You are on page 1of 115

Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN

1. Uvod
1.1 Definicija tehnologije
Tehnologija je kombinacija tehninih in ekonomskih znanj, ki ob upotevanju drubenih okoliin
(ekologija, varstvo pri delu...), omogoa ustvariti neko novo vrednost.
Izraz pomeni:
tehnologija = gr. tehnoj + logos znati na razumen nain (ingenirium [lat.] = tehnoj)
1.2 Separacijski procesi definicija, razdelitev
Separacijski procesi so procesi loevanja faz. Del separacijskih procesov so tudi Termodifuzijske
operacije, kjer gre za prenos snovi, toplote ali simultani prenos toplote in snovi.
Klasine operacije so:
destilacija
absorpcija
ekstrakcija suenje
uparjanje
kristalizacija
adsorpcija
Poleg teh poznamo e moderne operacije, kot so membranski procesi, reverzna osmoza in
superkritine ekstrakcije.
Pot, s katero pretvorimo surovine v produkt, nam prikazuje naslednja shema.
Slika 1.1. Faze za pretvorbo surovin v produkt.
- 1 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Nad izvajanjem teh stopenj bedijo tirje E: ekoloki problemi (Ecology), energetika (Energetics),
ineniring (Engineering) in ekonomija (Economy).
Temeljne inenirske smeri so: gradbenitvo, strojnitvo, elektrotehnika in kemijsko inenirstvo.
1.3 Pristopi za reevanje problema
Metodologija, kako pristopiti k danemu problemu, je:
inenirska nastavitev problema (definicija sistema)
matematini zapis (prvi tak zapis je Rayleighov integral pri diferencialni destilaciji)
reitev zapisa
verifikacija.
Za reevanja naloge moramo poleg zgoraj navedenih prvih treh tok poznati e: masno in toplotno
bilanco, termodinamiko, transportne pojave in reakcijsko inenirstvo (kinetika + transport snovi).
Reevanje naloge nam prikazuje naslednja slika.
Slika 1.2. Stopnje, po katerih reujemo nalogo oziroma zastavljen problem.
- 2 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
2. Ravnoteje v dvofaznem sistemu

V industriji nastopajo tirje (4) dvofazni sistemi, in sicer:
tekoe plin (destilacija, absorpcija) Henryjev zakon
tekoe tekoe (ekstrakcija) Nernstov zakon
trdno plin (suenje, adsorpcija) Langmuirjev zakon, Freundlichov zakon
trdno tekoe (ekstrakcija, kristalizacija, ionske izmenjave...)
Zveze za ravnoteja v f faznih sistemih podaja Gibbs (1888): Fazi sta v ravnoteju, ko je kemijski
potencial v obeh fazah enak (
j
i
'=j
i
' '
). To pomeni, da je izhodie za fazno ravnoteje kemijski
potencial, ki ga definiramo kot:
j
i
=
(
G
n
i
)
T, P, n
j
.
Gibbs je to enabo predelav v uporabnejo enabi, to je Gibbsovo fazno pravilo: f + s = k + 2, kjer
je f faza, k, komponenta, s pa tevilo prostorskih stopenj.
Seminar 1 . Izpeljava Gibbsovega faznega pravila.
2.1 Prikaz uporabe Gibbsovega pravila na razlinih ravnotejih
Ravnoteje tekoe - plin
Vrelni diagram za sistem benzen toluen (Glej Praktikum iz fizikalne kemije)
Slika 2.1. Shema aparature za izdelavo vrelnega diagrama.
Za risanje vrelnega diagrama smo potrebovali delee lahkohlapne komponente v tekoi in parni fazi
(x in y), ki smo jih dobili z jemanjem vzorcev destilata (y) in tekoe faze (x), doloili pa smo jih z
merjenjem lomnega kolinika. Tako smo dobili podatke za risanje vrelne (a) in kondenzacijske (b)
krivulje.
- 3 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Iz Gibbsovega faznega pravila pa dobimo, da sta za doloen T in P vrednosti x in y doloeni:
k = 2 (voda, metanol oziroma benzen, toluen)
f = 2 (tekoa, para)
n
tot
= 4 (tevilo vseh spremenljivk P, T, x, y)
s = 2 (dve neodvisni spremenljivki, drugi dve sta odvisni)
x,y
b
a
T
1
100
64
0
P = konst.
Slika 2.2. Vrelni diagram za benzen toluen.
Ravnoteje trdno plin
Po Gibbsovem pravilu dobimo:
f = 2 (trdno, plin)
k = 3 (zrak, trdna snov, vlaga)
s = 3
n
tot
= 4 (T, P, x (sestava trdne faze vlanost trdnega materiala), y (sestava plina molski dele
vlage v zraku))
Sestavo plina dobimo po enabi 2.1:
y=
p(vlage)
P
tot
, (2.1)
kjer je p parcialni tlak vodne pare v zraku.
Relativno vlanost merimo s higrometrom. Definirana je kot:
=
p
p
s
, (2.2)
kjer je p
s
parni tlak vodne pare v zraku pri nasienju in predstavlja najveji tlak pri doloeni
temperaturi.
e doloamo parni tlak s Clausius Clapeyronovo enabo, lahko dobimo naslednjo tabelo:
T [C] P = ps [mbar]
100 1013
20 23,2
80 473
60 199
120 2000
- 4 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Na vsakih 20C se parni tlak podvoji / razpolovi!
Primer:
Podani podatki: = 60%, T = 20C, P
TOT
= 970 mbar. Zanima nas stanje zraka v predavalnici.
y=
p
s
P
TOT
=
0,623,2
970
=0,014

Za dano vlanost lahko dobimo x iz absorpcijskih izoterm, kar so diagrami relativne vlanosti v
odvisnosti od X, kjer je X razmerje mase vlage na maso suhe snovi materiala in ga izraunamo po
enabi 2.3.
X=
x
1-x
(2.3)

X (masa vlage/maso suhe snovi)


0
1
Les osrednje Evrope

X
jan dec
sledi X
Slika 2.3. Absorpcijske izoterme.
Po Gibbsovem faznem pravilu, lahko doloimo tevilo prostostnih stopenj:
f = 2, k = 3 iz tega sledi s = 3 (T, P, (y)) oziroma tevilo odvisnih spremenljivk = 1 to je X.
Ravnoteje plin tekoina
Doloa ga naslednja enaba:
p=Hx (2.4)
kjer je p parcialni tlak plina nad raztopino, H Henryjeva konstanta za par topilo plin, x pa molski
dele plina v raztopini. Za Henryjevo konstanto velja, da je pri veji temperaturi le ta vija.
Nekaj primerov H:
H(CO
2
/H
2
O) = 10
3
bar, H(O
2
/H
2
O) = 4 10
4
bar
- 5 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Sklep
Iz zgoraj navedenih ravnoteij lahko ugotovimo, da Gibbsovo fazno pravilo velja za vsako
ravnoteje.
Slika 2.4. Ravnoteja in Gibbsovo fazno pravilo.
Raunski primer:
Izraunaj ravnoteno koncentracijo kisika v vodi, e znaa He = 4 10
4
bar. Dele kisika v zraku je
20%, totalni tlak pa znaa 1 bar.
p=Hexx=
p
He
=0,510
-5
mol O
2
mol O
2
+mol H
2
O

c=x
36 kg/ mol10001000 mg
18kg/ molL
=8,8mg/ L
Raunski primer:
Koliko je topnost kisika na viini 3000 m?
Ostali podatki: P
0
= 1013 mbar, M = 29 kg / kmol, h = 3000 m, T = 20C
P=P
0
exp| Mgh/ RT=1013exp| 289,813000/8,314293=713,59mbar
Izpeljava barometrske enabe:
dP
dh
=-jg; j=
PM
RT
Kolikna je koncentracija kisika?
p=wP=0,2713,59=142,72 mbar=0,14272 bar
p=Hexx=
p
He
=0,00357
mol O
2
mol O
2
+mol H
2
O
c=x
36
18
=6,16mg/ L
- 6 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
3. Prenos snovi v dvofaznih sistemih
Osnovne koliine pri prenosu snovi so:
kinematina viskoznost: +=j/ j
termina difuzivnost: a
difuzivnost: D [m
2
/s]
Za pline so vse tri koliine okoli 10
-5
pri debelini filma med 100 in 1000 m; za tekoine pa je
difuzivnost D okoli 10
-9
pri debelini filma med 10 (hitra) in 100 (poasna) m.
Pojav prehoda iz plina v film opisuje stacionarna difuzija.
Pri destilaciji velja Troutonovo pravilo in pojav je ekvimolarna protidifuzija.
Pri suenju potekata stacionarna difuzija (dokler je snov mokra), nato pa difuzija v trdnem mediju
oziroma nestacionarna difuzija v konnem mediju.
Pogoj za snovni tok je, da fazi nista v ravnoteju.

snovnito k
faza 1
faza 2
fazna meja
snovni tok
Slika 3.1. Fazna meja in snovni tok.
Pojavne oblike snovnega prenosa so:
stacionarna difuzija (plin povrina tekoine) [faza 1, 2]
ekvimolarna protidifuzija [faza 1, 2]
nestacionarna difuzija v konnem mediju (suenje) [faza 1]
psevdostacionarna difuzija (suenje) [faza 2]
stacionarna difuzija do meje (poleg vode imamo e reaktante) [faza 1]
stacionarna difuzija s kemijsko reakcijo (poleg vode imamo e reaktante) [faza 2]
stacionarna difuzija (kratek kontaktni as v filmu vode prihaja O
2
iz zraka) [faza 1]
nestac. difuzija v polneskonni medij (kratek kontaktni as v filmu vode) [faza 2]
- 7 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
3.1 Snovni fluks skozi dva zaporedna upora
Osnove za snovni tok skozi dva zaporedna upora predstavlja filmska teorija, ki je podrobno
razloena v ubeniku Prenos toplote in snovi prof. Koloinija.
Koncentracijski profil nam predstavlja naslednja slika (Slika 3.2), kjer je C
A
1
koncentracija ene
komponente v 1. fazi, C
i , A
1
pa koncentracija ene komponente na mejni fazi.
fazna meja
faza 1
plinska,
tekoa
tekoa
faza 2
tekoa
tekoa
trdna
c
A
1
c
A
2
c
Ai
1
c
Ai
2
mejni film
koeficient snovne
prestopnosti k
c
1
koeficient snovne
prestopnosti k
c
2
Slika 3.2. Koncentracijski profil.
Koeficient snovne prestopnosti pa izraunamo oziroma doloimo s pomojo filmske teorije.
Filmsko teorijo je formuliral Whitmann. Slika 3.3 prikazuje to teorijo.
z
<c
A
>
c
Ai
c
A
Ekvivalentna
debelina
tekoinskega
filma
mejni sloj

c
(R)

c
Slika 3.3. Filmski model snovne prestopnosti.
Ob povrini delca je koncentracija v tekoi fazi c
Ai
. Zaradi konvekcije, ki je veji oddaljenosti od
fazne meje intenzivna, je ves upor proti snovnem prenosu v tankem sloju filmu tekoine, ki se ob
delcu giblje. Zato je koncentracija zunaj filma konstantna. eprav je koncentracijska porazdelitev
- 8 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
podana z ukrivljeno rto, pa je Whitmann, predpostavil ekvimolarno protidifuzijo v hipotetinem
mirujoem sloju debeline
c
(linearen profil). Zato:
J
A
=-D
AB
dc
A
dz
x=0
=D
AB
(c
Ai
-C
A
)
6
c
=k
C
(c
Ai
-C
A
) (3.1)
in
k
C
=
D
AB
6
c
(3.2)
Koeficient snovnega prestopa k
C
je odvisen od hitrosti zraka in prestavlja len, ki upoteva
uinkovitost. Enota je m/s.
Koeficient snovnega prestopa je lahko v plinski ali tekoi fazi. Tako loimo:
k
L
: velikostni red
10
-5
k
L
10
-4
[m/s], debelina sloja 106100|jm
k
G
: velikostni red
10
-2
k
G
10
-1
[m/s], debelina sloja 10061000|jm
Snovni fluks komponente A do fazne meje zapiemo kot:
w=k
c
1
( c
1
-c
1, i
)
(3.3)
Snovni fluks v dugo fazo pa je enak:
w=k
c
2
(c
2, i
- c
1
)
(3.4)
Z upotevanjem enab za ravnoteje:
c
1
=Kc
2
*
in c
1
*
=Kc
2
in
c
1, i
=Kc
2, i
(3.5) in (3.6) in (3.7)
Dobimo naslednji enabi za snovni fluks:
w=
1
1
k
c,1
+
K
k
c,2
(c
1
-c
1
*
)
in
w=
1
1
Kk
c,1
+
1
k
c,2
(c
2
*
-c
2
)
(3.8) in (3.9)
Uporaba enab 3.8 in 3.9 na ravnoteju plin tekoe:
w=
1
1
k
G
+
K
H
k
L
(c
1
-c
1
*
)

w=
1
1
K
H
k
G
+
1
k
L
(c
2
*
-c
2
)

Raunski primer:
Koliko je lahko maksimalni fluks kisika v vodo iz zraka, e upotevamo maksimalno vrednost
transportnih koeficientov in vrednost He konstante za sistem kisik voda 40000 bar pri temperaturi
15C. Koliko znaa K
H
v tem sistemu?
C
2
=0 mg/ L( v vodi ni kisika)
C
2
*
=8,8mg/ L
k
L
max:
10
-5
k
L
10
-4
[m/s]
k
G
:
10
-2
k
G
10
-1
[m/s]
C
sr
=c
H
2
O
(1-x)+c
O
2
x=
j
H
2
O
M(H
2
O)
=55,5mol /

c
G
=
He
RT

c
L
c
sr
=K
H
c
L c
G
=
n
O
2
V
=
p
O
2
RT
- 9 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
RT(20C) = 24 bar m
3
/kmol
K
H
=
He
RTc
sr
=
40000
2455
=30
w=
1
1
K
H
k
G
+
1
k
L
(c
2
*
-c
2
)
k
L
max: 10
-4
m/s
k
G
: 10
-1
m/s
K
H
= 30
R
G
=
1
K
H
k
G
=
10
30
=1/ 3s/ m
R
L
=
1
k
L
=1/ 10
-4
=10
4
s/ m
R
L
R
G
zanemarimo upor v tekoinskem filmu

w
max
010
-4
8,810
3
=0,88
mg
m
2
s
Izraun koncentracij na fazni meji!
Potem ko izraunamo fluks po enabi 3.8 ali 3.9, uporabimo zvezo za snovni fluks skozi en sam
film (enabi 3.3 in 3.4) in dobimo:
w=k
c
1
(c
1
-c
1, i
)
w
k c
1
=c
1
-c
1, i
c
1, i
=c
1
-
w
k c
1
w=k
c
2
(c
2, i
-c
1
)
w
k c
2
=c
2,
i-c
2
c
2, i
=c
2
+
w
k c
2

- 10 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
4. Destilacija
4.1 Splono o destilaciji

Destilacija je termodifuzijska operacija, pri kateri loujemo komponente na osnovi njihovih
razlinih hlapnosti izraenimi z temperaturo vreli.
Skozi tehnini razvoj se je pojavilo ve procesov za loevanje komponent, tako arnih kot
kontinuirnih, pod tlakom ali v vakuumu. Osnova za destilacijo, pri kateri elimo vriti ostre loitve,
je v kontaktiranju parne in tekoe faze, kjer iz parne faze v veji meri kondenzira teje hlapna
komponenta, iz tekoe pa uparja (izhlapeva) laje hlapna komponenta. Ker je termodinamska
podloga ob tem pojavu vezana na enako entropijsko spremembo za obe komponenti (Trouton,
S=88kJ/ molK ) in je podlaga za ekvimolarno protidifuzijo (e so temperature dovolj blizu, so
tudi entalpije dovolj skupaj).
Med tehnikami za loevanje komponent na osnovi hlapnosti poznamo tevilne tehnike.
4.2 Diferencialna destilacija
Diferencialna destilacija se uporablja za arne in ne preostre loitve. Shematsko lahko prikaemo
diferencialno destilacijo na naslednji sliki.
Slika 4.1. Diferencialna destilacija.
Zapis splone masne bilance:

1
V, i
!R
i , V
!

W
i
-

1
iz, i
=
dm
i
dt
(4.1)
Za diferencialno destilacijo lahko zapiemo totalno in komponentno bilanco:
-1
hlapi
=
dm
dt
(4.2)
-1
hl
y=
d( mx)
dt
=m
dx
dt
+x
dm
dt
(4.3)
- 11 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Enabi 4.2 in 4.3 preuredimo v enabo:
dm
m
=
dx
y-x
(4.4)
in jo integriramo v mejah:
m = m
0
, x = x
0
m = m, x = x
in dobimo Rayleighovo zvezo:
ln
m
m
0
=

x
0
x
dx
y-x
(4.5)
Za reitev integrala na desni strani enabe 4.5 potrebujemo zvezo y = f(x), to je ravnotene
koncentracije hlapneje komponente v parni in tekoi fazi.
V primeru, ko velja ozek interval integracije (x 0) lahko uporabimo Raoultov zakon, ki pravi:
y = K x (4.6)
Tako se enaba 4.5 po integraciji glasi:
ln
m
m
0
=
1
K-1
ln
x
x
0
(4.7)
oziroma :
m
m
0
=
(
x
x
0
)
1/(K-1)
(4.8)
Iz bilance procesa dobimo enabo
m
0
x
0
=mx+m
D
x
D
m
0
=m+m
D
m
m
0
=
x
D
-x
0
x
D
-x
(4.9)
Reitev procesa pa predstavlja preseie enab 4.8 in 4.9.
(
x
x
0
)
1/(K-1)
-
x
D
-x
0
x
D
-x
=0 (4.10)
Enabe 4.10 ne moremo reevati analitino, temve jo lahko reimo numerino oziroma s
poskuanjem.

Raunski primer:
Z diferencialno destilacijo loujemo zmes etanola v vodi s sestavo x
0
= 6 ut.%. Zaetna masa (m
0
) je
100 kg gostota etanola 0,78 g/mL. Dele hlapne komponente v destilatu elimo 30 ut.%, konstanta
K (porazdelitveni koeficient EtOH med parno in tekoo fazo) pa je 7. Doloi, do katerega x moramo
destilirati in kolikna bo konna masa destilacijskega ostanka (m) in masa dobljenega destilata.
Dobljeni destilat preraunaj v volumske odstotke.
(
x
x
0
)
1/(K-1)
-
x
D
-x
0
x
D
-x
=0
(
x
0,06
)
1/(7-1)
-
0,3-0,06
0,3-x
=0x=0,0288 (doloeno z raunanjem)
e x doloimo z programskim paketom Matematica, dobimo: x = 0,0288528
m=
(
x
D
-x
0
x
D
-x
)
m
0
=
(
0,3-0,06
0,3-0,0288
)
100=88,5; m
D
=m
0
-m=11,5
- 12 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Pretvorba iz masnih deleev v volumske:
x
i , vol
=
x
m, i
/ j
i

i=1
n
x
m, i
/ j
i
x
vol
(EtOH)=0,35=35vol
Pretvorba iz masnih deleev v molske:
x
i , mol
=
x
i
/ M
i

i=1
n
x
m, i
/ M
i
x
moll
(EtOH)=0,144=14,4 vol
5. Ravnotena destilacija ali "Flash" destilacija
Primer ravnotene destilacije je loitev stirena in butadiena pri pripravi SBR.
Raziritev znanja o ravnoteju tekoe para
Dosedaj smo spoznali zvezo med deleem komponente v parni fazi y in deleem komponete v
tekoi fazi x v obliki y=kx in konstrukcijo vrelnega diagrama.
Sedaj pa uvedemo e nov pojem, in sicer relativna hlapnost (angl. relative volatility), ki je
definirana kot:
o=
y
1
/ x
1
y
2
/ x
2
(5.1)
Za binarno zmes veljajo naslednji zapisi x
1
+x
2
=1 in y
1
+y
2
=1 , kjer lahko zapiemo, da je
x
1
=x in y
1
=y . Tedaj lahko prevedemo enabo 5.1 v naslednjo enabo:
o=
y(1-x)
x(1-y)
(5.2)
Poleg tega velja za idealno zmes tudi Raultov zakon:
p=Px (5.3)
y=
P
P
TOT
x
(5.4)
e upotevamo enabi 5.3 in 5.4, zapiemo relativno hlapnost s parnimi tlaki prve in druge
komponente:
o=
P
1
P
2
(5.5)
Pri neidealni zmesi enabi 5.5 dodamo e aktivnostne koeficiente:
o=

1
P
1

2
P
2
(5.5)
Z upotevanjem Clausius-Clapeyronove enabe in Trutonovega pravila, lahko enabo relativne
hlapnosti zapiemo tudi kot funkcijo temperature vreli obeh komponent:
logo=9,1
T
2
-T
1
T
2
+T
1
(5.6)
Seminar 2. Izpeljava relativne hlapnost iz osnovnih zvez.
- 13 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Na podlagi relativne hlapnosti, pridobljene iz temperatur vreli obeh komponent, lahko
konstruiramo ravnotene diagrame y = f (, x):
y=
ox
1-x(1-o)
=
ox
x(o-1)+1
(5.7)
Grafien prikaz ravnotenih diagramov pri razlinih relativnih hlapnostih prikazuje slika 5.1.
Slika 5.1. Ravnoteni diagrami za razline relativne hlapnosti.
5.1Model procesa
Ravnotena destilacija je kontinuirna, vendar je ne uporabljemo za ostre loitve.
Slika 5.2. Shema procesa ravnotene destilacije.
- 14 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Zapiimo masno in toplotno bilanco za proces ter enabo za ravnoteje, ki velja pri procesu.
Masna bilanca:
T. M. B: F=L+V (5.8)
K. M. B.
Fx
f
=Lx+Vy
(5.9)
kjer F pomeni tok izhodine zmesi, L tok tekoine in V tok hlapov.
Toplotna bilanca:

Fc
p.F
(T
1
-T
2
)=VAH
zmesi
(5.10)
Ravnoteje:
y=
ox
(o-1) x+1
(5.11)
Grafino pa lahko predstavimo proces na naslednji sliki.
Slika 5.3. Grafina predstavitev ravnotene destilacije.
Sestavo (x,y) dobimo s simultanim reevanjem enab obratovne in ravnotene rte:
Enabo obratovne rte dobimo iz enabe komponentne masne bilace, kjer uvedemo nova pojema, in
sicer frakcijo hlapov f in frakcijo tekoine (1-f ) , ki je definirana kot:
f =
V
F
in
1-f =
L
F
(5.12) in (5.13)
Enaba obratovne rte je tako enaka:
y=-
1-f
f
x+x
f

1
f
(5.14)
- 15 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Frakcijo f pa lahko izrazimo tudi iz toplotne bilance, kjer dobimo:
f =
V
F
=
c
p, F
(
T
1
( P
1
)-T
2
( P
2
)
)
AH
(5.15)
Frakcija nam doloa, s kakno sestavo vstopa zmes v proces:
f =0ni hlapovnaklon je
f =1samo hlapi naklon je 0
V primeru, ko je zveza na ravnoteni rti linearne oblike, lahko uporabimo zvezo y = kx. Takna
zveza je pri malih x in y.
Raunski primer:
Ekvimolarno zmes benzena in toluena loujemo z ravnoteno destilacijo. Napajalna zmes je vrela
pri tlaku 1 bar. Koliko naj bo tlak v adiabatni komori, da bomo pridobili 10 % hlapov. Koeficient f
je 0,1. Kakna bo sestava hlapov in tekoe faze? Koliko bo temperatura v adiabatni komori, da
doseemo f = 0,1? Koliko znaa tlak P
2
?
ekvimolarna zmes x
F
= 0,5
f = 0,1
T
vr,2
=273 + 110 = 383K (toluen)
T
vr,1
=273 + 80 = 353K (benzen)
T
1
(P
1
) temperatura vstopajoe zmesi P
1
= 1 bar 80 < T
1
< 110C
za f = 0,1 sledi
f =
c
p, F
(T
1
-T
2
)
AH
izp, F
T
2
=T
1
-
AH
izp, F
f
c
p, F
AH
izp, F
=AH
izp, B
x
B
+AH
izp, T
x
T
oziroma
AH
izp,
=T
vr
AS=(T
vr ,1
+T
vr ,2
)x
f
AS
Koliko bo temperatura v adiabatni komori, da doseemo f = 0,1? Koliko znaa tlak P
2
?
Reitev dobimo s pomojo CC enabe, s pomojo katere bomo v prvem primeru za dani tlak P
1
=
1bar izraunali T
1
, v drugem primeru pa bomo na podlagi T
2
izraunali P
2
v adiabatni komori.

1013mbar=P
1
=P
B
x
F, B
+P
T
X
F, T
=10130,5exp|10,5(1-
353
T
1
)+10130,5exp|10,5(1-
383
T
1
)
Reevanje z ugibanjem:
95 1107
93 1046
92 1017
91,5 1002
91,8 1011
91,9 1014
91,85 1013,76
91,86 1013,05
Upotevamo 93C = 366K
- 16 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
T
2
=T
1
-
AH
izp, F
f
c
p, F
=366-
AH
izp, F
f
c
p, F
=348K=75C(odhlapi 10%)
P
2
=10130,5exp|10,5(1-
353
348
)+10130,5exp|10,5(1-
383
348
)=612 mbar
Sestava tekoe (x) faze in parne faze (y):
naklon obratovne rte:
-1-f
f
=-9arctg(-9)=-84(180-84)=96
analitina reitev:
ox
x(o-1)+1
=-
1-f
f
x+
x
F
f
reitev kvadratne enabe da: x = 0,48 in y = 0,67.
Slika 5.4. Shema procesa.
- 17 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
6. Desorbcija ali "Stripping"
Z desorbcijo odstranjujemo manje koliine hlapnejih komponent iz tekoe zmesi, kjer so
razredene komponente. Za odstranjevanje slui nosilni medij, ki je lahko zrak, duik, vodna para,
vakuum...
Ravnotena stopnja
Pojem ravnotene stopnje:
teoretina stopnja je tista, ko sta y
n
in x
n
ravnoteni
praktina stopnja je tista, kjer se izvri snovna izmenjava doloene kvalitete, izstopajoi tokovi
oziroma njihove sestave niso v ravnoteju, so pa ravnoteju mnogo blije kot sestave tokov L
n-1
(x
n-1
), V
n+1
, y
n+1
, ki na ravnoteno stopnjo vstopajo.
Slika 6.1. Prekat n-te stopnje s vstopnimi in izstopnimi tokovi.
Zapis masne bilance, ravnoteja in prenos snovi
Masna bilanca:
L(x
n-1
-x
n
)=V( y
n+1
-y
n
)
(6.1)
kjer je
L
n-1
=L
n
=L
n+1
in
V
n-1
=V
n
=V
n+1
Smer toka L faze doloa tetje stopenj, faza L je vedno gosteja, le v primeru ekstrakcije tekoe-
tekoe je to rafinantna faza (tista, ki je istimo) ne glede na gostoto.
Ravnoteje:
p=PxPx/ P
tot
y=

P
TOT
xy=kx
(6.2)
kjer k doloa parni tlak komponente, ki jo izganjamo.
Uinkovitost:
E=
teoretino tevilo stopenj
praktino tevilo stopenj
=
n
t
n
p
(6.3)
- 18 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Izpeljava tevila ravnotenih stopenj:
Slika 6.2. Kolona s n
t
stopenj.
1
2
n 1
n
V
L
=
x
0
-x
1
y
1
-y
2
/K
VK
L
=
Kx
0
-Kx
1
y
1
-y
2
V
L
=
x
1
-x
2
y
2
-y
3
/K
VK
L
=
Kx
1
-Kx
2
y
2
-y
3
V
L
=
x
n-2
-x
n-1
y
n-1
-y
n
/K

VK
L
=
Kx
n-2
-Kx
n-1
y
n-1
-y
n
V
L
=
x
n-1
-x
n
y
n
-y
n+1
/ K

VK
L
=
Kx
n-1
-Kx
n
y
n
-y
n+1
Za n
t
stopenj:
(
VK
L
)
n
t
=
Kx
0
-y
1
Kx
n
-y
n+1
n
t
log
(
VK
L
)
=log
Kx
0
-y
1
Kx
n
-y
n+1
Konna enaba po izpeljavi:

n
t
=
log
Kx
0
-y
1
Kx
n
-y
n+1
log
(
VK
L
)
(6.4)
V enabi 6.4 tevec predstavlja logaritem kvocienta potencial, imenovalec pa logaritem kvocienta
naklonov ravnotene in obratovne rte.
Doloimo lahko tudi stripping faktor S, ki je definiran kot kvocient naklonov ravnotene in
obratovne rte :
S=
K
L/ V
(6.5)
Grafini prikaz obratovne in ravnotene rte ter teoretino tevilo ravnotenih stopenj nam
prikazuje slika 6.3.
- 19 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 6.3. Obratovna in ravnotena rta.
Raunski primer:
Zmes 2mol% etanola v vodi obdelujemo na koloni s prekati do sestilacijskega ostanka, ki naj
vsebuje le 0,01 % etanola. Za desorbcijo rabimo sveo paro s pretokom 0,2 mol pare/mol tekoine
(L/V = 5). Ravnotena konstanta v tako razredeni zmesi je 9. Koliko stopenj potrebujemo
teoretino in koliko praktino, e je uinkovitost praktine stopnje 0,75?
y
1
=
L
V
(x
0
-x
n
)=5(0,02-0,0001)=0,0995
n
t
=
log
Kx
0
-y
1
Kx
n
-y
n+1
log
(
VK
L
)
=
log
90,02-0,0995
90,0001
log
(
9
5
)
=7,6
n
p
=
n
t
E
=10
- 20 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
7. Destilacija z vodno paro
Destilacija z vodno paro se uporablja za loevanje hlapnih komponent iz zmesi s tekohlapno
komponento ob pomoi vodne pare kot nosilnega medija. V sistemu nastopajo:
tekohlapna komponenta TH (b mol)
lahkohlapna komponenta LH (a mol)
vodna para VP (n mol).
Dele a v tekoi fazi: x
a
=
a
a+b
(7.1)
Dele a v parni fazi: y
a
=
a
a+n
(7.2)
Shemo aparature prikatuje slika 7.1.
Slika 7.1. Shema aparature za destilacijo z vodno paro.
Pri proizvodnji oziroma pri proizvodnjih sistemih nastopajo naslednji pomembni aspekti, ki
vplivajo na uporabo postopka v industriji:
produkt: izraen z dodano vrednostjo, zaeljena im vija cena;
proces: im manji proizvodnji stroki
oprema
ekologija
energetika.
Proces je nestacionaren, saj se sestava spreminja. Poleg tega je proces aren, glede na polnitev
reaktorja, in kontinuiren, glede na pretok vodne pare.
Masna bilanca
Parna faza: n,a
a
n
=
p
a
P
TOT
-p
a
(7.3)
Razmerje molov je razmerje parcialnih tlakov. (Daltonov zakon)
Destilacija z vodno paro temelji na destvu, da je vrelie zmesi vode in z vodo nemeljive tekoine
- 21 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
nije od vrelia vode same, zavre pa takrat, ko dosee vsota parnih tlakov obeh komponent tlak v
destilacijski posodi.
Termodinamika (fazno ravnoteje)
Za idealni sistem lahko uporabimo Raultov zakon:
p
a
=P
a
x
a
=P
a

a
a+b
. (7.4)
V primeru realnega primera (neidealna zmes) dodamo e aktivnostni koeficient, ki upoteva
interakcije med komponentami:
p
a
=
a
P
a
x
a
=
a
P
a

a
a+b
. (7.5)
Poleg tega aktivnostni koeficient upoteva tudi prenos snovi.
Pri enabi 7.2 lahko dodamo e uparjalno uinkovitost E, ki doloa kvaliteto kontakta med vodno
paro in lajehlapno komponento a. Uparjalna uinkovitost je funkcija opreme, fizikalno-kemijskih
lastnosti sistema in procesa. Konno zapis enabe:
p
a
=
a
EP
a
x
a
=
a
EP
a

a
a+b
. (7.6)
Izraun potrebne koliine pare
Izraun potrebne koliine vodne pare za spremljavo a molov LH komponente, ki jo je potrebno
izgnati iz zmesi a,b.
da
dn
0-
da
dn
=

a
EP
a

a
a+b
P
TOT
-
a
EP
a

a
a+b

0
n
dn=-

a
0
a
1
P
TOT
(a+b)

a
EP
a
a
-1da
(7.7)
Po integraciji enabe 7.7 dobimo:
n=(a
1
-a
0
)+(a
0
-a
1
)
P
TOT

a
EP
a
+
P
TOT
b

a
EP
a
ln
(
a
0
a
1
)
(7.8)
Enabo 7.8 pa lahko zapiemo e:
n=(a
0
-a
1
)
(
P
TOT

a
EP
a
-1
)
+
P
TOT
b

a
EP
a
ln
(
a
0
a
1
)
(7.9)
Posebni primeri:
Ko je b = 0, lahko enabo 7.9 zapiemo kot:

n
(a
0
-a
1
)
=
P
TOT
-P
A
P
a
(7.10)
Enabo 7.10 uporabimo za doloevanje molse mase organske komponente s pomojo destilacije z
vodno paro. To je tako imenovana Vidor-Mayer tehnika.
Tako lahko n (voda) izraunamo po enabi n = m
v
/18, molsko maso organske komponente pa
izraunamo iz (a
0
a
1
), v kombinaciji z enabo 7.10.
- 22 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Raunski primer:
Izraunaj potrebno mnoino vodne pare za spremljavo dimetilamino propilamina, ki je ostal kot
prebitek v zmesi s produktom, nastalim po reakciji med maobno kislino in dimetilamino
propilaminom. Po reakciji ga je v zmesi ostalo 3 ut.%, ki pa go moramo iznati do potrebe trga, ki je
0,1 ut%.
Formula dimetilamino propilamina:
Podatki:
T(vr,TH) = 400C; M(TH) = 300 kg/kmol
T(vr,LH) = 140C; M(LH) = 102kg/kmol
P(TOT) = 1,013mbar; T = 140C; m(a+b) = 1000kg
x
A
(ut, zac) = 0,03 (
m(LH)
m(TH)+m(LH)
=
30
970+30
)
x
A
(ut, trg) = 0,001
Predpostavke:
E in
A
dobimo iz literature ali s poskusom na pilotni napravi, ki je v naem primeru E
cel
= 0,5, kjer
je E
cel
= E
A
.
Vodna para za spremljavo:
n=(a
0
-a
1
)
(
P
TOT

a
EP
a
-1
)
+
P
TOT
b

a
EP
a
ln
(
a
0
a
1
)
=22,16kmol
masa vodne pare = 400kg
a
0
=30
kg
102
kg/ kmol=0,29 kmol
a
1
=1
kg
102
kg/ kmol=9,810
-3
kmol
b=970
kg
300
kg/ kmol=0,29 kmol
P(tot) in P(a) se v enabi okrajata, ker proces poteka pri tlaku 1,013 mbar in temperaturi 140C. To
pa je ravno pri temperaturi vrelia komponente a.
- 23 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
8. Rektifikacija
Rektifikacijo uporabljamo v primerih, ko z diferencialno ali ravnoteno destilacijo ne moremo
dosei zadovoljive loitve. Gre za kontinuirno separacijsko tehniko za ostre loitve. Zmes F s
sestavo x
F
loujemo do destilata D s sestavo x
D
in ostanka B s sestavo x
B
. Pri tem lahko nastajajo
tudi stranski tokovi s sestavo x
S
.
Shematsko lahko predstavimo rektifikacijo na sliki 8.1.
Slika 8.1. Shema rektifikacijske naprave.
Prekate zapuajo ravnoteni hlapi, vanj pa prihaja neravnotena tekoina. Pri rektifikaciji za
bogatenje hlapneje komponente hlape kontaktiramo z refluksom, ki mora imeti veji dele
hlapneje komponente kot tekoina, ki bi bila v ravnoteju s hlapi. Kontaktiranje poteka v protitoku,
in sicer hlapi pridejo po koloni od spodaj in se dvigajo, refluks pa dovajamo na vrhu.
Del rektifikacijske kolone, ki lei nad napajalnim prekatom oziroma nad prikljukom za napajalno
tekoino, imenujemo koncentracijski, tistega pod vkljuno z napajalnim prekatom, pa izganjalni
del. e bi vodili napajalno tekoino v destilacijski kotel, bi lahko dobili poljubno isto le hlapnejo
komponento v destilatu, ne pa tudi manj hlapne v destilacijskem ostanku. Ce pa bi jo vodili na vrh
kolone, bi bilo obratno. Da bi dobili isti obe, napajamo kolono nekje na sredi in si predstavljamo,
da v spodnjem delu izganjamo hlapnejo komponento iz tekoine, v zgornjem pa jo v hlapih
koncentriramo.
- 24 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Predpostavke, ki jih uporabimo pri obravnavanju rektifikacije:
molske izparilne entalpije so enake po celotni koloni (
AH
i
=AH
i+1
)
ni izgub v okolico, kar lahko zapiemo kot

Q
izg
=0
.
8.1 Kvantitativne osnove rektifikacije
8.1.1 Masna in toplotna bilanca
Masna bilanca
Celotno masno bilanco za rektifikacijsko napravo zapiemo:
F=D+B(+S) (8.1)
Komponentna bilanca za napravo pa se glasi:
Fx
F
=Dx
D
+Bx
B
(+Sx
S
)
(8.2)
Opomba: Vasih se namesto B (bottoms) uporablja tudi W(waste).
Toplotna bilanca
Za sistem pa lahko zapiemo toplotno bilanco:

Q
gr
+F

h
F
=D

h
D
+B

h
B
+S

h
S
+

Q
izgub
+

Q
kond
(8.3)
Opomba: V nadaljevanju zanemarimo stranske tokove S in prepostavljamo, da sistem deluje prez izgub.
Pri tem nam "h
i
" predstavljajo entalpije posameznih tokov in jih izraunamo po naslednji enabi:

h
i
=c
p, i
(T
i
-T
ref
) ; T
ref
= 0C (8.4)
Tako dobimo:

h
F
=c
p, F
(T
F
-T
ref
)

h
B
=c
p, B
(T
B
-T
ref
)

h
D
=c
p, D
(T
D
-T
ref
).
Toplotna tokova kondenzatorja in grelnika (bojlerja) pa doloimo po enabah 8.5 in 8.6:

Q
gr
=V'AH
izp
in

Q
kond
=VAH
kond
(8.5) in (8.6)
Refluksno razmerje
Refluksno razmerje R definiramo kot kvocient med koliino refluksa L in koliino destilata D:
R=
L
0
D
(8.7)
Z refluksnim razmerjem doloimo koliken del kondenzata V
1
se vraa nazaj v kolono kot refluks.
V koloni pa imajo na vsakem mestu hlapi in refluks temperaturo vrelia oziroma kondenzacije.
Meje refluksnega razmerja:
a) R Ko je R enak , je naklon obratovalne rte enak 1. V tem primeru se bosta obe obratovni
premici skladali z diagonalo, tevilo teoretinih prekatov bo minimalno, kapaciteta kolone bo
enaka ni, ker ne bo dajala destilata.
Rn
t
n
t , min
(uporaba pri testiranju ali zagonu
naprave)
b)
RR
min Z zmanjevanjem refluksnega razmerja se bo potrebno tevilo teoretinih prekatov
poveevalo. Vendar pa R ne moremo zmanjevati poljubno dale, saj nobena od obratovalnih
premic ne sme ez ravnoteno krivuljo. Skrajna monost je minimalno refluksno razmerje, ki
zahteva neskonno tevilo teoretinih prekatov in pri katerm se obratovna rta dotakne
ravnotene.
RR
min
n
t

- 25 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Z upotevanjem naslednjih trditev dobimo idealni prekat:
refluks na napajalnem prekatu ima sestavo kot napajalni tok
e je napajalni tok F vrel
e so entalpije enake.
8.1.2 Doloitev tevila prekatov v koloni
Za doloitev oziroma izraun tevila prekatov v rektifikacijski koloni se uporabljajo:
grafina metoda po McCabe-Thieleju,
izraun od prekata do prekata in
hitra oz. Shortcut metoda.
Pri vseh metodah predpostavimo, da se na vsakem prekatu vzpostavi ravnoteje med refluksom in
hlapi. tevilo prekatov, izraunano po tej metodi, imenujemo teoretino tevilo prekatov. Med
obratovanjem najvekrat na prekatih ne doseemo ravnoteja, temve se mu le bolj ali manj
pribliamo. Iz tega razloga moramo rezultate metod popraviti in tako dobimo veje tevilo
praktinih prekatov.
8.1.2.1 Izraun od prekata do prekata
Masna bilanca gornjega dela kolone (koncentracijski del)
Za gornji del kolone lahko zapiemo naslednjo masno bilanco:
V=L+D (8.8)
Masna bilanca za hlapnejo komponento v koncentracijskem delu pa se glasi:
Vy
i , n+1
=Lx
i , n
+Dx
i , D (8.9)
Z V in L oznaimo konstanten pretok hlapov in refluksa, D odtok destilata.
S preureditvijo enabe 8.9 dobimo enabo zgornje obratovne rte:
y
i , n+1
=
L
L+D
x
i , n
+
D
L+D
x
i , D (8.10)
Z uvedbo refluksnega razmerja, pa lahko enabo (8.10) predelamo v naslednjo enabo:
y
i , n+1
=
R
R+1
x
i , n
+
x
i , D
R+1
(8.11)
Slednja premica ima naklon
R
R+1
, seka diagonalo diagrama v toki (x = y = x
D
), ordinato pa v
toki x=0; y=
x
D
R+1
.
- 26 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 8.2. Shema zgornjega dela rektifikacijske kolone.
Algoritem za izraun tevila teoretinih prekatov v zgornjem delu kolone:
izhajamo iz toke (x
D
, x
D
) oziroma iz y
1
= x
D
to vstavimo v enabo ravnoteja in dobimo ustrezen x
1
nato ta x
1
vstavimo v enabo zgornje obratovne rte in izraunamo y
2
postopek ponavljamo do napajalnega prekata z sestavo x
F
.
Masna bilanca spodnjega dela kolone (izganjalni del)
V izganjalnem delu kolone enaba gornje obratovne rte ne velja ve, ker se zaradi dotoka
napajalne raztopine spremeni pretok hlapov ali pretok refluksa.
Snovo bilanco za spodni del piemo:
L'=V'+B (8.12)
Komponentna bilanca je naslednja:
L'x
m-1
=V'y
m
+Bx
B (8.13)
kjer je V' konstantni pretok hlapov, L' je konstnatni pretok refluks in B konstantni odtok
destilacijskega ostanka iz kotla.
Z uporabo snovnih bilanc smo dobili tako enabo spodnje obratovne rte, ki pa je ne moremo
skonstruirati, ker ne poznamo L':
y
m
=
L'
V'
x
m-1
-
B
V'
x
B
(8.14)
- 27 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 8.3. Shema spodnjega dela rektifikacijske kolone.
Algoritem za izraun tevila teoretinih prekatov v spodnjem delu kolone:
izhajamo iz toke (x
B
, x
B
) oziroma x
1
= x
B
to vstavimo v enabo ravnoteja, da dobimo pripadajoi y
1
nato y
1
vstavimo v enabo spodnje obratovne rte, da dobimo x
2
postopek ponavljamo dokler ne pridemo do sestave x
F
oziroma dokler vrednost x ne dosee
vrednost x
F
izkazano s toleranco x-x
F
e
.
tevilo vseh potrebnih korakov izraunamo kot vsoto stopenj v zgornjem in spodnjem delu:
n+m=n
t
.
Entalpija "e" in e-rta
Razmerje tokov ureja entalpija napajalne zmesi, ki jo oznaimo z "e" (enthalpy). Napajalna zmes je
lahko hladna, vrela, zmes nasienih hlapov in vrele tekoine, nasieni hlapi ali pregreti hlapi. Poleg
tega nam e predstavlja spremembo v pretoku refluksa, ki jo povzroi v izganjalnem delu kolone
vsak kg mol/h napajalne tekoine F:
L'-L=eF in V-V'=(1-e)F (8.15) in (8.16)
Vrednost tevila "e" dobimo s snovno in toplotno bilanco napajalnega prekata.
Slika 8.4. Shema napajalnega prekata.
- 28 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Masna bilanca:
F+L+V'=V+L' (8.17)
Fx
F
+Lx
f -1
+V'y
f +1
=Vy
f
+L'x
(8.18)
Toplotna bilanca:
Fh
F
+Lh
f -1
+V'H
f +1
=VH
f
+L'h
(8.19)
Predpostavke:
za pare velja: H
f -1
=H
f
=H
f +1

za tekoino velja:
h
f -1
=h
f
=h
f +1
.
Po preureditvi, upotevanju predpostavk in upotevanju enab 8.15 in 8.16 konno enabo:
e=
H
f
-h
F
H
f
-h
f
(8.20)
kjer se H nanaa na hlape, h na tekoino (refluks), f na napajalni prekat in F na napajalni tok. Pri
tem definiramo naslednje koliine:
H
F
... entalpija hlapov na napajalnem prekatu
h
f
... entalpija refluksa na napajalnem prekatu
h
F
... entalpija napajalne zmesi
V enabo komponentne masne bilance pa lahko vstavimo enabi 8.15 in 8.16 ter dobimo enabo e-
rte:
y=
e
e-1
x-
x
F
e-1
(8.21)
Enaba e-rte predstavlja preseie zgornje in spodnje obratovne rte pri raznih refluksnih
razmerjih R.
Strmine e-rte so odvisne od napajalne raztopine:
Loimo naslednje primere:
napajalna zmes F je vrela: e = 1; h
F
= h
f
; naklon e-rte
napajalna zmes F so nasieni hlapi: e = 0; h
F
= H
f
; naklon e-rte 0
napajalna zmes F je hladna: e > 1
napajalna zmes F so pregreti hlapi: e < 0.
- 29 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
8.1.2.2 Grafina metoda po McCabe-Thieleju
Slika 8.5. McCabe-Thielejeva grafina metoda.
Grafino doloimo stevilo prekatov takole:
nariemo ravnoteni diagram binarne znesi za dani tlak
vriemo e-rto iz toke (x
F
, x
F
) na diagonali s strmino
e
e-1
za dano entalpijo napajalne
raztopine
vriemo gornjo obratovno premico iz toke (x
D
, x
D
) na diagonali do preseia x=0; y=
x
D
R+1
z ordinato diagrama za dano refluksno razmerje R
iz preseia gornje obratovne rte z e-rto potegnemo spodnjo obratovno rto do toke (x
B
, x
B
)
na diagonali
nato riemo pravokotne stopnice med ravnoteno rto in obema obratovnima premicama, kjer
zanemo iz toke (x
D
, x
D
)
tisti prekat, pri katerem preidemo iz zgornje v spodnjo obratovno rto, predstavlja napajalni
prekat, zadnji prekat pa je kotel, kjer se stopnica konna pod toko (x
B
, x
B
).
- 30 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
V primeru, ko je seie obratovnih rt in e-rte na ravnoteni krivulji, je refluksno razmerje
minimalno. Doloimo ga z naklonom zgornje obratovne rte v primeru, ko je e =1, ki znaa:
R
min
R
min
+1
=
-
ox
F
x
F
(o-1)+1
+x
D
x
D
-x
F
(8.22)
Minimalno refluksno razmerje pa je:
R
min
=
1
o-1
|
x
D
x
F
-
o(1-x
D
)
1-x
F

(8.23)
Slika 8.6. Grafina predstavitev minimalnega refluksnega razmerja (e poljuben).
Slika 8.7. Grafina predstavitev minimalnega refluksnega razmerja (e = 1).
- 31 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Optimalno refluksno razmerje je tako med 1,3 in 1,5 minimalnega:
1,3R
min
R
opt
1,5R
min
.
Lokacijo optimalnega refluksnega razmerja lahko oditamo na naslednjem diagramu.
Slika 8.8. Lokacija optimalnega refluksnega razmerja glede na obratovalne in
investicijske stroke. (Perrys' CEH, str. 13-34, slika 13-39)
Drugi posebni primer pa je, ko s poveevanjem refluksnega razmerja doseemo, da je R neskonen
in da je strmina premice zgornje obratovne rte enaka 1. Tedaj se bosta obe obratovni premici
skladali z diagonalo, tevilo teoretinih prekatov bo minimalno, kapaciteta kolone bo enaka ni, ker
ne bo dajala destilata.
8.1.2.3 Shortcut ali hitra metoda
Nekateri aproksimativni izrauni za reevanje vekomponentnih in vestopenjskih separacijskih
problemov podajajo zelo natanne podatke, ki jih je mono reiti s sodobno raunalniko tehniko.
Kljub natannosti teh metod, pa so relativno nenatanni ravnoteni in entalpijski podatki, kar
pomeni nesmiselnost v uporabi tako natannih in dolgih metod. Poleg tega pa lahko z uporabo
aproksimativnih metod hitro obdelamo veje tevilo podatkov oziroma primerov, ki jih nato
natanneje doloimo z bolj natannimi metodami.
Taka metoda je Fenske-Underwood-Gilliland (FUG) metoda, ki zdruuje enabo totalnega refluksa
podano od Fenske-ja, Underwood-ovo enabo minimalnega refluksa in Gillilandovo grafino
korelacijo, ki povezuje uinek kolone z minimalnim in totalnim refluksom za specifino separacijo
med dvema komponentama.
Fenske-Underwood-Gilliland (FUG) metoda
Izhodie za izpeljavo Fenske-Underwoodove enabe je zapis ravnoteja za posamezne prekate,
kjer izrazimo relativno hlapnost.
- 32 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Za 1 prekat lahko zapiemo:
o
1
=
y
1
(1-x
1
)
x
1
(1-y
1
)
=
x
D
(1-x
1
)
x
1
(1-x
D
)
(8.24)
Za 2 prekat zapiemo:
o
2
=
y
2
(1-x
2
)
x
2
(1-y
2
)
(8.25)
Za n
t
-ti prekat pa:
o
n
t
=
y
n
t
(1-x
n
t
)
x
n
t
(1-y
n
t
)
=
x
n
t
-1
(1-x
B
)
x
B
(1-x
n
t
-1
)
(8.26)
e predpostavimo, da so relativne hlapnosti enake in pomnoimo enabe 8.24-26 (vkljuno z vsemi
ostalimi prekati) in logatimiramo dobimo:
n
t
log o=log
x
D
(1-x
B
)
(1-x
D
) x
B
(8.27)
Z upotevanjem kotla (+ 1) pa enabo 8.27 preuredimo v Fenske-Underwoodovo enabo:
n
t
+1=
log
x
D
(1-x
B
)
(1-x
D
) x
B
log o
(8.28)
Z uporabo enab 8.28 za izraun minimalnega tevila prekatov, enabo 8.23 za izraun
minimalnega refluksnega razmerja in R (R = K R
min
) poznamo vse podatke, ki jih rabimo za
uporabo Robinson-Gillilandovega diagrama, s katerim doloimo n
t
.
Robinson-Gillilandovega diagram prikazuje odvisnost
n
t
-n
t , min
n
t
+1
od
R-R
min
R+1
.
Slika 8.9. Grafina predstavitev Robinson-Gillilandove zveze.
- 33 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Lokacijo napajalnega prekata pa doloimo s aproksimacijsko zvezo po Kirkbridge-ju:
log
n
m
=0,2log
|
1-x
F
x
F

B
D

(
x
B
1-x
D
)
2

(8.29)
kjer je n + m = n
t
.
Seminar 3. Rektifikacija izraun tevila prekatov po treh metodah.
- 34 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
8.2 Kolone
Kolone so najbolj znailen del destilacijske naprave. Po obliki delimo rektifikacijske kolone v
kolone s polnilom in v kolone s prekati.
Kolone s polnilom so stojei ozki in visoki valji, napolnjeni z inertnim polnilom. Polnilo omaka
tekoa faza in je tako mokra povrina polnila tisto mesto, kjer poteka snovni prenos med obema
fazama, refluksom in hlapi. Poleg tega nam polnilo povzroi poveanje medfazne povrine. Pri
rektifikaciji jih uporabljamo le za lahko loljive zmesi in za majhne zmogljivosti.
Najbolj tipina predstavnika prekatnih kolon sta kolona s siti (slika 8.10) in kolona z zvonci (slika
8.11).

Slika 8.11. Prekatna kolona s siti. Slika 8.12. Prekatna kolona z zvonci.
Kolone s siti so stojei visoki valji, ki so v notranjosti v enakomernih razmikih pregrajeni s
paralelnimi horizontalnimi ploami z odprtinami, ki imajo v razmikih 12 do 50 mm ena od druge
premer 6 do 12 mm. Refluks se pretaka na prekatu povprek, s prekata na prekat pa po pretonih
ceveh, ki so na sosednjih prekatih nameene diametralno. Cevi segajo nekaj cm nad ravnino
ploe, da zajezijo refluks na prekatu, s spodnjim koncem pa so potopljene v tekoino na sosednjem
spodnjem prekatu. Hlapi prehajajo kolono v obrat smeri in so na vsakem prekatu prisiljeni, da gredo
skozi odprtine v sitih in skozi sloj refluksa v obliki mehurkov, kar povzroi turbulenco v tekoini
in omogoi veliko stino povrino med fazama, potrebno za uinkovit snovni prenos. Sita morajo
leati popolnoma vodoravno, pa tudi tlak hlapov mora biti dovolj velik, da ne odtee refluks skozi
odprtine.
Kolone z zvonci se razlikujejo od kolon s siti po tem, da imajo horizontalne ploe manj odprtin,
zato pa ire, nanje pa so pritrjeni kratki, pokonni cevi nastavki s poveznjenim zvoncem. Zvonec je
na robu nazoban ali pa ima o robu ozke ree. Hlapi prihajajo na prekat skozi odprtine in cevni
nastavek, obrnejo pod zvoncem smer in prehajajo refluks v obliki mehurkov skozi ree ali
presledke med zobmi ob robu zvonca. Kolone z zvonci so manj obutljive od kolon s siti, so pa za
isto zmogljivost draje.
Rektifikacijske kolone imajo premer od 0,3 do 9 m in ve, viino tudi ez 40 m in 15 do 90 cm
razmika med prekati.
- 35 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Padec tlaka v koloni
Zvezo za napoved padca tlaka v koloni nam kae naslednja enaba:
AP=Cj
v
v
v
2
(8.30)
V enabi 8.30 predstavlja parameter C odvisnost od vrste polnila in ga lahko poiemo v ustrezni
literaturi npr. Perry's CEH.
Uvedemo e masni fluks plinske faze:
G=j
v
v
v
(8.31)
Na grafu log P v odvisnosti od log G lahko doloimo poplavno toko, kjer pride do zalitja kolone,
to pomeni, da se tekoina zadruje na polnilnih telesih in tako povzoi, da naprava ne more
obratovati. To se zgodi pri poveevanju toka plinske in tekoe faze. Tako se imenuje hitrost, pri
kateri pride do zalitja, maksimalna ali poplavna hitrost. Obratovanje pa je zaeleno pri hitrost med
50 (snovi, ki se penijo) in 70 % maksimalne hitrosti. To nam zagotavlja optimalno obratovanje
kolone. Tudi ti podatki se dobijo v prironikih, kakren je Perry's CEH.
Polnilo
Pri polnilih nas zanima vpliv tlaka na kapaciteto in selektivnost.
Znianje tlaka povzroi boljo lobo oziroma izbolja selektivnost. Medtem ko pa znianje tlaka
povzroi znianje kapacite.
AP=Cj
v
v
v
2
| j
jAP=Cj
v
2
v
v
2
PAP=C' G
2
, kjer je G=j
v
v
v
in j
v
=
PM
RT
velja, da sta temepratiri enaki in tako tudi tlani diferenci
P
1
AP=C' G
1
2
in P
2
AP=C' G
2
2

G
1
G
2
=
.
P
1
P
2
P. G.

Dimenzioniranje rektifikacijskih kolon s polnilom
Viino kolone s polnilom, ki je potrebna za zahtevani rektifikacijski uinek, izraunamo navadno
tako, da pomnoimo tevilo teoretinih prekatov, ki bi jih za enak uinek zahtevala kolona s prekati,
z nekim empirinim faktorjem. Ta faktor se imenuje viinski ekvivalent teoretinega prekata
(HETP) in pove uinkovitost kolone s polnilom. e ga za dane razmere ne moremo dobiti v
literaturi, ga je treba doloiti s poskusom:
HETP=
potrebna viina kolone s polnilom
tevilo potrebnih teoretinih prekatov
(8.32)
- 36 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Prekati
Prekati so ploe, ki imajo perforacije (s premerom 2 3 mm) in padalne cevi. Prekat je
predstavljen na sliki 8.13.
Slika 8.13. Prekat.
Tok, ki tee po kolonah, je lahko:
epast (PFR) v kolonah s premerom nad 0,3 m
povratno mealni (CSTR) v kolonah s premerom pod 0,3 m.
Za nartovanje kolon s prekati lahko uporabimo graf P
F
v odvisnosti od P
L
, ki ga dobimo v ustrezni
literaturi:
P
F
pomeni parameter toka (flow parameter)
P
F
=
L
V

(
j
L
j
V
)
0,5
(8.33)
P
L
pomeni parameter kapacitete (capacity parameter)
P
L
=v
g, max

(
j
V
j
L
-j
V
)
0,5
(8.34)
Na grafu imamo oznaene razline razdalje med prekati (tray spacing), za katere dobimo razline
krivulje P
F
v odvisnosti od P
L
. Tako lahko doloamo:
e imamo podane parametre kolone (razdalja med prekati, maksimalna hitrost plinske faze,
gostote), lahko izraunamo L/V
e pa dimenzioniramo napravo, pa lahko doloimo razdaljo med prekati in maksimalno hitrost
(poplavno hitrost).
Uinkovitost prekatov
Za prekate se izrauna uinkovitost po enabi 8.35:
E=
n
t
n
p
=
tevilo teoretinih prekatov
tevilo praktinih prekatov
(8.35)
Podatke za uinkovitost E dobimo iz literature, pilotne naprave, od proizvajalca opreme...
Poleg te uinkovitosti pa poznamo e Murpreejevo uinkovitost, ki je definirana kot:
E
M
=
y
n
-y
n+1
y
n
*
-y
n+1
(8.36)
kjer je y
n
*
ravnotena koncentracija k x
n
.
- 37 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Raunski primer:
Zmes benzen toluen, ki vsebuje 40 % benzena, loujemo z namenom, da pridobimo 99 % destilat
in 1 % ostanek. Zmes uvajamo v kolono pri temperaturi vrelia. Refluksno razmerje je 1,5 R
min
.
Koliko prekatov na koloni potrebujemo, e je uinkovitost prekata 0,6. Izraunaj presek in premer
kolone za 1mol/s destilata? V okolici je normalen zrani tlak. Padec tlaka na posamezni prekat je 5
mbar. Koliko znaajo toplotni tokovi v grelniku (uparjalniku) in kondenzatorju? Koliko znaa
potrebna povrina za izmenjavo toplote? Kaken naj bo tlak in dotok nasiene pare v uparjalniku?
Kaken naj bo pretok hladilne vode v kondenzatorju, ki se lahko segreje od 15 do 30C?
MB:
F=D+B; Fx
F
=Dx
D
+Bx
B
F=2,51mol / s, B=1,51mol /s
Konfiguracija n
t
(Shortcut metoda)
D D
min
F F
1 x (1 x )
R 1,8 R 2, 7
1 x 1 x
| |
= = =
|

\
D B
B D
t,min
x (1 x )
log
x (1 x )
n 1 9, 7
log

+ = =


+ Robinson Gillilandov diagram
min
R R
0, 243
R +1

= ;
t t,min
t p
t
n n
17
0, 4 n 16,9 (17) n 28, 3 (30)
n +1 0, 6

= = = =

Izraun preseka, premera kolone
d=
.
4S
n
tok hlapov: V=D(R+1)=3,7mol /s
VM=v
v
j
v
SS=
VM
v
v
j
v
j
v
=
PM
RT
S=
VRT
v
v
P
P=0,5(1013+5n
p
+1013)=1084 mbar
T=(T(1163=1013+5 n
p
)+353) K
P=P
0
exp|10,5(1-T
0
/ T
dno
)
1163=1013exp|10,5(1-383/ T
dno
)T
dno
=388K
- 38 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
8.3Druge destilacijske metode
arna rektifikacija
Je kombinacija diferencialne destilacije in rektifikacije.
Loimo dve monosti arne rektifikacije, in sicer:
refluksno razmerje R je konstantno, tevilo prekatov je konstantno, spreminja se sestava destilata
x
D
(se manja)
refluksno razmerje R ni konstantno
dR
dt
>0 , tevilo prekatov je konstantno, sestava destilata je
konstantna; R je funkcija sestave destilacijskega ostanka, kjer je funkcija lahko v obliki
polinoma, R=aexp| bx
B
, R=ax
B
b
Slika 8.14. arna rektifikacija.
Obravnava arne rektifikacije za situacijo x
D
= konst. in R = f(x
B
) sodi v program inenirske
klasike, ki rezultira v Bogartovem intergralu (1937).
Izpeljava Bogartovega intergrala
Masna bilanca:
t=0 : m
B
=m
B,0
x
B
=x
B,0
t=t : m
B,0
=m
B
+m
D
m
B,0
x
B,0
=m
B
x
B
+m
D
x
D
iz masne bilance dobimo:
m
B
=m
B,0

x
D
-x
B,0
x
D
-x
B
(8.37)
- 39 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Z odvajanjem enabe 8.37 dobimo:
d m
B
d x
B
=m
B,0

x
D
-x
B,0
(x
D
-x
B
)
2
(8.38)
Nato uvedemo e tok hlapov V, ki ga definiramo kot:
-d m
B
dt
=
dm
0
dt
=
V
R+1
, kjer je R=f ( x
B
) (8.39)
oziroma dm
B
=
-V
R+1
dt (8.40)
e vstavimo enabo 8.40 v enabo 8.38, dobimo Bogartov integral, ki prekate as t kot funkcijo
destilacijskega ostanka x
B
:
( )
D B,0
B,0 B
2
B
D B
x x
V
dt m dx
R(x ) 1
x x

=
+

(8.41)
Z integracijo enabe 8.41 dobimo:

( )
B
B,0
x
B,0 D B,0
B
B
2
x D B
m (x x )
R(x ) 1
t dx
V
x x

+
=

(8.42)
kjer velja:
2
izp
Q D
V ; V v
H 4 M

= =


.
Poseben primer: e je x
D
x
B
potem spodnji del integrala v enabi 8.42 odpade in ga lahko
reimo analitino: R=Kx
B
a
.
Seminar 4. arna rektifikacija.
Azeotropna in ekstraktivna destilacija
Od zmesi z ve komponentami je treba posebej omeniti ternarne sisteme, ki imamo z njimi opraviti
v tako imenovani azeotropni in ekstraktivni destiliciji. Oba postopka sodita k rektifikaciji in se
uporabljata v primerih, v katerih sta si vrelii dveh komponent tekoe zmesi zelo blizu skupaj, ali
pa tvorita komponenti celo azeotropno zmes tako, da je popolna loitev, e e ne nemogoa pa vsaj
zelo teavna.
V obeh primerih si delo olajamo z vnosom tretje komaponente v sistem. e sestavlja dodana
komponenta z azeotropno zmesjo novo, ternarno azeotropno zmes z najnijim vreliem, dobimo
lahko z dodatkom tretje komponete samo in eno komponento prvotne zmesi v celoti v destilat,
druga pa ostane ista v destilacijskem ostanku. Azeotropna zmes etanola in vode (BA) daje na
primer z benzenom ternarno azeotropno zmes (TA), ki vsebuje ve vode od binarne zmesi
(azeotropne zmesi etanola in vode in vre pri 65C). Za rektifikacijo zmesi, ki vsebuje preraunano
koliino benzena, dobimo ternarno zmes z vsem benzenom in vso vodo v destilat, absolutni etanol
pa je destilacijski ostanek. Pri azeotropni destilaciji, kakor se opisani postopek imenuje, vnaamo
tretjo komponento v kolono z napajalno tekoino.
- 40 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 8.15. Azeotropna destilacija.
Ekstraktivno destilacijo pa imenujemo postopek, pri katerem vnaamo na vrh kolone, ki jo
napajamo na sredi s slabo loljivo binarno napajalno tekoino (tretjo komponento). Le-ta je mnogo
manj hlapna od obeh ostalih, vpliva pa drugano hlapnost vsake od njih. e rektificiramo na primer
zmes benzena in cikloheksana, bo loitev izredno teavna. e pa pri tem uvajamo v tok refluksa na
vrhu kolone fenol, bo dodatek mono zmanjal hlapnost sorodnejega benena, na hlapnost
cikloheksana pa ne bo mnogo vplival. V hlapih se bo zato zlahka bogatil cikloheksan, ker bo fenol
odnaal benzen v destilacijski ostanek.
Ternarni diagram obravnavanega sistema prikazuje slika 8.16.
Slika 8.16. Ternarmi diagram.
- 41 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
9. Suenje
9.1Uvod
Suenje je pomembna termodifuzijska operacije, ki vpliva na kvaliteto in obliko produkta. Suenje
ima velik vpliv na kristalizacijo, nasipnost, granulacijo in druge lastnosti. Je tehnika, ki se uporablja
na koncu procesa in jo lahko kombiniramo z drugimi kemijsko-tehnolokimi procesi (npr. s
kemijsko reakcijo). Prednost suenega produkta je v niji masi, kar poceni transport, produkt je
laje obvladljiv, koncentriran...
Najveji problem suenja je odvajanje nasienega toplega zraka. Sama definicija suenja pa je
naslednja: Suenje je termodifuzijska operacija, pri kateri s pomojo toplote iz zmesi (suspenzije,
trdne snovi, raztopine) odstranjujemo hlapne substance.
Inenirska stroka vpelje suenje leta 1905, ko Grosvenor narie psihrometrijsko karto (vlanost (Y)
vs. tempratura (T)). Pomembni diagram je osnoval tudi Mollier, ko je risal diagram entalpija (I) v
odvisnosti od vlanosti (Y). Slednji diagram je uporaben pri obravnavanju toplotnih bilanc.
Definirajmo vlanost zraka:
Y=
masa vlage
masa suhega zraka
=
m
vlage
m
sz
(9.1)
Izhodie za enabo 9.1 je razmerje molov, ki jih pomnoimo s molskimi masami:
Y=
n
vlage
n
sz

18
29
=
p
vlage
P
TOT
-p
vlage

18
29
(9.2)
Tako lahko dobimo tudi povezavo s relativno vlanostjo , e v enabo 9.2 vstavimo enabo 9.3:
p=p
s
(9.3)
kjer p
s
predstavlja parni tlak vode oziroma parcialni tlak vodne pare pri nasienju, ki pa je odvisen
od temperature.
Tabela 9.1. Parni tlak vode pri razlinih temperaturah.
T [C] 20 60 80 100 200
p
s
[mbar] 23,2 199,6 500 1013 2000

Nasieno vlanost Y
s
pa izraunamo po enabi 9.4:
Y
s
=
p
s
P
TOT
-p
s

18
29
(9.4)
Tabela 9.2. Nasiena vlanost pri razlinih temperaturah.
T [C] 14 52 85
*
Y
s
0,01 0,1 1
*
Toka dvojne enice Ys je 1 in je 1.
- 42 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Psihrometrijska karta je skicirana na sliki 9.1.
Slika 9.1. Psihrometrijska karta.
Na karti sta pomembni dve rti, po katerih lahko poteka ohlajanje:
ohladitev zraka pri konstantni vlanosti nam poda temperaturo rosia T
r
(krivulja 1)
e se zrak ohlaja ob prisotnosti vode pride do navlaevanja zraka do nasienja (krivulja 2)
Proces, ki ga predstavlja krivulja 2 na sliki 9.1, eksperimentalno izvedemo takole. V adiabatno
izolirano posodo, opremljeno z mealom in termometrom, poloimo im bolj raztegnjeno (veja
povrina) mokro krpo in pustimo, da voda izhlapeva. Pri tem se zrak ohlaja, saj voda za
izhlapevanje potrebuje toploto, ki jo dobi iz zraka v posodi. Grafino je eksperiment predstavljen na
sliki 9.2.
Proces lahko asovno opredelimo kot:
t = 0 Y = Y
0
T = T
0

t = t Y = Y
s
T = T
s

- 43 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 9.2. Adiabatno ohlajanje in navlaevanje zraka.
Bilanco procesa lahko zapiemo kot:
m
sz
(Y
s
-Y
0
)AH
izp
=m
sz
c
psz
(T
0
-T
s
) (9.5)
V naslednji tabeli so zbrane najpomembneje higrotermine lastnosti nasienega zraka pri 100kPa
(1bar):
T
[C]
p
s

[kPa]
Y
s
[kg
vlage
/kg
sz
]
H
[kJ/kg]
0 2500
14 0,01
20 2,32
52 0,1
60 19,96
80 1
100 101,3 2256
Izraun masne koncentracije po enabi:
C
s
| kg/ m
3
=
m
V
=
p
s
M
RT
(9.6)
Izraun entalpije po enabi:
AH
izp
=AH(T
0
)+Ac
p
AT=AH(T
0
)+(c
pH
2
O
-c
p, vod. pare
)AT
(9.7)
Pri procesu uenja sta v ravnoteju vlaga v zraku in vlaga v materialu X (masa vlage/masa suhe
trdne snovi). Po Gibbsovem faznem pravilu dobimo, da je tevilo neodvisnih spremenljivk 3,
tevilo odvisnih pa 1, tevilo vseh pa je 4 (P, T, Y(), x(X))
f + s = k + 2 f = 2 k = 3 s = 3
Te ugotovitve pa sluijo za praktine diagrame.
- 44 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 9.3. Spreminjanje vlanosti lesa glede na vlanost zraka v Srednji Evropi.
Sorbcijske izoterme so krivulje na diagramu vlanosti zraka v odvisnosti od vlanosti materiala.
Slika 9.4. Sorbcijske izoterme za razline materiale.
Zvezo za krivulje pa nam predstavlja Luikova zveza (1975 80):
ln

0
=
1
a |
1
X
max
-
1
X
(9.8)
V enabi 9.6 predstavljata a in X
max
Luikova parametra, kjer je a naklon, X
max
pa vlanost materiala
pri vlanosti zraka 1.
Naslednje nasiene raztopine pri 20C vzdrujejo konstantno vlanost zraka:
NaCl = 76 %
ZnSO
4
7H
2
O = 90 %
MgCl
2
6H
2
O = 34 %
NaNO
2
= 66 %
- 45 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Raunski primer:
Volna s 45 % vlanostjo (x) suimo do ravnotene vlanosti 60 % (). Koliko vode je potrebno
odvesti na kg volne? Luikovi parametri za volno so: a = 6,7 in X
max
= 0,32.
X
0
=
x
1-x
=
0,45
1-0,45
=0,82
ln

0
=
1
a
|
1
X
max
-
1
X
k

ln
0,6
1
=
1
6,7
|
1
0,32
-
1
X
k

X
k
=0,15
- 46 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
9.2Mollierov diagram
Mollierov diagram slui kot odlien pripomoek za analizo in predstavitev toplotnih bilanc.
Diagram prikazuje odvisnost entalpije I [kJ/kg
suhega zraka
] od vlanosti zraka. Na diagramu imamo
referenno toko: (Y = 0, T = 0, I = 0). Od te toke naprej pa velja naslednja zveza:
I
|
kJ
kg
sz

=c
p, zr
(T-T
ref
)+Y
(
2500+c
p, vlage
(T-T
ref
)
) (9.9)
kjer so: c
p, vode
=4,2 kJ / kgK , c
p, vlage
=2,1kJ / kgK , c
p, zraka
=1,05kJ / kgK .
Mollier pa je vse te podatke predstavil v diagramu (slika 9.5).
Slika 9.5. Mollierov diagram.
Raunski primer:
Izraunaj entalpijo zraka pri temperaturi 60C in = 60% ter izraunamo vrednost primerjaj s tisto,
ki jo odita v Mollierovem diagramu.
I=1,05(60-0)+
0,61996
1013-0,61996

18
29
(2500+2,1(60-0))=281,5
kJ
kg
sz
Oditek: I = 280 kJ/kg
sz

- 47 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
9.3Suilni diagram, as suenja
9.3.1Suilni diagram
Suilni diagram nam predstavlja graf vlanost materiala X v odvisnosti od asa (Slika 9.6a). Vendar
pa je bolje prouevati odvod vlanosti materiala od asa dX/dt v odvisnosti od vlanosti materiala X
(slika 9.6b) ali asa t (slika 9.6c).
Slika 9.6. Suilni diagrami.
Suilni proces lahko razdelimo na posamezne faze.
V zaetni fazi se mokra povrina suee se snovi ohlaja ali segreva na temperaturo mokrega
termometra.
V fazi konstantne suilne hitrosti je povrina suee se snovi pokrita s filmom vode, ki se obnavlja s
kapilarnim dvigom vode iz suee se snovi. V tej fazi doloata hitrost suenja snovni in toplotni tok
skozi film zraka tik nad povrino suee se snovi.
Pri doseeni kritini vlanosti povrina ni ve mokra, upor ni ve v povrinskem filmu zraka,
temve se preseli v notranjost materiala.
Pri suenju nastopata dva upora:
upor povrinskega filma zraka
R
y
=
1
k
y
upor sueega se materiala
R
x
=
K
k
x
,
kjer velja, da je prvi veji kot drugi. R
y
>R
x
.
9.3.2Snovni fluks skozi dva zaporedna upora
Snovni fluks lahko zapiemo:
w=
Y
*
-Y
1
k
y
+
K
k
x
(9.10)
oziroma
w=
X-X
*
1
Kk
y
+
1
k
x
(9.11)
- 48 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 9.7. Snovni fluks skozi pri suenju.
Izpeljava:
Snovna fluksa zapiemo posebej za zrak in material ter nato oba setejemo, pri emer upotevamo
zveze na fazni meji Y
i
=KX
i
, Y
*
=KX , Y=KX
*
:
w=k
x
( X-X
i
)
w=k
y
(Y
i
-Y)
setejemo in dobimo
w=
Y
*
-Y
1
k
y
+
K
k
x
9.3.3as suenja
as suenja je pomembna koliina pri dimenzioniranju suilnikov. e ga izraunamo za razmere, ki
vladajo v suilniku, ugotovimo lahko potem velikost suilnika, potrebno za zahtevano zmogljivost.
Loimo dva asa, ki nastopata pri suenju. Odvisna sta od tega, v kateri fazi potekata:
as suenja v konvektivnem reimu
as suenja v difuzivnem reimu.
as suenja v konvektivnem reimu
V konvektivnem nainu suenja je ves upor v plinski fazi, to pomeni v zraku ( R
y
R
x
). Izhajamo
iz snovnega fluksa, kjer velja:
w=k
y
(Y
i
-Y)=k
y
(Y
w
-Y) (9.13)
ko velja Y
i
= Y
w
pri temperaturi mokrega termometra T
w
, snovni koeficient pa je v naslednjih mejah:
10k
y
100g/ m
2
s .
Z zapisom masne bilance lahko izraunamo as. Masna bilanca je sledea: manjkajoa vlaga v
doloenem asu je enaka vlagi, ki jo odnese zrak:
m
ss
(X
0
-X
kr
)
At
kon
=k
y
( Y
w
-Y) (9.14)
e maso suhe snovi zapiemo drugae, dobimo:
j
ss
d
ss
A(X
0
-X
kr
)
At
kon
=k
y
(Y
w
-Y) (9.15)
as suenja v konvektivnem reimu pa je tako enak:
t
kon
=
j
ss
d
ss
(X
0
-X
kr
)
k
y
(Y
w
-Y)
(9.16)
- 49 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
as suenja v difuzivnem reimu
V difuzivnem reimu suenja prevladuje upor v materialu, saj ni ve kapilarnega dviga vode na
povrino, kjer bi vodno paro odnaal zrak. Suenje se namre pomakne v notranjost materiala.
Izhodie za izraun asa je drugi Fickov zakon, saj je vlanost materiala funkcija lokacije in asa
(X = f(z, t)):
c
A
t
=D

2
c
A
dz
2
(9.17)
Robni in zaetni pogoji so enaki, kot e bi obravnavali koncentracije:
t = 0 -z
1
<z<z
1
c
A
=c
A,0
t > 0 z=!z
1
c
A
=c
Ai0
t < 0 z=0
d c
A
dz
=0
Parcialne diferencialne enabe reujemo tako, da spremenljivke prevedemo v obliko, katere
vrednosti nastopajo med 0 in 1. Tako c
A
prevedemo v X in uvedemo naslednjo spremenljivko
Y=
c
A
-c
A, i
c
A,0
-c
A, i
.
PAZI!!! Y tu ne nastopa kot vlanost zraka, temve kot spremenjivka!
Velja:
t = 0 c
A
=c
A,0
Y = 1 X
D
= 0
t = c
A
=c
A, i
Y = 0 X
D
=
X
D
predstavlja analogijo s Fourierovim tevilom (
Fo=
a t
z
1
2
) in je enak:
X
D
=
Dt
z
1
2
. Reitev je
Fourierova vrsta, kjer uporabimo le prvi len:
Y=
c
A
-c
A, i
c
A,0
-c
A, i
=
4
n
cos
(
n
2
z
z
1
)
exp
|
-n
2
4
Dt
z
1
2

(9.18)
Reitve za razline geometrije so zbrane v Gourney-Lourijevih diagramim, kjer je abscisa X
D
,
ordinata Y. Poleg tega velja e:
m=
R
y
R
x
; m=0R
x
R
y
in m=1R
x
=R
y
;
n=0z=0cos
(
n
2
z
z
1
2
)
=1
Tako dobimo funkcijsko odvisnost vlanosti materiala X od lokacije in asa:
X=X
i
+( X
0
-X
i
)
4
n
exp
|
-
n
2
4
Dt
z
1
2

(9.19)
Z odvajanjem enabe 9.19 in deljenjem s prvotno funkcijo, dobimo:
dX
dt
=(X
0
-X
i
)
4
n
exp
|
-
n
2
4
Dt
z
1
2
(
-
n
2
4
D
z
1
2
)
(9.20)
- 50 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Obe strani integriramo:
dX/ dt
X-X
i

X
k
X
d( X-X
i
)
X-X
i
=-
n
2
4
D
z
1
2

0
t
dif
dt (9.21)
in dobimo naslednji rezultat:
ln
X-X
i
X
k
-X
i
=-
n
2
4
D
z
1
2
t
dif
(9.22)
as suenja v difuzivnem nainu je tako enak:
t
dif
=
4z
1
2
n
2
D
ln
X
k
-X
i
X-X
i
(9.23)
9.4Toplotna bilanca
Toplotna inventura suilnih procesov je pomembna inenirska naloga, saj v veliki meri prispeva k
ekonomskemu uspehu proizvonje. Pogoste se izkae, da je material po suenju presuen (skrajaj
zadrevalni as, zniaj potencial), da slaba izolacija mono prispeva k toplotnim izgubam, da bi z
uvedbo recikla zraka prihranili precej energije. Predvsem pa nam da misliti, kako izrabiti toploto
izstopajoega zraka.
Za predstavitev toplotnih bilanc je primeren Mollierov diagram.
Slika 9.8. Suilnik z oznakami.
Uvedemo novo koliino, to je reciklirno razmerje:
r=
Y
v
-Y
0
Y
iz
-Y
0
(9.24)
Reciklirno razmerje meri ekonominost suenja. Pri nizkem reciklirnem razmerju suimo z vejim
potencialom, kar je ob enaki kapaciteti povezano z nijimi investicijskimi, ampak vejimi
obratovalnimi stroki. Po drugi strani pa veji r pomeni manji potencial (Y
w
Y), manje
obratovalne in veje investicijske stroke. Pogosto je bolje suiti z manjim potencialom tudi zaradi
pokodb, ki nastanejo pri suenju, saj snovni fluks ne sme presei maksimalni snovni fluks, ki ga
lahko zagotavlja tok vlage iz notranjosti. Merilo za stopnjo suenja oziroma intenzivnost suenja je:
N=
w
jX
0
D
b
(9.25)
- 51 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
kjer je b debelina materiala, D difuzivnost, gostota, X
0
pa zaetna vlanost.
Koliina N ima lahko dve monosti, in sicer:
N < 2, potem je X
KR
=
N
3
X
0
(notranjost in povrina sta suhi)
N > 2, potem je X
KR
=
(
1-
2 N
3
)
X
0
(notranjost mokra in povrina suha)
Slika 9.9. Graf X/X
KR
v odvisnosti od debeline.
Mollierov diagram in predstavitev toplotne bilance je prikazan na sliki 9.10.
Slika 9.10. Mollierov diagram.
9.5Prenos snovi, psihrometrijsko razmerje, temperatura mokrega termometra
Fluks iz mokre povrine
Snovni fluks iz mokre povrine je enak:
w=k
g
( p
i
-p)=k
c
(c
i
-c) (9.26)
kjer je p
i
nasieni parcialni tlak, p parcialni tlak vodne pare v zraku, P parni tlak vode pri isti
temperaturi, k
g
in k
c
koeficienta snovnega prenosa.
- 52 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Velikostni red koeficienta snovnega prestopa je: 10
-2
k
c
10
-1
Z upotevanjem zveze 9.27
k
c
j
zr
=k
y

|
m
s

g
m
3
=
g
m
2
s

(9.27)
dobimo enabo, ki pove fluks, ki ga zrak odnaa:
w=k
y
(Y
i
-Y) (9.28)
kjer je velikostni red k
y
: 10k
y
100 .
Temperatura mokrega termometra (wet-bulb temperature)
Temperatura mokrega termometra je stacionarna, neravnotena temperatura, ki jo dosee majhna
koliina vode v stalnem toku zraka pri adiabatnih razmerah. Ker je masa vode v tem primeru
majhna glede na maso zraka, se lastnosti zraka zaradi hlapljenja vode le neznatno spremenijo in so
spremembe opazne le pri vodi.
Slika 9.11. Temperatura mokrega termometra.
Pri tem procesu velja naslednja enaba:

Q=

WAH
izp
(9.29)
ki jo lahko zapiemo kot:
Ah(T
g
-T
w
)=k
y
(Y
w
-Y
g
)AAH
izp
(9.30)
Za vzpostavitev stacionarnega stanja, ko se vlanost nasienega filma in temperatura nasienega
filma ne spreminja ve. V tem trenutku postane toplotni tok, ki ptrhaja iz zraka na kapljo enak
snovnemu toku iz nasieno vlanega filma na okoliki zrak pomnoenemu z izparilno toploto in se
ne spreminja ve.
Tako lahko zapiemo enabo za rto temperature mokrega termometra:
Y
w
-Y
g
=
h
k
y
AH
(T
g
-T
w
)
(9.31)
- 53 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Temperatura adiabatnega nasienja
Temperatura adiabatnega nasienja je tista temperatura, ki jo dobita zrak in voda, e sta toliko asa
v medsebojnem stiku, da pride do ravnoteja med njima, pri emer nastane zrak pri tej temperaturi
nasieno vlaen. Ker se pri stiku z vodo nenasieno vlani zrak ne le ovlauje, ampak tudi ohlaja, je
zaetna temperatura takega zraka vija od temperature adiabatnega nasienja.
Primerjava enab rt mokrega termometra in adiabate
Enaba za rto temperature mokrega termometra:
Y
w
-Y
g
=
h
k
y
AH
(T
g
-T
w
)
(9.31)
Enaba za rto temperature adiabatnega nasienja
Y
s
-Y
g
=
c
p, zr
AH
(T
g
-T
s
) (9.32)
Za sistem voda zrak imata obe enabi enak naklon, kar pomeni, da sta temperatura mokrega
termometra in temperatura adiabatnega nasienja enaki. To pa pomeni, da sta tudi vlanosti enaki:
(
T
w
=T
s
Y
w
=Y
s
) . Razlog za enakost je v psihrometrijskem razmenju, ki je za sistem voda zrak
enak 1.
Psihrometrijsko razmerje pa je definirano kot:
PR=
h
k
y
c
p
(9.33)
Psihrometrijsko razmerje za druge sisteme:
zrak voda PR = 1
benzen zrak PR = 2
aceton zrak PR = 1,76
Seminar 5. Temperatura mokrega termometra.
Dodatek k sliki v prilogah (Slika 7. Kontinuirni suilnik in sliki.8. Toplotna bilanca v diagramu
entalpija-vlanost)
Postavke pri suenju:
Vnos toplote
1. tok goriva: G(I
v
-I
0
)=

Q
H
1.a
GI
0
2. LC
PL
(T
L
-T
r
)+LX
v
c
p, vap
(T
L
-T
r
)
3. P
MOTORJEV
Izstop toplote
4. GI
iz
5.

Q
IZGUB
6. LC
PL
(T
IZ
-T
r
)+LX
iz
c
p, vap
(T
IZ
-T
r
)
Za primer, ko so toke 1.a + 2 + 3 = 5 + 6, vidimo, da je I
VS
= I
IZ
. Proces ohlajevanja suenja poteka
po adiabati.
Velja:
I
V
=c
Pz
(T
V
-T
r
)+Y
V
(2500+c
p, vl
(T
V
-T
r
))=I
IZ
=c
Pz
(T
IZ
-T
r
)+Y
IZ
(2500+c
p, l
(T
IZ
-T
r
))
- 54 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
9.6Primeri suilnih naprav
Analiza kontinuirne suilne proge za umetno usnje
Za suenje uporabimo Dornejev suilnik, ki je prikazan na sliki 9.12.
Slika 9.12. Dornejev suilnik.
Moker material z vstopno vlanostjo (X
0
) 0,72 suimo na tranem suilniku doline 90 m do
izstopne vlanosti (X
iz
) 0,12. Laboratorijski poskusi so pokazali, da je pri temperaturi 80C
maksimalna vlanost materiala (X
max
) 0,22. Suilni diagram, narejen pri podobnih pogojih, kot so na
suilniku, pa je pokazal, da je kritina vlanost (X
krit
) enaka 0,23.
Slika 9.13. Ravnoteni in suilni diagram.
Pripravi masno in toplotno bilanco in izraunaj, na katerem mestu suilne proge pride do
spremembe reima suenja. Temperatura zraka v hali je 20C, segrejemo ga na 120C, pri izstopu
pa ima zrak 70C. Maksimalna temperatura, ki jo zrak e prenese je 120C. Tok suhega materiala
(L) je 500 kg/h. G/L za veino industrijskih suilnikov je med 10 in 100. Suimo na mrei,
dvostransko. Izraunaj as suenja v konvektivnem in difuzijskem reimu.
Podatki: k
y
= 40 g/m
2
s, D = 10
-10
m
2
/s, X
R
= 0,05, = 2,5 m, d = 1mm,
materiala
= 800 kg/m
3

L=
|
l
t
kon
+t
dif

dj
materiala
REITEV:
Doloitev T
W
, Y
W
in Y
W
-Y
suilni
iz Mollierovega diagrama:
Y
0
(20C, =60 )=
0,623,2
1013-23,20,3

18
29
=0,01
Oitki iz Mollierovega diagrama (glej priloge):
Y
iz
= 0,031; Y
w
= 0,042; T
w
= 37C
- 55 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 9.14. Mollierov diagram.
as v konvektivnem reimu:
3
ss ss 0 kr
kon
3
y w
d (X X ) 800 10 (0, 72 0, 23)
t 435s
k (Y Y) 40 10 (0, 043 0, 02)


= = =

as v difuzivnem reimu:
2
3
2
kr i
dif
2 2 10
i AB
10
4
2
4z X X 0, 23 0, 05
t ln ln 957s
X X 0,12 0, 05 D 10

| |
|
( (
\
= = =
(
(



!!(z = d/2, ker je obojestransko suenje zaradi uporabe mree)
L=
|
l
t
kon
+t
dif

dj
materiala
=
|
90
435+957

2,510
-3
800=466 kg/ h
Masna bilanca:
( )
( ) ( )
vst izst
vst izst izst vst
izst vst
L(X X ) 500(0, 72 0,12)
L(X X ) G Y Y G 15000kg / h
Y Y 0, 03 0, 01

= = = =

G/L = 15000/500 = 30 (znotraj meja)
Toplotna bilanca:
kW VSTOP IZSTOP kW
187,5 GI
0
=
15000
3600
45 GI
iz
=
15000
3600
(150) 625
437 G(I
v
-I
0
)=

Q
H
=
15000
3600
(150-45)

Q
IZGUB
=UA(T
SU
-T
okolice
) 20
30 P
MOTORJEV
LC
PL
(T
IZ
-T
r
)=
500
3600
(70) 17,5
5 LC
Pm
(T
vs
-T
ref
)=
500
3600
1,820 LX
iz
c
p, vap
(T
IZ
-T
r
)=
500
3600
0,124,270 4,9
8,4 LX
V
C
P, vode
(T
vs
-T
ref
)=
500
3600
0,724,2codt 20
668,4 667,4
- 56 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Nartovanje razprilnih suilnikov
Primer razprilninega suilnika je na sliki 9.15.
Slika 9.15. Razprilni suilnik.
Zaporedje aktivnosti produkt, proces, oprema si oglejmo e na primeru nartovanja razprilnega
suilnika za obdelavo 5 ton/h 40% raztopine, iz katere elimo dobiti prakast produkt, ki vsebuje
90% suhe substance (silikati, fosfati, keramini materiali, antibiotiki...). as suenja kapljic dobimo
na pilotni napravi ali od proizvajalca opreme za razline materiale in suilne pogoje. Zaradi
specifinih pogojev pri razprilnem suenju izraun na osnovi prvega in drugega Fickovega zakona
(t
kon
in t
dif
) ni dovolj toen. as suenja v industrijskih razprilnikih je za razline materiale od 5 do
60s (zadrevalni as), pri emer pa moramo loiti med zadrevalnim asom plina in asom
zadrevanja materiala, ki pogosto nista enaka.
Podatki: = 25s, F = 5 ton/h, X
F
= 0,4, X
L
= 0,9.
Vstopna vlanost zraka je 0,01; izstopna vlanost pa naj bo rezultat T
vst, zraka
= 550C in T
izst, zrak
=
150C. Zanima nas tok suhega zraka. Izraunaj tudi geometrije suilnika.
REITEV:
F=L+V
FX
f
=LX
L
V=G(Y
izst
-Y
vst
)

V=F-L=F
(
1-
X
F
X
L
)
=5(1-0,4/ 0,9)=2,78ton/ h
L=
X
F
X
L
F=3,89ton/ h
- 57 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Iz Mollierovega diagrama oditamo:
Y
iz
= 0,17 to pomeni, da je G = 29,9 ton/h
Izraun geometrije suilnika:
G = 30 ton/h, gostota (150C) = 0,82 kg/m
3
V=
G
j
zr
t=254,1m
3
V=
nD
2
4
(
H+
H
3
)
D=6,2m
Zveza za doloitev velikosti kapljice, na podlagi katere lahko dobimo tudi velikost posuenega zrna:
d
50
=
KF
a
10
4
N
b
d
t
c
( nh)
d
, kjer so:
F ... pretok (7000)
K ... konstanta
N ... tevilo obratov (10
4
)
n ... tevilo lukenj (24)
d
t
... premer turbine (210mm)
h ... viina ree (0,02m)
Natok masnega toka na rezalno povrino: 1
m
=
F
n h
=
7000
240,02
=14383kg/ mh
d
50
=
KF
a
10
4
N
b
d
t
c
( nh)
d
=
1,27000
0,12
10
4
(10
4
)
0,8
0,21
0,6
(0,240,02)
0,12
=61jm
Obodna hitrost [m/s] 85 140

m
3000 6000
a 0,12
b 0,8
c 0,6
d 0,12
K 1,2
Slika 9.16. Turbina z oznakami.
- 58 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Raunski primeri
1. Neizrabljena toplota (monost rekuperacije toplote in ekoloki problem)
Vro in navlaen zrak iz razprilnega suilnika vodimo po loitvi delcev v ciklonih na venturijev
pralnik (scrubber). Koliko naj bo dodatek vode, da:
a) doseemo temperaturo rosia
b) doseemo temperaturo adiabatnega nasienja
c) doseemo temperaturo vode 30C.
Kondicija zraka, ki zapua suilnik je 150C, vlanost 0,15 in G = 25ton/h
REITEV:
a)temp. rosia
( )
vst izst p
vst vst
izst iz
G I I L c (60 15) L 14,5ton / h
I (pralnik) I (150 C;0,15) 580kJ / kg
I (pralnik) I (60 C;0,15) 470kJ / kg
T(rosia) 60 C
= =
= =
= =
=
b)temp. adiabatnega nasienja
!Slepi tir!
I =580kJ/kg
Rabimo koliko vode za G(Y
iz
-Y
v
)=L=250000,04=1tona/ h; T=63C
c)ohladimo zrak na 30C in kondenzacija vlage
( )
vst vst
izst iz
vst izst p
I (pralnik) I (150 C;0,15) 580kJ / kg
I (pralnik) I (30 C;0, 0, 029) 100kJ / kg
G I I L c (60 15) L 190ton / h
= =
= =
= =
2. Izraunaj maksimalni snovni fluks za vodo, ki izhaja iz mokre povrine. Povrino konvektivno
segrevamo z zrakom, za katerega velja T
g
= 200C, T
w
= 50C, h = 30 W/m
2
K. Kolikna je bila
vlanost vroega zraka? S pomojo psihrometrijskega razmerja izrazi snovni tok tudi z
vlanostnim potencialom.
REITEV:
Y
G
= 0,02,
PR=
h
k
y
c
pz
k
y
=30g/ m
2
s
w=k
y
AY=k
y
( Y
w
-Y
g
)=30(0,087-0,02)=2g/ m
2
s
w=
h AT
AH
w
=
30150
2382
=1,9g/ m
2
s
- 59 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
10.Ekstrakcija
10.1Uvod
Ekstrakcija je operacija, s katero odstranjujemo iz trdnih ali tekoih zmesi topne komponente s
topilom. Ekstrakcija sestoji iz dveh zaporednih postopkov, in sicer v prvem spravimo zmes v
intenziven stik s topilom, v drugem pa obe fazi loimo. Z aparati lahko izvedemo oboje loeno ali
pa skupaj.
Ekstrakcijo delimo na dva dela:
ekstrakcija tekoih zmesi
ekstrakcija trdnih snovi.
10.2Ekstrakcija tekoih zmesi
Z ekstrakcijo loujemo tekoe zmesi takrat, kadar je rektifikacija teavna ali neuinkovita, na
primer zmesi s skoraj enako hlapnostjo komponent ali zmesi, ki so obutljive na temperaturo.
Ekstrakcija temelji na razlikah v topnosti, ne pa v razlikah hlapnosti, kot je to pri destilacijskih
metodah.
Iz tekoe faze (rafinatna faza) ekstrahiramo komponento v ekstraktno fazo. Sledi obdelava
ekstraktne faze z namenom pridobiti isto komponento A in regeneracijo ekstraktne faze. Z ozirom
na nain regeneracije loimo fizikalne in kemijske tipe ekstrakcij. Pri fizikalnem tipu regeneracija
ekstraktne faze poteka z destilacijo, pri kemijskem pa z reekstrakcijo.

Primeri:
Belinka (peroksid: z vodo ekstrahirajo (topilo antrakinon))
Lek (ienje farmacevtskih uinkovin z etilacetatom EtOAc, metil cikloheksanom MCH)
Sistemi, ki jih obravnavamo, bodo imeli naslednje oznake:
C ... matina komponenta rafinatne faze
S ... matina komponenta ekstraktne faze
A ... komponenta, ki prehaja med fazama
L ... rafinatna faza
V ... ekstraktna faza

L
>
V
L faza je vedno rafinatna faza, tudi e je specifino laja!
Lunica
L
> 1 rafinat; estrakcija kerozen

~ 0,8.
Izjema: Belinka: L faza organska faza: delovna raztopina z vodikovim peroksidom, ki jo
ekstrahiramo z ekstraktno fazo voda, ki je gosteja.
10.2.1Fizikalna ektrakcija
Znailnost fizikalne ekstrakcije je, da so Nernstovi porazdelitveni koeficienti blizu 1 ( K=
y
A
x
A
1 ).
Za predstavitev ternarnih sistemov uporabimo ternarni diagram (C, S, A). Primer: C = voda, S =
MEK (metil etil keton), MIK (metil izobutil keton), A = ocetna kislina. Tak ternarni diagram
predstavlja slika 10.1.
- 60 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 10.1. Ternarni diagram.
rta, ki povezuje ravnotene koncentracije (x
A
in y
A
), se imenuje konoda ali vezna rta ("tie line").
Fazi, ki nastopata sta:
rafinatna: x
A
, x
S
, (C, L)
ekstraktna: y
A
, y
S
(S, V)
Debelina tekoinskih filmov je med 10 in 100 m.
Tehnologija: Procesna shema je predstavljena na sliki 10.2.
Slika 10.2. Procesna shema.
- 61 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
10.2.2Kemijska ekstrakcija
Znailnost kemijske ekstrakcije so visoke vrednosti porazdelitvenih koeficientov, reekstrakcija, kot
metoda regeneracije ekstraktne faze in selitev upora v eno fazo.
Primer:
Hidrometalurki proces za pridobivanje kovinskih ionov (Cu, U, Mo, V, Cr)
Slika 10.3. Shematski prikaz pridobvanja kovinskega iona.
Po luenju imamo kovinski ion ( UO
2
(SO
4
)
3
-4
aq
). Reakcija, ki potee pri ekstrakciji (reekstrakcija
poteka v obratni smeri):
UO
2
(SO
4
)
3
-4
aq
+2
|
(R
3
NH)
2
SO
4

org
-2SO
4
-2
+(R
3
NH)
4
UO
2
(SO
4
)
3
Pogoji:
pri ekstrakciji: pH = 1,1; [SO
4
-2
] = 0,5 M
pri reekstrakciji: pH = 4,2; [SO
4
-2
] = 2 M
- 62 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
MANJKA PREDAVANJE 12.1.2005!
- 63 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Prazna stran!
- 64 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
10.2.2.1Analiza delovanja kolone s perforiranimi ploami v procesu proizvodnje H
2
O
2
Kemijska reakcija, ki potee, je sledea:
Shematsko je proces prikazan na sliki 10.4.
Slika 10.4. Shematski prikaz procesa proizvodnje H
2
O
2
.

Ravnoteje:
(L) C A S (V)
Organska faza: C predstavlja topilo, ki je sestavljeno iz razredila (diluenta) in aktivnega reagenta
(antrakinon)
Komponenta, ki prehaja: A je vodikov peroksid
Voda: S
L ... tok rafinata
V ... tok ekstraktne faze (raztopina)
- 65 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Ravnoteni diagram je predstavljen na sliki 10.5.
Slika 10.5. Ravnoteni diagram.
Gibbsovo fazno pravilo: tevilo neodvisnih spremenljivk (s) 3, tevilo vseh komponent je 4 (P, T, x
(c
org
), y (Y)). Spremenljivka Y je definirana kot:
Y=
y
1-y
=
masa H
2
O
2
masa H
2
O
(10.1)
V enabi 10.1 imamo imenovalec konstanten, saj na vrhu tarta ista voda, kjer je tok vode
konstanten po celotni koloni. Medtem ko pa se dele organske komponente spreminja vzdol
kolone.
y=35 Y=0,54
Parameter sistema je koncentracija antrakinona, kjer pomeni nija koncentracija niji naklon
ravnotene krivulje.
V literaturi pa dobimo podatek uinkovitost E med 0,2 in 0,25.
Prenos snovi
Upor v organski fazi je veji kot upor v vodni fazi.
Snovni fluks je podan z naslednjo enabo:

w=
1
1
Kk
c,1
+
1
k
c,2
(c
2
*
-c
2
)
(10.2)
kjer je k
c,2
koeficient v vodni fazi, k
c,1
pa koeficient v organski fazi. e sta koeficienta enaka, odloa
o uporu konstanta K << 1
Masna bilanca
Masno bilanco zapiemo:
L(C
H
2
O
2
in
-C
H
2
O
2
out
)=V'Y
voda , izst
(10.3)
Za konkreten primer izraunamo tok vode in tok produkta:
V' = 2100 kg/h ( 140(8,1-0,01)=V'0,54 )
V=V'(1+Y
izst
)=3230 kg/ h
- 66 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Hidravlika kolone
Hidravlika kolone je predstavljena na sliki 10.6. Voda se pretaka poasi z laminarnim tokom.
Slika 10.6. Hidravlika kolone.
Energetska bilanca
Pri ekstrakciji se potencialna energija organske faze spremeni v kinetino energijo, to je energijo
curka. To predstavimo v naslednji enabi:
mg h
org
=
mv
2
2
(10.4)
Iz enabe 10.4 izpeljemo hitrost curka (jet-a):
v
jet
=o
.
2Ajgh
org
j
org
(10.5)
kjer je koncentracijski koeficient (v naem primeru 0,6).
Sprememba gostote ni enaka po celotni koloni, ampak se spreminja, in sicer vrh kolone
Aj=j
v
-j
org
=50 kg/ m
3
ter dno kolone: Aj=j
v
-j
org
=200 kg/ m
3
. Toda naa elja je imeti
spremembo gostote konstantno po celotni koloni. Tako lahko fizikalno-kemijske lastnosti
spreminjamo z variiranjem tevila luknjic na posameznih prekatih (dno #7000, vrh #14000)
Pretok organske faze pa dobimo, e hitrost curka pomnoimo s presekom lukenj:
1
org
=v
jet
S
lukenj
(10.6)
Debelina organske faze je sorazmerna kvadratu pretoka organske faze, medtem ko pa je debelina
disperzijskega sloja sorazmerna kubu pretoka organske faze (= L, tok rafinatne faze): h
org
1
org
2
in
AH1
org
3
.
Za izraun debeline disperzijskega sloja lahko uporabimo naslednjo zvezo:
1
disp. faze
A
=ch
(
AH
d
t
lo
)
1/ 3
(10.7)
- 67 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
kjer nam c predstavlja koeficient, ki doloa sistem, in sicer industrijski sistemi imajo vrednost 0,025
(m/s)
2/3,
isti sistemi, kakren je Belinkin, pa 0,15 (m/s)
2/3
. Parameter h pa pomeni zadrek ali hold-
up disperzne faze v disperznem sloju in je v naem primeru 0,5.
as loevanja ali zadrevalni as pa izraunamo po zvezi 10.8 in se giblje v mejah med 40 in 140
sekundami:
t
zad
=
3110
3
j
i
0,24
(Ajg)
1,24
d
s
1,48
(10.8)
V enabi 10.8 predstavlja d
s
Sauterjev premer in se giblje med 0,5 < d
s
< 0,1 m.
Sedaj pa bi radi izraunali viino disperzijskega na dnu in vrhu kolone ter viino organskega sloja
pravtako na dnu in vrhu kolone.
Slika 10.7. Kolona z oznakami.
Slika 10.8. Detajl prekata.
- 68 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Za izraun viine organskega sloja bomo uporabili enabi 10.5 in 10.6, za doloitev disperzne faze
pa enabi 10.7 in 10.8.
Raunski primer:
Podatki:
premer luknjic d
luk
= 3 mm = 0,003 m
spodaj 7.000 luknjic / ploo
zgoraj 14.000 luknjic / ploo
t. plo N = 24

dno
= 1150(35% H
2
O
2
) 950 kg/m
3

vrh
= 1000(voda) 950 kg/m
3

org
= 950 kg/m
3
c = 0,15 (m/s)
2/3
h = 0,5
= 0,67
t
lo
= 30 s
V
jet
[m/s] h
o
[m] H [cm]

org
= 120m
3
/h
0,67 0,25 8,5 dno
0,34 0,25 8,5 vrh

org
= 140m
3
/h
0,79 0,34 13 dno
0,39 0,34 13 vrh
10.2.2.2Nartovanje baterije mealnikov in loevalnikov
50 m
3
/h lunice (L) kovinskih ionov ekstrahiramo v protitoni bateriji mealnikov in loevalnikov s
5% raztopino R
3
N v kerozenu (glej reakcijo za uran). Laboratorijski poskus v mealniku premera 15
cm, STC, pri volumskem vnosu moi 0,5 W/L je pokazal, da je as 30 s dovolj dolg za vzpostavitev
ravnoteja. Poskus loitve faz je pokazal, da se disperzija (organska faza zvezna, vodna disperzna,
fazno razmerje 1:1) loi v 45 s. Kolikno naj bo tevilo mealnikov in loevalnikov, njihove
dimenzije, mo motorjev ter ostali obratovalni pogoji? Zaradi prisotnosti neisto v lunici je
disperzija z zvezno vodno fazo izredno slabo loljivam zato je potrebno v mealniku zagotoviti
zvezno organsko fazo (recikel organske faze iz loevalnika v mealnik iste stopnje).
Shematski prikaz postopka je na sliki 10.9.
Slika 10.9. Shematski prikaz postopka.
- 69 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Potrebne informacije, ki ji potrebujemo za izraun, so podatki o ravnoteju, masnih bilancah,
zadrevalnih asih...
Shema baterije z ustreznimi koliinami je na sliki 10.10.
Slika 10.10. Shema baterije.
Masne bilance ekstrakcije
Iz enabe naklona za obratovno rto ekstrakcije lahko doloimo V:
L
V
=
4,9-0,1
0,8-0,001
=6V=8,33m
3
/ h
Za reekstrakcijo pa velja:
L
V
=
48-0
4,9-0,1
=10V=833L/ h=0,833m
3
/ h
Ravnoteje
Podatki:
c
aq
0,1 0 g/L
c
org
48 5,1 g/L
Porazdelitvena krivulja: T = 20C, R
3
N = 5%, pH = 1, SO
4
2-
= 0,5 M
Slika 10.11. Porazdelitvena krivulja.
- 70 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Izbor aparata
Za izbor aparata si lahko pomagamo z naslednjim diagramom.
Slika 10.12. Diagram tevila stopenj v odvisnosti od medfazne napetosti
i
oz. razlike gostot.
Uinkovitost take baterije je priblino 1.
Upor pri snovnem prenosu
Znailnosti:
filma sta med 10 in 100 m
koeficient snovnega prenosa k
L
= 10
-4
10
-5
m/s
ves upor bo v vodni fazi (Whitmannov teorija stoji za tem) R
aq
>> R
org
Shema naprave in izrauni dimenzij, moi...
Iz ravnoteja je razvidno, da imamo 3 enote.
Podatki:
zunanje razmerje L/V = 6
volumen recikla: V
R
= 50 8,33 =41,67m
3
/h
gostota rafinatne (L) faze
L
= 1050m
3
/h
gostota ekstraktne (V) faze
V
= 800m
3
/h
Slika 10.13. Shema naprave.
- 71 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Totalni pretok: 1
tot
=L+V+V
R
Volumen mealnika:
t=30s; 1
TOT
=100 m
3
/ hV
m
=1
TOT
t=0,83m
3
d=1m
Ugotovitve v laboratoriju: P/ V=0,5W/ LP
ind
=0,5830 W=415W
tevilo obratov meala: N=
3
.
P
P
0
jD
5
=
3
.
415
59250,33
5
=2,8s
-1
,
P
0
odvisen od meala (= 5)
j=0,5j
L
+0,5j
V
=0,51050+0,5800=925kg/ m
3
Dimenzioniranje loevalnika
Podatki:
h = 0,5; c = 0,025
L = 50 m
3
/h
H = 1m (lahko dobimo iz eksperimenta, kjer riemo graf H vs. t
lo
)
t
lo
= 45s
L
A
lo
=ch
(
AH
d
t
lo
)
1/ 3
A
lo
=
L
ch
(
AH
d
t
lo
)
1/ 3
=8,9m
2
D
lo
=2,2 m
10.2.3. Ekstrakcija zmesi C + A (voda + ocetna kislina) s topilom v primeru, ko je medsebojna
topnost C/S znatna
Sistem sestavljajo:
C inertna komponenta rafinatne faze L (voda)
A komponenta, ki prehaja med fazama (ocetna kislina)
S inertna komponenta ekstraktne faze (MIK, MEK)
Ravnotene podatke lahko pridobimo v tabelah ali diagramih. Za na primer smo podatke dobili v
Perry's CEH.
Ravnoteni diagram vzet iz Perry's CEH:
L V
x
A
[%] x
C
[%] y
A
[%] y
C
[%]
0 98,45 0 2,21
2,85 95,45 1,87 2,8
11,7 85,8 8,9 5,4
20,5 75,7 17,3 9,2
26,2 67,8 24,6 14,5
32,8 55,2 30,8 22,4
34,6 42,9 33,6 31
Ravnotene sestave v ternarnem diagramu povezuje rta, ki jo imenujemo konoda ali tie-line.
- 72 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Masne bilance v ternarnih sistemih
Shema baterije z oznakami je predstavljena na sliki 10.14.
Slika 10.14. Masne bilance baterije.
Masno bilanco zapiemo:
L
m-1
x
i , m-1
+V
m+1
y
i , m+1
=L
m
x
m
+V
m
y
i , m
(10.9)
e enabo 10.9 predelamo naprej, dobimo koordinate diferenne toke, ki je definirana kot:
X
i , D
=
razlike tokov komponent na levi strani MB
razlika tokov
(10.10)
kar je enako
X
i , D
=
razlika tokov komponent na desni strani MB
razlika tokov
(10.11)
e zapiemo enabi 10.10 in 10.11 e s simboli:
X
i , D
=
L
m-1
x
i , m-1
-V
m
y
i , m
L
m-1
-V
m
(10.12)
X
i , D
=
L
m
x
i , m
-V
m+1
y
i , m+1
L
m
-V
m+1
(10.13)
Koordinate diferenne toke doloimo grafino ali raunsko. Koordinate diferenne in adicijske
toke namre potrebujemo za grafino doloitev tevila stopenj, potrebnih za ekstrakcijo.
Definiciji adicijske in diferenne toke:
Adicijska toka lei med obema koliinama, in sicer blije tisti, ki je je ve. Potrebno je
pomnoiti s snovno lastnostjo in jo deliti z maso.
Diferenna toka je toka s sledeimi znailnostmi, in sicer lei na strani veje koliine in
predstavlja skupaj z manjo koliino vejo kot adicijsko toko.
Primer razlike v tokah:
Imamo toki (1 kg vode, 10C) in (2kg vode, 20C). Pri tem je adicijska toka 3kg in 16.6C,
diferenna pa 1kg in 30C.
- 73 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Za doloitev koordinat po enabi 10.13 potrebujemo naslednje podatke:
enaba 10.13 v prilagojenih oblikah: X
i , D
=
L
0
x
i ,0
-V
1
y
i ,1
L
0
-V
1
in X
i , D
=
L
n
x
i , n
-V
n+1
y
i , n+1
L
n
-V
n+1
x
A,0
sestava svee napajalne raztopine
y
A,1
zahtevana koncentracija ekstraktne faze
L
0
potrebna obdelava are (tok rafinatne faze)
y
i,n +1
svea sestava ekstraktne faze
x
i,n
sestava izrabljene rafinatne faze
V
1
=
L
0
x
A,0
e
y
A,1

Primer:
Podatki: L
0
= 1000 kg, x
A,0
= 0,25; y
A1
= 0,18; V
1
= 1388kg
Slika 10.15. Grafina doloitev tevila stopenj.
Seminar 6. Ekstrakcija in ternarni diagram.
10.3Ekstrakcija trdnih zmesi
Ekstrakcija trdno tekoe je operacija vezana na osnovno pridobivanje surovin. Ekstrahiramo
zmeto rudo, sladkorno peso, oljna semena, ajna in kavna zrna, idr. To operacijo lahko primerjamo
s filtracijo v fazi pranja pogae, le da je pri filtraciji dele topnih substanc majhen.
Aparate delimo glede na to ali je material v nasutem sloju prepusten ali neprepusten. e je
prepusten, ehstrahiramo s prelivanjem tekoe faze, e pa ni prepusten, je trdno fazo potrebno
premeati. Enkratna ekstrakcija nam ne da zadovoljivega uinka, kar pomeni, da trdne faze nismo
dovolj ekstrahirali. Pri vekratni ekstrakciji s sveim topilom pa dobimo veliko koliino revnega
ekstrakta. Reitev je v protitoku, kjer v protitoni ekstrakcijski bateriji zadostimo obema
kriterijema, to je bogat ekstrakt in dovolj osiromaena trdna snov.
- 74 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 10.16. Baterija Dornovih ekstraktorjev.
Trdne snovi, ki tvorijo slabo neprepusten sloj, ekstrahiramo tako, da jih v mealniku dispergiramo v
topilih in raztopino premeavamo s pomojo meala oziroma z zrakom, e gre za korozivno ali
abrazivno suspenzijo.
Raunski primer:
Praeno rudo Cu kot CuSO
4
ekstrahiramo v protitoku. Vsako uro je potrebno obdelati polnitev, ki
vsebuje 10 ton jalovine, 1,2 tone CuSO
4
in 0,5 tone vode (11,7 tone). Koncentrirana raztopina (V
1
)
mora vsebovati 10 % CuSO
4
in 90 % vode. Iz rude moramo ekstrahirati 98 % CuSO
4
. Jalovina po
vsaki stopnji zadruje 2 toni vode in pripadajoe CuSO
4
raztopljene v vodi (2 toni vode na 1 tono
jalovine). Koliko stopenj je potrebnih za to nalogo? Namig: prvo stopnjo reimo s pomojo masnih
bilanc. e bi imeli dovolj asa, bi lahko tako nadaljevali tudi naprej za ostale stopnje. Zaradi
poznavanja metode s stripping faktorjem bomo od druge stopnje nadaljevali s to tehniko.
Slika 10.17. Prikaz baterije za ekstrakcijo z oznakami.
Totalna masna bilanca 1. stopnje: L
0
+V
2
=L
1
+V
1
Komponentna MB: L
0
x
0
+V
2
y
2
=L
1
x
1
+V
1
y
1
V
1
=
L
0
x
0
e
y
1
=
1,20,98
0,1
=11,76 t / h , x
0
=
1,2
11,7
=0,1026
L
1
= 10 ton jalovine + 20 ton vode + 2,22 ton CuSO
4
= 32,22 tone
V
2
= L
1
V
1
L
0
= 32,28 tone
y
2
=
L
1
x
1
+V
1
y
1
-L
0
x
0
V
2
=0,067 , x
1
=
2,22
32,22
=0,1026
- 75 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
n
t
-1=
log
0,1-0,067
0,0012-0
log
0,1-0,0012
0,067-0
=8,5n
t
=9,5
Stripping faktor:
n
t
-1=
log
potencial 1
potencial2
log
K
L/ V
=
log
Kx
0
-y
1
Kx
1
-y
n+1
log
K
L/ V
x
n
=
24 kg
24 kg+10
4
kg jalovine
+210
4
vode=7,910
-4
y
n
=
24 kg
24 kg+210
4
kg
=0,0012
Za doloitev praktinih stopenj upotevamo e uinkovitost E, ki je odvisna od meanja, pomletost
rude, mrtvih kotov reaktorja, kontaktnega asa...
n
p
=
n
t
E
Primer, ki smo ga obdelali je primer ekstrakcije v sistemih, ko je X
A + S
konstanten.
Ekstrakcija v sistemih, ko X
A + S
ni konstanten
Primer: y
A
|
A
A+S

X
A
|
A+S
C

A ... olje
S ... cikloheksan CH
C ... z oljem prepojene tropine
Koliina raztopine, ki jo zadrujejo suhe ekstrahirane tropine (C), je bila doloena eksperimentalno
kot funkcija sestave raztopine pri konstantni temperaturi:
Podatki:
y
A
kg olja
kg raztopine
X
A+S
kg razt.
kg suhih ekstr. trop.
0 0,200
0,1 0,242
0,2 0,286
0,4 0,405
0,6 0,600
0,7 0,765
0,72 0,810
- 76 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8
0,2
0,25
0,3
0,35
0,4
0,45
0,5
0,55
0,6
0,65
0,7
0,75
0,8
0,85
y(A)
X
(
A
+
S
)
Oblika funkcije je sledea: X
A+S
=a+by
A
+cy
A
2
.
Doloitev tevila stopenj v tem primeru. Imamo tri monosti:
izraun od stopnje do stopnje (masna bilanca in funkcija X
A + S
= f(y
A
)) numerina metoda
grafina metoda in
zapis algoritma za raunalniki program.
GRAFINA METODA:
Grafina metoda za doloitev stopenj protitone baterije je enostavneja kot numerina metoda,
kjub temu pa temelji na istih principih.
Tri komponente sistema, s katerimi imamo opravka, lahko predstavimo v vseh monih koliinskih
razmerjih v pravokotnem trikotniku. Horizontalni krak prestavlja absciso, kamor nanaamo delez
komponente A v katerikoli fazi (x
A
(dele komponente A v trdni fazi) ali y
A
(dele komponente A v
tekoi fazi)), vertikalni krak pa ordinato, na katero nanaamo dele topila v poljubni fazi (x
S
ali y
S
).
Tretja komponenta je inertna komponenta C.
Za te komponente velja:
x
A
=y
A

X
A+S
X
A+S
+1
in x
S
=(1-y
A
)
X
A+S
X
A+S
+1
(10.14) in (10.15)
x
C
=1-x
S
-x
A
(10.16)
Narisati moramo krivuljo, ki bo rezultat kombinacije istih tropin in raztopine, ki se jih dri. Iz tok
(y
A
, X
A + S
) sestavimo toke (x
A
, x
S
), ki doloajo EG krivuljo na naslednji sliki.
- 77 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 10.18. Pravokotni diagram, ki predstavlja tri komponente sistema.

EG krivulja predstavlja sestave vseh zmesi, dobljenih z meanjem inertne trdne snovi in raztopine,
kijo le-ta zadruje.
Toka J predstavlja preseie obeh premic, ki ju dobimo, e poveemo toki y
n+1
in x
0
ter toki x
n
in y
1
. Ta toka je za obe kombinaciji adicijska in pove, da dobimo isto zmes, e zmeamo svee
topilo in sveo trdno snov (
V
n+1
in L
0
) ali e zmeamo konno koncentrirano raztopino in konno
ekstrahirano trdno fazo (
L
n
in V
1
).
Diferenno toko dobimo po zapisu MB in komponentne MB:
X
i , D
=
L
m
x
i , m
V
m+1
y
i , m+1
L
m
-V
m+1
X
SD
=-0,25, X
AD
=0,05, X
CD
=1,2
Navodila za doloitev tevila stopenj po grafinem nainu:
Izhodie so naslednji podatki: L
0,
x
A0
, y
A0
, e, x
An
, y
An+1
to so podatki o surovini, produktu,
procesu, topilu
EG rto dobimo iz parov (y
A
, X
A + S
), iz katerih dobimo (x
A
, x
S
)
- 78 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
vriemo diferenno toko X
iD
s podatki za (x
A0
, y
A0
) in (x
An
, y
An+1
)
X
i , D
, i = A, S, C
X
A, D
=
L
0
x
A, 0
-V
1
y
A, 1
L
0
-V
1
, X
S, D
=
L
0
(x
S, 0
=0)-V
1
y
S, 1
L
0
-V
1
, X
C, D
=
L
0
x
C, 0
-V
1
( y
C, 1
=0)
L
0
-V
1
grafini prikaz na sliki 10.19.
Slika 10.19. Grafini prikaz doloitve stopenj.
ALGORITEM ZA RAUNALNIKI PROGRAM
L
C
... tok inertne snovi L
C
=L
0
(1-x
A0
)
L
m
... tok v posameznih fazah L
m
=L
C
(1+(X
A+S
)
m
)
x
Am
=y
Am

(X
A+S
)
m
(X
A+S
)
m
+1
; m = 1, 2, ..., n
t
y
2
=
L
m
x
m
+V
m
y
m
-L
m-1
x
m-1
V
m+1
V
m + 1
= L
m
V
m
L
m -1
- 79 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
11.Absorpcija
Absorpcija je operacija, pri kateri odstranjujemo iz zmesi plinov topne komponente z raztapljanjem
v tekoem topilu. Obratni proces, ko izganjamo raztopljene pline iz raztopine z netopnim plinom.
Absorpcijo vodimo v kolonah razlinih izvedb. Glede na sistem izbiramo med kolonami s prekati,
kolonami s polnilom in kolonami s padajoim filmom. Kolone obiajno obratujejo protitono.
Najbolj problematina plinska zmes je ogljikov dioksid zrak, ki ima tudi najveji ekoloki vpliv.
Letna proizvodnja CO
2
je 7 milijard ton, zemljina konsumacija pa je 3 milijarde ton na leto.
Primeri absorberjev v Sloveniji:
dvojna absorpcija (Belinka: CO
2
in H
2
O
2
)
TE otanj (glej sliko, dimni plini, CO
2
+ CaSO
3
)
Cinkarna Celje (SO
3
/H
2
SO
4
pri proizvodnji veplene kisline)
Nafta Lendava pri proizvodnji formaldehida (MeOH/HCHO)
istilna naprava Krke, NM (kisik v vodo)
IPLAS (maleinanhidrid v vodo)
Tovarna celuloze Krko SO
2
v Mg
2+
Lek, Krka pri proizvodnji zdravil
Snovni fluks skozi dva zaporedna upora
Snovni fluks je predstavljen na sliki 11.1.
fazna meja
faza 1
plinska,
faza 2
tekoa
c
A
1
<c
A
>
p
Ai
c
Ai
mejni film
koeficient snovne
prestopnosti k
c
1
koeficient snovne
prestopnosti k
c
2
<p
A
>
Slika 11.1. Koncentracijski profil.
Molski fluks komponente A zapiemo kot:
N
A
=k
g
( p-p
i
)=k
L
(c
i
-c) (11.1)
Snovni fluks pa je enak:
w=k
c,1
(

c
1
-c
i ,1
)=Kk
c1
(c
2
*
-c
i ,2
) (11.2)
Za drugo fazo pa je:
w=k
c 21
(c
i ,2
- c
2
) (11.3)
- 80 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Z upotevanjem enab za ravnoteje:
c
1
=Kc
2
*
in c
1
*
=Kc
2
in c
1, i
=Kc
2, i
(11.4) in (11.5) in (11.6)
Dobimo naslednji enabi za snovni fluks:
w=
1
1
Kk
c,1
+
1
k
c,2
(c
2
*
-c
2
)
(11.7)
V primeru, ko imamo ravnoteje plin-tekoe, lahko uporabimo Raultov zakon:
p
*
=Hec (11.8)
Razmerje uporov v plinskem filmu:
R
G
=
1
Kk
c,1
=
1
Kk
g
(11.9)
in v tekoinskem filmu:

R
L
=
1
k
c,2
=
1
k
L
(11.10)
je sledee:
Par H [bar]
K=
H
RTc
sr
R
G
=
1
Kk
c,1
R
L
=
1
k
c,2
R
L
/ R
g
Slabo
topni
plini
O
2
/ H
2
O
40000 ** ** ** R
L
>>> R
g
CO
2
/ H
2
O
1000 ** ** ** R
L
>> R
g
Dobro
topni
plini
NH
3
/ H
2
O
2 ** ** ** R
L
~ R
g
MeCOMe/ H
2
O
3 ** ** ** R
L
~ R
g
Zelo
dobro
topni
plini
HCHO/ H
2
O
10
-2
** ** ** R
L
<< R
g
SO
3
/ H
2
SO
4
10
-5
** ** ** R
L
<<< R
g
HCHO/ urea * 10
-2
** ** ** R
L
<< R
g
* Opomba: urea = CO(NH2)2
** Opomba: po izraunu ugotovimo zadnji stolpec.
Konstanti snovnega prenosa se gibljeta v naslednjih mejah: 10
-2
k
g
10
-1
m/ s in
10
-5
k
L
10
-4
m/s .
Tipi absorpcij
Poznamo dva tipa absorpcij:
absorpcija topne komponente iz plinske faze v vodno fazo
absorpcija topne komponente iz plinske faze v reaktivno topilo.
Primer druge vrste je absorpcija, ki poteka v TE. Pri tem procesu potekajo naslednje reakcije:
SO
2
+CaSO
3
+H
2
O-Ca(HSO
3
)
2
(absorpcija tekoe-plin)
Ca(HSO
3
)
2
+CaCO
3
-2CaSO
3
+CO
2
+H
2
O
(kemijska reakcija)
- 81 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
CaSO
3
+1/ 2O
2
+2H
2
O-2CaSO
4
2H
2
O
(absorpcija tekoe-plin s kemijsko reakcijo)
Celokupna reakcija pa je sledea:
SO
2
+CaCO
3
+1/ 2O
2
+2H
2
O-2CaSO
4
2H
2
O+CO
2
Prednosti absorpcije s kemijsko reakcijo so naslednje:
znianje upora v tekoi fazi (smiselno ko je R
L
>> R
g
) in poveanje potenciala
regeneracija absorpcijskega sredstva (recikli)
formiranje produkta v absorpcijskem sredstvu.
Nartovalni prijemi
Zapis masne bilance:
G( y
v
-y
iz
)=L(x
iz
-x
v
)
(11.11)
Diferencialna masna bilanca za komponento A v plinski meanici, v stacionarnem stanju:
K
G
P
TOT
aS( y-y
*
)dz=Gdy=-K
L
aS(x
*
-x) dz=-Ldx (11.12)
kjer sta L in V sta molska tokova kapljevinaste in plinaste faze, x in y molska delea komponente A
v kapljevinasti in plinasti fazi, K
L
snovna prehodnost, a specifina medfazna povrina, S presek
kolone, snovni tok in C srednja molska koncentracija komponent v kapljevinasti fazi.
Slika 11.2. Absorpcijska kolona.
Po reitvi enabe 11.12 dobimo zvezo za viino kolone:
z=

0
z
dz=-

x
izs
x
vst
Ld x
A
K
L
aCS
(
x
A
*
-x
A
)
(11.13)
Viino kolone (enabo 11.13) lahko uredimo in jo izraunamo kot produkt dveh koliin, in sicer
viine prestopne enote H
L
in tevila prestopnih enot n
L
:
z=H
L
n
L
=
L
K
L
aCS

x
vst
x
izs
d x
A
x
A
*
-x
A
(11.14)
Reitev integrala na desni v splonem ni enostavna. Zato za doloene primere uvedemo nekatere
- 82 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
predpostavke in poenostavitve. Za slabo topne pline in razredene raztopine lahko vzamemo, da sta
tokova L in V vzdol kolone konstantna. Privzamemo tudi, da se snovne lastnosti obeh faz ne
spreminjajo. Tako je tudi volumska snovna prehodnost neodvisna od viine kolone. Poleg tega z
upotevanjem enabo 11.15:
y=mx
*
(11.15)
in enabe 11.16:
G( y
v
-y)=L(x
iz
-x)
(11.16)
dobimo funkcijsko odvisnost x* od x:
x
*
=
y
v
m
-
L
Gm
(x
iz
-x) (11.17)
tevilo prestopnih enot (n
L
) nam pove, kako zahtevna je snovna loitev. tevilo je odvisno od
sistema in zahtevane kvalitete kvalitetneja loitev zahteva veje tevilo prestopnih enot. tevilo
prestopnih enot je torej razmerje med celotno koncentracijsko razliko komponente A v kapljevinasti
fazi in logaritemsko srednjo potencialno koncentracijsko razliko v kapljevinasti fazi vzdol kolone.
Viina prestopne enote (H
L
) je merilo za uinkovitost kontakta med obema fazama, in je odvisna od
vrste polnila za dani sistem, procesnih razmer, opreme...
Absorpcijski proces pa lahko predstavimo tudi na diagramu (slika 11.3), kjer imamo prikazani dve
rti, in sicer obratovno in ravnoteno.
Slika 11.3. Absorpcijski proces prikazan na diagramu.
Ravnotena rta nam poda vsebnost komponente A v plinasti in kapljevinasti fazi, kadar sta ti dve v
ravnoteju y
*
= f(x). Za razredene raztopine, zlasti za raztopine slabo topnih plinov privzamemo
linearno odvisnost, Henryeva konstanta je proporcionalni faktor.
Obratovna rta nam grafino prikae, kako se sestavi obeh faz zvezno spreminjata vzdol kolone in
nista v ravnoteju. V primeru razredenih raztopin, je obratovna rta premica z naklonom L/V.
Seminar 7. Absorpcija.
- 83 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
BIONOVA ali bioloki reaktor/absorber Nartovanje procesa oziroma aparata
Nartujemo bioloko istilno napravo (kakrna je Krki, NM) za ienje 200 m
3

odpadne vode na
uro, ki ima vstopno koncentracijo 1160 KPK(mg O
2
/ L), pri izstopu pa mora dosegati predpisano
izstopno koncentracijo 160 KPK. V laboratoriju in na pilotni napravi smo dobili osnovne podatke o
razgradljivosti substance v vodi in o deleu nerazgradljive substance, o respiratorni porabi kisika
(R
0
), o konstanti hitrosti razgradnje biomase (k
0
). Vsi ti podatki nam omogoajo izraunati potrebni
zadrevalni as v bioreaktoju.
t=
c
vst
-c
iz
k
0
x
a
(c
iz
-c
n
)
=15ur
x
a
koncentracija aktivnega blata, c
n
pa koncentracija nerazgradljivega dela
R
0
=
a(c
vst
-c
iz
) L
V
+b x
a
=1810
-2ali-3
, x
a
=2g/ L
Volumen reaktorja
V=Lt=3000 m
3
Poraba kisika:
G=L(c
iz
-c
v
)=200 m
3
/ h1000 mg/ L=200 kg/ h (200 = manjkajoi kisik v zraku (20%), iz
mehurkov v tekoino plin v tekoino)
Potrebni dotok zraka:
(zrak izrabljen 9 ali 10% glej shemo pod sliko N)
1
zr
| Nm
3
/ hj
zraka
(0,21-0,09)=1300 m
3
/ h
tevilo injektorjev in viio absorberja, povrina
iz podatkov 1inj/10m
2
H = 18 m A = 165 m
2
to pomeni, da potrebujemo 16 injektorjev
Porabnik kisika (poraba kisika MO za svoje ivljenje)
R
0
V 200kg/h ( 1810
-2
mg/ Ls3000 m
3
=194 kg/ h )
Dobava kisika preko fazne meje (plinski mehurki v tekoino)
G=1j
zraka
(0,21-0,09)=k
L
a Ac V=R
0
V=L(KPK
V
-KPK
iz
)
Slika 11.4. Bionova.
Predpostavke:
kompletno povratno meanje tekoe faze 1mg/L
po celotni posodi je konna koncentracija KPK 160, razen pri vstopu tekoe faze je 1160 KPK
- 84 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
plin (mehurki) imajo plug flow (epast tok)
Slika 11.5. Predstavitev potenciala.
DNO:
c(O
2
)
*
=28mg/ L
H = 18m
P(O
2
) = 2,8 bar 0,21 = 0,588
x=
p
H
=
0,588
40000
=14,510
-6
C
*
=
14,510
-6
32
18
=26 mg/ L
VRH:
x=
p
H
=
1 bar0,09
40000
=4 mg
AC
sr
=
AC
dno
-AC
vrh
ln
AC
dno
AC
vrh
=
(26-1)-(4-1)
ln
25
3
=10,4 mg/ L
k
L
= 10
-5
m/s, a = 200 m
-1

W
O
2
=224 kg/ h
Potrebna mo kompresorja:
P=

-1
1
zr
P
1
|
(
P
2
P
1
)
-1

=43kW
=1,4, P
2
=2,8

, P
1
=1

, 1
zraka
=1300 m
3
/ h

Potrebna mo rpalke za doseganje zahtevanih parametrov:
Y=
k
L
a
v
(
+
2
g
)
1/3
X=
P
L
/ q
zraka
j(+g)
2/3
Y=2,410
-6
X
1/ 3

v=
q
zraka
A
=684
Nm
3
/ h
3600165
=1,1510
-3
m/ s
q
zraka
=
1300
(1+0,0518)
=684 Nm
3
/ h( pretok zraka na sredini absorberja)
P
L
=314181000 kg/ m
3
(0,9m
2
/ s9,18m/s
2
)
2/ 3

1300
3600(1+0,118)
=1730 W
- 85 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Absorpcija SO
2
v Mg
2+
in v Ca
2+
Primerjava obeh postopkov:
SO
2
v Mg
2+
poteka v kolonah v Tovarni celuloze Krko
1. Kemija
SO
2
+MgSO
3
+H
2
O-Mg(HSO
3
)
2
(kuhalna kislina, njeno ojaanje se zgodi na absorberju z
venturijevimi zoitvami)
Mg(HSO
3
)
2
+Mg(OH)
2
-2MgSO
3
+2H
2
O
2. Ravnoteje v raztopini
ravnoteje poteka med plinov in tekoino.
3. Masne bilance
SOTOK!!!
4. Snovni prenos
SO
2
v Ca
2+
poteka v absorberju TE
1. Kemija
SO
2
+CaSO
3
+H
2
O-Ca(HSO
3
)
2
(absorpcija tekoe-plin)
Ca(HSO
3
)
2
+CaCO
3
-2CaSO
3
+CO
2
+H
2
O
(kemijska reakcija)
CaSO
3
+1/ 2O
2
+2H
2
O-2CaSO
4
2H
2
O
(absorpcija tekoe-plin s kemijsko
reakcijo)
Celokupna reakcija pa je sledea:
SO
2
+CaCO
3
+1/ 2O
2
+2H
2
O-2CaSO
4
2H
2
O+CO
2
2. Ravnoteje v raztopini
ravnoteje plin tekoe
3. Masne bilance
PROTITOK!!!
4. Snovni prenos
- 86 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
12.Uparjanje
Uparjanje je zelo pogosta operacija, s katero koncentriramo praktino nehlapne topljence z
izganjanjem topila iz vrele raztopine. Hlapov pri tem ne loujemo v posamezne komponente,
e so sestavljeni. Veinoma nastopa kot topilo voda, vodna para pa nam slui kot sredstvo, s
katerim dovedemo raztopini potrebno toplotno energijo posredno.
Uporaba uparjanja: v industriji sladkorja, celuloze (Tovarna celuloze Krko), desalinacija
voda, farmaciji, ivilska industrija (sokovi), Tanin (Sevnica), TKI Hrastnik, Belinka, NEK...
Kot posebna oblika uparjanja je uparjanje v vakuumu. Prednost tega postopka je, da
vkljuitev vakuuma omogoa uparjanje v seriji. Pri tem pa sluijo hlapi iz predhodnjega
uparjalnika kot grelni medij za naslednjega. Pogoj za to je P
i
> P
i + 1
.
Zahteve, ki jih mora zadostiti vsak zadovoljivo delujo uparjalnik, so:
omogoiti mora prenos velikih koliin toplotne energije, to je okoli 2256 kJ za vsak
kilogram izparjene vode;
omogoiti mora uinkovito loitev hlapov od tekoine;
uinkovito in ekonomino mora uporabiti razpololjivo toplotno energijo;
ustrezati mora pogojem, ki jih postavljajo lastnosti raztopine.
Uparjalnike s cevnimi grelniki delimo:
uparjalnike s potopljenim grelnikom in kratkimi cevmi, v katerih povzroi vzgon parnih
mehurkov obtok raztopine v ceveh (Robertov);
uparjalnike s prisilni cirkulacijo, v katerih povzroimo obtok raztopine s rpalko ali
propelerjem, pri emer lahko raztopina v ceveh zavre ali pa ne;
uparjalnike z dolgimi cevmi, v katerih omogoimo pretok, ne pa vedno tudi obtoka
raztopine v ceveh, z gravitacijo ali vzgonom;
tankoslojne uparjalnike z mealom in enkratnim pretokom raztopine skozi cev.
Slika 12.1. Robertov uparjalnik v stranskem risu in prerezu.
- 87 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Uparjanje v seriji
Ekonomska logika narekuje, da hlape, izgnane iz prejnje stopnje, uporabimo kot grelno
sredstvo v naslednji stopnji. Pri tem nastopajo tehnine omejitve, ki so karakterizirane z
razpololjivimi padci tlaka, ki doloa razpololjivo temperaturno diferenco entalpije, npr.
svea para 120C, 2 bar; tlak v zadnjem uparjalniku 200mbar, temperatura 60C.
Neto razpololjivo temperaturno razliko dobimo, e celotni odtejemo ebulioskopsko
diferenco, ki je posledica razopljene snovi v topilu (zvianje vrelia):
AT
BRUTO
-

AT
ebulio, i
=AT
neto
(12.1)
Minimalna temperaturna diferenca, ki je potrebna za pogon toplotnega toka in ustvarjanje
mehurkov je 10C.
Drugi kriteriji za doloitev tevila uparjalnikov v seriji pa je kompromis med investicijskimi
in obratovnimi stroki:
C = C
INV
+ C
OBR
(12.2)
kjer je C celotni stroki, C
INV
investicijski stroki, C
OBR
pa obratovni stroki.
Investicijski stroki so definirani:
C
INV
=NC
uparjalnika
f =K
INV
N
(12.3)
Obratovni stroki pa so definirani:
C
OBR
=
V(G/ V)
prak
1
N
24 hDC
pare
10
3
=K
OBR

1
N
(12.4)
V enabah 12.3 in 12.4 predstavlja N tevilo uprajalnikov, f faktor amortizacije, V tok hlapov,
G/V specifina poraba pare, D premer aparata, C
PARA
pa ceno pare.
Specifina poraba pare je doloena glede na tevilo uparjalnikov. Potrebne podatke lahko
pridobimo v ustrezni literaturi:
N (G/V)
TEORETINA
(G/V)
PRAKTINA
1 1 1,1
2 0,5 0,55
3 0,33 0,38
Masna bilanca pa nam poda tok hlapov:
CMP: F = L + V (12.5)
KMB:
Fx
F
=Lx
L
(12.6)

Tok hlapov dobimo iz enab 12.5 in 12.6:
V=F
(
1-
x
F
x
L
)
(12.7)
Optimalno tevilo uparjalnikov tako doloimo z preseiem krivulj za obratovne in
investicijske stroke:
0=
dC
dN
=K
INV
-K
OBR

1
N
2
N
OPT
=
.
K
OBR
K
INV
(12.8)
- 88 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Slika 12.2. Preseie krivulj za obratovne in investicijske stroke.
Raunski primer:
30.000 ton sladkorja pridobimo v 100 dneh. Po ekstrakciji trdno tekoe dobimo 14%
raztopino, kot koncentrat pa elomo 50% raztopino preden koncentrat vodimo na
kristalizacijo. Specifina poraba pare (G/V) je 1,1, cena pare je 0,02 na kg, cena enega
uparjalnika je 1.000.000, faktor amortizacije pa 0,1. Optimalno tevilo uparjalnikov?
N
OPT
=
.
K
OBR
K
INV
=5,8(6)
K
INV
=C
up
f
K
OBR
=V(G/ V)
prak
24 hDC
pare
10
3
V=F
(
1-
x
F
x
L
)
=90 t / h
(
1-
0,14
0,5
)
=65t / h
Nartovanje vestopenjske uparjalne baterije
Shema uparjalne baterije je predstavljena na sliki 12.3.
Slika 12.3. Vestopenjska uparjalna baterija.
- 89 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Vsoto vseh hlapov, ki jih moramo izgnati, predstavlja naslednja enaba:
V=

2
n+1
x
i
(12.9)
Toplotna in masna bilanca i-te komponente (i = 2,...,n):
x
i
H
i
+(F-

j=2
i
x
j
)c
p

(
T
i
-T
r
)
=x
i+1
H
i+1
+(F-

j=2
i+1
x
j
)c
p

(
T
i+1
-T
r
)
+x
i
h
i
(12.10)
Opomba: Tr = 0C
Izparilno entalpijo zapiemo kot:
x
i
H
i
-x
i
h
i
=x
i
AH
i
(12.11)
Z upotevanjem enabe 12.11 dobimo:
x
i
AH
i
+(F-

j=2
i
x
j
)c
p

(
T
i
-T
i+1
)
=x
i+1
AH
i+1
(12.12)
Toplotna bilance prve stopnje:
x
1
AH
1
=Fc
p

(
T
2
-T
F
)
+x
2
AH
2
(12.13)
Sedaj pa nas zanima porazdelitev temperaturnih diferenc, povrine toplotnih menjalnikov,
povrine za kapaciteto oziroma kapacitete ob znanih povrinah.
Porazdelitev temperaturnih diferenc bomo razloili v nadaljevanju. Najprej predpostavimo
naslednje:
ni izgub Q
izg
= 0
ni ebulioskopskih sprememb (
AT
e, i
=0
)
povrine uparjalnikov so enake (
A
i
=A
i+1
)
Toplotni tokovi so enaki, e enabe zapiemo razdelane in upotevamo predpostavke,
dobimo:

Q
1
=

Q
2
=

Q
i
=

Q
n
U
1
A
1
AT
1
=U
2
A
2
AT
2
=U
i
A
i
AT
i
U
1
AT
1
=U
i
AT
i
U
i
U
1
=
AT
1
AT
i
(12.14)
Z zapisom diferenc kot razlik temperatur, poznavanjem zaetne (T
1
) in konne (T
n+1
)
temperature ter toplotnih prehodnosti U
i
dobimo enabo za izraun
AT
1
:
U
1
AT
1
=U
1
(T
1
-T
2
)
U
1
AT
1
=U
2
(T
2
-T
3
)
U
1
AT
1
=U
n
(T
n
-T
n+1
)

OP: (upotevamo enakosti, zapiemo temperaturne diference kot razlike temperatur, delimo z U-ji in setejemo)
AT
1

i=1
n
U
1
U
i
=(T
1
-T
n+1
) (12.15)
Tako imamo podane vse temperaturne diference in s kombinacijo enab 12.14 in 12.15 lahko
izraunamo vse temperature v kondenzacijskih in vrelnih prostorih. Za izraun povrin
- 90 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
uparjalnikov moramo poleg toplotnih bilanc upotevati e masni bilanci. Sistem enb
izraunamo s ciljem, da pridobimo tok svee pare x
1
in tokove hlapov iz posameznih
uparjalnikov in na podlagi toplotnih bilanc izraunamo povrine uparjalnikov.Enaba za
izraun i-te povrine uparjalnika pa je sledea:
A
i
=
x
i
AH
i
U
i
AT
i
(12.16)
Izkae se, da so si povrine uparjalnikov po prvem izraunu razline, zato sledi normiranje.
Na podlagi razlinih povrin izraunamo povpreno povrino uparjalnikov po enabi 12.17:
A
i
=

i=1
n
A
i
n
(12.17)
Na podlagi
A
i
in zveze:
A
i
AT
i
=A
i , nova
AT
i , nova
(12.18)
izraunamo novo AT
i
. Postopek ponavljamo toliko asa, dokler ne velja naslednji kriterij:
A-A
i
e (12.19)
Seminar 8. Vestopenjska uparjalna baterija nartovanje.
- 91 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
13.Kristalizacija
Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini. V
kemijski tehniki je najpomembneja operacija kristalizacija iz raztopin. iroka uporaba
kristalizacije iz raztopin v industriji temelji na dejstvu, da so kristali navadno isteji od
raztopine, iz katere so nastali, in da so tista oblika snovi, ki je primerna za skladienje,
transport in uporabo.
Pri prenosu snovi iz taline, plinske zmesi ali raztopine elimo pridobiti kristale, ki ustrezajo
zahtevnim trnim standardom, kot so velikost in porazdelitev delcev, belina, trdota, specifina
povrina, nasipna tea, sestava, vlanost...
Produktno inenirstvo je pojem, pod katerim razumemo znanje o procesnih pogojih, ki
vplivajo na konne karakteristike produkta, kot so obarjeni CaCO
3
, natrijev perkarbonat,
silikati, zdravila, prehrambeni proizvodi.
Ravnoteje
Pri kristalizaciji iz raztopin nastopa ravnoteje tekoe trdno. Doseemo ga, ko postane
matina lunica nasiena.
Po Gibbsovem faznem pravilu je tevilo prostostnih stopenj enako 2, vendar je neodvisna
spremeljivka le ena, in sicer topnost (y). Vseh spremenljivk je tiri (P, T, y in x =1).
Topnost kot funkcijo temperature lahko prikaemo v diagramih s krivuljami, ki so za razline
snovi razline. V veini primerov topnost s temperaturo naraa, vasih je od temperature
skoraj neodvisna ali pa celo pada. e tvori raztopljena snov s topilom solvate, je topnostna
krivulja lomljena in pripada vsak del drugemu solvatu.
Slika 13.1. Krivulje topnosti.
- 92 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Podatki, ki jih dobimo iz takih diagramov, veljajo le za veje kristale topljenca. Topnost
majhnih kristalov z enim ali nekaj mikroni premera je veja, ker imajo taki kristali mnogo
vejo povrinsko energijo na enoto mase kot veliki. Droben kristal je zato lahko v ravnoteju s
prenasieno raztopino. Vendar je to ravnoteje nestabilno. e je namre v raztopini tudi velik
kristal, se bo mali kristal raztapljal, veliki pa rastel, dokler mali ne bo izginil.
Raztopina zane kristalizirati le, e je prenasiena. Prenasieno napravimo pri snoveh, katerih
topnost strmo raste s temperaturo, z ohladitvijo, pri snoveh, pri snoveh, pri katerih
temperatura na topnost mnogo ne vpliva, pa z uparjanjem nasiene raztopine.
Pri tevilnih industrijskih kristalizacijah so kristali z matino lunico dovolj asa v stiku, da se
dosee ravnoteje. V takih primerih lahko dobitek kristalov izraunamo iz zaetne
koncentracije raztopine in iz topnosti pri konni temperaturi. e pri tem izpari del topila, je
treba to v raunu upotevati. Kadar pa je rast kristalov poasna, ostane lahko konna matina
lunica prenasicena in bo dobitek manji od tistega, ki ga izraunamo na osnovi podatka o
topnosti. To se zgodi zlasti takrat, ko je raztopina zelo viskozna ali ko se kristali zbirajo na
dnu kristalizatorja in pride tako le majhen del povrine kristalov v stik s prenasieno
raztopino.
Tipi kristalov
Poznamo 7 oblik in 6 sistemov kristalov.
Oblike: monoklinski, triklinski, ortorombski, tetragonalni, heksagonalni in kubini.
Sistemi: ionski, kovinski, kovalentni, molekulski, polprevodniki in koordiantivni.
Kinetika
Snovni prenos s kemijsko reakcijo, to je uvranje v kristalno reetko.
Za prenos snovi iz glavne mase prenasiene raztopine do kristalne ploskve lahko piemo za
trenutno stanje enabo:
w=k
l
A(c
l
-c
k
)
(13.1)
kjer je c
l
koncentracija prenasienja v tekoi fazi, k
l
pa koeficient snovnega prestopa.
Uvranje v kristalno reetko pa ni neskonno hitro, kar pomeni, da upor ni enak ni.
Snovni fluks za hitrost uvranja delcev v kristalno mreo pa velja ob predpostavki, da je le-ta
sorazmerna koncentracijski razliki:
w=k
k
A(c
k
-c
i
)
(13.2)
kjer je k
k
koeficient povrinske reakcije, to je uvranja v kristalno mreo v tej ploskvi.
Odvisen je od temperature, od intenzivnosti meanja pa ne, doloimo pa ga lahko le s
poskusom.
e eliminiramo c
k
, lahko snovni fluks lahko zapiemo tudi kot:
w=
1
1
k
l
+
1
k
k
(c
l
-c
i
)
(13.3)
Koeficienta pa sta funkciji naslednjih parametrov:
k
l
=f (Re, Sc)
in
k
k
=f (T, k
0,
E
a
)
.
Snovni tok w pa zapiemo e kot dm/(Adt) in izpeljemo zakon linearnega prirastka kristalov:
- 93 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
w=
dm
Adt
=
1
1
k
l
+
1
k
k
(c
l
-c
i
)=K
l
Ac; m=j
k
AL

AL
At
=
K
l
j
k
Ac (13.4)
kjer je
k
gostota kristala, L razdalja, pravokotna na kristalno ploskev in dL/ dt hitrost
linearnega prirastka kristala.
Zakon o rasti kristalov pa pravi: linearni prirastek tiste snovi, ki med rastjo ne spreminja svoje
oblike, je enak in ni odvisen od velikosti kristala.
Za pridobitev konstantnega potenciala c med kristalizacijo moramo uporabiti pravilno
tehniko hlajenja. Odvisnost temperatur od koncentracije nam prikazuje slika 13.2.
Slika 13.2. Diagram s krivuljo topnosti in krivuljo kritinega prenasienja.

Naa zahteva med kristalizacijo je, da je c/c
s
konstantna. Tu pa lahko uvedemo novo
koliino, to je stopnjo prenasienja s in supersaturacijski potencial s, ki sta definirana:
s=
c
l
c
s
in
As=
Ac
c
s
(13.5) in (13.6)
Sedaj pa lahko uporabimo Kelvinovo zvezo, ki povezuje stopnjo prenasienja in velikost
rastoega kristala:
lns=
4V
m
c
nRTD
c
(13.7)
kjer je V
m
molski volumen trdne snovi, n tevilo enot v molekuli, povrinska energij, ki je
za homogeno kristalizacijo 10
-5
J/cm
2
, za heterogeno pa 10
-7
J/cm
2
.
Pot do termodinamske stabilnosti:
zametek kristalno jedro kristal
A
1
+A
1
A
2
A
m
A
KR

- 94 -
Separacijski procesi zapiski predavanj Bojan BORIN
Za vrenje homogene kristalizacije rabimo za nastanek mejnega kristalnega delca bistveno
veja prenasienja, saj so veje energije. Za znianje energije pa se zato uporabljajo
kristalizacijska jedra.
Hitrost nastajanja delcev pa opisuje naslednja enaba:

N
|
t. delcev
cm
3
s

=Cexp
|
AN
A
RT

(13.8)
kjer je N
A
Avogadrova konstanta, A delo, potrebno za nukleacijo (J/delec) in je definirano kot:
A=
16nc
3
V
m
2
3( nRTlns)
2
(13.9)
Obutljivost hitrosti nastajanja kristalov od stopnje prenasienja s pa nam podaja naslednja
tabela:
s N
0,014 5,17 10
-7
0,015 5,5 10
-3
0,0158 1

- 95 -
Separacijski procesi Formule Bojan BORIN
- 1 -
1. Ravnoteje v dvofaznem sistemu

Gibsovo fazno pravilo: f + s = k + 2; Ravnoteje trdno plin:
i
i
tot
p
y =
p

Ravnoteje plin tekoina: p = He x (Henryjev z.) Barometrska enaba:
dP MP
= g; =
dh RT


2. Prenos snovi v dvofaznih sistemih

Plini:
5
= ;a;D 10

pri deb. filma med 100 1000 m;


Tekoine:
9
D 10

pri deb. sloja 10 (hitra) 100 (poasna) m


Koeficient snovnega prenosa:

5 4
L
10 < k < 10 m / s

pri deb. sloja 10 100 m
2 1
G
1 0 < k < 1 0 m / s

pri 100 1000 m
Snovni fluks na ravnoteju plin tekoe:
( ) ( )
L L L,i G G,i G
w = k c c = k c c
( )
i
H
G L
1
w = p p
1 K
+
k k

( )
i
H G L
1
w = c c
1 1
+
K k k

;
H
sr
He
K =
RTc
;
i i
G H L
c = K c ;
G
P
c =
RT


3. Destilacija

Diferencialna destilacija
Rayleighova zveza:
0
x
0
x
m dc
ln =
m y x

Masne bilance:
0 D
m = m + m
m x m x m x
0 0 D D
= +


Ravnotena Flash destilacija
relativna hlapnost:
( )
( )
1 1 1 1
2 2 1 1
y 1 x y / x
= =
y / x x 1 y

;
2 1
1 2
T T
log = 9,1
T + T

; ravnoteje:
x
y
x( 1) 1

=
+

Masna bilanca:
f
F L V; F x L x V y = + = + Toplotna bilanca:
pF 2 1 zmesi
F c (T T ) V H =
Frakcija hlapov:
V
f
F
= , frakcija tekoine:
L
1 f
F
= ; obratovna rta:
f
1 f 1
y x x
f f

= +
Tlak v adiabatni posodi:
0
i 0
T
P P exp 10, 58 1
T
( | |
=
|
(
\

Desorpcija ali stripping
Masna bilanca:
n 1 n n 1 n
L(x x ) V(y y )
+
= ; Uinkovitost:
t
p
n teoretino t. prekatov
E
n praktino t. prekatov
= = ;
t. teoretinih prekatov:
0 1
n n 1
t
Kx y
log
Kx y
n
VK
log
L
+
| |
|

\
=
| |
|
\
; stripping faktor:
K
S
L/ V
=
Destilacija z vodno paro
a = LHK, b = THK, n = VP tekoina:
a
a
x
a b
=
+
; para:
a
a
y
a n
=
+
Masna bilanca:
a
TOT a
p a
n P p
=

;
Separacijski procesi Formule Bojan BORIN
- 2 -
Izraun potrebne koliine pare: ( ) ( )
tot tot 0
1 0 0 1
a a a a 1
P P b a
n a a a a ln
Ep Ep a
| |
= + +
|

\

Rektifikacija
Masna bilanca: F = D + B; Komponentna masna bilanca:
F D B
F x = D x + B x
Toplotna bilanca:
gr F D B izg kond

Q +F h = D h + B h Q Q + +

;
i pi i ref
h c (T T 0 C);i D, F, B = = =

gr izp kond kond
Q V' H ;Q V H = =


Refluks. razm.:
0
L
R
D
= R naklon obrat. rte = 1; R n
t
n
t,min
; R R
min
n
t

Optimalni R:
min opt min
1,3 R R 1,5 R < <
Doloitev tevila prekatov v koloni:
Izraun od prekata do prekata + enaba ravnoteja!
Zg. del: MB: V = L + D; KMB:
i,n+1 i,n i,D
V y = L x + D x ;
Enaba zg. obrat. rte:
i,n 1 i,n D i,n D
L D R 1
y x x x x
L D L D R 1 R 1
+
= + = +
+ + + +

Sp. del: MB: L = V + B; KMB:
i,m-1 i,m i,B
L' x V' y + B x = ;
Enaba sp. obrat. rte:
i,m i,n B
L' B
y x x
V' V'
=
E-rta:
F
e 1
y x x
e 1 e 1
=

;
f F
f f
H h
e
H h

; V V' L' L e F = = ; L L' V V' (1 e) F = =


Shorcut metoda (Fenske Underwood)
D B
B D
t,min
x (1 x )
log
x (1 x )
n 1
log

+ =

+ Robinson Gillilandov diagram


t t,min
t
n n
n +1

od
min
R R
R +1

.
drug tlak:
0 0
P H 1 1
ln
P R T T
| | | |
=
| |
\ \
lok. nap. prekata:
2
F B
F D
n 1 x B x
log = 0,2log
m x D 1 x
(
| |
(
|

(
\


Grafina (McCabe - Thiele)
Kolone: padec tlaka:
2 2
vapour vapour max vapour vapour,max
P C v ; P C v = = ;
Obratovne hitrosti: 0,7 0,5 v
max
; Uinkovit.:
t
p
n
E
n
= (prekat.);
t
H
HETP
n
= (kolon.)
arna destilacija
Bogartov int:
( )
B
B,0
x
B,0 D B,0
B
B
2
x D B
m (x x )
R(x ) 1
t dx
V
x x

+
=

;
2
izp
Q D
V ; V v
H 4 M

= =



4. Suenje

Masna bilanca: ( )
vst izst izst vst
L(X X ) G Y Y = ;
ss
L v S d = ;
Vlanost zraka Y:
vlage
suhega zraka
m
Y
m
= ;
s
tot
p 8
Y ; p p
P p 29
= =

; X ... vlanost materiala


Luikova zveza:
0 max
1 1 1
ln
a X X
(
=
(



Separacijski procesi Formule Bojan BORIN
- 3 -
Mollierov diagram (entalpija I vs. vlanost): ( ) ( ) ( )
p,zr ref p, vlage ref
I c T T Y 2500 c T T = + +
Snovni prenos: ( )
2 1
c i c
w k c c ;10 k 10 m/ s

= < < ; ( )
2
y i y
w k Y Y ;10 k 100g / m s = < < ;

y x
Y Y
w
1/ k K/ k


=
+

y x
X X
w
1/(K k ) 1/ k

=
+

as suenja:
konvektivni nain:
ss ss 0 kr
kon
y w
d (X X )
t
k (Y Y)

=

difuzivni nain:
2
kr i
dif
2
i AB
4z X X
t ln
X X D
(
=
(



Psihrometrija: adiabata:
pzr
s g g s
c
Y Y (T T )
H
=

; rta T
w
:
w g g w
y
h
Y Y (T T )
k H
=

;
psihrometrijsko razmerje:
y p
h
PR
k c
=


Intenzivnost suenja:
mat
0 AB
d w
N
X D
=


;
kr 0
N
N 2 X X
3
< = ;
kr 0
2
N 2 X 1 N X
3
| |
> =
|
\


5. Ekstrakcija

Ekstrakcija tekoih zmesi: C... mat. kom rafinatne faze; S... mat kom ekstraktne faze; A... komp, ki
prehaja; L... rafinatna faza; V... ekstraktna faza:
Kemijski tip ekstrakcije:
MB: ( )
in out out in
L(C C ) V' Y Y = ;
out
V V'(1 Y ) = +
EB:
2
2
org org, jet
org org org
v
m v
m g h g h ; f (h )
2 2

= = =
Baterija mealnikov in loevalnikov:
3 0,24
i
lo
1,24 1,48
s
31 10
t
( g) d

=

1 3
disp disp
lo
H
c h
A t
| |
=
|
\
;
disp org
L = = ; 0,025 < c < 0,15 (m/s)
2/3
; h = 0,5;
tot R
L V V = + +
0
jet org jet lukenj
org
2 gh
v ; v S

= =

;
z
L
R
V
= ;
n
R notr. razmerje v mix:
R
n z
L 1
V 1
R R
| |
=
|
\

Masne bilance v ternarnih sistemih: doloitev koordinat:
n n n 1 n 1
iD
n n 1
L x V y
X ; n 0,1, 2...
L V
+ +
+

= =


6. Absorpcija

Snovni fluks:
( )
AII AII
CI CII
1
w C C
1/ K k 1/ k

=
+

2 1 5 4
g l
10 k 10 m/ s;10 k 10 m/ s

< < < <
Raulov zakon:
sr
c
p He x He
c

= = ;
i i
He G He L
sr
He
K ; c K c
RT c
= =


Nartovanje: MB: ( )
in out out in
G(y y ) L x x =
Snovni tok:
( )
G tot L sr
K P a S (y y )dz Gdy K a S c x x dz Ldx

= = =
Separacijski procesi Formule Bojan BORIN
- 4 -
Viina naprave:
izst
vst
x
L L
L sr
x
L dx
z H n
K aS c x x

= =


vst
izs
y
G G
G tot
y
G(RT) dy
z H n
K aS P y y

= =


tevilo prestopnih enot:
t
ln
konc razlika c
n
sr. potencial c

= =

; sr potencial:
dno vrh
ln
dno
vrh
c c
c
c
ln
c

=


Mo kompresorja:
1
3
dno
zr vrh
vrh
P m
P P 1
1 s P

(
( | |
(
=
| (
(

\
(


( )
( ) ( )
( )
( )
2 1
L
2 2 1 1
2 2
1 1
x x
n
x x x x
x x
ln
x x



7. Uparjanje

Uparjanje v seriji: (f .... doba amortizacije)
bruto ebulio neto
T T T = ; cena C:
3
inv obr up pare
pr
G 1
C C C N C f V 24h D C 10
V N
| |
= + = +
|
\
;
pr
G
1,1
V
| |
=
|
\
; optimalno t. uparjalnikov:
2
obr
opt inv obr
inv opt
K dC 1
N ;0 K K
K dN N
| |
= = = |
|
\

Vestopenjska baterija:
ebulio
T 0!!! =
prva st.: ( )
1 1 p F 2 2 2
x H F c T T x H + = ;
i-ta st.: ( )
i
i i j p i i 1 i 1 i 1
j
x H F x c T T x H
+ + +
| |
+ = |
|
\


entalpija: | |
i i
H 2256 2,1 (100 T ) kJ / kg = + ; vsota vseh hlapov:
n 1
i
2
V x
+
=

;
F
L
z
V F 1
z
| |
=
|
\

temperaturne razlike:
1 n 1
1
n
1
i i 1
T T
T
U
U
+
=

;
1
i 1
i
U
T T
U
= ; povrina
i i
i
i i
x H
A
U T

=

,
n
i
i 1
i
A
A
n
=
=



8. Kristalizacija

Zakon linearnega prirastka kristalov:
V
Kc
K L
C
t

=


Kelvinova zveza:
e m
C s s
c 4V c
lns; s ; s
nRTD c c

= = =
Hitrost nastajanja delcev:
( )
3 2
A m
2
A N 16 V
N C exp ; A
RT
3 nRT lns
(
= =
(


Seminar pri predmetu
Separacijski procesi
Seminar 1
Izpeljava Gibbsovega
faznega pravila
Domen Lapornik
4. KI, 2008/2009

Stanje sistema, ki vsebuje f faz in k komponent, je v ravnoteju doloeno s temperaturo, tlakom in
koncentracijami vseh komponent v posameznih fazah.

Enaba za izraun molskega delea i-te komponente v fazi je naslednja:

1
i
i k
i
i
n
x
n

=
=



Po definiciji je za vsako fazo vsota molskih deleev enaka 1:

++

= 1

++

= 1
. f k molskih deleev
.

++

= 1

Za doloitev sestave vsake faze imamo k molskih deleev, vendar lahko iz zgornjih f enab po enega
vedno izraunamo, e je ostalih (k - 1) poznanih.

1
1
k
il jl
j
x x
=
=

( )

Sestavo definiramo z ( 1) neodvisnimi spremenljivkami

tevilo spremenljivk, ki jih potrebujemo za opis sistema je torej enako ( 1) +2

sestava T,P


V ravnoteju mora biti kemijski potencial vsake komponente v vseh fazah enak:

= =

= =


. ( 1) enab
.

= =



tevilo prostostnih stopenj s je enako: = ( 1) +2 ( 1) = +2 +

= +2

Prostostnih stopenj je tem ve, im ve je komponent in im manj je faz. Ta enaba velja le za
sisteme, kjer so temperatura, tlak in koncentracija edine spremenljivke s katerimi lahko vplivamo na
obnaanje sistema.
Seminar pri predmetu
Separacijski procesi

Diferencialna destilacija

x
0
= 10%
x
D
= 40%
k = 6

x
1
= ?


0.4
.

.
0.3
0.8 0.2
1
( ) 0.08 1.2 f x x x

=

Seminar 2
Newtonova metoda
Dom
4. KI,

0.1

0.4 0.
0.4
0.1
.


omen Lapornik
. KI, 2008/2009

.1

0
Newtonova metoda

0
0
0 1
( ) 0
( )
f x
f x
x x


1
2 1
1
( )
( )
f x
x x
f x
=



Izrauni

x
1
= 0.03

0.03
0.4 0.03
0.2
0.03
1.2
0.3 0.1
0.2
0.08 0.03
.
1.2 0.03
.
0.03
0.00579147
0.41304
0.044

0.044
0.00132054
0.330984
0.040

0.040
0.000177201
0.420244
0.0404

0.0404
0.0000110261
0.410659
0.0404





Rezultat: x
1
= 0.0404 = 4.04%



Seminar pri predmetu
Separacijski procesi
Seminar 3
Doloitev tevila
prekatov
Domen Lapornik
4. KI, 2008/2009

Napajalno zmes (vrelo) F s tokom 200 mol/h in sestavo 0.5 vodimo v kolono, v kateri je tok
hlapov V=400 mol/h in refluksno razmerje 3. elimo dobiti 95% destilat in 5% destilacijski
ostanek (imamo zmes benzen/toluen),

Izraunaj tevilo prekatov po vseh treh metodah!

Podatki:
F = 200 mol/h
x
F
= 0.5
e = 1
V = V = 400 mol/h
R = 3
x
D
= 0.95
x
B
= 0.05
= 2.5
|x
F
- x
B
| 0.01


1. Grafina metoda po McCabe-Thiele-ju

Enaba ravnotene rte:
=

1 +1
=
2.5
1.5 +1


Enaba zgornje obratovne rte
=

+1
+

+1
=
3
4
+
0.95
4

Enaba napajalne rte
=



Preseie zgornje in spodnje obratovne rte:
x = x
F
= 0.5

=
3
4
0.5 +
0.95
4
= 0.6125

Enaba spodnje obratovne rte
= +
0.05 = 0.05 +
0.6125 = 0.5 +




=
0.5625
0.45

1
90




X
Y
X
X
X
F
B
D

Rezultat grafine metode je 8 prekatov (zadnji vrh pomeni destilacijski kotel).
2. Short cut ali hitra tehnika za doloitev konfiguracije kolone



=

1 =

..
..
.
1 = 5.427

=

.

.
.

..
.
= 1.1

=
.

= 0.475

Iz diagrama Gillilandova korelacija oditamo

= 0.25

= 8.11 = 9

3. Raun od prekata do prekata

Zgornji del kolone

= 0.95

y
1
vstavimo v enabo ravnoteja

1 +
=
0.95
2.51 0.95 +0.95
= 0.884

x
1
vstavimo v enabo zgornje obratovne rte

=

+1

+1
=
3
3 +1
0.884 +
0.95
3 +1
= 0.901

=
0.901
2.51 0.901 +0.901
= 0.785

=

+1

+1
=
3
4
0.785 +
0.95
4
= 0.826

=
0.826
2.51 0.826 +0.826
= 0.655

=

+1

+1
=
3
4
0.655 +
0.95
4
= 0.729

=
0.729
2.51 0.729 +0.729
= 0.518

=

+1

+1
=
3
4
0.518 +
0.95
4
= 0.626

=
0.626
2.51 0.626 +0.626
= 0.401


V zgornjem delu kolone so 4 prekati.

Spodnji del kolone

Zveze:

= +

= +

= 1

=
=

=
+

= 1.25

Izrauni:

= 0.05

+

= 1.25 L = 300
mol
h

1 +1
=
2.5 0.05
0.052.5 1 +1
= 0.116

=
V

+B

L
=
V
L
y

+
L

V
L

=
V

= 0.80.116 0.05 +0.05 = 0.103


1 +1
= 0.223

=
V

= 0.188

1 +1
= 0.367

=
V

= 0.304

1 +1
= 0.522

=
V

= 0.428

1 +1
= 0.652

=
V

= 0.532 0.5


V spodnjem delu kolone je 5 prekatov.

Skupaj ima kolona 9 prekatov ter kotel.
Seminar pri predmetu
Separacijski procesi
Seminar 4
arna rektifikacija
Domen Lapornik
4. KI, 2008/2009

Zmes etanola in vode s 55% etanola (

= 55%) destiliramo, da dobimo destilat s 75 mol%


etanola. Na razpolago so 4 teoretini prekati. Zaetno refluksno razmerje je 0.85, konno pa
naj ne bo veje od 4. Izraunaj mnoino dobljenega destilata in toploto, potrebno za 1kmol
produkta in as destilacije, ki jo vrimo na koloni premera 15 cm, v kateri je dopustna hitrost
hlapov 1 m/s.

= 55%

= 75%

= 0.85

= 4

= 0.15

= 1 /

= 100

) +1




Tabela 1: Ravnoteni podatki za sistem etanol in voda
x y
0.019 0.17
0.0721 0.3891
0.0966 0.4375
0.1238 0.4704
0.1661 0.5089
0.2337 0.5445
0.2608 0.558
0.3273 0.5826
0.3965 0.6122
0.5079 0.6564
0.5198 0.6599
0.5732 0.6841
0.6763 0.7385
0.7472 0.7815
0.8943 0.8943


Iz podatkov v tabeli sem narisal graf z ravnoteno krivuljo in obratovnimi rtami za R=0.85,
R=1, R=1.5, R=2, R=2.5, R=3, R=3.5 in R=4. Za vsak R sem na x-osi odital x
B
.





Graf 1: Grafina doloitev x
B
iz ravnotene in obratovnih rt za R=0.85, R=1.5, R=2.5, R=3.5
R=1.5
R=0.85
R=3.5
R=2.5
x
y

Graf 2: Grafina doloitev x
B
iz ravnotene in obratovnih rt za R=1, R=2, R=3, R=4



Tabela 2: Grafino doloene vrednosti x
B
v odvisnosti od R
R x
B

0.85 0.58
1.0 0.56
1.5 0.47
2.0 0.4
2.5 0.33
3.0 0.28
3.5 0.23
4.0 0.19

Iz podatkov v tabeli sem narisal krivuljo in s pomojo programa Mathematica doloil enabo
za krivuljo, ki se prilega tabelarinim podatkom.
R=1
R=2
R=3
R=4
x
y

Graf 3: Grafino doloene toke in prilegajoa krivulja




Enaba krivulje, ki opie odvisnost R od x
B
:

) = 8.08154
.




S pomojo raunalnikega programa Mathematica sem izraunal integral:

) +1

= 10.577 =



= = 1

3.14 0.15

4
0.879 10

= 15.525

+
1

=
0.65

0.82599
+
0.35

0.998
= 0.879




as destilacije
=

= 100 0.65 46 +0.35 18)


0.75 0.55)
15.525
10.577

= 493.25 = 8.22


R
x
B

Mnoinadobljenegadestilata

=

= 100
0.55 0.19
0.75 0.19
= 64.286


Toplota,potrebnaza1kmolprodukta

= 4000 /

=

=
15.525
0.65 46 +0.35 18)
4000

= 1715.47
Seminar pri predmetu
Separacijski procesi
Seminar 5
Suenje
Domen Lapornik
4. KI, 2008/2009

Povrino polito z acetonom suimo z acetonsko suhim zrakom (Y=0) s temperaturo 60 C.
Koliko znaa temperatura povrine?

T
g
= 60 C

= 0

= 1.76

T
w
= ?

= =

10.5 1

(Clausius-Clapeyronova enaba za aceton)

=
()
= 56
=

= 60

= 1.76

= 1.0893

= 88

329.2 = 28.97

(Troutonovo pravilo)



10.5 1

10.5 1

)

. .
.


.. .
.

= 1.76
.

(333.2

)

To enabo reimo s poskuanjem ali numerino.

. .
.


.. .
.


2 = 1.76
..

(333.2

)

.
.


.
.


= 1.9192 10

(333.2

)

Reitev enabe je:

= 271.27
Seminar pri predmetu
Separacijski procesi
Seminar 6
Ekstrakcija
Domen Lapornik
4. KI, 2008/2009

= 0.7

= 0.765
= 2%

= 1000

= 0.2

= 0

=?

=?

,
=

=
...
.
= 0.197

=
..
.
= 5.7

=
..
.
= 0.3

=
(

=
(.).
.
= 0.13