1909 3-4 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

i\V^\
asopis
za
zgodovino in narodopisje.
0-5=O
Izdaje
Zgodovinsko drutvo v Mariboru.

-o$=o
6. letnik.
5=iO
Uredil
Anton Kaspret.
Maribor, 1909.
Tisk tiskarne sv. Cirila.
Vse pravice si pridruje drutveni odbor.
Vsebina 6. letnika (1909).

I. Zgodovinski spisi. Stran a) Kaspret Aut. prof: Tiranstvo graaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela 70 StegenSek Avg. dr.: O gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Kozjaku 129 Kovaii Fr. dr.; Iz prazgodovine sredikega trga . . 140 b) StegenSek Avg. dr.: O starinskih najdbah v Razbor j u nad Loko (pri Zidanem mostu) 163 Kovai Fr. dr.: Donesek k arovnikim procesom . 169 II. Narodopisni spisi. a) Strekelj Karol dr.: Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev (konec) 1 Strekelj Karol dr.: Popravki in dostavki k spisu Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev" in kazalo obravnavnih, oz. razloenih besed 115 b) Kaspret Anton prof.: Slovarske drobtinice, nabrane iz starih urbarjev, aktov in listin. II. kupek . 152 Trstenjak Alojzij: Ivanjski kres v ormoki okolici . 157 , I) o s ta ve k 188 Majcen G. prof.: Kmetski koledar za 1. 1690 165 III. Knjievna poroila. Klai J'jekoslav dr. prof. : n t o n i i V r a m e z, k r o n i k a. (Mo numenta spectantia historian! Slavorum meridionalium, Scriptores V., Zagreb 1908. Jugoslov. Akademija znanosti in umetnost. Dr. Fr. IleSi 109 StegenSek Avg. dr. profesor bogoslovja in kr. konservator: Umetniki spomeniki Lavantinske kofije. Drugi zvezek. Konjika dekanija. S 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 tablicah. V Mariboru 1909. Zaloil pisatelj. J. A. Glonar 170 Gubo Andreas: Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart. Graz, 1909. Dr. Avg. StegenSek 179 Dr. v. Jlovorka und Dr. A. Kronfeld : Vergleichende Volksmedizin. F.inc Darstellung volksmcdizinischcr Sitten u. Gebruche, Anschauungen und Hcilfaktorcn des Aberglaubens und der Zaubermedicin. Stuttgart, 1908 J. A. Glonar . . 182 StegenSek Avg. dr.: Zagovor [proti recenziji g. J. A. Giona rja 183 IV. Drutvena poroila V. Imenik drutvenlkov . . . . in, 188 193
Inhalt des 6. Jahrganges (1909).

I. Historische AufstzeSeite a) Kaspret Anton: Die tyrannische Behandlung der Stattenberger Untertanen unter der Inhabung des Franz Tachy und seines Sohnes Gabriel 70 StegenSek Avg. Dr.: ber die gotischen Fresken zu St. Hermagoras in Kozjak 129 Kovai Fr. Dr.: Zur Urgeschichte des Marktes Polstrau 140 b) StegenSek Avg. Dr.: ber die Ausgrabungen zu Razbor ob Lack (bei Steinbrck) 163 Kovai Fr. Dr.: Fin Beitrag zu Hexenprozessen . . . 169 II. Volkskundliche Aufstze. a) S t rekel j Karl Dr. Die slawischen Elemente im Wortschtze der Deutschen Steierraarks. (Schlu). . . 1 trekelj Karl Dr. : r i h t i gun'g e n u n d Zu S t z e z u Die slawischen lelemente,im Wortschtze der Deutschen Steiermarks und das Register der behandelten, bezw. erklrten Wrter 115 b) Kaspret Anton: Lexikalische Beitrge, gesammelt aus alten Urbaren, Akten und Urkunden, betreffend die politische Verwaltung und Rechtspflege, mi t angefgten sprachlichen und sachlichen F rklrungen 152 Trstenjak Alois: Die Sonnenwendfeier am Vorabende des Johannisfestes in der Umgebung von Fricdau 157 Trstenjak Alois: Zusatz 188 Majcen (7ab riel Prof. : Hauern alende r fr das Gemeinjahr I960 165 III. Literaturberichte. Klali Vjekoslav Dr.: Antonu Vramcez, Chronik.'(Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, Scriptores V. Agram 1908. Sdslawische Akademie der Wissenschaften und Knste. Dr. Fr. IleSl 109 StcgenSek Avg. Dr. und k. k. Konservator: Die Kun stdenkmler der Lavantcr Dizese. II. lid- Dekanat Gonobitz. Marburg, 1909. Im Verlage des Verfassers. J. A. Glonar 170 Gubo Andreas: Geschichte der Stadt Cil li vom Ursprung bis auf die Gegenwart, Graz, 1909. Dr. A. StegcnSek 179
Dr. von Hovorka und Dr. A.* Kronfeld : Vergleichende Volksmedizin. Eine Darstellung volksmedizinischer Sitten und Gebruche etc. Stuttgart 1908. J. A. G lonar 182 Stegenek Avg. Dr.: Verteidigung [gegen die Rezension des H. J. . Glonar] 183 IV. Vereinsnachrichten
Scile
, 188 . 193
V. Namensverzeichnis der Vereinsmitglieder .
Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

(Konce.)
Epel, Eppel [Opel) n. ,Tcil des Vordergestelles von Wagen und Schlitten, an dem die Deichsel mit einem Nagel befestigt ist'; Epelnagcl ,Nagel zur Befestigung der Deichsel im Epel', Epelring ,eiserner Hing beim Epel, wo der Nagel durchgesteckt wird' (Unger 186). Poleg navedenih oblik se rabi tudi oblika Nepel ., kar se razlaga (Unger 475) z ,Bezeichnung fr einen Bestandteil der sog. Wage am Wagen', kar bo pa krivo, e pomislimo, da je ATcpelnaber m. ,Bohrer fr das Nepel', na vagi pa ni nobene luknje, ki bi se zanjo potreboval tak sveder, in ker se v starem ustavu za vozane pie ,ein vorderes Weinnepel' (kar je gotovo=:Wagenepel) mit kurtzen Kippffen 36 kr.' (Unger 6'27), vaga pa nima nikakih roic (Wagenkipfe). Potemtakem je v zgoranji razlagi za ,Wage' brati ,Sehalek in je torej Nepel isto, kar Epel z zaetkoma pristavljenim - (kakor v Nigel-Igcl in pod.), ki izvira iz konnega n v lenku {den, einen). Tudi ta druga oblika z zaetnim n se rabi v zloenkah: Ncpclkappc,eiserner Beschlag fr das Nepel', Nepclstck ,Nepel' (Unger -165). l'a tudi Napel m. v pomenu ,Setznagel, der die beiden Wagenteile eines Lastwagens verbindet' (Unger 470) spada sem ; pomen oplenika ,Kipfstocknagel' se je prenesel na sornik .Spannagel', kar vidimo tudi v eini (prim. Barto, Dialekt. 11. 444), kjer je svornik ,Kipfstocknagel', ker gre ta klin tako skozi oplen, kakor skozi soro. Od vseh Nemcev poznajo besedo le tajerci. Razloiti se da lepo kot tujka iz slovanine: slov. oplen, oplen, oplin ,pri vozu na prednji in zadnji premi tisti les, v kteri sta vtaknjeni roici, Kipfstock, Wendeschcmmel; tudi prednji in zadnji del voza pri agi', na Ogrskem Oplenci, tako tudi na Hrvakem, sbh. opijen, oplen, oplin ,na saonicama ona gredica, to odozgo dri stupce ili eljeve.
asopis V|. 1
asopis za zgodovino in narodopisje.
(Karadzic), ak. oplen ,transtrum currus' (Nemani I. 47), . oplen, oplin, oplinck ,pfini dfevo u vozu leici na arnici (Wagenschale) (naprave podl dlky), v nem klanice na koncich kolmo stoji, misty slove obrtlik, Rung-, Kipf-, Kopfstock, Kipfen : predni a zadnt o. Na oplen klade se korba'; oplcny ,4 prikv v febfinach, Stekel' ; oplen jedna ze dvou pfiek, ktere sanice spojuji, Querholz bei dem Schlitten' (Kott s. vv.) ; mir. oplin ; dois, hoplon ,der Schirm, die Schale am Wagen'. Beseda je prela tudi v madarino: cplcny Querbalken, Lastbalken ber dem Schlitten'. Etimologija dozdaj ni jasna. Csl. bi sc glasila beseda ; kaj paje izpalo pred /i-om, ali (g) ali /, je teavno povedati : idg. * --nos in * ob-pletnos bi dalo opimi, in primerjati bi smeli v prvem primeru g. JtXax? ,Sitzbank', tir. kor.-n. Flecken ,Brett, Bohle', lat. planea ,Bohle, Planke, Brett', v drugem pa g. &] ,Kchenbrctt', Artk .Huderschaufel', tako da bi imeli tam koren i;s plg, ple</, .schlagen, flachsehlagen', tu pa tt plet ,breit, flach' (prim. Walde, Et. Wtb. d. lat. Spr. 471 472). Konni n slovenske besede se je v nemini tel za konnico slabe deklinacije ter se je zar tegadclj opustil, zlasti se je to zgodilo tudi vsled tega, ker so na besedo vplivale mnoge tvorbe na el. Wen- v sestavljenkah Elcnklan (st. j.) ,Klaue des Elentieres, ein in alter Zeit gewhnliches Amulet gegen Fallsucht', Elengoller, Ellentgollcr ,Koller aus Elentierhaut' (Unger 199). Da beseda ni nemka, je znano e davno, toda vpraanje je, ali je iz slovanine (stesi, jeleni, itd.) ali pa iz lit. lnis. Slovanski./ lehko odpade na zaetku, prim, zgoraj Aner poleg Jancr ; to vidimo tudi pri mnogih krajevnih imenih: Jens-]i\b\i\ncc, //r//xr-](;drica, Auerling-]i\vom', Etllachv Jedkih, Aling-Jcscmk (v Jesenice), Amlach- v Jamljah itd. Ker je beseda v konnici izpremenjena, ni misliti izlepa na to, da je vzeta iz litavine, ker bi bila v takem primeru e ohranila konni s, kakor vidimo to iz primerov, kakor so pruskon. Alus ,Art Bier', linkkis ,Fischreuse',
Dalkis ,Art Angel', Dubus ,Art Kahn' in podobni. Da se je V slovanskih krajih prej tudi los (Elch) zaznamoval vekrat z besedami za jelena in kouto, vidimo med drugim iz poroila mniha Bartolomeja Anglika (iz XIII. stol.), ki v svoji realni enciklopediji De proprietatibus rerum" v poglavju o eki pie med drugim : et inter has teras est quedam habens magnitudincm bovis, hec bestia ferox est et seva et habet magna cornila et ampia, cum quibus se dfendit, sed habens sub mento amplum t'ollieulum, in ipso aquas recolligit, et currendo aquam miro modo in ilio folliculo calet'aeit, quam super venatores seti canes sibi nimis appropinquantes projicit et, quicquid tetigerit, depilai horribiliter et exurit. et hoc animai lingua bohmica Ioni nuncupatur". (Sehfmbach, Des Bartholomaeus Anglicus Heschreibung Deutschlands gegen 1240, Mitteilungen d. Instil, t'. (ist. Geschichtst'. XXVII.) Navzlic vrinjeni pravljici o udovitem mehu te ivali je vendar misliti le na losa, in res stavi neki rokopis za Ioni, Ion, loth drugih rokopisov naravnost clhcnt (Sehfmbach, 1. . 82), kar je zverieno iz clch in eleni (= cien). e pa se ta ival zaznamuje z imenom za kouto, mogel sc jc pri nekterih Slovanih tudi samec vrste Cervus alces imenovati z imenom za samca vrste Cervus elaphus. Beseda kae torej na to, da je prevzeta iz slovanine, najbr iz eine ali luike srbine. V naih krajih losa v historini dobi ni ve bilo. Ve gl. Kluge, Et. \Vb.u 9', Kotial, II. gimn. ljublj. program 1901, 16. Enger m. f., ,gedeckte Kutterstelle der Schweine, Schweinehtte mit langem Trog' (Mittelst., Untst., Unger 202.) Beseda je pa slovenska ; prim. slov. jacima ,izreza, skozi ktero prasce vtakne glavo, da more do korita, das Kressloch' ; jadrnc ,razdelki pri jaslih'. Engerz bi torej odgovarjalo slov.0jadrnica ,prostor, kjer so jadrnc'; misliti moramo le, da je n iz tretjega zloga preskoil v prvega ; * jandrica, ': jangrica. Mogoe je vplivala vsled kake narodne etimologije tudi naslomba na n. adj. enge.
i*
asopis za zgodovino in narodopisja.
Valenze f. v sestavljenki Rovalensc ,Pferdedecke' (Unger 510) je moglo priti v nemko tajerino tako iz slovanine (sbh. vclcnac ,bunter Teppich'), kakor iz madarine (velence ,Barchent'). Da ni to iz mad. nazivala Benetck Velencc, ampak iz imena katalonskega mesta Valencia, to sta spoznala e II. Schuchardt (Literaturbl. f. germ. u. rom. Phil. 1893, 5) in G. Meyer (Neugr. Stud. II. 17). K Srbom in Madarom je prila beseda po mnenju Meyerjevem iz turine: vclene ,Valencia-Harehent' (pri Bianehi-Kitierju Il.l 197 naravnost ,couverture de laine blanche longs poils, dite de Catalogne'); toda potem bi se v srbini in madarini pa glasila ** velena, * velenose. Niso je li dali Srbom Grki (eXevtaa), Grkom pa Italijani (Beneani), dasi imajo ti danes le valcssio ,una specie di tela di canapa e cotone a guisa di t'rustagno' ? Vei'ttchnhj in ]rerschnik m. (st. j.) ,Benennung eines gegupften Maes, nach dem an der windisehen (renze Grundleistungen zu geben waren' (Unger 227) ; Hirschverschnik m. ,\Tame eines Zehents: ,,Die Herrschaft den Oarbmzechendt als von Waicz, Khorn, Haber, auch H. vnnd die Zehendt Kreizer einzunehmen hat"; 1648 ist an H. in Oelt eingenomben worden 10 Oerz 10 ti"' (Unger 349, Hirsch = Hirse). - Iz slov. vrnik ,(letreideabgabe an die Grundherrschaft, Oetreidezins'. Slov. beseda pa ni od vriti ,(etreide austreten' ampak od vrh: z vrhom .gehuft voli', torej vrnilc=vrhi\n mernik, uvreni mernik nasproti raenemu (trihanemu) merniku. Fesslitz f. ,h(")lzernes (esperre an buerlichen YVohnund Wirtschaftsgebuden' (Oberst., Unger 229). Z besedo jGesperre' razumeva Nemec : a) Gesprre == Sprrenwerk, Geblk, to je lemeze ali karnice, in b) Vorrichtung zum Versperren, pri emer velja za najvaneji del zavornica ali zasuvka (Riegel, Querholz), To zadnje, zdi se mi, hoe izdatelj staj. slovarja oznameniti z izrazom ,hlzerncs (csperre'. Od slovanskih besed je nemki najblia naa ves/ica, kar se tie glasov; v pomenu se kajpada loi od nje, vendar ne
Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.
tako, da bi je ne bilo moi spraviti v generino zvezo njo. Ce je n. Riegel ne samo ,repagulum', ampak tudi ,vectis, Hebel' in ,zu einem gewissen (ebraueh zugerichtetes Holz von massiger Lnge und wenigstens geringerer Dicke als der Haiken', in potemtakem tudi ,Brett, Bohle von geringerer Breite', potem se je naa veslica (dim. od vesla t.= veslo . ,Ruder, Ruderstange, Fischerstange') mogla v pomenu enako pretvoriti v ,repagulum\ Tako se je mogel dalje pri nas iz pomena ,Ruderstange, Ruderschaufel' razviti dalje pomen ,0fenschaufcl', v eini (veslo, vese'lko, vesele) Rhrschaufel, Schiebschau fei' poleg ,Maischsch ait Maischkrcke', v ruini [veslka, veslbCo) ,Rhrstock, Spatel'. Bri nas je na Notranjskem vesla celo velika lica'. Ti zadnji pomeni so se razvili, ker je taka lopata ali mealo podobna veslu, ki je izprva bilo le navaden, bolj ali menj obtesan drog. Iz nemkega Fessel f. se Felits ne da razloiti, ampak je beseda njo v zvezi le po narodni etimologiji. Tudi na si. vezla ,Bindbast' ali vezilec ni misliti, ker hlzernes (espcrre' ne vee, ampak zapira. Fleten, Flciden in Fleigen pl. f., jOetreidespreu, Kleie, Spreu, Ohm'; Flcienbctt ,Bett mit Einstzen, die mit Kleie und Ohm gefllt sind'; Flcienpolstcr, Flcicnmatratze ,Polster, Matratze mit Kleie gefllt'; Flciensack ,mit Spreu gefllter Sack frs Bett' (Unger 239, 240) ; kor.-n. Fleictn ,die feinste vom Getreide mittelst einer Windmhle gesonderte Spreu' (Ueberf. 97) ; bav. Flaen, Flae-w-eu (Jlm, flaje~~, flaiwn, fleim) ,die leichten Einfaungen der Haberkrner, die beim Dreschen mit abfallen und durch die Handwindmhle von denselben gesondert werden ; hie und da dienen sie als Fllung von Polstern und Betten ; hnliche in der Luft wehende, sich gerne an Kleider ansetzende kleine Krperchen'; Flcibm ,Am, Spreu' : die fleiden vom Prein, die cnden vom habern, Khorn, waiczcn" zum Anbriihen fr Schweine; das Augnpfl~~l ,die Augenwimper' (Inn, Salzb.)", Schmeller-From-
mann I. 783, ki misli, da je beseda iz gn. jlaiim (to iz lat. pluma), pa vendar primerja tudi e slov. pleve, . pleva Spreu'. In v resnici ni izvajanje nemke besede iz slovanine nemogoe, ker se natanno strinja pomen in pa glasoslovno ogrodje: slov. plva .Samenbalg des Getreidekernes', nav. pi. pleve ,die Spreu ; Schote ; Augenlied' : plvnica, p/vnik, plvijak jSpreusack als Unterbett, der mit Spreu gefllte Polster'; . plva, pliva .ausgewrfelte Spreu, Halgklappen, Hlsen': gs. pluva, ds. piova itd. (Miklosieh, Et. Wtb. 237). Tudi prehod naega v nemki tv" (iz tega ai, a) ni presenetljiv e pomislimo, da daje krajno ime Preseka, Stnica v nemini Preisseck, Steinitz; glej tudi spodaj besede gleichen. Vochnitxc f. (st. j.) ,eine Art Kuchen oder Weissbrot,' (Unger 244). O tej besedi sem pisal e v spisu Zur slaw. Lehnwrterk.'" 7. Prvotno romanska beseda (focatia) je prela najprej v nemino (foehenza), iz nemine v eino (boehnic, gen. boehenci). V eini sc je premenila v toilnice ter je odpotovala zopet med Nemce v obliki bochniz1 h emur je zgoranja Vochnitze le postranska oblika, naslonjena na starejo: Foehenza, Fochenz (bav.), Fochanzc (kor.-n.). Fvcdehi in freddeln (frddln), pa tudi frcggcln vb., dangsam krnkeln, langsam hinsiechen' (Unger 252). Gled zadnje oblike z g prim. Gewenge in Gewende ,Einfassungsstein bei Tren und Fenstern' in pa zgoraj (as. V. str. 81 in 82) opomnjo o slinem prehajanju soglasnika / v . Misliti se da pri fredeln na slovanski izvir : vrid, slov. vred ,Leibschaden, Verletzung, Geschwr, Eiterbeule', vrditi ,verletzen, wehe tun' ; vredn otrok .an einer bestimmten Krankheit leidend'. Fratschlev m. Zwischenhndler mit verschiedenen Waren'; Fratschenhandcl: ein F. alfi mit Grie, Meli, Spkh' .Schmer, Pradt, Khali, Khorzen und Dabag erlauben" ; Fratschlerei Zwischenhandel mit Waren, Waren eines Zwisehenhnd-
lers, daher Fratschlcrei kauten'; Fratschcln ,mit verschiedenen Waren Zwischenhandel treiben' ; Fratschclwcib ,FratschIerin' (Unger 249). V bavarini Fratschlcr Zwischenhndler. Mkler (mit Ewaren') (Schmeller-Frommann II. 837). Navadno se imenuje Fratschlcrin enska, ki na drobno prodaja na trgu sadje in podobne stvari, ,dic Hckerin'. Zgoraj iz listin navedeno mesto, kjer se natevajo stvari, s kterimi se bavi Fratschcnhandcl, kae, da je pojem precej enak tistemu, ki ga ima n. beseda Fragner ali Greiler. Schmeller hoe izvajati besedo iz n. fraisehen ,erfragen, erforschen', noli, vresken, misli pa tudi na ital. frasca ,Zweig als Zeichen einer Schenke', e, ker je na Tirolskem FradschI ,die Hierschenke', Fradschlcr .Hierwiert'; toda pomisliti je, da je s krmo mnogokrat zdruena tudi mala trgovina ali prodajalnica. Zategadelj je to misel zavrniti. Pa tudi izpeljava iz fraisehen erfragen', oziroma z navadnejim v junih Nemcih glagolom fratschcln ,fragen' ni kaj verojetna. Kdo neki bo malega trgovca imenoval izpraevavca, pa naj bo ta trgovec e tako radoveden! Radovednost vendar ni znaajna rta za njegov posel. Kakor imenujejo juni Nemci branjevca Greiler po Greuc (grewase) ,enthlste Krner, Grie, Grtze', podobno je dobil svoje ime tudi Fratschlcr po stvari, ki jo je prodajal. Zato domnevam, da je beseda vzeta iz slovanine, kjer nahajamo csl. brauno .Speise, Nahrung', slov. brano ,Mehl, Viktualien, Wegzehrung', sbh. ,Mehl, Speise' itd. Slovenski branar ,Mehlhndler, Viktualienhndler' je torej oe nemkemu Fratschler. (lede prehajanja skupine n v l velja to, kar je povedano o brusna pod Hassel v asop. V. na str. 50. ((iti, Gatje f. ,Unterziehhose', navadno v sestavi Gatihose (Unger 262), na Korokem Gattehoscn (Ubcrf. 108). Enako v bavarini : Gatycn, Gtihosen, Gartihoscn (beim Militr, Sehmeller-Krommann I. 958) ; na poslednjem mestu se e primerjajo slovanske besede. Natanneje podatke gl. v
Mikloievem Et. Wtb. 60 b pod gatja. Etimologija besede ni jasna. Ganteche, G aunt sehe f. ,kleines Huschen, Keusche' (Ostst., Unger 266). Na Spodnjem Korokem Ktsch'tl ,eine schlechte Htte, kleines Haus, schlechte Bauernhtte'. Beseda vtegne biti slovensko koa, V kteri je nosnik ali e ohranjen (csl. kasta) ali pa pridejan pred dentalom pozneje. V pomenu ,altes Weib, meist als Schimpfwort gebruchlich', tudi Ganke (Unger 266), pa spada beseda k bav. GaunkcL Gnngel, Gangl ,grol.ie ungeschickte Weibsperson' (Schmellers I. 882 d., 923), prim, tudi Sehuehardt, Slawod. 68. Oamaeeln vb. ,krabbeln, langsam kriechen', wommascln ,krabbeln, wimmeln, prickeln (vom Gefhle eines ,cingeschlai'enen (liedes)', wammscln in zvammescln ,\vammeln ; prikelndes Gefhl in Hnden oder Fssen verspren' (Ostst., Unger 264, 617, 638). e v taj.-n. slovarju se primerja pri prvem glagolu prav slov. gomaziti ,kriechen' po Jarnikovem Etym. 219; slov. tudi gomazeti, gomizljati, gomezeti, gomzeti ,kribbeln, wibbeln, moussieren, blati werden' ; na drugem mestu navedeni nemki glagol ima w za g pa vsled naslombe na nemke besede slinega pomena, kakor so wibbcln, wimmeln (stgn. wimidn, wimizzen, wamezzen, srgn. wimmen ,sich regen, wimmeln'). 0 drugih oblikah slovanskih besed gl. Miklosiehev Et. Wtb. 82 pod giimiiz-. Hcseda je v slovanini pa onomatopoetina. Z gomazeti je v zvezi tudi slov. golazen ,kriechendes Ungeziefer', ki stoji nam :": gomazen : go- se je smatral za nekak prefiks in v drugem zlogu se je maz- tel za koren, ter se je v njem po narodni etimologiji m premenil v /, ker je mislil narod na glagol laziti, lazim. [Ganxro m. (st. j.) ,unverschnittenes Ro, Hengst' (Unger 267), srgn. ganze m. ,Zuchteber, bav. Ganz ,unverschnittcn (von mnnlichen Tieren)', c~-ganzo ,ein Hengst' (Schindler2 I 927) bi se lepo dalo izvajati iz . kanec (e v /alt. Wittenb.),.
kaneek, ,Haksch, Eber*, jelenit y kanec ,Hirscheber, Eberhirsch',

p. kaniec ,kiernoz', slov. kance ,neresec, mrjasec" poleg kan, kar pozna tudi slovaina in je, dasi misli Miklosich (Magyar, t. 26.S) nasprotno, pa iz mad. kan ,das Mnnchen, das Manntier, der Rammler: kanpka, kanpulyka ,1'utterhahn, vadkan ,Kber, kanca ,die Stute, das Mutterpferd1, kanozni ,ranzen, sich begatteir. Toda misliti moramo pa tudi na res mogoo zvezo z n. ganz ; prim. slov. celjak, celak .Hengst". Kajpada smatrajo nekteri germanisti besedo ganz za slovansko (iz konhcu), v tem ko jo drugi (Brugmann) izvajajo iz pragerm. ga-mt-a-z ,mit dem (vollen) Mati versehen' (IF. Anz. 5. 19, S. 133.)] (libitu in Kbilz m. ,Name eines geniebaren, aber nicht sehr wohl schmeckenden Bltlcrschwammcs mit gewlbtem Ilute und weiem .Stiele'(Unger 291). Beseda je slovanska ; prim. ak. v Istri gubice ,Art Schwamm' (r. gubka ,Polyporus'); ker pa ni misliti na izposodbo iz hrvaine, je beseda pa iz slov. gobica ,Schwmmchcn', kjer so najbr, ker je izposojenka e le nova, pa vplivale tudi e oblike, kakor slov. glivec ,ebarcr Pilz', glivica .genietbarer, schwarzgrauer
Stockschwamm'.
Girli m. ,der Fink, (Obst., Unger 293) ; ,.dcr Grinitz, Grunitz, Krinitz, Kri'intz ,der Kreuzschnabel, loxia curvirostra (Nemnich) ; nach Weigand I. 462 wegen der grnen Farbe" (pri Schmcllerju- I. 1000). (is. dubonska se prelaga z ,Grnfink, grner Girlitz, fringilla serinus' in l'ohlin pie : (Hile, grilek der Girlitz ein Vogel, Gryllus; Avis Gerthia" (Hesedie). . dubonosek, dubonoska f. ,loxia chloris' se prelaga z ,(rnn'nk'. Po mojem domnevanju tii v nemki besedi slovanski adjektiv krivb. Krivokljunu pravijo ehi krivka, dolenji luiki Srbi krjenc, gorenji kiwka, Poljaki krzywonos. In iz te zadnje oblike nam je izhajati ; konni -os se je v nemini spremenil v -itz, kakor je -as v stoklas preel v - itz v kor.-n. Stocklitz .Promus' ; prim, tudi Fcrnitz
10
asopis za zgodovino In narodopisje.
V pruski nemini za Firnis. Ptice fiingilla serinus, fiingilla chloris, loxia chloris in loxia curvirostra se vekrat zamenjujejo. Zato je mogel slovanski " krivono*\ ki pomenja prav zaprav le naposled navedeno ptico, prevzeti V nemini pomen tudi prvih treh, in to tem bolj, ker so mladi krivokljuni samci zelenkasto rumeni, kakor grilek in zelenec. V nemini je bila pozneje beseda po narodni etimologiji naslonjena na grn, Grille in na girren. Slov. grilec. grilek je kajpada izposojen iz nemine. Godechse (st. j.) ,Weiberrock, Frauenkleid' (v raznih inventarjih. Unger 298); Ulrich von Liehtenstein (Frauendienst 218, 30) omenja tudi e gdehsc ein windisch wbes kleif. Beseda dozdaj e ni razloena. Domneva se mi, da tii v nji deblo, ki je nahajamo v stsl. kotyga, kotuga ,tunica, vestis": ta se spravlja v zvezo z lat. cottus, ital. cotta (dim. cottola, od koder je slov. kotla Wciberroek' na Gorikem), fra cotte, n. Kutte, Kotte, drugi strani stgn. chozso, kozzo. Godehsc bi bilo potemtakem torejtJ kotua ali ;'! kotia (prim, nasprotno premembo sufiksa -essa v -ua v it. besedi braghesse, kise na Staj. glasi bregiie). Iz s, more nastati v nemini -ks-, kakor kae : . kus-, kronja-Krachscn itd. Na zvezo s hodnik ,hodniko platno, grobe Leinwand' pa ni misliti pri nai besedi. Glet m. f. (st. j.) ,Htte, Haus' ; dim. Glctel in Glettel . ; Gle ter Besitzer einer Glet'; Glcttstatt ,Stclle, wo ein (ilet steht oder stand' (Unger 294) ; srgn. glt ,Htte, Vorratskammer, Keller (Lexer s. v., Schindler- I. 978). Iz slovanskega , ki pomenja v slovenini ,der Keller, der oberirdische Keller, die Vorratskammer'. Tudi v pruski nemini nahajamo besedo : Klte Nebengebude, Vorratskammer fr (ietreide, Kammer', toda tam izvajajo to iz lit. kletis, pa dvojim, ali po pravici; poljina pozna tudi obliko kleta. Primerjaj, kar pie o nai besedi Meringer, IF. XVI. 123 d.
Slovanski clementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.
]1
Gotecheber m. Hausierer mit Sdfrchten (meist aus Gotschee stammend)' (Unger 298). Iz slov. Hoevar, to od Hocvje. Slovenska oblika z zaetnim k (Koevar) je nastala vsled narodnoetimologine zveze nae besede s koa, e, da so Hoevarji koarji; spada li sem neka ulica v Gorici, zvana v uradni itaL Coceva, ne morem presoditi. Nemko Gotschee je, kakor kae e povdarek, nae Hovje. To pa ne bo izpeljano iz osebnega imena Chotbkv (prim. s. Hoa iz tba), ampak (kakor leevje iz leska) od hojka, hvojka ,die Weitanne'; iz prvega zloga je j izginil vsled disimilacije, ker imamo v zadnjem zlogu drugi j: torej hvojevje > hocvje. Podobno vidimo pri krajnem imenu Hoe iz Hojc (Ktseh), kakor se e slii v narodu, in to iz * Hvo/hje. Gotechel n. ,trogartiges Gefchen aus Baumrinde zum Auffangen des Lrchenharzes' (Unger 298). Iz slov. kozf, ksol ,posodiea, narejena iz drevesnega luba, Rinderkrbehen', kozolec ,korec iz smrekove koe', kosulj m., kozlja ,Kindenkrbehen', tudi kozra f., kozor m. .Kcher, Rindenkrbchen', 1. Gora, Gura m. (st. j.) Bezeichnung eines Hohlmaes fr alle Arten von Feldfrchten ; Name eines Flssigkeitsmaes' (Unger 300); Grsschaff, Marche-ors ,Ma fr das Marchf'utter' (Unger 450) ; bav. der Gorz ,ein .Getreidema' (Schindler I.* 945). Beseda je slov. korce ,dcr Scheffel, gegupfter JYIetzen', kar zopet odgovarja stesi, , v starejih spomenikih , in to je iz grkega v.r.oz, to zopet iz hebrejskega kor ; poleg korec imamo na vzhodu tudi koru ,Schetfel', kar sloni na lat. chorus istega vira. e v svojem spisu Zur slaw. Lehnwrterk." 34 sem opozoril, da je besedo v pomenu ,M a s s gef' loiti od besede ,Schpfgefa ; Vasmerju (Grckoslavj. et. II. 246) se to zdi nepravilbno". Kaj pa, e je na korec iz skorje napravljena posoda, dalje e je na korec ,Hohlziegel'? S im so krili prej strehe? Ali ne tudi s drevesno skorjo, ki ima prav tako podobo lebnjakov? In slovaki korec ,kozubek na jahody' je
12
vendar le iz skorje ! Treba je torej tu res loiti tujko od domaih besed, izvedenih od kora. 2. Grz in Giirs m. (?) ,Name eines Weingartenmaes' (Unger 300); Goritsc f. Die Hueben mit der Goriczen vnd Hoffstadt. Die (loriezen ist rings vmb eingereindt, guet auf anders halb Tag Pau gro. Die (oriezen vnd l'ambgart ist mit villen Obstpm besetzt" (1680) (Unger 300); Gritzc f. ,umzunter Platz fr Schweine' (Mittelst., Unger 306). - Vse to je iz slov. gorica. Prvi pomen (mera vinogradska) je gorica ,Weingarten' dobila tako, kakor se e v Furlaniji meri svet po kampih (njivah), n. p. ta in ta svet meri pet kampov. Drugi pomen ima gorica e v mariborskem okraju, kjer je gorica ,Hofplatz um das Wohngebude und um die Stlle, mit Obstbumen besetzt, vielfach als Schweinetummelplatz bentzt', tako imenovana, ker jih imajo veinoma kmetje, ki bivajo vrhu goric; tretji pomen je razviden iz drugega, prim, tudi ovja gorica ,der Schafhof ; vasi je gorica celo ,Markt-, Dorfplatz'. Najstareja n. oblika je Gora, najmlaja je druga, Goritse, kjer nimamo ve preglasa ; Gritac si imamo razlagati po prehodnjih stopinjah: garitte, geritse, kjer je ge- bil vpotevan za znani nemki prefiks (prim, grade za gerade). Gotecherl, Gutschcrl n. ,Sch\veinchen' (Unger 298) ; kor.-n. Gatschclc ,Sch\vein' (Lexer). Zadnje je Trstenjak v Kresu III. 113 primerjal s slov. koej; prim, e koa ,Sch\vein, kocek, kocej, kocka junges Schwein, Ferkel'; koi ,Mauerassel (Schweinchen)', besede, kterih sorodnost s panskim gocho, frc. cochon itd., mad. ,Mutterschwein, Sau', kakor pravi Schuchardt, Slawod. 68, ni prav jasna. Prim, spodaj besede K anse h itd. Qoclcerlenxe, Gogolanzc f. ,Niel.Swurz. Hellcborus, nigcr; Kchenschelle, Anemone pulsatilla' (Unger 297, 248). Iz druge besede je pa tudi skrajana t.-n. Glntsche ,Schnecrose, Hellcborus niger' (Unger 291). V slovanskih jezikih nahajamo za ,Helleborus niger' podobno ime: sbh. kukurnik,
slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.
13
kukurick (sts. kukuriku), slov. kukurck. V drugih slovanskih jezikih se s podobnimi izpeljavami zaznamujejo druge rastline : veratrum album, aristoloehia, matriearia, aethusa, cyclamen itd. Iz slovanskega i:'kiikuriiica, kar lehko nastavljamo ob sbhrvakem kukitrnik, je le korak do Gockcrlenze. (Joriatsvlte f. ,Tabakseh\vrzersteeken': ein '., die sogenannte (loriatschc' (1801) (Unger 133). Iz slov. forjada ,Knotenstock' (Gorjaarji, tatovi in cigani po svoje govore", Preeren). Naa beseda je pa iz garjaa .knorriger Stock', prim, grjavka v istem pomenu ; besedo je torej izvajati iz garati ,kratzen', garje 'Krtze'. Od kod pa to? Najbr iz romanine : prim. lat. carerc .Wolle krumpeln* ital. cardare 'Wolle kratzen', kar je dalo v narejih, ki so blizu nas, gardarc ; to je moglo preiti v "gadrarc in iz tega nastati i;,gararc, prim, provens. escarrass poleg ital. scardassare. Plcternik misli na n. haaren 'der Haare berauben-: ker pa je beseda znana bolj na zapadu, je prej misliti na prvo domnevo. (rad m.. (Iclnder unter dem Ciebcl des Hauses, (Unger 301). Vse kae, da je to le slovanski grad ,Umfassung',
prim, e pi. gradi .der Prekufenkranz, das Pregesimse1 in

poljski pogrdka, pagrdka ,cembro\vanie w studni, deski, ktremi jest obity otwr wewm-trz i ze\vnitrz studni' (Slownik Karlowicza- Krvnskicgo- Nicdzwiedzkiego I. s. v.) Gracheltxe, Gracharitzc, Grachetze f. ,Wickc (wird als Futterkraut gebaut)' (Unterst., Unger 301); Krachctae ,ICrbse' (Mittelst., Unger 406) ; Grachcrlen n. pl. ,frieselartiger Hautausschlag mit erbsengrossen roten Flecken' (Gamlitz, Unger 301) ; kor.-n. GrSchlazn, Grachalisn ,die Wicken" (Ueberf. 116), Gradici, Grachelitzen, Krachcrlitscn (Lexer). ejarnik, Etymol. 226, je videl v kor.-n. besedah slovansko podstavo gracile, .Frbse', k emur spada naravnost kor.-n. Kracherbse (Schindler- 1. 1360) in izpeljanke iz nje. Prim, slov. grholjica ,Zaun\vicke, vicia sepium', grahorica ,die
14
Futterwicke, vicia sativa', .Vogelwicke, vicia cracca' ; grhor ., grhora f.: koa je bila kakor z grahoro posuta''. e pri Pliniju omenjena cracca vicia ne odgovarja naemu grachb, ker je to iz zgorelih. Nepovoljne domneve O. Schraderja glej v 6. izd. Hehnovih Kulturpflanzen u. Hausthiere" str. 215 216. Oraglach in Gralach n. ,zur Bildung der Mali berschssiges flssiges Eisen im Stckofen'; Graglachzug: den Graglach mit Fleilie tut man legen zusamm, welcher von dem Maueisen imPlofen kommt herdan"; Gragler in Gradier m. ,Blhhausarbeiter, der den lilhofen mit Kohle und Erz fllt'; Gragcn gearbeitetes Eisenstck' (? pa ,unbearbeitetes !'): die Hamerleut solten kein verboten Eisn oder Or. fuern" (Unger 301). V slovenini imamo grodclj ,das Roheisen, das Sehmelzeisen, der Eisenklumpen', sbh. griuiclj ,Gueisen, Roheisen', iz esar sc da s kolektivnim sufiksom -ach izvajati Graglach (nam. Gradlach, prim. Gradier) ; naa beseda je najbr izpeljana iz gruda , Klumpen'. Je li morda tujka? (ramatel n. ,Erzrstst;itte, in der auf eine Schichte Holz und Kohlen Erzstcke gelegt werden, hierauf wieder Holz, dann wieder Erz u. s. w. ; das ganze wird mit Steinen umgeben und sodann angezndet, worauf es wochenlang fortglht. Uebrigens ist diese Art des Erzrstens schon veraltet'; Gramatelhola ,Holz, das fr Graniate] zum Erdrsten dient' (1588) (Unger 302); kor.-n. Gramatn ,das Hitzen der Steine im Feuer, um mittelst derselben das Futter fr die Haustiere, wie auch das Wasser zur Wsche zu hitzen' (Ueberfelder 116), grommct'n (DraUtal) ,viel Holz zum Anznden bereinander legen' (Lexer). - Iz slov. gramada, groniada, grmada .grolJer Haufe, Holzsto, Scheiterhaufe'; grmaditi ,aufschichten' (prim. Let. Slov. Mat. 186. 152). O izviru slovanske besede gl. Walde 275 d. (reichen vb. ,sndigen' (Oamlitzer (gd., Unger 306). e izdatclj staj. slovarja je prav razloil besedo iz sloven-
Slovanski elementi V besednem zakladu tajerskih Nemcev.
J5
ine: grh ,Siinde', po nepotrebnosti pa je na jezik obogatil" s spako grechati ,siindigen'. Greseling m. ,Gobio fluviatilis, ein besonders in der Drau hutiger Fisch' (Unger 306); Schindler pozna (I. 1381) der Kressen in Kressling ,der Grndling, cyprinus gobio'. Beseda je pa slovanska iz tgffSbnikb od glagola gr8 ,immergi' ; eina pozna HNs, Jiri, /trous ,cyprinus gobio, die Kresse', stara eina hrus, /trs, Itrys in /tris, nareja pa /trous, vse v pomenu ,fundiilus=grunJele, Grundeling, Grundel, Grndling; ; Hohem. 63 pri Gebauerju (Slovnk) navaja hrus grundulus (sic!), hHz morskij gtobius (sic!), Prim, gled pomena e slov. besedo g/oboek za isto ribo; vendar zastran t ni zabiti, da se ista riba sbh. imenuje glavo, glava in giambi. GritSOJl m. ,( rille'; dim. Gritsclterl, gritscJien .zirpen' (Unger 306.) Ker so te besede, rabljene na Spodnjem tajerju in v (leiehenbergu, drugim Nemcem neznane, so pa iz slov. iri ,Weingrille, decanthus pellucens', iriek, eriek, riek ter v zaetku naslonjene na n. Grille in ne na slov. kriati; tvorba je v naem jeziku onomatopoetina. Prim., kar pie o enakih besedah Schuchardt v ZfrPh. XXXI. 16,17. (jlropjtcn m. ,nur in der Mehrzahl : Astholz,. Prgelholz' ; Groppctihackel ,kleinc Hacke zum Schlagen des Ast- und Prgelholzes' (Unger 308). Prim. slov. krpcc ,debela, na koncu vrasta palica' ; kropelka=krcpel ,Prgel', krcplec ,Holzprgel, Knttel', krepelo, kropclo ,Prgel', krepelovje ,Kniitclholz, Prgelwerk' ; sbh. krpele pl. t. ,Verbindungs\verk der Jochpaare Ochsen am Pfluge'. Gradan, Grude f. ,l)ie Erdscholle, Ackerscholle, Erdklumpen, Brocken, Klumpen, Stck' (Mitt.-Untst.) ; Grudel n. ,Klmpchen, Klchen, Nooke, Nockerl'; Grudenbleuer ,Holzschlgel zum Zerklopfen der Ackerschollen' (Untst.) ; Grudelbck ,nicht znftiger Bcker, der nicht lockeres (ebck, sondern schwer geniebare Klumpen (Grudejn) liefert'; Grudel-
If)
gebck ,sehleehtes (ebek, Erzeugnis eines Grudelbckcrs' ; kor.-n. krud-n ,die Erdscholle' (Lexer). e Miklosich (pri Lexerju), Trstenjak (Kres III. 113) in Sehuehardt, Slawod. 68, so spoznali, da je to zadnje slov. gruda ,die Scholle, Erdscholle, der Klumpen', . hruda, lironda itd. Grutsch m. (st. j.) ,Hamster' ; Grutschcr ,Verarbeiter, und Verkufer von Hamsterfellen' (Unger 310); bav. Grutsch damma, melotes"; Dampna hamster, caper silvestris albis cornibus et lats grtsc/r1 (I)icfcnbach) ; ,.Keht als dy grutsehen und mauerwerft' machten sy locher grub und er ff" (M. Heham); poleg tega .Jvratscher, Gritschcrl, Kritscherl, Erdzeierl Aretomys citellus, da' Gritscha't Sehecrmaus" (vse to pri Sehmcllerju'- I. 101.S). Beseda je slovanska, kakor je namignil e Schmeller : . kre, kreek, ehrek, skieck ,der Hamster, ericetus frumentarius', p. skrzeczek ,Hamster, Kornratte' (slov. skriek, hrek ,Hamster'); v zvezi je s kor.<;: krik- (kriati), iz esar je izvede tudi sknkb ,Geschrei' ; slov. hrica (prim, zgoraj Krit.:cherl) pomenja tudi ,Z\vcrgspitzmaus, sorex pygmaeus'; tvorbe s ch (=slov. h) je izvajati od hrkati, hreati ,knurren, schnarchen', onomatopoetinega glagola, kakor grati, . hreti ,murren, murmeln, rauschen'. Latinski ericetus, v klasini dobi nepoznana besedaj dandanes ivi ival le e na Nemkem, Poljskem in Ruskem je pa prav tako slovanskega izvira, kakor n. Grtsch. (1 uban tzc f. ,Name einer Mehlspeise in Unterst.' (Unger 312); Gibanze, Gobaiiac f. Bezeichnung fr eine Art Rahmstrudel'; Gobanzenpfanne, Gobanzcnblech (Unger 291, 297). Iz slov. gubanica id. Nemki obliki gubanitze in gobanze, (prim, trako-ital. gubana, furl, gubane) nam kaela, da imajo tudi t. Slovenci obliko gubanica; poleg nje pa govore tudi gibanica, kar poznajo tudi Hrvati, prim, gibanica ,prisnac, torta, panis testacius' pri Mikalji 102. tajerska gibanca torej ni iz gubanica, kakor sem mislil nekdaj.
17
Qilnsnik, Giinstnik, Gisnik m. ,Lichtsehirm' (st. j.) (Unger 293, 315). V slovenini jejistje, isteje, istje ,Wlbung ber der Ofnmndung (med ogrskimi Slovenci [Nagy ,Nvod 501 geske v/. jestjef .Mndung des Ofens, Oi'cnloch', isti ,Stangen oberhalb des Herdes'. Nemki Gisnik bi bil torej niik^jistnik, tako imenovan ali po obliki oboka nad istejami (penim relom) ali po mestu, ker je bila lu nameena pri istih ali na istniku, to je zidu nad istejami (penim relom). Iz isti (jisti) ,rante nad ognjiem' se da' morda razloiti tudi izraz glisti (gliste) za iste droge ; jisti je dalo najprej agisti in pozneje po nar. etimologiji glisti; na drugi strani so iz isti na Gorikem naredili listnice, na Ziljskem liste (Murko, Zur Oeseh. des volkst. Hauses, Mitt. Anthr. Ges. XXXVI. 21). Druge oblike besede isteje (mesteje, osteje, teje iisteje, histeje, iistenik, istelnik) glej v Vestniku I. 6 in 22. Oueerl! Guserlf ,Lockruf fr Enten' (Unger 315) je iz slovanine, kakor je spoznal e Schmeller, ki navaja tudi vabski Gussclc ,(inslein' (I. 951) in iz Wrzburga Goss ,Oanserich' (I. 949, pa to je morda le dijalektini izgovor n. Gans), iz Anspacha pa Huscrlin .junge Gans' (I. 1183)! Tudi pruska nemina pozna Guss, Gue, Gusche ,Nam und Lockruf der Gans : Guse, Giinsches, kmt n Hs !" (Frischbier I. 260). V staj. nemini je ime gosi fesi. g<iSb, sbh. gus, . hits, husa itd.) rabljeno za pozivanje rac. Tudi neki drugi nemki klici za race so preli v nemino iz slovanine, namre Libele! Libele! iz slov. liba, kar je najbr iz mad., in pa bav. gtsch, gtsch ,Lockruf an die Fnten', Gtschcl ,ICnte', (Schmellcr- I. 965), kar je iz . , kaka ,Ente' (prav za prav /Catarina). Harmtn, Haramicr m., nav. v pi. (st. j.) Bezeichnung fr jene kroat. Futikneehte, die als Orenzmiliz im 15. und 16. Jahrh. jenseits der Drau standen'; Haramicrhtschc ,Namc einer Waffe der kroat. Fuknechte' (Unger 328). Kajk haramia ,pedes, miles pedestris' (Habdeli), ,Soldt
asopis vi. 2
18
asopis za zgodovino in narodopisje,
zu Futi, Fuknecht, Musquetier' (Jambrei 684 s. pedes), tudi , Trabant'; sbh. haramija ,Ruber, Dieb' iz turk.-arab. /l'arami ,Rubcr, Dieb', tudi v mad. haramia ,Rubcr, Straenraubes (Miklosieh, Trkisch I. 67). Kar se tie razvitka iz pomena ,Ruber' v ,Soldat zu Futi', je primerjati isti razvoj pri turki besedi h'ajdud (hajduk) : glavna mezda takih pecev je bila ropanje in pa obiranje ljudi, na drugi strani so kajpada haramije, hajduki in klefte bili roparji le proti sovraenim Turkom, od kterih so se reili v gore. I'iaufnitze i. ,Bezeichnung fr ein Wurfgeschtz mit kurzem dicken Rohre auf Rdern, eine Art Haubitze' (Unger 332); pri Preyenhuberju, Annal. Styr. 150, je Hausnitze pa le pomota (Unger 333) : v rokopisu se je bral f za f. V 15. stol. hfnitzc, haufnitz, Haufenitz, Haufcnitze. eseda je iz . houfnicc ^Steinschleuder, vojni leseni stroj, s kterim se je kamenje kupoma f/!OZ0Z':=glomeratim) metalo ; pozneje vojni stroj, med kanonom in monarjem' : nejprve ze silnho zeleznymi kruhy okovanho dfeva, pozdji vsak ze eleza. Nabijela se kamenim, kulemi i ohnivymi spy" (Kott VI. 348 ; prim, tudi Schindler'2 I. 1056 d.). Podstava . besedi je torej srgn. hiifc, hoitfc ,Haufe'. Tudi oblike z b morajo biti slovanske, dasi se pri nas ne dado izkazati, ker bi bila nemina sicer ohranila f. Iz Haubitze so dalje naredili Francozi svoj obus, panjolci obus, Turki obuztopi, Italijani obizza, obice (ben. obizzo, Boerio 447), kar so zopet sprejeli Hrvati v obliki obica. Najprej se omenjajo houfnicc v husitskih vojskah. Prim. Matzenaucrjeve opomnje v Listych fil. XI. (1884) 337. IletHche f. ,Hagebutte' ; Hetschcpctschc f. .Hagebutte, Rosa silvestris' in ,Fruchtbecre der Hagebutte' ; Hctschcbccrc, Hctschcrbccrc ,Fruchtbeere der Rosa silv.'; Hctschcpctschrscrl; Hctschepetschencr (seil. .Schnaps) ,aus Hagebutten bereiteter .Schnaps' (Unger 335) ; kor.-n. Hctschcnbetschcu jHagebutte' (Lexer 140), Htschaptsch (Ueberf. 136), Oetschc-
19
putsch pri Gutsmannu 207 ; bav. Hctschcpctsch ,Hagebutte zu Brey verkocht und mit Zucker eingemacht', Hetsche/ein, Hdschabdsch, HdschcVln ,Hagebutten', Htschi-BtschcnZeltel (Schmeller* I. 1192). e Jarnik je izvajal nemko besedo iz slov. ipeje (se. jagode) od sipek ,wilde Rose, Hundsrose, Rosa canina' (ttymol. 132). Besedo poznajo le alpski Nemci ; Hctschcpctsch se je Nemcu zdela zloena beseda, in zato je izluil iz nje kot prvi del sestavljenke Hctsche. Prim, e Schuchardt, Slawod. 72, in Kotuil 18. Pred slovenski zaetni vi je nastopila v nemini najbr nemka beseda ali Hag, ker se dotina rastlina imenuje tam Heckenrose, Hagebutte. Odkod je slov. ipb, e ni dognano ; z ozirom na r. ip ,Roscndorn', . ip .Pfeil' vtegne biti prvotni pomen pa ,trn, ost'. Od ipb ,trn', ipbkb (prim. bolg. Sipka, kjer raste mnogo ro) ne smemo loiti besed ipraga, ipraka, izprva s trnastimi rastlinami prepleteno grmovje ,Dorngestruch', potem e le ,Rutcngestrauch, Oestrueh' sploh. /Ifuisel, Hniscrl ,kleine Ziege' (Obst., Unger 359) bo teko v zvezi s slovanskim kosa, dasi se nekod govori za to kojsa, kojsika; zaetni h nasprotuje tej izpeljavi. Najbr je to le nemko osebno ime Hois, Hoisl ,Matthaeus', ker se ivali vekrat kliejo s krstnimi imeni.| Iyairitz, Igowits, [gawitxer m. ,Berg- oder Buchfink' (Mittel- u. Obst., Unger 365) ; poleg tega tudi Nigowits, Nigowitzcr ,Bergfink, iringilla montifringilla' ; Ngowitsbirnc ,Bezeichnung fr eine Birnengattung' (Unger 478) ; (utsmann pie 559: fkewits Vogel vikeca" ; bav. Igawits ,Bergfink' (Salzb.), dol.-avst. Nigawis (Schmeller- 1 52). Iz c. jikavec ,Berg-, Schnee-, Wald-, Winter-, Tannenfink' (Kott), gs. jikawe ,lkrgfink, Zetschcr, fringilla montifringilla' (Pfuhl 1073), kar je izpeljano iz (.) jikavf/ ,stottcrnd, stammelnd', . jikati ,stottcrn, stammeln', slov. jikati ,schluchzen', jiknoti. N v zaetku nemke besede je konnica lenka ; prim. Ncpcl pod Epcl.
20
20
Trx m. ,Fischotter, Wasscrwiesel'' (Unger 369) ; poleg tega Nrs ., Nrzcl n. ,kleine junge Fischotter, Wasserwiesel, auch Fell davon' ; Nrzcnbalg .Fischottcrfcll' (Unger 479) ; srgn. nors, nrs, nnrz, nttrs ,der kleine Fischotter und dessen glnzender Pelz', srlat. noersa. Iz slovanskega , ,der Taucher, mergus, die Fischotter', gs. norc in mire ,Sumpfotter, latax'; v nasprotju z Nigawitz je prva oblika te besede izgubila zaetni t, ker se je tel za konni samoglasnik lenka v sg. . O drugih oblikah te besede v nemini glej odstavek Nrs v spisu Kotialovem str. 23. JTaY in Jair n. ,Halsbespannung fr Zugtiere, im (egensatz zum Joch, der Kopfbespannung' (Mittel-, Untst.) ; Jaarsprisscl ,eiserne oder hlzerne Ouerstange fr das Jaar' : Jaarwit ,Holz fr das Jaargestelle, dann auch dieses selbst, in letzterer Bedeutung mit dem Zusatz eysern, da die Bdtg. des zeit im 17. Jhdt. verblate' (Unger 361). Zadnji razlagi pa nista natanni : Jaarsprisscl je Jochsprissel, d. h. der starke Stecknagel (klince), welcher verhindert, dati das Joch von der Deichsel heruntersehlpfc"', drugo Joehwit' pa ,YVeidenband, welches das Joch der Zugtiere (Jaar) mit der Deichsel verbindet und am Jaarsprisscl ein Hindernis zur Bewegung nach der Deichselspitze hin findet'. Ze Unger 361 je spoznal v t. Jaar na slov. jarem. Konni m slov. besede se je pomeal najbr z nemko konnico slabe deklinacije -en in je potem odpal. Slovenska beseda spada k lat. arma, g. papfxto itd. Slov. jermen ,Riemen' nima njo ni opraviti, kakor ui po Pcderscnu Berneker v svojem Ftym. YVtb. 31. Jarem ni niti danes jermen, niti ni bil prej nikoli, ampak le trd les ali deloma celo elezo. Jermen sc je razvilo iz remen (po n. Riemen) e le na slovanskih tleh : *rimen, rmen, armen, jarmn, jermen. Jarittic f. ,Sehimpf\vort tr Frauenzimmer in lterer Zeit: hat geschrien: du Jrizin, du Sausehcrerin vnd Sacra-
21
ment Diepin, du hast sein Geld gestohlen"' (kotenfels) ; Jarzel n. ,Henne, die zum ersten Male Eier legt' (Mittel-, Untst., Unger 363) ; kor.-n. jaretzlc ,ein Huhn, das bald Eier legen wird' (Lexer 150); Jaraae, Jarggcle ,Hhnchen im ersten Jahre' (Ueberf. 140). Tako Lexer kakor Ueberf'elder mislita, da je koroka beseda nemka in v zvezi z jr (Jahr). Zapeljale so ju k temu nemke tvorbe kakor jarig ,ein Jahr alt' in Jrling ,einjhriges Tier oder Kind' (Schpf, Tir. Idiotikon 292). Temu se pa protivi e druga oblika, Jrggele, ki ni ni drugega, ko nae jarka, kakor je prva nae jarica ,eine junge Henne' jara koko ,im Frhling ausgebrtete Henne'; tudi pomen t. Jaritze se nahaja v slovenini, kjer nahajamo jarica mutwilliges Weib', kar spaja narodna etimologija tudi z jariti se ,sich begatten', torej je jarica kot ,mannsiichtiges Weib' res psovka. Jauch, Jauchwind, warmer Wind, Sdwind, Scirocco' ; Jauckluft ,warmc Luft, die der Sdwind mit sich bringt'; kor.-n. Jauk ,der laue Sd- und Sdwestwind' Ueberf. 141., Lexer 150) ; na Salcbiirkem Jauchwind ,der Sd- und Sdwestwind'; na Tirolskem jauchen ui se'. e Jarnk (Etvm. 55) je spoznal, da je beseda slov. jug ,Sden, Sdwind' ; prim. Schuchardt, Slawod. 69. Jaune f. jZwischenmalzeit vormittags gegen 9 Uhr und nachmittags gegen 4 Uhr ; 'Jausenbrot ,Hausbrot aus besserem Mehl' ; Jausenranzen ,lederne Tasche fr das zur Jause mitgenommene Brot' ; Jausenseitbau Âckerflche, deren Bestellung eine Arbeitsdauer von einer Jause zur andern erfordert'; juseln, juserln ..komische Weiterbildung zu jausnen'" (Unger 364); korn.-n. Jausen, jausnan : Ziska, und mit ihm mehrere geben es mit Vesperbrod, dh. Abendbrod (sie!) geniefien. Ich kann hierin, was Krnten betritt't, nur einesteils beistimmen ; denn bei uns hat man eine Vormittag- und eine Nachmittag-Jause, und somit glaube ich es geben zu sollen mit : Mitte-Vormittag- und Mitte-Nachmittag-
22
Hrod ;jausnan, dieses Brod oder was es immer ist, genieen" (Ueberf. 141). Isti pisatelj navaja s Korokega obliko Nojasn ,die Jause' (str. 190) ; jaus-n ,Mittagsmal', vornjaus'n, nchjaus'n ,klcincs Zwischenmal, jenes vormittags, dieses nachmittags' (Lexer 151), bav. die pausen ,C>enulJ eines Zwischenmales' : die Vor- oder Frc-Jausen, die Abend-Jausen ; Jausenschlaf, Jauscntrunk ,Nachmittags-Schlfchcn, Trunk'; toda also gieng es in dem saus, in dem smatzgen und dom jaus, bis die schusslen wurden wan" (Schmeller21. 1210) in sign, jus ,Zwischenmalzeit, das Schwelgen' (Lexer) ne bo spadalo sem Davno se je e spoznalo, da je beseda siov.juina izprva .Mittagsmal', kar se j, ko stoji solnce na jugu. Sprva se je beseda glasila v nemini jtisenc, jausen, toda konni n se je kmalu zael vpotevati za konnico slabe deklinacije in se je v nom. sg. odvrgel; e v XV. stol. imamo jause, gausc (I)iefenbach s. v.); prim. Kotial 18, Schuchardt, Slawod 67. udna in presenetljiva je uenost v najnoveji (Hirtovi) izdaji Weigandovega slovarja, da je n. Jause iz slov. juina (!) ,Mittagsessen' in da spada zu den unter Jauche (!!!) behandelten Wrtern". Jun m. junges Tier, Jungvieh1 (Unger 370). Slov. junec junger Ochs', june, jun ,tcle, ki se je zaelo past hoditi'. Jurko m. Bezeichnung fr ein Trinkgeschirr von gewisser Form' (Fehring, Feldbach, Murau) (Unger 371). To je pa slov. ime Jurko; prim, v slovenini izraz Stefan za posodo, ki dri dva litra. m., Kapperkraut ,l)illenkraut, Anethum graveolens'. Beseda nima ni opraviti z n. Kapper (Capparis), ampak je slov. koper, koprec ,Dill, Gurkenkraut, Anethum graveolens', csl. , sbh. kopar, bolg. , . kopr, p. kopr, koper itd. Enako je slovanskega izvira izpeljanka iz te besede, ki se nahaja v starejem nemkem jeziku: Copernic ,mev\ Botanische Bedeutung ,l>eucedanum palustre'
.Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.
23
Mnch." (Erik Bjrkman, Die Prianzennamen itd. v ZfdWortf. III. 270) ; to ni drugega ko . kprnik ,meum', gs. khoprnik Brwurz' ; pri nas se e preprost dimih, koprec rabi v pomenu ,Meum athamantieum'. Katzamaiha f. ,Frauenoberkleid, Joppe' (Untst., Unger 373): Damen haben Casamacas, Rosshaarrcke, Busennadeln wie die Pflcke" (Der Aufmerksame 1840, Nr. 11.) Reseda je iz slovenine: slov. koemajka,kurzes, weibliches Oberkleid', tudi koomajka in kaomajka; p. kocabajka, kueubejka jFrauenunterrok von Boi oder Fries', mir. kiicbajka, kacavcjka wattierter Kittel', r. koccvcjka, kocavcjka Mntelchen, Frauenjacke'. Slovanska beseda izvira iz n. Kntxboie ter je razirjena s slov. sufiksom -. Kutzboic je zloenka iz Kutze (stgnkosao, kozza f.) grobes Wollenzeug Oberkleid' (tudi med taj' Nemci, Unger 619) == Kutte, lat. cottiis in iz Boi (Karlowiez Slwnik \v. o. p. 284), dan. bai, v. boj Wollenzeug', holl. baai, to iz stfrc. baie (hire boie), ital. baictta (iz lat. badins ,kastanienbraun',.prim. Falk.-Torp, Norweg.-Dan. Etyra. Wtb 43) ; torej je Kntsboie pravzaprav Kleid aus Kuttcnwollenzcug'. Kaiasteini vb. hauen, schlagen, prgeln' (Unger 374), Prim. sbh. klatriti, slov. klestriti ,beschneiden, behacken', kar je stranska oblika naemu klestiti ,behauen, behacken, prgeln'. Podobno je pruskon. kalaschcu, kallaschcn ,priigeln', Kallasche ,Priigcl' (tudi na Poznanjskem in \ Altmarki) iz p. kofaci, kolata ,klopfen, schlagen', kotata kogo ,turbo\va, bi, okladac, razi, walic, tluc, grzmoci, schlagen, prgeln, hauen, verwunden, stoen, tchtige Schlge versetzen'. Kaleingeivagen n. zwei Pfluegradeln und ain K. 1 (Hilden" (Unger 375). Beseda je zloena iz Kale in iz Ingewagen ,Wagcngestelle'. Prvi del zloenke je slovanski kolesa, kar je iz ceine prelo v nemino kot Kalessc, Kalesche, od Nemcev pa dalje v rom. jezike; prim. Grimm II. 602, Schindler'- I. 1233. Iz rom. jezikov se je beseda vrnila nam kot kale, iz . kot koleselj.
24
asopis za zgodovin in narodopisju.
Kttlnpjte f. ,bauflliges, schlechtes, finsteres und schmutziges Haus'; Kaluppcr Besitzer einer Kaluppe' (Unger 375) ; kor.-n. Kalupu ,eine schlechte, dem Einsturz drohende (!) Htte' (berf. 144); bav. kaluppe schlechtes Haus'; v Spisu kalibc, kalupen ,Htte im Wald-, Grimm V. 95, Schindler* I. 1233. Tudi pin. Kaluppe, Galupc ,id.', Kaluppncr ,Bewohner einer Kaluppe' (Frischbier I. 330). Iz . chalupa ,Htte, Bauernhaus, Solde, Weiler', p. chalupa, gs. chalupa ,casa' tuguriunv, pri junih Slovanih koliba, slov. goliba : golibe se velijo krme na ogrski meji, kje se je nekdaj prav dober kup ivelo'' (Trstenjak v Zori I. 201). V slovanino je prila beseda iz g. xaXbi); prim. Matzenauer v Listych fil. VII. 217, Schuchardt, Slawod 70. Karabutsch m. ,Rute, Stock, aus Reisern geflochtene Geiel, Karbatsche' ; karabatschen ,mit Ruten zchtigen, (Unger 378); bav. der Karbatsch, die Karbatschen, ngn. die Karbatsche (Sehmeiler21. 1286); kor.-n. kardawatschen poleg kardamausen ,derb durchhauen, zchtigen' (berf. 146), naslonjeno na karbatschen ,die Wolle krmpeln' in Karde ,carduus'. Karabatsch je dolo k Nemcem po posredovanju Slovanov (slov. korba, koraba, sbh. korba. koroba, kurba, . karaba, korba, p. karbacs itd.) iz turkega jezika, kjer pomenja kerba .Ochsenziemer, Karbatsche, Reitgerte' (Miklosich, Trkisch I. 96, I. N. 62, II. N. 148), ter se je iz slovanine razirilo skoraj v vse evropske jezike. Kasekhi in Kassakin m. ,Bezeichnung fr eine Art Schlafrock oder Hausrock fr Mnner, um 1770 in Stmk. in Mode gekommen' (Unger 381); Hassaken m. (st. j.): einen alten Mansrockh oder H." (Unger 331); Kasake f. (st. j.) geftterte Jacke fr Mnner und Frauen'; dimin. Kaskel (Unger 379); bav. die Kasaken, Kasklein ,kurzes Oberkleid gemeiner Frauen', srgn. kasagn ,Reitrock' (Schmeller- I. 1300). besedo, ki je prela tudi v rom. jezike (ital. casacca, frc. casaque, casaquin, ptg. casaca ,langc berjacke') in jo hoejo
Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskihNemeev.
25
neki romanisti izvajati iz casa (gleichsam eine anziehbare Htte" [!!!], prim. Diez s. v.), spravljajo drugi bolj prav v zvezo z ruskim dvosakenroek, Halbrock'. Tako se da tudi lepo umevati zgoraj navedeni pomen Reitrock". Kauscli! Kauch! ,Koekruf f. Schweine' (Unger 382), Kosch m. ,schmutziger unsauberer Kerl' (Unger -105); pruskon. Kusch, Kosch, dim. Koschkc ,Name fr Schwein, Lockruf fr Schwein' (Krischbier I. s. v.). Prim. slov. koa ,Schwein, SauS kocek, kocej ,Seh\vein', kojsa ,Sehwcin\ poljski ko, ko ,Lockruf fr .Schwein'; toda pozabiti ni, da pomenja tudi e v vabini Kosci, f. in ., ,Mutterschwcin, schmutziges Weib', kosein schmutzen'; prim. frc. cochon itd. in glej zgoraj besede Gotscherl. Kepenck, Kcpcrnigg, Kcpanick m. ,Mnnerberrock, Reitmantel, Mantel' (Unger 382), bay. Gcbernck, Gebenek, Gepenits: ain neuer weier Gepnitz" (1526) (Unger 271). To zadnje je iz slov., sbh. gabanica, kabanica ,manji gaban', tudi za enske ,Art Mantel'. Prvo pa odgovarja turkemu 'p'cnk' ,Art Regenmantel von Wolle' (Miklosich, Trkisch I. 6), ki je pa priel v nemino najbr iz mad. kpenyeg, ker ni misliti neposredno na p. kopieniak, mir. kepenjak. Poleg navedenih oblik se nahaja v drugih jezikih beseda,brez sufiksa ck, -ica ; it. gabbano, bay. Gabn, Gabein, Gawan Regenmantel von Filz', slov. gaban itd. Krim, o nji Krting2 1683 eabann, kjer se zopet pla primerja s koo ! ! Beseda je pa orijentalna; v kurdskem jeziku se nahaja v istem pomenu k'apan, k'apanck, starar, kjafln, kipen (Miklosich 1. ). Keusche f. geringste Gattung buerlichen Besitzes, bestehend aus einem Huschen mit Garten und kleinem Acker, der achte Teil einer alten Hube ; altes halbzerfallenes Kauernhaus, wertloses, schlechtes Huschen'; Keuschenhocker, Kcuschlcr (Unger 385). Schindler- I. 952 ima Gaischcn, Gaischlcr, pa tudi : die Geuschen ,Wohnung eines Klein- oder Leerhuslers (Geuschlcr, Kungau), jedes Bauernhaus; in Mitter-
26
sill Gciischlcr Einwohner*, d. i. Niehtbrgcr" ter primerja slov. koa. berfelder 149 pie pod Kcischn, Kcischlcr: Ein kleines niederes Haus berhaupt. Eigentlich aber versteht man unter Keusche ein Achtel von einer Hube, dessen Besitzer Kcuschler genannt wird. Hei jeder Subrepartition werden 8 Kcuschler fr eine Hube gerechnet, zM. zahlt der Kcuschler 5 Kreuzer, so zahlt der Mauer 40 Kreuzer". Sehuchardt, Slawod. 69, izvaja besedo iz tal. casa, toda v resnici je iz slov. hia, hiSa, kakor je razvidel e Murko v spisu Zur Geschichte d. volkst. Hauses bei den Sdslaven" (MAO. XXXVI. 94) : Nsl. hia ist frhzeitig von den Deutschen zurckentlehnt worden, da es noch die Diphthongierung des mitgemacht hat ; Keische, Kcischlcr wre richtig zu schreiben fr das in Steiermark, Krnten und Krain im Amtsstile bliche Keusche, Kcuschler (Kleinbauer, Husler)". Da je Murkova razlaga istinita, je razvideti iz imena vasi ika pri Ljubljani, ki ni drugega ko Hika v gorenjskem izgovoru : in villa vocata inferior Kcissach in thcutonico, sed in Sclavonico appellatili- Chisschia (t. j. Hika)" (1370 L); pozneje (1453) se ta vas nemki imenuje Gcyss, Keys, Kheis, Ghcis (t. j. Hia); prim. S. Rutar v Lj. Zvonu 1891, 115 -116. Kor.-n. Katsch'ii (Lexer 156) je loiti od nae besede; ta je res vzeta iz naega koa; prim. zgoraj besedo Gantschc. Klapoteta f. (sic !) ,Klapper der Windmhle; Windmhle' (Untst., linger 389). Iz slov. klopotec ,dic Klapper'. Da bi Nemci govorili die Klapotetz, se mi zdi bosa; izdatelja t. slovarja sta bila k temu zapeljana po nemkem die Klapper, die Windmhle. [Klcstcr, Klcnstcr ., gekrmmtes Holz, das am vorderen Ende der Anzcn (gl. te besede) angebracht ist und in das der Hals des Zugpferdes kommt'; Klesterprgel Klesterhola jKlester'; Klestcrkumet (Unger 304); bav. Klster (v ekem lesu), Kamoklstoc ,das Kummetholz oder Kummeteisen', (Schindler21. 1340, 1341). Ze Jarnik 235 je mislil na to, da je beseda slovanska. V slov. imamo klPtra, nav. v pl. kletre ,das Kummetholz, die Kummetklammer'. Enako razlaga
Slovanski clementi V besednem zakladu tajerskih Nemcev.
27
besedo tudi Levstik v Erjavevi Potni torbi" (Letopis M. S. 1880, 219). Ker se v bav. nahaja tudi oblika Klaustcr in pomenja beseda tudi Schlo', t.-n. Arbklester ,das Klester fr ein Arb (Trschliehaken)', mislijo n. filologi na lat. claustrum Verschlu'. Doloba zavoljo tega ni lehk, ker imajo drugi Slovani v taistem pomenu oblike brez r : r. klef in kleni ,tiski, derevjannyja asti chomuta, rabi kleni', . kletv do ehomoutu ,dfeva dve, jiehto konce slovou ui, Kummetstock', ::bh. kleta, klijete Zange, Kummetstock' ; v teh slovanskih jezikih je torej ta naprava imenovana po kleah, ker stiska, iplje. e je res bav. Klster v pomenu Schlo' iz claustrum, ni razvidno, da bi morale biti zategadelj iz latinine tudi nae Mestre, e imajo poleg njih drugi Slovani klee; prim, klestriti poleg klestiti. Stvar potrebuje vsakakor e nadaljne preiskave.] Kopieinig f. (sic !) (st. j.): Die (abe Kopieinig genannt, wurde zur Zeit der Rektifikation in der Regel in die Kategorie der Sackzehente eingereiht und solches in Hefund gezogen und besteuert : 4 Copleiningkh machen 1 Laibacher Star" (Unger 400) ; Kiiplcnik in Kttpleinik (st. j.) ,Sackzehent, bestehend in Bargeld, Hhnern, Wrsten, Korn und Flachs' (Untstm., Unger 417). Iz slov. kupljenik ,ein Getreidema; pol vagana, od kupiti Raufen', torej gehufeltes Ma*. V obliki Kupleinik sc je iz ozkega razvil v nemini ci kakor v priimku Kleinosehegg iz Klnovck, Klnovak; prim, tudi zgoraj Fielen, Kotelii vb. Weinstcke bis auf die Wurzeln biosiegen, sodann Dnger in die (rube einstreuen und dann die Wurzeln wieder mit Urde umlegen' (Unger 401). Iz slov. kotliti ,(rtibchen um ein Bumchen oder einen Weinstock machen, um ihn zu dngen' (Biet.) od kotla ,Lache', kotel Kessel, Vertiefung im Erdboden'. Ce bi bila beseda nemka (od kot Mist), bi se morala glasiti ktcln, prim, ktcn ,irden'. Podstava ji je torej kotulb ,kesselfrmige Vertiefung'. Enako je slovanskega izvira pruskon. Kuttcl tiefste Stelle in einem Gewsser; beim
28
Kartenspiel die gemeinsame Kasse', p. kociei, kotla ,Kessdv (prim. n. Kessel == Kesselloch, tiefes Loch in einem Teich, nam. als Fischlager, Hassin, Wasserbecken) in pa ,kara skladana przez tych, ktrzy pasuja., a zabierana przez nastrpaja.eego graJMcego' (die Pinke, der Jud"); prim, tudi p. kotlina ,dolek \v dnie stawu gdzie sit; ryby cho\vaj;i'; kas. kutci ,dluga matnia sieci zwanej brodnik', pruskon. Kuttcl ,das engmaschige Hinterende der Matrize des Niewods' spada pa tudi sem: iz slovinsk. kitocel gen. kotla (Lorentz, Slovinzischcs Wtb. I. 511). Ktmtusc/i m. (18. stol.) ,bis ber die Hften reichendes Hausoberkleid (meist fr Frauen bestimmt), in der Mitte stehend zwischen Kleid und Mantel mit einer am Nacken beginnenden langen Falte, das weit und luftig und zum Anziehen bequem war' (Unger 471); bav. Kontusch, Kantusch ( - ) ,veraltete Art einer stdtischen weiblichen etwas ber die Hften herabreichenden Oberkleidung' (Schindler'- I. 1267); pruskon. Kontusche f. ,weites {liegendes Oberkleid der Frauen, aber auch kurzer Schlafrock fr Mnner' (Frischbier s. v.) Heseda je turki konto, v emer stae Linde in Schindler slutila in je pred kratkim asom samostojno nael tudi na uman (v Archivu XXX. 302.) g. v.vSo; ,ein ursprnglich medisches, dann auch persisches Oberklcid mit breiten rmeln'. Turki so dali besedo Slovanom in severnim Nemcem so jo gotovo posredovali Poljaki, kterim je kontuss, kuntusz ,z\vierehnia suknia dluga z wylotami' celo narodna obleka. Besedo poznajo tudi Slovenci v etalah na Staj.: kantu, kantuek ,nekaka otroka obleka' (Henrik Reek v Novicah 1857, 415) in drugi juni Slovani (sbh. kunto, kontu itd.) in pa Madarji : kantus, knts ,kurzes Oberkleid der Weiber, Kinder'. Beseda je prela dalje tudi v romanino, np. frc. itd. (Miklosich, Trkisch 1.98,1. N.65,11. N. 151). Koratitt/c m. nekak denar: in wallisch ganez vnd halben Guldinern oder Coratinkhen 18 rl." (1657, Unger 404). Domneva se mi, da je to v slov. sufiksom - iz ital. caratino izpeljana beseda, kteri je v postavo ital. carato ,der Karat' ;
29
pomenjala bi torej ,volIkaratigcr Gulden'. Da so Slovani dali, pravzaprav posredovali nemkim tajercem tudi imena za denar, je razvidno iz besed Aspcrl, Petak, Blechatsche, Polturak itd. KoscJi m. ,Trog, Schssel, aus der Tiere fressen; aus Weiden geflochtener Tragkorb; Ort zum Trocknen von Kukuruz' (Mittelst., Unger 405); Bcinkosch ,Bienenstock' (Murck, Unger 63), Buckckosch ,Rekenkorb' (Unger 124), Tragkosch Tragkorb' (Unger 165), Wagcnkosch ,Wagenkorb'(Unger 614). Iz slov. ko jKorb'. V pomenu srbske, kukurunjak zvane naprave dandanes ni beseda ve znana Slovencem. Primerjaj o tem moje opomnje v spisu Kse, Kser, Kosch" (ZfdWortforscli. V. 285). Zastran t.-n. besede Kosch schmutziger Kerl' gl. zgoraj besede Kaitsch. Krachse f. ,Rckenkorb; schlechtes, bauflliges Haus; wegwerfend fr altes Weib; Hosentrger' (Obstm.); krachsct adj. ,halbverfallen, morsch' (von Holz); Krachsner gewerbetreibender, der mit einem Kckenkorbe voller Waren im Lande herumzieht, Hausierer' (Unger 406); Biickclkrachsc ,Tragkrachse' (Unger 125); Ankrachse : in die A. kommen ,in eine unangenehme Lage k.' (Unger 2, 3). Iz slov. krosna, kronja ,die Krachse, das Tragreff, der Weberstuhl', sbh. krosne ,Weberstuhl, Wirkstuhl', kronja ,Tragkorb, Brodkorb, Kiepe, Tragreff, Heutrage, (raskorb'; bolg. krosna ,Wiege', c. krosna, kriisna ,Korb, Reff; st. krsna, krsm': decima salis trussa, quae sclavicc dieitur krosna; krosna ,clitella'; r. kronja ,Krbchen aus Weidenruten'. Beseda pomenja torej ogrodje koa, tudi ko sam in njegovo pletenje; zategadelj je mogla prevzeti pomen ,Weberstuhl'. V sorodu vtegne biti naa beseda z lat. eratis ,Fleehtwcrk, Hrde', YApziko Korb', ; ,Binsengeflecht, Fischreuse', stpr. korto ,(;ehege', ir. crett ,Krper, Wagenkasten, od kor. * qert-, oziroma baze ^ gert- in sufiksa -sn ; vendar je primerjati tudi n. Krctscn, stgn. chrcszo, srgn. kretsc ,Geflecht, Korb, ciucila'. Nemko besedo Krachse je izvajati iz slovanine, ker je znana le junim Nemcem.
30
Kram m. ,dcr Kramladen, die Krambude, Verkaufsstand; der Kram' (Unger 407). Enako v vseh nemkih narejih, od koder se je razirila beseda dale na sever, celo na vedsko in v Islandijo. Vasi se navaja kot stgn. chrm (Graff IV. 60S), vendar Kluge te oblike ne omenja ; dokazana je po ('.rimimi, DW. V. 1986, v pomenu ,Zeltdeeke' e v 12. stoletju ; v srednji gor. nemini pomenja ,Zelt, Hude, ausgespanntes Tuch, Zeltdecke, bes. die Bedachung eines Kramladens' (Lexer). Nemki Kram so hoteli nekteri spajati z lat. gremium, slov. gromada, stind. gramas ,Sehaar' (Brugmann, Morph. Unt. I. 62 pri Waldcju 276), toda to le z ozirom na ,=\\', kar pa ni prvotni pomen Drugi so stgnchrm spajali s stesi, ,Zclt' (Johansson pri Bernekerju), stind. carina ,Lcder' in oboje s stgn. skerm, skirm ,Schild', iz esar so drugi teli celo le za izposojeno besedo (Hirt pri Waldcju 276); toda to ne gre, ker bi iz germ. * skermamorali imeti v stesi: ,vsaj * Strma Pozabiti nam ni razvoja angleke besede shop ,Laden', ki ni drugega l.o n. Schuppen ; v srgn. stgn. schpf, schof ,(!cbude ohne Wnde, Wetterdach, Vorhalle' ; v angs. scoppa ,Halle, Htte', angl. shop ,Laden'; iz nizoz. je frc. escoppe, choppe ,kleinc Bude'. Enakega izhodia, mislim, nam je iskati tudi besedi Kram ,Kramladen, Zeltladen'. Nahajamo ga v slovanskem / iz starejega * /. V stari (cerkveni) slovanini pomenja beseda poleg tentorium' e tudi ,domus, conclave, delubrum, aedes, tempi um' in enako v veliki veini slovanskih jezikov .Gebude, Wohngebude, Haus'; toda to je gotovo e le kesneje razvit pojem in ne prvoten; stesi, / jego domu se razlaga z ,atrium, Vorhalle'; sbh. hramac je pastirska koliba (casa pastorum, na Krku, Nem. I. 20); na Staj. je hram ,der meist hlzerne Weinkeller im Weingarten', na Krasu pa vsaka klet sploh, kar pomenja hram najbr tudi v zakonu vinodolskem (7, 8, 21, 62); r. chormy so .domus magna lignea', p. chromina pomenja ,sahisz, chata, szota (Schuppen, blo mit Dach bedecktes Gc-
31
bnde), buda, chalupa', mis. chormyna ,dom, chata', stesi, c/iramiiia ,tentorium, domus, conclave, ergastcrium, mansio', pa tudi samo ,tectum'. Beseda je prela tudi k Rumunom, kjer se je poleg crambii (hramba) transportable Bretterbude des Schafhirten' nahaja crmi ,Kelterhaus' (prim. slov. hram na Staj. in na Krasu). Iz navedenega je razvidno torej, da je hram bil sprva res le .Wetterdach, Vorhalle' in se je e le pozneje razvil pomen ,izba, (cambra, hia'. Taka streha je bila potrebna prodajavcu na semnjih, in ker se je tak hram narejal zlasti za opasila ali semanje dni, je zadobil hram v sbh. tudi pomen semnja (Kirchmesse) sploh (prim. Rjenik III. 678, Reetar, Stok. Dial. 235): svetkovina je onda, kad je crkvi hram ili kako seljaci vele, kad im slavi crkva", mali je gospogjin dan na Cctinju hram i narodni svetac"; tudi v v Raci pri Belovaru se rabi beseda v pomenu ,Kirchweihe', toda e y nemki obliki kram. Da je n. Kram iz slovanskega /, za to govori tudi t.-n. Kramcl ,altes, verwahrlostes Haus' in Krams ,Sehlafstelle der Arbeiter bei den Hochfen' (Unger 407, 408); to zadnje ni ni drugega ko slov. hranice ; prim, reij, hram .Zimmer', enako na Gorenjskem pri Preernu: V hrani poglejte, Mi povejte, Zvezde, al rs na spi". Beseda je prela k Nemcem od zapadnih Slovanov, od kterih, pa ni lehko rei, ker bi dalo tako p. chrom, gsb. chrom kakor . chrdm in slov. hram v nem. Kram. Oblika Krom pri Sehmellerju (I. 1567) je pa le dijalektini izgovor oblike Kram. Da so besedo mogli sprejeti Nemci od Slovanov, je zelo verojetno, ker je v njih rokah bila ponajvec trgovina med temi. Pozneje se je pri njih iz prvotnega pomena razvil pomen .Verkaufsstand' in dalje ,\\'are, die im chram zum Verkaufe gelangt'. Ko so Nemci besedo po svoje pretvorili, so jo v oblikah kram, krama, kramar itd. vrnili zopet Slovanom ter razirili tudi med Neslovane. Slovanska beseda sama dozdaj e ni razloena povoljno. Matzenauer (Listy til. Vili. 224) jo spravlja v zvezo s stind. sarma, avest. farema
32
.maison, demeure'; Kozlovskij (Archiv f.sl. l'h. XI. 384) s stind. harmyi'tm ,Haus, Palast'; toda vpraanje je, ali jo smemo sploh loiti od slovanske besede chrana, chraniti ,bewahren, beschtzen'. V tem zadnjem pomenu bi ji lepo pristojal pomen .Schutzdach, tectum', torej isto, kar je n. Schuppen. Med / in chrana je razloek le v sufiksu. e je moja domneva prava, bi bilo spajati besedo z lat. servo ,erhalten, beschtzen', avest. horaiti, haurvaiti ,hat acht, schtzt', har ,htend', harotar ,Hter, Schirmer', harrra '^, Wartung' itd. (prim, chrana ,cibus'). Od nae besede je loiti sts. gram- ,caupona vel domus' in str. gromunica (XV. stol.) ,Caupona'; zadnje stoji pa za gromnica iz grobunica od grob\,, ktero, kakor vse kae, ni pomenjalo prej le ,(irab, sepulcrum', ampak tudi JCrdhaus, Keller'. Na to kae r. pgrebb .Keller, Kellergescho Verlie' od korena greh- ,graben'. Na vii stopinji nahajamo potem od istega korena greb- in s sufiksom -mos : 0 grob/nos, kar je moralo dati grami,. Pojem ,cclla vinaria' lehko prehaja v pojem ,caupona' in nasprotno ; prim. slov. pivnica Keller*. Krenit m. ,Mcerrettig, coehlearia armoracia', kakor v drugih junonemkih narejih; rabi se v mnogih sestavljenkah: Krcnnfleisch, krennharb, Krennhauc, Krcnnkoch, krennmig, Krcnnrcier, Krennsonntag, Krennwachs (Unger. 411, 412); kor.-n. Krcn in Kren ,Meerrettig ; Zorn, rger, (berf. 160); bav. krc~, krU~", srgn. krhi. Davno za slovansko spoznana beseda : slov. r. ehren, , . ken, p. chrsan (Schindler2 I. 1371, Schuchardt Slawod. 66, 67, Kotial 20). Slovanska beseda pa e ni etimologino pojanjena. Kummet m. isto kar v pismeni nemini; Kummetbrctsc ,Band des Ochsen- und Pfcrdejoehcs'; Kummetcr ,Kummetmachcr' (420); kor.-n. kummat (Lexer 168), bav. das Komet, Kamst in Kntnot; srgn. komat, komet, kiimct. Nemki filologi razlagajo besedo iz slovanine: csl. chomntb Joch, Kummet', slov. homt poleg novega, iz nemine izposojenega komat, .
33
chmant, p. chmt, ds. chomot, r. chomut-u. Beseda je torej znana skoraj vsem slovanskim jezikom ; lit. kaman^tai je iz slovanine. Vendar vse kae, da chtnqt- ni prvotno slovanskega, ampak germanskega izvira. Poleg te besede ne smemo namre pozabiti na slov. ham Kummet', mir. chanty, kar ima tudi mad. hm ,Pferdegeschirr'. ' je iz stgn. chmo retinaculum iumentorum', ngn. Hammcn Kummet*, srlat. charnus; primerja se g. -/.( Maulkorb fr Pferde', lit. ka^manos ,lederner Zaum-, kamiiti zusammenpressen'. Te besede spravlja Prellwitz v zvezo s srgn. hemmen, stisl. hernia ,zgeln, hemmen'. Ceje to res, vtegne ticati v koncu besede chotnqt- n. Mund, got. mundos ,Mund, Maul' in bi torej prvotno germanska beseda pomenjala ,* Hemmemund, Mundhemmer' ter bila isto. kar ,Zaum'. Iz Zaum' se je lehko razvil pomen Pferdegeschirr' in nato .Kummet'; pomni, da je mad. hm Pferdegeschirr' pri nas Kummet'. Falk-Torp, Norw.-dn. Etym. Wtb. 376 izhajata tudi za chomajb Kummet' iz harn abgeschundene Haut. Balg, Sacknetz'. Toda kako si je potem razloiti (iti,} Kil' m. (st. j.) Bezeichnung fr eine Art Mnnermantel mit weiten Armein, wie sie im 18. Jahrh. im Gebrauch waren' (Unger 421); Kirch m. ,Art pelzgeftterter weitrmliger .Mannsrock' (.Sanders); pr-n. Kicrci f. mantelartiges Oberkleid mit langen hngenden Armein' (Frischbier I. 359). e Adelung II. 1589 je izvajal besedo iz poljine, kjer imamo kireja in kiereja ,Art geftterter berrock; dunkelblauer wollener Regenmantel mit Kapuze; Winterpelz: bermig weiter Rock, Pelz oder Regenmantel' (Slownik Karl.-Kr.-Niedzw. II. 328, 341): poljska beseda je iz ruseine: mir. kercja, vir. kircj, kirjka verchnij kaftan so stojacinn, vorotomi,; irokij , si, zastekami; lisij tulupiki,, krytyj suknonn,' (Dalj1 II. 111). Heseda je prila k Slovanom iz turkih jezikov in je pa niso naredili e le Slovani iz turk. kyr (ker) siv, pepelnast', kakor misli Karlowicz, W. o. p. 273. Idtscher m. grne Eidechse, Lacerta viridis'; Kuschcrhanscrl ,Kuscher' (Unger 421); kor.-n. Kuscher, Guschcr
asopis VI ^
34
,die groe Gattung Eidechse; die kleine nennen wir Pctcrlan, Riapalaiv (berf. 164); Giiscli,i>-er,ft~iiscliker,dic grne Kidechse' (Lexer). e Jarnik Etym. 227, 240 je prav izvajal besedo iz slov. guer, kuar, kuar (Sehmeller- I. 1304); za je nastopil najprej t, pozneje k. Prim, e Trstenjak, Kres III. 113, Schuchardt, Sla vod. 68. S staj.-n. Kuschcrh a n s e rl in kor.-n. Peterle, Riapale (kar hoe berf. 1. . izvajati iz lat. petra, oz. repre, pa je le moko ime Peter in Riapl |Uuprecht|), je prim. slov. izraz martinek; gl. Krting- 5978 pod iMartinus, kjer se to ime navaja kot izraz za mnoge druge ivali in orodja. V italijanini se rabi salta-martin, v furl, salte-martin, martin-saltari, martin-salto v izraz nekaterih uelek (Heuschreckenkfer, Wassertreterwanze), pa tudi za zelenca, tako v Mellunu in v Hergamasku: bellunski martincos, bergam. martinas; prim, opomnje Schuchardtove v ZfrPh. XXXI. 14. Della liona pie v Calendario per anno 1849, publicato della societ agraria di Gorizia": saltamartins lucertola' da martitiz" (pismeno poroilo J. Kotiala). Luhai'atsthe, f., ,Plaudertasehe, Vielrednerin, Schwatzmaul' (Untst., Unger 421). Beseda je v podstavi sicer nemka, v izpeljavi s formantom - pak slovenska. Narejena je iz labrati .schwtzen, plaudern', kar je sprejeto iz n. labern ,Unsinn plaudern', bav. lebrisen ,in leidenschaftlichem Zorne ungestm poltem, besonders von Weibern' (Sehmeller-Frommann I. 1410), vabski lfern. Hrvaina pozna lavrati ,schwtzen'. V slovenini imamo e labra geschwtziger Mensch', labra m., labraa f.; zadnje je mati n. zgoraj navedeni besedi. Prim, ve o tem v mojem spisu Zur slaw. Lehnwk.", (Denkschriften WA. L. str. 35) pod lbrela in pa, kar pie o besedah tapare, lepare, Upare, ,schlappen\ s. laba ,Lippe, (losche' .Schuchardt v ZfrPh. XXXI. (1907) 644 d. LaachitXf Lasits, f. ,Wiesel, Hermelin; Pelzwerk von Hermelin und Wiesel' (Unger 427). Beseda je znana e srgn. : lasst, lasset,eine Wiesclart und das Pelzwerk davon', lasstn adj.: lassatevi wt, ein lessensn krsen (Lexer); bav. Lasset,
35
Lassit, Laschitz (a. .S.) .Art feinen Pelzwerkes': Keine Frau darf der guten Schauben mehr haben als drey von Fehrcken, von Lasset oder von Fehwammen", Eine fehruckenc, eine lassatme und eine fehwammene krsen", Frsten haben, so sy lehen empfahen wollen, rot het auf mit lasst vnderfuettert", mehr 789 Pelg Lassitz" itd. (Schmeller-Frommann I. 1503). Besedo pozna tudi pismena nemina: Laschitscn ,Pelzwerk von Schneewiesel', auch Laski-Vec, Lasten (Sanders). Da je beseda slovanska, je spoznal e Schmeller 1. : slov. sbh. . p. itd. lasica ,mustella', p. ds. iaska ,mustella' in ,putorius vulgaris'; pazi tudi na slov. obi. pod-lastica. Slovanska beseda e ni razloena neovrno. Matzenauer v Listych fil. 1882, 189 je mislil na sorodnost z letskim loss, losains ,gelb, gelbbraun, fahl', pa vokal sc ne strinja. Drugi (n. p. ercl, Z oboru jaz. 96) so mislili na zvezo s poljskim lasi sie ,schmeichcln'; potemtakem bi bila torej beseda v zvezi z faska ,Liebe, Gunst' asy ,begierig, lstern', kar je v sorodu z lat. lascivus in faska bi bilo potem presojati tako, kakor . holota ,dic Nacktheit' in ârmes Gesindel', torej ,die Liebe, Gunst' in ,die Geliebte Gnstige'. e je temu tako, je potem ta beseda tabu, kakor medved ,der Honigesser'. V premnogih jezikih se namre lasica imenuje z ljubeznivimi priimki: it. donnola (od domna, domina) p. comadreja ,Gevatterin', port, dominila ngr. voftyhxi., vo^pCtC, .nevestica', stg. foXn), pa v zvezi z -- ,svakinja'; bav. Schntierlein, Schndinglein, pri Madarjih menyt ,snaha, nevesta', pri Turkih gelindik ,nevestica, v danini den kjnne lepotica', staroangl. fairy ,prelepa' in morda spada sem tudi frc. belette, ki pa nima ni opraviti s felis ali meles (gl. Walde 214). Od zgoraj navedenih nemkih besed pak je loiti t.-n. Lasset ,ein auch /fasset genannter Stoff im 18. Jhdt.% lasseten ,aus Iâsset verfertigt': lassetene Spalier, lassetene Sessel" (Unger 427), kar je primerjati z ben. rasio ,sorta di stoffa sottilissima, lavorata alla foggia di raso (raso= Atlas, glattes Zeug, Sarsche)' in z angl. lasting ,5 bindiges Atlasgewebe'.
3
36
Labrennen vb. ,durch Brand eine Rodung herstellen" (Unterst., Unger 427); pri Pohlinu, Malu besedie sub Gaym: Lbrennen Sylvain purgare. Bavarci pravijo temu delu Riedbrennen (Schmeller-Frommann II. 60), kar je v nekaj drugani obliki znano tudi taj. Nemcem: Reutbrcnncn abgehacktes Holz auf einem Reute" verbrennen' (Unger 502). Beseda je, ker je Nemci sicer ne poznajo (na dvojbeni calasnco ali kakor hoe Grimm calasueo ,commareanus', se ni preve oslanjati, ker je nejasna beseda), slov. sbh. . laz gereut, Neubruch, baumleere Flche im Walde': laze delati, laze gati, laze kopati, sbh. laz ,kleines Feld zwischen Gestein, Bergflche, Waldplatz eine Menge bereinander gefllter Bume', lazna ,der zum ersten Male geackerte Boden', mir. laz Waldwiese, r. lazina ,Gereut', p. laz ,pastwisko'; lazy ,Stammenden, Kltze, Buschwerk'. Pomni e . laz .nezoran ast brzdy, ungeackerte Stelle im Felde, vubec nevzdlan misto, laa, Lehde', laz hory ,Bergflche-, lazy ,vysok mista na horch'. Slovanska beseda je prela tudi v novo grino ;, /.ah in v albanino las, s lenom lazi (v Kalabriji ,luogo rimasto vuoto di piante per efetto del fuoco', G. Meyer, Neugr. Stud. II. 38). Etimologije slovanski besedi e niso nali dozdaj ; ali je res v zvezi z angs. lasu (Iocs) ,pascuum', n. Lr, Lr ,locus incultus, pascuum publicum', fra laris, nizoz. laar ,leeres unangebautes Feld', je teavno rei; v tem primeru bi imeli pa v slovanini s namestu z. Primerjaj ve 0 tem E. Lidn, Sprkhistoriska bidrag 2531. Po Joklovem zakonu bi mogla biti v zvezi z Inl-ina (i:'hul-so-s); toda paziti je tudi na pomene ,Kltze, Buschwerk, bereinander gefllte Bume', s emer se strinja srgn. slac ,Holzschlag, zum Holzschlage bestimmte oder durch Holzfllen gelichtete, urbar gemachte Waldstelle1; kajpada se za got. slahan navadno izhaja od palatalnega k, v tem ko naa beseda zahteva g ali gh na koncu korena. Ledarlng m. ,frisch gemhtes Viehfutter' (Ostst.); Ledaringgarten ,Wiesenfleck beim Haus, der bestimmt ist, immer frisches Viehfutter zu liefern' (Unger 431). Beseda se mi
.Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.
37
zdi biti v zvezi s slov. ledina ,ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger', sbh. ledina , Anger, Feld anger, Grasanger, ungeackertes Land', stesi. Irdina ,terra inculta' itd., skoraj v vseh slovanskih jezikih. Iz ledina se je razvilo najprej i;: Ledin, Leden, potem s formantom -ing (prim. Hckerling ,Hacksel, gehacktes Stroh als Viehfutter') * Ledcning, z disimilacijo :": Lcdering > Lcdaring. Tudi n. Lehde .ein nicht urbar gemachtes, wst liegendes Land, Heide' (Sanders) bo slovanskega vira in to iz severnoslovanskih jezikov, kjer nahajamo v dol. lu. srbini Vedo ,die Lcdung, unbebautes Land', na ladach ,auf den wsten Fluren' in pa krajno ime L'eda ,Lehde im Kalauer Kreis' (Zwahr), gs. lado, ladko, ladiko ,unangebautes wstes Land, Lehde', c. ladina .pole ladem leici' na husieh ladach ,auf der Gnseweide'. Beseda je znana vsem Slovanom, razen Poljakom. Nemki filologi izza Grimma mislijo, da imajo Nemci svoj Lehde iz nizozemine: lecghde, toda to pomenja ,Niederung, Tal', prim, tudi pruskon. Lge, Lgde ,nicdrig gelegene Stelle, Vertiefung in flacher Gegend', ne pa to, kar . Lehde, ki se tudi v pomenu (wst liegendes Land) strinja s slovansko besedo; nemka sorodna beseda je L,and. Lemesen f. pl. ,Zimmerholz: Andre bith umb etlich baar Spcrholz vnd Lemesen" (Luttenberg); Yrban bith zu einen Stadi etwafi Holz, ist eine 4 baar Sperholz Lemesen vnd Latten zu hackhen bewilligt" ib.; 4 Speer vnd 13 Paar Lemesen zu einem Stall" (ib.) (Unger 437.) Slov. Unies ,Dachsparren' ; lernest ali roenice ,Ruderstangc, Ruderbaum der Fler', st. lemies ,Balken, Tafel', lemiesha ,Balken', gs. lemjas ,Leitersproe', ds. lemjas, remjas ,die Sprolte an der Leiter', p. lemiu ,dra.ki spojone, kladzione na wierzchowaniu dachu dia ochrony od wiatru (Karl.-Kr.-Nicdzw. Stown. II. 714). Beseda bo ista, kakor lemeh, ki se v poljini glasi tudi lemif, lemhss poleg lemiess. To orodje pri plugu je bilo kakor soha sprva pa le drog za lomljenje zemlje, primitivno oralo: stesi, lemeu ,Pflug'; prim, tudi si. drev ,Pflug'.
38
Lebxeltleilel in Leaeltledel, m. in ., ,Lebkuchen, der in Form eines Wickelkindes gestaltet ist" (Unger 438). besedo postavljam sem samo zastran prvega nje zloga Lcb-r Lebe (srgn. lbekuoche, lebkuoehen, lbczcltc). Nemki filologi jo izvajajo navadno iz lat. libimi (Wort und Sache ist vielleicht aus klsterlichen lateinischen Kchen hervorgegangen"). Po pravici se je tej razlagi uprl J. Kostmi v svoji razpravi Slovanski ivlji v nemkem besednem zakladu" (program II. gimn. Ljubljana 1900, str. 22). Pozabiti namre ni, da se poleg tega rabi tudi Lebhonig. Izhajati iz libimi ali, kakor hoe Kluge, iz leip ,Laib', ni mogoe. Prvo bi pomenjalo ,Kuchenkuehen', kakorne tvorbe se v nemini sicer nahajajo, e je otemnel pomen prvega dela sestavljenke, pa ravno pri nai besedi ni ta domneva verojetna, ker imamo poleg Lebkuchen tudi Lcbselte, ki bi moralo potem pomenjati ,Kuchenzelte' e manj je misliti na leip, ker si ne moremo misliti, kaj naj potem pomenja Lebcclte in Lebkuchen (,Zelte, Kuchen von Gestalt eines Brotlaibes'r). In potem bi bil dalje Lcbhonig ,der Honig, der in einen Laib getan wird'; toda strd se rabi le za potice, ne pa za navaden kruh. Prav je torej mislil Schade (Altd.Wtb.) na p. lip-iowy miod, lipiec ,Lindenhonig\ Pomislimo le kako dale na zapad je prihajal med iz slovanskih in litovskih deel in najbolji je lipov, zlasti iz Kowna in kako so bili nemkim samostanom darovani vekrat slovanski buelarji, da so tam gojili svojo umetnost, ki je je bilo Nemcem treba zastran meda in voenih sve. Glede prehajanja vokala i v e se smemo sklicevati prvi na kaubsko obliko, kjer vidimo isto : lepa = Upa, Idptivy = lipowy, Ipka , lpina = lipina (Ramult 92), lpo[stvo, lupolina .Lindenholz' (Lorentz Slovinz. Wtb. I. 558), drugi pa na svojstvo dolenje in pruske nemine, da rabi za dolgi i (ie) rada dolgi e : IFs = Wiese, Spllait = Spielleute itd. Sicer bi pa imeli te premem be tudi, e izhajamo iz libimi, in e bi bil iz ei v leip e bolj nerazumljiv; moi pa je vrhu tega misliti tudi na narodno nemko etimologijo. Sehmeller pie pod Leblaib (ta beseda zopet govori zoper
Slovanski clementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.
39
Klugeja: Laiblaib!): Brd, das zu Weihnachten mit eingemachten Kloetzen, Zwetschgen und N'ssen gebacken wird. Jedes Mdchen ladet ihren Liebhaber, der Wein und Branntwein mitbringt. zum Anschneiden dieses Brodes ein. Mislingt das (ebck (der Leblaib), so muli die Bckerin das nachfolgende Jahr sterben. Die Volksetymologie leitet das Wort von leben ab" (1. 1409), V tako bolje pecivo pa se navadno deva tudi strd. Uberu k m. (st. j.) ,\ame einer venez. Silbcrmiinze im Werte von 22 alten Kreuzern' (Unger 438). Slovenski je librnik ,Ding, das einen Plund (libra) schwer ist* ; slov. libra, nekdaj tudi denar (= 20 krajcarjev), je iz ital. libbra, pan. libra, frc. livre, ital. lira ,Xame verschiedener Kechnungsmiinzen', vse iz lat. libra ,Pfund'. Libritxe f. st. j.) .Name eines alten Handelsgewichtes fr Gewrze, das ungefhr die Hlfte eines alten Pfundes betrug' (Unger 438). Slov. librica ,Pfund' iz ital. libbra, libra .id'. Moja mati je do nedavna e kupovala olje, petrolej in enake tekoine po librci" (po starem funtu). Lcken m. v besedah: Pn^stluckcii ..derjenige, der am Pfingstsonntage unter allen seinen Hausgenossen der letzte vom Schlafe aufsteht : will man einem so gesehmhten noch was mehreres anthun, so setzt man ihm eine aus belaubten Baumzweigen und Brennesseln geflochtene Krone auf und nennt ihn dann Pflngstknig" (Muehar) ; Pfingstlucke f. k prejnjemu ; Pfingstluckenbraut .jene der Ptingstlucken, die mit 2 Kranzeljungfern auf einem Wagen von Burschen durchs Dorf gezogen wird' ; Pfingstluckenkraiix ,Kranz aus Brennnesseln, der am Ptngstsonntag Langschlfern auf den Hut gesetzt wird' ; Pfingstluckcnritt m. .Pitt der Viehhirten am N'achmittag des Pfingstsonntags durch das Dorf Wagendorf, wobei als letzter der mit Birkenreisern umflochtene und bekrnzte Ptingstlucken (Halter, der des Morgens mit seinem Vieh als sptester auf der Weide erschien) reitet' (Unger 77). Zastran pomeanih pojmov se mi je zdelo potrebno, izpisati vse te podatke. Da je beseda slovenska, je spoznal e Davorin Trste-
40
njak, ki pie v Novicah 1880. str. 110: Kdor je (na binkotno nedeljo) prvi na pao prignal, je bil pd drugih pastirjev poslavljen ; ovenali so mu najstarejo kravo in postavili ga za kralja gonjaa : Venec iz pisanih cvetic spleten bil mu je krona, pisana palica -ezlo ; drugi pastirji pa so mu v ast piskali na veglicah (pialkah) in orgljicah in pokali z bii, da je vse hrumelo po dolini. Kdor je pa slednji na pao prignal, je bil zasramovan ; njegova najstareja krava je dobila venec iz kopriv, on pa krono iz smrdljivih ro in luka (ebule) in pa priimek lukec. Ta navada je e zdaj po vsem tajerskem, tudi nemkem, da posebno mladi ljudje na binkotno nedeljo zgodaj vstanejo ; kdor pa zaspi, dobi venec iz kopriv, ki se mu na kluko obesi in Nemci ga zasramujejo s psovko Pflngstltlken" Trstenjakov popis jasno kae, da je loiti Pflngstluken od Pflngstknig, kar je zdaj med staj. Nemci e pomeano. Prvi se v bavarini imenuje Pflngstcsel, drugod Pfingstlmmel, tajerski Slovenci mu pravijo tudi lukmait, kar je narejeno tako, kakor gorman, racman i. pod. tvorbe; taka pastirica sc imenuje hikmanca (prim. Trstenjak v Novicah 1857, 98, Pajek v rticah 5). Navratil teje za slovansko e neko drugo nemko ime za pojem Pringstcsel, Pfingstlmmel" itd., namre besedo Molitz. Adalb. Kuhn pripoveduje namre v Mark. Sagen" 1843, 324 id., da se v vasi Braunau blizu Salzwedla deki pretekajo ; kdor zadnji pride, tistemu nadenejo ime Molitz, mu obeejo koleno s povreslom ter ga vodij po vasi, prepevaje o njem aljivo pesem. Isti Kuhn sluti v Nordd. Sagen" 380 (56), da je morda beseda slovanska. Navratil misli, da je iz p. mfocisik, zato ker pravijo v Salzwcdlu takemu deku tudi der schmucke Junge". Nemogoa ta domneva ni, toda iz p. mlodsik je pot do Molitz preteavna. Jaz mislim, da je to slovanski ^mafach, ker pozna poljina malce ,chlopicc maty, chlopczyk' = malcsyk. Ldet f. /Tabakspfeife* (Unger 443) ; isto v bavarini v pomenu (Tabakspfeife', pa tudi ,Sauggefa fr kleine Kinder, Aveibl. Hrust', in poleg tega Lulle, lullen ,lambere, sugere lin-
41
guani, digitimi etc.', ludein ,saugen, Tabak rauchen' (SchmellerFrommann I. 1445, 1470); Beseda je iz slovanine : slov., sbh. lula ,die Tabakspfeife", slov. Udati saugen'. Nemina je i/ slovenskega /-a naredila //, ta pa prehaja vasih v narejih v dl, kakor nasprotno dl v //. Schuehardt pie (Slawod. 67.): Pol. klr. lulka ,Tabakspfeife' leiten Sie (t. j. Miklosieh) von nhd. Lull, bair. Ludel her; aber die Herkunft des auch in Wien wohlbekannten Ludel ,Tabakspfeife' von trk. lille ,Pfeifenkopf' und zwar durch Vermittlung von serb. slow, lula (rum. lule", ngr. XooX), welche schon von Jungmann, Linde u. A. angegeben war, kann kaum zweifelhaft sein und in diesem Falle wenigstens hatte Hammer-Purgstall Recht, der bekanntlich den Ursprung der meisten Wiener Wrter bei Trken, Arabern und Persern suchte. Aus bair. Lulle (preuli. Lulice, Nulle = poln. lulka) wurde mit Anlehnung an ludein ledein ,saugen' Ludel (Ledei), das weiter nach Xord und West vordringend sich zu Nudel umgestaltete. Ganz ebenso gilt fr bhmerw. Ludel ,penis' (mit kmt, ludein, lulu machen ,pissen', mhr, lutati zusammenhngend, oder Lidi ,Khre'), allgemein st. Nudel, nicht wie Schmeller meint, umgekehrt" (Slawod. 67). t.-n. Ludel .Schwegelpfeife', ludein almerisch singen, jodeln, auf der Schwegelpfeife blasen oder pfeifen, Unger 443) je kakor lullen einschlfern' onomatopoetina beseda, enako sbh. ljuljati, jju prepevati', kakor se navadno poje ob zazibavanju, p. lula ,kolysa, wsypiac spiewem' itd. Lisclu'ln vb. falsches reden, lgen' (Ostst, Unger 445.) Beseda je pa iz slov. la, laa f., lea Lge' ; na vzhodu se tudi govori lucati ; vendar se je lehko v nemini naslonila na dijalektini samostalnik Lug f. ,Lge'. Iz nemine ni mogoe t. besede izvajati, ker bi se g k pred formantom -sen, -sehen (-zen : ^lugasen) ohranil. Laschen f. pi. ,Hlsen von Heidekorn, die in warmen Wasser geweicht als Pferdefutter verwendet werden' ; Hcidenlsche f. ,Abfall der Heidenfrucht, Hlsenmenge von Buchweizen' (Unger 445, 336). Iz slov. luina ,Fruchthlse,
42
asopis za. zgodovino in narodopisje.
Samenhlse, Schotte', /usina, luSinje ,Fruchthlsen, harte Obstschalen' od uska .Schale'. Razvoj je luina < tiina < *Luschin < Luschen, oziroma Lschin < Lschen ; izposojenka torej ni prav stara, ker bi za sicer priakovali st (avnica-Stavencz-Stainz . . .). Mattai, m. ,groer, hochgewachsener Mensch' (Ennst., Unger 446). Prim. slov. mot f. dicke Holzstange, hrv. motka .Stange, (erte, Baare, Zain'. Velik lovek se vekrat imenuje z izrazi za Stange', ,Baumstamm', .Pfosten', prim. n. baumlanger Kerl, Baumlackel. Primerjaj zdaj Rud. Mucha sestavek Holz und Mensch-' v ,,Wrter und Sachen" I. 39-48. Slovenina pozna besedo tudi na nii stopinji : met ,Stange, Pfosten, Sule, dicke Holzstange' (v rezijanini : dv miti. kukui, ami den sc/nie peteln ,z\vei Stangen mit darauf sitzenden Hennen und ein einziger Hahn', uganka, ktere reitev je ,zbc nu jazt;k'). Z mot bi jaz spajal tudi besedo motyka, "moh.ka ,Haue'. I)ol.-s. motyja .Rodehacke' je iz motyka, v kterem se je za v-em razvil parasitini j ; vsled tega se je beseda tela za diminutiv in se k nji naredila nova podstava. Motyka je kakor soha in ieme bila najprej primitivno orodje, obstojee iz droga posebne podobe, s kterim se je zemlja razlila, da bi se vanjo spravilo seme, ter je v zvezi z lat. matela ,\Verkzeug zum Einschlagen in die Erde', stind. matym ,Egge oder Kolben' (Walde 372), v romanskih jezikih mazza ,Keule, Schlgel' itd. (Krting- 573, t. 6000). Drugaen formans nam kae germ, beseda mast ,Stange, Sperrstange, SehifTsmast1, ki vtegne prav tako kakor na most ,Brcke' (izprva ,Prugehveg', z motmi postlana pot) spadati k istemu korenu, kakor ga nahajamo tudi v latinskem materia, materis, ,Bauholz, Nutzholz, Stoff, Materie', seveda na drugani stopinji. Most v prvotnem pomenu ,mit Prgeln, Balken, Brettern belegter Boden' nahajamo e v narodnih pesmih ; na njem se plee. Da bi to bil pravi most rez reko, ni z lepa misliti (prim, moje Xar. pesmi III. 5446: Mosti so iroki, ka je nemre kolo preigrati" . '. . . .); to je marive iz
43
brun sestavljeno plesie (Tanzboden), na Gorikem zvano brjr iz furl, brear od breje ,Brett' ; prim, v Hennegauu Brucke v pomenu ,der bretterne Fuboden', v bav. die Bruck ,breite Liegestatt von Brettern am Ofen und an einer Seitenwand der lndlichen Wohnstube' (Sehmeller-Fromann I. 347), iz esar je slov. pruka, pruica, posebno pa pruskon. brcken, brten ,eine Strae, einen Platz mit Steinen pflastern' (Frischbier 1. 111). Manechetter m. .Hndler mit Wein, der diesen von der Presse weg kauft und zu dem Zwecke von einem Weingarten zum anderen zieht' (Mittel-, Ust., Unger 449). Iz slov. meetar ,Unterhndler, Mkler', kar je iz ital. misse to, messeto. furl, missete v istem pomenu, od g. Vre prim, o tej besedi v mojem spisu Zur slaw. Lehnwk." 39. Martelos m. ,alte Bezeichnung fr die kroat. Fussknechte. (Unger 450). Slov.-kajk. martelos ,mango (Habdeli): martolos, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje"; sbh. martolos jWeiberdieb'. Martolosi so bili turki peci, veinoma kreni, vekrat Vlahi zvani, ki so sosednjim deelam storili mnogo kvara, ker so plenili in palili vasi, gradove in mesta ter odpeljavali nesreni narod v sunost. Glasovi o njih navalih so dohajali ponajve iz Senja (prim. Lopai, Hrv. urbari 92, pa tudi poljiki statut | ed. Jagi v Mon. histor. j ur. IV. 36, 37, itd., kjer se s smrtjo in drugimi strogimi kaznimi grozi tistemu, ki bi jim pomagal|. Pomen t.-n. besede se strinja najbolj z navedbo Vukovo v 1. izd. Rjenika pod martlos: Tako su se v prolom vijeku zvali austrijski pogranini straari prema Turskoj". Glede besede gl. Miklosich, FtWb. 184 (martolos ,christlicher Soldat in trkischer Garnison'), kjer, se beseda izvaja iz g. ; to zadnje se spaja navadno z latinskim arma ,War'en'. MauncheH ., Maiiiigetzel, Munketsel ,Stachelbeerc' Meikctschc f. Stachelbeere und Johannisbeere', Migetsc, Miigctze ,Ribes grossularia' (Unger 454,457, 461). Iz slov. mafhica malhclj ,Stachelbeere, Ribes grossularia' od malha, kar je zo-
44
pet iz stgn. malha, malaha dederne Tasche, Reisetasche'. Sadu je torej dano ime torbice. Oblika Munketsel, Mugetae se blia najbolj t.-slov. obliki miinkec, ki jo navaja Cigale (II. 1527), e ta ni e le iz mugetae izposojena. Iz mafhicct (/iica), maihclj je lehko nastalo * mauketael, kjer je pred guturalom nastopil potem parasitien dental. S temi besedami pa ni v zvezi kor.-n. melschgl ,Stachelbeere' in muserttng (Lexer) i. t. d.; glej sestavek meruzalka v mojem spisu Zur slaw. Lwkunde" 39. Ulaundln vb.,langsam in der Bewegung sein, schlfrig herumarbeiten, zaudernd und langweilig vorgehen'; Matindlcr in. .langsamer, trger Mensch, Zauderer, Faulpelz' (Unger 454). Prim. slov. mudljati .sumen, zgern', ntudljav ,sumig, langsam, saumselig', muditi ,sumen machen, verzgern, aufhalten- ; m. se .sumen, zaudern'. Tudi tukaj je n vrinjen kakor sicer mnogokrat pred dentali. [Mente, Manten, Mentiti in Menteg ., ,\ einer Art ungarischen Pelzes' (oft in Invent, um 1600, Unger 459). Primerjati bi se dalo slov.-kajk. menten ,der Mantel'; toda oblika Mente kae na to, da izvira t.-n. beseda morda kar naravnost iz madarine, kamor je prila iz nemkega Mantel, to iz lat. mantelhim; s poslednjo zgoraj omenjeno n. obliko prim, slovaki mentek. V ogrini je zadnji n (* menten) iz 0 mentcl (prim. slov. monten iz montel vsled asimilacije), izpal zato, da se loi beseda od adj. menten ,ledig, frei'. Za madarski izvir nemkih besed govori vokalna harmonija: menten za 0 manten. MerUnff, Mir/ing, Miming in Mirnig m. ,Name eines alten Hohlmaes fr Getreide (im 17. und 18. Jhdt. in Untst.) in der Gre eines alten Metzens' (Unger 459). Iz slov. mimik ,Gef zum Messen des Getreides (gew. >/i Motzen), der Scheffel'; stsl. %, Nemke oblike te besede nam jasno kaejo stopinje, kako je slovenska konnica -nik prela v -ling: -nik > -nig > -ning > -ling.
45
Mestive f.,Lederstrumpf (nur im Invent. Tattenbach 1649,

Unger 459). - Slov. mestva na zaplete .Sehnrschuh', sbh. mestva ,Art Pussbekleidung, scarpette, soccus' (Mikalja 250), p.meszty, mir. mes tv : iz turk. mest ,Socke, leichter trkischer Schuh'. Prehajanje pomena ,Schuh' v .Strumpf" in nasprotno nahajamo tudi sicer; prim. lat. calccus ,Schuh', ital. calza .Strumpf', . punoeha .Strumpf iz n. Bundschuh, n. Socke ,Strumpf in angl. sock ,Schuh', ital. socco ,Halbssticfel' itd. Pomen Strumpf, Socke' se je razvil e le iz pomena ,Schuh, Halbstiefel'. Miri in Myr m. (?), ,Name eines Gewichtes fr Oel, gleich 25 Pfunden' (16. Jhdt., Unger 463). Slov. mira ,Ma, (ewieht', stsl. mira ,mcnsura, pondus' itd. v vseh slovanskih jezikih. Motzen vb. v pomenu ,fein regnen, nieseln, Nebel reien' (Unger 464) je pa slov. moiti ,nass machen, nssen', moa ,Xsse, anhaltendes Regenwetter, Nsse, feuchtes Wetter'. Moil n. ,Suppe aus geronnener Milch und Weizenmehl'. Prim. slov. m fija ,das (emahlcnc, Mehi'. Ker se e v slov. besedi izgovarja kot ic, je iz tega lehko nastalo v nemki tajerini oi ; prim. Moidcl poleg Micdl (Unger 464, Lever ] 86). Mugel m., ,Steinklotz, Klumpen, runder (esehicbestein, groe Spielkugcl fr Kinder' (Unger 467). Vse kae, da sta v tej besedi pomeani dve slovenski, namre 1. gomila (iz mogyla) .Erdhgel, Erdhaufen, Grabhgel, Haufen berhaupt, Fluinsel, Sandbank, Schieferstein', gomiljati sc ,sich hufen, sich trmen', gomilo ,(Mist-)haufen' in pa 2. gomolj, gomoljec ,Knollen', gomolja ,Klumpen', gomla ,Schieferton", gomiljiti sc ,Klumpen bilden', stsl. gomolja ,maza', gs. homola ,Klumpen' itd. Ime gore Mugel (fem.) pri Ljubnu spada pa k prvi besedi, dasi misli t.-n. pesnik Rotiegger, da beseda tudi morda ni ne pomenja : Man braucht sich allerdings nicht unter jedem Worte etwas zu denken, das Wort Mugel aber will erinnern an etwas stumpfsinniges, dabei verschlagenes und trotziges" (!). Potem govori o neki s teil aufsteigenden
46
Kuppe der Mugel" (Heimgarten XX (1896) 64). Gora Mugel sestoji, kakor se mi zatrjuje, iz laporja. Prijatelj Murko je slial od dunajskih turistov: Wer wird auf so einen Mugel (= kleinen Hgel) steigen?" f. .Mus oder Prei, der aus dem Mehle getrockneter Hirnen hergestellt ist' (Jakelland |Ostst.|, Unger 46S); e srgn. miinke vel brey, polenta, voeab. vratisl. (pri Miklosichu, EtWtb. 201, kjer se omenja tudi pr.-n. Mauke) ; kor.-n. munirti, munggn f. ,eine Nationalspeise aus Hafer- und Gerstenmehl' (Lexer). Iz slov. , sbh. , stsl. ,Mehl'; prim, slov. monik ,Mehlmus'. Murke f., ,Nebenform zu Gurke', dim. Murkerl (Unger 469); kor.-n. Mlirg'n (berf. 186); na Dol. Avstrijskem pravijo Umark'n (Castelli, Wtb. 260), kar je iz . ; e druge nemke oblike so bav. Unzarten, Mumgartcn, Umgarten ,Gurken', v Pasovi Ungctn (Schmeller-Frommann I. 97, 109, 936). Slovenci imamo murka in umurek poleg ogorek, to zadnje pa je stareje ; je H taj.-n. beseda res naravnost iz naega jezika, je ve ko dvomljivo, ker se ne da razloiti, zakaj naj bi bil g slovenske besede preel v m. e si mislimo, da se je stareja oblika glasila agorbka t. j. ongorka ali ([, so Nemci v zaetnem on lehko videli um. Na drugi strani je .{ iz starejega * uhorka vzbujal pri dvojezinikih misel, da je o prepozicija ob, in zato so o preloili v um: umhurkc je moralo potem d;',ti e umurke in pozneje murke. Narodna etimologija je naredila potem umgartcn itd. Murke je nato bilo sprejeto v slovenino, ker v Slovencih ni saja, reja in uivanje tega sadu tolikera, kakor pri vzhodnih njih bratih, in se je k zapadnim Slovencem zanesla ta reja e le v noveji dobi iz Nemcev. Kasarn f. .bewaffnetes Fluschiff grerer Gattung fr die Sau und Drau1; Arasadist m. ,Pemannungssoldat fr eine Nasarn' (Unger 474). Iz sbh. nasadna (seil, ladja), to je ,ein Schiff, welches andere anrennt, in den Grund bohrt' ; v ta namen ima na prednjem delu poseben m'tsad; prim. sbh. nasaditi
47
brod ,ein Schiff in den Grund segeln, scheitern'. Skupina dn se v nemini rada spreminja v rn : piim.Gam za Gadn,Gaden. V besedi Nasadist je e ohranjen d, ker ne stoji pred tt-om. Slovanska beseda nasada, je v stari ruini precej navadna in veina v Sreznevskega Materialvh II. 328 omenjenih mest kae na to, da je to bila nekaka bojna barka; tudi nasada, coll. od nasadb (torej nekako ,Flotte'), je znana stari ruini: nasadu Pskovskuju u lovcovi, otijaa si, puicami i so vsnn, zapasom-i, ratnym-". Prav tako pozna besedo poljina: nasad ,td o dvu rzedach wiosel'. Pomen je zgoraj iz navedene sbh. zveze razumljiv. Iz slovanine je prela beseda v madarino: nassd ,dic Korvette, das Rennschiff, hadinaszd brigantine' (Miklosich, Magyarisch t. 505). Oder, Otter pi.,Holzabteilungen tr Streu und Grummet, welche auf die Tenne aufgesetzt sind und bis zu ihrer Decke reichen' (v Starih Osojah [Altaussee|, baron Andrian pri Meringerju v IF. XVIII. 256). Na navedenem mestu izvaja Meringer to besedo prav iz slovanine in to iz ,Mettgestell', . odr ,Pfahl', odry ,Gerst in der Scheune'; k tam navedenemu dodaj e p. odryna ,szopa, stodola na siano, br. vr. odrina ,saraj, senovalb'- Odfb je v sorodu s stgn. etar ,Zaun', ngn. Ettcr. Tudi dol.-avstr. Otta m. ,der Torweg' (Castelli 213) je slovanski (ne uta, kakor misli Castelli in za njim Schmeller-Frommann I. 177). Opock, Opack, Opach, Appock m. ,Mergel, Mergelboden' (Untst., Mittelst.); Opockbrnnnen ,Brunnen, dessen Bohrloch durch eine Mergelschicht geht; ein 0. hat meist schlechtes Trinkwasser'; Opockfcls ,Mergel' (Mittelst.), opockig adj. ,mergelhaltig' (Unger 481). Beseda se rabi tudi na severovzhodnem tajerju, kakor mi je pripovedoval zdaj e umrli ravnatelj meanske ole v Frstenfeldu, Lange. Iz slov. opoka ,Mergelschiefer'. stesi, . p. mir. opoka ,Fels', r. opoka ,Lehmboden' (Miklosich, Et.Wtb. 235: pek), torej je v zvezi s pe, pet\,.
4S
Osiak m. ,\ame einer auch in Stmk. im 17. Jhdt. gangbaren venedigischen (!) Silbermnze' (Unger 486). - Slovenski osmak ,Achter'; slovensko ime pri beneanskenr' (v resnici oglejskem) denarju (pr. petak itd.) ni presenetljivo, ker so novci oglejskih patrijarhov bili v obhodu do Drave. Rtlbasch, Rabisch, Rabusch, Rabsch ,Kerbholz- (Untst., Unger 487), Roseli ,\Ierkbrettchen, auf dem durch kleine Einschnitte Vormerkungen gemacht werden, bes. bei Kohlenbauern in Oberst.' (Unger 509); die Rsche Rechnung oder Abrechnung mittelst des Rsches', aufrschen ,die Rechnung besttigen, quittieren (von den Kohlenbauern mittelst des Rsches)-, anrschen, Anrschcr ,()berknecht, Vormeister, Unterbaumeister, (Unger 34); Rasch, Rschel ,Merkzeiehen' (Unger 492); rabuschel ,membrum fem.', rabuscheln ,coire' (Unger 487); v bavarini Rabisch, Rabsch, Rabasch ,Kerbholz, raitholcz' (Sehmeller-Frommann II. 4), Ramasch (ib. II. 90). Heseda je slovenski rova, rabu itd. ,Kerbholz', o kteri sem obirneje razpravljal v spisu Zur slaw. Lehnwk." 5357 in, kakor mislim, dokazal, da je prila v Slovane iz madarine. Ker je v nemini Rost prelo v Rosch, to pa pomenja tako ,Kost', kakor ,Kerbholz', je druga oblika za pomen jKerbholz' tukaj nastopila tudi za ,Rosch' v prvem, pomenu, tako da govore zdaj tajerci Feucrrabisch za Feuerrost, Rratrabisch za Bratrost ,Rost zum Braten', to je, iz proporcije Rabisch: Rosch=Rost: Rosch je nastala enaba Rabisch-Rost. liabler m. ,Katotraube, Catonia corvina' (Marb. Ggd., Unger 487). Beseda je pa narejena iz slov. rabula, rebula, rabulina, rcbulina, kar je prilo k nam iz ital. rebola, ribuola, fri. ribuclc, rabuele ; veino rebule in najboljo prideljujejo Slovenci v Brdih in zato je izhajati od slovenske besede. Iz rabola, rebula je nastal tudi n. Rainfal, Ranflcr. Raifel, iz esar je zopet slov. ranfol, ranfolca. Suchenwirth IV. 116, 408 poje: Nicht ander tranck man tzu dem mal nur Wippacher vnd Rainfal vnd Luttenberger guten wein"
49
(Schmeller- II 10")). Ve o tem gl. v mojem spisu Prinos k pozn. tujih besed v slov.- (Letopis si. M. 1896, 161 d. [2627]). Ttagatech m. ,Teichfrosch, Kana esculenta' (Unger 489). Beseda je, dasi onomatopoetina, vsaj zavoljo sufiksa, pa iz slovenine: regaia, aba regaa=rega=raga .Laubfrosch, Quaker', regaica ,Laubfrosch'; spol je v nemini premenjen, ker je tam Frosch beseda mokega spola: vendar imamo tudi V slovenini regelj ,Frosch' poleg tvoreb iz debla, razirjenega z-et-: regetaa;,Frosch', aba regetalka. der quakende Frosch', regetati ,quaken\ Ker je beseda onomatopoetina, je g ohranjen navzlic palatalnemu vokalu za njim. V sorodu so lat. rana ,Frosch', kar se razlaga iz racna ,Mriiller, Schreier' od racco (Walde 515), emer se spravlja v zvezo tudi cksl. reka, reti (slov. rei itd.); tako tudi bav. regeln ,grol.isprccheiv, die Leut abregein ,die Leute ausrichten, ihnen bel nachreden(Schmeller-Frommann II. 72). ki misli na isl. reigiast .sich steit machen, groti sprechen" in na n. regen ,anregen, berhren, in der Rede berhren', kar pa ne bo v zvezi; e v Schmellerju se po pravici vzporeja z nemko besedo lesko-n. roegern ,schreien wie der Frosch' in p. rsegot ,Froschgequaek- (Weinhold p. 75), rsekta, rsegota ,rauh tnen, rauhen Ton von sich geben, quaken'. "Ramateti vb.,arg lrmen, rumoren, poltern'(Unger 490); kor.-n. romenten .lrmen, toben' (iz Firmenicha I. 181 pri Schmellerju-Frommannu II. 90). Jeli beseda res slovanska, to je na vagalici, ker slovanske besede, ki se dado primerjati, niso prav jasne. Najblie je n. besedi na romotati .ropotati, lrmen, poltern'. Druge besede z rom-, ram- v prvem zlogu, ki pomenjajo isto ali kaj sorodnega, so: slov. ramvS; ramus, ramh pietose, Lrm', romon .Gemurmel', roman ti, romoniti ,murmeln, sprechen', . romoniti .plappern-, ramus ,Lrm, Geschrei'. Tudi te besede so pa vse onomatopoetine, kakor romplati iz n. rumpeln, prim, tudi lat. rumor jedes dumpfe Gerusch, Murmeln, Gesumme'.
Gisopls vi.
4
'50
lleiwcln vb., navadno v sestavi z ab- : abreppeln ^Maiskolben entkrnen' (Unger 8). Na Dolenjem Avstrijskem rebeln: Die Trauben abrebeln ,die Beeren davon abzupfen', der Grebelt, G-reblc ,Wein aus Meeren gewonnen, welche frher vom Kamm abgeriffelt (abgerebelt) wurden, damit nicht wenn sie (! pa diese) mitgeprel.it werden, dem Most einen herben Beigeschmack geben' (Seidl pri Schmellerju-Frommannu II. 67. ki prim, der Rappen ,enibeerte Traube', rappe ,racemus' itd.). Toda to je fra rpe iz raspe ,Traubenkamm', furl, rapp poleg rasp grappolo, grappo'. Ako bi rebeln bilo iz rappe, bi priakovali v avstrijskem izgovoru rpln, ne pa rebeln ,reppeln'. Zategadelj izhajam raji iz slov. robiti ,schlagen, abschlagen', odkoder imamo dalje robkati ,von der iutiera Schale entfernen, schlen; entkrnen z. B. Mais; abkratzen (die Mauer), robiti se, robkati sc ,sich raufen'; odtod roblna 'grne Nutischale, ak. robinje, rTibk ,nux matura' (Nemani I. 26); slov. robad ,zelene orehove lupine'. Pomisliti je, da je robkati pri nas v pomenu ,entkrnen' vedno diminutiv, kakor n. rcppcln, rebeln. Iz robiti je moralo nastati v nemini ^rben, kar daje v dim. obliki v avstrijskih Nemcih rebeln, repeln (prim. zg. Epel: Opel poplin). K robiti, robkati spada tudi sbh. korubati ,den Kukuruz auslsen' in vse vkupe gr pod romba (Miki., EtWtb. 281, Matzenauer v Listych fil. 1890, 165). lioaeht m. ,Teichfrosch, Rana esculenta' (Unger 506). V slovenini nahajamo v istem pomenu rjht, rujhta, rjhtelj, rohta, rohtan, roktelj in poleg tega tudi rahtan ,der grne Frosch", kot glagol pa rjhtati=regetatii ragljati ,schreien wie die grnen Wasserfrschc, laut gackern', rhna Jungenfertiges Weib'; eina pozna rochotati, rochtati, rochati, hrochati, chrochati ,kraken, quaken, knallen, krachen, rasseln grunzen', gs. rjechta ,wirlen, quaken': aba rjechta, p. rsechot rsechota, rzegot, rsckot, rzekt ,rauhes Getn, Gequak, Klirren' itd. Besede so v slovanskih jezikih onomatopoetine ; korenski vokal se menjava po glasu, ki ga meni narod sliati
51
iz regljanja, ter je zdaj a, zdaj e, zdaj o, zdaj it. V rjht je j noveji vdevek, kakor mnogokrat za padajoim akcentom. Prim, tudi zgoraj besede Ragatsch. Jioltcln vb. ,raufen' (Eunstl. Unger 506); bav. der Robler (na Salcburkem in v tir. gorah) ,Bursche, der sich auf seine Strke im Ringen und Raufen was zu gute tun darf, Raufheld', Roblerin ,die tchtigste Almkuh' (Schmeller-Frommann II. 10). Prim. slov. robiti ,hacken, hauen, schlagen, zuschlagen, robili so se = bili so se ,sie rauften' (na Ziljanskcm); prim, tudi robkati se ,streiten, raufen'; . roubiti ,sekati; nepftele avlemi r. meem svym je roubal" (Kott III. 99). Besedo so dali Bavarcem najbr ehi in ne mi. Prim, tudi reppcln. lohot f. v raznih sestavah: Handrobot ,Arbeit, die mit eigener Hand zu leisten war, wie zB. fast alle Feldarbeiten' (Unger 326); Jagdrobot ,Hilfeleistung der Untertanen bei der Jagd der Grundherrn' (Unger 392) ; Landrobotgeld ,Name einer um die Mitte des 17. Jbdt. von den Untertanen statt der Arbeit eingehobenen Steuer' (Unger 425); Spannrobot ,Robot, die mit einem Ochsen oder einem Pferdegespann zu leisten war' (Unger 522); Zugrobot ,Spannrobot' (Unger 656); Robotsalsstock (Unger 506). Druge nemke oblike te besede v Nemcih so Robat, Robold, Robald ,Frohndienst' (SchmellerFromann I. 10). e davno je znano, da je to slovanska beseda, ki je prela k Nemcem nekaj iz severnoslovanskih jezikov (. robota itd.), nekaj pa pa tudi iz slovenine {rabota; edino ta oblika je pri nas upraviena, robota je mogoe razlagati le po vokalni asimilaciji vokala v prvem zlogu na vokal v drugem zlogu). Beseda je, kakor znano, sorodna z n. arb-eit. [Sadian m. v sestavah Sadianfell, Sadianhaut gegerbtes Bocksfell' (Unger 515). Beseda je ista, kakor safijan; bolg. sahtijan, s. saktijan, r. sa/bjanb, p. safjan, mad. szattym iz turk. sa/tian ,Saffian, plattierter Maroquin'. Nemki obliki Sadian je najblia madarska, ki je nastala pa iz srbske. Saffian je v nemini e le noveja izposojenka, najbr iz Rusov prek Poljakov.]
40
52
8j)(tucken vb. ^vertreiben, fortjagen, verjagen- (Ober-, Mittstm., Unger 523) je e zaradi pomena loiti od kor.-n. spauckn ,bedchtig gehen, hin und her schleichen' (gn. spucken, bav. spucken ? Lexer 235, t.-n. spacken. Unger 520). Beseda se strinja s slov. spokati, zpokati ,davonjagen, vertreiben' od kor. pouk- prav, za prav ,mit der Peitsche knallend jagen, davonpeitschen'. SpecJiav m. ,SpeckVerkufer' : Der Besuch von Speckwarcn-Kufern aus Pettau am Marburger Wochenmarkt ist eine neue Erscheinung, da von dortiger (legend eine grofic Zahl der ,Specharcn- kommt" (Grazer Tagespost 1893. Nr. 18 pri Ungerju 523); Specharzen: Gegen die Specharzen. Die hiesigen Fleischer und Selcher fhlen sich durch die Konkurenz der Specharzen empfindlich geschdigt und bemhen sich daher schon seit langem, dieselbe von den Wochenmrkten am Hauplatz zu verdrngen. Unter der Bezeichnung Specharzen versteht man Hauern und Hndler aus dem Draufeldc des Marburger und Pettauer Bezirkes, welche sich auf Privilegien aus der Zeit der Kaiserin Maria Theresia berufen, nach welchen ihnen gestattet ist, auf den Wochenmrkten der beiden Stdte Schweinefleisch, Speck und Wrste zu verkaufen." (Grazer Volksblatt 1901. Nr. 300 1. Nov.) Slov. pehar, speharec .Hndler mit Speck, Speckverkufer' ; to iz Speh, kar je iz . Speck: eh (oziroma eh in z) kae na slov. izvir zgoranjih n. besed. fSohargan, Scharkan m.,Bezeichnung fr eine gewisse Art von Gewehren (Unger 533); Schakan, Tschakan, Tschakan ,Keiterhammer' (Unger 532) je loiti od onega; prim. asopis V. 89 pod Tschakan. Beseda pa ni naravnost iz slov. Sarkan jDrache', ampak iz tega mad. podstave srkny ,der Hahn, Hammer einer Flinte oder Bchse, cig. Drache'.| Scltarvtzel .,Anas querquedula' (Ennst., Unger 434). V drugem delu nemke besede tii pa slov. raca, o kteri besedi gl. moj spis Zur si. Lehnwk." 50. Da bi vse bilo iz Sara raca ,bunte Ente', ni verojetno, ker bi Slovenec in Slovan to. izrazil drugae: i!arica, sarka.
Slovanski elementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.
53
Sohetke, Tscheike f., ,Flupltte, wie sic auf der Drau in Gebrauch sind' (Unger 536). Iz slov. sbh. . b. r. ajka .Harke', oziroma . p. mr. ajka, kar je prelo tudi v madarino: sajka, csajka in je vzeto iz turk. ajka .Barke"; prim. Miklsich, Turk. II. 60 in Turk. N. II. 38, kjer se pravi: Der Ursprung dieses in den Lndern der Untern Donau sehr verbreiteten Wortes ist nicht aufgeklrt: auf trk kajek lt sich ajka nicht zurckfhren". Schstak m., ,scherzhafte Bezeichnung fr ein altes Sechs- und neueres Zehnkreuzerstck' (Unger 537). Iz slov. ali . estak ,ein Sechser'; prim, zgoraj Osnak. Schinckl ., 1. ,Kahn, Nachen', 2. ,grol.er plumper Schuh' (Unger 539); kor.-n. Schinakl ,Kahn' (berf. 212), schinakl,Nachen' Lexer; bav. Schinklflachen, schlechter Kahn; Ainbaum' (Schmeller-Frommnn II. 426). Slov. olnjk, sbh. fmjak .Kahn', poleg slov. oliiak ,Schilchen', dandanes zlasti Weberschiffchen'; prim. Schuchardt, Slawod. 6S. Ta oblika je mlaja izposojenka kakor n. Zilie, /Aille ; o besedi glej zdaj tudi Berneker, EtWtb. 167. [Sohirlc, Sc/icrk, m.,gemeiner Str, Accipenser stellatus' (Unger 575, 540). Beseda je pa iz mad. prevzeta: sreg ,sturio secundus, Accipenser stellatus, Seli orgel', surove ,Accipenser serratus', turkm. siiiruk, r. sevrjuga; prim. Miklosich, Magv. t. 728. Z n. Sc/tirke, Schrkc ,Grylus domesticus' se strinja slov. urek, urek, ierek (Matzcnauer, Cizi si. 340), schrken, kor.-n. tschiargaan ,zirpen' (berf. 82), toda ta beseda je v obeh jezikih pa onomatopoetina, prim. Schuchardt, Zeitschr. f. rom. Phil. XXXI. 17.] ScJiIabtifzif/ adj. ,rmlich, fadenscheinig, schbig, abgetragen' (Unger 540). Zeitschr. f. d. A. VI. 202 se navaja schlaz'etzik. Prim.slov. slab, slaboten ,sehwach, schwchlich'; slaba obleka .schbige, rmliche Kleidung'; sbh. slabu=sh\hi ,Schwchling'. Schliboivtte, SchHzwz.>its, Schligorvits m. ,Zwetschkenbranntwein' (Unger 544); bav. Schliwowitzcr ,Branntwein',
54
Schlickewitse ,Brannt\vein, Schnaps', Sliwowitzer (in Oest.), ,Zwetschgenbranntwein'. Da je beseda slov. slivovica, slivovec ,Z\vetchkenbrannt\vein', je spoznal e Schmeller-Fromman II. 539, 540 in 505. Oblike z g, k so tvorbe narodne etimologije, ker se je beseda spravljala v zvezo z schlucken, dijal. schlicken, e, to ganje se pije le poirkoma. Schiumiti m. (Unger 546), Schmitnd (Scheuchenstuel, Idiotikon der Berg- u. Httenspraehe 216) ,Sammelausdruck fr Mineralien, die durch Nsse aufgeweicht sind, wie sie in den Pochwerken (Pochschmand) vorkommen, in der Grube aber das Gestnge und die Fahrten berziehen, weshalb man zur Grubenbefahrung stets eigene Grubenkleider ber die gewhnliche Kleidung anzieht'. Beseda bo pa slovanska, prim. cksl. Sbfititb ,commixtio', slov. mot ,das Trbe, der Satz', motinc ,Bodensatz einer Flssigkeit', sbh. smuta ,Schneewetter' cksl. Sbm<tliti contundere'. K istemu deblu spada tudi srgn. smant ,Kahm', v tem ko vse kae, da je n. Schmette, Schmetten prevzeto iz slovanskega smetana, kar si imamo navzlic rumunskega smntna razlagati iz korena met- (** Sbmeta-fta) ,das Zusammengeworfene, der Aufwurf, Auswurf; n je v rum. obliki pa le sekundaren pojav, navaden pred guturali in dentali; drugai ui Miklosich, Et.Wtb. 189 b; prim. Schuchardt, Sld. 66. Schreite f. ,sumpfige Wiese' (Weststeierm., Unger 566). Iz slov. creta ,morastiger Ort, Ried1, ret, retnik, cretina ,id.', sbh. ret ,Sumpfwald', mir. eretnya ,Kiedgras', r. eretb ,Schilfrohr', oereti, ,Schilf, Binse'. Ve o besedi gl. Berneker, Et.Wb. 150. Startin m. jName eines lteren Maes fr Flssigkeiten (bes. Wein); er fate 71/ Kademer oder 5 groe oder 10 kleine Grazer Eimer oder 20 Gillier Eimer = 565-959 Liter'. Iz slov. trtin ,10 avstrijskih veder', kar je skrajano iz etrtin, poprej etrti del prav velikega soda (negotove mere). Star in Starick m. in n. (st. j.) ,Name eines Getreidemalies, das zwischen 30 und 74 Litem sehwankte' (Unger 570); Ster ,Xame eines Trockenmaes von beilflg 180 alten Wiener
55.
Pfunden' (Unger 574). Iz slov. star ,der Scheffel, ein Getreidema (= 2 Metzcn)'; stari ,neka davina, Saekzchent'; sbh. star: opat je duan dati jedan star kostanja" (Kastavski stat, Mon. hist.-jur. IV. 191), starlo ,mensurae genius' (Nemani I. 39). Beseda je v slov. in sbh. jeziku iz ital. stario (danes stajo), furl, star ,la sesta parte del congio', ,una misura di granaglie' kar je iz lat. schiaritisi prim. Miklosich, Et.Wb.320, Krting2 8677. Zanimiva je t.-n. oblika Starick s k zu (iz 6) kakor v starejih krajnih imenih n.p. Pcggan : Pecvjc. Iz tega bi se smelo sklepati, da se je na Staj. dolgo asa ohranil. Stocldits m. Trespe' ; Stocklitsreiter ,Trespensieb' (Unger 579); kor.-n. Stock/ita (Unterk.) ,bromus', stgglds .eine Gattung im Getreide wachsender Schmielen' (Lesachtal, Lexer 242). Beseda je slov. stoklas m. stokhisa, stdklasa f. ,die Trespe (bromus)', kar je spoznal e Jarnik, Etym. 235. Slov. oblika stdklasa je iz stdklasa (z -jem za odprti ) enako kakor v stnoga, tnoga ,Tausendfiil.Uer' iz stonoga^ stonoga. Konni -as so Nemci sami prevrgli v navadnejsi jim -ita, ki so ga sicer videli pri slovanskih tujkah in imenih; prim, tudi pr.-n. Morita za lat. Alores in opomnjo v asopisu VI. <S d. Priimek Stoklasa so Nemci v novi dobi samovoljno premenili v Stocklasscr ! ! Skotlel n. ,Brettchen, Schindel' (Untst., Unger 597). Iz slov. skodla, sbh. skttdla, stesi. skiuhJa, to iz lat. seandula, prav tako, kakor n. Schindel, stgn. scintilla iz lat. scindnla; prim. Meillet, tudes sur etymologic et le vocabulaire du vieux slave I. 184. Supan m., Dorfsupan ,Dorfrichter, Dorfamtmann' (linger 161). e srgn. suppn, span, siipan m. ,slavischer Edelmann, Frst, Verwalter cines Gutes'. Iz slov. aupan, stsl. , kar so e drugi nali. Slovanska beseda je narejena iz korena gcup- (prim. Brugmann IF. XI. Ill, Hujer, Li sty fil. XXXI. 1904, 105 in XXXVI. 1909, 60). Da bi bila beseda tuja, kakor misli Brckner, Kozprawy Akad. umiej. v Krakowie, wydz. hist-fil., Ser. II., tom. X. 1898, 331 in IF. XXIII. 217), nikakor
56
ni verojetno; njegov;} domneva o krajanju te besede se da podpreti k veemu z mad. ispn, o kterem bi se moglo trditi, da je i pritaknjen v odpravo dvojnega konsonanta na zaetku te besede; toda ste. hpan, ki se ne da odpraviti kar tako, se iz :"'pan, pan ne da razloiti glasoslovno. Habe f. wegwerfend fr ,\Veib':t (Unger 612); Sandwabe, ,Sand\veib, Hausiererin mit Scheuersand' (Unger 517), Hllwabe .Sehimpfwort unbestimmter Bedeutung fr Weiber' (ibid. 354), Mistwabe id. (ibid. 463). Beseda je zelo razirjena med Nemei; kor.-n. Wabe ,ein altes Weib'(Ubcrf. 241), wb'tt altes, sehlimmes Weib' (Lexer 236); srgn. bbe, bbe ,altes Weib'. Iz slov. . itd. baba ,altes Weib'. Da nemka beseda ni iz Weib (wp, wbes), kae e izgovor korenskega a, ki je tak kakor v Waberl, Wawerl, Wabadlc (berf. 241) iz Barbara, ne pa a[ (Wa[p, Wa'ib'folk). Prim, tudi Sehuchardt, Slawod. 70. Habe je stareja izposojenka kot Wabe. U'aict, Woiet, Waietstrick m. ,alte Bezeichnung fr Seil, Strick, Tau' (Unger 615); kor.-n. wojet .Leitseil' (Lexer 259). Ta beseda je le po viru slovanska. Slovansko besedo so namre Cigani, znani prekupci in tatje konj, irili dalje v Nemce; iz sbh. vogja ,Zgel', vogjica, y.wodsa, wodzc ,Zgcl" (prim. cksl. povoda, habena, slov.-hrv. vojka ,Leitseih, big. vodilo .Zgel-, ds. woeka, wodzka ,Leine', mir. vaky ,vodilo, Lcitscil', br. voska ,LenkseiP, r. vozna, voska ,Lenkseil') so naredili Cigani svoj vodja, vod'a (morav.-slck.), vodia, vod'a (Wrat. 168) Zgel, Lenkseil', vodjengero (vodngero) ,Riemer in iz tega dalje voida ,Halfter' (wrat. 135), waida ,Lenkseil, Halfter, Riemen' (Liebich 167, 206 pri Miklosichu, Zigeuner L 45, III. 27): mimo tega govore za to kantari (Miklosich, Zigeuner II. 4b). Iz cig. vo-ida (trizlono) so naredili Xemci woiet itd. in dali to nam: vajet ,Zgel', vajati ravnanja, .Ruderbande' (pri luizmiu, Apost. XXVII. 40). Prehajanje pomenov ZgelLeitseil-Halfter-Zaum ni presenetljivo, prim, turki jular ,Leitseil, Zgel, Zaum', sbh. idar, jular in gs. wohlojea, sbh. oglav, . o/tlav itd. v istih pomenih.
Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskihNemcev.
57
Wetsch m. .der (eriehtsdiener' (Oststm); Wetschpfennig (st. j.) ,\Viener Pfennig : Abgabe der Untertanen in Wiener Pfennigen' (UntStm., Unger 622); die Wetschen. die Wtscha .Hanntaiding. Bannpfennig': ..Die Wetsch ist aufgesetzt zur bcStttigung des landgerichts" (Kaspret, asopis 111. 215, 225). Beseda je, kakor se omenja na naposled navedenih mestih, slovenska, ter odgovarja cksl. vesta iz * vt-Ja, sbh. vijea 'Rat', . vee Volksversammlung", p. svieca ,.\delsgerichf; ak.-istr, veevati se, ,den ProeeU fortsetzen' (Novice 1851, 135). V pomenu,Gerichtsdiener' bi Wetsch kazalo na *vt-jo ,der Ansager, Verknder, Bote', toda podobne tvorbe slovanski jeziki ne poznajo in zato mislim, da so jo Nemci e le sami naredili iz kake svoje sestavljenke n. pr.* Wctschdicncr, Wetschbote, kakor so naredili der Polisei=, Wachmann* iz I'olizciiener, Polizeimann in druge podobne besede. Da bi Wetschpfennig pomenjalo res ,Wienerpfennig', kakor ui Unger, se mi ne zdi resnici podobno. Citat pri Kaspretu kae samo na .Pannpfennig, Zinspfennig' zadnje e na Korokem ; pomisliti je, da se tudi e druga davina zaznamuje z besedo podobnega pomena kakor vea od vt- ,sagen, festsetzen', namre rok, obrok, urok ,Abgabe, Stipendium, tgliche Kost' od reti (rei). Ta okolnost je vzroka dovolj, da smemo Hirtovo misel, da bi bila tujka iz germ, rahha odlono zavrniti. Izpisovavec listin je pri besedi Wetschpfennig najbr mislil na ime mesta dunajskega, ki se v vzhodnih Slovencih, Srbohrvatih, Madarih itd. imenuje Be. Matzenauerjeva etimologija iz mad. becs ,pretiunf (Cizl slova 365), pa moja poprejnja iz Wette, stgn. zaetjan, zuetti (Archiv f. si. Ph. XIV. 551 d.) je ponesreena. Witsch m. ,aus Weidenzweigen geflochtene Karbatsche, die am Tage der unschuldigen Kinder zum Frisch- und Gesund Sagen" verwendet wird' (Gamlitz, Unger 632). Iz slov. bi Geiel, Peitsche'. Ta izposojenka je prav mlada, v tem ko je Peitsche prevzeta iz iste slovanske besede e v stareji dobi, ker jo je zadel e prehod v ci.
58
Witsche f. ,Flasche von bestimmter Form, Pitsche ; vagina mulicrum' ; Pitsche ,kleincs Holzfchen ; Trinkgef aus Holz : Milchkanne'; Weinpitschc, .hlzerne Weinflasche, 4 bis 5 alte Viertel Weines fassend', dim. Weinptschcl (Unger 632, 82, 626). Tudi na Bavarskem Butschen, tschen [Bidschcn] ,kleines mit einer Handhabe und einem Deckel versehenes Gef in Form eines abgestutzten Kegels, das bey zahlreichem Hausgesinde als ein wohlfeiles, haltbares und ergiebiges Trinkgeschirr gebraucht wird. Ehmals nannte man Rutschen auch eine Art Gef, in welchem Salz verfhrt wurde' (Schmeller-Frommann I. 312). St.-nemki w stoji za slov. ; pa tudi za p nastopa v t. nemini w, prim, wudl, wiidl=pittte, putte ,Lockruf fr Geflgel' (Unger 639). N. beseda se da spraviti v zvezo s slov. bua ,bauchiges Gef, bauchiger Krug', bu ,Fa', buek in bei, beek ,Fchen', kar bo iz ital. boccia. V pomenu ,vagina mulierum' pak je Witsch slov. pica, pika ,weibliche Scham' kar je razlagati iz pica ,Henne', kakor slov. gs. kurica (prim, moje opomnje v Arehivu f. si. Ph. XXVII. 50 d.) fWitschker m. ,Name einer Art langer keilfrmiger Messer'. Beseda je pa prevzeta neposredno iz mad. bieska, kar je kakor biesak in sbh. bikija izposojeno iz turk. biak beak ,Messer'./ Wildschur m. in f. gewhnlicher, billiger Pelz, roher Reisepelz (meist Wolfspelz)' (Unger 634). Beseda je prela v nemino iz p. wilezura, . vlura , Wolfspelz' ter je sprejeta tudi v knjini jezik. Narodna etimologija jo je spravila v zvezo z Wild: die Wildschur wird meistens aus den Pelzhuten wilder Tiere als Wlfe, Fchse verfertigt", bcrf. 245, kjer se beseda - napak razlaga, kakor tudi v Schinidovem Schwab. Wtb. 483 ; prava poljska oblika je wilcsura in ne wilcaur, kakor navaja Andresen (ber d. Volksetym. 290). Wuchtet f. ,Name einer mit (erm bereiteten Mehlspeise ; groes Sehwein' (Unger 638). Prvo je iz . biichta ,Sehmalzkuchen', diugo iz slov. buhta, ki ima razline pomene, med,
59
drugim- tudi ,Weib mit aufgedunsenem desiente', prim. . naboiichani'i ,korpulent'. (Hej Berneker, E\V. 97, 98 Wuger (st. j.) ,Tonerde fr feine Geschirre' ; wiigern ,aus Wuger verfertigt' (Unger 638, 639). Iz sbh. bokara, buhara ,vr, boccale, urceus, trulla, lagena', buhar ,poeulum majus'. Od posode je ime preneseno na snov, iz kterc je posoda narejena ; na Bakar (Buccari) ni misliti. Prim, zgoraj Bukaragcschirr. Wusoherl n. ,Laus' (Untstm., Unger 640); kor.-n. wusele ,Laus' (Kinderspr., Lexer 340). Iz slov. u, vuS, cksl. ebb v istem pomenu. Zaji in Zappa m. ,Bezeichnung fr eine Art gestippten Lcders' (Unger 641); bi\\. Zapp ,Ghagrin als Benennung einer Art gestippten Leders, trk. sagri (sagre)' ; ..Zappeleder ,corium camelinum', sappern ,ber etwas seinen Unwillen zeigen, auslassen' ; der Zapp (Augsb.) ,Un\ville, VerdruLi, frz. chagrin'", Schmeller-Fromman II. 1141; knjievnon. Zapp ,ein schwarzgekrntes Leder' (Sanders). Vse to je iz slov. sbh., . p. r. cap ,Bock, Ziegenbock' kar hoe G. Meyer EW. 387 razlagati iz alb. tsap, e, ,da stoji za i::sap = lat. caper, stis). hafr. Vasmer pa izvaja besedo bolj prav iz turk. ap Ziegenbock' kar je zopet iz perz. api ,Bock' (Grekoslovjanskije etjudy, III. 222 v Sborniku II. otdl. tom 86.) Usenje je imenovano po ivali, iz egaver koe.je narejeno; torej je prvi pomen prav za prav ,Ziegenbockleder'. Beseda je prela tudi v mad. capbr ,Hockleder'. V pomenu ,Un\ville, Verdru' hoe Schmeller-Frommann 1. primerjati n. sappern von Sappro Sacrament" ((II. 317) torej ,sakramentieren, mit Saprament fluchen' ; toda tudi v tem pomenu je beseda ista, kakor v prvem. O nji velja namre to, kar o frc. cfiagrin, ki se je razvilo iz turk. sagre po pomenih: Kruppe die die Kruppe bedeckende Haut rauhes, mit Senfkrnern gepretes Leder Korduanledcr Gram Kummer. O tem pie Miklosich (Archiv f. slaw. Ph. XI. 111): Die Vermittlung ist in der Vorstellung des Reibens durch einen rauhen
60
Gegenstand zu suchen: Diez fhrt auch genuesisch sagrino nagen und ital. lima an, das einen nagendem Kummer hnlichen Sinn vertritt. Man darf auch blg. gria Sorge von gryznagen vergleichen.'' Zanche, f. ,lutige Hndin, liederliche Dirne'(Unger 644); kor.-n. Zaukn f. ,ltiflg0 Hndin, Hndin berhaupt' (berf. 253): bav. Zauck, Zaugg, Zanche, Zauch, Zhe ,die Hndin, die Hundemutter' (Schmeller-Frommann II. 1076, 1080, 1109); srgn. sohe, stgrn. soha ,Hndin', Zohcnsun ,tilius caniculac'; pr.-n. Suck,Zock,Zockc, Zogg, Zoggc, Zuck, Zucke .Hndin', preneseno liederliches Frauenzimmer' (Frischbier II. 497). Od poslednjega je loiti Zugg. Zank ,Art Handschlitten', kar je n. Zug od ziehen, prim. slov. vlake .Schlitten, Schleife' od vlSii. Nemki filologi spravljajo besedo v prvem pomenu vekrat v zvezo z dol.-n. tewe, teve, tiffe ,die Hndin', gottinki tache, sv. taka .Schafmutter, Schweinsmutter, Weibsperson'. Toda vokalizem se temu protivi ; t.-n. seickin, suckln, bav. Suckel .Schwein'. suckeln ,unrein sein' itd. se pa v pomenu ne strinja ter izhaja iz lat. scula .Schweinchcn'. Xajnaravneje se nemka beseda v pomenu ,Hndin, liederliches Frauenzimmer' razlaga iz slovanine : r. p. suka .Hndin, polab. scuko ,Hure', seukar .Hurer iz idg. ', prasl. i!psuka, ki je sorodno aifpek'u, lat. pecus (prim.-Osthoff, Der Hund im Indogerm. IA. XII. 346). Iz slovanine je prela beseda tudi V rumunino in madarino, iz prve tudi v nareje moravskih Vlahov (Miklosich, FtAVtb. 3)28, 329). S staron. psovko Zohcnsun prim, e zlasti enako r. suki/ sviiv- Tudi t.-n. Zeckel n. .leichtlebiges Frauenzimmer, liederliches Mdchen' (Unger 646) bo is suka; prehodnja stopinja je najbr * Zocke!. Zeiechke f. ,Zirbenzapf'en' (Ob. Murtal, Unger 647) : na saleburkem seischgen ,Zapfen im Zirbelbschel', SchmellerFromann II. 1158, ki e primerja slov. ika,Gallapfel' ; tudi stsl. ibka je .galla'; . ika pa e ,Haumzapfen, Strobel', p. ssysska /Tannen-, Fichtenzapfen, Zapfen der Nadelhlzer', . ika .Knollen. Knorren. Zapfenfrucht, Fichtenzapfen' itd.
61
Loiti je od tega Tschurtsche, o emer glej opomnjo zgoraj pod to besedo. Zeisel n. v sestavi /Crdzcisel,Zieselmaus, Arctomys citellus(Unger 204); bay. Zisehnaus .ericetus'. csmis, cisntis .glis';
srgn. cisems, sisents ,ziscl' etc. pri Schmellerju-Frommannu

II. 1157. Beseda je iz slovanine. kakor je nael e Sehrader (IF. XVII. 29): . sysel ,Erdzeisel', r. susl\ suslik ,mus citellus', b. Sbsel, svsar .Ratte' od sysati, syskati, susati .zischen', slov. siskati .durch die Zhne zischen'; prim, e moje opomnje v Archivu f. si. Ph. XXVIII. 516. Zipraga f. (st. j.). Unger 749 ne v besedi pravega pomena; v In v. Leisser 1600 se bere: ain Schwarz alt tieehener Fligmantel mit Zipraga". Besedo nam bodo pojasnile pa tele navedbe: sbh. amprage ,Kinnkctte. Hemdheftel am Halse, fibula'; m je vtaknjen, kakor kae v akad. rjeniku citat iz Rapida: Ah da bi ti taknuo u ona puca i a prage srebrne i pozlaene I" in pa dim. apraice v neki oporoki. Tudi ta beseda ni prvotno slovanska, ampak turka: apraz ,Knopfborten, Schnrenbesatz an einem Uniformrocke' (Miklosich. Trkisch I. 36, Na. I. 20 Xa. II. 93). Toda odkod imamo za z turke besede v slovanini gutural: bolg. aprak ,Schnalle\ sbh. amprage .Haftel', mir. aprjaha, epraha, cypraha .Spange, Klammer V V turki besedi so videli Slovani plural, v kterem se pred i-jem spreminja g v z (ilz) : zategadelj se je iz oblike na -zi, -dai : bolg. aprazi, apradzi napravila singularna oblika aprag, aprak in pozneje, morda z naslombo na besede abraka, cabrala Jêrdedecke' tudi Capraia, ampraga; grki rqa^ppat je zategadelj najbr iz bolgarine in Bolgari so bili potemtakem morda prvi. ki so besedo zaeli iriti dalje tako, kakor so jo spremenili oni. Zille f. v sestavljenki Rozillc (st. j.) ,Flu!.izille kleinerer und kleinster (attung' (Unger 511); kaj je Zillkette, Unger 652 sam ne v (,zu einem Kahne, einer Zille gehrige Kette?'); Zile in Ziillc ,Holzknechthtte' (Unger 652) nima z nao besedo ni opraviti, ker je to isto, kar Siile, Scile, Seide ,Unterstands-
<52
htte auf Alpen', torej skoraj isto, kar Kncchtselde ,Holzknechthtte beim Schlage' (Unger 397), ki se imenuje v novejem asu celo Kasarn (Unger 379); kor.-n. siile., sulic, ill'tt ,kleiner Nachen, Kahn' (Lexer 265), Ziln ,ein Kahn, kleines Fahrzeug auf Flssen' (berf. 254); dol.-avstr. Ziiln f. ,der Kahn, der Nachen', pri Horneku tudi Zallen (berf. 1. ); bav. die Zillen (Zun, Zabi) ,das Schiff, vom kleinsten Nachen oder Fischerkahne an bis zu der grten Art, wie sie auf dem Inn und der Donau vorkommen'; westlich nicht ber das Donaugebiet, setzt es sich im Osten nach regelrechten sprachlichen Analogien mehr oder minder entstellt durch alle slawischen Dialekte fort" (Schmeller-Frommann II. 1115, 1116). Beseda je torej, dasi Schmeller e ni popolnoma bil preprian, ker je e mislil na n. Kiel, na slovanski /, slov. oln, slovaki in itd. (prim. Berneker Et.Wtb. 167 d.). G. Meyer, Alb.Et.Wtb. 395 pod sale ,kleines Bott' bi hotel spravljati besedo v zvezo s saks. culis navis longa', toda stvar se mu zdi povse nejasna, ker ne v, kako naj bi beseda prila potem k kipetarjem; tudi ni navis longa isto, kar Zu lie, Zilie. Schmeller ne v, zakaj stoji v n. besedi zdaj il, zdaj /. Prvo je narodno, drugo pismenemu jeziku prikrojeno; saj je znano, da avstrijski in bavarski Nemci govore za spielen Spiel le splen Spl. Turki crnk ,Schiff, Kahn' je iz slovanine: 1Ztret, Sirei f. (st. j.) ,fistelartiges Geschwr' (Unger 653), bav. Sirei : Jucken, Beien, Syrey" ; ain Pflaster ber die sirey, da ist ain Krankheit wan ains ain maus besaicht" Fr die syrein hai dir gewinnen die gren Frosch"; fr die syrey oder feul"; Salvawasser vertreibt die Siray und die Filteln (? Fisteln) und die masen; ob die .Sirey am Mund war und gar durchl. bis auf die zenn, so leg ein dnn geschlagen bley zwischen den zenen und den schaden" ; die Schaden unter den Augen, die hart rufen haben vnd weiter fressen als die Zirey oder Fran tzosen . . ." Te in e neke druge primere ima Schmeller-Frommann iz raznih spomenikov (II. 322, 323). Mimo njih pozna nemina podobne izraze, ktere pa se mi zdi
63
loiti od oblike Sirci, Zirci; tako imamo v srgn. siure, ki pomenja ,Milbe, Kratzmilbe', tudi v t.-n. Scuri ,Hitzblasehen- (Unger 594), to se razlaga iz srlat. siro, frc. ciron (siron) in ima v bavarini oblike Soi'l, Sui'l, Soio'1, Siii'cl, v vabini Sitirl(izg. Sbrrle) ,Hitzblsehen, Eiterblschen auf der Haut, beissende bletterle, teredo', tudi die Seur, vic. Sure, vzhodnjefriko Sier, holl. sicr, aiertje: Krtzen, Aussatz, Syr, wann man an den Hnden Scyern oder Reidlieser hat"; surigo sewr", seyrin cirilus", siere acarus". Prvo se mi zdi, kakor je primerjal e Schindler in za njim DW. X. 1231, slovanska beseda, in to slov. iraj ,majhno ulje, kinima ni vria, Hitzblatter', b. irej, r. irij, irej (in.ji.), irekb ,vercdb, boljaok, sternevoj naryvbj Euterbeule, Geschwr', sbh. irjak, iraj ,tvur, moel, poganac, postema, apostena' (Mikalja 40, 851), iralj poleg ilr ,apostema, ulcus', irlji ,ulcusculum' (Nemani I. 29, 37), narejeno kakor tealj, ,cardo', otroalj, kaalj ,blatta orient.' itd. za teaj, otroaj, kaaj (Nemarni-. I. 19, 69, 19). Druge podobne tvorbe so slov. irjak in ir, sbh. ir, p. csyrek, eserjak, mir. cyrjak, cyrka, irjak^ vse ve ali menj isto: ,Geschwr, Eiterbeule, Apostem, Furunkel, Burzeldorn, Wimmcrfcrm'. Poleg besed s i na zaetku imamo v slovanini tudi oblike s zaetnim ; slov. irjevec ,tvor, ulje', . tirdk ,ast, tla od potipnuti nabhla, uher, trud, Finne', tirih ,AusschIag, Wimmerl'. Te zadnje nas po svojem pomenu silijo, da jih ne smemo loiti od prvih; toda kako jih razloiti? Berneker jim E\V. 157 ne ve postanka. Pomisliti je treba, da se za ,Geschwr, Finne, Furunkel' rabijo vekrat imena nekih ivali, ki rijejo pod zemljo ali pod koo, ker one vasi povzroajo dotino oteklino zares ali le po mnenju narodovem : prim. slov. grec ,Beule, Finne, Mitesser, Hautblte, Masern, Blattern' in pa ,Engerling', ,Finnen im Gesicht', sbh. ugrk ,ono to ivi ljeti u goveda ispod koe', p. wvgry, wqgry, r. ugorh. ,kleine Beule' in ,ocstrus equi' in pa n. Engerling sam, ki je istega korena kakor na qgm>\ gs. m'adw'edk ,Gerstwurm, Werle, Engerling', r. mcdvdok, slov. medvedec, sbh. medvedac prav
64
'asopis za zgodovino in narodopisje.
tako ,Maulwurfsgrille'; slov. bramar jMaulwurfsgrille1 in pa .Heinfrati, Skrofeln, Fingergeschwr, Wurm', . krtice ^Skrofeln' in ,Maul\vurf; s\.elva, ova ,Schildkrte' in pa ,Fistel, Skrofeln, fistulse Geschwre', . luvet, hma ,Sehlauehgesehwulsf itd. Povsod se rabi zdaj za znano bolezen ime cancer, rak, Krebs, in v pr. nemini je Ackerkrebs ,(ryllotalpa' (Frischbier I. 176). Ce pa je tako, smemo tudi za ir-, iz esar je r. irej, slov. tiraj narejeno s sufiksom -/i, (gen. v r. inja), in za irjevce, stirali, stirili izhajati od enake podmene, da tii namre v nji ime kake ivali. Najverojetncje je izhajati od onomatopoetine tvorbe za vrka ,( rille', zlasti ker vidimo, da se posebno (ryllotalpa v jeziku premnogokrat rabi v poznamcnovanje oteklin, ov, tvorov in ules. In v resnici imamo primernih tvoreb v slovanini: slov. irit ,\Ycingrille, Decanthus pellucens' iz starejega ir poleg trii, riek, eri, eriek; iriti .zirpen'; r. irkati, ,schlarren, schlurfen, zirpen, melken-, irikatu ,z\vitschcrn, zirpen'. Poleg glasu ir- pa sliijo Slovani v glasu te ivali tudi tir-r in ur-, in cvr-, cyr-. Zategadelj imemo v slovenini: iri ,\Yeingrille', urek .Feldgrille, Hausgrille', uric ,Weingrille', sbh. turak ,(rille, Feldgrille', turic ,Feldgrille', tur ,MoIch'; sturiti ,zirpen', . tir, tirek, tireek ,gryllotalpa,die Erdgrille, Maulwurfsgrille' in ,Skorpion', na Moravskem tur, tur, Stour, tour; tudi ,Molch, Salamandereidechse' (zastran tega pomena prim. slov. izraz kuarji za Mandeldrsengeschwr; poljina pozna le czyrykac, czyrkac; r. u^ pomenja ,Uferseh\valbe' in Kernbeier', pa po glasu teh ptic, in pa ,Regenwurnv, kar zopet kae na rva, ki rije. Tudi Tolminci pravijo krtovici rv; da bi pa bilo to le pokvarjeno iz ir, es, da se je to kratko povdarjalo, ni misliti, ker je tudi v pr. nemini Ackerwurm isto kar Engerling (Frischbier I. 15); . ' ,Knakente' kae prav tako na *irb. Enako ima lit. iras m. .narosh, (gubka na berez)' in iurati ,gra na skrzvpeach'. Iz navedenega je torej dovoljeno posneti, da n. Zirci, Sirci lepo odgovarja slovenskemu irftj, r. irej, in da to pomenja sprva vrka. ; lehko
65
prehaja v s, s, kar vidimo iz krajnih imen, n. pr. Cniernik-Semering. Podobnega postanka pa so tudi zgoraj iz Schmcllerja na drugem mestu omenjene nemke besede, samo da ni v njih videti izposojenek iz slovaninc, Schuchardt je v ZfrPh. XXXI. 16 d. zasledoval razvoj onomatopoetinih izrazov za glas evrkov, skradov, kobilic in enakih ivali, ter je nael ir, ir- tudi v baini, v norveini, vcdeini in srd. nemini ; jaz bi ga pa iskal tudi v srgn. siure, srlat. siro, IV. siroti (ciron). Razvoj pomena bi bil potem isti, kakor sem ga razloil gori za slovanski ifb, injh. Ko beseda ni ve bila narodu onomatopoetiena, se je morala spreminjati po glasovnih pravilih: siur- < seur- itd. Zesel ., ,Fllen : ..bei grollen Hauernhochzeiten war es in alter Zeit blich, ein Pferdefllen, Zesel genannt, zu schlachten und zu verspeisen; Kaiser Josef II. soll diese Gepflogenheit durch einen Erla aufgehoben haben, um die Pferdezucht zu heben" ; Ziscrl ,saugendes Fllen' (Untstm., Unger 649, 653). Iz slovenine, kjer imamo cisek, ia/e/c, cusek ,saugendes Fllen, Hengstfllen' ; eiset, cusa, ciisika .Stutenfhlcn' od risati, elisati ,saugen'. Zudelll vb., ,rieseln (vom Wasser) ; pissen, harnen' (Obstm., Unger 655) ; kor.-n. sudln in tschurln ,Urin lassen, pissen' (Ueberf. 258, 83), d.-avstr. sudln (Castelli 274), sleki schirlen, schrten, scliullen, mi. schollen; (Schuchardt, Slawod. 65); bav. surten, suddeln ,rieseln, froptenartig flieen', der Zur! ,seiherartiger Ansatz an der Rhre einer Giekanne (SchmelleYFrommann II. 1166, 1151); v ogrskih gorah Tschiilolo ,penis;. Iz slovaninc : slov. curljati ,rieseln', dim. k curati ,pissen, harnen', v sbh. .rinnen, lecken', o kterem je pisal e Schuchardt, Slawod. 65. V nemini prehaja r pred /-oni v dl, glej asopis V. 65. Da bi bila beseda nemka, bi imeli v slovanini 0 cudljati. Tu se nahaja namestil zaetnega tudi : . curati, mir. curity, vycurity ,rieseln' (Miklosich, Et.Wtb. 30 b in 417), let. cure t, enako v madarini : csur-og-ni, csurCasopK VI. 5
66
on-ni. Reseda je pa onomatopoetinega postanka. Primeri tudi e zgoraj Tschuri, Tschurl. fZwetichpe f. ,Z\vetschke' (Unger 659). Matzenaucr, Ciz slova 340. misli, da imajo Nemci Zwetschke, Zwetschke, itd. od Slovanov : toda ravno nasprotno je res. Nemki filologi (n. p. Kluge) razlagajo to besedo iz damaskin, emur pa nasprotujejo nepremagljive glasovne ovire. Najprej ne vemo, zakaj naj bi d preel v z v asu kriarskih vojsk, lier ob tej dobi je baje sliva prunum damasecnum prila v Italijo in na Nemko ; angl. damask plum, damson, danism plum nam kae, da bi morala beseda tudi v nemini, bi bila ista. hoditi isto pot. Na sedmograki masen, masen (pri Klugeju), kjer bi bilo pridejati tudi bav. Maschen ,Art groer Pflaumen, (Nrnberg, Schmeller-Frommann I. 1180), sene moremo sklicevati, ker je to iz ital. a-mascino (zaetni d se je tel za prepozicijo). Jaz mislim, da smemo izhajati edino le od (prunus) sebastica ; poleg slive damaanke je prilo ob kriarskih vojskah tudi ve drugih vrst sliv iz Sirije v zapadno Evropo. Ena izmed teh je bila sebastica t. j. iz Sebaste, kakor se je zvalo neko mesto v Samariji. Prunum sebasticum je torej sebastska sliva, ne pa ,eesarska. lahtna' sliva, kakor je mislil Perger (Leunis, Synopsis der Bot. 420). Iz sebastica se dado lehko izvajati vse nemke in iz teh slovanske oblike tega sadea. Najprej je, ker se je prvi zlog obutil kot nekak prefiks, izpal v tem slogu (prim, bleibenbelben, gnadc-gendc itd.) ; se je praviloma premenil v w in a se je zavoljo nastopnega i moral preglasiti : *swestke. Iz tega je nastalo na eni strani ^Swestkc, kar je prelo v eino in poljino kot vestka, sswestka, ssweska, na drugi strani pa je iz ''Swestke po disimilaciji nastalo ^sweStkc in po dentalizaciji zaetnega s ter metatezi glasovne skupine tk, ki je preteavna, swetske. Iz zwestke se je dalje izcimilo na drugi strani po premembi sufiksa swestpe, sweSpe, iz swetske pa sta, ker se je v nekih krajih zdel ke dimin. sufiks, oziroma ker je v tt sweStkc t v/yzA^zweskc), nastali obliki
67
zwetschc in awesche. Na podobnih, toda ne popolnoma tako jasnih premembah slone druge nemke dijalektine oblike : turing., vzhsrn. guatge, renskofr. kwekst, koburg. guaktr, quetsche. Iz '-* szuetkc, swetSke je najbr vsled asimilacije nastalo najprej e tSwestkc, v kterem se je prvi i v olajavo izreke odpravil : i} twestke, kjer je potem tw prelo v kw (u), po asimilaciji s drugega zloga. Nastopanje vokala a v nekih naposled navedenih dijalektinih oblikah je v zvezi z obravnavanjem preglasa v teh narejih. Iz takega nareja je posneto tudi poljsko sswasska, sswaeska. Bav. Zwcschpn je prelo v slovenino, kjer imamo vepa, vepeljni. Tukaj se je po prvem konsonantu t izvrgel v (prim. trd, torito, storiti...) in je nastala oblika epa, eplja, ki je prela tudi v istrsko akavino (pa) in v furlanino (cispe). Ako bi hoteli izpeljavati . vestka z Matzenauerjem naravnost iz srlat. scbastica, bi si ne mogli razlagati niti , niti ne izpada vokala e (seb-), niti ne ', niti ne vokala e v povdarjenem zlogu za a.\ Zivitschkev m. ,unterkrainischer Wein von rtlicher Farbe und groer Sure' (Unger 660). Iz slov. cviek poleg cvt, cviar v istem pomenu, ak. vik ,vinum acerbum s sufiksom -er razirjeno, ki je v nemini sploh navaden za razne vrste vina. Slovenska beseda sama je nemkega izvira, izpeljana iz swicken, sicken ; prim, moje opomnje v Prinosu k poznavanju tujih besed v slov." 67 in v spisu Zur slaw. Lehn\vk.;< 12. Ztvielen, swlcn vb. ,quitschen, quitschend schreien, grunzen' (Unger 660). Iz slov. cviliti ,quieken, winseln, wimmern', evil ,Gewinsel, Gequieke, Gewimmer', cksl. cviliti ,plangere' in cviliti. Gl. Miklosich, Kt.Wtb. 150. Zwrn f., Unger 611 ne v pomena besedi: Xaglmeyer 3 mahl in sein Heystadl khumen und jedesmahl ein Zwurn Hey weckhgetragen'' ; korn.-n. Zurre, Zrrl ,grotier Sack von grober Leinwand' : Stroazurrc, Lecksurre (Lexer .267) ; Zum f. ,ein Hopfensack', Zurre f. ,ein Futter oder
5"
68
Getreidesack' (Veberf. 259). Da je t.-n. in kor.-n. beseda ista, je torej gotovo. Jarnik pie str. 123 svojega Etymol. : sura ,die Zrn, der Heusack'". Pa tudi, da je nemka in slovenska beseda ista, je oividno. Jarnik razlaga slovensko s ,Heusack', Janei s ,Strohsack, Futtersack', Caf pri Pleterniku z .groer Sack'. Kteri jezik si jo je izposodil ? Da nima ni opraviti z bask, zorro ,Sack' (v pan. babazorro ,Bohnensack, ungeschliffener Mensch', prim. Krting2 1128, ktero besedo zdaj romanisti razlagajo vse drugai, prim. Schuchardt v ZfrPh. XXXL 24), to je e zavoljo oddaljenosti bainc pa na dlani. Enako je zavrniti, kar navaja Trstenjak v Kresu III. 115, in to iz teh razlogov : Prvi ne piejo Jarnik in drugi Sura, ampak sura, in drugi ne nahajam nikjer zaznamovane r. besede ura ,Saek', potemtakem ne more tudi kor.-n. beseda biti njo v zvezi. Zaetni z v nemki obliki za s slovenske oblike govori za to, da jo imajo Nemci iz slovenine, kar ui tudi Schuchardt, Slawod. 69, v tem ko sem jaz prej v Archi vu fr slawische Phil. XIV. 542 trdil nasprotno, ker se mi beseda ni zdela jasna glede postanka. Ker pa nam t.-n. oblika Zxsjurn kae v poetku konsonantino skupino sv-, bi jo zdaj izvajal iz *SbVora, svora, ki sicer v tem pomenu v slov. jezikih ni enskega spola, kar pak ne prihaja zelo v potev ; bolj nevaren je moji razlagi prefiks s-eina pozna vor ,Art Sack' in .plachta pez cely vuz, do kter se obili sype m. pytlu', vorck ,mech, pytlik, Sack' (na Moravskem, v leziji in na Slovakem, Kott IV. 790), poljina ima wr, worck ,Sack'. Misliti bi si torej morali, da je poleg nesestavljcnke vorb ,Sack' nekdaj bila v sorodnih slovanskih jezikih navadna tudi s b sestavljena oblika, kakor imamo v eini poleg vor ,Flol.' tudi svor, torej tako, kakor pravi Xemec za ,das Geschlossene, Schliebare' tudi,das Zusammengeschlossene, Zusammenschlielibare', oziroma ,Zusammenschliessende'. Iz "svora je prehod v surre prav lehak, ker je v slovenini o ozek ; enako je v hoevini iz slov. svora, sora ,die Langwiede beim Wagen' postalo prav tako zure.
69
Kot nosilo za seno se vekrat rabi nekaka plahta ali ponjava, ktere ogli so pritrjeni na kriema nameenih lesenih drogih ; ta priprava je lehko bila imenovana "Sbvora. Ubogi Kraevei so nosili, kakor e pomnim, prodajat seno v Trst v ponjavah. Slovenska oblika sovora ni "snvora, ampak je iz svora, ker drugi slovanski jeziki ne pripuajo prve oblike. Iz svora je nastalo najprej sovra (to je : je preel tuj, ta v oij) in sovra + svora je dalo potem kontaminacijo sovora. Iz zadnje oblike je nastala po predevku zlogov vosora, iz ktere se je abstrahirala oblika osora, ker se je tel v le za labijalizacijo prvotnega zaetnega o. K. trekelj.
Tiranstvo graaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela.

Donesek k zgodovini kmetske vojne 1. 1573.
pori slovenskih kmetov so poeli v drugi polovici pet4gili najstega in prenehali h koncu osemnajstega stoletja. Vseslovenska je bila kmetska vojna 1. 1515., po velikem delu slovenskega ozemlja se je razirila kmetska vojna 1. 1573., drugi upori pa so bili omejeni na razne dele, pokrajine in graine Notranje Avstrije. Ves as pa je tlela upornost stiskanih kmetov in manji ali veji upori so se vneli zdaj tu zdaj tam. Prve upore in veliko kmetsko vojno 1. 1515. so provzroili graaki, ki so kmetom samolastno in brez vijega pooblastila vzvievali davke in opravke ali pa nalagali proti ..stari pravdi" nove naklade in nenavadno tlako. Glavni vzrok poznejih uporov pa je bila krivina, nezakonita uprava in brezvestna zloraba gosposke oblasti. Namen vsem vejim uporom pa je bil, razbiti stiskave spone fevdalstva in podreti graakov oblast, ki je stala med kmeti in deelnim knezom, zakaj slovenski kmeti so esto naglaali, da radi rtvujejo imenje in ivljenje za deelnega kneza, da mu hoejo radovoljno dati vse, esarkoli bi zahteval naravnost od njih'. Prava katastrofa je bilo za Slovence odmrtje celjskih grofov. Ta slavni rod, ki je sasoma spravil veino grain
1
Mi, d. M. V. f. Krain, 1889. str. 138.
Tiranstvo graaka Frana Taka in njegovega sina Gabriela.
71
na slovenskem ozemlju pod svojo oblast, je bil drzen, celo silovit proti tistim, ki so nasprotovali njegovim naklepom, a milostljiv proti podlonikom. Saj se je njih bogastvo in mo opirala na pridno #dlan slovenskega oratarja in koeno pest slovenskih junakov. Nadstoletno, neprestano gospostvo je stesnilo zvezo med ovneani in njih podloniki, kajti v vsaki graini so iveli kmeti, ki so bili ali sami, ali njih oeti in pradedi spremljevali svoje gospode v vojne in boje in irili njih slavo. Prav radi te ozke dotike z ljudstvom so Slovenci ohranili ovneanc v blagem spominu in jih e danes proslavljajo v narodnih pesmih in pripovedkah. Te razmere so se izpremenile po smrti poslednjega celjskega grofa Ulrika II. (1456). Mnogotevilne in obsene graine ovneanov so po dedni pogodbi pripadle Frideriku V. Ta in njegovi nasledniki so jih zastavljali plemenitim dvorskim sluabnikom, vojakim poveljnikom in dravnim dostojanstvenikom. (Usti dohodki po odbitku upravnih strokov so bile obresti v blagajno deelnega kneza uloene zastavine (glavnice). Vsak imetnik zastavne graine si je prizadeval vzviati dohodke. Samoastno nalagati nove davine, ni bilo varno po izkunjah 1. 1515., tem bolj so pa mnoili izredne dohodke s pristranskim pravosodjem in krivino upravo in sploh izkoriali gospodstvo v kodo podlonim kmetom. Take gospode je visoko presegal stattenberki graak Fran Tah, kateremu so zgodovinarji po pravici vzdeli priimek oderuh vseh oderuhov". Stattenberka graina je v 16. stoletju obsegala svet na obeh straneh srednje Dravinjske doline. Sestavljena je bila iz treh delov : en del je bila last deelnega kneza, drugi je bil fevd saleburkega nadkofa in krkega kofa, grad, pristave, ribniki, lovia, sodie in druge regalije je pa bila last (alod) dotinega graaka1.
1 Po urbarskem izpisku 1. 1575. so pripadali graini : a) deelnoknej i fevdi: Machsenau ambt, enhalb Maehsenau ^Stranjske Makole), Pctschkc (Pcke), Jcloulach, Globoggan (Globoko)
72
V srednjem veku so se grainski posestniki esto menjavali. V 14. in 15. stoletju so to graino posedovale rodbine : Strasbergef, Ortenburger, Wildhauser, Wallsee, Prueschenk in Hardegg. Leta 1524- 28. dee. je. Ferdinand I. poJernenem (Jcrmanje), Am Feil,! (Na fajsovem), Im Seger, Untcr-Rasnig, Im Kar, Im Duoli (Zdolc), Heinrich.sdorf (Varia vas), Am Tttnberg, Mattersdorf (Matanje), Radislaw, Am Sdegoncm, Jelschobctz (Jelevec), Nobkhendof (Novake), Crasnig (Krasno), Craestowitz (Hrastovec), Oberlalinitz (Zgor. Lonica), XiederlaLnitz, Altndorf, (Stare), der Lichtenbergerbauer (Podlehnik), Lubetschnberg (Ljubieno), Kerschpach (Crcnjevec), Obernaw, (Vrhloga), Lapra (Laporje), Verhoulach (Vrholc). Po urbarju Turjaanov in ronem urbarju tedanjega oskrbnika so zaznamovani e naslednji fevdi kot deelno kneji: Pstulas, Oberfeistriz, Walkersdorf (Lukovnjak), Hllenstein, PltSChach, Kleindorf, Luchsndorl (Lueka vas), Lasach (Laze), St. Bartlme, Oberu'odras, Unteru'odras samt der hben zu Bresina oder Birgo, Mlatschach, Grueb, Gupf b) Krki fevdi (po zapisku komisarjev): Prelosah, Jablana (Jablane), Schikoulacli (ikole), die bauern, vom pfarrer zu St. Lorenzen erkauft, Supp in Caur (zu Zerouetz), Am Bregl, Drachscndorf, Oberwellen, Nicdcrwellcn, Laschan, Unterm Plat, Niedergaberg, Gabrovetz, Am Rain, Wodras, Jclsehovetz, Laschanberg (Lae vrh), Suino, Reichenberg, Supp am l'acher oder am Gbl, Amt Mansrecht, Vom Zchent vnd anderm am Gbl, Weitenstein, Bauern bey St. Anna am Berg. Vogtdienst von Studenitz. (Po opombi komisarja je morda izvzeta gornina in upa na Pohorju). c) Sal bur ki fevdi (po fevdnem pismu) : Bey vnser Frauen in der Stauden, (Sv. M. v Grmovju) St. Larcnzcn, Saukcndorf (upeja vas), Radias (3 domci) reete Radislaw. Opomba : V urbarju niso imenovani : gornina zu Sowinschkin (Savinsko), 4 kmetje ,zu Schwinnzen' in domci ,in Piicheln'; te je morda Volf Kngelbert Turjaki prodal obenem z graino Wildhaus Lukeu Sekciju 1. 1555. d) Graakova last: Getrcidtzehent im amt Maxau, '/a gehrt dem pfarrer zu Kcrschbach. Weinzchcnt: in Vcrbennaberg, Wrumctzberg, Schcgabcrg (ega), Jelloflachperg (Jelovec), Pleschberg (Ple), Deschnoberg (Desno), Doullcrbcrg, jMattcrdorfbcrg (Matanje) vnd Fuxberg ; darin hat der pfarrer von Kcrschbach den dritten theil ; item ein zchent zu Ssscnberg, darin gehrt zwen theil gen Stattenberg Weingrten: drey Weingarten bei Feystritz, ein Weingarten zu Schmidtsdorf, item zu Jostroblach zwen, item beim schlo Stattenberg zwen Weingarten, einer am hausberg, der andere beim maierhof, item zu Pltschach ein Weingarten.
73
delil fevdno graino Stattenberg Ivanu Turjakemu, ki jo je bil s privolitvijo .Maksimilijana kupil od grofa Henrika Hardegga (Line, 18. dec. 1505). Toda e sin Ivana Turjakega, Volf Engelbert je 1. 1556. za 25.000 gl. prodal Stattenberg
Mhlen: eine gemauerte muli bey Maxau an der Traan. Meierhfe: ein mayerhoff beim gschlol.1 Stattenberg, item ein mayerhoff 'zu Pltschach, ein im Traafeld, Jablana genannt, item ein mayerhoff beym schloss Kadislaus. Wiesen: ein wicsl vnter dem schloss Stattenberg gen Jculoulach bey den strallen gelegen; ein wiesen bey Jeuloulach im Schegaberg gelegen ; ein wiesen enhalb Maxau neben der Traan gelegen, ein wiesen bey I.apria ; drey wiesen zu St. Lorenzen, drey wiesen bey Walkcrsdorf in Kcrschbachcr supp, deren zwen dem Gaisrucker (W. Feistritz) zinsbar, die dritt der herrsehaft Stattenberg. Wlder: ein aych- vnd puchwald, Rohitscherwald genannt; in Pachcr ein wald von fchten & puchenholz, bey Kcrschbach vnd Lapria zwei aichwlder, ein aichwald bey der Latinitz, ein puchwald bey Pomarnig, item zu Jablana ein Forst oder gehtz von allerlei holz, item im Wotsch ein wald von puchen und feichtenholz. Fischweiden: bey der herrsehaft ist ein vischwaidt, die Traan genannt, zu Pltschach ist ein gemein vischwaidt, auch an der Traan, darin hat zu vischen die herrsehaft Stattenberg, die priorin zu Studenitz, dergleichen von Plankenstein ; item ein vischwasscr an der Losnitz, item bei Walkersdorf ein vischwasscr, item ein vi sehwald an der Pulska, item zu plotnitz ein Ferchcnbach. Teiche: bey Langenberg sind drey teicht, ein groer vnd zwen mittler, vnter dem schlo Stattenberg sind zwey grucbl. Po urbarju grofa llardcgga iz 1. 1490. je bil en ribnik cesarjeva last. Schlot! Stattenberg; auch ist in der Stadt Fcystritz ein der gemauerter thurm, von GrlHein herrhrend, gleichfalls ein der gemauerter thurm in Pacher am Gbl. (cyad vnd wildpann auf allen herrschaftlichen grnden. Die gewndlich robot bey allen vnterthanen ; die ordinari rob.'t wird mit gelt gedient vnd hievor vnter das trukengeld einkommen ; vberdies sein sy schuldig den zehent vnd bauwein, auch das zehenttraidt, item die mayerhofgrndt vnd wismad zu arbeiten, zu fechsnen vnd einzubringen. Item das Landgericht an den orten, wie im vrbar begriffen vnd sonderlich zu Tschodermble (adram). Cf. Dr. A. Starzcr:Die landesfrstl. Lehen in Steiermark 1421-1546. in beitrgen zur Kunde steierm. Gesch. 32 J. 1902 str. 145177 in 316 in 317 in Anton Meli und Viktor Thiel : Die Urbare und urbarialcn Aufzeichnungen des landesfstl. Kammergutes in Steiermark in Heitrgen zur Erforschung steiri-
74
Ogrskemu baronu Franu Tahu in malo potem (1558, 22. marca) mu je cesar Ferdinand I. na pronjo prodajalevo podelil graino kot fevd. Za tega graaka je napoila stattenberkim podlonikom in sosednim graakom doba krutega nasilstva1. Toliko daje posedel Stattenberg, je vzel graaku v Slov. lustrici, Kritofu Fhrenreichu pl. Idungspeugcn, travnik. Ta je namre dovolil nekaterim stattenberkim kmetom iztrebiti goavo pri Lukovnjaku, ki je pripadala bistriki graini, napraviti iz nje travnik in ga ograditi s plotom. Ta travnik so uivali stattcnberki kmeti za primerno odkodnino e za Volfa Engelberta Turjakega, ki se ga ni nikoli prisvajal. Toda Fran Tah se je drznil uporno in nasilno, brez pravnega naslova in brez kake pravice vzeti travnik in ga priklopiti stattcnberki graini (1557). To krivino ravnanje je obsodilo pristojno sodie v Gradcu in prisodilo sporni travnik bistrikemu graaku Juriju Gaisrueku (1575). Ta stvar e ni bila poravnana, ko je e storil drugo krivico, in sicer samostanu v icah. Dne 7. junija 1. 1566. si je s pomojo kmeta Matije Sunika zlobno in zloinsko prisvoji 1 ribji potok Zgornjo Oplotnico in iloma vzel vro in drugo ribiko orodje samostanskemu ribiu Jakobu Koscu. V naslednjem letu (1567, meseca novembra) je samolastno ugrabil samostanu dve tretjini vinske desetine pri Studenicah, v Cerjah, pri Poljscher Geschichte 36. Jahrg. 1908; nadalje Leve V.: Pcttauer Studien. III. M. d. Anthrop. G. 1905., Dop s eh Alfons: Die ltere Sozial- u. Wirtschaftsverf. der Alpenslaven, Weimar 1909 in Die landest', (iesamtL'rbarc der Steiermark aus dem Mittelalter, 1909. 1 Akti, na katerih temelji naslednja razprava, so : pravdni spisi sosednih graakov, tobe in pritobe podlonikov iz 1. 1571 in 1573., urbarski izpiski, inventarji in cenilni registri, suplikacije Tahovih sinov in dediev, poroila deelnoknejih komisarjev in drugih vladnih organov, naroila in mandati nadvojvode Karla II. Pisani so v nemini in latinini. Velik del tob in pritob kmetov je spisan v junotajerskem nemkem dijalektu (bo barst du?) in je poln slovenizmov, kar pa dokazuje, da so jih spisali domaini. Vse to gradivo se nahaja v arhivu tajerskega namestnitva (Stattenberger Handlungen).
Tiranstvo gra.aka Frana Taha in njegovega sina Gabriela.
75
anah in v Ponovniku. Nadalje si je Fran Tah prisvajal tretji del itne desetine v Pekah, ki je bila od starodavnih asov last samostanova. V prvih dveh tobenih dogodkih je sodie obsodilo Taha, v tretjem sluaju je pa izreklo, da nima toitelj (Tah) pravnega povoda toiti. Leta 1568. dne 8. avgusta je Fran Tah s studenikim hinikom in drugimi podloniki pridrl z orojem v roki pod kap ikega dvorca v Poljanah in iloma in zloinsko razbil vrata in ugrabil est kop penice in jih brez vsake pravice odpeljal. Radi tega zloina je bil obsojen na 105 gl., 3 ., 28 p. denarja. Vzlie temu ni niti popravil krivice, niti povrnil ugrabljenega blaga. e vejo kodo je Tah prizadeval sosedom, da je jemal od njih po so j i la, ne da bi mislil na povrailo. Videti je, da je bil kupil graino samo z navadnim nadavkom, ves drug denar pa je dolgoval prodajalcu. e leta 1556.. ko je bil kupil Stattcnberg, sije 17. februarja izposodil od Gola Bohoria, premonega trana Na gori, 400 ogrskih cekinov, ki jih ni povrnil. Vejo svoto mu je Mihael Moangrad posodil, namre 700 gl., en del v gotovem, z drugim delom pa je pokril Tabu neki dolg. Nadalje je dolgoval Nikolaju Sembtsinu, tedanjemu upniku v Crcnjevcu, 50 ogrskih cekinov, ki so po upnikovi smrti pripadli priorki studenikega samostana. Tahov glavni upnik pa je bil Luke Sekelj in po njegovi smrti (1574) sina in dedia Mihael in Jakob, ki sta Tahove dedie toila radi nepovrnjenega posojila 5000 gl. Zavolj teh tirjatev so tekle e po Tahovi smrti tobe pri pristojnem sodiu v Gradcu. Tahovim dolgovom je e pritevati zaostalo davino 6859 gl. 1 . 1 p., katero je nadvojvoda Karel II. 1. 1574. uplaal v blagajno tajerskih stanov. I. Kako sta Fran Tah in njegov sin odirala in trapila stattenberke podlonike. Kran Tah si ni samo pri sosednih graakih, ampak tudi pri svojih podlonikih izposojeval denar. Imel jih je zato v dobri razvidnosti; kmeta, ki je prodal ivino na sejmu ali iz dru-
76
gih pridelkov izkupil denar, je povabil v grad in mu izvil veje ali manje posojilo; poiljal je pa tudi na njih dom oskrbnike, ki so izposojevali denar v graakovem imenu. Svote, za katere je kmete okodoval, so bile v onih asih, ko je bilo huda za denar, primeroma velike. Mihael Kotnik v Dolah mu je posodil 137 gld., vdova Doroteja Cvirnar 100 gld., Filip Zorko, upan v Lukovnjaku, tudi 100 gld., Toma Vri v Gabrijah 22 gld., Gregor Kai v Makolah ' gld., in manje svote ve drugih podlonikov. Vse izposojene svote je graak kmetom na dolgu ostal in gorje tistemu, ki se ga je drznil ponino prositi", naj mu vrne denar. Ko je Luka Brako iz renjevea opomnil tirana na dolg, ga je ta z gorjao izpokal iz gradu. Omenjeno vdovo Dorotejo Cvirnar je s peatom pozval v grad, ji vzel dolno pismo iz rok in ga na male kosce raztrgal reko: Pberi se!" Kaj slabo jo je pogodil Juri Pizde v Gabrijah, kateremu je graina dolgovala 25 gld. Da bi nekoliko omeil trdo srce graakovo, je prinesel v grad ko darilo lepo rojenega kozlika. Graak je sicer sprejel (!) darilo, a namesto plaila ga je dal hudo natepsti in vtakniti v kajho". Enako ali slino je nasilni oderuh ravnal z drugimi kmeti, ki so ga tirjali za dolg. Po stari navadi je smel graak zahtevati tlako samo za svoje osebne ali domae potrebine, ne pa za obrtno ali drugo podjetje, ki nese manj ali ve dobika. Ko so pa jeli zapisovati davke in opravke podlonikov v grainske urbarje, se je doloilo, kakno tlako in koliko dni v tednu mora kmet tlaaniti. Ako je zahtevala graina delo, ki ni bilo zaznamnjeno v urbarju, je bilo navada, da je primerno odkodila podlonika. Fran Tah pa je zahteval proti stari pravdi" prekoredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca primerno odkodil. Najemal je za razna dela rokodelce, obrtnike, teake, voznike in posle, ne da bi jim plaal primerne mezde. Brez potnine je odpravil Jurija Dctika iz Poljan s pismi v Zagreb, Tomaa Vria s Pohorja in Luka Jenia, upana v renjevcu, v Gradec, celo na Kranjsko je odposlal Nikolaja Koprivo s svoto denarja, katero je dol-
Tiranstvo graaka Frana Taha n njegovega sina Gabriela.
77
goval Turjaanu Volfu Engelbertu ter mu dal za jenino in popotnico 90 (!) krajcarjev. A tudi brez vsake potnine je poiljal Tah ponine"' kmete s pismi in naroili v blinje kraje in gradove. Veliko kodo so trpeli kmeti, ki so za tlako naprodaj nosili ali vozili grainske pridelke vSlov. Bistrico,Ptuj ali Celje. Tu so bile maksimalne trne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno, prodajati ivila. A graina je brez ozira na trni red zahtevala in jemala od kmetov vija naroena izkupila. Graak je ukazal Jurku iz Poljan dva soda rib (karpov in uk) peljati v Ptuj in prodati funt karpov po 8 kr., uk pa po 6 kr. Toda po ptujskem trnem redu je bilo dovoljeno prodajati funt karpov samo po 7 kr., funt uk pa po 5 kr.; vrhutega mu je v poletnem asu poginilo mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plaati graaku polno naroeno svoto 23 gl.; in ker seje sprva obotavljal, ga je radi nepokorine dal pehniti v jeo, kjer ga je tako dolgo jeil, da je poloil ves denar. Enako se je godilo Juriju Detiku, upanu v Poljanah, ki je v Slov. Bistrico peljal dva centa rib in 700 rakov. Tudi tu je bila ista trna cena in isti trni red, in kmet je moral pod zacenjeno vrednostjo prodati blago in trpeti kodo 10 gl. Tudi za prodano ito in sir je graina jemala od kmetov skupila ki so bila veja od trnih cen; semtertje pa je graak opeharil neprevidnega kmeta tudi s krivo mero in utemi. Sasoma pa so bili kmeti oprezni in so odklanjali take tlaanske posle. Neko je grajski pisa povabil kmeta Lovrenca iz Groblja v grad ter ga preavno vpraal: Prijatelj, ali ve, kje bi se dale v tem asu ribe lahko speati". Kmet, dobro vedo, kam meri vpraanje, je to in ono ugibal, a dolono ni hotel odgovoriti. Zdaj se razjari pisa, ukae ga odvesti v grajsko jeo, mu prisodi (!) globo 2 tolarjev, zgrabi teek bokal (Vicrtelkandel) in mu ga zaene na glavo. Siromak je bil radi hudih bolein est tednov nesposoben za delo. V omenjenih sluajih so kmeti grainsko blago vozili na prodaj v mesta in trge in precenjeno izkupilo izroali
78
graaku. A Fran Tah je tudi brez blaga in denarja poiljal podlonike v mesta in trge, da so zanj jemali na up pecerijsko in manufakturno blago, ki so ga morali naposled plaati sami. Po tem potu je dobival pohlepni grajak razna sladila in diave, kakor sladkor, poper, klinke in drugo blago; privoil si je tudi velecenjenega malvakega vina, seveda na stroke ubogega kmeta. Najvejo kodo sta imela pri tem Andrej Krajnar, kramar v Slov. lustrici, in Martin Vaje v Makolah, ki je moral poplaati pecerijsko blago in sukno ptujskemu trgovcu I. Mindorferju. Kakor podlone kmete je Tah odiral tudi podlone rokodelce in obrtnike. Nekateri so mu 10 in e ve let zvesto sluili, a niso prejeli nobenega plaila, e izdatkov za sirovine in druge priprave jim ni povrnil. Linhartu zidarju s Ptujske gore, ki je postavil nov grajski stolp, je bil dolen .54 gl.;1 Filipu pearju iz Poljan, ki je bil postavil nove pei v Tahovih gradovih v Stattenbergu, Stovigi, Susedu in Jablani, 42 gl., Urbanu kovau v Makolah, ki je izdelal, kar je bilo potrebno za grad in pristave, in esto kupil s svojim denarjem elezo, 120 gl., Mihaelu lirumcu v Makolah, ki je 12 let popravljal in izdelaval voze in koije, 100 gl., tefanu Sivaku, ki je 14 let brez plaila za graino tesaril in mizaril, 54 cekinov; manje svote je e dolgoval evljarju Gregorju Pusku v Lukovnjaku, Filipu Tkavcu v Makolah in krznarju Janetu Zlodeju. Enako je Tah okodoval grainske sluabnike, hlapce in druga druineta. Med drugimi se je pritoil Kete iz Suseda, ki je sluil 12 let v Stattenbergu, ne da bi bil prejel mezde 21 gl., prav tako je dolgoval Luki Lepi iz Kleka za tiriletno slubo 29 gl. in Lovrencu Koprivi v Makolah, ki
1 Sklep pronje na deelnega kneza nadvojvodo Karla II. se glasi: Jaz, moja ena in moji otroci, vsi bodemo iz nedolnega srca vse ive dni molili in prosili, Vsemogoni dolgo ivi Vao svetlost in daj blazno vladanje in vsekdanjo blagovitost, samo naj ne pozabi na me in uslii mojo pronjo".
79
je leta 1566. tri mesece sluil kot vojak z opremljenim konjem v Kanii. Najvejo kodo pa je trpel Nikolaj Kopriva v Makolah. Sprva je bil kljuar, potem grainski sodnik in naposled deset let konjik. Ko je tirjal plailo v znesku 668 gl., mu je graak vzel prsni oklep, elezne rokavice, dve puki in ga odslovil. Krivica je bila tem veja, ker je graak za vojake, ki jih je poiljal na bojie, sprejemal iz vojne blagajne primerno plailo. Pravina uprava je steber drave. To pravilo je veljalo tudi za dezelske graine, ki so obenem oskrbovale politino upravo in pravosodje. Zato se je zahtevalo, da ravnaj graak vestno, pravino in blagosrno s svojimi podloniki, saj je bila njegova srea odvisna od njih blagostanja! A to, kar nam poroajo kmetov tobe in pritobe o njegovi upravi in njegovem pravosodju, s k run i ast, potenost, pravico in dostojnost. Mnogo kmetov se je pritoilo, da graina ni vestno z a b e 1 e e v a 1 a opravljenih davin; in e se je kmet tudi skliceval na prie, ni mu ni pomagalo, e enkrat je moral plaati davek. Tako je okodovala graina kmeta Mihaela Brumca v Makolah in Mateva v Mlaah, ki sta morala dvakrat plaati itno desetino. Toilno ali krmarsko pravico so takrat imele dezelske graine, toda s tem pridrkom, da so smeli kmeti svoje ali na grainskem ozemlju priraslo vino toiti samo po zimi, in sicer od sv. Mihaela do sv. Jurija, po leti pa, ko je eja veja, so bili dolni toiti samo grainsko vino. In ta pridrek je graina dobro izkoriala: zalagala je kmete s nakislim vinom, pravim cvikom, zavrelko in drugo brozgo. In ker ga gosti niso hoteli piti, so morali kramarji sami kodo trpeti. Pri Primou tefanu je grainski oskrbnik v enem letu uloil tri trtinjake zavrelke in mu s tem prizadel kodo 9 gl.; e vejo kodo je imel Luka Sodja v (labrijah, pri katerem je graak dal uloiti tako slabega vina, da je izgubil pri tem 30 gl. Krivino, prav za prav nasilno, je postopal Tah kot zemljiki gospod. Preziral je zapisane pravice in sklenjene
80
pogodbe in neusmiljeno odiral kmete in koarje, vdove in sirote. Z dednozakupnimi kmetijami (kupnieami) je prav tako ravnal kakor z mitnicami: e ni dedi iznova plaal zakupnine, mu je vzel posestvo in ga prodal drugemu. Posebno je preal na dediine nedoraslih sirot: pograbil jim je kmetije in vinograde in odgnal konje, goved in druge ivali. Kaj nepoteno je Tah postopal, kadar je oddajal odvzete vinograde. Ker so se kmeti branili kupiti krivino pridobljeno posestvo, jih je vtikal v jeo in tako dolgo jcil, da so naposled vendar poloili denar. tudi s tem si ni kmet zavaroval posestva ; ko je Tah sprejel denar, je zopet odvzel kmetu vinograd in z jeo prisilil drugega kmeta, kupiti posestvo. Vekrat pa omenjajo kmetov tobe in pritobe, da jim je Tah brez vsakega vzroka iloma izvil vinograde, in e je tudi gorakov zbor po gornem pravu prisodil dediu gorico, mu jo je Tah vzlic temu vzel in z njo razpolagal po svoji volji.1 e vejo silo je delal Tah ubogim kmetom, da jim je iloma jemal premino imovino. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu zdaj onemu kmetu odgnati ivino iz hlevakakor konje, vole, krave, teleta, praie, svinje, koze, in odpeljati ito, salo, koltre, platno, skrinje, konjsko oprego, sedla itd. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen da mu domu priene ival, kajti Tah je hlapca in konja s teko naloenim vozom odpravil ali v (radec, Sused ali v kak drug kraj; navadno se je hlapec sam vrnil domu. Ko je Luka Sodja tlako opravljal v Stattcnbergu, je Tah njega sinovoma Gabrieli] in Baltiarju iloma vzel kobilo, ji naloil teko elezno opremo in na nji tako dolgo po strniu jezdil, da je vsa izpehana ival cepnila na tla. Ko je Martin, Urbanov sin v Lonici, nekega dne vozil gnoj na njivo, so prili grainski
Okodovani so bili naslednji kmeti: Jane Kotnik v reanjevcu, (jasper Hrume v Makolah in Luka Jcni, upan v renjevcu, katerim je odvzel dednozakupne kmetije; tefan Sivak v Lcsicji vasi, Jane Zlodcj v Lukovnjaku, Simon Lisjak (l'uxl) v Hrczjah, Matija umcr v Jelovlah, N'ikolaj Adam v Makolah, katerim je ali odvzel vinograde ali pa jih prisilil, da so morali iznova kupiti posestvo.
1
81
hlapci, izpregli konja in ga gnali na Stattenberg. .e huje se je godilo Martinu, Jakobovemu sinu v Lesiji vasi, kateremu je 'Pah ugrabil voz, konja in dva vola, Urbanu Kovau v Kostrivnici tri konje, rebe, tiri krave in vola, Juriju Detiku v Poljanah konja in kravo in Jurku v Mlcah dva konja. Kakor priajo pritobe, je Tah na ta nain okodoval tudi mnogo drugih kmetov. Kadar ga ni bilo na Stattenbergu, je njegova zakonska polovica, gospa Tahova, po moevem vzgledu odirala kmete. Kakor nam poroa Andrej, kroja v Vrholah, mu je Tahovka, dasi je po smrti svojega zeta plaal vse dolgove, desetek in davine, e iloma izvila dva vola, konja in kravo. Sprio teh dejstev je pa dognano, da je bilo za Frana Taha pravosodje, sosebno kazensko, v stattenberki graini pristransko in krivino. Pravosodna oblast mu je bila prav za prav molzna krava, od katere je hotel imeti kar najveji dobiek; zakaj nasilno prisvajanje krivinega blaga in razno okodovanje kmetov je bilo le mogoe, ker je graak kot sodnik imel posilna sredstva, s katerimi je dosegel, kar je hotel. Najvaneje posilno sredstvo mu je bila grajska ,,kajhaiC v stolpu, V kateri je vsakega protivnika ukrotil". Kdor je le rhnil besedico nevolje, tega je dal takoj radi nepokorine'' ali upora" zapreti. Pravico, nalagati globo in prisojati jeo, je izvreval celo grainski pisa. Navadno pa se mu je kmet ki ga je hotel odreti, e udal, e mu je nagrozil jeo. Tako je Tah silil Filipa Zorka, upana vLukovnjaku, da bodi njegov upan (offlcialis) v renjevou, a ta se je odlono branil, sprejeti to .,ast". V 16. stol. niso kmeti naravnost oddajali davine gniaku, ampak polagali so ob doloenem asu ito in drage davke pri grainskem upanu ki je bil torej odgovoren za to, da je vsak kmet vestno in tono opravil desetino. A tisti kmeti, katerim je bil Tah ugrabil denar ali jih drugae okodoval, niso opravili vseh davkov, marve so zahtevali, da se jim pri pologaju urauni koda. A v to ni dovolil Tah, ampak je upanom naloil dolnost, izroiti mu ves davni znesek Zato so kmeti odklanjali grainsko upanstvo, dobro vedo,
asopis VI. (>
82
da bi moral vsak iz svojega epa pokriti pomankljaj. Tako je ravnal tudi Filip Zorko, a Tah mu je zagrozil: e noe, pa pojde v kajho!" In mo se je udal nasilju in pokril iz svojega premoenja davni pomanjkljaj 52 gl. Velika hudodelstva so bila, kakor je razvidno iz kazenskih zapisnikov nekaterih deelskih grain, v 16. stoletju kaj redka, niti tatvine ne sporoajo viri, pa so se semtertje pretepali. Navadne ravse in kavse, pri katerih ni drug drugega vidno okodil na telesu, so kmeti brez posredovanja grainskega sodia sami poravnali. Ko je pa Juri Detiek, upan v Poljanah, loil dva pretepaa, ne da bi bil temu ali onemu prizadel kako telesno okodbo, mu je Tah vendar radi t e p e a prisodil globo gl.; vrhutega ga je e pahnil v jeo in izpustil, ko je bil poloil 58 gl. Neko je grainski lakaj hotel za norca imeti in sem in tje vlaiti Blaa Fegengasta v Spodnji Lonici, a ta se je otresil porednea. Zatoeni kmet se je zagovarjal reko: Toliko da sem se ga doteknil s komolcem, pa je e leal na tleh". Zato je moral plaati graaku globo treh tolarjev, lakaju pa en tolar. esto pa je dal Tah kmeta, ki se ni takoj pokoril njegovi volji, iz gole hudobije in zlobnosti na licu mesta pretepsti ali pa namazati s palico. Frivolno zlorabo pravosodne oblasti razvidimo iz naslednjega sluaja. Fran Tah je Lukeu Janiu, upanu v renjevcu, naroil, v grainskem gozdu (Schwanbcrg, sedaj Schlamberg) posekati debele hraste in jih pripeljati v Jablane za novo pristavno poslopje. Kar se je graak izpremislil in ustavil delo; obenem je ukazal upanu, da mora vse stroke sam plaati; in da bi gotovo izsilil denar, mu je e prisodil zapor treh tednov. Za obe spotovanega upana, ki je bil vsem obanom zanesljiv svetovalec in zvest zaitnik, ni bila mala kazen, sedeti tri tedne v temni in smrdljivi kajhi in ob hrani, ki je bila primerneja neki domai ivali nego loveku. e med zaporom je priel upanov porok, ki je graaku odtel 24 gl. Ko je pritekel poslednji dan zapora, je prila upanja v grad, da bi prva pozdravila in potolaila svojega moa
83
lovek, ki ima le nekoliko blagega uvstva, mora pripoznati nje zvesto vdanost in globoko soutje. Ne tako Tah! Kaj je storil. ko je zagledal upanjo? Izpustil je sicer upana, a zato je pahnil upanjo v jeo ter jo jeil cel teden! Nasilno so grainski gospodi ravnali z enskim spolom tudi v drugem oziru. Graak je bil sicer dolen, paziti na dober red, lepo vedenje in nravnost vseh podlonikov. Toda Tah, njegovi razposajeni sinovi in sluabniki so bili prvi, ki so zasluili kazen radi pregrekov zoper javno nravnost. Taki prcgreki se sporoajo le v izrednih sluajih, navadno so nesreni roditelji iz lahko umevnega vzroka molali in se zadovoljili, e je pohotnik vsaj plaal postavno odkodnino. Na kakem glasu je bil Fran Tah v tem oziru, kae ime, ki mu ga je kmet vzdcl; naravnost ga imenuje: Vzgled nesramnosti." Oskrunjeval je mlade deklice in posiljeval enske brez razloka stanu in starosti. Po izpovedbi Ilje (iregoria, glavnega poveljnika vstaev, je imel Fran Tah med drugim tudi to razvado. Kadar so kmetske herke in dekle na tlaki plele ito ali opravljale drugo poljsko delo, je prijezdil Fran Tah in si vsako dobro ogledal. Katera mu je dopadla, to je ukazal odvesti v grad. Tu se je morala slei in okopati. Potem je ravnal z njo po svoji volji. e se je pa branila, jo je tako pretepal, dokler se mu ni udala. Samo iz ene graine se je osebno pritoilo pri vladnih komisarjih tirinajst deklic, ki so bile rtve Tahove pohotnosti. Vse druge krivice, muke in nasilstva bi e bili kmeti prenaali, samo posiljevanje in oskrunjevanje deklic jim je bilo neznosno. Gregori je pravo pogodil, reko: Nesramnost Frana Taha in njegovih sinov in sluabnikov je bil glavni vzrok upora." (Starine VII. str. 295). Po Tahovcm vzgledu" so se ravnali sinovi in grainski sluabniki, kakor je razvidno iz tobe Jurka, Pankracijevega sina v Poljanah. Ta se glasi: Grainski pisa je po vzgledu nesramnega Taha mojo pastorko, ki je kopala na bregu, ob jasnem dnevu odvedel in iloma gnal in tiral v mlin, kjer je Z njo ravnal, kakor je on hotel! Ker jo je oneastil in
6
84
oskrunil, sem se pri graaku zelo pritoil in prosil za postavno odkodnino; dasi je bil obljubil, plaati globo, vendar ni e doslej izpolnil svoje dolnosti. Zato je Tah, kakor je prav in se spodobi, dolen dekletu opraviti odkodnino. Prie te pregrehe sta bila Martin Zalar in Jakob Vri v Poljanah." Prav barbarsko hudodelstvo, ki spominja na grozovladje Hunov in Obrov, pa je storil graakov sin, Gabriel Tah. Prizadel ga je Lovrencu Koprivi v Makolah, ki je leta 1566. kot konjik sluil v Kanii, ne da bi bil prejel vojno plao 36 glMogoe, da je bil Lavrenc brat ali sorodnik Nikolaja Koprive, ki je, kakor je bilo e omenjeno, trinajst let sluil graaku in stopil iz slube, ker mu je ta pridreval zaslueno nagrado 668 gl. Morda je Tah zavoljo teh diferenc toli sovrail nekdanjega sluabnika. O grozodejstvu Gabriela Taha sporoajo viri to-le: Lovrenc Kopriva se je na Veliko nedeljo 1. 1571. po stari navadi po polju sprehajal in gledal, kako je ito prezimilo. Ko je obstal pred posekano vrbo, prijezdi Gabriel Tah, ki se je z dvema spremljevalcema od vojnega pregleda iz Celja vraal domov, in ga zane nenadoma od zadi sekati s sabljo. Hudo ranjen, se je zgrudil in leal kakor mrtev na tleh. Nato so ga razpasali, mu s pasom zadrgnili vrat in ga pripeli h konju, ki ga je kake dve dolgi njivi vlekel za sabo. Potem so ga poloili na konja, pripasali poprek in jezdili z izrednim plenom" proti gradu. Ko so se pa bliali Makolam, se je Kopriva zopet zavedal. Napel je, ker je lo za smrt in ivljenje, vse ile: sreno se izmuzne iz zadrge, zleze s konja in zbei v vrt. Tah in spremljevalca so udrli za njim in gotovo bi ga bili ubili, ko bi ga ne bili trani oteli. Moki in enske so privreli iz hi in se moko postavili v bran ! Ko je Tah videl, da proti toliki mnoici ni ne opravi, je odjezdil, na ves glas vpijo: aj, s tvojo in krvjo tvojih sosedov si bom umival roke, ne boste mi utekli!" Ranjeni Kopriva je sreno okreval in ozdravel. Zahteval je v pritobi za boleine, zdravniko pomo in zamujene zasluke
85
samo 20 gl. in pripomnil: Saj mu nisem vse ive dni ni zalega storil!" Ta zloin Gabriela Taha e ni najveji. Tobe in pritobe kmetov nam e poroajo, da je grozovito okrnil Pavla Jurkovia, kmeta v upanji vasi. O povodu tega zloina nimamo jasnega poroila, toda iz kratke opombe (Starine VIL 304) je sklepati, da jc Jurkovic zato silno sovrail Tahe, ker mu je Fran Tah ugrabil in oskrunil herko ter jo odvedcl na grad Stubico. Nesreni in ogoreni kmet mu je morda brezobzirno oital nesramnost in s tem vnel sovratvo Tahovega sinu. Ta je nekega dne kratko malo potegnil goli me, sekal kmeta po licu in mu iztaknil oi (1. 1571. ali 1572). Siromak je sicer okreval in priel ob palici vodnika v Gradec, kjer je osebno pri pristojnem sodiu toil tirana. Lahko si mislimo, da se je vest o tem hudodelstvu hitro razirila po slovenskih in sosednih deelah; kamorkoli je priel ubogi slepec z okrnjenim obrazom, bil je iva pria grozovitega zloina. Sodna razprava je bila meseca marca leta 1574. v Gradcu, in Ivan pl. Seharfenberg, deelni glavar in predsednik sodia, jc dne 16. marca 1574. 1. in contumaciam obsodil Gabriela Taha, da je dolen plaati Jurkoviu za prizadeto telesno pokodbo 1853 gl. 5 . 20 p. Na podlagi te razsodbe je slepi in okrnjeni kmet pet let prosil vladni svet v Gradcu in nadvojvodo Karla IL. naj vendar ukrene, da mu Tah izplaa prisojeni denar. Dosegel je samo to, da mu je stattenberki oskrbnik po ukazu deelnega kneza {1574, 19. VI.) iz grainskih dohodkov izplaal 300 gl. Na nadaljne pismene in osebne pronje je Kari Tahu samo podaljal plailni rok. Zato je Jurkovic 1. 1576. dne 9. oktobra zopet pisal Karlu IL: Prav al mi je, da moram Vao svetlost zopet nadlegovati; ljube bi mi bilo, da ne. Od prisojene globe 1853 gl. 5 . 20 p. sem prejel doslej samo 300 gl. iz grainskih dohodkov, vse drugo je e na dolgu. Jaz ubogi, slepi kmet nisem z ukazom Vae svetlosti niesar opravil; ker ne vidim ne ceste, ne pota, ne brvi, ne mosta, potujem toli teavno in po-
86
asopis 7.a zgodovino in narodopisje.
trono, da se Bogu usmilim. Zato prosim, Vao svetlost blagovoli milostljivo ukreniti, da se mi ostala svota takoj izplaa, da porabim denar zase, za eno in otroke. Navelial sem se teavnih potov, rad bi si prihranil popotne stroke in nerad nadlegujem oblastva v Gradcu, samo mir in pokoj bi rad imel". .ele 1579. leta so mu komisarji po knezovem povelju izplaali iz grainske gotovine e 500 gl. Ko je potem zopet prosil, da se mu izplaa e ostali dolg, mu je Gabriel Tah rekel: Cesene pobere iz grajskega dvoria, te dam z gorjao namazati". (Jurkovieva suplikacija 1. 1579. 24. XII). V zadnje leto Tahovega tiranstva spada e hudodelstvo. o katerem nam kratko poroa priorka studenikega samostana. Gabriel Tah je nekega dne po neimenovanem samostanskem podloniku tako dolgo z golim meem udrihal, da ga je usmrtil. Dolgo so kmeti prenaali hudodelstva in prizanaali tiranu, a zdaj je bila mera polna. Ker ni imela njih pritoba 1. 1571 pravega uspeha, pomagali so si sami. Shajali so se tu in tam in se na skrivnem posvetovali, kako bi se znebili krutega nasilstva. Zgodovina stattenberkega upora in njegovih vzrokov je bogata zanimivih dramatskih prizorov, alibog da nimamo natannih poroil o najbolj zanimivem dogodku ; kajti dogovor in priprava za napad, oboje je ostalo tajno. Imamo pa dve opazki, ki nekoliko razjasnujeta stvar. V intercesiji hrvakih stanov (1573. 18. I.) stoji : castrum fraudulentcr (zvijako) interceptum est per rsticos colonos." Mogoe je, da so zarotniki zvijako izvabili graane iz gradu in potem planili v grad, ali so jih pa v gradu samem nenadoma napadli. V suplikaciji stattenberkih kmetov (1. 1579. 26. marca) stoji e naslednji stavek: Eden izmed Tahovih nasprotnikov, kateremu so zoper potenost, pravico in pravinost ugrabili vse premoenje in vsa zemljia, jim je, ker so bili skrajno neprevidni, nenadoma izvil grad". Ta nasprotnik je bil ali Lovrenc
87
Kopriva, katerega je bil Gabriel Tah privezal na konja, ali pa Nikolaj Kopriva, ki je trinajst let sluil Tahom in naposled izgubil mezdo in vse premoenje. Vcrojetno je, da je zviti in osvetoeljni Nikolaj Kopriva, ki je posebno dobro poznal navade in razvade v gradu, zvijako zvabil skrajno neprevidne" graane v nastavljeno kletko. V stattenbcrkemu gradu, ki so ga bili posedli kmeti, je bila grajska oprava draja in krasneja, kakor v marsikateri kneji palai. V mali gosposki sobi je bila pisalna miza, blagajna, trge, omare in omarice, polne pisem, knjig in listov. V veliki dvorani so bile stene zagrnjene s turkimi preprogami ; tu je stalo 12 postelj, ena z nebom, in mnogo miz, trug in dr. V gospejski sobi je bilo jczdilno orodje : sedla, mei' okovani s srebrom, uzde z zlato zvalo, oklopi in oprsniki, jezdilne ametne hlae, suknje, obrobljene s tafetnimi traki, jezdilne epice in rokavice za gospode in gospice. V stranskih sobah so bile druge gospejske obleke, postelje in obleka za lakaje, ki so spremljevali gospodo. Na dolgem hodniku je stalo zaporedoma dvajset trug, v katerih je bilo shranjeno kaj raznovrstno blago, kakor dragocene gospejske obleke iz ameta, ide, damasta, atlasa, tafeta, obite ali preite s srebrom in zlatom, v raznovrstnih oblikah in barvah; samo eno obleko iz srebrnobelega atlasa z uitimi zlatimi roami so cenili na 50 gl. ; nadalje razne zlatnine in srebrnine, lepotine in dragotine, biseri in krasotine, med drugim epne ure, srebrni konjiki, biserni venci, nojevo jajce, vsajeno v srebro in z zlatim okrivalom (60 gl). Na stotine pa je bilo navadnih in rinih ruh, odej (kolter), krunic, brisa in prtiev. Smelo reemo, da se je v stattenberkem gradiu krasota pohija turkih pala merila z linostjo italijanskih pohitvenih izdelkov. Cena vsega premakljivega blaga je bila 2442 gl. 7 .8 p1.
1 Ccnilni register dne 15. dec. 1575. Najvojvoda Karla H. je pooblastil naslednje cenilce : Juri pi. Collauti, imenovan Watzier, ptujski glavar, Klement Wclzer Ebersteinski, Ivan Helfenberg, upravitelj celjskega vicedomstva, dr. Ivan Linsmayer, kamorni prokurator, Wiljcm
8S
Kmeti, ki so posedli grad, bi se bili lahko odkodovali z dragocenim pohitvom in drugimi premininami ; da tega nisto storili, kae, da so plemenito mislili in prav in poteno ravnali-. Ko so si bili zarotniki osvojili grad, so bojeviti moki, ostavivi starke, ene in otroke, odli in se pridruili drugim upornikom June tajerske11. Obenem je mnogo kmetov na Dolenjskem zgrabilo za oroje. Kakor znano, je dobro oboroena vojska declskih stanov premagala kmete pri Krkem in 5. feb. 1. 1573. pri Fil j tanju, kjer je nad 1000 kmetov oblealo na bojiu. II. Kako so TahovI sinovi posedli stattenberko graino. Ko je bilo odpravljeno Tahovo gospostvo, so kmeti odposlali poslance v Gradec, ki so nadvojvodu Karlu II. izroili tobe in pritobe in ga prosili varstva. Knez je uslial njih pronjo in ukazal Ivanu Helfenbergu, namestniku celjskega glavarja in vicedoma, upravljati stattenberko graino, ki je pripadala celjski grofovini. Tega so nadlegovali grainski sluabniki in pristavniki, ki so tirjali dolno mezdo ; mnogo podlonikov, ki so za Frana Taha kupili pri trgovcih v Slov. Bistrici in Ptuju raznovrstno blago, je zahtevalo, da se jim povrne denar; delavci in obrtniki, kakor Linhart Zidar, ki je
Steinkircher, mesti sodnik v Celju, Juri Reufi zlatar, Juri Pauman krznar, Konrad Mayr kroja in trije ptujski meani. 1 Gabriel Tali je sicer pozneje dolil kmete, da so izmeknili nekaj denarja. Toda mou, ki je vedoma neresnico pisal v pronjah do cesarja in nadvojvode, ni verjeti. ' Kmeti, ki so se pridruili puntarjem, so nosili za klobukom Wintergrn", zimzelen (vinca minor) ali berlin (heder) ; kadar so puntarji pozvali upe (obine), da se jim pridruijo, so jim poslali petelinovo pero, kot znamenje bojevitosti. Kaj slovesno so se kmeti sprejemali v punt. Med kranjskimi vstai je bilo navada, da se zartali velik krog na tleh. Kdor je naznanil pristop, je stopil z desno nogo v krog, vzdignil desno roko in slavno prisegel zvestobo in pokorino puntarskim poveljnikom. V boju so si dajali znamenja z dolgo leseno trobo. Poveljnik Gregori je s seboj nosil Kolomonov egen (Wundsegen), ki ga je vzel upniku pri Sv. Petru pod sv. gorami.
89
bil postavil grajski stolp in preddvor, so zahtevali plao. Kaj mnogo upanov se je branilo, opraviti itno desetino 200 korcev, katero jim je bil graak odpustil zarazna dela. Rauni oskrbnika Jakoba Prokna so bili v takem neredu, da ni bilo mogoe dognati, ali je graina njemu, ali on graini dolen. Med tem so se izgnani ali pobegli kmeti, ki so v vojni sreno utekli smrti, vraali k zapuenim kmetijam in prosili, naj se jim vsaj za eno leto odpuste davki in opravki1. V tej zmedi ni Fran Tah dral kriem rok. Poslal je tajerskim deelnim stanovom pronjo, naj posredujejo pri Karlu II. in izposlujejo povelje, da se mu takoj vroi graina, katero je sedemnajst let brez vsake zmede posedoval. Ko bi me pa kdo izmed tajerskih deelnih stanov hotel toiti, temu bom e vedel odgovarjati, na Hrvakem kralju samemu ali pa banu, kot kraljevemu sodniku. V tem asu se tudi na pravico ne morem opirati, kajti dandanes se kratijo svoboine in prezirajo zapisani zakoni. Niti deelnemu knezu, niti Vam ne morem plaati, kajti vse, kar sem imel na tajerskem, je sedaj v rokah Njih svetlosti ; zato Vas prosim in prosim, potegnite se in prosite za me pismeno ali ustao"1. Vsa pronja kae njegovo brezpomonost in ubotvo, nesramnost, e, odirani kmeti so kruili deelne svoboine, razburjenost in globoko srd do podlonikov, ki so ga bili strmoglavili in osramotili pred plemstvom. Podpirali so ga hrvaki stanovi, ki so se e 1. 1573. 18. I. potegnili pri tajerskem deelnem zboru za svojega deeljana. Toda staj. deelni odbor je odklonil intercesijo in vse prepustil deelnemu knezu reko: ..Xa te pronji bi bili radi sami odgovorili, a ker ni bilo asa in prave prilike, prepuamo vse Vai svetlosti, ki dobro ve, kaken odgovor se taki pronji prilcga'; (1573, 4. V). Nadvojvoda je
Promemoria Ivana Helferbcrga na vladno kamoro v Gradcu 157 4, 8. decembra. 1 Ta suplikacija brez datuma in kraja je edini akt z lastnoronim podpisom Frana Taha in spada v as pred 4. majnikom 1. 1573. Okorna, debela in robata pisava kae, da je bolj znal sukati me tirana nego pero!
1
90
pravo ukrenil: ukazal je (1. 1573. 8. VI.) kamornemu prokuratorju dr. Ivanu Linsmayerju proti Franu Tahu vloiti tobo pri dvorskem sodiu (Hofrechten), pozvati ga na odgovor in posebno delati na to, da se Njih svetlost in vsa deela iznebita Taha in njegovih sinov, ki so povzroili tolik upor in punt. Da je deelni knez v ivo zadel Tahove sinove in dedie, priajo pa njih naslednje pronje. Najstareji sin Gabriel Tah je namre v svojem in v imenu svojih bratov prosil cesarja Maksimilijana ., njegovo soprogo cesarico Marijo in cesarja Rudolfa II. intercesije pri Karlu. Cesar je pisal bratu, naj se kolikor mogoe" izkae dobrotljivcga, da bo Tah util" njegovo intercesijo (1574, 13. II., Dunaj). Itak je cesarica Marija pisala svakinji Mariji v Gradec (1574, 14. IV., Dunaj) naj prosi v njenem in svojem imenu soproga Karla II. milosti, zakaj krivec je e umrl in njegovi sinovi so, kakor sami trdijo, nedolni (?); zato naj jim iz prirojene dobrotljivosti prepusti brez pravde graino, da ne bodo nedolno (!) trpeli radi tega, kar je oe zakrivil, marve ivo utili protekcijo ogrske kraljice. V enakem smislu je tudi cesar Rudolf li. intercedimi (1574, 18. IV., Dunaj) ter prosil Karla II., da brez pravde izroi Tahom grad in graino. Naposled je tudi Gabriel Tah kot zastopnik svojih bratov uloil pronjo, v kateri ponino in odlono odklanja vsako pravdanje z deelnim knezom, e, ne spodobi se podloniku pravdati se s svojim gospodom, sicut prophcta David die it: non itres in indicium cum servo tuo* (1574, 31. XII). Vse te intercesije niso ta as imele povoljnoga uspeha, zakaj dvorsko sodie je 1. 1575. bras meseca februarja objavilo razsodbo1: Ker je Fran Tah nekransko ravnal s podlonimi kmeti, provzroil njih upor in kril deelne postave, in ker je zamudil, o pravem asu prositi za podelitev fevda,
Razsodbe ni sicer med akti, toda iz drugih listov, ki se nanaajo na njo, ni teko dognati toke, na katere se opira. Glej pismo Jurija Zrinjskcga tajerskim stanovom 1. 1575. 10. decembra.
1
91
je zapravil stattenberko graino. Kar je fevdnih zemlji deelnega kneza in pa dokodkov od dne upora, vse to pripade Karlu II. Ta torej ukreni, da sekvester vroi v tirinajstih dneh vse podlonike in kmetije, ki so zaznamovane v fevdnem listu Ferdinanda I. (1558, 22. III.), deelnokneji kamori ; hkratu je izdati pismo pokorine (Gehorsambrief) za stattenberke podlonike" (1575, 20. II. Gradec). Malo potem so se deelnokneji komisarji in kamorni prokurator dr. J. Linsmayer napotili na Stattenberg (meseca nov. ali dec. 1. 1575), da izvrijo sodbo. Karel II. jim je bil ukazal, ceniti grajsko preminino in na njo napotiti upnike, ki so imeli pravnomone sodbe ; ko bi pa ta ne zadoala, jim je nakazati saleburke in krke fevde. Vse drugo pa pripade deelnemu knezu, ki ni dolen, kaj oddati (praes. 1575, 4. XI). Toda na Stattenbergu so nastale velike teave, zakaj poleg trojih fevdnih zemlji je pripadala graini tudi prostolastna imovina (alod): grad, pristave, ribniki, lovia, sodie in druge regalije, katere je bil Turjaan svoj as prodal Tahu kot prosto last. Komisarji so bili zato, da se ta loi od fevdov, a dr. Linsmayer je rekel, da je sam seboj odgovoren o vsem. Nato so komisarji privolili, da se prostolastna imovina spoji z deelnoknejimi fevdi. K temu je veliko pripomoglo, da so se morali komisarji ozirati na upane in kmete, katere so bili pozvali v grad. Ti sicer niso vedeli, da je del graine alod, a ko bi bil zastopnik deelnega kneza s prisego zavezal samo tiste kmete, ki so bivali na deelnokncjih fevdnih zemljiih, bi bili drugi, mene, da ostanejo e nadalje Tahovi podloniki, zagnali velik hrup in trumoma hiteli v Gradec k nadvojvodi Karlu. Razburjeni kmeti niso hoteli niti Tahovega imena sliati : ko je poil glas, da se bo graina prisodila Tahovim dediem, so vsi izrekli, da poljejo v tem primeru poslance v Gradec h Karlu II., in raji rtvujejo vse kakor da bi e dalje prenaali Tahovo tiranstvo. In ko so jih komisarji pomirili, reko, vsi kmeti prise ejo zvestobo samo deelnemu knezu, so zavriskali od veselja. Ko je bila stvar poravnana, so deelno-
92
kneji komisarji (1575. 1. dne 15. dec.) v smislu razsodbe dvorskega sodia na javnem sodiu (mahlstatt im schlos), kjer so bile po stari slovenski egi vee (kmetski sodni zbori pod lipo), prisodili vprio zbranih kmetov in njih upanov grad in graino Stattenberg kamornemu prokuratorju dr. Linsmaverju, ki jo je vzel v posest v imenu deelnega kneza. Nato so zbrani upani prisegli zvestobo. Bil je slovesen prizor: upan za upanom je stopil pod lipo pred zastopnika deelnega kneza, mu slavno segel v r o li o ter v svojem in v imenu upljanov obljubil zvestobo!1 Vzlic pravnomoni razsodbi dvorskega sodia in izvrenemu prisojilu niso mislili Tabi, da je izgubljena njih stvar. Gabriel Tah je zopet naprosil veljavne politine faktorje, da so se zanj potegnili. Prvi je bil Juri Zrinjski, sin slavnega sigetskega junaka in neak Tahovih sinov1, ki je iz Kanie (1. 1575, 10. IV.) pisal Karlu .: Tahovi sinovi so moji sorodniki; Gabriel je sluil na cesarskem dvoru, sedaj pa opravlja vojako slubo na hrvaki granici, tefan Tah pa slui pod mojim poveljstvom v Kanii. Prosim, da blagovoli Vaa svetlost uteiti mrnjo (indignationem) do njih in usliati njih pronjo". Meseca aprila 1. 1575. je zboroval hrvaki zbor v Zagrebu. Gabriel Tah je osebno prosil zbrane stanove pomoi, reko: pomagajte mi, da se mi izroi grad in graina stattenberka, ki jo poseduje danes Kari II. brez vsakega pravega vzroka, proti pravici vsega k r a n s t v a in proti svoboinam tajerske vojvodine!" Zbor je sklenil odposlati v Gradec dva posebna poslanca, graniarska stotnika Simona Keglevia in Petra Ratkaja, da intercedirata pri tajerskih stanovih in osebno prosita kneza milosti (1575, 17. IV. Zagreb).1
Ta stara ega je majhen, a vaen donesek o imenitnosti pravic in dolnosti starih slovenskih upanov. Vso razpravo sem posnel iz poroila deelnoknejih komisarjev (1. 1575. dne 18. dec.) in kamornega prokuratorja dr. Linsmaycrja (1576 dne 9. jaruarja), ki se popolnoma ujemata. 1 Soproga Frana Taha je bila sestra Nikolaja Zrinjskega. 1 Primerjaj poroilo o roparju in pleni v eu P. Ratkaju in J. Dornbcrgerju v Starinah VII, str. 232. 1
93
Radi turkega hrupa sta ele po zimi odla v Gradec. Ali sta bila v avdijenei, ne vemo, a v uloeni pronji (praes. 1575, 19. XII.) do Karla in tajerskih stanov pravita: Prosiva v imenu hrvakih stanov, da se graina in grad Stattenberg. ki so ga razposajeni in zlobni kmetje izvili Tahu, izroi njegovim sinom. Vaa svetlost blagovoli pomisliti, da so Njih predniki vedno milo vladali in se raji posluevali tudi pri velikih hudodelstvih milosti, nego ostrega mea; s tem se niso samo na veke proslavili, ampak so tudi z milim, sladkim, zmernim in pravinim vladanjem pridobili mnogo kraljevin in deel. Tahovi sinovi so lepo rejeni, dobro zrasli in viteko izvebani vojaki, kakrnih je v dananjih bojnih asih malo in redko sejanih ; oni bodo poravnali, kar je njih oe morda zamudil ali zakrivil, in z ivljenjem in imenjem poteno zasluili milost Vae svetlosti!" Enako pronjo sta odposlanca v imenu hrvakih stanov izroila tajerskim stanovom, (de dato 1575, 14. IV.), pri katerih je tudi Juri Zrinjski osebno in pismeno intercedimi (1575, 10. XII.), reko: e je Fran Tati res zakrivil upor kmetov, (kar pa ni dognano |!|), naj sinovi radi tega ne trpijo kode. Njih svetlost se dobro spominja, da je oe Tah vladarski rodovini zvesto sluil, sosebno za Ferdinanda I. Vrhu tega so Tahi sinovi sestre mojega ranjkega oeta in e radi tega sem dolen, jih podpirati". Nato so tajerski stanovi naznanili Karlu II., da bi sicer radi podpirali pronjo, toda premisliti je, e je varno kratko malo izroiti Tahom posestva, zakaj mnogo upnikov bi izgubilo denar. Ker se pa druga hrabro bijejo proti Turkom, bi vendar prosili, da se jim vrne graina, toda naloi se jim dolnost, prodati jo kakemu tajerskemu plcmenitau in iz izkupila poplaati oetove dolgove in vojne stroke. Najve je izdala pronja Jurija Zrinjskega, ki je meseca novembra prihitel v Gradec in dne 9. novembra v avdijenei prosil Karla II. milosti za svoje varovance. Dan potem (1575, 10. dec. Byldon) je e pismeno obnovil pronjo reko: V
94
kratkem bo priel Gabriel Tah zase in za svoje brate pred Vao svetlost; prosim tedaj prav ponino, da mu Vao svetlost, e ne radi oetovih, tedaj vsaj radi mojih zaslug in neumorne marljivosti v slubi ne odree povoljnega odgovora. Ves ogrski narod bo zato Vai svetlosti hvaleen". Sprio teh intercesij je nadvojvoda Karel ukazal zapisati na pronjo hrvakih stanov: ker se cesar in drugi kaj mono potegujejo za Tahe, naj se vladni in kamorni svet prav pridno posvetuje, ali in kaj je jim milostno dovoliti; zakaj tako mogone intercesije ni lahko prezreti (1575, 21. XII. Deispach). Na to so vladni svetniki Karlu II. oddali mnenje, da bi bilo nevarno Tahom izroiti graino, kajti kmetje bi se iznova uprli. Svetovali pa so, ukazati Tahom, da prodajo vsa posestva, katera so bila prisojena Njih svetlosti, kakemu tajerskemu deeljanu od stanu, ki bi bil knezu po volji. Iz kupnine je plaati vse upnike (Luka Sekcij, oziroma njegovi nasledniki, samostan v icah in pl. Idunspeug) in zadovoljiti tudi Pavla Jurkovia in vdovo ubitega studenikega podlonika. Prav tako je iz kupnine pokriti dolne gospoine, globo (2000 cekinov), katero so bili tajerski stanovi naloili Franu Tahu, in pa stroke za zaduenje kmetskega upora. Ob tej priliki je loiti preklicno ali zaasno vojdstvo (Bittvogtei) stattenbcrke graine nad studenikim samostanom in ga prisoditi deelnemu knezu, kateremu po svoboinah Habsburanov itak pripada (1576, 15. I).1 Enako mnenje je Karlu II. predloil tajerski deelni zbor (1576, 14. I). Ob istem asu so se oglasili tudi stattenberki kmeti ter prosili Karla odkodbp reko: Mi ubogi, i z se sa ni in oguljeni kmeti smo e 1.1571. in 1573. izroili upravitelju celjske grofovine svoje pronje, da nam izplaa, kar nam gre po boji in loveki pravici. Kadi smo potrpeli, ker je nas Vaa svetlost vzela v oetovsko varstvo, in ker smo otresli Tahov tiranski jarem. Prosili smo e enkrat vladne komisarje, a dosegli nismo niesar. Posebno
Studeniki samostan je dajal za vojdstvo stattenberki graini na leto 300 korcev ovsa.
1
95
se pa pritoujemo, da nismo dobili za velike krivice, ki smo jih prenaali z velikansko kodo, nobene odkodnine. A ker je Vaa svetlost nam podelila to milost, da ne bomo niti mi, niti nai sinovi in nasledniki na veke ve trpeli pod T a ho v im na sil s t vom, hoemo vse to voljno prenaati; vse drugo pa izroamo vsemogonemu Bogu!1 Kakor je razvidno iz partikularij, je ves denar, ki smo ga Tahu za nakup graine ali druga prisilno posodili, kar smo pri kramarjih in trgovcih zanj izdali ali na posodo vzeli, in kar nam je ivine ugrabil, e na dolgu. Zato prosimo prav lepo in ponino, Vaa svetlost se nas usmili in ukreni, da se iz Tahove zapuine poplaajo nae tirjatve, in da ne pridemo nikoli ve pod njegov ivinski jarem. Zato pa bodemo desetino in druge davine vestno in dobro opravljali in s tem dvignili vrednost graine. Vsemogoni Mog pa bo Vai svetlosti vse to obilno poplaal. Mi, nae ene in otroci pa bodemo brez prestanka molili in prosili: Vsemogoni ivi dolgo Vao svetlost in Njih soprogo kneginjo in rodne dedie!" (1576, 15.1.) Gabriel Tah, ki je morda izvedel malo ugodne nasvete vladnih svetnikov in tajerskega deelnega zbora, je drugi pisal cesarju Maksimilijanu II. ter ga klee prosil pomoi (1576, 24. 1). In cesar se je nedolnega" suplikanta usmilil in ga drugi priporoil bratu Karlu II. (1576, 24. I., Dunaj). Sprio te in drugih intercesij je Karel II. dne 26. februarja 1. 1576. izdal resolucijo, v kateri je Tahe pod naslednjimi pogoji pomilostil. Dasi smo pravico imeli osvojiti si vso graino, smo se vendar raji posluili milosti nego ostrega mea(!). Toda sprio mogonih intercesij cesarja, cesarice in hrvakih stanov in sprio tega, da bodo Tahi to, kar je njih oe in kar .so deloma tudi sami zakrivili in pregreili, poteno zasluili v vojni slubi, izkaemo jim to-le milost: Tahovi sinovi so dolni, prodati graino in jo najprej ponuditi Ivanu Turjakemu ; iz
1 Te obljube ni v aktih, bras je Karel II. to obljubil kmetskim odposlancem v Gradcu, ali so pa v njegovem imenu obljubili komisarji, kajti drugae bi je ne bili kmeti postavili v suplikacijo.
96
kupnine je poravnati vse dolgove (M. Sekcij, Pavel Jurkovi, pl. Idunspeng, priorka studenika in drugi). Pred vsem pa je zadovoljiti Njih svetlost radi 2000 cekinov globe in 6859 gk 1 . 1 p. na dolgu ostalih davkov, katerih je namesto Tahov bil plaal deelni knez v blagajno tajerskih stanov. Nadalje se morajo pogoditi radi strokov za ukrotitev puntarjev z deelnimi stanovi. Ker je tudi Njih svetlost imela veliko strokov v kmetski vojni, bi lahko zahtevala, da tudi Tahi prispevajo. Da bi pa ti prav ivo utili" knezovo milost, se jim naloi samo prispevek 2000 gl. poleg prej omenjenih cekinov". Gabriel Tah se je v svojem in v imenu bratov zahvalil za izkazano milost in obljubil, da bo vedno milo in pravino ravnal z ubogimi kmeti in se viteko vedel v vojni, samo da mu knez prepusti oetovo dedino. Ker pa je odlagal od meseca do meseca prodajo graine, mu je Karel doloil rok do sv. Martina dne; e dotle ne proda graine, bo deelni knez vse milosti preklical in iz zastavine poplaal dolgove (1576, 28. VIII., Gradec.) Gabriel Tah se je izgovarjal s tem, da ne more zapustite granice, ker jo hoejo Turki prav zdaj napasti (?); poleg tega je nesreno padci s konja in se hudo pohabil (!) ; samo zato, ne pa iz nepokorine, ne more odpotovati. Ko je pa potekel dovoljeni rok, so Tahi iznova vloili pronjo (1576, 20. XI.), v kateri naglaajo velike zasluge svojega oeta za domovino in Habsburane; prav radi tega ga je Ferdinand I. priporoil tajerskim deelnim stanovom, da so mu podelili inkolat. Na oe je bil jako prijazen in priljubljen gospod, samo v poslednjih dnevih ga je zapustila srea, (!) zakaj ta je opotea in nihe ni varen, da ga ne zadene nesrea. Ne da bi kaj zakrivil (?), so se spuntali njegovi podloniki v Susedu in nauvali podlonike sosednih grain; tako so mu uporni in zlobni kmeti izvili tudi Stattenberg. Jaz in moji brati smo pri tem isto nedolni (sic), zato upamo, da nebomokode trpeli radi oetove nesree, in e je tudi kaj pregreil, ni bilo namiljeno, in take nezgode" se sodijo milo, ne ostro, zlasti ker je vedno zvesto sluil domovini in poteno (?) in p a-
97
vino (?) postopal. Vaa svetlost blagovoli pomisliti, da vzdrujem na granici iz oetove zapuine nad 70 konj in e nekaj plemenitih vitezov, s katerimi sem se posebno v minulem letu kaj hrabro bil s Turki, kar lahko potrdijo hrvaki in kranjski stanovi in vitezi. Moja viteka dela pa lahko poravnajo kodo, ki jo je provzroil kmetski upor. Ker je Vai svetlosti dobro znano, da so nam kmetski puntarji prizadeli veliko kodo, in da tudi po oetovi smrti rtvujemo ostalo imovino za obrambo skupne domovine in bomo e nadalje rtvovali, prosimo prav ponino, pokorno in ivo : Vaa svetlost blagovoli nam sprio cesarske in kraljeve intercesije in pronje hrvakih stanov milostljivo prepustiti Stattenberg. Ker smo skoro vse izgubili, bodi nam ta grad dom in zavetje! Ko bi se pa Vai svetlosti zazdelo, da bi bila ta milost nevarna, bodemo v Stattenbergu postavili nemkega oskrbnika, ki bo dobro uval nad graino in gradom in nam od leta do leta ali v Ptuju, Mariboru ali Slov. Bistrici na podlagi obraunov izroeval grainske dohodke. Tako hoemo prepreiti vsako nevarnost in se ogniti vsaki krivici, da, niti na zemljo stattenberke graine ne bomo stopili. Dasi je nae premoenje potroeno in prazne nae monje, bomo vendar zadovoljili vse upnike (sic) in ne bomo nikoli ve nadlege delali niti vladnemu svetu, niti sodiem, niti drugemu oblastvu". Ni suplikacije v celem konvolutu, ki bi imela toliko samohvale, praznih obljub, zvijanja in milo reeno oitnih neresnic, kakor ta uloga Tahov. Najveja nesramnost pa je, da se je drznil Gabriel Tah, ki je Koprivi s pasom zadrgnil vrat in polmrtvega s konjem vlekel po njivi, ki je Pavlu Jurkoviu z meem razsekal lice in iztaknil oi, ki je usmrtil studenikega podlonika, naglaati svojo nedolnost v pronji na deelnega kneza, kateremu so bila dobro znana hudodelstva, radi katerih je bil po izpovedbi mnogo pri Tahe obsodil tajerski deelni zbor, kakor dvorsko sodie. To nedostojno ulogo bi bil deelni knez reil dostojno, ko bi bil iz zastavine, ki je bila v blagajni vladne
asopis VI. 7
98
kamore, izplaal upnike in prodal graino. Bras so ga visoke intercesije naklonile, predloiti jo vladnemu svetu, da izree o njej svoje mnenje. Ta mu je odlono odsvetoval prepustiti graino Tahom, ki bodo tudi z nemkimi oskrbniki odirali kmete (1576, 20. XI). Nato je Karel II. ukazal Tahom za mesec dni prodati graino, e pa bodo e dalje odlagali, bo preklical vse milosti (1576, okoli 30. XI). Vzlic temu ostremu ukazu in ultimatu je Karel vekrat podaljal rok, zakaj Gabriel se je izgovarjal s tem in onim, da ne more ostaviti granice : zdaj je bilo huda zima, da je drevje pokalo, zdaj grozno blato, da sta konj in voz obtiala, zdaj so hudo pritiskali Turki, in braniti je moral z imenjcm in ivljenjem domovino in kranski svet". Podpiral ga je Ivan Turjaki, ki je pisal Karlu, da se pogaja s Tahom, in v kratkem bosta sklenila kupijo (1577, 9.1). Naposled si je ta dobro premislil stvar in odklonil nakup. To so baje tudi drugi graaki storili. Seveda je bila odklonitev Gabrielu Tahu zelo po godu: bila mu je povod, zopet prositi deelnega kneza milosti. Tah jc hotel osebno izroiti pronjo Karlu II., a ta jc bil meseca junija (11. VI.) odpotoval na Bavarsko. Takrat so bili Turki upepclili mesto Hrastilnico ob Savi blizu Siska in si hoteli osvojiti deelo med Savo in Kolpo. Ker so turki boji zadravali Taha, je poslal v Gradec Pavla Kralyocza, naddijakona in kanonika v Zagrebu, ki so ga bili vzgojili njegovi stari. V povcrilnem pismu (1578, 5. II.) toi Tah, da je moral radi Stattenbcrga vsa posestva v Slavoniji zastaviti, in da mu zato ni moi odpotovati v Gradec. Ivan Turjaki in drugi graaki so odklonili vsako posojilo, kajti v tako burnih asih noe nihe posoditi denar. Za bojo voljo in Marije Device prosimo, Vaa svetlost se nas usmili po tolikih bridkostih in nam povrni graino, da ne bomo uboci, katerih predniki so zvesto sluili Avstriji, prisiljeni na vsakdanji kruh beraiti od hie do hie, od vrat do vrat. Sveto obljubimo, da bomo spodobno in pravino ravnali z naimi podloniki, ne bomo jih ve nadlegovali ali odirali. S sosednimi graaki bomo v miru iveli in poteno poplaali
99
dolgove naega oeta. Tiranstvo, pokodbe, oskrunitve in druge diference" bomo poravnali po pravu in pravici". S to pronjo, ki se pa vse druga glasi, kakor nedostojna uloga 1. 1576., so Tahi vsaj deloma uspeli. Sprio visoke protekcije in obljube, da bodo e dalje zvesto sluili na granici, jim je Karel II. milostno prepustil graino, e poprosijo vsi stattenberki podloni k i enoglasno zanje in izjavijo, da jih radovoljno spremejo za svoje gospode in oblastnike ; e dajo nadalje porotvo, da bodo vedno pokorni deelnim postavam, da ne bodo nikoli ve odirali in trapili podlonikov, in da bodo poplaili vse dolgove in zadovoljili vse upnike (Resolucija 1578, 5. febr.) Da bodi konec venega nadlegovanja, je Karel II. ukazal svojim komisarjem, oditi na Stattenberg in pozvati kmete v grad. Tu jih naj izpraujejo, kako mislijo o Tahih, in naj jim v svojem, ne pa v njegovem imenu prigovarjajo, da prosijo zanje. Silno nevoljen je bil Kari II., ker niso Tahi reagirali na njegovo resolucijo iz dne 5. februarja ; zato jim je ukazal do binkoti izvriti knezov sklep ; e bodo pokorni, blagor jim (sey mit hayl), e pa ne, bo izvedel, kar bi e bil zdavna lahko storil (1578, 11. aprila). ele nato so izjavili Tahi, da se pokorijo ukazu; samo prvih dveh pogojev ne morejo sprejeti. Da bi puntarski kmeti, ki so svojemu gospodu iloma izvili grad in zakrivili toliko hudodelstvo", zanje posredovali pri deelnem knezu, je proti pravicam in svoboinam plemenitaev. Prav tako ni moi, izvriti pogoja glede porotva. Zato prosimo klee (ad genua provoluti) i s povzdignjenimi rokami pri boji milosrnosti, Vaa svetlost se nas usmili po tolikih in tako dolgih mukah, stiskah, revah in nadlogah. Naposled je vendar ozira vredno nae in naega oeta zvesto slubovanje v turkih bojih, posebno v zadnjem asu je bil hud boj pri Petrovi gori, kjer so Turki upepelili mesto Steninjak in ujeli najmlajega brata Mihaela s 13 podloniki in 25 konji, medtem ko je stareji brat Stefan po gozdovih sreno utekel. Zato ponovimo
73
100
pronjo, Vaa svetlost nam blagovoli izpregledati nesliana in teka pogoja" (1578, 23. maja). Kakor se vidi, je bila izvritev Karlove milosti odvisna od dobre volje kmetov. Dne 29. junija 1578. 1. so se vladni komisarji napotili na Stattenberg. Koj drugi dan so se vsi podloniki zbrali v gradu, kjer so jih komisarji opominjali in jim prigovarjali, naj vendar prosijo pri Njih svetlosti za Tahe. A vse je bilo zastonj : vsi so izjavili, da se jim nikdar ne pokorijo, marve hoejo ostati pod varstvom deelnega kneza, razen ko bi Karel prodal graino kakemu tajerskemu plemenitau. Komisarji so bili uverjeni, da se kmeti zopet vzdignejo in provzroijo nove zmede. Zato so svetovali Karlu, prodati graino domainu in iz kupnine zadovoljiti upnike. Vendar se naj Tahom za pogajanje s kmeti dovoli odlog. (Poroilo 1578, 1. in 21. julija). Prav v tem smislu se je izjavil tudi deelni glavar Ivan pl. Seharfenberg (1578, 28. julija). A tudi Gabriel Tab, kateremu je bilo znano slono miljenje vseh kmetov, je pisal Karlu reko : Samo nekateri hujskai in zapeljivci, ki so bili 1. 1572. naskoili grad, paijo druge s praznimi obljubami in jim odsvetujejo pokorino, velika mnoica pa je voljna(?) pripoznati nae gospostvo. Zato prosimo, Vaa svetlost blagovoli nam sprio zaslug naega oeta in ujetja najmlajega brata takoj in brez odloga (!) izroiti graino ; zakaj mi smo v velikih stiskah: nai podloniki v Slavoniji so v relu Turkov, vse drugo smo zastavili ; tako ne moremo dalje iveti. Postavili bomo v Stattenbergu nemkega pravinega oskrbnika, in kdor noe sluiti naemu gospostvu, ta si poii drugo graino. In ko bi komu storili krivico, nas lahko kaznuje Vaa svetlost ; estitamo k rojstvu sinka1 in prosimo poslednjikrat: Vaa svetlost se blagovoli bolj ozirati na nas, ki se bojujemo za domovino in vladarsko hio, nego na nekatere hudobne in perverzne (!) kmete" (1578, 14. julija). e drzneje je pisal
1
Ferdinand II. je bil porojen dne 9. julija 1. 1578.
Gabriel Tah knezu nekoliko dni potem, ko si je bil sam ogledal Stattenberg (praes. 24. julija). Kmeti nimajo pravega vzroka (!), odrei mi pokorino, branijo se me le, ker so jih drugi, bras komisarji, ki v ni devljejo nae zasluge, nadraili. Vaa svetlost naj ukae komisarjem, da vsakega k m et a pos ebe vpraajo, zakaj je nepokoren; nadalje naj p o e d i n a ostro posvarijo, da se mora knezovi volji pokoriti. e je Vai svetlosti mar za nas, bo to ukazala!" In Karel je res po Tahovem navodilu' ukazal komisarjem, zasliati poedinc kmete in sicer tako, da bi ti menili, komisarji jih zasliujejo v svojem, ne pa v imenu deelnega kneza ; nadalje jih naj prigovarjajo, da zopet pripoznajo Tahe za svoje gospode (1578, 1. julija Ptuj). Seveda bi bilo tako postopanje oplailo kmete. Ti so, izvedevi Tahove naklepe, izjavili Karlu II., da hoejo samo njega pripoznati za milostljivega gospoda, zakaj njemu so prisegli zvestobo, njemu so se zavezali z ivljenjem, imenjem in potenjem, in to bodo drali do smrti. Kar pa Tahi obetajo, je silno obteno in nevarno. Kako so nas namiljeno odirali in trapili, kako so posiljevali nae ene, otroke (!) in druineta, kako so grabili nae imenje, vse to je e nam ivo pred omi in nam globoko sega v srce ; radi tega smo vsi uboali, nekateri so bili s smrtjo kaznovani, nekateri pa so izgubili imenje, ivljenje in poteno ime. Naa razburjenost je e tolika, da ne moremo vsega povedati ; a sklenili smo enoglasno, takoj odposlati poslance v Gradec, da z naimi pritobami pokleknejo pred deelnega kneza in ga prosijo, da nas nikdar ne izroi Tahovemu tiranstvu" (1578, 1. avgusta). Karel II. je ukazal suplikantom sporoiti, da ne misli taas izroiti Tahom graino; bodite torej pokorni in mirno priakujte odloila. Njih svetlost ne bo vas pozabila." (1578, 4. VIII.) Med tem so prila razna priporoila graniarskih poveljnikov v Gradec, ki so se potegnili za Tahe. Tem so se pridruili kranjski stanovi, ki so s posredovanjem deelnega
102
glavarja Vajkarta Turjakega Karlu II. priporoili Tahe (1578T 21. XII.). Skoro ob istem asu so tudi Tahi predloili Karlu II; suplikacijo, v kateri navajajo koncesije, ki jih hoejo podeliti kmetom. Obljubili so po pravu in pravici ravnati s kmeti, jim odpustiti vse dolgove do zavzetja gradu, povrniti kodo, izpreglcdati vse kazni, ki so jih bili radi upora zasluili, in postaviti nemkega odgovornega oskrbnika. (1579, 19. I.) Vladni in kamorni svet je nato izrekel mnenje, da bo na podlagi teh obljub loe pregovoriti kmete (1579, 23. I). Zato je Karel II. iznova ukazal komisarjem oditi na Stattenberg; naj se kolikor mogoe potrudijo pregovoriti kmete k pokorini do Tahov in naj sporoijo, kar bodo dognali (1579, 26. I). Komisarji so res po Tahovi in Karlovi elji (15. III) izpraevali poedine kmete, njih zaupnike in varuha in jim prigovarjali, naj vendar obljubijo, pripoznati Tahe za svoje gospode. A vse to ni imelo drugega vspeha kakor izjavo, ki kae, da so jim radi dolgega, nelovekega odiranja srca tako otrdela, da noejo niti uti Tahovega imena, e manj pa jih pripoznati za oblastnike. Nekateri so celo oitno izjavili, da raji zapustijo zemljia, da raji umrjejo, nego bi to storili (1579, 17. III). Ta sklep naglaajo kmeti tudi v pronji, ki so jo njih poslanci v Gradcu klee izroili deelnemu knezu. Mi ubogi kmeti prosimo za bojo voljo, Njih svetlost blagovoli nas usliati. Vse obljube Tahov so prazne in goljufive, zakaj ravnali bodo z nami vse drugae, kakor govorijo, piejo in obetajo. Kakor znano, so nas Tahi vpregli v ivinski jarem in proti vsem kranskim in deelnim postavam okodili na imenju in ivljenju in iz gole razposajenosti in pohotnosti posiljevali in oskrunjevali nae ene in otroke (!), samo da so si ugasili poltno poeljenje. Nekateri izmed nas so izgubili radi njih ne samo imenje, ampak tudi poteno ime in ivljenje. Mi, ki smo vse to dolgo prenaali, poznamo jih dobro ; zato lahko reemo, da ne bodo nikdar drali obljube, marve odirali in trapili bodo nas, kakor poprej. Njih tiranstvo, ki ne pozna nobene meje, nam mozeg in kosti pretresa in nas v srce skeli;
zato ni priakovati, da bi z nami drugae ravnali. Prosimo torej naega premilostjivega deelnega kneza, kateremu smo z imenjem in ivljenjem prisegli zvestobo in vdanost, da nas uboce za bojo voljo ne zapusti v tej stiski. Kar smo v nao veliko alost uli od komisarjev, v t ne moremo nikdar privoliti: nikoli ne bomo niti prosili za Tahe, niti se vrnili pod njih gospostvo. Vse to smo komisarejm enoglasno, pismeno in ustno izjavili." Kakor znano, je 1. 1571. eden izmed Tahovih nasprotnikov, kateremu so bili nepoteno in proti vsaki pravici in pravu ugrabili imovino in kmetijo, vzel grad. Ker ni bilo gospoda nad nami, smo se zatekli v zavetje Vae svetlosti, k pravemu deelnemu knezu, in ta je nas, nae ene in otroke in vso nao imovino milostljivo sprejel v svoje varstvo. Pod tem varstvom hoemo ostati vse ive dni, in e bo treba, hoemo za to rtvovati svoje siromako imenje in ivljenje. Zato prosimo Vao svetlost, naega milostljivega gospoda in deelnega kneza klee in s povzdignjenimi rokami, da nas uboec in zvesto vdane podlonike ne zapusti in ne izroi krvolokom, ampak blagovoli sprio naih proenj in nato izdanih deelnoknejih ukazov nas oteti tiranskega jarma. Mnogi, ki so bili popolnoma nedolni, so mcdleli v teki jei, in kdor se ni ukazu krutega tirana takoj pokoril, tega je dal iz gole hudobije in zlobnosti natepsti ali pa namazati s palico. Ker so Tahi mnogokrat prelomili deelni red in deelne postave in preerno in nasilno kljubovali Vai kneji svetlosti in podrejenim oblastvom, ker so z nami ubogimi kmeti nekrcansko ravnali, so zapravili graino ne enkrat, ampak vekrat. Vaa svetlost in vladni svetniki blagovolijo pregledati nae uloge (pritobe), iz katerih je razvidno, zakaj se ne moremo podati Tahovemu gospostvu. Prosimo torej, Vaa svetlost blagovoli milostljivo in po oetovsko posredovati in ukreniti varnost naega siromakoga imenja in ivljenja, da zamoremo v miru obdelovati zemljo in polja in vzlic veliki draginji v pravem asu opravljati davine. Tudi upamo, da nam gra-
104
ina odkodi vse, kar so nam Tahi prizadeli. Ko bi pa Vai svetlosti vendar ne sodilo, nas uboge podlonike e dalje v deelnoknejem varstvu obdrati (esar se pa nadejemo), prosimo za bojo voljo, da nas ne izroi tiranskemu jarmu Tahovih dediev ali drugega ogrskega gospoda, ampak kakemu vitekemu gospodu deeljanu. Temu bomo pokorno dajali vse davine in izpolnjevali tudi druge dolnosti ; saj smo rojenjaki tega gospostva, pod tem smo se postarali, pod tem bi radi v miru in pokorni slunosti tudi uakali smrti!" (1579, 26. III.) Kaj je Karel II. odgovoril kmetskim poslancem na to pronjo, ki obsega v jedru vse tobe in pritobe iz prejnih asov, o tem ne poroajo akti ; brkone je bil odgovor malo povoljen, zakaj deelni knez se je nagibal, prav za prav e nagnil na stran Tahov. K temu ni malo pripomogla izjava tajerskih stanov, zbranih pri deelnem in dvorskem sodiu : Po naem mnenju bi bilo nevarno in kodljivo, ko bi smeli kmeti po svoji volji in elji izbirati ali odklanjati gospode1. Sicer ne moremo svetovati, da bi se mlademu Tahu kot drugonarodniku po tako nevarnem puntu izroila graina; vzlic temu je vendar usmiljenja vreden, zlasti ker si doslej ni upal noben deeljan, kupiti graino. e pa hoe Vaa svetlost vendar prepustiti graino Tahom, bi sodilo to samo s tem pogojem, e dajo porotvo, da ne bodo nikoli ve odirali kmetov, da bodo prizanesli vse spore z oetom Tahom in jih sodili po tajerskih, ne pa po ogrskih
1 S tem krivinim oitanjem so prizadeli tajerski stanovi stattenberkim podlonikom najhuji udarec. Kmeti so sicer odklanjali graaka, ki je ko tiran po bojih in lovekih pravicah in postavah ne enkrat, ampak vekrat" zapravil gospostvo, niso pa po svoji volji in elji izbirali gospodov, ampak eleli so si samo potenega, vitekega graaka. To zlobno zvijanje resnice pa kae, da so tajerski stanovi v Gradcu gojili globoko zanievanje in sovratvo do podlonih kmetov. To krivino in zlobno oitanje je najve zakrivilo, da je Karel II. odslej ostro ravnal s stattenberkiini podloniki.
postavah, in inae z njimi ravnali, kakor se spodobi. Ko bi pa ne mogli dati porotva, bi bilo bolje prodati graino. (1579, 11. IV.)" Sprio te izjave in visoke protekcije je Karel II. izrekel odloilno besedo in brkone v avdijenci prepustil graino Gabrielu Tahu in njegovim bratom. Ti so nato oddali izjavo, v kateri se zaveejo, da bodo vedno z imenjem in ivljenjem zvesto sluili deelnemu knezu, poplaali dolgove in pravino ravnali s kmeti. Samo toke, da pripade graina zopet deelnemu knezu, kakor hitro prestopijo le eno doloilo pogodbe, niso sprejeli1, H koncu e zahtevajo komisarje, ki so jim po volji ; tem je naroiti, da takoj izroijo z vsemi pritiklinami graino in grad, kakren je bil pred rabuko 1. 1572., da ocenijo vso kodo in odloijo od fevda alod. Naposled naj kmeti in gradnik popravijo vso kodo in druge tirjatve, sosebno pa zahtevajo, da kmeti povrnejo mline, vinograde in njive, katere je bil njih oe spojil z dominikalnimi zemljii (1579, 17. V). S kratka Tahi so postopali od tega asa ko pravi lastniki, saj jim je Karel II. skoro vse dovolil, kar so eleli. Kolikor jim je vzvial milost, prav toliko so poskoili v svoji predrznosti in nesramnosti. Dne 24. majnika 1. 1579. so Tahi dosegli, za kar so se potegovali est let: posedli so graino in iznova vklenili kmete v tiranski jarem. Ta dan so prili deelnokncji komisarji na Stattenberg, lcjer so natanko po Karlovem navodilu (1579, 17. V.)2 postopali. Najprej so sestavili po konceptu, ki ga je jim poslal vladar, zavezno pismo (obligacija), v katerem je Gabriel Tah v svojem in v imenu svojih bratov obljubil in se zavezal, da bo vestno in natanko izpolnjeval vse dolInauditum et miserabile esset, propter aliquem mprovisum casum vel ex alicuius inepti scrvitons malicia simplieiter castrum amittere". Komisarji so bili: Jakob Sekcij, gospod ormoki, Juri pi. Collau imenovan Walzer, Klenicnt Walzer Ebersteinski, Ivan in Josip Dornberger. Poslednja dva sta bila gotovo zaupnika Gabriela Taha.
2 1
106
nosti, omenjene v izjavi dne 17. majnika. To pismo so lastnorono podpisali Gabriel Tah ko stattenberki graak, in komisarji ko prie. O vsem tem, kar se je v gradu godilo, niso smeli kmeti po Karlovem navodilu niesar izvedeti, kajti vlada se je bala, da ne bi kmeti e drugi naskoili grad in izgnali Taha in komisarje. ele naslednji dan (25. V), ko je bila posedba dognana stvar, so bili vsi podloniki, upani kakor upijani, pozvani v grad. Oividno je hotela vlada postaviti podlonike pred fait accompli, ki se ne da ve izpremeniti. Nekateri so slutili, zakaj so pozvani v grad, in so ostali doma, veina pa se je odzvala ukazu. Komisarji so imeli s kmeti velike teave. Po Karlovem navodilu so se jim najprej prilizovali in sladkali in jih polagoma in skrivnostno ravnali k odloilu deelnega kneza. Ko so radovedni kmeti, stojei okoli lipe, oividno teko akali novice, je nastopil komisar in zael glasno brati patent, po katerem podeli deelni knez Tahom, ker so vedno zvesto opravljali vojako slubo na granici, in ker so oe in deloma tudi sinovi izpokorili grehe, iz deelnokneje milosti graino Stattcnberg, nadcjaje se, da jih bo ta milost nadalje izpodbujala k hrabrosti. Obenem resno ukazuje deelni knez vsem podlonikom brez vsake izjeme, da se vdajo njegovi volji in dobrovoljno pokorijo Tahom. Kdor se ukazu upre, bo brez ozira in usmiljenja kaznovan. Vsi kmeti naj se zanaajo na zavezo, po kateri so Tabi dolni, nastaviti nemkega oskrbnika; niti ta niti oni ne bodo jih radi davkov in opravkov proti stari pravdi ve odirali ali trapili, marve se zadovoljevali s tem, kar gre graini po stari navadi. V tem jih bo itil in branil deelni knez, ki jim odpusti vse zastanke in dolgove do asa, ko je prela graina pod deelnoknejo oblast in upravo. In e se je kdo za rabuke in upora pregreil ali storil kaznivo dejanje, ta je pomiloen, in se mu ni treba radi tega niesar bati." e med branjem so nekateri kmetje ivahno ugovarjali, a ko jih je komisar v knezovem imenu naposled pozval, naj priseejo Tahu zvestobo, je veina zagnala hrup: To pa ne", Tahom se ne vdamo!" in hotela takoj oditi. Nato so jim ko-
misarji z lepa prigovarjali, posebno onim, ki so bili znani kot trdovratni uporniki, naj vendar opuste nesmiselno nakano. Naposled so jim zaugali hudo kazen, ki jih bo zadela radi nepokorine in jih opomnili, v kako bedo, ubotvo in stisko bodo zabredli sami in tudi njih ene in otroci. In na ta opomin so se vendar izpremislili. Kajti nepokornim kmetom in podlonikom ni ostajalo ni drugega, kakor zapustiti dom in domai svet, in se preseliti na razne blinje in daljne graine. Da bi mogla sprejeti toliko prescljencev samo ena graina, na to ni bilo misliti. In kateri graak bi bil hotel naseliti toliko nepokorneev! Izselitev bi bila tudi razvezala upno skupnost, razbila spone sosestva in prijateljstva in manj ali ve razdruila blinje in daljne sorodnike. In naposled se jim je vendar toilo zapustiti ljubo domovino: tu so bili rojeni, tu so doiveli stare dni, tu bi radi uakali tudi smrti!" Vse to je prisililo kmete, da so se vdali vladarjevi volji in podali Tahovemu gospostvu. Samo trije kmeti so bili, ki so kar najodloneje odklonili Tahe in vzlic vsem opominom zmerjajo odli.1 Vsi drugi so pa ostali in prisegli zvestobo. Natanna poroila vladnih komisarjev ne omenjajo, da je bil Gabriel Tah navzo pri obravnavi, kajti njega navzonost bi bila komisarjem prizadela e veje teave. Zato mislim, da se je ele pokazal", ko so se bili kmeti udali in obljubili se podati Tahovemu gospostvu. Pa razna uvstva so se vnela v kmetih, ki so zagledali znanega krvoloka. Potem je podlonik za podlonikom stopil pod lipo na sodie in vprio komisarjev segel v okrvavljeno Tahovo roko ter obljubil zvestobo. V tem sluaju se niso komisarji zadovoljili z obljubo in prisego upanov, ampak so jo zahtevali od vsakega podlonika posebej. A s tem e ni bilo delo dokonano. Karel II. je v navodilu naloil komisarjem, poravnati tudi vse tobe in tirjatve, katere so bili kmetje uloili 1. 1571. in 1573. Z njih posredovanjem so se pogodili Tah in podloniki; nekateri dolniki so koj plaali,
1 Podloniki, ki so menili, da se jim je storila krivica, so v starih asih izraali svojo nevoljo /. besedami: To je hudieva pravica".
108
drugi pa so dali varino. Tobe kmetov so se tudi nanaale na tlako in gornino. Pritoili so se, da Tahi jemljejo in merijo gornino (vinski mot) s preveliko vedrnico, kar ni bilo pod prejnjimi graaki. Gabriel Tan je to krivico takoj odpravil in obljubil, da ne bo ve skubil" mejaev. Po teh razpravah so komisarji Tahom izroili na podlagi inventarja vse drugo, kakor ito, vino, ivino na pristavah, grad z vsem pohitvom in po Karlovem ukazu tudi 400 gld. iz grainske blagajne1. Samo radi tlake se niso pogodili, kajti kmeti so trdili, da so dolni opravljati samo redne davke in redno tlako2. Nato se je Gabriel Tah pritoil v Gradcu in nadvojvoda je iznova komisarjem naroil, da v smislu deelnoknejega patenta strogo ukaejo kmetom, opravljati tlako, ki je tudi drugod na tajerskem v navadi. Obenem naj poravnajo spor radi mlina na Pohorju in nekaterih zemlji, katera si je prisvojil Gabriel Tah, da bo enkrat konec prepirov in nadlegovanja, in da bodo Tahi in podloniki drug poleg drugega mirno iveli (1579, 18. XII)". Vejo skrb so prizadeli Karlu II. trije kmeti razgrajai, ki niso hoteli 25. majnika niti posluati deelnoknejih komisarjev. Oitno nepokorino zoper ukaz deelnega kneza ni hotela vlada prezreti, kajti tako vedenje bi lahko izpridilo tudi pokorne kmete. Zato je Karel naroil komisarjem, da se zopet napotijo na Stattenbcrg in poizvedo, ali so se ti in drugi, ki niso bili pri razpravi dne 25. V. navzoi, e pokorili Tahu. Potem naj pozovejo nepokornee v grad, jih strogo pokarajo in jim ukaejo, da vprio prosijo Tahe odpuenja; ko bi pa dva ali ve e vendar vztrajalo v trdovratni nepokorini, te naj takoj vtaknejo v grajsko temnico, dokler kaj drugega ne ukrene. Kako se je ta ukaz izvedel, o tem ne poroajo nai viri. Kmeti so pa izprevideli, da ne izpremeni vladarjeve naredbe niti pronja niti nepokorina. Zato so se vdali neodvratni usodi. V Gradcu, 22. aprila 1909. Anton Kasprct.
1 Opis predaje graine temelji na Karlovem navodilu za komisarje dne 17. V. 1. 1579. in na poroilu komisarjev dne 26. V. 1579. ' O uredbi tlake pri stattenbcrki graini glej prvo opombo pod rto stran "'3.
Knjievna poroila.
109
Knjievna poroila.
Klai Vjekoslav dr. prof: Antonu Vramecz, Kronika. (Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, Scriptures V., Zagreb 1908. Jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti.) ivotopisni podatki o Vramcu (Glaser I. 126, Sket 74) so bili dosle prav nedostatni ali krivi; posebe ni bilo jasno, kako stalie mu je odkazati do protestantizma. Bolje pouil nas je letos o Vramcu zagrebki vseuiliki profesor Vjekoslav Klai s svojo tudijo Antonu Vramecz: Kronika." Knjiga obsega 52 strani uvoda z jezinim zgledom iz Postile" in z dvema arhivnima viroma in pa popoln ponatisk Kronike". V tudiji je faksimile Vramevega rokopisa, faksimile dveh strani teksta in naslovnega lista. Naj navedem tu glavne rezultate te zanimive tudije. Vramec se je narodil 1. 1538. Tee nego rojstno leto je dognati rojstni kraj. Po vsej priliki je bil iz Vrbovca v samoborski upi, torej sosed Podsusedu; pozneje je bil posestnik v Rigoncah v dobovski upi poleg Breic. O dobi njegovih tudij se ne ve ni (kaj, ko bi bil tudiral v Bohorievem zavodu na Krkem?). Od 1. 1565.1567. je Vramiz" kaplan svetojeronimskega zavoda v Rimu. Po zadueni seljaki buni leta 1573. je kanonik v Zagrebu in arhidijakon varadinski; leto dni pozneje je razen tega e tudi upnik Sv. Marka v Zagrebu ter prisostvuje veliki zagrebki sinodi, na kateri je bil Mihajlo Bui kot privrenik kalvinizma izoben iz katolike cerkve. Istega leta (1574) je Vramec prenehal biti arhidijakon varadinski, a podeljen mu je bil arhidijakonat bekinski. Okoli Novega leta 1576 je prestal biti upnik Sv. Marka, in to oividno vsled sporov z meanstvom. Sedaj se zane njegovo knjievno delovanje; ali je takrat bival v Zagrebu ali v slovenskih zemljah, ni gotovo; mogoe da je e 1. 1576. ali 1577. postal upnik v Breicah; vsekakor je 1578 v Ljubljani pri Mandelcu izla njegovo Kronika", prva v hrvatskem (slovcnskcml jeziku spisana zgodovina. Ali so si ga Breice same izbrale za upnika ali pa ga je Ivana Ungnada sin Kritof pozval tja, se ne more rei, a pomniti je treba, da meje proti tajerski in Kranjski v 16. stoletju niso bile doloene. Dasi se je 1. 1578. e podpisoval kot upnik v Breicah, je ipak takrat redno bival v Zagrebu. Leta 1580. je postal arhidijakon dubiki; po 1. sept. 1582 in pred aprilom 1584 je prenehal biti kanonik zagrebki in arhidijakon dubiki; oividno ga je odstavil zagrebki kof in to zaradi ene. Vramec je bil brez dvoma oenjen in je imel zakonskega sina. Novi zagrebki kof Hereinec, ki je bil Vramcu dober znanec, pa mu je 1. 1585. zopet dal slubo, in sicer mesto upnika v Varadinu, kjer je mogel obevati z znamenitima literatoma Pergoiem in zlasti krinjarieem ter je izdal Postilo", tiskano pri Mandelcu v Varadinu. Tekom leta 1587. je umrl. Svojo Kroniko" je Vramec posvetil in priporoil staleem in rodovom kraljevine Hrvatske; bal se je najbr, da bi ne preganjali dela in njega samega, in sicer zato, ker je kot sveenik napisal knjigo posvetnega
110
znaaja, in pa zato, ker ga je izdal v narodnem, a ne v posveenem latinskem jeziku; zakaj kar je bilo doslc pisano v narodnem jeziku, je poteklo od kranjskih ali medjimurskih protestantov. Posebno si je za svojo knjigo mogel biti v skrbeh, ker jo je tiskala protestantska tiskarna. Ohranila sta se te knjige samo 2 primerka, eden v Ljubljani, a drugi v Zagrebu, ki pa se na enem mestu ne ujemata; v ljubljanskem primerku manjka ta Zagrebane karajoi pasus: Vczda je luctvo vunem nezlono i okorna i trda vrata, malo imajui gizdavi, uenim i mudrim ludem nepriateli i protivnici jesu". Treba se je pa spomniti njegove pravde z Zagrebani 2 leti prej. Doslc se je mislilo, da je zagrebki ckscmplar, ki mu manjka naslovni list, prvo izdanje, a ljubljanski drugo izdanje, ker ima v naslovu besede znovi spravljena". A v istini je Vrameva kronika doivela samo eno izdanje in tega edinega izdanja sta ohranjena 2 primerka, ljubljanski in zagrebki. Hcscda znovi" pomeni tu, kakor kaejo slini naslovi, toliko kakor: na novo, to je, prvi. Gori navedeno razliko v besedilu si je tolmaiti tako, da je Vramec za dotini list dal napraviti dva stavka za Zagrebane enega z navedeno zabavljico. Vzorec njegove Kronike" ni znan: najbr je gradivo za svojo popularno knjiico vzel iz ve obsenejih kronik. Da pa je delal samostalno, svedoijo podatki iz slovanske, posebe iz hrvatske zgodovine. Madarsko Kroniko" je 1. 1559. v Krakovu izdal tefan Szkcly (Sekcij), a je povsem drugae urejena nego Vrameva. Na Sekcljevo delo opozori loveka Vrameva zveza z rodbino Sekcljev sploh. Zakonitemu sinu" Vramcvcmu, Mihajlu, ki je bil ob smrti oetovi e nedorasel, je dal zaite ormoki vlastelin Mihajl Sekcij (kum Mihajlu Vramcur) in tega Mihajla Sekcija imenuje Vramec v Kroniki dobrega gospodina"; sploh so Sekciji pobirali neke dohodke tudi v Rigoncah, kjer je imel oividno i Vramec posestvo. Iz uvoda Postile", ki jo posveuje kofu Hcreincu, 1586, je videti, da je vsaj takrat bil Vramec pravoveren katolian.1 V tem uvodu omenja druge narode, ki so latinske spise prevedli v materinino ad obfirmandos contra haereses simpHces plebis nimos"; zato je tudi on hotel nekaj doprinesti ad Armandos in orthodoxa fide fidelium nimos", to je, (in) sacrosancta religione catholica". Morebiti je seveda Vramec pravovernost svojo naglaal tem bolj, ker je knjigo tiskal v sumljivi tiskarni. Postila" obstoji iz dveh delov, ki sta izla oba 1. 1586. tudija o Vramcvem jeziku utegne pojasniti e to in ono (gl. mojo razpravo ,Hrv. utjecaji u starim isteno-taj.tekstovina', Rad" 162.knj. 1905). Konno naj izree na tem mestu slavni zgodovinar Vitezovi dostojno pohvalo Vramcu, ki je v oni stari dobi napisal zgodovinsko delo v maternem jeziku.1 Dr. Fr. Ilei. Prijateljeval je ipak s strastnim privrencem kalvinizma, ormokim graakom Mihajlom Sekcljcm. 1 V Izvcstjih Muz. drutva za Kranjsko" XVII, 41 navaja dr. Gruden novomekega glagoljaa z imenom A, Vuranac" (Zagrebana) okoli 1582.
1
Drutvena poroila.
111
Drutvena poroila.
Poroa drutveni tajnik.
I, Odborova seja dne 23. januarija 1909. Navzoi: dr. Turner, H. Schreiner, prof. Kouh, prof. Kaspret, dr. Pipu, dr. Stcgenek, dr. Vrstovek, prof. Kovai. Odobri se zapisnik zadnje seje. Sprejmejo se novi udje: Bartol Ant., notar, kandidat v Ljubljani, Toma Ulbing, provizor v el. Kaplji na Kor. Dr. Pipu poroa o pogajanjih z mariborsko posojilnico zaradi muzejskih prostorov v Narodnem domu. V zmislu pogodbe drutvo dvorano v drugem nadstropju primerno predela. Na znanje se vzame dopis kr. namestnitva v Gradcu, s katerim se je drutvo povabilo, da se udelei mednarodnega arheolokega kongresa v Kairi. Kot delegat se doloi . kr. konservator dr. A. Stcgenek. Sprejme se zamemba z listom Ukrainische Rundschau". Blagajnik dr. Pipu predloi raun za 1. 1908, ki se glasi: A. Dohodki: Prebitek iz 1. 1907 Udnina Podpora kr. unega ministerstva Podpore denarnih zavodov in obin Za prodane tiskovine Obresti od naloenega denarja ... Skupaj ... K 946-63 1487-95 400- 300- 83*78 18-20 K 3236-56
B. Izdatki: Tiskanje4.snop.asopisa" za 1.1907 K 379-90 Ponatisi 24-30 Pisateljske nagrade za 1. 1907 283 Vezava asopisa" 72-96 Nakup in prevoz starin 249-46 Izkopavanje starin 73- Nakup knjig 78-44 Nakup pohitva 64* Upravnimi. . 57-40 Skupaj K 1282-46
112
asopis zgodovino in narodopisje.
Ako se od dohodkov Odtejejo stroki Ostane
3236-56 1282-46 K 1954-10
Vrh tega je v muzejskem skladu . K 246-90 Blagajnik izrecno pripomni, da je to stanje le navidezno tako ugodno, v resnici pa e ni vraunjeno tiskanje asopisa" 1. 1908, ker tiskarna ni pravoasno poslala rauna. Na to se doloijo nagrade sotrudnikom in uredniku za 1. 1908 v skupnem znesku 625 K. Na predlog dr. Stegeneka se po dalji debati sklene, da se 1. 1909 asopis" tiska v 800 izvodih. Prof. Kovai predloi svoj rokopis zgodovine sredikega trga, ki se izroi dvema ocenjevalcema, prof. Kaspretu in dr. Stegcneku. Dr. Stegenek predlaga, naj se drutvo loti izdajanja arhivalnega gradiva po raznih skupinah, za prvi zvezek priporoa listine, tioe se Zajkega samostana. Predlog se naeloma sprejme in predlagatelju naroi, da izdela natanneji nart. 2. Odborova seja 16. febr. 1909. Navzoi: dr. Turner, H. Schreiner, prof. Kaspret, dr. Pipu, prof. Majcen, prof. Kovai. Po odobrenju zapisnika poroa tajnik o predlogu, ki ga je stavilo Muz. dr." v Ljubljani, da bi obe drutvi priobevali svoje razprave v skupnem glasilu. O predlogu se razvije podrobna debata, katere se udeleijo vsi navzoi odborniki. Po vsestranskem pretresu se sprejme naslednja resolucija: 1. Odbor Zg. dr." naeloma pozdravlja in odobrava skupno delovanje obeh drutev in je pripravljen, stopiti v tem oziru v oje dogovore; 2. toda v dejanskih razmerah nikakor ne kae, da bi Zg. dr." opustilo svoje glasilo, ker bi si s tem zadalo smrtni udarec. G. dr. Pipu predloi posamezne toke pogodbe, ki se naj sklene z mariborsko Posojilnico zaradi muzejskih prostorov v Nar. domu, ob enem pa proraun za potrebna mizarska dela v
Drutvena poroila.
113
znesku 300 K. Predlog se sprejme in g. dr. 1'ipu pooblasti, da sklene pogodbo v tem zmislu. Za drutveno knjinico se naroi Bernckerjev Slavischesetymolog. Wrterbuch. 3. Odborova seja dno 26. maja 1909. Navzoi: dr. Turner, dr. 1'ipu, dr. Stegenek, prof. Majcen, prof. Kovai. Po odobrenju zapisnika poroa dr. 1'ipu, da je pogodba z mariborsko posolilnico zaradi muzejskih prostorov formelno sklenjena in dvorana v 2. nadstropju e primerno predelana. Predelava je stala 371*42 K. lJrof. dr. Stegenek predloi nart za razvrstitev predmetov v dvorani, ki se z majhno izprcmembo sprejme. Tajnik prof. Kovai poda osnovne misli za poslovni red v muzeju. Muzej se izrecno proglasi za last Zg. dr." Obinstvu je odprt ob nedeljah in praznikih od 10 12 ure proti vstopnini 20 v, druge dni pa proti vstopnini 1 K v prid muzejskega sklada. Prost vstop v znanstvene svrhe sme predsednitvo dovoliti strokovnjakom, ki pa smejo muzejske ali arhivalne predmete rabiti le v muzeju in v navzonosti kustosa ali njegovega namestnika. Uradni as za kustosa je ob pondeljkih od 11 12 ure. Blagajniku se naroi da najme postrenika ali postrenico za muzej. Odbor na to sklene, muzej zaasno otvoriti o priliki velike sveanosti Ciril-Metodove podrunice dne 6. junija 1909. Otvoritve se udelei odbor, kolikor mogoe, korporativno. Prof. Kovai se doloi, da v slavnostnem govoru razloi postanek in pomen muzeja. Ureditev muzeja prevzamejo prof. Kovai, prof. Majcen, in prof. Stegenek. Definitivno se muzej otvori ele v jeseni. Med tem se naj pridno dela na to, da se pridobi im ve starinskih in narodopisnih predmetov. Nadalje poroa dr. Stegenek o rokopisu sredike zgodovine prof. Kovaia ter nasvetuje ve sprememb glede razdelitve in da se sprejme e ve slik v knjigo. Na poroevalev predlog sprejme odbor rokopis s pogojem, da ga pregleda e drug recenzent. Tiska se naj knjiga v 800 izvodih.
asopis VI, S
114
asopis za zgodovino narodopisje.
Koneno se doloijo nekateri okraji, ki se naj ob letonjih poitnicah v starinoslovskem oim preiejo. Prof. Majcen naznani, da bo imel predavanje pri Mariji Sneni o ondotni krajevni zgodovini, drugo predavanje pa naj bo v ljutomerskem ali ormokem okraju o lOOletnici rojstva Stanka Vraza. 4. Otvoritev narodnega muzeja. Otvoritev muzeja je slavnostni odbor sprejel v sploen vspored sveanosti; ob '/, 4. uri je tedaj g. predsednik dr. P. Turner pozdravil navzoe obinstvo in priporoil novo podjetje v vsestransko podporo. Na to je dal besedo prof. Kovaiu. ki je govoril najprej splono o nujnosti narodnega muzeja in potem o posameznih skupinah razstavljenih predmetov. Razlouje se lahko dvojni namen muzejev : strogo znanstveni za specialiste in praktini za ljudsko izobrazbo in vzgojo. Govornik se je omejil le na drugi namen. Domoznanstvo, poznavanje domae zgodovine, zemlje in ljudstva je eden najvanejih initeljev obne ljudske izobrazbe. K temu pa veliko pripomaga muzej, ker a) nazorno predouje preteklost in sedanjost naroda in zemlje, h) vzbuja narodno samozavest in ponos in s tem moralino mo naroda, c) goji estetiki ut ljudstva, ui ceniti starine in umetnine, ki se mnogokrat vandalski razdevajo vsled pomanjkanja historino-estetikega uta; d) naposled je velikega pomena za omikance, ki bi naj bili voditelji in vzgojitelji ljudstva. Zbiranje in raziskavanje domaih starin in narodopisnih posebnosti nudi mnogo hvalenega pozitivnega dela, daje prilonost spoznavati ljudstvo, ceniti njegove ege, zblinje in vzbuja inteligentne moi, ki se sicer izgube v strastnem razdiravnem delu ali zatope v malenkostnih razmericah. Kar se tie doslej nabrane muzejske zbirke, je pa le skromen poetek, vendar v klici so e zastopane in oznaene vse dobe in panoge zgodovinsko-narodopisne vede. Kazne menine iz tercijalne in diluvialne dobe predstavljajo najstarejo obliko nae oje domaije, neolitski predmeti iz raznih krajev nam predoujejo najstarejo kulturno stopnjo prebivalcev da-
Drutvena poroila.
115
nanje Spod. tajerske ter nam s prstom kaejo, kod nam je iskati najstarejih naselbin. Zastopana je z raznimi izkopinami kovinska prazgodovinska doba kakor tudi rimska iz ptujske in celjske okolice. Zanimiva je zbirka iz staroslovenskih grobov iz Hajdine in Sredia. Iz srednjega veka ima muzej nekaj kodeksov, znamenitih slik (zlasti krasen relijef iz slonove kosti, predstavljaje vnebohod Kristusov, v romanskem slogu, po priliki iz 11. stoletja, last g. mag. Kerka v Mariboru), listin in oroja; novejo dobo oznaujejo: Dalmatinovo sv. pismo, razne listine, nekaj oroja in staro, zanimivo pohitvo. V narodopisnem oddelku je bilo zastopano kmetijstvo: stari plug, vinogradniko orodje, kmetica v narodni noi z Murskega polja, pee s srebrnimi pasovi iz Sav. doline, kolovrati in drugo orodje za prejo; obrt: zanimiva stara pe v obliki hrastovega debla, razni kljuavniarski, kovaki in pasarski izdelki. Tudi drutvena knjinica ima e lepo tevilo knjig, zlasti zgodovinske vsebine, arhiv pa ve listin. Namen te muzejske razstave je bi!, obinstvo opozoriti, kako in s im lehko podpira to velevano kulturno podjetje. Razstavljeni predmeti so bili ob enem kaipot, esa e manjka in kar bi lehko prilo e v muzej.
K spisu Slovanski elementi v besednem zakladu staj. Nemcev.

Popravki n dostavki.
(Druga tevilka pomenja vrsto.)
aeopiait" V. je popraviti: Na str. 38, <). od spodaj Asi nam. Ast. Na koncu lanka Aspcrl na str. 46 pristavi e: Primerjati je zastran te besede e Vasmer, (rekoslavj. etjudy . 222 v Izv. II. otdl. tom. XII, 2. vyp., in srlat. albus (sc. nummus) ,YVeil.ipfennig, seit 1360 geschlagene Mnze in Westdeutschland'
8e
' asopia /. zgodovino in nurodopiajo.
zuletzt im Kiirlrstentiim Hessen im Werte von 9 Pfennigen' (Wcigand, DW.e 36). Na str. 49 je v v. 19 nam. ta beseda brati: ta beseda v tem pomenu. Na koncu dotinima lanka pristavi e: Slovanski * prtn,, pitro hoejo izvajati nekteri (Vondrk) iz put-, drugi zavoljo oblik z r-om (Mikkola) pa iz pni-, toda vse kae, da nobeno ne bo prav. Beseda je pa iz istega korena, kakor pqth, lat. pons .Brcke' ter odgovarja v korenskem vokalu lit. pintis ,YVeg' in je s formantom -ro- razirjen put-. Na {1, prtro je torej takoreko .brckenartige Bhne: in na to e le ,Decke, Raum ber der .Scheune' in ,oberes Stockwerk'. Dalje popravi: 50, 19: * bssnlhl (nam bassenln) 50, 20: "basil (nam. basil) 51, 17: navaden (nam. navadni) 52, 4: beneanski" (nam. beneanski) 52, 19: stgn. (nam. srgn.) 52, 24 25: konnica en se namre teje (nam. konnico en sta namre izdatelja tela) 52, 26: (-ina) (nam. -ena) 53, 7: Petschat (nam. Peschat) 53, 11 : *Petsch (nam. Petsch) 54, 10: fOSSilis (nam. forsilis) 56, 16: * I'ipkerl (nam. Pipkerl) 57, 3: Zastran (nam. Za stran). Na str. 61, 6 je pristavili na koncu: ital. politolo kleiner Apfel'; prim, tudi sbh. balega ,Viehkot' iz * bagola in to iz ital. bacca ,Beere', in pr.-n. Kaffeebohne ,Kotkgelchen der Schafe' i. t. d. K str. 62; Vpraanje, so li dali besedo Bodengrett, Bongret, Bogrita, Bogrt Nemcem Slovenci ali ehi, ni e jasno popolnoma. Nemke oblike z e in i govore za Slovence, oblike z a bi govorile za Gehe, vendar ni pozabiti, da je tudi pri nas vsled asimilacije in nslombe na grad, graditi, ograda lehko nastopil a. Izvajati moramo namre to besedo oi'grda, kine pomenja v slovenini samo .trabs Balken', ampak tudi ,lectus, lectica' (Habdeli) in dalje tudi ,areola, Beet'; toda ta poslednja diferencijacija je od grida Rectus' samo sekundarna, kakor je tudi v nemini Bett in Beet izprva ista beseda. Paziti nam je tudi na pomen mir. hrydy (hrjady) ,das Gerst'. Na pograd v pomenu ,Art geflochtene Zwischenwand' je seveda loiti
K spisu Slov. elementi v besednem zakladu staj. Nemcev*.
117
in izvajati od gord-: graditi; ta tvorba je, mislim tako vplivala na stareji pogred, da je ta premenil svoj vokal, kar se je zlasti moglo zgoditi v gen. sg. pogreda in v korokih narejih. Pogred se prav lepo strinja z lit. pagrindas, nav. v plur. pagrindai ,das Brckholz, die Hohlenlage im Stalle', kar je s prefiksom pa- (=naemu po-) izpeljano iz grindis .Diele, Bretterboden der Stube, des Stalles'. Dalje beri 66, 30: Nemci (nam. Nemcih) 68, 25: sbh. praa (nam. praa) 72, io: Gliederreien (nam. (iliederreisen) 74, :2: prejnjih (nam. prejnih) 74, :r>: ûbrutica (nam. '*fubr>iica) 75, 20: klebriger (nam. klebiger) 76, 13: Abraham (nam. Abrahama) so, 8: daigaii (nam. daigan). K str. 82. Glede etimologije besede dr/n, iz baze 'dereuopominjam, da izvaja Hirt tudi nemko ime tega drevesa ali grma t. j. Hartriegel, stgn. harttrugil v zadnjem nje delu ^trugilin iz idg. dru ,Eiche, Baum', torej iz iste baze (Weigand, DW. 815). K str. 85. Beseda Trise hack ni iz slovanine in jo je torej prertati. Vzeta je namre, kakor pie Krischbier I. 150 po Vilmarju, iz francoine: ,.trjaaues (richtiger tre sciocchi)" ,cin Hazardspiel, Dreikart, Hielan'; treschacken, traschacken, draschacken ,einen dritten in diesem, im Anfange des vorigen Jahrhunderts sehr blichen Spiel sein (cid abnehmen, ihn gehrig schneiden', ,durchprgeln'. K str. . V lanku Tschakan je za citatom iz Ungerja dodati: bav. Zschgin: Erstlich ein gut reiter mit Tigerheiten und eisen hackhen oder Zschgin" (Sehmeller-Krommann II. 1168). Dalje beri 90, 33: scuri (nam. Scari) 90, 35: tvorba pri takem pomenu (nam. tvorba). Na str. 93, 35 je pristaviti na koncu: Prim, tudi t.-n. Euldnkatcn mit dem Hilde einer Eule (linger 207). Na str. 94, 20 je za besedami (Unger 20) pristaviti: Zutsche ,Eruchtzapfen von Nadelbumen (bes. Zirbelkiefern)' (Unger 655). Istotam je na koncu 24. vrste pristaviti: Z'iCSl in v v. 25 za tevilko 1166 vstaviti e tevilko 1167.
HS
' asopis za zgodovino in narodopisje.
Na str. 95, i] pristavi: Primerjaj tudi sbh. spor, ,Knorren'. Dalje beri 95, 11: CSliranni (nam. CSlircnili) in 97, 1: tsclllldcle (nam. tchiidelc). K str. 97, 8 : Poljska beseda diitck je originalna in ne prevzeta iz dol.-n. Diittke, Dttchen. To je dokazal Edw. Schrder v spisu Duttchen, (eschichte eines Mnznames" (Jahrbuch des Vereins fr niederd. Sprachforschung XXX111, Norden u. Leipzig 1907, str. 107- 118). Orel na penezih se je namre dovtipno prekrecval z imeni navadnejih, izrednih ali grdih ptic, n. p. z imenom vrana, papige in tako tudi z imenom dudka t. j. vdeba. Primerjaj o tem referat Aleks. Hrcknerja V Pracach filol. VI. 611 d., in kar je povedano zgoraj na str. 93 pod Tschuketz in v pristavku k temu lanku. Dalje beri 100, 10: e (nam. e). V asoj>isn< VI. je popraviti: ' Str. 4, 9: iz osmanske turine (nam. turine). - Xa str. 22. je pristaviti na koncu lanka jurlto: Pruski Nemci imenujejo v ali veliko posodo za pitje Michel, kar hoe Frischbier II. 63 razlagati iz stgn. michil ,gro(.i'; z ozirom na slovenska izraza jurko in tefan to pa ne bo obveljalo. Na str. 29, 20 pristavi e Kopfkrachse (Unger 400) 31, 23: hram (nam. hrom). K str. 33, io 19: Moja domneva, da tii v 2. delu besede chomittb n. Mund ,os' ne bo prava. Zdaj se mi zdi bolj resnici podobno, da je to staronemki sufiks -mnnt, ki odgovarja lat. -mentimi (*-mij-to-) : vestimentum, testamentum, cpgnomentum (Willmanns, DGr. II. 354, Brugmann VGr. II. 234 d.). Praoblika bi bila torej *kam-mn-to- ter bi pomenjala ,Hcmmittel\ K str. 42, 32: Zastran mosta, ki se na njem plee, opozarjam na ital. izraz ballatojo v pomenu terrazzino, verone, Balkon', in na furi, saltador v istem pomenu. str. 43. 2s: kjer se (nam. kjer, se) 45, 3: Fubekleidung; (nam. Fubeklaidung), - 45, : Roseggcr). Na str. 61, 27 29 je brati prav: grki towppCt je naravnost iz turine, kakor tudi rum. japrag in aprezar.
Na str. (.6, 1 beri: an-ni (nam. Oll-ni). Druge malenkosti popravi lehko vsakdo sam.
spisu Slovi elementi v besednem zakladu taj. Nemcev".
Kazalo
obravnavanih, oziroma razloenih besed.
(V ta spisek so sprejete nemke besede v abecednem redu slovarjev nemkega knjinega jezika in pa tiste slovanske in drugih jezikov besede, kterih postanek, vir in razirjenost sem poskusil doloiti, ali sem jih v semazijologinem oziru potreboval v dokazovanje. Rimska tevilka V stoji pri oznamenilu tistih strani iz V. letnika asopisa", ki se ponavljajo tudi v asopisa" VI. letniku, to je od strani 43. do 69. Na besede v oceni Ungcr-Khullovcga slovarja, natisnjeni v letniku V. 37 44 pod rto, se v tem spisku nisem oziral. Za tevilko stojei d. pomenja in dalje".) I. Nemke besede v o e m z m i s 1 u : Aba V 43. Abendjausen 22. Ackerkrebs 64. abplasen V 5s. abregeln 49. abrebeln, abreppeln 50. Ahorn V 46. Amse V 45. Antzen Ainitzen, Ainitzen V 44 d. Ankrach.se 29. anrschen 48. Anze, Anz, Anzm V 4 1. Appock 47. Arbeit 51. Arbklester 27. Asperl V 46, 115 d. aufplunzen V 59. Aufrsehcr 48. Augnptla~l 5. Auer V 46. Babe 56. Hadling V 65. Hadstubc 100. Hager 47. HaPl V 60. Halda V 48. bamachla, bamchlig V 65. Hankrat V 62. Harte V 48. bschln, bschcln V 67. bascln, Hasclarbcit V 67. Hassel V 50. basteln, Hastler Vr 67. Hastlitan V 68. Heitlker, Hcitzker, Heizger V 54. Heinkosch 29. Hcsniz V 55. besten V 67. Hettbogreta V 62. Hidschen 58 Hieng, Hicngen V 54. Hissack V 57. Hissen V 47. Bigurre V 54. Hlasehen, Hlsse V 59. blech, Hlechatsche V 58. Hlotzen V 58. Bba'l V 60. bobe 56. boehniz 6. Hodcngret, Hogcrat, Hogrittc, Hongrct, V 61 d., 116 d. Hoi 23. Holle V 61. bomali V 65. Hmelein, Hnlcin V 60 d. Bori V 65. Hsnitz V 55 d. Iiosniak V 65. Hotsehger V 47. Hrackc, bracken, brako"" V 68. Bragoni, Hraguschc V 69. Hramtlechtcn V 69. Hranzdcr 70. Bratsche V 68. Hreinen 70. Brcke, Hrcken 43. Huckelkosch 29. Huckelkrachse 29. Hudizn Vr 63. Hugetschen V 63. Hukara-gesehirr, -erde 72. Hundschuh 45. Hunke V 55. Huri 72. Hutschen, Hiitschen 58. Calasneo 36. Casamaica 23. chmo 33. chrm 29. ehrezzo 29. cisimCis 61. Copernic 22. Dafcrnitz 74. Dalken, dalket 75. deigen 79. Disme 80. Dclsterling 84. Delze 83. Dcrnlcin 82. Dese, Deste 79. Dest 78. Dcstalling 79. Dstn, Dsti 79. Dicrniz 98 d. Dicrlein 82. Diglitz, Dilitz 82. Diradey, Dirdenday 80. Dirnlbaum, -holz, Dirnlein 82. Direnzen 82. Dirniz 98 d. Disaek 102. Dock 83. dolken, dolkezen 76. Dttlze, dolzig 83. dolsta'n 83. Dnns 102. Dorlenbaum 82. Dorfsupan 55. Dornitze, Drnse, Dornitzen, Dortzen 99 d. Doss, Dose, Dse, Dste 79. Dros, Drosel 86. Drosger, Droskher 85. Dudcek 97, 118 Dudel, dudeln 97. dulken 76. dumm 76. Durnitz, Diirnitz 98 d. Dusak, Dussack 102. Dutich, Diittchen, Dttckc, Dutteck 97, 118 Dutz 81.
120
Eicrtutschcn, -kutschen 81. Einniz V 45. Elen, Elch, elhent 2. d. Engerling 64. Engerz :s. Knz V 45. Epel, Eppel 1. Erdzei.sel 61. Euldukaten 117. Eunitze V 45. Fasel V 51. feitschen V 35. Ecrnitz 10. Fessel, Fcsslitz 4. Elcckcn 2. Flaen, Flaewen, Fleibm, Fleiden, Kleien, Fleigcn, Flcugen 5. fochenza 6. Fradschlcr, Fradschl, Kratschcnhandcl, Kratschlcr, Fratschlerci 6. freden, frcddcln, freggeln, frddeln 6. Frejauscn 22. Gaban, Gabein 25. Gaischen, Gaischler 25. Galupc 24. gamascln S. Gantschc 8. ganz, ganze, Ganzro 8. Gasbbarl V 60. Gati-, Gatte-, Gatjehosen, Gartih. 7. Gatsch, Gtschel 17. Gatschele 12. Gaunkel, Gauntsche 8. Gawan 25. Gebcnck, Gebernek 25. GePVn V 45. Gepattcr V 48. Gepenitz 25. Gerebelter 50. Geuschen, Gcuschler 25. Geys.s 16. Gibanze 16. Gibitz 9. Girliz 9. Gisnik 17. Glntsche 12. Glet, glut, gletcr, Glet(t)el 10. Gobanze 16. Gockerlenze 12. Godcchsc, gdehse 10. Gogolanze 12. Goriatsehe 13. Goritze 12. Gorz, Grz 11, 12. Gotschcbcr, Gotsehee 11., Gotschel 11. Gotschcrl 12. Gracharitzc, Grachcl, Grachelitzc, Gracherlcn, Grachetze 13. Grad 13. Gradier, Gragen, Graglach, Gragler 14. Gramatel, grmatn 14. Grebelt 50. greichen 14. Greiler 7. Greling 15. Grille 15. Grinitz 9. Gritsch, Gritscherl, gritschen 15 d. Gritze 12. grommet'n 14. Groppcn 15. Grude,. Grudel, (ruden 15. Grnitz 9. Grutsch, Grutscher, (rutsch 16. Gubanitze 16. Gnsnik, Gnstnik 17. Gurz 11, 12. Guschcr, (iusehger 33. Guserl, Gussclc, Guss, Gusche 17. Gutsehcrl 12. Haaren 13. Haba V 43. Hadzilojawecken V 66. haidipritsch 71. [lammen 33. Handrobot 51. Ilaramicn 17. Hassakcn 24. Haubitze, Haufnitze, Hausnitze 18. heidelpanzen V 49. Heidenlsche 41. hemmen 33. Hetsche, Hctschepetsch, Hetschenbetschen 18. Hirschverschnig 4. Hof 101. Hllwabc 56. Hdschabdsch, Htschaptsch, Htschptschen 18, 19. hClfnize 18. Huiscl, Huiserl 19. Huserlin 17. Igawitz(cr), Igowitz 19. Irz 20. Jaar, Jair 20. Jagdrobot 51. Janze V 45. Jrazle, Jaretzlc, Jarggele, Jaritze, Jarzcl 21. Jauch, jauchen, Jauk 21, 73. Jauche 22. Jauer V 46. Jause, juseln, jausnan 21, V 52. Junz 22. Jurko 22. jsene 22. Kalibc, Kaluppe, Kalupp(n)cr 24. Kalaschc, kalaschcn 23. kalastcrn, 23. Kaleti-ingcwagcn 23. Kamot 32. Kamoklsto' 26. Kantusch 28. Kapper 22. Karabatsch, karabatschen, Karbatsch, kardamausen, Kardawatsehen 24. Karbatschc V 53. Kasagn, Kasakc, Kaskcl, Kasckin, Kassakin 24. Ktschn 8. Katschn 26. Katzamaika 23. Kausch 25. Keder 91. Keischen, Keischlcr, Kcissach, Keusche, Keuschler, Keys 26. Kepaniek, Kcpenegg, Kepernigg 25. Kheis 26. Kibitz 9. Kicrel 33. Kindertsehatsch 87. Kirch 33. Klapotetz 26. Klauster, Klcstcr, Klcustcr, Klster 26 d. Kltc 10. Komat, Komet 32. Kontusch(c) 28. Kopfkrachsc 29, 128. Koplcini(n)g 27. Koratink 28. Kosch, Koschke, Kosel 25, 29. kotein 27. kozzo 10, 23. Kracherbse, Krachctzc, Kraehcrlitzcn 13. Krachsc, krachset, Krachsncr29. Kram, Krams 30 d, Kratscher 16. Krcan, Krcnn 32. Kressen, Kreitling 15. Krctzcn, kretze 29. Krinitz 9. Kritscherl 16. Krudcn 16. Krnitz 9. Kumct, Kummat
K spisu Slov. clementi v besednem zakladu staj. Nemcev".
121
Kummet, -er 32, 118. KUr 33. Kuschcr, Kuschker 33. Kutte 10, 33. Kuttel 27, 28. Kutzboie 23. KwekSt 67. Labaratsche 34. lfern 34. Landrobotgcld 51. Kar 36. Laschitz, Lasitz, Laski, lasst, lasset, Kassit, Lasten 34 d. Labrennen 36. Lasset. 34, 35. leben 39. Lcbzcltlcdel, -honig, -kuchen V 56, 38. Ledaring 36. Lege 37. Lehdc .",7. leip, Laib 38. Lemcscn 37. L6r 36. Libele 17. Libcrnik 39. Libritze 39. Lsche 41. Lug 41. Lcken 39. Ludel, ludcln, Lull, Lulle, Lullen 41. luschcln 41. Luschen 41. Malha, malaha 44. Manschetter 4:',. Marchgorz 11. Martelos 43. Maschen 66. Mattel 42. Mauke 46. Maunchcrl, Maungetzel 43. maundeln, Maundler44. Meiketschc 43. Mcntc(n),Menteg, Mentin44. Merling 44. Mcstwc 45. Michel 118. Migetzc 43. Miri 45. Mirllng, Mirning, Mirnig 44. Mist' wabc 56. Moil 45. Molitz 40. Motzen 45. Mugcl 45. Mugctzc 53. Mumgarten 46. Mund 118. Munkc 46. Munketzcl 43. Murg-n, Murke 46. Myfi 45. Nchjausn (Xojasn) 22. Napel, Ncpcl 1. Nasadist, Nasarn 46. Nigel 1. Nigowitz(er) 19. Nrz, Norzcl 20. Xudel 41. Ochsenanzc V 45. Oder 47. Opach, Opack, Opock, opockig 47. Opel 1, Osnak 48. tscheptsch 18. Otta, Otter 47. Puasn V 47. Pabian V 46. Pager V 47. Paier V 53. Paiscn, Pailien, Paitlel V 47. Pantcrbrcken 48. panzen V 49. Ppotschcn, Paputschcn V 46 d. Paripel V 49. Pari loo. Pasatze, Pastatzc V 58. pscln, pbeln Pslack, pslacken, Passlack (-crei), psseln V 66 d. Pa, passen, Passer V 50. Psteck V 56. pasteln V 67. Pstniz, Pstling V 55. Pastuch V 51. Pater V 48. Patschen, Pauotsehen V 46 d. Pbol V 60. Peicr, Peierich V 53. Peitsche V 53. Penken V 54. Pepperl V 60. PernikclV 55. Perwak V 55. Pcscnal 72. Pcstack V 55. Petak V 52. Pcterlan 34. Petschat, Pctschc, Petscheten, Pctschier, pc'.schicrcn V 52 d. Pctschnigg V 52 Pezzen V 52 Plingstknig, -esci, -kicken 39. phister V 56. Pickerl V 56. Picng, Pienk(en) V 54. Pikez V 56. Pischgertz, Pischgritz V 56. Pisn V 47. Pistoute V 56. Pitsche 58. Pias, piasein V 58, Platz V 58. Plautz, Plautze, plautzig V 59 d. plechin V 58. Pleschkc V 59. plcseln, pleiseln V 58. Pletz-e V 58. Plsche, Pltze. Ploze V 58 d. Plunz, Plunzon, plunzet, plssig, plCizig, Plz V 59 d. pbeln V 61. Poganze V 68. Pogatsche, pgaz, Pogazn V 63. Pograden, Pogiat Y 61 d., 116 d. Polaunitzc, Polcnitze, Polonik, Polonitze V 64. Polturak, Poltrak V 64. pomati, pomadi, pomadig V 65. Pongrat V 61 d., 116 d. Ppalan, Popelein, Poppen, poppcln, Popped, Ppplcin V 60 d. Posatz V 58. Poti, pocln, poler, postcln, Postler V 66 d. Potitze(n) V 63. Putschen V 46. Prackc V 68. Prag 68. Pralaz, Praliz V 69. Prans, Prns, pransen, Pranser, pranstern, prassen V 69. Prater V 48, 116. Pratschc V 68. Prcinen 70. Preielbeere V 60. Preschcrleute, preschern, Preschischauen 71. Pribcck 71. Priiez V 69. Pritsch, Pritschling, pritscht 72. Pmvckcn 71. Protin 72. Pnken, -loch, punken, pnket V 55. Puran 72. Pusatz V 58. Pusikan 73. Putize V 63. Quakst, Quatschge, Quetsche 67. (Juittendest 79.
122
Oasopis za zgodovino in narodopisje.
Rabasch, Rabisch, Rabsch, rabuschcln, Ramasch, Rasch 48. Rabler 48. kiibler(ein)dukatcn 93. Ragatsch 49. Rainfal, Raifel, Rnder 48 ramateti 49. Rappe, Rappen 50. regen 49. regeln 49. rcppcln 60. Riapalan 34, Reutbrcnnen, Riedbrennen 36. Riemen 20. Roaeht 50. Robat, Robald, Robot, Robold 51. robeln, Robler, -in 51. roegern 49. romenten 49. Rosch, Rsche 48. Rotlanzc V 45. Rozille Cl. Rost 48. rumpeln 49. Sadian, Safiian 51. Samo^-Pcpnln V 60. Sandwabe 56. Schakan, Schargan, Seharkan 89, 52. Seharratzcl 52. schebern 93. Sehcike 5:!. Schepper, scheppern 93. Schergant 84. Schcrk 63. Scherke 90. Schestak 5:!. Schinakcl, Schinakl 53. Schirk, Schirke 53. schirlcn 65. schlabutzig,
schlawetzig 53. Schlammbeier V 54. Schlickewitze, Schligowitz 53 d.

Schmand, Schmcttc(n), Schmund 54. schollen 65. Schndinglein, Schntierlein 35. schpf, schof 30. Schrgel, Schurke 53. Schrotte 54. sehullen 65. Schuppen 32. Schuri, Schurimuri, Schurrmurr 95. schrten 65, 97. Seickin 60. Scmcring 65. Seur, Scuri, sewr, seyrin, Sier, Siero, Sirci, Sircy, siurc 62 d. Skodel 55. skern, skirm 30. slac 36. smant 54. Soi'l, Soie'l 63. Span 55. spacken 52. spaueken 52. Spannrobot 51. Speck, Specharen, Specharzen 52. Star, Starick 54. Startin 54. Stocklitz, Stgglas 55. Suck, Suckel, suckeln, Sckin 60. Sui'l, Sui'cl, Suirl 63. Supan, suppn 55. SUre 62 d. Surtschen 94. Syr, Syrein 62 d. Tabelkc 74. Taber, Tber, Tabor 73, 77. Tache 60. Tafernitz 74. Talkcn 75. Tamdoli 77. Tamer 77. Tampcl, tampelt, 'Pamperi 76. Tantowiriatraube 77. tapfer 83. Tapolkabaum 74. Targes, Tarkes 77. Tarra 78. Taste 79. Tcber 73. Teig 79. Telzm, telz S3. Tarkus 77. Terrant 78. Tcrschinke 78. Test, Testen 78. Teufelspitsche V 53. tewe, teve, tiffe 60. Thafernitz 74. Thiesack 102. Thrnitz, Thrnitz 98 d. Tidclteitscheg 80. Tiliz, Tilniz 82. tirnpauma 82. Tissek 102. titschein 80. tober 83. Toek 83. Tollam 83. Topolkha 74. Trabant 84. trckeln, trakln, tragen, trage, Tragatsch 84 d. Tragkosch 29. [Trischack, trischacken 85, 117.] Trobcnka 85. Troger 85. trudnen 86. Tschadl, Tschak 92. Tschakan 89, 52. Tsehaltar 90. tsehandcrn87.tsehappcn86. Tschapcr,Tschapra86.Tscharker90.Tschartak 90. Tschatsch, tschatscheln 87. Tschedra, Tscheder, -pfeife 91. Tschaike 53. Tschcntschcr 87. Tschepper 93. Tscherga 91. Tschertscherpfeife 91. Tschcttcr 91. Tschikan 89. Tschis(ch)mcn 91. Tschoi 92. Tschorga 91. Tschorl 96. Tschreapn, Tschreppe, tschreppet 92. Tschudele, tschudcln 97. Tschugg 94. Tschukctz 93. T.schulolo 65. Tschundcl 94. Tschungel, Tschunkel 94. tschureln, Tschuri, tschurln 97, 65. Tschuri 95. Tschurimuri 95. Tsehurtschkcn, Tschurtschc 91, 61. Tschuttcr(n), Tschutra 93. tudeln 97. tuln, tullen, tulletzen 97. Tumpc, tumpet 76. Turbitz(e) 97. Turnitz, Trnitz 99 d. turtsehen, tutschen, ttschcln 81. Umgartcn, Umuarken, Ungct'n 46. Valenze 4. vaselrint V 51. Vcrschnig, Versehnik 4. vssen, vist V 84. Vochnitzc 6. Vornjausen 22. Wabe 56. Wagcnkoseh 29. Waict 56. wammaseln, wammcscln 8. Woinputsehe, -ptschcl 58. Wetseh, -pfennig, 'N'ctsehen 57. wibbeln 8.
K spisu Slov. elementi v besednem zakladu staj. Nemcev".
123
Wicher 7:i. wimmeln 8. Witsch >7. Witsche 58. Witschkcr 58. Wild schr 58. W isas, Wisatz Y 58. Woict, Wojct 66. wommaseln 8. Wtscha
57. Wraguschen V 69. Wuchtcl 58, Wuger. wugern 59. Wuscherl 69.
Zakan 89. znselen 88. Zap, Zapp, Zappa, Zappeledcr, zappern 69. Zapra 86. Zanche, Zauch, Zaucke, Zauck, Zaugg, Zaukn 60. zaunschein 89. Zatschsilbcr 87. Zcckel 60. Zcsel 65. Zcisel 61. Zeischgcn, Zeischkc 60. zens(z)clen 88 d. Ziezn 117. Zikan 89. Zille 63, 61. zinsclen 88 Zipraga 61. Zirbcntsehoi 9'-'. Zirci, Zirey 62. Ziselmaus, ZisemCis 61. Ziscrl 65. Zugrobot 51. Zullen. Ziille, Zllen, Zln 5:!, 62. Zundel 94. znzcln 89. zusehen, Zutsche, Ztzcn 94, 117. zurkn, Zurl, zurlen 89, 65. Zum, Zurre, Zrrl 67. Zwcschke, Zwschpe, Zwetschc, Zueschc 66 d. zwiclcn, zwlen 67. Zwitschkcr 67. Zwurn 67. II : Germanske besede razen nemkih: Hol. baai, dan. bai, v. boj 23. angl. bubble V 61. ags. dragen 84. stekand. fura 65. stisl. hafr 59. angl. fairy 36. dan. kjinne 35. stsaks. kulis 62. niz. laar 36. angl. lasting 35. niz. leeghde 37. ags. scoppa, angl shop 30. angl. sock, (n. Socke) 45. III. Slovanske besede: Aba V 43. aspra, asprica V 46. igon.ki, 46. Baba 56, 89. babel, hblj V 61. backory V 47. baza V 47. balega 116. balta V 48. basen, basn, basma, basni, V 50. be, bek 58. beganca V 58. bi V 53, 57. bikija 58. bisaga(c), bisak 57 d. bob * 60. bobelka, boblina, bobljati, boubel, -aty V 61. boehnice 6. bokara V 59, 72. bon. V 65. Bonjak V 65. brague V 69. bramor 64. branar, brabno 7. brcgue V 69. brin, brinka 70. brjar 43. brusna V 50. bubla, bublina, -nka, bublanka, bubulj, -ica V 61. bua, bu, buck 58. buganiea V 68. buhta, buehta 58. bukara V 59, 72. burja 72. buzdihan, buzdahan, buzdovan, buzykn 73. Cae, caca, cacao, cacai, cacka 88 d. cclak, ccljak 9. cizek, euzek, eiza, euza, cuzika 65. cukrant 84. cjacja 89. cura, curia, curati, curiti, curljati 95, 96, 65. cvi, cviek, eviar 67. evil, cviliti, cvileti 67. cvrek 64. cvrk 95. czac, czacz 88 d. czakan 89. ezerjak 63, czyrka 64. abrenica, abrica 75. a, aa 88 d. adora 91. ajka 53. akan 89. ampraga 61. apra 87. aprag, aprak 61. ardak 90, ea 89 d. cedra 91. ekan 89. emnata 0. ena, enura 89. epa 93, erdak 91. certi,, eretnya 54. erga 91. cri, eriek 15, 63 d. cpa, cplja 66 d. eta 91. i, ia, io 89. iler, ir, iraj, iralj, iri, iriek, irikatb, irjak, iroki. 15, 63 d. iem, izma 91. ilek 65. l 62. oln, olnak, olnjak 53, 64. Soltar 90. Sotara 93. rnn. . , crcpa, repnja 92, 93,. ret, creta 54. riek 15. r, rje 94. uk, Sukati 93, 94, unjak 53. curati, curyty 65. urel, urelj 95. urimuri 96. utura, utara 93. uvikati 94. vepa, vepeljni 66. vor, vorkelj 95. vr 94. vrjak, yrka 63 d. ' 75. uk, uknuti 94.
124
('asopis za zgodovino in narodopisju.
Dbernice 75. detek, detk 97, 117. deza HO. dca 79, 80. dideldaj, -ek, direndaj .so. dia, diva 79 d. dober 83. dolama 8:. donda 89. drob 84. dren, drcnulja, -ica 82. drevo 82, 37. drevenka, drcvianka 85. duda, duditi, dudliti, dudlati, dudi 97. dudek, dutek, d}tek 97, 117. dvornica 98. dada, dida, -li 89. Frnikola 55. Gaban, gabanica 25. garati, garje, garjavka 13. gasb 17. gibanica 16. glamo, glavo 15. glisti 17. glivec, glivica 9. globock 15. gobica 9. * godeSe 10. golazen 8. goliba 24. gomil-a, -o, -jati se 45. gomol, -a, gomla 45. gomaze(i)ti, gomizljati, gom(e)zcti 8. gorica 12. gorjaa 13. gorbnica 100. gradi 13. grah, graholjica, grahor, -a, -ica 13 d. gramada 14. grami 32. grati 16. greh 15. greda 116. grilec 10. grmad, -a, -iti 14. grodelj 14. gromada 14. grombnica 32. gruda 14, 16. grud, -elj, -alj 14, gubanica V 68. 16. gubice 9. gus 17. guer 34. Haba 43. haramija 19. histeje 17. hia, hika, hia 26. Hocvjc, Hoevar H. Hoe 11. houfnice 18. hpan 56. hram, hramee, hramac 30, 31. hrana 32. hreati, hrek, hrica 16. hren 32. hriz, hri 15. hruda, hrouda 16. hruz, hrouz 15. hus, -a 17. Chalupa 24. ehomiti>, chomuti>, chomout, chomot 32 d, 118. ehrek 16. chrm. 32. chram, chrom 31 d. chrzan 32. Isti, isteje, istclnik 17. izpokati 52. Jabolka V 61. jadrna 3. jarica, jariti se, jarka 21 d. jarbm/ 20jaspra, japer V 46. javor V 46. jermen 20. jikati, jikavy, jikavec, jikauc 91. jisti 17. jug 21, 73. junec 22. jurko 22. juina V 52, 22. Kabanica 25, kacavejka 23. kae, kaka 17. kale 23. kanec, kanice 8. kantu 28. kar(a)ba 24. kasta 7. kaomajka 23. kepenjak 25. khalupa 24. khoprnik 23. kiercja, kireja, kereja 33. klatriti 23. klestiti, klestriti 27. klee, klei, klesti, klete 26. d. kletre 26 d. kleta, kltb 10. klopotec 26. kocabajka, kocavejka 23. kocej, koej 12, 25. kocicl 28. koa 8, 12. koi 25. koemajka 23. kojsa 12, 25. kojza I9. kolai, kolata 23. kolesa, koleselj 23. koliba 24. kontusz 28. 9. kopanja 80. kopar, koper 22. kopieniak 25. kopr. koprec, koprnik 22 d. koratinck28. korba, kora(o)ba 24. 11. korubati 50. koru, 11. ko 12, 25. ko 29. * kotia 10. kotel, kotla, kotlina, kotliti 27 d. kovikati 94. koza, koa 87. kozol, kozulj,-a, kozor, -a li. kram, -a, -ar 31. kre 16. ken 32. krepel, -o,-ovje, -, krpelc 15. krivi., kfivka, kfhvka 9. krop, -ec,-elka,-clo 15. krosna(e), kronja 29. krtice 64. krzywonos 9. kucbajka, kueubejka 23. kuci 81. kukurkb, kukurnik. 12. kuntusz 28. koeel 28 kupljenik 27. kurba 24. kus 10. kuar, kuar 34. kuarji 64. Laba, labra, labra, -a, labrati labrda 34. ladina, lado, ladko 36. lala, laika 89. lasica, laska 35. lasi sic, iasy 35. laz, lazy, laz, lazy 36. la, laza 41. ledina, ledina, l'edo 36 d. Iija 89. lemeb, lemiesz, lemicz, lemiczha, lemic, lemia 37. lpa, lpka, Ipina 38. liba 17. libra, librica, librnik 39. lipiec, lipowy (miod) 38. listnice 17. ljuljati 41. Ioni 3. lugati 41. lukce, lukman, lukmanca40. lula, lula, lulati, lulka 41. luina, luina41 d.
Malce 40. malhelj. malhiea 4: d. martinek :i4. martolos 4:!. mqka 46. medvcdce, medvedok 63. melja 45. mentek 44. mera 45. mernik 45. mesteje 17. mestva 45. me.sctar 4:1. moa, moiti 45. mogyla 45. mojkra V 57. moka 46. monten 44. most, mot, motyka, motyja 42. mot, motine 54. nuidlja-ti, -v, muditi 44. miidrlant 84. muka 46. munkec 44 muren 96. murka 46. Nasadi), nasada, nasadna 46 d. natoleati, -cvati, natucati 76. , nore, nurc 20. Obiea is. odrt,, odry, odrina, odryna 47. ocreti> 54. ogorek 46. ogrec 63. ojnice 44 d. opln, opijen, oplin 1 d. opoka 47. osmak 4S. osora 69. ostejc 17. Pablon, paplan, poplun V 46, paâ, pagaina, pagaar V 63. pagmdka K!, panj, panja 55. papu, papua(e) V 47. parip V 49 d. poslak V 66. pastucln. 51. pasti V 51. pasti, paziti V 50 d. pecen V 52. pea V 52. peat V 53. pe, -ena, -ka, -etina V 52, peje/. V 53. penj, penjek, pen V 55. pcskarii, peskozob, peskoroj. piskaib V 54. petak V 52. petar, peter, putrii, pe;tro. patro, pitro, przyter V 4S, pica, pika, V 53. pipa, pipka, V 56. pir, -a, -ih, -ih, -ika, -jevica 53. pisker, piskrec V 56. piskati, piskorb, piskof, pikur V 54. pinar 72. pjeiik V 55. plav 86. plaz V 58. plecha V 58. plei,, plea, pleska V 5'). pleva, pleve, plevniea 6. pli., plika V 59. plotica 59. pl'uea, pljua, ptuca V 60 d. pogaa V 63 d. pogred, pograd 62, 116 d. pogrodka K!, pohrada, pohrdka V 62. polovnica, polovnik V 64. polturak, poltrak V 64. pomalu, pomali Y 65. poskonik, poskonnice, ploskon 55 d. posuda 94. posi,h, V 66. potica V 63. povscn, povsmo, povesmo V 47 d. praa, praka, praczvk V 68. prag V 68. praka V 68. pralica, praljka V 69. pramen, pram V 69. pfatra V 48 d. prezati, oprzati 70. pria, prear, preati 71. prbg, pribeg 61. protin 72. pro~trii, pfo~trpii 49. pruka, pruica 43. prvak V 55 pry 71. punoeha 45 puran 72. pursti 72. pvro, p\f 54. 55. pbrati, 69. Raca 52. rabota 51. rabul-a, -ina 48. rabu 48. ragljati, rahna. rachtan 50. ramov, ramus, ramus, ramuh 49. rebula 48. regelj, regetaa, resetalka, regetatl 49, 51. remen 20. robota 51, robina, robinje, robiti, robkati 50, 51. rohta, rohtan, roktelj 60. rochatl, roehotati, roehtati 50. 57. romotati, mmoniti, romplati 49. roubiti 51. rova 48. rubak 50. rujht, rujhtati 51. rzegot, -ac, rzcehota, rzekot, rzekt, -a 49, 50. Satijan, sahtijan 51 sidii 94. scuko, scukar 60. sevrjuga 53. skfeek, skrzeczck. 16. skodla 55. skor 94. skudla 55. slab, -oten, -u. 53. slivov -ec. -ica 54. smetana 54. smuta 64. sod 94. soja 92. spanec, spancati V 49. spokati 52. sprztr V 49. stanoga 55. star, -i, -i 54 d. stari 94. teje 17. steklasa. stnoâ, stoklas, -a, stonoga 55. stor, strati 94. sud, suka, sukin syn 60. sura 68 d. susliki., sush, 61 svor, svora 68 d., 118. svrg, svr 94. swaczka 66 d. sysel 61. , si.imititi 54. si.s^di. 94. si.scl 61. szwaszka, szwcstka 66 d. szyszka 60, 90. Sajka 53. -, -ati, -niti 86. arkan 52. arka 90. Sar, ara 90. ap 86. ijca 96. iri, irjevec 64 d. ur, -ek, our 53, 64. estak
12)
53. ipeje, ipck, ipi., -ki., ipraga, -ka 19. ika, lbka 60, 04 d. Siska 26. krihant 78. krjene 9. oja, oga 02. pehar, Spehare 52. Stefan 22. tir, -ck, Stour, tur, -ak, -ic 64 d. Strtin 54. urck 5:. Suri-muri, -buri 05 d. vestka 66. vik 67. Tabor 73 d., 77. tantovina 77. tamar, tamor 77. tarask, taraska 78. 1;( 76. tejza 86. tnoga 55. tcrn 78. tesk 102. tsto 70. tilati, trati 81. tiku, tluku, tlouci 76. tokc 83. toli 81. tolkovatb 76. tolst, tlustv 84. th.k-i, 76. top, -a, -cc 76. topol, -a, -ka 74. torb-a. -ica 07. traga, trak-a, -af,-ati,-ovati 84. trati, tr-ati, -kati, -ljati 81. trestin-a, -ka 78. trsk 78. triak 85, 117. trk, -a, -ati 77, 81. troska 85. trud, -iti 86. tn,stl>, trestina 78. trulant 83. tuliti 97. tylec, tyh. 82. tyza 80. U 59. steje, stenik 17. Vajeti 56. vdolek, vdlek 75 d. vce, vea, vedovati 57. velenac 4. vesla, veslica, veslo, veselko, veselka, vezela, vezilce 5. viher 73. vijaa V 63. vogja 56. vokurka 46. vrd, -iti, -n 6. vrnik 4. vtragati se 84. vu, vbb 50. Wa.gry, wgry 63. wicca 57. Zapasti. V 51. elva, luva, luna, ova 64. upan 55 d. IV. K o m a n s k e besede: Amascino 66. albus 115. arma 20. aula 101. Babazorro 68. babouches V 46. baga V 61. badins, baietta 23, bastir, bti V 68. belette 35. bersac, -ca V 57. beta Y 52. bissaeium, bisaccia, bissace, bissac, bisuk, bisuog V 57 d. boccale 72. boccia 58. braccio 68. braconi, bracini, braghe, braghesse V 69. brear 43. Calceus, calza 45. cannone 78. capra 87. caper 59. carato, caratino 28. cardare, carere 13. casa, casaca, casaque, easaquin 24 d. caterva 91. chagrin 59. chvri 87. chanza 88. charivari 96. chevron 87. chorus 11. ciancia, -re 88. ciaprag 118. ciespe 67. cioncia 88. tireap V 57. ciri-miri 95. ciron 65. cochon 12, 25. corte 101. cottus, cotta, cottola lo, 23. cracca 14, erambi, crma 31. cratis 29. cricctus 16. cucumis 80. Damascenum 66. desag V 57. Escarass 13. cscoppe, choppe 30, Faba V 60. faber 83. felis 35. ferire 65, 70. tingo 79. figo SO. focacia, fogazza, fugazza, fogiia V 64. furnus 100. Gabbano 25. gardare 13. gocho 12. gremium 30. Intuzzare 81. Laris 36. lascivus 35. libra, libbra, lira, livre 30. libimi 38. Magistra V 57. matela, materia, materica, mazza 42. nicles 35. misseto, misscte, messcto 43. Nocrza 20. Obus, obuz, obizza, obizzo, obice 18. Pappucla V 46. parhippus V 50, passer V 50. passer le temps V 68. pecus, 60. penis V 51. perik, -a 54. pezza V 52. pisinale 72. pistrina V
K spisu Slov. elementi v besednem zakladu staj. Nemcev".
\'>",
56. planea 2. pomo, pomolo V 61, 116. populas 74. * preminocca V 55. pressa 71. Racco, rana 49. rpe, rapp, rasp SO. rabuclc, rebuola. ribuola, ribucle 44. rintuzzare 81. rumor 40. Scandula, scindula 55. scardassare 13. scrivano 78. sebastica 66. sergeant 84. screnus, sercsco 90. servo 32; sextarius 55. Siro, siron 65. smntina 54. socco 54. specio V 51. spirare V 54. stajo, star, stario 55. scula 60. Talpon 74. ferrano 78. topon 74. tragun, trgala, traho 84. treasc 78. trjaques, tre scacchi 117. trudo 86. tumere 82. Valessio 4. V. (rrke (staro- in novogrke) besede: apapoxc 20. Sajtpov V 46. aXiJ 101. sXivtaa 44. iaixt V 57. Y'/Xr/j 35. ona/tov, Siaxxt V f>7. so5stv V 49. IviirXutuoc V
46. xaX&v] 24. xvSoc 28. xptaXoc 29. xpo; 11. 29. Yjf<<; 90. -~A(oi.7. 46. nipim, jtptjriwc V 50. -;-/.-)-; \' 4S. jrXaxc. 2. iXnj, rcXavrj 2. jtspw \' 69. tntnro[Lat, axorcdc, <| \'51. taourpa 93.TOXY 82.
VI. Litovske, 1 e t s k e in s t p u s k e besede: Lit. iras, Ciuroti 64. let. curt 65. daigau 80. lit. ia^voras, jo""varas V 46. stp. korto 29. lit. ka^pas, kapju 80. let. loss, losains 35. lit. (/"varas V 46. pagrindas H7. VII. Albanske (kipetarske) li esede: k'epre, 87. pass V 51. sul 62. iri-miri 95. toka s:;. XIII. Starolndskc besede: bhrnati 70. gramas 30. hrmyam 32. ksars 90. matym 42. peyati V 51. pasas V51. picchor V 54. sarma 31. spaati V 51. IX. Avestske in perzijske besede: Caku 89. fsarema 31. horaiti, haurvaiti, har, haotar, harojra 32. perz. api 59. X. Ciganske besede: Vodia, vodja, voida, vodjengero 56. XI. Irska : crett 29, XII. Madarske besede: Bag V 47. bleska 58. bocskor V 47. buzgany, buzogany 7:. capbir 59. esaeska 88. csajka 63. eserga 91. csicsa 89. csizma 91. csoltr, esotr 90. esurogni, esuranni 95,65,118. esutora 93. hm 33. haramia 18. ispn 56. kan 9. kantus, knts 28. koca 12. mente, menten 44. men) it 35. naszd 47. papes V 47. paripa V 50. sajka 53. sarkany 52. sre, srge 53. szattym 51. tarack 78. velence 4.
128
asopis za Zgodovino n narodopisje.
XIII. Turke (osmanske in scvernotur.kc) besede: Aba V 44. aspre V 46. baâ V 47. biak, beak 5S. bozdurgan 73. a, ad/. 8S. Cap 59. cap ras 61. ardak Cartak, 90. ek'an 89. rs 91. vr 87. ernck 62. izme 91. Soltar 90. otura, otra 93. doka 83. doloma, doloman, doliman S3, dide, didi 89. sclind/.ik 35. h'ajdud IS h'arami is. kajek 53. kaval 78. konto 28. ker 33. kerba 24. |k'apan, kapanek 25]. ll 41. mest 45. obuztopi 18. papu, papud V 47. pupla V 46. satian 51. siiiruk 53. ajka 53. toka 83. velene 4. XIV. D ru "jezine : Iask. zorro 68. babil, asir, sumer, pilakku. 48.
O gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Kozjaku.

jober del naih srednjevekih cerkev je bil gotovo slikan, a do dandanes so se ohranili le redki (stanki, ki pa tudi e niso vsi popisani.1 Celo neznano pa je. da obstoji e popolnoma poslikan in precej dobro ohranjen prezbiterij in sicer v cerkvici sv. Mohorja na Kozjaku. (SI. 1.) Pisatelja je nanj opozoril vl. . Martin Ulnik. upnik v Doliu. Sedanja cerkvica sv. Mohorja obstoji iz ladje, prezbiteri ja in zvonika na vshodu zadi za velikim oltarjem, pozidala pa seje 1. ISTO., izvzemi zvonik, ki je e star. Prej se je s slavolokom odpiral proti te- s] L Cerkev sv. na Kozjaku danji ladji, ki je bila priblino od severovzhoda, enako razsena ko sedanji prezbiterij. a mnogo nija in z lesenim
Pisatelju znane freske se nahajajo v Solcavi in Ljubnem na upnijskih cerkvah, . pri Sv. Jan/.u poleg Reice in Sv. JotU nad Sv. .Martinom za Dreto (prim, pisateljevo poroilo v Mitteilungen der Xentr.Koirt, t'. K. u. h. 1). 1903 in istega Dckanijo gornegrajsko na dotinih mestih ter si. 151), potem pri Sv. Miklavu v Kontnem nad (.'adramom (prim.
asopis VI.
4
130
stropom. Oltar je tedaj stal pod stolpom1. Ljudje se e tega deloma spominjajo, priajo pa o tem tudi sledovi sedanje stavbe. Zid prezbiterija nima proti vshodu podstavka (prim. si. 2) kakor vsi drugi deli nove stavbe in severni kos je do viine pribl. 3 metrov e star, ker je zunanja stena na neuglajen omet zbeljena, ne pa z desko izlikana. udno! Tudi zvonik so samo y.VfS/ ometali in ni zgladili, zato pa se seseda na njem vsepovsodi SI. 2. Tloris cerkve sv. Mohorja. prah in rnoba. Na podstreju Merilo 1 : 400. cerkvenem se pa pozna na zvonikovi steni v ometu e odtisek nekdanje ladjine strehe. Bila je za 240 m nija in s klanimi skodljami krita. Cerkev je imela raven lesen strop in sicer tako visok, kakor je sedanji obok v zvoniku (starem prezbiteriju) ; iz podstreja se je skozi sedaj zazidana vrata (gl. presek si. 3) prilo v prvo nadstropje zvonika. V zvonik itak ni bilo treba mnogokrat iti, ker je vrv od edinega zvonca visela skozi obok pred oltar2. Zvonik pa je imel 4 odstavke ali 3 nadstropja. Pritlije je obokano s plitvo banjo
Konjiko dekanijo" str. 119 in tabi. 28), nadalje v vitanjski upnijski cerkvi, kjer jc pisatelj nael, da je vsa severna stena znotraj poslikana, zgoraj najbr z zgodbami iz ivljenja Zveliarjevega, spodaj pa s prizori iz svetnikih legend, slednji v pitalski cerkvi v Slovenjem gradcu. Za osnaenje zadnje imenovanih fresk jc nakazalo ministerstvo za uk in bogocastje 850 K, vrijo se tudi pogajanja za obnovitev fresk v Koritnem in Vitanju. Po poroilu g. upnika . ebata je stara freska tudi za velikim oltarjem cerkve sv. Valentina v usmu. Sledovi tresk s svetniki so tudi v prezbiteriju cerkvice sv. Botjana v Rajhcnburgu pribl. iz 1. 1523, potem pri Sv. Antonu v kornem iz 1. 1526. (Prim. Oroen, VI, -102.) Upamo, da se bo nalo e enkrat toliko stavb s srednjevekimi nastenskirai slikami. 1 V menzi sedanjega velikega oltarja je vzidana mala peena ploa s konsekracijskem kriem; najbr je od oltarka pod stolpom. V zvoniku e visi prvotni zvon, ki je gotski in ima napis : <* mathevs marcvs * iohannes * lvcas *
131
S' potlaenim ostrim lokom, zgoraj pa so leseni podi na tramovih. Podi so se vekrat izpremenili. V pritliju je ozka ostrolona lina proti vzhodu, proti jugu pa okronolona, a se je v novejem asu razirila; mala, okronolono zavrena in prvotna lina je e v juni steni prvega nadstropja. Tri velike line v najvijem odstavku pa so izgubile prvotno obliko, vendar pa je ves zvonik od tal do vrha enotna stavba. Vsepovsodi je v njem isto kamenje, isti omet, ki je postal rdekast vsled eleznih primesi med apnom in se da med prsti zdrobiti, isti nain zidanja; line, ki so se pozneje razirile, kaejo celo drugaen, bel in jako trd omet. Zanimivo je e, da se na ve mestih v zvoniku vidi red po 1 dm debelih lukenj, ki segajo skozi zid SI. 3. Presek stolpa od zapada proti vshodu. notri do zunanjega ometa; nahajajo Pri a je leal strop prvotne se tudi pri starih grajskih zidovih stavbe, pri a' je sleme, vrh in so menda sluile, da se je zid oboka sedanjega prezbiterija je pri b, sleme pa pri b\ (Zvobolje presuil. V viini prvega stropa nikova streha je prenizka.) (slika 3, a) so leali celo v vseh Merilo 1 : 200. tirih stolpovih stranicah tramovi, ki so bili zvezani med seboj in so nosili strop. Sedaj so e veinoma sprhneli, a nekdaj so drali zvonik skupaj. Ta strop, ki je tudi itil obok, da ni mogel nihe nanj stopiti, so odstranili ele 1. 1870. in predrli luknjo v oboku, skozi katero se sedaj hodi na zvonik. S stavbinskega stalia imamo torej tukaj vzorec starinske podrunice z malo ladjo in tirivoglatim prezbiterijem pod visokim stolpom. Stavba je tembolj vana, ker je nov in sicer pozen primer za te vrste priprostih
9
132
' asopis za zgodovino in narodopisje.
cerkev, ki so tembolj zanimive, ker zvonik v srednjem veku v naih krajih e ni bil obiajen. Samostojen zvonik se ni nahajal n. pr. niti pri romanskih troladjastih bazilikah v Mariboru in Gornjemgradu, niti pri gotskih stavbah v Solavi in na rni gori. V Konjiki dekaniji so, izvzemi tiri sluaje, vsi cerkveni zvoniki mlaji ko dotina cerkev, v gornjegrajski dekaniji pa je imela e okoli 1.1650. veina cerkev samo lesene nastrene stolpie. Kvadratien prezbiterij pod stolpom pa se je nahajal v romanski cerkvi v Vuzenici, v cerkvi prehodnjega sloga v Lakem trgu, potem v gotski cerkvi sv. Ilja pod Turjakom in v Radeah na Kranjskem, slednji nekoliko bolj razvito v Zreah in, kakor je videti, tudi pri Veliki Nedelji. V takih izrednih oblikah se javljajo kulturne vezi s sosednjimi deelami. Naa stavba je iz druge polovice XV. stol., o emur pria vzajemna raba ostrih lokov (pri vshodnem okencu in banjastem oboku) ter polukronih (pri junem okencu in slavoloku). Ljudje pravijo, da je sluila nekdaj kot grajska kapela /. Irtajn (Hirs-stein ali Hirsch-stein), egar razvaline se vidijo na vrhu blinjega strmega hriba. Na specialnem vojakem zemljevidu se ita Hirschstein kot ime hriba, grad in cerkev sv. Mohorja pa nista zaznamovana. Obzidje je l'/2 m debelo, slabo in iz drobnega kamenja zgrajeno ter se v oblila pravokutnika (25 m : 10 m) razteza od juga proti severu; poezen zid se pozna le eden, ki deli 4 m iroko sobo na jugu od pravotnika. Ves notranji prostor je nasut in zasipan ter s travo poraen in vrh zida se ne vzdiga nad travnik. Zgodovinskih poroil o gradu ni bilo mogoe dobiti; ne omenja se v tiskanih virih, pa tudi iz urbarjev se ni dalo kaj dognati.1 Ne more se niti rei, iz katere dobe je grad, in zato je prazno vsako domnevanje, je-li so imeli graaki kako zaslugo da se je postavila naa cerkvica koncem srednjega veka, ah .o. Tudi iz slik ne sledi ni, e zato ne, ker se je tak okras nahajal tudi pri
1
Glede urbarjev se je prosilo ravnateljstvo staj. de. arhiva za pomo.
SI. 4 Sv. Mohor na Kozjaku. Zveliar med angeloma.
O gotskih freskah pri sv. Mohorju na Kozjaku.
133
takih cerkvicah, kjer jih gotovo ni naroil kak graak, potem pa tudi, ker med naslikanimi svetniki ni nobenega izrazitega grajskega zaitnika. Sicer pa so slike znamenite, ker je to dini vzgled na Slovenskem tajerskem e popolnoma ohranjenega in nikdar prebeljenega gotskega prezbiterija. e razdelitev oseb je znailna. Po starokranskem nainu stoluje nad oltarjem v luneti pod obokom Kristus med dvema angeloma, znamenja evangelistov, ki spadajo k njemu, so na oboku, svetnike pa, ki se mu v starih mozaikih z verci v rokah klanjajo, nadomeata dve svetnici na spodnji strani slavoloka. Obraata se proti Kristusu in mu poklanjata pridevke, ki jih drita v rokah. Na treh stenah pa stojijo svetniki takoreko v paradi kakor je to e tudi od starokranskih dob obiajno. Na vshodni steni se vidita na levi od okna sv. Fortunat in sv. Mohor, na desni pa sv. Udalrik in sv. Ahacij (?), severno steno je zavzela Devica Marija med sv. Katarino in sv. Marjeto, na juni steni pa je bil na vsaki strani poleg okna po en svetnik s palmovo vejo, ki se je sloila slede zgornjemu robu zaokroenega okna bila sta ali sv. Janez in Pavel ali pa sv. Primo in Felicijan. Kristus (si. 4) je e mladeni brez brade in sedi na iroki gotski klopi iz lesa, a brez blazine in naslonjala, ter nosi prepasano zeleno obleko in rnopodvleen rde pla. Na kolenih dri zaprto knjigo, z dvema prstoma povzdignjene desnice pa blagoslavlja. Slikoviti angel na desni nosi zelenkasto, rno podvleeno obleko z dolgo vleko in frfrajoimi zgornjimi rokavi, beli, rdee zarisani peruti pa izteguje, kakor e bi hotel vzleteti. eprav dri v desnici bridko sulico, mu vendar igra sladkomil nasmeh na drobnem obrazu z bogato frizuro. Njegovega tovaria na nasprotni strani so nekoliko zamazali, ko so predrli luknjo na oboku, vidi se pa e, da je bil v vsem popolnoma podoben desnemu angelu, samo da je nosil belo opravo s rnimi krici in je v roki imel bi. Tla segajo do ne tretjine modrega ozadja in so tlakana s tirivoglatimi ploami z belimi vloki. Okvir posnema mozaina dela lakih
134
Cosmatov : osmeroarne zvezde se menjiijejo s kvadrati, v katerih lee prek voglov manji kvadrati. Pod Kristusom sta na levi strani oba cerkvena zaitnika (si. 5) ; obraata se drug proti drugemu, gledata pa po vernikih. Mladi diakon Fortunat ima veliko tonzuro, nosi pa vrh bele, rumeno risane albe zeleno, temnordee podvleeno dalmatiko ter knjigo v levici s rnimi platnicami. Sv. Mohor s kratko ostro brado, kofovsko kapo in palico ima belo albo in bel pla z rumenimi gubami ter vijoliasto, rdee podloeno kofovsko dalmatiko. Na rokah nosi rokovice in z dvema prstoma povzdignjene desnice blagoslavlja. Njegov tovari sv. Udalrik na nasprotni strani je ravnotako opravljen, samo barve so nekoliko razline. Dalmatika je rdea, zeleno podvleena, izrazito gotski mani pla pa je vijoliast in rumeno podloen. V roki dri ribo, ker se je neko kos mesa, ki ga je nekemu poslancu podaril nevede, da je petek, spremenil v ribo, ko je hotel poslanec svetnika doliti hinavine. Mladi svetnik poleg njega nosi dolgo, do kolen segajoo rdeo suknjo (nemki: vSchecke), ki se mu okoli pasa trdo prilega, da mu je pas odve. Dragoceni, z biseri okraeni pas (nemki: Dupfing) je pritrjen radi lepega nije (pod kolkoma) na suknji. Suknja ima e gizdave visee rokave, noge pa tiijo v vijoliastih suknjenih nogovicah, ki segajo ez kolena, in v zailjenih rnih evljih, ki so zgoraj razparani ter z jermenom povezani. Glavo pokriva vijoliast klobuk s krajci, okraen s kouhovino. Ta noa, posebno e do kolen segajoa suknja, je iz druge polovice 14. in zaetka 15. stol. V 15. stol. se je suknja vedno bolj krila in slednji se je tudi pas vrnil na naravno mesto nad kolki. Kdo je ta svetnik? Ali je e mladeni ali e bolj postaren mo, se iz slike ne sme sklepati. Brade tedaj niso splono nosili, mladeniki izraz v licu pa je sploh lasten gotskim osebam. Bil je vitez, ki je umrl muenike smrti ; obglavili so ga, saj nosi me po koncu. Najbr je to sv. Ahacij (A-/.-/.ioc Brezmadenik), Kapadoan po rodu in stotnik v bizantinski vojski; obglavili so ga v Bizanciju de 8. maja, najbr 1. 311.
SI. 5. Sv. Mohor na Kozjaku. Sv. Marija in sv. Marjeta, sv. Fortunat in sv. Mohor,
135
V slovenskih deelah se je koncem srednjega veka mnogo astil. V bliini pri Sv. Ilju pod Turjakom ima tudi zanimivo gotsko cerkvico z ravnim stropom v ladji in z znailnim lesenim stolpiem na strehi. V isti upniji v Dovah ima tudi sv. Udalrik svojo cerkev, ki pa je popolnoma zgubila starinski znaaj. Ozadje za tirimi svetniki je zeleno, v spodnji tretjini zagrnjeno z rdeo preprogo z drobnimi gotkimi veterolisti.1 Slika na severni steni ima enako ozadje, samo preproga je brez risbe. Ob straneh stojei svetnici ostaneta v okvirju, Marija pa, ki je v sredi, prekosi tovariici po rasti in sega s krono v zgornji okvir, po spodnjem pa pada njena obleka v valovitih gubah. Sv. Katarina na levi nosi rdeo spodnjo obleko in vijoliast pla, ki je spet na levi rami. Desnico polaga na esterodelno kolo (brez zobov), s katerim je bila muena, v levici pa dri me po koncu. Trolistna krona je krasi glavo. Telo dri naprej, prsa pa nazaj, kakor je predpisavala moda zaetkom 15. stol., iz ednega obraza pa "ji sije pristna gotska milina. Sv. Marjeta ima vrh rumene obleke temnorde pla z zeleno podvleko, v levici nosi martinku podobnega belega zmaja, z desnico pa povzdiga prazno znamenje kria. Ko je bila v jei, pripoveduje legenda, jo je hotel hudobec v podobi zmaja prestraiti, a ga je pregnala z znamenjem kria. Navadno se nahaja zmaj v veji obliki pri njenih nogah, nain nae slike je videti izreden.2 Marija Devica ima temnozeleno obleko z rumenim, rdee osenenim plaem. Njeno dostojanstvo se kae v tem, da ji je vsa oprava prevelika in preobilna in jo zagrinja v mnogih in raznovrstnih gubah ter se e po tleh razprostira v valovitih rtah. Glavo s peterolistno krono je pobono sklonila proti Detetu, ki ji lei
1 Tudi na licih oken je zid z velikimi rdeimi veterolisti na rumenem polju poslikan. * Detzcl, Ikonographie II. str. 508 ne navaja nobene take podobe Pa pa ima Eva na portalu rheimske stolnice (ok. 1.1250) zmija v naroju kakor naa Marjeta.
136
golo v naroju in z desnico grabi za obleko, z levico pa se menda hoe dobrikati materi. Mladi svetnik na levi od junega okna ima belo haljo z vijoliastim plaem (palium), v desnici dri knjigo, v levici pa palmovo vejo. Ozadje je isto ko na vshodni steni. Z amenja evangelistov na oboku so po dvoje in dvoje na severni in juni obokovi plati v okvirju iz akantovih vitic sestavljena in imajo na belih trakovih napise v gotski minuskuli. Na jugu sta angel (matevs) in vol (lvcas), na severu pa orel {iochannes) in ostanki Markovega leva, ki je izginil, ko se je prebil obok. Z dekorativnih vzrokov je slikar spremenil red evangelistov ter je postavil poleg Kristusa leva in vola, ker si simetrino odgovarjata in sta ti dve mesti gledalcu vedno pred omi. Glede barv pa se ni oziral na naravo. Orel je temnorde z belimi perutmi, rumeni vol pa ima rdee peruti kakor angel, ki pa nosi zeleno obleko. Od vsake svetnice na slavoloku se je ohranila samo polovica telesa po dolgem. Imata enaki kroni ko sv. Katarina in Marjeta, v roki pa dri juna svetnica stolp, je torej sv. Barbara, severna pa spleteno koarico z belo in rnopikasto vsebino, bo torej sv. Doroteja.1 Iz katere dobe so slike? Omenili smo e, da noa sv. Ahacija govori vsaj za prvo polovico 15. stol. Za isto dobo je znailno, da nosijo svetnik poleg okna ter sv. Magdalena in Marjeta antino noo, ne pa sodobne (n. pr. avb, dolgih rokavov i. t. d.), kakor so se slikale svetnice v drugi polovici 15. stol. Ravnotako naredi Kristusova podoba starinski utis in vsa tehnika izvritev, ker prevladuje risba.2 Vendar pa moramo vpotevati, da se e dandanes valovanje okusa, ki se javlja in
Njuni nimbi so rujavi, ostalih svetnikov pa rni, prvotno najbr temnomodri, a se je barva razkrojila. 'Kako je slikar delal, se dobro vidi pri obrazu sv. Udalrika. Ploskev za obraz je izpolnil z inkarnatno barvo, konture je zarisal z rujavo, sence z rumeno, lui z belo. Zenici sta rumeni, brada in ubo sta rumena in rujava, lasje rumeni, ustna temnordea. Roke je svetniku tudi rujavo obrisal in rumeno osenil.
SI. . Sv. Mohor na Kozjaku. Sv. Udalrik in v. Ahacij (?).
O gotskih freskah pri sv. Mohorju na Kozjaku.
137
odlouje v velikih kulturnih mestih, ele ez nekaj desetletij pri nas na deeli pojavi,1 torej bo to tembolj veljalo za konec srednjega veka. Zato lahko stavimo nae slike v poznejo dobo, v sredino 15. stol., ali morda celo v drugo polovico, za kar govori tudi arhitektura. Okrogel lok v sicer gotskih stavbah najdemo n. pr. pri portalih v Solavi (cerkev se je dokonala 1. 1485) in Svetini (pred 1. 1483), pa tudi v Lakem trgu (iz neznanega leta). Slikar ni bil samouk, kakor se dandanes dogaja, da marsikatero naih stavb pokvari umetnik" z nezadostno izobrazbo.2 Vsi ed organizacije po cehih ni nihe mogel samostojnega dela prevzeti, ako se ni izuil kot uenec in pomonik pri mojstru. Zato je tudi v nai cerkvici odsev velikomestne cerkvene umetnosti. Prostor je dobro razdeljen, figure lepo razstavljene, barve se dobro menjajo,. dekorativni utis je prav ugoden in kar je najve duevno ivljenje se zrcali raz lica. Marsikateri naih sodobnih freskantov ne zadene teh vedrih *n jasnih, vasih smehljajoih se lic! Seveda tejih problemov tudi na slikar ni znal reiti. Od vsakega predmeta da najznailneji pogled. Kri sv. Marjete se vidi od spredaj, kofovski palici od strani. udna je glava Lukeevcga vola, ki se vidi od spredaj, gobec pa od strani. kofovsko kapo pa je tako zasukal, da pride njena sredina nosilcu nad sence in ne na sredi ela, od svetniinih kron pa pridejo zanj le spredaj stojei zobci v potev. A mo je samostojen, ker e bi bil kopiral predloge, bi ne bil tako spretno risal in bi bil tudi vedel z rokami kaj napraviti, katere pa v svoji priprostosti pusti vekrat brez
Pri nas se stavi n. pr. e v zgodovinskih slogih, romanskem in gotskem ; kot ideal za cerkveno opravo velja, da mora biti enotna v slogu in se strinjati s slogom dotine stavbe in se zato morajo iz tega stalia neskladni predmeti odpraviti, kar se vse v umetnikih krogih e dolgo smatra kot zastarelo in kodljivo stalie. a Najnoveji vzgled za to je n. pr. cerkev v Srediu, kjer so figure zadnje veerje otroko risane, da ne govorimo o tem, da se dekoracija ne strinja s stavbo. Da se mo tuli za umetnika, ki ne zna niti figure pravilno narisati, je mogoe le dandanes, ko je umetnost svobodna, ne pa rokodelstvo kakor v srednjem veku.
1
138
dela. Tako visi prazna roka ob boku sv. Fortunato in sv. Ahaciju, angel dri prazno levico pred se, Katarina pa se komaj dotika z desnico kolesa, tako da to pravzaprav v zraku visi. Nesrena roka sv. Marjete pa je risana z rumeno barvo in je najbr delo koga drugega.1 Ker je bil mo samostojen, zato je tudi spretno porabil prostor in figuram dal simetrino enako veliko rast in enake kretnje. Tako si odgovarjata angela v zraku, tirje svetniki na vshodni steni, dve svetnici na severni. Tega gotovo ni bilo v predlogi, to je moral sam napraviti. Bil je torej samostojen slikarski mojster, najbr iz katerega blinjih mest n. piv Slovenjega Gradca, Celja, Maribora ali celo iz Ljubljane. ele kadar bodo objavljeni tudi drugi nai slikarski spomeniki in obenem izrpani arhivalni viri, se bo dal dognati kraj njegovega sedea, morda e ime. Pa tudi kakor sedaj stvari stojijo, lahko reemo, da imamo pri Sv. Mohorju kos domae pokrajinske in sicer e precej dobre slikarske umetnosti. Na juni steni je na raznih mestih s kakim ilom ali bodalom vrezanih v slikani omet ve letnic in podpisov, ki spominjajo na duhovnike, ki so tukaj maevali. Enako se je ovekoveil 1. 1539. zgodovinsko znan duhovnik Peter Sumragkh v prezbiteriju cerkve sv. Ilja pod Turjakom.2 Pri Sv. Mohorju je torej nekdo v spodnjem levem robu severne slike vrezal 1. 1534. ann(o) Do(mi)ni (15)34, naslednje leto, ko se je zopet vrnil, je nad prvo beleko postavil drugo anno (15)3V, in tako e dvakrat anno 3VI" in An(n)o 39". Pri sredi podobe sv. Marjete se je 1. 1536. ovekoveil Gapar, pomoni duhovnik pri Sv. Vidu nad Valdekom, obenem pa je pristavil,
1 Izmed drugih hib omenimo, da je Dete slabo zarisano, posebno noge, da je angel sv. Mateva prekratek, angel poleg Kristusa pa nima skoro ni prs, ustnici sv. Katarine sta isto shematini in spodnji rob Marijine krone je ravnotako shematino zasukan. Lepo paje, kako Marija z obrazom polnim miline povea oi, Katarina gleda na Marijo, Marjeta pa na Jezueka. 2 Voditelj. 1909, str. 58
139
da blagruje tistega, ki se upa premagati hudi veter pri Sv. Mohorju. itamo torej: 15 36 Salus. Quisqus venti nostrorum supervit vos nat(os?) Caspar, qui vocatur coadiutor s. Viti. V bliini stoji podpis drugega sveenika, s pobonim vzdihom, naj Bog okrepi njegovo duo: Anno 1581 Hic fuit Jacobus Kokal Deus refrig(er)al a(nimam) m(eam) Da je bila naa duhovina veinoma slovenskega roda, mislila in pisala pa je latinski, se vidi tudi iz sto let mlajega podpisa Martina Jania: SVM MAR IANSIChlCFVIT ANO 687 Poleg line za vrke se ita e: An(n)o LXVI(?) [15661 Thomas Warl. Slednji je e iz 17. stol. vrezano ime REZ NI G, a brez letnice, pri junem oknu pa Anno dni 1XVIII" (1568). Nekaterih novejih imen s svinnikom ne zabeleimo, ker so brez pomena in le kodujejo slikam. Dr. Avg, Stegenek.
-"v-, vXi_>
Ali pa reficiat".
Iz prazgodovine sredikega trga.

^redie, najvzhodneji trg ob ogrsko-hrvaki in tajerski meji, je s svojo okolico v zgodovinskem in narodopisnem oziru zelo zanimiv. Zgodovinar lahko zasleduje tukaj loveko naselbino od dananjih dni v sivo davnino novokamenene dobe. V naem asopisu"1 je e opetovano bil govor o sredikih izkopinah rimske in srednjeveke dobe, v kratkem zagleda beli dan tudi knjiga, ki bo obsegala skupno zgodovino upnije in trga. Tukaj se omejimo le na dve toki: 1. Kje je iskati rimska postojanka In medio Curta"? 2. Ime Sredie Polstrau. Ne namerjavam o vsem tem izrei kategorine sodbe, to in ono stavim za sedaj le kot ve ali manj verjetno podmeno, ele izzvati strokovnjake, da izreejo svoje mnenje. 1. In medio Curta. Ob rimski cesti iz Petovija v Sabarijo navaja antoninski potopis2 kot prvo postajo, 31 r. milj od Petovija, kraj In medio Curta" ; peutingerska tabla (iz konca 4. stoletja) pa ob cesti Poctovium-Sabaria omenja kot prvo postajo Ad vicesimum" in sicer 33 milj od Ptuja. Kje je iskati In medio Curta"? Stareji kronisti Janez Jordan (Apparatus Geograph, sect. 26., . 307), pavlinec Mat. Fuhrman (Vetus et Nova Austria HI, knj. 4, pogl. 3) in po njih pavlinec Bedekovi (Natale solum
1 1
L. 1907, Str. 229233; 1. 1908, str. 176185. Spisan za asa cesarja Antonina Karakala (211217).
gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Kozjaku.
141
divi Hieronymi) stavljajo rimski kraj Curta na mesto dananjega Ormoa, Muchar' v akovec, dr. Kos2 pa zopet v bliino Ormoa, v okolico Sredia pa postajo Ad vicesimum". Stvarnih razlogov za svojo trditev ne navede nobeden, zatorej je njih mnenje le domneva, iz katere sledi k vejemu to: Mogoe je, daje Cttrta" bila nekje tam, kjer je danes Ormo ali akovec. Z enakim pravom pa smemo mi trditi: Mogoe pa je tudi, da je Curta" stala v okolici dananjega Sredia. Iz tega, da sta dandanes Ormo in akovec znatneja kraja kakor Sredie, pa ni dopustno sklepati, da je tudi v rimskem asu bilo tako. Mnogokje so dandanes isto neznatni kraji, kjer so nekdaj stala rimska mesta, in nasprotno, kjer v rimskem asu ni bilo znatne naselbine, so dandanes cvetoa mesta. S samim domnevanjem in umovanjem v tem vpraanju ne pridemo dalje od gole monosti. Tu je treba nastopiti empirino pot: vzeti lopato, merilo, pa si z zdravimi omi ogledati kraj in pozvedovati po krajevnih imenih. Po tej poti je pisatelj priel do trdnega preprianja, da je v okolici dananjega Sredia stala rimska postaja In medio Curta". Evo razlogov za to trditev: a) Izkopine pri Srediu kaejo sledove veje naselbine. e v asopisu" 1908, str. 183, sem izrazil misel, da obseno izkopano poslopje ni v tem, za Rimljane dokaj nevarnem kraju, moglo stati samo, ampak je tu bila veja rimska postojanka mansio ali mutatio. Med tem sem opetovano prehodil grabsko in srediko polje, spodaj na ravnini in zgoraj ob rimski cesti, severno od Obreza, Crab in Sredia do Preseke, pozvedoval sem tudi pri ljudeh,3 ki so mi pripovedovali, da po ondotnem polju na mnogih krajih zadenejo na zid ali tlak. V okolici Sredia torej v rimski dobi nikakor ni bilo le kako zakotno zaselje ali nekoliko osamljenih hi, ampak prava naselGesch. d. Herz. St. I, 86. Xjcgova trditev (I, str. 16), da je Pultovia b ' v okolici srediki, je menda tiskovna pomota. s i. 'opis M. SI. 1897, str. 11-12. Zlasti mi je pri tem bil izkuen vodnik g. Doga, posestnik na Grabah, ki me je na marsikaj opozoril.
1
142
asopis -/a zgodovino in narodopisje.
bina. Razvaline se zasledujejo po grabskem, sredikem in presekem ozemlju, kar je razumljivo. V novo osvojenih deelah si je najprej rimski vojak v bliini stare naselbine premaganih prebivalcev postavil svoje taborie, okoli taboria je nastala veja ali manja rimska naselbina, ko so se pa pozneje naseljevali nai pradedje Slovenci, so navadno napravili svoje selie poleg stare rimske naselbine. Zato je naravno, da sledovi starih naselbin iz predrimske, rimske in porimske dobe zavzemajo velik obseg. Kar se torej tie obsenosti, nas sledovi rimskih razvalin opraviujejo do sklepa, da je tu bila znatneja rimska postojanka. Razen tega se je prav tu, med Ormoem in dananjim Srediem odcepila na desno rimska cesta. Velika cesta, katere sled se prav lepo vidi od Ormoa do Preseke, se namre zavije na levo, na severovzhod proti trigovi; da je to bila prava dravna cesta in ne morda le postranska panoga, kae njena irokost in pa miljniki, ki so se nali ob njej v bliini Huma, miljniki so namre stali le ob glavnih cestah. Druga velika cesta pa je vsekako la v ravni smeri proti vzhodu, po rodovitni medjimurski ravnini, ker sledovi rimskih seli se zasledujejo okoli dananjega Macinca,1 Nedeljia, akovca, in sploh ni verjetno, da bi bili Rimljani ravni in rodovitni dal dananjega Medjimurja pustili brez ceste. Muchar je na svojem zemljevidu prav zartal dve rimski cesti med Ptujem in Muro, le v tem ni pravo zadel, da se tista panoga, ki gre ez trigovo, loi e v Ptuju in gre potem ez hribovje nekje mimo Sv. Tomaa proti trigovi. Ni tako, ampak ona cesta, ki je la ez trigovo, se da popolnoma jasno zasledovati po Dravskem polju, potem pa od Ormoa do ogrske meje in dalje. In od te ceste se je ne v Ptuju ampak nekje okoli Ormoa ali Sredia loila desna panoga, ki je la proti akovcu. Pripomniti je tudi, da noben potopis ne omenja trigove, ki je sicer bila gotovo znaten kraj ; morda zasleduje potopis le ono progo, ki je la proti akovcu in od Ptuja proti
1
Pred nekaterimi leti so nali tu rimske cekine.
Iz prazgodovine srcdikega trga.
143
Radgoni, ali pa v trigovi ni bilo prenoie in spremenie (mutatio) za rimsko poto, ker je bila preblizu med In medio Curta" in pa Halicanum". b) Razdalja od Petovija do In medio Curta". Potopis nam razlono pravi, da je In medio Curta" bila 31 rimskih milj od blinjega glavnega mesta Ptuja. Za rimsko miljo raunajo naih 1480 m,1 torej je Curta bila oddaljena od Ptuja naih 45.880 m. Kajpada to ne znai zrane linije, ampak dejansko dolino ceste, ki je tu in tam imela veje ali manje ovinke, dasi rimske ceste, kjer je le mogoe, gredo v ravni rti. Ker je rimski Petovij stal na desni strani Drave, na planoti proti dananji Hajdini, moramo od ondod zaeti meriti. Vzamimo navaden zemljevid Andreevega atlasa2 z merilom 1 : 1000.000 t. j. 1 mm na zemljevidu = 1 km v naravi, tedaj imamo do Ormoa zrano linijo 23 mm t. j. 23 km ali 23.000 m, torej niti zrana linija ne dosee 31 rimskih milj. Pri dananjem Ormou potemtakem ni mogla biti In medio Curta". Od Ptuja do dananjega akovca imamo okroglo 45 km, torej 880 m manj kot 31 rimskih milj. Na prvi pogled to naravnost govori za trditev, da je Curta" bila pri dananjem akovcu. Toda ni verjetno, da rimska cesta od Ptuja do akovca ne bi imela ve ovinkov kakor za 880 m. etudi postavimo rimsko Curto med sedanji akovec in Nedeljie, po priliki tje. kjer sedaj stoji akovski grad, tedaj dobimo po priliki 43 -44 km, kar je e vedno premalo za naravno dolino ceste. Poglejmo sedaj razdaljo med Ptujem in Srediem! Zrana linija od Ptuja pa do dananjega Sredia meri 32 km, torej manjka nekaj ez 13 km do 31 rimskih milj. Na 1 km zrane linije bi se potem moralo pridejati okoli 406 m dejanske daljave, ali na vsakih 10 m 46 m ve, kar pa tudi za sicer ravne rimske ceste ni preve, zakaj e samo v svoji sobi pri zrani daljavi vi napravi majhen ovinek, dobi kmalu 7 m.
Forrcr, Reallexikon d. prhist, klassischen und frhchristl. Altcrimer ad v. Meile. L. 1890.
1
144
Razdalja torej ni zoper na*o trditev, ampak jo potrjuje. Vsled tega pa tudi ne moremo pritrditi dr. Kosu, ki v okolico Sredia stavi postajo Ad vicesimum". Ta naziv pa ne more drugo pomeniti, kakor 20. miljnik (od Ptuja) t. j. 20.000 rimskih korakov ali 20 milj, po naem 29.600 m. etudi potisnemo rimsko postojanko nekoliko vije od Sredia in torej skrajamo zrano linijo, si ne pomagamo s tem ni, 20 rimskih milj ne dosee nikakor niti zrane razdalje med Ptujem in Srediem, kamo li, e vtejemo ovinke. Vrh tega In medio Curta" in Ad vicesimum" nista mogli biti postojanki ob isti cesti, ker bi bili preblizu skupaj, ampak ,.Ad vicesimum" je iskati ob neki drugi ptujsko-sabarski cesti (v smeri proti Radgoni). c) Ime. Za udo se je ime Curta" ohranilo kot krajevno ime v srediki okolici do dananjega dne. Obrnil sem se na priznanega veaka v jezikoslovju, g. vseu. prof. dr. Karola treklja s pronjo, naj mi razloi besedo ..Curta". G. profesor dvomi, da bi to ime bilo latinskega izvora, v katerem sluaju bi pomenilo po priliki to. kar naa beseda kurtast", torej po priliki Kraino", ampak Curta" je najbr beseda nekega predrimskega naroda, in se nje korenika ravno tako ne da popolnoma dognati kakor korenika Ptuja, Celja itd. Slovenec bi pa po glasoslovnih pravilih svojega jezika Curto spremenil v <;:Krto". Res je tako! V sredikih listinah in v najstarejih zemljikih knjigah od 1 1797.1 se opetovano omenja neka gozdna parcela pod imenom Kurtak. Ker v obinski mapi ni zaznamovano to ime, sem vpraal g. upana in druge osebe, ki dobro poznajo domae krajevne razmere, kje je Kurtak. Za odgovor sem dobil, da se dotina parcela (389, 390 a, b) imenuje za pravo Krtak, ali po domaem izgovoru KTtak ter lei tik ob ogrski meji, veinoma je gozd in deloma travnik. Zanimivo je, da je v bliini parcela ..Lojpa", ker je tam nekdaj bila lopa za kontumacirane potnike ob asu kuge, torej je v
1
Tudi v poznejih.
I/, prazgodovine sredikega trga
145
starih asih bila tukaj veja prometna cesta, dandanes je tod le navadna gozdna cesta. Ker so sedanjo veliko cesto po polju blije Drave na Ogrsko proti akovcu in Varadinu nadelali ele koncem 18. stoletja, je pa lahko mogoe, da je stara cesta, morda e iz rimljanskih asov, la nekoliko vije, v bliini Kurtaka". Izpod sredikega trga e sedaj gre v tej smeri poljska cesta med njivami, ki se imenujejo pri stezi". Zakaj ravno tukaj pri stezi", ko je vendar enakih poljskih cest najti vsepovsod? To nas opraviuje do sklepa, da je tod nekdaj la veja prometna cesta proti Kurtaku. Kurtak ali Krtak je torej svet ob Kurti ali Krti. Potem pa In medio Curta"! e bi Slovenec po svojem imenoval kraj antoninskega potopisa, bi rekel: v sredini ali v srediu je Kurta (Krta). Na dolgem potu iz Akvileje v Sabarijo najdemo le e eno postajo v jeruzal. potopisu, imenuje se Ad Medias" in je bila v sredini med Adrante (sedaj Trojano) in Celjem, po dr. Kosu blizu Gomilskega, po Knablu1 blizu Polzele. Pri Curti ne bo razdalja od kakega vejega mesta razlog, da se imenuje in medio", ampak lega, oziroma e uveljavljeno ime. Kakor se je torej v slovenskem Logatcu ohranila stara rimska postaja Longaticum, tako (po pomenu) v Srediu staro in medio". Povzamimo e enkrat, kar smo navedli: obsene razvaline in drugi sledovi rimske naselbine, rimska cesta, primerna razdalja, in celo obojno ime, e je to vse sluaj, potem je resSredie sreen kraj, kjer si je sluaj" postavil svoj dom! A kakor v rimskih asih, ima e sedaj ta trg dvojno ime Sredie in Polstrau. 2. Ime. e Schnleben se pea z razlago imena Sredie. Sklicujo se na Strabona, Apijana in Plinija, pravi, da so stari Skordiski prebivali po dananji poeki in zagrebki upaniji
Letop. 1897, str. 11, op. 2; Mitth. d. H. V. f. St. 17, 70-72.
asopis VI. 10
146
pa tudi po Spodnjem Ogrskem, in se mu zdi, da na Skordiske, panogo galatskega plemena, spominja e kraj Sredika nije Karlovca.1 Medjimurski zgodovinar Bedekovi pa sklepa iz tega dalje, da so Skordiski prebivali tudi v dananjem Medjimurju, med Muro in Dravo ter da na njih spominjata e kraja ob Muri in Dravi, namre Mursko in Nemko" Sredie.2 Potemtakem bi se to ime moralo glasiti za pravo Skordie. Da so nekdaj po teh krajih prebivali Skordiski, je ve ali manj gotovo, toda spravljati Sredie v zvezo s Skordiski, za to manjka zgodovinske in jezikoslovne podlage, ker bi se potem moralo glasiti Skradie, ali Skrdie (prim. Scordona Skrad v Dalmaciji). Ime Sredie, nem. Polstrau, noveji as razlino razlagajo. Davorin Trstenjak3 je mislil, da slovensko in nemko ime pomeni isto, namre kraj, ki je stal na srediu ali na otoku Drave. Osredek ali osreec pomeni na mnogih krajih otok ali sploh svet, ki ga je nekdaj obkroevala voda, tudi livado med njivami in gozdi med travniki. Nemko besedo Polstrau izvaja Trstenjak iz pol-ostrov, kar pomeni polotok. V staroslovenini, v ruini in hrvaini je ostrov istoznana (sinonimna) beseda za otok. Z ozirom na krajepisno lego je ta razlaga navidezno verjetna ali iz drugih razlogov izkljuena. V starodavnih asih je namre Drava (ali vsaj en dravski rokav) drvila svoje valove tam, kjer sedaj stoji upna cerkev in spodnji del trga. Nije Ormoa pa do ogrske meje in e dalje se razlono pozna staro dravsko obreje; ime pod apljami" v trgu krog sedanje ole spominja na nekdanje movirje, ki je bilo ostanek stare dravske struge. Nali so se celo lanci in mlinski kameni blizu trke podrunice. Zapustiti je pa morala Drava to svoje korito, preden je trg priel na svoje sedanje mesto.
Antiquae Carnioliae Apparatus. Labaci 1681, str. 172. Misli pa staro trdnjavo Sredie ob Kolpi. " Natale solum. str. 208. * Tako Danjko v svoji kroniki velikonedeljske dekanije. To razlago si je prisvojil tudi Slekovec. Kapela . M. b. str. 4. Enako Janisch, Topogr.-stat. Lexikon, Polstrau. (lanek je pisal Slekovec.)
1
147
Nekje pri Ormou je en dravski rokav krenil na levo, desni rokav pa se je v starodavnih asih valil po sedanjem polju nad Varadinom mimo Petrijanec, kakor e sedaj kaejo ondotni jarki in dnike. Svet pa juno od Sredia, kjer je eleznina proga, je neprekopan, torej je res Drava tukaj tvorila nekak otok, ki so ga dravske struge dobro varovale proti sovraniku. Nekdanja rimska postaja, katere sledovi so se zadnji as odkrili, in rimski tabor sta tedaj res bila obkroena od dveh dravskih strug, ki sta nekdaj bili prav dale narazen. Znano je, da so Rimljani radi stavili svoje tabore blizu vode in tako je bilo, e je rimski tabor stal tam, kjer sedaj stoji Gradie. Hofrichter1 pravi, da je po izroilu" srediki trg dobil ime od gradu Sredec ter se sklicuje na bolgarski Sredec (Sofija) in sklepa, da so prebivalci ormokega okraja prili iz Spodnje Ilirije, iz dananje Srbije in Bolgarije. Tudi za ime Rune pri Veliki nedelji misli, da je bolgarskega izvora. Res je, da so Bolgari 1. 827. privihrali v nae kraje, toda to je bil le hipen pohod in ni verjetno, da bi bili Nemci dopustili, da se nepozvani gostje stalno naselijo na meji nemke drave. Enakih krajevnih imen se nahaja ve po slovenskem jugu, kar kae pa narodopisno zvezo, ne pa kolonijalne. Rajni velikonedeljski dekan Peter Danjko, ki je spisal obirne kronike za vse upnije svoje dekanije, pa izvaja nemko ime Polstrau od latinske besede Plaustrum", kakor Sauritsch od Zavr, kar naj pomenja zavrt ali zaprt kraj. Plaustrum in Zavr bi torej pomenilo zaprto mejo med tremi deelami", tajersko, Ogrsko in Hrvako. Ta razlaga imena Polstrau je popolnoma napana. Latinski plaustrum" nima ni opraviti z zaprtjem meje, ker plaustrum pomeni tovorna kola; verjetneja bi bila ta razlaga, e bi se kraj imenoval Claustrum". Sicer pa poetek Sredia in torej tudi ime sega v sivo davnino, ko o meji med Ogrsko, Hrvako in tajersko ni bilo ne duha ne
Luttcnberg, str. 56.
10*
148
sluha, zatorej se ime Polstrau nikakor ne more izvajati od zaprtja mej. Odkar so nam izkopine nedvomno pokazale, da je pri sedanjem Srediu stala rimska naselbina, ni nemogoe mnenje, ki ga tudi Danjko omenja, ne kot svoje, ampak drugih (Mehrere geben vor.. .), da Polstrau izhaja iz latinine in sicer od besede palustris", movirnat kraj. Da je naselbina v rimski dobi imela neko ime, je gotovo, da je svet okoli Sredia movirnat, je tudi resnino, torej je mogoe, da bi Polstrau slonelo na latinski koreniki. Vendar so tudi proti tej razlagi tehtni pomisleki. Poprej smo e s precejnjo gotovostjo dokazali, da se je kraj v rimskih asih imenoval In medio Curta", ki je za asa preseljevanja narodov bila vniena. Pa e so se ostanki naselbine in njimi ime tudi reili iz strane povodnji ljudskega preseljevanja do tistih asov, ko so Nemci zaeli po svoje prikrajati naa krajevna imena, bi bili pa Slovenci poprijeli staro ime, kakor imamo vzgled pri Ptuju, Celju i. dr. Ako so si tedaj nai pradedje skovali posebno ime, je znamenje, da v imenu Polstrau ne tii staro ime palustris", ampak je iskati razlago drugod. Nezmiselna je razlaga, ki jo e Danjko oznauje kot neverjetno, da Polstrau izhaja od Polster-Au! Ker slovensko ime Sredie izgovarjajo ljudje (ker glas prehaja v i in potem izpada) Srdie, je nekaterim prilo na misel, kakor pripoveduje Danjko, da Sredie izhaja od besede srd in pomeni sovraen kraj, ker so se tukaj bili srditi boji z Ogri in Turki. Tudi ta razlaga podira sama sebe. Najnovejo razlago podaja g. dr. A. Stegenek,1 ki misli, da je mogoe slovensko ime v zvezi z dnevnim imenom sreda, sklicujo se na medjimursko Sredie, katero Madari zovejo Mura-Szerdahely (Mittwochs-ort) in ker je ravno v ozemlju panonskih Slovencev mnogo krajev, ki imajo imena od dnevov. Torej bi bilo Sredie nastalo tako kakor Sobotie in Nedeljisce. Ta razlaga je sicer mogoa, a dokler nimamo za
1
asopis 1908, str. 37.
149
njo trdnejih dokazov, ji ne moremo pripisovati veje verjetnosti, -ampak dajemo prednost razlagi iz krajevne lege. V starih listinah se nahajajo sledee oblike imena Polstrau: V Otokarjevi kroniki 1. 1310 (za 1305) Pulstrouwe1, 1. 1322 Polstrow, 1433 in 1471 Polsteraw, 1. 1500 Sredischa, 1. 1398 vest Polstraw.2 Z ozirom na te oblike ne moremo pritrditi razlagi, ki Polstrau izvaja iz polostrov=polotok. Prvi Drava tukaj nikdar ni tvorila polotoka, ampak le otok (ostrovo=osredek). Kako bi bil torej Nemec vzel iz slovenine predlonico pol" ? In e bi Polstrau bilo nastalo iz polostrova, tedaj bi bili Slovenci morali kraj tako imenovati, ne pa Sredie. e bi se kraj nemki imenoval Ostrau (prim. Mhrisch-Ostrau), slovenski pa Ostrovo ali slino, potem bi bila zveza oividna. Sedaj je pa nedoumno, kako je Nemec posegel po polostrovu, doim je Slovenec kraj imenoval Sredie. Izvajanje besede Polstrau iz slovenske korenike pol in ostrov je naravnost nemogoe. Zloenka polotok in polostrov se v slovanskih jezikih da zasledovati ele od 19. stoletja dalje. Pri Poljakih jo rabi prvi Slowacki, pa tudi stareji ruini in eini je pred 19. stoletjem neznana. Celo nemki Halbinsel se prvi'zasledi e le 1. 1537. (Weigand-Hirt).3 Popolnoma je torej izkljueno, da bi bili nai predniki v tisti davni dobi, ko je nastalo ime Polstrau, govorili polostrov. Zloenk polbrat, polsestra itd. se e dandanes ljudstvo izogiblje in pravi raji: na pol brat (sestra). Le po vplivu ole in knjige se bolj
Monumenta Germ. V, II. str. 1106. Zahn (ONB) ima Pulstraw. Zahn, ONB str. 64. * Pojasnilo gosp. profesorja dr. K. treklja, kateremu bodi tu isIcrena zahvala za njegove opazke: Besede, katerih prvi del je pol-, polu-, polo- so bile prvotno le sintaktine zveze, tako zvane sklopljenke (Zusammenrckungen), iz katerih so se zloenke razvile e le v noveji dobi. Izprva so govorili le : o polu noi, po polu dve i. t. d., druga beseda (no, dan) se je zaela sklanjati, ko so je pozabilo, da je za pravo le rodilnik, in tako smo dobili poldan, polno. Zadnje besede so potem zlasti z ozirom na nemke besede s halb- dale nove zloenke : polubrat, polusestra i. t. d. Sem spada tudi polotok in polostrov.
1
150
in bolj vdomaujejo te in sline zloenke. Mikloiev staroslovenski slovar ima zloenke poluvjerije (haeresis) itd. polugriv'na (mera), poludne itd., polunotije itd., poluopona (dimidium cortinae), poluprst, in s pol- pol'dijakon, pol'd'nina (poldne), pol'kronik (polkrog).1 Pomisliti je treba, da je ta naselbina z gradiem postala vejega pomena po odgonu Madarov kot mejna in obrambna toka. Podlona pa je bila nemkim gospodom v Ptuju, oziroma v Ormou. Zatorej nas e zunanje zgodovinske okoliine opominjajo, da nam je Polstrau izvajati iz nemke korenike. Ziemann navaja iz srednje visoko-nemine besedo pol, kar pomeni Pfuhl, movirje, tudi latinski lutum= blato. V psalmu 17, v. 43. je v srednji visokonemini latinski lutum" preveden s pol".2 Sicer ima ta beseda v srednji nemini obliko phl in pfl, a vetaravsko nareje tudi Puli, iz latinskega palus=stojea voda, mlako, movirje. Res da je nemini bolj priljubljen ph ali pf kakor p, a e ima srednja nemina putze in phutze, stara visokonemina pa puzza in buzza (mesto puzja, buzja)3 za Pftze, je pa lahko mogoe in verjetno, da je takratna nemina spodnjetajerske nemke gospode rabila pri polpul p. mesto ph (pf). Konnica strau ali v starih listinah strouwe, strow itd. pa utegne imeti svoj izvor v srednjevisokonemki besedi struwe, stro\ve,kar pomeni nao steljo (streu), potem pa tudi leie (posteljo), latinski stratum, stramen, bett, lager fr menschen. Pomeni pa tudi to, kar mi v sedanjem knjievnem jeziku imenujemo mostie: auf hlzernen jachbrcken besteht die strowe aus den schwachen querhlzern womit die balken belegt werden. (Ziemann, n. d. str. 439). Beseda struwestrowe je tudi v ozki zvezi z besedo Stroh, v srednji vis. nem. str, vasi strouw=Strohlager, staro visokonemki str, najstareje strao od straw.1
1 Lexicon palaeslovenico-graeco-latinum. Vindobonae 18621865 k bes. polu in pol. " Ziemann, Mittelhochdeutsches Wrterbuch 299. 1 Weigand, Deutsches Wrterbuch, Pfuhl Pftze. * Istotam, bes. Stroh.
Iz prazgodovine srcdikega trga.
151
Krajevnemu znaaju se obojno prilega. Le zamislimo se nekoliko v one starodavne ase. Kraj je bil movirnat, kakor e dandanes spriujejo sledovi, in tu so bile priproste slamnate kolibe, najbr je tudi najstareje branie na Gradiu" obstajalo le iz lesenih palisad in kake primitivne slamnate koe. Glavna bramba je bilo movirje proti madarskim konjikom. Torej bi bilo Polstrau leie ali bivalie v movirju. Stvarno pomenita slovensko in nemko ime blizu isto: kraj med vodovjem. Zaradi tega, e Polstrau sloni na nemki koreniki, pa Sredie ne izgubi od svojega slovenskega znaaja prav ni, dejanske zgodovinske razmere se ne dado spremeniti in te so vplivale tudi na krajevna imena. V slovenskih krajih, ki so jih zasedli Nemci, se dajo imena gradov razdeliti v tri skupine ': 1.) isto slovenska imena, ki so tudi v nemini ostala ve ali manj nespremenjena ; 2.) polslovenska, t. j. po izvoru in pomenu slovenska, a po duhu nemkega jezika prekrojena; 3.) isto nemka imena? ki jih pa vekrat sreavamo vsporedno s slovenskim imenom istega kraja. V zadnjo skupino spada Sredie. Naselbina je po prebivalstvu in imenu prvotno slovenska in stareja od nemkega gospodstva, grad pa je pozidan kot branik proti Madarom kje zaetkom 13. veka od ptujsko-ormokih gospodov in je od njih dobil nemko ime, ki pa ni moglo spodriniti domaega, starejega. V to skupino spadajo sploh gradovi, ki so si jih postavili v 12. stoletju (in 13.) cerkveni in svetni visoki velikai pa deelni vladarji na svojih obsenih posestvih.2 Pri Srediu se tudi to vjema z zgodovinskimi razmerami. Tudi ne kae imena Polstrau razlagati iz PulsTrau (m. Drau). Nemki puls (od latinskega pulsus pellere) se nikoli ne spreminja v pois, pa pa pol v jpul in pful. Prej bi bilo mogoe verjeti zloenki pulPfuhl in pa trowDrava, toda odkod je priel s vmes? Ime Drave pa se v listinah 12.
1 5
Zahn, Styriaca. Neue Folge ., 39 i. d. Isti str. 52.
152
in 13. stoletja nikoli ne imenuje Trau, Trouwe ali Drouwe, ampak Tra ali Traha. Potemtakem bi za sedanji Polstrau priakovali v starih listinah obliko Pulstra ali Pulstraha, a o tem ni sledu. Ravno tako je nemogoe Polstrau spraviti v zvezo s puls in strom, ker za sedanji nemki Strom ima stara nemina le oblike strm, strm, stroum, straum, nikoli pa ne strouwe, ali strowe.1 Pisatelj v jezikosl ovju ni strokovnjak, a zgodovinski razlogi so ga naravnost prisilili posei po tej razlagi, besedo pa imajo sedaj jezikoslovci; toda zgodovinske razmere in krajevno lego bo moral vpotevati tudi najspretneji jezikoslovec. F. Kovai.
MC
Slovarske drobtinice,
nabrane iz starih urbarjev, aktov in listin.
II. kupek.2 brigada, /., die zusammengesetzte Schafherde.

upe koljake graine so dajale za grainsko pao vsako leto o sv. Heleni hlebec sira (Helenenks) od vsake sestavljene rede, ki je tela okoli 40 ovac. Pomolzli so enkrat ovce, izdelali iz mleka sir in ga izroili graini. e je pa vsak pasel svoje ovce posebej, so jih enkrat zgnali, pomolzli in dali sir graini. Poroilo koljakega oskrbnika iz 1. 1782. v turjakem arhivu. e danes v Istri .brigada' grex (Nemani, Studien II, 38) iz ital. brigada ,Gesellschaft von Personen'3.
jurjevica, f., das Jrgenrecht.

Kmeti so dajali za uivanje gosposkih zemlji (panikov) jurjevico se. ovco. Vsak podlonik, ki je imel v enem letu deset ali ve desetinskih jagnjet, je dajal o sv. Juriju jurjevico in natura (= iva jurjevica), pozneje pa v denarjih. Kdor pa je imel devet ali e manj desetinskih jagnjet, ali pa sploh nobenega, ta je en dan brez hrane samote tlaanil, in to jurjeWcigand, n. d. Strom. * Gl. asopis, IV, 222. * Za jezikoslovne pripomnjc izreka pisatelj gosp. prof. K. treklju iskreno hvalo.
1
Slovarske drobtinice.
153
vico so imenovali mrtvo. To in ono davino, ki so jo dajali po vseh slovenskih deelah, nahajamo e v najstarejih virih. (Lupoglavski urbar iz 1. 1620. v turjakem arhivu.)
Men, ., der lebendige Weinstock.

Besede ni loiti od klen, ,Feldahorn'; v vinogradnitvu, prej navadnem po Primorskem, se je v piantali e mnogokrat tupatam nahajal po kak klen, katerega se je trta ovijala. Zakupna pogodba o epikem zemljiu iz leta 1794., 5. nov. v turjakem arhivu.
list, ., v zvezi veli Ust in mali list, der groe und kleine Botengang.
Grainski podloniki so imeli med drugim tudi dolnost, nositi pisma ali liste sosednim graakom, deelnoknejim namestnikom (v Gradcu, Celju, Ljubljani), in iz avstrijske Istre v primorska mesta kakor na Reko, v Lovrano in druga pristania. Liste z vano vsebino (cesarske liste) so nosili samo upani ali podupani, druge pa razni podloniki po doloeni vrsti. Veli list je bil n. pr. pot iz epikega samostana v Sv. Peter v umi, Pazin, Lupoglavo, Moenice in v Bre, mali list pot v Pa, Belaj, Sunjevico, Novo vas, Koljak, Kran, umbreg, Pian, Graie in druge sosedne kraje. Listar je prejemal potnine za veli list dva hlebca rnega in poldrugi hlebec belega kruha pa poli vina, in prav toliko, kadar se je vrnil; za mali list pa ob odhodu in prihodu hlebec rnega in belega kruha in masljec vina. Prim, tudi trekelj, Dvoje glagolikih zapisov, asopis II. 154. (Inventarij epike uitnice iz J. 1803. v turjakem arhivu.)
morel, ., vide spod. muana, f. (musana), die Melkgerechtigkeit.

Graine ob meji ali na potu v inozemstvo so imele ali mitnice, ali pa pregonsko pravico; po tej je dala graina ovce ali koze, ki so jih gonili po grainskem svetu, pomolsti in si je pridrala mleko. Semtertje pa je dajala molznino v zakup. Tobe in pritobe koljakih podlonikov iz 1. 1784. v turjakem arhivu. ogorina, /., die Feuergebhr, das Rauchgeld, der Ofenpfenning, it. foecolare.
154
Ta davek je pritevati takoimenovanim prvotnim denarinam (Gelddienste). Opravljali so ga kmetje e v starih asih za vsako ognjie, t. j. za vsako kmetsko selie (buerliches Wohnhaus) na grainski zemlji. V tem smislu odgovarja ogorina selinini. V hrvaini ognjiina = dimnica, daa od kunog dima (Lopui, Urbari = Mon. hist. jur. VI. 87). Urbar pazinske grofovine iz 1. 1498.
paliiir, ., Gemeindekorporal und Gehilfe des Supan und Podsupan.

Paliurji so v raznih poslih podpirali upane; iztirjavali so esto neplaane davke. Beseda bo izpeljana iz palica ,Stock', torej ,Stocktrger'. Tobe koljakih podlonikov iz 1. 1782. v turjakem arhivu.
palikav (paliar?), ., der Gehilfe des Supan.

Prim, paliur ibidem od palika in palka ,Stock'. pasji, adj., v zvezi pasji snop, der Hundszehent. Ta davek so opravljali kmeti v uemberki fari na levi strani Krke : trg uemberg, vas Zafaro, Vrhova, Trebka vas in Sadinja vas. Znaal je osminko navadne itne desetine (Getreidezehent). Pravdni akti uemberke graine 1. 1714. v turjakem arhivu. pojemla, f., der Stifttag. Auf Paulustag, so durch den hauptmann, pfleger oder amtmann die pojesda oder stiftag gehalten wird. (Devinski urbar iz 1. 1524.) povaljeli, -Ijku, ., der alte Weinstock. Sbh. povaljek = povaljenica .barbatella di vite, marcolato, Ableger, Absenker' (Pari), od po val i t i. Prim. klen. Cepi, Zakupna pogodba iz 1. 1775. v turjakem arhivu. prema, f., das Gespann von vier Ochsen. Podlonik, ki je imel etver volov, je pripeljal o boiu v grad voz drv. Kolikor etveric volov je bilo v upi, toliko vozov drv so pripeljali v grad. Sbh. prema f. ,un secondo timone del carro per aggiogare altri due buoi' (Pari); v slovenini je prema jeder der beiden Wagenteile' (PleterSnik) od ,gerade' (Mikl. Etwtb. 263). Preiskovalni zapisnik pritobah koljakih podlonikov 1. 1782. v turjakem arhivu.
Slovarske drobtinice.
155
skavc, -vea, ., der Tresterwein. Vino za domao rabo iz slabega grozdja ali iz tropin. Tobe podlonikov v Pasu iz leta 1782. v turjakem arhivu. trekelj, Arhiv 14, 541. It. scavezzo, furl, seh a ve z z, ,Treberwein, erzeugt durch Aufguss von Wasser auf die Trebern'. si>o, ., dem. spodi, das Weinma von 40, bezw 20 Pokalkrgen. Spod je bil ozek bedenj, ki so ga na dan sv. lija nepristranski preskusili in v meroskusno rto zabili dva eblja. Vsakemu spodu vinske desetine je moral vinski desetinec dodati kot unesek (calo) e dva bokala, ki sta pripadala grajskemu oskrbniku. Da ni bilo treba teh dveh bokalov posebej dajati, so izumile graine paliko. To je grainski oskrbnik ali beri po koncu postavil na dno spodovo; nato so vanj nalili 40 bokalov .in e dva bokala mota, in doklej je segala povrina vina, so vrezali v paliko znamenje. Zaznamovano palico so imenovali morel (iz ben. morlo: legni de' morlo = legni di misura). Po tem zaznamovanju je graina jemala vinsko desetino (spod) z uneskom vred, ne da bi dva bokala za kalo posebej merila. Da je graak dovolil oskrbniku, naravnost od kmetov jemati del mezde, e to je bilo nedostojno. Vrhutega je bila vsa naredba kakor nala ustvarjena, da so loe opeharili desetinca; zakaj nihe ni mogel grajskega oskrbnika ali beria nadzirati, ali se je res konec palice dotikal dna nalitega spoda, in e jo je le nekoliko dvignil, je moral vinogradnik vr vina ali e ve doliti. Zato je graina v Koljaku (Istra) to merjenje odpravila 1. 1784. Opombe vredno je, da se v Pasu za stsl-V govori o; drugi Istrani imajo spud ,modius quo vinum metiuntur1 (Nemani, I. 13) iz stsl. spqd-. Poroilo grajskega oskrbnika iz 1. 1784. o vinski desetini v Pasu. Turjaki arhiv.
sprat, ., die ganze Bekleidung.

Po jutrnji dne 17. aprila 1. 1795. je kmet v Koljaku dal herki, ki se je moila, tri sprate, to je dva iz finega sukna, jagnetine (oprsnik iz jagnjetine) in navadnega platna, enega pa iz hodninega platna, sivega sukna in navadnega platna. Vrhutega je e obljubil 12 ovac in en cekin. Po istem redu je bila v starih asih jutrnja sestavljena na Kranjskem. Kmet
156
v uemberki graini je 1. 1685. zapisal sinu eninu irhaste hlae (!), plug, par volov in 20 gold. Pogodbe podlonikov v
turjakem arhivu. spreffa, f., ein mit sechs Ochsen bespannter Wagen.
Kmeti, ki niso imeli 6 volov, so o sv. Mihaelu sestavili toliko volov, da je to dalo eno sprego in s to so opravljali vozno tlako in druga upna dela. upa (Supangemeinde) Cepi je imela 7 takih spreg; od *sbprega, sbh. sprega ,aggiogamento di cavalli o buoi', Pari. Pritobe epikih podlonikov 1. 1784. v turjakem arhivu.
straica, f., die Brunnenwache.

Vsak podlonik v graini Lupoglavu je bil, kadar je priel na vrsto, dolen, poslati v grad ensko, ki je pazila, da ni nihe kalil vode in da so po doloenem redu podstavljali posode in v pravem asu odnaali studennico. Vrhutega je nosila sama vodo v grad in, e je bilo treba, opravljala tudi druga dela. Zato je za no in dan prejemala etrtinko vina in funt kruha. Lupoglavski urbar iz leta 1620. dne 5. septembra v turjakem arhivu.
strop, ., der aufgeschichtete Holzsto.

Istrske graine so prodajale drva v stropih po 1 gl. 23 kr. Strop je bil dolg 6 in visok 31/i beneanskih evljev, poleno pa je merilo dva beneanska evlja in je bilo vsaj en palec debelo (.Prgelholz1). Beseda ne bo slovanska; prim. furl, strupp ,ajuolal, kar se spravlja v zvezo s truppa ,Haufe'; pomen ,Haufe, eine Menge von Leuten' bi se bil potemtakem zmeal s pomenom ,Haufe = Holzstoss'. Drabeni zapisnik koljake graine iz 1. 1741. v turjakem arhivu.
vrnih, ., der Sackzehent (Getreidezins).

Davina (oves, proso in dr.), ki so jo dajali desetinci graini v vrhanih mernikih nasproti roenemu merniku. Pravdni akti uemberke graine iz 1. 1714. Prim. trekelj, asopis VI. 4. itnica, f., der Getreidezins. Kmeti v Dvoru (uemberka graina) so se 1. 1790. v pronji na cesarja pritoili, da morajo od cele kmetije dajati itnico (Getreide vulgo Sitenza) 11/2 mernik penice, 2 m. ovsa in 1!/2 m. prosa, in pa stari (Staritsch): 3 mernike prosa;
Mala izvestja.
157
nekateri pa dajajo celo 12 mernikov od ene kmetije. Pritoba kmetov v Dvoru dne 31. avgusta 1790. Turjaki arhiv. Prim. trekelj, asopis VI. 54, in Pleter.nik, Slovar II. 568 in 963.
Anton Kaspret.
\4%
Mala izvestja.
Ivanjski kres v ormoki okolici.
Mnogo narodopisnih drobtinic se je e zapisalo in otelo pozabljivosti, vendar je e dokaj lepih narodnih obiajev, ki e niso nikjer zaznamovani, in ti glasno kliejo vnetega narodopisnega delavca, da bi jih ohranil poznejim rodovom. Za spoznavanje ljudskega miljenja, njegove due in prosvete je zelo pomembna navada, zaigati ob Ivanjem kres. Opisati hoem slavnosti ob Ivanjskem kresu v Puencih 1. 1895. in v Lopricah 1. 1909. Imenovana kraja sta vzhodno od Ormoa; prvi je oddaljen 2 km, drugi pa 4 km. Iz opisov teh kresov bo pazljiv raziskovalec naega narodopisja takoj spoznal, kako hitro ginevajo stare ege in navade, na njih mesto pa stopa novodobno skoraj vsak hip se spreminjajoe ivljenje, katero si skua nae ljudstvo preustrojiti po svoje in ga spojiti z nekdanjim. Opisa sta nastala po ljudskem izroilu, ni se ni dodalo ali izpremenilo. I. Kres v Puencih 23. ronika leta 1895. Zadnji kres so zagali Puenani na predveer sv. Ivana (Krstnika) leta 1895. Bil je morebiti zadnji kres, ki je gorel kedaj v tej najmanji obini celega ormokega okraja. Ljudsko izroilo pravi, da sedaj ne kae ve zaigati kresa, ker so razmere drugane, kakor so bile nekdaj : mladine je premalo, ker najbolj nadarjeni fantje in dekleta odhajajo po dovrenem 14. letu z doma, deloma pa tudi ljudstvo ni ve za to slono in edino.
158
Idejo, kuriti kres, so sproile leta 1895. pravzaprav deklice. Zedinile so se, da pojdejo od praznika sv. Urbana1 (dne 25. velikega travna) vsak veer k pilu (obinska kapelica) pet in molit. Fantje pa so brez kakega dogovora med obojo mladino pripravili vse, kar je potrebno za kres. Zbirale so se vsak veer, ko je bilo delo e opravljeno, navadno ob Zdravo Mariji pri kapelici ter molile roni venec in lavretanske litanije ; nato so pod vodstvom najspretnejega dekleta pele nekatere Marijine pesmi. Angeljsko eenje2 so pele vsakikrat. Fantje doloajo navadno sami prostor, kjer se naj kuri kres. Leta 1895. so izbrali ledino v otoki na puenski gmajni. Zadnji teden pred Ivanjem so nasekali na obinski lastnini vsakovrstno ibje : jelevino, dlogovino, emigovino, borovino in drugo trnje, pastirji pa so jim pomagali ter vlaili trnje in ibje skupaj. Zloili so ga okoli visokega, precej debelega droga, na katerem je bil smrekov vri, zgoraj pritrjen z raznovrstnimi trakovi iz popirja in okraen s cvetlijem. Ko je bil kres dva ali tri dni pred Ivanjem e pripravljen, sta ga vsak veer dva fanta uvaja strazila, da ne bi ga ugala kaka hudobna ali nagajiva roka. Vsa mladina je priakovala z nekim posebnim veseljem veer, da lahko pokae vsem vaanom, kaj je priredila. Dekleta so trgale belo cvetoo dremoto3, pletle vence, delale opke ; fantje so prinaali brezje in smreje, dekleta ga opletala s trakovi, venci in opki. Vse to se je vrilo cel popoldan v obinski hii. Na veer, ob Zdravo Mariji se je zaelo ljudstvo, mlado in staro, zbirati pri obinski kapelici, ki je bila s smrejem krasno opletena. Vaka dekleta, ki so hodile h kapeli pet in molit, so bile obleene v bele pluze, na glavi so imele vence iz belo cvetoe dremote in v rokah goree svee, okraene s opki. Ker je zaitnik kresnega ognja ; tako mi je povedala Mirna Zadraveva. a trekelj, Slovenske narodne pesmi, IV. tev. 6406. Belo cvetoa dremota je kresna cvetlica deklic, rumeno cvetoa pa je kresna cvetlica fantov.
1
Mala Izvestja.
159
Ko je bilo e vse v redu, se je zael premikati sprevod, ki so ga imenovali Puenani procesija, preko brvi proti gmajni; razvrstila sta ga dva fanta, ki sta skrbela tudi med potjo za red. Naprej je el fant, ki je nesel kri, napravljen iz dveh navskri djanih drogov, na katerih desnem, levem in zgornjem koncu je gorela baklja1. Za njim je lo nekaj domaih otrok in pastirjev. Tem je sledilo 6 fantov, ki so nesli mengo. Imeli so brezove vrie, okraene s cvetlicami ter belimi, modrimi in rdeimi trakovi iz popirja. Za temi so la vaka dekleta. Med tem dva po dva razvrenim sprevodom so li oni, ki so svetili. Nosili so baklje ; na drogih so imeli pritrjene replje, v katerih so goreli smolenjaki (suha borova torovina); vsak je imel e v predpasniku (frtonjai) nekaj smolenjakov, katere je deval na ogenj, da mu ni ugasnil. Za tem sprevodom je la nedogledna mnoica ljudstva, mladega in starega iz sosednih obin brez vsakega reda. Pomikal se je sprevod s petjem in godbo po klanjci proti obinskemu paniku gmajni, kjer je bil v otoki na ledini pripravljen kres. Ko so stopili vsi v kolo okoli kresa, je nagal od deklet izbran fant, Ivan po imenu, kres, dekleta pa so medtem pele: Sveti Ivan kres nalaga, ladi nam je, predragi nam je, S pravoj roko ga viaga, ladi nam je, predragi nam je. Nato se je zael obhod okoli ognja. Otvoril ga je fant, ki je nesel najlepo mengo. Za njim je lo troje deklet, ki so pele prejnjo pesem in jo nadaljevale tako-le: Z levoj rokoj venke tala, ladi nam je, predragi nam je, in na to : Nam se je zatelo mladega junaka, ladi nam je, predragi nam je. Leta 1893 ; ko so tudi tukaj zagali kres, je nesel fant naprej mengo" ; bil je lepo okraen brezov vrh. Ta kri se pozneje pri obhodu okoli ognja ni ve ne omenja. Fant, ki ga je nesel, ga je vrgel v ogenj obenem z mengami".
1
160
Ob strani med mnoico je stalo zopet troje deklet, ki so pele in odgovarjale prejnjim tako-le : Imenujte, kaj mu je ime, ladi nam je, predragi nam je ; na kar so odgovarjale zopet prve : Ime mu je mladi Ivan ladi nam je, predragi nam je. Nato pojejo skupaj, ne da bi se pridruile druge prvim, ki hodijo okoli ognja, tako-le : e ne stopi v droben tanec, ladi nam je, predragi nam je. Ti si dolen pintek vina, ladi nam je, predragi nam je. Pintek vina za dva goldina1, ladi nam je, predragi nam je. Medtem stopi fant, katerega so imenovale, v vrsto pred pojoa dekleta in sicer za onim, ki nosi mengo, drugi se zopet pridrui temu. Pesen se ponavlja : nam se je zatelo mladega junaka itd. tako dolgo, da so sklicani v vrsto vsi znani fantje. Potem kliejo v vrsto dekleta in pojejo : Nam se je zatelo mlade devojke, lada nam je, predraga nam je itd. z dotinimi izpremembami, pri emur stopajo deklice za pojoa dekleta2. Hodili so okolo ognja in peli, dokler ni zael pojemati. Nato vre fant najlepo mengo v ogenj, temu sledijo drugi, ki meejo tudi rumeno cvetoo dremoto v plamen, dekleta pa meejo vence, katere so nosile doslej na glavi v ogenj. Drugi pokajo zopet s hebetom3 po ognju, da bi s tem odpodili od hie in od sebe vso neprijetno golazen in mres. Ko je e ogenj ugasnil, se je vrnilo ljudstvo proti domu v istem redu, kakor je prilo h kresu. Baklje so se zopet zaV Lopricah so peli leta 1909 : Pintek vina za dva soldina", itd. * Ves obred mi je natanno opisala Mina Zadraveva iz Puinec hi. tev. 28. ' Neki smrde dra.
1
Mala izvestja.
161
gale, da so razsvetljevale pot odhajajoim. Gredo so peli razne Marijine pesmi1 na ast sv. Ivanu. Dekleta so la zopet k pilu, kjer so e enkrat zmolila roni venec in lavretanske litanije. S tem je bila kresna slavnost konana in ljudstvo, kar ga je bilo e pri kapelici, se je razlo okoli polnoi. Kres za to leto pa e ni bil opravljen ; vrilo se je namre v nedeljo po prazniku sv. Petra in Pavla veliko kresno goevanje. Bila je splona vaka slavnost, katere se Puenani spominjajo e dandanes z velikim navduenjem. Vrila se je na bregu v hii tev. 28, ki je last kmetice posestnice Terezije Zadravec. Ves teden so pripravljala vaka dekleta najraznovrstneja jedila in drugo pecivo, fantje pa so skrbeli za pijao. Tudi slavnostno hio je mladina prav okusno okrasila z brezjem in smrejem. Imenovanega dne popoldne je bilo goevanje. Zbrali so se vsi, mladi in stari ; marsikatero hio so zaklenili, ker ni bilo nikogar, ki bi ostal doma. Sprva so sedeli za mizami, polnimi jedil in pijae, sosed pri sosedu, mladina posebej in otroci navmes ter se mirno pogovarjali. Kmalu pa je vino pokazalo svojo mo; videlo se je zbranim veselje na obrazu, vino jim je razgrelo ivce, zaeli so uganjati najraznovrstneje burke. Godba bila je iz Litmerka je igrala vesele komade, mladina je plesala; marsikateri mo in ena, ki nista plesala e od mladih let, sta se utila takrat mlaja in sta se veselo zasukala. Seveda v notranjih prostorih ni bilo dovolj prostora, veselje in rajanje se je preselilo na trato, kjer so tudi plesali ; otroci pa so se razveseljevali po svoje. Znani puenski veseljak Andrej Vrhovak2, je vodil skoraj eno uro po bregu in grabi gosinji rep, drugi so sedeli za mizami ter pili in peli Le koda, da je de v mraku pregnal vse v notranje prostore, kjer se je ljudstvo razveseljevalo skoraj do jutra. II. Kres v Lopricah 23. ronika 1. 1909. Poroilo o loprkem kresu, katerega so zagali vaani na gmajni na predveer sv. Ivana (Krstnika) dne 23. ronika leta Iz Venca pobonih molitev in svetih pesmi", Maribor, 1867. * Umrl 17. suca 1908 v Gradcu.
asopis vi.
n
162
1909., je slino puenskemu. Da mi ni treba ponavljati dobesedno kar celih odstavkov, se hoem omejiti le na to, kar se je vrilo drugae, kakor leta 1905. v Puencih. Idejo, kuriti kres, je sproila mladina skupno po medsebojnem dogovoru. Dekleta so hodila od 1. velikega travna vsak veer1 k pilu pet in molit; fantje pa so na gmajni zadnji teden pred Ivanjem skitili kres. Vzeli so lep zelen bor, ga oklestili do vrha ter ga okrasili z raznobarvnimi trakovi iz popirja. Okoli bora so naredili na tleh iz suhe borovice kri ter nametali nanj raznovrstno ibje in trnje. Na predveer sv. Ivana se je ljudstvo, mlado in staro, od blizu in dale, zbralo pri upanu. Tukaj se je razvrstilo v procesijo ; naprej je el fant, ki je nosil mengo iz brezovega vria, okraeno z narodnimi trakovi. Ob strani sta la dva majhna fanta, ki sta nosila vsak po eno tablo z goreimi napisi2. Na levi je bilo zapisano z velikimi rkami : NA AST SVETEMU IVANI. in na desni : POHVALJEN BODI JEZUS KRISTUS.
Nato se je vrstila moka in enska mladina do 15. leta; nekateri deki so nosili lampijone in svetili. Za temi so korakali stareji fantje, ki so nosili baklje ; za temi je la godba. Nato je el prvi s svojim pobonikom; oba sta imela rez prsi pripet irok belo-modro-rdei trak in v rokah vsak po eno trobojnico, okraeno s opki. Za njima je la prva z dvema tovaricama in za njo druga tudi z dvema tovaricama3. Za temi so le tri po tri deklice, obleene popolnoma v belo obleko, v rokah so imele opke, na glavi pa vence iz dremote in meteka*. Tako je la procesija od upana do pila, kjer so godci zaigrali, dekleta pa izmolila oena in eena si Marija ter Ako bi dekleta izpustile le en veev do kresne noi in se pri obinski kapelici ne zbirale, bi se ne smel vriti ne kres ne kresno goevanje. 1 Bili ste dve veji popirnati katlji z izrezanimi rkami, v katerih je gorela svea. 3 Prva" in druga" sta bili voditeljici petja in molitev. * Neka vrsta ro, ki ostanejo delj asa svee.
1
Mala Izvestja.
163
napela tri Marijine pesmi. Od tukaj se je pomikal sprevod med petjem, godbo in molitvijo proti kresu. Ko so bili e vsi v kolu okoli njega zbrani, ga je nagal neki fant, Ivan po imenu, dekleta pa so pela: Sv. Ivan kres nalaga, Oj, ladi nam je, predragi nam je itd. Nato se je zael obhod okoli ognja. Naprej je el fant, ki je nesel mengo, za njim prve tri, ki so pele: Mi si kliemo mladega junaka, Oj, ladi nam je, predragi nam je. Druge tri so stale na strani in pele: Imenujte, kaj mu je ime, Oj, ladi nam je, predragi nam je, itd.1 Najprej so poklicale v vrsto prvega z njegovim pobonikom, ki sta stopila v kolo za onim, ki je nesel mengo. Tako se je poklicalo v vrsto vse znane fante in dekleta. Konno so e stopile druge tri v kolo, in dokler ogenj ni zael pojemati, so okrog hodili in peli. Nato so vrgli v ogenj vse opke in vence, mengo in en lampijon, vse na ast sv. Ivanu. Ko je kres dogorel, se je zahvalil prvi vsem ter jim elel lahko no. Godci so zasvirali koranico, mladina je stopila v procesijo in sprevod se je zael pomikati zopet proti vasi. Med potjo so igrali, peli in molili roni venec. Nato je bilo pri upanu malo kresno goevanje, veliko pa, katerega pomen je, vzdrevati staro navado naih pradedov, se vri navadno v jeseni. V Puencih pri Ormou, meseca velikega srpana 1909. Alojzij Trstenjak.
O starinskih najdbah v Razbor ju nad Loko (pri Zidanem mostu).

1. Bliina vodne ceste ob Savi in solnna lega proti jugu je vzrok, da je bila ta okolica e pred prihodom Rimljanov naseljena. Na griu vshodno od graine Ruta se nahaja (v okolici Hrastje) velika gomila, katero je preteklo leto deloma razkopal kranjski starinoslovec J. Penik ter vse najdbe odnesel. Ljudje so potem nadaljevali kopanje na lastno roko in so nali majhen, z roko vstvarjen lonec s 3 grbami iz rne prsti. Visok je
1
Te podatke mi je dal Peter Zadravec ml. iz Lopric.

IIe
164
7 cm, premer znaa 10 cm, debelost 1 cm; prenesel' se je v muzej naega Zgod. drutva. Poroevalec je neko popoldne s kopanjem nadaljeval, a brez vspeha. 2. Nad vasjo Lisca se dviga strm hrib, okoli katerega se vije cesta med Lisco in Hinino. Ljudje ga imenujejo Gradie in vedo mnogo o strahovih pripovedati. Marsikateri, celo ugledne in trezne osebe, se spominjajo, da jih je tukaj strailo. Na vrhu hriba se pozna samo kos tankega zida. Prek tega zida je dal poroevalec izkopati globok jarek do ive skale. Nael se je razklan ekan divjega merjasca, vretence za prejo in nekaj kosti. Vse to so najbr s smetmi vrgli k zidu. Odkopan zid je 140 cm visok in 50 cm debel ter iz drobnih kamnov prav slabo zidan. Za obrambno obzidje ni mogel sluiti. Nadalnje kopanje ne obea kaj posebnega in bi bilo le tedaj priporoati, ako bi to domaini s tlako storili. Saj se ivo zanimajo za Gradie ! Razvalina je grad Reutenberg, predhodnik e obstojee gospodarske graine Ruta, ki se imenuje e v 17. stol. L. 1317. je gospodaril na njem Friderik Reutenberki, ki je bil oenjen z Jeuto Ratanjsko (Reichenstein nad Koprivnico), njuna hi Marjeta je pa bila vstopila v dominikanski samostan v Studenicah. V njem so e tri njene tete, Jera, Ribica in Nea, Bogu sluile in Rihica se imenuje 1. 1333. kot priorka. Pa tudi hi materinega brata Gotfrida, ki je gospodaril na Ratanju, Sofija, je bila dominikanka. Stara mati Jeuta je torej samostanu volila 5'/2 kmetij ter gozd v Lisci radi treh svojih hera in dveh vnukinj, ki so v njem ivele, Jeuta Reutenberka, tudi njena hi, je to darilo potrdila z listino, pisano v naem gradu dne 15. junija 1. 1317. Prii sta bila brat njenega moa Ortolf in mo njene e rajne sestre Dimute, Henrik Botanjski. Marjeti Reutenberki je pozneje sledila v Studenice njena sorodnica, najbr vnukinja, Treuta, ki se imenuje kot prednica (priorka) leta 1384. Za laje umevanje teh sorodstev postavimo semkaj rodoslovno deblo. Wlvving pi. Ratanjski, se im. 1. 1282. kot fevdnik Kunperki. ena: Jeuta.
Mala izvestja. Obadva umrla pred 1. 1317. Gotfrid t pred 1. 1317. Jeuta Mo: Friderik pl. Reutenberki. Dimuta f pred 1.1317. Mo : Henrik pl. Botanjski.
165
Jera, Rihica, Nea. Redovnice.
Elizabeta, Sofija. Marjeta. Redovnica. Redovnica. 3. V selu Znojilo je pred pribl. 5 leti potegnil plaz (10 m zapadno od hie tev. 35) in je spravil na dan ve kamenja. Med njimi je bil tudi grobni spomenik s skoro e izbrisanim napisom. ele letos ga je g. olski vodja B. Jurko v Razborju zapazil. Kamen je 10 cm debel, skoro 1 m visok, spodaj 43, zgorej pa 36 cm irok. Z ojim delom pod napisno ploo je bil zasajen v zemljo, v majhni dolbini na vrhu pa je bil pritrjen kak verski simbol iz kamna ali kovine. Kamen je sedaj last naega drutvenega muzeja. Napis se glasi: D M CELSILLA MAXIMI (f) AN-LXXV SABINIANA AN-LXX Dis Manibus (sacrum) Celsilla Maximi (filia) annorum LXXV, Sabiniana annorum LXX. Ranjkim (posveeno)! (Tukaj poiva) Celzilla, hi Maksimova, stara 75 let, Sabiniana, stara 70 let.. .< Ker se v Mariboru ne da dobiti Corpus inscriptionum, nam ni bilo mogoe preiskati, kolikokrat in kje se e najdeta zanimivi imeni Celsilla in Sabiniana. Natannejo objavo bo zato oskrbela Osrednja komisija za spomenike, kateri se je poslal odtisek. Dva druga rimska kamena iz Razborja sta e vekrat objavljena, tako n. pr. tudi pri Oronu, IV, b. str. 470. Dr. Avg. Stegenek. Kmetski koledar sa l. 1690. (Neuer Bauernkalender fr das Geineinjahr 1690.) Knjiica je sicer nemka, ali ne zdi se mi odve, da se v slovenskem asopisu izpregovori o njej, in sicer zato: 1. v 17. stoletju ni bilo slovenskega koledarja in je ta-le nemki sluil tudi naemu slovenskemu ljudstvu. Tudi ta komad
166
se je nael v zelo stari slovenski hii, na e zdaj slovenskem ozemlju na Korokem ; 2. so bili slovenski mali kmetski koledarji, ki so zaeli izhajati 1. 1725, posnetki tega-le nemkega; 3. ivijo v naem ljudstvu e zdaj prorokovanja, vrae in slinosti, ki se nahajajo v nemkem izvirniku, a so se v slovenskih izdajah sasoma opustile; 4. se slovensko ljudstvo tajersko in koroko e do danes ni emancipiralo od nemkega kmetskega koledarja, ki je v omenjenih pokrajinah postal domaa knjiga v pravem pomenu besede. Opomnim pa, da bom, opisujo najdeni komad, moral tuintam kaj malega izpustiti, ker je papir na mestih od rvov izjeden in sta zunanji strani mono zamazani. Koledar ima obliko dananjega Neuer Bauernkalender ter teje 32 strani. 1. stran je naslovna, 2. naznanja mrkove, 3. tolmai razna tipska znamenja ; tej sledi 24 strani koledarja v ojem pomenu, 28., 29., 30. in 31. stran prinaajo kratka kmetska pravila, zadnja pa navod, kedaj je z ozirom na starost lovekovo najbolje staviti roie, in na koncu podobo, ki jo bom natanneje opisal pozneje. Na 1. strani je pod napisom videti znane tri moe, katerih prvi ima brkone cepce, drugi lopato, tretji vile v roki, dasi po obleki niso podobni kmetom. Slika utegne imeti svojo zgodovino. V 17. stoletju se je koledarjev izdajalo silno mnogo ; med pratikarji vseh omikanih narodov pa so slovili najbolj trije : Belgijec Matev Laensberg ter Francoza Mihael Nostra, damus in Peter Larrivey ; in misli se, da slika predstavlja te tri moe, ki so dobili kmetske embleme gotovo pozneje. Nad moi je videti solnce, zvezde, luno v prvem krajcu in grb s kraljevo krono. Pod sliko stoji kraj izdaje in ime izdajateljevo; zadnje je neitljivo, izdal pa se je koledar v Augsburgu. Druga stran, kjer se naznanjajo mrkovi, nima ni posebno zanimivega. Tretja stran prinaa razna tipska znamenja s pojasnili 5 poleg znamenj za lunine mene, za vreme, za 12 ozvezdij in za poste tudi znamenja za razne opravke in pojasnila : krv puati, zdravila pustiti, roie staviti in se kopati, zdraviti se, sejativ
Mala izvestja.
167
otroke odstavljati, lase strii, nohte rezati, za stavbo les podirati, njive gnojiti, ptie loviti, na lov hoditi. V koledarju samem zavzema vsak mesec po 2 strani ;. razdelba dni je kakor v sedanjih koledarjih ; tudi vinjete pod napisi mesecev so iste. Svetnikov je priblino za polovico manj, nego v dananjem koledarju, najti pa je vse one, ki so v ljudstvu zdaj najbolj znani; slike so podobne sedanjim, a niso slabeje. Doim dananji koledar pod slikami zaznamuje lunine mene, vreme, dolgost dneva in poste v eni vrsti, ima stari, ker svetuje tudi za vsak dan to ali ono opravilo, dve. Z zanimanjem sem iskal princip, po katerem bi naj bila doloena opravila in se prorokovalo vreme, toda ni ga zaznati. Vrsta trikotov in polkrogov naznanja mnogo ve praznikov, nego jih imamo dandanes ; saj se jih je precejnje tevilo odpravilo e le v 18. stoletju. Numeracije dnevi nimajo; zato stari ljudje e danes dneve doloujejo po najbolj znanih svetnikih oziroma praznikih. Zanimiveja pa so kmetska pravila. Evo jih: Ako na dan sv. Vincencija sije solnce, bo mnogo dobrega vina. Ako je na dan izpreobrnjenja sv. Pavla lepo, je priakovati dobro leto ; e je vetrovno, se je bati vojne, e megleno, bolezni. Ako na svenico solnce sije, bo e ve sneilo. Za toplim sveanom sledi navadno mrzla pomlad. Ako je na dan ustolienja sv. Petra mrzlo, bo e 14 dni mraz. Matija led razbija ; e ga ni, ga naredi. Podiraj les za stavbo in orji praho! Kolikorkrat v sucu megla, tolikokrat poleti nevihta. Kolikor rose v sucu, toliko slane okoli Velike noi in megle v velikem srpanu. Na dan sv. Benedikta sejaj jemen, grah in luk, sadi in obrezuj trte ter presajaj drevje, ako mesec raste. Kakor cveto renje, tako tudi trta. Suh mali traven kmetom ni ve, deeven pa jim obljubuje rodovitno leto. Kar se v sucu ni sejalo, naj se zdaj sadi. Ako na dan sv. Filipa in Jakoba zveer deuje ali se v noi naredi rosa, bo leto dobro. Ako je na dan sv. Urbana lepo, se bo vino dobro obneslo ; ako deuje, bo jesen slaba. Hladen veliki traven in moker ronik polnita skednje in sode. Strii ovce o pravem asu. Kakno je vreme okoli sv. Medarda,. takno bo ob etvi. Mokre Binkoti, obilen Boi ; lepe Binkoti, slab Boi. Ako na Janevo deuje, rado deuje e 40'
168
asopis zgodovino in narodopisje.
dni in tudi sadei bodo slabi. Jegulje in raki so v tem asu najbolji. Ako na dan sv. Jakoba deuje, bo malo eloda. Ako je nedeljo pred sv. Jakobom lepo, bo mnogo zrnja, ako deuje, malo. Ako na dan Marijinega vnebovzetja solnce sije, bo trta dobro obrodila. Kakorno je na Jernejovo, takna bo vsa jesen. Zadnja dva dneva velikega srpana in prva dva kimovca se je na vinski trti bati slane in mraza. Ako kimavca grmi, bo mnogo prediva in sadja. Ako je na dan sv. Mateva lepo vreme, bo drugo leto dobro vino. Ako je 1. kimavca lepo, bo lepa jesen in dobra trgatev. Ako gre listje nerado z dreves, bo zima ostra in dolga. Ko divje gosi odletijo, ni ve dolgo do zime. Kaken je listopad, taken bo prihodnji sue. Ako je na Martinovo lepo, bo zima ostra. Ako grudna grmi, bo e mogo vetra. Ako boino no veter pie z vzhoda, bo ivina hudo cepala, ako z zahoda, bodo poginile velike armade, ako s severa, bo naslednje leto dobro, ako z juga, bodo prile hude bolezni. Ta prerokovanja nae ljudstvo pozna e danes in veruje v nje. Zadnja stran: Roie staviti naj si dado in kopljejo naj se mladi ljudje od 12. do 21. leta po mlaju, oni od 21. do 36. leta po prvem krajcu, oni od 36. do 48. leta po ipu, stareji pa po zadnjem krajcu. Kadar je mesec v znamenju dvojkov in leva, ni dobro, dati si staviti roie, pa pa, kadar je v znamenju strelca. Knjiico sklepa naga od prs do popka razparana, stojea loveka figura, v elipsi obkoljena od 12 ozvezdij, s katerih vsakega dri po ena ali po dve ravni rti na gotov del lovekega telesa. Ozvezdja ne slede v astronomnem redu, ampak primerjaje jih s tevilkami na kazalnici ure, tako-le : 12 = oven, 1 = bik, 2 = korpijon, 3 = devica, 4 = rak, 5 = -vodnar, 6 = ribe, 7 = lev, 8 = strelec, 9 = tehtnica, 10 = divji kozel in 11 = dvojka. rte pa gredo tako-le: od ovna na glavo, od bika na levo ramo, od korpijona na trebuh, od raka na gornje levo stegno, od vodnarja ena na levo, druga na desno stegno, od leva na desno, druga na levo koleno, od strelca ena na bok, druga na levo stegno, od tehtnice ena na bok, druga na spolovila in od divjega kozla na desni nadlakef,
Mala izvestja.
169
kam dre rte od dvojkov, device in rib, pa ni spoznati. Vsekakor je podoba alegorina in mora imeti zanimivo razlago. G. Majcen.
Donesek k arovntkim procesom.

V kr. namestnikem arhivu v Gradcu se nahaja pod naslovom Miscellanea zvezek aktov, ki obsegajo zanimive arovnike procese iz ormoke sodnije. Zlasti je natanno popisan celi proces proti Sredianki Doroteji Bedo iz 1. 1677. Ta proces je objavil r. Byloff v Zeitschrift des Historischen Vereines fr Steiermark VI. (1908), str. 2746. K njegovemu spisu mi je dostaviti naslednje opombe ! 1. Str. 31. Ormoki sodnik Janez Jurij Franc pi. Will, poklican od celjskega krvnega sodnika, ni sodil v otanju dveh ensk, ampak le eno, ki je zastrupila dva moa. 2. Str. 33. Byloff je krivo bral Walaph Samoda, mesto Walasch, kar je po sredikem izgovoru Bala. 3. Takratna graakinja ormoka, lastnica sodnije, ni bila Witwe des Herrn Peter Frey, ampak vdova Franca Adama Pethe, ki je umrl 21. okt. 1. 1674; ime ji je bilo Ana Marzilija roj. Locatelli. 4. V istem zvezku se nahaja popis e nekega drugega arovnikega procesa, katerega se Byloff le mimogrede dotakne. Zdi se mi vredno, ga objaviti, ker nam nazorno predouje psihologijo arovnic. Nekje zaetkom 1. 1677. je bila pri ormoki sodniji obtoena radi. arovnitva neka Ura Lastavec, okoli 40 let stara, velikonedeljska podlonica iz Cvetkovec. Deloma radovoljno, deloma z mukami prisiljena, se je priznala krivo, da je: 1. z Marino Herguljo, Plohlco, najderco, Finkovico, Kovaiko in Petrinko (ki so bile v prejnjem procesu, po priliki pred pol letom, obsojene in segane) petkrat letela na Donako goro, kjer so jedle, pile in plesale; hudobni duh, Jane imenovan, jih je gostil. 2. Trikrat je s hudobnim duhom neistovala. 3. Hudobnemu duhu je zaobljubila svojo duo in v znamenje se je z iglo vbodla v srni prst (Herzfinger) desne roke 1er ji je hudi iz prsta sesal krv.
170
4. Kadarkoli je s svojo drubo letela na Donako goro,, vselej jim je hudi duh dal zadostno pijae iz nekega velikega soda. 5. Na Donaki gori je s svojimi prej imenovanimi tovariicami trikrat napravila too; Hergulja in Plohlca sta bili mojstrnji in sta too kuhali. 6. Strano too pred 3 leti, ki je tako dale segla po Hrvakem in vse pobila, so tudi one napravile na Donaki gori. 7. Pri arovniki drubi je bila pet let. Deelski sodnik Janez Jurij Franc pi. Will, ormoki in ljutomerski sodnik, jo je obsodil na smrt. Ker je pa bila nosea, so morali akati na porod. Dne 15. maja 1677. poroa sodnik notranjeavstrijski vladi, da je e pred 6 tedni porodila, otroka je vzel mo k sebi, sodnik pa sedaj predlaga razsodbo: Ura Lastavec se zaradi dobrovoljno in prisiljeno priznanega arovnitva izroi krvniku, ki jo odvede na grmado, jo zadavi in njeno truplo sege, pepel se pa pokoplje v zemljo. F. Kovai.
Knjievna poroila.
Umetniki spomeniki Lavantlnske kofije. Drugi zvezek. Konjika dekanija. Spisal dr. Avgutin Stegenek, profesor bogoslovja in kr. konservator. S 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 tablicah. V Mariboru 1909. Zaloil pisatelj. Prvemu zvezku Cerkvenih spomenikov Lavantinske kofije", ki je opisoval gornjegrajsko dekanijo [1905], je sledil v razmeroma kratkem presledku ta drugi zvezek, ki podaja umetnike spomenike konjike dekanijc. Kakor se pozna e na spremenjenem naslovu, je g. pisatelj svoj prvotni nart zelo raziril, kar je v marsikaterem oziru veselo znamenje. Knjiga obsega 300 strani velike oblike in podaja najprej opis posameznih konjikih upnij [1179], nato pa obirno zasnovan nart zgodovine ike kartuzijo [179289]. Za to delo je pis. porabil svoje prejnje publikacije, raztresene po raznih asopisih [ZN, Voditelj v bogoslovnih vedah, Zeitschrift f. oc. Volkskunde], ogromna veina gradiva pa je na novo zbrana, vrejena in povsod zanesljivo dokazana. Pisatelj podaja pred vsem zgodovinski uvod o cerkvah in gradovih v konjiki dekaniji [111], ki mu sledi opis predzgodovinskib, rim-
Knjievna poroila.
J71
skih in ranozgodovinskih starin [1221], ki se nahajajo v konjiki dckaniji. Z opisom nadupnije Konjice [2277] in njenih podrunic se zaenja podrobni opis posameznih upnij konjike dekanije. Ta opis zavzema prvo vejo polovico knjige [22178] : pisatelj podaja v besedi in podobi natanen opis vseh umetniko kolikor toliko pomembnih spomenikov [med njimi so tu in tam umetniko visoko stojee stvari], cerkev, gradov, upni, podrunic, kapel, spominkov, cerkvenega orodja itd. A tega ne nateva samo, ampak opisuje vse na podlagi svojega irokega obzorja, ki daje njegovi sodbi v zgodovinskih in umetnikih stvareh trdno oporo in dobro ceno. Povsodi je dodan pregled zgodovinskega razvoja posameznih cerkev in gradov, razvoja zemlji in sodnih mej, vse na podlagi lastnih raziskovanj in aktuv, kolikor so doslej znani in kolikor jih je pis. lahko porabil. Popolnoma izrpati vso tvarino ni bil pisateljev namen, ker podaja pred vsem le urejeno in zbrano gradivo, ki bo lahko tvorilo trdne in zanesljive temelje poznejim raziskovanjem in monografijam. To omenja pis. izrecno pri nartu zgodovine ike kartuzije [str. 183], ki zavzema drugo, manjo polovico knjige [179-289]. Mnogo aktov, ki zadevajo iko kartuzijo, je neznanih, ogromna veina pa sploh neizdana. Kako pa odpira e podano ogrodje" zgodovine ike kartuzije, kakor ga pisatelj zelo, skoro preve skromno imenuje [1. a], nove vidike v nai politini m kulturni zgodovini, to se vidi e na pregledu zgodovine ike kartuzije. Ustanovljena pred 1. 1163 od tajerskega mejnega grofa Otokarja I. je bila prva v nemko govoreih" deelah. Njej so sledile slovenske kartuzije v Jurklotru (1174) in v Bistri (1256), ki so si ta svoj primat ohranile do konca XIII. stol. Od leta 1392. naprej je bila ika kartuzija sede generalnega priorja in kraj obnih zborov vseh kartuzij rimske obedience. V tem asu je najslavneji in najznameniteji iki prior tefan Macone ( 1347 t 1424), mo, ki si ga bo morala naa kulturna in slovstvena zgodovina enkrat temeljito ogledati. G. pis. je to slutil, zato je podal obiren opis njegovega ivljenja in delovanja [228 234]. Koje nehal razkol med Avignonom in Rimom, je [1415] ta primat ike kartuzije minil. Dobro se je Kartuziji godilo pod celjskimi grofi, a to je trajalo le malo asa [1443 1456], nato pa so kartuzijani prili zopet pod oblast avstrijskih vojvod. Razni, zunanji in notranji vzroki so povzroili, da kartuzija ni dosegla poslej nikdar ve one viine, ki jo je zavzemala v XIII. in XIV. stol. Opomogla si je sicer in je zadnjo dobi) [15851782] preivela v mirnem razvoju. L. 1782. je bila odpravljena, danes je razvalina. Za tem pie g. pisatelj o gospodarstvu in sodstvu ike kartuzije [260 282], nato o ikih pisateljih in o ostankih ike knjinice [282-289]. V zadnjem poglavju je pobral g. pis. nekaj paberkov o imenih gradov in zanimivosti iz ljudskega sporoila [290295]. Za obiajnim kazalom je pripojenih na finem popirju 59 tablic s 94 slikami. V posameznostih moramo omeniti sledee. Tekst knjige je natisnjen na sicer trpeen, ali zelo raskav popir, kar je zakrivilo, da je
172
karta na str. 3 zelo slabo itljiva, Nekoliko bolja je v asopisu" IV (1907), kjer je izla kot priloga pisateljevemu spisu : O razvoju upnijskih mej in o deelskosodni razdelitvi v konjiki dekaniji" [ Z N, VI, 193213]. Isto velja tudi o karti na str. 7. Hirzlerjev epitaf [34 35] je res zanimiv, a ne toliko zaradi svoje svobodne pesnike, poljudne" oblike, kolikor zato, ker je njegov stil tako razlien od obiajnega Stila v nagrobnih napisih raznih upnikov, in ker je porabljena zanj frazeologija, ki je na grobu katolikega upnika nenavadna, naravnost presenetljiva. Deloma je tega kriva svobodneja reformacijska doba (Hirzler je umrl 1. 1561). Zvezo med frazo in auras dilapsus est" in korpijonom na epitafu nam ustvari dobrna liccntia interpretatoria11 z dvema citatoma : Haec [puella] tibi non tenues veniet dilapsa per auras [Ovid, Ars amatoria I, 43]" in Mulier est ianua diaboli et scorpio venenatus [izrek sv. Hieronima pri P. Rogcryu, Palmarium empyrcum I, 352]." Iz stare kranske simbolike korpijon ni posnet, ker ga ne pozna. Oltar sv. Druine v podrunici sv. Barbare pri adramski fari spada med najznameniteje umetnike spomenike Lavantinske kofije. Zanimiv ni le po razkonosti pozne nemke renesancc, ki jo kae, ampak tudi po svoji mikavni simboliki. Pri razlagi tega oltarja pa moramo strogo odloiti stereotipne, dekorativne [torej postranske] elemente, ki pri tem ne prihajajo v vpotev. Sem raunamo leva na podstavku, ptice, cvetlice in trto na nastavku. Sem spada tudi pti [feniks ali labod] na vrhu, ki je samo arhitektonski zavretek strogo simetrino komponiranega oltarja, poraben za to tem bolj, ker konuje arhitekturo zelo sreno s trikotom, ustvarjenim iz dolgo iztegnjeno glave in razmahnjenih perutnic. V ta namen ni zlahka dobiti kake ivali, ki bi z gesto svojega telesa enako sreno ustavila in zavrila poasno zoevanjc oltarja proti vrhu. V ta namen sluita feniks in labod, ki imata v simboliki e staro domovinsko pravico, enako dobro in se tako tudi rabita. Ta oltar, ki ima v nastavku relief sv. druine, v atiki spreobrnjenje Savla, med obema pa na gejzonu verz iz Visoke pesmi [4, 4] : mille clypei pendent ex ca, omnis armatura fortium", je skual simbolino razloiti e dr. Somrek v svojem spisu: Umetnost in oltar" [Dom in Svet 1896, 312315, 347352]. On izhaja od omenjenega verza na ta nain, da skua s pomojo razlag, ki so jih o tem verzu podali razni razlagavci sv. pisma [Gregor Nacijacenz, Beda astiti, Kornelij van den Steen i. dr.], pokazati simboliko tega oltarja. Pri tem pa je popolnoma prezrl, da je na napani poti in da grei proti temeljnemu pravilu simbolistike, ki ui, da daje ele medsebojna zveza med komponentama vsakega simbola, figura" : lemma" [objekt: legenda = slika: besedilo] doloen smisel simbola, kakor ga dajeta v stari tipologiji ekfraza in hermeneja. Zato je njegova razlaga tako nasilna in zumetniena, da je ne moremo nakratko tukaj podati. Dr. Stegenek se na njo niti ne ozira; mimogrede samo omenja v opazki1) str. 126, da je ta oltar Dr. S. z navduenjem opisal". Podal pa je popolnoma novo razlago, v kateri pravi, da je ta oltar posveen venemu in as-
Knjievna poroila.
173
nemu rojstvu Kristusovemu". To razlago si je omogoil na ta nain, da je perutnice ob oltarju, ki kaejo doprsja sv. Ignacija Lojolanskega, sv. Franika Asikega, sv. Alojzija in sv. Stanislava, oznail kot pozneje prilepke, ki so brez idealnega stika z drugimi podobami oltarka in najbre delo upnika Glavinia de Glamo iz 1. 1681. Vpraa se pa, ali ni tudi napis na gejzonu Glavinievo delo. To pa je za nas postranskega pomena: glavno je, da tvori oltar danes harmonino umetniko celoto, ki mu jo je dal Glavini, kakor meni g. pisatelj. In iz te celote, ki jo je poznal [ali celo ustvaril] Glavini, si moramo razlagati simbolini pomen oltarja. V svoji konni obliki je ta oltar apoteoza drube Jezusove". To se lahko izvaja iz navedenega 'besedila: milic clypei pendent ex ea fsc. societate Jesu|, omnis armatura fortium ." Preprosti sensus physicus" tega odlomka [ostalo besedilo verza nima za simbol pomenaj je izraen v oroju na podstavkih karijatid ob atiki. Sensus allcgoricus" pa dobimo iz celote. Nastavek kae prvo Jezusovo drubo v Nazaretu : sami njegovi sorodniki; v atiki pa se je ta njegova druba e razirila, v Savlovem spreobrnjenju so zaeli vanjo vstopati prejnji sovraniki. Oboje, nastavek in atika, skupno, pa nam kae razirjeno drubo Jezusovo", vernike na zemlji. Ob tej drubi Jezusovi in v nji pa je e druga [S. J.|, katere kras in obramba so nje blaeni in svetniki. Taka apoteoza jezuitskega reda ni ni nenavadnega ; vidi pa se ob njej tudi, da je konna oblika tega oltarja ponini tribut hvalenega jezuitskega uenca Glavinia [str. 128]." Naa razlaga se strogo dri nael, ki veljajo v simboliki 17. stol. [Tractatus, syinboli naturam et construeneft methodum compendio explicans" Pi ci nel li Erath: Mundus symbolicus" 1694, v uvodu] in razlaga oltar kot po zasnovi in stilu organsko in izenaeno celoto, kar tudi je. Da je mnogo simbolistinih elementov prilo iz vzhoda, to e ne govori zoper njih simbolino porabo, kakor bi lahko kdo sklepal iz pisateljevih besed [126127]. Kakor je priel lev iz Azije, trta iz Sirije, tako sta prila tudi pav in feniks [avis Punica!"], oba simbol nesmrtnosti, iz vzhoda, od tam pa je prilo zapadu, ki je te elemente rabil izkraja simbolino, nato pa samo e ablonsko dekorativno, tudi kranstvo [Ex oriente lux !], s katerim je vsa ta simbolika v najoji zvezi. Ta vzhodna provenicnea tvori vekrat celo e sama na sebi element simboline razlage. Tako pravi hrvaki benediktinec Mavro Vetrani avi [1482 1576] o feniksu: ptica fenice u stranah istonieh [Stari pisci hrv. , 1, str. 402, v. 31]" in fenice u toplom istoku" [1. . 404, verz 5]." Vso simboliko imenovati kratkomalo suhoparno [127], ne gre prav ; saj so, da podamo samo en primer, lavretanske litanije [pa ne suhoparne !] po veini taka simbolika, da ne govorimo o bogatih in razkonih plodovih, ki jih je ta simbolika rodila v pesnitvu in vpodabljajoi umetnosti. - Kar pripoveduje g. pis. o vei" pri Sv. Miklavu [119, 272], je lep donesek za semasijoloki razvoj te besede. Na str. 144 obie Marijo v Nazaretu arhangcl Rafael [?!]. kar sc je v naglici zapi-
174
salo [nam. Gabrijel] in pri korekturi prezrlo. Lovska legenda [o ustanovitvi ike kartuzije] je mnogo stareja ; o Evstatiju imamo le poznejo, e pokristjanjeno verzijo. Za Vorau" so pisali nai stareji pisatelji Borova [prim. Zbornik Mat. Slov. VI (1904) 144, VII (1905) 194 s. v. Krambcrger]; g. pis. pravi Borovje [209], kar pa dela samo zmenjavo. Borova pie za Vorau tudi Razlag v svojem lanku Staroitne rtice" [Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, str. 169]. Visoko kulturno delo kartuzijanov, o katerem pie gosp. pis. [217218], pa ni imelo tako velikega pomena, ker je bilo omejeno na celico in posameznika, torej nesocijalno. K temu e pravi g. pis. sam [282], da je bil malokateri kartuzijanec tako naobraen, da bi bil mogel kaj samostojnega vstvariti. To vidimo tudi na pregledu ikega slovstva, ki kae [razun edinega Konrada Heimburkcga] po veliki veini le kopije, ekscerpte in kompilacije. Vrhu tega so bili kartuzijanci po svojem ustavu pravi tujci v icah, ki niso izvrevali nobenega dueskrbja, ker niso niti krcvali otrok svojih podlonih [178]". Tudi se je marsikateri veselil, da sme zapustiti barbarsko ljudstvo", egar jezika gotovo ni razumel [227]." Iz Swibovicz [264]" je naredil g. pisatelj Svibovet, kar nam je neumljivo. Ali mu niso znane besede : sviba, svibje, svibovec, svibovina? Po nemkem Tepsau" imenuje neko scio pri Sv. Petru pri Mariboru Tcpsova; v resnici se imenuje Trova. Bolje bi bilo, e bi se v pesmi Konrada Heimburkcga Annulus beatae virginis Mariae" [2842851 po dve kitici, ki jih g. pisatelj tiska posebe a na pare teje, tiskali skupaj, ker tvorita metrino celoto, ki je v tej obliki raztrgana. Tudi bi bilo bolje [posebno pri tako dolgi pesmi, ki ima 120 verzov], e bi se teli verzi, ne pa pari kitic ; akrostih bi se vkljub temu v tisku lahko pokazal. To pesem ima tudi Mone v svoji zbirki : Lateinische Hymnen des Mittelalters H, str. 445 44S, tv. 620 pod enakim naslovom. Od Stcgenkovega zapisa se razlikuje v sledeem : 45 rite combrobaris [kar pa je oitna pisna ali tiskovna napaka] - 112 exultt Arabia [kar se nam zdi po sintaksi in smislu mnogo bolj primerno ko Ephilat, Arabia"] 115 sit [Steg, fit] gemmatus annulus. Razlaga besede arrhabo [= arrha, ara] v 4. verzu je pri gosp. pis. za ta sluaj zelo prozaina [284, op. 2) pod rto]. Arrha imenujefze vfze ono, kav zaruchnik da zaruchniczc, y zaruchnicza zaruchniku na znamenye pnszcsnoga hiftva [Belostenec, s. v.]." Nejasna je trditev: V nekem kodeksu se ita, da je pesem o prstanu Marijinem izdal iki prior Konrad [ von Haimburg, von Gaming] [str. 283]." Saj pravi g. pis. potem takoj na naslednji strani v 1) opazki pod rto, da stoji to v tegemzejskem kodeksu. Po Moneju je ta kod. iz XV. stol., v katerem se pripisuje istemu Konradu tudi pesem Thronus b. Mariae" z akrostihom : sit thronus iste, pia tibi gratus saneta Maria, ki je g. pis. ne navaja. Pesem o Marijinem prstanu se nahaja nadalje e v sledeih codd.: v t. Pavlu na Korokem [tv. 44. f. 87 iz petnajstega stol. /. naslovom : Incipit ipsius (Mariae) anulus ex viginti gemmis
Knjievna poroila.
175
pretiosissimis et auro virtutum ejus mundissimo fabrefactus (Tegernsec: fabricatus)] in v dveh monakovskih iz XV. stol. [Cod. Augustan. 2. fol. 73 in Clm. 9084. fol. 141] [Prim. Mone, 1. . 447]. Pri Moneju [1. . 439] se navaja iz tegernzejskega rkp. Amictus clarisimae virginis Mariac" z enako se glaseim akrostihom, ki ga je baje tudi spesnil Konrad Hcimburki. V podatkih Iz ike knjinice [287289]" g. pis. ni navedel precej obirnega rokopisnega odlomka pridigarskega leksika, sestavljenega iz spisov Jakoba boanskega, na katerem je prepisovavce sam zapisal : Liber Ule est monasterli S. Joannes Baptiste in Seycs ord. Cart, in ki se shranjuje v graki vseuilini knjinici pod tv. 1513. Ta rokopis je opisal in ocenil Anton E. Schnbach v svojem lanku Miscellen aus Grazer Handschriften," Dritte1) Reihe. Mitteilungen des hist. Ver. f. Stmk 1900, str. 136. To je tem bolj pomenljivo, ker je pisal Jakob Lozanski [von Lausanne] v prvi polovici XIV. stol. [Schnbach, 1. . 121123], ta iki rokopis pa je e iz istega, XIV. stol. Vani pa so ti in enaki podatki tudi zato, ker veljajo Schnbachove besede o enakih ostalinah [1. 95], da kaejo . . . die enge Verknpfung des geistigen Lebens der Steiermark vom 12. bis zum 15. Jahrhundert mit den Vormchten der Cultur jener Zeit, mit Frankreich und Deutschland ; nur, indem sie solche Beziehungen eifrig pflegt, vermag sich die alte deutsche Mark im Sdosten ihre Bildung frisch und schaffensfhig zu bewahren . . ." tudi za slovensko ozemlje. Ti podatki so zanimiva in pomembna dokazila za nepretrgani kulturni tok, ki je el preko nas, zapustil v nas sledove in dobil od nas vsaj tu in tam kak potoi, ki pa je v njem brez sledu izginil. Imeli smo jih, dali smo jih Vam", te alostne Zupanieve besede veljajo tudi o marsikaterem kulturnem delavcu [do XIX stol.!], ki je izel iz naih vrst. a za nas brez sledu izginil. Vani pa so ti podatki za nas tudi zato, ker nam kaejo duevne interese nekdanjega izobraenstva po Slovenskem in nam govore o virih, iz katerih je potekala za na duevni razvoj hrana. Duevno ivljenje med Slovenci do XVI. stol. nam je z malimi izjemami popolnoma neznano ; zato je vsak podatek o njem dragocen. In ker so ti podatki redki, jih moramo tembolj vestno zbirati. Poglavje o imenih gradov" [290291] potrebuje strokovnjake revizije, dasi se g. pis. giblje visoko nad nivojem slovenskih etimologov". V besedi Zbelo-vo z" pa ni predlog, ampak spada brkone k deblu. V varadinski upaniji imamo tudi enako se glase kraj : Zbclavo. Darilna ivina [tabi. 16]" bi bila sicer prav srkana zaglavna vinjeta v kakem ilustriranem meseniku, a v to zbirko ne sodi. prav. Z zanimanjem in veseljem smo pozdravili obe sliki na tabi. 34, dva genre prizora iz ivalstva, humoristino in zelo svobodno [kretnja zmajeve glave in vratu je 4) Tudi prva [1. 1898] in druga [1. 1899] vrsta" prinaata mnogo zanimivih doneskov o duevnem ivljenju po slovenskem ozemlju v XIII. in XIV. stol.
176
anatomino popolnoma nemona] izklesana iz kamena na slavoloku pri podrunici sv. Barbare v adramski fari. Kot ilustracija Izaijcvih besed [XI, v. 6.-9.] se pa ne dasta tolmaiti, dasi bi lovek lahko na to mislil. Verjetneje je, da sta razposajen plod one dobe, ko se je tako simbolino kiparstvo e preivelo in sluilo samo e za objestne karikature, ki so med poznimi romanskimi skulpturami zelo pogoste. Gospodu pisatelju bi bili zelo hvaleni, e bi te ostanke [to so sicer res e poslednji izrastki, pravzaprav izrodki] srednjeveke tipologije pazno zasledoval, opisal in vpodobil ; vse to je vano in bo dobilo z nadaljnjimi raziskovanji e vejo vanost. Na tabi. 36. je oltar sv. Druine, o katerem smo obirneje govorili vie zgoraj, ne ravno sreno reproduciran, ker je slika za tako preobloeno umetnino premala, tako da zano loveka takoj oi boleti, e skua zasledovati dekorativne podrobnosti. Na enako veliki ploi bi se oltar lahko mnogo bolje pokazal, e bi se pazilo pri fotografiranju na to, emu se fotografira. Oltarna miza in vse, kar stoji na nji, jemlje po nepotrebnem prostor, ki bi se lahko bolje izrabil. Ravno pri tej umetnini moramo to tem bolj obalovati, ker tudi slika v Dom in Svetu [1896, str. 329] ni prav ni bolja, dasi je tam porabljen veji format in prostor bolj ekonomino izrabljen. Enake slabosti kaejo tudi drugi oltarji [n. pr. tabi. 35]. - Med tablicami, ki so posveene iki kartuziji, pogreamo dve sliki, ki bi se lahko dobili in ki bi morali priti v to enciklopedijo. To sta sliki 11. in 12. v Grudnovi knjigi: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stol. in ustanovitev ljublj. kofije", str. 87. in 88. Slika 12. je sicer, e se ne motimo, e deloma pokazana v Haasovi iz 1. 1852 [tabi. 52 a], zato pa bi slika 11., ki kae arhitektu me posameznosti iz ike kartuzije, morala priti v zbirko, ki bi naj registrirala vse umetnike spomenike Lavantinskc kofije, posebno zato, ker se rekonstrukcija samostana, pokazana na tabi. 51, z ono v Grudnovi knjigi precej krije. Namesto ognjie s kurilom [8, 173]" bi se menda bolje reklo komen z ognjiem". Po glasovnih zakonih, ki veljajo za slovenino in po ruskem vzoru bi bilo bolje pisati lavre" ko laure" [237]. V imeniku umetnikov, ki so delali v konjiki dekaniji, [str. 294] pogreamo J. Gornika, ki je slikal farno cerkev Sv. Duh Loe. - Najbolj pa pogreamo register imen in stvari, ki bi pri tako obseni in bogati publikaciji nikakor ne smel manjkati. G. pis. pripravlja najbre skupen generalni pregled tvarine za celo zbirko, ki bi na izel potem, ko bodo vse knjige natiskane in s katerim bi porabnost cele zbirke zelo mnogo pridobila. Na ta ali na oni nain pa se mora vsa zbirka opremiti z zanesljivimi pregledi, ki so nujno potrebni za vsako z n a ns t v e n o publikacijo. Kot donesek za iko legendo v zgodovinskem razvoju in v izroilu novejih stoletij [185, opazka 1) navajamo legendo o ustanovitvi ike kartuzije, kakor jo je napisal J. G. D under [Das Eden Stiriens, 1847, str. 316320] in ki smo jo mimogrede e omenili v tem listu [v ]. 1908, str. 151]. Dunder pripoveduje po J. v. Kalchbergu [brez natan-
Knjievna poroila.
177
ncje navedenega vira sledee: Ko je mejni grof Otokar priel neko k Leopoldu Konjikemu, mu je ta na ast priredil sijajen- lov. Na lovu je Otokar obstrelil belega jelena z 20 roglji. Sledil mu je, a ko ga je nael mrtvega, je bil tako utrujen, da je legel in zaspal. V spanju se mu je prikazal Janez Krstnik, ki si ga je Otokar v Palestini izvolil za svojega zaitnika, obleen v belo obleko in mu ukazal, naj na mestu, kjer lei, ustanovi samostan za belo obleene menihe. Tedaj ga je zbudil pasji lave in videl je, kako se je pred psi skril zajec v njegovo obleko. V spomin na prikazen v sanjah je imenoval kraj dolino sv. Janeza", samostan pa je imenoval po zajcu. V posameznostih podaja Dunder mnogo nesmiselnega in zgodovinsko ncvzdrjjivcga ; zato podajamo tukaj samo jedro brez Dundrovc romantine navlake in patriotinih primesi. tudi on dvomi o takem postanku tega imena, ker pravi: in Bezug auf die Benennung der Karthause Saie, Seitz, ist noch zu bemerken, dass solche wohl ebensowenig von einem Haasen (Zajic) wie die Karthause Gayrach von einem Geyer den Namen erhalten habe." Njegovo razlago obeh besed pa lahko zamolimo. Na str. 248. mora namesto Koncem marca 1389" stati pa Koncem marca 1589". - O krajevnih imenih s pristavkom na jezeru" [293] je pisal geolog iz Berns, A. Morlot v svojem lanku: Die Sage von der Kirche am See bei den Sdslaven" [Mitth. des hist. Ver. f. Krain x (1855), str. 70-72), ki je postal na taka krajevna imena pozoren o priliki svojih geolokih potovanj po slovenskem ozemlju. On navaja zelo mnogo takih krajevnih imen po Slovenskem, tu in tam pa se pri njem teavno loi, kaj je njegovo blago in njegovih informatorjev. uden je njegov stavek: Die Kirche von Drachenburg steht nicht auf der Hhe, heisst aber dafr Maria v Sraboti, das heisst Maria im Schiff (!?), und doch ist ihre Lage vollkommen trocken". Srabotjc raste vendar le na suhih bregovih in se imenuje po nemko Waldrebe, Alpenrebe (clematis vitalba). Enaka krajevna imena so [z enakimi razlagami] po Morlotu znana baje tudi v vici. lanek je zanimiv zaradi primerov, ki jih navaja in pa zaradi strokovnjakega mnenja geologa, da se tako imenovanje nikjer ne da spravljati v zvezo z geolokimi spremembami. Tudi govori o neki doslej neznani slovenski narodni pesmi, ki opeva enak predmet in ki mora biti shranjena v arhivu '-.lpitelja sv. Pavla v Lavantinski dolini. |Prim. trckclj, SNP. I, tv. ..- Potrebno j m Ji. da se ozremo na par jezikovnih posebnosti, ki so za to knjigo 1> tipine. Osebna imena se vekje, posebno v koih padeih apozicijonalne stave, ne sklanjajo, kar je v slovenini barbarizem ; cela zbirka takih primerov stoji na str. VIII in 241. Ravno tako ne sklanja doloenih tevnikov : z dvanajst zvezdami [121]", iz est graviranih polj [135]", s pet domci [139]", 5 oral [? 165]", ali pa jih sklanja napano : tiri traki [135]", tiri sv. cerkveni ueniki [167]". Kavno tako rabi krivo nedoloena tevnika mnogo" [v navzonosti mnogo posvetne gosposke 213] in ve" [na ve mestih" 196, 203, 234,
asopis VI. 12
178
266]. Nai pisatelji zavidajo nemini njene sestavljene substantive in se na vso mo trudijo, da bi po nemkem vzorcu z eno besedo kar pa je sicer le na oko ! pokazali zloene besede v eni besedi ; tako so v tej knjigi nastale oblike : krievipoti [4]", v rokokoslogu [176, 177]", rokokoslog [190]". e bo lo tako naprej, bodo nai pisai, pisarji, pisci in pisatelji kmalu zaeli sklanjati tako-lc : nom. krievipoti, gen. krievipotov, dat. krievipotom itd. Nepravilne so tudi oblike fotografoval [VII]", profilovano [174, 175, 198]." Stava povratnega zaimka je marsikje napana, n. pr. : . . . kadar je bil [sovranik] e za gradom in je hotel priboriti si vhod [55] . . . ker se le med prvim in drugim nadstropjem se vidijo [138 ; to sosledje bi bilo pravilno tedaj, e bi se zaenjal stavek s kavzalnim zakaj"] ; Se ume, da je Otokar . . [211] ; ... da gresta se poklonit [225] ... ; ... vendar pa sta kof Secbach in glavar Gallenberg se sela [241]. Po nepotrebnem pa stoji se", posnet po nemkem, v frazah : se gre tukaj za [166], ko se je lo [265] ; te napake pa gospodu pis. ne smemo tako hudo zameriti, saj je med nami tako zelo razirjena, da jo je zael preganjati e celo Slovenski Narod" [28. avg. 1909, 1. pril. 10. kol. 3. notica]. Napani so asovni instrumentali prietkom" [53], zaetkom" [226, 228, 229, 247, 248] in koncem" [263] ; napana je raba predikativnega instrumentala v zvezah pape je imenoval vizitatorjem" [224] in izvoljen generalnim priorjem" [225]. Nekateri stavki so dobili vslcd krive stave glagolov nepravilen in nepotreben povdarek, n. pr. : ... do ceste, ki iz Konjic v Draovas vodi [71] ali pa . . . kjer inica bije ob hrib [265]. Odkar je izdal Breznik svojo temeljito razpravo o besednem redu v govoru, moramo na take stvari bolj paziti. G. pis. pie baroka" f., a od tega je naredil nepravilen adj. barokni [88, 121, 128, 176, 192] poleg baroni [na pr. 187, 188]. Knjiga ima dosledno Savina, Dravina," tu in tam Bcncdkc [poleg Benetke], posedali [164, sie bcsassen"], maltezarji in johanitarji [nam. maltezi in johaniti, str. 169], odili [191], po nepotrebnem potencirane komp. in superlative globljeja" [138] in najglobljcji" [217], odsihdob [225, 226, 234, 254, 262, 265], vseuelie [vekje], vezek [nam. zvezek, str. 228]. Tu in tam je izginil ut za razliko med dovrnimi in nedovrnimi glagoli, ki je zelo vana ; n. pr. : . . . njiva, kateri reejo [nam. pravijo] Na gradiu" [130], . . . take glavice se najdejo [nam. nahajajo, str. 145]. V knjigi so vrata enkrat [138] bile dostopne", drugi [203] so branile". Ncodpustljiv barbarizem je raba iniinitivov videti, soditi" v zvezi z adjektivi [je videti verodostojen, str. 224], ali je videti, da tega niso izvrili" [171] ali; Napravil je nastavke po slogu soditi nam e znani Zambling . . . [147]. Prim, tudi na straneh 197 in 221. V razmeri z ogromnim gradivom, ki je podano v tej knjigi in velikim delom, ki ga je imel g. pis. njo, so to res malenkosti, niso pa malenkosti same po sebi, tem bolj, ker se take malenkosti dado zelo lahko popraviti in odpraviti. Gospodu pisatelju, ki poleg svojih mnogih
Knjievna poroila.
179
stanovskih poslov e pie uene razprave, potuje in izdaja obsene znanstvene publikacije, tega ne smemo teti v zlo, saj je imel pri svojem -delu mnogo teje jezikovno opravilo, namre ustvariti in dosledno in pravilno rabiti novo nazivlje. Konno nam bo g. pis. ta pretres, ki ga podajamo sine studio", oprostil, saj ve, da je vsaka pega na lepi umetnini prej vidna in bolj neljuba, ko na kaki stari klonji. G. pis. je s to knjigo tudi pokazal, da ima izredno razvit ut za lepoto knjige ; al samo, da so mu pri tem stavili precejnje meje veliki stroki. Iz tega razloga je dal tudi tekst natisniti na manj fin, a zato trpeen popir in je veliko veino ilustracij pomaknil na konec, kjer so natisnjene na finem popiru in na posameznih tablicah. Iz tega razloga pa v tekstu ni mogel porabiti fotografij, ker je popir zanje preraskav. Moral je torej pokrajinske slike [ki so kakor rtei, posnetki arhitekturnih posameznosti etc., popolnoma njegovo delo] narisati s peresom. Z veseljem moramo rei, da to ni bilo na kodo knjigi. Te pokrajinske risbe [cerkvice, upnia] so se mu izredno posreile, nekatere med njimi [prim. n. pr. str. 86, 99, 103, 134, 149, 151] so celo tako posreene, da lahko sluijo za vzgled marsikateremu naemu ilustratorju". Par s peresom narisanih cerkvic ima sicer e tudi v prvi knjigi ]Dekanija gornjegrajska, str. 7, 27, 83]. V obeh doslej izdanih knjigah je nabrano ogromno gradivo za nao politino, gospodarsko in kulturno zgodovino. Zato to drugo knjigo, ki je v celoti krasen dokaz izredne trudoljubnosti in uenosti gospoda pisatelja in ki dela ast njemu in naemu znanstvenemu slovstvu, z veseljem pozdravljamo in z zanimanjem priakujemo nadaljnjih. J. A. Glonar. Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis auf die Gegenwart Von Andreas Gubo. Mit Stadtplan und vielen Abbildungen. Graz 1909. Verlag von Ulrich Mosers Buchhandlung (J. Meyerhoff), . u. k. Hofbuch"hndlcr. Vel. 8, VIII -f- 481 str. Slovensko tajersko zgodovinopisje se je prielo s Celjsko kroniko, Ici jo je izdal J. Oroen 1. 1854. Z zgodovino celjskega mesta se veejo dogodki sosednjih krajev, da vejega dela Spodnjega tajerja. Kakor nekdaj tudi dandanes stanujeta v Celju dve narodnosti in se kosata za prvenstvo. Zato so tudi slovenski zgodovinarji z napetostjo priakovali, kako zgodovino sestavi o njem zgodovinar A. Gubo. etudi piemo v razlinih jezikih, resnica pa, katero iemo Slovenci in Nemci v preteklosti, je le ena. Kar eden odkrije, ali pojasni, koristi tudi drugemu. Treba je bilo zbrati, kar se je dosihdob objavilo po raznih listih o Celju in njegovih spomenikih, spraviti dogodke v primerno pripovedovalno obliko in pokazati zvezo z gibanjem splone kulture. Gubo se je z veseljem lotil svoje naloge, saj je ljubil Celje, ker je v njem skozi 13 let svoje najsreneje dni uival. V uvodu opie G. Savinsko dolino, potem pa govori o Keltih, ki *o dali mestu ime. Prvi del (str. 753), naslovljen Claudia Ccleia", je 12
180
posveen rimski dobi. Pisatelj nas vodi po ulicah in trgih, slika tempetje in spomenike, opisuje zgodovinski razvoj. V drugem delu (str. 53171), pod naslovom Die Grafschaft Cilli", pripoveduje o naselitvi Slovencev in Bavarcev, potem o prvih mejnih grofih iz roda Bree-Selc, o Heunburanih, Sonekih in Auffenstcinskih gospodih, posebno natanno pa o Celjskih grofih, njih slavi in oblasti in o razpadu njih rodu in moi. Pod zaglavjcm Die Stadt Cilli" nam tretji del slika oje zgodbe celjskega mesta od 15. stol. do dandanes in sicer zunanje kakor znotranje ivljenje. V knjigi je mnogo gradiva zbranega in tii veliko pisateljevega truda. Dvoje pa pogreamo: Natannosti in poglobljenja, Sorgfalt ist ja eigentlich eine selbstverstndliche Forderung fr die Abfassung eines wissenschaftlichen Werkes, aber die liebende Sorgfalt, die dem Verfasser die Feder fhrte, verdient besondere Erwhnung." A ravno te groe .Sorgfalt und Genauigkeit" ne najdemo v knjigi, ki jo je e tako hvalil neki Dr. O. H. v podlistku Tagespote. Da so drugi nemki listi e bolj ditirambino in s ustvom pisali, je umevno, saj za najnoveje dogodke pisatelj ni toliko zgodovinar ko politien referent pretirano nemkonarodne in svobodomiselne struje. Pri itanju Gubove zgodovine pride lovek tupatam do kake neverjetne ali pa naravnost nesmiselne trditve, tako, da je primoran poiskati, kje je on te podatke zajel. Str. 222 pie o Novem klotru: Die Kirche war in eine Festung gegen die Trken umgewandelt und wurde auch als Pferdestall bentzt. Die Dominikaner lebten ganz frei und kmmerten sich um religise Dinge nicht." Ali so res imeli redovniki konje v cerkvi? Vir za te stavke je Oroen, Das Dekanat Cilli, str. 513, kjer se mesto tako-le glasi: Von (Oberburgl weiter reisend fand ich (Patriarch Fr. Barbaro) ein lndliches Kloster der Dominikaner .. ., welches von den Brdern und deren Dienern wie cine Veste bewacht wird, weil es schon einmal von den Trken verheert worden Avar, welche die Klosterkirche, die ein schner Bau ist, durch einige Tage zum Stalle fr ihre Pferde machten . . ." Torej cerkev ni bila niti trdnjava, niti so bili konji v njej, ko jo je obiskal patriarh Barbaro.1 Nasprotuje si tudi v opisu protestantske cerkve v Scharfenau (str. 225); po njem je bila podolgovata (eine aus zwei Jochen bestehende, mit Kreuzgewlbe abgeschlossene Halle") in zopet okrogla (in die Runde geviert). Tloris cerkve je v Mitt, des hist. Vor. fr Steiermark, XXVII, str. 177. Kako razlien je prepisani tekst v nai knjigi str. 234: Die erste Ordensansiedelung (der Kapuziner) geschah ber Ansuchen Ferdinands unter Fhrung des Kapuziner-Generals P. Fortunatus von Verona" od izvirnika pri Oronu (*tr. 186): Die erste Ansiedlung erhielt das Kapuziner-Kloster ber Ansuchen des Erzherzogs Ferdinand II. vom P. Fortunatus, Kapuzincr-Ordensgeneral zu Verona 1" Cerkev sv. Miklava tako-le opie
1 Ravnotam je tudi nepravilno prepisal poroilo o minoritskl cerkvi v , vzroka pa, v em lei pogrcek dominlkancev glede krvnega sodstva, tudi ni zadel. S samovoljnim krajanjem je tako G. ves tekst pokvaril.
Knjievna poroila,
181
(str. 244): (Sic) hat ein 6 m langes und 4 m breites Chor, dem spter ein 16 m langes und 6 m breites Schiff angebaut wurde mit gleich konstruierten Rippenpfeilcrn und etwas zugespitzt." Kako si Gubo predstavlja malo priostreno ladjo? Oroen (str. 107) je pisal: Ihr Chor ist Ci'/ Klafter lang, 2/ Klafter breit; das Schiffs1/, Klafter lang, :)/, Klafter breit. Das im Chore und im Schifte gleich konstruierte Rippeng e wlb ist nur wenig zugespitzt." Gubo tega ni umel, cerkve si ni pogledal in kar je lepe, senje je v metre tako spremenil, da je celote z dvema mnoil, za drobec se pa ni zmenil! In niti ne omeni, da so te njegove mere le pribline in negotove. Str. 246 pie: Vier Jahre spter (1662) wurden die drei Seitenaltre (St. Antonius, Katharina und Johann von Nepomuk) errichtet." Sv. Janez Ncpom.uk pa je bil ele 1. 1716. blaenim pritet! Gubo je krivo skril tekst pri Oronu str. 112, kjer se pravi, da je oltar- sv. Antona iz 1. 1662., v juni ladji pa je oltar sv. .Katarine, von gleicher Construction und gleichem Alter wie der St. Antoni-Altar; und in der Mitte an der Wand der Altar s. Joannis Nep." Isto delo in starost trdi Oroen le za Katarinin oltar, nikakor pa ne za Nepomukov. Treba je bilo le tekst pravilno umeti. Ali pa ni mogel Gubo kedaj tudi cerkve sv. Duha pogledati Str. 249 itamo, da je bil jezuit Montegnana tako uen, ,da er schon mit 18 Jahren die Heilige Schrift bersetzte". Mislili bi, da je sv. pismo za tisek prestavljal, ker navadno prevajanje e za nijegimnazijce ni tekoa, posebno v 17. stol., ko se je v oli latinski govorilo. Pa poglejmo, kje je Gubo to pobral ! Stavek je iz Wartingerjevih ivljenjepisov slavnih tajercev (str. 131), Gubo pa je izpustil besede aus verschiedenen Sprachen". V tem torej obstoji uenost osemnajstletnega Montegnana. Enaki vzgledi skrajne lahkomiselnosti pri nabiranju gradiva se najdejo e na raznih mestih. Ne bomo nadaljevali z natevanjem, pripomnimo pa, da vekrat zmoto e poveajo tiskovni pogreki v letnicah. Ako so se e tiskani viri tako povrno rabili, kaj si naj mislimo o arhivalijah? Res velika koda za ves trud in obilno gradivo, ker se nikjer brez kontrole ne moremo na pisatelja zanesti. Ako izvzamemo rimsko dobo in zgodovino Celjskih grofov, se skoro vse drugo tudi v formalnem oziru slabo prednaa. Notranje zveze in globljejih misli zastonj iemo. Kako krasna naloga je pisati zgodovino celjskega mesta z njegovimi narodno in versko razcepljenimi stanovalci, z njegovim gospodarskim in kulturnim razvojem, z njegovimi spomeniki, z njegovim vplivom na okolico ter odvistnostjo od nje! Taka zgodovina o razvoju Celja se mora ele pisati ! Za kulturni in gospodarski razvoj ima Gubo nekaj neprebavljenega gradiva, na vse druge zgoraj omenjene toke pa niti ni mislil. Slovence le tupatam v 19. stol. omenja, a s stalia razvojne zgodovine so integralen del prebivalstva. Vcjidel nemkoraisleih meanov je slovenske krvi. Objektiven zgodovinar bi moral ta pojav skozi vsa stoletja zasledovati in mo kakof Gubo
182
bi bil to lahko storil, ker je arhive predelal. Ta zanimivi problem je tem vaneji, ker se pojavlja ve ali manj ob narodnih mejah. Kaj bi se dalo iz kulturnega stalia napisati o Celju, je pokazal Vrhovec s svojo izborno knjigo Ljubljansko meanje v preteklih stoletjih". Verska organizacija in verski interesi so Gubotu tuji in zato toliko pogrekov, kadar kaj iz tega polja omeni. Tudi za celjske spomenike nima nobenega zanimanja. Ni si niti ogledal, ali se to, kar pie o upnijski cerkvi sv. Daniela ali o podrunicah sv. Miklava, sv. Joefa in sv. Duha strinja s predmeti samimi. NemSko Marijino cerkev, ki je vendar za veino njegovih bralcev versko sredie, omeni sicer, a je ne opie kakor druge, niti ne poda njene slike, pa pa ono novega protestantskega templja. In koliko bi se dalo iz posvetnih spomenikov izerpstil Ako vsled tega krivo tolmai razne spomenike, mu ne tejemo v krivdo. Tako je podoba Hermana II. (str. 103) ele iz 17. stol. in najbr samo idealen t. j. izmiljen portret. SI. str. 132 ni omarica, ampak sedile kakor v Mariboru, na rnigori in drugod. Peat str. 179 ne predstavlja sv. Lovrencija (ki nima nikdar brade in kape) z ranjem, ampak preroka Daniela v kletki med levi. Tudi krajev ni pisatelj poiskal na zemljevidu, ker le tako je mogel pisati, da je Eberndorf (Dobcrlavas na Korokem) poleg Lemberga (str. 237),. Monsbcrg (Majpcrg) pa na Kranjskem (str. 317). Str. 57 omenjeni Moosburg ni Mozirje in str. 102 Ratschach je sedanje Raje (Kranichsfeld),, slednji str. 205 t. Vid ni pri Reki, ampak je mesto Reka samo. Slednji bi bilo eleti, da pisatelj zgodovine jezikovnega otoka razume jezik okolice in pa, da porabi tudi slovstvo drugega jezika. Razprave Fekonja v Dom in Svetu, Kosovo Gradivo L in II. ter Napotnikova knjiga o Sv. Joefu pri Celju bi bile dale pisatelju poleg gradiva tudi duevnih impulzov. A. Stegenek. Vergleichende Volksmedizin. Eine Darstellung volksmedizinischer Sitten und Gebruche, Anschauungen und Heilfaktoren, des Aberglaubens, und der Zaubcrmedizin. Unter Mitwirkung von Fachgelehrten herausgegeben von Dr. 0. von Hovorka und Dr. A. Kronfeld. Dva zvezka, skupno 1419 strani, 383 slik in 28 prilog. [Stuttgart, Verlag von Strecker und Schrder 1908.] Cena 27 . To zbirko je povzroil XIII. kongres orientalistov v Hamburgu1.1902. Z navedeno izdajo, h kateri so pripomogli razni strokovnjaki [za Slovence g. upnik Debcvec v Ljubljani], se ni skuala dosei popolnost, ampak se je skual pred vsem primerno opredeliti in doloiti pojem narodne medicine". V prvem zvezku se govori v abecednem redu ovzrokih, pojavih in zdravljenju raznih bolezni, drugi, mnogo obseneji del obravnava snov v sledeem redu: notranje bolezni, kirurgija, babitva *n enske bolezni, otroje bolezni, kone bolezni, oi, uesa, zobje, aralno
i Izmed raznih krivih tolmaenj slovenskih besedi navedemo samo refren pesni okmetskih upornikih : Leukhup, Ieukhup woga gmaina, kar prevede Gubo : Leikauf, arma Gemeinde I <
Knjievna poroila.
183
zdravilstvo. Na strani 904. je priobeno kratko navodilo za sistematino nabiranje narodnega zdravilskega blaga. Dragocen pa je posebno obiren zapisnik pisateljev in slovstva [str. 920960], ki podaja natanne podatke, kdo je in o em je kdo kaj pisal. Za vsak zvezek je pridejan e seveda obiren alfabeticen pregled tvarine, ki je v njem obdelana, kar daje knjigama posebno vrednost in porabnost. Opozarjamo nae znanstvenike na to izborno delo, ker je potrebno za one, ki menijo sistematino nabirati to narodno blago, e bolj potrebno pa seveda za one, ki se peajo z raziskavanjem tega blaga. [Med Slovenci nabira, kolikor nam je znano, tako blago edini mag. pharm, gospod Rudolf Ramor na Vrhniki]. Hovorka pl. Zderas, ki je povzroil in urejeval to zbirko, je med Jugoslovani znan po svojih hrvakih spisih iz te stroke. J. A. G. Zagovor. Spredaj stojeo blagohotno recenzijo Konjike dekanije mi je dalo cenjeno urednitvo v drugi korekturi na razpolago, da se oglasim glede stvarnih opomb spotovanega g. kritika. Na nagrobni ploi nadupnika Hirzlerja najde gosp. kritik svobodomiseln izraz in simbol enske. isto po krivem. Dilapsus est in auras ima svoj vir v humanizmu (in ne protestantizmu) ter bi se ravnotako lahko rabil o vnebohodu Gospodovem. Zmuznil se je, zginil je v zrak, odel je na oni svet, to pomeni. Tudi na prevod : Razblinil se je v zrak" ne pomeni : Razblinil se je v ni", kar bi bilo res presenetljivo. Ako starokranska simbolika korpijona ne pozna, ga tudi sv. Hieronim ni mogel rabiti kot simbol, ker je pisatelj starokranske dobe. In res v navedenem tekstu (ako je res Hieronimov) scorpio ne stoji kot simbol (t. j. kot splono znan in lahko umljiv znak za gotovo idejo), ampak je samo prispodoba kakor tudi izraz vrata hudieva". Taka razlaga tudi nima nobene opore v tekstu, je lahkomiselna in (brez dokazov) za ranjkega naravnost krivina. V knjigi sem zavrnil mnenje, da se korpijon ozira na ime pokojnikovo, a varoval sem se praznih ugibanj. Sedaj pa lahko podam pravo razlago. Znamenje korpijona stoji v vrsti datuma (kakor kae tudi na natisek) in sicer pred letnico, kjer se navadno imenuje mesec, ter je zodiakalni znak za oktober. Hirzler je torej umrl meseca oktobra 1. 1561. Enako se rabi znak mesto rk v napisu str. 84. Z novo razlago oltarja sv. Druine se ne strinjam. Najpreji je rezultat, da je nastavek apoteoza jezuitskega reda, kriv e a priori. Jezusova druba obsega dobre in slabe ude, svete in nesvete,, nesveti celo prevladujejo. Zato se druba kot taka lahko proslavlja na odru, ne pa na oltarjih. To je zoper vsako teoloko miljenje in brez primere. Krivo je potem dokazovanje. Bistveni pojem drube {societas) je g. kritik zoper vsako hcrmenevtiko pravilo vrinil v nastavek, kjer je zastopan le pojem krvnega sorodstva, druine. V dokazovanju rabi isti relief sv. Druine v razlinih pomenih, najprej kot druino, po-
184
tem kot vernike na zemlji in jezuitske podobe, ki so poleg glavne slike, razlaga, kakor da bi bile v njej. Logike doslednosti iemo torej .zaman. Krivo je slednji tudi, da se sklicuje na stare pisatelje o simboliki. Picinelli zahteva v uvodu, ki ga g. kritik sam citira, da mora biti smisel emblema naravna, ne metaforina, in mora obsegati moraline ali vene resnice. Vse to njegova razlaga ni. Sploh mu ni dovolj asna raba emblemov ali deviz. Juvencij (16431719) ui, da obstoji emblem iz slike in reka. Slika predstavlja v naravi se nahajajo ali pa izmiljen predmet in tvori telo emblema, njegova dua paje rek,.ki da.pravce, po katerem se -mora slika tolmaiti. Slika in rek imata vsak za se svoj naravni pomen, a skrit pomen je oznaen v zdruenju obeh. Nauk o emblemih je .v zvezi s hcraldiko. Cele skupine ali celi oltarni nastavki se ne dajo tako tolmaiti. Emblem je le droben okrasek (Nemec bi rekel Floskel), je veinoma nepotreben dodatek, ki pa je vzbujal radovedno ugibanje v humanistinih olah izobraenih mo. Embleme sestavljati in razlagati je bil nekdaj predmet olskih vaj. V naem nastavku obsega emblem le oroje (telo) in rek : Mille elypei.. (dua) ter je za tolmaenje nastavka brez pomena. Ravno narobe njegov pomen je odvisen od razlage nastavka in variira -njegovo vsebino enako, kakor se na obonih freskah 17. in 18. stoletja osrednji zgodovinski prizor reflektira v uenih emblemih v kotih. Vse to sem upoteval pri svoji razlagi, ki pa ni moja, ampak Glavinicva, torej avtentina in edino upraviena. Napis, (str. 125), ki sem ga citiral pri tolmaenju, je dani faktum, ki se mora upotevati in ne prazno ugibati na,podlagi dvomljive hipoteze, da je bil Glavini jezuitski uence. Tz spodnjega napisa pa se spopolni tudi zgornji (ex ea namre ex aeterna temporali generationc). Pisatelj imenuje simboliko suhoparno iz stalia rcnesanske umetnosti, njemu samemu pa je astitljiva", tako da je vpraanje, ali je bilo prav jo ugonobiti". G. kritik ceni visokost kulturnega dela kartuzijanov po njegovem socialnem pomenu. To je ravnotako, kakor e bi se vrednost jyegove ocene cenila po tevilu naronikov, ki se bodo zglasili prve tedne po izdanju te tevilke asopisa ! Ne, njegova ocena ima svojo notranjo vrednost in kontemplativno ivljenje ima svojo notranjo kulturno viino. To sem dokazoval, to je bilo treba zanikati, ne pa preskoiti na drugo polje. Pa tudi glede socialnega delovanja nima prav. Njegovi ugovori so iztrgani iz raznega stika in prihajajo iz raznih dob. Menihi niso samostojno pisatcljevali? Dandanes je malokateri stavec tako naobraicn, da bi mogel kaj samostojnega vstvariti, in vendar je vsaka tiskarna kulturni faktor prve vrste. Niso izvrevali dunega pastirstva? To za kontemplativen red ni niti primerno niti dovoljeno. So se utili tujce ? Zgled velja za konec srednjega veka, ko so se evropski narodi kulturno e bolj diferencirali, v 12. stol. pa, o katerem govorijo pred vsem naa izvajanja o pravilih, je bil vsak literarno naobraen mo po vsej zapadni Evropi takoreko domain, vsak kartuzijanski menih pa je bil homo litteratus.
Knjievna poroila.
185
Socialno delo sploh ni bilo namen reda. Dokler ni stroga disciplina razpadla, ni priel nobeden menih, izvzemi priorja in prokuratorja, v dotiko z ljudmi. Vendar pa si upam trditi, da je bil kulturni pomen kartuzijanov za nae kraje velik, lahko reem izredno velik. In upam, da ml g. kritik pritrdi. Najprej je bil edini namen vsakega meniha samega sebe spopolniti, postati verski znaaj. Molitev in premiljevanje je bil njegov posel, pisanje knjig le zaoddihljej. A vsak izmed teh mo ascezc in intelektualnega dela je m o r a 1 imeti vpliv, ako je priel s svetom v dotiko. Listine priajo, kako je cenilo plemstvo kartuzijane. S svojim zgledom so silili posvetno duhovino, da je stremila za vijimi ideali in po duhovnikih je bil zdruen vpliv na ljudstvo. Za versko ivljenje svojih podlonih so bili itak sami odgovorni, stavili so jim cerkve (str. 160), skrbeli za pridige (prim, za poznejo dobo str. 202). Njih izredno stalie se razvidi, ako jih primerjamo z gornjegrajskimi benediktinci, ki so bili premoneji in tevilneji ter aktiven red z dunim pastirstvom. Ali so ti bili literarno delavni, ali je sploh upanje, da bi kedaj o tem kaj zvedeli? Benediktincem je manjkalo intelektualnih impulzov, pri njih je veljala t. zv. stabilitas loci. Menih je ostal v istem samostanu od vstopa do smrti, opat je vladal isto hio od izvolitve do groba, ako ga niso vsled nezmonosti prej odstavili. Kako drugae pri kartuzijanih ! Za nje to pravilo praktino ne velja, vse hie v provinciji so vsem odprte, priorji, in to so najizobraenoji moje, se pogosto menjajo, letos gospodarijo na Francoskem, ez par let na Slovenskem, in se zopet vrnejo v domovino (n. pr. Hismido), drugi zopet prepotujejo vso Nemko dravo kot vizitatorjl (n. pr. Gotfricd), vrhutega gre prior vsako tretje leto v Vejo kartuzijo na Francosko na obni zbor. Ako je kateri red gojil kulturne vezi z najnaprednejim francoskim narodom, so to bili kartuzijani ! Pri benediktincih pa je vsaka hia za sebe, brez intimnejih vezi z redom. In kje imamo med naimi benediktinci takih mo, kakor so Gotfricd Mauerbaki, Konrad Hcimburki, tefan Stenski, ki so pri vladarjih in kofih svoje dobe imeli vplivno besedo? Pa tudi v materialni kulturi so bili kartuzyani med prvimi. Ko so prili v nae kraje, so se najbr zgraali nad nao agrikultumo zaostalostjo (str. 210). Na svojih posestvih so gotovo uvedli napredneji nain obdelovanja zemlje (n. pr. plug in tropoljsko gospodarstvo, koder e ni bilo v navadi). Ne bilo bi teko dognati, koliko gozdov so dali izseka ti. renjika fara se je veinoma po njihovem prizadevanju obdelala (str. 262). V koliko so v tem prekosili posvetne gospode, se mora seveda ele preiskati. Ravnotako bi bilo zanimivo zvedeti, ali niso v vinograde uvedli novih trtnih vrst ali intenzivnejega obdelovanja, saj so zelo gojili vinogradnitvo. Imeli so posebnosti v vinogradnikem pravu (str. 272). Najbolja bistrika vina rastejo v nekdanjih kartuzijanskih vinogradih <Rittersbcrger). Pristavimo e, da so pozidali prvo obokano cerkev na -Spodnjem tajerskem in da so njeni podporniki med pivimi v Avstriji.
186
je bila v visokem srednjem veku vsaka redovna hia postojanka napredne kulture, so bili kartuzijani pri nas med najnaprednejimi. Imena krajev Svibovet in Tepsova (iz Tcpsau, ker manjka slov. oblika) in vseh drugih pisatelju osebno neznanih vasij so iz tajerskega krajevnega repertorija iz knjinice Zgod. drutva. Ali ve g. kritik za kak drugi literaren pomoek? Annulus 3. M. V. G. kritik izigrava staro izdajo iz leta 1854. proti naemu ponatisku kritino objavljenega teksta iz 1. 1888. To se pravi vodo v Dravo nositi ! In zraven e zagovarja pokvarjeni tekst, da je po sintaksi in smislu bolj primeren ! Pisar je namre iz sebi neumljivc besede Ephilat naredil exultt, da bi pa exultt spremenil v Ephilat, ni verjetno. Stavek se glasi : Insuper affluenter dat aurum in copia Ephilat et Arabia (arabsko zlato je radi rdeega bleska posebno islano), pariter Ophir et Saba et similiter Tharsis. Arabia exultt in copia" pa bi bil nesmisel, vrhiitega je zoper to struktura skoro vseh drugih polkitic. Ali je treba to filologu razlagati ? (Omenimo e, da stoji v nai izdaji pravilno comprobaris in da je tudi beseda fit prava). Kar je g. kritik po Moneju prepisal o drugih pesnih Konradovih, je brez Drevesove temeljne izdaje prazno govorienje. Na str. 282 sem navedel pesni, ki se Konradu pripisujejo, ki jih pa Dreves nima. Hic Rhodus, hic saltai Jaz sem objavil le eno pesen zato, ker se da edino o njej slutiti, da je nastala v iki kartuziji. Thronus B. V. M. n. pr. je pesen za patrocinij enako imenovane kartuzijc (Gaming, ako se prav spominjam), v kateri je tedaj pesnik ivci (sit thronus iste). Kodeks grake knjinice je pisatelj zato navedel, ker je najbr iz nae kartuzije in v tem sluaju pria, da je bila ta pesen v njej v rabi. Kodeks t.-pavclski pa nima s kartuzijo ni opraviti in bi se moralo e dognati, ali ga niso benediktinci prinesli seboj iz rnega lesa. Kako pozornost je pisatelj e izkraja posvetil ravno aljivima kapiteloma pri Sv. Barbari, se vidi, ako se primerjata posnetka na tabi. 34 s sliko kapitela na tabi. 36 oba sta telefotografina snimka s estkratnim poveanjem na licu mesta. Za razlago je vano, da ima zmaj na eni strani kratek vrat in debelo telebasto glavo, tovari na drugi strani pa dolg, luskinast vrat z drobno glavico; oba pa sta krilata in imata dolg zavit rep in po dve nogi zaporedoma (ne vtric) nasproti tirim nogam pri levu. Prvi bo toraj zmaj, drugi pa baz ili s k. Precej slina sta DRACO in BASILISCVS na stopnici nekdanjega papekega prestola v Lateranu v Rimu (Marucchi, Basiliques et glises de Rome, 1902, 88). Na slavoloku je torej ilustriran rek: Super aspidem et basiliscum ambulabis, ct conculcabis leonem et draconem (Ps. 90, 13. Po gadih in baziliskih bo hodil, in bo poteptal leva in zmaja). Le gad e manjka. Tega pa kipar ni mogel rabiti iz dekorativno-simetrinega stalia, njegova masa bi nikakor ne odgovarjala levu na drugi strani. Iz istega vzroka je najbr napravil baziliska tako zelo podobnega zmaju. Bazilisk je samo veje vrste kaa, kakor je e iz psalma razvidno. Starokranski umetnik ga je predstavil na glinasti
Knjievna poruila.
187
svetiljki v Rimu kot kao s petelinovo glavo (Venturi. Storia dell' arte italiana I, 472), podobno tudi gotik pod nogami Zveliarja na portalu katedralkc v Amiensu. (Perkins, The cathedral church of Amiens, London, 1902, 31). Na spomenik se torej z lateranskim strinja glede ideje o bazilisku. Vpraali bi slednji, kaj imajo te ivali opraviti na slavoloku? Na slavoloku se je nahajala slika Zveliarjeva ali pa kri (kakor e sedaj v cerkvi v Solavi, ki je sodobna s Sv. Barbaro), aH pa je velik kri visel pod slavolokom. Lok, ki je nosil Kristusa, se je tako z noii opiral na v psalmu natete ivali, tako se je izpolnil svetopisemski rek. V tem oziru se mora spopolniti naa razlaga v knjigi (str. 123). Nasveti, ki nam jih daje g. kritik glede fotografiranja oltarjev, so izjpraktinega stalia (moral bi se postaviti oder) in iz estetikega neopravieni. Oltarji, ki stoje v cerkvi, kaejo gotovo razsvetljavo in reflekse (n. pr. tabi. 36), ki so neumljivi, e se izmije arhitektonsko ozadje, ako pa to ozadje ostane, je potreben tudi podnoek za nastavek, da ni podoba nenaravna., Obe Grudnovi sliki 11 in 12 se nahajata tudi v nai knjigi. SI. 12 odgovarja nai lastni podobi na tablici 52 b z bistvenim razlokom, da je po Grudnovem" posnetku poleg groblje zrastlo e nekaj smrek. Sicer pa je Grudnova slika isto kriva. Fotograf je nagnil aparat nazaj, zato se fasada navzgor preve zouje, vendar pa e ni spravil vsega ela na ploo. Klier pa je mislil, da kona fasada z ravno rto in je zato nad njo napravil zrak ! Grudnova si. 11 je bolje in veje reproducirana na nai tabi. 51. Detajlov seveda ni zraven, ker predstavljajo predmete iz Krke na Korokem (tev. 2), iz Pilrgga (3 in 6), od Sv. Lenarta pri mestu Murau (4) in iz opatije Sckkau (5), vse na Gornjem tajerskem. Edini detajl 1 je iz nae kartuzije, a se nahaja celo v dveh razlinih oblikah v nai si. 65 pod znakom b'. G. kritik bi bil moral e a priori soditi, da pet tako znailnih predmetov (oltarjev) ne bom niti v tekstu, niti v sliki izpustil, saj sem v kartuziji vsak umetno izklesan kamen narisal (si. 62, 63, 65, 67, 70 in 73), da tudi navadne kamne pri zidih sem si zunaj in znotraj posamez ogledal, kakor visoko je bilo le mogoe s plezanjem priti (si. 71). Najbolje je e, kako rahloutno in fino me opozarja na ta dozdevni nedostatek, tako da mu niti ne morem zameriti njegove povrnosti. Ali pa ima povsem prav glede jezika, mi ne kae soditi, ker nisem nikdar imel pravega pouka v slovenini. Pripomnim pa, da bo pravilen izraz tiri cerkv. ueniki" (Pleternikov slovar pod besedo etver 2), ravnotako na ve mestih" (Plet. na ve krajih"), ravnotako odsihdob" (govori se v moji domaiji in Plet. ima dosihdob). Nekaj je nepopravljenih pomot n. pr. vrata so branile (pravilno n. pr. 174), vse1 Slika v Dom in Svetu je narejena v Gradcu, ko je oltarek stalna tleh v delavnici. Najenostavneje bi bilo seveda, da se fotografira cel oltar, predno se pa da kliirat, se spodnji del s karjami odree. Tega. pa g. kritik gotovo ni mislil.
188
-asopis za zgodovino in narodopisje.
uclic (pravilno str. 288, 289). Ve oblik je tudi, ki so e bile pred nedolgim asom splono v rabi (fotografovati, biti imenovan profesorjem, v asnikih se niso sklanjala lastna imena, ako so se osebna), Kdaj so te in enake oblike prile iz navade, ne more zasledovati strokovnjak, ki ima posla na celo drugem polju, tudi ne more presoditi, ali ima vsak lankar prav, ki napie notico ali razpravo za kak list. Vendar pa g. kritik isto prav sodi, e zahteva za knjigo o lepi umetnosti tudi lep jezik brez peg in madeev. Se bode vpotevalo, kadar izide tretji zvezek o spomenikih lepih Slovenskih goric. Cenjenemu g. kritiku sem zelo hvaleen, da je tako podrobno predelal knjigo in je skual tupatam kaj iz svojega dodati (n. pr. o rokopisih ike knjinice) ali pa drugae tolmaiti. Iz zagovora" se vidi, da je to veinoma koristilo glob/ljcmu.umevanju spomenikov in zgodovine. Napredek v spoznanju resnico pa je itak namen vsake dobre kritike. Dr. A. Stegenek.
Dostavek
K lanku Ivanjski kres v ormoki okolici" je dostaviti naslednji napev
vSvc-ti I-van kres na-la - ga la-di nam je predragi nam je. Melodijo je zapisal g. Dpm. S rajnik, uitelj v Ormou, za kar se mu tukaj iskreno zahvaljujem. Pela mu je Mirna Zadraveva iz Puinec. Napev je zelo star in popolnoma ljudskega znaaja. Tako mi je povedal prej imenovani g. Dom. Serajnik.
Drutvena poroila.
Poroa drutveni tajnik.
i. Predavanje pri Mariji Sneni dne i8. jul. 1909. Predaval je gosp. prof. Gabriel Majcen. Beseda Velka zaznamuje danes 1. potok, ki izvira juno od Cmureka v Slovenskih goricah, tee proti jugu in se blizu Sv. Trojice v Slovenskih goricah izliva v Pesnico, 2. krajevno obino, nahajajoo. se ob gornjem delu imenovanega potoka ; obina raz-
DruStvena poroCila.
189
pada v katastralni obini Gornjo in Spodnjo Velko. Zgodovina Vclke je mnogo stareja od zgodovine Marije Snene, ki ima. svoj poetek v dobi Joefa II. Gornja Velka je bila del zemljia cmureke graine, Spodnja Velka last drugih nemkih plemenitaev. Lastniki cmureke graine so bili do I. 1245. Murccki, do 1386. Kranichbergi, do 1401. celjski grofje, do 1483. Stubenbergi, do ok. 1500 cesar in do danes zopet Stubenbergi. Najstareja listina, ki imenuje posestnike na Spodnji Velki, je iz 1. 1348. Nekateri teh posestnikov z imeni: Eppendorfer, Hollnecker, Albrechtsberg, Heimtschaeh, Weienegger kaejo na nemke naseljence. Cerkveno je Velka spadala pod upnijo cmureko. L. 1445. je Velka tela 1215 ognji. 1689. se je povodom kuge v obini Wiesenbach cmureke upnije postavila cerkev Marije Snene, poleg katere so bivali (eremitje) samotarji. Pod Joefom II. se je ta cerkev podrla, samotarstvo odpravilo; ustanovila se je iz slovenskih obin cmureke upnije nova slovenska upnija, ozir. kuracija Marija Snena z novo upnijsko cerkvijo na Velkem hribu, v katero so iz opuene cerkve v Wiesenbachu prenesli poleg drugih predmetov tudi podobo upnijske patrone. ola je bila postavljena 1. 1811. Kot posestnike nahajamo v 17. stol. poleg Nemcev tudi Slovence. Marije Terezije ukaz, da se imajo najeta posestva izpremeniti v lastnine, pa je povzroil, da se nakrat prikaejo pradedje sedanjih posestnikov, Slovenci. Podloni so bili ti kmetje cmureki graini, Neukiihneggu, Gornji Radgoni in Hrnstovcu. Vplivu cmurekega trga je upljane vsaj deloma 'rgala ustanovitev upnije, kajti do tega asa so botri in bou o bili izkljuno cmureki prebivalci. Zgodovina Volke in Marije Snene na Velki je obenem zgodovina boja za ohranitev slovenske zemlje in slovenske narodnosti ob meji. 2. Odborova seja 30. oktobra 1909. Navzoi: dr. Turner, H. Schreiner, dr. Pipu, dr. Vrstovek, prof. Majcen, prof. Kovai. Zapisnik zadnje seje se odobri. Od tajnika zaasno najeta strenica za snaenje muzejskih pro-
190
torov se potrdi. Sprejmejo se novi udje, p. n. gg.: A. Kuhar, kapelan v Srediu; Rampre Fr., kapelan pri Sv. Vidu pri Grobelnem; Erharti Mart., duhovnik v marib. bogoslovnici; Ozimi Jos., kapelan v Griah; Kranj Marko, bogoslovec v Mariboru; Horvat Fr., slikar v Mariboru; knjinica Kr. soc. zveze" v Mariboru; Zveza narod, drutev" v Celju. Sprejme se zamemba tiskovin z bolgarskim arheol. drutvom. Prof. Kovai predloi e tiskane pole sredike zgodovine. Sklene se, z ozirom na to knjigo prositi za podporo. Obni zbor se doloi na 28. novembra. Storijo se e nekateri sklepi zastran bliajoe se 100letnice rojstva Stanka Vraza. VIII. redni obni zbor 28. nov. 1909. v Mariboru. Predsednik dr. Turner pozdravi navzoe obinstvo in povdarja, da se Zg. dr." pea le s isto kulturnim in znanstvenim delom. Zahvali vsem darovateljem in podpirateljem drutvenega muzeja. Drutveno glasilo asopis" si je pridobilo odlino priznanje celo med tujci. Otvori zborovanje ter da besedo g. dr. Bogomilu Vohijaku, ki je predaval o francoski gospodarski politiki v Iliriji. Francozom so bili Slovenci izprva popolnoma tuj, nepoznan narod; od doma so bili priueni enotnemu in zelo razvitemu jeziku, tukaj so pa nali isto druge razmere, slabo razvit jezik in razcepljen v mnogovrstna nareja. Vendar so se francoski upravitelji, veinoma mladi ljudje, kmalu vdomaili, nai kraji so se jim tako priljubili, da so se mnogi e pozneje vrnili semkaj ter pri nas umrli kakor Fouch in Marmont. V poroilih francoskih upraviteljev na cesarja se e izraa misel jugoslov. edinstva. Govornik je razdelil svoje predavanje na naslednje toke: 1. podlonitvo, 2. trgovina, 3. industrija. 1. Francozi so vpeljali pri nas Napoleonov zakonik, ki ne pozna podlonitva ter pri podedovanju dovoljuje kosanje zemljia. Kar se tie podlonitva, niso Francozi dosledno izvedli svojega zakonika, in tako je prilo, da so podloniki morali plaevati dvojno dao: staro feudalno in novo francosko.
DruStvena poroila.
191
Francozi so pridrali tudi hrvake zadruge, sicer pa francoska poroila o Hrvatih in o Dalmaciji slabo sodijo, nekoliko bolje o slovenskih deelah, opozarjajo pa na veliki nemki vpliv. Francozi niso Ilirije smatrali toliko za agrarno deelo, ampak pred vsem za trgovsko. Morje je bodonost ilirskih deel. 2. V trgovini so tudi nae deele mono utile Napoleonovo blokado t. j. izkljuitev anglekega blaga iz evropskega kontinenta. Velike posledice je imela blokada na Francoskem, ker je Francoze prisilila, da so po umetnem potu povzdignili svojo industrijo. Z velikim veseljem se je v Trstu sprejela proglasitev Trsta za slobodno luko. Sicer pa je blokada naim deelam le kodovala. Francozi so pa skrbeli za dobre prometne zveze ter napravili potno zvezo celo do Carigrada. Tudi v trgovskem oziru so smatrali jugoslovanske deele za enoto, vendar pa Dalmacija ni bila v colni zvezi z ostalo Ilirijo. 3. V industriji niso Francozi kaj posebnega storili, edino za ilirske rudnike se je Napoleon ivo zanimal. Delavskega proletarstva e takrat ni bilo, vendar so se e zaeli pojavljati socijalistini nauki. Znailno za Napoleona kakor za vsakega samodrca je, da je dral z nijimi, irjimi sloji proti vijim slojem. Drutveni tajnik je podal pregled o drutvenem delovanju v zadnji triletni dobi, blagajnik pa o taasnem denarnem stanju. G. dr. M. Murko izrazi pohvalo in priznanje odboru za njegovo delovanje. Pri volitvi novega odbora je g. Schreiner predlagal volitev z vzklicem, kar se je sprejelo. Na njegov predlog so bili izvoljeni: predsednik dr. Turner; odborniki: dr. K. trekelj, A. Kaspret, dr. Pipu, dr. Stegenek, Jos. Kouh, prof. Majcen, dr. Verstovek, prof. Kovai, Fr. Pollak, dr. Pivko ; za namestnike: dr. Medved, dr. Rosina, I. Vreze; za pregledovalec raunov: dr. Rosina, F. Stegnar, A. Jcrovek. Na predlog prof. Kovaia sprejme obni zbor resolucijo: novemu odboru se naroa, da v zmislu 9. predz. odst.
192
drutvenih pravil izvoli muzejski upravni svet, ki naj uredi muzej, knjinico in arhiv ter skrbi za pomnoevanje muzejskih zbirk. Na to predsednik zakljui zborovanje. Prva odborova seja. Takoj po obnem zboru se je novi odbor seel k prvi seji ter se konstituiral tako-le: podpredsednik prof. A. Kaspret v Gradcu, tajnik proi. Kovai, kateremu se v pomo izvoli e zapisnikar dr. L. Pivko, blagajnik dr. Pipu. Mesto dosedanjega arhivarja in knjiniarja se izvoli muzejski upravni svet: dr. Stegenek, dr. Pipu, prof. Kovai, dr. Rosina, Feliks Stegnar, slikar Horvat in pasar Tratnik. Sklene se, povodom 100 letnice rojstva Stanka Vraza prirediti ve predavanj na deeli in v Mariboru, natancneja doloitev kraja in asa sa prepusti predsednitvu. Na to se seja zakljui.
Imenik drutvenikov 1. 1909.

Redni udje'.
Agrc Josip, zas. uradnik v Breicah. Akademija slov. bogoslovcov v Celovcu. ApiK Joef, kr. prof. v Celovcu. Arnojc dr. J., ginrn. prof. v Mariboru. Attcneder Josip, upnik na Polzeli. Bario Janko, prebendar v Zagrebu. Bartol Anton, notar, kandidat v Ljubljani. Ba Lovro, kr. notar v Celju. Bonkovi dr. Ivan, dr. posi., odvetnik v Breicah. Bohak Fran, dekan v Slov. Bistrici. Bohanec Ivan, dekan v marju. Bosina Ivan, kapelan pri Sv. Juriju v Slov. gor. Brojc dr. Janko, odv. v Celovcu. Broncie dr. Alojzij, odv. v Celju. Brolih Luka, 1er. gimn. prof. v Pazinu. Brumen dr. Anton, odv. v Ptuju. Cajnkar Jakob, upnik v Srediu. Canjko Valentin, katehot v Varadinu. Cerjak Fran, kapelan v marju. Cerjak Josip, upnik v Rcichenburgu. Cestnik Anton, c. kr. gimn. prof. v (olju. Chloupok dr. Karol, zdravnik v Ljutomeru. Christalnigg grof Oskar, graak v Gorici. Cukala dr. Fr. Ks., prefokt v Marijaniu v Celovcu. Cebaek Jakob, kapelan v Dobovi. Cedo Josip, upnik v Studenicah. italnica narodna v Celju. italnica v Slov. Bistrici. italnica v Gradcu. italnica v Novem mestu. ick Alojzij, upnik v Slov. Gradcu.
1
ick Josip, dekan v Jarcnini. Danica, kat. akad. dr. na Dunaju. Debevcc dr. Josip, c. kr. profesor v Kranju. Dobrove Josip, kanonik v Vclikovcu. Erharti Martin, duh. v bogosl. v Mariboru. Foigol Otilija, uiteljica v Slov. Bistrici. Ferk Feliks, zdravnik v Mariboru. Feu dr. Fran, prof. bogosl. v Mariboru. Firbas dr. Fran, c. kr notar v Mariboru. Flek Josip, prost v Ptuju. Florijani Josip, upnik pri Sv. Martinu na Poli. Framska kola v Framu Franc-Jocfova ola v Ljutomeru. Franikanski samostan v Mariboru. Frangez Jernej, upnik [pri Sv. Marjeti. Fras Marko, c. kr. knjigovodja v otanju. Glaser dr. Ivan, advokat v Mariboru. Globonik Anton pl. Sorodolski, dv. svetnik na Dunaju. Glonar Jos., stud. phil v Gradcu. Godec Ford., zasebnik v Breznici pri Pre valjah. Gomilek Fran, upnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Gorup Josip, uitelj na Polonaku. Grafenaucr dr. Ivan, c. kr. g. profesor v Kranju. Grogorec dr. Lavoslav, kanonik in dekan pri Novi cerkvi. Gregore Pankracij, upnik v Vcneslu. Grobelek Ivan, upnik v Gomilskem. Gruden dr. Josip, prof. bogosl. v Ljubljani.
Dosmrtni udje so zaznamovani z leeimi rkami. asopis vi.
13
194
asopis za zgodovino in narodopisje. Kapler Ivan, upnik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Karba Matija, upnik v Zreah. Kardinar Josip, kr. gimn. prof v Celju. Kartin Herb., stud. iur. v Gradcu. Kaspret Anton, kr. gimn. profesor v Gradcu. Kavi Jakob, kanonik v Mariboru. Kavi Josip, kapelan pri Sv. Benediktu. Klasinc dr. Ivan, odvetnik v Gradcu. Knjinica kr. soc. zvezo v Mariboru. Koblar Anton, dekan v Kranju. Kocbek Anton, upnik pri Sv. Kriu. Kociper J. Ev., prof. v Mariboru. Koevar Ivan, trgovec v Srediu Kodri Jos., kapelan v Kamnici Kokelj Alojzij, upnik v Vurbergu. Kolar Anton, upnik v t. Ilju pri Velenju. Kolar Vinko, provizor v Reki. Kolari Anton, gimn. prof. v Ptuju. Kolari Josip, upnik pri Sv. Martinu na Paki. Kolenc Franc, v Gradcu. Kolek dr. Josip, advokat v Lakem. Kolek Vinko, kr. notar v otanju. Komatar Fr., kr. prof. v Kranju. Komljanec dr. Josip, prof. v Ptuju. Koropec Ivan, uitelj v otanju. Koroec dr. A., dr. poslanec v Mariboru. Kos Alojzij, upnik pri Sv. Martinu. Kos dr. Fran, kr. prof. v Gorici. Kosar Jakob, upnik v icah. Kosi Jakob, kapelan v Celju. Koan Janko, kr. prof. v Gradcu. Kotarska uiteljska knjinica v Kastvu. Kotnik dr. Fr., prof. v Celovcu. Kovai dr. Fran. prof. bogosl, v Mariboru. Koelj Fran, upnik v Loah. Kozinc Ivan, upnik v Slivnici pri Celju. Kouh Josip, kr. gimn. prof. v Celju. Kranjc Marko, bogoslovcc v Mariboru. Krajne Viktor, in kr. gen. major v Gradcu.
Haubciircich Alojz, kn.-k. okspcditor v Mariboru. Hauptman Fran., c. kr. profesor in Sol. svetnik v Gradcu. Ilebar Fran, upnik na Sp. Polskavi. Ilirti Fran, upnik v Slivnici. Hoevar Makso, uitelj v otanju. Ilohnjcc dr. Josip, prof. bogoslovja v Mariboru. Ilorjak Janez, kapelan pri Kapeli. Horvat Franjo, slikar v Mariboru. Horvat Friderik, upnik v t. Lovrencu na Poh. Hranilnica junotajerska v Celju. Hrastelj Gregor, upnik v Selnici. Hraovec Fran, kr. okr. sodnik v Gradcu. Hraovec dr. Juro, advokat v Celju. Hraovec dr. Silvin, sodnik v Novem mestu. Hribar Ivan, upan v Ljubljani. Hribovok Karol, stolni prost v Mariboru. Hri Anton, prof v p., v Lunovcu. Ilci dr. Fran, kr. uit. prof, v Ljubljani. Irgl Fran, upnik na Vranskem. Jagor Avgutin, Kapelan v Ptuju. Janei Rudolf, spiritual v Mariboru. Jankovi dr. Fran, zdravnik v Kozjem. Janekovi Joef, upnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Janekovi Vid, upnik v Sveini Jare Evgen. kr. prof. v Kranju. Jazbinek Fran, gimn. v Mariboru. Jegli dr. Anton Bonaventura, knezokof v Ljubljani. Jelnik Ivan, kapelan v Kozjem. Jerovek dr. A., real. prof. v Mariboru. Jerovek Fran, kr. gimn. prof. v Mariboru. Juri Josip, dekan v Vuzenici. Jnrko Ivan, kapelan na Sladki gori. Jurkovi Martin, dekan v Ljutomeru. Jurtela dr. Fran, odvetnik v Ptuju. Kac dr. Viktor, zdravnik v Mariboru.
Imenik druitvenikov. Krek dr. Bogomil, dv. in sodn. advokat na Dunaju. Kronvogl dr. Josip, kr. sod. svet. pri Sv. Lenartu. Kropivek Val., kapelan pri Sv. Lovroncu v Slov. gor. Kroolj Fran, kapelan v otanju. Kruljc dr. Fran, dekan v Lakem. Krui Ivan, olski svetnik v Celju. Kukovoc dr. Vekoslav, odv. v Celju. Kukovi Anton, naduitolj na Polenaku. Kumcr Karol, upnik v Prihovi. Lah Martin, upnik pri Mar. Sneni. Landergott p. E, franikan v Breicah. Lasbacher Ivan, trgovec v Slov. Bistrici. Lasbachcr Josip, kapelan v Jarenini. Ledcrhas Ludovik, kr. gimn. prof. v Ljubljani. Lcke Fran, upnik v Luah. Lenart Janez, nadupnik pri Sv. Martinu. Lcndovek Mihael, upnik v Makolah. Lipoj Fran, trgovce v Breicah. Ljuba Matija, kurat v Gradcu. Lom Fran, upnik pri Sv. Petru na Kron. Gori. Lonari Josip, kapolan pri Sv. Juriju pod Tab. Lorbek Ivan, upnik pri Sv. Primou na Poh. Loreni V., kapolan pri Sv. Ani na Krcmbergu. Lukman dr. Fran, prof. bogoslov, v p. v Mariboru. Lupa Fcrdo, dr. inenir v Siamu. Majcen Gabriel, . kr. uit. prof. v Mariboru. Majcen Josip, kanonik v Mariboru. Majhen Josip, naduit. v pok. v Studonicah. Mavkock Ivan, katehet v Mariboru. Marzidovck Jakob, voj. kurat. v Gorici. Matek Bla, kr. gimn prof. v Mariboru. Matok dr. Martin, kanonik v Mariboru.
195
Mayer dr. Fran, odvetnik v otanju. Medved dr Anton, c. kr. gimn. prof. v Mariboru. Mcnhard Jak, upn. pri Vel. Nedelji. Meiek Josip, upnik v Breicah. Meko Fr. KB , upnik pri Mariji na
ili.
Moko Josip, upnik pri Sv. Miklavu v Ljut. gor. Meko Martin, upnik pri Kapeli. Miki Fran, trgovec pri Sv. Marjoti. Misijonska hia v Studencih pri Mariboru. Mlakar p. Bernadin, franikan v Gorici. Mlakar dr. Ivan, stolni dekan v Mariboru. Monik Fran, kapelan pri Sv. Tomau. Moravec Fran, stolni upnik v Mariboru. Mraz Toma, nadupnik v pok. v Gradcu. Mrkun Anton, kapelan v Razdrtem. Munda Janko, upnik na Kozjaku. Murko dr. Matija, c. kr vseu. prof. v Gradcu. Napotnik dr. Mihael, knezokof i. t. d. v Mariboru. Ogradi Fran, opat v Celju. Ogriz Janez, dekan v Kaplji. Oroen Fran, o. kr. uit. prof. v Ljubljani. Osenjak Martin, upnik pri Sv. Potru pri Radgoni. Ozimi Jos., kapelan v Griah. Ozmcc Josip, upnik pri Sv. Lovroncu na Dr. p. Pajk Milan, c. kr. prof. v Ljubljani. Poisker dr. L, c. kr. vsou. prof. v Gradcu. Petelinek Martin, kapelan v Mariboru. Petovar Terezija, uiteljica v Kapeli. Pipu dr. Radoslav, advokat v Mariboru. Pick Fran, posoj. tajnik v Breicah. Pivec tefan, upnik v Podetrtku. Pivko dr. Lud., uitelj, prof. v Mariboru. Planino Fran, kapelan v Mozirju. Plepelcc Josip, upnik pri Sv. Emi. Pleternik Maks, c. kr. g. prof. v Ljubljani, 13*
196
asopis za zgodovino in narodopisje. Rozman Josip, provizor v rneah pri Sp. Dravogradu. Rudolf dr. Ivan, odvetnik v Konjicah. Savinjska podrunica slov. planin, drutva v^Gornjcm gradu. Sol Alojz, upan v Serkovcih. Scrnec dr. Janko, zdravnik v Celju. Serncc dr. Josip, odvetnik v Celju. Schmoranzcr Josip, olski nadzornik v Mariboru. Schoeppl dr. Ant, vitez v Ljubljani. Schreiner Henrik, c. kr. uit. ravnatelj v Mariboru. Schreiner Ludmila, uiteljica v SI. Bistrici. Simonia dr. Fran, .vitez Franc Jo. reda v Radgoni. Simoni Fran, stol. vikar v Mariboru. Singer tefan, upnik v Logavosi. Sinko Fr., kapelan v marju pri Jelah. Sinko Joef, upnik pri Sv. Lovrencu. Sitar Jos., de, sodn. svet. v Breicah. Sket dr. Jakob, kr. prof. in vladni svet. v Celovcu. Slane dr. Karol, advokat v Novem mestu. Slavic Fran, upnik v p. pri Sv. Lovrencu n. Poli. Slavic dr. Matija, katehet v Celju. Slomek", literarni kroek v Mariboru. Slovenija", akad. dr. na Dunaju. Slovenska knjinica ljubljanskih bogoslovcov" v Ljubljani. Smodcj Fr. Ks, provizor v Timcnici. Somrck dr. J., prof. bogoslovja v Mariboru. Sraboan Anton, upnik v Piecah. Sredie, obina. Sornec dr. Vlad., odvetnik v Mariboru. Stcgenek dr. Avgust, prof. bogoslovja v Mariboru. Steni Jurij, kovaki mojster v Mariboru. Steska Viktor, kn. k. dv. kapelan v Ljubljani. Sticker dr. Ljudevit, odv. kand. v Celju. Strelec Ivan, naduitelj v t. Andrau v Slov. gor. Strgar Anton, kapelan v Mariboru.
Posojilnica v Slov. Bistrici. Posojilnica v Breicah. Posojilnica~v Dolu. v Framu. v Gornjomgradu, v Jarenini. v Konjicah. v Ljutomeru. v Makolah. v Mariboru. okrajna v Ormou. v Ptuju. v Gornji Radgoni v marju. na Slatini. Savinjska v alcu. v Vojniku. Potovek Josip, upnik v Artiah. Potr p. Rafael, minorit pri Sv. Trojici v Halozah. Poar Alfonz, kapelan v Vojniku. Preglej Viktor, kapelau v Konjicah. Prcsker Karol, upnik v Kapelah. Punder Ford., vikar v Ptuju. Pukl Jakob, tolma v M. Enzcrsdorfu. Punik Anton, m. kapelan v Celju. Rabuza Anton, gimn. uitelj v Mariboru. Rantaa Toma, posest, v Seliih. Ravnateljstvo kr. gimn. v Celju. Ravnateljstvo kr. gimn. v Mariboru. Ravnateljstvo kr. gimn. v Nov. mestu. Ravnateljstvo gimnazijsko kr. v Pazinu. Ravnateljstvo kn. k. gimn. v t. Vidu. Rath Pavel, upnik v t. Ilju pri Turjaku. Rebol Fran, cand. phil. na Dunaju Reich ., kr. blag. preds. v Ljubljani. Repolusk Friderik, upnik pri Sv. Vidu. Reabck Bla, gozdar v Konjicah. Robi Fran, de. odbornik v Gradcu. Rojnik tefan, ra. ofic. v Gradcu. Rosina dr. Fran, advokat v Mariboru. Rokar Ivan, dr. poslanec, posestnik v Maini.
Imenik drutvenikov. Stroj Alojzij, katehet v Ljubljani. Suha dr. Anton, dekan pri Sv. Ani. Svet Alfonz, gvardijan pri Sv. Vidu. alamun p. Bernardin, kapelan pri Sv. Vidu. clih Jurij, upnik pri Sv. Kungoti na Poh. etinc Josip, odv. koncip. v Breicah. ijanec Anton, upnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. Simone Simon, kapelan v Zibiki. Sinko Matija, prof. v p. v Srediu. kamlec Ignac, kapelan v Ljutomeru. ket Mihael, upnik v Loki. kile Franc, trgovec pri Sv. Benediktu. Slander Anton, dekan v Starem trgu. lcbinger dr. Janko, . kr. real. prof. v Ljubljani. mid Aiilo, upnik v Solavi oba Alojzij, upnik v Zdolah. pindlcr Fran, kapelan v Breicah. Stefan Peter, vojni kurat v Mariboru. trakl Matej, upnik pri Sv. Petru. trekelj K. dr., vsou. prof. v Gradcu tuhec Fran, kapelan pri Sv. Miklavu pri Ormou. Tipli dr. Fran, zdravnik pri Sv. Lenartu. Tkavc Anton, korvikar v Mariboru. Toinai Janez, upnik pri Sv. Urbanu. Tomai dr. Ivan, kn. k. dv. kapelan v Mariboru. Tomai Marko, dekan v Kozjem. Tombah Josip, upnik pri Sv. Petru pod Sv. gor. Tominck dr. J., kr. prof. v Ljubljani. Topolnik Ivan, kapelan v otanju. Trop Fran, vikar v Mariboru. Trofenik Josip, koralist v Mariboru. Trstenjak Anton, kontrolor mestno hranilnico v Ljubljani. Trstenjak Alojzij, stud. iur. v Gradcu. Trstenjak Ernest, vojni kurat v Gradcu. Turna dr. Hein., odv. v Gorici. Turner dr. Pavel, veleposestnik v Mariboru.
197
Uiteljie kr. v Mariboru. Uiteljsko drutvo za olski okraj Konjice. Ulbing Toma, provizor v Zel. Kaplji. Ulnik Martin, upnik v Doliu, Voduek Jos., upnik pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Vogrin Ivan, upnik pri Sv. Barbari v Hal. Voh Jernej, kanonik v Mariboru. Voli Miroslav, upnik v t. Obaltu. Vonjak dr. Bogomil v Gorici. Vonjak dr. J., zdravnik v Slov. Bistrici Vonjak Miha v Gorici. Vozli Leopold, kapelan v Feldbachu. Vovck dr. Fran, kr. sod. nadsv. v Mariboru. Vrabcr Maks, ravnatelj v Trstu. Vraz Anton, upm'k pri Sv. Antonu v Plov. gor. Vreko dr. Josip, odvetnik v Celju. Vreze Ivan, kr. uit. profesor v Mariboru. Vrhovnik Ivan, upnik v Ljubljani. Vrstovek dr. Karol, kr. gimn. prof. v Jlariboru. Zalonik Ignacij, zas uradnik v SI. Bistrici. Zamuda Alojzij, kapelan na Vranskem. Zarja", akad. drutvo v Gradcu. Zavod olskih sester v Mariboru. emljic Matija, upnik pri Sv. Juriju ob Pesnici. Zidanck Josip, prof. bogoslovja v Mariboru. Zdolek Androj, upnik pri Sv. tefanu* Zdolek Fran, upnik pri Sv. Juriju obTab. Zmazek Fran, upnik pri Sv. Benediktu. Zorko Melh., kapelan v Cirkovcah. Zupane Josip v Ptuju. Zveza narodnih drutev v Celju. ikar Marko, kapelan v Konjicah. mavc dr. Jakob, kr. gimn. profesor v Ljubljani. 343
Umrli redni udje:

Vojsk Alojz, upnik pri Sv. Kungoti.

1909 3-4 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

1909 3-4 Casopis Za Zgodovino in Narodopisje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

i\V^\

Zgodovinsko drutvo v Mariboru.

Vse pravice si pridruje drutveni odbor.

Vsebina 6. letnika (1909).

Inhalt des 6. Jahrganges (1909).

V. Namensverzeichnis der Vereinsmitglieder .

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisja.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

kaneek, ,Haksch, Eber*, jelenit y kanec ,Hirscheber, Eberhirsch',

asopis za zgodovino In narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

prim, e pi. gradi .der Prekufenkranz, das Pregesimse1 in

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi V besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje,

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

.Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovin in narodopisju.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskihNemeev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi V besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

.Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za. zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

Mestive f.,Lederstrumpf (nur im Invent. Tattenbach 1649,

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski clementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu .tajerskih Nemcev.

asopis za zgodovino in narodopisje.

Slovanski elementi v besednem zakladu tajerskih Nemcev.