ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3

received: 2010-06-15 original scientific article

UDC 398.3:582.091(497.4)

KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES
Zmago ŠMITEK
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: zmago.smitek@s5.net

IZVLEČEK Drevesa so že s svojo dolgoživostjo pričevalci bolj ali manj daljne preteklosti, pomemben del kulturne zgodovine pa predstavlja tudi ljudsko izročilo, ki se navezuje nanje. To izročilo doslej na Slovenskem ni bilo deležno večje pozornosti raziskovalcev, zato v članku opozarjamo na njegovo tematsko širino in raznovrstnost in na potrebo po sistematizaciji. S tem se odpirajo tudi možnosti komparacij z bližnjim in tudi bolj oddaljenim slovenskim sosedstvom. Ključne besede: drevesa, zgodovina, mitologija, simbolizem, obredi, Slovenija

LE TESTIMONIANZE STORICO-CULTURALI DEGLI ALBERI SINTESI Se gli alberi sono in grado di testimoniare con la loro longevità un passato più o meno lontano, un settore importante della storia culturale è altresì rappresentata dalla tradizione popolare che si lega ad essi. Nelle regioni slovene, questa tradizione non è stata finora oggetto di particolari attenzioni, pertanto l'articolo porrà l'accento sulla sua ampiezza tematica ed eterogeneità, nonché sulla necessità di portarla ad una sistematizzazione. Si aprono così anche delle possibilità di comparazione con le regioni slovene limitrofe e con quelle più distanti. Parole chiave: alberi, storia, mitologia, simbolismo, riti, Slovenia

571

pa ji v usta zleti iver. kontinuitete in recipročnosti.). Število dvanajst spominja na mesece v letnem koledarju. da so otrokom metale lešnike in orehe (Kuret. Na Slovenskem se je do nedavnega ohranilo staro prepričanje. da se iz pepela preminulega svetniškega človeka rodi 572 . v drugem za verovanje. da se je nekoč spopadlo in pobilo med seboj dvanajst maskiranih pustovalcev. Čeprav so domačini poznali celo kraj. Pravljica o Treh oranžah v belokranjski verziji govori o junakinji. 571–586 Po slovenskih ljudskih predstavah so bila drevesa živa bitja. "da človek gre magari v trš [bukev] po smrti. Pustni (karnevalski) obred. 85). da duša umrlega lahko preide v drevo. stol. Zgornji motiv je prepoznaven še v irski legendi. v katerem nastopajo naši protagonisti. Tako je Milko Matičetov še leta 1959 zapisal pričevanje. Njihova podzemska simbolika je bila v Breginju poudarjena tudi s tem. ki ima svoje vzporednice tudi na Slovenskem in se konča s tem. 92). se zdi. Iz njihovih grobov je zraslo prav toliko leskovih "svetih dreves" (Gasparini. zunaj pokopališča. Povezava med drevesom in njegovo oploditveno močjo tu izhaja iz ideje o reinkarnaciji (metempsihozi). 68). da iz grobov dveh zaljubljencev zrasteta dve drevesi in se s krošnjama prepleteta. v primeru recipročnosti pa za pojmovanje rodovitnosti kot krožnega toka med drevesom (naravo) in posameznikom. pomeni obujanje prvinskih moči narave. saj na Slovenskem poznamo še druge primere takšnih personifikacij (Matičetov. 1973. Temu motivu lahko sledimo daleč v preteklost. kjer se junak spremeni v drevo. Po prekmurski verziji pa se dekle najprej spremeni v zlato ribico. 450). ki se vržena v vodo spremeni v ribo. kjer naj bi bile gomile. da gre za vegetacijski mit in ne za zgodovinski dogodek. Temu je bilo sorodno ljudsko prepričanje (tudi na Slovenskem). V prvem primeru gre za odnos pobratimstva (ko ob rojstvu otroka zasadijo drevo kot njegovega "dvojčka"). Znano je bilo tudi. 221–226). ki so kazala svoja čustva in znala govoriti. Spopad med njimi poteka v prelomni fazi leta. Pustne šeme so nasploh predstavljale vegetacijske demone in duhove prednikov. 1961. To občutje povezanosti človeka z naravo (v našem primeru z drevesi) lahko obravnavamo na nivojih paralelizma. ki so prinašali rodovitnost. od katere zanosi. 2.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. 1975. ko se iz smrti rojeva novo življenje. 1989. ko ga njegova nezvesta žena da posekati. ko se mora zima dokončno posloviti in prevlada pomlad. tudi magari v rastlino" (Matičetov. vse do staroegipčanske pravljice o Dveh bratih (Resnična zgodba o pisarju Satmiju in njegovem sinu Senozirisu. da je človek zaklet v drevo ali da se lahko po svoji volji pojavlja v različnih oblikah. iz zakopanih ribjih kosti zraste jablana in ko to posekajo. Tako je na mitološki način pojasnjena življenjska moč brsteče narave in magični značaj leske. V vasi Logje pri Breginju je bila znana pripoved. da se človekova duša po smrti reinkarnira v drevo ali grm. iz luske le-te v zlato hruško in iz iveri hruške nazaj v človeško podobo (Matičetov. v grm. Tako razumljeni koncept rodovitnosti je predstavljal jedro ideologij agrarnih skupnosti. 1961. ki pa jo ujamejo in pojedo. se iz koščka lesa spet porodi dekle.

255–256). 27). Na pokopališču pred cerkvijo v Koprivni na Koroškem naj bi zrasla lipa s tremi vrhovi iz treh lipovih šib. S tem. 214 in dalje).ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Motiv je razširjen v Evropi in dobršnem delu Azije. 50). stoletja. Krščanstvo ni moglo povsem odpraviti starih poganskih predstav o svetosti dreves. je na več primerih iz nemško govorečih dežel pokazal Karl Spiess (Spiess. Kako se je ideja drevesa. devet let ali več: Kadar scvete lipa in vbeli se kamen. nato pa rodi otroka. pojavljala v gotski cerkveni arhitekturi in izvedbi oltarjev. da je Jezus svetega Andreja spremenil v jabolko. je najbrž posredno pokazano tudi na temeljni kamen krščanske cerkve. Po svetem Avguštinu in drugih cerkvenih očetih je duša pravičnega. 179–180). če bi opravili pokoro (Grafenauer. in to celo v zimskem času. 196. ki je prerojeni sveti Andrej. podobne opise pa najdemo tudi v helenistični književnosti. je prišla košuta. V ta kontekst spada čudežna ozelenitev suhe palice. grmi ali drevesa. ko se spokorniku bliža čas odrešitve. patronu lovcev. ki jo mlado dekle utrga in zaužije. vzcveti in rodi mandljeve sadeže. da je tudi za najhujše 573 . Salomona ali svetnikov. ki ga pooseblja apostol Peter. 1961. Tako kot svetniki pa naj bi prišli v nebesa tudi hudi grešniki.. ki ga je dekle pojedla in zanosila (Matičetov. Iz grobov svetnikov in spokorjencev lahko poženejo cvetlice. da je grešnik legel pod leskov grm in tam vztrajal sedem let brez jedi. zato jih je vključilo v svoje legende. zato povzročijo katarzo. ki so po smrti spokorjenega grešnika ozelenele na njegovem grobu (Kotnik. V Breginju pa je bilo znano. Po prekmurski legendi o svetem Andreju zraste po njegovi spokorniški smrti iz srca jagoda. 1980. 571–586 dvanajst apostolov (Grafenauer. 43–44). 1938. Krščanstvo je ozelenelo palico razlagalo kot inkarnacijo Kristusa. podprta s krepostmi. Po kranjski legendi o svetem Tilu. štirioglata kot pravilno obklesan kamniti blok (Burckhardt. Ta varianta nam predstavlja dogodek že v povsem krščanskem smislu. ozeleni suho drevo in se pobeli (črni) kamen. V ljudskih baladah pa tedaj. Bistvena značilnost legend je. svetega Krištofa. ga podojila in s tem naznanila njegovo odrešitev (J. npr. se je bilo mogoče spokoriti tako. 1992. 1864. v evropskih legendah pa nastopa že vsaj od 13. povezanega s predstavo poti v onstranstvo. Grešnik mora pod tem drevesom klečati in moliti sedem. ki čez noč ozeleni. Vsekakor pa je naš baladni obrazec spomin na starokrščanski pridižni zgled in prakso. Ko je ta čas potekel. Najstarejši primer je starozavezna zgodba o palici Mojzesovega brata Aarona. ko se spokorniku "pobeli kamen". da opisujejo čudeže. 1996. 1958. bojo odpuščeni grehi spokorjeni (SLP. 207). P. ki so za razliko od pravljičnih čudes nepričakovani in znak božje vsemogočnosti. 1924. 27–100).

Dušo je prišla iskat Marija. Specifičen pogled krščanskih legend se nam razkrije še bolj nazorno. ki pa so jo po cerkvenem nalogu morali opravljati do smrti.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. "žegenbajn" ali "žegenpajn". opolnoči krščen in je ob svitu umrl. drevjiče žegenbajn. Tam je ona sedela. Po istrski prozni varianti je prišlo pred rajska vrata dete. Jezus ji je naročil: Pojdi na polje rumenó. sedem let. te boš šla v sveto nebo. 117 in dalje). kakšno je bilo to drevo pokore. Tam boš v tistem tako dolgo sedela. Tedaj sta prišla razbojnika in pod drevesom zakurila. čeprav sama ni imela nobenega greha. ki ju je duša prepoznala in ju pripravila do odločitve o lastni pokori (Volčič. "drevo blagoslova". ki določa. Ker ga mati pri pogrebu ni pokrižala. ur in minut. da ima nekatere paralele v Istri. kjer raste "škripajdrevce". 88–89). Poznamo ga iz štajerske ljudske pesmi "Otrokova duša se pokori za svojce". kadar so človeka obsedli uroki. če ga primerjamo s tematiko pravljic. opolnoči krstilo in zjutraj preminilo. drevjiče. ki sta bila otrokova brata. 1865. 152–153). Po njej duša otroka. ni smela v nebesa. Odkrušek te legende je bil v prozni obliki zapisan v Beli krajini (Kure. tam boš našla drevjiče. Ivan Grafenauer je ta pesemski motiv postavil v zgodnji srednji vek. torej do dobe pokristjanjevanja naših prednikov (Grafenauer. npr. vendar (vsaj na videz) neodvisno od božje volje. Nasproten temu je motiv grešnikove trde pokore in končne odrešitve z osušitvijo drevesa. Namesto grešnika nastopa za- 574 . izvira iz nemškega "Segenbaum". 1992. stoletja. Omenjena sta tudi brata razbojnika. koliko časa bo minilo do preteka kazni. 571–586 prestopnike mogoča odrešitev s pokoro. stoletju. na njegovo starost pa najbrž kaže tudi dejstvo. Tam je ostalo triintrideset let ter prav toliko dni. z izjemo oglejskega patriarhata. ki je bil zvečer rojen. ki prav tako pogostokrat obravnavajo problem odrešitve. si je moralo raj zaslužiti z dolgim čakanjem v "črni gori" (gozdu). 2004). da bi jo popeljala v sveti raj in ji je povedala. da se to drevje posušilo bo. Nas seveda zanima. Tudi v pravljici je drevo tisto. 1965. v okolici Karlovca in celo v Dalmaciji. ki se je zvečer rodilo. Dosmrtna pokora je bila opuščena v 6. preden je bilo uslišano. Njegovo ime. Ljudska domišljija je torej naredila iz grma "drevce". tako da se je posušilo. osmega pol (SLP. kjer je veljala vsaj še do konca 8. Očiščevalna moč brinja je bila splošno znana in so ga rabili za kadilo. in se pri nas imenuje smrdljivi brin (Juniperus sabina). da je minilo sedem let. da je bila pokora namenjena prav tema dvema razbojnikoma.

2004. kamor ne sme nobeno živo bitje. V zahodnoevropski in srednjeevropski krščanski ikonografiji na "rogovih" luninega krajca stoji Marija. naj se povzpne na vrh gore in tam poišče dve tanki jelki. Nagrobne plošče iz zgodnjekrščanskega Ogleja (Aquileje) prikazujejo prosečo ali častečo figuro (oranto) med dvema drevesoma in ovcama. 568). saj lahko sliši veselo muziko in pogrebno zvonjenje (Orožen. ležečega med dvema zelenima jelkama na vrhu Dospat gore. Nihče se ju ni smel dotakniti in jima obsekavati vej. da so naravna prizorišča. stoletju stali dve sveti brezi (Dučyc. kar opozarja na to. 575 . v katerem bo ugledal svojo smrt. iz katerega bodo naredili zibel rešitelju. s sporočilom. 59). da je vsako od dreves še "podvojeno" s svojo rogovilasto krošnjo. Drevesi predstavljata kraj Budovega rojstva (ki je potekalo pod drevesom te vrste) in kraj smrti. ki so se skladala z omenjenimi predstavami. da je eno človeško življenje le člen v verigi rojevanja in umiranja. 1958.) simbol smrti pri vseh Slovanih. da je predstava o rogovih povezana tudi z idejo cikličnega časa in ponovnega rojevanja. "Rogato drevo" lahko pomeni povezanost dveh konceptualno različnih svetov. 16– 17. V srbski epski pesmi Smrt Marka Kraljevića svetuje vila Marku. veljala za sveta. da bi človek izvedel. 447–453). Pomembno je. 1936. pokrito s cvetlicami. 571–586 čarano ali uročeno bitje. Situacija je torej podobna kot v gornjih primerih. tostranskega in onstranskega. 2003. V južni Srbiji je pri vasi Svirac (Leskovačka Morava) jezero. 280). s tem. bor ipd. V biblični literaturi se izredne osebnosti (npr. Nasprotno naj bi listavci pomenili drevesa življenja (Tolstoj. kar nas pripelje tudi bliže razumevanju Marijinega lika na svetem drevesu pri Vitanju. Tako drevo ima čudežne lastnosti. dokazuje upodobitev dveh dreves z vrhovoma v obliki črke Y na antični srebrni obredni posodi iz Castro Urdiales (antična Flaviobraga v Španiji). Po eni od indijskih legend o Budovi smrti naj bi njegovo telo ležalo. ki se v naši "drevesni folklori" kaže kot drevo s tremi vrhovi. Po mnenju Nikolaja Tolstoja je bilo takó število 2 kot tudi vrsta iglastega drevesa (jelka.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Da je bila simbolika svetih dreves z vodo med njima ali pod njima znana tudi v drugih mitologijah in religijah. Po nekaterih evropskih ljudskih predstavah pa rogovi pripadajo tudi novorojenim otrokom ali tistim. Nanj je treba splezati na sveti večer. 2003. ko je v zemljo položeno seme za drevo. Vse to nas spominja na koncept trojstva. Spoštovali so ju kot "čuvarja" jezera (Đorđević. ob katerem sta rasla dva velika hrasta. med dvema drevesoma sala. 2). V nekaterih slovenskih ljudskih zgodbah o Atilovem grobu se kaže isti motiv: pokopan naj bi bil na hribu med dvema drevesoma (Šmitek. kje bo v naslednjem letu svatba in kje smrt. ki dobi obljubo odrešitve šele. Med drevesoma počiva boginja svetega vodnega izvira (RGA. Blizu jezera Ševina v Belorusiji pa sta še v 19. 2000. 151). V umetnosti starih evrazijskih kultur se je med rogovi goveda pogostokrat pojavljala mlada luna. Mojzes) ponašajo z rogovi. med njima bo našel vodnjak. ki še niso bili krščeni in so torej v mejni fazi. Abb. Podobno se v bolgarski ljudski pesmi Marko Kraljević in Vila samovila junak napije iz jezera.

da na vrhu svetovnega drevesa sedi sokol (tudi slavec. SVETOVNO (KOZMIČNO) IN RAJSKO DREVO. zemljo in podzemlje. Ob deblu se po nekaterih slovanskih verzijah spreletavajo čebele. redkeje orel). čeprav nastopajo v tej vlogi tudi jelka. na katerem so si našli zavetje trije golobi (Čajkanović. Ob vznožju tega drevesa. V slovanski mitologiji je svetovno drevo pogostokrat hrastovo.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Po ukrajinski kolednici. pav. 1985. 350). Takšno drevo povezuje vse tri sfere našega sveta. 233). ki sega prek dvanajstih nebes. V Valvasorjevem zapisu se nam je ohranila pripoved. ki ga človek najde le naključno. Ptica na vrhu naj bi predstavljala boga gromovnika. 1689a. potrjuje Valvasor sam. nad vodo" (Valvasor. Peruna. To priča o nekdanji svetosti hrasta. a so mu domačini priznali. 1985. Sredi njegove gladine stoji nenavadno veliko javorovo drevo. Srednji del drevesa predstavlja deblo z vejami.je pomenilo drevo na splošno ali pa tudi hrast kot najpomembnejše drevo. je na začetku raslo sredi morja eno samo drevo. kača ali zmaj pod drevesom pa Velesa. je kotanja z živo vodo (Holmberg. Kako razprostranjene so bile takšne predstave. zeleni javor. da ima javor na Balkanu zvezo s kultom prednikov. ki kaplja z drevesne krošnje. v zaključeno celoto. Ponekod (npr. vendar tako. Za primerjavo povejmo. Je dokaj veliko in polno rib. ki opisuje stvarjenje sveta. ki opeva svetovno drevo (brezo) na vrhu gore. v Pliskovici na Krasu) so še v najnovejšem času starši pojasnjevali radovednim otrokom. ki bi še kako rad videl takšno naravno čudo. iz katerega izhajajo prvi ljudje. da novorojenci prihajajo iz(pod) hrastov (Hrobat. javor. Stari Grki so častili hrast kot prvo drevo. da je v gozdovih okoli Ribnice "neko skrito jezero. 1927. izvira studenec. da ga tudi sami poznajo le iz pripovedi. 169–170). Da gre za mitično podobo in ne za neko resnično drevo. prav tako pa so različne tudi stopnje njihove svetosti. ki je presegala vsa druga drevesa. pri kamnu. in jablana (slednja še do danes v svatbenih šegah). 576 . V našo tipologijo sodijo naslednje kategorije. 49). 104). ki je bilo ustvarjeno in kot tisto. kaže pesem južnosibirskih Hakasov. Iz njegovih desk so namreč izdelovali mrliške truge (Čajkanović. nemogoče ga je posekati (čeprav je v nekaterih primerih opisano kot tanko ali vitko). da je njegov vrh ali krošnja v vodi. deblo pa štrli navzgor. Iz slovanske folklorne ostaline lahko izluščimo. vrba. ob koreninah pa tiči kača ali zmaj. boga podzemlja. 571–586 Razlikujemo različne vrste svetih dreves. nebo. To je morebiti povezano z idejo o "medeni rosi". cipresa. Praindoevropsko *deru. 2009. v mitološkem pogledu pa predstavlja njegovo urejenost. ki ima vrh iz zlata (tudi "suhi" vrh ali "suho" vejo). DREVO ŽIVLJENJA V obrednem smislu je svetovno drevo središče sveta. Ob vznožju drevesa. Svetovno drevo se po slovanskih predstavah razlikuje od ostalih po svoji višini. je edino zeleno med drugimi izsušenimi drevesi in edino.

1863.. Okol mize zlati stoli Na njih sedu Bog. Prvotno (po starozavezni judovski tradiciji) je bilo to figovo drevo. 577 .. Po slovenski ljudski pravljici junak.] Doli padnu tri jabuka. Marija. drevesa življenja in drevesa spoznanja (Gen 2.. V tem primeru se je biblična simbolika povezala s predkrščanskimi predstavami o svetovnem drevesu in njegovi vitalni moči: V našem polju zlata jablan [. 156–189). 571–586 Naš javor pripada tipu "obrnjenega drevesa" (arbor inversa).ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Predstave o rajski jablani izvirajo šele iz latinske cerkve. stoletja (Leder. Starešina je na svatbi položil pred ženina in nevesto tudi pozlačene orehe. 216–217). Bogata simbolika jablane in jabolka kot vira plodnosti in blagostanja se na Slovenskem kaže zlasti ob jurjevanjih in ženitovanjih. 1904–1907. ki pripleza v vrh takšnega drevesa. 55). Naše selo 'se veselo. Vinske gore obrodile (SNP. judovski in islamski tradiciji. Drugo palo v žitno polje. se pojavljajo kot okrasek na pomurskih pirhih. To drevo stoji ob vodnjaku življenja. nastopa pa tudi v sibirskem šamanizmu. in to iz začetka 5. rastočih od tal proti nebu in z neba proti zemlji. kar je še en dokaz prisotnosti tega motiva v našem okolju. 69). da bi bil njun zakon srečen (Trstenjak. Marija. tam najde pet zlatih sadežev (Bolhar. 1961.. Kotaljenje zlatih jabolk je v južnoslovanski ljudski poeziji predstavljeno kot magična igra. V slovanskem in baltskem ljudskem izročilu je svetovno drevo prikazano ovešeno z zlatimi resami ter zlatimi jabolki in češarki. Prvo palo v naše selo.). sveti Petar [. kjer v sakralnem središču sveta raste breza s koreninami navzgor (Toporov. porasel s sadnim drevjem.] Pod jablankom zlata miza. Najbolj znan primer te vrste je indijska ašvata. Njegova lokacija spominja na morski otok Bujan iz ruskih obrednih zagovorov. ki ima tako kozmološki kot tudi mistični pomen in ponazarja povezavo našega sveta z nebeškim in človeka z Bogom. Bog. Od dveh rajskih dreves. 66–68).9 idr. kjer ob mizi pod jablano ali hruško sedi Kristus z Marijo in svetniki.] Tretje palo [v] vinske gore. Stilizirane podobe dreves. je bilo slednje predstavljeno kot "drevo z jabolki". v vzhodnem krščanstvu in celo v Dantejevem Raju. ki jo opisuje Rig Veda.. 2002. Rdeče ("zlato") jabolko so v Beli Krajini in drugod pri Južnih Slovanih nosili na vrhu droga svatbene zastave. 1981.. Slovenske ljudske pesmi pa opisujejo raj. v iranski. Žitno polje obrodilo [.

1990. 53 in dalje). ki se je zbirala v votlih bukvah ali hruškah (Möderndorfer. Po nekem slovenskem zapisu naj bi drevo z zlatimi jabolki raslo na stekleni gori "daleč v jutrovi deželi". Ponekod na Slovenskem je bilo znano. vilinski ples) magično sposobnost povezovanja človeškega sveta z nebom in podzemljem. na kar kaže tudi etimologija besede vino (iz indoevropskega *ue-i. 1930. dve prepleteni ali blizu rastoči drevesi. Ponekod na slovenskem podeželju so še do konca 30. Po takšnem drevesu vodi pot v višje in nižje svetovne sfere. V Srbiji in Makedoniji je deževnica. tako kot drugi pojavi kroženja (vodni ali vetrni vrtinec. Ponoči pa so po ljudskem mnenju tam plesale vile svoje kolo (Radenković. sadna drevesa). kostanj. krošnja v obliki znaka Y. Inačice segajo na vzhodu še globoko v Azijo (Ranke. *ui-. ki se je rešil pred vesoljnim potopom na visoko vinsko trto (eno od oblik krščanskega drevesa življenja). 36–37). saj je vsako od njih središče svojega mikrokozmosa. 1938.). da je (sledeč ljudski uganki) votla lipa. Po slovenskem izročilu bi sklepali. 2004. DREVESA NA POSVEČENIH MESTIH Takšna drevesa so pogostokrat stala ob svetih studencih in kamnih ali pa so bila to drevesa. 45). 1996. 1996. 192–193). 57–58). medtem ko se po eni od srbskih ljudskih pesmi ovija okoli jelke. Poganska sveta drevesa so bila neredko tista s hranljivimi ali zdravilnimi plodovi in listi (hrast. SVETA DREVESA. V slabem smislu se pojavljata zastrupljeno ali ukradeno jabolko (Tatarovska. let preteklega stoletja odpravljali bradavice tako. V slovenskem ljudskem izročilu je opisano tudi plezanje po deblu svetovnega drevesa navzgor. da na grobu junaka zraste jablana s plodovi. velikosti. Takšna jabolka naj bi svojemu imetniku prinašala neumrljivost (Kelemina. 1906.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES.. ki je verjetno nekoč pripadalo nekemu ženskemu božanstvu. 225). da so jih trikrat omočili z vodo. ki se je nabirala v votlih (a ne gnilih) hrastovih deblih veljala za zdravilno. od drugih variant pa omenimo vzpenjanje na jelko in na neko listnato drevo (podrobneje Šmitek. ki je opisana kot svetovno drevo (Radenković. bujnosti ali drugih posebnostih (votlo deblo. ki so se odlikovala po svoji starosti. "viti"). V dobrem smislu je jabolko sadež plodnosti. Spiralna rast ima.. 221). vse tja do nebesnega svoda. Velja pa tudi. središče sveta (Šašelj. Svetovno drevo predstavlja os stvarstva. Pravljični junaki odhajajo po zlata jabolka v daljne čudežne dežele ali onkraj morja. gibanje demonov. 2000. Z njo so se bolniki umivali pred sončnim vzhodom. 1934. To lastnost pa imajo tudi nekatera lokalna drevesa. Značilnost vinske trte je njen ovijalski način rasti. oreh. Odprta je duhovom in demonom. Na takšnih mestih so bili po 578 . 571–586 Pogost motiv evropskih pravljic je junakovo rojstvo iz čarobnih plodov jablane. Tako je povsem mogoče. lipa. da trta raste do neba brez vsake opore. ki raste v Ljubljani. pa tudi ljudem s posebnimi sposobnostmi. Tako naj bi storil že človek. 29). da se skozi votlo hrastovo deblo človek lahko spusti v podzemlje (Krajcar. 148–150).

a padel in se ubil (Möderndorfer. Oreh svetega Janeza Krstnika v Lokvi pri Divači je bil po Valvasorju še na predvečer šentjanževega povsem suh. Pripovedovali so.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Božja pot v Velesovo je po legendi sprva vodila k velikemu hrastu. pod drevesom pa je zaslišal živalske glasove in zvok žage. Slovenci so poznali še druge takšne čudeže. da so se ponoči okoli njih prikazovale leteče luči ali da je k njim prihajala klečat rogata živina. Ozelenela bo spet na jurjevo. To so bile predvsem lipe. saj naj bi nekatera drevesa te vrste cvetela in rodila plodove šele v noči tega svetnika (HDA. 1987. Ponekod v Evropi (npr. Že iz antike izvira prepričanje. Sredi kresne ali božične noči naj bi vzcvetela praprot. a pred tem ni bil v cerkvi. da je smrtno nevarno spati pod orehovimi drevesi in da je škodljiva celo njihova senca. norost in celo smrt. splezal ponj.. da je nekdo na sveti večer splezal na orehovo drevo. Sovaščani so ga komaj rešili. 262). V vasici Radniče/Radnig pri Šmohorju/Hermagor v Ziljski dolini je bila v 11. stoletju postavljena cerkvica svete Katarine na mestu. na katerih se prikazuje (ali tam prebiva) Mati božja ali kateri od svetnikov. in evropskimi ljudskimi pripovedmi o jablanah. zlasti ne na češnje. jelke. 1946. saj preti takemu 579 . pa bo razumel govorico domače živine. To bi bilo mogoče pojasniti z močnim vonjem listja. 29. ki bo cvetela od polnoči do ene ure zjutraj. Opolnoči je zagledal.. junija). Drug človek naj bi na orehu uzrl nenavadno velik plod. ki se prebudijo na šentjanževo (ob kresu). Ali pa bo na božično noč pred jamo Kralja Matjaža zrasla zelena lipa. se razcvetel in pognal plodove enake velikosti. na katerem so v zgodnjem 13. da se bo na šentjanževo predramil iz sna Kralj Matjaž in tedaj bo ozelenela in se razcvetela stara lipa (Kropej. ko bo Matjaž na njeno vejo obesil svoj ščit. kot so jih imela druga drevesa v okolici. vendar se mu je za dolgo omračil um. 571–586 uvedbi krščanstva postavljeni križi in kapelice. a je v tej eni noči ozelenel. ker je v vejah slišati strašen hrup in ropot (Valvasor. Verjetno je obstajala neka mitična zveza med orehi. smreke. v Italiji in Nemčiji) je bil oreh ali hrast (v Angliji) povezan s praznikom Janeza Krstnika. junija) sodi tudi Petrovo (sveti Peter in Pavel. 1689b. Tudi po slovenskih predstavah naj bi orehova krošnja povzročala privide. Sveta drevesa so bila prepoznavna tudi po tem. ki lahko povzroči glavobol. Vaščani so verjeli. isti hip dozorela in dobila semena. ki se ovenčajo s cvetovi in sadeži na božič (ob zimskem sončnem obratu). 578–580). ko ni priporočljivo plezati na drevesa. Takšno praprotno zrno si mora človek na kresni ali božični večer vtakniti v uho.). V sklop praznikov okoli kresa (24. Na Koroškem je bilo znano. potem pa se bo posušila. kako so mu z vej začele lesti nasproti kače. Pripovedovali so tudi. Krščanske oblike čaščenja so romanja k drevesom. 116). da v noči tega svetnika nihče ne sme ostati pod drevesom ali pa se mu približati. 2008. stoletju našli kipec božje matere z detetom. da je tod Janez Krstnik sezidal cerkev. kjer so se dotlej zbirali vaščani v hrastovem gozdu in častili najstarejša drevesa. 71–73). a tudi druga drevesa (hrasti.

V tem kontekstu je pomembno tudi izročilo. na Kočevskem. DREVESA KOT POSREDNIKI MED DVEMA SVETOVOMA Vrba že zaradi svoje rasti ob vodi predstavlja mejnik med svetovoma živih ljudi in pokojnikov. Tudi pri nas. Gromovnikov srd se tako sprošča nad drevjem z lupinastimi sadeži. Zaprta lupina orehovega plodu je spominjala na grob in na podzemlje. Enako se je zgodilo tudi pri Germanih. Tam naj bi po slovenskih ljudskih predstavah potekal tudi spopad dveh demonskih nasprotnikov. kamor je človek lahko pregnal nečiste sile. da Perun kačo (Velesa) trešči na zemljo ali v vodnato podzemlje. da čarovnice plešejo pod orehovim drevesom (HDA. 571–586 človeku padec in smrt. simbolično označujejo mejni koledarski čas. so ljudje verjeli. Kača. kjer je njeno pravo domovanje. da so v noči Janeza Krstnika orehova drevesa zbirališča čarovnic. 1987. kakšen pomen ima križec v orehovem jedru (Šašel. bi torej doživel isto. 380–381). da grmenje ali dež na praznik svetega Petra škodita letini orehov. kjer je rastel hrast poganskega boga groma Donarja. da vile podnevi prebivajo v jelkah (Kelemina. 1946. 1989. 496). 1989. lešnikov in kostanja (Kuret. ki bi se šel tega dne okopat k reki. Tisti predrznež. da bi od njega lahko izvedeli. ki ga je tokrat simbolizirala češnja. 71–72). ob postopkih zdravljenja različnih bolezni (Radenković. Na Slovenskem je bilo znano. ki je "pasla kače" in imela zato dostop do podzemskih skrivnosti (Möderndorfer. 1989. ki so se mu na Gorenjskem priporočali zoper strelo in kačji pik (Kuret. tako kot orehi in lešniki. Iz rekonstruiranega staroslovanskega mita je razvidno. pa se jim je posmehoval. 36).ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Tudi sicer strela rada udari v oreh ali kostanj. 1996. Na Balkanu je bila razširjena vera. Pajek. spremenjenih v rdečega in črnega vola. ki se je skrivala ob vznožju. Ponekod na Slovenskem so omenjali. junij). Na njej po slovenskem izročilu počivajo duše nekrščenih otrok v po- 580 . ki so ga Plajberžani najprej ujeli in ga potem izpustili. Tako je najbrž treba razumeti sporočilo ljudske pripovedi o divjem možu. 1930. da so "sjenovita" drevesa bivališča vil ali drugih demonov. ki je nevaren. ker se v njem vzpostavijo zveze med živimi in mrtvimi. v katere bi se lahko skril kačji nasprotnik. 199). 5. Prepoved vzpenjanja na češnje naj bi veljala tudi na svetega Vida (15. Krščanski svetnik je v teh primerih nadomestil poganskega boga gromovnika. Letino orehov in lešnikov je pri nas odmerjala sveta Marjeta. znano z Apeninskega polotoka in iz Dalmacije. Človek. 1884. Ramovš. 206). 498). K skrivnostnosti in strašljivosti orehov je prispevalo še izročilo. ki bi jo posnemal pri plezanju ali dviganju iz vode. med ljudmi in demoni ali med gornjim in doljnim svetom. zato je predstavljala prostor. 109– 110). Z drevesa bi ga vrgel sam sveti Peter. kjer je sveti Bonifacij zgradil cerkev apostolu Petru na mestu. npr. da na Petrovo zleze kača na drevo ali pa se ovije okoli debla (Kuret. Plodovi kostanja. pa bi utonil. Bivališče njegovega slovanskega dvojnika Peruna je bilo v vrhu svetovnega drevesa. pa je silila navzgor in ogrožala njegovo suverenost. 1936–1937.

ki nam je dobro znana iz slovenske folklore. Po ljudskih predstavah je vsakovrstno votlo steblo lahko predstavljalo skrivališče duš in duhov. 31–35). ki 581 . ki bi jo mogli uvrstiti v tip "Porod v gozdu". Po drugi ljudski razlagi je vrba dobila rdeče veje od sramu. 166). Po dalmatinskem ljudskem mnenju pa se v votlih deblih oljk zbirajo čarovnice. ohranilo asociacije s smrtjo in onstranstvom. Zgodba je motivno sorodna tisti o skotitvi zmaja iz petelinjega jajca. Belorusi in Ukrajinci) so ga videvali sedečega na vrbah ali v suhih votlih vrbovih deblih (Lettenbauer. V slednjem primeru zmaj prekljuva kamnito steno votle gore. se zagnala čez poplavljeno pokrajino in potegnila za sabo v Črno morje trg Podsredo s prebivalci in živalmi vred (Kropej.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. da je nezakonska mati pustila umorjenega otroka v votlem drevesnem deblu. omenja. ker se je pod njim skrivala Marija na begu in ni mirovalo. ko ni bilo vrbovo. V votli mavrah se je po koroški legendi skril Jezus pred Judi. ki bi dovolilo. da je izdajalec padel na zemljo (Lenartov. 1996. 1981. ki pomeni konec nekega zgodovinskega ali življenjskega ciklusa. ko je drevo skrilo Kristusa pred judovskimi preganjalci in se od strahu treslo. 189–190). Vrbi podobno vlogo ima ponekod med Slovani tudi trepetlika: po etioloških legendah naj bi Juda dolgo iskal drevo. Poljaki. 2008. Ljudska pripoved s Kozjanskega opisuje rojstvo zmaju podobne živali v deblu podrte trohneče bukve. kot bi moralo (Möderndorfer. čeprav izhajajo iz še starejših poganskih predstav. Kočevska balada. v katerem je prebivala. 1946. Na Balkanu so te legende. je v krščanski dobi prevzel hudič. od kod vrbi žalujki njena značilna oblika: nanjo se je hotel obesiti svetopisemski Judež. 571–586 dobi črnih ptic in tudi vseh tistih. ki se po smrti niso mogli preseliti na oni svet (Mencej. temelječe na apokrifnih evangelijih. je povzročila nevihto. Slovenci pa tudi drugi Slovani (npr. zatekla v drobno slamnato bilko. V lokalnih okvirih je povodenj pravi potop. 1991. V tretje je bilo grešniku preveč: preklel je drevo. Ko pa ji je zmanjkalo živeža. vladar pekla. Mora se je npr.da bi se nanj obesil. 218). 1996. ki ima zato še danes povešene veje. Podobne legende so o vrbi poznali tudi drugi slovanski narodi. 9–15). 61). V neki slovenski ljudski pripovedi morilec odvrže otroka v votlino drevesa (Kelemina. 1954. 8–9). našle svoj izraz zlasti v božičnih in velikonočnih pesmih in kolednicah (Nikolić. Po drugi razlagi je bilo prekleto. 72). 1925. ko se je nanjo obesil Judež Iškariot. Vlogo (htonskega?) božanstva. kar je tu primerljivo z votlino drevesa. 145). Končno je na to pristala trepetlika in si pridobila božje prekletstvo (Agapkina. Takšni začarani ali zakleti kraji pa lahko skrivajo še druga presenečenja: nek belokranjski kmet naj bi v votli bukvi našel celo zaklad (Trdina. Šum nemirnih listov trepetlike izvira po slovenskem ljudskem mnenju še iz časov. Pomurska ljudska pripoved razlaga. Vse gornje izpeljave že kažejo vpliv krščanstva. ali tudi v trepetliki. Pošast se je sprva hranila z lesom drevesa. ki je prebivalo v vrbi. a se je vsakič povesila. Veje so se odlomile od debla tako. Preganjalci so s sulicami drezali v gobo. 1930. Votlo drevesno duplo je torej celo tedaj. Rusi.

čeprav vsi kriteriji vrednotenja (zlasti kulturni) še niso določeni. 129–130).ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. temveč tudi drevo v votlini: po neki varianti drevo zraste v breznu in skupaj z njim predstavlja vstop v onstranstvo. okrašeno z zelenjem. pač po principu "klin se s klinom izbija". venci rož in trakovi različnih barv. Tudi pri vzhodnih Slovanih je bilo na binkošti v navadi krašenje bivališč in cerkva z zelenimi brezovimi vejami in nošenje lutk iz brezovih vej v vaških sprevodih. Animizem. 155–156). pač pa tudi kot povezovalko obeh svetov. 16. Mlada vrbova šiba je – tako kot leskova – imela apotropejsko moč. zavesti in materialnosti). grižo ipd. ker po svoje zastavlja in rešuje vprašanje dualnosti človeka in narave (tudi duha in snovi. Stara (v osnovi animistična) spoznanja o tesni povezanosti človeka z drevesi in vso obkrožujočo naravo se nam danes prenovljena vračajo in dobivajo podporo tudi prek dognanj sodobne biologije. Ramovš. 582 . mrzlico. Vendar odgovor ni v ustvarjanju enotnosti. drevo pomladi in novega življenja.). Tako je npr. Sledil ji je v brezovo zelenje odeti Zeleni Jurij. 1996. srečo in zdravje. ki je ni mogoče pojmovati le kot ločnico z onstranstvom. 2004. ki se še vedno skriva v nekaterih ljudskih verovanjih in obredih. 571–586 ima zato jamičast klobuk (Kotnik. da bi "sveti duh sedel nanje" (Šašel. uma in telesa. ki ju prinaša slovensko-hrvaški Zeleni Jurij. 18). 1936–1937. A vrnimo se k vrbi. Po analogiji z vrbo nastopa v ljudskem zdravilstvu in magiji slovanskih narodov tudi trepetlika. V našem krščanskem prazničnem letu je dobilo brezovo zelenje svoj pomen o binkoštih. pri vzhodnih Slovanih znana uporaba trepetlikovih vej proti čarovnicam in mori ali na Ivanje in Jurjevo za zaščito polj in živine. vendar je niso sadili. 64). 84). Ker naj bi rodovitnost prihajala z "onega sveta". ima pomembno sporočilo. ko so ponekod prislonili brezove veje na okna in vrata hiš. Magični pomen pa nima le votlina v drevesu. Zelenega Jurija je v Beli krajini in v Porabju simbolizirala breza. 2009. so na Pivškem dodali brezovim vejam še vrbove. V Črnomlju so okoli leta 1830 pred jurjevskim sprevodom nosili smreko ali trepetliko. v Laškem pa so brezo nadomestili s smrečico in rogom iz vrbovega lubja (Šmitek. fizike. niso pili vode. ki je bila v stiku z njo. 1924. Vaščani Rodika naj bi na polici takšne jame našli mlado lipo in jo presadili na sredo svojega polja (Hrobat. Posamezna drevesa so danes uvrščena na seznam slovenske naravne in kulturne dediščine. Spomladi iz podzemlja (sveta mrtvih) prihajata na naš svet življenjska moč in plodnost. njenega lesa ali listja niso prinašali v bivalne prostore. V jurjevskih obredih je vrbova šiba ("mladica") skupaj z zeleno travo in zelenim drevesom pomenila blagostanje. ekologije in s tem povezanih filozofskih razmišljanj. ipd. Na trepetliko so prenašali tudi bolezni (božjast. (Agapkina. pač pa v priznavanju pluralnosti.

churches and chapels were built. trees have preserved their role of milestones in time and space (memorial trees. history. mythology. These archaic elements. clearly demonstrating emotion and possessing the ability to talk.net SUMMARY In Slovenian folk imagery. the parallels of which can also be found in other European and non-European cultures. trees at crossroads as dwelling places of demonic entities. is studied at the levels of parallelism. trees denote the centre or the margin (e. a dry tree blooms as a sign of an imminent redemption. willows as a milestone between our world and the afterlife). The first is a case of brotherly friendship (when a tree is planted on the occasion of the birth of a child. On the sites of pagan tree cults. there is a comprehension of fertility as a circular flow between the tree (nature) and the individual. The Biblical tree of knowledge was replaced by the vision of a former tree of life as a model of the cosmos and its hierarchical substantiation. 571–586 TREES AS CULTURAL AND HISTORICAL WITNESSES Zmago ŠMITEK University of Ljubljana. This feeling of close connection of man and nature (in our case trees). continuity and reciprocity. Thus. Zavetiška 5. For a sinner who is making atonement.) From the aspect of space. village lime trees as the gathering places of parish communities. they can also represent the connecting elements between segments of space. symbolism. can be investigated and understood also in the context of history: Christianity integrated its legends into the obstinate pagan imagery of the sanctity of trees.g. bushes or trees spring up from the graves of saints and penitents. representing the child's twin brother).ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Faculty of Arts. for example. in a metaphorical sense also family trees.smitek@s5. etc. Despite such ideological changes. whereas in the case of reciprocity. 1000 Ljubljana. Thus. trees were living beings. Slovenia 583 . the perceived concept of fertility presented the core of the ideologies of agrarian communities. Key words: trees. rituals. Slovenia e-mail: zmago. the second case presents a belief that after death the human soul is reincarnated into a tree or a bush.

Ljubljana. 584 . Ramovš. Slovenski Glasnik. Til. (1936–1937): Narodno blago iz Roža. Mohorja. (1958): Život i običaji u Leskovačkoj Moravi. 9. Ljubljana.) (2004): Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit. (1884): Črtice iz duševnega žitka štajerskih Slovencev. Ljubljana. SNP (1904–1907): Štrekelj. F. Kuret. Prevalje. Državna založba Slovenije. Budimpešta-Murska Sobota. samozaložba. (1689a): Die Ehre des Hertzogthums Crain. J. M. Slovenski Glasnik. (1938): Slovenska vas na Dolenjskem. Ljubljana. (1863): Mythologične starice: O orehu. III. Mohorja na Prevaljah.) (1981): Slovenske narodne pripovedke. Kotnik. Trstenjak. del. F. Trdina. (ur. Kmečki glas. (1864): Sv. Slovenska matica. SLP (1992): Terseglav. Mohorja. Kure. 2. 152–153. Mladinska knjiga.) (1990): Slovenske pravljice iz Porabja.. Celje. Družba Sv. V.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Lenartov (1925): Iškariotovka. et al. Maribor. D. 571–586 VIRI IN LITERATURA Bolhar. knjiga. 11.): Slovenske ljudske pesmi. (1689b): Die Ehre des Hertzogthums Crain. D. Celje. Družina. (ur.): Slovenske narodne pesmi. Celje. Valvasor. J. (1906): Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Magyarországi Délszlávok Demokratikus Szövetsége-Pomurska založba. (ur. Peta knjiga. Laybach. J. 4. Ljubljana. V. I. (1924): Storije I. Laybach. del. J. Möderndorfer. 55. Kelemina. (1989): Praznično leto Slovencev. Merkur. B. K. 72. J. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Slovenska matica. W. J. (1865): Isterske povedice: Otrok i rajski vratar. (ur. (1954): Zbrano delo. I. (ur. Beograd. Krajcar. Ljubljana. 7–8. III. J. Valvasor. uvere in običaji Slovencev. Ljubljana. 255–256. Angelček. (ur. Matica Slovenska. Zgodovinsko društvo. (1936): Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Folklorne pripovedi iz Bele krajine. J. Prva knjiga. Šašelj. 33. M. Katoliško tiskovno društvo. (1946): Verovanja. Srpski etnografski zbornik.) (1930): Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Möderndorfer. Knjiga 6. J. A. K. Šašel. 1. Družba sv. Volčič. Pajek. Đorđević. P. Ljubljana. Ljubljana. Družba Sv. knjiga. 10. W. N. Slovenski glasnik. 1. Orožen.

Slovenska matica. 24. Firenze. Ljubljana. I. 7–22.New York. Bloomington. (2008): Od Ajda do Zlatoroga. kultur. M. H. Marshall Jones Company. 7. Kropej. Grafenauer. (1991): Motiv proklinjanja trepetlike u makedonskoj. (2000): Kult'avyja drevy u Belarusi. (1996): Chartres and the Birth of the Cathedral. Ethnologia Slavica. Sansoni. H.hrvaško-vzhodnoalpske ljudske pesmi.): Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens. SAZU. SAZU. Bd. Holmberg. Hoffmann-Krayer. (ur. I. (1980): Irsko-anglosaška misijonska metoda in slovensko pismensko in ustno slovstvo. 52. Ljubljana. Doktorska disertacija. 37–100. Studia mythologica Slavica. (1996): Vrba – posrednik između ovog i onog sveta. Matičetov. 1. Zeitschrift für die neutestamentliche Wissenschaft und die Kunde der älteren Kirche. (2009): Ustno izročilo o krajini Krasa v mitološkem in arheološkem kontekstu. 156–189. V: Razprave Razreda (II.. M. 3. (1958): Bogastvo in uboštvo v slovenski narodni pesmi in irski legendi. Dučyc. Die Tradition vom paradiesischen Apfelbaum. Kodovi slovenskih kultura. Grafenauer. W. Ljubljana. K. Prosveta. 4. World Wisdom Books. Ljubljana. G. 9. (ur. T. Mohorjeva. Makedonski folklor. V: Pogačnik. J. Leder. Beograd. Burckhardt. W. 571–586 Agapkina. A.) za filološke in literarne vede. Grafenauer. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo UL FF. (1927): The mythology of all races. I. (1965): Spokorjeni grešnik. T. SAZU. M. (1973): Il matriarcato slavo. (1985): O magiji i religiji. (1996): Simvolika derev'ev v tradicionnoj kul'ture slavjan: osina (opyt sistemnogo opisanija). (1961): Arbor scientiae. Hrobat. IV. Matičetov. E.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Lettenbauer. 585 . (1975): Un essere mitico dalla Val Resia. Boston. U. 48. I. Čajkanović. Neuried. Nikolić. Kodovi slovenskih kultura 1. Siberian mythology. Mencej. Študija o izvoru. 9–15. CelovecLjubljana-Dunaj.): Literarnozgodovinski spisi. srpskohrvatskoj i bugarskoj narodnoj poeziji. M. Hieronymus Verlag. Finno-Ugric. 31–35. Gasparini. Ljubljana. 71–73. 1–2. L. 57– 61. Vol.und religionsgeschichtliche Untersuchung. (1981): Der Baumkult bei den Slaven: vergleichende volkskundliche. de Gruyter. razvoju in razkroju slovensko. (1961): Sežgani in prerojeni človek. V. Berlin . Slovenska bajeslovna bitja. HDA (1987): Bächtold-Stäubli. Antropologia culturale dei Protoslavi. 221– 226. E.

586 . Moskva. Poskus rekonstrukcije (Uvod v preučevanje zgodovine slovanskih književnosti). Toporov. Študentska založba. Z. L. FF Communications. (2000): Mitologija na jabolkoto i prstenot vo makedonskite narodni umotvorbi. Tatarovska. (2002): Predzgodovina književnosti pri Slovanih. Svetinje preteklosti. Zweite Auflage. Šmitek. L. (2004): Mitološko izročilo Slovencev. Die hohe Strasse. Indrik. Berlin-New York. I. Tolstoj. K. K. V. 571–586 Radenković. Breslau. (2003): Očerki slavjanskogo jazyčestva. Balkanološki institut SANU. Institut za makedonska literatura. Spiess. N. Ranke. Ljubljana. 114. Beograd. RGA (2003): Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. N. Ljubljana. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. de Gruyter. (1996): Simbolika sveta u narodnoj magiji Južnih Slovena. 44. Filozofska fakulteta. (1938): Der Baum als Tor zum Jenseits. (1934): Die zwei Brüder.ACTA HISTRIAE • 19 • 2011 • 3 Zmago ŠMITEK: KULTURNOZGODOVINSKA PRIČEVANJA DREVES. Skopje. W.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful