You are on page 1of 180

TRAVNIKO SADJE

V Mislinjski dolini in na Korokem

TA JABOLKA Po nekih davnih nedeljah diijo, ta jabolka, ko smo doma vsi skupaj prili in smo jih skupaj obirali in skupaj veselo zapeli. Po davnih veerih v prei diijo, ko smo jih mleli in stiskali in sladko pijao v sode toili pozno v no. Po neki bogati jeseni diijo, po nekem bogatem ivljenju Diijo, diijo ta jabolka, da vsa hia po njih dii. Tone Kuntner

TRAVNIKO SADJE
Sorte, pridelava in predelava

2013 Mislinja

TRAVNIKO SADJE (Joe Jeseninik, Stanislav Koprivnikar, Tadej Sekavnik, Konrad Brunek, Jani Ganik, Matej Skrivarnik, Marua Vaukan) IZDAJATELJ: Kmetijska zaloba, d.o.o. Obina Mislinja ZA ZALOBO: Andrej Golob SPREMNA BESEDA: Franc ilak, upan obine Mislinja ODGOVORNA UREDNICA: Marua Vaukan UREDNIKI ODBOR: Franc ilak, Marua Vaukan, Andrej Golob LEKTORICA: Maja Martinc OBLIKOVANJE: Cerdonis, d.o.o. FOTOGRAFIJE: TISK: Tiskarna Greovnik, d.o.o. NAKLADA: 1500 izvodov CENA: 20,00 EUR MISLINJA, 2013
CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 634.1.047 TRAVNIKO sadje : sorte, pridelava in predelava / [Joe Jeseninik ... [et al.] ; spremna beseda Franc ilak ; fotograje Tomo Jeseninik ... et al.]. - Slovenj Gradec : Kmetijska zaloba ; Mislinja : Obina, 2013 ISBN 978-961-6418-19-5 (Kmetijska zaloba) 1. Jeseninik, Joe 267645952

Tomo Jeseninik, Jani Ganik, Botjan Godec, Jerneja Golob, Miha Kanop, Saa Rainer, Marua Vaukan, KGZS Zavod Celje, Sadjarsko drutvo Lesnika

VSEBINA
KNJIGI NA POT (Franc ilak) .......................................................................................5 ZAHVALA ..........................................................................................................................7 POMEN TRAVNIKEGA SADJA (Marua Vaukan).................................................8 TRAVNIKI SADOVNJAKI .............................................................................................8 NASTANEK IN RAZVOJ SORT......................................................................................9 KAKO NASTANEJO NOVE SORTE ...........................................................................10 DOLOANJE SORT......................................................................................................11 TRAVNIKO SADJE (Joe Jeseninik, Stanislav Koprivnikar, Tadej Sekavnik, Konrad Brunek, Jani Ganik, Matej Skrivarnik, Marua Vaukan)..................13 SORTE JABOLK .............................................................................................................13 POLETNA ...................................................................................................................13 JESENSKA JABOLKA ..............................................................................................19 ZIMSKA JABOLKA ...................................................................................................25 MODERNA ODPORNA JABOLKA .......................................................................73 SLOVENSKA JABOLKA...........................................................................................79 SORTE HRUK...............................................................................................................85 JEDILNE HRUKE.....................................................................................................85 HRUKE MOTOVKE (za predelavo).................................................................99 SORTE SLIV ..................................................................................................................105 SORTE EENJ ...........................................................................................................109 OSTALE VRSTE ............................................................................................................113 MURVA .....................................................................................................................114 KUTINA .....................................................................................................................115 NEPLJA...................................................................................................................116 KOR .......................................................................................................................117

SAJENJE SADIK (Matja Malei) .........................................................................119 NEGA TRAVNIKEGA DREVJA (Tatjana Onuk, Andrej Vogrin, Franc Kotar, Jani Ganik) ..........................................................................................................................121 TEHNOLOGIJE PREDELAVE SADJA ......................................................................129 PREDELAVA SADJA V SOK (Jani Ganik, Marua Vaukan) ......................130 PREDELAVA SADJA V MOT (Marua Vaukan)............................................133 IZDELAVA JABOLNEGA KISA (Franc Kotar, Jani Ganik) .......................147 PREDELAVA SADJA V GANJE (Franc Kotar) ...............................................150 TEHNOLOGIJA SUENJA SADJA (Tatjana kof ) .............................................152 POMEN EBEL V SADOVNJAKU (Jani Ganik, Filip Jelen, Rudi Vogel) .........155 TEHNOLOGIJA PRIDELAVE MEDENEGA VINA (Marua Vaukan)..................165 VIRI .................................................................................................................................167

KNJIGI NA POT
Eno izmed bogastev, ki se ga danes vse premalo zavedamo, je veliko tevilo razlinih rastlinskih vrst, med katerimi prednjai sadje. Hrana je nepogreljiva in strateko pomembna dobrina. Pritiski multinacionalk, da poseejo na to podroje direktno ali tako da obvladajo trg s semeni, so resno opozorilo vsem, da v tem globaliziranem svetu ni pomembno le imeti, ampak tudi ohraniti to, kar nam bo omogoilo, da preivimo na sebi svojstven nain, v soitju z naravo in ohranimo vse bolj ranljive naravne resurse za nae potomce. Ne le dejstvo, da Slovenija ni bila nikoli na tako nizki stopnji samooskrbe s hrano kot danes, tudi zdrava pamet nam mora narekovati, da se zavemo, da presoja skozi evro ni dovolj. Drava bi morala skozi ukrepe kmetijske politike podpreti domao pridelavo hrane na naravi prijazen nain bolj kot do sedaj in ustvariti pogoje, da tisti, ki proizvaja hrano ne bo odrinjen na rob. Tukaj ima pomembno vlogo tudi lokalna skupnost, da z izgradnjo potrebne infrastrukture na podeelju pripomore, da bomo ohranili poseljeno podeelje, kmetu pa priznali pomen njegovega obstoja na podeelju, ne le kot proizvajalca hrane, ampak tistega, ki ohranja kulturno krajino in njene potenciale tudi v turistinem smislu. V Obini Mislinja se zavedamo te problematike. Izgradnja tevilnih prometnic in ostalih infrastrukturnih objektov na podeelju ter znatna sredstva, ki jih iz prorauna namenjamo za razvoj kmetijstva priajo o tem. Vendar to ni dovolj. Odnos do narave in do doma pridelane hrane je potrebno privzgojiti mladi generaciji. V letu 2012 je ponovno zaivel olski vrt s sadovnjakom, letos so prizadevni ebelarji postavili ebelnjak, v obini deluje drutvo vrtikarjev, sekcija zeliaric pri drutvu upokojencev in e bi lahko natevali. Hvaleen sem vsem, ki se trudite, da se naa obina uvra v krog tistih obin, ki se zavedajo problematike pridelave zdrave, na naravi prijazen nain pridelane hrane. Praznovanje obinskega praznika smo tudi letos obarvali tematsko. Travniki sadovnjaki so znailen simbol podeelske krajine v razlinih slovenskih pokrajinah, e posebej na Korokem. V preteklosti so predstavljali pomembno panogo kmetijstva, a so jih v zadnji tretjini dvajsetega stoletja prieli izpodrivati intenzivni nasadi sadja, preteno v ravninskih predelih Slovenije. Travniki sadovnjaki so obmoja, ki jih je v preteklosti izoblikoval lovek, vendar z njihovo ekstenzivno rabo ni poruil dragocenega naravnega ravnovesja, obenem pa je pridelek sadja zanj predstavljal pomembno ekonomsko kategorijo. Pomembno je, da ne pozabimo stoletnih izkuenj in ne podleemo skunjavi, da je samo novo bolje. Travniki sadovnjaki so neizrpen vir genske raznolikosti, ki se ohranja s starimi sortami sadja in je dragocen zaklad za prihodnost. Da je ohranjanje teh habitatov izredno pomembno, dokazuje nacionalni projekt Oivljanje travnikih sadovnjakov,

ki se v Sloveniji izvaja e od leta 1998. Rezultat projekta so tevilni obnovljeni obstojei nasadi visokodebelnega sadnega drevja in sajenje novih. V travnikih sadovnjakih pridelano sadje se uvra v kategorijo ekoloko pridelane hrane, ki postaja z vsakim dnem zanimiveje trno blago in nova prilonost za okoljsko ozaveene pridelovalce. elim si in verjamem, da se tega zavedamo v Mislinji in na Korokem. Pregovor pravi: Dokler drevo cveti, rodi. Iskreno si elim, da bi bila ta knjiica kamenek v mozaiku prizadevanj, da bo v Mislinjski dolini obilno cvetelo in rodilo, namenjena pa je predvsem vam, drage obanke in obani, da nas opomni in spodbudi, da ohranimo naravno bogastvo in kulturno dediino travnikih sadovnjakov. Posebno zahvalo dolgujem Marui Vaukan in predsedniku Sadjarskega drutva Mislinjske doline - Lesnika Joetu Jeseniniku, ki sta neumorno delala in spodbujala vse, ki smo sodelovali pri nastanku knjiice. Iskrena hvala zalobi Cerdonis in odgovornemu uredniku Andreju Golobu. Spotovani, naj sklenem svoje razmiljanje s pregovorom: Ne klesti drevja, pod katerim poiva! Verjamem, da tega v Mislinji ne bomo storili! Franc ilak upan Obine Mislinja

TA JABOLKA
Po nekih davnih nedeljah diijo, ta jabolka, ko smo doma vsi skupaj prili in smo jih skupaj obirali in skupaj veselo zapeli. Po davnih veerih v prei diijo, ko smo jih mleli in stiskali in sladko pijao v sode toili pozno v no. Po neki bogati jeseni diijo, po nekem bogatem ivljenju Diijo, diijo ta jabolka, da vsa hia po njih dii. Tone Kuntner

ZAHVALA
Za pobudo, da v prironiku opiemo sorte travnikih sadovnjakov kot nao dediino in za razumevanje naravnih danosti ter ohranjanja naravne pestrosti se zahvaljujemo upanu Obine Mislinja Francu ilaku in Obini Mislinja. Prav tako se zahvaljujemo raunalnikemu mojstru Josipu Araiu za pomo pri urejanju gradiva. Posebno zahvalo zasluijo lani Sadjarskega drutva Mislinjske doline - Lesnika in vsi ostali imetniki travnikih in vrtikarskih sadovnjakov v Mislinjski dolini, ki zavestno ohranjajo sadna drevesa in jih celo prepoznavajo po sortah. Zahvala gre KGZS zavodu CE, Izpostavi Slovenj Gradec, Smiljanu trucu za svetovanje pri nabavi sadik, starih sort sadja in obinama Slovenj Gradec in Mislinja za dolgoletno so nanciranje tega projekta. Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom, ki so v naih netipinih sadjarskih krajih videli izziv za strokovno delo in nas s svojim znanjem podprli ter nam vlili moi za nadaljnji trud. Tu se elimo zahvaliti pokojnemu predavatelju Franciju Kotarju, Janiju Ganiku iz KGZS zavoda NM, Tatjani Vnuk in Andreju Vogrinu iz mariborske Fakultete za kmetijstvo, Tadeji Vodovnik Plevnik in njeni ekipi iz KGZS Zavoda MB. Vedno pa nam je s svojim znanjem, praktinimi nasveti, tevilnimi izkunjami ter s plodovi iz zgledno urejenega zbirateljskega sadovnjaka na voljo Konrad Brunek. Do vseh utimo iskreno spotovanje in zahvalo.

POMEN TRAVNIKEGA SADJA


V odnosu do narave je lovek vedno zahtevneji. Hiter tempo razvoja, ki sta ga, do nedavnega, narekovala ponudba in povpraevanje, ni omogoal dobre kontrole in preverjanja posledic. Pri tem kmetijstvo ni izjema. Sonaraven nain kmetovanja je trajnostna alternativa ali pa odgovor na industrijski nain obdelave kmetijskih povrin. Poleg dobrih strani se v intenzivni pridelavi izgublja naravna pestrost. Vedno ve pasem, vedno ve sort, je ogroenih. Zato je z vidika ohranjanja genetskega materiala (virov razlinih lastnosti) pomembno ohraniti tudi avtohtone in stareje sorte sadja iz travnikih sadovnjakov. Poleg ohranjanja naravne dediine je mono iz posebnih redkih in izredno aromatinih sort sadja pridelati kakovostne izdelke in jih ponuditi kot zdravo hrano in zagotavljati lokalno samooskrbo. Visoko kakovostne izdelke, kot so razline vrste ganja, mota, motni ali bistri sokovi, suho sadje v obliki krhljev ali ipsa in podobno, lahko ponudimo v butinih prodajalnah ali na bolje obiskanih trnicah po Sloveniji.

TRAVNIKI SADOVNJAKI
Ekstenzivni oziroma travniki sadovnjak je sadovnjak, ki ima gostoto dreves od 50 do 200 na hektar travinja, e je raba dvonamenska (konja in pridelava sadja) in e so drevesa visokodebelna (Ul. RS, t. 5/07). Medtem ko ima intenzivni sadovnjak gostoto med 3000 do 4000 dreves na ha. (iko, 1975). V travnikem oz. visokodebelnem sadovnjaku je najpogosteje lahtna sorta cepljena na sejanec. To pomeni, da taka drevesa potrebujejo vejo razdaljo, doseejo viino do 10 metrov, rodijo nekoliko kasneje, pogosto rodijo izmenino. Na dobro oskrbovano in dovolj staro drevo pridelamo od 0 do 800 kg plodov. V povpreju je pridelek pod 100 kg. Travniki sadovnjaki povezujejo naselja z obdelano povrino in so skupaj kazalci kulturne krajine. Njihov vpliv je ugoden, saj istijo ozraje, zmanjujejo mo vetra, prepreujejo erozijo in so ivljenjski prostor ukojedim pticam, ebelam, ostalim uelkam. Visokodebelni sadovnjaki dajejo videz domanosti in prepoznavnosti, govore nam o naih prednikih in kulturi kmetovanja ter so vir pestre in zdrave oskrbe s sadjem ter izdelki iz sadja. V teh sadovnjakih so nekatere sorte odporneje na pogosteje bolezni in kodljivce. Sadna drevesa so uinkovite sonne elektrarne, saj s fotosintezo izkoriajo energijo sonca in hkrati v plodove veejo 72-85 % vode kot strateke surovine (Kotar, predavanja v Mislinji, 2009). Sadje iz domaih logov predstavlja energetsko varen nain oskrbe z nizko

kalorino hrano. Lokalna samooskrba s sadjem zmanja stroke transporta in stroke uporabe sredstev za ohranjanje kvalitete pri skladienju in transportu.

NASTANEK IN RAZVOJ SORT


Ljudje so sprva nabirali plodove samoniklih dreves, kmalu pa so najbolje zaeli presajati v okolico svojih naselbin. Adami (1990) navaja paleobotanine raziskave na Ljubljanskem barju in v okolici Horjula, ki priajo o takih nasadih. Po navedbah Silbereisna s sod. (1996, cit. po Virek in sod., 1998) naj bi pred iritvijo Rimskega cesarstva v Evropi poznali in uporabljali le avtohtono lesniko. Pripravo jabolnika iz plodov lesnike so poznali e Kelti. Naslednji mejnik prenosa sort je odkritje cepljenja. Prvi ga je opisal Grk Teofrast v tretjem stoletju pred naim tetjem. Cepljenje je razmnoevanje, ki omogoa prenos izbrane sorte tako, da se ohranijo vse lastnosti. V srednjem veku so se dobre sorte in znanje o njihovi pridelavi iz grainskih in cerkvenih sadovnjakov irile na nastajajoe kmetije in v meansko okolje. Valvazor v knjigi Slava vojvodine Kranjske, ki je izla leta 1689, poroa o penici, iz katere kmetje delajo krob, o ajdi in postopku predelave ajdove kae, o sirku, olu, ieriki in cizari. Poroa tudi o ve kot sto sortah jabolk, ki so jih pridelovali v grainskih sadovnjakih na Kranjskem. Pie tudi o breskvah, ki jih kmetje posuijo, kutinah, iz katerih pripravljajo kutinov sir in o raznolikih sortah oreha. Ljudje so si iz razlinih vrst rastlin pridelali hrano, obleko (lan, konoplja) in razline izdelke (sirek, konoplja). Kot navaja Adami (1990) so v 19. stoletju za izobraevanje in ustanavljanje drevesnic nartovano skrbele deelne kmetijske drube. V letu 1817 v Celovcu izide prva sadjarska knjiga v slovenini. To je as tevilnih sort. V graki drevesnici so npr. imeli takrat med ostalimi 850 sort jabolk, v ljubljanskem botaninem vrtu pa 300. Z naraanjem mestnega prebivalstva so sadjarji zaeli pridelovati tudi za trg. Trg je potreboval oji asortiment sadja. Tako nastanejo prvi sadni izbori boljih sort. Pomoloko drutvo na Dunaju je v letu 1910 doloilo glavne sorte za Kranjsko in tajersko. V asu pred prvo svetovno vojno so Slovenci uspeno izvaali jabolka. Po prvi svetovni vojni pa je sadjarstvo prielo zaostajati za razvojem v svetu.

10

V tem asu so bile priporoene za sajenje poletne sorte belinik in charlamovsky, med jesenskimi sortami jakob lebel, pisani kardinal in gdanski roba, izmed zimskih sort pa lansberka reneta, dolenjska voenka, lepocvetka, londonski peping, boskopski kosma, damasonski kosma, tajerski moancelj, baumanova reneta, krivopecelj, kanadska reneta ontario, bojkovo jabolko, bobovec, ampanjska reneta in jonatan. Za te sorte se je danes uveljavil termin stare sorte. Pri ljudeh se je termin stara sorta uveljavil predvsem za sorte, ki so zastopane na kmetijah do prodora nizkodebelnih dreves in prvih plantanih sadovnjakov. V zaetku petdesetih let prejnjega stoletja so prodrle na trg nove amerike sorte rdei in zlati delies z njunimi razliki. Temu so sledile e ostale nove sorte. V Sloveniji so zaeli uvajati nove trne sorte. Sadjarji so se dogovorili, da vsako peto leto opravijo revizijo sadnega izbora in izloijo zastarele sorte ter uvedejo novosti.

KAKO NASTANEJO NOVE SORTE


Nove sorte so vse do 18. stoletja nastajale z odbiro dobrih nakljunih sejancev. V letu 1785 Van Mons opie lahtnjenje in vzgojo novih sort iz semen. V letu 1823 Knight objavi Knight-Darwinov zakon o hibridizaciji in izdela program lahtnjenja rastlin. Tako je v 20. stoletju omogoen razmah nartnega lahtnjenja. Mii ugotavlja, da je v tem stoletju nastalo ve pomembnih sort in podlag sadnih rastlin kot v celotni prejnji zgodovini. Kljub temu so tevilne dobre in v intenzivni pridelavi e vedno mono razirjene sorte, kot so delies, zlati delies, granny smith, nastale kot nakljuni sejanci. Tudi v knjiici pri opisu sort vekrat navajamo, da je bila sorta najdena in kasneje zaradi dobrih lastnosti razirjena.

SLOVENSKE IN AVTOHTONE SORTE JABLAN


V domai literaturi zasledimo le jablane, manj je pisnih virov o ostalih vrstah sadja slovenskega izvora. V knjigi Sorte jabolk M. Virek in M. Stopar navajata najverjetneji nastanek naslednjih sort: gorenjska voenka, dolenjska voenka, gorika sevka ter bogatinka, ki jo je iril sadjar in glasbenik Gustav Ipavec v okolici entjurja. Po mnenju Josipa Priola pa je zagotovo avtohtonega izvora e kakna izmed nekaj tiso sort, kolikor jih je bilo v njegovem asu razirjenih po Sloveniji. Danes so priznane slovenske sorte mariborka, pohorka in priolov delies lahtnitelja prof. Josipa Priola s sodelavci ter lonjon in majda dr. Jerneja rnka s sodelavci.

11

Ostale, zaenkrat e stare sorte, se ohranjajo v travnikih sadovnjakih ljubiteljsko. Tako lahko zaradi nevednosti kaj kmalu izginejo. V okviru KGZS zavoda CE se na slovenjgraki izpostavi svetovalne slube s pomojo sadjarskih drutev trudimo z razstavami starih sort sadja pribliati to dediino razlinim ciljnim skupinam, predvsem mladini v vrtcih, osnovnih in srednjih olah, vrtikarjem, lastnikom travnikih sadovnjakov pa tudi sodelavcem.

DOLOANJE SORT
V letih od 2004 dalje, v oktobru, ob dnevu zdrave hrane pripravimo obsene strokovne razstave razlinih vrst sadja s poudarkom na starih lokalnih sortah. V okviru petlanske komisije zbrane sorte organoleptino doloimo. Sorte jabolk najvekrat predstavimo v 15 razredih po Diel-Lukasovi klasi kaciji. Le-ta jablanove sorte deli v razred KALVILOV, ki imajo rebraste, podolgovate in koniaste plodove, v razred KRBOTALK, ki ob stresanju ploda krbotajo, v razred RONIKOV, kjer so predvsem poletne sorte z mehkim dieim mesom in vonjem po roah, v razred FUNTNIC, ki imajo velike in teke plodove, v est razredov RENET (kraljice) ter dalje v razrede PISANIH JABOLK, PLOATIH IN ILASTIH JABOLK. Pri sortah, ki jih ne doloimo in niso navedene v literaturi, se ohranjajo domaa imena iz ljudske dediine.

TRAVNIKO SADJE V MISLINJSKI DOLINI IN NA KOROKEM


V knjiici so predstavljene stare sorte jabolk in hruk, ki so bile zbrane in razstavljene v asu dolgoletnih razstav starih sort v Mislinji, Slovenj Gradcu in na Korokem. Jabolka so predstavljena po asu uitne zrelosti in so razdeljena na poletne, jesenske in zimske sorte. Hruke pa smo razdelili po uporabni vrednosti in so predstavljene v skupini jedilnih sort in motovk. Motovke se veino uporabljajo za predelavo v sadne pijae. Dodani so e opisi domaih sliv, eenj in nekaj alternativnih vrst sadja.

13

TRAVNIKO SADJE SORTE JABOLK

POLETNA JABOLKA

14

BELINIK
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nastal je kot nakljuni sejanec. Najdemo ga pri Jevniku, Adamu, Sekavniku, Jau. Uvra se med najbolj zgodnje namizne sorte. Primeren za takojnjo sveo porabo in uporabo v gospodinjstvu (pite, zavitki ). Zori neenakomerno, v drugi polovici julija. Po obliki je okroglo kopast in srednje debel, po velikosti srednje debel in neizenaen. Koa je bledo zelenkasta do rumenkasta, rahlo voena. Meso je belo z zelenkastim odtenkom, prhko, osveilno kiselkastega okusa brez arome. Je ibke rasti z zrano in dobro obraslo kronjo. Zgodaj zarodi in ima redno in zmerno rodnost. Obutljivo je na zimski in spomladanski mraz, jablanovo plesen in raka, precej odporno na krlup. Obiramo ga postopoma tri do tiri tedne.

Drevo

Posebnosti sorte

15

GRAFENTAJNC, RONI KALVIL


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Poznali so ga e v 17. stoletju. Najdemo ga pri Jau, Paradiu, Miklavu. Mona rast, neizenaena zrelost, odpadanje plodov. Prija ji primerno sonce in vlaga. Zrelo jabolko razvije prijetno aromo in vonj. Je namizno jabolko in dobra osnova za ganje. Obiramo v zaetku septembra, uivamo do novembra. Plod je velik, podolgovato okrogle oblike, tudi nekoliko ploat. Osnovna barva je zeleno rumena do oranno rumena. Krovna barva je karminsko rdee marmorirana v obliki pri. Pecljeva jamica je globoka do srednje iroka. Pecelj kratek in debel. ana jamica globoka in srednje iroka z izraenimi rebri. ani listii so zaprti do napol odprti, dolgi. Meso rumeno, privlano, sono, z znailno lahtno aromo. Raste mono. Kronja je visoka z viseim rodnim lesom. Cvetovi so obutljivi na mraz. Zarodi pozno in alternira. Obutljivo na pozne zmrzali, krlup, plesen in baker. Sade je lahtne arome, s sortno tipinim monim vonjem. Znailne so rdee prie vse do pecljeve jamice. Poznamo ve tipov grafentajnca. Rdei ima manj poln okus.

Drevo Posebnosti sorte

16

OVJI NOS
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea

Je stara sorta v travnikih sadovnjakih. Najdemo jo na kmetiji Ja. Je ena starejih, na bolezni manj obutljivih sort. Sade ima lahten okus. Jedilno jabolko, primerno tudi za sadne specialitete, goste, motne sokove. Zori v zadnji dekadi avgusta in v septembru, neenakomerno ves mesec, uivamo ga e kaken mesec. Plod je srednje velik do velik, ovalne do izdoleno kopaste oblike, ki v prerezu spominja na ovji nos, koica je gladka. Osnovna barva je zelenkasto rumena, kasneje rjavo rumena, do dveh tretjin pokrita s temno rdeimi nekoliko irimi priami. Meso je drobnozrnate strukture, srednje vrsto, belo rumenkaste barve, sono in prijetno vinsko kiselkastega okusa. Pecelj je srednje dolg in tanek, v gladki ter srednje globoki jamici. aa je srednje velika in zaprta, v plitvi aasti jamici. Drevo raste poasi in dosee srednjo velikost. Obutljivo na pozne pozebe, sicer redno rodi. Je lahtnega okusa s prijetnim in monim vonjem. Primeren za sadne jedi. Podobna sorta je nageljek.

Drevo Posebnosti sorte

17

PISANI KARDINAL, RAMBUR


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz severne Nemije. Prvi ga je poiskal Diel leta 1801. Najdemo ga pri Adamu in Fajmutu. Stara robustna sorta primerna za predelavo. Kot namizno jabolko, za predelavo v razline vrste sokov, mota in trudeljev. Obiramo od sredine do konca oktobra. Uporaben od oktobra do januarja. Plod je velik, neenakomerne oblike, pogosto trebuast. Osnovna barva je svetlo rumena, prevleena z rdeimi progami, na sonni strani z rahlimi lenticelami. Pecljeva jamica je svetlo rjavo rjasta, srednje globoka do globoka. Pecelj je kratek do srednje debel. ana jamica je plitva, s irokimi robovi, listii so zaprti. Meso je zeleno do rumeno belo, sono brez speci nega vonja ali arome. Drevo mono raste in gradi iroko, rahlo upognjeno kronjo. Ima dolgo ivljenjsko dobo. Cveti srednje zgodaj. Zarodi zgodaj, ima redne donose in je srednje obutljivo. Posebnost so veliki neenakomerni plodovi, ki tudi krbotajo. Zamenjamo ga lahko z ronim jabolkom in grafentajncem.

Drevo Posebnosti sorte

18

19

SORTE JABOLK

JESENSKA JABOLKA

20

BELI PICELJ
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nahaja se na kmetiji Miklav. Je stara sorta kiselkastega okusa. Trpeno drevo. Ima drobne bele plodove. Primerna predvsem za predelavo v mot ali kis. Obiramo do sredine septembra. Plod je droben, znailno koniaste oblike. Pecljeva jamica je globoka in srednje iroka. Pecelj je tanek in kratek. ana jamica je najvekrat rjasta, izredno plitva in vekrat enostransko izboena. ani listi so drobni, dolgi in zaprti. Osnovna barva koice je zelenkasto bela. Na sonni strani ima rdei poprh. Ima redke drobne lenticele od zelene do rahlo rdee barve. Meso je belo in izrazito kiselkastega okusa. Drevo raste zelo bujno. Tvori iroko kronjo. Rodi redno alternira v donosu. Cveti zgodaj in ni obutljivo na mraz, bolezni ali kodljivce. Zamenjamo jo lahko z lesniko.

Drevo Posebnosti sorte

21

CIGANKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Najdemo jo v travnikih sadovnjakih. Pri nas so na kmetijah Gaberek, Jevnik, Sekavnik in Ja. Stara pozno poletna sorta, ki krbota. Je sezonsko namizno jabolko. Jabolko zori postopoma, konec avgusta in v septembru. Poaka do konca oktobra. Plod je srednje velik do debel, ploato okrogel. Proti muhi ima znailno rahlo nakazana rebra. Koica je debela, izrazito vinsko rdee barve krakega terana, ki prehaja v razline odtenke. Koica je pokrita z redkimi svetlimi pegami. Pecelj je tanek, srednje dolg, ob njem je koica lahko rahlo rjasta. Meso je marmorirano rdekaste barve, odlinega sladkega okusa s prijetno aromo. Drevo je mone rasti, tvori ploato kronjo. Zgodaj cveti. Dobro uspeva v s hranili bogati zemlji in na sonni legi. Je izredno aromatino jabolko, znailno intenzivno vinsko rdee obarvano. Ustreza ji mrzlo podnebje in vije lege. Ciganko danes najdemo v travnikih sadovnjakih samo e kot izredno stara drevesa. Podobni sorti eleznik, rdei kalvil.

Drevo Posebnosti sorte

22

NAGELJEK
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Danes zelo redka sorta. Je zgodnja jesenska jedilna sorta. To je sezonska jedilna sorta, primerna za osnovo sadnim jedem. Obiramo v zaetku septembra. Uporaben je 2 do 3 tedne. Plod je majhen, tipine izdoleno kopaste oblike. Pecelj je srednje dolg in tanek. Koica je tanka, rumeno zelene barve. Prekrita je s priami rdeih tonov. Meso je belo rumeno, sono lahtne arome in primernega razmerja med kislinami in sladkorji. Drevo tvori iroko, srednje veliko kronjo. Raste poasi. Redno rodi in je odporno na razne bolezni. Znailna je podobnost ovjemu nosu, vendar so plodovi nageljka manji, enakomernih tipinih oblik in kaken teden kasneje zorijo.

Drevo Posebnosti sorte

23

PAVROVA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nahaja se na kmetiji Miklav. Je zgodnje jesenska sorta primerna za predelavo, sicer obutljiva na transport. Uspeva na n. m. 900 m. Je primerna za predelavo v razne sadne slaice, sok in odlini zgodnji mot. Obiramo jo septembra. Uporabna je en mesec. Plod je srednje velik do velik. Pecljeva jamica je iroka do srednje plitva. Rob je gladek in rahlo rjast. ana jamica je iroka do srednje plitva. ani listi so grobi in zaprti. Rob je valovit in prehaja v rahlo nakazana rebra. Osnovna barva je svetlo zelena. Krovna barva se izraa na sonni strani in je rdea pogosto v priah ali pa kar prelita. Koica je trda in rjasta. Meso je rahlo rumenkasto, sono, vrsto prijetno kiselkaste arome. Drevo ima poasno rast. Cveti srednje pozno. Ni obutljiva na mraz, na bolezni in ne na kodljivce.

Drevo Posebnosti sorte

24

ZGODNJA LEDROVKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Staro drevo, ki se nahaja na kmetiji Ja. Stara, danes redka sorta, ki spada med jesenske renete. Je jedilno sezonsko jabolko, primerno tudi za suenje, kompote, pite. Zori v zaetku septembra. Uivamo jo do konca septembra. Plod je droben do srednje velik. Oblike je okroglo ploate. Koica je debela rahlo usnjena. Osnovna barva je zelenkasto do sivo rumena. Krovne prie so openo rdee barve, razlinih odtenkov, pomeane z rjasto. Pecljeva jamica je globoka in ozka ter rjasta. Pecelj je dolg in srednje debel. Rob je enakomeren in gladek redko rahlo grbast. ana jamica je plitva, z drobnimi in zaprtimi listi. Meso je rjavkasto rumeno in hitro postane prhko. Plodovi radi in sami odpadajo in so nagnjeni k pokodbam. Rast drevesa je v mladosti hitra. Tvori ozko in pokonno kronjo. Redno in bogato rodi. Ni obutljivo na kodljivce in bolezni. Slabo prenaa transport. Jabolko je zgodnje jesensko in od nekdaj znano kot prva olska malica.

Drevo Posebnosti sorte

25

SORTE JABOLK

ZIMSKA JABOLKA

26

ANANASOVA RENETA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi jo je opisal Diel 1826. Najdemo jo na kmetiji Ja. Je razirjena po sadnih vrtovih zaradi ugodne rasti, odline arome in dekorativnega izgleda. Redno in polno rodi. Je namizno jabolko kiselkastega okusa. Obiramo jo od sredine do konca oktobra. Njena uitna zrelost je do konca februarja. Plod je majhen do srednje velik, kroglaste tudi do podolgovate oblike, do iroko jajaste oblike. Osnovna barva je limonasta do zlato rumena. Koica je gladka s sijajem in posuta z velikimi rnimi lenticelami trikotne ali zvezdaste oblike. Pecljeva jamica je plitva in pogosto ostane zelena. Pecelj je kratek, srednje debel. aica je srednje plitva, muha je pogosto odprta. Drevo je ibke rasti, gradi piramido. Cveti zgodaj, rodi redno in veliko. Priporoljivo je rediti plodove, da niso predrobni. Obutljiva je za metliavost, raka in krvavo u. Odporna je na krlup.

Drevo Posebnosti sorte

27

BAUMANOVA RENETA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjena leta 1800 v Belgiji. Najdemo jo na kmetijah Epek, Jevnik in Adam. Odlikujeta jo prijetna barva in transportna trpenost. V travnikih sadovnjakih uspeva, e je dobro negovana in oskrbovana. Na suhih tleh rodi zelo drobne plodove. Je namizno jabolko in primerno za predelavo v sokove. Ima teke in trde plodove. Osnovna barva je zelena do rumeno zelena. Krovna barva je rdea do purpurno rdea, v obliki pri, ki pokrivajo tudi do eno tretjino ploda. Pecljeva jamica je srednje globoka do globoka. Muha je zaprta do napol odprta. Meso je rumenkasto bele barve, srednje sono do sono, nekoliko sladko in slabo aromatino. Drevo srednje mono raste, kronja ima neuravnoteeno obliko. Cveti zgodaj z nekoliko vejimi rdeimi cvetovi. Zgodaj prienja z rodnostjo in kasneje redno rodi. Na zaprtih legah je obutljiva na krlup, na suhih pa na raka. Podobni sorti sta rdea lepocvetka in rdei berlop.

Drevo Posebnosti sorte

28

BISTERFELDSKA RENETA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea lahtnjena v letu 1905 na gradu Biesterfeld. Izvor je blenhajmska zlata reneta. Najdemo jo na kmetiji Brunek. Je polnega okusa. Primerna za travnike sadovnjake. Je jedilno jabolko. V skladiu ne traja dolgo. Uivamo od sredine septembra do novembra. Plod je srednje velik do velik, okroglasto ploat, rahlo trebuast ob peclju. Osnovna barva je rumena, krovna oranno rdea do rdea, marmorirana - polno prekrita ali priasta. Koica je voena. Pecljeva jamica je srednje globoka, rahlo rjasta. Pecelj kratek, srednje debel. ana jamica srednje globoka do globoka, z rahlimi robovi, redko rahlo rjasta. aa je srednje velika in napol zaprta. Meso je belo rumeno, primerno kiselkasto, lahtne arome, svee, sono, hitro postane krobnato. Drevo raste srednje mono, tvori iroko piramido. Cveti srednje zgodaj, je slab opraevalec. Zarodi hitro in rodi obilno. Neobutljivo na tla, nekoliko na raka. Posebnost je mastna lupina in marmorirana krovna rdea barva, polni okus in slaba sposobnost skladienja. Podobni sorti sta kajzer wilhelm in blenhajmska zlata reneta.

Drevo Posebnosti sorte

29

BLENHAJMSKA ZLATA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Anglije iz Woodstocka iz leta 1740. Pri nas se nahaja na kmetiji Brunek. Aromatina sorta, ki zahteva strokovno nego, ni obutljiva na krlup. Je jedilno jabolko. Obiramo jo v zaetku oktobra, uivamo do februarja. Plod je velik do zelo velik, enakomerno kroglaste oblike, rahlo ploat in ob peclju trebuast. Osnovna barva je oranno rumena. Krovna barva je bledo rdee marmorirana prekrita in rtasta. Koica usnjena in suha, senna stran tudi rjasta, z veliko svetlih lenticel. Ima plitvo pecljevo jamico prekrito z rjo. Pecelj je kratek in srednje debel. ano jamico komaj odkrijemo, ani listi so veliki in iroko odprti. Meso je srednje trdo manj sono, s tipino aromo oreha. Drevo raste mono. Cveti srednje zgodaj in je vremensko obutljivo, pozno zarodi. Obutljivo je na monilijo in raka. Posebnost je plitva ana jamica z veliko odprto ao. Podobne sorte so zlata parmena, harbertova reneta, wilhelm.

Drevo Posebnosti sorte

30

BOBOVEC
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor ni znan. Pri nas najpogosteje sadno drevo. Nezahtevna sorta in je ena od osnovnih sort v travnikih sadovnjakih. Primeren za predelavo, ima sono meso, ki ne oksidira. Zori v drugi polovici oktobra in je uporaben od januarja do junija. Po obliki je droben do srednje debel, po velikosti precej neizenaen. Osnovna barva je zeleno rumena, do polovice plodu je prekrito s priami medlo rdee barve. Meso je zelenkasto belo, grobo, sprva trpko in kislo, ko pa se zmeha postane harmonino in sono, brez posebne arome. Je srednje bujne rasti in ima okroglo obliko kronje. Srednje pozno zarodi, kasneje obilno rodi, nagnjeno k izmenini rodnosti. Odporno na spomladanski mraz in pepelasto plesen ter srednje obutljivo na zimski mraz in krlup. Ni obutljiva za odtise in se zelo dobro skladii (do junija).

Drevo

Posebnosti sorte

31

BOJKOVO JABOLKO
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjeno leta 1928 v okolici Bremna. Najdemo ga na kmetiji Brunek. Obstojna sorta, primerna za vsakovrstna tla. V skladiu z zorenjem pridobiva na kvaliteti. Povrhu e obilno rodi. Je namizno in gospodarsko jabolko, primerno tako za sokove kot razline vrste mota. Obiramo od sredine do konca oktobra, uivamo od januarja do maja. Plod je srednje velik neenakomernih oblik, veinoma iroki stoec. Osnovna barva je zelena do rumena, na sonni strani rahlo rdee nadahnjena. Olupek gladek, rahlo masten, s tevilnimi belimi lenticelami. Pecljeva jamica je globoka, dolga. Pecelj srednje dolg, tanek in lesen. ana jamica srednje globoka in srednje iroka, s petimi rebri, ki se vleejo preko ploda. Meso je belo, trdo, sono. Mlado drevo ima monejo rast. Cveti srednje pozno. Zarodi pozno in rodi neredno. Na tekih tleh in ne pretoplih legah je neobutljivo na bolezni. Ne mara bakra. Globoka in zelo dolga pecljeva jamica, rebra, zelo belo in trdo meso. Podobni sorti beli zimski kalvil, londonski peping.

Drevo Posebnosti sorte

32

BOSKOPSKI KOSMA, LEPI BOSKOP


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Sorto so kot sejanec odkrili leta 1856 v mestu Boskoop. Najdemo ga pri Adamu, Miklavu,Visoniku, Sekavniku. Cenjena zaradi velike vsebnosti kisline v plodovih. Boskopski kosma je odporen na krlup. Odlina sorta za predelavo, je zelo kakovostno namizno jabolko. Pri predelavi ga dodajamo sadju z manj kisline. Obiramo konec septembra, uivamo od novembra do februarja. Plodovi so srednje debeli do debeli, ploato okroglasti. Koico imajo precej debelo in hrapavo, z zelenkasto osnovno barvo, ki kasneje porumeni, na sonni strani pa vasih pordei. Plod prekriva rjasta prevleka. Rumenkasto meso je spoetka vrsto, pozneje pa bolj prhko in sono, zelo dobrega okusa in z izrazito, a prijetno kislino in aromo. V suhi kleti se kmalu izsuijo in nagubajo, v pretopli kleti postanejo moknati. Drevo raste bujno, roditi zane zelo pozno. Prej zarodi na ibkejih podlagah. Kronja je iroka, saj veje izraajo pod velikim kotom. Obutljivo na monilijo in raka. Velika vsebnost kislin v primernem razmerju s sladkorji, hrapava koica, bujna rast, pozno zarodi. Podobni sorti rdei boskop, damasonski kosma.

Drevo Posebnosti sorte

33

CARJEVI
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je nakljuni sejanec s tajerske. Je priljubljena sorta. Priporoa se za travnike sadovnjake, vrtove in intenzivne nasade. Carjevi je srednje kakovostno namizno jabolko, primerno za sveo porabo in predelavo. Zori konec septembra in v zaetku oktobra in je obstojen do pomladi. Plodovi so srednje drobni, ploato okrogli in izenaeni. Koa je zeleno rumene barve, na sonni strani rdee nadahnjena. Pecelj je kratek in tanek. ana jamica plitva in na obodu rahlo rebrasta. Meso je belo, sono, sladko kiselkastega okusa, brez posebne arome. Je srednje bujne rasti in ima pokonno obliko kronje. Zgodaj zarodi, ima zmerno do obilno ter izmenino rodnost. Srednje odporno na krlup in plesen, obutljivo na spomladansko pozebo. Zamenjamo ga lahko z neko, meninico, ebulinko.

Drevo

Posebnosti sorte

34

CITRONKA, RUMENO EDELOVO JABOLKO, GOLDEN NOBEL, STEKLENA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je bila razirjena sorta v Nemiji in Avstriji, pri nas je danes bolj redka. Najemo jo pri Brunku. Obilno rodi, ima velik in izenaen donos. Ime je dobila zaradi citronsko rumene barve in ne zaradi kisline. Gospodarsko jabolko za sokove. Obiramo sredi septembra. Plod je velik do zelo velik, neizenaeno ploato okroglaste oblike. Osnovna barva je zeleno rumena, kasneje citronsko rumena. Koica je gladka, posuta s svetlimi lenticelami. Pecljeva jamica srednje globoka do globoka, okrog rahlo rjasta. Pecelj je kratek in srednje debel. ana jamica srednje globoka, z rahlim robom in nakazanimi rebri. Meso je belo do svetlo rumeno, trdo, grobe strukture. Ima izenaeno vsebnost sladkorjev in kislin (55 stopinj Oe in 11 g/l). Drevo raste na zaetku ibko in tvori okroglo kronjo. Cveti srednje pozno. Zarodi zgodaj in nima izmenine rodnosti. Je srednje odporno proti boleznim in kodljivcem. Okroglasta oblika in citronska barva z rjasto pecljevo jamico. Podobni sta voenka, priolov delies.

Drevo Posebnosti sorte

35

EBULINKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Poznana pred 200 leti. Pogosta na kmetijah. Najdemo jo pri Miklavu. ibka rast, prijetno kiselkast okus plodu. Je namizno jabolko, ki je rahlo kiselkasto, je primerno za predelavo v pijae in za peko. Obiramo od sredine do konca oktobra. Uivamo od decembra do maja. Plodovi so majhni, od okrogle do sodkaste oblike. Krovna barva je zeleno rumena. Pokrovna barva temno rdea, se obarva v skladiu. Pecljeva jamica je ozka in plitva ter tekoe rjasta tudi ez jamico. Pecelj je kratek in tanek. ana jamica je plitva, listii napol odprti do zaprti. Okrog jamice so rahli robovi. Meso je bele barve prijetno kiselkasto in nekoliko suho. Drevo raste ibko. Tvori ozko podolgovato kronjo. Cveti pozno in ni obutljivo na mraz. Obutljivo je na raka. Ima moan rodni les. Posebnost je, da rodi v grozdih po ve plodov. Podobne sorte so neka, vinogradninica, carjevi.

Drevo Posebnosti sorte

36

DAMASONSKI KOSMA, ZIMSKA LEDROVKA, DAMASONSKA RENETA, KARPENTINARCA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjen leta 1600 v Franciji. Najdemo ga pri Peharu. V skupini ledrovk je to najstareja sorta. Priporoljiva zaradi redne rodnosti in srednje zahtevnosti glede nege. Je namizno jabolko in zelo dobra osnova za mot. Obiramo konec oktobra, uitna zrelost je od januarja do aprila. Sade je veinoma ploato okrogle oblike. Osnovna barva je zelena. Vasih je pokrovna barva na sonni strani rjavo rdea. Olupek je usnjen, suh, debel in pogosto rjavo rjast. Pecljeva jamica je srednje globoka, s irokimi robovi. Pecelj je kratek in lesen. aa je srednje globoka, vasih tudi z rahlimi rebri, pogosto rjasta v obliki kroga. iroki ani listi so kratki in zaprti. Meso je zeleno belo, trdo, ne strukture, z aromo po zaimbah. Drevo ima mono rast, cveti zgodaj. Cvetovi in les so obutljivi na pozebo. Ima dobre donose. Srednje obutljivo na bolezni in kodljivce. Priporoajo se sonne lege in dobra tla. Posebnost je aromatinost jabolka. Pogosto ga zamenjajo z boskopskim kosmaem, jesensko reneto, rumeno reneto.

Drevo Posebnosti sorte

37

DOLENJSKA VOENKA, SEVNIKA VOENKA, DOLENJKA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je slovenska avtohtona sorta. Priporoa se za sajenje v travnike sadovnjake. Je primerna za sveo porabo in predelavo. Zori v zadnji dekadi septembra in je uporaben kmalu po obiranju, pa do februarja. Po obliki srednje debel, sploeno okroglast do kopast, nesimetrien. Plodovi so zelenkasto rumene barve, ki po obiranju prehaja v voeno rumeno barvo. Meso je sono, prhko, sladko kiselkastega okusa in aromatino. Je bujne rasti, kronja je rogovilasta in iroka s poveenimi vejami. Zgodaj zarodi, rodnost je obilna, ima izmenino rodnost. Precej odporno na zimski mraz, a obutljivo na krlup in spomladanski mraz. Uvra se med okusneje stareje sorte jabolk. Aroma spominja na pomarano. Zamenjamo jo lahko s citronko, priolovim deliesom.

Drevo

Posebnosti sorte

38

GLINICA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor ni znan. Nahaja se na kmetiji Miklav. Je sladko jabolko, s hitrim iztokom soka. Primerno za predelavo v pijae skupaj s kislimi sortami, dober kis. Obiramo sredi oktobra. Plod je srednje velik, okroglo kopaste do jajaste oblike. Osnovna barva je zelena. Krovna je purpurno rdea. Plod je cel pokrit z rjavimi lenticelami, ki so vekrat razcepljene. Pecljeva jamica je ozka in plitva. Pecelj je srednje dolg do dolg. ana jamica je globoka. Prehaja v izrazito neenakomerne robove, ki se nadaljujejo v razlino mona rebra. Meso je rumenkasto in na zraku hitro porjavi. Sok je rdee barve in po pasterizaciji ostane rde. Drevo mono rodi, raste bujno, tvori ploato kronjo. Primerno za predelavo, izrazito rde sok.

Drevo Posebnosti sorte

39

GORIKA SEVKA, TANGERCA, TOLMINKA, BRKINKA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Beneke Slovenije. Najdemo jo na kmetiji Brunek. Sorta je podobna bobovcu, je nekoliko okusneja in lepa. Je trpena sorta. V veliki meri je primerna za predelavo v razline vrste sokov, mota, kisa, trudlja, ean, demov, je pa tudi namizno jabolko. Obiramo v zaetku oktobra, uivamo od januarja do maja. Plodovi so srednje veliki do veliki, ploato okrogli in nekoliko zoeni. Pecelj je kratek. Koica je gladka. Osnovna barva je svetlo zelena, kasneje postane svetlo rumena, na sonni strani je rdee priasta do skoraj popolnoma rdea. Pecelj je dlakav, kratek in debel. Jamica je plitva in iroka. Meso je vrsto, sono, bolj sladko. Plod ni obutljiv na transport in odtise. Drevo raste bujno in tvori velike kronje. Cveti srednje pozno. Zelo hitro zarodi in rodi obilno. Ni obutljivo na bolezni in kodljivce. Je slovenska avtohtona sorta.

Drevo Posebnosti sorte

40

HARBERTOVA RENETA, RAMBURNA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Najdemo jo na kmetiji Brunek. Zelo mona rast in s tem povezan pozen zaetek rodnosti opredeljuje sorto za uporabo v travnikih sadovnjakih. Je namizno jabolko. Obiramo konec oktobra, uivamo do januarja. Plod je srednje velik do velik. Je ploato kopaste oblike, na vrhu rahlo podolgovate. Osnovna barva je zeleno rumena, na sonni strani do oranno rdea, v obliki rahlih prog. Koica je motna z rjo, v obliki mre in rjavimi srednje velikimi trikotnimi lenticelami. Pecljeva jamica je srednje globoka, s irokimi robovi, obdana z rjo v obliki arkov. Pecelj je srednje dolg. ana jamica je srednje globoka in srednje iroka, z rahlimi irokimi robovi. Muha je napol odprta z dolgimi in irokimi listii. Ima srednje trdo, sono meso prijetne arome, na osnovi primerne kisline. Je dobro rastoe in gradi mono kronjo. V asu cvetenja je obutljivo na vreme. Kasno zarodi in rodi vsako drugo leto. Ni obutljivo na kodljivce. Oznaujejo jo oblika, lenticele trikotnih in razpoenih oblik in rjasta pecljeva jamica. Podobna sorta kajzer wilhelm.

Drevo Posebnosti sorte

41

ILCERJEV RONIK, ILNIK


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je pogosto staro drevo v naih travnikih sadovnjakih. Nahaja se pri Miklavu, Visoniku, Jau. Je pogosta sorta v naih sadovnjakih. Uporablja se za predelavo v sok, mot ali kis in kot jedilno jabolko. Obiramo konec oktobra, uivamo od januarja dalje. Plod je majhen do srednje velik. Osnovna barva plodu je zeleno rjava, veina ploda je prelita s purpurno rdeo, lahko v obliki pri. Pecljeva jamica je globoka, ozka in svetlo rjasta. Rja se preliva po robu v obliki razlino dolgih arkov. Pecelj je kratek in srednje debel. Meso je trdo, dolgo ohrani trpek okus, sicer je prijetno kiselkastega okusa. Rast drevesa je umirjena. Tvori iroko okroglasto kronjo. Je odporna sorta na bolezni in kodljivce. Ima tipino rdeo barvo in drobne plodove. Priporoamo jo za predelavo v sokove in mot, kot sorto za meanje s sortami z manj kisline. Podobna sorta jagodovka.

Drevo Posebnosti sorte

42

JAGODOVKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Stara kmeka sorta s kmetije Miklav in je edina dale na okoli. Ni zahtevna sorta in je primerna za travnike sadovnjake. Uporablja se za sadne pijae in je namizno jabolko. Obiramo do konca septembra, uivamo od jeseni do spomladi. Plod je srednje debel, okrogle do kopaste oblike. Osnovna barva je rdea, ki delno prehaja v zelene prie, pogosto so proge razlinih rdeih tonov. Pecljeva jamica je srednje globoka. Pecelj je srednje dolg in tanek. ana jamica je iroka in plitva, razpotegnjena v robove in delno v rahlo nakazana rebra. Meso je rumenkasto z rdeimi pikami in blago kislega okusa ter srednje sono. Drevo raste ibko. Ni obutljivo na monejo rez. Redno in veliko rodi. Trpeno drevo v jeseni mono nakae brste. Plodovi imajo izrazit in tipien vonj po jagodievju. Podobni sorti sta ilcerjev ronik in bismarkovo jabolko.

Drevo Posebnosti sorte

43

JAKOB LEBEL
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Francije. Nahaja se na kmetiji Brunek. Priporoljiva sorta za travnike sadovnjake. Neko priljubljena pri slaiarjih in pekih. Uporabljamo jo za namizno jabolko za predelavo v razline vrste mota in sokove ter za peko slaic. Obiramo konec septembra do srede oktobra in uivamo do konec decembra. Plod je srednje velik do velik. Je precej neenakomeren, okroglo ploat. Osnovna barva je rumeno zelena, pozneje rumena do svetlo oranna na sonni strani ima rahle prie. Olup je voen. Pecljeva jamica je iroko ploata z rahlimi robovi, rjasta v obliki arkov. Pecelj je kratek do zelo kratek, na koncu odebeljen. ana jamica je ploata, iroka in rahlo grbasta. ani listi so odprti, redko zaprti. Meso je rumeno belo z rahlim zelenim nadihom, zelo sono, kasneje moknato in rahlo kiselkasto. Ima mono rast, tvori iroko kronjo. Nima ravnih debel. Zacveti srednje zgodaj in cveti dolgo. Velik donos vsako drugo leto. Obutljivo na krlup, na zmrzal obutljiv les. To je iroko ploato jabolko. Ima grobo porjavelo pecljevo jamico in kratek gumbast pecelj ter znailno dolge peke.

Drevo Posebnosti sorte

44

JONATAN
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Amerike. Pri nas pogosta sorta pri vrtikarjih in tudi v travnikih sadovnjakih. Najdemo jo pri Jevniku, Adamu, Visoniku, Jau. Priporoa se za sajenje v vrtove in travnike sadovnjake. Primeren za sveo porabo in predelavo v sok ter za suenje. Zori konec septembra, plodovi so obstojni do aprila. Po obliki so srednje debeli, okroglasto podolgovati. Koa je rumeno zelene osnovne barve, ki na osvetljenih delih prehaja v zamolklo rdeo. Pecelj je srednje dolg in na koncu zadebeljen, lei v globoki, ozki in rjasti pecljevi jamici. Meso je belkasto, drobnozrnato in sono, skladnega sladko kiselkastega okusa in prijetne arome. Je ibke do srednje bujne rasti, razvije okroglo krono s tankimi in poveenimi vejami. Zgodaj vstopi v rodnost in ima srednjo do obilno rodnost. Obutljivo je na jablanovo plesen, raka in hruev oig ter srednje obutljivo na zimski in spomladanski mraz in krlup. Skladen okus z odlino aromo. Podobna sorta je rdei delies.

Drevo

Posebnosti sorte

45

KAISER WILHELM
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea V letu 1864 je bila odkrita v Solingenu. Verjetno je nastala iz harbertove renete. Najdemo ga pri Brunku. To je zelo rastna in zdrava sorta, priporoljiva za travnike sadovnjake. Je namizno jabolko, primerno za sokove in mot. Obiramo konec septembra do srede oktobra in uivamo do februarja. Plod je srednje velik do velik, okroglasto sploen, ob peclju rahlo trebuast. Osnovna barva je zeleno rumena, na sonni strani svetlo do temno rdea, ki prekriva plod ali pa je v priah. Koica je pokrita s svetlimi lenticelami. Pecljeva jamica je srednje globoka, vekrat z rahlimi, irokimi robovi, vidno rjasta. Pecelj je srednje dolg do dolg. ana jamica je ploata in iroka, s kratkimi odprtimi animi listii. Meso je belo rumeno in trdo, na zaetku sono. Okus je kiselkasto sladek, z manj arome. Drevo zraste visoko in tvori visoko okroglasto kronjo ter dosee precejno starost. Cveti srednje zgodaj in dolgo. Zarodi pozno in rodi izmenino. Na tekih in mokrih tleh je obutljivo na raka. Porjavitev pecljeve jamice in okrog nje, svetle lenticele. Podobni sorti sta harbertova reneta in bisterfeldska reneta.

Drevo

Posebnosti sorte

46

KANADKA, KANADSKA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je nakljuni sejanec, ki se je raziril v Kanadi. Najdemo jo pri Adamu, Miklavu, Visoniku in Jau. Ima izrazito debele plodove. Primerna za sveo porabo. Zori konec septembra, uporabna je od sredine oktobra pa do februarja. Plodovi so po obliki ploato okrogli ali kopasti, nepravilnih oblik in debeli do zelo debeli, z neizenaenimi rebri. Koa je hrapava in rjasta, osnovne zelene barve, ki prehaja v zeleno rumeno barvo. Meso je belo, srednje vrsto, sono, odlinega sladko kislega okusa, z renetno aromo. Srednje bujne do bujne rasti, veje v mladosti rastejo pokonci, pod teo plodov pa se razprejo. V rodnost vstopi srednje zgodaj, nato zmerno do dobro rodi. Obutljivo je na monilijo, krvavo u in jablanovega raka ter malo do srednje obutljivo na mraz, krlup in jablanovo plesen. Precej obutljiva sorta, z odlino aromo.

Drevo

Posebnosti sorte

47

KASELSKA RENETA, BUKOVKA, VELIKA KASELSKA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je stara evropska sorta, nastala v letu 1797 na Nizozemskem. Pri nas se nahaja na kmetiji Brunek. Primerna za travnike sadovnjake, saj zgodaj zarodi in bogato rodi. Je redka, ima jedilno kakovost in dobro obstojnost. Vasih so jo priporoali za bolj vlane lege. Je jedilno jabolko in primerno za predelavo v razline vrste mota, kisa. Obiramo v oktobru, uivamo od januarja do aprila. Plod je srednje velik, enakomerno okroglast, redko ploat. Osnovna barva je rumeno zelena, krovna barva je karminasto rdea v obliki pri in marmorirana. Koica je gladka, povrinsko ali pa delno rjasta, z veliko prozornih lenticel. Pecljeva jamica je globoka, s irokimi robovi, srednje rjasta. ana jamica je plitva in mono rjasta, aa velika, s irokimi zaprtimi listii. Meso je zeleno belo, trdo, sono, sladko kiselkasto, s slabo aromo. Vsebnost sladkorjev do 59 stopinj Oe. Drevo raste srednje mono, srednje pozno cveti, je dober opraevalec. Srednje obutljivo na krlup in raka. Posebnost je veliko lenticel, tudi prozornih.

Drevo Posebnosti sorte

48

KOKSOVA ORANNA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Anglije, 1825. Najdemo jo na kmetijah Visonik, Ja. Je izrazito polnega okusa, z visokimi zahtevami glede tal, lege in nege. Priporoena za vrtove z odgovarjajoo nego. Je predvsem kakovostno namizno jabolko. Obiramo do sredine oktobra, uivamo do januarja. Plod je srednje velik, okrogle oblike in rahlo ploat. Osnovna barva je svetlo rumena. Pokrovna barva oranno rdee marmorirana, pogosto v pramenih. Olupek je hrapav in tokovno ali polno rjast. Pecljeva jamica je srednje globoka in precej rjasta. Pecelj je kratek in na koncu gumbast. ana jamica je plitva, iroka, rjasta, z dolgimi, nazaj obrnjenimi listii. Meso je rumenkasto, trdo, srednje drobne strukture, z izredno dobro sortno znailno aromo in okusom. Drevo raste srednje mono, gradi okroglo kronjo s tankimi in dolgimi vejami. Obutljivo je na zmrzal. Zgodaj zarodi. Rahlo obutljivo na bolezni, kodljivce in na suhe lege. Izraziti ani listi, rjasta pecljeva jamica in tipien okus. Podobni sorti ribstonov peping, mukatna reneta.

Drevo Posebnosti sorte

49

KRIVOPECELJ, RENSKI KRIVOPECELJ


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je nemkega izvora, opisan v letu 1821. Najdemo ga pri Jevniku, Adamu, Miklavu, Visoniku, Jau. Stara, nezahtevna sorta in nadomestilo manj ivo obarvanemu bobovcu. Je odporna in uspeva tudi v manj ugodnih razmerah. Ustreza ji globoka in dovolj vlana zemlja. Odlina sorta za predelavo. Zaradi dobre skladine sposobnosti je primerna tudi kot namizno sadje. Obiramo oktobra, uivamo od decembra do pomladi. Plodovi so srednje debeli do debeli, valjasti in vasih nekoliko rebrasti. Veina plodov ima grbo v pecljevi jamici in pecelj postrani. Koica je tanka, gladka, s svetlo rumeno osnovno barvo, z ivo rdeo krovno barvo v progah. Meso je vrsto, sono, prijetno osveujoega okusa, brez posebne arome. Ima dobre skladine sposobnosti. Obiajno je sejanec, srednje rasti. Les ima zelo krhek. Veje rastejo vodoravno ali so poveene navzdol. Priporoljivo ga je cepiti na carjevi. Roditi zane relativno zgodaj in rodi obilno, vendar ne redno. Odporno je tudi na pozebo. Grbasta pecljeva jamica, krhek les, upognjene veje. Podobna sorta je bobovec.

Drevo

Posebnosti sorte

50

LABOTSKA BANANA, ZIMSKA BANANA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Amerike. Pri nas se nahaja na kmetijah Visonik, Brunek. Dobro rodi na ibkih podlagah in je primerna za vrtikarske sadovnjake. Potrebuje mono oskrbo z rezjo, tople lege. Je jedilno in gospodarsko jabolko. Obiramo v zaetku oktobra in uivamo do januarja. Plod je srednje velik do velik, neizenaene oblike, vasih okroglo ploat, veinoma kopast, kegljasto podolgovat, z rahlimi irokimi robovi in kdaj z barvnim ivom po dolini ploda. Osnovna barva je rumeno rdea. Krovna svetlo oranna prelita ali progasta. Koica je gladka, delno rjasta. Pecljeva jamica je ploata, srednje iroka, s irokimi robovi, nesimetrino rjasta. ana jamica je plitva, iroka, s nimi robovi, z rahlimi rebri ali z majhnimi grbami. aa je velika najvekrat odprta. Meso je rumeno belo, trdo, rahlo sono, sladko kiselkastega okusa, z manj arome. Mono raste v iroki piramidni kroni, gradi veliko rodnega lesa. Cvetovi so obutljivi na pozebo. Zarodi srednje pozno in rodi obilo. Rahlo je obutljivo na krlup, tla in klimo. Oblika plodu in pogost barvni iv vzdol ploda, ana jamica. Podobni sorti sta adersleberjev kalvil in lepotica.

Drevo Posebnosti sorte

51

LANDSBERKA RENETA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjena v Landsbergu, dananji Poljski. Nahaja se na kmetiji Brunek. Priporoljiva je za hladne in vetrovne lege. Je namizno in gospodarsko jabolko. Obiramo v septembru do sredine oktobra. Uporabna je do januarja. Plod je srednje velik do velik, neizenaene oblike, veinoma okroglast, manjkrat ploat. Osnovna barva je zeleno rumena do belo rumena, na sonni strani rumeno oranna. Koica ima redke rjave lenticele. Pecljeva jamica je srednje globoka, srednje iroka in enakomerno svetlo rjavo rjasta. Pecelj je srednje dolg in moan. ana jamica je ploata, srednje globoka, z izraenimi robovi in delno irokimi rebri. aica je srednje velika. Meso je rumeno belo, pod koico svetlo zeleno, ne strukture, sono, sladko kiselkasto, z dobro aromo. Srednje mona rast in gradi pokonne veje, ki tvorijo iro kronjo z viseim rodnim lesom. Cveti srednje zgodaj in dolgo. Zarodi hitro in ima redno velike donose. Je obutljivo na krlup in jablanovo plesen ter baker in veplo. Lenticele, barva mesa. Podobna sorta adersleberjev kalvil.

Drevo

Posebnosti sorte

52

LEPOCVETKA, RUMENI BELOFLER


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Amerike. V vici jo imenujejo ovji nos. Nahaja se na kmetijah Adam in Ja. Je razirjena zaradi ugodne rasti, odline arome in dekorativnega izgleda. Je namizno jabolko, primerno za predelavo, sladice. Obiramo od sredine do konca oktobra. Uivamo od novembra do marca. Plod je srednje velik do velik, kopasto podolgovate oblike. Osnovna barva je svetlo rumena. Pokrovna barva je motno oranna do rjavo rdea. Olup je suh, trd, s tevilnimi poudarjenimi trikotnimi lenticelami. Pecljeva jamica je globoka in ozka, delno z rahlim robom, vasih enostransko potegnjena z nosom. ana jamica je ploata do srednje globoka, z zasnovanimi petimi rebri, ki se po plodu nadaljujejo kot robovi. ani listi so dolgi do srednje dolgi in mono zaprti. Meso je belo do rahlo rumeno, sono, s no aromo banane. Drevo raste srednje mono. Gradi dolge rodne ibe. Mona rez je neprimerna, srednje pozno cveti, nekoliko je obutljivo na de. Redno in polno rodi. Mono zasnovana rebra in tevilne svetlo rjave in oglate lenticele. Podobni sorti zlati delies, rumeni rihard.

Drevo Posebnosti sorte

53

LESNIKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Je prvotna sorta jabolk. Drevo zraste iz peke, ki je lahko iz razlinih sort jabolk. Je sejanec in kot taka dobra osnova za podlago pri cepljenju sort, ki jih gojimo v travnikih sadovnjakih. Taka drevesa zarodijo kasneje in doseejo najvijo konno velikost ter starost tudi do ve sto let. Uporabljamo za predelavo v razline vrste mota in kisa. Le-ti na kvaliteti pridobijo s starostjo. Imajo tevilne ugodne uinke na zdravje ljudi in ivali. Pobiramo jih od avgusta do oktobra, odvisno od sejanca. Plodovi so razlino drobni in razlinih barv. Najpogosteje so rumene, zelene, zelene z rdeimi priami, citronaste barve. Meso je belo in izredno trpko, kislega okusa. Predelujejo se uleane v sadovnjaku. S tem se zmanja trpkost. Raste visoko, tvori gosto in razvejano kronjo. Veje imajo znailne bodice, ki varujejo drevo pred divjadjo. Cveti zgodaj in je odporna na mraz in bolezni.

Uporaba Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

54

LONDONSKI PEPING
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Angleka sorta iz leta 1580. Najdemo jo na kmetijah Jevnik Adam, Visonik, Ja. Negovano drevo daje debele, zelo okusne in aromatine plodove. Sodi med najokusneje visoko kakovostne namizne sorte, primerne za sveo porabo. Zori v zaetku oktobra, uporaben od decembra do aprila. Po obliki so sploeno okroglasti, proti muhi nekoliko zoeni z izrazitimi petimi rebri, po velikosti so srednje debeli. Osnovna barva je travnato zelena, ki z dozorevanjem prehaja v slamnato rumeno ter je do etrtine plodu prekrita z rahlo rdeico. Meso je najprej zelenkasto in trdo, nato pa postane rumenkasto in mehko in okusno, zreli plodovi so soni, aromatini in sladko kiselkasti. V zaetku je bujne rasti, kasneje srednje bujne, kronja je gosta in dobro obrasla. V rodnost vstopi zgodaj, nato pa srednje in precej redno rodi. Srednje odporno je na zimski in spomladanski mraz ter pepelasto plesen ter zelo obutljivo na krlup in jablanovega raka. Pri ai ima pet znailnih reber. Podobna sorta lonjon.

Drevo

Posebnosti sorte

55

MENINICA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor ni poznan. Verjetno se je irila iz samostanskih sadnih vrtov. Nahaja se na kmetijah Brunek, Miklav. Nekdaj pri nas zelo razirjena sorta. Primerna sorta za predelavo. Zori v drugi polovici septembra. V primerni kleti zdri do aprila ali maja. Plod je srednje debel, z gladko koico. Na drobno je posut z lenticelami. ani listi napol odprti v globoki jamici. Pecelj kratek v globoki jamici. Meso je rahlo kiselkasto, brez posebne arome. Drevo umirjeno raste in ima kratek rodni les. Rodi redno. Oblika kronje podobna damasonskemu kosmau. Cveti nekoliko kasneje, od sredine do konca maja, zato je zelo odporno na pozebo. Kratek pecelj, lenticele. Podobne sorte sladka jabka.

Drevo

Posebnosti sorte

56

KOROKI MOANCELJ, TAJERSKI MOANCELJ, MOANCELJ


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira s tajerske. Nahaja se skoraj na vsaki kmetiji. Odlikuje jo trpenost na transporte. Redno in obilno rodi ob redni negi. Uporabna je predvsem za predelavo v odline vrste mota, v kombinaciji za sokove, kompote in peenje. Obiramo oktobra. Poaka do naslednje sadne sezone. Plod je manji do srednje velik. Oblike okroglasto ploate do rahlo podolgovate. Osnovna barva je zelenkasto rumena, v polni zrelosti zlato rumena, na sonni strani rjavo rdee nadahnjena. Meso je rumenkasto bele barve, vrsto, sono, prijetno kiselkastega okusa in vonja z lahtno aromo. Pecljeva jamica je ozka, globoka in rjasta. Pecelj je srednje velik in vrst. ana jamica je iroko plitva, s kratkimi animi listii, ki so praviloma zaprti. Drevo je ibke rasti. Tvori kronjo okroglaste oblike, z drobnimi, poveenimi in dolgimi rodnimi vejami. Je odporno na bolezni in kodljivce. Znano je, da so nekdaj tajerski moancelj izvaali v Indijo. Podobne sorte so glinica, sladka jabka.

Drevo Posebnosti sorte

57

ONTARIO
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Izvira iz pokrajine Ontario iz leta 1870. Iz Francije so ga razirili po Evropi. Nahaja se na kmetiji Gaberek. Je zimska sorta, ki obilno rodi, vendar ne vsako leto. Les je obutljiv na zimski mraz, cvetje pa je odporno proti pomladanskim pozebam. Obutljiva je na monilijo, dokaj odporna proti krlupu. Ontario je razmeroma dobra namizna sorta, posebej za ljubitelje nekoliko bolj kislih in sonih jabolk. Primerna je tudi za predelavo. Vsebuje veliko vitamina C. Obiramo v oktobru, za uivanje so jabolka zrela ele pozimi. Plodove ima debele, precej ploate in rebraste. Gladka koica je svetlo zelenkasta, ele v shrambi dobi bledo rumeno barvo, na sonni strani pa pordei. Znailna zanjo je modrikasto vijoliasta voena prevleka. Meso je krhko, zelo sono, precej kiselkasto in le nekoliko aromatino. Sorta je na odtise razmeroma obutljiva, drugae pa dolgo drijo, v dobri kleti do pomladi. Jablana je srednje bujne rasti. Posebnost je modrikasto vijoliasta voena prevleka ploda.

Uporaba Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

58

PARKERJEV PEPING, RJASTA RENETA, LEDROVKA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea To je stara angleka sorta. Pri nas se nahaja na kmetiji Brunek. Pod rjasto koico je okusno meso, ki bi lahko zasedlo prvo mesto. Pogosto ostanejo majhni plodovi, dobro prenaa skladienje. Je namizno jabolko, primerno za predelavo v mot. Obiramo do konca oktobra, uivamo pa od decembra do marca. Plod je majhen do srednje velik, veinoma enakomerno kroglast, tudi nekoliko ploat. Koica je usnjena, precej rjasta. Osnovna barva je olivno zelena, kasneje dobi cimetovo barvo, na sonni strani nekoliko rjavo oranno nadahnjena, lahko ima tudi svetlo rdee odtenke. Pecljeva jamica je srednje globoka, z rahlim robom, pecelj pa tanek in kratek. ani listii so zaprti do polodprti. Meso je rumeno belo, sono, prijetno kiselkasto. Ima ibko rast, tvori ibke in tanke letne poganjke. Cveti srednje pozno in kratko. Zgodaj zarodi in redno rodi. Je primerno za vije lege, vendar ne suhe. Znailen je rjast plod, izredno dobra aroma. Podobni sorti damasonski kosma, rjasta reneta.

Drevo Posebnosti sorte

59

RJASTA JESENSKA RENETA, VELIKA LEDRASTA RENETA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je stara sorta, ki je prila iz Francije. Najdemo jo na kmetiji Ja. Oznauje jo netipien plod z usnjenim olupkom in aromatinim mesom. Priporoljiva sorta za travnike sadovnjake. Primerna sorta kot namizno jabolko, v predelavi pa za mot ali sok in slaice. Obiramo sredi oktobra, uivamo tja do decembra. Je srednje veliko jabolko, neredne oblike, najvekrat okroglo, ploato in pogosto ob peclju trebuasto. Osnovna barva je rumeno zelena, kasneje rumena. Koica je debela in povrinsko rjasta. Vidne in izboene so zelene lenticele. Pecljeva jamica je srednje globoka, ozka. Pecelj je srednje dolg. aica je zaprta do polodprta, listii so pogosto obrnjeni navznoter. Ima rahlo prhko, no, zeleno belo meso, ki je sono, z vinsko kiselkasto aromo. Tvori zdravo, nizko kronjo. Cveti srednje zgodaj in dolgo, obutljivo je na vlago in zmrzal. Rodi redno in bogato. Na tekih tleh je obutljivo na raka. Rjasta koica, zgodnja zrelost in dobra rodnost, nima pokrovne barve. Podobna sorta je francoska rjasta reneta.

Drevo Posebnosti sorte

60

POZNOCVETKA, POZNOCVETNI TAFEL


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea V letu 1860 ga je opisal Lukas. Pri nas ga najdemo na kmetiji Ja. Cveti v zaetku junija in dozori konec septembra. Je idealna za vije lege in lege s pozno slano. Je vzdrljiva. Je gospodarsko jabolko za kvaliteten mot in sok, slaice. Obiramo v zaetku oktobra, uporabna do decembra. Plod je srednje velik do velik, neizenaenih oblik, veinoma kroglasto ploat, ob peclju trebuast. Osnovna barva je zeleno rumena, pozneje voena, na soni strani prelita z rdeo. Koica je gladka, rahlo voena, z veliko lenticelami. Pecljeva jamica srednje globoka in srednje iroka ter svetlo rumeno rjasta. Pecelj srednje dolg, srednje debel, vrst. ana jamica srednje globoka, ozka, z robovi, rahla rebra. ani listi so majhni in zaprti. Meso je belo, ne strukture, sono, prijetno kiselkastega okusa, ob polni zrelosti prhko. Drevo raste srednje mono. Tvori okroglo kronjo z dolgim poveenim rodnim lesom in z veliko bohotivkami. Cveti izrazito pozno. Zarodi pozno, nato rodi veliko in redno. Pozno cvetenje z zgodnjo zrelostjo. Koica je voena in polna znailnih lenticel. Podobna sorta beli zimski tafelek.

Drevo Posebnosti sorte

61

RDEI DELIES, EDELSTEIN, ERVENA PERVASHODNA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je stara amerika sorta iz zvezne drave Iowa. Pri nas ga najdemo na kmetiji Adam. Je sladka aromatina sorta, ki na sejancu pozno zarodi. e jo hitro in pravoasno oberemo, poaka do maja. Je namizno jabolko. Zori v zadnji dekadi septembra. Uporabno zrelost ima od oktobra do aprila. Plodovi so srednje veliki, ob bogati rodnosti zelo drobni. Oblike plodov so neizenaene, najvekrat podolgovato kopaste, z izrazitimi rebri ob ai. Pecelj je srednje dolg. Koica je gladka, v osnovi zelena in bolj ali manj prekrita s krovno temno rdeo barvo, tudi priasto. Struktura jabolka je drobna, meso je vrsto, sono, sladko in aromatino. Za transport ni obutljiv. Drevo raste bujno in razvija srednje gosto kronjo z navpinimi vejami. Ob primerni negi, predvsem z upogibanjem, pospeimo pozno rodnost. Plodovi so obutljivi na krlup, odporni pa proti jablanovi plesni in mrazu. Iz rdeega deliesa je nastalo ve sto mutacij te sorte. Najbolj pogoste so starking, starkrimson, richared. Zamenjamo ga lahko z rdeim jesenskim kalvilom.

Drevo

Posebnosti sorte

62

RDEI JESENSKI KALVIL


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Francije. Nahaja se na kmetiji Miklav. Je redka sorta, ki se je v preteklosti uveljavila zaradi mone arome po jagodah, malinah in rdeega mesa tik pod koico. Je namizno jabolko, primerno tudi za predelavo v sokove. Obiramo v septembru, uivamo do novembra. Plod je srednje velik do velik, neenakih oblik, od okrogle do kegljaste oz. delno ploate. Pecljeva jamica je iroka do srednje globoka, z izraenim robom in irokimi rebri. Pecelj je kratek in lesen. ana jamica je iroka in srednje globoka. Robovi izraeni z vejimi rebri. ani listi so veinoma zaprti. Belkasto meso je ob koici rdee obarvano. Ima harmonien, sladko kiselkast okus malin. Drevo ima mono rast. Tvori ploato krono, ki hitro zarodi in obilno rodi. Ni obutljivo za bolezni in kodljivce. Potrebuje redno nego. Zgodaj cveti in dobro prenaa mraz. Rodi izmenino, rabi bogata tla in tople lege. Znailna so izrazito mona rebra na plodu, zelo temna in mastna koica, redke in svetle lenticele. Meso ima pogosto mono rdeo linijo pod olupkom.

Drevo

Posebnosti sorte

63

RIBNIKI NAGELJ
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nahaja se na kmetiji Miklav. Izvira iz Ribnice na Pohorju. Uspeva na viini 900 m nad morjem. Ime je dobil po znailnem rodnem lesu, ki je zelo tanek in plodovi so na poveenih dolgih vejah, podobnih viticam. Je sladko namizno jabolko, primerno tudi za predelavo in suenje. Vasih je ta jabolka otrokom nosil sv. Miklav. Jabolka obiramo v sredini oktobra, uivamo pa od decembra do maja. Plod je srednje velik do velik. Pecljeva jamica je srednje iroka do srednje globoka. Pecelj je kratek in vrst. ana jamica je srednje globoka, z drobnimi, napol zaprtimi animi listii. Rob je valovit, redko rjast. Osnovna barva je belkasta do rumena in rahlo zelena. Na sonni strani je rdee nadahnjena in redko posuta s kroglastimi lenticelami, od zelene do rjave barve. Meso je belo, sladkega okusa in hitro porjavi. Drevo raste bujno. Tvori tanek in dolg rodni les. Plodovi so trdno zaraeni na les in se teko loijo. Drevo je na dale vidno kot nageljni. Prelepi plodovi visijo na dolgih vejah in se mikavno zibljejo v vetru.

Drevo Posebnosti sorte

64

RONATO JABOLKO
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjeno leta 1870 v Westfaliji. Verjetno je predhodnik grafentajnca. Zahteva dobro oskrbovana tla z urejenim vodnim reimom. Plodovi so obutljivi na odtise. Je namizno in gospodarsko jabolko. Obiramo sredi septembra, uivamo do novembra. Plod je srednje velik do velik, razlinih oblik in neenakomeren. Zgornji del je neraven, s irokimi robovi. Osnovna barva je oranno rumena. Pokrovna barva je v rdeih pramenih razlinih tonov. Olupek je gladek in nekoliko masten. Pecljeva jamica je srednje globoka, neenakomerna in pogosto sivorjavo rjasta. Pecelj je kratek. aa je ploata, z rahlimi rebri. ani listi so majhni in zaprti do polodprti. Meso je belo rumeno, sono, aromatino kiselkasto. Raste srednje mono, gradi kronjo z veliko rodnega lesa. V cvetenju neobutljiva. Pogosto rodi vsako drugo leto. Sadimo jo tudi vije, vendar na zavetne lege. Pogosto jo lahko zamenjamo s pisanim kardinalom, grafentajncem ali pa z james grievom.

Drevo Posebnosti sorte

65

SRIKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor ni poznan, tudi sinonimi ne. Nahaja se na kmetiji Brunek. To je zimska sorta jabolka, ki dobro prenaa skladie. Je primerna sorta za predelavo in je deloma jedilna. Zori v prvi polovici septembra, 3 do 4 tedne pred bobovcem. Plod je ovalen in proti muhi zoen, tako da tvori podolgovato srce. Osnovna barva je zeleno rumena z rdeimi priami. Na sonni strani barva proti muhi prehaja v rdekasto. Meso je rahlo kiselkastega okusa. Krona je precej zgoena podobna bobovcu. Je umirjene rasti. Cveti z ostalimi sortami. Je odporna sorta, neobutljiva na bolezni.

Drevo Posebnosti sorte

66

AMPANJSKA RENETA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Prvi omenjena leta 1799 v Franciji, v dolini ampanja. Nahaja se na kmetiji Brunek. Zaradi dolge obstojnosti plodov je primerna za hine vrtove, aleje. Ima veliko vsebnost kislin. Uivamo jo po marcu. Je namizno jabolko in primerno za mot. Obiramo oktobra. V skladiu je lahko do maja. Plod je majhen do srednje velik. Je ploato okrogle oblike. Osnovna barva je voeno rumena, na sonni strani roza. Olupek je gladek, voen in gumast. Pecljeva jamica je srednje globoka, rjasta. Pecelj je srednje dolg, tanek, na mestih odebeljen z mesom. ana jamica je plitva in srednje iroka z rahlimi robovi in petimi zartanimi rebri. Muha je majhna in zaprta. Meso je rumeno belo, grobega sestava, obutljivo na odtise, pogosto stekleno. Okus je mono vinsko kiselkast. Drevo raste srednje mono, kasneje ibko. Kronja v obliki piramide. Rodni les je zelo kratek. Cveti pozno, rodnost je zgodnja, donos srednji in uravnoteen. Na toplih legah je manj obutljivo. Na vlanih in hladnih je obutljivo na raka. Plodovi so sploeni, majhni, s sploeno zarobljeno ano jamico. Podobni sorti sta beli zimski tafet in poznocvetka.

Drevo

Posebnosti sorte

67

RIBARCA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Stara sorta jablane na kmetiji Adam. Drevo je staro ez sto let in visoko preko deset metrov. Je sorta, ki pozno rodi, rodnost je izmenina in zelo obilna. Je vsestransko jabolko, primerno za ozimnico, sokove in mot. Obiramo oktobra, je ena najpoznejih sort. Plod je ploato okrogel, droben, do srednje debel, (80-110 g) odvisno od obloenosti. V kleti poaka do marca, ko postane kaasta. Osnovna barva je bledo zelena, ki pa z zorenjem prehaja v rumeno. Osoneni plodovi se od peclja proti sredini obarvajo z bledo rdeimi priami, ki prekrijejo do etrtino ploda. Meso je bledo rumeno in precej vrsto, koica pa je prekrita z mono voeno prevleko. Drevo je zelo veliko in iroko. Rodni les - veje so tanke in se ob obilni rodnosti povesijo, zato je kronja lahko zelo gosta in jo je potrebno mono rediti. Na bolezni ni obutljivo. Zaradi zelo mone voene prevleke lahko dobimo ob obiranju, pobiranju mastne - voene roke in je podobna voenkam.

Drevo

Posebnosti sorte

68

TAJERSKI POGAAR, POGANIK, KOLAARA, BOINICA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor ni poznan. Najdemo jo na kmetiji Brunek. Znailni veliki ploati in barviti plodovi. Primerna sorta za predelavo v kakovosten mot, sokove. Zori v prvi polovici oktobra in je uporaben od novembra do pomladi. V skladiu postane moknat. Plodovi so srednje debeli, najvekrat debeli, zelo izenaenih oblik, niso obutljivi za transport. So sploeni do pogaasti in rebrasti do grbasti. Koica je gladka in mreasto rjasta. V skladiu dobijo voeno prevleko. Osnovna barva je zelena, v uitni zrelosti prehaja v zelenkasto rumeno in je od polovice do cela prekrita z zamolklo rdeo barvo, prelito ali v priah. Pecelj je kratek do srednje debel, v globoki jamici. aica je polodprta do zaprta, v ozki, srednje globoki, rahlo rebrasti jamici. Meso je zelenkasto belo, sono, vinsko kiselkastega okusa. Drevo raste bujno in tvori mono kronjo. To je zelo lepa sorta tipino ploate oblike, bolj primerna za predelavo. Je brez posebne arome.

Drevo Posebnosti sorte

69

TEKL
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Raste na visokih nadmorskih viinah. Pri nas ga najdemo na kmetijah Visonik in Ja. Je primerna sorta za travnike sadovnjake, potrebuje veje razdalje in je odlina za mot. Plodove predelamo v sokove, jabolnik in kis. Zori v drugi dekadi oktobra, uivamo ga lahko do maja. Plodovi so srednje veliki do veliki, ploato okroglaste oblike. Osnovna barva je zelena, na sonni strani rdee nadahnjena, kasneje postane rumena. Pecljeva jamica je srednje globoka in rjasta. Rja se prelije tudi ez jamico v obliki arkov. Pecelj je srednje dolg in srednje debel. ana jamica je globoka, ani listii so zaprti, ima neraven rob, ki najvekrat prehaja v izraena iroka rebra. Meso je belo, ne strukture in prijetno kiselkasto, z izrazito lahtno aromo. Drevo bujno raste in dosee velike starosti. Tvori mone poganjke, kasneje zarodi, nato redno in obilno rodi. Cveti srednje pozno, v sredini maja. Plodovi so nekoliko obutljivi na krlup. Znailen je velik plod z rahlimi rebri. Podobna sorta je londonski peping.

Drevo

Posebnosti sorte

70

ZLATA PARMENA, BISTRA RENETA, ANGLEKA ZIMSKA PARMENA, KRALJ PIPINSA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Normandije. Po Evropi se je irila iz Francije. Najdemo jo pri Jevniku, Adamu, Miklavu, Visoniku, Jau. Na slabih podlagah daje manj kvalitetno sadje. Je namizno jabolko izrednega okusa in orehaste arome. Obiramo konec septembra, uivamo od oktobra do januarja. Je srednje veliko jabolko, nekoliko neznailne oblike, delno ploato, delno kopasto podolgovate oblike. Osnovna barva je zlato rumena. Pokriva jo zlato do motno rdea. Olup je gladek in suh. Pecljeva jamica je srednje globoka, pogosto rjasta. Pecelj je srednje dolg in srednje debel. Ploata ana jamica v obliki skleke. aa je odprta. Meso je rumeno oranno, sono, sortno tipinega kremastega okusa, pogosto stekleno. Drevo zgodaj zarodi, nagnjeno je k staranju lesa, zato ga moramo redno obnavljati. Ob cvetenju je obutljivo na mraz, cveti srednje pozno. Obutljivo je na drevesnega raka. Potrebuje bogata tla. Posebna je ploata oblika sklekaste ane jamice. Muha je iroko odprta, s kratkimi zelenimi listii. Meso je rado stekleno. Podobni sorti sta baumanova reneta in zlata reneta.

Drevo

Posebnosti sorte

71

ZVONASTO JABOLKO, VICARSKO ZVONASTO


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Najdemo ga na kmetiji Brunek v Andrau. Ima osveujoo kislino in dolgo sposobnost skladienja. Je namizno jabolko, primerno za peenje. Obiramo od sredine do konca oktobra, uivamo pa od januarja do aprila. Plod je srednje velik do velik. Oblika je pogosto razgibana, neenakomerna, podolgovata do zvonasta. Osnovna barva je zeleno rumena. Na sonni strani je bolj ali manj openo rdea, posejana z rdeimi lenticelami. Pecljeva jamica je srednje globoka do srednje iroka. Lesen pecelj je kratek in srednje debel. ana jamica je srednje iroka do iroka, ploata, s nimi robovi, vasih tudi z rahlim rebrom. Muha je srednje velika, zaprta ali polodprta. Meso je belo, na zaetku manj sono, sicer no kiselkasto. Drevo na zaetku raste srednje mono, kasneje pa ibko. Pogosto gradi zelo pokonne mlade poganjke. Cveti srednje pozno. Zarodi srednje zgodaj, rodi srednje in alternira. Visea oblika kronje. Znailen je trd plod zvonaste oblike in sve kiselkast okus.

Drevo Posebnosti sorte

72

73

SORTE JABOLK

MODERNA ODPORNA JABOLKA

74

ECOLETTE
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Drevo Posebnosti sorte Najdemo jo na kmetiji Miklav. Je noveja sorta odporna sorta na krlup in se priporoa za sajenje v vrtove. Namizno jabolko in primerno za sokove in razline vrste mota. Zori v drugi polovici septembra. Osnovna zeleno rumena barva je prekrita z rdeo, ki prehaja v svetlo rdee prie. Plodovi so okrogle oblike in srednje debeli. Meso je vrsto, sono, dobrega okusa, s poudarjeno kislino. Je bujne rasti. Rodnost je srednja, izmenina. Odporno je na krlup in je rahlo obutljivo na pepelasto plesen. Potrebuje pravilno nego drevesa.

75

FANTAZIJA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je poljska sorta iz leta 1944. Je izredno sona sorta in rodi izmenino. Primerna za sveo porabo in predelavo v sokove, sladice. Zori sredi septembra in se v navadnem skladiu ohrani do dva meseca. Po obliki so sploeno okroglasti in po velikosti srednje debeli. Osnovna barva je bledo zelena in je do 80 % prekrita z rjavo rdeo priasto pokrovno barvo. Meso je sprva zelenkasto belo, nato kremasto, izredno sono, s harmoninim razmerjem med sladkorji in kislino ter prijetno aromo. Je srednje bujne do bujne rasti, kronja je iroka in gosta. V rodnost vstopi zgodaj, prisotna je izrazito izmenina rodnost. Odporna je na zimski in spomladanski mraz ter zmerno obutljiva na krlup in jablanovo plesen. Potrebuje pravilno nego drevesa.

Drevo

Posebnosti sorte

76

FLORINA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Francije, iz leta 1977. Je ena od prvih odpornejih sort na krlup. Je jedilno jabolko. Zori v prvi polovici oktobra in se v navadni kleti ohrani do decembra. Plodovi so podolgovati do podolgovato kopasti, po debelini srednje debeli do debeli. Koa je prekrita s precej monim poprhom, pod katerim je temno rdea pokrovna barva. Meso je rumenkasto, sono, precej vrsto, rahlo sladkasto, z znailno predikatno aromo. Sprva je bujne rasti, ki pa se pozneje umiri, kronja je srednje obrasla s poganjki, ki izraajo pod irokimi koti. V rodnost vstopi zgodaj in rodi srednje dobro, a izmenino. Odporno je na krlup, zmerno obutljivo na pepelasto plesen in obutljivo na ognjevko. S prezorevanjem izgublja vrstost in okus, koa pa postane trda in ilava.

Drevo

Posebnosti sorte

77

GOLD RUSH
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Francije. Je noveja odporna sorta na krlup in je primerna za sajenje v vrtove. Je namizno jabolko. Zori v sredini oktobra. Plodovi so po obliki podobni zlatemu deliesu in so srednje velikosti. Osnovna zeleno rumena barva se z zorenjem spremeni v rumeno, ki jo vasih prekrije rahlo rdekasta pokrovna barva. Je sladkega okusa. Je ibke rasti in ima slabo rast poganjkov. Zgodaj zarodi, daje nekoliko nije pridelke in je nagnjeno k izmenini rodnosti. Odporno je na krlup, nekoliko obutljivo na jablanovo plesen in mono obutljivo na sajavost. Zamenjamo jo lahko z zlatim deliesom.

Drevo

Posebnosti sorte

78

TOPAZ
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je eka sorta. Najdemo jo na kmetijah Sekavnik in Adam. Priporoa se za sajenje v vrtove in intenzivne nasade. Je namizno jabolko. Zorijo v zaetku oktobra in so uporabni od novembra dalje. Po obliki so sploeni, po velikosti srednje debeli. Osnovna barva je zeleno rumena in je do 75 % prekrita z oranno rdeimi priami. Meso je vrsto, sono, aromatino in kislega okusa. Srednje bujne rasti. Zgodaj zarodi, rodi dobro in redno, a je vasih nagnjeno k izmenini rodnosti. Odporno je na krlup in malo obutljivo na pepelasto plesen, a obutljivo na gnilobo koreninskega vratu in spomladansko pozebo. Postaja priljubljena sorta. Poznamo dva tipa topaza, ki se razlikujeta po pokrovni barvi, ki je oranno rumena ali pa rdea.

Drevo

Posebnosti sorte

79

SORTE JABOLK

SLOVENSKA JABOLKA

80

LONJON
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je slovenska sorta, ki so jo vzgojili prof. Priol. in dr. rnko s sodelavci. Po okusu se uvra med najbolj kakovostne sorte in se priporoa za sajenje v vrtove. Je jedilno jabolko. Zori konec septembra in v zaetku oktobra, plodovi so uporabni od novembra do zaetka marca. Po obliki so sploeno okroglasti, zelo izenaeni in simetrini ter po velikosti srednje debeli. Osnovna barva koe je zelena do zeleno rumena in do 70 % prekrita z zamolklo oranno rdeimi priami. Meso je rumenkasto belo, sono, s skladnim razmerjem med sladkorjem in kislino ter lahtno aromo. Je srednje bujne rasti, kronja je bolj redka, obrasla z vejami irokih kotov in kratkim rodnim lesom. V rodnost vstopi zgodaj, nato pa zmerno in redno rodi. Srednje odporno je na krlup in pepelasto plesen ter obutljivo na zimski in spomladanski mraz. Plodovi niso obutljivi za odtise in prevoze.

Drevo

Posebnosti sorte

81

MAJDA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je slovenska sorta, ki je nastala s krianjem. Najdemo jo na kmetiji Adam. Primerna za sveo porabo, za ljubitelje kislih jabolk. Je namizno jabolko, za predelavo v sokove, razline vrste mota in za suenje. Zori v prvi do drugi dekadi oktobra, v skladiu uporabna od novembra do marca. Plodovi so po obliki sploeno okroglasti do okroglasto kopasti, precej izenaeni, po velikosti srednje debeli do debeli. Osnovna barva ob obiranju je zelena, ki v skladiu preide v zlato rumeno in je prekrita do 70 % s karminasto rdeo pokrovno barvo. Meso je belkasto z zelenkastim odtenkom, sono, na zraku ne potemni in je izrazito kislega okusa. Je srednje bujne rasti, kronja je dobro obrasla z vejami, ki izraajo pod irokimi koti. V rodnost vstopi zgodaj in zelo dobro ter redno rodi. Srednje odporno je na krlup, pepelasto plesen in spomladanski mraz ter zmerno obutljivo na zimski mraz. Pecljeva jamica je olivne barve in pokrita z rjo, ki se preliva ez rob v arkih. ana jamica je plitva in brez rje.

Drevo

Posebnosti sorte

82

MARIBORKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nastala je z nartnim krianjem in je noveja sorta slovenskega porekla. Najdemo jo na kmetiji Adam. Je pozna sorta in zelo odporna, ki daje tudi na ekolokih kmetijah zelo lepe in zdrave plodove. Je dobra namizna sorta in primerna za predelavo v sokove. Zori oktobra in se v skladiu ohrani do aprila. Sadei so srednje do zelo debeli. Osnovna barva je svetlo zelena, ki pa se na soncu in ob zorenju mono rdee obarva. Po celi povrini so temneje prie, ki prekrijejo ve kot tretjino ploda. Pecljeva globel je rjava in ima kraji pecelj. ana jamica je majhna in lepo okrogla. Meso je vrsto, skoraj povsem belo. Je zelo sladko, ima malo kisline in je manj primerno za mot. Koica je precej debela in vrsta. Prezrelo jabolko postane kaasto. Drevo je srednje veliko, s tankim rodnim lesom. Rodnost je zelo dobra. Drevo se nikoli ne preobloi, zato se veje ne povesijo. Plodovi so enakomerno razporejeni. Pri uivanju sveih plodov sta rahlo motea vrst olupek in rahla kislost.

Drevo Posebnosti sorte

83

PRIOLOV DELIES
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea lahtnitelj je bil profesor Priol. To je prva slovenska jabolna sorta. Pri nas se nahaja na kmetiji Vovk. To je rodovitna in kakovostna jesenska sorta. Je odporna na krlup in jablanovo plesen. Je jedilna sorta. Obiramo oktobra, uivamo do decembra. Plod je srednje debel, ploate oblaste oblike. Pecelj je srednje debel in kratek. Jamica je v globini rumeno rjasta. aa je srednje velika z dolgimi animi listii. ana jamica je srednje globoka, ozka, precej rebrasta, lahko tudi nekoliko rjasta. Koica je rumeno zelena, pozneje postane voeno rumena. Ima drobne, zelene, skoraj nevidne lenticele. Meso je prhko, sono, prijetnega sladko kiselkastega okusa, s no aromo. Plodovi so obutljivi na odtise. Drevo raste srednje bujno, z navpinimi, kratkimi in debelimi poganjki. Cveti srednje zgodaj pred zlatim deliesom. Ima obilne rodne nastavke, zato je priporoljivo rediti plodove. Zarodi zgodaj. Zahteva redenje plodov. Podobni sorti sta rjasta reneta in jesenski belinik.

Drevo

Posebnosti sorte

84

85

SORTE HRUK

JEDILNE HRUKE

86

BLUMENBAHOVA MASLENKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Opisana v letu 1927. Franc Praprotnik zasluen za irjenje hruke po aleki dolini. Najdemo jo na kmetiji Brunek. Je priljubljena hruka, primerna za vsako lego in zemljo. Je jedilna hruka primerna za transport in za suenje. Dozori sredi oktobra in je uporabna dober mesec. Sade je srednje velik do velik, lepe hrukaste oblike, nekoliko podolgovat in proti sredini trebuast. Pecelj je srednje dolg, aica je v plitvi, nekoliko robasti jamici, ki je tu in tam povleena z rjo. Osnovna barva je temno zelena, pozneje porumeni. Meso je belo, nekoliko masleno in prijetne arome. Plod ni nikoli peen, e manj trd. Tvori lepo piramidalno krono z ravnim deblom in pokonnimi vejami. Ima kratke in proti koncu odebeljene mladike. Je neobutljivo za bolezni in rodi redno. Pred prvo svetovno vojno so jo z eleznico iz Slovenije tovorili na Dunaj. Pri Jelovkovi hii v Andrau sta v letu 1927 dve hruki, stari okrog 30 let, dajali toliken sad, da so z zaslukom poravnali davek in zavarovanje za vrsto let.

Drevo Posebnosti sorte

87

BOSKOVA STEKLENKA, CARJEVA KRONA, ALEKSADROVA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Francije, iz leta 1793. Pogosta v travnikih in vrtikarskih sadovnjakih. Najdemo jo na kmetiji Ja. Je zelo okusna in razirjena pozno jesenska sorta. Je jedilna hruka, za sveo prodajo, kompote in suenje. Obiramo od sredine do konca septembra. Konec oktobra dosee uitno zrelost in je uporabna 3 do 4 tedne. Plod je srednje velik do velik, podolgovate oblike z razirjenim, trebuastim delom ob ai. V osnovi je rumene do rjavo zelene barve, pozneje prehaja v cimetovo rjasto barvo. Ima dolg, tanek in kriv pecelj in majhno, ploato ano jamico. Meso je rumeno belo, ne strukture, sono in sladko, lahtne arome. Drevo raste srednje mono s pokonnimi vodilnimi vejami in najvekrat pravokotnimi do viseimi, dolgimi stranskimi vejami. Cveti pozno in dolgo, obutljivo na pozne pozebe. Zarodi srednje pozno, nato rodi redno in ima srednje donose. Neobutljiva in dobro prenaa transport.

Drevo

Posebnosti sorte

88

GOSPODINICA, CIGANSKA MASTNA HRUKA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Najdemo jo v travnikih sadovnjakih. Pri nas je na kmetijah Epek in Jeovnik. To je lepa rdee rumena, pozno poletna hruka, ki je uporabna samo dva tedna. Je namizna hruka in primerna za suenje. Zori konec avgusta in v zaetku septembra in mora biti obrana preden postane rumeno rdea. Ima zelo kratko uporabo. Plod je srednje velike hrukaste oblike. Koica je no gladka, svetlo zelena, ki kasneje postane citronsko rumena, na sonni strani pa prelita z ognjeno rdeo. Plodovi v senci so brez krovne barve. Drobne lenticele se v rdei barvi izrazijo kot majhne rumene pike. Plod je okrog peclja in aice rahlo rjast. Ima dolg svetlorjav pecelj. Meso je belkasto rumeno, grobe strukture, sladko kiselkasto. Polno zreli plod ima enkraten mousov vonj. Drevo gradi iroko piramidalno kronjo. Ima tanke letne poganjke. Zarodi hitro in redno rodi. Na vreme sorta ni obutljiva. Uspeva na vseh vrstah tal, ne uspeva pa na hladnih mokrih in tekih tleh. Posebnost sta barva in oblika plodu. Podobna sorta je medenka, ki je nekoliko drobneja.

Drevo

Posebnosti sorte

89

HARDIJEVA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Stara sorta hruk, ki izvira iz Francije. Najdemo jo na kmetijah Adam, Ja. Je zelo bujne rasti in primerna za deblo tvorca pri visokodebelnih drevesih. Dobro uspeva s podlago kutine in je zato primerna kot posrednik za noveje sorte, ki ne uspevajo na kutini. Je zelo dobra namizna sorta. Zaradi rahle kislosti zelo primerna za kompote, marmelade in posuene krhlje, e posebej, e jo prej olupimo. Obiramo v septembru. V skladiu se ohrani do tri tedne. Plodovi so okroglo podolgovati, srednje debeli do debeli. Osnovna barva je zelena, ki pa jo prekriva rjasto rjava prevleka, na osoneni strani rahlo oker. Meso je krem barve, sladko in zelo sono. Je ena najokusnejih sort, ima kiselkast okus, ki je pri hrukah redkost. Motea je vrsta krovna skorja, zato jo je dobro olupiti. Drevo je ozko in visoko. Poene zelo dolge poganjke, ki pa se ob obilni rodnosti povesijo, vasih tudi polomijo. Rodi neredno, vendar nikoli preobilno. Sade mora dobro dozoreti na drevesu, sicer se lahko ohrani trpek priokus.

Uporaba Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

90

JESENSKA PUTROVKA, SALZBURGERCA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Pogosta sorta v travnikih sadovnjakih, razirjena po zahodni Evropi. Najdemo jo na kmetijah Adam, Mikav. Je dobra, drobna, zgodnja in okusna poletna hruka. Je jedilna sorta, primerna tudi za peenje. Zori za vrbovko konec avgusta. Plod je stoaste do okrogle oblike, proti peclju precej oji, ob aici ploat. Osnovna barva je rumeno zelena, kasneje citronsko rumena. Krovna barva je umazano rjava do temno rdea. Plod je pokrit z izrazito velikimi rjavimi lenticelami. Ob aici je rjasta. Ima kratek in moan pecelj, ki je v rahli jamici. Ploata ana jamica ima odprte listie v znailno zvezdasti obliki. Meso je rumeno belo, krhko, grobe strukture. Je srednje sono, sladko, prijetno vinsko kiselkasto in aromatino. Drevo raste mono in visoko. Tvori pokonne enoletne poganjke. Prvi zarodi nekoliko kasneje, nato rodi redno, manj obutljivo na bolezni. Znailen je temno rumeno rdei sade, s kratkim pecljem.

Drevo Posebnosti sorte

91

KLERO
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Je stara sorta, tud pri nas precej razirjena in znana sorta francoskih hruk. Ena najrodovitnejih starih sort, vendar ibke rasti. Roditi zane zelo zgodaj. Zahteva dobro, dovolj zrano zemljo in zavetne lege. Daje lepe in debele plodove, e je preko posredovalke cepljena na kutino. Je zelo dobra namizna sorta. Plodovi so debeli do zelo debeli. Pri muhi so okroglasti in trebuasti, v gornjem delu pa zakrivljeni, tako da stoji pecelj poevno. Pecelj je kratek in debel. Kadar so hruke godne za uivanje, so zelo privlanega videza. Zelenkasto rumena osnovna barva je na sonni strani prekrita z bronasto rdeo. Po plodu so rjaste pikice in tanke rjaste meglice. Meso je sono in precej, eprav ne popolnoma, masleno, vasih je okrog peia celo zrnato. Ima sladek in prijeten okus, ki pa je precej odvisen od zemlje. Na slabe prepustni zemlji je meso zrnato in grenkega okusa. Drevo je ibke rasti, pri cepljenju na kutino potrebuje posredovalko. Njene posebnosti so lepota plodov, zgodnja in velika rodnost ter odpornost proti boleznim.

Uporaba Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

92

KONFERANS
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvira iz Anglije. Najdemo jo na kmetijah Adam in Sekavnik. V pridelavi je to ena izmed glavnih sort, zaradi dobre rodnosti, okusa in skladinih sposobnosti. Uporablja se kot namizna hruka in za suenje. Obiramo od sredine septembra do zaetka oktobra. Obstoji do konca novembra. Plod je srednje velik do velik in dolg do zelo dolg. Ima obliko hruke in je pri ai trebuast. Zelena do zeleno rumena koica je na sonni strani svetlo oranna, ob muhi pa krpasto rjasta. Pecelj je srednje dolg. ani listii so srednje veliki in odprti. Meso je ob koici zelenkasto belo, proti peiu pa svetleje. Je zelo sono, sladko, z rahlo zainjeno kislino. Drevo raste srednje mono in tvori pokonno piramido. Ima bogat, kratek rodni les. Cveti zgodaj in je zelo plodna sorta. Nekoliko obutljivo na krlup, vendar odporno na ognjevko. Ima znailno obliko plodu, pecelj in rjo.

Drevo

Posebnosti sorte

93

MIKLAVEVA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Najdemo jo na kmetijah Miklav, Adam. Je pozno jesenska namizna hruka. Primerna je za svee uivanje, suenje, kompote in kompotne shranke. Obiramo oktobra, uivamo od novembra do zaetka decembra. Plod je srednje velik do velik, kegljaste oblike, proti peclju se zoi. Pecelj je dolg, lesen in srednje debel. ana jamica je srednje plitva z odprtimi listii. Rob je neraven, rahlo grbast, redko valovit. Koica je tanka, mehka in zelenkaste barve, proti peclju in okrog ane jamice rjasta. Plodovi so na sonni strani rahlo rjavo rdee nadahnjeni. Lenticele so izrazite, rjave, v obliki pikic. Meso je belo, sladko in sono, prijetne arome. Plod je obutljiv na odtise. Drevo je pokonno ima ozko kronjo. Rodi redno, ni obutljivo na bolezni in kodljivce, odporno na krlup. Izredno dobra hruka, obutljiva na transport.

Drevo Posebnosti sorte

94

PASTORJEVKA, VELIKA PODALJANA HRUKA, KLION


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Stara sorta, ki jo je v Franciji kot divjo sorto nael pastor. Pogosta v travnikih sadovnjakih. Prijajo ji tople lege. Je namizna hruka in primerna za uporabo v kuhinji. Obiramo v oktobru, uivamo od novembra do januarja. Plod je srednje velik do velik podolgovate oblike, ob ai zaokroen. Koica je sivo zelena, ob polni zrelosti rumena, na sonni strani redko oranno prelita. Pecelj je dolg in moan, veinoma zelen. V plitvi jamici je aa odprta, z velikimi in dolgimi listii. Rumeno belo meso je robustno brez posebne arome. Drevo ima mono rast. Tvori piramidalno kronjo. Je zelo rodno. Znailen je sivo zelen dolg plod, s tipinimi animi listii. Velikokrat ima rjasto progo po dolini ploda.

Drevo Posebnosti sorte

95

TRNOVKA, NEMKA, PALMSKA HRUKA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je neznanega izvora. Imajo jo Nemci, vicarji in Avstrijci. Pri nas jo najdemo na kmetiji Miklav. To je veliko drevo, posebno lepega izgleda. Redno rodi. Uporablja se za razline vrste mota, ganja in za suenje. Zori do sredine septembra in kmalu postane krobnata. Plod je majhne in podolgovato okrogle oblike. Koica je trda in usnjena, je zeleno rumena, kasneje svetlo rumena pogosto popolnoma prevleena z zlato rjo in tako daje vtis rjave barve kave, na sonni strani pa je lahko tudi rahlo rdekasta. Ima znailne velike svetle pike. Pecelj je dolg, tanek. Ima velike odprte ane listie. Meso je bledo rumeno, grobe strukture. Ima veliko vsebnost sladkorjev v soku 60-80 Oe. Mono raste in dosee visoko starost. Mladi poganjki tvorijo trnje kot pri slivah. Ni obutljivo na bolezni in je odporno na hruev oig. Ob dobri negi obilno rodi. Posebna je barva ploda, okus in velike lenticele.

Drevo Posebnosti sorte

96

VRBOVKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je pogosta in e vedno priljubljena poletna sorta hruke, primerna za travnike sadovnjake kot tudi vrtike. Je izredno okusna sorta, drobno plodne hruke, ki zorijo za julijsko lepotico. Je jedilna sorta, primerna tudi za suenje, kompote, sadne solate, kompotne shranke. Dozori v prvi dekadi avgusta in je uporabna tri tedne. Plod je droben do srednje droben, hrukaste oblike, proti peclju precej zoen, pogosto v obliki gube. Koica je tanka in nena. Osnovna barva je zelena, kasneje postane rumena. Pecelj je dolg in krivo nasajen. ani listi so odprti v obliki zvezde. Meso je belo rumene barve in ima tipino lahtno aromo. Drevo ima ibko rast in tvori kronjo stoaste oblike. Tvori kratek rodni les. Nagnjeno je k izmenini rodnosti. Ob primerni legi in negi ima dolgo ivljenjsko dobo. Drevo kljub starosti ostane majhno.

Drevo Posebnosti sorte

97

LUDRA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Izvor je neznan. Nahaja se na kmetiji Visonik. Je motovka in tudi primerna kot namizna hruka. Raste poasi, v velika astitljiva drevesa in ima dolgo ivljenjsko dobo. Uporabna je za predelavo v mot in je lahko tudi jedilna. Zori v prvi dekadi oktobra. Plod ni trpeen in se ob udarcu na tla rad razpoi. Je srednje debel, okroglaste oblike, ki se ob peclju zoi. Osnovna barva je svetlo zelena, kasneje preide v rumenkasto zeleno. Koica je enakomerno posuta z zelenimi lenticelami. Pecelj je kratek in srednje debel. Meso je umazano bele barve in je zelo sono prijetno sladko kiselkastega okusa. Drevo zraste zelo visoko in dosee visoko starost. Razvije visoko in na vrhu iroko kronjo. Tvori srednje dolge in tanke poganjke. Rodi redno in je neobutljivo za bolezni in kodljivce. Sorta je podobna zeleni jagrski hruki.

Drevo

Posebnosti sorte

99

SORTE HRUK

HRUKE MOTOVKE
(ZA PREDELAVO)

100

KOROKA TEPKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je najstareja motnica v Evropi, pogosto prisotna na naih kmetijah. Najbolj razirjena hruka v asu Napoleona. Najdemo jo pri Adamu, Miklavu, Visoniku. Razirjena sta dva tipa tepk, rna in bela. Bela je nekoliko podolgovato okroglaste oblike, kasneje dozori in daje svetleji sok. Primerna je za suenje, mot, sok in ganje. Zori konec septembra in je uporabna 3 tedne. Plod je srednje droben, okroglaste oblike. Pecelj je dolg in moan. ana jamica je plitva in ima dolge odprte listie. Koica je trda in trpka. Osnovna barva je olivno zelena. Na soncu je rumeno nadahnjena. Meso je belo, sono, trpko in hitro porjavi. Medena je temno rjave barve in ametnega okusa. Drevo raste poasi in dosee zelo visoko starost. Dobro uspeva na visokih legah. Listje daje na zeleni barvi srebrn lesk. S prvo slano z drevesa odpade listje, plodovi e ostanejo. Pustimo jih, da sami odpadejo. Medijo hitro v travi. Nato jih lahko predelamo v mot ali ganje.

Drevo Posebnosti sorte

101

KOROKA VINSKA MOTNICA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte V preteni meri so ohranjene na Pohorju in na Korokem. Najdemo jih pri Jevniku, Adamu, Miklavu in Jau. Je znailna divja vrsta hruke, ki prenaa nijo zimsko temperaturo in suo bolje kot kulturne sorte hruk. Dosega visoko starost. Razvije globoke korenine in zraste v veliko drevo. Ne mara preve apnenca v tleh. Za predelavo v hrukov mot. Dodaja se k jabolnemu motu ali vinu za lepo barvo in dobro bistrenje. Pri predelavi zahteva ve znanja in izkuenj, sicer nas preseneti s svojo trpkostjo. Predelujemo umedene plodove. Uporabno zrelost dosee v mesecu oktobru. Plod je srednje debel, enakomerno okroglo kupolaste oblike, z dolgim pecljem in ravno muho. Je znailne zelene barve z drobnimi temnimi lenticelami. Meso je belo in izredno sono, kiselkastega in lahtnega okusa. Na kodljivce ali bolezni ni obutljivo, precej pa na hruev oig. Pozno in obilno cvetijo. Motnice rodijo obilno in redno. Plodovi odpadejo sami, sploh v vetrovni jeseni. S pravoasnim in rednim izrezovanjem obolelih vej, predvsem v letih obilnega cvetenja, lahko omilimo ali pa prepreimo poasno propadanje hruk zaradi oiga.

Uporaba

Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

102

LEPERNA, JOSEPHINA IZ MEHLNA, ZIMSKA KRALJICA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea V letu 1830 jo je iz semen vzgojil major Espern, zato izvira iz Belgije. Pri nas jo najdemo na kmetiji Miklav. To je zimska hruka, nekoliko drobnejih plodov, a zelo polnega okusa. Zelo dolgo ostane v uitni zrelosti. Je primerna za predelavo v mot, sokove in ganje. Je tudi namizna hruka. Obiramo od sredine do konca oktobra, uivamo od decembra do marca. Plod je majhen do srednje velik, podolgovato kroglaste oblike. Koica je gladka, rumeno zelena, pozneje rumena, tanka, okrog peclja ima tipino rjasto kapo. aica je rahlo rjasta. Pecelj je kratek in debel, pogosto je nekoliko poevno nasajen. Na dnu je ploata, plitva ana jamica, s trdimi zraenimi listii. Meso je sono, s sladko vinskim okusom. Drevo raste ibko in tvori majhno okroglo kronjo. Ima dolg rodni les. Listi so manji in ovalni. Pozneje prine z rodnostjo in rado izmenino rodi. Znailen je manji podolgovato okroglast plod, rumeno zelene barve, z rjasto kapico ob peclju.

Drevo Posebnosti sorte

103

PEHOVKA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Nahaja se na kmetijah Miklav in Pehar. Je stara sorta poznana predvsem po primernosti za suenje. Uporablja se za suenje, sokove, zgodnje vrste mota in ganja. Obiramo v sredini avgusta. Plod je srednje velik, hrukasto kegljaste oblike, pri peclju rahlo oji, pri muhi okrogel. Pecelj je dolg in tanek. aica je srednje plitva, z odprtimi listii. Koica je rumene barve posuta z lenticelami. ana jamica je rjasta. Meso je sono, sladko in aromatino svetlo rumene barve, po medenju postane pehasta. Drevo zraste visoko in je koato razvejano. Je obutljivo na hruev oig. Zamenjamo jo lahko z leperno, vendar pehovka e prej dozori.

Drevo Posebnosti sorte

104

105

SORTE SLIV

106

LAKI EPELJ
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Spada med primitivno skupino sliv. Najdemo jo na veliko kmetijah, tudi pri Miklavu in pri Jau. Je prastara sorta, ki se je obdrala do danes. Uporablja se svea in za kompote. Zori konec julija v zaetku avgusta. Plod je manji in ovalne oblike, proti peclju podaljan in proti vrhu zapien. Osnovna barva je zelena, na soncu rdee vijolina. Meso je rumene do oranne barve, okusno in se dobro loi od koice. Drevo raste srednje bujno. Je obutljivo na epljevo muho, sicer odporno. Plod je podobne velikosti kot domai epelj, le da je svetlo vijoline barve in prej dozori.

Drevo Posebnosti sorte

107

RUMENA SLIVA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je neznanega izvora, razirjena po vsej Evropi. Pred asom smo jo nali na vsaki kmetiji. Danes jo najdemo na kmetiji Miklav. Zelo okusna sliva, ki je na sonni strani prekrita tudi z rdeo. Uporabna je svea, za konzerviranje in ganje. Zori proti koncu avgusta v zaetku septembra. Je majhna, okrogle do okroglo ovalne oblike. iv je kot tanka linija na eni strani ploda. Koica je rumena do rdekasto rumena, na sonni strani rahlo vijolina. Plod ima kratek in tanek pecelj. Meso je zlato rumeno, sono. Prezrel plod ima tipino aromo in se teko loi od koice. Drevo je srednje veliko, s kroglasto in iroko kronjo. Rodni les je kratek. Cveti srednje pozno do pozno. Je odporna na arko, samooplodna, srednje zgodaj zarodi in rodi redno. Najraje ima tople zaitne lege in tam tudi razvije najboljo aromo. Posebnost je majhen rumen plod z rdee vijolinim nadihom.

Drevo

Posebnosti sorte

108

109

SORTE EENJ

110

HEDELFINKA ENJA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je stara nemka sorta. Pri nas je razirjena v zadnjih letih iz razlinih drevesnic. Je avtosterilna sorta. Rabi opraevalno sorto, to je van ali kraljico trga. Je namizna sorta in primerna za konzerviranje v kompote. Zori srednje pozno, v etrtem enjevem tednu. Plod je srednje velik do velik, nekoliko ovalne oblike. Koica je vrsta in zelo temno vijoliaste barve. Meso je temno rdee, vrsto, od koice se loi srednje dobro. Je sladko kiselkastega okusa. Pecelj je dolg, debel in se dobro dri koice. Drevo raste bujno. Oblikuje iro in gosto kronjo, zarodi pozno. Ni obutljivo na pokanje plodov in gnilobo. Kjer ji ustrezajo tla in podnebje, zelo dobro uspeva.

Drevo Posebnosti sorte

111

BELICA, MEDENA ENJA, VOENA ENJA


Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Je tip divje enje, ki se profesionalno uporablja tudi za podlago. Je razirjena sorta in jo najdemo med divjimi enjami. Uporablja se svea in za konzerviranje. Zori v petem do estem enjevem tednu. Plod je droban. Na hrbtni strani ima linijo oz. iv, spredaj je plod gladek. Pecelj je dokaj dolg. Koica je sijoa svetlo rumena, na soni strani zlato rumena. Plod je obutljiv na odtise. Meso je sono in vee veliko vode. Je okusno, sladko. Drevo raste mono in tvori iroko krono z dolgim, nekoliko poveenim rodnim lesom. Cveti srednje pozno in rabi opraevalne sorte. Zarodi zgodaj, rodi redno in obilo. Ima rumen plod in je odlina za kompotne shranke.

Drevo Posebnosti sorte

112

113

OSTALE VRSTE

114

RNA MURVA
Izvor in kje se nahaja danes Murva se je irila v Evropi, v letih okrog 1700, z gojitvijo sviloprejk. Je srednje veliko drevo, ki ljubi tople kraje. Raste tam, kjer uspeva vinska trta. V naih krajih je posebnost in zahteva drugano nego in zaito. Najdemo jo v olskem sadovnjaku. rna murva je bolj obutljiva na mraz kot bela murva. Plodove uivamo svee ali suene ali jih predelamo v marmelado, ele ali vino. Plodovi zorijo postopoma, od sredine julija do konca septembra. So aromatini, sladko kiselkastega okusa. Plodovi so dolgi od 1 do 3 cm in so krlatne do rno vijoliaste barve. Lahko jo gojimo kot ivo mejo ali kot posamezno drevo. Ima rada tople kraje, prilagodi pa se tudi na hladneja obmoja. Nima bolezni in kodljivcev. Cveti bujno in je izredno medovita rastlina. Murve so zelo rodovitne, tvorijo soplodja, ki rada v velikih koliinah odpadajo z drevesa.

Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Drevo

Posebnosti sorte

115

KUTINA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Drevo Posebnosti sorte Je razirjena po vsej Evropi. Pri nas jo najdemo v tevilnih travnikih sadovnjakih v razlinih tipih. Najpogosteja in po kvaliteti najbolja je leskovaka sorta, ki je jabolne oblike. Uporablja se za predelavo v deme, marmelade, za zaimbo v zelje, za okras in kot naraven osveilec zraka. Zori v sredini oktobra. Plod je zelo debel, okroglaste oblike. Koica je tanka in rumena, pokrita s sivkastimi dlaicami. Meso je rumeno bele barve, vrsto, sono, zelo aromatino. Drevo raste srednje bujno, cveti pozno, rodi redno in obilno. Obutljivo na hruev oig, sicer odporno drevo. Primerna za uporabo in dekoracijo.

116

NEPLJA
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Neplja je bila poznana e pred naim tetjem, v asu Rimljanov je bila zelo cenjena sadna rastlina na obmoju srednje Evrope. Najdemo jo v olskem sadovnjaku, pri Jau. Lahko jo gojimo kot drevo ali grm. Poleg uivanja plodov je primerna za ive meje, okrasna drevesa in je dobra paa ebelam. Uiva se ele po prvi slani. Primerna je za pripravo elejev, marmelad, sokov in likerjev, predvsem v kombinacijah z drugim sadjem. Plodove lahko kandiramo tudi v medu, meajo jih celo v mot. Obiramo in uivamo jo ele po prvi zmrzali, ko plod postane rjavo rdee ali rjaste barve z vidnimi animi listi. Plodovi postanejo temno rjavi, dobijo prijeten kiselkast in aromatien okus. Lahko jih oberemo in po 20 dneh leanja ponudimo tudi na trnici. Drevo ima rado sonne lege, apnena tla. Redno redimo kronjo. Druge nege ne potrebuje. Neplji je nevaren voluhar, sicer je odporna na bolezni in kodljivce. Plodovi so veliki 3 do 7 cm in imajo tipino obliko z monimi animi listi.

Zrelost in opis sadea

Drevo Posebnosti sorte

117

KOR
Izvor in kje se nahaja danes Opis sorte Uporaba Zrelost in opis sadea Drevo Posebnosti sorte Je priljubljena sadna vrsta. Najdemo ga v olskem sadovnjaku. Drevesa potrebujejo 8 do 20 let, da prinejo cveteti in roditi. Dosee starost do 150 let. Plodov ne uivamo surovih, ker so nekoliko trpko kiselkastega okusa. Zelo dobre so marmelade, e bolje v kombinaciji z drugim sadjem. Plodovi so drobni in v obliki jabolk ali hruk. Veliki so 2 do 5 cm. Osnovna barva je zelena, kasneje so rumeni do rdei. Dozorijo v septembru ali oktobru. Drevo zraste v viino do 15 m in tvori veliko kronjo. Bolje uspeva in rodi v skupini dreves. Potrebuje veliko svetlobe. Ne potrebuje rezi, razen osvetljevanja kronje.

118

119

SAJENJE SADIK

120

SAJENJE SADIK

Za posaditev ene sadike pripravimo: 0,25 kg sadjarskega NPK 20 kg hlevskega gnoja 1 vedro starega komposta 2 m2 pocinkane ine mree 2 m visok impregniran kol

Jamo pripravimo vsaj 14 dni pred sajenjem. iroka naj bo od 0,6 do 1 m in globoka od 0,4 do 0,5 m. Izkopani zemlji dodamo NPK gnojilo. Na dno jame damo obrnjeno travno ruo. Nato namestimo ino mreo proti voluharju. Iz zemlje mora po saditvi gledati najmanj 10 cm mree. Na sredino jame zabijemo impregniran kol tako, da stoji na juni strani sadike. Sadiki odreemo pokodovane dele korenin. Sadiko vstavimo v mreo in zasujemo z boljo zemljo oz. starim kompostom. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresamo in jo rahlo potlaimo. Jamo zasujemo z zemljo. Ob strani dodajamo hlevski gnoj in pazimo, da ne pride v stik s koreninami. Sadika mora biti posajena tako globoko kot je rastla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti vsaj 10 cm nad zemljo. Upotevamo, da se kasneje zemlja rahlo usede. Na koncu sadiko priveemo h kolu in jo po potrebi zalijemo. Jeseni sadike zaitimo pred divjadjo, spomladi jih odreemo do 20 cm (5-6 brstov) nad eleno viino debla. Pravilno posajena in nato oskrbovana drevesa nam bodo v veselje in ponos ter bodo kmalu redno in dobro rodila.

121

Posaditev razlinih borovnic

NEGA TRAVNIKEGA DREVJA


FIZIOLOGIJA SADNIH RASTLIN (rast in rodnost sadnih rastlin)

Veja z odprtim kotom rodi bolje kot pokonna veja

Viina cepljenja in globina sajenja - pomembneja faktorja rasti in rodnosti sadnih dreves

122

Razlina proizvodna obdobja rasti in rodnosti sadnih rastlin a = mladostno obdobje (1-3 leta), mona rast, mala rodnost, minimalna rez b = polna rodnost (1-25 let), umirjena rast, velika rodnost, zmerna do intenzivna rez c = staranje rastlin (25-50 let), minimalna rast, zmerna rodnost - alternanca, intenzivneja rez Osnovna pravila - zakoni rasti in rodnosti sadnih rastlin:

1. pravilo Veja, ki raste vertikalno ali pod ostrim kotom, je bujneja od tiste z odprtim kotom.

2. pravilo Dve enako debeli veji na isti viini pod istim kotom rasti rasteta enako mono.

123

3. pravilo Od dveh vej na razlinih viinah vedno moneje raste veja na vijem poloaju.

4. pravilo Od dveh vej razlinega premera na isti viini veja vejega premera raste moneje.

5. pravilo Veja z ve sekundarnimi vejami ima vejo bujnost.

6. pravilo Veje, ki so blizu provodnici ali deblu, imajo bujnejo rast od vej, ki so oddaljene.

124

7. pravilo Veje z odprtim kotom napram provodnici rastejo slabe od tistih z ostrim kotom.

8. pravilo Odganjanje vegetativnih oes v odvisnosti od poloaja na enoletnem poganjku v pokonnem poloaju.

9. pravilo Odganjanje vegetativnih oes v odvisnosti od poloaja na enoletnem poganjku, ki raste pod kotom 45 stopinj.

10. pravilo Odganjanje vegetativnih oes v odvisnosti od poloaja na enoletnem poganjku v horizontalnem poloaju.

125

11. pravilo Odganjanje vegetativnih oes v odvisnosti od poloaja na enoletnem upognjenem poganjku, upognjenem v blagem loku.

12. pravilo Odganjanje vegetativnih oes v odvisnosti od poloaja na enoletnem upognjenem poganjku pod ostrim kotom. Rez visokodebelnih dreves Obrezovanje sadnega drevja je pomemben tehnoloki ukrep, s katerim doseemo, da drevesa redno rodijo in dajejo bolj kvalitetne plodove. Osnovni namen obrezovanja je: dobra osvetlitev vseh vej na drevesu; redenje preobilnega cvetnega nastavka; spodbujanje ali zaviranje rasti drevesa. Sadno drevje obrezujemo v vseh ivljenjskih obdobjih: v mladosti s ciljem, da im hitreje vzgojimo drevo; v rodnosti s ciljem, da im dlje ohranimo rodnost; v starosti s ciljem, da oivimo ostarela drevesa. Sadno drevje lahko obrezujemo skozi celotno obdobje vegetacije. Vedeti moramo, kaj hoemo z obrezovanjem dosei. Po asu rezi poznamo: spomladansko rez, s katero elimo osvetliti drevesa in redimo preobilen nastavek cvetnih brstov; rez v asu cvetenju, s katero redimo preobilen nastavek cvetov; junijsko rez, s katero redimo plodie in reemo vrhove; avgustovsko rez, s katero elimo osvetliti drevesa in slabiti rastni potencial drevesa; rez po obiranju, s katero slabimo rastni potencial drevesa.

126

Vekratne rezi so pomembne tudi z vidika organizacije dela. Na taken nain bomo porezali ve dreves in dosegli vejo skladnost ziologije drevesa (manji oki za drevo). as obrezovanja in intenzivnost vedno prilagodimo cvetnemu nastavku in bujnosti drevesa. Bolj intenzivno obrezujemo v tistih letih, ko imajo drevesa velik cvetni nastavek. V letih, ko cvetnega nastavka ni, reemo minimalno. Zato bi moral vsak sadjar narediti inventuro (popis) svojih nasadov, s katero bi vodil evidenco o rodnosti dreves. Drevesa z obilnim cvetnim nastavkom bolj intenzivno reemo spomladi, del preobilnega nastavka pa lahko e v cvetenju in meseca junija. Osvetlitev drevesa Pri rezi je najpomembneje, da doseemo osvetlitev vseh delov drevesa. Najbolj uinkovita je tista rez, pri kateri izreemo cele pregoste veje e pri osnovi. Teimo k temu, da izreemo eno ali dve najdebeleji veji v srednjem delu kronje in s tem osvetlimo spodnji del drevesa. Le na osvetljenih delih drevesa se oblikujejo novi cvetni brsti in lepi, zdravi ter obarvani plodovi. Takni plodovi vsebujejo ve hranilnih snovi in se tudi dlje asa skladiijo. Redenje Spomladanska rez je prvo in najuinkoviteje redenje preobilnega cvetnega nastavka. e dreves ne obrezujemo in oskrbujemo, rodijo izmenino vsako drugo leto. V letu obilne rodnosti so plodovi drobni, slabe obarvani in vsebujejo manj hranilnih snovi. Iz taknih plodov je teko narediti dobre izdelke. Vasih opazimo, da drevesa obilno cvetijo in zaveejo zelo malo plodiev. Eden od vzrokov je preveliko tevilo cvetov, ki ne dobijo dovolj hranil (predvsem N), zato je se cvetovi slabo oplodijo. Z rezjo (redenjem brstov) doseemo, da zmanjamo tevilo porabnikov (brstov, cvetov), ki dobijo ve hranilnih snovi, emur sledi bolja oplodnja, zavezanje plodiev in razvoj plodov. Cvetnemu nastavku je potrebno prilagoditi tudi prehrano dreves z gnojenjem. Rez mladih dreves Pri mladih drevesih elimo vzgojiti osnovne ogrodne veje (5-7), ki bodo nosilci sekundarnih vej in rodnega lesa. Tako z rastjo drevesa izbiramo najprimerneje veje, ki jih upogibamo pod kotom 45 in usmerjamo v prazen prostor. Premone, pregoste in ibke veje izrezujemo. Pri visokodebelnih drevesih, kjer se spodaj pase ivina, si elimo, da bi bilo deblo visoko vsaj 1,7 m.

127

Preden zanemo drevo obrezovati, si ga najprej dobro ogledamo in ocenimo: rast poganjkov vej (pokonna, poveena), bujnost drevesa (dolina enoletnih poganjkov), osvetlitev (pregoste veje), rodni nastavek (brsti), volumen drevesa. Pri spomladanski rezi najprej izreemo eno ali dve najmoneji veji pri osnovi. Kasneje spodreemo e vse poveene veje (izrojene) in ostale pregoste veje. Bolje je, da reemo vekrat po malem. Pri obrezovanju visokodebelnih dreves teimo k temu, da vse rezi opravimo s tal. V ta namen uporabljamo teleskopske age in karje. Pri delu moramo biti pozorni na padajoe veje in uporabljati osnovno zaitno opremo: elada, rokavice, terenski evlji. Ob rezi si ogledamo tudi zdravstveno stanje drevesa: prisotne bolezni (plesnivi poganjki, rakasti deli), prisotna jajeca kodljivcev (amerikega kaparja, ui). Mnoge stareje sorte so odporneje na najnevarnejo bolezen jablan jablanov krlup. Zato v travnikih sadovnjakih ne uporabljamo keminih sredstev za varstvo rastlin. Izjemoma uniujemo le ui na mladih drevesih. Za kodljivce na travnikih drevesih poskrbimo z ohranjanjem biotske pestrosti in ravnovesja v naravi. V ta namen postavljamo valilnice za ptice, drogove za ptice ujede, domovanja za strigalice in solarne ebele, zavetia za podlasice in jee, ohranjamo tudi cvetoe ive meje, kjer se naselijo predatorji (pikapolonice, taniarice, muhe trepetavke, koristne stenice, bogomoljke ...).

129

TEHNOLOGIJE PREDELAVE SADJA

130

PREDELAVA SADJA V SOK


Izbor sadja in priprava Obiramo primerno zrelo sadje - ko je uitno zrelo. Kdaj je sadje dovolj zrelo za predelavo v sadne sokove? Ko je v jabolkih prisotnega le e malo kroba, torej, ko se veina kroba pretvori v sladkor. Koliino kroba preverimo z enostavnim testom z jodovico. V raztopino jodovice namoimo ez pol prerezano jabolko. Sade je primeren za predelavo, ko je razmerje med kislinami in sladkorji v sadeu ravno pravnje za dober sok, pa tudi arom je takrat ravno prav. Iz nabranega sadja izloimo nagnite, plesnive in umazane plodove. Sadje namakamo v vodi, da se neistoe usedejo na dno, nato ga e enkrat speremo s isto vodo. Mletje Sadje zmeljemo s sadnim mlinom. Vedno zmeljemo le toliko sadja, kolikor ga naenkrat lahko stisnemo v stiskalnici. S tem bomo prepreili porjavenje zmletega sadja in bomo na koncu dobili sok svetleje barve. e iz predhodnih izkuenj vemo, da ta sorta jabolk zelo hitro porjavi, lahko sicer dodajamo kot antioksidant askorbinsko kislino proti porjavenju. e je sadje prezrelo, lahko za bolji izplen dodamo pektolitine encime, da dobimo ve soka. Bolje pa je, da predelujemo ravno prav zrelo sadje. Stiskanje Za stiskanje so najprimerneje stiskalnice s slojnicami. Takna stiskalnica omogoa hitro odtekanje soka in to e pri majhnih tlakih. Stiskati vedno zanimo z nizkim tlakom, ki ga le poasi zviujemo. Dobre izplene doseemo tudi s pnevmatinimi stiskalnicami. Dobljeni sok precedimo skozi tkanino, da odstranimo grobe delce. Sok nalijemo v posodo - cisterno in pustimo na hladnem (24 ur, po monosti v hladilnici, sicer se prine fermentacija), da se izisti. Pred tem lahko dodamo 5 g askorbinske kisline/100 l soka, ni pa nujno. Tako dobimo motni sok. Ker je usedlina na dnu, moramo sok nato odliti (odvajati z vrha) v napravo za pasterizacijo. Filtriramo lahko z naplavnim ltrom - uporabimo npr. diatomejsko zemljo. Bistrenje lahko opravimo z bentonitom, elatino, kieselsolom Preverjanje kakovosti soka Ko konamo s stiskanjem soka, doloimo iz vzorca soka iz cisterne koliino sladkorja in kislin. Na osnovi teh enostavnih doloitev, lahko z doloenimi korekcijami e izboljamo okus in trajnost soka. Jabolka posamezne sorte imajo razlino vsebnost sladkorja in kisline, ki je odvisna od lege, klime in vremenskih razmer v asu rasti v posameznem

131

letu. Niso vse sorte primerne za dober jabolni sok. V povpreju znaa vsebnost sladkorja v sadju od 9 do 18 Bx, vsebnost skupnih kislin pa je od 4 do 10 g/l. Jabolni sok naj vsebuje vsaj 12 Bx suhe snovi ter vsaj 4 g/l skupnih kislin. e jabolni sok vsebuje premalo kislin, mu sicer lahko dodamo citronsko kislino, enostavneje pa je, da sok pripravimo iz razlinih sort jabolk - meamo tiste s prijetno aromo (npr. alkmene, elstar, koksova, jonagold, lonjon ...) in kisle sorte (boskop, majda, ampanjska reneta ...). Samo sladke sorte, kot so gala ter tipi zlatega in rdeega deliesa, dajo premalo kislin. Merjenje koliine skupnih kislin Metoda temelji na nevtralizaciji kisline z bazo. Lahko uporabimo Vini komplet, Mollenkopfov kislinomer, vinotest K+S ali kaken drug komplet za doloitve. Doloeni koliini soka dodajamo bazo znane koncentracije tako dolgo, dokler se vsa kislina ne vee z bazo v nevtralno sol. Merjenje vsebnosti sladkorja Zadostuje posredna meritev sladkorja z refraktometrom. Izmerimo vsebnost suhe snovi (Bx), koliino sladkorja pa oditamo iz tabel. Segrevanje - pasterizacija Po konanih korekcijah soka, le-tega dovajamo v kotel za predgretje soka in nato v napravo za pasterizacijo soka. S segrevanjem na primerno temperaturo prepreimo kodljivo delovanje mikroorganizmov in encimov. Dodajanje konzervansov ni potrebno, saj nam toplotna obdelava zagotavlja popolno stabilnost izdelka. e nas moti rahlo rjavkasta barva soka, sicer lahko dodajamo askorbinsko kislino (e je nismo e prej). Sok segrejemo na 78-80 C ter ga takoj polnimo v predhodno ogrete steklenice (do vrha) in jih s pomojo kronskega pokrovka zapremo. Steklenice takoj nato obrnemo v vodoraven poloaj za 2 minuti (s tem pasteriziramo vrat steklenice in notranjo stran pokrovka). Steklenice s sokom takoj nato ohladimo. Steklenice s sokom hranimo v temnih in hladnih prostorih. Ureditev prostorov: zaiteni pred glodavci, mresom prikljuek na vir pitne vode iz javnega vodovoda, odvajanje odplak in prikljuek na javno kanalizacijo, tla in stene do viine 1,8 m iz materialov, ki omogoajo mokro ienje in razkuevanje, talni odtoki morajo biti pokriti z reetkami, zaprte posode za odlaganje odpadkov, surovina mora biti skladiena, dvignjena od tal, prostori za predelavo morajo imeti loen neisti in isti del.

132

Oprema: pasterizatorji: gospodinjski in profesionalni pasterizatorji, mlini za sadje, improviziran pasterizator spirala za v kotel za ganjekuho, steklenice: laboratorijska oprema, polnilci, posoda.

PRIDELAVA NARAVNEGA MOTNEGA SOKA ZA PRODAJO


Umetnost priprave naravnega motnega soka je v tem, da obdrimo motne delce v lebdenju. Obiajne pektinsko vezane encime v mletem sadju zaustavimo s isto pripravo soka in s im hitrejim bistrenjem. Takojnje segrevanje soka onemogoi delovanje sadnih encimov. Tako se pektin, ki se dri na motnih delcih kot zrani balon, ne vee z encimi in motni delci lebdijo. Postopek pridobivanja motnega soka Pozorni moramo biti na sadje, ki ga bomo pripravili za predelavo. Primerno zrelo in zdravo sadje poberemo in operemo ter zmeljemo. Z zdravim, zrelim in istim izhodnim materialom zagotavljamo aromatien konni proizvod. Stiskamo lahko s tranimi, vodnimi in slojnimi preami. Stiskamo pazljivo, da dobimo im isteji sok z malo grobih delcev sadja. Sok precedimo s cedilom gostote 11,5 mm. S tem so odstranjeni grobi delci, ki jih tako ne moremo obdrati v lebdenju. Sledi takojnje segrevanje soka na najmanj 78 C, da zatremo sadju lastne encime. Tako se motni delci ne sesedejo na dno. Da predelava nima kodljivega vpliva na snovi, ki so nosilci okusa in arome, sok im prej shladimo in pretoimo v posodo za sesedanje. Segret in hitro ohlajen sok pustimo v posodi 12 ur, da se teji motni delci usedejo na dno. Po tem asu sok previdno odtoimo brez usedlin in ponovno segrevamo na 7678 C. Tako uniimo kvasovke in razne klice. Sok polnimo takoj v steklenice in te im hitreje ohladimo na sobno temperaturo. S tem zagotovimo surovini znailen okus in aromo.

133

Priprava motnega sadnega soka

PREDELAVA SADJA V MOT


Sok in mot spadata med atraktivneje proizvode, ki jih lahko kmet ponudi na trg. V sosednjih deelah Evropske unije te pijae bolj islajo, kot to ponemo pri nas. Danes ponujajo angleke in francoske vrste mota kot trendovske, nizko alkoholne in osveujoe pijae. Pomembno je, da v tej ponudbi ne izgubimo slovenske identitete pridelave mota kot tradicionalne pijae. Predelave sadja v mot so bile v preteklosti precej nezanimive, zato je kvaliteta tej pijai mono upadla. Zadnjih nekaj let pa opaamo zdravilne, neredilne in nizko alkoholne uinke te pijae. To jo je prebudilo iz pozabe. Strokovna prizadevanja v zadnjih letih teejo v smeri kakovostne pridelave, z uporabo im manj keminih dodatkov. Vrste mota iz sadja vsebujejo manj kislin. Le-te dajejo stabilnost pijai in jo hkrati konzervirajo. Tako ne moremo rei, da se ne da vrhunski mot z dolgotrajno stabilnostjo tja ez poletje donegovati in zoreti brez vseh dodatkov. S pravim znanjem in obutkom, da delamo z ivo naravo, ki jo lahko prenesemo v steklenici do kupca, pa lahko mot pridelujemo zelo naravno. V tem smislu povzemam poglavje avstrijsko-nemkega prironika, ki govori o pridelavi mota znotraj zakonskih okvirjev v vici, Avstriji in Nemiji. Menim, da je to dovolj visoka iztonica za preienje nae dediine in s hkratno primerjavo iskanje naih prednosti.

134 STISKANJE pranje sadja sortiranje mletje stiskanje kontrola kisline in sladkorja obdelava z encimi obdelava z bentonitom razsluzenje dodatki hrane za kvasovke dodatki istih kvasovk rast vrenja odvzem hrane vrelni osnovi v sodu kontrola kisline veplanje lepanje filtriranje zorenje kontrola kisline in vepla

POSTOPEK OBDELAVE SOKA

VRENJE POSTOPEK PO VRENJU IENJE UTRJEVANJE IN STABILIZACIJA POLNJENJE STEKLENIC

Preglednica 1: Priprava mota

SADJE
Samo visoka kakovost odgovarjajoega izhodinega materiala je lahko zagotovilo za konno kvaliteto. To lahko strnemo v naslednja pravila: popolna zrelost, sortirano in zdravo blago, istost. K poveanju atraktivnosti pridelave mota pripomorejo tudi tako imenovane iste vrste mota, pridelane iz ene sorte sadja. iste vrste jabolnega mota imajo ponavadi manj sladkorja in s tem manj alkohola, vije kisline, dobro obstojnost, intenzivno barvo in lepo celokupno senzoriko. iste vrste hrukovega mota imajo veliko sladkorja in s tem veliko alkohola, manj kisline in manjo obstojnost, manj barve, svetleji izgled.

MLETJE
Pri mletju prenega sadja, naj bodo celice kolikor se da razbite, medtem ko peke ne smejo biti pokodovane. Mleta masa, in tudi kasneje sok, ne sme priti v stik z eleznimi deli (samo zaiteno elezo, jeklo, umetne mase ali les). Pri mletju pri vsaki vrsti sadja poteka razgradnja pektina s pomojo pektinskih encimov - mleta masa bo pri daljem asu bolj tekoa. Z vstopom zraka v proces poteka oksidacija, s tem pa masa postaja vedno bolj temna.

135

STISKANJE
Za pekarje je najprimerneja slojna prea. Vendar je pri njej potrebno raunati na ve delovne sile. Pri vejih proizvodnih potrebah se uporabljajo tako imenovane tank stiskalnice. Za skupno uporabo za ve kmetij obstajajo trane stiskalnice, ki delajo kontinuirano. Imajo najmanje potrebe po delovni sili. Stiskalnice s koarami izvirajo iz predelave grozdja. Njihova prednost je velika koara, iz katere pa sok zelo poasi tee. Priporoilo im hitreje stiskanje in polnjenje vrelnega soda v enem do maksimalno v dveh dneh.

POSTOPEK OBDELAVE SOKA


Pri negi mota je pomemben kratek as med stiskanjem sadja in prietkom vrenja. Tukaj so pomembni nekateri ukrepi, ki jih kasneje ne moremo ponoviti.Vsak pravilno izveden ukrep poveuje kvaliteto konnemu motu. Ukrepi: postopek obdelave soka: doloitev sladkorja in kisline, po potrebi dosladkavanje, po potrebi uravnavanje kisline, dodajanje encimov, veplanje, obdelava z bentonitom, razsluzenje, priprava vrelnega nastavka iz hrane za kvasovke in istega soja kvasovk.

URAVNAVANJE SLADKORJA
Vsebnost sladkorja lahko merimo z motno tehtnico ali refraktometrom. Vsebnost sladkorja je izraena v KMW. To so klosternneuburke stopinje ali pa v Oe stopinjah. V Nemiji najpogosteje uporabljajo Oechslejeve stopinje. Za dokaj natanen preraun velja 1 KMW = 5 Oe. KMW x 0,65 = mona vsebnost alkohola po vrenju Najve prenih sokov vsebuje med 10 in 12 KMW. Avstrijski zakon dovoljuje dosladkavanje do take mere, da konna pijaa ne vsebuje ve kot 8

136

% alkohola. V Nemiji je za poveanje vsebnosti alkohola dovoljena uporaba sladkorja iz sladkorne pese. Posamezne zveze in organizacije pa imajo stroja pravila, kjer je dodajanje sladkorja prepovedano. Za poveanje KMW 1 vsebnosti sladkorja je potrebno dodati 1,3 kg sladkorja na 100 l soka.

URAVNAVANJE KISLINE
Pri sadnem vinu doloamo kisline s titracijo. To pomeni, da kislini dodajamo bazo, dokler ne doseemo nevtralne toke, kar prepoznamo po spremembi barve iz zelene na modro. Vsebnost kisline izraamo v g/l v promilih. V Nemiji in Avstriji je dovoljena uporaba citronske kisline, jabolne in mlene kisline. Za poveanje 1 promila je 10 dag citronske ali jabolne kisline oz. 100 ml mlene kisline na 100 l soka. Idealna vsebnost kisline pred vrenjem je od 6,5 do 7,5 promila. Izmerjeno koliino kisline vmeamo v mot, ki ima temperaturo roke in to dodamo na kislini revnemu motu v sod ter zmeamo. Zmanjanje kisline doseemo tako, da prekisle vrste mota po vrenju meamo z na kislini revnim motom. Odgovarjajoa vsebnost kisline je garancija za obstojen proizvod. Vsako pomanjkanje kot tudi hitro poveanje kislin kodi mikroorganizmom. Mot bo idek, nagnjen h kvarjenju in na koncu pokvarjen.

DODATEK ENCIMOV
V predelavi sadja so dovoljeni encimi pektinaze, ki razgrajujejo pektin. Pektin se nahaja med celinimi stenami in v njih ter daje sadju potrebno trdoto. Industrijsko pomembno sadje za pridobivanje pektina je kutina, saj vsebuje veje koliine pektina, ki se uporablja pri pripravi marmelade in je zasluen za uspeno eliranje. Kakor je pektin pri pripravi marmelade zaelen, tako je po vrenju mota vzrok za teave v ienju in ltraciji pijae, zato ga je potrebno razgraditi z encimi pektinaz. Glavna naloga encimskega delovanja je v razgradnji dolgoverinih pektinskih vlaken, ki gradijo sluz, ki povzroa motnost in teave pri ltraciji. Priporoila: Kolikor vija je temperatura, tolikor hitreje uinkujejo pektinaze. Pri uporabi pektinaz pazimo na njihovo dobro porazdelitev. Encimi so beljakovine in se bodo kasneje vezali z bentonitom. Encimi morajo pri 15 C delovati minimalno 1 uro.

137

SHEMA POTEKA RAZSLUZEVANJA

1. Stiskanje 2. Analiza na sladkor, kisline 3. Pektinaze 4. veplanje (5g/hl) 5. 150 ml elatine za mot 6. 200 g NaCalit

VEPLANJE
Z veplanjem sveega soka prepreimo vezavo kisika, ki povzroa oksidacijo - porjavelost soka, in veemo negativne okuse. Tako kodljivim mikroorganizmom odvzamemo kisik, ki je vir njihovega ivljenja in razmnoevanja. Pri zdravem, opranem in izbranem materialu veplanje pred vrenjem ni ne obhodno potrebno. Pokodovan in bolan izhodni material, nizke kisline ali dolgo skladien pred mletjem potrebuje veplanje od 5 do 10 g kalijevega pirosul ta na 100 l sveega soka.

IENJE Z BENTONITOM
Bentonit je no mleta glina z veliko sposobnostjo vezave beljakovin. Tu nastajajo veliki kosmii, ki potonejo na dno. Na glino se veejo tudi ostale motnosti.

PRIPRAVA BENTONITA

5-7 DELOV VODE

1. DEL BENTONITA

138

Priporoena uporaba je med 100 in 200 g bentonita na 100 l stisnjenega soka. Pri uporabi bentonita v stadiju stisnjenega soka pride na eni strani do zgodnje vezave beljakovinskih substanc, ki bi se lahko izkosmiile kasneje v steklenici, na drugi strani pa do vezave gradnikov motnosti, ki se kasneje pokaejo v obliki sluzi.

RAZSLUZEVANJE
Cilj razsluzevanja je iz motnega soka izpod pree odstraniti motne osnove in njihove spremljajoe mikroorganizme. Priporoilo: Razsluzen ist sok bo imel isteje vrenje in poveala se bo tipinost sadea. Sok, ki smo ga stisnili, pustimo stati v primerni posodi 12 ur. Med tem asom se sesedajo motni delci. Na dnu nastaja usedlina. Sok nad usedlino prerpamo v vrelno posodo. e elimo ta naraven proces pospeiti, potem izvedemo ukrepe, ki so opisani v skici razsluzevanje.

PRIPRAVA VRENJA
Hranilno sol za kvasovke (N, P, vitamin B1) meamo z odgovarjajoo koliino istih kvasovk: 30 g kvasne hrane na hl, 20 g suhih lahtnih kvasovk meamo v topli vodi (35 do 40 C) najve 20 minut. Zmanjamo temperaturni preskok preko 5 C.

VRENJE
Vrenje je biokemien proces, pri katerem se s pomojo celic kvasovk sladkor spreminja v alkohol. Pri tem nastajata toplota in ogljikov dioksid (CO2). Tvorijo se lahko tudi stranski produkti, ki so pozitivni ali pa negativni. Pomemben je nadzor nad vrenjem. Pri tem kontroliramo temperaturo od 18 do 20 C, nadziramo kipelno veho in nastanek pene. Cilj vrenja je hitro in isto vrenje, kjer nastaja minimalno neelenih produktov in kjer se pretvori ves sladkor. To doseemo z naslednjimi ukrepi: uporaba istih lahtnih kvasovk, vrelne sode napolnimo do 90 % in jih zapremo na nain, da je moen samo izhod ogljikovega dioksida, ni pa moen vhod kisika v sod, temperatura vrenja med 18 in 20 stopinj Celzija.

139

POTEK VRENJA
Po dodajanju istih kvasovk poteka njihova rast in poveevanje. Najkasneje v 24 urah je to zakljueno in prine se viharno vrenje. Po enem do maksimalno dveh tednih se izloi CO2 in veina sladkorja je predelanega. Vrenje je poasneje in prine se faza tihega vrenja. POZOR! Med tihim vrenjem se lahko hkrati prine razgradnja kisline, pri emer se vseeno tvori ogljikov dioksid. Vsebnost kisline se lahko hitro zmanja, kar pa vodi do pokvarjenega produkta. Priporoilo: Hiter pretok mota s hkratnim veplanjem, hladneje skladienje in prepreitev razgradnje kisline. Mot z nijo vsebnostjo kisline e posebno obvarujmo pred razgradnjo le-te.

RAVNANJE PO VRENJU
Po vrenju so pomembni tirje koraki: grobo polnjenje, pretok, veplanje in analiza.

GROBO POLNJENJE
Po tihem vrenju napolnimo sod z zdravim in prevretim motom. Tako izrinemo kisik, ki je v praznem prostoru in prepreimo oksidacijo.

PRETOK
Po konanem vrenju pretoimo mot iz vrelnega soda v svee opran prazen sod, tako da ostane ostanek na dnu, kamor se je med vrenjem usedel kvas. Med vrelnim procesom je vrelni kvas pretvoril sladkor v alkohol. Na koncu vrenja se kvas usede na dno soda. e mota ne odtoimo pravoasno iz teh usedlin, se prine iz beljakovin, ki so nastale pri razkroju kvasovk, tvoriti kvasni bekser. To je napaka mota, ki jo zavonjamo. Nevarnost je tudi, kadar mot predolgo lei na droeh, da zano kvasovke razgrajevati kislino, ki je naravni konzervans pijae.

140

Priporoilo: Pretok s soasnim veplanjem 12 g kalijevega pirosul ta na hl mota preprei mikrobioloke spremembe. Namesto kalijevega pirosul ta lahko uporabimo tudi 5- 6% veplasto kislino od 1 do 1,2 dcl na hl mota.

VEPLANJE
veplo je najstareji pripomoek v kleti. Lahko ga dobimo v razlinih oblikah. Najbolj znani so vepleni trakovi, ki jih uporabljajo za konzerviranje lesenih sodov. Kot dezinfekcijsko sredstvo je dolgo sluila 1 do 2% veplena kislina, ki pa jo vedno bolj izpodriva kisikov peroksid Wassersto peroxyd. Za veplanje sadnega mota je najbolj uporaben kalijev pirosul t. Naloga vepla v motu je vezava acetalaldehida, stranskega produkta pri vrenju. Nastaja v procesu vrenja in pua v motu prazen okus. Z veplanjem se ta prazen zraen okus preneha, napaka je izniena in ko okua mot, se spet pozna moneji karakter mota. Nadalje je naloga veplanja vezava v pijai prisotnega kisika, s imer prepreimo oksidacijo (potemnenje) in razvoj mikroorganizmov, ki za svoj obstoj potrebujejo kisik. To so mleno kislinske in ocetno kislinske bakterije.

ANALIZE
Glede kvalitete pijae in nadaljnjih postopkov se poleg senzorinih kriterijev kot so izgled, vonj in okus uporabljata dve vrsti analiz, in sicer vsebnost kisline in ostanek sladkorja. Vsebnost kisline V procesu vrenja se vsebnost kisline zmanjuje. Manja kot je izhodina vrednost kisline, veja je nevarnost razgradnje kisline takoj po vrenju. To lahko vodi do pokvarjenega proizvoda. Za proizvajalce ima ta vrednost velik pomen. e je vrednost pod 6 g/l, se mora poveati s citronsko ali pa z jabolno kislino. Ostanek sladkorja Ostanki neprevretega sladkorja v vrednostih pod 3 g na 100 l pri polnjenju steklenic ne povzroajo problemov obstojnosti. Pri vejih vrednostih obstaja nevarnost naknadnega vrenja.

BISTRENJE
Po vrenju je mot po navadi moten. Motnost tvorijo celice kvasovk in delki sadja - droi. Za bistrenje imamo ve monosti: samobistrenje, lepanje in ltracijo.

141

SAMOBISTRENJE
Ali se mot sam zbistri ali pa ne, je odvisno od njegovih vsebnosti. Vejo vlogo pri tem imajo surove vlaknine ali tanini. Tako ima hrukov mot vejo vsebnost taninov in se najvekrat sam oisti. Priporoilo: Loitev mota od droi (vejih delcev sadja in odmrlih kvasnih celic, ki se usedejo na dno soda), povezana z veplanjem, vodi do samooienja mota.

LEPANJE
Z vmeavanjem sredstev za lepanje, kot je npr. elatina, pride do gradnje krpic in tako do usedanja vezanih delcev. To je zino uravnoteena vezava delcev. Pozitivni delci elatine z negativnimi motnimi delci oblikujejo veje kosme, ki zaradi mase potonejo na dno soda. Navodila za potek lepanja: Mot naj ne vre ve. Temperatura kleti naj bo minimalno 12 C. Nija kot je ph vrednost, bolje poteka lepanje (e je potrebno dodati kislino, potem to storimo pred lepanjem). Sredstva za lepanje natanno pripravimo izven soda. Osnovo vmeamo. Shematski potek lepanja

142

Lepanje se uporablja za bistrenje, za odstranitev motnosti zaradi beljakovin alitaninov. Z lepanjem pa lahko popravljamo barvo, vonj in okus. V osnovi moramo pred vsakim lepanjem narediti poskuse, da lahko doloimo ustrezno koliino sredstev. V praksi uporabljamo najvekrat standardno lepanje.
Standardno lepanje s tekoo elatino Standardno lepanje s suho elatino 100 ml 15 % kiselsola dobro vmeamo 100 ml 15 % kiselsola dobro vmeamo 50 ml tekoe elatine dobro vmeamo 10 g trde elatine dobro vmeamo

V praksi seuporabljajo tekoi produkti, ki so laji za uporabo. Trda elatina gradi veje kosme, povzroa hitro usedanje in monejo vezavo vlaknin, taninov, ki povzroajo grenkost in tako dobro bistri pijao. Za uspeno uporabo elatine veljajo naslednja navodila, ki so prikazana v shemi.

SHEMA UPORABE ELATINE

Po enem tednu je mot oien. Vmeano bistrilno sredstvo vee hranilne snovi sadnega vina, kot so beljakovine, droi in podobno, v veje krpice, ki se usedejo na dno soda. Priporoilo: Natanno se informirajmo o novih proizvodih, ki obstajajo pri uporabi razlinih istilnih oziroma bistrilnih sredstev. Zelo dobro bistrenje omogoa kombiniran produkt elatine s kazeinom.

143

S pretokom pijae iz usedlin in droi v novi sod se lahko istoasno izvede ltracija. Za dalje skladienje oz. zorenje mota naj ima 30 do 40 mg prostega vepla na l in najmanj 6,5 promila kislin.

URAVNAVANJE KISLINE
Za poveanje enega promila vsebnosti kisline dodamo 100 g citronske ali jabolne kisline na 100 l mota. Poveanje vsebnosti kisline za 3 ali celo 4 promile (vsekakor nujno pri hrukovih vrstah mota) je mono pred vretjem. Po vrenju se lahko povea vsebnost za 1 do najve 2 promila. Brez dodanih kislin dobimo tako imenovano napako GAUMEN - nepravi okus, ki ga zaznajo brbonice. Mlena kislina Dodajamo jo za poveanje kisline pred vrenjem. Mlene kisline ne tvorijo nujno bakterije. Citronska kislina Daje motu sveino. To je najvekrat uporabljena kislina. Tvorijo jo bakterije. Jabolna kislina Motu daje sadnost. Tvorijo jo lahko tudi bakterije. Pri poveevanju vsebnosti kisline po vrenju je priporoljivo razmerje med jabolno in citronsko kislino 1 : 1.

URAVNAVANJE VSEBNOSTI VEPLA


Poleg vsebnosti kisline je za stabilnost mota odgovorno tudi prosto veplo (SO2). Najvija dovoljena vrednost je 50 mg/l. Priporoljiva vrednost je med 30 in 40 mg vepla. Za doloanje koliine kalijevega pirosul ta pri dodajanju vepla si pomagamo z naslednjo formulo: manjkajoa koliina v mg/l x 2 = g K pirosul ta na 1000 l Primer: izmerjena prosta vsebnost vepla je elena prosta vsebnost je manjkajoa koliina je 8 mg/l 35 mg/l 27 mg/l

Tako izraunamo: 27 x 2 = 54 g kalijevega pirosul ta na 1000 l. Priporoilo: Vsebnost prostega vepla lahko doloimo tudi v laboratoriju.

144

FILTRACIJA
Na trgu je veliko razlinih sistemov ltracije. Najpogosteje se uporablja slojna ltracija. Mot tee preko mono stisnjenih celuloznih slojev, ki ustavijo tako droi kot kvasovke in bakterije. Tako se je mono odloiti med grobimi, nimi in razlinimi slojnimi ltri. Za izbiro pravega ltra za aktualen proizvod je potrebnih veliko izkuenj. Grobi slojni ltri Uporabljajo se za ltracijo zelo motnih proizvodov. Po ltraciji ostane v motu e lahna motnost. Potrebna je e na ltracija. Gospodarno pa je izvesti tudi lepanje. Fini slojni ltri Uporabijo se po lepanju in dobrem sesedanju grobih delcev. Proizvod je po tem postopku kristalno bister. Razklini slojni ltri Uporabljajo se za vrste mota, ki so bile pred tem no ltrirane. Pri tem se odstranijo kvasovke in morebitne bakterije. To je relativno draga ltracija in pride v potev kadar: lei pijaa dolgo v sodih, elimo pijao stekleniiti, predvsem sadno vino z ostanki sladkorja, kadar imamo opraviti s proizvodi, okuenimi z bakterijami (npr. razgradnja kislin). V praksi predstavlja ltracija precejen stroek. V tem pogledu so pomembni naslednji koraki: Takojen pretok po konanem vrenju. veplanje s 13 g kalijevega pirosul ta na 100 l mota. Po potrebi uravnavanje kisline. Mot se mora v treh do tirih tednih mono zbistriti. e se ne, izvedemo bistrenje s tekoo ali trdo elatino s specialnimi proizvodi. Filtracija (v primeru dobrega bistrenja izvedemo no ltracijo). Bistra pijaa napolnjena do vrha soda je pripravljena na dvomeseno zorenje pred steklenienjem. Razklina ltracija pred steklenienjem.

145

PRIKAZ BISTRENJA

STEKLENIENJE
Vekrat poudarjamo, da stekleniimo samo stabilni mot. To pomeni, da: je proizvod v sodu ltriran, je vsebnost kisline najmanj 6 promilov, je ostanek sladkorja pod 4 g na liter, so z lepanjem odstranjeni tanini in beljakovine, je prosto veplo v proizvodu med 30 do 40 mg/l ve tednov.

SHEMATIEN PRIKAZ STEKLENIENJA

Zakonodaja povezana s pridelavo mota. Obstojei so avstrijski pravilniki (vinski zakon 40-50 SS s pripadajoimi poglavji), vicarski pravilniki(37. poglavje predelave ivil), nemki pravilniki (smernice za vrste sadnega vina za nadaljnjo predelavo). Slovenskih pravilnikov ni.

146

TEHNOLOGIJA PREDELAVE RAZLINIH VRST SADNEGA KISA


Potrebna znanja: animacijsko sreanje in predstavitev tehnolokega koncepta v projektu oivitev teoretino-praktina ola predelave v jabolni kis v projektu oivitev izobraevalni seminar o promociji, trenju in prodaji doma predelanih izdelkov Potrebna surovina: zdrava, kvalitetna jabolka primernih sort za predelavo v jabolna vina od toe ali kako drugae pokodovana jabolka izjemoma tudi manj kvalitetna jabolka minimalni standard kvalitete je 12 Brixovih % suhe snovi ali 50 Oe stopinj gostote sadnega mota, 4 g skupnih kislin/l Potrebna oprema in sredstva: refraktometer ali motna tehtnica komplet za doloitev hlapnih kislin sadni zaboji posoda za namakanje plodov in pranje sadni mlin 5% veplasta kislina pektolitini encimi endoencim stiskalnica prea groba ltracija cedilo cisterna za razsluzenje-usedanje bentonit ali ostala istilna sredstva kvasovke in hranilni substrati vrelna posoda vrelna veha posoda za olanje sadnega vina posode za izvedbo ocetno kislinskega vrenja enostavni acetatorji acetator ltrska naprava in polnilna linija kronski zamaki ali drugi zamaki aparat za zamaevanje steklenice ali plastenke Predelovalni postopek: redno istilno pobiranje odpadlih jabolk, obiranje jabolk, tresenje jabolk namakanje jabolk v vodni kopeli, pranje, odcejevanje

147

mletje, obdelava s sredstvi proti oksidaciji, obdelava z encimi za poveevanje izplena stiskanje - preanje do najmanj 70 % izplena merjenje sestavin, tipizacija do postavljenega standarda kvalitete hladno usedanje ali standardno razsluzenje z 0,5 dcl 5% veplaste kisline / 100 l mota 24 do 36 ur pretok dodatek kvasovk, dodatek hranilnega substrata, namestitev vrelne vehe dodatek potrebnega istila bentoniti kontroliranje postopka vrenja (temperatura, konec vrenja) pretok po konanem vrenju analiza vsebnosti alkoholov postopek acetacije v zelo zranih posodah pri 20 do 25 stopinj C s 7 do 10 dnevnimi dodatnimi zranimi pretoki dokler ne doseemo 2% ocetne kisline redna merjenja prehoda alkohola v ocetno kislino acetacija v acetatorju do 4,5% ocetne kisline ob zakljuku acetacije ienje s potrebnimi istili razklino ltriranje in polnjenje priprava steklenic za prodajo Organizacijske alternative poskusna domaa predelava ob upotevanju zgornje tehnoloke dispozicije do 500 l servis stiskanja, ltracije in polnjenja ob domai acetaciji 500 do 3.000 l skupna sosedska raba stiskalnice ter ltrsko polnilne linije od 3.000 do 30.000 l samostojna predelovalna linija nad 20.000 l razlinih vrst sadnega kisa na leto Tehnoloko organizacijske standarde za kis je izdelal Franc Kotar, zasebni svetovalec za sadjarstvo.

IZDELAVA JABOLNEGA KISA


Kis je razredena raztopina ocetne kisline (4 % do 10 %). Naravni kis je produkt metabolizma ivih celic ocetnokislinskih bakterij in poleg ocetne kisline vsebuje e druge snovi metabolizma, ekstraktne snovi izhodine surovine ter snovi, ki nastanejo med dozorevanjem in staranjem kisa. Zaradi tega ima poleg speci nega kislega okusa, e druge ugodne vplive v telesu, glede na izhodino surovino pa celo zdravilne, ki se e posebej pripisujejo jabolnemu kisu.

148

Za izdelavo dobrega jabolnega kisa potrebujemo zdrava in kakovostna jabolka primernih sort za predelavo v jabolni sok in naprej v jabolno vino. Uporabimo lahko tudi od toe ali kako drugae pokodovana jabolka, ki naj bi vsebovala vsaj 12 Brixovih % suhe snovi in 4 g skupnih kislin/l. Za izdelavo jabolnega kisa potrebujemo sledeo opremo in sredstva: refraktometer ali motno tehtnico sadne zaboje posodo za namakanje plodov in pranje sadni mlin 5-6% veplasto kislino pektolitini encim stiskalnico (po monosti slojno) cedilo (groba ltracija) posodo za razsluzenje bentonit oz. primerna istilna sredstva kvasovke in hranilne substrate za kvasovke vrelno posodo z vrelno veho posodo za olanje sadnega vina enostavne acetatorje (posode za izvedbo ocetno kislinskega vrenja) acetator komplet za doloanje hlapnih kislin lter polnilno linijo steklenice ali plastenke kronske ali druge zamake aparat za zamaitev steklenic Predelovalni postopek Pobrana jabolka najprej namoimo v vodni kopeli, operemo in odcedimo. Sledi mletje jabolk na ustrezno velike delce, kar je odvisno od zrelosti jabolk. V kolikor je potrebno, lahko drozgo obdelamo z encimi za poveanje izkoristka, ob tem izvedemo e antioksidativno obdelavo. Drozgo nato stisnemo do najmanj 70 % izkoristka, kar nam omogoi slojna stiskalnica. Sok, ki pritee iz stiskalnice im prej obdelamo s sredstvi proti oksidaciji (0,5 dcl 5-6% veplaste kisline/100 l soka), v kolikor nismo tega storili e prej. Izmerimo bistvene parametre soka (sladkor, skupne kisline) ter tipiziramo do postavljenega standarda kakovosti, v kolikor je to seveda potrebno. Sledi razsluzenje, ki traja nekje od 24 do 36 ur, nato pa pretok oz. dekantiranje soka v vrelno posodo. Motu dodamo selekcionirane kvasovke iz rodu Saccharomy cescerevisiae in hranilni substrat za kvasovke. Ponavadi pred alkoholno fermentacijo dodamo tudi bentonit za odstranitev termolabilnih molekul, ker se takrat najbolj enakomerno porazdeli po motu. Vrelno

149

posodo obvezno plinotesno zapremo in namestimo vrelno veho za izhajanje mehurkov CO2. Med alkoholno fermentacijo preverjamo, e le-ta sploh poteka, temperaturo in smo pozorni na konec. Ko se prepriamo, da se je ves sladkor pretvoril v alkohol, imprej opravimo pretok in napravimo analizo vsebnosti alkohola. Sadno vino pretoimo v zelo zrane posode za izvedbo ocetnokislinske fermentacije. Koliina alkohola v jabolnem vinu je izhodini podatek pred ocetnokislinsko fermentacijo, saj na ta nain predvidimo koliino ocetne kisline po konani acetaciji. Naravni substrat za ocetnokislinske bakterije so blage alkoholne raztopine povretih sladkih surovin, kamor spadajo tudi jabolka. Ocetnokislinska fermentacija je oksidativno vrenje, kjer bakterije za oksidacijo alkohola izkoriajo zrani O2, vendar ne direktno iz zraka, temve raztopljenega v substratu. Prav to dejstvo je osnova za tehnini razvoj izdelovanja naravnega kisa. Zaradi vse natannejih metod doloanja, se imena ocetnokislinskih bakterij spreminjajo in imamo precej vrst oz. podvrst v razlinih rodovih. Optimalna temperatura ocetnokislinske fermentacije je od 19 do 34 C, v praksi se uveljavlja temperatura okrog 28 C. Ker so ocetnokislinske bakterije obligatno aerobne, je zadostna koncentracija O2 pogoj za uspeno in hitro acetacijo. Vsi tehnoloki postopki izdelovanja kisa stremijo za tem, da se povea oksidacijska povrina in da se ocetnokislinske bakterije im bolj enakomerno preskrbujejo s kisikom. V praksi se v najbolj dovrenih napravah izkoristi najve 50 % kisika iz zraka. Pri normalnem delovanju naprav koncentracija O2 v zraku, ki tee iz generatorja ni manja od 17 %, zadostuje e 10 %. Poznamo ve tehnolokih postopkov izdelave kisa, navedel bom le dva: Orleanski postopek Uporabljamo manje sode (200 do 400 litrov) v leeem poloaju z odprtino za zraenje na zgornjem delu pokrova in dnu soda. Postopek zanemo s 100 l aktivnega jabolnega kisa in 2 l jabolnega vina. Nato vsakih 8 dni dodamo 4 do 5 l vina, dokler ni tekoine do odprtine za zraenje. ez nekaj tednov je acetacija konana. Na povrini kisa se naredi mrena. Sedaj lahko odtoimo 10 l kisa in dolijemo 10 l vina, kar ponavljamo vsakih 8 dni (pri temperaturi 25 C). Prehitra ocetnokislinska fermentacija ni zaelena, ker se alkohol slabe izkoria, prepoasna pa tudi ne, ker se laje razvijajo sluzave bakterije in plesen. Vino dolivamo skozi stekleno cev, ki see skoraj do dna soda, da ne pretrgamo mrene na povrini. Tako pridobljen kis, ki lei e nekaj mesecev, da potee esteri kacija, je najbolji, aromatien, polnega okusa in oster. Schutzenbachov postopek Pri tem nainu od zgoraj skozi kad, napolnjeno z bukovimi spiralami, pronica alkoholna raztopina, od spodaj pa v nasprotni smeri tee zrak. Isti princip je tudi pri Fringsovem generatorju, le da je delo in upravljanje aparata popolnoma avtomatizirano. V Schutzenbachovi kadi je 20 cm nad dnom e

150

drugo, perforirano dno. V spodnjem delu se nabira skisana tekoina, ki jo prelivamo preko odprtin v pokrovu. Ne glede na postopek izdelave kisa moramo redno meriti prehod alkohola v ocetno kislino. Ko je acetacija zakljuena, na podlagi predposkusa opravimo ienje z ustreznimi istili. V kolikor se ukvarjamo s trenjem, sledi e razklina ltracija in polnjenje ter priprava steklenic oz. plastenk za prodajo.

PREDELAVA SADJA V GANJE


Potrebna znanja: animacijsko sreanje in predstavitev tehnolokega koncepta v projektu oivitev teoretino-praktina ola predelave v sadno ganje v projektu oivitev izobraevalni seminar o promociji trenju in prodaji doma predelanih izdelkov Potrebna surovina: zdrava, kvalitetna jabolka primernih sort za predelavo v jabolna vina od toe ali kako drugae pokodovana jabolka izjemoma tudi manj kvalitetna jabolka minimalni standard kvalitete je 12 Brixovih % suhe snovi ali 50 Oe stopinj gostote sadnega mota, 4 g skupnih kislin/l Potrebna oprema in sredstva: refraktometer ali motna tehtnica sadni zaboji posoda za namakanje plodov in pranje sadni mlin 5% veplasta kislina pektolitini encimi endoencim stiskalnica prea groba ltracija cedilo kvasovke in hranilni substrati vrelne plastine kadi ali sodi vrelna veha kotel za ganjekuho drva za kurjenje plinska bomba z gorilcem alkohol meter ltrska naprava in polnilna linija kronski zamaki ali drugi zamaki aparat za zamaevanje steklenice

151

Predelovalni postopek: redno istilno pobiranje odpadlih jabolk, obiranje jabolk, tresenje jabolk namakanje jabolk v vodni kopeli, pranje, odcejevanje mletje, obdelava s sredstvi proti oksidaciji, obdelava z encimi za poveevanje izplena merjenje sestavin, tipizacija do postavljenega standarda kvalitete veplanje z 0,5 dcl 5% veplaste kisline /100 l brozge dodatek kvasovk, dodatek hranilnega substrata namestitev vrelne vehe kontroliranje postopka vrenja (temperatura, konec vrenja) po konanem vrenju takojnja prva destilacija ali prvo kuhanje (lahko z drvmi) temeljito oistimo kotel za ganjekuho opravimo destilacijo vsaj 50 l vode zanemo z destilacijo brozge pazimo na poasno destilacijo toka streemo do 5 vol. % alkohola v 0,2 do 0,5 litrskem merilnem valju destilat posameznega kuhanja streemo v svojo posodo, ki jo damo v skupen destilat ele po kontroli izpusta brozge (zaradi eventualnega preiga brozge) skupen prvi destilat (surovo ganje nanga, plavi, sirotka itn.) zapremo in hranimo na 15 do 20 C (vsaj tiri tedne) prekuho ali drugo destilacijo opravimo, ko imamo as (obvezno s plinom zaradi laje regulacije toka destilata in s tem bolje kvalitete ganja) temeljito oistimo kotel za ganjekuho opravimo destilacijo vsaj 50 l vode izmerimo vol. % alkohola v surovem ganju in po formuli = litri surovega ganja v kotlu x vol. % surovega ganja x 0,08 dobimo potrebno koliino izloenega prvega toka ali metilnega alkohola v litrih zanemo z natanno poasno destilacijo surovega ganja izloujemo prvi tok po 2 dcl v 1, 2, 3 6 posodo do izraunane koliine prvega toka izloujemo srednji tok (etanol 1) do 52 % v merilni pipi, nato pa (etanol 2) do 42 % v merilni pipi zakljuimo destilacijo do 20 vol. % alkohola v merilni pipi v skupno posodo degustiramo frakcije etanola ali damo degustirati poznavalcu in upotevamo njegove napotke za tipizacijo ganje zorimo najmanj 2 meseca in ga v tem asu zrano pretakamo na 14 dni opravimo razreditev ganja po formuli dejanska alkoholna stopnja/ elena alkoholna stopnja, kjer dobimo tevilo na primer 1,35 in kjer 35 pomeni potrebno koliino destilirane vode na 100 l ganja potrebno koliino vode ganju dodamo v sedmih enakih delih v sedmih dnevih

152

opravimo stabilizacijo in ltriranje ganja opravimo polnjenje ganja priprava steklenic za prodajo Organizacijske alternative: poskusna domaa predelava ob upotevanju prej navedene tehnoloke dispozicije do 100 l servis stabilizacije, ltracije in polnjenja 100 do 1.000 l servisno kuhanje specializiranih obratov za organizirane predelovalce od 100 do 1000 litrov skupna sosedska raba vejega kolonskega kotla za ganjekuho, opreme za stabilizacijo in ltrsko polnilne linije od 1.000 do 3.000 l samostojna predelovalna linija nad 3.000 l Tehnoloko organizacijske standarde za ganje je izdelal Franc Kotar, zasebni svetovalec za sadjarstvo.

TEHNOLOGIJA SUENJA SADJA


Sadje suimo zato, da mu podaljamo trajnost in ohranimo okus vse leto. To je eden od najstarejih nainov konzerviranja sadja. Najstareje je bilo naravno suenje na soncu ali vetru. Kasneje so sadje suili na pei, poloeno na lese (pletene iz leske, smreke, vrbovih ib ) v udrtih penicah, kurili pa so z bukovimi ali hrastovimi poleni. V starejih suilnicah so suili sadje v dimu, brezdimne suilnice pa so se zaele uveljavljati po drugi svetovni vojni. Nekdaj je bila pomembna samo hranilna vrednost suhega sadja, manj pa videz in okus, ki imata danes pri uivanju sadja pomembno vlogo. Le-ta naj se im manj spremenita, tako mora biti suho sadje lepo, svetlo, z znailno barvo in z okusom sveega sadja. To lahko doseemo s prepreevanjem oksidacije in hitrim suenjem pri nijih temperaturah (pod 50 C) ob zadostni izmenjavi zraka. Take pogoje pa omogoajo le sodobne kondenzacijske suilnice. Pri nas obiajno suimo jabolka, hruke, slive, pa tudi marelice in breskve. V prostoru, kjer bomo suili, naj bo omogoeno mokro ienje tal. Prostor naj bo zaiten pred muhami in drugim mresom z mreami na oknih in dobro zraen, z obvezno tekoo vodo. Suimo primerno zrelo sadje (ne premalo in ne preve zrelo). Imeti mora ugodno razmerje med kislinami in sladkorjem, na kar smo pozorni e pri sami izbiri sort. Za suenje obiramo zdravo sadje v tehnoloki zrelosti, saj je neobrano sadje obtoleno, ima notranje pokodbe, je oksidirano in z rjavkastim mesom, ki ni primerno za suenje. Sadje sortiramo po debelini in zrelosti (manj zrelo naj dozori) ter odstranimo vso pokodovano in nagnito sadje. Tudi pranje sadja je nujno, saj so na povrini mogoi ostanki kropiv in drugih umazanij. Sadje lupimo

153

rono, strojno ali kemino zaradi neprijetne dlakave povrine (breskve), ali zgolj zaradi hitrejega suenja, lepega videza ipd. Sadju ponavadi odstranimo tudi peie ali koico. Debeleje plodove razreemo na krhlje (obiajno debela jabolka na 22,5 cm debele krhlje), drobneje pa samo na pol ali pa pustimo cele (hruke tepke, drobnice, rjavke). Suimo lahko brez kemine obdelave, e je sadje pravilno zrelo in ima ugodno razmerje med kislinami in sladkorjem. Tako sadje ohrani skoraj naravno barvo. Oksidacijo (delovanje kisika ali porjavenje in sprememba okusa) ustavimo z antioksidativnimi sredstvi (SO2 = veplanje ali vitamin C = askorbinska kislina). Najbolj uporabno je mokro veplanje, ko uporabljamo kalijev metabisul t, ki ga raztopimo v vodi in sadje vanj potapljamo. veplo v suhem sadju zdravju ni kodljivo, ne sme pa ga vsebovati ve kot 0,01 %. Med suenjem je v kondenzacijskih suilnicah temperatura okoli 50 C. Ko se temperatura sadja blia izenaenju temperature zraka, zane izhlapevati vlaga s povrine. Izenaevanje traja, dokler se ne zmanja koliina vode priblino na 8 % oz. dokler ne ocenimo, da je v povpreju izhlapelo 80 % vode. Prehod vlage iz notranjosti proti povrini je mono odvisen od strukture sadnega mesa, kapilar in koice, zato se olupljeno sadje sui hitreje. Spremembe, ki nastajajo v sadju med suenjem, so zikalne (spremeni se oblika, sadje se naguba in skri (volumen in tea se zmanjata od 4-5 krat), meso je gobasto, gumasto in prijetno mehko (koliina vode se zmanja z 80-90 % na 15-20 %), spremeni se barva) in kemine (povea se koncentracija mineralnih in organskih snovi, ter sladkorja (60-70 %) in kislin, izhlapi precej aromatinih snovi (vonj postane manj izrazit), unii se del vitaminov). Za dalje obdobje shranimo povsem suho sadje, z izenaeno vlago. Shranjujemo ga v temnem in hladnem prostoru, najbolje v vrekah ali posodicah iz polipropilena. Platnene vreke niso primerne, ker omogoajo neovirano prehajanje vlage v in iz sadja ter ne nudijo nobene zaite pred kodljivci in plesnijo.

154

HIGIENA IN ISTOA PROSTORA, KJER BOMO SUILI SADJE


Neisti del predelovalnice: korita za pranje; isti del: prostor za lupljenje, rezanje, obdelavo, suenje; Predstavljamo si, da bi bila ta dva dela lahko loena tudi s platneno zaveso. V prostoru, kjer bomo pripravljali sadje za suenje in suili, naj bo omogoeno mokro ienje tal (ploice). Zaiten mora biti pred muhami in drugimi insekti z mreami na oknih. Prostor mora biti zraen in s tekoo toplo ter hladno vodo. Potrebna oprema in sredstva refraktometer ali motna tehtnica pH meter, epruveta in reagent za titracijo kislin sadni zaboji kuhinjska tehtnica posoda za pranje plodov lupilnik sadja (elektrini avtomatski ali roni polavtomatski) aparat za razrez sadja (na polovice, krhlje, kolobarje, tanke rezine ips ali koke) antioksidanti (veplo v razlinih oblikah, askorbinska kislina - vitamin C, vasih tudi citronska kislina) posoda za namakanje sadja v raztopino antioksidanta cedilo suilnica sadja plastine polipropilenske vreke za shranjevanje plastina posoda

Pogoji glede kakovosti suhega sadja za prodajo Ne sme biti plesnivo ali onesnaeno z mehanskimi in biolokimi neistoami. Aroma in barva morata ustrezati vrsti oz. sorti suenja sadja. Nima vonja in okusa presuenega (zaganega) sadja niti drugega tujega vonja in okusa. Ne sme vsebovati insektov ali njihovih ostankov. Ne sme vsebovati ve kot 27 % vode. Ne sme vsebovati ve kot 0,1 % pepela, nerazgradljivega v HCl. Ne sme biti posipano s sladkorjem, akrobom ali podobno snovjo. Celo sueno sadje (npr. slive) mora biti dovolj veliko. Nima madeev, ki so posledica zioloakih pokodb, zaganosti ipd. Po 10 minutah potapljanja v vrelo vodo, mora suho sadje pokazati dobro sposobnost vpijanja.

155

POMEN EBEL V SADOVNJAKU

156

Prve ebele so se na Zemlji pojavile pred 40 milijoni let. To so bile ebele samotarke, ki so e takrat opravljale nalogo opraevanja prvih cvetoih rastlin. Takno socialno ivljenje, kot ga imajo danes, pa so zaele iveti pred 30 milijoni let. Njihov nain ivljenja, navade in potrebe se praktino niso spremenile. V normalno razviti ebelji druini ivi ena matica, priblino do 1.000 trotov in najve do 75.000 ebel delavk. Pozimi trotov ni, tevilo delavk pa se zmanja na 10.000. Matica ivi do 5 let. Troti spomladi ivijo 2132 dni, poleti ob bolji hrani pa do 90 dni. ebele delavke spomladi in poleti ivijo 2040 dni, odvisno od intenzivnosti nabiranja mediine. Zimske ebele pa preivijo do 140 dni in spomladi vzgojijo nov zarod. Najpomembneja naloga ebel je opraevanje razlinih rastlin. Narava nagrajuje ebele za njihovo delo z mediino in cvetnim prahom ter tako omogoa njihov razvoj in obstoj ter razirjanje rastlinskih vrst. Med vsemi vrstami na zemlji ima ebela najzahtevneje in najpomembneje delo pri opraevanju rastlin. ebele so najpomembneje pri opraevanju sadnega drevja, saj opraijo kar 7080 % cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivneje kmetijske proizvodnje e poveuje. ebelarstvo v Sloveniji je tradicionalna kmetijska dejavnost. e pred ve kot 230 leti je znanje slovenskega podeelskega malega kmeta ebelarja svetu predstavil Anton Jana (17341773), prvi uitelj ebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let kasneje je obmoje zaslovelo s svojo ebelo, ki je kmalu postala znana po celem svetu. V zadnjih letih se ebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za vlanitev v Evropsko unijo izborila monost, da z nacionalno zakonodajo uredi nain trenja plemenskega ebeljega materiala in tako uveljavi zaito avtohtone kranjske ebele Apis mellifera carnica. ebele so e vedno enakomerno poseljene po celotnem obmoju Slovenije, s imer pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Z opraevanjem samoniklih in gojenih rastlin dale najve doprinesejo k pridelavi hrane. Mednarodna strokovna javnost vlogi opraevanja pripisuje od 10 do 20krat veji ekonomski pomen, kot je neposredni ekonomski pomen ebel za pridelavo ebeljih pridelkov. ebelarstvo mora zato tudi v nai dravi postati cenjena in upotevana panoga, ki lahko bistveno prispeva k blaginji prebivalstva. Z nevestnim uporabljanjem mineralnih zait rastlin pred kodljivci, ljudje sami veliko pripomoremo, da uniujemo naravo in s tem tudi male organizme kot so ebele. Strokovnjaki svarijo lovetvo o neodgovornem ravnanju z naravo. e Albert Einstein je opozarjal, da lahko izumrtje ebel v tirih letih povzroi propad lovetva. Danes te ivali mnoino poginjajo, torej bodimo prijazni do narave in ne posegajmo po stvareh, ki ji kodujejo. Zaradi vseh teh stvari in problemov se ebelarji povezujemo. Na obmoju Koroke imamo svojo zvezo, ki se imenuje ebelarska zveza Koroke.

157

POMEN EBEL V SADOVNJAKU


Opraevanje sadnih rastlin Pri obrezovanju sadnega drevja je naa pozornost v veliki meri namenjena cvetnemu nastavku. elimo si, da bi drevesa dobro cvetela, da bi imeli v asu cvetenja lepo vreme in da bi se izognili spomladanskim pozebam. Zavedamo se, da je od cvetenja in dobre oploditve odvisen pridelek v nasadu. O dejavnikih, ki vplivajo na cvetenje, opraitev in oploditev pa obiajno razmiljamo nekoliko manj. V prispevku so navedeni nekateri rezultati raziskav z namenom, da bi vas spodbudil k vejemu opazovanju dreves v asu cvetenja in oploditve. Opozoril pa bi na variabilnost dejavnikov in speci ko posameznih nasadov. Cvetenje Cvetenje je najbolj kritina razvojna stopnja sadnega drevja. as, potek in trajanje cvetenja je odvisno od genetskih osnov in zunanjih dejavnikov kot so geografska irina, nadmorska viina, lega, temperatura. V veliki meri na cvetenje vplivamo tudi s tehnolokimi ukrepi v nasadu. Od zunanjih dejavnikov je za cvetenje najpomembneja temperatura. Na zaetek in trajanje cvetenja vplivajo temperature v predhodnih zimskih mesecih od decembra do zaetka cvetenja. Za razline sadne vrste so za cvetenje potrebne naslednje povprene dnevne temperature: za cvetenje leske je 6 C, marelic 11 C, breskev, sliv, eenj, vienj in hruk 12 C, jablan, kutin in orehov 16 C. Zaradi postopnega ogrevanja v posameznih letih zasledimo tudi postopno cvetenje sadnih vrst, so pa tudi leta, ko se temperature spomladi naglo dvignejo, zato se cvetenje sadnih vrst lahko mono prekriva.

158

Glede zaetka in trajanja cvetenja so velike razlike znotraj sadne vrste. Kratka ali dolga cvetna perioda je dedna genetina lastnost sorte, na katero pa vplivajo klimatski in vremenski pogoji. Poleg temperature zraka, je za as cvetenja odloilna tudi temperatura zemlje, ki je zelo razlina v posameznih nasadih. Na temperaturo zemlje vplivajo lega nasada, nagib, tekstura tal, osvetlitev in temperatura zraka. Na cvetenje in opraitev vplivajo tudi lokalni vetrovi. Dolina cvetenja je prav tako najbolj odvisna od vremena. V toplem in lepem vremenu traja cvetenje 710 dni, medtem ko se v hladnem in deevnem vremenu cvetenje zavlee tudi na 1520 dni. Na vpliv okolja, predvsem klime in vremena, tudi sorte razlino reagirajo in jih uvramo v skupino stabilnih sort, ki so v dobi cvetenja manj odvisne od neugodnih vremenskih vplivov, in skupino labilnih. Nekatere sorte pod vplivom vremenskih sprememb menjavajo kronoloki vrstni red cvetenja in so zato nezanesljivi opraevalci. Med stabilne se uvrajo tudi sorte, ki cvetijo poasi in so zato manj obutljive na neugodne vremenske razmere. Med morfolokimi posebnostmi pri jablani vpliva na opraitev in oploditev tudi razmerje med dolino pestia in praniki. Jablanove sorte, pri katerih je pesti kraji ali enako dolg kot praniki (jonatan, carjevi), so rodovitneje, kakor sorte, pri katerih je pesti dalji od pranikov in se jih zato ebele teje dotaknejo.

159

Najvejo nevarnost v asu cvetenja predstavljajo nizke temperature. Kritine minimalne temperature so pri zaprtih cvetovih med -2,8 in - 3,8 C, pri polnem cvetu med -1,7 in -2,2 C in pri mladih plodiih -1,1 in -1,3 C. Kritine temperature so le okvirne, saj je e veliko dejavnikov, ki vplivajo na vejo ali manjo obutljivost. Razlike se pojavljajo pri sortah, naeloma velja, da so triploidne sorte bolj obutljive od diploidnih (so tudi izjeme), rano cvetoe sorte so nekoliko odporneje od pozno cvetoih in sorte z gladkim listjem, ki spomladi zgodaj odganjajo, so odporneje proti mrazu. Odpornost pa je odvisna tudi od prehrane rastlin (kondicije), ki je rezultat tehnolokih ukrepov v preteklem letu. Kot optimalna temperatura za cvetenje oz. kalitev peloda je med 18 in 23 C. Najveja kaljivost peloda je prvi dan, ko se cvet odpre, nato pa zane kaljivost postopoma pojemati. Manje koliine padavin v asu cvetenja (4 mm/dnevno) naj ne bi vplivale na slabo kaljivost peloda. Neugodno na kaljivost peloda vplivajo visoke temperature (25 30 C) in vetrovi, ki izsuujejo cvetove in ovirajo insekte pri letenju. Med posameznimi sortami so velike razlike v tevilu pelodnih zrn na pranikih. V povpreju je 3.500 pelodnih zrn na praniku, kar na cvet (20 anter) znese 70.000 pelodnih zrnc. Med sortami, ki izstopajo od povpreja, je zlati delies, ki ima nad 5.500 pelodnih zrnc na praniku. Cvetni prah na prvih razcvetelih cvetovih je tudi znatno veji kot na kasnejih. Opraitev Opraitev je prenos pelodnih zrn s pranikov na brazdo pestia. Ta proces je kljuen za spolno razmnoevanje rastlin, saj s tem pridejo moke spolne celice v bliino enskih, emur sledi oploditev. Opraevanje s pomojo ivali je poseben primer soitja (simbioze), kjer rastlina vzpodbudi ival, da pride v bliino njenih spolnih organov, za nagrado pa dobi nektar. Rastline so se tekom razvoja prilagodile na doloeno vrsto opraevalcev in obratno pogosto obiskujejo opraevalci zelo ozek nabor rastlin, na katere so se prilagodili. Pri opraevanju je zelo pomembna oblika cveta, saj prihaja med opraevalcem in cvetom do neposrednega stika. Vsak cvet, ki ga oprauje uelka, ima leze, ki proizvajajo nektar in diee snovi, ki privabljajo uelko. Med uelkami, ki opraujejo rastline, so na prvem mestu prav ebele. Najpomembneje so tudi za opraevanje sadnega drevja, saj opraijo kar 70 80 % cvetov, zato se moramo zavedati njihovega pomena in si prizadevati, da bomo v im manji meri ogroali njihov razvoj. ebele in sadne rastline ivijo v soodvisnosti. ebele opraujejo cvetove, v zahvalo pa dobijo: cvetni prah, iz katerega rpajo beljakovinske in rudninske snovi in mediino, iz katere dobivajo energijo.

160

Mediina je sladek sok, ki je sestavljena preteno iz vode in sladkorja, ki predstavlja od 3 do 72 %. ebele so najbolj delavne, ko je v mediini priblino 50 % sladkorja. Za ebele so sicer zanimivi le nektarji z vsebnostjo sladkorja nad 7 %. Med sadnimi plemeni vsebujejo najve sladkorja breskve (37 %), jablane (2127 %) in enje (21 %), sledijo pa slive (1318 %), hruke (16 %) in vinje (15 %). ebelje telo je anatomsko prirejeno za funkcijo opraevanja cvetov in je pokrito z dlaicami, na katere se lahko nalepi do 5 mio zrnc cvetnega prahu. Da ebela napolni medeni elodek z nektarjem, mora obiskati 80150 cvetov. Ob glavni pai zleti ebela iz panja 717 krat na dan. En let traja priblino 10 minut. V eni minuti obleti nekje 10 cvetov, kar znese okrog 100 cvetov v enem izletu oz. priblino 1.000 opraitev/dan. tevilo ebeljih druin, potrebnih za opraevanje sadnega nasada velikosti 1 ha, je odvisno: od moi ebelje druine, oddaljenosti ebelnjaka od nasada (priporoa se 400600 m) ali razpored panjev v nasadu, od vremenskih razmer v asu cvetenja in zastopanosti sadnih plemen, cvetoe podrasti in prekrivanje cvetenja sadnih plemen.

161

Za opraevanje se priporoajo 4 panji za 1 ha nasada z razlinimi sadnimi vrstami ali pa: 3 do 4 panji za 1 ha nasada breskev ali jablan in 6 do 8 panjev za 1 ha nasada hruk, eenj ali sliv.

PREDNOSTI EBEL KOT OPRAEVALK


v asu medenja nagonsko nabirajo cvetni prah in mediino samo iz ene vrste sadja; razvijejo tevilne druine v aprilu in maju, saj so edine socialno ivee uelke, ki prezimijo v vejem tevilu; uspena oploditev je zajamena v oddaljenosti ebelnjaka od nasada 600 do 700 m. e pa v bliini ebelnjaka ni dobre pae, lahko letijo ebele dokaj dale, tudi do 3 km; deloma jih lahko nauimo obiskovanja cvetov doloene rastlinske vrste.

POMANJKLJIVOSTI EBEL KOT OPRAEVALK


opraevanje je zelo odvisno od vremena (ebele ne letijo v primeru deja, nizkih temperatur pod 8 C in monem vetru); za opraevanja na vejih razdaljah lahko predstavljajo oviro visoka cvetoa sadna drevesa; v nasadu je potrebno muliti tla, da podrast ne pritegne ebel od cvetja sadnega drevja; paziti je potrebno na uporabo tofarmacevtskih pripravkov, e posebej insekticidov, da ne zavremo razvoja oz. pomorimo ebel. Pri napravi nasadov moramo upotevati opraevalne odnose. Glede oplodnje loimo sadne vrste, ki so: samooplodne, kar pomeni, da se lahko oplodijo znotraj iste sorte. Takne primere zasledimo pri marelicah in breskvah in samoneoplodne, kar pomeni, da se ne morajo oploditi s cvetnim prahom iste sorte. Sem spadajo vse vrste jablan, hruk, eenj in nekatere sorte vienj, sliv, leske in oreha. Jablana Jablana je izrazita entomo lna rastlina in je vezana na opraevanje z insekti. Za opraevanje jablan veter nima nobene praktine vrednosti.

162

Pri opraevanju jablan so najpomembneje ebele saj predstavlja dele opraevanja od 75 do 80 %. Jablanov cvetni prah ima pomemben bioloki uinek na ebele, saj ji podaljuje ivljenje in ugodno vpliva na razvoj njenih krmnih lez. Pomembni so tudi drugi opraevalci: mrlji, divje ebele, ose in muhe. e najuspeneji med njimi so mrlji, ki lahko prenaajo pelod tudi v hladnem, vetrovnem vremenu in veernih urah. V zadnjem asu vedno bolj spoznavamo pomen divjih ebel. Pri nas ivi nekaj sto vrst samotarskih ebel, ki se pojavljajo v razlinih toplih obdobjih toplejega dela leta. Nekatere obiskujejo samo eno vrsto cvetov, zato se v okolju pojavljajo samo v asu cvetenja te rastline, druge so manj zahtevne in jih privlai ira paleta cvetov. Samotarske ebele lahko privabimo z gnezdilnicami v obliki opov trstike ali 8 mm izvrtinami v kose lesa, ki jih postavimo na sonno in suho mesto. Pomen ebel in drugih opraevalcev je e bolj izrazit v letih, ko je v asu cvetenja slabo vreme. V taknih primerih bi v vejih nasadih morali poskrbeti za dovoz ebel v bliino sadovnjaka. V tem primeru je potreben dogovor med sadjarjem in ebelarjem, ki temelji na obojestranskem upotevanju. Za dobro oploditev je pomembno zgodnje opraevanje, to je 23 dni od zaetka cvetenja. Optimalna temperatura za oplodnjo je 2126 C. Poleg temperature in opraevalnih odnosov na oplodnjo vplivajo e zrana vlaga, padavine, veter, prehrana, bolezni in kodljivci pa tudi kemina sredstva, ki jih uporabljamo v asu cvetenja. Ko je cvet oplojen se izloanje mediine zmanja, zato ebele na taknih cvetovih prenehajo pobirati mediino. Odstotek oplojenih plodiev je zelo razlien in se giblje med 2 do 75 %. Zanimiva je ugotovitev, da je v letih manj intenzivnega cvetenja odstotek oplojenih cvetov in dozorelih plodov veji, kakor v letih obilnega cvetenja. Pri jablanah z debelimi plodovi zadostuje, da se razvije v plodove do 4 % cvetov. Oplojeni zametek semena stimulira rastlino v proizvodnji rastnih hormonov. Pri zasnovi nasada je pomembna izbira in razporeditev glavnih in opraevalnih sort.

163

Sodobne smeri razvoja sadjarstva vodijo v enosortne nasade, ki imajo naslednje prednosti: enotna tehnologija oskrbe in varstva, popolna izraba talnih in mikroklimatskih razmer, ki jih zahteva doloena sorta, laje in ceneje obiranje. Za opraevanje se priporoa 215 % opraevalnih sort, ki so razporejene v vrsti na priblino 20 m. Takna razporeditev je ugodna tudi za ebele, saj preteno letajo v smeri iste vrste. Intenzivna pridelava predstavlja na eni strani vejo pao za ebele, na drugi strani pa se poveuje tveganja pokodb ali zastrupitve ebel. Zato je potrebno, da kmetovalci in ebelarji ivijo v soitju in se medsebojno seznanjajo o pridelavi in tveganjih, ki se pojavljajo v doloenih obdobjih. Sadjarji morajo biti pozorni predvsem na nekatere tehnoloke ukrepe in zaito: v asu cvetenja sadja je potrebno zmuliti podrast, da se zmanja konkurenca cvetov, v asu cvetenja sadja se ne uporabljajo insekticidi, v asu uporabe insekticidov je potrebno zmuliti podrast v nasadu, mulenje v lepem in sonnem vremenu lahko pokoduje ebele na cvetovih podrasti, kropljenja se izvajajo v veernih in nonih urah ter mirnem vremenu, protitone mree postavimo po konanem cvetenju, dosledno upotevati navodila in priporoila pri delu s tofarmacevtskimi sredstvi in se neprestano izobraevati. Sadjarji in ebelarji lahko veliko pripomorejo k ohranjanju biotske pestrosti in ravnoteja v naravi z medsebojnim upotevanjem, sodelovanjem in skupnim nastopom pri osveanju ire drubene skupnosti, promociji ter iritvi kulture uivanja ebeljih in sadnih pridelkov. Pogled v bio-dinamino ebelarjenje Albert Einstein je leta 1949 dejal: Ko bo z oblija Zemlje izginila zadnja ebela, bo lovetvo ivelo samo e tiri leta. Ko ne bo ve ebel, ne bo ve opraevanja, ne bo ve rastlin, ne bo ve ivali, ne bo ve ljudi. Devetdeset odstotkov sadja opraijo ebele (doprinos 22 milijard v Evropski uniji). Kljub razviti tehnologiji znanstveniki e vedno niso nali ustrezne alternative opraevanja. Poskuali so z velikimi ventilatorji, posipavanjem polj, na Kitajskem skuajo ljudje posnemati opravila ebel, a ni od tega nima takega uinka, kot ga doseejo ebele. Ve kot 90 let od tega, kar je Rudolf Steiner prvi podal serijo svojih predavanj o ebelah, tevilo ebeljih druin drastino upada. Prav zato je

164

pomembno, da pregledamo njegova predavanja, prouimo njegove pripombe in dognanja, da bi v njih lahko nali predloge, kako izboljati situacijo. Drugaen pristop k ebelarjenju Pozitivni uinki Steinerjevih odkritij na podroju poljedelstva in pedagogike so danes vse bolj vidni, poveano je zanimanje za waldorfske ole ter biodinamino vrtnarjenje in kmetovanje. Njegove raziskave o naravi ebel pa so le malo vplivale na ebelarsko prakso in na nae razumevanje narave ebel. Steiner se je za ebelarstvo zael zanimati prav zaradi alostnega stanja ebel po svetu. Vendar konvencionalno ebelarjenje kot edini nain obvladovanja ebel priporoa opremo, ki se nepouenemu zdi, kot bi bila namenjena ienju odplak. Takna oprema, skupaj s pihalniki za odganjanje ebel, da bi jim lae odvzeli med, uporaba ogljikovega monoksida za anestezijo matic pri umetnem oplojevanju, odvraa loveka od elje po ebelarjenju. A ebele so ga vedno bolj fascinirale in odloil se je raziskati alternativne prakse ebelarjenja. Najprej je priel do ugotovitve, da ebele loveku z veseljem dovolijo, da jih od blizu opazuje, agresivno se odzovejo le, e hoe posegati v panj. Priel je do zakljuka, da imajo ebele raje, da jih lovek pusti pri miru. Nael je le nekaj knjig, ki so veliko govorile o potrebi, da se uvede bolj etien odnos do dela s ebelami, o naravnih nainih odpravljanja nadlog in bolezni, o tem, da je potrebno zmanjati uporabo kemijskih sredstev in kako pomembno je, da se izogibamo komercialnemu ebelarjenju. Zelo malo pa je nael napotkov za delo s ebelami in panji. Posebno pomembna pa so bila Steinerjeva predavanja iz leta 1923 o naravi ebel. Razkrila so mu povsem drugaen pogled na ebele in naravo. Na prvi pogled ne nudijo praktinih navodil, vsebujejo pa globoko duhovno razumevanje modrosti narave. Nudijo bogato poznavanje ebel, vpliva gospodarstva in politike na ebelarstvo, pomena medu za lovetvo in velikega pomena ebel za rastlinstvo. Vse to lahko uporabimo kot osnovo za razumevanje alternativne prakse ebelarjenja. Ena kljunih ugotovitev, ki jih je predstavil Rudolf Steiner, je, da je treba celotno ebeljo druino razumeti kot organizem in ne kot zbir posameznih ivali. Kot vsak organizem tudi ebelja druina nasprotuje vsem motnjam in izpostavljanju svojih notranjih procesov. To se jasno kae v njihovi napadalnosti do tistih, ki to poskuajo. To odkritje je v avtorju mono odzvanjalo in odloil se je najti taken nain ebelarjenja, kjer ne bo potrebno vznemirjati ebelje druine, kjer bo lahko spotoval integriteto ebelje druine kot organizma. ebelarjenje v Mislinjski dolini je bilo prisotno e od naselitve Slovanov. Bili so znani kot dobri ebelarji. Tu so naleteli na ugodne razmere za ebelarjenje, saj so travniki in gozdovi nudili obilno pao ebelam. Prva organizirana zdruevanja ebelarjev pa zasledimo ele v zaetku 20. stoletja 3. avgusta 1919 so se ebelarji Slovenj Gradca organizirali v podrunico Slovenskega ebelarskega drutva. Nekako v tem asu so se organizirali tudi ebelarji zgornjega dela doline in ustanovili podrunico t. Ilj pod Turjakom.

165

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE MEDENEGA VINA


Medeno vino je najstareja pijaa. lovetvo uporablja med kot proizvod ebel preko 12.000 let. Lahko reemo, da je e takrat nastala alkoholna pijaa kot meanica vode in medu. Ponavadi ta sladka pijaa spominja na sherry. Tako kot pri postopku pridelave vina, tako je tudi pri medenem vinu botrovalo veliko razlinih lozo j gledepriprave le tega. Skupno pa je, da vsebuje ve ali manj sladkorja ali pa ve ali manj arom. Za ljubitelje sladkega vina je to najzanimiveji proizvod. Gostje so nad to posebnostjo preseneeni, lahko ga ponudimo kot degestiv ali aperitiv. Za dobro medeno vino je potrebno bore malo sestavin. Pomemben je kvaliteten med z vodo ter meanice zaimb. Pomagamo si s kvasnim nastavkom, na koncu bistrimo in polnimo steklenice. To je osnova. Preizkueni proizvajalci tega sladkega vina pa kreirajo razline okuse. Osnovni standard medenega vina je sestava dveh utenih delov vode z enim utenim delom medu visoke kvalitete. Za 100 l medenega vina je potrebno: 7 kg medu 30 g hranilnega substrata za kvasovke 20 g istih kvasovk s sposobnostjo tvorbe veliko alkohola 100 ml 15% kieselsola 50 ml tekoe elatine 200 g Bentonita

PRIPRAVA MEDENEGA VINA

166

Koraki za pripravo medenega vina: 1. Med segrejemo na 70 C. Tako se v topli vodi laje raztopi in tuje nezaelene kvasovke postanejo neaktivne. 2. Posodo za vrenje napolnimo s toplo vodo (70 C) do ene tretjine in tako segret med vmeamo in raztopimo. 3. Posoda za vrenje se napolni s hladno vodo do 100 l oznabe tako, da ima suspenzija na koncu od 2025 C. 4. Merimo sladkor. Dele sladkorja naj bo minimalno 125 Oe . Tako teoretino pridobimo po vrenju 1617 % alkohola. Spremembo vsebnosti sladkorja lahko v tem koraku naredimo le z visoko kvalitetnim medom npr. cvetlinim. Navadno vrelne kvasovke zakljuijo vrenje pri 1314 vol. % alkohola. Lahko dobimo ostanek sladkorja ali pa ne. 5. Za uspeno vrenje pripravimo 20 g hranilnega substrata skupaj z 20 g vrelnih kvasovk istih linij (pustimo 20 minut). 6. Vrelno posodo zapremo in opremimo z vrelno veho. 7. Kontrola vrenja. Temperatura naj bo med 20 in 25 C, pri tem smo pozorni na razvoj ogljikovega dioksida. 8. Po konanem vrenju loimo medeno vino in kvasovke (ostanek, vino). Prvo vino dobimo po glavnem vrenju (priblino v 10 dneh), drugo pa predvidoma po tirih tednih vrenje naj bi bilo zakljueno. 9. veplamo z 12 g kalijevega disul da. Najprej v manji koliini, potem dobro premeamo. 10. Medeno vino naj bi imelo po vrenju nizek ostanek sladkorja. Tako dodani med v tem asu izbolja okus. Hitro toplo polnjenje zmanja kasneje vrenje. 11. ienje doseemo v 3 korakih: 1. korak: dodamo 100 ml 15% kiselsola 2. korak: vmeamo 50 ml 20% tekoe elatine 3. korak: vmeamo 200 g bentonita (ta naj bo 12 ur prej zmean z vodo) 12. Filtriramo po sesedanju oziroma bistrenju. 13. Polnjenje. Toplotno polnjenje pri 60 C (vsebnost alkohola 13 vol. %) v iste, glivic varne steklenice. Medeno vino pridobiva na pomenu kot specialiteta. Porabniki iejo novosti in v medenem vinu najdejo posebnost z zgodovino.

167

VIRI
Ustni viri: kmetije Brunek, Gratel, Miklav, Adam, Ja, Sekavnik, Visonik, Mikej, Kanop, Fancat, Gaberek Predavanja: Franc Kotar, univ. dipl. agr. 2010, 2011 Direktvermarkten. 2005, Verlag Ulmer Farbatlas Alte Obstsorten. 2008, Verlag Ulmer Stare sorte. 1998, Kmetijska zaloba Sadni izbor. 1990, Zaloba Kmeki glas Stare sorte jablan za nove ase. 2006 Sorte jabolk. 1998, Zaloba Kmeki glas Divje sadne vrste. 2004, Kmetijska zaloba enje in vinje. 2000, Zaloba kmeki glas Josip Priol. 1989, Tiskarna Radovljica Prironik tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort 2007, Bucik d.o.o Semi Esenko, I., (2008): ebela, ki ne pii, Ljubljana: Delodom Jazbec, M., (1979): V sadnem vrtu, Ljubljana: Kmeki glas Kezi, N., (1999): Meusobne obaveze ebelara i voara kod opraivanja, Poega: Dani jabuke Kotar, F., (1987): Zasnova in naprava sodobnega gostega nasada jablan, Ljubljana: Kmeki glas Mii, P. (1987): Opte oplemenjivanje voaka, Beograd: Nolit Poklukar, J., (1992): ebele in opraevanje sadnega drevja; Ljubljana: Tehnoloki list Priol, J., (1956): Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana: Kmeka knjiga Fotogra je: Tomo Jeseninik, Jani Ganik, Botjan Godec, Jerneja Golob, Miha Kanop, Saa Rainer, Marua Vaukan, KGZS Zavod Celje, Sadjarsko drutvo Lesnika

168

169

30 in 35 40 za bujne podlage

http://www.slodesign.com/ring
http://www.slodesign.com/ring

IZDELAVA ELEKTRINIH GRELCEV PO NAROILU IN SERIJSKO

GRELEC ZA PASTERIZACIJO SOKA ALI SEGREVANJE MEDU

170

KLJUAVNIARSTVO, Branko Zottel s.p.


Cesta alskega tabora 19, 3310 alec, Slovenija ID za DDV: SI 98163388 TRR/Transactional bank account: NOVA LJUBLJANSKA BANKA KONTO: 02233 - 0255779979 SWIFT CODE: LJBASI2X IBAN/IDEN: SI56022330255779979

VODNE STISKALNICE ZOTTEL


VODNE STISKALNICE - v celoti izdelane iz nerjaveega materiala - INOX Inox vodne stiskalnice predstavljajo najenostavneje in najhitreje stiskanje raznih vrst zmletega sadja. Stiskalnica omogoa stiskanje brez zinega napora, visok izkoristek stisnjene zmlete sadne mase, velika hitrost stiskanja, enostavneje ienje. Z uporabo tlane energije vode pridobivamo z stiskanjem zmletega sadja mot ali sok. Velikosti: VS 35 L, VS 100 L, VS 160 L

171

e ve kot 75 let za vas gojimo sadne sadike, vrtnice in okrasne rastline.


Prodajamo doma, na naslovu, poiljamo tudi po poti.
NAA PONUDBA OBSEGA: Sadne sadike (za vrtikarje in male sadjarje) naslednjih sadnih vrst, ki so primerne za nae podnebne razmere: jablane (tudi stare sorte), hruke, kutine, neplje, enje, vinje, breskve, nektarine, slive, marelice. Sadike jagodievja: rni in rdei ribez, jossta, kosmulje in maline. Vrtnice: velikocvetne, mnogocvetne, spenjalke, pokrovne in mini vrtnice razlinih sort. Okrasne rastline: Picea glauca conica stoasta smreka, Thuja occidentalis smaragd (cipresa za ivo mejo). Vse sadike so vzgojene v nai drevesnici !

Celjska cesta 118, 2380 Slovenj Gradec Telefon: (02) 88 46 010 Fax: (02) 88 46 000 www.koroska-kgz.si

PRODAJA: SADIK SADNEGA DREVJA ENOLOKIH SREDSTEV SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN GNOJILA ZA SADOVNJAKE RAZNA ORODJA

172

KMETOVALEC VA SVETOVALEC!
TISKOVINA Potnina plaana pri poti 2380 Slovenj Gradec

Junij 2013

6
letnik 81 cena 4,6

strokovna kmetijska revija


Priloga:

KMETOVALEC
Najbolj brana slovenska strokovna kmetijska revija. tirikrat letno izhajata dve strokovni prilogi: Gozd in obnovljivi viri ter PiP Predelava in prodaja. GOZD IN OBNOVLJIVI VIRI
TISKOVINA Potnina plaana pri poti 2380 Slovenj Gradec

ISSN 13184245

Hruev oig Dobrote Reja oslov Trg traktorjev

TISKOVINA

Oktober 2012
strokovna kmetijska revija

PiP

Priloga je namenjena predvsem 2 lastnikom gozdov ter gozdarskim strokovnjakom, ki jih zanimajo noveja dogajanja na podroju gozdarstva in trga z lesnimi proizvodi.
pomlad 2013
TISKOVINA
Potnina plaana pri poti 2380 Slovenj Gradec

Strokovna priloga za dopolnilne dejavnosti in neposredno trenje kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je vsem, ki so se pri svojem delu na kmetiji odloili za korak naprej v smeri predelave osnovnih kmetijskih pridelkov in neposredne prodaje.
Regijsko ocenjevanje sirov na Primorskem Provansa - od oljk do kamarkih konjev (II. del) Kako tajerci trijo svoje vulkane

DROBNICA
Strokovna revija za rejce in ljubitelje malih prevekovalcev. Revija izide estkrat letno.

NAROILA: Majda Krajnc


T: +386 (0)5 90 10 576 GSM: +386 (0)31 627 496 E-mail: kmetovalec@km-z.si www.kmetovalec.si

strokovna revija za rejce in ljubitelje

ISSN 1318-8631

Plodnost drobnice v letu 2012 Metuljnice funkcionalna ivila Tekmovanje iz pae ovc
2/2013 / letnik 18 / cena 5

Kmetijska zaloba d.o.o. Stari trg 278 2380 Slovenj Gradec

Kako v najlepi lui predstaviti svoje izdelke?

Z etiketami Kmetijske zalobe!


IK BERN jak A RE ki sadovn KMETIJln i travni
visokod ebe
Uporab no do:

r siir jjii s v v o o i i k k v v o o B B ja tija eti me km ak


ka lok olo E ko Ek
a vas uje: Mal Pridelww ovec Btija w.kme 5230 -potoc

doma

vo Domae hruko ga isnje i k


Serija: Hraniti na hladnem tempera do ture 8 oC

vejniV rekil
S er i

1L

NETO

Polni in pr Kmetija oizvaja za km eti Podpe an, Galic jo Potonik: ija 51, a lec.

Skuta
iz nehomog en brez konzer iziranega polnovredn ega vansov in um etnih doda mleka tkov
SI M-94 6 ES

ija Uranjek, Planic met a6 ak ,2 k 3 lo

olka in sladkor , oboje iz ekolo ke pridelave Neto koliina: 24 : abno najm 5 ml or aja ProizvUp anj do:

Sestavina: jab

Ekoloka km

eti ja

Totrovo olje s Koroke


m
u. stor pro

tel.: 02 nu.si www.pribaro

anjek, Pla nica 6, 2 3

e m, t Fra 13

Sestavina: jab

olka in sladkor , ob

lani ca 6 ,2 3

pri 88 56 700 b BIO 02 jabolna marm elada Proizvaja:


anite v hl i. Hr u.s on ar

www.kmetovalec.si info@km-z.si l: 02 601 44 51, w


ww .

e m, t Fra 13

jabo

PREVERITE 2313 Fram NAO PONUDBO: 601 44 51


0,2l

Planica 6

Izdelek, ki nosi na podp is, v sebi zdruuje mo tradicije in kulturne dediine slovenske Koro ke. SI-EKOZnan 001 je naih prednikov, ki ga je vredn Kmetijstv o spotovati in negovati. o EU/izv en EU

ija Uranjek, Planic met a6 ak ,2 k 3 lo

Ek o

NI .si can S AD pe . od 15% 8C. ap tij e le o + me ni d 4C d w.k , s ad d + eko ri: o ww l u t m a r , avje pe do: ja 51 o kr ri tem anj alici poln iti p najm n, G ava: Hran orabno pea 29, Ses t 7 Pod Up arna 031 676 ja: : : Sir olni ec, tel. 0 45 l in p 8 vaja 3310 a 03 572

I MA RT D O J O GU

z Proi

o janja 1 let 10, rok tra jesen 20

snovi, nik 60% suhe anj.si uje najm %. i sir vseb jmanj 45 omastn odnje. snovi na zv hi oi su pr v Trdi poln maobe esecev od anj 12 m ovjega mleka. no najm ga Uporab iz surove 14 C. Pridelano i temperaturi do pr iti an Hr

EB KINR ER AJITE

0,5 kg

13

1 el: 02 60 44 51, www m, t .pr Fra ib

BIO jabolna marm elada Proizvaja:

anite v hladnem in i. Hr tem u.s ne on ar

13

SI

94 M- S E

Sestavin

Neto ko Uporab

EMBALAA BAG IN BOX


CK 136, KRKO, mob. 041-525-616, tel., fax: 07 490 40 30 kmetijska.apoteka@volja.net

CERDONIS d.o.o. Stari trg 278 SI-2380 Slovenj Gradec ID za DDV: SI69889996 mat. tevilka 1122762

OBLIKOVALNICA T. 02 88 56 703 M. 031 674 997 oblikovalnica@cerdonis.si www.cerdonis.si

TRAVNIKI SADOVNJAKI V knjiici so predstavljene stare sorte jabolk in hruk, ki so bile zbrane in razstavljene v asu dolgoletnih razstav starih sort v Mislinji, Slovenj Gradcu in na Korokem. Jabolka so predstavljena po asu uitne zrelosti in so razdeljena na poletne, jesenske in zimske sorte. Hruke pa smo razdelili po uporabni vrednosti in so predstavljene v skupini jedilnih sort in motovk. Motovke se veino uporabljajo za predelavo v sadne pijae. Dodani so e opisi domaih sliv, eenj in nekaj alternativnih vrst sadja. Travniki sadovnjaki so obmoja, ki jih je v preteklosti izoblikoval lovek, vendar z njihovo ekstenzivno rabo ni poruil dragocenega naravnega ravnovesja, obenem pa je pridelek sadja zanj predstavljal pomembno ekonomsko kategorijo. Dobro je, da ne pozabimo stoletnih izkuenj in ne podleemo skunjavi, da je samo novo bolje. Travniki sadovnjaki so neizrpen vir genske raznolikosti, ki se ohranja s starimi sortami sadja in je dragocen zaklad za prihodnost.

20,00

9 789616 418195