You are on page 1of 111

Temelji prekrkovnega prava

dr. Z. Deman

I.

UVOD
1.Razvoj prekrkovnega prava

Prekrkovno pravo predstavlja izredno heterogeno in dinamino podroje naega pravnega sistema. Prekrkovno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejeno pravo o prekrkih. Tvorijo ga tevilni materialni predpisi s podroja najrazlinejih zakonov, ter uredbe vlade, ki imajo zakonsko mo ter odloki samoupravnih lokalnih skupnosti. Ti urejajo najrazlineja podroja kot so: okolje in prostor, razne vrste prometa; meroslovje, zavarovalnitvo, davke trg, konkurenco, varnost javnega reda in mir itd. Vsa ta podroja pa imajo skupna normativno izhodiem, ki doloa pogoje za uporabo sankcij za doloanje sankcij v Zakonu o prekrkih kot temeljem viru prekrkovnega prava (Ur.l. t. 72/03).

Druga takna znailnost je dinaminost zakonodaje. Razlogov za takno dinamiko je ve : prekrki predstavljajo najbolj masovno kritev drubene discipline, kar mono obremenjuje prekrkovne organe, kar ima za posledico neuinkovitost pravnega sistema na tem podroju ; tenja po uvrstitev prava o prekrkih v sistem kaznovalnega prava z enakim varstvom pravic kot v kazenskem pravu kot ga zahteva 6. len EKP; prilagajanje pravnemu redu EU; tenja po natannejem urejanju in doloanju razlinih drubenih pravil, ki vplivajo na najrazlineje potrebe predvsem pa sam doloanju samega pojma prekrka.

2.Kratek pregled zgodovinskega razvoja prekrkovnega prava. Pojem prekrka se je razvil v statutih italijanskih srednjevekih mest. Predpisovanje prekrkov je predstavlja najvidneji izraz njihove politine neodvisnosti. Znailno razlikovanje med: crimen dejanje na kodo skupnosti, pregonljivo v javnem interesu in delictum, civilni delikt, protipravno ravnanje zoper premoenje ali osebne vrednote- dobrine posameznika, s katerimi ni nbila prizadeta skupnost, pregon na pobudo okodovanca Deelna mirovna zakonodaja je v 12. in 13. stoletju je razlikovala med causa maiores in causa minores, se pravi med tekimi kazniv in lahkimi kazenskimi zadevami. Prevladuje obiajno pravo. Gorske bukve 1343, ki so veljala za tajersko, so urejala podlonika razmerja, pri zakupu po gorskem obiajnem pravu, so doloala razline kazni za razline drobne nesprejemljivosti pri gospodarjenju z vinogradi za npr. posek trte, sadnega ali drugega drevja, zaradi izkopa mejnikov, podiranja javnih plotov, neprevidnega poiga, za kar je bila predvidena kot

globa plailo zemljikemu gospodu kotn odkodnina v vinu, za tatvino pridelkov pa je grozil odrez uesa,kar kae, da je lo za tejo vrsto dejasnja pa kot javna kazen. C. Beccaria je v svojem znamenitem delu O zloinih in kaznih (1765) opredelil prekrek na tak nain: Tretja vrsta zloinov so zlasti tisti, ki pomenijo: 1.kritev javnega reda in miru dravljanov, kot so razgrajanje na javnih prostorih in ulicah, namenjenih prometu,ter sprehajaliih; 2. fanatini govori, ki razvnemjo strasti mnoic, posluateljev z ustvarjanjem nejasnega in misterioznega razpoloenja Z nastankom absolutistinih drav pa je prelo urejanja prekrkov izpod jurisdikcije avtonomnega mestnega prava v sfero dravnega, eprav e vedno obiajnega prava. Vpliv nemkega in francoskega pravnega sistema. Francoski Code penale (1810) je razvral prepovedana dejanja na zloine, prestopke in prekrke zoper javni red (ordre public). Tudi nemki Zakon o zloinih, prekrkih in prestopkih (1853) je opredeljeval prekrke in prestopke kot upravno pravne kategorije, ki so jih obravnavali dve vrsti sodi. Dinamiko novejega razvoja prekrkovnega prav pri nas zasledujemo predvsem skozi tri razvojna obdobja in sicer: 1. od1945 do 1971; 2. od 1971 do 2003 in 3.od 2003 dalje a) Prvo obdobje Prvo obdobje je obdobje kodifikacije. Temeljni zakon o prekrkih iz leta 1945 s postopkom kot upravno - pravni tip kaznovalnega postopka s

prekrkovnimi organi: organi za notranje zadeve , izvrilni organi okrajnih in mestnih ljudskih odborov ( komisije za prekrke) in s pregonom na predlog javnega toilca Dne 17. 11. 1951 je Skupina FNLR sprejela nov Temeljni zakon o prekrkih ter vrsto predpisov o usklajevanju posebnih predpisov o prekrkih, Zakon je uvedel tudi novo definicijo prekrka. Prekrek je bil definiran kot kritev pravnega reda, ki je doloen z s predpisi dravnih organov, za katero je zaradi njene neznatne nevarnosti za drubo predpisana upravna kazen. Leta 1958 je Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrkih, dopolnil definicijo prekrka tako, da je prekrek definiral kot dejanje, ki ima sicer znake kaznivega dejanja, pomeni pa za drubo neznatno nevarnost zaradi oitno majhnega pomena, ker so kodljive posledice neznatne ali pa jih sploh ni, e za posledico ni predpisana disciplinska odgovornost S spremembo KZ /1948 iz leta 1951 je bilo treba uskladiti s to spremembo tudi zakonodajo s podroja prekrkov, s katero je raziril pojem prekrka iz kritve pravnega reda. Po tem zakonu je bil prekrek kritev pravnih predpisov, ki pomenijo kritev drubene discipline ali normalnega vsakodnevnega obnaanja ljudi na doloenih podrojih, ki so urejena s predpisi dravnih organov in za kritve katerih sta z zakonom ali drugim predpisom predpisana upravna kazen in varnostni ukrep. Ustanovljen je institut sodnika kot organa za prekrke (sodnik za prekrke) in senat za prekrke kot pritobeni organ. Leta 1959 so vstopile v veljavo spremembe KZ ,leta 1969 Zakon o

izvrevanju kazenskih sankcij (ZIKS), 1969 pa Zakon o gospodarskih prestopkih, ki je uvedel gospodarski prestopek kot novo kaznovalno kategorijo. Te spremembe so privedle leta 1965 do sprememb Temeljnega zakona o prekrkih, ki je na novo uvedel zahtevo za sodno varstvo,, institut razveljavitev in odprave pravnomone odlobe o prekrku in preuredil pogoje za obnovo postopka. b)Drugo obdobje. XXX. ustavni amandma iz leta 1971 predstavlja prelomnico v razvoju prekrkovnega prava. Republike in pokrajine dobijo pristojnost za urejanje materije s podroja republike in pokrajinske zakonodaje. Po Zakon o prekrkih iz leta 1977 (Ur. l . SFRJ14/1977) je ostalo v pristojnosti zveznih dravnih organov le doloanje splonih pogojev za uporabo zakonodaje s podroja prekrkov, s katerimi so se krili zvezni predpisi. Izvrevanje le teh pa ni bilo ve v celoti prepueno zveznim organom, temve je bilo preneseno v pristojnost republik in pokrajin. Zakon se ne sklicuje ve na smiselno uporabo dolob KZ,ZKP in na zvezni zakon, spreminja pa tudi sistematiko. Nov Zakon o prekrkih, ki je vstopil v veljavo 1-1. 1984, je do leta 2003 doivel vrsto sprememb, samo ZP-1 pa od leta 2003 e enajst. ZP-1 s prietkom veljavnosti 2003 (Ur. l. 7/03). c)Tretje obdobje Za tretje obdobje so znailne tevilne, tudi sistemske spremembe. Te so zahtevale naslednje razmere: 1. Osamosvojitve RS in prehod na nov drubeni sistem; 2.Usklajevanje s pravom EU, Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic, zlasti 5. in 6. len; 3.Uskladitev z ureditvami drugih drav ( razreitev dileme, ali uvrstiti prekrkovno pravo na podroje upravno-kaznovalnega prava , ali pa kot

na del kazenskega prava v irem pomenu besede); 4.Prenos pristojnost na okrajna sodia sodniki za prekrke in na vija sodia kot na pritobene organe; 5.Uinkovitost; 6.Ustreznejo umestitev v sistem kaznovalnega prava; 7.Ureditev, ki bo zagotavlja vejo uinkovitost; 8.Premajhna kontradiktornost hitrega postopka v zaetnih fazah 9.Prevelika obremenjenost sodi; 10.Premajhna uinkovitost pregona; 11.Neenotna sodna praksa; 12.Problematika vroanja odlob; 13.Pomanjkljiva ureditev posameznih procesnih institutov; 14.Neprimernost izvrevanja uklonilnega zapora in zapletenost postopka; 15.Iskanje sorazmernosti med statusom kritelja in viino predpisanimi oziroma izreenimi sankcijami; 16.Veja formalna zakonitost postopka; 17.Raziritev monosti polovinega plaila globe; 18.Prilagajanje institutov posameznim podrojem prekrkov npr na podroju varovanja konkurence itd, Dne 6. 4. 2005 je vstopil v veljavo Zakon o ustavitvi doloenih postopkov o prekrkih in odpustitvi izvritve doloenih kazni, s katerim se je elelo razbremeniti sodia (Ur. l. t. 35/05 z dne 5. 4. 2005). Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o prekrkih(ZP-1A, Ur.l RS t.86/04); Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o prekrkih(ZP-1B,Ur.l RS t. 446/05); Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o prekrkih(ZP-1C,Ur.l RS t. 40/ 06); Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o prekrkih(ZP-1D,Ur.l RS t 115/ 06); Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o prekrkih(ZP-1E,Ur.l RS t.

17/ 08/ 08). Veljavnost predpisov (1) Predpisi o prekrkih iz prve in druge alinee prvega odstavka 3. lena tega zakona veljajo na obmoju Republike Slovenije; predpisi o prekrkih iz tretje alinee prvega odstavka 3. lena tega zakona pa na obmoju samoupravne lokalne skupnosti, ki jih je izdala. (2) Predpisi o prekrkih, ki veljajo na obmoju Republike Slovenije, se uporabijo tudi proti vsakomur, kdor stori prekrek na ladji, ki je vpisana v pristaniu na obmoju Republike Slovenije, ali na letalu, ki ima matino letalie v Republiki Sloveniji, medtem ko se nahajata izven njenega obmoja.

II.

Temelji pojmi materialnega dela Zakona o prekrkih(ZP-1)


1.Dolobe, ki se nanaajo napojem prekrka; 2. Dolobe, k doloajo predpostavke kaznivosti; 3.Dolobe o uporabi dolob KZ ; 4.Dolobe, ki doloajo odgovornost : 1. Fizinih oseb, 2. Pravnih oseb, 3.Odgovornih oseb, 4.Samostojnih podjetnikov in 5.Posameznikov, ki opravljajo samostojno dejavnost. 1.Pojem prekrka Prekrek in kaznivo dejanje ter problem njunega razlikovanja. 7. len ZP (Ur. SRS 25/83s petnajstimi spremembami) je doloal

prekrek na naslednji nain: 1. Prekrek je z zakonom ali drugimi predpisi doloena kritev javnega reda, za katero je predpisana sankcija za prekrek 2.Storilec prekrka se ne kaznuje, e je prekrek po okoliinah, v katerih je bil storjen, majhnega pomena, in e ni povzroil kodljivih posledic. 6.len ZP-1(Ur. l. 7/03) pa doloa Prekrek Prekrek je dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je zanj predpisana sankcija za prekrek 6.a len ZP-1 Prekrek neznatnega pomena Za prekrek neznatnega pomena teje prekrek, ki je bil storjen v okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala kodljiva posledica. Za prekrek neznatnega pomena se teje prekrek, za katerega je predpisana samo globa, ki je bil storjen v okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala kodljiva posledica. Prekrki se lahko doloijo: 1. z zakonom; 2. z uredbo Vlade Republike Slovenije; 3. z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko doloijo prekrki in sankcije zanje samo za kritve dolob uredbe.

Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo doloiti prekrki in predpisati zanje globe samo v doloenem znesku ter samo za kritve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter e jih zakon ali uredba e ne sankcionira.

2. Pojem kaznivega dejanja. Po 7. lenu KZ (Ur. l. 63/94) je bilo kaznivo dejanje doloeno na naslednji nain: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove zakonske znake., 14.len KZ Dejanje majhnega pomena Ni kaznivo dejanje, ki ima sicer vse z zakonom doloene znake kaznivega dejanja, je pa majhnega pomena. Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali tee dejanja, ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali pa jih ni, ali zaradi okoliin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storileve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliin. 16. len KZ-1 Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje ( ravnanje ZKP1B), ki ga zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake za krivega storilca.

Dejanje majhnega pomena pa je postal procesni institut (4. odst. 181. l. , 5. odst. 277. l. in 4. odst. 358. lena ZKP). 3.Kriteriji za razlikovanje kaznivih dejanj od ustreznih prekrkov. 1.Nomotehnini vidik in motiv za inkriminacijo (doloitev prekrka v zakonu, problem blanketne narave kazenskih dolob in dihotomija kazenskopravnega in prekrkovnega varstva pravnih vrednot) ; 2. Objekt pravnega varstva vrednote, varstvo po naravnem pravu danih, individualnih vrednot, dobrin ( dejanja mala in se ): javni red in mir ( dejanja mala prohibita); 3.Intenziteta moralno etinega obsojanja; 4.Kvantitativno in kvalitativno razlikovanje; 5.Formalna in formalno materialna koncepcija; 6. Prekrki, ki predstavljajo abstraktno in prekrki ki predstavljajo konkretno nevarnost za pravno varovane vrednote: a) prekrki, ki predstavljajo golo kritev; b) posledini prekrki (obutek ponianosti,ogroenosti,prometna nesrea I. in II.kategorije) III. Struktura splonega pojma prekrka. 1. Doloenost ravnanja ( voljnost, storitev, opustitev, as, kraj nain storitve- ubikvitetna teorija, stek prekrkov): 2. Protipravnost (okoliine, ki jo izkljuujejo skrajna sila silobran, permisivne pravne norme; 3.Odgovornost odgovornost fizine osebe, odgovorne osebe, odgovornost pravne osebe,: 3.1Naklep (direktni, eventualni, premiljeni, nenadni, motivirani naklep, udeleba) 3.2Malomarnost (zavestna, nezavestna) 4.Okoliine, ki izkljuujejo odgovornost :

1. nepritevnost; 2.skrajna sila; 3.dejanska zmota; 4 .pravna zmota; 5.sila; 1.gronja .


2.

Smiselna uporaba teorije kazenskega materialnega prava za razlago teh pojmov( 8.lena ZP-1)

IV. Struktura pojma malomarnostnega dejanja A Izvritveno dejanje Dejanje, ki ustreza opisu prekrka in ptredpostavlja: 1. Kritev dolnostnega ravnanja 2. Posledica, ki ustreza pojmu prepovedane posledice (zakonskemu opisu dejanja) 3. tiristopenjska zveza med izvritvenim dejanjem in posledico: 3.1 Naravna vzrona zveza po ekvivalenni teoriji; 3.2 Adekvatna vzrona zveza po teoriji adekvatne vzronosti; 3.3 Hipotetina vzrona zveza (teorija o prenehanju funkcije dolnostnega ravnanja); 3.4 Zahteva, da se uresnii prav tista posledica, ki naj bi jo dolnostno ravnanje prepreilo B Protipravnost kot definitivna ocena o kazenskopravnem pomenu dejanja in okoliine, ki izkljuujejo protipravnost. VI.

Pravna zmota :
Zmota o protipravnosti (prepovedanosti) dejanja. 1.Teorija naklepa: 2.Teorija krivde; 3.Vrste zavesti o protipravnosti : 1. aktualna in potencialna; 2. direktna indirektna; 1.jasna in latentna (kot vrsti aktualne zavesti)

V. Stek prekrkov:
1.realni idealni ( homogeni in heterogeni) 2.navidezni stek (v odnosu specialnosti, konsumpcije in subsidiarnosti)

VI. A

Storilec prekrka:
1. Fizine osebe ; 2. Pravne osebe (domae; tuje pravne osebe - 13. len- ZP-1) in njene odgovorne osebe ; 3.Samostojni podjetnik posameznik ; 4. Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe. (14. len ZP-1) B

2.Temelji odgovornosti pravnih oseb za prekrke VII. 1. Odgovornost pravnih oseb za prekrke
42. l. KZ-1 1. Kazenska odgovornost se uveljavlja zoper pravne osebe za kazniva

dejanja, ki ga je storilec stori v v imenu, na raun ali korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba zanj odgovorna. 2.Kazenska odgovornost pravnih oseb ne izkljuuje odgovornosti fizinih oseb kot storilcev, napeljevalcev ali pomagaev pri istem kaznivem dejanju storilca. 3. Zakon, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, doloa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni,opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe. Z novelo ZP-1Gz dne113. 3. 2011 odpadlo sklicevanje na ZOPOKD

Teorije o deliktni odgovornosti pravnih oseb

Societas delinquere non potest

Savigny: Pravna oseba kot fikcija, Lahko so odgovorni le organi pravne osebe. iz leta1840 Gjerkej: Organska teorija, Po subjekt doloenih pravic in zato tudi dolnosti, iz Leta 1881 1.

Teorije priznavajo takno odgovornost, vendar na razlini podlagi. 1.Objektivna odgovornosti; 2.Derivativna ali akcesorna odgovornosti: 3. Avtonomna, principalna odgovornost (primarna kaznivost pravnih oseb); 4.Krivda zaradi organizacije; 5.Objektivna in objektivno subjektivna odgovornosti: 6.Identifikacijska teorija ; 7.Klasina teorija; 8.Doktrina alter ego; 9.Koncept delegacije; 10.Teorija. Agregacije; 11. Doktrina respondeat superior; 12.Teorija absolutnih jamstev.

VII. Sankcije Za storjeni prekrek se ob pogojih iz tega zakona izree predpisana sankcija ali opozorilo. Sankcije za prekrke so: globa; opomin; kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja; prepoved vonje motornega vozila; izgon tujca iz drave; odvzem predmetov; vzgojni ukrepi. Globa se predpie in izree kot glavna sankcija, opomin se izree namesto globe, kazenske toke v cestnem prometu, prepoved vonje

motornega vozila, izgon tujca iz drave in odvzem predmetov pa se predpiejo in izreejo kot stranske sankcije. Kazenske toke v cestnem prometu in prepoved vonje motornega vozila se izreejo ob pogojih, doloenih s tem zakonom, e so z zakonom za posamezni prekrek predpisane. Izgon tujca iz drave in odvzem predmetov se izreeta ob pogojih, doloenih s tem zakonom, ali e tako doloa zakon. Poleg globe se sme izrei ena ali ve stranskih sankcij. Ob pogojih in na nain, doloen s tem zakonom, se lahko namesto uvedbe postopka o prekrku oziroma izdaje odlobe o prekrku storilcu prekrka izree opo- zorilo. Ob pogojih, doloenih s tem zakonom, se odvzame premoenjska korist, pridobljena s prekrkom. Mladoletnim storilcem prekrkov se izrekajo vzgojni ukrepi in druge sankcije, doloene s tem zakonom. Globa Globa se lahko predpie v razponu ali v doloenem znesku. Z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko predpie globa v razponu: za posameznika od 10.000 do 300.000 tolarjev; za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika od 100.000 do 30,000.000 tolarjev; za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in za odgovorno osebo v dravnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti od 10.000 do 1,000.000 tolarjev. Globa, ki se predpisuje v doloenem znesku, je lahko predpisana za posameznika in za odgovorno osebo v doloenem znesku do 150.000 tolarjev, za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika pa v doloenem znesku do 500.000 tolarjev. Za prekrke s podroja davkov in carin se lahko z zakonom predpie

globa v vekratniku oziroma v odstotku od davka oziroma carine, ki bi jo bilo treba plaati, oziroma od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekrek. Globa, doloena v skladu s tem odstavkom, ki se izree v postopku zaradi prekrka, ne sme biti vija od najvijega zneska, doloenega z drugim, tretjim oziroma petim odstavkom tega lena. Z zakonom se sme predpisati za najhuje kritve s podroja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s podroja varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, s podroja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na rno ter delovnih razmerij, s podroja socialnega varstva, s podroja davkov, financ, carin, varstva konkurence in dravnih blagovnih rezerv za posamezne prekrke, katerih narava je posebno huda zaradi viine povzroene kode oziroma viine pridobljene protipravne premoenjske koristi ali zaradi storilevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, trikrat vijo globo od tiste, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku tega lena. Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se lahko predpie samo globa v doloenem znesku: za posameznika in odgovorno osebo do 100.000 tolarjev; za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika do 350.000 tolarjev. Globe, plaane za prekrke, so prihodek drave. Globe, plaane za prekrke, ki so predpisani z odloki samoupravnih lokalnih skupnosti, in pravnomono izreene z odlobami prekrkovnih organov samoupravne lokalne skupnosti, so prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, katere predpis je bil kren. Rok plaila globe 18. len (1) e se izree globa, se v odlobi oziroma sodbi o prekrku doloi tudi rok, v katerem mora biti plaana. Ta rok ne sme biti kraji od osmih dni in ne dalji kot tri mesece. (2) V opravienih primerih se z odlobo oziroma sodbo o prekrku na predlog storilca dovoli, da se globa plaa v obrokih. Z odlobo se doloi tudi nain odplaevanja in rok plaila. Ta rok ne sme biti dalji kot eno leto.

(3) Doloila o roku za plailo globe in o nainih prisilne izterjave veljajo tudi za stroke postopka. Uklonilni zapor Storilca, ki deloma ali v celoti ne plaa globe v doloenem roku, se prisili k plailu tako, da se doloi uklonilni zapor. O uklonilnem zaporu odloi sodie s sklepom po uradni dolnosti ali na predlog prekrkovnega organa. O svoji odloitvi in o izvritvi uklonilnega zapora sodie obvesti prekrkovni organ, ki je podal predlog za uklonilni zapor. Uklonilni zapor se ne more doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog. Uklonilni zapor se ne more doloiti pred pravnomonostjo odlobe o prekrku. Zoper sklep o uklonilnem zaporu je dovoljena pritoba na vije sodie v osmih dneh od prejema sklepa. Sodie prve stopnje polje pritobo vijemu sodiu v treh dneh; to sodie mora izdati odlobo v 15 dneh po tem, ko je dobilo spis. Pritoba zadri izvritev. Uklonilni zapor traja, dokler storilec ne plaa globe, vendar najdlje 30 dni. Z izvritvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plaila globe. Storilec lahko do zaetka izvrevanja uklonilnega zapora sodiu predlaga, da se plailo globe nadomesti z opravo doloene naloge v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodie pri odloanju o predlogu upoteva vse okoliine zadeve ter premoenjsko stanje in monosti storilca za plailo globe. e sodie predlogu ugodi, s sklepom odloi izvritev uklonilnega zapora do izteka roka za opravo naloge. e storilec opravi doloene naloge, se uklonilni zapor ne izvri in globa ne izterja. Sodie v sklepu o doloitvi uklonilnega zapora storilca poui o pravici iz tega odstavka in ga obvesti o monih nalogah na podlagi seznama, ki ga vodi v sodelovanju s pristojnimi organi. Obseg in vsebina nalog iz prejnjega odstavka se doloita v sorazmerju z izreeno globo, v trajanju od treh do najve 30 delovnih dni. Rok za izvritev nalog ne more biti kraji od enega in ne dalji od treh mesecev. Prisilna izterjava globe

e uklonilni zapor ni bil doloen ali e storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plaa globe, se globa izterja prisilno. V postopku prisilne izterjave se uporabljajo doloila estega in sedmega odstavka prejnjega lena. Predlog za nadomestitev prisilne izterjave lahko storilec vloi do zaetka neposrednih dejanj prisilne izterjave. e pravna oseba ne plaa globe v doloenem roku, se globa izterja prisilno. Zakon lahko doloi, da se storilcu, ki ne plaa globe, ne izda ali ne podalja dovoljenje v upravnem postopku ali ne izda potrdilo iz uradne evidence s tistega upravnega podroja, na katerem je bil storjen prekrek. Tega ukrepa ni mogoe doloiti za potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na podroju osebnih stanj. Opomin Opomin sme prekrkovni organ in sodie izrei za prekrek, storjen v takih olajevalnih okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izrei tudi, e je prekrek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrkom povzroena koda, storilec pa je pred izdajo odlobe oziroma sodbe o prekrku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzroeno kodo. Kazenske toke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja Kazenske toke v cestnem prometu se predpiejo v viini od ene do 18 tok za prekrek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane kodljiva posledica. Kazenske toke v cestnem prometu se izreejo vozniku, ki ima veljavno vozniko dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je zaasno odvzeto vozniko dovoljenje. e voznik v asu treh let dosee ali presee 18 kazenskih tok v cestnem

prometu, mu sodie izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekrek, s katerim je dosegel predpisano tevilo kazenskih tok. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti voznikega dovoljenja ni dopusten, e preteeta dve leti od pravnomonosti odlobe o prekrku, s katero so bile izreene kazenske toke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel tevilo kazenskih tok, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o zastaranju izvritve sankcije. Z zakonom je lahko doloeno, da se posameznim vrstam voznikov izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja pri vejem ali manjem tevilu kazenskih tok v cestnem prometu. Vozniko dovoljenje preneha veljati s pravnomonostjo odlobe, s katero je bilo izreeno prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Prepoved vonje motornega vozila Za prekrek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane kodljiva posledica, se sme predpisati sankcija prepovedi vonje motornega vozila doloene vrste ali kategorije. Sodie izree sankcijo iz prejnjega odstavka v trajanju od enega meseca do enega leta, raunajo od dneva vpisa v vozniko dovoljenje. as, ko je bila storilcu vzeta prostost, se ne vteva v as trajanja te sankcije. e je sankcija iz prvega odstavka tega lena izreena osebi, ki ima tuje dovoljenje za vonjo motornega vozila, obsega ta sankcija prepoved vonje motornega vozila doloene vrste na ozemlju Republike Slovenije. e je storilcu izreena stranska sankcija kazenskih tok v cestnem prometu v tevilu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja, se ne more izrei oziroma izvriti tudi stranska sankcija prepovedi vonje motornega vozila. Izgon tujca iz drave

Sodie sme izrei tujcu sankcijo izgona iz Republike Slovenije, e je bila z dejanjem povzroena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je z dejanjem nastala kodljiva posledica. Izgon se izree v trajanju od est mesecev do petih let. Trajanje sankcije iz prejnjega odstavka se teje od dneva izvritve sodbe o prekrku. as, ko je bila storilcu v postopku odvzeta prostost, se ne vteje v as trajanja te sankcije. Odvzem predmetov Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrek, ali pa so nastali s prekrkom, se smejo odvzeti, e so storileva last, ali e z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrka. Predmeti iz prejnjega odstavka se smejo vzeti tudi, e niso storileva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekrek, e to terjajo splona varnost, varovanje ivljenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih doloa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati odkodnino od storilca. Z zakonom, ki doloa prekrek, se sme doloiti obvezen odvzem predmetov. S posebnim zakonom se lahko doloi nain izvritve odvzema predmetov. V sodbi oziroma odlobi o prekrku se odloi, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uniijo, ali naj se izroijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo. Odvzeti predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za prekrek, se lahko vrne lastniku po predhodnem delnem unienju, s imer se preprei njegova ponovna uporaba za storitev prekrka. Splona pravila za odmero sankcije Storilcu prekrka se odmeri sankcijo v mejah, ki so doloene s predpisom za storjeni prekrek, glede na teo prekrka in storilevo malomarnost ali naklep.

Pri tem se upotevajo vse okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manja ali veja (olajevalne in obteevalne okoliine), zlasti pa: stopnjo storileve odgovornosti za prekrek, nagibe, iz katerih je prekrek storil, stopnjo ogroanja ali kritve zavarovane dobrine, okoliine, v katerih je bil prekrek storjen, prejnje ivljenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnaanje po storjenem prekrku, zlasti, ali je poravnal kodo. Pri odmeri globe se upoteva tudi storilevo premoenjsko stanje, viino njegove plae, njegove druge dohodke, njegovo premoenje in njegove druinske obveznosti, pri prekrkih s podroja davkov in carin pa tudi sorazmerje viine globe z viino prikrajane dajatve. Sankcije, izreene za prej storjeni prekrek, ni mogoe teti za obteevalno okoliino, e so od dneva, ko je postala odloba oziroma sodba o prekrku pravnomona do storitve novega prekrka pretekla ve kot tri leta. Pri odmeri globe pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku se upoteva gospodarsko mo in prej izreene sankcije. Sodie sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, e tako doloa zakon ali e ugotovi, da so podane posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek mileje sankcije. Pri tem sme izrei globo do najnije mere iz 17. lena tega zakona, tevilo predpisanih kazenskih tok pa omiliti toliko, da storilec ne dosee tevila kazenskih tok, za katere se izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. V primerih, ko je z zakonom tako doloeno, se lahko storilcu prekrka odpusti globo in druge sankcije. Stek e je storilec z enim dejanjem ali z ve dejanji storil ve prekrkov, o katerih e ni izdana odloba oziroma sodba, postopek pa tee pred istim organom oziroma sodiem, se doloi najprej sankcijo za vsak posamezni prekrek, nato pa se izreejo kot enotna sankcija vse tako doloene sankcije. e so za prekrke, storjene v steku, doloene sankcije iste vrste, se izree enotna sankcija, ki je enaka njihovemu setevku, vendar enotna sankcija ne

sme presegati dvakratne najveje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. e setevek doloenih kazenskih tok dosee tevilo tok, za katere je doloeno prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja, se v enotni sankciji izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Odvzem premoenjske koristi pridobljene s prekrkom Nihe ne more obdrati premoenjske koristi, pridobljene s prekrkom ali zaradi njega. Korist iz prejnjega odstavka se odvzame z odlobo oziroma sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega oziroma je bil postopek ustavljen, ker je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za storjeni prekrek, oziroma mu je bil izreen vzgojni ukrep. Odvzem premoenjske koristi obsega odvzem denarja, predmetov in vsake druge premoenjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrkom ali zaradi njega. e to ni mogoe, se storilcu naloi, da mora plaati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoenjski koristi. V opravienih primerih se sme dovoliti, da se denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoenjski koristi, lahko plaa tudi v obrokih, pri emer pa rok plaila ne sme biti dalji od enega leta. (4) Premoenjska korist se odvzame po vrednosti v asu storitve prekrka. e je z zakonom, s katerim je doloen prekrek, to predpisano, se lahko namesto premoenjske koristi odvzame razlika v ceni. (5) Glede odvzema premoenjske koristi, ki so jo druge osebe pridobile s prekrkom, se uporabljajo dolobe kazenskega zakonika.

VZGOJNI UKREPI IN SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE Uporaba posebnih dolob za mladoletnike

V postopku proti mladoletnim storilcem prekrkov se uporabljajo dolobe tega in dvanajstega poglavja, druge dolobe tega zakona pa le, e v tem poglavju ni drugae doloeno. Izkljuitev odgovornosti otrok 30. len (1) Proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrka e ni bil star 14 let (otrok), se ne smejo voditi postopki za prekrke in izrei sankcije za prekrke. (2) O dejanju, ki ima vse znake prekrka in ga stori otrok, prekrkovni organ obvesti osebo, ki je dolna skrbeti zanj, po potrebi pa tudi pristojni organ socialnega varstva. Izrekanje sankcij mladoletnikom 31. len (1) Mladoletniku, ki je bil v asu storitve prekrka e star 14 let, ni pa e dopolnil 16 let (mlaji mladoletnik), se smejo izrei le vzgojni ukrepi. (2) Mladoletniku, ki je bil v asu storitve prekrka e star 16 let, ni pa e dopolnil 18 let (stareji mladoletnik), se smejo izrei le vzgojni ukrepi, izjemoma pa se mu sme izrei globa. (3) Ne glede na dolobi prvega in drugega odstavka tega lena, se mladoletniku lahko ob vzgojnem ukrepu ali globi izreeta tudi stranski sankciji odvzema predmetov in kazenskih tok v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja. (4) Globa in stranske sankcije se v primeru iz 41. lena tega zakona izreejo v mejah oziroma v viini, predpisani za tisti prekrek v steku, za katerega je predpisana najvija zgornja meja globe oziroma najvija globa, predpisana v doloenem znesku. Namen vzgojnih ukrepov za mladoletnike 32. len Namen vzgojnih ukrepov je, da se z nasveti in opozorili, z varstvom in pomojo mladoletnim storilcem prekrkov, in z razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovita njihova vzgoja in pravilen razvoj; namen drugih sankcij za mladoletnike pa tudi vplivati na mladoletne storilce prekrkov, da ne bi ponavljali prekrkov, kot tudi na druge mladoletnike, da ne bi delali prekrkov.

Vrste vzgojnih ukrepov 33. len (1) Mladoletnemu storilcu prekrka se lahko izreejo naslednji vzgojni ukrepi: ukor; navodila in prepovedi; nadzorstvo. (2) Mladoletnemu storilcu se sme izrei samo eden od ukrepov iz prejnjega odstavka. Izbira vzgojnega ukrepa 34. len Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upotevati mladoletnikovo starost, njegovo duevno razvitost, psihine lastnosti, njegova nagnjena, nagibe, iz katerih je storil prekrek, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je ivel, teo prekrka, ali mu je bil e prej izreen vzgojni ukrep ali globa in vse druge okoliine, ki vplivajo na to, da bo najbolj doseen namen vzgojnega ukrepa. Ukor 35. len (1) Ukor se izree mladoletniku, kateremu ni potrebno izrei drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, e je storil prekrek zaradi nepremiljenosti ali lahkomiselnosti. (2) Ob izreku ukora se mladoletniku prikae kodljivost njegovega ravnanja in se ga opozori, da v bodoe ne sme delati prekrkov. Navodila in prepovedi 36. len (1) Sodie izree mladoletniku eno ali ve navodil ali prepovedi, e je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje. (2) Sodie lahko izree mladoletniku naslednja navodila in prepovedi: 1. redno obiskovati olo; 2. opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne

skupnosti; 3. opraviti preizkus znanja prometnih predpisov; 4. prepoved vonje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoe to sankcijo izrei polnoletnim; 5. obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice. (3) Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodie praviloma upoteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje. (4) Navodila in prepovedi smejo trajati najdlje est mesecev. (5) Sodie lahko navodila in prepovedi med izvrevanjem spremeni ali odpravi, e bo s tem bolje doseen namen vzgojnih ukrepov. (6) V okviru navodila iz 2. toke drugega odstavka tega lena sme sodie doloiti mladoletniku opravljanje del do najve tiridesetih ur v obdobju treh mesecev, in sicer tako, da ni moteno mladoletnikovo olanje ali njegova zaposlitev. (7) Navodila iz 1., 2. in 5. toke drugega odstavka tega lena pripravijo in njihovo izvajanje vodijo pooblaeni organi socialnega varstva, pri njihovem izvrevanju pa sodeluje sodnik. (8) Spotovanje navodil in prepovedi iz 3. toke in prepovedi iz 4. toke drugega odstavka tega lena nadzoruje policija. e policija ugotovi, da mladoletnik prepovedi ne izpolnjuje, o tem obvesti sodie. (9) Pri izvrevanju navodil iz drugega odstavka tega lena se ne sme prizadeti mladoletnikovo osebno dostojanstvo. (10) e mladoletnik navodil ali prepovedi ne izpolnjuje, jih lahko sodie nadomesti z izrekom vzgojnega ukrepa nadzorstva. Sodie na to mladoletnika opozori, ko izree navodila ali prepoved. Nadzorstvo 37. len (1) e mladoletnik potrebuje strokovno pomo in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj, mu sodie izree nadzorstvo starev, posvojiteljev, rejnika ali skrbnika, ali organa socialnega varstva. (2) Nadzorstvo starev se izree, e imajo stari, posvojitelji, rejnik ali

skrbnik monost izvrevati tako nadzorstvo. (3) e stari, posvojitelji, rejnik ali skrbnik nimajo take monosti, se mladoletniku izree nadzorstvo organa socialnega varstva. (4) Nadzorstvo po dolobi drugega ali tretjega odstavka tega lena sme trajati najdlje eno leto; po estih mesecih izvrevanja tega ukrepa pa lahko sodie po uradni dolnosti ali na predlog pooblaenega organa socialnega varstva ustavi njegovo izvrevanje, e ugotovi, da je namen takega ukrepa e doseen. (5) Med izvrevanjem tega ukrepa ostane mladoletnik pri svojih starih, posvojiteljih, rejniku ali skrbniku. Ustavitev izvrevanja vzgojnih ukrepov 38. len e je preteklo od pravnomonosti odlobe, s katero so bila izreena navodila ali prepovedi ali ukrep nadzorstva, ve kakor est mesecev, pa se ukrep ni zael izvrevati, odloi sodie, ali naj se izreeni ukrep izvri. Globa 39. len (1) Starejemu mladoletniku se izjemoma lahko izree globa tedaj, e je v asu storitve prekrka glede na svojo duevno razvitost mogel razumeti pomen prekrka, e so podani drugi pogoji za odgovornost za prekrek po dolobah tega zakona, in e jo je po svojih premoenjskih razmerah zmoen plaati. (2) Starejemu mladoletniku sme sodie izrei globo le zaradi hujih posledic prekrka ali veje stopnje odgovornosti za prekrek, e ne bi bilo upravieno uporabiti vzgojni ukrep. (3) e stareji mladoletnik ne plaa izreene globe, se mu ne izree uklonilni zapor. Izrekanje vzgojnih ukrepov polnoletnim storilcem za prekrke, ki so jih storili kot mladoletniki 40. len (1) Vzgojni ukrep razen ukrep nadzorstva, se lahko izree tudi polnoletnemu za prekrek, ki ga je storil kot mladoletnik, e bi bilo to glede na naravo prekrka, glede na njegove osebne lastnosti in druge

okoliine smotrno. (2) Ob pogojih iz prejnjega lena se sme izrei tudi globa in stranske sankcije. (3) e mladoletnik med postopkom postane polnoleten, se postopek o prekrku ustavi, e ne bi bilo smotrno izrei vzgojnega ukrepa in niso izpolnjeni pogoji za izrek sankcij iz prejnjega odstavka. Izrek sankcije za prekrke v steku 41. len e je storil mladoletnik ve prekrkov v steku, presodi sodie enotno vse prekrke in enotno izree sankcijo.

1.Naela: 1.Naelo zakonitosti; 2. Naelo subjektivne odgovornosti; 3.Naelo legitimnosti oziroma omejenosti represije; 4.Naelo sorazmernosti med prekrkom in sankcijo 5.Naelo sodnega varstva.

2.Kategorije prekrkov: 1.Prekrek neznatnega pomena (6a len ZP-1) 2.Posebno lahek prekrek- opomin- (21. len ZP-1) 3.Teji prekrek zoper varnost javnega prometa- prekrek, s katerim je povzroena nevarnost za nastanek hude telesne pokodbe oziroma

kodljive posledice (22. in 23. len ZP-1) 4.Najhuji prekrek, najhuja kritev (5. odst. 17. len ZP-1) s podroja varstva : a) naravnih bogastev, b) okolja in ohranjanja narave, c) kulturne dediine, d) pred naravnimi in drugimi nesreami in varnosti in zdravja pri delu in zaposlovanja na rno ter delovnih razmerij, e) socialnega varstva, f) s podroja davkov,troarin, carin,financ, g) konkurence, h) dravnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov, i) za posamezne prekrke katerih narava je posebno huda zaradi viine povzroene kode ali pridobljene protipravne premoenjske koristi ali zaradi storilevega naklepa oziroma njegovega koristoljubnega namena. V taknih primerih je predpisana globa trikrat vija od tiste, ki je predvidena v 2. odstavku 17. lena ZP-1

3.Vrste sankcij
1. Globa; 2. Uklonilni zapor; 3. Opomin; 4 Kazenske toke v cestnem prometu; 5 Prepoved vonje motornega vozila; 6 Izgon tujca; 7 Odvzem predmetov; 8 Odvzem premoenjske korist; 9.Vzgojni ukrepi in sankcij za mladoletnike . 1. Globa;
17.len ZP-1

Zakon, uredba Vlada: RS Za posameznika 40 do5000EUR; Samostojni podjetnika 200do150.000EUR; Za pravno osebo 200 do 250.000 (za srednjo in veliko gospodarsko drubo oz. podjetje od 400 do 500.000 EUR, podatki pridobljeni na intrnet. strani AJPES ali pisnega zaprosila45. l .ZP-1) ; Za odgovorno osebo pravne osebe, za odgovorno osebo samost. podjetnika in za odg. osebo v dravnem organu ali samoupr. lokalni skupnosti od 40 do10.000 EUR; Za posameznika, ki samostojno opravlja samostojno dejavnost od 200 do 75. 000EUR. Za prekrke s podroja varstva konkurence 10% letnega dohodka pravne osebe. Za prekrke s podroja carinskega in davnega sistema, troarin ter javnega naroanja, e je povezano z veliko premoenjsko koristjo , za posameznika maksimalno do 5000EUR, za pravno osebo do250.000 oziroma 500.000EUR, sam. podjetnika in posamez.,ki samost. opr dejavnost pa do 150.000 EUR. S podroja varstva naravnega bogastva: Za posameznika najve do 15.000EUR. Za pravno osebo, sam podjetnika in za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost do 450.000EUR, za odgovorno osebo pa do 30.000 EUR. B Odlok s katerim je lahko doloena globa: Za posameznika 40 do1.250 EUR; Za samostojnega podjetnika 200 do150.000EUR; Za pravno osebo 100 do 75.000EUR (za srednjo in veliko pravno osebo 250 do125.000 EUR); Za odgovorno osebo pravne osebe,za odgovorno osebo sam podjetnika; Za odgovorno osebo v dravnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti in za posameznika, ki samostojno opravlja samostojno dejavnost od 40 do 2.500 EUR;

C Roki za plailo globe 18 l. ZP-1 Zakonski rok za plailo znaa od 8 dni do 3 mesece. e je trikrat veja od najnije predpisane pa najkasneje v roku enega leta. e zamudi en obrok zapadejo v plailu tudi vsi e neplaani obroki. Smiselno isto velja tudi za stroke. 2. Uklonilni zapor
19.l. ZP-1

Traja najve 30 dni oziroma dokler globa ni plaana, z izvritvijo zapora e storilec ne zmore plaila globe se lahko na predlogi storilca nadomesti plailo globe z delom v splono korist (40 do 400 ur, opravljenih v roku treh mesecev do leta dni) . Prisilna izterjava globe in nain izvrbe (20.len ZP-1). 3. Opomin;
21.l ZP-1

Izree se za prekrek v taknih okoliinah , ki ga delajo posebno lahkega, ali e storilec pred uvedbo postopka kodo poravna. 4. Kazenske toke v cestnem prometu;
22. l. ZP-1

Od 1 do 18 , po preteku treh let se izbriejo. 5. Prepoved vonje motornega vozila;


23.l. ZP-1

Od enega meseca do enega leta 6 Izgon tujca;


24.l. ZP-1

Od estih mesecev do petih let

7 Odvzem predmetov;
25.l. ZP-1

Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrek ali ki so nastali s prekrkom.

8.Splona pravila za odmero sankcij


26. l. ZP-1

9.Stek in odmera sankcij 27.l. ZP-1 10. Odvzem premoenjske korist;


28. ZP-1

12.Vzgojni ukrepi in sankcij za mladoletnike.


12. 1 Uporab posebnih dolob za mladoletnike
29.l. ZP-1

12.2Izkljuitev odgovornosti otrok 30.l. ZP-1 12.3 12.4Izrekanje sankcij mladoletnikom 31.l. ZP-1 12,4 Namen vzgojnih ukrepov 32. l. ZP-1 12.5 Vrste vzgojnih ukrepov 33l. ZP-1 12. 6 Izbira vzgojnih ukrepov 34.l. ZP-1 12.7 Ukor

35. l. ZP-1 12.5 7 Navodila in prepovedi 36. l. ZP-1 12 5 8 Nadzorstvo 37l. ZP-1 12. 5 9 Ustavitev izvrevanja ukrepov 38l. ZP-1 12. 5 10 Globa 39l. ZP-1

12. 5 11 Izrekanje vzgojnih ukrepov polnoletnim storilcem za prekrke, ki so jih storili kot mladoletniki 40l. ZP-1 12. 5 12 Izrekanje vzgojnih ukrepov za dejanja v steku 41l. ZP-1

13. Zastaranje
13.1 Zastaranje pregona
42.l. ZP-1

Postopek o prekrku ni dopusten, e preteeta dve leti od dneva, ko je bil prekrek storjen. Zastaranje ne tee v asu, ko se po zakonu postopek o prekrku ne sme zaeti ali nadaljevati. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrka. Po vsakem pretrganju zane tei zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrku v nobenem primeru ni ve mogo, ko potee dvakrat toliko asa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekrku.

Zastaranje se pretrga tudi, e stori storilec v asu, ko tee zastaralni rok, enako hud ali huji istovrstni prekrek. 13.2 Dalji rok za zastaranje
43.l. ZP-1

Z zakonom, ki doloa prekrek, se lahko predpie za prekrke iz petega odstavka 17. lena tega zakona (varstvo konkurence)tudi dalji rok za zastaranje postopka o prekrku, kakor je predpisan s tem zakonom, vendar ne dalji od treh let. 13.3Zastaranje izvritve sankcije
44.l. ZP-1

Izreene sankcije za prekrek se ne smejo zaeti izvrevati, e preteeta dve leti od dneva, ko je odloba, s katero je bila sankcija izreena, postala pravnomona. Zastaranje ne tee v asu, ko se po zakonu sankcije ne morejo izvrevati. Zastaranje pretrga vsako dejanje sodia ali organa, pristojnega za izvritev, ki meri na izvritev sankcije. Po vsakem pretrganju zane tei zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo zaeti izvrevati po preteku tirih let od dneva, ko je odloba, s katero je bila sankcija izreena, postala pravnomona. X.

Prekrkovno procesno pravo


Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: -Kritelj, ki oznauje kriteljico in kritelja, je tisti, zoper katerega je zaet postopek o prekrku pred prekrkovnim organom; Obdolenec, ki oznauje obdolenko in obdolenca, je tisti, proti kateremu je pred sodiem vloen obdolilni predlog;

Storilec, ki oznauje storilko in storilca, je sploni izraz za kritelja, obdolenca in osebo, ki ji je bila izreena sankcija za prekrek; Okodovanec, ki oznauje okodovanko in okodovanca, je tisti, igar premoenjska ali osebna pravica je bila s prekrkom prekrena ali ogroena. O prekrkih odloajo prekrkovni organi in sodia. Prekrkovni organi so upravni in drugi dravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaeni za odloanje o prekrkih. Prekrkovni organi so: upravni organi in drugi dravni organi, zlasti inpektorati in drugi organi v sestavu ministrstva za javno upravo, davna uprava RS, carinska uprava RS, policija ,urad RS za varstvo konkurence, informacijski pooblaenec, razline agencije (za zavarovalniki nadzor, za trg vrednostnih papirjev, obinska redarstva ter nosilci javnih pooblastil, ki izvaja jo nadzorstvo nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki in pooblaeni obinski organi. Pooblaena uradna oseba iz prejnjega odstavka mora imeti za vodenje postopka in izdajo plailnega naloga najmanj peto stopnjo izobrazbe, za izdajo odlobe o prekrku pa najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Imeti mora tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrevanje pooblastil po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih izvrevanje nadzoruje. Vlada Republike Slovenije predpie vrsto izobrazbe in program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za vodenje in odloanje v prekrkovnem postopku. Za poznavanje predpisov, katerih izvrevanje nadzoruje, se uradni osebi prizna opravljen preizkus znanja, doloen v teh predpisih. Sodia so sodia za prekrke prve in druge stopnje. Vsi dravni organi in nosilci javnih pooblastil morajo sodiu in prekrkovnim organom v postopku o prekrku dajati potrebno pomo in podatke brezplano, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplano posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvritev sankcij.

Pristojnost organov za prekrke.


1.Pristojnost: 1. 1Stvarna pristojnost: a) Prekrkovni organi (45. l. ZP-1) b) Sodie za prekrke. 1. 2 Krajevna pristojnost: a) v zadevah, ki se nanaajo na dejavnost dravnih organov samoup. lok. skupnosti po njihovem sedeu; b)v zadevah, ki se nanaajo na poklicno dejavnost po kraju, kjer se fa preteno opravlja; c) v drugih zadevah po bivaliu stranke . 1. 3Personalna pristojnost: a) upravni organi; b) drugi organi, ki izvajajo nadzor nad izvrevanjem zakonov in uredb, s katerimi so doloeni prekrki; c) organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so pooblaeni za odloanje o prekrkih; d) sodie za prekrke.

V Republiki Sloveniji so za odloanje o prekrkih pristojna: okrajna sodia kot sodia za prekrke prve stopnje; vija sodia kot sodia za prekrke druge stopnje. (2) V zadevah, za katere je s tem zakonom doloena pristojnost sodi iz prejnjega odstavka, sodijo sodniki teh sodi. Pristojnost okrajnih sodi 210. len Okrajna sodia so pristojna:

za odloanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odlobo o prekrku, ki jo je izdal prekrkovni organ; za odloanje o prekrkih na prvi stopnji; za opravljanje zadev pravne pomoi v zadevah prekrkov; za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon. Okrajno sodie lahko v skladu z letnim razporedom dela opravlja obravnave ali druga dejanja v postopku tudi v krajih izven sedea sodi Sodnik posameznik Na okrajnem sodiu vodi postopek in odloa sodnik posameznik. Posamezna dejanja v postopku lahko opravlja strokovni sodelavec. Pristojnost vijih sodi Vija sodia so pristojna: 1. za odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih sodi, izdane po tem zakonu; 2.za odloanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi sodii v zadevah prekrkov; 3.za opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon. 3. Sestava senatov Vija sodia odloajo v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik poroevalec in sodnik lan senata. V zadevah iz 3. toke odloa sodnik posameznik. e zakon doloa, da zadeve opravlja senat, je ta sestavljen po dolobi prejnjega odstavka. Posebna pristojnost

V postopku o prekrku v primerih kritev davnih, deviznih, carinskih in drugih finannih predpisov je za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodi z obmoja posameznega okronega sodia izkljuno krajevno pristojno tisto okrajno sodie, ki ima sede na sedeu okronega sodia. 2. Spor o pristojnosti
O sporih o pristojnosti odloa : a)Vlada RS; b) Ministrstvo za javno upravo; c) Ustavno sodie; d) upan; f)Minister za javno upravo; g) Organ za nadzor v ostalih primerih. h)Ostali naini doloanja pristojnosti: -prepoved prevzema pristojnosti: - stek pristojnosti; - ustalitev pristojnosti; - pravna pomo., - prostorska omejitev pristojnosti 3 . Razlogi za izloitev uradne osebe 4. Postopek za izloitev uradne osebe F

Zastopanje
1.Zakoniti zastopnik; 2.Zaasni zastopnik ; 3.Zaasni zastopnik; 4.Zagovornik; 5.Pooblaenci; 6.Skupni predstavniki;

7. Strokovni pomoniki;

Uporaba zakona ZP-1,

ZUP ( pristojnost, spori o pristojnosti, izloitev uradnih oseb, roki, vloge ,vabila, vroanje, jezik zapisniki, pregledovanje spisov,odlobe itd.) ZKP ( Za osebno in hino preiskavo, zaseg in odvzem predmetov,
privedbo, pridranje in varino, pravice okodovanca v postopku, zdruitve in izloitve postopka, stroke postopka se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona. Hino preiskavo sme odrediti le sodie.) (3)

Uporaba odlob, ki zadevajo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost G

Vrste postopkov za prekrke:


1.Hitri postopek; 2.Zahteva za sodno varstvo;

3.Zahteva za varstvo zakonitosti; 4. Redni sodni postopek 5.Postopek za odvzem premoenjske koristi; 6.Postopek s pravnimi sredstvi 7.Izvrevanje odlob v postopku za prekrke. 8.Postopek proti mladoletnikom; 9.Povrnitev kode in rehabilitacija in druge pravice oseb, ki jim je bila neupravieno izreena sankcija ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost; 10. Izvritev in evidence odlob; 11. Mednarodna pravna pomo v pomo
H

Procesna dejanja
1 .Roki

po ZUP V postopkih pred sodii tejejo kot nujne zadeve, v katerih sodia opravljajo naroke in odloajo tudi v asu od 15. julija do 15. avgusta (83. len zakona o sodiih) zadeve, v katerih je storilec pridran, zadeve, v katerih so udeleeni tujci, zadeve, v katerih je zaseeno hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. lena tega zakona.
2. Naroki 3.Vrnitev v prejnje stanje 4.Vloge 5 Oblika vlog;

6. Izroitev vloge; 7.Pravoasnost vloge; 8. Vsebina vloge. 9. Vabila 10- Zapisnik 11. Pregledovanje spisov 12.Odloba 12. 1 Delna in dopolnilna odloba ; 12. 2 Struktura odlobe(uvod, izrek, opozorilo o uklonilnem zaporu, obrazloitev, pravni pouk, datum, podpis uradne osebe, uradni peat) 14 . Stroki

Hitri postopek:
Temeljna naela hitrega postopka za prekrke:
1.Zakonitosti 2.Materialne resnice; 3.Domneve nedolnosti; 4.Uporabe milejega zakona; 5.Zaslianja obdolenca; 6.Prepovedi ponovnega sojenja v isti stvar; 7.Predlagalno naelo: 8.Pospeitve postopka; 9.Uporabe lastnega jezika; 10.Medsebojne pravne pomoi.

1. Pristojnost in pooblastila za postopek (49. l. ZP-1); 2. Zaetek postopka (50. l. ZP-1); 3. Odloitev prekrkovnega organa (51. l.ZP-1); 4. Hitri postopek (52.l. ZP-1); 5. Opozorilo (53.l. ZP-1); 6. Postopek pred prekrkovnim organom; 7. Pisna odloba (56. l. ZP-1); 8. Polovino plailo izreene globe; 9. Plailni nalog (57. l. ZP-1); 10. Posebni primeri plailnega naloga (57a. l. ZP-1); 11. Ugovor zoper plailni nalog (57b. l. ZP-1); 12. Smiselna uporaba dolob zakona o upravnem postopku (58. l. ZP-1) .

Hitri postopek ni dovoljen: 1.e je z dejanjem nastala telesna pokodba; 2. e je za prekrek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma e prekrkovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kritve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu; 3. e je potrebno odloiti o premoenjsko pravnem zahtevku; 4. proti mladoletnim storilcem prekrkov; 5. za prekrke s podroja obrambnih dolnosti; 6. v drugih primerih, ko je z zakonom tako doloeno. e hitri postopek ni dovoljen, mora prekrkovni organ vloiti pri pristojnem sodiu obdolilni predlog (redni sodni postopek). V hitrem postopku se storilcu izree globa v znesku, v katerem je predpisana, e je predpisana v razponu, pa se izree najnija predpisana mera globe, e z zakonom ni doloeno drugae. V hitrem postopku ni mogoe izrei stranske sankcije izgona tujca iz drave. Pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa lahko namesto izreka globe, kritelja ustno opozori, e je storjeni prekrek neznatnega pomena

in e pooblaena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izreenem opozorilu se lahko vodi evidenca , vendar se pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov. Smiselna uporaba zakona e v ZP-1 ali drugem zakonu ni drugae doloeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odlob, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vroanja in izloitve uradnih oseb smiselno uporabljajo doloila zakona o splonem upravnem postopku. Postopek pred prekrkovnim organom

e prekrkovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekrku, ga mora izvesti in sam izdati odlobo o prekrku (hitri postopek). Postopek o prekrku se zane po uradni dolnosti, ko opravi prekrkovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakrnokoli dejanje, ali z vloitvijo pisnega predloga okodovanca, dravnega toilca ali dravnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). Predlog se vloi pri pristojnem prekrkovnem organu. e je predlog vloen pri drugem organu, ga ta takoj odstopi pristojnemu prekrkovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja. Vsebina predloga Predlog mora vsebovati podatke o kritelju prekrka (osebno ime, enotno matino tevilko obana (v nadaljnjem besedilu: EMO), e je fizina oseba tujec, pa njene rojstne podatke, dravljanstvo, stalno oziroma zaasno prebivalie, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo

pa ime in sede ter matino tevilko, e teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrka in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kaejo na sum storitve prekrka. e pooblaena uradna oseba prekrkovnega organa prekrek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehninih sredstev ali naprav, izda in vroi kritelju plailni nalog takoj na kraju prekrka.

Odloitev prekrkovnega organa Prekrkovni organ po uradni dolnosti brez odlaanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odloitev o prekrku. (55. len ZP-1). Prekrkovni organ pred izdajo odlobe o prekrku kritelja, ki se ob ugotovitvi ali obravnavanju prekrka ni mogel izjaviti o prekrku in ni mogel biti pouen o pravicah iz tega odstavka, pisno obvesti o prekrku in poui, da se lahko pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliinah prekrka v roku petih dni od prejema obvestila ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo ve mogel uveljavljati. Prekrkovni organ lahko odloi, da ne bo izdal odlobe o prekrku oziroma vloil obdolilnega predloga: 1. e iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekrek; 2. e je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izkljuujejo pregon; 3. e gre za prekrek neznatnega pomena, posebne okoliine, nizka stopnja odgovornosti ali storileve osebne okoliine pa kaejo, da postopek ne bi bil smotrn. O odloitvi, da ne bo izdal odlobe oziroma vloil obdolilnega predloga in o razlogih mora prekrkovni organ v 30 dneh od odloitve pisno obvestiti predlagatelja in razloge za to zaznamovati v spisu. Pisna odloba

Pisna odloba o prekrku mora imeti uvod, izrek, obrazloitev. Uvod odlobe o prekrku obsega . 1.naziv prekrkovnega organa, ki jo je izdal; 2.osebno ime uradne osebe, ki je izdala odlobo o prekrku; 3. osebno ime kritelja in morebitnega zagovornika; 4. firmo oziroma ime in sede odgovorne pravne osebe , 5.ter oznabo prekrka, ki je predmet postopka. Izrek odlobe o prekrku mora obsegati: 1.osebne podatke kritelja (osebno ime, EMO, e je fizina oseba tujec, pa njene rojstne podatke, dravljanstvo, stalno oziroma zaasno prebivalie, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sede ter matino tevilko, e teh ni, pa podatke o kritelju, ki so bili navedeni oziroma ugotovljeni v postopku); 2.kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekrek (kraj in as storitve, nain storitve, ter odloilne okoliine) in izrek, da je kritelj storil prekrek; 3.pravno opredelitev prekrka z navedbo predpisa, ki doloa prekrek s tevilno oznabo njegovega lena ter znesek globe in rok, v katerem jo je treba plaati; 4.morebitne izreene stranske sankcije, odloitev o odvzemu premoenjske koristi, o premoenjskopravnem zahtevku ter o plailu strokov postopka. V obrazloitvi odlobe o prekrku je treba kratko navesti: 1.izjavo kritelja o dejanju ter 2.dejstva in dokaze, na katere je prekrkovni organ oprl odloitev. Odloba o prekrku mora imeti opozorilo o uklonilnem zaporu, oziroma da se bo neplaana globa prisilno izterjala, o monosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plaila z opravo doloenih nalog, pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in nainu vloitve, navedbo

prekrkovnega organa pri katerem se pravno sredstvo vloi, ter tevilko, datum, podpis pooblaene uradne osebe in uradni peat prekrkovnega organa, ki jo je izdal. e kritelj ne plaa globe v predpisanem roku in v znesku, doloenem v plailnem nalogu, in ne vloi zahteve za sodno varstvo, se polje plailni nalog v izvritev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina. Enako ravna sodie, e kritelj ne plaa globe in strokov po pravnomonosti odlobe o zavrenju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plailni nalog. Pouk o pravici do pravnega sredstva mora vsebovati:1 1.opozorilo o zadranju izvritve sankcije; 2. o pravici predlagati zadranje izvritve in 3. opozorilo, da lahko sodie na podlagi vloene zahteve za sodno varstvo v rednem sodnem postopku ugotovi dejansko stanje drugae, kakor prekrkovni organ in da v tem primeru glede pravne opredelitve prekrka in glede izreene sankcije ni vezano na odloitev prekrkovnega organa (tretji odstavek 65. lena). Plailni nalog

Plailni nalog, ki velja kot pisna odloba o prekrku, vsebuje e zgoraj navedene osebne podatke kritelja, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi.
Kritelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plailu globe, mora plaati globo takoj na kraju prekrka. O plaani globi se izda potrdilo. e kritelj globe ne plaa, se teje, da je podal zahtevo za sodno varstvo in ga sme policist s plailnim nalogom in opisom dejanskega stanja privesti pristojnemu sodiu oziroma izvesti vse potrebne ukrepe po tem zakonu za zagotovitev njegove navzonosti in uspeno izvedbo postopka o prekrku.

Na podlagi plailnega naloga je kritelj je dolan plaati globo v osmih

dneh od prejema plailnega naloga na raun organa, ki je doloen v plailnem nalogu, ali v tem roku vloiti zahtevo za sodno varstvo. Plailni nalog vsebuje pouk o dolnosti plaila globe oziroma pravici do zahteve za sodno varstvo v roku osmih dni in nainu njene vloitve. Kritelj, ki plaa globo v osmih dneh, plaa le polovico izreene globe. Pouk o tej pravici je del pravnega pouka na plailnem nalogu.
Plailni nalog 13.1 Posebna oblika navadnegaplailnega naloga; 13.2 Posebni plailni nalog; 13.3 Posebna oblika posebnegaplailnega naloga.

Vroitev odlobe o prekrku Pisna odloba o prekrku se vroi kritelju in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. e kritelju plailnega naloga ni mogoe vroiti takoj na kraju prekrka, se mu plailni nalog vroi po dolobah zakona, ki ureja sploni upravni postopek. e okoliine to omogoajo, se kritelju na kraju prekrka pusti tudi obvestilo o prekrku, ki vsebuje kraj in as storitve ter pravno predelitev prekrka.

V postopku, ki se kona z izdajo plailnega naloga, se ne plaajo stroki postopka.


ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO
( od 59. do65. l ZP-1) .

1.pravica do zahteve; 2.rok za vloitev zahteve; 3.vsebina zahteve za sodno varstvo;

4.razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo; 5.meje preiskusa zahteve za sodno varstvo; 6.odloanje prekrkovnega organa; 7.odloanje sodia; 8.vroanje odlob; 9.pravica do pritobe; Postopek z zahtevo za sodno varstvo; Zahteva za sodno varstvo se vloi pisno pri prekrkovnem organu, katerega pooblaena oseba je izdala plailni nalog. Prekrkovni organ preizkusi zahtevo za sodno varstvo in odloi v skladu s 63. lenom ZP-1.e prekrkovni organ plailnega naloga ne odpravi ali nadomesti z novim, polje pravoasno in dovoljeno zahtevo za sodno varstvo s plailnim nalogom in opisom dejanskega stanja pristojnemu sodiu.

Pravica do zahteve za sodno varstvo Zoper odlobo o prekrku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrkovni organ po hitrem postopku, se lahko vloi zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloi oseba, ki ji je bila izreena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Zahteva za sodno varstvo iz prejnjega odstavka zadri izvritev odlobe o plailu globe in strokov postopka, razen e znesek z odlobo izreene globe in strokov postopka skupaj ne presega za posameznika 25.000 tolarjev, za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika 500.000 tolarjev in za odgovorno osebo 50.000 tolarjev. Sodie lahko na predlog vlagatelja vloen skupaj z zahtevo za sodno varstvo s posebnim sklepom zadri izvritev odlobe iz prejnjega odstavka do njene pravnomonosti, e vlagatelj zahteve izkae, da bi mu zaradi izvritve nastala nenadomestljiva koda. Sklep se vroi vlagatelju

po prekrkovnemu organu. Zoper sklep o zavrnitvi predloga iz prejnjega odstavka ni pritobe. Kolikor v tem poglavju ni drugae doloeno, se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo dolobe pritobenega postopka v rednem sodnem postopku. Rok za vloitev zahteve za sodno varstvo in pristojnost Zahteva za sodno varstvo se lahko vloi v osmih dneh od vroitve odlobe o prekrku, pisno pri pristojnem prekrkovnem organu. Za odloanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno pristojno sodie prve stopnje, na obmoju katerega ima sede prekrkovni organ, ki je izdal odlobo o prekrku. Vsebina zahteve za sodno varstvo in njen umik Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati podatke in navedbe, ki so s tem zakonom doloeni za pritobo zoper odlobo o prekrku (153. len tega zakona). Vlagatelj lahko zahtevo za sodno varstvo umakne do izdaje sodbe o prekrku. Umika zahteve ni mogoe preklicati. teje se, da je oseba, ki ji je bila izreena globa, zahtevo za sodno varstvo umaknila, e ni prila na zaslianje na sodie, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opraviila. Razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo Odlobo prekrkovnega organa je mogoe izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo: e je bila z odlobo prekrena materialna doloba tega zakona ali predpis, ki doloa prekrek; e je bila storjena kritev dolob postopka, ker ni odloil pristojni organ, ker storilcu ni bila dana monost, da se izjavi o prekrku, ker je pri odloanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izloena ali je bila izloena, ker so bile krene dolobe o uporabi jezika

v postopku, ker izrek odlobe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali ker odloba nima vseh predpisanih sestavin; zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri emer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le, e vlagatelj zahteve izkae za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku; zaradi izreenih sankcij, odvzema premoenjske koristi in strokov postopka in odloitve o premoenjskopravnem zahtevku. Odloanje prekrkovnega organa Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, e jo je vloila oseba, ki je po tem zakonu nima pravice vloiti, ali e se ugotovi, da je zahteva umaknjena ali da je bila po umiku ponovno vloena, ali e zahteva po zakonu ni dovoljena. Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo prekrkovni organ zavre s sklepom. Zoper sklep o zavrenju je dovoljena zahteva za sodno varstvo, za katero se ne uporablja doloba prejnjega odstavka. Prekrkovni organ po prejemu zahteve po potrebi glede na navedbe v zahtevi dopolni dokazni postopek. e prekrkovni organ ugotovi, da je zahteva pravoasna in utemeljena, lahko odlobo o prekrku odpravi in ustavi postopek ali jo nadomesti z novo odlobo in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vloila zahtevo za sodno varstvo oziroma vroi novo odlobo. e prekrkovni organ odlobe ne odpravi ali nadomesti, jo s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odloitev pristojnemu sodiu. Preizkus pravoasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodiu Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodie s sklepom zavre, e tega ni storil prekrkovni organ. Odloanje sodia

e sodie spozna, da ni potrebno dopolnjevanje dokaznega postopka ter da niso podani razlogi iz 62. lena tega zakona, s sodbo zahtevo kot neutemeljeno zavrne. e sodie spozna, da so podane kritve iz prve in druge alinee 62. lena tega zakona oziroma da je za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja potrebno dopolniti dokazni postopek, s sodbo odpravi odlobo o prekrku in samo odloi o prekrku po dolobah, ki veljajo za redni sodni postopek o prekrku, pri emer se odloba o prekrku teje za obdolilni predlog, prekrkovni organ pa ima poloaj predlagatelja postopka. e je sodie v rednem sodnem postopku na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka dejansko stanje ugotovilo drugae, kakor prekrkovni organ, glede pravne opredelitve prekrka in glede izreene sankcije ni vezano na odloitev prekrkovnega organa. e sodie spozna, da so bila odloilna dejstva v izpodbijani odlobi o prekrku pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona drugae odloiti glede sankcije, odvzema premoenjske koristi in strokov postopka, ugodi zahtevi in v tem delu spremeni odlobo o prekrku. Pravica do pritobe Zoper sklep sodia, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavrena in zoper sodbo, s katero je bila na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka odloba prekrkovnega organa spremenjena v kodo storilca, je dovoljena pritoba iz vseh razlogov, navedenih v 154. lenu tega zakona. Zoper druge odlobe sodia prve stopnje je pritoba dovoljena le, e je bila izreena vija globa od najnije predpisane mere za prekrek, stranska sankcija ali odvzem premoenjske koristi ali odloeno o premoenjskopravnem zahtevku. Vloi se lahko iz razlogov po 1., 2. in 4. toki 154. lena tega zakona, razen glede strokov postopka. Pritobo iz prejnjih odstavkov lahko vloijo osebe iz prvega odstavka 59. lena tega zakona. Pritobo se obravnava po dolobah pritobenega postopka v rednem

sodnem postopku.

REDNI SODNI POSTOPEK (od 67. l. do 168.l. ZP-1) 1.Temeljna naela rednega postopka za prekrke:
1.1 Zakonitosti 1.2Materialne resnice; 1.3 Domneve nedolnosti; 1.4Uporabe milejega zakona; 1.5 Akuzatornosti: 1.6 Oficialnosti; 1.7Zaslianja obdolenca; 1.8Neposrednosti; 1.9 Proste presoje dokazov; 1.10 Prepovedi ponovnega sojenja v isti stvar; 1.11 Pospeitve postopka; 1.12 Uporabe lastnega jezika; 1.13 Enotnosti postopka; 1.14 Javnosti postopka; 1.15 Medsebojne pravne pomoi.

V rednem postopku smiselno uporabljajo dolobe zakona o kazenskem postopku kolikor s tem zakonom ni drugae doloen in sicer o: jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, vroanju pisanj, rokih, zaslianju obdolenca,

zaslievanju pri, izvedenstvu, hini in osebni preiskavi, zasegu in odvzemu predmetov, glavni obravnavi v skrajanem postopku pred okrajnim sodiem, hrambi in upravljanju zaseenih predmetov in zaasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoenjske koristi. Naelo materialne resnice Sodie mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekrku, razen v primeru obdolenevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolenca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Sodie mora poskrbeti, da nevednost ali nepouenost obdolenca in drugih udeleencev v postopku ni v kodo pravicam, ki jim gredo v postopku. Zaslianje obdolenca Preden se izda sodba o prekrku, mora biti obdolenec zaslian o tistem, esar je obdolen. e pravilno povabljeni obdolenec ne pride k zaslianju in izostanka ne opravii, lahko sodie izree sodbo o prekrku tudi brez njegovega zaslianja, kadar spozna, da zaslianje ni potrebno za pravilno odloitev. Postopek zoper pravno in odgovorno osebo Zoper pravno osebo in odgovorno osebo se vodi praviloma enoten postopek.

e zaradi pravnih ali dejanskih ovir ni mogoe voditi postopka zoper odgovorno osebo, se vodi postopek le zoper pravno osebo. e je pravna oseba prenehala obstajati, se vodi postopek le zoper odgovorno osebo. Dolobe o postopku zoper pravno in odgovorno osebo smiselno veljajo tudi v postopku zoper samostojnega podjetnika posameznika in odgovorno osebo. Prosta presoja dokazov Sodie pri presoji dokazov ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno. Prepoved zlorabe pravic Sodie si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlaevanja in da onemogoi sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeleencem v postopku. Pridranje obdolenca V postopku o prekrku se sme obdolenec pridrati, preden se izda sodba ali sklep o prekrku, e tako doloa ta zakon. Pritoba Zoper sodbo o prekrku, izdano na prvi stopnji, oziroma sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritoba na vije sodie, e ta zakon ne doloa drugae. Zoper sodbo oziroma sklep vijega sodia ni pritobe. Pravna pomo e je treba posamezno dejanje opraviti izven obmoja sodia, ki vodi postopek o prekrku, lahko ta zaupa njegovo izvritev drugemu sodiu. Predhodno (prejudicialno) vpraanje

e je uporaba predpisov o prekrku odvisna od predhodne odloitve o kaknem pravnem vpraanju, ki je v pristojnosti kaknega drugega organa, lahko sodie, ki odloa v zadevi o prekrku, samo odloi tudi o tem vpraanju po dolobah, ki veljajo za dokazovanje v postopku o prekrku. Odloitev o taknem pravnem vpraanju v postopku o prekrku ima uinek samo za zadevo o prekrku, o kateri se je odloalo v tem postopku. Sodie ne more odloati o predhodnem vpraanju glede obstoja zakonske zveze ali ugotovitve oetovstva, obstoja kaznivega dejanja ali glede kaknega drugega pravnega vpraanja, e zakon tako doloa. Glede obstoja kaznivega dejanja je sodie vezano na pravnomono sodbo sodia, s katero je bil obdolenec spoznan za krivega kaznivega dejanja. Krajevna pristojnost Za postopek je pristojno sodie, na katerega obmoju je bil prekrek storjen. Za postopek o prekrku zoper tujo pravno osebo, ki ima podrunico v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je podrunica tuje pravne osebe; e tuja pravna oseba nima podrunice v Republiki Sloveniji, je za postopek o prekrku pristojno sodie, na obmoju katerega je bil prekrek storjen. e je bil prekrek storjen na domai ladji ali na domaem letalu, je za postopek pristojno tisto sodie, na obmoju katerega je domae pristanie oziroma domae letalie, v katerem se je konalo potovanje storilca. e je storilec lan posadke, je za postopek pristojno tisto sodie, na obmoju katerega je matino pristanie ladje oziroma matino letalie letala. e je bil prekrek storjen s tiskom, je pristojno sodie, na katerega obmoju je bil spis natisnjen. e ta kraj ni znan ali je bil spis natisnjen v tujini, je pristojno sodie, na katerega obmoju se tiskani spis razirja.

e je po zakonu odgovoren pisec spisa, je pristojno tudi sodie kraja, v katerem ima pisec stalno prebivalie, ali sodie kraja, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaa. Dolobe etrtega in petega odstavka tega lena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, e sta bila spis ali izjava objavljena po radiu ali televiziji, medmreju in spletnih straneh. Za prekrek, ki ga je storila vojaka oseba ali vojaki obveznik, ki slui vojaki rok, je ob pogojih iz petega odstavka 110. lena tega zakona pristojno sodie, na katerega obmoju je poveljstvo matine vojake enote storilca. Ne glede na dolobe prejnjih odstavkov tega lena je v primerih iz 108. do 110. lena tega zakona za postopek pristojno tudi sodie, po katerega odredbi ali na katerega obmoju je bil storilec prijet ali pridran oziroma h kateremu je bil priveden. Za izdajo odlobe o prenehanju veljavnosti voznikega dovoljenja je pristojno sodie, ki je odloalo o prekrku, zaradi katerega je storilec dosegel tevilo kazenskih tok, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. Pristojnost po stalnem oziroma zaasnem prebivaliu e se pristojnost ne da doloiti po kraju, kjer je bil prekrek, doloen z zakonom, ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, storjen, se doloi po storilevem stalnem oziroma zaasnem prebivaliu. e je pristojnih ve sodi e sta po 77. in 78. lenu tega zakona pristojni za postopek o prekrku dve ali ve sodi, vodi postopek tisto sodie, ki ga je prvo zaelo, e se postopek e ni zael, pa sodie, pri katerem je bil najprej predlagan zaetek postopka. Pristojnost za udeleence

Sodie, ki je pristojno za storilca, je pristojno tudi za udeleence. Zoper vse se praviloma vodi enoten postopek. e je to smotrno, sme pristojno sodie loiti postopek zoper posamezne udeleence. e sta obdolena pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, je za oba storilca pristojno sodie, ki je pristojno za pravno osebo. Odstop zadeve Sodie, ki je pristojno za storilca prekrka, doloenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodiu, na katerega obmoju storilec stalno ali zaasno prebiva, e se bo tako laje izvedel postopek. Spor o pristojnosti Sodie mora po uradni dolnosti paziti na krajevno pristojnost. e spozna, da je za postopek pristojno kakno drugo sodie, mora zadevo brez odlaanja odstopiti temu sodiu. e sodie, kateremu je bila zadeva odstopljena po prejnjem odstavku meni, da je pristojno tisto sodie, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakno drugo sodie, sproi postopek, da se odloi o sporu o pristojnosti. Odloanje v sporu o pristojnosti V sporu o pristojnosti med sodii prve stopnje odloi vije sodie. V sporu o pristojnosti med sodii in prekrkovnimi organi odloa Vrhovno sodie Republike Slovenije. Zoper sklep, s katerim je odloeno v sporu o pristojnosti, ni pritobe. Dokler se ne odloi v sporu o pristojnosti, mora vsak organ opravljati tista dejanja v postopku o prekrku, ki bi jih bilo nevarno odlaati. Izloitev Razlogi za izloitev

Sodnik ne sme opravljati sodnike dolnosti: 1. e je s prekrkom okodovan; 2. e je z obdolencem, zastopnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem, okodovancem, njihovim zakonitim zastopnikom ali pooblaencem v zakonski zvezi, ali zunajzakonski skupnosti, ali je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do etrtega kolena, ali v svatvu do drugega kolena; 3. e je z obdolencem, zastopnikom pravne osebe, njunima zagovornikoma, predlagateljem ali okodovancem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca; 4. e je v isti zadevi o prekrku opravljal kakno dejanje v zvezi z odkrivanjem prekrka ali sodeloval v postopku kot predlagatelj, zastopnik pravne osebe, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaenec okodovanca oziroma predlagatelja, ali e je bil zaslian kot pria ali kot izvedenec; 5. e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe na prvi stopnji; 6. e so podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Ravnanje ob izloitvi Br ko sodnik zve za kaken razlog svoje izloitve iz 1. do 5. toke prejnjega lena, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku sodia, ki odredi, da se zadeva po pravilih sodnega reda dodeli drugemu sodniku. e gre za izloitev predsednika sodia, v tej zadevi kot predsednik odloa podpredsednik sodia, e pa mora biti izloen tudi ta, si predsednik sodia doloi namestnika izmed sodnikov tega sodia, e to ni mogoe, pa zahteva od predsednika vijega sodia oziroma predsednika Vrhovnega sodia Republike Slovenije, naj mu doloi namestnika. e sodnik misli, da so podane kakne druge okoliine, ki opraviujejo njegovo izloitev (6. toka prejnjega lena), sporoi to predsedniku sodia, ki odloi o izloitvi. Do odloitve o izloitvi sme opravljati samo tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati. Kdo lahko zahteva izloitev

Izloitev lahko zahtevajo tudi obdolenec ali zastopnik obdolene pravne osebe ali predlagatelj postopka takoj, ko izvejo za razlog izloitve, pa vse do izdaje sodbe o prekrku. Izloitev sodnika vijega sodia lahko zahtevajo osebe iz prejnjega odstavka v pritobi zoper sodbo oziroma sklep, e so za izloitveni razlog izvedele po vloitvi pritobe pa najkasneje do izdaje odlobe o pritobi. Izloitev se lahko zahteva le glede poimensko doloenega sodnika, ki postopa v zadevi, oziroma poimensko doloenega sodnika vijega sodia. V zahtevi za izloitev je treba navesti okoliine, zaradi katerih naj bi bil podan kaken zakonski razlog za izloitev. Razlogov, ki so e bili zavrnjeni na podlagi prejnjih zahtev, ni dopustno znova uveljavljati. (4) Odloanje o izloitvi O zahtevi za izloitev iz prejnjega lena odloi predsednik sodia. O izloitvi vseh sodnikov sodia prve stopnje, predsednika sodia prve stopnje in o izloitvi sodnika vijega sodia odloa predsednik vijega sodia, o izloitvi predsednika vijega sodia pa odloa predsednik Vrhovnega sodia Republike Slovenije. Preden se izda sklep o izloitvi, je treba dobiti izjavo sodnika oziroma predsednika sodia, po potrebi pa se opravijo tudi druge poizvedbe. Sklep s katerim se zahteva za izloitev zavrne, se lahko izpodbija samo v pritobi zoper sodbo o prekrku. Opravljanje dejanj Ko sodnik izve, da je zahtevana njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tisti zadevi; e gre za izloitev iz 6. toke 84. lena tega zakona, pa sme do odloitve o zahtevi opravljati samo tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati. Smiselna uporaba dolob o izloitvi

Dolobe o izloitvi sodnikov se uporabljajo smiselno tudi za zapisnikarje, tolmae, strokovnjake in za izvedence, e ni zanje doloeno kaj drugega. O izloitvi zapisnikarjev, tolmaev, strokovnjakov in izvedencev odloa sodnik, ki vodi postopek o prekrku. Pravice obdolenca Obramba obdolenca Obdolenec ima pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloi pritobo in uporablja druga pravna sredstva. Obdolenca je treba pred prvim zaslianjem pouiti, da ima pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzo pri njegovem zaslianju. Zagovornika smejo najeti obdolencu tudi njegov zakoniti zastopnik, zakonec oziroma oseba, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Za zagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomea odvetniki kandidat. Zagovornik mora predloiti organu, pred katerim tee postopek, pooblastilo. Obdolenec lahko da zagovorniku pooblastilo tudi ustno na zapisnik pri organu, pred katerim tee postopek. Zastopanje pravne osebe Pravno osebo zastopa v postopku njen zastopnik, ki je upravien za vsa dejanja, za katera je upravien obdolenec. Pravna oseba sme imeti samo enega zastopnika. Vsaka pravna oseba v postopku mora imeti svojega zastopnika. Sodnik mora vsakokrat ugotoviti identiteto zastopnika pravne osebe in njegovo upravienost za zastopanje. Zastopnik pravne osebe Zastopnik pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega dravnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem splonem aktu pravne osebe, upravien zastopati.

Zastopnik tuje obdolene pravne osebe je tisti, ki vodi njeno podrunico v Republiki Sloveniji, e ni za njenega zastopnika doloen kdo drug, oziroma tisti, ki je upravljal prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekrek. e pravno osebo ali podrunico tuje pravne osebe zastopa kolektivno ve oseb, te izmed sebe doloijo zastopnika. e tega kljub pozivu sodnika ne storijo, ali v danem roku o tem pisno ne obvestijo sodnika, ga izmed njih doloi sodnik. Zastopnik ali osebe, ki kolektivno zastopajo pravno osebo, lahko pooblastijo za zastopanje koga drugega. Pooblastilo mora biti dano pisno ali ustno na zapisnik pri sodniku. e pravna oseba nima organa, ki bi bil pristojen doloiti zastopnika, ali e v doloenem roku ne obvesti sodia, koga je doloila za zastopnika, ga doloi sodie. Prepoved zastopanja pravne osebe Zastopnik pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za prio. V tem primeru pozove sodie pravno osebo, da njen pristojni organ doloi drugega zastopnika in v doloenem roku o tem pisno obvesti sodnika. Zastopnik obdolene pravne osebe tudi ne more biti odgovorna oseba, zoper katero se vodi postopek za isti prekrek in ki navaja, da je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega lena mora sodie sporoiti to obdoleni pravni osebi oziroma podrunici tuje pravne osebe v Republiki Sloveniji, da doloi drugega zastopnika. Sodie mora vselej opozoriti obdoleno pravno osebo oziroma podrunico tuje pravne osebe v Republiki Sloveniji, da je njen zastopnik hkrati odgovorna oseba, zoper katero se vodi v isti zadevi postopek za prekrek. Skupni zagovornik Obdolena pravna oseba in obdolena odgovorna oseba imata vsaka svojega zagovornika, lahko pa imata tudi skupnega zagovornika, e to

dovoljujejo koristi obrambe vsakega izmed njiju. 5. Druge dolobe Okodovanec in njegovo zastopanje Okodovanec ima pravico, da uveljavlja premoenjskopravni zahtevek, da predlaga dokaze in daje druge predloge, ter da izvruje druge pravice, ki jih doloa ta zakon. e je okodovanec mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je njegov zakoniti zastopnik upravien dajati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki jih je po tem zakonu upravien dajati oziroma opravljati okodovanec. Okodovanec, ki je dopolnil estnajst let, je upravien dajati izjave in opravljati dejanja v postopku. Okodovanec oziroma njegov zakoniti zastopnik smeta svoje pravice izvrevati tudi po pooblaencu. Vabilo Kdor mora biti osebno navzo pri postopku, se povabi praviloma pisno. V vabilu je treba navesti ime sodia, ki vabi; as, kdaj naj povabljeni pride; zadevo, zaradi katere se vabi; kot kaj se vabi in opozorilo na posledice, e se vabilu ne bo odzval. V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno; to se zaznamuje v spisu. Odlobe V postopku o prekrku se izdajajo odlobe v obliki sodb in sklepov, e ta zakon ne doloa, da se posamezne odloitve izdajajo v obliki odredb. Ustna naznanitev odloitve Odloitve se lahko naznanjajo obdolencu ustno, e je navzo. Ustno naznanitev je treba vselej zaznamovati v zapisniku ali v spisu. Zaznamek o ustni naznanitvi sodbe o prekrku obsega sestavne dele iz

135. lena tega zakona. Pri ustni naznanitvi odloitve je treba obdolenca opozoriti, da sme zahtevati njen prepis, in ga pouiti o pravici do pritobe. e obdolenec pri ustni naznanitvi zahteva, se mu izda prepis naznanjene odloitve. V tem primeru se rok za pritobo teje od dneva, ko mu je bil prepis vroen. Nenavzoim se naznanjajo odloitve z vroitvijo potrjenega prepisa. Tudi v tem primeru se rok za pritobo teje od dneva vroitve. Odloanje vijega sodia Vije sodie izdaja odlobe po ustnem posvetovanju in glasovanju lanov senata. Odloitev je sprejeta, e je zanjo glasovala veina lanov senata. Pri odloanju se najprej glasuje o predhodnih vpraanjih, nato pa o glavni stvari. Pri odloanju o glavni stvari se najprej glasuje, ali je obdolenec storil prekrek in ali je zanj odgovoren; nato pa se glasuje o sankcijah za prekrek, o strokih postopka, o premoenjskopravnem zahtevku in o drugih vpraanjih, o katerih je treba odloiti. Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Njegova dolnost je poskrbeti, da se vsa vpraanja vsestransko in popolnoma pretresejo. e so glasovi glede posameznih vpraanj, o katerih se glasuje, porazdeljeni na ve razlinih mnenj, tako da nobeno od njih nima veine, se vpraanja loijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne dosee veina. e se na ta nain ne dosee veina, se odloitev dosee tako, da se glasovi, ki so za obdolenca najneugodneji, pritejejo glasovom, ki so od teh manj neugodni, dokler se ne dosee potrebna veina. lani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vpraanjih, ki jih postavi predsednik senata; vendar pa lan senata, ki je glasoval za ustavitev postopka in ostal v manjini, ni dolan glasovati o sankciji. e ne glasuje, se teje, da se strinja z glasom, ki je za obdolenca najugodneji. Posvetovanje in glasovanje Posvetovanje in glasovanje je tajno.

V prostoru, v katerem je posvetovanje in glasovanje, smejo biti le lani senata in zapisnikar. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju O posvetovanju in glasovanju v postopku na drugi stopnji se sestavi poseben zapisnik. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odloitev. Ta zapisnik podpiejo vsi lani senata, od katerih je eden lahko hkrati tudi zapisnikar. Loena mnenja se priloijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, e niso vpisana v sam zapisnik. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo Vrhovno sodie Republike Slovenije, ko odloa o izrednem pravnem sredstvu. Pregledovanje spisov Predlagatelj postopka, obdolenec in njegov zakoniti zastopnik, zastopnik obdolene pravne osebe, zagovornik, okodovanec, njegov pooblaenec in njegov zakoniti zastopnik imajo pravico pregledovati in prepisovati spise in si ogledati dokazne predmete. e je postopek v teku, dovoljuje pregledovanje in prepisovanje spisov sodnik, ki vodi postopek, ko pa je postopek konan, dovoli to predsednik sodia, ki je vodilo postopek oziroma delavec, ki ga on doloi. Pregled in prepis posameznih spisov se sme odrei, e je bila javnost izkljuena z ustne obravnave. Zoper tak sklep je dovoljena pritoba, ki ne zadri njegove izvritve. Okodovancu se sme odrei pregled in prepisovanje spisov in ogled predmetov, preden je bil zaslian kot pria. Zaetek in potek postopka Predlagatelj postopka

Postopek o prekrku se zane na obdolilni predlog prekrkovnega organa. e prekrkovni organ ne zane postopka na predlog predlagateljev doloenih s tem zakonom, lahko ti v 15 dneh po prejemu obvestila iz petega odstavka 51. lena tega zakona pristojnemu organu, ki po zakonu nadzoruje delo prekrkovnega organa predlagajo, da vloi obdolilni predlog pred sodiem. Odloitev tega organa je dokonna. Obdolilni predlog lahko vloi tudi dravni toilec. Prekrek, za katerega sodie izve med postopkom e sodie med postopkom izve za prekrek, za katerega ni bil vloen predlog, sporoi to pristojnemu prekrkovnemu organu. Obdolilni predlog Obdolilni predlog mora biti pisen. Obdolilni predlog se vloi v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodie in za osebe, zoper katere je sproen postopek o prekrku. Slednjim se vroi predlog hkrati z vabilom. Obdolilni predlog mora vsebovati podatke o istovetnosti storilca (osebno ime, EMO, kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali zaasnega prebivalia za fizino osebo, e je fizina oseba tujec, pa namesto EMO njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sede ter matino tevilko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi delo, ki ga opravlja), dejanski stan prekrka, as in kraj storitve prekrka, predpis, ki doloa prekrek, podatke o morebitni premoenjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. Obdolilni predlog za prekrek, za katerega se storilcu lahko izreejo kazenske toke v cestnem prometu, mora vsebovati tudi podatke o voznikem dovoljenju (tevilka voznikega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniko dovoljenje izdano). Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplano posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vloitev obdolilnega predloga. e ni mogoe ugotoviti istovetnosti storilca prekrka, se v obdolilnem predlogu namesto osebnih podatkov navede opis osebe in fotografija oziroma posnetek.

Obdolilni predlog zoper pravno osebo mora poleg sestavin, predpisanih v tem zakonu, vsebovati tudi firmo oziroma ime, s katerim pravna oseba v skladu s predpisi nastopa v pravnem prometu, ter njen sede in podatke o odgovorni osebi. Postopek z obdolilnim predlogom Ko sodie prejme obdolilni predlog, oceni, ali so podani pogoji za postopek. e ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj ga v petnajstih dneh dopolni oziroma popravi. e tega predlagatelj postopka v roku ne stori, sodie s sklepom zavre obdolilni predlog. e sodie oceni, da so izpolnjeni pogoji za zaetek postopka, izvede postopek o prekrku po uradni dolnosti. e sodie ob obdolilnem predlogu spozna, da ni pogojev za zaetek postopka, s sodbo zavrne predlog, okodovanca pa napoti, da lahko svoj premoenjskopravni zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiem. Pogojev za zaetek postopka ni: e dejanje ni prekrek; e je podana okoliina, ki izkljuuje odgovornost za prekrek; e zaradi zastaranja postopek o prekrku ni ve mogo; e je obdolilni predlog vloil nepristojni organ oziroma oseba; e je podan kaken drug razlog, zaradi katerega po zakonu ni mogoe zaeti postopka o prekrku. Zdruitev in izloitev postopka e je obdolenec z enim dejanjem ali z ve dejanji storil ve prekrkov, o katerih e ni bila izdana sodba, za vse prekrke pa je pristojno isto sodie, se izvede praviloma enoten postopek in izda ena sama sodba o prekrku. Enoten postopek se izvede praviloma tudi zoper pravno osebo in odgovorno osebo, zoper obdolenca, sostorilca, napeljevalca in pomagaa, razen e so podani zakonski razlogi, da se postopek vodi samo zoper enega

izmed njih. Sodie lahko do izdaje sodbe o prekrku iz tehtnih razlogov ali zaradi smotrnosti odloi, da se postopek za posamezne prekrke ali zoper posamezne obdolence, sostorilce, napeljevalce ali pomagae izloi iz enotnega postopka in dokona posebej. O zdruitvi in izloitvi postopka izda sodie sklep, zoper katerega ni pritobe. 7. Ukrepi za zagotovitev obdoleneve navzonosti in za uspeno izvedbo postopka o prekrku Pridranje e je podan utemeljen sum, da je obdolenec storil prekrek, sme sodnik do izdaje sodbe o prekrku, odrediti njegovo pridranje, e ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti ali e nima prebivalia v Republiki Sloveniji, upravien pa je sum, da bo zbeal ali e bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za huji prekrek. Obdolenec, ki je pridran, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveen o razlogih za pridranje. Takoj mora biti tudi pouen, da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolan o pridranju obvestiti njegove najblije oziroma delodajalca, e je tuj dravljan pa na njegovo zahtevo tudi konzulat njegove drave. Obdolencu mora biti takoj, najkasneje pa v treh urah vroen pisni sklep o odreditvi pridranja z navedbo razlogov za odvzem prostosti s pravnim poukom. Dokler traja pridranje, ima obdolenec pravico do pritobe zoper sklep, ki pa ne zadri odvzema prostosti. O pritobi mora odloiti senat pristojnega okronega sodia (esti odstavek 25. lena ZKP) v 48 urah. e obdolenec ni bil pouen po prejnjem odstavku tega lena ali ta pouk ni zapisan, sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo, dano v asu, ko mu je bila vzeta prostost. Pridranje sme trajati najve 24 ur od tiste ure, ko je bil obdolenec

pridran. V tem asu ga je treba zasliati in izdati sodbo o prekrku ali pa ga izpustiti. Za pridranje obdolenca se smiselno uporabljajo doloila zakona, ki ureja kazenski postopek o izvrevanju pripora, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Pridranje osebe pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi Sodnik sme odrediti, da se pridri storilec, ki ga pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekrku, e je nevarnost, da bo e naprej delal prekrke. Pridrati se sme, dokler se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar najve 12 ur. V primeru iz prejnjega odstavka lahko pridranje odredi tudi policist. Glede postopka za pridranje in pravic pridranega storilca se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o pridranju. Za osebo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi se teje oseba, za katero je to v skladu z zakonom ugotovljeno z uporabo ustreznih tehninih sredstev in naprav, ali e iz njenega videza, ravnanja, psihofizinega stanja ter drugih okoliin izhaja, da ni zmona obvladovati svojega ravnanja. Privedba osebe, zalotene pri prekrku Policisti smejo tudi brez odredbe sodnika, privesti tistega, ki so ga zalotili pri prekrku. To smejo storiti, e ni mogoe ugotoviti storileve istovetnosti, ali e ta nima prebivalia, ali e bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekrek, ali e so okoliine, ki opraviujejo oceno, da bo storilec nadaljeval s prekrkom, ali da ga bo ponovil. Storilca prekrka je treba v takem primeru privesti brez odlaanja k pristojnemu sodiu. e je v primeru iz prejnjega odstavka storilec zaloten pri prekrku v asu, ko sodie ne dela, in e so okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo pobegnil ali da bo nadaljeval s prekrkom ali prekrek ponovil, ga sme policist pridrati; pridranje traja, dokler ni mogoe storilca privesti k pristojnemu sodiu, vendar pa najdalj 12 ur. Obdolenec, ki je pridran, mora biti v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveen o razlogih za pridranje. Takoj mora biti tudi pouen, da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne

pomoi zagovornika, ki si ga lahko svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolan o pridranju obvestiti njegove najblije. e traja pridranje ve kot tri ure, mora biti obdolenec s pisnim sklepom obveen o razlogih za odvzem prostosti. Dokler traja pridranje, ima obdolenec pravico do pritobe zoper sklep, ki pa ne zadri odvzema prostosti. O pritobi mora odloiti senat pristojnega okronega sodia v 48 urah. e obdolenec ni bil pouen po prejnjem odstavku tega lena ali ta pouk ni zapisan, sodie ne sme opreti svoje odlobe na njegovo izpovedbo, dano v asu, ko mu je bila vzeta prostost. Pooblastila, ki jih imajo po tem in prejnjem lenu policisti, imajo v primerih, ko je prekrek storila vojaka oseba v vojakem objektu ali njegovem okoliu ali na obmoju vojakega tabora ali na obmoju, kjer potekajo vojake vaje, v vojakem kopenskem vozilu, v vojaki ladji ali v vojakem zranem plovilu, pooblaene osebe obveevalno varnostne slube ministrstva, pristojnega za obrambo, in vojake policije. Obvestitev o pridranju (1) Sodnik oziroma policist, ki je odredil pridranje, mora na zahtevo pridranega obvestiti o pridranju njegovo druino. O pridranju se obvesti na zahtevo pridranega tudi njegovega delodajalca oziroma konzulat tuje drave, e je treba kaj ukreniti za varstvo ali preskrbo otrok in drugih druinskih lanov, za katere skrbi pridrani, pa tudi pristojni organ socialnega varstva. (2) O pridranju vojake osebe se po uradni dolnosti obvesti vojako enoto oziroma poveljstvo, kateremu vojaka oseba pripada. Vtevanje asa pridranja as, ko je bil obdolenec pridran, preden je bila izdana sodba o prekrku, se obdolencu vteje v globo. Pri tem se pridranje, ki je trajalo 12 ur ali manj vteje v globo v viini 5.000 tolarjev. Pridranje, ki je trajalo

ve kot 12 ur, pa teje za 10.000 tolarjev globe. Obdolencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu, se vteje as pripora v globo, izreeno za prekrek, e ni bil obsojen za kaznivo dejanje, za isto dejanje pa mu je bila izreena globa v postopku o prekrku, pri emer se en dan pripora teje za 10.000 tolarjev globe. Varina len e se zane postopek o prekrku zoper obdolenca, ki nima stalnega prebivalia v Republiki Sloveniji, pa bi rad pred koncem postopka zapustil Republiko Slovenijo, ali e zaasno prebiva v tujini, kakor tudi, ko se je bati, da bi se lahko z begom izognil odgovornosti za prekrek, sme sodnik na njegov predlog odloiti, da poloi osebno ali kdo drug zanj varino. e je potrebno, zahteva sodnik od obdolenca, naj doloi svojega pooblaenca ali pooblaenca za vroitve. Varine ni mogoe doloiti, preden obdolenec ni zaslian. Varina se vselej glasi na denarni znesek, ki se doloi glede na teo prekrka, viino povzroene kode, osebne in druinske razmere obdolenca ter glede na premoenjske razmere tistega, ki jo daje. Varina se lahko poloi v gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih ali v drugih preminih stvareh veje vrednosti, ki jih je lahko vnoviti ali hraniti. e je postopek z odlobo ustavljen, se poloena varina vrne. e obdolenec pobegne ali se brez opravienega razloga ne odzove vabilu, sodie odloi, da gre varina v proraun Republike Slovenije. e storilec prekrka po pravnomonosti sodbe o prekrku ne plaa izreene globe, ali ne poravna povzroene kode ali strokov postopka, se iz poloene varine poravnajo globa, ugotovljena koda, pridobljena premoenjska korist in stroki postopka, preseek pa se vrne. O poloitvi varine in njeni vrnitvi izda sodnik poseben sklep. Dokazovanje Zaslianje obdolenca (1) Obdolenec se zaslii praviloma ustno. Obdolencu se pove, esa je

obdolen, nato pa se vpraa, kaj lahko navede v svoj zagovor; pri tem se mu pove, da se ni dolan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vpraanja, e pa se zagovarja, pa ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje ali priznati odgovornosti za prekrek. Pri zaslianju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske. (2) e se obdolenec noe zagovarjati ali noe odgovarjati na posamezna vpraanja, ga je treba pouiti, da si utegne s tem oteiti zbiranje dokazov za svojo obrambo. (3) Ko se obdolenec prvi zaslii, ga je treba najprej vpraati za osebne podatke: osebno ime, dan, mesec, leto in kraj rojstva, poklic, zaposlitev, stanovanje, zakonsko stanje in tevilo otrok, dravljanstvo, olsko izobrazbo, premoenjske razmere, ali je e bil kdaj kaznovan za kaznivo dejanje ali za prekrek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem postopku, ali je zoper njega zaet postopek e za kaken drugi prekrek in e je mladoleten, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolenca je treba pouiti, da mora takoj sporoiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivalia, ter ga opozoriti na posledice po tem zakonu, e ne bo tako ravnal. Obdolenca se poui, da je lahko navzo pri izvajanju dokazov, in da ga bo sodie na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem. Pouk iz prejnjih odstavkov tega lena in izjava se vpieta v zapisnik. Sodnik lahko zahteva od obdolenca, naj poda svoj zagovor pisno, e spozna, da glede na pomen prekrka in podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslianje, pri emer lahko obdolenec odkloni pisni zagovor in zahteva ustno zaslianje. V vabilu je treba obdolenca pouiti o njegovih pravicah in dolnostih iz prvega, tretjega, etrtega in estega odstavka tega lena. Vabilo (1) Navzonost obdolenca pri zaslianju v postopku o prekrku se zagotovi z vabilom. Vabilo polje sodie, ki vodi postopek o prekrku. (2) Obdolencu je treba v vabilu povedati, esa je obdolen in ali se mora

zaradi zaslianja zglasiti osebno ali pa sme podati svoj zagovor pisno. Obdolenca, ki je povabljen, da pride osebno, je treba v vabilu opomniti, da bo odrejena privedba, e se ne bo odzval vabilu. e za pravilno odloitev ni nujno, da bi bil obdolenec zaslian, ga je treba v vabilu opomniti, da bo sodba o prekrku izdana brez njegovega zaslianja, e se vabilu ne bo odzval. Privedba e se pravilno povabljeni obdolenec ne zglasi na vabilo in svojega izostanka ne opravii, ali e mu ni bilo mogoe vroiti v redu vabila, iz okoliin pa je oitno, da se mu obdolenec izmika, njegova navzonost pa je potrebna za pravilno odloitev, se odredi privedba. Privedbo je mogoe odrediti samo v primeru, kadar je bilo v vabilu doloeno, da se mora obdolenec osebno zglasiti. Privedba se odredi pismeno. V odredbi je potrebno navesti osebno ime obdolenca, ki naj se privede, datum rojstva, prebivalie obdolenca, zadevo, v kateri se odreja privedba in razlog, zaradi katerega je odrejena privedba. Odredba mora imeti uradni peat in podpis sodnika, ki je privedbo odredil. Izvritev odredbe se prepusti policiji. Zaslianje zastopnika pravne osebe Za zaslianje zastopnika obdolene pravne osebe se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona, ki se nanaajo na zaslianje obdolenca. Pred njegovim zaslianjem je treba preveriti, ali je pooblaen, da zastopa obdoleno pravno osebo. Priznanje prekrka e obdolenec prizna storitev prekrka in je priznanje jasno ter popolno, sodiu ni potrebno zbirati e drugih dokazov. Zaslianje pri Prio zaslii sodie, pri katerem se vodi postopek o prekrku, razen e

pria ne ivi na njegovem obmoju; v tem primeru opravi zaslianje sodie, na katerega obmoju pria prebiva. Ogled e si je za ugotovitev ali razjasnitev kaknega pomembnega dejstva potrebno kaj osebno ogledati, se opravi ogled. Sodie, ki je odredilo ogled, doloi, kdo naj se povabi k ogledu. Izvedenstvo Po konanem izvedenskem delu, pri katerem nista bila navzoa, je treba obdolenca in okodovanca obvestiti, da je bilo delo opravljeno in da lahko pregledata zapisnik oziroma pisni izvid in mnenje. Psihiatrini pregled obdolenca e nastane sum, da je pri obdolencu zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasnih duevnih motenj, duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duevne motenosti pritevnost izkljuena, se odredi psihiatrini pregled obdolenca. Zaseg predmetov Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 25. lena tega zakona vzamejo, se smejo zasei e pred izdajo sodbe o prekrku. Zaseg odredi z odredbo sodnik, ki vodi postopek o prekrku. Tistemu, ki se mu predmeti zaseejo, je treba izroiti overjen prepis odredbe. S predpisi, ki doloajo prekrke, se lahko pooblastijo uradne osebe prekrkovnih organov, da smejo zasei predmete iz prvega in drugega odstavka 25. lena tega zakona, kadar uradno zvedo za prekrek. Ti organi morajo zaseene predmete takoj oddati sodiu, ki je pristojno za postopek o prekrku, sodie pa je dolno zaseene predmete takoj sprejeti, e ni v predpisu o prekrku drugae doloeno. e predmeti niso v kraju omenjenega organa, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti

za hrambo predmetov, dokler sodie, ki je pristojno za postopek o prekrku, ne izda odredbe o tem. Tistemu, ki se mu zaseejo predmeti, je treba dati potrdilo z natannim popisom zaseenih predmetov. e je predmet pokvarljiv ali je njegova hramba zvezana s prevelikimi stroki, odredi sodie, ki je pristojno za postopek o prekrku, da se tak predmet proda. Sodie, ki je pristojno za postopek o prekrku, lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolnosti, odredi vrnitev zaseenih predmetov glede na okoliine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseeni, razen e je odvzem predmetov po zakonu obvezen. Prekinitev postopka Sodnik, ki vodi postopek o prekrku, s sklepom prekine postopek: e se ne ve za obdolenevo prebivalie, e je obdolenec na begu, ali e je sicer nedosegljiv dravnim organom, ali e je v tujini za nedoloen as; e je obdolenec zaasno duevno zbolel ali je pri njem nastala zaasna duevna motnja. Pred prekinitvijo postopka se zberejo vsi dokazi o prekrku in o odgovornosti obdolenca, do katerih je mogoe priti. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko prenehajo razlogi, ki so povzroili prekinitev. O prekinitvi in nadaljevanju postopka se obvesti okodovanca. Ustna obravnava

Sodnik, ki vodi postopek o prekrku, doloi ustno obravnavo, e je to potrebno za razjasnitev stvari. Na ustno obravnavo se povabijo obdolenec, njegov zagovornik, prie in po potrebi tudi izvedenec. e je obdolena pravna oseba, se na ustno obravnavo povabi njen zastopnik.

Dan ustne obravnave se sporoi tudi predlagatelju postopka in okodovancu. Ustna obravnava v odsotnosti obdolenca Sodnik, ki vodi postopek, lahko odloi, da bo ustna obravnava v odsotnosti obdolenca, ki je bil v redu povabljen, e je bil prej zaslian, sodnik pa spozna, da njegova navzonost ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari. Pod enakimi pogoji je lahko ustna obravnava tudi v odsotnosti v redu povabljenega zastopnika obdolene pravne osebe. Ustna obravnava se opravi tudi, e nanjo ne pride v redu povabljeni zagovornik obdolenca. Javnost ustne obravnave Ustna obravnava je javna. Na ustni obravnavi smejo biti navzoe polnoletne osebe. Sodnik, ki vodi postopek o prekrku, lahko od zaetka pa do konca ustne obravnave po uradni dolnosti ali pa na predlog obdolenca, vselej pa po njegovem zaslianju, odloi, da se izkljui javnost celotne ali dela ustne obravnave, e je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali druinskega ivljenja obdolenca ali okodovanca ali koristi mladoletnika, ali e bi po mnenju sodnika javnost kodovala interesom pravinosti. Izkljuitev javnosti ne velja za obdolenca, njegovega zakonitega zastopnika in zagovornika, zastopnika pravne osebe, predlagatelja postopka, okodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in njunega pooblaenca. O izkljuitvi javnosti odloi sodnik s sklepom, ki mora biti obrazloen in javno razglaen. Sklep o izkljuitvi javnosti se sme izpodbijati samo v pritobi zoper sodbo o prekrku. Zaetek ustne obravnave Ustna obravnava se zane z naznanitvijo glavne vsebine predmeta

postopka. Nato se zane zaslianje obdolenca; e sta obdolena pravna oseba in odgovorna oseba, se zaslii najprej zastopnik pravne osebe, nato pa odgovorna oseba, nato se izvaja dokazni postopek z zaslianjem pri, izvedencev in z izvedbo drugih dokazov. Predlaganje dokazov na obravnavi (1) Obdolenec in njegov zagovornik, zastopnik in zagovornik obdolene pravne osebe, predlagatelj postopka ter okodovanec imajo pravico med obravnavo predlagati dokaze in dajati predloge, z dovoljenjem sodnika, ki vodi postopek, pa lahko postavljajo tudi vpraanja osebam, ki se zasliujejo. (2) Na ustni obravnavi pripada zadnja beseda vedno obdolencu oziroma zastopniku obdolene pravne osebe. Redovna globa Globa za kritev procesne discipline Prii ali izvedencu, ki brez opravienega razloga noe priati oziroma opraviti izvedenskega dela, se izree globa do 100.000 tolarjev. e oseba iz prejnjega odstavka globe ne plaa, lahko sodnik, ki vodi postopek, odredi, da se globa prisilno izterja. Pritoba zoper sklep o globi ne zadri njene izvritve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi preklie. Globa za nedostojno obnaanje: Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaa ali ovira delo, se kaznuje z globo do 100.000 tolarjev. Pritoba zoper sklep o globi ne zadri njene izvritve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi preklie. e se obdolenec kljub opominu nedostojno obnaa ali ovira delo, se sme odrediti, da se obdolenec odstrani iz prostora, v katerem se opravlja dejanje v postopku, ne sme pa se izrei globa.

Sodba o prekrku
Izdaja sodbe o prekrku

Postopek o prekrku na prvi stopnji se kona z izdajo sodbe o prekrku. Sodba o prekrku se sme nanaati samo na osebo, ki je obdolena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolilnega predloga. Sodie ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja. Dokazna ocena Sodba o prekrku temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku. Sodie mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se teje za dokazano ali nedokazano. Vrste sodb S sodbo o prekrku se postopek ustavi, ali pa se obdolenec spozna za odgovornega in se mu izree sankcija za prekrek. e tee postopek zaradi ve prekrkov, se v sodbi o prekrku navede, glede katerih prekrkov se postopek ustavi, za katere pa se obdolenec spozna za odgovornega in se mu izree sankcija za prekrek. Sestavine pisne sodbe Pisna sodba o prekrku mora imeti uvod, izrek in obrazloitev. Uvod sodbe o prekrku obsega naziv sodia, ki jo je izdalo, osebno ime sodnika, ki je izdal sodbo o prekrku, naziv oziroma osebno ime predlagatelja postopka in oznabo obdolilnega predloga, osebno ime obdolenca in zagovornika, firmo in sede obdolene pravne osebe ter prekrek, ki je predmet postopka. Izrek sodbe o prekrku mora obsegati obdoleneve osebne podatke, za obdoleno pravno osebo pa firmo oziroma ime in sede obdolene pravne

osebe in izrek, da je obdolenec odgovoren za prekrek, ter podatke iz 138. lena oziroma izrek, da se postopek zoper obdolenca ustavi, ter podatke iz 136. lena tega zakona. V obrazloitvi sodbe o prekrku se navedejo razlogi za vsako posamezno toko sodbe. Sodba, s katero se postopek ustavi Sodba o prekrku, s katero se postopek ustavi, se izda: e dejanje ni prekrek; e je bil obdolenec za isti prekrek e pravnomono spoznan za odgovornega ali je bil postopek zanj ustavljen, razen e je bil ustavljen, ker je obdolilni predlog podal neupravieni predlagatelj (prvi in drugi odstavek 103. lena); e obdolenec uiva imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava; e je pregon zastaran; e ni dokazano, da je prekrek storil obdolenec; e obdolenec med postopkom umre; e je v zakonu doloeno, da se storilcu ne izree sankcija za prekrek; e so podane okoliine, ki po tem zakonu izkljuujejo odgovornost za prekrek; -e obstojijo druge okoliine, ki izkljuujejo postopek o prekrku. Sodie ustavi postopek tudi, e predlagatelj postopka umakne predlog. Predlog se lahko umakne do izdaje sodbe o prekrku. Odvzem predmetov Predmeti, ki so bili zaseeni pred izdajo sodbe o prekrku (123. len), se vrnejo glede na okoliine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseeni, e se postopek ustavi oziroma e ni razlogov, da se odvzamejo. Predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, se odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrke ustavi ali e se storilcu prekrka

izree opomin, e zakon tako doloa ali e to terjajo razlogi splone varnosti, varovanja ivljenja in zdravja ljudi, varstva okolja, varnosti gospodarskih razmerij ali razlogi morale. O odvzemu predmetov po prejnjem odstavku odloi sodie, pred katerim je tekel postopek, v izreku sodbe. e v sodbi taka odloitev manjka, sodie izda o tem poseben sklep. Poseben sklep se izda tudi v primeru, e v sodbi, s katero je storilec spoznan za odgovornega, manjka taka odloitev. Overjen prepis sklepa iz prejnjega odstavka se vroi tudi lastniku predmetov, e je ta znan. e lastnik ni znan, se sklep pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni teje, da je bila opravljena vroitev tudi neznanemu lastniku. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega lena ima lastnik predmetov pravico pritobe, e misli, da za odvzem predmetov ni zakonite podlage. Sodba, s katero se obdolenec spozna za odgovornega S sodbo o prekrku, s katero se obdolenec spozna za odgovornega, se izree: za kateri prekrek oziroma prekrke se obdolencu izreka sankcija, dejanski stan prekrka in predpis o prekrku; sankcija, ki se izree obdolencu, oziroma odloitev, da se sankcija odpusti; sankcije za posamezne prekrke ter enotna sankcija, e gre za stek prekrkov; odloitev o odvzemu premoenjske koristi; odloitev o vtetju pridranja in pripora; odloitev o strokih postopka; odloitev o premoenjskopravnem zahtevku. V sodbi o prekrku se doloi rok, v katerem je treba plaati globo; navede se tudi opozorilo o uklonilnem zaporu, oziroma da se bo neplaana globa prisilno izterjala, o monosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plaila z opravo doloenih nalog. e je izreen odvzem predmetov, je treba v sodbi o prekrku oziroma v

sklepu iz tretjega odstavka prejnjega lena tudi doloiti, kako je treba ravnati z odvzetimi predmeti. e odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so bili zaseeni po 123. lenu tega zakona, je treba v sodbi o prekrku odrediti, naj se ti predmeti vrnejo glede na okoliine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili odvzeti. Obrazloitev V obrazloitvi sodbe o prekrku je treba kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov se tejejo za dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odloilni pri uporabi pravnih predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekrek in odgovornost obdolenca oziroma na em temelji odloitev o ustavitvi postopka, okoliine, ki so bile upotevane pri izbiri in odmeri sankcij za prekrke, kot tudi podlage za odloitev o strokih postopka, o premoenjskopravnem zahtevku ter o odvzemu premoenjske koristi. Pravni pouk in podpis Pisna sodba o prekrku, ki se vroi obdolencu in drugim osebam, ki imajo pravico pritobe, mora obsegati pouk o pravici do pritobe ter rok in nain vloitve. Pisna sodba o prekrku mora imeti tudi tevilko, datum, podpis in uradni peat sodia, ki jo je izdalo. Premoenjskopravni zahtevek

Okodovanec lahko v postopku o prekrku uveljavlja premoenjskopravni zahtevek glede vrnitve stvari, povrnitve kode ali razveljavitve pravnega posla. Predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka se vloi pri sodiu, ki vodi postopek, poda pa se lahko najdlje do izdaje sodbe o prekrku na prvi stopnji. Tisti, ki je upravien podati predlog, mora dolono oznaiti zahtevek in

navesti dokaze. Zahtevek ne more presegati zneska, do katerega je za obravnavo in razsojanje premoenjskopravnih zahtevkov pristojen sodnik posameznik v pravdnem postopku. Odloanje o premoenjskopravnem zahtevku O premoenjskopravnem zahtevku odloa sodie, ki vodi postopek o prekrku. e se postopek kona s sodbo, s katero se obdolenec spozna za odgovornega za prekrek, lahko sodie s sodbo o prekrku ugodi zahtevku v mejah svoje pristojnosti v celoti, lahko pa mu ugodi samo deloma in s presekom napoti okodovanca na pravdo. Okodovanca napoti na pravdo tudi, e zneska kode ni mogoe ugotoviti, ali e bi se z njegovim ugotavljanjem preve zavlekel postopek o prekrku. Okodovanec se vedno napoti na pravdo, e se postopek o prekrku ustavi. e se sodie, ki vodi postopek o prekrku, izree za nepristojno, napoti okodovanca, naj svoj zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiem. Stroki postopka Stroki postopka so: 1. izdatki za prie, izvedence, tolmae, oglede ter hine in osebne preiskave in hrambo odvzetih predmetov; 2. izdatki za privedbo obdolenca; 3. potni stroki uradnih oseb; 4. izdatki za zdravljenje obdolenca, dokler je pridran, in stroki poroda; 5. potni stroki obdolenca; 6. povprenina; 7.nagrada in potrebni izdatki zagovornika; 8.potrebni izdatki okodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in pooblaenca.

Povprenina se doloi v mejah zneskov, doloenih s predpisom ministra, pristojnega za pravosodje, glede na trajanje in zamotanost postopka ter glede na gmotne razmere tistega, ki jo mora plaati. Stroki iz 1. do 4. toke prvega odstavka tega lena se v postopku o prekrku izplaujejo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi postopek o prekrku, pozneje pa se izterjajo od tistega, ki jih je po 144. lenu tega zakona dolan plaati. Stroki za prevajanje v slovenski, italijanski ali madarski jezik, ki nastanejo z uporabo dolob zakona o pravici pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti do uporabe svojega jezika, se ne zaraunajo tistim, ki so po dolobah tega zakona dolni povrniti stroke postopka o prekrku. Stroki za prevajanje se ne zaraunajo obdolencu, e ne razume ali ne govori jezika, v katerem tee postopek o prekrku.

Kdo plaa stroke postopka


Stroke postopka plaa tisti, ki mu je bila izreena sankcija za prekrek. e je tekel postopek zaradi ve prekrkov, tisti, ki mu je bila izreena sankcija, ne trpi strokov za tiste prekrke, glede katerih je bil postopek ustavljen, e se dajo ti stroki izloiti iz skupnih strokov. e je z isto odlobo izreena sankcija ve obdolencem, se doloi, koliken del strokov plaa vsak izmed njih, e tega ni mogoe doloiti, plaajo vsi obdolenci nerazdelno plailo strokov postopka. Plailo povprenine se doloi za vsakega obdolenca posebej. Stroki postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proraun. Sodie, ki vodi postopek o prekrku, sme oprostiti obdolenca, ki mu je

bila izreena sankcija, povrnitve strokov postopka, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, e bi bilo zaradi plaila strokov ogroeno njegovo vzdrevanje ali vzdrevanje tistih, ki jih je dolan preivljati. Kdor vedoma vloi krivo prijavo o prekrku, plaa stroke postopka. Sklep o strokih V sodbi o prekrku se doloi, kdo plaa stroke in kolikni so. e za ugotovitev strokov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o strokih postopka poseben sklep. Zahtevek s podatki o viini strokov postopka, ki je bil ustavljen, se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. Posebni stroki Obdolenec, okodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaenec, zastopnik obdolene pravne osebe, pria, izvedenec in tolma plaajo ne glede na izid postopka o prekrku stroke svoje privedbe, preloitve dejanja v postopku o prekrku in druge stroke, ki so jih povzroili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek povprenine. O strokih iz prejnjega odstavka se odloi s posebnim sklepom. Stroki v postopku s pravnimi sredstvi O plailu strokov, ki nastanejo pri vijem sodiu, odloa dokonno to sodie v skladu z dolobami 143. do 146. lena tega zakona. Povprenina se ne doloi, e je bilo z odlobo vijega sodia odloeno v celoti ali deloma v obdolenevo korist. Povprenina se doloi tudi, e je bila pritoba zavrena. Stroki v postopku z izrednim pravnim sredstvom

Glede plaila strokov, ki nastanejo v postopku z izrednim pravnim sredstvom, se smiselno uporabljajo dolobe 143. do 146. lena tega zakona. Izdaja predpisov o strokih postopka Minister, pristojen za pravosodje, izda natanneje predpise o strokih postopka o prekrku. Pritobeni postopek Pritoba zoper sodbo o prekrku sodia prve stopnje Zoper sodbo o prekrku se lahko vloi pritoba na vije sodie. Pritobo v korist obdolenca lahko vloijo obdolenec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki ivi z obdolencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Za pravno osebo lahko vloi pritobo njen zastopnik oziroma njen zagovornik. Pritobo lahko vloi tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj se lahko pritoi tako v kodo, kot v korist obdolenca. e je izreena sankcija odvzema predmetov, ki niso last obdolenca, se sme lastnik predmetov pritoiti glede izreka o odvzemu predmetov. Zagovornik, zakonec ali oseba, ki ivi z obdolencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolenca lahko vloijo pritobo tudi brez njegovega posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritobo tee tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vroen obdolencu oziroma njegovemu zagovorniku. Pravico do pritobe imajo tudi tisti, ki so jim bile izreene redovne globe. Rok in nain vloitve pritobe

Pritoba se vloi v osmih dneh po vroitvi sodbe. Rok za pritobo zoper sodbo, ki je bila ustno naznanjena, zane tei z dnem naznanitve, razen e je udeleenec zahteval, da se mu polje prepis sodbe. Pritoba se vloi pisno pri sodiu, ki je izdalo sodbo o prekrku in v zadostnem tevilu izvodov za sodie, ki vodi postopek, za predlagatelja, obdolenca in zagovornika, da se jim vroi. Odpoved pravici do pritobe in umik Obdolenec in predlagatelj se lahko odpovesta pravici do pritobe, takoj, e je bila sodba o prekrku razglaena v njuni navzonosti ali po prejemu sodbe o prekrku do konca pritobenega roka, vloeno pritobo pa lahko umakneta do izdaje odlobe vijega sodia. Odpovedi pritobi in umika pritobe ni mogoe preklicati. Vsebina pritobe Pritoba mora obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazloitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritonikov podpis. Razlogi za pritobo Sodba o prekrku se sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kritve dolob postopka o prekrku; 2. zaradi kritve materialnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek; 3. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 4. zaradi odloitve o sankcijah, o odvzemu premoenjske koristi, o strokih postopka o prekrku in o premoenjskopravnem zahtevku. Bistvena kritev dolob postopka (1) Bistvena kritev dolob postopka o prekrku je podana:

1. e je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izloena (84. len) ali je s pravnomono odlobo bila izloena (87. len); 2. e je obdolilni predlog podal nekdo, ki ne more biti predlagatelj; 3. e obdolenec v postopku o prekrku ni bil zaslian pred izdajo sodbe o prekrku, razen v primerih iz drugega odstavka 69. lena tega zakona; 4. e je bil obdolenec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekrku prikrajan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma postopka; 5. e je bil zahtevek, podan v obdolilnem predlogu, prekoraen; 6. e se sodba o prekrku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kritvijo z ustavo doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin ali na dokaz, na katerega se po dolobah tega zakona ne more opirati; 7. e je bila z novo sodbo o prekrku, izdano po razveljavitvi prejnje sodbe prekrena doloba enajstega odstavka 163. lena tega zakona; 8. e je izrek sodbe nerazumljiv, e nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali e sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. (2) Bistvena kritev dolob postopka o prekrku je podana tudi, e sodie med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakno drugo dolobo tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe. Kritev materialnih dolob zakona Kritev materialnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek, je podana, e je kritev podana glede vpraanja: 1. ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolenca zaet postopek, prekrek; 2. ali so podane okoliine, ki izkljuujejo odgovornost za prekrek; 3. ali so podane okoliine, ki izkljuujejo postopek o prekrku, zlasti pa ali je pregon za prekrek zastaral in ali je o zadevi e pravnomono odloeno; 4.ali je bil glede prekrka, ki je predmet obdolilnega predloga uporabljen

predpis, ki se ne bi smel uporabiti; 5.ali je bila z odloitvijo o sankcijah ali odvzemu premoenjske koristi prekoraena pravica, ki jo ima po zakonu sodie; 6.ali so bile prekrene dolobe o vtetju pridranja ali pripora. 6. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, e je kakno odloilno dejstvo zmotno ugotovljeno, ali e je iz ugotovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, e kakno odloilno dejstvo sploh ni bilo ugotovljeno. Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora pritonik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi eli dokazati. Izpodbijanje odloitve o sankciji Sodba o prekrku se sme izpodbijati zaradi odloitve o sankciji tudi tedaj, e z njo sicer ni bila prekoraena zakonita pravica sodia, ki vodi postopek, vendar to sodie ni pravilno odmerilo sankcije glede na okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija veja ali manja. Odloitev o sankciji se sme izpodbijati tudi zaradi tega, ker je sodie prve stopnje nepravilno uporabilo dolobe o opominu, o odpustitvi, neizreku ali o izkljuitvi sankcije ali ker teh dolob ni uporabilo, eprav so bili za to podani zakoniti pogoji. Odloitev o odvzemu premoenjske koristi se sme izpodbijati tudi, e sicer ne gre za kritev materialnopravnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek, pa pa je sodie prve stopnje nepravilno izdalo to odloitev ali ni izreklo odvzema premoenjske koristi, eprav so bili za to podani zakoniti pogoji.

Odloitev o strokih postopka in o premoenjskopravnem zahtevku se sme izpodbijati, e je sodie o teh vpraanjih odloilo v nasprotju z dolobami tega zakona. Preizkus sodbe o prekrku Vije sodie preizkusi sodbo o prekrku v tistem delu, v katerem se s pritobo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kritev dolob postopka o prekrku iz 1., 5., 6., 7. in 8. toke prvega odstavka 155. lena ter ali so bile v kodo obdolenca krene materialne dolobe zakona ali predpisa, ki doloa prekrek (156. lena tega zakona). Omejeno sklicevanje na kritve Na kritev zakona iz 1. toke prvega odstavka 155. lena tega zakona se sme pritonik sklicevati v pritobi samo, e na kritev ni mogel opozoriti med postopkom o prekrku, ali e je nanjo opozoril, pa je sodie prve stopnje ni upotevalo. Prepozna ali nedovoljena pritoba Pritoba je prepozna, e je vloena po poteku zakonskega roka. Pritoba je nedovoljena, e jo je podala oseba, ki nima pravice do pritobe ali oseba, ki se je pritobi odpovedala, e je bila pritoba umaknjena ali pa po umiku pritobe ponovno vloena ali e pritoba po zakonu ni dovoljena. Prepozno ali nedovoljeno pritobo zavre s sklepom sodie prve stopnje. Proti sklepu, s katerim je bila prepozna ali nedovoljena pritoba zavrena, ima pritonik pravico do pritobe na vije sodie. Sodie prve stopnje polje pravoasno pritobo s spisom brez odlaanja vijemu sodiu. Navedbe o novih dejstvih in dokazih O navedbah v pritobi, ki se tiejo novih dokazov in novih dejstev, se lahko sodnik poroevalec prepria preko sodia, ki je izdalo sodbo o

prekrku. Lahko pa si od tega sodia preskrbi tudi poroilo o kritvah dolob postopka o prekrku. Odloanje vijega sodia o pritobi Vije sodie s sklepom zavre prepozno ali nedovoljeno pritobo, e tega ni storilo sodie prve stopnje. Vije sodie lahko sodbo o prekrku potrdi, razveljavi ali spremeni. Vije sodie zavrne pritobo kot neutemeljeno in s sodbo potrdi sodbo sodia prve stopnje, e ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne takne bistvene kritve dolob postopka, na katere je treba paziti po uradni dolnosti (159. len). Vije sodie ugodi pritobi in s sklepom razveljavi sodbo o prekrku sodia prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolnosti ter zadevo vrne v novo odloitev, e ugotovi, da je podana bistvena kritev dolob postopka o prekrku, razen v primerih iz petega in sedmega odstavka tega lena ali e spozna, da bi moralo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sodie prve stopnje postopek dopolniti ali izvesti nov postopek ter znova odloiti o isti zadevi. e je podana bistvena kritev dolob postopka o prekrku iz 6. in 8. toke prvega odstavka 155. lena tega zakona, se sodba o prekrku sodia prve stopnje ne sme razveljaviti, e bi bila razveljavitev iz tega razloga samo v kodo obdolenca. Vije sodie s sklepom razveljavi sodbo o prekrku sodia prve stopnje tudi, e sodba o prekrku sodia prve stopnje ni bila izpodbijana zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, e nastane pri odloanju o pritobi precejen dvom o resninosti odloilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi o prekrku, zaradi esar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno v obdolenevo kodo. Vije sodie ugodi pritobi in s sodbo spremeni sodbo o prekrku sodia prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolnosti, e ugotovi, da so bila odloilna dejstva v sodbi o prekrku sodia prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisov izdati drugano odlobo, glede na stanje stvari pa tudi v primeru kritve iz 2., 5., 7. in 8. toke prvega odstavka 155. lena tega zakona. Vije sodie s sodbo spremeni sodbo o prekrku sodia prve

stopnje tudi, e spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrke oziroma odvzemu premoenjske koristi drugae presojati upotevane okoliine. Vije sodie lahko spremeni sodbo sodia prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodie prve stopnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo. V primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodia prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugana presoja e ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov, vije sodie sodbe sodia prve stopnje ne razveljavi, ampak ravna po sedmem odstavku tega lena. e vije sodie pri reevanju pritobe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odlobo v korist obdolenca, v korist tudi kaknemu drugemu obdolencu, ki se ni pritoil ali se ni pritoil v tej smeri, ravna po uradni dolnosti, kakor da bi se bil pritoil tudi ta. e je pritoba vloena samo v korist obdolenca, se sodba o prekrku ne sme spremeniti v njegovo kodo. Delna razveljavitev sodbe Vije sodie sme razveljaviti sodbo sodia prve stopnje samo deloma, e se dajo posamezni deli sodbe izloiti brez kode za pravilno odloitev. Razirjen obseg pritobe Pritoba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kritve materialnopravnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek, podana v korist obdolenca, obsega tudi pritobo zaradi odloitve o sankcijah in o odvzemu premoenjske koristi. Oprava procesnih dejanj po opozorilu vijega sodia Sodie prve stopnje mora opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vpraanja, na katera je opozorilo vije sodie v svoji odlobi. Pri izreku nove odlobe je sodie prve stopnje vezano na prepoved, ki je predpisana v enajstem odstavku 163. lena tega zakona.

Odloba vijega sodia Za odlobo vijega sodia o pritobi se smiselno uporabljajo dolobe 135., 136. in 138. lena ter drugi odstavek 140. lena tega zakona. V obrazloitvi odlobe oceni vije sodie navedbe pritobe in navede kritve materialnopravnih dolob tega zakona ali predpisa, ki doloa prekrek, ki jih je upotevalo po uradni dolnosti. e vije sodie razveljavi sodbo o prekrku sodia prve stopnje zaradi bistvenih kritev dolob postopka o prekrkih, je treba v obrazloitvi navesti, katere dolobe so bile krene in v em je kritev.

e se sodba o prekrku sodia prve stopnje razveljavi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je treba navesti, v em so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja. Reevanje drugih pritob V skladu z dolobami tega poglavja zakona je treba reevati tudi pritobe zoper druge odlobe, izdane po tem zakonu v rednem sodnem postopku. IZREDNO PRAVNO SREDSTVO Zahteva za varstvo zakonitosti Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloi zoper vsako odlobo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomono odlobo, e je prekren ta zakon ali predpis, ki doloa prekrek. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloi dravni toilec po uradni dolnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritobe zoper sodbo o

prekrku sodia prve stopnje. Odloanje o zahtevi za varstvo zakonitosti O zahtevi za varstvo zakonitosti odloa Vrhovno sodie Republike Slovenije v senatu treh sodnikov na nejavni seji; smiselna uporaba dolob zakona o kazenskem postopku za postopek za varstvo zakonitosti; Glede postopka za varstvo zakonitosti se smiselno uporabljajo dolobe zakona o kazenskem postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.

POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM


Dolobe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile prekrek kot mladoletniki, pa ob zaetku postopka o prekrku e niso stare 19 let. Druge dolobe tega zakona se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z dolobami tega poglavja. Organi v postopku proti mladoletnikom Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, ter drugi organi in zavodi, od katerih se zahtevajo poroila in predlogi, so dolni hitro ukrepati, da bi se postopek imprej dokonal. Krajevna pristojnost Za postopek o prekrku proti mladoletniku je krajevno pristojen sodnik sodia oziroma oddelka sodia, na obmoju katerega mladoletnik stalno ali zaasno prebiva. Enoten postopek

e je kdo storil en prekrek kot mladoleten, drugega pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek po dolobah, ki veljajo za polnoletne. Izloitev postopka proti mladoletniku e je mladoletnik sodeloval pri prekrku skupaj s polnoletnimi storilci, se postopek proti njemu izloi. Postopek proti mladoletniku se sme zdruiti s postopkom zoper polnoletne storilce in opraviti po splonih dolobah tega zakona samo, e je zdruitev postopka nujna za vsestransko razjasnitev stvari. e se opravi enoten postopek proti mladoletniku in polnoletnim storilcem, se glede mladoletnika vselej uporabijo dolobe tega poglavja. Obvestitev o zaetku postopka proti mladoletniku O zaetku postopka o prekrku proti mladoletniku obvesti sodie stare, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika mladoletnika ter pooblaen organ socialnega varstva, razen v primeru, ko je globa za prekrek predpisana v doloenem znesku. V postopku proti mladoletnikom ima organ socialnega varstva poleg pravic, ki so mu izrecno dane v tem poglavju, tudi pravico seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odlobo. Vabilo mladoletnika (1) Mladoletnika vabi sodie po starih oziroma zakonitem zastopniku, razen e to ni mogoe, ker je treba hitro ravnati, ali zaradi drugih . (2) Mladoletniku se ne smejo vroiti pisanja na ta nain, da bi se pritrdila na oglasno desko sodia. (3) Ustno naznanjene odlobe se morajo mladoletniku vselej vroiti v overjenem prepisu. Izkljuitev javnosti 179. len

Kadar se odloa v postopku o prekrku proti mladoletniku na ustni obravnavi, se javnost vselej izkljui. Sodnik sodia, ki vodi postopek o prekrku proti mladoletniku, sme dovoliti, da so na ustni obravnavi navzoe osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnika ter znanstveni delavci. Sodie, ki vodi postopek o prekrku proti mladoletniku, sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov odstrani z ustne obravnave. Obvezno zaslianje V postopku proti mladoletniku se sodba oziroma sklep o prekrku ne moreta izdati brez njegovega zaslianja. Pri procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik navzo, zlasti pa pri njegovem zaslianju, mora sodie, ki vodi postopek, ravnati obzirno in upotevati mladoletnikovo duevno razvitost, obutljivost in osebne lastnosti, da ne bi postopek kodljivo vplival na njegov razvoj. Dolnost prievanja Nihe ne more biti oproen dolnosti prievanja o okoliinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duevne razvitosti, ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih ivi. Ugotavljanje okoliin V postopku o prekrku proti mladoletniku je treba poleg dejstev, ki se nanaajo na prekrek, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliine, ki so potrebne za presojo njegove duevne razvitosti, preuiti okolje in razmere, v katerih mladoletnik ivi ter druge okoliine, ki zadevajo njegovo osebnost. Da se ugotovijo te okoliine, je treba zasliati mladoletnikove stare, njegove skrbnike in druge, ki lahko dajo o njih potrebne podatke. O teh okoliinah se zahteva po potrebi poroilo pooblaenega organa socialnega varstva. Pravice v postopku

V postopku o prekrku proti mladoletniku imajo pooblaeni organ socialnega varstva in stari, posvojitelj, rejnik in skrbnik mladoletnika poleg pravic, ki so jim izrecno dane v tem poglavju, tudi pravico, seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odloitev. Ustavitev postopka e se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi prekrka e ni bil star 14 let, se postopek ustavi in o tem obvesti pooblaen organ socialnega varstva. Odloitev, da se postopek ne zane Sodnik lahko odloi, da ne bo zael postopka proti mladoletniku, eprav so dokazi, da je mladoletnik storil prekrek, e glede na naravo prekrka in okoliine, v katerih je bil prekrek storjen, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn. Sodnik, ki vodi postopek o prekrku proti mladoletniku, lahko s sklepom ustavi postopek, e med postopkom spozna, da mladoletniku ne bi bilo smotrno izrei sankcije. V ta namen lahko zahteva poroila od mladoletnikovih starev oziroma skrbnika ter od drugih oseb in ustanov. V primeru iz prvega odstavka tega lena se obdolilni predlog s sklepom zavrne. Sklep o zavrnitvi predloga in sklep o ustavitvi postopka iz prejnjega odstavka se dostavi tudi pooblaenemu organu socialnega varstva in mladoletnikovim starem oziroma skrbniku, da storijo potrebne ukrepe v skladu z njihovimi pravicami in dolnostmi. Mladoletniku se odlobe vroajo po starih. Vsebina odlobe Vzgojni ukrep izree sodie mladoletniku s sklepom o prekrku, v katerem navede samo, katero sankcijo mu izree, ne izree pa, da je mladoletnik odgovoren za prekrek, glede katerega je bil uveden postopek. V obrazloitvi sklepa opie dejanje in navede okoliine, ki opraviujejo

izreeno sankcijo. Sodba, s katero se izree mladoletniku globa, mora biti izdana v obliki in s sestavnimi deli, ki so doloeni za sodbo v rednem sodnem postopku. Ni plaila strokov postopka Mladoletnik in oseba iz 172. lena tega zakona ne plaa strokov postopka o prekrku in se mu ne more v postopku o prekrku naloiti izpolnitev premoenjskopravnega zahtevka, razen e mu je bila izreena globa. e ima mladoletnik lastne dohodke ali premoenje, se mu lahko naloi plailo strokov postopka o prekrku in izpolnitev premoenjsko pravnega zahtevka, tudi e se mu izree le vzgojni ukrep. Pritoba v mladoletnikovo korist Zoper sklep oziroma sodbo, s katero je mladoletniku izreen vzgojni ukrep ali globa, se lahko osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo o prekrku, pritoijo v mladoletnikovo korist tudi proti njegovi volji. Objava poteka postopka Brez dovoljenja sodnika, ki vodi postopek o prekrku, se ne sme objaviti poteka postopka o prekrku proti mladoletniku in tudi ne odloba, ki je bila v njem izdana. Objaviti se sme samo tisti del postopka oziroma samo tisti del odlobe, ki ga je sodnik, ki vodi postopek o prekrku, dovolil objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovega imena in ne drugih podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre. POSTOPEK ZA ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI Premoenjska korist, ki je bila doseena s prekrkom, se ugotavlja v postopku o prekrku po uradni dolnosti. Prekrkovni organ oziroma sodie, ki vodi postopek o prekrku, mora

med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliine, ki so pomembne za ugotovitev premoenjske koristi. e uveljavlja okodovanec premoenjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrkom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti, se ugotavlja premoenjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoenjskopravnim zahtevkom. Odmera premoenjske koristi Prekrkovni organ oziroma sodie, ki vodi postopek o prekrku, lahko izjemoma odmeri znesek premoenjske koristi po prostem preudarku, e bi bilo njeno ugotavljanje povezano z nesorazmernimi teavami ali e bi se zaradi tega postopek preve zavlekel. e naj se odvzame premoenjska korist pravni osebi, se v odlobi oziroma sodbi ali sklepu o prekrku izree samo odvzem premoenjske koristi. Znesek, ki se odvzame, se doloi v posebnem postopku pred sodiem z uporabo dolob o odvzemu premoenjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek. Izrek odvzema premoenjske koristi Odvzem premoenjske koristi se izree z odlobo o prekrku, s sodbo o prekrku oziroma s sklepom o prekrku, s katerim je bil izreen vzgojni ukrep. V sodbi, odlobi oziroma sklepu o prekrku mora biti v izreku o odvzemu premoenjske koristi navedeno, kateri vrednostni predmet oziroma koliken denarni znesek se odvzame. V primeru, ko je s prekrkom pridobljena premoenjska korist javno znana (npr. parkirnina na javnih parkiriih), in ne presega 10.000 tolarjev, je odmera zneska premoenjske koristi obvezni sestavni del izreka odlobe oziroma sodbe ali sklepa o prekrku, ne glede na vrsto postopka. O odvzemu premoenjske koristi se lahko odloi tudi loeno od izreka sankcije za prekrek, e bi se zaradi ugotavljanja premoenjske koristi preve zavlekel postopek o prekrku.

POVRNITEV KODE, REHABILITACIJA IN DRUGE PRAVICE OSEB, KI SO JIM BILE NEOPRAVIENO IZREENE SANKCIJE ALI JIM JE BILA NEUTEMELJENO VZETA PROSTOST

Komur je bila v postopku o prekrku izreena sankcija, ima pravico do povrnitve kode, ki jo je utrpel zaradi neopravienega izreka sankcije, e je bila pravnomona odloba oziroma sodba ali sklep o prekrku spremenjena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomono ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekrek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izkljuujejo storilevo odgovornost za prekrek. Pravico do povrnitve kode, ki obsega tudi neupravieno plaano globo in stroke postopka, ima tudi tisti, ki jih je plaal ali zoper katerega je bila odloba izvrena pred pravnomonostjo. Pravice do povrnitve kode iz prejnjega odstavka nima tisti, ki je s svojim krivim priznanjem ali kako drugae povzroil izrek sankcije, razen e je bil v to prisiljen. Pri izreku sankcije za prekrek v steku se pravica do povrnitve kode lahko nanaa na posamezne prekrke, glede katerih so izpolnjeni pogoji za priznanje odkodnine. Pravica do povrnitve kode zastara v treh letih od dneva, ko je postala sodba o ustavitvi postopka pravnomona. Toba za povrnitev kode se vloi zoper Republiko Slovenijo. Pred vloitvijo tobe za povrnitev kode mora okodovanec vloiti zahtevo na dravno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju kode ter o vrsti in viini odkodnine. e dravno pravobranilstvo in okodovanec ne doseeta sporazuma v treh mesecih od vloitve zahteve, lahko okodovanec pri pristojnem sodiu vloi tobo za povrnitev kode. e je bil doseen sporazum le glede dela zahtevka, sme vloiti tobo glede ostanka. Dokler pred dravnim pravobranilstvom traja postopek iz prejnjega odstavka, ne tee zastaranje pravice do povrnitve kode iz etrtega odstavka tega lena.

Dedovanje pravice do povrnitve kode Dedii podedujejo samo okodovanevo pravico do povrnitve premoenjske kode, e pa je okodovanec e vloil zahtevek, lahko dedii nadaljujejo postopek le v mejah njegovega prejnjega okodninskega zahtevka. Okodovanevi dedii po njegovi smrti nadaljujejo postopek za povrnitev kode oziroma zano postopek, e je okodovanec umrl, preden je iztekel zastaralni rok, pa se zahtevku ni odpovedal.

Pravico do povrnitve kode ima tudi: kdor je bil pridran, ni pa bil zoper njega zaet postopek o prekrku ali je bil ta postopek pravnomono ustavljen; komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela sodia kakorkoli neutemeljeno vzeta prostost. Do povrnitve kode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim dejanjem povzroil, da mu je bila vzeta prostost. V postopku za povrnitev kode v primerih iz prvega odstavka tega lena se primerno uporabljajo dolobe tega poglavja. Objava v sredstvih javnega obveanja e je bil primer, na katerega se nanaa neopravien izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodie, ki je odloalo o prekrku, na njeno zahtevo v asniku ali drugem sredstvu javnega obveanja sporoilo o odlobi, iz katere izhaja neopravienost prejnje odlobe oziroma ukrepa. e primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveanja, polje na zahtevo te osebe tako sporoilo njenemu delodajalcu. Po smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, stari, bratje in sestre ter oseba, s katero je ivela v zunajzakonski skupnosti. Zahteva iz prejnjega odstavka je dovoljena tudi, e ni bila zahtevana povrnitev kode.

Zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega lena je treba podati v estih mesecih po pravnomonosti odlobe o ustavitvi postopka pri sodiu, ki je vodilo postopek o prekrku na prvi stopnji. Pri odloanju o zahtevi se primerno uporabljajo dolobe drugega in tretjega odstavka 193. lena tega zakona. Priznanje delovne oziroma zavarovalne dobe Osebi, ki ji je zaradi izvritve neopravieno izreene sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekrku prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti as, ki ga je zaradi neopravienega izreka sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila. Pri vsakem odloanju o pravici na katero vpliva dolina delovne oziroma zavarovalne dobe, upoteva pristojni organ dobo, priznano po prejnjem odstavku. e pristojni organ ne upoteva dobe, priznane po prvem odstavku tega lena, lahko okodovanec zahteva, da pristojno sodie ugotovi, da mu je ta as po zakonu priznan. Toba se vloi zoper organ, ki ne priznava priznane dobe in zoper Republiko Slovenijo. Organu, pri katerem se uveljavlja pravica iz drugega odstavka tega lena, se izplaa iz sredstev prorauna Republike Slovenije prispevek za as, za katerega je bila po prvem odstavku tega lena doba priznana. Zavarovalna doba, priznana po prvem odstavku tega lena, se v celoti vteva v pokojninsko dobo. Primerna uporaba dolob Dolobe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za zahtevek za povrnitev neupravieno izreene ali neupravieno izterjane globe, odvzema premoenjske koristi, odvzema predmetov in izkupika od prodanih predmetov. IZVRITEV IN EVIDENCE ODLOB

Pravnomonost odlob Odloba organa za odloanje o prekrku (odloba, sodba oziroma sklep) postane pravnomona, ko je ni mono ve izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritobo, ali e zoper njo ni pravnega sredstva. Izvritev odlobe Odloba, izdana v postopku o prekrku, se izvri, ko postane pravnomona in ko za izvritev ni zakonskih ovir, e ta zakon ne doloa drugae. Odloba, s katero je izreena globa ali s katero je odloeno o strokih postopka ali prisojena odkodnina, se izvri, ko pretee rok, ki je v njej doloen za plailo globe, strokov postopka oziroma odkodnine. e je storilec vloil zahtevo za sodno varstvo oziroma pritobo, pa zahteva oziroma pritoba zadri izvritev ali e izvritev zadri sodie, se teje ta rok od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odloba, s katero je bila izpodbijana odloba potrjena ali spremenjena. Na podlagi izvrljive odlobe o prekrku organ, pristojen za izterjavo, po uradni dolnosti pridobi osebne podatke, potrebne za izterjavo. Zavarovanje izvritve e storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivalia ali e bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za huji prekrek, lahko organ za postopek o prekrku, ki je na prvi stopnji izdal odlobo oziroma sodbo ali sklep o prekrku, obenem odloi, naj se odloba izvri takoj, ne glede na pritobo, e spozna, da bi storilec lahko onemogoil njeno izvritev. (2) e sodie izree izgon tujca iz drave kot stransko sankcijo, se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega lena doloi kraj, kjer mora prebivati do pravnomonosti odlobe, vendar najdlje za as 30 dni. (3) V primerih iz prejnjega odstavka polje sodie prve stopnje pritobo vijemu sodiu najkasneje v tiriindvajsetih urah po poteku vseh pritobenih rokov iz prvega odstavka 151. lena tega zakona; to sodie

mora izdati odlobo v 48 urah po tem, ko je dobilo spis. (4) e sodie izree globo, lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega lena, e obdolenec globe takoj ne plaa, doloi, da se takoj izterja, v primeru neizterljivosti pa odloi v skladu z dolobami tega zakona o uklonilnem zaporu. (5) Prekrkovni organ oziroma sodie lahko obdolencu, e se je bati, da se bo ta med postopkom skril ali odel neznano kam ali v tujino, zaasno vzame potno listino. Pritoba zoper sklep o odvzemu potne listine ne zadri njegove izvritve. (6) Ukrep iz prejnjega odstavka tega lena izvri policija. Izvrevanje 202. len (1) Globo, sankcijo odvzema predmetov s plailom denarnega zneska oziroma odvzem premoenjske koristi z odvzemom denarnega zneska in plailo strokov postopka, izreenih z odlobo o prekrku prekrkovnega organa, izvri pristojni davni organ po dolobah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. (2) Za izvrevanje drugih stranskih sankcij, izreenih z odlobo o prekrku prekrkovnega organa, in nalog v splono korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, se uporabljajo dolobe zakona o izvrevanju kazenskih sankcij, e zakon ne doloa drugae. (3) Sankcije, odvzem premoenjske koristi in stroke postopka, izreene s sodbo oziroma sklepom o prekrku, ter uklonilni zapor izvri sodie po dolobah zakona o izvrevanju kazenskih sankcij o izvrevanju denarne kazni oziroma kazni zapora, e z zakonom ni drugae doloeno. Evidence prekrkovnih organov 203. len (1) Prekrkovni organi morajo voditi evidenco o izdanih odlobah o prekrkih. (2) Evidenca iz prvega odstavka mora vsebovati zlasti: podatke o storilcu prekrka (osebno ime in EMO ter naslov stalnega oziroma zaasnega prebivalia za fizino osebo oziroma firmo in sede ter enotno matino tevilko za pravno osebo, e je storilec tujec, pa

namesto EMO njegove rojstne podatke); pravno opredelitev prekrka; tevilko in datum izdane odlobe o prekrku ter izreeno sankcijo. (3) Nain vodenja evidence iz tega lena predpie minister, pristojen za pravosodje. Evidence pravnomonih odlob sodi 204. len (1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco pravnomonih sodb oziroma sklepov o prekrkih, ki obsega podatke iz drugega odstavka prejnjega lena. (2) Nain vodenja evidence iz prejnjega odstavka predpie minister, pristojen za pravosodje. Izbris 205. len Pravnomone sodbe oziroma sklepi o prekrkih ter opozorila in odlobe o prekrkih se iz evidenc iz 203. in 204. lena izbriejo po poteku treh let od dneva pravnomonosti odlob oziroma od dneva izreka opozorila. Zbirke podatkov, ki jih vodijo sodia 206. len (1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za uinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistino poroanje vodijo sodia naslednje zbirke podatkov (doloene vpisnike in pomone knjige): vpisnik za zadeve o prekrkih na prvi stopnji; vpisnik za zadeve o prekrkih na drugi stopnji; sploni vpisnik; vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve; vpisnik za vodenje skupne evidence o tevilu izreenih kazenskih tok za posamezne storilce prekrkov, ki se vodi na vijem sodiu; vpisnik za prenehanja veljavnosti voznikih dovoljenj na podlagi doseenega ali preseenega z zakonom doloenega tevila kazenskih tok na prvi stopnji;

vpisnik za prenehanja veljavnosti voznikih dovoljenj na podlagi doseenega ali preseenega z zakonom doloenega tevila kazenskih tok na drugi stopnji; seznam odvzetih predmetov; evidenco zapadle, neplaane globe, povprenine, strokov postopka, odvzete premoenjske koristi in kazni za kritev postopka ter uklonilnih zaporov. (2) Zbirke podatkov iz prejnjega odstavka lahko vsebujejo naslednje osebne podatke: obdolenca oziroma kaznovanega: osebno ime, za poroene enske tudi dekliki priimek, datum, kraj in obina rojstva, EMO, naslov stalnega prebivalia (stalnega, zaasnega), dravljanstvo, poklic, zaposlitev, ime in sede pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, podatki o voznikem dovoljenju (tevilka voznikega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje voznikega dovoljenja po opravljenem voznikem izpitu, kategorije motornih vozil, za katere je bilo vozniko dovoljenje izdano); predlagatelja, drugih udeleencev v postopku, poiljateljev vlog oziroma prevzemnikov: osebno ime, naslov prebivalia (stalnega, zaasnega), ime in sede pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika. (3) Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi druge podatke, ki niso osebni, in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega lena. (4) Osebni in drugi podatki, ki se vpisujejo v zbirke podatkov, se pridobivajo iz podatkov v spisu, lahko pa tudi iz e obstojeih zbirk podatkov. (5) Podatke iz evidenc lahko obdelujejo v asu pet let po pravnomonosti odlobe prekrkovni organi, sodia, dravna toilstva, policija, drugi dravni organi v okviru svojih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleenci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravieni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, e so za uporabo podatkov pooblaeni z zakonom. (6) Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrkih v obliki vpisnikov, se hrani trajno. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrkih v obliki doloenih

pomonih knjig (seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplaane globe, povprenine, strokov postopka, odvzete premoenjske koristi in kazni za kritev postopka), se hrani pet let. Za hrambo in izloanje dokumentarnega gradiva se do izdaje novega predpisa uporabljajo dolobe pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrkih (Uradni list SRS, t. 18/86, 22/86 popr. in 16/88 ter Uradni list RS, t. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001). (7) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpie obliko in vsebino posameznih zbirk podatkov (doloenih vpisnikov in pomonih knjig iz prvega odstavka tega lena) pri organih za postopek o prekrkih. Vodenje skupne evidence kazenskih tok 207. len (1) Pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, se vodi skupna evidenca o tevilu izreenih kazenskih tok za posamezne storilce prekrkov in pravnomonih odlobah o prenehanju veljavnosti voznikega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Evidenca se vodi z namenom evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrkov, ki so jim bile za prekrke v cestnem prometu izreene kazenske toke in tevila izreenih kazenskih tok, evidentiranja podatkov o tem, katerim voznikom je bilo izreeno prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja na podlagi doseenega ali preseenega z zakonom doloenega tevila kazenskih tok v cestnem prometu. (2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljalec evidence. (3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti pristojno sodie o tem, da je storilec prekrka dosegel tevilo kazenskih tok, zaradi katerega se izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja. (4) Kazenske toke v cestnem prometu se izbriejo iz evidence po preteku treh let od pravnomonosti odlobe, s katero so bile izreene, e v tem asu storilec ne dosee tevila kazenskih tok, zaradi katerega se izree prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja, oziroma e v roku iz tretjega odstavka 22. lena tega zakona ni bila izdana odloba. e je bilo storilcu prekrka izreeno prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja, se ob pravnomonosti odlobe o prenehanju veljavnosti voznikega dovoljenja izbriejo vse do tedaj zbrane kazenske toke. (5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbrie kazenske toke iz

evidence po uradni dolnosti takoj, ko izve za dejstvo, ki je podlaga za izbris vseh ali le doloenega tevila kazenskih tok. Po izbrisu kazenskih tok se izpisi iz evidence in odlobe, ki so podlaga za vpis v evidenco, vloijo v zbirko dokumentarnega gradiva. Izpisi in odlobe se hranijo pet let. (6) Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne pronje posameznika, na katerega se podatki nanaajo, e jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Za izpisek iz evidence se plaa taksa v znesku, ki se plaa za izdajo izpiskov iz kazenske evidence. (7) Podrobneja navodila o vodenju evidence iz prvega odstavka tega lena izda minister, pristojen za pravosodje. ETRTI DEL estnajsto poglavje PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODI ZA PREKRKE Splona doloba 208. len (1)a.

Prevzem zadev Okrajna sodia po zaetku dela v zadevah prekrkov prevzamejo vse nereene zadeve dosedanjih sodnikov za prekrke z obmoja svoje krajevne pristojnosti. Vija sodia po zaetku dela v zadevah prekrkov prevzamejo vse nereene zadeve Senata za prekrke Republike Slovenije. Zadeve iz tega lena se v sodni statistiki izkaejo loeno od ostalih zadev iz pristojnosti okrajnih in vijih sodi. Prevzem zadev iz tega lena se opravi po navodilu ministra, pristojnega za pravosodje. Mandat in poloaj sodnikov

Sodniki za prekrke, ki ob zaetku dela sodi v zadevah prekrkov opravljajo trajno sodniko funkcijo v dravnem organu z imenom sodnik za prekrke in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja sodniko slubo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot okrajni sodniki na okrajnih sodiih za obmoje tistega sodnega okraja, v katerem ima ta organ sede. Sodniki za prekrke, ki ob zaetku dela sodi v zadevah prekrkov opravljajo trajno sodniko funkcijo v Senatu za prekrke Republike Slovenije in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja sodniko slubo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot viji sodniki na vijih sodiih. Na delo na posamezna vija sodia jih razporedi sodni svet, pri emer ustrezno upoteva zlasti tevilo sistemiziranih in zasedenih mest vijih sodi, potrebo po zagotovitvi enakomerne delovne obremenitve sodnikov vijih sodi, oddaljenost kraja stalnega prebivalia posameznega sodnika od sedea sodia in njegovo eljo za delo na doloenem sodiu. Sodniki za prekrke, ki nadaljujejo z delom na sodiih, ohranijo uvrstitev v plailne razrede po sklepih sveta sodnikov za prekrke. Predstojnikom in namestnikom sodnikov za prekrke in Senata za prekrke Republike Slovenije preneha funkcija z zaetkom dela sodi v zadevah prekrkov. Sodni svet v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi sistemizacijo sodnikih mest na posameznih sodiih, ob zaetku dela sodi v zadevah prekrkov pa sodnike iz prvega in drugega odstavka tega lena razporedi na sodia in jih uvrsti v ustrezne nazive in poloaje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sodia in sodniko slubo. Pri tem upoteva as opravljanja funkcije sodnika pri dravnem organu z imenom sodnik za prekrke kot as opravljanja sodnike slube okrajnega sodnika, as opravljanja funkcije sodnika Senata za prekrke Republike Slovenije pa kot as opravljanja sodnike slube vijega sodnika. Sodnikom za prekrke, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo po zakonu o sodniki slubi, preneha sodnika funkcija in se razporedijo na delo, ki ustreza njihovi strokovnosti, izkunjam in delovni sposobnosti. Prevzem delavcev

Strokovne, administrativno tehnine in druge delavce, zaposlene v dravnih organih z imenom sodnik za prekrke in na Senatu za prekrke Republike Slovenije, prevzamejo v delovno razmerje sodia kot strokovne sodelavce, sodne referente, upravno tehnino in drugo sodno osebje. Delavce, ki vodijo skupno evidenco pravnomono izreenih stranskih kazni, prevzame ministrstvo, pristojno za pravosodje. Prevzem in razporeditev delavcev iz prejnjega odstavka se opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravosodje. Uporaba dolob pravilnika o notranjem poslovanju Do sprememb in dopolnitev sodnega reda se za poslovanje sodi v zadevah prekrkov uporabljajo dolobe pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrkih (Uradni list SRS, t. 18/86, 22/86 popr. in 16/88 ter Uradni list RS, t. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001). Prevzem sredstev in arhivov 220. len (1) Poslovne prostore, opremo, finanna in druga sredstva, ki so ob zaetku dela sodi v zadevah prekrkov v uporabi dravnih organov z imenom sodnik za prekrke oziroma Senat za prekrke Republike Slovenije, prevzamejo v uporabo okrajna sodia oziroma vija sodia. (2) Arhive sodnikov za prekrke prevzamejo okrajna sodia, arhive Senata za prekrke Republike Slovenije pa vija sodia. (3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, od Senata za prekrke Republike Slovenije prevzame skupno evidenco pravnomono izreenih stranskih kazni. (4) Arhive Sveta sodnikov za prekrke prevzame Sodni svet, razen zadev iz pristojnosti personalnih svetov, ki jih prevzamejo pristojni personalni sveti sodi splone pristojnosti. (5) Prevzem se opravi po navodilu ministra, pristojnega za pravosodje. Izdaja predpisov 221. len (1) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 49. lena tega zakona v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Ministri v skladu s svojimi pristojnostmi po predpisih, ki urejajo delovna podroja ministrstev, v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske akte, s katerimi za posamezna podroja doloijo pooblaene uradne osebe prekrkovnih organov, e niso e doloene z zakonom ali podzakonskim aktom po drugem odstavku 49. lena tega zakona. (3) Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske akte iz tretjega odstavka 203. lena, drugega odstavka 204. lena, etrtega odstavka 216. lena, drugega odstavka 218. lena in petega odstavka 220. lena tega zakona v estih mesecih po uveljavitvi tega zakona. (4) Sodia v treh mesecih po zaetku dela v zadevah prekrkov v sodelovanju s pristojnimi dravnimi organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravnih lokalnih skupnosti oblikujejo seznam nalog iz estega odstavka 19. lena tega zakona. Dokonanje postopkov o prekrkih 222. len Postopki o prekrkih, ki do dneva uveljavitve tega zakona e niso bili pravnomono konani, se dokonajo po dosedanjih predpisih, e ta zakon ne doloa drugae. Uskladitev dolob, s katerimi so doloeni prekrki 223. len (1) Predpise, s katerimi so doloeni prekrki, pa niso v skladu s tem zakonom, je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom. (2) Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega lena se uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe, varstveni ukrepi pa kot stranske sankcije iste vrste, stranska kazen prenehanje veljavnosti voznikega dovoljenja velja kot stranska sankcija kazenskih tok v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti voznikega dovoljenja, ki jo je mogoe izrei do tevila 18, oziroma voznikom zaetnikom do tevila 7. (3) Do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, oroje in prekrke zoper javni red in mir, z dolobami tega zakona, se glede izrekanja kazni zapora

uporabljajo dolobe zakona iz drugega odstavka 215. lena tega zakona. (4) Od dneva uveljavitve tega zakona se, razen za prekrke iz prejnjega odstavka, ne more izrei kazen zapora. e odloba o prekrku, s katero je bila izreena kazen zapora, ki se po tem zakonu ne more izrei, do dneva uveljavitve tega zakona e ni postala pravnomona, oziroma se izreena kazen e ni izvrila, se izvri s spremembo v globo s smiselno uporabo dolob zakona iz drugega odstavka 215. lena tega zakona o nainu spremembe denarne kazni v zapor. (5) Do uskladitve predpisov o deviznih in carinskih prekrkih z dolobami tega zakona so za te prekrke, ne glede na dolobo drugega odstavka 52. lena tega zakona, pristojni prekrkovni organi v hitrem postopku, razen e gre za postopek proti mladoletnikom. Glede viine izreene globe ne velja omejitev iz etrtega odstavka 52. lena tega zakona. Prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov 224. len (1) Z dnem, ko zane veljati ta zakon, prenehajo veljati: zakon o prekrkih (Uradni list SRS, t. 25/83, 36/83 popr., 42/85, 2/86 popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, t. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 odloba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001), zakon o zaasni ureditvi organizacije in pristojnosti obinskih sodnikov za prekrke in obinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, t. 82/94 in 20/97 ZDPra) v delu, ki se nanaa na sodnike za prekrke. (2) Dolobe zakonov iz prejnjega odstavka se uporabljajo do zaetka uporabe tega zakona. Uveljavitev in zaetek uporabe zakona 225. len Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se zane 1. januarja 2005. t. 716-01/89-1/54 Ljubljana, dne 18. decembra 2002. Predsednik Dravnega zbora Republike Slovenije

Borut Pahor l. r.
Na vrh << Nazaj

Prijava Up. ime ali e-naslov: Zapomni si me


Prijava Registriraj se Pozabil sem geslo

Geslo:

monosti plaila
Po povzetju Raun Plailne kartice: Darilni bon

Uradni list
O glasilu Ceniki objav Kako objaviti v uradnem listu? Preklici dokumentov

O zalobi
Nakupovanje v spletni prodajalni Predstavitev zalobe

O podjetju
Uradne ure Kje se nahajamo Kontakti

Oglaevanje Informacije javnega znaaja

Koristne povezave
v Republiki Sloveniji v Evropski uniji Portal javnih naroil Pravno informacijski sistem RS Register lokalnih predpisov Izjava zasebnosti Pravna obvestila Avtor(ji)

Uradni list d.o.o. (c) Vse pravice pridrane.