Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153.

člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravdnem postopku, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 z dne 15. 4. 1999), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi šestega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor gre za sodne takse za vložitev tožbe, št. U-I255/99-28 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004), Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004 in 10/04 – popravek z dne 5. 2. 2004), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 11. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-145/03-9 (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005), kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 366. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-55/04-10 (Uradni list RS, št. 43/06 z dne 21. 4. 2006), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007), Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ugotovitvi neskladja Zakona o pravdnem postopku z Ustavo in o načinu izvršitve odločbe do odprave ugotovljenega neskladja, št. U-I-146/07-34 (Uradni list RS, št. 111/08 z dne 25.11. 2008), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega, petega in šestega odstavka 143. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-279/08-14 (Uradni list RS, št. 57/09 z dne 24.7.2009) in o načinu izvršitve odločbe do drugačne zakonske ureditve, Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-164/09-13 (Uradni list RS, št. 12/10 z dne 19.2.2010),

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

2
Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-200/09-14 (Uradni list RS, št. 50/10 z dne 24.6.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-161/10-12 (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29.12.2010), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-74/12-6 (Uradni list RS, št. 75/10 z dne 5. 10. 2012), Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi četrtega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku, št. U-I-290/12-9 (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013).

-

-

-

Številka: 710-01/13-3/1 Datum: 30. 5. 2013 EPA 1182-VI Božo Strle vodja Zakonodajno-pravne službe

3

Z AKO N O PR AVD NEM PO STO PKU NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO (ZPP-NPB9)

Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. 2. člen V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče. 3. člen Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče ne prizna razpolaganja strank: 1. ki nasprotuje prisilnim predpisom; 2. ki nasprotuje moralnim pravilom. 4. člen Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Če zakon tako določa, odloči sodišče o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov. 5. člen Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci morajo pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice. ki jih stranke niso predlagale. in onemogočiti vsako zlorabo pravic. ki razpolagajo s podatki. člen Stranke. potrebnimi za odločitev. Če stranke. nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije. organi lokalnih skupnosti. Sodišče sme ugotoviti dejstva. sme sodišče odločiti o zahtevku. da se izjavi. zlorabljajo pravice. 6. ki jih imajo po tem zakonu. če izhaja iz obravnave in dokazovanja. člen Stranke morajo navesti vsa dejstva. s katerimi se ta dejstva dokazujejo. ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. da uporabljajo svoj jezik v skladu z zakonom. vestnostjo in poštenjem. na katera opirajo svoje zahtevke. glede katerih strankam ni bila dana možnost. 7. odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem. člen Državni organi. 10. člen Pravdni postopek teče v jeziku. ki jih imajo po tem zakonu. jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe. ki jih imajo stranke v postopku. vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva. 11. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pravico. s katerimi ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. določene s tem zakonom. . 9. intervenienti. člena). člen Katera dejstva se štejejo za dokazana. da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. so dolžni. da se o njih izjavijo.4 Samo tedaj. 8. in izvajati dokaze. da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki. na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. ki jih stranke niso navajale. če ta zakon tako določa. člen Sodišče si mora prizadevati. in predlagati dokaze. o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost. ki je v nasprotju z dobrimi običaji. ki je pri sodišču v uradni rabi.

ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje).a člen Kjer ta zakon določa pisno obliko se šteje. samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. 14. Zakon določa. člen Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. Strokovni sodelavec opravlja v pravdnem postopku tista procesna dejanja. jih opravijo stranke zunaj naroka pisno. lahko sodišče samo reši to vprašanje. V sklepu določi rok. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi. pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. ki jih ima sodnik. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. v katerem je treba kazen plačati. če ta zakon ne določa drugače. v kakšni obliki se lahko opravijo. 13. člen Stranko. člen Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. člen V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. 16. če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. 12. predsednik senata.5 Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1. če so podatki v elektronski obliki primerni za obdelavo na sodišču. izdano v kazenskem postopku. v kateri je bilo vprašanje rešeno. 16. .300 eurov. v katerem sodi senat. da je elektronska oblika enakovredna pisni. ima v postopku. Pooblastila. ki jih ima po tem zakonu. na naroku pa ustno. opozori sodišče. za katera je tako določeno z zakonom. ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic. v katerih primerih sodi senat. člen Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju. je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo. dosegljivi in primerni za poznejšo uporabo. na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. katera pravdna dejanja lahko opravi. 15.

Če sodišče med postopkom ugotovi. ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke. člen . 19. Skupne določbe 17. temveč kakšen drug organ. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. ni 20. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče. 18. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev. ker so v elektronski obliki. čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. ki so sodišču Če se med postopkom spremenijo okoliščine. pritožbe. ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. pristojno še naprej. Če sodišče med postopkom ugotovi. člen Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. na ugovor tožene stranke. Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe. ostane sodišče. razen v primerih. Drugo poglavje PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA 1. ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe. s katerim se je izreklo za stvarno pristojno. se izreče za nepristojno. Zoper sklep okrožnega sodišča. da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije. na katere se opira pristojnost sodišča. ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. znana. pa do razpisa glavne obravnave. člen Sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe. ona pa je v to privolila. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo.6 Podatkom v elektronski obliki se ne sme odreči dokazne vrednosti samo zato. razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti.

Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. 22. ki bi ga bil moral razsoditi sodnik posameznik. Preden odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Pri spisu v elektronski obliki. se to opravi po elektronski poti. člen Kadar sodišče ugotovi. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. se nadaljuje postopek po pravnomočnosti sklepa pred sodnikom posameznikom. da ni pristojno (19. ki bi ga moral razsoditi sodnik posameznik tega sodišča. člen Po pravnomočnosti sklepa. pred predsednikom tega senata kot sodnikom posameznikom. da gre za spor. če še ni izdana odločba o glavni stvari. V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko senat glede na stanje postopka odloči. 23. nadaljuje postopek. da ne odstopi zadeve sodniku posamezniku. odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. se postopek nadaljuje pred senatom. ker je ni izdal sodnik posameznik. člen . kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno.7 Kadar senat med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank ugotovi. in sicer. Če je odločil senat o sporu. Sodnik posameznik je vezan na pravnomočno odločbo. Zoper tak sklep sodnika posameznika ni pritožbe. do razpisa glavne obravnave. Če sodnik posameznik med postopkom po uradni dolžnosti ali na ugovor strank spozna. člen Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke. če je mogoče. 24. zahteva po potrebi izjavo tožeče stranke. ter izdane odločbe niso brez veljave samo zaradi tega. ker so bila opravljena oziroma izdane v pravdnem postopku. s katerim je izreklo. temveč da sam opravi postopek. Sodišče. Zoper tako odločbo senata ni pritožbe. ker jih je opravilo nepristojno sodišče. se taka odločba ne more izpodbijati zaradi tega. in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. s katero se mu zadeva odstopi. da bi moral spor razsoditi senat tega sodišča. Dejanja. kot da bi se bil začel pred njim. ki jih je opravilo pravdno sodišče. in 22. ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega. da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka. člen). 21. ustavi s sklepom pravdni postopek.

ki mu jo je odstopilo. s katerim se odloči v sporu o pristojnosti. da ni krajevno pristojno. ki mu je zadevo odstopilo. s katero je to izreklo. pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. Če je na pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. To mora sporočiti sodišču. 27. 26. 25. ko se stranke pred tem niso izjavile o pristojnosti. in za sojenje tujim državam in mednarodnim organizacijam veljajo pravila mednarodnega prava. je sodišče. misli. člen V sporu o pristojnosti se sme odločiti tudi tedaj.8 Če sodišče. Odločba sodišča druge stopnje o stvarni nepristojnosti sodišča prve stopnje veže vsako sodišče. ki je izdalo odločbo. da pojasnilo ministrstvo. člen Glede pristojnosti sodišč Republike Slovenije za sojenje tujcem. Pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom . pošlje zadevo sodišču. Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti. 2. da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma. razen če spozna. pristojno za pravosodje. dolžno opravljati tista pravdna dejanja. da je pristojno tisto sodišče. ki mu je zadeva odstopljena. Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice. člen Vsako sodišče opravlja pravdna dejanja na svojem območju. če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema. ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva. je na to odločbo glede pristojnosti vezano tudi sodišče. v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče. če pa bi bilo nevarno odlašati. ki bi jih bilo nevarno odlašati. 28. če je bilo sodišče druge stopnje. na območju katerega je bilo dejanje opravljeno. ali kakšno drugo sodišče. ki mu je zadeva odstopljena. izdalo odločbo sodišče druge stopnje. ki naj reši spor o pristojnosti. ki uživajo v Republiki Sloveniji imuniteto. ni pritožbe. ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. opravi posamezna dejanja tudi na območju sosednjega sodišča. člen V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču. Zoper sklep.

kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4.000 eurov. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.000 eurov. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. v sporih iz avtorske pravice in sporih. če vrednost spornega predmeta ne presega 20. 3. za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. točke. 3. je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj. ki jih določa zakon. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna. člen (črtan) Okrožna sodišča 32. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči. Stvarna pristojnost Okrajna sodišča 30. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna. ter spore v zvezi z varstvom konkurence. 7. v sporih o služnostih in realnih bremenih. da sodijo: 1. . 8. 6. v sporih o zakonitem preživljanju.9 29. v sporih. v sporih zaradi motenja posesti. člen Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje. člen Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori. 3. če vrednost spornega predmeta presega 20. 2. ter druge zadeve. 5. v sporih o varstvu in vzgoji otrok. v gospodarskih sporih. člen Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih. za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča. 4. v zakonskih sporih. 1. 31. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. 2. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora. da sodijo: v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva.

člen Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. člen (črtan) 34. za opravljanje drugih zadev. za opravljanje drugih zadev.10 Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah. za odločanje o predlogu za dopustitev revizije. člen Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in o predlogih za dopustitev revizije v senatu treh sodnikov. člen Vrhovno sodišče je pristojno: 1. da odloča sodnik posameznik. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč. razen če je v tem zakonu določeno. ki jih določa zakon. člen . Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve. Kadar odloča vrhovno sodišče o reviziji ali zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo sodišča nižje stopnje. odloča v senatu petih sodnikov. ki jih določa zakon. člen Višja sodišča so pristojna: 1. 3. ki jih določa zakon. člen (črtan) Višja sodišča 35. 2. 36. ki spadajo v njihovo pristojnost. ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči. Vrhovno sodišče 37. 2. 33. Ugotovitev vrednosti spornega predmeta 39. reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti. za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. 38.

ki so določeni v tem zakonu. tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. 42. člen Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve. se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če v primeru iz drugega odstavka tega člena tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. toda največ znesek. ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek. pa tožeča stranka v tožbi navede. člen Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov. člen Če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice. da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek. člena tega zakona. odločilna vrednost spornega predmeta.11 Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti. V drugih primerih. razen če gre za najemno ali zakupno razmerje. ki se ponavljajo. ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. sklenjeno za krajši čas. pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo. je odločilna vrednost spornega predmeta. se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina oziroma zakupnina. Obresti. pravice do revizije in v drugih primerih. ki naj se zavaruje. 44. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev. se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. pravdni stroški. če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. 40. ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člen Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev. 41. se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred . se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. 43. se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev. ki naj se zavaruje. čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov. se vzame kot vrednost spornega predmeta ta znesek. se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve.

Krajevna pristojnost a) Splošna krajevna pristojnost 46. zoper katerega ni posebne pritožbe. kjer so njihovi organi upravljanja. je za sojenje pristojno sodišče. velja za sedež kraj. je pristojno sodišče. ki je krajevno pristojno za enega . na območju katerega je njihov sedež. 47. Če ima tožena stranka poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati. člena tega zakona. Če nastane dvom. 45.12 začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči s sklepom. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno za sojenje tudi drugo določeno sodišče. člen Če je z isto tožbo toženih več oseb (1. je splošno krajevno pristojno sodišče. člen Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče. na območju katerega ima tožena stranka začasno prebivališče. ravna sodišče po določbah 108. da bo tam prebivala daljši čas. člen Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji začasno prebivališče. pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče. V primerih. na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta. Če je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje. je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke. b) Posebna krajevna pristojnost Pristojnost za sospornike 49. 48. člen Če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. 4. ki veljajo za nepopolne vloge. ki so določeni v tem zakonu. člena). točka prvega odstavka 191. člen Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče.

je krajevno pristojno tisto sodišče. na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost. ki zahteva preživljanje. na območju katerega je to premoženje. ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca. je poleg sodišča. zato ker ima tožena stranka v Republiki Sloveniji premoženje. je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka tega člena tudi sodišče. Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje 50. ki je predmet spora. Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije. Če je v sporih za zakonito preživljanje pristojno sodišče Republike Slovenije. je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. člen Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. ki je dal garancijo. Pristojnost v odškodninskih sporih 52. člen Za sojenje v sporih za varstvo pravice na podlagi pisne garancije proti proizvajalcu. zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. člen Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče.13 izmed tožencev. na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij 51. Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe. ali sodišče. je krajevno pristojno sodišče. člen Če je v sporih za zakonito preživljanje tožeča stranka oseba. ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. določba prvega odstavka tega člena pa tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice. Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije 53. če so med njimi glavni in stranski zavezanci. pa sodišče. zato ker je tožeča stranka otrok. iz katerega se lahko poplača preživljanje. na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. . na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje. je krajevno pristojno tisto sodišče.

oziroma sodišče. zato ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pristojnost v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva 56. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. na območju katerega ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče. 55. na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče. člen Za sojenje v zakonskih sporih je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče. člen Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. Pristojnost v zakonskih sporih 54. na območju katerega leži nepremičnina. člen V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva lahko vloži otrok tožbo tudi pri sodišču. člen Če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče Republike Slovenije. ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca. na območju katerega je bila posest motena. na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče. ker ima tožeča stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.14 pristojno tudi sodišče. je pristojno vsako od teh sodišč. . ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če je v zakonskih sporih pristojno sodišče Republike Slovenije. Če leži nepremičnina na območju več sodišč. Pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti 57. Če je v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva pristojno sodišče Republike Slovenije. ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca. v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče. je krajevno pristojno tisto sodišče. na območju katerega sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče. zato ker sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma zato. Za spore zaradi motenja posesti premičnih stvari je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. je krajevno pristojno tisto sodišče. zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Sloveniji ali zato.

ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov. če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. je izključno krajevno pristojno sodišče. Pristojnost za osebe. ki vodi zapuščinski postopek. člen Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. na območju katerega je ta podružnica. na območju katerega je bila posest motena. na območju katerega je ta predmet oziroma premoženje tožene stranke. na katerega se nanaša tožba. člen Za sojenje v sporih zoper pravno osebo. ki poslujejo v Republiki Sloveniji 61. oziroma sodišče. člen Za sojenje v sporih zoper tujo fizično ali pravno osebo.15 Pristojnost v sporih o letalu in ladji 58. Pristojnost po kraju. je za sojenje v sporih iz dednopravnih razmerij in v sporih o terjatvah upnika proti zapustniku poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega se vodi vpisnik. krajevno pristojno tudi sodišče. na območju katerega se vodi vpisnik. je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče. zato ker je na območju Republike Slovenije predmet. Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij 62. na območju katerega je sodišče. ki izvirajo iz njenega poslovanja v Republiki Sloveniji. Če je za sojenje v sporih zaradi motenja posesti na ladjah oziroma letalih iz prvega odstavka tega člena pristojno sodišče Republike Slovenije. oziroma kakšno premoženje tožene stranke. Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku . je krajevno pristojno sodišče. v katerega je vpisana ladja oziroma letalo. je krajevno pristojno tisto sodišče. člen Če je za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. za katere ni splošne krajevne pristojnosti v Republiki Sloveniji 59. na območju katerega je v Republiki Sloveniji njena podružnica ali prebivališče oziroma sedež osebe. ki vodi zapuščinski postopek. je poleg sodišča. člen Če je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala pristojno sodišče Republike Slovenije. ki ima podružnico zunaj svojega sedeža. v katerem je podružnica pravne osebe 60. Pristojnost za tuje osebe.

oziroma sodišče. ki vodi izvršilni postopek. člen Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče. ki odloči. je izključno krajevno pristojno sodišče. katero sodišče je krajevno pristojno. katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno. da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja. sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču. 67. ki po določbah tega zakona ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi. člen . ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom. ali če so za to drugi tehtni razlogi. če je očitno. vendar se po tem zakonu ne da dognati. višje sodišče pa vrhovnemu sodišču. Vzajemna pristojnost za tožbe zoper tuje državljane 65. odloči vrhovno sodišče na predlog stranke. c) Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču 66. člen Če je po pravilih o mednarodni pristojnosti za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije. člen Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati.16 63. oziroma sodišče. na območju katerega je sodišče. d) Sporazum o krajevni pristojnosti 69. člen Če je v tuji državi državljan Republike Slovenije lahko tožen pri sodišču. ki vodi izvršilni ali stečajni postopek. velja enaka pristojnost tudi za sojenje državljanu te tuje države pred sodiščem Republike Slovenije. 68. da postopa v zadevi. Pristojnost po plačilnem kraju 64. da se bo tako laže opravil postopek. člen Za sojenje v sporih. člen Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja. na območju katerega se opravlja upravna izvršba.

toda le. se stranki lahko sporazumeta. 6. 71. do 5. členu tega zakona. Če je sodnik izločen iz razloga po 6. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec. mora prenehati s kakršnim koli delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča. člena tega zakona. ali je zakonska zveza prenehala ali ne. . Če sodnik ali sodnik porotnik misli. Če zakon določa. 3.17 Če zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča. Če gre za izločitev predsednika sodišča. če je to sodišče stvarno pristojno. ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost (6. nimajo pravnega učinka. pravdna dejanja. točka 70. če so podane druge okoliščine. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. ki je stranka v postopku. ki odloči o izločitvi. ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore. 5. če je skrbnik. da jima sodi na prvi stopnji sodišče. ki mu določi namestnika. da jima sodi na prvi stopnji eno teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče. da je podan ta izločitveni razlog. člena). člen Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen razlog izločitve iz 1. ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. v stranski vrsti pa do četrtega kolena. Sporazum strank velja le tedaj. razen izdaje odločbe. 2. si ta določi namestnika med sodniki tega sodišča. če je s stranko v razmerju soupravičenca. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena. ne glede na to. da je za sojenje v določenem sporu krajevno pristojnih dvoje ali več sodišč. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. ki ni krajevno pristojno. njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. arbitražo ali drugim organom. če to ni mogoče. Tretje poglavje IZLOČITEV 70. se stranki lahko sporazumeta. ki jih je opravil. da so podane kakšne druge okoliščine. odkar je zvedel. posvojitelj ali posvojenec stranke. 4. njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. točke 70. Do odločitve predsednika sodišča lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja. točki 70. če je sam stranka. ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena. člena tega zakona. pa ravna po 66. člen Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije: 1. sporoči to predsedniku sodišča. komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi.

s katerim se zahteva zavrne. ki jih je opravil izločen sodnik ali sodnik porotnik na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka. člen Izločitev lahko zahtevajo tudi stranke. Preden se izda sklep o izločitvi. ni pritožbe. Če gre za izločitev po 6. Zoper sklep. člen Ko sodnik ali sodnik porotnik izve. da je podan razlog za izločitev. . pa do izdaje odločbe. da se zahteva njegova izločitev. je zoper sklep posebna pritožba. ki postopa v zadevi. člena tega zakona ali če oceni. s katero se postopek pred tem sodiščem konča. od vložitve zahteve za njegovo izločitev nimajo pravnega učinka. se opravijo tudi druge poizvedbe. nerazumljivo. zoper sklep. Kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika. člen O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. 73. O zahtevi strank za izločitev predsednika vrhovnega sodišča odloča občna seja tega sodišča. Pravdna dejanja. s katerim se zahtevi za izločitev ugodi. do 5. vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. 74. točki 70. je treba dobiti izjavo sodnika ali sodnika porotnika. razen izdaje odločbe.18 72. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika. mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe. da je zahteva za izločitev po 1. čigar izločitev se zahteva. takoj ko izve. točki 70. če je treba. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine. člena tega zakona očitno neutemeljena. če ni bilo obravnave. lahko opravlja nadaljnja dejanja. pa ni posebne pritožbe. izločitev. Stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika. člena tega zakona o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Prepozno. odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča. na katere opira svojo zahtevo za Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108.

je pravdno sposoben v mejah. ki nima pravdne sposobnosti. zlasti če imajo premoženje. da mora imeti zastopnik posebno dovoljenje. če ugotovi. O izločitvi strokovnega sodelavca in zapisnikarja odloča sodnik. ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena. je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. člen Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. zastopa njen zakoniti zastopnik. 77. člen Stranka. ni posebne pritožbe. ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti. sme to storiti le tedaj. . v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. stranka. Četrto poglavje STRANKE IN NJIHOVI ZAKONITI ZASTOPNIKI 76. Mladoletnik. na podlagi zakona. s pravnim učinkom v določeni pravdi. ki ji je delno omejena poslovna sposobnost. kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna Pravdno sodišče sme izjemoma. za sklenitev sodne poravnave ali za druga pravdna dejanja v posebnih predpisih določeno. člen Stranko. če je za vložitev ali umik tožbe. lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).19 75. pristojen za socialne zadeve. na katero je mogoče seči z izvršbo. 79. Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena. člen Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov veljajo smiselno tudi za strokovne sodelavce in zapisnikarje. po pooblaščencu vsa pravdna dejanja. s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi. člen Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke sam. ali če je tako določeno s tem zakonom. priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja. če ima tako dovoljenje. ki ga izda organ. 78. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom. Polnoletna oseba. S posebnimi predpisi se določa. ki je poslovno popolnoma sposobna. da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka. za pripoznanje tožbenega zahtevka oziroma za odpoved tožbenemu zahtevku.

da stranka nima zakonitega zastopnika ali da zakoniti zastopnik nima posebnega dovoljenja. naj si priskrbi posebno dovoljenje. Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok. naj se določi drug zakoniti zastopnik. ne more biti pravdna stranka. določen v tretjem odstavku 86. če je to potrebno. da onemogočajo nadaljnjo pravdo. počaka sodišče s postopkom in predlaga. naj popravi v tožbi. da je zakoniti zastopnik. da organ. oziroma zahteva od zakonitega zastopnika. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. ni pritožbe. ali je tisti. da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal. lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. da ima tako dovoljenje. ki je pod skrbništvom. da se postopek lahko nadaljuje z osebo. 82. kar je treba. ne kaže potrebne skrbnosti pri zastopanju. 80. pristojen za socialne zadeve. da tisti. mora na zahtevo sodišča dokazati. člen Če sodišče ugotovi. da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana. zahteva od tožeče stranke. postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi. člena tega zakona. ki je pod skrbništvom. ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik.20 Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik. ki je lahko pravdna stranka. kadar ugotovi. pristojnemu za socialne zadeve. ki jih je opravilo v postopku. ki nastopa kot stranka. Če bi zaradi opustitve zastopnika lahko nastala škoda za tistega. in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje. ali pa ukrene. ali ukrene kaj drugega. in ali stranko zastopa pooblaščenec. kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti. ki nastopa kot stranka. postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika. razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja. kar je potrebno. s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti. zavrže tožbo. če bi se odložila. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. kadar je to potrebno. Dokler se ne odpravijo te pomanjkljivosti. da zakoniti zastopnik osebe. mora zakoniti zastopnik dokazati. Kadar sodišče ugotovi. Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: . člen Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže. Če se zahteva za določena pravdna dejanja posebno dovoljenje. Prav tako sodišče zahteva. se smejo opravljati samo tista pravdna dejanja. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena. sporoči to organu. če pa so pomanjkljivosti take. zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice. 81. tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Zoper sklep. pa se da ta pomanjkljivost odpraviti.

da bo sam nastopal v pravdi. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika. da je postavil skrbnika. pa nima zakonitega zastopnika. vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. lahko sam opravlja pravdna dejanja. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan. ki ni pravdno sposoben po zakonu svoje države. odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja organ. v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. če je to mogoče. 4. ki so navedeni v 4. pa tudi stranke. pač pa je pravdno sposoben po zakonu Republike Slovenije. člen Začasni zastopnik ima v postopku. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. ne sporoči sodišču. ime zastopnika ter njegov poklic in prebivališče in pa opozorilo. ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodni deski. pristojen za socialne zadeve. in 5. ki se ji postavlja zastopnik. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik. če je treba. Oglas mora obsegati: navedbo sodišča. člen Tuj državljan. ki je postavilo začasnega zastopnika. sodišče tožbo zavrže. člena tega zakona. pristojen za socialne zadeve. pristojen za socialne zadeve. da bo zastopnik zastopal toženo stranko ali tožečo stranko v postopku vse do takrat. točki drugega odstavka 82. če tožena stranka ni pravdno sposobna. izda sodišče oglas. Če po vložitvi tožbe nastanejo okoliščine iz drugega odstavka tega člena na strani tožeče stranke. zakonito podlago. pa tudi na drug primeren način. 5. ne sporoči. Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. ime tožene stranke ali tožeče stranke. sporni predmet. Zakoniti zastopnik sme opravljati dejanja samo toliko časa. da je postavil skrbnika. Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat. za katerega je postavljen. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo. lahko sodišče na predlog in stroške tožene stranke postavi začasnega zastopnika tudi tožeči stranki. 84. pa tožena stranka nima pooblaščenca. dokler tuj državljan ne izjavi. 85. dokler tožena stranka ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. 2. 83. člen Če je postavljen toženi stranki ali tožeči stranki začasni zastopnik iz razlogov.21 1. ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. 3. dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ali tožeča stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ. .

ki jo zastopa pooblaščenec. ni sposoben za zastopanje. ki ne sme biti daljši kot 15 dni. Stranka. V postopku pred okrožnim. člen . 88. Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. člen V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak. ki je opravila pravniški državni izpit. 87. višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba. člena tega zakona. ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. Če sodišče ugotovi. da pooblaščenec. da v roku. Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člen Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V sklepu jo opozori na pravne posledice. člen Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu. da se bo zastopala sama. ji sodišče s sklepom naloži. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe. če ne ravna po nalogu sodišča. ki ima pooblaščenca. sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže. opozori stranko na škodljive posledice. naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih. sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. ki je odvetnik.22 Peto poglavje POOBLAŠČENCI 86. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu. člena tega zakona. kdor je popolnoma poslovno sposoben. se šteje. ki jih je treba ugotoviti v pravdi. da ta dejanja niso opravljena. ki ni odvetnik. 89. imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi. vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu. Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena.

na katerem stranka ni bila navzoča. če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. kakor če bi jih opravila sama stranka. Če je pritožba vložena po pooblaščencu. člena tega zakona. se šteje. ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona. člena tega zakona. na katerem je bila dana. če pritožbo vložita po pooblaščencu. pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče. določena v tretjem odstavku 86.23 V pravnem pouku zoper sodno odločbo. mora sodišče pravdni stranki opozoriti. ki jo izda okrajno sodišče. 91. Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu. Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu. ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. ki je oseba iz tretjega odstavka 86. da ta dejanja niso opravljena. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona. jo sodišče kot nedovoljeno zavrže. da mora biti v primeru. če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu. da ta dejanja niso opravljena. Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku. vloženo po pooblaščencu. člen Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku. 90. 94. se šteje. člena tega zakona. člena tega zakona. ki ni oseba. člena tega zakona. . 93. 92. ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila. ali ga je priznal v vlogi. člena tega zakona. člen Pravdna dejanja. da mora biti v primeru. pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. oziroma če sam ali njegov zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja. imajo enak pravni učinek. člen Obseg pooblastila določi stranka. presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. člen Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo. pa niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 86. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. člen V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko.

lahko s sklepom odredi.000 eurov pa tudi odvetniški pripravnik.24 95. jo umakniti. 2. ki ni predložila pooblastila. ki ni odvetnik. Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila. morata biti navzoči dve priči. ki se na pooblastilu podpišeta. ki jih je opravila oseba brez pooblastila. člena tega zakona odvetniški kandidat. člen Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo. Zoper tak sklep ni pritožbe. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. 3. ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico: 1. člen Stranka da pooblastilo pisno. ki je pri njem zaposlen. pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče lahko dovoli. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja. se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. dano pravni osebi. 4. zlasti pa vložiti tožbo. Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87. sme opravljati pooblaščenec. člen Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo. 96. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi. Stranka. s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja. . če pa preteče ta rok brez uspeha. za odpoved ali umik pravnega sredstva. ki ni odvetnik. ter za prenos pooblastila na drugega. pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati. vendar pa ji hkrati naloži. 98. naj se predloži overjeno pooblastilo. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške. za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku. člen Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca. vložiti redno pravno sredstvo. 97. ne da bi upoštevalo dejanja. nadaljuje postopek. ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice. skleniti sodno poravnavo. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila. odloži sodišče izdajo odločbe. opravljati vsa pravdna dejanja. da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba. za sodno poravnavo. ki so potrebna v tem postopku. ki dela v njegovi pisarni. ki ne zna pisati ali se ne more podpisati. pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20. vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe.

naznani. ko se ji Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega. člen Če je pooblaščencu dana pravica. ki ga je dala. ampak pravno sredstvo zavrže. ki nastopa kot pooblaščenec. da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko. ki nastopa kot pooblaščenec. vselej pravice. ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. ali je tisti. ki ni odvetnik. člen . člen). Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče. Šesto poglavje JEZIK V POSTOPKU 102. če je treba odvrniti kakšno škodo. pooblaščenec pa ga lahko kadar koli Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču. ni upravičen za zastopanje. člen odpove. Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka. če vlogi ni predložil pooblastila. pred katerim teče postopek. V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu. da opravlja vsa pravdna dejanja. razveljavi opravljena pravdna dejanja. 101. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče ne dovoli odvetniku. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja. pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben. 100. ki ga je določilo sodišče. da tisti. preneha. bodisi pisno ali ustno na zapisnik. razen če jih je stranka pozneje odobrila. ki bi lahko nastala zanj v tem času. vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. če je treba odvrniti škodo za stranko. 99. ali če je zakoniti zastopnik razrešen. člen S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo. Pooblastilo. ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Če ugotovi. ki mu je pooblastilo dal.25 Če pooblaščenec v roku. upravičen za zastopanje. ki ga je dal stečajni dolžnik. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti. ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva.

kar se navaja na naroku. predlogi ali sporočila. ravna sodišče po določbah 108. ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. Sedmo poglavje VLOGE 105. člen Vabila. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča. člen Z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba. kadar je to potrebno. zagotovi ustno prevajanje tistega. ki je pri sodišču v uradni rabi. Vložnik mora vlogo podpisati. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. se jim na njihov predlog. odločbe in druga sodna pisanja se pošiljajo strankam in drugim udeležencem v postopku v jeziku. pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. da ne razumejo slovenskega jezika. naj se predloži vloga z overjenim podpisom. da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. ki je v uradni rabi pri sodišču. V zapisnik se zapiše. 103. na katera jo opira. sporni predmet in vsebino izjave. če izjavijo. ki se uporabljajo na naroku za dokazovanje. ki pri sodišču ni v uradni rabi. in dokaze. Zoper tak sklep ni pritožbe. overjenim s kvalificiranim potrdilom. da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. lahko s sklepom odredi. ki veljajo za nerazumljive vloge. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo. 104. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo. mora stranka v vlogi navesti dejstva. Če postopek ne teče v jeziku stranke oziroma v jeziku drugih udeležencev v postopku. . razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Če vloži stranka vlogo v jeziku. pravno sredstvo in druge izjave. Prevajajo tolmači.26 Stranke in drugi udeleženci v postopku smejo na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. v katerem teče postopek. Stranke in drugi udeleženci morajo biti poučeni o tem. Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse. da znajo jezik. Če sodišče dvomi o pristnosti take vloge. da se lahko obravnavajo. ali če sodišče ugotovi. člena tega zakona. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati. morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. člen Stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe. v njihov jezik ter ustno prevajanje listin. kar je treba. odgovor na tožbo. ki se vlagajo zunaj obravnave. pritisne na vlogo namesto podpisa odtis kazalca.

tožbe. vloge. na katero se nanašajo podatki v potrdilu in tako oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju poslanih podatkov s podatki v uradni evidenci. predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka. overjenim s kvalificiranim potrdilom. 105. izroči neposredno organu ali po osebi.a člen Ob vložitvi tožbe. 106. da se pošlje po pošti. lahko od državnega organa. da je vloga umaknjena. zahtevajo preveritev pravilnosti take oznake tako. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku. se šteje. nasprotne tožbe. ki vsebuje napoved pritožbe. ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga. Pisna vloga se vloži tako. ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki). predpisani zgolj v fizični obliki. določi vloge. ki izdajajo kvalificirana potrdila. ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom. ki dodeljuje tako oznako. elektronski poti. predloga za obnovo postopka. pristojen za pravosodje. predloga za poskus poravnave. da jih sodišče lahko vroči. kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. . se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko minister. pristojen za pravosodje. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa. overjenega s kvalificiranim potrdilom.b člen Vloga se vloži v pisni obliki. pritožbe. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce v elektronski obliki zahteva. ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). in način identifikacije strank v teh primerih. da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. ter v taki obliki. predloga za sporazumno razvezo. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. Overitelji. z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije. Pristojni organ za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem. da mu pošljejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe.27 105. ali vloga. da imajo enako vsebino kot obrazci. člen Vloge. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge. obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema. To velja tudi za priloge. ki se navezujejo na uradno dodeljene identifikacijske oznake. ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. Vloga v elektronski obliki se vloži tako. Pisna vloga je vloga. ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. Minister.

Če vložnik ne ravna po tem nalogu. 108. ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali fotokopij. določi rok za popravo ali dopolnitev. člen Listine. da je bila vložena pri sodišču tisti dan. Če vloga. lahko pa tudi navaden prepis ali mikrofilmska. nasprotni stranki pa dovoli. V zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče vložnika opozoriti na pravne posledice. Kot prepis listine se v skladu z zakonom. ki imajo skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku. Predložitev listine v izvirniku lahko zahteva sodišče od vložnika tudi po uradni dolžnosti. da jo pregleda. Če je treba. da je primerna za obravnavo.28 Vloge in priloge. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. da mora vlogo popraviti ali dopolniti. šteje: zajeta in hranjena mikrofilmska ali elektronska (skenirana) kopija. Če je listina priložena v prepisu. ki jih je treba vročiti nasprotni stranki. jo sodišče obdrži. ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo. nasprotni stranki pa dovoli. kar je treba. 107. da bi se lahko obravnavala. jo na zahtevo vrne vložniku. ko je bila prvič vložena. sodišče v zahtevi sporoči vložniku tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki. reprodukcija te kopije ali overjen prepis. vložena po elektronski poti. kolikor jih je treba za nasprotno stranko. elektronska (skenirana) kopija. Kadar sodišče zahteva od vložnika. zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika. ki se priložijo vlogi. da priloži spisom njen prepis. se lahko izročijo vloge in priloge za vse skupaj v enem izvodu. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako. mu sodišče naloži. člen Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega. jo sodišče zavrže. vložene po elektronski poti. so lahko v izvirniku ali prepisu. ni primerna za obdelavo na sodišču. zahteva sodišče od vložnika. naj predloži listino v izvirniku. sodišče vlogo zavrže. vendar pa lahko zahteva. določi sodišče rok. člen . Če priloži stranka listino v izvirniku. se šteje. fotokopija ali reprodukcija te kopije. Zoper te sklepe ni pritožbe. se pošljejo v enem izvodu. če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ko sodišču listina ni več potrebna. 109. Če je na nasprotni strani več oseb. da jo pregleda. da vlogo popravi ali dopolni. naj v določenem roku to stori. v katerem je treba listino izročiti oziroma pregledati.

112. se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka. ko je rok začel teči. Osmo poglavje ROKI IN NAROKI Roki 110. se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. člena tega zakona tistega. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno. preden se rok izteče. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. Če se vloga odda v sodni nabiralnik. za trenutek izročitve sodišču. ki se po svoji številki ujema z dnem. se na predlog prizadete osebe lahko podaljša. stranko ali drugega udeleženca v postopku. se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu. se šteje. če so za to opravičeni razlogi. Podaljšanje roka se mora predlagati. ki ga določi sodišče. na katero je naslovljena. 111. Rok. če je izročena pristojnemu sodišču. na katerega je naslovljena. Roki. člen Če roki niso določeni z zakonom. temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. mesecih in letih. ko jo je prejel informacijski sistem. Če se pošlje vloga po elektronski poti se šteje čas. od katerega je treba šteti rok. ki so določeni po mesecih oziroma po letih. izrečena po prvem odstavku tega člena. . se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. ki v vlogi žali sodišče. ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. člen Če je vloga vezana na rok. jih določa sodišče glede na okoliščine primera. praznik ali drug dela prost dan. Za osebe. člen Roki se računajo po dnevih. za trenutek izročitve sodišču. ki ga določa zakon o praznikih.29 Pravdno sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. se šteje dan izročitve vloge pristojnemu vojaškemu poveljstvu za dan izročitve sodišču. ko jo sodni nabiralnik prejme. ki so v obvezni vojaški službi. se šteje čas. Kazen. se konča rok zadnji dan v tem mesecu. Če je rok določen po dnevih. da je vložena pravočasno. nedelja. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni. na katero je naslovljena. Če je zadnji dan roka sobota. preden se rok izteče.

da je potrebna njihova navzočnost. izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka. v vabilu pa navede kraj. Določbe prvega do osmega odstavka tega člena veljajo tudi za rok. da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Naroki 113. člena tega zakona. . na katerem se opravlja narok. prostor in čas naroka. pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka. v kraj oziroma kraje. ki službujejo v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih ali štabih v krajih. Sodišče mora na narok pravočasno povabiti stranke in druge osebe. ki se bo opravilo na naroku. na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). da je bila pravočasno vložena. ki je bila povod za določitev naroka. člen Narok se opravi praviloma v sodnem poslopju. ki je vezana na rok. 114. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloči. kjer ni redne pošte. člen Narok določi sodišče. se šteje dan. Sodišče lahko sklene. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. Sodišče opozori v vabilu posebej na zakonite posledice izostanka. in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. če je to z zakonom predpisano ali če je za postopek potrebno. če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja. da je to potrebno ali da se bo tako prihranilo pri času ali pri stroških postopka. Zoper tak sklep ni pritožbe. da se opravi narok zunaj sodnega poslopja. ki ji je odvzeta prostost. 114. v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. se šteje. Če se vloga ne pošlje skupaj z vabilom. ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. Za osebo. če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. če spozna. za dan izročitve sodišču. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo. Zoper sklep o določitvi naroka ni pritožbe. ali očitni pomoti vložnika. se v vabilu navedejo stranke. da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja. Če je bila vloga. za katere misli.a člen S soglasjem strank lahko sodišče strankam in njihovim pooblaščencem dovoli.30 Določba petega odstavka tega člena velja tudi za druge osebe. sporni predmet in dejanje.

če ista oseba dvakrat ali večkrat izostane z naroka zaradi zdravstvenih razlogov. ji sodišče na njen predlog dovoli. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Če stranka. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. pa od dneva. takoj naznani kraj in čas novega naroka. v katerem je bila pred zamudo. če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe. če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. če spozna. da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje). Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom. ko je prenehal vzrok. ko je za to zvedela. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. 115. ki ureja zdravstveno varstvo. člen Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. stanje. izdano na obrazcu v skladu z zakonom. za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. lahko sodišče narok preloži le. in razveljavijo vse odločbe. v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe. če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. ki ureja zdravstveno varstvo. Stroški. zakoniti zastopnik. 117. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču. pooblaščenec. člen Sodišče lahko preloži narok. Vrnitev v prejšnje stanje 116. Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva. se pravda vrne v tisto stanje. Če sodišče narok preloži. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo. priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje . v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje.31 Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. ki nastanejo zaradi presoje.

člen Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. . na katera se opira predlog. vendar pa sodišče lahko odloči. člen Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde. razen če so dejstva. da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok. ki so bila opravljena na naroku. Če sodišče sklene. ko vloži predlog. opraviti tudi zamujeno dejanje. kraj. mora predlagatelj obenem. sporni predmet in imena navzočih strank ali drugih oseb ter njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. člen Zapisnik se sestavi o dejanjih. določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. člen Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli.32 Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka. da se postopek prekine. ali če je bil zamujen narok. 119. 123. 121. če je bil zamujen rok za predlog. mora to sporočiti višjemu sodišču. 118. da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Zapisnik piše zapisnikar. dan in ura dejanja. 120. O manj pomembnih izjavah ali sporočilih se ne sestavi zapisnik. člen (črtan) Deveto poglavje ZAPISNIK 122. splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. ki jih dajo stranke ali drugi udeleženci zunaj naroka. pred višjim sodiščem pa teče postopek zaradi pritožbe. člen V zapisnik se vpišejo: naslov in sestava sodišča. Zapisnik se sestavi tudi o pomembnejših izjavah ali sporočilih. temveč se naredi v spisu samo uradni zaznamek.

Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati. O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloči predsednik senata brez naroka. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega. Glede ugovorov v zvezi z vsebino zapisnika se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 124. in podatek. čigar izjava se snema. kaj naj zapiše v zapisnik. če je stranka ugovarjala točnosti prepisa. Zapisnik se mora pisati v redu. se mora iz posnetka jasno razpoznati. dokazi. datum in ura naroka. Stranka ima v nadaljnjih treh dneh pravico do vpogleda v prepis zapisa in ugovarjati zoper morebitno nepravilnost prepisa. ki jim ni bilo ugodeno. Zvočni zapis zapisnika se lahko izbriše po preteku roka za ugovor. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori. dokazi. Če se snema izjave več oseb. ki so jih ponudile. njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. 124. člen Predsednik senata lahko odredi. člena tega zakona. sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb. kraj. 125. vendar samo glede tistega dela zapisnika. To pravico imajo tudi druge osebe. Če zapisnik ni bil voden v pisni obliki. dodati ali spremeniti. v kakšni lastnosti daje to izjavo. ne sme se nič izbrisati. z navedbo izpovedb prič in izvedencev ter odločbe sodišča na naroku. da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. izjave strank. katerih izjava je vpisana v zapisnik. kdo je dal izjavo. pa po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. 125. V zapisnik o glavni obravnavi se vpišejo zlasti: ali je bila obravnava javna ali pa je bila javnost izključena. ki so bili izvedeni.a člen Predsednik senata lahko odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. naj se jim prebere. Prečrtana mesta morajo ostati čitljiva. člen Zapisnik se sestavlja tako. in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. . Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča. da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec glasno narekuje zapisnikarju. njihovi predlogi. Kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti.33 Zapisnik mora obsegati bistvene podatke o vsebini dejanja. v katerem je njihova izjava. se zapiše na koncu zapisnika. mora biti prepis zapisnika izdelan v treh dneh. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku.

da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali slikovno snemanje in kdo je odredil snemanje. Prepis zvočnega posnetka se izdela v treh dneh po njegovem nastanku. da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju. predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika oziroma zaznamka o glasovanju. pristojen za pravosodje. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom. da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. 127. odločbo. temveč se na izvirniku odločbe naredi zaznamek o posvetovanju in glasovanju. se zaznamek o posvetovanju in glasovanju naredi v elektronski obliki v posebnem dokumentu. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. da je zapisnik pregledalo. se ne sestavi zapisnik. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. overjenim s kvalificiranim potrdilom. se zapre v poseben ovitek. Zapisnik o naroku se vodi v elektronski obliki. podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča. ko odloča o pravnem sredstvu. ki ga je sestavil. V spisu. ki se izda v fizični obliki. če ni priložen zapisniku. samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu. Minister. Zvočne in slikovne posnetke hrani sodišče. ki se izda v elektronski obliki. Prepis mora predsednik senata pregledati. Stranka ima v treh dneh po izdelavi prepisa pravico do vpogleda v prepis in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. se v informacijskem sistemu v posebni mapi vodi tako. v tem primeru mora višje sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek oziroma shraniti v posebno mapo in na ovitku oziroma mapi označiti. potrditi in priključiti zapisniku o naroku. Zapisnik oziroma zaznamek o glasovanju. člen Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar. 126. dokler se hrani spis. ki se izda v fizični obliki. Obstoj in vsebina zapisnika se samodejno evidentira v informacijskem sistemu. da je bil posnetek na zahtevo stranke reproduciran in kraj hrambe posnetka. varen elektronski podpis sodišča ni potreben. ki se izda v elektronski obliki. člen O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. in o sodniku. če se podatki o času in kraju zapisnika v elektronski obliki ter podatki o zapisnikarju. Podpisa nista obvezna. če niso vpisana v sam zapisnik. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Če je višje sodišče v postopku o pravnem sredstvu odločilo soglasno. ki se vodi v elektronski obliki.34 V zapisniku o naroku je treba zapisati. ki se neločljivo poveže z odločbo. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. Ta zapisnik sme pregledati samo višje sodišče. ki je vodil zapisnik s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev. ki se izda v elektronski obliki. .

Član senata. Če je treba pri odločanju o glavni stvari odločiti o več zahtevkih. oddani za največji denarni znesek ali količino. o katerih se glasuje. 130. . Pri posvetovanju in glasovanju smejo biti navzoči samo člani senata in zapisnikar. 131. ki jih postavi predsednik senata. Kadar je treba odločiti o enostavnejših vprašanjih. lahko odloči senat tudi na samem zasedanju. se ne sme vzdržati glasovanja o vprašanju. se glasovi. Za vsako odločbo senata je potrebna večina glasov. da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma raziščejo. dokler se ne doseže večina. ali je treba dopolniti postopek. V postopku za izdajo plačilnega naloga se izda sklep. oddanim za najbližji manjši denarni znesek ali količino. in o drugih predhodnih vprašanjih. Če so glasovi glede posameznih vprašanj. člen Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem. O tožbenem zahtevku odloči sodišče s sodbo.35 Deseto poglavje ODLOČANJE 128. Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih. 129. Če se glede višine denarnega zneska ali količine razdelijo glasovi na več kot dve mnenji. s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku. tako da nobeno od njih nima večine. se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja. Njegova dolžnost je skrbeti. o katerem naj se odloči pozneje. prištejejo glasovom. se znova obravnavajo razlogi za vsako mnenje. odloči s sklepom. ki je pri glasovanju o kakšnem prejšnjem vprašanju ostal v manjšini. Kadar sodišče ne odloči s sodbo. porazdeljeni na več različnih mnenj. v postopku zaradi motenja posesti pa s sklepom. se glasuje o vsakem zahtevku posebej. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep. člen Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. odloči o tem. če se niti tedaj ne doseže večina. dokler se ne doseže večina. člen Preden sodišče odloči o glavni stvari. v obliki plačilnega naloga. člen Sodišče izdaja odločbe v obliki sodbe ali sklepa.

Minister. ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. sodnim tolmačem. da želi vročanje po varni elektronski poti. Če sodišče ugotovi. da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. člen Državnim organom. pristojen za pravosodje. odvetnikom. po varni elektronski poti. se šteje. določen z zakonom. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz prejšnjega odstavka se šteje naslov. vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev. Minister. določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb. vedno vroča po elektronski poti v varen poštni predal. dokler ne sporoči drugače. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi. Seznam oseb in organov iz prejšnjega odstavka določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. po delavcu sodišča. ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. ki je njihov delavec. Stroške vročitve iz prejšnjega odstavka založi predlagatelj take vročitve. Osebe in organi iz seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo naslova varnega poštnega predala. Navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke.36 Enajsto poglavje VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV Način vročanja 132. člen Pisanja se vročajo po pošti. ali delavcu. notarjem. katerega naslov navede v vlogi. pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi. kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo. pristojen za pravosodje. sodnim cenilcem. pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako. ki je objavljen na seznamu. kaj je varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi. da se pisanje izroči osebi. na sodišču ali na drug način. ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. da vročitev v varen poštni predal ni mogoča. Stranka lahko sodišču sporoči. izvršiteljem. sodnim izvedencem. 133. predpiše. stečajnim upraviteljem in drugim osebam oziroma organom. Če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti. ki je pooblaščena za sprejem. . Ne glede na četrti odstavek tega člena se državnim organom.

se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije. se opravi vročitev po diplomatski poti. ki naj se mu vroči pisanje. če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. člen Vročitev odvetniku kot pooblaščencu se lahko opravi tudi tako. do 22.37 134. Taka vročitev je veljavna le tedaj. 136. da se pisanje izroči osebi. pripravljen ga sprejeti. . da se pisanje vroči enemu izmed njih. po elektronski poti pa 24 ur na dan. Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega. na sodišču. se vročajo pisanja njemu. upravičenega za sprejem pisanj. člen Vroča se podnevi od 6. da je vloga stranki vročena. člen) drugače določeno. 137. če ni v tem zakonu drugače določeno. zadostuje. če je naslovnik tam. člen Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu. se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja. ki uživa imunitetno pravico. se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. ure. člen Osebi. ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom 132. če je tisti. Čas in kraj vročanja 139. člen Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. 135. 138. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. upravičenemu za sprejem pisanj. ki naj se mu pisanje vroči. člen Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku. v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Šteje se. ki ji je odvzeta prostost. ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku. če je treba. Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika. Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini. ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi.

ki so odvetniki. ki je pisanje dolžna sprejeti. Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega. se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci. domovi za ostarele. Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način. če strank ne zastopajo pooblaščenci.a člen Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence. bolnišnice) ne najde v takem objektu. če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega. ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi. ki mu je treba pisanje vročiti. se pisanje vroči tako. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po elektronski poti v varen poštni predal. člen Če se tisti. da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva. ki se vpisuje v register. se vroči pisanje osebi. En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču. ne najde v stanovanju. socialno-varstveni zavodi. se vroča na naslovu. člen . če v to privoli. Zoper to odločbo ni Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati. samski domovi. sodišče odloči. namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti. ki je vpisan v register. Način vročanja 140. ki naj se mu pisanje vroči. in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu. 141. Če se naslovnik. da je bila vročitev opravljena v trenutku. da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju. ki so ga dolžni sprejeti. pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu.38 Subjektu vpisa v sodni register. Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča. ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce. ki stanuje v nastanitvenem objektu. 139. pooblaščeni za sprejemanje pošte. ali osebi. S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi. Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. ki je zaposlena na tistem mestu. pritožbe. če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. ki naj se mu vroči. ki so odvetniki. do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena. V tem primeru se šteje. samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi. se pisanje vroči osebi.

Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. se vročitev opravi na način iz tega člena. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Naslovnik pisanje prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena tako. ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki. da je bila vročitev opravljena na dan. ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan. da je bila vročitev opravljena na dan. Pošta hrani pisanje 30 dni. ko naslovnik prevzame pisanje. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu. ki je vpisan v register. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju. sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. Šteje se. ter se podpiše. da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost. ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja po prejšnjem odstavku naslovniku. ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja. se pisanje izroči sodišču. v katerem je navedeno. členu tega zakona ni možna. vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico. če gre za vročitev po pošti. V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona.a člen Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti. ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu. da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. se takoj obvesti sodišče. velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu. Po poteku 15 dnevnega roka informacijski sistem pisanje izbriše in pošlje . na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi. na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem. ki je vpisan v register. se pisanje vrne sodišču.39 Če vročitev po 140. s posredovanjem organizacije. da je v informacijskem sistemu pisanje. Če subjektu iz tretjega odstavka 139. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh. ki bi ga moral vročiti. Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje. ki je sodišču sporočil elektronski naslov. ki je vročitev odredilo. O vročitvi. kje je pisanje. 141. v katerem navede. ter se podpiše. ko je pisanje pustil naslovniku. se vročitev fizični osebi opravi tako. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne. pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo. ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih. ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne. Šteje se. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. ki je bila opravljena na način iz tega člena. ki je vročitev odredilo.

določen v tem členu. ki so priložene v izvirniku. opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča. člena tega zakona. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem. overjenim s kvalificiranim potrdilom. ki je vročitev odredilo. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost. člen Tožba. pa pošti v kraju njegovega stanovanja. če je elektronski (skeniran) prepis. se pisanje vrne sodišču. Druga pisanja se vročajo osebno samo. če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. če tako določa zakon ali če sodišče oceni.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. Če vročitev po 140. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. 143. in rok 15 dni. da je vročitev opravljena osebno stranki. da je potrebna zaradi listin. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. zoper katero je dovoljena posebna pritožba. ki je odredilo vročitev. navedene v prvem. drugem in tretjem odstavku 140. da je tisti. da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. se vročajo osebno stranki. pisanja ne . če gre za vročitev po pošti. ko naslovnik pisanje dvigne. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče. se takoj obvesti sodišče. Šteje se. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in subjektom iz tretjega odstavka 139. v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. ki imajo izvirnike v fizični obliki. kje je pisanje. pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. ki je bila opravljena na način iz tega člena. člena tega zakona. člen Če se ugotovi. vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan. z vročilnico v elektronski obliki. ki je vročitev odredilo. v katerem je navedeno. ki je vročitev odredilo. se osebna vročitev fizični osebi opravi tako. da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in ga naslovnik lahko prevzame pri sodišču. ki bi ga moral vročiti. Na način. se šteje.40 naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo. ki naj se mu vroči pisanje. členu tega zakona. ter se podpiše. se opravi vročitev po 133. začasno odsoten in da mu osebe. če poravnalni narok ni bil razpisan. ko je obvestilo pustil naslovniku. Na obvestilu in na pisanju.a členom tega zakona. na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja. členu tega zakona ni možna. izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. da vročevalec pisanje izroči sodišču. sodna odločba. O vročitvi. ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki. v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo. 142.

na katerega je pisanje naslovljeno. s katero se konča postopek. ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje). členom tega zakona. Na vročilnici zapiše dan. spremeni svoj naslov. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe. Sodišče pridobi podatke o tem. ki naj se mu vroči pisanje. da naslovnik dejansko ne živi na naslovu. člen Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje. ki je prijavljen v skladu z zakonom. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. če tako ravna začasni zastopnik. oziroma tisti. Če tega ne stori. na katerem je bil opravljen poskus vročitve. da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako. ki je v tujini. pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika. Sprememba naslova 145. na katerem naj bi se opravila vročitev. kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen. odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. se pisanje vrne sodišču z navedbo. Odklonitev sprejema 144. kjer je pustil pisanje. člen Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik. ki se vroča v skladu s 141. upravičenega . ki se mu opravljajo vročitve. ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. odredi sodišče. uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj. pa tega ne sporoči sodišču. kjer ta oseba dela. Pooblaščenec za sprejemanje pisanj 146.41 morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem. imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika. in 142. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. ali je naslov. pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje. mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. člen Kadar tisti. s katero se konča postopek. Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje. da je s tem vročitev opravljena. da se pisanje pritrdi na sodno desko. enak naslovu za vročanje. ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih. Če se ugotovi. se pisanje vrne sodišču z navedbo. da tisti. mora to takoj sporočiti sodišču. kje je naslovnik in kdaj se vrne. se šteje. Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni. če tega ni. ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja. dejansko ne prebiva na naslovu. upravičen za sprejem pisanj. šteje se.

stroške začasnega zastopnika. ki ga je imenovalo sodišče. da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge v jezik. če ga ti ne imenujejo sami. . sodišče pozove stranko. Obenem sporoči tožnikom. ki ga določi sodišče. potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo. upravičenega za sprejemanje pisanj. imenovanega za tožečo stranko. upravičenega za sprejemanje pisanj. pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. imenuje sodišče začasnega zastopnika. pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji. ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju. naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. upravičenega za sprejemanje pisanj.42 za sprejemanje pisanj. Stroški začasnega zastopnika. pa mora založiti tožeča stranka. katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika. jim sodišče lahko naloži. se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko. ki je v tujini. če je več oseb toženih kot enotni sosporniki. da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. se šteje. da je vloga umaknjena. imenovanega za toženo stranko. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Če tožeča stranka ne založi stroškov. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. 147. Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika. Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku. To velja tudi za priloge. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca. na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. v katerem bo vloga lahko vročena. imenovanega za toženo stranko. se založijo iz sredstev sodišča. ki ga je imenovalo sodišče. katere vloga se vroča. člen Če več oseb skupaj toži. upravičenem za sprejemanje pisanj. sodišče tožbo zavrže. 146. pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku.a člen Če je treba vlogo vročiti v tujino v tujem jeziku. upravičenega za sprejemanje pisanj. se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku. naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku. sodišče tožbo zavrže. da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

. Minister. člen Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. in dan. ko je bilo pisanje izročeno. ki ga ta določi. da je s tem vročitev opravljena. se vročitev lahko dokazuje tudi drugače. člen Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde. Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka. ne pa tistemu. poleg tega pa opombo. se na vročilnici navede dan. zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve. se šteje. šteje se. v kateri so udeležene. se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. dovoli to predsednik senata. člena tega zakona. Drugim osebam. predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku. ki bi mu ga bilo treba vročiti. Če prejemnik noče podpisati vročilnice. Če se vročilnica izgubi.43 Ugotovitev naslova 148. zakaj se prejemnik ni podpisal. Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu. Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. Vročilnica 149. Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu. navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje. sporočiti naslov osebe. zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema. Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve. ki ji je treba vročiti pisanje. Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati. pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču. ki imajo opravičeno korist. člen Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki. ki izkaže pravni interes. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka 150. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti. v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Dokler postopek teče. pristojen za pravosodje. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde. potem ko je končan. da je bila vročitev opravljena tistega dne.

ki je potreben za stroške. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi. ki jih povzroči s svojimi dejanji. pa stranki ne založita določenega zneska. naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. če znesek. Če odredi sodišče po uradni dolžnosti izvedbo dokaza za ugotovitev dejstev v zvezi z uporabo tretjega odstavka 3. sodišče odloči. da stranka ni v roku založila zneska. člen Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza. člena tega zakona. ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki. ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient. da mora ena stranka povrniti vse stroške. člena tega zakona ena stranka ali obe ali pa naj se plačajo iz sredstev sodišča. lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči. da naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Če stranka deloma zmaga v pravdi. ki jim zakon priznava pravico do nagrade. ki v pravdi ne uspe. Pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb. ki ga je določilo. 153. člen Pravdni stroški so izdatki. Sodišče lahko odloči. pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. kakšen pomen ima to. če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. potreben za stroške. ni založen v roku. Glede na uspeh dokazovanja odloči sodišče. ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. 154. da krije vsaka stranka svoje stroške. mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. 152. mora po nalogu sodišča založiti znesek. člen Stranka.44 Dvanajsto poglavje STROŠKI POSTOPKA Pravdni stroški 151. ali naj plača stroške iz četrtega odstavka 153. . Sodišče opusti izvedbo dokaza. potrebnega za stroške. se izplačajo stroški za izvedbo dokaza kljub določbi tretjega odstavka tega člena iz sredstev sodišča. ki bodo nastali z izvedbo dokaza. člen Vsaka stranka predhodno sama krije stroške. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki.

kateri stroški naj se povrnejo stranki. če se pravda konča s sodno poravnavo. . člen Če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi. ki jih je povzročil po svoji krivdi. člen Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške. ki umakne tožbo. mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka. odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.45 155. 157. 158. pa sodišče ugotovi. ki je bila poskušena (309. spadajo med pravdne stroške. Stroški poravnave. člen Vsaka stranka krije svoje stroške. Stranka. Stranka. ki so bili potrebni za pravdo. člen Če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške. ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. člen Pri odločanju o tem. upošteva sodišče samo tiste stroške. 159. ki se ni udeležila poravnalnega naroka. pa ni uspela. se taki stroški odmerijo po tarifi. 156. odloči. pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. mora nasprotni stranki povrniti stroške. da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke povrniti nasprotni stranki stroške. ki se je njej primerilo. kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo. Sodišče lahko odloči. da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. ki umakne pravno sredstvo. nastale zaradi pravnega sredstva. O tem. da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila. člen Tožeča stranka. člen). preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. 160. da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. razen če jo je umaknila takoj.

Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu. s katerim se konča postopek pred njim. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave. določi sodišče po tem sorazmerju. Sklep o odmeri stroškov iz prejšnjega odstavka lahko izda strokovni sodelavec. če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja. kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj. 164. ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. za katere zahteva povračilo. ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. niso odgovorni drugi sosporniki. 162. ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji. ki je bila pred odločitvijo o stroških. člen O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.46 161. kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. da bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku sodbe oziroma sklepa. lahko odloči. Če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu. umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin. Sosporniki. so nerazdelno odgovorni tudi za stroške. nima pa pravice do nagrade. se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Za stroške. da se odločitev o stroških pridrži za poznejšo sodbo. člen . člen V delni sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče. prisojene nasprotni stranki. 165. o katerem naj odloči sodišče. s katerim se nalaga povrnitev stroškov. 163. člen Kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške. če je treba sklep vročiti strankam. ima pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona. Kadar sodišče ustno razglasi sodbo ali sklep. člen Sosporniki krijejo stroške po enakih delih.

ki je vsebovan v sodbi. odloči o stroških vsega postopka. Sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka. v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje. člen Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka. odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona. odloči tudi o stroških. in zadevo vrne v novo sojenje. odloči višje sodišče z eno samo odločbo o obeh pravnih sredstvih. ki presega del takse. . zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. 166. mora plačati nasprotnik te stranke. ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. mora plačati ta del takse. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. člen V pravdnem postopku se glede oprostitve. če ne bi bila oproščena plačila taks. Stroški v postopku za zavarovanje dokazov 167.47 Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo. Če sodišče spremeni odločbo. pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. Oprostitev. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oziroma postavljenemu začasnemu zastopniku. kadar le delno razveljavi odločbo. druga pa glede glavne stvari. so del pravdnih stroškov. Če sodišče razveljavi odločbo. odlog in obročno plačilo sodne takse 168. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje. če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari. člen Izrek o stroških. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. ki bi jo morala plačati. Sodišče lahko ravna po tretjem odstavku tega člena tudi tedaj. zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Če stranka. ki je predlagala zavarovanje. ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela. ki je bila oproščena plačila taks. katerih plačila je bila stranka oproščena. ki ureja sodne takse. Če ena stranka izpodbija sodbo samo glede stroškov. Takse stranke. ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže. Takse.

pristojen za pravosodje. vrne prošnjo. člen (črtan) 173. po uradni dolžnosti zadevo vrhovnemu sodišču v dokončno odločitev. od katerega je prejelo prošnjo. člen Sodišča morajo dajati v pravdnem postopku druga drugim pravno pomoč. ki nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. člen (črtan) 172. ki je pristojno za pravno pomoč. pristojno za pravosodje. dajanje pravne pomoči poteka po elektronski poti. če pa ne ve. daje pojasnila ministrstvo. V tem primeru pošlje sodišče. za katero je zaprošeno.a člen Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister.48 169. odstopi prošnjo pristojnemu sodišču oziroma drugemu državnemu organu in sporoči to sodišču. člena tega zakona veljajo tudi za postopek s prošnjo tujega sodišča. katero sodišče oziroma kateri državni organ je pristojen. Če je mogoče. 175. ki jih določajo mednarodne pogodbe. Če se dvomi o vzajemnosti. Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču. Če zaprošeno sodišče ni pristojno za dejanje. člen (črtan) 173. če velja glede pravne pomoči vzajemnost. Trinajsto poglavje PRAVNA POMOČ 174. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč v primerih. in tedaj. člen (črtan) 171. če prosi za dejanje. člen (črtan) 170. Določbe drugega odstavka 174. .

vzame sodišče v postopek prošnjo tujega sodišča za pravno pomoč le tedaj. Postopek pred sodiščem prve stopnje Štirinajsto poglavje TOŽBA 179. člen Pravdni postopek se začne s tožbo.49 176. . člen Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. ki jih izreče sodišče na podlagi tega zakona. dokaze. člen). na katera tožnik opira zahtevek. če je prošnja poslana po diplomatski poti in če so prošnja in priloge sestavljene v slovenskem jeziku ali je priložen overjen prevod v slovenskem jeziku. Trinajsto a poglavje IZVRŠEVANJE DENARNIH KAZNI 178. ki jih mora imeti vsaka vloga (105. ki ga želi tuje sodišče. ki ureja prisilno izterjavo davkov.a člen Denarne kazni. se pošiljajo prošnje domačih sodišč za pravno pomoč tujim sodiščem po diplomatski poti. izvrši na predlog sodišča. člen Sodišča dajejo tujim sodiščem pravno pomoč na tak način. Sklep sodišča o izrečeni denarni kazni se šteje za izvršilni naslov. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. in druge podatke. za katero prosi tuje sodišče. se lahko opravi na način. Vsebina tožbe 180. ki je izreklo kazen. 178. Dejanje. s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Prošnje in priloge morajo biti sestavljene v jeziku zaprošene države ali pa mora biti priložen njihov overjen prevod v tem jeziku. pristojni davčni organ po določbah zakona. 177. če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. Drugi del POTEK POSTOPKA A. kakor ga določa domači zakon. dejstva.

Če veljajo za enega od zahtevkov pravila o izključni krajevni pristojnosti. mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. o drugih pa sodnik posameznik istega sodišča. naj se ugotovi. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva. . Zahtevki se lahko uveljavljajo po tretjem odstavku tega člena z eno tožbo le. da tisti zahtevek. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja. preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja. Takšna tožba se lahko vloži. ki ga uveljavlja pred njim. da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj. Ugotovitvena tožba 181. če pa jo je navedla.50 Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Če bi moral o nekaterih zahtevkih. ki je pristojno po pravilih o izključni krajevni pristojnosti. če ima tožeča stranka pravno korist od tega. da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku. Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage. ki se uveljavljajo z isto tožbo. Dva ali več tožbenih zahtevkov. pred katerim teče pravda. ni utemeljen. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako. če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja. če spozna. kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Če tožeča stranka ob vložitvi tožbe predlaga oprostitev. sodi o vseh zahtevkih senat. sodnik ni vezan nanjo. zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka. najpozneje pa v 15 dneh. če tožeča stranka ni navedla pravne podlage tožbenega zahtevka. ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. ki so v medsebojni zvezi. člen V eni tožbi lahko uveljavlja tožeča stranka več zahtevkov zoper isto toženo stranko. če je tako določeno s posebnimi predpisi. da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek. Uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi 182. Sodnik vzame tožbo v postopek tudi tedaj. če je sodišče. jih je mogoče uveljavljati z isto tožbo samo pri sodišču. sodnik o predlogu odloči takoj. soditi senat.

če mora o spremenjeni tožbi soditi isto sodišče v drugi sestavi (20. člen Tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi. če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Kadar sodišče dovoli spremembo tožbe. če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. pristojnemu sodišču. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi. čeprav se tožena stranka temu upira. člen). če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka. ravna sodišče tudi. dopolni ali popravi posamezne navedbe. da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi. da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če misli. Na način. pošlje zadevo. ki ji je potreben. od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo. Šteje se. člen Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka.51 Nasprotna tožba 183. če za to ni imela dovolj . Nasprotna tožba se ne more vložiti. ne da bi pred tem nasprotovala spremembi. mora pustiti toženi stranki čas. povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Sprememba tožbe 184. potem ko je toženec privolil v spremembo. 185. Šteje se. Če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno. kakor je to določeno v tretjem odstavku tega člena. tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. je za spremembo potrebna njena privolitev. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe. Tožba ni spremenjena. če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. člen Ko je tožba vročena toženi stranki. da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Ta sklep se vroči toženi stranki samo. in se lahko znova Obstoj pravde 189. 186. Če se tožena stranka o tem ne izjavi v 15 dneh od dneva. člena tega zakona. na katerem tožena stranka ni navzoča. v katerem je. da je privolila v umik. če tožena stranka. če tožena stranka v to privoli. vloži. Enako ravna sodišče. člen Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako. naj se ji pusti potreben čas za pripravo. Če je tožba umaknjena. člen Pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Kdor stopi v pravdo namesto tožene stranke. da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari. ko je obveščena o umiku tožbe. kakor da sploh ni bila vložena. iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. ki ne nasprotuje spremembi. vse do konca glavne obravnave. preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. ki so nastale po vložitvi tožbe. ko stopi vanjo. . člen Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke. s katerim se ugodi spremembi tožbe. Zoper sklep. če ji je bila predhodno vročena tožba. je potrebna tudi njena privolitev. se šteje. zahteva. ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. če tožeča stranka spremeni tožbo tako. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. da zahteva zaradi okoliščin. preloži sodišče narok in pošlje toženi stranki prepis zapisnika o tem naroku. ni posebne pritožbe. člen Privolitev tožene stranke ni potrebna. Za spremembo tožbe v smislu prvega odstavka tega člena je potrebna privolitev tistega. 187. izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe 188. ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. se šteje.52 časa. Če tožeča stranka spremeni tožbo na naroku. Če je tožba umaknjena. Tožbo lahko umakne tudi pozneje.

da zahteva. Tisti. začne pravda teči od trenutka. 190. Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca. in velja stvarna in krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in za vsakega toženca. Na način.53 O zahtevku. če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu. člen Več oseb lahko toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo (sosporniki): 1. Dokler pravda teče. ki je določen v prvem odstavku tega člena. ki je v tožbi naveden pred njim. če v to privolita obe stranki. v katerem je. ko stopi vanjo. če uveljavlja nasproti vsakemu od njih isti zahtevek ali če uveljavlja proti posameznim od njih različne zahtevke. če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu. ki je pridobil stvar ali pravico. to ni ovira. 2. če se taka pravda začne. če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste. ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. in je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. člen Če katera od strank odtuji stvar ali pravico. Petnajsto poglavje SOSPORNIKI 191. če v to privoli. ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. sodišče zavrže tožbo. če drug zakon tako določa. 192. ki ga stranka postavi med postopkom. da se pravda med istima strankama ne dokonča. Kdor se pridruži tožbi oziroma na kogar se tožba razširi. se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. 3. 193. more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj. ko je o njem obveščena nasprotna stranka. ki so v medsebojni zvezi. člen . lahko zajame tožeča stranka s tožbo dva ali več tožencev samo tedaj. o kateri teče pravda. mora prevzeti pravdo v tistem stanju. o kateri teče pravda. člen Tožeča stranka lahko s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako.

obe stranki z eno tožbo vse do takrat. člen Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. 196.54 Kdor v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico. dokler še teče rok za katerega koli izmed njih. zmaga ena od strank. člen Kdor ima pravni interes. dokler postopek ni pravnomočno končan. se lahko pridruži tej stranki. 194. tudi nanje učinek pravdnih dejanj. ki teče med drugimi. . njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. 195. člen Če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki). ki se nadaljuje. Šestnajsto poglavje UDELEŽBA DRUGIH OSEB V PRAVDI Udeležba intervenienta 199. tako da se razteza. 198. 197. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pisno vlogo. da v pravdi. ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje. člen Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času. člen Vsak sospornik ima pravico vlagati predloge. se štejejo ti za enotno pravdno stranko. o kateri že teče pravda med drugimi. člen Glavni dolžnik in porok sta lahko skupaj tožena. če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu. lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat. pri katerem teče pravda. ki so jih opravili drugi sosporniki. ki se nanašajo na potek pravde. lahko toži pri sodišču. Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka.

. Zoper odločbo. Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi. 200. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih. da ni podan pravni interes intervenienta. s katerim se zavrne intervencija. 201. Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko. Imenovanje prednika 203. ki se ji je pridružil. se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. na katero se sodna odločba neposredno nanaša. se vroči prepis zadevnega dela zapisnika samo tisti stranki. v katerih bi lahko to storila stranka. člen Vsaka stranka lahko oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga. ki se ji je pridružil. člen Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice. Do pravnomočnosti sklepa. 202. člen Kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba. Če je intervenient vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku. če ugotovi. s katero sodišče dopusti intervencijo. ki se ji je pridružil. naj se intervencija zavrne. sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. S privolitvijo obeh pravdnih strank lahko vstopi intervenient v pravdo kot stranka namesto stranke. ki ni prišla na narok. člen Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju. če niso v nasprotju z njenimi dejanji. ki se ji je pridružil.55 Vloga intervenienta se vroči obema pravdnima strankama. ima pravico vložiti tudi izredno pravno sredstvo. lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na glavni obravnavi. naj vstopi namesto njega v pravdo kot stranka. če pa je dal intervenient izjavo na naroku. v katerem je. Če vloži intervenient pravno sredstvo. člen). ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. pa trdi. ni posebne pritožbe. se izvod njegove vloge vroči tudi stranki. da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega. preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. ko vstopi vanjo.

lahko to stori po pravdnem sodišču z vlogo. če drug zakon tako določa. Stranka. je potrebna le. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost. Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje. da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. ne pride na narok ali noče vstopiti v pravdo. pa stranka nima pooblaščenca v pravdi. 5. ki je drugega obvestila o pravdi. dokler se pravda pravnomočno ne konča. vse do takrat. Če prednik. 2. 206. 4. za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. člen Sodišče odredi prekinitev postopka: 1. ki je zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. 207. člen). ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali da je listina. kdo je storilec in ali je storilec odgovoren. pa v pravdi nima pooblaščenca. člen Postopek se prekine: 1. zlasti še. člen Če mora tožeča ali tožena stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi. če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega. ki je pravna oseba. preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. če sklene. podaljšali roki ali preložil narok. ali ima tožena stranka stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu. da vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik. člen . Obvestitev drugega o pravdi 204. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. če uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko tudi take zahtevke. da bi se spustila v pravdo. če živi stranka na območju. ne more zaradi tega zahtevati. ki je bila uporabljena kot dokaz. v kateri navede razlog obvestitve in stanje. ki je bil v redu povabljen. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati. ki niso odvisni od tega. da bi se prekinila začeta pravda. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje. Sodišče lahko odredi prekinitev postopka. se tožena stranka ne more več upirati. 3. v katerem je pravda.56 Privolitev tožeče stranke. da si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. Sedemnajsto poglavje PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA 205. kadar je podan sum. 2. 6. ponarejena. če stranka.

takoj ko preneha razlog za prekinitev. novi zakoniti zastopnik. kakor če se postopek prekine. člena tega zakona. 210. se vroči sklep o nadaljevanju postopka po 142. nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. ko stranki to naznanita sodišču. V sklepu. in stranke opozoriti na pravne posledice iz prvega do tretjega odstavka tega člena. ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna. da je tožba umaknjena. do 4. nastanejo iste pravne posledice. ko je nastalo mirovanje postopka. ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka. ko ga dedič ali skrbnik zapuščine. 209. . se postopek ne more nadaljevati. Če nobena stranka v štirih mesecih od dneva. ki je naveden v 1. če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta. se šteje. da ni več razlogov. člen Postopek. Pravdna dejanja. stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi. Roki. naj se nadaljuje. člen Če postopek miruje. Stranki. da bi se čakalo na njegov konec. ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. V vseh primerih se nadaljuje prekinjeni postopek na predlog stranke. ko je nastalo mirovanje. Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov. 208. ki so navedeni v 1.57 Prekinitev postopka ima za posledico. je treba navesti. Mirovanje postopka se začne z dnem. le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. da prenehajo teči vsi roki. od katerega dneva postopek miruje. točki 205. ko se postopek nadaljuje. začnejo teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva. naj to storijo. se nadaljuje. ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči. določeni za pravdna dejanja. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva. s katerim se ugotavlja mirovanje postopka. ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga. ne predlaga nadaljevanja. Postopek miruje. členu tega zakona. dokler kakšna stranka ne predlaga. ki ni predlagala nadaljevanja postopka. člen Mirovanje postopka nastane. lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. se postopek nadaljuje. ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Dokler traja prekinitev postopka. Njihov učinek se začne šele. člena tega zakona. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206.

če misli. ne zadrži izvršitve sklepa. člen Ni treba dokazovati dejstev. ali jih zanika brez navajanja razlogov. Če sodišče na naroku zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene. razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Osemnajsto poglavje DOKAZI IN IZVAJANJE DOKAZOV Splošne določbe 212. O tem. člen). člen) prekinitev postopka. s katerim se ugotovi (205. ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Dejstev. da ta dejstva ne obstajajo.58 211. ni treba dokazovati. 213. Sodišče presodi po prostem prepričanju. Zoper sklep. upoštevajoč vse okoliščine. člen) ali določi (206. ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala. če gre za dejstva. naj se dokazujejo tudi taka dejstva. člen . zoper tak sklep ni posebne pritožbe. ki se po zakonu domnevajo. ni treba dokazovati. da je dodala druga dejstva. ki ga je stranka najprej priznala. če ni z zakonom drugače določeno. da bi razpolagala z zahtevkom. da jih je stranka priznala z namenom. ki jih stranka ne zanika. člena). Stranka lahko učinek domneve priznanja iz prejšnje določbe prepreči tudi z izjavo. da se postopek takoj nadaljuje. se štejejo za priznana. vendar pa lahko sodišče odredi. Dejstev. da ne pozna dejstev. ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo. člen Pritožba zoper sklep. odloča 214. člen Dokazovanje obsega vsa dejstva. sodišče. s katerim se ugotovi mirovanje postopka (209. ki so splošno znana. kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Dejstva. ki so pomembna za odločbo. vendar le. s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. 215. na katere opira svoj zahtevek. ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem. ni posebne pritožbe. člen Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze. vendar pa se lahko dokazuje.

do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari. V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi. razen če sta se temu odpovedali. 218. ki jih ima senat oziroma predsednik senata. Če se izteče določeni rok. se v zaprosilu za izvedbo dokaza opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede. odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se ne bo mogel izvesti v primernem roku. ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka. Če senat sklene. na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza. da dovoljeni dokaz ni bil izveden. Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice. odloči sodišče o tem po prostem preudarku. 219. člen Predsednik senata ali zaprošeni sodnik.59 Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. lahko sodišče o dejstvih. do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza. Zoper sklep senata. ni posebne pritožbe. da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi. pa se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. sme izvesti tudi druge dokaze. vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene. odloči po prostem preudarku. 216. 217. ali če je treba izvesti dokaz v tujini. s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku. člen Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom. člen Če se da glede na okoliščine pričakovati. člen Če se ugotovi. O naroku za izvedbo dokazov pred predsednikom senata ali zaprošenim sodnikom se obvestita tudi stranki. naj se kakšen dokaz izvede pred zaprošenim sodnikom. da je to smotrno. določi sodišče v dokaznem sklepu rok. se opravi obravnava ne glede na to. ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza. . če misli. Če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del. da ima stranka pravico do odškodnine.

222. Listine 224. dokazujeta resničnost tistega. organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda. da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata. če se stvar.60 Ogled 220. ki ji je zaupano izvrševanje javnega pooblastila. pri kom drugem. ki je pri kateri od strank. ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost. ki si jo je treba ogledati. kar se v njiju potrjuje ali določa. ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti. lahko predsednik senata odredi. da ni nujno. 223. člen Listina v fizični in elektronski obliki. in listina. če je tako mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal za to pristojen državni organ. pri državnem organu ali pri pravni osebi. Enako dokazno moč imajo tudi druge listine. da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. ki naj se preskrbijo od teh organov ali oseb (členi 226 do 228). ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina). Dokazovanje z mikrofilmsko ali elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije je izenačeno z listino v fizični obliki iz prvega odstavka tega člena. Dovoljeno je dokazovati. . ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške. Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev. ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. senat pa misli. člen Senat pooblasti predsednika senata. da opravi ogled. če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno. da si sodišče stvar neposredno ogleda. člen Če si je treba ogledati stvar. veljajo smiselno določbe tega zakona o listinah. 221. člen Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja. družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. člen Ogled se opravi.

člen Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. da se listina izroči ali pokaže. lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva. se šteje. da se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine. ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila. da odreče predložitev drugih listin. Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča iz prejšnjega odstavka. si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti. ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki. da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev. ji lahko sodišče naloži. člena tega zakona. vključno z navedbo strani. če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino.61 Dovoljeno je dokazovati. za dokazano. imajo tuje javne listine. mora biti priložen tudi overjen prevod. ki so po predpisih overjene. do 234. ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati. zahteva sodišče od te stranke. Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. pa sama stranka ne more doseči. Glede pravice stranke. da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah. zanika. Če je listina pri državnem organu ali pri osebi. naj listino predloži. noče ugoditi sklepu. če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje. Če stranka. člen Stranka mora sama predložiti listino. 227. Stranka ne sme odreči predložitve listine. ki ima listino. na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo. 226. Če stranka. Če stranka sodišču kot dokaz predloži obsežno listinsko dokumentacijo. 225. Če sodišče dvomi o pristnosti listine. naj predloži listino. ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati. od katere je sodišče zahtevalo. Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru. od katerega naj bi izvirala. da bi bila listina pri njej. da je ta pri drugi stranki. naj jo predloži. s katerim ji je naloženo. da da o tem izjavo organ. ob vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine. in ji določi za to rok. da je dokaz umaknjen. člen Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi. lahko zahteva. se šteje dejstvo. sestavljeni v tujem jeziku. . veljajo smiselno določbe 231. Listini. da bi bila listina pri njej. ali če proti prepričanju sodišča zanika.

232. člen Vsak. kdor je povabljen za pričo. ki se dokazujejo. da bi morala predložiti listino. 231. izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka. dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. le tedaj. lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva. člen Drugi osebi sme sodišče naložiti. kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti. Predsednik senata opozori navedene osebe. člen Priča sme odreči pričanje: 1. da jim ni treba pričati. o dejstvih. naj predloži listino. člena tega zakona veljajo smiselno tudi v tem primeru. naj se o tem izjavi. člen Kot priča ne sme biti zaslišan. Pravnomočni sklep o tem.62 228. in če ni z zakonom drugače določeno. ali je druga oseba dolžna predložiti listino. za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti. 230. naj predloži listino. kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. o tistem. ki je pri njej. Druga oseba ima pravico do povračila stroškov. ki so zmožne dati podatke o dejstvih. 2. odloči pravdno sodišče. da mora druga oseba predložiti listino. če velja dolžnost. mora na povabilo priti. 3. Priče 229. ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko. Preden izda sodišče odločbo. da mora ohraniti kot tajnost tisto. člen . kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu. če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino. s katero naloži drugi osebi. česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku. o tistem. Določbe 242. Če druga oseba zanika. ki se sklicuje na listino. mora tudi pričati. Kot priče se smejo zaslišati le osebe. jo povabi. ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine. Če druga oseba zanika. da bi bila listina pri njej.

mora poprej navesti. ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 241. 235. da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje. zlasti še. Predsednik senata opozori pričo. kakor tudi tedaj. o čem naj priča. posvojitelja ali posvojenca. ki ureja zakonsko zvezo. pred katerim bi priča morala pričati. s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. člen Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja. 236. če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto. izrečeni zaradi tega. ki se nanašajo na premoženjska razmerja. v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena. o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. Zoper sklep sodišča iz prvega odstavka tega člena stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. pri katerih je bila navzoča kot povabljena priča. katere zaslišanje je predlagala. priča pa ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni. člen Stranka. člen Priča ne sme zaradi nevarnosti pred kakšno premoženjsko škodo odreči pričanja o pravnih poslih. ki jih je glede spornega razmerja opravila kot pravni prednik ali zastopnik katere od strank. četudi je zakonska zveza že prenehala. ki se nanašajo na rojstvo.a člen Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih. Če je treba. ki predlaga. ki je po predpisih. vezana na rodbinsko ali zakonsko zvezo oziroma drugo življenjsko skupnost. Če sodišče stranko pozove. ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev. sklenitev zakonske zveze ali smrt. ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena. pa stranka tega ne stori. precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena. kadar mora na podlagi posebnih predpisov vložiti prijavo ali dati izjavo. o dejstvih. svojega zakonca ali osebo. ki urejajo zakonsko zvezo. naj se določena oseba zasliši kot priča. o dejanjih. z njo izenačena. če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. člena). o tem poprej zasliši stranke. če ima za to tehtne razloge. 233.63 Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti. člen Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. kot jo določa zakon. 234. ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca. če . 236. sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le. o dejstvih. naj predloži pisno izjavo priče. če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega.

kar ve o dejstvih. 238. . o katerih naj priča. V vabilu se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka (241. Sodišče lahko odloči. Priče. ki so nastali z izvedbo tega dokaza. ime očeta. da si bodo izmenjale pisne izjave prič. člen Priče se vabijo s pisnim vabilom. člen). se zaslišijo v svojem stanovanju. poklic povabljenega. kako je treba odgovoriti. da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava. naj pove vse. Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi. da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja. Ob tem pozivu jih mora opozoriti. in da se vabi kot priča. predlog za zaslišanje priče zavrne. ki bodo zaslišane pozneje. Priča mora odgovarjati ustno. kdaj in kam naj pride. zlasti v primeru. da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati. Pisni izjavi iz prvega in četrtega odstavka tega člena je treba priložiti kopijo osebnega dokumenta in navesti kontaktne podatke predlagane priče. da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati. da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi. bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu. Stranke se lahko v postopku dogovorijo. člen Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva. zadeva. Pričo je treba najprej opomniti. Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče. dopolnijo ali razjasnijo. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja. ki so predlagane za priče. člen) in na pravico do povračila stroškov (242. če tako zahteva katera od strank. Zaslišanje priče sodišče mora izvesti. če oceni. 237. starost in njeno razmerje do strank. če bodo podale pisne izjave. da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti. rojstni kraj. sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov. nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe. če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni. prebivališče. 239. Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek. vendar pri tem ni bila uspešna. v katerih je že vsebovano. v katerem se navedejo: ime in priimek. ki je pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki. da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo. poklic. da se njene izpovedbe preizkusijo. ki se zaradi starosti. da bo tak način zadosten. člen Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič. Ni dovoljeno postavljati vprašanj.64 stranka izkaže za verjetno. zaradi katere je vabljen.

prekliče sodišče svoj sklep o kazni. Zapor traja vse do takrat. ki se uporablja v postopku. ki jih bo dajala. iz katerih je priča odrekla pričanje ali odgovor na posamezno vprašanje. sodišče pa presodi. Če se ne more zaslišati na ta način. da bo pričala. dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno. pa se zahteva od nje. kjer bi morala biti zaslišana. da se privede s silo na svoje stroške. ki je bila v redu povabljena. in izjave. da bi pričali. Sodišče odloči na zahtevo stranke. vendar največ mesec dni. če priča pozneje izjavi. da so njeni razlogi za to neupravičeni. če pa tudi potem noče pričati. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj. . ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja. o čemer priča. da se s silo privedejo. pa potem ko je bila opozorjena na posledice. Če je treba. Če priča pozneje opraviči svoj izostanek. Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti. pač pa se o tem. Če je priča gluha. ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja. se ji postavljajo vprašanja pisno. sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1. lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov. glede katere se ne ujemajo. noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja. jo sme zapreti. če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. ki so postavljena priči. Priče se smejo soočiti. se povabi kot tolmač kdo.65 Pričo je treba vselej vprašati. člen Če priča. razen če se v tej pritožbi izpodbija tudi odločitev. člen Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. člen Če priča ne zna jezika. zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik. ki odredi njihovo privedbo na sodišče. sme sodišče odrediti.300 eurov. 240. da jih kaznuje. Sodišče opozori tolmača. ki se zna s pričo sporazumeti.300 eurov. 241. jo lahko kaznuje v denarju do 1. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o zaporu ne zadrži izvršitve sklepa. če je nema. se zasliši po tolmaču. da mora natančno pretolmačiti vprašanja. s katero sodišče ni pritrdilo razlogom. od kod ve to. obvesti njihovo pristojno poveljstvo. Soočenci se o vsaki okoliščini. 242. da mora priča povrniti stroške. Če priča pride. naj pisno odgovarja. se obrne sodišče na njihovega starešino. da niso hoteli pričati.

245. Izvedenci 243. 246. sicer izgubi to pravico. glede pisave. odredi sodišče. Pravdno sodišče lahko pooblasti predsednika senata ali zaprošenega sodnika. 244.). člen Izvedensko delo opravijo izvedenci. če predujem ni bil položen. Preden sodišče odloči. zlasti če je bolj zapleteno.66 Priča mora zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. Kdor je določen za izvedenca. s katerim se odmerijo stroški za priče. naj plača določeni znesek priči v osmih dneh. naj se določeni znesek izplača iz predujma. s katerim sodišče ne razpolaga. da se o tem izjavijo. da je izvedensko delo zapleteno. če mu je prepuščena izvedba dokaza z izvedencem. kemičnemu laboratoriju. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. Sodišče jo je dolžno na to opozoriti. če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. koga bo vzelo za izvedenca. zaupa predvsem taki strokovni instituciji. se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov. fakulteti ipd. se tako delo. ki jih določi pravdno sodišče. če pa sodišče presodi. za prstne odtise in podobno) posebni zavodi. Sodišče lahko namesto določenega izvedenca vselej določi drugega izvedenca. . lahko da strankam možnost. člen Sodišče izvede dokaz z izvedencem. člen Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec. Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja. pa naloži stranki. Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici. lahko določi tudi dva ali več izvedencev. V sklepu. Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja. člen mnenje. da določi izvedenca.

ko je izvedenec že opravil izvedensko delo. pa ni posebne pritožbe. in svojega izostanka ne opraviči. in izvedenca. Oprostitev lahko zahteva tudi pooblaščeni delavec organa ali organizacije. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca. 248. 249. s katerim se ugodi zahtevi za izločitev. Zoper sklep. člena tega zakona.300 eurov izvedenca. najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. da se izjavi. do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. O zahtevi za izločitev odloči pravdno sodišče. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave. zoper sklep. V zahtevi za izločitev izvedenca mora stranka navesti okoliščine. ravna sodišče. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost. ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. člen Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov. s tem da je neupravičeno izostal. s katerim se zahteva zavrne. ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku. 247. sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. ki je bil prej zaslišan kot priča. kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana. člena tega Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu. se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. da je podan razlog za izločitev. Sodnik zaprošenega sodišča in predsednik senata odločita o izločitvi. Sklep o kazni lahko sodišče prekliče ob pogojih iz petega odstavka 241. zakona. člen Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1. . ki ga je določilo sodišče. ki jih je povzročil. če je njima prepuščena izvedba dokaza z izvedenci. v kateri izvedenec dela. takoj ko izve. in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo. ki ne pride na narok. da se izjavi. člen Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče. čeprav je bil v redu povabljen. preden je izvedenec opravil svoje delo. pa stranka ni imela možnosti. neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela. ni pritožbe. na katere opira svojo zahtevo za izločitev.67 Sodišče lahko oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti tudi iz drugih upravičenih razlogov. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem. da mora povrniti stroške. pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti. izvedenca.

na katerem se bosta obravnavala. te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev. starost in njegovo razmerje do strank. 253. člen). ter ga opozori na posledice prekoračitve roka brez upravičenega razloga (248. poklic. zaradi katere je vabljen. in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. člen Če je določenih več izvedencev. vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom. da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Nato se izvedenca vpraša za ime in priimek. v katerem mora izvedenec dati pisni izvid in mnenje. da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. 252. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen. ki so pomembne. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. poklic povabljenega. da se ugotovijo okoliščine. lahko skupaj dajo izvid in mnenje.68 250. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje. Sodišče določi rok. in da se vabi kot izvedenec. v katerem se navedejo: ime in priimek. ki naj ga pregleda. prebivališče. nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila. če se glede njiju strinjajo. . zadeva. naj predmet skrbno pregleda. mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. člen). členom tega zakona tudi dodatni dokazi. V vabilu se izvedenec opozori na posledice neopravičenega izostanka (248. lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. člen Sodišče odloči. člen Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti. ime očeta. kar opazi in dožene. 254. člen) in na pravico do povračila stroškov (249. člen Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci. člen Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom. kdaj in kam naj pride. rojstni kraj. 251. Če je mogoče. označi izvedencu predmet. natančno navede vse. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo.

člena. 246. člen Določbe 244. niso znana sporna dejstva. člen Za stranko. 256. drugega odstavka 251.. če stranka zaradi nepremagljivih ovir ne more sama priti ali če bi njen prihod povzročil nesorazmerne stroške. člena. . ki so pomembna za odločbo. 260. se zasliši njen zakoniti zastopnik.69 Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih. člen Zoper sklep sodišča iz 244. se zahteva mnenje drugih izvedencev. če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. odloči sodišče. da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka. da zasliši samo eno stranko. 255. lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank. Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb. ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. 245. in 254. 258. te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. člena in 255. ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati. drugega odstavka 245. člen Dokazovanje z zaslišanjem strank po predsedniku senata ali po zaprošenem sodniku je dovoljeno le tedaj. da se zasliši samo druga stranka. lahko odloči. člena tega zakona ni pritožbe. ki jo je treba zaslišati kot stranko. Sodišče lahko sklene. Zaslišanje strank 257. Za pravno osebo se zasliši oseba. da stranki oziroma osebi. člen Če se sodišče prepriča. do 250. Prav tako lahko sodišče odloči. če je to zaslišanje mogoče. člen Sporna dejstva. ki nima pravdne sposobnosti. člena tega zakona veljajo smiselno tudi za tolmače. člena. 259.

ko postopek že teče. 262. člena). pravnomočna. Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem. . se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga. da je vabilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno osebno. Če ima stranka pooblaščenca. v primeru iz drugega odstavka tega člena pa sodnik posameznik pristojnega sodišča. ki pride na narok. Devetnajsto poglavje ZAVAROVANJE DOKAZOV 264. se šteje. čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 258. na območju katerega so stvari. če je vročeno njenemu pooblaščencu. V vabilu se mora navesti. O predlogu iz prvega odstavka tega člena odloča predsednik senata ali sodnik posameznik. zaslišana. naj se ta dokaz izvede. pred katerim teče postopek.70 261. ko postane odločba. s katero je postopek končan. Sodišče presodi glede na vse okoliščine. člen Določbe o dokazovanju s pričami veljajo tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank. je pristojno okrajno sodišče. da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka. se vroči osebno stranki oziroma osebi. če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi. člen Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko. prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. člen Vabilo na narok. člen Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom. ki si jih je treba ogledati. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih. 263. če ni za zaslišanje strank drugače določeno. ki ga je treba zaslišati. člen Če je utemeljena bojazen. da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja. ki vodi postopek. na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank. 265. kakšen pomen ima to. ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje. da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati. na območju katerega prebiva tisti. oziroma okrajno sodišče. ki naj se zasliši za stranko. je za zavarovanje pristojno sodišče.

še preden je uveden postopek. 268. mora predlagatelj navesti dejstva. ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče. s katerim je bilo ugodeno predlogu za zavarovanje dokazov. in razloge. Če pa bi bilo nevarno odlašati. ni pritožbe. se mu ta vroči skupaj s sodnim sklepom. se vroči nasprotniku. da nasprotnik ni znan. odloči sodišče o predlogu tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. navede dejstva. Če postopek teče. člen Če se izvedejo dokazi. Nasprotniku. razen če izhaja iz okoliščin. da se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. ki naj se dokažejo. . določi sodišče narok za izvedbo dokazov. Zoper sklep. V sklepu. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek. 267. s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep. Dvajseto poglavje PRIPRAVE ZA GLAVNO OBRAVNAVO 269. člen V vlogi. da se začne izvajanje dokazov. se zapisnik o izvedbi dokazov shrani pri sodišču. ki naj se izvedejo. da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. zaradi katerih misli. da se začne izvedba dokazov. s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov. lahko postavi sodišče začasnega zastopnika. s katerim ugodi predlogu. pred katerim so bili dokazi izvedeni. še preden se vroči nasprotniku sklep. pa imenuje tudi izvedence. še preden se sklep vroči nasprotniku. če je treba.71 266. s katero se zahteva zavarovanje dokazov. pa zavarovanja dokazov ni izvedlo pravdno sodišče. če je znan. člen). Če nasprotniku ni bila prej vročena vloga. in kateri dokazi se bodo izvedli. člen Vloga. O taki postavitvi ni treba izdati oglasa. o katerih se bodo izvajali dokazi. v kateri se predlaga zavarovanje dokazov. s katerim se odloči. vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave. člen Po prejemu tožbe se opravijo priprave za glavno obravnavo. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči. se pošlje zapisnik pravdnemu sodišču. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe. dokaze.

20. o postavitvi izvedenca. 19. 9. 12. 7. o ukrepih za popravo vlog. 271. 16. 15. in dokaze. ni pritožbe. člen Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati: 1. 3. 9. Opravila iz točk 3. 4. o določitvi ali podaljšanju sodnih rokov. o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. ki se nanašajo na vodstvo postopka. odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks. o pravilnosti pooblastila. o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. sodbo na podlagi odpovedi. 16. 14. o zavarovanju dokazov. o vstopu prednika v pravdo. 13. 15. vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank in zamudno sodbo ter sprejme na zapisnik sodno poravnavo. o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka ali naroka. o oprostitvi. izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka. o začasnih odredbah. o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. 2. o spremembi tožbe.72 Priprave za glavno obravnavo vodi predsednik senata. ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. 17 in 18 lahko opravlja strokovni sodelavec. člena tega zakona. člen Po predhodnem preizkusu tožbe ima predsednik senata pravico izdati sklepe iz 270. Predhoden preizkus tožbe 272. . 17. 14. Zoper odločbe. 10. o varščini za pravdne stroške. 6. 8. o razpisu ali preložitvi narokov. 10. v katerih navedejo dejstva. če ne gre za vprašanja. ki jih nameravajo predlagati. 5. o vseh vprašanjih. 12. 18. 270. o združitvi pravd in o razločitvi postopka. 13. člen Predsednik senata lahko izda med pripravami za glavno obravnavo sodbo na podlagi pripoznave. o postavitvi začasnega zastopnika. o vročitvi sodnih pisanj. o prekinitvi ali mirovanju postopka. 11. Med pripravami za glavno obravnavo lahko stranke pošiljajo vloge. o intervenciji.

87. s katerim se sodišče izreče za nepristojno (19. ki jih določa ta zakon (81. člen Tožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve. in 22. s katerim se tožba zavrže. da o tožbenem zahtevku že teče pravda. izda predsednik senata potrebne ukrepe. da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. odlog ali obročno plačilo sodnih taks. 275. Predsednik senata izda tudi sklep. ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka. da se pomanjkljivosti odpravijo. ali da stranke ne zastopa oseba. če ugotovi. da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti. ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona. mora sodišče vročiti toženi stranki. . člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa oziroma je tožeča stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks. da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju. ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člen Tožbo. Sodišče opozori toženo stranko. člen Če ugotovi. da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti. 274. s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka. razen če ta zakon ne določa drugače. člena). da lahko začne pravdo. da nanjo odgovori.. člen) in zadevo odstopi drugemu sodišču. če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. izdalo sodbo. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe. da bo v primeru. in 108. kadar se zahteva za to posebno dovoljenje. člen). Sodišče mora tožbo poslati toženi stranki v 30 dneh od njene vložitve oziroma v 30 dneh od odločitve o predlogu za oprostitev.73 273. da je stvar pravnomočno razsojena. da je bila tožba vložena prepozno. ki se nanašajo na pravico zastopnika. člen Če misli. počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo. člen). 277. člen Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep. ki ima vse sestavine iz 180. če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo. Odgovor na tožbo 276.

279. s katerimi se ugotavljajo dejstva. v katerih se tožbeni zahtevki opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago. Sodišče v sporu odloči prednostno. Razpis naroka za glavno obravnavo 280. . Vzorčni postopek je prednosten.a člen S soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. 279.74 278. ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku. 279. člen Odgovor na tožbo mora biti obrazložen. da se izjavijo o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka. če se stranki obravnavi pisno odpovesta. da ni vložen. Tožena stranka mora odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze. člen Odgovor na tožbo mora sodišče vročiti tožeči stranki v 30 dneh od prejema. v prekinjenih postopkih ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem. ki ga določi sodišče. sodišče o prekinjenih postopkih. lahko sodišče po prejemu odgovorov na tožbe na podlagi ene tožbe izvede vzorčni postopek.b člen Če je pri sodišču vloženih večje število tožb. člen Narok za glavno obravnavo razpiše predsednik senata. da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. ki jih navaja v odgovoru. da se lahko odpovejo glavni obravnavi v roku. ki nimajo bistvenih posebnosti. Pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka mora sodišče omogočiti strankam. sicer se šteje. pritožba. tožeči stranki pa omogočiti tudi. Sodišče opozori stranke na možnost. izdane v vzorčnem postopku. Iz obrazložitve mora izhajati. preostale postopke pa prekine. Zoper sklep o prekinitvi postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka ni dovoljena Po pravnomočnosti sodbe. Stranka. ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku. odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru.

Tako ravna sodišče tudi v primeru. da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. nato pa tožena stranka odgovarja na njene navedbe. Zoper sklep. pa nima pooblaščenca. da je tožeča stranka tožbo umaknila. ni pritožbe. iz katerih izhaja. vendar najmanj 15 dni od prejema vabila. Enaindvajseto poglavje GLAVNA OBRAVNAVA Potek glavne obravnave 281. nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. na katerem so se izvajali dokazi. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka. člen Če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. ali so prišli vsi povabljeni. člen Prvi narok za glavno obravnavo se začne s podajanjem tožbe. Če si stranka ne more takoj vzeti pooblaščenca. 282. se šteje. naj si vzame pooblaščenca. če je že opravilo narok. člen Predsednik senata začne glavno obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi. ne pride nobena stranka.75 Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo. za katere je odločil. jo predsednik senata opozori. da jih bo povabil na glavno obravnavo. senat na njen predlog preloži 284. narok. Predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence. se prepriča. sodišče odloči glede na stanje spisa. če niso. če na narok ne pride ena stranka. s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa. s katerimi stranke utemeljujejo svoje predloge oziroma izpodbijajo predloge . če poravnalni narok ni bil razpisan. 283. ki se obravnava. ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. člen Če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi. Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka. da ostane strankam zadosti časa za pripravo. in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). V nadaljnjem poteku obravnave se obravnavajo predlogi strank in dejanske navedbe. če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin.

Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru. da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje. v katerih navajajo dejstva. 285. in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. ki se nanašajo na navedbe strank. da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti. dokler ne konča podajanja tožbe. Stranke lahko podajajo tudi svoja pravna naziranja. Stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. ki jih nameravajo predlagati. 286. Pod pogojem iz drugega in četrtega odstavka tega člena lahko stranke tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge. tožena stranka pa. lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje. se ne upoštevajo. na katere se je sklicevala. stranka pa tega ni storila. člen Predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način. lahko stranka na prvem naroku za glavno obravnavo takšna dejstva in dokaze navaja le pod pogojem. dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena. ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva. vendar le. ki so jih ponudile. predmet. da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. in tudi dokazi. ki sta pomembni za odločbo. izvedejo se dokazi in obravnavajo uspehi dokazovanja. da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje.a člena) pozvalo. ki jih nameravajo zatrjevati na naroku. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. ko se prvi narok za glavno obravnavo ne izvede takoj po poravnalnem naroku. če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov. dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari.76 nasprotnika. naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze. in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila. Če je sodišče stranko v pisnem pozivu pred razpisom obravnave (prvi odstavek 286. ki se nanašajo na sporni Kadar je v tem zakonu določeno. 286. da se ponudijo ali dopolnijo dokazila. če sodišče takšen poziv stranki poda na poravnalnem naroku v primeru. in dokaze. člen Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva.a člen . Dejstva in dokazi. ponuditi dokaze. Na to posledico je treba stranko v pozivu opozoriti.

zakaj jih je zavrnil. da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom. na katere se sklicuje pozneje. za katere misli. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka. in vloge. člena). če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. 287. Enako velja za strankine navedbe na naroku. se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. da niso pomembni za odločbo. Sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep. vključno v pravnih sredstvih. Zoper sklep. s katerim se odredi ali zavrne izvedba dokaza. ni posebne pritožbe. Po prejemu odgovora na tožbo. se upoštevajo le. v katerem se navedeta sporno dejstvo. da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe. Kršitve. Vloge in listine. Predlagane dokaze. pripravljalne vloge ali izvedbi naroka lahko sodišče strankam določi rok. in dokazilo. Sodišče določi rok iz prejšnjih odstavkov glede na zahtevnost dejanja. se upoštevajo le. podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse. če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti. ki ga je treba opraviti. se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. predlagajo dodatne dokaze. 288. posredovane na poziv sodišča po prvem ali drugem odstavku tega člena. Ta rok ne sme biti krajši od osmih dni. da se v postopku izjavi. na katere so se sklicevale. tako da stranki ostane dovolj časa. ki so pomembne za odločitev. ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom. člen Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom. Te mora sodišču poslati dovolj zgodaj. Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravico stranke. ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. ki se predložijo po poteku roka.77 Sodišče lahko strankam pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži. odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin.b člen Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj. podajo pisne izjave prič. senat zavrne in navede v sklepu. da v roku. ki ga je določilo sodišče. tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. da tudi brez poziva sodišča predloži pripravljalne vloge. v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo. Sodišče stranko v pozivu za predložitev vlog in listin opozori na posledice zamude. na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. o katerem naj se izvede dokaz. predložijo listine. člen . na katere se sklicujejo. 286. ki ga določi. ko je to mogoče.

ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih. naj se zaslišane priče pozneje znova pokličejo in še enkrat zaslišijo v navzočnosti ali nenavzočnosti drugih prič in izvedencev. da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost. v katerih so dokazi. da o istem zahtevku že teče pravda. da je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. ali če se vprašanje ne nanaša na zadevo. da se takoj nadaljuje glavna obravnava. da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo. potrebni za odločitev. s katerim se zavrnejo ugovori strank. jim lahko člani senata neposredno postavljajo vprašanja. pričam in izvedencem. se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. Zoper sklep. naj se začasno odstranijo iz dvorane. če je senat sklenil. da se preskrbijo še kakšni spisi. Predsednik senata prepove stranki določeno vprašanje ali ji prepove odgovor na posamezno vprašanje. če je v vprašanju že vsebovano. Predsednik senata lahko odredi. kako je treba nanj odgovoriti. in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava.78 Če stranka ugovarja. 290. člen Ko senat misli. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena. 289. drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi tedaj. ali naj te ugovore obravnava. . da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene. na katero je bil prepovedan odgovor. člen Zaslišane priče in izvedenci ostanejo v sodni dvorani. izvedenca ali stranke. da izda odločbo. tako da se lahko izda odločba. pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov. Na zahtevo stranke se zapišeta v zapisnik vprašanje. ni posebne pritožbe. ki je bilo prepovedano. ki jih je izvedel zaprošeni sodnik. če jih predsednik senata po izjavi strank popolnoma ne odpusti ali ne odredi. in vprašanje. Nato se senat umakne na posvetovanje in glasovanje. ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo. če je treba. Določbe prvega. da je zadeva obravnavana. da je glavna obravnava končana. naznani predsednik senata. 291. Stranka in njen zastopnik ali pooblaščenec lahko z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki. če sodišče po uradni dolžnosti sklene. Senat lahko sklene. sodišče odloči. da konča glavno obravnavo tudi tedaj. člen Ko predsednik senata konča zaslišanje posamezne priče.

njihove zakonite zastopnike. ki so navzoči na obravnavi. če bi izdali skrivnost. ki so navzoče na obravnavi. člen Izključitev javnosti ne velja za stranke. če je to potrebno. če se z ukrepi za vzdrževanje reda. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj. navzoče posamezne uradne osebe.79 292. kar zvedo na obravnavi. Osebe. katere javnost je izključena. Predsednik senata opozori tiste. člen O izključitvi javnosti odloči sodišče s sklepom. Zoper sklep o izključitvi javnosti ni posebne pritožbe. katere javnost je izključena. sodno osebje ter znanstveni in javni delavci. člen Glavna obravnava je javna. pooblaščence in interveniente. 295. orodja. ki mora biti obrazložen in javno razglašen. ki ju ona določi. če to zahtevajo koristi uradne. Na obravnavi smejo biti navzoče samo polnoletne osebe. poslovne ali osebne skrivnosti. da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi. Javnost glavne obravnave 293. da so dolžni varovati kot skrivnost vse. 296. člen Senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene. Senat sme dovoliti. ki sodelujejo v postopku. ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. koristi javnega reda ali razlogi morale. če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za paznike oseb. ki so določeni v tem zakonu. . da so na glavni obravnavi. da se končana glavna obravnava znova začne. da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. 294. člen Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. in jih opozori na posledice. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli.

80

297. člen Določbe o javnosti na glavni obravnavi veljajo smiselno tudi za narok zunaj glavne obravnave pred predsednikom senata in za narok pred zaprošenim sodnikom. Vodstvo glavne obravnave 298. člen Predsednik senata vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom senata, strankam ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem in razglaša odločbe senata. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem naroku. Sodišče ni vezano na svoj sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe. 299. člen Zunaj naroka za glavno obravnavo lahko predsednik senata ali v skladu s tem zakonom strokovni sodelavec izda odločbe iz 270. in 271. člena tega zakona. 300. člen Kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči, da se za skupno obravnavanje pred njim združi več pravd tudi tedaj, kadar bi moral o kateri izmed njih odločati sodnik posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe, in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. 301. člen Če senat sklene, da se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata, da se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in da se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava končati na tem naroku. Zoper sodni sklep, s katerim se preloži narok ali zavrnejo predlogi strank za preložitev naroka, ni pritožbe.

81
302. člen Če se narok preloži, se opravi nov narok po možnosti pred istim senatom. Če se opravi nov narok pred istim senatom, se glavna obravnava nadaljuje in predsednik senata pove na kratko potek prejšnjih narokov; vendar pa sme senat v tem primeru skleniti, da se obravnava znova začne. Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora glavna obravnava znova začeti; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Vzdrževanje reda na glavni obravnavi 303. člen Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča. 304. člen Če kdo, ki se udeležuje postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Če je stranka odstranjena iz sodne dvorane, se opravi narok tudi brez njene navzočnosti. Če je iz sodne dvorane odstranjen pooblaščenec, preloži senat na zahtevo stranke narok, če pa stranka ni bila navzoča na naroku, preloži senat vselej narok in obvesti stranko, da je bil njen pooblaščenec odstranjen z naroka zaradi motenja reda. Če kaznuje sodišče z denarno kaznijo ali odstrani iz sodne dvorane kot pooblaščenca odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika, obvesti o tem odvetniško zbornico. Pritožba zoper sklep o denarni kazni ali o odstranitvi iz sodne dvorane ne zadrži izvršitve sklepa. 305. člen Pravice, ki jih imata glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi predsednik senata in senat, imata tudi predsednik senata na naroku zunaj glavne obravnave in zaprošeni sodnik. Dvaindvajseto poglavje PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA

82
305.a člen narok. Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni

Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. 305.b člen Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. 305.c člen Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (282. člen). 306. člen Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.

povabi nasprotno stranko in jo seznani s predlogom za poravnavo. ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo. člen Kdor namerava vložiti tožbo. zavrže tožbo. potem ko prebereta zapisnik o poravnavi. da stranki podpišeta pisni predlog poravnave. ko stranki. Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako. dokler sklep ne postane pravnomočen. da teče pravda o predmetu. Stroške takega postopka plača predlagatelj.83 Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov.a člen Listin. člen Sporazum strank o poravnavi se vpiše v zapisnik. S sodbo odloči sodišče o zahtevku. o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. člen Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. če ugotovi. ki prejme takšen predlog. Strankam se izda na njihovo zahtevo overjen prepis zapisnika. 309. ali ne teče morda pravda o predmetu. ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. s katerim ne dovoli sodne poravnave. ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora. ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. ki se nanaša na glavno stvar in stranske . Triindvajseto poglavje SODBA 310. s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. 309. o katerem je že sklenjena sodna poravnava. doseči sodno poravnavo. člen terjatve. podpišeta ta zapisnik. 308. Sodišče. Če sodišče izda sklep. člena). 307. Sodna poravnava je sklenjena. v katerem je vpisana poravnava. lahko poskusi pri okrajnem sodišču. počaka s postopkom. na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče.

člen Če so od več tožbenih zahtevkov zaradi pripoznave ali na podlagi obravnavanja samo nekateri od njih zreli za končno odločbo ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. če je zrel za odločbo samo zahtevek tožbe ali samo zahtevek nasprotne tožbe. izreče sodišče v sodbi. naj se ji prisodi določena dajatev. se določi tudi rok. ko je bila vložena nasprotna tožba. 311. da toženi stranki ni treba izpolniti prve dajatve.84 Če je več zahtevkov. pa je za razsojo zrela ena sama pravda. Pri presoji vprašanja. da je pripravljena namesto te dajatve sprejeti drugo dajatev. 313. 312. če izpolni drugo. se odloči praviloma o vseh zahtevkih z eno sodbo. ki so bile dane v najem ali zakup. Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev. v katerem se mora Če ni v posebnih predpisih drugače določeno. Glede pravnih sredstev in izvršbe se šteje delna sodba za samostojno sodbo. . Sodba. s katero ugodi tožbenemu zahtevku. člen izpolniti. lahko obsodi toženo stranko tudi na dajatve. še preden preneha to razmerje. Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki. Delno sodbo sme izdati sodišče tudi takrat. Če sodišče ugodi zahtevku za preživnino. le tedaj. daljši rok. znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni. ki ji je naložena izpolnitev. ki še niso zapadle. hkrati pa je v tožbi ali do konca glavne obravnave izjavila. ki niso denarne. V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. lahko sodišče glede zrelih zahtevkov oziroma dela zahtevka konča obravnavo in izda sodbo (delna sodba). se lahko izda sodba samo glede te pravde. ali naj izda delno sodbo. upošteva sodišče zlasti velikost zahtevka ali dela zahtevka. s katero se tožena stranka obsodi. vendar pa lahko določi sodišče za dajatve. člen Sodišče sme naložiti toženi stranki. člen Če je tožeča stranka v tožbi zahtevala. se lahko izda. če je ta zapadla do konca glavne obravnave. da mora izročiti ali prevzeti stvari. ki je zrel za odločbo. naj opravi določeno dajatev. Delna sodba 314. Če je bilo več pravd združenih v skupno obravnavanje.

da gre za zahtevek. člena). da gre za zahtevek. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev tožene stranke. da podlaga tožbenega zahtevka med strankama ni sporna. člen Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek. člen Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka. Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. člen Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku. s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave). izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. Sodba na podlagi pripoznave 316. lahko izda sodišče. člena tega zakona.85 Vmesna sodba 315. Izdaja sodbe na podlagi pripoznave se odloži. Sodišče lahko z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka nadaljuje takoj. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. . čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave. izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo. če spozna. s katero zavrne tožbeni zahtevek (sodba na podlagi odpovedi). če je to smotrno. če spozna. razen če je zoper sodbo iz prejšnjega odstavka vložena pritožba. če je treba. najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka (vmesna sodba). Sodišče počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka. Če sodišče ugotovi. Sodba na podlagi odpovedi 317. lahko izda vmesno sodbo (vmesna sodba na podlagi sporazuma strank). Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi. da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. Za izdajo vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank smiselno veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 316. dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna. člena). pa je glede podlage stvar zrela za odločbo.

ko je sodba razglašena. da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev. 3. da se o okoliščinah iz tretjega odstavka tega člena poprej dobijo obvestila. 2. s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). če je očitno.86 Izdaja sodbe na podlagi odpovedi se odloži. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe. kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. če je treba. ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota. ali je stvar že pravnomočno razsojena. člena tega zakona). da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila. ki so splošno znana. člen Sodišče je vezano na svojo sodbo. če je treba. da ne gre za zahtevek. pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe). izda sodišče sodbo. da je bila pravda začeta o zahtevku. ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne. Izdaja zamudne sodbe se odloži. ali z dejstvi. pa ko je odpravljena. Če je v sodbi odločeno o terjatvi. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. da dejstva. Če ugotovi. na katera se opira tožbeni zahtevek. ki so navedena v tožbi. člen Če tožena stranka v roku iz 277. ki jih je predložil sam tožnik. sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe. Pravnomočnost sodbe 319. če ni bila razglašena. Zamudna sodba 318. niso v nasprotju z dokazi. zavrže tožbo. postane pravnomočna. o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. člen Sodba. ki so navedena v tožbi. 320. 4. sodišče tožbeni zahtevek zavrne. . ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. iz dejstev. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti. s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona ne odgovori na tožbo.

Sodbo. Izdaja in razglasitev sodbe 321. Pisna izdelava in vročitev sodbe 323. ko je bila glavna obravnava končana. V tem primeru odmeri stroške predsednik senata. Kadar se opravi glavna obravnava pred senatom. se izrek sodbe vselej javno prebere. listine. ki se izda v elektronski obliki. V primeru iz drugega odstavka 291. Sodba. člen Sodba mora biti pisno izdelana v 30 dneh od izdaje. ki jo razglasi predsednik senata. Če je varen elektronski podpis predsednika senata overjen s kvalificiranim potrdilom. Ta sodba se ne razglasi. prebere predsednik senata javno izrek sodbe in sporoči na kratko razloge sodbe. člen Kadar se sodba razglasi. izdajo sodbo predsednik senata in člani senata. se strankam lahko vroči v overjenem prepisu oziroma v elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki. ki so sodelovali na naroku. da bo sodbo izdalo pisno. ali in koliko naj se izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. podpiše predsednik senata s svojim varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim podpisom sodišča. podpiše predsednik senata z lastnoročnim podpisom. člen Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva. ko jim je vročena. člena tega zakona izda sodišče sodbo in jo vroči strankam najpozneje v 30 dneh od dneva. odločba pa se vzame v pisni odpravek sodbe. ki se obdelajo v informacijskem sistemu samodejno. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo. Ob razglasitvi sodbe se lahko sporoči. 322. overjenim s kvalificiranim potrdilom. ki se izda v fizični obliki. Če je bila javnost glavne obravnave izključena. V takem primeru se sodba ne razglasi.87 Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva. V bolj zapletenih zadevah lahko sodišče odloči. ki je bila izdana v fizični ali elektronski obliki. Sodbe. Vsi navzoči poslušajo branje izreka sodbe stoje. na katerem je bila glavna obravnava končana. temveč se vroči strankam v 30 dneh od dneva. ki vsebuje tudi navedbo sodišča. sodišče pa odloči. druge podatke oziroma zapisnik. da je sodišče sklenilo. imajo lahko namesto podpisa in žiga faksimile. . varen elektronski podpis sodišča ni potreben. ko prejme spise. Izvirnik sodbe. da bo o odmeri stroškov odločilo pozneje.

zahtevek. sodbe na podlagi pripoznave. razpiše glavno obravnavo. glede katerega se zahteva dopolnitev. in dan.88 324. da se izda sodba o zahtevku. ki je izdal prvotno sodbo. da se sodba izreka v imenu ljudstva. člena tega zakona. Če senat spozna. dokaze ter predpise. člen Če predsednik senata spozna. pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka. lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču. . sodbe na podlagi odpovedi ali vmesne sodbe na podlagi sporazuma strank. sestavine pritožbe po 335. odloči o njem predsednik senata brez naroka. opozorilo na posledice neplačila sodne takse. da je predlog za dopolnilno sodbo prepozen ali neutemeljen. izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. o katerem ni bilo odločeno (dopolnilna sodba). pa je bil zadosti obravnavan. ali jih je zavrnilo. dan. ko je bila sodba izdana. naj se sodba dopolni. ko je bila končana glavna obravnava. njihovih zastopnikov in pooblaščencev. da je predlog za dopolnitev sodbe utemeljen. se navedejo samo razlogi. opozorilo iz petega odstavka 98. 326. opozorilo. naslov sodišča. člen Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih. in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve. člen Pisna sodba mora imeti uvod. o katerih bi moralo odločiti s sodbo. Dopolnilna sodba se lahko izda tudi brez nove glavne obravnave. ga s sklepom zavrže oziroma zavrne. člena). V obrazložitvi zamudne sodbe. kratko navedbo spornega predmeta. da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve. člena tega zakona. Uvod sodbe obsega: navedbo. ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom. ki upravičujejo tako sodbo. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Izrek sodbe obsega odločbo. ali ni odločilo o delu zahtevka. členu tega zakona. V obrazložitvi navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih. na katere je oprlo sodbo. če naj jo izda isti senat. V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. na katera se ti zahtevki opirajo. Dopolnilna sodba 325. ime in priimek predsednika in članov senata. ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank.

Sklep. O popravi se izda poseben sklep. ki so bili predmet pravde. člen Če je poleg predloga za dopolnitev sodbe vložena tudi pritožba zoper sodbo. dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sodbe in se ne izteče rok za pritožbo zoper to odločbo. Če se izpodbija sodba prve stopnje s pritožbo samo zaradi tega. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva. ko je razglašen. ki se zapiše na koncu izvirnika. ki se izdajajo na naroku. se šteje pritožba za predlog stranke. Če se zoper odločbo o dopolnitvi sodbe vloži pritožba. ki jih izda sodišče zunaj naroka. člen Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote. ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank. sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe sodišču druge stopnje. ima nasproti strankam učinek takoj. člen Vse sklepe. se sporočijo strankam z vročitvijo overjenega prepisa. se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotno sodbo pošlje sodišču druge stopnje. naj se izda dopolnilna sodba.89 327. če je zoper ta sklep dovoljena posebna pritožba. ki je bil razglašen na naroku. ki je vsebovana v izreku sodbe. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve. Sodišče je vezano na svoje sklepe. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. . se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo. se vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj. Kadar se sklep ne vroči pisno. pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. če se ti ne nanašajo na vodstvo pravde ali če ni s tem zakonom drugače določeno. razglasi predsednik senata. če se lahko na podlagi sklepa takoj zahteva izvršba ali če to zahteva vodstvo pravde. strankam pa se vroči prepis sklepa. Poprava sodbe 328. da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. Štiriindvajseto poglavje SKLEP 329. člen Sklepi. ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. 330.

V meničnih in čekovnih sporih znaša ta rok osem dni. drugega odstavka 321. če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank. 334. člena. Pisni odpravek sklepa mora vselej obsegati uvod in izrek.90 Če se s sklepom zavrne predlog ene stranke brez prejšnjega zaslišanja nasprotne stranke. O pritožbi zoper sodbo odloča sodišče druge stopnje. člen Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka. lahko stranka umakne že vloženo Odpoved pritožbi in umik pritožbe se ne moreta preklicati. člen Določbe 313. 332. ki si med seboj nasprotujejo. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. če mora biti sklep po prvem odstavku tega člena obrazložen. obrazložitev pa le tedaj. da bi postala sodba pravnomočna v tistem delu. B. pa od takrat. Vsebina pritožbe . člena in členov 323 do 328 tega zakona veljajo smiselno tudi za sklepe. člena. člen Zoper sodbo. Pritožba zoper sodbo Pravica pritožbe 333. v katerem se s pritožbo izpodbija. se tej stranki sklep ne vroči. drugega odstavka 320. če se sodba ne razglasi. člen Sklep mora biti obrazložen. lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih. drugega odstavka 322. kadar je to potrebno. izdano na prvi stopnji. Postopek s pravnimi sredstvi Petindvajseto poglavje REDNA PRAVNA SREDSTVA 1. pritožbo. 331. če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Pravočasna pritožba ovira. člena. ko je sodba razglašena. ko ji je vročen njen prepis.

iz katerih se sme sodba izpodbijati 338. ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava. ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje. člena tega zakona. zoper katero se vlaga. pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodba na podlagi pripoznave. da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. člen Sodba se sme izpodbijati: 1. 2. . 3. 4. se ne more uveljavljati v pritožbi. če izkaže. Razlogi. da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu. 2. izjavo. 339. pritožbene razloge. člen V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. Pritožba mora obsegati: navedbo sodbe. 3. da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna. Ugovor pobota. sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje s poizvedbami ali na naroku preveri resničnost pritožnikovih navedb. člen Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana. podpis pritožnika. člen V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le. 337. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.91 335. 336. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. člen 1. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. če je izrek sodbe nerazumljiv. če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem. 9. ali če jih ni uporabilo pravilno. 3. ki ne more biti pravdna stranka. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave. glede katerega je bil sklenjen arbitražni dogovor. člena) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. 8. 5. če ima sodba pomanjkljivosti. 12. zlasti pa z opustitvijo vročitve. 13. če je bilo odločeno o zahtevku. ki je bila vzeta v sodbo. ali če stranke. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. v odločbi. nepravilno odločilo. člen Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana. če je bilo odločeno o zahtevku v sporu. ki ne spada v sodno pristojnost (18. 2. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava. ki ni sodeloval na glavni obravnavi. 341. in med samimi temi listinami. 10. da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. da je krajevno pristojno. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. člen Napačna uporaba materialnega prava je podana. 6. ki je bila vzeta v sodbo. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem.92 Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: 1. 15. sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. člen). če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. 7. člena). ali če je na ugovor stranke v odločbi. točka prvega odstavka 70. da je pristojno. zapisniki oziroma prepisi. če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo. zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov. ki bi jih moralo uporabiti. nepravilno odločilo. 340. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. 11. če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste. do 5. 14. če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke. 4. ni zastopal tisti. zlasti pa. če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava. kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin. ki je pravna oseba. če je sodišče na ugovor stranke. zaradi katerih se ne more preizkusiti. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. da gre za spor. sodbo na podlagi pripoznave. Postopek s pritožbo .

ali oseba. ki se nanašajo na te kršitve.93 342. naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe. če je treba. zakona. ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila. člen). Sodnik poročevalec si lahko. popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki. če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva. Če pritožnik trdi. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva. da ugotovi. popolna in dovoljena. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec. sodnik poročevalec preizkusi. člen Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže. in 4. člena tega Pritožba je nedovoljena. po potrebi pa opravi tudi poizvedbe. člen Izvod pravočasne. če ne vsebuje sestavin iz 1. Pritožba je nepopolna. 344. člen Prepozno. ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. 346. člen Pritožba se vloži pri sodišču. . ali so navedbe v pritožbi resnične. da predsednik senata sodišča prve stopnje pojasnilo k navedbam v pritožbi. ali je pritožba pravočasna. 343. ki ni imela te pravice. če je bil vložen. pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. da so bile v postopku na prvi stopnji prekršene določbe pravdnega postopka. pošlje sodišče prve stopnje pritožbo in odgovor na pritožbo. ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. z vsemi spisi sodišču druge stopnje. 345. ki sme nato v 15 dneh od njenega prejema podati pri tem sodišču odgovor na pritožbo. Pri spisih v elektronski obliki se to opravi po elektronski poti. če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. točke 335. Prepozno. če jo je vložila oseba. Pritožba je prepozna. člen Ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo.

a člen V primeru iz drugega odstavka 345. člen Sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave. Če ne pride na obravnavo pritožnik. člen Na obravnavo se povabijo stranke oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci in pa tiste priče in izvedenci. ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata. da jih je stranka pred sodiščem prve stopnje predlagala. da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. ali dokaze. da so trditve o dejstvih. da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj in če od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. se šteje. ki jih je pod pogojem iz 337. da pooblastila. kljub temu. člena tega zakona. ali dejstva. da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik. ki jih v pritožbi izpodbija ali zatrjuje. 348. da njegove trditve o dejstvih. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi. kadar oceni. Obravnava pred sodiščem druge stopnje se začne s poročilom poročevalca. 347. in izda odločbo. vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. člena tega zakona predlagala v pritožbi. ki jih je mogoče izvesti. pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam. ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve. za katere sodišče sklene. resnične. Senat sodišča druge stopnje lahko ob razpisu obravnave odloči. ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo. ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale. Če ne pride na obravnavo nobena stranka. če delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če senat sodišča druge stopnje spozna. Če ne pride na obravnavo nasprotna stranka. lahko ob razpisu obravnave odloči. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba izvesti posamezne dokaze. se šteje. ne da bi dal svoje mnenje o utemeljenosti pritožbe. sodišče izvede dokaze. Če senat sodišča druge stopnje oceni.94 346. mora razpisati obravnavo. tudi če je: za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ugotoviti tudi dejstva. da jih bo zaslišalo. niso resnične. ki jih je pod pogojem iz 337. Sodišče druge stopnje razpiše obravnavo. Sodnik poročevalec ne more o zadevi odločati kot sodnik posameznik. ki razloži stanje stvari. . da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. preidejo na sodnika poročevalca. člena in tretjega odstavka 346.

Na obravnavi sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze. in 14. člen). na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala in je tudi pritožnik v pritožbi ni navajal ter ob tem strankama ni mogoče . člen) smiselno tudi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje. v katerem se izpodbija s pritožbo. Meje preizkusa sodbe prve stopnje 350... stranke. ali če senat ali sodnik. na katerega se nanaša pritožba. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. če pa se iz pritožbe ne vidi. v katerem delu se sodba izpodbija. ter 12. člen Sodišče druge stopnje lahko na seji ali na podlagi opravljene obravnave zavrže pritožbo kot prepozno. potem pa pritožnik obrazloži svojo pritožbo. člen. da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi oziroma pisna izjava priče. točke drugega odstavka 339. člen Če ni v 347. 3. ki so potrebni za popolno ali pravilno ugotovitev dejanskega stanja (355. in 348. člena). ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. in opravi druga procesna dejanja. Če katerega od teh dokazov.95 Nato se prebere sodba ali del sodbe. lahko sodišče druge stopnje sklene. v katerem stranka ni zmagala v sporu. 2. točke. preizkusi sodbo v tistem delu. Če sodišče druge stopnje na seji ugotovi. pa tudi zapisnik o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje. Na obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov niti uveljavljati ugovora pobota.. s katerimi se odpravijo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka. ugotovi nova dejstva in izvede nove dokaze. razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. ki so pred sodiščem prve stopnje že bili izvedeni. veljajo določbe o glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje (281. 11. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov. in 218. pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. 6. če je treba. tretji odstavek 302. ki so navedeni v pritožbi. 7. člen Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu. ki je izdal izpodbijano sodbo.a člen. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 351. nepopolno ali kot nedovoljeno ali jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje ali razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo ali spremeni sodbo prve stopnje.. nasprotna stranka pa odgovor na pritožbo. do 305. 349. členu tega zakona drugače določeno. tega dokaza ni neposredno izvedel (217. da bi bilo za odločitev v sporu treba uporabiti pravno podlago. 236.. ni več mogoče izvesti. glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Sodišče druge stopnje lahko razveljavi sodbo tudi tedaj. 5. člen Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje. da bi na možnost uporabe te pravne podlage ob potrebni skrbnosti mogla in morala računati. 353. se razveljavijo. Če so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršene določbe 3. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. člena tega zakona stranka navedla v pritožbi ali da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. člen Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno. ali dejstva oziroma dokaze. in 12. in ne razlogi. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem. člena tega zakona. iz katerih se sodba lahko izpodbija. sodišče druge stopnje s pisno vlogo stranki opozori na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogoči. Namesto pisnega poziva k pisni izjavi lahko sodišče druge stopnje stranki povabi na sejo. če ugotovi. člen Sodišče druge stopnje zavrne s sodbo pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo prve stopnje. 352. nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. člen). Pod pogoji iz prvega odstavka 337. razveljavi sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve sodbo prve stopnje in vrne zadevo pristojnemu sodišču prve stopnje ali pa razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. člen Če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna. naj se razveljavi. čeprav stranka zahteva. da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita v 15 dneh po vročitvi pisne vloge. da niso podani razlogi. ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka. člena tega zakona lahko ob tem navajata tudi nova dejstva in predlagata nove dokaze. Če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni. člen). in lahko spremeni sodbo.96 očitati. dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. točke drugega odstavka 339. točke drugega odstavka 339. če spozna. Če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 11. 354. člena tega zakona. katera dejanja. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. če stranka zahteva spremembo. ki jih je pod pogojem iz 337. če tega ni storil že sodnik poročevalec (346. in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. razveljavi sodišče druge stopnje sodbo prve stopnje in zavrže tožbo. da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene . ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala.. da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze. 355.

člen. da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno. Če se sodba prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. je treba v obrazložitvi navesti. in 218. izjemoma razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. . oglednih predmetov.če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine. katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev. ogledne predmete. lahko odredi. 357. kakor je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje oziroma kadar odpravi kršitve v zvezi z nepravilno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem (347. ali posredno izvedene dokaze (217.če je sodišča prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev. in 355. člen Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke. ki so odločilnega pomena. člen V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe. ki se je pritožila. . člen Sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje: . člena). 360. v čem so pomanjkljivosti pri . da pravilno ugotovi dejansko stanje. in navesti razloge. ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. člena).če je odpravilo kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 347. ki so v spisu. pisne izjave prič iz 236. člen. pisnih izjav prič iz 236. . se navede. 358. člen Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje.97 pomanjkljivosti. a člena tega zakona. tretji odstavek 302. . in 218.če sodišče prve stopnje ni presodilo listin. ki so v spisu. tretji odstavek 302. če se je pritožila samo ona. člena). stranke pa so imele možnost obravnavanja teh dokazov v postopku pred sodiščem prve stopnje.kadar ugotovi drugačno dejansko stanje.a člena tega zakona. Kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek. člen Če ugotovi. člen). sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje. sodba pa se opira na ta dejstva. .če meni. 356. in posredno izvedenih dokazov (217. da se opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom. njegova odločba pa se opira samo na te dokaze. 359.

98
ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi pomembni za pravilno odločbo in zakaj vplivajo na tako odločbo. 361. člen Sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam. 362. člen Sodišče prve stopnje mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Na prvem naroku nove glavne obravnave smejo navajati stranke tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Če se sodba razveljavi zaradi tega, ker jo je izdalo nepristojno sodišče, se opravi nova obravnava pred sodiščem prve stopnje po določbah, ki veljajo za glavno obravnavo, če se spremeni senat (tretji odstavek 302. člena). 2. Pritožba zoper sklep 363. člen Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. 364. člen Pravočasna pritožba zadrži izvršitev sklepa, če ni s tem zakonom drugače predpisano. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se lahko takoj izvrši. 365. člen Ko odloča o pritožbi, lahko sodišče druge stopnje: 1. zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno (prvi, drugi in tretji odstavek 343. člena ter prvi odstavek 363. člena); 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje; 3. ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. 366. člen

99

V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo smiselno uporabljajo le, če gre za sklep: - s katerim je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku v sporu o motenju posesti; - s katerim je sodišče zavrglo tožbo, ki je že bila vročena toženi stranki; - s katerim je sodišče ločeno od glavne stvari zavrnilo ugovor glede pomanjkanja procesnih predpostavk (prvi odstavek 288. člena) in ni sklenilo, da takoj nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari (tretji odstavek 288. člena); - o zavrnitvi ali ugoditvi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje; - o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena); - o prekinitvi postopka; - o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov. 366.a člen O pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o pritožbi zoper sklep senat: če gre za pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona; če se o pritožbi zoper sklep odloča skupaj s pritožbo zoper sklep iz drugega odstavka 366. člena tega zakona ali skupaj s pritožbo zoper sodbo v isti zadevi; če gre za pritožbo zoper sklep senata sodišča prve stopnje; če gre za pritožbo zoper sklep o kaznovanju stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru, če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik, ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu, sam postane sodnik poročevalec. Šestindvajseto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Revizija 367. člen Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

100
Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija). Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. 367.a člen Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: - če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali - če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. O dopustitvi revizije odloči vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev revizije. 367.b člen Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, lahko pa priloži tudi izvod sodbe sodišča prve stopnje in kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367. člena). ni pritožbe. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. točka drugega odstavka 339. v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. zoper katero je vložena. 367. Zoper sklep o dopustitvi revizije oziroma sklep. če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. 368. 3. člena). 2. člena tega zakona. zadošča. točka drugega odstavka 339. o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega Zoper sodbo druge stopnje. točka drugega odstavka 339. sodišče vlogo zavrže. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. sodba na podlagi odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank.a člena tega zakona. člen Revizija se lahko vloži: 1.101 367. da revizija ni dopustna. čeprav bi jo moral opraviti (10. člena). člena tega zakona. 369. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člen O reviziji odloča vrhovno sodišče. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo. s katerim se predlog za dopustitev revizije zavrne. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. je revizija .č člen Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. če je bilo odločeno o zahtevku.c člen sodišča. če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave. O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov vrhovnega Za obrazložitev sklepa. člen Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe. točka drugega odstavka 339. stanja. 370. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje. V sklepu o dopustitvi revizije sodišče navede.

Revizija je nedovoljena. člen Stranke smejo navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj. člena). ki se nanašajo na obrazložitev predloga za dopustitev revizije (tretji do peti odstavek 367. člen Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. ki jo je umaknil. ali če je vložena zoper sodbo. in 2. ki zanjo nima pravnega interesa. če jo vloži nekdo. ki je izreklo sodbo prve stopnje. glede katerih je bila revizija dopuščena. V primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. člena tega zakona. oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj. če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. ni dovoljena. glede katerih je bila dopuščena. ko ni dovoljena že po samem zakonu. v primeru vložitve revizije zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. 371. zoper katero je revizija vložena.102 dopustna samo zaradi razlogov iz 1. člena) mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. ki so v njej navedeni. pa tudi za Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo). 373. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj. člen Prepozno. člena tega zakona.b člena). Glede obrazloženosti dopuščene revizije veljajo določbe. v katerem se izpodbija z revizijo. nekdo. zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. in v mejah razlogov. . ki nima te pravice. 375. Če je revizija vložena zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka 385. člen Revizija se vloži pri sodišču. člen Izvod dovoljene revizije oziroma izvod dopuščene revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije pošlje sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki. ali če v primerih. 372. ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. zaradi katerih se lahko vloži revizija. 374. glede katerega je bila dopuščena. v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. ali nekdo. se pošlje tudi državnemu tožilstvu skupaj s prepisom sodbe. Dopuščena revizija izven dela.

Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor. pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču. ugodi revizijsko sodišče s sodbo reviziji in spremeni izpodbijano sodbo. ravna revizijsko sodišče glede na naravo kršitve po prvem ali drugem odstavku tega člena. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 11. člena tega zakona. revizijsko sodišče s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. o katerem že teče pravda. Če ugotovi. člen O reviziji odloča revizijsko sodišče brez obravnave. člen Če ugotovi. nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom. člena tega zakona. člen Če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena. člen Prepozno. revizijsko sodišče s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo.103 Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda sodišču nanjo odgovor. ali 12. . če ni storil tega v mejah svojih pravic (374. 379. točke drugega odstavka 339. zaradi katerih je bila vložena. Pri spisu v elektronski obliki. člena tega zakona. 377. člen) že sodnik sodišča prve stopnje. da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. če ugotovi. 380. ugodi revizijsko sodišče s sklepom reviziji in v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje. se to opravi po elektronski poti. 376. Če je bila v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje storjena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 339. da niso podani razlogi. in ne razlogi. razen če je bilo odločeno o zahtevku. 378. na katere mora paziti po uradni dolžnosti. člen Revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno. zaradi katerih je dopustna revizija.

člena. člen Če ugotovi. člen Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži državno tožilstvo v treh mesecih zahtevo za varstvo zakonitosti. 382. člen Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje. 384. veljajo v postopku z revizijo smiselno določbe iz tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega odstavka 334. člen stopnje.a člena tega zakona. Revizije zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni v sporih. člena).. 336. s katerim je bil postopek pravnomočno končan. da je bil s pravnomočno sodbo. 346.. 383. člena.104 381. in 341. . če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. drugega in tretjega odstavka 344. člen Če ni v členih 367 do 382 tega zakona drugače določeno. Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo. člena. Zahtevo za varstvo zakonitosti državno tožilstvo vloži. Zahteva za varstvo zakonitosti 385. člena in členov 359 do 362 tega zakona. v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi.. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep. 356. 2. drugega odstavka 345. zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (četrti odstavek 367. člena). V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo. Odločba revizijskega sodišča se pošlje sodišču prve stopnje po sodišču druge Izvod odločbe revizijskega sodišča je treba poslati tudi državnemu tožilstvu. člena. prekoračen tožbeni zahtevek. da se revizija zavrže. revizijsko sodišče glede na naravo prekoračitve s sklepom razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano sodbo. izdano na drugi stopnji. s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. 335. 351. tretji in četrti odstavek 367.

člena). o katerem že teče pravda (12. ki je pristojno odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zoper sodno odločbo iz četrtega odstavka tega člena. člena tega zakona. člena). izdano na drugi stopnji. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. izdano na prvi stopnji. Državno tožilstvo ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka in tudi ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. člen Po prvem odstavku 379. 388. točka drugega odstavka 339. 389. točka drugega odstavka 339. od katerega odločbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo. če je bilo odločeno o zahtevku. 386. Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti iz prvega odstavka tega člena se šteje: 1.105 Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo. člena). sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi. ki ji je bila vročena pozneje.od dneva. če je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave. katere revizija mu je bila vročena prej. točka drugega odstavka 339. ki je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje. . izdano na drugi stopnji. zamudno sodbo. tudi kadar ugotovi. točka drugega odstavka 339. zoper katero ni dopustna revizija ali ni bila vložena . člen Državno tožilstvo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti: 1. člen Če sta zoper isto odločbo vloženi revizija in zahteva za varstvo zakonitosti. točka drugega odstavka 339. 2. člena). člena) ali na pristojnost arbitraže (5. člena tega zakona ravna sodišče. ki jo je na revizijo ali zahtevo za varstvo zakonitosti izdalo vrhovno sodišče. moralo pa bi opraviti glavno obravnavo (10. ko mu je bila vročena revizija tiste stranke. odloči vrhovno sodišče o obeh pravnih sredstvih z eno odločbo. člena tega zakona. člen O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. zoper katero so stranke vložile revizijo. lahko vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva. 387. če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. zoper odločbo. 2. zoper odločbo.od dneva. zoper katero ni bila vložena pritožba . Zahteve za varstvo zakonitosti ni zoper odločbo. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega in drugega odstavka 339. ko je bila odločba vročena tisti stranki. razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339.

se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. se v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave uporabljajo določbe drugega odstavka 397. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. člen Stranke lahko sklenjeno sodno poravnavo izpodbijajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Po preteku treh let od dneva. ko je zvedela za razlog za razveljavitev. člena tega zakona. ki ne more biti pravdna stranka. do 400. člen (črtan) 391. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. 3. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. . ki bi moral biti po zakonu izločen (1. ni zastopal tisti. zaradi tega. 2. ali če stranke. člena ter 398. se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti uporabljajo smiselno določbe 369. Tožba za razveljavitev sodne poravnave 392.106 390. zaradi tega. in 393. Če ni v členih 385 do 390 tega zakona drugače določeno. o katerem je bila sodna poravnava sklenjena. členov 372 do 380 ter 382. točka prvega odstavka 70. člen Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva. Če ni v 392. do 5. ker je sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču. ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu. člena. ko je bila sodna poravnava sklenjena. člena tega zakona. če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval nekdo. in 383. O tožbi za razveljavitev sodne poravnave odloča sodišče v sestavi. člen Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se omeji sodišče samo na preizkus kršitev. 393. ki je pravna oseba. ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi. členu tega zakona drugače določeno. ker je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik. 3. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži: 1.

po 142. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa. ko je stranka zvedela za ta razlog. v kateri je bila potrjena neresnična vsebina. Postopek. če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. 3. nasprotne stranke ali koga drugega. se lahko na predlog stranke . če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge. ki je pravna oseba. Obnova postopka 394. člen obnovi: 1. v primeru iz 2. na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika. 6. če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. člena tega zakona od dneva. 2. 8. člen Iz razlogov. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino. točki 394. v primeru iz 1. 2. 395. ki bi moral biti po zakonu izločen (1. 396. ki ne more biti pravdna stranka. se sme dovoliti obnova postopka samo. ki so naštete v 1. ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. 3 in 4. 4. in 10. 9. 7. 10. in sicer: 1.. ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila. do 5. ni zastopal tisti. 8. točke 394. 2.. ali če stranke. točke 394. ki jo je po zakonu upravičen zastopati. ko je bila odločba vročena stranki. člena tega zakona od dneva. preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. člena tega zakona. 5. razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. točki 394... če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca. točka prvega odstavka 70. če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. zlasti z opustitvijo vročitve. člena tega zakona. razveljavljena oziroma odpravljena. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo. se ne more zahtevati obnova postopka. ki so našteti v 1. zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke. ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik. člen Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh.107 4. če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča. ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama. Zaradi okoliščin. pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena. 9. členu tega zakona. in 3. ki se je vročala v postopku. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen.

in 4. pa od dneva. točke 394. ko je stranka zvedela za ta razlog. v primerih iz 8. ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu. člena tega zakona od dneva. ki je pravna oseba. 4. ta ima pravico v 15 dneh nanj odgovoriti. točke 394. ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. 5. 399. določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga. in dokaze. člena tega zakona od dneva. 6. točke 394. Če predsednik senata ne zavrže predloga. člena tega zakona. člena tega zakona. okoliščine. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka. od dneva. Če preteče pet let od dneva. člena tega zakona. ki je izdalo odločbo na prvi V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog. točki 394. s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. 397. kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. člen Prepozen (396. ki ne more biti stranka v postopku. ki je naveden v 10. iz katerih izhaja. preden bi odločba postala pravnomočna. točke 394. člen). če stranke. razen če se zahteva obnova iz razloga. ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku. člena tega zakona od dneva. se obnova postopka ne more več predlagati. na podlagi katerega se zahteva obnova.108 3. vroči izvod predloga nasprotni stranki po določbah 142. lahko predsednik senata združi obravnavanje predloga za obnovo postopka z obravnavanjem glavne stvari. če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo. ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine. člena tega zakona. v primeru iz 10. da je predlog vložen v zakonitem roku. do 7. ki je naveden v 2. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor. zaradi katerih se postopek ne more uvesti. člen . Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču. in 9. člena) ali nedovoljen (395. člen stopnji. od dneva. ki je razlog za obnovo postopka. 398. če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja. se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe. sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. nepopoln (drugi odstavek 397. ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom. pa od dneva. v primerih iz 5. v primerih iz 4. ko je bila temu vročena odločba. če se kazenski postopek ne more izvesti. ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo. ko je postala odločba pravnomočna. točki 394. Če se zahteva obnova postopka iz razloga. Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena.

da se takoj začne obravnavanje glavne stvari. točke drugega odstavka 339. se vzame sklep. ni posebne pritožbe. člen Po naroku za obravnavanje predloga izda predsednik senata sodišča prve stopnje odločbo o predlogu. s katerim se dovoli obnova postopka. Če senat višjega sodišča spozna. Zoper sklep. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi . Če vloži stranka revizijo zaradi kakšnega razloga iz 12. Razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi 402. V sklepu. če je predsednik senata odločil. da se razveljavi odločba. lahko pa odloči v tem sklepu. da je stranka vložila revizijo. Ko prispe zadeva k višjemu sodišču. da je predlog za obnovo postopka utemeljen in da ni potrebna nova glavna obravnava.109 Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka se opravi pred predsednikom senata sodišča prve stopnje. ravna predsednik senata po določbah 346. ali če se predlog za obnovo postopka obravnava skupaj z glavno stvarjo. Predsednik senata določi glavno obravnavo šele po pravnomočnosti sklepa. člena tega zakona. 400. člen Če se nanaša razlog za obnovo postopka edinole na postopek pred višjim sodiščem. se šteje. razen če se nanaša razlog za obnovo postopka izključno le na postopek pred višjim sodiščem (401. v odločbo o glavni stvari. 5. ki je bila izdana v prejšnjem postopku. člena tega zakona. pošlje predsednik senata sodišča prve stopnje po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka zadevo temu višjemu sodišču. s katerim se dovoljuje obnova postopka. iz katerih je mogoče vložiti tudi revizijo. razen če je obravnavanje predloga združeno z obravnavanjem glavne stvari. člen Če vloži stranka v roku za vložitev revizije predlog za obnovo postopka samo iz razlogov. O predlogu za obnovo postopka odloči senat višjega sodišča brez obravnave. s katerim se dovoljuje obnova postopka in razveljavlja odločba. da se takoj začne z obravnavanjem glavne stvari. če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. 401. razveljavi svojo odločbo in morebitno odločbo višjega sodišča ter izda novo odločbo o glavni stvari. člen). da se takoj obravnava glavna stvar. izdana v prejšnjem postopku. s katerim se dovoli obnova postopka. Na prvem naroku nove glavne obravnave lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. se izreče. da izda odločbo. Če je predsednik senata dovolil obnovo postopka in odločil.

izda sklep iz 402.. V vseh drugih primerih. ko je v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču. člena tega zakona. člen Določbe prvega in tretjega odstavka 402. že poslana v odločitev višjemu sodišču (prvi odstavek 401. 403. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. sočasno ali za tem predlog za obnovo postopka. če prispe predlog za obnovo postopka k sodišču prve stopnje. člena tega zakona veljajo tudi. sodišče praviloma prekine postopek z revizijo. dokler ni končan postopek z revizijo. dokler ni končan postopek s predlogom za obnovo postopka. katerega pa prekinilo. in dokaze. člen Določbe 402. člena). kadar vloži državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. 405. točke 394. da so podani resni razlogi. V vseh drugih primerih. Tretji del POSEBNI POSTOPKI Sedemindvajseto poglavje POSTOPEK V ZAKONSKIH SPORIH TER SPORIH IZ RAZMERIJ MED STARŠI IN OTROKI . zlasti pa razloge. 6. kateri postopek bo nadaljevalo. v katerih vloži stranka predlog za obnovo postopka. ki se opira na pravnomočno sodbo. člena tega zakona. stranka pa pred tem. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka. ko prispe revizija k sodišču prve stopnje.110 katerega koli razloga iz 394. nato pa revizijo. in 404. izdano v kazenskem postopku. pri tem upošteva vse okoliščine. razen zaradi kakšnega razloga iz 12. člena tega zakona senat revizijskega sodišča. Če vloži stranka revizijo iz katerega koli razloga. 404. ali 7. še preden je zadeva v zvezi z revizijo poslana revizijskemu sodišču. ki sta jih predložili stranki. sodišče prekine postopek s predlogom za obnovo postopka. Zoper sklep sodišča iz prvega in drugega odstavka tega člena ni pritožbe. Sklep iz 403. nato pa revizijo. v tem primeru izda sklep senat višjega sodišča. sodišče odloči. 403. člena tega zakona izda predsednik senata sodišča prve stopnje. kadar je stranka najprej vložila predlog za obnovo postopka. Če prispe predlog za obnovo postopka potem. sočasno ali pozneje pa vloži predlog za obnovo postopka zaradi kakšnega razloga iz 5. točke drugega odstavka 339.. zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi. člena tega zakona veljajo smiselno tudi. razen če je zadeva v zvezi s predlogom za obnovo postopka takrat. v katerih vloži stranka revizijo. da ravna drugače. razen če spozna. sodišče prekine postopek z revizijo. člena tega zakona. člen Sklep iz 402.

ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. če glede na okoliščine primera presodi. Zaradi varstva oseb iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva. ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. veljajo za postopek v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki druge določbe tega zakona. da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. zastopa zakoniti zastopnik. ki še ni star 15 let oziroma za katerega sodišče presodi. Skupne določbe 406. vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb. 407. kadar tako določa zakon. kar je potrebno. Spori iz razmerij med starši in otroki so spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu. Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme opravljati dejanja v postopku le. Otroka. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki je javnost izključena. pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. 409. . Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih. so sodišču dolžne dati zahtevane podatke tudi proti volji osebe. na katero se ti podatki nanašajo. 408. ki jih stranke niso navajale. člen Otroku. Osebe in organizacije. Če v tem poglavju ni posebnih določb. ne glede na to. dokler otrok ne izjavi. da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb. ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. ki razpolagajo s podatki. vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. ter zbere podatke. nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok) in spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. V sporih o varstvu. da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj. potrebnimi za odločitev. člen Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi. mora sodišče omogočiti. da sam prevzema pravdo. postavi sodišče otroku posebnega zastopnika.111 1. člen V zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse. potrebne za odločitev.

Ob razgovoru je lahko navzoča oseba. O razgovoru sestavi sodnik zapisnik. ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. če ugotovi. ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil svoje mnenje. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca. lahko pa tudi odloči. sodišče vroči odločbo. Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona. V zakonskem sporu izda sodišče na predlog zakonca tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanja. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko stranke sklenejo sodno poravnavo glede varstva. da ni v skladu z interesi otroka. vzgoje in preživljanja otrok ter glede stikov otrok s starši in z drugimi osebami. proti kateri ima pravico vložiti pritožbo. 414.112 410. vendar sodišče ne dovoli poravnave. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki se ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave. vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavi. da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči. 411. Otroku. člen V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne . sodbi na podlagi odpovedi. člen Kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka. na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici. da izrazi svoje mnenje. člen Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. 413. ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve. člen V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. da se prepreči nasilje. če je to potrebno. da se razgovor zvočno snema. 412. ki ureja zavarovanje.

Če v primeru. ker je en zakonec pogrešan. člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze. da je bila tožba za razvezo oziroma razveljavitev zakonske zveze utemeljena. določenimi z zakonom. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje. organu. da zakonec. člen Tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik umakne brez privolitve toženca do konca glavne obravnave. lahko njegovi dediči v šestih mesecih nadaljujejo začeti postopek z zahtevkom. člena tega zakona. 2. oziroma oba zakonca. če se zahteva razveza zakonske zveze zato. še preden jo vroči tožencu. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. ko dobi poročilo organa. da je tožba oziroma predlog umaknjen.113 glede na določbo 286. Postopek v zakonskih sporih 415. ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo. nad katerimi imata roditeljsko pravico. Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi tedaj. o svetovalnem razgovoru. da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom. Če organ. z njegovo privolitvijo pa. pristojnega za socialne zadeve. obvesti sodišče. sicer pa sodišče nadaljuje postopek. dokler postopek ni pravnomočno končan. pristojnemu za socialne zadeve. pristojen za socialne zadeve. 4. dokler postopek ni pravnomočno končan. 2. Predlog za sporazumno razvezo lahko zakonca umakneta. kadar je umrli zakonec vložil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. 417. se postopek za razvezo zakonske zveze začne tudi na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. razen v naslednjih primerih: 1. 419. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini. ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor. člen Če tožnik po vložitvi tožbe umre. 416. ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. naj sodišče ugotovi. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok. člen . sodišče ustavi postopek. Pod pogoji. 418. člen Postopek v zakonskih sporih se začne s tožbo. 3. se šteje. eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga.

pristojnega za socialne zadeve. če ni bil postavljen ustrezen zahtevek. novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih. če je bil postavljen. 423. če je ta postavljen. člen V zakonskih sporih ni dovoljena revizija. če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. O preživljanju zakonca odloči sodišče samo na njegovo zahtevo. da sporazum zakoncev iz prvega odstavka tega člena ni v skladu s koristjo otrok. vnese sodišče tudi sporazum zakoncev o varstvu. člen V sodbi. 420. se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ali predloga za obnovo postopka ne glede na to. da je to glede na okoliščine potrebno. ker je stranka pristala na vložitev predloga v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. ter v primeru.114 Sodba. lahko o tem odloči tudi brez ustreznega zahtevka. s katero razveže zakonsko zvezo na podlagi predloga za sporazumno razvezo. ko niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze na podlagi predloga za sporazumno razvezo. 421. zaradi tega. Postopek o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ali materinstva 422. Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca ali organa. Osemindvajseto poglavje POSTOPEK V PRAVDAH ZARADI MOTENJA POSESTI . s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo. vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki. pa nanj ni vezan. Če sodišče ugotovi. predlog za sporazumno razvezo zavrne. s katero se zakonska zveza razveže ali razveljavi. odloči sodišče tudi o preživljanju otroka. ali je katera od strank sklenila novo zakonsko zvezo. člen V sodbo. odloči tudi o varstvu. člen V sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju materinstva se smiselno uporabljajo določbe o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva. s katero zahtevku za ugotovitev očetovstva ugodi. pa nanj ni vezan. Če sodišče ugotovi. O tem odloči sodišče tudi. 3. Pravnomočna odločba. Če sodišče zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi.

veljajo v pravdah zaradi motenja posesti druge določbe tega zakona. člena tega zakona. člen (črtan) 428. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. člen Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti. 426. o pravni podlagi. 425. ni revizije. Iz tehtnih razlogov lahko sodišče odloči.115 424. ki je bil v sklepu določen zato. člen Rok za izpolnitev obveznosti. če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka. in 4. da ga opravi. Rok za odgovor na tožbo in rok za pritožbo je osem dni. člen V pravdah zaradi motenja posesti mora sodišče pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to. poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Zoper sklep. ki se naložijo stranki. Izključeno je odločanje o pravici do posesti. s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje. Devetindvajseto poglavje IZDAJA PLAČILNEGA NALOGA . določi sodišče glede na okoliščine posameznega primera. 429. člen Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa. točki 394. izdan v pravdah zaradi motenja posesti. ki so določeni v 2. 430. in sicer v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. člen Obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti je dovoljena samo iz razlogov. 427.

4.116 431. nadaljuje postopek s Zoper sklep. naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). V plačilnem nalogu opozori sodišče toženo stranko. ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog. Plačilni nalog se vroči obema strankama. Za verodostojne listine veljajo zlasti: javne listine. kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal. 3. ki ne presega 2. čeprav tožbi niso priložene verodostojne listine. izda sodišče toženi stranki nalog. so pa v njej navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi. ki je pristojen za overitve. Plačilni nalog izda sodišče tudi tedaj. 5. dolžnika. 434. ni . V plačilnem nalogu izreče sodišče. Plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena se sme izdati samo zoper glavnega 433. ki imajo po posebnih predpisih pomen javnih listin. izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko. izpiski iz overjenih poslovnih knjig. 2. pritožbe. s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. listine. da je neutemeljen (drugi odstavek 435. člen tožbo. fakture. 6. na katerih je podpis zavezanca overil organ. da je tožena stranka dolžna v osmih dneh. ki jih je odmerilo sodišče. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev. Toženi stranki se skupaj s plačilnim nalogom vroči tudi izvod tožbe s prilogami. člen Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino. zasebne listine. da bo prepozno vložene ugovore zavrglo. člen Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez naroka. menice in čeki s protestom in povratnimi računi. v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po prejemu plačilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški. če so ti potrebni za nastanek zahtevka. pa so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga. sicer se šteje. s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb. 432. 1. ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. da mora biti ugovor obrazložen. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga. Hkrati jo opozori.000 eurov. člena).

V odločbi o glavni stvari odloči sodišče. da se opravi obravnava. preide na obravnavanje glavne stvari. da tožbeni zahtevek ni zapadel. Tožena stranka lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti samo v ugovoru zoper plačilni nalog. člen Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče. Če sodišče na ugovor. Če spozna. ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. postane plačilni nalog pravnomočen. najpozneje do izdaje plačilnega naloga. spozna. če je treba. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva. Ugovor mora biti obrazložen. Če sodišče ne ugodi takemu ugovoru. 438. da je ugovor utemeljen. sicer se šteje. 437. tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga. nepopolne ali nedovoljene ugovore brez Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze. da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga (431. Predsednik senata zavrže prepozne. da ni krajevno pristojno. razveljavi s sklepom plačilni nalog in začne po pravnomočnosti sklepa z obravnavanjem glavne stvari. sklep pa se vzame v odločbo o glavni stvari. člen . da je ta zapadel po izdaji plačilnega naloga. da je ugovor neutemeljen. člen naroka. člen) ali da so ovire za nadaljnji postopek. odloči sodišče najprej o takem ugovoru. Glede tistega dela. in 432. toda pred koncem glavne obravnave.117 435. s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških. člen Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. razveljavi s sodbo plačilni nalog in odloči o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 311. 436. člen Če tožena stranka ugovarja. ki se ne izpodbija z ugovorom. 439. člena). se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep.

zadevo pristojnemu sodišču. sklep. Če sodišče po izdaji plačilnega naloga ugotovi. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme. temveč odstopi po pravnomočnosti sklepa. s katerim zavrže tožbo. . v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. spori iz avtorske pravice. 440. razveljavi plačilni nalog in odstopi po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo pristojnemu sodišču. člen Za spore majhne vrednosti se v smislu tega poglavja ne štejejo spori o nepremičninah. Če se tožba umakne. temveč izročitev premične stvari. veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti druge določbe tega zakona.118 Če se sodišče po izdaji plačilnega naloga izreče za stvarno nepristojno. razveljavi tudi plačilni nalog. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. da je krajevno nepristojno. ostane plačilni nalog v veljavi. ne razveljavi plačilnega naloga. spori. spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. katere vrednost. Trideseto poglavje POSTOPEK V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI 442. člen Če v tem poglavju ni posebnih določb. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. člen Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. člen Kadar izda sodišče v primerih. člena). Kot spori majhne vrednosti se štejejo tudi spori. razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog.000 eurov. 441. 443. 444. s katerim se je izreklo za nepristojno. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev. ki ne presega 2. člen Spori majhne vrednosti so po določbah tega poglavja spori. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. ki so določeni v tem zakonu. člena). ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44.

119

445. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 eurov. 446. člen Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, če ni v tem zakonu drugače določeno. 447. člen V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan. Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek. Sklepi iz drugega odstavka tega člena se ne vročajo strankam, temveč se razglasijo na naroku in vzamejo v pisni odpravek odločbe. 448. člen V postopku v sporih majhne vrednosti obsega zapisnik o glavni obravnavi poleg podatkov iz prvega odstavka 123. člena tega zakona: 1. izjave strank, ki so bistvenega pomena, zlasti tiste, s katerimi stranka v celoti ali delno pripozna tožbeni zahtevek, se odpove tožbenemu zahtevku ali pritožbi ali spremeni ali umakne tožbo; 2. bistveno vsebino izvedenih dokazov; 3. odločbe, zoper katere je dovoljena pritožba in ki so bile razglašene na glavni obravnavi; 4. ali so bile stranke navzoče pri razglasitvi sodbe, in če so bile, da so bile poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. 449. člen Če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 2.000 eurov, se postopek dokonča po določbah tega zakona o rednem postopku. Če tožeča stranka pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah tega zakona o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek, tako da ne presega 2.000 eurov, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona o postopku v sporih majhne vrednosti. 450. člen dejanj. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih

120
Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka. 451. člen V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 452. člen V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. vlogo. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno

Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. 453. člen Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo. 453.a člen Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. opozoriti. Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe

454. člen Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

121

Če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena tega zakona. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena. 455. člen Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa ena pravilno vabljena stranka ne pride, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je predhodno že predložila sodišču. V tem primeru sodišče na predlog nasprotne stranke odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. Če je sodišče izvedlo narok, čeprav ga nobena stranka ni zahtevala, pa nobena pravilno vabljena stranka ne pride, sodišče odloči na podlagi listinskih dokazov ali teh dokazov in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku. 456. člen V vabilu na glavno obravnavo morajo biti med drugim navedene posledice izostanka strank iz tretjega odstavka 454. člena in 455. člena tega zakona, da se v postopku v sporih majhne vrednosti ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona kot tudi da se sme odločba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. 457. člen Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Ob razglasitvi sodbe mora sodišče poučiti navzoče stranke, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev. Obrazložitev sodbe obsega samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno (tretji odstavek 324. člena). 458. člen Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka senat sodišča druge stopnje razveljavi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje

točke 394. Enaintrideseto poglavje POSTOPEK PRED ARBITRAŽAMI 459. če bi o njej kot sodnik posameznik odločal sodnik. da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Zadeva se v odločitev senatu odstopi tudi v primeru. Zoper sodbo prve stopnje oziroma sklep iz prvega odstavka tega člena se lahko stranke pritožijo v osmih dneh. O pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. člen (prenehal veljati) 460. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu. sam postane sodnik poročevalec. Če sodnik posameznik odstopi zadevo v odločitev senatu. člen (prenehal veljati) 461. V novem sojenju ne velja določba drugega odstavka 362. V sporih majhne vrednosti obnova postopka ni dovoljena v primeru iz 10. V sporih majhne vrednosti ni revizije. člena tega zakona. člen (prenehal veljati) 463. člena tega zakona osem dni. člen (prenehal veljati) 462.122 nepopolno ugotovljeno. člena tega zakona. če oceni. ki delo na mestu višjega sodnika opravlja manj kot leto dni. člen . zlasti če gre za pravno vprašanje. glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna. člena in prvega odstavka 325. člen (prenehal veljati) 464. V postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok iz drugega odstavka 313. člen (prenehal veljati) 465.

člen (prenehal veljati) 469.123 (prenehal veljati) 466. člen (prenehal veljati) 467. člen (prenehal veljati) 478. člen (prenehal veljati) 473. člen (prenehal veljati) 474. člen (prenehal veljati) 475. člen (prenehal veljati) 476. člen (prenehal veljati) 470. člen (prenehal veljati) . člen (prenehal veljati) 471. člen (prenehal veljati) 472. člen (prenehal veljati) 468. člen (prenehal veljati) 477.

ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo: 1. za katere je treba uporabiti zadružno pravo. če ni v določbah tega poglavja drugače določeno. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. 483. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. in v sporih iz pravnih razmerij. v sporih iz koncesijskih pogodb. . v sporih. 3. v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba. v sporih. 482. do 3. člen V postopku v gospodarskih sporih veljajo določbe tega zakona. statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov. v sporih. kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori). 2. zavod (vključno javni zavod). 3. izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti. člen (prenehal veljati) Dvaintrideseto poglavje POSTOPEK V GOSPODARSKIH SPORIH Uporaba 480. v sporih med družbeniki. 2. člena in 1.124 479. 2. in v sporih. izvirajočih iz vpisov v sodni register. v sporih med zadružniki. za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. zadruga. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb. zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja. razen sporov o prevozu potnikov. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov). člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi: 1. država ali samoupravna lokalna skupnost. 481. ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke. izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo.

Pravna sredstva . v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi. 489. kjer bi morala tožena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo. člen Kadar sodišče odloči po 488. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. člen (črtan) Priprave za glavno obravnavo 487. 488. v sporih. v sporih. točke prvega odstavka 191. da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. členu tega zakona. lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.125 4. 486. Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. člen V sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče kraja. ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence. ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo. Pristojnost 485. 6. 484. se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od vročitve sodbe. 5. kadar se ta nanaša na spor. člen Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi. kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme. člena tega zakona udeležene še druge osebe. člen V nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276.

na podlagi katere se izda plačilni nalog po 431. člena tega zakona. v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev.126 490. 492. V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe 432. člen . člena). člen (črtan) 494. Listine. člen V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. člen Če stranki sporazumno predlagata. 495. ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (drugi odstavek 44. člen V postopku v gospodarskih sporih ne veljajo določbe tega zakona o mirovanju postopka. 496.000 eurov. katere vrednost. člen V postopku v gospodarskih sporih ne morejo dajati stranke zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik pri sodišču. ugodi sodišče takemu predlogu in takoj obvesti stranki. člen V gospodarskih sporih je revizija dovoljena. v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek. da poskusita poravnavo. ni treba priložiti v izvirniku ali v overjenem prepisu. naj se preloži narok.000 eurov. členu tega zakona. da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek. Druge določbe 491. člena). v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev. 493. kateri dan in ob kateri uri bo nov narok. če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe. Zadošča. Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori. če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200. temveč izročitev premične stvari. ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. ki ne presega zneska iz prvega odstavka tega člena (prvi odstavek 44. tožeča stranka pa je v tožbi navedla. ki ne presega 4.

člena tega zakona. ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. 26/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: Četrti del PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 498. 87. ki je napovedala pritožbo. da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena tega zakona. Umika napovedi pritožbe ni mogoče preklicati. ki je napovedala pritožbo. člen Če sta bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana sodba ali sklep. 90. člen Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona. lahko vloži pritožbo zoper sodbo. Če stranka napove pritožbo v roku iz prejšnjega odstavka. člen (črtan) Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve prepisa te sodbe. pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo.. Zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka. se v postopku ne uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 86. na katere stranke opirajo zahtevke.127 V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev. člen. in 91. V zadevi. člena tega zakona. . se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. dokler ji ni vročen prepis sodbe z obrazložitvijo iz četrtega odstavka 324. se prepis sodbe z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. izdaje. v kateri je ena stranka napovedala pritožbo. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za pritožbo iz 497. Sodba iz prejšnjega odstavka mora biti pisno izdelana v osmih dneh od dneva Stranka mora napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe iz prvega odstavka tega člena. 497. lahko umakne napoved pritožbe. Stranka. se postopek nadaljuje po tem zakonu. člena tega zakona izdelana. člena. če stranka napove pritožbo. Če bo po uveljavitvi tega zakona razveljavljena odločba prve stopnje iz prvega odstavka tega člena... 89. 88. 499. člena tega zakona vroči tudi nasprotni stranki. št. s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.

št. člen . Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-A (Uradni list RS. 2/II 99. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 69/82. Če je bil pred uveljavitvijo zakona že opravljen prvi narok za glavno obravnavo. četrtega odstavka 78. se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ.. člena ter točke 1. št. 69. 15/76. 36/77-popr. ko začne veljati ta zakon. ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih. 58/84. člena. 35. se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člen Minister. nehajo veljati določbe 66.. Z dnem.. določbi 38. in 72. pristojen za pravosodje. člena Zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. 503. 1/89. št. člena. izda predpis iz četrtega odstavka 132. 36/80. 10/77. 67. ter 100. 14/89). člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS. smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo po uveljavitvi zakona. 500. št. člena. 20/90 in 27/90). člen Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ko začne veljati ta zakon. št.upoštevan ZDSS-1 (prenehal veljati) 501. in 101. 74/87. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS. člena v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. 4/77. pristojen za pravosodje. člen . izda podzakonski akt iz 8. 45/95). 19/94. 57/89. člen Minister. in 39. 502. 14/88-popr. 96/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 34.128 Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona. 3/II 101. 2. člen Z dnem. 23/81 in 4/82) in točki 1. do 77.

129 Določbe 14. ki so začeti do začetka uporabe določb iz 16. ki ga podpišeta predsednik sodišča.. O odstopu zadev se sestavi zapisnik. člen Določbe 1. in predsednik sodišča. 52/07) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA 25. člena tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje. če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. 17. listine in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 9. Če bo po začetku uporabe 1. če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. od katerega je mogoče vloge. št. kateremu je zadeva odstopljena. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. Določba 17. in 13.. v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo. 8. maja 2004. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 16. člen Postopki v sporih o zakonitem preživljanju. 36. ... se dokončajo pred okrajnimi sodišči po dosedanjem zakonu. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-B (Uradni list RS. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 15.. pristojen za pravosodje.. člena tega zakona se ne uporablja. uporabljajo. 11. se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu. 10. člena tega zakona se v postopkih. Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem. člena tega zakona. št. ki zadevo odstopa. člen Minister. 12. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-C (Uradni list RS. z odredbo določi datum. in 2. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti.

člena in osmega odstavka 149.130 Minister. izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu. Pravne in fizične osebe. . pristojen za pravosodje. z odredbo določi datum. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS. prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v pravdnem postopku. ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona. se dokonča pred okrožnim sodiščem. ki ureja javno naročanje. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS.b člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. 130. podzakonske predpise iz šestega odstavka 127. izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 105. se nadaljuje po določbah tega zakona. od katerega je mogoče spis pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka. člen Minister. z odredbo določi datum. Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka razveljavljena. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki. šestega odstavka 132. člen Postopek. Minister. 27. člena in drugega odstavka 108. 45/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 129. se postopek nadaljuje po določbah tega zakona. pristojnega za pravosodje. št. pristojen za pravosodje. člena. 73/07 . od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti. Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba. se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. pristojen za pravosodje.uradno prečiščeno besedilo). člena zakona se ne uporabljajo. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. člena zakona pa v enem letu od uveljavitve tega zakona. če ni v tem zakonu določeno drugače. 26. ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti. ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v pravdnem postopku po pravnih in fizičnih osebah. št. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. ki opravljajo vročanje na podlagi posebnega dovoljenja ministra. Določbe petega odstavka 98. člen Če je bil postopek začet pred 1. če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona.

in 77. 30. pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.popravek). člena zakona. št. člen Ta zakon začne veljati 1. Če je bil odgovor na tožbo vročen tožeči stranki pred uveljavitvijo tega zakona. pa vrednost spornega predmeta ne presega 4. 32. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za tožbe v gospodarskem sporu.. 132. 133. člena Zakona o pravdnem postopku. se postopek nadaljuje po določbah zakona.. oktobra 2008. ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona.000 eurov. člena zakona. člena tega zakona se začneta uporabljati 1.131 Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona po rednem postopku. 131.000 eurov.. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS. in 4. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo dosedanje določbe 30. 39. in 32. . 40. člen Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 25. Če je bila toženi stranki vročena pripravljalna vloga v skladu s drugim odstavkom 452. ji mora sodišče dati rok za vložitev ene pripravljalne vloge skupaj s poukom iz 453. člen Določbi 2. 2/04 in 10/04 . ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. januarja 2010..

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful