Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153.

člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, št. U-I255/99-28 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 – popravek z dne 5. 2. 2004), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o načinu izvršitve odločbe do odprave ugotovljenega neskladja, št. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, št. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, št. 57/09 z dne 24.7.2009) in o načinu izvršitve odločbe do drugačne zakonske ureditve, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, št. 12/10 z dne 19.2.2010),

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2
Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/10 z dne 24.6.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

-

-

-

Številka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe

3

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. 2. člen V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče. 3. člen Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. člen Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. člen Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. 10. zlorabljajo pravice. potrebnimi za odločitev. na katera opirajo svoje zahtevke. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice. 8. ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. 11.4 Samo tedaj. jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe. glede katerih strankam ni bila dana možnost. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. intervenienti. ki je pri sodišču v uradni rabi. nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije. vestnostjo in poštenjem. člen Sodišče si mora prizadevati. so dolžni. ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke. ki jih stranke niso predlagale. in predlagati dokaze. člen Katera dejstva se štejejo za dokazana. ki je v nasprotju z dobrimi običaji. 6. člena). če ta zakon tako določa. vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva. da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. ki jih stranke niso navajale. o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost. člen Stranke morajo navesti vsa dejstva. ki razpolagajo s podatki. in izvajati dokaze. ki jih imajo po tem zakonu. ki jih imajo po tem zakonu. in onemogočiti vsako zlorabo pravic. 9. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pravico. sme sodišče odločiti o zahtevku. člen Državni organi. člen Pravdni postopek teče v jeziku. s katerimi se ta dejstva dokazujejo. določene s tem zakonom. 7. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. da se o njih izjavijo. Sodišče sme ugotoviti dejstva. člen Stranke. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. organi lokalnih skupnosti. s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. . na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. da se izjavi.

pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. v kakšni obliki se lahko opravijo. izdano v kazenskem postopku. na naroku pa ustno. člen Stranko. . ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic. ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje). če so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodišču.a člen Kjer ta zakon določa pisno obliko se šteje. 14. katera pravdna dejanja lahko opravi.300 eurov. dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo. ki jih ima sodnik. 12. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo. 15. v katerih primerih sodi senat. člen V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Zakon določa. člen Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. za katera je tako določeno z zakonom. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja.5 Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1. 16. predsednik senata. če ta zakon ne določa drugače. opozori sodišče. lahko sodišče samo reši to vprašanje. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. jih opravijo stranke zunaj naroka pisno. v katerem je treba kazen plačati. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. ima v postopku. V sklepu določi rok. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. v katerem sodi senat. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. ki jih ima po tem zakonu. 13. Pooblastila. člen Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. da je elektronska oblika enakovredna pisni. 16. v kateri je bilo vprašanje rešeno. člen Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju.

Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA 1. pa do razpisa glavne obravnave. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. pritožbe. 18. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. temveč kakšen drug organ. Skupne določbe 17. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke. ona pa je v to privolila. na katere se opira pristojnost sodišča. ostane sodišče. na ugovor tožene stranke. člen . člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. Zoper sklep okrožnega sodišča. ki so sodišču Če se med postopkom spremenijo okoliščine. čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe.6 Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči dokazne vrednosti samo zato. se izreče za nepristojno. Če sodišče med postopkom ugotovi. ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. znana. člen Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. člen Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. 19. pristojno še naprej. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. ni 20. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. razen v primerih. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. ker so v elektronski obliki. Če sodišče med postopkom ugotovi. s katerim se je izreklo za stvarno pristojno.

da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku. da ni pristojno (19. člen). ker jih je opravilo nepristojno sodišče. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le. ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko senat glede na stanje postopka odloči. Pri spisu v elektronski obliki. in 22. se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom. se postopek nadaljuje pred senatom. ker je ni izdal sodnik posameznik. in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča. 22. se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega. do razpisa glavne obravnave. se to opravi po elektronski poti. če še ni izdana odločba o glavni stvari. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. člen Po pravnomočnosti sklepa. zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo. Če je odločil senat o sporu. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe. odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču.7 Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega. in sicer. temveč da sam opravi postopek. s katero se mu zadeva odstopi. člen Kadar sodišče ugotovi. ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. kot da bi se bil začel pred njim. ki jih je opravilo pravdno sodišče. kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Sodišče. člen . pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. 24. ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik. s katerim je izreklo. da gre za spor. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe. če je mogoče. Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna. člen Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke. 23. nadaljuje postopek. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Dejanja. da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka. ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega. 21. ustavi s sklepom pravdni postopek.

Zoper sklep. s katero je to izreklo. ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču. izdalo odločbo sodišče druge stopnje. v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče. če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. da pojasnilo ministrstvo. ki uživajo v Republiki Sloveniji imuniteto. na območju katerega je bilo dejanje opravljeno. je sodišče. To mora sporočiti sodišču. ki mu je zadevo odstopilo. ki je izdalo odločbo. Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče. ki mu je zadeva odstopljena. če pa bi bilo nevarno odlašati. pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. da ni krajevno pristojno. 26. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom . opravi posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti. če je bilo sodišče druge stopnje. s katerim se odloči v sporu o pristojnosti. ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva. ki bi jih bilo nevarno odlašati. dolžno opravljati tista pravdna dejanja. misli. je na to odločbo glede pristojnosti vezano tudi sodišče. ki naj reši spor o pristojnosti.8 Če sodišče. ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. 25. da je pristojno tisto sodišče. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. in za sojenje tujim državam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. pošlje zadevo sodišču. člen V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. člen Glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije za sojenje tujcem. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. 28. pristojno za pravosodje. člen Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. ki mu jo je odstopilo. ali kakšno drugo sodišče. razen če spozna. 2. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. člen V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma. 27. ni pritožbe. ki mu je zadeva odstopljena. Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice.

000 eurov. Stvarna pristojnost Okrajna sodišča 30. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna. 31. če vrednost spornega predmeta presega 20. 4. kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. člen Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. člen Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. 1. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. v sporih o zakonitem preživljanju. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora. 3. člen Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. ter druge zadeve.9 29. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči. za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. 2. člen (črtan) Okrožna sodišča 32. v sporih zaradi motenja posesti. ki jih določa zakon. za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča.000 eurov. v zakonskih sporih. 6. . V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori. 7. je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj. v sporih o služnostih in realnih bremenih. da sodijo: 1. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna. v sporih. 2. v sporih iz avtorske pravice in sporih. če vrednost spornega predmeta ne presega 20. točke. ter spore v zvezi z varstvom konkurence. v sporih o varstvu in vzgoji otrok. 3. v gospodarskih sporih. 3. 5. da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. 8.

reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. Kadar odloča vrhovno sodišče o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo sodišča nižje stopnje. člen Višja sodišča so pristojna: 1. člen Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. 2. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. 38. člen (črtan) Višja sodišča 35. za odločanje o predlogu za dopustitev revizije. da odloča sodnik posameznik. za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč.10 Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah. za opravljanje drugih zadev. 36. člen Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. ki jih določa zakon. ki jih določa zakon. člen Vrhovno sodišče je pristojno: 1. Vrhovno sodišče 37. člen . 2. razen če je v tem zakonu določeno. odloča v senatu petih sodnikov. 3. člen (črtan) 34. ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve. 33. ki jih določa zakon. za opravljanje drugih zadev. ki spadajo v njihovo pristojnost.

člena tega zakona. tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. sklenjeno za krajši čas. se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Če v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta. odločilna vrednost spornega predmeta. se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred . pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov. pravdni stroški. pravice do revizije in v drugih primerih. če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. V drugih primerih. razen če gre za najemno ali zakupno razmerje. 41. Obresti. 42. se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve. da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek.11 Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev. 40. se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev. ki naj se zavaruje. člen Če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice. člen Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve. 43. ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. ki naj se zavaruje. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev. člen Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja. ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. člen Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov. se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. 44. ki se ponavljajo. pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. ki so določeni v tem zakonu. se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina. ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. toda največ znesek. pa tožeča stranka v tožbi navede. je odločilna vrednost spornega predmeta.

je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. Krajevna pristojnost a) Splošna krajevna pristojnost 46. Če nastane dvom. je pristojno sodišče. ki so določeni v tem zakonu. da bo tam prebivala daljši čas. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče. ki je krajevno pristojno za enega . člen Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. člena tega zakona. V primerih. kjer so njihovi organi upravljanja. člen Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. člen Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče. ki veljajo za nepopolne vloge. O tem takoj odloči s sklepom. na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče.12 začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. velja za sedež kraj. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. točka prvega odstavka 191. 45. je splošno krajevno pristojno sodišče. je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke. je za sojenje pristojno sodišče. člena). na območju katerega je njihov sedež. člen Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta. Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati. zoper katerega ni posebne pritožbe. 48. Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje. pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče. 4. 47. ravna sodišče po določbah 108.

. Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega je nastala škodljiva posledica. na območju katerega je to premoženje. pa sodišče. določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51.13 izmed tožencev. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije 53. iz katerega se lahko poplača preživljanje. ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca. Pristojnost v odškodninskih sporih 52. ki zahteva preživljanje. na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. člen Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije. je krajevno pristojno sodišče. je poleg sodišča. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. ki je predmet spora. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. če so med njimi glavni in stranski zavezanci. ki je dal garancijo. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. člen Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. zato ker je tožeča stranka otrok. zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. člen Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba. Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. člen Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu. je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije. je krajevno pristojno tisto sodišče. na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. je krajevno pristojno tisto sodišče. Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje 50. ali sodišče.

Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. na območju katerega leži nepremičnina. na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče. Če leži nepremičnina na območju več sodišč. je krajevno pristojno tisto sodišče. Pristojnost v zakonskih sporih 54. člen V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču. je krajevno pristojno tisto sodišče. člen Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče.14 pristojno tudi sodišče. zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti 57. člen Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca. 55. oziroma sodišče. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 56. na območju katerega je bila posest motena. ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. . na območju katerega ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče. zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato. ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca. na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče. Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno sodišče Republike Slovenije. je pristojno vsako od teh sodišč.

člen Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije. je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče.15 Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. na območju katerega je bila posest motena. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. je izključno krajevno pristojno sodišče. na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe. ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji. ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. na območju katerega je sodišče. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. člen Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo. na območju katerega je ta predmet oziroma premoženje tožene stranke. Pristojnost za osebe. na območju katerega se vodi vpisnik. je krajevno pristojno tisto sodišče. ki vodi zapuščinski postopek. ki vodi zapuščinski postopek. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. ki ima podružnico zunaj svojega sedeža. na katerega se nanaša tožba. ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. na območju katerega se vodi vpisnik. Pristojnost za tuje osebe. je poleg sodišča. oziroma kakšno premoženje tožene stranke. oziroma sodišče. člen Če je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega je ta podružnica. člen Za sojenje v sporih zoper pravno osebo. krajevno pristojno tudi sodišče. v katerem je podružnica pravne osebe 60. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. Pristojnost po kraju. Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku . Če je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče Republike Slovenije. zato ker je na območju Republike Slovenije predmet. člen Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. je krajevno pristojno sodišče.

na območju katerega se opravlja upravna izvršba. velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane 65. oziroma sodišče. ki vodi izvršilni postopek. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno. 68. višje sodišče pa vrhovnemu sodišču. da se bo tako laže opravil postopek. ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja. Pristojnost po plačilnem kraju 64. da postopa v zadevi. d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. na območju katerega je sodišče. člen Za sojenje v sporih. člen Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču. člen Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. če je očitno. ki vodi izvršilni ali stečajni postopek. c) Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču 66. ali če so za to drugi tehtni razlogi. oziroma sodišče. člen . člen Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati. sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču. ki odloči. 67. člen Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče. vendar se po tem zakonu ne da dognati. katero sodišče je krajevno pristojno. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke. ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi.16 63. je izključno krajevno pristojno sodišče. člen Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja.

Če je sodnik izločen iz razloga po 6. si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča. ki ni krajevno pristojno. točke 70. če je sam stranka. odkar je zvedel. Sporazum strank velja le tedaj. se stranki lahko sporazumeta. sporoči to predsedniku sodišča. 2. 6. da je podan ta izločitveni razlog. Tretje poglavje IZLOČITEV 70. 3. ki odloči o izločitvi. člena tega zakona. ne glede na to. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. nimajo pravnega učinka. da jima sodi na prvi stopnji sodišče.17 Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. do 5. ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena. če je skrbnik. pa ravna po 66. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. člen Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. če so podane druge okoliščine. v stranski vrsti pa do četrtega kolena. toda le. ki je stranka v postopku. če je to sodišče stvarno pristojno. Če gre za izločitev predsednika sodišča. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena. pravdna dejanja. člen Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi. ki mu določi namestnika. člena). kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore. posvojitelj ali posvojenec stranke. da so podane kakšne druge okoliščine. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. razen izdaje odločbe. ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. 4. člena tega zakona. ali je zakonska zveza prenehala ali ne. če je s stranko v razmerju soupravičenca. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. . Če zakon določa. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. se stranki lahko sporazumeta. ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. Če sodnik ali sodnik porotnik misli. členu tega zakona. Do odločitve predsednika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. če to ni mogoče. točka 70. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. 71. arbitražo ali drugim organom. točki 70. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. 5. ki jih je opravil. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec.

nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. če je treba. O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča. člen O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Pravdna dejanja. 74. . takoj ko izve. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. se opravijo tudi druge poizvedbe. izločitev. člena tega zakona očitno neutemeljena. pa ni posebne pritožbe. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. da je podan razlog za izločitev. Če gre za izločitev po 6. ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. Prepozno. 73. ki postopa v zadevi. pa do izdaje odločbe. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. na katere opira svojo zahtevo za Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. do 5. člen Ko sodnik ali sodnik porotnik izve. da se zahteva njegova izločitev. točki 70. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika.18 72. čigar izločitev se zahteva. je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika. lahko opravlja nadaljnja dejanja. člena tega zakona ali če oceni. s katerim se zahteva zavrne. člen Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke. odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. nerazumljivo. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe. s katerim se zahtevi za izločitev ugodi. točki 70. od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. razen izdaje odločbe. zoper sklep. Zoper sklep. ni pritožbe. Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča. če ni bilo obravnave. da je zahteva za izločitev po 1. je zoper sklep posebna pritožba. Preden se izda sklep o izločitvi.

člen Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. . lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi. ali če je tako določeno s tem zakonom. da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje. O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik. na podlagi zakona. kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna Pravdno sodišče sme izjemoma. s pravnim učinkom v določeni pravdi. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom. za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku. 78. če ugotovi. stranka. Mladoletnik. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena. če ima tako dovoljenje.19 75. za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno. ki ga izda organ. člen Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam. člen Stranko. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. ki je poslovno popolnoma sposobna. Polnoletna oseba. je pravdno sposoben v mejah. ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena. zastopa njen zakoniti zastopnik. na katero je mogoče seči z izvršbo. priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja. Četrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti. po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. zlasti če imajo premoženje. v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. pristojen za socialne zadeve. ni posebne pritožbe. sme to storiti le tedaj. 77. 79. ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. člen Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. če je za vložitev ali umik tožbe. da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. S posebnimi predpisi se določa. člen Stranka. ki nima pravdne sposobnosti.

ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju. ali pa ukrene. sporoči to organu. zavrže tožbo. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. Zoper sklep. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. in ali stranko zastopa pooblaščenec. pristojnemu za socialne zadeve. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. ki jih je opravilo v postopku. da je zakoniti zastopnik. da se postopek lahko nadaljuje z osebo. da ima tako dovoljenje. ki je lahko pravdna stranka. kar je treba. člena tega zakona. pristojen za socialne zadeve. Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti. počaka sodišče s postopkom in predlaga. naj si priskrbi posebno dovoljenje. da zakoniti zastopnik osebe. 82. kadar je to potrebno. ki nastopa kot stranka. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: . ki nastopa kot stranka. da organ. da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. člen Če sodišče ugotovi. ki je pod skrbništvom. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti.20 Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice. ne more biti pravdna stranka. če je to potrebno. kadar ugotovi. Prav tako sodišče zahteva. Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega. razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja. člen Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. zahteva od tožeče stranke. pa se da ta pomanjkljivost odpraviti. postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. naj popravi v tožbi. mora zakoniti zastopnik dokazati. ni pritožbe. da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja. če pa so pomanjkljivosti take. 80. ali je tisti. če bi se odložila. da tisti. Kadar sodišče ugotovi. kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti. 81. da onemogočajo nadaljnjo pravdo. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok. naj se določi drug zakoniti zastopnik. določen v tretjem odstavku 86. se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja. lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. ki je pod skrbništvom. oziroma zahteva od zakonitega zastopnika. mora na zahtevo sodišča dokazati. ali ukrene kaj drugega. kar je potrebno. da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal.

dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. pa tožena stranka nima pooblaščenca. če je to mogoče. Če po vložitvi tožbe nastanejo okoliščine iz drugega odstavka tega člena na strani tožeče stranke. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ. 84. 83. da bo sam nastopal v pravdi. lahko sam opravlja pravdna dejanja. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. pristojen za socialne zadeve. člen Če je postavljen toženi stranki ali tožeči stranki začasni zastopnik iz razlogov.21 1. pa tudi na drug primeren način. ki je postavilo začasnega zastopnika. . če je treba. Oglas mora obsegati: navedbo sodišča. 2. pa tudi stranke. ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države. vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. pristojen za socialne zadeve. zakonito podlago. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. ki se ji postavlja zastopnik. ime tožene stranke ali tožeče stranke. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat. ki so navedeni v 4. dokler tožena stranka ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. za katerega je postavljen. da je postavil skrbnika. 3. da je postavil skrbnika. da bo zastopnik zastopal toženo stranko ali tožečo stranko v postopku vse do takrat. če tožena stranka ni pravdno sposobna. 4. ne sporoči. lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki. pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije. sporni predmet. in 5. pa nima zakonitega zastopnika. pristojen za socialne zadeve. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. točki drugega odstavka 82. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa. ime zastopnika ter njegov poklic in prebivališče in pa opozorilo. ne sporoči sodišču. člen Tuj državljan. izda sodišče oglas. sodišče tožbo zavrže. 5. člena tega zakona. dokler tuj državljan ne izjavi. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. 85. ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski. člen Začasni zastopnik ima v postopku. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.

se šteje. člen Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke. člen . Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih. ji sodišče s sklepom naloži. Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. Če sodišče ugotovi. da pooblaščenec. ki je opravila pravniški državni izpit. višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba. V postopku pred okrožnim. ki ima pooblaščenca. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena. kdor je popolnoma poslovno sposoben. člena tega zakona. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. da v roku. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi. 89. naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih. da se bo zastopala sama. sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. člen Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu. ki ne sme biti daljši kot 15 dni. 88. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. ki ni odvetnik. če ne ravna po nalogu sodišča. opozori stranko na škodljive posledice. da ta dejanja niso opravljena. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. ki jo zastopa pooblaščenec. člen V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak. V sklepu jo opozori na pravne posledice.22 Peto poglavje POOBLAŠČENCI 86. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. ki je odvetnik. ki jih je treba ugotoviti v pravdi. člena tega zakona. 87. Stranka. Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. ni sposoben za zastopanje.

ki je oseba iz tretjega odstavka 86. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. če pritožbo vložita po pooblaščencu. da ta dejanja niso opravljena. člen Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku. imajo enak pravni učinek. da ta dejanja niso opravljena. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. kakor če bi jih opravila sama stranka. Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku. člena tega zakona. 93. člena tega zakona. člen Obseg pooblastila določi stranka. Če je pritožba vložena po pooblaščencu. člena tega zakona. člen Pravdna dejanja. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. da mora biti v primeru. vloženo po pooblaščencu. če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo. člen Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo.23 V pravnem pouku zoper sodno odločbo. 94. ki ni oseba. se šteje. ki jo izda okrajno sodišče. 91. 92. pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona. člena tega zakona. določena v tretjem odstavku 86. mora sodišče pravdni stranki opozoriti. na katerem stranka ni bila navzoča. presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. člena tega zakona. da mora biti v primeru. ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. 90. se šteje. jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče. ali ga je priznal v vlogi. člena tega zakona. Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu. na katerem je bila dana. člena tega zakona. . člen V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko. oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja. če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu. Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu.

člen Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice.000 eurov pa tudi odvetniški pripravnik. ki je pri njem zaposlen. 2. 96. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. ki dela v njegovi pisarni. pri prvem pravdnem dejanju. za odpoved ali umik pravnega sredstva. člena tega zakona odvetniški kandidat. pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. zlasti pa vložiti tožbo. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi. ki se na pooblastilu podpišeta. ki ni odvetnik. . sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. lahko s sklepom odredi. odloži sodišče izdajo odločbe.24 95. sme opravljati pooblaščenec. ki ni odvetnik. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87. 4. Sodišče lahko dovoli. Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila. pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20. ki ne zna pisati ali se ne more podpisati. 3. člen Stranka da pooblastilo pisno. 97. za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. ne da bi upoštevalo dejanja. ki so potrebna v tem postopku. naj se predloži overjeno pooblastilo. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja. člen Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. skleniti sodno poravnavo. za sodno poravnavo. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. ter za prenos pooblastila na drugega. opravljati vsa pravdna dejanja. člen Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba. Zoper tak sklep ni pritožbe. nadaljuje postopek. 98. če pa preteče ta rok brez uspeha. Stranka. pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati. dano pravni osebi. morata biti navzoči dve priči. da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. ki jih je opravila oseba brez pooblastila. ki ni predložila pooblastila. jo umakniti. vložiti redno pravno sredstvo. vendar pa ji hkrati naloži. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila.

ki ga je določilo sodišče. člen . 99. ki nastopa kot pooblaščenec. ki ga je dal stečajni dolžnik. bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka. če vlogi ni predložil pooblastila. 100. vselej pravice. člen Če je pooblaščencu dana pravica. naznani. ko se ji Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega. ki bi lahko nastala zanj v tem času. pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben. sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. 101. ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. da opravlja vsa pravdna dejanja. pred katerim teče postopek. ki ni odvetnik. ni upravičen za zastopanje. ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva. člen S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo. razen če jih je stranka pozneje odobrila. če je treba odvrniti kakšno škodo. ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja. V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. razveljavi opravljena pravdna dejanja. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku. ampak pravno sredstvo zavrže. ali če je zakoniti zastopnik razrešen. Pooblastilo. člen). upravičen za zastopanje. ali je tisti. da tisti. člen odpove. ki mu je pooblastilo dal. ki nastopa kot pooblaščenec. da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko. pooblaščenec pa ga lahko kadar koli Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču.25 Če pooblaščenec v roku. če je treba odvrniti škodo za stranko. preneha. vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. Šesto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. ki ga je dala. Če ugotovi.

morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca. ki je pri sodišču v uradni rabi. če izjavijo.26 Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. kar se navaja na naroku. Če vloži stranka vlogo v jeziku. da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. mora stranka v vlogi navesti dejstva. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo. pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. da se lahko obravnavajo. člen Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. kadar je to potrebno. da ne razumejo slovenskega jezika. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse. odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku. ki se vlagajo zunaj obravnave. overjenim s kvalificiranim potrdilom. v njihov jezik ter ustno prevajanje listin. . ravna sodišče po določbah 108. Vložnik mora vlogo podpisati. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. naj se predloži vloga z overjenim podpisom. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku. razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. se jim na njihov predlog. Prevajajo tolmači. 104. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo. in dokaze. ki je v uradni rabi pri sodišču. pravno sredstvo in druge izjave. V zapisnik se zapiše. na katera jo opira. zagotovi ustno prevajanje tistega. da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. člen Vabila. sporni predmet in vsebino izjave. odgovor na tožbo. člena tega zakona. lahko s sklepom odredi. Če sodišče dvomi o pristnosti take vloge. predlogi ali sporočila. v katerem teče postopek. Zoper tak sklep ni pritožbe. ki veljajo za nerazumljive vloge. ki pri sodišču ni v uradni rabi. kar je treba. da znajo jezik. Sedmo poglavje VLOGE 105. ali če sodišče ugotovi. 103. člen Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba. Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem.

Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva. 106. ter v taki obliki. predloga za obnovo postopka. ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki). Pisna vloga se vloži tako. tožbe. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister. overjenim s kvalificiranim potrdilom.b člen Vloga se vloži v pisni obliki. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. predloga za sporazumno razvezo. se šteje. da je vloga umaknjena.27 105. predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka. da imajo enako vsebino kot obrazci. ki dodeljuje tako oznako. Pisna vloga je vloga. na katero se nanašajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku. pristojen za pravosodje. predpisani zgolj v fizični obliki. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake. ki vsebuje napoved pritožbe. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. Minister. določi vloge. ki izdajajo kvalificirana potrdila. člen Vloge. pritožbe. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom. da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga. To velja tudi za priloge. se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih. da mu pošljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe. ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem. ali vloga. da jih sodišče lahko vroči. predloga za poskus poravnave. . lahko od državnega organa. predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti. Vloga v elektronski obliki se vloži tako. in način identifikacije strank v teh primerih. overjenega s kvalificiranim potrdilom. z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. pristojen za pravosodje. nasprotne tožbe. izroči neposredno organu ali po osebi. ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). vloge. Overitelji. da se pošlje po pošti. 105. obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko.a člen Ob vložitvi tožbe. ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. elektronski poti.

v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati. ni primerna za obdelavo na sodišču. da mora vlogo popraviti ali dopolniti. vendar pa lahko zahteva. ko je bila prvič vložena. nasprotni stranki pa dovoli.28 Vloge in priloge. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku. če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. 109. vložena po elektronski poti. se pošljejo v enem izvodu. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. jo sodišče obdrži. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. sodišče vlogo zavrže. Kadar sodišče zahteva od vložnika. reprodukcija te kopije ali overjen prepis. 107. Če vložnik ne ravna po tem nalogu. Če vloga. naj predloži listino v izvirniku. da jo pregleda. da je primerna za obravnavo. ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva. da bi se lahko obravnavala. sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo. Če je treba. 108. Če priloži stranka listino v izvirniku. kolikor jih je treba za nasprotno stranko. vložene po elektronski poti. so lahko v izvirniku ali prepisu. Če je na nasprotni strani več oseb. mu sodišče naloži. da je bila vložena pri sodišču tisti dan. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij. ki se priložijo vlogi. lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska. nasprotni stranki pa dovoli. da jo pregleda. elektronska (skenirana) kopija. se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. jo sodišče zavrže. določi sodišče rok. jo na zahtevo vrne vložniku. fotokopija ali reprodukcija te kopije. člen Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega. V zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče vložnika opozoriti na pravne posledice. Če je listina priložena v prepisu. se šteje. člen Listine. člen . ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. naj v določenem roku to stori. da vlogo popravi ali dopolni. Zoper te sklepe ni pritožbe. šteje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija. Predložitev listine v izvirniku lahko zahteva sodišče od vložnika tudi po uradni dolžnosti. Ko sodišču listina ni več potrebna. določi rok za popravo ali dopolnitev. kar je treba. zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika. zahteva sodišče od vložnika. da priloži spisom njen prepis. Kot prepis listine se v skladu z zakonom.

nedelja. se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču. od katerega je treba šteti rok. Rok. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. na katero je naslovljena. praznik ali drug dela prost dan. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. Če je rok določen po dnevih. za trenutek izročitve sodišču. na katero je naslovljena. če so za to opravičeni razlogi. temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. člen Če roki niso določeni z zakonom. za trenutek izročitve sodišču. Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. Če se vloga odda v sodni nabiralnik. se konča rok zadnji dan v tem mesecu. če je izročena pristojnemu sodišču. izrečena po prvem odstavku tega člena. se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Za osebe. se šteje. se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. stranko ali drugega udeleženca v postopku. ko jo sodni nabiralnik prejme. . 111. jih določa sodišče glede na okoliščine primera. člena tega zakona tistega. Če je zadnji dan roka sobota. 112. preden se rok izteče. preden se rok izteče. ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Roki. se na predlog prizadete osebe lahko podaljša. ki so določeni po mesecih oziroma po letih. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka.29 Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. se šteje čas. na katerega je naslovljena. ki so v obvezni vojaški službi. Kazen. Podaljšanje roka se mora predlagati. ki ga določa zakon o praznikih. mesecih in letih. ki se po svoji številki ujema z dnem. člen Roki se računajo po dnevih. ki ga določi sodišče. Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas. da je vložena pravočasno. člen Če je vloga vezana na rok. ko je rok začel teči. ko jo je prejel informacijski sistem. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. ki v vlogi žali sodišče.

ki je vezana na rok. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe. kjer ni redne pošte. da je bila pravočasno vložena. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom. 114. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči. člen Narok določi sodišče. ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda. Sodišče lahko sklene. v vabilu pa navede kraj. na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. se šteje. za katere misli. sporni predmet in dejanje. Če je bila vloga. pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. če spozna. v kraj oziroma kraje. če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja. v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba.a člen S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli. ki se bo opravilo na naroku. Zoper tak sklep ni pritožbe. na katerem se opravlja narok. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. ki je bila povod za določitev naroka. člen Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. da je potrebna njihova navzočnost. ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih. če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja. Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka. 114. Določbe prvega do osmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok. prostor in čas naroka. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo. da se opravi narok zunaj sodnega poslopja. se v vabilu navedejo stranke. izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka. člena tega zakona. Zoper sklep o določitvi naroka ni pritožbe. Za osebo. če je to z zakonom predpisano ali če je za postopek potrebno. . ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. se šteje dan. da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. za dan izročitve sodišču. ki ji je odvzeta prostost. ali očitni pomoti vložnika.30 Določba petega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe. da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. Naroki 113.

ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. 117.31 Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. lahko sodišče narok preloži le. člen Sodišče lahko preloži narok. če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). ki ureja zdravstveno varstvo. takoj naznani kraj in čas novega naroka. če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Če stranka. stanje. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje . v katerem je bila pred zamudo. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo. Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva. Vrnitev v prejšnje stanje 116. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. zakoniti zastopnik. Stroški. pa od dneva. izdano na obrazcu v skladu z zakonom. se pravda vrne v tisto stanje. ko je za to zvedela. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču. za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. ko je prenehal vzrok. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. ki nastanejo zaradi presoje. v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov. člen Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. če spozna. ki ureja zdravstveno varstvo. če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. pooblaščenec. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje. ji sodišče na njen predlog dovoli. da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Če sodišče narok preloži. 115. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe. in razveljavijo vse odločbe.

vendar pa sodišče lahko odloči. člen V zapisnik se vpišejo: naslov in sestava sodišča. dan in ura dejanja. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok. da se postopek prekine. 118. temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek. Če sodišče sklene. določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zapisnik piše zapisnikar. člen Zapisnik se sestavi o dejanjih. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde. na katera se opira predlog. ali če je bil zamujen narok. 123. 120. člen Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli. ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. . člen Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. če je bil zamujen rok za predlog. kraj. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik. 119.32 Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka. mora to sporočiti višjemu sodišču. 121. mora predlagatelj obenem. člen (črtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih. da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. razen če so dejstva. opraviti tudi zamujeno dejanje. da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe. splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. ko vloži predlog. ki so bila opravljena na naroku.

To pravico imajo tudi druge osebe. dodati ali spremeniti. mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. ne sme se nič izbrisati. dokazi. izjave strank. katerih izjava je vpisana v zapisnik. dokazi. in podatek. njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. člena tega zakona. sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati. V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena. kraj. ki so bili izvedeni. člen Predsednik senata lahko odredi. se mora iz posnetka jasno razpoznati. datum in ura naroka. da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju. čigar izjava se snema. v kakšni lastnosti daje to izjavo. in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. . Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva. Zapisnik se mora pisati v redu. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega. ki so jih ponudile. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori. pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. 125. O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata brez naroka. Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 124. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. kaj naj zapiše v zapisnik. vendar samo glede tistega dela zapisnika. kdo je dal izjavo. se zapiše na koncu zapisnika. 124. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča. 125.33 Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor. ki jim ni bilo ugodeno. v katerem je njihova izjava. Če se snema izjave več oseb.a člen Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. če je stranka ugovarjala točnosti prepisa. člen Zapisnik se sestavlja tako. njihovi predlogi. naj se jim prebere. z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku.

Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju. overjenim s kvalificiranim potrdilom. da je zapisnik pregledalo. se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu. ki se izda v elektronski obliki. se ne sestavi zapisnik. Prepis mora predsednik senata pregledati. 126. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. odločbo. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno. ki je vodil zapisnik s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. . v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi označiti. člen O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. če ni priložen zapisniku. predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju. samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. V spisu. ki se vodi v elektronski obliki. ko odloča o pravnem sredstvu. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče. člen Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar. da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. ki se izda v elektronski obliki. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju. če se podatki o času in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju. 127. ki se neločljivo poveže z odločbo. potrditi in priključiti zapisniku o naroku. se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako. ki se izda v fizični obliki. in o sodniku. Minister. da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje. se zapre v poseben ovitek. da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju. ki se izda v fizični obliki. ki se izda v elektronski obliki. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. če niso vpisana v sam zapisnik. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. pristojen za pravosodje. ki ga je sestavil. Prepis zvočnega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. Podpisa nista obvezna. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča. Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče.34 V zapisniku o naroku je treba zapisati. dokler se hrani spis. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju.

130. če se niti tedaj ne doseže večina. člen Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. oddani za največji denarni znesek ali količino. lahko odloči senat tudi na samem zasedanju.35 Deseto poglavje ODLOČANJE 128. se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje. Njegova dolžnost je skrbeti. 129. ki je pri glasovanju o kakšnem prejšnjem vprašanju ostal v manjšini. da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma raziščejo. Član senata. o katerih se glasuje. o katerem naj se odloči pozneje. Če se glede višine denarnega zneska ali količine razdelijo glasovi na več kot dve mnenji. v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. dokler se ne doseže večina. v obliki plačilnega naloga. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja. in o drugih predhodnih vprašanjih. se glasuje o vsakem zahtevku posebej. s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku. se ne sme vzdržati glasovanja o vprašanju. 131. se glasovi. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo. dokler se ne doseže večina. odloči o tem. odloči s sklepom. člen Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep. Če je treba pri odločanju o glavni stvari odločiti o več zahtevkih. Če so glasovi glede posameznih vprašanj. prištejejo glasovom. člen Preden sodišče odloči o glavni stvari. ki jih postavi predsednik senata. ali je treba dopolniti postopek. V postopku za izdajo plačilnega naloga se izda sklep. Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoči samo člani senata in zapisnikar. člen Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem. Kadar je treba odločiti o enostavnejših vprašanjih. oddanim za najbližji manjši denarni znesek ali količino. Za vsako odločbo senata je potrebna večina glasov. tako da nobeno od njih nima večine. Kadar sodišče ne odloči s sodbo. porazdeljeni na več različnih mnenj. .

pristojen za pravosodje. Če sodišče ugotovi. pristojen za pravosodje. stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom. kaj je varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. člen Državnim organom. Stroške vročitve iz prejšnjega odstavka založi predlagatelj take vročitve. vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. Seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo. vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka se šteje naslov. po delavcu sodišča. ali delavcu. po varni elektronski poti. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. ki je objavljen na seznamu. člen Pisanja se vročajo po pošti. Ne glede na četrti odstavek tega člena se državnim organom. Navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. da želi vročanje po varni elektronski poti. sodnim tolmačem. ki je njihov delavec. sodnim izvedencem. 133. določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb. Stranka lahko sodišču sporoči. Minister. katerega naslov navede v vlogi. na sodišču ali na drug način. predpiše. določen z zakonom. da se pisanje izroči osebi. dokler ne sporoči drugače. da vročitev v varen poštni predal ni mogoča. . da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi. Minister. izvršiteljem. odvetnikom. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi. notarjem. ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. sodnim cenilcem. se šteje. pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. ki je pooblaščena za sprejem. da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako.36 Enajsto poglavje VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Način vročanja 132. Če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti. ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku.

ki ji je odvzeta prostost. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev.37 134. da se pisanje izroči osebi. ki naj se mu pisanje vroči. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. člen Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu. ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. člen Vroča se podnevi od 6. upravičenemu za sprejem pisanj. če je naslovnik tam. člen Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako. 136. ure. se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. . ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku. Čas in kraj vročanja 139. se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda. ki naj se mu vroči pisanje. če je tisti. 137. Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika. ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. člen) drugače določeno. da se pisanje vroči enemu izmed njih. člen Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom 132. člen Osebi. se vročajo pisanja njemu. do 22. 135. če ni v tem zakonu drugače določeno. ki uživa imunitetno pravico. Taka vročitev je veljavna le tedaj. pripravljen ga sprejeti. 138. da je vloga stranki vročena. se opravi vročitev po diplomatski poti. člen Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. na sodišču. če je treba. če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. Šteje se. se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije. zadostuje. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega. po elektronski poti pa 24 ur na dan. upravičenega za sprejem pisanj.

ne najde v stanovanju. samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi. Način vročanja 140. pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu. socialno-varstveni zavodi. ki naj se mu pisanje vroči. da je bila vročitev opravljena v trenutku. ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. ki je pisanje dolžna sprejeti. da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva. ali osebi. Zoper to odločbo ni Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati. ki mu je treba pisanje vročiti. namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti. ki je zaposlena na tistem mestu. bolnišnice) ne najde v takem objektu. se vroči pisanje osebi. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena. En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču. ki so odvetniki. da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju. ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi. se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. če strank ne zastopajo pooblaščenci. se vroča na naslovu. Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča. pritožbe. in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu. Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način. 139. če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.38 Subjektu vpisa v sodni register. 141. člen Če se tisti. se pisanje vroči osebi. ki je vpisan v register. do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa. sodišče odloči. pooblaščeni za sprejemanje pošte. ki se vpisuje v register. Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. če v to privoli. ki stanuje v nastanitvenem objektu.a člen Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal. ki so ga dolžni sprejeti. ki naj se mu vroči. S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi. se pisanje vroči tako. domovi za ostarele. ki so odvetniki. če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega. Če se naslovnik. V tem primeru se šteje. samski domovi. člen . Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega.

ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. ki je vročitev odredilo. ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. ki je vročitev odredilo. velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. ki je vpisan v register. se pisanje izroči sodišču. ko je pisanje pustil naslovniku.a člen Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti. navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. v katerem je navedeno. ki je bila opravljena na način iz tega člena. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh. se vročitev opravi na način iz tega člena. s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu.39 Če vročitev po 140. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu. pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona. se pisanje vrne sodišču. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje . ki bi ga moral vročiti. ter se podpiše. ko naslovnik prevzame pisanje. na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. s posredovanjem organizacije. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi. ter se podpiše. Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem. Šteje se. da je bila vročitev opravljena na dan. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. če gre za vročitev po pošti. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena tako. ki je sodišču sporočil elektronski naslov. se vročitev fizični osebi opravi tako. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne. Šteje se. sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. da je v informacijskem sistemu pisanje. v katerem navede. da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost. ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku. na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. kje je pisanje. 141. O vročitvi. členu tega zakona ni možna. ki je vpisan v register. se takoj obvesti sodišče. ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne. da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. da je bila vročitev opravljena na dan. Pošta hrani pisanje 30 dni. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku. vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico. ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje.

ki je bila opravljena na način iz tega člena. ko naslovnik pisanje dvigne.40 naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo. člena tega zakona. ko je obvestilo pustil naslovniku. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. da je tisti. 142. če gre za vročitev po pošti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo. začasno odsoten in da mu osebe. in rok 15 dni. člen Tožba. če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. se opravi vročitev po 133. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. ki naj se mu vroči pisanje. se šteje. člen Če se ugotovi. Na način. se vročajo osebno stranki. v katerem je navedeno. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. ki je vročitev odredilo. se osebna vročitev fizični osebi opravi tako. se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja. če je elektronski (skeniran) prepis. v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. ki je odredilo vročitev. opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča. vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan. ki so priložene v izvirniku. Druga pisanja se vročajo osebno samo. če tako določa zakon ali če sodišče oceni. ter se podpiše. kje je pisanje. ki je vročitev odredilo. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. ki bi ga moral vročiti. če poravnalni narok ni bil razpisan. da je vročitev opravljena osebno stranki. sodna odločba. drugem in tretjem odstavku 140. ki je vročitev odredilo. Če vročitev po 140. se pisanje vrne sodišču. členu tega zakona. da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki. 143. določen v tem členu. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. zoper katero je dovoljena posebna pritožba. z vročilnico v elektronski obliki. Šteje se. ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. da je potrebna zaradi listin. členu tega zakona ni možna. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče. pisanja ne . Na obvestilu in na pisanju.a členom tega zakona. da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču. se takoj obvesti sodišče. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem. overjenim s kvalificiranim potrdilom. da vročevalec pisanje izroči sodišču. ki imajo izvirnike v fizični obliki. O vročitvi. člena tega zakona. navedene v prvem.

kje je naslovnik in kdaj se vrne. mora to takoj sporočiti sodišču. da tisti. Če tega ne stori. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. oziroma tisti.41 morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem. šteje se. da naslovnik dejansko ne živi na naslovu. ki naj se mu vroči pisanje. ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. na katerega je pisanje naslovljeno. dejansko ne prebiva na naslovu. Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje. da je s tem vročitev opravljena. kjer je pustil pisanje. ki se mu opravljajo vročitve. se šteje. upravičen za sprejem pisanj. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. Sodišče pridobi podatke o tem. da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako. se pisanje vrne sodišču z navedbo. ki se vroča v skladu s 141. upravičenega . s katero se konča postopek. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj 146. Če se ugotovi. člen Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik. oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. člen Kadar tisti. se pisanje vrne sodišču z navedbo. enak naslovu za vročanje. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih. pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. pa tega ne sporoči sodišču. ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje). imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. s katero se konča postopek. in 142. pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika. ki je v tujini. odredi sodišče. ali je naslov. kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen. spremeni svoj naslov. členom tega zakona. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni. ki je prijavljen v skladu z zakonom. da se pisanje pritrdi na sodno desko. če tako ravna začasni zastopnik. Na vročilnici zapiše dan. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje. odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Odklonitev sprejema 144. če tega ni. uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj. na katerem naj bi se opravila vročitev. Sprememba naslova 145. spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje. kjer ta oseba dela. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe.

se šteje. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. . imenuje sodišče začasnega zastopnika. Stroški začasnega zastopnika. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. imenovanega za toženo stranko. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika.42 za sprejemanje pisanj. upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. v katerem bo vloga lahko vročena. 147. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. jim sodišče lahko naloži. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. imenovanega za toženo stranko. upravičenega za sprejemanje pisanj. katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. pa mora založiti tožeča stranka. 146. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. če ga ti ne imenujejo sami. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. upravičenega za sprejemanje pisanj. sodišče tožbo zavrže. imenovanega za tožečo stranko. To velja tudi za priloge. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj. ki ga določi sodišče. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. člen Če več oseb skupaj toži. da je vloga umaknjena. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. katere vloga se vroča. Če tožeča stranka ne založi stroškov. če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. ki ga je imenovalo sodišče. da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik. ki ga je imenovalo sodišče. Obenem sporoči tožnikom. se založijo iz sredstev sodišča. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. ki je v tujini. upravičenem za sprejemanje pisanj.a člen Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. upravičenega za sprejemanje pisanj. na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. sodišče pozove stranko. stroške začasnega zastopnika. sodišče tožbo zavrže. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca.

Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. Drugim osebam. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. člen Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Dokler postopek teče. ki imajo opravičeno korist. dovoli to predsednik senata. ki bi mu ga bilo treba vročiti. Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve. zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema. Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati. se šteje. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu. poleg tega pa opombo. zakaj se prejemnik ni podpisal. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. ki ji je treba vročiti pisanje. Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu. ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku. ne pa tistemu. člen Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. . potem ko je končan. ki ga ta določi. da je s tem vročitev opravljena. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. šteje se. ki izkaže pravni interes. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. in dan. Minister. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142.43 Ugotovitev naslova 148. ko je bilo pisanje izročeno. v kateri so udeležene. zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve. se vročitev lahko dokazuje tudi drugače. da je bila vročitev opravljena tistega dne. Če se vročilnica izgubi. se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Vročilnica 149. sporočiti naslov osebe. člena tega zakona. ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. pristojen za pravosodje. se na vročilnici navede dan. člen Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde. navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču.

ki v pravdi ne uspe. pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. 154. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb. kakšen pomen ima to. člena tega zakona. da mora ena stranka povrniti vse stroške. ki je potreben za stroške. Glede na uspeh dokazovanja odloči sodišče. mora po nalogu sodišča založiti znesek. če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. ki bodo nastali z izvedbo dokaza.44 Dvanajsto poglavje STROŠKI POSTOPKA Pravdni stroški 151. ki jih povzroči s svojimi dejanji. da stranka ni v roku založila zneska. ki ga je določilo. ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki. ali naj plača stroške iz četrtega odstavka 153. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča. člen Pravdni stroški so izdatki. Če stranka deloma zmaga v pravdi. sodišče odloči. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. potrebnega za stroške. ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki. člen Vsaka stranka predhodno sama krije stroške. 152. potreben za stroške. . naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. člena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plačajo iz sredstev sodišča. člen Stranka. 153. pa stranki ne založita določenega zneska. Sodišče opusti izvedbo dokaza. lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči. da krije vsaka stranka svoje stroške. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi. če znesek. Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient. člen Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. ni založen v roku. Sodišče lahko odloči.

odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. odloči. 157. člen). ki umakne pravno sredstvo. pa sodišče ugotovi. mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. če se pravda konča s sodno poravnavo. Sodišče lahko odloči. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške. 158. ki jih je povzročil po svoji krivdi. mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. člen Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi. ki umakne tožbo. .45 155. pa ni uspela. da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. ki se je njej primerilo. Stranka. spadajo med pravdne stroške. kateri stroški naj se povrnejo stranki. ki se ni udeležila poravnalnega naroka. se taki stroški odmerijo po tarifi. mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. člen Vsaka stranka krije svoje stroške. da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila. 159. pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. člen Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške. da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške. kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo. O tem. člen Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari. 160. nastale zaradi pravnega sredstva. člen Pri odločanju o tem. Stranka. Stroški poravnave. razen če jo je umaknila takoj. upošteva sodišče samo tiste stroške. ki je bila poskušena (309. 156. mora nasprotni stranki povrniti stroške. člen Tožeča stranka. ki so bili potrebni za pravdo.

člen Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. s katerim se nalaga povrnitev stroškov. umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin. se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. člen . ima pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona. nima pa pravice do nagrade. Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. s katerim se konča postopek pred njim. člen Kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave. prisojene nasprotni stranki. 164. 163. da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo. da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa. Sosporniki. niso odgovorni drugi sosporniki. kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu. določi sodišče po tem sorazmerju. ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.46 161. Za stroške. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške. so nerazdelno odgovorni tudi za stroške. lahko odloči. o katerem naj odloči sodišče. Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep. kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. 162. če je treba sklep vročiti strankam. za katere zahteva povračilo. mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj. člen V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče. 165. Sklep o odmeri stroškov iz prejšnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. člen O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.

ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. ki je predlagala zavarovanje. kadar le delno razveljavi odločbo. katerih plačila je bila stranka oproščena. so del pravdnih stroškov. člen Izrek o stroških. mora plačati nasprotnik te stranke. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Če stranka. 166. pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. mora plačati ta del takse. člen V pravdnem postopku se glede oprostitve. če ne bi bila oproščena plačila taks. odlog in obročno plačilo sodne takse 168. Če sodišče spremeni odločbo. in zadevo vrne v novo sojenje. odloči tudi o stroških. .47 Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo. Takse stranke. Če sodišče razveljavi odločbo. ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže. v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje. Oprostitev. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku. odloči o stroških vsega postopka. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje. ki bi jo morala plačati. Takse. Stroški v postopku za zavarovanje dokazov 167. ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela. člen Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka. Če ena stranka izpodbija sodbo samo glede stroškov. ki presega del takse. druga pa glede glavne stvari. odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona. ki je vsebovan v sodbi. Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. ki ureja sodne takse. odloči višje sodišče z eno samo odločbo o obeh pravnih sredstvih. ki je bila oproščena plačila taks. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. Sodišče lahko ravna po tretjem odstavku tega člena tudi tedaj.

člen (črtan) 173. če velja glede pravne pomoči vzajemnost. Če je mogoče. člen (črtan) 171. če prosi za dejanje. dajanje pravne pomoči poteka po elektronski poti. Če zaprošeno sodišče ni pristojno za dejanje. Če se dvomi o vzajemnosti. člen (črtan) 170. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča. daje pojasnila ministrstvo. V tem primeru pošlje sodišče. ki je pristojno za pravno pomoč. Trinajsto poglavje PRAVNA POMOČ 174. vrne prošnjo. za katero je zaprošeno. . katero sodišče oziroma kateri državni organ je pristojen.a člen Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister.48 169. člen (črtan) 173. ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. odstopi prošnjo pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu in sporoči to sodišču. Določbe drugega odstavka 174. pristojen za pravosodje. 175. in tedaj. pristojno za pravosodje. če pa ne ve. po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. ki jih določajo mednarodne pogodbe. od katerega je prejelo prošnjo. člen Sodišča morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomoč. člen (črtan) 172. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih.

če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. 178. na katera tožnik opira zahtevek. Dejanje. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč na tak način. dejstva. za katero prosi tuje sodišče. če je prošnja poslana po diplomatski poti in če so prošnja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priložen overjen prevod v slovenskem jeziku. vzame sodišče v postopek prošnjo tujega sodišča za pravno pomoč le tedaj. Drugi del POTEK POSTOPKA A. člen Pravdni postopek se začne s tožbo. ki jih mora imeti vsaka vloga (105. s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.a člen Denarne kazni. pristojni davčni organ po določbah zakona. . se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč tujim sodiščem po diplomatski poti. in druge podatke. dokaze. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaprošene države ali pa mora biti priložen njihov overjen prevod v tem jeziku. kakor ga določa domači zakon. se lahko opravi na način. ki ureja prisilno izterjavo davkov. Trinajsto a poglavje IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI 178. ki je izreklo kazen. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. izvrši na predlog sodišča. ki ga želi tuje sodišče. člen Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona. 177. Vsebina tožbe 180. Postopek pred sodiščem prve stopnje Štirinajsto poglavje TOŽBA 179.49 176. člen).

Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le. sodnik ni vezan nanjo. pred katerim teče pravda. Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti. da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. če ima tožeča stranka pravno korist od tega. se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj. če je tako določeno s posebnimi predpisi. soditi senat. kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja. pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Dva ali več tožbenih zahtevkov. Če bi moral o nekaterih zahtevkih. zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. najpozneje pa v 15 dneh. naj se ugotovi. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva.50 Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču. da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča. mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj. ki so v medsebojni zvezi. da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku. sodi o vseh zahtevkih senat. če spozna. če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka. kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. člen V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko. če pa jo je navedla. sodnik o predlogu odloči takoj. Ugotovitvena tožba 181. Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi 182. če je sodišče. da tisti zahtevek. ki ga uveljavlja pred njim. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja. . Takšna tožba se lahko vloži. ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev. ni utemeljen. ki se uveljavljajo z isto tožbo. lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek.

da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. čeprav se tožena stranka temu upira. člen). če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi. mora pustiti toženi stranki čas. dopolni ali popravi posamezne navedbe. je za spremembo potrebna njena privolitev. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi. tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka. pošlje zadevo. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. pristojnemu sodišču. da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni. če misli. člen Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. Tožba ni spremenjena. potem ko je toženec privolil v spremembo. Na način. kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena. če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. ravna sodišče tudi. če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. če za to ni imela dovolj . Sprememba tožbe 184. da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe. da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. ki ji je potreben. Šteje se.51 Nasprotna tožba 183. člen Ko je tožba vročena toženi stranki. člen Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. 185. če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Nasprotna tožba se ne more vložiti. Šteje se.

vloži. člen Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke. s katerim se ugodi spremembi tožbe. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari. člen Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. če tožena stranka. se šteje. se šteje. Zoper sklep. preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. ko je obveščena o umiku tožbe. vse do konca glavne obravnave. ki so nastale po vložitvi tožbe. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. ni posebne pritožbe. da zahteva zaradi okoliščin. Če je tožba umaknjena. ko stopi vanjo. če ji je bila predhodno vročena tožba. 186. . na katerem tožena stranka ni navzoča. je potrebna tudi njena privolitev. če tožeča stranka spremeni tožbo tako. Če je tožba umaknjena. da je privolila v umik. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. kakor da sploh ni bila vložena. Enako ravna sodišče. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. člen Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako. in se lahko znova Obstoj pravde 189. Tožbo lahko umakne tudi pozneje. da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva. ki ne nasprotuje spremembi. ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka tega člena je potrebna privolitev tistega. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. v katerem je. Umik tožbe 188. naj se ji pusti potreben čas za pripravo. člen Privolitev tožene stranke ni potrebna. preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. 187. člena tega zakona. zahteva. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku. če tožena stranka v to privoli.52 časa. Ta sklep se vroči toženi stranki samo.

če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. sodišče zavrže tožbo. 193. če drug zakon tako določa. 192. če v to privolita obe stranki. ki je pridobil stvar ali pravico. člen Če katera od strank odtuji stvar ali pravico. ko stopi vanjo. Tisti. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. ki ga stranka postavi med postopkom. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. Na način. če se taka pravda začne. 3. ki je v tožbi naveden pred njim. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. začne pravda teči od trenutka. če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. 190. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. ko je o njem obveščena nasprotna stranka. da se pravda med istima strankama ne dokonča. lahko zajame tožeča stranka s tožbo dva ali več tožencev samo tedaj. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca. ki je določen v prvem odstavku tega člena. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu. to ni ovira. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. 2. Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi. da zahteva. o kateri teče pravda. o kateri teče pravda. Dokler pravda teče. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. v katerem je. ki so v medsebojni zvezi. člen Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): 1. more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj.53 O zahtevku. če v to privoli. ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. člen . se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami.

da v pravdi. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. pri katerem teče pravda.54 Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. 197. ki se nanašajo na potek pravde. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. 195. lahko toži pri sodišču. ki se nadaljuje. člen Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. o kateri že teče pravda med drugimi. člen Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. 196. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka. 194. zmaga ena od strank. obe stranki z eno tožbo vse do takrat. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat. člen Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). člen Kdor ima pravni interes. Šestnajsto poglavje UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeležba intervenienta 199. se lahko pridruži tej stranki. ki so jih opravili drugi sosporniki. 198. dokler še teče rok za katerega koli izmed njih. dokler postopek ni pravnomočno končan. člen Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. tako da se razteza. ki teče med drugimi. člen Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. .

ko vstopi vanjo. člen Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. v katerem je.55 Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. se izvod njegove vloge vroči tudi stranki. da ni podan pravni interes intervenienta. ki se ji je pridružil. 202. se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki. če ugotovi. s katero sodišče dopusti intervencijo. 201. ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo. Zoper odločbo. Imenovanje prednika 203. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. s katerim se zavrne intervencija. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo. člen). Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. v katerih bi lahko to storila stranka. Če vloži intervenient pravno sredstvo. ni posebne pritožbe. . Do pravnomočnosti sklepa. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. člen Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. naj se intervencija zavrne. Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. člen Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi. člen Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. ki se ji je pridružil. se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. ki se ji je pridružil. 200. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. ki ni prišla na narok. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih. ki se ji je pridružil. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. pa trdi.

207. preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. člen . da bi se prekinila začeta pravda. dokler se pravda pravnomočno ne konča. če stranka. če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke. v katerem je pravda. člen Sodišče odredi prekinitev postopka: 1. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka. Stranka. 2. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. pa v pravdi nima pooblaščenca. se tožena stranka ne more več upirati. da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik. če živi stranka na območju. 2. kadar je podan sum. Obvestitev drugega o pravdi 204. če sklene. če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega. lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. 5. ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo. 6. da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati. ki je bila uporabljena kot dokaz. če drug zakon tako določa. 206. 4. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. zlasti še. da bi se spustila v pravdo. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. ki je bil v redu povabljen. ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. ponarejena. člen). Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. 3. je potrebna le. ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu.56 Privolitev tožeče stranke. podaljšali roki ali preložil narok. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. člen Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje. ki je drugega obvestila o pravdi. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. Če prednik. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. člen Postopek se prekine: 1. ne more zaradi tega zahtevati. vse do takrat. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. ki je pravna oseba. ki niso odvisni od tega.

člen Mirovanje postopka nastane. naj se nadaljuje. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov. člen Če postopek miruje. Njihov učinek se začne šele. 209. 210. da bi se čakalo na njegov konec. ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva. da je tožba umaknjena. določeni za pravdna dejanja. naj to storijo. ko se postopek nadaljuje. od katerega dneva postopek miruje. ko je nastalo mirovanje postopka. Postopek miruje. Dokler traja prekinitev postopka. nastanejo iste pravne posledice. . kakor če se postopek prekine. ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta.57 Prekinitev postopka ima za posledico. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke. se nadaljuje. ko je nastalo mirovanje. se šteje. člena tega zakona. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi. takoj ko preneha razlog za prekinitev. je treba navesti. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. V sklepu. ko stranki to naznanita sodišču. s katerim se ugotavlja mirovanje postopka. ki je naveden v 1. lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. da ni več razlogov. ne predlaga nadaljevanja. ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči. novi zakoniti zastopnik. točki 205. Stranki. da prenehajo teči vsi roki. ko ga dedič ali skrbnik zapuščine. se postopek ne more nadaljevati. ki ni predlagala nadaljevanja postopka. se postopek nadaljuje. členu tega zakona. ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. 208. člen Postopek. in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega člena. dokler kakšna stranka ne predlaga. se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. člena tega zakona. Mirovanje postopka se začne z dnem. ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. Pravdna dejanja. Roki. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. ki so navedeni v 1. do 4. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka.

upoštevajoč vse okoliščine. da ne pozna dejstev. ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. ni posebne pritožbe. Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo. ne zadrži izvršitve sklepa. s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. če gre za dejstva. Dejstva. 213. ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. na katere opira svoj zahtevek. naj se dokazujejo tudi taka dejstva. ki se po zakonu domnevajo. da bi razpolagala z zahtevkom. člen) prekinitev postopka. Dejstev. Če sodišče na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene. odloča 214. da jih je stranka priznala z namenom. člen Ni treba dokazovati dejstev. člen Dokazovanje obsega vsa dejstva. ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. če misli.58 211. člen Pritožba zoper sklep. vendar le. člen) ali določi (206. ki ga je stranka najprej priznala. člena). če ni z zakonom drugače določeno. Sodišče presodi po prostem prepričanju. ki so splošno znana. ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splošne določbe 212. 215. vendar pa lahko sodišče odredi. da je dodala druga dejstva. ni treba dokazovati. člen . Dejstev. ki jih stranka ne zanika. člen Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze. sodišče. ki so pomembna za odločbo. potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem. vendar pa se lahko dokazuje. s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. da se postopek takoj nadaljuje. Zoper sklep. ali jih zanika brez navajanja razlogov. s katerim se ugotovi (205. O tem. ni treba dokazovati. zoper tak sklep ni posebne pritožbe. se štejejo za priznana. kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. člen). da ta dejstva ne obstajajo.

da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku. odloči sodišče o tem po prostem preudarku. sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. da ima stranka pravico do odškodnine. člen Če se ugotovi. se opravi obravnava ne glede na to. ali če je treba izvesti dokaz v tujini. vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene. razen če sta se temu odpovedali. s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku. O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom se obvestita tudi stranki. 216. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza. 217. do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari. lahko sodišče o dejstvih. Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del. sme izvesti tudi druge dokaze. 219. kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. Če senat sklene. pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. da je to smotrno. . odloči po prostem preudarku. da dovoljeni dokaz ni bil izveden. 218. Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice. do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza. če misli. naj se kakšen dokaz izvede pred zaprošenim sodnikom. določi sodišče v dokaznem sklepu rok. na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. Zoper sklep senata. ni posebne pritožbe. se v zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede. člen Če se da glede na okoliščine pričakovati. ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka.59 Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom. da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). člen Predsednik senata ali zaprošeni sodnik. Če se izteče določeni rok. odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. ki jih ima senat oziroma predsednik senata.

ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. 222. člen Listina v fizični in elektronski obliki. če je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen državni organ. pri kom drugem. in listina. ki je pri kateri od strank. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. da ni nujno. člen Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja. družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. veljajo smiselno določbe tega zakona o listinah.60 Ogled 220. 221. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti. . senat pa misli. ki ji je zaupano izvrševanje javnega pooblastila. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenačeno z listino v fizični obliki iz prvega odstavka tega člena. kar se v njiju potrjuje ali določa. Listine 224. organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. če se stvar. 223. člen Senat pooblasti predsednika senata. ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). člen Ogled se opravi. Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. dokazujeta resničnost tistega. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda. pri državnem organu ali pri pravni osebi. da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške. da opravi ogled. ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (členi 226 do 228). da si sodišče stvar neposredno ogleda. lahko predsednik senata odredi. ki si jo je treba ogledati. če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno. da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata. člen Če si je treba ogledati stvar. Dovoljeno je dokazovati.

ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. Stranka ne sme odreči predložitve listine. če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino. sestavljeni v tujem jeziku. ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati. noče ugoditi sklepu. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru. ali če proti prepričanju sodišča zanika. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. se šteje dejstvo. da je dokaz umaknjen. naj predloži listino. s katerim ji je naloženo. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. člen Stranka mora sama predložiti listino. lahko zahteva. da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah. in ji določi za to rok. pa sama stranka ne more doseči. Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo. do 234. vključno z navedbo strani. zanika. od katere je sodišče zahtevalo. . ji lahko sodišče naloži. veljajo smiselno določbe 231. da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine. člena tega zakona. ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati. naj listino predloži. da se listina izroči ali pokaže. člen Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi. lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. ob vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine. mora biti priložen tudi overjen prevod. ki ima listino. da bi bila listina pri njej. 227. zahteva sodišče od te stranke. da je ta pri drugi stranki. si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če stranka. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. 225. naj jo predloži. Če stranka. Če je listina pri državnem organu ali pri osebi. da bi bila listina pri njej. Glede pravice stranke. da da o tem izjavo organ. od katerega naj bi izvirala. za dokazano. Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. se šteje. 226. Listini. da odreče predložitev drugih listin. ki so po predpisih overjene. imajo tuje javne listine.61 Dovoljeno je dokazovati. če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje.

kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. mora na povabilo priti. ki je pri njej. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. ki se dokazujejo. za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti. česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku. ki se sklicuje na listino. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. ali je druga oseba dolžna predložiti listino. če velja dolžnost.62 228. Kot priče se smejo zaslišati le osebe. da bi morala predložiti listino. mora tudi pričati. Pravnomočni sklep o tem. naj predloži listino. o dejstvih. kdor je povabljen za pričo. 231. če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino. člen . Če druga oseba zanika. naj se o tem izjavi. le tedaj. člena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. člen Vsak. 2. o tistem. da mora ohraniti kot tajnost tisto. da jim ni treba pričati. 232. odloči pravdno sodišče. ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine. Priče 229. s katero naloži drugi osebi. jo povabi. naj predloži listino. Določbe 242. o tistem. kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. člen Priča sme odreči pričanje: 1. 3. in če ni z zakonom drugače določeno. Druga oseba ima pravico do povračila stroškov. člen Drugi osebi sme sodišče naložiti. ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko. da bi bila listina pri njej. lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva. izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka. člen Kot priča ne sme biti zaslišan. ki so zmožne dati podatke o dejstvih. 230. Če druga oseba zanika. da mora druga oseba predložiti listino. Preden izda sodišče odločbo. Predsednik senata opozori navedene osebe.

če ima za to tehtne razloge. 236. sklenitev zakonske zveze ali smrt. 233. kakor tudi tedaj. člena). člen Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja. če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega. o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. ki ureja zakonsko zvezo. Če sodišče stranko pozove. v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena. kot jo določa zakon. svojega zakonca ali osebo.a člen Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih. člen Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih. pa stranka tega ne stori. da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje. naj predloži pisno izjavo priče. katere zaslišanje je predlagala. o dejanjih. ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena. z njo izenačena. priča pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni. ki je po predpisih. posvojitelja ali posvojenca. ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank. ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. ki urejajo zakonsko zvezo. 235. zlasti še. člen Stranka. s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. ki se nanašajo na premoženjska razmerja. vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost. Zoper sklep sodišča iz prvega odstavka tega člena stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. o dejstvih. Če je treba. če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto. če . pred katerim bi priča morala pričati. sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le. ki predlaga. pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. o tem poprej zasliši stranke. četudi je zakonska zveza že prenehala. Predsednik senata opozori pričo. ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 241. izrečeni zaradi tega. ki se nanašajo na rojstvo. člen Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo. če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. naj se določena oseba zasliši kot priča. 234. 236. o čem naj priča. precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena. ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca.63 Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti. mora poprej navesti. o dejstvih.

člen).64 stranka izkaže za verjetno. da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava. Ob tem pozivu jih mora opozoriti. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja. če bodo podale pisne izjave. se zaslišijo v svojem stanovanju. 239. Priče. prebivališče. da se njene izpovedbe preizkusijo. starost in njeno razmerje do strank. Priča mora odgovarjati ustno. o katerih naj priča. zadeva. vendar pri tem ni bila uspešna. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni. poklic povabljenega. zlasti v primeru. da bo tak način zadosten. v katerih je že vsebovano. da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja. ki so predlagane za priče. bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu. ki bodo zaslišane pozneje. rojstni kraj. člen Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič. sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov. Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče. ime očeta. V vabilu se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka (241. ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki. ki so nastali z izvedbo tega dokaza. Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe. če tako zahteva katera od strank. dopolnijo ali razjasnijo. kako je treba odgovoriti. člen) in na pravico do povračila stroškov (242. Sodišče lahko odloči. 237. in da se vabi kot priča. naj pove vse. poklic. Stranke se lahko v postopku dogovorijo. Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti. nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. ki se zaradi starosti. da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo. . da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi. v katerem se navedejo: ime in priimek. zaradi katere je vabljen. člen Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. predlog za zaslišanje priče zavrne. kar ve o dejstvih. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče. kdaj in kam naj pride. da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati. člen Priče se vabijo s pisnim vabilom. če oceni. da si bodo izmenjale pisne izjave prič. 238. Pričo je treba najprej opomniti. Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi. da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti. Ni dovoljeno postavljati vprašanj.

jo lahko kaznuje v denarju do 1. 241. da so njeni razlogi za to neupravičeni. o čemer priča. Če se ne more zaslišati na ta način.300 eurov. Sodišče odloči na zahtevo stranke. Priče se smejo soočiti. se obrne sodišče na njihovega starešino. člen Če priča. Če je treba. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. iz katerih je priča odrekla pričanje ali odgovor na posamezno vprašanje. glede katere se ne ujemajo. se povabi kot tolmač kdo. ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja. se zasliši po tolmaču. jo sme zapreti. pa potem ko je bila opozorjena na posledice. prekliče sodišče svoj sklep o kazni.65 Pričo je treba vselej vprašati. sodišče pa presodi. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek. Če priča pride. ki se uporablja v postopku. od kod ve to. da jih kaznuje. pač pa se o tem. s katero sodišče ni pritrdilo razlogom. 240. člen Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Če je priča gluha. da bi pričali. kjer bi morala biti zaslišana. dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno. . Sodišče opozori tolmača. da mora priča povrniti stroške. razen če se v tej pritožbi izpodbija tudi odločitev. se ji postavljajo vprašanja pisno. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj. če priča pozneje izjavi. naj pisno odgovarja. sme sodišče odrediti. ki so postavljena priči.300 eurov. sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1. obvesti njihovo pristojno poveljstvo. zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik. Soočenci se o vsaki okoliščini. ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja. ki odredi njihovo privedbo na sodišče. da niso hoteli pričati. da se privede s silo na svoje stroške. ki jih bo dajala. da mora natančno pretolmačiti vprašanja. da bo pričala. lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov. Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti. če pa tudi potem noče pričati. vendar največ mesec dni. noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja. da se s silo privedejo. ki je bila v redu povabljena. 242. člen Če priča ne zna jezika. Zapor traja vse do takrat. ki se zna s pričo sporazumeti. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadrži izvršitve sklepa. pa se zahteva od nje. in izjave. če je nema.

če predujem ni bil položen. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti.). 246. Izvedenci 243. kemičnemu laboratoriju. iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. zaupa predvsem taki strokovni instituciji. lahko da strankam možnost. za prstne odtise in podobno) posebni zavodi. odredi sodišče. Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja. fakulteti ipd. člen Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec. Pravdno sodišče lahko pooblasti predsednika senata ali zaprošenega sodnika.66 Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov. Kdor je določen za izvedenca. koga bo vzelo za izvedenca. člen Izvedensko delo opravijo izvedenci. V sklepu. 244. naj se določeni znesek izplača iz predujma. se tako delo. če pa sodišče presodi. zlasti če je bolj zapleteno. Sodišče lahko namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici. . Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. če mu je prepuščena izvedba dokaza z izvedencem. 245. da določi izvedenca. ki jih določi pravdno sodišče. lahko določi tudi dva ali več izvedencev. pa naloži stranki. sicer izgubi to pravico. s katerim se odmerijo stroški za priče. da je izvedensko delo zapleteno. člen mnenje. če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. člen Sodišče izvede dokaz z izvedencem. glede pisave. s katerim sodišče ne razpolaga. naj plača določeni znesek priči v osmih dneh. Preden sodišče odloči. da se o tem izjavijo.

247. ravna sodišče. O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. ki ne pride na narok. zoper sklep. da se izjavi. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca. neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela. člena tega zakona. ki je bil prej zaslišan kot priča. iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. izvedenca. ki ga je določilo sodišče.67 Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. 249. pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti. in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo. če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci. da se izjavi. člen Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku. člen Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov. v kateri izvedenec dela. člena tega Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu. ki jih je povzročil. pa stranka ni imela možnosti. s katerim se zahteva zavrne. in svojega izostanka ne opraviči. kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana. ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. da je podan razlog za izločitev. ni pritožbe. da mora povrniti stroške. zakona. na katere opira svojo zahtevo za izločitev. in izvedenca. najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Sklep o kazni lahko sodišče prekliče ob pogojih iz petega odstavka 241.300 eurov izvedenca. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem. do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Zoper sklep. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost. s katerim se ugodi zahtevi za izločitev. pa ni posebne pritožbe. takoj ko izve. člen Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1. preden je izvedenec opravil svoje delo. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi. 248. sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. s tem da je neupravičeno izostal. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave. . čeprav je bil v redu povabljen.

lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. zadeva.68 250. člen Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci. ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. rojstni kraj. poklic. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. v katerem se navedejo: ime in priimek. ki so pomembne. kar opazi in dožene. v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje. se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. členom tega zakona tudi dodatni dokazi. Če je mogoče. označi izvedencu predmet. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. člen) in na pravico do povračila stroškov (249. da se ugotovijo okoliščine. . na katerem se bosta obravnavala. kdaj in kam naj pride. starost in njegovo razmerje do strank. člen Sodišče odloči. člen). Izvedencu se lahko dajejo pojasnila. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravičenega izostanka (248. člen Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom. člen Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti. ime očeta. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. člen Če je določenih več izvedencev. 253. Sodišče določi rok. in da se vabi kot izvedenec. Nato se izvedenca vpraša za ime in priimek. te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. naj predmet skrbno pregleda. vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom. lahko skupaj dajo izvid in mnenje. poklic povabljenega. prebivališče. 251. ki naj ga pregleda. 252. če se glede njiju strinjajo. zaradi katere je vabljen. natančno navede vse. člen). Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. 254. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja.

do 250. člena. člena tega zakona ni pritožbe. drugega odstavka 245. 258. niso znana sporna dejstva. 256. člen Če se sodišče prepriča. 255. Sodišče lahko sklene. Zaslišanje strank 257. da se zasliši samo druga stranka. da stranki oziroma osebi. 260. da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka. člen Zoper sklep sodišča iz 244. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmače. 246. 259. ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. se zasliši njen zakoniti zastopnik. 245. ki jo je treba zaslišati kot stranko. člen Dokazovanje z zaslišanjem strank po predsedniku senata ali po zaprošenem sodniku je dovoljeno le tedaj. ki so pomembna za odločbo. lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank. in 254. člena. ki nima pravdne sposobnosti. te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb. člena in 255. člen Določbe 244. Za pravno osebo se zasliši oseba. ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih. odloči sodišče. se zahteva mnenje drugih izvedencev. da zasliši samo eno stranko. člena. ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. Prav tako lahko sodišče odloči. člen Za stranko. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali če bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške.. če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. . lahko odloči. člen Sporna dejstva.69 Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. če je to zaslišanje mogoče. drugega odstavka 251.

Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264. O predlogu iz prvega odstavka tega člena odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. je pristojno okrajno sodišče. ki vodi postopek. 265. v primeru iz drugega odstavka tega člena pa sodnik posameznik pristojnega sodišča. oziroma okrajno sodišče.70 261. s katero je postopek končan. je za zavarovanje pristojno sodišče. da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. 262. ki si jih je treba ogledati. Sodišče presodi glede na vse okoliščine. pravnomočna. da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno. kakšen pomen ima to. Če ima stranka pooblaščenca. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. se vroči osebno stranki oziroma osebi. zaslišana. člen Vabilo na narok. ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje. se šteje. prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. ki pride na narok. če ni za zaslišanje strank drugače določeno. 263. če je vročeno njenemu pooblaščencu. člen Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom. člena). pred katerim teče postopek. člen Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko. na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank. čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. na območju katerega so stvari. naj se ta dokaz izvede. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem. ko postane odločba. člen Če je utemeljena bojazen. V vabilu se mora navesti. člen Določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank. ki naj se zasliši za stranko. ki ga je treba zaslišati. če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. ko postopek že teče. da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. na območju katerega prebiva tisti. da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka. .

člen Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo. še preden je uveden postopek. Če nasprotniku ni bila prej vročena vloga. s katero se zahteva zavarovanje dokazov. zaradi katerih misli. 267. s katerim se odloči. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe. da nasprotnik ni znan. pred katerim so bili dokazi izvedeni. mora predlagatelj navesti dejstva. odloči sodišče o predlogu tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. s katerim ugodi predlogu. razen če izhaja iz okoliščin. člen). Če pa bi bilo nevarno odlašati. še preden se sklep vroči nasprotniku. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. in razloge. se mu ta vroči skupaj s sodnim sklepom. ni pritožbe. s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep. ki naj se dokažejo.71 266. o katerih se bodo izvajali dokazi. ki naj se izvedejo. lahko postavi sodišče začasnega zastopnika. če je znan. določi sodišče narok za izvedbo dokazov. s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodišču. 268. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. da se začne izvedba dokazov. V sklepu. pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodišče. Nasprotniku. pa imenuje tudi izvedence. O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. navede dejstva. se vroči nasprotniku. . Če postopek teče. Zoper sklep. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269. če je treba. člen Če se izvedejo dokazi. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek. člen V vlogi. dokaze. in kateri dokazi se bodo izvedli. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči. da se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave. da se začne izvajanje dokazov. se pošlje zapisnik pravdnemu sodišču. člen Vloga. še preden se vroči nasprotniku sklep.

če ne gre za vprašanja. v katerih navedejo dejstva. 270. 15. vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. 10. ki se nanašajo na vodstvo postopka. 11. . in dokaze. o prekinitvi ali mirovanju postopka. o združitvi pravd in o razločitvi postopka. ni pritožbe. Predhoden preizkus tožbe 272. člen Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati: 1. o intervenciji. Zoper odločbe. 12. 4. 18. o vročitvi sodnih pisanj. člena tega zakona. 5. 6. 7. člen Po predhodnem preizkusu tožbe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. 12. o pravilnosti pooblastila. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke pošiljajo vloge. 8. 17. 20. o vseh vprašanjih.72 Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. 9. 16. 19. člen Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave. o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. o varščini za pravdne stroške. o postavitvi začasnega zastopnika. o razpisu ali preložitvi narokov. 16. Opravila iz točk 3. 10. o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov. 15. odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. 9. o postavitvi izvedenca. sodbo na podlagi odpovedi. 14. 14. 3. izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka. 13. o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. 271. o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. o zavarovanju dokazov. o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka ali naroka. 2. 13. o oprostitvi. o vstopu prednika v pravdo. o spremembi tožbe. ki jih nameravajo predlagati. o ukrepih za popravo vlog. o začasnih odredbah.

Sodišče opozori toženo stranko. 87. da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks. 277. s katerim se tožba zavrže. če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo. člen) in zadevo odstopi drugemu sodišču. da je stvar pravnomočno razsojena. Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oziroma v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev. . odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Predsednik senata izda tudi sklep. da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti. člen). ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člen Če misli. ki ima vse sestavine iz 180. da bo v primeru. da o tožbenem zahtevku že teče pravda. da lahko začne pravdo. kadar se zahteva za to posebno dovoljenje. da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18.73 273. ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. člen Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep. da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju. izdalo sodbo. če ugotovi.. izda predsednik senata potrebne ukrepe. počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. razen če ta zakon ne določa drugače. ali da stranke ne zastopa oseba. ki se nanašajo na pravico zastopnika. člen Če ugotovi. ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka. Odgovor na tožbo 276. ki jih določa ta zakon (81. člena). in 108. člen Tožbo. ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. mora sodišče vročiti toženi stranki. člen Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka. da se pomanjkljivosti odpravijo. in 22. člen). s katerim se sodišče izreče za nepristojno (19. da je bila tožba vložena prepozno. da nanjo odgovori. ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti. 274. 275.

tožeči stranki pa omogočiti tudi.a člen S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. 279. ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku. Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze. člen Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata.74 278. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam. ki nimajo bistvenih posebnosti. 279. ki jih navaja v odgovoru. Sodišče v sporu odloči prednostno. če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Vzorčni postopek je prednosten. preostale postopke pa prekine. ki ga določi sodišče. s katerimi se ugotavljajo dejstva. Razpis naroka za glavno obravnavo 280.b člen Če je pri sodišču vloženih večje število tožb. sicer se šteje. sodišče o prekinjenih postopkih. da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku. odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. pritožba. ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku. Iz obrazložitve mora izhajati. 279. člen Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. izdane v vzorčnem postopku. Sodišče opozori stranke na možnost. da ni vložen. da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. člen Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. Stranka. ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. . v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem. lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena Po pravnomočnosti sodbe.

Tako ravna sodišče tudi v primeru. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo. če je že opravilo narok. senat na njen predlog preloži 284. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. člen Predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. če niso. pa nima pooblaščenca. da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. da ostane strankam zadosti časa za pripravo. ni pritožbe. ki se obravnava. da jih bo povabil na glavno obravnavo. se prepriča. 283. iz katerih izhaja. ali so prišli vsi povabljeni. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka. da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe. Zoper sklep. s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge . če poravnalni narok ni bil razpisan.75 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako. za katere je odločil. člen Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. na katerem so se izvajali dokazi. če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin. naj si vzame pooblaščenca. ne pride nobena stranka. 282. Če si stranka ne more takoj vzeti pooblaščenca. člen Če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa. vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. narok. člen Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe. sodišče odloči glede na stanje spisa. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. se šteje. ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. Nato ugotovi. če na narok ne pride ena stranka. nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. jo predsednik senata opozori. in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa).

da se ponudijo ali dopolnijo dokazila. naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze. ki jih nameravajo zatrjevati na naroku. v katerih navajajo dejstva. predmet. stranka pa tega ni storila. člen Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način. 286. Pod pogojem iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge. izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286. Dejstva in dokazi. dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari. ki sta pomembni za odločbo.a člen . in dokaze. ki se nanašajo na navedbe strank. ki se nanašajo na sporni Kadar je v tem zakonu določeno. 286. in tudi dokazi. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja. če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. tožena stranka pa. da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. vendar le. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti. da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti. ponuditi dokaze. 285. ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku.a člena) pozvalo. se ne upoštevajo. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. na katere se je sklicevala. dokler ne konča podajanja tožbe. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru. ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena. ki so jih ponudile. člen Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva.76 nasprotnika. lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje. ki jih nameravajo predlagati. da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila. če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem. da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje.

se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. da niso pomembni za odločbo. 287. ki ga je treba opraviti. vključno v pravnih sredstvih. s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni. Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude. Po prejemu odgovora na tožbo. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. predlagajo dodatne dokaze. Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja. 286. Enako velja za strankine navedbe na naroku. posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena. da v roku. člen Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom. na katere so se sklicevale. predložijo listine. v katerem se navedeta sporno dejstvo. in vloge. Sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. 288. za katere misli. pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok. Predlagane dokaze. ki ga je določilo sodišče. odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin. ko je to mogoče. da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe. Zoper sklep. Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke. če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj. se upoštevajo le. na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. se upoštevajo le. Kršitve. tako da stranki ostane dovolj časa. da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. da se v postopku izjavi. če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. na katere se sklicuje pozneje. zakaj jih je zavrnil. podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse. podajo pisne izjave prič. ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom. ki so pomembne za odločitev. na katere se sklicujejo. člena). senat zavrne in navede v sklepu. ni posebne pritožbe. tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. člen .77 Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži. ki ga določi. o katerem naj se izvede dokaz. Vloge in listine. v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo.b člen Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj. ki se predložijo po poteku roka. da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. in dokazilo.

289. in vprašanje. tako da se lahko izda odločba. ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo. če jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi. se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. če sodišče po uradni dolžnosti sklene. da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost. ki je bilo prepovedano. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje. Na zahtevo stranke se zapišeta v zapisnik vprašanje. Senat lahko sklene. sodišče odloči. ni posebne pritožbe. da se takoj nadaljuje glavna obravnava. . Določbe prvega. potrebni za odločitev. da konča glavno obravnavo tudi tedaj. v katerih so dokazi. ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. kako je treba nanj odgovoriti. drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj. ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena. ali naj te ugovore obravnava. in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. pričam in izvedencem. naj se začasno odstranijo iz dvorane. če je senat sklenil. s katerim se zavrnejo ugovori strank. na katero je bil prepovedan odgovor. 290. Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. izvedenca ali stranke. člen Ko predsednik senata konča zaslišanje posamezne priče. naznani predsednik senata. da izda odločbo. da je glavna obravnava končana. da je zadeva obravnavana. Zoper sklep. da se preskrbijo še kakšni spisi. naj se zaslišane priče pozneje znova pokličejo in še enkrat zaslišijo v navzočnosti ali nenavzočnosti drugih prič in izvedencev.78 Če stranka ugovarja. pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. da o istem zahtevku že teče pravda. člen Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. člen Ko senat misli. da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. Predsednik senata prepove stranki določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje. ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. če je v vprašanju že vsebovano. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo. ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih. Predsednik senata lahko odredi. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. da je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. 291. če je treba.

Predsednik senata opozori tiste. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj. koristi javnega reda ali razlogi morale. . da se končana glavna obravnava znova začne. člen Glavna obravnava je javna. Na obravnavi smejo biti navzoče samo polnoletne osebe. člen Izključitev javnosti ne velja za stranke. kar zvedo na obravnavi. ki ju ona določi. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli. in jih opozori na posledice. sodno osebje ter znanstveni in javni delavci. 296. če to zahtevajo koristi uradne. katere javnost je izključena. če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. njihove zakonite zastopnike. če se z ukrepi za vzdrževanje reda. ki so navzoče na obravnavi. ki so določeni v tem zakonu. če je to potrebno. poslovne ali osebne skrivnosti. da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi. ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. da so na glavni obravnavi. pooblaščence in interveniente. navzoče posamezne uradne osebe. Osebe. Zoper sklep o izključitvi javnosti ni posebne pritožbe. orodja. Senat sme dovoliti. ki sodelujejo v postopku. člen O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom. 295. Javnost glavne obravnave 293. ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za paznike oseb. ki so navzoči na obravnavi. člen Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. ki mora biti obrazložen in javno razglašen. člen Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene. da so dolžni varovati kot skrivnost vse. da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. 294.79 292. katere javnost je izključena. če bi izdali skrivnost.

80

297. člen Določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. člen Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem in razglaša odločbe senata. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem naroku. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. 299. člen Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odločbe iz 270. in 271. člena tega zakona. 300. člen Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči, da se za skupno obravnavanje pred njim združi več pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odločati sodnik posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. 301. člen Če senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava končati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloži narok ali zavrnejo predlogi strank za preložitev naroka, ni pritožbe.

81
302. člen Če se narok preloži, se opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi 303. člen Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča. 304. člen Če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Če je iz sodne dvorane odstranjen pooblaščenec, preloži senat na zahtevo stranke narok, če pa stranka ni bila navzoča na naroku, preloži senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaščenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. Če kaznuje sodišče z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaščenca odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, obvesti o tem odvetniško zbornico. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadrži izvršitve sklepa. 305. člen Pravice, ki jih imata glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaprošeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a člen narok. Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. 305.b člen Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. 305.c člen Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. člen). 306. člen Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

83 Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov. Če sodišče izda sklep. da stranki podpišeta pisni predlog poravnave. s katerim ne dovoli sodne poravnave. podpišeta ta zapisnik. lahko poskusi pri okrajnem sodišču. člen Kdor namerava vložiti tožbo. člen terjatve. da teče pravda o predmetu. 308. 307. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče. člena). člen Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. ki prejme takšen predlog. doseči sodno poravnavo. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. počaka s postopkom. ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. o katerem je že sklenjena sodna poravnava. ko stranki. ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo. S sodbo odloči sodišče o zahtevku. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi. 309. ki se nanaša na glavno stvar in stranske . Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika. ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora. če ugotovi. Stroške takega postopka plača predlagatelj. dokler sklep ne postane pravnomočen. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Sodna poravnava je sklenjena. zavrže tožbo.a člen Listin. Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako. v katerem je vpisana poravnava. Triindvajseto poglavje SODBA 310. ali ne teče morda pravda o predmetu. 309. Sodišče. povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo.

ali naj izda delno sodbo. če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. lahko obsodi toženo stranko tudi na dajatve. upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka. Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat. naj se ji prisodi določena dajatev. Sodba. ki še niso zapadle. ki ji je naložena izpolnitev. ki je zrel za odločbo. člen izpolniti. Če je bilo več pravd združenih v skupno obravnavanje. Delna sodba 314. hkrati pa je v tožbi ali do konca glavne obravnave izjavila. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev. člen Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. ki so bile dane v najem ali zakup. s katero se tožena stranka obsodi. če je ta zapadla do konca glavne obravnave. člen Če je tožeča stranka v tožbi zahtevala.84 Če je več zahtevkov. Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo. če izpolni drugo. 311. se lahko izda sodba samo glede te pravde. se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. da mora izročiti ali prevzeti stvari. s katero ugodi tožbenemu zahtevku. da toženi stranki ni treba izpolniti prve dajatve. 313. da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev. pa je za razsojo zrela ena sama pravda. naj opravi določeno dajatev. se določi tudi rok. le tedaj. izreče sodišče v sodbi. Če sodišče ugodi zahtevku za preživnino. ko je bila vložena nasprotna tožba. 312. ki niso denarne. . člen Sodišče sme naložiti toženi stranki. znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni. vendar pa lahko določi sodišče za dajatve. Pri presoji vprašanja. lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). v katerem se mora Če ni v posebnih predpisih drugače določeno. daljši rok. še preden preneha to razmerje. Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. se lahko izda.

Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave. lahko izda sodišče. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi). člen Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. če je to smotrno. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. člena tega zakona. da gre za zahtevek. člena). Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka. s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave).85 Vmesna sodba 315. . Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. člen Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Če sodišče ugotovi. če je treba. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. Sodba na podlagi pripoznave 316. da gre za zahtevek. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži. člen Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj. Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi. člena). čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. če spozna. najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). če spozna. razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. Sodba na podlagi odpovedi 317. lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna.

da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev. člen Če tožena stranka v roku iz 277. Pravnomočnost sodbe 319. da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe. niso v nasprotju z dokazi. 4. Zamudna sodba 318. Izdaja zamudne sodbe se odloži. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. pa ko je odpravljena. ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota. Če ugotovi. o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. na katera se opira tožbeni zahtevek. ki so splošno znana. če je očitno. da ne gre za zahtevek. 3. ki jih je predložil sam tožnik. ki so navedena v tožbi. člena tega zakona ne odgovori na tožbo. člen Sodba. da je bila pravda začeta o zahtevku.86 Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži. 2. 320. Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. če je treba. člena tega zakona). da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. izda sodišče sodbo. sodišče tožbeni zahtevek zavrne. člen Sodišče je vezano na svojo sodbo. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo. če ni bila razglašena. da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. . postane pravnomočna. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne. iz dejstev. ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. zavrže tožbo. Če je v sodbi odločeno o terjatvi. ali z dejstvi. postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. ali je stvar že pravnomočno razsojena. s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). ki so navedena v tožbi. če je treba. da dejstva. ko je sodba razglašena. pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe). Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi.

se izrek sodbe vselej javno prebere. Sodbo. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom. da bo sodbo izdalo pisno. druge podatke oziroma zapisnik. ki se izda v fizični obliki. ko je bila glavna obravnava končana. temveč se vroči strankam v 30 dneh od dneva. Vsi navzoči poslušajo branje izreka sodbe stoje. Pisna izdelava in vročitev sodbe 323. člen Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. 322. ki jo razglasi predsednik senata. ko prejme spise. V tem primeru odmeri stroške predsednik senata. člena tega zakona izda sodišče sodbo in jo vroči strankam najpozneje v 30 dneh od dneva. imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile.87 Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva. podpiše predsednik senata z lastnoročnim podpisom. ko jim je vročena. ki je bila izdana v fizični ali elektronski obliki. overjenim s kvalificiranim potrdilom. člen Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. ki se izda v elektronski obliki. V takem primeru se sodba ne razglasi. ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno. prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe. sodišče pa odloči. na katerem je bila glavna obravnava končana. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo. da bo o odmeri stroškov odločilo pozneje. ki so sodelovali na naroku. Ta sodba se ne razglasi. listine. ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. izdajo sodbo predsednik senata in člani senata. Izvirnik sodbe. V bolj zapletenih zadevah lahko sodišče odloči. Sodba. odločba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. Izdaja in razglasitev sodbe 321. da je sodišče sklenilo. podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom. Sodbe. V primeru iz drugega odstavka 291. . se strankam lahko vroči v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoči. člen Kadar se sodba razglasi. Če je bila javnost glavne obravnave izključena.

člen Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. se navedejo samo razlogi. izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. ki je izdal prvotno sodbo. naslov sodišča. na katera se ti zahtevki opirajo. da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen. ime in priimek predsednika in članov senata. opozorilo iz petega odstavka 98. člena tega zakona. pa je bil zadosti obravnavan. ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve. Dopolnilna sodba 325. ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank. in dan. da se izda sodba o zahtevku. razpiše glavno obravnavo. odloči o njem predsednik senata brez naroka. ko je bila končana glavna obravnava. in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve.88 324. ki upravičujejo tako sodbo. členu tega zakona. V obrazložitvi navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih. V obrazložitvi zamudne sodbe. ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. ali jih je zavrnilo. opozorilo. o katerih bi moralo odločiti s sodbo. kratko navedbo spornega predmeta. Če senat spozna. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka. 326. pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. naj se sodba dopolni. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen. ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank. Izrek sodbe obsega odločbo. sestavine pritožbe po 335. da se sodba izreka v imenu ljudstva. opozorilo na posledice neplačila sodne takse. če naj jo izda isti senat. njihovih zastopnikov in pooblaščencev. zahtevek. ko je bila sodba izdana. Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave. člena tega zakona. sodbe na podlagi pripoznave. člen Pisna sodba mora imeti uvod. dan. . glede katerega se zahteva dopolnitev. o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom. člena). člen Če predsednik senata spozna. Uvod sodbe obsega: navedbo. lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču. ali ni odločilo o delu zahtevka. dokaze ter predpise. na katere je oprlo sodbo.

ki so bili predmet pravde. ki je bil razglašen na naroku. Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba. pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa. razglasi predsednik senata. 330. ko je razglašen. člen Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo. . O popravi se izda poseben sklep. če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno. se šteje pritožba za predlog stranke. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega. člen Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.89 327. naj se izda dopolnilna sodba. če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde. ki se zapiše na koncu izvirnika. člen Vse sklepe. ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank. se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo. ki jih izda sodišče zunaj naroka. da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. ki se izdajajo na naroku. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo. se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. člen Sklepi. strankam pa se vroči prepis sklepa. se vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj. Sklep. Sodišče je vezano na svoje sklepe. sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve. Poprava sodbe 328. če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba. Kadar se sklep ne vroči pisno. Štiriindvajseto poglavje SKLEP 329. ima nasproti strankam učinek takoj. ki je vsebovana v izreku sodbe. ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe.

se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. če mora biti sklep po prvem odstavku tega člena obrazložen. člena. drugega odstavka 322. če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Pravočasna pritožba ovira. pa od takrat. Pritožba zoper sodbo Pravica pritožbe 333. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. če se sodba ne razglasi. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. 331. drugega odstavka 320. lahko stranka umakne že vloženo Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. izdano na prvi stopnji.90 Če se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejšnjega zaslišanja nasprotne stranke. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih. člen Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka. ko je sodba razglašena. se tej stranki sklep ne vroči. 332. člen Zoper sodbo. če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank. drugega odstavka 321. B. kadar je to potrebno. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek. člen Določbe 313. 334. člena. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. člena. pritožbo. obrazložitev pa le tedaj. v katerem se s pritožbo izpodbija. člen Sklep mora biti obrazložen. ki si med seboj nasprotujejo. Vsebina pritožbe . ko ji je vročen njen prepis.

336. Sodba na podlagi pripoznave. člena tega zakona. če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno. izjavo. . člen V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. Razlogi. se ne more uveljavljati v pritožbi. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 337. člen Sodba se sme izpodbijati: 1. podpis pritožnika. 2. zoper katero se vlaga. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. 4. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. člen 1. dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.91 335. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava. Ugovor pobota. Pritožba mora obsegati: navedbo sodbe. pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. 3. 339. da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna. člen Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana. če izkaže. 3. sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. 2. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje. člen V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. pritožbene razloge.

sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. 13. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. člen Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana. 7. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. zlasti pa z opustitvijo vročitve. nepravilno odločilo. če je izrek sodbe nerazumljiv. ki bi jih moralo uporabiti. 341. če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. 6. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem. 340. 15. da gre za spor. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo. o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. ki ne spada v sodno pristojnost (18. ki je bila vzeta v sodbo. če ima sodba pomanjkljivosti. 9. člen Napačna uporaba materialnega prava je podana. 3. 5. ali če stranke. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu. zapisniki oziroma prepisi. ki je bila vzeta v sodbo. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. 11. da je krajevno pristojno. Postopek s pritožbo . glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke. 12. sodbo na podlagi pripoznave. člen). če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. 8. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. nepravilno odločilo. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. če je sodišče na ugovor stranke. do 5. da je pristojno. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava. 4. v odločbi. zaradi katerih se ne more preizkusiti.92 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. točka prvega odstavka 70. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. ali če je na ugovor stranke v odločbi. 2. 10. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. zlasti pa. če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. ki ne more biti pravdna stranka. člena). ki jo je po zakonu upravičen zastopati. ni zastopal tisti. ki je pravna oseba. in med samimi temi listinami. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. če je bilo odločeno o zahtevku. 14. ali če jih ni uporabilo pravilno.

če je bil vložen. ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. člen). če jo je vložila oseba. člen Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. 344. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec.93 342. Pritožba je nepopolna. sodnik poročevalec preizkusi. člen Izvod pravočasne. ali so navedbe v pritožbi resnične. ki se nanašajo na te kršitve. ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Pritožba je prepozna. Če pritožnik trdi. točke 335. in 4. da predsednik senata sodišča prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritožbi. pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo. ali oseba. z vsemi spisi sodišču druge stopnje. od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. po potrebi pa opravi tudi poizvedbe. pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. ali je pritožba pravočasna. popolna in dovoljena. 343. zakona. da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka. . Prepozno. če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. 346. če ne vsebuje sestavin iz 1. Sodnik poročevalec si lahko. člena tega Pritožba je nedovoljena. člen Pritožba se vloži pri sodišču. 345. če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. ki ni imela te pravice. člen Prepozno. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva. ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. da ugotovi. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže. če je treba. člen Ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo. popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki.

. da njegove trditve o dejstvih. Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči. ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve. kljub temu. Če senat sodišča druge stopnje oceni. Če ne pride na obravnavo pritožnik. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka. tudi če je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva. ki jih je mogoče izvesti. da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. se šteje. mora razpisati obravnavo. člena tega zakona. ali dokaze. ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale. da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. da jih bo zaslišalo. ki jih je pod pogojem iz 337. da so trditve o dejstvih. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik. resnične. Če ne pride na obravnavo nobena stranka. člena in tretjega odstavka 346. se šteje. člen Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tiste priče in izvedenci. sodišče izvede dokaze. in izda odločbo. člena tega zakona predlagala v pritožbi. 347. lahko ob razpisu obravnave odloči. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo. da pooblastila. pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam. ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata. ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo. da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. Če senat sodišča druge stopnje spozna.94 346. za katere sodišče sklene. ki razloži stanje stvari. člen Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. ki jih je pod pogojem iz 337. ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje.a člen V primeru iz drugega odstavka 345. kadar oceni. ali dejstva. niso resnične. preidejo na sodnika poročevalca. 348. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze.

lahko sodišče druge stopnje sklene. 2. Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze. stranke. da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago. ki je izdal izpodbijano sodbo. ter 12. ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni. ni več mogoče izvesti. če pa se iz pritožbe ne vidi. členu tega zakona drugače določeno. člen) smiselno tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. in 14. 11. člen).. pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 351. in 348. 236. tega dokaza ni neposredno izvedel (217. ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. v katerem stranka ni zmagala v sporu. Če katerega od teh dokazov.. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota.. člen Če ni v 347. potem pa pritožnik obrazloži svojo pritožbo.a člen. 6. točke. pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. ali če senat ali sodnik. člen. in opravi druga procesna dejanja. veljajo določbe o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (281. razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. člen Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu. glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče . v katerem delu se sodba izpodbija. nasprotna stranka pa odgovor na pritožbo.. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350. člen Sodišče druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno. 349. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. člena). da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče. ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. preizkusi sodbo v tistem delu. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov. tretji odstavek 302.. ki so navedeni v pritožbi. 3. s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. če je treba. točke drugega odstavka 339. in 218. 7. ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze. Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje. na katerega se nanaša pritožba. v katerem se izpodbija s pritožbo. do 305.95 Nato se prebere sodba ali del sodbe.

točke drugega odstavka 339. Če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 11. in ne razlogi. ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka.96 očitati. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo. in lahko spremeni sodbo. če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. člen Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem. 5. da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. in 12. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala. iz katerih se sodba lahko izpodbija. razveljavi sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodišču prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni. ki jih je pod pogojem iz 337. člena tega zakona.. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. se razveljavijo. razveljavi sodišče druge stopnje sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. da niso podani razlogi. sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči. dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. točke drugega odstavka 339. 355. če spozna. čeprav stranka zahteva. Pod pogoji iz prvega odstavka 337. člen Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. če ugotovi. 352. katera dejanja. Če so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršene določbe 3. člen). da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene . če stranka zahteva spremembo. da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. člen Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno. člena tega zakona. ali dejstva oziroma dokaze. 353. da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati. naj se razveljavi. člen Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje. člen). če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. 354.

pisnih izjav prič iz 236. je treba v obrazložitvi navesti. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek. . pisne izjave prič iz 236. ki so odločilnega pomena.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine.kadar ugotovi drugačno dejansko stanje. in 218. . ali posredno izvedene dokaze (217. 360. tretji odstavek 302. Če se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. v čem so pomanjkljivosti pri . če se je pritožila samo ona. stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje. da pravilno ugotovi dejansko stanje. člena). člen).če meni. . Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. člen V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe. člen. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze. 357. lahko odredi. in 218. izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. in 355. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno. katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev.97 pomanjkljivosti.a člena tega zakona. 358. ki so v spisu. in navesti razloge. člena). člen Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: . člen Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke.če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. 359. člen Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. oglednih predmetov. člen. .če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347. ki so v spisu. .če sodišče prve stopnje ni presodilo listin. sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. a člena tega zakona. tretji odstavek 302. 356. da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. se navede. sodba pa se opira na ta dejstva. ki se je pritožila. člena). in posredno izvedenih dokazov (217. ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. ogledne predmete. kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. člen Če ugotovi.

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odločbo in zakaj vplivajo na tako odločbo. 361. člen Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam. 362. člen Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Če se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodišče, se opravi nova obravnava pred sodiščem prve stopnje po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo, če se spremeni senat (tretji odstavek 302. člena). 2. Pritožba zoper sklep 363. člen Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. 364. člen Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa, če ni s tem zakonom drugače predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se lahko takoj izvrši. 365. člen Ko odloča o pritožbi, lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; 3. ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. člen

99

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep: - s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki; - s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena); - o prekinitvi postopka; - o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a člen O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat: če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona; če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi; če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje; če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec. Šestindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. člen Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 367.a člen Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: - če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b člen Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

če je bilo odločeno o zahtevku. člen Revizija se lahko vloži: 1. o katerem že teče pravda (12. da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. člena tega zakona.101 367. s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave. 367. sodišče vlogo zavrže. če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave. člen O reviziji odloča vrhovno sodišče. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje. je revizija . V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede. stanja. sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank. v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli.c člen sodišča. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. zoper katero je vložena. točka drugega odstavka 339. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega Za obrazložitev sklepa. člena). člena). člena). člena tega zakona. točka drugega odstavka 339.č člen Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. čeprav bi jo moral opraviti (10. 368. točka drugega odstavka 339. da revizija ni dopustna.a člena tega zakona. ni pritožbe. 370. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Zoper sodbo druge stopnje. točka drugega odstavka 339. 3. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. člen Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep. 369. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. 2. zadošča. točka drugega odstavka 339.

373. 371. 374. glede katerih je bila dopuščena. ali nekdo. če jo vloži nekdo. glede katerega je bila dopuščena. ali če je vložena zoper sodbo.b člena). ko ni dovoljena že po samem zakonu. člen Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. člena tega zakona. Dopuščena revizija izven dela. nekdo. ki jo je umaknil. oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj. zaradi katerih se lahko vloži revizija. člen Revizija se vloži pri sodišču. ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj. člen Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj. v katerem se izpodbija z revizijo. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. člen Prepozno. . ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367. člena tega zakona. ki so v njej navedeni.102 dopustna samo zaradi razlogov iz 1. Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe. in v mejah razlogov. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. glede katerih je bila revizija dopuščena. člen Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. člena). ki nima te pravice. Revizija je nedovoljena. v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. ni dovoljena. ki je izreklo sodbo prve stopnje. ali če v primerih. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena. pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). 372. 375. zoper katero je revizija vložena. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. ki zanjo nima pravnega interesa. zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. in 2. V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe.

člen Če ugotovi. če ugotovi. člena tega zakona. 376. člen O reviziji odloča revizijsko sodišče brez obravnave. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. člena tega zakona. ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. zaradi katerih je bila vložena. o katerem že teče pravda. revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo. da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. ravna revizijsko sodišče glede na naravo kršitve po prvem ali drugem odstavku tega člena. Če ugotovi. razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339.103 Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor. točke drugega odstavka 339. in ne razlogi. se to opravi po elektronski poti. 377. Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor. ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. 378. 380. če ni storil tega v mejah svojih pravic (374. razen če je bilo odločeno o zahtevku. člen Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. da niso podani razlogi. 379. . člena tega zakona. da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. člen) že sodnik sodišča prve stopnje. ali 12. člen Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno. zaradi katerih je dopustna revizija. člen Prepozno. Pri spisu v elektronski obliki. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom.

drugega in tretjega odstavka 344. Zahteva za varstvo zakonitosti 385.. člen Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. 2. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep. člen Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. . in 341. izdano na drugi stopnji. prekoračen tožbeni zahtevek. veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega odstavka 334... 384. člena. 356. Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži. 346. tretji in četrti odstavek 367. Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu. zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367. člena. revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo. 336. 335.104 381. da je bil s pravnomočno sodbo. 383. člena). 351. člena.a člena tega zakona. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni v sporih. s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. s katerim je bil postopek pravnomočno končan. člen Če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno. člena. drugega odstavka 345. člen Če ugotovi. člena). v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi. če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. da se revizija zavrže. V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. 382. člen stopnje.

ko je bila odločba vročena tisti stranki. člena). Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega člena se šteje: 1. zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena . izdano na drugi stopnji. 2. člen Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje. ki je pristojno odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi. točka drugega odstavka 339. člen Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. tudi kadar ugotovi.od dneva. če je bilo odločeno o zahtevku. 2. če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče. ko mu je bila vročena revizija tiste stranke. izdano na drugi stopnji. Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odločbo. zoper katero ni bila vložena pritožba . člena tega zakona ravna sodišče. če je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. o katerem že teče pravda (12. katere revizija mu je bila vročena prej. člen O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. . 389. moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10.od dneva. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. zoper odločbo. točka drugega odstavka 339. ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. 386. člen Po prvem odstavku 379. člena tega zakona. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. zoper odločbo. točka drugega odstavka 339. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člena). 387. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. člena). člena). lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva. ki ji je bila vročena pozneje. člena tega zakona. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena. točka drugega odstavka 339. izdano na prvi stopnji. zamudno sodbo.105 Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo. zoper katero so stranke vložile revizijo. 388.

členu tega zakona drugače določeno. 393. členov 372 do 380 ter 382. se v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe drugega odstavka 397. člena. Če ni v 392. o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti. 2. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. člen Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu.106 390. člena ter 398. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. . ali če stranke. in 383. ki ne more biti pravdna stranka. Tožba za razveljavitev sodne poravnave 392. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. in 393. do 5. člen (črtan) 391. zaradi tega. zaradi tega. točka prvega odstavka 70. 3. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno določbe 369. ni zastopal tisti. Po preteku treh let od dneva. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži: 1. Če ni v členih 385 do 390 tega zakona drugače določeno. do 400. ko je bila sodna poravnava sklenjena. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. člen Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ko je zvedela za razlog za razveljavitev. ki je pravna oseba. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. člen Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva. člena tega zakona. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. 3. člena tega zakona.

Zaradi okoliščin. ni zastopal tisti. 7. 6. ki so naštete v 1. če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. Obnova postopka 394. in sicer: 1. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. po 142. če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. 4. ki so našteti v 1. 9. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. 2. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. do 5. zlasti z opustitvijo vročitve. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. člen Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh. točke 394. ko je bila odločba vročena stranki. in 3. se lahko na predlog stranke . v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. nasprotne stranke ali koga drugega. ko je stranka zvedela za ta razlog. na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. 395. v primeru iz 1.. ali če stranke. ki ne more biti pravdna stranka. Postopek. 396. 5. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino. 2. člen Iz razlogov. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. člen obnovi: 1. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena.107 4. razveljavljena oziroma odpravljena.. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. točke 394. če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca.. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. 8. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. 8. člena tega zakona.. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. 9. 3. se ne more zahtevati obnova postopka. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. ki se je vročala v postopku. člena tega zakona od dneva. ki je pravna oseba. točki 394. členu tega zakona. člena tega zakona. člena tega zakona od dneva. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. 10. se sme dovoliti obnova postopka samo. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. točka prvega odstavka 70. in 10. 2. v primeru iz 2. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. 3 in 4. preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. točki 394.

če stranke. točke 394. na podlagi katerega se zahteva obnova. 399. v primerih iz 4. do 7. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču. člen . v primeru iz 10. in 4. točke 394. se obnova postopka ne more več predlagati. 398. ki je razlog za obnovo postopka. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena. točki 394. pa od dneva. člena tega zakona od dneva. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu. ki je pravna oseba. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor. točke 394. od dneva. vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 142. člena tega zakona od dneva. preden bi odločba postala pravnomočna. da je predlog vložen v zakonitem roku. Če preteče pet let od dneva. ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom. iz katerih izhaja. ki je naveden v 2. 4. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. člena tega zakona. 5. ki ne more biti stranka v postopku. ko je postala odločba pravnomočna. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo. člen Prepozen (396. ko je bila temu vročena odločba. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. razen če se zahteva obnova iz razloga.108 3. okoliščine. zaradi katerih se postopek ne more uvesti. od dneva. ki je naveden v 10. člena tega zakona. pa od dneva. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. člen). 397. ko je stranka zvedela za ta razlog. če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. v primerih iz 8. 6. ki je izdalo odločbo na prvi V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog. člena tega zakona. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. člen stopnji. Če se zahteva obnova postopka iz razloga. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. in 9. če se kazenski postopek ne more izvesti. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. točki 394. točke 394. in dokaze. v primerih iz 5. člena) ali nedovoljen (395. člena tega zakona od dneva. člena tega zakona. nepopoln (drugi odstavek 397. Če predsednik senata ne zavrže predloga.

točke drugega odstavka 339. če je predsednik senata odločil.109 Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. 400. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. Če je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odločil. da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. s katerim se dovoli obnova postopka. Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. da se takoj obravnava glavna stvar. 5. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. se vzame sklep. Zoper sklep. člen Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov. da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava. se šteje. Če senat višjega sodišča spozna. 401. lahko pa odloči v tem sklepu. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi . ravna predsednik senata po določbah 346. s katerim se dovoli obnova postopka. da je stranka vložila revizijo. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču. člena tega zakona. s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba. da izda odločbo. V sklepu. ali če se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo. izdana v prejšnjem postopku. člen Če se nanaša razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred višjim sodiščem. ni posebne pritožbe. s katerim se dovoljuje obnova postopka. člena tega zakona. razveljavi svojo odločbo in morebitno odločbo višjega sodišča ter izda novo odločbo o glavni stvari. Ko prispe zadeva k višjemu sodišču. člen Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. iz katerih je mogoče vložiti tudi revizijo. da se razveljavi odločba. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. se izreče. v odločbo o glavni stvari. razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. člen).

Če vloži stranka revizijo iz katerega koli razloga. 404. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. izdano v kazenskem postopku. razen zaradi kakšnega razloga iz 12. da so podani resni razlogi. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka. točke 394.. člena tega zakona senat revizijskega sodišča. 403. in dokaze. da ravna drugače. ki se opira na pravnomočno sodbo. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo. 6. če prispe predlog za obnovo postopka k sodišču prve stopnje. nato pa revizijo. ali 7. Sklep iz 403. člen Določbe prvega in tretjega odstavka 402. točke drugega odstavka 339. zlasti pa razloge. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI . pri tem upošteva vse okoliščine. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. 403. člena tega zakona veljajo smiselno tudi. ko prispe revizija k sodišču prve stopnje.110 katerega koli razloga iz 394. V vseh drugih primerih. kadar vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. in 404. kadar je stranka najprej vložila predlog za obnovo postopka. sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka.. člena tega zakona. člen Sklep iz 402. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi kakšnega razloga iz 5. V vseh drugih primerih. katerega pa prekinilo. člena tega zakona. kateri postopek bo nadaljevalo. Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. sočasno ali za tem predlog za obnovo postopka. člen Določbe 402. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. 405. v katerih vloži stranka revizijo. sodišče prekine postopek z revizijo. nato pa revizijo. ki sta jih predložili stranki. sodišče odloči. člena tega zakona. že poslana v odločitev višjemu sodišču (prvi odstavek 401. ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču. izda sklep iz 402. še preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodišču. člena tega zakona veljajo tudi. člena). razen če spozna. v tem primeru izda sklep senat višjega sodišča. zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi. Če prispe predlog za obnovo postopka potem. dokler ni končan postopek z revizijo. razen če je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat. stranka pa pred tem.

ter zbere podatke. Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu. Če v tem poglavju ni posebnih določb. če glede na okoliščine primera presodi. dokler otrok ne izjavi. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. ne glede na to. . postavi sodišče otroku posebnega zastopnika. Otroka. ki jih stranke niso navajale. potrebne za odločitev. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki je javnost izključena. veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki druge določbe tega zakona.111 1. ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. kar je potrebno. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. ki razpolagajo s podatki. člen Otroku. pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Skupne določbe 406. vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. 407. potrebnimi za odločitev. zastopa zakoniti zastopnik. V sporih o varstvu. 408. da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi. da sam prevzema pravdo. ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. na katero se ti podatki nanašajo. kadar tako določa zakon. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih. 409. člen Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse. Osebe in organizacije. da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva. so sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. mora sodišče omogočiti. Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le.

če je to potrebno. sodišče vroči odločbo. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka. vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami. ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. da ni v skladu z interesi otroka. da se razgovor zvočno snema. člen V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva.112 410. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne . ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi. člen Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. vendar sodišče ne dovoli poravnave. člen Kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka. Otroku. 412. če ugotovi. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. sodbi na podlagi odpovedi. na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. 413. ki ureja zavarovanje. ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. da izrazi svoje mnenje. lahko pa tudi odloči. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik. 411. 414. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. da se prepreči nasilje. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave.

4. ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor. da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok. 416. Če organ. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta. 418. razen v naslednjih primerih: 1. Če v primeru. pristojnemu za socialne zadeve. 2. pristojnega za socialne zadeve. ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo. Postopek v zakonskih sporih 415. 2. še preden jo vroči tožencu. če se zahteva razveza zakonske zveze zato. določenimi z zakonom. organu. nad katerimi imata roditeljsko pravico. člen Če tožnik po vložitvi tožbe umre. člen Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. 417. člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze. ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. obvesti sodišče. Pod pogoji. 419.113 glede na določbo 286. lahko njegovi dediči v šestih mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. člen . 3. dokler postopek ni pravnomočno končan. da zakonec. naj sodišče ugotovi. kadar je umrli zakonec vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. da je tožba oziroma predlog umaknjen. ko dobi poročilo organa. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. člena tega zakona. sodišče ustavi postopek. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. se šteje. ker je en zakonec pogrešan. oziroma oba zakonca. člen Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. z njegovo privolitvijo pa. se postopek za razvezo zakonske zveze začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi tedaj. eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga. pristojen za socialne zadeve. sicer pa sodišče nadaljuje postopek. o svetovalnem razgovoru. dokler postopek ni pravnomočno končan. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini.

O preživljanju zakonca odloči sodišče samo na njegovo zahtevo. če je bil postavljen. člen V sodbi. pa nanj ni vezan. s katero se zakonska zveza razveže ali razveljavi. 3. vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s koristjo otrok. člen V sodbo. zaradi tega. se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to. 420. člen V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. ter v primeru. lahko o tem odloči tudi brez ustreznega zahtevka. s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo. če ni bil postavljen ustrezen zahtevek. člen V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo določbe o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva. 423. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI . če je ta postavljen.114 Sodba. pa nanj ni vezan. s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo. novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih. da je to glede na okoliščine potrebno. Pravnomočna odločba. 421. ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa. ker je stranka pristala na vložitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva 422. ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. pristojnega za socialne zadeve. odloči sodišče tudi o preživljanju otroka. odloči tudi o varstvu. s katero zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodi. Če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi. predlog za sporazumno razvezo zavrne. Če sodišče ugotovi. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. O tem odloči sodišče tudi. Če sodišče ugotovi.

Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. 426. člen Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov. člen (črtan) 428. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.115 424. člen Rok za izpolnitev obveznosti. da ga opravi. ni revizije. Iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči. in sicer v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. 427. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA . 429. izdan v pravdah zaradi motenja posesti. če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka. člen Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. člena tega zakona. Izključeno je odločanje o pravici do posesti. 425. Zoper sklep. ki je bil v sklepu določen zato. o pravni podlagi. člen V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to. veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge določbe tega zakona. da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. ki so določeni v 2. 430. in 4. da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. člen Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa. s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. ki se naložijo stranki. točki 394.

pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga. člen tožbo. da mora biti ugovor obrazložen. Hkrati jo opozori. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj. da je tožena stranka dolžna v osmih dneh. 4. ki ne presega 2.116 431. ni . čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine. na katerih je podpis zavezanca overil organ. 3. da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal. V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko. ki jih je odmerilo sodišče. 434. dolžnika. 2. so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi. 1. fakture. če so ti potrebni za nastanek zahtevka. Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega 433. naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine.000 eurov. izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko. da je neutemeljen (drugi odstavek 435. sicer se šteje. menice in čeki s protestom in povratnimi računi. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. 5. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. izda sodišče toženi stranki nalog. nadaljuje postopek s Zoper sklep. 432. pritožbe. izpiski iz overjenih poslovnih knjig. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. zasebne listine. člena). člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev. ki je pristojen za overitve. 6. člen Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. V plačilnem nalogu izreče sodišče. Plačilni nalog se vroči obema strankama. Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. listine. s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga.

ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Glede tistega dela. Če sodišče na ugovor.117 435. Če spozna. da tožbeni zahtevek ni zapadel. in 432. 436. da se opravi obravnava. razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. Tožena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plačilni nalog. člen naroka. najpozneje do izdaje plačilnega naloga. V odločbi o glavni stvari odloči sodišče. odloči sodišče najprej o takem ugovoru. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. sicer se šteje. ki se ne izpodbija z ugovorom. člen Če tožena stranka ugovarja. člen Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. postane plačilni nalog pravnomočen. nepopolne ali nedovoljene ugovore brez Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. Predsednik senata zavrže prepozne. da je ugovor neutemeljen. 439. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. toda pred koncem glavne obravnave. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. člen Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče. člen . spozna. da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. 437. tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. člena). preide na obravnavanje glavne stvari. da ni krajevno pristojno. 438. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. Ugovor mora biti obrazložen. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških. če je treba. člen) ali da so ovire za nadaljnji postopek. da je ugovor utemeljen.

katere vrednost. s katerim zavrže tožbo. 444.000 eurov. spori iz avtorske pravice. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. Kot spori majhne vrednosti se štejejo tudi spori. ki so določeni v tem zakonu. člen Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne štejejo spori o nepremičninah. 441. temveč izročitev premične stvari. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. Če se tožba umakne. Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi. razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. da je krajevno nepristojno. Če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. člen Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. . ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. člen Kadar izda sodišče v primerih. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. člen Spori majhne vrednosti so po določbah tega poglavja spori. ki ne presega 2. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. ne razveljavi plačilnega naloga. člena). ostane plačilni nalog v veljavi. s katerim se je izreklo za nepristojno. razveljavi tudi plačilni nalog. temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa. spori.118 Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. 440. 443. spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti. člena). zadevo pristojnemu sodišču. sklep.

119

445. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, če ni v tem zakonu drugače določeno. 447. člen V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega člena se ne vročajo strankam, temveč se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odločbe. 448. člen V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. člena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi ali spremeni ali umakne tožbo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odločbe, zoper katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. 449. člen Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokonča po določbah tega zakona o rednem postopku. Če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. člen dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. člen V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 452. člen V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno

Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. člen Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. 453.a člen Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe

454. člen Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

121

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena. 455. člen Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. 456. člen V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona kot tudi da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. člen Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodišče poučiti navzoče stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena). 458. člen Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAŽAMI 459. člen (prenehal veljati) 462. člena tega zakona. V sporih majhne vrednosti ni revizije. O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik. ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. sam postane sodnik poročevalec. člen (prenehal veljati) 460. V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok iz drugega odstavka 313. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. člen (prenehal veljati) 465. člen (prenehal veljati) 461. člena tega zakona. člena in prvega odstavka 325. da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. člen (prenehal veljati) 464. člen (prenehal veljati) 463. zlasti če gre za pravno vprašanje. če oceni. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh. člena tega zakona osem dni. V novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru. člen .122 nepopolno ugotovljeno. glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. točke 394. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu.

člen (prenehal veljati) 476. člen (prenehal veljati) 469.123 (prenehal veljati) 466. člen (prenehal veljati) 473. člen (prenehal veljati) 474. člen (prenehal veljati) 477. člen (prenehal veljati) . člen (prenehal veljati) 470. člen (prenehal veljati) 472. člen (prenehal veljati) 468. člen (prenehal veljati) 478. člen (prenehal veljati) 467. člen (prenehal veljati) 471. člen (prenehal veljati) 475.

ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke. 2. in v sporih iz pravnih razmerij. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba. 2. ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju. v sporih med družbeniki.124 479. v sporih iz koncesijskih pogodb. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. 2. če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. 483. člen (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. 3. statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov. v sporih. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori). točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. 481. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov). člen V postopku v gospodarskih sporih veljajo določbe tega zakona. izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti. razen sporov o prevozu potnikov. . in v sporih. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. člena in 1. v sporih. država ali samoupravna lokalna skupnost. zavod (vključno javni zavod). v sporih med zadružniki. do 3. 3. zadruga. v sporih. izvirajočih iz vpisov v sodni register. zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja. za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. za katere je treba uporabiti zadružno pravo. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo. kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb. 482.

484. kjer bi morala tožena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. 488. člena tega zakona udeležene še druge osebe. Pravna sredstva . v sporih. kadar se ta nanaša na spor. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi. da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od vročitve sodbe. točke prvega odstavka 191. 6. člen Kadar sodišče odloči po 488. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi. člen V nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe. Pristojnost 485. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. 489. člen (črtan) Priprave za glavno obravnavo 487.125 4. členu tega zakona. 486. ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih. člen V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče kraja. Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. v sporih. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. 5. kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo. ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence.

493. člen . v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. členu tega zakona. če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe. 495. kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. naj se preloži narok. temveč izročitev premične stvari. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. člen V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. ni treba priložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. člen V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodišču. v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. da poskusita poravnavo. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. ki ne presega 4.000 eurov. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200. Druge določbe 491. člen V gospodarskih sporih je revizija dovoljena. 492. katere vrednost. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe 432. člena). Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. Listine. člena). ugodi sodišče takemu predlogu in takoj obvesti stranki. Zadošča. člen V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe tega zakona o mirovanju postopka. tožeča stranka pa je v tožbi navedla.000 eurov. člena tega zakona. na podlagi katere se izda plačilni nalog po 431. 496. člen Če stranki sporazumno predlagata. člen (črtan) 494.126 490.

497. ki je napovedala pritožbo. s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa te sodbe. Stranka. dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo iz četrtega odstavka 324. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Četrti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. člena tega zakona.. . Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva Stranka mora napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega člena. v kateri je ena stranka napovedala pritožbo. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. št. člena. člen. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za pritožbo iz 497. ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86.. Če bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prvega odstavka tega člena. 88. člena tega zakona vroči tudi nasprotni stranki. lahko umakne napoved pritožbe. 89. da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. izdaje. člen Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona. Zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka. lahko vloži pritožbo zoper sodbo. člena tega zakona. 499. člena tega zakona izdelana. člen (črtan) Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS. pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. na katere stranke opirajo zahtevke.127 V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev. in 91. se postopek nadaljuje po tem zakonu. ki je napovedala pritožbo. 90. se prepis sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. Če stranka napove pritožbo v roku iz prejšnjega odstavka. 87. člena tega zakona. člen Če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep. če stranka napove pritožbo. V zadevi.

500. pristojen za pravosodje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS. 19/94. 2/II 99. člena. 74/87. člena ter točke 1. in 72. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. 2. ter 100. 69.128 Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona. 14/88-popr. člen . 10/77. člena Zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. določbi 38. se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ. ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. do 77. št. 45/95). člen Minister. 36/77-popr. 96/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 34. 58/84. št. pristojen za pravosodje. in 39. smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 1/89. 15/76. ko začne veljati ta zakon. člen Minister. člena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. se v postopku ne uporabljajo določbe 318. 3/II 101. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS. št.upoštevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. nehajo veljati določbe 66. 20/90 in 27/90). 4/77. 36/80. št. in 101. Z dnem. člen . izda podzakonski akt iz 8. 23/81 in 4/82) in točki 1. 57/89. Če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo... člena. izda predpis iz četrtega odstavka 132. člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. četrtega odstavka 78. 69/82. ko začne veljati ta zakon. člena. 35. 502. št. 503. 14/89). člen Z dnem.. 67.

če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15. 2.. 17. 9. ki so začeti do začetka uporabe določb iz 16. 12. 36. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti. se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu. Določba 17. člena tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje. . se dokončajo pred okrajnimi sodišči po dosedanjem zakonu... in 2.. 8. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. pristojen za pravosodje. člena tega zakona se v postopkih. člen Minister. listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti. v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. 10.. kateremu je zadeva odstopljena. člena tega zakona. O odstopu zadev se sestavi zapisnik. člena tega zakona se ne uporablja. člen Določbe 1. in predsednik sodišča. z odredbo določi datum. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS. Če bo po začetku uporabe 1. ki ga podpišeta predsednik sodišča. 11. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. in 13. uporabljajo.129 Določbe 14. če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. člen Postopki v sporih o zakonitem preživljanju. št. od katerega je mogoče vloge. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. št. 16. ki zadevo odstopa. maja 2004.. Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem.

člen Postopek. ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v pravdnem postopku po pravnih in fizičnih osebah. .b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. člen Če je bil postopek začet pred 1. prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v pravdnem postopku. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki. ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra. s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. se postopek nadaljuje po določbah tega zakona. člen Minister. Pravne in fizične osebe. se nadaljuje po določbah tega zakona.130 Minister. pristojen za pravosodje. pristojnega za pravosodje. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena. izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 105. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti. če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona. 27. z odredbo določi datum. od katerega je mogoče spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. člena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. 73/07 . št. podzakonske predpise iz šestega odstavka 127. ki ureja javno naročanje. z odredbo določi datum. pristojen za pravosodje. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129. člena. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS. se dokonča pred okrožnim sodiščem. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS. šestega odstavka 132. št. če ni v tem zakonu določeno drugače. člena in drugega odstavka 108. člena zakona se ne uporabljajo. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu. 130. pristojen za pravosodje.uradno prečiščeno besedilo). člena in osmega odstavka 149. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. Minister. od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti. Določbe petega odstavka 98. 26. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba.

131 Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona. 32. januarja 2010.. člena Zakona o pravdnem postopku. Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25. se postopek nadaljuje po določbah zakona. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. člen Določbi 2. pa vrednost spornega predmeta ne presega 4. 131. 30. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS. in 77.. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona. št.. in 4.000 eurov. in 32.popravek). 2/04 in 10/04 . člena zakona. pa vrednost spornega predmeta ne presega 2. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. člen Ta zakon začne veljati 1. 132. člena zakona. 39. ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. oktobra 2008.. ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. 40.000 eurov. 133. . člena tega zakona se začneta uporabljati 1.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful