You are on page 1of 28

LETO XLVII, T.

24

PTUJ, 16. JUNIJA 1994

CENA 70 TOLARJEV

M, agar ponovno v Delti


G l a v n i d i r e k t o r L a b o d a N o v o m e s t o A n d r e j K i r m je p r e d krat k i m v o d s t v o p t u j s k e g a p o d j e t j a D e l t a s e z n a n i l , da je v p t u j s k e m podjetju n u j n o p o t r e b n o u v e s t i n e k a t e r e u k r e p e zaradi n e d o s e ganja p l a n a v d a l j e m o b d o b j u . Z a r a d i s l a b i h d e l o v n i h r e z u l t a t o v naj bi b i l o f i n a n n o stanje s l a b o , kar k a e j o p o d a t k i o i z g u b i . N a k o l e g i j u d i r e k t o r j e v je A n d r e j K i r m p r e d l a g a l , da bi i m e n o vali z u n a n j e g a p o g o d b e n e g a s o d e l a v c a M i r k a agarja za p o m o sedanji v r i l k i d o l n o s t i d i r e k t o r j a Z d e n k i Bezjak. M i r k o a g a r po n j e g o v i h b e s e d a h p o d j e t j e p o z n a , i m a pa t u d i v e l i k o i z k u e n j z d r u g i m i podjetji, ki so i m e l a p o d o b n e teave. N a p o v e d a l i so predvsem poostritev delovne discipline, izboljanje organizacije dela in veje v z p o d b u d e z a p o s l e n i m za b o l j e r e z u l t a t e dela. Iz boljali naj bi p r e d v s e m k a k o v o s t d e l a , k o n t r o l o r j i b o d o o d g o varjali g l a v n e m u d i r e k t o r j u , s a n k c i j e pa b o d o d o l e t e l e t u d i d i r e k torje p o s a m e z n i h t o v a r n , e b o k a k o v o s t d e l a v n j i h slaba. DL

lapornke gor, zapornice dol, Ptujcmipa godrnjajo.

f o t o ; /M. Ozmec

DOBRODILNA PRIREDITEV TEK ZA NASMEH<

Ob dnevu dravnosti na Ptujski Gori


Naslednji vesno, etrtek, 23. junija, Najprej cerkvi bo na Ptujski Gori posebno dan dravnosti, ptujskih kot Na trgu natopa slo ki up ko pred go boe saj bodo od 17. ure naprej praznovali vptujskogorski je sicer dva dni kasneje. nij opravili fov zastopnik cerkvijo vornik kulturni bodo duhovniki Tarzicij Kolenko. mao za domovino; jo bo vodil pater zunanji in zabavni pa bo po mai slovesnost, napovedan program del na kateri je kot slavnostni Lojze Peterle, prireditve. McZ

NOVA PROMETNA UREDITEV RAZBURJA

PtllJlIOllUlfflCI
Na dan dravnosti bo v Ptuju veli ka dobrodelna prireditev Tek za na^neh,]f.i jo organizirajo T u r i s t i n o i n formativni center Ptuj. K sodelovan ju vabijo vse, ki jim h u m a n o s t nekaj pomeni in elijo pomagati. Vstopni ne za posamezne prireditve b o d o simboline in jih bodo prav tako da rovali za bolne otroke. K d o r bo imel vstopnico za oddajo Poglej in zadeni, l^i bo tega d n e p o n o v n o v Ptuju, si bo '^ruge prireditve lahko ogledal brez plano. Ob osmih se bo v tenikem c e n t r u Luka priel teniki t u r n i r dvojic in t u r n i r v m a l e m n o g o m e t u . Vsi ude leenci b o d o plaali p r i s t o p n i n o kot p o m o obolelim o t r o k o m . Ob enaj stih b o d o v ptujski bolninici sveano o d p r l i nov otroki oddelek, ki so ga uredili v nekdanj ih prostorih porodnega oddelka. V zadnji etapi teka ob mejah Slovenije se bodo tekaem kluba Maraton prikljuili z n a n i p o r t n i k i , politiki, estradni u m e t n i k i , gospodarstveni ki, ki bodo prav tako prispevali tartn i n o v korist obolelim o t r o k o m . Prireditev v mestu se bo priela s k o n c e r t o m , nadaljevala s sprejemom tekaev in k u l t u r n i m p r o g r a m o m pod geslom "Ker hoemo pomagati". Udeleenci d o b r o d e l n e prireditve "Tek za nasmeh" se bodo predstavili t u d i v oddaji "Poglej in zadeni". T o k r a t n a oddaja je namenjena vsem Slovencem ob d n e v u dravnosti in ima sporoilo: "Malo nas je Sloven cev, zato m m o r a m o pomagati, kajti n i h e od nas ne ve, kdaj bo sam potre ben pomoi." MG

minister

v p o n e d e l j e k , 13. junija, je v Ptuju p r i e l a veljati n o v a , p o l e t n a pro- m e t n a u r e d i t e v , ki b o p o o d l o k u o b i n s k e s k u p i n e veljala v s e tja d o 31. i oktobra. O b r a z l o i t e v s s h e m o n o v e p r o m e t n e u r e d i t v e je bila p o d r o b - ; neje predstavljena v p r e j n j e m T e d n i k u , v b i s t v u pa gre za u i n k o v i - ; tejo p r o m e t n o zaporo starega m e s t n e g a jedra z z a p o r n i c a m i in i v i m : n a d z o r o m . O d s l e j je z m o t o r n i m i vozili m o e n d o s t o p v staro m e s t n o je dro le t i s t i m , ki s o si pridobili p o s e b n e d o m i c i l n e n a l e p k e , v o z i l o m na n u j n e m p r e v o z u in v d o l o e n e m a s u d o s t a v l j a l c e m . P t u j a n e so z a p o r n i c e seveda precej r a z b u r i l e , zato s m o prvi d a n n o v e p r o m e t n e u r e d i t v e o b p o m o i n a i h p r a k t i k a n t o v zbrali nekaj m n e n j , j Veina a n k e t i r a n c e v se je s t r i n j a l a z n o v o p r o m e t n o ureditvijo,saj j e b i l a p o ; n j i h o v e m m n e n j u p r o m e t n a gnea n e v z d r n a . N e k a t e r i so t r d i l i , da se b o d o ; poveali p r o m e t n i zastoji, d r u g i imajo p o n o v e m teave s p r i h o d o m na de- ] l o v n o m e s t o , tretji pa m e n i j o , da s e p r o m e t v c e n t r u P t u j a k l j u b v s e m u n e bo bistveno spremenil. \ -OM ]

V BOLNINICI FOTOGRAFIJE OB SVETOVNEM DNEVU NEKAJENJA

Iz vsebine: PO SPREMEMBAH STANOVANJSKEGA ZAKONA: Kako odkupiti denacionalizirano stanovanje... stran 2 STRAH PRED IZGUBO DELA: Delavci so potrpeljivi stran 3 SREANJE UPOKOJENCEV V MOKANJCIH: Z do brim namenom in odprtim srcem stran 4 GENERALNI SEKRETAR ZVEZE MUZEJEV KITAJSKE NA POSLOVNEM OBISKU V PTUJU: Sooanje dveh civilizacij stran 6
v jedilnici internega oddelka ptuj ske bolninice so prejnji etrtek odprli zanimivo razstavo fotografij amaterke Sandre Poun, lanice foto kluba iz Maribora, ki s fotografijo "razmilja" o problemu kajenja. Na ogled j e dese t fo tografi j , k i j ih j e v obliki stalne razstave podarila bolninici. Na otvoritvi sta govorila dr. Lojze Arko, direktor bolninice, ki se je av torici zahvalil za razstavo oziroma po darjene fotografije. Sandra Poun pa je ob tej prilonosti predstavila svoje videnje problema kajenja, ki se ga kot kadilka e kako 7.aveda. "lovek v ka jenju v zaetku nekaj vidi, ez as se osvesti in zave, da sta zaradi kajenja prizadeta zdravje in denarnica kadil ca." Sandra Poun si eli, da bi razstavo videlo im ve Ptujanov. MG

SIMBOLNI POMEN PTUJSKEGA KULTURNEGA MA RATONA: Vztrajali kljub slabemu vremenu stran 7 OPTIPLAST ORMO PRED STEAJEM: O optimizmu ni ve sledu stran 20 OSEMDESET LET GIZELE BLAGOVI: e vedno jo za nima vse, kar se dogaja stran 23^

2 - DOMA IN PO SVETU
V KREDITNI BANKI MARIBOR ### PO SPREMEMBAH STANOVANJSKEGA ZAKONA

16.JUNIJ 1994- TEDNI

Nije obresti za^ ^


K r e d i t n a b a n k a M a r i b o r j e s 1. j u n i j e m zniala o b r e s t n e m e r e : za k r a t k o r o n e k r e d i t e s 13 n a 11 o d stotkov, za d o l g o r o n e p a s 16 na 15 o d s t o t k o v . Nije o b r e s t n e m e r e s o r e z u l t a t manjih s t r o k o v p o s l o vanja b a n k e . K r e d i t n a b a n k a M a r i b o r je zaela tudi d e v i z n o k r e d i t i ranje d o m a i h p r a v n i h o s e b za plaevanje b l a g a i n s t o r i t e v v tujini; obrestna m e r a z a d e v i z n e kredite je 12-odstotna. V o d s t v o b a n k e j e na n e d a v n i ti skovni k o n f e r e n c i p r e d s t a v i l o tudi p o s l o v n e r e z u l t a t e za l e t o 1993, p o t r j e n e z revizijskim p r e g l e d o m . B a n k a j e p o izgubi v letu 1992 lani e p o s l o v a l a z d o b i k o m . B i l a n n o p r e m o e n j e se j e v l a n s k e m letu

^
S p r e m e m b e in d o p o l n i t v e s t a n o v a n j s k e g a z a k o n a , ki so p r i e l e veljati T.maja letos, se n a n a a j o z l a s t i n a 125. len, to j e n a r a z m e r j e m e d l a s t n i k o m , ki m u j e bilo s t a novanje vrnjeno na podlagi pred pisov o d e n a c i o n a l i z a c i j i , t e r n a jemnikom stanovanja oziroma prejnjim imetnikom stanovanj s k e p r a v i c e in n a n a i n r e e v a n j a teh r a z m e r i j . Z a r a z l a g o s m o p r o sili J a n k a B o h a k a , ki j e v p t u j s k i direkciji za g o s p o d a r s k o infra s t r u k t u r o o d g o v o r e n za s t a n o vanjsko podroje. ja p r a v i c o d o n a k u p a s t a n o v a n j a . N a i n o d k u p a je o d v i s e n o d s p o r a z u m a m e d l a s t n i k o m in i m e t n i k o m s t a n o v a n j s k e pravice. Z a k o n p r e d videva tri m o d e l e . I. D o g o v o r n a p r i v a t i z a c i j a isti lokaciji na Z a v e z a n e c za d e n a c i o n a l i z a c i j o m o r a svojo o b v e z n o s t d o prejnje g a i m e t n i k a s t a n o v a n j s k e pravice izpolniti v r o k u estih m e s e c e v o d sprejema zahteve. III. O d k u p n a d o m e s t n e g a s t a novanja od obine e lastnik, ki m u j e b i l o s t a n o vanje v r n j e n o na p o d l a g i p r e d p i s o v o d e n a c i o n a l i z a c i j i , ne p r i s t a n e n a p r o d a j o s t a n o v a n j a , kot j e n a v e d e n o v m o d e l u d o g o v o r n e privatiza cije na isti lokaciji, prejnji i m e t n i k s t a n o v a n j s k e pravice p a se ne odloi za n a k u p ali g r a d n j o p o d r u g e m m o d e l u , l a h k o z a h t e v a o d za v e z a n c a za v r n i t e v s t a n o v a n j a - v t e m p r i m e r u o b i n e Ptuj - p o d a t k e in s e z n a m o vseh razpololjivih naz a s e d e n i h in z a s e d e n i h s t a n o v a n j ih, k a t e r i h lastnik j e z a v e z a n e c in ki jih m o r a p o n u d i t i v o d k u p . O b i n a Ptuj l a h k o v n a d o m e s t n i o d k u p p o n u d i le tista s t a n o v a n j a , ki jih najemniki - prejnji i m e t n i k i s t a n o v a n j s k e pravice - ne b o d o o d kupili v r o k u tirih m e s e c e v o d uveljavitve s p r e m e m b in d o p o l n i tev s t a n o v a n j s k e g a z a k o n a . T o p o m e n i , d a imajo as le e d o 7. s e p t e m b r a l e t o s ! V t e m r o k u imajo bivi imetniki s t a n o v a n j s k e pravi ce, n e g l e d e n a d v o l e t n i r o k , pravi co zahtevati o d k u p stanovanja s p o p u s t o m o d 30 d o 60 o d s t o t k o v in B O S N A IN HERCEGOv, N A : M i n u l i teden je v Bih prj/! veljati dogovor o premirju^ kritvah opazovalci poro^' p r e d v s e m z obmoja Bihaa, y\ se v l a d n e e t e b o r i j o z enotatn' z v e s t i m i o d p a d n i k e m u IH\^^^ m a n s k e m u v o d i t e l j u Fikre .l A b d i u , v e n d a r se n j e m u zvesj, s.ile poasi le umikajo pred petjjjj k o r p u s o m b o s a n s k e vojske. In^j d e n t se je zgodil tudi pri MagljiJ ko so bosanski Srbi napadli britaj sko oboroeno izvidnico. ^

podvojilo inznaa67milijard tolar jev. V z a e t k u julija b o z a e l a in vesticijska d r u b a S t o l p , d.d., zbi rati l a s t n i k e c e r t i f i k a t e . T e b o m o n o p r i n e s t i na 70 vpisnih m e s t s i r o m Slovenije. N e k a j kasneje se bosta v zbiranje certifikatov vkljuili e d v e investicijski d r u b i Kreditne b a n k e Maribor. Lastniki, ki b o d o svoje certifikate z a u p a l i K B M , se b o d o odloili za m a j h n o rizinost in s o l i d n o d o n o s n o s t . In vesticijske d r u b e b o d o n a m r e za gotavljale r a z p r e n o s t n a l o b v naj m a n j 5 0 m a l i h , s r e d n j e velikih pa t u d i velikih podjetij n a razlinih gospodarskih podrojih. JB

DRUGA STANOVANJSKA PRIVATIZACIJA i


s s p r e m e m b o 177. lena s t a n o vanjskega z a k o n a so o b i n e in d r u gi lastniki n a c i o n a l i z i r a n i h s t a n o vanj i z r e c n o zavezani za p r o d a j o n a c i o n a l i z i r a n i h s t a n o v a n j , za ka t e r a ni bila v l o e n a z a h t e v a za d e nacionalizacijo. V 123. lenu j e d o l o e n o , d a l a h k o prejnji imet nik s t a n o v a n j s k e pravice o z i r o m a njegov oji d r u i n s k i lan o d k u p i s t a n o v a n j e , za k a t e r e g a ni bila v l o e n a z a h t e v a za d e n a c i o n a l i z a cijo d o 12. d e c e m b r a 1993 o z i r o m a j e bil z a h t e v e k za d e n a c i o n a l i z a c i j o zavrnjen p r e d 7. m a j e m 1994, v r o k u est m e s e c e v o d uveljavitve s p r e m e m b in d o p o l n i t e v s t a n o vanjskega z a k o n a o d 7. maja dalje, sicerpavestihmesecihodpravnom o n e zavrnitve z a h t e v k a za d e n a cionalizacijo. Z a i n t e r e s i r a n i imet niki s t a n o v a n j s k e pravice so e d o sedaj vloili 298 z a h t e v k o v za o d k u p s t a n o v a n j , ki jih j e o b i n a Ptuj p r i d o b i l a z nacionalizacijo, in so prejeli o d g o v o r e , d a se b o d o reevale p o sprejetju s p r e m e m b in dopolnitev stanovanjskega zakona p o 7. maju letos. V k o n k r e t n i h pri m e r i h so n a v e d e n e vloge e kar p o novni z a h t e v k i . G l e d e na to se b o k u p n i n a za s t a n o v a n j a i z r a u n a l a po dosedanji m e t o d i , ki j e doloena v stanovanjskem zakonu, ob upotevanju vrednosti toke na d a n sklenitve p o g o d b e ( s e d a n j a v r e d n o s t t o k e je 135,59 S I T ) . Novi 121. a len s m i s e l n o p o v z e ma doloilo zakona o Slovenskem o d k o d n i n s k e m s k l a d u , k i j e izrec no opredelil namembnost kupnine za s t a n o v a n j a kot d o h o d e k tega s k l a d a . P o g o d b a o prodaji s t a n o vanja se polje S t a n o v a n j s k e m u o d k o d n i n s k e m u skladu, v njej pa m o r a biti tudi d o l o e n o , da k u p e c nakae celotno kupnino oziroma j o o b r o n o n a k a z u j e na iro r a u n S l o v e n s k e g a o d k o d n i n s k e g a skla da. N a osnovi z a k o n a o d a v k u n a p r o m e t n e p r e m i n i n iz leta 1990 j e z a v e z a n e c za plailo p r o m e t n e g a d a v k a lastnik s t a n o v a n j a , t o je p r o dajalec - o b i n a Ptuj, v e n d a r p a se o b v e z n o s t plaila p r o m e t n e g a dav ka l a h k o p r e n e s e na k u p c a , e j e t o izrecno doloeno v kupoprodajni p o g o d b i . Pri prodaji s t a n o v a n j p o s t a n o v a n j s k e m z a k o n u j e doslej o b i n a plaevala p r o m e t n i d a v e k iz naslova k u p n i n . K e r pa j e k u p n i n a pri prodaji s t a n o v a n j , p r i d o b l j e n i h z nacionalizacijo in za k a t e r a ni bil vloen z a h t e v e k za d e n a c i o n a l i z a cijo, dohodek Slovenskega o d k o d n i n s k e g a s k l a d a , je vpralji vo, iz k a t e r e g a naslova b o o b i n a Ptuj plaevala p r o m e t n i d a v e k v zvezi s p r o d a j o teh s t a n o v a n j .

M i n u l i t o r e k so s p o d p i s o m p o godbe med Stanovanjskim skla dom Republike Slovenye, ptuj skim podjetjem Stanovanjski ser vis in p t u j s k o D i r e k c i j o za g o p o d a r s k o i n f r a s t r u k t u r o zagotovili d e n a r za g r a d n j o 3 2 n e p r o f i t n i h n ^ e m n i h stanovanj v ptujski obini. Stanovanjski s k l a d R e p u b l i k e Slovenije b o p r i s p e v a l 71 milijonov 544 tiso tolarjev p o u g o d n i h k r e d i t n i h p o g o j i h , k a r p o m e n i 40 o d stotkov vrednosti nalobe. Kredit j e za d o b o 25 let s t r i o d s t o t n o o b r e s t n o m e r o . O s t a l e d e l e e sta z a g o t o v i l a o b i n s k i p r o r a u n in podjetje S t a n o v a n j s k i servis.

N e p r o f i t n a s t a n o v a n j a naj bi prieli g r a d i t i e letos, p r e d v i d o m a s e p t e m b r a , na koncu Osojnikove c e s t e - pri p t u j s k e m g a s i l s k e m d o m u . Izvajalec e ni z n a n , saj nateaj pravkar poteka, stanovanja p a naj bi zgradili v 12 d o 14 m e s e cih, t o r e j d o k o n c a p r i h o d n j e g a leta. Poglavitni p o g o j o j j e , d a g r a d b e n a c e n a za k v a d r a t n i m e t e r n e profitnega najemnega stanovanja n e s m e p r e s e g a t i 1.200 m a r k in p o leg t e g a so m o r a l e n e p r o f i t n e sta n o v a n j s k e o r g a n i z a c i j a z a d o s t i t i e n e k a t e r i m p o g o j e m iz r a z p i s a , ki se n a n a a j o na e k o l o k e in e n e r g e t ske z a h t e v e . DLZ

e se lastnik, ki m u j e bilo s t a n o vanje v r n j e n o na p o d l a g i p r e d p i s o v o denacionalizaciji, strinja s s p r o d a j o v skladu z doloili s t a n o v a n j skega z a k o n a , ima p r a v i c o d o na d o m e s t i l a za p o p u s t v viini o d 30 d o 60 o d s t o t k o v o d z a v e z a n c a za vrnitev s t a n o v a n j a - torej o d o b i n e Ptuj. R a z l i k o o d p o l n e c e n e s t a n o vanja, u g o t o v l j e n e na nain iz 9 3 . l e n a z a k o n a o denacionalizaciji ( v r e d n o s t t o k e predstavlja tolar sko p r o t i v r e d n o s t 4 D E M ) , pa d o b i v viini polovice te v r e d n o s t i v o b veznicah Slovenskega odkodnin skega s k l a d a , d r u g o p o l o v i c o p a v lastnikih v r e d n o s t n i h papirjih S k l a d a r e p u b l i k e Slovenije za raz voj. II. N a k u p d r u g e g a s t a n o v a n j a ali n o v o g r a d n j a e lastnik, ki m u j e bilo s t a n o vanje v r n j e n o n a p o d l a g i p r e d p i s o v o denacionalizaciji, n e p r i s t a n e na prodaja stanovanja po prvem omenjenem n a i n u , si lahko prejnji i m e t n i k s t a n o v a n j s k e p r a vice, o b soglasju lastnika, s a m pris

* * *

I I

EVROPSKA UNIJA: V d v 5 najstih dravah lanicah Evropsijj unije so m i n u l i konec tedna volin poslance evropskega parlamentat S t r a s s b o u r g u . K j u b z m a g i itaij, j a n s k i h , n e m k i h in panskihkon. s e r v a t i v c e v b o d o socialisti tudj poslej v veini. Med najvidnejimi p o r a e n c i evrovolitev sta britan. ski premier J o h n Major in panskj F e l i p e Gonzales, najveji zmago, vale pa prav gotovo nemki kanc ler H e l m u t K o h l . S tem je Kohl p r i d o b i l t u d i p o t r e b n o mo za bliajoe se n e m k e zvezne volit, ve, ki b o d o jeseni letos. Udeleba na evrovolitvah je bila 54-odstot. na, kar je 4 odstotke manj kot pred p e t i m i leti. Z n a i l n o s t volitev je, da so odloale predvsem notranjfr p o l i t i n e t e m e v posameznih dravah, manj pa s k u p n i evropski program. AVSTRIJA: T a m so se v nedeljo izrekali o l a n s t v u v Evropski uniji. D v e tretjini glasovalcev sta se s tem strinjali, ena pa je biiaproti. T u d i v Avstriji so domai politi ki glasovanje o lanstvu v Evrop ski uniji vzeli predvsem kot kaza^ lec politine moi njihovih strank^ Velika koalicija je v primerjavi^ volitvami leta 1990 izgubila precd volilcev, a e v e d n o s m e raunat na vsaj dve tretjini. T a k o se je tud v Avstriji z glasovanjem o vstopui E U priela predvolilna kampaM za j e s e n s k e v o l i t v e . N a j b odloni borci zoper vkljuevanje! unijo Svobodnjaki in Zeleni pao bili tokrat poraeni, vendar se jin obeta tretjina glasov volilcevjesai doslej vendarle niso imeli. Z vsto p o m Avstrije v E U se bo poloaji v z h o d n i Evropi precej spremenil saj si bo ta preko Avstrije pokuab p r i l a g o d i t i t u d i v z h o d n e dele ,i precej teavnejem poloaju pa bfl tudi e vedno izolirana vica. RUSIJA: R u s k i d e m o k r a d SOM v nedeljo zdruili v pravo politino s t r a n k o . Poimenovali so jo Demo k r a t i n a o d l o i t e v R u s i j e , njei predsednik pa je postal Jegor Gaj: dar. G r e za s t r a n k o tistih ruskil demokratov, ki so na svojih rame n i h nosili vso teo zgodovinskih s p r e m e m b zadnjih let. Na zvezni r a v n i so se doslej politino trdno organizirale komunistina, k m e k a in liberalnodemokratska s t r a n k a . N o v i p r e d s e d n i k Gajdar je p o u d a r i l p r e d v s e m ekonomske temelje delovanja stranke in napo vedal zavzemanje stranke za zaseb no l a s t n i n o , t r d n o nacionalno va l u t o , z a s e b n a vlaganja in gospo darsko rast. ISLANDIJA: Ta drava najbr do k o n c a leta zaprosila za lanstvo v E v r o p s k i uniji. Doskl se je e pridruila evropskemu gO" s p o d a r s k e m u obmoju, v katerem so drave Evropske unije in drave EFTE. J U N A KOREJA: Junokoreis k e o b l a s t i so v n e d e l j o ukazal p r e g l e d vseh z a k l o n i in zalo? vode, seulske mestne oblasti pa s" ve kot enajstim milijonom prebi valcev priporoile, naj si zaradi n' petosti med Severno in Juno Ko rejo pripravijo zaloge zahudeasfi' Opazovalci napovedujejo, da se bo n a p e t o s t p o u v e d b i s a n k c i j vaf' nostnega sveta O Z N proti Severi" Koreji k z a o s trila. Juna KorejaiD J a p o n s k a elita s sankcijami pr'*' iliti S e v e r n o K o r e j o , da bi svetu razgrnila svoje jedrske narte. Se vernokorejsko vodstvo pa je e za grozilo, da bo sankcije razumel" kot vojno napoved in temu ustreZ' n o ukrapalo. Pripravila: DL^

V T r a j a n o v i ulici 1 v Ptuju j e z o b o z d r a v n i k dr. Z v o n k o N o t e s b e r g v p r i z i d k u svoje hie u r e d i l s o d o b n o z o b o z d r a v s t v e n o a m b u l a n t o , ki je hkrati prva zasebna s a m o planika zobozdravstvena a m b u l a n t a v ptujski o b i n i . V njej b o opravljal vse z o b o z d r a v s t v e n e s t o ritve, p o u d a r e k pa je n a p r o t e t i k i . A m b u l a n t a , ki ima t u d i svoj r e n t g e n , b o o d p r t a vsak d a n : v p o n e d e l -

Dr. Zvonko Notesberg.

Foto: JB

TEDNIK
TEDNIKje naslednik Ptujskega tednika ozi roma Naega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdata Zavod za radijsko in asopisno dejavnost RADIOTEDNIKPTUJ. UREDNITVO: Franc Laen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Joe migoc (pomonik odgo vornega urednika in lektor), Joe Brai, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman lunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupani (novi narji). TEHNINI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: Oliver Teak. 0776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raieva 6,62250 Ptuj. p.p. 95,9(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naronina 3.640 tolarjev, za tu jino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re publike Slovenije i 23/58-92 z dne 12 2. 1992 se teje Tednik za izdelek informa tivnega znaaja iz 13. toke tarifne tevilke 3. za kateregase plauje davekod prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov

j e k in e t r t e k p o p o l d a n , v t o r e k , s r e d o in v p e t e k p a d o p o l d n e . Paci e n t e b o d o n a r o a l i na telefonski tevilki 772-994. C e n e s t o r i t e v v samoplaniki zobozdravstveni am b u l a n t i b o d o na ravni c e n zdravst v e n e g a d o m a in z a s e b n i h z o b o z d r a v s t v e n i h a m b u l a n t , ki imajo k o n c e s i j o in p o g o d b e o d e l u z Z a v o d o m za z d r a v s t v e n o z a v a r o v a n j e S love n ij e. N ov i z a s e b n i z o b o z d r a v nik v ptujski o b i n i dr. N o t e s b e r g ima po nekajdnevnem delu dober o b u t e k ; pravi, d a b o preivel, za veda pa se, da b o moral veliko dela ti. MG

Ob40-Ietnici Emone-Merkurja
V petek je bilo v lovskem domu v Kidrievem redno letno sreanje delavcev Emone-Merkurja s pos lovnimi partnerji, na katerem so v strokovnem delu govorili o poloaju slovenske trgovine in njeni prihodnosti, v soboto pa so skupaj s kupci proslavili desetlet nico samopostrene trgovine Bratje Re. MG

krbi s t a n o v a n j e za n a k u p ali se odloi za g r a d n j o s t a n o v a n j s k e hie. V t e m p r i m e r u m u m o r a last nik izplaati kot o d p r a v n i n o za iz p r a z n j e n o s t a n o v a n j e 30 o d s t o t k o v o d v r e d n o s t i s t a n o v a n j a , ki ga z a s e da, u g o t o v l j e n o na nain iz 9 3 . l e n a z a k o n a o denacionalizaciji. Polovico na ta nain i z r a u n a n e vrednosti stanovanja prejnjemu i m e t n i k u s t a n o v a n j s k e pravice za gotovi v viini e n e tretjine z a v e z a n e c za vrnitev s t a n o v a n j a - o b i n a Ptuj, tretjino p r e j m e o d S l o v e n s k e ga o k o d n i n s k e g a s k l a d a v obliki o b v e z n i c ter tretjino o d S k l a d a R e p u b l i k e Slovenije za razvoj v last nikih v r e d n o s t n i h papirjih. V pri m e r u , d a o d p r a v n i n a ne z a d o a za k u p n i n o za n a k u p s t a n o v a n j a ali za g r a d n j o hie, j e n a zahtevo prejnjega i m e t n i k a s t a n o v a n j s k e pravice Stanovanjski sklad d o l a n najkasneje v roku estih m e s e c e v o d v l o e n e z a h t e v e o d o b r i t i posoji lo v s k l a d u z 8 1 . l e n o m s t a n o v a n j skega z a k o n a p o c e n i , ki j o za izraun posojila p r i z n a v a S t a n o vanjski sklad R e p u b l i k e Slovenije. Prejnji i m e t n i k s t a n o v a n j s k e p r a vice ima tudi pravico z a h t e v a t i , da m u stanovanjski sklad v r o k u estih mesecev odkupi prejete obveznice s l o v e n s k e g a o d k o d n i n s k e g a skla d a in lastnike v r e d n o s t n e papirje S k l a d a R e p u b l i k e Slovenije za raz voj p o trni ceni. e lastnik o d k l o n i soglasje, d a si l a h k o bivi i m e t n i k s t a n o v a n j s k e pravice s a m priskrbi s t a n o v a n j e za n a k u p ali se odloi za g r a d n j o , mora prejnjemu imetniku stano vanjske pravice izplaati o d p r a v n i n o za i z p r a z n j e n o s t a n o v a n j e z a v e z a n e c za d e n a c i o n a l i z a c i j o , t o r e j o b i n a Ptuj. T a pa s t e m p r i d o b i p r a v i c o d o vselitve d r u g e g a n a j e m nika v t o s t a n o v a n j e p o d e n a k i m i pogoji, kot so veljali za prejnjega i m e t n i k a stanovanjske p r a v i c e .

p o d pogoji p o s t a n o v a n j s k e m za konu. P o d a t k e in s e z n a m j e d o l a n za v e z a n e c izroiti n a j k a s n e j e v 30 d n e h od poslane pisne zahteve, v e n d a r p a ne p r e d p o t e k o m tirim e s e n e g a r o k a ( t o r e j n e p r e d 7. s e p t e m b r o m ) , v k a t e r e m imajo prejnji i m e t n i k i s t a n o v a n j s k e p r a vice - n a j e m n i k i m o n o s t t a s t a n o vanja o d k u p i t i . e prejnji i m e t n i k s t a n o v a n j s k e p r a v i c e , ki je o d k u p i l s t a n o v a n j e , p o n u d i n a j e m n i k u v svojem s t a n o vanju v z a m e n o s t a n o v a n j e , ki g a s a m z a s e d a , j e ta d o l a n p o n u d b o sprejeti, e se lastnik p o n u j e n e g a s t a n o v a n j a s t e m strinja. V t e m p r i m e r u j e lastnik s t a n o v a n j a , ki mi j e bilo s t a n o v a n j e v r n j e n o na p o d l a g i predpisov o denacionalizaciji, d o l a n skleniti n a j e m n o p o g o d b o p o d istimi pogoji kot s prejnjim imetnikom stanovanjske pravice na t e m s t a n o v a n j u . e ' l a s t n i k s t a n o v a n j a , ki m u j e bilovrnjenona podlagi p r e d p i s o v o d e n a c i o n a l i z a c i j i , ne p r i s t a n e n a reitve p o o p i s a n i h t r e h p o n u j e n i h m o d e l i h , ne s m e s p r a v n i m i posli m e d ivimi odtujiti s t a n o v a n j a v r o k u p e t i h let o d o d k l o n i t v e p r o d a je p o p r v e m in d r u g e m m o d e l u . Z a zavrnitev p a se teje p i s n a z a v r n i t e v p r o d a j e s t a n o v a n j a ali e n o m e s e n i m o l k l a s t n i k a na p r i p o r o e n o pi sno p o n u d b o najemnika. Kljub temu da je upravience M i n i s t r s t v o za okolje in p r o s t o r seznanilo s s p r e m e m b a m i stano vanjskega z a k o n a v obliki obvest ila za j a v n o s t , so ljudje s p r e d l o g i s l a b o s e z n a n j e n i . Z a t o bi, e p o s e bej z a r a d i k r a t k e g a r o k a , bilo d o b r o , d a se za p o d r o b n e j e p o d a t k e oglasijo n a direkciji za g o s p o d a r s k o i n f r a s t r u k t u r o in s e z m o n o s t mi t e m e l j i t o s e z n a n i j o . Darja Lukman unec

VRNJENA STANOVANJANOVI LASTNIKI


v p r i m e r u , ko je bilo s t a n o v a n j e ali p o s l o v n o - s t a n o v a n j s k a hia vrnjena upraviencu do denacio nalizacije o z i r o m a p o k o n a n e m zapuinskem postopku, s katerim j e bil d o l o e n novi lastnik, l a h k o prejnji i m e t n i k s t a n o v a n j s k e p r a vice n a t a k e m s t a n o v a n j u uveljavl

rfEDNIK -16.JUNU1994
STRAH PRED I Z G U B O DELA

POROAMO, KOMENTIRAMO - 3

Izvedeli

s m o

Delavci so potrpeljivi
R a z m e r e v g o s p o d a r s t v u so e v e d n o k r i t i n e , kljub t e m u da se vladni vrhovi v Sloveniji in tudi po obinah radi pohvalijo, da j e oivl j a n j e na p o h o d u . Toda za kakno c e n o ! N a j b o l j so v teh r a z m e r a h prizadeti delavci, ki so tudi najbolj brez pravic. Ker jih meneerske in vodstvene strukture ustrahujejo, v bojazni, da bi izkupiii e tako ta n e k k o s k r u h a , m o l i j o in pre naajo bremena gospodarskega p r e s t r u k t u r i r a n j a in t r a n z i c i j e drave, na drugi strani pa se tudi pod egnom drave rojeva rod ka p i t a l i s t o v , ki so e i d o s e d a n j i m i mahinacijami uspeli mono opustoiti drubeno premoenje. Sedaj pa s a m o e akajo na lastninjene, ki j i m bo prineslo d o d a t n o bogast vo. Z meneerskimi in drugimi pri vilegiji so se uspeli zagotoviti znat na sredstva. Ker so tudi sindikati premalo odloni oziroma j i h pone kod sploh ni, so v nekaterih okoljih delavci tako reko prepueni s a m i sebi. D o g a j a se c e l o , da j i h s i n d i k a t i p r e p r i u j e j o , da j i m lahko vsak javni nastop kodi, eprav j e v teh razmerah za delavce e edino uinkovito sredstvo javni n a s t o p in j a v n a predstavitev teav. Na o b m o n e m odboru Svobod nih sindikatov v Ptuju s m o od p r e d s e d n i k a Viktorja Markovia izve deli, d a p o p o d a t k i h , ki jih imajo, razmere v gospodarstvu obine n i s o n e k a j p o s e b n e g a . e najbolj kritino je glede pla v kidrievskem evljarstvu. Z enkratnimi sindikalnimi p o m o m i skuajo omiliti d e l a v s k o stisko - v treh m e secih je je bilo za 3 8 5 tiso tolarjev. P r e p r i a n j e , d a bi n a t e m p o Z A K O N O ZAAANJSANJU P O R A B E T O B A K A droju m o r a l e ve n a r e d i t i inpek cije. e p r a v se veliko govori, k a k o o b r t n i k i in podjetniki ne izplauje jo dogovorjenih pla oziroma jih delavci sprejemajo v gotovini v z a p r t i h k u v e r t a h , tega p o p o d a t k i h osnovne organizacije sindikata delavcev pri z a s e b n i h delodajalcih ni m o g o e trditi. P r e d s e d n i c a Mir ka Murata je p o v e d a l a , d a se doslej z a r a d i p l a ni e n i h e oglasil pri njih. T a k i h p o d a t k o v n i m a j o t u d i pri Neodvisnih sindikatih. P r e d s e d n i k Rastko Plohi j e p o v e d a l , d a v s e m , ki s o s o c i a l n o o g r o e n i , skuajo p o m a g a t i p o naj boljih m o e h . V n e k a t e r i h p o d jetjih so o r g a n i z i r a n e posojilnice in hranilnice, ki l a h k o d e l a v c e m v kri tinih t r e n u t k i h p o m a g a j o . Z e l o m a l o pa imajo p r i t o b del a v c e v z a r a d i p l a in d r u g e g a n a inpekcijskih s l u b a h . V e kot pri t o b z a r a d i p l a je p r i t o b z a r a d i tega, ker jih delodajalci ne prijavi jo. Inpekcije v k o n k r e t n i h p r i m e rih sicer napiejo o d l o b o , tudi pri j a v o s o d n i k u za p r e k r k e , rezultati pa niso odvisni o d njih. Najbolje je s e v e d a , e se d e l a v e c in d e l o d a j a l e c o vseh s p o r n i h z a d e v a h l a h k o s a m a p o g o v o r i t a . Ker p a so p o n a v a d i d e lavci t i h o , m o l e in p o t r p e l j i v o p r e n a a j o vse, kar se dogaja v p o d jetju ali o b t r a t o v a i n i c i , imajo d e l o dajalci m o , ki je sicer ne bi imeli. e pa bi p r a v n a d r a v a d e l a l a , kot bi m o r a l a , s e t o n e bi d o g a j a l o . D o k l e r p a t e g a n e b o , se b o e ved n o dogajalo, d a b o d o delavci v tre n u t k u , ko b o d o prijavili m e n e e r j e ali v o d s t v o podjetja, tudi prekinili delovno razmerje. MG

SESTSTO P O D J E T N I K O V P O S A M E Z N I K O V
D o 3 1 . m o j a se je s k l a d n o z z a k o n o m o g o s p o d a r s k i h d r u b a h v samostojnega p o d j e t n i k a p o s a m e z n i k a p r e o b l i k o v a l o e eststo obrtnikov v ptujski o b i n i .

KAZEN N A J M A N J M I L I J O N TOLARJEV
v S e k r e t a r i a t u z a g o s p o d a r s t v o o b i n e Ptuj p r i p r a v l j a j o vseh t r g o v s k i h p o s l o v a l n i c , k a t e r i h lastniki n i s o prijavili asa za leto 1 994. seznam delovnega

Ta seznam b o d o kasneje predali v postopek

trnemu inpektorju, ker ugotavljajo, d a vlada na t e m podroju pre cejen n e r e d o z i r o m a n e s p o t o v a n j e pravilnika o d e l o v n e m asu

trgovine. K d o r n e o b r a t u j e v a s u , d o l o e n e m z o d l o b o , m u je z a groena kazen najmanj milijon tolarjev. O d l o b o o d e l o v n e m potrebujejo trgovci za vsako s p r e m e m b o delovnega asa. asu

Z B I R A N J E P O M O I ZA BEGUNCE!
v o r g a n i z a c i j i O b r t n e z b o r n i c e Ptuj b o jutri p o t e k a l a zbiranje p o m o i z a b e g u n c e iz B o s n e , k i s o v b e g u n s k e m c e n t r u v P t u j u . O d 9 . do 12 . ure b o d o n a sedeu z b o r n i c e zbirali h r a n o , o b l e k o , igrae in d r u g o , k a r p o t r e b u j e j o b e g u n c i . V o d s t v o z b o r n i c e si p r i z a d e v a , d a b i se t e h u m a n i t a r n e a k c i j e u d e l e i l o i m v e o b r t n i k o v . S i c e r p o s e j e O b r t n a z b o r n i c a Ptuj e d o s l e j i z k a z a l a s p o m o j o za b e g u n s k i c e n ter.

JEKLOTEHNA P O N U J A PROSTORE
T r g o v s k o - p r o i z v o d n o p o d j e t j e J e k l o t e h n a M a r i b o r je v zaetku leto k u p i l o p r o i z v o d n o - p o s l o v n i o b j e k t I s k r e - D e l t e n a O r m o k i cesti 3 0 v Ptuju. V njem b o d o uredili s o d o b n i n a k u p o v a l n i center, kakrne p o z n a j o v tujini. Preureditvena dela b o d o prieli sredi m e s e c a , odprli pa g a b o d o e n o v e m b r a letos. N o v i center b o zanimiv za podjetnike in o b r t n i k e , k e r b o d o v n j e m p r e c e j p r o s t o r a n a m e n i l i t u d i r a z l i n i m spremljevalnim dejavnostim. Jeklotehna ponuja del centra tudi v n a jem. N j i h o v a elja je, d a bi pridobili serviserja za b e l o t e h n i k o , akus tiko, m a l e gospodinjske aparate, urarja, evljarja, fotografa, optika, d o m a e g a lekarnarja in p o d o b n o . N o v i Jeklotehnin center v Ptuju b o i m e l tiri t i s o k v a d r a t n i h m e t r o v p r o d a j n i h p o v r i n .

T U R I S T I N I O B I S K PTUJSKE OBINE
v T u r i s t i n o i n f o r m a t i v n e m centru v Ptuju so prieli zbirati tedenske podatke o turistinem obisku. N a j v e noitev so v prvem tednu junija imeli v h o t e l u S u p e r L i , v P o k r a j i n s k e m m u z e j u je b i l o 2 6 2 4 o b i s k o v a l c e v , v o r g a n i z a c i j i t u r i s t i n i h a g e n c i j i n T I C - o p a je v Ptuj p r i p o t o v a l o 7 6 7 g o s t o v . Z a i n f o r m a c i j e in d r u g o se je v p r v e m t e d n u junija o g l a silo 1 9 9 g o s t o v , o d t e g a v e i n a t u j c e v .

Reklame
B l i a se tretje b r a n j e z a k o n a o zmanjevanju porabe tobaka. U p a m o , da ne bo veliko sprememb od z a e t n i h p r e d l o g o v , kajti sle herno branje je zakon nekoliko omililo. E n o j e g o t o v o : V S I (tudi kadilci) se z a v e d a m o k o d l j i v o s t i t o b a k a . I n e j e n e k a snov zdravju kodlj iva, p o t e m ni logino, d a j o p r o p a g i r a m o , e najmanj na nain, kot to iz vaja T o b a n a t o v a r n a . R e k l a m e so a g r e s i v n e , t e v i l n e , vsiljive, n e r e s n i n e . In z a m a n statistike kaejo, d a veliko tevilo kadilcev eli o p u s titi k a j e n j e ; o b t a k i h r e k l a m a h to p a ni izvedljivo. R e k l a m e zavaja jo, izzivajo, p o n u j a j o . T a k o ne b o m o prili d o elenih r e z u l t a t o v namre zmanjevanje porabe t o b a n i h izdelkov. Kaj t o r e j s t o r i t i ? I m a m o le dve monosti: 1. d o v o l i t i r e k l a m e i z k l j u n o v t r a f i k a h , k a m o r zahajajo kadilci ( d o b r o b i b i l o , e bi p r o d a j a tobanih izdelkovbilaizkljunovez a n a na t r a f i k e ) . S t e m bi olajali d e l o trni inpekciji in laje k o n t r o lirali p r o d a j o o t r o k o m . Na ta nain bi r e i l i p r o b l e m v z a d o v o l j s t v o o b e h s t r a n i - T o b a n e t o v a r n e in nekadilcev. 2. p r e s t r u k t u r i r a t i T o b a n o t o

zavajajo
v a r n o , d a bi p r o i z v a j a l a d r u g e iz d e l k e , kot to d e l a j o n a p r i m e r t o v a r n e zdravil. V n a s p r o t n e m p r i m e r u ne b o m o mogli ustaviti vedno vejega naraanja tevila novih, m l a d i h kadilcev, ki postajajo zasvojenci in n a r k o m a n i ter n a m p o v z r o a j o te vilne nereljive p r o b l e m e . Si res ne e l i m o z d r a v e in za d e l o s p o s o b n e p o p u l a c i j e ? Ali n i m a m o zadosti socialnih problemov? Z d r a v s t v o bi moralo bolj r a d i k a l n o in z vejo z a g n a n o s t j o reevati p r o b l e m e , ki so na d l a n i . G o s p o d mi nister za zdravstvo bi m o r a l - m i m o z a k o n a - p r e p o v e d a t i s l e h e r n o ka jenje v zdravstvenih ustanovah nosilkah zdravstva za vejo avtori teto zdravstvenih delavcev m e d p o p u l a c i j o in za r e s n i n o p r o m o c i j o zdravja. Z d r a v e ole in z d r a v e bol ninice bi m o r a l e biti t a k e s a m e p o sebi, ne pa da bi zanje pripravljali posebne, drage projekte, poasne v izvajanju in o m e j e n e le na p o s a mezne ustanove. P o s k r b i m o e e n k r a t za vse p r e bivalce Slovenije, saj nas je k o m a j d o b r a peica! dr. Marija mesto Ptuj Djurdjevi, sveta Zdravo

ODLOBE O D O H O D N I N I DO I S . AVGUSTA
v ptujski izpostavi Republike u p r a v e za javne p r i h o d k e so p o v e d a li, d a b o d o o b a n i v e i n o o d l o b o d o h o d n i n i z a l e t o 1 9 9 3 p r e j e l i d o 1 5 . j u l i j a , p r e o s t a l i p a d o 1 5. a v g u s t a . e p o p r v i p o i l j k i , ki j e z a j e mala deset tiso o d l o b , so prejeli precej vlog za odpis. O t e m b o o d l o a l a p o s e b n a k o m i s i j a , ki j o b o i m e n o v a l d a v n i o r g a n .

GOVORISE..,
...DA so prvi tuji turisti, ki so mnoino naselili novo turis tino naselje v Termah, prili oziroma prileteli iz junih kra jev. Gre za turiste, ki se sicer vraajo sleherno teto, si tu gradijo gnezda in valijo, pred zimo pa znova hajd v tople kraje. ... DA je v Ptuju zadnje dni taka gnea zaradi tega, ker si vodstva sosednjih mest, tudi tujih, mnoino ogledujejo najvejo ptujsko znamenitost, rdeo-bele cevi z utemi, ki jih dvigujejo moni mladenii. Nazadnje vodniki obiskoval ce popeljejo e na ogled zna menitega objekta, v katerem sedijo ljudje, ki so si prej omenjeno znamenitost izmis lili. ...DA so se slabe obveeni ljudje ob zadnjem nastopu dveh politikov v ptujskem gle daliu spraevali: "Kakna komedija pa je nocoj na spo redu?"

DVAJSET LET DRUTVA ZA BOJ P R O T I S L A D K O R N I BOLEZNI


D r u t v o z a b o j p r o t i s l a d k o r n i b o l e z n i Ptuj p r a z n u j e letos d v a j s e t l e t n i c o u s p e n e g a d e l a . J u b i l e j b o d o p r o s l a v i l i s p r o s l a v o , ki b o 1 8 . j u nija o b d e v e t i h v N a r o d n e m d o m u v Ptuju. O b tej prilonosti b o o d v a j s e t l e t n e m d e l u d r u t v a g o v o r i l a d i a b e t o l o g i n j a d r . L i d i j a T r o p , ki dela v drutvu o d ustanovitve. V kulturnem p r o g r a m u b o d o nastopili f o l k l o r n a s k u p i n a iz p t u j s k e b o l n i n i c e , r i t m i n a s k u p i n a osnovne

... DAv Ptuju avtomobili bolj stojijo v kolonah in zelo zelo malo vozijo. Zakaj bi torej sploh e potrebovali kolesa?! ... DA se predsedniku SDSS e vidi, da je bila njegova stranka nekaj asa v vladi in da je e mednarodno prizna na: ima namre majico z med narodnim znakom Pume. Predsednik SLS nosi navadno belo majico. Na bodoih lo kalnih volitvah bosta menda stranki nastopili skupaj. Za enkrat je e vpraanje, kaken kruh bo rodila zmes itnega klasa in bodee vrtnice.

o l e D o r n o v a i n u e n c i g l a s b e n e o l e K a r o l a P a h o r j a iz P t u j a . Z a s lunim l a n o m in d r u g i m b o d o p o d e l i l i p r i z n a n j a , z a h v a l e in p l a k e t e .

Pripravila:

MG

PREJELI

SJVlO

fesnita po ievljarsko
( O d g o v o r na sestavek v 1 e d n i k u t. 23: V K I D R I E V S K E M E V L JARSTVU I M A J O N O V E G A D I R E K T O R J A : Plae najprej zas luiti) T a k o kot v vsaki d e l o v n i o r g a n i zaciji t u d i pri n a s o p r a v l j a j o r a z lina d e l a razlini ljudje. N e k a t e r i a o p r a v l j a j o d o b r o in n e k a t e r i iianj d o b r o . P o v s o d je d o l o e n n e k Normativ, p o k a t e r e m l j u d j e spravljajo d e l o , le pri n a s v t o l i k o '^lih e v e d n o vztrajajo pri s k u p i n ^l^i n o r m i . T e j n o r m i p a j e p r i m e r e n '^di zasluek ( u p r a v i e n ali p a n e ) . P r e d l e t i . k o n a s j e d e l a l a le Peica, s m o bili vsi z a d o v o l j n i , ^adi s m o o d h a j a l i d e l a t in t e m u Primernosmobili p l a a n i . T u d i d e 's^ni o d n o s i s o bili d o b r i . Sedaj p a se d o g a j a t o , e s a r t u d i v Najslabih sanjah ne bi hoteli sanjaJavno n a s poniujejjo in t e p t a j o "Naa p r i z a d e v a n j a , d a b i v t e h tekih asih preiveli. O d l o n o z a v r a a m o o i t k e , d a si v letonjem letu e n i s m o prisluili p l a za m a rec, april in m a j . D o s e d a n j a vrilka d o l n o s t i g o spa N a d a J u r a n i in g o s p a S i m o n a Kovai imata tono evidenco o p r a v l j e n i h d e l . Iz e v i d e n c e je raz v i d n o , k o l i k o in kaj je k d o pri n a s opravljal. O d l o n o t r d i m o , d a s m o si s svojim d e l o m e z d a v n a j p r i s luili svoje p l a e . e p a t o d e l o ni b i l o d o b r o p l a a n o ali p r a v i l n o i z v e d e n o , p a naj o d g o v a r j a j o tisti, ki so za svoje "delo"(!) prejeli zelo lepe plae. D v o m i m o p a , d a so si jih zasluili. e bi vsi svoje d e l o o p r a v l j a l i d o b r o , bi mi e sedaj hodili z veseljem d e l a t , n e p a s a m o v s l u b o , kot so n a m oitali. S prijateljskimi p o z d r a v i ! Predsednica sindikata in 13 p o d p i s n i k o v Danica Jus

lanica projektnega

VIDI5E.,, Posvet o lokalni samoupravi


v soboto, 18. junija, bo v Ptuju posvet o lokalni samoupravi, na katerem bosta gosta poslanka dravnega zbora in podpredsednica odbora za lokal no samoupravo pri dravnem zboru Jana Primoi in vladin sekretar za lokalno samoupravo g. Olub. Posvet se bo priel ob 10. uriv upnijski dvo rani na Potrevi ulici. Podoben posvet bo popoldan v Ormou. McZ vsako gospodinjstvo v krajevni s k u p n o s t i , ki se bo prijavilo, n e gle d e na oddaljenost od c e n t r a l e . D o g o v o r i l i in vpisali v p o g o d b o so t u d i , da v naslednjih p e t i h letih v etalah n e m o r e n i h e d o b i t i telefo na p o d bolj u g o d n i m i pogoji, kot so zdaj. Vsi, ki so se zdaj prijavili, m o rajo d o b i t i telefon najkasneje v e n e m letu o d p o d p i s a p o g o d b e . D e l a se b o d o zaela v a v g u s t u , in e bo ugodna zima, bodo spomladi t u d i v e t a l a h zvonili telefoni. I..

!MJJIfA'MJJIJM!MliJe^:T.|.'J:UJMian:

Bo prihodnjo pomlad e zvonilo?


v t e h d n e h s o e s k o r a j vsi i n t e r e s e n t i za t e l e f o n , ki s o vrnili p o d p i s a n a n k e t n i list, d a s o p r i p r a v l j e n i p o d p o g o j e m , ki s o jih p o n u d i li n a PTT -ju, s o d e l o v a t i v akciji za napeljavo telefona, podpisali po g o d b e za s k l e n i t e v n a r o n i k e g a razmerja. Pogoji so zdaj e m a l o bolji, kot so bili o p i s a n i v a n k e t i , ki jo je p o d p i s a n o v r n i l o 130 interesentov. K r e dit P T T - j u je zdaj 1500 D E M in ga plaajo v 12 o b r o k i h p o 125 D E M v tolarski p r o t i v r e d n o s t i p o s r e d u j e m teaju b a n k e Slovenije na dan plaila, to je vsakega 20. v mesecu. Vrailo kredita pa je p o d v o l e t n e m moratoriju v treh letnih o b r o k i h z devizno klavzulo in 3 - o d s t o t n i m i o b r e s t m i . N e p o v r a t n a cena telefo na, ki zdaj znaa 97.800 tolarjev, bo plaljiva s p r v i m i tremi rauni za te lefon. H k r a t i so seorganizatorjiakcijeza napeljavo telefona dogovorili, da b o d o potarji,kljub t e m u d a t r e n u t n o ni 200 interesentov, prikljuili

4 - P O NAIH KRAJIH
GOSTOVANJE UENCEV GLASBENE SOLE11MONOSTRA SRECAMSe UPOKOJENCEV PODRAVJA IM POMURJA

16.JUNU 1994- T E D N I K
V M05KAMJCIH

Za iim tesnejo vez z matiino domovino


Mladi g l a s b e n i k i iz M o n o t r a Szentgottharda na Madarskem so 7. junija l e t o s na p o v a b i l o ptujske glasbene ole priredili koncert. . Devetintirideset uencev, njiho vi m a n t o r j i in ravnatelj g. Gorgi, so predstavil i solistine toke na klavir ju, violini, flavti, klarinetu in troben ti, zanimivi pa so bili tudi razlini ko m o r n i sestavi. Sliali s m o duet violin, kvintet violonel, kvartet kitar, kvar tet blokflavt, na k o n c u pa e pevski z b o r . P r e d s t a v i l i so n a m s k l a d b e skladateljev Bartoka, Readinga, Chopina, Schuberta, Handla, Mozarta, Corelija, CaruUija, Szelenyija, Sokolaya, Gardonyja in A m s t r o n g a ter s svojim izvajanjem navduili tevilne poslualce. P r o g r a m je napovedovala ter pre vajala Marija Rituper, uiteljica kla virja v M u r s k i Soboti in vodja pev skega zbora iz M o n o t r a , ki je t u d i v z p o s t a v i l a vez m e d e n o in d r u g o glasbeno olo. Gost veera je bil preds e d n i k zveze z a m e j s k i h Slovencev J o e H i r n o k , k i si p r i z a d e v a za imveje sodelovanje med zamejski mi Slovenci in m a t i n o d o m o v i n o . Prvo povratno gostovanje uencev Glasbeneole Karola Pahorja Ptuj bo e 22. junija, ko se bo v M o n o t r u s samostojnim koncertom predstavil m l a d i n s k i godalni orkester. M. Trop

Ednbfim nainifiofii In odbiffin srcGm


e z osem tiso upokojencev, n e k a t e r i o c e n j u j e j o o k o l i 10.000, s e je v s o b o t o , I I . junija, zbralo na l e t a l i u v M o k a n j c i h . V s e je potekalo po programu,o katerem s m o v T e d n i k u e pisali. Velika v e i n a u d e l e e n c e v s e je vraala eni kmalu po slavnostnem delu, d r u g i e l e p o z n o p o p o l d n e - na s v o j e d o m o v e z a d o v o l j n i h . "Vre m e in R i g e l n i k sta na nai strani," sem slial nekaj hudomunih modrovanj. K r i t i n e p r i p o m b e so bile s a m o te, zakaj je bila s l o v e s n o s t z revijo p e v s k i h z b o r o v s a m o v e n e m toru in jo je l a h k o z o m i s p r e m l j a l o le d o b r i h dva tiso u d e l e e n c e v , d r u gi pa so p r i s r n e b e s e d e in u b r a n o s l o v e n s k o p e s e m le sliali, v n e k a t e r i h s t r n s k i h o t o r i h pa e t o n e . V s e e n o l a h k o z a p i e m o , da je bil izjemen t r u d organizatorjev po p l a a n , u d e l e b a je p r e s e g l a p r i a k o v a n j a , ljudje so odhajali za d o v o l j n i . T o pa je o r g a n i z a t o r j e m na)ve)epriznan)e. N a letaliu v M o k a n j c i h j e b i l o i v a h n o e v z g o d n j i h j u t r a n j i h u r a h . G o s t i n s k o podjetje G a s t r o iz

POUDARKI IZ GOVORA HERMANA RIGELNIKA


S p o t o v a t i m o r a m o starost in i z k u n j e . V a a g e n e r a c i j a je k t e m u , kar d a n e s i m a m o , dala n a j v e , t o je d e j s t v o . H u m a n o s t v s a k e drube s e vidi v o d n o s u do n e m o n i h . T u d i n o v a S l o v e n i j a je s o c i a l na d r a v a . N a r a u n u p o k o j e n c e v n e m o r e m o delati l e p e prihodnosti. N i ve dodat nega stiskanja pasu. Prevladovati mora poli t i n a m o d r o s t . N i , kar je na rejeno na hitro, ni trajno. S l o v e n c i s m o bili p o m e m b e n l e n v a n t i f a i s t i n i fron ti m e d drugo s v e t o v n o v o j n o . T o je z g o d o v i n a i n t e g a n i m o zbrisati. P o v s o d s m o za d o b r e s o s e d s k e o d n o s e . Z A v s t r i j o in Madarsko obstajajo, s H r v a k o jih e n i s m o z n a l i urediti, o d l o n o pa n a s p r o t u j e m o izjavam i t a l i j a n s k i h p o litikov.

Foto: Dalji p o z d r a v n i g o v o r je imel e Stanko Hvale, predsednik Zveze u p o k o j e n c e v Slovenije, ki je n a n i zal v r s t o p r o b l e m o v , s k a t e r i m i se d a n e s sreujejo upokojenci. "Ni s m o in n o e m o biti s o c i a l n a kate gorija, z a h t e v a m o p r a v i c e sedanje ga asa!" j e m e d d r u g i m p o u d a r i l in doivel i v a h e n aplavz. S l a v n o s t n i g o v o r n i k je bil H e r man Rigelnik, predsednik Drav nega z b o r a R Slovenije. T u d i nje gov j e d r n a t i in v s e m r a z u m l j i v i go v o r so u p o k o j e n c i p o g o s t o p r e k i n jali s p l o s k a n j e m . P o u d a r k e iz nje govega g o v o r a o b j a v l j a m o p o s e b e j . P r o g r a m sreanja se je n a d a l j e val z revijo p e v s k i h z b o r o v . Zael je m l a d i n s k i p e v s k i z b o r O G o r i n i c a , n a d a l j e v a l i so e n s k i p e v s k i z b o r i u p o k o j e n k iz L j u t o mera, Malenika pri M a r i b o r u in Maribora - Tabora, nato moki pevski zbori izivanjkovcev, Ljuto m e r a in M a r i b o r a - C e n t r a , o k t e t iz O r m o a ter m e a n a p e v s k a z b o r a u p o k o j e n c e v iz T i i n e i n P t u j a . V s a k z b o r je n a s t o p i l s p o d v e m a

Kosi

P r v a k a v r a u n a l n i t v u in e l e k t r o n i k i
Ptujani so zadnje a s e v s e bolj u s p e n i na r a z l i n i h p o d r o j i h tudi v dravnem merilu. M i n u l o so boto, 4. junija, pa so bogateji za dva mlada dravna prvaka, ki sta drago cen naziv dosegla z nadarjenostjo in uenjem. Po o d l i n i h u v r s t i t v a h n a o b i n skem in regijskem tekmovanju se je n a m r e prejnjo soboto na d r a v n e m tekmovanju v raunalnitvu in elek t r o n i k i v K r a n j u p o m e r i l o ve kot 400 mladih iz raznih krajev Sloveni je. Na s p l o n o so bili rezultati ude leencev presenetljivi. Odlino pa sta se odrezala uenca 8. razreda osnovne ole Olge Meglic v P t u j u: Primo Kol a r i je p o s t a l d r a v n i p r v a k v raunalnitvu, njegov soolec Matej Horvat pa je osvojil naziv dravnega prvaka v elektroniki. -OM

pesmima. S l a v n o s t n i d e l sreanja so sklen i l i z r a z v i t j e m p r a p o r a Drutva u p o k o j e n c e v P t u j in s podelitvijo p r i z n a n j za d o s e k e v p o r t n i h s r e a n j i h u p o k o j e n c e v (streljanje? z r a n o p u k o , kegljanje in v ahu). O obojem b o m o podrobneje poroali prihodnji. P o i z d a t n i m a l i c i j e n a letaliuv M o k a n j c i h sledilo druabno s r e a n j e u p o k o j e n c e v Podravjain P o m u r j a . V o t o r i h in posameznih d e l i h p r i r e d i t v e n e g a p r o s t o r a so n a s t o p a l e s k u p i n e pevcev in god cev. e z s t o n a t a k a r i c i n natakarjev je s k r b e l o , da u d e l e e n c i n i s o bili lani in ejni, da so bili h i t r o postr e e n i p r i m i z a h . A e r o k l u b Ptuj pa je bil o b i s k o v a l c e m ves d a n na raz p o l a g o s s v o j i m i letali za poletenad P t u j e m . Z a ples n a platoju p r e d le t a l i e m je s k r b e l a n s a m b e l Ptuj s k i h 5 s s v o j i m i pevci.

OLSKI ZVONEC
#TRNOVSKAVAS- Prejnji te den so se drugo- in tretjeolci nauili plavati v Termah, etrti razre di pa so ta teden v oli v naravi v Si monovem zalivu. V tej osnovni oli pripravljajo ob letu druine sreanje s stari, za katere so pripravili pro gram. Sreanje bo 21. junija ob 16. uri v oli. #MAJPERK- Prejnji torek so se predstavile olske lutkovne in gledalike skupine, v sredo ob 18. uri so se med seboj v portnih igrah pomerili uenci in stari, nato pa so se predstavili e modelarji. Os rednja prireditev, s katero so poas tili dan ole, je bila v Majperku v pe tek ob 17. uri v olski telovadnici. Stari, krajani in gostje so si ogledali razstavo izdelkov, ki so jih napravili uenci. Celotne prireditev je bila po sveena druini, oli in domaemu kraju. GRAJENA - V torek so se v Domu krajanov predstavili tirje zbori in olski ansambel, tako da je nastopilo ve kot 100 pevcev. Kon cert sta organizirala osnovna ola in prosvetno drutvo. # M A R K O V C I : l z ole v naravi v Simonovem zalivu so se zadovoljni vrnili tretjeolci in njihovi uitelji. V petek, 10. junija, pa so se osmoolci z valeto poslovili od osnovnoolskih I klopi.

prirejata v e t r t e k , 2 3 . junija, o b 18. uri v V I T E K I D V O R A N I n a g r a d u p r e d a v a n j e in o k r o g l o m i z o z n a s l o v o m

i I

KAJ SLOVENCI M E N I J O O SEBI


Vodil jo bo dr. Niko To, nosilec Slovensko mnenje 1994/2. projekta javno

P t u j a je v o t o r i h in o b njih u r e d i l o 15 d e l i t v e n i h i n p r o d a j n i h m e s t h r a n e i n p i j a e . G a s i l c i iz o k o likih d r u t e v so i m e l i v e l i k o dela, da so o s e b n e a v t o m o b i l e in a v t o b u se s p r o t i u s m e r j a l i na p a r k i r n a mesta. N a p r o s t o r u p r e d letaliem je igrala p t u j s k a g o d b a n a p i h a l a , n a s t o p a l e so m a o r e t k e , p r i h a j a l i so u d e l e e n c i v vejih in m a n j i h s k u p i n a h . N e k a j po 9. uri je slove s n o s t zael m e a n i pevski z b o r D U P t u j ob s p r e m l j a v i g o d b e in p i h a l a z dravno h i m n o . S l o v e s n o s t je p o t e k a l a n a o k r a e n e m o d r u v e n e m od os rednjih otorov pod geslom DAJ M O L E T O M IVLJENJE. Upo k o j e n c e z o b m o j a t a j e r s k e je v imenu organizacijskega odbora pozdravil Mirko Bernhard, pred sednik Z D U Ptuj, v imenu obine P t u j pa n j e n p r e d s e d n i k V o j t e h Rajher.

FF

Izobraevanje za podjetnitvo
v o r g a n i z a c i j i C e n t r a za p o d j e t n i k o s v e t o v a n j e P t u j se je v Srednjeolskem centru v Ptuju v ponedeljek priela enotedenska p o d j e t n i k a d e l a v n i c a , v o k v i r u k a t e r e b o d o dijaki tretjih letnikov g i m n a z i j e s p o z n a l i p o d j e t n i t v o . P r i p r a v i l i so jo z n a m e n o m , da bi m l a d i m p o m a g a l a s p o z n a t i o s n o v e p o d j e t n i t v a , p o j m e in veine o z i r o m a z n a n j e , p o t r e b n o za z a g o n podjetja. P o d j e t n i k o delavnico b o d o m l a d i k o n a l i z i z d e l a v o p o s l o v n e g a n a r t a in t a k o p r a k t i n o p r e i z k u s i l i z n a n j e , ki ga b o d o p r i d o b i l i v o k v i r u e n o t e d e n s k e g a sez n a n j a n j a s p o d j e t n i t v o m . Z a p o d j e t n i k o d e l a v n i c o je m e d dijaki, profesorji in v o d s t v o m p t u j s k e g a S r e d n j e o l s k e g a c e n t r a v e l i k o zani m a n j e . P r o j e k t b o d o izvajali v o k v i r u p r o s t i h i z b i r n i h v s e b i n . MG SEDEM (NEVPOMEMBNIH DNI

V a b l j e n i s o c i o l o g i , p o l i t o l o g i , d r u b o s l o v c i in V S I , ki vas zani m a , kaj S l o v e n c i m e n i m o o d r u i n i , p o l i t i k i , polit, s t r a n k a h , nacio n a l i z m u , t u r i z m u , k d o so n a i s o v r a n i k i , k d o prijatelji, esa se b o j i m o , k a j si e l i m o i n e , e , p a e . . .

SEDEM

(NE}POMEMBNIH

DNI

SEDEM

(NE}POMEMBNIH

DNI

SEDEM

(NE)POMEMBNIHDNI

Zasluge in zasluni
Predsednik slovenske vlade dr. Ja nez D r n o v e k je na ponedeljski T V konferenci samozadovoljno ugotovi la, da so na e k o n o m s k e m podroj u vsi poglavitni kazalci s p o d b u d n i : i n d u strijska proizvodnja naraa, inflaci ja je e naprej v p r e d v i d e n i h o k v i r i h , nezaposlenost se zaenja zmanjeva ti, devizne rezerve rastejo. T o l a r bi l a h k o postal k o n v e r t i b i l e n (kar po m e n i , da b i l a h k o z n j i m v t u j i n i plaevali tako kot z m a r k a m i , dolarji, lirami ...). eprav p r e m i e r nikoli n e p o z a b n i o p o z o r i t i , da je zanj "eko nomsko podroje" e n o izmed tistih, s katerim se e posebej ukvarja, v svoj ih javnih nastopih in ocenah vendar le ostaja predvsem na ravni povrin skega n a t e v a n j a d o s e k o v . Z a r a d i tega velikokrat ostaja uganka, kaj od tistega, kar se dogaja v gospodarstvu, je mo pripisati n e p o s r e d n e m u vpli vu tekoe vladne e k o n o m s k e politi ke, kaj pa d r u g i m dejavnikom. Zlasti tudi zato, ker je vlada skupaj s pred s e d n i k o m kar naprej n e k a k o prese neena. T u d i tokrat je dr. D r n o v e k omenjal, da so p r a v z a p r a v doseeni rezultati bolji od (vladnih?) predvi devanj. Sicer pa je p r e m i e r p r e p r i a n , da se slovensko gospodarstvo defmitivno dviga s svojega d n a in da so sedanja gibanja zaetek dolgotraj nejega pozitivnega procesa.

KAJ JE HOTELA VLADA


v o c e n a h v zvezi z gospodarskim o i v l j a n j e m je d i r e k t o r Bajtovega ekonomskega intituta p r o f dr. Joe M e n c i n g e r manj kategorien in manj "trdno preprian" kot predsednik dr. D r n o v e k . V n e k e m intervjuju je te d n i izjavil, da je gospodarsko oivl janje t a k n o , k a k r n o je; d o b r o bi bilo, da ne bi bila samo kratkotrajno. O i t n o je r e z u l t a t d v e h e l e m e n t o v povpraevanje. P r v o ima svoje kore n i n e v neuspenosti gospodarske politike pri zadrevanju rasti pla. L a h k o bi celo rekli, da je do gospo darske rasti prilo gospodarski poli tiki n a v k l j u b . T a je prisegala, da je treba gospodarstvo najprej stabilizi rati in n a t o s p o d b u d i t i . lo j e s a m o o d sebe, brez v to usmerjene gospodar ske p o l i t i k e in p r e d v s e m na r a u n tako imenovane dokapitalizacije. D r u g o , najbr trajneje oivljanje iz haja iz izvoznega povpraevanja, iz oivljanja nekaterih delov evropske ga gospodarstva. T a k o torej p r o f dr. M e n c i n g e r . P o t e m t a k e m zdaj pred s e d n i k vlade sebi p r i p i s u j e zasluge tudi za tisto, esar v resnici ni hotel...

Sicer pa dr. Mencinger misli, da v Sloveniji stabilne rasti e ne bo in da zdajnji dobri m a k r o e k o n o m s k i ka zalci niso nekaj trajnega. e naprej bo veliko podjenj propadalo. ez pet let bo zaradi tega struktura slovenskega gospodarstva p o p o l n o m a drugana. V e l i k o v e l i k i h s i s t e m o v ne bo p r e i v e l o , o s t a l o j i h bo m o r d a k a k n i h deset, veliko ve pa ne. Vse drugo bodo d r o b n i proizvajalci raz linih sestavnih delov za multinacion a l k e po E v r o p i ... D r . M e n c i n g e r m e n i , da se ne kae razburjati, ker je takna usoda malih gospodarstev. Seveda pa taken tok razvoja pos tavlja vrsto novih vpraanj, ki jih ne naenjajo niti vladni ljudje niti p r o f dr. Mencinger. Katera "velike siste me" bo Slovenija ohranjala in katero bo kar tako pustila propadati? Agoni ja m a r i b o r s k e g a T a r n a je najbolji primer, kako veliko dejavnikov lahko vpliva (pozitivno ali negativno na usodo taknega gigenta. Pri tem je odloilna tudi vloga drave, bank in jasna razvojna politika. V tem (in po d o b n i h ) primerih pa ne gre zgolj za to, da naj se nekdo uveljavi in potrdi na t r g u - ali pa p r o p a d e . T a m ima tria, pestijo pa ga predvsem hipo teke preteklosti, za katere pa ni kriv samo on. T u d i e nekatera druga pod jetja zdaj ne morejo n o r m a l n o proiz vajati in prodajati p r e d v s e m zaradi b r e m e n iz preteklosti, eprav imajo

atraktivne in perspektivne proizvod ne programe. Njim bi najbr kazalo pomagati na vse m o n e naine, pre den se nad njimi napravi d o k o n e n kri. Sicer pa bo spremenjena struk tura g o s p o d a r s t v a u s o d n o vplivala tudi na poloaj in razvoj posameznih drugih dejavnosti, v konni posledici t u d i o b e h u n i v e r z in n j u n i h p r o gramskih usmeritev. O tem in posle d i c a h tega za n a c i o n a l n i razvoj za zdaj razmiljajo zelo redki.

KAJ PRAVI AMERIKI PROFESOR


Predvsem pa je glede tega preve h i t r i h , e n o s t r a n s k i h in p a n i n i h sklepanj. N e d a v n o se je eden izmed s l o v e n s k i h novinarjev pogovarjal z znanim amerikim znanstvenikom slovenskega rodu dr. D u a n o m Prevorkom, ki ima prijavljenih ve kot 100 patentov in dva najvija univerzi tetna predavatejska naziva v Z D A . M e d d r u g i m ga je t u d i vpraal, kaj misli o teksilni industriji v Sloveniji, "ki je zelo na tleh, slabe kot njej gre morda le e elezarstvu". Novinarja je z a n i m a l o , k a k n e so po n j e g o v e m m n e n j u n j e n e p e r s p e k t i v e . "Jo b o mogoe spet postaviti na noge?" Od govor p r o f dr. P r e v o r k a je v m a r siem presenetljiv: "Na vsek nain! Pravite, da je ta sektor v Sloveniji na d e h , jaz pa u p a m , da ni tako, in bi re

kel, da je iv in dobrega zdravja. Dejal bi e, da so zaradi 'globalizacije' tudi a m e r i k e t e k s t i l n e t o v a r n e n a tleh, saj m o r a m o v Z D A k o n k u r i r a t i vse m u svetu, z naimi plaami m o r a m o biti k o n k u r e n n i . Seveda so nae to v a r n e najbolj p r o d u k t i v n e , i m a m o tudi odlino tehnologijo, ampak kljub temu je zelo teko. V Sloveniji, kot sem videl, je pa tako: kupili ste li cence, toda kar k u p i , ni v e d n o naj bolja dosegljiva tehnologija. Predvi d e v a m , da bo mogoe tehnologijo s pomojo tukajnje univerze in m o r d a e koga drugega, tudi s posredovan jem vlade, izboljati. Veseli m e , da tekstilna industrija v treh letih, od kar sta se odcepili od Jugoslavije, ni p r o p a d l a . e se b o s t e v n a s l e d n j i h treh letih pravilno usmerili, n a m r e v raziskave, e boste pripravljeni na poveanje trga in e bo tehnologija bolj e k o n o m i n a , to pa p o m e n i , da morate danes paziti ne na nove izdel ke, ampak na to, da boste delali hitre je, ceneje in bolje. T o se da narediti. N a p o v e d u j e m , s k r a t k a , v e l i k a iz boljanja v slovenski tekstilni tehno logij i v naslednjih treh letih." Na no vinar je po taknem razmiljanju dr. P r e v o r k a u g o t o v i l : "Zelo s t e o p t i mistini - kar je seveda tudi prav. N e rentabilnih tekstilnih tovarn torej n e kae zapirati, mar ne?" Dr. Prevorek pa je odgovoril: "Ne. T e k s t i l n a indu strija, ki je e v Sloveniji, je jedro. e ga u k i n i t e , je za v e d n o i z g u b l j e n o .

M i s l i m , da je va izhodini poloaj za uspeen razvoj ugoden." Skoraj h k r a t i s taknimi optimis t i n i m i H a p o r e d m i svetovno znane ga z n a n s t v e n i k a pa s m o l a h k o pre brali, da tekstilni intitut v Maribo ru, ki ima 40-letno tradicijo in ki je odloilno vplival na r a z v o j tekstilne industrije v Sloveniji v nekdanji Ju g o s l a v i j i , t a r e j o v e l i k a finanne teave... Ali s l o v e n s k a vlada in vsi drug' dejavniki dovolj sodelujejo s Sloven ci, ki so v r a z l i n i h krajih po svetu p r i z n a n i strokovnajki? Ali v Sloveni ji sploh vemo, koliko jih je in kje so? J i m z n a m o p o v e d a t i , da jih zaradi nji hovega ugleda c e n i m o in spotujemo tudi d o m a ? J i h z n a m o ( i n ali jih splot' h o e m o ) v k l j u i t i v k r e i r a n j e na^ p r i h o d n o s t i in v iskanje odgovore*' na zdaj aktualna vpraanja? Prof d^' Pevorek je na vpraanja, ali bi bil s svojimi izkunjami in znanjem p f pravljen sodelovati pri izboljevanj" p r o d u k t i v n o s t i in kakovosti sloven ske t o v a r n e p o l i m e r n i h vlaken Yulom, takoj p r i t r d i l n o odgovoril: "^^ samo da bi bil poaen, temve bi* t e m , e bi v tujini pridoblje"^ izkunje l a h k o k o r i s t n o uporabil 0 ^ d o m a i h t l e h , d o p o l n i l svojo i^'' jenjsko funkcijo. T o bi m i bilo v veli' ko zadovoljstvo." Jak Koprive

^0DNIK -16. JUNIJ 1994


VETRTEK,

KULTURA. IZOBRAEVANJE - 5
16. JUNIJA, OB 19.30

s r e a l a k o l e k t i v e n nain o d r e i t v e , saj j e bil t a k r a t tudi p o s a m e z n i k z l i t

imajo m i t e , ki niso s t r o g o fiksirani in s o p r e t e n o ritualistine n a r a v e . V u n i v e r z a l n i religiji p a se pojavi tenja, d a religijo s i s t e m a t i z i r a j o v nauk - doktrino, seveda v skladu z idejami veljavne m i s e l n e k u l t u r e . 9. O d n o s d o sveta. N a r t ) d n e reli gije niso o b l i k o v a l e svojega l a s t n e ga o d n o s a d o s v e t a , u n i v e r z a l n e p a se z a v z e m a j o za d o l o e n o stalie d o sveta, d r u b e , d r u i n e . . . Ni uni v e r z a l n e religije, ki ne bi i m e l a izo b l i k o v a n e g a o d n o s a d o sveta. Z vi d i k a o d n o s a religij d o sveta l a h k o d e l i m o religije n a v e razlinih ti pov. Z a u n i v e r z a l n e religije l a h k o t o rej r e e m o , d a so u s m e r j e n e k svetu kot celoti in hkrati k p o s a m e z n i k u l o v e k u , ne g l e d e na njegovo r e g i o nalno, nacionalnoalidrubenopripadnost. In kaj l a h k o r e e v a isto na k o n c u ? Z g o d o v i n a r j i , sociologi, t e o l o gi... p a tudi midva sva u g o t o v i l a , d a so m e d razlinimi s t o p n j a m i s t a r i h civilizacij in religij tevilne p o d o b nosti in d a tudi v primitivnih religi j a h ( n e k a t e r e o b s t a j a j o e d a n e s ) l a h k o s p o z n a m o p r v o t n o stanje ci viliziranih religij. T a k o sva si v t e m dolgem druenju ustvarila predsta v o o p r e h a j a n j u in razvijanju n a j primitivnejih religij v religije civi lizirane drube (politeizma) do najvije razvitih m o n o t e i s t i n i h u n i v e r z a l n i h religij d a n e s . S p o z n a la sva, "da nosilec razvoja ni bila r e ligija, t e m v e d r u b e n n a p r e d e k . Ni se razvijala d r u b a z a r a d i religi j e , t e m v e s o se razvijale religije za radi d r u b e n e g a n a p r e d k a . " D a n e bi g o v o r i l a le v s u h o p a r n e m t e o r e t i n e m jeziku, ki g a razu m e j o le tisti, ki se s t a k o p r o b l e m a t i k o p o d r o b n e j e ukvarjajo, sva obi s k a l a r a z l i n e d e e l e . U s t a v i l a sva s e v p u a v i , kjer s o p o d p e s k o m odkrili civilizacijo S u m e r c e v . O b i skala sva d e e l o , k a m o r letijo pozi mi l a s t o v k e , d e e l o , v k a t e r i so 3000 let verjeli v iste b o g o v e in v k a t e r e d a n e s n e v e r j a m e n i h e v e . Peljala sva s e m i m o K r e t e v G r i j o in spoz n a l a , d a so tudi njihovi bogovi d a nes mrtvi (v smislu, d a ljudje vanje ve n e v e r j a m e j o ) , d a p a s m o mi vsi v E v r o p i , p a e t o h o e m o ali n e , o t r o c i te civilizacije. e e n k r a t sva p r e k a l a m o r j e in o b i s k a l a v e n o m e s t o R i m , se sreala z n a s t a n k o m n a m najblije religije k r a n s t v a . T u d i k r a n s t v o kot religija i m a zelo d o l g o z g o d o v i n s k o in r a z v o j n o p o t , ki se ni zakljuila k o t pri polit e i s t i n i h b o g o v i h E g i p t a ali Grije, ampak je del stvarnosti d a n a n j e g a asa in p r o s t o r a , in ka kor k a e , b o t o tudi e d o l g o .
TURIZMA V KIDRIEVEM

SeetftovnoirvederfMaffmfti
Koncertni program, ki ga ptujs k e m u g l a s b e n e m u obinstvu krei ra in p o n u j a P o k r a j i n s k i m u z e j Ptuj, privablja v g o s t e d o m a e in tuje poustvarjalce. Ljubitelji kla sine glasbe bodo v etrtek, 16. j u nija, ob 19.30 lahko prisluhnili ko mornim sonatam Ludwiga van Beehovna, kijih bodo v viteki dvorani izvajali priznani domai u m e t n i k i : Igor k e r j a n e c - vio lonelo, Drako Brlek - klarinet in Vladimir Mlinaric - klavir. Skupina obine Ptuj je v glasbe. V naem mestu nastaja A V E iz Ljubljane t e r izvrstni flav tistki Ireni G r a f e n a u e r . . . e t r t k o v Beethovnov veer bo prav g o t o v o privabil v v i t e k o dvo r a n o zelo irok krog ljubiteljev g l a s b e . Sliali b o m o d e l a , ki jih j e veliki s k l a d a t e l j p o s v e t i l k o m o r n i z a s e d b i : S o n a t i z a k l a v i r in v i o l o n e l o v A - d u r u o p . 69 t e r t. 2 v gm o l u o p . 5 in T r i o za k l a r i n e t , vio l o n e l o in k l a v i r v B - d u r u o p . II. Igor k e r j a n e c , V l a d i m i r M l i n a ric in D a r k o Brlek s o o d l i n o u b r a n t r i o , ki n e n e h n o potrjuje d o s e d a n j e o d l i n e kritike d o m a in n a tiijem. Z a t o r e j p r i s l u h n i m o B e e t h o v n u in njegovim p o u s t v a r j a l c e m ! Vljud n o vabljeni. Darja Kater p r a v c a t i k o n c e r t n i a b o n m a , ki v z a d n j i h leti d o b i v a z e l o v i s o k o u m e t n i k o r a z v e n , s i m e r se P t u j u v r a m e d tista s l o v e n s k a m e s t a , ki n u d i j o svojim m e a n o m in d r u gim visoko k a k o v o s t n a glasba doivetja. V l e t o n j e m letu b o m o g o s t i l i pri n a s e tevilne u m e t n i k e . N a j o m e n i m o le n e k a t e r e : k u l t u r n a k a r a v a na I D R I A R T b o p r i p e l j a l a s s e b o j simfonini orkester, kar bo za Ptujane zagotovo prava poslasti ca (30. julija); v viteki d v o r a n i b o v a v g u s t u n a s t o p i l sloviti K v a r t e t ki t a r iz P r a g e (v s o d e l o v a n j u s P o l e t nim festivalom Ljubljane); sep tembra bomo prisluhnili odlinemu Komornemu zboru

^IVERZALNA

MONOTEI-

s celoto? 3. Univerzalna religija j e vena cionalna. Narodne religije z d r u u j e j o p l e m e n a , ljudstva ... in etina oziroma drubena skupnost se t a k o p r e p l e t a z v e r s k o s k u p n o s t ' j o . U n i v e r z a l n a religija p a se rei tehdrubenihinetinihokvirovter p o s t a n e v e n a c i o n a l n a . Svoje ver nike i m a m e d razlinimi d r u b e n i mi sloji ( b o g a t i in r e v n i ) , k a k o r tudi m e d razlinimi n a r o d i . 4. Univerzalna religija j e n a d n a c i o n a l n a . Z a u n i v e r z a l n o religijo je z n a i l n o , d a se n e iri s a m o t e r i t o r i alno, a m p a k tudi vsebinsko. Za v s e b i n s k o irjenje p a m o r a biti reli g i j a i z r e d n o f l e k s i b i l n a in p r i l a godljiva, t a k o d a z n a svojo d o k t r i no prilagoditi razlinim stopnjam z g o d o v i n s k e g a , d r u b e n e g a in e k o n o m s k e g a stanja in razvoja. Pri obliki religije p a j e p o t r e b n o o p o zoriti, d a se religije v razlinih delih sveta in pri razlinih n a r o d i h pojav ljajo n a razline n a i n e . 5. Tenja p o eksanziji. K e r i m a u n i v e r z a l n a religija p o g o j e , d a p r e sega n a r o d n o s t n e o k v i r e t e r i t o r i a l n o in v s e b i n s k o , se pojavi tenja p o e k s p a n i z i j i . T e g a n a r o d n a religija n e z m o r e , kajti t a l a s t n e b o g o v e iti in j i h s k r i v a , n e p a r e k l a m i r a d r u g i m (saj bi p o t l e j le-ti l a h k o p o m a g a l i t u d i njim). V razlinih u n i v e r z a l n i h religijah p a se t e n j a p o ekspanziji kae razlino (za kranstvo je npr. znailno, da upo rablja organizirane misijonarske m e t o d e , t o p a ni z n a i l n o s t v s e h u n i v e r z a l n i h religij). V s e k a k o r p a se m o r a u n i v e r z a l n a religija prila gajati m n o i c a m , t o r e j tudi njiho v i m i n t e r e s o m , e l j a m , o k u s u in zahtevam. 6. Nija toleranca d o drugih reli gij. N a r o d n e religije s o m e d s e b o j bolj t o l e r a n t n e k a k o r u n i v e r z a l n e . V s a k a o d u n i v e r z a l n i h religij t r d i z a s e , d a j e edino ona pravilna. T a k o zagovarja tezo, da se m o r a iriti m e d ljudi in p o m a g a t i ljudem d o "prave v e r e " . 7. Avtonomija religiozne organi zacije. V u n i v e r z a l n i religiji s o d u h o v n i k i p o s e b e n d r u b e n i sloj ( z a p r t a k a s t a , loujejo se o d laikov, teijo, d a bi si c e r k e v p r i d o b i l a su v e r e n o s t v s v e t u . . . ) in tudi v smislu, d a d u h o v n a funkcija ni ve v r o k a h kralja oz. profanega vodstva. Ko p r i d e d o p e r s o n a l n e loitve m e d d u h o v n i k o in v l a d a r s k o funkcijo, so ustvarjeni prvi pogoji za konflik t e m e d p r e d s t a v n i k i r e l i g i j e in predstavniki drave. 8. D o k t r i n a . N a r o d n e r e l i g i j e
O RAZVOJU

^INA RELIGIJA-ZAKUUEK
j^onoteizem je v e r a v e n e g a sai^ega b o g a in j e najvija r a z v o j n a Jopnja religije. T a z v r s t , ki j e p o pjstanku najmlaja, s e j e razvila o d ^ in5- st- P""- n a i m t e t j e m dalje in liste najuspeneje s o p o s t a l e t u d i jvetovne religija ( k r a n s t v o , b u d i ^gm. islam.) Vse z n a n e in o b r a v n a v a n e religi ja pa lahko d e l i m o t u d i p o e t i n o jocialnem k r i t e r i j u v n a r o d n e in univerzalne. V t i p n a r o d n i h religij lahko tejeva vse s t o p n j e o d p r v o t p r i m i t i v n i h p a tja d o r a z v i t i h politeistinih, v s k u p i n o u n i v e r z a l nih religij p a p o p r a v i l u s p a d a j o i^onoteistine religije z i z j e m o hinduizma. Se s p o m i n j a , d a sva n a z a e t k u preuevanja k r a n s k e religije d e jala, d a si j o b o v a p o g l e d a l a p o drobneje p r a v z a t o , d a bi u g o t o v i l a pjene z n a i u l n o s t i in r a z l i k e g l e d e naprejnjetipe religij. D o t e h zakl jukov se bova p r i k o p a l a iz z n a n j a , !(isva g a d o b i l a p r i p r e u e v a n j u kranstva k o t najbolj r a z v i t e sve tovne m o n o t e i s t i n e in u n i v e r z a l ne religije. J a s n o mi j e , p a t e b i t u d i , da bi b i l o p r a v i l n o t a k e s p l o n e zakljuke n a p r a v i t i , k o bi s p o z n a l a tudi d r u g e t a k o r a z v i t e r e l i g i j e (npr. b u d i z e m , i s l a m . . . ) , saj bi t a k o natanko v e d e l a , k a t e r i e l e m e n t i s o skupni ( z a d e f i n i c i j o u n i v e r z a l n e religije) in k a t e r i specifini. Pa ven dar b o v a p o i z k u s i l a t u d i t a k o l e , brez p r i m e r j a l n e a n a l i z e . Poglejva, kaj sva u g o t o v i l a : 1. Subjekt religije so p o s a m e z n i ki iz v s e h d r u b e n i h s l o j e v . N a irehodu iz n a r o d n e religije k u n i verzalni je p r i l o d o p o s t o p n e g a / e o b r a t a iz k o l e k t i v i z m a k indiviiualizmu. K e r s o se s p r e m e n i l i drubeni in e k o n o m s k i o d n o s i , s e spremenita tudi m e s t o in vloga p o sameznika. P o s a m e z n i k p o s t a n e samostojen ( a v t o n o m e n ) len drube in t e g a s v o j e g a z n a n j a in moi se t u d i z a v e d a . T a k o se u n i verzalna r e l i g i j a o b r a a na p o s a meznika in t o n e g l e d e na t o , k a t e remu d r u b e n e m u s l o j u p r i p a d a (bogat, r e v e n , star, m l a d . . . ) . T o p a nibila z n a i l n o s t prejnjih religij. 2. Z n o t r a j r e l i g i j e p o s a m e z n i k sam z a s e v z p o s t a v l j a s t i k z boanstvom, k a r p o m e n i , da g r e za ob o j e st ransko p r i a k o v a n j e : u n i verzalna religija se o b r a a na p o s a "leznika, le-ta p a si l a h k o z a g o t o v i s pomojo religije o d r e i t e v (indi vidualno s e v e d a ) . Ali se e s p o m i n ja, da sva v prejnjih tipih religije

l e t o n j e m letu p o n o v n o n a m e n i l a del k u l t u r n e g a tolarja k o n c e r t n i m p r i r e d i t v a m . G l a s b e n i veeri so vse bolj o b i s k a n i , z e l o r a z v e s e l j i v o j e tudi, da tovrstne prireditve pri v a b l j a j o v s e iri k r o g l j u b i t e l j e v

Wm' m

IPM If m n n P i

^mf^mnm

m i P i n ! M w n w ^ f c B ' IBr If It M M11 nu m m ' II11 v > M lB $

O s n o v n o o l c i O Ljudevita Piv ka s o v Ptuj povabili B r a n k o J u r c o , saj s o njen 80. rojstni d a n - pisatelji ca g a j e proslavila p r e d d o b r i m m e s e c e m - proslavili s p r o j e k t n i m i n a logami o B r a n k i Jurci k o t pisatelji ci z a o t r o k e in m l a d i n o . T a k o s o p r v o - in d r u g o o l c i b r a l i k r a t k e zgodbe, tretjeolci so zgodbe o b navljali in i l u s t r i r a l i , p e t o o l c i s o brali revijo Ciciban, estoolci so prebrali knjigo o U h a u , sedmoolci p o o Vohljaih. O s m o o l c i soobiskaliPotrevodomaijo, pre b r a l i p a knjigi R o d i s e s a m o e n krat in K o zorijo j a g o d e . U e n c i so si v k i n u o g l e d a l i t u d i film s t e m n a s l o v o m in obiskali Knjinico Iva n a P o t r a v Ptuju. McZ

Prvoiolkisopisateljici ob visokem jubileju.

Branki Jurcifeni pokojnega pisatelja Ivana

Potria,estitali\

I L j u n i j a je b i l o v g l e d a l i u Ptuj sreanje odraslih folklor n i h s k u p i n o b i n e P t u j , kjer s o se u s p e n o predstavili plesalke i n p l e s a l c i iz P t u j a , D o l e n c , C i r kovc, Markovcev, Lancove vasi, D e s t m i k a ter kot posebni g o s t j e f o l k l o r i s t i iz B e l t i n c e v . Prireditev j e p o t e k a l a v prijet n e m vzduju. L e p o s t a j o p o v e z o v a la s i m p a t i n a m l a d a i g r a l c a p t u j s k e g a g l e d a l i a U r k a V u a k in Ervin topfer. koda je, da so tovrstne p r i r e d i t v e zadnja leta sla bo obiskane. Gostitelji prireditve - F o l k o r n a s k u p i n a Bolninice - s m o vloili v e liko t r u d a in p r o s t e g a asa, d a j e vse p o t e k a l o , ko s m o si eleli. M n o g i s o n a m tudi t o k r a t stali o b s t r a n i , predvsem kolektiv bolninice.
NA PTUJU ZOPET

p r e d s t a v n i k i Z K O Ptuj in p o r t v o valna mentorica Cvetka Glatz. Zavedajo se, da so prispevali

v e l i k i d e l e k n a e m u u s p e h u , se vsem skupaj zahvaljujemo. Folkoristi Bolninice Ptuj

MLilDf

SPODBUDILI

RAZMILJANJA

Monosti za turizem
eprav s o se krajani Kidrieve8av s k r o m n e m tevilu odzvali na povabilo m l a d i h r a z i s k o v a l c e v "snovne ole K i d r i e v o , ki s o j i m eleli predstaviti r az iskovalno nd\ o Kidrievo in turizem, so ven'larle prili vsi tisti, ki e d a n e s d e '^jo vturizmu tega kraja. M l a d i ra ziskovalci K a t j a K r a j n c , N a d j a ^ovak, Tanja Mojzer, M a r k o H a ^abent, M a t e j Z a f o n i k , M a t e j a ^"eg in Petra P i e k so ob strokovni Pomoi in vodenju mentoric IvanGore in R o m a n e L e p o a pri pravili vzorno n alogo, k i j e a n a l i z a Sedanjega s t a n j a t u r i z m a v Ki'''evem in n a k a z u j e n e k a t e r e "monosti p r i h o d n j e g a r a z v o j a te ''^Javnosti. Mladi so sprejeli izziv starejih, da '^^iskovalno delo n a t e m p o d r o j u "^daljujejo. Prepriani so, da bodo s ^^ojim r a z i s k o v a n j e m p r i s p e v a l i k ^ji t u r i s t i n i p r o p a g a n d i K i drievega. , Njihova osnovna ugotovitev je, da ""a kraj vse m o n o s t i za razvoj turiz'^^) kar je v nadaljevanju pojniiia^ t u d i javna t r i b u n a o m o n o s t i h raz voja turizma v Kidrievem. P o t r e b n o pa bo p o v e a t i r a v e n o b s t o j e e p o n u d b e , jo p o v e z a t i i n t u r i s t i n o oznaiti vse pomembneje objekte v k r a j u in o k o l i c i t e r s p o d b u j a t i monosti za investiranje v turistino dejavnost. K i d r i a n i u g o t a v l j a j o , da imajo najbolje pogoje za razvoj portnega

turizma, najve pa lahko z njim zas luijo v p o l e t n i s e z o n i . N j i h o v os rednji turistini objekt je poletno ko palie, ki je bilo odprto e pred ptuj skimi T e r m a m i in ki ga v poletni se zoni poleg domainov obie veliko M a r i b o r a n o v , B i s t r i a n o v , Celja nov in Ptujanov. Kopaliepropagira kraj ire. V organizaciji restavra cije Pan bodo letos na njem organizi rali edinstveno prireditev v Sloveniji -ples na vodi. MG

RJkZSTAVLJA

VOJKO

POGA

AR

S l i k a r V o j k o P o g a a r je p r v i s a m o s t o j n o razstavljal v Po krajinskem muzeju na Ptuju p r e d e n a j s t i m i l e t i . P o t e m je svoja dela predstavil e dvakrat. S e d a j je s v o j z a d n j i s l i k a r s k i o p u s razstavil v z a s e b n i galeriji s v . J u r i j a , ki i m a s v o j e p r o s t o r e v s t a r o d a v n e m m e s t n e m stol pu, tik zraven protijske c e r k v e . R a z s t a v a j e s e s t a v l j e n a iz d v e h ( z a r a d i s o a s n o s t i v e r a z s t a v in d e l o m a p r o s t o r s k e stiske n e k o l i k o okrnjenih) slikarskih opusov. "Iskanje izgubljenega srca" se p r e v e si v ciklus najnovejih p l a t e n z n a s lovom "Robna poetika". Prvi s l i k a r s k i c i k l u s s e s t a v l j a j o velika in visoka p l a t n a , kjer d o m a l a p r e s e n e e n i o s t r m i m o n a d "pogle di", i z r a e n i m i v slikarski govorici

prejnjem slikarstvu skrival n e k o b u p in p e s i m i z e m , v e j e iz t e g a p o v s e m n o v a , svetleja in o p t i m i s tina misel. Slikar .sam p r a v i , d a j e spoznal vrednost optimizma, ve selja in n o t r a n j e o s v o b o d i t v e , k a r p a j e b i l o , kljub v s e m u , z m e r a j skri t o v njegovi p o d z a v e s t i . "Iskanje iz gubljenega srca" nas opozarja, da "ratio", na k a t e r e g a se t a k o radi z g o v a r j a m o in ki p r e v l a d u j e v d a n a n j e m a s u , p a ni vse, a m p a k d a o b s t a j a e n e k viji nivo, n e k sis t e m , kjer "srce" p r e d s t a v l j a s i m b o l nezavednega, neke nove dimenzije in d i n a m i k e v n a s s a m i h . P r o b l e m skost P o g a a r j e v e likovne g o v o r i c e se n a m kae v p r e s e g a n j u b a r v n e in vsebinske celote na raven novo u t e n i h in d o j e m l j i v i h v s e b i n . Sli k a r se s p r e m i n j a , h o d i svoja p o t a in ustvarja na p o d l a g i novih doivetij in s p o z n a n j , ki j i h p o t e m m a t e r i a l i -

zira. Slike V o j k a P o g a a r j a so pol n e n o t r a n j e g a n a b o j a in ivljenjske e n e r g i j e , skozi a s p a b o d o e prav g o t o v o d o b i l e svoj p r a v i p o l e t in uinek. Z a d n j a , na j nove j a ol j a prestavl j a j o n e k e v r s t e slikarjevo " v m e s n o o b d o b j e " . N e k a s , kjer slikar p o s lua svojo notranjost, miruje, a o b e n e m tipa naprej. "Robna poeti ka" j e r a z i s k o v a l n a , p o e t i n a in v pastoznih nanosih rdee barve i z r a e n a skrita poezija. M a l e slike, ki s o p r a v e m i n i a t u r e v primerjavi s prvim ciklusom, predstavljajo n e k o iskanje p o t i d o cilja. T a si ikarsko-raziskovalna-poetina pot pa je p e s t r a in iva. V o j k o P o g a a r ne hiti, a m p a k o p a z u j e , s p o z n a v a in se o d z i v a n a p o t t u d i m e d d v e m a cilje ma. Stanka Gacnik

Mladi raziskovala

osnovne ole Kidrievo.

p0t0;K0Si

Vojka

Pogaarja.

e se je v

6 - NAI KRAJI IN LJUDJE


GENERALNI SEKRETAR ZVEZE M U Z E J E V KITAJSKE N A P O S L O V N E M O B I S K U V P T U J U

16.JUNU 1994-

TEDNlii

cmlizaclf
v n e d e l j o in p o n e d e l j e k , 5. in 6. ; j u n i j a , s m o imeli a s t in p r i l o n o s t g o s t i t i i m e n i t n e g a g o s t a iz d a l j n e Kitajske Ji Ilonghanga, general nega s e k r e t a r j a Zveze m u z e j e v Ki- j t a j s k e . V Slovenijo j e p r i e l n a po- j v a b i l o Zveze m u z e j e v Slovenije in ; njenega p r e d s e d n i k a R a l f a e p l a - : ka. Udeleil s e j e otvoritvene slo- : v e s t n o s t i o b o d p r t j u 2. s l o v e n s k e - j ga m u z e j s k e g a s e j m a , k i j e p o t e k a l ; v Ljubljani v prostorih Cankarje- i vega d o m a o d 3 1 . m a j a d o 4 . j u n i j a ^ tega l e t a . V a s u s e j m a j e p r i p r a v i l zanimivo predavanje o muzejih na Kitajskem, o stanju restavrator- | s k e in k o n z e r v a t o r s k e s t r o k e , go- i voril p a j e t u d i o d e l o v a n j u Z v e z e muzejev K i t a j s k e . P e k i n g u . Z g o l j v ilustracijo in pri m e r j a v o r a z s e n o s t i m e d Kitajsko in S l o v e n i j o t e r m e d o m e n j e n i m m u z e j e m in P o k r a j i n s k i m m u z e j e m Ptuj navjam nekaj z a n i m i v o s t i , kot na p r i m t r t o , d a j e na Kitajskem o k o l i 1000 m u z e j e v , v P e k i n g u 88, kitajskega m u z e a l s t v a r a z m e r o m a m l a d a in d a s e j e r a z v i j a l a p r e d v s e m p o d s o v j e t s k i m i vplivi, p a s m o l a h k o d a n e s na K i t a j s k e m pria v e l i k e m u r a z m a h u novih m u zejev (tudi p r i v a t n i h ) in s o d o b n i m trendom v muzeologiji. Po

P o s e b n a komisija Zveze muze j e v Slovenije, ki j o vodi d r . Sergej V r i e r , j e p o d e l i l a najvija m u z e j s k a p r i z n a n j a in n a g r a d o za ivl j e n j s k o d e l o . K a r d v e od t r e h po deljenih Valvasorjevih priznanj s t a prili v P t u j - prejeli so j i h Slojan Kerbler, ki g a j e p r e d l a g a l za p r i z n a n j e P o k r a j i n s k i muzej P t u j kot svojega s t a l n e g a s o d e l a v c a za p r o f e s i o n a l n o s k r b in pri h r a n j e n j u s t a r i h fotografij in negativov n a s t e k l u , in m u z e j s k i k u s t o d i n j i M o j ca Vomer Gojkovi in Nataa Kolar za l a n s k o l e t n i p r o j e k t A r c h a e o l o gia p o e t o v i o n e n s i s . P r i z n a n j e s t a dobili e M a r j e t a M i k u in A l e n k a S i m i k i , n a g r a d o za i v l j e n j s k o delo pa svetovalka m a r i b o r s k e g a Pokrajinskega muzeja Marjetica Simoniti. T o j e e tretje visoko priznanje, kije p r i l o v z a d n j i h treh l e t i h v P o krajinski m u z e j Ptuj, in j e d o k a z , d a j e m u z e j v Ptuju p o l e g k o b a r i k e g a vodilni v Sloveniji. T o potrjuje tudi tevilo obiskovalcev in njihovi p r o jekti, ki so m e d n a r o d n o o p a e n i in p r i z n a n i , j e p o v e d a l ravnatelj m u zeja B o r i s M i o i n o v i . S t e m j e mis lil tudi na letonjo r a z s t a v o z b i r k e glasbil, s k a t e r o se j e m u z e j e uvr stil n a s e z n a m n a j p o m e m b n e j i h svetovnih tovrstnih zbirk. M e d n a r o d n i stiki so za m u z e j in Ptuj izjemno p o m e m b n i , saj se tudi t a k o p r i v a b l j a j o v n a j s t a r e j e slo v e n s k o m e s t o strokovnjaki in turis ti. T a k o j e Ptuj tudi z a r a d i m u z e j ske dejavnosti v z a d n j e m asu o b i s k a l o n e k a j p r e d s t a v n i k o v velikih s v e t o v n i h m u z e j e v (prejnji t e d e n p r e d s e d n i k Z v e z e m u z e j e v Kitaj-

M o / c a ^omer lanskoletni

Gojkovi projekt

in Nataa Archaeologia

Kolar

sta prejeli

nagrado

zqi^

poetovionensis.

g o s t e prav v Ptuj. T u d i n a g r a j e n k i M o j c a Vome G o j k o v i i n N a t a a K o l a r sta v asi p r i p r a v e r a z s t a v e veliko sodeloval s tujimi s t r o k o v n j a k i . "Sedaj se do g o v a r j a m o , d a bi s e priblini 10.000 kosov n a e n a r a v n e in kul t u r n e d e d i i n e iz Avstrije vrniloP t u j , " j e p o v e d a l a M o j c a Vome Gojkovi. Sicer p a v Ptuju r e s ne manjka ar heoloke dediine. Bori M i o i n o v i m e n i , d a bi Ptuj lahki p r i k a z a l n a t e r e n u in v zbirkah vei k o t k a t e r o k o l i d r u g o slovenski m e s t o . O b d o g o v o r u gospodarst v a , o b l a s t i in s t r o k e bi s e tuka l a h k o razvilo v r h u n s k o strokovni s r e d i e i n v r s t a a k t i v n o s t i d o zaba v e za i r o k o o b i n s t v o . Se b o Ptu s p o p r i j e l s t o m o n o s t j o za svoj tu ristini razvoj? M. Zupani

Ji H o n g h a n g j e priel v S l o v e n i j o : predvsem z dvema namenoma: da ; obie Muzej neevropskih kultur v \ G o r i a n a h in k r i t i n o o v r e d n o t i ; b o g a t o z b i r k o kitajskih m u z e a l i j , ki j o h r a n i j o v o m e n j e n e m g r a d u pri ; sekretar Zveze muzejev Kitajske Ji Honghang na M e d v o d a h , d r u g i n a m e n n j e g o v e - ; Generalni gradu. Foto:Ale Cainik g a o b s k a p a j e t e m e l j i l n a ^ ptujskem "sooanju" s s l o v e n s k o k u l t u r o t e r ' p o r o a n j u C h i n a Daily (15. 11. n a p o g l a b l j a n j u in v z p o s t a v l j a n j u I d a P r e p o v e d a n o m e s t o l e i n a 1993) p a j e na Kitajskem tudi okoli s t i k o v s s l o v e n s k i m i m u z e a l c i in ] 720.000 k v a d r a t n i h m e t r i h (skupaj z vrtovi o k o l i e n milijon), d a imajo v 5 0 milijonov ljudi p o v e z a n o z z b i r a slovenskimi m u z e j i . In t a k o s m o e i m u z e j u o k o l i 1 milijon e k s p o n a t o v , teljstvom! Z a t o nas ne presenea pri Ptuju. d a j e njihova institucija sestavljena dejstvo, d a so prav v tej dravi p r e d V n e d e l j o z v e e r j e g o s p o d J i \ iz 21 o d d e l k o v , v k a t e r i h d e l a 1489 k r a t k i m o d p r l i velik m u z e j privat uival v r o m a n t i n e m s o n n e m za- r ] ljudi, o d t e g a skoraj p o l o v i c o s t r o nih z b i r a l c e v . S a m i s k r e n o u p a m , h o d u , ki se m u j e o d p i r a l o b p o g l e - 1 k o v n e g a o s e b j a itn. Z a s l o v e n s k e d a se b o m o d o leta 2000 s t a k n i m d u s P t u j s k e G o r e , v p r e l e t i h , razmere sije zagotovo teko pred m u z e j e m lahko postavljali tudi v z a d n j i h l e t a l , ki s o e p r e l e t a v a l a i stavljati, d a s o z a r a d i v a r n o s t i o m e Ptuju! n e b o n a d M o k a n j c i , o b d o b r i h r a - 1 jili d n e v n o t e v i l o o b i s k o v a l c e v Obzakljukubi radpudaril vsem ni, ki so j o pripravili v gostilni F i r - ] m u z e j a na 30.000. P o tej tevilki se e d o b r o p o z n a n o dejstvo, d a p o s bas, p a tudi o b p o g l e d u n a osvetlje vrata muzeja "avtomatsko zapro". taja Kitajska e n o o d n a j p o m e m b ni p t u j s k i g r a d , n j e g o v e m siju n a V primerjavo lahko navedem po nejih p o l i t i n i h , g o s p o d a r s k i h p a g l a d i n i r e k e D r a v e in k d o v e e v d a t e k , d a Pokrajinski muzej Ptuj tudi k u l t u r n i h tri na svetu in d a e m . V p o n e d e l j e k p a se j e v p r o s - ' k o t najbolj o b i s k a n o m u z e j s k o in j e za P t u j a n e , p t u j s k o k u l t u r o in torih Pokrajinskega muzeja Ptuj \ stitucijo v Sloveniji v povpreju g o s p o d a r s t v o , p o m e m b n o ne le t o , seznanil z o r g a n i z i r a n o s t j o in d e l o - ; o b i e o k o l i 6 5 . 0 0 0 o b i s k o v a l c e v d a se e l i m o vkljuevati na e v r o p v a h j e m m u z e j a , si n a t o o g l e d a l a r - j l e t n o . s k a t r i a , t e m v e h k r a t i t u d i na h e o l o k i l a p i d a r i j in z b i r k o d r o b - i Kljub r a z l i k a m , p r e d v s e m v veli azijska. V asu e v r o p s k e recesije j e n e g a a r h e o l o k e g a g r a d i v a v Do -1 k o s t i in t e v i l u o b i s k o v a l c e v , p a t o ne le p o t r e b a , t e m v e tudi nuja. minikanskem samostanu, zbirke! l a h k o m e d k i t a j s k i m i in p t u j s k i m Z a t o s e m p r e p r i a n , d a b o e v na p t u j s k e m g r a d u , s t o p o v s k e ! muzealskimi prizadevanji opazi krajem asu prilo do tesnejih ploadi pa je obudoval v e d u t o ! mo zanimivo, a presenetljivo po k u l t u r n i h p o v e z a v m e d P t u j e m in s t a r e g a Ptuja z r e k o D r a v o , o b r o n - i d o b n o s t . Kljub t e m u d a g o v o r i m o Kitajsko, d o izmenjave razstav, pu ki H a l o z itn. S t a r o m e s t n o jf d r o s i o Kitajski k o t o z a k l a d n i c i najsta blikacij, z n a n j a in informacij, kajti svojimJ z n a m e n i t o s t m i j e b i l o nje-: rejih civilizacij na svetu in o Ptuju i n t e r e s j e o b o j e s t r a n s k i ! Najbolji govo tokratno zadnje p o p o t o v a n j e , kot z a k l a d n i c i tisoletij, j e z g o d o v i d o k a z za t o p a j e z a g o t o v o obisk g o p o zakladnici tisoletij. \ n a o r g a n i z i r a n e g a m u z e a l s t v a na s p o d a Ji H o n g h a n g a . g e n e r a l n e g a K i t a j s k e m s t a r a t o l i k o kot z g o d o v i s e k r e t a r j a Z v e z e muzejev na Kitaj Ji H o n g h a n g , a r h e o l o g in u m e t - l skem. nostni z g o d o v i n a r p o i z o b r a z b i , el na m u z e a l s k i h p r i z a d e v a n j v Ptuju ( d o b r i h s t o l e t ) . 42 let d e l a v z n a m e n i t e m P r e p o v e - ] d a n e m m e s t u ( P a l a e m u s e u m ) vi Navzlic dejstvu, d a j e z g o d o v i n a AleGanik
plju zavpili.

Stojan vec Ptuj, no

Kerbler, Pokrajinskega nagrajen

stalni

sodela muzeja

za

profesional starih na fo steklu.

skrb

in hranjenje in negativov

tografij

s k e ) in tujih novinarjev, saj d r a v n i U r a d za i n f o r m i r a n j e poilja svoje

SREANJE DRUIN PTUJA IN OKOLIKIH UPNIJ

L e t o d r u i n e n a s klie, d a posve t i m o tej o s n o v n i celici d r u b e p o sebno pozornost. Z veseljem vas v a b i m o , d a se u d e l e i t e s k u p n e g a s r e a n j a vseh d r u i n P t u j a in o k o l i k i h u p n i j z n a s l o v o m Druina druini - v letu druine. Vsi v e m o , d a ni n a j l e p a knjiga t i s t a , ki j e p o s t a v l j e n a n a v i d n o m e s t o n a polici d n e v n e s o b e , a m p a k t i s t a , ki p o v e z u j e d r u i n s k o ivljenje, in to j e "knjiga d r u i n s k e ljubezni in darovanja", torej tista, iz k a t e r e vsi vsak d a n b e r e j o in se b o gatijo z novimi s p o z n a n j i . T a "knji ga" je e p o s e b e j p o m e m b n a v dananjemasu, kose zdi,daveselj e d o ivljenja in d r u i n s k e s r e e u g a a . Z a t o si e l i m o s n i d e n j a tudi

z V a m i , in sicer v s o b o t o , 18. junija, d o p o l d a n na dvoriu minoritskega s a m o s t a n a n a Ptuju. L e p o vabljeni n a t o p r a z n o v a n j e d r u i n e , kjer b o m o m o g l i o k u s i t i s o e n s a d s r e a n j a prijateljstva in s k u p n e g a veselja. P o d a r i t e sebi in d r u g i m , s svojo n a v z o n o s t j o , l e p in prijeten dan. PROGRAM 8.30 - sv. m a a v cerkvi sv. P e t r a in Pavla 9.30-delavnice: * otroka glasbena delavnica zg. Janezom Bitencem * mladinske delavnice: - "Mir, d o b r o t a , veselje, s r e a " mlaja m l a d i n s k a s k u p i n a (stareji

o s n o v n o o l c i in d i j a k i ) , v o d i p. M i r k o Veri - " P o g u m za p r e p r o s t o s t " - sta reja m l a d i n s k a s k u p i n a (dijaki ir t u d e n t j e ) , v o d i g. Cvijeta Pahlina * s r e a n j e z a k o n c e v , v o d i t a za k o n c a V a n j a in M i k l a v K r a n * m o l i t v e n a u r a za d r u i n e 11.30-agape 1 1 . 4 5 - 1 2 . - d r u i n e se igrajo-tek m o v a n j e d r u i n v razlinih igrah 12.30-13.30 - zakljuek s podelit vijo s i m b o l i n i h n a g r a d v igri naj boljim d r u i n a m M i r in d o b r o !

Franikova

druina sv. Jurij

ZBIRMEC IMEN
S m e j d I s e b o in s e j i m pri druil. S p r e j e l i g a b o d o m e d s e in postal bo e d e n i z m e d njih. l o v e k a , ki s e s m e j e , radi v v s a k i drubi. Gledal s e je v steklu, prijel z le v i c o s p o d n j o u s t n i c o na zunanji s t r a n i ter jo z v s o s i l o p o t e g n i l pro. N a t o je z a m a h n i I z n o e m i n si jo odrezal v eni s a m i p o t e z i . T a k o , je e bolje. M i m o g r e d e , brez p o m i s l e k a , je odvrgel k o e k m e s a p r e k o ra mena. imajo n a t o pa uvidel, da tako n e bo l o . Zamenjal jc roki. Z d e s n i c o je lahko v r s t o zgrabil m e s o , l e v i c a p a ni b i l a t a k o s p r e t n a in na t a n n a , z a t o jc moral z a m a h n i t i n e k a j k r a t in v r c z a t i n a s m e h p o kosih. Z d l a n j o je h o t e l o d s t r a n i t i kaplje s stekla, d a bi s e bolje vi del, a jc e bolj razpacal p o d o b o . R a j e s e jc s k l o n i l ter p o g l e d a l v n e d o t a k n j e n e m kotu. Odlino. "ALOSTMIIII ZEEEEE!!!!" "Ni ve, ni ve," jc s p e t popl juval s l i k o in d o d a l : "Zc g r e m , e grem." LOOOOJ-

" P s s s s s t , " s e je o g l a s i l o z d r u g e strani t e m e , ki jc pravkar priela dobivati prvo slutnjo vsebine. Koraki so se ustavili

D o s t i je b i l o , t e g a n e b o v e prenaal. Dosti je bilo. Nobenega spotovanja nimajo d o njega in d o n j e g o v e l a s t n i n e . S p l o h ne p o g l e d a j o , kani s t o p i j o , ko s e brez v e z e podijo s e m ter tja. Prevrnili so njegov nahrbtnik! Kako pa mislijo, da bo priel d o imena, brez nahrbtnika? Brez opreme'' Stresli so klee, sekiro, vse. Pohodili varovalke. Kako lepo ime imajo e l e te: 1 , 5 A . K a j b i d a l za tako ime!

n i s o tako p o k v a r j e n i ? "Ju-hu ju-hu, kje s t e ? " P o g l e d a l je e z p r e v r n j e n o m i z o in zagledal S a m a , ki jc tial glavo m e d r a m e n a in s e stiskal k tlom. P o a s i je s t e g n i l r o k o p r e k o r o b a in jo z a e l priblievati

vien. " V e m , S a m o . " je rekel, "vem n i s i ti p o p o l n o m a s l a b . Tudi ^ tebi je nekaj dobrega."

PRESENEENJE!!!!!!!

*
A c o je poival na kriiu. P o d njim s o g o r e l e lui kampa: nekaj s v c t i l k v dveh vrstah na travi, pod njimi otori. V recepciji je

*
Raf s e je stiskal za kuhinjskimi vrati in p r i s l u k o v a l . Najprej si m z n a l r a z l a g a t i u d n i h blobota j oi h z \ o k o v in e l e p o Samovcm kriku in p o b e g u jc priel razume vati L o j z c t o v o g o v o r e n j c . je e bolj prestrailo. Kaj s e je z g o d i l o ? NenadoniAbrez v z r o k a s e jc s o o l e c sprcmc nil v norca, ki je naprej pohabil s<> m e g a s e b e , sedaj pa lovi e njih Z a u t i l je s l a b o s t in n a p e l i ' v s e sile, d a n i bruhal. Kje jc Ma.\? V paniki ni g N * ' z a njim, z d e l o pa s e mu je, dal*^ pobegnil ven. J e torej s a m vhi^iP o a s i , p o prstih s c je pripla^'' d o o k n a in p o g l e d a l s k o z e n j . T i k pred njim je prikolovraf' L o j z e in R a f je k o m a j zadral krik. Ni g a v i d e l . iskal je S a m a . Nadaljevanje prihodnji'-" iniop

pred vrati. Raf jedral roko n a s t i kalu in akal. Zunaj s o peli riki, v u e s i h jc tleskalo srce in l a s t n o dihanje s e mu je z d e l o n e n o m i a l no glasno. H e j . si jc rekel, to je prijetno p r e s e n e e n j e , ne p a z a s e d a . Ni treba biti razburjen. Vrata s o s c o d p r l a le za tretji no.

u s l u b e n e c bral a s o p i s . M i r in s p o k o j . Normalnost.

s k l j u e n e m u ramenu. S c p r e d e n s c ga jc dotaknil, je nekaj g o s t i h kapljic s p o l z e l o s k o n i c prstov in kapnilo na b e l i n o majice. S a m o je p o g l e d a l navzgor. "Ku-kuc, ti lovi!" je prijazno

P o g l e d v nek drugi svet. M o g o e bo v vili p o d o b n o in ga b o d o fantje zmerjali s s c n i l n c e m in n o r c e m . Bodi tako, je rekel.

5. L o j z e t a je p r e s e n e t i l a t e m a . Taki s o , jc g l o b o k o razoaran T r a k lunine s v e t l o b e s c je prikra d o u m e l Lojze, taki s o . P r i d e na del v prostor. s m e j a n in ne s p r e j m e j o te m e d s e . N a t o je vstopajoi odpri vrata d o k o n c a . Raf je z a g l e d a l o b r i s s e n c e z n e n o s v e t l o b o za hrbtom in nekaj u d n e g a je bilo na njej. P o t r e b o v a l je ve a s a , z a raz m i s l e k , za o g l e d . "Daj," je z d e s n e siknil Max. R a f j e prigal lu. Vsi trije s o hkrati. e p r e d e n je arnica d o d o b r a zagorela, iz dna Kriijo, v r e i j o in zakrivajo oi pred tabo. O d m i k a j o s e in e d e n med njimi, tisti M a x . c e l o bruha. Taki s o . P o v e d a l jim je, da s c jc spremenil le zaradi njih. in kljub temu s o ga zavrgli. Kako s o ga razoarali. Zareza li v srce. Taki s o . Ranili s o ga, ranili.

J e m o g o e , da s o s a m o t a k o t o r a s t i ? N e . ne, zlobni s o in p o kvarjeni! Vsi po vrsti. Pobral jc sekiro in pogledal p o jedilnici. Nikjer ni bilo nikogar. Pustili s o ga s a m e g a . S e tako ravna s pri jateljem? "Kje s t e ? " je zavpil in s e udil p r e n j u kapljic, ki s o n a p o l n i l e prostor. "Ju-hu ju-hu, kje s t e ? " Skrivajo se. Zadnje upanje. M o g o e s e igrajo z njim, v s e e n o

rekel Lojze i n s k i v j o o p r h a l o b r a z pod sabo. S a m o jc z a k r i a l , p l a n i l p o k o n c i , o d r i n i l L o j z e t a in s t e k e l proti vratom. O d r i v a j o m e . je p o m i s l i l Loj ze. N o e j o s e igrati, porivajo m e pro, kot s o poeli z m e n o j e v s a leta. Nov val b e s a n i bil v e lahko ten in minljiv kot prejnji, zagra bil ga je in ga ni hotel izpustiti. " S a m o . S a m o . p r i h a j a m , " je rekel in o d e l ven.

/g-/u/2ze(^ei//(^|

Prijel je z g o r n j o ustni c o , pa mu je s p o l z e l a iz pod krvavih p r s t o v . P o skusil je e nekajkrat, - v hii s o s e e v e d n o o b a s n o drli, rekel je: e g r e m . e g r e m . a g a verjet n o n i s o s l i a l i , le s t e k l o p r e d s e b o j je p o p r a i l z drobnimi kapljicami -

*
"Prihaja," jc epnil Max, "pri pravi se." T u d i Raf je s l i a l k o r a k e v predsobi.

"Pripravljen sem." je rekel.

Res. bil je jezen, d bil je pra

if 0DNIK -16. JUNIJ 1994


SIMBOLNI POMEN PTUJSKEGA KULTURNEGA MARATONA

NASI KRA.TI IN U U D J E - 7
PO 50 lETIM SLOVENIJI PONOVNO NOTARIJiT

Onotariih in notariatu
Nadaljevanje iz prejnje tevilke y etrtek p o p o l d a n in d o p o / n e poijo trajal ptujski kulturni m a n a katerem j e n a s t o p i l o 2 2 liOpin, lanic Zveze kulturnih or ganizacij o b i n e P t u j in d r u g i h , prva tovrstna prireditev v Ptuju j e bila posveena 130. obletnici usta novitve p t u j s k e i t a l n i c e kot za d e t k a vse kasneje ljubiteljske liulture v o b i n i . N a o d r u p r e d ptujskim g l e d a l i e m j e n a s t o p i l o 2 6 0 pevcev, godbenikov, plesalcev, recitatorjev in gledalinikov, slo vesno pa sta govorila lanica ptuj skega izvrnega sveta, o d g o v o r n a 13 kulturo, Kristina a m p e r l P u r g in predsednik Zveze kulturnih or ganizacij o b i n e Ptuj F r a n c L a e n .

S C i M JE N O T A R I A T NEZDRULJIV
Z N d o l o a , d a je z n o t a r i a t o m nezdruljivo opravljanje odvet n i t v a ali k a t e r e k o l i p l a a n e s l u b e o z i r o m a funkcije. Prav tako notarju ni dovoljeno o p r a v l j a n j e p o s l o v , ki so nez d r u l j i v i z u g l e d o m ali n e o p o r e n o s t j o , ki ju z a h t e v a o p r a v l j a n j e n o t a r i a t a , ali z a r a d i k a t e r i h bi b i l o l a h k o o k r n j e n o z a u p a n j e v notarje vo n e p r i s t r a n s k o s t o z i r o m a v v e r o d o s t o j n o s t p r i njem i z d a n i h l i s t i n . Z N n e p o v e oz. n e n a t e v a k o n k r e t n i h p r i m e r o v , t e m v e to p r e p u a p r a k s i . P o m o j e m m n e n j u pa bi m n o g i s m a t r a l i , da bi bil u g l e d n o t a r j a o m a j a n , e bi n p r . o s e b n o stregel gostom v lastni gostilni, m n o g i p a b i i z g u b i l i z a u p a n j e v nje govo n e p r i s t r a n o s t , e bi n p r . n o t a r n a s t o p a l k o t p r i d i g a r p r i n e k i ver ski s k u p n o s t i ali p r e v n e t o a g i t i r a l za n e k o p o l i t i n o s t r a n k o ali pisal o v i n i s t i n e in sovratva p o l n e lanke proti dravljanom neslo venske narodnosti itd.

raton,

V s e n a v e d e n e l i s t i n e so javne l i s t i n e , e s o b i l e u p o t e v a n e p r i n j i h o v e m sestavljanju vse b i s t v e n e f o r m a l n o s t i , d o l o e n e v Z N . T u je p o t r e b n o p o j a s n i t i , da len 230 Za kona o pravdnem postopku smatra za j a v n o l i s t i n o t i s t o , ki jo v p r e d p i s a n i o b l i k i izda d r a v n i o r g a n v m e jah svoje p r i s t o j n o s t i , in t i s t o , ki jo izda v taki o b l i k i s a m o u p r a v n a or ganizacija ali s k u p n o s t v izvrevan ju j a v n e g a p o o b l a s t i l a , ki ji je p o v e r j e n o z z a k o n o m ali na z a k o n oprtim odlokom obinske skupine. T a k a listina dokazuje r e s n i n o s t t i s t e g a , k a r se v njej p o t r j u j e a l i d o l o a , v e n d a r je dovol jeno d o k a z o v a t i , da so v javni listini dejstva n e r e s n i n o ugotovljena ali d a je s a m a l i s t i n a n e p r a v i l n o ses tavljena. Isto lastnost glede dokazne moi k o t javna l i s t i n a iz l. 330 cit. z a k o n a i m a n o t a r s k a javna listina. Oglejmosi najvanejedolobev omenjenih notarskih listinah.

K u h u r n i m a r a t o n si j e o g l e d a l o bolj m a l o g l e d a l c e v , saj jih j e izjem no s l a b o v r e m e o d g n a l o s p r i z o ria. Z a r a d i d e j a j e o r g a n i z a t o r nameraval p r i r e d i t e v c e l o o d p o v e dati, n a t o p a s o j o na eljo s o d e l u joih k l j u b s l a b e m u v r e m e n u n a daljevali - n e k o l i k o v p r o s t o r i h g l e dalia, v e i n o m a p a k a r p r e d njim. Vztrajanje ljubiteljskih u s t v a r j a l cev kljub i z r e d n o s l a b i m v r e m e n skim r a z m e r a m j e t a k o d o b i l o c e l o simbolni p o m e n . Ljubitelji k u l t u r e so dokazali, d a b o d o kljub slabim gmotnim r a z m e r a m , kijih p r i p r a v l ja zanje d r a v a , vzdrali v svoji d e j avnost i. Ali kot se j e v p r a a l v g o v o ru p r e d s e d n i k Z v e z e k u l t u r n i h o r ganizacij F r a n c L a e n : " Z a k a j Slo venija ne izkoristi svoje p r e d n o s t i in se ne postavi v v l o g o uiteljice za E v r o p o ? " T a si n a m r e e l e p a s prizadeva, d a bi d o s e g l a n a t e m p o droju slovenski f e n o m e n - d a bi se tako kot pri n a s ukvarjal s k u l t u r o vsak p e t i p r e b i v a l e c . Z o b e t a j o o reorganizacijo p a se b o najbr tudi ^Sloveniji ljubiteljska k u l t u r a teje ohranjala.

NOTARSKI ZAPISI
P o d p o j m o m "notarski zapisi" razumemo razne pisne pogodbe ( k u p n e , d a r i l n e , izroilne itd.) in druge pisne pravne akte (npr. opo roke itd.), sklenjene s sodelovan jem n o t a r j a , ki m u Z N t o n o p r e d pisuje, k a k o jih m o r a n a p i s a t i v for m a l n e m p o g l e d u , kdaj m o r a j o p r i pisanju teh listin sodelovati tako imenovane zapisne prie, tolma itd. V a n a je d o l o b a , da je n o t a r s k i zapis izvrilni n a s l o v , k a r p o m e n i , da s t r a n k a l a h k o na njegovi podlagi d i r e k t n o sproi izvrilni postopek, e je v z a p i s u d o l o e n a o b v e z n o s t nekaj s t o r i t i ali d o p u s t i t i , e je gle de t a k n e obveznosti dovoljena p o r a v n a v a in e z a v e z a n e c soglaa z n e p o s r e d n o izvrljivostjo notar skega zapisa.

Nastop skupine HelloMiseiY k u l t u r o ustvarja v nai o b i n i okoli 3000 ljudi, ki h o d i j o na vaje, pojejo, p l e e j o , igrajo. Povabili s m o vsa k u l t u r n a d r u t v a , l a n i c e Z K O , in t u d i s k u p i n e , ki n i s o v k l j u e n e v p o m e m b n o p r e p o r o d i t e l j s k o vlo go. Ko je priel na Ptuj tiskar S c h u t z in j e u s t a n o v i l izposojeval n i c o k n j i g - Lesekabinett (1793 1795), se n a e m e s t o vkljui v t o k evropskih dogajanj. i t a l n i c e , k o t jih p o z n a m o ka s n e j e , so n a s t a l e p o e k i h vzorih. J a n u a r j a 1861 ustanovijo p r v o slo v e n s k o italnico v T r s t u . Istega leta se u s t a n o v i t u d i v M a r i b o r u . O b njeni ustanovitvi pa sodelujejo tudi "rodoljubi Ptuja". Z K O , pa ustvarjajo na o b m o j u o b i n e Ptuj. O d z v a l a s e j e p r i b l i n o p o l o v i c a s k u p i n o z i r o m a s e j e prija vilo za n a s t o p 500 ustvarjalcev. Z a l i m a j o n e k a t e r i pevski z b o r i in fol klorne skupine nastope ponekod d r u g o d ali s o z a d r a n i z a r a d i b o lezni in so se o p r a v i i l i . Vsi so p a bili za t o , d a bi p r i r e d i t e v p o s t a l a t r a d i c i o n a l n a , kar tudi nartuje m o . U p a m , d a b o m o za n a s l e d n j a l e t a uspeli z b r a t i kaj d e n a r j a , l e t o s s m o n a m r e vse o r g a n i z i r a l i na p o v s e m p r o s t o v o l j n i bazi." M i r a Mijaevi, voditeljica maoretk: " P r i r e d i t e v je d o b r o z a m i l j e n a , al p a j e v r e m e s l a b o , v e n d a r se ljubitelji n i s m o dali z m o titi. O s e b n o s e m p r i a k o v a l a kul t u r n i ur, m e d s e b o j n i p o g o v o r n a s , ljubiteljskih ustvarjalcev, izmenja v o izkuenj in t o tudi p o n e m o . a l n a s ni tiso ali ve, p a z a r a d i v r e m e n a . M a o r e t k e so p o eni s t r a n i e n o s t a v n e , p o d r u g i strani p a g r e za nekaj vojake discipline, kar gre mladim dekletom teko od rok. Z a d e l o i m a m o d o b r e p o g o j e , saj d e l a m o v o s n o v n i oli O l g e Meglic, k i j e dobro opremljena, dobimo termi ne, k o jih p o t r e b u j e m o . J e p a t e k o delati z m l a d i m i z a r a d i d v o i z m e n Dopisnik s psevdonimom H a l o a n ( B o i d a r R a i ) , e d e n naj bolj n a v d u e n i h n a r o d n i h b u d i t e l j e v , k a p l a n pri sv. B a r b a r i v H a l o z a h , j e v N o v i c a h 3 1 . julija 1861 za pisal kot estitko o b ustanovitvi m a r i b o r s k e italnice: "Sprejmite od nas bratovski poz drav, napredujte serno in krepko, naj sevvas zercalijo tudi druga mes ta in tergi na Slovenskem. ivite! V starinskem Ptuj i imamo dosti uglednih gospodov dohtarjev, ki so sinci slovenske matere, kerv nae kervi; oh da bi tudi bili serce naega serca! Ker je sedaj doloena doba nasta la, da stopimo v svoj domai ali pa v nasprotni sovraniki tabor... - je tre ba nam se zdruiti v narodno vzbu janje, napredek, omiko in ast: pokaimo svetu, da ljubimo dom in rod, da smo vredni sinovi slovenske zemlje.'" T a poziv je o b r o d i l sad ele ez d v e leti, k o se je u s t a n o v i l zaasni o d b o r italnice. Sestavljali so ga dr. A v g u s t u e k , m e a n in p o s e s t nik,sodni adjunkt Mihael H e r m a n , p o r o d u N e m e c , kije bil p o s l a n c e v t a j e r s k e m d e e l n e m z b o r u , kjer s e j e o d l o n o z a v z e m a l za p r a v i c e s l o v e n s k e g a ljudstva, in k a p l a n Ja k o b M e k o . Z a a s n i o d b o r j e 12. j u n i j a 1 8 6 3 v s l o v e n s k e m in n e m k e m j e z i k u izdal P O Z I V , v k a t e r e m vabi za p r i s t o p k italnici: "Ko podpisani svojepooblaenje iz omenjene okolnosti prijemi prijatlom narodnega napredka prija teljski ta POZI V k osnovanju sloven ske itavnice v starem Ptuji izroujejo, naznanjajo ob enem, da bodo, kolikor koli jim bode moi in upljiva, vsekozipravila in vodila resnice,pra vice in zmernosti zastopali, in za po glavitno nalogo slovenske itavnice predvsem duevno povzdigo, izobraenje jezika in omiko slovenske ga naroda, potem takem pripravo za priakovano izvrenje narodne ravnopravnosti drali. Kteri pristopiti elijo, naj se pri podpisanem zaasnem odboru oglasilo. Ptuj, Meko 12. junija Hernaman" 1863, uek,

pred

ptujsidmgledaliiieni.

z b o r u so potrdili pravila in izvolili stalni o d b o r . J a k o b Meko, ravnatelj glavne u i l n i c e in d u h o v n i p o m o n i k v m e s t n i upniji, je p r e d l a g a l za "prvosednika" Mihaela H e r m a n a t e r za " p e r e s n i k a " ( z a p i s n i k a r j a ) B o i d a r j a R a i a , ki sta bila sogla s n o izvojena. O b ustanovitvi j e italnica tela 1 0 2 l a n a - p r e d v l a d o v a l i so d u h o v niki - 3 3 , 7 juristov, 6 r e a l i t e t n i h p o sestnikov, 5 k m e t o v , 4 privatniki, 3 zdravniki, 3 lekarnarji, 3 o b r t n i k i , 3 srenjski p r e d s t o j n i k i , 2 o s k r b n i k a , 1 inenir, 1 gostilniar in 1 p r e v o z nik. e t r t i dan po u s t a n o v n e m o b n e m z b o r u 27. julija 1863 so e imeli 1. sejo, na kateri j e bil izvoljen ravnatelj italnice g. A . u e k . E n a n a j v a n j e i h n a l o g j e bila za gotoviti italnici p r i m e r e n p r o s t o r . e v N o v i c a 12. a u g u s t a 1 8 6 3 j e B o i d a r R a i zapisal: "Ako vse po srei pojde, kanimo meseca kimovca sveteno odpreti italnico." Pa jim srea ni bila mila in j e b i l a i t a l n i c a o t v o r j e n a e l e naslednje leto. 2 1 . m a j a 1864 j e d e e l n a v l a d a k o n n o o d o b r i l a i t a l n i c o in p o t r d i l a njihova pravila. S k u p i n a je bila sklicana 23. junija 1864. T a je sklenila, da b o d o najprej v italnikih p r o s t o r i h asniki; naroili so j i h 15 - o s e m s l o v e n s k i h , t i r i n e m k e , francoskega, italijanske g a in m a d a r s k e g a . D i j a k i b o d o lahko brezplano ob praznikih obi skovali italnico. 5. s e p t e m b r a 1864 j e b i l a slavn o s t n a o t v o r i t e v italnice z b e s e d o . B e s e d o so pozravili m n o g i p r i z n a n i k u l t u r n i d e l a v c i ( T r s t e n j a k . Bleiweis). O d t a k r a t n a p r e j j e italnica d e l o v a l a v h i i M. H e r m a n a . o d k o d e r s e j e preselila v p r o s t o r e nad kavar no E v r o p a , p o t e m v hotel "Zur Stadt Wien" (dananji Narodi dom). Zaradi nacionalne nestrp n o s t i so k a s n e j e n ( 1 8 8 2 ) t a h o t e l kupili i n g a p r e i m e n o v a l i v N a r o d n i d o m , kjer so imeli lastne p r o s t o r e . P o letu 1890 s e j e d e j a v n o s t ital nice m o n o r a z m a h n i l a . P o v e a l o se j e t e v i l o p r i r e d i t e v ; k o n c e r t i , igre, v s a k o l e t n o p u s t o v a n j e , m a r t i n o v a n j e in s i l v e s t r o v a n j e . K o n e c stoletja je bila p r i s o t n a m o n a igralska in g l a s b e n a dejavnost. L e t a 1 9 0 7 se j e u s t a n o v i l a sa m o s t o j n a knjinica, k i j e d e l o v a l a vse d o 2. svetovne v o j n e . L e t a 1906 je italnica u s t a n o v i l a telovadni od.sek, iz k a t e r e g a se e z dve leti razvije S o k o l s k o d r u t v o . L e t a 1912 j e bila u s t a n o v l j e n a ptujska podrunica mariborskega d r a n m a t i n e g a d r u t v a in se p o o s v o b o d i t v i leta 1918 o s a m o s v o j i la. Marija Hernja-Masten

P O T E N O S T IN VESTNOST NOTARJA
Z N v s e b u j e v e d o l o b , ki silijo notarja k p o t e n e m u in v e s t n e m u o p r a v l j a n j u svojega d e l a , k a t e r e g a b o m konkretneje prikazal v nadal jevanju tega l a n k a . T a k o n p r . Z N d o l o a , da n o t a r n e s m e o p r a v l j a t i z a d e v v p o s l i h , ki so p o z a k o n u n e d o p u s t n i ali o k a t e r i h s u m i , da jih stranke sklepajo samo navidezno ali z a t o , da bi se i z o g n i l e z a k o n s k i m o b v e z n o s t i m , ali da bi p r o t i p r a v n o o k o d o v a l e tretjo o s e b o . N o t a r n e s m e p o s l o v a t z o s e b o , o k a t e r i v e , da z a r a d i m l a d o l e t n o s t i ali iz d r u g e g a z a k o n s k e g a razloga n e m o r e veljav n o s k l e p a t i p r a v n e g a posla. Z a n i m i v a p a je d o l o b a , da n o t a r , ki je sicer s t r a n k o o p o z o r i l , da ni u p r a v i e n a s k l e n i t i d o l o e n e g a p r a v n e g a p o s l a , mora tak p o s e l v e n d a r l e s k l e n i t i , e s t r a n k a v z t r a ja pri z a h t e v i , da se tak posel s k l e n e . V t a k e m p r i m e r u pa m o r a n o t a r v listini n a v e s t i , da je s t r a n k o o p o z o ril n a t a k o p o m a n j k l j i v o s t . e pa bi notar v navedenem primeru odklonil poslovanje kljub vztrajanju s t r a n k e , se s t r a n k a l a h k o p r i t o i n a N o t a r s k o z b o r n i c o Slovenije, ki b o o pritobi odloila.

PRAVNI POSLI, SKLENJENI VOBLIKI NOTARSKEGA ZAPISA


P o 47 l. Z N m o r a j o b i t i sklenje ni v o b l i k i n o t a r s k e g a zapisa, sicer n i s o veljavni, tile p r a v n i p o s l i : 1. p o g o d b e o u r e j a n j u p r e moenjskih razmerij m e d zakonce ma, kot npr. pogodba o s k u p n e m p r e m o e n j u , p o g o d b a o doti, po g o d b a o n a k u p u n e p r e m i n i n , po g o d b a o r e n t i itd. 2. p o g o d b e o r a z p o l a g a n j u s pre m o e n j e m o s e b , ki jim je o d v z e t a poslovna sposobnost 3. p o g o d b e o i z r o i t v i in razdelit vi p r e m o e n j a za ivljenja, p o g o d b e o d o s m r t n e m p r e i v l j a n j u in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju 4. d a r i l n e o b l j u b e in d a r i l n e po g o d b e za p r i m e r s m r t i 5. k u p n e p o g o d b e s p r i d r k o m lastninske pravice 6. d r u g i p r a v n i p o s l i , za k a t e r e z a k o n d o l o a , da m o r a j o biti sklen jeni v o b l i k i n o t a r s k e g a zapisa. N a j o m e n i m , da je v Z a k o n u o g o s p o d a r s k i h d r u b a h ( U r . list Rep u b l i k e S l o v e n i j e t. 30/93) d o l o e n o , d a m o r a j o b i t i i z d e l a n i in s k l e n j e n i v o b l i k i n o t a r s k e g a zapi sa tile p r a v n i a k t i : s t a t u t d e l n i k e d r u b e , d r u b e n a p o g o d b a za usta novitev drubezomejenoodgovornostjo, akt o ustanovitvi drube z o m e j e n o o d g o v o r n o s t j o , ki jo usta n o v i s a m o en u s t a n o v i t e l j , p o g o d b a o u s t a n o v i t v i g o s p o d a r s k e g a inter e s n e g a z d r u e n j a , p o g o d b a za odsvojitev delea v d r u b i z o m e j e n o odgovornostjo, pogodba za z d r u i t e v in p r e o b l i k o v a n j e g o s p o d a r s k i h d r u b itd. Podolobi 129.l.ZNsedolobe 47. l. n e u p o r a b l j a j o do 31. de c e m b r a 1994. O p o z o r i m n a j , da je t u d i po Za k o n u o j a v n i h b e l e n i k i h iz leta 1930 b i l o o b v e z n o s k l e p a t i v glav n e m e n a k e p r a v n e p o s l e kot sedaj p o Z N v o b l i k i n o t a r s k e g a zapisa, poleg teh pa e vse l i s t i n e o p r a v n i h p o s l i h m e d i v i m i , ki so jih o s e b n o s k l e n i l i s slepi ali ki so jih o s e b n o s k l e n i l i g l u h i , ki n i s o znali ali n e m i , ki n i s o znali p i s a t i . Konec

O KULTURNEM M A R A T O N U SO R E K L !
Joe Kolar, predsednik zbora DPD Svoboda M ^ p e r k : " T a k n o prireditev je Ptuj e dalj a s a p o t r e boval in mi srno j o z z a d o v o l j s t v o m

KDAJ N O T A R NE SME POSLOVATI


V 22. l. Z N je d o l o e n o , da n o t a r n e s m e poslovati v z a d e v a h , iz ka t e r i h n e p o s r e d n o izhajajo p r a v i c e ali o b v e z n o s t i z a n j , za n j e g o v e g a z a k o n c a ali o s e b o , s k a t e r o ivi v iz v e n z a k o n s k i ivljenjski s k u p n o s t i , za o s e b e , s k a t e r i m i je v s o r o d s t v u v r a v n i rti d o k a t e r e g a k o l i k o l e n a , v s t r a n s k i v r s t i ali p o s v a t v u pa d o d r u g e g a k o l e n a , ali za o s e b e , k a t e r i m je p o s v o j i t e l j , p o s v o j e n e c , rej n i k ali s k r b n i k , ali v z a d e v a h , v ka t e r i h je z a k o n i t i zastopnik k a k n e g a u d e l e e n c a ali njegov p o o b l a e n e c . e pa n o t a r k l j u b p r e p o v e d i sestavi v zgoraj n a v e d e nih primerih notarsko listino, taka l i s t i n a n i m a p r a v n i h u i n k o v jav n e l i s t i n e (o p o j m u j a v n e l i s t i n e in n j e n e m p r a v n e m u i n k u b o m pisal v nadaljevanju tega l a n k a ) .

sprejeli ter se z v e s e l j e m odzvali va bilu. e d o l g o n a s t o p a m o , t a k o d a ta n a s t o p s a m p o sebi ni ni p o s e b nega za n a s . U p a m , d a so bili o b i skovalci, e p r a v j i h j e b i l o z a r a d i vremena bolj m a l o , z nami z a d o voljni. G o s t u j e m o p o r a z n i h krajih in s o d e l u j e m o z r a z n i m i d r u t v i . Tako n a s 29. junija a k a e n a s t o p na Rogl i, kjer b o d o s o d e l o v a l i u p o k o j e n s k i z b o r i iz v s e S l o v e n i j e . Osnova za d o b r o d e l o v a n j e z b o r a je finanna k o n s t r u k c i j a , v e n d a r se tudi z d o b r o voljo l a h k o d o s e e j o dobri r e z u l t a t i . N a s r e o s m o d o s lej n a s t o p a l i v e d n o v b l i i n i Majpcrka,takodaznastopinibilo velikih s t r o k o v . Sicer p a d e n a r za pevovodjo d o b i m o o d Z K O , v a d i mo p a v p r o s t o r i h o s n o v n e o l e , tako d a n i m a m o t e a v z o g r e v a n jem, p r o s t o r o v pa tudi ni ne plaujemo. I m a m o e t o s r e o , d a f^am j e t o v a r n a v M a j p e r k u d a l a l^lago z a z a d n j e o b l e k e , t a k o d a snio plaali le ivanje." Branka Bezeljak G l a z e r , Z K O : Ko s m o pripravljali o b i n s k e revi ji- ki so p r e g l e d p o s a m e z n i h dejav^osti, s m o ugotovili, da bi o b k o n c u sezone bilo d o b r o , d a se vsi s k u p a j ^"eamo in p r i p r a v i m o bolj z a b a ven veer, s o a s n o p a u g o t a v l j a m o , da so t o p r i r e d i t v e , ki so vsaj v mcsbolj s l a b o o b i s k a n e ; h k r a t i p a bi 'korali vsi v e d e t i , d a l j u b i t e l j s k o

skega p o u k a v S C , t a k o d a ni no b e n a d e j a v n o s t m o g o a p r e d pol o s m o zveer. T o p a j e e p r e p o z n o za tiste, ki se vozijo v olo o d z u n a j , t a k o d a se p r a v z a r a d i t e g a n e m o rejo vkljuevati. T o je zelo velika koda." Milena Zupani

B R E Z H I B N O S T IN JASNOST NOTARSKIH LISTIN


Z N p r e d p i s u j e , na k a k n e m pa pirju m o r a j o b i t i p i s a n e n o t a r s k e listine, kako morajo biti pisane, k a k o p o d p i s a n e , k a k o se s m e p r e r t a t i del b e s e d i l a , k a k o m o r e notar ugotoviti osebno istovetnost s t r a n k , da jih m o r a o d v r a a t i o d n e jasnih in d v o m l j i v i h izjav itd.

1 3 0 LET O D U S T A N O V I T V E P T U J S K E ITALNICE
Ideja o ustanavljanju italnic v d r u g i p o l o v i c i 19. s t o l e t j a ni b i l a n o v a , saj so p o d o b n e k l u b e , d r u t v a in u s t a n o v e v Angliji o d p i rali e v 17. stoletju. O d s r e d e 18. stoletja so se uvelja vile na H r v a k e m , kjer so o d i g r a l e

Z a a s n i o d b o r je bil zelo agilen in je zbral p o d p i s e ter sestavil o s n u t e k p r a v i l . K o j e b i l o z b r a n i h 50 p o d p i s o v , so sklicali 23. julija 1863 o b 10. uri v gostilni m e s t n e g a stre lia u s t a n o v n i o b n i zbor. O b t e m d o g o d k u so se razpisale Novice. N a

PODROJE NOTARSKE DEJAVNOSTI


P o g l a v i t n a d e j a v n o s t n o t a r j a je sestavljanje n o t a r s k i h l i s t i n , ki jih Z N n a t e v a in i m e n u j e : n o t a r s k i zapisi, notarski zapisniki in no tarska potrdila.

citati,

prihodnji Mirko Kostanjevec

8 - NAI KRA.TI IN UUD.TE


JANEZ JANA, MARJAN P O D O B I K IN IVO BIZJAK NA JAVNI TRIBUNI V PTUJU

16. JUNIJ 1994ETRTI ROJSTNI DAN RAUNALNIKEGA PODJETJA BYTEK IZ

TEDNIK

SOCIALDEMOKRATI IN SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SKUPAJ E N A LOKALNIH VOLITVAH DE MOKRATIZACIJA - A L O S T N A Z G O D B A # ZA USTRE ZEN O D N O S D O K M E T I J S T V A IN P O D E E L J A PRE VE UKVARJANJA S A M I H S SEBOJ V organizaciji o b i n s l c i h o d b o rov S o c i a i d e m o k r a t s l c e s t r a n k e , Slovenske ljudske stranke in Slo venskih kranskih demokratov je v p e t e k v p t u j s k e m g l e d a l i u potekal pogovor s p r e d s e d n i k o m Socialdemokratske stranke Slo venije J a n e z o m J a n o , predsed n i k o m Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom in pod predsednikom Slovenskih kranskih demokratov Ivom B i z j a k o m . G o v o r i l i s o o aktual n i h d o g a j a n j i h v s l o v e n s k i drubi in odgovarjali n a v p r a a n j a u d e leencev javne tribune.

ttopka k(mkxetm vpraani Ne delajte vozlov, mi mislimo na vas!


e t r t e g a junija je r a u n a l n i k o podjetje Bytek p r a z n o v a l o etrto o b l e t n i c o d e l o v a n j a . U s t a n o v l j e n o je bilo 4. junija leta 1 9 9 0 , da bi pro. dajalo strojno r a u n a l n i k o o p r e m o , s e ukvarjalo z r a z v o j e m ter trilo p r o g r a m s k o o p r e m o na p o d r o j u t e h n o l o g i j e in p r o i z v o d n j e . Ob ustanovitvi je i m e l o tri d e l a v c e , d a n e s jih z a p o s l u j e o s e m s p o v p r e n o v i j e o l s k o i z o b r a z b o e k o n o m s k o - t e h n i n e s m e r i . V t e m a s u s o
k u p c i d o b r o s p o z n a l i n j i h o v s l o g a n : N e delajte vozlov, mi mislimo na vas! D i r e k t o r , k i j e s k u p a j z e n o t u d i l a s t n i k B y t e k a , Davorin K e l e n c p r a v i , d a j e p o d j e t j e n a l o s v o j p r o s t o r n a t r g u . V l e t u 1 9 9 0 i n 1 9 9 1 s o d o i v e l i

PTUJA

ustrezen o d n o s do kmetijstva in podeelja, ki je za s t r a n k o k l j u n e g a p o m e n a , k o g r e za v k l j u e v a n j e Slovenije v E v r o p o . I v o B i z j a k pa je m e n i l , d a se v Sloveniji p r e v e u k v a r j a m o s a m i s s s e b o j , zato t u d i n i s m o u s p e n i n a marsikaterem podroju. Glede s p o r a z u m a o s o d e l o v a n j u s social d e m o k r a t i in L j u d s k o s t r a n k o n a l o k a l n i h v o l t i v a h pa je p o v e d a l , d a m o n o s t i za s k u p e n n a s t o p s o , p o t r e b n o p a je u p o t e v a t i o b j e k t i v n e okoliinein realnost. U d e l e e n c i j a v n e t r i b u n e so Ja-

r a z c v e t , ki j i m j e z a g o t o v i l r a z v o j v n a s l e d n j i h letih. D a n e s s o s s v o j o d e j a v n o s t j o prisotni v g o s p o d a r s t v u c e l e S l o v e n i j e . L a n i s o p r e c e j investirali t u d i v p o s l o v n e p r o s t o r e in s e preselili v M a i s t r o v o u l i c o 4 v R u j u . e l a n i s o bili n j i h o v i p r e t e n i k u p c i p r o i z v o d n a p o d j e t j a z o k r o g d v e s t o z a p o s l e n i m i , l e t o s p a s o n a r e d i l i k o r a k d l j e i n p r i e l i s o d e l o v a t i z v e j i m i s l o v e n s k i m i podjetji. Iskra - e l e k t r i n o o r o d j e v K r a n j u i m a n a p r i m e r v e k o t e s t s t o z a p o s l e n i h in r a u n a l n i k o m r e o s 7 0 d e l o v n i m i p o s t a j a m i . P o m e m b e n k a k o v o s t e n n a p r e d e k s o d o s e g l i t u d i z u v a j a n j e m I S O s t a n d a r d o v , p r e d v s e m 9 0 0 1 v C o m e t u C o t i m v L o a h , I S O 9 0 0 2 p a v Iskri elektrina orodja.

ISO STANDARDI V PROGRAMSKI OPREMI


I S O standardi pomenijo kvaliteten n a p r e d e k v programski opremi, s katero pokrivajo p o d r o j a n a b a v e , v h o d n e kontrole, p r o d a j e , kalkulacij, t e r m i n i r a n j a in p l a n i r a n j a proizvodnje, v k l j u n o z u v a j a n j e m in s p r e m l j a n j e m . O m e n j e n i s e g m e n t i s o p o d p r t i t u d i s f i n a n n o - r a u n o v o d s k i m p r o g r a m o m d o z b i r n e g a z a j e m a n j a v g l a v n o knjigo. T e h instalacij vkljuno s proiz v o d n o o p r e m o j e bilo d o s e d a j v vejih podjetjih d e v e t , s f i n a n n i m i a p l i k a c i j a m i p a o b d e l u j e j o p o d a t k e v 7 4 podjetjih. D o s e d a j s o n a t r g plasirali v e k o t 8 0 0 p r o g r a m s k i h m o d e l o v . P r o g r a m s k o o p r e m o trijo p o d n a z i v o m P o s l o v n e a p l i k a c i j e V3.0., t e h n o l o g i j o i n p r o i z v o d n j o p a z v e r z i j o V 3 . 0 . P r i r a z v o j u p r o g r a m s k e o p r e m e s o u p o r a b l j a l i b a z o p o d a t k o v D B a s e in C l i p p e r . Lani s o naredili k a k o v o s t e n p r e m i k in prieli u p o r a b l j a t i M i c r o s o f t o v o b a z o F O X P R O t e r p r o g r a m s k i j e z i k F O X P R O in C L I P P E R . S t e m j e bil o p r a v l j e n t u d i k a k o v o s t e n n a p r e d e k v u p o r a b n i k e m v m e s n i k u . P r o g r a m e s o prenesli v o k o l j e W I N D O W S . Letos b o d o z razvojem aplikacij v okolju F O X nadal jevali. P r e d v i d o m a jeseni b o d o prieli z verzijo p r o g r a m s k e o p r e m e z a operativni s i s t e m U N I X . T o p o m e n i , d a b o d o z r a v e n okolij D O S in W I N D O W S ter r a u n a l n i k i h m r e N o v e l l Netvvare in digitalove m r e e Pathv\/orks pokrivali tudi p o d r o j e o p e r a c i j s k e g a s i s t e m a U N I X .

LETOS USTANOVILI BYTEKTRGOVINO IN PROIZVODNJO


L e t o s s o u s t a n o v i l i n o v o p o d j e t j e - B y t e k t r g o v i n a in p r o i z v o d n j a , d . o . o . , P t u j , k i s e u k v a r j a s p r o d a j o strojne r a u n a l n i k e o p r e m e , o b e n e m p o n u j a k a k o v o s t n e in c e n o v n o u g o d n e o s e b n e r a u n a l n i k e ter tiskalnike E P S O N . Srednji r a n g r a u n a l n i k a 4 8 6 D X s trdim d i s k o m in barv n i m m o n i t o r j e m d o b i t e pri njih e o d 1 7 0 t i s o tolarjev n a p r e j . V s a o p r e m a j e n a z a l o g i in j o dobavijo takoj. Z a r a d i z n i e v a n j a s t r o k o v pri n a b a v i s o d e l u j e j o z d r u g i m i r a u n a l n i k i m i p o d j e t j i . V n o v e m p o d j e t j u s o d e l u j e j o t u d i d e l a v c i p o d j e t j a B y t e k , ki s o s t e m p o s t a l i n j e g o v i s o l a s t n i k i . D ' K I e F I K J ^

TRIJE POGOJI ZA U S P E N O UPORABO INFORMACIJSKEGA SISTEMA

D a v o r i n K e l e n c pravi, d a j e informacijski s i s t e m p o s t a l izziv in z a h t e v a d a n a n j e g a a s a , j e k a k o v o s t n o o r o d j e pri i z v a j a n j u v s e h p o s l o v n i h funkcij v p o d j e t j u t e r d a j e u s t r e z n e p o d a t k e z a v o d e n j e in u p r a v l j a n j e p o d j e t j a . Z a u s p e n o u p o r a b o i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a m o r a j o biti i z p o l n j e n i trije pogoji: n a prvem mestu je ustrezno reena organizacija podjetja, n a d r u g e m je projektni pristop reevanja informacijskega sistema, n a tretjem p a u s t r e z n i a s z a u v a j a n j e i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a , ki j e o b i a j n o o d d v e h p r i m a n j i h , d o e s t m e s e c e v p r i v e j i h p o d j e t j i h . Propagandna sluba

J a n e z J a n a je g o v o r i l o p o v e z o vanju n o v i h d e m o k r a t i n i h s t r a n k Slovenije, d a b i dosegli cilje, k a t e r i h u r e s n i e v a n je je b i l o t a k o n e n a r a v n o p r e k i n j e n o . P r e d s t a v i l i so t u d i e o s n u t e k s p o r a z u m a , p o k a t e r e m bi na p r i h o d n j i h l o k a l n i h v o litvah n a s t o p i l i s k u p a j s S l o v e n s k o ljudsko stranko, k sodelovanju pa so povabili t u d i S l o v e n s k e k r a n ske d e m o k r a t e i n G o n i k o v e Z e l e n e Slovenije. S p o r a z u m je p o s l e d i ca p r o j e k t a Majnika deklaracija pet let pozneje. D e m o k r a t i z a c i j a d r a v e je, k o t je dejal J a n e z J a n a , bolj a l o s t n a z g o d b a . D e m o s jezael n e k a t e r e re

Prerf okroglo mizo so se politiki nati. Mimogrede: mokrati.

sprostili

v nogometu tudi de jih ni mogel preg zmagali so socialde Foto: Kosi

LENART

nezu Jani, Marjanu P o d o b n i k u in I v u Bizjaku zastavili precej k o n k r e t n i h v p r a a n j . K a k o je s spora z u m i o predaji vojakih objektov v c i v i l n e n a m e n e ? Ali veljajo t u d i se daj, k o J a n e z J a n a ni ve o b r a m b n i m i n i s t e r ? N a e l o m a b i m o r a l i vel jati, e p a v p t u j s k e m p r i m e r u n i t a k o , naj p r i z a d e l i vpraajo p r e d s e d n i k a o b i n e i n izvrnega sveta. D e l a v c i s o v zdajnjih r a z m e r a h

Ponovno Demokratska stranka


K e r je p r v o t n a D e m o k r a t s k a stranka z zdruitvenim kongresom treh strank prenehala delovati, se je del njenega lanstva, ki s e ni prikl juil l i b e r a l c e m , o d l o i l , da svoje politino delo nadaljuje kot ponov no organizirana Demokratska stranka Slovenije in tako upravii mandat, ki so jim ga zaupali volilci. Zaradi tega je bil 23. maja v Bene diktu v imenu iniciativnega odbora organiziran ustanovitveni obinski zbor Demokratske stranke Sloveni je Lenart in krajevni zbor D S S Be nedikt, na katerem je bil poleg dru g e g a l a n s t v a n a v z o tudi D r a g o Sinko, lan glavnega odbora D e m o kratske stranke Slovenije. Za l a n e o b i n s k e g a u p r a v n e g a odbora so izvolili Alojza Ketia, Mir ka ijanca, Milana Raj terja, Janka Senekovia in Romana Raj terja. M e d d r u g i m so p r e d s t a v i l i p r o gramska izhodia svojega delovan ja, v k a t e r i h se o p r e d e l j u j e j o k o t stranka, ki jih n e moti razlino poli ZDRUENA USTA SOCIAINIH tino p r e p r i a n j e sodravljanov oz. njihov svetovni nazor, a m p a k ocen jujejo delo p o s a m e z n i k a ali s k u p i n , k i s svojimi strokovnimi prijemi pris pevajo im ve k splonemu napred ku. Zavraajo vsakrno ideologizacijo stranke, saj se zavzemajo, da bi bila njihova stranka laina, torej lahko v njej delujejo tako verni kot n e v e r n i ljudje. Zagovarjajo pa predvsem pro fesionalnost pristopa k reevanju problemov, za katere vsekakor ni po m e m b n o , kaj je levo in kaj desno, am DEMOKRATOV PTUJ

pak p r a v i l n a identifikacija proble ma. P r o g r a m s k a izhodia stranke, g l e d a n a iz o b i n s k i h oz. krajevnih p o t r e b , se nanaajo predvsem na to, da bi s svojim znanjem omogoili slov e n s k o g o r i k e m u loveku im boli dostojno ivljenje. Aktivno pa se eli jo vkljuiti t u d i v snovanje nove lo kalne samouprave in k o m u n a l n e po litike na teh podrojih. Strankarsko ivljenje se tudi v len a r k i o b i n i torej prebuja. I n prav zanimivo bo videti, kako vroe bo po l i t i n o in s t r a n k a r s k o poletje pred naslednjimi volitvami. AleLipko

Staliia o lokalni samoupravi


V o l i l c i s o n a r e f e r e n d u m u 29. maja dali krepko lekcijo parlamen tu in strankam. Ljudje niso za hitre in premalo domiljene spremembe, z a t o s o na r e f e r e n d u m u dali n e zaupnico celotnemu projektu lokal ne samouprave. Poti nazaj ni. Tega se moramo zavedati vsi! T a k o v stroki kot v parlamentu, predvsem forme, n e k a t e r e je izvedel zelo dale, n e k a t e r e pa so o s t a l e n a p o l p o t i . e v e d n o n i i z v e d e n a ^ f o r m a tretje veje o b l a s t i - s o d s t v a ] M n o g e zadeve p r i d e n a c i o n a l i z a c i j i stoji jo. P r i v a t i z a c i j a , k i je k l j u n a u s tavna reforma na podroju ekono mije, n e p o t e k a t a k o , da b i bili u p o t e v a n i vsi i n t e r e s i n a c i o n a l n e ga g o s p o d a r s t v a i n d a b i b i l o zadoeno naelu socialne pra v i n o s t i . G l e d e r e f o r m e l o k a l n e sa m o u p r a v e je J a n a dejal, da j e b i l re ferendum nestrokovno pripravljen in da n i u s p e l , k e r n i b i l o p o l i t i n e volje. O p o z o r i l pa je t u d i n a n e l e g i t i m n o s t d v a n a j s t i h p o s l a n c e v iz vrst Z e l e n i h - E k o l o k E s o c i a l n e s t r a n k e Slovenije, D e m o k r a t o v i n jelinievcev, k i so v p r e d v o l i l n i kampanji zastopali drugane pro g r a m e in p r e v a r a l i volilce. M a r j a n P o d o b n i k je p r e d s t a v i l nekatere osnovne poglede SLS na sedanje razmere v Sloveniji. K l j u n a n e v a r n o s t , ki s t a l n o o b s t a ja in k i b i l a h k o p r e p r e i l a n a s k u p n i u s p e h , je dejal P o d o b n i k , je v tem, da bi bile tudi nae s t r a n k e preve o d m a k n j e n e od k o n k r e t n i h p r o b l e m o v l j u d i , k o t je t o b i l o v prejnjem e n o p a r t i j s k e m s i s t e m u . M a r j a n P o d o b n i k s e je zavzel za pa v strankah bi morali razmiljati, kako naprej, n e pa s e b r e z p l o d n o medsebojno obtoevati. Upotevati je treba U s t a v o , voljo ljudi in tudi kontinuiteto lokalne samouprave, uveljavljene v s e d a n j i h krajevnih skupnostih in obinah. Odlono s m o proti, da bi li po d v e h tirih e n e m za tiste, kjer so se izrekli za sa

m o s t o j n o o b i n o , drugem za tiste, kjer jebila veina proti. Lokalno sa m o u p r a v o je treba graditi in uvel javljati enotno. T o je nekaj razmiljanj in stali razirjene seje predsedstva Z d r u e n e liste socialnih d e m a o k r a t o v Ptuj, k i je bila 7. junija. V r a z p r a v i se n i s o omejevali le n a rezultate referendu ma v sedanji ptujski obini, temve v vsej dravi. Bilo je povedanih precej z a n i m i v i h misli in p r e d l a g a n i h sta-

lijSaj vsak razmiljaposvoje. Izrazprave je bilo m o razbrati, da nekateri e v e d n o d o j e m a j o n o v o o b i n o , opredeljeno v 139. in 140. lenu usta ve, kot pomenjano sedanjo obino z v s e m i n j e n i m i s l u b a m i i n pisar nikim aparatom. Zato tudi ni ud nega, e se model lokalne samoupra ve p o d o b n o dojemali tudi volilci, ki so se odloili proti ali sploh niso li na volia. FF

Okrogla Ptujanov.

miza je pritegnila

mnoico FotO: Kosi Upokojensko drutvo iz Gorinice je letos svoj obni zbor organiziralo e l e 4. j u n i j a v g a s i l s k i d v o r a n i v Z a m u a n i h . D r u t v o eli n a m r e v svoje p r o s t o r e n a p e l j a t i c e n t r a l n o ogrevanje, in da bi nabrali kar najve d e n a r n i h s r e d s t e v , so s k l e n i l i drutveni prapor opremiti z novimi trakovi in n o v i m i ebljiki. O d b o r niki upravnega odbora so naredili ve liko korakov od posameznika do po s a m e z n i k a , d o raznih obrtnikov ter delovnih organizacij in uspeh je bil izreden - nali so kar 13 darovalcev trakov, ebljike je darovalo kar 142 p o s a m e z n i k o v , p r i b l i n o toliko pa jih je priskoilo drutvu na pomo s prostovoljnimi prispevki. Iz teh ralogov so torej obni zbor organizirali pozneje kot obiajno. O b i s k a l i so nas p r e d s t a v n i k i so sednjih drutev ter predstavnik Zve ze drutva upokojencev obine Ptuj Mirko Bernhard, ki je p o d r o b n o raz loil u p o k o j e n s k o p r o b l e m a t i k o v ptujski obini. Vsi smo bili veseli, da je za kultur ni zaetek nastopil domai upokojen ski pevski zbor, ki obstaja e tri leta. V o d i ga M i r o M u l e j . Z b o r je zael vaje z osmimi pevci, s prizadevnostjo vseh pevcev in vodstva drutva pa se je raziril na osemnajst pevcev. Gospa Micica Fric je sestavila be sedilo o sodobni upokojenski proble m a t i k i , posredovala pa sta ga uenka in uenec gorinike ole. I z p o r o i l je b i l o r a z v i d n o , da d r u t v o d o b o r a deluje. lanice r o n o d e l s k e g a k r o k a razstavljajo celo v Ptuju,rednoorganizirajoizlete - okrog 5 izletov letno - in druabna sreanja. D r u t v o ima torej dosti zas lug za dobro poutje svojih lanov,za kar g r e zahvala v s e m u vodstvu d r u t v a , e posebej F r a n c u Meku p r e d s e d n i k u D U Gorinica. A.C.S.

n a j m a n j z a i t e n i , k a k o naj uvelja vijo p r a v i c e ? M a r j a n P o d o b n i k je preprian, da ni druge monosti, k o t da teave j a v n o izpostavijo. P r i zadevi S m o l n i k a r j e P t u j a n e z a n i m a l o , ali je bil n a plailni listi m i n i s t r s t v a za n o t r a n j e zadeve. I v o Bizjak n a to n i elel o d g o v a r j a t i , k e r n i ve z a p o s l e n v m i n i s t r s t v u . K a k n a je g o s p o d a r s k a tea g o s p o d a r s k i h s p o r a z u m o v , ki jih p o d p i suje L o j z e P e t e r l e ? V e l i k o jih je p o d p i s a n i h , v g o s p o d a r s t v u pa s e t o n e p o z n a . I v o Bizjak je o d g o v o r i l , da g r e pri t e m za z a d e v e , ki se ocenjujo n a ve m e s t i h p r e d e n se pod piejo. P r o b l e m r n e z o b o z d r a v s t v e n e p r a k s e je p r i s o t e n v celi Slove niji, k a k o ga r e i t i ? J a n e z J a n a je k t e m u p r i p o m n i l , d a e se n e urejajo v e l i k e z a d e v e , se t u d i m a j h n e n e . r n a z o b o z d r a s t v e n a p r a k s a n i ve v p r a a n j e sive e k o n o m i j e , g r e za k r i m i n a l . O d d r u g i h v p r a a n j , ki so jih P t u j a n i naslovili n a g o s t e j a v n e t r i b u n e velja o m e n i t i e v p r a a n j a g l e d e d r a v l j a n s t v a in z b i r a n j a cer t i f i k a t o v , kjer pa b o p r a v t a k o p o t r e b n o e m a r s i k a j n a r e d i t i . MG

PREJELI SMO

Bomo upokojenci doakali pravinejo odmer


P r i S l o v e n s k i ljudski s t r a n k i o b staja u p o k o j e n s k a zveza, ki je z a d n j e ase p o s e b n o a k t i v n a p r i p r a v i n e m razreevanju t e m e l j n e ga p r o g r a m a za s o c i a l n o v a r n o s t vseh starejih ljudi, zlasti p r i t e m , da b i se s r e d s t v a za u p o k o j e n c e de lila n a imbolj p r a v i n i o s n o v i . Zveza si prizadeva za znianje raz lik m e d najnijimi in najvijimi p o k o j n i n a m i ; zdaj je najnija p o k o j n i n a 12.000, najvija 150.000 t o larjev. U p o k o j e n s k a zveza p r i S L S odlono nasprotuje linearnemu zvievanju p o k o j n i m , s a j nastaja na tak nain v e d n o veja razlika p r i p o k o j n i n a h . O t e m s m o zadnja leta v n a e m d n e v n e m asopisju pre brali e na d e s e t i n e o g o r e n i h p r i s pevkov, ki jih piejo ljudje z naj nijimi p o k o j n i n a m i , tisti z v i s o k i m i pa so r a z u m l j i v o - t i h o . M e n i m o , da naj b i se p o k o j n i n e p r i zvievanju usklajevale t a k o , d a b i n a p o s l e d z n a a l e r a z l i k e m e d naj nijo in najvijo p o k o j n i n o le 1:3,5. P r e d v i d e n a je n a m r e p o s t o p n a uvedba nacionalne pokojnine, ki o m o g o a preivetje v s e m sta rejim. N a c i o n a l n o p o k o j n i n o b i izplaevali iz d r a v n e g s a p r o r a u n a ( n e iz s r e d s t e v Z P I Z A ) . P r o g r a m U p o k o j e n s k e zveze p r i S L S temelji n a g o s p o d a r s k e m p r o g r a m u . V tej s m e r i si e posebej p r i z a d e v a t a M a r j a n P o d o b n i k , pred s e d n i k S L S , in t u d i d r . B e r t a Jereb, ki je e posebej a k t i v n a p r a v na pO' d r o j u p r a v i n e g a razdeljevanja p o k o j n i n , kajti p r a v p a r a d o k s a l n i je, da sedaj z n a a razlika m e d naJ' nijo in najvijo p o k o j n i n o e vec kot l : 1 0 ; n i h e n e m o r e t r d i t i , d a s o si t i s t i , k i i m a j o t a k o v e l i k e pokoj' n i n e , le-te r e s n i n o zasluili s svoiim m i n u l i m delom. Franjo Hovnik

fi0DNIK 16. JUNIJ 1994

TRZNI KAIPOT-9

EDNIK

16..IUNLT 1994
2 0 L E T N O V I N A R S K I H R I B l t l A O

OD TOD IN TAM -13

Velika Z m a g a Kelner ja
prizadevni lani Kolesarskega klu ba Perutnina Ptuj so tudi tokrat dol^azali, da so kos zahtevnejim kolejarskim tekmam v vsakem vreme nu. Kljub neprekinjenemu deju s o namre minulo nedeljo, 12. junija, nspeno izvedli tekmovanje mladih liolesarjev za pokal Slovenije in za v,eliko nagrado Ptuja. Start in cilj sta bila pred Srednjeol skim centrom v Ptuju. Deki B so na progi Ptuj - Mestni Vrh - Grajena ptuj prevozili 23 km in dosegli tele re zultate: 1. Matic Strgar (Astra), 2. Lovro iberna in 3. L u k a K r e u s (oba Styrian), 7. Matja Fingar ( P e r u t n i na Ptuj ^ Stareji deki A so prevozili tri kroge oziroma 34,5 k m : 1. Matev Bajda (Rog), 2. Botjan Krevs (Styrian), 3. Vedran Benovi ( Z M C ) , 8. Miha o h a r in 9. Matej Marin (oba Perutni na Ptuj). Mlaji mladinci so prevozili 6 krogov - 69 k m : 1. Ale Mrvar (Rog), 2. Uro erne (Sava) in 3. D o m i n o erne (Bled). Stareji mladinci pa so prevozili kar 11 krogov oziroma 126,5 kilometra: 1. Miran Kelner (Perutnina Ptuj),2. Pe ter eh (Rog) 3. Andrej Kokot ( H I T Casino) in 5. Peter Purg (Perutnina). -OM

Tradicionalna sreanja sloven skih novinarjev v p o r t n e m ribo lovu R I B I I A D E praznujejo le tos 20-letnico. Njeni organizatorji s m o l a n i a k t i v a n o v i n a r j e v Ptuj, ribiiade pa so od vsega zaetka povezana z dejavnostjo R i b i k e d r u i n e P t u j . T a je n a m r e o b svoji 25-letnici s p o m l a d i l e t a 1974 o b j e z e r u v D e n e m p r i Podlehniku odprla ribiko hiico D e n i c o , ki je k m a l u p o s t a l a c e n t e r tevilnih ribikih, p o r t n i h in drugih prireditev. T e smo redno spremljali tudi novinarji in k m a lu s p o z n a l i , k a k o l e p o j e v t e m koncu nae deele. Na nao pobu d o je b i l a p r i R D P t u j u s t a n o v l j e n a sekcija novinarjev ribiev.

JUBILEJNO-20. RIBIIADO OMOGOIU: g e n e r a l n i pokrovitelj T a l u m Kidrievo ter sopokrovitelji: Perutnina in Ptuj, Slo svet KKJeruza KKPtuj, Start dekov A kljub deju uspeen. Foto: M. Ozmec lem Ormo M a r t i n a O z m e c a od P t u j s k e g a t e d niku. Tudi novinarji znamo loviti v kalnem. Foto:M.Ozmec PTUJ 1994 SO

venske gorice - Haloze, Skupine obine Ptuj.

Izvrni

PRVARIBIIADAV PODLEHNIKU
P r v o sreanje slovenskih novi narjev, T V s n e m a l c e v in fotoreporterjev v p o r t n e m r i b o l o v u , kot s m o ga t a k r a t i m e n o v a l i , s m o orga nizirali v nedeljo, 29. s e p t e m b r a 1974, o b p o d l e h n i k e m jezeru. P o leg b i l t e n a s m o p r i p r a v i l i k a r t o n ske spominske obeske s stilizirano rako. V t a k r a t n e m T e d n i k u j e b i l o z a p i s a n o : " V nedeljo je bilo ob ribniku Ribike druine Ptuj v Podlehniku kar precej ivahno. V organizaciji Ribike druine Ptuj ter pripravljal nega odbora je pod pokroviteljstvom Ptujske Perutnine lepo uspelo L ribiko tekmovanje novinarjev Slove nije. Tu in tam je malce ponagajal de, a ni mogel do ivega vnetim ribiem, ki so za prvi ujeli kar precej rib." O d p r v e r i b i i a d e so s t e k m o v a l c i lani R i b i k e d r u i n e P t u j , ki vse skozi skrbijo za s o d n i k i n a d z o r in pravila ribikega t e k m o v a n j a . P r v i h est, s e d e m r i b i i a d s m o organizirali v P o d l e h n i k u . tevilo t e k m o v a l c e v je v e d n o b i l o m e d 30 in 50, tevilo u d e l e e n c e v pa je leta 1979 p r e s e g l o r e k o r d n o tevilo

ELEKTRONSKI DART

Konec lige P o m l a d
Prejnji torek, 7. junija, se je k o n a l o tekmovanje s l o v e n s k e v z h o d n e lige v e l e k t r o n s k e m p i k a d u za p o m l a dansko s e z o n o '94, ki jo organizira Zveza d r u t e v igralcev n a p o r t n i h avtomatih Slovenije. V ligi A l je zmagala ekipa Solid 2 iz Dornave pred K a m n i c o 1, Topolico, ogo iz Bukovcev, Bistrojem M iz Ptuja in Kajtno 1 iz Poljan. V ligi B I /e zmagala ekipa Solid 2 iz D o r n a v e pred Kamnico, Kaj tno, L u k o iz Ptuja, Cebekom iz Ptuja in Pinkijem iz Bo rovcev. V ligi B2 je zmagal Metulj iz Ptuja pred Javernikom iz Lovrenca, Stolpom V iz Ptuja, Rogako Slatino in Carjem iz Mozirja. V ligi C 1 Je prvi uk iz Velenja pred M o n d o m iz Dra vograda, P i k o m Sanom iz Slovenj Gradca, L i p o iz Velenja, P i r n a t o m iz

' 9 4

Letua in Mohorjem iz Velenja. V ligi C 2 je prva ekipa Pri Mici iz Janeovcev, druga Goya iz Hajdo, tretji Bacardi iz Podgorcev, etrti N i n o 1 iz Poljan in 5. Obrtnikovi iz Ptuja. V ligi C 3 je zmagovalec Amfora s Hajdine pred Haitijem iz Maribora, Nino 2 iz Poljan ter C h o r u m o m , L i p o in L D S - v s i iz Ptuja. Jesenski del lige '94 se bo zael 1. sep tembra. 25. i n 26 junija pa bo v organizaciji Zveze drutev igralcev na portnih av tomatih Slovenije in portnega kluba B N N P Rakek drugo dravno prvenst vo v elektronskem pikadu. Posamez niki in posameznice bodo igrali igro 501 D.O., moke in meane dvojice 301D.O.,enskedvojicepa301M.O.
Ji

Za pomo smo hvaleni tudi: Ribiki druini Ptuj, Mercatorju Mipu Ptuj, Emoni Merkurju Ptuj, Obrtni zbornici Ptuj, ZKO in Izvrnemu svetu SO Slovenska Bi strica, Altiusu Ptuj, Optiplastu Ormo, Optilu Ormo, Termam Ptuj, Petlji, Suhi robiPintar, Ptuj skim pekarnam in slaiarnam, Sladkemu butiku, Butiku Sonja, Aeroklubu Ptuj, KB Manbor - PE Ptuj, Mlekarni Ptuj, bratom Matic s trnice. Tenis centru Luka, Gosadu Sredie ob Dravi, Graverstvu Rosenfeld-Aracki, Tovarni slad korja Ormo, gostiu Jeruzalem, Hotelu Ormo, gostilni Prosnik Ormo, Svearstvu Pu, marketu pic iz Markovcev ter cvetliarna ma Roa in Romarini Ideja o sreanju novinarjev v P o d l e h n i k u je v z k l i l a v glavi T V s n e m a l c a , v n e t e g a r i b i a Vlada S e r c a iz K i d r i e v e g a , ki jeza akcijo k m a l u z a g r e l e n o v i n a r j a V e e r a Joeta Slodnjaka, novinarja radia Ljubljana Francija Goloba ter

100, saj je z n a n o , d a so r i b i i a d e p o leg s t a n o v s k i h t u d i d r u i n s k a sreanja. K e r s m o , k o t k a e , iz p o d l e h n i k e g a jezera p o l o v i l i vse, s m o dve ribiiadi o r g a n i z i r a l i v gra mozni jami v T r c u . zatem spet v P o d l e h n i k u , l e t a 1992 pa p r v i v idilinem okolju ribnika K n e z o vih v Mestnem Vrhu.

so b i l i najbolji n o v i n a r j i m a r i b o r skega tudentskega radia Mar p r e d 1. in 2. e k i p o R a d i a in T e d n i k a P t u j . e t r t i so bili v e t e r a n i Veera i t d . V e n s k i k o n k u r e n c i so t u d i to k r a t z m a g a l e n o v i n a r k e Radia in T e d n i k a p r e d r a d i o m M a r i b o r in mariborskim Kajem. M e d p o s a m e z n i c a m i sta e n a k o tevilo tok dosegli Nataa V o d u e k (Stigma) in Majda Goz n i k ( R a d i o - T e d n i k ) , zato sta si de lili p r v o m e s t o , tretja pa je bila N e venka Dobljekar (Radio Maribor). V k o n k u r e n c i p o s a m e z n i k o v je prejel zmagovalni pokal Dejan D o l a k , ki je ujel t u d i najtejo, 350g r a m s k o r i b o , p r e d D a m j a n o m Ves e l k o m (oba M A R ) , tretji pa je bil Joe Brai (Radio-Tednik). P o l e g tega s m o p o d e l i l i t u d i p o s e b n o n a g r a d o za n a j m a n j o r i b o , ki jo je u s p e l ujeti n o v i n a r V e e r a J o e S l o d n j a k , t e h t a l a pa je s a m o 1,5 g r a m a . P o s e b n i s p o m i n s k i d i plomi smo izroili p o b u d n i k u naih ribiiad Vladu ercu ter p r v e m u u d e l e e n c u iz t u j i n e A r v e ju H o v i g u iz N o r v e k e . -OM

TUDI LETOS SMO LOVILI V MOKREM


Letos slavimo dvajsetletnico, zato je b i l o v s o b o t o , 1 1 . j u n i j a , o b Knezovem ribniku v Mestnem V r h u posebej slovesno, eprav ne tako m n o i n o , kot smo priakova li. D e e v n o v r e m e je s k o r a j d a n a s p r e m l j e v a l e c . T u d i letos je e n o p r e d r i b i i a d o l i l o k o t iz k a f a . Kljub razmoenim breinam smo se v k o r n j i h i n z d e n i k i v r o k a h odpravili ribarit v kalno. K a r tri u r e s m o namakali trnke,lovili ribe, r a k e in a b e , trgali n a j l o n s k e v r v i c e in k r i a l i : R I B A A A A . . . K o m i s i j a R D P t u j je bila d o gra m e natanna. V ekipni razvrstitvi

DRAVNO PRVENSTVO DELAVCEV ONZ V RIBOLOVU

Najbolji Ptujan Ivani in Celjani


Ob Dravi v Ptuju je v s o b o t o , 11. juni ja, kljub n e p r i j a z n e m u v r e m e n u uspeno p o t e k a l o p r v o d r a v n o prvenstvo delavcev o r g a n o v za n o tranje zadeve Slovenije v ribolovu. V odlini organizaciji ribike sekcije Policijske postaje Ptuj in ptujske ribike d r u i n e se je v lovu rib s plovcem p o m e r i l o 2 1 ekip o z i r o m a 84 po licajev in drugih delavcev o r g a n o v za notranje zadeve. Udeleenci prvenstva so prispeli v Ptuj e v petek popoldne in se po prisrnem sprejemu kljub daju od pravili na ogled trase od ptujskih to plic do eleznikega mostu, kjer je od 17. do 19. ure potekal u r a d n i trening. Na sobotnem tekmovanju, ki je potema, policijski odedelek Kidrievo enajsti, trinajsd pa policisti z mejnega prehoda Sredie ob Dravi. Med posamezniki je zbral najve tok in tako postal dravni prvak Janko Ivani i z P P Ptuj pred Saom Akom iz Ljubljane Centra in tretjeuvrenim Miletom Vrsajkoviem iz Celja. etrti je bil T o m a Veler iz Kidrievega, peti F r a n c alamun iz Majperka itd. e pregled zmagovalcev po sektorjih: v sektorju A jebil najbolji Mile Vrsjakovi iz U K S Celje, v sektorju B T o m a Veler iz P O Kidrievo, v sek torju C Sao Ako iz P P Ljubljana Cen ter, v sektor j u D pa absolu tn i zma govalec Ptujan Janko Ivani. Orga-

NA JURSINSKEM VRHU ODPRLI HERBERSTEINOVO KLET

Z n a n i j u r i n s k i g o s t i n e c Alojz K a u i je p e t e g a j u n i j a n a J u r i n s k e m v r h u 24 o d p r l g o s t i n s k o - t u r i s t i n i hramNerbersteinova klet. I z v i r n o i n d o m i s e l n o je o b n o v i l o b j e k t , ki bi s i c e r p r o p a d e l . P r e d z a d n j i l a s t n i k je bil O t t o H e r b e r stein, zadnja lastnica pa Cita o t a r i . K o ga je p r e d d e s e t i m i l e t i k u p i l Alojz K a u i , je v e d e l , d a ga b o n e k o o b n o v i l v z a n i m i v in p r i v l a e n g o s t i n s k o - t u r i s t i n i objekt. P o d v e h l e t i h n a p o r n e g a dela je objekt o b n o v i l kot p o d r u n i c o gos t i l n e v J u r i n c i h . Z d e l o m sredstev, ki predstavlja m a n j kot pet o d s t o t k o v v r e d n o s t i i n v e s t i c i j e , ga je podprl tudi obinski razvojni sklad. G o s t i n s k o - t u r i s t i n i hram Herberstetnova klet b o o d p r t vsak p e t e k , s o b o t o in nedeljo, m e d t e d n o m pa za n a j a v l j e n e o r g a n i z i r a n e s k u p i ne. V r e d n i p o n u d b i b o d o postregli z m e s o m iz t u n k e , d o m a i m i k l o basami,srninim golaem,poticoin d o m a i m k r u h o m ter d o m a p r i d e lanim k a k o v o s t n i m vinom: ren skim rizlingom, rumenim muka tom, lakim rizlingom, sauvignon o m , b e l i m p i n o t o m in b e l i m p i n o t o m - p o z n a t r g a t e v . P a r a d n i konj

h i e je r u m e n i m u k a t . e b o d o gosti eleli, jim b o d o p o s t r e g l i t u d i z d r u g i m i domaimi specialitetami.

^magovalna ekipa iz UKS Celje ob razglasitvi ^alo od 9.15 do 12.15, so bili doseeni tile rezultati: prvo mesto je osvojil ^rad kriminalistine slube Celje Pred P d i c i j s k i m o d d e l k o m T e z n o in spravo za notranje zadeve Nova Go'ca. Policijski oddelek Majperk je ''il etrti, policijska postaja Ptuj sed

rezultatov.

OTO: KOSI

nizatorji so e posebej hvaleni sod niki ekipi Ribike druine Ptuj, sponzorjem Gastroju Ptuj in K D M Ptuj,ki jeopravilaraunalnikoobdelavo podatkov. -OM

ve t u r i s t i n o z a n i m i v i h o b j e k t o v , ki s o v r e d n i o g l e d a . V b l i i n i je r a z g l e d n i s t o l p na G o m i l i , P u c h o va d o m a i j a , d o m a i j i A n t o n a S l o d n j a k a in dr. tefke Cobelj. O d pirajo se n o v i g o s t i n s k o - t u r i s t i n i o b j e k t i , a Alojz K a u i p r a v i , da jih j e e p r e m a l o . e b i jih b i l o t r i d e s e t , bi t o nekaj p o m e n i l o in bi si l a h k o p o n u d b o p o r a z d e l i l i . S a m se bo e n a p r e j t r u d i l , da b o p o n u d b o boga til, e t u d i d r a v a ni najbolj z a i n t e r e s i r a n a , d a bi s p o d b u j a l a r a z v o j g o s t i n s t v a in t u r i z m a na t e m o b m o j u . e b o le d o b i l k r e d i t p o d u g o d n i m i pogoji, bo v novem obI jektu v n e k a j letih u r e d i l t u d i deset ! s o b . D o t a k r a t pa b o vabil v klet in j d r u g e p r o s t o r e novega gostinskot u r i s t i n e g a h r a m a , v k a t e r e g a je v t k a n o d e l o K a u i e v i h in d r u g i h l j u d i S l o v e n s k i h g o r i c . Za n a i t e Na otvoritvi se je zbralo ve kot 250 gostov. FOFO:JOS zavese je J u l i j a n a K o l a r i p o r a b i l a t i r i m e s e c e , s l i k e so d e l o J o i c e pa je v h r a s t o v i h s o d i h p r o s t o r a za Alojz K a u i je p r e d v s e m p o n o N e d e l j k o , za l e s t e n c e se je t r u d i l 25 tiso litrov v i n a . s e n n a k l e t , ki v d e g u s t a c i j s k e m d o m a i k o v a . O b j e k t pa je t u d i p r o s t o r u s p r e j m e d o 35 gostov. N e H e r b e r s t e i n o v a klet na Jurinsvojevrsten muzej starin. V gostin kajkrat l e t n o b o vanjo p o v a b i l t u d i s k e m v r h u je o d P t u j a o d d a l j e n a s k e m d e l u je o h r a n j e n a a v t e n t i n a e n o l o g a , ki b o vodil p r e r e z l e t n i k a . o k r o g trinajst k i l o m e t r o v ; cesta je v p r e a za olje iz leta 1914, v p o s e b n i K a u i e v a v i n a so p o svoji k a k o glavnem asfaltirana razen tristo sobi l o n e n a p e , za n a s l e d n j o trga vosti znana dale naokrog. Na m e t r o v , a jih b o d o g l e d e n a p l a n tev pa je p r i p r a v i jena stara prea. ocenjevanju vin v P o d g o r c i h je za k r a j e v n e s k u p n o s t i asfaltirali e le r e n s k i r i z l i n g in r u m e n i m u k a t tos. N a t e m o b m o j u S l o v e n s k i h MG prejel dve zlati m e d a l j i , na s e j m u v g o r i c je v razdalji nekaj k i l o m e t r o v

G o r n j i R a d g o n i pa b o v o c e n j e v a n je p o n u d i l b e l i p i n o t i n l a k i r i z ling. V kleti j e b i l o p o l a n s k i t r g a t v i m e d d r u g i m est t i s o b u t e l j k , s i c e r

14 - PORT
K A O B I S K U PRI P T U J S K E M N O G O M E T N E M K L U B U

16.JUNU 1994OBISK SEKRETARJA EVROPSKE GOLF ZVEZE

TEDNIK

DOLGOLETNA

PRIZADEVANJA PTUJSKIH

NOGO-| I

METAEV POPLAANA # Redki portni kolektivi se lahko pohvalijo, da ji je v n e k e m o b d o b j u uspelo uresniiti d o m a l a vse cilje, ki s o s i j i h z a s t a v i l i . N K D r a v a konuje t e k m o v a l n o s e z o n o z veli kim u s p e h o m - osvojitvijo prvega mesta, ki p o m e n i v r h u n e c prizade v a n j in n e n e h n e g a v z p o n a n o g o meta v Ptuju. Z a u s p e h e D r a v e ima m n o g o zas lug t r e n e r Joe Hadler. Njegovi va r o v a n c i ga s p o t u j e j o z a r a d i s t r o k o v n o s t i in p r e d a n o s t i d e l u , ljubi telji n o g o m e t a , naj b o d o to P t u j a n i ali k d o d r u g , p a z a r a d i z m a g v l e t o n j e m p r v e n s t v u , ki so motvo popeljale v neslutene viave. U s p e h in n a r t v p r i h o d n j i t e k m o v a l n i s e z o n i je k o m e n t i r a l takole: " V s e k a k o r g r e z a veji d o s e e k kluba doslej. N a r t n o ustvarjanje m o n e e k i p e in z a v z e t o d e l o s t a k o n n o o b r o d i l a s a d o v e , saj s m o verjeli v s p o s o b n o s t i naih igralcev. P o h v a l a in z a s l u g e za p o r t v o v a l n o igro g r e d o vsej e k i p i . P o r a z m e r a h

K L U B IE SPONZORJA

o b s t a r t u se j e z d e l o bolj v e r j e t n o , da bo klub utonil v povpreju. T o d a z g o d i l o s e j e p r a v o b r a t n o , aktivira li s m o vse p o t e n c i a l e , pri e m e r j e bila d r u g a liga velik v z p o d b u j e v a lec. Navijai m o d r i h i n s i m p a t i z e r j i p o S l o v e n i j i p r i a k u j e j o 'logino' nadaljevanje, toda malo skepse ne b o k o d o v a l o . M o t v o j e v celoti iz polnilo nalogo. Sreen sem, teh o b u t i j ni m o g o e p o p i s a t i . " O b u v r s t i t v i v viji r a n g t e k m o vanja v Ptuju e razmiljajo o m o n e j e m u p r a v n e m o d b o r u in e n a njegovih najvanejih n a l o g b o p r i t e g n i t i e v e s p o n z o r j e v . V e d o , d a bi se v n a d a l j e v a n j u l a h k o t u d i kaj z a t a k n i l o , e k l u b f i n a n n o ne b o vzdral silno a m b i c i o z n e tek movalne politike. Toda prizade v a n j e m za vejo k a k o v o s t b o e n a prej v e l i k a o v i r a - d e n a r . " Z d a j s o cilji n e p r i m e r n o viji in n a l o g e t e a v n e j e . D r a v a je kla sien p r i m e r k l u b a , ki i m a s p o s o b n o v o d s t v o , k a r j e e d i n a f o r m u l a za u s p e h . V novi t e k m o v a l n i sezoni

nas a k a t e k o d e l o , saj b o v II. ligi nastopilo nekaj zelo kakovostnih m o t e v . P o t r e b n a b o d o z n a t n a fi nanna sredstva. S pridobitvijo g l a v n e g a s p o n z o r j a bi v klubu reili velik p r o b l e m . L e t o n j i p r e s t o p n i r o k b o trajal o d 2 0 . d o 3 0 . j u n i j a , In e b o m o n o s t , se b o k l u b igralsko o k r e pil. K o n k u r e n c a b o m o r a l a p o t e n o r a u n a t i na nas. K a d e r b o m o dopolnjevali tudi z n o g o m e tai iz mlajih k l u b s k i h s e l e k c i j , v k a t e r i h d e l a j o p r i z n a n i in d e l a v n i trenerji z O . Z e m u n o v i e m n a e l u . D o m a a enajsterica bi v s e k a k o r zasluila, d a bi o b a m p i o n s k i p r o mociji z b o g a t i m p r o g r a m o m igra la p r e d p o l n i m stadionom. O b i n s t v o bi m o r a l o b i t i v p r i h o d n j e dvanajsti igralec D r a v e , e je t o n a teza, d a j e Ptuj p o r t n o mesto." T a k o o u s p e h i h ptujskega n o g o m e t a J o e H a d l e r , kaj b o s t a m o t v a p o l e g vijih s t r o k o v ( i n glavobolov Tinetu Vogrincu) pri nesla n o v a s e z o n a in d r u g a liga, p a z a e n k r a t ostaja z a p i s a n o v v e t r u . IvoKornik

v Kidrievem so v petek u r a d n o o d p r l i v a d b i e za golf s e s t i m i luknjami. To j e za Golf klub Ptuj, k i j e bil u s t a n o v l j e n ele pred le tom in pol, velik doseek, je pove dal njegov predsednik D a n i l o Toplek, p o s e b e j pa sta ptujski klub p o h v a l i l a tudi gosta - p r e d s e d n i k Ciolf zveze Slovenije Mirko Vovk in s e k r e t a r e v r o p s k e zveze igralcev golfa John C. Storjohann. G o s p o d S t o r j o h a n n Je tudi u r a d n o odprl vadbie in izvedel prvi udarec. V a d b i e v K i d r i e v e m ima sicer s a m o dve po p r e d p i s i h urejeni luknji, v e n d a r ju l a h k o igralci p o s k u a j o z a d e t i s t r e h m e s t in z a t o govorijo o igriu s estimi luknja mi. K a k o r k o l i , t o j e p r v a m o n o s t igranja golfa na t a j e r s k e m . G o l f klub Ptuj, ki j e bil u s t a n o v l j e n ele n o v e m b r a 1992, j e doslej o r g a n i z i ral e tri ole golfa, njihovi lani pa s o d e l u j e j o n a t u r n i r j i h d o m a in v tujini. Z u r a d n i m o d p r t j e m vadbia za golf so dosegli svoj prvi cilj, poglavitni nart, izgradnja p r a v e g a igria z 18 luknjami, p a jih e a k a . "V mislih smo imeli nekaj lokacij v okviru d a n a n j e obine Ptuj, najresneja j e pod gradom Bori v s m e r Muretincev," razlaga p r e d s e d n i k Golf kluba Ptuj D a n i l o Toplek. "Iz-

Prvi udarec je izvedel sekretar evropske zveze igralcev golfa John C. Storjohann,

gradnja ni o d v i s n a s a m o od naih o r g a n i z a c i j s k i h s p o s o b n o s t i , pa pa tudi od s p o s o b n o s t i pridobiti fi nanna sredstva. Tudi v idealnih razmerah traja gradnja dobri dve leti." K d o bi i g r a l n a b o d o e m g o l f igriu? D a n i l o Toplek: "Igralci golfa so k o t p t i c e s e l i v k e , ki si v e d n o n a novo izbirajo igria. V prvi vrsti bo n a m e n j e n o n a m , n a t o s o s e d o m A v s t r i j c e m , tudi b l i i n a Z a g r e b a

ni zanemarljiva." G e n e r a l n i s e k r e t a r evropske zveze za golf J o h n C. S t o r j o h a n n je p o l e g p o h v a l p r i n e s e l ptujskim golf a r j e m in p r e d s e d n i k u IS Ptuj B r a n k u B r u m n u , k i j e tudi prisost voval o d p r t j u v a d b i a , simbolina d a r i l c a , P t u j a n i p a s o evropski zvezi izroili za s p o m i n maskoto mesta-kurenta.

BOKS - 5 . kofo ekipnega dravnega prvenstva v boksu

Milena

Zupani

KARATE - dravnega prvenstva z a deke in deklice

Tokrat naibolii
Pred bistrojem G a b r o v e c j e po tekalo 5. kolo ekipnega dravnega prvenstva v b o k s u . M o g o e j e bilo n e n a v a d n o , d a j e potekalo na pros tem, vendar to ni prvi. Pa tudi za nimanje za to kolo j e bilo izredno, saj j e bilo v e l i k o g l e d a l c e v , ki j i h m o g o e ne bi bilo toliko v k a k n i portni dvorani. T o k r a t s o bili n a j b o l j i p t u j s k i b o k s a r j i , l a n i B K P t u j , ki s o se v s k u p n e m setevku m o n o pri bliali ekipi S l o v e n s k e B i s t r i c e . V z a d n j e m k o l u , ki b o p o t e k a l o v Ljubljani, b o d o p o s k u a l i p r e v z e t i v o d s t v o in p o s t a t i e k i p n i p r v a k Slo venije. T o p a b o z e l o t e k o , saj j i m l a h k o nagaja r e b . Z e l o d o b r o b o r b o in m o n o prevlado v ringu sta od d o m a i h p o k a z a l a H o r v a t in Z u k i . o d ole boksa Breg pa Zavec. Albin Mere, trener B K Ptuj, j e p o tekmovanju povedal: "Z dananjim k o l o m s e m z e l o z a d o v o l j e n . Nai fantje so p o k a z a l i dopadljivi b o k s . Tudi gledalci so z glasnim vzpod b u j a n j e m p r i p o m o g l i k u s p e h u tur nirja. E k i p i iz S l o v e n s k e B i s t r i c e s m o se pribliali n a s a m o p e t tok. V z a d n j e m k o l u v Ljubljani b o m o poskuali n a r e d i t i e zadnji k o r a k .

BK Ptui

Tri medalje z dravnega prvenstva


LANI KK POETOVIO SO Z DRAVNEGA PRVENSTVA ZA D E K E IN D E K L I C E V P O R T NIH BORBAH PRINESLI TRI MEDALJE Bojana je prinesla zlato medaljo v starostni skupini strarejih d e k l i c v p o l t e k i k a t e g o r i j i . O b i n s k i prvak D e j a n U n u k j e pri mlajih d e k i h d o s e g e l 3 . m e s t o v polteki kategoriji. M a r k o G e r d a k p a sije m e d ml. deki t e k e k a t e g o rije p r a v t a k o p r i s l u i l b r o n a s t o medaljo. P r v e n s t v o j e bilo v n e d e l j o , 5. ju nija, v Idriji. U d e l e i l o se ga je r e k o r d n o tevilo - 1 6 0 t e k m o v a l c e v iz 29 klubov. Novost j e bila u v e d b a tatamijev, o b l a z i n j e n i h b o r i . ki jih j e kupila K a r a t e zveza Slovenije. R e z u l t a t i d r u g i h P t u j a n o v : Ale u t e r i j e m e d starejimi d e k i v poisrednji kategoriji zasedel 5. - 8. m e s t o . 1. k o l o je bil p r o s t , v IL kolu p a j e p o p o d a l j k u 1:0 izgubil proti B o r u t u Strojini i z Z a l c a . L e - t a g a j e p o t e g n i l v r e p a s a , kjer j e p r v o b o r b o d o b i l s 5:2 p r o t i K l e m e n u L o -

Skrila

Borbe so bile tokrat za spremembo na prostem a b o z e l o t e k o . O d naih b o k s a r j e v bi pohvalili p r e d v s e m H o r v a t a , p a tudi d r u g i so bili na zavidljivem ni voju. REZULTATI # peresna: Novak ( K r a n j ) - ibila ( B K Ptuj) 2 : 0 - 1 . runda; l a h k a : Ruci (Celje) - Holc ( B K Ptuj) 2:0 - 2. r u n d a ; p o l v e l t e r : B e d e k o v i ( B K Ptuj) - R a i ( M a ribor) 2:0;velter: B r u m e n (BK Ptuj) - Izirovski (Celje) 2:0 - 1 . r u n d a ; Z a v e c ( B r e g Ptuj) - L a h (Slov. Bistrica) 2:0 - 2. r u n d a ; p o i s r e d n j a : Novkovi (BK Ptuj) - Ravnik ( K r a n j ) 2:0; A r n u ( B r e g Ptuj) C e d e r ( M a r i b o r ) 2:0 - 3 . r u n d a ; srednja: H o r v a t ( B K Ptuj) - Muji (Savoy) 2 : 0 - 1 . r u n d a ; Z u k i ( B K P t u j ) - J a s i 2:0 - 1. r u n d a ; teka: J u s t i n ( K r a n j ) - G r d i n a ( B K Ptuj) 2:0 b.b. E k i p n i vrstni r e d : S l o v e n s k a Bi s t r i c a 107, BK Ptuj 102, B a k r a Kranj 9 1 , Savoy Ljubljana 67, M a r i b o r 6 5 , B r e g Ptuj 50 tok itd. Danilo Klajnek

Lanskoletna dravna prvakinja Elvira Karabasanovi (desno) med borbo. g a r j u iz I l i r s k e B i s t r i c e , d r u g o p a p o p o d a l j k u izgubil z 1:0 p r o t i Bis t r i a n u Bilisavu D e r a i u . N e j c F o r b i c i j e b i l m e d starejimi d e k i t e k e k a t e g o r i j e v 1. k o l u p r o s t , v II. k o l u p a j e izgubil p r o t i Mateju Reismanu (Branik MB). V repasaniborbije z Mariboranom Iliem L o r b e r j e m za las izgubil. L a n s k o l e t n a d r a v n a prvakinja Elvira K a r a b a s a n o v i letos ni ime la p o r t n e s r e e . V l.kolu j o j e s5;3 p r e m a g a l a izvrstna Idrijanka A n k a P e l h a n , kije bila v srednji ka tegoriji s i c e r tretja, v e n d a r Elvire ni p o t e g n i l a v r e p a s a . Silvo Vogrinec

N O V O S T V PTUJU DP Ptuj

v soboto, 11. junija, je K i n o l o k o d r u t v o Ptuj o r g a n i z i r a l o d r a v n o tekmovanje slubenih psov s k u p i n A in B. Udeleilo se ga je 12 tekmoval cev s k u p i n e A in 16 t e k m o v a l c e v v skupini B. P o r a z d e l i t v i s t a r t n i h t e v i l k so v o d n i k i s v o j i m i psi p r i e l i t e k m o vanje po razporedu. T e k m o v a n j e ob sega sled, p o s l u n o s t i in o b r a m b o . Vaje poslunosti in o b r a m b e s m o si liubitelji psov ogledali na vadbiu KDPtuj vBudini. V s k u p i n i A je zmagala d o b e r m a n ka Q u e e n V. D . H o c h s t e d e z vodnico N u k o Sluga, v s k u p i n i B pa n e m k a ovarka Luca z v o d n i k o m B r a n e t o m Zunom. Zelo uspeno so v s k u p i n i B nasto pili vsi trije ptujski v o d n i k i : n e m k i ovar Mijo z v o d n i k o m M i h a e l o m Pajnkiharjem je zasedel tretje mesto, nemki ovar Gliff z v o d n i k o m Vladom D o m a n j k o m etrto mesto in doberman M u r n e g r o iz Kosez z vodniFoto: port studio Olimpic iz Ptuja je v so boto izjemno uspeno izvedelprci semi nar za intruktorice aerobike. Enodnev ni seminar je potekal v njihovem aerobic centru na Viavi in v Termah Ptuj. Ude leilo se ga je 13 vaditeljic iz Slovenije, odlino pa ga je vodila mednarodna intruktoricaAFAA Renata Plava. Vrhunec seminarja je bila predstavi Kosi

Poletni planinski tabor


T u d i l e t o s prireja Planinsko d r u t v o Ptuj p o l e t n i t a b o r . Po t e k a l b o o d 2. d o 10. j u l i j a v G o z d - M a r t u l j k u . C e n a tabora j e 8000 S I T . R o k prijave je do 2 3 . j u n i j a , in s i c e r d o z a s e d b e m e s t ( 2 0 ) . P r i j a v i t e se na s e d e u d r u t v a . O b prijavi p l a a t e 3 0 0 0 S 1 T . P o d r o b n e in formacije d o b i t e na sedeu d r u t v a vsak t o r e k in p e t e k od 16. d o 18. u r e . V o d j a p o l e t n e g a tabora b o Janez Verti. Odbor za informiranje pagando pri DP Ptuj in pro

Med vajo poslunosti slubenih psov. k o m P e t r o m Letonjem. T e k m o v a n j e je potekalo tekoe in pogled na lepo vzgojene pse jebil pra va paa za oi. Z a t o lahko organiza torju, K D Ptuj p o d v o d s t v o m Mat-

Foto: Kos/ jaza K r e p f l a ob s o d e l o v a n j u nekaj prizadevnih lanov, iskreno estita mo. Marta Murec

tev aqua v Sloveniji, kije potekala v Ter mah Ptuj. Vpraktinem delu so se vodi teljicam spontano pridruili tudi drugi kopalci in tako ustvarili pravi "shozo". Aqua aerobiko bo Olimpic ponudil zainteresiranim ez poletje in s tem obo gatil rekreacijske monosti vsem, ki uivajo v vodi. Rebeka Mahori

CDNIK

-16. .TUNU 1994


ATLETIKA

PORT-15 NOGOMET
z g l e d n o s o se borili in potrdili stopnje vanje f o r m e . N a zaetku s o modri prese netili m l a d e H I T O V C E in povedli, ka sneje s o p o b u d o na igriu zadrali. G o r i a n i s o z igro r a z o a r a l i , r e s p a j e , d a s o jih v t a k o igro prisilili tokrat odlini gostitelji. O b i n s t v o je n a v d u i l o b r a m b ni igralec D a m j a n Bezjak.

NOGOMET
. SLOVENSKA NOGOMETNA j;iGA-VZHOD
gezult^t' t e k e m 25. kola: Caissa A l u minij - K O B Ford 1:1, S l o v e n j G r a d e c prava 1:1.Trgotrans - 1 mpol 2:1, D r a v o grad - Pohorje M e g r a s 3:1, a l e c - Papiri^ifar 2:3. S v o b o d a - Kovinar 1:1, P o j,rcje-RaeO:l.
1 PRAVA
2 CAISSAALUMINIJ

25 16 6
25 14 6

3
5

67:21 38
58:31 34

j P A P I R N K l A R
4 DRAVOGRAD 5K0BF0RD

25 11 9 5 39:21 31
25 11 7 25 9 7 38:26 29 36:27 29 11 5

U S P E H P T U J S K I H A T L E T O V NA E K I P N E M P R V E N S T VU P O K A L A B R U N O Z A U L I V S O B O T O IN N E D E L J O V L J U B L J A N I D O B R A P R I P R A V L J E N O S T IN K L J U B M U H A S T E M U VREMENU DOBRI RAZULTATI


N a j b o l j e se j c o d r e z a l a Iledvika K o r o a k z osebniiTi r e k o r d o m in drugim mestom v troskoku. Dose g l a j e r e z u l t a t 1 3 , 4 8 m e t r a in z a e l e n o n o r m o za bliajoe se ev ropsko prvenstvo na Finskem zaos tala le za 2 c e n t i m e t r a ! Kljub o s e b n e m u r e k o r d u p a ni z a d o v o l j n a , saj bi l a h k o b i l a z m a l o b o l j i m s k o k o m , kar l a h k o d o s e e , e m e d p o t niki za H e l s i n k e . Dejan Doki j e z v e l i k o b o r b e n o s t j o kljub deju v suvanju k r o g l e d o segel d o b e r r e z u l t a t - t o n o 16 m e trov in osvojil p e t o m e s t o . T a d a n mu meti niso uspevali tako, kot p r e d d n e v i v Z a g r e b u , k o j e s 16,94 metra dosegel osebni rekord. T a k o se j e zelo priblial e o s t a r e l e m u d r a v n e m u r e k o r d u , ki m u r a s t e b r a d a in z n a a 17,06 m e t r a . S t r e nerjem C i m e r m a n o m sta pre p r i a n a , d a j e le v p r a a n j e asa, k o b o padel tudi ta rekord. Treningi k a e j o n a najbolje. M a n j s r e e je imela Vanja Kotar, ki j e bila d o l o e n a za t a f e t o 4 k r a t 400 metrov. T o d a v reprezen tannih krogih trenerjev je prilo d o s p r e m e m b pri sestavi tafete. V a n j a j e t a k o i z p a d l a iz t a f e t e , e p r a v j e bolja in ima r e z u l t a t , ki bi j o uvrstil v a n j o . N a i r e p r e z e n t a n c i s t a osvojili t r e t j e m e s t o , e n s k i p a se j e g l e d e na r e z u l t a t e s k u p i n v C a r i g r a d u in D u b l i n u e u s p e l o uvrstiti v prvo e v r o p s k o ligo p o k a l a B r u n o Z a u l i . r e z u l t a t e . T a k o se j e M i l e n k o P o t o n i k na 800 m e t r o v spustil p o d m e j o 1:54,00 m i n u t e , V a n j a p a j e e n a k o r a z d a l j o p r e t e k l a v 2:13,50. Stareji a t l e t i i m a j o s e d a j kraji p r e m o r , e z 14 d n i p a se b o d o z a Hedvika Koroak s trenerjem Gorazdom Rajher jem - do Helsinkov e 2 cm.
Foto: 1 . kotdr

2 4 . ( p r e l o e n i ) krog: 18. junija o b 15. uri Drava - e l e z n i a r t. pivovarna

I. SLOVENSKA KADETSKA LIGA


D R A V A - H I T G O R I C A 7:1 Strelci: K o k o l (2-krat), B. Krajnc ( 2 krat), Kuserbanj, Pihler, otari. Drava j e z o p e t nanizala v i s o k o z m a g o in si priborila novi par tok. Prvi p o l a s je bil p o v p r e e n , nadaljevanje pa m n o g o bolj i v a h n o in kvalitetno. Z a izvrstno igro je treba e p o s e b e j pohvaliti R o b e r ta otaria. 24. ( p r e l o e n i ) krog: 18. junija o b 13. uri Drava - e l e z n i a r t. pivovarna. T e k m a pionirjev Drave b o o b 12. uri. Ivo Kornik

J KOVINAR 7 SVOBODA J SLOVENJ GRADEC 9 ALEC

25 10 7 25 8 25 9 25 7 9 6 8

8 8

31:28 27 30:35 25

10 32:36 24 10 24:34 22

lO.IMPOL
]1 POHORJE MEGRAS 12.TRG0TRANS 13,P0BREJE
14.RA(!E -2

25 6
25 7 25 6 25 5
25 7

9
4 5 7
4

10 19:31 21
14 34:52 18 14 33:51 17 13 25:49 17
14 28:52 16

Pari zadnjega, 2 6 . kola: s o b o t a , 1 8 . j u nija, o b 1 7.00: Drava - D r a v o g r a d , Kovi nar- Caissa A l u m i n i j , I m p o l - Pobreje, Rae - S v o b o d a , K O B Ford - a l e c , Papirniar - Slovenj G r a d e c , Pohorje M e gras-Trgotrans.

STOJNCIV RENKOVCIH N o g o m e t a i o g e Stojnci b o d o igrali prvo sreanje za p o p o l n i t e v 3 . dravnega n o g o m e t n e lige - v z h o d v s o b o t o , 2 2 . ju nija, o b 18. uri z e k i p o R e n k o v c e v , prva k o m o b i n s k e n o g o m e t n e lige Lendava. r e b j e bil n o g o m e t a e m i z S t o j n c e v na klonjen, saj sta s e v prvem kolu e p o m e rila favorita kvalifikacij, Bakovci in ent jur ( z m a g a entjurja 2:0).

KVALIFIKACIJE
Rezultat 1. kvalikikacijske t e k m e z a uvrstitev v 3. S N L - v z h o d : B A K O V C I E N T J U R 1:2. # Rezultat 1. kvalifika cijske t e k m e za uvrstitev v 2 . S M L vzhod: D O R N A V A BU3:2 Branko Lesnik PEKRE/LIM-

klubske barve e borili na drav nem prvenstvu na obnovljenem stadionu v Velenju. Mladi rod pa b o e t o s o b o t o n a s t o p i l v K r a n j u . Gorazd Rajher

***

N e k a t e r i nai atleti so se t a k o kot Doki udeleili m e d n a r o d n e g a mi t i n g a v Z a g r e b u in d o s e g l i d o b r e

U s p e h v kvalifikacijah tekmah i n s t e m uvrstitev v viji rang tekmovanja bi za S t o j n a n e v e l i k o p o m e n i l a : redkokatera e k i p a s e n a m r e takoj vrne visti rang tek movanja, o d k o d e r je izpadla. Danilo Klajnek

TENIS

Tenis four Luka '94

SLOVENJ GRADEC-DRAVA1:1 (1:0)


Slovenj G r a d e c - s t a d i o n v p o r t n e m parku, (Lako) Strelci - 1 : 0 S m a j l o v i ( 6 ) , 1:1 M i h a e l Krajnc(88). gledalcev 1 0 0 , sodnik ilak

Vedno veje zanimanje za telcmovanje rekreativcev


D r u g e g a turnirja za p o s a m e z n i k e v v s e h treh kategorijah v okviru T e n i s t o u ra L u k a ' 9 4 s e j e u d e l e i l o 7 2 rekreativ cev iz M a r i b o r a , S l o v e n s k e O r m o a , L e n a r t a in Ptuja. Pri m o k i h d o 35 let j e zmagal G o r a z d G o j i , ki je v finalnem sreanju p r e m a gal Matjaa D o l e k a iz Maribora. P o d r u g e m turnirju v kategoriji mokih d o 35 let v o d i t a T a d e j B o j n e c in G o r a z d G o j i s p o d e s e t i m a t o k a m a , drugo m e s t o pa si deli ta rtomir G o b e c in Mat ja D o l e e k s p o o s m i m i t o k a m i . Pri mokih nad 35 let sta se v finale uvrstila Marjan Rola in Vladimir B r a k o , a sreanja zaradi s l a b e g a v r e m e n a nista moglaodigrati. Pri e n s k a h j e vnovi slavila S a b i n a M a r k o l i iz Lenarta, ki je d o s l e j iztrila m a k s i m a l n o tevilo tok - dvajset, druga jeMojcaGramcsl6tokami,natretjein etrto m e s t o pa sta s e uvrstili N a h b e r g e r in N e v a N a h b e r g e r . V s o b o t o se b o d o v t e n i k e m centru Luka v okviru tenis toura Luka '94 p o merile m o k e in m e a n e dvojice. Pri MG Vera Bistrice, m o k i h dvojicah trenutno vodita l e b nik- Kokalj. pri m e a n i h D u a n G r a m c Mojca Grame. )K )K )K 25. junija b o v tenikem centru Luka portni del d o b r o d e l n e prireditve za bol ne otroke. Prevzeli so organizacijo t e n i k e g a turnirja dvojic, n o g o m e t n e g a turnirja in g o s t i n s k o p o n u d b o . Pred tem pa s o nakazali svoj dele v d o b r o d e l n e n a m e n e . Teniki turnir b o potekal p o d O b dnevu dravnosti bodo tekai lovanju pritegnil ptujsko podjetje Stig m a . ki b o tek v celoti spremljalo s televi zijsko in fotografsko k a m e r o ter z novi narskim p e r e s o m in z a b e l e i l o v s e , kar s e b o na 1.200 km dolgi poti d o g a j a l o . O b k o n c u teka b o d o n a m r e pripravili s p o m i n s k o m o n o g r a f i j o , ki naj bi p r e d v i d o ma izla v j e s e n i . T e k in spremljajoe prireditve s o jav nosti predstavili na verajnji tiskovni konferenci na ptujskem gradu, kjer s o s l o v e s n o podpisali p o g o d b o o s o d e l o vanju m e d g e n e r a l n i m s p o n z o r j e m teka Pro b a n k o - drubo za upravljanje Mari bor, tekakim k l u b o m M a r a t o n in Stigmo. Naj vapi p r e d s t a v i m o e t e k a e . O b mejah Slovenije bodo tekli: Rado Roman A i m o v i , B o o D o k i , Ivan G o l o b , Pri m o M e k o , Sergej Pavliev, Pernat, Milan Potonik, Ivan R o g e l j , Marjan R o g i n a , M i h a e l Svrnjak, J o e Svrnjak, dr. U r b a n T o p l a k , M i r k o V i n di, Franc Z u p a n i in N i k o u r a j . OM ptujskega kluba M a r a t o n e tretji pre tekli 1 2 0 0 kilometrov o b m e j a h Sloveni je. Tek skozi 3 5 s l o v e n s k i h o b i n bo tra jal tiri dni in n o i ; z a e l i g a b o d o v torek, 2 1 . junija (startali b o d o z o s r e d n j e pri reditve na M e s t n e m trgu v P t u j u o b 2 0 . uri), v zadnjih kilometrih pa s e bodo v soboto, 2 5 . junija, tekaem pridruili u d e l e e n c i T e k a za n a s m e h - d o b r o d e l n e prireditve, ki bo ta dan v P t u j u . T e k o b mejah Slovenije n i s a m o s v o j s t v e n a manifestacijaob dnevu dravnosti, ampak tudi velik izziv l o v e k o v e psi hine in fizine zmogljivosti, ptujski tekai pa ga obutijo tudi kot d o k a z o vanje pripadnosti narodu. Poleg mnoinih prireditev o b startu in cilju teka v Ptuju b o d o m e d t e k o m pri reditve tudi v Kamnici pri Mariboru, na Vriu in v Portorou. N a vseh teh prire ditvah se b o d o predstavili ptujski tekai, ki s o pred tremi leti prieli ta v svetu edinstveni tek. Tekaki klub M a r a t o n je l e t o s k s o d e

TENIS Uspeen konei v II. ligi


v odloilni tekmi II. rep. tenike lige v a l c u s o ptujski tenisarji doiveli n e priakovan p o r a z - s i c e r m i n i m a l e n 4:5,a je o d l o i l o prvaku lige. O b e ekipi sta d o segli e n a k o tevilo z m a g (petkrat sta zmagali in dvakrat bili p o r a e n i ) , odloil pa je direkten d v o b o j , ki g a j e al izgubil TKPtuj. D v o b o j v a l c u je bil v n e m o g o i h vre m e n s k i h razmerah - ves as je d e e v a l o in igria s o bila bolj p o d o b n a b a z e n u ka kor igreiu za tenis. Bolj s o se znali d o m a i n i in z a s l u e n o slavili. Ptujani v ligi niso razoarali, prvo m e s t o p a s o izgubili v Breicah, kjer s o gostovali brez treh lanov prve e k i p e , ki s o bili zaradi tudija zadrani, p o z n a pa se tudi neigranje tekmovalcev, ki s o v Ljubljani na tudiju. R e z u l t a t i T K Ptuja v ligi: R a d g o n a Ptuj 4:5; Ptuj - S l o v e n s k a Bistrica 7:2; H o e - Ptuj 4:5; Breice - Ptuj 6:3; Ptuj R a v n e 7:2; Ptuj - S l o v e n s k e Konjice 8:1; a l e c - P t u j 5:4. U p a j m o , d a s e b o d e l o z m l a d i m i kma lu o b r e s t o v a l o in b o d o ti v prihodnjih se z o n a h e bolj u s p e n o sodelovali v ekipi.

Drava: Klinger, Kralj, Pihler, Robert Krajnc, Korher, Mihael Krajnc, Roman Krajnc, Leber, (Meznari), Hotko (S. Komik), Vrbanec, Vesenjak.
M o n o oslabljeni Ptujani s o p o a n e minem prvem p o l a s u zaigrali v dru gem kot prerojeni in zasenili gostitelje. D o m a i igralci s o presenetili g o s t e e v esti minuti, ko s o preli v v o d s t v o . S m a j lovije p o napaki o b r a m b e z r o b a k a z e n skega prostora neubraljivo zadel m r e o sicer o d l i n e g a Klingerja. P o o d m o r u s o imeli prvaki v e s a s p o b u d o , v e n d a r s o veliko p r e m o izkoristili e l e v finiu tek me. Veselje gostiteljevje v o s e m i n o s e m deseti minuti pokvaril z e l o dobri M i h a e l Krajnc, ki je izkoristil z m e d o d o m a e obrambe in izenail izid. T e k m a ni odloala o n i e m e r , n o g o m e t a i D r a v e pa s o z igro potrdili uvrstitev v 2 . s l o v e n sko ligo. V e t i n o s e m d e s e t i minuti j e bil zaradi grobosti izkljuen R. Kotnik ( S l o venj G r a d e c ) . Robert Kraje, k a p e t a n D r a v e : "Mlada ekipa, o d katere s m e m o v e priakovati v naslednji dveh ali treh letih, i m a za s e boj izkunje z e l o n a p o r n e g a prvenstva. Z e l o p o m e m b n o se mi zdi tudi, d a j e bilo vzduje m e d igralci, trenerjem in v o d s t vom odlino." Sreanje 26. kroga b o 18. junija o b 17. uri, k o se bosta sreali motvi d o m a e Drave in D r a v o g r a d a . IvoKornik

naslovom Teniki turnir estradnih umet


nikov in znanih Slovencev. Z a zdaj s e v e , da b o d o nastopile vsaj tiri e k i p e v m a lem n o g o m e t u . D o k o n n o j e u d e l e b o potrdila e e k i p a radia G a - g a s S a o m Hribarjem n a e l u , drugi b o d o tostoriliv teh d n e h . Prijavnina za n o g o m e t n o eki p o b o s t o tiso tolarjev. Tudi tenis b o d o igrali znani Slovenci,portniki,kulturni ki in gospodarstveniki, ki se zavedajo p o m e n a humanitarnosti. Svoj d e l e b o tudi tokrat prispevalo Vinarstvo Slovenske godce-Haloze.

PREJELI SMO

prejelismo

PREJELI SMO

prejeli smo

Predlog za^klic izredne skupine portne zveze Ptuj


l a n i komisije za selekcijsko-vrhunski port pri Z Ptuj in p o s a m e z n i lani predsedstva Z Ptuj p r e d l a g a m o lani cam p o r t n e zveze Ptuj sklic i z r e d n e s e j e skupine Z Ptuj. S m o pred kljunimi trenutki z a p o r t v ptujski o b i n i . s a j je javni z a v o d za port v b i s t u e ustanovljen. N a podlagi u s m e ritev porta to leta 2 0 0 0 in n a c i o n a l n e g a p r o g r a m a porta v Sloveniji j e p o t r e b n o izdelati koncept in s m e r n i c e tudi za in gradiv, ta s o d o s t o p n a le nekaterim. N a seje se ne vabi predsednika k o m . za sel. vrhunski port, ki je prav g o t o v o k o m p e t e n t e n pri sprejemu strokovnih o d l o i t e v v portu - s e v e d a skupaj s k o misijo in p r e d s e d s t v o m ; - S T R O K O V N A D E L A : strokovna sluba p o z n o ali pa sploh ne pripravi p o trebnih in naroenih informacij, analiz, poroil i n d r u g e g a m a t e r i a l a z a se je i n z a informiranost lanic D P T U J ; - P o s a m e z n i k i v predsedstvu si jemlje j o k o m p e t e n c a , ki jim ne gredo; - Predsednik Z Ptuj se ne udelei seje predsedstva, k i j o je sam sklical; - Kljub sklepnosti predsedstva ( d n e 13. junija 1994) seje ni bilo, saj na to nista pristala t.i. p o d p r e d s e d n i k in sekretar Z Ptuj .eprav so na sejo akali lani ko misije in pet lanov predsedstva (od sed m i h ) ter predsednik n a d z o r n e g a o d b o ra, ki j e tudi opozoril, da s e seja mora opraviti. Obrazloitev, da seje ne m o r e biti, ker s e je ( n e o p r a v i e n o ) ni udeleil predsednik, dejstva ne spremeni; - Predlagatelji se ne strinjajo, da sta v Svetu Z a v o d a za port dva lana pred sedstva iz e n e zvrsti porta. Predlagatelji a p e l i r a m o na vse lanice Z Ptuj. da p o d p r e t e prizadevanja za korektno in in u s p e n o d e l o v ptujskem portu v n a p r e j .

Predsedstvu portne zveze Ptuj


Skupina portne zveze Ptuj j e na svoji seji d n e 5. maja 1994 v skladu s s v o jimi pristojnostmi sprejela finanni in delovni program za letonje leto. e dalj asa p r e d l a g a m o , da naj pred sedstvo Z omogoi izvajanje na skupini sprejetih sklepov. Pri tem s m o opozorili na dejstvo, da klubi zaradi taknega o d n o s a e zmeraj prejemajo fi nanna sredstva za o s n o v n o dejavnost v viini takne, lanske dvanajstine pripada namesto glede na kot jim s k u p i n e (zapisnik e d o d a n e s ni pri pravljen!). - P r e d s e d s t v o naj pri delu spotuje veljavni statut in pravilnike. - P r e d s e d s t v o je d o l n o z a g o t o v i t i i m hitreje izvajanje f i n a n n e g a in d e l o v n e ga narta, sprejetega na skupini. - N o g o m e t n i klub Drava je z uvrstitvi j o v 2 . dravno ligo izpolnil kriterije za uvrstitev v prioriteto. V ta n a m e n naj s e mu kom. - Pri volitvah dveh l a n o v Z v svet p o r t n e g a z a v o d a naj s e u p o t e v a volja in zaupanje lanic Z ter s p o s o b n o s t in pripravljenost za p o l n o angairanje na p o r t n e m podroju. V o l j e in zaupanja lanic p o r t n e zve ze ni t e k o preveriti. Komisija pri Z Ptuj za selekcijsko-vrhunski port pravoasno zagotovijo dodatna sredstva v skladu z veljavnim pravilni

0 P r v i n a s t o p v g l a v n e m d e l u turnirja z n a g r a d n i m s k l a d o m 10.000 U S D je prejnji t e d e n v Murski Soboti odgirala N e n a V u k a s o v i . Kljub z e l o dobri igri je izgubilaz J a s n o A g n e l i ( I t a l i j a ) z r e z u l t a t o m 6:4 - 6:4. A g n e l i j e v a se j e kasneje uvrstila v finale. T r e n u t n o N e n a nastopa n a p o d o b e m turnirju v Maribor. # V s o b o t o se b o o b 9. uri priel 1.

CAISSA ALUMINIJ - KOB FORD 1:1(1:0)


Kidrievo-StadlonCaisse Aluminija, gledalcev okoli 1 5 0 , s o d n i k L e n o v e k iz Letua. Strelca - 1:0 K m e t e c v 9 . m i n u t i , 1:1 Hrast v 7 5 . m i n u t i

klubski turnir za dvojice. Igralo se b o v tirih kategorijah: lani d o 30, o d .30 - 45 in o d 4 5 let naprej ter lanice. Vabljeni vsi lani T K P t u j . T.K.

d o s e e n e rezultate in sprejeti obinski proraun. Pri t e m prihaja d o razkola v pred sedstvu, p o s a m e z n i lani pa n o e j o v e sodelovati pri delu tega predsedstva. portno in iro javnost e l i m o s e z n a niti ssklepi in predlogi komisije z a s e lekcijsko vrhunski port, sprejetimi na zadnjih sestankih: - Predsedstvo Z naj pri svojem delu upoteva sklepe zadnje seje svoje

Caissa Aluminij: Budimir E. Hojnik


(Levai), itnik, Grbavac. Emcri, I.

JUDO
v S a l z b u r g u j e bilo m e d n a r o d n a liga v j u d u A l p e - J a d r a n . N a tem v e l i k e m m e d n a r o d n e m tekmovanju s o bili prisotni tudi judoisti ptujske Drave. V prvem kolu je ekipa Drave izgubila z e k i p o Straswalchna z rezultatom 12:5 ( 2 0 : 4 5 ) . Z m a g i za D r a v o sta osvojila Se bastjan K o l e d n i k in Filip Lenik. V nas lednji tekmi j e Drava premagala e k i p o Tonig iz N e m i j e z rezultatom 4:2 Doboviek,

Fridl, Mohorko, F. Fridl, Kave\'i (R. Hojnik), Pavlic in Kmetec.


N o g o m e t a i C a i s s e A l u m i n i j a s o proti ekipi n o g o m e t a e v iz K u n g o t e prieli zelo p o l e t n o . G o s t e s o potisni lina njiho vo p o l o v i c o t e r p o s k u a l i im prej dosei vodilni zadetek. T o jim je u s p e l o v 9. mi nuti, ko je M a r k o K m e t e c p r e m a g a l g o s tujoega vratarja. Tudi drugi p o l a s se j e priel z d o m i n a c i j o d o m a i h nogome taev. Tudi v tem delu s o zamudili nekaj zelo lepih m o n o s t i za z a d e t e k . e s a r niso znali izkoristiti d o m a i n i , s o gostje iz K u n g o t e . V e n e m i z m e d z e l o redkih napadov na vrata Caisse A l u m i n i j a je re zervni igralec Hrast n e p r i a k o v a n o ize nail. Danilo Klajnek

v r e d n o t e n j e porta pri nas. V s e d a n j e m vodstvu Z Ptuj se pojav lja obilica nesoglasij, podtikanja, spreje manje o d l o i t e v , kontradiktornih sklep o m s k u p i n e Z Ptuj kot najvijegaorg a n a v tej portni organizaciji pri nas. Zaradi m n o i c e nepravilnosti in n e korektnosti pri odloanju in v o d e n j u

p o r t n e z v e z e Ptuj p r e d l a g a m o sklic iz r e d n e skupine p o r t n e zvez. K o n k r e t n i h razlogov j e o b i l o , pred staviti jih e l i m o s a m o nekaj: - J A V N O S T D E L A : p r e k o obil je nujno, da javnost izve za aktivnosti, skle pe, realizacijo in druge aktivnosti v por tu. N a seje praviloma v o d s t v o Ptuj novinarjev ne vabi, kar je direktno krenje statuta Z Ptuj; - S K L I C SEJ IN Z A P I S N I K I : strok o v n a s l u b a d o s e d a j n i pripravljalaprav o a s n o gradiva za seje predsedstva in skupine ter zapisnikov p o sejah. lani predsedstva in komisije za sel. vrhunski port ne p r e j e m a j o ustreznih informacij

klub borilnih vein

( 3 5 : 1 5 ) . Z m a g e za D r a v o s o dosegli S e

Uspel

seminar

Ptuju
nas

bastjan K o l e d n i k , Botjan

Filip Leak in A n d r e j M u r k o . V tretji tekmi, ki je o d l o a l a o finalu lige A l p e Jadran.je Drava p o izjemno i z e n a e n e m sreanju izgubila proti d o m a i ekipi P S V Salzburg z rezultatom 2:5 (20:43). Z m a g i za D r a v o sta d o s e g l a Botjan D o boviek in A n d r e j M u r k o , Sebastjana K o l e d n i k a in Filipa Leaka p a s o s o d n i ki o k o d o v a l i . V konni uvrstitvi je ekipa Drave d o segla zelo dobro 3. mesto. N a ligi A l p e - J a d r a n sta bili tudi ekipi O l i m p i j e iz Ljubljane in Kurokitercenta iz Italije.

Klubborilnihveinjevsredo. 11.JU N I J A , v telovadnici O L. Pivka v Ptuju organiziral seminar za nosilce vijih s t o penj v kung fuju, s a m o o b r a m b i in kickboxingu. Vodila sta ga glavni intruktor K B V Vladimir Sitar in glavni intruktor Budokai centra Hrvatske dr. Emin T o p i iz Zagreba. Sodelovali s o tile kandidati za vije stopnje v borilnih veinah: pionirji: S e bastjan Zinrajh in Maja O z m e c ; lani in trenerji: Branko Fidler, D u a n Pavlica

in Z v o n e Zinrajh. Vsi kandidati s o izpite u s p e n o opravili ter si pridobili lednje stopnje: Sebastjan in Maja - p i o nirski mojstri p a s 1. D A N ; Fidler in Pav lica - lansko 1 2. s t o p n j o (rjavi p a s 4 . st.). Z v o n e Zinrajh - mojstrski p a s 1. D A N iz budokaja in kickboxinga ter s a m o o b rambe. Strokovna komisija je bila zadovoljna s prikazanim znanjem kandidatov, ki s o se na izpite pripravljali ve m e s e c e v . Vladimir Sitar

I. SLOVENSKA LIGA

MLADINSKA

DRAVA - H I T G O R I C A 2 : 0 Strelec: V o g r i n e c (2-krat) Ptujski n o g o m e t a i s o v dvoboju s favoriziranimi gosti zaigrali m n o g o bolje,

lani kom. za sel vrh. port in lani


preds. Z Ptuj:Vidovi, Markovi u, Zinrajh, Rajh, Pajd,

I2SEL

JE TURISTICMO-POSIOVMI

ZCMUCVID

PTUJA

vrtu
e d o l g o v j e s e n o b i l n o c v e t e l e , e j i h b o m o p r i m e r n o n e g o v a l i . S p r o t i o d s t r a n j u j e m o plevel, jih o k o p a v a m o in p r e p r e u j e m o z a s k o r j e n o s t tal, d o g n o j u j e m o z r u d n i n s k i m i gnojili, s k r b i m o za s p r o t n o v a r s t v o p r e d rastlinski mi b o l e z n i m i in kodljivci, in k a r j e e p o s e b e j k o r i s t n o in p o t r e b no, s p r o t n o odstranjujemo o d c v e t e l e c v e t o v e in k r a j a m o poganjke. S tenTnamre rastlino v z p o d b u j a m o k rasti in razvoju novih p o g a n j k o v p r e v s e m iz z a listnikov in c v e t n i h b r s t o v . O b r e z a n e g r m e vrtnic oplejem o in p o t r o s i m o v iri k o l o b a r p e s t m e a n e g a gnojila n i t r o f o s k a l a z vejo v s e b n o s t j o d u i k a in g a plitvo z a g r e b e m o . G n o j i l o ne s m e p a s t i n a list, t r o s i m o p a ga s a m o v s u h e m v r e m e n u . Pred pepelasto plesnijo kro pimo vrtnice desetdnevno zvep l e n i m i p r i p r a v k i , listne ui p a s p r o t i u n i u j e m o z insekticidi, ki z a s t r u p l j a j o rastlinski sok. Brokoli ali b e l u e v o zelje j e v naih ZELENJAVNIH VRTO VIH e vse p r e m a l o z a s t o p a n a vrtnina. Vrtna kapusnica bro koli j e p o d o b n a c v e t a i , n j e n o pridelovanje je enostavneje, v z d r i p r i n e k o l i k o nijih t e m p e r a t u r a h , n j e n a u p o r a b n a in prehrambena vrednost paje p r e c e j veja o d c v e t a e . Z a razli k o o d c v e t a e oblikuje m a j h n a , o k r o g l a , z e l e n k a s t a socvetja, ki so p r i m e r n a tudi za zamrzovanje. Plod o z i r o m a socvetje je slaje in v s e b u j e v e v i t a m i n o v ( C , B 1 , B 2 , k a r o t i n ) in m i n e r a lov ( e l e z o , kalcij, fosfor in kalij) kotcvetaino. Ima s o r a z m e r n o kratko rast n o d o b o , saj r a z v i j e u p o r a b n o r o z e t o e v 11 d o 14 t e d n i h p o setvi. Z a r a b o v j e s e n i , p o z i m i in hrambo zamrznjenega lahko b r o k o l i s e j e m o e d o k o n c a j u n i ja. K e r sejanci slabo p r e n a a j o presajanje,gasejemo neposred no na gredice v d o b r o pripravlj e n o in r o d o v i t n o z e m l j o v m e d v r s t n i r a z d a l j i 3 0 c m in 15 cmvvrsti. P r i d e l o v a n j e b r o k o l i j a se o d c v e t a e razlikuje e p o t e m , d a z rezanjem osrednjega cvetnega dela p o s p e i m o razvoj novih stranskih poganjkov cvetne roz e t e . s i m e r se podaljuje r a s t n a d o b a rastline v nekoliko hlad nejo j e s e n in p o v e u j e k o l i i n e sveega pridelka e v o b d o b j e pred nastopom monejega mrazovja.

KRVODAJALCI
3 1 . M A J - P e t e r V n u k , Jas t r e b c i 12, K o g ; S t a n k o Baum a n . P a r t i z a n s k a 1 3 , Sre d i e ; B r a n k o V o g r i n e c , Vuzm e t i n c i 1, M i k l a v ; I v a n k a D o g a , L j u t o m e r s k a 2 , Sre die; Pavel R u b i n , Jasirebci 9, K o g ; M a j d a P l o h i , Breg 39, Sredie; Katica Ruman, G o m i l a 5 l / a , K o g ; M a r k o Pokriva, Jastrebci 50, Kog; S l a v k o J a n e i , G r a b e 20, Sre d i e ; A l o j z i j a H o r v a t , Slo venska 47, Sredie; Branko krinjar, Obrez 96, Sredie; Dragica Lukman, Kog 81; I v a n a v o r a , P o t n a 19, Sre die; Majda Vogrinec, Vuzm e t i n c i 1, M i k l a v ; K r i s t i n a M u n d a , S l o v e n s k a 2 3 , Sre d i e ; J o i c a P o k r i v a , Ja strebci 60, Kog; Ana Ploh, T r g talcev 1, S r e d i e ; Z d r a v k o H a n e l i , K o g 44/a; Marija krinjar, Breg 39, Sredie; F r a n c T r s t e n j a k , alovci 3 0 , S r e d i e ; M i h a e l H o r v a t , Slo venska 47, Sredie; Zdravko H l e b e c , K o g 107; M a r i j a Bor k o , V i t a n 9, K o g ; Otilija M a j , P r e n a 2, Sredie; Marija P o t o n i k , D r a v s k a 5, Sre die; Zorica Rubin, inkova 10, S r e d i e ; M i l a n A n u e k , Kog75; FrancMaj,Prena25 Sredie; Igor R o z m a n , G o mila 2, Kog; Anton Tkalec, Bercetova 20, Sredie; Janez L u k m a n , P a r t i z a n s k a 9/a, Sredie; Bolfenk L u k m a n , K o g 8 1 ; Anica Kre, Sloven ska 46, Sredie; Martin iek, Jastrebci 62, Kog; Joe Pere, Jastrebci 38, Kog; Joe Bombek, Ptujska c. 2 0 , Ormo; Stanko Lukman, Kog 26; H e r m i n a G a v e z , V i t a n 10, '[ K o g ; Bojan G a v e z , S l o v e n s k a C. 3 1 , S r e d i e ; F r a n c C v e t k o , Polenak 5 1 ; Slavko Ivani, H r a s t o v e c 73/a, Zavr; Ivan L u k m a n , O b r e z 117. 1. J U N I J - D a n i c i F r a s , O b G r a j e n i l / a , P t u j ; V l a d o Bez jak, Volkmerjeva 30, Ptuj; A n g e l a A r n u , P o d v i n c i 43/a, Ptuj; Emil Furek, Videm pri Ptuju 59; Irena Sirec,. P e r o n o v a 24, P t u j . 2. J U N I J - M a r j a n B r a t e c , S o b e t i n c i 8, M a r k o v c i ; Z l a t k o Kralj, Desnjak 33, Ljutomer; B o l f e n k P o k r i v a , S o d i n c i 34, Vel. Nedelja; Ivan egula, Jurinci 4 8 ; Sreko Bezjak, L o i 2 7 , T r n o v s k a v a s ; tef k a K o m e t , P e s t i k e 5/a, Zavr;

v S A D N E M VRTU je v drugi tretjini junija n a j p r i m e r n e j i as za p o l e t n o rez drevja. S pra v o a s n o rezjo v z d r u j e m o rav n o t e j e m e d r a s t j o d r e v e s a in razvojem p r i a k o v a n e g a p r i d e l ka, tudi m e d v e g e t a c i j o u s m e r j a m o in v z d r u j e m o v z g o j n o o b l i k o d r e v e s n a k r o n j e , in k a r je n a j p o m e m b n e j e , z zeleno rezjo vplivamo na formiranje c v e t n e g a n a s t a v k a za p r i h o d n j e leto. V r h o v e j a b l a n in h r u k s p r o s t i m o t a k o , d a vrhnji p o g a n j e k o d s t r a n i m o in g a o d v e d e m o na p r i m e r n e g a stranskega, e ne e l i m o , d a bi se n a m d r e v e s n a kronja e zviala. P r e g o s t e p o ganjke v v r h u r a z r e i m o , d r u g e pa u p o g n e m o v rahlem loku navzdol. Z upogibanjem ne s a m o vrhnjih, t e m v e tudi s t r a n s k i h vej p r e p r e i m o n a d a l j n j o rast. V u p o g n j e n e m p o g a n j k u se pretok razstlinskih sokov u p o a s n i in p r i n e se tvoriti v e c v e t n i h b r s t o v . N a o g r o d n i h ve j a h d r e v e s n e kronje o d s t r a n j u j e m o pri p o l e t n i rezi p o g a n j k e , ki r a s t e j o n a spodnji s t r a n i , p o ganjke, ki r a s t e j o n a h r b t n i stra ni, p a le r e d i m o . e ni s t r a n s k e ga, ga n a d o m e s t i m o z nav pinim t a k o , d a g a u p o g n e m o v l a h n e m loku in se b o razvil v r o d ni poganjek. O b p o l e t n i rezi o p r a v i m o t u d i vse d r u g e u k r e p e , ki s o p o t r e b n i pri negi s a d n e g a d r e v j a v a s u vegetacije. Odreemo po g a n j k e , kijihje n a p a d l a p e p e l a s ta p l e s e n , in jih iz n a s a d a o d s t r a n i m o , j i h s e g e m o ali zakopljemo. Letonje l e t o j e "uivo", saj na vrtu skoraj ni r a s t l i n e , ki j e n e bi n a p a d l a z e l e n a ali r n a listna u. Z a k r n e l e , z m a l i e n e in s k o d r a ne p o g a n j k e , v k a t e r i h j e veliko o s t a n k o v u n i e n i h ali o d m r l i h u i , j e n a j b o l j e o d r e z a t i in uniiti, p o d o b n o kot e bi jih n a padla pepelasta plesen. e imamo v sadovnjaku do b r o r o d n o s t in s plodovi p r e v e o b l o e n e veje, k a r j e letos sicer p r a v a r e d k o s t , p l o d i e p o junij skem odpadanju preredimo, k a r k o r i s t i p r i d e l k u in r a z b r e meni drevo. Z a redenje plodov velja p r a v i l o , d a j e za p r e h r a n o e n e g a p l o d u p o t r e b n i h o k r o g 20 d o b r o razvitih in zdravih listov, plodovi p a naj bi bili p o veji e n a komerni porazdeljeni za d o l i n o pesti. Ptice r a d e p o z o b l j e j o enje. K e r j e ta s a d letos bolj s k r o m e n in b o z a t o tudi bolj o g r o e n , n e bo odve nasvet, kako odvrniti ptice, d a n e bi p o z o b a l e e e n j . Z d r o b i m o nekaj strokov esna in ga v m a j h n i h p o s o d a h p o s t a v i m o na r o d n e veje. N e p r i j e t e n vonj b o ptie o d v r n i l . V OKRASNEM VRTU Tone Hli s svojo trofejno uko se vrtnicam izteka prvo obdobje JB najbujnejega c v e t e n j a , a b o d o

Altius, podjetje za m a r k e t i n g , o b l i k o v a n j e , araniranje i n storitve iz S l o m k o v e 3 v Ptuju, je v p e t e k v palaciju n a p t u j s k e m gradu javnosti predstavilo t u r i s t i n o - p o s l o v n i z e m l j e v i d Ptuja, ki b o p o n j i h o v e m pre prianju u s p e n o z a m e n j a l nart m e s t a Ptuja iz leta 1976, ki ga je izdalo T u r i s t i n o d r u t v o Ptuj. K o t je p o v e d a l d i r e k t o r podjetja B o o V u k a i n o v i , je o d ideje d o realizacije p r e t e k l o m a n j k o t p o l leta. Podjetjem so eleli nekaj p o n u diti, vedeli p a so t u d i , da P t u j t a k e n zemljevid p o t r e b u j e , saj je prejnja karta Ptuja e zastarela. P o d j e t n i k o m slui za p r e d s t a v i t v e n a p o s l o v n i h sejmih i n p r i p o s l o v n i h p a r t nerjih ter o b d r u g i h p r i l o n o s t i h . K o t veina m l a d i h podjetij so se t u d i p r i A l t i u s u znali v z a d r e g i , k o je bilo p o t r e b n o z a g o t o v i t i d e n a r za SVETA izdajo. Z a t o so ga p o n u d i l i v o d k u p podjetjem in d r u g i m , ki se na zemljevidu p o d r o b n e j e predstavl jajo. S t e m so ga t u d i n a najenostav neji n a i n d i s i r i b u i r a l i . N o v o kar to P t u j a so uspeli p r o d a t i v n a k l a d i deset tiso i z v o d o v , n a t i s n i l i p a so jih 12 tiso. P o p o t r e b i b o d o k a r t o d o t i s k a l i i n k sodelovanju skuali p r i t e g n i t i t u d i d r u g a podjetja oziro m a vse, ki se n a njej elijo p r e d s t a v i ti. P r i testiranju tria so ugotovili, da b i n a j m a n j dva tiso kart l e t n o V SLOVENSKIH

Nova karta

Ptuja.

morali prodati v Turistinoinfor m a t i v n e m c e n t r u P t u j glede n a t o , d a so doslej p o d o b n i h kart l e t n o p r o d a l i o s e m tiso izvodov. V m a l o prodaji b o karta Ptuja stala 300 t o larjev. V A l t i u s u si elijo, da bi jim o b i n a o m o g o i l a prodajo n o v i h k a r t n a m e j n i h p r e h o d i h v ptujski o b i n i . "V n j e n e m i n t e r e s u m o r a b i t i , da se o b i s k o v a l c e m predstavlja e n a meji, s t e m pa skrbi t u d i za svo jo promocijo," poudarja Boo Vukainovi.

MG GORICAH Zadnji k o n e c t e d n a v maju je bilo v z n a n e m r o m a r s k e m kraju S v e t i Trojici v S l o v e n s k i h gori c a h zopet z e l o i v a h n o . P o t e k a l a je n a m r e tradicionalna s p o m l a d a n s k a kvatrna nedelja, n a kateri s e p o n a v a d i zbere staro i n m l a d o o d blizu i n d a l e . Tudi letos n i bilo n idrugae, opaziti pa je bilo mogoe tudi nekaj turistinih avtobusov iz sosednje Avstrije, kar jeza vejo uveljavitev tega kraja vsekakor zelo spodbudno. Veliko vernikov je se veda obiskalo znamenito trojiko cer kev, ki se s svojimi tremi zvoniki mogono razkazuje nad jezerom. Domai gostinci so se tudi tokrat iz kazali, saj se je bilo mogoe odejati in okrepati skoraj "vsakih deset metrov". Pa tudi kramarjev ni manjkalo. AleLipko

TROJICA

V^emendtlbaieao

T o n e H l i je g o s p o d a r p o d o d b o ra J a m a T r e in s k r b i za red v r i b n i k u , ki je nastal iz n e k d a n j e g r a m o z nice. T u i n t a m seveda t u d i n a m o i t r n e k in kaj ujame. R i b i j e e o d leta 1964 in t e k o bi natel vse svoje t r o fejne ribe. etrtega junija p r o t i veeru je e zadnji vrgel b l e s t i v k o , p o t e m p a je n a m e r a v a l o d n e h a t i . T o d a prav

zadnji m e t je bil uspeen. N a bleslivkot. 1 sejeobesilauka,podkat e r o se je kazalec t e h t n i c e ustavil na 7,5 k i l o g r a m a , dolga p a je bila 86 c e n t i m e t r o v . K a r lepa trofeja, poleg lega p a so u k e t a k e velikosti in e posebej iz e n e najbolj istih v o d a dale n a o k o l i zelo o k u s n e .

Po biokoledarju je priporolji vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 12. do 14. ter 21. in 22. junija, plodov od 14. do 16. terod 23. do25. juni ja, korenike od 16. do 19. junija ter cveta in zdravilna zelia od 10. do 11 ter 19. in 20. junija. Miran Glui, ing. agr.

Z v o n k o ibrat, Potreva 32, Ptuj; Peter Marke, Placar 5, D e s t r n i k ; Silvo F u r m a n , G o renjski V r h 30, Zavr; A r m a n d o H v a l a , r t k o v a 14, P t u j ; I v a n k a Fajfar, T u r k i V r h 17, Zavr; Joe Heniak, Dornava 119; V i n c e n c C v e t k o , H l a ponci 53, Polenak; Janez K r a j n c , K o r e n j a k 6, Z a v r ; Renata Plohi, Bukovci 93,

Kuharski nasveti
D a n e s b o m o pripravili ocvrte svinjske roladice p o pariko in prut z melono.
m o najprej v m o k i , noto v raztepenih jajcih in postopek ponovimo. Zraven p o n u d i m o kuhano zelenjavo (grah, cvetoo, korenje), prelito z raztaljenim m a s l o m .

M a r k o v c i ; Slavica K o k o l , Hlaponci49,Polenak; Vinko Cvetko, Hlaponci 53,Po lenak; Stanko Menoni, Nova vas 8 5 , P t u j ; V l a d o R o z m a n , Markovci 9; D a n i l o Borovak,Mejnac. 30,Ptuj; Mir ko K o z e l , L a h o v a 19, Mari b o r ; Silvo G o r j a n c , Zlaiolije 70, S t a r e ; Joe L i s e c , T r u b a r jeva 6, P t u j ; B r a n k o U n u k , Prepolje 72, Stare; Boris K u r b u s , Prepolje 42, Stare; I v a n H r g a , D r b e t i n c i 7/a, Vitomarci; Zlatka Kirbi, Mar jeta 11/a, S t a r e ; A l e k s a n d e r Z i d a n e k , K o r e t o v a 3, M a r i bor; Joe Rubin, Cesta Proletarske brigade 60, Maribor. _

1. OCVRn SVIMJSKE RULADICE PO PARIKO


POTREBUJEMO: 4 svinjske zvrezl<e po 12 dag 2 dag moke 2 jajci - za p a n i r a n j e NADEV: 2 0 d o g mletega mesa (teletina ali svinjina) 3 dag blaniranih in fino nasekljanih i p / n o n i b listov sol, poper 1/2 ddsladke tekoe smetane
Z r e z k e p o t o l e m o , s o l i m o , p o p r a m o i n no t e n k o p o d e v o m o p o n j i h n o d e v , k i s m o g a p r i p o v i l i iz n a v e d e n i h sestavin. Zrezke z a v i j e m o v r u l o d i c o , pariko paniramo inocvremo. Pariko p a n i r a m o tako, d a rulodico povalja

2. PRUT Z MELONO
12 tankih rezin I/2 melone pruta

po elji poltrdi sir


M e l o n o o l u p i m o in n a r e e m o n a p o d o l g o v a t e p a l k e . Prut o v i j e m o o k r o g palk tako, d a konica melonine p a l k e ni zavita. P o t e m p a l k e s p r u t o m z l o i m o n a stek len kronik v obliki p a h l j a e . K o t draj p a h l j a e d e k o r a tivno nareemo in naloimo sir. Z r a v e n ponudimo o p e e n tast.

P r e s e n e t i t e svoje g o s t e in pripravite narezek m a l o drugae!


NadaPignar, uiteljica kuharstva

EDNIK -16. JUNIJ 1994

POSLOVNA SPOROILA-17

18 - POSLOVNA SPOROILA

16.JUNLT 1994-

TEDNIK

EDNIK -16. JUNIJ 1994

OGLASI IN OBJAVE-19

Kulturni kriem kraem


GLEDALIE PTUJ Drevi ob 19. uri bo predstava, ki so jo pripravile dijakinje Dijakega doma Ptuj, upanova Micka. Namenjena je profesor jem SC in za izven. P T U J S K I G R A D - Drevi ob 19.30 bo v viteki dvorani naptujskem gradu Beethovnov veer. Komorne sonate Ludwiga van Beethovna bodo izvajali priznani domai umemiki Igor kerjanec, violonelo, Darko Brlek, klari net, in Vladimir Mlinaric, klavir. #PTUJ-Vpetek,17.junija,bo od 22. ure naprej v Dravski ulici ponovno veer alternativne glas be. Pogojno je napovedan tudi koncert skupin V okovih in Hello Misery. MARIBOR, MURSKA S O B O T A - Od mesta do mesta potuje Gauloises Blondes show, glasbeno-scenski dogodek, v ka terem nastopajo Alenka Vidrih, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Miladojka Vouneed in Diesel Dance Group. V M m s k i Soboti bodo nastopili 16. junija pred 1. osnovno olo, v Mariboru pa 17. junija na Trgu svobode - obakrat ob 19. uri. SLOVENSKA BISTRICA - 24. junija ob 21.30. uri bo na no tranjem dvoriu bistrikega gra du sklepni koncert tudentskega pevskega zbora Jurija Vodovnika iz Slovenske Bistrice. SLOVENSKA BISTRICA - Ob dnevu slovenske dravnosti bo na notranjem grajskem dvo riu sklepni koncert izbranih pevskih zborov obine Slovenska Bisttica. O R M O - 23. junija ob 16. uri bo v skupinski dvorani v ormokem gradu predstavitev etrtega zbornika obine Ormo. O R M O - V poasdtev dne va dravnosti in ob praznovanju 15. praznika krajevne skupnosti O r m o b o 2 4 . junija ob 18.30 uri v mali dvorani doma kulture pri kaz arheologije Ormoa. Razsta va bo odprta vse do 23. oktobra. #ORMO-25.junijaob9.uri se bo v ormoki M e s m i grabi priel prvi prvi festival godb Slo venije v zabavnem programu. Svoje sodelovanje je prijavilo 14 godb na pihala iz raznih sloven skih krajev. S V E T I T O M A - V petek, 17. junija, ob 19. uri bo v likovni galeriji pri Svetem Tomau odprtje razstave letonje 9. likov ne kolonije.

O P T I P L A S T O R M O P R E D STEAJEM

RNA k r o n i k a !
S TRAKTORJEM OVIRAL POLICISTE
V torek, 7. junija, p o z n o p o p o l d n e sta s e v V i s o l a h pri S l o v e n s k i Bistrici h u d o sprla A n t o n . inAlojz S . N e k d o je o t e m obvestil policiste v Slo venski Bistrici. P o s r e d o v a t s t a prila d v a p o l i c i s t a in j u s k u a l a p o miriti. Prit e m j e A n t o n . z g r a b i l e n e g a o d policistov z a e p srajce, k r e p k o p o t e g n i l in m u strgal r o k a v n a srajci. R a z g r e t e a sta p o t e m po licista s p r a v i l a v policijsko v o z i l o , d a bi g a d o p e l j a l a n a p o l i c i j s k o p o s t a j o , kjer bi g a p n d r a l a d o i z t r e z n i t v e . Tu je hotel prepreiti A n t o n o v brat F r a n i e k ., s ep o g n a l n a t r a k t o r in g a zapeljal pred policijsko vozilo. P o daljem prigovarjanju je traktor le u m a k n i l , k l j u b t e m u p a g a b o d o ovadili j a v n e m u toilstvu, prav t a k o n j e g o v e g a b r a t a , ki s o g a o d p e l j a l i s s e b o j ing a pridrali d o iztreznitve.

V e kot l e t o d n i b l o k i r a n i r o raun pri krovnem podjetju Optiplast in skoraj leto dni pri drubi O p t i p l a s t F e r o p l a s t , nova d r a g a naloba za izdelavo poliprupilenske f o l i j e in n j e n a n e r e a l i z i r a n a prodaja ter e vrsta drugih vzrokov so d o k o n n o zlomili O p t i p l a s t kot m a t e r , p o d o k r i l j e m k a t e r e se ta naloba nahaja. " O z a d j e teav j e v e p l a s t n o , z a t o jih pri n a e m p o g o v o r u ne b o m o g o e v celoti r a z v o z l a t i . e lan sko leto je bilo jasno, da brez re striktivnih pristopov verjetno po s a m e z n e d r u b e , ki s o p o d o k r i l j e m O p t i p l a s t a , ne b o d o m o g l e zvoziti. O p t i m i z e m j c vlivala n o v a n a l o b a , ki s m o j o m a r c a lani spravili v p o g o n . G r e za p r o i z v o d n j o p o l i p r o p i l e n s k e f o l i j e , ki j o p o t r e b u j e j o v p r e h r a m b e n i industriji. A n a l o b a , ki j e bila s f i n a n n e g a vidika izred n o z a h t e v n a , saj g r e za leasing na iz r e d n o k r a t k o o d b o b j e t r e h let, ni d a l a v d o b r e m letu p r a k t i n o n o b e n e g a u i n k a . Z a p a d a l e so le a n u i t e te, k i j i h j e kot g a r a n t K r e d i t n a b a n k a M a r i b o r r e d n o p l a e v a l a in s tem tudi r e d n o obremenjevala O p tiplast, pri k a t e r e m s i j e s h i p o t e k o zavarovala to garancijo. T a d o d a t n a o b r e m e n i t e v in n e r e a l i z i r a n a p r o d a j a folije s t a d o konno zlomila Optiplast, soasno p a njegove d r u b e niso p r a v u k r e p a l e , d a n e b i l e z l e g l o b l j e v fi n a n n e t e a v e . Le d r u b a O a l a , ki j e n a j m a n j a v s t o o d s t o t n i lasti O p t i p l a s t a , k a e k v a l i t e t n i p r e m i k in monost preivetja. P o d o b n o nima l i k v i d n o s t n i h teav m e a n o p o d j e t j e P l a s t i d i s p e n s e r , kjer je n a del le 7 5 - o d s t o t e n in ki m e d O p t i p l a s t o vimi d r u b a m i zaposluje tudi naj v e l j u d i , v e k o t 150. O b e d r u g i m o n e j i d r u b i - P l a s t e k s , kjer iz delujejo p i h a n o embalao, ter Fe r o p l a s t , kjer i z d e l u j e j o b l a g o i r o k e p o t r o n j e , v t e m o d b o j u kljub d e l u in n a r o i l o m , ki j i h i m a t a , n i s t a uspeli zmanjati lastnih finannih o b r e m e n i t e v in z a i v e t i n e k o l i k o s v o b o d n e j e in b o l j e . N a s p r o t n o , o b e d r u b i s t a zlezli v e v e j e teave. Vse to skupaj da stanje, k a k r n o j e d a n e s - ni kaj r o n a t o in o p i m i s t i n o . " j e o p i s a l t e a v e di r e k t o r Optiplasta L a d o Fric.

ditna banka Maribor, Zavarovalni ca M a r i b o r , Poliplast C e l j e , R e p u b l i k a c a r i n s k a u p r a v a in n e k a j m a n j i h . T u d i k r e d i t o v za l a s t n o o b r a t o v a n j e ni, r a z e n investicijskih in d o l g o r o n i h , " j e nadaljeval L a d o Fric.

j o le nekaj dni v m e s e c u . Z a t o d e l o so obdrali, eprav z o d l o b a m i o tehnolokih presekih, vendar z o b v e z n o s t j o prihajanja na d e l o , ka d a r t o j e , nekaj delavcev in tiste, ki jih p o t r e b u j e j o na f i n a n n e m , p r a v n e m ali o r g a n i z a c i j s k e m p o droju. P o d o b n o kot p r i O p t i p l a s t u s e b o p r i e l o dogajati tudi pri P l a s t e k su, m e d t e m k o F e r o p l a s t t r e n u t n o e ima n a r o i l a , kljub t e m u pa r e a lizacija v F e r o p l a s t u i z r e d n o niha, p o s e b n o pri artiklih iroke po tronje za d o m a i trg, kjer s o pogoji plaevanja i z r e d n o t e a v n i t e r dol gi. T u d i t o je e d e n i z m e d r a z l o g o v p o g l a b l j a n j a t e a v in n e z a g o t a v Ijanja z a d o s t n i h o b r a t n i h s r e d s t e v , lovljenja za vsak t o l a r t e r i s k a n j a

RODILE S O - ESTH A M J Sonja M a r i n k o v i , Volkmcrjevj 5, P t u j - N i k o ; M a r i j a Krajnc Loi 12, T r n o v s k a vas - Aleng! I r e n a K e l c , Z a m u a n i 8l/g' G o r i n i c a - F l o r j a n a ; tef^j krlec, Preernova 9/b. Ljutomer - Mateja; Joica Pondelak, tukj 32, P t u j - A n j o ; T i n k a tuhec s v a b 15, Ivanjkovci - Blaa; Mag! ; da K o r o e c , Preernova 2, Ptuj. ' d e k a ; Lidija R e s m a n , Podvinci 68/a, Ptuj - deklico; Cecilija Mund a , T r n o v c i 6, T o m a - dekaA n i c a F a k i n , Kupinji V r h 32* S t o p e r c e - deklico; Andreja : Haloan, G o m i l a 2, Kog - Alea; . R o m a n a Kovaec, Trnovski Vrh 2 1 , T r n o v s k a vas-deklico; Nataa g e , abjak 48, Ptuj - Anjo. P O R O K E - P T U J : tcfek G r m e , Varadinska 56, Cestica, in Milena Krmar, Ul. B. Radia 30, Mala Subotica; Vlado Perha, P l a c a r 14, in R e n a t a M e r n i k , M e s t n i V r h 7; Joef Florjani in M a r t i n a Rokar, Strelci 9. U M R L I S O : V e r o n i k a Rosic, rojena K O D R I , Volkmerjevac. 10, Ptuj,:i= 1 9 1 2 - 1 3 . junija 1994; Antonija Pravdi, rojena KLINC, TurkiVrh34/a,:i:1912-t4.junija 1994; Stjepan Kukec, Gorinica 99, 1 9 1 0 - 1 5 . junija 1994; Manja Hajek, rojena Z U P A N C , Pa n o n s k a ul. 2, Ptuj, 1921 - 1 7 . ju nija 1994; Elizabeta Hvale, roje n a K R A N J C , S k o r i n j a k 19, % 1 9 1 3 - t 6. j u n i j a 1994; Marija avniar, rojena POTONIK, V e l i a n e 28,-i: 1933 - 1 6 . junija 1 9 9 4 ; M a r t i n K i s e l j a k , Zidankova ul. 2, Ptuj, 1926 - 1 7 . j u n i j a 1994; Bolfenk L u k m a n , L a a v e s 42, 1 9 1 0 - 1 8. junija 1994.
e z z e l e n o m e j o i z H r v a k e . Z a voz n i k a t o v o r n j a k a s o u g o t o v i l i , d a ni v e d e l z a t o r b i c e i n j e l e o p r a v l j a l pre

NAJHUJE V PLASTEKSU INFEROPLASTU


e omenjena neuspenost dveh n a j m o n e j p i h d r u b P l a s t e k s a in Feroplasta v tem celotnem obdob ju j e d e l n o p r i p o m o g l a k e t e j e m u stanju pri m a t e r i , pa t u d i s a m i sta lezli v t e a v e , p r e d v s e m z a d n j e a s e Plasteks, kije moral zaradi majhne

MLADOLETNIK Z NOEM V PRSI


N a dvoriu stanovanjske hie v S p . erjavcih, obina Lenart, sta s e v etrtek, 9 .junija, zveer stepla 16l e t n i I. E . i n 2 5 - l e t n i F e l i k s P . z a r a d i t e g a , k e r I. E . n i p u s t i l p r e m i k a t i r o vokopaa po zemljiu svojega oeta. V prepir s o s e vmeali tudi bratje Feliksa P. Pretep s e j e k o n a l t a k o , d a j e I. E . p o t e g n i l l o v s k i n o i n z a b o d e l Feliksa P. v zgornji d e l p r s n e g a k o a . P r e p e l j a l i s o g a v lenarki zdravstveni d o m , o d t a m p a v m a r i b o r s k o b o l n i n i c o , kjer j e ostal n a z d r a v l j e n j u . Policisti zbirajo p o drobneja obvestila o okoliinah tega spora, mladoletnika p a bodo

v e r j e t n o s t i zagotavljanja pla iti p o p o t i ugotavljanja t e h n o l o k i h p r e sekov. L e t o s je s t e a v o uhajal b l o kadi lastnega iro rauna, vendar se m u j e v z a d n j e m a s u t a k o pri blial, d a se iz nje ne b o ve izvil. F e r o p l a s t je v blokadi nekaj m a n j a s a k o t O p t i p l a s t , a so pri m a t e r i in F e r o p l a s t u v e k o t l e t o dni na z a j a m e n i h p l a a h , p o s l e d i ca p a j e d e m o t i v i r a n o s t , m a n j a p r i p r a v l j e n o s t za d e l o in s o a s n i s t r a h , d a ne bi izgubili e t e g a , kar imajo. Z a r e e v a n j e stanja v O p t i p l a s t u in d v e h d r u b a h s o b i l e e d o letonje p o m l a d i n e k a t e r e zamisli, a so se z n e k a t e r i m i a k t i v n o s t m i o d m a k n i l e . M e d njimi je bila revizija in s p r o e n i s p o r , ki e ni d o k o n c a r e e n . V t e m a s u j e p r i s p e l a e prisilna poravnava, katere zaetek b o p o vsej v e r j e t n o s t i e v juniju.

d e n a r j a za p l a e . D o sedaj s o jih e imeli, v e n d a r z a j a m e n e , k e r j e p a d r u b a b l o k i r a n a , ni p a v i d e t i n o b e n e m o n o s t i , d a bi se d e b l o k i r a la. V Optiplastu upajo, da bodo nali t a k n e g a s t e a j n e g a u p r a v i t e l j a , ki b o v r e s n i c i s k r b e l z a p o v e a n j e s t e a j n e m a s e tudi skozi p r o i z v o d n j o , ki b o m o n a . M o n a p a j e na vseh d e l i h , ki se o b r a v n a v a jo, s e v e d a o b d r u g a n i h s t r o k i h .

prav g o t o v o ovadili j a v n e m u toilst vu.

Z AVTOM TESNO PRED MOPED


P o Partizanski cesti v Slovenski Bistrici s e j e v s o b o t o , 1 1 . junija, o p o l d n e peljal n a kolesu z motor j e m D e j a n u c . Pri hii t. 2 8 / a g a j e z osebnim avtomobilom dohitel D r a g o G r a c e j , g a prehitel in n e n a d o m a zapeljal n a desno pred m o p e d i s t a , ki j e tril v a v t o . V o z n i k a k o lesa z m o t o r j e m j e vrglo v z r a k in j e

v o z . Policisti s o k a s n e j e ugotovili, d a s o b i l e p r e t i h o t a p l j e n e t o r b i c e iz d e l a n e n a H r v a k e m i n s k r i t e pri F r a n c u G . v M e j a h p r i C i r k u l a n a h , ta p a j e p o l i c i s t o m p o v e d a l , d a j e tovor d o njega pripeljal mlaji moki z imenom Zlatko. Tudi osumljeni p t u j s k i p o d j e t n i k M . G . j e t r d i l , da^ t o r b i c e k u p i l o d h r v a k e g a dravlja n a Z l a t k a . S o d i u b o m o r a l poja s n i t i , z a k a j s e j e k o t p o d j e t n i k lotil p o s l a b r e z papirjev in m i m o carine. P o o c e n i s o b i l e t o r b i c e v r e d n e 1,5 milijonatolarjev.

AGONIJA OPTIPLASTA NE BONEGATIVNAZA PLASTDISPENSER


Direktorja Lada Frica smo v p r a a l i , k a k o b o steaj O p t i p l a s t a vplival na P l a s t d i s p e n s e r , ki j e 75 o d s t o t k o v v njegovi lasti. " M e n i m , da bo steajni senat lahko hitro ugotovil, d a j e P l a s t d i s p e n s e r v c e loti pozitiven, in b o ta del izloil, saj g r e za d r u g o v r s t o reevanja, kajti tuji m a n j i n s k i l a s t n i k f i r m a E d H a s s iz L i n z a j e p r i p r a v l j e n n e s a m o odkupiti dele, temve celo ve. s i m e r s m o p r a k t i n o e pri pravili vse p o d l a g e za t o v r s t n o ak tivnost, a s o j o revizija, prisilna p o r a v n a v a in d r u g o z a v r l e , d r u g a e bi t o t r a n s a k c i j o , ki j o je tudi A g e n c i j a vsaj u s t n o p r i z n a l a kot m o n o , e opravili. O s e b n o mislim in t u d i prvi p o g o v o r i s s o d n i k o m , ki j e d o l o e n za prisilno poravnavo, so pokazali, da vsaj p r i s o d i u r a z u m e v a n j e b o . pravijo pa, da je od s t e a j n e g a upravitelja o d v i s n o , v kolikni m e r i in p o d k a t e r i m i pogoji b o d o l a h k o te z a d e v e razreevali," je sklenil Lado Fric.

padel n apokrov pravilno parkirane g a o s e b n e g a a v t o m o b i l a v bliini. Pri t e m j e bil D e j a n u c h u d o r a n j e n .

AVTO NA STREHO LANA OVADBA POLICISTA


P o cesti o d G o r c e proti P o d l e h n i k u s e j e v n e d e l j o , 12. j u n i j a , o b 1 8 . uri peljal z o s e b n i m avtomobilom Boris H a b j a n i iz H a j d o . V n e p r e g l e d n e m ovinku je zapeljal n a bankino, p o t e m vobcestni jarek, kjerseje a v t o obrnil n a streho in o b s t a l . V o z nik s e j e pri t e m h u d o ranil, n j e g o v i sopotnici 15-letna M . . in 16-letna S . . , o b e iz V i d m a pri R u j u , p a s t a bili l a j e r a n j e n i . V s o b o t o , 1 1 . j u n i j a , d o p o l d n e je p r o m e t n i p o l i c i s t J . K . v B i u pri T r n o v s k i v a s i n a d z o r o v a l p r o m e t in u s t a v i l V. . i z S p . S e n a r s k e v len a r k i o b i n i , k i j e p o u g o t o v i t v a h bil v i n j e n . N i s e n i u p i r a l , p o l i c i s t u je r e k e l , d a n a j v z a m e d o k u m e n t e iz a v t o m o b i l a , s a m p a j e o d e l . Poli cist j e izdal potrdilo o z a a s n e m o d v z e m u v o z n i k e g a d o v o l j e n j a in g a pustil v a v t o m o b i l u . P o t e m p a s e j e V. . v r n i l d o s v o j e g a a v t o m o b i l a in s e z n j i m o d p e l j a l d o p o l i c i j s k e p o s t a j e L e n a r t , kjer j e o v a d i l policis t a , d a m u j e v z e l 130 D E M . P o l i c i s t i so ugotovili, d a j e bila prijava lana, z a t o b o d o V. . o v a d i l i j a v n e m u toilstvu.

V dobrem tednu zameniati e 17.000 dokumentov


2 5 . / u n i ; je zadnji veljajo dovoljenja obrazcih. voznike tov ovadili Ptuju oljenj nih izloali sodniku je 30.588 in skoraj dovoljenj, voznika na Po tem datumu brez novih iz prometa za prekrke. voznikih 30.000 obinski zadeve sobote avtomobilskih dovoljenj dovoljenj. je namre roku akalo Prav pisarnami eprav zaradi z do zato je pa bo in dan, ko e prometna jugoslovanskih bodo dokumen in jih V dov promet oddelek moral zamenjati in ter To kljub zamenjavo zadnje pred veli asa teh vsak je

PRVE ODLOBE O TEHNOLOKIH PRESEKIH


K o v O p t i p l a s t u ni b i l o v e m o g o e zagotoviti pla, so na zbo ru d e l a v c e v p r e d l a g a l i , d a se lotijo poizkusa prisilne poravnave. Veini zaposlenih, teh je v Opti plastu 30, so izdali o d l o b e o t e h n o l o k e m preseku, pred ted n o m dni p a t u d i e n i s o prejeli pla za april. " A g o n i j a , ki b o e t r a j a l a , spravl j a p r e d v s e m t i s t e , ki z a r a d i n e k a t e rih o p r a v i l v e n d a r l e m o r a r a j o biti n a d e l o v n e m m e s t u , e v s l a b o vol j o in m a n j o p r i p r a v l j e n o s t za d e l o . O s n o v n i r a z l o g za s e d a n j e stanje v O p t i p l a s t u je n e u s p e n a naloba o z i r o m a njeno n e u s p e n o trenje. R a z l o g a za t o ne v e m o . Investicija je bila opravljena dovolj kvalitet n o , s t r o j n a o p r e m a daje k v a l i t e t n e izdelke, tuje podjetje, s katerim s m o sklenili p o g o d b e in d o g o v o r e z a t r e n j e za i n o z e m s k o t r i e kajti vedeli s m o , da s l o v e n s k o t r i e p o l i p r o p i l c n a e n e b o p o trebovalo tako hitro - do pred dve m a m e s e c e m a ni d a l o n o b e n e g a konkretnega naroila. Naroilo n e k a j d e s e t t o n p a p o m e n i p o svoje z e l o m i z e r n o v s o t o , s k a t e r o ni bilo mogoe poravnavati kakrnekoli obligacije na r a u n te n a l o b e . T o je za O p t i p l a s t g l a v n i r a z l o g , s o a s n o pa seveda tudi n e s p o s o b nost d r u b , r a z e n P l a s t d i s p e n s e r j a in O a l ter P u m m e - d r u b e v lasti n e m k e g a p a r t n e r j a , ki niso m o g l e r e d n o poravnavati storitev, kijihje O p t i p l a s t zanje opravljal. Nujna posledica je poizkus prisilne porav n a v e , ta p a najbr n e b o m o g l a biti u s p e n a . G l a v n i nai u p n i k i s o K r e

PRI TRENJU IZBRALI NAPANEGA PARTNERJA


" K o p o s k u a m o v razlinih sku p i n a h in z razlinimi ljudmi analizi r a t i , kje in k a t e r e g l a v n e n a p a k e s m o n a r e d i l i , se mi zdi, d a j e bila prva napaka storjena pred tremi, tirimi leti, v asu u v e d b e poli t i n e g a e m b a r g a s Srbijo in o b d o konnem razpadu jugoslovanske ga trga, ker t a k r a t n i s m o r i g o r o z n o u k r e p a l i , a p m a k s m o si vzeli k o t p r a v i l o in m o t o o b d r a t i z a p o s l e n e i n z a n j e najti k r u h . R e s j e . d a s m o t a k r u h nali v p r e t e n i m e r i v storit v a h , v t a k o i m e n o v a n i h lohn poslih, k e r e t a k r a t ni bilo dovolj s r e d s t e v za o b r a t o v a n j e . Poasi pa s e j e p o k a z a l o , d a g r e kljub v s e m u za d r u g a n o c e n o m i n u t e , u r e ali m e s e c a pri d o l o e n i realizaciji o b e n a k e m s t r o k u kot t a k r a t , ko je bil trg d r u g a e n in s o i m e l i d e l o t e r a r t i k l i d r u g a n o c e n o . D r u g a veja n a p a k a j e b r e z d v o m a naloba v poliprop i l e n s k o folijo, v e n d a r ne toliko naloba sama, temve izbira n a p a n e g a partnerja, kije sebe p r e c e n i l v s p o s o b n o s t i h trenja na e v r o p s k i h triih o b soasni r e c e siji in s p r e m e m b a h na trgu, ki so se v t e m o b d o b j u d o g a j a l e , " je analizi ral d i r e k t o r O p t i p l a s t a . K a t e r i delavci so p o s t a l i t e h n o loki p r e s e k i ? L a d o F r i c je p o v e d a l , da niso gledali t o l i k o na profil d e l a v c e v , a m p a k bolj na to, k a k n o d e l o k d o o p r a v l j a in ali zanj d e l o s p l o h e o b s t a j a . Z a folijo t r e n u t n o ni n o b e n e g a n a r o i l a , stroj za p r e d e l a v o p o l i p r o p i l c n a ali p o l i s t e r e n a , ki s o ga osvojili v lanski j e s e n i kot e n o i z m e d m o n o s t i p r e d e l a v e na isti d o p o l n j e n i o p r e m i , p o e n e

S ENJE OMAHNIL V SMRT


v petek, 10. junija, p r e d p o l d a n j e 5 5 - l e t n i F r a n c u e n iz D r a g o v i a , KS Jurinci, splezal n a enjo obi rat s l a d k e r d e e s a d e e . N a d e b e leji veji m u j e s p o d r s n i l o , p a d e l j e v g l o b i n o in s e t a k o h u d o ranil, d aj e umrl e pred prevozom v bol ninico. Z a n i m i v o je, d a s e j e d a n z a t e m zgodila p o d o b n a nesrea v Hrast o v j u pri M a r i b o r u , kjer s e j e pri p a d c u s e n j e ubil 7 0 - l e t n i J o e f K e r e c izHrastovja.

FF

za notranje do e 4.300 6.800 liko naslednje 6.200

SINDIKAT PREDLAGA SnAJ


Prejnji e t r t e k zjutraj so O p t i plast obiskali predstavniki O b m o n e g a o d b o r a Z S S za P o dravje s s e k r e t a r k o k r a j e v n e g a sve ta iz O r m o a t e r se s e s t a l i s lani izvrilnega o d b o r a s i n d i k a t a v O p tiplastu, d i r e k t o r j e m t e r p r a v n o in finanno slubo v podjetju. Pred stavniki s i n d i k a t a s o z vidika zava rovanja vseh z a p o s l e n i h in njihove socialne varnosti predlagali steajni p o s t o p e k , d a bi delavci im manj asa akali kot tehnoloki p r e s e k i , ker ne k a e , d a bi se kaj iz boljalo. Z b o r d e l a v c e v , ki je p o t e kal v p e t e k , 10. junija, se j e z m n e n j e m s i n d i k a t a strinjal. Vida Topolovec

PTUJANA OVADILI V LJUBUANI


J a v n e m u toilstvu s o kriminalisti U N Z L j u b l j a n a o v a d i l i R. . iz P t u j a . Utemeljeno g a sumijo ve kaznivih d e j a n j . T a k o n a j bi bil vlomil v d v e s t a n o v a n j i in d v a p o s l o v n a p r o s t o r a v L j u b l j a n i , u k r a d e l p a n a j bi bil t u d i d e n a r v f r a n i k a n s k i c e r k v i in o g o l jufal hotel Lev v Ljubljani, kjer j e n e kaj d n i p r e n o e v a l , r a u n a p a ni plaal.

traktorskih prometnih obanov

triletnemu dokumentov ga trenutka.

upravnimi ka gnea, delajo dokumentov dan, povsem za nic. ma, tudi

sedaj e dolgo

zamenjave za stranke

v soboto. po nepotrebnem osebnih veljajo na

Pa pa

TIHOTAPIL ENSKETORBICE
v torek, 7.junija, p o p o d n e s o po licisti iz G o r i n i c e v S t o j n c i h u s t a v i l i tovornjak z mariborsko registracijo, v k a t e r e m j e bil s o p o t n i k M . G . iz Ptuja. Pregledali s o vozilo in nali 4 1 3 u s n j e n i h e n s k i h t o r b i c , ki n a j b i jih bil M . G . p r e j n j i d a n p r e t i h o t a p i l

gnea izkaz do datu osebnem

zamenjavo Te namre ki je napisan

dokumentu.

McZ

MARIJA miKONJA,

PREDSEDNICA DRUTVA ZA BOJ PROTI SlADKORNI

BOUZHI

Prva javna
v nedeljo, 29. m^ja, j e bil v Veliki nedelj' p o m e m b e n praznik. Krajrii s** po^iistili svojega nekdanje' u p n i k a in d a n e s p r i o r j a ^|.j2evnikega r e d a za S l o v e n i j o gpgomira K o c j a n a , k i j e s s l a v ^ystno m a o n a d a n sv. T r o j i c e proslavil petdeset let svoje pasto^^\ne slube. D o g o d k u so prisost,(,vaii tevilni astni gostje, kraja m i pa so se potrudili, da j e v Veliki Nedelji ves dan v l a d a l o s l a v n o s t n o vzduje.

U p a m o pa, da b o m o o b e plastiki l a h k o k m a l u s k u p a j predstavili jav nosti.

predstitvlfev DiuibmpiemohsmMmlem stoKuhKbtmboteznii^


j a l a na p r e t e k l o s t teh krajev. V z a a s n e m skladiu v grajski kapeli s e j e v r a z m e r o m a krat k e m asu na b r a l a v r s t a p r e d m e t o v , ki d a n e s predstavljajo j e d r o e t n o l o k e zbir ke v p r v e m g r a j s k e m n a d s t r o p j u . M e d p o d a r j e n i m i p r e d m e t i pa sta se z n a l i t u d i d v e k a m n i t i g o t s k i plastiki. teti ju s m e m o m e d r e d k a velika odkritja, ki se d a n d a n a j i ko m a j d a e d o g o d i j o . G r e za lika sv. M a r j e t e in nedololjive svetnice iz k o l o r i r a n e g a p e e n c a , ki s m o ju V s o b o t o , 18. j u n i j a , b o v N a r o d n e m d o m u v P t u j u o s r e d n j a slove s n o s t o b d v a j s e t l e t n i c i d r u t v a za boj p r o t i s l a d k o r n i bolezni P t u j . Z njo b o d o p t u j s k i in o r m o k i s l a d k o r n i b o l n i k i p r o s l a v i l i tretji d a n s l a d k o r n e bolezni v Sloveniji, sve tovni d a n s l a d k o r n i h b o l n i k o v 26. j u n i j in m e s e c boja p r o t i s l a d k o r n i bolezni. O b jubileju j e nastal pogo vor s predsednico drutva Marijo Velikonja. T e d n i k : P t u j s k o d r u t v o za boj proti s l a d k o r n i bolezni praznuje dvajsetletnico uspenega dela. Na k a t e r a o b d o b j a v d e l o v a n j u velja o b tej p r i l o n o s t i p o s e b e j o p o z o r i ti? M. Velikonja: " D r u t v o za boj proti s l a d k o r n i bolezni Ptuj j e i m e lo u s t a n o v n i obni z b o r p r e d dvaj setimi leti, t o je 1974. leta, v s t a n o vanju p o k o j n e g a g o s p o d a D r a g a Z u p a n i a , kije bil prvi p r e d s e d n i k d r u t v a . l a n i o d b o r a so se t u d i v naslednjih letih sestajali v razlinih p r o s t o r i h : pri H o r v a t o v i h , v K o n u sovih p i s a r n a h , k o n n o P A s m o d o bili m a j h e n p r o s t o r n a H r v a k e m trgu 5. N a t o s m o se preselili v p r o s t o r e s t a r e g a kopalia, lani p a s m o dobili o g r e v a n p r o s t o r pri telefon ski centrali na Potrevi o d ptujske bolninice. S t a r e j i lani n a e g a d r u t v a se spominjajo zaetkov nartnega zdravljenja diabetikov na naem o b m o j u . V b o l n i n i c i ni b i l o p o s e b n e a m b u l a n t e , e l e v l e t u 1980je dr. T r o p o v a , ki s e j e priela n a r t n o strokovno posveati zdravljenju d i a b e t i k o v , d o b i l a o r d i n a c i j o in opremo, kijojedarovalaPerutnina P t u j . V njej d e l a e d a n e s . D o b i l i s m o tudi o b e sestri D r a g i c o in Lju b i c o , k a s n e j e e d r u g o z d r A v n i c o dr. S i m o n i e v o . Najvejo t e a v o i m a m o s a k a l nico, kije p r a k t i n o ni, m n o i c a p a cientov, ki prihaja na p r e g l e d e , p o o d v z e m u krvi p o v e u r a k a n a h o d n i k u p r e d o r d i n a c i j o . Kljub t e a v a m , za k a t e r e u p a m o , d a se b o d o u r e d i l e , saj ima v o d s t v o b o l n i n i c e v e d n o p o s l u h za n a e teave, smo z dispanzerjem zado v o l j n i , saj s o z d r a v n i c i in s e s t r i z n a m i prijazni in n a m na r a z p o l a g o , eprav mnogokrat zaradi narave bolezni p r i h a j a m o zunaj o b i a j n e ga n a r t a . D e l o v a n j e d r u t v a j e bilo v vseh dvajsetih letih u s p e n o . U p r a v n i o d b o r i s o v e s as skrbeli za l i t e r a t u ro, r e k r e a c i j o in sreanja. Pripravl jali so p r e d a v a n j a . Lani s m o na t r e h sreanjih o b d e l a l i s e d e m t e m . L e tos s m o imeli e tri sreanja v Ptuju in e n e g a v R o g a k i S l a t i n i . N a s r e a n j i h se p o n a v a d i z b e r e e z dvesto lanov. Drutvo uspeno d e l a tudi z a r a d i t e s n e g a s o d e l o v a n ja z d i a b e t o l o k i m d i s p a n z e r j e m . " T e d n i k : S k a t e r i m i p r o b l e m i se sladkorni bolniki najpogosteje sreujete? M. V e l i k o n j a : " D r u t v o z a b o j proti sladkorni bolezni Ptuj ima o k r o g 800 lanov, b o l n i k o v pa j e v p t u j s k i in o r m o k i o b i n i o k r o g tiri tiso. N a j p o g o s t e j e teave so hipoglikemije ali h i p e , ki pa u p a d a j o z a r a d i d o b r e g a v o d e n j a in dom v razstavni prostor zbralo lepo te vilo vabljenih gostov, obrtnikrn; podjet nikov, predstavnikov drubenih fimt ter obanov. Po krajem kulturnem programu, ki so ga sestavih pihalni orkester KUD MOL iz Lenarta z maorctkami. moki pevski zbor Obrtnik Lenart ter otroka folklorna skupina Osnovne ole Lenart je na vzoe s slavnostnimi besedami na govoril predsednik Obrtne zbornice Lenart Joe Petrovi in devetim obrtni kom izroUpriznanja za zasluge pri raz voju obrti v lenarki obini Bronasto priznanjepajelenarkizbomici izroila Otvoritve razstave se je udeleil tudi mi nister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar zdravljenja. Sladkorni bolniki so tudi m a n j o d p o r n i , z a t o j e v e d r u gih p o s l e d i n i h b o l e z n i , zlasti b o lezni oilja, o k v a r srca, s t o p a l , led vic in oi." Tednik: K a k e n j e o d n o s d r u b e do s l a d k o r n i h bolnikov? M . Velikonja: " D r u b a j e p r e m a lo s e z n a n j e n a s t o z a h r b t n o b o l e z nijo. M n o g i ne r a z u m e j o , tudi zdravstveno osebje, da tak bolnik p o t r e b u j e t u d i z d r a v i l a , ki p r e preujejo nekatere posledine bo lezni. T u d i na p o d r o j u p r e h r a n e j e pri nas p r e m a l o n a r e j e n e g a . H r a n a z a d i a b e t i k e , ki j e z d r a v a t u d i z a d r u g e l j u d i , j e p r e d r a g a in si j e m n o g i n e m o r e j o privoiti." Tednik: Kaj sladkorni bolnik sme, e s a n e ? M . Velikonja: " S l a d k o r n i b o l n i k l a h k o dela, fizina aktivnost mu c e l o koristi, se l a h k o r e k r e i r a , ima l a h k o r a z l i n e konjike, d o k l e r ne pride do zapletov. Prepovedano m u j e uivati s l a d k o r in d r u g e j e d i , ki ga vsebujejo. K o l i i n o h r a n e , ki j e o m e j e n a , m o r a zauiti vsaj v p e tih t o n o o d m e r j e n i h o b r o k i h . Biti m o r a d i s c i p l i n i r a n in p o t e n d o s e b e . Izogibati se m o r a s t r e s o m in ivnim n a p o r o m . " Tednik:. Vae videnje reevanja problemov sladkornih bolnikov? M. V e l i k o n j a : " M o j a elja j e , d a bi b i l o b o l n i k o v im m a n j . Ke^ p a n a s j e v e l i k o , e l i m , d a bi se ljudje imbolj seznanili s sladkorno bo leznijo, d a bi j o o b v l a d o v a l i in da bi zdravi r a z u m e l i n a e t e a v e . H r a n o z a d i a b e t i k e bi m o r a l i p o c e n i t i , c e n a z a n j o e n bi s m e l a biti vija k o t c e n a za n o r m a l n o h r a n o , z d r a v i l a pa naj bi o s t a l a b r e z p l a n a . S r e d s t va o b v e a n j a naj bi v e k r a t sez n a n j a l a ljudi o s l a d k o r n i in d r u g i h boleznih ter nasploh o zdravem n a i n u ivljenja." T e d n i k : I n v a e elje o b dvajset letnici? M . V e l i k o n j a : " O b jubileju elim, d a bi se i m v e b o l n i k o v vlanilo v n a e d r u t v o , k e r b o m o t a k o laje p r e m a g o v a l i teave. Kot lani b o d o deleni p r e d a v a n j , vabljeni b o d o n a i z l e t e in s r e a n j a , d o b i l i b o d o n a a s o p i s in d r u g o l i t e r a t u ro, ki j i m b o p o m a g a l a reevati za gate." Tednik: Kaj vas jeosebnovodilo, d a ste prevzeli predsednikovanjc drutva? M. V e l i k o n j a : " P r e d s e d n i k o funkcijo s e m s p r e j e l a p r e d d v e m a l e t o m a , k e r s e m se k l j u b b o l e z n i utila toliko mona, da lahko po m a g a m , in z a r a d i p o t r e b e p o druenju z ljudmi. Po upokojitvi s e m se b a l a s a m o t e , saj s e m vse ivlj e n j e d e l a l a z l j u d m i in za ljudi in bila v e d n o z m l a d i m i . " Tednik: drutva? Kakni so narti

N a t a n n e p r o v e n i e n c e o b e h ki p o v al n e p o z n a m o . V zadnjih d e setletjih sta z a m e n j a l a nekaj z a s e b n i h l a s t n i k o v in m a r s i k a t e r i p o m e m b n i p o d a t e k j e el v p o z a b o . D o m n e v a pa se, da izvirata z obmoja dananje ormoke o b i n e , k a r j e bil z a d o s t e n r a z l o g , da s m o prvo prezentacijo dragoce ne p r i d o b i t v e pripravili na

Ptujski m u z e j j e za ta d a n najavil dan o d p r t i h v r a t v e t n o l o k i zbirki v prvem n a d s t r o p j u v e l i k o n e d e l j skega g r a d u , h k r a t i p a j e bila g r a j ska k a p e l a p r v i u p o r a b l j e n a k o t razstavni p r o s t o r . Z n e k a j f o t o poveavami s m o p r e d s t a v i l i s t a r e zemljevide o z i r o m a tiste d e t a j l e n a njih, na k a t e r i h j e z a r i s a n a V e l i k a Nedelja. P r e d v e s t o leti so z e m l j e vide z a r i s o v a l i n e k o l i k o d r u g a e , kot to p o n e m o d a n e s , z a t o so s t a r e karte v e d n o z a n i m i v e . V e l i k a N e delja j e m e d d r u g i m u p o d o b l j e n a kot m a j h n a s h e m a t i n a v e d u t a t u d i na a k v a r e l i r a n i risbi iz leta 1706, n a kateri s t a s e v e r in j u g o b r n j e n a in najdemo R a d g o n o o b s p o d n j e m robu risbe, P t u j , V e l i k o N e d e l j o in Ormo pa o b z g o r n j e m . K t a k n i m .smljevidom sodi e n e p o g r e l j i v a eduta Velike Nedelje Georga V l a t t h a u s a V i s c h e r j a iz 1 6 8 1 , n a kateri j e m o g o e r a z b r a t i m n o g e s p r e m e m b e , ki s t a j i h c e r k e v in grad doivela o d t a k r a t d o d a n e s . Osrednji in n a j d r a g o c e n e j i e k s ponat, r a z s t a v l j e n v k a p e l i , j e bila l e s e n a p o z l a e n a in k o l o r i r a n a plastika sv. M a r j e t e , ki s m o j o d a t i rali v a s o k r o g 1 5 0 0 . P r a v p r e d kratkim j e ptujski m u z e j izpolnil e zadnje o b v e z n o s t i d o z a s e b n e g a lastnika, o d k a t e r e g a j e kupil d r a goceni kip. N a k u p i g o t s k e p l a s t i k e so d a n d a n a n j i s e v e d a v e l i k a r e d kost in z a t o j i m tudi n a m e n j a m o ve liko p o z o r n o s t i . G r a c i l n o o b l i k o vana sv. M a r j e t a j e v Veliki N e d e l j i doivela svoje p r v o s r e a n j e z o b i n s t v o m . I z t e k a j o i se g o t s k i as j e na o b m o j u , ki ga p o k r i v a ptujski m u z e j , pustil k a r nekaj d r a gocenosti. Sv. M a r j e t a , ki v labilni stoji z m a g u j e n a d z m a j e m p o d svo jimi n o g a m i , ima e svoj p e n d a n t sv. B a r b a r o , k i j e e nekaj let vpisa na v i n v e n t a r p t u j s k e g a m.uzeja. Ker r e s t a v r a t o r s k i p o s t o p k i e t r a jajo, kipa e ni m o g o e r a z s t a v i t i .

Gotski plastiki grafiral Vladimir

SV. Marjete

in neznane

svetnice,

peenec,

ok. 1420/25. del.

Foto

Pajek leta 1982, pred prietkom

restavratorskih

obmoju Ormoa. O b krhki poznogotski svetnici s m o p r e d s t a v i l i e nekaj mlaji epitaf, ki p o vsej v e r j e t n o s t i izvira iz V e l i k e N e d e l j e , e p r a v se k a k n i n a d r o b n i podatki niso ohranili. N a p i s pojasnjuje, d a gre za n a g r o b no ploo komendatorja nemkega vitekega reda Leona Formentina, k i j e u m r l 19. j a n u a r j a 1572. N e r a v n o v e l i k a p l o a iz salovca je n e n o k o l o r i r a n a , plitko v g r e b e n a risba pa predstavlja pred Krianim kleeega komendatorja z gro b o m , n a d njim pa se v z g o r n j e m d e l u p l o e d v i g a v n e b o vstali Z v e liar. Velikonedeljsko grajsko kapelo o d l i k u j e t u k a t u r a , ki p r e k r i v a njen strop. Veja obnovitvena dela v g r a d u s o p o t e k a l a v l e t i h 1723-1730 i n v ta as l a h k o p o s t a v i m o tudi n a s tanek tukature. Neno kolorirani t r a k o v i , v e g e t a b i l n i motivi i n v a z e s cvetjem o b d a j a j o o s r e d n j e polje na kvadratnem stropu z mono pou darjenim rno obarvanim kriem z n a m e n j e m r e d a . D a bi p o s e b e j o p o z o r i l i na t o najvejo a r h i t e k t u r no kvaliteto kapele, s m o v srediu prostora postavili zrcalo, v kate r e m o d s e v a j o d r o b n i o k r a s k i in r e dovnoznamenje. N a v e d e n a p r e d s t a v i t e v je bila n a m e n j e n a p r a z n i k u , ki so ga p r e bivalci V e l i k e N e d e l j e s k u p a | z g o s ti slavili na d a n sv. T r o j i c e . Z e ve kot d e s e t let p a sta za k r a j e v n o zbir ko v Veliki Nedelji s podroja umetnostne zgodovine namenjena d v a d r u g a g o t s k a kipa, ki ju j e prav za t o p o d a r i l a d r u i n a Sok iz T r g o v i a . L e t a 1982 j e a k t i v k m e k i h e n s k v Veliki Nedelji pripravil na b i r a l n o akcijo s t a r i n z eljo, d a bi v g r a d u n a s t a l a z b i r k a , ki bi o p o z a r

ob konzultaciji z dr. Emilijanom C e v c e m datirali v as okrog 1420/25 in postavili v t a k o i m e n o vano "velikonedeljsko kiparsko skupino", ta pa je spet najtesneje povezana s takratno umetniko d e j a v n o s t j o n a Ptujski G o r i . L e t a 1982 sta bili plastiki v s l a b e m stan j u . t e v i l n e d o d a t n e p r e s l i k a v e so zakrivale d r o b n e finese v o b d e l a v i , al pa so se n a d k i p o m a n e k o z n e s li tudi t a k o , d a s o j i m a odbili r o k e in o b e glavi. S o bili t o T u r k i , ki so v o s e m d e s e t i h letih o b v d o r u v cer kev n a P t u j s k i G o r i n a t a k n a i n p o k o d o v a l i ve k i p o v ? K a k o r k o l i e, p o k o d o v a n i m a s v e t n i c a m a j e n e k d o k a s n e j e ( v e r j e t n o v 19. s t o l e t j u ) i z d e l a l n o v i g l a v i in d o k a j s k r b n o ujel r i t e m n a g i b a in r a m e n skih linij, e p r a v p r v e m u m o j s t r u ni bil k o s v u m e t n i k i d o v r e n o s t i . D o p r e d n e k a j dnevi sta bili plastiki v r e s t a v r a t o r s k e m ateljeju r e s t a v r a torja - specialista V i k t o r j a G o j k o via, k i j e k i p o m a vrnil m n o g o nek d a n j e g a sijaja, e p r a v so najveje rane seveda ostale nezaceljene. O b e svetniki plastiki sta v litera turi e objavljeni, in sicer v z b o r n i ku Ormo skozi stoletja II ( O r m o , 1983). N j u n o p r v o j a v n o p r e d s t a v i tev p a s m o pripravili v grajski k a p e li v Veliki Nedelji, k a m o r vas vabi m o v torek, 2 1 . junija 1994, ob 17. uri. e l i m o si, d a bi n a s o b i s k a l o im ve ljubiteljev u m e t n o s t i . Pri r e d i t e v naj bi izzvenela kot zahvala d r u i n i S o k , ki j e o m o g o i l a , d a tako p o m e m b n o odkritje postane d o s t o p n o j a v n o s t i . P r i a k u j e m o pa tudi sodelovanje restavratorja V. G o j k o v i a , ki n a m b o razloil, k a k o p o t e k a z a h t e v n o restavriranje got skih d r a g o c e n o s t i . Marjeta Cigleneki

Marija

Velikonja.

Foto: J B

Tednik: K a k o j e z zdravstvenim varstvom s l a d k o r n i h bolnikov? M. Velikonja: "Zdravstveno varstvo diabetikov je t r e n u t n o ure jeno. V dispanzerju i m a m o dve z d r a v n i c i in d v e s e s t r i , s k a t e r i m i s m o z a d o v o l j n i . e l i m o p a si veje p r o s t o r e za d e l o ter p r i m e r n o a k a l n i c o . Z d r a v i l a , ki s o z a n a s n u j n a , so e b r e z p l a n a ; u p a m o , d a b o t a k o tudi v b o d o e . N e z n a m o si p r e d s t a v l j a t i , k a k o bi plaevali inzulin in vsa d r u g a z d r a v i l a t e r p o t r e b i n e , saj j e s o c i a l n i p o l o a j naih l a n o v kritien." Tednik: V zadnjem asu je vse ve mladih sladkornih bolnikov. Kaj t e m l a h k o d r u t v o p o n u d i ? M . Velikonja: " M l a d i h b o l n i k o v , ki s e z d r a v i j o z i n z u l i n o m , j e v zadnjem asu veliko. Nae drutvo ima n a l o g o , d a jim p o m a g a , d a jih o.svea, d a se s s l a d k o r n o b o l e z n i j o d a skoraj n o r m a l n o iveti, d a ni p o t r e b n o o b u p a t i , d a se m o r a j o vkljuevati v razline a k t i v n o s t i , iz lete, predavanja, da prebirajo u s t r e z n o l i t e r a t u r o , ki j o i m a m o , d a se u d e l e u j e j o razlinih s r e a n j , iz menjujejo izkunje in p o d o b n o . " tudi Obrtna zbornica Slovenije, ki jo je na odprtju sejma zastopal njen pod predsednik Joe Stolnik. Sosednje obrt ne zbornice iz Ptuja, Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave pa so jubilantki Obrtni zbornici Lenart - izroile pri lonostna darila. Zbrane je pozdravil tudi upan obine Cmurekg. Neubauer, ot\'oritveni govor pa je imel minister dr. Tajnikar. Med drugim je dejal, da tovrstne predstavit\'e obrti in podjet nitva dokazujejo vse veje zavedanje pomena, kiga imata tivejigospodarstva pri njegovem preoblikovanju in priza devanju za vstop v evropski gospodarski prostor. Po odprtju sejma so sezbmigostje ter posamezni razstavljalciseliena okro

m^J^lETNKI

OBRTNE

ZBORNtCE

LENART

f l c m t o v a
V s r e d o , 1. j u n i j a , j e m i n i s t e r gospodarske dejavnosti Re publike S l o v e n i j e dr. M a k s T a j ikar s l o v e s n o o d p r l p r o d a j n o "azstavnl s e j e m g o s p o d a r s t v a 'Obine L e n a r t , ki g a j e v o k v i r u '5-letnice organiziranega delo vanja o b r t i in p o d j e t n i t v a learke o b i n e p r i r e d i l a O b r t n a zbornica L e n a r t , p o d p r l a p a S O Lenart kot g l a v n i s p o n z o r . Afl sejmu se jc predstavilo okoU 50 ''ozstavtjalcev, v veini iz domae 'Obine, posamezni razstavljale i pa so f"'^^li tudi iz Maribora. Ptuja, Slovenske ^^trice, Motnika, Daljnih Slaveev, ^/ada itd. Med gosti greposebej omenirazstavljalce iz avstrijske obine ^^urek, ki so svoje izdelke na ogled in prodaj predstavili na povrini 36 '^^odratnih metrov.

gospodarstva
pripravljeno razstavie, ki siga je bilo od 1. do 5. junija, kolikor je sejem trajal, vredno ogledati. Najslovesnejije bil se veda otvoritveni dan, ko se je pred vho

Zasebno podjetje R8 Ineniring je v lanskem letu odprto portno dvorano na Ptujski cesti 25pri Lenartu za potre be sejma preuredilo v okusno in enovito

M. V e l i k o n j a : " O s n o v n a n a l o g a j e i z o b r a e v a n j e , s e z n a n j a n j e bol nikov z b o l e z n i j o , z a t o i m a r n o let n o est d o s e d e m p r e d a v a n j , o k r o g est izletov, p o s r e d u j e m o l i t e r a t u ro, s o d e l u j e m o z d r u g i m i drutvi in z Z v e z o d r u t e v d i a b e t i k o v Slove nije. S o d e l u j e m o s a s o p i s o m Slad k o r n a b o l e z e n , ga d e l i m o l a n o m ter p o m a g a m o s o c i a l n o o g r o e n i m bolnikom. Letos praznujemo v me secu boja proti sladkorni bolezni dvajsetletnico obstoja drutva. P r i s t o p i l i b o m o v s k l a d "Ljudevit M e r u n " in p r i s p e v a l i s r e d s t v a za n a b a v o a p a r a t o v in n a p r a v z a zdravljenje sladkornih bolnikov. Z a s l u n i m l a n o m in s o d e l a v c e m b o m o o b dvajsetletnici, ki j o b o m o p r a z n o v a l i 18. j u n i j a , podelili pla k e t e , z a h v a l e in p r i z n a n j a . Z l a t i p l a k e t i b o m o p o d e l i l i d r . Lidiji T r o p in d i a b e t o l o k e m u d i s p a n zerju Ptuj, s r e b r n e d r . M a r t i S i m o ni, viji m e d i c i n s k i sestri D r a g i c i P o l a n e c in A l f o n z u Z a v r n i k u , priz nanja Martinu Veganu, Adolfu B r e z n i k u , A n t o n u Ciglarju, F r a n cu e h u , N a d i M u h i , Alojzu u k u , D a n i c i H o r v a t , dr. J o e t u B e v i r j u , B e r t i r g u l j in L j u b i c i Z a v e c , zahvale pa Majdi Goznik, Silvi e r e k , S O P t u j in O r m o , M e r c a t o r j u M i p u Ptuj, Ptujskim p e k a r n a m in s l a i a r n a m . P e r u t nini Ptuj, M l e k a r n i Ptuj, R a d i o Tedniku Ptuj, Emoni-Merkurju Ptuj, Tovarni sladkorja O r m o , R d e e m u kriu Ptuj in Solidu C o nexiu D o r n a v a . " Majda Goznik

gli mizi v motelu Vindi, na kateri so s svetovalcem vlade za i7mlo gospodarst vo RS Pavlom Korbunom razpravljalio pereih problemih v zasebnit\'u. zlasti kar zadeva umarjenje, zaposlovanje "na rno", plailni nered in visoke obre menitve na plae. Pri tem so predstavni ki cmurke obine ugotovili, da so pro blemi sploni in znani tudi v sosednji A vstriji. Razstavno-prodajni sejem je peti, kar jih je v 15-letnem delovanju organi zirala Obrtna zbornica Lermrt. Organi zatorji si elijo, da bi tovrstne sejemskorazstavne predsta vitve postale tradicija, ki bi v bodoe privabljala kar najve obiskovalcev (in kupcev seveda). Stanka Devjak

22 - NAI KRA.TI IN UUD.TE


mMISlA ZAViC VODJA IZPOSTAVI UPUBUKl UPRAVE ZA SAVNI PRIHODKI V PTUJU, POJASNJUJE PREJELI SMO

I6..IUNI.T 1994-

TEDNIK

Dohodnina
Nadaljevanje SPREMEMBE ZAKONA O D O H O D N I N I PRI P O S A M E Z NIH VIRIH 2. D a v e k o d d o h o d k a iz k m e tijstva T a vir d o h o d n i n e je bil z n o v i m Z a k o n o m o d o h o d n i n i (v n a d a l j e vanju ZD) deleen najmanjih s p r e m e m b . Zaradi velikega medl e t n e g a i z p a d a z a v e z a n c e v iz n a s l o va tega vira d o h o d n i n e je z a k o n o dajalec z m a n j a l m e j e s t o p e n j d a v ka ( 2 7 . l e n Z D ) . P o n o v e m je stopnja O % od osnove katastrskega d o h o d k a , ki je niji o d 30 % p o v prene letne plae zaposlenih v RS iz p r e t e k l e g a leta ( n a d a l j e P L P Z ) i n 8% n a d 3 0 % P L P Z . T u j c i , l a s t n i ki k m e t i j s k i h z e m l j i , pa plaujejo ta vir d o h o d n i n e p o s t o p n j i 17% o d katastrskega dohodka. V o b i n i P t u j b o dele p o v e a n j a zavezancev n a r a u n z n i a n j a m e j n e o s n o v e z a n e m a r l j i v , saj je r a z d r o b l j e n o s t k m e t i j s k i h p o v r i n ve lika in so k a t a s t r s k i d o h o d k i n i z k i . N a n o v o so o p r e d e l j e n a d o l o i l a , ki se n a n a a j o n a g o z d o v e . T a k o je mona dvajsetletna oprostitev plaevanja davka od p o g o z d e n i h z e m l j i . D o v o l j e n o je t u d i u v e l javljanje k o d e na gozdnih p o v r i n a h , k i je g l e d e v l o g e i n o p r o s t i t v e e n a k o u r e j e n o k o t za d r u g a k m e t i j s k a z e m l j i a ( 3 3 . l. ZD). 3. D a v e k o d d o h o d k o v iz dejav nosti Z D poleg e prej d o l o e n i h na n o v o o p r e d e l j u j e z a v e z a n c e za da vek iz d e j a v n o s t i o b a n e , ki d o s e g a jo d o h o d k e z o p r a v l j a n j e m k m e t i j skih storitev d r u g i m s k m e t i j s k o mehanizacijo. Spremenjena so t u d i d o l o i l a za k o n a , k i opredeljujejo s t r o k e : - P l a e z a p o s l e n i h se p r i z n a v a j o s a m o d o v i i n e , ki je o p r e d e l j e n a s kolektivno pogodbo. Drugi pre j e m k i delavcev in s t r o k i v zvezi z d e l o m pa se p r i z n a v a j o d o v i i n e , ki je p r e d p i s a n a z u r e d b o V l a d e R S ( U r . l . R S t. 72/93). - e ima zasebnik potne stroke v zvezi s s l u b e n i m i p o t o v a n j i , s t r o k e za p r e h r a n o m e d d e l o m , e u p o r a b l j a svoj a v t o m o b i l v zvezi z d e l o m , l a h k o uveljavlja stroke, v e n d a r s p e t d o v i i n e prej o m e n j e ne uredbe. Davni organ lahko doloi d a v n o o s n o v o ( d o b i e k ) t u d i s ce n i t v i j o , e: - zavezanec n e vloi davne na p o v e d i ali jo vloi b r e z p o d a t k o v , ki so p o t r e b n i za o d m e r o ; - u g o t o v i , da so n a p o v e d a n i p r i hodki nesorazmerni z odhodki; - e z a v e z a n e c vloi n a p o v e d , n e p r i l o i ali pa n e v o d i d a v n i h evi d e n c ali jih v o d i p o m a n j k l j i v o . Z D p r i z n a v a t u d i rezervacijo fi n a n n i h sredstev v viini 10% d o b i k a za o b d o b j e t i r i h let za n a b a v o , m o d e r n i z a c i j o ali r e k o n strukcijo osnovnih sredstev. Prav tako lahko uveljavlja znianje d a v n e o s n o v e za 20 % z n e s k a , ki ga je i n v e s t i r a l v o p r e d m e t e n a o s n o v na s r e d s t v a . e pa t a k o o s n o v n o s r e d s t v o o d t u j i prej k o t v t r e h l e t i h , pa se m u d a v n a o s n o v a p o n o v n o doloi za nazaj in se na n o v o o d m e r i davek s k u p a j z o b r e s t m i . P o v e a n e s o t u d i o l a j a v e za n o v o z a p o s l e n e d e l a v c e , e jim je to prva z a p o s l i t e v ali pa so prijavljeni na z a v o d u za z a p o s l o v a n j e . D a v n a o s n o v a se znia za 5 0 % z n e s k a p l a , ki so bile i z p l a a n e delavcu v p r v i h dvanajstih mesecih zaposlitve. Pri zaposlovanju i n v a l i d o v , ali pa e so zavezanci s a m i i n v a l i d i , olajava n i asovno omejena. O l a j a v e se p r i z n a v a j o t u d i za p r i p r a v n i k e i n u e n c e , ki se i z o braujejo p r i z a v e z a n c u n a p o d l a g i u n e p o g o d b e . P r i z a v e z a n c i h , ki so n a v e d e n i v Z D (53.in 54. l.), da se jim l a h k o u g o t a v l j a d o b i e k na podlagi normiranih odhodkov

po
( p o l e g e n a v e d e n i h v s t a r e m z a k o n u so e d o d a t n o s a m o s t o j n i n o v i narji in izvajalci s t o r i t e v s k m e t i j s k o m e h a n i z a c i j o ) , se je s t o p n j a d a v k a p o v e a l a z 12 oz. 15 % na 25 %. 4. D a v e k o d d o b i k a iz k a p i t a l a B i s t v e n a s p r e m e m b a pri ob d a v i t v i t e g a v i r a je i z p u s t i t e v d o b i k a iz k a p i t a l a , ki se d o s e e s prodajo preminih predmetov. O b d a v e n je t o r e j d o b i e k , ki se dosee s prodajo: - n e p r e m i n i n , e so od p r i d o b i t ve d o p r o d a j e p r e t e k l o m a n j k o t tri leta (prej deset let) in - v r e d n o s t n i h papirjev in d r u g i h d e l e e v v k a p i t a l u ( d o l o b a se u p o rablja p o 1 . 1 . 1 9 9 5 ) . Z D o p r e d e l j u j e na n o v o t u d i d o l o i l a d o l o i t v e d o b i k a in plaila d a v k a p r i z a m e n j a v i n e p r e m i n i n . O s n o v a je razHka m e d o b e ma dobikoma. D o l o e n a je t u d i n o v a vija stopnja davka 3 0 % . 5. D a v e k o d d o h o d k o v iz pre moenja Doloila obdavitve dohodkov iz p r e m o e n j a se n i s o b i s t v e n o s p r e m e n i l a . P o v e a n a je s t o p n j a d a v k a s 15 n a 25 %. e z a v e z a n e c dosega d o h o d k e od premoenja v tujini,semu odmerjena dohodnina z m a n j a za p l a a n e d a v k e v t u j i n i . T o p o m e n i , da so r e z i d e n t i R S d o l n i v n a p o v e d i za d o h o d n i n o napovedati v tujini prejete prejem k e i z n a s l o v a d o h o d k o v iz p r e moenja. S p r e m e m b e glede vloitve in o b r a u n a b o d o o p i s a n e v poglavju o vloitvi n a p o v e d i . D a v e k o d d o h o d k o v iz pre m o e n j s k i h pravic P r i t e m v i r u ni n o b e n i h spre m e m b glede na prejnji zakon. T a k o ostajajo e n a p r e j d o h o d k i iz a v t o r s k i h p r a v i c in d o h o d k i o d izu m o v in z n a k o v razlikovanja ob d a v e n i p o s t o p n j i 25 %. S p r e m e m b e glede vloitve na p o v e d i in odmere d o h o d n i n e P o l e g s p r e m e m b , ki so b i l e e n a p i s a n e v p r v e m d e l u l a n k a , velja o m e n i t i e n e k a t e r e b i s t v e n e s p r e membe: - P r i d o h o d k i h iz p r e m o e n j a in p r e m o e n j s k i h p r a v i c , k a d a r je iz p l a e v a l e c p r a v n a o s e b a ali zaseb n i k , ni p o t r e b n o ve vlagati p o s e b n e n a p o v e d i . I z p l a e v a l e c je d o l a n o b v s a k e m i z p l a i l u za z a v e z a n c a obraunati vse davke ob upoteva nih pavalnih strokih. Dejanske s t r o k e pa zavezanec l a h k o uvel javlja v n a p o v e d i d o h o d n i n e . K a d a r je i z p l a e v a l e c fizina o s e b a , pa je d o l a n z a v e z a n e c s a m n a p o v e d a ti p r i h o d k e v p e t n a j s t i h d n e v i h , o d k a r jih je p r e j e l , e g r e za za celolet n i n a j e m , pa d o 15. j a n u a r j a za p r e t e k l o leto. - O b r t n i k i oz. s a m o s t o j n i podjet n i k i v l a g a j o n a p o v e d za d a v e k iz d e j a v n o s t i d o 2 8 . 2 . , n a p o v e d za d o h o d n i n o pa d o 3 1 . 3 . Gledevloitevnapovedisi jenajb o l j e n a t a n n o p r e i t a t i j a v n i po z i v , k i ga I z p o s t a v e i z o b e s i j o v z a e t k u leta. G l e d e o d m e r n e g a p o s t o p k a je p o d a l j a n r o k o d m e r e d a v k a iz k m e t i j s t v a d o 3 1 . 1 2 . t e k o e g a leta. Z D predpisuje tudi postopek, k a d a r z a v e z a n e c za d o h o d n i n o umre: - e u m r e p r e d izdajo o d l o b e , se postopek ustavi s sklepom, - e u m r e p o i z d a j i o d l o b e , se m o r e b i t n a terjatev ali p r e p l a i l o iz naslova dohodnine prenese v zapuino pokojnika. S p r e m e m b e glede obrauna v a n j a in p o b i r a n j a d a v k o v K a d a r je o d m e r j e n a d o h o d n i n a vejaod iOOOSIT,davniorganavtomatsko vrne preve plaano do h o d n i n o v t r i d e s e t i h d n e h , za vraila d o o m e n j e n e g a z n e s k a pa je p o t r b n o dati posebno zahtevo. e Petrol je nekje

novem
z a v e z a n e c tega n e z a h t e v a , se m u znesek preve plaane d o h o d n i n e v t e j e v n a s l e d n j a v p l a i l a ali v plaila d r u g e v r s t e d a v k o v . O t e m I z p o s t a v a obvesti zavezanca. P o d r o b n e j e Z D ureja t u d i o d l o g in o d p i s plaila d a v k o v (115., 117. in 118. l. Z D ) . O b i z p o l n i t v i doloenih pogojevlahkodavniorg a n o d l o i p l a i l o d a v k a iz dejav n o s t i in d a v k a iz k m e t i j s t v a d o est m e s e c e v . Vloga m o r a biti v l o e n a v r o k u za p l a i l o p r v e g a o b r o k a a k o n t a c i j e oz. o b r o k a davka. P r i odlogu, obronem odplaevanju ali o d p i s u d o h o d n i n e m o r a b i t i iz p o l n j e n pogoj o g r o e n o s t i n u j n e g a preivljanja zavezanca in njegovih d r u i n s k i h l a n o v . Vloga m o r a biti v l o e n a v r o k u za plailo d o h o d n i ne. Najve p r o b l e m o v p o m e n i j o ne p o p o l n e vloge zavezancev, saj m o r a m o u g o t a v l j a t i p r i o d p i s u vsa d e j s t v a , ki so p o m e m b n a za o d l o i t e v o reitvi vloge. R e f e r e n d u m i za oblikovanje no vih obin so za nami. V nai sedanji o b i n i j e o d 22 r e f e r e n d u m s k i h o b m o i j s a m o v 13 r e f e r e n d u m p o t r d i l p r e d l o g , d a se u s t a n o v i obina. Na grobo lahko ocenimo, da so se volilci v o b r o b n i h voliih, ki so od daljena od vejih centrov, v vejem tevilu udeleili referendumov in se tudi z veino opredelili, da se na nji hovem referendumskem obmoju u.stanovi obina. Prav tako je razvid no, da so se v tistih KS, ki so bile za veino tako imenovane stroke spre jemljive za nove obine, ker so imele dovolj prebivalstva in so izpolnjevale veino pogojev iz 13. lena Z a k o n a o o b i n a h , volilci p r a v i l o m a odloili proti. V ta sklop ocene lahko vnesem tudi to, da so na tistih r e f e r e n d u m skih obmojih, za katera so mnogi go vorili, da nimajo pogojev za samos tojnost, ljudje glasovali za, kjer pa je bilo teh pomislekov manj, tam so se pa v g l a v n e m odloili p r o t i . T o potrjujejo izidi referenduma na Hajdini in Ptuju, prav t a k o v V i d m u in Leskovcu, Podlehniku in etalah. T a k e n razplet navaja na zakl juek, da so se prebivalci v KS, ki so se utili dovolj p o m e m b n i , da b o d o obino lahko imeli, iz nerazumljivih razlogov kljubovalno odloili proti, t a m , kjer pa je bilo o b l i k o v a n j e obine bolj vpraljivo in so se ljudje ustraili, da bi jih Dravni zbor prikl juil k d r u g e m u k r a j u , p a s o se vveini opredelili za lastno obino. Po r e f e r e n d u m u mnogi trdijo, da je za slabo udelebo in za veliko gla sov proti krivo p r e m a l o strokovnih podlag, nejasnost delitve pristojnosti m e d o b i n o in dravo, vpraanje fi nanciranja novih obin, delitev pre moenja, prevelika razdrobljenost in pomanjkanje strokovnih kadrov v novih obinah. Analiza r e f e r e n d u m a v ptujski obini p o k a e , da ni t a k o . Prebivalci vejih naselij so bili verjet no proti v p r e p r i a n j u , da b o d o obino zagotovo imeli in da jim te us tavne pravice ne b o mogel vzeti niti Dravni zbor. Takni razplet je reformo lokal^^ s a m o u p r a v e zelo oteil in sedaj[j^j p o t r e b n o poiskati obliko, da se tudj tam, kjer so volilci bili proti, nanov^ preveri njihova resnina volja. D r a v n i z b o r l a h k o i z b e r e tudj d r u g o monost, in t o takno, da tistj r e f e r e n d u m s k a o b m o j a , ki so bilj p r o t i lastni obini, prikljui k tisiip, referendumskim obmojem, ki soj^ opredelila za obino. P o tej metodibj v sedanji obini Ptuj dobili 13 obin in t o o b i n o e t a l e , v kateri bi bilj tudi KS Podlehnik, obino Leskovec v kateri bi bila tudi KS Videm, obino Hajdina, v kateri bi bil tudi Ptuj, i,, o b i n o lx)vrenc s KS Cirkovce. Cebi se D r a v n i z b o r o d l o i l za takno reitev, b o zanimivo prisluhniti, kako se b o d o odzvali prebivalci krajev, ki so glasovali proti lastniobini inbipo sklepu Dravnega zbora dobili cent e r o b i n e v sosednjem kraju. Pred dokonnim sprejemom zakon a o d o l o i t v i - n o v i h o b i n bomo doiveli e veliko zanimivega. Ivanjurkovi

Vcerai danes

Jutri

ima svojo

preteklost,

sedanjost ga lahko

in prihodnost. v svojem v obetih otrotvu, jutrinjega ki bo jutri

Vedno

pa

Petrol naa

je slovenska deela im

naftna manj

druba,

ki skrbi

(udi za to, da vlagamo Tudi

bo v pri

ob Vas. Zasledite in zvest

najdete dne. mona,

onesnaena. stare

Veliko sredstev bencinske olja. cesti, servise. Za

v letih zrelosti Razvil loveku

Vam bo tudi

ekologijo.

Tako prenavljamo okolju v Mariboru prijazno

se je v veliko in okolju

prijazno

korporacijo, delnika

Vas. Uvajamo brezplano Ptujski

menjavo

Vas in za

prijazna

druba.

na Partizanski Soboti.

na Traki goriv skrbimo

in tudi v Murski in zaito

Pri toenju

Petrol

je podjetje, Samo imamo

v katerem v severovzhodni odprtih

skrbimo zgradili

za

Vas in mreo 253 Tudi v 49. 36 Lakou olje

prisluhnemo bencinskih bencinskih Mariboru, Ptuju. Izdelali ter na Proton.

varnost

okolja.

Vaim eljam. servisov. servisov Omogoili smo Vitrex

V Sloveniji

smo

Sloveniji in Dolnjem bencina

eprav Petrol

so cene poslovno

bencina uspeno Zaradi

danes podjetje.

med najnijimi Zaradi jutri. naega

v Evropi, znanja

je in

ves dan Soboti

in vso no. s kartico

na entilju,

v Murski in Antifriz.

nae poslovnosti.

skupnega

smo plaevanje

Magna.

Ponudili

Vam bomo

Slovenska naftna

druba

EDNIK -16. JUNIJ 1994

OD TOD IN TAM-23

Se vedno jo zanima vse, kar se dogaja


^ e n d a ni O r m o a n a , ki n e bi oznal B l a g o v i e v e G i z i k e , v e d ^ 0 e l e g a n t n o o b l e e n e ter u r e j e S p o m n i j o s e je t u d i t e v i l n e eneracije n j e n i h u e n c e v , ki jim , jjila n e k o l i k o s t r o g a , v e n d a r dobra in p r a v i n a u i t e l j i c a , ter n j e t e v i l n i s l u b e n i t o v a r i i , ki jjp je b i l a p o g o s t o v z o r v m a r 5 i e m . Ko se danes njeni nekdan ji uenci - d a n e s e o d r a s l i ljudje J svojimi d r u i n a m i s p o m i n j a j o . osnovnoolskih d n i , ki s o jih pre(jjli v O r m o u , k j e r j e G i z i k a pouevala z g o d o v i n o , z e m l j e p i s jn nemki jezik, v e d n o radi p o v e do, da je bila s i c e r stroga, v e n d a r jil, je r e s n i n o v e l i k o n a u i l a . T o pa je za v s a k e g a u i t e l j a n a j v e j a pohvala. Rodila se je 11. j u n i j a 1994, t a k o feko na p r a g u p r v e s v e t o v n e v o j ne. V n j e n e m r o j s t n e m listu je z a p i san kot kraj rojstva G r a d e c . Otroka l e t a , n a k a t e r a i m a v e l i k o lepih s p o m i n o v , je p r e i v e l a v Ormou, ki je b i l v t i s t i h asih z a n jo in e za m a r s i k o g a n e k a j p o s e b nega - n a j l e p i k r a j n a z e m e l j s k i o b l i . elja p o z n a n j u jo je peljala v Maribor, kjer je k o n a l a uiteljie. Nezaposlenost ni izum dananje ga asa, G i z i k a n a m je o t e m v e l i k o p r i p o v e d o v a l a v oli m e d o d mori, a n a m se je z d e l o , da je t o n e kaj o d d a l j e n e g a in da se kaj t a k e g a , k o b o d o m o r a l i m l a d i p o n e k a j let n a p r v o z a p o s l i t e v , n e b o ve dogajalo. N a s v o j e p r v o s l u b e n o mesto, k i s o ji ga t e d a n j e o l s k e oblasti z d e k r e t o m d o d e l i l e p r i Sve tem D u h u v H a l o z a h - n a R o d n e m Vrhu, je m o r a l a a k a t i k a r tri leta. Ta l e t a p a n i d r a l a k r i e m r o k , temve je b i l a n e k a j a s a c e l o uiteljica na falski ffaini.

Profesor Joe Gregorc nam je prijazno odstopil pesem, ki so mu jo ob njegovi 80-letnici posvetili lani pevskega zbora Slave Klavore iz Maribora.

Qb osemcksetfefirfcl
Proslavlja/ "Resnino visok juhilej, Opevan 2 veliko zahvalo. Venomen tvoj, ki hrez mej Evropo sirom posejalo, S slavo tehi - pevcem priznalo Ocllija, Renome Je dalo, \JgleJ, poznanstvo za vselej!

RAZISKOVALNO DELO M L A D I H

R a z i s k o v a l n e n a l o g e sva s e lotili p r e d v s e m iz r a d o v e d n o s t i , k a k o so n e k o m l e l i in k a k o se je razvijala vas B u k o v c i . eleli sva p r e d s t a v i t i njen razvoj o d z a e t k a p a v s e d o da nes. Z a p r i k a z l e e n e v a s i j e o h r a n j e n e g a p r e m a l o g r a d i v a , z a t o sva se opredelili na celoten okoli nek danje o b i n e Markovci. N a j i n o d e l o je t e m e l j i l o n a razi s k o v a n j u . G r a d i v o s v a r p a l i iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, tudij ske k n j i n i c e , u p n i j s k e g a u r a d a v M a r k o v c i h in iz o l s k e k r o n i k e O M a r k o v c i . P o d a t k e sva d o b i l i t u d i iz o b i n e P t u j , nekaj pa sva izvedeli od starejih obanov v Bukovcih. L o t i l i sva se t u d i t e r e n s k e g a d e l a in p o s n e l i k a s e t o , ki p r i k a z u j e vse p o membneje ustanove v Markovcih. N a l o g o sva r a z d e l i l i v t r i v e j e sklope: P r e d s t a v i l i sva g e o g r a f s k i o r i s krajev i n s p o z n a l i razvoj v a s i , ki so se o d n a s t a n k a d o d a n e s b i s t v e n o s p r e m e n i l e . Z a n i m i v a so p r e d v s e m i m e n a k r a j e v , ki jih p r e s t a v l j a v a v tej t a b e l i .

n e s se je o b d r a l a folklora, ki n a m p r i k a z u j e l j u d s k e p l e s e in obiaje. V a s i h s e je p r e d s t a v i l a s k u p a j z m a s k a m i , ki s o z n a i l n e za ta del S l o v e n i j e . O d k o d izvira k u r e n t ? Iz V urednitvu odloili, vanjih nalog skovalcev srednjeolcev gega regijskega da bomo pripravili najboljih Tednika v ve mladih smo se

nadalje razi in dru ki je aprila, maja. nalogo gim

predstavit\>e

- osnovnoolcev - z letonjega sreanja, 2L pa 13.

bilo za srednjeolce za osnovnoolce Tokrat uenk predstavljamo

Tako nasmejane se je spominjajo njeni o c e n e / in uitelji. FotO; E m o a l a r R u n u in H u m u . G i z i k a je o b rav n a t e l j u Z l a t k u K o v a i u s k r b e l a za p e d a g o k o p l a t dela. N i m a n j s t r o ga k o t d o u e n c e v je bila d o n a s , tak r a t m l a d i h u i t e l j e v , a n a s je v z p o d b u j a l a k d e l u in t u d i j u . P o sebej s m o ji h v a l e n i - pa n e s a m o mi uitelji, temve tudi drugi O r m o a n i - d a n a s je p o p e l j a l a v svet. D e s e t d n e v n i p r v o m a j s k i izle t i , v p r v i h p o i t n i k i h d n e h pa Be netke Praga, Budimpeta, Dunaj, P a r i z , Rim.; N e a p e l j , A m s t e r d a m , C a r i g r a d , M i i n c h e n i n e k a t e r o m e s t o so bili za vse n e p o z a b n i . P o s e b e j p o n o s n a j e b i l a , ko je nje no mesto praznovalo 700-letnico o b s t o j a . P r i t e m je v e l i k o delala in o b tej p r i l o n o s t i p r e j e l a n a j v i j e obinsko priznanje - plaketo O r m o a . A k t i v n a je bila p r i s i n d i k a t u , pa t u d i p r i t a k r a t n i Socialis t i n i zvezi t e r s e v e d a D P D S v o b o da v O r m o u . V v e l i k o veselje ji je bil k r o e k O Z N , ki ga j e n a o r m o k i oli u s p e n o v o d i l a dolga leta. N a a s k u p n a s l u b e n a leta v O r m o u so bila p o l n a t u d i dru g a n i h , p r a v t a k o lepih s p o m i n o v . O b n j e n i h r o j s t n i h d n e v i h s m o bili deleni nadvse dobre domae ore h o v e t o r t e ; p r i p r a v i l a jo je n j e n a t e t a P a v l a , ki je za G i z i k o s k r b e l a k o t za s v o j o h e r k o . S p o m n i m s e , k a k o je bila v a s i h po sili s t r o g a in u r a d n a , k o so u e n c i o b o d m o r i h v t a k r a t n i o r m o k i oli, ki j e b i l a p r e t e s n a , p o s t a l i n e m i r n i . e p o s e b e j h u d o je b i l o o b s e m a n j i h d n e v i h , k o so b i l e p o d o l s k i m i o k n i p o s tavljene stojnice z razlinimi pred m e t i . O b t a k n i h p r i l o n o s t i h je p o v z d i g n i l a glas in m i s m o v zbor n i c i r a d o v e d n o p r i s l u h n i l i , kaj se dogaja z u n a j . T u in t a m je k d o iz m e d n a s k r a d o m a o d e l na h o d n i k in se p o t e m h i t r o v r n i l , da ga n e b i o p a z i l i u e n c i ali celo G i z i k a . K m a l u s m o vse i z v e d e l i , i n k e r so b i l e p o g o s t o t o to t u d i k o m i n e si t u a c i j e , je v z b o r n i c i , p o t e m k o je u e n c i n i s o ve v i d e l i , snela u r a d n i i z r a z . N a j p r e j so se ji h u d o m u n o zasvetile oi, u s t a pa r a z t e g n i l a d o u e s , n a t o pa s m e h , ki je p r i h a j a l o d srca. Seveda s m o ji p r i s m e h u r a d i p r i t e g n i l i t u d i d r u g i in p o t e m d o s t i bolje volje o d l i v r a z r e d e . Svoje najoje d r u i n e sicer ni i m e l a , z e l o b l i z u p a so ji b i l i b r a t E m i l t e r s v a k i n j a M i l k a in n j u n i o t r o c i . P o s e b e j p o n o s n a je bila n a oba neaka: E m i l a , znanega kar d i o l o g a , in V l a d a , z o b o z d r a v n i k a , ternanjuneotroke,Majo,zapisano g l e d a l i k i u m e t n o s t i , in C v e t a n k o , ki je e v e d n o na p o s e b n e m m e s t u v Gizikinemsrcu. T u in t a m se sreujeva in p o k l e p e t a v a , t u d i o p o l i t i k i , ki jo kot zgo d o v i n a r k o e v e d n o i v o z a n i m a . Vesela je, da s m o Slovenci k o n n o v s v o j i d r a v i , n i pa ji v e , k e r se stranke med sabo toliko prepirajo za o b l a s t , p r e m a l o pa p r i t e m m i s l i jo n a s l o v e n s k i n a r o d . R a v n o n a njen o s e m d e s e t i r o j s t n i d a n so njeni n e k d a n j i u e n c i , ki so v O r m o u p r e d t r i d e s e t i m i leti konali osmi razred, pripravili s r e a n j e in p o v a b i l i t u d i n e k d a n j o r a z r e d n i a r k o . K d o ve, ali so v e d e l i za njej j u b i l e j . Vida Topolovec

Junako el si skozi ivljenje. Ovire vse astno ohel! 'lahtne misli si uspel lBxplicite pa v hotenje To pa v prelepo izvrenje \jhrano vsak primer zadel. Glasha se je s tehoj rodila, Razkono te je razsvetlila, l^ksperi postal splono priznan, Glasnik v vsej Evropi znan. Ohjavilsi stvaritve krasne, Res mnoge so razveselile. Cvetele hodo na vse ase, \Jhrani tvoj opus proslavile. Znal si ustvariti polet Akordov v vsakiglashi resni. odlien hilsi interpret, Salvator tudi v lahki pesmi. Jimotiven v vsem snovanju, y[aesiro v visokem znanju. Dirigent priljubljen hil. Jl.lanov poln - vedno ili Samo e k tvoji profesuri: ^ksempelnai si kulturi! Tempusfugit - za tvoje slavje. "Lepoto, zdravje in veselje Ex animo so moje elje, Tehi e mnogokrat: "Na zdravje!"
Spotovanemu Boris Demovek. prijatelju v februarju zapisal 1994

4. e razreda ptujske

nazije M a r j a n e K o s t a r g e v e c iz B u k o v c e v in A n d r e j e A n e l iz Cirkulaa

M a r k o v c e v ; z r a v e n njega in folklo r e so se p r e d s t a v i l i e kopjai, piceki, r u s a , m e d v e d i , vile in o r a i . F o l klora v M a r k o v c i h jebila ena izmed n a j t e v i l n e j i h n a P t u j s k e m polju,

krat

akali

hmaa

Marjana Kostanjevec in Andreja Anel

K a k o se je kot m e s t n i otrok s p r v a poutila v H a l o z a h , n i p o t r e b n o posebej p r i p o v e d o v a t i . A r e v n e , vendar srno d o b r e h a l o k e o t r o k e je vzljubila, o n i pa njo. M n o g i so jo kali, k o j i m je n j i h o v a g o s p o d i n a uiteljica o d h a j a l a . Njeno n a s l e d n j e s l u b e n o m e s t o jebil P o l e n a k , kjer je o s t a l a v s e d o druge v o j n e i n b i l a k o t s l o v e n s k a uiteljica t u d i s u s p e n d i r a n a , n a t o p a pol l e t a p o d p o l i c i j s k i m n a d zorstvom. K e r p a j e p a b i l o p o t r e b no iveti, se je z a p o s l i l a k o t p i s a r nika m o . E n o i z m e d p r v i h p o v o j nih let j e p r e i v e l a k o t uiteljica p r i S v e t e m T o m a u , n a t o p a je n a osnovni oli v K r i e v c i h p r i L j u t o meru v s e d o 1 9 5 9 . 1 e t a , k o j e k o n n o p r i l a v O r m o , k a r si je v e d n o srno e l e l a . K o s m o j o v a s i h v p r a a l i , k a k n a je r a z l i k a m e d Slovenjegoriani, H a l o a n i in M u r e Poljci, ki ivijo n a r o b u P r l e k i j e , je smeje p o v e d a l a , da k a r precejnja. Goriani l o v e k a h i t r o vzljubijo in Sa vzamejo za svojega, v K r i e v c i h , l^ierso d o m a b o g a t i , i r d n i i n n a s v o 10 t r a d i c i j o p o n o s n i k m e t j e , p a p r i l e k a najprej o p a z u j e j o , s p r v a z nezaupanjem. Ko ugotovijo, i^aken je, p o s t a n e k o n n o n j i h o v Gizika je bila n j i h o v a . Katera s l u b e n a leta so bila z a n j o ^ailepa? V s a k a p o svoje, a p o vsej V e r j e t n o s t i p r a v t i s t a , ki jih je p r e ' ' i l a v O r m o u , k l j u b t e m u da so ta'^rat prieli e k s p e r i m e n t a l n e reforv o l s t v u , ki jih n i b i l o v e d n o lahko r a z u m e t i . Ko je 1 9 7 1 . leta o d l a v p o k o j , z U i t e l j s k i m d e l o m ni p o v s e m pre'^'nila. N a D e l a v s k i u n i v e r z i je Pouevala n a r a z n i h teajih n e m k i ' ^ 2 i k , n e k a j a s a je d e l a l a n a '^''nioki oli, n a t o so jo p o v a b i l i n a ^ s n o v n o olo S t a n k a V r a z a in k M i ^'avu p r i O r m o u . T a k o je v s e d o ^78. l e t a b o l j a l i m a n j n a d o "^eala d e l a v k e n a p o r o d n i k i h

Kdaj se vas prvi omenja ime vasi


1.1464 1.1286 1.1322 1.1215 1.1322 1.1286 1.1441 1.1477 Worofeze Puech Neudorf St. M a r x e n Oberhard Zobendorf ZveSaba

ime vasi dones


Borovci Bukovci Nova vas Markovci Prvenci Sobetinci Zabovci

ker jezdruevala kar sedem skupin, v e n d a r s e t e d a n e s pojavijo le e o b pustu. M a r k o v c i so d o b i l i i m e p o sv. M a r k u . L e g e n d a p r a v i , da je v d r u gi p o l o v i c i 14. stoletja stal v M a r k o v c i h g r a d , zgrajen najbr od p t u j s k i h g o s p o d o v . A v g u s t a 1493 je v d r l t u r k i p a a i n r a z s a j a l p o p t u j s k i o k o l i c i . P t u j a n i m o g e l zav z e t i , p o r u i l pa je g r a d P a b s t e i n v

S c h u t z e n d o r f Strelci

s p o m i n M o h o r k o
Mohorko. upokojenka. drutva e v hoemo upoko drutva Bukovci pri Ptuju razglednica iz leta 1936 N a l i sva t u d i r a z g l e d n i c e vasi, in sicer M a r o v c e v iz leta 1913 in B u k o v c e v iz leta 1936 t e r d r u g e . N a razglednicah lahko vidimo podobo kraja v a s i h . V d r u g e m delu sva p r e d s t a v i l i o b i n o M a r k o v c i , njen nastanek, razvoj in p o d r o j a n j e n e g a dela, kajti s p e t p o s t a j a a k t u a l n o , da b o KS Markovci postala obina. Predv i d e v a v a , da se b o t u d i b o d o a o b i n a sreevala s p o d o b n i m i p r o blemi,kotsejebiva. Ljudjesotudi t a k r a t plaevali d a v k e , k e r b i r o k r a cija v e d n o d o b r o deluje. P o t r e b n o b o t u d i precej asa in t r u d a , p r e d e n b o o b i n a p o n o v n o zaivela. P o m e m b n e u s t a n o v e i n drutva v M a r k o v c i h sva o b d e l a l i v t r e t j e m d e l u . S p o z n a l i sva, da j e b i l o n e k o ivljenje v e l i k o bolj p e s t r o , k o t je d a n e s . M l a d i so se l a h k o v k l j u i l i v r a z l i n a d r u t v a . T u so delala t e l o vadna drutva Orli, Sokoli, telo v a d n o d r u t v o P a r t i z a n , ki so gojila razline portne discipline. Delo v a l o je t u d i b r a l n o d r u t v o . e da M a r k o v c i h . Iz p o r u e n e g a g r a d u so p r e b i v a l c i p o d o l g e m asu postavili c e r k v i c o , k i je d o d a n e s d o i v e l a ve a d a p t a c i j . S p o z n a l i sva t u d i n e k a j o razvoju o l e v M a r k o v c i h . e leta 1789 sta zaela p o u e v a t i prva "uitelja": upnik Andrej Ledenik inorganist B e r n a r d D o m a n j k o . P o u k je obse gal p r e d v s e m v e r o u k in pisanje. P r a v i p o u k s e je z a e l f e b r u a r j a 1810 v stari m e n a r i j i . Pojavljali so s e p r o b l e m i g l e d e u i l n i c in p r a v i h , u g o d n i h p r o s t o r o v za u e n j e . D a n a n j a ola v M a r k o v c i h je bila p o s t a v l j e n a 1.1979, p r i n a a pa veli k o p r e d n o s t i g l e d e na s t a r o o l o v posojilnici. Z v e d e l i sva v e l i k o novega in za n i m i v e g a , m a r s i e s a sva se n a u i l i . R a d i b i se z a h v a l i l i v s e m , ki so kakorkoli pripomogli k nastanku n a l o g e Markovci - pregled krajevne zgodovine. Andreja Marjana Anel Kostanjevec

R o m a n j
z alostnim starosti zapustila naa Romana

srcem smo sprejeli vest, da nas je 4. junija v 62. letu

V letu 1993je stopila v nae vrste kot invalidska tistem letu je opazila, da bo potrebno na dom ohraniti. jencev Lovrenc na Dravskem je vodila vse do letonjega V letu 1994je bila e predsednica leta.

trdo prijeti za delo, e

polju. Krmilo 370-lanskega

Pod njenim vodstvom je bilo opravljenih la prisluhniti, pomagati, rei opogumljajoo

veliko del Vedno je zna besedo. Veselila se je iz smo upoko meja.

letov, kijih je vedno sama vodila. Pod njenim vodstvom jenci prepotovah Ptuj Resneje je zaela bolehati v lanskem bolninicah predsednica imenovali je e obljubila, je bolezen napredovala za astno predsednico da bo pomagala celo Slovenijo. A ktivno je bila vkljuena v delo tudi pri Zvezi drutev

Vodila nas je tudi izven naih

upokojencev

letu. Kljub iskanju zdravja Romano

po pa

in letos je odloila, da ne bo ve

drutva. Izvohli smo novega predsednika.

dnitva. Na obnem zboru v aprilu drutvu po svojih moeh. Vendar je

bila bolezen moneja ninico. Zdravniki za vedno zaspala.

od zdravja. V sredini maja je odla v bol Romana je 4. junija

so se tnidili, vendar zaman.

Slovo od Romane je bilo 6. junija na Ptujski Gori. Njen pogreb je pokazal, kako jebila priljubljena, saj smo pokopalie Lovrenki na Ptujski in upoko alosGori napolnili dnitva, do zadnjega kotika. Romana upokojenci

jenke smo poastili njen spomin s astno strao. Pevke kijih je imenovala tinke v slovo. Pogreba so se udeledi tudi s prapori iz drutev upokojencev - Hajdina, Cirkovce in Ptujska

naega sosednjih Gora.

Sustih.
Veliko lepih s p o m i n o v n a s v e e leta, ki s m o jih s k u p a j z G i z i k o '''eiveli v z b o r n i c i o r m o k e ^ S n o v n e o l e . T o je b i l a v t i s t e m ^asu r e s n i n o v e l i k a o l a s p o "^unicami v I v a n j k o v c i h , na

"moje pevke", soji zapele

Za vse, draga Romana,

kar si storila za napredek

in lepi videz v

naem drutvu, se ti e zadnji zahvaljujemo.

Hvala ti! Hedvika Pulko

Silvester Vogrinec: NEW AGE -1

^^^^^^^^

KAJ JE P O L E M I K A I N K A K O P O L E M I Z I R A T I VENEM RAZKORAKU FIJO P R I H O D N O S T CERKVE IN KRANSTVA

CERKEV IN KRANSTVO V

"SCHINDLERJEV S E Z N A M # ZVEZE CERKVE Z MA

KAJ JE P O L E M I K A I N KAKOPOLEMIZIRATI
Polemika je konfrontacija dveh n a s p r o t u j o i h si m i s l i in i d e j . Izraena je z dialektinim naelom b o j a e n a k o s t i in n a s p r o t i j a l i z v z h o d n j a k i m p r i n c i p o m jin - j a n g (poenostavljeno r e e n o : "belo r n o " ) . P o l e m i k a j e n u j n a , saj si ljudje skozi n j o o b l i k u j e j o s v o j a s t a lia. P r a v t a k o j e d e m o k r a t i n o u z a k o n j e n a , v e n d a r pa m o r a biti k o n s t r u k t i v n a in o b j e k t i v n a , d r u gae je b r e z p r e d m e t n a . N a s e t e v e k , ki j e p r e d v a m i , s o m e napeljali trije g o s p o d j e . D r . A . iek, moj "deurni nasprotnik", je u s p e l n a p e l j a t i d v a t e o l o g a , g. S. H a l o a n a in d r . S. K r a j n c a , naj z v i dika C e r k v e r a z t r g a t a moje tol m a e n j e "lovekega" J e z u s a Kris tusa (feljtoni: O k r a n s t v u t a k o in d r u g a e ) , ki j e o b e n e m t o l m a e n j e n e m k e g a teologa Holgerja Kers t e n a ( t a vir s e m v e l i k o k r a t p o u d a ril). D r . K r a j n c m e n i , d a j e u p o d o bitev J e z u s a k o t r e s n i n e g a l o v e ka "blatenje in n o r e v a n j e iz tiste ga, kar j e kristjanu najbolj sveto", s i m e r s e m baje "ranil in o s r a m o t i l " vse kristjane. D r u g i , g o s p o d H a l o a n , p a j e el e k o r a k dalje in n o n a l a n t n o izjavil, d a j e N E W A G E ali t.i. g i b a n j e " N O V E D O B E " p r o d u k t e z o t e r i k e in d i a b o l i n i h sil, ter ga izenai! z naciz m o m , pri e m e r j e d e m a g o k o " p o zabi!" na u r a d n a stalia C e r k v e m e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o . V svoji p o l e m i n i v n e m i so g o s p o d j e p o v s e m p o z a b i l i n a b o n t o n in s r n o k u l t u r o , k a r m e j e e p o s e b e j p r e s e netilo pri "uglednih" kranskih teologih. Najbolj p a m e pri o m e n j e n i h g o spodih moti njuno zavestno spre nevedanje. Dr. Krajnc je takole oznail New A g e : "Zatrjujejo, da imajo v p o s e s t i v s o r e s n i c o , vsi d r u gi p a , ki so z u n a j , s o v z m o t i , ali c e l o pod satanovo oblastjo." Njegova

o z n a k a m e m o n o s p o m i n j a na o z nako rimokatolike cerkve, kije d r u g a e mislee z m e r a j p r e g a n j a l a z gronjami "venega prekletstva" in jih zaigala kot "lane p r e r o k e " . C e r k e v nikoli ni dovoljevala indivi d u a l n e i n t e r p r e t a c i j e Biblije, ka k o r j c o i t n o , d a tega ne dovoljuje niti d a n e s , saj m e dr. Krajnc pri t e m zmerja s "spletkarsko duo". C e r k e v k o t l a n o p r e r o t v o in sanatizem pojmuje poganstvo, znanstveni marksizem, budizem, i s l a m , h i n d u i z e m , n e w a g e itd. V svojih p r i z a d e v a n j i h je p o d o b n a d o n k i h o t s k e m u boju zoper mline n a v e t e r . In n e n a z a d n j e g. H a l o a n znova demagoko sklene: " K r a n s t v o n e s m e in p o s v o j e m b i s t v u n e m o r e biti t o g o , t e m v e o d p r t o za z n a m e nje asa."

S t a r e indijanske k u l t u r e , k o t s o b i l e Inki, Maji, A z t e k i , so p o v s e m uniili in t o iz i s t e g a p o h l e p a p o osvajanjih, zlatu in r u d n i k i h ivega srebra. V DRUGI SVETOVNI VOJNI j e u r a d n a politika C e r k v e p o d p r l a f a i z e m in n a c i z e m . Z n a m e n j a asa: g e n o c i d , zloin in nasilje n a d civilnim p r e b i v a l s t v o m ; a s , k o so kofje p o f a i s t i n o p o z d r a v l j a l i d u c e j a in j e r a z p e l o p o s t a l o "klju kasti kri". V tej najveji vojni v z g o dovini lovetva je u m r l o o k r o g 45 milijonov ljudi. U r a d n o stalie p a p a a Pija X I I . p a j e bilo, d a j e t o "pravina vojna" in da C e r k e v bla goslavlja p r i z a d e v a n j a H i t l e r j a in Mussolinija. K o se d a n e s s p r a u j e m o , z a k a j p a p e kljub p r i t i s k o m z vseh strani s v e t a ni h o t e l izobiti o m e n j e n i h antikristov, je odgovor povsem po s v e t n e in k o r i s t o l j u b n e n a r a v e : lat e r a n s k a p o g o d b a . T a p o g o d b a , ki j o j e Pij X I . sklenil s faisti, j e V a t i k a n u d a l a s a m o s t o j n o s t in d r a v n o s u v e r e n o s t . Kaj p a s v e t o v n a jav nost? Le-ta je obsodila Cerkev, mnogi cerkveni dostojanstveniki p a so bili p r o g l a e n i za v o j n e zloince (v Sloveniji kof G r e g o r i j R o z m a n , v H r v a k i n a d k o f Alojzij S t e p i n a c i t d . ) . V z a d n j e m a s u se pri n a s veliko govori o spravi m e d n a s p r o t u j o i m i se s t r a n m i v drugi vojni. O s e b n o s e m za s p r a v o in za o d p u a n j e v d u h u k r a n s k e lju b e z n i , v e n d a r g r o z o t t e g a a s a ne b o m o in n e s m e m o p o z a b i t i . T u d i filmi, k o t j e "Schindlerjev s e z n a m " , n a s o p o z a r j a j o na t o . V s r e d n j e m v e k u j e d e l o v a l a v 12. stoletju u s t a n o v l j e n a I N K V I Z I C I J A ali c e r k v e n o sodie za zatiranje herezij v d r a v a h z a h o d n e E v r o p e . e p o s e b e j krvava j e bila p a n s k a i n k v i z i c i j a . H e r e t i k i ali "brezb o n e i " so bili p o s t r a h o t n i h m u e n j i h n a v a d n o o b s o j e n i na s m r t in zagani na g r m a d i , njihovo p r e m o e n j e pa so si razdelili cer kveni velikai in fevdalci. r t v e t. i.

"lova na a r o v n i c e " .so bili m n o g i n a p r e d n i d u h o v i lovetva: z n a n s t veniki, misleci, svetovni p o p o t n i k i , alkimisti, ljudski zdravniki idr. N a g r m a d a h j e z g o r e l o na tisoe ljudi, m e d njimi tudi J a n H u s , G i o r d a n o B r u n o idr. Inkvizicija j e nusmiljen o p r e g a n j a l a G a l i l c a G a l i l e i a , Ni kolaja K o p e r n i k a , Kritofa Ko lumba, Marka Pola, Michela de N o s t r a d a m u s a in m n o g e d r u g e . Z a r a d i nje se c e l o t n o o b d o b j e v zgodovini i m e n u j e " m r a n i srednji vek". "Sveta" inkvizacija je bila o b u j e na v prvi polovici 16. stoletja, k o se j e z a r a d i k o r u p c i j e in n e m o r a l n o s t i vije d u h o v i n e u p r l a n i j a d u hovina (najvidneji p r e d s t a v n i k i : M a r t i n L u t e r , J e a n Kalvin, E r a z e m R o t e r d a m s k i , P r i m o T r u b a r ) in zahtevala Cerkveno R E F O R M O . L u t e r j e obtoil p a p e a , d a l a h k o m i s e l n o trati C e r k v e n o b o g a t s t v o in d a g a p r i d o b i v a n a n e p o t e n nain ( p r o d a j a " o d p u s t k o v " ) . Prav t a k o je izrazil d v o m o "papeevi nezmotljivosti" in dejal, naj se ver nik n e z a n a a s a m o na d u h o v n i k a kot edinega posrednika med bo g o m in l o v e k o m . E r a z e m R o t e r d a m s k i p a se j e n o r e v a l iz C e r k v e n e p r a z n o v e r n o s t i . "Sveta" inkviza cija j e pri t e m p o s t a l a t a k o p a r a n o i n a , d a je na njen s e z n a m priel s a m Ignacij Loyola, ustanovitelj j e zuitov in e d e n o d najvidnejih vodij protireformacije. T r d i t e v , d a si j e C e r k e v z m e r a j p r i z a d e v a l a bolj za p o s v e t n o o b l a s t kot za d u h o v n o , je najbolj pod k r e p l j e n a z d v e s t o l e t n i m t. i. "investiturnim bojem" med p a p e t v o m in c e s a r s t v o m . Boj s e j e vrtel o k r o g vpraanja, "kdo ima najvijo o b l a s t na zemlji, p a p e ali vladar". Boj s e j e k o n a l s s t o l e t n i m "avignonskim suenjstvom" p a p e e v , ko j e francoski kralj Filip IV. preselil p a p e a iz R i m a v Avign o n . T e d a j j e z m e d a v Cerkvi d o s e gla v r h u n e c z veliko z a h o d n o shizm o , ko sta se m e d leti 1378 d o 1417 b o r i l a za p r e m o h k r a t i dva. p o z n e j e p a celo trije p a p e i . D a n e s si je C e r k e v najbolj u m a z a l a r o k e s svojimi Z V E Z A M I Z M A F I J O in u l t r a d e s n i a r s k o o r g a -

nizacijo protozidarjev, z n a n o kot P2 ( o t e m sta g o s p o d a H a l o a n in Krajnc gotovo d o b r o obveena, saj se v e l i k o m u d i t a v R i m u ) . T o zvezo j e razkril velik k a n d a l , ki j e i z b r u h n i l l e t a 1982, z M i c h e l e j e m Sindono, finannim svetovalcem V a t i k a n s k e b a n k e in z n a n i m mafijc e m , ki j e bil n a t o o b s o j e n na 25 let j e e . K o j e novi p a p e J a n e z Pavel I. s k l e n i l , d a b o r a z i s k a l f i n a n n o poslovanje V a t i k a n s k e b a n k e , je m o r a l u m r e t i . S a m o t r i d e s e t dni p o izvolitvi so ga z a s t r u p i l i . V s e te d o g o d k e je zraven javnega kandala l e p o p r i k a z a l film " B o t e r III.". J a n e z Pavel 1. je bil e d e n i z m e d r e d kih " p r o s v e t l j e n i h " p a p e e v , ki j e jezil c e r k v e n o kurijo s t a k n i m i iz j a v a m i : "Bog ni s a m o va o e , a m pak tudi vaa mati." Podpiral je e n s k e p r a v i c e in bil p r i p r a v l j e n preuiti dolgo zgodovino cerkve nega nasprotovanja umetni kon t r o l n i rojstev. Z a k o n e c b o m s a m o e izpostavil n e m o r a l n o s t n e k a t e r i h p a p e e v in vije d u h o v i n e , m e d k a t e r i m i je bil b r e z d v o m a najbolj z n a n p a p e A l e k s a n d e r V I . Borgia, k i j e imel dva otroka, znamenitega vojsko vodja C e s a r e j a in h e r k o L u k r e c i j o , s k a t e r o j e imel i n c e s t n o r a z m e r je-

u e n j u , n e p a p o u r a d n i politii^ Cerkve. N a d a l j n o u s o d o C e r k v e pastj n a p o v e d a l a d v a z n a m e n i t a prero. ka M a l a h i j a in N o s t r a d a m u s . Ko je l e t a 1138 irski d u h o v n i k Malahijj o b i s k a l R i m , j e v e k s t a t i n i z^. m a k n j e n o s t i v i d e l c e l o t n o zapo. r e d j c 112 p a p e e v . Njegovi zapi^j so se izkazali za p r e s e n e t l j i v o na. t a n n c , p o g o s t o p a j e napovedal c e l o njihova i m e n a . Nostradamus j e l e t a 1 5 5 5 p r v i o b j a v i l usodo z a d n j i h e s t i h p a p e e v (Malahijev izvirni tekst s o odkrili ele 24 let po N o s t r a d a m u s o v i s m r t i ) . P o njuni n a p o v e d i sta p o zdajnjem papeu p r e d d o k o n n i m p r o p a d o m Cer kve o s t a l a s a m o e dva p a p e a . No s t r a d a m u s p r a v i , d a b o s e d e m me secev na p r e s t o l u laen pape,v C e r k v i p a b o n a s t a l r a z k o l zaradi b o j a u l t r a k o n z e r v a t i v c e v in reform i s t o v . N o s t r a d a m u s i m e n u j e 111, p a p e a za K l e m e n t a , o b a preroka p a i m a t a z a d n j e g a za P e t r a . Z njiin naj bi se sklenil d v a t i s o l e t n i krog, k o b o V a t i k a n o p u s t o e n In sc bo C e r k e v sesula. V e n d a r k r a n s t v o n e b o pro p a d l o ! N a r u e v i n a h C e r k v e se bo d v i g n i l o k o t f e n i k s iz p e p e l a . D o i v e l o b o svoj velik p r e p o r o d in se p o v r n i l o k i z v o r n e m u Jezusove m u u e n j u . " O e " b o v s a k e g a posam e z n i k a n a g o v o r i l p o "svetem D u h u " in v s a k d o g a b o l a h k o slialv sebi. " N e b o " se n e b o ve delilo na k r a n s k o , m u s l i m a n s k o , budis t i n o itd. Ljudje b o d o s p o z n a l i , da vsi p r i p a d a j o k e n e m u in skupnemu I z v o r u , n e g l e d e na r a s n o ali versko izpoved..Kajti "Oe, kije neboa v e s k o z m o s , " n e l o u j e "svojih o t r o k " p o z u n a n j i h z n a i l n o s t i h . Za n j e g a s o vsi l j u d j e s i n o v i enega r o d u . Naj zakljuim v a n t i n e m je ziku ognja: "I V O M V A " ( K d o si,a ve, k d o s e m j a z ? ) in v o d g o v o r : "1 A M O N Y O N " (Ti in j a z sva eno) OTROKA SVETLOBE! (PS: Spotovana gospa Haloan in Krajnc, v nekaj naslednjih pris pevkih vama bom odgovoril, kdo je biUezus Nazarenec, kaj je nevvagein za kaj se new age zavzema.)
i.

CERKEVINKRANSTVO VVENEMRAZKORAKU
K r a n s t v o ui: Ne ubijaj, ne lai, n e k r a d i , n e p r e u t v u j itd. P a v e n d a r je Cerkev v preteklosti brez o b a l o v a n j a g r o b o krila v s e h d e set Bojih z a p o v e d i . J e z u s je uil: "Ljubi svojega blinjega kakor samega sebe"; "Ljubi svoje s o v r a n i k e in j i m o d p u s t i " in " e t e k d o u d a r i p o d e s n e m licu, m u n a s t a v i e levega." P a si o g l e j m o , kaj j e C e r k e v vse p o e l a v J e z u s o v e m i m e n u in v i m e n u k r a n s t v a skozi z g o d o v i n o . K R I A R S K E V O J N E , h kate rim j e p o z v a l p a p e U r b a n II., s o v dvestoletni bilanci nesmiselnega k l a n j a , r o p a n j a in g o r j a v b o j u za "Jezusov grob" terjala okrog 750.000 lovekih ivljenj, kar je bilo glede na tevilo evropskega p r e b i v a l s t v a o k r o g I. 1 2 0 0 p r o c e n t u a l n o vije tevilo o d lovekih iz g u b v d r u g i svetovni vojni. PANSKA REKONKVlSTAje v 16. s t o l e t j u v i m e n u k r i a t r p i n i l a , p o s i l j e v a l a in p o b i l a ve milijonov amerikih Indijancev.

KAKNABOPRIHODNOST CERKVEINKRANSTVA
S k o r a j 2.000-letna b i l a n c a u r a d n e C e r k v e n e politike n a m r a z k r i v a p o l i t i k o nasilja, s o v r a t v a , u b o j e v in n e m o r a l n o s t i , ki ji ni p a r a . In e j e za d a n a n j e t e o l o g e o s e b n a r a z l a g a B i b l i j e e v e d n o h e r e z i j a in "blatenje" Cerkve, p o t e m m o r a m rei, da n o b e n p o s a m e z n i k ne m o r e bolj o b l a t i t i C e r k v e , k o t s e j e s a m a s svojim o d m i k o m o d izvor nega Jezusovega uenja. e se v p r a a m o , k a k o j e t a k n a institucija sploh preivela skozi a s , se o d g o v o r s k r i v a v g l o b o k i h v r e d n o t a h J e z u s o v e g a n a u k a in v i s k r e n i h p r i z a d e v a n j i h nije du hovine (redovi, kot so f r a n i k a n i i p d . ) in p r a v i h v e r n i kov, ki so in e ivijo p o J e z u s o v e m

RAZBURJANJE NA VOLIU
Pod gornjim naslovom je T e d n i k 2. junija letos objavil za pis, ki tako v naslovu kot tudi po vsebini sugerira neupravieno "razburjAnje". Za presojo, ali je lo za "razburjenje" obanov ali za nezakonite in protipravne postopke posameznih krajev nih funkcionarjev, je treba uvo doma ugotoviti, da je po urad nem zapisniku, sestavljenem 25.5.1994 pod tev. 121/94, vo lilna komisija referendumske ga obmoja tev. 212 (Gorinica), sveta krajevne skupnosti Gorinica, na redni seji 24. 5. 1994 na podlagi zbo rov krajanov sklenila: "Izvede se anketa o imenu obine in si cer anketni list vsebuje vpraanje ali ste za s p r e m e m b o imena obine Gorinica v ime obine Sv. Marjeta. Nadalje pooblaa volilnokomisijo refe rendumskega obmoja 212 Gorinica - ter odbore, da se an keta izvede na enak nain kot re ferendum z.a ustanovitev obine." Verjetno bi samo v Butalah bilo potrebno posebej napisati, da se tovrstno vpraanje postavi istoasno, ko se sprauje o obini. Tovrstna nejasnost bi lahko nastopila tudi v glavah tistih, ki vedo vselej kaj poveda ti o dragi dravi, e le dolden dogodek ne ustreza njihovim predstavam. Zakaj volilna komisija - te si

cer jasno izraene - volje kraja nov ni hotela izpolniti, bo zato najlaje pojasnila predsednica volilne komisije. V polprete klih asih smo pa imeli nevid ne n i t i , k i s e jim jepo domae re klo parujska politina koordi nacija. Koliko takih niti e ob staja in kako se prilegajo nai javno deklarirani elji p o poti v Evropo, naj presodijo bralci kar sami. Z informacijami bo za nesljivo na voljo tudi gospa M i n k a u, ki je odloila, da sprejetega sklepa n e bo ure sniila. M o r d a prav to najlepe kae, kako resno nekateri misli jo s krajevno samoupravo. T i s t i m , ki verjamejo, da lahko opozorilo na njihovo ignoriran je sklepov obanov proglasijo za razburjenje, bo zelo verjetno tudi takoj pri roki kakna izjava "o vmeavanju v politiko". Pri tovrstni retoriki - ne pojavlja se tako redko - predlagam, dasvoja izvajan ja prine jo z navedbo tis tega lena ustave, ki loi drav ljane na take, ki se smejo zavzeti z.a javno dobro, in one druge, ki tega ne bi smeli. V nekaterih glavah so namre e kar mono prisotni recidivi verajnjega. T a k i m obasno branje ustavnih doloil zelo pomaga. Baje se vsi /.avzemamo za to, da bi bili im bolj podobni civilizirani Evro pi, le da gre enim to teje od rok kot drugim. Ivan Holobar

alno delo Ormo oz. njegovih delavcev Milene Zori in An tona Praprotnika v zvezi z dravljanstvom Vojka vetaka ter njegovih trenutnih social nih teav, dajemo naslednji od govor: Razumemo ustveno prizade tost nae bive rejnice gospe Petkove zaradi nereene vloge v zvezi s pridobitvijo slovenskega dravljanstva za njenega nek danjega rejenca Vojka vetaka, n e m o r e m o pa ob tem biti tisti, ki smo tako reko krivi za vse. Res je, da Vojkovo otrotvo ni bilo lahko, tako kot ni lahko za mnoge njegove vrstnike s po dobnimi ivljenjskimi usoda mi. Bil je na rejenec od leta 1975, ko smo ga namestili v rejniko druino gospe Terezije Kralj, pozneje v letu 1976 pa v rejniko druino Petkovih, kjer biva e sedaj. Ob vsej oitani "socialni neskrbi" z.a svojega varovanca je Vojko, kot je razvidno iz lanka, uspeno konal osnovno olo in ekonomsko srednjo olo. Ves as bivanja v rejniki druini m u ie bila zagotovljena popolna materialna oskrba, takna in v takni viini, kot so doloali ta krat veljavni predpisi. V asu olanja.na srednji in pozneje na viji oli jeprejemal tipendijo v najvijem znesku, ki ga je bilo mo uveljaviti. Da jepri tem ne kaj pripomogla v skrbi za svoje varovance socialna sluba, se rado kaj hitro pozabi. Po konani srednji oli je Voj ko najprej izrazil eljo po ods luitvi vojakega roka, pa si je premislil in se odloil, daboprej

opravil pripravnitvo. Cen ter za socialno delo m u ga je uredil na Slubi drubenega knjigo vodstva - ekspozitura Ormo, kjer ga je tudi uspeno opravil. Njegova nadaljnja elja je bila, da se vpie na Pedagoko fakul teto, vendar se je pozneje odloil za tudij prava. Po zakonu o zakonski zvezi in druinskih razmeriih rejnitvo kot posebna oblika drubenega varstva preneha z dopolnjenimi 18. leti otrokove starosti oz. e prej,e je rejenec usposobljen za samostojno ivljenje. Doloba zakona je mogoe za posamezne specifine primere kruta, ven dar takna je in jee vedno v vel javi. Vojku smo zaradi njegove ga marljivega uenja v srednji oli status rejenca, ob prevzemu nemale odgovornosti, po daljali (s tem tudi pravico do rejnine) do konca olanja v eko nomski oli in pozneje e na pravni fakulteti. Rejniko razmerje z rejnico gospo Petkovo je bilo prekinje no z nao odlobo in izplaevan je rejnine ustavljeno 1. juliia 1993. Po vzroku se pisec lanka ne sprauje, eprav bi mu to Voj ko lahko povedal, e mi seveda ni. V lanku je navedenih polno vpraani, na katera bi moral i od govoriti, eprav z.a odgovor na marsikaterega nismo pristojni. Pisec lanka se sprauje, zakaj Vojku nismo pomagali poiskati zaposlitve po konanem pri pravnitvu, eprav je bil na va rovanec. e uvodoma smo po)asnili, da je Vojko elel nadalje vati tudij, pa tudi sicer bi bilo v

ODGOVORNA LANEK
(Vojko vetak - tujec v svoji domovini? - Tednik t. 21, 26. maja 1994, str. 13) Na tevilne neutemeljene obtobe na raun Cen tra za soci

letu 1991 izredno teko najti za poslitev v poklicu, ki ga je imel. udi nas, od kod piscu poda tek, da je Vojko moral tudij opustiti po enem letu, ker da smo m u ukinili vso denarno pomos. Na pravno fakulteto se je namre vpisal leta 1991/92, pre jemal vse do septembra 1993. leta maksimalno tipendijo, do 1. julija 1993 pa smo zanj iz plaevali rejnici tudi rejnino. K d o je odgovoren za to, da e danes nima slovenskega drav ljanstva? T u d i tu smo izpostavl jeni kot krivec, ker da smo dru gim vse uredili. Katerim le? Ni k o m u r nismo urejali drav ljanstva, ker za to nismo pristoj ni in ker z izjemo Vojka takega primera nismo imeli. Pronja za sprejem v dravljanstvo neke drave je osebna odloitev ne koga in se ne more prenesti na neko institucijo. Po osamosvoj itvi Sloveniji v juniju 1991 so sredstva javnega obveanja ve likokrat pozivala obane, da preverijo svoj dr/.avljanski sta tus oziroma si ga uredijo do 25. decembra 1991. Priakovati bi bilo, da je nekdo, ki je konal srednjo olo in ie tudent prav ne fakultete, toliko osveen, da si svoje osebne zadeve ureja sam. Center za socialno delo ob sklenitvi rejnikega razmerja v preteklosti ni ugotavljal repu blikega dr/.avljanstva za nobe nega reienca, ker to takrat ni bilo p o m e m b n o oziroma po trebno v postopku. T a k o tudi v letu 1991 s podatkom o Vojko vem dravljanstvu ni razpolagal in mu tega ni mogel sporoiti. Kakrna koli oitana namer-

nost, da m u n i s m o hoteli poma gati oziroma da smo se ga hoteli na tak nain otresti, je neumest na. Potem ko je bilo Vojku spo roeno s krajevnega urada T o m a , da ni dravljan Repu blike Slovenije in je tudi nas seznanil s tem, smo m u pris koili na pomo, kolikor smo lahkogledenasvojopristojnost. Kot bodoi pravnik je mogoe Vojko seznanjen z zakonom o varovanju osebnih podatkov, ki ne dovoljuje brez izrecnega dovoljenja posameznika vpog leda v njegove osebne podatke oz. evidence teh podatkov. Kot polnoleten in opravilno sposo ben je tako lesam lahko zahteval od pristojnih organov listine, potrebne v postopku za pridobi tev dr.avljanstva, vloil pronjo in v nadaljnjem postopku sode loval s pristojnimi organi. Ni neoitamo Vojku in rejni ci, ki je svoje rejniko delo pri m e r n o opravljala, le pisec lan ka bi se lahko pred obiavo ogla sil na Cen tru z.a socialno delo, da bi spoznal obe plati medalje. T u d i mi bi m u postavili marsi katero vpraanje, ki bi m u lahko sluilo kot odgovor na njegove n e k o r e k t n e obtobe. Za Center za socialno delo Ormo: Marjeta Stampar

prejeli ali e bodo polonice za plailo vodarine in odvoza od padkov v vijem znesku. Da ne bo nesporazumov. Direkcija za gospodarsko infrastrukturo obine Ptuj sporoa, da gre za k o m u n a l n i prispevek, ki so ga izvajalci storitev zaraunali u p o r a b n i k o m po Odloku o ko m u n a l n e m prispevku v obini Ptui, Odlok so sprejeli zbori skupine 10. maja 1994 in je objavljen v U r a d n e m vestniku obin Ormo in Ptuj tev. 12 z d n e 19. maja 1994. Po Odloku se zbira komunal ni prispevek ob plailu vodari n e v znesku 25,00 SIT/m^ ter ob plailu odvoza odpadkov pri gospodijstvih v viini 163,00 SIT/mes. in za podjetja in druge 876,00 S I T / m l Komunalni prispevek ob vodarin i se bo zbi ral dve leti, ob odvozu odpad kov pa 8 let. Zbrana sredstva od prispevka ob vodarini se bodo porabila za izgradnjo vodovodnega omreja po programu za leto 1994 in varstvene ukrepe ^' varstvenih pasovih vodnih vi rov na Dravskem polju. Zbrana sredstva od prispevka pri odvozu odpadkov se bodo porabila za potrebe sanacije lO ureditve centralne deponije ko m u n a l n i h odpadkov za obin" Ptuj v Brstju. Nadzor nad porabo sredstev' bo imela neposredno Skupin^ obine, ki bo ob spreienu' obinskega prorauna sprei^' mala tudi program porabe sred stev. Direktor: Slavko Vamberger

POBIRANJE KOMUNALNE GA PRISPEVKA


Uporabniki vode iz vodovod nega sistema in uporabniki, pri katerih nastajajo k o m u n a l n i odpadki na obmoju odvaanja po odredbi IS SO Ptuj, so te dni

fgPNlK

-16. JUNIJ 1994


A S W A D vraajo s skladbo S H I N E . Z a konec tedna "dance" pregleda mi ostaja e komad I G O T T O G I V E IT U P , ki ga izvaja skupina MASTERBOY.*** D A N N I I M I N O G U E , sestra bolj znane Kylie, ki snema novi album, je

ZA KRATEK CAS - 25
& J O C E L Y N B R O W N , ki sta skupaj priredili hit D o n n e S u m m e r N O M O R E T E A R S ( E N O U G H IS ENOUGH).*** Skupina B R A N D N E W H A V I E S je dosegla viden uspeh v Z D A s ploo Dream on, Dreamer, zato b o zanimi vo spremljati tudi njihovo najnovejo pesem B A C K T O L O V E . * * * Nekatere glasbene revije piejo, da je skupina B L U R t r e n u t n o najbolja pop skupina, kar dokazujejo v pesmi T O T H E EN D. * * * PETSHOPBOYSstaskupajzdvema britanskima humoristkama po snela novo pesem A B S O L U T I L Y F A B O U L E S , ki paje n e b o s t e nali na njunem zadnjem albumu Very! * * * Najbolje zmeraj pride o b koncu: vraata se dve legendami zasedbi T R A F F I C in B O S T O N ! Skupina T R A F F I C j e posnela skladbo H E R E C O M E S T H E MAN. * * * BOS T O N p a s o pretekli teden izdali album Walk on, s katerega prihaja prvi single I N E E D Y O U R LOVE. * * * David Breznik

INFO-glasbene novice!
po napornem dnevu verjetno tudi vi radi prigete radijski sprejem nik, na katerem se bodo v prihodnje rolale tudi te skladbe!
^ ^ ) t * - o d h n a ploa dobra ploa ^ - solidna ploa potem, k o s e m rahlozanemaril ple sne komade, vam tokrat opisujem k u p novih plesnih plo: ICH M C so letos e imeli hit Take away the colour, v diskoteke pa priha ja komad T H I N K A B O U T T H E "tanc"komad6YEARS-6NIGHTS. * * * vicarski d u o Y E L L O je bil ponov no v studiu, kjer je posnel "tikl" s nas lovom D O IT. * * * Prav tako iz vice prihaja D. J. B O B O , ki ga v najnoveji skladbi E V E R Y B O D Y ni dosti sliati, saj .so glavne vokale posnele njegove "back" vokalistke. * * * I N T E R M I S S I O N ostaja p o hitu Piece of my heart e n a izmed boljih plesnih skupin z najnovejim hitom SIX D A Y S . * * * Dokaj u d n o ime pa ima fant B. G. T H E P R I N C E O F R A P , ki ima velike elje in apetite s ploo T H E C O L O UR O F M Y DREAMS. * * *

Biva pevka skupine Sub Sub M E I J ^ I N E VVILLIAMS seje odloila za solopot, ki jo prienja s p e s m i j o E V E RYDAYTHANG.***

Info-kviz
Ali ste uganili, katera pevka je na sli ki? Izreite sliico, v oblaek vpiite njeno ime, m e vam bo srea naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj po darili lasersko ploo. Prejnji teden je bil na sliki Prince. CD prejme . Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam na Tednik. Odgovore poljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raieva 6, p.p. 95. Rok: p o n e d e l j e k , 20. junija

POPULARNIH 10
1. The Real Thing - 2 2. Don 't Turn Around 3. 4. Around 5. Sweets 6. Anytime Martah 7. United Mark 8. The Most World-Prince 9. No More 10. Always (I Can 7 Stand It) - Maxx Erasure Beautiful GirI In The Crazy-Aerosniith The World - East 17 - CJ Lewis Unilmited - Ace ofBase

For My Sweets You Need Carey - Prince ItalJoe

a Friend

\VAY. ^(^^*
Najprej se jc pevka S T E L L A GETZ spoprijateljila z nami v koma du Friends, sedaj pa nas osvaja s ploo D R . L O V E . * * Nekdanji lan dua M o d e r n Talking piethcr Bohlan e nekaj let zanje uspehe s skupino B L U E S V S T E M . Njegova nova pesem je i-sto klasien

&

Markv

izdal e deveto single ploo G E T INTO Y O U . * * * Najveji hit skupine Aswad z nas lovom Don't t u m around je priredila skupina Ace of Base, m e d t e m pa se

V diskoteke .sodi tudi komad dveh "div" plesne glasbe K Y M M A Z E L L E

Mladi dopisniki ^
KAJENJE OENARNia Vsi se zmeraj s a m o p o g o v a r j a m o , kako kajenje koduje zdravju. M i s lim, d a vsi v e m o , d a j e kajenje s l a b o za zdravje, d a ne s m e m o kaditi o z . naj n e bi. N i h e p a se nikoli ali p a bolj p o r e d k o v p r a a , koliko d e n a r j a porabimo za kajenje. e m a n j p a , d a bi si t o izraunali. N a r e d i l a b o m t o na m e s t o vas. V trgovini s o mi p o v e d a l i , d a ima jo cigarete razlinih vrst - e ste k a dilec,jih najbr p o z n a t e . S t a n e j o o d 65 S I T d o 180 S I T . Najbolj se p r o d a iajocigareteza72in85SIT-vrstene poznam. J a z b o m t o c e n o s p r e m e n i la iz tolarjev v m a r k e - t a k o b o d o ci fre manj g r o z n e . P o v p r e e n k a d i l e c jokadi na d a n e n o k a t l o c i g a r e t - in to dejstvo b o m u p o r a b i l a pri izraunu. Torej t a k o l e : e e n kadilec v e n e m d n e v u p o k a di za e n o m a r k o cigaret, t o z n a a : - n a m e s e c = 30 D E M = 6,4 % bruto z a j a m e n e plae - na leto = 369 D E M = tirje dnevi ob G a r d s k e m j e z e r u - na 10 let = 3600 D E M = 6 7 0 pizz - n a 20 let = 7200 D E M = 1800 kartic3x3 - na 30 let = 10800 D E M = 5 0 p o tovanj za tri dni B u d i m p e t o - na 40 let = 14400 D E M = 20 k o les - n a 5 0 1 e t = 18000 D E M = a v t o KODUJE

iVlIadi d o p i s n i k i ^ M l a d i d o p i s n i k i
U t r u j e n sem zaspal v pLsanem tu lipanu in se zbudil v svoji postelji. Aleksej V a j d a , l . a , O O. Meglic KOLINE NEKO

Mladi dopisilikij
lom - s p s i k o m . V malih oglasih v a s o p i s u V e e r sva s t e t o v n e t o iska li, ali bi bil kje k a k e n oglas o prodaji psa. S r e a n a m a ni p o k a z a l a h r b t a in nali sva oglas. M o r a l i sva iti n a P r a g e r s k o , ki j e z v l a k o m o d d a l j e n o za d v e elezniki postaji. K a r precej a s a je p r e t e k l o , p r e d e n sva nali hio, kjer s o s t a n o vali lastniki i s t o k r v n e slovake uvajke. Lastnik n a m a j e p o k a z a l njene m l a d i e . Bilo j e nekaj psik in edini psiek, ki p a j e bil e p r o d a n . K o s m o prili d o pesjaka in j e lastnik izpustil psike n a d v o r i e , sva s t e t o obstali kot v k o p a n i . Izza lesenih vrat s e j e p r i k a z a l a o g r m n a s n e n o bela p o s t a v a istokrvne slovake uvaj ke. K a r zijal i sva o d z a u d e n j a . ele p o nekaj t r e n u t k i h p r e s e neenja in o s u p l o s t i sva se z a v e d a l i , d a okoli naju r a z i g r a n o in p o l n e p r i a k o v a n j a skaejo psike. K e r s o bile vse t a k o lepe, d e b e l u n e in razi g r a n e in p o d o m a e reenocarf//7ve, sva se k o m a j odloili, k a t e r o bi ku pili. Lastnik n a m a j e dal vse p o t r e b ne nasvete in n a p o t k e , k a k o j e t r e b a ravnati z njo, s im j o h r a n i t i . . . Ko sva se z v l a k o m pripeljali nazaj v Poljane n a e l e z n i k o p o s t a j o , sva s t e t o k r e p k o pljunili v r o k e in psiko i z m e n o m a nosili. D o l g a p o t n a v k r e b e r n a m a j e e bolj o n e m o goala nonjo. P o poti sva p r e miljevali, k a k o bi ji dali i m e . In k e r j e imela n a elu b e l o p i k o , sva skle nili, d a ji b o i m e Pika. K o sva prili d o m o v s P i k o v

Lestvico P O P U L A R N I H 10 lahko p o s l u a t e vsak petek v veernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). n a r o j u , je bila b a b i c a zelo p r e s e n e e n a in o d veselja, d a n e b o v e s a m a , s o se ji zasolzile oi. R e k l a je, d a n e ve, k a k o naj se n a m a zahvali. L e t o s maja b o P i k a d o p o l n i l a e n o l e t o svojega ivljenja, in k e r se pari, j o j e b a b i c a d a l a cepiti proti b r e j o s ti. Pika j e z e l o r a z i g r a n a in divja. K o j e e bila m a j h n a , se j e b a b i c a zelc jezila n a n j o , e j e Pika opravila svo j o p o t r e b o v k a k n e m kotu kuhinje, p r e d s o b e ali p a c e l o k o p a l n i c e in W C - j a . B a b i c a j o skoraj vsak veer spusti z v e r i g e in njena prva stvar je, d a se zdivja, d r u g a pa, d a s t e e v p r e d s o b o , se s s p r e d n j i m a t a c a m a p o v z p n e n a nizko polico za c o p a t e , jih zgrabi, s t e e v e n in jih grize, c e fra in nosi n a o k o l i . K o je k o n e c nje n e lekcije u n i e v a n j a c o p a t , se e n e k a j k r a t p o e n e p o okolici in p o t e m m o r a nazaj n a verigo. V e , kdaj je konec njenegadivjana, zatose ne r a d a pusti ujeti. T u d i razvajena j e , saj r a d a j e slad karije, sadje, slaice in p e e n o k o r u z o . K e r se b a b i c a r a d a igra z njo, ima r o k e vse p o p r a s k a n e in p o g r i z e n e , a se tolai, e k o b o m a l c e sta reja in j o b o s r e a l a p a m e t , n e b o ve tega delala. Pika j e zvesta psica, saj r a z u m e m a r s i k a t e r i u k a z . I m a m j o zelo r a d a . N e v e m , k a k o b i se l a h k o loHa o d nje. Bilo bi mi zelo h u d o . e s a m o p o m i s l i m na t o , sem a l o s t n a . Aleksandra Kruni, 5 . r. O Trnovska v a s

e torej k a d i t e ali b o s t e kadili 50 let, b o s t e v t e m a s u pokadili citroe n A X ali r e n a u l t clio, t o p a ni m a l o . U p a m , d a b o s t e naslednji, k o b o s t e vzeli c i g a r e t o v r o k e , d o b r o premislili, ali k a d i t e kolesa ali p a s t e m o r d a e pri strehi a v t o m o b i l a . S e v e d a e b o s t e t o tudi d o a k a l i ? ! Petra Kosec, 8. r. O Ivanjkovci

POMLAD
P o m l a d e z polje j e zavila, se v b r a z d e rjave zemlje skrila. In zemlji r o d n i m o je dala, d a j e vsa d r h t e a vstala. P o m l a d e z travnik je zavila, se v m o k r e t r a v e , cvetje skrila. J e travi, cvetju r o s o dala, d a travica k o t p r e p r o g a j e p o s t a l a . P o m l a d a v n a a srca j e zavila, nas vedre, srene, sproene nare dila. Uivajmo lepoto njeno, saj v njej se s m e h in srea skriva. Matej Meznari, 6. d O Mladika BIL SEM EBELICA

Ko j e bila moja b a b i c a m l a d a , so bile koline pravi praznik. Nanj so se pripravljali v e d n i . P o t r e b n o j e bilo nabrustiti n o e , n a r e d i t i spale, p r e brati ajdovo k a o in pripraviti raz n o v r s t n e p o s o d e , ki s o seveda bile l e s e n e , saj t a k r a t niso sliali za plas tiko. Koline so se priele zelo zgodaj. Mesarji s o prili e, k o j e bil e j u tranji m r a k . T o so bili vsi strici, d e d ki in sosedje. Z b r a l i s o se v najveji izbi, ki soji rekli "hia". Popili s o aj z ganjem in pojedli kos k r u h a . N a t o so iz izbe odnesli postelje in o m a r e . M e d t e m je g o s p o d i n j a p o molzla kravo. M l e k o j e nesla praiu, takoj za njo p a s o li m e s a r ji. Praia so prijeli, glavni m e s a r p a g a j e z dolgim n o e m z a b o d e l v srce. Prai je seveda zelo brcal, t a k o d a j e vasih kateri o d mesarjev obleal kje v gnoju. Pri t e m so seveda zbijali ale in se smejali. Nekje na skrivaj jih je opazoval kak sosedov fant in p o t e m ves d a n sestavljal p i s m o za kolinarje. T o p i s m o j c p o t e m zveer m o r a l prinesti k hii t a k o , d a ga ni nihe opazil. P o n a v a d i ga je dal v nogavico, n a t l a e n o s s e n o m , v ka teri je bil tudi velik k a m e n , da je l a h k o t o nogavico nekje o d dale vrgel v vrata. Ko so praia zaklali, so ga odnesli

Z j u t r a j s e m se zbudil v ebelnjaku med brenanjem ebel. Zauden s e m o p a z i l , d a s e m ebelica. V e s e l o s e m odfral n a rdei m a k in priel n a b i r a t i cvetni p r a h . O k r o g m e n e so tudi d r u g e ebelice n a b i r a l e cvet ni p r a h . Iz njega se d e l a m e d . V e s e l o s m o letali m e d cvetlicami, ki so u d o v i t o diale. Imeli s m o se zelo lepo.

v izbo. T a m s o p o t e m ves d a n kt)linili. Najbolj z a b a v n o je p o s t a l o , k o so delali k l o b a s e . T a k r a t so prile tudi e vse tete in s o s e d e , p a seveda tudi njihovi o t r o c i . M a s o za k l o b a s e s o morali poskusiti vsi, p r e d e n s o jih prieli delati. Pri t e m s o se v e d n o smejali d o solz. Z a d n j e mesarjevo o p r a v i l o j e bilo, d a j e nasolil m e s o . N a t o je gospodinja m o r a l a s k r t a o poribati lesen p o d , v izbo so dali v e liko mizo in na mizo prinesli v r o o j u h o . Z a j u h o so n a mizo prinesli kosti, iz njih j e trlel o k r a e n r e p . Glavni m e s a r j e m o r a l r e p razrezati in g a razdeliti m e d vse, t a k o d a je vsak dobil t a k o d e b e l r e p , kot si g a j e ez vse leto zasluil. T o je obiajno trajalo k a k n o u r o , saj j e v s a k e m u pri t e m moral povedati kaj s m e n e g a . N a t o s o jedli sirove p o g a e , za t e m p a j e prila pokunja vseh vrst klobas, ki so jih naredili. N a z a d n j e so v e d n o prinesli n a mizo p e e n a r e b r a in kislo zelje. V s e t o so seveda splaknjevali s pristnim halokim v i n o m in z a t o se ni niko m u r m u d i l o d o m o v . Odli so obiajno ele t a k r a t , k o s e j e e d a n i lo. Babica pravi, d a j e bilo n e k o d o s ti lepe kot d a n e s , p a e p r a v s o vse t o delali r o n o in o b petrolejki. Danilo Kokot, O Zavr PSIKA PIKA

Moja babica ivi v Poljanah. K e r hia stoji na s a m o t n e m kraju, sva se s t e t o , ki ivi v M a r i b o r u , odloili, d a b a b i c o p r e s e n e t i v a z majhnim dari

26 - ZA RAZVEDRILO

16. JUNIJ 1994-

TEDNIH