Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153.

člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, št. U-I255/99-28 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 – popravek z dne 5. 2. 2004), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o načinu izvršitve odločbe do odprave ugotovljenega neskladja, št. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, št. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, št. 57/09 z dne 24.7.2009) in o načinu izvršitve odločbe do drugačne zakonske ureditve, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, št. 12/10 z dne 19.2.2010),

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2
Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/10 z dne 24.6.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

-

-

-

Številka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe

3

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. 2. člen V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče. 3. člen Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. člen Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. člen Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

da se izjavi. s katerimi se ta dejstva dokazujejo. člen Stranke. in onemogočiti vsako zlorabo pravic. ki razpolagajo s podatki. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. 8. na katera opirajo svoje zahtevke. ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. ki jih imajo po tem zakonu. so dolžni. člena). o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost. jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe.4 Samo tedaj. 10. . ki jih imajo po tem zakonu. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pravico. sme sodišče odločiti o zahtevku. določene s tem zakonom. in izvajati dokaze. in predlagati dokaze. člen Sodišče si mora prizadevati. nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije. člen Katera dejstva se štejejo za dokazana. člen Pravdni postopek teče v jeziku. 6. ki jih stranke niso navajale. s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. ki jih imajo stranke v postopku. glede katerih strankam ni bila dana možnost. potrebnimi za odločitev. Sodišče sme ugotoviti dejstva. člen Državni organi. zlorabljajo pravice. 11. organi lokalnih skupnosti. da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. Če stranke. na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice. ki jih stranke niso predlagale. da se o njih izjavijo. vestnostjo in poštenjem. vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva. ki je v nasprotju z dobrimi običaji. če ta zakon tako določa. intervenienti. člen Stranke morajo navesti vsa dejstva. 7. 9. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. ki je pri sodišču v uradni rabi.

lahko sodišče samo reši to vprašanje. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo. 16. ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. člen Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. jih opravijo stranke zunaj naroka pisno. predsednik senata. 14. opozori sodišče. člen Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. 15. 16. v kakšni obliki se lahko opravijo. člen Stranko. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. V sklepu določi rok. ki jih ima po tem zakonu.a člen Kjer ta zakon določa pisno obliko se šteje. 12. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. člen V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo. Pooblastila. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja. 13. da je elektronska oblika enakovredna pisni. . ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). na naroku pa ustno. ima v postopku. izdano v kazenskem postopku. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. v katerih primerih sodi senat. v katerem je treba kazen plačati. Zakon določa. v kateri je bilo vprašanje rešeno. pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. če ta zakon ne določa drugače. za katera je tako določeno z zakonom. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom.5 Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1. če so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodišču.300 eurov. člen Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju. ki jih ima sodnik. katera pravdna dejanja lahko opravi. v katerem sodi senat.

s katerim se je izreklo za stvarno pristojno. Zoper sklep okrožnega sodišča. temveč kakšen drug organ. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. ki so sodišču Če se med postopkom spremenijo okoliščine. pa do razpisa glavne obravnave. se izreče za nepristojno. ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. znana. ostane sodišče. ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. ker so v elektronski obliki. člen Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke. razen v primerih. ona pa je v to privolila. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. pritožbe. člen . na katere se opira pristojnost sodišča. člen Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. ni 20. pristojno še naprej. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. 19. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. na ugovor tožene stranke. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe. Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA 1.6 Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči dokazne vrednosti samo zato. čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Če sodišče med postopkom ugotovi. Skupne določbe 17. Če sodišče med postopkom ugotovi. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. 18.

Če je odločil senat o sporu. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe. s katero se mu zadeva odstopi. in sicer. člen Po pravnomočnosti sklepa. se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom. temveč da sam opravi postopek.7 Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi. ustavi s sklepom pravdni postopek. zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke. če je mogoče. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo. 21. Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko senat glede na stanje postopka odloči. pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. 22. ki jih je opravilo pravdno sodišče. ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča. Pri spisu v elektronski obliki. ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik. se to opravi po elektronski poti. Sodišče. do razpisa glavne obravnave. ker jih je opravilo nepristojno sodišče. se postopek nadaljuje pred senatom. se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega. člen). Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču. odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. člen . ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le. ker je ni izdal sodnik posameznik. da gre za spor. 23. člen Kadar sodišče ugotovi. da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega. da ni pristojno (19. če še ni izdana odločba o glavni stvari. kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe. Dejanja. nadaljuje postopek. da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča. in 22. in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. člen Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke. 24. kot da bi se bil začel pred njim. s katerim je izreklo. da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka.

razen če spozna. pristojno za pravosodje. 2. če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. če je bilo sodišče druge stopnje. Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti. ki mu jo je odstopilo. dolžno opravljati tista pravdna dejanja. ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma.8 Če sodišče. izdalo odločbo sodišče druge stopnje. je sodišče. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. ni pritožbe. ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. da je pristojno tisto sodišče. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom . Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče. s katero je to izreklo. 28. člen V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj. ki bi jih bilo nevarno odlašati. člen Glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije za sojenje tujcem. 25. člen V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. To mora sporočiti sodišču. je na to odločbo glede pristojnosti vezano tudi sodišče. da pojasnilo ministrstvo. pošlje zadevo sodišču. ki naj reši spor o pristojnosti. s katerim se odloči v sporu o pristojnosti. opravi posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. ki mu je zadeva odstopljena. ki je izdalo odločbo. 27. misli. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. če pa bi bilo nevarno odlašati. da ni krajevno pristojno. pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. 26. ki mu je zadevo odstopilo. Zoper sklep. Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice. ki mu je zadeva odstopljena. ki uživajo v Republiki Sloveniji imuniteto. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. in za sojenje tujim državam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču. v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče. člen Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. na območju katerega je bilo dejanje opravljeno. ali kakšno drugo sodišče.

3. v sporih. 3. 6. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna. člen Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.000 eurov.9 29. člen Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje. člen Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. 5. člen (črtan) Okrožna sodišča 32. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora. da sodijo: 1. v sporih o služnostih in realnih bremenih. Stvarna pristojnost Okrajna sodišča 30. v sporih iz avtorske pravice in sporih. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. v zakonskih sporih. da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. 8. v sporih zaradi motenja posesti. v sporih o zakonitem preživljanju. ter spore v zvezi z varstvom konkurence. ki jih določa zakon. ter druge zadeve. 7. 3.000 eurov. če vrednost spornega predmeta presega 20. 31. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. 4. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. točke. 2. . V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči. 2. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. v sporih o varstvu in vzgoji otrok. v gospodarskih sporih. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj. kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. če vrednost spornega predmeta ne presega 20. za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. 1. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna. kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče.

za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. člen (črtan) 34. člen Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. odloča v senatu petih sodnikov. 3. ki spadajo v njihovo pristojnost. reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. ki jih določa zakon. za odločanje o predlogu za dopustitev revizije. člen Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. člen Višja sodišča so pristojna: 1. za opravljanje drugih zadev. da odloča sodnik posameznik. 33. 2. za opravljanje drugih zadev. ki jih določa zakon. 2. 38. 36. Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. člen . razen če je v tem zakonu določeno. Kadar odloča vrhovno sodišče o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo sodišča nižje stopnje. ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče 37.10 Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah. člen (črtan) Višja sodišča 35. za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. člen Vrhovno sodišče je pristojno: 1.

se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred . 41. ki naj se zavaruje. se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve. ki so določeni v tem zakonu. se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina. se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. toda največ znesek. pravdni stroški. pa tožeča stranka v tožbi navede. da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev. odločilna vrednost spornega predmeta. V drugih primerih. se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Obresti. pravice do revizije in v drugih primerih. člen Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov. če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. člen Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja. ki se ponavljajo. razen če gre za najemno ali zakupno razmerje. člen Če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice. 44. je odločilna vrednost spornega predmeta. člen Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve. pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev. ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. Če v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta. ki naj se zavaruje. člena tega zakona. pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. 43.11 Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov. 40. ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. 42. sklenjeno za krajši čas. ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev.

4. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. velja za sedež kraj. člena tega zakona. Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati. Krajevna pristojnost a) Splošna krajevna pristojnost 46. na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče. da bo tam prebivala daljši čas. O tem takoj odloči s sklepom. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. zoper katerega ni posebne pritožbe. je splošno krajevno pristojno sodišče. 47. je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke. Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje. člena). je za sojenje pristojno sodišče. 45. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. ki veljajo za nepopolne vloge. V primerih. ravna sodišče po določbah 108. točka prvega odstavka 191. člen Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. na območju katerega je njihov sedež. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. ki so določeni v tem zakonu. ki je krajevno pristojno za enega . 48. člen Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče. Če nastane dvom. je pristojno sodišče. kjer so njihovi organi upravljanja. člen Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče. člen Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče.12 začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta.

je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče. člen Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije. ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.13 izmed tožencev. zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. ki je dal garancijo. na območju katerega je nastala škodljiva posledica. člen Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba. ali sodišče. Pristojnost v odškodninskih sporih 52. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. je krajevno pristojno sodišče. na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost. Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije. zato ker je tožeča stranka otrok. ki zahteva preživljanje. če so med njimi glavni in stranski zavezanci. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje. iz katerega se lahko poplača preživljanje. je poleg sodišča. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje 50. na območju katerega je to premoženje. je krajevno pristojno tisto sodišče. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije 53. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51. člen Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. ki je predmet spora. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. . ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. člen Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu. Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. pa sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče.

zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato. zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če leži nepremičnina na območju več sodišč. ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca.14 pristojno tudi sodišče. . Pristojnost v zakonskih sporih 54. Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti 57. ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega leži nepremičnina. oziroma sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče. je pristojno vsako od teh sodišč. ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca. je krajevno pristojno tisto sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče. Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato. na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. člen Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče. na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. člen Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega je bila posest motena. na območju katerega ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 56. Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije. 55. člen V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču.

člen Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Če je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče Republike Slovenije. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico.15 Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. na območju katerega je bila posest motena. Pristojnost za osebe. člen Če je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. zato ker je na območju Republike Slovenije predmet. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. oziroma sodišče. na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe. oziroma kakšno premoženje tožene stranke. krajevno pristojno tudi sodišče. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. ki vodi zapuščinski postopek. ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. je izključno krajevno pristojno sodišče. je poleg sodišča. je krajevno pristojno sodišče. člen Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo. je krajevno pristojno tisto sodišče. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. Pristojnost po kraju. v katerem je podružnica pravne osebe 60. člen Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega je sodišče. ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji. na območju katerega se vodi vpisnik. ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku . ki ima podružnico zunaj svojega sedeža. je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega je ta predmet oziroma premoženje tožene stranke. na območju katerega se vodi vpisnik. na območju katerega je ta podružnica. ki vodi zapuščinski postopek. na katerega se nanaša tožba. Pristojnost za tuje osebe. člen Za sojenje v sporih zoper pravno osebo.

d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. člen Za sojenje v sporih. 67. na območju katerega je sodišče. oziroma sodišče. člen Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke. člen Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče. ki vodi izvršilni ali stečajni postopek. da se bo tako laže opravil postopek. vendar se po tem zakonu ne da dognati. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno. katero sodišče je krajevno pristojno. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja. člen Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. 68. da postopa v zadevi. ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi. višje sodišče pa vrhovnemu sodišču. na območju katerega se opravlja upravna izvršba. člen Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati. sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču. ki vodi izvršilni postopek. je izključno krajevno pristojno sodišče. člen . ali če so za to drugi tehtni razlogi.16 63. če je očitno. ki odloči. člen Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču. c) Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču 66. oziroma sodišče. ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane 65. Pristojnost po plačilnem kraju 64.

ne glede na to. sporoči to predsedniku sodišča. da je podan ta izločitveni razlog. če so podane druge okoliščine. Če sodnik ali sodnik porotnik misli. Če zakon določa. 5. točka 70. člena). člena tega zakona. Do odločitve predsednika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi. ki ni krajevno pristojno. si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena. da so podane kakšne druge okoliščine. 71. ki jih je opravil.17 Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. posvojitelj ali posvojenec stranke. Če gre za izločitev predsednika sodišča. člena tega zakona. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. Če je sodnik izločen iz razloga po 6. 6. ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. nimajo pravnega učinka. 4. točki 70. členu tega zakona. člen Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. se stranki lahko sporazumeta. ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena. ali je zakonska zveza prenehala ali ne. kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore. v stranski vrsti pa do četrtega kolena. se stranki lahko sporazumeta. pravdna dejanja. arbitražo ali drugim organom. ki mu določi namestnika. 2. Tretje poglavje IZLOČITEV 70. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. člen Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča. Sporazum strank velja le tedaj. toda le. do 5. če to ni mogoče. razen izdaje odločbe. pa ravna po 66. ki odloči o izločitvi. če je sam stranka. odkar je zvedel. če je skrbnik. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. . da jima sodi na prvi stopnji sodišče. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. točke 70. 3. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. ki je stranka v postopku. če je s stranko v razmerju soupravičenca. če je to sodišče stvarno pristojno.

da je zahteva za izločitev po 1. je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika. nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. ni pritožbe. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. nerazumljivo. da je podan razlog za izločitev. člen Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke. Preden se izda sklep o izločitvi. O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča. do 5. zoper sklep. takoj ko izve. Če gre za izločitev po 6. 74. s katerim se zahtevi za izločitev ugodi. pa do izdaje odločbe. če je treba. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. . Pravdna dejanja. mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. je zoper sklep posebna pritožba. s katerim se zahteva zavrne. Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča. od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka. člen O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. se opravijo tudi druge poizvedbe. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika.18 72. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. pa ni posebne pritožbe. člena tega zakona očitno neutemeljena. čigar izločitev se zahteva. točki 70. člen Ko sodnik ali sodnik porotnik izve. člena tega zakona ali če oceni. Prepozno. izločitev. odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. Zoper sklep. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. točki 70. razen izdaje odločbe. na katere opira svojo zahtevo za Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. lahko opravlja nadaljnja dejanja. 73. če ni bilo obravnave. da se zahteva njegova izločitev. ki postopa v zadevi.

po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. člen Stranka. na katero je mogoče seči z izvršbo. ni posebne pritožbe. da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje. zastopa njen zakoniti zastopnik. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena. za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku. če je za vložitev ali umik tožbe. ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik. s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi. če ugotovi. člen Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. ki nima pravdne sposobnosti. lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Mladoletnik. če ima tako dovoljenje. v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena. zlasti če imajo premoženje. člen Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam. S posebnimi predpisi se določa. za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno. sme to storiti le tedaj. stranka. s pravnim učinkom v določeni pravdi. da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. ali če je tako določeno s tem zakonom. . ki ga izda organ. 79. člen Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Polnoletna oseba. Četrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. ki je poslovno popolnoma sposobna. priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja. 77. člen Stranko. ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom.19 75. kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna Pravdno sodišče sme izjemoma. je pravdno sposoben v mejah. 78. na podlagi zakona. pristojen za socialne zadeve.

Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje. naj popravi v tožbi. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. Zoper sklep. ki nastopa kot stranka. ali je tisti. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok. počaka sodišče s postopkom in predlaga. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti. da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal. določen v tretjem odstavku 86. razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja. 81. Kadar sodišče ugotovi. ki je pod skrbništvom. Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega. se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja. da tisti. postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi. ali pa ukrene. da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja.20 Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. če je to potrebno. mora zakoniti zastopnik dokazati. zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice. da zakoniti zastopnik osebe. zavrže tožbo. zahteva od tožeče stranke. lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. ki je pod skrbništvom. da je zakoniti zastopnik. da onemogočajo nadaljnjo pravdo. kadar ugotovi. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. kar je potrebno. kar je treba. ki jih je opravilo v postopku. 80. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. ali ukrene kaj drugega. če pa so pomanjkljivosti take. pristojen za socialne zadeve. ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju. 82. člen Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. naj se določi drug zakoniti zastopnik. naj si priskrbi posebno dovoljenje. Prav tako sodišče zahteva. in ali stranko zastopa pooblaščenec. člen Če sodišče ugotovi. pristojnemu za socialne zadeve. člena tega zakona. če bi se odložila. da ima tako dovoljenje. mora na zahtevo sodišča dokazati. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: . oziroma zahteva od zakonitega zastopnika. kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti. da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. kadar je to potrebno. ne more biti pravdna stranka. da organ. ki je lahko pravdna stranka. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. ki nastopa kot stranka. s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. sporoči to organu. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. pa se da ta pomanjkljivost odpraviti. da se postopek lahko nadaljuje z osebo. ni pritožbe.

83. za katerega je postavljen. . pa nima zakonitega zastopnika. točki drugega odstavka 82. pristojen za socialne zadeve. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa. 3. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. lahko sam opravlja pravdna dejanja. ki se ji postavlja zastopnik. pa tožena stranka nima pooblaščenca. pristojen za socialne zadeve. ki je postavilo začasnega zastopnika. dokler tožena stranka ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. člen Če je postavljen toženi stranki ali tožeči stranki začasni zastopnik iz razlogov. 4. Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. pa tudi na drug primeren način. izda sodišče oglas. sporni predmet. vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. če tožena stranka ni pravdno sposobna. zakonito podlago. da je postavil skrbnika. člena tega zakona. ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ. če je treba. 5. če je to mogoče. sodišče tožbo zavrže. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. da bo zastopnik zastopal toženo stranko ali tožečo stranko v postopku vse do takrat. dokler tuj državljan ne izjavi. in 5. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. ki so navedeni v 4. dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. ne sporoči sodišču. člen Začasni zastopnik ima v postopku. pristojen za socialne zadeve. pa tudi stranke. ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski. lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki. pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije. Oglas mora obsegati: navedbo sodišča. da je postavil skrbnika. ne sporoči. 2. ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. ime zastopnika ter njegov poklic in prebivališče in pa opozorilo. Če po vložitvi tožbe nastanejo okoliščine iz drugega odstavka tega člena na strani tožeče stranke. člen Tuj državljan. da bo sam nastopal v pravdi.21 1. 85. 84. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. ime tožene stranke ali tožeče stranke.

87. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. da pooblaščenec. V postopku pred okrožnim. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. ki jih je treba ugotoviti v pravdi. člena tega zakona. člen . ki jo zastopa pooblaščenec. 89. ki je odvetnik. člen Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu. če ne ravna po nalogu sodišča. naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. kdor je popolnoma poslovno sposoben. da se bo zastopala sama. imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi. da v roku. Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Stranka. člen Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V sklepu jo opozori na pravne posledice. člen V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak. višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. 88. ji sodišče s sklepom naloži. se šteje. opozori stranko na škodljive posledice. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena. sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. ki ni odvetnik. ni sposoben za zastopanje. ki je opravila pravniški državni izpit. ki ne sme biti daljši kot 15 dni. ki ima pooblaščenca. Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu.22 Peto poglavje POOBLAŠČENCI 86. da ta dejanja niso opravljena. člena tega zakona. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih. Če sodišče ugotovi. vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke.

da mora biti v primeru. člena tega zakona. ki je oseba iz tretjega odstavka 86. vloženo po pooblaščencu. Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku. ki jo izda okrajno sodišče. če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. mora sodišče pravdni stranki opozoriti. pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče. člen Obseg pooblastila določi stranka.23 V pravnem pouku zoper sodno odločbo. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona. če pritožbo vložita po pooblaščencu. člena tega zakona. če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu. 92. člen Pravdna dejanja. na katerem je bila dana. 90. presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu. ali ga je priznal v vlogi. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. člena tega zakona. 94. člena tega zakona. določena v tretjem odstavku 86. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. člen Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo. 93. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo. člen Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku. da ta dejanja niso opravljena. se šteje. da mora biti v primeru. pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. na katerem stranka ni bila navzoča. člena tega zakona. Če je pritožba vložena po pooblaščencu. ki ni oseba. kakor če bi jih opravila sama stranka. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. se šteje. . pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona. člena tega zakona. oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja. člen V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko. jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. 91. da ta dejanja niso opravljena. imajo enak pravni učinek.

sme opravljati pooblaščenec. člen Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca. jo umakniti. dano pravni osebi. zlasti pa vložiti tožbo. Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. opravljati vsa pravdna dejanja. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. lahko s sklepom odredi. člen Stranka da pooblastilo pisno. ki ne zna pisati ali se ne more podpisati. 2. naj se predloži overjeno pooblastilo. morata biti navzoči dve priči. pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe. za sodno poravnavo. za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku. Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87. 4. če pa preteče ta rok brez uspeha. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. člena tega zakona odvetniški kandidat. pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče lahko dovoli. ki se na pooblastilu podpišeta. člen Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. 98. odloži sodišče izdajo odločbe. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila. ter za prenos pooblastila na drugega. da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. ki je pri njem zaposlen. Zoper tak sklep ni pritožbe. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi.24 95. člen Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. 3.000 eurov pa tudi odvetniški pripravnik. vložiti redno pravno sredstvo. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. vendar pa ji hkrati naloži. . Stranka. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. 97. ki so potrebna v tem postopku. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. ki ni predložila pooblastila. 96. pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati. nadaljuje postopek. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja. ki ni odvetnik. ki ni odvetnik. ne da bi upoštevalo dejanja. ki jih je opravila oseba brez pooblastila. skleniti sodno poravnavo. za odpoved ali umik pravnega sredstva. ki dela v njegovi pisarni.

Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. pooblaščenec pa ga lahko kadar koli Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču. da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko. 99. ali je tisti. ki nastopa kot pooblaščenec. pred katerim teče postopek. če je treba odvrniti kakšno škodo. pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben. Šesto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. ko se ji Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka. ki ga je dal stečajni dolžnik. ali če je zakoniti zastopnik razrešen. 100. vselej pravice. da opravlja vsa pravdna dejanja. vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu. ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva. ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče. člen Če je pooblaščencu dana pravica. sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. ki nastopa kot pooblaščenec. če je treba odvrniti škodo za stranko. člen . člen). ki ni odvetnik. Pooblastilo. 101. ki bi lahko nastala zanj v tem času. razveljavi opravljena pravdna dejanja. preneha. upravičen za zastopanje. ki ga je dala. naznani.25 Če pooblaščenec v roku. ni upravičen za zastopanje. ki mu je pooblastilo dal. ampak pravno sredstvo zavrže. ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. ki ga je določilo sodišče. Če ugotovi. če vlogi ni predložil pooblastila. člen odpove. da tisti. ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. člen S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku. bodisi pisno ali ustno na zapisnik. razen če jih je stranka pozneje odobrila.

ki pri sodišču ni v uradni rabi. 103. predlogi ali sporočila. da znajo jezik. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo. Zoper tak sklep ni pritožbe. morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. ki je pri sodišču v uradni rabi. zagotovi ustno prevajanje tistega. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku. da ne razumejo slovenskega jezika. ki veljajo za nerazumljive vloge. Vložnik mora vlogo podpisati. kar je treba. v njihov jezik ter ustno prevajanje listin. ki se vlagajo zunaj obravnave. da se lahko obravnavajo. mora stranka v vlogi navesti dejstva. člen Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba. odgovor na tožbo. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem. kar se navaja na naroku. 104. na katera jo opira. pravno sredstvo in druge izjave. da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. Če sodišče dvomi o pristnosti take vloge. pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca. ali če sodišče ugotovi. naj se predloži vloga z overjenim podpisom. kadar je to potrebno. ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. ki je v uradni rabi pri sodišču. pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti.26 Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse. člena tega zakona. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča. V zapisnik se zapiše. Če vloži stranka vlogo v jeziku. Prevajajo tolmači. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. overjenim s kvalificiranim potrdilom. če izjavijo. ravna sodišče po določbah 108. da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Sedmo poglavje VLOGE 105. . v katerem teče postopek. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo. sporni predmet in vsebino izjave. člen Vabila. člen Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe. lahko s sklepom odredi. se jim na njihov predlog. odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku. in dokaze.

ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. ali vloga. predloga za sporazumno razvezo. Pisna vloga je vloga. da mu pošljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe. ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake. Pisna vloga se vloži tako. ki vsebuje napoved pritožbe. ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki). pristojen za pravosodje. Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. ki izdajajo kvalificirana potrdila. da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. overjenega s kvalificiranim potrdilom. predloga za obnovo postopka. 106. da imajo enako vsebino kot obrazci. tožbe. člen Vloge.a člen Ob vložitvi tožbe.b člen Vloga se vloži v pisni obliki. in način identifikacije strank v teh primerih. ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom. elektronski poti. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. določi vloge.27 105. izroči neposredno organu ali po osebi. da jih sodišče lahko vroči. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister. ter v taki obliki. predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva. da je vloga umaknjena. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako. z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. Overitelji. pritožbe. To velja tudi za priloge. predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti. se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih. ki dodeljuje tako oznako. kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Minister. Vloga v elektronski obliki se vloži tako. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. 105. obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. pristojen za pravosodje. nasprotne tožbe. Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem. predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka. predpisani zgolj v fizični obliki. vloge. predloga za poskus poravnave. da se pošlje po pošti. . lahko od državnega organa. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga. se šteje. ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). na katero se nanašajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. overjenim s kvalificiranim potrdilom.

sodišče vlogo zavrže. zahteva sodišče od vložnika. da je primerna za obravnavo. šteje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija. Kot prepis listine se v skladu z zakonom. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku. Zoper te sklepe ni pritožbe. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij. da priloži spisom njen prepis. ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo. da bi se lahko obravnavala. člen Listine. jo na zahtevo vrne vložniku. 107. da jo pregleda. elektronska (skenirana) kopija. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. ki se priložijo vlogi. člen . vložena po elektronski poti.28 Vloge in priloge. 109. Če vložnik ne ravna po tem nalogu. zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika. kolikor jih je treba za nasprotno stranko. člen Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega. vendar pa lahko zahteva. se šteje. Če je listina priložena v prepisu. določi rok za popravo ali dopolnitev. Če je na nasprotni strani več oseb. fotokopija ali reprodukcija te kopije. da je bila vložena pri sodišču tisti dan. ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva. Če je treba. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. se pošljejo v enem izvodu. lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska. nasprotni stranki pa dovoli. mu sodišče naloži. da vlogo popravi ali dopolni. v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati. nasprotni stranki pa dovoli. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako. naj predloži listino v izvirniku. Če priloži stranka listino v izvirniku. 108. da jo pregleda. Predložitev listine v izvirniku lahko zahteva sodišče od vložnika tudi po uradni dolžnosti. ko je bila prvič vložena. Če vloga. Kadar sodišče zahteva od vložnika. se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. naj v določenem roku to stori. jo sodišče obdrži. Ko sodišču listina ni več potrebna. če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. reprodukcija te kopije ali overjen prepis. so lahko v izvirniku ali prepisu. da mora vlogo popraviti ali dopolniti. ni primerna za obdelavo na sodišču. V zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče vložnika opozoriti na pravne posledice. jo sodišče zavrže. sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. vložene po elektronski poti. kar je treba. določi sodišče rok.

ki ga določa zakon o praznikih. se konča rok zadnji dan v tem mesecu.29 Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena tega zakona tistega. mesecih in letih. Roki. ki ga določi sodišče. stranko ali drugega udeleženca v postopku. na katero je naslovljena. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. za trenutek izročitve sodišču. se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču. na katero je naslovljena. ki v vlogi žali sodišče. za trenutek izročitve sodišču. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. Če se vloga odda v sodni nabiralnik. Če je rok določen po dnevih. Podaljšanje roka se mora predlagati. jih določa sodišče glede na okoliščine primera. se šteje čas. člen Če roki niso določeni z zakonom. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka. na katerega je naslovljena. od katerega je treba šteti rok. ki so določeni po mesecih oziroma po letih. Rok. člen Če je vloga vezana na rok. se na predlog prizadete osebe lahko podaljša. Za osebe. praznik ali drug dela prost dan. preden se rok izteče. ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. ko jo sodni nabiralnik prejme. 112. preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. ko jo je prejel informacijski sistem. nedelja. če je izročena pristojnemu sodišču. . Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. Kazen. se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. ki se po svoji številki ujema z dnem. ki so v obvezni vojaški službi. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. se šteje. če so za to opravičeni razlogi. ko je rok začel teči. temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas. izrečena po prvem odstavku tega člena. da je vložena pravočasno. 111. Če je zadnji dan roka sobota. člen Roki se računajo po dnevih. se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

ki je bila povod za določitev naroka. ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda. ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka. da je bila pravočasno vložena. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe. 114. se šteje dan. ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih. na katerem se opravlja narok. prostor in čas naroka. Za osebo. Sodišče lahko sklene. . Določbe prvega do osmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok. Če je bila vloga. sporni predmet in dejanje. da se opravi narok zunaj sodnega poslopja. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo. če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja. da je potrebna njihova navzočnost. da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. se šteje. člen Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom. če spozna. se v vabilu navedejo stranke. Zoper tak sklep ni pritožbe.a člen S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli. ki je vezana na rok. za dan izročitve sodišču. Naroki 113. ali očitni pomoti vložnika. če je to z zakonom predpisano ali če je za postopek potrebno. in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. 114. da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja. če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. za katere misli. kjer ni redne pošte. na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). ki se bo opravilo na naroku. v kraj oziroma kraje. člena tega zakona. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.30 Določba petega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe. ki ji je odvzeta prostost. izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. Zoper sklep o določitvi naroka ni pritožbe. člen Narok določi sodišče. v vabilu pa navede kraj. v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči.

če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje . da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. pa od dneva. 117. v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. in razveljavijo vse odločbe. ki ureja zdravstveno varstvo. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo. ko je za to zvedela. Vrnitev v prejšnje stanje 116. Če stranka. zakoniti zastopnik. za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. Če sodišče narok preloži. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. ki ureja zdravstveno varstvo. ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. če spozna. pooblaščenec. ko je prenehal vzrok. ji sodišče na njen predlog dovoli. Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva. izdano na obrazcu v skladu z zakonom. v katerem je bila pred zamudo. člen Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. se pravda vrne v tisto stanje. ki nastanejo zaradi presoje. Stroški. stanje. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo. priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). lahko sodišče narok preloži le. če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov.31 Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. člen Sodišče lahko preloži narok. takoj naznani kraj in čas novega naroka. 115. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču.

. kraj. mora predlagatelj obenem. Če sodišče sklene. na katera se opira predlog. 121.32 Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok. ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. če je bil zamujen rok za predlog. člen V zapisnik se vpišejo: naslov in sestava sodišča. člen Zapisnik se sestavi o dejanjih. 118. Zapisnik piše zapisnikar. ki so bila opravljena na naroku. temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek. člen Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. razen če so dejstva. ko vloži predlog. člen Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih. 120. 123. opraviti tudi zamujeno dejanje. določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe. ali če je bil zamujen narok. vendar pa sodišče lahko odloči. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde. da se postopek prekine. mora to sporočiti višjemu sodišču. da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. dan in ura dejanja. 119. sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. člen (črtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122.

z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku. Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva. pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. v katerem je njihova izjava. kaj naj zapiše v zapisnik. 125. mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. dokazi.33 Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. 124. dokazi. da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju. člena tega zakona. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 124. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti. kdo je dal izjavo. kraj. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor. ki so bili izvedeni. se zapiše na koncu zapisnika. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku. njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati. njihovi predlogi. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori. izjave strank. ne sme se nič izbrisati. Če se snema izjave več oseb. se mora iz posnetka jasno razpoznati. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča. To pravico imajo tudi druge osebe. dodati ali spremeniti. ki jim ni bilo ugodeno. katerih izjava je vpisana v zapisnik. in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. in podatek. člen Predsednik senata lahko odredi. 125. vendar samo glede tistega dela zapisnika. člen Zapisnik se sestavlja tako.a člen Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata brez naroka. Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki. naj se jim prebere. sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb. datum in ura naroka. v kakšni lastnosti daje to izjavo. če je stranka ugovarjala točnosti prepisa. ki so jih ponudile. čigar izjava se snema. Zapisnik se mora pisati v redu. . V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena.

Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. se zapre v poseben ovitek. predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju. da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. pristojen za pravosodje. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju. odločbo. V spisu.34 V zapisniku o naroku je treba zapisati. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča. če niso vpisana v sam zapisnik. ki se izda v elektronski obliki. ki se izda v fizični obliki. člen O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Prepis zvočnega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu. overjenim s kvalificiranim potrdilom. in o sodniku. ki se izda v elektronski obliki. ki se izda v elektronski obliki. ki se neločljivo poveže z odločbo. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. ki se izda v fizični obliki. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. se ne sestavi zapisnik. 127. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče. člen Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar. da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Podpisa nista obvezna. da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje. Prepis mora predsednik senata pregledati. dokler se hrani spis. ki se vodi v elektronski obliki. ko odloča o pravnem sredstvu. . v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi označiti. se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako. Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče. ki ga je sestavil. 126. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom. če ni priložen zapisniku. samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. če se podatki o času in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. potrditi in priključiti zapisniku o naroku. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. da je zapisnik pregledalo. da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Minister. ki je vodil zapisnik s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev.

odloči s sklepom. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo. s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar sodišče ne odloči s sodbo. ki jih postavi predsednik senata. v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma raziščejo. 130. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep.35 Deseto poglavje ODLOČANJE 128. se glasuje o vsakem zahtevku posebej. če se niti tedaj ne doseže večina. se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje. se glasovi. Če so glasovi glede posameznih vprašanj. ali je treba dopolniti postopek. 129. Njegova dolžnost je skrbeti. tako da nobeno od njih nima večine. se ne sme vzdržati glasovanja o vprašanju. Kadar je treba odločiti o enostavnejših vprašanjih. ki je pri glasovanju o kakšnem prejšnjem vprašanju ostal v manjšini. o katerem naj se odloči pozneje. dokler se ne doseže večina. 131. člen Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. v obliki plačilnega naloga. lahko odloči senat tudi na samem zasedanju. prištejejo glasovom. Za vsako odločbo senata je potrebna večina glasov. člen Preden sodišče odloči o glavni stvari. Če je treba pri odločanju o glavni stvari odločiti o več zahtevkih. se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja. oddani za največji denarni znesek ali količino. člen Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem. o katerih se glasuje. Če se glede višine denarnega zneska ali količine razdelijo glasovi na več kot dve mnenji. V postopku za izdajo plačilnega naloga se izda sklep. porazdeljeni na več različnih mnenj. Član senata. dokler se ne doseže večina. . Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoči samo člani senata in zapisnikar. oddanim za najbližji manjši denarni znesek ali količino. člen Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa. odloči o tem. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. in o drugih predhodnih vprašanjih.

ki je objavljen na seznamu. člen Državnim organom. da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. predpiše. notarjem. odvetnikom. sodnim tolmačem. ki je njihov delavec. na sodišču ali na drug način. da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi. Seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. sodnim izvedencem.36 Enajsto poglavje VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Način vročanja 132. Stranka lahko sodišču sporoči. . Za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka se šteje naslov. dokler ne sporoči drugače. vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev. se šteje. Ne glede na četrti odstavek tega člena se državnim organom. sodnim cenilcem. določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb. da želi vročanje po varni elektronski poti. pristojen za pravosodje. stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako. pristojen za pravosodje. po varni elektronski poti. ali delavcu. katerega naslov navede v vlogi. ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. člen Pisanja se vročajo po pošti. po delavcu sodišča. ki je pooblaščena za sprejem. Navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. Minister. 133. določen z zakonom. Če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti. pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. Če sodišče ugotovi. izvršiteljem. kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo. da vročitev v varen poštni predal ni mogoča. ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi. kaj je varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. Stroške vročitve iz prejšnjega odstavka založi predlagatelj take vročitve. da se pisanje izroči osebi. ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi. Minister.

Taka vročitev je veljavna le tedaj. člen Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. člen Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu. po elektronski poti pa 24 ur na dan. se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda. ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom 132. da se pisanje izroči osebi. pripravljen ga sprejeti. se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije. ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku. da se pisanje vroči enemu izmed njih. upravičenemu za sprejem pisanj. 136. 135. da je vloga stranki vročena. upravičenega za sprejem pisanj. ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. ki naj se mu vroči pisanje. člen Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. na sodišču. člen) drugače določeno.37 134. ki naj se mu pisanje vroči. člen Vroča se podnevi od 6. ure. zadostuje. 137. Šteje se. Čas in kraj vročanja 139. če je naslovnik tam. ki ji je odvzeta prostost. ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. do 22. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. se opravi vročitev po diplomatski poti. če je treba. če ni v tem zakonu drugače določeno. člen Osebi. če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. se vročajo pisanja njemu. če je tisti. ki uživa imunitetno pravico. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika. 138. Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini. člen Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako. .

samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi. Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način. člen . ki mu je treba pisanje vročiti.38 Subjektu vpisa v sodni register. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal. V tem primeru se šteje. se pisanje vroči tako. Način vročanja 140. člen Če se tisti. pritožbe. S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi. socialno-varstveni zavodi. se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. ki so ga dolžni sprejeti. samski domovi. En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču. namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti. ne najde v stanovanju. če v to privoli. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena. ali osebi. ki naj se mu vroči. Če se naslovnik. ki je pisanje dolžna sprejeti. ki je vpisan v register. ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi. če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega. da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju. do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa. ki so odvetniki. se vroči pisanje osebi. 139. se vroča na naslovu. če strank ne zastopajo pooblaščenci. Zoper to odločbo ni Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati. se pisanje vroči osebi. domovi za ostarele. ki je zaposlena na tistem mestu. ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. 141. če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.a člen Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence. ki stanuje v nastanitvenem objektu. da je bila vročitev opravljena v trenutku. Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega. ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu. ki so odvetniki. ki se vpisuje v register. Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. pooblaščeni za sprejemanje pošte. in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu. da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva. bolnišnice) ne najde v takem objektu. Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča. ki naj se mu pisanje vroči. sodišče odloči.

Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena tako. ki bi ga moral vročiti. Pošta hrani pisanje 30 dni. da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost. ko je pisanje pustil naslovniku. da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. ki je sodišču sporočil elektronski naslov.a člen Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje . ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. se pisanje izroči sodišču. ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. členu tega zakona ni možna. V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona. ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. O vročitvi. navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. ki je bila opravljena na način iz tega člena. ko naslovnik prevzame pisanje. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi. s posredovanjem organizacije. kje je pisanje. ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. ter se podpiše. da je bila vročitev opravljena na dan. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku. v katerem je navedeno. ter se podpiše. Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu. se takoj obvesti sodišče. ki je vročitev odredilo. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju. velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje. ki je vpisan v register. Šteje se. ki je vročitev odredilo. Šteje se. da je bila vročitev opravljena na dan. se vročitev opravi na način iz tega člena. se vročitev fizični osebi opravi tako. 141. sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. ki je vpisan v register. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh. v katerem navede. da je v informacijskem sistemu pisanje. Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem. vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico. na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu.39 Če vročitev po 140. pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo. se pisanje vrne sodišču. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne. ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. če gre za vročitev po pošti. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne.

da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. ki je vročitev odredilo. v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo. če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. se opravi vročitev po 133. overjenim s kvalificiranim potrdilom. ki so priložene v izvirniku. sodna odločba. če tako določa zakon ali če sodišče oceni. 143. Šteje se. ki imajo izvirnike v fizični obliki. ko je obvestilo pustil naslovniku. navedene v prvem.40 naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo. ki je vročitev odredilo. se šteje. da je vročitev opravljena osebno stranki. kje je pisanje. ki je odredilo vročitev. z vročilnico v elektronski obliki. da je potrebna zaradi listin. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. začasno odsoten in da mu osebe. pisanja ne . se osebna vročitev fizični osebi opravi tako. se pisanje vrne sodišču. členu tega zakona ni možna. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. se vročajo osebno stranki. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben.a členom tega zakona.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. če poravnalni narok ni bil razpisan. ter se podpiše. pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča. da vročevalec pisanje izroči sodišču. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem. ko naslovnik pisanje dvigne. člena tega zakona. člena tega zakona. drugem in tretjem odstavku 140. člen Tožba. ki je vročitev odredilo. zoper katero je dovoljena posebna pritožba. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. da je tisti. ki naj se mu vroči pisanje. člen Če se ugotovi. ki bi ga moral vročiti. določen v tem členu. Na obvestilu in na pisanju. v katerem je navedeno. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja. O vročitvi. Na način. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče. se takoj obvesti sodišče. Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. če gre za vročitev po pošti. ki je bila opravljena na način iz tega člena. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. in rok 15 dni. členu tega zakona. 142. ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki. vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan. če je elektronski (skeniran) prepis. izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču. Druga pisanja se vročajo osebno samo. Če vročitev po 140.

na katerem naj bi se opravila vročitev. oziroma tisti. mora to takoj sporočiti sodišču. ki je prijavljen v skladu z zakonom. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje. Če tega ne stori. se pisanje vrne sodišču z navedbo. Sodišče pridobi podatke o tem. upravičenega . odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. enak naslovu za vročanje. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika.41 morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem. člen Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik. s katero se konča postopek. pa tega ne sporoči sodišču. s katero se konča postopek. Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. kjer ta oseba dela. odredi sodišče. upravičen za sprejem pisanj. ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. kje je naslovnik in kdaj se vrne. če tega ni. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj 146. kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen. ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje). in 142. spremeni svoj naslov. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe. da se pisanje pritrdi na sodno desko. ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. Na vročilnici zapiše dan. člen Kadar tisti. Sprememba naslova 145. se šteje. če tako ravna začasni zastopnik. pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. ki naj se mu vroči pisanje. Odklonitev sprejema 144. uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj. ki se vroča v skladu s 141. ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako. ki se mu opravljajo vročitve. da tisti. šteje se. dejansko ne prebiva na naslovu. pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika. členom tega zakona. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. se pisanje vrne sodišču z navedbo. da naslovnik dejansko ne živi na naslovu. na katerega je pisanje naslovljeno. ali je naslov. ki je v tujini. Če se ugotovi. kjer je pustil pisanje. da je s tem vročitev opravljena. spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje.

ki ga je imenovalo sodišče. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. upravičenega za sprejemanje pisanj. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik. To velja tudi za priloge. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.a člen Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku. imenovanega za toženo stranko. Stroški začasnega zastopnika. upravičenega za sprejemanje pisanj. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. Obenem sporoči tožnikom. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku.42 za sprejemanje pisanj. pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. ki ga je imenovalo sodišče. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. upravičenem za sprejemanje pisanj. jim sodišče lahko naloži. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca. ki ga določi sodišče. če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. se založijo iz sredstev sodišča. . na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. sodišče tožbo zavrže. 147. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. imenovanega za toženo stranko. ki je v tujini. upravičenega za sprejemanje pisanj. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. stroške začasnega zastopnika. imenuje sodišče začasnega zastopnika. imenovanega za tožečo stranko. Če tožeča stranka ne založi stroškov. se šteje. upravičenega za sprejemanje pisanj. če ga ti ne imenujejo sami. pa mora založiti tožeča stranka. da je vloga umaknjena. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. člen Če več oseb skupaj toži. sodišče pozove stranko. potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. sodišče tožbo zavrže. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. 146. v katerem bo vloga lahko vročena. katere vloga se vroča.

Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. sporočiti naslov osebe. člena tega zakona. člen Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. da je s tem vročitev opravljena. ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. člen Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. člen Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde. ko je bilo pisanje izročeno. ki bi mu ga bilo treba vročiti. predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču. se na vročilnici navede dan. Dokler postopek teče. . navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. šteje se. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. ki imajo opravičeno korist. poleg tega pa opombo. v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku. v kateri so udeležene. pristojen za pravosodje. da je bila vročitev opravljena tistega dne.43 Ugotovitev naslova 148. Minister. se šteje. ki ga ta določi. se vročitev lahko dokazuje tudi drugače. ki izkaže pravni interes. zakaj se prejemnik ni podpisal. Drugim osebam. Če se vročilnica izgubi. ne pa tistemu. zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve. dovoli to predsednik senata. potem ko je končan. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. in dan. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu. ki ji je treba vročiti pisanje. Vročilnica 149. zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve. Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati.

če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. člen Vsaka stranka predhodno sama krije stroške. Sodišče lahko odloči. člena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plačajo iz sredstev sodišča. ni založen v roku. ki bodo nastali z izvedbo dokaza. člena tega zakona. 152. člen Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. mora po nalogu sodišča založiti znesek.44 Dvanajsto poglavje STROŠKI POSTOPKA Pravdni stroški 151. Sodišče opusti izvedbo dokaza. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča. ki v pravdi ne uspe. lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči. 153. ki ga je določilo. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb. ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. ki jim zakon priznava pravico do nagrade. pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Če stranka deloma zmaga v pravdi. ki jih povzroči s svojimi dejanji. da krije vsaka stranka svoje stroške. potrebnega za stroške. sodišče odloči. člen Pravdni stroški so izdatki. pa stranki ne založita določenega zneska. da stranka ni v roku založila zneska. kakšen pomen ima to. Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. . 154. da mora ena stranka povrniti vse stroške. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi. ali naj plača stroške iz četrtega odstavka 153. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. člen Stranka. da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. ki je potreben za stroške. Glede na uspeh dokazovanja odloči sodišče. potreben za stroške. ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki. če znesek. naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

razen če jo je umaknila takoj. ki jih je povzročil po svoji krivdi. 159. člen Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške. člen Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi. preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. 157. člen Tožeča stranka. Stranka. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. Sodišče lahko odloči. upošteva sodišče samo tiste stroške. nastale zaradi pravnega sredstva. kateri stroški naj se povrnejo stranki. . da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške. 160. člen Vsaka stranka krije svoje stroške. 158. da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila. ki se ni udeležila poravnalnega naroka. ki je bila poskušena (309. mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. pa sodišče ugotovi. pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. člen). mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. ki se je njej primerilo. člen Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari. ki umakne pravno sredstvo. če se pravda konča s sodno poravnavo. ki so bili potrebni za pravdo. odloči. da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.45 155. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške. ki umakne tožbo. mora nasprotni stranki povrniti stroške. se taki stroški odmerijo po tarifi. kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo. O tem. da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. pa ni uspela. 156. odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Stranka. ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroški poravnave. spadajo med pravdne stroške. člen Pri odločanju o tem.

nima pa pravice do nagrade. niso odgovorni drugi sosporniki. člen Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. člen . Sosporniki. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj. člen V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče. o katerem naj odloči sodišče. ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. 163. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. lahko odloči. ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške. če je treba sklep vročiti strankam. Sklep o odmeri stroškov iz prejšnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. 162. umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin. 164. ima pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona. za katere zahteva povračilo. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. 165. če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu. člen Kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka. so nerazdelno odgovorni tudi za stroške.46 161. kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. ki je bila pred odločitvijo o stroških. Za stroške. prisojene nasprotni stranki. da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo. Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep. člen O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave. da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa. s katerim se nalaga povrnitev stroškov. določi sodišče po tem sorazmerju. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu. s katerim se konča postopek pred njim. Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.

druga pa glede glavne stvari. Takse stranke. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku. kadar le delno razveljavi odločbo. odloči višje sodišče z eno samo odločbo o obeh pravnih sredstvih. mora plačati ta del takse. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje. ki je vsebovan v sodbi. Oprostitev. so del pravdnih stroškov. odloči o stroških vsega postopka. če ne bi bila oproščena plačila taks. se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. odlog in obročno plačilo sodne takse 168. katerih plačila je bila stranka oproščena. Če sodišče spremeni odločbo. 166. člen Izrek o stroških. Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. ki je predlagala zavarovanje. ki je bila oproščena plačila taks. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. člen V pravdnem postopku se glede oprostitve. člen Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka. Sodišče lahko ravna po tretjem odstavku tega člena tudi tedaj. če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Če stranka.47 Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo. odloči tudi o stroških. Stroški v postopku za zavarovanje dokazov 167. . pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. ki ureja sodne takse. ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje. Če ena stranka izpodbija sodbo samo glede stroškov. ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže. ki bi jo morala plačati. in zadevo vrne v novo sojenje. Takse. odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona. Če sodišče razveljavi odločbo. mora plačati nasprotnik te stranke. ki presega del takse. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.

člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča. ki jih določajo mednarodne pogodbe. člen (črtan) 173. člen Sodišča morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomoč. če prosi za dejanje. po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. pristojen za pravosodje. . člen (črtan) 173. za katero je zaprošeno. dajanje pravne pomoči poteka po elektronski poti. Če je mogoče. ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. 175. daje pojasnila ministrstvo. Če se dvomi o vzajemnosti. odstopi prošnjo pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu in sporoči to sodišču. V tem primeru pošlje sodišče. člen (črtan) 171. vrne prošnjo. člen (črtan) 170. od katerega je prejelo prošnjo. Če zaprošeno sodišče ni pristojno za dejanje. Določbe drugega odstavka 174.48 169. Trinajsto poglavje PRAVNA POMOČ 174. katero sodišče oziroma kateri državni organ je pristojen. ki je pristojno za pravno pomoč. člen (črtan) 172. če velja glede pravne pomoči vzajemnost. pristojno za pravosodje. če pa ne ve.a člen Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. in tedaj.

če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. pristojni davčni organ po določbah zakona. vzame sodišče v postopek prošnjo tujega sodišča za pravno pomoč le tedaj. ki ureja prisilno izterjavo davkov. na katera tožnik opira zahtevek. za katero prosi tuje sodišče. člen Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Dejanje. s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. če je prošnja poslana po diplomatski poti in če so prošnja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priložen overjen prevod v slovenskem jeziku. Drugi del POTEK POSTOPKA A. dejstva. se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč tujim sodiščem po diplomatski poti.49 176. kakor ga določa domači zakon. .a člen Denarne kazni. ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč na tak način. 178. ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. dokaze. člen Pravdni postopek se začne s tožbo. in druge podatke. Postopek pred sodiščem prve stopnje Štirinajsto poglavje TOŽBA 179. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaprošene države ali pa mora biti priložen njihov overjen prevod v tem jeziku. člen). izvrši na predlog sodišča. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov. Trinajsto a poglavje IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI 178. ki je izreklo kazen. ki ga želi tuje sodišče. se lahko opravi na način. 177. Vsebina tožbe 180.

da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. da tisti zahtevek. sodi o vseh zahtevkih senat. soditi senat. sodnik o predlogu odloči takoj. če je sodišče. jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage. Takšna tožba se lahko vloži. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev. če pa jo je navedla. . lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek. kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le. naj se ugotovi.50 Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti. ni utemeljen. da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja. Dva ali več tožbenih zahtevkov. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka. Ugotovitvena tožba 181. zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. ki se uveljavljajo z isto tožbo. da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku. pred katerim teče pravda. se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj. če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva. Če bi moral o nekaterih zahtevkih. sodnik ni vezan nanjo. najpozneje pa v 15 dneh. ki so v medsebojni zvezi. pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. člen V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko. ki ga uveljavlja pred njim. o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča. če ima tožeča stranka pravno korist od tega. če je tako določeno s posebnimi predpisi. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi 182. če spozna. ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

člen Ko je tožba vročena toženi stranki. da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni.51 Nasprotna tožba 183. če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. pošlje zadevo. če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. če misli. ki ji je potreben. Tožba ni spremenjena. povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Sprememba tožbe 184. Nasprotna tožba se ne more vložiti. člen Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. ravna sodišče tudi. da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi. Šteje se. pristojnemu sodišču. Šteje se. tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. čeprav se tožena stranka temu upira. Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe. potem ko je toženec privolil v spremembo. mora pustiti toženi stranki čas. člen Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Na način. če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. če za to ni imela dovolj . 185. dopolni ali popravi posamezne navedbe. je za spremembo potrebna njena privolitev. kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. člen).

če tožena stranka. kakor da sploh ni bila vložena. če ji je bila predhodno vročena tožba. vloži. se šteje. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva. da je privolila v umik. ni posebne pritožbe. na katerem tožena stranka ni navzoča. če tožeča stranka spremeni tožbo tako. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari. Za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka tega člena je potrebna privolitev tistega. da zahteva zaradi okoliščin. ko je obveščena o umiku tožbe. člena tega zakona. člen Privolitev tožene stranke ni potrebna. ki ne nasprotuje spremembi. Zoper sklep. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. člen Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. člen Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke. . preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. ko stopi vanjo. vse do konca glavne obravnave. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. Ta sklep se vroči toženi stranki samo. 187. je potrebna tudi njena privolitev. mora prevzeti pravdo v tistem stanju.52 časa. ki so nastale po vložitvi tožbe. če tožena stranka v to privoli. Če je tožba umaknjena. da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Tožbo lahko umakne tudi pozneje. zahteva. Enako ravna sodišče. ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku. in se lahko znova Obstoj pravde 189. Če je tožba umaknjena. v katerem je. se šteje. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Umik tožbe 188. s katerim se ugodi spremembi tožbe. naj se ji pusti potreben čas za pripravo. preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. 186. člen Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako.

ko je o njem obveščena nasprotna stranka. člen Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): 1. če v to privoli. more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. začne pravda teči od trenutka. če v to privolita obe stranki.53 O zahtevku. 192. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu. če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. ki ga stranka postavi med postopkom. 2. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. da zahteva. če drug zakon tako določa. člen Če katera od strank odtuji stvar ali pravico. člen . sodišče zavrže tožbo. v katerem je. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. Dokler pravda teče. ki je pridobil stvar ali pravico. da se pravda med istima strankama ne dokonča. ki je določen v prvem odstavku tega člena. o kateri teče pravda. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. ko stopi vanjo. to ni ovira. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. 3. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako. Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi. ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. Tisti. lahko zajame tožeča stranka s tožbo dva ali več tožencev samo tedaj. 193. ki so v medsebojni zvezi. se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Na način. 190. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. ki je v tožbi naveden pred njim. če se taka pravda začne. o kateri teče pravda.

ki so jih opravili drugi sosporniki. 194. 198. 196. ki se nadaljuje. . lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat. o kateri že teče pravda med drugimi. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. dokler postopek ni pravnomočno končan. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka. člen Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). ki teče med drugimi. člen Kdor ima pravni interes. se lahko pridruži tej stranki. člen Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času. dokler še teče rok za katerega koli izmed njih. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. tako da se razteza. člen Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge. da v pravdi. Šestnajsto poglavje UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeležba intervenienta 199. ki se nanašajo na potek pravde. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. zmaga ena od strank. 195.54 Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. 197. pri katerem teče pravda. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. lahko toži pri sodišču. člen Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. člen Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka.

ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo. člen Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. ki se ji je pridružil. sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. člen Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. 200. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. se izvod njegove vloge vroči tudi stranki. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih. 202. Če vloži intervenient pravno sredstvo. naj se intervencija zavrne. ki se ji je pridružil. . preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki. v katerih bi lahko to storila stranka. ki ni prišla na narok. če ugotovi. se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.55 Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi. Imenovanje prednika 203. ko vstopi vanjo. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. Do pravnomočnosti sklepa. pa trdi. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. s katerim se zavrne intervencija. Zoper odločbo. da ni podan pravni interes intervenienta. ki se ji je pridružil. v katerem je. Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. člen). naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. člen Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. člen Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga. s katero sodišče dopusti intervencijo. 201. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. ni posebne pritožbe. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. ki se ji je pridružil. ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient.

če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Če prednik. da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik. ki je pravna oseba. 206. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. ki je bil v redu povabljen. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati. se tožena stranka ne more več upirati. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. če živi stranka na območju. 4. da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina. ne more zaradi tega zahtevati. 2. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. ponarejena. Stranka. lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. 207. Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. člen). 3. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. je potrebna le. člen Sodišče odredi prekinitev postopka: 1. 5. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. 6.56 Privolitev tožeče stranke. člen . da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. če drug zakon tako določa. v katerem je pravda. Obvestitev drugega o pravdi 204. če sklene. 2. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. ki niso odvisni od tega. člen Postopek se prekine: 1. zlasti še. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. kadar je podan sum. če stranka. da bi se prekinila začeta pravda. pa v pravdi nima pooblaščenca. dokler se pravda pravnomočno ne konča. podaljšali roki ali preložil narok. ki je drugega obvestila o pravdi. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje. ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo. če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega. vse do takrat. ki je bila uporabljena kot dokaz. ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu. člen Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. da bi se spustila v pravdo.

210. člena tega zakona. Stranki. člena tega zakona. ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka. se postopek nadaljuje. se postopek ne more nadaljevati. ki ni predlagala nadaljevanja postopka. je treba navesti. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. člen Mirovanje postopka nastane. nastanejo iste pravne posledice. Mirovanje postopka se začne z dnem. se nadaljuje. ne predlaga nadaljevanja. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. ko je nastalo mirovanje postopka. ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna. člen Postopek. in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega člena. lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. V sklepu. Roki. ko je nastalo mirovanje. člen Če postopek miruje. od katerega dneva postopek miruje. se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. takoj ko preneha razlog za prekinitev.57 Prekinitev postopka ima za posledico. členu tega zakona. ko se postopek nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. Pravdna dejanja. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. s katerim se ugotavlja mirovanje postopka. Njihov učinek se začne šele. ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. naj se nadaljuje. da je tožba umaknjena. točki 205. 209. da bi se čakalo na njegov konec. ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. ki so navedeni v 1. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke. Postopek miruje. Dokler traja prekinitev postopka. določeni za pravdna dejanja. da prenehajo teči vsi roki. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov. naj to storijo. če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga. da ni več razlogov. dokler kakšna stranka ne predlaga. ko ga dedič ali skrbnik zapuščine. se šteje. do 4. ki je naveden v 1. novi zakoniti zastopnik. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. ko stranki to naznanita sodišču. 208. začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi. kakor če se postopek prekine. .

člen) prekinitev postopka. 213. ki se po zakonu domnevajo. upoštevajoč vse okoliščine. člen Ni treba dokazovati dejstev. vendar pa lahko sodišče odredi. člen) ali določi (206. s katerim se ugotovi (205.58 211. Sodišče presodi po prostem prepričanju. Dejstev. O tem. da je dodala druga dejstva. da bi razpolagala z zahtevkom. ki jih stranka ne zanika. ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. člen Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze. ki ga je stranka najprej priznala. ki so pomembna za odločbo. če misli. se štejejo za priznana. ali jih zanika brez navajanja razlogov. ne zadrži izvršitve sklepa. da se postopek takoj nadaljuje. ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. člen . ni treba dokazovati. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splošne določbe 212. sodišče. člen). člen Pritožba zoper sklep. da ne pozna dejstev. vendar pa se lahko dokazuje. Dejstev. ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Zoper sklep. če ni z zakonom drugače določeno. odloča 214. Dejstva. če gre za dejstva. Če sodišče na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene. člen Dokazovanje obsega vsa dejstva. vendar le. člena). da jih je stranka priznala z namenom. da ta dejstva ne obstajajo. ki so splošno znana. naj se dokazujejo tudi taka dejstva. kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. 215. potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem. ni treba dokazovati. s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. ni posebne pritožbe. na katere opira svoj zahtevek. zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo.

V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. se opravi obravnava ne glede na to. na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. 219. . odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. Če senat sklene. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. 218. Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice. člen Če se da glede na okoliščine pričakovati. Zoper sklep senata. člen Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom.59 Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku. da je to smotrno. lahko sodišče o dejstvih. 217. če misli. da dovoljeni dokaz ni bil izveden. da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom se obvestita tudi stranki. 216. se v zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede. ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza. naj se kakšen dokaz izvede pred zaprošenim sodnikom. Če se izteče določeni rok. Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del. določi sodišče v dokaznem sklepu rok. pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza. ki jih ima senat oziroma predsednik senata. ni posebne pritožbe. s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku. da ima stranka pravico do odškodnine. člen Če se ugotovi. razen če sta se temu odpovedali. odloči sodišče o tem po prostem preudarku. odloči po prostem preudarku. vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene. sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. člen Predsednik senata ali zaprošeni sodnik. ali če je treba izvesti dokaz v tujini. sme izvesti tudi druge dokaze. ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka. do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari.

da opravi ogled. Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. pri državnem organu ali pri pravni osebi. člen Če si je treba ogledati stvar. ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške. da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata. da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. 222. če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno. člen Ogled se opravi. Dovoljeno je dokazovati. ki ji je zaupano izvrševanje javnega pooblastila. . ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (členi 226 do 228). veljajo smiselno določbe tega zakona o listinah. ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. da ni nujno.60 Ogled 220. organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listine 224. ki je pri kateri od strank. Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenačeno z listino v fizični obliki iz prvega odstavka tega člena. člen Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja. 223. ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). in listina. dokazujeta resničnost tistega. družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. 221. člen Listina v fizični in elektronski obliki. če se stvar. senat pa misli. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti. kar se v njiju potrjuje ali določa. če je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen državni organ. lahko predsednik senata odredi. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda. pri kom drugem. da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. člen Senat pooblasti predsednika senata. da si sodišče stvar neposredno ogleda. ki si jo je treba ogledati.

ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati. ji lahko sodišče naloži. ki ima listino. ob vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine. imajo tuje javne listine. zanika. . da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. da odreče predložitev drugih listin. da je ta pri drugi stranki. ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. 226. Če stranka. pa sama stranka ne more doseči. noče ugoditi sklepu. se šteje. naj predloži listino. si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. do 234. na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. se šteje dejstvo. od katerega naj bi izvirala. veljajo smiselno določbe 231. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. s katerim ji je naloženo. naj listino predloži. člena tega zakona. ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. da je dokaz umaknjen. in ji določi za to rok. Stranka ne sme odreči predložitve listine. naj jo predloži. Če je listina pri državnem organu ali pri osebi. ali če proti prepričanju sodišča zanika. da bi bila listina pri njej. za dokazano.61 Dovoljeno je dokazovati. če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje. da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah. ki so po predpisih overjene. mora biti priložen tudi overjen prevod. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka. Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo. zahteva sodišče od te stranke. lahko zahteva. 225. člen Stranka mora sama predložiti listino. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru. člen Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi. Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati. vključno z navedbo strani. sestavljeni v tujem jeziku. od katere je sodišče zahtevalo. da bi bila listina pri njej. 227. Listini. Če stranka. Glede pravice stranke. da se listina izroči ali pokaže. da da o tem izjavo organ. da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine.

če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino. odloči pravdno sodišče. člen Vsak. naj predloži listino.62 228. 230. Preden izda sodišče odločbo. člen Drugi osebi sme sodišče naložiti. člen . 232. in če ni z zakonom drugače določeno. da mora druga oseba predložiti listino. 3. Določbe 242. 231. 2. lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva. ki so zmožne dati podatke o dejstvih. da bi bila listina pri njej. o dejstvih. ki se sklicuje na listino. Kot priče se smejo zaslišati le osebe. Druga oseba ima pravico do povračila stroškov. mora tudi pričati. ali je druga oseba dolžna predložiti listino. Če druga oseba zanika. mora na povabilo priti. člen Priča sme odreči pričanje: 1. če velja dolžnost. izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka. jo povabi. kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine. naj predloži listino. o tistem. kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. ki se dokazujejo. da jim ni treba pričati. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. kdor je povabljen za pričo. česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku. za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. Če druga oseba zanika. da mora ohraniti kot tajnost tisto. ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko. člena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. le tedaj. Predsednik senata opozori navedene osebe. naj se o tem izjavi. ki je pri njej. o tistem. da bi morala predložiti listino. Pravnomočni sklep o tem. člen Kot priča ne sme biti zaslišan. Priče 229. s katero naloži drugi osebi.

kakor tudi tedaj. o dejstvih. mora poprej navesti. ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca. o dejanjih. 233. zlasti še. člen Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja. če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto. člena). Če sodišče stranko pozove. 234. ki urejajo zakonsko zvezo. naj se določena oseba zasliši kot priča. o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. Če je treba. 235. priča pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni. kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo.63 Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti. v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena. svojega zakonca ali osebo. Zoper sklep sodišča iz prvega odstavka tega člena stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. člen Stranka. ki predlaga. pred katerim bi priča morala pričati. s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. z njo izenačena. če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. člen Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. kot jo določa zakon. ki se nanašajo na premoženjska razmerja. ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank. ki se nanašajo na rojstvo. če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega. precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena. pa stranka tega ne stori.a člen Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih. 236. 236. ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 241. če ima za to tehtne razloge. ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. Predsednik senata opozori pričo. da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje. o tem poprej zasliši stranke. ki je po predpisih. če . pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. posvojitelja ali posvojenca. o čem naj priča. sklenitev zakonske zveze ali smrt. katere zaslišanje je predlagala. ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena. naj predloži pisno izjavo priče. člen Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih. o dejstvih. ki ureja zakonsko zvezo. četudi je zakonska zveza že prenehala. sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le. izrečeni zaradi tega. vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost.

starost in njeno razmerje do strank. če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni. zadeva. Stranke se lahko v postopku dogovorijo. ime očeta. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti. Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče. ki so predlagane za priče. Priča mora odgovarjati ustno. ki se zaradi starosti. o katerih naj priča. da bo tak način zadosten. poklic povabljenega. da se njene izpovedbe preizkusijo. da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja. Ni dovoljeno postavljati vprašanj. prebivališče. ki bodo zaslišane pozneje. 239. in da se vabi kot priča. kar ve o dejstvih. Sodišče lahko odloči. sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov. da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi. če tako zahteva katera od strank. da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti. Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi. dopolnijo ali razjasnijo. v katerem se navedejo: ime in priimek. ki so nastali z izvedbo tega dokaza. člen) in na pravico do povračila stroškov (242. Ob tem pozivu jih mora opozoriti. 238. kako je treba odgovoriti. 237. ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki. V vabilu se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka (241. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja. da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati. Pričo je treba najprej opomniti. člen Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. če bodo podale pisne izjave. kdaj in kam naj pride. predlog za zaslišanje priče zavrne. v katerih je že vsebovano. . da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo. če oceni. vendar pri tem ni bila uspešna. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče. se zaslišijo v svojem stanovanju. nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe. bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu. da si bodo izmenjale pisne izjave prič. člen). da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava.64 stranka izkaže za verjetno. poklic. Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. zlasti v primeru. rojstni kraj. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. Priče. člen Priče se vabijo s pisnim vabilom. člen Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič. naj pove vse. zaradi katere je vabljen.

sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1. da mora priča povrniti stroške. da jih kaznuje. noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja. če priča pozneje izjavi. da se s silo privedejo. o čemer priča. od kod ve to. ki so postavljena priči. 242.300 eurov. da mora natančno pretolmačiti vprašanja. . razen če se v tej pritožbi izpodbija tudi odločitev. da bi pričali. zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik.300 eurov. ki jih bo dajala. da niso hoteli pričati. 240. iz katerih je priča odrekla pričanje ali odgovor na posamezno vprašanje. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj. Sodišče odloči na zahtevo stranke. glede katere se ne ujemajo. da se privede s silo na svoje stroške. Če priča pride. dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno. 241. da bo pričala. se povabi kot tolmač kdo. Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti. sodišče pa presodi. Če se ne more zaslišati na ta način. pa se zahteva od nje. s katero sodišče ni pritrdilo razlogom. ki se zna s pričo sporazumeti. Če je priča gluha. Priče se smejo soočiti. če je nema. da so njeni razlogi za to neupravičeni. ki je bila v redu povabljena. jo sme zapreti. vendar največ mesec dni. se zasliši po tolmaču. ki odredi njihovo privedbo na sodišče.65 Pričo je treba vselej vprašati. kjer bi morala biti zaslišana. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. in izjave. prekliče sodišče svoj sklep o kazni. Sodišče opozori tolmača. Zapor traja vse do takrat. pa potem ko je bila opozorjena na posledice. pač pa se o tem. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek. se obrne sodišče na njihovega starešino. če pa tudi potem noče pričati. ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja. sme sodišče odrediti. ki se uporablja v postopku. obvesti njihovo pristojno poveljstvo. jo lahko kaznuje v denarju do 1. lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov. člen Če priča ne zna jezika. Če je treba. člen Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. naj pisno odgovarja. Soočenci se o vsaki okoliščini. se ji postavljajo vprašanja pisno. ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja. člen Če priča. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadrži izvršitve sklepa.

Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. ki jih določi pravdno sodišče. člen Izvedensko delo opravijo izvedenci. Preden sodišče odloči. zlasti če je bolj zapleteno. da se o tem izjavijo. . Pravdno sodišče lahko pooblasti predsednika senata ali zaprošenega sodnika. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. naj plača določeni znesek priči v osmih dneh. člen mnenje. za prstne odtise in podobno) posebni zavodi.66 Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. da je izvedensko delo zapleteno. koga bo vzelo za izvedenca. da določi izvedenca. se tako delo. 244. naj se določeni znesek izplača iz predujma. s katerim se odmerijo stroški za priče. glede pisave. sicer izgubi to pravico. V sklepu. 246.). zaupa predvsem taki strokovni instituciji. s katerim sodišče ne razpolaga. Izvedenci 243. lahko določi tudi dva ali več izvedencev. člen Sodišče izvede dokaz z izvedencem. pa naloži stranki. če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. Kdor je določen za izvedenca. člen Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec. lahko da strankam možnost. iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. fakulteti ipd. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici. Sodišče lahko namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti. če pa sodišče presodi. Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja. odredi sodišče. če predujem ni bil položen. če mu je prepuščena izvedba dokaza z izvedencem. se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov. 245. kemičnemu laboratoriju.

V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine. člena tega Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu. iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. 248. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost. zoper sklep. če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci. 247. člen Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov. na katere opira svojo zahtevo za izločitev. v kateri izvedenec dela. najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. da je podan razlog za izločitev. preden je izvedenec opravil svoje delo. s katerim se zahteva zavrne. da mora povrniti stroške. . pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti. ki ne pride na narok. ki jih je povzročil. da se izjavi. 249. do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. člen Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1. pa stranka ni imela možnosti. ni pritožbe. člen Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. in izvedenca. ki je bil prej zaslišan kot priča. ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi. čeprav je bil v redu povabljen. in svojega izostanka ne opraviči. zakona. ravna sodišče. sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. ki ga je določilo sodišče. člena tega zakona. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave.300 eurov izvedenca. Zoper sklep. in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo. izvedenca. O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. s tem da je neupravičeno izostal. da se izjavi. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem. se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca. ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku. Sklep o kazni lahko sodišče prekliče ob pogojih iz petega odstavka 241.67 Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. s katerim se ugodi zahtevi za izločitev. pa ni posebne pritožbe. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije. kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana. takoj ko izve. ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.

v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje. poklic. se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. da se ugotovijo okoliščine. . ime očeta. člen Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci. člen Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom. naj predmet skrbno pregleda. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo. vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom. člen Če je določenih več izvedencev. člen Sodišče odloči. člen). ki naj ga pregleda. Nato se izvedenca vpraša za ime in priimek. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravičenega izostanka (248. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. kdaj in kam naj pride. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen. lahko skupaj dajo izvid in mnenje.68 250. Sodišče določi rok. v katerem se navedejo: ime in priimek. ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. na katerem se bosta obravnavala. Če je mogoče. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. člen) in na pravico do povračila stroškov (249. če se glede njiju strinjajo. ki so pomembne. zaradi katere je vabljen. starost in njegovo razmerje do strank. poklic povabljenega. členom tega zakona tudi dodatni dokazi. kar opazi in dožene. lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. zadeva. natančno navede vse. te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. prebivališče. in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. 254. 251. člen Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti. da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. rojstni kraj. in da se vabi kot izvedenec. člen). označi izvedencu predmet. 252. 253. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila.

lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank. ki so pomembna za odločbo. če je to zaslišanje mogoče. člena in 255. niso znana sporna dejstva. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmače. Zaslišanje strank 257. lahko odloči. Za pravno osebo se zasliši oseba. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali če bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške. člena. člen Za stranko. če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. da stranki oziroma osebi. Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb.69 Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. se zahteva mnenje drugih izvedencev. člen Če se sodišče prepriča. da se zasliši samo druga stranka. Prav tako lahko sodišče odloči. člen Dokazovanje z zaslišanjem strank po predsedniku senata ali po zaprošenem sodniku je dovoljeno le tedaj. 246.. člena tega zakona ni pritožbe. ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. 260. 256. člena. drugega odstavka 251. ki jo je treba zaslišati kot stranko. ki nima pravdne sposobnosti. člen Zoper sklep sodišča iz 244. da zasliši samo eno stranko. 259. Sodišče lahko sklene. do 250. drugega odstavka 245. 258. se zasliši njen zakoniti zastopnik. člen Sporna dejstva. 255. . člen Določbe 244. člena. 245. te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. in 254. ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih. da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka. odloči sodišče.

če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. člena). ko postopek že teče. ki ga je treba zaslišati. Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264. ki pride na narok. na območju katerega so stvari. člen Določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank. če je vročeno njenemu pooblaščencu. da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno. pravnomočna. oziroma okrajno sodišče. Sodišče presodi glede na vse okoliščine. se šteje. da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka. kakšen pomen ima to. 262. zaslišana. člen Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom. v primeru iz drugega odstavka tega člena pa sodnik posameznik pristojnega sodišča. člen Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko. se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. 265. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem. če ni za zaslišanje strank drugače določeno. je pristojno okrajno sodišče. ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. se vroči osebno stranki oziroma osebi.70 261. da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. člen Če je utemeljena bojazen. prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. na območju katerega prebiva tisti. je za zavarovanje pristojno sodišče. V vabilu se mora navesti. ki vodi postopek. čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. O predlogu iz prvega odstavka tega člena odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. Če ima stranka pooblaščenca. ki naj se zasliši za stranko. s katero je postopek končan. ki si jih je treba ogledati. naj se ta dokaz izvede. 263. pred katerim teče postopek. na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank. da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. člen Vabilo na narok. . ko postane odločba.

določi sodišče narok za izvedbo dokazov. s katerim se odloči. in razloge. se mu ta vroči skupaj s sodnim sklepom. zaradi katerih misli. da nasprotnik ni znan. s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. ki naj se dokažejo. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. s katero se zahteva zavarovanje dokazov. še preden se sklep vroči nasprotniku. razen če izhaja iz okoliščin. člen Vloga. V sklepu. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči. se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodišču. da se začne izvedba dokazov. Če postopek teče. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Če pa bi bilo nevarno odlašati. se pošlje zapisnik pravdnemu sodišču. še preden je uveden postopek. lahko postavi sodišče začasnega zastopnika. pred katerim so bili dokazi izvedeni. dokaze. da se začne izvajanje dokazov. se vroči nasprotniku. člen Če se izvedejo dokazi. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269.71 266. Če nasprotniku ni bila prej vročena vloga. O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. odloči sodišče o predlogu tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. ni pritožbe. 268. in kateri dokazi se bodo izvedli. člen). Nasprotniku. s katerim ugodi predlogu. pa imenuje tudi izvedence. če je treba. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe. člen Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo. še preden se vroči nasprotniku sklep. mora predlagatelj navesti dejstva. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep. ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče. navede dejstva. . ki naj se izvedejo. Zoper sklep. s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek. vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave. če je znan. da se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. člen V vlogi. 267. o katerih se bodo izvajali dokazi. pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodišče.

o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka ali naroka. o vročitvi sodnih pisanj. 5. Predhoden preizkus tožbe 272. odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka. o vstopu prednika v pravdo. Zoper odločbe. . o razpisu ali preložitvi narokov. 14. ki jih nameravajo predlagati. o začasnih odredbah. o postavitvi izvedenca. 12. o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. 15. Opravila iz točk 3. člena tega zakona. vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. člen Po predhodnem preizkusu tožbe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. o prekinitvi ali mirovanju postopka. v katerih navedejo dejstva. ki se nanašajo na vodstvo postopka. 16. in dokaze. 15. o zavarovanju dokazov. če ne gre za vprašanja. sodbo na podlagi odpovedi. 11. člen Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave. 17. o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov. 12. 10. o spremembi tožbe. 8. o združitvi pravd in o razločitvi postopka. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke pošiljajo vloge. o postavitvi začasnega zastopnika. o ukrepih za popravo vlog. 14. o intervenciji. o varščini za pravdne stroške. 19. 2. 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. člen Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati: 1. 3. 10. ni pritožbe. o vseh vprašanjih. 13. 13. 271. 18. 16. 9. 4. 270. 7. o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. 20. o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. 9.72 Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. o oprostitvi. o pravilnosti pooblastila. 6.

in 108. da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti. ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka. da bo v primeru.73 273. ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. izda predsednik senata potrebne ukrepe. da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju. ki jih določa ta zakon (81. 87. ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti.. 277. ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe. da se pomanjkljivosti odpravijo. Odgovor na tožbo 276. Predsednik senata izda tudi sklep. člen). razen če ta zakon ne določa drugače. člen Tožbo. da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo. člena). člen Če misli. člen Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep. s katerim se tožba zavrže. 274. počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. da lahko začne pravdo. da je bila tožba vložena prepozno. člen) in zadevo odstopi drugemu sodišču. ki se nanašajo na pravico zastopnika. da o tožbenem zahtevku že teče pravda. mora sodišče vročiti toženi stranki. člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka. da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. da je stvar pravnomočno razsojena. 275. izdalo sodbo. kadar se zahteva za to posebno dovoljenje. člen Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. in 22. če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. če ugotovi. ali da stranke ne zastopa oseba. člen). s katerim se sodišče izreče za nepristojno (19. Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oziroma v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev. člen Če ugotovi. . ki ima vse sestavine iz 180. Sodišče opozori toženo stranko.

ki ga določi sodišče. sodišče o prekinjenih postopkih. v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem. preostale postopke pa prekine. 279. da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče v sporu odloči prednostno. da ni vložen. ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.a člen S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave.74 278.b člen Če je pri sodišču vloženih večje število tožb. pritožba. člen Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena Po pravnomočnosti sodbe. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam. 279. tožeči stranki pa omogočiti tudi. izdane v vzorčnem postopku. Stranka. ki jih navaja v odgovoru. 279. odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. . če se stranki obravnavi pisno odpovesta. da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku. ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku. člen Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek. Razpis naroka za glavno obravnavo 280. ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku. Sodišče opozori stranke na možnost. ki nimajo bistvenih posebnosti. Vzorčni postopek je prednosten. s katerimi se ugotavljajo dejstva. Iz obrazložitve mora izhajati. sicer se šteje. v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. člen Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze.

ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. pa nima pooblaščenca. sodišče odloči glede na stanje spisa. na katerem so se izvajali dokazi. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka. če niso. senat na njen predlog preloži 284. člen Predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin. nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. če je že opravilo narok. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo.75 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako. se prepriča. nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. ne pride nobena stranka. narok. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. 282. ali so prišli vsi povabljeni. če poravnalni narok ni bil razpisan. da ostane strankam zadosti časa za pripravo. da jih bo povabil na glavno obravnavo. Tako ravna sodišče tudi v primeru. za katere je odločil. se šteje. ki se obravnava. 283. s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge . če na narok ne pride ena stranka. ni pritožbe. člen Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe. Nato ugotovi. Zoper sklep. in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). da je tožeča stranka tožbo umaknila. iz katerih izhaja. da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. jo predsednik senata opozori. člen Če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe. vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. naj si vzame pooblaščenca. s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. člen Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. Če si stranka ne more takoj vzeti pooblaščenca.

ki se nanašajo na sporni Kadar je v tem zakonu določeno. na katere se je sklicevala. da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti. izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze.76 nasprotnika.a člena) pozvalo. se ne upoštevajo. 285. in dokaze. in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila. dokler ne konča podajanja tožbe. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. tožena stranka pa. če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti. ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. ponuditi dokaze. ki so jih ponudile. člen Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način. in tudi dokazi. lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje. ki jih nameravajo zatrjevati na naroku. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. ki sta pomembni za odločbo. da se ponudijo ali dopolnijo dokazila. predmet. ki se nanašajo na navedbe strank.a člen . Pod pogojem iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge. ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Dejstva in dokazi. da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. člen Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja. če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. 286. dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari. vendar le. v katerih navajajo dejstva. ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena. da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje. lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem. ki jih nameravajo predlagati. stranka pa tega ni storila. Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286. da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. 286.

če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude. 287. tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Enako velja za strankine navedbe na naroku. odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin. 286. se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza.77 Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži. tako da stranki ostane dovolj časa. člen . ki so pomembne za odločitev. za katere misli. Vloge in listine. če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. na katere se sklicuje pozneje. Po prejemu odgovora na tožbo. da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe. da se v postopku izjavi. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Predlagane dokaze. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka. v katerem se navedeta sporno dejstvo. in dokazilo. da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. ki ga je določilo sodišče.b člen Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj. Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke. ko je to mogoče. se upoštevajo le. na katere so se sklicevale. da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. člena). se upoštevajo le. Kršitve. da v roku. zakaj jih je zavrnil. v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena. vključno v pravnih sredstvih. pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok. na katere se sklicujejo. na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. Zoper sklep. in vloge. ki ga je treba opraviti. da niso pomembni za odločbo. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj. podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse. ki se predložijo po poteku roka. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni. Sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. ki ga določi. člen Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom. Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja. 288. senat zavrne in navede v sklepu. predložijo listine. podajo pisne izjave prič. predlagajo dodatne dokaze. o katerem naj se izvede dokaz. ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom. ni posebne pritožbe.

da izda odločbo. 289. ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene. izvedenca ali stranke. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena. ki je bilo prepovedano. da konča glavno obravnavo tudi tedaj. Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. naznani predsednik senata. da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. na katero je bil prepovedan odgovor. se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje. če je treba. naj se zaslišane priče pozneje znova pokličejo in še enkrat zaslišijo v navzočnosti ali nenavzočnosti drugih prič in izvedencev. in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. . ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. Na zahtevo stranke se zapišeta v zapisnik vprašanje. ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo. ni posebne pritožbe. da je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. člen Ko senat misli. če je senat sklenil. v katerih so dokazi. potrebni za odločitev. če jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi. pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj. 291. Predsednik senata prepove stranki določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje. 290.78 Če stranka ugovarja. naj se začasno odstranijo iz dvorane. da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. in vprašanje. Senat lahko sklene. Predsednik senata lahko odredi. da se preskrbijo še kakšni spisi. ali naj te ugovore obravnava. da je zadeva obravnavana. sodišče odloči. ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih. pričam in izvedencem. da o istem zahtevku že teče pravda. s katerim se zavrnejo ugovori strank. če sodišče po uradni dolžnosti sklene. če je v vprašanju že vsebovano. Zoper sklep. da se takoj nadaljuje glavna obravnava. da je glavna obravnava končana. Določbe prvega. kako je treba nanj odgovoriti. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. člen Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. tako da se lahko izda odločba. člen Ko predsednik senata konča zaslišanje posamezne priče. da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost.

da so na glavni obravnavi. pooblaščence in interveniente. Zoper sklep o izključitvi javnosti ni posebne pritožbe. ki so navzoče na obravnavi. ki sodelujejo v postopku. ki ju ona določi. sodno osebje ter znanstveni in javni delavci. koristi javnega reda ali razlogi morale. katere javnost je izključena. Predsednik senata opozori tiste. ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za paznike oseb. katere javnost je izključena. . člen Izključitev javnosti ne velja za stranke. da so dolžni varovati kot skrivnost vse.79 292. 294. ki mora biti obrazložen in javno razglašen. člen O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom. poslovne ali osebne skrivnosti. če se z ukrepi za vzdrževanje reda. člen Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene. če je to potrebno. Na obravnavi smejo biti navzoče samo polnoletne osebe. orodja. ki so navzoči na obravnavi. ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. ki so določeni v tem zakonu. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli. če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. 296. člen Glavna obravnava je javna. če bi izdali skrivnost. 295. njihove zakonite zastopnike. Javnost glavne obravnave 293. če to zahtevajo koristi uradne. da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi. člen Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj. navzoče posamezne uradne osebe. kar zvedo na obravnavi. Osebe. da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. da se končana glavna obravnava znova začne. in jih opozori na posledice. Senat sme dovoliti.

80

297. člen Določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. člen Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem in razglaša odločbe senata. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem naroku. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. 299. člen Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odločbe iz 270. in 271. člena tega zakona. 300. člen Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči, da se za skupno obravnavanje pred njim združi več pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odločati sodnik posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. 301. člen Če senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava končati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloži narok ali zavrnejo predlogi strank za preložitev naroka, ni pritožbe.

81
302. člen Če se narok preloži, se opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi 303. člen Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča. 304. člen Če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Če je iz sodne dvorane odstranjen pooblaščenec, preloži senat na zahtevo stranke narok, če pa stranka ni bila navzoča na naroku, preloži senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaščenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. Če kaznuje sodišče z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaščenca odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, obvesti o tem odvetniško zbornico. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadrži izvršitve sklepa. 305. člen Pravice, ki jih imata glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaprošeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a člen narok. Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. 305.b člen Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. 305.c člen Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. člen). 306. člen Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

zavrže tožbo. podpišeta ta zapisnik. 308. v katerem je vpisana poravnava.83 Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov. ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. Sodna poravnava je sklenjena. Če sodišče izda sklep. na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako. da stranki podpišeta pisni predlog poravnave. s katerim ne dovoli sodne poravnave. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. ali ne teče morda pravda o predmetu.a člen Listin. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi. S sodbo odloči sodišče o zahtevku. člen Kdor namerava vložiti tožbo. ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. doseči sodno poravnavo. Stroške takega postopka plača predlagatelj. 309. ki prejme takšen predlog. če ugotovi. člen terjatve. ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo. povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo. Sodišče. člen Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. Triindvajseto poglavje SODBA 310. 309. da teče pravda o predmetu. člena). dokler sklep ne postane pravnomočen. ko stranki. počaka s postopkom. lahko poskusi pri okrajnem sodišču. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. o katerem je že sklenjena sodna poravnava. ki se nanaša na glavno stvar in stranske . 307. ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora. Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika.

s katero se tožena stranka obsodi. Sodba. ki niso denarne. člen Če je tožeča stranka v tožbi zahtevala. Če je bilo več pravd združenih v skupno obravnavanje. naj opravi določeno dajatev.84 Če je več zahtevkov. s katero ugodi tožbenemu zahtevku. . se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. člen izpolniti. Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. 312. da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev. upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka. se lahko izda sodba samo glede te pravde. 311. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. lahko obsodi toženo stranko tudi na dajatve. člen Sodišče sme naložiti toženi stranki. 313. še preden preneha to razmerje. ki je zrel za odločbo. ki ji je naložena izpolnitev. ali naj izda delno sodbo. lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). daljši rok. pa je za razsojo zrela ena sama pravda. ko je bila vložena nasprotna tožba. znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni. ki so bile dane v najem ali zakup. se določi tudi rok. ki še niso zapadle. člen Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. naj se ji prisodi določena dajatev. Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat. Če sodišče ugodi zahtevku za preživnino. hkrati pa je v tožbi ali do konca glavne obravnave izjavila. vendar pa lahko določi sodišče za dajatve. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev. da mora izročiti ali prevzeti stvari. v katerem se mora Če ni v posebnih predpisih drugače določeno. le tedaj. če je ta zapadla do konca glavne obravnave. se lahko izda. izreče sodišče v sodbi. da toženi stranki ni treba izpolniti prve dajatve. Pri presoji vprašanja. Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo. če izpolni drugo. če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe. Delna sodba 314.

Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člen Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj. Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. Sodba na podlagi odpovedi 317. s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi).85 Vmesna sodba 315. da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. člena tega zakona. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. če je treba. da gre za zahtevek. člen Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. da gre za zahtevek. člen Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave. Sodba na podlagi pripoznave 316. člena). lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. če spozna. če je to smotrno. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. lahko izda sodišče. . najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. člena). Če sodišče ugotovi. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. če spozna. pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316.

postane pravnomočna. da dejstva. pa ko je odpravljena. ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi. Pravnomočnost sodbe 319. če ni bila razglašena. izda sodišče sodbo. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. ki jih je predložil sam tožnik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe. ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota. 2. Izdaja zamudne sodbe se odloži. člen Če tožena stranka v roku iz 277. postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev. ki so navedena v tožbi. Če je v sodbi odločeno o terjatvi. da ne gre za zahtevek. sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. iz dejstev. člena tega zakona ne odgovori na tožbo. .86 Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži. da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. ki so splošno znana. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. če je treba. ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne. 320. ki so navedena v tožbi. 3. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Zamudna sodba 318. člen Sodba. da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. člen Sodišče je vezano na svojo sodbo. ali z dejstvi. s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). niso v nasprotju z dokazi. sodišče tožbeni zahtevek zavrne. kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. zavrže tožbo. če je očitno. člena tega zakona). da je bila pravda začeta o zahtevku. da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. ko je sodba razglašena. če je treba. 4. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe. na katera se opira tožbeni zahtevek. pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe). o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

ko je bila glavna obravnava končana. se izrek sodbe vselej javno prebere. odločba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. člen Kadar se sodba razglasi. 322. Sodbe. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. člen Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. Vsi navzoči poslušajo branje izreka sodbe stoje. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoči. ki se izda v fizični obliki. sodišče pa odloči. na katerem je bila glavna obravnava končana. Sodbo. imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile. V bolj zapletenih zadevah lahko sodišče odloči. Izvirnik sodbe. člen Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno. V takem primeru se sodba ne razglasi. overjenim s kvalificiranim potrdilom. ki je bila izdana v fizični ali elektronski obliki. listine. Pisna izdelava in vročitev sodbe 323. ki se izda v elektronski obliki. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom. člena tega zakona izda sodišče sodbo in jo vroči strankam najpozneje v 30 dneh od dneva. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo. Sodba. da bo o odmeri stroškov odločilo pozneje. ki so sodelovali na naroku. Ta sodba se ne razglasi. prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe. temveč se vroči strankam v 30 dneh od dneva. ki jo razglasi predsednik senata. . da je sodišče sklenilo. V primeru iz drugega odstavka 291.87 Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom. Če je bila javnost glavne obravnave izključena. ko jim je vročena. podpiše predsednik senata z lastnoročnim podpisom. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. da bo sodbo izdalo pisno. izdajo sodbo predsednik senata in člani senata. ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. ko prejme spise. Izdaja in razglasitev sodbe 321. podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča. druge podatke oziroma zapisnik. se strankam lahko vroči v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki. V tem primeru odmeri stroške predsednik senata.

člena tega zakona. da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. na katere je oprlo sodbo. naslov sodišča. ki je izdal prvotno sodbo. ali jih je zavrnilo. ime in priimek predsednika in članov senata. da se izda sodba o zahtevku. 326. sodbe na podlagi pripoznave. členu tega zakona. razpiše glavno obravnavo. sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. pa je bil zadosti obravnavan. Dopolnilna sodba 325. Če senat spozna. Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave. ki upravičujejo tako sodbo. sestavine pritožbe po 335. o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). kratko navedbo spornega predmeta. opozorilo na posledice neplačila sodne takse. člena). ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. zahtevek. opozorilo iz petega odstavka 98. člen Pisna sodba mora imeti uvod. in dan. pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. odloči o njem predsednik senata brez naroka. člen Če predsednik senata spozna. s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom. dan. . člen Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka. o katerih bi moralo odločiti s sodbo. V obrazložitvi navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih. V obrazložitvi zamudne sodbe. člena tega zakona. naj se sodba dopolni. se navedejo samo razlogi. če naj jo izda isti senat. ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. dokaze ter predpise. ko je bila končana glavna obravnava. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank. Uvod sodbe obsega: navedbo. izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. da se sodba izreka v imenu ljudstva. na katera se ti zahtevki opirajo. Izrek sodbe obsega odločbo. lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču.88 324. glede katerega se zahteva dopolnitev. njihovih zastopnikov in pooblaščencev. opozorilo. ali ni odločilo o delu zahtevka. da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen. da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen. ko je bila sodba izdana. ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve.

ko je razglašen. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo. člen Vse sklepe. če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde. ki je bil razglašen na naroku. 330. ki se zapiše na koncu izvirnika.89 327. . Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve. če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba. se vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj. Sodišče je vezano na svoje sklepe. člen Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo. Štiriindvajseto poglavje SKLEP 329. da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva. razglasi predsednik senata. ima nasproti strankam učinek takoj. se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa. se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje. ki je vsebovana v izreku sodbe. člen Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote. pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje. člen Sklepi. se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo. Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba. strankam pa se vroči prepis sklepa. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega. ki so bili predmet pravde. naj se izda dopolnilna sodba. Sklep. ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank. Poprava sodbe 328. ki jih izda sodišče zunaj naroka. Kadar se sklep ne vroči pisno. O popravi se izda poseben sklep. se šteje pritožba za predlog stranke. če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno. ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. ki se izdajajo na naroku.

drugega odstavka 320. člena. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek. kadar je to potrebno. Pravočasna pritožba ovira. pa od takrat. člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. Vsebina pritožbe . pritožbo. se tej stranki sklep ne vroči. se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. Pritožba zoper sodbo Pravica pritožbe 333. ko je sodba razglašena. člena.90 Če se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejšnjega zaslišanja nasprotne stranke. ki si med seboj nasprotujejo. lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. ko ji je vročen njen prepis. v katerem se s pritožbo izpodbija. če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. drugega odstavka 321. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. člen Določbe 313. člena. člen Sklep mora biti obrazložen. obrazložitev pa le tedaj. člen Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka. 331. če mora biti sklep po prvem odstavku tega člena obrazložen. če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank. če se sodba ne razglasi. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. B. 332. izdano na prvi stopnji. lahko stranka umakne že vloženo Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. člen Zoper sodbo. drugega odstavka 322. 334.

Pritožba mora obsegati: navedbo sodbe. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. 336. se ne more uveljavljati v pritožbi. člen Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. podpis pritožnika. člen V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. 3. 4. če izkaže. 3. pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Razlogi. člen V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člen 1. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 337. ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje. če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno. sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. 2. člena tega zakona.91 335. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava. Ugovor pobota. . izjavo. 2. člen Sodba se sme izpodbijati: 1. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. 339. iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. pritožbene razloge. da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna. zoper katero se vlaga. Sodba na podlagi pripoznave.

če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. zlasti pa z opustitvijo vročitve. da gre za spor. da je krajevno pristojno. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. nepravilno odločilo. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu. in med samimi temi listinami. če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor. zaradi katerih se ne more preizkusiti. sodbo na podlagi pripoznave. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. 3. ki ne spada v sodno pristojnost (18. če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava. pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. ali če je na ugovor stranke v odločbi. točka prvega odstavka 70. 9. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ki je bila vzeta v sodbo. 340. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. 10. da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. ni zastopal tisti. zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. ki je bila vzeta v sodbo. o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. 11. člen). člen Napačna uporaba materialnega prava je podana. zapisniki oziroma prepisi. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke. 8. v odločbi. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. Postopek s pritožbo . do 5. 14. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ki bi jih moralo uporabiti. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. ali če stranke. 5. nepravilno odločilo. 13. člena). 6. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. če je bilo odločeno o zahtevku. 15. 12. člen Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana. če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. če ima sodba pomanjkljivosti. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. zlasti pa. ali če jih ni uporabilo pravilno. če je sodišče na ugovor stranke. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave.92 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. 2. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem. če je izrek sodbe nerazumljiv. da je pristojno. 341. ki ne more biti pravdna stranka. 7. sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. ki je pravna oseba. kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. 4.

člena tega Pritožba je nedovoljena. točke 335. in 4. člen). nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. sodnik poročevalec preizkusi. člen Izvod pravočasne. popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki. popolna in dovoljena. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva. člen Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje. Prepozno. 344. 345. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže. Pritožba je nepopolna. . nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec. ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. ki ni imela te pravice. če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. če je bil vložen. 346. ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. če jo je vložila oseba. ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. po potrebi pa opravi tudi poizvedbe. ki se nanašajo na te kršitve. pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo. 343. člen Ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo. če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. da predsednik senata sodišča prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritožbi. naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. ali so navedbe v pritožbi resnične. ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila. če je treba. zakona. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. ali oseba. člen Pritožba se vloži pri sodišču. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.93 342. Sodnik poročevalec si lahko. člen Prepozno. Pritožba je prepozna. da ugotovi. Če pritožnik trdi. od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva. z vsemi spisi sodišču druge stopnje. ali je pritožba pravočasna. da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka. če ne vsebuje sestavin iz 1.

Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca. ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve. člen Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tiste priče in izvedenci. niso resnične. ali dejstva. mora razpisati obravnavo. ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata. da pooblastila. ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale. za katere sodišče sklene. da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. 347. da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam. tudi če je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva. preidejo na sodnika poročevalca. se šteje. in izda odločbo. resnične. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik. ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. 348. ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje. ki jih je pod pogojem iz 337. ki jih je mogoče izvesti. če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. člen Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. kadar oceni.a člen V primeru iz drugega odstavka 345. sodišče izvede dokaze. . člena tega zakona predlagala v pritožbi. da jih bo zaslišalo. se šteje. lahko ob razpisu obravnave odloči. da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. ki razloži stanje stvari. Če senat sodišča druge stopnje oceni. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze. člena tega zakona.94 346. ali dokaze. ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo. da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. kljub temu. člena in tretjega odstavka 346. da njegove trditve o dejstvih. ki jih je pod pogojem iz 337. Če senat sodišča druge stopnje spozna. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči. Če ne pride na obravnavo nobena stranka. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo. Če ne pride na obravnavo pritožnik. da so trditve o dejstvih. da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik.

. člena). do 305. Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi. tretji odstavek 302. točke drugega odstavka 339. da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago. členu tega zakona drugače določeno. člen) smiselno tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. 11. preizkusi sodbo v tistem delu. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje. potem pa pritožnik obrazloži svojo pritožbo. v katerem se izpodbija s pritožbo. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. člen. ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350.. ki je izdal izpodbijano sodbo. 349. in 218.. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 351. ter 12. nasprotna stranka pa odgovor na pritožbo. člen). ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov. če pa se iz pritožbe ne vidi. stranke.. člen Sodišče druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno. ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. 7. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota. na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče . in opravi druga procesna dejanja. če je treba. lahko sodišče druge stopnje sklene. 2. v katerem stranka ni zmagala v sporu. s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. 3. ali če senat ali sodnik. ki so navedeni v pritožbi.a člen. in 14. da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče. in 348. člen Če ni v 347. 6. Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze. Če katerega od teh dokazov. na katerega se nanaša pritožba. ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni. razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. v katerem delu se sodba izpodbija. 236. pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje.95 Nato se prebere sodba ali del sodbe. pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. ni več mogoče izvesti. točke. glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. člen Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu.. veljajo določbe o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (281. tega dokaza ni neposredno izvedel (217.

Če so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršene določbe 3. člen). če spozna. iz katerih se sodba lahko izpodbija. če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. če stranka zahteva spremembo. da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene . člen Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna. 355. da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze.. da niso podani razlogi. da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. člena tega zakona. Če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 11. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni. ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem. 5. člen Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. se razveljavijo. da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati. in lahko spremeni sodbo. člen Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. čeprav stranka zahteva. 353. sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči. če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. člena tega zakona. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze.96 očitati. točke drugega odstavka 339. razveljavi sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodišču prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka. če ugotovi. in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. in ne razlogi. katera dejanja. razveljavi sodišče druge stopnje sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. in 12. člen Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo. naj se razveljavi. 352. 354. dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. ki jih je pod pogojem iz 337. člen). ali dejstva oziroma dokaze. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine. tretji odstavek 302.97 pomanjkljivosti. člena). katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev. 358. če se je pritožila samo ona. ogledne predmete. 360. se navede. ki so v spisu. pisnih izjav prič iz 236. 359. člen Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. sodba pa se opira na ta dejstva. in 355. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. člena). . a člena tega zakona. člen. lahko odredi.a člena tega zakona. člena). stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje.če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347.kadar ugotovi drugačno dejansko stanje. ali posredno izvedene dokaze (217. . ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze. je treba v obrazložitvi navesti. člen Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: . ki se je pritožila.če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. in posredno izvedenih dokazov (217. 357. oglednih predmetov. Če se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. člen). in navesti razloge. . člen Če ugotovi. izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. . člen. ki so odločilnega pomena. da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. člen V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe. Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno. in 218.če sodišče prve stopnje ni presodilo listin. sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. ki so v spisu. člen Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke. .če meni. da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek. pisne izjave prič iz 236. tretji odstavek 302. da pravilno ugotovi dejansko stanje. 356. in 218. v čem so pomanjkljivosti pri .

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odločbo in zakaj vplivajo na tako odločbo. 361. člen Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam. 362. člen Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Če se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodišče, se opravi nova obravnava pred sodiščem prve stopnje po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo, če se spremeni senat (tretji odstavek 302. člena). 2. Pritožba zoper sklep 363. člen Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. 364. člen Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa, če ni s tem zakonom drugače predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se lahko takoj izvrši. 365. člen Ko odloča o pritožbi, lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; 3. ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. člen

99

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep: - s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki; - s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena); - o prekinitvi postopka; - o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a člen O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat: če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona; če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi; če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje; če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec. Šestindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. člen Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 367.a člen Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: - če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b člen Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

ni pritožbe. čeprav bi jo moral opraviti (10. zoper katero je vložena. če je bilo odločeno o zahtevku. je revizija . zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave. 370. 2. 369.a člena tega zakona. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje. točka drugega odstavka 339. člena). člena tega zakona. če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.101 367. V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede. 3. člena tega zakona.c člen sodišča. da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367. točka drugega odstavka 339. če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave. zadošča. v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Zoper sodbo druge stopnje. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena). s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne. točka drugega odstavka 339. sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank. člena). stanja. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. da revizija ni dopustna. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. člen Revizija se lahko vloži: 1. člen O reviziji odloča vrhovno sodišče. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. o katerem že teče pravda (12. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep. 368. sodišče vlogo zavrže. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega Za obrazložitev sklepa. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člen Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe.č člen Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. 367.

371. V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. ki je izreklo sodbo prve stopnje. 372. . člen Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. glede katerega je bila dopuščena. ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367. ni dovoljena. ali če v primerih. Revizija je nedovoljena. 374. člen Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj. ki so v njej navedeni.102 dopustna samo zaradi razlogov iz 1. če jo vloži nekdo. glede katerih je bila revizija dopuščena. ki zanjo nima pravnega interesa. ko ni dovoljena že po samem zakonu. v katerem se izpodbija z revizijo. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena. 373. 375. glede katerih je bila dopuščena. člen Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe. zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. ali če je vložena zoper sodbo. pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). ki jo je umaknil. člena tega zakona. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. zoper katero je revizija vložena. člen Prepozno. nekdo. Dopuščena revizija izven dela. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena). ali nekdo. ki nima te pravice. in 2. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj.b člena). člena tega zakona. zaradi katerih se lahko vloži revizija. se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe. in v mejah razlogov. člen Revizija se vloži pri sodišču.

Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. 378. zaradi katerih je bila vložena.103 Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor. Če ugotovi. da niso podani razlogi. revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. če ni storil tega v mejah svojih pravic (374. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 11. 380. člen Prepozno. člena tega zakona. zaradi katerih je dopustna revizija. ravna revizijsko sodišče glede na naravo kršitve po prvem ali drugem odstavku tega člena. . razen če je bilo odločeno o zahtevku. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona. Pri spisu v elektronski obliki. člen O reviziji odloča revizijsko sodišče brez obravnave. člen Če ugotovi. člen Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno. o katerem že teče pravda. ali 12. točke drugega odstavka 339. razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. člen) že sodnik sodišča prve stopnje. člena tega zakona. in ne razlogi. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom. člen Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. 377. ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. 376. ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo. 379. če ugotovi. Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor. se to opravi po elektronski poti. da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču.

351. 384. člen Če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno. v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi. tretji in četrti odstavek 367. člen Če ugotovi. zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367.104 381. s katerim je bil postopek pravnomočno končan. veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega odstavka 334. člena. 346. Zahteva za varstvo zakonitosti 385. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni v sporih. člena. če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. izdano na drugi stopnji.. 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži.. da je bil s pravnomočno sodbo. . in 341.. 356. člena). člena. člen Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. drugega in tretjega odstavka 344. da se revizija zavrže. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. člena. člen Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. prekoračen tožbeni zahtevek. s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo. 383. 382. člena in členov 359 do 362 tega zakona. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. 336. Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu. člena).a člena tega zakona. člen stopnje. drugega odstavka 345. 335. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep.

. člen O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. o katerem že teče pravda (12. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člena tega zakona ravna sodišče. ko mu je bila vročena revizija tiste stranke. tudi kadar ugotovi. točka drugega odstavka 339. člen Po prvem odstavku 379. če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. zoper katero ni bila vložena pritožba . katere revizija mu je bila vročena prej.105 Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo. 2. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. točka drugega odstavka 339. zoper odločbo. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. 387. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. točka drugega odstavka 339. člena). 389. točka drugega odstavka 339. če je bilo odločeno o zahtevku. 386. člena). Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena. moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. člena tega zakona. ki ji je bila vročena pozneje. zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena . lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva. Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odločbo. zoper odločbo. izdano na drugi stopnji. člena).od dneva. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče. sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi. 2. če je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave. ki je pristojno odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti. ko je bila odločba vročena tisti stranki. člena tega zakona. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. zoper katero so stranke vložile revizijo. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. 388.od dneva. ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje. ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega člena se šteje: 1. izdano na drugi stopnji. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. zamudno sodbo. člen Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. člena). izdano na prvi stopnji. točka drugega odstavka 339. člen Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

členu tega zakona drugače določeno. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. člena ter 398. člen Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev. do 5. člen Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. členov 372 do 380 ter 382. člen (črtan) 391. in 393. do 400. se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti. ko je zvedela za razlog za razveljavitev. o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. člena. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži: 1. člen Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva. 3. 393. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Tožba za razveljavitev sodne poravnave 392. . se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno določbe 369. Če ni v členih 385 do 390 tega zakona drugače določeno. ko je bila sodna poravnava sklenjena. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu. ki bi moral biti po zakonu izločen (1.106 390. člena tega zakona. 3. točka prvega odstavka 70. zaradi tega. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. člena tega zakona. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. ki ne more biti pravdna stranka. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. Če ni v 392. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ali če stranke. ki je pravna oseba. Po preteku treh let od dneva. zaradi tega. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. 2. ni zastopal tisti. in 383. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. se v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe drugega odstavka 397.

člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. nasprotne stranke ali koga drugega. člena tega zakona od dneva. in sicer: 1. v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Zaradi okoliščin. člena tega zakona. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. po 142. 2. ko je stranka zvedela za ta razlog. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. 7. 10. členu tega zakona. 8. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. 9. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. zlasti z opustitvijo vročitve. 9. do 5. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. 3. 6. 4. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino. preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. in 3. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. v primeru iz 2. 8. se lahko na predlog stranke .. če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. člen obnovi: 1. 395.. ko je bila odločba vročena stranki. člena tega zakona. in 10.107 4. člen Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. 396. v primeru iz 1. ki so naštete v 1. Obnova postopka 394. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. člena tega zakona od dneva. točki 394. razveljavljena oziroma odpravljena. če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. točke 394. točki 394. 2. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. Postopek. točka prvega odstavka 70.. ali če stranke.. ki je pravna oseba. se sme dovoliti obnova postopka samo. ki ne more biti pravdna stranka. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. ni zastopal tisti. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. točke 394. 2. na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. 3 in 4. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. člen Iz razlogov. ki se je vročala v postopku. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. ki so našteti v 1. 5. se ne more zahtevati obnova postopka.

v primerih iz 5. ki je izdalo odločbo na prvi V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog. preden bi odločba postala pravnomočna. točke 394.108 3. in 4. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. 399. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. če se kazenski postopek ne more izvesti. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. iz katerih izhaja. točke 394. da je predlog vložen v zakonitem roku. člena tega zakona. ki je pravna oseba. od dneva. vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 142. ko je stranka zvedela za ta razlog. pa od dneva. in dokaze. ki je naveden v 10. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču. nepopoln (drugi odstavek 397. razen če se zahteva obnova iz razloga. ko je bila temu vročena odločba. člen stopnji. Če se zahteva obnova postopka iz razloga. ki ne more biti stranka v postopku. pa od dneva. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu. v primerih iz 8. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. 4. člena tega zakona od dneva. 5. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor. ki je naveden v 2. 397. točki 394. člena tega zakona. člen . Če predsednik senata ne zavrže predloga. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. člen). če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. točke 394. na podlagi katerega se zahteva obnova. 6. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. člena tega zakona. ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom. člena) ali nedovoljen (395. člena tega zakona od dneva. točki 394. v primerih iz 4. v primeru iz 10. Če preteče pet let od dneva. okoliščine. člen Prepozen (396. ko je postala odločba pravnomočna. točke 394. se obnova postopka ne more več predlagati. člena tega zakona. če stranke. 398. ki je razlog za obnovo postopka. do 7. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. zaradi katerih se postopek ne more uvesti. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. člena tega zakona od dneva. od dneva. ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena. in 9. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga.

s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba. razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. 5. člena tega zakona. da se takoj obravnava glavna stvar. člen). če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. ni posebne pritožbe. da izda odločbo. če je predsednik senata odločil. Če je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odločil. v odločbo o glavni stvari. s katerim se dovoli obnova postopka. da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi . Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. 400. člen Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov. ravna predsednik senata po določbah 346. Zoper sklep. izdana v prejšnjem postopku. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. člen Če se nanaša razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred višjim sodiščem. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. se vzame sklep. lahko pa odloči v tem sklepu. Če senat višjega sodišča spozna. da je stranka vložila revizijo. s katerim se dovoljuje obnova postopka. ali če se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. da se razveljavi odločba. pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču. da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava. 401.109 Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje. se izreče. V sklepu. razveljavi svojo odločbo in morebitno odločbo višjega sodišča ter izda novo odločbo o glavni stvari. člena tega zakona. iz katerih je mogoče vložiti tudi revizijo. Ko prispe zadeva k višjemu sodišču. točke drugega odstavka 339. s katerim se dovoli obnova postopka. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. se šteje. člen Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu.

še preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodišču. člena tega zakona veljajo tudi. člena tega zakona. sočasno ali za tem predlog za obnovo postopka. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje.110 katerega koli razloga iz 394. izdano v kazenskem postopku. razen zaradi kakšnega razloga iz 12. člena tega zakona. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. sodišče prekine postopek z revizijo. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo. sodišče odloči. Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. člena tega zakona. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka. da ravna drugače. člena tega zakona senat revizijskega sodišča. izda sklep iz 402. razen če spozna. ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču. dokler ni končan postopek z revizijo. ki sta jih predložili stranki. 403. Če vloži stranka revizijo iz katerega koli razloga. kadar je stranka najprej vložila predlog za obnovo postopka. stranka pa pred tem. sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka. člen Sklep iz 402. katerega pa prekinilo. kateri postopek bo nadaljevalo. pri tem upošteva vse okoliščine. točke drugega odstavka 339. V vseh drugih primerih. ko prispe revizija k sodišču prve stopnje. v tem primeru izda sklep senat višjega sodišča. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka. 6. zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi. kadar vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. 403. točke 394. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. 404. in dokaze. zlasti pa razloge.. 405. če prispe predlog za obnovo postopka k sodišču prve stopnje. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI . Če prispe predlog za obnovo postopka potem. Sklep iz 403. razen če je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat. V vseh drugih primerih. nato pa revizijo. člen Določbe 402. člena tega zakona veljajo smiselno tudi. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi kakšnega razloga iz 5. ki se opira na pravnomočno sodbo. v katerih vloži stranka revizijo. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. da so podani resni razlogi. ali 7. nato pa revizijo. že poslana v odločitev višjemu sodišču (prvi odstavek 401. in 404.. člena). člen Določbe prvega in tretjega odstavka 402.

Otroka. 408. ki razpolagajo s podatki. ter zbere podatke. Skupne določbe 406. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse. ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi. vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. ki jih stranke niso navajale. Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu. Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Osebe in organizacije. mora sodišče omogočiti. pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki druge določbe tega zakona. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. da sam prevzema pravdo. . člen Otroku. V sporih o varstvu. če glede na okoliščine primera presodi. zastopa zakoniti zastopnik. 407. potrebnimi za odločitev. kar je potrebno. Če v tem poglavju ni posebnih določb. so sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. 409. ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva. kadar tako določa zakon. da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb. na katero se ti podatki nanašajo. da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih. člen Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze.111 1. potrebne za odločitev. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb. postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. ne glede na to. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki je javnost izključena. dokler otrok ne izjavi.

da izrazi svoje mnenje. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne . ki ureja zavarovanje. da se razgovor zvočno snema. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka. da ni v skladu z interesi otroka. ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. člen V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona. člen Kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. lahko pa tudi odloči. vendar sodišče ne dovoli poravnave. sodbi na podlagi odpovedi. sodišče vroči odločbo. 413. ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. če ugotovi. 411. člen Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja. 414. Otroku. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči. da se prepreči nasilje. vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami.112 410. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik. če je to potrebno. 412. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo.

člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze. Postopek v zakonskih sporih 415. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. 2. še preden jo vroči tožencu. če se zahteva razveza zakonske zveze zato. da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. člen . se postopek za razvezo zakonske zveze začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok. 3. organu. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi tedaj. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini. ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. naj sodišče ugotovi. Če organ. nad katerimi imata roditeljsko pravico. 2. ko dobi poročilo organa. ker je en zakonec pogrešan.113 glede na določbo 286. 416. lahko njegovi dediči v šestih mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. sicer pa sodišče nadaljuje postopek. obvesti sodišče. da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. Pod pogoji. dokler postopek ni pravnomočno končan. da je tožba oziroma predlog umaknjen. sodišče ustavi postopek. 4. pristojnega za socialne zadeve. se šteje. pristojnemu za socialne zadeve. 418. pristojen za socialne zadeve. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta. člen Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. razen v naslednjih primerih: 1. da zakonec. ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor. 417. 419. dokler postopek ni pravnomočno končan. člena tega zakona. Če v primeru. določenimi z zakonom. eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga. o svetovalnem razgovoru. oziroma oba zakonca. z njegovo privolitvijo pa. člen Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. kadar je umrli zakonec vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo. člen Če tožnik po vložitvi tožbe umre.

da je to glede na okoliščine potrebno. O preživljanju zakonca odloči sodišče samo na njegovo zahtevo. predlog za sporazumno razvezo zavrne. ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. lahko o tem odloči tudi brez ustreznega zahtevka. novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih. 421. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo. pa nanj ni vezan. ter v primeru. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva 422. vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu. odloči sodišče tudi o preživljanju otroka. če ni bil postavljen ustrezen zahtevek. Pravnomočna odločba. s katero zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodi. Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa. člen V sodbo. člen V sodbi. če je ta postavljen. da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s koristjo otrok. pa nanj ni vezan. zaradi tega. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI . če je bil postavljen. 423. 420. 3. se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to. člen V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. Če sodišče ugotovi. Če sodišče ugotovi. pristojnega za socialne zadeve. s katero se zakonska zveza razveže ali razveljavi. člen V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo določbe o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva. O tem odloči sodišče tudi. se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.114 Sodba. ker je stranka pristala na vložitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo. odloči tudi o varstvu.

429. ki je bil v sklepu določen zato. ki se naložijo stranki. izdan v pravdah zaradi motenja posesti. Iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči. da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA . ki so določeni v 2. Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. člen (črtan) 428.115 424. Izključeno je odločanje o pravici do posesti. da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. ni revizije. in sicer v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. člen V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to. točki 394. s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. in 4. veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge določbe tega zakona. 430. če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka. 427. da ga opravi. določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. 426. člen Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. člena tega zakona. 425. Zoper sklep. člen Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa. člen Rok za izpolnitev obveznosti. člen Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov. o pravni podlagi.

izpiski iz overjenih poslovnih knjig. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. 4. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. ki ne presega 2. člen Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj. ni . ki je pristojen za overitve. nadaljuje postopek s Zoper sklep. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev. dolžnika. listine.116 431. Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. fakture. 1. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. Hkrati jo opozori. ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. 6. menice in čeki s protestom in povratnimi računi. sicer se šteje. 2. izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko. 432. ki jih je odmerilo sodišče. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko. člen tožbo. da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. Plačilni nalog se vroči obema strankama. so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi. da je tožena stranka dolžna v osmih dneh. pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga. 3. kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal. Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega 433. da je neutemeljen (drugi odstavek 435. člena). Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine. zasebne listine. pritožbe.000 eurov. 5. da mora biti ugovor obrazložen. če so ti potrebni za nastanek zahtevka. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. V plačilnem nalogu izreče sodišče. izda sodišče toženi stranki nalog. na katerih je podpis zavezanca overil organ. 434. čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine.

Predsednik senata zavrže prepozne. nepopolne ali nedovoljene ugovore brez Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. člena). sicer se šteje. 438. spozna. člen naroka. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. V odločbi o glavni stvari odloči sodišče. da se opravi obravnava. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. postane plačilni nalog pravnomočen. tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. toda pred koncem glavne obravnave. 437. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. da ni krajevno pristojno. da je ugovor utemeljen. ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. Če sodišče na ugovor. preide na obravnavanje glavne stvari. člen Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče. razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. najpozneje do izdaje plačilnega naloga.117 435. se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. če je treba. člen) ali da so ovire za nadaljnji postopek. in 432. člen Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. odloči sodišče najprej o takem ugovoru. člen Če tožena stranka ugovarja. da tožbeni zahtevek ni zapadel. Glede tistega dela. Ugovor mora biti obrazložen. člen . Tožena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plačilni nalog. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. da je ugovor neutemeljen. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških. 439. Če spozna. 436. ki se ne izpodbija z ugovorom.

zadevo pristojnemu sodišču. razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. ki ne presega 2. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. člen Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne štejejo spori o nepremičninah. člen Spori majhne vrednosti so po določbah tega poglavja spori. razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. s katerim se je izreklo za nepristojno. ostane plačilni nalog v veljavi. člen Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa. Če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. člen Kadar izda sodišče v primerih. ki so določeni v tem zakonu. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. katere vrednost. ne razveljavi plačilnega naloga. da je krajevno nepristojno. 443. člena). veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona. spori.000 eurov. spori iz avtorske pravice. Kot spori majhne vrednosti se štejejo tudi spori. 440. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.118 Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno. 441. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. sklep. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. s katerim zavrže tožbo. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. Če se tožba umakne. . razveljavi tudi plačilni nalog. temveč izročitev premične stvari. 444. člena). spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme.

119

445. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, če ni v tem zakonu drugače določeno. 447. člen V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega člena se ne vročajo strankam, temveč se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odločbe. 448. člen V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. člena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi ali spremeni ali umakne tožbo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odločbe, zoper katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. 449. člen Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokonča po določbah tega zakona o rednem postopku. Če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. člen dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. člen V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 452. člen V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno

Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. člen Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. 453.a člen Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe

454. člen Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

121

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena. 455. člen Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. 456. člen V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona kot tudi da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. člen Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodišče poučiti navzoče stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena). 458. člen Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru. Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAŽAMI 459. člen (prenehal veljati) 462. člena in prvega odstavka 325. člena tega zakona. O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. člen (prenehal veljati) 463. zlasti če gre za pravno vprašanje. V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok iz drugega odstavka 313. člen (prenehal veljati) 465. člen (prenehal veljati) 464. točke 394. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. člen (prenehal veljati) 461. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu. glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. V sporih majhne vrednosti ni revizije. če oceni. člena tega zakona. člen (prenehal veljati) 460. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu. člen .122 nepopolno ugotovljeno. člena tega zakona osem dni. ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh. sam postane sodnik poročevalec. V novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik.

člen (prenehal veljati) 472. člen (prenehal veljati) 478. člen (prenehal veljati) 474. člen (prenehal veljati) 473. člen (prenehal veljati) 477.123 (prenehal veljati) 466. člen (prenehal veljati) 469. člen (prenehal veljati) 467. člen (prenehal veljati) 476. člen (prenehal veljati) 475. člen (prenehal veljati) 471. člen (prenehal veljati) . člen (prenehal veljati) 468. člen (prenehal veljati) 470.

člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja. izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo. 2. v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba. izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti. za katere je treba uporabiti zadružno pravo. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov). 482. država ali samoupravna lokalna skupnost. v sporih. izvirajočih iz vpisov v sodni register. 483. če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. 3. in v sporih iz pravnih razmerij.124 479. 481. do 3. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. zadruga. v sporih. 2. 3. in v sporih. člen V postopku v gospodarskih sporih veljajo določbe tega zakona. kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. zavod (vključno javni zavod). statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov. razen sporov o prevozu potnikov. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori). člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb. člen (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. člena in 1. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. v sporih med družbeniki. 2. ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. . v sporih med zadružniki. v sporih iz koncesijskih pogodb. ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju. v sporih.

člen (črtan) Priprave za glavno obravnavo 487. 5. 488. 486. člen V nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276. členu tega zakona. v sporih. v sporih. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi. kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od vročitve sodbe. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. kjer bi morala tožena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi. lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. člen Kadar sodišče odloči po 488. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe. člena tega zakona udeležene še druge osebe. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. 489. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo. člen V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče kraja. Pravna sredstva . ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence. Pristojnost 485. 484. kadar se ta nanaša na spor. Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. točke prvega odstavka 191. ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih.125 4. 6. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

126 490. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori.000 eurov. člen V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodišču. katere vrednost. členu tega zakona. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe 432. ki ne presega 4. člena tega zakona. člen Če stranki sporazumno predlagata. člena). v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. člena). v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. da poskusita poravnavo. člen (črtan) 494.000 eurov. člen V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori. 496. 493. temveč izročitev premične stvari. ni treba priložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. naj se preloži narok. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200. Listine. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. Druge določbe 491. Zadošča. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. člen V gospodarskih sporih je revizija dovoljena. 495. člen V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe tega zakona o mirovanju postopka. če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe. na podlagi katere se izda plačilni nalog po 431. kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. člen . ugodi sodišče takemu predlogu in takoj obvesti stranki. 492.

člena tega zakona.. se postopek nadaljuje po tem zakonu. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Četrti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. 87. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za pritožbo iz 497. V zadevi. člena tega zakona vroči tudi nasprotni stranki. člen Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona.127 V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev. ki je napovedala pritožbo. 90. s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva Stranka mora napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega člena. 497.. se prepis sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa te sodbe. člen.. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. št. da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo. lahko umakne napoved pritožbe. Zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka. člena tega zakona. če stranka napove pritožbo. člena. dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo iz četrtega odstavka 324. in 91. izdaje. 88. se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86. Če bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prvega odstavka tega člena. 89. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člen Če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep. Stranka. ki je napovedala pritožbo. člena tega zakona. v kateri je ena stranka napovedala pritožbo. člen (črtan) Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS. lahko vloži pritožbo zoper sodbo. . člena tega zakona izdelana. na katere stranke opirajo zahtevke. Če stranka napove pritožbo v roku iz prejšnjega odstavka. 499.

št. 14/88-popr. ter 100. 500. 58/84. določbi 38. Če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo. 503. 23/81 in 4/82) in točki 1. 74/87. št. 14/89). člen . Z dnem. 2. 69/82. ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. pristojen za pravosodje. 3/II 101. nehajo veljati določbe 66. št. člena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. in 39. 96/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 34. člena. člena Zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. 36/77-popr. 2/II 99. in 101. pristojen za pravosodje. 502. 19/94. smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. do 77. št. člena. in 72. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS. člen Minister. 35. 1/89. 4/77. člena. 69. 15/76. se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ.128 Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona..upoštevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. izda predpis iz četrtega odstavka 132. ko začne veljati ta zakon. se v postopku ne uporabljajo določbe 318. 57/89. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS. 10/77. izda podzakonski akt iz 8. člen Minister. št. člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 45/95). 20/90 in 27/90). ko začne veljati ta zakon. člen . četrtega odstavka 78. člen Z dnem. 67.. 36/80.. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. člena ter točke 1.

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS. člena tega zakona. listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. . uporabljajo.129 Določbe 14. pristojen za pravosodje. od katerega je mogoče vloge. Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem. kateremu je zadeva odstopljena. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. člen Minister. Določba 17. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. št. 11.. člen Določbe 1. člena tega zakona se ne uporablja. z odredbo določi datum. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti. maja 2004. člen Postopki v sporih o zakonitem preživljanju. se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu.. 9. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15.. št. ki ga podpišeta predsednik sodišča. 16. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. 17. 36. Če bo po začetku uporabe 1. O odstopu zadev se sestavi zapisnik. 10. ki so začeti do začetka uporabe določb iz 16. člena tega zakona se v postopkih. in predsednik sodišča. ki zadevo odstopa. člena tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje. se dokončajo pred okrajnimi sodišči po dosedanjem zakonu. v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo... in 13.. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS. 8. 12. in 2.

izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu. člen Postopek. št. se dokonča pred okrožnim sodiščem. 26. člen Minister. Določbe petega odstavka 98. Pravne in fizične osebe. če ni v tem zakonu določeno drugače. člen Če je bil postopek začet pred 1. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129. podzakonske predpise iz šestega odstavka 127. člena in drugega odstavka 108. od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti. od katerega je mogoče spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. člena zakona se ne uporabljajo. št. člena in osmega odstavka 149. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. 27. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS. 73/07 . . pristojen za pravosodje. ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra. z odredbo določi datum. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki. člena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba. člena. ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena. če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona. s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.130 Minister. pristojen za pravosodje.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v pravdnem postopku. se nadaljuje po določbah tega zakona.uradno prečiščeno besedilo). ki ureja javno naročanje. Minister. izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 105. šestega odstavka 132. z odredbo določi datum. ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v pravdnem postopku po pravnih in fizičnih osebah. pristojen za pravosodje. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS. 130. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti. pristojnega za pravosodje.

Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona. ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku.000 eurov.. 39. člen Ta zakon začne veljati 1. 133. 32. člena zakona. pa vrednost spornega predmeta ne presega 4. ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. in 32. Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. št.000 eurov. 131. in 77.popravek). ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453.. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona. 40. 2/04 in 10/04 .. člen Določbi 2.. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu. se postopek nadaljuje po določbah zakona. in 4. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. 30. 132. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25. pa vrednost spornega predmeta ne presega 2. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS. člena Zakona o pravdnem postopku. . januarja 2010.131 Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. člena zakona. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. oktobra 2008. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful