You are on page 1of 146

VSEBINA

1. UVOD 1.1. Holesterol 1.2. Sladkorna bolezen 1.3. Povian krvni tlak 2. PIRAMIDA ZDRAVE PREHRANE 3. PRILAGAJANJE PREHRANE INVALIDNIM OSEBAM 3.1. Navodilo delovnim terapevtom za varnost in kakovost pri pripravi jedi 4. SREDSTVA ZA KUHANJE 5. AGENDA 5.1. Mere za tekoino in teo 5.2. Mere temperature 5.3. Toplotna obdelava in priprava hrane 5.4. Priprava hrane 5.5. Zahtevnost jedi 5.6. Energetska vrednost 5.7. Koliina hrane 6. RECEPTI

1. UVOD Pomemben del zdravega naina ivljenja je pravilen odnos do zdrave prehrane. Hrana je seveda vsakdanja potreba in zelo pomembno je kakno hrano, v koliki koliini in kdaj vnaamo v nae telo. Ugotovljeno je da so polnovredne hranljive sestavine v prehrani a) ogljikovi hidrati b) maobe rastlinskega in ivalskega izvora c) beljakovine ivila vsebujejo tudi nehranljive sestavine brez katerih ni mogoe iveti. a) Vitamini b) Minerali c) Voda Hranljivost ivila se meri z energetsko vrednostjo. Vsaka hrana in vsaka jed sproa doloeno koliino toplote katera nastane pri zgorevanju teh snovi v organizmu. Energetska vrednost nekaterih sestavin v hrani so: Beljakovine in ogljikovi hidrati na 1 gram sproata okrog 4Kcal ali 16,7 kJ za razliko od maob pri katerih se v 1g sproa dva krat toliko ve energije okrog 9Kcal ali 37,6 kJ energije. ivila katera se uporabljajo v prehrani ni potrebno da so draga da bi bila zdrava. Obstajajo ivila ki so draga in so zdrava, vendar ni potrebno da so ivila draga, da bi mislili kako se prehranjujemo zdravo. Bolj pomemben je na odnos do hrane, energetska in vitaminska vrednosti ter varnosti glede naina kako se prideluje ali goji.hrana. Poleg vsega navedenega pomembna je koliina zauite hrane, razporeditev obrokov ki morajo biti najmanj trije ez dan in kateri bi bili vsak dan priblino ob istem asu. Lahko iz tega sklepamo kako pomemben je izbor hrane po piramidi zdrave prehrane. Ogljikovi hidrati bi morali biti najpogosteji in zavzeli naj bi 55-60% dnevne koliine hrane (polnozrnata integralna ita, ri in podobno) po tem sta beljakovine in maobe 15-20% dnevne prehrane. S tem namenom je nastala piramida zdrave prehrane. Simbol piramide se uporablja,da bi se pojasnil pravilen nain prehranjevanja. Tako so strokovnjaki za prehrano vzeli ta simbol in razdelili so piramido na est delov skozi katere nam pojasnjujejo nekatere zakonitosti raznovrstne prehrane.

Pravilna in zdrava prehrana je postala eden od najbolj pomembnih problemov sodobnega loveka. Zdravje ljudi, kreativnost , uinkovitost in razpoloenje so odvisni od naina prehrane. Pravilna in zdrava prehrana pomaga posamezniku, da se laje sooa z teavami ter da se zaiti od tevilnih telesnih in psihinih bolezni. Hipokrat je rekel Tvoja hrana, naj bo tvoje zdravilo Zdrava hrana je tista, ki ne vsebuje preve beljakovin in maob (posebej ne tistih ivalskega izvora kot so beljakovin iz mesa, jajc, sira in rib) in bogata je z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali , to so zelenjava, sadje, ita, semena, oreki) Zdrava prehrana pomeni jesti im bolj enostavne jedi ne meati ivil razlinih sestavin (na primer ne meati ogljikovih hidratov s beljakovinami) kot tudi da zdrava prehrana pomeni jesti v zmernih koliinah, ne prehitro temve z zavednostjo o pomembnosti vnosa hrane v telo in paziti da hrana ni preve hladna, preve vroa, preve slana, preve kisla ali preve zainjena. Uivanje raznovrstne hrane in pravilna kombinacija ivil ima bistven pomen za pravilno prehrano. Da bi telo normalno in zdravo delovalo morajo se v organizem vnesti vse potrebne sestavine za obnovo celic v zadostnih koliinah. Ni vsako telo enako in ne zahteva enako razmerje hranljivih snovi, potrebno je prisluhniti organizmu ter sodelovati z njim in spotovati njegove potrebe. e bi bili sposobni spoznati in spremljati potrebe svojega telesa in se v skladu s tem prehranjevati izognili bi se boleznim in prehitremu staranju organizma. Pretiranim vnosom nekaterih ivil kot so meso in mleni izdelki ter z napanim nainom prehrane nezavestno se zastrupljamo in uniujemo svoje telo, ter s tem krajamo naravni tok zdravja in staranja. Da bi se pravilno prehranjevali je zelo pomembno, da upotevamo primeren as za obroke in ne jemljemo hrane nekontrolirano ob ne pravem asu. Vendar obrokov ni treba izpuati in telo stradati, ker s tem pride do unievanja nekaterih moganskih celic, nestabilnosti ivnega sistema in zmanjanja odpornosti celotnega organizma.. Holesterol Holesterol je lahko poguben za oilje e je njegova raven v krvi poviana Nalaganjem holesterola na stene il zmanjuje se pretonost oilja in s tem lahko izzove infarkt ali kake druge kardio-vaskularne teave. Zaradi tega so uvedene doloene meritve holesterola v krvi in v kolikor se preseeta dve kljuni tevilki 2-2,5g/l skupni nivo holesterola in posebej 1,6g/l za slabi LDL holesterol je potreben nadzor in zdravljenje. Nutricionisti pojasnjujejo, da se vedno zane s spremembo naina prehrane v trajanju od tri do est mesecev. V tem asu naj bi se nivo holesterola znial za 10-15% brez uporabe zdravil. Nikakor se ne priporoa strogih diet, tem ve je potrebno da se oseba s povianim holesterolom naui zdravo prehranjevati. Prednosti Najprej je potrebno iz prehrane izloiti ivila ki dvigujejo nivo slabega holesterola v krvi ( zasiene maobe).Istoasno je potrebno zviati vnos nezasienih maobnih kislin (dobrih maob) katere ne samo da ne poveujejo holesterola, temve ga zniujejo.

Kako izbrati pravo hrano? Olja -, zaradi optimalnega vnosa dobrih maobpotrebno je uporabljati ve vrst razlinih olj za zainjanje solat. Repino olje, olje peninih kalkov, kot tudi sojino olje in orehovo olje priskrbijo omega -3 maobne kisline, sonnino olje ali olje iz araidov pa omega-6 in olivno olje mono- nenasiene maobne kisline. Za peenje oziroma kuhanje uporabljajte sonnino ali olivno olje, meanice olj z manj zasienimi maobnimi kislinami ali pa koruzno olje in olje grozdnih pek za rahlo duenje. Ne pozabite pri tem, da so vsa olja mastna in s tem tudi kalorina. Njihova prekomerna uporaba vodi do poveanja telesne tee kar je dejavnik tveganja za oilje. Mesa Koliina maob v mesu je odvisna od ivali in odbranega kosa mesa. Jagnjetina, vsi deli vsebujejo maobo, Govedina , odsvetuje se plee in notranja stran bedra , pljuna je dovoljena Svinjsko meso: kotleti nikakor file in unka sta nemastna. Teletina: vsi deli so skoraj nemastni Konjsko meso: vsebuje zelo malo maobe. Perutninsko meso in meso divjaine; puranje meso pianje, zajje meso ali meso divjadi so idealni v borbi proti holesterolu v kolikor se pripravlja brez odvene maobe in brez koice : Mleni izdelki Smetana, vsebuje veliko koliino zasienih maob. Mehki siri; so manj mastni od trdih. Jogurt; vzemite tiste z manjim procentom maobe, kalcij je vedno prisoten v isti koliini. Riba Izberite predvsem mastne ribe hladnih morja, bogate omega 3 kislinami (skua, jegulja, sled, losos) ali pa polmastne ribe (sardine, krap, inuni). Kako se prehranjevati e imate poviane trigliceride? Trigliceridi so maobe, primeri istih trigliceridov so: maslo, olje koruznih kalkov, olivno olje lahko so tudi ivalskega in rastlinskega izvora. Po obroku pridejo v kri ali pa so prisotni v krvi tudi takrat ko ne jemo mastne obroke, kar je lahko zavajajoe, treba je vedeti da se trigliceridi sintetizirajo iz vika ogljikovih hidratov v prehrani. Najpogosteji vzroki za visoko koncentracijo trigliceridov so: pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerna telesna tea, kajenje, neredna prehrana ter zauitje prevelikih obrokov hrane. Zviani trigliceridi so eden od zdravstvenih problemov, pozdravi se izkljuno s pravilno prehrano. Za prebavo ogljikovih hidratov je potrebno izloanje inzulina, ki je moan stimulans za jetra katera povzroajo nastanek trigliceridov- tako da, e elite zmanjati raven trigliceridov v krvi je treba zmanjati vnos sladkorja, kroba,oziroma predelanih itnih izdelkov. Iz prehrane je treba odstraniti naslednja ivila , ki zviujejo trigliceride: - alkohol, pivo, vino, vse gane pijae

- zasiene maobe, maobe ivalskega izvora (loj, maslo) vso peeno hrano, polnomastno mleko, sir, smetano, mastno meso in hitro prehrano.: - trans maobe: hidrogenirane rastlinske maobe (margarina, praena hrana, fast food, industrijske slaice - peciva, torte, pite krekerji itd. - izogibajte se ocvrte hrane - sladkor ; koncentrirani viri sladkorja, konzumni sladkor, med, marmelada, dem, bomboni,sladice kot so ; torte, peciva, sladoled. - pijae: sadni sokovi, gazirane pijae, portni napitki, vse sladke pijae. - druga ivila; sladki itni izdelki, sadni jogurti, portne ploice. - krob i krobna ivila: kruh, peciva, testenine, ri, krompir, pizza, pop corn, ips ( vsa ta ivila se lahko uivajo vendar v majhnih koliinah zaradi gostote kroba), zaeleno je uporabljati integralno obliko ivil, ki vsebujejo krob. Prehrana mora vsebovati im ve ivil, ki ima vpliv na znianje trigliceridov v krvi: - ivila nizkega glikeminega indeksa, - sadje: svee sadje (ne sadni sokovi , ki v glavnem vsebujejo veliko sladkorja) - vrtnine; dnevno se priporoa uivanje 3 ali ve obrokov svee zelenjave - kruh; izbrati polnozrnata ita, integralni kruh, krekerji, nesladkane kosmie, za zajtrk; ovsena kaa, v prehrano je treba vkljuiti tudi druga integralna ita kot so armant, quinoja, proso, in ajda. - vlaknine; jesti ivila ki vsebujejo vlaknine (sadje, zelenjava, integralna ita, stronice) - proteini: nemastno meso, perutninsko meso brez koe, jajca, kuhane stronice (grah, fiol, lea).oreki, nizko mastni sojini izdelki, ribo je treba jesti najmanj dva krat na teden. - mleni izdelki; uporabljati mleko z 1% mlene maob, jogurte z manj maobe, sadne jogurte brez maobe, sojine izdelke , sojin sir. - maobe: 1 lika olivnega olja na dan, skodelice orekov ( mandlji, orehi, lenik, araidi) Drugi prehranski in vedenjski ukrepi -urnik obrokov: 3-6 manjih obrokov, vsak obrok mora imeti 2 skupini ivil, - redne fizine aktivnosti: aerobne aktivnosti (kolesarjenje, plavanje,tek, hoja) v trajanju od najmanj 30 minut dnevno , pet dni v tednu, - zmanjati telesno teo: za vse osebe , ki so ezmerno teke, - nadzorovati nivo sladkorja v krvi v kolikor ste sladkorni bolnik, - nehati kaditi. 1.2. Sladkorna bolezen Diabetes mellitus Sladkorna bolezen je najbolj pogosta presnovna motnja in ena od najbolj pogostih endokrinih bolezni sodobnega naina ivljenja. Osnovna znailnost diabetesa je povian, ne uravnan sladkor v krvi. Bolezen je kroninega znaaja. Sladkorna bolezen je neozdravljiva in traja do konca ivljenja vsakega obolelega. V svojem razvoju sladkorna bolezen ima napredovalni znaaj, spremljan s nastajanjem sprememb na organih in organskih sistemih bolnika. Najpogosteje so zajeti oilje in ivni sistem, periferni organi, potem ledvice in oesna mrenica. Diabetes mellitus je problem vsake drube. V reevanju tega problema poleg bolnika in zdravstvenih delavcev mora sodelovati cela drubeno socialna skupnost.

Zdravljenje je drago in do konca ivljenja. Zaradi dolgotrajnosti zdravljenja in tevilnih komplikacij pri obolelih je zmanjana ivljenjska in delovna storilnost. Obstajata dve glavni obliki sladkorne bolezni: Tip 1 ali IDDM, sladkorna bolezen pri kateri je inzulinsko zdravljenje bolnikov in Tip 2 NIDDM inzulinsko neodvisno zdravljenje bolnikov. Sladkorna bolezen Tip 2 je veliko bolj pogosta in predstavlja priblino 90 % vseh primerov diabetesa v svetu. Sladkorna bolezen je etrti najpogosteji vzrok smrti na svetu. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 1. Zdravljenje z inzulinom pod nadzorom zdravnika 2. Pravilna prehrana za diabetike 3. Fizina aktivnost . Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 1. Diabetina dieta. 2. Fizina aktivnost 3. Zdravila v obliki tablet. 4. Zdravljenje z inzulinom v primeru nepravilne uravnave sladkorja z zdravili in dieto. Pomembno je obolelemu pojasniti as delovanja inzulina in primerno s tem prilagajati urnik hranjenja. Potrebno je opozoriti bolnika na monost pojava hipoglikemije po vbrizgavanju inzulina v kolikor se v kratkem asu ne zauije hrana. . V prehrani sladkornih bolnikov so posegi od popolne prepovedi uivanja nekaterih ivil do izjemno neomejenega vnosa posameznih vrst hrane. Diabetina dieta predstavlja model, ki bi moral biti nain prehranjevanja za vse tudi za zdrave osebe. Zdrav nain prehrane vkljuuje uporabo hranilnih snovi: ogljikovih hidratov, maob, beljakovin, vitaminov, mineralov, vode in prehranskih vlaknin. Vsekakor oboleli s sladkorno boleznijo morajo iveti v skladu z boleznijo in upotevati pravila prehranjevanja, od koliine zauitih obrokov, vrste ivila ter hranjenja med obroki. To pomeni, da sladkorni bolniki morajo vedeti, da lahko uivajo vsa ivila kot povsem zdrave osebe, vendar v koliinah in intervalih ki ne bi ovirali presnovo krvnega sladkorja. 1.3. Zvian krvni tlak Visok krvni tlak je bolezen sodobnega asa in je povezana z poveanim stresom, pomanjkanjem spanja, debelostjo, slano prehrano, zdravili (kortikosteroidi in tabletami za kontracepcijo), kajenjem, ezmernim uivanjem alkohola in energetskih napitkov. V ve kot 90% primerov povianega krvnega tlaka ni znano kaj povzroa bolezen, v manj kot 10% povianje krvnega tlaka nastane kot posledica druge bolezni ( bolezen ledvic, nadledvine leze, srne okvare,motnje v delovanju itne leze). Normalne vrednosti krvnega tlaka so od 120/80 mmHg do 140/90mmHg. Kadar zgornji tlak gre ez 140 in spodnji 90 se smatra, da je krvni tlak povian,vendar te vrednosti naraajo z leti. Torej pri 60 let stari osebi zgornji krvni tlak je obiajno 140, in pri osemdesetletni osebi je 160mmHg. Kategorije "Zgornji" tlak mmHg "Spodnji " tlak mmHg

Optimalni <120 <80 Normalen 120-129 80-84 Visoko normalen 130-139 85-89 Hipertenzija 1. stopnje (rahlo) 140-159 90-99 Hipertenzija 2. stopnje (srednje teka) 160-179 100-109 Hipertenzija 3. stopnje (teka) >180 >110

Povian krvni tlak (pritisk, hipertenzija) je tihi ubijalec saj se pogosto pojavi brez simptomov, vendar se lahko izkae z glavobolom, zvenenjem v uesih, vrtoglavico, kratko sapo, splono slabostjo. Na splono pa se organizem prilagodi vedno vejemu krvnemu tlaku in naui se iveti z njim tako, da oboleli ne utijo nobenih simptomov. Vendar takno stanje povea pritisk na srce in oilje in dolgorono pua posledice (zadebelitev srne miice, srno popuanje, infarkt, mogansko kap, okvaro ledvic).

Zdravljenje Diagnozo povianega krvnega tlaka (hipertenzijo) ugotovi zdravnik po opravljenih preiskavah Prvi koraki v zdravljenju in uravnavi krvnega tlaka je sprememba v nainu ivljenja in e se ne pokaejo rezultati sledi zdravljenje z zdravili. S spremembami v nainu ivljenja lahko vplivamo na znianje krvnega tlaka in prepreimo dodatne zaplete. Prenehanje kajenja je zelo pomembno pri uravnavanju krvnega tlaka, nikotin zouje ile in poveuje krvni tlak. Zato je pomembno da se oilje razbremeni kodljivega vpliva nikotina. tevilo srnih napadov je znatno viji pri kadilcih kot pa pri nekadilcih. Zmanjanje koliine uite soli na manj kot 2g na dan zmanjuje koliino vode v telesu s imer se razbremenjuje oilje. Navadna kuhinjska sol (NaCl natrijev klorid) se lahko nadomesti s KCl kalijevim kloridom s imer se zmanja vnos natrija kar vpliva na znianje krvnega tlaka. Redno spanje in zmanjanje stresa. sta zaelena pri uravnavi krvnega tlaka. Debelost je dejavnik tveganja za povian krvni tlak in tevilne druge bolezni. Svetuje se uravnavanje telesne tee in zmerno telesno dejavnost. Zmanjanje vnosa alkoholnih in energetskih pija esen in ebula zniujeta krvni tlak zato je priporoljivo poveano uivanje pri osebah, katere imajo teave z visokim pritiskom. Neprijetnemu vonju po esnu se izogne v kolikor se uporablja komercialne izdelke esna kateri so brez vonja, ampak treba je poudariti, da je sve esen najbolj uinkovit. Z uivanjem zelene, peterilja in kopra kateri pomagajo pri odvajanju vode iz telesa se dosee znianje krvnega tlaka.. Sve paradinik ali paradinikov sok tudi zniuje krvni tlak. aj od imele in gloga se tradicionalno uporablja za znianje krvnega tlaka in prepreevanje arteroskleroze. ajne meanice ki spodbujajo odvajanje tekoine iz telesa (diuretiki) pomagajo zmanjati volumen krvi v ilah in tako razbremenijo oilje. Diuretine lastnosti kaejo e aj od regrata,koruzna svila, breza, brinje, in peterilj. V kolikor imate zateene glenje in noge pijte aj od regratovih listov, pijte pogosto in v zadostnih koliinah, da se povzroi pogosto uriniranje. To je lahko dolgoasno vendar poskrbi za odvajanje vika vode iz telesa. Pomanjkanje magnezija je povezano z zvianim krvnim tlakom, zato se priporoa uivanje stronic, zelene listnate zelenjave, polnozrnatih izdelkov, mleka in ostalih ivil bogatih z magnezijem. Mastne morske ribe ( losos, sardine, tuna) so bogate omega 3 masnimi kislinami v kolikor se uivajo vsaj tri krat na teden pomagajo uravnavati krvni tlak in maobe v krvi. V naem okolju uivanje mastnih morskih rib ni razirjeno zato je vnos nadomestnih omega 3 lahko alternativa. Nemedikamentozno zdravljenje visokega krvnega tlaka (hipertenzije) Zdravljenje brez medicinskih zdravil (nemedikamentozno zdravljenje) je sestavljeno iz zdravljenja debelosti, zmanjanja vnosa soli, poveanja fizine aktivnosti,sprostitvenih tretmajev, in prepovedi alkohola Nemedikamentoznim zdravljenjem se zane zdraviti vse obolele z visokim tlakom in je lahko uinkovito pri bolnikih katerih krvni tlak ne presega 160/100 mmHg.

V kolikor se s temi ukrepi krvni tlak ne normalizira uporabi se kombinirano zdravljenje, ki vkljuuje tudi zdravila. . Zmanjanje telesne tee Debelost ni vedno pogojena z visokim krvnim tlakom, obstaja pa velika povezanost med debelostjo in visokim krvnim tlakom. Debeli ljudje v treh primerih imajo viji krvni tlak , kot osebe z normalno telesno teo. Debeli ljudje imajo dodatno koliino krvi, ki poleg visokega tlaka obremenjuje srce. Mogoe je pomembno poudariti, da je najteje vztrajati v dietni prehrani. Z normalizacijo telesne tee pri debelih osebah se da zniati krvni tlak ali ga celo normalizirati. Pri tejih oblikah visokega krvnega tlaka se z zmanjanjem telesne tee dosee bolja uinkovitost zdravil. Potrebno je poudariti da se s staranjem pridobiva tudi na telesni tei. Vzrok za to je, da po 25 letu starosti telo potrebuje 10 kalorij manj na dan za vsako leto starosti. Potem velja da petdeset letna oseba mora dnevno vnesti za 250 kalorij manj ( 25 x 10). e se vsak dan zauije 100 kalorij ve ( na primer ena rezina kruha) v enem letu se pridobi pet kilogramov na tei. Zmanjanje vnosa soli Zdravljenje visokega krvnega tlaka vkljuuje zmanjanje vnosa kuhinjske soli. Veliko omejevanje vnosa soli ni potrebno. Priporoen dnevni vnos je do 1 ajne lice soli. To lahko znia krvni tlak za 10 mmHg.. Da bi se doseglo vnaanje manje koliine soli se priporoa prehrana ki vsebuje ve svee zelenjave in sadja, namesto soli prehrani dodajati zeline zaimbe in limono. Izogibajte se konzerviranih izdelkov, slanih mesnih in mlenih izdelkov kot tudi vseh drugih slanih predelanih izdelkov in vloene zelenjave(kislo zelje, paprike in kise kumare in ostalo) Fizina aktivnost Redna telesna vadba je koristna za bolnike s povianim krvnim tlakom. Ugotovljeno je bilo da fizina aktivnost zmanjuje krvni tlak in spodbuja obolele da se aktivno zdravijo. Preden se zane s telesno aktivnostjo je potrebno narediti preiskave in to posebej obremenitveni test , da bi se doloila intenziteta napora za obolelega. Telesna aktivnost je lahko kodljiva v kolikor se ne izvaja pravilno in je pretirana. Priporoa se sprehajanje, kolesarjenje in plavanje. Vadba pri kateri se izvajajo veji gibi z glavo ali statine obremenitve ni priporoljiva. Fizine aktivnosti se ne izvajajo ob neugodnih vremenskih razmerah (temperatura pod 0 C Ali nad 25 C v senci , vlanost zraka ez 70%) Sprostitvene tehnike V zadnjih letih se je povealo zanimanje za sprostitvene tehnike pri zdravljenju visokega krvnega tlaka. S sprostitvenimi tehnikami se doseejo dobri uinki pri psihino preobremenjenih oseb. Potrebno je poudariti da se ta nain zdravljenja uporablja hkrati z pravilno prehrano, fizinimi aktivnostmi ter rednim jemanjem zdravil. Poznamo razline tehnike: sprostitvene vaje, joga, transcendentalna meditacija in e ve . Prepoved alkohola Za sigurno je dokazano, da alkohol zviuje krvni tlak. Po drugi strani pa prenehanjem pitja alkohola pri osebah , ki so redno uivale alkohol se je krvni tlak znial. Alkohol zviuje telesno teo. Eden izmed najtejih zapletov, ki jih izzove visok krvni tlak je moganska kap, pogosteja je pri ljudeh s visokim krvnim tlakom, ki vsak dan uivajo alkohol.

1.4. Hrana in zdravila Nemogoe je nateti vsa ivila katera imajo bodisi negativen bodisi pozitiven vpliv na uinek zdravil. Glede na to, da se veina interakcij nanaa samo na posamezne hranilne ali energetske snovi v hrani, vsaj priblino poznavanje sestave hrane v ta namen je lahko zelo koristno. Odvisno od tega o katerem zdravilu je beseda in kaken uinek elimo dosei je potrebno primerno temu izbrati doloeno hrano, ki ne bo vplivala na uinek zdravila temve pospeila uinkovitost zdravila. Vpliv hrane na uinkovitost zdravila je mogoe prikazati na dva naina. Prvi je delovanje na hitrost resorpcije iz gastrointestinalnega trakta Ta nain je odvisen od asa, ki je pretekel med uivanjem hrane in zdravil. Praviloma zdravila jemljemo na poln elodec v razlinih koliinah (interindividualno in intraindividualno ) kar zmanjuje hitrost resorpcije zdravila iz revesnega trakta. V zvezi z navedenim, je potrebno opozoriti da: 1. Mastna hrana upoasnjuje praznjenje elodca bolj kot proteinska ali hrana bogata z ogljikovimi hidrati. Zato bo v primeru zauitja mastne hrane in zdravila ta dalj asa izpostavljen delovanju pepsina in kloridne kisline kot e bi isto zdravilo vzeli med obroki. Zdravila kot na primer antibiotiki, ki so obutljivi na delovanje kloridne kisline se v tem primeru prej razgradijo v elodcu preden pridejo v tanko revo kako bi se absorbirali in s tem se njihovo delovanje lahko znaajno zmanja. Nasprotno temu , obstajajo zdravila katerim takno okolje ustreza (npr grizeofulvin) uinkovitost zdravila se celo pospeuje. 2. ivila bogata s proteini lahko podobno kot mastna hrana imajo pozitiven ali negativen uinek odvisno od vrste zdravila. Nekatera zdravila e se zauijejo z hrano bogato s proteini se hitreje absorbirajo( npr. propranolol drugae imenovan srni beta blokator) nekatera zdravila pa slabe kot na primer metildopi in levodopi 3. Vlaknine zlasti pektin( ki je v skorji jabolka) upoasnjuje absorpcijo tevilnih zdravil . To e posebej velja za digoksin ( zdravilo za srne bolnike) in acetaminofen (priljubljen analgetik) 4. Nekatere vrste sirov ( chedar, parmezan) lahko ovirajo delovanje antidepresivov, kar je posebej poudarjeno v primeru zdravil ki temeljijo na podlagi delovanja monoaminooksidaza. Takne uinke izzove pred vsem delovanje aminokisline tiramin katero razen v posameznih vrstah sirov najdemo e v ivilih kot so fermentirani mleni izdelki, suhe ribe, bakalar, feferoni, pianja jetrca itd. 5. Kuhana ali praena zelenjava kot na primer ebula lahko povea uinek nekaterih zdravil (Varfarin) in temnozelena zelenjava bogata z vitaminom K zavira uinek zdravil ki prepreujejo strjevanje krvi. 6. Kofeinski napitki (kava, aj, coca cola in pod.) lahko v kombinaciji z neuroleptinimi zdravili (flufenazin, haloperidol in ost.) preprei njihovo absorpcijo in terapevtski uinek. Negativen uinek imajo kofeinski napitki in kofeinska ivila na zdravila na podlagi teofilina , zdravila za zdravljenje astme. V kolikor se pomeata omenjeni sestavini pride do poveanja metilksantinskih sestavin v telesu in kot posledica se pojavi toksino delovanje ksantinskih sestavin.

7. Grenivka. tevilna zdravila se odzovejo na sok od grenivke. Med njimi so zdravila za zdravljenje visokega holesterola, proti alergijska zdravila antidepresivi, analgetiki, zdravila za impotenco ter zdravila, ki se jemljejo po transplantacijah in za zdravljenje rakavih obolenj. , Grenivka je posebna po tem ker se nekatere sestavine iz grenivke razgrajuje prek jetrnih encimov s em se dodatno obremenjuje jetra in ne morejo opravljati priakovane razgradnje zdravil. Zaradi tega v krvni obtok pride nepriakovano veja koliina zdravila Osebe, ki se zdravijo z antibiotiki hkrati pa uivajo grenivko njihovo zdravljenje traja dalj asa kot obiajno. Srni bolniki ki v kombinaciji z antihipertenzivi uivajo grenivko ne bodo dosegli elenih uinkov z standardnim odmerkom zdravila. Osebe, ki se zdravijo z antidepresivi lahko utijo energijska nihanja. enske katere uporabljajo kontracepcijska sredstva in uivajo naravni sok iz grenivke lahko zanosijo, ker kontracepcijske tabletke v kombinaciji z grenivko imajo manji uinek. 8. Alkohol se ne priporoa niti v katerikoli kombinaciji z zdravili. Poseben poudarek glede istoasnega jemanja alkohola in zdravila je v primeru bolnikov, ki jemljejo zdravila metronidazol in grizeofulvin in posebej e zdravila za zdravljenje diabetesa, npr. klorpropamid, glibenklamid, glikvidon in tolbutamid. Med soasnim jemanjem zdravil in alkohola,alkohol e bolj zniuje sladkor v krvi in lahko pride do glikemije, ki lahko povzroi kodljive posledice po zdravje in celo smrt.

Tako kot lahko hrana vpliva na uinkovitost zdravil , tako tudi zdravila lahko vplivajo na metabolizem in na sposobnost telesa da rpa hranilne snovi iz hrane. Najbolji primer je uporaba odvajal (laksativov). Pogosto in dolgotrajno uivanje teh zdravil onemogoa ustrezno absorpcijo vitaminov A,D,E in K. Aspirin in Andol . ne smeta jemati na prazen elodec, saj lahko povzroi slabost in bruhanje. Prav tako povzroa izgubo vitamina C, zato je priporoljivo, da se poleg teh zdravil uiva vitamin C in hrana bogata z kalijem elezom in vitaminom C . Fenobarbital (hipnotik, antikonvulziv) lahko povzroajo slabost in bruhanje. Kar vodi v zmanjano proizvodnjo vitamina D v telesu in s asoma privede do nastanka rahitisa in osteoporoze. Triamteren (diuretik) lahko povzroi bruhanje, drisko in boleine v trebuhu. Priporoljivo je ta in podobna zdravila jemati s hrano ali takoj po obroku. Aspirin, Andol in kortikosteroide je potrebno jemati na poln elodec. . Kortikosteroidi, ki imajo iroko uporabo in nahajajo se v mnogih drugih zdravilih (za zdravljenje konih bolezni, alergij in avtoimunske bolezni, revmatske bolezni, vnetja oes in ues, nekaterih oblik levkemije, nekaterih oblik bolezni prebavnega trakta, vnetja jeter) zavirajo absorpcijo kalcija, zviujejo nivo lipidov v krvi, spodbujajo apetit in lahko povzroijo zvianje telesne tee.

Da bi se zaitila elodna sluznica od monega draenja, to zdravilo je potrebno jemati z hrano ali takoj po obroku. Oseb ki uivajo kortikosteroide bi morale uivati hrano bogato s proteini, vitaminom D in kalcijem.

Vitamini in minerali Vitamini in minerali o katerih vlada mnenje kot o povsem nekodljivih prehranskih sredstvih in drugi prehrambni dodatki se lahko poveejo na nekatera zdravila in povzroijo nenavadne reakcije v telesu.( teave s dihanjem,slabost, bruhanje, opstipacijo ali drisko).Skoraj da ni vitamina, ki ne moti kakega zdravila. Znanstvene raziskave so pokazale, da snovi najdene v zdravilih proti prehladu, boleinam in alergijam, ki se dobijo v vsaki lekarni brez recepta, zmanjujejo raven vitamina A v telesu. Ker je njegova naloga, da varuje in krepi sluznico nosa, grla in bronhijev, pomanjkanje tega vitamina lahko daje bakterijam primeren prostor za razmnoevanje. Tako se lahko podalja potek bolezni eprav je zdravilo namenjeno lajanju bolezni. Znan je uinek zdravil iz skupine sulfosalaizida, kateri se uporabljajo pri vnetnih boleznih revesja na nivoju folata v organizmu, in je v asu zdravljenja nujno potrebno dodatno jemanje( suplementov) folne kisline. Pri zdravilih z odvajalnim uinkom je potrebno upotevati pomanjkanje apsorbcije, oziroma slabe izkorianje vitaminov topnih v maobah, kot so vitamini A,D IN E. Pri starejih osebah katere pogosto trpijo zaprtja je ravno zato povian ali poslaban obstojei deficit teh vitaminov. Osebe ki uivajo zdravila za redenje krvi (antikoagulante) se morajo izogniti hrani bogati z vitaminom K, ki ima koagulativno lastnost, to je da vpliva na proces strjevanja krvi. Zardi visoke vsebnosti vitamina K temnozelena zelenjava ovira hipoprotrombinemski uinek oralnih antikoagularnih zdravil, ki prepreujejo strjevanje krvi (varafin, pelentan, heparin in pod.) Torej potrebno je obratiti pozornost na koliino zauite hrane kot je: pinaa, zelje, fiol, peterilj in ribe. Razlina zdravila vplivajo na tevilne minerale ,ki so v hrani , v glavnem se kot posledica pojavlja niji nivo rezerv v organizmu. Delovanjem diuretikov se z uriniranjem izloi kalij, magnezij, in cink . Dolgotrajna uporaba aspirina (acetilsalicilne kisline) povzroi krvavitve v prebavnem traktu, kar lahko zmanja nivo eleza v organizmu in izzove blajo ali tejo anemijo. Zdravila ki se uporabljajo za zmanjanje elodne kisline izzovejo pomanjkanje fosfata in magnezija, kar povzroi miino slabost in kre v miicah.

Medsebojni uinki med zdravili in vitaminom C Acetaminofen-Visoki odmerki vitamina C lahko zmanjajo izloanje tega zdravila skozi urin kar bi povzroilo zvianje tega zdravila v krvi . Antacidi s aluminijem Aluminij se nahaja v veini antacidov. Vitamin C lahko zvia koliino aluminija katerega telo absorbira, kar bi povzroilo reakcijo stranskih uinkov tega zdravila. Vitamin C vzemite dve uri prej ali tiri ure po zauitju antacidov. Aspirin in nesteroidna protivnetna zdravila Ta zdravila lahko zmanjajo nivo vitamina C v telesu, ker povzroajo moneje izloanje tega vitamina z urinom. Visoke koliine vitamina C lahko onemogoijo telesu, da predela aspirin.( da bi se ga znebilo) in povzroi zadrevanje

zdravila v telesu in poveanje koncentracije zdravila v krvi. To povzroa moneje delovanje in stranske uinke aspirina. Nekatere raziskave so pokazale, da vitamin C lahko zmanja elodne teave , ki jih lahko ta zdravila povzroijo. Barbiturati Barbiturati kot so fenobarbital, pentobarbital in sekonobarbital lahko zmanjajo uinek vitamina C tako da povzroajo vitamina iz organizma. Zaviralci kalcijevih kanalov Jemanje zaviralcev kalcijevih kanalov kot sta nikardipin in nifedipin skupaj z vitaminom C zmanja absorpcijo vitamina C v celicah. Inhibitori proteaze Vitamin C rahlo zniuje nivo zaviralcev proteaze, zdravil ki se uporabljajo pri zdravljenju HIV-i in AIDS-a (npr. amprenavir, nelfinavir in ritonavir) ob velikih odmerkih vitamina C se lahko zmanja as delovanja teh zdravil in s tem se zmanja tudi uinkovitost zdravil. Zdravila, ki se uporabljajo v kemoterapiji Vitamin C kot antioksidant lahko zavira delovanje nekaterih zdravil, ki se uporabljajo v kemoterapiji. Vendar nekatere tudije kaejo, da vitamin C lahko pospei uinek kemoterapije- V kolikor se zdravite s kemoterapijo ne jemljite vitamina C preden se posvetujete z vaim onkologom. Nitratna zdravila za zdravljenje bolezni srca - Kombinacija vitamia C z nitroglicerinom izosorbid dinitratom ali izosorbid mononitratom (vazodilatatori) prepreuje razvoj tolerantnosti na ta zdravila zaradi katere ta zdravila ne bi uinkovala na bolnika. Oralna kontracepcijska sredstva in nadomestna hormonska terapija.- Vitamin C lahko zvia raven estrogena in vitamin C lahko zmanja hitrost odstranjevanja estrogena iz telesa in zato jemanje vitamina C in estrogena istoasno lahko povzroi pospeeno delovanje in stranske uinke estrogena. V nasprotnem primeru oralno jemanje estrogena zmanjuje absorpcijo in uinkovitost vitamina C v organizmu. Varfarin Nekatere raziskave kaejo, da vitamin C moti delovanje arfarina.(antikoagulanta) Zmanjano delovanje varfarina poveuje tveganje za strjevanje krvi in nastajanje krvnih strdkov. Tetraciklini Uivanjem vitamina C z tetraciklini (antibiotiki) lahko zvia raven antibiotika v krvi , prav tako antinbiotiki lahko zmanjajo uinek vitamina C v telesu. 1.5. Posebnosti prehrane glede na vrsto bolezenske okvare oseb 1.5.a Down syndrome Downov sindrom in debelost sta tesno povezana medicinska fenomena. Od 70-tih let prejnjega stoletja se v literaturi vse bolj pogosto razpravlja o vzrokih teh fenomenov in monostih zdravljenja (1-6, 8-9, 11-12, 14-16,) Jasnih smernic za medicinsko obravnavanje oseb s Downovim sindromom e vedno ni. Naa intitucija (Olgahospital Stuttgart) deluje e 17 let in delamo z otroci in z odraslimi osebami z Downovim sindromom. Vsako leto sprejmemo okrog 400 otrok in odraslih z Downovim sindromom, letno opravimo veliko ambulantnih pregledov in svetovanj. V prejnji tudiji narejeni na vzorcu 25-ih primerov pa so rezultati pokazali, daje ITM teh otrok v veini primerov kontinuirano povian , po tretjem letu starosti, tako da ve kot 30% otrok ima ITM nad 90% in v 50% primerov imajo ITM veji od 75% .

Najpogosteji vzroki debelosti pri otrocih do tretjega leta starosti so orofacialna disfunkcija, anomalije notranjih organov,( elodec , slinavka) in srca (3,12) Po tretjem letu starosti malformacije se v glavnem popravijo s kirurkim posegom, in povian ITM v kasnejem obdobju je posledica visoko kalorine prehrane in motorne hipotonije teh otrok. (7,910).Problem naraa z odraanjem , saj stari, ola in okolje v celoti ne posveajo dovolj pozornosti na prehrano in telesno aktivnost otrok z Downovim sindromom (7,9)

ITM nad 75 procentov je tvegan za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Ta populacija je bolj izpostavljena boleznim srca in oilja ter srni in moganski kapi,zaradi debelosti in diabetesa pri bolnikih z Downovim sindromom. V prejnjih tudijah so spremljali tudi gibalne aktivnost otrok s Downovim sindromom in uporabljali so indeks aktivnosti (IA) Ugotovljena je zmanjana aktivnost s poveanim ITM. Skrb za osebe z Downovim sindromom zahteva veliko truda starev in strokovnih delavcev zaradi osnovne bolezni in z njo povezanimi motnjami, kot je debelost in neprilagojene prehranjevalne navade. Prehranjevalne navade in vedenje otrok , mladostnikov in odraslih oseb z Downovim sindromom zahtevajo skrbno spremljanje, analizo in morebitno zgodnjo intervencijo. Primarne prehranjevalne teave lahko vidimo v ko relaciji z drugimi teavami kot so srne in prebavne okvare ali orofacialna disfunkcija, kot tudi teava v psiholoki odnosa med stari in otrokom. Sekundarni problem prehranjevanja v otrotvu ni kakovost ivil, tem ve ne primeren vnos energetski bogatih ivil, kar s asoma pripelje do poveanja ITM. Stari se morajo zavedati, da je za reitev teh teav potrebna stalno usposabljanje, spremljanje, pomo in nasveti strokovnih delavcev s poudarkom na nain prehranjevanja. Prehranjevalne navade so tudi rezultat unega procesa, zato bi morali teiti k prepreevanju bolezni povzroenih z nepravilno prehrano ter sprejeti koncept zdrave prehrane. Otroci, mladostniki in odrasle osebe z Downovim sindromom bi morali biti portno aktivni. Downov sindrom ne izkljuuje portne aktivnosti v kolikor niso izkljuene zaradi zdravstvenih teav, kot je na primer srna bolezen (kardialna geneza).Telesne aktivnosti vkljuujejo vzdrljivostne porte kot so, hoja, kolesarjenje in ostle, tri krat na teden najmanj trideset minut. Zlasti med mladostniki in odraslimi osebami z Downovim sindromom bi port v prostem asu bil dodatna psiholoka motivacija. Nekateri otroci z Downovim sindromom nimajo dovolj moi, v prvih dneh ivljenja da bi izvedli zapletene usklajevanja ki so potrebna za sesanje, poiranje in dihanje istoasno zato se jim pogosto hrana zatika ali se celo zaduijo .Te teave po navadi izginejo v nekaj tednih. V kolikor elite otroka dojiti in va novorojenec glede okoliin ni pripravljen na sesanje, poskusite ohraniti mleko dokler otrok ne sprejeme dojenje, katero je zelo pomembno za

otrokov razvoj. V kolikor dojenje ni mogoe, bodisi zaradi matere ali otroka , mono je otroka hraniti po steklenici z umetno hrano za dojenke. To nikakor ne more koditi otroku. Najbolj pomembno je, da je va otrok zadovoljen. Ne hitite s hranjenjem in prehitro ne prenehajte hraniti otroka, ker otroci z Downovim sindromom jedo zelo poasi in vasih celo zaspijo med hranjenjem. V kolikor se to zgodi, otroka poskuajte rahlo pogekati po obrazu, dlaneh ali stopalih in ko se zbudi nadaljujte s hranjenjem.

Veliko se je govorilo o prehranskih potrebah otrok z razlinimi posebnimi potrebami in invalidnostjo, posebej otrok z Downovim sindromom. Otroci v ZDA kot tudi v mnogih drugih dravah koristijo dietno prehrano ki temelji na ogljikovih hidratih in mlenimi izdelki. eprav se odrasli zavedajo, da dietno prehranjevanje pozitivno vpliva na ohranjanje zdravja otrok, pogosto naela dietnega prehranjevanja na uporabljajo pri svojih otrocih. Organska zelenjava ima veliko hranilnih snovi potrebnih da telo ostane zdravo, mono kot tudi za mogansko aktivnost. Te hranilne snovi se vnaajo v razlonih oblikah, da se laje presnavljajo in absorbirajo. Kljub temu, je veliko otrok premalo uivalo te hranilne snovi . Po drugi strani pa so uivali ivila katera vsebujejo ogljikove hidrate (kruh,sladkor,testenine,veina it) znane po tem, da razgrajujejo kvas v prebavnem traktu in povzroa zmedeno razmiljanje, upoasnjeno prebavo in zaprtje. Prebavne teave so pogoste pri otrocih z Downovim sindromom v veini primerov se lahko prepreijo z dietno prehrano, preventivnim nadzorom vnosa ivil ki vsebujejo kvas in urejanjem prebave. Zaprtost oziroma ne redno odvajanje blata omogoi prodor strupenih snovi v revesje skozi tanko revo. Pomembno je da stari otrok z Dawnovim sindromom redno nadzorujejo urejenost prebave otrok in poskrbijo da otroci uivajo zadosti zelenjave in sadja, saj sadje tudi lahko pomaga pri urejanju prebave. Prebavnih teav kot je na primer pred celiakijski pogoj se lahko reimo z lahko prebavljivo hrano. Hrano bi morali uporabljati za zdravljenje in promoviranje zdravja, kot tudi za ohranjanje zdravja. Potrebno je kupovati organska ivila in izogibati se predelane hrane. Va otrok mora uivati hrano, ki je lahko prebavljiva na primer pri mleku in mlenih izdelkih izberite kozje mleko in mlene izdelke, ker so laje prebavljivi od kravjih mlenih izdelkov. e ima va otrok .refluks (zgaga) ugotovite katera ivila vsebujejo kisline in katera ne, oziroma katera ivila so alkalna. Alkalna hrana bi bila primerna za vaega otroka. Najbolji obroki za vaega otroka naj bi vkljuevali ivila kot so; pinaa, peterilj ohrovt, sladek krompir, jajca talne reje, manjo koliino mesa ter sadje in ita kot je proso. Voda je idealna pijaa za ejo in zdravje. 1.5. b Avtizem Prehranske omejitve Hrana brez glutena (moka, ri, oves, jemen) in kazein (mleko) Eden od pristopov zdravljenja avtizma je tudi prehrana ki ne vsebuje glutena. Kazein (mlena beljakovina) in gluten sta podobni beljakovini kateri pri nekaterih avtistinih otrocih negativno vplivata na mogansko funkcijo ter povzroata pojav konih in prebavnih teav.

Pred zaetkom takega naina prehranjevanja se je potrebno posvetovati s pediatrom ali z osebnim zdravnikom. Mnogi stari avtistinih otrok so potrdili, da so njihovi otroci bili v prvem letu ivljenja pogosto zdravljeni z antibiotiki predvsem zaradi vnetja ues in respiratornega traka in to pred diagnozo avtizma. Antibiotiki irokega spektra uniujejo dobre kot tudi slabe bakterije v revesju, kar je lahko vzrok za to, da avtistini otroci imajo teave z revesjem. Torej e je va otrok avtist, pomembno je da poskrbite za vzdrevanje zdravega revesja. Zanete lahko preprosto za zamenjavo prebavnih encimov in dajanjem probiotikov za ponovno vzpostavitev ravnovesja bakterij v prebavnem traktu. Oba ukrepa lahko pomagata zdraviti prebavni trakt in spodbujata normalno absorpcijo ter pokaeta pozitivne klinine rezultate pri avtistinih otrocih. RAZINA sladkorja v krvi Obstaja velika negotovost med ADH/ hiperaktivnostjo in avtizmom, tako da je za avtistine otroke, ki kaejo znake hiperaktivnosti potrebno vzpostaviti ravnoteje sladkorja v krvi. Prehranske tudije kaejo da hiperaktivni otroci jedo ve sladkorja kot drugi otroci. Druge raziskave so potrdile, da sladkor ni problem sam po sebi temve oblika v kateri se zauije in neravnovesje v prehrani na splono. Raziskave z 265 hiperaktivnih otrok je pokazala da ve kot tri etrtine od otrok kaejo nenormalno toleranco na glukozo, kar pomeni, da njihova telesa manj sposobna obvladati vnos sladkorja in ohraniti uravnoteeno raven sladkorja v krvi. V vsakem primeru, kadar otroci pogosto uivajo rafinirane ogljikove hidrate, bombone, okolade, gazirane pijae, sokove in malo ozirom ni vlaknin , to upoasnjuje absorpcijo glukoze in nivo glukoze v krvi bo nenehno nihal in povzroal divje nihanje svojih ravni dejavnosti, ter spremembe koncentracije in vedenja. To seveda ne bo pomagalo v kakrni koli funkciji otrokovih moganov. Poveanje omega 3 maobnih kislin Pomanjkanje esencialnih maob je gost pojav pri ljudeh z avtizmom. Raziskave, ki jih je dr. Gordon Bell opravil na univerzi v Stirlingu so pokazale, da nekateri avtistini otroci imajo encimsko okvaro, ki odstranjuje esencialne maobe iz celinih membran moganov hitreje kot bi smeli. To pomeni da bo avtistien otrok verjetno potreboval veji vnos esencialnih maob kot je po navadi Ugotovljeno je tudi, da se dodajanjem EPA upoasni aktivnost okvarjenih encimov, pobolja se zdravstveno stanje, razpoloenje, domiljija, spontani govor, spanje in ravnoteje avtistinega otroka. Poveanje vitamina in minerala e leta 1970 je ugotovljeno da lahko s prehrambnim pristopom pomagamo avtistom, zahvaljujo pionirskim raziskavam dr. Bernarda Rimlanda iz Intituta za raziskave otokega vedenja v San Diegu, Kalifornija. Dr. Rimland je dokazal, da dodajanje vitamina B6, C in magnezija izboljajo simptome pri avtistinih otrocih. V eni od svojih prejnjih raziskav iz leta 1978 je 12 od 16 avtistinih otrok pokazalo bolje rezultate in po tem nazadovanje ko so vitamin nadomestili s placebom. Desetletja pozneje je dr. Rimland, in mnogi drugi raziskovalci poroali o pozitivnih rezultatih tega pristopa.

eprav druge tudije medtem niso uspele potrditi pozitivne rezultate z doloenimi hranljivimi snovmi, na primer francoske tudije s 60 avtistinih otrok je pokazala obutno poboljanje s kombinacijo vitamina B6 in magnezija, ne pa tudi ko se uporabljata loeno. Ta tudija dokazuje kako pomembno je ravnovesje teh hranilni snovi. Posebej B6 lahko pomaga, deloma zaradi tega ker avtistini otroci ali otroci , ki imajo teave z uenjem imajo pyrolurio, stanje v katerem se, iz genetskih razlogov visoke koliine spojin imenovanih kryptopyrroles izloujejo z urinom, kar povzroa pomanjkanje cinka in vitamina B6. Vse avtistine otroke bi morali testirati na pyrolukio. Gre za preprost in poceni test urina za kryptopyrroles , ter dopolnitev ustreznih koliin vitamina B6 in cinka, ki so prinesli izjemne izboljave. Pediatrinja Mary Megson iz Richmonda, Virginija, trdi, da pri tevilnih avtistinih otrocih pomanjkanje vitamina A, drugae znanega kot retinol je bistvenega pomena za vid. Prav tako je zelo pomembna obnova novih celica v prebavnemu traktu in moganih. Najbolji vir vitamina je materino mleko, bioloko meso, mlene maobe, riba in ribja olja, eprav ni od tega ne prevladuje v nai prehrani. Namesto tega imamo nadomestna mleka, vitaminske dodatke in druga prehranska dopolnila, ki lahko vsebujejo tudi snovi ki so neprimerne za otroke. Pediatrinja Mary Megson je zaela raziskovati, kaj se lahko zgodi v kolikor otroci ne dobijo zadostne koliine naravnega vitamina A. Ugotovila je, da premalo da ne vpliva samo na celovito delovanje prebavil vendar tudi lahko povzroa alergije, vpliva na razvoj moganov, kot tudi na vid. Obe zdravstvene okvare na moganih in vidu so odkrili pri avtistinih otrocih. Okvara vida zakljuuje pediatrinja Megson je pomemben namig, da zaradi pomanjkanja naravnega vitamina A so rno beli kontrasti zelo slabo vidni,simptomi so pogosto prisotni pri sorodnikih avtistinih otrok. V kolikor se ne vidi rno in belo se ne vidijo sence in izgublja se sposobnost tridimenzionalnega videnja. Takno videnje ne dopua da bi videli ljudske podobe v treh dimenzijah, kar pojasnjuje zakaj nekateri avtistini otroci imajo navado da ne gledajo ljudi naravnost ampak od strani. Izogibajte se hrane ki povzroa alergije. Med pomembne dejavnike, ki prispevajo k avtizmu so neprimerna alergena ivila in kemikalije, katere pogosto pridejo v mogane preko krvi in to pred vsem zaradi nepravilne prebave in absorpcije. Spodbudo za dajanje pomena prehrani je prilo s strani starev , ki so opazili velike spremembe pri otrocih potem ko so upotevali dietno prehrano. Najmoneji direktni dokazi povezanosti hrane in avtizma vkljuuje penine in mlene izdelke ter posebne proteine ki vsebujejo gluten in kazein. To so teko prebavljive snovi in v kolikor se uivajo zgodaj v otrotvu lahko pride do alergij. Del teh proteinov imenovanih peptidi lahko imajo velike posledice na moganih. Delujejo lahko direktno na mogane tako , da oponaajo lastna telesna naravna opioida (kot sta Enkefalin in Endofrin) vasih se imenujeta tudi ;Exorphins;. V vsakem primeru posledica tega je poveanje opioidne aktivnosti , kar vodi do tevilnih simptomov ki jih opisujemo kot avtizem. Raziskovalci z oddelka za raziskave avtizma na Univerzi Sunderland so odkrili poveanje teh peptoidov v krvi in urinu otrok z avtizmom. Exorphin peptidi so nastali iz nepopolno prebavljenih proteinov, predvsem ivil, ki vsebujejo gluten in kazein. Eden od njih, ki se imenuje IAG in izhaja iz glutena v penici, so opazili pri 80 odstotkih bolnikov, z avtizmom. Torej, prvi problem je slaba prebava proteina. Nezadostna raven cinka in vitamina B6 lahko prispevata k temu ker sta nujni za pravilno izloanje elodne kisline in proteina za prebavo ter jih pogosto primanjkuje pri avtistinih otrocih s pyroluriom kot smo e omenili.

Dr. Robert Cade, profesor medicine in fiziologije na univerzi v Floridi je poudaril, da v kolikor nivo peptidov v krvi pade tudi simptomi avtizma padajo. Izjavil je e se peptidi v krvi normalizirajo vidimo dramatino izboljanje. V kolikor se odloite na ta korak,morali boste zaeti postopoma .Enota za raziskave avtizma na univerzi v Sunderlandu priporoa postopno umik ivila,tri tedne po umiku mlenih izdelkov (kazein) iz prehrane lahko zanemo s postopnim umikom ivil, ki vsebujejo gluten ( penica, oves, r). Sprva se va otrok lahko zaradi spremembe prehrane zaprete vase in simptomi se lahko poslabajo Vodite dnevnik in spremljajte vedenje otroka tako boste najlaje ugotovili na katera ivila je obutljiv agrume, okolado, prehrambna barvila, jajca avokado, rdeo papriko, sojo itd. Ampak zapomnite si da veina ivil na tem seznamu vsebuj dragocene hranilne snovi tako, da boste morali zagotoviti da se ustrezno nadomestijo , ne le odstranijo. Ta celoten proces je najbolje narediti pod vodstvom prehrambnih terapevtov. Dislipidemije (motene presnove krvnih lipidov) in hipertenzije. Dietno prehrambni cilji za zdravje srca vkljuujejo nartovanje prehrane na rastlinski osnovi z nizkim odstotkom natrija in omejitvami vnosa maob. DASH dieta (dietni pristopi za ustavitev hipertenzije) je priljubljena dieta ki jo uporabljata American Heart Association in American Dietetic Association. Natrij je po navadi omejen na 2000mg na dan, pri vnosu maob je poudarek na zdravih oljih in esencialnih maobnih kislinah omejuje se vnos zasienih in trans-maob. 1.5. c Celiakija Menijo, da ve kot milijon Evropejcev trpi z celiakijo ali so obutljivi na gluten. Poleg enega diagnosticiranega bolnika je e najmanj sedem ne prepoznanih oziroma neregistriranih bolnikov. Znanje o celiakiji in vzdrevanju zdravja pri tej bolezni je na zelo nizki ravni. Prepoznavanje celiakije oziroma stopnja klininih sumov je e posebej izrazit problem na Hrvakem. Bolezen prizadene vse starostne skupine, oba spola, lahko se pojavi e pri dojenkih kot tudi odraslih. Razlini simptomi te bolezni lahko ostanejo dolgo asa prikriti. Ne zdravljena celiakija je lahko povezana z resnimi zdravstvenimi zapleti. Pokodba sluznice tankega revesa lahko povzroi resne in po ivljenje nevarne bolezni, kot sta rak revesja in limfoma revesja. Strokovnjaki opozarjajo (dr. Irena Savi), da na Hrvakem od 85 ljudi eden trpi s celiakijo. Teava je v tem, ker se na priblino 500 oseb na Hrvakem diagnosticira samo ena obolela oseba. Stanje v sosednjih dravah je drugano. Na primer v Italiji poroajo o enem obolelem na 85 oseb, Slovenija ima enega na 100 oseb in Maarska enega na 90 oseb. Bolje poznavanje bolezni in natanneje metode za ugotavljanje bolezni prispevajo k pogostejem razkritju bolezni. Celiakija ali obutljivost na gluten je najpogosteja kronina gastroenteroloka avtoimunska bolezen za katero je znailno da organizem ne prenese glutena, beljakovino ki se nahaja v penici,ovsu, ri in jemenu. Pojavi se pri genetsko pogojenih posameznikih, lahko tudi kot posledica stresa ali okube. Povzroa pokodbe sluznice tankega revesa, zmanja izloanje nekaterih hormonov, povzroa motnje presnove in ovira izloanje esencialnih snovi v organizem,kar je vzrok za nastanek ivljenjsko nevarnih bolezni. Brezglutenska prehrana je zdravstvena dieta, ki izkljuuje gluten, protein ki se nahaja v velikem tevilu it , kot so: penica , r, jemen, oves in v sorodnih itih in itnih izdelkih. Oboleli z celiakijo morajo iz prehrane izkljuiti vsa ivila, ki vsebujejo omenjena ita in izdelke iz teh it, kar je velik problem, saj je gluten priljubljen dodatek v industriji za

zgoevanje ali kot osnova za ivilska barvila in arome. ivila so lahko tudi kontaminirana z glutenom med predelavo ali pri pakiranju. Za zdravo dietno prehranjevanje je nujno treba znati, katera ivila vsebujejo gluten in katera ne. Brezglutenska prehrana ne kodi zdravju, ker gluten kot beljakovina ni esencialen in aminokisline ki so v njem se lahko nadomestijo iz drugih prehranskih virov. Ob brezglutenski prehrani niste prikrajani za hranilne snovi , niti vitamine in minerale kateri se nebi dali nadomestiti z drugimi ivili. S strogo brezglutensko prehrano zdravstvene teave se normalizirajo in za to dieto veljajo tudi pravila osnovne pravilne prehrane katera velja tudi za zdrave osebe. Priprava brezglutenske hrane ni zahtevna, vendar zahteva spremembe doloenih prehrambnih navad,. Zahteva znanje natannih informacij, pravilno izbiro ivil, pozornost pri pripravi in postrebi hrane. Brezglutenska priprava hrane je enaka navadni pripravi hrane, veliko jedi se lahko spremeni v brezglutenske jedi v kolikor uporabimo naravna brezglutenska ivila, Posamezne jedi v obroku se lahko pripravijo iz brezglutenskih ivil in pri tem ne spremenijo okusa . Omake se lahko zgostijo s koruznim krobom ali z krompirjem. Celo Nizozemska omaka se lahko pripravi na ta nain. Pripravljene gotove omake so pogosto brez glutena . Kroketi in narastki se ravno tako lahko veejo z krompirjevim krobom ali koruzno moko. Pri pripravi rib in ribjih jedi lahko uporabimo isto koruzno moko. Zelenjava se lahko pripravi brez omak, ki vsebujejo moko. Okus posamezne zelenjave se posebej poudari, e zelenjavo zainimo samo z maslom. Juhe, liniki, ali pudingi od finega koruznega ali rievega zdroba bodo enako dobre jedi, kot tiste pripravljene iz peninega zdroba. Edina terapija za to bolezen je striktna brezglutenska dieta do konca ivljenja. Z uvedbo takega naina prehranjevanja revesna sluznica se revitalizira in simptomi izginejo. Oseba ki upoteva pravila brezglutenske prehrane je lahko zdrava kot drugi ljudje. Brezglutenska dieta izkljuuje iz prehrane ivila katera vsebujejo najmanje koliine (>0, 002 ppm) glutena. Posebna previdnost je potrebna pri izbiri ivil. Dietno prehran, ki ne vsebuje skritih virov glutena je teko izvajati Dodatne teave pri tej dieti so v tem, ker se gluten lahko skriva v aditivih, konzervansih in drugih ojaevalcih v prehrani. Lahko se nahaja v predelani hrani, zdravilih, sredstvih za higieno ust. Kot tudi kontaminacija ivil z glutenom..

1.5. d Crohnova bolezen Podhranjenost je prisotna pri ljudeh, ki bolehajo s Crohnovo boleznijo Bolniki s to boleznijo hitreje prebavljajo kalorije in zaradi bolezni reva in vnetja revesne sluznice proces

presnavljanja hranilnih snovi iz hrane je moten. Nekateri strokovnjaki svetujejo, da se otrokom z vnetjem revesne sluznice zaradi prepreitve zastoja v razvoju dnevne kalorine in beljakovinske vrednosti zviajo na 150 % v primerjavi z normalnimi pogoji. Znanstvene raziskave so pokazale da je podpora z adekvatno prehrano pomembna tako kot samo zdravljenje z zdravili, zaradi tega je zelo pomembna pravilna prehrana obolelih. Hrana katera se priporoa 1. Tekoina Zelo pomembno je piti veliko tekoine zaradi driske. Potrebno je piti vodo, aje, naravne negazirane sokove, najbolje je e se pije jabolni sok. Mnenja so, da aji eprav vsebujejo tein kot ga vsebuje zeleni aj lahko imajo pozitiven uinek za obolele. 2. Beljakovine ( proteini) So zelo pomembne spojine posebej za otroke ki so v obdobju intenzivne rasti. Driska povzroi odvajanje beljakovin iz organizma, zaradi tega oboleli potrebujejo veji vnos beljakovin kot zdrava populacija Ena izmed tudija je pokazala, da sojine beljakovine lahko nadomestijo mlene beljakovine pri osebah, katere imajo alergijo na mlene beljakovine, vendar samo kot sojino mleko samo sojo v obrokih se ne sme uivati(poglej te pod hrana katere se je potrebno izogibati) Modre morske ribe kot so; tuna, sardela in skua se tejejo za primerno hrano za obolele, kot tudi pianje meso . 3. Kompleksni ogljikovi hidrati Sadje, zelenjava in ita so zelo pomembni v prehrani razen pri obolelih s celiakijo boleznijo pri kateri telo ne prenaa glutena, in ve kot polovico dnevno potrebnih kalorij bi moralo izhajati iz teh ivil. Svee sadje kot so: jabolka, grenivka, slive, maline in ribez se teje v preventivno sadje in se uiva z namenom zaite pred rakom debelega reva. Bolniki se morajo izogniti sadja ki vsebuje veje koliine sladkorja kot so: grozdje, ananas, lubenica, hruke: 4. Omega 3 maobne kisline Ribje olje oziroma modre ribe so bogate z omega 3 maobnimi kislinami in se tejejo kot izjemno ustrezno ivilo za zaito revesne sluznice in prepreevanje vnetja predvsem tankega revesa. Znanstvene raziskave so pokazale da osebe ki trpijo z revesnimi boleznimi predvsem pa tiste z Crohnovo boleznijo potrebujejo kraji as zdravljenja in manje odmerke zdravil v kolikor je njihova prehrana bogata z modro ribo. 5. Tekoa prehranska dopolnila Obstajajo prehranski nadomestki, kjer je razmerje med elementi tekoine, elektrolitov vlaknin in mikroelementov natanno uravnoteeno in se uporabljajo kot nadomestek

enega ali ve obrokov pri osebah obolelih z kroninim vnetjem revesja ki imajo pogosto drisko. Na naem trgu v lekarnah se lahko dobi prehransko dopolnilo pod nazivomEnsure plus, 6. ivila bogata s Kalijem Takna ivila so potrebna pri vseh oblikah driske in posebej pri kroninih vnetjih rev. Gotovo vedno pri taknih bolnikih pride do primanjkljaja Kalija, kateri se nahaja v sveem kravjem siru, skuti, ribi, avokadu in bananah. To so ivila, ki jih bolniki lahko uivajo.

Hrana katere se bolniki morajo izogibati 1) Maobe Maobe poslabajo vnetje sluznice tankega reva pri Crohnovi bolezni in ulceroznem kolitisu (je kronino vnetje z razjedami na sluznici debelega revesa). Bolniki s kroninimi vnetnimi boleznimi rev bi mogli iz prehrane izloiti predvsem zasiene maobe, ki se nahajajo v mesu in mlenih izdelkih. Vendar, kot je e reeno maobe ki se nahajajo v ribjem olju ( omaga 3 maobne kisline) lahko pomagajo pri zdravljenju vnete revesne sluznice. Svetovni strokovnjaki za prehrano (nutricisti) ki preuujejo hrano, prehrano in uinke nekaterih sestavin hrane menijo, da je za obolele z navedenimi boleznimi primerna uravnoteena prehrana, ki vsebuje im manj zasienih maob iz mesa in mesnih izdelkov ter povean vnos modre ribe. 2) Mleko Nekateri bolniki s kroninim vnetjem revesja ne prenaajo laktozo oziroma sladkor, ki se nahaja v mleku. Tem bolnikom, teave z drisko dodatno poslaba uivanje mleka, vendar uivanje navadnih fermentiranih jogurtov in probiotinih jogurtov i ne sadnih pomaga pri zdravljenju vnetja sluznice. Kaj ti takni meni izdelki vsebujejo mikroelemente kot so probiotiki, ki so pomembni za normalno delovanje revesja. 3) Alkohol, kofein, gazirana pijaa,kompleksni sladkorji, saharoza Teh izdelkov ne smete uivati v kolikor ste oboleli s kroninim vnetjem revesja. Zamenjava za saharozo oziroma navadni konzumni sladkor so lahko nekateri enostavni sladkorji ( monosaharidi) kot so sadni sladkor fruktoza, dextroza, ali grozdni sladkor dobite jih lahko v trgovinah z ivili na oddelku za dietno prehrano ali v lekarnah. 4) . Sadje Pri navedenih boleznih je dovoljeno tisto sadje, ki ne vsebuje veliko sladkorja. V prejnjem poglavju smo e omenili, da sadja kot je ananas, grozdje, fige, lubenice , hruke in podobno vsebuje veliko sladkorja in zaradi tega niso primerno za obolele z vnetjem revesne sluznice.

5) Soja ,jajca, paradinik, in araidi Navedenih ivil se ne sme uivati, eprav je omenjeno kako oboleli potrebujejo kalij, in da ga paradinik veliko vsebuje, oboleli za dnevno nadomestitev kalija lahko uivajo posneto skuto, ribe paradinika pa nikakor ne smejo. 6) ivila iz penice, ovsa in jemena ivila, ki vsebujejo gluten je potrebno izloiti iz prehrane zaradi velikega tevila obolelih pri katerih se simptomi poslabajo zaradi preobutljivosti na gluten. 7) Zelenjava ki lahko povzroi draenje vnete sluznice ivila ki vplivajo na poslabanje simptomov bolezni in katera oboleli morajo izloiti iz prehrane so : brokoli, por,cvetaa, zelje, brstini ohrovt in ohrovt.

2. PIRAMIDA ZDRAVE PREHRANE

Nae prehranjevalne navade so nasprotje od tistega kar bi moralo prevladovati v nai prehrani, uporablja se preve mleka in mlenih izdelkov, ter preve sladkarij in maob. Piramida zdrave prehrane nam prikazuje koliki dele bi posamezna ivila mogla imeti v vsakdanji prehrani. Na zaetku ali osnovi piramide se nahajajo ivila katera bi mogla biti osnova ali podlaga prehrane. Priblino 55-60% dnevnega vnosa vseh ivil bi mogli nameniti polnozrnati hrani oziroma izdelkom iz polnovrednih it in to pravilo velja enako za vse v druini. Naslednjo stopnico na piramidi delita sadje in zelenjava. Vsa ostala hrana se nahaja na vijih nadstropjih piramide, kateri so manji po svojem obsegu in s tem tudi z manjim prikazom na tabeli kot tudi z manjo udelebo v prehrani. Uporaba teh ivil bi mogla biti previdna in v manjih koliinah. V vsakem primeru piramida zdrave prehrane nas ui, da je potrebno jesti raznovrstno in zdravo hrano, poveati vnos polnozrnatih ivil ( polnozrnati kruh in testenine, polnozrnati ri ter polnovredna ita in kosmie za zajtrk), sadje, zelenjava in stronice (grah, fiol, lea, bob, soja) v prehrani. Zmanjati je potrebno vnos hrane ivalskega izvora, vnos maob, rafiniranega sladkorja in slaic, zmanjati uporabo soli,izkljuiti alkoholne pijae, poveati fizino aktivnost ter piti veliko iste vode. 1) Osnova piramide, ki je najveja in je za to najbolj priporoljiva v dnevni prehrani so ita, ri, polnozrnati kruh in moka ter krompir. Idealno bo bilo vsak dan jesti polnozrnati kruh, vendar v naih pekarnah med mnogimi vrstami kruha samo nekatere ponujajo polnozrnati kruh, ki bi moral biti glavni dele zdrave prehrane..itne kosmie lahko dobite v vsaki trgovini po ugodni ceni. To so ivila bogata z vlakninami, so pomemben vir energije ne vsebujejo veliko holesterola ter so bogate z esencialnimi maobami in vlakninami. Naj bolj pomemben je kruh in izdelki iz celega zrna ita. Poleg tega ivila iz grobo mlete koruze kot

sta polenta in ganci, ter sta visoko vredno ivilo vendar se v dananjih dneh zelo slabo uporabljata v dnevni prehrani. ivila vsebujejo topne in ne topne vlaknine, topne vlaknine najdemo v itu, fiolu, ovsu, ri in penici. Ne topne vlaknine pa v ne predelanem sadju in zelenjavi. Kako bi bili prepriani in zadovoljni s tem kako in s em se prehranjujemo, bi bilo najbolje da si hrano pridelamo sami na im bolj naraven nain. Na ta nain hrana obdri vse hranljive sestavine v naravni obliki. 2) Na drugem mestu po piramidi zdrave prehrane se priporoa sadje in zelenjava po monosti svee ali v kolikor je kuhano naj bo kratkotrajno kuhano na sopari. Zelenjava je nenadomestljiva komponenta nae prehrane zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov in vlaknin. Priporoa se dnevni vnos sadja in zelenjave najmanj 400 gramov. Stronice ( grah,lea, fiol, bob) so zelo hranljiva ivila in zaeleno je uivanje teh ivil ve krat na teden. Vsebujejo veliko beljakovin rastlinskega izvora in ogljikove hidrate , ki se v telesu spremenijo v energijo. Fiol, kot ivilo, ki se zadnje ase zelo redko uporablja v vsakdanji prehrani je pomemben vir poleg vitaminov in mineralov e z beljakovinami. Jedi iz stronic bi morali uivati vsaj enkrat tedensko, vsaj poleg tega da so zelo koristne za zdravje so tudi cenovno ugodne. Z enim kilogramom fiola lahko pripravimo okusne jedi s katerimi lahko nahranimo 4 lansko druino. Zaradi velike vsebnosti vlaknin , stronice se teko prebavljajo kar je dobro za revesje, saj se s tem ohranja njihova aktivnost. in preprei se neurejena prebava. Sadje izboljuje vitalnost, deluje na prebavo in je odlien vir energije. Svee sadje in zelenjava imata pozitiven vpliv na zdravje ljudi, saj med ostalim delujeta kot antioksidanta. Sadje je cenjeno zaradi svoje vsebnosti vitaminov in mineralov ter posebej sadnih kislin , ki nam zagotavljajo osveujo okus. Sadje lahko nadomea slaice. Sadje in zelenjavo bi morali uivati svee ali zelo na kratko toplotno obdelano. 3) Na tretjem mestu po hierarhiji prehrane so mleko, mleni izdelki, ribe meso (perutnina, teletina, svinjsko in junje meso). Mleko je vir esencialnih aminokislin ki so bistvenega pomena za nae telo in njegovo delovanje. Ta vsebuje kalcij potreben za izgradnjo kosti. V mladosti je priporoljivo vzeti ve kot pol litra mleka na dan. Gotovo vsi vsak dan jemo meso, eprav bi bilo dobro vsaj en dan na teden se izogniti mesu. Meso, ribe, jajca in stronice so ivila ki so zelo pomembna v prehrani in bi morale biti del dnevne prehrane. Priporoljivo je tudi uivati ribe vsaj en krat na teden , predvsem modro ribo zaradi omega 3 maobnih olj, hranilne vrednosti kakor tudi zaradi dostopnosti modre ribe, ki je cenovno ugodna. Cena modre ribe je dva krat manja od cene rdeega mesa ali priblino enaka ceni ostalega mesa. V nasprotju s relativno nizko ceno modre ribe pa visoko cenovna ivila kot so kampi, jastog in koljke vsebujejo ve holesterola kot modra riba. Ta ivila so specialitete ki se uivajo obasno in nimajo tako velikega pomena za zdravje kot modra riba. Maobe ivalskega izvora vsebujejo holesterol. Holesterol je lahko reemo maobam podobna snov ki je v doloenem obsegu nujno potrebna za ivljenje Veina tkiva v organizmu vsebuje manj ali ve holesterola, predvsem mogani, ivni sistem, jetra in kri. Holesterol je potreben pri ustvarjanju spolnega hormona in hormona nadledvine leze, vitamina D in olnih soli katere lajajo prebavo maob Holesterol so sposobni ustvarjati samo tkiva loveka in ivali. Nahaja se v vejih koliinah v rumenjaku,drobovini, suhih mastnih sirih, maslu, jastogih, kampih in koljkah,.iz skupine dragih morskih sadeev.

Belo meso vsebuje manj holesterola kot rdee in s tem je bolj zaeleno v prehrani. N primer pri Slavoncih kot zdravnik ste naredili veliko, e vam je uspelo Slavonca prepriati , da ne je bunke vsak dan ali pri Lianih e jih prepriate da kuhanje in uivanje suhega mesa in juhe iz tega mesa vsak dan ni zdravo oziroma, da je v tem veliko kancerogenih snovi katere nastanejo pri dimljenju mesa. Samo en obrok na dan naj vsebuje meso in pri tem dajte prednost perutnini, in ribi , vendar ni potrebno izogibati se drugemu mesu 4) Na vrhu je najmanje polje piramide in to predstavlja ivila, ki v nai prehrani zavzamejo najmanj prostora to so sol, sladkor, maobe in olja. Maobe in olja je potrebno uporabljati zmerno, oziroma v majhnih koliinah. Zaeleno je uporabljati rastlinska olja najbolje pa olivno olje. Dnevni vnos maob je potrebno omejiti na 70 do 90 g. Hrano je potrebno soliti zmerno za izboljavo okusa se lahko uporabijo diavne zaimbe . Tudi sladkor se priporoa v omejenih koliinah, izogibati se treba sladkim gaziranim pijaam in energetskim pijaam , slaice pa se priporoajo obasno. Voda je ivljenjsko pomembna tekoina. Potrebno jo je piti v zadostnih koliinah in to dnevno 1,5 do 2 litra. Ko govorimo o hrani pogosto omenjamo zdrava ali nezdrava ivila , mnenja so , da ni zdravih in nezdravih ivil, ampak, da sta pomembni kombinacija in koliina ivil. Vendar pa je potrebno omeniti, da je mediteranska prehrana postala standard pravilne prehrane, saj jo priporoa tudi Svetovna zdravstvena organizacija kot vzor hrane za prepreevanje kroninih degenerativnih bolezni. Osnovo te prehrane je sestavljena iz ogljikovih hidratov, ki izvirajo iz it, zelenjave in sadja. Znanstvene raziskave so potrdile, da takna prehrana podpira zdravje.

3. PRILAGAJANJE KUHINJE INVALIDNI OSEBI

V kolikor ste invalidna oseba ali kuhate za svojega invalidnega otroka, gotovo je potrebno hrani posveati vejo pozornost (razen okusa hrane) v primerjavi z zdravimi osebami, vaa odgovornost je da omogoite svoji druini da uivajo v vaih kulinarinih veinah in zdravi prehrani. Za sigurno je, da invalidna gospodinja potrebuje veliko ve kot je navadno kuhanje, da bi lahko uivala v svoji kuhinji in osreila svojo druino. V kolikor je nekdo od vaih druinskih lanov invalidna oseba, potem je odgovornost druine, da mu pomaga premagovati vsakdanje ivljenjske ovire.( vsaj v svojem domu) Pred vsem e je invalidna oseba enska, takrat je potrebno vloiti nekoliko truda in omogoiti, da bo kuhinja im bolj preprosta za uporabo in da bo opremljena v skladu z invalidnostjo. Vsakdo od nas bo za sigurno z ve veselja in z vejo kulinarino vnemo kuhal v kolikor naredi nekoliko sprememb v svoji kuhinji. Ne glede na vrsto invalidnosti, ali se uporablja voziek, hodulja ali palice imamo teave pri pregibanju, ali v kolikor gre za okvaro vida obstaja veliko enostavnih nainov, da kuhinjo prilagodimo, da potem olajamo kuhanje in bivanje v kuhinji, ki postane prijetno. Prva stvar, katero je potrebno narediti pri nartovanju kuhinje za invalide je odstraniti vse ovire oziroma upotevati invalidnost osebe da se izognemo pokodbam ob enem omogoimo ne moteno gibanje (uporaba vozikov in palic) in delo v kuhinji. Majhna ampak zelo pomembna sprememba je npr. da odstranite vse preproge in druge talne obloge katere lahko naredijo tla neravna in nevarna za gibanje. V kolikor kuhinjo prilagajate za osebo ki je pred kratkim postala invalid lahko potem bolj resno pristopite odstranjevanju ovir in odstranite prage in druge vgrajene ovire kot so neprimerni podi in neravnine katere povezujejo razline vrste talnih oblog v kuhinji. . Reorganizacija kuhinjskega pohitva Pomembno je spremljati potrebe osebe, katera bo uporabljala kuhinjo kako bi se omogoilo ire podroje delovanja predvsem kadar gre za invalide uporabnike vozikov Tudi za tiste invalide, ki uporabljajo bergle je v primeru ko imajo ire podroje v katerem se gibljejo manja monost, da se udarijo v kak kos pohitva. Ne pozabite pri opremljanju kuhinje prednost pred dekoracijo vsekakor imata varnost in dostopnost.

Razmik med kuhinjskimi elementi mora biti najmanj 150cm, kako bi se omogoilo obraanje invalidskega vozika in uporaba kuhinje. Delovne povrine se prilagajajo invalidom in viina spodnjih elementov od tal naj bo 70cm, z delovno ploo najve 85cm. Zgornji visei kuhinjski elementi postavljajo se s spodnjim robom na viino 120cm. Jedilna miza mora biti dolga najmanj 150cm, kako bi se omogoil prostor za invalida v voziku od 90 cm. V spalnici poleg postelje je potrebno zagotoviti povrino prenika 150cm za nemoteno obraanje vozika, ter pred omarami in policami prostor od 120cm Kuhinjska deska Za zdrave ljudi je delo v kuhinji enostavno. Pri invalidnosti kot je na primer paraliza je delo v kuhinji velik izziv in zaradi ne prilagojene opreme e dodatno oteeno. Zaradi potrebe invalidnih oseb za samostojnostjo, so proizvajalci prilagodili nekatere kljune kuhinjske pripomoke invalidnim osebam, predvsem za invalide, ki imajo prizadete zgornje ude. Z namenom, da se invalidom olaja delo je izdelana posebna kuhinjska deska. To je ve funkcijska kuhinjska deska sestavljena iz ve pripomokov zloljivih v en pripomoek.. Oblikovana je tako, da se lahko uporabi kot deska, dralo za rezanje sadja,strgalo za sadje in zelenjavo in stojalo za steklenice. Primerna je za ljudi ki uporabljajo pri delu samo eno roko. Na trgu so tudi drugi gospodinjski pripomoki prilagojeni oziroma narejeni za invalide To so posebni odpirai, gume za stabilnost pripomokov, kot tudi druga drala. Vsa ta oprema je narejena iz lahko pralnih materialov tako, da invalidom olaja delo v kuhinji Primerna oprema v kuhinji je tudi preventiva da se invalidi ne izpostavljajo pokodbam .

tedilnik Kuhalne ploe morajo imeti komandne gumbe s sprednje strani, ki se lahko doseejo brez da bi se z roko seglo ez vroe kuhalne ploe ali plinski ogenj. Komandni gumbi morajo biti enostavno oblikovani in nameeni tako da so dostopni osebam v voziku. Kuhalne ploe morajo biti izolirane kako bi se prepreile opekline, ureznine in stik z elektriko. Kuhalna povrina mora omogoati neovirano premikanje posode in nezahtevno ienje, Vroe povrine morajo oznaevati svetlobni indikatorji. Hladilnik Hladilnik mora imeti komandne gumbe v dosegu rok ( med 15 in 48cm nad tlemi) in da se lahko uporabljajo samo z eno roko. Tudi police v hladilniku morajo biti dostopne kot tudi petdeset procentov zamrzovalnega dela hladilnika. Hladilnik mora biti postavljen tako, da ga lahko uporabljajo osebe v voziku. Pomivalni stroj mora imeti komandne gumbe nameene v dosegu rok (med 15 in 48cm nad tlemi) Gumbi naj bodo oblikovani tako da ne zahtevajo monega pritiska in, da jih lahko uporablja oseba z eno roko. Stojala in koare v pomivalnem stroju naj imajo dostop iz sprednje strani.

3.1. Navodilo delovnim terapevtom za kakovostno in varno delu v kuhinji. Terapevt mora najprej poduiti uporabnike o sredstvih, orodjih, merah, simbolih in higienskih navadah s katerimi se bodo sooali pri vsakdanjem delu v kuhinji. Opozoriti na nevarnosti pri delu npr. voda in elektrika nikakor ne smeta biti skupaj. Opozoriti na nevarnost pri delu s plinom, poudariti pomembnost da pustijo odprta okna in pozorno ravnajo pri vigu plina, pojasniti funkcije na elektrinih napravah v gospodinjstvu, opozoriti na nevarnost pri delu z preostrimi noi, da bi se izognili morebitnim pokodbam. Poudariti pomen higiene rok in voditi rauna o higieni rok pred zaetkom procesa kuhanja kot tudi pranja rok med razlinimi opravili med kuhanjem in po konanem delu. Spremljanje je izvajanje nartovanih opazovanj ali meritev uvedenih preventivnih oziroma kontrolnih ukrepov, da bi ugotovili ali so kritine toke pod kontrolo. Kritine toke se lahko nanaajo na ivilo kot tudi za cel proces priprave hrane. Neoporena hrana je za vse bitnega pomena, zato pri pripravi hrane moramo upotevati tudi monost navzkrine kontaminacije ivil. Pri pranju in hranjenje razlinih vrst ivil so mone kontaminacije kakor tudi pri uporabi istih noev in desk pri pripravi mesa in zelenjave. Zaradi monosti okube s salmonelo je zelo pomembno, da pripravo hrane loimo na toplotno obdelano hrano in hladno hrano ter uporabljamo posebne posode in pripomoke ali pa jih med prehodom z enega dela na drugo operemo.

Moramo se osredotoiti na prepreevanje nastajanja nevarnosti, ki lahko povzroijo bolezni, ki se prenaajo s hrano na podlagi znanstveno utemeljenih dokazih in preventivnih pregledih z namenom zgodnjega prepreevanja monih nepravilnostih. Seznaniti jih s mikrobiolokimi kriteriji za ivila na njim (invalidom) razumljiv nain, kako bi razumeli pomen nevarnosti zastrupitve s hrano. HACCP je lahko zelo koristen pri delu z ivili v kuhinji in predlagamo, da ga preberete.

HACCP zajema 7 nael


Analiza tveganja Ugotovi se mogoe nevarnosti pri posameznih procesih . Nevarnosti s lahko fizikalne, ( koki metala, stekla) kemine (toksini) mikrobioloke. Ugotovitev kritinih kontrolnih tok (KKT) V proizvodnem procesu obstajajo toke od vstopa ivila v predelavo skozi proizvodni proces do konnega izdelka in dostave do kupca , kjer se nevarnost lahko kontrolira oziroma preprei. Primeri taknih kontrolnih tok so npr; kuhanje, hlajenje, pakiranje, in detekcija metala. Vzpostavitev kritinih tok .Vzpostavitev zaitnih ukrepov s kritinimi omejitvami za vsako kontrolno toko.Npr. za kuhano hrano kot kritino toko se lahko postavi minimalna temperatura in as kuhanja potreben za unievanje mikroorganizmov. Vzpostavitev sistema nadziranja, testiranja in opazovanja-monitoring. Monitoring je nujen za vzpostavitev nadzora za vsako KKT. Te procese lahko izvajamo pri kuhanju, doloevanju naina kuhanja in osebe, ki spremlja temperaturo kuhanja ( krepitev odgovornosti) Vzpostavitev korektivnih ukrepov, Korektivne ukrepe je potrebno sprejeti kadar monitoring pokae odstopanje od doloenih kritinih tok. Npr . ponovna toplotna obdelava ali izloevanje hrane v kolikor ni zagotovljena zadana minimalna temperatura. Vzpostavitev evidence postopka Uredi se vsa dokumentacija v skladu s postopki in naeli, vkljuno z analizo tveganja, pisnim nartom HACCP, evidencami KKT in KT itd. Npr. as dela naprav in namestitev merilnikov temperature s povratno informacijo, ki belei podatke , ki potrjujejo, da naprava za kuhanje dela pravilno. Vzpostavitev postopkov za zagotavljanje delovanja HACCP sistema. Preverjanje zagotavlja, da je nart HACCP uspeen. Vkljuuje vzpostavitev zapisov o nevarnostih in metodah za kontrolo in nadzor varnostnih zahtev in izvedeni ukrepi kako bi se prepreili morebitni problemi. Vsa naela morajo temeljiti na znanstvenih trditvah npr, na temelju pravoasno objavljenih mikrobiolokih tudija ali dejstva o temperaturnim vrednotah potrebnim za unievanje patogena ki se prenaajo s hrano. Ve o HACCP sistemu preberite na naslednjih internetnih povezavah .

Primjena 7 naela HACCP sustavaProf. dr. sc. Nada Vahi: HACCP sustavHIGIJENSKI PAKET I KATEGORIZACIJA ODOBRENIH OBJEKATA (pdf 0.2 MB)PROPISI O HIGIJENI HRANE (pdf 1.1 MB) http://hah.hr/zakonska.php

4. SREDSTVA ZA KUHANJE

TEDILNIK

MIKROVALOVNA PEICA

POSODA (PISKER)

PEKA

SKLEDA

KUHALNICE

PONEV ZA CVRTJE

NOI ZA REZANJE

PLITVI KRONIK

JUNI KRONIK PRIBOR

LICA

VILICA

NO

LOPATICA

PENJAA

RIBALNIK 5. AGENDA 5.1. MERE ZA TEKOINO IN TEO

VELIKA SKODELICA/ 2 dl

MALA SKODELICA/ 1 dl

JUNA LICA 5gr

MALA LIKA 10 gr 5.2. MERE TEMPERATURE PEICA: MONA TEMPERATURA 200/ 250 C

SREDNJA MO 150/200C

ZMERNA 100 /150 C

LAHKA TEMPERATURA DO 100 C

KUHALIE:

MONA 5/7 (ZADNJA TEVILKA NA KOMANDNEM GUMBU)

ZMERNA OD 3/ 5 (DO SREDNJE TOKE NA GUMBU)

ZMERNA (PRVA OZNAKA NA GUMBU) 5.3. TOPLOTNA OBDELAVA IN PRIPRAVA HRANE

KUHANJE

KUHANJE Z MEANJEM

CVRTJE 5.4. Priprava hrane

UMITI ROKE

OPRATI IVILA

REZANJE

LUPLJENJE

ODPIRA

DESKA

MEANJE

MEANJE Z MEALCEM (MIKSANJE)

PANIRANJE

MESENJE.

ZVIJANJE

DODAJANJE

DODAJANJE (TEKOINO) MED MEANJEM

DODATI TEKOINO NAOLJITI

RIBATI

ODPRETI KOZERVO

5.5. ZAHTEVNOST JEDI NE ZAHTEVNA PRIPRAVA * LAHKA PRIPRAVA ** ZMERNO ZAHTEVNA PRIPRAVA *** SREDNJE ZAHTEVNA PRIPRAVA**** ZAHTEVNA PRIPRAVA ***** 5.6. ENERGETSKA VREDNOST

VISOKA

ZMERNA

NIZKA 5.7. KOLIINA HRANE

EN OBROK

DVA OBROKA

TRIJE OBROKI

TIRJE OBROKI 5.8. VREME

15 min

30 min

45 min

60 min

6. RECEPTI

SLANE JEDI 1. SATARA 2. PEENA ZELENJAVA S PIANJIM MESOM 3. PIANJE MESO Z GOBOVO OMAKO 4. MUSAKA IZ MELANCAN 5. TUNINA PATETA 6. ZAVITEK 7. PASULJ 8. ZELENJAVNA JUHA KREM JUHA SA RIOM 9. RI Z ZELENJAVO 10. EVAPII 11. MAKARONI Z MLETIM MESOM 12. TESTENINE S KOZICAMI 13. POLNJENNE BUKE SLADKE JEDI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. SADNA PITA NARASTEK MLENI RI PUDING INSTANT SLADOLED SADNA SOLATA JAGODE S SMETANO PALAINKE HALVA

SATARA
FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

SATRA

TEVILO OBROKOV

ZAHTVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTEPAK PRIPRAVE IVIL


UMITI ROKE

KONNO STANJE

1. EBULA
OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLJENO POSODO

PRAITI

TEMPERATURI
OPRATI ROKE

NA ZMERNI

2. BUKE
OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

DUITI

UMITI ROKEE

3. PARADINIK

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

SKUPAJ DUITI NA ZMERNEM OGNJU 15-20 MINUT

PEENA ZELENJAVA S PIANJIM MESOM


FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

PEENA ZELENJAVA S PIANJIM MESOM OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

****

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE
1. EBULA

POSTOPEK PRIPRAVE JEDI


UMTI ROKE

KONNO STANJE

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLJENO POSODO

PRAITI

NA ZMERNEM OGNJU

UMITI ROKE

2. KORENJE
OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

DUITI

3. GOBE

UMITI ROKE

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

4. PIANJE MESO

UMITI ROKE

OPRATI

NAREZATI

DODATI ZELENJAVO

RAHLO PREPRAITI

5. BUKE

UMITII ROKE

OLUPITII

OPRATI

NAREZATI

DODATI V PONEV

6. JAJEVCI

UMITI ROKE

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

7. PARADINIK

UMITI ROKE

OPRATI PARADINIK NAREZATI

DODATI V POSODO

SKUPAJ DUITI 15-20 MINUT NA ZMERNEM OGNJU Z OBASNIM MEANJEM

VSEBINO DATI NA POOLJEN PEKA PO ELJI DODATI SIR PEI V PEICI 30 MINUT NA 180 STOPINJ

PIANJE MESO V GOBOVI OMAKI

FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI

PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

**

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPAEK PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

1. EBULA

UMITI ROKE

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLJENO POSODO

PREPRAITI

NA RAHLEM OGNJU

2. GOBE

UMITI ROKE

OPRATI

NAREZATI

DODATI SO IN VEGETO

RAHLO PREPRAITI

3. PIANJE MESO

UMITI ROKE

OPRATI

NAREZATI

DODATI V NAOLJENO PONEV

DODATI ZELENJAVO

RAHLO PREPRAITI

4. SMETANA ZA
KUHANJE

SMETANO VLITI V PONEV

KUHATI 10 MINUT NA ZMERNEM OGNJU

MUSAKA Z JAJEVCI
FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

****

IVILA

PRIBOR

ZAETENO STANJE

POSTOPKI PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

1. EBULA
RDEA EBULA

UMITI ROKE

OLUPITI

OPRATI

ESEN

NAREZATI

DATI V NAOLJENO POSODO

PREPRAITII

NA ZMERNEM OGNJU

2. MESO DODATI

PROPRAITI

30 MINUT

NA ZMERNEM OGNJU

3.PARADINIK

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

4 JAJEVCI

UMITI ROKE

OISTITI

OPRATI

NAREZATI NA KOLOBARJE

DATI V POSODO,DODATI SOL IN PUSTITI DA POIVA 30 MINUT

DODATI MELANCANE

Z MELANCANI OBLOITI PEKA

NA MELANCANE DODATI MLETO MESO

NA MESO DODATI E EN PLAST JAJEVCEV

PEI V PEICI PRI 200 STOPINJ 45 MINUT

5. BEAMEL
PRELITI Z BEAMEL PRELIVOM IN PEI E 15-20 MINUT

TUNINA PATETA
FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

1. JAJCA

UMITI ROKE

5 JAJC DATI V POSODO Z VODO

POSTAVITI NA OGENJ IN KUHATI 5 MINUT

OISTITI

NAREZATI

2. MASLO

MASLO OMEHATI NA SOBNI TEMPERATURI IN PENASTO ZMEATI Z MEALCEM

3. EBULA

UMITI ROKE

OISTITI

OPRATI

NAREZATI

4. TUNJEVINA

OTVORITI KONZERVU

DODATI MASLO IN TUNINO

DODATI EBULO

5. GORICA

DODATI JAJCA IN ZAIMBE PO ELJI

DODATI

DODATI 2 LIKE

ZMEATI SESTAVINE

6. LIMONA

IZSTISNUTI SOK IZ LIMONE DODATI

POSTREI PATETO

POSTREI S KRUHOM ALI S PECIVOM PO ELJI

SKUTIN NARASTEK FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1. JAJCA

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

JAJCA VLITI V POSODO DODATI 2. SOL MIKSATI

3. MLEKO

DODATI

DODATI 4. SKUTA

DODATI DODATI

5. PECILNI PRAEK DODATI

DODATI 6. OLJE MEATI DO ELJENE GOSTOTE 7. MOKA ZMES VLITI V NAOLJEN PEKA

POSTREII

PEI NA 220 STOPINJ 30 MINUT POSTREI TOPLO

PASULJ FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKIE

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1. EBULA

POSTOPEK PRIPRAVE JEDI UMITI ROKE

KONNO STANJE

OLUPITII OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLENO POSODO

PREPRAITI

NA RAHLEM OGNJU

2. KORENJE

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

DUITI

3. FIOL

ODPRETI KONZERVO

VSEBINO DODATI V POSODO (PISKER)

4. VODA VLITI 2 SKODELE VODE V PISKER 2x KUHATI DOKLER SE FIOL NE ZNEHA DODATI ZAIMBE PO ELJI LOVORJEV LIST VEGETA DODATI MESO PO IZBIRI KUHATI DOKLER SE MESO NE ZMEHA. POSTREI

5. ZAIMBE

6. MESO PO IZBIRI

POSTREBA

ZELENJAVNA JUHA FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1. EBULA

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLJENO POSODO (SKLEDO) PRAITI

NA RAHLEM OGNJU

2. KORENJE

OLUPITII

OPRATI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

DUITI

1. KROMPIR

OPRATI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

2. BUKE OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI UV PONEV 3. JAJEVCE OLUPITII

OPRATI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

4. VODA

V PISKER VLITI 4 DCL VODE KUHATI DOKLER ZELENJAVA NE OMEHA DODATI ZAIMBE PO ELJI VEGETA, SOL POPER V PISKER DODATI SKODELICO PASIRANEGA PARADINIKA KUHATI 15 MINUT OBASNO PREMEATI

5. ZAINI

PASIRAN PARADINIK

1x

POSTREI

POSTREI TOPLO

KREMNA JUHA Z RIEM FOTOGRAFIJA INNAZIV JEDI PODATKII O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE RI

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

DATI RI V SKODELICO OPRATI

SKUPAJ Z VODO DATI V SKLEDO

DODATI OLJE

1. OLJE KUHATI NA RAHLEM OGNJU

V SKLEDO Z OLJEM

2X

DODATI 2 LICE MOKE

PRAITI NA RAHLEM OGNJU Z NENEHNIM MEANJEM

2. MOKA

V POSODO V KATERI JE PREPRAENA MOKA DODATI ZAIMBE I 2X E KUHAN RI

KUHATI NA ZMERNEM OGNJU OB NENEHNO MEANJE 10-15 MINUT.

3X

MED MEANJEM DODATI 3 SKODELICE MLEKA POSTREI TOPLO Z MENTO ALI DROBNJAKOM

RIOTA S POVRTNINAMI FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

*****

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE RI

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

NAPOLNITI SKODELICO Z RIEM OPRATI

DATI V POSODO Z VODO

DODATI OLJE

NA RAHLEM OGNJU KUHATI

1. EBULA UMITI ROKE

OLUPITII

OPRATI

NAREZATI

DATI V NAOLJENO SKLEDO

PREPRAITI

NA RAHLEM OGNJU

2 . GOBE

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

3.PIANJE MESO

OPRATI

NAREZATI DODATI V POMAENO PONEV DODATI POVRTNINE

RAHLO PRAITI

4.KORENJE

UMITI ROKE OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V POSODO

DUITI NA ZMERNEM OGNJU

5.BUKE OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V PONEV

6. JAJEVCI OISTITI PECLJE

OPRATI

NAREZATI

DODATI V PISKER

EVAPII FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

**

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE EVAPII

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE UPORABITI PONEV

KONNO STANJE

NAOLJITI PONEV EVAPIE DATI V PONEV

NA ZMERNEM OGNJU PEI 15-20 MINUT DOKLER NE DOBIJO SVETLO RJAVO BARVO POSTREI TOPLO PO ELJI DODATI EBULO, SMETANO ALI DRUGO ZELENJAVO

MAKARONI Z MLETIM MESOM FOTOGRAFIJA I NNAZIV JEDI PODACTKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

****

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1.MAKARONI

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

V PISKER DATI 1 LITER VODE

MAKARONE DATI V PISKER Z VODO

DODATI OLJE

IN POL LIKE SOLI

NA RAHLEM OGNJU KUHATI

OB OBASNEM MEANJU KUHATI 8-10 MINUT

MLETO MESO V OMAKI 2.EBULA

UMITI ROKE OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI NA

NAOLJITI PONEV PRAITI 5 MINUT,DA EBULA DOBI ZLATO BARVO

3.MLETO MESO

ZAINJENO MLETO MESO DODATI V PREPRAENO EBULON NA LAGANOJ VATRI PEI

4.PARADINIK

UZ POVREMENO MJEANJE 15 MINUTA

OPRATI

ISJECKATI

DODATI PARADAJZ

SERVIRANJE

PRAITI NA RAHLEM OGNJU

OBASNO PREMEATI IN PUSTITI NA OGNJU 15 MINUT.

POSTREEMO TOPLO JED MESO IN MAKARONE LAHKO ZMEAMO ALI PA DODAMO MESO NA MAKARONE

MAKARONI S KOZICAMI FOTOGRAFIJA INNAZIV JEDI PODATKI O JEDI AS KUHANJA

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

**

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE
1. MAKARONI

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE V PISKER VLITI 1L VODE

KONNO STANJE STANJE

DODATI MAKARONE V VODO

DODAI OLJE POL LKE SL

KUHATI NA RAHLEM OGNJU 8- 10 MINUT OBASNO

PREMEATI

OMAKA IZ KOZIC 2. EBULA

UMITI ROKE OLUPITI

OPRATI NAREZATI

DODATI

NAOLJITI PONEV EBULO PRAITI, DA DOBI ZLATO BARVO

3.KOZICE/GAMBERI GAMBERE/KOZICE DODSTI NS PRSENO EBULO DUITII NA RAHLEM OGNJU OBASNO PREMEATI DUITI 15 MINUT

4. VRHNJE ZA KUHANJE

DODATI SMETANO ZA KUHANJE

KUHATI 10 MINUT NA RAHLEM OGNJU

POSTREI OMAKO ZMEANO S TESTENINAMI ALI PA DODATI PO VRH TESTENIN

POLNJENE BUKE FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODATKIO JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

****

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE

KONNO STANJE

1. EBULA

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI 2. MLETO MESO

DODATI V SKLEDO Z OLJEM

3. RI

DODATI ZIMBE PO ELJI

RI DATI V SKODELICO

OPRATI MESO IN RI ZMEATI SKUPAJ OISTITI

4. BUKE

OPRATI

NAREZATI NA KROGE DEBELOSTI 5cm

S PRIPRAVLJENO MASO POLNITI BUKE NAPOLNJENE BUKE IN ZLOITI V SKLEDO

3X 5. OLJE

6. PASIRANI PARADINIK

1X

SLIVOVA PITA FOTOGRAFIJA IN NAZIV JEDI PODACTKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNOSTANJE 1. SLIVE

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

UMITI ROKE OPRATI

OISTITI OD KOIC IN RAZREZATI NAPOLOVICE

DODATI OLJE

PEKA NAOLJITI

DODATI POLOVIKE V PEKA

DODATI DROBTINE IN SLADKOR PO ELJI

PEI NA TEMPERATURI OD 220 STOPINJ SERVIRANJE 20-30 MIN DOKLER SE DROBTINE IN SLADKOR NE ZEDINITA S SLIVAMI

PONUDITI HLADNO

NARASTEK FOTOGRAFIJA I NNAZIV JEDI

PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1. JAJCA

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL UMITI ROKE LOITI RUMENJAK OD BELJAKA

KONNO STANJE

DATI RUMENJAKE V SKLEDO MEATI Z MEALCEM DODAT

2. SLADKOR

10 LIC SLADKORJA 10X

3. VANILIN SLADKOR

DODATI VANILIN SLADKOR

4. LIMONA DODATI 1 POLOVICO SOKA OD LIMONE

5. MOKA

DODTI

10X

10 LIC MOKE

6. PECILNI PRAEK

DODATI PECILNI PRAEK

BELJAKE MEATI DO TRDE PENE DODATI V ZMES Z RUMENJAKI

MEATI

ZMES VLITI

V PEKA

7. ULJE PEI NA 220 STOPINJ 20-30 MINUT DOKLER BISKVIT NE DIBI ZLATO RUMENE BARVE

SIRUP 8. VODA

DODATI 5X 5 SKODELIC VODE

4X 9. SLADKOR

4 SKODELICE SLADKORJA

KUHATI 5 MINUT

POSTREBA POSTREI HLADNO

MLENI RI FOTOGRAFIJA I NAZIV JEDI SUTLIJA PODATKI O JEDI AS KUHANJA

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE 1. RI

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL DATI RI V SKODELICO

KONNO STANJE

OPRATI

DATI V SKLEDO V KATERI JE VODA

NA RAHLEM OGNJU KUHATI

RI PRECEDITI

2. MLEKO

V POSODO DATI RI IN 1 L MLEKA

3 MOKA V POSODO

DODATI

2X

DVE LICE MOKE EN

VANILIN SLADKOR

DODATI 7 LIC SLADKORJA

ZMEATI SKUPAJ

DODATI

V RI MLEKO

KUHATI 10-15 MINUT

POSTREI V SKODELICAH

V SKLEDI V KATERI JE PREPRAENA MOKA DODATI

2X

ZAIMBE

PREJ E KUHAN RI

KUHATI NA RAHLEM OGNJU 10-15 MINUT

3X

DODATI 3 SKODELICE MLEKA V SKLEDO OB TEM NEPREKINJENO MEATI POSTREI V SKODELICAH

PUDING FOTOGRAFIJA I NNAZIV JEDI PUDING PODACTKI O JEDI AS KUHANJA

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE
1. MLEKO

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

NALITI 1 LITER MLEKA

V SKLEDO
2. EER

DODATI 10 LIC SLADKORJA

NA RAHLEM OGNJU KUHATI DOKLER MLEKO NE ZAVRI

3. PUDING

V SKODELICO STRESTI PUDING

DODATI

1X 1 ALKO VODE

PREMEATI

DODATI V SKLEDO Z MLEKOPM NA RAHLEM OGNJU KUHATI DOKLER NE ZAKUHA

POSTREI VSKODELICAH

INSTANT SLDOLED FOTOGRAFIJA INNAZIV JEDI SLADOLED PODACTKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE
1. MLIJEKO

POSTOPEK PRIPRAVE IVILA

KONNO STANJE

UMITI ROKE

NALITI 1X SKODELICO MLEKA

2. INSTANT

SLADOLED

1X

V SKLEDO

DODATI SLADOLED IZ VREKE V SKLEDO

MEATI 5 MIN

POSTREBA POSTREI V SKODELI PREJ PUSTITI V HLADILNIKU PAR UR

SADNA SOLATA FOTOGRAFIJA INNAZIV JEDI SADNA SOLATA

PODAKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTJVNOST ENERGETSKA VREDNOST

****

NAMIRNICE

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPEK PRIPRAVE IVILA UMITI ROKE

KONNO STANJE

1. JJABOLKA

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DATI V SKLEDO

2 .HRUKA

UMITI ROKE

OPRATI

OLUPITI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

UMITI ROKE 3.BANANA

OGULITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

UMITI ROKE 4.POMARANA

OLUPITI

OPRATI

NAREZATI

DODATI V SKLEDO

5.BRESKEV UMITI ROKE OGULITI

OPRATI

INAREZATI

DODATI V SKLEDO

UMITI ROKE 6.JAGODE

OPRATI

INAREZATI

DODATI V SKLEDO

UMITI ROKE

10. KIVI

OPRATI

OLUPITI

INAREZATI

DODATI

V SKLEDO

POSTREBA POSTREI PO ELJI S SIRUPOM ALI S SMETANO

JAGODE S SMETANO FOTOGRAFIJA I NAZIV JELA JAGODE S SMETANO

PODACI O JELU AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

1. JAGODE UMITI ROKE

OPRATI

NAREZATI

DODATI

2. LAG

DODATI LAG KREMO

V SKLEDO

3. MLEKO 1X

1 ALKO MLEKA MEATI 10 MINUT

POSTREBA

JAGODE DATI V SKLEDO DODATI LAG IN PO POTREBI SLADKOR

PALAINKE FOTOGRAFIJA I NAZIV JELA PALAINKE PODACI O JELU AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPEK PRIPRAVE IVIL

KONNO STANJE

1. JAJCA

2 JAJCA RAZBITI IN DATI V SKLEDO

MEATI RONO ALI Z MEALCEM

2. MOKA
DODATI

7 KLIC MOKE

7X

3. SLADKOR

DODATI

3 LICE SLADKORJA

3X

4. MLEKO
DODATI V SKODELO 1 ALKO MLEKA

1X

5. VODA

DODATI V SKODELICO 1 ALKO VODE

1X

5.VANILIN SLADKOR DODATI 1 VANILIN SLADKOR

VSE SKUPAJ ZEATI V ZMES PEENJE NA PONEV DATI PAR KAPLJIC OLJA

SEGRETI PONEV PEI Z OBEH STRANI

POSTREBA

POSTREI PO ELJI S SLADOLEDOM ALI S SMETANO

HALVA FOTOGRAFIJA N NAZIV JEDI HALVA

PODATKI O JEDI AS PRIPRAVE

OBROKI

ZAHTEVNOST ENERGETSKA VREDNOST

***

IVILA

PRIBOR

ZAETNO STANJE

POSTOPEK PRIPRAVE IVILA


UMITI ROKE

KONNO STANJE

1. MASLO
100 gr MASLA

PONEV

2.BRANO

DODATI 200 GRAMOV MOKE

PEI NA ZMERNEM OGNJU DOKLER NE DOBI ZLTORUMENO BARVO

SIRUP 3.VODA V POSODO

DODAT

2 SKODELICE VODE

4.

SLADKOR

2X
DODATI 1 SKODELICO SLADKORJA

1X

PRAITI IN MEATI NA ZMERNEM OGNJUA

5. OREHI

U SKLEDU NAREZATI 100 GRAMOV OREHOV DODATI IZMEATI POSTREI PO ELJI Z OREHI S

KOKOSKOM V POLJUBNIH OBLIKAH