Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153.

člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, št. U-I255/99-28 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 – popravek z dne 5. 2. 2004), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o načinu izvršitve odločbe do odprave ugotovljenega neskladja, št. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, št. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, št. 57/09 z dne 24.7.2009) in o načinu izvršitve odločbe do drugačne zakonske ureditve, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, št. 12/10 z dne 19.2.2010),

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2
Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/10 z dne 24.6.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

-

-

-

Številka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe

3

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. 2. člen V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče. 3. člen Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. člen Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. člen Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

Če stranke. člen Državni organi. 9. . ki razpolagajo s podatki. vestnostjo in poštenjem. ki jih imajo stranke v postopku. potrebnimi za odločitev. 10. člen Sodišče si mora prizadevati. Sodišče sme ugotoviti dejstva. in onemogočiti vsako zlorabo pravic. 6. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pravico. na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3.4 Samo tedaj. da se izjavi. če ta zakon tako določa. in izvajati dokaze. jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe. glede katerih strankam ni bila dana možnost. člen Stranke. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. ki je pri sodišču v uradni rabi. in predlagati dokaze. da se o njih izjavijo. organi lokalnih skupnosti. s katerimi se ta dejstva dokazujejo. na katera opirajo svoje zahtevke. ki je v nasprotju z dobrimi običaji. člen Stranke morajo navesti vsa dejstva. sme sodišče odločiti o zahtevku. ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. ki jih imajo po tem zakonu. določene s tem zakonom. ki jih stranke niso predlagale. nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. člen Pravdni postopek teče v jeziku. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. 7. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. so dolžni. člena). člen Katera dejstva se štejejo za dokazana. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice. o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost. 11. intervenienti. zlorabljajo pravice. 8. vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva. ki jih imajo po tem zakonu. ki jih stranke niso navajale. odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

V sklepu določi rok. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja. izdano v kazenskem postopku. če so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodišču. pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. 13. če ta zakon ne določa drugače. člen Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. v katerem sodi senat.5 Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1. predsednik senata. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pooblastila. 14. dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo. ki jih ima po tem zakonu. v kateri je bilo vprašanje rešeno. v katerem je treba kazen plačati. ima v postopku.300 eurov.a člen Kjer ta zakon določa pisno obliko se šteje. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. 16. člen Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju. v katerih primerih sodi senat. ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). člen Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. katera pravdna dejanja lahko opravi. da je elektronska oblika enakovredna pisni. lahko sodišče samo reši to vprašanje. 15. jih opravijo stranke zunaj naroka pisno. opozori sodišče. Zakon določa. na naroku pa ustno. 12. v kakšni obliki se lahko opravijo. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo. . ki jih ima sodnik. člen V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. 16. ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic. za katera je tako določeno z zakonom. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. člen Stranko.

ni 20. člen . razen v primerih. Skupne določbe 17. pritožbe. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe. ostane sodišče. Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA 1. čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Če sodišče med postopkom ugotovi. temveč kakšen drug organ. pristojno še naprej. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. s katerim se je izreklo za stvarno pristojno. Zoper sklep okrožnega sodišča. ki so sodišču Če se med postopkom spremenijo okoliščine. člen Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. 18. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. na ugovor tožene stranke. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke. ker so v elektronski obliki. ona pa je v to privolila. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. pa do razpisa glavne obravnave. na katere se opira pristojnost sodišča. ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Če sodišče med postopkom ugotovi. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. 19. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. znana. se izreče za nepristojno.6 Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči dokazne vrednosti samo zato. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. člen Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.

Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik. ker jih je opravilo nepristojno sodišče. 21. 22. in sicer. kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. če je mogoče. ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega. in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.7 Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega. člen Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke. da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča. odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. člen . člen Kadar sodišče ugotovi. če še ni izdana odločba o glavni stvari. ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča. kot da bi se bil začel pred njim. s katero se mu zadeva odstopi. člen). Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna. ustavi s sklepom pravdni postopek. nadaljuje postopek. ker je ni izdal sodnik posameznik. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. se to opravi po elektronski poti. se postopek nadaljuje pred senatom. člen Po pravnomočnosti sklepa. da ni pristojno (19. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe. se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom. zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke. Dejanja. da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka. in 22. 24. do razpisa glavne obravnave. se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le. da gre za spor. Sodišče. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko senat glede na stanje postopka odloči. ki jih je opravilo pravdno sodišče. pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo. 23. ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. temveč da sam opravi postopek. Če je odločil senat o sporu. s katerim je izreklo. Pri spisu v elektronski obliki.

V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. ki mu jo je odstopilo. Zoper sklep. pristojno za pravosodje. člen Glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije za sojenje tujcem. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. člen V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti. v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče. na območju katerega je bilo dejanje opravljeno. pošlje zadevo sodišču. s katero je to izreklo. 25. Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče. opravi posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. s katerim se odloči v sporu o pristojnosti. če je bilo sodišče druge stopnje. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom . Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice. da ni krajevno pristojno. da pojasnilo ministrstvo. 2. in za sojenje tujim državam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. člen Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. ali kakšno drugo sodišče. razen če spozna. dolžno opravljati tista pravdna dejanja. ki bi jih bilo nevarno odlašati. 28. ki mu je zadeva odstopljena. ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva. pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. da je pristojno tisto sodišče. 27. ki uživajo v Republiki Sloveniji imuniteto.8 Če sodišče. ki mu je zadeva odstopljena. je sodišče. To mora sporočiti sodišču. izdalo odločbo sodišče druge stopnje. 26. člen V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj. ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. ni pritožbe. je na to odločbo glede pristojnosti vezano tudi sodišče. če pa bi bilo nevarno odlašati. ki je izdalo odločbo. ki naj reši spor o pristojnosti. ki mu je zadevo odstopilo. ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču. misli.

v sporih o varstvu in vzgoji otrok. člen (črtan) Okrožna sodišča 32. v sporih o zakonitem preživljanju. ter spore v zvezi z varstvom konkurence. . za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. v sporih zaradi motenja posesti. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo.000 eurov. za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. 2. 8. ter druge zadeve. člen Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori.000 eurov. kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. v gospodarskih sporih. 5. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora. 3. v sporih iz avtorske pravice in sporih. če vrednost spornega predmeta ne presega 20. člen Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. člen Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. 6. v sporih o služnostih in realnih bremenih. 1. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna. 7. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna. 31. točke. ki jih določa zakon. je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj. 2. 4. v zakonskih sporih. da sodijo: 1. če vrednost spornega predmeta presega 20. 3. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. 3.9 29. v sporih. Stvarna pristojnost Okrajna sodišča 30. da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva.

38. člen (črtan) Višja sodišča 35. Kadar odloča vrhovno sodišče o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo sodišča nižje stopnje. člen Višja sodišča so pristojna: 1. 3. 2. člen .10 Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah. za odločanje o predlogu za dopustitev revizije. ki spadajo v njihovo pristojnost. ki jih določa zakon. člen (črtan) 34. za opravljanje drugih zadev. 36. člen Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. Vrhovno sodišče 37. da odloča sodnik posameznik. Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve. ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. odloča v senatu petih sodnikov. za opravljanje drugih zadev. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. 33. člen Vrhovno sodišče je pristojno: 1. reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. ki jih določa zakon. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. člen Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. 2. ki jih določa zakon. razen če je v tem zakonu določeno.

se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. 43. člen Če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice. se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev. sklenjeno za krajši čas. V drugih primerih. ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek. 41. 40. člen Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov. če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. člena tega zakona. člen Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja. ki se ponavljajo. pravdni stroški. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev. 42. ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. pravice do revizije in v drugih primerih. se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. ki naj se zavaruje. člen Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve. Obresti.11 Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti. tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. toda največ znesek. pa tožeča stranka v tožbi navede. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev. Če v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta. se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve. čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov. 44. odločilna vrednost spornega predmeta. razen če gre za najemno ali zakupno razmerje. se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina. ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred . ki so določeni v tem zakonu. ki naj se zavaruje. je odločilna vrednost spornega predmeta.

12 začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. ki veljajo za nepopolne vloge. člen Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. velja za sedež kraj. Krajevna pristojnost a) Splošna krajevna pristojnost 46. člena). na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. kjer so njihovi organi upravljanja. V primerih. člen Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče. je za sojenje pristojno sodišče. da bo tam prebivala daljši čas. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče. je pristojno sodišče. tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta. člena tega zakona. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. je splošno krajevno pristojno sodišče. zoper katerega ni posebne pritožbe. 48. O tem takoj odloči s sklepom. 47. Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje. je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke. 4. člen Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče. ravna sodišče po določbah 108. na območju katerega je njihov sedež. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Če nastane dvom. Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati. člen Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče. ki so določeni v tem zakonu. 45. točka prvega odstavka 191. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. ki je krajevno pristojno za enega . na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče.

je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. če so med njimi glavni in stranski zavezanci. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije 53. na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu. na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Pristojnost v odškodninskih sporih 52. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. člen Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51. Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje 50. člen Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije. ki zahteva preživljanje. ki je predmet spora. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. člen Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. pa sodišče. na območju katerega je to premoženje. zato ker je tožeča stranka otrok.13 izmed tožencev. je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. ali sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče. Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. ki je dal garancijo. . zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje. je krajevno pristojno tisto sodišče. je krajevno pristojno sodišče. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost. je poleg sodišča. ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca. iz katerega se lahko poplača preživljanje.

na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče. zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato. na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. člen Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče. je pristojno vsako od teh sodišč. Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. . Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 56. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega je bila posest motena. na območju katerega leži nepremičnina. ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca. Če leži nepremičnina na območju več sodišč. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti 57. Pristojnost v zakonskih sporih 54. je krajevno pristojno tisto sodišče. 55. člen Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. člen V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču. na območju katerega ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče. Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno sodišče Republike Slovenije. Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče Republike Slovenije. oziroma sodišče. zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato. je krajevno pristojno tisto sodišče. zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca. v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče.14 pristojno tudi sodišče.

oziroma kakšno premoženje tožene stranke. na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe. ki vodi zapuščinski postopek. na območju katerega se vodi vpisnik. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. ki ima podružnico zunaj svojega sedeža. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. Če je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku . na območju katerega se vodi vpisnik. člen Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Pristojnost za osebe. zato ker je na območju Republike Slovenije predmet. na območju katerega je bila posest motena. oziroma sodišče. je krajevno pristojno sodišče. na katerega se nanaša tožba. člen Za sojenje v sporih zoper pravno osebo. Pristojnost za tuje osebe. je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega je ta predmet oziroma premoženje tožene stranke. člen Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije. je poleg sodišča. ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji. na območju katerega je ta podružnica. krajevno pristojno tudi sodišče. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo.15 Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. je izključno krajevno pristojno sodišče. ki vodi zapuščinski postopek. v katerem je podružnica pravne osebe 60. ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. je krajevno pristojno tisto sodišče. na območju katerega je sodišče. člen Če je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost po kraju. člen Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo.

člen . ki vodi izvršilni postopek. člen Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče. da se bo tako laže opravil postopek. člen Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja. na območju katerega se opravlja upravna izvršba. velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije. oziroma sodišče. da postopa v zadevi. oziroma sodišče. ali če so za to drugi tehtni razlogi. višje sodišče pa vrhovnemu sodišču. člen Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati. Pristojnost po plačilnem kraju 64. c) Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču 66. ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi. člen Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke. ki vodi izvršilni ali stečajni postopek. če je očitno. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja. vendar se po tem zakonu ne da dognati. 68. ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču. ki odloči. je izključno krajevno pristojno sodišče.16 63. člen Za sojenje v sporih. d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. člen Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču. katero sodišče je krajevno pristojno. na območju katerega je sodišče. 67. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane 65. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno.

se stranki lahko sporazumeta. do 5. ki jih je opravil. ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. 6. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. Do odločitve predsednika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. ki odloči o izločitvi. če je skrbnik. če to ni mogoče. toda le. pa ravna po 66. posvojitelj ali posvojenec stranke. členu tega zakona. arbitražo ali drugim organom. če so podane druge okoliščine. nimajo pravnega učinka. da so podane kakšne druge okoliščine. komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi. ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena. točki 70. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Sporazum strank velja le tedaj. 5. ne glede na to. če je sam stranka. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. v stranski vrsti pa do četrtega kolena. Tretje poglavje IZLOČITEV 70. 4. ki mu določi namestnika. če je s stranko v razmerju soupravičenca. pravdna dejanja. člena). sporoči to predsedniku sodišča. Če sodnik ali sodnik porotnik misli. 3. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena. Če zakon določa. mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča. če je to sodišče stvarno pristojno. da je podan ta izločitveni razlog. člena tega zakona. člena tega zakona. ki ni krajevno pristojno. Če gre za izločitev predsednika sodišča. da jima sodi na prvi stopnji sodišče. Če je sodnik izločen iz razloga po 6. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. točka 70. člen Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. .17 Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. člen Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. 2. točke 70. se stranki lahko sporazumeta. ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. ali je zakonska zveza prenehala ali ne. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. 71. kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore. ki je stranka v postopku. razen izdaje odločbe. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. odkar je zvedel.

točki 70. ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka. na katere opira svojo zahtevo za Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. Preden se izda sklep o izločitvi. vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. da je podan razlog za izločitev. s katerim se zahteva zavrne. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. pa ni posebne pritožbe.18 72. takoj ko izve. Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. se opravijo tudi druge poizvedbe. odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. 74. ki postopa v zadevi. točki 70. če je treba. člena tega zakona ali če oceni. Če gre za izločitev po 6. pa do izdaje odločbe. zoper sklep. da se zahteva njegova izločitev. ni pritožbe. do 5. Prepozno. člen O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. čigar izločitev se zahteva. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. nerazumljivo. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. člen Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke. razen izdaje odločbe. Pravdna dejanja. . O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča. člena tega zakona očitno neutemeljena. lahko opravlja nadaljnja dejanja. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. člen Ko sodnik ali sodnik porotnik izve. s katerim se zahtevi za izločitev ugodi. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika. je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika. Zoper sklep. nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. da je zahteva za izločitev po 1. je zoper sklep posebna pritožba. 73. če ni bilo obravnave. izločitev. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe.

lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). na katero je mogoče seči z izvršbo. . člen Stranka. če ugotovi. sme to storiti le tedaj. 77. Mladoletnik. Četrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. 78.19 75. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena. je pravdno sposoben v mejah. ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti. ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. s pravnim učinkom v določeni pravdi. v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno. priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom. O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik. ki nima pravdne sposobnosti. po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi. da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. zastopa njen zakoniti zastopnik. člen Stranko. zlasti če imajo premoženje. Polnoletna oseba. če je za vložitev ali umik tožbe. ali če je tako določeno s tem zakonom. člen Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam. ni posebne pritožbe. stranka. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. člen Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. S posebnimi predpisi se določa. da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje. na podlagi zakona. ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena. kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna Pravdno sodišče sme izjemoma. 79. če ima tako dovoljenje. ki je poslovno popolnoma sposobna. člen Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. pristojen za socialne zadeve. ki ga izda organ. za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku.

Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. naj se določi drug zakoniti zastopnik. če je to potrebno. da je zakoniti zastopnik. in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. mora zakoniti zastopnik dokazati. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: . Kadar sodišče ugotovi. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti. Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega. da ima tako dovoljenje. 82. da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. ki jih je opravilo v postopku. da organ. pa se da ta pomanjkljivost odpraviti. zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice. 81. kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti. kadar je to potrebno.20 Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. člen Če sodišče ugotovi. pristojen za socialne zadeve. zavrže tožbo. člena tega zakona. ne more biti pravdna stranka. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. da zakoniti zastopnik osebe. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok. počaka sodišče s postopkom in predlaga. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. oziroma zahteva od zakonitega zastopnika. s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. ki je lahko pravdna stranka. Prav tako sodišče zahteva. da se postopek lahko nadaljuje z osebo. ki je pod skrbništvom. ki nastopa kot stranka. ki je pod skrbništvom. Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje. da onemogočajo nadaljnjo pravdo. Zoper sklep. člen Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. ali ukrene kaj drugega. ki nastopa kot stranka. lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja. določen v tretjem odstavku 86. sporoči to organu. mora na zahtevo sodišča dokazati. ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju. kar je potrebno. ali pa ukrene. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. naj si priskrbi posebno dovoljenje. da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal. se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja. če bi se odložila. kar je treba. razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja. ali je tisti. da tisti. zahteva od tožeče stranke. ni pritožbe. postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi. če pa so pomanjkljivosti take. pristojnemu za socialne zadeve. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. in ali stranko zastopa pooblaščenec. 80. kadar ugotovi. naj popravi v tožbi.

točki drugega odstavka 82. dokler tuj državljan ne izjavi.21 1. ne sporoči sodišču. člen Začasni zastopnik ima v postopku. pristojen za socialne zadeve. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa. izda sodišče oglas. člen Če je postavljen toženi stranki ali tožeči stranki začasni zastopnik iz razlogov. 85. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat. 83. člen Tuj državljan. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. . 3. da je postavil skrbnika. 2. da bo zastopnik zastopal toženo stranko ali tožečo stranko v postopku vse do takrat. in 5. pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije. ime tožene stranke ali tožeče stranke. dokler tožena stranka ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Oglas mora obsegati: navedbo sodišča. če je to mogoče. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. sporni predmet. 4. vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. ki se ji postavlja zastopnik. ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. da je postavil skrbnika. ki so navedeni v 4. ime zastopnika ter njegov poklic in prebivališče in pa opozorilo. ne sporoči. če je treba. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki. pa tudi stranke. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. pa tožena stranka nima pooblaščenca. za katerega je postavljen. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. člena tega zakona. pa tudi na drug primeren način. ki je postavilo začasnega zastopnika. sodišče tožbo zavrže. če tožena stranka ni pravdno sposobna. 5. dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. pristojen za socialne zadeve. pristojen za socialne zadeve. Če po vložitvi tožbe nastanejo okoliščine iz drugega odstavka tega člena na strani tožeče stranke. ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski. 84. lahko sam opravlja pravdna dejanja. zakonito podlago. Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. pa nima zakonitega zastopnika. da bo sam nastopal v pravdi. ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države.

22 Peto poglavje POOBLAŠČENCI 86. člena tega zakona. višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. opozori stranko na škodljive posledice. da se bo zastopala sama. Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. če ne ravna po nalogu sodišča. naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih. vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke. sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. člena tega zakona. se šteje. ki ni odvetnik. člen Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu. ki jih je treba ugotoviti v pravdi. kdor je popolnoma poslovno sposoben. 87. V sklepu jo opozori na pravne posledice. Stranka. da ta dejanja niso opravljena. ki jo zastopa pooblaščenec. člen V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak. ki ne sme biti daljši kot 15 dni. 88. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena. ki je opravila pravniški državni izpit. ni sposoben za zastopanje. ki je odvetnik. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člen Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. ki ima pooblaščenca. da v roku. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. Če sodišče ugotovi. 89. ji sodišče s sklepom naloži. člen . sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. da pooblaščenec. Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu. V postopku pred okrožnim. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi.

pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. . člena tega zakona. člena tega zakona. člen Obseg pooblastila določi stranka.23 V pravnem pouku zoper sodno odločbo. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja. če pritožbo vložita po pooblaščencu. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. 93. člen Pravdna dejanja. ki ni oseba. ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. kakor če bi jih opravila sama stranka. 90. določena v tretjem odstavku 86. 91. člen Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo. če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. imajo enak pravni učinek. člen V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko. da mora biti v primeru. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo. da ta dejanja niso opravljena. Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu. Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu. Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku. če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu. na katerem stranka ni bila navzoča. člena tega zakona. člena tega zakona. člen Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku. se šteje. člena tega zakona. 92. jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. vloženo po pooblaščencu. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. da ta dejanja niso opravljena. ki jo izda okrajno sodišče. na katerem je bila dana. pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče. ali ga je priznal v vlogi. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. da mora biti v primeru. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. se šteje. pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. mora sodišče pravdni stranki opozoriti. 94. ki je oseba iz tretjega odstavka 86. Če je pritožba vložena po pooblaščencu. člena tega zakona. člena tega zakona.

za sodno poravnavo. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila. pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati. Zoper tak sklep ni pritožbe. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. lahko s sklepom odredi. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. opravljati vsa pravdna dejanja. če pa preteče ta rok brez uspeha. sme opravljati pooblaščenec. Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. Stranka. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. ki je pri njem zaposlen. ki se na pooblastilu podpišeta. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20. 96.24 95. da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba. ki ni odvetnik. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. člen Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. vendar pa ji hkrati naloži. člena tega zakona odvetniški kandidat. 3. jo umakniti. pri prvem pravdnem dejanju. morata biti navzoči dve priči. nadaljuje postopek. člen Stranka da pooblastilo pisno. ki ne zna pisati ali se ne more podpisati. ki ni odvetnik. vložiti redno pravno sredstvo.000 eurov pa tudi odvetniški pripravnik. naj se predloži overjeno pooblastilo. odloži sodišče izdajo odločbe. da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Sodišče lahko dovoli. 2. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. za odpoved ali umik pravnega sredstva. člen Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. člen Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca. za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku. ki dela v njegovi pisarni. ne da bi upoštevalo dejanja. . Če se da v takem primeru pooblastilo osebi. ter za prenos pooblastila na drugega. ki so potrebna v tem postopku. ki jih je opravila oseba brez pooblastila. 98. 97. zlasti pa vložiti tožbo. skleniti sodno poravnavo. Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila. dano pravni osebi. 4. ki ni predložila pooblastila.

pooblaščenec pa ga lahko kadar koli Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku. ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. člen). pred katerim teče postopek. ki ga je dala. če je treba odvrniti škodo za stranko. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko. da tisti. Šesto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. da opravlja vsa pravdna dejanja. ali je tisti. 101. ki ga je določilo sodišče. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka. ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. člen odpove. naznani. Pooblastilo. ki ni odvetnik. če je treba odvrniti kakšno škodo.25 Če pooblaščenec v roku. 99. sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva. Če ugotovi. ni upravičen za zastopanje. ki mu je pooblastilo dal. pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben. ki bi lahko nastala zanj v tem času. če vlogi ni predložil pooblastila. ki nastopa kot pooblaščenec. V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu. člen S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo. člen Če je pooblaščencu dana pravica. vselej pravice. razen če jih je stranka pozneje odobrila. člen . upravičen za zastopanje. ki nastopa kot pooblaščenec. preneha. 100. ampak pravno sredstvo zavrže. ali če je zakoniti zastopnik razrešen. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja. razveljavi opravljena pravdna dejanja. bodisi pisno ali ustno na zapisnik. ko se ji Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega. ki ga je dal stečajni dolžnik.

V zapisnik se zapiše. ki je v uradni rabi pri sodišču. se jim na njihov predlog. ravna sodišče po določbah 108. Sedmo poglavje VLOGE 105. člen Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe. mora stranka v vlogi navesti dejstva. člen Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba. na katera jo opira. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Zoper tak sklep ni pritožbe. v njihov jezik ter ustno prevajanje listin. morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. predlogi ali sporočila. in dokaze. ki se vlagajo zunaj obravnave. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse. da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. zagotovi ustno prevajanje tistega. ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. da znajo jezik. pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. Vložnik mora vlogo podpisati. kar je treba. Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo. kadar je to potrebno. da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. da ne razumejo slovenskega jezika. naj se predloži vloga z overjenim podpisom.26 Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca. ki pri sodišču ni v uradni rabi. ki je pri sodišču v uradni rabi. Prevajajo tolmači. Če sodišče dvomi o pristnosti take vloge. lahko s sklepom odredi. če izjavijo. 103. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo. člen Vabila. sporni predmet in vsebino izjave. pravno sredstvo in druge izjave. ki veljajo za nerazumljive vloge. Če vloži stranka vlogo v jeziku. v katerem teče postopek. . člena tega zakona. da se lahko obravnavajo. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku. odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku. overjenim s kvalificiranim potrdilom. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča. 104. odgovor na tožbo. ali če sodišče ugotovi. kar se navaja na naroku.

da imajo enako vsebino kot obrazci. člen Vloge. To velja tudi za priloge. 106. Pisna vloga se vloži tako. Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem. da se pošlje po pošti. ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. določi vloge. 105. ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Overitelji. ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki). ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom. overjenega s kvalificiranim potrdilom. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. ki vsebuje napoved pritožbe. tožbe. izroči neposredno organu ali po osebi.27 105. elektronski poti. in način identifikacije strank v teh primerih. ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga. Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. na katero se nanašajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti. da jih sodišče lahko vroči. . Minister. predpisani zgolj v fizični obliki. nasprotne tožbe. predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka. se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih.a člen Ob vložitvi tožbe. zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva. ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake. predloga za sporazumno razvezo. ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). se šteje. da mu pošljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe. vloge. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister.b člen Vloga se vloži v pisni obliki. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku. predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. ter v taki obliki. predloga za obnovo postopka. overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. lahko od državnega organa. ali vloga. ki dodeljuje tako oznako. pristojen za pravosodje. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. da je vloga umaknjena. ki izdajajo kvalificirana potrdila. kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. predloga za poskus poravnave. Pisna vloga je vloga. pristojen za pravosodje. obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. pritožbe. Vloga v elektronski obliki se vloži tako. da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu.

so lahko v izvirniku ali prepisu. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. naj predloži listino v izvirniku. sodišče vlogo zavrže. zahteva sodišče od vložnika. nasprotni stranki pa dovoli. če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. vložena po elektronski poti. da priloži spisom njen prepis. Če priloži stranka listino v izvirniku. vložene po elektronski poti. Kadar sodišče zahteva od vložnika. da mora vlogo popraviti ali dopolniti. Zoper te sklepe ni pritožbe. 109. sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. kar je treba. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako. določi sodišče rok. jo sodišče zavrže. Če vloga. jo na zahtevo vrne vložniku. Če je listina priložena v prepisu. ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva. elektronska (skenirana) kopija. reprodukcija te kopije ali overjen prepis. da je primerna za obravnavo. se šteje. Ko sodišču listina ni več potrebna. ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo. nasprotni stranki pa dovoli. se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. 108. ko je bila prvič vložena. kolikor jih je treba za nasprotno stranko. ni primerna za obdelavo na sodišču. Kot prepis listine se v skladu z zakonom. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. da jo pregleda. da je bila vložena pri sodišču tisti dan. da jo pregleda. fotokopija ali reprodukcija te kopije. ki se priložijo vlogi. ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. da vlogo popravi ali dopolni. Če je treba. se pošljejo v enem izvodu. Predložitev listine v izvirniku lahko zahteva sodišče od vložnika tudi po uradni dolžnosti. naj v določenem roku to stori. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku. mu sodišče naloži. vendar pa lahko zahteva. šteje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija. lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska. 107. Če vložnik ne ravna po tem nalogu. jo sodišče obdrži. zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika. da bi se lahko obravnavala. člen . člen Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega. Če je na nasprotni strani več oseb. člen Listine. določi rok za popravo ali dopolnitev.28 Vloge in priloge. V zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče vložnika opozoriti na pravne posledice. v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati.

ki ga določi sodišče.29 Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. se šteje. preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. ko je rok začel teči. od katerega je treba šteti rok. . temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. stranko ali drugega udeleženca v postopku. ki so v obvezni vojaški službi. na katero je naslovljena. jih določa sodišče glede na okoliščine primera. ko jo sodni nabiralnik prejme. ki v vlogi žali sodišče. se konča rok zadnji dan v tem mesecu. se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. praznik ali drug dela prost dan. 111. da je vložena pravočasno. 112. Kazen. na katerega je naslovljena. na katero je naslovljena. izrečena po prvem odstavku tega člena. Če je rok določen po dnevih. mesecih in letih. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. ki so določeni po mesecih oziroma po letih. člen Če je vloga vezana na rok. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. nedelja. Rok. za trenutek izročitve sodišču. preden se rok izteče. ki ga določa zakon o praznikih. ki se po svoji številki ujema z dnem. če so za to opravičeni razlogi. Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas. se šteje čas. se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. člen Roki se računajo po dnevih. člena tega zakona tistega. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka. Za osebe. člen Če roki niso določeni z zakonom. Če se vloga odda v sodni nabiralnik. se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču. Če je zadnji dan roka sobota. ko jo je prejel informacijski sistem. za trenutek izročitve sodišču. če je izročena pristojnemu sodišču. Podaljšanje roka se mora predlagati. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. Roki. se na predlog prizadete osebe lahko podaljša.

člen Narok določi sodišče. za dan izročitve sodišču. da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja. ali očitni pomoti vložnika. v kraj oziroma kraje. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom. se v vabilu navedejo stranke. . ki ji je odvzeta prostost. kjer ni redne pošte. da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. da je potrebna njihova navzočnost. na katerem se opravlja narok. člen Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. v vabilu pa navede kraj. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči. Zoper tak sklep ni pritožbe. ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda. 114. ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja. če spozna. 114. ki je vezana na rok. Sodišče lahko sklene.30 Določba petega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe. ki se bo opravilo na naroku. Za osebo. izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka. člena tega zakona. prostor in čas naroka. da se opravi narok zunaj sodnega poslopja.a člen S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli. če je to z zakonom predpisano ali če je za postopek potrebno. sporni predmet in dejanje. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe. ki je bila povod za določitev naroka. če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. Če je bila vloga. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). se šteje. Naroki 113. Zoper sklep o določitvi naroka ni pritožbe. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo. se šteje dan. ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih. za katere misli. Določbe prvega do osmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok. Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka. in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. da je bila pravočasno vložena.

ki nastanejo zaradi presoje. v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje . Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. ki ureja zdravstveno varstvo. da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. 115. izdano na obrazcu v skladu z zakonom. Stroški. Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva. če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. ji sodišče na njen predlog dovoli. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov. za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe. Če sodišče narok preloži. pooblaščenec. 117. ko je za to zvedela. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. v katerem je bila pred zamudo. če spozna. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe.31 Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. Vrnitev v prejšnje stanje 116. Če stranka. takoj naznani kraj in čas novega naroka. zakoniti zastopnik. lahko sodišče narok preloži le. ko je prenehal vzrok. člen Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. člen Sodišče lahko preloži narok. pa od dneva. če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo. stanje. in razveljavijo vse odločbe. ki ureja zdravstveno varstvo. se pravda vrne v tisto stanje. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas.

razen če so dejstva. pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe. 118. kraj. na katera se opira predlog. da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok. ki so bila opravljena na naroku. opraviti tudi zamujeno dejanje. vendar pa sodišče lahko odloči. če je bil zamujen rok za predlog. člen Zapisnik se sestavi o dejanjih. mora to sporočiti višjemu sodišču. 123. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde. 120. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih. člen Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli. ali če je bil zamujen narok. Zapisnik piše zapisnikar. člen V zapisnik se vpišejo: naslov in sestava sodišča.32 Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka. člen Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. člen (črtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122. dan in ura dejanja. 121. da se postopek prekine. 119. Če sodišče sklene. mora predlagatelj obenem. temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek. splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. . ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. ko vloži predlog. sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev.

naj se jim prebere. katerih izjava je vpisana v zapisnik. v kakšni lastnosti daje to izjavo. sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb. Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega. 124. To pravico imajo tudi druge osebe. ki so bili izvedeni.33 Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. datum in ura naroka.a člen Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. čigar izjava se snema. izjave strank. dokazi. če je stranka ugovarjala točnosti prepisa. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 124. dokazi. in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. in podatek. . Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva. ne sme se nič izbrisati. Če se snema izjave več oseb. člen Zapisnik se sestavlja tako. se mora iz posnetka jasno razpoznati. člen Predsednik senata lahko odredi. se zapiše na koncu zapisnika. ki jim ni bilo ugodeno. z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku. kraj. njihovi predlogi. O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata brez naroka. 125. dodati ali spremeniti. mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. ki so jih ponudile. kdo je dal izjavo. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. v katerem je njihova izjava. V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena. 125. Zapisnik se mora pisati v redu. pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. vendar samo glede tistega dela zapisnika. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča. člena tega zakona. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti. kaj naj zapiše v zapisnik. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku. da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju.

podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča. potrditi in priključiti zapisniku o naroku. ki se izda v elektronski obliki. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju. ki ga je sestavil. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Podpisa nista obvezna. ki se vodi v elektronski obliki. ki se izda v fizični obliki. ki se izda v fizični obliki. samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju. da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje. Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. 127. 126. ki se neločljivo poveže z odločbo. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno. člen Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar. da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka. V spisu. ki se izda v elektronski obliki. Prepis mora predsednik senata pregledati. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom. če ni priložen zapisniku. overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister. in o sodniku. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. se ne sestavi zapisnik. ko odloča o pravnem sredstvu. Prepis zvočnega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. ki je vodil zapisnik s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev. ki se izda v elektronski obliki.34 V zapisniku o naroku je treba zapisati. predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. se zapre v poseben ovitek. odločbo. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi označiti. da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako. člen O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. da je zapisnik pregledalo. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. če niso vpisana v sam zapisnik. dokler se hrani spis. pristojen za pravosodje. . temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju. če se podatki o času in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju.

člen Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem. ali je treba dopolniti postopek. oddanim za najbližji manjši denarni znesek ali količino. dokler se ne doseže večina. 130. . Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoči samo člani senata in zapisnikar. ki jih postavi predsednik senata. če se niti tedaj ne doseže večina. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep. Kadar sodišče ne odloči s sodbo. o katerem naj se odloči pozneje. člen Preden sodišče odloči o glavni stvari. se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja. in o drugih predhodnih vprašanjih. s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku. odloči s sklepom. se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje. se ne sme vzdržati glasovanja o vprašanju. da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma raziščejo. se glasovi. člen Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa. v obliki plačilnega naloga. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo. Če se glede višine denarnega zneska ali količine razdelijo glasovi na več kot dve mnenji. ki je pri glasovanju o kakšnem prejšnjem vprašanju ostal v manjšini. porazdeljeni na več različnih mnenj. tako da nobeno od njih nima večine. Član senata. V postopku za izdajo plačilnega naloga se izda sklep. Če so glasovi glede posameznih vprašanj. v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. se glasuje o vsakem zahtevku posebej.35 Deseto poglavje ODLOČANJE 128. Kadar je treba odločiti o enostavnejših vprašanjih. dokler se ne doseže večina. člen Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. o katerih se glasuje. prištejejo glasovom. oddani za največji denarni znesek ali količino. 131. Če je treba pri odločanju o glavni stvari odločiti o več zahtevkih. lahko odloči senat tudi na samem zasedanju. Njegova dolžnost je skrbeti. Za vsako odločbo senata je potrebna večina glasov. odloči o tem. 129.

določen z zakonom. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako. dokler ne sporoči drugače. Če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti. da želi vročanje po varni elektronski poti. po delavcu sodišča. odvetnikom. sodnim tolmačem. se šteje. . ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. ali delavcu. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka se šteje naslov.36 Enajsto poglavje VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Način vročanja 132. sodnim cenilcem. da se pisanje izroči osebi. predpiše. na sodišču ali na drug način. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi. pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. člen Pisanja se vročajo po pošti. ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. ki je pooblaščena za sprejem. Ne glede na četrti odstavek tega člena se državnim organom. 133. katerega naslov navede v vlogi. pristojen za pravosodje. notarjem. da vročitev v varen poštni predal ni mogoča. določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb. ki je njihov delavec. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi. ki je objavljen na seznamu. člen Državnim organom. da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi. Minister. Minister. kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo. vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev. Stroške vročitve iz prejšnjega odstavka založi predlagatelj take vročitve. sodnim izvedencem. po varni elektronski poti. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. izvršiteljem. Seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. Navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. pristojen za pravosodje. stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom. kaj je varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. Če sodišče ugotovi. vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Stranka lahko sodišču sporoči.

se opravi vročitev po diplomatski poti. 138. člen Osebi. se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije. člen Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako. da se pisanje vroči enemu izmed njih. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. zadostuje. da je vloga stranki vročena. člen Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. 135. pripravljen ga sprejeti. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. na sodišču. po elektronski poti pa 24 ur na dan. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. člen) drugače določeno. če je tisti. . ki naj se mu pisanje vroči. Šteje se. ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. ure. ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku. če je treba. upravičenega za sprejem pisanj. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega. člen Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. upravičenemu za sprejem pisanj.37 134. 136. Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini. ki ji je odvzeta prostost. Čas in kraj vročanja 139. ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom 132. ki naj se mu vroči pisanje. če je naslovnik tam. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika. 137. člen Vroča se podnevi od 6. do 22. se vročajo pisanja njemu. se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda. če ni v tem zakonu drugače določeno. da se pisanje izroči osebi. člen Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu. ki uživa imunitetno pravico. Taka vročitev je veljavna le tedaj.

ki je zaposlena na tistem mestu. samski domovi. samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi. ki naj se mu pisanje vroči. Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča. se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. ali osebi.a člen Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence. ki se vpisuje v register.38 Subjektu vpisa v sodni register. 139. Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. se vroča na naslovu. ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena. 141. En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču. da je bila vročitev opravljena v trenutku. ki mu je treba pisanje vročiti. ki stanuje v nastanitvenem objektu. S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi. ki so ga dolžni sprejeti. da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju. pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu. ki je vpisan v register. Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega. Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način. ki so odvetniki. bolnišnice) ne najde v takem objektu. V tem primeru se šteje. ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. pritožbe. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal. namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti. in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu. Če se naslovnik. člen Če se tisti. Zoper to odločbo ni Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati. če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega. se pisanje vroči tako. se pisanje vroči osebi. domovi za ostarele. če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. člen . se vroči pisanje osebi. do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa. če strank ne zastopajo pooblaščenci. sodišče odloči. ki naj se mu vroči. ki je pisanje dolžna sprejeti. socialno-varstveni zavodi. pooblaščeni za sprejemanje pošte. ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva. če v to privoli. ne najde v stanovanju. ki so odvetniki. Način vročanja 140.

velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Šteje se. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh. da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost. O vročitvi.39 Če vročitev po 140. ki je bila opravljena na način iz tega člena. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. ter se podpiše. navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. 141. ki bi ga moral vročiti. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. Pošta hrani pisanje 30 dni. se pisanje izroči sodišču. ko naslovnik prevzame pisanje. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne. se pisanje vrne sodišču. da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena tako. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje . da je bila vročitev opravljena na dan. V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona. se takoj obvesti sodišče. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. se vročitev opravi na način iz tega člena. v katerem je navedeno. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. da je bila vročitev opravljena na dan. sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. členu tega zakona ni možna. vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico. Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju. če gre za vročitev po pošti. ki je vpisan v register. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne. ko je pisanje pustil naslovniku. da je v informacijskem sistemu pisanje. Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem. ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku. Šteje se. ki je sodišču sporočil elektronski naslov. s posredovanjem organizacije. ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki. ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje. ki je vročitev odredilo. v katerem navede. na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. ter se podpiše. s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu. ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. ki je vročitev odredilo. kje je pisanje. ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal.a člen Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti. se vročitev fizični osebi opravi tako. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu. pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo. ki je vpisan v register.

Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben.a členom tega zakona. se šteje. ter se podpiše. členu tega zakona. se pisanje vrne sodišču. da je vročitev opravljena osebno stranki. ki imajo izvirnike v fizični obliki. da vročevalec pisanje izroči sodišču. ko je obvestilo pustil naslovniku. Šteje se. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem. začasno odsoten in da mu osebe. ki so priložene v izvirniku.40 naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo. 142. se vročajo osebno stranki. da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču. 143. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. z vročilnico v elektronski obliki. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. ki bi ga moral vročiti. ki je bila opravljena na način iz tega člena. člena tega zakona. drugem in tretjem odstavku 140. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. ki je odredilo vročitev. overjenim s kvalificiranim potrdilom. da je tisti. ko naslovnik pisanje dvigne. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče. Na način. Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. kje je pisanje. člen Tožba. členu tega zakona ni možna. opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča. pisanja ne . če je elektronski (skeniran) prepis. ki je vročitev odredilo. člen Če se ugotovi. če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Druga pisanja se vročajo osebno samo. navedene v prvem. ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo. se osebna vročitev fizični osebi opravi tako. določen v tem členu. v katerem je navedeno. se opravi vročitev po 133. Če vročitev po 140. zoper katero je dovoljena posebna pritožba. se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja. ki naj se mu vroči pisanje. če gre za vročitev po pošti. če tako določa zakon ali če sodišče oceni. in rok 15 dni. da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. O vročitvi. člena tega zakona. vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan. pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. če poravnalni narok ni bil razpisan. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. sodna odločba. ki je vročitev odredilo. ki je vročitev odredilo. Na obvestilu in na pisanju. se takoj obvesti sodišče. da je potrebna zaradi listin. v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.

pa tega ne sporoči sodišču. mora to takoj sporočiti sodišču. ki je v tujini. člen Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik. se pisanje vrne sodišču z navedbo. ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje). odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. in 142. s katero se konča postopek. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. enak naslovu za vročanje. na katerem naj bi se opravila vročitev. kjer je pustil pisanje. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. člen Kadar tisti. ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje. kje je naslovnik in kdaj se vrne. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe. Sprememba naslova 145. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika. da se pisanje pritrdi na sodno desko. dejansko ne prebiva na naslovu. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. ali je naslov. ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni. šteje se. uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj. spremeni svoj naslov. da naslovnik dejansko ne živi na naslovu. členom tega zakona. če tega ni. pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. ki naj se mu vroči pisanje. upravičen za sprejem pisanj. s katero se konča postopek. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. ki je prijavljen v skladu z zakonom. Sodišče pridobi podatke o tem. na katerega je pisanje naslovljeno. Na vročilnici zapiše dan. Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje. Odklonitev sprejema 144. ki se vroča v skladu s 141. kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen. kjer ta oseba dela. da je s tem vročitev opravljena. ki se mu opravljajo vročitve. da tisti. oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. oziroma tisti. odredi sodišče. Če tega ne stori. spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje. se pisanje vrne sodišču z navedbo. se šteje. Če se ugotovi. oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako. upravičenega .41 morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem. pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj 146. če tako ravna začasni zastopnik.

To velja tudi za priloge. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku. imenuje sodišče začasnega zastopnika.a člen Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku. 147. upravičenega za sprejemanje pisanj. pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. se založijo iz sredstev sodišča. upravičenega za sprejemanje pisanj. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. katere vloga se vroča. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. se šteje. ki ga določi sodišče. pa mora založiti tožeča stranka. če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. sodišče tožbo zavrže. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ne založi stroškov. sodišče tožbo zavrže. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. v katerem bo vloga lahko vročena. da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik. katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. upravičenem za sprejemanje pisanj. stroške začasnega zastopnika. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. da je vloga umaknjena. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. jim sodišče lahko naloži. člen Če več oseb skupaj toži. 146. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca. Obenem sporoči tožnikom. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. Stroški začasnega zastopnika. . potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. imenovanega za toženo stranko. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. upravičenega za sprejemanje pisanj. imenovanega za tožečo stranko. na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. upravičenega za sprejemanje pisanj. ki ga je imenovalo sodišče. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. imenovanega za toženo stranko.42 za sprejemanje pisanj. ki ga je imenovalo sodišče. če ga ti ne imenujejo sami. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj. sodišče pozove stranko. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. ki je v tujini.

Dokler postopek teče. da je s tem vročitev opravljena. pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču. člen Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. ki imajo opravičeno korist. ki izkaže pravni interes. ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. potem ko je končan. se vročitev lahko dokazuje tudi drugače. poleg tega pa opombo. predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. pristojen za pravosodje. ki bi mu ga bilo treba vročiti. zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve. zakaj se prejemnik ni podpisal. Vročilnica 149. . Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve. Če se vročilnica izgubi. navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu. ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku. ko je bilo pisanje izročeno. v kateri so udeležene. in dan. se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. ki ga ta določi. v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. da je bila vročitev opravljena tistega dne. člen Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. dovoli to predsednik senata.43 Ugotovitev naslova 148. zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema. Drugim osebam. se na vročilnici navede dan. ne pa tistemu. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. ki ji je treba vročiti pisanje. sporočiti naslov osebe. Minister. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. se šteje. Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati. člena tega zakona. šteje se. člen Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde.

pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. ni založen v roku. ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient. sodišče odloči. naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. pa stranki ne založita določenega zneska. da stranka ni v roku založila zneska. če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. ki v pravdi ne uspe. 153. 154. potrebnega za stroške. ki jim zakon priznava pravico do nagrade.44 Dvanajsto poglavje STROŠKI POSTOPKA Pravdni stroški 151. ki ga je določilo. potreben za stroške. da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki. kakšen pomen ima to. da mora ena stranka povrniti vse stroške. . V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi. Če stranka deloma zmaga v pravdi. mora po nalogu sodišča založiti znesek. člen Pravdni stroški so izdatki. ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki. ki jih povzroči s svojimi dejanji. Sodišče lahko odloči. Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči. člen Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. člena tega zakona. da krije vsaka stranka svoje stroške. Sodišče opusti izvedbo dokaza. če znesek. člena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plačajo iz sredstev sodišča. Glede na uspeh dokazovanja odloči sodišče. ki je potreben za stroške. člen Stranka. člen Vsaka stranka predhodno sama krije stroške. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb. ali naj plača stroške iz četrtega odstavka 153. 152. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča.

O tem.45 155. razen če jo je umaknila takoj. 159. Stroški poravnave. mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. mora nasprotni stranki povrniti stroške. ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. člen Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške. se taki stroški odmerijo po tarifi. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo. kateri stroški naj se povrnejo stranki. pa sodišče ugotovi. 157. ki so bili potrebni za pravdo. Stranka. da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške. člen). Sodišče lahko odloči. pa ni uspela. upošteva sodišče samo tiste stroške. člen Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi. člen Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari. da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Stranka. ki umakne tožbo. če se pravda konča s sodno poravnavo. preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške. nastale zaradi pravnega sredstva. ki se je njej primerilo. člen Tožeča stranka. 158. . ki se ni udeležila poravnalnega naroka. mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. ki umakne pravno sredstvo. ki je bila poskušena (309. 160. člen Vsaka stranka krije svoje stroške. mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. spadajo med pravdne stroške. odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. odloči. člen Pri odločanju o tem. 156. ki jih je povzročil po svoji krivdi. da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila.

O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu. nima pa pravice do nagrade. s katerim se konča postopek pred njim. so nerazdelno odgovorni tudi za stroške. kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. 165. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. za katere zahteva povračilo. ki je bila pred odločitvijo o stroških. ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave. 163. Sosporniki. ima pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona. člen Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo. Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. 162. lahko odloči. če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. če je treba sklep vročiti strankam. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj. ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Za stroške. 164. člen O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. člen . niso odgovorni drugi sosporniki. o katerem naj odloči sodišče. se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. člen Kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške.46 161. mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu. Sklep o odmeri stroškov iz prejšnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin. prisojene nasprotni stranki. člen V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče. Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep. s katerim se nalaga povrnitev stroškov. določi sodišče po tem sorazmerju.

če ne bi bila oproščena plačila taks. ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Če sodišče spremeni odločbo. in zadevo vrne v novo sojenje. druga pa glede glavne stvari. Sodišče lahko ravna po tretjem odstavku tega člena tudi tedaj. Takse stranke. ki bi jo morala plačati. ki presega del takse. Stroški v postopku za zavarovanje dokazov 167. 166. so del pravdnih stroškov. Oprostitev. ki je bila oproščena plačila taks. Če ena stranka izpodbija sodbo samo glede stroškov. ki ureja sodne takse. katerih plačila je bila stranka oproščena. pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. člen Izrek o stroških. Če sodišče razveljavi odločbo. ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela.47 Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo. mora plačati ta del takse. ki je predlagala zavarovanje. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. ki je vsebovan v sodbi. mora plačati nasprotnik te stranke. odloči o stroških vsega postopka. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku. kadar le delno razveljavi odločbo. odlog in obročno plačilo sodne takse 168. odloči višje sodišče z eno samo odločbo o obeh pravnih sredstvih. v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje. . se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje. odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona. člen Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka. odloči tudi o stroških. člen V pravdnem postopku se glede oprostitve. Če stranka. Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. Takse. če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.

ki jih določajo mednarodne pogodbe. Določbe drugega odstavka 174. ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. člen (črtan) 170. V tem primeru pošlje sodišče. Če se dvomi o vzajemnosti. po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. 175. člen Sodišča morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomoč. in tedaj. daje pojasnila ministrstvo. pristojen za pravosodje. ki je pristojno za pravno pomoč. če velja glede pravne pomoči vzajemnost. pristojno za pravosodje. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. člen (črtan) 173.48 169. katero sodišče oziroma kateri državni organ je pristojen. člen (črtan) 171. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča. od katerega je prejelo prošnjo. dajanje pravne pomoči poteka po elektronski poti. Če je mogoče. Če zaprošeno sodišče ni pristojno za dejanje. Trinajsto poglavje PRAVNA POMOČ 174. za katero je zaprošeno. člen (črtan) 172. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih. odstopi prošnjo pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu in sporoči to sodišču. vrne prošnjo. če prosi za dejanje. če pa ne ve. člen (črtan) 173. .a člen Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister.

dejstva. za katero prosi tuje sodišče. ki ga želi tuje sodišče. izvrši na predlog sodišča. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov. se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč tujim sodiščem po diplomatski poti. Vsebina tožbe 180. in druge podatke. ki ureja prisilno izterjavo davkov. se lahko opravi na način. Drugi del POTEK POSTOPKA A. Trinajsto a poglavje IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI 178. pristojni davčni organ po določbah zakona. dokaze. ki je izreklo kazen. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. kakor ga določa domači zakon. s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.a člen Denarne kazni. 178. Postopek pred sodiščem prve stopnje Štirinajsto poglavje TOŽBA 179. vzame sodišče v postopek prošnjo tujega sodišča za pravno pomoč le tedaj. člen Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona.49 176. Dejanje. na katera tožnik opira zahtevek. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč na tak način. ki jih mora imeti vsaka vloga (105. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaprošene države ali pa mora biti priložen njihov overjen prevod v tem jeziku. 177. če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. člen Pravdni postopek se začne s tožbo. člen). . člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. če je prošnja poslana po diplomatski poti in če so prošnja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priložen overjen prevod v slovenskem jeziku.

ki so v medsebojni zvezi. . kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča. Ugotovitvena tožba 181. ki ga uveljavlja pred njim. naj se ugotovi. da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja. ki se uveljavljajo z isto tožbo. če pa jo je navedla. pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi 182. če spozna. sodi o vseh zahtevkih senat. soditi senat. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti. Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le. da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku. ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj. zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. če je tako določeno s posebnimi predpisi. da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. sodnik o predlogu odloči takoj. Takšna tožba se lahko vloži. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage. če je sodišče. da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. če ima tožeča stranka pravno korist od tega. mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj. preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek. najpozneje pa v 15 dneh. člen V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko. Dva ali več tožbenih zahtevkov. če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka. ni utemeljen. če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka.50 Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. da tisti zahtevek. jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču. Če bi moral o nekaterih zahtevkih. sodnik ni vezan nanjo. pred katerim teče pravda.

pošlje zadevo. povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. Tožba ni spremenjena. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. člen). če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno. če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. 185. če za to ni imela dovolj . je za spremembo potrebna njena privolitev. Na način. člen Ko je tožba vročena toženi stranki. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe. potem ko je toženec privolil v spremembo. če misli. da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena. Šteje se. Šteje se. člen Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. ravna sodišče tudi. da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi. Sprememba tožbe 184. dopolni ali popravi posamezne navedbe. pristojnemu sodišču. čeprav se tožena stranka temu upira. če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni. mora pustiti toženi stranki čas. ki ji je potreben. tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.51 Nasprotna tožba 183. če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Nasprotna tožba se ne more vložiti. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka. člen Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.

če tožena stranka v to privoli. se šteje. zahteva. člen Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. naj se ji pusti potreben čas za pripravo. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. 187. s katerim se ugodi spremembi tožbe. ko stopi vanjo. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. vse do konca glavne obravnave. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku. vloži. da je privolila v umik. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. če tožeča stranka spremeni tožbo tako. . ki so nastale po vložitvi tožbe. Ta sklep se vroči toženi stranki samo. člen Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke. na katerem tožena stranka ni navzoča. ki ne nasprotuje spremembi. Če je tožba umaknjena. in se lahko znova Obstoj pravde 189. Za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka tega člena je potrebna privolitev tistega. Umik tožbe 188. če ji je bila predhodno vročena tožba. člena tega zakona. Zoper sklep. kakor da sploh ni bila vložena. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva. če tožena stranka.52 časa. 186. se šteje. Če je tožba umaknjena. ni posebne pritožbe. v katerem je. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari. Enako ravna sodišče. Tožbo lahko umakne tudi pozneje. je potrebna tudi njena privolitev. člen Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako. da zahteva zaradi okoliščin. člen Privolitev tožene stranke ni potrebna. da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. ko je obveščena o umiku tožbe. preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku.

če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. začne pravda teči od trenutka. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu.53 O zahtevku. o kateri teče pravda. 190. ki je pridobil stvar ali pravico. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. Dokler pravda teče. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. člen Če katera od strank odtuji stvar ali pravico. Tisti. ki so v medsebojni zvezi. ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. da zahteva. se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. ki ga stranka postavi med postopkom. člen . 2. Na način. ki je v tožbi naveden pred njim. more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj. če v to privoli. ko stopi vanjo. ko je o njem obveščena nasprotna stranka. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca. ki je določen v prvem odstavku tega člena. to ni ovira. o kateri teče pravda. člen Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): 1. če drug zakon tako določa. v katerem je. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. 192. če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. 3. Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi. lahko zajame tožeča stranka s tožbo dva ali več tožencev samo tedaj. 193. sodišče zavrže tožbo. če se taka pravda začne. če v to privolita obe stranki. da se pravda med istima strankama ne dokonča. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu.

člen Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. zmaga ena od strank. da v pravdi. dokler še teče rok za katerega koli izmed njih. 197. se lahko pridruži tej stranki. ki teče med drugimi. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. člen Kdor ima pravni interes. člen Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge. 194. tako da se razteza. Šestnajsto poglavje UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeležba intervenienta 199. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. dokler postopek ni pravnomočno končan. člen Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. ki se nanašajo na potek pravde.54 Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. 195. lahko toži pri sodišču. 198. člen Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času. pri katerem teče pravda. člen Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat. . 196. ki so jih opravili drugi sosporniki. o kateri že teče pravda med drugimi. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. ki se nadaljuje.

V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih. da ni podan pravni interes intervenienta. pa trdi. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. ki se ji je pridružil. Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. člen Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Zoper odločbo. ki ni prišla na narok. 200. ko vstopi vanjo. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi. člen Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. v katerih bi lahko to storila stranka. ni posebne pritožbe. ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. ki se ji je pridružil. ki se ji je pridružil. ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. člen Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. s katerim se zavrne intervencija.55 Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. . s katero sodišče dopusti intervencijo. naj se intervencija zavrne. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. v katerem je. če ugotovi. ki se ji je pridružil. Do pravnomočnosti sklepa. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki. člen Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. člen). 201. se izvod njegove vloge vroči tudi stranki. 202. Imenovanje prednika 203. Če vloži intervenient pravno sredstvo. sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo.

da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka. člen Sodišče odredi prekinitev postopka: 1. ki je pravna oseba. člen). ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. da bi se spustila v pravdo. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. ki je bila uporabljena kot dokaz. 206. dokler se pravda pravnomočno ne konča. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. 207. da bi se prekinila začeta pravda. Stranka. Če prednik. podaljšali roki ali preložil narok. preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. ponarejena. člen Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. ne more zaradi tega zahtevati. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. 6. če živi stranka na območju. je potrebna le. če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. ki je drugega obvestila o pravdi. Obvestitev drugega o pravdi 204. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. člen . če drug zakon tako določa.56 Privolitev tožeče stranke. 5. se tožena stranka ne more več upirati. če stranka. da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. kadar je podan sum. ki niso odvisni od tega. ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu. vse do takrat. ki je bil v redu povabljen. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati. 2. člen Postopek se prekine: 1. 3. zlasti še. lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke. pa v pravdi nima pooblaščenca. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. v katerem je pravda. 2. 4. če sklene.

ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna. . Pravdna dejanja. ki so navedeni v 1. ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka. ko ga dedič ali skrbnik zapuščine. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov. določeni za pravdna dejanja. nastanejo iste pravne posledice. ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči. se postopek nadaljuje. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. ko se postopek nadaljuje. ko stranki to naznanita sodišču. in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega člena. se šteje. s katerim se ugotavlja mirovanje postopka. lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. člen Mirovanje postopka nastane. je treba navesti. V sklepu. do 4. Njihov učinek se začne šele. takoj ko preneha razlog za prekinitev. Stranki. Dokler traja prekinitev postopka. se postopek ne more nadaljevati. 209. začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva. ko je nastalo mirovanje postopka. da prenehajo teči vsi roki. 210. če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. Postopek miruje. ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. členu tega zakona. člen Če postopek miruje. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke. ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Roki. ne predlaga nadaljevanja. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. točki 205. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi. od katerega dneva postopek miruje. da je tožba umaknjena. ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga. Mirovanje postopka se začne z dnem. da bi se čakalo na njegov konec. naj to storijo. ki je naveden v 1. dokler kakšna stranka ne predlaga. ko je nastalo mirovanje.57 Prekinitev postopka ima za posledico. člen Postopek. novi zakoniti zastopnik. da ni več razlogov. naj se nadaljuje. kakor če se postopek prekine. se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. ki ni predlagala nadaljevanja postopka. člena tega zakona. se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. 208.

Zoper sklep. Dejstva. sodišče. vendar pa lahko sodišče odredi. razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. odloča 214. člena). da bi razpolagala z zahtevkom. ni treba dokazovati. ali jih zanika brez navajanja razlogov. ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. upoštevajoč vse okoliščine. člen). vendar pa se lahko dokazuje. Sodišče presodi po prostem prepričanju. če misli. s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. ki se po zakonu domnevajo. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splošne določbe 212. člen) ali določi (206. s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. ni posebne pritožbe. kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. da ta dejstva ne obstajajo.58 211. da jih je stranka priznala z namenom. zoper tak sklep ni posebne pritožbe. da se postopek takoj nadaljuje. da ne pozna dejstev. naj se dokazujejo tudi taka dejstva. ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. člen Dokazovanje obsega vsa dejstva. Dejstev. ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. se štejejo za priznana. ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. ki so pomembna za odločbo. ne zadrži izvršitve sklepa. člen . Če sodišče na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene. 213. člen Pritožba zoper sklep. ki ga je stranka najprej priznala. člen) prekinitev postopka. Dejstev. ni treba dokazovati. O tem. če ni z zakonom drugače določeno. člen Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo. na katere opira svoj zahtevek. vendar le. da je dodala druga dejstva. če gre za dejstva. potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem. ki so splošno znana. ki jih stranka ne zanika. s katerim se ugotovi (205. člen Ni treba dokazovati dejstev. 215.

se opravi obravnava ne glede na to. Zoper sklep senata. ni posebne pritožbe. pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. odloči po prostem preudarku. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. člen Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom. Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del. ki jih ima senat oziroma predsednik senata. do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari. . naj se kakšen dokaz izvede pred zaprošenim sodnikom. odloči sodišče o tem po prostem preudarku. se v zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede. 218. do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza. ali če je treba izvesti dokaz v tujini. da dovoljeni dokaz ni bil izveden. ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka. kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. Če senat sklene. da ima stranka pravico do odškodnine. 217. če misli. s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku. vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene. 216. lahko sodišče o dejstvih. na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. razen če sta se temu odpovedali. določi sodišče v dokaznem sklepu rok. V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. 219. člen Če se ugotovi. Če se izteče določeni rok. da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). da je to smotrno. da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku. sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.59 Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen Predsednik senata ali zaprošeni sodnik. ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza. O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom se obvestita tudi stranki. Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice. člen Če se da glede na okoliščine pričakovati. sme izvesti tudi druge dokaze.

222. člen Senat pooblasti predsednika senata. da opravi ogled. pri državnem organu ali pri pravni osebi. Dovoljeno je dokazovati. če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda. da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. ki je pri kateri od strank. člen Če si je treba ogledati stvar. ki si jo je treba ogledati. pri kom drugem. če je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen državni organ. ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (členi 226 do 228). Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. 221. senat pa misli. in listina. ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). . Listine 224. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. kar se v njiju potrjuje ali določa. da ni nujno. veljajo smiselno določbe tega zakona o listinah. Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenačeno z listino v fizični obliki iz prvega odstavka tega člena. dokazujeta resničnost tistega. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti. člen Listina v fizični in elektronski obliki. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila.60 Ogled 220. ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. člen Ogled se opravi. če se stvar. ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške. člen Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja. 223. da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata. ki ji je zaupano izvrševanje javnega pooblastila. lahko predsednik senata odredi. da si sodišče stvar neposredno ogleda. organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil.

Listini. imajo tuje javne listine. da bi bila listina pri njej. ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. do 234. ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. da bi bila listina pri njej. da se listina izroči ali pokaže. člena tega zakona. člen Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi. od katere je sodišče zahtevalo. se šteje dejstvo. da je ta pri drugi stranki. s katerim ji je naloženo. zanika. mora biti priložen tudi overjen prevod. da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine. ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati. in ji določi za to rok. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. člen Stranka mora sama predložiti listino. naj jo predloži. da da o tem izjavo organ.61 Dovoljeno je dokazovati. ji lahko sodišče naloži. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje. . Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka. na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. naj predloži listino. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru. se šteje. vključno z navedbo strani. 225. da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če stranka. ki so po predpisih overjene. lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. ki ima listino. da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah. od katerega naj bi izvirala. da je dokaz umaknjen. lahko zahteva. za dokazano. pa sama stranka ne more doseči. noče ugoditi sklepu. veljajo smiselno določbe 231. 227. ali če proti prepričanju sodišča zanika. Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo. si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati. če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino. Glede pravice stranke. naj listino predloži. 226. Če je listina pri državnem organu ali pri osebi. zahteva sodišče od te stranke. Stranka ne sme odreči predložitve listine. da odreče predložitev drugih listin. Če stranka. Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. ob vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine. sestavljeni v tujem jeziku.

člen Vsak. člen Kot priča ne sme biti zaslišan. Če druga oseba zanika. Predsednik senata opozori navedene osebe. Določbe 242. da mora ohraniti kot tajnost tisto. 232. o dejstvih. ali je druga oseba dolžna predložiti listino. le tedaj. ki se dokazujejo. mora na povabilo priti. naj predloži listino.62 228. lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva. jo povabi. 3. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. Priče 229. ki je pri njej. izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka. Kot priče se smejo zaslišati le osebe. Če druga oseba zanika. kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. da bi bila listina pri njej. 2. če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino. kdor je povabljen za pričo. za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti. 231. naj se o tem izjavi. 230. Pravnomočni sklep o tem. mora tudi pričati. da mora druga oseba predložiti listino. člen . in če ni z zakonom drugače določeno. ki so zmožne dati podatke o dejstvih. člen Priča sme odreči pričanje: 1. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. odloči pravdno sodišče. o tistem. Druga oseba ima pravico do povračila stroškov. ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko. Preden izda sodišče odločbo. člena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. s katero naloži drugi osebi. ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine. da bi morala predložiti listino. da jim ni treba pričati. česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku. naj predloži listino. o tistem. člen Drugi osebi sme sodišče naložiti. ki se sklicuje na listino. če velja dolžnost. kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti.

o dejanjih. ki ureja zakonsko zvezo. ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca. pa stranka tega ne stori. člena). naj predloži pisno izjavo priče. Zoper sklep sodišča iz prvega odstavka tega člena stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. ki urejajo zakonsko zvezo. 236. ki predlaga. kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo. naj se določena oseba zasliši kot priča. mora poprej navesti. s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. 236. 233. ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. 235. kot jo določa zakon. člen Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih. vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost. ki je po predpisih. ki se nanašajo na rojstvo. ki se nanašajo na premoženjska razmerja. katere zaslišanje je predlagala. v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena. o dejstvih. ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank. da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje. ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 241. četudi je zakonska zveza že prenehala. pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le. Predsednik senata opozori pričo. če ima za to tehtne razloge. o dejstvih. priča pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni. izrečeni zaradi tega. precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena. svojega zakonca ali osebo. Če sodišče stranko pozove. ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena. če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. zlasti še. z njo izenačena. če . člen Stranka. če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto. člen Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja. o čem naj priča. kakor tudi tedaj. o tem poprej zasliši stranke. sklenitev zakonske zveze ali smrt. če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega.63 Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti. člen Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. posvojitelja ali posvojenca. 234.a člen Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih. Če je treba. pred katerim bi priča morala pričati.

se zaslišijo v svojem stanovanju. člen Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič. bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu. če tako zahteva katera od strank. Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi. in da se vabi kot priča. ki so predlagane za priče. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja. Ob tem pozivu jih mora opozoriti. člen Priče se vabijo s pisnim vabilom. zaradi katere je vabljen. zadeva. 238. ki se zaradi starosti. prebivališče. da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava. o katerih naj priča. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti. ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki. Ni dovoljeno postavljati vprašanj. starost in njeno razmerje do strank. da bo tak način zadosten. ki bodo zaslišane pozneje. ki so nastali z izvedbo tega dokaza. V vabilu se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka (241. kdaj in kam naj pride. predlog za zaslišanje priče zavrne. kar ve o dejstvih. Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. člen Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. Stranke se lahko v postopku dogovorijo. ime očeta. kako je treba odgovoriti. če oceni. da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti. da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi. da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati. 239.64 stranka izkaže za verjetno. nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. poklic. člen) in na pravico do povračila stroškov (242. Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče. zlasti v primeru. sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov. Priče. . poklic povabljenega. če bodo podale pisne izjave. Priča mora odgovarjati ustno. naj pove vse. 237. Sodišče lahko odloči. rojstni kraj. Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe. člen). v katerem se navedejo: ime in priimek. dopolnijo ali razjasnijo. vendar pri tem ni bila uspešna. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče. Pričo je treba najprej opomniti. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja. da se njene izpovedbe preizkusijo. če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni. da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo. da si bodo izmenjale pisne izjave prič. v katerih je že vsebovano.

člen Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. naj pisno odgovarja. sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek. dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno. s katero sodišče ni pritrdilo razlogom. Sodišče opozori tolmača. da se s silo privedejo. ki jih bo dajala. Če se ne more zaslišati na ta način. noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja. se ji postavljajo vprašanja pisno. od kod ve to. Če je treba.300 eurov. sme sodišče odrediti. o čemer priča. da so njeni razlogi za to neupravičeni. člen Če priča ne zna jezika. ki se zna s pričo sporazumeti. Če je priča gluha. vendar največ mesec dni. se obrne sodišče na njihovega starešino. ki je bila v redu povabljena. se zasliši po tolmaču. obvesti njihovo pristojno poveljstvo. razen če se v tej pritožbi izpodbija tudi odločitev. pa se zahteva od nje. lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov. ki se uporablja v postopku. Soočenci se o vsaki okoliščini. pač pa se o tem. 242. če je nema. kjer bi morala biti zaslišana. Sodišče odloči na zahtevo stranke. glede katere se ne ujemajo.65 Pričo je treba vselej vprašati.300 eurov. . ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj. 240. ki so postavljena priči. da se privede s silo na svoje stroške. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. ki odredi njihovo privedbo na sodišče. člen Če priča. da bi pričali. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadrži izvršitve sklepa. Priče se smejo soočiti. da bo pričala. da mora natančno pretolmačiti vprašanja. da niso hoteli pričati. jo lahko kaznuje v denarju do 1. prekliče sodišče svoj sklep o kazni. zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik. in izjave. 241. sodišče pa presodi. če pa tudi potem noče pričati. da jih kaznuje. če priča pozneje izjavi. se povabi kot tolmač kdo. iz katerih je priča odrekla pričanje ali odgovor na posamezno vprašanje. jo sme zapreti. pa potem ko je bila opozorjena na posledice. Če priča pride. Zapor traja vse do takrat. Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti. ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja. da mora priča povrniti stroške.

če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti. Izvedenci 243. zlasti če je bolj zapleteno. 245. da se o tem izjavijo. kemičnemu laboratoriju. Preden sodišče odloči. V sklepu. glede pisave. se tako delo. lahko določi tudi dva ali več izvedencev. 244. naj se določeni znesek izplača iz predujma. če pa sodišče presodi. iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. naj plača določeni znesek priči v osmih dneh. pa naloži stranki. člen Sodišče izvede dokaz z izvedencem.). člen mnenje. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici. 246. člen Izvedensko delo opravijo izvedenci.66 Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. odredi sodišče. Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja. se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov. Sodišče lahko namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. zaupa predvsem taki strokovni instituciji. člen Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec. s katerim sodišče ne razpolaga. koga bo vzelo za izvedenca. da je izvedensko delo zapleteno. lahko da strankam možnost. da določi izvedenca. sicer izgubi to pravico. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Pravdno sodišče lahko pooblasti predsednika senata ali zaprošenega sodnika. za prstne odtise in podobno) posebni zavodi. če predujem ni bil položen. fakulteti ipd. Kdor je določen za izvedenca. . če mu je prepuščena izvedba dokaza z izvedencem. ki jih določi pravdno sodišče. s katerim se odmerijo stroški za priče.

ki jih je povzročil. kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem. do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Zoper sklep. na katere opira svojo zahtevo za izločitev. izvedenca. če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci. člen Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1. ki ga je določilo sodišče. da je podan razlog za izločitev. ki ne pride na narok. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca. ni pritožbe. pa ni posebne pritožbe. ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku. se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. člena tega zakona. zoper sklep. pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave. ki je bil prej zaslišan kot priča.67 Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. s katerim se ugodi zahtevi za izločitev. in izvedenca. v kateri izvedenec dela. člena tega Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi. člen Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov. 247. ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. . 249. najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. 248. da se izjavi. Sklep o kazni lahko sodišče prekliče ob pogojih iz petega odstavka 241. sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. preden je izvedenec opravil svoje delo. zakona. s katerim se zahteva zavrne. O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. člen Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela. da mora povrniti stroške. s tem da je neupravičeno izostal. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost. ravna sodišče. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije. takoj ko izve.300 eurov izvedenca. da se izjavi. pa stranka ni imela možnosti. čeprav je bil v redu povabljen. ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo. in svojega izostanka ne opraviči. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242.

člen) in na pravico do povračila stroškov (249. kdaj in kam naj pride. ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. na katerem se bosta obravnavala. da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. poklic. lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. kar opazi in dožene. 252. . ki naj ga pregleda. člen). člen Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci. zaradi katere je vabljen. člen Sodišče odloči. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. Sodišče določi rok. da se ugotovijo okoliščine. ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo. prebivališče. ki so pomembne. zadeva. če se glede njiju strinjajo. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom. označi izvedencu predmet. starost in njegovo razmerje do strank. rojstni kraj. lahko skupaj dajo izvid in mnenje.68 250. Nato se izvedenca vpraša za ime in priimek. in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. v katerem se navedejo: ime in priimek. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravičenega izostanka (248. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. natančno navede vse. ime očeta. Če je mogoče. 251. 254. členom tega zakona tudi dodatni dokazi. člen Če je določenih več izvedencev. člen Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti. poklic povabljenega. te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. člen). naj predmet skrbno pregleda. se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. 253. in da se vabi kot izvedenec. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila. člen Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom. v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje.

Prav tako lahko sodišče odloči. 259. 245. člena. 260. se zasliši njen zakoniti zastopnik. člen Določbe 244. lahko odloči. če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu.. da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka. Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb. do 250. ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih. odloči sodišče. člen Sporna dejstva.69 Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Za pravno osebo se zasliši oseba. in 254. niso znana sporna dejstva. 256. člen Za stranko. 258. če je to zaslišanje mogoče. 255. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmače. člen Zoper sklep sodišča iz 244. da stranki oziroma osebi. ki nima pravdne sposobnosti. drugega odstavka 251. te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. člena in 255. ki jo je treba zaslišati kot stranko. ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali če bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške. drugega odstavka 245. ki so pomembna za odločbo. Zaslišanje strank 257. ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. člena. Sodišče lahko sklene. člen Dokazovanje z zaslišanjem strank po predsedniku senata ali po zaprošenem sodniku je dovoljeno le tedaj. se zahteva mnenje drugih izvedencev. . da zasliši samo eno stranko. člena tega zakona ni pritožbe. člen Če se sodišče prepriča. lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank. 246. da se zasliši samo druga stranka. člena.

ki vodi postopek. se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. zaslišana. 265. 262. kakšen pomen ima to. člen Vabilo na narok. oziroma okrajno sodišče. pred katerim teče postopek. O predlogu iz prvega odstavka tega člena odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. Sodišče presodi glede na vse okoliščine. ki ga je treba zaslišati. ki si jih je treba ogledati. da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno. člen Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko. Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264.70 261. če ni za zaslišanje strank drugače določeno. naj se ta dokaz izvede. ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje. se šteje. če je vročeno njenemu pooblaščencu. če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem. člen Določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank. ki naj se zasliši za stranko. . V vabilu se mora navesti. da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. ko postane odločba. člena). da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. v primeru iz drugega odstavka tega člena pa sodnik posameznik pristojnega sodišča. ki pride na narok. je za zavarovanje pristojno sodišče. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank. pravnomočna. da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka. se vroči osebno stranki oziroma osebi. na območju katerega prebiva tisti. ko postopek že teče. 263. člen Če je utemeljena bojazen. na območju katerega so stvari. s katero je postopek končan. Če ima stranka pooblaščenca. člen Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom. je pristojno okrajno sodišče. prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi.

s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. zaradi katerih misli. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek. člen Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo. da se začne izvedba dokazov. ni pritožbe. O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. pred katerim so bili dokazi izvedeni. se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodišču. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. da se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. Zoper sklep. člen Če se izvedejo dokazi. še preden se vroči nasprotniku sklep. s katero se zahteva zavarovanje dokazov. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. 267. odloči sodišče o predlogu tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. člen). Če postopek teče. s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. lahko postavi sodišče začasnega zastopnika. mora predlagatelj navesti dejstva. da nasprotnik ni znan. in kateri dokazi se bodo izvedli. se mu ta vroči skupaj s sodnim sklepom. 268. ki naj se izvedejo. razen če izhaja iz okoliščin. vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave. dokaze. V sklepu.71 266. če je treba. s katerim se odloči. s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep. da se začne izvajanje dokazov. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči. pa imenuje tudi izvedence. se vroči nasprotniku. Če nasprotniku ni bila prej vročena vloga. in razloge. če je znan. Če pa bi bilo nevarno odlašati. . določi sodišče narok za izvedbo dokazov. ki naj se dokažejo. s katerim ugodi predlogu. še preden se sklep vroči nasprotniku. navede dejstva. ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče. člen V vlogi. člen Vloga. Nasprotniku. o katerih se bodo izvajali dokazi. še preden je uveden postopek. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269. se pošlje zapisnik pravdnemu sodišču. pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodišče. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe.

11. Zoper odločbe. o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. ki jih nameravajo predlagati. v katerih navedejo dejstva. sodbo na podlagi odpovedi. o vročitvi sodnih pisanj. in dokaze. ki se nanašajo na vodstvo postopka. o varščini za pravdne stroške. o postavitvi začasnega zastopnika. člen Po predhodnem preizkusu tožbe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. 5. o postavitvi izvedenca. o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov. 8. 6. 9. o ukrepih za popravo vlog. Opravila iz točk 3. 16. o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. 7. o razpisu ali preložitvi narokov. o začasnih odredbah. odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks.72 Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. o pravilnosti pooblastila. 10. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke pošiljajo vloge. 3. o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. 12. Predhoden preizkus tožbe 272. o oprostitvi. o vseh vprašanjih. 20. o zavarovanju dokazov. 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. 9. 12. 14. 16. 15. ni pritožbe. 4. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. 17. 271. 15. če ne gre za vprašanja. 2. 270. 13. člen Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave. 18. 10. o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka ali naroka. o vstopu prednika v pravdo. izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka. člen Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati: 1. o spremembi tožbe. o prekinitvi ali mirovanju postopka. o združitvi pravd in o razločitvi postopka. 19. 13. . člena tega zakona. 14. vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. o intervenciji.

počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. Predsednik senata izda tudi sklep. da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju. da je stvar pravnomočno razsojena. s katerim se sodišče izreče za nepristojno (19. da je bila tožba vložena prepozno. kadar se zahteva za to posebno dovoljenje. če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. razen če ta zakon ne določa drugače. da nanjo odgovori. člen Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep. izdalo sodbo. . 275. Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oziroma v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev. ki jih določa ta zakon (81.. da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. ki se nanašajo na pravico zastopnika. člen Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. 274. da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. člen Tožbo. člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks. če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo. 87. Odgovor na tožbo 276. da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti. da bo v primeru. izda predsednik senata potrebne ukrepe. da o tožbenem zahtevku že teče pravda. člen Če ugotovi. člen). in 108. in 22. mora sodišče vročiti toženi stranki. člen Če misli. 277. da lahko začne pravdo. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka. Sodišče opozori toženo stranko. ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti. da se pomanjkljivosti odpravijo.73 273. člena). ki ima vse sestavine iz 180. člen) in zadevo odstopi drugemu sodišču. s katerim se tožba zavrže. ali da stranke ne zastopa oseba. če ugotovi. ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka. člen).

ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku. s katerimi se ugotavljajo dejstva. Vzorčni postopek je prednosten.a člen S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. sicer se šteje. Sodišče v sporu odloči prednostno.74 278. ki ga določi sodišče. v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem. člen Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena Po pravnomočnosti sodbe. 279. če se stranki obravnavi pisno odpovesta. odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. 279. ki jih navaja v odgovoru. Razpis naroka za glavno obravnavo 280. v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. da ni vložen. 279. preostale postopke pa prekine. da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. pritožba. Sodišče opozori stranke na možnost. člen Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku. lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek. Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze. ki nimajo bistvenih posebnosti. sodišče o prekinjenih postopkih. . Stranka. člen Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam.b člen Če je pri sodišču vloženih večje število tožb. izdane v vzorčnem postopku. ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Iz obrazložitve mora izhajati. da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku. tožeči stranki pa omogočiti tudi.

75 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako. s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge . Če si stranka ne more takoj vzeti pooblaščenca. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. da ostane strankam zadosti časa za pripravo. naj si vzame pooblaščenca. in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Zoper sklep. iz katerih izhaja. če poravnalni narok ni bil razpisan. se šteje. ali so prišli vsi povabljeni. če je že opravilo narok. vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. člen Če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. ne pride nobena stranka. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. 282. ki se obravnava. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe. za katere je odločil. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka. Nato ugotovi. ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. da jih bo povabil na glavno obravnavo. na katerem so se izvajali dokazi. s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa. senat na njen predlog preloži 284. sodišče odloči glede na stanje spisa. nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. pa nima pooblaščenca. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo. če niso. če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin. da je tožeča stranka tožbo umaknila. člen Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe. člen Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. Tako ravna sodišče tudi v primeru. da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. če na narok ne pride ena stranka. jo predsednik senata opozori. se prepriča. 283. ni pritožbe. narok. člen Predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja.

ki se nanašajo na navedbe strank. ponuditi dokaze. člen Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način. Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286. se ne upoštevajo. da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Pod pogojem iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge. tožena stranka pa. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja.a člen . Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru. lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem. izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. predmet. vendar le.76 nasprotnika. da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje. 286. naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze. dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari. da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje. in tudi dokazi. člen Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva. dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.a člena) pozvalo. če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje. da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti. ki se nanašajo na sporni Kadar je v tem zakonu določeno. ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. na katere se je sklicevala. ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena. stranka pa tega ni storila. 285. dokler ne konča podajanja tožbe. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. ki jih nameravajo predlagati. ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku. in dokaze. 286. če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru. da se ponudijo ali dopolnijo dokazila. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti. ki sta pomembni za odločbo. Dejstva in dokazi. in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila. v katerih navajajo dejstva. ki so jih ponudile. ki jih nameravajo zatrjevati na naroku. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov.

zakaj jih je zavrnil. Vloge in listine. ki se predložijo po poteku roka. s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza. vključno v pravnih sredstvih. pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok. na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. na katere se sklicujejo. ki ga določi. da niso pomembni za odločbo. da se v postopku izjavi. posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena. ki ga je določilo sodišče. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka. Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke. Po prejemu odgovora na tožbo. predložijo listine. na katere se sklicuje pozneje. Predlagane dokaze. se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja. odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin. na katere so se sklicevale. tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. 287. za katere misli. da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. 288. Sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. člena). se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. 286. Zoper sklep. in vloge. Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude. se upoštevajo le. Enako velja za strankine navedbe na naroku. predlagajo dodatne dokaze. podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse. člen . člen Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom. ki ga je treba opraviti. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj. senat zavrne in navede v sklepu. podajo pisne izjave prič. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni.b člen Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj. ni posebne pritožbe. o katerem naj se izvede dokaz. če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom. se upoštevajo le. v katerem se navedeta sporno dejstvo.77 Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži. v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. da v roku. in dokazilo. ko je to mogoče. da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe. tako da stranki ostane dovolj časa. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. ki so pomembne za odločitev. če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. Kršitve.

da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. ali naj te ugovore obravnava. če sodišče po uradni dolžnosti sklene. ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. 289.78 Če stranka ugovarja. Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. naznani predsednik senata. naj se začasno odstranijo iz dvorane. kako je treba nanj odgovoriti. Določbe prvega. Predsednik senata prepove stranki določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje. Senat lahko sklene. člen Ko senat misli. če je treba. ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. da konča glavno obravnavo tudi tedaj. Predsednik senata lahko odredi. 290. da se takoj nadaljuje glavna obravnava. se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. pričam in izvedencem. in vprašanje. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena. da izda odločbo. s katerim se zavrnejo ugovori strank. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. če je v vprašanju že vsebovano. Na zahtevo stranke se zapišeta v zapisnik vprašanje. v katerih so dokazi. ki je bilo prepovedano. člen Ko predsednik senata konča zaslišanje posamezne priče. pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo. sodišče odloči. izvedenca ali stranke. da je zadeva obravnavana. da se preskrbijo še kakšni spisi. in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. da o istem zahtevku že teče pravda. člen Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih. na katero je bil prepovedan odgovor. naj se zaslišane priče pozneje znova pokličejo in še enkrat zaslišijo v navzočnosti ali nenavzočnosti drugih prič in izvedencev. ni posebne pritožbe. če je senat sklenil. da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost. . da je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. če jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje. ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene. da je glavna obravnava končana. Zoper sklep. 291. ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo. tako da se lahko izda odločba. potrebni za odločitev. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj.

orodja. Zoper sklep o izključitvi javnosti ni posebne pritožbe. ki so navzoče na obravnavi. kar zvedo na obravnavi. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli. poslovne ali osebne skrivnosti. sodno osebje ter znanstveni in javni delavci. koristi javnega reda ali razlogi morale. da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. in jih opozori na posledice.79 292. Javnost glavne obravnave 293. ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. ki sodelujejo v postopku. člen Glavna obravnava je javna. člen Izključitev javnosti ne velja za stranke. katere javnost je izključena. . da se končana glavna obravnava znova začne. če se z ukrepi za vzdrževanje reda. 296. člen O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom. če bi izdali skrivnost. ki so navzoči na obravnavi. katere javnost je izključena. ki mora biti obrazložen in javno razglašen. da so dolžni varovati kot skrivnost vse. pooblaščence in interveniente. Senat sme dovoliti. če je to potrebno. če to zahtevajo koristi uradne. ki so določeni v tem zakonu. ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za paznike oseb. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj. da so na glavni obravnavi. njihove zakonite zastopnike. da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi. če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. Predsednik senata opozori tiste. člen Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. navzoče posamezne uradne osebe. ki ju ona določi. člen Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene. 294. Na obravnavi smejo biti navzoče samo polnoletne osebe. 295. Osebe.

80

297. člen Določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. člen Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem in razglaša odločbe senata. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem naroku. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. 299. člen Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odločbe iz 270. in 271. člena tega zakona. 300. člen Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči, da se za skupno obravnavanje pred njim združi več pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odločati sodnik posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. 301. člen Če senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava končati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloži narok ali zavrnejo predlogi strank za preložitev naroka, ni pritožbe.

81
302. člen Če se narok preloži, se opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi 303. člen Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča. 304. člen Če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Če je iz sodne dvorane odstranjen pooblaščenec, preloži senat na zahtevo stranke narok, če pa stranka ni bila navzoča na naroku, preloži senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaščenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. Če kaznuje sodišče z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaščenca odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, obvesti o tem odvetniško zbornico. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadrži izvršitve sklepa. 305. člen Pravice, ki jih imata glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaprošeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a člen narok. Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. 305.b člen Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. 305.c člen Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. člen). 306. člen Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo. ki prejme takšen predlog. če ugotovi. Sodišče. da stranki podpišeta pisni predlog poravnave. ali ne teče morda pravda o predmetu. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi. zavrže tožbo. ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika. počaka s postopkom. S sodbo odloči sodišče o zahtevku. v katerem je vpisana poravnava. podpišeta ta zapisnik. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. ki se nanaša na glavno stvar in stranske . ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. Sodna poravnava je sklenjena. dokler sklep ne postane pravnomočen. ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora. člen Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. 308.83 Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov. člena). 307. Stroške takega postopka plača predlagatelj. 309. člen Kdor namerava vložiti tožbo. na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče. o katerem je že sklenjena sodna poravnava. ko stranki. 309. lahko poskusi pri okrajnem sodišču.a člen Listin. doseči sodno poravnavo. ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo. Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako. da teče pravda o predmetu. Če sodišče izda sklep. člen terjatve. Triindvajseto poglavje SODBA 310. s katerim ne dovoli sodne poravnave. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3.

Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. Sodba. da mora izročiti ali prevzeti stvari. da toženi stranki ni treba izpolniti prve dajatve. če izpolni drugo. Delna sodba 314. 311. ali naj izda delno sodbo. Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat. 313. lahko obsodi toženo stranko tudi na dajatve. s katero se tožena stranka obsodi. ki so bile dane v najem ali zakup. Če sodišče ugodi zahtevku za preživnino. da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev. še preden preneha to razmerje. naj opravi določeno dajatev. če je ta zapadla do konca glavne obravnave. člen Sodišče sme naložiti toženi stranki. Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo. izreče sodišče v sodbi. člen izpolniti. hkrati pa je v tožbi ali do konca glavne obravnave izjavila. 312. . daljši rok. znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni. s katero ugodi tožbenemu zahtevku.84 Če je več zahtevkov. člen Če je tožeča stranka v tožbi zahtevala. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. pa je za razsojo zrela ena sama pravda. Če je bilo več pravd združenih v skupno obravnavanje. ki ji je naložena izpolnitev. se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. člen Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. ki je zrel za odločbo. se lahko izda sodba samo glede te pravde. ko je bila vložena nasprotna tožba. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev. ki še niso zapadle. vendar pa lahko določi sodišče za dajatve. če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe. le tedaj. ki niso denarne. lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). naj se ji prisodi določena dajatev. Pri presoji vprašanja. se lahko izda. upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka. se določi tudi rok. v katerem se mora Če ni v posebnih predpisih drugače določeno.

lahko izda sodišče. člen Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. člen Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. da gre za zahtevek. Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka.85 Vmesna sodba 315. Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj. če je to smotrno. razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. če spozna. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člen Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. Sodba na podlagi pripoznave 316. lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi). da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna. člena). s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. člena). čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. če spozna. da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi. najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). če je treba. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži. člena tega zakona. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave. da gre za zahtevek. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. Če sodišče ugotovi. Sodba na podlagi odpovedi 317. .

ko je sodba razglašena. postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Pravnomočnost sodbe 319. na katera se opira tožbeni zahtevek. . Če tožena stranka ne odgovori na tožbo. kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. člen Sodba. niso v nasprotju z dokazi. člena tega zakona ne odgovori na tožbo. ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev. 4. člena tega zakona). člen Sodišče je vezano na svojo sodbo. Če je v sodbi odločeno o terjatvi. ali je stvar že pravnomočno razsojena. postane pravnomočna. ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. da je bila pravda začeta o zahtevku. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi. če ni bila razglašena. da ne gre za zahtevek. zavrže tožbo. če je očitno. če je treba. da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe). s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne. ki so splošno znana. sodišče tožbeni zahtevek zavrne. o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. iz dejstev. da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. ali z dejstvi. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe. ki jih je predložil sam tožnik. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti.86 Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. 3. ki so navedena v tožbi. Zamudna sodba 318. če je treba. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. izda sodišče sodbo. Če ugotovi. da dejstva. 2. 320. člen Če tožena stranka v roku iz 277. pa ko je odpravljena. Izdaja zamudne sodbe se odloži. ki so navedena v tožbi. Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe.

ki se izda v fizični obliki. V takem primeru se sodba ne razglasi. druge podatke oziroma zapisnik. podpiše predsednik senata z lastnoročnim podpisom. ki jo razglasi predsednik senata. temveč se vroči strankam v 30 dneh od dneva. na katerem je bila glavna obravnava končana. V bolj zapletenih zadevah lahko sodišče odloči. Ta sodba se ne razglasi. izdajo sodbo predsednik senata in člani senata. člen Kadar se sodba razglasi. sodišče pa odloči. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoči. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo. V primeru iz drugega odstavka 291.87 Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva. Izdaja in razglasitev sodbe 321. člen Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. ko jim je vročena. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom. Pisna izdelava in vročitev sodbe 323. Vsi navzoči poslušajo branje izreka sodbe stoje. ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno. ko je bila glavna obravnava končana. Če je bila javnost glavne obravnave izključena. Izvirnik sodbe. 322. ko prejme spise. člen Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. overjenim s kvalificiranim potrdilom. podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča. ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe. da bo o odmeri stroškov odločilo pozneje. ki je bila izdana v fizični ali elektronski obliki. ki se izda v elektronski obliki. se izrek sodbe vselej javno prebere. Sodbe. . da bo sodbo izdalo pisno. Sodba. da je sodišče sklenilo. V tem primeru odmeri stroške predsednik senata. listine. Sodbo. odločba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. člena tega zakona izda sodišče sodbo in jo vroči strankam najpozneje v 30 dneh od dneva. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom. se strankam lahko vroči v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki. ki so sodelovali na naroku. varen elektronski podpis sodišča ni potreben.

pa je bil zadosti obravnavan. členu tega zakona. ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. sestavine pritožbe po 335. na katere je oprlo sodbo. da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. člena tega zakona. o katerih bi moralo odločiti s sodbo. Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave. ime in priimek predsednika in članov senata. V obrazložitvi zamudne sodbe. naj se sodba dopolni. in dan. o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. na katera se ti zahtevki opirajo. dan. zahtevek. da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen. ki je izdal prvotno sodbo. Dopolnilna sodba 325. . V obrazložitvi navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih. opozorilo iz petega odstavka 98. Izrek sodbe obsega odločbo. dokaze ter predpise. s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. sodbe na podlagi pripoznave. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. ali jih je zavrnilo. se navedejo samo razlogi. ko je bila sodba izdana. lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču. glede katerega se zahteva dopolnitev. Uvod sodbe obsega: navedbo. razpiše glavno obravnavo. da se izda sodba o zahtevku. odloči o njem predsednik senata brez naroka. ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. naslov sodišča. njihovih zastopnikov in pooblaščencev. 326. da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen. opozorilo na posledice neplačila sodne takse. ali ni odločilo o delu zahtevka. in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve. sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank. ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank. člena tega zakona. če naj jo izda isti senat. člen Pisna sodba mora imeti uvod. opozorilo. kratko navedbo spornega predmeta. da se sodba izreka v imenu ljudstva.88 324. ko je bila končana glavna obravnava. Če senat spozna. člena). ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve. člen Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka. člen Če predsednik senata spozna. ki upravičujejo tako sodbo.

O popravi se izda poseben sklep. člen Vse sklepe. Sklep. ki so bili predmet pravde. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega. se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje. se šteje pritožba za predlog stranke. če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba. ki je bil razglašen na naroku. ki jih izda sodišče zunaj naroka. se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa. Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba. ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. Poprava sodbe 328. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. Sodišče je vezano na svoje sklepe. člen Sklepi. ko je razglašen. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve. da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. razglasi predsednik senata. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo. 330. pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno. ima nasproti strankam učinek takoj. se vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj. naj se izda dopolnilna sodba. če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva. ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank. . člen Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote. sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje. ki se izdajajo na naroku. člen Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo. se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo. Kadar se sklep ne vroči pisno.89 327. ki je vsebovana v izreku sodbe. Štiriindvajseto poglavje SKLEP 329. strankam pa se vroči prepis sklepa. ki se zapiše na koncu izvirnika.

če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Vsebina pritožbe . 331. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. člen Sklep mora biti obrazložen. se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. če se sodba ne razglasi. člena. lahko stranka umakne že vloženo Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. B. se tej stranki sklep ne vroči. člen Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka. ko je sodba razglašena. če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank. člena. če mora biti sklep po prvem odstavku tega člena obrazložen. člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. Pritožba zoper sodbo Pravica pritožbe 333. ko ji je vročen njen prepis. pritožbo. v katerem se s pritožbo izpodbija. obrazložitev pa le tedaj. Pravočasna pritožba ovira. pa od takrat. kadar je to potrebno. drugega odstavka 321. člen Določbe 313. drugega odstavka 322. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek. izdano na prvi stopnji. ki si med seboj nasprotujejo. drugega odstavka 320. 334. 332. člena. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. člen Zoper sodbo.90 Če se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejšnjega zaslišanja nasprotne stranke.

zaradi zmotne uporabe materialnega prava. člen V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. če izkaže. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. 337. pritožbene razloge. ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje. Sodba na podlagi pripoznave. iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. . če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. 339. 3. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. 2. 336. 4. 2. člena tega zakona. če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. člen 1. zoper katero se vlaga. 3.91 335. člen Sodba se sme izpodbijati: 1. da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna. člen V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. se ne more uveljavljati v pritožbi. člen Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ugovor pobota. da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. izjavo. pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. podpis pritožnika. Razlogi. Pritožba mora obsegati: navedbo sodbe.

12. zapisniki oziroma prepisi. 4. ki bi jih moralo uporabiti. 340. 8. 14. ki je bila vzeta v sodbo. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu. 5. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke. ki ne spada v sodno pristojnost (18. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem. 6. če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. člen Napačna uporaba materialnega prava je podana. do 5. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. člen Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana.92 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. ni zastopal tisti. nepravilno odločilo. točka prvega odstavka 70. glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava. v odločbi. ki je bila vzeta v sodbo. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. ali če stranke. če ima sodba pomanjkljivosti. 13. ali če je na ugovor stranke v odločbi. da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. nepravilno odločilo. 10. 11. člen). če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. in med samimi temi listinami. 341. 7. 15. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. 2. sodbo na podlagi pripoznave. člena). zlasti pa. 9. če je izrek sodbe nerazumljiv. o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. 3. da je pristojno. zlasti pa z opustitvijo vročitve. da gre za spor. pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. da je krajevno pristojno. ki ne more biti pravdna stranka. zaradi katerih se ne more preizkusiti. Postopek s pritožbo . če je bilo odločeno o zahtevku. ki je pravna oseba. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. če je sodišče na ugovor stranke. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. ali če jih ni uporabilo pravilno.

naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. če jo je vložila oseba. če je treba. da predsednik senata sodišča prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritožbi. ali so navedbe v pritožbi resnične. če ne vsebuje sestavin iz 1. člen). . Prepozno. ki ni imela te pravice. točke 335. če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. popolna in dovoljena. da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka. ali je pritožba pravočasna. pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. če je bil vložen. člen Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje. ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki. člen Ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo. Sodnik poročevalec si lahko. ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. člen Pritožba se vloži pri sodišču. po potrebi pa opravi tudi poizvedbe. da ugotovi. ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.93 342. 346. in 4. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec. ki se nanašajo na te kršitve. člen Izvod pravočasne. člen Prepozno. sodnik poročevalec preizkusi. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. člena tega Pritožba je nedovoljena. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva. zakona. z vsemi spisi sodišču druge stopnje. Če pritožnik trdi. 343. pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo. 345. ali oseba. od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila. Pritožba je prepozna. Pritožba je nepopolna. 344.

da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. člena tega zakona. da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi. člen Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. se šteje. za katere sodišče sklene. da njegove trditve o dejstvih. ali dejstva. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka. člena in tretjega odstavka 346. da pooblastila. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik. kadar oceni. Če senat sodišča druge stopnje spozna. resnične. mora razpisati obravnavo. Če ne pride na obravnavo nobena stranka. ki jih je pod pogojem iz 337. pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam. da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. člen Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tiste priče in izvedenci. ki jih je pod pogojem iz 337. ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo. ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve. ali dokaze. ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje. ki jih je mogoče izvesti. 348. Če senat sodišča druge stopnje oceni. in izda odločbo. ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe.a člen V primeru iz drugega odstavka 345. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo. se šteje. lahko ob razpisu obravnave odloči. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze. ki razloži stanje stvari. . 347. da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči. niso resnične. da so trditve o dejstvih. če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. tudi če je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva. sodišče izvede dokaze.94 346. ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale. da jih bo zaslišalo. kljub temu. člena tega zakona predlagala v pritožbi. preidejo na sodnika poročevalca. Če ne pride na obravnavo pritožnik.

95 Nato se prebere sodba ali del sodbe. v katerem se izpodbija s pritožbo. ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze. do 305.. ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni. člen). člen Če ni v 347. pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. tretji odstavek 302. lahko sodišče druge stopnje sklene. ni več mogoče izvesti. členu tega zakona drugače določeno. in 348.. ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. stranke. 6.a člen. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. člen. Če katerega od teh dokazov. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov. in 218.. 3. na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče . ki je izdal izpodbijano sodbo. v katerem stranka ni zmagala v sporu. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota. na katerega se nanaša pritožba. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje. ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze. točke drugega odstavka 339. ali če senat ali sodnik. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350. 236. nasprotna stranka pa odgovor na pritožbo. pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. če je treba. ki so navedeni v pritožbi. v katerem delu se sodba izpodbija.. potem pa pritožnik obrazloži svojo pritožbo. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 351. razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. člen Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu. točke. 11. glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi. 349.. preizkusi sodbo v tistem delu. člen Sodišče druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno. s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. tega dokaza ni neposredno izvedel (217. člen) smiselno tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. ter 12. 7. da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago. da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče. in opravi druga procesna dejanja. veljajo določbe o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (281. člena). in 14. če pa se iz pritožbe ne vidi. 2.

sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. naj se razveljavi. če spozna. ki jih je pod pogojem iz 337. člen). da niso podani razlogi. ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. in 12. Če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 11. čeprav stranka zahteva. 5. ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala. če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. člena tega zakona. dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. iz katerih se sodba lahko izpodbija. in ne razlogi. razveljavi sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodišču prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. se razveljavijo. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze. točke drugega odstavka 339. člen Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje. da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene . in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. člen Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna. ali dejstva oziroma dokaze. in lahko spremeni sodbo. Če so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršene določbe 3. 354. če ugotovi. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. katera dejanja.. če stranka zahteva spremembo. da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. 352.96 očitati. 355. točke drugega odstavka 339. razveljavi sodišče druge stopnje sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj. člen). člena tega zakona. 353. člen Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje. če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. člen Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno.

da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek. kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. 358. se navede. tretji odstavek 302. je treba v obrazložitvi navesti. člena). če se je pritožila samo ona. lahko odredi.če meni. člena). in posredno izvedenih dokazov (217. ogledne predmete. Če se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze. tretji odstavek 302. .kadar ugotovi drugačno dejansko stanje. in navesti razloge. člen Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke. pisne izjave prič iz 236. katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev. člen. in 218. izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. člena). a člena tega zakona.a člena tega zakona. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. . oglednih predmetov.97 pomanjkljivosti. člen Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: . pisnih izjav prič iz 236. . 359. da pravilno ugotovi dejansko stanje. . ki so v spisu. v čem so pomanjkljivosti pri . ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. člen). ali posredno izvedene dokaze (217. člen. in 355. 360. ki so odločilnega pomena.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine. Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. in 218.če sodišče prve stopnje ni presodilo listin. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno. . člen Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. 357. 356. ki so v spisu. stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje. sodba pa se opira na ta dejstva. da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347. člen V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe. ki se je pritožila. člen Če ugotovi.

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odločbo in zakaj vplivajo na tako odločbo. 361. člen Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam. 362. člen Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Če se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodišče, se opravi nova obravnava pred sodiščem prve stopnje po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo, če se spremeni senat (tretji odstavek 302. člena). 2. Pritožba zoper sklep 363. člen Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. 364. člen Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa, če ni s tem zakonom drugače predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se lahko takoj izvrši. 365. člen Ko odloča o pritožbi, lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; 3. ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. člen

99

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep: - s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki; - s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena); - o prekinitvi postopka; - o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a člen O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat: če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona; če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi; če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje; če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec. Šestindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. člen Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 367.a člen Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: - če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b člen Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

člena).č člen Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. 367.c člen sodišča. točka drugega odstavka 339. s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje. v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. člena). člen Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. stanja. s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave. člena tega zakona. če je bilo odločeno o zahtevku. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. 3. točka drugega odstavka 339. če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. da revizija ni dopustna.101 367. 2. sodišče vlogo zavrže. zadošča. člena). če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave. čeprav bi jo moral opraviti (10. člena tega zakona. sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 369. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede. je revizija . člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. zoper katero je vložena. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. o katerem že teče pravda (12. člen O reviziji odloča vrhovno sodišče. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. 368. 370. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega Za obrazložitev sklepa. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep. točka drugega odstavka 339.a člena tega zakona. ni pritožbe. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. točka drugega odstavka 339. da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367. člen Revizija se lahko vloži: 1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Zoper sodbo druge stopnje.

zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. člena tega zakona. ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. in 2. glede katerih je bila dopuščena. zaradi katerih se lahko vloži revizija. v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. zoper katero je revizija vložena. V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. člen Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. ali nekdo. člen Revizija se vloži pri sodišču. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj. pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). v katerem se izpodbija z revizijo. 373. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Revizija je nedovoljena. in v mejah razlogov. nekdo. Dopuščena revizija izven dela. ali če v primerih. člen Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj. če jo vloži nekdo. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. ki zanjo nima pravnega interesa. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena. člen Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. glede katerih je bila revizija dopuščena. glede katerega je bila dopuščena. člen Prepozno.b člena). se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe. člena tega zakona. ni dovoljena. oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj. ki je izreklo sodbo prve stopnje. . ki nima te pravice. 372. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. ki jo je umaknil. člena). Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe.102 dopustna samo zaradi razlogov iz 1. ki so v njej navedeni. ali če je vložena zoper sodbo. ko ni dovoljena že po samem zakonu. 374. 375. ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367. 371.

378. ali 12. točke drugega odstavka 339. 377. razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. če ni storil tega v mejah svojih pravic (374. da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. in ne razlogi. ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. člen Prepozno. se to opravi po elektronski poti. zaradi katerih je dopustna revizija. o katerem že teče pravda. pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču. 379. razen če je bilo odločeno o zahtevku. ravna revizijsko sodišče glede na naravo kršitve po prvem ali drugem odstavku tega člena. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 11. da niso podani razlogi. člena tega zakona. Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor. revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo. 380. člen O reviziji odloča revizijsko sodišče brez obravnave. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. 376. člen) že sodnik sodišča prve stopnje. Pri spisu v elektronski obliki. člena tega zakona. da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. člen Če ugotovi. člen Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno. točke drugega odstavka 339. ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. .103 Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor. če ugotovi. Če ugotovi. zaradi katerih je bila vložena. člen Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. člena tega zakona.

tretji in četrti odstavek 367.. člena). revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo. člen Če ugotovi.104 381. 384. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni v sporih. 346. če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. 383. 382. člena. prekoračen tožbeni zahtevek. člena in členov 359 do 362 tega zakona.. člen Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti.a člena tega zakona. 351. veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega odstavka 334. Zahteva za varstvo zakonitosti 385. člena. člen Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. . zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367. člena). člena. v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi. Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži. in 341. 356. s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. člena. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu. s katerim je bil postopek pravnomočno končan. 2. člen stopnje. člen Če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep. drugega in tretjega odstavka 344. 335. drugega odstavka 345. da se revizija zavrže. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo.. izdano na drugi stopnji. 336. da je bil s pravnomočno sodbo.

člen Po prvem odstavku 379. o katerem že teče pravda (12. 389. 388. člena) ali na pristojnost arbitraže (5.105 Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo. ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje.od dneva. izdano na drugi stopnji. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega člena se šteje: 1. Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče. 386. tudi kadar ugotovi. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. če je bilo odločeno o zahtevku. zamudno sodbo. katere revizija mu je bila vročena prej. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena). če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. izdano na prvi stopnji. zoper katero ni bila vložena pritožba . razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. zoper odločbo. če je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave. 387. člena). člena). zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena . točka drugega odstavka 339. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. člen Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odločbo. člen O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2. . točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva. člena tega zakona ravna sodišče. zoper odločbo. člena tega zakona. izdano na drugi stopnji. moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. člena). zoper katero so stranke vložile revizijo. ki ji je bila vročena pozneje. ko mu je bila vročena revizija tiste stranke. člena tega zakona. člen Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. ki je pristojno odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti. 2.od dneva. ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. ko je bila odločba vročena tisti stranki.

3. člen Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev.106 390. Tožba za razveljavitev sodne poravnave 392. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. členu tega zakona drugače določeno. člena ter 398. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. člen Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. in 383. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži: 1. člena tega zakona. zaradi tega. Če ni v členih 385 do 390 tega zakona drugače določeno. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. člena tega zakona. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. členov 372 do 380 ter 382. ko je zvedela za razlog za razveljavitev. ki ne more biti pravdna stranka. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. 393. do 5. ni zastopal tisti. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. člen (črtan) 391. . 3. Po preteku treh let od dneva. ko je bila sodna poravnava sklenjena. se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti. se v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe drugega odstavka 397. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. 2. ali če stranke. ki je pravna oseba. člen Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva. zaradi tega. do 400. in 393. točka prvega odstavka 70. se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno določbe 369. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. člena. Če ni v 392.

na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. ali če stranke. v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. ki je pravna oseba. če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. Obnova postopka 394. 10. točke 394. se sme dovoliti obnova postopka samo. člen Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. zlasti z opustitvijo vročitve..107 4. ki bi moral biti po zakonu izločen (1... če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. se ne more zahtevati obnova postopka. 7. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. 3. točki 394. ki so našteti v 1. ko je stranka zvedela za ta razlog. 2. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. in sicer: 1. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. 8. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. v primeru iz 1. do 5. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. 9. člena tega zakona. razveljavljena oziroma odpravljena. 9. člena tega zakona od dneva. točka prvega odstavka 70. 6. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. 2. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. se lahko na predlog stranke . 396. preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Zaradi okoliščin. v primeru iz 2. členu tega zakona. in 3. ki so naštete v 1. točki 394. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. člen Iz razlogov. 395. člena tega zakona. ko je bila odločba vročena stranki. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. 5. Postopek.. točke 394. če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. ki se je vročala v postopku. in 10. nasprotne stranke ali koga drugega. ki ne more biti pravdna stranka. 3 in 4. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. 2. po 142. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. člena tega zakona od dneva. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. 4. ni zastopal tisti. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. člen obnovi: 1. 8.

ko je stranka zvedela za ta razlog. da je predlog vložen v zakonitem roku. točke 394. in 9. če se kazenski postopek ne more izvesti. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. točki 394. člen). če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču. člena tega zakona. ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena. do 7. vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 142. točke 394. če stranke. 6. in 4. Če predsednik senata ne zavrže predloga. člen stopnji. nepopoln (drugi odstavek 397. 398. v primeru iz 10. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. od dneva. v primerih iz 5. ki je razlog za obnovo postopka. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor. okoliščine. člena tega zakona od dneva. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. točke 394. na podlagi katerega se zahteva obnova. se obnova postopka ne more več predlagati. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. člena tega zakona. in dokaze. ki je pravna oseba. zaradi katerih se postopek ne more uvesti. ki je izdalo odločbo na prvi V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog. člena tega zakona od dneva. 397. 399. člen Prepozen (396. v primerih iz 4. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu.108 3. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. točki 394. 5. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. ki je naveden v 10. preden bi odločba postala pravnomočna. člena tega zakona. pa od dneva. Če se zahteva obnova postopka iz razloga. člen . Če preteče pet let od dneva. v primerih iz 8. pa od dneva. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. od dneva. ki je naveden v 2. člena tega zakona od dneva. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. razen če se zahteva obnova iz razloga. točke 394. člena) ali nedovoljen (395. člena tega zakona. ki ne more biti stranka v postopku. ko je bila temu vročena odločba. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. ko je postala odločba pravnomočna. 4. iz katerih izhaja. ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo.

razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba. s katerim se dovoli obnova postopka. izdana v prejšnjem postopku. da je stranka vložila revizijo. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. ravna predsednik senata po določbah 346. Če senat višjega sodišča spozna. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. ni posebne pritožbe. s katerim se dovoli obnova postopka. razveljavi svojo odločbo in morebitno odločbo višjega sodišča ter izda novo odločbo o glavni stvari. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi . se izreče. pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču. člen Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu. da izda odločbo. da se takoj obravnava glavna stvar. v odločbo o glavni stvari. 5. če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. člena tega zakona. ali če se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo. 400. da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. s katerim se dovoljuje obnova postopka. Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. člen). Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. Zoper sklep. iz katerih je mogoče vložiti tudi revizijo. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. člena tega zakona. V sklepu.109 Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave. če je predsednik senata odločil. se vzame sklep. člen Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov. 401. člen Če se nanaša razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred višjim sodiščem. se šteje. Ko prispe zadeva k višjemu sodišču. Če je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odločil. da se razveljavi odločba. da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. lahko pa odloči v tem sklepu. točke drugega odstavka 339.

sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo. še preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodišču. točke 394. Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. stranka pa pred tem. pri tem upošteva vse okoliščine. ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču. da ravna drugače. kadar vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti.110 katerega koli razloga iz 394. V vseh drugih primerih. člena tega zakona veljajo tudi. katerega pa prekinilo. sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka. Če prispe predlog za obnovo postopka potem. kadar je stranka najprej vložila predlog za obnovo postopka. izda sklep iz 402. sočasno ali za tem predlog za obnovo postopka. in dokaze. izdano v kazenskem postopku. 403. člen Določbe prvega in tretjega odstavka 402. člen Določbe 402. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. 405. ki sta jih predložili stranki. da so podani resni razlogi. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI . razen če je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka. ko prispe revizija k sodišču prve stopnje. zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi. člena tega zakona veljajo smiselno tudi. razen če spozna. ali 7. v katerih vloži stranka revizijo. V vseh drugih primerih. ki se opira na pravnomočno sodbo. sodišče prekine postopek z revizijo. 403. 404. dokler ni končan postopek z revizijo. če prispe predlog za obnovo postopka k sodišču prve stopnje. člen Sklep iz 402. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. člena tega zakona. v tem primeru izda sklep senat višjega sodišča. in 404. člena tega zakona senat revizijskega sodišča. 6. točke drugega odstavka 339. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi kakšnega razloga iz 5. kateri postopek bo nadaljevalo. nato pa revizijo.. razen zaradi kakšnega razloga iz 12. nato pa revizijo. člena tega zakona. sodišče odloči. Če vloži stranka revizijo iz katerega koli razloga. člena tega zakona. člena). Sklep iz 403. zlasti pa razloge. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje.. že poslana v odločitev višjemu sodišču (prvi odstavek 401.

vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih. veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki druge določbe tega zakona. kar je potrebno. postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. dokler otrok ne izjavi. Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu. pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. potrebnimi za odločitev. člen Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. na katero se ti podatki nanašajo. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb. da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. ki jih stranke niso navajale. kadar tako določa zakon. zastopa zakoniti zastopnik.111 1. da sam prevzema pravdo. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. ne glede na to. . člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki je javnost izključena. potrebne za odločitev. ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi. ter zbere podatke. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. Otroka. Če v tem poglavju ni posebnih določb. mora sodišče omogočiti. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. 407. Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le. člen Otroku. V sporih o varstvu. 408. da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb. Skupne določbe 406. Osebe in organizacije. so sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. če glede na okoliščine primera presodi. 409. ki razpolagajo s podatki. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva.

411. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. da se prepreči nasilje. sodbi na podlagi odpovedi. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka. lahko pa tudi odloči. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne . Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo. vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami. ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja. člen Kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka. vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi. da ni v skladu z interesi otroka. člen Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. če je to potrebno. ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. sodišče vroči odločbo. 412. ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave. Otroku. da se razgovor zvočno snema. če ugotovi.112 410. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. da izrazi svoje mnenje. na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. vendar sodišče ne dovoli poravnave. 414. 413. člen V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. ki ureja zavarovanje.

naj sodišče ugotovi. pristojnega za socialne zadeve. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. Če v primeru. 2. 417. ko dobi poročilo organa. ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor. razen v naslednjih primerih: 1. člen Če tožnik po vložitvi tožbe umre. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok. pristojen za socialne zadeve. 4. organu. lahko njegovi dediči v šestih mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta. 416. 3. člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze. 419. ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. dokler postopek ni pravnomočno končan. ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo. se šteje. z njegovo privolitvijo pa. se postopek za razvezo zakonske zveze začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. 2. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi tedaj. da je tožba oziroma predlog umaknjen. eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga. sicer pa sodišče nadaljuje postopek.113 glede na določbo 286. Pod pogoji. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini. Postopek v zakonskih sporih 415. člen Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. o svetovalnem razgovoru. da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. še preden jo vroči tožencu. določenimi z zakonom. ker je en zakonec pogrešan. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. dokler postopek ni pravnomočno končan. sodišče ustavi postopek. člen Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. člena tega zakona. oziroma oba zakonca. nad katerimi imata roditeljsko pravico. da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. če se zahteva razveza zakonske zveze zato. obvesti sodišče. Če organ. kadar je umrli zakonec vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. člen . da zakonec. 418. pristojnemu za socialne zadeve.

odloči sodišče tudi o preživljanju otroka. ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. pa nanj ni vezan. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. O tem odloči sodišče tudi. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki.114 Sodba. člen V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. s katero se zakonska zveza razveže ali razveljavi. O preživljanju zakonca odloči sodišče samo na njegovo zahtevo. Pravnomočna odločba. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva 422. pristojnega za socialne zadeve. če je ta postavljen. če ni bil postavljen ustrezen zahtevek. 420. člen V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo določbe o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. če je bil postavljen. 421. Če sodišče ugotovi. s katero zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodi. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI . s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo. s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo. vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu. Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa. 3. se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to. Če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi. se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. 423. predlog za sporazumno razvezo zavrne. da je to glede na okoliščine potrebno. člen V sodbo. odloči tudi o varstvu. lahko o tem odloči tudi brez ustreznega zahtevka. zaradi tega. da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s koristjo otrok. pa nanj ni vezan. novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih. Če sodišče ugotovi. ter v primeru. člen V sodbi. ker je stranka pristala na vložitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače.

429. 425. Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. in 4. člen Rok za izpolnitev obveznosti. poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. ki so določeni v 2. ni revizije. in sicer v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. 430. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA . člen Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa. da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. ki se naložijo stranki. če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka. člen Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. člena tega zakona.115 424. da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. točki 394. Zoper sklep. veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge določbe tega zakona. člen Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov. člen V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to. 427. o pravni podlagi. člen (črtan) 428. Iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči. s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. da ga opravi. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. ki je bil v sklepu določen zato. 426. Izključeno je odločanje o pravici do posesti. izdan v pravdah zaradi motenja posesti.

ki je pristojen za overitve. da mora biti ugovor obrazložen. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev. izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko. Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine. 434. da je neutemeljen (drugi odstavek 435.116 431. s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. 4. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. izda sodišče toženi stranki nalog. naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). 3. Hkrati jo opozori. 2. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj. 5. nadaljuje postopek s Zoper sklep. sicer se šteje. člen tožbo. ni . so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi. Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega 433. Plačilni nalog se vroči obema strankama. ki ne presega 2. da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. zasebne listine. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. ki jih je odmerilo sodišče. Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko. dolžnika. izpiski iz overjenih poslovnih knjig. 6. pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. na katerih je podpis zavezanca overil organ. 1. 432. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. fakture. kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal. da je tožena stranka dolžna v osmih dneh. ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. člen Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. menice in čeki s protestom in povratnimi računi. listine. V plačilnem nalogu izreče sodišče. če so ti potrebni za nastanek zahtevka.000 eurov. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine. pritožbe. člena).

da se opravi obravnava. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. da je ugovor neutemeljen. Če spozna. da tožbeni zahtevek ni zapadel. 437. spozna. toda pred koncem glavne obravnave. postane plačilni nalog pravnomočen. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških. odloči sodišče najprej o takem ugovoru. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. člen) ali da so ovire za nadaljnji postopek. Tožena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plačilni nalog. 438. ki se ne izpodbija z ugovorom. če je treba. nepopolne ali nedovoljene ugovore brez Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. najpozneje do izdaje plačilnega naloga. člen Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče. da je ugovor utemeljen.117 435. člen Če tožena stranka ugovarja. V odločbi o glavni stvari odloči sodišče. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. preide na obravnavanje glavne stvari. 439. razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. in 432. člen . se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. 436. ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. Predsednik senata zavrže prepozne. sicer se šteje. Glede tistega dela. Če sodišče na ugovor. Ugovor mora biti obrazložen. da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. da ni krajevno pristojno. člena). tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. člen naroka. člen Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom.

Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi. člena). 440. s katerim zavrže tožbo. 443. veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona. ki so določeni v tem zakonu. spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti. člen Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. člen Spori majhne vrednosti so po določbah tega poglavja spori. zadevo pristojnemu sodišču. člena). ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. 441. katere vrednost.118 Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno. . temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa. s katerim se je izreklo za nepristojno. razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. temveč izročitev premične stvari. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. Kot spori majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. člen Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne štejejo spori o nepremičninah. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore. Če se tožba umakne. sklep. spori iz avtorske pravice. spori. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. člen Kadar izda sodišče v primerih. da je krajevno nepristojno. ki ne presega 2. razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. 444.000 eurov. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme. razveljavi tudi plačilni nalog. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. ostane plačilni nalog v veljavi. ne razveljavi plačilnega naloga. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev.

119

445. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, če ni v tem zakonu drugače določeno. 447. člen V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega člena se ne vročajo strankam, temveč se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odločbe. 448. člen V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. člena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi ali spremeni ali umakne tožbo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odločbe, zoper katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. 449. člen Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokonča po določbah tega zakona o rednem postopku. Če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. člen dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. člen V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 452. člen V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno

Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. člen Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. 453.a člen Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe

454. člen Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

121

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena. 455. člen Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. 456. člen V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona kot tudi da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. člen Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodišče poučiti navzoče stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena). 458. člen Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh. točke 394. glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. člen . V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok iz drugega odstavka 313. V novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. če oceni. da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. člena tega zakona. člena in prvega odstavka 325. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru. člen (prenehal veljati) 465. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu. če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik. člena tega zakona osem dni. O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. člen (prenehal veljati) 464. člen (prenehal veljati) 460. člen (prenehal veljati) 463. Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAŽAMI 459. sam postane sodnik poročevalec. zlasti če gre za pravno vprašanje. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu. člen (prenehal veljati) 462. člena tega zakona. V sporih majhne vrednosti ni revizije.122 nepopolno ugotovljeno. člen (prenehal veljati) 461.

člen (prenehal veljati) 470.123 (prenehal veljati) 466. člen (prenehal veljati) 471. člen (prenehal veljati) . člen (prenehal veljati) 469. člen (prenehal veljati) 473. člen (prenehal veljati) 478. člen (prenehal veljati) 472. člen (prenehal veljati) 474. člen (prenehal veljati) 468. člen (prenehal veljati) 475. člen (prenehal veljati) 476. člen (prenehal veljati) 467. člen (prenehal veljati) 477.

izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo. in v sporih iz pravnih razmerij. kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. v sporih. v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba. za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. 2. v sporih iz koncesijskih pogodb. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja. 483. 2. statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov. in v sporih. 3. . v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. člen (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. do 3. razen sporov o prevozu potnikov. izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. za katere je treba uporabiti zadružno pravo.124 479. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. zadruga. člen V postopku v gospodarskih sporih veljajo določbe tega zakona. v sporih. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. člena in 1. v sporih med družbeniki. družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori). izvirajočih iz vpisov v sodni register. 481. v sporih. če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. 3. država ali samoupravna lokalna skupnost. zavod (vključno javni zavod). 2. v sporih med zadružniki. 482. ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov). ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke.

125 4. točke prvega odstavka 191. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. člen (črtan) Priprave za glavno obravnavo 487. ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. v sporih. kadar se ta nanaša na spor. kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo. kjer bi morala tožena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. 484. lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. 6. v sporih. člen V nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276. se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od vročitve sodbe. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi. člen V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče kraja. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe. člena tega zakona udeležene še druge osebe. členu tega zakona. 5. Pravna sredstva . člen Kadar sodišče odloči po 488. 488. da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. 489. ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi. Pristojnost 485. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. 486.

126 490. kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. 495. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. člen Če stranki sporazumno predlagata. člen (črtan) 494. člen V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe tega zakona o mirovanju postopka. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. ugodi sodišče takemu predlogu in takoj obvesti stranki. 492. člen V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori. 496. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. člena). da poskusita poravnavo. člena). 493. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200. če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe. Druge določbe 491. členu tega zakona. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. člen V gospodarskih sporih je revizija dovoljena. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. ni treba priložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu.000 eurov. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. naj se preloži narok. ki ne presega 4. Zadošča. na podlagi katere se izda plačilni nalog po 431. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek.000 eurov. člen V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodišču. temveč izročitev premične stvari. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe 432. člen . člena tega zakona. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. Listine. katere vrednost.

člena tega zakona vroči tudi nasprotni stranki. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za pritožbo iz 497. lahko vloži pritožbo zoper sodbo. izdaje. člena tega zakona. lahko umakne napoved pritožbe.. ki je napovedala pritožbo.127 V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev. člena tega zakona izdelana. ki je napovedala pritožbo. se postopek nadaljuje po tem zakonu. in 91. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva Stranka mora napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega člena. pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo. da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. 87. Zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka. člen. 89.. se prepis sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. 499. člena. . Stranka. št. če stranka napove pritožbo. v kateri je ena stranka napovedala pritožbo. člen Če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep. člena tega zakona. ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo iz četrtega odstavka 324. Če bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prvega odstavka tega člena. se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86. na katere stranke opirajo zahtevke. 90. 497. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Četrti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. V zadevi. člen Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona. člena tega zakona. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. 88. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa te sodbe. Če stranka napove pritožbo v roku iz prejšnjega odstavka. s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.. člen (črtan) Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS.

člena. Z dnem. 36/80. št. 3/II 101.. ter 100. 500. ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. 2. pristojen za pravosodje. določbi 38. nehajo veljati določbe 66. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.. 20/90 in 27/90). in 101. 10/77. 58/84. pristojen za pravosodje.upoštevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. 14/88-popr. Če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo. št. 19/94. 4/77. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS. 36/77-popr. in 72. 69. ko začne veljati ta zakon. člen . in 39. 503. 57/89.128 Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona. do 77. člen Minister. ko začne veljati ta zakon. 45/95).. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. 35. 15/76. izda predpis iz četrtega odstavka 132. izda podzakonski akt iz 8. 2/II 99. člena Zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. 67. četrtega odstavka 78. se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. št. člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 23/81 in 4/82) in točki 1. člen Z dnem. 502. 14/89). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS. 1/89. člena. se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ. člen . 96/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 34. člen Minister. člena ter točke 1. 74/87. smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. člena. št. št. 69/82.

11. 36. če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. pristojen za pravosodje.. Če bo po začetku uporabe 1. 17. in 2. .. ki so začeti do začetka uporabe določb iz 16. in predsednik sodišča. 2. v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. z odredbo določi datum. se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu. maja 2004. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. 12. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. člena tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. člen Postopki v sporih o zakonitem preživljanju. kateremu je zadeva odstopljena. uporabljajo..129 Določbe 14. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ki zadevo odstopa. št. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije... Določba 17. 10. od katerega je mogoče vloge. če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. ki ga podpišeta predsednik sodišča. št. 8. O odstopu zadev se sestavi zapisnik. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS.. listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti. in 13. člen Določbe 1. Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem. člena tega zakona se ne uporablja. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS. 9. se dokončajo pred okrajnimi sodišči po dosedanjem zakonu. člen Minister. 16. člena tega zakona se v postopkih. člena tega zakona. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti.

št.uradno prečiščeno besedilo). člena zakona se ne uporabljajo. Določbe petega odstavka 98. št. se dokonča pred okrožnim sodiščem. prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v pravdnem postopku.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. pristojen za pravosodje.130 Minister. 73/07 . od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti. če ni v tem zakonu določeno drugače. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. člena. člen Če je bil postopek začet pred 1. člen Postopek. pristojen za pravosodje. ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v pravdnem postopku po pravnih in fizičnih osebah. člena in osmega odstavka 149. ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. ki ureja javno naročanje. podzakonske predpise iz šestega odstavka 127. člena in drugega odstavka 108. ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra. z odredbo določi datum. Minister. pristojnega za pravosodje. s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS. izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona. pristojen za pravosodje. se nadaljuje po določbah tega zakona. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS. od katerega je mogoče spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. Pravne in fizične osebe. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 130. z odredbo določi datum. . ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena. šestega odstavka 132. 26. člena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 105. se postopek nadaljuje po določbah tega zakona. člen Minister. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129. 27.

000 eurov. in 4. 32.131 Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona. člen Določbi 2. 131. Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. 40. člen Ta zakon začne veljati 1. člena zakona. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25.. januarja 2010. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona. in 77. pa vrednost spornega predmeta ne presega 2. 133. člena Zakona o pravdnem postopku. 2/04 in 10/04 . se postopek nadaljuje po določbah zakona. . člena zakona. št.. ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. 132.. in 32. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. oktobra 2008.. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. pa vrednost spornega predmeta ne presega 4.000 eurov. ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. 39.popravek). 30.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful