepen ima {eeset minuti, a edna minuta {eeset sekundi.
1
o
= 60’; 1’ = 60’’; 1
o
= 60 ⋅ 60’’ = 3 600’’.
V
Treba da znae{!
Koja e osnovnata edinica za merewe
golemina na agol;
koi se pomali edinici od stepen;
{to e agolen stepen;
kolku minuti ima 1
o
;
kolku sekundi ima 1’.
Proveri se!
Od koj vid e agolot {to ima 90
o
?
Od koj vid e agolot {to ima 124
o
?
Pretvori vo minuti 35
o
17’.
Pretvori vo sekundi 15
o
2’ 13’’.
Zada~i
Kolku stepeni ima sekoj od aglite:
VOS, BOD, COD, BOM i MON na
crte`ot?
1.
Izmeri gi aglite α i β na crte`ot.
2.
Nacrtaj agol od: a) 47
o
; b) 126
o
.
3.
Pretstavi gi vo minuti:
a) 25
o
; b) 30
o
15’.
4.
Podredi gi po golemina, po~nuvaj}i
od najmaliot, aglite: α = 71
o
35’;
β = 62
o
58’ 30’’; γ = 96
o
45’;
δ = 84
o
35’ 40’’.
5.
O
N
M
D
C
B
α
β
113
A
Voo~i ja postapkata pri re{avaweto.
1
Presmetaj go zbirot na aglite
α = 85
o
36’ 25’’ i β = 32
o
12’ 20’’.
1. Soberi gi sekundite: 25’’ + 20’’ = 45’’
2. Soberi gi minutite: 36’ + 12’ = 48’
3. Soberi gi stepenite: 85
o
+ 32
o
= 117
o
85
o
32
o
117
o
36’
12’
48’
25’’
20’’
45’’
+
α + β = 117
o
48’ 45’’.
ARITMETI^KI OPERACII SO AGLI
Potseti se!
Osnovna edinica za merewe agli e
stepen.
Pomali edinici od stepenot se minu-
ta i sekunda.
1
o
= 60’; 1’ = 60’’; 1
o
= 3 600’’.
Pretvori gi vo stepeni:
a) 120’; b) 180’.
Pretvori gi vo stepeni i minuti:
a) 86’; b) 145’.
2 Presmetaj go zbirot na aglite α = 48
o
32’ 15’’ i β = 60
o
8’ 20’’.
Voo~i ja postapkata.
3 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 78
o
38’ 42’’ i β = 26
o
15’ 18’’.
4 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 108
o
52’ 36’’ i β = 42
o
24’ 15’’.
5 Presmetaj go zbirot na aglite α = 84
o
36’ 30’’ i β = 35
o
42’ 50’’.
1. Odzemi gi sekundite: 42’’ - 18’’ = 24’’
2. Odzemi gi minutite: 38’ - 15’ = 23’
3. Odzemi gi stepenite: 78
o
- 26
o
= 52
o
78
o
26
o
52
o
38’
15’
23’
42’’
18’’
24’’
-
α - β = 52
o
23’ 24’’.
1. 30’’ + 50’’ = 80’’ = 1’ + 20’’
2. 36’ + 42’ + 1’ = 79’ = 1
o
+ 19’
3. 84
o
+ 35
o
+ 1
o
= 120
o
84
o
35
o
120
o
36’
42’
19’
30’’
50’’
20’’
+
α + β = 120
o
19’ 20’’.
Voo~i ja postapkata.
6 Presmetaj go zbirot na aglite α = 68
o
35’ 26’’ i β = 46
o
42’ 52’’.
114
90
o
28
o
61
o
25’
36’
48’
18’’
35’’
43’’
-
α - β = 61
o
48’ 43’’.
7 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 90
o
25’ 18’’ i β = 28
o
36’ 35’’.
1. 18’’ < 35’’. Od 25’ odzemame 1’; 1’ = 60’’; 18’’ + 60’’ = 78’’; 78’’ - 35’’ = 43’’
2. 24’ < 36’. Od 90
o
odzemame 1
o
; 1
o
= 60’; 24’ + 60’ = 84’; 84’ - 36’ = 48’
3. 89
o
- 28
o
= 61
o
Voo~i ja postapkata.
8 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 105
o
25’ 20’’ i β = 68
o
42’ 30’’.
9 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 88
o
24’ i β = 25
o
38’ 40’’.
1. 1’ = 60’’; 60’’ − 40’’ = 20’’
2. 1
o
=60’; 83’ − 38’ = 45’
3. 87
o
- 25
o
= 62
o
88
o
25
o
62
o
24’
38’
45’
40’’
20’’
-
α - β = 62
o
45’ 20’’.
Voo~i ja postapkata.
10 Presmetaj gi razlikite: a) 90
o
- 35
o
42’; b) 180
o
- 65
o
25’ 35’’.
ZA ONIE [TO SAKAAT DA ZNAAT POVE]E
1 Presmetaj 4α , ako α = 28
o
32’ 24’’.
2 Presmetaj 5α , ako α = 20
o
18’ 28’’.
Voo~i ja postapkata.
1. 4 ⋅ 24’’ = 96’’ = 1’ + 36’’
2. 4 ⋅ 32’ + 1’ = 128’ + 1’ = 129’ = 2
o
+ 9’
3. 4 ⋅ 28
o
+ 2
o
= 112
o
+ 2
o
= 114
o
4α = 114
o
9’ 36’’.
4 ⋅ 28
o
32’ 24’’ = 114
o
9’ 36’’
B
115
3 Presmetaj α : 6, ako α = 76
o
32’ 42’’.
4 Koj agol e 4 pati pomal od agolot α = 75
o
34’ 20’’?
Voo~i ja postapkata.
76
o
32’ 42’’ : 6 = 12
o
45’ 27’’
- 72
o
- 270’
2’ 42’’ = 162’’
- 162’’
0
4
o
32’ = 272’
4
o
32’ = 4 ⋅ 60’ + 32’ = 272’
2’ 42’’ = 2 ⋅ 60’’ + 42’’ = 162’’
Treba da znae{!
Agli se sobiraat taka {to po red }e se sobiraat sekun-
dite, odnosno minutite, odnosno stepenite;
da sobira{ agli koga zbirot na sekundite, odnosno
minutite e pogolem od 60;
agli se odzemaat taka {to po red }e se odzemaat sekun-
dite, odnosno minutite, odnosno stepenite;
da odzema{ agli koga brojot na minutite ili na
sekun dite vo namalenikot e pomal od istiot broj vo
namalitelot.
Presmetaj α + β i α − β,
ako α = 68
o
45’ 22’’ i
β = 30
o
25’ 48’’.
Proveri se!
Zada~i
Presmetaj α + β i α - β, ako
α = 88
o
26’ 32’’ i β = 25
o
10’ 20’’.
1.
Presmetaj α + β i α - β, ako
α = 76
o
32’ 42’’ i β = 40
o
38’ 50’’.
2.
Presmetaj go agolot β koj{to so agolot α
dava zbir od 90
o
, ako α e:
a) α = 36
o
40’; b) α = 42
o
42’ 42’’.
3.
Presmetaj go agolot β koj{to so agolot α
dava zbir od 180
o
, ako α e:
a) α = 78
o
30’; b) α = 65
o
35’ 25’’.
4.
Obidi se!
Na crte`ot e nacrtan
agol od 19
o
.
Kako mo`e bez aglomer, a samo so
{estar i linijar, da se konstruira agol
od 1
o
?
19
o
116
A
Kakva zaemna polo`ba imaat pravite m i n?
Kakov agol formiraat aglite α i β?
Ako α e prav agol, kakov e agolot β?
1
Na crte`ot se dadeni pravite m i
n. Razgledaj go crte`ot i odgo vori
na pra{awata:
n
m
ZAEMNO NORMALNI PRAVI.
RASTOJANIE OD TO^KA DO PRAVA
Potseti se!
Pravite a i b na crte`ot se se~at.
Tie imaat samo edna zaedni~ka
to~ka. Koja e taa to~ka?
R
b
a
α
β
B
Za dve pravi {to se se~at i obrazuva at pravi
agli se veli deka se zaemno normalni pravi
ili deka ednata prava e normala na drugata
prava. Toa simboli~ki se zapi{uva: m ⊥ n.
Zapomni!
Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka A {to ne le`i na taa prava. Nacrtaj prava s {to
minuva niz to~kata A i e normalna na pravata p.
2
Da zapomnam! Pravite m i
n se se~at i obrazuvaat
pravi agli. Tie se zaemno
normalni pravi.
Odredi go najkratkoto rastojanie od to~kata
M do pravata p na crte`ot.
3
Razgledaj go crte`ot i postapi spored
barawata.
Izmeri gi rastojanijata MA, MB, MC, MD
i ME i sporedi gi.
Koe od navedenite rastoja -
nija e najmalo?
Vo kakva zaemna polo`ba
se pravata p i pravata MC?
Da zapomnam! Mo`am da zaklu -
~am deka najmalo e rastojani-
eto MC, a toa e dol`inata na
otse~kata {to e normalna na
pravata p.
M
C B A
p
E D

Pod rastojanie od to~ka M do prava p se podrazbira „najkusoto” rastojanie.
Rastojanieto od to~kata M do pravata p go merime po normalata povle~ena niz to~kata
M kon pravata p.
Rastojanie na to~kata M do pravata p e dol`inata na otse~kata MC, kade {to C e
prese~nata to~ka na normalata i pravata p.
Zapomni!
117

Odredi go rastojanieto od to~kata A do pravata a na cr te -
`ot. Razgledaj go crte`ot a) i raboti spored postapkata.
4
a
A
a
b
V
A
Nacrtaj prava b koja minuva niz to~kata A i e normalna
na pravata a (koristej}i go praviot agol na tvojot
triagolen linijar).
Ozna~i ja prese~nata to~ka B na pravite a i b.
Dol`inata na otse~kata AB e rastojanieto od to~kata A
do pravata a. Vo slu~ajov AB = 27 mm.
Koja od otse~kite na crte`ot e rastojanie od
to~kata P do pravata a?
Izmeri go rastojanieto od to~kata P do pra-
vata a.
5
R
C
B A
a
D
a)
Nacrtaj prava a i ozna~i to~ka A {to e na rastojanie 3 cm od taa prava.
6
Treba da znae{!
Za koi dve pravi se
veli deka se zaemno
normalni;
da odredi{ rasto-
janie od to~ka do
prava.
Kaj edno selo minuva reka, oddale~ena od nego. Na rekata
treba da se postavi most taka {to da bide najblisku do
seloto.
Objasni, spored toa {to u~e{e, kako }e go odredi{ mestoto
kade {to treba da bide postaven mostot na rekata.
Zada~i
[to e rastojanie od to~ka do prava?
1.
Nacrtaj prava m i ozna~i to~ka M {to
ne le`i na taa prava.
Odredi go rastojanieto od to~kata M
do pravata m.
2.
Odredi go rastojanieto od to~kata A
do pravata c na crte`ot.
3.
Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka P {to
e na rastojanie 2 cm od pravata p.
4.
Nacrtaj prava p i na nea ozna~i to~ka
M. Niz to~kata M povle~i prava q,
normalna na p.
5.
S
V
D
A
c
Proveri se!
118
SIMETRALA NA OTSE^KA. SIMETRALA NA AGOL
Potseti se!
A
To~kata M e sredna to~ka na otse~-
kata AB = 3 cm.
Odredi gi AM i MB.
Pravite a i b na crte`ot
se zaemno normalni.
Od koj vid e agolot α?
A M V
α
a b
1 Dadena e otse~kata AV. Niz
nejzinata sredna to~ka O po -
vle~i prava s {to e normalna
na otse~kata AV.
A V
s
O
Nacrtaj otse~ka AB.
Odredi ja srednata to~ka O na
otse~kata AB.

B
Niz to~kata O povle~i prava s normalna na AB.
Na kakvi delovi pravata s ja deli otse~kata AB?
Vo kakva zaemna polo`ba se pravata s i otse~kata AB?
M N
n s m
R
Pravata s {to ja prepolovuva otse~kata AB i e normal-
na na nea vika simetrala na otse~kata AB.
Voo~i i zapomni!
Koja od pravite na crte`ot e simetrala na otse~kata MN?
2
Nacrtaj otse~ka CD i potoa nacrtaj ja nejzinata simetrala s.
3
Na crte`ot e daden „ AOB = 68
o
i vo negovata oblast e
povle~ena poluprava OC taka {to „ AOC = 34
o
.
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{aweto.
Kolku stepeni ima „ COB?
Na kakvi delovi polupravata OC go deli agolot AOB?
4
O A
C
B
Zaklu~iv! Polupravata OC go
deli agolot AOB na dva ednakvi
dela. „ AOB = 68
o
,
„ AOC = 34
o
i „ COB = 34
o
.
Polupravata {to go deli eden agol na
dva ednakvi agli se vika simetrala
na toj agol.
Zapomni!

119
Proveri, koja od polupravite: OM, ON i OP na
crte`ot e simetrala na agolot AOB.
5
Nacrtaj agol od 56
o
i so pomo{ na aglomer
povle~i ja negovata simetrala.
6
Treba da znae{!
Da objasni{: {to e simetrala na otse~ -
ka i {to e simetrala na agol;
da nacrta{: simetrala na dadena
otse~ka i simetrala na daden agol.
Nacrtaj otse~ka EF = 48 mm kako na
crte`ot, a potoa nacrtaj ja nejzinata
simetrala.
Nacrtaj „AOV = 100
o
i potoa povle~i
ja negovata simetrala.
Kolku simetrali mo`e da se povle~at:
na dadena otse~ka; na daden agol?
O A
M
N
P
B
E
F
To~no po
simetrala!
Proveri se!
Zada~i
Simetralata s ja se~e otse~kata
AB = 5 cm vo to~kata M.
Presmetaj go AM.
1.
Simetralata s ja se~e otse~kata MN
vo to~kata P, taka {to MP = 35 mm.
Pre smetaj ja dol `i nata na otse~kata MN.
2.
Nacrtaj otse~ka AB = 5 cm, a potoa
nacrtaj ja nejzinata simetrala.
3.
Nacrtaj iskr{ena linija od dve otse~ -
ki AB i BC. Nacrtaj gi sime tralite na
otse~kite AB i BC.
4
Polupravata OP e simetrala na
„MON = 84
o
.
Kolku stepeni ima „MOP?
Nacrtaj agol α = 76
o
i povle~i ja
negovata simetrala.
7.
5.
Polupravata OC e simetrala na
„AOB.
Presmetaj go „AOB, ako „AOC = 35
o
.
6.
Potseti se!
120
A
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{awata.
Kakov agol e zbirot na aglite α i β?
Kolku stepeni ima ramniot agol?
Kolku stepeni ima „AOV, koj{to e zbir od
aglite α i β?
Kolkav agol e zbirot na aglite α
i β?
Kolku stepeni ima praviot agol?
Kolku stepeni ima α + β?
Koi od parovite agli imaat zbir 90
o
?
a) α = 35
o
i β = 55
o
;
b) α = 26
o
i β = 46
o
;
v) α = 48
o
i β = 52
o
.
Na crte`ot e konstruiran zbirot
na aglite α = 40
o
i β = 50
o
.
1
Dali aglite α i β se komplementni, ako:
a) α = 25
o
i β = 65
o
;
b) α = 23
o
i β = 77
o
;
v) α = 44
o
i β = 46
o
?
2
Ako α = 32
o
, toga{ kolku iznesuva negoviot komplementen agol β? 3
Izmeri gi aglite α i β i presmetaj go nivniot zbir.
4
Voo~iv! Zbirot na aglite α i β e 180
o
, t.e. nivniot zbir pretstavuva
ramen agol.
α = 40
o
α
β
β = 50
o
Za dva agla ~ij zbir iznesuva 90
o
se veli
deka se komplementni agli.
Zapomni!
α
α
β
β
O A V
S
B
KOMPLEMENTNI I SUPLEMENTNI AGLI
121
Treba da znae{!
Za koi dva agla velime deka se kom-
plementni?
Za koi dva agla velime deka se
suplementni?
Neka „AOV = 62
o
. Koj od aglite: α = 38
o
;
β = 118
o
; γ = 28
o
e:
komplementen so agolot AOV;
suplementen so agolot AOV?
Zada~i
Proveri dali aglite α i β se komple-
mentni, ako:
a) α = 48
o
i β = 52
o
;
b) α = 32
o
i β = 58
o
;
v) α = 66
o
i β = 24
o
.
1.
Presmetaj go komplementniot agol na
agolot α = 39
o
.
2.
Nacrtaj eden ostar agol, a potoa kon-
struiraj go negoviot komplementen agol.
3.
Proveri dali se suplementni aglite α
i β, ako:
a) α = 105
o
i β = 65
o
;
b) α = 128
o
i β = 52
o
;
v) α = 46
o
i β = 134
o
.
Nacrtaj tap agol, a potoa konstruiraj go
negoviot suplementen agol.
6.
4.
Presmetaj go suplementniot agol na
agolot α = 76
o
.
5.
Za dva agli ~ij{to zbir iznesuva 180
o
se veli deka se suplementni agli.
Zapomni!
α = 65
o
i β = 115
o
; α = 108
o
i β = 72
o
; α = 125
o
i β = 65
o
?
Koi od aglite α i β se suplementni: 5
Ako α = 75
o
, toga{ kolku iznesuva negoviot suplementen agol β?
6
Proveri se!
Potseti se!
122
A
Na crte`ot se dadeni tri iskr -
{eni linii.
Koi strani na iskr{enata linija KLMNP
ja se~at stranata KL?
Dali stranite {to ja se~at stranata KL se
nejzini sosedni strani?
Ima li nesosedni strani vo iskr{enata
linija ABCDE {to se se~at?
1
Na crte`ot se dadeni zatvoreni
iskr{eni linii KLMNP i ABCDE.
Razgledaj go crte`ot i odgovori na
pra{awata.
Navistina vo iskr{enata linija ABCDE
nema neso sedni strani koi se se~at.
Nacrtaj poligonalna linija DEFGH. 2
Koi od stranite na iskr{enata
li nija ABCDE ne se sosedni so
stra nata AB?
Iskr{enata linija pod a) e otvorena,
a pod b) i v) e zatvorena.
Stranite AB i BC na iskr{enata
linija ABCDE se sosedni. Tie imaat
zaedni~ko teme B.
Zatvorena iskr{ena linija vo koja
nema nesosedni strani {to se
se~at se vika poligonalna linija.
a)
A
b) v)
B
C
K
D
E
N
L
M
P
A B
C
D
E
MNOGUAGOLNIK
B Razgledaj ja poligonalnata linija ABCDEF
na crte`ot.
Na kolku delovi poligonalnata linija ja
razdeluva ramninata?
Oboeniot del se vika vnatre{en del ili
vnatre{na oblast na poligonalnata linija.
3
Poligonalnata linija i nejzinata
vnatre{na oblast obrazu vaat edna
geometriska figura.
B A
F
E D
C
123
Koja od figurite na crte`ite e mnoguagolnik? 4
Zapomni!
Geometriskata figura obrazuvana od edna poligonalna linija i nejzinata
vnatre{na oblast se vika mnoguagolnik.
Na crte`ot e daden mnoguagolnikot ABCDE.
5
To~kite: A, B, C, D i E se temiwa na mnoguagolnikot.
Temiwata A i B se sosedni temiwa - le`at na ista
strana.
Koi temiwa se sosedni so temeto D?
Koi temiwa ne se sosedni na temeto C?
Otse~kite: AB, BC, CD, DE i EA se vikaat strani na
mnoguagolnikot ABCDE.
Za koi strani na mnoguagolnikot ABCDE temeto B e zaedni~ko teme?
Stranite AB i BC imaat zaedni~ko teme B. Tie se vikat sosedni strani.
A B
C
D
E
Koi strani na mnoguagolnikot KLMNP se sosedni
strani na stranata MN?
6
Koi strani na mnoguagolnikot KLMNP ne se sosedni
strani na stranata KL?
7
K L
M
N
P
a) b) v)
So koi polupravi e obrazuvan agolot KLM?
Kolku agli obrazuvaat polupravite, na koi le`at stranite na mnoguagolnikot
KLMNP, vo negovata vnatre{na oblast?
Razgledaj go mnoguagolnikot KLMNP. 8
124
Treba da znae{!
[to e poligonalna linija;
koja geometriska figura se vika
mnoguagolnik;
{to e teme, {to e strana i {to e
agol na mnoguagolnik;
koi se sosedni temiwa, a koi se
nesosedni temiwa kaj mnoguagolnik;
koi se sosedni strani, a koi se
nesosedni strani kaj mnoguagolnik.
Zo{to iskr{enata
linija na crte`ot ne
e poligonalna linija?
Koi strani na
iskr{enata linija
ABCDE ne se sosedni
na stranata CD?
Voo~i i zapomni!
Aglite: KLM, LMN, MNP, NPK i PKL se agli na mnoguagolnikot.
Nacrtaj mnoguagolnik ABCD i ozna~i gi negovite agli so α, β, γ i δ.
9
Zada~i
Koja od iskr{enite linii e poligo-
nalna linija?
1.
Koja od geometriskite figuri na
crte`ot e mnoguagolnik?
2.
Nacrtaj mnoguagolnik ABCD.
Koi strani na mno -
gu agolnikot KLMNP,
na crte`ot, se
sosedni na stranata
MN?
5.
3.
Koi od temiwata
na mnoguagolni -
kot ABCDE ne se
sosedni so teme-
to D?
4.
A
D
B
C E
a)
a) b) v)
b)
A B
C
D
E
K L
M
N
P
Proveri se!
Pomogni mu na gradinarot!
Eden gradinar dobil zada~a da posadi
12 sadnici vo 6 reda, po 4 sadnici vo
sekoj red.
]e mo`e li gradinarot da ja izvr{i
zada~ata?
Potseti se!
125
A
Kako se vika geometriskata figura
{to e obrazuvana od edna poligo-
nalna linija i nejzinata vnatre{na
oblast?
To~kite D, E i G le`at na mnogua -
golnikot ABCD.
Kade le`at site to~ki od otse~ kite FG,
HT i XY?
Dali site to~ki od otse~kite: OR, ST i
UV le`at vo mnoguagolnikot pod b)?
U{te koi od ozna~enite to~ki le`at
na mnoguagolnikot ABCD?
Koi od ozna~enite to~ki ne le`at
na mnoguagolnikot ABCD?
Voo~i!
1
Na crte`ite a) i b) se dadeni
dva mnoguagolni ka i po nekolku
otse~ki ~ii{to krajni to~ki
pri pa|aat na mnoguagolnicite.
Koi od mnoguagolnicite
na crte`ot se konveksni?
2
Nacrtaj eden konveksen i eden nekonveksen mnoguagolnik.
3
Vo mnoguagolnikot pod a) site to~ki na otse~kite ~ii{to krajni to~ki le`at na mno -
guagolnikot, se to~ki od toj mnoguagolnik. Za takvite mnogagolnici se veli deka se
konveksni.
Vo mnoguagolnikot pod b) nekoi to~ki od otse~kite ~ii{to krajni to~ki le`at na
mnoguagolnikot, ne mu pripa|aat na mnoguagolnikot. Za toj mnoguagolnik se veli deka
e nekonveksen.
A B
F
G
C
M
D
H
E
Razgledaj gi crte`ite i odgovori na
pra{awata.
O
T
R
S
V
U
X
Y
H
G
T
F
a)
b)
v)
g)
a) b)
NEKOI VIDOVI MNOGUAGOLNICI
Potseti se!
Razgledaj go mnoguagolnikot ABCDE na crte`ot.
To~kite: A, B,C, D i E se temiwa, otse~kite AB,
BC, CD, DE i EA se strani na mnoguagolnikot.
Aglite: ABC, BCD, CDE, DEA i EAB se agli na
mnoguagolnikot.
A B
C
D
E
126
B
Koj mnoguagolnik se vika {estagolnik?
5
Nacrtaj mnoguagolnik so sedum strani.
Kako se vika takviot mnoguagolnik?
6
Odredi go vidot na sekoj od mnoguagol-
nicite na crte`ot.
7
Treba da znae{!
Koj mnoguagolnik se vika konvek-
sen;
koj mnoguagolnik se vika nekon-
veksen;
kako se delat mnoguagolnicite
spored brojot na aglite (temiwa-
ta, stranite).
Zo{to mnoguagolnikot
ABCD na crte`ot e
nekonveksen?
Kako se vika mnogua gol -
nikot {to ima 8 strani?
A
Razgledaj gi mnoguagol-
nicite na crte`ot i
odgovori na pra{awata.
4
Kolku agli, temiwa i strani ima sekoj od
tie mnoguagolnici?
Kako se vika mnoguagolnikot AVS?
A B
E
F
G
C
H
L K
M
N
P
Zapomni!
Spored brojot na aglite (temiwata ili strani -
te) mnoguagolnikot mo`e da bide:
triagolnik -mnoguagolnik so tri agli (temiwa i strani);
~etiriagolnik -mnoguagolnik so ~etiri agli (temiwa i strani);
petagolnik -mnoguagolnik so pet agli (temiwa i strani).
Da, toj ima tri agli i se
vika triagolnik..
a)
b)
v)
B
C
D
Natamu, pod mnoguagolnik }e podrazbirame konveksen mnoguagolnik, ako ne e re~e -
no poinaku.
Proveri se!
Zada~i
Koj mnoguagolnik se vika konveksen
mnoguagolnik?
1.
Nacrtaj petagolnik ABCDE.
2.
Koi temiwa se sosedni na temeto B?
Koi strani ne se sosedni na strana-
ta BC?
Presmetaj go perimetarot na mnoguagolnikot ABCDE, ako:
AB = 4 cm, BC = 25 mm, CD = 3 cm, DE = 35 mm i EA = 3 cm.
127
Koi od ozna~enite to~ki na
crte `ot le`at na mnogu agol -
nikot ABCD?
3.
Ozna~i pet to~ki A, B, C, D i E kako
na crte`ot, a potoa nacrtaj petagol-
nik ABCDE koj e nekonveksen.
4.
A M B
H
C
E
D
N
F
G
A B
C
E
D
PERIMETAR NA MNOGUAGOLNIK
Potseti se!
Presmetaj go perimetarot na triagol-
nikot AVS.
Presmetaj go perimetarot na kvadrat
so strana a = 5 cm.
C
V A
A
B
Presmetaj go perimetarot na poligonalnata linija ABCD.
Perimetarot na poligonalnata li nija {to go formira mnoguagolni kot se vika peri -
metar na mnogu agolnikot i se ozna~uva so L.
1 Razgledaj go mnoguagolnikot
ABCD na crte`ot. Na nego se da -
deni dol`ini te na otse~kite od
koi e sostavena po ligonalnata
linija na mnoguagolnikot.
D
C
B A
4 cm
4 cm
2 cm
3 cm
Perimetarot na mnoguagolnikot ABCDE na crte`ot e: L = AB + BC + CD + DA;
L = 4 + 3 + 4 + 2 = 13 cm, t.e. L = 13 cm.
Voo~i!
2
3 Presmetaj go perimetarot na triagolnikot AVS na
crte`ot ako: a = 28 mm, b = 32 mm i c = 40 mm.
S
V A
c
b a
Potseti se!
128
a) L = a + b + c; 22 = a + 9 + 6; 22 = a + 15,
a = 22 - 15; a = 7 cm.
Re{i ja zada~ata pod b).
Sledi go re{enieto:
L = AB + BC + CA, t.e. L = a + b + c.
Zapomni!
4 Presmetaj ja stranata a na triagolnikot AVS, ako se dadeni:
a) L = 22 cm, b = 9 cm i c = 6 cm; b) L = 30 cm, b = 12 cm i c = 8 cm;
Koj triagolnik se vika ramno -
krak triagolnik?
5 Presmetaj go perimetarot na ramnokrak triagolnik ABC so osnova AB = a = 4 cm i
kraci AC = BC = b = 3 cm.
L = AB + BC + AC, L = a + b + c; L = a + b + b, t.e.
L = a + 2 ⋅ b; L = 4 + 2 ⋅ 3 = 4 + 6 = 10 cm, t.e. L = 10 cm.
Voo~i ja postapkata:
L = a + b + b, L = a + 2 ⋅ b 23 = a + 2 ⋅ 7; 23 = a + 14; a = 23 - 14; a = 9 cm;
Sledi go re{enieto na a)!
Presmetaj go perimetarot na ΔAVS.
A B
C
c
b a
6 Presmetaj go perimetarot na ramnokrak triagolnik
so osnova a = 8 cm i krak b = 6 cm.
7 Presmetaj ja osnovata a na ramnokrak triagolnik, ako se dadeni:
a) perimetarot L = 23 cm i krakot b = 7 cm;
b) perimetarot L = 30 cm i krakot b = 9 cm.
8 ΔAVS e ramnostran triagolnik so strana a = 5 cm.
D E
F
a
a a

Zapomni

129
Presmetaj go perimetarot na ramnostran triagolnik so strana a = 8 cm.
L = AB + BC + CA, L = a + a + a, L = 3 ⋅ a L = 3 ⋅ 5; L = 15 cm.
Sledi go re{enieto:
L = 3 ⋅ a; 18 = 3 ⋅ a; a = 18 : 3; a = 6 cm.
Sledi go re{enieto:
9 Presmetaj ja stranata na ramno-
stran triagolnik so perimetar:
a) L = 18 cm; b) L = 36 cm.

Zapomni
Treba da znae{!
[to e perimetar na mnoguagolnik;
da presmeta{ perimetar na mnoguagolnik;
da presmeta{ perimetar na triagolnik;
da presmeta{ edna strana na mnoguagol-
nik, ako e daden perimetarot i drugite
negovi strani.
Presmetaj go perimetarot na ram-
nokrak triagolnik so osnova a = 4 cm
i krak b = 5 cm.
Presmetaj ja stranata a na ΔAVS, ako
L = 24 cm, b = 7 cm i c = 9 cm.
Proveri se!
Zada~i
Presmetaj go perimetarot na mnogu-
agolnikot ABCD, ako: AB = 3 cm,
BC = 34 mm, CD = 46 mm i DA = 5 cm.
1.
Presmetaj go perimetarot na ΔAVS,
ako: a = 8 cm, b = 12 cm i c = 9 cm.
2.
Presmetaj go perimetarot na ramno -
krak triagolnik so osnova a = 8 cm i
krak b = 11 cm.
4.
Presmetaj ja stranata a na ΔAVS, ako:
L = 42 cm, b = 12 cm i c = 15 cm.
3.
Perimetarot na eden ramnokrak tri a -
golnik e 34 cm. Presmetaj ja osnovata a
na toj triagolnik, ako krakot b = 12 cm.
5.
Ramnokrak tri a golnik so osnova a = 12
cm ima perimetar L = 32 cm. Presmetaj
go krakot na toj triagolnik.
6.
Presmetaj go perimetarot na ramnostran
tri a golnik so strana a = 18 cm.
7.
Ramnostran triagolnik ima perimetar
L = 27 cm. Presmetaj ja stranata na toj
triagolnik.
8.
Dol`inite na ~etiri strani od eden
petagolnik se: 32 mm, 25 mm, 28 mm i
35 mm, a perimetarot mu e L = 150 mm.
Presmetaj ja do`inata na pettata
strana.
9.
Dali se kolinearni to~kite A, B i C,
ako AB = 4 cm, BC = 76 mm i
CA = 36 mm?
130
Nacrtaj prava p i prava q, i ozna~i
to~ki A, B i C {to le`at na pravata
p i to~ki C, D i E {to le`at na pravata q.
Zapi{i so simbolite ∈ i ∉ koi od tie
to~ki pripa|aat, a koi ne pripa|aat na
pravata p, odnosno na pravata q.
U^E[E ZA GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA.
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE
1.
Nacrtaj kru`nica k(O; 27 mm) i na
nea ozna~i kru`en lak AB, taka {to
soodvetnata tetiva da bide AB = 35 mm.
Kolku e dijametarot na taa kru`nica?
6.
Odredi koi od iskr{enite linii na
crte`ot se poligonalni.
objasni zo{to drugite iskr{eni linii ne
se poligonalni.
5.
Nacrtaj kru`nica k
1
(O
1
; 30 mm), a
potoa kru`nica k
2
(O
2
; r
2
) {to }e ja
dopira k
1
odnatre, a centralnoto rastoja -
nie da bide 10 mm.
7.
Nacrtaj dve otse~ki, a i b, kako na
crte`ot.
4.
[to e otse~ka? 3.
a) [to e agol?
b) [to e vnatre{na oblast na agol?
8.
Imenuvaj gi site
agli ozna~eni so
lak, na crte`ot. Koi
vidovi agli prepozna-
va{ me|u niv?
9.
Nacrtaj agol α = „AOB,
kako na crte`ot. Potoa,
nacrtaj agol β {to e naporeden
so AOB.
10.
Nacrtaj tap agol α, a potoa kon-
struiraj agol β ednakov so agolot α.
11.
Nacrtaj ostar agol α i prav agol β.
Potoa, konstruiraj gi aglite α + β i
α - β.
12.
Od koj vid e agolot {to ima 90
o
35'?
Pretvori gi vo minuti 90
o
35'.
13.
Presmetaj go agolot β koj{to so
agolot α = 45
o
35' 45’’ dava zbir 90
o
.
14.
Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka M {to
e na rastojanie 3 cm od pravata p.
15.
[to e simetrala na otse~ka? 16.
Proveri dali aglite α = 105
o
45' i
β = 75
o
15' se suplementni.
17.
Perimetarot na eden ~etiriagolnik
e 64 m, a trite negovi strani imaat
dol`ini: 24 m, 13 m i 14 m. Kolku e dol -
`inata na ~etvrtata strana?
18.
2.
a b
Potoa konstruiraj ja otse~kata:
a) a + b; b) a - b.
1 2 3 4 5
131
1. Dropka. ^itawe i pi{uvawe na
dropki 132
2. Vidovi dropki 135
3. Pretstavuvawe dropki na brojna
prava. Ednakvost na dropki 140
4. Sobirawe i odzemawe na
dropki so ednakvi imeniteli 143
5. Pro{iruvawe i skratuvawe na
dropki 146
6. Decimalna dropka. Decimalen
broj 149
7. Svojstva na decimalnite broevi 153
8. Pretstavuvawe na decimalnite
broevi na brojna prava. Sporedu-
vawe na decimalnite broevi 155
9. Vidovi dijagrami. Izbor na
dijagram 157
10. Sobirawe na decimalni broevi 160
11. Odzemawe na decimalni broevi 163
12. Mno`ewe na decimalni broevi 166
13. Delewe na decimalni broevi 170
14. Pretvorawe na dropka vo
decimalen broj 175
15. Zaokru`uvawe na decimalen
broj 178
16. Izbor na primerok. Analiza i
zaklu~ok 180
17. U~e{e za dropki. Decimalni
broevi. Proveri go svoeto znaewe 182
TEMA 3. DROPKI. DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
Koj del od edna ~okolada }e dobie sekoe dete?
Na kolku dela e podelena sekoja ~okolada? Kolku dela }e dobie sekoe dete?
132
Na crte`ot figurite se podeleni na
delovi ednakvi po plo{tina.
Na kolku ednakvi delovi e podelena
sekoja od figurite?
Imenuvaj eden del na sekoja od
figurite.
Iska`i go i zapi{i go oboeniot del
na sekoja figura.
Vo edna burek~ilnica ima edna cela
pita burek. Kako }e postapi prodava -
~ot ako pobara{ da kupi{ ~etvrtina
burek?
Kolku tretini ima edno celo?
Kolku polovini ima edno celo?
Vo edna prodavnica ima samo
ce li lebovi. Kako }e postapi
prodava~ot ako pobara{ da
kupi{ polovina leb?
Edno celo e podeleno na ~etiri edna kvi
de lovi, t.e. odre deno e kolku e
1 : 4.
1
2
3
Koli~nikot 1 : 4 ne e priroden broj, za{to nieden priroden broj pomno`en so 4 ne
dava 1.
Sepak, razumno e da ka`eme deka toj koli~nik e ednakov na edna ~etvrtina i da
prifatime deka i edna ~etvrtina e broj.
Zapi{uvame , t.e. 1 : 4 = .
1
__
4
1
__
4
Kako tri deca }e podelat podednakvo dve ~okoladi? Razgledaj go crte`ot.
4
Sogledaj!
A
DROPKA. ^ITAWE I PI[UVAWE NA DROPKI
Pitata burek prodava~ot }e
ja podeli na ~etiri ednakvi
delovi.
B
Koli~nicite 1 : 3 i 5 : 6 ne se prirodni broevi.
Koli~nikot m : n ne e priroden broj, ako n ne e delitel na m.
Koli~nikot m : n go zapi{uvame .
So toa, pokraj prirodnite broevi, }e izu~uva{ i drugi broevi koi se vikaat dropki.
m
__
n
133
2 : 3 = ; se ~ita: dve tretini ili 2 vrz 3.
Mo`eme da ka`eme deka e broj, zapi{an vo vid na dropka, no ne e pri -
roden broj.
2
__
3
2
__
3
2
__
3
Zapi{i gi koli~nicite 1 : 2; 4 : 5 i 11 : 15 vo vid na dropki i pro~itaj gi. 5
7
6
Koj od slednite koli~nici ne e priroden broj?
a) 6 : 3; b) 1 : 3; v) 5 : 6; g) 8 : 4.
Vo koj koli~nik delenikot e deliv so delitelot?
Razgledaj go crte`ot i odgovori na pra{awata.
[to poka`uvaat broevite so koi e zapi{ana dropkata?
Kako se vikaat broevite so koi e zapi{ana dropkata?
Zapi{i go so dropka oboeniot del od celoto.
Na kolku delovi e podeleno celoto?
Voo~i!
Op{to
Voo~i i zapomni!
Dropkata e koli~nik na prirodnite broevi m i n. Se ~ita: m vrz n.
m
__
n
Drop ka e ko li ~nik na dva pri rodni broja.

Broevite so koi e zapi{ana dropkata se vikaat: m - broitel i n - imenitel. Tie se
oddeleni so crti~ka koja se vika drobna crta. Taa go zamenuva znakot za delewe.
broitel
drobna crta
imenitel
m
__
n
Imenitelot n poka`uva na kolku ednakvi delovi e podeleno celoto. Broitelot m go
poka`uva brojot na tie delovi, odnosno kolku takvi delovi se zemeni od celoto.
134
8
[to poka`uva broitelot, a {to imenitelot, vo dropkata ?
5
__
6
9
Zapi{i i pro~itaj dropka koja ozna~uva osum 15-ti delovi od edno celo.
Treba da znae{!
Da iska`e{ {to pretstavuva edna
dropka;
da ~ita{ i da zapi{uva{ dropki;
da objasni{ {to pretstavuva
broi te lot, a {to imenitelot vo
edna dropka.
Zada~i
Iska`i {to poka`uva imenitelot, a
{to broitelot na dropkite:
; ;
.
Nacrtaj kvadrat i {rafiraj go
delot .
Zapi{i gi koli~nicite vo vid na
dropki i pro~itaj gi.
7 : 9; 12 : 23; 4 : 121.
1.
Zapi{i i pro~itaj tri dropki ,
kade {to a, b ∈ {7, 9, 28, 105}.
2.
Koj del e:
a) 1 dm od 1 m b) 1 cl od 1 l
v) 1 g od 1 kg g) 1 dm
2
od 1 m
2
4.
3.
5.
Od 36 u~enici vo edno oddelenie 21
se odli~ni. Pretstavi go so dropka
delot na odli~nite u~enici vo odde-
lenieto.
7.
Vo 8 ednakvi vre}i~ki ima vkupno
5 kg {e}er. Kolku kilogrami {e}er
ima vo sekoja vre}i~ka?
8.
a
__
b
5
__
8
12
__
19
38
__
125
4
__
9
Zapi{i:
a) 3 cm vo dm; b) 28 cm vo m;
v) 9 dl vo l; g)15 g vo kg.
6.
Zapi{i:
a) m vo cm; b) m vo dm;
v) l vo dl; g) kg vo g.
1
__
4
2
__
5
3
__
5
8
__
25
Nacrtaj kvadrat i {rafiraj od kvadratot.
[to poka`uva broitelot, a {to imeni-
telot vo dropkata ?
Koj del e 1 cm od 1 m? Zapi{i 7 dl vo l.
5
__
8
5
__
8
Proveri se!
Potseti se!
135
Kolku polovini ima edno celo?
Kolku tretini ima edno celo?
Kolku polovini ima vo: dve celi, pet
celi?
Zapi{i edno celo vo:
sedmini. tretini; polovini;
1
Voo~i!
= 1, = 1, = 1.
Voop{to, za dropka , so ednakov
broitel i imenitel, kade {to n e priro-
den broj imame:
= n : n = 1, t.e. = 1.
2
__
2
3
__
3
7
__
7
n
__
n
n
__
n
n
__
n
Zapi{i go brojot 1 kako dropka:
so imenitel 8; so broitel 12.
2
Presmetaj gi koli~nicite: 2 : 1; 9 : 1 i n : 1
(n e priroden broj) i pretstavi gi kako dropki.
3
Zapi{uva{:
Sekoj priroden broj n mo`e da se pretstavi kako
dropka so broitel n i imenitel 1.
= 2 : 1 = 2; = 9 : 1= 9; = n : 1 = n.
2
__
1
9
__
1
n
__
1
Zapi{i go brojot 8 kako dropka so broitel 8.
Zapi{i go brojot 15 kako dropka so imenitel 1.
4
5 Zapi{i dve celi kako dropka so imenitel tri.
Sogledaj: 2 = 1 + 1 = + = . Mo`eme da ka`eme deka dropkata e ednakva
na prirodniot broj 2.
Ovoj na~in na zapi{uvawe priroden broj kako dropka so daden imenitel ne e
prakti~en za pogolemi broevi. Voo~i go sledniot pokus na~in.
6
__
3
3
__
3
3
__
3
6
__
3
A
VIDOVI DROPKI
Kako mo`e{ brojot 5 da go zapi{e{ vo
vid na dropka so imenitel 4?
Kolku ~etvrtini ima vo 5 celi?
Vo 5 celi ima 4 ⋅ 5 ~etvrtini,
t.e. 5 = = .
Ednakvo
4 ⋅ 5
____
4
20
__
4
B
136
Koi od figurite pretstavuvaat pomalku od edno celo, a koi pove}e od edno celo?
Pretstvi gi so dropki figurite od prviot red. Sporedi gi broitelite so nivnite
soodvetni imeniteli. [to zaklu~uva{?
Zapomni!
Dropkata pretstavuva priroden broj ako b e delitel na a.
Dropkata so koja e pretstaven priroden broj se vika prividna dropka.
a
__
b
7 Koi od slednive dropki se prividni dropki:
; ; ; ; ; ; ; ; ?
1
__
2
4
__
2
6
__
6
3
__
4
5
__
1
14
__
7
25
__
4
22
__
2
31
__
8
Sekoj priroden broj mo`e da se smeta za dropka.
Ima dropki koi ne pretstavuvaat priroden broj.
Spored toa, mno`es tvoto prirodni broevi e podmno`estvo od mno`estvoto dropki.
8
Na crte`ot se formirani figuri od ednakvi delovi {to pretstavuvaat
od eden krug.
1
__
4
I
II
a) b) v)
g) d) |) e)
Kolku ~etvrtini ima sekoja figura od vtoriot red?
Kolku ~etvrtini ima sekoja figura od prviot red?
Na koja od slednite dropki ime nitelot e delitel na broitelot?
Koja od niv e priroden broj: ; ; ; ; ; ; ?
3
__
5
4
__
2
15
__
3
18
__
9
3
__
6
5
__
10
21
__
7
6 Pretstavi go brojot 8 vo pettini i brojot 12 vo sedmini.
Koj bilo priroden broj m mo`e da se zapi{e vo vid na dropka so imenitel
priroden broj n.
m =
m ⋅ n
____
n
137
Pretstavi gi so dropka figurite od vtoriot red. Sporedi gi broitelite so
nivnite soodvetni imeniteli. [to zaklu~uva{?
Broitelot na sekoja od ovie dropki e pomal od imenitelot, {to zna~i deka tie
sodr`at pomalku delovi otkolku {to ima edno celo. Tie dropki se pomali od 1.
Figurite od prviot red se pretstavuvaat so dropkite: a) , b) i v) .
Takov vid se dropkite: , , , itn. Niv gi vikame pravilni dropki.
Voo~i!
1
__
4
2
__
4
3
__
4
2
__
5
7
__
9
9
__
11
28
__
31
Na sekoja od ovie dropki broitelot e pogolem od imenitelot, {to zna~i, sodr`i pove}e
delovi otkolku {to ima edno celo. Tie dropki se pogolemi od 1.
Figurite od vtoriot red se pretstavuvaat so dropkite: g) , d) , |) i e) .
Od takov vid se dropkite: , , , itn. Niv gi vikame nepravilni dropki.
5
__
4
6
__
4
7
__
4
9
__
4
9
__
4
11
__
3
25
__
13
38
__
19
9
Dadeno e mno`estvoto M = { , , , , , }.
Zapi{i gi na tabelaren na~in mno`estvata
A = {x | x ∈ M i x < 1} i B = {x | x ∈ M i x > 1}.
Dropkite pomali od 1 u{te se vikaat ~isti dropki, a dropkite pogolemi od 1 se
vikaat ne~isti dropki.
1
__
2
5
__
3
5
__
8
7
__
7
5
__
11
14
__
9
10 Od koj vid e dropkata ?
Zapi{i ja dropkata kako zbir od polovini so dva sobiroka.
Zapi{i ja dropkata kako zbir od polovini so tri sobiroka.
3
__
2
3
__
2
3
__
2
Zapomni za pravilni dropki:
Vo koja bilo dropka (a, b ∈ N), ako a < b, toga{ < 1.
a
__
b
a
__
b
Zapomni za nepravilni dropki:
Vo koja bilo dropka (a, b ∈ N), ako a > b, toga{ > 1.
a
__
b
a
__
b
V
138
11 Zo{to sekoja dropka pogolema od 1 mo`e da se zapi{e kako me{an broj?
Dropkata da ja zapi{eme kako me{an broj.
32
__
5
Sledi go re{enieto:
Sledi go re{enieto
Ako go podeli{ broitelot so ime nitelot, toga{ dobieniot koli~nik e
celot del na me {aniot broj. Zo{to?
Dobieniot ostatok e broitel na dropkata
pomala od 1, a imenitelot ostanuva ist.
32 : 5 = 6
-30
2
;
12 Zapi{i ja dropkata vo me{an broj: a) b) v) g) d) |) .
6
__
5
8
__
3
15
__
4
48
__
11
80
__
13
132
___
17
Me{aniot broj da go zapi{eme kako dropka.
3
2
__
4
Da opredelime kolku ~etvrtini sodr`i me-
{aniot broj .
Kolku ~etvrtini sodr`at 2 celi?
Dropkata pomala od 1 sodr`i u{te 3 ~etvrtini.
3
2
__
4
3
2
__
4
=
2 ⋅ 4 + 3
=
11
_______ __
4 4
2 ⋅ 4 ~etvrtini
2 ⋅ 4 + 3 ~etvrtini
32 2
5
= 6
5
32 2 2
5
= 32 : 5 = 6 +
5
= 6
5
;
Me{an broj mo`e da se zapi{e kako dropka.
^itame: tri polovini e ednakvo na edno celo i edna polovina.
Dropkite pogolemi od 1 zapi{ani so celo i ~ista dropka se vikaat me{ani broevi.
Dropkata e pogolema od 1 i mo`e da se pretstavi kako zbir od polovini,
t.e. = + + = 1 + . Zbirot 1 + kratko se zapi{uva 1 .
Mo`eme da zapi{eme = 1 .
Prosledi go re{enieto
3
__
2
3
__
2
1
__
2
1
__
2
1
__
2
1
__
2
1
__
2
1
__
2
3
__
2
1
__
2
Me{an broj sodr`i
celo i dropka.

139
13
Me{anite broevi: , , zapi{i gi vo vid na dropka.
2
3
__
5
5
4
__
7
9
8
__
11
Treba da znae{!
Da gi prepoznava{ vidovite dropki:
dropki pomali od 1 (pravilni drop-
ki), dropki pogolemi od 1 (nepravilni
dropki), prividni dropki i me{anite
broevi.
Da zapi{e{ priroden broj vo vid na
dropka so odreden imenitel.
Da pretstavi{ dropka pogolema od 1
vo me{an broj i obratno.
Koja od slednite dropki: , , , ,
, e pomala od 1, pogolema od 1, pri -
vidna dropka?
Kolku celi ima dropkata ? Zapi{i ja
kako me{an broj.
Kolku pettini ima vo ? Zapi{i go
me{aniot broj vo vid na dropka.
13
__
3
2
__
3
3
__
2
6
__
3
9
__
8
9
__
3
9
__
10
4
3
__
5
Zada~i
Sekoj od prirodnite broevi: 2, 5,
7, 8 i 11 zapi{i go vo vid na
dropka so imenitel:
a) 1; b) 3; v) 7.
1.
Kolku dropki pomali od 1 mo`e{
da zapi{e{ so imenitel 5, a broi-
tel priroden broj?
2.
Zapi{i dve dropki pomali od 1 so
imenitel 7.
3.
4.
Pretvori gi vo dropki me{anite broevi:
, , , .
6.
Zapi{i dve dropki pogolemi od 1 so
broitel 12.
5.
Pretvori gi vo me{ani broevi dropkite:
, , , , .
1
8
__
4
8
3
__
9
3
1
__
10
3
15
__
4
28
__
3
17
__
4
21
__
8
29
__
5
125
__
9
Proveri se!
Me{an broj se pretstavuva kako dropka taka {to imenitelot se mno`i so
celoto i toj broj se dodava na broitelot. Toj broj se zapi{uva za broitel, a
imenitelot ostanuva ist.
Dosetka!
Edno pole go zafatila poplava so voda i sekoj den
bilo poplavuvano dvojno pove}e otkolku vo prethod-
niot den. [estiot den bilo poplaveno celoto pole.
Na krajot od koj den bilo poplaveno polovina od
poleto?
140
Potseti se!
Sekoj priroden broj mo`e da se pretstavi na brojna prava.
Na crte`ot e nacrtana pravata p i na
nea ozna~i dve to~ki A i B.
Na crte`ot e opredelen brojna
prava so edine~na otse~ka AB = 1.
Koj broj e pridru`en na to~kata A, a
koj na to~kata V?
1 Nacrtaj brojna prava so
edini~na otse~ka 2 cm.
Na brojot 3 pridru`i £ ja
to~kata C.
Na brojot 5 pridru`i ja to~kata D, a na
brojot 7 to~kata E.
Odredi ja dol`inata na otse~kata CE.
Kolku pati treba da ja prenese{ edi -
ni~nata otse~ka za da odredi{ to~ka za
brojot 14?
2
Nacrtaj otse~ka AB so dol`ina 6 cm. Na otse~kata AB odredi to~ka C taka {to
AC = AB. Odredi ja dol`inata na otse~kata AC.
2
__
3
1
__
3
Otse~kata AB e podelena na 3 dela. Sekoj del ima
dol`ina 2 cm, a otse~kata AC ima 2 takvi dela.
AC = 4 cm.
Razgledaj go crte`ot!
A C B
Dropkite, kako i prirodnite broevi, mo`at da se pretstavuvaat na brojna prava.
Pretstavi ja dropkata na brojnata prava p.
1
__
4
3
Edini~nata otse~ka AB od 0 do 1 treba da ja po -
deli{ na 4 ednakvi dela. Na krajot od prviot del
e to~kata M i na nea e pridru`ena dropkata .
Kade se nao|a dropkata na brojnata prava p?
Na brojnata prava pretstavi gi dropkite i .
Voo~i deka dropkata e pomala od 1.
1
__
4
1
__
4
1
__
4
1
__
2
3
__
4
0 1 2
A M B C
1
__
4
A
PRETSTAVUVAWE DROPKI NA BROJNA PRAVA.
EDNAKVOST NA DROPKI
A B p
0 1
Kako }e ja odredi{ to~kata D, taka {to AD = AB. Odredi ja dol`inata na otse~ -
kata AD?
0 1 2
A
p
p
B C
Dropkata se nao|a
na otse~kata AV.
1
__
4
B
Vo postapkata odgovori na barawata.
Nacrtaj brojna prava i na nea odredi to~ki so broevite od 1 do 6.
Zapi{i ja dropkata vo me{an broj. Pome|u koi broevi }e bide dropkata ?
Me|u koi broevi otse~kata }e ja podeli{ na 3 dela? Kolku delovi }e odvoi{ za da
odredi{ to~ka za dropkata ? Na istata brojna prava pretstavi gi dropkite i .
10
__
3
10
__
3
10
__
3
11
__
3
1
__
4
2
__
8
4
__
3
Milica kupila od pita burek, a Teuta od pita burek so ista golemina.
Koja od niv kupila pogolem del od pita burek? Postapi spored barawata.
Pretstavi gi dvete piti burek so dva kruga so ednakvi radiusi
(kako na crte`ot).
Edniot krug podeli go na 4 dela, a drugiot na 8 dela.
Od prviot krug oboj , a od vtoriot .
Sporedi gi oboenite delovi.
5
1
__
4
2
__
8
1
__
4
2
__
8
M
i
l
i
c
a
J
o
v
a
n
Milica oboila delovi na tri ednakvi lenti, a Jovan delovi na tri ednakvi kvadrati.
Na kolku delovi e podelena sekoja od lentite?
Koj del od sekoja lenta, odnosno sekoj kvadrat e oboen?
Na kolku delovi e podelen sekoj od kvadratite?
Sporedi gi oboenite delovi na lentite, odnosno na kvadratite.
6
4 Na brojna prava so edini~na otse~ka 3 cm pretstavi ja dropkata .
10
__
3
Mo`am da zaklu~am!
=
1
__
4
2
__
8
Oboenite delovi od lentite se ednakvi i dropkite , i se ednakvi.
Spored toa mo`eme da zapi{eme:
1
__
2
2
__
4
4
__
8
1
__
2
2
__
4
=
1
__
2
4
__
8
= ; ; .
2
__
4
4
__
8
=
141
142
So koristewe na praviloto za ednak-
vost na dropki odredi go x za dropki -
te da bidat ednakvi
5.
Na brojna prava pretstaveni se broe-
vite i 1. Pretstavi gi brevite:
; 3 i .
6.
a) = ; b) = ; v) = ; g) = .
2
__
3
x
__
12
7
__
x
35
__
40
2
__
9
x
__
27
10
__
11
3
__
4
3
__
4
5
__
4
1
__
2
17
__
4
100
__
x
1
Koi od slednite dropki se ednakvi:
i , i , i ; i ?
= , va`i: 1 ⋅ 4 = 2 ⋅ 2
= , va`i: 2 ⋅ 8 = 4 ⋅ 4;
= , va`i: 2 ⋅ 6 = 3 ⋅ 4; = . Proveri i zapi{i.
1
__
2
2
__
4
2
__
4
4
__
8
2
__
3
4
__
6
4
__
6
6
__
9
Da zapomnam! Kaj ednakvite drop-
ki va`i: ako pomno`i{ vkrsteno
}e dobie{ ednakvi proizvodi.
Praviloto va`i za koi bilo ednakvi dropki i , t.e. = , ako va`i a ⋅ d = b ⋅ c.
a
__
b
c
__
d
a
__
b
c
__
d
7 Koi od slednive dropki se ednakvi: a) i ; b) i ; v) i ; g) i ?
2
__
5
6
__
15
3
__
7
6
__
14
11
__
10
44
__
40
80
__
81
90
__
91
Treba da znae{!
Da nacrta{ brojna prava so
dadena edini~na otse~ka;
da pretstavuva{ dropki na
brojna prava;
da odredi{ dali dve drop-
ki se ednakvi so pomo{ na
praviloto za ednakvost na
dropki.
Koi dropki odgovaraat na to~kite A, B i C na brojnata
prava?
Nacrtaj brojna prava so edini~na otse~ka 1 cm i na
nea odredi to~ka A {to odgovara na dropkata .
Koj broj treba da bide zapi{an vo kvadrat~eto za da
bidat ednakvi dropkite = ?
7
__
3
2
__
3
6
__ Zada~i
1.
Koi dropki odgovaraat na to~kite A,
B i C od brojnata prava?
Nacrtaj brojna prava so edini~na
otse~ka 2 cm i na nea pretstavi gi
broevite a) 5; b) 7; v) 4 ; g) 6 .
2.
1
__
6
5
__
30
1
__
2
9
__
19
7
__
10
28
__
40
9
__
11
27
__
37
Sogledaj go praviloto {to va`i kaj ednakvite dropki.
Oboenite delovi na kvadratite se ednakvi.
Spored toa:
2
__
3
4
__
6
=
6
__
9
= .

Proveri se!
0
A B C
1 2 3
0
A
1 2 3 4
B C
Nacrtaj brojna prava so edini~na
otse~ka 4 cm i na nea pretstavi gi
dropkite , , , .
3.
4.
3
__
4
9
__
8
9
__
4
7
__
2
3
__
4
1
__
2
SOBIRAWE I ODZEMAWE NA DROPKI
SO EDNAKVI IMENITELI
Potseti se!
Biljana i Sa{ko razdelile eden krug
na 4 ednakvi delovi. Biljana oboila
od krugot, a Sa{ko od istiot
krug. Koj del od krugot oboile
Biljana i Sa{ko zaedno?
Nacrtaj krug i zapi{i gi
oboenite delovi.
Presmetaj + .
Presmetaj kolku pove}e oboil Sa{ko,
t.e. - .
Primeni go distributivnoto svojstvo
na deleweto vo odnos na sobiraweto
(12 + 9) : 3 = .
1
__
4
2
__
4
1
__
4
2
__
4
2
__
4
1
__
4
Raboti spored slednite postapki i
spo redi go re{enieto.
Najdi go zbirot na dropkite i
.
Voo~i kako }e go objasnime sobiraweto na
dropki so ednakvi imeniteli so pomo{ na
distributivnoto svojstvo na deleweto vo
odnos na sobiraweto.
1
3
__
5
4
__
5
(3 + 4) : 5 = 3 : 5+4: 5
3 : 5 +4 : 5 = (3 +4) : 5
Primeni go distribu-
tivnoto svojstvo na
izrazot (3 + 4) : 5 =
Promeni gi stranite na
dobienoto ravenstvo.
Zapi{i gi koli~nicite
vo vid na dropka.
Presmetaj go zbirot i
pretstavi go vo me{an
broj.
3 + 4
_____
5
3
__
+
5
4
__
=
5
3 + 4
_____
=
5
3
__
+
5
4
__
=
5
7
__
=
5
2
1
__
.
5
A
Razgledaj go crte`ot i objasni kako e pretstaven zbirot + na brojnata prava.
2
3
__
5
4
__
5
0 1 2
3
__
5
4
__
5
3 4 2
__
+
__
= 1
__
5 5 5
Da zapomnam: Dropki so ednakvi imeniteli se sobiraat vaka: ,
a, b, c ∈ N, t. e. zbirot od broitelite se pi {uva za broitel, a imenitelot
ostanuva ist.
a b a + b
__
+
__
=
_____
c c c
Odredi go zbirot
3
3 1
2
__
+
__
.
5 5
143
144
B
Eden traktorist za eden ~as izoral od edna niva, a vtoriot ~as izoral od
nivata.
6
Odredi go zbirot na dropkite:
a) + ; b) + ; v) 2 + .
5
4
7
__
9
5
__
9
5
__
7
3
__
4
4
__
7
1
__
4
11
__
20
8
__
20
Koj del od nivata izoral traktoristot za dvata ~asa?
Koj del od nivata ostanal neizoran?
II na~in
Zapi{i go me{aniot broj 2 kako zbir od celite i dropkata pomala od 1.
Vo izrazot 2 + + odredi go zbirot na dropkite pomali od 1.
Zapi{i go zbirot 2 + vo me{an broj.
3
__
5
1
__
5
3
__
5
4
__
5
Odredi go zbirot 3 + 1 na dva na~ina.
2
__
7
4
__
7
7
Koja dropka treba da se zapi{e namesto x za da va`i: = + x?
7
__
9
5
__
9
Voo~i!
Na dropkata treba da £ se dodade dropkata za da se dobie dropkata .
Dropkata e razlika na dropkite i ; zapi{uvame: - = = .
5
__
9
2
__
9
7
__
9
2
__
9
7
__
9
5
__
9
7
__
9
5
__
9
7-5
____
9
2
__
9
Da zapomnam: Dropki so ednakvi imeniteli se odzemaat
vaka:
- = , a > c,
t.e. razlikata na broitelite se zapi{uva za broitel, a
ime nitelot ostanuva ist.
a
__
b
c
__
b
a-c
____
b
Voo~i deka zbirot mo`e da se presmeta na dva na~ina.
I na~in
Pretvori go me{aniot broj 2 vo dropka pogolema od 1.
Odredi go zbirot + .
13
__
5
1
__
5
3
__
5
Zapi{i go zbirot vo me{an broj.
14
__
5

9
Dol`inata na ednata strana na eden pravoagolnik e 5 cm,
a dol`inata na sosednata strana e za 1 pomala.
2
__
cm
5
3
__
5
Treba da znae{!
Da odredi{ zbir na dropki so
ednakvi imeniteli;
da presmeta{ razlika na drop-
ki so ednakvi imeniteli.
Odredi go zbirot, a potoa zapi{i go vo me{an broj.
Koj broj e za 2 pomal od brojot 3 ?
3 7
__
+
__
.
8 8
3 1
2
__
+ 1
__
.
4 4
4
__
9
2
__
9
Odredi ja dol`inata na sosednata strana.
Odredi go perimetarot na pravoagolnikot.
Presmetaj:
a) b)
Presmetaj:
Eden u~enik prviot den pro~ital od
edna kniga, a vtoriot den od is ta -
ta kniga.
Koj del od knigata pro~ital za
dvata dena?
Koj del od knigata mu ostanal
nepro~itan po vtoriot den?
Eden bazen se polni od tri cevki. Za
eden ~as prvata cevka polni od
ba zenot, vtorata , a tretata od
ba zenot.
Koj del od bazenot }e go napolnat
trite cevka za eden ~as?
Koj del od bazenot }e ostane ne
napolnet?
Sa{ko ima 10 godini, a Biljana 15
go dini.
Kolku godini }e ima Sa{ko po 3
godini?
Za kolku godini }e bide postara
Biljana od Sa{ko po 3 godini?
Zbirot na broevite i namali
go za .
Zada~i
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7
12
11
12
v) 3 4 +
4
15
2
15
3
10
5
10
3
12
7
12
5
12
5
12
g) 1 +
7
15
3 +
7
9
3
9
-
b) v)
-
3
5
1
12
5
12
4
12
g) 3 -
1
2
11
17
19
15
19
5
11
d) 3
a)
+
4
11
2
-
3
4
5
5
7
3
5
7
5
1
7
2
1
4
2
-
5 4 1
__
+
__
+ --
.
9 9 9
1 2
1
__
+ 2
__
.
3 3
Proveri se!
8
Presmetaj ja razlikata: a) - ; b) - ; v) 3 - 1 .
11
__
12
7
__
12
11
__
25
5
__
8
16
__
25
3
__
8
145
oboeniot del e , a na drugiot .
146
Voo~i gi kvadratite so edna -
kvi strani. Na edniot kvadrat
Sporedi gi
oboenite
delovi.
Sogleda deka oboenite delovi se ednakvi, t.e. = . Isto taka = ,
bidej}i 3 ⋅ 8 = 4 ⋅ 6.
1
Ako broitelot i imenitelot na edna dropka se pomno`at so eden ist broj, razli~en
od nula, se dobiva dropka ednakva na dadenata.
Ovaa postapka se vika pro{iruvawe na dropkite.
Va`i op{to!
Broitelot i imenitelot na dropkata se pomno`eni so 2, a nejzinata
vrednost ne se promeni.
Broitelot i imenitelot na dropkata pomno`i gi so: 2, 3 i 4. Proveri dali
dobienite dropki se ednakvi so dropkata .
Pro{iri gi dropkite: a) so 3; b) so 4; v) so 10.
2
3
5
6
5
6
5
6
3
10
7
8
A
PRO[IRUVAWE I SKRATUVAWE NA DROPKI
Potseti se!
4
5
8
10
5
6
5
.
3
6
.
3
Koj broj treba da se zapi{e vo kvad -
rat~eto za da bide to~no ravenstvoto.
Koe svojstvo na deleweto e primeneto?
Proveri dali dropkite se ednakvi:
i i ; ;
12 : 5 = (12 ⋅ 3) : (5 ⋅ ).
3
4
3
4
3
4
6
8
3
4
6
8
6
8
Mo`e{ da voo~i{ deka = . Od toa i od = se dobiva deka = .
6
8
3 ⋅ 2
4 ⋅ 2
3
4
3 ⋅ 2
4 ⋅ 2
3
4
Voo~i deka = = . Ova ravenstvo va`i bidej}i 5 ⋅ 12 = 6 ⋅ 10;
= = . Ova ravenstvo va`i bidej}i 5 ⋅ 18 = 6 ⋅ 15.
Sogledanoto svojstvo na dropkite mo`e{ da go objasni{ od svojstvoto na deleweto
a : b = (a ⋅ n) : (b ⋅ n). Spored toa: = ; a, b, n ∈ N.
5
6
10
12
5 ⋅ 2
6 ⋅ 2
a
b
a ⋅ n
b ⋅ n
5
6
15
18
5 ⋅ 3
6 ⋅ 3
6
8

Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto.
= = = = .
147
Broitelot i imenitelot na dropkata podeli gi so nivniot zaedni~ki delitel.
Proveri ja ednakvosta na dadenata i dobienite dropki.
Proveri dali dobienata dropka e ednakva so dropkata .
Dropkata skrati ja postapno so zaedni~kite deliteli na broitelot i imenitelot. 6
Broitelot i imenitelot na dropkata podeli gi so 2.
4
__
6
4
__
6
15
__
20
36
__
60
5
4
B
Da zapomnam! Skratuvaweto
na dropkite se vr{i do
neskratliva dropka.
Broitelot i imenitelot na dropkata se podeleni so ist broj, a nejzi -
nata vrednost na se promeni.
4
6
Presmeta deka = , t.e. = . Ova ravenstvo va`i bidej}i 4 ⋅ 3 = 6 ⋅ 2.
4 : 2
6 : 2
2
3
4
6
2
3
Sogledanoto svojstvo na dropkite mo`e{ da go objasni{ od svojstvoto na deleweto za
nepromenlivosta na koli~nikot, t.e. a : b = (a : n) : (b : n) kade a, b, n se prirodni bro-
evi i n e delitel na a i b. Spored toa: = .
a
b
a : n
b : n
Odredi go najgolemiot zaedni~ki delitel za broitelot i imenitelot na dropkata .
Skrati ja dropkata so NZD(36, 60).
36 : 2
60 : 2
36
60
36
60
3
5
18 : 2
30 : 2
9 : 3
15 : 3
Presmeta deka NZD(36, 60) = 12. = = .
36 : 12
60 : 12
36
60
3
5
Dropkata ne mo`e da se skrati, bidej}i broitelot i imenitelot na dropkata se
zaemno prosti broevi. Vakva dropka se vika neskratliva dropka.
Voo~i deka edna dropka mo`e{ postap no
da ja skrati{ do neskratliva dropka so
zaedni~kite deliteli na nejziniot
broi tel i imenitel ili poednostavno,
broi telot i imenitelot da gi podeli{
so nivniot NZD.
3
5
Ako broitelot i imenitelot na edna dropka se podelat so nivniot zaedni~ki delitel
(pogolem od eden), toga{ se dobiva dropka ednakva na dadenata.
Ovaa postapka se vika skratuvawe na dropkite.
Va`i op{to!

a) = ; b) = ; v) = ; g) = .
Vo zapisot odredi go x za dropkata da
bide neskratliva i pomala od 1.
148
Pro{iri ja so 2 i so 5 dropkata:
a) ; b) ; v) ; g) .
Skrati ja dropkata :
a) postapno; b) so NZD(90, 126).
Kolku stotinki ima sekoja od drop-
kite ; ; ; ; ?
Zada~i
1.
6.
3.
2
__
5
Napi{i tri dropki ednakvi na drop-
kata .
2.
6
__
9
3
__
7
11
__
12
15
__
17
Koristej}i go svojstvoto za skratuvawe
i pro{iruvawe na dropki, odredi go x.
7.
x
__
7
20
__
28
7
__
9
x
__
54
8
__
x
24
__
33
11
__
17
33
__
x
4
__
5
3
__
10
17
__
20
24
__
25
9
__
50
Koi od slednive dropki se neskrat-
livi ; ; ; ; ; ?
4.
3
__
6
2
__
5
17
__
25
21
__
27
29
__
36
111
___
999
90
___
126
Dropkite i pro{iri gi taka
{to da imaat ist imenitel.
8.
3
__
4
5
__
6
Skrati gi dropkite:
; ; ; ; .
5.
5
__
15
8
__
12
36
__
54
54
___
144
100
___
120
Zapi{i gi dropkite i vo:
a) desetinki; b) stotinki.
1
__
2
4
__
5
12
__
18
x
__
3
Da pro{iruva{ dropki;
da skratuva{ dropki;
koja dropka e neskratliva.
Treba da znae{!
Odredi go x vo ravenstvoto so pomo{ na
skratuvawe na dropki. = .
x
__
3
Proveri se!
Problemi!
Vo edna kofa imalo voda, a vo druga
vino. Napolneta e ~a{a od kofata so
vino i e sipana vo kofata so voda, a
potoa istata ~a{a e napolneta od
kofata so me{avinata od voda i vino
i e sipano vo kofata so vino. [to ima
pove}e, voda vo kofata so vino ili
vino vo kofata so voda?
Skrati gi dropkite: a) ; b) ; v) ; g) . 7
12
___
16
25
___
50
72
___
90
27
___
999
Milica i Jovan imale vkupno 909
denari. Koga Milica potro{ila od
nejzinite pari, a Jovan potro{il
od negovite pari, toga{ i na dvajcata
im ostanale ista suma pari. Po kolku
denari imale na po~etokot?
3
__
4
4
__
5
Potseti se!
149 149 149
A
Mernite broevi so koi se izrazeni pomalite merni edinici vo pogolemi se dropki.
Imenitelite na ovie dropki se dekadnite edinici: 10, 100, 1 000, ...
Dropkite: , , , , , , , ... na koi imenitelite se dekadni
edinici se vikaat decimalni dropki.
Zapi{i gi slednite pomali
merni edinici kako de lovi od
pogolemite:
1 cm vo dm; 5 dm vo m;
8 g vo dag; 1 cm vo m;
7 cm vo m; 1 g vo kg;
9 m vo km.
1 cm = dm; 5 dm = m; 8 g = dag; 1 cm = m; 7 cm = m;
1 g = kg; 9 m = km.
1
So koi merni edinici merime dol`ina,
a so koi masa?
Kako se vikaat broevite: 1, 10, 100,
1 000, ...?
Zapi{i gi slednite pogolemi merni
edinici vo pomali:
1 dm vo cm; 5 m vo dm; 8 dag vo g;
1 m vo cm; 7 m vo cm; 1 kg vo g;
9 km vo m.
1
__
10
1
__
10
5
__
10
8
__
10
1
___
100
7
___
100
1
_____
1 000
9
_____
1 000
1
_____
1 000
9
_____
1 000
5
__
10
8
__
10
1
___
100
7
___
100
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto:
Voo~i i zapomni!
Decimalna dropka mo`e skrateno da se zapi{e bez imenitel vo zapis nare~en
decimalen zapis ili decimalen broj.
Decimalna dropka
Se zapi{uva vo
decimalen broj
Se ~ita
decimalniot broj
Razgledaj gi
primerite!
0,1 Nula celi i 1 desetinka
1
__
10
0,5 Nula celi i 5 desetinki
5
__
10
0,01 Nula celi i 1 stotinka
1 1,3 Edno celo i 3 desetinki
3
__
10
1
___
100
DECIMALNA DROPKA. DECIMALEN BROJ
Dropkata sodr`i 2 stotinki i 9 iljadinki ili 29 iljadinki.
se zapi{uva 0,029 i se ~ita: nula celi i 29 iljadinki.
2 = 2,17; 3 = 3,009.
150 150 150
U{te nekolku primeri:
35
___
100
35
___
100
35
___
100
30
___
100
5
___
100
3
__
10
5
___
100
30 + 5
______
100
= = + = +
Dropkata sodr`i 3 desetinki i 5 stotinki, t.e. 35 stotinki.
se zapi{uva 0,35 i se ~ita nula celi i 35 stotinki.
29
_____
1 000
29
_____
1 000
29
_____
1 000
20
_____
1 000
9
_____
1 000
2
___
100
9
_____
1 000
20 + 9
______
1 000
= = + = +
324
____
100
24
____
100
= 3 se zapi{uva 3,24 i se ~ita 3 celi i 24 stotinki.
7
____
100
2 se zapi{uva 2,07 i se ~ita 2 celi i 7 stotinki.
Decimalnite dropki 2 i 3 da gi zapi{eme kako decimalen broj.
Voo~i go i zapomni go na~inot na zapi{uvawe
na decimalna dropka vo decimalen broj.
17
____
100
9
_____
1 000
17
___
100
9
_____
1 000
Za:
Prvo se zapi{uvaat celite. 2 3
Se zapi{uva zapirka, koja se vika decimalna zapirka. 2, 3,
Se zapi{uva broitelot na decimalnata dropka, ako toj ima tolku
cifri kolku {to ima nuli vo imenitelot.
Vo vtorata dropka pred broitelot zapi{uvame dve nuli.
Broi telot treba da ima tolku cifri kolku {to ima nuli
imenitelot.
2,17 3,009
17
____
100
2 3
9
_____
1 000
Postapka
151
Zapi{i gi kako decimalni broevi
slednite decimalni dropki:
; ; ; 3 ; 15 .
2
3
__
10
25
___
100
9
___
100
79
_____
1 000
3
_____
1 000
Da zapomnam! Sekoja
decimalna dropka
mo`am da ja zapi{am
kako decimalen broj.
0,5 : nula celi i 5 desetinki;
3,14 : tri celi i 14 stotinki;
17,005 : sedumnaeset celi i pet iljadinki.
B
Pro~itaj gi slednite decimalni broevi: 0,5 ; 3,14 ; 2,03 ; 17, 005.
Decimalnata zapirka go deli decimalniot broj na
dva dela.
Delot pred zapirkata se celite.
Delot po zapirkata se vika decimalen del.
Mestata na cifrite vo decimalniot del se
vikaat decimalni mesta, a cifrite se vikaat
decimali.
Decimalniot broj 3,14 ima 3 celi i dve decimali.
Zapi{uvaweto na decimalnite broevi e prika`ano vo slednata tabela, na primerot
12 = 12,017.
3
3
,
14
decimali
desetinki
celi
stotinki
17
_____
1 000
KLASA
ILJADI
KLASA
EDINICI
SI DI EI S D E
1 2
D
E
S
E
T
I
N
K
I
S
T
O
T
I
N
K
I
I
L
J
A
D
I
N
K
I
D
E
S
E
T
-
I
L
J
A
D
I
N
K
I
S
T
O
-
I
L
J
A
D
I
N
K
I
M
I
L
I
O
N
I
N
K
I
0 1 7
,
CEL DEL DECIMALEN
DEL
DECIMALNA
ZAPIRKA
Zapi{i go decimalniot broj 3,25 kako decimalna dropka.
Pro~itaj go i zapi{i go so zborovi brojot 3,25.
4
Voo~i ja postapkata:

¯

152
Decimalen broj e poseben zapis na
decimalna dropka;
da zapi{e{ decimalna dropka vo
decimalen broj i obratno;
pravilno da ~ita{ decimalni broevi.
Zapi{i i pro~itaj decimalen broj koj
ima 23 celi i 105 za decimalen del.
Zapi{i 7 vo decimalen broj i 0,012
vo decimalna dropka.
3
___
100
Treba da znae{!
Koi od slednite dropki se decimalni
dropki:
Zapi{i tri decimalni dropki so bro-
itel 13, a razli~ni imeniteli.
Kolku celi i kolku decimali ima
decimalniot broj:
a) 36,08; b) 3,0031; v)138,05?
Zapi{i gi decimalnite dropki vo
decimalni broevi:
Pro~itaj gi decimalnite broevi:
a) 2,03; b) 12,015; v) 0,0035.
Zapi{i gi vo decimalni dropki sled -
nite decimalni broevi:
a) 0,2; b) 1,05; v) 4,003; 1,0017.
Zada~i
1.
2.
3.
4.
5.
6.
3
__
10
7
___
200
131
___
200
6
____
1 000
a) ; b) ; v) ; g) ; d) ?
12
____
1 001
6
___
100
9
___
100
29
_____
1 000
3
____
1 000
a) ; b) 2 ; v) 11 ; g) 14 .
Treba da dobie{: Tri celi i
25 stotinki.
Dobieniot tekst zapi{i go
kako decimalna dropka.
Voo~uva{ deka: Decimalen broj se zapi{uva vo vid na decimalna dropka na sledniot
na~in:
Celite od decimalniot broj se zapi{uvaat za celi na dropkata.
Decimalniot del se zapi{uva za broitel na decimalnata dropka.
Za imenitel se zapi{uva dekadna edinica so tolku nuli kolku {to ima decimali.
Da zapomnam: Decimalen broj se
zapi{uva vo decimalna dropka
spored pravilnoto ~itawe.
Treba da dobie{:
Re{eni primeri:
25
___
100
3 .
5
__
10
0,5 = ;
32
___
100
1,32 = 1 ;
17
____
1 000
12,017 = 12 ;
Proveri se!
153
Zapi{i gi decimalnite dropki vo deci -
malni broevi.
1 Dropkata pro{iri ja so 10,
100 i 1 000.
3
__
10
Treba da go dobie{ slednoto re{enie:
3
__
10
30
___
100
3 ⋅ 10
______
10 ⋅ 10
= = ;
3
__
10
300
_____
1 000
3 ⋅ 100
______
10 ⋅ 100
= = ;
A
Potseti se!
SVOJSTVA NA DECIMALNITE BROEVI
Dropkata pro{iri ja so 10, a
potoa so 100.
Dropkata skrati ja so 10.
2
__
10
30
___
100
Decimalnite broevi se ednakvi, a se razlikuvaat po toa {to od desnata strana imaat
po edna ili pove}e nuli.
Toa e edno svojstvo na decimalnite broevi.
Brojot 5 zapi{i go vo vid na dropka so imenitel 1.
Taa dropka pro{iri ja so 10, 100 i 1 000.
Dobienite dropki zapi{i gi vo decimalni broevi.
Decimalnite broevi zapi{i gi taka {to da imaat
ist broj decimali:
a) 0,8 ; 4,25 ; 28,05 ; 6,028; b) 2,3 ; 0,03 ; 23,012 ; 5,4207.
Mo`e{ da zapi{e{:
Voo~i!
3
__
10
300
_____
1 000
3 000
______
10 000
30
___
100
= = = , t.e. 0,3 = 0,30 = 0,300 = 0,3000.
Decimalniot broj ne se menuva ako od desnata stra -
na mu se dopi{at kolku bilo nuli.
Sekoj priroden broj mo`e da se zapi{e kako decimalen broj na toj na~in {to se
oddeluva so zapirka i se dopi{uvaat nuli kako decimali.
2
3
5 = .
Voo~uva{ deka:
5
__
1
= = 5,0;
5 ⋅ 10
_____
1 ⋅ 10
50
___
10
= = 5,00;
5 ⋅ 100
______
1 ⋅ 100
500
___
100
= = 5,000.
5 ⋅ 1 000
________
1 ⋅ 1 000
5 000
_____
1 000
Toa {to go voo~i za brojot 5, va`i za koj bilo priroden broj.

154
Si go dobil re{enieto: Voo~i ja istata postapka za dropkata .
3 200
_____
1 000
Izostavi gi nulite, taka {to decimalnite bro -
evi da ne ja promenat vrednosta:
a) 2,90; b) 0,03500; v) 1,0030; g) 28,102000; d) 7,0.
Dali }e se promeni decimalniot broj
ako od desnata strana mu dopi{e{,
odnosno izostavi{, edna ili pove}e
nuli;
da zapi{e{ priroden broj vo decima -
len.
Zapi{i gi broevite 1,2 ; 15 i 0,40 so
tri decimali.
Izostavi gi nulite vo broevite, a niv -
nata vrednost da ne se promeni.
a) 3,0250; b) 12,00; v) 0,10200.
Broevite: 1,300; 0,5; 23; 1 000 zapi {i
gi so dve decimali.
Dali }e se promeni vrednosta na bro -
jot 1,05 ako se izostavi nulata i se
zapi{e 1,5?
Vo decimalnite broevi: 0,5000; 0,5020;
1,2020300 izostavi gi site nuli, a tie
da ne ja promenat vrednosta.
Broevite; 8; 1,2; 3,25 zapi{i gi taka
{to da imaat po tri decimali.
Decimalen broj koj oddesno ima nuli, ne se me -
nuva, ako tie se izostavat.
6
Treba da znae{!
Zada~i
1.
2.
3.
4.
4
80
___
100
Zapi{i gi prirodnite broevi 6, 12 i 135 kako decimalni broevi
a) so edna decimala; b) so dve decimali.
5
Decimalnata dropka skrati ja so 10.
Dadenata i skratenata dropka zapi{i gi kako decimalni broevi.
B

= . = ; 0,80 = 0,8.
80
___
100
80 : 10
_______
100 : 10
8
___
10

= . = ; 3,200 = 3,2.
3 200 : 100
__________
1 000 : 100
32
___
10
3 200
_____
1 000
Proveri se!
Problem!
Bratot i sestrata imaat ist broj orevi.
Bratot £ dal na sestrata ~etiri orevi.
Kolku orevi ima sestrata pove}e od
bratot?
i 2 pretstavi gi na brojna prava.
Koe rastojanie go delime na 10 ednakvi delovi za da go pretstavime decimalniot
broj 1 ? Kako }e ja odreduvame to~kata {to mu odgovara?
Dropkata mo`e da se skrati so 10, t.e. = . Kako }e ja odredime to~kata na
brojnata prava {to mu odgovara na brojot 2 ?
155
PRETSTAVUVAWE NA DECIMALNITE BROEVI
NA BROJNA PRAVA.
SPOREDUVAWE NA DECIMALNITE BROEVI
Potseti se!
Pretstavi go na brojna prava brojot 2 .
2
__
4
Kako se sporeduvaat prirodnite broevi:
a) so razli~en broj cifri;
b) so ist broj cifri?
A
Decimalnite dropki: , 1
1
8
__
10
4
___
100
30
___
100
8
__
10
8
__
10
4
__
10
Razgledaj go re{enieto!
Voo~i!
0 1 2 3 1,4 0,8
1
30
___
100
2,3
2

Decimalnite broevi gi pretsta vu vame na brojna prava na ist na~in kako i dropkite.
Decimalniot broj 0,8 go zapi{uvame kako decimalna dropka, t.e. 0,8 = .
Rasto ja nieto od 0 do 1 go delime na 10 ednakvi delovi i decimalniot broj 0,8 go
pridru `uvame na to~kata {to go ozna~uva osmiot del.
4
__
10
30
___
100
30
___
100
30
___
100
3
__
10
Mo`am da zaklu~am! Sekoj
decimalen broj mo`e da se
pretstavi na brojna prava.
Odredi to~ki na brojnata prava (A,V
i S), na koi im se pridru`eni deci -
malnite broevi: 0,2; 1,9 i 3,00.
2
3
Na brojnata prava se dadeni to~kite A,
V, S i D. Odredi go brojot {to mo`e da
se pridru`i na sekoja od to~kite. 0 1 2 3 4
D C B A
Decimalnata dropka pro{iri ja so 10. Potoa, dropkata
pro{iri ja so 10 i dropkata pro{iri ja so 10.
1
__
10
1
_____
1 000
1
___
100
4
B
Dobienite dropki od pro{iruvaweto zapi{i gi vo decimalni broevi.
Sporedi gi broevite: 2,01 i 1,86; 6,29
i 6,172; 9,121 i 9,101; 0,1031 i 0,1028.
Pretstavi gi na brojna prava slednite
broevi: 0,6; 1,7; 3 .
Zada~i
1. 2.
40
___
100
156
Razgledaj go re{enieto i voo~i go toa {to e zaklu~eno.
Op{to
Sporedi gi decimalnite broevi: a) 18,43 i 19,15; b) 35,6 i 35,49; v) 4,1001 i 4,101.
Da pretstavuva{ decimalni broevi na brojna prava;
od decimalnite broevi {to imaat razli ~ ni celi,
pogolem e onoj {to ima pogolem broj celi;
ako decimalnite broevi {to se sporedu vaat imaat
isti celi, pogolem e onoj {to ima po golem
decimalen del;
ako dva decimalni broja imaat isti celi i ednakov
decimalen del, toga{ tie se ednakvi.
Sporedi gi decimalnite broevi: a) 7,2 i 9,3; b) 12,8 i 12,4; v) 15,369 i 15,38.
= ; = ; = , t.e. 0,1 = 0,10; 0,01 = 0,010; 0,001 = 0,0010.
Toa {to go zaklu~i, koristi go za sporeduvawe na decimalni broevi.
1
__
10
10
___
100
1
___
100
10
_____
1 000
1
____
1 000
10
______
10 000
Edna desetinka ima 10 stotinki; edna stotinka ima 10 iljadinki itn.
5
6
Pri sporeduvawe na dva decimalni broja prvo se sporeduvaat celite.
Broevite 7,2 i 9,3 imaat razli~ni celi, t.e. 9 > 7, spored toa 9,3 > 7,2.
Kaj broevite koi imaat isti celi, se sporeduva decimalniot del.
Broevite 12,8 i 12,4 imaat isti celi, no razli~en decimalen del, t.e. 8 > 4. Spored
toa 12,8 > 12,4.
Brojot 15,38 ima pogolem decimalen del od brojot 15,369, bidej}i 38 stotinki e 380
iljadinki, a 380 > 369. Spored toa, 15,38 > 15,369.
Treba da znae{!
Na brojna prava pretstavi
gi decimalnite broevi 0,5
i 1,400.
Sporedi gi decimalnite
broevi:
a) 25,9 i 26,3;
b) 17,2002 i 17, 202;
v) 14,101 i 14,1010.
Pozi ci onata vrednost na sekoja ci fra vo deci mal niot del e 10 pati pogolema od
pozi cio na ta vrednost na cifrata zad nea.

Proveri se!
Problem!
Koj znak treba da se postavi me|u broevite 2 i 3 za da se dobie broj pogolem od 2, a
pomal od 3?
157
Podredi gi po golemina (po~ -
nuvaj}i od najmaliot) broe-
vite: 0,05; 0,050; 5; .
Na brojnata prava, na to~kata A £ e
pri dru`en brojot 131,102, a na to~kata
V brojot 131,120. Koja od ovie to~ki e
poblisku do to~kata na koja £ odgovara
brojot 100?
3. 4.
5
_____
1 000
VIDOVI DIJAGRAMI. IZBOR NA DIJAGRAM
Zelen~ukovi gradini
Domati
Zelen~uk
Gradinata
na Maja
Gradinata
na Ana
2
__
5
1
__
6
1
Maja i Ana imaat zelen~ukovi gradini ednakvi po golemina. Sekoja posadila vo
gradinata domati, piperki i zelka.
Vo tabelata se dadeni podatocite za delot od gradinite zasaden so razli~en vid
zelen~uk.
Kolkav del od gradinata na Maja bil
posaden so zelen~uk?
Kolkav del od gradinata na Ana bil po-
saden so zelen~uk?
Piperki
1
__
10
1
__
3
Zelka
1
__
5
4
__
12
Kolkav del od dvete gradini ostanal
neposaden?
Vo ~ija gradina neposadeniot del e
pogolem?
Prvo pretstavi gi podatocite na stolbesti dijagrami.
Skalite na dijagramite neka se: edno celo podeleno na 10 ednakvi delovi i edno
celo podeleno na 12 ednakvi delovi;
Formiraj gi stolbovite, no vnimavaj: = ...
2
__
5
4
__
10
R A B O T A
S O P O D A T O C I
Vo tabelata se dadeni podatoci za tempera turite vo 5 dena, mereni tripati na den. 2
Dijagramot prika`an na crte`ot se vika
sektorski dijagram. Sektorskiot dijagram
poka`uva soodnos me|u delovite od celoto.
158
Omilena hrana
Vo VI
2
oddelenie vo edno u~ili{te ima 32 u~enici. Odgovorite na pra {a weto za
omileniot vid hrana se zapi{ani vo tabelata.
Site u~enici pretstavuvaat edno celo.
(Pretstavi go so krug, kako na crte`ot.)
Podeli go krugot na 2 polovini.
Oboj ja ednata polovina zeleno, a drugata podeli
ja na dva ednakvi delovi (~e tvrtini).
Oboj gi ~etvrtinite.
So koja boja e oboen delot od u~enicite {to
sakaat zelen~uk?
3
Vid na
hrana
Zelen~uk
Ovo{je
Meso
Broj na
u~enici
Del od
celoto
16
8
8
1
__
2
1
__
4
1
__
4
Omilena hrana na
32 u~enici
1
__
2
Zelen~uk
1
__
4
Ovo{je
1
__
4
Meso
Vo edna paralelka ima 28 u~enici.
Sok od limon sakaat od u~e ni -
cite, a od borovinki sakaat od
u~nicite.
Za vreme na eden izlet od u~eni ci -
te igrale krienka, od u~enicite
igrale fudbal, tr~ale niz {umata,
a ostanatite sobirale {umski plodovi.
So pomo{ na sektorski dijagram pretstavi
gi podatocite:
3
__
4
1
__
4
1
__
6
2
__
6
1
__
6
4
So dijagrami se pretstavuvaat podatoci na razni na -
~ini. Dijagramite se lesni za ~itawe i ra zbi rawe.
Ima razni vidovi dijagrami: stolbest, slikoven,
sektorski, a sekoj od niv ima prednosti i nedo sta -
toci. Voo~i!
Ova e interesno!
Ako saka{ pove}e
da znae{.
Koja e prose~nata temperatura vo
ponedel nik?
Koj den i vo kolku ~asot tempe ratura -
ta e najvisoka?
Kolkava e prose~nata temperatura vo
pette dena napladne?
Koj den ima najgolema temperaturna
razlika?
Ponedelnik 18
o
S 24
o
S 23
o
S
Vtornik 23
o
S 29
o
S 23
o
S
^etvrtok 15
o
S 17
o
S 22
o
S
Petok 17
o
S 22
o
S 20
o
S
Nedela 22
o
S 28
o
S 25
o
S
Temperaturi vo 5 denovi
Denovi 7 ~asot 12 ~. 19 ~.
159
30
35
20
25
15
10
5
0
F K R G
B
r
o
j

n
a

u
~
e
n
i
c
i
Sport
F - fudbal; K - ko{arka;
R - rakomet; G - gimnastika
Stolbest dijagram
Prednosti:
lesno se ~itaat podatocite;

Nedostatoci:
ako stolbovite se so bliska golemina te{ko se
~itaat podatocite;
®
ednostavno se sporeduvaat goleminite.
zavisno od skalata mo`e da se dobie pogre{en
vpe~atok na golemite razliki.
Omilen sport
F
K
R
G
Eden znak ozna~uva 2 u~enika
Prednosti:
lesno se ~itaat podatocite;

Nedostatoci:
Za da se poka`e to~en broj
mora da se koristat delovi
od simboli i znaci;
®
ednostavno se sporeduvaat.
za da se utvrdi to~en broj mo ra
da se presmetuva.
Omilen sport
Slikoven dijagram
Sektorski dijagram
Prednosti:
odli~no se sporeduvaat celoto i delovi od celoto.

Nedostatoci:
te{ko e da se koristi koga delovite od celoto se mali.
®
K
o
m
p
j
u
t
e
r
Sport Muzika
^
i
t
a
w
e
F
i
l
m
Vo tabelata se dadeni podatocite za toa kako Miki go pominuva vremeto vo eden
den (24 ~asa).
Zapi{i gi prednostite i nedostatocite na sekoj od na~inite na koj se pretstaveni
podatocite za toa kako Miki go pominuva vremeto.
Pretstavi gi podatocite so stolbest
dijagram.
Pretstavi gi podatocite so slikoven
dijagram kade {to pretstavuva 2 ~asa.
Obidi se podatocite da gi pretstavi{ na
sektorski dijagram.
5
6
U~ili{te
U~ewe
Spiewe
Jadewe
Igrawe
Denot na Miki
Denovi Vreme vo ~asovi
6
3
9
2
4
160
1 Mimoza kupila 2,37 m crvena lenta i
1,52 m sina lenta za pa kuvawe na novo -
godi{ni po daroci. Kolku metri lenta
vkupno kupila Mimoza?
Treba da presmeta{: 2,37 m
+ 1,52 m
Raboti spored slednite barawa i voo~i go re{a-
vaweto.
Pretstavi gi mer ni -
te broevi kako de -
cimal ni dropki.
Odredi go nivniot
zbir.
Zbirot pretstavi go
kako decimalen broj.
Voo~uva{ deka:
2,37 = ;
237
___
100
+ =
= 3,89
237
___
100
152
___
100
389
___
100
389
___
100
1,52 = .
152
___
100
2,37
+ 1,52
3,89
Voo~i go re{avaweto na zada~ata na drug na~in.
2,37 m = 237 cm; 1,52 m = 152 cm
389 cm = 3,89 m
237 cm
+ 152 cm
389 cm
Pretvori gi metrite vo centimetri
Odredi go zbirot na dol`inite na
lentite (vo centimetri)
Pretvori go zbirot vo metri
Voo~i i zapomni!
Poprakti~no
Decimalni broevi se sobi -
raat kako {to se sobiraat
i prirod ni broevi. Pritoa
treba deci malnite zapirki
vo sobirocite i vo zbi rot
da bidat na ista ver ti kal -
na prava.
E d s ,
2 3 7 ,
1 5 2 ,
3 8 9 ,
+
D
e
s
e
t
i
n
k
i

p
o
d
d
e
s
t
i
n
k
i
,
s
t
o
t
i
n
k
i
p
o
d

s
t
o
t
i
n
k
i
Edinici pod
edinici
A
SOBIRAWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
Pretstavi gi kako decimalni
broevi dropkite:
, i 6
Brojot 2047,0138 zapi{i go vo
tabela.
Kolku centimetri ima vo 2 m?
Kolku ima vo 3 m? A kolku
ima vo:
a) 2,5 m? b) 2,6 m? v) 2,58 m?
3
____
1 000
156
___
10
3
___
100
EI S D E d s i di si ,

161
Potseti se!

+
D E d s i ,
4 2 6 ,
Voo~i kako e presmetan
zbirot na broevite 42,6
i 5,931.
Na prakti~en na~in
presmetaj:
134,62 + 0,691.
Avtobus prviot ~as pominal 62,3 km, vtoriot ~as po -
minal 4,62 km pove}e od prviot ~as. Kolku kilometri
pominal avtobusot za dvata ~asa?
Za da presmeta{ zbir na decimalni broevi
treba da gi zapi {e{ eden pod drug, i toa:
celi pod celi (edinici pod edinici, desetki
pod desetki itn.);
decimali pod decimali (desetinki pod
desetinki, sto tinki pod stotoinki itn.);
decimalnite zapirki na sobirocite i na zbirot
da bidat na ista vertikalna prava;
cifrite na zbirot odredi gi na ist na~in kako
koga sobi ra{ prirodni broevi.
Prakti~no
Poprakti~no
2
3
5 9 3 1 ,
1 1 5 3 1
4 8 5 3 1 ,
42,6
+ 5,931
48,531
1
Proveri dali e to~no:
362 + 8 = 8 + 362;
4 + 168 + 6 = 4 + 6 + 168;
174 + 0 = 0 + 174;
(72 + 56) + 44 = 72 + (56 + 44).
Koi svojstva na sobiraweto na
prirodni broevi gi iskoristi?
Pretstavi go kako decimalen
broj brojot 15.
Proveri dali e to~no:
0,54 + 3,2 = 3,2 + 0,54
Presmetaj gi zbirovite:
Zbirot na dva decimalni broja ne se menuva
ako sobirocite gi promenat mestata.
4
0,54
+ 3,2
3,2
+ 0,54 i
B
Ova e komutativno svojstvo na sobiraweto
decimalni broevi.
Izrazot (3,4 + 12,9) + 4,2 ima
vrednost 16,3 + 4,2 = 20,5
Presmetaj ja vrednosta na izrazot 3,4 + (12,9 + 4,2).
Dobienata vrednost sporedi ja so vrednosta 20,5 na prethodniot izraz.
5
Za sobiraweto na decimalni broevi va`i asocijativnoto svojstvo.
Iska`i go!
162
Da presmeta{ zbir na decimalni bro evi, za -
pi{ani vo red ili, pak, eden pod drug;
da zapi{e{ priroden broj kako deci malen i
da presmeta{ zbir na priro den i decimalen
broj;
da gi koristi{ komutativnoto i asocijativ -
noto svojstvo za olesnuvawe pri sobiraweto
na decimalni broevi;
Deka zbirot na decimalen broj i 0 e ednakov
na decimalniot broj.
Presmetaj: 03,4 + 4,2; 56,37 + 2,8;
9,24 + 12.
Proveri dali e: 6,7 + 2,4 = 2,4 + 6,7.
Iska`i go komutativnoto svojstvo
na sobiraweto decimalni broevi.
Presmetaj 6,4 + (12,8 + 3,6) i
(6,4 + 12,8) + 3,6. Sporedi gi
dobienite rezultati. Iska`i go
asoci jativnoto svojstvo na
sobiraweto decimalni broevi.
Treba da znae{!
Brojot 5,6 zgolemi go za 2.
Treba da go presmeta{ zbirot na broevite 5,6 i 2.
Pretstavi go brojot 2 kako decimalen broj.
Zapi{i gi sobirocite eden pod drug i presmetaj go zbirot.
6
7
Decimalen broj se sobira so priroden broj taka
{to prirodniot broj }e se pretvori vo deci ma -
len broj, a potoa dvata broja }e se soberat.
7 - priroden broj
7,0
7,00
decimalni
broevi
Presmetaj: 15,6 + 0 0 + (2,6 + 4)
Zbirot na deci-
malen broj i nula
e ednakov na de-
cimalniot broj.
24,8
+ 0,0
24,8
Brojot 100,075 zgolemi go za:
a) 63,3; b) 5;
v) zbirot na broevite 4,78 i 56,3;
g) 0.
Zada~i
1.
Proveri se!
Presmetaj:
5,6 + 25,8 =
0,142 + 6,71 =
4 + 4,48 + 4,886 =
362,003 + 54 + 0,72 =
2.
Re{i gi ravenkite
x - 156,6 = 1,54; x - 4,0245 = 0,81.
3.
Padobranec pa|a 4 s so zatvoren pa -
dobran. Vo prvata sekunda preletal
4,9 m, a vo se koja naredna sekunda po
9,8 m pove}e. Kolku metri preletal
za tie 4 s?
Zapi{i ~etiri broja od koi prviot e
3,69, a sekoj nare den e za 3,69 pogolem
od prethodniot.
4.
5.
}
163
ODZEMAWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
Presmetaj: + 6 + .
3
___
100
1
___
100
Presmetaj: - ;
;
841
___
100
523
___
100
24
___
100
Proveri dali: =
7
__
10
70
___
100
a)
- 0.
263
___
100
v)
-
612
___
10
549
___
10
b)
Presmetaj: 2,78
- 0,24
1
Postapi spored slednite barawa
Pretvori gi decimalnite broevi vo
decimalni dropki: 2,78 =
Odredi ja nivnata razlika:
Pretvori ja dobienata razlika vo decima -
len broj:
278
___
100
24
___
100
; 0,24 = .
278
___
100
- = .
24
___
100
254
___
100
= 2,54.
254
___
100
A
Da zapomnam:
Deci malni bro evi
se od zemaat kako
{to se odzemaat
priro dni broevi.
Pri zapi{uvaweto eden
pod drug treba decima l -
nite za pirki na nama le -
ni kot i namalitelot da
bidat na ista verti kal -
na prava.
Pretprijatieto „Gradinar” odnelo na pazar 2,745 t kompiri, a prodalo 1,423 t.
Kolku toni kompiri ostanale neprodadeni?
2
Zna~i: 2,78
- 0,24
2,54

Koi broevi treba da se odzemat?
2,745 t - 1,423 t, t.e.
Pretvori gi tonite kompiri vo kilogrami.
Odzemi gi mernite broevi {to gi poka`uvaat
kilogramite.
Pretvori go vo toni dobieniot ostatok.
2,745 t = 2745 kg; 1,423 t = 1423 kg.
Ostatokot e: 1322 kg = 1,322 t.
2,745
- 1,423
2 745
- 1 423
1 322
Treba da se odzeme prodadenoto koli~estvo kompiri od vkupnoto.

Zapi{i gi decimalnite broevi eden pod
drug i presmetaj ja razlikata.
2,745
- 1,423
1,322

164
Za da presmeta{ kolku kilometri treba da pomine pe{akot, treba pominatiot
pat da go odzeme{ od vkupnata dol`ina na patot.
Pe{akot treba da pomine 12 km. Prviot ~as pominal 4,28 km. U{te kolku kilometri
mu ostanale da pomine?
namalenikot 12 zapi{i go kako deci -
malen broj (so dve nuli zad decimal -
nata zapir ka);
zapi{i gi decimalnite broevi eden
pod drug i izvr{i go odzemaweto.
Brojot 29,563 namali go za 15.
Od decimalen broj treba da odzeme{ priroden broj. Postapi na sledniot na~in:
namalitelot 15 zapi{i go kako decimalen broj so 3 nuli kako decimali;
zapi{i gi dvata decimalni broja eden pod drug i izvr{i go odzemaweto.
Da zapomnam: Pri odzemawe
na priroden broj i deci ma -
len broj, prirodniot broj se
zapi{uva kako decimalen
broj so onolku nuli kolku
{to ima decimali deci -
mal niot broj.
Za da ja presmeta{ razlikata na dva decimalni broja
treba da gi zapi{e{ eden pod drug, i toa:
celi pod celi (edinici pod edinici, desetki pod de-
setki itn.);
decimali pod decimali (desetinki pod desetinki, sto-
tinki pod stotinki itn.);
decimalnite zapirki na namalenikot, namalitelot i
razlikata da bidat na ista vertikalna prava.
Cifrite na razlikata odredi gi na ist na~in kako {to
se odreduvaat pri odzemawe na prirodni broevi.
Prakti~no:
27,48
- 0,36
27,12
d
e
s
e
t
i
n
k
i

p
o
d

d
e
-
s
e
t
i
n
k
i
,

s
t
o
t
i
n
k
i
p
o
d

s
t
o
t
i
n
k
i
nasoka na
odzemaweto
c
e
l
i

p
o
d
c
e
l
i
3
4
Izvr{i go slednoto:

Presmetaj 6,84 - 0.
Postapi spored slednite barawa.
Pretstavi go namalenikot kako decimalen
broj i izvr{i go odzemaweto.
Dobienata razlika pretvori ja vo decimalen broj.
5
Da zapomnam: Pri od zemawe na 0 od
deci malen broj kako raz lika se
dobiva istiot toj decimalen broj.
5,2
- 0,0
5,2
165
Proveri se!
Pravilno da gi zapi{uva{ nama leni kot i
namalitelot eden pod drug i da go izvr {uva{
odzemaweto;
koga namalenikot ili namalitelot e pri ro -
den broj, nego treba da go pret sta vi{ kako
decimalen broj so onolku nuli kolku {to ima
decimali deci malniot broj;
odzemaweto da go izvr{uva{ oddesno nalevo;
koga namalitelot e 0, razlikata e ednakva na
namalenikot.
Treba da znae{!
Presmetaj:
a) 6,27 - 5,12; b) 43,7 - 5,849.
Brojot 7 namali go za 0,7.
Brojot 6,5 namali go za 5.
Zbirot na broevite 8 i 8,8 namali
go za 0.
Presmetaj:
26,3 - 5,2 5,96 - 4,87
1042,07 - 148,396 343 - 3,27
5,68 - 2 846,825 - 0
Za kolku e:
56,62 pogolem od 46,31?
100 pomal od 301,62?
54 pogolem od 25,64?
3,8 pogolem od 0?
Vodovodna cevka {to ima dol`ina
6 m e podelena na 3 dela. Dol`inite
na dvata dela se: 3,2 m i 2,46 m.
Kolku metri e tretiot del?
Brojot 64 zgolemi go za razlikata na
broevite 6,4 i 4,64.
Namalenikot e 24,6, a razlikata e
2,6. Odredi go namalitelot.
Namalitelot e 6,2, a razlikata e
2,6. Odredi go namalenikot.
Razlikata e 64,3. Taa e za 3 pogo -
lema od namalitelot. Odredi go
namalenikot.
Masloto i {i{eto zaedno imaat 1,23 kg.
[i{eto ima masa 462 g. Kolku kilogra-
mi e masata na masloto?
Zada~i
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Problemi!
Zbirot na eden dvocifren priroden broj i eden decimalen e 26,3.
Milica pri sobi raweto na tie broevi decimalnata zapirka vo
decimalniot broj pogre{no ja posta vila za edno mesto vo levo i
dobila zbir 13,43. Koi broevi gi sobirala Milica?
Potseti se!
166
MNO@EWE NA DECIMALNI BROEVI
Pomesti se vdesno
za edno mesto!
Presmetaj usno:
1 ⋅ 0,06; 10 ⋅ 0,06; 100 ⋅ 0,06; 1 000 ⋅ 0,06; 10 000 ⋅ 0,006.
Pretvori gi kilome-
trite vo metri.
Presmetaj go proiz-
vodot so 10 (vo metri).
Proizvodot pretvori
go vo kilometri.
Voo~uva{ deka vo pro-
izvodot decimalnata
zapirka e pomestena
nadesno za edno mesto.
So kalkulator se dobiva:
Da zapomnam: Deci-
malen broj se mno`i
so 10 taka {to de -
cimalnata zapirka
na toj broj se pome -
stuva nadesno za
edno mesto.
Presmetaj go proizvodot na brojot 1,438 so 10, 100 i 1000.
Mo`e{ da koristi{ kalkulator (kade {to namesto decimalna zapirka ima
decimalna to~ka, a namesto znakot “⋅” ima “h”).
Pri mno`ewe na decimalen broj so 10, 100, 1000, ... negovata decimalna zapirka se
po mestuva soodvetno za edno, dve, tri, ... mesta nadesno, odnosno za onolku mesta
nadesno kolku {to ima nuli dekadnata edinica.
3,635 km = 3635 m.
3635 m ⋅ 10 = 36350 m.
36350 m = 36,35 km
36,35 km ⋅ 10 = 363,5 km
Pe{ak za 1 ~as pominuva 3,635
km. Kolku kilometri }e pomine
za 10 ~asa ako se dvi`i bez
zastanu va we i so ista brzina?
Treba da presmeta{ 3,635 km⋅ 10.
1
Voo~i gi ~ekorite i re{avaweto.
2
1 0 x 1 . 4 3 8 =
1 0 0 x 1 . 4 3 8 =
1 0 0 0 x 1 . 4 3 8 =
1438.
143.8
14.38
Voo~i!
3
Presmetaj:
10 ⋅ 526; 100 ⋅ 526; 1000 ⋅ 526.
Objasni {to se slu~uva so brojot na nu li -
te vo proizvodot pri gornite mno`ewa.
A

Potseti se!
167
^ekorot na Zoran ima
0,74 m. Kolku metri
pominal Zoran koga
napravil 4 ~ekori?
Treba da presmeta{ 4 ⋅ 0,74 m.
Decimalen broj se mno -
`i so priroden broj ta -
ka ka ko {to se mno`at
pri ro dni bro evi.
Brojot na de ci malite vo
pro izvodot e edna kov
so brojot na de cimalite
vo decimal ni ot broj.
Pretvori gi dol`inite na stranite na pravoagolnikot vo milimetri.
Presmetaj go proizvodot na brojot 9 so broevite
2400,8; 5612,9; 428,27; 20,3; 0,9.
Presmetaj ja plo{tinata na pravoagolnikot (vo kvadratni milimetri).
Pretvori ja plo{tinata vo kvadratni centimetri.
4,6 cm = 46 mm
3,2 cm = 32 mm
46 ⋅ 32 = 1472
R = 1472 mm
2
R = 14,72cm
2
Spored formulata za plo{tina na pravoagolnik (R = a ⋅ b), treba da go odre -
di{ proizvodot na mernite broevi 4,6 i 3,2 i da go zapi{e{ vo kvadratni
centimetri.
Voo~i gi barawata i na~inot na re{avaweto:
Presmetaj ja plo{tinata R na pravoagolnik so strani a = 4,6 cm i b = 3,2 cm.
0,74 m = 74 cm
4 ⋅ 74 cm = 296 cm
296 cm = 2,96 m
4 ⋅ 0,74 m = 2,96 m
Presmetaj:
2,3 + 2,3 + 2,3.
Kako mo`e{ skrateno da go zapi{e{
ovoj zbir?
Proveri dali e
0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 = 2,1?
4
Raboti spored slednite barawa i voo~uvaj.
Zapomni!
Pretvori gi metrite vo centimetri.
Izvr{i go mno`eweto so 4 (vo cm).
Proizvodot pretvori go vo metri.
Voo~i kako e dobien proizvodot.
5
6
Voo~i gi nepresmetaniot i presmetaniot proizvod na mernite bro -
evi i objasni kako se mno`at decimalni broevi.
4,6 ⋅ 3,2 = 14,72
Dva decimalni broja se mno`at taka kako {to se mno`at prirodni broevi,
a vo proizvodot se oddeluvaat onolku decimalni mesta kolku {to imaat
decimali dvata mno`iteli zaedno.
B
V

Potseti se!
168
Presmetaj: a) 3,76 ⋅ 0; (5,2 + 8,03) ⋅ 0; 5,6 - 0 ⋅ 0,3;
b) 9,8 ⋅ 1; (7 - 0,4) ⋅ 1 ; 2,3 + 1 ⋅ (8,7 + 2)
Presmetaj: 7,04 ⋅ 20,6; 20,6 ⋅ 7,04
0,2 ⋅ 0,03 = 0,006
Zo{to ima dve
nuli pred cif-
rata 6?
Brojot na deci ma -
li vo pro iz vodot
e 3, a ima samo
edna ci fra (ci -
frata 6). Za toa,
dvete deci malni
mesta se do pol -
nuvaat so nuli.
Proizvodot na dva decimalni broja ne se menuva ako
mno`itelite gi razmenat svoite mesta, t.e. za koi
bilo dva decimalni broja a i b va`i:
a ⋅ b = b ⋅ a (komutativno svojstvo).
Presmetaj i sporedi gi proizvodite: 2,3 ⋅ (7,2 ⋅ 0,1) = ; (2,3 ⋅ 7,2) ⋅ 0,1 = .
Proizvodot na decimalni broevi ne zavisi od na~inot na grupi rawe na mno`i teli -
te, t.e. za koi bilo decimalni broevi a, b i c va`i:
a ⋅ (b ⋅ c) = (a ⋅ b) ⋅ c (asocijativno svojstvo).
Iska`i go distributivnoto svojstvo na mno`eweto na prirodni broevi vo odnos
na sobiraweto.
Proveri dali toa svojstvo va`i za decimalnite broevi 3,48; 1,01 i 5,2, t.e. dali
(3,48 + 1,01) ⋅ 5,2 = 3,48 ⋅ 5,2 + 1,01 ⋅ 5,2.
4,56 ⋅ 3,7 = 16,879
2
1 3 + =
Z
b
i
r

n
a

b
r
o
j
o
t
n
a

d
e
c
i
m
a
l
i

v
o
m
n
o
`
i
t
e
l
i
t
e
B
r
o
j

n
a

d
e
c
i
m
a
l
i
v
o

p
r
o
i
z
v
o
d
o
t
Presmetaj:
0,6 . 6,1 =
0,6 . 9,9 =
0,6 . (6,1 + 9,9) =
Sporedi gi rezultatite.
8
Voo~i!
9
10
11
Voo~i!
Za koi bilo decimalni broevi a, b i c va`i: (a + b) ⋅ c = a ⋅ c + b ⋅ c; c ⋅ (a + b) = c ⋅ a + c ⋅ b
(distributivno svojstvo).
G
Presmetaj: 0,04 ⋅ 0,23. Prosledi go re{enieto! 7
169
Voo~i!
Za koj bilo decimalen broj a e to~no: a ⋅ 0 = 0 ⋅ a = 0; a ⋅ 1 = 1 ⋅ a = a.
Presmetaj:
6,405 ⋅ 7 = ; 315,002 ⋅ 12 = ;
0,0063 . 3 = .
Da presmeta{ proizvod na
decimalen broj i dekadna edinica;
da presmeta{ proizvod na
decimalen broj i priroden broj;
da presmeta{ proizvod na
decimalen broj i decimalen broj;
da gi primenuva{ svojstvata na
mno`eweto.
Presmetaj:
a) 4,286 ⋅ 100 = ; 8000 ⋅ 0,03 = ;
b) 3,7 ⋅ 7 = ; 6 ⋅ 2,005 = ;
v) 9,6 ⋅ 3,01 = ; 0,004 ⋅ 6,03 = .
Objasni dali e to~no (bez da presmetuva{:
6,34 ⋅ 0,1 = 0,1 ⋅ 6,34;
(1,2 ⋅ 5,6) ⋅ 0,01 = (1,2 ⋅ 0,01) ⋅ 5,6 = 1,2 ⋅ (5,6 ⋅ 0,01);
(4,1 + 2,5 - 6) ⋅ 0,04 = 4,1 ⋅ 0,04 + 2,5 ⋅ 0,04 - 6 ⋅ 0,04.
Presmetaj:
0,748 ⋅ 10 = ; 10 ⋅ 9,4 = ;
3,6 ⋅ 100 = ; 100 ⋅ 10,006 = ;
0,2 ⋅ 1 000 = .
Zgolemi go 10 pati sekoj od broevite:
1,8; 0,0072; 1 000,01.
Zgolemi go 1 000 pati sekoj od broe-
vite: 3,4; 0,007; 96,006.
Koj broj e 2 000 pati pogolem od bro-
jot 2 000,2?
Treba da znae{!
Zada~i
1.
4.
5.
6.
7.
2.
3.
Presmetaj ja plo{tinata na podot na
u~ilnicata koja ima dimenzii 6,8 m i
9,4 m.
Presmetaj ja vrednosta na izrazite:
2,4 ⋅ 12 + 6 ⋅ 5,412 - 16 = ;
0,004 ⋅ 25 + 6,1 ⋅ 10 + 5 = .
Odredi go proizvodot od zbirot i raz -
likata na broevite 16,009 i 9,0016.
Mimoza imala 6000 denari. 0,65 od pa -
rite potro{ila za rol{ui, a 0,2 za te -
tratki i u~ili{ten pribor. Kolku pari
ñ ostanalo?
Proveri se!
Sporedi gi izrazite:
4,65 ⋅ 0,524 i 5,24 ⋅ 0,465.
Zapi{i ~etiri broja od koi prviot e
1,6, a sekoj nareden e 1,5 pati pogolem
od prethodniot.
8.
9.
Potseti se!
170
Voo~i go brojot na nulite vo dekadnite edinici i pomestuvaweto na decimalnata
zapirka vo proizvodot. [to zabele`a?
Od dobienite ravenstva odredi gi koli~nicite:
62,5 : 10 = ; 543,2 : 100 = ; 1 345,8 : 1 000 = .
62,5 : 10 = 6,25;
543,2 : 100 = 5,432;
1 345,8 : 1 000 = 1,3458.
Kako e pomestena zapirkata vo sekoj
koli~nik spored delenikot i dekad-
nata edinica?
Odredi gi proizvodite:
6,25 ⋅ 10 = ;
5,432 ⋅ 100 = ;
1,3458 ⋅ 1 000 = .
6,25 ⋅ 10 = 62,5;
5,432 ⋅ 100 = 543,2;
1,3458 ⋅ 1 000 = 1 345,8.
Odredi gi koli~nikot i ostatokot pri deleweto:
265 : 10 = ; 412 : 100 = ;
Presmetaj:
34,7 ⋅ 10 = ; 2,136 ⋅ 100 = ;
Od ravenstvoto 148 ⋅ 23 = 3 404 odredi go ko -
li~nikot:
3 404 : 23 = .
1
6,2
5
: 10
,
Voo~i!
Presmeta deka
Koli~nik na decimalen broj i dekadna edinica (10, 100, 1 000, ...) se dobiva so pome -
stuvawe na zapirkata vo decimalniot broj nalevo za onolku mesta kolku {to ima
nuli dekadnata edinica.
Zapomni!
Voo~iv deka: Deci -
malen broj }e pode -
lam so 10 taka {to
decimalnata zapir -
ka }e ja pomestam za
edno mesto nalevo.
Presmetaj:
34,7 : 10 = ; 257,1 : 100 = ; 17 845,32 : 1 000 = .
2
Presmetaj: 6,3 : 10 = i 3,2 : 100 = . 3
A
DELEWE NA DECIMALNI BROEVI
Ako pri pomestuvaweto na decimalnata
zapirka nalevo nema dovolno mesta,
toga{ se dodava potreben broj nuli.
Voo~i i zapomni!
0,63 ⋅ 10 = 6,3; 6,3 : 10 = 0,63
0,032 ⋅ 100 = 3,2; 3,2 : 100 = 0,032
Potseti se!
171
Odredi gi koli~nicite na broevite: 2 685,7; 3,78; 12 i 0,06 so: 10,
100 i 1 000.
4
Odredi gi koli~nikot i osta -
tokot pri delewe na brojot:
a) 3728 so 16; b) 6412 so 24.
5 Lenta so dol`ina 7,23 m razdeli ja na
3 ednakvi dela. Odredi ja dol`inata
na sekoj del.
Treba da presmeta{: 7,23 : 3 = .
Raboti spored barawata. Voo~i go re{avaweto.
Dol`inata na lentata pretvori ja vo centrimetri.
Presmetaj go koli~nikot vo centimetri.
Pretvori go dobieniot koli~nik vo metri.
7,23 m = 723 cm
723 cm : 3 = 241 cm
12
3
241 cm = 2,41 m
Voo~uva{ deka: 7,23 : 3 = 2,41 , zatoa {to 2,41 . 3 = 7,23.
Kako mo`e da se presmeta 7,23 m : 3; bez da se pretvoraat metrite vo centimetri?
Raboti spored slednite barawa:
Izvr{i delewe na 7,23 so 3 ne obr -
nu vaj}i vnimanie na decimalnata
zapirka.
Po zavr{uvawe so deleweto vo ko -
li~nikot stavi zapirka tamu kade
{to si zavr{il so delewe na celoto.
7,23 : 3 = 2,41
- 6
12
- 12
3
- 3
0
453,6 : 28 = 16,
- 28
173
- 168
56
Prvo ja spu{ta -
me pr vata de -
cimala ...
.
.
.
,

a

p
o
t
o
a

v
o

k
o
-
l
i
~
n
i
k
o
t

s
t
a
v
a
-
m
e

z
a
p
i
r
k
a
.
Zapomni!
Pri delewe na decimalen broj so priroden broj postapi kako da deli{ prirodni
broevi.
Koga }e ja spu{ti{ decimalata na desetinkite, toga{ vo koli~nikot stavi zapirka.
B

Presmetaj 292 : 16 bez ostatok.
Napravi go slednoto:
Pretstavi go delenikot kako decimalen broj.
Izvr{i go nazna~enoto delewe, no sega kako delewe na
decimalen broj so priroden broj.
6
56,0 : 35 = 1,6
- 35
210
- 210
0
Potseti se!
172
Pretvori ja dol`inata na pravoagolnikot vo de -
cimetri.
23 cm = 2,3 dm
Presmetaj: 2 728 : 4 = ; 272,8 : 4 = ; 27,28 : 4 = . .
Presmetaj: 10,626 : 23 =
0,9768 : 37 =
0,06723 : 9 =
Treba da presmeta{ 1,38 : 0,6 = .
138 cm : 6 = 23 cm
1,38 dm
2
= 138 cm
2
; 0,6 dm = 6 cm
7
8
Zapomni!
Raboti spored barawata. Voo~i go re{avaweto.
Ako celoto e pomalo od delitelot, to -
ga{ vo koli~nikot se zapi{uva 0 celi.
Primer:
4,752 : 6 = 0,792
- 0
47
- 42
55
- 54
12
- 12
0
3,45 : 5 =
Nula celi
9
Presmetaj bez ostatok: 365,4 : 9; 27,0 : 4.
Odredi go koli~nikot na broevite 78 i 12
bez ostatok. Pritoa ima potreba brojot 78
da go pretstavi{ kako decimalen broj (78,0).
[to }e se slu~i so koli~nikot ako deleni-
kot i delitelot se pomno`at so ist broj?
Plo{tinata na eden pra -
voagolnik e 1,38 dm
2
, a ne -
govata {irina e 0,6 dm.
Odredi ja dol`inata na
pravoagolnikot.
Pretvori gi kvadratnite decimetri vo kvadratni
centimetri, a decimetrite vo centimetri.
Odredi ja dol`inata na pravoagolnikot (vo cen -
timetri).
Presmetavme deka koli~nik na 1,38 i 0,6 e brojot 2,3,t.e. 2,3 ⋅ 0,6 = 1,38.
Brojot 2,3 mo`e da se dobie i bez pretvorawe na decimetrite vo centimetri.
Voo~i!
1,38 : 0.6 = 2,3.
V

Zgolemi gi 10 pati delenikot i delitelot;
Bidej}i sega delitelot e priroden broj odredi
go koli~nikot na decimalniot 13,8 i prirodniot
broj 6.
Raboti spored barawata
Primer: 23,12 : 3,4 =
23,12 ⋅ 10 = 231,2; 3,4 ⋅ 10 = 34;
231,2 : 34 = 6,8
272
0

173
Da zapomnam: Decimalen broj se deli so decimalen broj taka
{to: de ci malnite zapirki se pomestuvaat nadesno vo delenikot
i vo deli telot za tolku mesta kolku {to e potrebno delitelot
da stane priroden broj.
Potoa se delat dobienite broevi (taka kako {to se deli daden
broj so priroden broj).
10
Vnimavaj! Brojot na decimalite vo delenikot e pomal od brojot na decimalite
vo delitelot. Zatoa razmisli i odgovori: Kolku nuli treba da se dopi{at na
delenikot oddesno za da mo`e potoa da se pomestat decimalnite zapirki?
Presmetaj: a) 3,4 : 0,017 = ; b) 0,64 : 0,0032 = .
Treba da znae{!
Da presmeta{ koli~nik na de -
cimalen broj i dekadna edinica;
da presmeta{ koli~nik na de -
cimalen broj i priroden broj;
da presmeta{ koli~nik vo koj
delitelot e decimalen broj.
Presmetaj: 34,6 : 10 = ;
6,485 : 1000 = ; 62,17 : 100 = .
Presmetaj 257,52 : 12 i napravi proverka na
re{enieto.
Za kolku mesta treba da se pomesti
decimalnata zapirka nadesno vo delenikot i
delitelot za da se presmeta:
12,031 : 1,6 = ; 3,101 : 0,08 = ;
0,345 : 0,025 = .
Koj broj e pomal od brojot 4,76
a) 10 pati; b) 100 pati; v) 1 000 pati?
Zada~i
1.
Presmetaj:
0,6 : 3 = ; 4 : 5 = ;
735 : 35 = ; 1,95 : 15 = ;
27 : 1 125 = ;
23,45 : 37 = na 4 decimali;
341,3 : 12 = na 2 decimali.
2.
Proveri se!
Presmetaj na 6 decimali:
1 : 7 = ; 4 : 7 = ;
2 : 7 = ; 5 : 7 = ;
3 : 7 = ; 6 : 7 = ;
[to zaklu~uva{ za decimalite na
koli~nicite?
3.
Presmetaj:
6 : 0,2 = ; 0,75 : 0,15 = ;
48 : 0,12 = ; 1,836 : 0,204 = ;
3,417 : 0,85 = ; 0,044 : 0,25 = .
4.
Kolku pati 0,14 e pomalo od 0,7?
5.
Presmetaj i izvr{i proverka na re{e-
nieto:
34 : 0,085 = ; 33 : 1,28 = ;
12,4 : 0,031 = ; 0,0108 : 1,6 = .
6.
Re{i gi ravenkite:
100 ⋅ x = 2,416;
156,12 : x = 10;
0,018 = 18 ⋅ x;
0,0625 ⋅ x = 3,1275.
7.
174
Eden patnik pominal 14,730 km
za 5 ~asa. Kolku kilometri,
prose~no, pominuval za 1 ~as?
Odredi ja vrednosta na izrazite:
(6,72 : 0,6 + 1,125 ⋅ 0,8) : 1,21 + 8,375 =
2,5 + 0,39 : 0,5 + (2,31 + 0,058) : 3,2 =
Vo VI
3
oddelenie imalo 34 u~enici.
Na krajot na godinata uspehot po
mate ma tika bil sledniot: 15 u~e -
nici so odli ~na ocenka, 9 u~enici
so mnogu dobra, 7 so dobra i 3 so
dovolna ocenka.
Presmetaj go sredniot uspeh po ma -
te ma tika vo paralelkata na 2
decimali.
8.
9.
10.
ZA ONIE [TO SAKAAT DA ZNAAT POVE]E
Proveri dali se to~ni ravenstvata:
(5,6 + 4,4) ⋅ (5,6 - 4,4) = 5,6
2
- 4,4
2
; (5,6
2
= 5,6 ⋅ 5,6; 4,4
2
= 4,4 ⋅ 4,4)
(2,4 - 1,8)
2
= 2,4
2
- 2 ⋅ 2,4 ⋅ 1,8 + 1,8
2
.
1.
Koj broj mo`e da se podeli so sekoj decimalen broj razli~en od nula bez ostatok? 2.
3.
4.
5.
6.
Kako }e se promeni:
a) zbirot na dva broja ako edniot sobirok go zgolemime za 2,3, a drugiot go zgolemime
za 3,2;
b) namalitelot ako namalenikot se zgolemi za 5,8, a razlikata se namali za 5,8;
v) proizvodot na dva broja ako edniot go pomno`ime so 8,75, a drugiot so 0,72;
g) koli~nikot ako delenikot go pomno`ime so 1,25, a delitelot go namalime 4 pati?
Od 1kg bra{no se dobiva 1,252 kg leb. Kolku leb se dobiva od 576 kg bra{no?
Kon koj broj treba da se dodade 2,2 za da se dobie broj {to e 3,5 pati pogolem od 9,2?
Za kolku plo{tinata na kvadrat so strana 15,34 m e pogolema od plo{tinata na
pravoagolnik so strani 16,12 m i 12,03 m?
Re{i gi ravenkite:
5,7x + 3,1x + 0,4 = 34,21; x : 8,04 = 5,05;
3,48 : x = 1,45; (x - 2,5) : 5,1 = 0,8.
7.
Potseti se!
175
PRETVORAWE NA DROPKA VO DECIMALEN BROJ
1 Pretvori ja vo decimalen broj
dropkata .
Koja operacija ja ozna~uva drobnata
crta?
Vo dropkata zameni ja drobnata
crta so toj znak i izvr{i ja operacijata.
Pro~itaj ja dropkata i zapi{i ja
kako decimalen broj.
Objasni: kako se pretvora decimalna
dropka vo decimalen broj.
3
__
4
3
__
4
3
___
100
Raboti spored barawata:
Pro{iri ja dropkata so 25.
Dobienata decimalna dropka pretvori
ja vo decimalen broj.
Sigurno dobi deka = 0,75.
Presmetaj 3 : 4.
Sporedi gi dobienite rezultati.
3
__
4
Primer: Dropkata pro{iri ja so 125.
Dobienata decimalna dropka pretvori ja vo decimalen broj.
Presmetaj 5 : 8 = .
2 So pro{iruvawe ili skratuvawe, slednite dropki pretvori gi vo decimalni
dropki, a potoa vo decimalni broevi: , , , i .
1
__
2
3
__
5
5
__
8
5
__
8
132
___
300
164
___
400
Koja od dropkite , , i ne mo`e da se pretvori vo decimalna dropka?
Sigurno voo~i deka toa e dropkata .
3
3
__
5
1
__
4
5
__
6
5
__
6
11
__
20
Zapomni!
Samo neskratliva dropka ~ij imenitel se razlo`uva na proizvod od mno`itelite
2 ili 5, mo`e da se pretstavi kako decimalna dropka.
Sekoja dropka koja mo`e da se pretstavi kako decimalna dropka pretstavuva
kone~nodecimalen broj.
A
Koja od dropkite , ili pretstavuva kone~nodecimalen broj?
Utvrdi koja od dropkite mo`e da se pro{iri do decimalna dropka so imenitel
1 000; ili
podeli go broitelot so imenitelot i utvrdi koj od dobienite koli~nici e
kone~nodecimalen broj.
23
__
40
7
__
15
5
__
12
4
176 Dropkite , i pretvori gi vo decimalni broevi.
Raboti spored barawata:
Sigurno dobi:
= 0,333...; = 1,363636...; = 0,297297.....
Dobienite decimalni broevi imaat beskone~no mnogu
decimali.
Takvi broevi se vikaat beskone~nodecimalni broevi.
1
__
3
1
__
3
15
__
11
11
__
13
15
__
11
11
__
37
Utvrdi dali imenitelite se razlo`uvaat na mno`iteli 2 i 5, odnosno dali decimal -
nite broevi }e imaat kone~en broj decimali ili ne.
Podeli go broitelot na dropkata so imenitelot.
Voo~i!
Vo sekoj od broevite, neposredno po decimalnata zapirka, edna ili pove}e cifri
se povtoruvaat po ist redosled.
5
Zapomni!
Vakvite decimalni broevi se vikaat ~isto periodi~ni decimalni broevi.
Brojot {to go obrazuvaat cifrite {to se povtoruvaat se vika period na decimal -
niot broj.
Vo prviot broj period e 3, vo vtoriot 36, a vo tretiot 297.
0,333.... = 0,(3). Se ~ita: nula celi i 3 kako period;
1,3636... = 1,(36). Se ~ita: edno celo i 36 kako period....
Dropkite , i pretvori gi vo decimalni broevi.
Raboti spored slednite barawa:
razgledaj gi imenitelite na dropkite i utvrdi dali decimalniot broj e
kone~no decimalen;
podeli go broitelot so imenitelot i utvrdi dali decimalniot broj e
periodi~en.
6
5
__
18
679
___
495
7
__
12
So upotreba na digitron se dobiva:
= 0,2777...; = 1,3717171...; = 0,58333...
5
__
18
679
___
495
7
__
12
B
V
Voo~i!
Dobienite decimalni broevi se periodi~ni, no pred periodot ima edna ili dve ci -
fri. Vakvite decimalni broevi se vikaat me{ano periodi~ni decimalni broevi.
177
Zapomni!
Ako od desnata strana na eden
priroden broj ili nulata, se
zapi{e zapirka i potoa se do -
pi{at cifri, se dobiva zapis
na broj koj{to se narekuva
decimalen broj.
^itame:
0,2777... = 0,2(7) - nula celi, 2 dese -
tinki i 7 kako period.
1,37171... = 1,3(71) - edno celi, 3 dese -
tinki i 71 kako period.
0,58333... = 0,58(3) - nula celi, 58 sto -
tinki i 3 kako period.
Sekoj od broevite 2, 3 i 58 vo
primerite se vika pretperiod.
Da oceni{, spored imenitelot na
drop kata, dali taa se pretvora vo
kone~no decimalen broj ili, pak, vo
beskone ~nodecimalen (periodi~en)
broj;
koj broj e kone~nodecimalen;
da objasni{ {to e period, a {to pret -
period;
{to e ~isto periodi~en decimalen broj;
{to e me{ano periodi~en decimalen
broj;
deka dropka mo`e da se pretvori:
- ili vo kone~nodecimalen broj;
- ili vo periodi~en decimalen broj;
deka postojat i drugi beskone~nodeci -
malni broevi koi ne se periodi~ni. Za
niv }e u~i{ vo VIII oddelenie.
Treba da znae{!
Proveri se!
Oceni, bez da gi deli{ broitelot so
imenitelot, dali dropkata pret-
stavuva kone~en decimalen broj.
Pretvori gi vo decimalen broj
dropkite , , i .
Odredi gi periodite i pretperiodite
vo slednite decimalni broevi:
2,777..... ; 0,64786478... ; 1,527373... ;
126,120404...
2
__
20
3
__
5
7
__
8
12
__
7
4
__
9
Pro{iri gi ili skrati gi dropkite
taka {to vo imenitelot da se pojavi
10, 100 ili 1000, a potoa pretvori gi
vo decimalni broevi:
, , , , , , , .
Zada~i
1.
3
__
5
23
__
80
11
__
32
18
___
200
229
___
125
24
__
20
83
__
64
37
__
25
Pretvori gi vo decimalni broevi
dropkite:
, , , , , , , , .
2.
2
__
3
9
__
11
3
__
5
19
__
20
5
__
18
37
___
275
24
__
20
1
__
27
2
__
15
Odredi gi periodot i pretperiodot
vo decimalnite broevi:
0,378787... ; 6,543023023... .
3.
Spored oznakata za period na deci -
malen broj zapi{i gi broevite:
4,636363... ; 0,102102... ;
3,54034034... ; 4,27117117... .
4.
Zapi{i go kako beskone~nodecimalen
broj brojot:
a) 3,6(54) ; v) 6,(53) ;
b) 0,77(2401) ; g) 0,06(5231).
5.
Potseti se!
178
1
Edna parcela od 123 m
2
ja ure -
duvaat u~enicite od VI
a
odde -
lenie. Vo paralelekata ima 32
u~enici. Po kolku kvadratni
metri, vo prosek, ureduva sekoj
u~enik?
Treba da presmeta{ 123 : 32.
Sigurno dobi 123 : 32 = 3,84375, t.e. deka
sekoj u~enik treba da uredi po 3,84375 m
2
.
Odredi go koli~nikot;
Oceni go prakti~noto zna~ewe na do-
bienite kvadratni metri po u~enik.
Brojot 3 128 zaokru`eno na iljadi
iznesuva 3 000, t.e. 3 128 ≈ 3 000.
“ ≈ “, se ~ita: pribli`no ednakvo so.
Zaokru`i go brojot 3 128 na stotki.
Kako glasi postapkata za zaokru `u -
vawe na priroden broj?
Dali treba 135 ≈ 130 ili 135 ≈ 140?
Objasni!
Brojot ima prakti~no zna~ewe samo do vtorata decimala (vo dm
2
), t.e. da se izvr{i
zaokru`uvawe na decimalniot broj na dve decimali.
Decimalni broevi so dve decimali {to se najblisku do brojot 3,84375 se: 3,84 i 3,85, t.e.
3,84 < 3,84375 < 3,85
Zna~i: 3,84375 ≈ 3,84 (~itame: 3,84375 e pribli`no ednakov so 3,84) i 3,84375 ≈ 3,85.
2 Odredi gi dvata najbliski decimalni broja na brojot 1,37268 {to imaat po edna
decimala.
Utvrdi kolkava e napravenata gre{ka pri zaokru`uvawe na brojot 1,37268 na
edna decimala.
Sigurno utvrdi deka baranite broevi se 1,3 i 1,4 t.e. 1,3 < 1,37268 i 1,37268 < 1,4.
Kolkava e napravenata gre{ka pri sekoe od zaokru`uvawata: 1,37268 ≈ 1,3 i
1,37268 ≈ 1,4, }e utvrdi{ ako gi sporedi{ razlikite:
1,37268 - 1,3 = 0,07268 i 1,4 - 1,37268 = 0,02732
Do koja od to~kite za broevite 1,3 ili 1,4 e
poblisku to~kata na brojot 1,37268?
1,3 1,4
0,07268
1,37268
0,02732
A
ZAOKRU@UVAWE NA DECIMALNI BROEVI
Zapomni!
Razlikata {to poka`uva za kolku dadeniot broj e pogolem ili pomal od svojata pri-
bli`na vrednost ja vikame gre{ka na zaokru`uvaweto.
Pri zaokru`uvawe nastojuvaj da napravi{ {to pomala gre{ka.
Vo dvata slu~aja napravenata gre{ka e pomala od 0,1.
Velime: Brojot 1,37268 sme go zaokru`ile so to~nost do 0,1, odnosno so to~nost na
edna decimala.

179
3 Brojot 4,8162704 zaokru`i go so to~nost:
a) na edna decimala, t.e. do 0,1; g) do 0,0001;
b) do 0,01; d) do 0,0001.
v) do 0,001;
ako prvata ispu{tena cifra e pomala od 5, toga{ poslednata zadr`ana cifra ne
se menuva;
ako prvata ispu{tena cifra e 5 ili pogolema od 5, toga{ poslednata zadr`ana
cifra se zgolemuva za 1.
Voo~uva{ deka zaokru`uvaweto (zamenuvaweto) na brojot 1,37268 so brojot 1,4
e so pomala gre{ka otkolku so brojot 1,3.
Pri zaokru`uvawe na decimalen broj po~ituvaj go slednoto pravilo na
zaokru`uvawe:
Da se zaokru`i nekoj broj so dadena
to~nost zna~i toj broj da se zameni so
drug broj {to e pogolem ili pomal od
nego, zaradi odredeni prakti~ni
potrebi;
da zaokru`i{ daden broj so odredena
to~nost spored praviloto za otfrlawe
na cifri od brojot;
da objasni{ kako se zaokru`uva
decimalen broj so odredena to~nost.
Treba da znae{!
Brojot 0,315 zaokru`i go na dve deci -
mali.
Dropkata pretvori ja vo
decimalen broj so to~nost do 0,001.
Odredi ja gre{kata na zaokru`uvawe to
ako 1,47 ≈ 1,47328.
7
__
34

Proveri se!
Broj
0,0374
Zaokru`. so
to~n. do 0,01
Gre{ka
na zaok.
Gre{ka
na zaok.
Zaokru`. so
to~n. do 0,001
7
__
34
Zaokru`i gi na tri decimali bro -
evite: 2,7145; 3,03277; 0,01523.
Zada~i
1.
Presmetaj:
4,26 + - 1,00312 so to~nost do 0,01.
4.
Napravi tabela, zaokru`i gi broevite
vo nea so nazna~enata to~nost i odre-
di ja gre{kata na zaokru`uvaweto.
5.
Dropkata pretvori ja vo
decimalen broj so to~nost do:
0,1; 0,01; 0,0001.
2.
Zbirot na broevite 4,7125 i
3,3914 presmetaj go so to~nost
do 0,001.
3.
2
__
7
0,5386
426,4235
6,0141
S O P O D A T O C I R A B O T A
180
IZBOR NA PRIMEROK. ANALIZA I ZAKLU^OK
Koja e prose~nata najgolema brzina na site pet trki
(aritmeti~ka sredina)?
Na edna trka vo 1912 god. e postignata najgolema
brzina koja e 4 pati pomala od najgolemata brzina
vo 2000 godina. Kolku iznesuva taa brzina?
Patni~ki avion postignuva 3 do 3,5 pati pogolema
brzina od najgolemata brzina {to e postignata vo
1999 godina. Vo koi granici se dvi`i brzinata na
avionot so to~nost do edna decimala?
Analiza na podatocite. Me|u koi dve godini raz li -
kata na brzinite e:
a) najmala; b) najgolema; v) okolu 50 km na ~as?
Sostavi stolbest dijagram za brzinite spored
podatocite {to se dadeni vo tabelata.
Koristi ja tabelata za da odgovori{ na nekolku pra{awa.
Razlikata na najgolemite brzini na najbrzata i najbavnata trka zaokru`i ja so
to~nost do 0,1.
Kolku pobavno odel pobednikot na trkata vo 2 000 godina od pobednikot na
trkata vo 1 998 godina?
Koja bi bila prose~nata najgolema brzina na dvete najbrzi trki?
Godina
1996
Mihael
[umaher
1997
Mihael
[umaher
1998
Dejvid
Kulthard
1999
Mika
Hakinen
2000
Mihael
[umaher
Pobednik
310,36
344,44
326,78
294,06
312,56
Najgolema
brzina (km/h)
A
2
1
Vo u~ili{teto kade {to u~i Aco ima 1 200 u~enici. Aco sakal u~ili{teto da
ima nov sportski teren. Se obidel da otkrie kolku u~enici se
zainteresirani za nov sportski teren.
Namesto da go pra{a sekoj u~enik, Aco odlu~il da pra{a del od u~enicite.
Aco odlu~il da pra{a 100 u~enici od site oddelenija, t.e. izbral primerok.
Brojot 100 pretstavuva golemina na primerokot.
Negativno
Ako Aco pra{a 1 200
u~enici:
Pozitivno
Ako Aco pra{a
12 u~enici:
Potrebno e pove}e vreme
]e znae kolku to~no
u~enici sakaat nov teren
Dobiva mal broj odgovori, {to ne e
dovolno za pravilna procenka
Za kratko vreme }e
gi dobie odgovorite


Ako Aco pra{a
100 u~enici:
Potro{enoto vreme
e optimalno
Dobiva dovolen
broj odgovori za
pravilna procenka



®
B
181
Vo izborot na primerok, osven goleminata, va`no e i koj }e go so~inuva
primerokot.
Zapi{i svoe razmisluvawe za toa {to e pozitivno, a {to e negativno vo
slednive slu~ai:
ako Aco pra{a samo u~enici od I do IV oddelenie;
ako Aco pra{a samo u~enici {to se zainteresirani za sport;
ako Aco pra{a slu~ajno izbrani u~enici od site oddelenija od negovoto
u~ili{te.
Odgovorite na pra{aweto za noviot sportski teren Aco gi pretstavil vo tabela,
napravil analiza i izvel zaklu~ok.
3
Aco utvrdil deka 0,6 od primerokot sakaat nov
sportski teren.
Toj presmetal:
0,6 od 1 200 e 0,6 ⋅ 1 200 = 720
Nov sport. teren/prim.
DA 60 = 0,6
Mislewe Broj Odnos
NE 23
Ne znam 17
60
___
100
Voo~i!
Aco predvidel deka: ako gi pra{al site 1 200 u~enici, pribli`no 720
od niv bi odgovo rile deka se zainteresirani za nov sportski teren.
Odredi go odnosot za drugite dva odgovora.
Presmetaj kolkav broj od u~enicite bi odgovorile deka ne sakaat nov sportski teren,
a kolku u~enici od u~ili{teto bi bile neodlu~ni.
Koi broevi treba da se zapi{at vo delot od
tabelata so naslov „odnos”?
So pomo{ na presmetanite odnosi odredi go
brojot na `itelite vo gradot za koi mo`e da
se ka`e deka bi bile zainteresirani za ra -
zli~ni vidovi filmovi.
Za {to bi mo`ele da mu poslu`at dobienite
informacii na sopstvenikot na videoklubot?
Najpopularni videokaseti
Detski 40 40:400=0,1
Nau~en 36
Vid na
film
Broj Odnos
Komedija 152
Stari fil. 100
Muzi~ki 72
Sopstvenikot na eden videoklub sakal da utvrdi koj vid filmovi se najpopu larni
vo gradot. Gradot imal 20 000 `iteli. Prodava~ot zapi{al podatoci za 400
~lenovi na videoklubot.
4
182
Nacrtaj otse~ka AB = 6 cm.
a) Odredi to~ka C na otse~kata AB
taka {to: AC = AB.
b) Ako AD = 2 cm, toga{ koj broj treba da
stoi na mestoto na * za da bide AD = *AB.
U^E[E ZA DROPKI. DECIMALNI BROEVI.
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE
1. Ako namalenikot 3,24 se zgolemi za
0,24, a namalitelot 0,324 se namali
za 0,24, toga{ razlikata }e se zgolemi za
2 ⋅ 0,24. Proveri.
11.
So sobirawe proveri dali e pra -
vilno izvr{eno odzemaweto
59,216 - 11,11 = 48,106.
12.
Proveri dali e to~no izvr{eni
mno`eweto 12 346 ⋅ 24 = 296 304.
Potoa, bez da presmetuva{, odredi go
proizvodot
1,2346 ⋅ 24. 12,346 ⋅ 2,4.
0,12346 ⋅ 0,24.
13.
Presmetaj gi proizvodite 5,32 ⋅ 20 i
0,64 ⋅ 1,2, a potoa, bez da presme tu -
va{ odredi go koli~nikot
106,4 : 5,32. 0,768 : 1,2.
15.
Re{i ja ravenkata
2,5 ⋅ x = 6,42: 1,2.
x : 0,5 = 13,5 : 0,25.
16.
Presmetaj ja brojnata vrednost na
izrazot (9,12 - 0,6) : 1,2 + 29,5 ⋅ 0,5.
17.
Zapi{i ja kako decimalen broj
dropkata
. .
18.
Po zaokru`uvaweto na brojot
2,861254 e dobien brojot 2,8613.
So kolkava to~nost e zaokru`en ovoj broj?
19.
Dropkata pretvori ja vo deci-
malen broj i zaokru`i ja so to~nost do 0,01.
20.
Presmetaj go koli~nikot
55,56 : 2,4. 0,84375 : 0,27.
14.
Vo osum ednakvi kutii ima vkupno
12 kg bonboni. Kolku kilogrami
bonboni ima vo edna kutija?
2.
Brojot 5 prestavi go kako dropka so
broitel 5. imenitel 5.
3.
Zapi{i dropka so broitel 2
koja e pogolema od 1.
koja e pomala od 1.
4.
Pretstavi go na brojna prava zbirot
+ ; + .
5.
Skrati ja dropkata do neskra-
tliva dropka.
6.
Pro{iri ja dropkata so 8. 8.
Presmetaj go zbirot
26,4 + 2,64 + 0,0264.
9.
Izvr{i go sobiraweto i proveri
dali e to~no:
0,628 + 12,91 < 5,496 + 8,048
Odredi ja razlikata na dobienite zbi -
rovi.
10.
Skrati ja dropkata
so 7. so NZD(45, 270).
7.
2
__
3
3
__
8
2
__
8
1
__
5
84
____
210
56
____
126
45
____
270
7
__
8
126
____
15
73
___
8
629
____
495
4
__
5
183
1. Merki za dol`ina, masa i
te~nost 184
2. Merki za vreme i temperatura 187
3. Imenuvan broj 189
4. Pretvorawe na pove}eimen broj
vo ednoimen broj 192
5. Pretvorawe na ednoimen broj
vo pove}eimen broj 194
6. Operacii so imenuvani broevi 196
7. Merki za plo{tina 201
8. Merki za volumen 203
9. Volumen na kvadar i kocka 206
10. U~e{e za merewe. Proveri go
svoeto znaewe 210
TEMA 4. MEREWE
184
MERKI ZA DOL@INA, MASA I TE^NOST
Potseti se!
A
Na linijarot poka`i dol -
`i ni od 1 dm, 3 cm, 8 mm i
4 cm 6 mm.
Koja merka se koristi za
merewe dol`ina na
pati{tata i rasto janie
me|u dve naseleni mesta?
Kolku dekagrami ima vo 1 kg?
Koja merka se koristi za
merewe masa na ruda
iskopana od rudnik?
Kolku dl ima vo 1 l?
MERKI ZA DOL@INA
1 Proceni gi dol`inite na otse~kite AB i CD i
na iskr{enata linija PQRST, a potoa, so
merewe proveri ja to~nosta na tvojata procenka.
A
C
V
D
P
R
T
Q
S
Koi merni edinici gi upotrebi?
Nabroj i drugi merki za dol`ina {to gi znae{.
Pogolemi i pomali merni edinici od metarot se prika`ani vo slednata tabela.
Osnovna merna edinica za dol`ina e metar (m).
Pogolemi merni edi -
nici od metarot se:
dekametar (dam)
hektometar (hm)
kilometar (km)
Pomali merni edi-
nici od metarot se:
decimetar (dm)
centimetar (cm)
milimetar (mm)
1 dam
1 m 1 hm
1 km
1 dm
1 cm
1 mm
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za dol`ina!
1 km = 10 hm = 100 dam = 1000 m
1 hm = 10 dam = 100 m
1 dam = 10 m
1 m = 10 dm = 100 cm = 1000 mm
1 dm = 10 cm = 100 mm
1 cm = 10 mm
Da zapomnam! Sekoja merna
edinica za dol`ina e 10 pa -
ti pomala od mernata
edinica {to e neposredno
pogolema od nea.
Koja merka bi trebalo da stoi na mestoto na “∗”.
Za 1 ~as, Petar mo`e da izodi okolu 4 ∗.
2
Mimoza vo tetratkata nacrtala kvadrat so dol`ina na stranata 30 ∗.
Kolku dekametri ima vo
a) 90 m? b) 300 m? v) 1700 m?
3
Vo 1 dm ima 0,1 m. Kolku metri ima vo 1 cm?
4

⋅ 1000
⋅ 100
⋅ 10
: 1000
: 100
: 10
185 MERKI ZA MASA
MERKI ZA TE^NOST
5
Nabroj gi mernite edinici za masa {to gi znae{.
Koja e osnovna merna edinica za masa?
Kolku kilogrami ima 1 t? [to e pogolemo 8 dag ili 1 kg?
Koja merka za masa bi trebalo da stoi na mestoto od “∗” vo slednite re~enici:
So kamion e prevezeno 6 ∗ jaglen. Koko{kata {to ja kupil Darko ima masa 2 ∗.
Osnovna merna edinica za masa e kilogram (kg).
Pogolema merka od kilogram
e ton (t).
1 t = 1 000 kg
6
Hektogram (hg)
Dekagram (dag)
Gram (g)
Decigram (dg)
Centigram (cg)
Miligram (mg)
1 hg
1 dag
1 g
1 dg
1 cg
1 mg
1 kg
B
Pomali merni edinici od
kilogramot se dadeni vo
slednava tabela.
Pogolemi i pomali merni edinici za merewe te~nost se dadeni vo slednava tabela.

Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za masa!
1 kg = 10 hg = 100 dag = 1000 g
1 hg = 10 dag = 100 g
1 dag = 10 g
1 g = 10 dg = 100 cg = 1000 mg
1 dg = 10 cg = 100 mg
1 cg = 10 mg
1 kg = 10 hg = 100 dag = 1000 g = 10 000 dg = 100 000 cg = 1 000 000 mg
Da zapomnam!
Sekoja merna
edinica za
masa e 10 pati
po mala od
mernata edi -
nica {to e
ne po sredno
pogolema od
nea.
Za da izmeri par~e meso, mesarot na edniot tas od
vagata stavil tegovi od 1 kg, 2 kg i 1 kg, a na ta sot
so meso teg od 10 g. Kolku e masata na mesoto?
7
Nabroj gi merkite za te~nost {to gi zapozna dosega.
Dali zapozna merka za te~nost pogolema od 1 l? Kolku dl ima 1 l?
8
V
Osnovna merna edinica za te~nost e litar (l).
Pogolemi merni
edinici od litar se:
Dekalitar (dal)
Hektolitar (hl)
Kilolitar (kl)
Pomali merni
edinici od litar se:
Decilitar (dl)
Centilitar (cl)
Mililitar (ml)
1 dal
1 l 1 hl
1 kl
1 dl
1 cl
1 ml ⋅ 1000
⋅ 100
⋅ 10
: 1000
: 100
: 10
: 1 000 000
: 100 000
: 10 000
: 1 000
: 100
: 10
186
Proveri se!
Kolkupati: a) 1 m e pogolem od 1 cm?
b) 1 dm e pomal od 1 hm?
Kolkupati: a) 1 kg e pogolem od 1 g?
b) 1 dag e pomal od 1 hg?
Kolkupati: a) 1 hl e pogolem od 1 dal?
b) 1 ml e pomal od 1 dl?
Podredi gi po golemina:
5 hg, 1 kg, 10 g, 12 mg, 8 dag.
Podredi gi po golemina:
5 dal, 2 hl, 6 dl, 8 ml, 1 l.
Vo edna ovo{na gradina se nabrani
4,5 t jabolka i bile prodadeni po 17
denari za eden kilogram.
Kolku denari se dobieni?
Zada~i
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za te~nost!
1 kl = 10 hl = 100 dal = 1 000 l
1 hl = 10 dal = 100 l
1 dal = 10 l
1 l = 10 dl = 100 cl = 1000 ml
1 dl = 10 cl = 100 ml
1 cl = 10 ml
Da zapomnam!
Sekoja merka za
te~ nost e 10 pati
pomala od mer ka -
ta {to e ne po sre -
dno pogolema od
nea.
1 l mineralna voda ~ini 20 denari. Kolku denari
~ini 2 dl (edna ~a{a) mineralna voda?
9
Naredi gi po golemina slednite broevi: 6 dal, 5 hl, 8 dl, 4 ml, 9 l, 3 cl.
10
Treba da znae{!
Koja e osnovnata edinica za merewe:
dol`ina; masa; te~nost;
da gi navede{ pomalite i pogolemite
merki za:
dol`ina; masa; te~nost;
da go objasni{ soodnosot ma|u merkite za:
dol`ina; masa; te~nost.
Nacrtaj otse~ki bez merewe so
dol`ini: 1 cm, 1 dm, 25 cm i 75 cm.
Proveri so merewe i utvrdi za
kolku si pogre{il.
Izmeri ja dol`inata na tvojot
~ekor vo centimetri.
Izmeri go so ~ekori rastojanieto
me|u dva objekta.
Proceni kolku metri e toa rasto -
janie.
Proveri ja, so merewe, to~nosta na
tvojata procenka.
Podredi gi otse~kite so dol`ini
9 dm, 2 m, 48 cm, 94 mm, 4 dm 7 cm,
po~nu vaj}i od najkratkata.
187
Potseti se!
A
MERKI ZA VREME I TEMPERATURA
Kolku minuti ima 1 ~as?
Navedi dve merki za vreme pogolemi
od ~as.
Koja merna edinica se koristi za
merewe na dnevnata temperatura?
Dali vo istata merna edinica se
iska`uva i temperaturata na bolniot?
MERKI ZA VREME
Koe vreme poka `uva
~asovnikot vo ~asovi,
minuti i sekundi?
Navedi gi merkite za vreme {to si gi
izu~uval.
1
Koja e najmalata merka za vreme {to si
ja izu~uval?
Pretvori: 5 dena vo ~asovi; 8 ~asa vo minuti; 25 minuti vo sekundi.
2
Zapomni!
Osnovna merna edinica za vreme e sekunda (s). Pogolemi merki od sekunda se:
minuta (min), ~as (h), den (d), sedmica, mesec, godina, decenija, vek (stoletie) i
milenium. Postojat i pomali merki od sekunda.
Voo~i!
1 den ima 24 ~asa; 5 dena imaat 5 ⋅ 24 ~asa = 120 ~asa.
Voo~i gi vrskite me|u merkite za vreme!
1 min = 60 s; 1 h = 60 min = 3600 s; 1 d = 24 h = 1440 min = 86400 s;
1 sedmica = 7 d = 168 h = 10080 min = 604800 s. 1 mes. = 30 d; 1 god = 365 d.
Kolku minuti ima 1 ~as? Kolku sekundi ima 1 minuta?
Pretvori 147 ~asa vo denovi i ~asovi. 3
Pretvori 5 godini 8 meseci 13 dena vo denovi. 4
147 ~asa : 24 = 6 dena i ostatok 3 ~asa
B
MERKI ZA TEMPERATURA
Pro~itaj ja temperaturata {to e prika`ana na termometarot.
Vo koja merna edinica se iska`uva temperaturata?
5

188
Zapoznaj se poop{irno
Osnovna merna edinica za temperatura e kelvin (K).
Vo sekojdnevniot `ivot se upotrebuva mernata edinica celziusov stepen (
o
S).
[vedskiot fizi~ar i astronom Anders Celzius (1701-1744) vovel skala
Taka, vodata mrzne na 0
o
S, t.e. na 273,16 K, a vrie na 100
o
S, t.e. na 373,16 K.
Temperaturata izrazena vo kelvini se vika apsolutna temperatura.
Po~etokot na mereweto na apsolutnata temperatura e nula kelvini ili -273,16
o
S.
Taa najniska mo`na temperatura se vika apsolutna nula.
Ako temperaturata na nekoe telo e izrazena vo celziusovi stepeni, toga{
apsolutnata temperatura, ozna~ena so T, se presmetuva po formulata
T(K) = t (
o
C) + 273,16
36,5
340,4 290
12,84
320,16
4
277,16
o
S
K
Napravi tabela kako dadenata i
popolni ja (
o
S - celziusovi stepeni,
K - kelvini).
6
Treba da znae{!
Koja e osnovnata merna edinica za
vreme;
da gi navede{ merkite za vreme pogo -
lemi od sekunda i vrskite me|u niv;
koja e osnovnata merna edinica za
temperatura;
koja e vrskata me|u kelvin i
celziusov stepen.
Proveri se!
Kolku pati 1 s e pomala od: a) 1 min; b) 1 h?
Kolku ~asovi ima 1 d?
Kolku K odgovaraat na 0
o
S na tempe ra -
turnata skala?
Edno telo ima temperatura od 20
o
S. Kolku
e apsolutnata temperatura na toa telo?
Zada~i
1. Vozot, spored vozniot red, stignuva
vo 13 h 55 min. Ako docni 1 h 32 min,
vo kolku ~asot }e stigne?
3. Ribarski brod isplovil od edno
pristani{te na 8 septemvri vo 6 h, a
se vratil vo pristani{teto na 17
septemvri vo 18 h (istata godina).
Izrazi go vremeto na brodot od
isplovuvaweto do vra}aweto:
a) vo denovi; b) vo ~asovi;
v) vo sedmici i denovi.
2. Za edna priredba bila predvidena
programa vo traewe od 1 h 20 min.
Izvedbata traela 120 minuti. Kolku
minuti pove}e traela izvedbata od
planiranoto?
4. Presmetaj 15 god. 8 mes. 9 d vo denovi.
5. Kolku e apsolutnata temperatura na
telo {to ima: a) 37
o
S; b) -50
o
S?
kade {to vodata mrzne na 0
o
S, a vrie na 100
o
S. Stotiot del od skalata se vika
celziusov stepen.
Promenata na temperaturata za eden celziusov stepen e ednakva na eden kelvin.
No, na temperaturnata skala, na 0
o
S odgovaraat 273,16 K.
189
Potseti se!
IMENUVAN BROJ
Na sekoja od numeriranite deset
sli ki~ki e postaveno pra{awe.
Dadeni se i odgovorite na sekoe
od pra{awata.
Izbroj gi i zapi{i gi:
- brojot na klupite vo tvojata
u~il ni ca;
- brojot na stol~iwata vo tvojata
u~ilnica.
Izmeri ja dol`inata na tvojot
moliv. Zapi{i go merniot broj i
mernata edinica {to se re zultat
na tvoeto merewe.
Koi se merni edinici za:
a) dol`ina; b) masa?
1
Kolku denari?
1
Kolku centi me tri
ima otse~kata? 2
Kolku ki -
logrami
bra{no?
3
Kolku ovci ima?
4
A V
Kolku e
~asot?
5
Kolku stepeni
e agolot?
6
Kolku voda
sobira
{i{eto?
7
Kolku kru{i
ima?
8
Kolku knigi
ima?
9
Kolku e tem-
peraturata?
10
α α = ?
3 ovci
6 knigi
4 kru{i
46
o
38,5
o
S
2 cm
1 l
2 kg
2 ~asot
10 denari
Merna edinica
Voo~i !
Sekoj odgovor sodr`i meren broj i
merna edinica. Merniot broj so mer -
nata edi nica se odredeni so broewe
ili so merewe.
(so broewe: 4 kru{i, 3 ovci, ...;
so merewe: 2 cm; 2 kg...).
Imenuvan broj
3 cm
Meren broj
Imenuvaniot broj e sostaven od neimenuvan broj i merna edinica zapi{ana do nego.
Imenuvaniot broj {to e zapi{an so eden neimenuvan broj i edna merna edinica u{te se
vika i ednoimen broj.
Zapomni!
Sostavi tabela i vo nea za sekoja sliki~ka
zapi{i go soodvetniot broj.
Zapi{i gi vo tabelata odgovorite spored
pra{awata vo sliki~kite.
AB = ?
A
¯
Zapi{i ednoimen broj {to go poka`uva:
brojot na u~enicite vo tvojata paralelka; brojot na tvoite godini;
kolkava e tvojata visina (vo centimetri).
2
Dadeni se broevite: a) 5 kg, 3 kg, 126 kg; b)3 m, 5 kg, 7 l, 15 kanti. 3
[to imaat zaedni~ko broevite pod a)?
Kakvi se mernite edinici na broevite pod b)?
190
Zapomni!
Imenuvani broevi {to se zapi{ani so isti merni edinici se vikaat istoimeni
broevi. Broevite pod a) se istoimeni . Broevite pod b) ne se istoimeni.
Pokraj nazivot merna edinica se upotrebuvaat nazivite: edinica za merewe ili
skrateno merka.
Koi dva od broevite 2 m, 6 km, 46 m, 23 kg se istoimeni?
[to treba da stoi na mestoto na ∗ vo zapisite 2∗, 3∗ i 17∗ za tie da bidat
istoimeni so brojot 5 km?
4
Dadeni se broevite: 4 l, 6 ml, 9 hl, 116 cl. 5
Zapi{i po 2 imenuvani broja od ist vid vo edinicite za merewe: a) dol`ina; b) masa.
Zapomni!
Dva ili pove}e imenuvani broja {to se iska`ani so merkite za ista veli~ina se vi -
kaat imenuvani broevi od ist vid.
Broevite 4 l, 6 ml, 9 hl i 116 cl se imenuvani broevi od ist vid.
Brojot {to sodr`i dva ili pove}e ednoimeni broevi od ist vid se vika pove}eimen
broj. Edniomenite broevi se vikaat ~lenovi na pove}eimeniot broj.
6
Dol`inata na edna prostorija e 3 m 6 dm, a {irinata 4 m 2 dm 5 cm. 7
[to se meri so merkite na tie broevi?
Dali vo istite merki e iska`an i brojot 6 dal? A dali brojot 8 cm?
So kakvi broevi se zapi{ani dimenziite na prostorijata?
Zapi{i po eden pove}eimen broj vo merkite za: a) dol`ina; b) masa; v) vreme. 8
Zapomni!
Pove}eimeniot broj 6 m
2
3 dm
2
2 cm
2
pretstavi go kako zbir.
Zbirovite: a) 6 kg + 4 dag + 2 g; b) 5 l + 4 dl + 3 cl pretstavi gi kako pove}eimeni
broevi.
9
Mo`e{ da zapi{e{:
4 m + 5 cm = 4 m 5 cm
3 kg + 2 dag + 5 g = 3 kg 2 dag 5 g
Da zapomnam! Pove}eimen broj
pretstavuva zbir na dva ili pove}e
ednoimeni broevi od ist vid.
B

Brojot 2 kg 3 cg 5 mg e pove}eimen; 2 kg; 3 cg i 5 mg se negovi ~lenovi.

191
Treba da znae{!
Da razlikuva{ imenuvan od nei me -
nuvan broj;
da prepoznava{ istoimeni broevi;
koi imenuvani broevi se od ist vid;
da objasni{ koj broj e ednoimen, a
koj pove}eimen.
Proveri se!
Koj od broevite: 4 knigi, 6 cm, 4 , 7 deca
i 8 e imenuvan, a koj neimenuvan?
Koi od broevite 3 kg, 6 dm, 8 g, 5 m i 4 dm
se: a) istoimeni b) od ist vid?
Navedi primer na pove}eimen broj so 3
~lena vo merkite za te~nost.
Zada~i
Zapi{i dva imenuvani i dva neime -
nuvani broja.
1.
I ova e matematika!
Se sretnale dvajca prijateli To{e i
Petar. To{e go pra{al Petar: "Kade si
prijatele, ne te gledam ~esto?# Petar
odgovoril: "^esto odam vo razli~ni
gradovi da gi zapoznaam ubavinite na
Makedonija.# To{e pra{al: "Koi gradovi
gi poseti?# Petar vedna{ mu odgovoril:
"Prvata sabota vo eden mesec bev vo
Berovo, a vtorata sabota vo istiot mesec
po prviot petok bev vo Strumica. Prvata
sabota vo sledniot mesec bev vo Debar, a
vtorata sabota vo istiot mesec po prviot
petok bev vo Ohrid.# "Koj datum be{e vo
Ohrid?#, pra{al To{e. Petar go pogle -
dnal i odgovoril: "Datumot mo`e{ sam
da go odredi{.#
Na koj datum Petar bil vo Ohrid?
Izbroj gi knigite na policata.
Zapi{i go toa kako imenuvan broj.
2.
Zapi{i dva pove}eimeni broja:
- edniot vo merkite za vreme;
- drugiot vo merkite za te~nost.
3.
Zapi{i go vremeto (izra -
zeno vo ~asovi, minuti i
sekundi) {to go poka`uva
~asovnikot.
4.
Zapi{i dva istoimeni broja.
6.
Zapi{i tri pove}eimeni broja koi se
od ist vid.
7.
Dadeni se broevite:
5; 7 m; 12 kg 3 dag; 4 m 2 dm; 8 hl; 4 m;
29,6; 4 kg, 6 m 5 dm; 74; 3 kg; 9 hl; 7; 14 l;
8 m
2
; 5 l; 8; 12; 4; 15 m
2
.
Napravi tabela i zapi{i gi broevite
spored barawata:
8.
Kakov broj zapi{a?
neimenuvani; ednoimeni;
pove}eimeni; istoimeni.
Denarite i denite zapi{i gi kako
po ve}eimen broj.
5.
5
2
1
50
deni den. den. den.
1
2
192
1
Pove}eimeniot broj 4 m 2 dm
7 cm pre tvori go vo ednoimen
broj.
Raboti spored postapkata i
sporedi go re{enieto:
Toa e centimetar (cm)
4 m = 400 cm
2 dm = 20 cm
400 cm + 20 cm + 7 cm
400 cm + 20 cm + 7 cm = 427 cm
Voo~i ja najmalata merna edinica vo brojot.
^lenovite so pogolema merna edinica
pretvori gi vo najma lata merna edinica.
Pretstavi go pove}eimeniot broj vo vid na
zbir od istoimeni broevi (vo cm).
Izvr{i go nazna~enoto sobirawe.
A
PRETVORAWE NA POVE]EIMEN BROJ VO
EDNOIMEN BROJ
Potseti se!
1 m = 10 dm, t.e. 1 m e 10 pati pogolem
od od 1 dm.
Kolku pati e pogolem: a) 1 m od 1cm?
b) 1 kg od 1 g? v) 1 h od 1 min?
Voo~i vtor na~in na pretvorawe na pove}eimen vo ednoimen broj koristej}i gi sled -
nite dve tvrdewa.

Vo merkite za dol`ina, masa i te~nost sekoja merna edinica e 10 pati pomala od
neposredno pogolemata merna edinica.

Vo dekaden broen sistem pozicijata na sekoja cifra e 10 pati pogolema od pozicijata
na prethodnata cifra.

4 m 2 dm 7 7 cm = cm 4 2
Pretvori go vo ednoimen broj brojot 4 dm 5 mm, primenuvaj}i gi dvete prika`ani
postapki.
3
2 Objasni zo{to 5 hg 3g = 5 hg 0 dag 3 g = 503 g.
Da zapomnam! Ovie pove}e ime ni
broevi lesno gi zapi{uvam vo
ednoimen broj.
Gi bri{am pogolemite merni
edinici, a ostanuva najmalata.
Treba da vnimavam dali
treba da stavam 0 i kade.
Ako vo pove}eimeniot broj vo merkite
za dol`ina, masa ili te~nost nedo -
sta suva po red nekoja merna edinica,
na nejzinoto mesto se stava 0.
Voo~i i zapomni!

193
Voo~i deka pove}eimen broj vo merki za vreme ne mo`e{ da go pretvori{ vo ednoimen
spored prika`aniot vtor na~in. Zo{to?
Voo~i go vtoriot (skraten) na~in za pretvorawe na pove}eimen vo ednoimen broj.
Zabele`a! Mo`e{ da gi izbri{e{ mernite edinici, da stavi{ zapirka po merniot
broj na mernata edinica vo koja se bara da go pretvori{ pove}eimeniot broj i na
krajot da ja zapi{e{ taa merna edinica. Ako vo redosledot nedostasuva nekoja merna
edinica, na nejzino mesto se stava nula.
Pretvori go brojot 5 m 3 dm 8 cm vo: a) decimetri; b) metri. 5
Pretvori go brojot 8 l 7 dl 3 ml vo decilitri. 6
Pretvori gi vo ednoimeni broevi vo najmala edinica:
a) 5 god 3 mes. 2 dena; b) 4 mes. 2 sedm. 3 dena 5 ~asa;
v) 2 h 34 min 15 s.
(1 god = 365 dena, 1 mes. = 30 dena).
4
Voo~i gi i zapomni gi postapkite!
a) Vo decimetri:
5 m = 5 ⋅ 10 dm = 50 dm
8 cm = (8 : 10) dm = 0,8 dm
5 m 3 dm 8 cm = 50 dm + 3 dm + 0,8 dm =
= 53,8 dm.
b) Vo metri:
3 dm = (3 : 10) m = 0.3 m
8 cm = (8 : 100) m = 0,08 m
5 m 3 dm 8 cm = 5 m + 0,3 dm + 0,08 m =
= 5,38 m.
B

5 m 3 dm 8 cm = 53,8 dm.

5 m 3 dm 8 cm = 5,38 m.

Da zapomnam! Ako pove}eimen broj pretvoram vo ednoimen broj vo
merna edinica {to ne e najmala, toga{ merniot broj e decimalen.
Pretvori go brojot 4 kg 6 dag 5 g vo kilogrami.
7
Treba da znae{!
Proveri se!
Da pretvori{ pove}eimen broj vo
ednoimen, vo koja bilo merna edinica i
da koristi{ poprakti~ni postapki za
pretvorawe;
deka pri pretvorawe na pove}eimen vo
ednoimen broj, vo najmala merna edini -
ca od pove}eimeniot broj, merniot broj
e priroden broj, a vo drugi slu~ai e
decimalen.
Pretvori gi vo ednoimeni broevi
slednite pove}eimeni broevi:
a) 3 m 2 dm 5 mm (vo mm);
b) 9h 26 min 54 s (vo sekundi; vo
minuti).
Pretvori go brojot 6 kg 5g vo ednoimen
broj vo: a) g; b) dag.
194
Ednoimeniot broj 364 cm
pretvori go vo pove }e -
imen broj.
Raboti spored postap ka -
ta i sporedi go re{e ni -
eto.
9
364 cm = 3 ⋅ 100 cm+ 6 ⋅ 10 cm + 4 cm
3 ⋅ 1 m + 6 ⋅ 1 dm + 4 cm =
= 3 m 6 dm 4 cm
Merniot broj pretstavi go vo razviena
forma taka {to imenuvaniot broj da bide
zbir na istoimeni broevi (vo cm).
Spored razvienata forma na merniot broj
pretvori gi centimetrite vo pogolemi merni
edi nici i toa zapi{i go kako pove}eimen
broj.
Zada~i
Pretvori go vo ednoimen broj (vo
najmalata merka vo brojot) brojot:
a) 5 km 2 dam 5 m; b) 7 hl 8 dal 4 ml;
v) 4 t 6 kg 5 dag; g) 9 dena 8 h 7 min.
1.
Pretvori:
a) 8 m 3 dm 4 cm vo dm;
b) 8 km 9 dam 7 m vo km;
v) 5 t 8 kg 7 hg 5 g vo kg;
g) 9 kg 7 dag 5 g 8 mg vo g;
d) 8 l 5 dl 6 ml vo dl.
4.
Korab e visok 2 km 7 hm 6 dam 4 m.
Kolku metri e visok Korab?
2.
Vremeto me|u dve polni mese~ini
iznesuva 29 dena 12 h 44 min 3 s.
Kolku sekundi ima ovoj period.
3.
Zanimlivo pra{awe
Ako vo 24 ~asot pa|a do`d, dali po 48
~asovi vremeto mo`e da bide son~evo?
PRETVORAWE NA EDNOIMEN BROJ VO POVE]EIMEN BROJ
Potseti se!
Brojot 428 se zapi{uva vo razviena forma
na sledniot na~in:
428 = 400 + 20 + 8 = 4 ⋅ 100 + 2 ⋅ 10 + 8.
Zapi{i gi broevite 764 i 8 053 vo raz vi ena
forma.
A

Voo~i!
364 cm = 3 m 6 dm 4 cm
Poprakti~no!
Voo~i!
5 427 mm = 5 m 4 dm 2 cm 7 mm
5 427 mm = 5 4 2 7
Me|u cifrite od brojot treba da se os tavat prazni
mesta;
do cifrata na pozicijata edinici treba da se za -
pi{e najmalata merka (toa e mm);
do cifrata na desetki treba da se za pi{e 10 pati
pogo lemata merka (toa e cm) itn.
Seto ova e to ~no
samo za imenuva ni
bro evi vo mer kite
za dol`ina, masa
i te~nost.
195
Pretvori go vo pove}eimen broj, brojot: a) 5034 g; b) 2014 dl; v) 60308 mm. 2
B
Pretvori go brojot 4837154 s vo pove}eimen broj. 3
4837154 s : 60 = 80619 min i ostatok 14 s
80619 min : 60 = 1343 h i ostatok 39 min
1343 h : 24 = 55 dena i ostatok 23 h
Ako brojot na sekundite go podeli{ so 60,
}e dobie{ minuti i ostatok vo sekundi.
Ako brojot na minutite go podeli{ so 60,
}e dobie{ ~asovi i ostatok vo minuti.
Ako ~asovite gi podeli{ so 24, toga{ {to
e koli~nikot, a {to ostatokot?
Voo~i ja postapkata i sporedi go re{enieto:
4837154 s = 55 d 23 h 39 min 14 s.
Voo~i!
Voo~iv deka: ^lenovi na baraniot
pove}eimen broj se: posledniot
koli~nik (55 d) i trite ostatoci
(23 h, 39 min i 14 s)
Pretvori go vo metri brojot 8,2 cm.
Voo~i gi postapkite i sporedi go re{enieto.
I na~in
8,2 cm = (8,2 : 100) m; 8,2 cm = 0,082 m.
II na~in
Vnesi go brojot vo tabela so merni edinici.
km hm dam m dm cm mm
0 0 0 0 0 8 2
km hm dam m dm cm mm
0 0 0 6 3 8 4
Zapirkata stavi ja zad mernata edinica vo koja
pretvorame (m). Zna~i, 8,2 cm = 0,082 m.
Pretvori go brojot 6,384 m vo pove}eimen broj.
Sostavi tabela so merni edinici i vo nea vnesi go
brojot. Pro~itaj go brojot.
Pretvori gi ednoimenite broevi: 324 min; 4526 dena; 6462 g; i 4142 l vo pove}eime ni
broevi.
,
Od tabelata se ~ita: 6,384 m = 6 m 3 dm 8 cm 4 mm.
, ,
4
5
6
7

kg hg dag g dg cg mg
0 9 7 5 3 0 2
Brojot {to e vo tabelata pretstavi go:
a) kako pove }eimen broj; b) vo dg; v) vo kg.
196
Treba da znae{!
Da pretvori{ ednoimen broj vo pove -
}eimen broj i da koristi{ poprakti~ni
postapki za pretvorawe.
Pretvori go vo poeve}eimen broj brojot:
a) 6 475 mm; b) 3 604 ml; v) 24 300 s.
Proveri se!
Zada~i
Ednoimeniot broj pretvori go vo
pove}eimen:
a) 3 402 mm; b) 4 007 cm;
v) 47 063 dg; g) 47 632 mg;
d) 1 035 ml; |) 35 007 dl.
1.
Ednoimeniot broj vnesi go vo tabela,
a potoa zapi{i go vo pove}eimen broj:
a) 387,25 m; b) 30,02 dam;
v) 320,05 g; g) 401,53 dl.
2.
Pretvori go brojot vo pove}eimen
broj bez da koristi{ tabela:
a) 22,05 m; b) 5 302,67 g;
v) 43,15 l; g) 0,237 kg.
3.
Mese~inata ja obikoluva Zemjata za
2 551 443 sekundi. Pretvori go ovoj
broj vo pove}eimen (vo: denovi,
~asovi, minuti i sekundi).
4.
OPERACII SO IMENUVANI BROEVI
Potseti se!
Nabroj gi merkite za dol`ina, masa, te~ -
nost, vreme i temperatura. Koja e osnov na -
ta merna edinica za sekoja od merkite?
Zapi{i:
a) 8 m 4 dm 3 mm vo milimetri;
b) 7 kg 5 dag 4 g vo gramovi;
v) 7 dal 7 l 5 dl vo decilitri;
g) 3 d 2 h 8 min vo minuti.
Zapi{i go brojot vo pove}eimen broj:
a) 3 507 g; b) 7 402 dl; v) 4 005 m; g) 5 032 min.
Edna letva ima
2 m 7 dm 4 cm, a druga
3 m 2 cm.
Kolkava e vkupnata
dol`ina na let vite?
Potrebno e da se
presmeta zbirot od dol -
`inite na dvete letvi.
Toa mo`e da se napravi
na dva na~ina.
Voo~i ja postapkata i
sporedi go re{enieto.
1
A
2 m 7 dm 4 cm
3 m 0 dm 2 cm
2 m 7 dm 4 cm
+ 3 m 0 dm 2 cm
5 m 7 dm 6 cm
Zapi{i gi pove}eimenite broevi taka {to istoimenite
~lenovi da bidat eden pod drug
Presmetaj go zbirot na sekoj par istoimeni
~lenovi.
I.

197
+ Voo~i!
2 m 7 dm 4 cm 5 m 7 dm 6 cm + = 3 m 2 cm
+
Zbirot na pove}eimenite broevi go odrediv taka {to sobrav centi -
metri so centimetri, decimetri so decimetri i metri so metri.
Voo~i go zbi rot na
broevite 5 dm 9 cm
i 3 dm 4 cm.
5 dm 9 cm
+ 3 dm 4 cm
8 dm 1 3 cm = 9 dm 3 cm
Ako nekoj ~len vo zbirot so dr`i
pogolema merna edi nica, toga{
taa se dodava na ~lenot pred nego.
II. Raboti spored barawata i voo~i drug na~in na re{avawe:
2 m 7 dm 4 cm = 274 cm
3 m 2 cm = 302 cm
274 cm +302 cm= 576 cm
576 cm = 5 m 7 dm 6 cm
Odredi go zbirot na dobienite ednoimeni broevi.
Dobieniot ednoimen broj pretvori go vo pove}eimen
broj.
2 m 7 dm 4 cm + 3 m 2 cm = 274 cm + 302 cm = 576 cm = 5 m 7 dm 6 cm
Voo~i
Pretvori gi pove}eimenite broevi vo ednoimeni bro evi
vo najmalata merna edinica taka {to tie da bidat
istoimeni.

7 dm 4 cm
- 2 dm 6 cm
4 dm 8 cm
Zabele`a deka:
4 cm e pomalo od 6 cm;
od 7 dm odzede 1 dm;
1 dm = 10 cm;
10 cm + 4 cm = 14 cm;
14 cm - 6 cm = 8 cm;
6 dm - 2 dm = 4 dm.
Voo~i ja razlikata na
bro evite
7 dm 4 cm i 2 dm 6 cm.
Presmetaj: 4 m 5 dm 3 mm + 7 m 9 cm 8 mm - 3 m 3 dm 2 mm.
Raboti spored slednite upatstva:
2
Presmetaj go zbirot na broevite 4 m 5 dm 3 mm i 7 m 9 cm 8 mm.
Od presmetaniot zbir odzemi go brojot 3 m 3 dm 2 mm.
10 cm
6 dm

3
Presmetaj 2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3. Mo`e da se presmeta na dva na~ina:
Sekoj ~len na pove}eimeniot broj pomno`i go so 3.
Ako pri mno`eweto dobie{ broj {to sodr`i pogolema merna edinica, nea
dodaj ja na soodvetnata pogolema mer na edinica.
I.
B
198
2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3 = 6 m 12 cm 9 mm = 6 m 1 dm 2 cm 9 mm

2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3 = 2043 mm ⋅ 3 = 6129 mm = 6 m 1 dm 2 cm 9 mm.
Presmetaj 12 km 9 dam 6 m : 3.
Mo`e da se presmeta na dva na~ina:
4
5 Presmetaj: 4 m 5 dm 3 mm - 9 dm 6 cm : 3.
Sekoj ~len vo pove}eimeniot broj podeli go so 3;
I.
12 km 9 dam 6 m : 3 = 4 km 3 dam 2 m
Pove}eimeniot broj pretvori go vo ednoimen broj;
presmetaj go koli~nikot na ednoimeniot broj i brojot 3;
dobieniot koli~nik pretvori go vo pove}eimen broj.
II.
Pove}eimeniot broj pretvori go vo ednoimen broj (vo mm);
dobieniot ednoimen broj pomno`i go so 3;
II.
dobieniot proizvod pretvori go vo pove}eimen broj.
Voo~i drug na~in na re{avawe.
Vaka e poprakti~no:
12 km 9 dam 6 m : 3 = 12096 m : 3 = 4032 m = 4 km 3 dam 2 m.

6
Presmetaj: 5 kg 7 dag 8 g + 9 hg 8 dag 4 g.
Zbirot mo`e{ da go presmeta{ na dva na~ina. Postapi spored barawata:
Zapi{i gi pove}eimenite broevi eden
pod drug, taka {to istoimeni te broevi
da bidat na ista verti kalna prava.
Izvr{i go sobiraweto na istoime ni te
broevi.
Ako vo zbirot ima pogolema merna
edinica nea dodaj ja na soodvetnata
pogolema merna edinica.
I. na~in
Pretvori gi pove}eimenite broevi vo
ednoimeni broevi vo nejmalata merna
edinica (vo gramovi).
Izvr{i go sobiraweto.
Presmetaniot zbir pretvori go vo
pove}eimen broj.
II. na~in
Zbir ili razlika na pove}eimeni broevi od merkite za masa i od merkite za te~nost
se odreduva na ist na~in kako {to se odreduvaat i za pove}eimenite broevi od
merkite za dol`ina. Na ist na~in se mno`i, odnosno deli, pove}eimen broj od tie
merki so imenuvan broj.
V

199

Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto:
5 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl = 6 dal 5 l 9 dl 5 ml.
Voo~i deka, za da gi sobere{ dvata pove}eimeni broevi spored vtoriot na~in,
potrebno e dvata pove}eimeni broevi da gi pretvori{ vo ednoimeni so ista merna
edinica.
5 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl = 5 505 ml + 60 400 ml = 65 905 ml = 6 dal 5 l 9 dl 5 ml.
5 t 642 kg 8 dag ⋅ 4 = 564 208 dag ⋅ 4.
Izvr{i go mno`eweto i dobieniot ednoimen broj zapi{i go vo pove}eimen.

Presmetaj: 4 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl. 7
Odredi ja vrednosta na izrazot: a) 24 kg - 6 dag 3 g + 9 kg 8 hg 5 dag;
b) 7 kl 5 dal 6 l 9 dl - 7 hl 8 l 5 dl + 6 kl 4 dal 4 dl.
8
9
Brojot 5 t 642 kg 8 dag zgolemi go 4 pati.
Presmetaj: a) 2 kg 2 hg 5 dag 4 g : 49; b) 32 l 5 cl ⋅ 5 + 6 dal 2 l 6 dl 5 cl : 35.
10
11
12
13
Mimoza se rodila koga Kire imal 6 g 3 mes 8 dena. Sega Mimoza ima
10 g. 11 mes. 24 dena. Kolku godini ima Kire?
G
Presmetaj: 5 g. 6 mes.12 dena ⋅ 3 - 3 g. 5 mes. 6 dena : 9.
Postapi spored barawata:
Simo prestojuval vo stranstvo 8 g. 7 mes., a negoviot sin Zoran 5 pati pokuso vreme.
Kolku vreme Zoran prestojuval vo stranstvo?
Odredi go zbirot na pove}eimenite broevi.
Pogolemite merni edinici dodaj gi na
soodvetnata povisoka merna edinica.
Za da ja odredi{ starosta na Kire, treba da postapi{ na sledniot na~in.
6 g. 3 mes. 8 dena
+ 10 g. 11 mes. 24 dena
16 g. 14 mes. 32 dena
1 g. 2 mes. 1 mes. 2 dena
17 g. 3 mes. 2 dena
5 g. 6 mes. 12 dena = 2017 dena
3 g. 5 mes. 6 dena = 1251 den
2017 dena ⋅ 3 - 1251 den : 9 =
= 6051 den - 139 dena = 5912 dena
5912 dena : 365 = 16 g. i ostatok 72 dena
5912 dena = 16 g. 2 mes. 12 dena
Pretvori gi pove}eimenite broevi vo
ednoimeni (vo denovi).
Izvr{i gi nazna~enite operacii so
dobienite ednoimeni broevi.
Dobieniot rezultat pretvori go vo
pove}eimen broj.
200
Treba da znae{!
Proveri se!
Da presmeta{ zbir i razlika na pove -
}eimeni broevi od merkite za dol `i -
na, masa te~nost i vreme;
Presmetaj:
7 m 2 cm 5 mm + 4 m 3 dm 2 cm -
- 6 dm 8 cm 7 mm;
7 t 5 kg 8 g + 435 kg 9 g - 2 t 125 kg;
7 hl 7 l 4 ml + 5 dal 3 l 6 cl;
13 g. 6 mes. 7 den. - 10 g. 8 mes. 20 den.
Presmetaj:
5 m 3 dm 2 cm ⋅ 7; 9 m 6 cm 3 mm : 3;
2 t 3 kg 4 dag : 9 + 654 kg 3 dag ⋅ 2;
4 l 3 cl 2 ml ⋅ 5 - 2 l 5 cl 2 ml : 9;
6 g. 9 mes. + 15g. 8 mes. 9den. : 9.
sobiraweto i odzemaweto na pove}e -
imenite broevi da go izveduva{ na dva
na~ini: sobirawe, odnosno odzemawe,
na istoimenite ~lenovi ili so pre -
tvorawe na pove}eimenite broevi vo
ednoimen;
da presmeta{ proizvod, odnosno koli -
~nik na pove}eimen broj so neimenuvan
broj na dva na~ina: so mno`ewe, odno -
sno delewe na ~lenovite na pove}e i -
meniot broj so neimenuvaniot, ili so
pretvorawe na pove}eimeniot broj vo
ednoimen.
Zada~i
Presmetaj:
a) 2 m 8 dm + 6 dm 4 cm + 5 cm 9 mm;
b) 4 km 3 dam 5 m - 8 dam 6 m;
v) 9 m - 6 m 3 dm 5 cm + 4 dm 3 cm.
1.
2.
Presmetaj:
a) M ⋅ 4, ako M = 6 m 7 dm 3 mm;
b) P : 2, ako P = 8 dm 6 cm 4 mm;
v) 9 m 7 cm 2 mm : 8;
g) (246 cm - 2 dm 2 cm) : 8.
Presmetaj: A + B - C ako:
a) A = 3 t 3 kg; B = 305 dag
C = 205 kg 6 dag.
b) A = 3 l 2 cl; B = 2 dal 2 dl
C = 1 l 2 dl 3 ml.
3.
Ako e M = 6 l 3 cl, kolku e:
a) M ⋅ 4; b) M - 2 ml; v) M : 9.
4.
Pretprijatieto dobilo 8 sandaci
stoka. Sekoj sandak ima 1 t 136 kg.
Odredi ja masata na nabavenata stoka.
5.
Vo prodavnicata e doneseno 6 hl 3 dal
5 l sok koj }e se prodava po 45 denari
za 1 l, i 154 kg jabolka po 30 denari
za 1 kg. Kol ku denari ~inat sokot i
jabolkata zaedno?
6.
Presmetaj:
7.
12 kg 42 g : 9; 5 l 7 dl 4 cl : 7;
12 t 632 kg : 8.
Doma}inkata potro{ila 13 kg 4 hg
4 dag bra{no za 6 dena.
8.
Kolku bra{no prose~no tro{ela
dnevno?
Kolku bra{no potro{ila prvite 5
dena?
Vozot, spored vozniot red stignuva
vo 18 h 45 min.
Ako docni 1 h 42 min, vo kolku ~asot
}e stigne?
9.
201
MERKI ZA PLO[TINA
Potseti se!
Odredi ja plo{tinata na pra -
voagolnikot, spored dade nite
dimenzii.
1
Odredi ja plo{tinata na figurata
na crte`ot.
Vo koja merna edinica ja presmeta
plo{tinata na figurata?
Plo{tinata na Ohridskoto Ezero e 349 km
2
.
2
3 cm
5 cm
Vo koja merna edinica ja
izrazi plo{tinata na pravo -
agolnikot?
So koja merka e iska`ana plo {ti nata na
Ohridskoto Ezero?
Nabroj i drugi merki za plo{tina.
2 cm
1 cm
2 cm
1 cm
A
Osnovna merna edinica za plo{tina e kvadraten metar (m
2
).
Kvadraten metar e plo{tinata na kvadrat so strana 1 m.
Zapomni
Pogolemi i pomali merni edinici od kvadraten metar se navedeni vo slednava tabela.
Pogolemi merni
edi ni ci od kvadra -
ten metar se:
kvadraten dekametar
(dam
2
)
kvadraten hektometar
(hm
2
)
kvadraten kilometar
(km
2
)
1 dam
2
1 hm
2
1 km
2
1 dm
2
⋅ 10000
⋅ 100
⋅1000000
:10000
:100
:1000000 1 mm
2
1 cm
2
1 m
2
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u kvadraten metar
i drugite merki za plo{tina.
1 km
2
= 100 ha = 10 000 a = 1 000 000 m
2
1 ha = 100 a = 10 000 m
2
1 a = 100 m
2
1 m
2
= 100 dm
2
= 10 000 cm
2
= 1 000 000 mm
2
1 dm
2
= 100 cm
2
= 10 000 mm
2
1 cm
2
= 100 mm
2
Za merkite hm
2
i dam
2
se upotrebuvaat imiwata hektar (ha) i ar (a), t.e.
1 ha = 1 hm
2
i 1 a = 1 dam
2
.
Pomali merni edi -
ni ci od kvadraten
metar se:
kvadraten decimetar
(dm
2
)
kvadraten centimetar
(cm
2
)
kvadraten milimetar
(mm
2
)
202
1 mm
2
2 3 4 5 6 7 8 9
9
8
7
6
5
4
3
2
1
10
1
1 dm
2
Konstruiraj kvadraten decimetar, podeli go na
kvadratni centi me tri i oboj go kako na crte`ov.
3
Koj meren broj treba da stoi na mestoto na ∗ za da bide to~no:
1 m
2
= ∗ dm
2
1 dm
2
= ∗ cm
2
1 m
2
= ∗ cm
2
1 dm
2
= ∗ mm
2
1 m
2
= ∗ mm
2
1 cm
2
= ∗ mm
2
4
Kolku cm
2
ima vo 1 dm
2
?
Koja plo{tina e pogolema: 1 m
2
ili 100 dm
2
?
Da zapomnam! Sekoja merka za plo{tina e 100 pa ti
pomala od merkata {to e neposredno po golema od nea.
1 cm
2
Proveri se!
Kolku a) kvadrtani decimetri;
b) kvadrtani centimetri ima vo 5 m
2
?
Kolku a) kvadrtani hektometri (hm
2
);
b) kvadrtani dekametri (dam
2
);
v) kvadrtani metri (m
2
) ima vo 3 km
2
?
Kolku km
2
ima vo 200 ha?
Treba da znae{!
Koja e osnovnata merna edinica za
plo{tina;
da gi nabroi{ pogolemite i pomalite
merki za plo{tina od kvadraten metar;
koi se vrskite me|u mernite edinici za
plo{tina.
Zada~i
1.
Kolku a) kvadratni centimetri;
b) kvadratni milimetri ima vo
7 dm
2
?
3.
Se prodava edna niva od 2 ha.
Sopstvenikot ja prodal taka {to za
sekoj m
2
dobil po 240 denari. Kolku
vkupno dobil za nivata?
4.
Dol`inata na edna pravoagolna soba
e 8 m, a {irinata e 6 m. Sobata treba
da se poplo~i so kvadratni plo~ki od
po 100 cm
2
. Kolku takvi plo~ki se
potrebni za poplo~uvawe na sobata?
2.
U~ili{niot dvor so forma na
pravoagolnik ima dol`ina 65 m i
{irina 45 m.
Kolku a) kvadratni metri; b) ari ima
toj dvor?
203
MERKI ZA VOLUMEN
Potseti se!
Kvadratot K na crte`ot se sodr`i to~no
8 pati vo pravoagolnikot P.
Kolku e merniot broj na pravoagolnikot
P vo odnos na kvadratot K?
Tuka kvadratot K e zemen za „edini~en
kvadrat”, t.e. kako merka za merewe na
pravoagolnikot P.
[to pretstavuvaat 8-te kvadrati K za
pravoagolnikot P?
Koi merki za plo{tina znae{?
Utvrdi so broewe, od kolku ta k -
vi kocki e sostaven kvadarot T
(t.e. kolku pati kockata Y se so -
dr`i vo kvadarot T).
K P
1 Na crte`ot e pretstavena ko c -
ka Y i kvadar T. Kvadarot T e
sostaven od kocki, ednakvi so
kockata Y.
Voo~i!
Kvadarot T zafa}a to~no 6 kocki, edna k -
vi so kockata Y, zatoa velime de ka:
merniot broj na kvadarot T vo odnos na
kockata Y e 6, ili: volumenot na kva da -
rot T e 6 vo odnos na kockata Y.
Kockata Y e zemena za „edini~na kocka”, t.e. kako merka za sporeduvawe na zafat ni -
nata na kvadarot T so zafatninata na kockata Y.
Y
T
Da zapomnam! Za da iz meram volumen na nekoj kvadar, tre ba da izbrojam
kolku edi ni ~ ni kocki mo`am da slo `am vo toj kvadar.
A
Zapomni!
Kockata {to ja izbravme za merewe na kvadarot se vika edini~na kocka. Merniot
broj na toj kvadar vo odnos na edini~nata kocka se vika volumen (ili zafatnina)
na kvadarot.
Osnovna edinica za merewe volumen e kuben metar. Zapi{uvame: 1 m
3
, ~itame: eden
kuben metar. Kuben metar e volumen {to go zafa}a kocka so rab 1 m.
Se upotrebuvaat i pomali edi nici od kuben metar. Voo~i ja tabelata.
Pomali merni edinici
od kuben metar:
kuben decimetar (dm
3
)
kuben centimetar (cm
3
)
kuben milimetar (mm
3
)
1 dm
3
1 cm
3
1 mm
3
: 1000000000
: 1000000
: 1 000
1 m
3
204
Da zapomnam! Edna mer ka za volumen e 1 000 pati pogolema od
nepo sredno poma lata merka.
Vo pregledot e daden odnosot me|u mernite edinici za volumen.
1 m
3
= 1 000 dm
3
1 dm
3
= 1 000 cm
3
= 1 000 000 cm
3
= 1 000 000 mm
3
= 1 000 000 000 mm
3
1 cm
3
= 1 000 mm
3
2
Objasni zo{to 1 dm
3
ima 1 000 cm
3
.
Voo~i go crte`ot i raboti spored postapkata.
Kolku kocki so volumen 1 cm
3
mo`e{ da naredi{ edna do druga po rabot na kocka so
volumen 1 dm
3
?
Kolku takvi redovi ti se potrebni za da ja pokrie{ osnovata na kockata od 1 dm
3
?
Kolku takvi sloevi ti se potrebni za da ja ispolni{ kockata od 1 dm
3
?
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1
0
9
8
7
6
5
4
3
2
1
205
Voo~i!
Po rabot mo`e{ da naredi{ 10 kocki so volumen 1 cm
3
;
ti trebaat 10 redovi po 10 cm
3
; t.e. 100 cm
3
;
ti trebaat 10 sloevi po 100 cm
3
, t.e. 1000 cm
3
.

1

c
m3
3
So broewe utvrdi od kolku kocki so volumen 1 cm
3
e
sostavena ovaa figura (kvadar).
Od 12 kocki so volumen 1 cm
3
sostavi kvadar. Toa mo`e{ da
go napravi{ na u{te 3 na~ini pokraj prika`aniot. Obidi se!
Proveri se!
Kolku pati mernata edinica 1 m
3
e
pogolema od 1 cm
3
?
Kolku pati mernata edinica za volumen
e pogolema od neposredno pomalata
merna edinica?
Kolku a) dm
3
; b) cm
3
ima vo 5 m
3
?
Treba da znae{!
Koja e osnovnata merna edinica za
volumen;
da gi nabroi{ pogolemite i pomalite
merki za volumen od eden kuben metar;
koi se vrskite me|u mernite edinici za
volumen.
Zada~i
1.
Nabroj gi mernite edinici za volumen
{to se pomali od m
3
.
2.
Kolku dm
3
ima vo 4 m
3
?
3.
Kolku m
3
ima vo:
a) 7 000 dm
3
; b) 500 dm
3
;
v) 200 000 cm
3
?
4.
27 650 mm
3
zapi{i gi vo cm
3
.
Problemi!
Ima{ dva sada od 3 l i 5 l.
So pomo{ na ovie sadovi izmeri 4 l
voda.
3 l
5 l
206
VOLUMEN NA KVADAR I KOCKA
Potseti se!
So broewe na kockite od koi e so -
staven kvadarot, odredi go negoviot
volumen.
Kvadarot 1 e sostaven od 12 kocki
so volumen 1 cm
3
.
Spored toa kvadarot 1 ima volumen
V
1
= 12 cm
3
.
Odredi gi volumenite na kvadarot 2
i kvadarot 3 .
1 cm
3
1
2
3
Voo~i gi na gornata plo~a „ze lenata”,
„`oltata” i „sinata” pra~ka.
Po kolku edini~ni kocki, t.e. po kolku
kubni centimetri ima sekoja?
Voo~i deka i vo dolnata („cr venata”)
plo~a ima isto tolku edini~ni kocki,
t.e. isto tolku kubni centimetri.
Kolku vkupno edini~ni kocki, t.e. ku bni
centimetri ima vo kvadarot?
1 Presmetaj go volumenot na kva -
darot od crte`ot, ako dol`i -
nite na ne govite rabovi se 3 cm,
4 cm i 2 cm.
1 cm
1 cm
1 cm
2 Odredi go volumenot na kvadar so dimenzii:
a) 5 cm, 6 cm i 10 cm; b) 16 cm, 2 dm i 5 dm; v) a cm, b cm i c cm.
3 U~ilnicata ima forma na kvadar so dol`ina 11 m, {irina 7 m i visina 3 m. Kolku
kubni metri prostor ima u~ilnicata?
Voo~i i zapomni!
Vo kvadarot ima (3 ⋅ 4) ⋅ 2 edini~ni kocki, t.e. (3 ⋅ 4) ⋅ 2 kubni centimetri.
Volumenot na kvadarot e 24 edini~ni kocki, odnosno 24 cm
3
.
Zapi{uvame: V = 24 cm
3
kade {to V e oznaka za volumen, a 24 e meren broj na volumenot. Sigurno voo~i deka toj
e ednakov na proizvodot od mernite broevi na tri sosedni raba na ovoj kvadar; tie se
vikaat dol`ina, {irina i visina (ili kuso dimenzii) na kvadarot.
A
207
Potseti se!
Zapomni!
Volumenot V na kvadar so dol`ina na rabovite a, b i c se
presmetuva po formulata V = a ⋅ b ⋅ c.
a
b
c
4 Rabovite na eden kvadar se: a = 6 dm, b = 8 dm i c = 9 dm. So pomo{ na formulata
presmetaj go volumenot na kvadarot.
Voo~i gi rabovite na
figurata. Kakvi se me|u
sebe?
Figurata na crte`ot e
formirana od ednakvi
kocki so rab 1 cm.
Dali ovaa figura mo`e da se imenuva
kako kvadar so ednakvi dimenzii?
Kako e to~no imeto na ovaa figura?
So broewe utvrdi od kolku kocki e
sostavena taa.
5 Presmetaj go volumenot na
kocka so rab 5 cm.
Kakvi se rabovite na kockata me|u sebe?
Voo~i deka kockata e kvadar na kogo
rabovite mu se ednakvi a = b = c.
Iskoristi ja formulata za volumen na
kvadar i so pomo{ na nea presmetaj
volu men na kocka.
V = a ⋅ a ⋅ a ili V = a
3
a
3
se ~ita “a na treti” ili “a na kub”.
Zapomni!
Volumenot V na kocka so dol`ina na rabot a se presmetuva po formu -
lata V = a
3
. a
a
a
Voo~iv deka volumen na kvadar }e presmetam, ako gi pomno`am
nego vite dimenzii.
6 Presmetaj go volumenot na kocka {to ima rab:
a) 6 cm; b) 30 cm vo dm
3
; v) 24 dm vo m
3
.
Upatstvo: b) a = 30 cm = 3 dm; V = 3
3
dm
3
, odnosno
V = 27 dm
3
.
7 [to ima pogolem volumen - kocka so rab 14 cm ili kvadar so rabovi 13 cm, 14 cm i
15 cm?
1 dm
3
B
208
1 dm
3
1 l
Zapomni!
Osnovnata merka za te~nost se vika
litar, t.e. litar e drugo ime za kuben
decimetar.
V
Potseti se!
Kako se vika osnovnata merka za
te~nost?
Dali kutija vo forma na kocka so
rab 1 dm sobira 1 l mineralna voda?
Proveri go ova doma, ako ima{
mo`nost.
Kolku e volumenot na kvadar so rabovi
2 m, 3 m i 10 m?
Kolku e volumenot na kocka so rab 7 cm?
Kolku litri sobira kutija vo forma na
kocka so rab 3 dm?
Treba da znae{!
Kako se presmetuva volumen na kvadar;
da presmeta{ volumen na kvadar ako se
zadadeni negovite dimenzii;
deka kockata e kvadar ~ii{to rabovi
se ednakvi me|u sebe;
da presmeta{ volumen na kocka ako e
zadaden eden nejzin rab.
Zada~i
Edniot rab na kvadar e 8 cm, a drugite
dva se ednakvi i pomali od prviot za
3 cm. Kolkav e volumenot na kvada rot?
1.
Najdi kutija za ~evli, izmeri {to e
potrebno i presmetaj go nejziniot
volumen.
2.
8 a) Kolku kubni decimetri ima vo 12 l? b) Kolku litri ima vo 60 dm
3
?
Volumenot na edna prostorija vo for -
ma na kvadar e 108 m
3
. Dol`inata e 9
m, a {irinata e 3 m. Kolku metri e
visinata na prostorijata?
3.
Edna kocka ima plo{tina 24 cm
2
. Kolku
e nejziniot volumen?
4.
Greda od ela ima dol`ina 7 m. Na kra -
evite ima forma na kvadrat so rab 30
cm. Kolku kubni metri ima gredata?
5.
Edna kocka ima volumen 8 dm
3
. Pre -
smetaj ja plo{tinata na kockata.
6.
Akvarium so dol`ina 70 cm, {irina
40 cm i visina 35 cm, napolnet e so
voda do 30 cm visina.
Kolku litri voda ima vo akvariumot?
7.
Proveri se!
209
Istra`i sam!
Mesec Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri
Potro{uva~ka
na voda vo m
3
29 24 23 25 27 28 31
Edno semejstvo izvr{ilo proverka na tro{ocite za voda vo prvite 9 meseci vo go-
dinata. Vo tabelata e dadena potro{uva~kata na voda za sekoj mesec vo m
3
.
1
27 27
Presmetaj:
Kolku kubni metri voda potro{ilo semejstvoto za 9 meseci?
Najdi aritmeti~ka sredina na potro{enata voda za devette meseci. Kolku kubni metri
voda, prose~no, tro{i semejstvoto sekoj mesec?
Napravi tabela na podatoci za potro{eni pari~ni sredstva na semejstvoto za sekoj
mesec. Cenata na vodata e 29,5 denari za m
3
.
Najdi aritmeti~ka sredina na pari~nite sredstva, {to gi tro{i semejstvoto sekoj
mesec?
Sostavi stolbest dijagram za potro{uva~kata na voda (vo m
3
), vo tekot na devette
meseci.
Pretstavi ja na nego aritmeti~kata sredina.
Odredi od dijagramot vo koi meseci potro{uva~kata e povisoka od aritmeti~kata
sredina.
Presmetaj ja aritmeti~kata sredina (sredna vrednost) na uspehot po matematika
vo tvojata paralelka.
Presmetaj go tvojot sreden uspeh na krajot na u~ebnata godina.
2
[to treba da stoi na mestoto na ∗,
za da bide to~no?
a) 6 m = 60 ∗; b) ∗ km = 1 200 cm;
v) ∗ l = 3 000 ml; g) 2 dl = 200 ∗.
U^E[E ZA MEREWE.
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE
1.
[to treba da stoi na mestoto na ∗,
za da bide to~no?
a) 4 kg = 400 ∗; b) ∗ s = 6 min;
v) 2 h = ∗ min; g) 5
O
C = ∗ K.
3.
Zapi{i imenuvan broj {to e od ist
vid so dadeniot broj, a da ne e
istoimen so nego:
a) 4 kg; b) 7 km; v) 36 min.
5.
a) Pretvori 6 h 12s vo minuti.
b) Pretvori 7 dal 3 l 5 cl vo deci -
litri.
v) Pretvori 4 km 7 m 14 dm vo dekametri.
g) Pretvori 6 dag 12 g vo gramovi.
7.
Pretvori go pove}eimeniot broj vo
ednoimen, vo najmalata zapi{ana
merna edinica.
a) 2 t 40 kg 14 dag; b) 4 km 7 dam 14 dm;
v) 9 dal 8 l 5 dl; g) 2 h 17 min 14 s.
6.
Kolku pati e pogolemo:
a) 4 km od 400 m;
b) 6 t od 300 kg;
v) 2 l od 200 ml?
8.
Pretvori:
a) 1 m 5 dm 3cm vo centimetri;
b) 3 l 3 cl vo decilitri;
v) 2 kg 3 hg 4 mg vo dekagrami;
g) 6 h vo denovi.
9.
Pretvori go vo pove}eimen broj
brojot:
a) 3 126 cm; b) 12 488 hg; v) 231 dal.
10.
Izvr{i gi operaciite:
a) 6 t 23 kg 2 dag + 247 kg - 7hg - 3 g;
b) 12 488 hg - 12 kg;
v) 12 km - 6 dam 9 cm;
g) 2 l + 6 dl - 8 cl 7 ml.
11.
Brojot:
a) 6 t 228 kg namali go 9 pati;
b) 2 km 8 dm zgolemi go 5 pati.
12.
Zapi{i tri merki za plo{tina po -
golemi od 1 cm
2
.
13.
Kolku pati 2 m
2
e pogolemo od 4 cm
2
?
Objasni go odgovorot .
14.
Zapi{i tri merki za volumen pomali
od 1 m
3
.
15.
Edna prostorija ima dimenzii 4 m;
5 m; 3,5 m. Odredi go volumenot na
taa prostorija.
16.
Edna kocka ima volumen 27 cm
3
.
Odredi ja plo{tinata na edna strana
od kockata.
17.
Pretvori 6 dal vo dl. 2.
Pretvori 2 m 5 cm vo decimetri. 4.
210
211
ODGOVORI I RE[ENIJA
NA
TEMA 1.
PRIRODNI BROEVI
A: e, p; V: buka; A = {e, p};
V = {x | x e bukva od zborot buka};
b, u, k ∈ V; e ∉ V.
1.
3.
1
A
3
5
6
8
9
7
B
4 2
1.
163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170,
171, 172, 173, 174; zapi{ani se so
cif rite 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, i 0;
A = { 164, 166, 168, 170, 172, 174}.
2.
4.
3.
70, 80, 90, 110, 130, 150; so strelka e po -
so~en brojot 35 (trieset i pet) i brojot 59
(pedeset i devet).
S = { 1, 3, 5, 7, ...}; 1 e najmal vo S; S ne ma
najgolem element; S ima besko ne~no mnogu
elementi.
2.
1.
2.
3.
D = {1, 3, 5, 7, 9}; N = {x | x e paren broj
pomal od 11}; D i N se ekvivalentni,
za{to imaat ednakov broj: δD = 5 i
δN = 5.
(2, a), (2, b), (2, c), (5, a), (5, b), (5, c).
2.
M
N
C
a
D
S
y
U
P
K
To~no e deka y ∈ P, za{to K e podmno`estvo
od R, pa sekoj element od K (me|u niv i y)
mu pripa|a na mno`estvoto R.
4. ∅, {a}, {b}, {c}, {a, b}, {a, c}, {b, c}, {a, b, c}.
0 2 4 6 8 10 14 16 20
1.
a) 2; b) 8; v) 7 i 3.
3.
S = { 0, 1, 2}; P = {m}; S
2
= {(0, 0), (0, 1), (0, 2),
(1, 0), (1, 1), (1, 2), (2, 0), (2, 1), (2, 2)}.
4.
A × B = {(Jovan, pee), (Jovan, spie),
(Jovan, u~i), (Biljana, pee), (Biljana, spie),
(Biljana, u~i), (Dragan, pee), (Dragan, spie),
(Dragan, u~i)}.
1. δL = 5; δS = 0; δK = 0; δM = 0
(M - mno`e stvoto tvoi drugari {to
bile na Mars).
2. δA = 5; δB = 4. 3. δA = 98; δB = 17.
Problem. Mno`estvata od prvite tri pra {awa
se kone~ni, a mno`estvoto od ~etvrtoto
pra{awe ne e kone~no.
Problem. Kupuva~ot kupil brojki 1, 2 i 3 za
ku}en broj 312.
1. a) Unija. b) Razlika. v) Presek.
3. a) P ∪ S e mno`estvoto na site broevi od
prvata desetka; b) P ∩ S e prazno mno`e -
stvo; v) P \ S e mno`estvoto P; g) S \ P e
mno`estvoto S.
2. δA = 4, δM = 5; A ∪ M = { m, n, p, k, s, t, r},
M ∩ A = { p, k}, M \ A = { s, t, r};
δ(M ∪ A) = 7, δ(A ∩ M) = 2, δ(M \ A) = 3.
zada~ite
1
2
5
6
1.
2.
a) 5 e vo klasata milioni, 2 - vo ilja-
di, 7 - vo edinici, 0 - vo iljadi.
3. 8 302 060 400 500.
b) 5 e na pozicijata edinici milioni (EM), 2 e
na stotki iljadi (SI), 7 e na desetki (D), 0 e na
desetki iljadi (DI).
v) 5 ima poziciona vrednost 5 000 000, 2 ima
200 000, 7 ima 70, 0 ima 0 ⋅ 10 000 = 0.
7
3
4
klasa
milioni
klasa
iljadi
klasa
edinici
SM DM EM SI DI EI S D E
7 4 0 5 9 0 6
1. 1, 2, 5 i 7. Site deliteli na 64 se:
1.
28, 70, 96 i 25 000 se delivi so 2, za{to
zavr{uvaat na 0, 6 ili 8.
3.
275, 400 i 995.
4.
65.
2.
Primer 1): 4 e delitel na sekoj od broevi -
3.
a) i v) da; b) i g) ne.
4.
a), v) i g) so 3;
5.
B = {16, 24, 32}.
5.
Jatoto letalo najmalku 250 ~a -
212
4. 1 000 000 000, edna milijarda.
5. Brojot 5 se ~ita: "pet#; cifrata 5
se ~ita: "petka#.
6. 1 000 000 ⋅ 1 000 000 = 1 000 000 000 000;
bilion.
Problem. 7 777 777.
Problem. 22 + 22 + 222 = 266.
Problem! 100. Re{enie.
Obidi se da re{i{. Na primer:
1) brojot na tvojot omilen televiziski kanal;
2) brojot na patna isprava (paso{).
1. Dve iljadi trista ~etirieset i pet;
2. 300 205 800.
4. Poblisku e: a) do 24 600; b) do 25 000.
5. 25 380; 25 400; 25 000.
7. Ne postoi; 1; (eden) milion dveste i
{esnaeset iljadi trista pedeset i osum
denari.
6. 15 410 000.
3. <; >; >; <.
dveste i pedeset; {est milioni ~etiristotini
iljadi trista i deset.
8
14
15
16
18
19
10
11
12
13
54 18 3
108 36 6
18 6 1
1. 187; 99; 171. 3. 238; 174;
4. 13 000; 13 700; 13 770; 763; 63; 7;
2. 2 026.
9 060.
1. 962; 11 115. 3. 2 845; 5 185.
4. Pribli`no: 16 stotki; to~no: 1 770 den.
Obidi se: Da.
Zanimliv problem! 31 jajce. Upatstvo.
Pettiot kupuva~ kupil 1 jajce, ~etvrtiot kupil
2 ⋅ 1 + 1 = 3 jajca, tretiot kupil 2 ⋅ 3 + 1 = 7
jajca, itn.
2. 495.
1.
1.
6 510; 51 240; 100 000; 7 000; 4 800;
1. Zbirot }e se zgolemi za 234.
zgolemi za 25.
(2 + 4 + 6 + ... + 200) - (1 + 3 + 5 ... + 199) =
(2 - 1) + (4 - 3) + (6 - 5) + ... + (200 - 199) = 100.
3. Za x = 13.
2. 11 760. 3. 382 200 km.
4. a) 30 000; b) 35 100; to~no: 34 036; proce -
netiot proizvod vo a) e pomal od to~niot
za 4 036, a vo b) e pogolem za 1 064.
5. Po redosled na pojavuvawe na ∗: 4, 0, 1, 0;
439 ⋅ 47 = 20 633.
4. Namalenikot treba da se
5. a) 100; b) 100; v) 80; g) 110.
6. 600 denari.
2. 1 550.
343; 69.
:3 :6
84 12 6
98 14 7
42 6 3
:7 :2
2.
8; 171; 76; 7; 12; 13.
1.
a) 180; b) 420; v) 15; g) 60.
1.
a) 48; b) 225.
2.
a) x = 110; b) x = 200;
3.
305 gajbi.
4.
35 godini.
4.
Po 20 orevi.
v) x = 17; g) x = 120; d) x = 21; |) x = 3.
1, 2, 4, 8, 16, 32 i 64. To~no e deka 4 | 12, 3 | 36 i
10 | 1 000. Sodr`ateli na 3 se, na primer: 3, 6,
9, 12, 15, 18, 21, a ima bezbroj mnogu.
te 8, 20, 28 i 36; nivniot zbir e brojot 92, a
92 : 4 = 23, t.e. i 92 e deliv so 4.
Zna~i, 4 | (8 + 20 + 28 + 36).
Primer 2): 12 | (48 - 36), za {to 12 | 48 i 12 | 36.
Primer 3): 7 | 21 ⋅ 5 ⋅ 6, za{to 7 | 21.
2.
a) 450;
b) 15; v) 90; g) 90.
768 : 24 = (768 : 3) : (24 : 3) = 256 : 8 = 32.
3.
a) 16; b) 4; v) 16.
4. 5 040. 5. 32. Re{enie. 7 680 : 240 =
3.
145; 707; 700.
4.
20; 8.
6. 1 755 : 45 = 39. 7. 19. 8. 600 i 60.
to~niot zbir e: 13 763.
sovi. Pol`avot pominal 5 cm za edna minuta.
Re{enie. Bidej}i pol`avot pominal 12 m za 4
~asa, toj pominuval po 3 m na ~as, t.e. 300 cm
za 60 minuti, a toa zna~i 5 cm (= 300 : 60) za 1
minuta.
b) i g) so 7.
213
1. 1 324, 1 432, 3 124, 3 412, 4 132 i 4 312.
Vnimavaj: so cifrite 1, 2, 3 i 4 mo`e{ da
formira{ 24 ~etiricifreni broevi; od niv
samo gornite {est broevi se delivi so 4.
ili 8.
1.
15 = 3 ⋅ 5; 42 = 2 ⋅ 3 ⋅ 7; 38 = 2 ⋅ 19;
2.
27.
3.
1 (dete), 3 (galeni~iwa), 2 (avtomobila) i 4
4.
14 = 11 + 3 = 7 + 7; 52 = 47 + 5 =
1.
{1, 2, 3, 6}.
2.
a) 6. b) 24. v) 30. g) 60.
1.
{30, 60, 90, ...}; NZS (10, 15) = 30.
2.
a) 40. b) 36. v) 240. g) 720.
5. 25. Pomo{. Zapi{i gi sodr`atelite (do 30)
3.
300. 4.
120.
6.
60 s.
3. a) 1. b) 36. 4. 24 [= NZD (48, 72)]. 5. 12 m.
6.
24 [= NZD (48, 72, 120)].
7.
1.
348, 1 245 i 6 123.
2.
9 126 i 540.
4. 7; 1; 6; 7. 5. 2 ili 8.
3.
1, 4 ili 7; 1, 4 ili 7; 2, 5 ili 8; 1, 4 ili 7.
2.
0, 4 ili 8; 2 ili 6; 1, 3, 5, 7 ili 9; 0, 2, 4, 6
3. Na pr.: 20; 160; 3 240. 4. 312.
20
21
22
23
24
Obidi se da zaklu~i{! Brojot 60 e deliv so 3
i vrednosta na 3 ~okoladi, nezavisno od niv-
nata cena, e deliva so 3. Spored toa, mora i
vkupnata suma da e deliva so 3. No, vkupnata
suma (220) ne e deliva so 3.
I ova e matematika! Igra~ot {to zema prv
tre ba da zeme 2 grav~iwa i na igra~ot {to ze -
ma vtor da mu ostavi 48 grav~iwa, t.e broj de -
liv so 4. Potoa, kolku i da zeme vtoriot igra~,
prviot mu ostava broj deliv so 4, t.e. prviot
igra~ dopolnuva do 4 (vtoriot 1, prviot 3; ili
vtoriot 2, prviot 2; ili prviot 3, vtoriot 1)
itn. Brojot 20 e deliv so 4, pa sekoga{ pobedu-
va igra~ot {to zema vtor. Ako se zemaat od 1
do 4 grav~iwa, odnosno od 1 do 5 grav~iwa,
toga{ se vodi smetka za delivost so 5 odnosno
delivost so 6.
Istra`i sam! Sli~nosti na broevite 12 i 16:
dvata se slo`eni; dvata se parni; dvata se
delivi so 4. Razliki: brojot 16 e kvadrat na
broj (16 = 4
2
), a 12 ne e; 12 ima paren broj
deliteli (D12 = {1, 2, 3, 4, 6, 12}), a 16 ima
neparen broj deliteli (D16 = {1, 2, 3, 4, 8, 16}).
Obidi se da presmeta{! 8; 24 = NZD(8, 12).
B = {11, 13, 15, 17, 19}, C = {16, 17, 18, 19},
Zanimliv problem! Edna karta ~inela 10
denari; edniot od niv nemal pari (t.e. " imal 0
denari#), a drugiot imal 19 denari.
Istra`i sam! 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, 64, 81, 100.
Upatstvo: Voo~i deka }e ostanat da svetat
onie svetilki ~ij{to prekinuva~ e pritisnat
neparen broj pati, a toa se svetilkite ~ij{to
broj ima neparen broj deliteli. (Takvi broevi
se kvadratite na prirodnite broevi: 1
2
, 2
2
, 3
2
,
4
2
itn.).
75 = 3 ⋅ 5
2
; 11 115 = 3
2
⋅ 5 ⋅ 13 ⋅ 19.
(spalni).
41 + 11 = 29 + 23.
1 3 9
27
2
6
18
36 4 12
54 ¯
N
Z
D
1
7
49
2
3
42
28 98
¯
N
Z
D
21
14 6
4
na sekoj od broevite 3, 4, 5, a potoa prove ri koj
od sodr`atelite na 5 e pogo lem za 1 i od so -
dr`atel na 3 i od sodr`a tel na 4, istovremeno.
a) A = {11, 13, 15, 17, 19};
B ∩ C = {17, 19}.
b)
v) B ~ C,
B ∩ C ~ B \ C.
1.
A x B = {(a, 1), (a, 5), (b, 1), (b, 5), (c, 1),
(c, 5)}; B
2
= {(1, 1), (1, 5), (5, 1), (5, 5)}.
2.
a) 910, 901, 190, 109; 3.
20 350 005 070; cifrata 3 e vo klasata 4.
Test:
11
17
16
18 19 13
B C
b) 109 < 190 < 901 < 910; b) Najmal e 109;
prethodnik e 108, a sledbenik 110.
milioni, na pozicijata stotki milioni i ima
brednost 300 000 000.
3.
2.
4.
3.
4.
m
S M N P
5. MR = 3 cm, RY = 9 cm.
1.
1.
Del od pravata ograni~en so edna nej-
zina to~ka.
Dol`ina na otse~kata AV e rastojanieto
me|u krajnite to~ki A i V na otse~kata.
2.
3.
Konstrukcija se vika crte` napraven samo
so li nijar i {estar.
5.
6.
7.
Dve otse~ki {to imaat ednakvi dol`ini
se skladni otse~ki.
C O B
A
p
K P S N L M
p
E F G
A
S
V
To~kite A, V i S obrazu-
vaat 3 otse~ki: AV, AS i
VS.
To~kite E, F i G
obra zuvaat 3 ot -
se~ki: EF, EG i FG.
8. CD = 4 cm.
OM = 6 cm; ON = 9 cm.
O A B S
4.
a b
OA = 2a + b
a
a b b
a b
O A H
M N R
MN = a + 2b
AV = 83 mm.
214
1.
1.
3.
4.
2.
3.
TEMA 2.
GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA
A
a
B C
M
b
N P
A
a
c
b
B
C
To~kata A.
a) Tokite: A, B i C; D, B i E.
b) To~kite: A, B i E; A, D i B; D, B i C.
4.
5.
Prava MN, prava MP, prava NP.
A
D
C
B To~kite A, B, C i D
opredeluvaat 6 pravi.
P
a
b
c
2.
B
D
C
A
Zaedni~ka
to~ka na
pravite
AB, BC i
BD e to~-
kata B.
I slu~aj:
II slu~aj:
edna prava.
tri pravi.
A B C
A B
C
a
a || b.
b
5.
m
n || p.
p
n
1.
AV = 70 - 42 = 28
t.e. AV = 28 mm.
2. To~kite K, L i M se kolinearni.
(30 mm + 52 mm = 82 mm).
Zbirot na zaokru`enite broevi
e 9 000; toj e pomal od to~niot
zbir za 24.
5.
Razlikata }e se zgolemi za 300. 6.
13 500 l. 7.
a) 2 ili 6; b) 1, 3, 5, 7 ili 9. 12.
315 = 3
2
⋅ 5 ⋅ 7. 13.
NZS(30, 50) = 150, 150 : 30 = 5. Na isto 17.
NZD(18, 24) = 6; NZS(18, 24) = 72. 15.
4 ekipi po 8 u~enici, od koi 3 devoj~iwa 16.
D68 = {1, 2, 4, 17, 34, 68}. 14.
18; brojot {to go delele e
324.
39 kg.
b) 105 i 930; v) 105, 372, 801 i 930; g) 801.
i 5 mom~iwa; NZD(12, 20) = 4.
mesto }e ostanat stolbovite: prviot, pettiot,
desetiot itn.
8.
67 kg; magareto nosi 28 kg, a kowot 9.
471. 10. a) 372, 930 i 254; 11.
1
4
5
2
3
215
OA = a + b - c
5.
a
b
OA = a - b
a - b
b
O A H
a + b - c
O A
a - 2b
b b
R M Y
PM = a - 2b
AB = 250 cm.
1.
1.
1.
3.
2.
A B
C
D
Iskr{enata linija
ima: 5 temiwa - A,
B, C, D i E
5 strani - AB, BC,
CD, DE i EA.
4.
Perimetar na iskr {e -
na linija e zbir od
dol `i nite na nejzi-
nite strani.
6.
5.
L = 40 + 25 + 28 + 35 + 30 = 158,
t.e. L = 158 mm.
A B
C
D
E F
G
To~ka, prava, ramnina i rastojanie.
2. Izvedeni poimi se: otse~ka, poluprava i
geometriska figura.
1. 14 kvadrati.
2. 15 pravoagolnici. 3. 20 ramnostrani
triagolnici.
2. Radius na kru`nica e otse~ka {to
gi povr zu va centarot so koja bilo
to~ka od kru` nicata; i nejzinata
dol`ina e radius na kru`nicata.
5. d = 2 ⋅ 28 = 56, t.e.
d = 56 mm.
6. r = 50 : 2 = 25, t.e.
r = 25 mm.
3. a) Dol`ina na otse~ka e rastojanieto
pome|u krajnite to~ki na otse~kata.
b) Perimetar na iskr{ena linija e zbir od
dol`inite na nejzinite strani.
1. Vnatre{ni se to~kite: A i D.
2. To~kata da le`i (da pripa|a) na kru`nica-
ta i to~kata da ne le`i (da ne pripa|a) na
kru`nicata.
4. Tangenta e prava koja ima
samo edna zaedni~ka to~ka
so kru`nicata.
5. Pravata ja se~e kru` nicata - imaat dve za -
edni~ki to~ki; pravata ja dopira kru`nica-
ta - ima at samo edna zaedni~ka to~ka; pra-
vata i kru`nicata nemaat zaedni~ki to~ki.
6. Pravata a.
4. Mno`estvo i to~ka.
To~kata O ne £ pripa|a na
kru`nicata.
O
k
3.
O
k
a
6.
a
b c
6
7
8
9
10
11
Proveri...
Obidi se!
1. Re{enieto e dadeno na crte`ot.
2. Figurata v) ne mo`e da se nacr-
ta "so eden poteg#.
7.
O
k
t A
O
2
I
k
2
k
1
O
1
1.
O
2
II
k
2
O
1
k
1
O
1
k
1 2.
O
2
k
2
k
1
4.
k
2
3. k
1
i k
2
se koncentri~ni kru` nici - nemaat
zaedni~ki to~ki.
O
1
= O
2
k
1
5. k
2
O
1
O
2
O
1
O
2
= 12 mm. 6.
1. Vo ista poluramnina so to~kata A
le`at to~kite: V, E, S i N.
2.
3.
Teme O i kraci OA i OV; A, O, B, D i E se
to~ki od agolot; D i E se to~ki od oblasta.
Agol NMP.
M N
P
4.
α
β
216
1. α + β = 113
o
36’ 52’’; α - β = 63
o
16’ 12’’.
2. α + β = 117
o
11’ 32’’;
α - β = 35
o
53’ 52’’.
3. a) 53
o
20’;
b) 47
o
17’ 18’’.
4. a) β = 101
o
30’; b) β = 114
o
24’ 35’’.
6.
β
α
O
„AOB = 2α - β
A
B
1. Agol ~ii{to kraci obrazuvaat edna
prava se vika ramen agol.
1. „AOV i „VOS; „VOS i „COD;
„AOS i „SOD; „AOV i „BOD.
2. Agol {to e polovina od prav agol e ostar
agol.
2. Naporeden agol na α
e agolot β. Napo re -
dni se i aglite γ i δ.
3.
4.
5.
6.
O A
P
N
M
V
M O R
N
3.
β α
β e ostar agol
5. Nakrsni se aglite: 1 i 3; 2 i 4; 5 i 7 i 6 i 8.
1. „BOC = 60
o
, „BOD = 95
o
, „COD = 35
o
,
„BOM = 124
o
i „MON = 56
o
. 1.
1.
2.
3. 4.
Agol ~ie{to teme se nao|a vo cen ta rot
na dadena kru`nica se vika centralen
agol.
2.
3.
α = 50
o
i β = 125
o
. 4. a) 25
o
= 25 ⋅ 60’ = 1 500’;
b) 30
o
15’ = 1 815’.
5. β, α, δ, γ.
47
o 126
o
O A P M
V
N
O
A
V
α
β
O
N
M
O
B
A
P
N
M
4. Nakrsni agli se dva agli {to imaat zaed -
ni ~ ko teme i kracite na edniot se prodol -
`e nija na kracite od drugiot agol niz
temeto.
β
α
O
„AOB = α + β
A
B
4.
β α
O
„AOB = α - β
A
B
3.
β γ
α
O
„AOB = α + β + γ
A
B
2.
α
O
„AOB = 2α
A
B
5. β
α
O
„AOB = α - β
A
B
a) Ostar agol;
b) prav agol;
v) tap agol;
g) ramen agol.
Tap agol ili
ostar agol.
12
13
14
15
16
17
5. Polupravite OA, OV i OS obrazu-
vaat 3 agli i toa: „AOV, „VOS i
„AOS.
α
Obidi se!
Ima 10 agli: „AOB, „AOC, „AOD, „AOE,
„BOC, „BOD, „BOE, „COD, „COE, „DOE.
Ima 6 para sosedni agli: „AOB i „BOC;
„AOB i „BOD; „AOB i „BOE; „BOC i
„COD; „BOC i „COE; „COD i „DOE.
Ima 3 para naporedni agli: „AOB i „BOE;
„AOC i „COE; „AOD i „DOE.
Obidi se!
Nacrtaj kru`nica so centar vo temeto na ago lot
„AOB = 19
o
. Bidej}i 19 ⋅ 19 = 361, a polniot
agol ima 360
o
, sleduva deka, ako agolot od 19
o
go
prenese{ 19 pati po kru`nicata so teme vo
to~kata O, }e dobie{ razlika od 1
o
.
strani {to se se~at).
217
1.
2. 2.
3.
Rastojanie od to~ka M do prava p e
dol`inata na otse~kata MN, kade {to
1. Komplementni se aglite pod b) i pod v).
1. L = 160 mm = 16 cm. 2. L = 29 cm.
4. L = 30 cm. 5. a = 10 cm.
6. b = 10 cm. 7. L = 54 cm. 8. a = 9 cm.
9. 30 mm.
3. a = 15 cm.
1. Poligonalna linija e iskr{enata li-
nija pod b).
1. Mnoguagolnik na koj site to~ ki na ot -
se~kite ~ii{to krajni to~ki le`at na
mnoguagolni kot, se to~ki od mnogu a -
Sosedni temiwa na V:
A i S.
Ne sosedni strani na
VS: AE i ED.
3. Na mnoguagolnikot ABCD le`at to~kite: A,
M, V, S, D, F i G.
2.
3.
Mnoguagolnici se iskr{enite linii pod b)
i pod v).
4. Ne se sosedni so temeto D
temiwata A i V.
5. Sosedni strani na stranata MN se stra -
nite ML i NP.
4.
5.
6.
Suplementni se
aglite pod b) i v).
2.
3.
β = 90
o
- 39
o
= 51
o
.
O
B
C
A
„MOP = 42
o
M
N
m
MN = 10 mm
4.
P
S
m
PS = 2 cm AD = 16 mm
1.
3.
4.
7.
5.
„AOB = 70
o
AM = 25 mm.
2.
MN = 7 cm.
A M V
s
A
s
1
s
2
B
C
α
6.
β
α
α + β = 90
o
.
α + β = 180
o
.
β = 180
o
- 76
o
= 104
o
.
β
α
α
A
C D
B
2.
18
19
20
21
22
23
N e prese~nata to~ka na pravata p i normalata
na p {to minuva niz M.
Pomogni mu na gradinarot!
Gradinarot treba da gi po -
sadi sadnicite kako na
crte`ot.
golnikot, se vika konveksen
mnogu a golnik.
C
D
E
B A
A, B, C, ∈ p; D, E ∉ p; C, D, E, ∈ q; 1.
Da; BC = CA + AB. 2.
Poligonalni se C i C. Ne se poligonalni: 5.
54 mm. 6.
„AOB - ostar; „AOC - tap; „AOD - poln.
„AOC e ramen.
9.
Agolot e tap;
90
o
35’ = 5 435’.
13.
β = 44
o
24’ 15’’. 14.
Ne se suplementni. 17.
13 m. 18.
10.
Test:
A, B ∉ q.
C i C (ne se zatvoreni); C (ima nesosedni
β
C O A
B
218 TEMA 3.
DROPKI
1.
3
2.
4.
7
__
9
12
__
23
12
__
19
- sedum devettini;
7
__
9
- sedum
devettini;
sedmini.
poka`uva deka celoto e podeleno na 19 edna -
kvi de lo vi, a broitelot - deka se zemeni 12
od tie delovi.
7
__
7
1
__
10
- sedum
- 12 vrz 23;
105
___
28
- 105 vrz 28;
4
___
121
- 4 vrz 121. Na primer:
Imenitelot na dropkata
a) ;
1
___
100
b) ;
1
___
100
g) .
1
____
1000
v) ;
5.
3
__
10
a) dm;
28
___
100
b) m;
15
____
1000
g) kg.
9
__
10
v) l;
1.
6. 7.
2.
5. 3.
21
__
36
1
_
3
9 ;
1
_
4
5
_
8
4
_
5
8
_
9
4 ; 2 ; 5 ; 13 .
2
_
1
5
_
1
7
_
1
8
_
1
11
__
1
a) ; ; ; ; .
1.
2.
3.
4.
6.
2
__
3
2
__
3
1
__
3
3
__
4
a) ; 1 ; 3 .
1
__
6
5
__
30
i ; 5. a) x = 8; b) x = 8;
v) x = 6; g) x = 110;
7
__
10
28
__
40
i .
1
_
7
6
_
7
Na pr.: ; .
4.
6.
13
__
12
36
__
12
Na pr.: ; .
14
__
7
35
__
7
49
__
7
56
__
7
77
__
7
v) ; ; ; ; .
33
__
4
35
__
9
13
__
10
63
__
4
; ; ; .
6
_
3
15
__
3
21
__
3
24
__
3
33
__
3
b) ; ; ;
a) 25 cm; b) 6 dm; v) 4 dl; g) 320 g.
.
8.
5
__
8
kg.
; .
4.
1
2
4
5
3
Dosetka! Pettiot den.
0 1 4 5
4
3
__
4
9
__
8
9
__
4
7
__
2
1
__
2
6
7
0 1 2 3 4
5
__
4
1
__
2
17
__
4
3
__
4
0 1 2 3
3
4 5
1.
10
__
9
6
__
12
13
__
15
a) ;
1.
4
__
10
10
__
25
a) , ;
2.
2
__
3
12
__
18
18
__
27
Primer , , .
4.
2
__
5
17
__
25
29
__
36
, , .
5.
1
__
3
2
__
3
2
__
3
3
__
8
5
__
6
; , , , .
8.
3
__
4
9
__
12
5
__
6
10
__
12
= ; = .
6.
5
__
7
b) .
3. 80, 30, 85, 96, 18 stotinki.
7. a) x = 5; b) x = 42; v) x = 11; g) x = 51.
30
__
34
75
__
85
g) , .
6
__
14
15
__
35
b) , ;
22
__
24
55
__
60
v) , ;
2.
4
__
9
a) ; b) 4; v) 8 ; g) 4 .
5.
6.
3.
8
__
12
13 ;
4
__
12
5 .
2
_
4
2
__
19
10
__
12
4.
1
_
7
2
_
5
3
__
11
b) ; v) 3 ; g)1 ; d)1 . napolnet,
8
__
10
delovi
2
__
10
dela nepro~itani. pro~itani;
2
__
12
nenapolnet.
.
Problem! Ednakvo. Upatstvo: Vo ~a{ata so
me{avina od vino i voda {to e sipana vo
vinoto ima tolku voda kolku {to ostanalo
vino vo kofata so voda.
Milica - 404 denari; Jovan - 505 denari.
Upatstvo: Bidej}i od parite na Milica e
ednakvo so od parite na Jovan, mo`eme da
zaklu~ime slednoto: ako edno celo go pode-
lime na 9 dela i od tie delovi napravime dve
celi i , toga{ od edniot del e
1
__
4
1
__
5
4
__
4
1
__
4
5
__
5
219
6
7
8
13
14
15
10
11
12
Problem: 8 orevi.
Problem: zapirka.
Problem: 12 i 14,3. Upatstvo:
ednakov na od drugiot del.
Spored toa 909 : 9 = 101 e od parite na
Milica, odnosno od parite na Jovan.
Milica imala 4 ⋅ 101 denari, Jovan imal
5 ⋅ 101 denari.
1
__
5
1
__
4
1
__
5
1.
Pod a) i g).
2.
Na pr.: , , .
13
__
10
13
___
100
13
______
10 000
3.
a) 36 celi i 2 decimali. b) 3 celi i 4 de -
cimali. v) 138 celi i 2 decimali.
4. a) 0,06. b) 2,09. v) 11,029. g) 14,003.
5.
6.
a) Dve celi i tri stotinki. b) Dvanaeset
celi i petnaeset iljadinki. v) Nula celi i
trieset i pet desetiljadinki.
5
__
10
2
__
10
3
____
1 000
17
_____
10 000
a) ; b) 1 ; v) 4 ; d) 1 .
1.
1,30; 0,50; 23,00; 1 000,00.
3.
0,5; 0,502; 1,20203.
4.
8,000; 1,200; 3,250.
2.
Da.
1.
5
____
1 000
0 1 2 3
0,6 1,7 3,4
2.
2,01 > 1,86; 6,29 > 6,172; 9,121 > 9,101;
0,1031 > 0,1028.
4.
Poblisku e 131,102.
3. = 0,005 < 0,05 = 0,050 < 5.
1. a) 163,375. b) 105,075. v) 161,155.
g) 100,075.
2. 31,4; 6,852; 13,366; 416,723.
3. 158,14; 4,8345. 4. 78,4 m.
5. 3,69; 7,38;
11,07; 14,76.
1. 21,1; 893,674; 3,68;
1,09; 339,73; 846,825.
3. 0,34 m.
6. 0,768 kg.
Ako pogre{niot zbir 13,43 go pomno`ime so 10,
}e dobieme broj 134,3 koj go sodr`i to~niot
decimalen broj i 10 pati pogolem broj od
prirodniot broj. Razlikata 134,3 - 26,3 = 108 e
4. 65,76. 5. 22; 8,8; 125,6.
2. 10,31; 201,62;
28,36; 3,8;
devet pati pogolema od prirodniot
broj, t.e. prirodniot broj e 108 : 9 = 12.
Voo~i vtor na~in na re{avawe so
odreduvawe cifra po cifra.
1. 7,48; 94; 360; 1 000,6; 200.
2. 18; 0,072; 10 000,1; 3 400; 7; 96 006;
4 000 400.
3. 44,835; 3780,024; 0,0189.
5. 45 272; 66,1. 6. 175,25927844. 7. 900 den.
4. 63,92 m
2
.
8. Ednakvi se na 2,4366. 9. 1,6; 2,4; 3,6; 5,4.
1. a) 0,476. b) 0,0476. v) 0,00476.
2. 0,2; 0,8; 21; 0,13; 0,024; 0,6337; 28,44.
3. 1 : 7 = 0,142857; 2 : 7 = 0,285714;
3 : 7 = 0,428571; 4 : 7 = 0,571428;
5 : 7 = 0,714285; 6 : 7 = 0,857142. Site
koli~nici se sostaveni od istite cifri.
4. 30; 5; 400; 9; 4,02; 0,176. 5. 5.
6. 400; 25,78125; 400; 0,00675.
7. 0,02416; 15,612; 0,001; 50,04.
9. 18,375; 4,02. 10. 4,05.
8. 2,946 km.
1. 0,6; 0,09; 1,2; 1,48; 1,832; 0,2875;
0,34375; 1,296875.
2. 0,666...; 0,81818...; 0,6; 0,95; 1,2; 0,037037...;
0,1333...; 0,2777...; 0,1345454... .
3. Pretperiod e 3, period e 78; pretperiod e
54, period e 302.
4. 4,(63); 0,(102); 3,5(403); 4,2(711).
5. a) 3,654545...; b) 0,77240124012...;
g) 0,06523152315... .
Broj
So to~nost
do 0,01
So to~nost
do 0,001
0,0374 0,04
0,54
426,42
6,01
0,5386
426,4235
6,0141
1. 2,715; 3,033; 0,015.
3.
5.
8,104. 4. 3,54.
2. 0,2; 0,21;
0,2059.
Gre{.
na zaok.
0,0026
0,0014
0,0035
0,0041
0,037
0,539
426,424
6,014
Gre{.
na zaok.
0,0004
0,0004
0,0005
0,0001
220
3. a) 2 dam 2 m 5 cm; b) 5 kg 3 hg 2 g 6 dg 7 cg;
v)
3 hg 2 dag 5 cg.
kg hg dag g dg cg mg
0 3 2 0 0 5 0
g)
4 kl 1 dal 5 l 3 dl.
kl hl dal l dl cl ml
4 0 1 5 3 0 0
v) 4 dal, 3 l 1 dl 5 cl; g) 2 hg 3 dag 7 g.
TEMA 4.
MEREWE
3. 94 mm, 4 dm 7 cm, 48 cm, 9 dm, 2 m.
Odgovor: 8 mart. I ova e matematika!
Odgovor: Ne mo`e da Zanimlivo pra{awe!
4. 12 mg, 10 g, 8 dag, 5 hg, 1 kg.
6 dl, 1 l, 5 dal, 2 hl.
5. 8 ml,
6. 76 500 den.
1
1. a) 5 025 m; b) 780 004 ml;
2. 2 764 m.
3. 2 551 443 s. 4. a) 83,4 dm; b) 8,097 km;
4
1.
2.
a) 3 m 4 dm 2 mm; b) 4 dam 7 cm;
a)
5
1. 15 h 27 min. 2. 40 min.
3. a) 9,5 d; b) 228 h; v) 1 sedm. 2,5 d.
4. 5724 d. 5. a) 310,16 K; b) 223,16 K.
2
3
gree sonce. ]e bide polno}.
v) 4 kg 7 hg 6 g 3 dg; g) 4 dag 7 g 6 dg 3 cg 2 mg;
d) 1 l 3 cl 5 ml; |) 3 kl 5 hl 7 dl.
v) 400 605 dag; g) 13 447 min.
v) 5 008,705 kg; g) 9 075,008 mg; d) 85,06 dl.
3 hm 8 dam 7 m 2 dm 5 cm.
km hm dam m dm cm mm
0 3 8 7 2 5 0
b)
3 hm 2 dm.
km hm dam m dm cm mm
0 3 0 0 2 0 0
1. Test:
A B C
0 1
a)
2. kg. b) .
1
__
3
12
__
8
6. .
2
__
5
7. ;
8
__
18
.
1
__
6
8. .
56
__
64
9. 29,0664. 10. Da; 0,006.
12. Da. 13. 29,6304; 29,6304; 0,0296304.
14. 23,15; 3,125. 15. 20; 0,64. 16. 2,14; 27.
17. 21,85. 18. 8,4; 1,2(70). 19. 0,0001.
20. 9,13.
11. To~no.
5.
3. ;
5
__
1
.
25
__
5
4. ;
2
__
1
.
+
2
__
3
3
__
8
2
__
8
5
__
8
0 1
+
1
__
5
4
__
5
5; 29,6; 74; 7; 8; 12; 4
2.
12 knigi;
4.
1 h 50 min 45 s; imenuvan
broj {to e pove}eimen.
5. 18 denari 50 deni;
7.
8.
3 kg 2 hg 4 dag; 4 m 5 dm 6 cm;
12m
2
3 dm
2
9 cm
2
.
6. Primer: 6 kg, 138 kg.
Neimenuvan
7 m; 8 hl; 4 m; 4 kg; 3 kg; 9 hl;
14 l; 8 m
2
; 5 l; 15 m
2
Ednoimeni
12 kg 3 dag; 4 m 2 dm; 6 m 5 dm Pove}eimeni
7 m i 4 m; 8 hl i 9 hl; 4 kg i 3 kg; 14 l
i 5 l; 8 m
2
i 15 m
2
; 4m 2dmi 6 m 5 dm
Istoimeni
221
1. a) 3 m 4 dm 9 cm 9 mm; 6
1. a) 700 cm
2
; b) 70 000 mm
2
.
2. a) 2 925 m
2
, b) 29,25 a.
4. 4 800 plo~ki.
3. 4 800 000 den.
7
1. 1 dm
3
, 1 cm
3
; 1 mm
3
.
3. a) 7 m
3
; b) 0,5 m
3
;
4. 27,65 cm
3
.
2. 4 000 dm
3
.
8
1. 200 cm
3
.
v) 0,2 m
3
.
3. 4 m. 4. 8 cm
3
.
5. 0,63 m
3
.
a) dm; b) 0,012; v) 3; g) ml.
6. 24 dm
2
. 7. 84 l.
9
b) 3 km 9 hm 4 dam 9 m; v) 3 m 8 cm.
g) 2 dm 8 cm.
2. a) 2 dam 6 m 8 dm 1 cm 2 mm;
3. a) 2 t 800 kg 9 hg 9 dag;
4. a) 2 dal 4 l 1 dl 2 cl;
5. 9 t 88 kg.
6. 33 195 den.
9. 20 h 27 min.
7. 1 kg 3 hg 3 dag 8 g;
b) 4 dm 3 cm 2 mm; v) 1 m 1 dm 3 cm 4 mm;
b) 2 dal 2 l 1 cl 7 ml.
b) 6 l 2 cl 8 ml; v) 6 dl 7 cl.
4. 29 dena 12 h 44 min 3 s.
11 kg 2 hg.
8. 2 kg 2 hg 4 dag; 1 t 579 kg; 8 dl 2 cl.
1.
600 dl. 2.
20,5 dm. 4. a) Primer: 5 t; 5.
a) dag; b) 360; v) 120; 3.
g) 278,16.
b) Primer: 2 m; v) Primer: 15 s.
a) 204 014 dag; b) 40 714 dm; v) 985 dl; 6.
a) 360,2 min; b) 730,5 dl; 7.
a) 10 pati; 8.
a) 153 cm; b) 30,3 dl; 9.
a) 3 dam 1 m 2 dm 6 cm; b) 1 t 248 kg 8 hg; 10.
a) 6 t 269 kg 3 hg 1 dag 7 g; 11.
a) 692 kg; b) 10 km 4 m. 12.
5 000 pati. Objasnenie: 2 m
2
= 20 000 cm
2
, 14.
v) 2 kl 3 hl 1 dal.
b) 1 t 236 kg 8 hg;
g) 2 l 5 dl 1 cl 3 ml.
v) 11 km 9 hm 3 dam 9 m 9 dm 1 cm;
9 cm
2
. 17. 70 m
3
. 16. a 20 000 : 4 = 5 000.
g) 8 234 s.
v) 400,84 dam; g) 72 g.
b) 20 pati; v) 10 pati.
v) 230,0004 dag; g) 0,25 dena.
Test:
Problem! Upatstvo:
3 l 3 0 3 1 1 0 3 0
5 l 0 3 3 5 0 1 1 4 l
A
agol, i 98
- komplementni, 120
- konveksen, 99
- kraci na, 98
- merewe na, 110
- nakrsni, 104
- naporedni, 103
- ostar, 102
- poln, 102
- prav, 101
- sosedni, 103
- suplementni, 121
- tap, 102
- teme na, 98
- centralen, 105
apsolutna gre{ka, 178
aritmeti~ka sredina, 47
B
broj (evi)
- decimalen, 149
- me{ano periodi~en, 176
- period na, 176
- pretperiod na, 177
- ~isto periodi~en, 176
- ednoimen, 191
- zaemno prosti, 61
- imenuvan, 191
- istoimeni, 192
- meren, 191
- neimenuvan, 191
- neparen, 17
- paren, 17
- pove}eimen, 192
- priroden, 17
- prost, 57
- slo`en, 57
brojna prava, 18
D
dekaden broen sistem, 20
dekadna edinica, 21
Dekartov proizvod, 15
PREGLED NA POIMI
222
Dekartov kvadrat, 16
delenik, 37
delewe,
- so ostatok, 38
delivost, 49
- na zbir, 49
- na proizvod, 49
- na razlika, 49
- priznaci za, 51
delitel, i
- zaedni~ki, 60
- najgolem zaedni~ki, 60
decimala, 151
decimalna zapirka, 150
dijagram,
- slikoven 159
- stolbest 158
drobna crta, 133
dropka, 133
- broitel na, 133
- decimalna, 149
- neskratliva, 147
- ne~ista (nepravilna) 137
- prividna, 136
- pro{iruvawe na, 146
- skratuvawe na, 147
- ~ista (pravilna) 137
Z
zapi{uvawe na mno`estvo,
- na tabelaren na~in 4
- na opisen na~in 5
I
iskr{ena linija 83
- strana na, 84
- teme na, 84
- zatvorena 84
- prosta 85
K
kru`nica, i 89
- koncentri~ni, 95
- radius na, 89
- tetiva na, 90
- centar na, 90
- dijametar na, 90
kru`en lak 91
L
linija
- iskr{ena 83
- strana na, 84
- zatvorena, 84
- poligonalna 85
- perimetar na, 85
litar, 187
M
merka,
- za masa, 187
- za dol`ina, 186
- za vreme, 189
- za te~nost, 187
- za temperatura, 189
- za plo{tina, 203
- za volumen, 205
merna edinica, 191
metar,
- kvadraten, 203
- kuben, 205
me{an broj, 138
minuta, 189
mnoguagolnik, 122
- konveksen, 125
- nekonveksen, 125
- perimetar na, 127
- teme na, 123
- sosedni strani na, 123
- sosedni temiwa na, 123
- strani na, 123
mno`estvo, a,
- broj na, 7
- ednakvi, 10
- ekvivalentni, 9
- kone~no, 7
- prazno, 8
- presek na, 12
- razlika na, 14
O
oblast,
- vnatre{na, 90
- nadvore{na, 90
osnova na stepen 36
otse~ka, i
- ednakvi (skladni) 79
- zbir 81
- prenesuvawe 80
- razlika 81
- sosedni 83
- dol`ina na, 78
- zbir na, 81
P
podmno`estvo, 10
podreden par, 15
poim, 87
- izveden, 88
- matemati~ki, 87
- osnoven, 88
poluprava, i 77
- sostavni, 77
polukru`nica, 91
poluramnina, 97
prava, i
- grani~na (rab), 97
- zaemnonormalni, 116
- kolinearni, 71
R
rastojanie, 76
- centralno, 94
ravenka, 44
S
svojstvo,
- asocijativno, 13
- distributivno, 168
- komutativno, 13
sekanta (prese~ka), 93
simetrala
- na agol, 118
- na otse~ka, 118
sodr`atel, 49
- zaedniki, 63
- najmal zaedni~ki, 63
sredina,
- na otse~ka, 78
- aritmeti~ka, 47
stepen, 35
- osnova na, 36
223
- pokazatel na, 36
T
tangenta (dopirka), 93
to~ka, i, 54
- vnatre{na, 92
- grani~na, 77
- krajna, 78
- nadvore{na, 92
- po~etna, 77
- sredna (sredina), 78
U
unija na mno`estva, 13
S O D R @ I N A
TEMA 1.
PRIRODNI BROEVI
TEMA 2.
GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA
TEMA 3.
DROPKI
TEMA 4.
MEREWE
ODGOVORI I RE[ENIJA 211
PREGLED NA POIMI 221
3
69
131
183
CIP - Katalogizacija vo Publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka
„Sv.Kliment Ohridski“ - Skopje
Со Одлука за одобрување и употреба на учебник по предметот Математика за
6-то одделение во деветгодишно осниовно образование со бр. 22-1110/1 од
22.06.2011 година донесена од Национална комисија за учебници
CIP - Каталогизација во публикација
Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје
АВТОР: Стефановски, Јово - автор
ОДГОВОРНОСТ: Целакоски, Наум - автор
НАСЛОВ: Математика за шесто одделение : деветгодишно основно образование
ИМПРЕСУМ: Скопје : Министерство за образование и наука на Република
Македонија, 2011
ФИЗИЧКИ ОПИС: 224 стр. : илустр. ; 25 см
ISBN: 978-608-226-273-4
УДК: 373.3.016:51(075.2)=163.3
ВИД ГРАЃА: монографска публикација, текстуална граѓа,печатена
ИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011
COBISS.MK-ID: 89052426
Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија
Печати: Графички центар дооел, Скопје
Тираж: 15.500
Matematika za VI oddelenie
devetgodi{no osnovno obrazovanie
Avtori:
Jovo Stefanovski i d-r Naum Celakoski
Recenzenti:
d-r Jordanka Mitevska, redoven profesor na PMF - Skopje
Zorica Nasevska, nastavnik vo OU „Ko~o Racin“ - Skopje
Dobre Trajkovski, nastavnik vo OU „T. Karpo{“ - Kumanovo
Glaven urednik:
Jovo Stefanovski
Lektor:
Suzana Stojkovska
Kompjuterska obrabotka:
Dragan [opkoski

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->