Rbet

Dolen del od rbetot(sostav)

 lumbalniot 'rbet, krstnata koska
(sacrum), sakroilijakalni zglobovi,
trti~nata koska (coccigeum);
 sosednite zglobovi, muskuli,
tetivi, ligamenti;
 nervni elementi (cauda equina,
poedine~ni nervni koreni +
periferni nervi koi gi inerviraat
strukturite na dolniot del od
'rbetot).
 Pre{len
pre{lenski tela, koi slu`at za
nosewe na te`inata;
nevralni arkusi, koi slu`at za
za{tita na nervnite elementi;
koskeni izrastoci (spinozni i
transferzalni), koi slu`at kako
potpira~i i ja zgolemuvaat
efikasnosta na akcijata na
muskulite.
 Me|upre{lenski diskus
• fibrozen prsten (annulus fibrosus)
• meko jadro (nucleus pulposus)
• Krajni plo~i na teloto;
 Po~nuvaj}i od srednata pa do
osumdeset godi{na vozrast
zapo~nuva kontinuirano i postepeno
propa|awe na kolagenite vlakna vo
sekoj prsten
 So zapo~nuvawe na degenerativnite
promeni vo diskusot se pojavuvaat
abnormalni dvi`ewa pome|u
sosednite pre{lenski tela.
 Me|upre{lenski diskus
 Mekoto jadro e izgradeno od edna
rastresita, dezorientirana osnova od vlakna
na kolagen+`elatinozen matriks od razli~ni
glikozoaminoglikozidi, voda i sol.
 Zaradi ovaa `elatinozna struktura pravecot
na vertikalnata kompresija na diskusot se
distribuira ne samo vertikalno tuku i
radijalno(kako obra~i na edno bure so voda)
 Pri fleksija i ekstenzija pre{lenskite tela se
trkalaat vrz ovaa topka sostavena od
nekompresibilniot gel, dodeka pak zadnite
zglobovi go vodat i go ograni~uvaat
dvi`eweto.
Diskus intervertebralen
 Nevralni elementi
 Nervnite korewa, kako }e ja napu{tat
cauda equina, odat prema nadolu i
nadvor.
 Vo lumbalniot 'rbet sekoj nerven
koren pominuva preku (nad) pome|u
pre{lenskiot disk, pred i pod gorniot
artikulira~ki (zglob) facet, nad
dorzalnata strana od pre{lenskite
tela, i zaobikoluvaj}i ja medijalnata i
dolnata strana od pedikulusot
izleguva niz pome|upre{lenskiot
foramen.
 Na nivo na pome|upre{lenskiot
 Anatomski segment
 od hirur{ka gledna to~ka, go
so~inuvaat edno pre{lensko
telo, na nego zaka~enite zadni
elementi i diskusot ispod nego
 Za sekoe pre{lensko telo se
pripoeni {est t.n. zadni elementi,
vklu~uvaj}i go pedikulot+
nerven koren koj izluguva I
nerven koren koj tuka propatuva
 Zadni delovi na
pre{lenot
 Gorni: pedikulot, superiorniot
facet i transferzalniot
prodol`etok.
 Dolni: spinozniot prodol`etok,
laminata i inferiorniot facet.
 Me|upre{lenski diskus
 Optovaruvawe na
'rbetot
 Promenata od legnata vo stoe~ka
polo`ba go zgolemuva pritisokot za 4
pati, vo sede~ka za 6 pati, a pri
navednuvawe sprema napred so
spu{teni race maksimalno.
 Optovaruvaweto na 'rbetot, se
razbira, mora da se rastovari, inaku 5-
tiot lumbalen pr{len bi mo`el da se
skr{i. Ova rastovaruvawe nastanuva
preku paraspinalnite muskuli i
najva`no od se, preku abdominalnata
praznina, {to igra uloga na
hidrauli~na komora {to go absorbira i
go namaluva optovaruvaweto.
 Bolka vo krstot(etiologija)
1. Spondilogena;
 Koskena;
 Meko tkivna;
• Diskogena;
• Neorganska(psihogena);
• Druga (viscerogena,
vaskularna, nevrogena)
 Bolest na diskusot
Pretstavuva degeneracija na
rbetniot stolb i diskusot ;
Toa e normalen tok na stareewe:
3. Faza na disfunkcija;
4. Faza na nestabilnost;
5. Faza na restabilizacija
 Faza na disfunkcija
Se pojavuva pome|u 15-45 god;
Jadroto ja gubi hidratacijata(se
namaluva visinata na diskusot);
Na prstenot se pojavuvaat
puknatini-se gubi potporata na
prstenot- lesno mo`e da nastane
hernijacija na jadroto;
 Faza na nestabilnost
 Pome|u 35-70 god;
2. Se gubi stabilnosta na diskusot-se
gubi obsegot na trkalawe na
segmentot- se gubi stabilnosta na
segmentot;
3. Nastanuvaat zgolemeni obsezi na
fleksija/ekstenzija- toa se gleda na
Rtg(maksimalna fleksija/ekstenzija+
prisastvo na gas+ po~etni izrastoci)
4. Nastanuva lulawe na zadnite
zglobovi;
 Faza na nestabilnost
1. Faza na segmentalna
hiperekstenzija (zaradi
isten~eni predni vlakna na
anulusot) so subluksacija na
zadnite zglobovi;
2. Stesnuvawe na i.v.
prostor+pojava na
retrospondilolisteza;
3. Zadnite zglobovi se vo
postojana hiperekstenzja
( treba da se izbegnuva
 Faza na restabilizacija
Se javuva nad 60 god;
Se formiraat
osteofiti+degeneracija
hiperterofija na zadnite zglobovi
i ligamenti;
Nastanuva spinalna stenoza
Diskus hernija
 Sinonimi za diskus hernija

Herniran diskus Protruzija na diskusot

Prolabiran diskus Ispaknuvawe na diskusot
Sekvestriran diskus Rupturiran diskus
Soft disk Ekstruzija na diskusot
Skliznat diskus "Diskus"
 Patogeneza na
lumboi{ijalgija
Priroda na herniraniot fragment:
Prisastvo na mas efekt;
Distenzija vo samata
masa(jadroto)
Inflamacija pome|e
korenot/diskot;
Anatomska lokalizacija na
prtisokot vrz korenot/ganglionot
 Vidovi na diskovi hernijacii

1. Zatvoreni-protruzija
2. Otvoreni-hernijacija
a.subligamentarna(subanularna
) ekstruzija
b. transligamentarna ekstruzija
v. sekvestriran diskus
Degeneracija na diskusot
Dava lumbalna/sakralna bolka;
Retko se spu{ta do kolenoto;
Akutna bolka = degeneracija na
dskusot ili luksacija na zadnite
zglobovi;
Rekurentna bolka = segmentalna
nestabilnost+dodatna
hiperekstenzija na zadnite
zglobovi;
Hroni~na bolka = segmentalna
nestabilnost/ hiperekstenzija
 Akutna bolka-tretman
Mirovawe+analgetika+sedativi(r
etko)
Fizikalna terapija i programa =
ve`bi vo fleksija ili ekstenzija;
Manipulacija = pasivna fleksija
vo fetalna polo`ba;
Upotreba na ladno(mraz);
 Hroni~na bolka-tretman
1.prirodna tendencija na bolesta vodi kon
namaluvawe na simptomite i eventualno
izlekuvawe;
2.nitu edna specifi~na terapija ne mo`e da gi
zafati promenite na diskusot;
3.tretmanot treba da se naso~i kon komforten
`ivot na pacientot, dodeka prirodata vlijae vrz
kontrolata na simptomite;
4.bolkata se namaluva so le`ewe i preku
rastovaruvawe na 'rbetot;
5.sekoja aktivnost koja dava ekstenzioni
istegnuvawa na 'rbetot ja zgolemuva
bolkata.
Op{i na~ela Sekoga{ koga e mo`no preku denot sedni.

Ne dofa}aj.

Ne podigaj te`ina iznad glavata.

Ne odi navednato.

Ne pomestuvaj name{taj so povlekuvawe od napred.

Ne nosi teret.

Ne gi podigaj prozorcite.

Ne se zdebeluvaj.

Ne se premoruvaj.

Ne odr`uvaj bilo kakva polo`ba prodol`eno vreme.

Spiewe Du{ekot treba da bide tvrd. Ako du{ekot e mek, pod nego treba da se postavi daska. Spij na svojata strana so
svitkani kolkovi i kolena.
Sedewe Nikoga{ ne sedi so ispru`eni noze. Sedi so kolenata povisoko od kolkovite. Najdobro e da se sedi so stopalata
potpreni na potpira~. Ako ova go nema, skrsti gi nozete. Koga se vozi auto, sedi{teto treba da e {to poblizu do
volanot. Koga se vozi{ kako patnik, postavi perni~e pozadi grbot, za da sedi{ napred na sedi{teto, flektirajj}i gi
kolenata i kolkovite.
Stanuvawe Va`no e da ne se sviva grbot pri stanuvawe od sednata polo`ba. Pridvi`i se napred od stolicata i stani so ispraven
grb. Upotrebi gi racete za da si pomogne{.

Stoewe Potrebno e ednoto stopalo da bide potpreno na podpira~, a drugoto na podot. Nikoga{ ne stoi svitkan sprema
napred.
Podigawe Ne treba da se podiga teret pote`ok od 15 lb pri bolka vo grbot, a ni{to pote{ko od 50 lb okolu 6 meseci. Pri
podigawe od podot svitkaj gi kolenata i kolkovite, so ispraven 'rbet, dr`i go objektot {to poblisku do teloto, i toga{
ispravi se.
Ruptura na diskusot
 I{ijalgija-anamneza
Bolka vo nogata e dominanten simptom vo odnos na
grbnata bolka
 Taa dominira pri po~etokot na simptomite ili
 Taa dominira za vreme na pregledot ili
 Ponekoga{ za vreme na aktivnost koja ja vlo{uva,
pacientot izjavuva deka glavna bolka e vo nogata (ili
butot)
Parestezii/otrpnatost po tipi~ni dermatomi
 Lateralno stapalo i listot kaj S1 koren,
 Lateralna podkolenica, dorzuma na stapalo, palec za L5
koren,
 Medijalna podkolenica za L4 koren,
 Koleno za L3 koren
I{ijalgija-nevrolo{ki naod
Koren

Promeni L2-L4 L5 S1

Bolka medijalna strana prednolateralna lateralen

od nogata strana na maleolus i
noga i stapalo
dorzum na
Motorna slabost Ekstenzija na stapalo
Dorzofleksija na Plantarna
koleno sko~en fleksija;
zglob; flex. hall. longus
ext hall. longus
Zaguba na medijalna dorzum na lateral. stapalo;
senzibilitet podkolenica stapalo; post.
later.podkole podkolenica
Namaleni patelaren nica
tibialis post. Ahilov
refleksi
Oslabenost, nadkolenica podkolenica Podkolenica
hipotrofiii
 Ruptura na
diskusot:klini~ki znaci
Bolka;
Polo`ba na teloto;
Muskulen spazam;
Iritacija na korenot (TPIN)
Kompresija na korenot (Motorna
slabost+senzibilitet+promena vo
refleksi)
Kriteriumi za dijagnoza na
dorzolateralen herniran
diksus
Bolka vo nogata dominantno oplakuvawe za
razlika od
grbnata bolka.

Specifi~ni distribucija po dermatomi

nevrolo{ki
simptomi

Signifikantni TPIN pomalku od 50% od

promeni vo normala
TPIN
Vkrsten TPIN

Znakot na palpacija na nervot

Nevrolo{ki ispadi slabost, hipotrofii, senzibilitet,

refleksi (najmalku 2)
Konzervativen tretman-akutna
bolka

Mirovawe (7 dena)
Analgetika/antiinflamatorni
lekovi;
Ladno/toplo
Muskulni relaksansi;
Trakcija/manipulacija-opasna;
Periradikularno injektirawe na
kortiko/anestetik/analgetik
 Hirur{ki tretman
Progresija na muskulen deficit;
Jako izrazen nevrolo{ki deficit so
jako izrazen TPIN;
Sy cauda equina;
Neuspeh na konzervativen
tretman (najmnogu 3 meseci);
Rekurentna i{ijalgija;
 Hirur{ki tehniki
 Laminektomija;
 Hemilamnektomija;
 Interhemilaminektomija;
 Mikrolaminektomija;
 Lateralna mikrolamnektomija;
 Preden pristap;
 Endoskopski pristap;
 Perkutano vadewe na diskusot
/hemonukleoliza
Stenoza na rbetniot
kanal
 Podelba na stenoza
A Kongenitalna
1 Ahondroplasti~na
2 Normalnen pac. So stenoza
B Steknata
1 Degenerativna
2 Degenerativna spondilolisteza
3 Jatrogena posle fuzija
4 Posttraumatska
5 Bolesti ( m. Paget)
C Kombinacija na A+B
Naod kaj Vaskularna Nevrogena
bolkata
Tip Ostra, gr~ Nejasna,radikularna,
te`ina, gr~
Lokalizacija Muskuli koi Ili tipi~no radikularna ili
rabotat (~esto difuzna sekoga{ vo
na listot, mo`e butot i nadkolenicata
butot i
nadkolenica)
[irewe Retko posle ^esto posle po~etokot,
po~etokot obi~no proksimalno
prema distalno
Vlo{uvawe Odewe ^esto so odewe, no i pri
stoewe
Osloboduvawe Prekin na Odewe svitkan,
muskulnata fleksiona polo`ba
aktivnost duri udobna; pri pojava na
i vo stoewe bolka treba da se legne
ili sedne
Namaluvawe Brzo (minuti) Bavno (nekolku minuti)
na bolkata
Nevrolo{ki Nema Obi~no ima
simptomi
TPIN Negativen Pozitiven ili negativen
Nevrolo{ki Negativen Pozitiven ili negativen
pregled
Vaskularno Nema puls Ima puls
ispituvawe
 Indikacii za operacija
Neuspeh na konzervativen
tretman;
Jako izrazena bolka i ote`nato
odewe;
Hipotrofii na muskulaturata;
Prisastvo na hernijacija na
diskusot+ stenoza;
Spondilolisteza
Pri~ini za spondilolisteza
Tip Klasifikacija Opis
I Displasti~na Kongenitalna abnormalnost na goren
sakrum ili arkusot na L5.
II Istmi~na Lezija vo pars interartikularis
a. Liti~na Fraktura poradi optovaruvawe na pars
b Elongiran no intakten pars interart.

c Akutna fraktura na pars

III Degenerativna Degeneracija na facetnite zglobovi,

poradi intersegmentalna nestabilnost
so dolg tok.
IV Traumatska Fraktura vo predel na arkusite nadvor od
pars interartikularis
V Patolo{ka Prisustvo na generalizirano ili lokalno
zaboluvawe na koskata
 Podelba na
spondilolisteza
Gradus stepenot na izmestuvaweto

I <25%

II pome|u 25-50%

III pome|u 50-75%

IV >75%.
Degenerativna
spondilolisteza
Spondilolisteza-tretman
Spondilolisteza-tretman
Torakolumbarni frakturi
 Stabilnost na 'rbetot
 Glavno ja davaat koskenite zglobovi
(glavno diskalnite zglobovi i
sinovijalnite zglobovi na zadnite
elementi)
 so ligamentarnite (pasivna) i
muskulnite (aktivna) sistemi.
 Volnite i refleksnite kontrakcii na
muskulite, kako sakrospinalnite,
abdominalnite, glutealnite, psoas i
nadkoleni~nite ja pomagaat ovaa
stabilnost
Tabela Anatomska baza na klasifikacija na frakturite

Stolb Komponenti
Preden Ligamentum longitudinale
anterior
Predna polovina na
pre{lenskoto telo
Preden del od anulus
fibrosus
Sreden Ligamentum longitudinale
posterior
Zadna polovina na
pre{lenskoto telo
Zaden del od anulus
fibrosus
Zaden Nevralniot arkus so
facetnite zglobovi
Ligamentum flavum
Supra/interspinozni
ligamenti
 Klasifikacija-lesni
Frakturi na procesus transfersus;
Frakturi na procesus artikularis;
Frakturi na procesus spinosus.
 Klasifikacija-te{ki
Kompresivni frakturi;
Kompresivni frakturi na vert telo
(burst);
Frakturi na pojas za voza~i(seat-
belt);
Frakturi so dislokacija.
 TL frakturi-te{ki
Tip frak Preden Sreden Zaden
stolb
Kompresiv kompresij intakten intak/distr
ni a a
Burst kompresij kompresij intakten
a a
Seat-belt intakt/les distrakcija distrakcija
n
kompresij
Dislokacija kompresij distrakcija distrakcija
a
a/rotacja/ / rotacija / rotacija
Burst fr
Fraktura-dislokacija
 Tretman
Preden stolb- obi~no stabilni-
konzervativen tretman;
Sreden stolb- nestabilni-
operativen tretman;
Zaden stolb- obi~no stabilni;
Frakturi/dislokacija- operativno
Seat-belt- konzervativno so
pojas vo hiperekstenzija;
Vraten rbet
Bolka vo vratot
 Bolka vo vratot-pri~ini
Te{ki:
2. Disekcija na karotidi; Srceva bolka;
3. Infekcii (retrofarinks)
4. Diskus hernija/stenoza/spondiloza;
5. Tumori
Polesni:
7. Stres/muskulen spazam;
8. Prolongirana posturalna sostojba ili
prekumerna upotreba;
9. Polesni povredi (pad, soobra}ajka) i
frakturi;
10.Preneseni bolki od grbot
Vratna radikulopatija
 Vratna radikulopatija
Se dol`i na hernijacija na vraten
diskus;
Bolkata zapo~nuva sabajle,
posle stanuvawe od krevet;
Ispituvawa: NMR, KT-
mielografija, nativen KT.
 Vratna radikulopatija
Tretman: 90% od akutnata bolka
pominuva so konzervativen
tretman( antiinflamatori+
cervikalna trakcija od 10-15
min);
Operacija:
Preden pristap+fuzija(4-6 nedeli)
Zaden pristap
Ve{ta~ki disk
 Vratna stenoza
 Sinonim na vratna spondiloza;
 Podelba:
3. Kongentalna;
4. Zaradi degeneracija na
diskusot;
5. Hipertrofija na koskeni delovi/
ligamenti/dura;
6. Subluksacija/spondilolisteza
Vratna stenoza
 Vratna stenoza
• Klinika:
2. Kompresija na koren;
3. Kompresija na medula spinalis
(mielopatija)
4. Bolka I parestezija vo glavata,
vratot I rameto;
Vratna stenoza
Vratna stenoza-tretman
Konzervativen: pojas/[ancova
kravata;
Operativen:
Zaden pristap: pri >3 nivoa;
Obi~no se pravi laminektomija
od S3-S7;
Preden pristap kaj <2 nivoa;
Stenoza-tretman
 Povredi/frakturi na
vraten rbet odS3-S7
Povredi na medula bez Rtg
abnormalnosti
Dijagnoza:
 nativen Rtg, KT, NMR na regionot+
nativen Rtg na cel rbet
Tretman:
 nadvore{na imobilizacija dodeka ne
se odredi stabilnost so Rgg vo
fleksija/ekstenzija;
 Nadvore{na imobilizacija do 12
nedeli;
 Po~etni aktivnosti po 3 meseci.
Vidovi na povredi na vraten
rbet
Pravec na Deluva so kompresija so
sila sama distrakcija

Fleksija Dislokaci Fr na predno verte Iskinat

ja na telo so kifoza zaden
faceti Disrpucija na lig lgament
interspinosus Dislocirani/z
Fr tear-drop aklu~eni
faceti
Ekstenzija Fr na Fr niz facetite Disrupcija na
proc ALL so
sinosus retrolisteza
na gornata
vertebra
Neutralna Fr burst Kompletna
pozicija disrupcija na
ligamenti
Stabilnost na vraten rbet
Kompromitirawe na predni
elementi davaat pogolema
nestabilnost vo ekstenzija
Zadni elementi davaat pogolema
nestabilnost vo fleksija
 Tretman
1. Imobilizacija i nadvore{na
redukcija(ako e mo`no);
2. Da se ispita potreba od
dekompresija;
3. Da se ispita stabilnosta na
povredata na rbetot