You are on page 1of 3

Ob rob Postopku umeščanja odlagališča jedrskih odpadkov na Brežiško-Krškem polju

Iskanje lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov ALI Moč lobijev in PR stroke.


Državni uradniki z jedrskim lobijem na čelu so ob podpori lokalne politike v Krški in delno
Brežiški občini zelo spretno lokalizirali celotno zgodbo in problematiko odlagališča zaupali v
reševanje lokalni skupnosti. Z vzpostavitvijo tekmovalnosti med obema občinama na
področju pridobivanja velikih državnih projektov, kot so odlagališče jedrskih odpadkov, druga
jedrska elektrarna, hidroelektrarne, vojaško in civilno letališče itd. in z investiranjem
enormnih sredstev v zagotavljanje in kupovanje družbene sprejemljivosti za umestitev tako
velikih objektov na področje Brežiško-Krškega ali Krško-Brežiškega polja, kakor vam je pač
ljubše, je država prepustila problem celotne Slovenije v reševanje dvema lokalnima
skupnostima na nerazvitem jugu države. Pod pretvezo razvoja regije bo, v kolikor se omenjeni
načrti uresničijo, Brežiško-Krško polje namreč trajno razvrednoteno kot prostor, prebivalci pa
bomo dolgoročno prikrajšani za pravico do bivanja v zdravem življenjskem prostoru.

Zelo preprosto načelo glede odpadkov, ki velja v civiliziranem svetu je, da mora vsakdo ki
odpadke proizvaja poskrbeti (in plačati) za njih varno shranjevanje. Razglabljanje o
solastništvu JEK in o odgovornosti sosednje države za shranjevanje jedrskih odpadkov bi
dodatno zameglilo sliko, zato se bom omejil le na slovenski del problema, kar pa ne pomeni
da sem sprejel dejstvo, da bomo morali zaradi nesposobnosti državne birokracije reševati tudi
problem Hrvaškega dela jedrskih odpadkov.
Nuklearna elektrarna je objekt, od katerega ima korist vsa Slovenija, predvsem pa podjetja, ki
se ukvarjajo s prenosom in prodajo energije in razni subvencionirani veliki porabniki, ki na
račun poceni energije iz NEK kujejo velike dobičke. Odlagališče jedrskih odpadkov je torej
problem celotne Slovenije in ne Posavja oz Krške ali Brežiške občine. Žaljivo za prebivalce
tega prostora je, da nas lokalna politika in državni uradniki ob pomoči vrhunskih
strokovnjakov iz področja komuniciranja z javnostmi prepričujejo, da je izbor lokacije
strokovno najprimernejši ravno na Brežiško-Krškem polju. Družbena sprejemljivost do
jedrskega objekta, ki je umeten termin in je morda zaradi sobivanja z NEK v naši regiji res
nekoliko višja, je bila osnova za vse strokovne podlage, ki jih je pripravila tako imenovana
»stroka« in dokazala, da so vse raziskave potrdile primernost umestitve odlagališča.

Izkušnja iz ogleda odlagališča v kantonu Aube v Franciji, ki sta ga za prebivalce Brežiške


občine zelo prijazno organizirala ARAO in Lokalno partnerstvo Brežice je jasno pokazala, da
je pristop Francije kot velesile na področju proizvodnje jedrske energije, diametralno
nasproten od tega, ki nam ga prodaja slovenski jedrski lobi. V nadaljevanju navajam nekatere
ključne točke svojih opažanj:

• Odlagališče Aube se nahaja na zelo redko poseljenem področju, kar je bilo za


izbiro lokacije zelo pomembno. Neposredna okolica odlagališča je popolnoma
neposeljena. Gostota prebivalstva v kantonu, kjer stoji odlagališče je 11 prebivalcev na
km2. Skupno število prebivalcev v kantonu je 2700, področje je veliko 220 km2. Za
primerjavo naj navedem, da je Brežiško – Krško polje veliko približno 13x7 km
oziroma 90 km2, na njem prebiva približno 30.000 ljudi (mesti Brežice in Krško z
okolico, vasi do Kostanjevice). Gostota prebivalstva je približno 330 ljudi/km2
• Glavni kriteriji za izbiro lokacije so bili geološki. Odlagališče se nahaja v veliki
nepropustni, glinasti kotanji. Vsi tekoči izpusti iz odlagališča se filtrirajo in zbirajo v
velikem odprtem zbiralniku, od koder kontrolirano spuščajo odpadno vodo v naravo.
Na Brežiško-Krškem polju bodo objekti zgrajeni na peščenem propustnem terenu, nad
bazenom pitne vode, in na poplavno izredno ogroženem področju. Poplavna
ogroženost bo rešena z dodatnimi nasipi, o problemu vdora talne vode in umestitvi
hidroelektrarne Brežice ne govori skoraj nihče.
• Drugi kriterij, ki so ga upoštevali, je potresna ogroženost. Področje Aube ni
potresno ogroženo za razliko od naše neposredne okolice, ki je močno potresno
ogrožena.
• Francija tovrstnih objektov ne koncentrira na posameznih področjih zaradi
prevelikega obremenjevanja okolja. V našem primeru bomo imeli na področju
površine 5x8 km, torej 40 km2, odlagališče jedrskih odpadkov, dve jedrski elektrarni,
vojaško in civilno letališče, dve hidroelektrarni z velikim retenzijskim (poplavnim)
področjem, po sredini polja pa poteka glavni prometni koridor, ki povezuje zahodno
Evropo z Balkanom. Poleg tega pa v bližini še dve kemični tovarni, plinsko elektrarno
s plinohrami, o visoko radioaktivnih odpadkih pa sploh ne želi nihče razpravljati.
• Pri nas se vasi nahajajo praktično na meji jedrskih objektov, medtem ko je
neposredna bližina odlagališča Soulaness neposeljena.
• Krška jedrska elektrarna (in bodoče odlagališče) leži sredi polj in sadovnjakov. V
neposredni bližini odlagališča Soulaness ni kmetijskih površin (z izjemo precej
zanemarjenih gozdov), razdalja od odlagališča do najbližjih travnikov-pašnikov je
približno 1,5 km, do prvih vinogradov 15 km, do prvih bio – kmetij 25 km, prva vas je
oddaljena od odlagališča približno 7 km.
• Kljub temu, da se je od leta 1985 do danes na prebivalstvo povečalo za 50 ljudi, je
splošen vtis, ki ga dajejo skromne vasi in precej zapuščenih hiš in objektov, da gre za
področje, ki ni ravno atraktivno za bivanje.
• Na odlagališču dela le 10 domačinov. V bližini odlagališča Aube se nahaja še
odlagališče Morvilliers, kjer odlagajo trdne odpadke, ki nastajajo pri razgradnji
nuklearnih elektrarn. Obe odlagališči skupaj zaposlujeta 60 ljudi, poleg tega ja na
odlagališče vezanih še 140 zunanjih (pogodbenih) delovnih mest..
• Nuklearne odpadke dovažajo v odlagališče iz elektrarn, ki so oddaljene od
odlagališča od 85 do 650 km. Dnevno prevzamejo 5-6 kamionov.

ODNOS Z LOKALNO SKUPNOSTJO


• Leta 1985, ko je država brez soglasja lokalnega prebivalstva določila lokacijo za
odlagališče, je lokalna skupnost dobila odškodnino v enkratnem znesku. Natančnejših
podatkov o tem nam niso posredovali.
• Odlagališče plačuje letno iz naslova obdavčitev več kot 4 mio EUR sredstev, poleg
tega plača še približno 2 mio EUR zemljiškega davka. Ta sredstva se razdelijo po
principu štirih koncentričnih krogov, večina sredstev ostane v Kantonu.
o Prvi krog predstavljajo tri najbližje občine s 180 prebivalci,
o Drugi krog predstavlja Kanton z 2700 prebivalci (21 občin),
o Tretji krog predstavlja Departma s 300.000 prebivalci,
o Četrti krog je širša regija.
• Prebivalci Kantona so oproščeni plačevanja davka na zemlišče.
• Prebivalci Kantona ne plačujejo odvoza komunalnih odpadkov v višini 56 EUR letno,
poleg tega imajo še določene druge ugodnosti, ki jih njihov predstavnik ni eksplicitno
navedel.
• Podjetja, ki delujejo znotraj Kantona, plačujejo le 10% davek, podjetja znotraj
Departmaja 17%, siceršnja stopnja obdavčitve v Franciji pa je 24%.
Če povzamem,
Temelj za umestitev odlagališča v našo neposredno bližino je izključno DRUŽBENA
SPREJEMLJIVOST, ki je posledica spretnega trgovanja države z lokalnimi političnimi
strukturami, oz apatičnost lokalnega prebivalstva, ki so jo državni uradniki izkoristili in s
pomočjo »STROKE« utemeljili naše področje kot najprimernejše za odlagališče jedrskih
odpadkov. Ta ista »STROKA« neformalno priznava, da je naše področje po resničnih
strokovnih kriterijih neprimerno (gostota prebivalstva, geološki kriteriji, hidrološki kriteriji,
potresna ogroženost, koncentracija različnih izvorov okoljskega obremenjevanja) in da ima
Slovenija primernejše lokacije za odlagališče NSRAO.

Zagovorniki izgradnje velikih objektov na Brežiško - Krškem polju bodo z nespametnim


načrtovanjem katastrofalno obremenili naš življenski prostor in nam dolgoročno odvzeli
ustavno zagotovljeno pravico do bivanja v zdravem okolju.

Matjaž Pegam, Brežice


15.07.2009