olski center Velenje Splona in strokovna gimnazija

SEMINARSKA NALOGA

ZORAN MUI

Mentor: Nataa Tajnik Strupar

marec, 2010

Zala Pori

Razred: 3. U

KAZALO
KAZALO....................................................................................................................................2 REPRODUKCIJA SLIKE..........................................................................................................5 KOMPOZICIJSKA STRUKTURA............................................................................................7 Kompozicijska mrea..................................................................................................8 ANALIZA MOTIVA IN VSEBINE...........................................................................................9 gre v delihpredvsem za "figuro, figuralnost, ki se nam zdi docela obiajna, prepoznavna, in vendar so naslikana telesa in obrazi na neki nain 'razblinjeni' in 'razsnovljeni', dematerializirani, brezteni". - Andrej Medved .........................................................................9 SOCIOLOKI IN UMETNOSTNO ZGODOVINSKI KONTEKST......................................10 Muiev ciklus risb in slik Nismo poslednji!, nastal v osmem desetletju kot odspominjanje, reminiscenca na dachauske pokole (obstajajo mimetine in realistine podobe, ki jih je avtor risal v asu, v trenutku samega dogodka Izniitve, a niso pretresljive na enak nain, z enako intenzivnostjo, z isto mojo), je bil dejansko slikan kot Spomin, ki je v istem hipu stvaren in simbolen, upodobljen nazunaj, brez dodatnih - likovnih in sporoilnih sredstev, v istem hipu stvarno, in potencirano in nadrealno.......................................................................10 Druga svetovna vojna je zarezala prelomnico v Muievo umetniko kariero. Leta 1944 so slikarja in grafika namre odpeljali v koncentracijsko taborie v Dachau, kjer je doivel grozote, ki so se mu za vedno vtisnile v zavest in so tudi vplivale na njegovo likovno delo. Po koncu vojne se je preselil v Benetke. Serije nismo poslednji so se zaele leta 1970. Nekaj preivelih risb iz Dachaua je umetnik hranil v predalniku v svojem studiju in po etrt stoletja so potlaeni spomini pekla nali odmev v serijah in grafikah ter oljnih slikah kupov dachauskih mrtvecev. .................10 PROSTORSKI KLJUI...........................................................................................................11 MODELACIJA IN MODULACIJA.........................................................................................11

MUI, Zoran (Anton Zoran) (Bukovica, Nova Gorica, 12.2.1909), slikar in grafik. Mladost je z druino preivel na Gorikem, Korokem in v Mariboru. L. 1930 je zael tudirati na likovni akademiji v Zagrebu (V. Beci, M. Tartaglia, L. Babi); po diplomi 1935 je na Babievo pobudo za leto dni odel v panijo, kjer je tudiral dela klasinih umetnikov. Po revoluciji se je vrnil domov ter slikal v Dalmaciji in Sloveniji. Pridruil se je Neodvisnim in zael razstavljati po Jugoslaviji. Ob izbruhu 2. sv. V. se je vrnil na Primorsko in 1944 razstavljal v Benetkah; uvod h katalogu je napisal slikar F. De Pisis, igar dela so pomembno vplivala na Muievo umetnost. Novembra 1944 so M. odpeljali v Dachau, katerega grozote so se globoko vtisnile v slikarjevo zavest. Po vojni je ivel v Benetkah; 1952 je dobil tipendijo za tudij v Parizu in od tedaj izmenino ivi in dela tu ter v Benetkah. Prejel je Jakopievo (1979) in Preernovo nagrado (1991), 1981 je postal zunanji dopisni lan SAZU, 1990 je prejel fr. Odlikovanje red viteza legije asti. L. 1991 so v gradu Dobrovo v Gorikih Brdih odprli Muievo galerijo z zbirko 134 podarjenih grafik.

Muievo slikanje

M. je eden najpomembnejih sodobnih umetnikov na svetu. Pred 2. svet. V. so nastale pomembne serije tihoitij, portretov, interierjev, mestnih trgov in kolodvorov v spontani postimpresionistini potezi ter obutljivi zamolkli barvitosti. V Benetkah je slikal avtoportrete in portrete, cerkvene notranjine, stilizirane like dalmatinskih osliev in konjikov ter sienske, umbrijske in toskanske krajine. S temi deli, ki jih kritiki uvrajo v tedaj aktualne tenje po spreminjanju naravnih elementov v abstraktni znak, je zaslovel po svetu. V petdesetih letih se je zael intenzivneje posveati tudi grafiki (litografija, jedkanica, akvatinta), za katero je 1956 prejel nagrado na bienalu v Benetkah, 1957 pa v Ljubljani. V tem asu se je prvi po vojni vrnil v Dalmacijo; nastajati je zaela pomembna serija lirino abstraktnih Dalmatinskih zemelj, s katerimi se je 1958 predstavil v ugledni Galerie de France v Parizu. Abstraktno videnje krajine je nadaljeval 1961 v seriji pejsaev iz Cortine in postal v estdesetih letih eden najpomembnejih predstavnikov te smeri t.i. drugi pariki oli. Njegova dela so posebej po prvi povojni razstavi v Mali Galeriji v Ljubljani 1960 vplivala tudi na mlade slov. umetnike in na razvoj abstrakcije na Slovenskem; z veliko razstavo 1967 ga je slov. obinstvu prvi predstavila MG v Ljubljani. Sestavine abstraktnih pejsaev so postajale spet vedno bolj prepoznavne in v za. Sedemdesetih let je nastal cikel pokrajin z rastlinjem, ob koncu pa cikel s kamenjem. Ne brez vpliva ponovne uveljavitve figuralike v svetovni umetnosti je od 1970 vzporedno nastajal tudi cikel Nismo poslednji, v katerem je oivil dachausko motiviko z reminiscencami obutljivega loveka in z mojstrstvom odlinega slikarja. Sredi osemdesetih let se je vrnil k medvojni motiviki sakralnih notranjin, ob koncu osemdesetih pa so nastali portreti in monumentalni, eprav z minimalnimi slikovnimi podatki in s skoraj monohromnim obravnavanjem barve naslikani avtoportreti.

REPRODUKCIJA SLIKE

Zoran Mui, Domov - Krik- Tehnika: olje na platnu, 1938. format: 43,5 x 57,2 cm.

Lastnitvo: Moderna galerija, Ljubljana

KOMPOZICIJSKA STRUKTURA
Figure so postavljene v eksterier. Nahajajo se v pokrajini, ki se pogostokrat pojavlja na Tisnikarjevih slikah. So v treh planih in se med seboj prekrivajo.

Kompozicijska mrea

Opis kompozicijske mree

.

ANALIZA MOTIVA IN VSEBINE

Motiv: krik Slika uprizarja bitje tik pred krikom. Ta krik naj bi opozarjal vse ljudi, naj prenehajo z nasiljem. . Gre za Muiev spomin na taborie v Dachau, spomin kot

opomin na vsako znienje, v grozi smrti in trpljenja. Gre za sublimacijo simbolnega sveta na imaginarni ravni ; kjer je realnost e povsem odsotna; za spazmino podobo, za sliko kot najviji kr, ki zdrui, ki spoji prav vsako dvojnost, se pravi razdvojenost na ne-prisotnost v realnem, in na praznino, manko, ki ga izpolni elja. elja je v tem primeru krik: Nismo poslednji! Krik kot onemelost, in torej nemi krik. Krik kot grgranje /iz/ zanemele linre /ne/lovekega Telesa, iz konato-koene mase Bitja, iz skrene, otrple, mrtve Eksistence. elja v Muievih slikah je v resnici Znamenje loveke zgodovine, kot Opozorilo: Da se nikoli to ne ponovi!

gre v delihpredvsem za "figuro, figuralnost, ki se nam zdi docela obiajna, prepoznavna, in vendar so naslikana telesa in obrazi na neki nain 'razblinjeni' in 'razsnovljeni', dematerializirani, brezteni". - Andrej Medved

SOCIOLOKI IN UMETNOSTNO ZGODOVINSKI KONTEKST

Muiev ciklus risb in slik Nismo poslednji!, nastal v osmem desetletju kot odspominjanje, reminiscenca na dachauske pokole (obstajajo mimetine in realistine podobe, ki jih je avtor risal v asu, v trenutku samega dogodka Izniitve, a niso pretresljive na enak nain, z enako intenzivnostjo, z isto mojo), je bil dejansko slikan kot Spomin, ki je v istem hipu stvaren in simbolen, upodobljen nazunaj, brez dodatnih - likovnih in sporoilnih sredstev, v istem hipu stvarno, in potencirano in nadrealno. Druga svetovna vojna je zarezala prelomnico v Muievo umetniko kariero. Leta 1944 so slikarja in grafika namre odpeljali v koncentracijsko taborie v Dachau, kjer je doivel grozote, ki so se mu za vedno vtisnile v zavest in so tudi vplivale na njegovo likovno delo. Po koncu vojne se je preselil v Benetke. Serije nismo poslednji so se zaele leta 1970. Nekaj preivelih risb iz Dachaua je umetnik hranil v predalniku v svojem studiju in po etrt stoletja so potlaeni spomini pekla nali odmev v serijah in grafikah ter oljnih slikah kupov dachauskih mrtvecev. ...

10

PROSTORSKI KLJUI
Na sliki lahko opazimo naslednje prostorske kljue: Hladne sence ter temno ozadje

MODELACIJA IN MODULACIJA
Modulacija: tople barve naprej, hladne nazaj. hladne sence Modelacija:

Izrazita predvsem na obrazih in na oblailih otroka ter matere; mehki prehodi

11

VIRI IN LITERATURA
N. Tomaevi, Svet obujenih mrtvecev, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 1978. J. Mesesnel, Tisnikar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3813/VIEW/ http://www2.arnes.si/~sggaler/jozetisnikarretrospective.htm http://www.nulta.com/trgovina/galerija/product_1139.html

12