ZPP-NPB9

Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153.

člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, št. U-I255/99-28 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 – popravek z dne 5. 2. 2004), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o načinu izvršitve odločbe do odprave ugotovljenega neskladja, št. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, št. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, št. 57/09 z dne 24.7.2009) in o načinu izvršitve odločbe do drugačne zakonske ureditve, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, št. 12/10 z dne 19.2.2010),

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2
Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/10 z dne 24.6.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

-

-

-

Številka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe

3

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. 2. člen V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče. 3. člen Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. člen Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. člen Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

člena). zlorabljajo pravice. ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. ki jih stranke niso navajale. ki razpolagajo s podatki. člen Sodišče si mora prizadevati. člen Državni organi. da se izjavi. so dolžni. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pravico. člen Pravdni postopek teče v jeziku. člen Katera dejstva se štejejo za dokazana. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. ki je pri sodišču v uradni rabi. na katera opirajo svoje zahtevke. in predlagati dokaze. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. vestnostjo in poštenjem. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. intervenienti. da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. da se o njih izjavijo. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice. sme sodišče odločiti o zahtevku. ki jih imajo po tem zakonu. glede katerih strankam ni bila dana možnost. 9. 6. ki jih imajo po tem zakonu. s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. ki jih stranke niso predlagale. če ta zakon tako določa. in onemogočiti vsako zlorabo pravic. 10. 11. nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije. določene s tem zakonom. ki je v nasprotju z dobrimi običaji.4 Samo tedaj. Sodišče sme ugotoviti dejstva. jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe. na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. ki jih imajo stranke v postopku. člen Stranke morajo navesti vsa dejstva. 8. in izvajati dokaze. organi lokalnih skupnosti. vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva. 7. Če stranke. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. člen Stranke. potrebnimi za odločitev. . o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost. s katerimi se ta dejstva dokazujejo.

če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). Pooblastila. v kakšni obliki se lahko opravijo. 13. 12. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo. ki jih ima po tem zakonu. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. v katerem sodi senat. člen Stranko. jih opravijo stranke zunaj naroka pisno.300 eurov. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic. V sklepu določi rok. opozori sodišče. predsednik senata. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja. ima v postopku. člen V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. v katerem je treba kazen plačati. za katera je tako določeno z zakonom. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. katera pravdna dejanja lahko opravi. člen Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju. . 16. 14.5 Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1. na naroku pa ustno. pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. če so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodišču. ki jih ima sodnik. če ta zakon ne določa drugače. člen Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo.a člen Kjer ta zakon določa pisno obliko se šteje. v kateri je bilo vprašanje rešeno. v katerih primerih sodi senat. da je elektronska oblika enakovredna pisni. člen Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. 16. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. lahko sodišče samo reši to vprašanje. Zakon določa. 15. izdano v kazenskem postopku.

Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. ki so sodišču Če se med postopkom spremenijo okoliščine. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. člen Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. s katerim se je izreklo za stvarno pristojno. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. Če sodišče med postopkom ugotovi. 19. Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA 1. Skupne določbe 17. člen Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. ostane sodišče. ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. na katere se opira pristojnost sodišča. člen . Zoper sklep okrožnega sodišča. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. temveč kakšen drug organ. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. ni 20. pristojno še naprej. Če sodišče med postopkom ugotovi. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. ona pa je v to privolila. pritožbe. ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. ker so v elektronski obliki. znana. se izreče za nepristojno. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke. na ugovor tožene stranke. razen v primerih.6 Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči dokazne vrednosti samo zato. pa do razpisa glavne obravnave. čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. 18.

s katerim je izreklo. in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. če je mogoče. do razpisa glavne obravnave. se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega. ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. 21. kot da bi se bil začel pred njim. da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku. temveč da sam opravi postopek. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe. da gre za spor. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le. zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke. odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. člen Po pravnomočnosti sklepa. ustavi s sklepom pravdni postopek. člen). ker je ni izdal sodnik posameznik. kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. nadaljuje postopek. ki jih je opravilo pravdno sodišče. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo. ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik. ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča. Pri spisu v elektronski obliki. se postopek nadaljuje pred senatom. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče. s katero se mu zadeva odstopi. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Dejanja. in 22. se to opravi po elektronski poti. se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega. pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. člen Kadar sodišče ugotovi. 22. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko senat glede na stanje postopka odloči. da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča. člen . Če je odločil senat o sporu. 24. in sicer. ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. člen Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke. če še ni izdana odločba o glavni stvari. 23. da ni pristojno (19. Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna. da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču.7 Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi. ker jih je opravilo nepristojno sodišče.

s katerim se odloči v sporu o pristojnosti. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom . ki mu je zadeva odstopljena. člen Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. dolžno opravljati tista pravdna dejanja. Zoper sklep. razen če spozna. da je pristojno tisto sodišče. ki bi jih bilo nevarno odlašati. ki je izdalo odločbo. pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.8 Če sodišče. v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče. je sodišče. ki uživajo v Republiki Sloveniji imuniteto. ki naj reši spor o pristojnosti. člen V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. pristojno za pravosodje. ki mu je zadeva odstopljena. da ni krajevno pristojno. 2. s katero je to izreklo. ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma. opravi posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. ki mu je zadevo odstopilo. 26. Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. če pa bi bilo nevarno odlašati. če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. in za sojenje tujim državam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. 25. na območju katerega je bilo dejanje opravljeno. člen Glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije za sojenje tujcem. ki mu jo je odstopilo. člen V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj. ali kakšno drugo sodišče. pošlje zadevo sodišču. ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču. da pojasnilo ministrstvo. To mora sporočiti sodišču. Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice. misli. 28. je na to odločbo glede pristojnosti vezano tudi sodišče. ni pritožbe. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. izdalo odločbo sodišče druge stopnje. ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva. če je bilo sodišče druge stopnje. 27.

v sporih o služnostih in realnih bremenih. v sporih iz avtorske pravice in sporih. v sporih o varstvu in vzgoji otrok. da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. 8. v gospodarskih sporih. . kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. ki jih določa zakon. za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. Stvarna pristojnost Okrajna sodišča 30. 1. v sporih zaradi motenja posesti. v sporih o zakonitem preživljanju. da sodijo: 1.000 eurov. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. v sporih. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna. za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. 2. člen (črtan) Okrožna sodišča 32. 31. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. 4. ter spore v zvezi z varstvom konkurence. V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori. 3. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. člen Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči. 3. člen Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje.000 eurov. ter druge zadeve.9 29. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora. kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. 3. če vrednost spornega predmeta ne presega 20. če vrednost spornega predmeta presega 20. 2. 5. člen Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. 7. 6. je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj. točke. v zakonskih sporih.

za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. da odloča sodnik posameznik. za opravljanje drugih zadev. 38. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. 36. Vrhovno sodišče 37. ki jih določa zakon. za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. 3. člen Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. ki jih določa zakon. Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve. odloča v senatu petih sodnikov. razen če je v tem zakonu določeno. ki spadajo v njihovo pristojnost. ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. člen Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. člen (črtan) Višja sodišča 35. 33. ki jih določa zakon. člen . Kadar odloča vrhovno sodišče o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo sodišča nižje stopnje. člen Vrhovno sodišče je pristojno: 1. 2. za opravljanje drugih zadev. 2. člen Višja sodišča so pristojna: 1. člen (črtan) 34.10 Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah. za odločanje o predlogu za dopustitev revizije.

ki se ponavljajo. toda največ znesek. se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek. ki naj se zavaruje. tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov. odločilna vrednost spornega predmeta. sklenjeno za krajši čas. Če v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta. V drugih primerih. člena tega zakona. pravdni stroški. se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. razen če gre za najemno ali zakupno razmerje. se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. 40. se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev. 41. ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev. člen Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev. pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred . 42.11 Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti. če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina. pravice do revizije in v drugih primerih. ki naj se zavaruje. Obresti. se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. ki so določeni v tem zakonu. ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. člen Če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice. 44. se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve. člen Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov. je odločilna vrednost spornega predmeta. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. pa tožeča stranka v tožbi navede. 43. člen Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja.

V primerih. na območju katerega je njihov sedež. Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje. 45. člena). ki veljajo za nepopolne vloge. ki je krajevno pristojno za enega . člen Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. zoper katerega ni posebne pritožbe. Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati. člen Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče. velja za sedež kraj. da bo tam prebivala daljši čas. je pristojno sodišče. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. kjer so njihovi organi upravljanja. je za sojenje pristojno sodišče. člena tega zakona. člen Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. ravna sodišče po določbah 108. Krajevna pristojnost a) Splošna krajevna pristojnost 46. ki so določeni v tem zakonu. 47. 4. O tem takoj odloči s sklepom. 48. je splošno krajevno pristojno sodišče. Če nastane dvom. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke. točka prvega odstavka 191. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče. tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta. na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče. na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. člen Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče.12 začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.

na območju katerega je nastala škodljiva posledica. je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. je krajevno pristojno sodišče. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. pa sodišče. člen Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. . je krajevno pristojno tisto sodišče. zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. iz katerega se lahko poplača preživljanje. ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije. zato ker je tožeča stranka otrok. ki zahteva preživljanje. člen Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje 50. na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost. člen Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba. ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. na območju katerega je to premoženje. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51. Pristojnost v odškodninskih sporih 52. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije 53. če so med njimi glavni in stranski zavezanci. je poleg sodišča. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije. ki je dal garancijo. ki je predmet spora. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče.13 izmed tožencev. ali sodišče. je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče. člen Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče.

ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče. ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca. zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče. Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije. Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno sodišče Republike Slovenije. člen V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču. na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca. Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti 57. Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. Če leži nepremičnina na območju več sodišč. v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče. ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.14 pristojno tudi sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče. zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato. člen Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. člen Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. 55. je krajevno pristojno tisto sodišče. Pristojnost v zakonskih sporih 54. zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato. oziroma sodišče. je pristojno vsako od teh sodišč. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 56. člen Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega je bila posest motena. na območju katerega leži nepremičnina. . na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče. na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče.

je krajevno pristojno sodišče. na območju katerega se vodi vpisnik. Pristojnost za osebe. ki vodi zapuščinski postopek. krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega je sodišče. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. člen Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. člen Če je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. je krajevno pristojno tisto sodišče. ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. člen Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. je poleg sodišča. Če je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost za tuje osebe. oziroma sodišče. na območju katerega je ta predmet oziroma premoženje tožene stranke. Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku . ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji. zato ker je na območju Republike Slovenije predmet. Pristojnost po kraju. ki vodi zapuščinski postopek. je izključno krajevno pristojno sodišče. na območju katerega je bila posest motena. če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. člen Za sojenje v sporih zoper pravno osebo. je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega je ta podružnica. na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe. na območju katerega se vodi vpisnik. ki ima podružnico zunaj svojega sedeža.15 Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. člen Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo. ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. v katerem je podružnica pravne osebe 60. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. na katerega se nanaša tožba. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. oziroma kakšno premoženje tožene stranke.

vendar se po tem zakonu ne da dognati. sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču. c) Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču 66. ki vodi izvršilni ali stečajni postopek. člen Za sojenje v sporih. ki odloči. 67. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke.16 63. ki vodi izvršilni postopek. člen Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče. oziroma sodišče. 68. člen Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču. člen Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati. da se bo tako laže opravil postopek. oziroma sodišče. na območju katerega je sodišče. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno. je izključno krajevno pristojno sodišče. člen . ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane 65. člen Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja. višje sodišče pa vrhovnemu sodišču. velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije. na območju katerega se opravlja upravna izvršba. d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. če je očitno. da postopa v zadevi. Pristojnost po plačilnem kraju 64. ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja. ali če so za to drugi tehtni razlogi. katero sodišče je krajevno pristojno.

ki mu določi namestnika. ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. pa ravna po 66. odkar je zvedel. toda le. da je podan ta izločitveni razlog. komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi. Če zakon določa. točke 70. mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča. si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča. člena tega zakona. nimajo pravnega učinka. ki ni krajevno pristojno. Sporazum strank velja le tedaj. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. Tretje poglavje IZLOČITEV 70. v stranski vrsti pa do četrtega kolena. kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore. ki jih je opravil.17 Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. če je sam stranka. arbitražo ali drugim organom. razen izdaje odločbe. točka 70. ne glede na to. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. se stranki lahko sporazumeta. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena. ki odloči o izločitvi. Če gre za izločitev predsednika sodišča. Do odločitve predsednika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če sodnik ali sodnik porotnik misli. 71. če je skrbnik. se stranki lahko sporazumeta. da so podane kakšne druge okoliščine. člen Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. Če je sodnik izločen iz razloga po 6. če je s stranko v razmerju soupravičenca. 2. posvojitelj ali posvojenec stranke. ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. člena). če to ni mogoče. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. ki je stranka v postopku. členu tega zakona. do 5. 6. da jima sodi na prvi stopnji sodišče. ali je zakonska zveza prenehala ali ne. 3. 5. če je to sodišče stvarno pristojno. člen Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. . če so podane druge okoliščine. 4. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. sporoči to predsedniku sodišča. člena tega zakona. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. pravdna dejanja. točki 70.

s katero se postopek pred tem sodiščem konča. da je zahteva za izločitev po 1. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika. razen izdaje odločbe. Prepozno. je zoper sklep posebna pritožba. pa do izdaje odločbe. s katerim se zahtevi za izločitev ugodi. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. s katerim se zahteva zavrne. od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča. člen O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. pa ni posebne pritožbe. Zoper sklep. do 5. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. če je treba. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. nerazumljivo. zoper sklep. člena tega zakona očitno neutemeljena. na katere opira svojo zahtevo za Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika. točki 70. 74. člena tega zakona ali če oceni. člen Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke. 73. ki postopa v zadevi. Če gre za izločitev po 6. odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. takoj ko izve. lahko opravlja nadaljnja dejanja. da se zahteva njegova izločitev. če ni bilo obravnave. izločitev. točki 70. Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Pravdna dejanja. čigar izločitev se zahteva. . vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. se opravijo tudi druge poizvedbe. člen Ko sodnik ali sodnik porotnik izve. da je podan razlog za izločitev. Preden se izda sklep o izločitvi. mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe. nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. ni pritožbe.18 72. ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka.

je pravdno sposoben v mejah. v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti. za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno. . lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). s pravnim učinkom v določeni pravdi. O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik. da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje. S posebnimi predpisi se določa. če je za vložitev ali umik tožbe. po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. Polnoletna oseba. ali če je tako določeno s tem zakonom. Četrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. 78. člen Stranka. pristojen za socialne zadeve. člen Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. na katero je mogoče seči z izvršbo. sme to storiti le tedaj. ki ga izda organ. ni posebne pritožbe. 77. če ugotovi.19 75. člen Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. 79. zastopa njen zakoniti zastopnik. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom. ki je poslovno popolnoma sposobna. člen Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam. stranka. za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku. zlasti če imajo premoženje. člen Stranko. če ima tako dovoljenje. priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja. na podlagi zakona. Mladoletnik. da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. ki nima pravdne sposobnosti. kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna Pravdno sodišče sme izjemoma. ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena. s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. ki ji je delno omejena poslovna sposobnost.

Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. da ima tako dovoljenje. da tisti. ki je pod skrbništvom. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. ki je lahko pravdna stranka. lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. kar je potrebno. če bi se odložila. pa se da ta pomanjkljivost odpraviti. da se postopek lahko nadaljuje z osebo. počaka sodišče s postopkom in predlaga. in ali stranko zastopa pooblaščenec. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti. kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti. ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju. ne more biti pravdna stranka. da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. oziroma zahteva od zakonitega zastopnika. ali je tisti. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: . da onemogočajo nadaljnjo pravdo. da je zakoniti zastopnik. ki nastopa kot stranka. s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. pristojen za socialne zadeve. se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja. sporoči to organu. da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal. Prav tako sodišče zahteva.20 Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice. 81. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. 80. če pa so pomanjkljivosti take. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. zavrže tožbo. ki jih je opravilo v postopku. ki je pod skrbništvom. naj popravi v tožbi. kadar je to potrebno. mora zakoniti zastopnik dokazati. postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi. ni pritožbe. Kadar sodišče ugotovi. določen v tretjem odstavku 86. če je to potrebno. naj se določi drug zakoniti zastopnik. in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. ali pa ukrene. mora na zahtevo sodišča dokazati. pristojnemu za socialne zadeve. člena tega zakona. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. da zakoniti zastopnik osebe. da organ. kar je treba. člen Če sodišče ugotovi. 82. ali ukrene kaj drugega. razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja. člen Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. Zoper sklep. naj si priskrbi posebno dovoljenje. zahteva od tožeče stranke. da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja. Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok. kadar ugotovi. ki nastopa kot stranka.

člena tega zakona. pa tudi na drug primeren način. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ. da je postavil skrbnika. sodišče tožbo zavrže. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. izda sodišče oglas. če je treba. lahko sam opravlja pravdna dejanja. pa tudi stranke. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. da bo zastopnik zastopal toženo stranko ali tožečo stranko v postopku vse do takrat. točki drugega odstavka 82. ne sporoči sodišču. ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski. Oglas mora obsegati: navedbo sodišča. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. ki so navedeni v 4. Če po vložitvi tožbe nastanejo okoliščine iz drugega odstavka tega člena na strani tožeče stranke.21 1. pa nima zakonitega zastopnika. sporni predmet. da bo sam nastopal v pravdi. 2. dokler tožena stranka ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. če tožena stranka ni pravdno sposobna. 3. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat. ki se ji postavlja zastopnik. dokler tuj državljan ne izjavi. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. za katerega je postavljen. zakonito podlago. ne sporoči. Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije. pa tožena stranka nima pooblaščenca. ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države. 4. vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa. in 5. pristojen za socialne zadeve. 83. člen Tuj državljan. da je postavil skrbnika. 85. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. . člen Začasni zastopnik ima v postopku. ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. ime tožene stranke ali tožeče stranke. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki. ime zastopnika ter njegov poklic in prebivališče in pa opozorilo. 5. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. če je to mogoče. pristojen za socialne zadeve. 84. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. člen Če je postavljen toženi stranki ali tožeči stranki začasni zastopnik iz razlogov. dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. ki je postavilo začasnega zastopnika. pristojen za socialne zadeve.

če ne ravna po nalogu sodišča.22 Peto poglavje POOBLAŠČENCI 86. opozori stranko na škodljive posledice. Če sodišče ugotovi. vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. 89. ki ima pooblaščenca. višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba. kdor je popolnoma poslovno sposoben. ki jih je treba ugotoviti v pravdi. ki ni odvetnik. Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu. V postopku pred okrožnim. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. člena tega zakona. ni sposoben za zastopanje. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih. imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. 87. Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Stranka. sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. člen Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. ki jo zastopa pooblaščenec. ki ne sme biti daljši kot 15 dni. ki je odvetnik. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena. ji sodišče s sklepom naloži. člen Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu. člen V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak. naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih. V sklepu jo opozori na pravne posledice. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. 88. da ta dejanja niso opravljena. da se bo zastopala sama. se šteje. da pooblaščenec. ki je opravila pravniški državni izpit. člen . da v roku. sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. člena tega zakona. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

90. določena v tretjem odstavku 86. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. člen Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku. 94. če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu. člena tega zakona.23 V pravnem pouku zoper sodno odločbo. če pritožbo vložita po pooblaščencu. 93. kakor če bi jih opravila sama stranka. da mora biti v primeru. člena tega zakona. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člen Obseg pooblastila določi stranka. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo. 91. člen Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo. 92. mora sodišče pravdni stranki opozoriti. na katerem je bila dana. člena tega zakona. se šteje. Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu. jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. na katerem stranka ni bila navzoča. člena tega zakona. Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku. da ta dejanja niso opravljena. da mora biti v primeru. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. vloženo po pooblaščencu. ki ni oseba. če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu. člena tega zakona. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člen Pravdna dejanja. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. imajo enak pravni učinek. člena tega zakona. se šteje. da ta dejanja niso opravljena. člena tega zakona. pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče. ali ga je priznal v vlogi. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. ki je oseba iz tretjega odstavka 86. oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja. ki jo izda okrajno sodišče. člena tega zakona. Če je pritožba vložena po pooblaščencu. presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. člen V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko. ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. .

člena tega zakona odvetniški kandidat. člen Stranka da pooblastilo pisno. 2. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe. ki ni predložila pooblastila. ki dela v njegovi pisarni. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. Sodišče lahko dovoli. ki so potrebna v tem postopku. pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati.000 eurov pa tudi odvetniški pripravnik. morata biti navzoči dve priči. pri prvem pravdnem dejanju. jo umakniti. naj se predloži overjeno pooblastilo. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. skleniti sodno poravnavo. lahko s sklepom odredi. ne da bi upoštevalo dejanja. člen Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca. sme opravljati pooblaščenec. za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku. dano pravni osebi. 4. pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja. če pa preteče ta rok brez uspeha. člen Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. 3. Stranka. ki je pri njem zaposlen. ter za prenos pooblastila na drugega. vendar pa ji hkrati naloži. Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87.24 95. da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. 96. da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. ki jih je opravila oseba brez pooblastila. ki ne zna pisati ali se ne more podpisati. 98. vložiti redno pravno sredstvo. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. ki se na pooblastilu podpišeta. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. ki ni odvetnik. člen Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. ki ni odvetnik. odloži sodišče izdajo odločbe. nadaljuje postopek. opravljati vsa pravdna dejanja. 97. zlasti pa vložiti tožbo. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila. za odpoved ali umik pravnega sredstva. . Če se da v takem primeru pooblastilo osebi. za sodno poravnavo. Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. Zoper tak sklep ni pritožbe.

če vlogi ni predložil pooblastila. 101. člen . ali je tisti. bodisi pisno ali ustno na zapisnik. naznani. ki nastopa kot pooblaščenec. člen). 99. pred katerim teče postopek. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče. ki ga je dala. upravičen za zastopanje. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. ki bi lahko nastala zanj v tem času. člen Če je pooblaščencu dana pravica. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku. ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva. ki ga je določilo sodišče. sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja. ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. razen če jih je stranka pozneje odobrila. pooblaščenec pa ga lahko kadar koli Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču. Pooblastilo. pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben. ko se ji Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega. ni upravičen za zastopanje. ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. člen odpove. ki ga je dal stečajni dolžnik. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka. če je treba odvrniti kakšno škodo.25 Če pooblaščenec v roku. člen S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo. da tisti. da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko. V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu. ki ni odvetnik. Če ugotovi. ki nastopa kot pooblaščenec. ali če je zakoniti zastopnik razrešen. ki mu je pooblastilo dal. preneha. razveljavi opravljena pravdna dejanja. 100. Šesto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. če je treba odvrniti škodo za stranko. da opravlja vsa pravdna dejanja. vselej pravice. ampak pravno sredstvo zavrže.

predlogi ali sporočila. ali če sodišče ugotovi. da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. Sedmo poglavje VLOGE 105. odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku. kar se navaja na naroku. overjenim s kvalificiranim potrdilom. člena tega zakona. 103. v katerem teče postopek. morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.26 Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. se jim na njihov predlog. Vložnik mora vlogo podpisati. Če sodišče dvomi o pristnosti take vloge. kadar je to potrebno. Zoper tak sklep ni pritožbe. ki pri sodišču ni v uradni rabi. na katera jo opira. V zapisnik se zapiše. . ki je v uradni rabi pri sodišču. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. člen Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba. ki veljajo za nerazumljive vloge. pravno sredstvo in druge izjave. naj se predloži vloga z overjenim podpisom. zagotovi ustno prevajanje tistega. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo. Prevajajo tolmači. člen Vabila. ki se vlagajo zunaj obravnave. kar je treba. da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. da se lahko obravnavajo. 104. pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca. Če vloži stranka vlogo v jeziku. lahko s sklepom odredi. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku. Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem. sporni predmet in vsebino izjave. in dokaze. razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. če izjavijo. da znajo jezik. mora stranka v vlogi navesti dejstva. v njihov jezik ter ustno prevajanje listin. ki je pri sodišču v uradni rabi. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo. ravna sodišče po določbah 108. odgovor na tožbo. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. člen Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča. da ne razumejo slovenskega jezika.

predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka. overjenega s kvalificiranim potrdilom. določi vloge. da mu pošljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe. 105. Vloga v elektronski obliki se vloži tako. zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako. Minister. . tožbe. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. overjenim s kvalificiranim potrdilom. da se pošlje po pošti. ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). da jih sodišče lahko vroči. vloge. predloga za sporazumno razvezo. ki izdajajo kvalificirana potrdila. ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga. se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih. lahko od državnega organa. 106. člen Vloge. obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. Pisna vloga se vloži tako. ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. in način identifikacije strank v teh primerih. ter v taki obliki. predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. To velja tudi za priloge. pristojen za pravosodje.a člen Ob vložitvi tožbe. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister. da je vloga umaknjena. ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. ki dodeljuje tako oznako. da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. predloga za obnovo postopka. predloga za poskus poravnave. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem. izroči neposredno organu ali po osebi. se šteje. kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.27 105. elektronski poti. da imajo enako vsebino kot obrazci. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. na katero se nanašajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki). nasprotne tožbe. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku. pristojen za pravosodje.b člen Vloga se vloži v pisni obliki. z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. predpisani zgolj v fizični obliki. Pisna vloga je vloga. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. ki vsebuje napoved pritožbe. ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Overitelji. predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti. ali vloga. pritožbe.

člen Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega. ki se priložijo vlogi. 108. Če priloži stranka listino v izvirniku. so lahko v izvirniku ali prepisu. Če je na nasprotni strani več oseb. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij. Zoper te sklepe ni pritožbe. Ko sodišču listina ni več potrebna. Če je listina priložena v prepisu. v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati. jo na zahtevo vrne vložniku. 107. člen Listine. kolikor jih je treba za nasprotno stranko. nasprotni stranki pa dovoli. fotokopija ali reprodukcija te kopije. V zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče vložnika opozoriti na pravne posledice. reprodukcija te kopije ali overjen prepis. člen . nasprotni stranki pa dovoli. ko je bila prvič vložena. Kot prepis listine se v skladu z zakonom. vendar pa lahko zahteva. se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. mu sodišče naloži. se šteje. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku. Če vložnik ne ravna po tem nalogu. vložene po elektronski poti. ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo. šteje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija. določi sodišče rok. da bi se lahko obravnavala. da jo pregleda. naj v določenem roku to stori. da jo pregleda. ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako. naj predloži listino v izvirniku. Če je treba. določi rok za popravo ali dopolnitev. Če vloga. 109. kar je treba. zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika. vložena po elektronski poti. ni primerna za obdelavo na sodišču. da je primerna za obravnavo. sodišče vlogo zavrže. Predložitev listine v izvirniku lahko zahteva sodišče od vložnika tudi po uradni dolžnosti. da vlogo popravi ali dopolni. ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva. se pošljejo v enem izvodu. elektronska (skenirana) kopija. jo sodišče obdrži. da mora vlogo popraviti ali dopolniti. zahteva sodišče od vložnika. da je bila vložena pri sodišču tisti dan. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki.28 Vloge in priloge. da priloži spisom njen prepis. lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska. Kadar sodišče zahteva od vložnika. jo sodišče zavrže. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki.

ko jo sodni nabiralnik prejme. temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. se šteje čas. se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Roki. na katero je naslovljena. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka. če je izročena pristojnemu sodišču. nedelja. se šteje. Kazen. praznik ali drug dela prost dan. ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. če so za to opravičeni razlogi. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. Če se vloga odda v sodni nabiralnik. jih določa sodišče glede na okoliščine primera. 111. ko je rok začel teči. ki ga določi sodišče. člen Če je vloga vezana na rok. stranko ali drugega udeleženca v postopku. Če je rok določen po dnevih. člena tega zakona tistega. se konča rok zadnji dan v tem mesecu. člen Če roki niso določeni z zakonom. Če je zadnji dan roka sobota. od katerega je treba šteti rok. se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. preden se rok izteče. Rok. ki so določeni po mesecih oziroma po letih. preden se rok izteče. člen Roki se računajo po dnevih. Podaljšanje roka se mora predlagati. ko jo je prejel informacijski sistem. ki se po svoji številki ujema z dnem. . na katero je naslovljena. se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču. se na predlog prizadete osebe lahko podaljša. za trenutek izročitve sodišču. za trenutek izročitve sodišču. Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. ki so v obvezni vojaški službi. Za osebe. ki v vlogi žali sodišče.29 Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. na katerega je naslovljena. izrečena po prvem odstavku tega člena. ki ga določa zakon o praznikih. da je vložena pravočasno. Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas. mesecih in letih. 112.

ali očitni pomoti vložnika. če je to z zakonom predpisano ali če je za postopek potrebno. kjer ni redne pošte. da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja. za katere misli. Zoper sklep o določitvi naroka ni pritožbe. in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči. da je bila pravočasno vložena. ki je vezana na rok. da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. za dan izročitve sodišču. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom. če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja. na katerem se opravlja narok. 114. člen Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. Določbe prvega do osmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe. Sodišče lahko sklene. če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih. se šteje dan. sporni predmet in dejanje. 114. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Za osebo. ki se bo opravilo na naroku. Če je bila vloga. da je potrebna njihova navzočnost. Zoper tak sklep ni pritožbe. ki ji je odvzeta prostost. ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. prostor in čas naroka. ki je bila povod za določitev naroka. izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka.30 Določba petega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe. ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda. če spozna. se v vabilu navedejo stranke. člena tega zakona. . Naroki 113. v vabilu pa navede kraj. se šteje. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo. Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka.a člen S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli. da se opravi narok zunaj sodnega poslopja. v kraj oziroma kraje. člen Narok določi sodišče. v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). člena oziroma iz tretjega odstavka 87.

Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo. pa od dneva. za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. 115. ki ureja zdravstveno varstvo. ki nastanejo zaradi presoje. člen Sodišče lahko preloži narok. če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. ko je prenehal vzrok. pooblaščenec. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču. Vrnitev v prejšnje stanje 116. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. se pravda vrne v tisto stanje. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. ki ureja zdravstveno varstvo. 117. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje . izdano na obrazcu v skladu z zakonom. priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov. v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje. člen Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. ji sodišče na njen predlog dovoli. ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. ko je za to zvedela. stanje. in razveljavijo vse odločbe. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. lahko sodišče narok preloži le. če spozna. Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva. Če stranka. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Stroški. Če sodišče narok preloži.31 Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. zakoniti zastopnik. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe. če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. takoj naznani kraj in čas novega naroka. v katerem je bila pred zamudo. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo. v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe.

razen če so dejstva. opraviti tudi zamujeno dejanje. na katera se opira predlog. če je bil zamujen rok za predlog. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde. člen Zapisnik se sestavi o dejanjih. Zapisnik piše zapisnikar. določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. 120. dan in ura dejanja. člen (črtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122. da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. vendar pa sodišče lahko odloči. da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok. da se postopek prekine.32 Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka. 119. ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. ki so bila opravljena na naroku. mora predlagatelj obenem. 121. mora to sporočiti višjemu sodišču. 123. temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek. člen Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. člen Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli. Če sodišče sklene. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik. 118. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih. splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. ko vloži predlog. kraj. sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe. ali če je bil zamujen narok. . člen V zapisnik se vpišejo: naslov in sestava sodišča.

pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari.a člen Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. 124. kaj naj zapiše v zapisnik. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega. . V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena. katerih izjava je vpisana v zapisnik. dodati ali spremeniti. To pravico imajo tudi druge osebe. njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. se zapiše na koncu zapisnika. člen Zapisnik se sestavlja tako. z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku. O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata brez naroka. ne sme se nič izbrisati. izjave strank. člena tega zakona. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku. naj se jim prebere. v kakšni lastnosti daje to izjavo. dokazi. Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva. dokazi. člen Predsednik senata lahko odredi. datum in ura naroka. če je stranka ugovarjala točnosti prepisa. mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. ki so bili izvedeni. da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju. vendar samo glede tistega dela zapisnika. v katerem je njihova izjava. Zapisnik se mora pisati v redu. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 124. 125. kdo je dal izjavo. kraj. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. njihovi predlogi. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti. čigar izjava se snema. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor. Če se snema izjave več oseb.33 Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki. in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. se mora iz posnetka jasno razpoznati. in podatek. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati. ki so jih ponudile. ki jim ni bilo ugodeno. 125.

ki se izda v elektronski obliki. da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju. Prepis zvočnega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju. da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. odločbo.34 V zapisniku o naroku je treba zapisati. samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. se zapre v poseben ovitek. 126. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče. Minister. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče. overjenim s kvalificiranim potrdilom. če niso vpisana v sam zapisnik. ki ga je sestavil. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. se ne sestavi zapisnik. in o sodniku. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča. V spisu. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. ki je vodil zapisnik s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno. v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi označiti. ki se izda v fizični obliki. pristojen za pravosodje. dokler se hrani spis. člen O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. 127. Prepis mora predsednik senata pregledati. ki se izda v elektronski obliki. če ni priložen zapisniku. da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje. ki se neločljivo poveže z odločbo. ki se vodi v elektronski obliki. da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka. člen Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom. temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju. ko odloča o pravnem sredstvu. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. če se podatki o času in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. da je zapisnik pregledalo. se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako. Podpisa nista obvezna. se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu. . ki se izda v fizični obliki. potrditi in priključiti zapisniku o naroku. ki se izda v elektronski obliki.

35 Deseto poglavje ODLOČANJE 128. Kadar sodišče ne odloči s sodbo. 131. 129. člen Preden sodišče odloči o glavni stvari. odloči s sklepom. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. o katerih se glasuje. 130. se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje. ki jih postavi predsednik senata. Njegova dolžnost je skrbeti. Če je treba pri odločanju o glavni stvari odločiti o več zahtevkih. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep. se glasuje o vsakem zahtevku posebej. ki je pri glasovanju o kakšnem prejšnjem vprašanju ostal v manjšini. s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku. tako da nobeno od njih nima večine. v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. . Če se glede višine denarnega zneska ali količine razdelijo glasovi na več kot dve mnenji. V postopku za izdajo plačilnega naloga se izda sklep. člen Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Če so glasovi glede posameznih vprašanj. člen Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem. in o drugih predhodnih vprašanjih. porazdeljeni na več različnih mnenj. Kadar je treba odločiti o enostavnejših vprašanjih. v obliki plačilnega naloga. se ne sme vzdržati glasovanja o vprašanju. ali je treba dopolniti postopek. Član senata. Za vsako odločbo senata je potrebna večina glasov. da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma raziščejo. dokler se ne doseže večina. če se niti tedaj ne doseže večina. oddani za največji denarni znesek ali količino. se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja. člen Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa. lahko odloči senat tudi na samem zasedanju. o katerem naj se odloči pozneje. prištejejo glasovom. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo. dokler se ne doseže večina. Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoči samo člani senata in zapisnikar. odloči o tem. oddanim za najbližji manjši denarni znesek ali količino. se glasovi.

da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi. vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako. stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom. Minister. kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo. izvršiteljem. pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb. člen Državnim organom. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka se šteje naslov. Stranka lahko sodišču sporoči. odvetnikom. 133. ali delavcu. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. Če sodišče ugotovi. člen Pisanja se vročajo po pošti. . da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti. da vročitev v varen poštni predal ni mogoča. kaj je varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. ki je pooblaščena za sprejem. predpiše. Ne glede na četrti odstavek tega člena se državnim organom. katerega naslov navede v vlogi. na sodišču ali na drug način. se šteje. vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. Seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. sodnim cenilcem. po varni elektronski poti. notarjem. Minister. da želi vročanje po varni elektronski poti. pristojen za pravosodje. dokler ne sporoči drugače. sodnim izvedencem. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi.36 Enajsto poglavje VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Način vročanja 132. po delavcu sodišča. ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. sodnim tolmačem. Stroške vročitve iz prejšnjega odstavka založi predlagatelj take vročitve. ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. ki je objavljen na seznamu. da se pisanje izroči osebi. Navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. določen z zakonom. ki je njihov delavec. pristojen za pravosodje. ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost.

. ki ji je odvzeta prostost. se opravi vročitev po diplomatski poti. če ni v tem zakonu drugače določeno. na sodišču. člen Osebi. se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda. pripravljen ga sprejeti. ure. se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. člen Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. ki naj se mu vroči pisanje. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. da je vloga stranki vročena. člen) drugače določeno. se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije. Taka vročitev je veljavna le tedaj. se vročajo pisanja njemu. ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. do 22. po elektronski poti pa 24 ur na dan. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. Šteje se. Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega. če je tisti. zadostuje.37 134. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika. 138. člen Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako. Čas in kraj vročanja 139. 135. člen Vroča se podnevi od 6. upravičenega za sprejem pisanj. 137. ki naj se mu pisanje vroči. 136. člen Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu. ki uživa imunitetno pravico. da se pisanje izroči osebi. če je treba. upravičenemu za sprejem pisanj. da se pisanje vroči enemu izmed njih. ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku. člen Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. če je naslovnik tam. ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom 132.

če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. bolnišnice) ne najde v takem objektu. če strank ne zastopajo pooblaščenci. ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. pritožbe. En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču. ne najde v stanovanju. Če se naslovnik. Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča. Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega. ki mu je treba pisanje vročiti. ki naj se mu pisanje vroči. da je bila vročitev opravljena v trenutku. ki so odvetniki. do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa. Zoper to odločbo ni Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati. ki je pisanje dolžna sprejeti. ki je vpisan v register. ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. 141. ki je zaposlena na tistem mestu. da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva. se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. samski domovi. ki stanuje v nastanitvenem objektu. ali osebi. namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti. če v to privoli. da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju. domovi za ostarele. pooblaščeni za sprejemanje pošte. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal.38 Subjektu vpisa v sodni register. se vroči pisanje osebi. ki se vpisuje v register. S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi. sodišče odloči. člen . se pisanje vroči tako. samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi. ki so odvetniki. Način vročanja 140. če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega. ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi. V tem primeru se šteje. ki so ga dolžni sprejeti. 139. pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu. socialno-varstveni zavodi. ki naj se mu vroči. se pisanje vroči osebi.a člen Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence. člen Če se tisti. se vroča na naslovu. in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena. Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način.

se pisanje izroči sodišču. da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost. se pisanje vrne sodišču. kje je pisanje. s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu. ki je vročitev odredilo. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. s posredovanjem organizacije. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne. ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. ter se podpiše. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena tako. Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem. Šteje se. Šteje se. členu tega zakona ni možna. ki je bila opravljena na način iz tega člena. ki je sodišču sporočil elektronski naslov. ter se podpiše. pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo. se vročitev fizični osebi opravi tako. 141. ki je vročitev odredilo. sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne. ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. če gre za vročitev po pošti. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi. O vročitvi. ki je vpisan v register. na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje. Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju.a člen Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti. V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona. ki bi ga moral vročiti. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku. se vročitev opravi na način iz tega člena. ko naslovnik prevzame pisanje. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh. v katerem je navedeno. da je bila vročitev opravljena na dan. velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje . da je v informacijskem sistemu pisanje. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Pošta hrani pisanje 30 dni. vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu. v katerem navede. ko je pisanje pustil naslovniku. na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. da je bila vročitev opravljena na dan. se takoj obvesti sodišče. navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.39 Če vročitev po 140. ki je vpisan v register. ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku.

navedene v prvem.40 naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo. člena tega zakona.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. začasno odsoten in da mu osebe. če poravnalni narok ni bil razpisan. pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. 143. ko je obvestilo pustil naslovniku. in rok 15 dni. če tako določa zakon ali če sodišče oceni. ki je odredilo vročitev. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. člena tega zakona. če gre za vročitev po pošti. da vročevalec pisanje izroči sodišču. ki je vročitev odredilo. z vročilnico v elektronski obliki. v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo. se vročajo osebno stranki. da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. se takoj obvesti sodišče. v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. se pisanje vrne sodišču. da je vročitev opravljena osebno stranki. Šteje se. O vročitvi. ki je vročitev odredilo. členu tega zakona. se opravi vročitev po 133. ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki. zoper katero je dovoljena posebna pritožba. ki bi ga moral vročiti.a členom tega zakona. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. ki naj se mu vroči pisanje. ki imajo izvirnike v fizični obliki. ki je bila opravljena na način iz tega člena. 142. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan. ko naslovnik pisanje dvigne. opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča. Na obvestilu in na pisanju. kje je pisanje. člen Tožba. Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. se šteje. Na način. ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. Druga pisanja se vročajo osebno samo. Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. se osebna vročitev fizični osebi opravi tako. ki je vročitev odredilo. določen v tem členu. overjenim s kvalificiranim potrdilom. člen Če se ugotovi. sodna odločba. če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. ki so priložene v izvirniku. drugem in tretjem odstavku 140. da je tisti. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. ter se podpiše. da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču. da je potrebna zaradi listin. če je elektronski (skeniran) prepis. v katerem je navedeno. se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja. pisanja ne .

pa tega ne sporoči sodišču. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika. ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. šteje se. oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni. da je s tem vročitev opravljena. se pisanje vrne sodišču z navedbo. pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj 146. na katerem naj bi se opravila vročitev. ki je prijavljen v skladu z zakonom. Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje. ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. če tako ravna začasni zastopnik. členom tega zakona. Sodišče pridobi podatke o tem. dejansko ne prebiva na naslovu. če tega ni. ki naj se mu vroči pisanje. na katerega je pisanje naslovljeno. mora to takoj sporočiti sodišču. Na vročilnici zapiše dan. enak naslovu za vročanje. upravičen za sprejem pisanj.41 morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem. kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen. da naslovnik dejansko ne živi na naslovu. Sprememba naslova 145. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. kjer je pustil pisanje. uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj. ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. upravičenega . kje je naslovnik in kdaj se vrne. Če se ugotovi. ki se vroča v skladu s 141. Če tega ne stori. se pisanje vrne sodišču z navedbo. ali je naslov. odredi sodišče. in 142. odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. da se pisanje pritrdi na sodno desko. ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje). člen Kadar tisti. spremeni svoj naslov. se šteje. oziroma tisti. s katero se konča postopek. ki je v tujini. spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje. kjer ta oseba dela. pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika. s katero se konča postopek. da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe. da tisti. člen Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik. ki se mu opravljajo vročitve. Odklonitev sprejema 144.

sodišče tožbo zavrže. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca. katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. katere vloga se vroča. potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. če ga ti ne imenujejo sami. ki ga je imenovalo sodišče. ki ga določi sodišče. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. pa mora založiti tožeča stranka. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. 147. da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik. stroške začasnega zastopnika. To velja tudi za priloge. Obenem sporoči tožnikom. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. imenuje sodišče začasnega zastopnika. da je vloga umaknjena. se šteje. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj. ki ga je imenovalo sodišče. ki je v tujini. upravičenega za sprejemanje pisanj. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. imenovanega za tožečo stranko. imenovanega za toženo stranko. jim sodišče lahko naloži. Če tožeča stranka ne založi stroškov. upravičenega za sprejemanje pisanj. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. upravičenem za sprejemanje pisanj. . imenovanega za toženo stranko. pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. 146. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.42 za sprejemanje pisanj. se založijo iz sredstev sodišča. člen Če več oseb skupaj toži. upravičenega za sprejemanje pisanj. sodišče pozove stranko. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj.a člen Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku. sodišče tožbo zavrže. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. upravičenega za sprejemanje pisanj. v katerem bo vloga lahko vročena. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. Stroški začasnega zastopnika.

ki bi mu ga bilo treba vročiti. ne pa tistemu. člen Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. člena tega zakona. sporočiti naslov osebe. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku. Minister. ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu. potem ko je končan. zakaj se prejemnik ni podpisal. Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve. da je bila vročitev opravljena tistega dne.43 Ugotovitev naslova 148. poleg tega pa opombo. dovoli to predsednik senata. Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. člen Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde. Dokler postopek teče. Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati. Drugim osebam. ki izkaže pravni interes. ki ga ta določi. šteje se. ko je bilo pisanje izročeno. se vročitev lahko dokazuje tudi drugače. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. pristojen za pravosodje. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. v kateri so udeležene. Če se vročilnica izgubi. zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve. ki ji je treba vročiti pisanje. člen Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. se šteje. . in dan. ki imajo opravičeno korist. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. se na vročilnici navede dan. zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema. Vročilnica 149. se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču. navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. da je s tem vročitev opravljena. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema.

pa stranki ne založita določenega zneska. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki. ki jih povzroči s svojimi dejanji. ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki. da stranka ni v roku založila zneska. 154. potrebnega za stroške. Sodišče lahko odloči. ali naj plača stroške iz četrtega odstavka 153. 153. mora po nalogu sodišča založiti znesek. ni založen v roku. ki v pravdi ne uspe. člen Stranka. pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. člena tega zakona. člen Vsaka stranka predhodno sama krije stroške. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča. člena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plačajo iz sredstev sodišča. Glede na uspeh dokazovanja odloči sodišče.44 Dvanajsto poglavje STROŠKI POSTOPKA Pravdni stroški 151. ki je potreben za stroške. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi. če znesek. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. . naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Sodišče opusti izvedbo dokaza. da mora ena stranka povrniti vse stroške. kakšen pomen ima to. člen Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči. ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient. ki bodo nastali z izvedbo dokaza. ki jim zakon priznava pravico do nagrade. da krije vsaka stranka svoje stroške. člen Pravdni stroški so izdatki. če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. sodišče odloči. ki ga je določilo. 152. potreben za stroške. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb.

če se pravda konča s sodno poravnavo. člen Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške. kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo. ki umakne tožbo. 156. pa ni uspela. se taki stroški odmerijo po tarifi. Stranka. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške. da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. člen Pri odločanju o tem. mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. kateri stroški naj se povrnejo stranki. 158. preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. mora nasprotni stranki povrniti stroške. člen). člen Tožeča stranka. da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila. odloči. Stranka. nastale zaradi pravnega sredstva. člen Vsaka stranka krije svoje stroške. mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. ki se ni udeležila poravnalnega naroka. odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. pa sodišče ugotovi. pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno.45 155. spadajo med pravdne stroške. razen če jo je umaknila takoj. ki jih je povzročil po svoji krivdi. da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške. 157. ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. člen Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari. . člen Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi. ki so bili potrebni za pravdo. upošteva sodišče samo tiste stroške. 160. mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Sodišče lahko odloči. da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. ki je bila poskušena (309. O tem. ki se je njej primerilo. Stroški poravnave. ki umakne pravno sredstvo. 159.

46 161. člen . za katere zahteva povračilo. Sklep o odmeri stroškov iz prejšnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo. če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. člen V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj. mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu. 165. se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. ima pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona. o katerem naj odloči sodišče. Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. 164. Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. niso odgovorni drugi sosporniki. umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin. 162. kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. člen O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave. ki je bila pred odločitvijo o stroških. člen Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa. so nerazdelno odgovorni tudi za stroške. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu. s katerim se nalaga povrnitev stroškov. 163. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. člen Kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka. ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. določi sodišče po tem sorazmerju. lahko odloči. če je treba sklep vročiti strankam. kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. Za stroške. nima pa pravice do nagrade. Sosporniki. prisojene nasprotni stranki. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške. s katerim se konča postopek pred njim.

odlog in obročno plačilo sodne takse 168. 166. mora plačati nasprotnik te stranke. v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje. če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Stroški v postopku za zavarovanje dokazov 167. člen Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka.47 Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo. Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. in zadevo vrne v novo sojenje. se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. Takse stranke. ki ureja sodne takse. pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. Če sodišče razveljavi odločbo. Takse. ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže. mora plačati ta del takse. odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona. Če sodišče spremeni odločbo. ki je bila oproščena plačila taks. Če stranka. Oprostitev. člen Izrek o stroških. . Če ena stranka izpodbija sodbo samo glede stroškov. ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela. katerih plačila je bila stranka oproščena. člen V pravdnem postopku se glede oprostitve. ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. odloči tudi o stroških. odloči o stroških vsega postopka. če ne bi bila oproščena plačila taks. so del pravdnih stroškov. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. druga pa glede glavne stvari. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. ki bi jo morala plačati. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku. odloči višje sodišče z eno samo odločbo o obeh pravnih sredstvih. ki presega del takse. Sodišče lahko ravna po tretjem odstavku tega člena tudi tedaj. ki je predlagala zavarovanje. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje. ki je vsebovan v sodbi. kadar le delno razveljavi odločbo.

od katerega je prejelo prošnjo. dajanje pravne pomoči poteka po elektronski poti. . pristojno za pravosodje. člen (črtan) 173. če pa ne ve.48 169. Če se dvomi o vzajemnosti. za katero je zaprošeno. člen (črtan) 173. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. pristojen za pravosodje. katero sodišče oziroma kateri državni organ je pristojen. 175. po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. če velja glede pravne pomoči vzajemnost. daje pojasnila ministrstvo. in tedaj. Če zaprošeno sodišče ni pristojno za dejanje. odstopi prošnjo pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu in sporoči to sodišču. ki je pristojno za pravno pomoč. člen (črtan) 170. če prosi za dejanje. Če je mogoče. ki jih določajo mednarodne pogodbe. člen (črtan) 171. Trinajsto poglavje PRAVNA POMOČ 174. V tem primeru pošlje sodišče.a člen Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča. ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. vrne prošnjo. člen Sodišča morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomoč. Določbe drugega odstavka 174. člen (črtan) 172.

ki je izreklo kazen. na katera tožnik opira zahtevek. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov. izvrši na predlog sodišča. se lahko opravi na način. ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona. ki ureja prisilno izterjavo davkov. za katero prosi tuje sodišče. Vsebina tožbe 180. se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč tujim sodiščem po diplomatski poti.49 176. ki ga želi tuje sodišče. Trinajsto a poglavje IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI 178. s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. člen). 178. pristojni davčni organ po določbah zakona. kakor ga določa domači zakon. člen Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. če je prošnja poslana po diplomatski poti in če so prošnja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priložen overjen prevod v slovenskem jeziku. Postopek pred sodiščem prve stopnje Štirinajsto poglavje TOŽBA 179. če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. člen Pravdni postopek se začne s tožbo. . Dejanje. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč na tak način. vzame sodišče v postopek prošnjo tujega sodišča za pravno pomoč le tedaj. dejstva. Drugi del POTEK POSTOPKA A. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaprošene države ali pa mora biti priložen njihov overjen prevod v tem jeziku.a člen Denarne kazni. 177. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. ki jih mora imeti vsaka vloga (105. dokaze. in druge podatke.

sodnik o predlogu odloči takoj. sodi o vseh zahtevkih senat. ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. sodnik ni vezan nanjo. se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj. da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja. da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se lahko vloži. pred katerim teče pravda.50 Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le. mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. če je tako določeno s posebnimi predpisi. kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj. če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Ugotovitvena tožba 181. jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču. če spozna. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage. naj se ugotovi. ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi 182. soditi senat. lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja. Če bi moral o nekaterih zahtevkih. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. . da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev. da tisti zahtevek. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva. ki so v medsebojni zvezi. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. če pa jo je navedla. kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. če je sodišče. če ima tožeča stranka pravno korist od tega. Dva ali več tožbenih zahtevkov. da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča. ni utemeljen. preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. najpozneje pa v 15 dneh. zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. ki ga uveljavlja pred njim. ki se uveljavljajo z isto tožbo. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti. če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka. člen V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko.

člen Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno. Na način. 185. tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.51 Nasprotna tožba 183. da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. je za spremembo potrebna njena privolitev. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. dopolni ali popravi posamezne navedbe. ravna sodišče tudi. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba se ne more vložiti. če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi. povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. pristojnemu sodišču. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če za to ni imela dovolj . Šteje se. če misli. če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni. čeprav se tožena stranka temu upira. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka. člen). da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. člen Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena. če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Tožba ni spremenjena. mora pustiti toženi stranki čas. člen Ko je tožba vročena toženi stranki. Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe. ki ji je potreben. pošlje zadevo. če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka. če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi. potem ko je toženec privolil v spremembo. Sprememba tožbe 184. Šteje se.

če tožeča stranka spremeni tožbo tako. preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. vse do konca glavne obravnave. Tožbo lahko umakne tudi pozneje. vloži. se šteje. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. naj se ji pusti potreben čas za pripravo. na katerem tožena stranka ni navzoča. Umik tožbe 188. Za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka tega člena je potrebna privolitev tistega. ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. člen Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. ki so nastale po vložitvi tožbe. Če je tožba umaknjena.52 časa. da je privolila v umik. Če je tožba umaknjena. Zoper sklep. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku. če ji je bila predhodno vročena tožba. če tožena stranka v to privoli. Ta sklep se vroči toženi stranki samo. ni posebne pritožbe. v katerem je. ki ne nasprotuje spremembi. ko stopi vanjo. Enako ravna sodišče. kakor da sploh ni bila vložena. člen Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. zahteva. da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari. člena tega zakona. 186. če tožena stranka. da zahteva zaradi okoliščin. člen Privolitev tožene stranke ni potrebna. člen Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke. 187. s katerim se ugodi spremembi tožbe. in se lahko znova Obstoj pravde 189. ko je obveščena o umiku tožbe. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. . se šteje. je potrebna tudi njena privolitev.

da zahteva. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. v katerem je. če drug zakon tako določa. ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. 2. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. to ni ovira. člen . če se taka pravda začne. člen Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): 1. Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi. ki je določen v prvem odstavku tega člena. Tisti. začne pravda teči od trenutka. ki je v tožbi naveden pred njim. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. lahko zajame tožeča stranka s tožbo dva ali več tožencev samo tedaj. ki je pridobil stvar ali pravico. sodišče zavrže tožbo. če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. če v to privoli. ki so v medsebojni zvezi. ko stopi vanjo. o kateri teče pravda. ko je o njem obveščena nasprotna stranka. Na način. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu. 190. če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. 193. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. Dokler pravda teče. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. 192. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. če v to privolita obe stranki. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako.53 O zahtevku. da se pravda med istima strankama ne dokonča. more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj. o kateri teče pravda. 3. člen Če katera od strank odtuji stvar ali pravico. ki ga stranka postavi med postopkom.

198. 194.54 Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. člen Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. zmaga ena od strank. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka. ki se nanašajo na potek pravde. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. člen Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. pri katerem teče pravda. lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. 195. se lahko pridruži tej stranki. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Šestnajsto poglavje UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeležba intervenienta 199. člen Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času. člen Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge. da v pravdi. 197. člen Kdor ima pravni interes. dokler še teče rok za katerega koli izmed njih. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. dokler postopek ni pravnomočno končan. . tako da se razteza. ki teče med drugimi. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. člen Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). o kateri že teče pravda med drugimi. lahko toži pri sodišču. 196. ki se nadaljuje. ki so jih opravili drugi sosporniki. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu.

naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. da ni podan pravni interes intervenienta. ki se ji je pridružil. se izvod njegove vloge vroči tudi stranki. ni posebne pritožbe. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. 201. ki se ji je pridružil. ki se ji je pridružil.55 Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo. se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. pa trdi. naj se intervencija zavrne. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. ki se ji je pridružil. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih. se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki. člen Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. Imenovanje prednika 203. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo. ko vstopi vanjo. Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. člen Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. Zoper odločbo. 200. člen Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. . člen Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga. če ugotovi. Če vloži intervenient pravno sredstvo. s katerim se zavrne intervencija. člen). v katerem je. Do pravnomočnosti sklepa. v katerih bi lahko to storila stranka. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. 202. s katero sodišče dopusti intervencijo. ki ni prišla na narok.

če drug zakon tako določa. ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. da bi se spustila v pravdo. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. 2. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje. 207. ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. Če prednik. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. ponarejena. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke. da bi se prekinila začeta pravda. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina. člen . Obvestitev drugega o pravdi 204.56 Privolitev tožeče stranke. 206. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. ki niso odvisni od tega. podaljšali roki ali preložil narok. Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. vse do takrat. pa v pravdi nima pooblaščenca. člen Postopek se prekine: 1. kadar je podan sum. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. če sklene. ki je drugega obvestila o pravdi. če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega. lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. se tožena stranka ne more več upirati. 5. 6. dokler se pravda pravnomočno ne konča. 2. ki je pravna oseba. ki je bila uporabljena kot dokaz. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati. ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu. člen). v katerem je pravda. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. je potrebna le. 4. da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik. člen Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. če živi stranka na območju. člen Sodišče odredi prekinitev postopka: 1. ki je bil v redu povabljen. zlasti še. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka. preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. 3. ne more zaradi tega zahtevati. če stranka. Stranka. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13.

točki 205. ki ni predlagala nadaljevanja postopka. naj se nadaljuje. da bi se čakalo na njegov konec. člena tega zakona. členu tega zakona. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. do 4. in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega člena. takoj ko preneha razlog za prekinitev. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. Roki. če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Mirovanje postopka se začne z dnem. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov. določeni za pravdna dejanja. ko stranki to naznanita sodišču. V sklepu. ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka. se postopek nadaljuje. ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga. je treba navesti. kakor če se postopek prekine. . lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. od katerega dneva postopek miruje. člena tega zakona. ko ga dedič ali skrbnik zapuščine. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi. Postopek miruje. člen Če postopek miruje. ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva. se nadaljuje. ko je nastalo mirovanje postopka. dokler kakšna stranka ne predlaga. 209. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke. ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. člen Postopek. člen Mirovanje postopka nastane. ki je naveden v 1.57 Prekinitev postopka ima za posledico. ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna. 208. naj to storijo. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. ne predlaga nadaljevanja. ko se postopek nadaljuje. ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči. da ni več razlogov. Stranki. 210. se postopek ne more nadaljevati. se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. novi zakoniti zastopnik. da prenehajo teči vsi roki. nastanejo iste pravne posledice. ki so navedeni v 1. s katerim se ugotavlja mirovanje postopka. Dokler traja prekinitev postopka. da je tožba umaknjena. se šteje. ko je nastalo mirovanje. Njihov učinek se začne šele. Pravdna dejanja.

razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. da ta dejstva ne obstajajo. Dejstev. kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. Dejstev. O tem. upoštevajoč vse okoliščine. sodišče. člen Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze. 215. ki so splošno znana. na katere opira svoj zahtevek. da bi razpolagala z zahtevkom. ali jih zanika brez navajanja razlogov. ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. da je dodala druga dejstva. člen Ni treba dokazovati dejstev. da se postopek takoj nadaljuje. ni posebne pritožbe. člen). Zoper sklep. člen Pritožba zoper sklep. člen . vendar pa se lahko dokazuje. ni treba dokazovati. s katerim se ugotovi (205. potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem. člen Dokazovanje obsega vsa dejstva. ki ga je stranka najprej priznala. ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. ki se po zakonu domnevajo. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo. 213. se štejejo za priznana. naj se dokazujejo tudi taka dejstva. ki jih stranka ne zanika. člen) prekinitev postopka. ne zadrži izvršitve sklepa. da ne pozna dejstev. če misli. Če sodišče na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene. vendar le. ni treba dokazovati. če ni z zakonom drugače določeno.58 211. Dejstva. Sodišče presodi po prostem prepričanju. člena). ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. člen) ali določi (206. da jih je stranka priznala z namenom. zoper tak sklep ni posebne pritožbe. odloča 214. s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. ki so pomembna za odločbo. ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splošne določbe 212. če gre za dejstva. vendar pa lahko sodišče odredi.

člen Če se ugotovi. 218. do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari. odloči po prostem preudarku. kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del.59 Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. ali če je treba izvesti dokaz v tujini. lahko sodišče o dejstvih. Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice. O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom se obvestita tudi stranki. odloči sodišče o tem po prostem preudarku. da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku. se opravi obravnava ne glede na to. razen če sta se temu odpovedali. Če senat sklene. ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. člen Predsednik senata ali zaprošeni sodnik. sme izvesti tudi druge dokaze. do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza. sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. se v zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede. V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. Če se izteče določeni rok. da dovoljeni dokaz ni bil izveden. na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. 219. Zoper sklep senata. pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. določi sodišče v dokaznem sklepu rok. če misli. da je to smotrno. . ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka. odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. člen Če se da glede na okoliščine pričakovati. 216. ki jih ima senat oziroma predsednik senata. 217. člen Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom. naj se kakšen dokaz izvede pred zaprošenim sodnikom. da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). ni posebne pritožbe. vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene. da ima stranka pravico do odškodnine. s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku.

ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). pri kom drugem. ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (členi 226 do 228). ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. da ni nujno. če se stvar. da opravi ogled. Dovoljeno je dokazovati. člen Če si je treba ogledati stvar. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. člen Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja. ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti. Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenačeno z listino v fizični obliki iz prvega odstavka tega člena. . če je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen državni organ. ki si jo je treba ogledati. da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata.60 Ogled 220. veljajo smiselno določbe tega zakona o listinah. senat pa misli. 222. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. in listina. 223. dokazujeta resničnost tistega. člen Senat pooblasti predsednika senata. Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. člen Ogled se opravi. 221. da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. člen Listina v fizični in elektronski obliki. da si sodišče stvar neposredno ogleda. lahko predsednik senata odredi. da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. ki ji je zaupano izvrševanje javnega pooblastila. če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno. pri državnem organu ali pri pravni osebi. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda. ki je pri kateri od strank. kar se v njiju potrjuje ali določa. Listine 224.

zahteva sodišče od te stranke. lahko zahteva. za dokazano. imajo tuje javne listine. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. naj predloži listino. Če stranka. Glede pravice stranke. ali če proti prepričanju sodišča zanika. ob vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine. ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati. lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. člena tega zakona. člen Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi. veljajo smiselno določbe 231. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. da je dokaz umaknjen. da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. . da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine. do 234. na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. s katerim ji je naloženo.61 Dovoljeno je dokazovati. in ji določi za to rok. pa sama stranka ne more doseči. Stranka ne sme odreči predložitve listine. ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati. noče ugoditi sklepu. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru. si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. zanika. 226. ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. se šteje dejstvo. Če stranka. od katerega naj bi izvirala. vključno z navedbo strani. mora biti priložen tudi overjen prevod. če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino. da je ta pri drugi stranki. se šteje. 227. od katere je sodišče zahtevalo. da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah. člen Stranka mora sama predložiti listino. da bi bila listina pri njej. 225. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka. Listini. Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. ki ima listino. Če je listina pri državnem organu ali pri osebi. da bi bila listina pri njej. ji lahko sodišče naloži. Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo. sestavljeni v tujem jeziku. ki so po predpisih overjene. da odreče predložitev drugih listin. da se listina izroči ali pokaže. naj jo predloži. da da o tem izjavo organ. naj listino predloži.

o tistem. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. da bi morala predložiti listino. da mora ohraniti kot tajnost tisto. o dejstvih. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. ki je pri njej. če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino. in če ni z zakonom drugače določeno. Priče 229. da jim ni treba pričati. odloči pravdno sodišče. Preden izda sodišče odločbo. da bi bila listina pri njej. za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti. ki so zmožne dati podatke o dejstvih. Predsednik senata opozori navedene osebe. Pravnomočni sklep o tem. izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka. ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko. mora tudi pričati. mora na povabilo priti. s katero naloži drugi osebi. ali je druga oseba dolžna predložiti listino. Druga oseba ima pravico do povračila stroškov. 231. naj predloži listino. Določbe 242. 2. ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine. ki se dokazujejo. člena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. člen Drugi osebi sme sodišče naložiti. člen Priča sme odreči pričanje: 1. Če druga oseba zanika. da mora druga oseba predložiti listino. kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. 3. lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva. Če druga oseba zanika.62 228. kdor je povabljen za pričo. jo povabi. člen . člen Vsak. le tedaj. člen Kot priča ne sme biti zaslišan. Kot priče se smejo zaslišati le osebe. 232. naj predloži listino. če velja dolžnost. o tistem. ki se sklicuje na listino. kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. 230. naj se o tem izjavi. česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku.

člena). naj predloži pisno izjavo priče. pred katerim bi priča morala pričati. o tem poprej zasliši stranke. ki ureja zakonsko zvezo. ki se nanašajo na premoženjska razmerja. člen Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. mora poprej navesti. ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca. pa stranka tega ne stori. kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo. o dejstvih. v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena. da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje. s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Če je treba. ki je po predpisih. če . 236. četudi je zakonska zveza že prenehala. zlasti še. svojega zakonca ali osebo. ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 241. o dejanjih. katere zaslišanje je predlagala. ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena. ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. priča pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni. 236. o čem naj priča. če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega. ki se nanašajo na rojstvo. če ima za to tehtne razloge. izrečeni zaradi tega. sklenitev zakonske zveze ali smrt. ki urejajo zakonsko zvezo. Predsednik senata opozori pričo. pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. kakor tudi tedaj. člen Stranka. o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. člen Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih. Če sodišče stranko pozove. o dejstvih. 235. člen Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja. če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto.63 Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti. kot jo določa zakon. naj se določena oseba zasliši kot priča.a člen Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih. ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank. z njo izenačena. vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost. posvojitelja ali posvojenca. ki predlaga. sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le. Zoper sklep sodišča iz prvega odstavka tega člena stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. 233. precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena. če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. 234.

ime očeta. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti. če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni. . člen Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. ki bodo zaslišane pozneje. Priče. Pričo je treba najprej opomniti. ki so predlagane za priče. in da se vabi kot priča. da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava. kdaj in kam naj pride. člen Priče se vabijo s pisnim vabilom. da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati. zadeva. da se njene izpovedbe preizkusijo. če tako zahteva katera od strank. v katerih je že vsebovano. da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo. 237. Ob tem pozivu jih mora opozoriti. o katerih naj priča. prebivališče. ki se zaradi starosti. se zaslišijo v svojem stanovanju. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče. poklic. ki so nastali z izvedbo tega dokaza. zlasti v primeru. če bodo podale pisne izjave. sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov. Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče. predlog za zaslišanje priče zavrne. V vabilu se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka (241. v katerem se navedejo: ime in priimek. Sodišče lahko odloči. poklic povabljenega. dopolnijo ali razjasnijo. člen Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič. Stranke se lahko v postopku dogovorijo. 238. da si bodo izmenjale pisne izjave prič. Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe. kar ve o dejstvih. da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti. Ni dovoljeno postavljati vprašanj. zaradi katere je vabljen. da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja. da bo tak način zadosten. ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki.64 stranka izkaže za verjetno. starost in njeno razmerje do strank. člen). vendar pri tem ni bila uspešna. člen) in na pravico do povračila stroškov (242. rojstni kraj. Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi. nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. naj pove vse. da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi. če oceni. kako je treba odgovoriti. Priča mora odgovarjati ustno. Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu. 239.

sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1. noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja. ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja. Če se ne more zaslišati na ta način. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadrži izvršitve sklepa. in izjave. vendar največ mesec dni. da se s silo privedejo. če priča pozneje izjavi. ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja. da so njeni razlogi za to neupravičeni. 241. . Soočenci se o vsaki okoliščini. sme sodišče odrediti. da se privede s silo na svoje stroške. sodišče pa presodi. člen Če priča ne zna jezika. Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti.65 Pričo je treba vselej vprašati. iz katerih je priča odrekla pričanje ali odgovor na posamezno vprašanje. jo sme zapreti. Priče se smejo soočiti. obvesti njihovo pristojno poveljstvo. pa se zahteva od nje. da mora natančno pretolmačiti vprašanja. da bo pričala. se ji postavljajo vprašanja pisno. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Če je treba. naj pisno odgovarja. Če priča pride. člen Če priča. jo lahko kaznuje v denarju do 1. se povabi kot tolmač kdo. glede katere se ne ujemajo. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj.300 eurov. da mora priča povrniti stroške. 240. da niso hoteli pričati. člen Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. pa potem ko je bila opozorjena na posledice. prekliče sodišče svoj sklep o kazni. razen če se v tej pritožbi izpodbija tudi odločitev. da bi pričali. od kod ve to. če je nema. Zapor traja vse do takrat. o čemer priča. s katero sodišče ni pritrdilo razlogom. dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno. da jih kaznuje. Če je priča gluha. ki odredi njihovo privedbo na sodišče. lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov.300 eurov. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek. ki so postavljena priči. ki se uporablja v postopku. če pa tudi potem noče pričati. ki je bila v redu povabljena. ki se zna s pričo sporazumeti. pač pa se o tem. ki jih bo dajala. se zasliši po tolmaču. Sodišče odloči na zahtevo stranke. zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik. Sodišče opozori tolmača. kjer bi morala biti zaslišana. 242. se obrne sodišče na njihovega starešino.

Sodišče jo je dolžno na to opozoriti. sicer izgubi to pravico. lahko določi tudi dva ali več izvedencev. glede pisave. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. Pravdno sodišče lahko pooblasti predsednika senata ali zaprošenega sodnika. če pa sodišče presodi. člen Sodišče izvede dokaz z izvedencem. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. če predujem ni bil položen. če mu je prepuščena izvedba dokaza z izvedencem. da se o tem izjavijo. naj plača določeni znesek priči v osmih dneh. 245.66 Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. za prstne odtise in podobno) posebni zavodi. 246. zlasti če je bolj zapleteno. odredi sodišče. V sklepu. Sodišče lahko namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca. . s katerim se odmerijo stroški za priče. da je izvedensko delo zapleteno. kemičnemu laboratoriju. fakulteti ipd. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici. lahko da strankam možnost. Izvedenci 243. če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. člen mnenje. koga bo vzelo za izvedenca. s katerim sodišče ne razpolaga. se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov. da določi izvedenca. Kdor je določen za izvedenca.). Preden sodišče odloči. Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja. člen Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec. 244. člen Izvedensko delo opravijo izvedenci. se tako delo. naj se določeni znesek izplača iz predujma. pa naloži stranki. zaupa predvsem taki strokovni instituciji. iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. ki jih določi pravdno sodišče.

da se izjavi. da se izjavi. in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo. 248. in svojega izostanka ne opraviči. ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku. Sklep o kazni lahko sodišče prekliče ob pogojih iz petega odstavka 241. najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. ki jih je povzročil. s tem da je neupravičeno izostal.300 eurov izvedenca. izvedenca. člena tega Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem. zakona. ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost. neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela. čeprav je bil v redu povabljen. na katere opira svojo zahtevo za izločitev. kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana. da mora povrniti stroške. zoper sklep. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca. preden je izvedenec opravil svoje delo. člen Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. člena tega zakona. iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca.67 Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. pa stranka ni imela možnosti. s katerim se zahteva zavrne. 247. v kateri izvedenec dela. s katerim se ugodi zahtevi za izločitev. če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci. 249. da je podan razlog za izločitev. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije. O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi. člen Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov. takoj ko izve. ki je bil prej zaslišan kot priča. ni pritožbe. člen Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1. pa ni posebne pritožbe. ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. . in izvedenca. se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Zoper sklep. ravna sodišče. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave. ki ne pride na narok. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine. ki ga je določilo sodišče.

251. člen). ki so pomembne. Nato se izvedenca vpraša za ime in priimek. 254.68 250. in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravičenega izostanka (248. lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. člen Če je določenih več izvedencev. člen Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci. Če je mogoče. na katerem se bosta obravnavala. starost in njegovo razmerje do strank. natančno navede vse. ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. člen Sodišče odloči. kdaj in kam naj pride. poklic. v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje. zaradi katere je vabljen. da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. poklic povabljenega. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. ki naj ga pregleda. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. člen Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom. prebivališče. člen) in na pravico do povračila stroškov (249. se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. 252. ime očeta. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen. označi izvedencu predmet. . vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom. naj predmet skrbno pregleda. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. Sodišče določi rok. kar opazi in dožene. člen Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti. 253. zadeva. v katerem se navedejo: ime in priimek. rojstni kraj. te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. in da se vabi kot izvedenec. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. člen). če se glede njiju strinjajo. členom tega zakona tudi dodatni dokazi. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila. da se ugotovijo okoliščine. lahko skupaj dajo izvid in mnenje. da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo.

Zaslišanje strank 257. ki jo je treba zaslišati kot stranko. drugega odstavka 245. ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. odloči sodišče. da zasliši samo eno stranko. Prav tako lahko sodišče odloči. Za pravno osebo se zasliši oseba. člena. niso znana sporna dejstva. se zahteva mnenje drugih izvedencev. lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank. člen Sporna dejstva. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali če bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške. ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. drugega odstavka 251. člena. 259. do 250.69 Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. da se zasliši samo druga stranka. 258. . ki so pomembna za odločbo. 260. Sodišče lahko sklene. če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb. ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih. 245. člen Določbe 244. če je to zaslišanje mogoče. 255.. lahko odloči. člen Če se sodišče prepriča. člena tega zakona ni pritožbe. člen Za stranko. 246. se zasliši njen zakoniti zastopnik. da stranki oziroma osebi. člen Zoper sklep sodišča iz 244. in 254. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmače. člen Dokazovanje z zaslišanjem strank po predsedniku senata ali po zaprošenem sodniku je dovoljeno le tedaj. člena in 255. ki nima pravdne sposobnosti. člena. te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka. 256.

se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. ki ga je treba zaslišati. V vabilu se mora navesti. 265. da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. če ni za zaslišanje strank drugače določeno. na območju katerega prebiva tisti. ki vodi postopek. zaslišana. ki naj se zasliši za stranko. člen Določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank. oziroma okrajno sodišče. ko postopek že teče. da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. je za zavarovanje pristojno sodišče. ko postane odločba. 263. na območju katerega so stvari. O predlogu iz prvega odstavka tega člena odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka. s katero je postopek končan. se vroči osebno stranki oziroma osebi.70 261. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem. 262. pred katerim teče postopek. člena). na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank. Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264. naj se ta dokaz izvede. če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. v primeru iz drugega odstavka tega člena pa sodnik posameznik pristojnega sodišča. ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje. čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. Če ima stranka pooblaščenca. . Sodišče presodi glede na vse okoliščine. člen Vabilo na narok. ki pride na narok. ki si jih je treba ogledati. je pristojno okrajno sodišče. kakšen pomen ima to. da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno. se šteje. člen Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom. pravnomočna. če je vročeno njenemu pooblaščencu. člen Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko. člen Če je utemeljena bojazen.

člen Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo. s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep. pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodišče. razen če izhaja iz okoliščin. člen V vlogi. da se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. odloči sodišče o predlogu tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. člen). s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. Če pa bi bilo nevarno odlašati. in kateri dokazi se bodo izvedli. vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave.71 266. člen Vloga. še preden se sklep vroči nasprotniku. O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe. Nasprotniku. da se začne izvedba dokazov. s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. pa imenuje tudi izvedence. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči. se vroči nasprotniku. se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodišču. dokaze. 267. člen Če se izvedejo dokazi. da nasprotnik ni znan. . v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. lahko postavi sodišče začasnega zastopnika. določi sodišče narok za izvedbo dokazov. in razloge. če je treba. s katerim ugodi predlogu. ki naj se dokažejo. Če nasprotniku ni bila prej vročena vloga. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek. mora predlagatelj navesti dejstva. ki naj se izvedejo. 268. se pošlje zapisnik pravdnemu sodišču. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269. ni pritožbe. še preden se vroči nasprotniku sklep. da se začne izvajanje dokazov. se mu ta vroči skupaj s sodnim sklepom. ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. še preden je uveden postopek. Zoper sklep. s katerim se odloči. Če postopek teče. če je znan. s katero se zahteva zavarovanje dokazov. navede dejstva. zaradi katerih misli. pred katerim so bili dokazi izvedeni. V sklepu. o katerih se bodo izvajali dokazi.

sodbo na podlagi odpovedi. ni pritožbe. 9. 19. o varščini za pravdne stroške. 12. 17. vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. člen Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati: 1. o vročitvi sodnih pisanj. 10. izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka. o začasnih odredbah. 15. in dokaze. o intervenciji. 10. 8. člen Po predhodnem preizkusu tožbe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. .72 Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. o vseh vprašanjih. o postavitvi izvedenca. 5. 16. 11. 271. če ne gre za vprašanja. Opravila iz točk 3. 20. o prekinitvi ali mirovanju postopka. o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. 2. člen Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave. ki se nanašajo na vodstvo postopka. o pravilnosti pooblastila. 4. 7. člena tega zakona. o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka ali naroka. odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. o združitvi pravd in o razločitvi postopka. ki jih nameravajo predlagati. 9. o postavitvi začasnega zastopnika. 12. 14. o ukrepih za popravo vlog. o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov. 13. o vstopu prednika v pravdo. 18. v katerih navedejo dejstva. Predhoden preizkus tožbe 272. 3. o spremembi tožbe. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke pošiljajo vloge. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. o zavarovanju dokazov. 6. o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. Zoper odločbe. 16. 14. 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. 270. o oprostitvi. 13. 15. o razpisu ali preložitvi narokov. o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. Odgovor na tožbo 276. člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks. da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. če ugotovi. Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oziroma v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev. člena). člen) in zadevo odstopi drugemu sodišču. s katerim se sodišče izreče za nepristojno (19. da nanjo odgovori. da bo v primeru. ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti. s katerim se tožba zavrže. razen če ta zakon ne določa drugače. da o tožbenem zahtevku že teče pravda. da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju. člen Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. ki jih določa ta zakon (81. izdalo sodbo. da je stvar pravnomočno razsojena. ki se nanašajo na pravico zastopnika. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka.73 273. da lahko začne pravdo. če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. 274. ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. izda predsednik senata potrebne ukrepe. ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka. da je bila tožba vložena prepozno. ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe. in 108. in 22. člen Če ugotovi. člen Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep. počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. člen Če misli. člen). da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. 275. če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo. Sodišče opozori toženo stranko. ali da stranke ne zastopa oseba. 87. 277. ki ima vse sestavine iz 180.. da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti. člen Tožbo. . Predsednik senata izda tudi sklep. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. mora sodišče vročiti toženi stranki. ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. kadar se zahteva za to posebno dovoljenje. da se pomanjkljivosti odpravijo. člen).

sodišče o prekinjenih postopkih. odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. 279. člen Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. Sodišče v sporu odloči prednostno.b člen Če je pri sodišču vloženih večje število tožb. Vzorčni postopek je prednosten. 279. v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem. ki nimajo bistvenih posebnosti. člen Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. da ni vložen. da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku. da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku. člen Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. tožeči stranki pa omogočiti tudi. če se stranki obravnavi pisno odpovesta. ki jih navaja v odgovoru. Stranka. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena Po pravnomočnosti sodbe. ki ga določi sodišče. sicer se šteje. pritožba. Sodišče opozori stranke na možnost. preostale postopke pa prekine. s katerimi se ugotavljajo dejstva. izdane v vzorčnem postopku. 279. ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku. lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek. v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. Razpis naroka za glavno obravnavo 280.a člen S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. .74 278. Iz obrazložitve mora izhajati. da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam. ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Tako ravna sodišče tudi v primeru. na katerem so se izvajali dokazi. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. se šteje. in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. člen Predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. če na narok ne pride ena stranka. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe. ni pritožbe. če niso. senat na njen predlog preloži 284. 283. iz katerih izhaja. se prepriča. 282. da jih bo povabil na glavno obravnavo. da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. ne pride nobena stranka. da ostane strankam zadosti časa za pripravo. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. Nato ugotovi. ki se obravnava. vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. za katere je odločil. da je tožeča stranka tožbo umaknila. ali so prišli vsi povabljeni. naj si vzame pooblaščenca. pa nima pooblaščenca. jo predsednik senata opozori. sodišče odloči glede na stanje spisa. Zoper sklep. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo.75 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako. ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. člen Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe. Če si stranka ne more takoj vzeti pooblaščenca. narok. člen Če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin. s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa. s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge . če je že opravilo narok. če poravnalni narok ni bil razpisan. člen Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo.

in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila. člen Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način. dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena. ki jih nameravajo predlagati. izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. 285.a člena) pozvalo. lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje. naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze. 286. ki so jih ponudile. da se ponudijo ali dopolnijo dokazila. ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. tožena stranka pa. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. v katerih navajajo dejstva. predmet. vendar le. dokler ne konča podajanja tožbe. ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku. 286. da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti. na katere se je sklicevala. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru. in tudi dokazi. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.a člen . ki sta pomembni za odločbo. stranka pa tega ni storila. ki se nanašajo na navedbe strank. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. Dejstva in dokazi. dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari. če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru. Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286. se ne upoštevajo. ki se nanašajo na sporni Kadar je v tem zakonu določeno. ki jih nameravajo zatrjevati na naroku.76 nasprotnika. lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem. Pod pogojem iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge. člen Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva. da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje. če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. in dokaze. ponuditi dokaze.

Po prejemu odgovora na tožbo. pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok. in dokazilo. da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. člen Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom. vključno v pravnih sredstvih.b člen Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj. na katere so se sklicevale.77 Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži. Kršitve. da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. člen . posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena. s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza. se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku. ko je to mogoče. člena). na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. ki ga je določilo sodišče. da se v postopku izjavi. na katere se sklicuje pozneje. če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. Predlagane dokaze. in vloge. podajo pisne izjave prič. da v roku. zakaj jih je zavrnil. predložijo listine. ni posebne pritožbe. 287. ki ga določi. na katere se sklicujejo. da niso pomembni za odločbo. odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin. Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja. tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. predlagajo dodatne dokaze. senat zavrne in navede v sklepu. Vloge in listine. se upoštevajo le. v katerem se navedeta sporno dejstvo. ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom. za katere misli. se upoštevajo le. podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse. o katerem naj se izvede dokaz. Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni. ki so pomembne za odločitev. Sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. ki ga je treba opraviti. Zoper sklep. tako da stranki ostane dovolj časa. v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. ki se predložijo po poteku roka. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka. 286. da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe. 288. Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj.

in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Predsednik senata lahko odredi. ki je bilo prepovedano. na katero je bil prepovedan odgovor. da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo. da se takoj nadaljuje glavna obravnava. ni posebne pritožbe. da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost. naj se zaslišane priče pozneje znova pokličejo in še enkrat zaslišijo v navzočnosti ali nenavzočnosti drugih prič in izvedencev. drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj. ali naj te ugovore obravnava. 290. ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene. sodišče odloči. pričam in izvedencem. da je zadeva obravnavana. s katerim se zavrnejo ugovori strank. potrebni za odločitev. da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari.78 Če stranka ugovarja. da je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. naznani predsednik senata. da konča glavno obravnavo tudi tedaj. tako da se lahko izda odločba. se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. če sodišče po uradni dolžnosti sklene. člen Ko senat misli. Na zahtevo stranke se zapišeta v zapisnik vprašanje. 289. naj se začasno odstranijo iz dvorane. da o istem zahtevku že teče pravda. Senat lahko sklene. člen Ko predsednik senata konča zaslišanje posamezne priče. da se preskrbijo še kakšni spisi. Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. 291. če je senat sklenil. kako je treba nanj odgovoriti. če jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi. ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. Določbe prvega. in vprašanje. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje. v katerih so dokazi. ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih. pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. da izda odločbo. Predsednik senata prepove stranki določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje. če je treba. če je v vprašanju že vsebovano. . ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. člen Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. da je glavna obravnava končana. izvedenca ali stranke. Zoper sklep.

kar zvedo na obravnavi. če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. in jih opozori na posledice. da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi. ki so navzoče na obravnavi. Senat sme dovoliti. . člen Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene. sodno osebje ter znanstveni in javni delavci.79 292. ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. Zoper sklep o izključitvi javnosti ni posebne pritožbe. člen Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. njihove zakonite zastopnike. navzoče posamezne uradne osebe. da so na glavni obravnavi. če to zahtevajo koristi uradne. ki ju ona določi. Na obravnavi smejo biti navzoče samo polnoletne osebe. ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za paznike oseb. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj. koristi javnega reda ali razlogi morale. Javnost glavne obravnave 293. člen O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom. katere javnost je izključena. da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. ki mora biti obrazložen in javno razglašen. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli. da se končana glavna obravnava znova začne. 295. katere javnost je izključena. 296. ki so navzoči na obravnavi. poslovne ali osebne skrivnosti. 294. če se z ukrepi za vzdrževanje reda. ki so določeni v tem zakonu. pooblaščence in interveniente. Predsednik senata opozori tiste. če bi izdali skrivnost. Osebe. orodja. če je to potrebno. da so dolžni varovati kot skrivnost vse. ki sodelujejo v postopku. člen Glavna obravnava je javna. člen Izključitev javnosti ne velja za stranke.

80

297. člen Določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. člen Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem in razglaša odločbe senata. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem naroku. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. 299. člen Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odločbe iz 270. in 271. člena tega zakona. 300. člen Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči, da se za skupno obravnavanje pred njim združi več pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odločati sodnik posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. 301. člen Če senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava končati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloži narok ali zavrnejo predlogi strank za preložitev naroka, ni pritožbe.

81
302. člen Če se narok preloži, se opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi 303. člen Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča. 304. člen Če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Če je iz sodne dvorane odstranjen pooblaščenec, preloži senat na zahtevo stranke narok, če pa stranka ni bila navzoča na naroku, preloži senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaščenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. Če kaznuje sodišče z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaščenca odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, obvesti o tem odvetniško zbornico. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadrži izvršitve sklepa. 305. člen Pravice, ki jih imata glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaprošeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a člen narok. Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. 305.b člen Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. 305.c člen Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. člen). 306. člen Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora. podpišeta ta zapisnik. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi. doseči sodno poravnavo. da stranki podpišeta pisni predlog poravnave. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. Sodišče. 309. 309. če ugotovi. Triindvajseto poglavje SODBA 310. zavrže tožbo. Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako. ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo.83 Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov. ki se nanaša na glavno stvar in stranske . na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče. Stroške takega postopka plača predlagatelj. dokler sklep ne postane pravnomočen. ali ne teče morda pravda o predmetu. o katerem je že sklenjena sodna poravnava. 308.a člen Listin. s katerim ne dovoli sodne poravnave. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. v katerem je vpisana poravnava. Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika. S sodbo odloči sodišče o zahtevku. člen Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo. Če sodišče izda sklep. člen Kdor namerava vložiti tožbo. 307. Sodna poravnava je sklenjena. člen terjatve. člena). ko stranki. počaka s postopkom. lahko poskusi pri okrajnem sodišču. ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. da teče pravda o predmetu. ki prejme takšen predlog. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava.

če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe. v katerem se mora Če ni v posebnih predpisih drugače določeno. da mora izročiti ali prevzeti stvari. ki niso denarne. Delna sodba 314. da toženi stranki ni treba izpolniti prve dajatve. ki je zrel za odločbo. se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni. lahko obsodi toženo stranko tudi na dajatve. le tedaj. . Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat. se določi tudi rok. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev. se lahko izda. člen Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. Če je bilo več pravd združenih v skupno obravnavanje. Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo. člen Sodišče sme naložiti toženi stranki. s katero se tožena stranka obsodi. lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). naj opravi določeno dajatev. naj se ji prisodi določena dajatev. 311. še preden preneha to razmerje. s katero ugodi tožbenemu zahtevku. ali naj izda delno sodbo. Če sodišče ugodi zahtevku za preživnino. člen izpolniti. ki ji je naložena izpolnitev. če izpolni drugo. 313. izreče sodišče v sodbi. Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev.84 Če je več zahtevkov. Pri presoji vprašanja. če je ta zapadla do konca glavne obravnave. ki še niso zapadle. pa je za razsojo zrela ena sama pravda. Sodba. vendar pa lahko določi sodišče za dajatve. 312. se lahko izda sodba samo glede te pravde. daljši rok. člen Če je tožeča stranka v tožbi zahtevala. ki so bile dane v najem ali zakup. hkrati pa je v tožbi ali do konca glavne obravnave izjavila. ko je bila vložena nasprotna tožba.

razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. Sodba na podlagi odpovedi 317. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave. Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna. člena). da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. Sodba na podlagi pripoznave 316. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. da gre za zahtevek. Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj. s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). če spozna. če je treba. s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi). . s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji.85 Vmesna sodba 315. Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi. Če sodišče ugotovi. lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). če je to smotrno. najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). da gre za zahtevek. člen Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. lahko izda sodišče. člena). Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. člen Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. če spozna. člena tega zakona. člen Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži.

3. če je treba.86 Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži. zavrže tožbo. ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. člena tega zakona). ko je sodba razglašena. na katera se opira tožbeni zahtevek. izda sodišče sodbo. 2. ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota. člen Sodišče je vezano na svojo sodbo. da ne gre za zahtevek. da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev. ki so navedena v tožbi. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona ne odgovori na tožbo. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Zamudna sodba 318. da dejstva. kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Pravnomočnost sodbe 319. ki so navedena v tožbi. Če ugotovi. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). Če je v sodbi odločeno o terjatvi. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi. sodišče tožbeni zahtevek zavrne. člen Če tožena stranka v roku iz 277. ali z dejstvi. Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe. sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. če je očitno. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo. 320. niso v nasprotju z dokazi. iz dejstev. o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. . ki so splošno znana. če je treba. ki jih je predložil sam tožnik. Izdaja zamudne sodbe se odloži. 4. pa ko je odpravljena. ali je stvar že pravnomočno razsojena. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. člen Sodba. ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne. če ni bila razglašena. pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe). postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe. postane pravnomočna. da je bila pravda začeta o zahtevku. da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

listine. . Sodbe. ko je bila glavna obravnava končana. Izdaja in razglasitev sodbe 321.87 Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom. overjenim s kvalificiranim potrdilom. člen Kadar se sodba razglasi. imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Sodbo. Pisna izdelava in vročitev sodbe 323. člen Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. se strankam lahko vroči v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom. ki se izda v elektronski obliki. V takem primeru se sodba ne razglasi. Sodba. ki jo razglasi predsednik senata. na katerem je bila glavna obravnava končana. ki je bila izdana v fizični ali elektronski obliki. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo. izdajo sodbo predsednik senata in člani senata. da bo o odmeri stroškov odločilo pozneje. člen Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. Če je bila javnost glavne obravnave izključena. 322. druge podatke oziroma zapisnik. temveč se vroči strankam v 30 dneh od dneva. odločba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. Vsi navzoči poslušajo branje izreka sodbe stoje. ki so sodelovali na naroku. ko jim je vročena. sodišče pa odloči. V primeru iz drugega odstavka 291. se izrek sodbe vselej javno prebere. ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. člena tega zakona izda sodišče sodbo in jo vroči strankam najpozneje v 30 dneh od dneva. Ta sodba se ne razglasi. ki se izda v fizični obliki. podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča. Izvirnik sodbe. podpiše predsednik senata z lastnoročnim podpisom. ko prejme spise. da bo sodbo izdalo pisno. da je sodišče sklenilo. V bolj zapletenih zadevah lahko sodišče odloči. ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoči. V tem primeru odmeri stroške predsednik senata.

ki je izdal prvotno sodbo. člena tega zakona. ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank. 326. kratko navedbo spornega predmeta.88 324. glede katerega se zahteva dopolnitev. sodbe na podlagi pripoznave. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. opozorilo iz petega odstavka 98. člen Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. člen Pisna sodba mora imeti uvod. da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen. naslov sodišča. sestavine pritožbe po 335. s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom. . razpiše glavno obravnavo. ko je bila končana glavna obravnava. o katerih bi moralo odločiti s sodbo. V obrazložitvi navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih. Uvod sodbe obsega: navedbo. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka. ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena). ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve. dokaze ter predpise. člen Če predsednik senata spozna. da se izda sodba o zahtevku. če naj jo izda isti senat. se navedejo samo razlogi. opozorilo. členu tega zakona. pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve. in dan. na katera se ti zahtevki opirajo. zahtevek. o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). Izrek sodbe obsega odločbo. ime in priimek predsednika in članov senata. dan. V obrazložitvi zamudne sodbe. ali ni odločilo o delu zahtevka. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. ali jih je zavrnilo. da se sodba izreka v imenu ljudstva. da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen. ko je bila sodba izdana. da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. Če senat spozna. odloči o njem predsednik senata brez naroka. sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank. njihovih zastopnikov in pooblaščencev. na katere je oprlo sodbo. člena tega zakona. pa je bil zadosti obravnavan. opozorilo na posledice neplačila sodne takse. lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču. Dopolnilna sodba 325. Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave. naj se sodba dopolni. ki upravičujejo tako sodbo.

ki jih izda sodišče zunaj naroka. ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba. Sklep. ki se izdajajo na naroku. člen Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo. ima nasproti strankam učinek takoj. člen Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote. člen Sklepi. da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba. ki je bil razglašen na naroku. sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje. Poprava sodbe 328. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo. ko je razglašen. ki so bili predmet pravde. če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega. člen Vse sklepe. ki se zapiše na koncu izvirnika. Štiriindvajseto poglavje SKLEP 329. se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo. ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank. 330. pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.89 327. razglasi predsednik senata. se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa. se vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj. Kadar se sklep ne vroči pisno. če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde. naj se izda dopolnilna sodba. se šteje pritožba za predlog stranke. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva. strankam pa se vroči prepis sklepa. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. Sodišče je vezano na svoje sklepe. . ki je vsebovana v izreku sodbe. se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje. O popravi se izda poseben sklep. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve.

člena.90 Če se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejšnjega zaslišanja nasprotne stranke. drugega odstavka 321. člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. pritožbo. obrazložitev pa le tedaj. izdano na prvi stopnji. v katerem se s pritožbo izpodbija. B. člen Zoper sodbo. ko ji je vročen njen prepis. če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank. drugega odstavka 322. če se sodba ne razglasi. Pravočasna pritožba ovira. če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. člena. pa od takrat. 332. če mora biti sklep po prvem odstavku tega člena obrazložen. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. 331. člena. ki si med seboj nasprotujejo. člen Sklep mora biti obrazložen. drugega odstavka 320. Vsebina pritožbe . Pritožba zoper sodbo Pravica pritožbe 333. člen Določbe 313. kadar je to potrebno. lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih. se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. 334. ko je sodba razglašena. člen Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka. lahko stranka umakne že vloženo Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. se tej stranki sklep ne vroči.

če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člen V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 336. 4. če izkaže. iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. izjavo. člena tega zakona. . zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 3. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. 2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Razlogi. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. člen Sodba se sme izpodbijati: 1. ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje. pritožbene razloge. pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodba na podlagi pripoznave. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 339. sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. člen 1.91 335. člen V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. člen Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana. če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno. Ugovor pobota. 3. se ne more uveljavljati v pritožbi. da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna. Pritožba mora obsegati: navedbo sodbe. zoper katero se vlaga. 337. 2. da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. podpis pritožnika.

ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. če je sodišče na ugovor stranke. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. sodbo na podlagi pripoznave. 9. 15. člen Napačna uporaba materialnega prava je podana. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. 3. ali če je na ugovor stranke v odločbi.92 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. ki je bila vzeta v sodbo. če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo. in med samimi temi listinami. pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem. 11. zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. člen Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. če je bilo odločeno o zahtevku. nepravilno odločilo. 8. zaradi katerih se ne more preizkusiti. točka prvega odstavka 70. člena). 14. da je pristojno. 6. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. ki je bila vzeta v sodbo. če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava. ali če stranke. če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. v odločbi. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. da je krajevno pristojno. ki bi jih moralo uporabiti. sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. 340. zapisniki oziroma prepisi. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. ki je pravna oseba. glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. Postopek s pritožbo . ni zastopal tisti. ali če jih ni uporabilo pravilno. zlasti pa z opustitvijo vročitve. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. če je izrek sodbe nerazumljiv. 13. da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. 12. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu. člen). ki ne more biti pravdna stranka. 2. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. 7. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke. če ima sodba pomanjkljivosti. zlasti pa. nepravilno odločilo. da gre za spor. 10. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. 5. 4. ki ne spada v sodno pristojnost (18. do 5. o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. 341.

ki ni imela te pravice. popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki. Prepozno. Pritožba je nepopolna. ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže. člen Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje. če je bil vložen. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. če je treba. člen). 343. po potrebi pa opravi tudi poizvedbe. če ne vsebuje sestavin iz 1. Če pritožnik trdi. člen Pritožba se vloži pri sodišču. Sodnik poročevalec si lahko. 344. sodnik poročevalec preizkusi. . nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec. člen Ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo. člen Prepozno. da ugotovi. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Pritožba je prepozna. in 4.93 342. z vsemi spisi sodišču druge stopnje. ali oseba. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. člen Izvod pravočasne. popolna in dovoljena. da predsednik senata sodišča prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritožbi. naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. točke 335. ki se nanašajo na te kršitve. ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. ali so navedbe v pritožbi resnične. od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva. ali je pritožba pravočasna. ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva. da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka. člena tega Pritožba je nedovoljena. če jo je vložila oseba. pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. 345. 346. zakona. pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo.

ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo. Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči. preidejo na sodnika poročevalca. sodišče izvede dokaze. za katere sodišče sklene. 347. da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. kljub temu. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze. ki razloži stanje stvari. tudi če je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva. kadar oceni. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam. če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. in izda odločbo. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi. Če ne pride na obravnavo pritožnik. ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje. da jih bo zaslišalo. ali dokaze.a člen V primeru iz drugega odstavka 345. ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale. da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. da njegove trditve o dejstvih. da so trditve o dejstvih. . lahko ob razpisu obravnave odloči. člen Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tiste priče in izvedenci. niso resnične. resnične. ki jih je pod pogojem iz 337. člena in tretjega odstavka 346. se šteje. da pooblastila. da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka. ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve. mora razpisati obravnavo.94 346. ki jih je pod pogojem iz 337. ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata. Če senat sodišča druge stopnje oceni. Če senat sodišča druge stopnje spozna. Če ne pride na obravnavo nobena stranka. 348. ki jih je mogoče izvesti. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik. se šteje. ali dejstva. člena tega zakona predlagala v pritožbi. člena tega zakona. člen Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo. ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca. ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo.

člen) smiselno tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov. ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. v katerem se izpodbija s pritožbo.. tretji odstavek 302. ki je izdal izpodbijano sodbo.. razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. 2. 349. nasprotna stranka pa odgovor na pritožbo. da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago. točke drugega odstavka 339. 236. in opravi druga procesna dejanja.. ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni.a člen. preizkusi sodbo v tistem delu. tega dokaza ni neposredno izvedel (217. potem pa pritožnik obrazloži svojo pritožbo. 11. da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče. in 348. 7. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 351. 3. v katerem delu se sodba izpodbija.95 Nato se prebere sodba ali del sodbe. ki so navedeni v pritožbi. člena). ali če senat ali sodnik. Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze. in 218. člen). s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. do 305. pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1.. Če katerega od teh dokazov. člen Sodišče druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno. pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. člen. lahko sodišče druge stopnje sklene. na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče . veljajo določbe o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (281. člen Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350.. ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. členu tega zakona drugače določeno. če pa se iz pritožbe ne vidi. na katerega se nanaša pritožba. in 14. točke. ni več mogoče izvesti. 6. v katerem stranka ni zmagala v sporu. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje. stranke. če je treba. ter 12. člen Če ni v 347. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota.

člen Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno. člen). da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene . se razveljavijo. člena tega zakona. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. ali dejstva oziroma dokaze. razveljavi sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodišču prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. točke drugega odstavka 339. Če so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršene določbe 3. člen). 354. in ne razlogi. člen Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje. razveljavi sodišče druge stopnje sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. če ugotovi. ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka. člen Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje. da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. in lahko spremeni sodbo.. da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze. 353. čeprav stranka zahteva. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem. člen Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna. 352. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo. če spozna. in 12. ki jih je pod pogojem iz 337. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni. iz katerih se sodba lahko izpodbija. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj. če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 11. da niso podani razlogi. katera dejanja. točke drugega odstavka 339. da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati. naj se razveljavi. če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. člena tega zakona. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. če stranka zahteva spremembo. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči. 355. in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje.96 očitati. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. 5. ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala. dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi.

ki so v spisu.če meni. in 218. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.a člena tega zakona. da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. in posredno izvedenih dokazov (217. .če sodišče prve stopnje ni presodilo listin. . 358. . ki so odločilnega pomena. če se je pritožila samo ona. da pravilno ugotovi dejansko stanje. . pisnih izjav prič iz 236. sodba pa se opira na ta dejstva.če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. lahko odredi. kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. ki se je pritožila. člen Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke. oglednih predmetov. sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. ogledne predmete. v čem so pomanjkljivosti pri . člen Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. člen. 360. ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. člen Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: . člena). izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347. se navede. katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev. člen.97 pomanjkljivosti. 357. člen Če ugotovi. . Če se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. tretji odstavek 302. in 218. člena). ki so v spisu. člena). in navesti razloge. člen). pisne izjave prič iz 236. ali posredno izvedene dokaze (217. člen V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno. stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje. tretji odstavek 302. je treba v obrazložitvi navesti. 356.kadar ugotovi drugačno dejansko stanje. in 355.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine. 359. da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek. a člena tega zakona. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odločbo in zakaj vplivajo na tako odločbo. 361. člen Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam. 362. člen Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Če se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodišče, se opravi nova obravnava pred sodiščem prve stopnje po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo, če se spremeni senat (tretji odstavek 302. člena). 2. Pritožba zoper sklep 363. člen Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. 364. člen Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa, če ni s tem zakonom drugače predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se lahko takoj izvrši. 365. člen Ko odloča o pritožbi, lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; 3. ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. člen

99

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep: - s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki; - s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena); - o prekinitvi postopka; - o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a člen O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat: če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona; če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi; če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje; če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec. Šestindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. člen Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 367.a člen Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: - če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b člen Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave. 3. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. 368. zoper katero je vložena. točka drugega odstavka 339. ni pritožbe. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člena). razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. 369.c člen sodišča. V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Zoper sodbo druge stopnje. člena tega zakona. točka drugega odstavka 339. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člen O reviziji odloča vrhovno sodišče. stanja. sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank.a člena tega zakona. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep. člen Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne. v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega Za obrazložitev sklepa. člen Revizija se lahko vloži: 1. o katerem že teče pravda (12. čeprav bi jo moral opraviti (10. da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367. točka drugega odstavka 339. 370. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13.101 367. če je bilo odločeno o zahtevku. sodišče vlogo zavrže. točka drugega odstavka 339. člena). člena). s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave. da revizija ni dopustna. člena tega zakona. je revizija . člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje.č člen Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. 2. 367. zadošča. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339.

če jo vloži nekdo. 371. ali nekdo. glede katerega je bila dopuščena. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. 374. člen Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. in 2. ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367. ki je izreklo sodbo prve stopnje. ko ni dovoljena že po samem zakonu. 373. ali če je vložena zoper sodbo. oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj. ki jo je umaknil. ali če v primerih. 375. glede katerih je bila dopuščena. ki nima te pravice. nekdo. V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. ki so v njej navedeni. ni dovoljena. ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. zoper katero je revizija vložena. člen Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena. glede katerih je bila revizija dopuščena. člena). Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. .b člena). Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj. 372. in v mejah razlogov. člena tega zakona.102 dopustna samo zaradi razlogov iz 1. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe. ki zanjo nima pravnega interesa. člena tega zakona. pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). člen Revizija se vloži pri sodišču. v katerem se izpodbija z revizijo. Revizija je nedovoljena. zaradi katerih se lahko vloži revizija. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. člen Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj. člen Prepozno. Dopuščena revizija izven dela.

376. da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 11. 379. 380. in ne razlogi. 378. revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. 377. razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. zaradi katerih je dopustna revizija. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom. se to opravi po elektronski poti. da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. ali 12. revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo. . zaradi katerih je bila vložena. Če ugotovi. člen Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člen O reviziji odloča revizijsko sodišče brez obravnave. Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor. točke drugega odstavka 339. člen Če ugotovi. člena tega zakona. Pri spisu v elektronski obliki. o katerem že teče pravda. ravna revizijsko sodišče glede na naravo kršitve po prvem ali drugem odstavku tega člena. člena tega zakona. člena tega zakona. člen Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno. da niso podani razlogi. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. točke drugega odstavka 339. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. če ni storil tega v mejah svojih pravic (374. pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču.103 Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor. če ugotovi. razen če je bilo odločeno o zahtevku. člen) že sodnik sodišča prve stopnje. člen Prepozno.

člena). 384. Zahteva za varstvo zakonitosti 385.104 381. člena). s katerim je bil postopek pravnomočno končan. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu. . Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži. člena. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. drugega odstavka 345. prekoračen tožbeni zahtevek. člen Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti.. če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. izdano na drugi stopnji. da se revizija zavrže.a člena tega zakona. 2. člena. 346. zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367. revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni v sporih. člena. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep. 351. tretji in četrti odstavek 367. 336. 383. člen stopnje.. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. člena. in 341. da je bil s pravnomočno sodbo. 382. drugega in tretjega odstavka 344. člen Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. člen Če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno. veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega odstavka 334. 335. člen Če ugotovi. v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi. 356.

tudi kadar ugotovi. člen Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. 389.od dneva. ko mu je bila vročena revizija tiste stranke. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena. izdano na prvi stopnji. 2. ko je bila odločba vročena tisti stranki. 386. člen Po prvem odstavku 379. točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odločbo. izdano na drugi stopnji. 388. . zoper katero ni bila vložena pritožba . če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče. ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje. ki je pristojno odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti. moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. člena). da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339.105 Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo. člena). o katerem že teče pravda (12. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. zoper odločbo. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. če je bilo odločeno o zahtevku. člena). člena tega zakona. člen Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. zoper katero so stranke vložile revizijo. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. zamudno sodbo.od dneva. člena). 2. člen O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva. ki ji je bila vročena pozneje. 387. člena tega zakona. katere revizija mu je bila vročena prej. sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega člena se šteje: 1. točka drugega odstavka 339. če je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave. točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. člena tega zakona ravna sodišče. zoper odločbo. izdano na drugi stopnji. ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena .

člen Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. do 400. Tožba za razveljavitev sodne poravnave 392. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. členu tega zakona drugače določeno. o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. ni zastopal tisti. točka prvega odstavka 70. Če ni v 392. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. in 383. člena tega zakona. členov 372 do 380 ter 382. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži: 1. se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno določbe 369. zaradi tega. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu. ko je zvedela za razlog za razveljavitev. člena tega zakona. 2. člena. člen (črtan) 391. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. ali če stranke. 3. 3. . člen Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. zaradi tega. 393. ko je bila sodna poravnava sklenjena. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. se v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe drugega odstavka 397. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. Če ni v členih 385 do 390 tega zakona drugače določeno.106 390. Po preteku treh let od dneva. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. ki ne more biti pravdna stranka. člena ter 398. člen Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. ki je pravna oseba. in 393. do 5.

ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.107 4. 8. če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. člen obnovi: 1. ko je stranka zvedela za ta razlog. 9. zlasti z opustitvijo vročitve. v primeru iz 2. 9. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. člena tega zakona. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. ko je bila odločba vročena stranki. 2. v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. 4. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. se sme dovoliti obnova postopka samo. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. 3. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. člen Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh. 8. 395. in 10. razveljavljena oziroma odpravljena. če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. in sicer: 1. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. členu tega zakona. ali če stranke. se lahko na predlog stranke . ki so našteti v 1. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. točke 394. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. člena tega zakona. 7.. 10. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. ki jo je po zakonu upravičen zastopati.. ki so naštete v 1. 6.. po 142. Zaradi okoliščin. 3 in 4. preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. ki je pravna oseba. nasprotne stranke ali koga drugega. 2.. ki ne more biti pravdna stranka. člena tega zakona od dneva. člen Iz razlogov. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. ni zastopal tisti. člena tega zakona od dneva. točka prvega odstavka 70. Postopek. če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. 2. Obnova postopka 394. in 3. točki 394. do 5. točki 394. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino. točke 394. ki se je vročala v postopku. se ne more zahtevati obnova postopka. v primeru iz 1. na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. 5. 396.

iz katerih izhaja. ki je naveden v 10. ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. v primerih iz 8. 6. preden bi odločba postala pravnomočna. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. člena tega zakona. 4. in 9. če stranke. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. v primeru iz 10. Če preteče pet let od dneva. v primerih iz 5. da je predlog vložen v zakonitem roku. Če predsednik senata ne zavrže predloga. ko je postala odločba pravnomočna. člena tega zakona. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor. člen). če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. člena tega zakona od dneva. točke 394. 5. v primerih iz 4. 399. točki 394. člena tega zakona.108 3. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. od dneva. točke 394. razen če se zahteva obnova iz razloga. in 4. vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 142. člen stopnji. 398. ki je pravna oseba. Če se zahteva obnova postopka iz razloga. člen . člena) ali nedovoljen (395. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. točke 394. okoliščine. 397. ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom. ki je izdalo odločbo na prvi V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog. člen Prepozen (396. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo. ki je razlog za obnovo postopka. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena. ko je bila temu vročena odločba. člena tega zakona od dneva. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. točke 394. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču. točki 394. na podlagi katerega se zahteva obnova. člena tega zakona od dneva. pa od dneva. ko je stranka zvedela za ta razlog. člena tega zakona. od dneva. ki je naveden v 2. pa od dneva. če se kazenski postopek ne more izvesti. ki ne more biti stranka v postopku. zaradi katerih se postopek ne more uvesti. do 7. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. in dokaze. se obnova postopka ne more več predlagati. nepopoln (drugi odstavek 397.

5. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi . če je predsednik senata odločil. se šteje. člen Če se nanaša razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred višjim sodiščem. s katerim se dovoli obnova postopka. da izda odločbo. 401. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. Če je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odločil. ravna predsednik senata po določbah 346. člena tega zakona. razveljavi svojo odločbo in morebitno odločbo višjega sodišča ter izda novo odločbo o glavni stvari. da se razveljavi odločba. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. s katerim se dovoljuje obnova postopka. V sklepu. člena tega zakona. da se takoj obravnava glavna stvar. člen Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov. da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. člen Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu. s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba. iz katerih je mogoče vložiti tudi revizijo. točke drugega odstavka 339. lahko pa odloči v tem sklepu. pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču. če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave. da je stranka vložila revizijo. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. ni posebne pritožbe. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. člen). se izreče. 400. da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava. Zoper sklep. izdana v prejšnjem postopku. Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. Ko prispe zadeva k višjemu sodišču.109 Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje. v odločbo o glavni stvari. s katerim se dovoli obnova postopka. Če senat višjega sodišča spozna. ali če se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. se vzame sklep.

razen če spozna. člena tega zakona. člena). člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. Če vloži stranka revizijo iz katerega koli razloga. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi kakšnega razloga iz 5. dokler ni končan postopek z revizijo. nato pa revizijo. pri tem upošteva vse okoliščine. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. člen Sklep iz 402.110 katerega koli razloga iz 394. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI . 403. V vseh drugih primerih. ali 7. kadar vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. stranka pa pred tem. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. člena tega zakona. ki se opira na pravnomočno sodbo. 6. zlasti pa razloge. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. in dokaze. sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka. v katerih vloži stranka revizijo. 404. kateri postopek bo nadaljevalo. ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču. člena tega zakona veljajo smiselno tudi. izdano v kazenskem postopku. v tem primeru izda sklep senat višjega sodišča. in 404. 405. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka. točke drugega odstavka 339. 403. kadar je stranka najprej vložila predlog za obnovo postopka. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka. izda sklep iz 402. ki sta jih predložili stranki. ko prispe revizija k sodišču prve stopnje. Če prispe predlog za obnovo postopka potem. člen Določbe 402.. sočasno ali za tem predlog za obnovo postopka. da ravna drugače. člena tega zakona veljajo tudi. Sklep iz 403. razen zaradi kakšnega razloga iz 12. točke 394. zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi. že poslana v odločitev višjemu sodišču (prvi odstavek 401. če prispe predlog za obnovo postopka k sodišču prve stopnje. V vseh drugih primerih. sodišče odloči. člena tega zakona senat revizijskega sodišča. da so podani resni razlogi. nato pa revizijo. katerega pa prekinilo. člen Določbe prvega in tretjega odstavka 402. razen če je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat. sodišče prekine postopek z revizijo. še preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodišču.. člena tega zakona. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo.

potrebnimi za odločitev. Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le. potrebne za odločitev. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva. ne glede na to. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih. vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. 407. ki razpolagajo s podatki. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. da sam prevzema pravdo. Če v tem poglavju ni posebnih določb. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb. kadar tako določa zakon. pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. člen Otroku. ki jih stranke niso navajale. Otroka. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki je javnost izključena. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. na katero se ti podatki nanašajo. da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi. člen Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki druge določbe tega zakona. Skupne določbe 406. Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu.111 1. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. 408. zastopa zakoniti zastopnik. Osebe in organizacije. ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse. dokler otrok ne izjavi. če glede na okoliščine primera presodi. . 409. so sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb. mora sodišče omogočiti. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. kar je potrebno. ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi. ter zbere podatke. V sporih o varstvu.

112 410. 414. ki ureja zavarovanje. če je to potrebno. 412. člen Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. da izrazi svoje mnenje. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona. vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami. ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. sodišče vroči odločbo. Otroku. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave. ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. 413. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva. sodbi na podlagi odpovedi. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik. člen V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. da se prepreči nasilje. na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja. vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne . Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči. 411. člen Kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka. vendar sodišče ne dovoli poravnave. ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. da ni v skladu z interesi otroka. če ugotovi. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. da se razgovor zvočno snema. lahko pa tudi odloči.

če se zahteva razveza zakonske zveze zato. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta. ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga. Pod pogoji. člen Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. da je tožba oziroma predlog umaknjen. lahko njegovi dediči v šestih mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. kadar je umrli zakonec vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Če v primeru. z njegovo privolitvijo pa. organu. člen Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. pristojen za socialne zadeve. da zakonec. ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor. 3. dokler postopek ni pravnomočno končan. da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. ker je en zakonec pogrešan. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok.113 glede na določbo 286. 2. člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze. ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. oziroma oba zakonca. da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi tedaj. člen Če tožnik po vložitvi tožbe umre. Če organ. določenimi z zakonom. 417. člen . naj sodišče ugotovi. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. 416. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini. se šteje. člena tega zakona. 419. razen v naslednjih primerih: 1. sodišče ustavi postopek. ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo. pristojnemu za socialne zadeve. 2. še preden jo vroči tožencu. nad katerimi imata roditeljsko pravico. Postopek v zakonskih sporih 415. sicer pa sodišče nadaljuje postopek. dokler postopek ni pravnomočno končan. ko dobi poročilo organa. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. obvesti sodišče. 418. o svetovalnem razgovoru. se postopek za razvezo zakonske zveze začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. 4. pristojnega za socialne zadeve.

pristojnega za socialne zadeve. Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa. odloči tudi o varstvu. se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva 422. 420. če je ta postavljen. če je bil postavljen. da je to glede na okoliščine potrebno. s katero zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodi. se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih. s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo. člen V sodbo. ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. Če sodišče ugotovi. da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s koristjo otrok. 3. ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI . pa nanj ni vezan. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. zaradi tega. Pravnomočna odločba. lahko o tem odloči tudi brez ustreznega zahtevka. Če sodišče ugotovi. odloči sodišče tudi o preživljanju otroka.114 Sodba. člen V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo določbe o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva. Če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. predlog za sporazumno razvezo zavrne. ker je stranka pristala na vložitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. s katero se zakonska zveza razveže ali razveljavi. člen V sodbi. ter v primeru. pa nanj ni vezan. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O preživljanju zakonca odloči sodišče samo na njegovo zahtevo. 423. člen V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. O tem odloči sodišče tudi. če ni bil postavljen ustrezen zahtevek. 421. s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo.

Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. Iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči. člen Rok za izpolnitev obveznosti. da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. 426.115 424. člena tega zakona. člen V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to. člen Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov. s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. o pravni podlagi. da ga opravi. če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka. Izključeno je odločanje o pravici do posesti. Zoper sklep. 427. in sicer v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. 429. ki so določeni v 2. 425. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA . točki 394. člen Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. in 4. veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge določbe tega zakona. izdan v pravdah zaradi motenja posesti. 430. ki se naložijo stranki. da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. ni revizije. ki je bil v sklepu določen zato. člen Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa. določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. člen (črtan) 428.

ni . kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj. pritožbe. 3. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko. na katerih je podpis zavezanca overil organ. izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko. čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev. 5. 4. Hkrati jo opozori. člena). dolžnika. nadaljuje postopek s Zoper sklep. izda sodišče toženi stranki nalog. 6. da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. zasebne listine. naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). 2. Plačilni nalog se vroči obema strankama. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi. fakture. člen Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega 433. 432. če so ti potrebni za nastanek zahtevka. sicer se šteje. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. izpiski iz overjenih poslovnih knjig. ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. člen tožbo.116 431. listine. da je tožena stranka dolžna v osmih dneh. Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. V plačilnem nalogu izreče sodišče. ki jih je odmerilo sodišče. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. ki je pristojen za overitve. da mora biti ugovor obrazložen. pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga. 434. Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine. 1. da je neutemeljen (drugi odstavek 435.000 eurov. menice in čeki s protestom in povratnimi računi. ki ne presega 2.

razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. 438. V odločbi o glavni stvari odloči sodišče. člen naroka. postane plačilni nalog pravnomočen. člen Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče. da se opravi obravnava. Predsednik senata zavrže prepozne. sicer se šteje. da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. najpozneje do izdaje plačilnega naloga. 439. toda pred koncem glavne obravnave. in 432. 436. da je ugovor utemeljen. Glede tistega dela. da je ugovor neutemeljen. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. ki se ne izpodbija z ugovorom. 437. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. spozna. Tožena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plačilni nalog. tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. da ni krajevno pristojno.117 435. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. člen Če tožena stranka ugovarja. nepopolne ali nedovoljene ugovore brez Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. Če sodišče na ugovor. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. Ugovor mora biti obrazložen. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških. preide na obravnavanje glavne stvari. Če spozna. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. če je treba. da tožbeni zahtevek ni zapadel. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. člen Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. odloči sodišče najprej o takem ugovoru. člen) ali da so ovire za nadaljnji postopek. ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. člena). člen .

da je krajevno nepristojno. zadevo pristojnemu sodišču. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ostane plačilni nalog v veljavi. sklep. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. člen Spori majhne vrednosti so po določbah tega poglavja spori. 441. člena). spori. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. . ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. Kot spori majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa. spori iz avtorske pravice. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. člena). 440. s katerim zavrže tožbo.118 Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno. člen Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne štejejo spori o nepremičninah. člen Kadar izda sodišče v primerih. Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme. Če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore. spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti.000 eurov. 444. razveljavi tudi plačilni nalog. s katerim se je izreklo za nepristojno. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. ki ne presega 2. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. ki so določeni v tem zakonu. 443. Če se tožba umakne. veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona. temveč izročitev premične stvari. člen Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. katere vrednost. ne razveljavi plačilnega naloga.

119

445. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, če ni v tem zakonu drugače določeno. 447. člen V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega člena se ne vročajo strankam, temveč se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odločbe. 448. člen V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. člena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi ali spremeni ali umakne tožbo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odločbe, zoper katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. 449. člen Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokonča po določbah tega zakona o rednem postopku. Če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. člen dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. člen V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 452. člen V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno

Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. člen Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. 453.a člen Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe

454. člen Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

121

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena. 455. člen Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. 456. člen V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona kot tudi da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. člen Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodišče poučiti navzoče stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena). 458. člen Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

člen (prenehal veljati) 461. člena tega zakona osem dni. V sporih majhne vrednosti ni revizije. člena in prvega odstavka 325. sam postane sodnik poročevalec. člen (prenehal veljati) 463. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu. da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. točke 394. člen . člen (prenehal veljati) 460. ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru. Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAŽAMI 459. člen (prenehal veljati) 465. člen (prenehal veljati) 462. O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. člen (prenehal veljati) 464. člena tega zakona. če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik. člena tega zakona. če oceni. V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok iz drugega odstavka 313. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. V novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. zlasti če gre za pravno vprašanje. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh.122 nepopolno ugotovljeno.

člen (prenehal veljati) 471. člen (prenehal veljati) 478.123 (prenehal veljati) 466. člen (prenehal veljati) 470. člen (prenehal veljati) . člen (prenehal veljati) 467. člen (prenehal veljati) 477. člen (prenehal veljati) 475. člen (prenehal veljati) 476. člen (prenehal veljati) 473. člen (prenehal veljati) 468. člen (prenehal veljati) 474. člen (prenehal veljati) 469. člen (prenehal veljati) 472.

če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. v sporih. 2. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb. 2. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke. za katere je treba uporabiti zadružno pravo. 483. 3. izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti. v sporih. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. . v sporih. statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov. v sporih med družbeniki. izvirajočih iz vpisov v sodni register.124 479. razen sporov o prevozu potnikov. zavod (vključno javni zavod). 3. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. in v sporih iz pravnih razmerij. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba. in v sporih. izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo. za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. država ali samoupravna lokalna skupnost. 482. v sporih iz koncesijskih pogodb. člena in 1. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. 2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov). do 3. ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju. kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori). 481. člen (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. v sporih med zadružniki. zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja. člen V postopku v gospodarskih sporih veljajo določbe tega zakona. zadruga.

488. 484. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo. kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena tega zakona kot sosporniki iz 1.125 4. člen (črtan) Priprave za glavno obravnavo 487. 6. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi. v sporih. 486. Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih. kjer bi morala tožena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. 489. da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. Pravna sredstva . člen Kadar sodišče odloči po 488. člen V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče kraja. v sporih. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. člena tega zakona udeležene še druge osebe. 5. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe. kadar se ta nanaša na spor. se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od vročitve sodbe. točke prvega odstavka 191. členu tega zakona. člen V nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Pristojnost 485. ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence.

členu tega zakona. Listine.000 eurov. katere vrednost. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. na podlagi katere se izda plačilni nalog po 431. člena). ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. člena tega zakona. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. 495. da poskusita poravnavo. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. ki ne presega 4. Druge določbe 491. člen V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. ugodi sodišče takemu predlogu in takoj obvesti stranki. člen V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe tega zakona o mirovanju postopka. kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. Zadošča. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. naj se preloži narok. ni treba priložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. temveč izročitev premične stvari. 496. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44.000 eurov. člen Če stranki sporazumno predlagata. člen V gospodarskih sporih je revizija dovoljena. člena).126 490. 492. člen V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodišču. 493. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe 432. člen . člen (črtan) 494. če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe.

člen. ki je napovedala pritožbo. in 91. člena tega zakona. če stranka napove pritožbo.127 V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev. ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena tega zakona. člen Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona. s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. 87. V zadevi. se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86. člena. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. člen Če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep. v kateri je ena stranka napovedala pritožbo. št. lahko vloži pritožbo zoper sodbo. izdaje. člena tega zakona vroči tudi nasprotni stranki.. da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. se postopek nadaljuje po tem zakonu. 88. . lahko umakne napoved pritožbe. člen (črtan) Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS. člena tega zakona. dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo iz četrtega odstavka 324. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za pritožbo iz 497.. Zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka. 89. 499. Če stranka napove pritožbo v roku iz prejšnjega odstavka. 90. 497. Stranka. Če bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prvega odstavka tega člena.. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Četrti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. se prepis sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. na katere stranke opirajo zahtevke. pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa te sodbe. ki je napovedala pritožbo. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. člena tega zakona izdelana. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva Stranka mora napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega člena.

člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. člen . 15/76. 69/82. pristojen za pravosodje. se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člena Zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. izda podzakonski akt iz 8. člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. št. člen . 35. 74/87. 10/77. do 77. 503. 14/89). 14/88-popr. člena. ter 100. št. 19/94. 23/81 in 4/82) in točki 1. določbi 38. in 72. člena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 57/89. se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ.. člen Minister. člena ter točke 1. člena.upoštevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. 36/77-popr. št. Če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 2/II 99. ko začne veljati ta zakon. 20/90 in 27/90). št. ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. 3/II 101. 69. Z dnem. ko začne veljati ta zakon. 502. 4/77. smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. člen Minister. člena. nehajo veljati določbe 66. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS.. izda predpis iz četrtega odstavka 132.128 Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona.. člen Z dnem. 36/80. 58/84. 500. pristojen za pravosodje. četrtega odstavka 78. 45/95). člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS. in 101. št. in 39. 67. 96/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 34. 1/89.

11. maja 2004. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti. ki zadevo odstopa. 36. Določba 17.129 Določbe 14.. člena tega zakona se ne uporablja. št. se dokončajo pred okrajnimi sodišči po dosedanjem zakonu. in 2. kateremu je zadeva odstopljena. Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem. v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti. 2. 10. 17. z odredbo določi datum. uporabljajo. člen Določbe 1. ki so začeti do začetka uporabe določb iz 16. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. . in predsednik sodišča.. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. člen Postopki v sporih o zakonitem preživljanju. če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo.. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. 16. člen Minister. 9.. pristojen za pravosodje.. člena tega zakona. O odstopu zadev se sestavi zapisnik. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS. in 13. Če bo po začetku uporabe 1. če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. ki ga podpišeta predsednik sodišča. se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. člena tega zakona se v postopkih.. 12. člena tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje. 8. št. od katerega je mogoče vloge.

člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. če ni v tem zakonu določeno drugače. člen Če je bil postopek začet pred 1. izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 105. Določbe petega odstavka 98. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. 26. 27. pristojen za pravosodje. 130. z odredbo določi datum. ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v pravdnem postopku po pravnih in fizičnih osebah. se postopek nadaljuje po določbah tega zakona. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS. prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v pravdnem postopku. od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti. se dokonča pred okrožnim sodiščem. Pravne in fizične osebe. ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra. člen Minister. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti. člena zakona se ne uporabljajo.uradno prečiščeno besedilo). pristojen za pravosodje. s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. se nadaljuje po določbah tega zakona. št. člena. člena in osmega odstavka 149. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. Minister. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena. 73/07 . pristojnega za pravosodje. člena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona. od katerega je mogoče spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. člena in drugega odstavka 108. člen Postopek.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. z odredbo določi datum. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129.130 Minister. šestega odstavka 132. ki ureja javno naročanje. ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. podzakonske predpise iz šestega odstavka 127. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki. izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu. pristojen za pravosodje. št. .

32. člena zakona.popravek). in 4.000 eurov. in 77. 30. 40. 2/04 in 10/04 . Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. 39. št. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25.. ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. pa vrednost spornega predmeta ne presega 4. . in 32. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti.000 eurov. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. 132.. člen Ta zakon začne veljati 1. 133. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. člen Določbi 2. pa vrednost spornega predmeta ne presega 2. člena zakona.. januarja 2010. Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS.131 Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. oktobra 2008. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu.. 131. člena Zakona o pravdnem postopku. se postopek nadaljuje po določbah zakona.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful